številka 231september 2018letnik 20/9

Glasilo ObčineDolenjske Toplice

2Pločnik Podhosta - Meniška vas

4, 5Predstavitvipred volitvami

7Po sveže proizvode v avtomat

9Trije 90-letniki in ena 100-letnica

1210 let ŠKD Pank Kura

15

Poštnina plačana pri pošti 8350 Dolenjske Toplice

KPL Kanja z novim izjemnim dosežkom

Uredniški odbor: Barbara Barbič, odgovorna

urednica, ostali člani so Primož Primec, Rosana

Dular, Juš Šenica in Jožica Kotar

Glasilo izdaja Občina Dolenjske Toplice

Glasilo dostopno tudi na www.dolenjske-

toplice.si.

Kolofon

Priprava za tisk in tisk: Jože Dolinšek, s.p.

Obvestilo uredniškega odbora: zadnji rok za

oddajo člankov je 18-ti v mesecu. Prispevke

lahko pošljete preko elektronske pošte na

naslov vrelec.dt@ gmail.com. Za prispevke, ki

bodo prispeli po navedenem datumu uredniš-

tvo ne jamči, da bodo objavljeni. Uredništvo si

tudi pridržuje pravico do preoblikovanja besed

v vsebinsko in oblikovno primerne članke.

Naklada: 1400 izvodov

Glasilo Občine Dolenjske Toplice je vpisano v

razvid medijev Ministrstva za kulturo Republi-

ke Slovenije pod zaporedno številko 250.

2 Občina sporoča

Barbara Barbič

Kot veste, bližajo se lokalne volitve; tudi tej

temi je v nadaljevanju namenjenega nekaj

prostora, skupaj s pojasnilom, zakaj niso

objavljene tri predstavitve treh znanih kan-

didatov, pač pa le dve. Pred volitvami je

sicer še dovolj časa, da vas tako kandidati za

župana kot svetnike prepričajo za vaš glas,

oktobra pa ste vabljeni tudi na tokrat

bogato praznovanje Topliškega jabolka.

S pridelki bogato in pred volitvami mirno

jesen želim,

Beseda uredniceSeptember v občini je, tako kot povsod

drugod v državi, zaznamoval začetek

šolskega leta. V mesecu dni so urniki že

usklajeni, življenje in delo se po počitnicah

in dopustih vrača v ustaljene smernice. V

naši šoli en oddelek otrok še čaka na svoj

novi razred, vprašanja glede tega smo

naslovili na občinsko upravo, kjer so za

Vrelec podali tudi nekaj pojasnil glede

dokončanja posega v križišču v Podhosti.

Okoličani se bodo najbrž še posebej

razveselili tudi dodatnega pločnika, ki bo

povezoval Meniško vas s Podhosto. Do-

gajanje v občini so zaznamovali številni

dogodki ob Tednu kočevarske kulture,

razveselilo je dvodnevno druženje ob 10-

letnici ŠKD PankKura, v tem mesecu so

okrogli jubilej praznovali kar trije devet-

desetletniki in ena stoletnica. Vse to sledi v

nadaljevanju Vrelca.

Avtorica: Saša Erjavec iz Dolenjskih

Toplic

NaslovnicaBarve in plodovi jeseni.

Projekt ureditve križišča Podhosta je v zak-

ljučni fazi, že do konca septembra naj bi ga –

odvisno od vremenskih razmer – začeli

asfaltirati tako na regionalni kot lokalni cesti.

Sledi asfaltiranje pločnikov, zunanja ureditev,

razgrinjanje zemljine, sejanje trave, postavitev

prometnih znakov in risanje talnih oznak, kar

naj bi trajalo kaka dva tedna. »Zagotovo naj bi

bil ves projekt končan še oktobra. Osebno sem

zelo vesel pridobitve, predvsem zaradi pločnika, ki

bo vsaj spodnji del Podhoste povezal s pločnikom

v Meniški vasi,« pri tem pove direktor občinske

uprave Rado Javornik. Dodaja, da je občina

spomladi pridobila lastništva zemljišč, tre-

nutno je v dogovoru z DRSI, da pridobitev v

projekt, ki teče, dodajo kot aneks. Delno bo

pločnik plačala občina, delno DRSI, občino bo

pločnik neto stal okrog 30 tisočakov, celoten

račun za ta pločnik ob lokalni cesti pa bo veljal

dobrih 70 tisočakov. Hkrati bodo preplastili ta

odsek lokalne ceste in uredili odvodnjavanje.

Celoten projekt ureditve križišča v Podhosti, ki

je potekal celo poletje, je stal 777 tisočakov z

davkom vred, občina bo za to plačala 21,6

odstotka, ostalo financira država.

Občina naj bi še v letošnjem letu realizirala tudi

predvidene posege na cesti proti Dolenjim Suši-

cam; gre za postavitev fekalne kanalizacije,

asfaltiranje ceste in postavitev robnika pločnika,

ki bo sprva makadamski, asfaltiran naj bi bil v

prihodnjem letu. Hkrati bo položena predpripra-

va za javno razsvetljavo, ki bo dokončana takrat,

ko bo za to namenjen denar. Občina bo še letos

uredila cesto in pločnik v samih Dolenjih Sušicah,

postavitev postajališča in del javne razsvetljave.

Kot poudari direktor Javornik, gre za izkoristek

sočasne gradnje s Suhokranjskim vodovodom.

Kolesarske poti

V letošnjem letu se bodo začele projektirati nove

kolesarske poti, ki bodo iz Novega mesta preko

Straže potekale do Dolenjskih Toplic in naprej

znotraj naše občine. Izvedba projekta je po

besedah direktorja Javornika razdeljena na štiri

leta, vrednost je ocenjena na približno štiri

milijone in pol evrov, ki jih bodo pokrile vse tri

sodelujoče občine. Naša naj bi v štirih letih v ta

namen predvidoma vsako leto odštela 250

tisočakov. Kolesarskih poti ne bodo financirale le

omenjene tri občine, svoje bo dodala tudi država.

Poseg proti Sušicam

Skupaj s križiščem v Podhosti še pločnik do Meniške vasi

3Nasvet za vas

V občini je trenutno največje gradbišče v Podhosti, kjer pa so dela ureditve tamkajšnjega križišča

tik pred zaključkom. Direktor občinske uprave glede prihodnjih cestnih pridobitev doda še

pločnik proti Dolenjim Sušicam in projektiranje kolesarskih poti Novo mesto – Dolenjske Toplice.

Barbara Barbič

Šolarji, ki jim je namenjena novozgrajena

učilnica, težko čakajo, kdaj bodo sedli v nove

klopi. Kot smo v Vrelcu že pisali, šola zagato

rešuje s prilagoditvijo urnika in uporabo zbor-

nice. »Dela na gradnji so končana, pred koncem

septembra je občina vložila zahtevek za izdajo

uporabnega dovoljenja. Z Upravno enoto Novo

mesto smo v dogovoru, da bi nas dali na pred-

nostno listo,« pri tem poudari direktor občinske

Kdaj v novo učilnico?

S peticijo na občino in nato v Ljubljano

Po temeljitem pogovoru sta se izkristalizirala

dva zaključka: kmetje morajo dosledno pri-

Topliška dolina ima veliko populacijo jelen-

jadi; naše okolje večino te populacije ne

prenese, jeleni dnevno delajo veliko škodo na

koruzi, krompirju, zelenjavi, žitih. Pred

časom je mlada prevzemnica kmetije iz

Kočevskih Poljan Andreja Gril Novak

podala pobudo za rešitev težav, v dogovoru z

nekaj ostalimi kmeti je napisala peticijo, ki jo

je podpisalo več pridelovalcev iz občine.

Peticijo so naslovili na občino in župan Jože

Muhič je na Direktoratu za gozdarstvo,

lovstvo in ribištvo dogovoril sestanek, ki se ga

je udeležil skupaj s predstavniki topliških

kmetov in Lovske družine. Sprejel jih je

direktor omenjenega direktorata Jošt Jakša,

sestanka se je udeležila tudi državna sekre-

tarka kmetijskega ministrstva mag. Tanja

Strniša.

javljati vso po divjadi povzročeno škodo, saj

ministrstvo (tudi) na tej osnovi odloča o pri-

mernem številu oziroma o odvzemu divjadi

iz naravnega okolja; ker je po lovskem kodek-

su dovoljen lov samo podnevi, je občina na

ministrstvo naslovili prošnjo, naj do

dosežene idealne številčnosti divjadi dovoli

V tej številki objavljamo en nasvetni članek s

strani Direktorata za kmetijstvo, v prihod-

njem Vrelcu sledi še eden, ki bo služil pred-

vsem kot nasvet kako do poplačila škode, ki jo

povzročijo prostoživeče živali.

lov tudi ponoči. Zatorej pozivamo vse kmete,

ki jim divjad povzroči škodo, da le to prijavite.

uprave Rado Javornik. Doda, da je prostor

urejen in delan strogo po predpisih, zapletov na

občini ne pričakujejo, še oktobra naj bi otroci

zagotovo začeli uporabljati novo pridobitev šole.

Javornik glede investicije doda, da občina

računa, da bo investicija celo nekoliko cenejša,

kot je bilo sprva predvideno. Na občini hkrati

dopolnjujejo vlogo za Eko sklad, upajo, da bodo

iz tega naslova pridobili okrog 25 tisočakov.

Iskanje ustreznih rešitev na Direktoratu za kmetijstvo. Foto: Majda Gazvoda.

Barbara Barbič

Mladi prevzemniki opozarjajo na vse večjo škodo, ki jim jo povzroča divjadKmetijstvo je zaradi neposredne odvisnosti

od vremena in okoljskih razmer med najbolj

občutljivimi sektorji, saj jih vplivi podnebnih

sprememb najbolj prizadenejo. Negativni

vplivi podnebnih sprememb tudi močno

vplivajo na prehranjevalne navade prostoži-

veče divjadi. Povečan nemir v gozdovih

zaradi prometa, izletnikov, intenzivnega

gozdarstva, pomeni za divjad še dodatne

neugodne razmere za prehranjevanje. Zlasti

zaradi nemira tudi pri divjadi prihaja do

vedenjskih sprememb. Sobivanje z divjadjo

na območjih, kjer se njihov življenjski prostor

vse bolj prepleta s človeškim, postaja nev-

zdržno, opozarjajo kmetovalci, ki vztrajno

obdelujejo kmetijska zemljišča, tudi tista na

strmih pobočjih v neposredni bližini gozda, v

širši okolici Dolenjskih Toplic, kamor spadajo

katastrske občine: Toplice, Dobindol, Goren-

je Polje, Stare žage, Poljane in Podturn.

Katastrske občine Podturn, Poljane, Stare

žage in Gorenje polje so opredeljene kot

»območja z naravnimi ali drugimi posebnimi

omejitvami (OMD)«. In sicer v t.i. Gorska

območja. Na območjih z omejenimi naravni-

mi in drugimi posebnimi omejitvami je

mogoče dobiti plačilo OMD, zaradi težjih

pridelovalni razmer (višji stroški pridelave,

izpad dohodka), vendar pa opozarjamo, da

ogroženost po divjadi oziroma škoda po

divjati ni del kalkulacije za izračun višine

plačila OMD. Povračilo škode, ki nastane po

prostoživečih živalih je določena v okviru

drugega postopka, zato ne more biti predmet

plačila OMD. Ministrstvo za kmetijstvo,

gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije

Primož Primec

V okviru operacije Reja domačih živali na

območju pojavljanja velikih zveri ukrepa

KOPOP iz PRP 2014–2020 se zahteva

KRA_OGRM (varovanje črede z ograjevan-

jem, visoke elektromreže in staje) obravnava

kot samostojna, zahtevi KRA_VARPA

(varovanje črede s pastirjem) in KRA_VARPP

(varovanje črede s pastirskimi psi) pa se

lahko dopolnjujeta. Vsak izmed naštetih

pristopov je ob pravilnem izvajanju učinkovit

pri preprečevanju nastajanja škod na

drobnici. Učinkovitost se še poveča, če

(v nadaljnjem besedilu: MKGP) v okviru

Programa razvoja podeželja Republike

Slovenije za obdobje 2014 – 2020 (v

nadaljnjem besedilu: PRP 2014-2020) izvaja

ukrepe s katerimi spodbuja kmetovanje na

območjih pojavljanja velikih zveri ter divjadi.

V sklopu izvajanja PRP 2007 – 2013 in 2014 –

2020 je bilo skupaj podprtih 116 naložb v

nakup in postavitev žičnate ograje za zaščito

pred divjadjo v skupni višini 245 tisoč EUR

nepovratnih sredstev.

V okviru podukrepa 4.1 – Naložbe v osnovna

sredstva se pri postavitvi vinogradov, obnovi

sadovnjakov ter ureditvi trajnih rastlin na

njivskih površinah, priznajo stroški nakupa

in postavitve ograj za zaščito pred divjadjo. V

kolikor se nosilec kmetijskega gospodarstva

odloči za ograditev pašnikov in postavitev

obor ter nakup pripadajoče opreme za nad-

zorovano pašo domačih živali, se kot upravi-

čeni stroški štejejo nakup in postavitev

lesene, žičnate oziroma elektroograje in pri-

padajoče opreme, tako na območjih z omeje-

no dejavnostjo (OMD) kot tudi izven nje.

K zmanjšanju škode lahko prispevajo tudi

pridelovalci sami z izbiro ustreznejših vrst

gojenih rastlin. Med najbolj ogrožene vrste

sodijo koruza, krompir in oves, katere je

smotrno pridelovati na njivah, ki niso v ne-

posredni bližini gozdov. Med manj privlačna

žita za divjad sodijo predvsem resasta žita,

kot sta ječmen in rž. Prav tako pri zmanjšanju

škode pomembno vlogo igra hitro spravilo že

dozorelih posevkov.

Največji izziv za slovenskega kmeta je in bo,

kako in s katerimi inovativnimi pristopi na

svoji kmetiji ohraniti in povečati produktiv-

nost ob uspešnem prilagajanju na sobivanje z

divjadjo in velikimi zvermi.

različne tipe varovanja med seboj združu-

jemo. Več kot je motečih in ovirajočih

dejavnikov na in v okolici pašnikov, večja je

verjetnost, da se velike zveri ne bodo

približale, oziroma da se bodo pravočasno

umaknile, ko bodo ocenile, da je tveganje

zanje preveliko. Izbira ustreznega načina

varovanja je torej odvisna od rejčeve presoje

in od značilnosti reje živali, s katero se rejec

ukvarja.

Priporočila in druge publikacije so dostopne

v tiskani in/ali spletni obliki na spletnih

straneh MKGP (www.mkgp.gov.si/si/javne_

objave/javni_razpisi/), Kmetijsko gozdarske

zbornice Slovenije (www.kgzs.si/) in Agencije

RS za okolje (www.arso.gov.si/).

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in

prehrano

Direktorat za kmetijstvo

Sektor za podeželje

V nadaljevanju Vrelca sledita dve predstavitvi

županskih kandidatov; javno znane so tri.

Uredniški odbor glasila (UO) je na sestanku pred

izdajo septembrske številke Vrelca v želji, da vsi

trije kandidati dobijo enake možnosti pred-

stavitve, sklenil, da se vsem trem zastavi ista

vprašanja. Župan Jože Muhič je isti dan pred

sestankom preko Primoža Primca napovedal

intervju, ki naj bi ga opravil Primec. UO je

sklenil, naj se iz prej navedenega razloga enakih

možnosti tudi aktualnemu županu zastavi ista

vprašanja kot ostalima dvema kandidatoma, v

kolikor bi v septembrski številki vztrajal pri

objavi intervjuja s Primcem, pa slednjega sicer

objavi, a opremi s pojasnilom, zakaj odgovarja

na drugačna vprašanja. Župan Muhič se je tej

možnosti po seznanitvi odločitve UO odpove-

dal, hkrati pa tudi odgovorom na kandidatom

Pred volitvami

Že v prejšnji številki Vrelca smo sicer še enkrat

vsem občanom, ki se med ljudmi pojavljajo kot

možni kandidati, zastavili vprašanja glede

kandidature, zaradi počitniške odsotnosti na to

vprašanje ni odgovoril le Alojz Puhan. Ta je za

septembrsko številko Vrelca povedal, da ne bo

kandidiral za župana, delno zaradi osebnih

razlogov, delno zaradi svojega aktivnega de-

lovanja v dveh društvih. »Na volitvah bom podprl

aktualnega župana, s katerim sva bila dogo-

vorjena, da na volitvah ne bova nastopila oba. Se

bom pa vključil na Listo za enakmerni razvoj

občine LIZERO, na kateri bom nastopil kot

kandidat za svetnika Občinskega sveta Občine

Dolenjske Toplice.«

zastavljena vprašanja. Kandidati, je še sklenil

UO, bodo imeli tudi v oktobrski številki možnost

oglaševanja svoje kandidature bodisi preko

oglasov ali v obliki nagovora volivcem; te objave

bodo plačljive v skladu z veljavnim cenikom.

Barbara Barbič

Uredniški odbor: Barbara Barbič, odgovorna

urednica, ostali člani so Primož Primec, Rosana

Dular, Juš Šenica in Jožica Kotar

Glasilo izdaja Občina Dolenjske Toplice

Glasilo dostopno tudi na www.dolenjske-

toplice.si.

Kolofon

Priprava za tisk in tisk: Jože Dolinšek, s.p.

Obvestilo uredniškega odbora: zadnji rok za

oddajo člankov je 18-ti v mesecu. Prispevke

lahko pošljete preko elektronske pošte na

naslov vrelec.dt@ gmail.com. Za prispevke, ki

bodo prispeli po navedenem datumu uredniš-

tvo ne jamči, da bodo objavljeni. Uredništvo si

tudi pridržuje pravico do preoblikovanja besed

v vsebinsko in oblikovno primerne članke.

Naklada: 1400 izvodov

Glasilo Občine Dolenjske Toplice je vpisano v

razvid medijev Ministrstva za kulturo Republi-

ke Slovenije pod zaporedno številko 250.

2 Občina sporoča

Barbara Barbič

Kot veste, bližajo se lokalne volitve; tudi tej

temi je v nadaljevanju namenjenega nekaj

prostora, skupaj s pojasnilom, zakaj niso

objavljene tri predstavitve treh znanih kan-

didatov, pač pa le dve. Pred volitvami je

sicer še dovolj časa, da vas tako kandidati za

župana kot svetnike prepričajo za vaš glas,

oktobra pa ste vabljeni tudi na tokrat

bogato praznovanje Topliškega jabolka.

S pridelki bogato in pred volitvami mirno

jesen želim,

Beseda uredniceSeptember v občini je, tako kot povsod

drugod v državi, zaznamoval začetek

šolskega leta. V mesecu dni so urniki že

usklajeni, življenje in delo se po počitnicah

in dopustih vrača v ustaljene smernice. V

naši šoli en oddelek otrok še čaka na svoj

novi razred, vprašanja glede tega smo

naslovili na občinsko upravo, kjer so za

Vrelec podali tudi nekaj pojasnil glede

dokončanja posega v križišču v Podhosti.

Okoličani se bodo najbrž še posebej

razveselili tudi dodatnega pločnika, ki bo

povezoval Meniško vas s Podhosto. Do-

gajanje v občini so zaznamovali številni

dogodki ob Tednu kočevarske kulture,

razveselilo je dvodnevno druženje ob 10-

letnici ŠKD PankKura, v tem mesecu so

okrogli jubilej praznovali kar trije devet-

desetletniki in ena stoletnica. Vse to sledi v

nadaljevanju Vrelca.

Avtorica: Saša Erjavec iz Dolenjskih

Toplic

NaslovnicaBarve in plodovi jeseni.

Projekt ureditve križišča Podhosta je v zak-

ljučni fazi, že do konca septembra naj bi ga –

odvisno od vremenskih razmer – začeli

asfaltirati tako na regionalni kot lokalni cesti.

Sledi asfaltiranje pločnikov, zunanja ureditev,

razgrinjanje zemljine, sejanje trave, postavitev

prometnih znakov in risanje talnih oznak, kar

naj bi trajalo kaka dva tedna. »Zagotovo naj bi

bil ves projekt končan še oktobra. Osebno sem

zelo vesel pridobitve, predvsem zaradi pločnika, ki

bo vsaj spodnji del Podhoste povezal s pločnikom

v Meniški vasi,« pri tem pove direktor občinske

uprave Rado Javornik. Dodaja, da je občina

spomladi pridobila lastništva zemljišč, tre-

nutno je v dogovoru z DRSI, da pridobitev v

projekt, ki teče, dodajo kot aneks. Delno bo

pločnik plačala občina, delno DRSI, občino bo

pločnik neto stal okrog 30 tisočakov, celoten

račun za ta pločnik ob lokalni cesti pa bo veljal

dobrih 70 tisočakov. Hkrati bodo preplastili ta

odsek lokalne ceste in uredili odvodnjavanje.

