81087053 269vaje kazensko pravo 1

Download 81087053 269vaje Kazensko Pravo 1

Post on 11-Oct-2015

29 views

Category:

Documents

0 download

Embed Size (px)

TRANSCRIPT

  • UVOD IN TEMELJNO O KAZENSKI MATERIALNI ZAKONODAJI 22.10.2008 telefon: 02 250 42 46; liljana.selinsek@uni-mb.si govorilne ure: PONEDELJEK, od 9. 10. ure kabinet: pritlije desno (gledano s smeri glavnega vhoda v fakulteto)

    temeljna literatura: Liljana Selinek: KAZENSKO PRAVO. SPLONI DEL IN OSNOVE POSEBNEGA DELA, GV zaloba, Ljubljana 2007; - ubenik temelji na zakonodaji, veljavni do 1.11.2008!!Kazenski zakonik, uvodna pojasnila, GV zaloba, Ljubljana 2008literatura za vaje:Ivan Bele, Goran Klemeni [et.al.]: Repetitorij in praktikum za kazensko materialno pravo, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana 2007

    tip izpita: PISNI sestava: 8 vpraanj: Prvo (1) vpraanje se nanaa na kazensko pravo kot pravno vejo in pravno znanost ter na poloaj

    tega prava v pravnem redu (viri, naela, poloaj KP, razmerje do drugih vej..) Drugo(2) in tretje(3) vpraanje se nanaata na kazenskopravno dogmatiko (temeljni instituti KP*)

    etrto(4) in peto(5) vpraanje sta zastavljeni izkljuno na primerih esto (6) in sedmo (7) vpraanje se nanaata na podroje kazenskih sankcij Osmo (8) vpraanje je povezano s posebnim delom KZ.

    SKUPAJ JE NA IZPITU MONIH 80 TOK, kriterij za pozitivno oceno je 45 tok. Dodaten kriterij za pozitivno oceno je vsaj 50% uspenost odgovarjanja pri vpraanjih od 1 3!

    poudarek je na razumevanju snovi! na izpitu je dovoljena uporaba Kazenskega zakonika in Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja zgolj zakonsko besedilo brez vsakrnih rono ali kako drugae pripisanih dodatkov!

    * primer izpitnega vpraanja: a.) Kratko pojasnite pojem prostovoljnega odstopa od kaznivega dejanja ter razliko med prostovoljnim odstopom pri dokonanem in pri nedokonanem poskusu kaznivega dejanja. b.) A je sosedu B-ju ukradel kolo. Naslednjega dne ga je zapekla vest in je kolo vrnil lastniku ter se mu za dejanje opraviil. Ali se v tem primeru A-ju lahko odpusti kazen zaradi prostovoljnega odstopa (odgovor obrazloite)?

    SPLONO O KAZENSKEM ZAKONIKU Kazenski zakonik je sestavljen iz splonega in posebnega dela.

    1. SPLONI DEL KZV splonem delu KZ se nahajajo t.i. SPLONE KAZENSKOPRAVNE NORME.Splone kazenskopravne norme so v pravno obliko odeta splona naela in splona pravila ter pogoji, ki se nanaajo na: 1) sploni pojem kaznivega dejanja; 2) pojem krivde in 3) na pojem kazenskih sankcij.

    2. POSEBNI DEL KZV posebnem delu KZ pa se nahajajo t.i. TIPINE KAZENSKOPRAVNE NORMETipine kazenskopravne norme so norme, ki vsebujejo opis posameznega kaznivega dejanja (hipotezo in dispozicijo) in kazen zanj. Opis kaznivega dejanja je sestavljen iz zakonskih znakov dejanja. Doloitev zakonskih znakov kaznivega dejanja pa je v funkciji naela zakonitosti. Kazniva dejanja so v posebnem delu KZ razdeljena v zaokroena poglavja.

    Kazenski zakonik Republike Slovenije (objava v Ur.l. RS t. 63/94 in 70/94 (popravek) prietek veljave: 01.01.1995 Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika Republike Slovenije (KZ-A), Ur.l. RS t. 23/1999 (prietek

    veljave: 23.4.1999) Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-B), Ur.l. RS t. 40/2004 (prietek veljave: 05.05.2004)

    Ur.l. t. 95/2004 z dne 27.8.2004: uradno preieno besedilo KZ-UPB1, ki vsebuje obe noveli (nanaali sta se na posebni del; gre za drugane opise KD; novele ne spreminjajo t.lenov.

    Novi KAZENSKI ZAKONIK (KZ-1) zgolj 1/3 zakona je vsebinsko spremenjena sprejet 20. maja 2008 (za je glasovalo 47 poslancev) objavljen 04. junija 2008 v Ur.l. RS, t. 55/2008 veljati je priel 01. novembra 2008

    Razlogi za sprejem KZ-1 : Reforma kazenskega prava l. 1994 naj ne bi bila dovolj temeljita. KZ iz l.95 naj bi kot podlago upoteval predvsem prejnjo jugoslovansko ureditev.

    1

  • V KZ iz l.95 je mogoe najti sledi prejnjih teoretinih, pogosto socioloko in tudi ideoloko obarvanih izhodi o kazenskem pravu (to naj bi bile dolobe o dejanju majhnega pomena in o kaskadni kaznivosti za medijske delikte, velika hiba tega KZ naj bi bila tudi ta, da ne louje dovolj natanno med pojmoma kazenske odgovornosti in krivde).

    Kritike na dveh nivojih: nain priprave; vsebina.

    BISTVENE NOVOSTI v SPLONEM DELU: Sprememba sistematike splonega in posebnega dela oz. prenumeracija lenov (najveja sprememba) Spremenjeni instituti splonega dela

    Delna sprememba definicije kaznivega dejanja Spremenjen koncept kazenske odgovornosti Spremenjen pojem malomarnosti Okleeni so bioloki temelji nepritevnosti Spremenjena koncepta dejanske in pravne zmote Spremenjen koncept skrajne sile Spremenjen koncept udelebe Spremenjen koncept zastaranja

    Novi pojmi v splonem delu Storilec in posredni storilec Nadaljevano kaznivo dejanje Privolitev okodovanca (institut splonega dela, ki je vsebovan v posebnem delu pri telesnih pokodbah)

    Odpravljeni pojmi in instituti splonega dela Ultima ratio naelo Dejanje majhnega pomena Kaskadna kaznivost Medicinski varnostni ukrepi in vzgojni ukrepi za mladoletnike

    Novosti na podroju kazenskih sankcij: Uvedba kazni dosmrtnega zapora Nov sploni maksimum zaporne kazni (do trideset let) Hini zapor Sprememba sistema izrekanja denarne kazni Odprava stranske kazni izgona tujca iz drave Posebna evidenca za storilce spolnih kaznivih dejanj zoper osebe, mlaje od 15 let

    BISTVENE NOVOSTI v POSEBNEM DELU: Nova kazniva dejanja: novaenje in usposabljanje za terorizem (111. len KZ-1), prepovedana tvorba ivih bitij (114. len KZ-1), javna objava kaznivih dejanj zoper ast in dobro ime (116. len KZ-1), mazatvo (180. len KZ-1) ikaniranje na delovnem mestu (197. len KZ-1), zaposlovanje na rno (199. len KZ-1), zloraba izvrbe (216. len KZ-1), goljufija na kodo Evropskih skupnosti (229. len KZ-1), zloraba trga finannih instrumentov (239. len KZ-1), uporaba ponarejene banne, kreditne ali druge kartice (247. len KZ-1), nezakonito dajanje pravne pomoi (254. len KZ-1), muenje (265. len KZ-1), oviranje pravosodnih in drugih dravnih organov (286. len KZ-1), protizakonito, pristransko in krivino sojenje (288. len KZ-1), ogroanje okolja s hrupom ali svetlobo (317. len KZ-1), predrzna vonja v cestnem prometu (324. len KZ-1).

    Poleg novitet je precej kaznivih dejanj doivelo vsebinske dopolnitve, nekatera pa tudi zgolj jezikovne popravke. Na primer:

    kaznivo dejanje zlorabe zaupanja je preimenovano v izneverjenje, zatajitev finannih obveznosti pa je preimenovana v davno zatajitev,

    2

  • prej loeni kaznivi dejanji poneverbe ter neupraviene uporabe sta v 209. lenu KZ-1 zdrueni v eno kaznivo dejanje poneverbe in neupraviene uporabe tujega premoenja, kaznivo dejanje umora se je razdelilo na dve dejanji: na uboj (115. len KZ-1) in na umor (166. len KZ-1) Pri kaznivem dejanju zlorabe osebnih podatkov je kot poseben izvritven nain kaznivega dejanja po novem opredeljena kraja identitete (etrti odstavek 143. lena KZ-1) Kazniva dejanja v zvezi z drogami so razirjena tudi na nedovoljene snovi v portu (186. in 187. len KZ-1) In tako dalje.