Celoten projekt ureditve križišča v Podhosti, ki

je potekal celo poletje, je stal 777 tisočakov z

davkom vred, občina bo za to plačala 21,6

odstotka, ostalo financira država.

Občina naj bi še v letošnjem letu realizirala tudi

predvidene posege na cesti proti Dolenjim Suši-

cam; gre za postavitev fekalne kanalizacije,

asfaltiranje ceste in postavitev robnika pločnika,

ki bo sprva makadamski, asfaltiran naj bi bil v

prihodnjem letu. Hkrati bo položena predpripra-

va za javno razsvetljavo, ki bo dokončana takrat,

ko bo za to namenjen denar. Občina bo še letos

uredila cesto in pločnik v samih Dolenjih Sušicah,

postavitev postajališča in del javne razsvetljave.

Kot poudari direktor Javornik, gre za izkoristek

sočasne gradnje s Suhokranjskim vodovodom.

Kolesarske poti

V letošnjem letu se bodo začele projektirati nove

kolesarske poti, ki bodo iz Novega mesta preko

Straže potekale do Dolenjskih Toplic in naprej

znotraj naše občine. Izvedba projekta je po

besedah direktorja Javornika razdeljena na štiri

leta, vrednost je ocenjena na približno štiri

milijone in pol evrov, ki jih bodo pokrile vse tri

sodelujoče občine. Naša naj bi v štirih letih v ta

namen predvidoma vsako leto odštela 250

tisočakov. Kolesarskih poti ne bodo financirale le

omenjene tri občine, svoje bo dodala tudi država.

Poseg proti Sušicam

Skupaj s križiščem v Podhosti še pločnik do Meniške vasi

3Nasvet za vas

V občini je trenutno največje gradbišče v Podhosti, kjer pa so dela ureditve tamkajšnjega križišča

tik pred zaključkom. Direktor občinske uprave glede prihodnjih cestnih pridobitev doda še

pločnik proti Dolenjim Sušicam in projektiranje kolesarskih poti Novo mesto – Dolenjske Toplice.

Barbara Barbič

Šolarji, ki jim je namenjena novozgrajena

učilnica, težko čakajo, kdaj bodo sedli v nove

klopi. Kot smo v Vrelcu že pisali, šola zagato

rešuje s prilagoditvijo urnika in uporabo zbor-

nice. »Dela na gradnji so končana, pred koncem

septembra je občina vložila zahtevek za izdajo

uporabnega dovoljenja. Z Upravno enoto Novo

mesto smo v dogovoru, da bi nas dali na pred-

nostno listo,« pri tem poudari direktor občinske

Kdaj v novo učilnico?

S peticijo na občino in nato v Ljubljano

Po temeljitem pogovoru sta se izkristalizirala

dva zaključka: kmetje morajo dosledno pri-

Topliška dolina ima veliko populacijo jelen-

jadi; naše okolje večino te populacije ne

prenese, jeleni dnevno delajo veliko škodo na

koruzi, krompirju, zelenjavi, žitih. Pred

časom je mlada prevzemnica kmetije iz

Kočevskih Poljan Andreja Gril Novak

podala pobudo za rešitev težav, v dogovoru z

nekaj ostalimi kmeti je napisala peticijo, ki jo

je podpisalo več pridelovalcev iz občine.

Peticijo so naslovili na občino in župan Jože

Muhič je na Direktoratu za gozdarstvo,

lovstvo in ribištvo dogovoril sestanek, ki se ga

je udeležil skupaj s predstavniki topliških

kmetov in Lovske družine. Sprejel jih je

direktor omenjenega direktorata Jošt Jakša,

sestanka se je udeležila tudi državna sekre-

tarka kmetijskega ministrstva mag. Tanja

Strniša.

javljati vso po divjadi povzročeno škodo, saj

ministrstvo (tudi) na tej osnovi odloča o pri-

mernem številu oziroma o odvzemu divjadi

iz naravnega okolja; ker je po lovskem kodek-

su dovoljen lov samo podnevi, je občina na

ministrstvo naslovili prošnjo, naj do

dosežene idealne številčnosti divjadi dovoli

V tej številki objavljamo en nasvetni članek s

strani Direktorata za kmetijstvo, v prihod-

njem Vrelcu sledi še eden, ki bo služil pred-

vsem kot nasvet kako do poplačila škode, ki jo

povzročijo prostoživeče živali.

lov tudi ponoči. Zatorej pozivamo vse kmete,

ki jim divjad povzroči škodo, da le to prijavite.

uprave Rado Javornik. Doda, da je prostor

urejen in delan strogo po predpisih, zapletov na

občini ne pričakujejo, še oktobra naj bi otroci

zagotovo začeli uporabljati novo pridobitev šole.

Javornik glede investicije doda, da občina

računa, da bo investicija celo nekoliko cenejša,

kot je bilo sprva predvideno. Na občini hkrati

dopolnjujejo vlogo za Eko sklad, upajo, da bodo

iz tega naslova pridobili okrog 25 tisočakov.

Iskanje ustreznih rešitev na Direktoratu za kmetijstvo. Foto: Majda Gazvoda.

Barbara Barbič

Mladi prevzemniki opozarjajo na vse večjo škodo, ki jim jo povzroča divjadKmetijstvo je zaradi neposredne odvisnosti

od vremena in okoljskih razmer med najbolj

občutljivimi sektorji, saj jih vplivi podnebnih

sprememb najbolj prizadenejo. Negativni

vplivi podnebnih sprememb tudi močno

vplivajo na prehranjevalne navade prostoži-

veče divjadi. Povečan nemir v gozdovih

zaradi prometa, izletnikov, intenzivnega

gozdarstva, pomeni za divjad še dodatne

neugodne razmere za prehranjevanje. Zlasti

zaradi nemira tudi pri divjadi prihaja do

vedenjskih sprememb. Sobivanje z divjadjo

na območjih, kjer se njihov življenjski prostor

vse bolj prepleta s človeškim, postaja nev-

zdržno, opozarjajo kmetovalci, ki vztrajno

obdelujejo kmetijska zemljišča, tudi tista na

strmih pobočjih v neposredni bližini gozda, v

širši okolici Dolenjskih Toplic, kamor spadajo

katastrske občine: Toplice, Dobindol, Goren-

je Polje, Stare žage, Poljane in Podturn.

Katastrske občine Podturn, Poljane, Stare

žage in Gorenje polje so opredeljene kot

»območja z naravnimi ali drugimi posebnimi

omejitvami (OMD)«. In sicer v t.i. Gorska

območja. Na območjih z omejenimi naravni-

mi in drugimi posebnimi omejitvami je

mogoče dobiti plačilo OMD, zaradi težjih

pridelovalni razmer (višji stroški pridelave,

izpad dohodka), vendar pa opozarjamo, da

ogroženost po divjadi oziroma škoda po

divjati ni del kalkulacije za izračun višine

plačila OMD. Povračilo škode, ki nastane po

prostoživečih živalih je določena v okviru

drugega postopka, zato ne more biti predmet

plačila OMD. Ministrstvo za kmetijstvo,

gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije

Primož Primec

V okviru operacije Reja domačih živali na

območju pojavljanja velikih zveri ukrepa

KOPOP iz PRP 2014–2020 se zahteva

KRA_OGRM (varovanje črede z ograjevan-

jem, visoke elektromreže in staje) obravnava

kot samostojna, zahtevi KRA_VARPA

(varovanje črede s pastirjem) in KRA_VARPP

(varovanje črede s pastirskimi psi) pa se

lahko dopolnjujeta. Vsak izmed naštetih

pristopov je ob pravilnem izvajanju učinkovit

pri preprečevanju nastajanja škod na

drobnici. Učinkovitost se še poveča, če

(v nadaljnjem besedilu: MKGP) v okviru

Programa razvoja podeželja Republike

Slovenije za obdobje 2014 – 2020 (v

nadaljnjem besedilu: PRP 2014-2020) izvaja

ukrepe s katerimi spodbuja kmetovanje na

območjih pojavljanja velikih zveri ter divjadi.

V sklopu izvajanja PRP 2007 – 2013 in 2014 –

2020 je bilo skupaj podprtih 116 naložb v

nakup in postavitev žičnate ograje za zaščito

pred divjadjo v skupni višini 245 tisoč EUR

nepovratnih sredstev.

V okviru podukrepa 4.1 – Naložbe v osnovna

sredstva se pri postavitvi vinogradov, obnovi

sadovnjakov ter ureditvi trajnih rastlin na

njivskih površinah, priznajo stroški nakupa

in postavitve ograj za zaščito pred divjadjo. V

kolikor se nosilec kmetijskega gospodarstva

odloči za ograditev pašnikov in postavitev

obor ter nakup pripadajoče opreme za nad-

zorovano pašo domačih živali, se kot upravi-

čeni stroški štejejo nakup in postavitev

lesene, žičnate oziroma elektroograje in pri-

padajoče opreme, tako na območjih z omeje-

no dejavnostjo (OMD) kot tudi izven nje.

K zmanjšanju škode lahko prispevajo tudi

pridelovalci sami z izbiro ustreznejših vrst

gojenih rastlin. Med najbolj ogrožene vrste

sodijo koruza, krompir in oves, katere je

smotrno pridelovati na njivah, ki niso v ne-

posredni bližini gozdov. Med manj privlačna

žita za divjad sodijo predvsem resasta žita,

kot sta ječmen in rž. Prav tako pri zmanjšanju

škode pomembno vlogo igra hitro spravilo že

dozorelih posevkov.

Največji izziv za slovenskega kmeta je in bo,

kako in s katerimi inovativnimi pristopi na

svoji kmetiji ohraniti in povečati produktiv-

nost ob uspešnem prilagajanju na sobivanje z

divjadjo in velikimi zvermi.

različne tipe varovanja med seboj združu-

jemo. Več kot je motečih in ovirajočih

dejavnikov na in v okolici pašnikov, večja je

verjetnost, da se velike zveri ne bodo

približale, oziroma da se bodo pravočasno

umaknile, ko bodo ocenile, da je tveganje

zanje preveliko. Izbira ustreznega načina

varovanja je torej odvisna od rejčeve presoje

in od značilnosti reje živali, s katero se rejec

ukvarja.

Priporočila in druge publikacije so dostopne

v tiskani in/ali spletni obliki na spletnih

straneh MKGP (www.mkgp.gov.si/si/javne_

objave/javni_razpisi/), Kmetijsko gozdarske

zbornice Slovenije (www.kgzs.si/) in Agencije

RS za okolje (www.arso.gov.si/).

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in

prehrano

Direktorat za kmetijstvo

Sektor za podeželje

V nadaljevanju Vrelca sledita dve predstavitvi

županskih kandidatov; javno znane so tri.

Uredniški odbor glasila (UO) je na sestanku pred

izdajo septembrske številke Vrelca v želji, da vsi

trije kandidati dobijo enake možnosti pred-

stavitve, sklenil, da se vsem trem zastavi ista

vprašanja. Župan Jože Muhič je isti dan pred

sestankom preko Primoža Primca napovedal

intervju, ki naj bi ga opravil Primec. UO je

sklenil, naj se iz prej navedenega razloga enakih

možnosti tudi aktualnemu županu zastavi ista

vprašanja kot ostalima dvema kandidatoma, v

kolikor bi v septembrski številki vztrajal pri

objavi intervjuja s Primcem, pa slednjega sicer

objavi, a opremi s pojasnilom, zakaj odgovarja

na drugačna vprašanja. Župan Muhič se je tej

možnosti po seznanitvi odločitve UO odpove-

dal, hkrati pa tudi odgovorom na kandidatom

Pred volitvami

Že v prejšnji številki Vrelca smo sicer še enkrat

vsem občanom, ki se med ljudmi pojavljajo kot

možni kandidati, zastavili vprašanja glede

kandidature, zaradi počitniške odsotnosti na to

vprašanje ni odgovoril le Alojz Puhan. Ta je za

septembrsko številko Vrelca povedal, da ne bo

kandidiral za župana, delno zaradi osebnih

razlogov, delno zaradi svojega aktivnega de-

lovanja v dveh društvih. »Na volitvah bom podprl

aktualnega župana, s katerim sva bila dogo-

vorjena, da na volitvah ne bova nastopila oba. Se

bom pa vključil na Listo za enakmerni razvoj

občine LIZERO, na kateri bom nastopil kot

kandidat za svetnika Občinskega sveta Občine

Dolenjske Toplice.«

zastavljena vprašanja. Kandidati, je še sklenil

UO, bodo imeli tudi v oktobrski številki možnost

oglaševanja svoje kandidature bodisi preko

oglasov ali v obliki nagovora volivcem; te objave

bodo plačljive v skladu z veljavnim cenikom.

Barbara Barbič

4 Pred volitvami 5Pred volitvami

Prosim, da se na kratko predstavite. Kje

menite, da so vaše prednosti in kje slabosti?

Delovne izkušnje sem pridobival v mednarod-

nem okolju, pridobljeno znanje pa sem koristno

uporabil tudi kot župan. Kvalitetno načrtovanje

investicij je namreč predpogoj za pravočasno

izvedbo, istočasno pa pozitivno vpliva tudi na

financiranje. Za dosego tega pa je potrebno

imeti sposobne in zaupanja vredne sodelavce.

Mislim, da mi je do sedaj vedno uspelo izbrati

ljudi s takimi lastnostmi, zato to dejstvo izpos-

tavljam kot mojo prednost.

Dve izredno obsežni investiciji, ki sta bili zastav-

ljeni v času mojega županovanja (Suhokranjski

vodovod in rekonstrukcija križišča v Podhosti),

sta v zaključni fazi. V mojem zadnjem mandatu

sta bila narejena idejna projekta za prizidek k

vrtcu in za razširitev čistilne naprave. Nova šola

in/ali vrtec, obvoznica in čistilna naprava so

samo nekatere investicije, zaradi katerih sem se

odločil za kandidaturo. Vsekakor pa nameravam

povrniti zaupanje v delo občinske uprave.

Leta 1998 sem bil izvoljen za prvega župana naše

novoustanovljene občine, ki sem jo vodil do leta

2010. Po neuspešni kandidaturi leta 2010 sem

imel nekaj zaposlitev za določen čas, od leta 2015

pa sem samostojni podjetnik. Registriran sem za

opravljanje drugih storitvenih dejavnosti, v

praksi pa to pomeni predvsem izvajanje voženj s

turističnim avtobusom po evropskih državah. Po

potrebi sedem tudi za volan kamiona.

Občina Dolenjske Toplice obeležuje 20-

letnico. Če se ozrete na ti pretekli dve

desetletji, kaj - kot občan - ugotavljate?

Prva ugotovitev je ta, da ni več bojazni pred

samostojno občino. Samostojna občina je

upravičila svoj nastanek, saj je bilo v teh dveh

desetletjih narejenega mnogo več, kot prej v

petdesetih letih. Rešile so se nekatere na prvi

pogled nerešljive situacije, za katere se nekdanja

velika novomeška občina ni dovolj potrudila.

Napredek je vsekakor viden, ne samo v

občinskem središču, tudi po ostalih vaseh.

Zakaj ste se odločili za kandidaturo za

župana občine?

Konec leta bom dopolnil 58 let in od rojstva

živim v Dolenjskih Toplicah. Po poklicu sem

strojni inženir in večji del moje poklicne kariere

je vezan na proizvodnjo in komercialo v okviru

avtomobilske industrije.

Med vsemi svojimi slabostmi naj se omejim le

na eno, ki je morda najbolj izpostavljena, ko gre

za funkcijo župana. Rad sem med ljudmi, želim

biti tam, kjer se smejejo in tam, kjer jokajo, saj

trdim, da je to eno izmed bistvenih poslanstev

župana v tako majhnih sredinah, kot je naša

občina. Na prvi pogled to sploh ne deluje kot

slabost, pa vendar je v preteklosti nekatere to

motilo. Sprejemam kritiko, svojega obnašanja

glede tega pa bistveno ne nameravam spre-

meniti. Kakorkoli že, z vsemi prednostmi ter

prirojenimi in pridobljenimi slabostmi prihajam

zopet pred vas kot kandidat za vašega župana.

Težko bi se omejil le na naslednja štiri leta, saj bo

šlo za zahtevne in obsežne investicije: topliška

obvoznica, nova šola in/ali vrtec, infrastrukturna

ureditev zazidljivih zemljišč, zagotovitev boljše

prometne varnosti (pločniki, kolesarske steze,

posodobitev obstoječih občinskih cest), dom

starejših občanov…

Vsekakor je naša prednost v naravnih danostih.

Termalni vrelec je tisti, ki privabi, obiskovalcem

pa imamo za ponuditi še veliko več. Sodelovanje

Term Krka z lokalnim okoljem je dobro, ne

moremo pa le čakati, ampak je turistom

potrebno ponuditi še kaj več.

Ne, nisem član nobene politične stranke in

kandidiral bom kot neodvisni kandidat s

podporo volivcev. Uspeh občine ni in ne sme biti

odvisen od politike, še manj od politične

pripadnosti župana.

Kje vidite naše prednosti v primerjavi z

ostalimi primerljivimi občinami?

Kje vidite naše slabosti v primerjavi z

ostalimi, kako bi se reševanja slednjih lotili

(ali nadaljevali z delom) vi?

Boste kandidirali kot član katere izmed

strank ali kot neodvisni kandidat? Kandidat

s podporo? Kako vi ocenjujete strankarsko

delitev na ravni občin oz. občinskih svetov?

Ocenjujem, da imamo v bistvu samo eno slabost

in to so naše cestne povezave. S turisti, ki jih

prevažam po evropskih državah, ne obiskujemo

le velikih mest, ampak tudi podeželje. Ob tem

opažam bistveno razliko, saj do vseh teh

turističnih točk vodijo sodobne ceste.

Dolenjske Toplice nujno potrebuje razbre-

menitev prometa, ne samo zaradi gostov, ampak

tudi domačini jo potrebujemo. Prizadeval si

bom, da bo ta investicija dobila svoje mesto v

državnem proračunu, istočasno pa bo potrebno

trdo delati tudi na realizaciji tretje razvojne osi.

Kje so po vašem mnenju naši največji izzivi

za prihodnji mandat?

Kakšna je vaša vizija razvoja občine, v katera

področja bi veljalo vlagati več, ne le v

finančnem smislu, in jih (še bolj) razvijati?

Neugodne cestne povezave niso naklonjene

investicijam v obrtni coni na Selih. Glede na

število zazidljivih parcel (ocenjujem, da bodo

Večkrat slišimo, da ima naša občina še veliko

neizkoriščenih potencialov predvsem v

smislu izkoristka naravnih danosti in

razvoja malega gospodarstva. Kaj bi / boste

glede tega vstavili v svoj program delovanja?

Vesel sem tega vprašanja, saj uspešnosti delo-

vanja občine ne moremo in ne smemo ocenjevati

le na osnovi investicij. Že večkrat sem izpostavil

pomen druženja ljudi. Preko trideset društev

deluje v občini in prav vsa si zaslužijo posebno

pozornost občine. Njihove aktivnosti namera-

vam izdatneje podpreti tako v finančnem kot

tudi v organizacijskem smislu. Posebne aktiv-

nosti bom pripravil za mlade in mlade družine.

pozidana v naslednjih petnajstih letih), pa bi

bilo smiselno obrtno cono nameniti za gradnjo

manjših obratov. S tem bi dosegli stanje, ko

delavnica ne bo več v ali ob hiši, ampak na za to

namensko urejeni površini, še vedno pa blizu

doma. Glede naravnih danosti imam v mislih

predvsem dvoje: Kočevski rog, njegove naravne

in zgodovinske danosti je potrebno tržiti

učinkoviteje, kot se to dogaja sedaj, kot drugo pa

bo potrebno poskrbeti za ureditev strug in

bregov naših vodotokov.

Dva izmed kandidatov sta bila že dvakrat

izvoljena; večkrat je slišati, da se po-

sameznih projektov ne da speljati hitreje

zaradi počasnih birokratskih mlinov na

državni ravni. Smo tu male občine nemočne?

Ko dobite obiske, prijatelje, sorodnike, ki

niso iz naše občine, kaj jim z največjim

ponosom pokažete? Na kaj ste v naši občini

najbolj ponosni?

Z njimi se sprehodim po kraju ali jih popeljem

malo okoli. Ob tem srečujemo domačine, z

vsakim se pozdravim, ga ali pa me ogovori,

morda pade tudi kakšna beseda več. Na to sem

ponosen, na ljudi s katerimi v tem okolju živim.

Menite, da smo občani v dovoljšni meri vpeti

v kreiranje naše skupne bodočnosti in

sobivanja? Bi lahko / morali mi, občani,

glede tega pokazati večjo pobudo?

Naša lokalna samouprava je v bistvu kar

ustrezna in omogoča sodelovanje širšega kroga

ljudi pri načrtovanju skupne prihodnosti (odbo-

ri, komisije, vaške skupnosti, civilne iniciative).

Res pa je, da marsikdo le s težavo prestopi

občinska vrata. Še vedno trdim, da mora ravno

zaradi tega župan iti med ljudi.

Kaj bi pred volitvami sporočili občanom?

Marsikdo je nad politiko že obupal, zato se

volitev sploh ne udeležuje več. To še nekako

lahko razumem, ko gre za državnozborske

volitve, saj imam tudi sam občutek, da smo

zgrešili kompas. Samo dve funkciji v državi pa se

volita imensko: predsednik države in župan.

Mislim, da bi razumevanje in volilni bonton do

teh dveh funkcij moral biti drugačen. Vabim vas,

da se udeležite letošnjih lokalnih volitev in

obljubim, da ne bom razočaral vašega zaupanja.

Bodite zdravi in naj vam bo lepo.

Ne, nikakor ne morem reči, da so male občine v

podrejenem položaju, zato so to samo izgovori

za lastno neaktivnost. Pravočasno pripravljeni

dobri projekti so osnova za prioritetno obrav-

navo tudi v krogih trde birokracije.

Kandidat za župana, Franc Vovk

Moje prednosti so predvsem v mladosti, na

stvari gledam iz druge perspektive in vidim,

da se lahko stvari izpeljejo tudi na drugačen

način, predvsem drugače za občane. Sem

komunikativen, znam prisluhniti in slišati

ljudi. Občani si zaslužijo, da se z njimi

pogovarjamo, jih slišimo in upoštevamo, saj

občine brez njenih ljudi ni. Vsaj uspešne ne. V

času mandata svetnika sem spoznal vse

vidike delovanja občine, imam ideje in vizijo,

kako narediti Dolenjske Toplice uspešno

turistično občino. Vidim njene potenciale in

vem, kako jih izkoristiti. To, kar rečem tudi

naredim, ali vsaj ne odneham, dokler res ne

vidim, da ni druge rešitve.

Kje vidite naše prednosti v primerjavi z

ostalimi primerljivimi občinami?

Sem Jure Filipovič, rojen leta 1989 v Novem

mestu. Po izobrazbi sem ekonomski tehnik,

zaposlen sem v Tiskarni v Novem mestu. Z

ženo Natalijo imava dva majhna otroka,

dveletnega sina Jana in tri mesece staro

hčerko Emo.

Prosim, da se na kratko predstavite. Kje

menite, da so vaše prednosti in kje

slabosti?

Mnogi bi mi pri kandidaturi kot mojo slabost

očitali mladost; a mladi se moramo začeti

aktivno vključevati v družbo, brez mladih ni

prihodnosti. Zato prej menim, da je moja

slabost vera v ljudi. Verjamem, da so ljudje

dobri, da dana beseda nekaj velja. Ko mi ljudje

pokažejo drugo plat, me še vedno preseneti.

Zakaj ste se odločili za kandidaturo za

župana občine?

Predvsem iz že zgoraj naštetih razlogov.

Občina Dolenjske Toplice je moj kraj, kraj,

kjer živijo moji otroci. Zanj želim, da postane

najboljša občina, ali vsaj na dobri poti k temu.

Zato je treba nekaj v to vložiti, torej sebe.

Boste kandidirali kot član katere izmed

strank ali kot neodvisni kandidat? Kan-

didat s podporo? Kako vi ocenjujete

strankarsko delitev na ravni občin oz.

občinskih svetov?

Kandidiral bom kot član Slovenske demo-

kratske stranke, sem svetnik SDS in mislim,

da bi se bilo sedaj nemoralno skrivati za

nekimi neodvisnimi znaki. Če bo kdaj druga-

če, bodo to vsi vedeli. V občinah so zastopane

stranke, ljudje, ki jih občani izvolijo. Tukaj je

veliko lažje kot na državni ravni, da v občin-

skem svetu sedijo tisti, ki jih ljudje želijo.

Preferenčni glas na listah je prava rešitev za

to. Tudi sam sem postal svetnik po preferen-

čnih glasovih. Lažje te ljudje nagradijo za

tvoja prizadevanja kot pa na državni ravni.

Prednosti so v še neizkoriščenem turizmu in

prav tukaj je naša šibka točka, ki jo lahko z

nekaj truda obrnemo v našo korist. Če se

Premajhna pozornost mladim družinam, ki

se na veliko priseljujejo v našo občino in

stvari, ki so kot prednosti na prenizki točki.

Tudi za starejšo populacijo se že kažejo

težave. O domu za starejše se samo govori,

kljub izbrani lokaciji. Občino je potrebno

smotrno povezati, urediti pločnike v vaseh in

izven njih, urediti varne povezave do vrtca in

šole. Nujno je treba izpeljati projekt vrtec

brez dislociranih enot, potrebno je gledati

naprej, kakšen je naravni prirast in priselje-

vanje družin v občini. Šola je dotrajana, otroci

nimajo prave telovadnice, veliko je športnih

društev, ki nimajo ustreznih prostorov. Situ-

acijo se nekako rešuje z zunanjimi površina-

mi, vendar to ni dovolj. Imamo krasen

termalni in rehabilitacijski center v termah in

nadgradnja tega bi bila sigurno športna

dvorana. Raznim prebojem s samoforji pa

nisem naklonjen. Veliko več truda bi bilo

potrebno vložiti v izgradnjo rondoja, pa

čeprav bi morali odkupiti kakšno hišo. Veliko

je še za postoriti, več boste lahko prebrali v

našem programu.

Kje so po vašem mnenju naši največji

izzivi za prihodnji mandat?

Večkrat slišimo, da ima naša občina še

veliko neizkoriščenih potencialov pred-

vsem v smislu izkoristka naravnih danosti

in razvoja malega gospodarstva. Kaj bi /

boste glede tega vstavili v svoj program

delovanja?

ozremo samo okoli po sosednjih občinah, na

tem področju vidimo velik napredek, čeprav

nimajo takšnega potenciala kot mi.

Kje vidite naše slabosti v primerjavi z

ostalimi, kako bi se reševanja slednjih

lotili (ali nadaljevali z delom) vi?

Dvig nivoja in turistične ponudbe, vljučitev

vseh občanov v to, saj vsak od nas lahko

ponudi nekaj, za kar bo naša občina še bolj

posebna in blizu turistom. Izziv bo prav

gotovo izgradnja novega vrtca, ki se ga lahko

lotimo na več načinov. Da se ne bi preveč

zanašali na državo, imamo tu javno-zasebno

partnerstvo, potem so tu še razni eko-skladi

in evropski denar. Potrebno pa bo tudi nujno

dokončati razširitev čistilne naprave, ki naj bi

se začela to leto.

Kakšna je vaša vizija razvoja občine, v

katera področja bi veljalo vlagati več, ne le

v finančnem smislu, in jih (še bolj) razvi-

jati?

Turizem, črpanje državnih sredstev, črpanje

evropskih sredstev, razni eko skladi, javno-

zasebno partnerstvo, povezava občin.

Veliko se da postoriti še na račun subvencij in

spodbud za mala gospodarstva. Tukaj vidim

še veliko potenciala.

Samo enkrat mi namenite glas, če vas

razočaram, ga naslednjič ne želim. Rad bi

dokazal, da se da delati dobro za občane in za

občino. Mladost je samo prednost. Imam

dovolj energije in poznanstev, da občino

popeljemo nazaj na vrh. Predvsem pa je

važno da greste vsi volit, predvsem pa mladi,

da izkoristite svojo državljansko pravico.

Kaj bi pred volitvami sporočili občanom?

Dva izmed kandidatov sta bila že dvakrat

izvoljena; večkrat je slišati, da se posa-

meznih projektov ne da speljati hitreje

zaradi počasnih birokratskih mlinov na

državni ravni. Smo tu male občine nemoč-

ne?

Občina kot sama ni nemočna, važna je

organizacija. Kot sem že zgoraj našteval,

rešitev, kako do denarja, je več. Tu ni

izgovorov. Zaposleni na občini morajo biti

sposobni te projekte najti, se znati na njih

prijaviti ali pa najti način, kako to narediti,

tudi s povezavo s sosednjimi občinami.

Vendar za to je potrebno znanje. Sam bi si

pomagal tudi z zunanjimi izvajalci, potem pa

bo potrebno sprejeti tudi nekatere ukrepe na

sami občini glede števila zaposlenih.

Ko dobite obiske, prijatelje, sorodnike, ki

niso iz naše občine, kaj jim z največjim

ponosom pokažete? Na kaj ste v naši

občini najbolj ponosni?

Na dobre in prijazne ljudi, lego občine in

naravne danosti, ki dajejo občini velik

potencjal.

Menite, da smo občani v dovoljšni meri

vpeti v kreiranje naše skupne bodočnosti

in sobivanja? Bi lahko / morali mi, občani,

glede tega pokazati večjo pobudo?

Občani smo premalo vpeti oz. velikokrat

imam občutek, da tudi če se želimo vključiti,

se ne moremo, vedno je nekaj, zakaj nekaj ne

moremo narediti. Temu je treba narediti

konec. Največ in najboljše ideje pridejo od

ljudi, ki se s temi idejami sami ukvarjajo. Mi

pa potem želimo nekaj na silo izumljati toplo

vodo. Poslušaj in sliši ljudi. Že samo to bi

tolikokrat rešilo marsikatero zagato.

Kandidat za župana, Jure Filipovič

4 Pred volitvami 5Pred volitvami

Prosim, da se na kratko predstavite. Kje

menite, da so vaše prednosti in kje slabosti?

Delovne izkušnje sem pridobival v mednarod-

nem okolju, pridobljeno znanje pa sem koristno

uporabil tudi kot župan. Kvalitetno načrtovanje

investicij je namreč predpogoj za pravočasno

izvedbo, istočasno pa pozitivno vpliva tudi na

financiranje. Za dosego tega pa je potrebno

imeti sposobne in zaupanja vredne sodelavce.

Mislim, da mi je do sedaj vedno uspelo izbrati

ljudi s takimi lastnostmi, zato to dejstvo izpos-

tavljam kot mojo prednost.

Dve izredno obsežni investiciji, ki sta bili zastav-

ljeni v času mojega županovanja (Suhokranjski

vodovod in rekonstrukcija križišča v Podhosti),

sta v zaključni fazi. V mojem zadnjem mandatu

sta bila narejena idejna projekta za prizidek k

vrtcu in za razširitev čistilne naprave. Nova šola

in/ali vrtec, obvoznica in čistilna naprava so

samo nekatere investicije, zaradi katerih sem se

odločil za kandidaturo. Vsekakor pa nameravam

povrniti zaupanje v delo občinske uprave.

Leta 1998 sem bil izvoljen za prvega župana naše

novoustanovljene občine, ki sem jo vodil do leta

2010. Po neuspešni kandidaturi leta 2010 sem

imel nekaj zaposlitev za določen čas, od leta 2015

pa sem samostojni podjetnik. Registriran sem za

opravljanje drugih storitvenih dejavnosti, v

praksi pa to pomeni predvsem izvajanje voženj s

turističnim avtobusom po evropskih državah. Po

potrebi sedem tudi za volan kamiona.

Občina Dolenjske Toplice obeležuje 20-

letnico. Če se ozrete na ti pretekli dve

desetletji, kaj - kot občan - ugotavljate?

Prva ugotovitev je ta, da ni več bojazni pred

samostojno občino. Samostojna občina je

upravičila svoj nastanek, saj je bilo v teh dveh

desetletjih narejenega mnogo več, kot prej v

petdesetih letih. Rešile so se nekatere na prvi

pogled nerešljive situacije, za katere se nekdanja

velika novomeška občina ni dovolj potrudila.

Napredek je vsekakor viden, ne samo v

občinskem središču, tudi po ostalih vaseh.

Zakaj ste se odločili za kandidaturo za

župana občine?

Konec leta bom dopolnil 58 let in od rojstva

živim v Dolenjskih Toplicah. Po poklicu sem

strojni inženir in večji del moje poklicne kariere

je vezan na proizvodnjo in komercialo v okviru

avtomobilske industrije.

Med vsemi svojimi slabostmi naj se omejim le

na eno, ki je morda najbolj izpostavljena, ko gre

za funkcijo župana. Rad sem med ljudmi, želim

biti tam, kjer se smejejo in tam, kjer jokajo, saj

trdim, da je to eno izmed bistvenih poslanstev

župana v tako majhnih sredinah, kot je naša

občina. Na prvi pogled to sploh ne deluje kot

slabost, pa vendar je v preteklosti nekatere to

motilo. Sprejemam kritiko, svojega obnašanja

glede tega pa bistveno ne nameravam spre-

meniti. Kakorkoli že, z vsemi prednostmi ter

prirojenimi in pridobljenimi slabostmi prihajam

zopet pred vas kot kandidat za vašega župana.

Težko bi se omejil le na naslednja štiri leta, saj bo

šlo za zahtevne in obsežne investicije: topliška

obvoznica, nova šola in/ali vrtec, infrastrukturna

ureditev zazidljivih zemljišč, zagotovitev boljše

prometne varnosti (pločniki, kolesarske steze,

posodobitev obstoječih občinskih cest), dom

starejših občanov…

Vsekakor je naša prednost v naravnih danostih.

Termalni vrelec je tisti, ki privabi, obiskovalcem

pa imamo za ponuditi še veliko več. Sodelovanje

Term Krka z lokalnim okoljem je dobro, ne

moremo pa le čakati, ampak je turistom

potrebno ponuditi še kaj več.

Ne, nisem član nobene politične stranke in

kandidiral bom kot neodvisni kandidat s

podporo volivcev. Uspeh občine ni in ne sme biti

odvisen od politike, še manj od politične

pripadnosti župana.

Kje vidite naše prednosti v primerjavi z

ostalimi primerljivimi občinami?

Kje vidite naše slabosti v primerjavi z

ostalimi, kako bi se reševanja slednjih lotili

(ali nadaljevali z delom) vi?

Boste kandidirali kot član katere izmed

strank ali kot neodvisni kandidat? Kandidat

s podporo? Kako vi ocenjujete strankarsko

delitev na ravni občin oz. občinskih svetov?

Ocenjujem, da imamo v bistvu samo eno slabost

in to so naše cestne povezave. S turisti, ki jih

prevažam po evropskih državah, ne obiskujemo

le velikih mest, ampak tudi podeželje. Ob tem

opažam bistveno razliko, saj do vseh teh

turističnih točk vodijo sodobne ceste.

Dolenjske Toplice nujno potrebuje razbre-

menitev prometa, ne samo zaradi gostov, ampak

tudi domačini jo potrebujemo. Prizadeval si

bom, da bo ta investicija dobila svoje mesto v

državnem proračunu, istočasno pa bo potrebno

trdo delati tudi na realizaciji tretje razvojne osi.

Kje so po vašem mnenju naši največji izzivi

za prihodnji mandat?

Kakšna je vaša vizija razvoja občine, v katera

področja bi veljalo vlagati več, ne le v

finančnem smislu, in jih (še bolj) razvijati?

Neugodne cestne povezave niso naklonjene

investicijam v obrtni coni na Selih. Glede na

število zazidljivih parcel (ocenjujem, da bodo

Večkrat slišimo, da ima naša občina še veliko

neizkoriščenih potencialov predvsem v

smislu izkoristka naravnih danosti in

razvoja malega gospodarstva. Kaj bi / boste

glede tega vstavili v svoj program delovanja?

Vesel sem tega vprašanja, saj uspešnosti delo-

vanja občine ne moremo in ne smemo ocenjevati

le na osnovi investicij. Že večkrat sem izpostavil

pomen druženja ljudi. Preko trideset društev

deluje v občini in prav vsa si zaslužijo posebno

pozornost občine. Njihove aktivnosti namera-

vam izdatneje podpreti tako v finančnem kot

tudi v organizacijskem smislu. Posebne aktiv-

nosti bom pripravil za mlade in mlade družine.

pozidana v naslednjih petnajstih letih), pa bi

bilo smiselno obrtno cono nameniti za gradnjo

manjših obratov. S tem bi dosegli stanje, ko

delavnica ne bo več v ali ob hiši, ampak na za to

namensko urejeni površini, še vedno pa blizu

doma. Glede naravnih danosti imam v mislih

predvsem dvoje: Kočevski rog, njegove naravne

in zgodovinske danosti je potrebno tržiti

učinkoviteje, kot se to dogaja sedaj, kot drugo pa

bo potrebno poskrbeti za ureditev strug in

bregov naših vodotokov.

Dva izmed kandidatov sta bila že dvakrat

izvoljena; večkrat je slišati, da se po-

sameznih projektov ne da speljati hitreje

zaradi počasnih birokratskih mlinov na

državni ravni. Smo tu male občine nemočne?

Ko dobite obiske, prijatelje, sorodnike, ki

niso iz naše občine, kaj jim z največjim

ponosom pokažete? Na kaj ste v naši občini

najbolj ponosni?

Z njimi se sprehodim po kraju ali jih popeljem

malo okoli. Ob tem srečujemo domačine, z

vsakim se pozdravim, ga ali pa me ogovori,

morda pade tudi kakšna beseda več. Na to sem

ponosen, na ljudi s katerimi v tem okolju živim.

Menite, da smo občani v dovoljšni meri vpeti

v kreiranje naše skupne bodočnosti in

sobivanja? Bi lahko / morali mi, občani,

glede tega pokazati večjo pobudo?

Naša lokalna samouprava je v bistvu kar

ustrezna in omogoča sodelovanje širšega kroga

ljudi pri načrtovanju skupne prihodnosti (odbo-

ri, komisije, vaške skupnosti, civilne iniciative).

Res pa je, da marsikdo le s težavo prestopi

občinska vrata. Še vedno trdim, da mora ravno

zaradi tega župan iti med ljudi.

Kaj bi pred volitvami sporočili občanom?

Marsikdo je nad politiko že obupal, zato se

volitev sploh ne udeležuje več. To še nekako

lahko razumem, ko gre za državnozborske

volitve, saj imam tudi sam občutek, da smo

zgrešili kompas. Samo dve funkciji v državi pa se

volita imensko: predsednik države in župan.

Mislim, da bi razumevanje in volilni bonton do

teh dveh funkcij moral biti drugačen. Vabim vas,

da se udeležite letošnjih lokalnih volitev in

obljubim, da ne bom razočaral vašega zaupanja.

Bodite zdravi in naj vam bo lepo.

Ne, nikakor ne morem reči, da so male občine v

podrejenem položaju, zato so to samo izgovori

za lastno neaktivnost. Pravočasno pripravljeni

dobri projekti so osnova za prioritetno obrav-

navo tudi v krogih trde birokracije.

Kandidat za župana, Franc Vovk

Moje prednosti so predvsem v mladosti, na

stvari gledam iz druge perspektive in vidim,

da se lahko stvari izpeljejo tudi na drugačen

način, predvsem drugače za občane. Sem

komunikativen, znam prisluhniti in slišati

ljudi. Občani si zaslužijo, da se z njimi

pogovarjamo, jih slišimo in upoštevamo, saj

občine brez njenih ljudi ni. Vsaj uspešne ne. V

času mandata svetnika sem spoznal vse

vidike delovanja občine, imam ideje in vizijo,

kako narediti Dolenjske Toplice uspešno

turistično občino. Vidim njene potenciale in

vem, kako jih izkoristiti. To, kar rečem tudi

naredim, ali vsaj ne odneham, dokler res ne

vidim, da ni druge rešitve.

Kje vidite naše prednosti v primerjavi z

ostalimi primerljivimi občinami?

Sem Jure Filipovič, rojen leta 1989 v Novem

mestu. Po izobrazbi sem ekonomski tehnik,

zaposlen sem v Tiskarni v Novem mestu. Z

ženo Natalijo imava dva majhna otroka,

dveletnega sina Jana in tri mesece staro

hčerko Emo.

Prosim, da se na kratko predstavite. Kje

menite, da so vaše prednosti in kje

slabosti?