    29.10.2008ZAKONSKI ZNAKI KAZNIVEGA DEJANJA, OBLIKE KAZNIVEGA DEJANJA IN PRAVNA KVALIFIKACIJA Kazensko pravo je zelo eksakten predmet!! Da lahko oblikujemo pravno kvalifikacijo potrebujemo:

    Opis kaznivega dejanja, Oblike kaznivih dejanj, Zakonske znake.

    OPIS KAZNIVEGA DEJANJA ZAKONSKI ZNAKI Opis kaznivega dejanja je navzven, s pravno normo izraen zakonski dejanski stan oz. bit kaznivega

    dejanja. Opis kaznivega dejanja vsebuje samo bistvene elemente, na podlagi katerih je mogoe doloeno dejanje, ki se zgodi v praksi, prepoznati kot kaznivo dejanje oz. ga subsumirati pod doloen zakonski opis kaznivega dejanja. Tem elementom pravimo tudi zakonski znaki kaznivega dejanja.

    Primer : iz opisa kaznivega dejanja odvzema motornega vozila po 216. lenu KZ oz. po prvem odstavku 210. lena KZ-1 (Inkriminacija temeljne oblike odvzema motornega vozila v KZ-1 ostaja enaka kot v KZ; v KZ-1 pa je dodan tretji odstavek, ki vsebuje kvalificirano obliko tega kaznivega dejanja)! je mogoe razbrati naslednje zakonske znake:

    tuje vozilo (tega kaznivega dejanja nikoli ne more storiti lastnik); motorno vozilo (e je odvzel npr.lesene sanke, to kaznivo dejanje ne pride v potev); protipravna uporaba(storilec ni imel dovoljenja od lastnika); namen protipravne uporabe za vonjo (storilec se mora zavedati, da dela kaznivo dejanje),

    Obstajajo izjeme, ko pravo dovoljuje odvzem tujega vozila (ko se reuje ivljenje..).Ta len imenujemo tudi TATVINA RABE!

    Drugi del te kazenskopravne norme predstavlja predpisana kazen to je zapor do dveh let.

    Zakonski znaki po 3. odstavku so enaki kot po 1. odstavku, ker se 3. odst. sklicuje na 1. odst. Prav tako je izpolnjen tudi dodatni zakonski znak (ga unii je kvalifikatorna okoliina).e so znaki v samem lenu loeni z besedo ali, gre za ALTERNATIVNE ZNAKE, kjer zadoa, da je izpolnjen zgolj eden izmed njih.

    OBLIKE KAZNIVEGA DEJANJALoimo 4 oblike kaznivih dejanj:

    1. TEMELJNO KAZNIVO DEJANJE2. KVALIFICIRANO KAZNIVO DEJANJE3. PRIVILEGIRANO KAZNIVO DEAJNJE4. DELICTUM SUI GENERIS

    Temeljne oblike posameznega kaznivega dejanja (tudi temeljno kaznivo dejanje) so navadno vsebovane v prvem odstavku lena, ki opisuje to kaznivo dejanje, zajemajo pa najbolj pogoste, tipine in povprene primere tega kaznivega dejanja. e te oblike ni, ni kaznivega dejanja. PRIMER: 210/1 Privilegirane oblike kaznivega dejanja so tiste, ki obsegajo vse zakonske znake temeljnega kaznivega dejanja in e enega ali ve znakov, ki so take narave, da je dejanje zaradi njih laje (vendar ne gre za olajevalne okoliine) in je zato zanj zagroena tudi mileja kazen. PRIMER: 210/2

    3

  • Kvalificirane oblike kaznivega dejanja so tiste, ki obsegajo vse zakonske znake temeljnega kaznivega dejanja in e enega ali ve znakov, ki so take narave, da je dejanje

Recommended

View more >