Mnogi bi mi pri kandidaturi kot mojo slabost

očitali mladost; a mladi se moramo začeti

aktivno vključevati v družbo, brez mladih ni

prihodnosti. Zato prej menim, da je moja

slabost vera v ljudi. Verjamem, da so ljudje

dobri, da dana beseda nekaj velja. Ko mi ljudje

pokažejo drugo plat, me še vedno preseneti.

Zakaj ste se odločili za kandidaturo za

župana občine?

Predvsem iz že zgoraj naštetih razlogov.

Občina Dolenjske Toplice je moj kraj, kraj,

kjer živijo moji otroci. Zanj želim, da postane

najboljša občina, ali vsaj na dobri poti k temu.

Zato je treba nekaj v to vložiti, torej sebe.

Boste kandidirali kot član katere izmed

strank ali kot neodvisni kandidat? Kan-

didat s podporo? Kako vi ocenjujete

strankarsko delitev na ravni občin oz.

občinskih svetov?

Kandidiral bom kot član Slovenske demo-

kratske stranke, sem svetnik SDS in mislim,

da bi se bilo sedaj nemoralno skrivati za

nekimi neodvisnimi znaki. Če bo kdaj druga-

če, bodo to vsi vedeli. V občinah so zastopane

stranke, ljudje, ki jih občani izvolijo. Tukaj je

veliko lažje kot na državni ravni, da v občin-

skem svetu sedijo tisti, ki jih ljudje želijo.

Preferenčni glas na listah je prava rešitev za

to. Tudi sam sem postal svetnik po preferen-

čnih glasovih. Lažje te ljudje nagradijo za

tvoja prizadevanja kot pa na državni ravni.

Prednosti so v še neizkoriščenem turizmu in

prav tukaj je naša šibka točka, ki jo lahko z

nekaj truda obrnemo v našo korist. Če se

Premajhna pozornost mladim družinam, ki

se na veliko priseljujejo v našo občino in

stvari, ki so kot prednosti na prenizki točki.

Tudi za starejšo populacijo se že kažejo

težave. O domu za starejše se samo govori,

kljub izbrani lokaciji. Občino je potrebno

smotrno povezati, urediti pločnike v vaseh in

izven njih, urediti varne povezave do vrtca in

šole. Nujno je treba izpeljati projekt vrtec

brez dislociranih enot, potrebno je gledati

naprej, kakšen je naravni prirast in priselje-

vanje družin v občini. Šola je dotrajana, otroci

nimajo prave telovadnice, veliko je športnih

društev, ki nimajo ustreznih prostorov. Situ-

acijo se nekako rešuje z zunanjimi površina-

mi, vendar to ni dovolj. Imamo krasen

termalni in rehabilitacijski center v termah in

nadgradnja tega bi bila sigurno športna

dvorana. Raznim prebojem s samoforji pa

nisem naklonjen. Veliko več truda bi bilo

potrebno vložiti v izgradnjo rondoja, pa

čeprav bi morali odkupiti kakšno hišo. Veliko

je še za postoriti, več boste lahko prebrali v

našem programu.

Kje so po vašem mnenju naši največji

izzivi za prihodnji mandat?

Večkrat slišimo, da ima naša občina še

veliko neizkoriščenih potencialov pred-

vsem v smislu izkoristka naravnih danosti

in razvoja malega gospodarstva. Kaj bi /

boste glede tega vstavili v svoj program

delovanja?

ozremo samo okoli po sosednjih občinah, na

tem področju vidimo velik napredek, čeprav

nimajo takšnega potenciala kot mi.

Kje vidite naše slabosti v primerjavi z

ostalimi, kako bi se reševanja slednjih

lotili (ali nadaljevali z delom) vi?

Dvig nivoja in turistične ponudbe, vljučitev

vseh občanov v to, saj vsak od nas lahko

ponudi nekaj, za kar bo naša občina še bolj

posebna in blizu turistom. Izziv bo prav

gotovo izgradnja novega vrtca, ki se ga lahko

lotimo na več načinov. Da se ne bi preveč

zanašali na državo, imamo tu javno-zasebno

partnerstvo, potem so tu še razni eko-skladi

in evropski denar. Potrebno pa bo tudi nujno

dokončati razširitev čistilne naprave, ki naj bi

se začela to leto.

Kakšna je vaša vizija razvoja občine, v

katera področja bi veljalo vlagati več, ne le

v finančnem smislu, in jih (še bolj) razvi-

jati?

Turizem, črpanje državnih sredstev, črpanje

evropskih sredstev, razni eko skladi, javno-

zasebno partnerstvo, povezava občin.

Veliko se da postoriti še na račun subvencij in

spodbud za mala gospodarstva. Tukaj vidim

še veliko potenciala.

Samo enkrat mi namenite glas, če vas

razočaram, ga naslednjič ne želim. Rad bi

dokazal, da se da delati dobro za občane in za

občino. Mladost je samo prednost. Imam

dovolj energije in poznanstev, da občino

popeljemo nazaj na vrh. Predvsem pa je

važno da greste vsi volit, predvsem pa mladi,

da izkoristite svojo državljansko pravico.

Kaj bi pred volitvami sporočili občanom?

Dva izmed kandidatov sta bila že dvakrat

izvoljena; večkrat je slišati, da se posa-

meznih projektov ne da speljati hitreje

zaradi počasnih birokratskih mlinov na

državni ravni. Smo tu male občine nemoč-

ne?

Občina kot sama ni nemočna, važna je

organizacija. Kot sem že zgoraj našteval,

rešitev, kako do denarja, je več. Tu ni

izgovorov. Zaposleni na občini morajo biti

sposobni te projekte najti, se znati na njih

prijaviti ali pa najti način, kako to narediti,

tudi s povezavo s sosednjimi občinami.

Vendar za to je potrebno znanje. Sam bi si

pomagal tudi z zunanjimi izvajalci, potem pa

bo potrebno sprejeti tudi nekatere ukrepe na

sami občini glede števila zaposlenih.

Ko dobite obiske, prijatelje, sorodnike, ki

niso iz naše občine, kaj jim z največjim

ponosom pokažete? Na kaj ste v naši

občini najbolj ponosni?

Na dobre in prijazne ljudi, lego občine in

naravne danosti, ki dajejo občini velik

potencjal.

Menite, da smo občani v dovoljšni meri

vpeti v kreiranje naše skupne bodočnosti

in sobivanja? Bi lahko / morali mi, občani,

glede tega pokazati večjo pobudo?

Občani smo premalo vpeti oz. velikokrat

imam občutek, da tudi če se želimo vključiti,

se ne moremo, vedno je nekaj, zakaj nekaj ne

moremo narediti. Temu je treba narediti

konec. Največ in najboljše ideje pridejo od

ljudi, ki se s temi idejami sami ukvarjajo. Mi

pa potem želimo nekaj na silo izumljati toplo

vodo. Poslušaj in sliši ljudi. Že samo to bi

tolikokrat rešilo marsikatero zagato.

Kandidat za župana, Jure Filipovič

6 Kultura 7Dogajalo se je

Novost! V avtomatu še domači mlečni proizvodi. Barbara Barbič

Pohod in maša na Podstenicah v Kočevskem roguAnton Andrejčič, Predsednik ČD Straža – Dolenjske Toplice

Na Kmetiji Pršina se je med občani zelo dobro prijel tako imenovani jajcemat, ki je v začetku

septembra dobil soseda z mlečnimi proizvodi.

Jajcemat imamo Topličani na voljo poldrugo

leto. »Izjemno dobro je sprejet, opažam, da po

jajca ljudje pridejo tudi v večernem času. Na

začetku je bilo nekaj težav, a ljudje so se novitete

hitro navadili in jo res dobro sprejeli,« pove

Patricija Pršina, ki je nedavno k sodelovanju

povabila še Andrejo Gril Novak, nosilko

dopolnilne dejavnosti na kmetiji iz Kočevskih

Poljan. Svoje izdelke prodajajo že dlje časa,

največ na domači kmetiji, nekaj tudi doma-

čim gostincem. »Če ne bi bilo Robija iz

Oštarije, ki je poskusil naše proizvode, jih ocenil

kot dobre in mi dal vzpodbudo za naprej, bi se

nemara naša zgodba pisala drugače,« pove

Gril Novakova in doda, da so se sčasoma

začeli ustvarjati viški, zaradi katerih so na

kmetiji začeli iskati dodatne vire za prodajo

in se zanimali tudi za avtomate. Ko so ga

našli, so začeli iskati še lokacijo postavitve.

»Zelo sem bila vesela pobude Pršinatovih, da bi

avtomat postavili pri njih. Prišli so nam nas-

proti, kar je res lep dokaz, da se s povezovanjem

da storiti več,« je zadovoljna Gril Novakova.

Gril Novakova je mlada prevzemnica dru-

žinske kmetije, kjer so v delo vpeti vsi;

Avtomat so postavili v začetku septembra,

proizvodi v njem so sveži in dobre kakovosti.

Na voljo je surovo mleko, potrebno ga je

pasterizirati, skuta, navadni jogurt, sir za žar,

sirotka, medtem ko imajo pregreto smetano

in maslo na voljo na kmetiji. Po gostoti ali

nijansi barve lahko proizvodi varirajo, saj gre

za domače izdelke, ki niso tipizirani.

starši, njen mož, sicer rojeni Ljubljančan,

za delo poprimeta tudi hčerka Veronika in

sin Rok. »Dokler bomo vsi delali skupaj, vsi

člani družine, bo šlo. Če bi bila sama, tega

gotovo ne bi zmogla. Na pomoč priskoči tudi

sestra Katja, ki mi tudi vodi računovodstvo.«

V hlevu imajo okrog trideset glav živine,

poleg krav še telice in bike. Z možem sta

oba zaposlena, mož ima samostojno elek-

trikarsko dejavnost, Andreja je kot teh-

nologinja prehrane zaposlena v Termah

Krke.

Kot vsako leto je Čebelarsko društvo Straža – Dolenjske Toplice tudi letos tradicionalno ob

koncu avgusta organiziralo pohod in srečanje na Podstenicah.

Letos smo organizirali pohod od Podstenic

po cesti do Daleč hriba (640 m). Kljub slabi

vremenski napovedi smo se na pot podali v

soboto, 25. avgusta, zbralo se nas je 23

pohodnikov. Na cilju nas je naš član in

upokojeni duhovnik Franc Dular, ki ima na

Daleč hribu dom za oratorije in gospodarsko

poslopje, dočakal z medico in raznovrstnimi

dobrotami. Ogledali smo si čebelnjak z okoli

25 panji in kapelico v kletnem prostoru.

Prijetno druženje smo morali prekiniti z

nadaljevanjem pohoda po krajši gozdni

kolovozni poti v smeri proti Podstenicam,

kjer smo na pobudo Dularja organizirali

mašo pri spodnji kapelici, kjer je bila tudi

partizanska javka za Bazo 20. Ta kapelica je

tudi edini objekt od 51 stavb na Podstenicah,

ki v roški ofenzivi julija in avgusta 1942 ni

bila požgana. Kapelica je bila leta 2003 v zelo

žalostnem stanju. Na pobudo Društva Koče-

varjev staroselcev smo čebelarji kapelico

obnovili, s sredstvi, ki smo jih dobili za ta

dela, pa smo prekrili pol čebelarskega doma.

Prav leta 2003 je bilo ob svetovnem kongresu

Apimondije srečanje in maša pri obnovljeni

kapelici. Ob tej slovesnosti je tirolski glavar

podaril in postavil kip sv. Ambroža, kapelico

je s čebelarsko tematiko poslikala Irena

Kapš. Zaradi varnosti so kasneje kip

prestavili v Muzej Kočevarjev v Občicah, v

kapelo pa postavili sliko tega kipa. Za kapeli-

co in rože je od tedaj naprej do danes skrbela

Tinca Dralka. Za 1. mašo po 15 letih smo

čebelarji iz muzeja v Občicah zopet pripeljali

originalni kip za potrebe maše. Žal smo mo-

rali obred zaradi dežja prestaviti h kozolčku

pri Čebelarskem domu na Podstenicah.

Ob koncu maše sem predsednik Čebelar-

skega društva Straža – Dolenjske Toplice

Tone Andrejčič opisal zgodovino kapeli-

ce ter se zahvalil našemu članu in duhov-

niku Dularju za podarjeno mašo in Tinci

Dralka za 15 letno vzorno vzdrževanje ka-

pelice. Nekdanji predsednik društva

Avgust Gril se je tudi zahvalil za lepo

izvedeno mašo in opisal življenje ljudi

pred vojno.

Po maši je čebelarski poverjenik Vinko

Saitel iz Šentjerneja pregledoval medove

članom domačega društva. Ob golažu in

pijači se je srečanje nadaljevalo v prijetnem

vzdušju, uredilo se je tudi vreme.

Udeleženci pohoda pred kapelico.

Sveže, domače, pridelano v domači občini, na voljo 24 ur na dan.

Dnevi kočevarske kulture Barbara Barbič

V prvi polovici septembra je naša občina gostila 4. Dneve kočevarske kulture; vsebinsko

pestri dnevi so postregli z vrsto raznovrstnimi prireditvami, ki so dokazale, da je ta kultura v

našem širšem še prisotna. Bogata dediščina se prenaša na naslednje rodove.

»Prireditev Dnevi kočevarske kulture je vznik-

nila iz pobude Občine Dolenjske Toplice pred

tremi leti. Takrat sta se projektu pridružili še

občini Kočevje in Semič, vsako leto prireditve

organiziramo v drugi občini. Letošnji dnevi so

trajali 11 dni in ponudili pester program, ki so

ga obiskali številni, ki jim je mar do kočevarske

dediščine. Zelo smo veseli, da smo z dnevi uspeli

širši javnosti predstaviti živo kulturno dediščino

Kočevarjev,« ob zaključku prireditev pove

Primož Primec, ki je v imenu topliške občine

kot organizatorice koordiniral prireditve.

Poleg občine se je pod organizacijo podpisalo

Društvo Kočevarjev staroselcev, Zveza koče-

varskih organizacij, Zavod mošnice in Zavod

Nesseltal Koprivnik ter vaški skupnosti

Kočevske Poljane in Pod Srebotnikom.

Uvodnega večera sta se poleg domačega

župana Jožeta Muhiča udeležila tudi

avstrijska veleposlanica v Sloveniji, njena

ekselenca Sigrid Berka in prvi sekretar

nemškega veleposlaništva v Sloveniji Peter

Lange. Župan Muhič je izrazil zadovoljstvo,

da znamo ceniti, tisto, kar se je v zgodovini na

našem prostoru dogajalo in kar nas kot

občino bogati. »Sem Slovenec, želim živeti v

miru, medsebojnem spoštovanju, prijateljstvu,

sobivanju s tistimi, ki se referirajo kot Kočevarji.

Za to se bom trudil, kakor sem bom lahko, še

naprej,« je poudaril župan. Zbrane je v slo-

venščini nagovorila tudi avstrijska veleposla-

nica, ki je izpostavila, da vse prireditve

ponovno dokazujejo, da je kočevarska kultura

v Sloveniji še vedno nadvse živa nasprotnim

mnenjem navkljub. »Dovolite mi, da ob tej

priložnosti še enkrat izrazim svoje obžalovanje,

da Slovenija ne namerava priznati svoje

nemško govoreče skupnosti. To priznanje bi

navsezadnje omogočalo, da bi Slovenija v večji

meri kot doslej podprla kočevarsko kulturo in

jezik,« je v nagovoru izpostavila Berka.

Zbrane je v kočevarščini nagovoril častni

predsednik društva Hans Jaklič.

Uvodnemu večeru so sledili pohodi po poti

Kočevarjev, otvoritve rzstav, likovne in

filmske delavnice, družinsko popoldne na

kmetiji, folklorni večer, pogovorni večer in

projekcija filma o Kočevarjih, lutkovna

predstava, delavnice na temo čebel in kako se

pripravi prava pobolica, na sporedu je bil tudi

pogovorni večer z nekdanjim predsednikom

države Milanom Kučanom, ki se je zavleklo

v prijetno druženje z njim.

Zadovoljni smo, načrtov polni

V naši občini za negovanje kočevarskih

korenin skrbi Društvo Kočevarjev staroselcev,

katerega predsednik je Marjan Štangelj.

»Vesel sem, da nadaljujemo pred štirimi leti

zastavljen program. Obisk je bil nad pri-

čakovanji, tudi odziv obiskovalcev je bil izjemno

pozitiven. Prišli so z vseh koncev, prireditev je

prepoznavna na širšem prostoru.« Štangelj

dodaja, da so v društvu aktivni skozi vse leto;

želijo si, da bi zaživela pešpot po Novi gori.

Kot predsednik si želi, da bi društvo uspelo

nadkriti prireditveni prostor pri svojem kul-

turnem domu, želi si tudi organizacije

pogovornega večera s tistimi, ki še aktivno

govorijo kočevarščino; pogovor bi za

kasnejše rodove posneli in ga prevedli v

slovenščino. Predsednik društva izpostavi še,

da bodo tudi vnaprej veliko pozornost

podajali še na nadgradnji folklornega in

pevskega delovanja. Urška Kop pri tem pove,

da skupina, ki deluje pet let, ves čas stremi

naprej. »Med drugim smo poiskali strokovno

pomoč pri JSKD-ju pri Tomažu Simetingerju, ki

je v sodelovanju z Mirkom Ramovšem za naše

potrebe pripravil enega izmed spletov, ki ga je

društvo odkupilo.« Kopova pove, da brez

pomoči Ministrstva za kulturo, domače

občine in posameznih donatorjev, kot je

Hans Jaklič, ne bi šlo. Skupina je v dogovoru z

novim mentorjem, nove imajo noše,

delovanje je nadgradila pevska skupina pod

vodstvom Ani Šobar Jankovič. Trenutno

poje šest žensk, želijo si sodelovanja vsaj še

dveh moških vokalov, k sodelovanju vabijo

tudi plesalce. »Ni nujno, da imajo kočevarske

korenine, dovolj je, da spoštujejo našo kulturo

in si želijo druženja z nami. Lepo povabljeni,«

skleneta Štangelj in Kopova, ki si poudarjata,

da je načrtov v društvu še več, eden izmed

ciljev je tudi gostovanje pri Kočevarjih v

Ameriki.

Plesalci Folklorne skupine Društva Kočevarjev staroselcev iz nastopa v nastop

bolj suvereni, njihova nadgdradnja je tudi pevska skupina. (Foto: Barbara Barbič)

Nekdanji predsednik Kučan se je z županom Muhičem po uradnem delu svojega

obiska pri nas udeležil še prijetnega druženja z domačini. (Foto: Primož Primec)

6 Kultura 7Dogajalo se je

Novost! V avtomatu še domači mlečni proizvodi. Barbara Barbič

Pohod in maša na Podstenicah v Kočevskem roguAnton Andrejčič, Predsednik ČD Straža – Dolenjske Toplice

Na Kmetiji Pršina se je med občani zelo dobro prijel tako imenovani jajcemat, ki je v začetku

septembra dobil soseda z mlečnimi proizvodi.

Jajcemat imamo Topličani na voljo poldrugo

leto. »Izjemno dobro je sprejet, opažam, da po

jajca ljudje pridejo tudi v večernem času. Na

začetku je bilo nekaj težav, a ljudje so se novitete

hitro navadili in jo res dobro sprejeli,« pove

Patricija Pršina, ki je nedavno k sodelovanju

povabila še Andrejo Gril Novak, nosilko

dopolnilne dejavnosti na kmetiji iz Kočevskih

Poljan. Svoje izdelke prodajajo že dlje časa,

največ na domači kmetiji, nekaj tudi doma-

čim gostincem. »Če ne bi bilo Robija iz

Oštarije, ki je poskusil naše proizvode, jih ocenil

kot dobre in mi dal vzpodbudo za naprej, bi se

nemara naša zgodba pisala drugače,« pove

Gril Novakova in doda, da so se sčasoma

začeli ustvarjati viški, zaradi katerih so na

kmetiji začeli iskati dodatne vire za prodajo

in se zanimali tudi za avtomate. Ko so ga

našli, so začeli iskati še lokacijo postavitve.

»Zelo sem bila vesela pobude Pršinatovih, da bi

avtomat postavili pri njih. Prišli so nam nas-

proti, kar je res lep dokaz, da se s povezovanjem

da storiti več,« je zadovoljna Gril Novakova.

Gril Novakova je mlada prevzemnica dru-

žinske kmetije, kjer so v delo vpeti vsi;

Avtomat so postavili v začetku septembra,

proizvodi v njem so sveži in dobre kakovosti.

Na voljo je surovo mleko, potrebno ga je

pasterizirati, skuta, navadni jogurt, sir za žar,

sirotka, medtem ko imajo pregreto smetano

in maslo na voljo na kmetiji. Po gostoti ali

nijansi barve lahko proizvodi varirajo, saj gre

za domače izdelke, ki niso tipizirani.

starši, njen mož, sicer rojeni Ljubljančan,

za delo poprimeta tudi hčerka Veronika in

sin Rok. »Dokler bomo vsi delali skupaj, vsi

člani družine, bo šlo. Če bi bila sama, tega

gotovo ne bi zmogla. Na pomoč priskoči tudi

sestra Katja, ki mi tudi vodi računovodstvo.«

V hlevu imajo okrog trideset glav živine,

poleg krav še telice in bike. Z možem sta

oba zaposlena, mož ima samostojno elek-

trikarsko dejavnost, Andreja je kot teh-

nologinja prehrane zaposlena v Termah

Krke.

Kot vsako leto je Čebelarsko društvo Straža – Dolenjske Toplice tudi letos tradicionalno ob

koncu avgusta organiziralo pohod in srečanje na Podstenicah.

Letos smo organizirali pohod od Podstenic

po cesti do Daleč hriba (640 m). Kljub slabi

vremenski napovedi smo se na pot podali v

soboto, 25. avgusta, zbralo se nas je 23

pohodnikov. Na cilju nas je naš član in

upokojeni duhovnik Franc Dular, ki ima na

Daleč hribu dom za oratorije in gospodarsko

poslopje, dočakal z medico in raznovrstnimi

dobrotami. Ogledali smo si čebelnjak z okoli

25 panji in kapelico v kletnem prostoru.

Prijetno druženje smo morali prekiniti z

nadaljevanjem pohoda po krajši gozdni

kolovozni poti v smeri proti Podstenicam,

kjer smo na pobudo Dularja organizirali

mašo pri spodnji kapelici, kjer je bila tudi

partizanska javka za Bazo 20. Ta kapelica je

tudi edini objekt od 51 stavb na Podstenicah,

ki v roški ofenzivi julija in avgusta 1942 ni

bila požgana. Kapelica je bila leta 2003 v zelo

žalostnem stanju. Na pobudo Društva Koče-

varjev staroselcev smo čebelarji kapelico

obnovili, s sredstvi, ki smo jih dobili za ta

dela, pa smo prekrili pol čebelarskega doma.

Prav leta 2003 je bilo ob svetovnem kongresu

Apimondije srečanje in maša pri obnovljeni

kapelici. Ob tej slovesnosti je tirolski glavar

podaril in postavil kip sv. Ambroža, kapelico

je s čebelarsko tematiko poslikala Irena

Kapš. Zaradi varnosti so kasneje kip

prestavili v Muzej Kočevarjev v Občicah, v

kapelo pa postavili sliko tega kipa. Za kapeli-

co in rože je od tedaj naprej do danes skrbela

Tinca Dralka. Za 1. mašo po 15 letih smo

čebelarji iz muzeja v Občicah zopet pripeljali

originalni kip za potrebe maše. Žal smo mo-

rali obred zaradi dežja prestaviti h kozolčku

pri Čebelarskem domu na Podstenicah.

Ob koncu maše sem predsednik Čebelar-

skega društva Straža – Dolenjske Toplice

Tone Andrejčič opisal zgodovino kapeli-

ce ter se zahvalil našemu članu in duhov-

niku Dularju za podarjeno mašo in Tinci

Dralka za 15 letno vzorno vzdrževanje ka-

pelice. Nekdanji predsednik društva

Avgust Gril se je tudi zahvalil za lepo

izvedeno mašo in opisal življenje ljudi

pred vojno.

Po maši je čebelarski poverjenik Vinko

Saitel iz Šentjerneja pregledoval medove

članom domačega društva. Ob golažu in

pijači se je srečanje nadaljevalo v prijetnem

vzdušju, uredilo se je tudi vreme.

Udeleženci pohoda pred kapelico.

Sveže, domače, pridelano v domači občini, na voljo 24 ur na dan.

Dnevi kočevarske kulture Barbara Barbič

V prvi polovici septembra je naša občina gostila 4. Dneve kočevarske kulture; vsebinsko

pestri dnevi so postregli z vrsto raznovrstnimi prireditvami, ki so dokazale, da je ta kultura v

našem širšem še prisotna. Bogata dediščina se prenaša na naslednje rodove.

»Prireditev Dnevi kočevarske kulture je vznik-

nila iz pobude Občine Dolenjske Toplice pred

tremi leti. Takrat sta se projektu pridružili še

občini Kočevje in Semič, vsako leto prireditve

organiziramo v drugi občini. Letošnji dnevi so

trajali 11 dni in ponudili pester program, ki so

ga obiskali številni, ki jim je mar do kočevarske

dediščine. Zelo smo veseli, da smo z dnevi uspeli

širši javnosti predstaviti živo kulturno dediščino

Kočevarjev,« ob zaključku prireditev pove

Primož Primec, ki je v imenu topliške občine

kot organizatorice koordiniral prireditve.

Poleg občine se je pod organizacijo podpisalo

Društvo Kočevarjev staroselcev, Zveza koče-

varskih organizacij, Zavod mošnice in Zavod

Nesseltal Koprivnik ter vaški skupnosti

Kočevske Poljane in Pod Srebotnikom.

Uvodnega večera sta se poleg domačega

župana Jožeta Muhiča udeležila tudi

avstrijska veleposlanica v Sloveniji, njena

ekselenca Sigrid Berka in prvi sekretar

nemškega veleposlaništva v Sloveniji Peter

Lange. Župan Muhič je izrazil zadovoljstvo,

da znamo ceniti, tisto, kar se je v zgodovini na

našem prostoru dogajalo in kar nas kot

občino bogati. »Sem Slovenec, želim živeti v

miru, medsebojnem spoštovanju, prijateljstvu,

sobivanju s tistimi, ki se referirajo kot Kočevarji.

Za to se bom trudil, kakor sem bom lahko, še

naprej,« je poudaril župan. Zbrane je v slo-

venščini nagovorila tudi avstrijska veleposla-

nica, ki je izpostavila, da vse prireditve

ponovno dokazujejo, da je kočevarska kultura

v Sloveniji še vedno nadvse živa nasprotnim

mnenjem navkljub. »Dovolite mi, da ob tej

priložnosti še enkrat izrazim svoje obžalovanje,

da Slovenija ne namerava priznati svoje

nemško govoreče skupnosti. To priznanje bi

navsezadnje omogočalo, da bi Slovenija v večji

meri kot doslej podprla kočevarsko kulturo in

jezik,« je v nagovoru izpostavila Berka.

Zbrane je v kočevarščini nagovoril častni

predsednik društva Hans Jaklič.

Uvodnemu večeru so sledili pohodi po poti

Kočevarjev, otvoritve rzstav, likovne in

filmske delavnice, družinsko popoldne na

kmetiji, folklorni večer, pogovorni večer in

projekcija filma o Kočevarjih, lutkovna

predstava, delavnice na temo čebel in kako se

pripravi prava pobolica, na sporedu je bil tudi

pogovorni večer z nekdanjim predsednikom

države Milanom Kučanom, ki se je zavleklo

v prijetno druženje z njim.

Zadovoljni smo, načrtov polni

V naši občini za negovanje kočevarskih

korenin skrbi Društvo Kočevarjev staroselcev,

katerega predsednik je Marjan Štangelj.

»Vesel sem, da nadaljujemo pred štirimi leti

zastavljen program. Obisk je bil nad pri-

čakovanji, tudi odziv obiskovalcev je bil izjemno

pozitiven. Prišli so z vseh koncev, prireditev je

prepoznavna na širšem prostoru.« Štangelj

dodaja, da so v društvu aktivni skozi vse leto;

želijo si, da bi zaživela pešpot po Novi gori.

Kot predsednik si želi, da bi društvo uspelo

nadkriti prireditveni prostor pri svojem kul-

turnem domu, želi si tudi organizacije

pogovornega večera s tistimi, ki še aktivno

govorijo kočevarščino; pogovor bi za

kasnejše rodove posneli in ga prevedli v

slovenščino. Predsednik društva izpostavi še,

da bodo tudi vnaprej veliko pozornost

podajali še na nadgradnji folklornega in

pevskega delovanja. Urška Kop pri tem pove,

da skupina, ki deluje pet let, ves čas stremi

naprej. »Med drugim smo poiskali strokovno

pomoč pri JSKD-ju pri Tomažu Simetingerju, ki

je v sodelovanju z Mirkom Ramovšem za naše

potrebe pripravil enega izmed spletov, ki ga je

društvo odkupilo.« Kopova pove, da brez

pomoči Ministrstva za kulturo, domače

občine in posameznih donatorjev, kot je

Hans Jaklič, ne bi šlo. Skupina je v dogovoru z

novim mentorjem, nove imajo noše,

delovanje je nadgradila pevska skupina pod

vodstvom Ani Šobar Jankovič. Trenutno

poje šest žensk, želijo si sodelovanja vsaj še

dveh moških vokalov, k sodelovanju vabijo

tudi plesalce. »Ni nujno, da imajo kočevarske

korenine, dovolj je, da spoštujejo našo kulturo

in si želijo druženja z nami. Lepo povabljeni,«

skleneta Štangelj in Kopova, ki si poudarjata,

da je načrtov v društvu še več, eden izmed

ciljev je tudi gostovanje pri Kočevarjih v

Ameriki.

Plesalci Folklorne skupine Društva Kočevarjev staroselcev iz nastopa v nastop

bolj suvereni, njihova nadgdradnja je tudi pevska skupina. (Foto: Barbara Barbič)

Nekdanji predsednik Kučan se je z županom Muhičem po uradnem delu svojega

obiska pri nas udeležil še prijetnega druženja z domačini. (Foto: Primož Primec)

8 Dogajalo se je 9Spominjanja

Tončka je dočakala 100 let

Konec avgusta je Antonija Janežič, Tončka, kot jo kličejo znanci, praznovala svoj rojstni

dan. Skupaj s predstavniki društev in občine smo njen rojstni dan praznovali v Oštariji.

Helena Miša Kulovec

Župan Jože Muhič je v Oštarijo na kosilo

povabil slavljenko in njeno družino. Ker je

Tončka že od vsega začetka članica Zveze

borcev, ji je za njenih 100 let prišla voščit tudi

predsednica Zveze borcev za vrednote NOB

Novo mesto in članica Republiškega odbora

ZZB Tilka Bogovič.

Nekaj dni kasneje sem jo obiskala in vprašala

ali lahko verjame, da je dočakala 100 let.

»Seveda verjamem,« mi je dejala, »saj sem še

pri moči, sem še pokonci in poznam ljudi okoli

sebe. Mi je pa oče rekel, da bom dolgo živela,

100 let pa da ne bom dočakala.« Zaradi te

očetove popotnice je Tončka nekaj dni pred

rojstnim dnevom postala zaskrbljena in

nervozna. Najbolj pa se je to poznalo na njej

zadnji dan pred rojstnim dnevom.

Ko sem jo videla stopiti iz avta vso drobno,

majhno, z njeno nepogrešljivo ruto na glavi,

mi je spomin zaplaval za več kot 15 let nazaj.

Takrat sva se prvič srečali. Segli sva si v roke

in ne samo njene besede, tudi njene oči so

govorile, da je vesela ponovnega srečanja. S

svojo hudomušnostjo je kmalu napolnila

prostor z energijo in spoznala sem, da se v

teh dolgih letih najinega poznanstva ni prav

nič spremenila. Še vedno je Tončka skromna

in tiha, a če je potrebno, odločno povzdigne

glas in pove svoje mnenje.

Rojena je bila na Gorenjem Gradišču v

Gorenčevi družini. V šolo je hodila v Dolenj-

ske Toplice. Učil jo je poleg drugih tudi Dra-

gotin Gregorc, ki je bil njen krstni boter. Od

njega je vsako leto za božič dobila škatlo

piškotov, ki so prej krasili božično drevo. V

življenju, ki je za njo, je bilo vsega, od žalosti,

skrbi, tudi jeze, do veselja in sreče. Najhuje je

bilo takrat, ko je izvedela, da so ji ustrelili

moža. Njen mož je bil eden izmed šestnajstih

talcev, ki so jih 16. avgusta 1942 Italijani

ustrelili v Vavti vasi. »Takrat si niti črne rute

nisem upala nositi, ker bi me Italijani takoj

zapisali kot komunistko. Po treh letih zakona

sem ostala sama z 10-mesečno hčerko in taščo.

Garala sem kot sem vedela in znala, saj sem

morala preživeti hčer, taščo in sebe. Na pomoč

sta mi priskočili nečakinji, ki sta popazili na

otroka.«

Časi so se spremenili in k hiši je prišel priden

in deloven zet. S Tončkino hčerko sta si

naredila novo hišo, v kateri sedaj živi Tončka

s hčerko in vnukovo družino. Največje veselje

je doživela ob rojstvu pravnuka in kot sama

Nekoliko lepši so bili Tončkini dnevi, ko se je

srečevala s sestrami v Suhoru, pomagala

sestri šivilji pri šivanju in zašila vse, kar je bilo

potrebno zašiti "na roke". Lepe so bile tudi

Tončkine nedelje, ko je zjutraj odšla k jutranji

maši, popoldne pa si je le v nedeljo privoščila

počitek na postelji. Dolge zimske dneve in

večere je preživela z iglami v rokah ter pletla

jopice in puloverje, saj je le tako lahko

poplačala ljudem, ki so ji pri večjih delih

pomagali na kmetiji.

Tončka popazi tudi na pravnuka. Takrat se

igrata in pojeta, posebno tisto o lisički,

seveda pa mora biti soba takrat zaklenjena.

Tudi opere si še kaj. »Belo perilo dam v stroj,

črno pa še samo pomencam,« pravi. Spremlja

oddaje na TV, bere in rešuje tudi križanke.

pravi: »Ga ne dam za nobene 'dnarje'.« Tončkin

dan je kljub stotim letom pester. Zjutraj

vstane, se sama obleče, pospravi posteljo in si

postreže z zajtrkom. Če je potrebno, pomete

pred pragom, a se domači bojijo, da ne bi

padla. Ona pa hitro modro odgovori: »Saj se

na metlo tudi opiram.« Hčerka pri tem

pripomni, da palice ne mara, da ne bi ljudje

imeli pripomb.

Ob odhodu mi naroča: »Povej županu, da mi je

bilo lepo, lepo, ko sva se tako po domače

pogovarjala. Hvaležna sem mu za vso čast in

pozornost, ki mi jo je izkazal, res sem mu hva-

ležna in iskrena hvala. Pa tudi mojim Podhoš-

čanom se zahvaljujem, saj so mi postavili

smrečico z napisom 100 let, s seboj prinesli vina

in peciva ter še dolgo v noč peli ob harmoniki

pesmi, ki jih imam rada.« Njenim zahvalam pa

se pridružujejo tudi njeni domači.

Čestitk predvsem za trdno zdravje ni

bilo konca ... Foto: Primož Primec.

Letos bolj slovesno

V letošnjem letu praznujemo 70. obletnico ustanovitve Zveze borcev NOB, zato je bila tudi

vsebina letošnjega pohoda po Pešpoti Levstikove brigade bolj slovesna.

Helena Miša Kulovec

Pripravili smo jo Občina Dolenjske Toplice,

Območno združenje borcev za vrednote NOB

Novo mesto in Občinsko združenje borcev za

vrednote NOB Dolenjske Toplice. Prvo

septembrsko soboto smo se ob 8.30 zbrali

pred hotelom Kristal ob spominski plošči

ustanovitve Levstikove brigade. Ivanka Voje,

borka Levstikove brigade, Jože Muhič, župan

Občine Dolenjske Toplice in Avgust Bradač,

predsednik Občinskega združenja borcev za

vrednote NOB Dolenjske Toplice so k plošči

položili venec. Ravno sredi prireditve nam jo

je zagodla močnejša ploha, a je k sreči kmalu

prenehalo deževati.

Pohod se je zaključil na Velikem Riglju,

kamor je prišlo okoli 80 pohodnikov, ki so jih

Skupina pohodnikov je izpred hotelskih

stavb krenila proti Dobravi, kjer se ji je

pridružila skupina, ki je čakala pod po-

kopališčem, nato pa še dve skupini med

potjo. Ena je prišla iz smeri Verduna, druga pa

iz Kočevskih Poljan. Med potjo so se

pohodniki ustavili pri Samidovih na Hribu in

na Malem Riglju, kjer so položili venec k

plošči na Plahutnikovi hiši. Toni Strniša je

ob tej priložnosti povedal nekaj besed o

ustanovitvi Levstikovega bataljona na Malem

Riglju.

del poti spremljali tudi praporščaki in

Spominska novomeška četa. Skupno se nas je

zbralo okoli 250. Sledila je proslave, na kateri

je pohodnike, povabljene goste, med njimi

tudi hčerko borke in aktivistke Mare

Rupena, praporščake, Spominsko no-

vomeško četo in ostale navzoče pozdravil

župan Muhič. Slavnostni govornik je bil

generalmajor Ladislav Lipič, z recitacijami

sta nastopili Silva Kužnik in Janja Bučar,

peli so pevci Tonakorda pod vodstvom

Toneta Finka, program je povezovala Petra

Šinkovec. Ker je bila ta dan stoletnica rojstva

Mare Rupena, smo prisluhnili pesmi Na oknu

glej obrazek bled, ki je bila namenjena njej.

Ob koncu proslave je Tilka Bogovič, članica

Republiškega odbora Zveze borcev in

predsednica Združenja zveze borcev za

vrednote NOB Novo mesto, 17 članom

Občinskega združenja borcev za vrednote

NOB Dolenjske Toplice podelila jubilejna

priznanja ob praznovanju 70. obletnice Zveze

borcev.

Sledil je družabni del, kjer je bil za vse

pripravljen pravi divjačinski golaž, ki ga je

skuhal Uroš Šporar, poplaknili pa smo ga s

pravo rigeljsko kaplijco. Veseli smo bili, da se

nam je pridružilo kar nekaj mladih po-

hodnikov, v prihodnje pa se bomo potrudili,

da jih bo še več. Radi bi, da bi se nam

pridružili otroci in sorodniki borcev

Levstikove brigade in s tem počastili spomin

na težke in častne čase njihovih staršev.Pohodu se je pridružila tudi Ivanka Voje, borka Levstikove brigade.

Branje je potovanjeZvonka Peterlin, Knjižnica Dolenjske Toplice

V torek, 16. oktobra, ob 17. uri bo krajevna

knjižnica Dolenjske Toplice ponovno zaži-

vela s pravljicami in ustvarjalnimi delavni-

cami. Potekale bodo 3. torek v mesecu, tako

kot prejšnja leta. Na prvem jesenskem

srečanju bodo otroci prisluhnili prisrčni

zgodbici o medvedu, ki je imel majhne

Branje je potovanje v svet resničnih in

namišljenih zgodb, v bližnje in daljne kraje, je

potovanje k sočloveku, predvsem pa

potovanje k sebi, k svojemu bistvu. Je

čudovito odkrivanje svojih hotenj, želja in

hrepenenj. Branje je dragoceni čas, ki ga

poklonimo sebi ali svojim otrokom. Je čas, ko

se umirimo, prisluhnemo, občutimo in

povežemo. Otroci se zavedajo, da je to čas, ki

je namenjen samo njim. Ne uživajo le v

posameznih zgodbah, ampak tudi v varnem

in toplem naročju staršev. Med družinskimi

člani se tkejo močne vezi zaupanja, varnosti,

razumevanja in ljubezni, kar otroci zelo

potrebujejo.

Prav tako bomo oktobra začeli s predšolsko

bralno značko Mavrična ribica, ki bo pri-

tegnila k sodelovanju tako otroke kot njihove

starše, ki z veseljem prebirajo pravljice. Z

vrtcem Gumbek smo dogovorjeni, da bodo

otroci ob obisku knjižničarke oktobra narisali

eno pravljico v vrtcu, tri pa prišli obnovit v

krajevno knjižnico. Ob pripovedovanju jih

bomo spodbujali, jim pomagali in jih

pohvalili za njihov trud. Naj omenim, da je v

preteklem šolskem letu Mavrično ribico

opravilo 62 otrok iz naše občine, zato menim,

da so morebitni dvomi in skrbi staršev odveč.

Otroci nas vedno znova presenetijo, saj so

zelo dobri pripovedovalci, so radovedni, raz-

mišljajoči, imajo veliko domišljije, dober spo-

min in besedni zaklad. Zato jih spodbujajmo,

ker so vredni vse naše pozornosti.

težave, vendar ga živali v gozdu niso jemale

resno. Vsi prijatelji so si domišljali, da vedo,

kaj medved najbolj potrebuje. Pravljica go-

vori o prijateljstvu in umetnosti poslušanja.

Otroška domišljija ne pozna meja.

Tudi osnovnošolcem in srednješolcem nudi

knjižnica bogat izbor knjižnega gradiva za

domače branje, bralno značko, Cankarjevo

priznanje, kot tudi veliko novosti in nagra-

jenih knjig domačih in tujih avtorjev. Na svoj

račun bodo prišli tudi odrasli, če si le bodo

vzeli čas za branje. Prihajajo dolgi jesenski

večeri, na knjižne police pa velike knjižne

uspešnice, ki se jim bo težko upreti. Lepo

vabljeni v naš kulturni hram!

Dominik Hrovat, devetdesetletnik

V letošnjem letu je kar nekaj članov Društva upokojencev Dolenjske Toplice praznovalo

visok jubilej. Med njimi je tudi Dominik Hrovat, ki je dopolnil okroglih 90 let.

Milica Lukšič

Rodil se je 30. avgusta 1928. Domačijo so

imeli na Dolenjih Sušicah, pri hiši je bilo

deset otrok, tri dekleta in sedem fantov. Od

sester je živa le še ena, ki je že prekoračila

devetdeseta leta. Na kmetiji je bilo vedno

veliko dela in vsi so morali poprijeti, da je bilo

narejeno. Šolo je obiskoval v Toplicah.

Po vojni je bil brez poklica in brez denarja.

Tedaj je bilo službo težko dobiti, opravljal je

priložnostna dela. Leta 1946 je mednarodna

agencija za pomoč in rehabilitacijo – UNRRA

dobavila konje kot pomoč. Najprej je vlačil les

v gozdu z enim konjem, kasneje z dvema, kar

je bilo lažje. To je bil njegov prvi zaslužek. 11

let je bil »furman«. Žal mu je, ker mu teh let

niso priznali in jih šteli v pokojninsko dobo.

Bazen v Dolenjskih Toplicah je gradilo

gradbeno podjetje Pionir, pri katerem se je

Dominik zaposlil, kasneje pa službo opravljal

še pri Kmetijski zadrugi. Koncem leta 1959

so ga poslali na izobraževanje, opravil je tečaj

za traktorista in to delo pri zadrugi opravljal

do leta 1968, ko se je zaposlil pri Gozdnem

gospodarstvu v Podturnu. Od leta 1972 je

vozil posebno vozilo za spravilo lesa v gozdu

timberjack. Po nekaj letih dela s traktorjem je

bil invalidsko upokojen.

Z Milko sta se poročila v oktobru 1957 leta, v

zakonu se jima je rodilo pet hčera. Vse so

visoko izobražene in so si ustvarile svoje

družine. Zdaj ima že 13 vnukov in štiri

pravnuke, ki jih ima vse zelo rad, v veselje so

mu in ponos. Z ženo Milko sta skupaj

dočakala in praznovala zlato poroko. Zdaj je

žal že pet let pokojna in, kot sam pravi, je

najhuje občutiti samoto. Po poroki sta se z

ženo preselila v Meniško vas k ženini teti v

hišo, ki jo je Milka kasneje podedovala. Hiša

je bila poškodovana še od vojne, imela je

slamnato streho. Počasi sta jo obnavljala, leta

1972 pa sta se lotila gradnje nove. Ob

Dominikovi 50-letnici se je družina preselila

v novo hišo. Z ženo sta obdelovala njive in

redila živali. Brez dela niso bili nikoli. Zaradi

živali niso mogli nikamor od hiše, vsa

družina ni bila nikoli skupaj na počitnicah.

Ena od hčera si je dom uredila v zgornjem

nadstropju domače hiše. S terase je prelep

Smeha pri tako številni družini nikoli

ne zmanjka, ko se praznuje, ga je še

toliko več. Foto: Primož Primec.

8 Dogajalo se je 9Spominjanja

Tončka je dočakala 100 let

Konec avgusta je Antonija Janežič, Tončka, kot jo kličejo znanci, praznovala svoj rojstni

dan. Skupaj s predstavniki društev in občine smo njen rojstni dan praznovali v Oštariji.

Helena Miša Kulovec

Župan Jože Muhič je v Oštarijo na kosilo

povabil slavljenko in njeno družino. Ker je

Tončka že od vsega začetka članica Zveze

borcev, ji je za njenih 100 let prišla voščit tudi

predsednica Zveze borcev za vrednote NOB

Novo mesto in članica Republiškega odbora

ZZB Tilka Bogovič.

Nekaj dni kasneje sem jo obiskala in vprašala

ali lahko verjame, da je dočakala 100 let.

»Seveda verjamem,« mi je dejala, »saj sem še

pri moči, sem še pokonci in poznam ljudi okoli

sebe. Mi je pa oče rekel, da bom dolgo živela,

100 let pa da ne bom dočakala.« Zaradi te

očetove popotnice je Tončka nekaj dni pred

rojstnim dnevom postala zaskrbljena in

nervozna. Najbolj pa se je to poznalo na njej

zadnji dan pred rojstnim dnevom.

Ko sem jo videla stopiti iz avta vso drobno,

majhno, z njeno nepogrešljivo ruto na glavi,

mi je spomin zaplaval za več kot 15 let nazaj.

Takrat sva se prvič srečali. Segli sva si v roke

in ne samo njene besede, tudi njene oči so

govorile, da je vesela ponovnega srečanja. S

svojo hudomušnostjo je kmalu napolnila

prostor z energijo in spoznala sem, da se v

teh dolgih letih najinega poznanstva ni prav

nič spremenila. Še vedno je Tončka skromna

in tiha, a če je potrebno, odločno povzdigne

glas in pove svoje mnenje.

Rojena je bila na Gorenjem Gradišču v

Gorenčevi družini. V šolo je hodila v Dolenj-

ske Toplice. Učil jo je poleg drugih tudi Dra-

gotin Gregorc, ki je bil njen krstni boter. Od

njega je vsako leto za božič dobila škatlo

piškotov, ki so prej krasili božično drevo. V

življenju, ki je za njo, je bilo vsega, od žalosti,

skrbi, tudi jeze, do veselja in sreče. Najhuje je

bilo takrat, ko je izvedela, da so ji ustrelili

moža. Njen mož je bil eden izmed šestnajstih

talcev, ki so jih 16. avgusta 1942 Italijani

ustrelili v Vavti vasi. »Takrat si niti črne rute

nisem upala nositi, ker bi me Italijani takoj

zapisali kot komunistko. Po treh letih zakona

sem ostala sama z 10-mesečno hčerko in taščo.

Garala sem kot sem vedela in znala, saj sem

morala preživeti hčer, taščo in sebe. Na pomoč

sta mi priskočili nečakinji, ki sta popazili na

otroka.«

Časi so se spremenili in k hiši je prišel priden

in deloven zet. S Tončkino hčerko sta si

naredila novo hišo, v kateri sedaj živi Tončka

s hčerko in vnukovo družino. Največje veselje

je doživela ob rojstvu pravnuka in kot sama

Nekoliko lepši so bili Tončkini dnevi, ko se je

srečevala s sestrami v Suhoru, pomagala

sestri šivilji pri šivanju in zašila vse, kar je bilo

potrebno zašiti "na roke". Lepe so bile tudi

Tončkine nedelje, ko je zjutraj odšla k jutranji

maši, popoldne pa si je le v nedeljo privoščila

počitek na postelji. Dolge zimske dneve in

večere je preživela z iglami v rokah ter pletla

jopice in puloverje, saj je le tako lahko

poplačala ljudem, ki so ji pri večjih delih

pomagali na kmetiji.

Tončka popazi tudi na pravnuka. Takrat se

igrata in pojeta, posebno tisto o lisički,

seveda pa mora biti soba takrat zaklenjena.

Tudi opere si še kaj. »Belo perilo dam v stroj,

črno pa še samo pomencam,« pravi. Spremlja

oddaje na TV, bere in rešuje tudi križanke.

pravi: »Ga ne dam za nobene 'dnarje'.« Tončkin

dan je kljub stotim letom pester. Zjutraj

vstane, se sama obleče, pospravi posteljo in si

postreže z zajtrkom. Če je potrebno, pomete

pred pragom, a se domači bojijo, da ne bi

padla. Ona pa hitro modro odgovori: »Saj se

na metlo tudi opiram.« Hčerka pri tem

pripomni, da palice ne mara, da ne bi ljudje

imeli pripomb.

Ob odhodu mi naroča: »Povej županu, da mi je

bilo lepo, lepo, ko sva se tako po domače

pogovarjala. Hvaležna sem mu za vso čast in

pozornost, ki mi jo je izkazal, res sem mu hva-

ležna in iskrena hvala. Pa tudi mojim Podhoš-

čanom se zahvaljujem, saj so mi postavili

smrečico z napisom 100 let, s seboj prinesli vina

in peciva ter še dolgo v noč peli ob harmoniki

pesmi, ki jih imam rada.« Njenim zahvalam pa

se pridružujejo tudi njeni domači.

Čestitk predvsem za trdno zdravje ni

bilo konca ... Foto: Primož Primec.

Letos bolj slovesno

V letošnjem letu praznujemo 70. obletnico ustanovitve Zveze borcev NOB, zato je bila tudi

vsebina letošnjega pohoda po Pešpoti Levstikove brigade bolj slovesna.

Helena Miša Kulovec

Pripravili smo jo Občina Dolenjske Toplice,

Območno združenje borcev za vrednote NOB

Novo mesto in Občinsko združenje borcev za

vrednote NOB Dolenjske Toplice. Prvo

septembrsko soboto smo se ob 8.30 zbrali

pred hotelom Kristal ob spominski plošči

ustanovitve Levstikove brigade. Ivanka Voje,

borka Levstikove brigade, Jože Muhič, župan

Občine Dolenjske Toplice in Avgust Bradač,

predsednik Občinskega združenja borcev za

vrednote NOB Dolenjske Toplice so k plošči

položili venec. Ravno sredi prireditve nam jo

je zagodla močnejša ploha, a je k sreči kmalu

prenehalo deževati.

Pohod se je zaključil na Velikem Riglju,

kamor je prišlo okoli 80 pohodnikov, ki so jih

Skupina pohodnikov je izpred hotelskih

stavb krenila proti Dobravi, kjer se ji je

pridružila skupina, ki je čakala pod po-

kopališčem, nato pa še dve skupini med

potjo. Ena je prišla iz smeri Verduna, druga pa

iz Kočevskih Poljan. Med potjo so se

pohodniki ustavili pri Samidovih na Hribu in

na Malem Riglju, kjer so položili venec k

plošči na Plahutnikovi hiši. Toni Strniša je

ob tej priložnosti povedal nekaj besed o

ustanovitvi Levstikovega bataljona na Malem

Riglju.

del poti spremljali tudi praporščaki in

Spominska novomeška četa. Skupno se nas je

zbralo okoli 250. Sledila je proslave, na kateri

je pohodnike, povabljene goste, med njimi

tudi hčerko borke in aktivistke Mare

Rupena, praporščake, Spominsko no-

vomeško četo in ostale navzoče pozdravil

župan Muhič. Slavnostni govornik je bil

generalmajor Ladislav Lipič, z recitacijami

sta nastopili Silva Kužnik in Janja Bučar,

peli so pevci Tonakorda pod vodstvom

Toneta Finka, program je povezovala Petra

Šinkovec. Ker je bila ta dan stoletnica rojstva

Mare Rupena, smo prisluhnili pesmi Na oknu

glej obrazek bled, ki je bila namenjena njej.

Ob koncu proslave je Tilka Bogovič, članica

Republiškega odbora Zveze borcev in

predsednica Združenja zveze borcev za

vrednote NOB Novo mesto, 17 članom

Občinskega združenja borcev za vrednote

NOB Dolenjske Toplice podelila jubilejna

priznanja ob praznovanju 70. obletnice Zveze

borcev.

Sledil je družabni del, kjer je bil za vse

pripravljen pravi divjačinski golaž, ki ga je

skuhal Uroš Šporar, poplaknili pa smo ga s

pravo rigeljsko kaplijco. Veseli smo bili, da se

nam je pridružilo kar nekaj mladih po-

hodnikov, v prihodnje pa se bomo potrudili,

da jih bo še več. Radi bi, da bi se nam

pridružili otroci in sorodniki borcev

Levstikove brigade in s tem počastili spomin

na težke in častne čase njihovih staršev.Pohodu se je pridružila tudi Ivanka Voje, borka Levstikove brigade.

Branje je potovanjeZvonka Peterlin, Knjižnica Dolenjske Toplice

V torek, 16. oktobra, ob 17. uri bo krajevna

knjižnica Dolenjske Toplice ponovno zaži-

vela s pravljicami in ustvarjalnimi delavni-

cami. Potekale bodo 3. torek v mesecu, tako

kot prejšnja leta. Na prvem jesenskem

srečanju bodo otroci prisluhnili prisrčni

zgodbici o medvedu, ki je imel majhne

Branje je potovanje v svet resničnih in

namišljenih zgodb, v bližnje in daljne kraje, je

potovanje k sočloveku, predvsem pa

potovanje k sebi, k svojemu bistvu. Je

čudovito odkrivanje svojih hotenj, želja in

hrepenenj. Branje je dragoceni čas, ki ga

poklonimo sebi ali svojim otrokom. Je čas, ko

se umirimo, prisluhnemo, občutimo in

povežemo. Otroci se zavedajo, da je to čas, ki

je namenjen samo njim. Ne uživajo le v

posameznih zgodbah, ampak tudi v varnem

in toplem naročju staršev. Med družinskimi

člani se tkejo močne vezi zaupanja, varnosti,

razumevanja in ljubezni, kar otroci zelo

potrebujejo.

Prav tako bomo oktobra začeli s predšolsko

bralno značko Mavrična ribica, ki bo pri-

tegnila k sodelovanju tako otroke kot njihove

starše, ki z veseljem prebirajo pravljice. Z

vrtcem Gumbek smo dogovorjeni, da bodo

otroci ob obisku knjižničarke oktobra narisali

eno pravljico v vrtcu, tri pa prišli obnovit v

krajevno knjižnico. Ob pripovedovanju jih

bomo spodbujali, jim pomagali in jih

pohvalili za njihov trud. Naj omenim, da je v

preteklem šolskem letu Mavrično ribico

opravilo 62 otrok iz naše občine, zato menim,

da so morebitni dvomi in skrbi staršev odveč.

Otroci nas vedno znova presenetijo, saj so

zelo dobri pripovedovalci, so radovedni, raz-

mišljajoči, imajo veliko domišljije, dober spo-

min in besedni zaklad. Zato jih spodbujajmo,

ker so vredni vse naše pozornosti.

težave, vendar ga živali v gozdu niso jemale

resno. Vsi prijatelji so si domišljali, da vedo,

kaj medved najbolj potrebuje. Pravljica go-

vori o prijateljstvu in umetnosti poslušanja.

Otroška domišljija ne pozna meja.

Tudi osnovnošolcem in srednješolcem nudi

knjižnica bogat izbor knjižnega gradiva za

domače branje, bralno značko, Cankarjevo

priznanje, kot tudi veliko novosti in nagra-

jenih knjig domačih in tujih avtorjev. Na svoj

račun bodo prišli tudi odrasli, če si le bodo

vzeli čas za branje. Prihajajo dolgi jesenski

večeri, na knjižne police pa velike knjižne

uspešnice, ki se jim bo težko upreti. Lepo

vabljeni v naš kulturni hram!

Dominik Hrovat, devetdesetletnik

V letošnjem letu je kar nekaj članov Društva upokojencev Dolenjske Toplice praznovalo

visok jubilej. Med njimi je tudi Dominik Hrovat, ki je dopolnil okroglih 90 let.

Milica Lukšič

Rodil se je 30. avgusta 1928. Domačijo so

imeli na Dolenjih Sušicah, pri hiši je bilo

deset otrok, tri dekleta in sedem fantov. Od

sester je živa le še ena, ki je že prekoračila

devetdeseta leta. Na kmetiji je bilo vedno

veliko dela in vsi so morali poprijeti, da je bilo

narejeno. Šolo je obiskoval v Toplicah.

Po vojni je bil brez poklica in brez denarja.

Tedaj je bilo službo težko dobiti, opravljal je

priložnostna dela. Leta 1946 je mednarodna

agencija za pomoč in rehabilitacijo – UNRRA

dobavila konje kot pomoč. Najprej je vlačil les

v gozdu z enim konjem, kasneje z dvema, kar

je bilo lažje. To je bil njegov prvi zaslužek. 11

let je bil »furman«. Žal mu je, ker mu teh let

niso priznali in jih šteli v pokojninsko dobo.

Bazen v Dolenjskih Toplicah je gradilo

gradbeno podjetje Pionir, pri katerem se je

Dominik zaposlil, kasneje pa službo opravljal

še pri Kmetijski zadrugi. Koncem leta 1959

so ga poslali na izobraževanje, opravil je tečaj

za traktorista in to delo pri zadrugi opravljal

do leta 1968, ko se je zaposlil pri Gozdnem

gospodarstvu v Podturnu. Od leta 1972 je

vozil posebno vozilo za spravilo lesa v gozdu

timberjack. Po nekaj letih dela s traktorjem je

bil invalidsko upokojen.

Z Milko sta se poročila v oktobru 1957 leta, v

zakonu se jima je rodilo pet hčera. Vse so

visoko izobražene in so si ustvarile svoje

družine. Zdaj ima že 13 vnukov in štiri

pravnuke, ki jih ima vse zelo rad, v veselje so

mu in ponos. Z ženo Milko sta skupaj

dočakala in praznovala zlato poroko. Zdaj je

žal že pet let pokojna in, kot sam pravi, je

najhuje občutiti samoto. Po poroki sta se z

ženo preselila v Meniško vas k ženini teti v

hišo, ki jo je Milka kasneje podedovala. Hiša

je bila poškodovana še od vojne, imela je

slamnato streho. Počasi sta jo obnavljala, leta

1972 pa sta se lotila gradnje nove. Ob

Dominikovi 50-letnici se je družina preselila

v novo hišo. Z ženo sta obdelovala njive in

redila živali. Brez dela niso bili nikoli. Zaradi

živali niso mogli nikamor od hiše, vsa

družina ni bila nikoli skupaj na počitnicah.

Ena od hčera si je dom uredila v zgornjem

nadstropju domače hiše. S terase je prelep

Smeha pri tako številni družini nikoli

ne zmanjka, ko se praznuje, ga je še

toliko več. Foto: Primož Primec.

11Spominjanja10 Spominjanja

razgled na urejen vrt. Ureja ga hčerka, ki v

tem zelo uživa. Pomagajo vnučke in dedek

jim pravi kar »delovna brigada«.

Dominik je izredno bister, pogovor z njim je

prijeten. Ima izreden spomin. Letnice je

stresal kot iz rokava. Veliko bere in rad rešuje

križanke. Ima smisel za humor. Peš se

odpravi do Sel in nazaj. V mladosti je bil

športnik, meddrugim je bil vključen v

Kegljaško društvo Dolenjske Toplice in leta

1955 so bili prvaki Dolenjske. Ker ima

sladkorno, si mora zjutraj najprej izmeriti

sladkor in nato sam dati injekcijo. O vsem

vodi natančno evidenco. Še vedno vozi avto.

Ko sem ga vprašala, če še vozi, je odvrnil:

»Seveda, saj ga 'nucam'. Peljem se v trgovino v

nabavo, k hčerki v Stopiče, na pokopališče, k

sestri na obisk v Novo mesto in še kam.«

Zadnji petek v avgustu so ga obiskali in mu

voščili za 90. rojstni dan župan Jože Muhič,

predsednica KORK Ivana Pelko, podpred-

sednik DU Jože Lukšič, poverjenica DU

Martina Fink Makše in Primož Primec.

Zaželeli so mu še veliko zdravih in čilih let.

90 let Zore Murn

Bil je topel sončen dan sredi septembra, ko smo jo za njen 90. rojstni dan obiskali na njenem

domu predstavniki občine, KORK in Zveze borcev za vrednote NOB in ji zaželeli še veliko

zdravih let.

Helena Miša Kulovec

Zora je hodila v šolo na Gorenje Sušice kot vsi

takratni Drganski otroci. Na poti v šolo ali iz

šole so pobirali jabolka in pulili repo ter tako

premagovali lakoto. Enkrat so bili zaradi tega

tudi zatoženi v šoli. Po petem razredu so

učenci končali šolanje, učili pa so jih trije

učitelji: zakonski par in učiteljica, ki je prišla

iz Laz, zato so ji otroci dali ime Lazarska. Po

končanem petem razredu je Zora ostala

doma in hodila v »tabrh«.

Vsa nasmejana in mladostna nas je sprejela

na pragu svojega doma v Kočevskih Poljanah

med rožami in obsijana s soncem. Ko sem jo

zagledala tako veselo in mladostno, me je

spreletela misel, saj to ne more biti 90-letna

Zora.

Otroštvo je prekinila vojna in Zoro zatekla v

Srednji vasi, kjer je služila za pastirico, pri

Micki Urbančič, ki so ji v Srednji vasi rekli

Topliška Micka. »Najhujše je bilo 1942. leta v

ofenzivi,« pravi. Ljudje so begali sem in tja,

tudi Zora je z dvema kravama bežala v

Komarno vas, a se je ponoči morala vrniti. Ko

so Italijani prodirali proti Srednji vasi in

Črmošnicam, so se skrili v neko jamo. S seboj

so imeli le odeje. Jamo jim je pokazal Tank, se

sam tudi prvi spustil vanjo, potem pa drugega

za drugim lovil na dnu, da se niso ob padcu

Luč sveta je ugledala na Drganjih Selih v Šeni-

catovi družini. Oče tesar je kruh služil s tesa-

njem po Rogu, mama pa je gospodinjila doma,

skrbela za devet otrok in hodila v »tabrh«.

Po vojni so oblasti Drgancem ponudile selitev

v Apače, kjer naj bi imeli boljše življenjske

pogoje. Nekateri so vse imetje prodali, drugi,

bolj previdni, pa so se odpravili na ogled. Tudi

Zorin oče, mama in trije otroci so odšli. Ko je

oče videl in spoznal okoliščine v Apačah, se je

raje vrnil domov. Za ene je bila vrnitev na

poškodovali. Italijani jih niso našli in bili so

rešeni. Ko so nad Srednjo vasjo začele goreti

vasi, se je odločila, da se zaradi prestanega

strahu vrne domov na Drganja sela. Pa ni

ostala doma. Odšla je k Dimčevim na Sela in

tu pomagala pri delu na polju. Ker je imela

predpasnik obrobljen z rdečim blagom, je

postala sumljiva, da je komunistka. Na to jo je

opozorila ena Glažarjevih deklet in kar z njive

je pod pokopališčem v Toplicah zbežala

domov. Vojno je preživljala tudi v Straži in

Vavti vasi. Čeprav je bila še skoraj otrok, je že

morala opraviti tudi kakšno nevarno nalogo.

Pri Kavščkovih v Vavti vasi sta skupaj s

Kužnikovo Francko spoznali kar nekaj

partizanov. Spomni se, da sta se nekega dne

pri Kavščkovih oglasila dva partizana s kolesi.

Eden se je Zori celo ponudil, da jo zapelje k

sestri, pri kateri je prenočevala, a je morala

zaradi dela ponudbo odkloniti. Partizana sta

se odpeljala, a ju je še blizu vasi presenetil

sovražnik. Enega so ujeli, ga grozno mučili in

na koncu usmrtili. Še danes ima Zora pred

očmi njegovo iznakaženo telo, ki so ga

kasneje partizani odnesli in pokopali.

Zora se je potem poročila z Murnom v Ko-

čevske Poljane. Rodili so se jima trije otroci.

Mož se je zaposlil kot šofer, čeprav se je izučil

za kolarja pri Fabjanovih v Toplicah. To delo

je opravljal šele v pokoju in tudi sina naučil te

obrti. Zora je ostala doma, gospodinjila,

skrbela za otroke in hodila pospravljat Bazo

20. Tudi ljudem je hodila pomagat pri

kmečkih delih.

Danes živi s sinom v ljubki hišici, obdani z

rožami nad cerkvijo v Poljanah. Še vsa dela

opravi sama, polna energije in dobre volje.

Življenje ji grenijo le jutranje hude bolečine,

ki pa jih s tableti prežene. »Kadar me zgrabi

krč v vratu, dam nanj magnet in kmalu je bolje,«

se nasmeje in nadaljuje: »pogrešam prijate-

ljice in seveda klepet z njimi ob kavici. Pogrešam

srečanja z njimi, kajti vse so že odšle tja, od

koder ni vrnitve. Pa kaj hočemo! To je prinesla

starost s seboj. Drugače mi je lepo, sem skro-

mna in mi ničesar ne manjka. Vsega imam,« se

nasmehne in pokima z glavo. Le naj tako

ostane še naprej, draga Zora!

Drganja sela vesela, za tiste pa, ki so vse

prodali, žalostna.

Mladostna in vesela Zora dobro voljo

seje tudi naokrog.

Foto: Primož Primec.

Rajko Henigman: »Po star' navad' sem.«

V tem mesecu se je jubilantom pridružil tudi Topličan Rajko Henigman, ki se ga

generacije domačinov spominjajo kot tistega, ki je predvajal filme v nekdanjem

novomeškem Domu JLA.

Barbara Barbič

Na vprašanje, kako gre, Rajko Henigman

pove, da je nedavno nazaj padel na bregu pri

Sušici in da se dolgo časa ni mogel pozdraviti.

Žena Micka doda, da so ga morali kar

vztrajno nazaj držati, saj mirovanje in

počivanje težko prenaša. Vajen je dela, že vse

življenje je tako.

Rojeni Topličan je, njegov oče, Karel

Henigman, topliški fotograf, si je družino

ustvaril v nekdanjih vojaških barakah, kot so

rekli stavbam pod pokopališčem. Oče, tudi

sam rojen v Toplicah, je barako kupil in

kasneje dele uporabil pri gradnji nove hiše na

bregu Sušice, nekaj časa so živeli tudi

nasproti Konvalinkove hiše. Rajkova mama je

bila kočevarskih korenin, rodila je tri sinove;

najstarejši Drago je že pokojni, Rajko je bil

srednji sin, najmlajši Marjan živi v Ameriki.

Rajko je bil izredno živahen otrok, med

drugim, se spominja, je pri igri podrl metrsko

'trugo', s katero so vozili material. Padla je

nanj in ga hudo poškodovala, zdravil ga je

zdravnik Konvalinka. Hodil je v topliško

šolo, pri očetu, ki je bil čevljar samouk, se je

izučil te obrti. Poprijel je tudi za ostala dela,

med drugo svetovno vojno pa je bil član

pionirske organizacije, komandir čete;

topliški otroci so nabirali zelišča in ostali

material za bolnišnico na Rogu, Rajko pa je

izdelal top gromovnik na dveh kolesih, s

katerim so pionirji streljali s karbidom. Tudi

oče je pomagal partizanom, med drugim jim

je popravljal čevlje, v hiši so imeli partizan-

sko delavnico. »V kleti smo imeli bunker s čisto

majhno odprtino, kamor smo se skrili. Dvakrat

smo bežali na Rigelj, prespali smo pri

Fabijanovih. Najbolj smo se bali 'tabelih', ti so

bili najhujši. Z mitraljezom so streljali v našo

hišo, na eni postelji so še danes krogle. Ko so

streljali, smo se skrili na stopnišče, bilo nas je

res strah.« Oče je bil interniran v Padovi. Iz

vojnega obdobja, pravi Rajko, mu je najbolj

ostalo v spominu to, kako so pospravljali

bombandirane hiše. »Vsi so poprijeli za delo,

nikogar ni bilo treba prosit. Ljudje so bili

povezani.«

Po vojni, ko se je življenje sestavljalo, je Rajko

pomagal očetu v čevljarski delavnici, nato pa

odšel služit 3-letni vojaški rok, ki ga je večino

preživel v Zagrebu. Usmerili so ga na

oficirsko šolo, sprva je postal mlajši vodnik,

nato vodnik. Vojska je želela, da bi ostal, a ni

želel. Po vrnitvi mu je oče oče svetoval, naj

gre k Janezu Bognarju, ki je bil v Toplicah

kinooperater. Ker ta ni potreboval pomoči, je

šel Rajko v Novo mesto v Dom JLA, kjer so

ravno potrebovali operaterja. Izučil se je

vrteti filme, tečaj opravil v Iskri, kjer so

izdelovali projektorje, izpit je opravil v

Ljubljani. V domu je opravljal tudi ostala

potrebna dela. »Videl sem ogromno filmov,

najlepši od vseh mi je še danes Na svoji zemlji.«

Na vprašanje, kako je spoznal svojo soprogo,

se nasmehne in pove, da sta se zmenila še

preden je odšel k vojakom. Bila je Trafikan-

tova. V pogovor se vključi Micka sama in

pove, da ji ni nič pisal iz vojske, zato mu je

sama poslala prazne liste in ovojnice. Na

vprašanje, če je koga v Toplicah prosil, da bi

popazil njegovo dekle, v smehu odgovori, da

ne, saj sta se vendar dogovorila. Po poroki sta

nekaj časa živela v družinski hiši, nato sta se

preselila v Novo mesto. V zakonu sta se jima

rodila Nataša in Rajko. Po vrnitvi v Toplice sta

renovirala hišo, kjer živita še danes, nad

njima sta hčerka in zet Jože. Rajko tudi od

upokojitve naprej ne počiva; zgledno skrbi za

fotografsko bogato zapuščino svojega očeta,

postori drobna opravila okrog hiše, rad

vrtnari. »Danes v glavnem nič več prav veliko

koristnega ne storim,« se nekoliko kislo

nasmeji. Vajen je dela, težko je pri miru; pred

poškodbo, ki jo je utrpel pri padcu, je bil

praktično vse dneve v pogonu. Tudi po

poškodbi se ne ustavi, ko sem prišla na obisk,

je pometal, pred tem mlel grozdje z brajde.

»Polno kad smo natrgali, čez 200 litrov sem

zmlel,« veselo pove. Na ugotovitev, da mu

dobre volje očitno nikoli ne zmanjka, pove,

da nikakor ne, pri čemer žena hitro doda:

»Naš Rajko je vedno dobre volje, razen takrat,

ko je slabe.« Nasmejemo se, nakar Rajko doda,

da malo pa pač mora 'pobrundat'. »No, resno,

nimam se za pritoževati. Kar lepo nama gre,

žena me še kar uboga, rada sva skupaj, rada sva

doma.«

90-letni Rajko z družino ob obisku

župana Jožeta Muhiča ter

predstavnicami domačih odborov

Zveze borcev za vrednote NOB in

Rdečega križa.

Posvet o brezplačnem prevozu starejših

Projekt podpira tudi domači župan Jože Muhič in upam, da ga bodo

svetniki tudi. Skupno bomo za starejše zopet nekaj naredili.

V občini Dolenjske Toplice je bilo ob evropskemu tednu mobilnosti

kar nekaj dejavnosti, o katerih smo bili obveščeni preko letakov. Ena

izmed njih je bila tudi v četrtek, 20. septembra, ob 9. uri KKC Dolenjske

Toplice. Potekal je posvet o brezplačnem prevozu starejših.

Organizirala ga je Majda Gazvoda, zadolžena za socialne in družbene

dejavnosti na občini, in sicer na pobudo, ki je prišla z Občinskega

združenja borcev za vrednote NOB Dolenjske Toplice.

Zvedeli smo, da imajo organiziran brezplačen prevoz starejših s

prostovoljci v kar nekaj krajih po Sloveniji. Poteka pod okriljem

organizacije Sopotnik. Posveta so se poleg nekaj domačinov udeležili

še predstavniki nekaterih sosednjih občin, ki se tudi spopadajo s tem

problemom. Na posvetu smo izvedeli o načinu organiziranja,

pridobivanja in delovanja prostovoljcev, o financiranju dejavnosti in

njenem poteku. Ob koncu smo sklenili, da tudi v domači občini rešimo

problem o brezplačnih prevozih starejših (predvsem k zdravniku).

Helena Miša Kulovec

VABILO Tradicionalni pohod na Sveti Peter ob dnevu reformacije, 31.

oktobra. Štart bo ob 9. uri v Podhosti na začetku gozdne poti.

Malico imejte v nahrbtniku.

Organizator: SDS Dolenjske Toplice

11Spominjanja10 Spominjanja

razgled na urejen vrt. Ureja ga hčerka, ki v

tem zelo uživa. Pomagajo vnučke in dedek

jim pravi kar »delovna brigada«.

Dominik je izredno bister, pogovor z njim je

prijeten. Ima izreden spomin. Letnice je

stresal kot iz rokava. Veliko bere in rad rešuje

križanke. Ima smisel za humor. Peš se

odpravi do Sel in nazaj. V mladosti je bil

športnik, meddrugim je bil vključen v

Kegljaško društvo Dolenjske Toplice in leta

1955 so bili prvaki Dolenjske. Ker ima

sladkorno, si mora zjutraj najprej izmeriti

sladkor in nato sam dati injekcijo. O vsem

vodi natančno evidenco. Še vedno vozi avto.

Ko sem ga vprašala, če še vozi, je odvrnil:

»Seveda, saj ga 'nucam'. Peljem se v trgovino v

nabavo, k hčerki v Stopiče, na pokopališče, k

sestri na obisk v Novo mesto in še kam.«

Zadnji petek v avgustu so ga obiskali in mu

voščili za 90. rojstni dan župan Jože Muhič,

predsednica KORK Ivana Pelko, podpred-

sednik DU Jože Lukšič, poverjenica DU

Martina Fink Makše in Primož Primec.

Zaželeli so mu še veliko zdravih in čilih let.

90 let Zore Murn

Bil je topel sončen dan sredi septembra, ko smo jo za njen 90. rojstni dan obiskali na njenem

domu predstavniki občine, KORK in Zveze borcev za vrednote NOB in ji zaželeli še veliko

zdravih let.

Helena Miša Kulovec

Zora je hodila v šolo na Gorenje Sušice kot vsi

takratni Drganski otroci. Na poti v šolo ali iz

šole so pobirali jabolka in pulili repo ter tako

premagovali lakoto. Enkrat so bili zaradi tega

tudi zatoženi v šoli. Po petem razredu so

učenci končali šolanje, učili pa so jih trije

učitelji: zakonski par in učiteljica, ki je prišla

iz Laz, zato so ji otroci dali ime Lazarska. Po

končanem petem razredu je Zora ostala

doma in hodila v »tabrh«.

Vsa nasmejana in mladostna nas je sprejela

na pragu svojega doma v Kočevskih Poljanah

med rožami in obsijana s soncem. Ko sem jo

zagledala tako veselo in mladostno, me je

spreletela misel, saj to ne more biti 90-letna

Zora.

Otroštvo je prekinila vojna in Zoro zatekla v

Srednji vasi, kjer je služila za pastirico, pri

Micki Urbančič, ki so ji v Srednji vasi rekli

Topliška Micka. »Najhujše je bilo 1942. leta v

ofenzivi,« pravi. Ljudje so begali sem in tja,

tudi Zora je z dvema kravama bežala v

Komarno vas, a se je ponoči morala vrniti. Ko

so Italijani prodirali proti Srednji vasi in

Črmošnicam, so se skrili v neko jamo. S seboj

so imeli le odeje. Jamo jim je pokazal Tank, se

sam tudi prvi spustil vanjo, potem pa drugega

za drugim lovil na dnu, da se niso ob padcu

Luč sveta je ugledala na Drganjih Selih v Šeni-

catovi družini. Oče tesar je kruh služil s tesa-

njem po Rogu, mama pa je gospodinjila doma,

skrbela za devet otrok in hodila v »tabrh«.

Po vojni so oblasti Drgancem ponudile selitev

v Apače, kjer naj bi imeli boljše življenjske

pogoje. Nekateri so vse imetje prodali, drugi,

bolj previdni, pa so se odpravili na ogled. Tudi

Zorin oče, mama in trije otroci so odšli. Ko je

oče videl in spoznal okoliščine v Apačah, se je

raje vrnil domov. Za ene je bila vrnitev na

poškodovali. Italijani jih niso našli in bili so

rešeni. Ko so nad Srednjo vasjo začele goreti

vasi, se je odločila, da se zaradi prestanega

strahu vrne domov na Drganja sela. Pa ni

ostala doma. Odšla je k Dimčevim na Sela in

tu pomagala pri delu na polju. Ker je imela

predpasnik obrobljen z rdečim blagom, je

postala sumljiva, da je komunistka. Na to jo je

opozorila ena Glažarjevih deklet in kar z njive

je pod pokopališčem v Toplicah zbežala

domov. Vojno je preživljala tudi v Straži in

Vavti vasi. Čeprav je bila še skoraj otrok, je že

morala opraviti tudi kakšno nevarno nalogo.

Pri Kavščkovih v Vavti vasi sta skupaj s

Kužnikovo Francko spoznali kar nekaj

partizanov. Spomni se, da sta se nekega dne

pri Kavščkovih oglasila dva partizana s kolesi.

Eden se je Zori celo ponudil, da jo zapelje k

sestri, pri kateri je prenočevala, a je morala

zaradi dela ponudbo odkloniti. Partizana sta

se odpeljala, a ju je še blizu vasi presenetil

sovražnik. Enega so ujeli, ga grozno mučili in

na koncu usmrtili. Še danes ima Zora pred

očmi njegovo iznakaženo telo, ki so ga

kasneje partizani odnesli in pokopali.

Zora se je potem poročila z Murnom v Ko-

čevske Poljane. Rodili so se jima trije otroci.

Mož se je zaposlil kot šofer, čeprav se je izučil

za kolarja pri Fabjanovih v Toplicah. To delo

je opravljal šele v pokoju in tudi sina naučil te

obrti. Zora je ostala doma, gospodinjila,

skrbela za otroke in hodila pospravljat Bazo

20. Tudi ljudem je hodila pomagat pri

kmečkih delih.

Danes živi s sinom v ljubki hišici, obdani z

rožami nad cerkvijo v Poljanah. Še vsa dela

opravi sama, polna energije in dobre volje.

Življenje ji grenijo le jutranje hude bolečine,

ki pa jih s tableti prežene. »Kadar me zgrabi

krč v vratu, dam nanj magnet in kmalu je bolje,«

se nasmeje in nadaljuje: »pogrešam prijate-

ljice in seveda klepet z njimi ob kavici. Pogrešam

srečanja z njimi, kajti vse so že odšle tja, od

koder ni vrnitve. Pa kaj hočemo! To je prinesla

starost s seboj. Drugače mi je lepo, sem skro-

mna in mi ničesar ne manjka. Vsega imam,« se

nasmehne in pokima z glavo. Le naj tako

ostane še naprej, draga Zora!

Drganja sela vesela, za tiste pa, ki so vse

prodali, žalostna.

Mladostna in vesela Zora dobro voljo

seje tudi naokrog.

Foto: Primož Primec.

Rajko Henigman: »Po star' navad' sem.«

V tem mesecu se je jubilantom pridružil tudi Topličan Rajko Henigman, ki se ga

generacije domačinov spominjajo kot tistega, ki je predvajal filme v nekdanjem

novomeškem Domu JLA.

Barbara Barbič

Na vprašanje, kako gre, Rajko Henigman

pove, da je nedavno nazaj padel na bregu pri

Sušici in da se dolgo časa ni mogel pozdraviti.

Žena Micka doda, da so ga morali kar

vztrajno nazaj držati, saj mirovanje in

počivanje težko prenaša. Vajen je dela, že vse

življenje je tako.

Rojeni Topličan je, njegov oče, Karel

Henigman, topliški fotograf, si je družino

ustvaril v nekdanjih vojaških barakah, kot so

rekli stavbam pod pokopališčem. Oče, tudi

sam rojen v Toplicah, je barako kupil in

kasneje dele uporabil pri gradnji nove hiše na

bregu Sušice, nekaj časa so živeli tudi

nasproti Konvalinkove hiše. Rajkova mama je

bila kočevarskih korenin, rodila je tri sinove;

najstarejši Drago je že pokojni, Rajko je bil

srednji sin, najmlajši Marjan živi v Ameriki.

Rajko je bil izredno živahen otrok, med

drugim, se spominja, je pri igri podrl metrsko

'trugo', s katero so vozili material. Padla je

nanj in ga hudo poškodovala, zdravil ga je

zdravnik Konvalinka. Hodil je v topliško

šolo, pri očetu, ki je bil čevljar samouk, se je

izučil te obrti. Poprijel je tudi za ostala dela,

med drugo svetovno vojno pa je bil član

pionirske organizacije, komandir čete;

topliški otroci so nabirali zelišča in ostali

material za bolnišnico na Rogu, Rajko pa je

izdelal top gromovnik na dveh kolesih, s

katerim so pionirji streljali s karbidom. Tudi

oče je pomagal partizanom, med drugim jim

je popravljal čevlje, v hiši so imeli partizan-

sko delavnico. »V kleti smo imeli bunker s čisto

majhno odprtino, kamor smo se skrili. Dvakrat

smo bežali na Rigelj, prespali smo pri

Fabijanovih. Najbolj smo se bali 'tabelih', ti so

bili najhujši. Z mitraljezom so streljali v našo

hišo, na eni postelji so še danes krogle. Ko so

streljali, smo se skrili na stopnišče, bilo nas je

res strah.« Oče je bil interniran v Padovi. Iz

vojnega obdobja, pravi Rajko, mu je najbolj

ostalo v spominu to, kako so pospravljali

bombandirane hiše. »Vsi so poprijeli za delo,

nikogar ni bilo treba prosit. Ljudje so bili

povezani.«

Po vojni, ko se je življenje sestavljalo, je Rajko

pomagal očetu v čevljarski delavnici, nato pa

odšel služit 3-letni vojaški rok, ki ga je večino

preživel v Zagrebu. Usmerili so ga na

oficirsko šolo, sprva je postal mlajši vodnik,

nato vodnik. Vojska je želela, da bi ostal, a ni

želel. Po vrnitvi mu je oče oče svetoval, naj

gre k Janezu Bognarju, ki je bil v Toplicah

kinooperater. Ker ta ni potreboval pomoči, je

šel Rajko v Novo mesto v Dom JLA, kjer so

ravno potrebovali operaterja. Izučil se je

vrteti filme, tečaj opravil v Iskri, kjer so

izdelovali projektorje, izpit je opravil v

Ljubljani. V domu je opravljal tudi ostala

potrebna dela. »Videl sem ogromno filmov,

najlepši od vseh mi je še danes Na svoji zemlji.«

Na vprašanje, kako je spoznal svojo soprogo,

se nasmehne in pove, da sta se zmenila še

preden je odšel k vojakom. Bila je Trafikan-

tova. V pogovor se vključi Micka sama in

pove, da ji ni nič pisal iz vojske, zato mu je

sama poslala prazne liste in ovojnice. Na

vprašanje, če je koga v Toplicah prosil, da bi

popazil njegovo dekle, v smehu odgovori, da

ne, saj sta se vendar dogovorila. Po poroki sta

nekaj časa živela v družinski hiši, nato sta se

preselila v Novo mesto. V zakonu sta se jima

rodila Nataša in Rajko. Po vrnitvi v Toplice sta

renovirala hišo, kjer živita še danes, nad

njima sta hčerka in zet Jože. Rajko tudi od

upokojitve naprej ne počiva; zgledno skrbi za

fotografsko bogato zapuščino svojega očeta,

postori drobna opravila okrog hiše, rad

vrtnari. »Danes v glavnem nič več prav veliko

koristnega ne storim,« se nekoliko kislo

nasmeji. Vajen je dela, težko je pri miru; pred

poškodbo, ki jo je utrpel pri padcu, je bil

praktično vse dneve v pogonu. Tudi po

poškodbi se ne ustavi, ko sem prišla na obisk,

je pometal, pred tem mlel grozdje z brajde.

»Polno kad smo natrgali, čez 200 litrov sem

zmlel,« veselo pove. Na ugotovitev, da mu

dobre volje očitno nikoli ne zmanjka, pove,

da nikakor ne, pri čemer žena hitro doda:

»Naš Rajko je vedno dobre volje, razen takrat,

ko je slabe.« Nasmejemo se, nakar Rajko doda,

da malo pa pač mora 'pobrundat'. »No, resno,

nimam se za pritoževati. Kar lepo nama gre,

žena me še kar uboga, rada sva skupaj, rada sva

doma.«

90-letni Rajko z družino ob obisku

župana Jožeta Muhiča ter

predstavnicami domačih odborov

Zveze borcev za vrednote NOB in

Rdečega križa.

Posvet o brezplačnem prevozu starejših

Projekt podpira tudi domači župan Jože Muhič in upam, da ga bodo

svetniki tudi. Skupno bomo za starejše zopet nekaj naredili.

V občini Dolenjske Toplice je bilo ob evropskemu tednu mobilnosti

kar nekaj dejavnosti, o katerih smo bili obveščeni preko letakov. Ena

izmed njih je bila tudi v četrtek, 20. septembra, ob 9. uri KKC Dolenjske

Toplice. Potekal je posvet o brezplačnem prevozu starejših.

Organizirala ga je Majda Gazvoda, zadolžena za socialne in družbene

dejavnosti na občini, in sicer na pobudo, ki je prišla z Občinskega

združenja borcev za vrednote NOB Dolenjske Toplice.

Zvedeli smo, da imajo organiziran brezplačen prevoz starejših s

prostovoljci v kar nekaj krajih po Sloveniji. Poteka pod okriljem

organizacije Sopotnik. Posveta so se poleg nekaj domačinov udeležili

še predstavniki nekaterih sosednjih občin, ki se tudi spopadajo s tem

problemom. Na posvetu smo izvedeli o načinu organiziranja,

pridobivanja in delovanja prostovoljcev, o financiranju dejavnosti in

njenem poteku. Ob koncu smo sklenili, da tudi v domači občini rešimo

problem o brezplačnih prevozih starejših (predvsem k zdravniku).

Helena Miša Kulovec

VABILO Tradicionalni pohod na Sveti Peter ob dnevu reformacije, 31.

oktobra. Štart bo ob 9. uri v Podhosti na začetku gozdne poti.

Malico imejte v nahrbtniku.

Organizator: SDS Dolenjske Toplice

13Humanitarnost in kultura

»Iz Kewdra v hosto«

Po postavitvi proge pump track v Toplicah, ki

je zelo lepo obiskana, se trenutno člani ŠKD

Pan Kura aktivno ukvarjajo predvsem z

gorskim kolesarstvom; zlasti v okolici

Soteske postavljajo gozdne poti.

Prerez 10-letnega delovanja ŠKD Pank Kura v

svojevrstni maniri na kratko poda Šefan

Grmek ml.: »Bilo je pestro.« Doda, da so bili

začetki društva nekoliko nerodni, a da so v

desetih letih postali resnejši. »Kewder in

koncerti, to je bila ena zgodba, pri kateri so bili

aktivni Miha Arnuš ter Ivo in Andrej Barbič,

kasneje še Juš Šenica. Sledila je hokejska

sekcija, danes smo bolj v hosti.« Zadnje dve

leti, odkar člani društva ne prirejajo več

glasbenih večerov na omenjenem zbirališču,

je tovrstna dejavnost v dolini zamrla. Grmek

pri tem pojasni, da je ena plat tega prostorska

stiska, po drugi strani pa dejstvo, da društvo

trenutno enostavno nima člana ali ekipe, ki

bi se bila s tem pripravljena resneje ukvarjati.

Glede na to, da je v dolini zazijala tovrstna

praznina, je upati, da se bo našel podmladek,

ki bo zagrizel v ta izziv.

»Osredotočamo se na domačo dolino, imamo

res lepo podporo lokalne skupnosti. S pri-

vatnimi lastniki nimamo težav, zapletlo se je le z

lastnikom državo, s katero pa smo še v

dogovorih. Želeli bi namreč orisati te naše

urejene poti in jih kot take tudi promovirati,«

pri tem pove Marko Majhen. Udeležujejo se

tudi tekmovanj, in sicer v disciplinah

downhill in enduro; prvi je spust, v tem

primeru tekmovalca na start pripeljejo, v

drugem primeru tekmovalec opravi vzpon in

spust. Marko Fink, član ŠKD Pank Kura je v

letošnjem letu nadvse uspešno zastopal

barve kluba v enduru, nato pa se je na tekmi v

Avstriji na dirki enduro world series, za

katero je prejel povabilo, nesrečno poškodo-

val. Zaradi zlomljene ključnice je bil pri-

moran sezono zaključiti. Uspešno nastopa

tudi Blaž Vohar, ki je bil na dveh dirkah

državnega prvenstva drugi, na eni četrti.

Skupni seštevek oziroma uvrstitev je še v

izdelavi. Uspešen tekmovalec je tudi Jošt

Štrucelj, ki je v letošnjem letu posojen v

trboveljski klub, prestopil je v najmočnejšo

Desetletnico delovanja društva so člani

načrtovali že ob novem letu. »Štef je rekel,

nekaj bo treba,« pove Bojan Staniša, eden

izmed organizatorjev festivala 'RRxDT ma 10

jajc'. Pove, da so že pred tem prijateljsko po-

vezani s sorodnimi društvi na širšem območ-

ju jugovzhodne Slovenije, s katerimi so

prirejali druženja in interne dirke. Odločili so

se, da jubileja vendarle ne bodo povezali s

štopanjem, pač pa da bo imelo glavno besedo

druženje, zabava in glasba. Prišlo je okrog 80

kolesarjev iz vse Slovenije, na koncertu, na

katerem so nastopili Stara šula, Captain

Morgan's Revenge in Luto, pa se je zbralo

okrog 400 ljudi. Dogodek je imel vrsto sprem-

ljajočih dejavnosti, največ o slednjih povedo

fotografije. Na vprašanje, če prihodnje leto

pri Hudičevem turnu sledi nov koncert, glede

na to, da je bil letošnji izredno dobro sprejet,

so fantje modro skopi: »Pustite se presenetiti.«

kategorijo elite. Na dirkah se običajno uvršča

med prvo deseterico.

Koncert pri Hudičevem turnu

Hudičev turn, impresivna koncertna scena. Captain

Morgan's Revenge. (Foto: Marko Majhen.)

Barbara Barbič

10 let ŠKD Pank Kura. Številni v kraju še danes pogrešajo druženja v Kewdru in koncertne večere, ki jih je prirejalo to društvo. Danes je bolj

usmerjeno v gorsko kolesarstvo, ob prvi okrogli obletnici pa so organizatorji povezali obe dejavnosti.

12 Šport in kultura

Uspešno zaključena akcija Pomagajmo družini Rajk

Oktobra 2017 sta nas do Rajkovih v Podhosti

pripeljala film Družina režiserja Roka Bička

in članek Alenke Sivka Življenje pretreslji-

vejše od filma. Po desetih mesecih številnih

aktivnosti lahko potegnemo črto in ugotovi-

mo, da smo akcijo uspešno zaključili. Imamo

150 donatorskih nakazil s skupnim zneskom

38.529 evra in 20 donatorjev v materialu in

delu. Izpostavili bi solidarnost 20 KORK,

osmih območnih združenj in RKS, ki so

prispevali preko 9.000 evrov. S filmom Druži-

na smo obredli številne kinematografe po

Sloveniji ter z zbiranjem prostovoljnih pris-

pevkov in deležem od vstopnin producenta

Cvinger film in distributerja Demiurg zbrali

dobrih 7.600 evrov. Največja posamična

donatorja sta podjetje Krka s 5.000 evri ter

Roletarstvo Medle z donacijo oken in vrat v

vrednosti 5.000 evrov.

Obnova hiše je bila ocenjena na 41.657 evra,

stala pa je 50.203 evra, saj smo izvedli tudi

dela, ki prvotno niso bila načrtovana

(kurilnica, dimnik, napušč, stopniščna ograja

…). Za izvedena dela smo plačali 31.810 evra,

donacij v materialu in delu je za 18.393 evra.

Za različne stroške (izvedba dobrodelnega

koncerta, potrebščine za Rajkove …) smo

Pri hiši smo najprej opravili rušitvena in

gradbena dela; uredili na novo tlake, okna in

vrata, elektro in strojne instalacije z napelja-

vo kurjave, zamenjali talne obloge, opravili

slikopleskarska dela in na koncu opremili ko-

palnico, kuhinjo, tri sobe in predsobo. Zunaj

smo uredili kanalizacijo, opaž pri strehi ter

poskrbeli za novo ograjo. Hiša je urejena od

znotraj, zunaj pa bo potrebna še fasada.

Uspešna selitev

plačali 4.349 evra, tako je na računu ostalo

2.369 evra. S tem denarjem bomo poskušali

narediti še nekaj koristnega za hišo. Za

koordinacijo del sta skrbela Matjaž Pavlin s

Pagrasa in Uroš Urbančič iz Stanovanjskega

servisa Uroš Urbančič, celotno akcijo sta na

OZRK usklajevali Barbara Ozimek in Nuša

Rustja.

V četrtek, 30. avgusta, smo na dvorišču

Rajkove hiše pripravili krajšo prireditev, na

kateri smo se zahvalili donatorjem in hišo

predali Rajkovim. Hkrati se zahvaljujemo

vsem občanom Dolenjskih Toplic, ki ste

akcijo kakor koli podprli in nam pomagali.

Obnova hiše je samo eden od ciljev, ki smo si

jih pri tej humanitarni akciji zastavili. Da se

bodo Rajkovi naučili vzdrževati hišo in

vzpostaviti vsakdanji red, bodo še naprej

potrebovali praktično pomoč. Naš naslednji

cilj je zato iskanje primernih sistemskih

rešitev za pomoč drugačnim družinam.

Za dobrodelni koncert, ki smo ga izvedli 10.

marca, nam je uspelo pridobiti 36 izvajalcev

in 13 novih donatorjev. Akcija je bila v

medijih zelo odmevna, saj smo sproti pisali

poročila. Da smo družino za štiri mesece

preselili na novo lokacijo pred Kulturni dom

Podhosta, gre zahvala Občini Dolenjske

Toplice, podjetju Adria dom, ki je posodilo

mobilno hiško in Upravi RS za zaščito in

reševanje, ki je dostavila bivalni kontejner.

Prostovoljci RK so opravili številna fizična

dela v hiši in ob njej (Dan za spremembe,

Tabor humanosti, čiščenje hiše in dvorišča,

pranje perila …), Komunala Novo mesto pa je

poskrbela za sprotno odvažanje odpadnega

materiala. Ves čas akcije smo z družino v

stiku, pri delih sta pomagala tudi Matej in

Mitja Rajk.

Veselje ob vselitvi v prenovljeno hišo. Rajkove je v hišo povabila Barbara

Ozimek z novomeškega OZRK.

Nuša Rustja, prostovoljka OZRK NM

Predstavitev podružničnih rastočih knjig v Podturnu

V ponedeljek, 17. septembra, smo se pozno

popoldne ljubitelji knjig in branja zbrali na

eni od podružničnih postavitev rastočih knjig

v občini Dolenjske Toplice. Prijazno in

odprtih rok so nas sprejeli v Gostišču Štravs v

Podturnu. Zbrali smo se z namenom, da

predstavimo širši javnosti pomen dostop-

nosti knjig izven občinskih središč. Prišli so

ugledni gostje Društva Rastoča knjiga iz

Ljubljane in Novega mesta. Slavnostni

govornik je bil akademik prof. dr. Boštjan

Žekš, pisateljica Ifigenija Zagoričnik

Simonovič, idejni oče Rastoče knjige, dr.

Janez Gabrijelčič iz Novega mesta, profesor

doktor Miha Japelj in Joža Miklič iz

dolenjskega društva Rastoče knjige, domači

župan Jože Muhič, ravnateljica šole Maja

Bobnar, občani in starši. Gostje so si ob

diaprojekciji ogledali nekatere postavitve

podružničnih rastočih knjig v naši občini. Te

so zdaj že v Dolenjskih Toplicah v šoli, v

Kulturno-kongresnem centru, Krajevni

knjižnici, termah in župnišču, na Gradišču, v

Kočevskih Poljanah, v Loški vasi, Podturnu,

Meniški vasi, v Občicah, na Pajkežu, v

Podhosti, na Podstenicah, na Pogorelcu, na

Selih, v Soteski in na Sušicah. Gostje so bili

navdušeni nad idejo in postavitvami in med

drugim povedali, da » Ljubljana ni samo v

Ljubljani, ampak je tudi tukaj«. Podružnico

Podturn so gostje tudi nadgradili z mono-

grafijo o Dragotinu Gregorcu, znanem

topliškem učitelju in nekdanjem ravnatelju

šole. Ob druženju smo še nazdravili rastoči

Marija Andrejčič, vodja Rastoče knjige v občini Dolenjske Toplice

Rastoča knjiga tudi v Podturnu.

Nadgrajena je z monografijo o

Dragutinu Gregorcu.

Vselitev družine Rajk v obnovljeno hišo je še ena od zgodb s srečnim koncem, ki jih pišemo na

Območnem združenju Rdečega križa Novo mesto.

knjigi Topliške doline: »Naj živi Rastoča

knjiga Dolenjske Toplice!«

Izvrsten prirediteveni prostor v Soteski, ki bi ga kazalo

večkrat izkoristiti. (Foto: Marko Majhen.)

Skoki v Krko za pogumnejše. (Foto: Marko Majhen.) Neutrudna Stara šula. (Foto: Marko Majhen.)

13Humanitarnost in kultura

»Iz Kewdra v hosto«

Po postavitvi proge pump track v Toplicah, ki

je zelo lepo obiskana, se trenutno člani ŠKD

Pan Kura aktivno ukvarjajo predvsem z

gorskim kolesarstvom; zlasti v okolici

Soteske postavljajo gozdne poti.

Prerez 10-letnega delovanja ŠKD Pank Kura v

svojevrstni maniri na kratko poda Šefan

Grmek ml.: »Bilo je pestro.« Doda, da so bili

začetki društva nekoliko nerodni, a da so v

desetih letih postali resnejši. »Kewder in

koncerti, to je bila ena zgodba, pri kateri so bili

aktivni Miha Arnuš ter Ivo in Andrej Barbič,

kasneje še Juš Šenica. Sledila je hokejska

sekcija, danes smo bolj v hosti.« Zadnje dve

leti, odkar člani društva ne prirejajo več

glasbenih večerov na omenjenem zbirališču,

je tovrstna dejavnost v dolini zamrla. Grmek

pri tem pojasni, da je ena plat tega prostorska

stiska, po drugi strani pa dejstvo, da društvo

trenutno enostavno nima člana ali ekipe, ki

bi se bila s tem pripravljena resneje ukvarjati.

Glede na to, da je v dolini zazijala tovrstna

praznina, je upati, da se bo našel podmladek,

ki bo zagrizel v ta izziv.

»Osredotočamo se na domačo dolino, imamo

res lepo podporo lokalne skupnosti. S pri-

vatnimi lastniki nimamo težav, zapletlo se je le z

lastnikom državo, s katero pa smo še v

dogovorih. Želeli bi namreč orisati te naše

urejene poti in jih kot take tudi promovirati,«

pri tem pove Marko Majhen. Udeležujejo se

tudi tekmovanj, in sicer v disciplinah

downhill in enduro; prvi je spust, v tem

primeru tekmovalca na start pripeljejo, v

drugem primeru tekmovalec opravi vzpon in

spust. Marko Fink, član ŠKD Pank Kura je v

letošnjem letu nadvse uspešno zastopal

barve kluba v enduru, nato pa se je na tekmi v

Avstriji na dirki enduro world series, za

katero je prejel povabilo, nesrečno poškodo-

val. Zaradi zlomljene ključnice je bil pri-

moran sezono zaključiti. Uspešno nastopa

tudi Blaž Vohar, ki je bil na dveh dirkah

državnega prvenstva drugi, na eni četrti.

Skupni seštevek oziroma uvrstitev je še v

izdelavi. Uspešen tekmovalec je tudi Jošt

Štrucelj, ki je v letošnjem letu posojen v

trboveljski klub, prestopil je v najmočnejšo

Desetletnico delovanja društva so člani

načrtovali že ob novem letu. »Štef je rekel,

nekaj bo treba,« pove Bojan Staniša, eden

izmed organizatorjev festivala 'RRxDT ma 10

jajc'. Pove, da so že pred tem prijateljsko po-

vezani s sorodnimi društvi na širšem območ-

ju jugovzhodne Slovenije, s katerimi so

prirejali druženja in interne dirke. Odločili so

se, da jubileja vendarle ne bodo povezali s

štopanjem, pač pa da bo imelo glavno besedo

druženje, zabava in glasba. Prišlo je okrog 80

kolesarjev iz vse Slovenije, na koncertu, na

katerem so nastopili Stara šula, Captain

Morgan's Revenge in Luto, pa se je zbralo

okrog 400 ljudi. Dogodek je imel vrsto sprem-

ljajočih dejavnosti, največ o slednjih povedo

fotografije. Na vprašanje, če prihodnje leto

pri Hudičevem turnu sledi nov koncert, glede

na to, da je bil letošnji izredno dobro sprejet,

so fantje modro skopi: »Pustite se presenetiti.«

kategorijo elite. Na dirkah se običajno uvršča

med prvo deseterico.

Koncert pri Hudičevem turnu

Hudičev turn, impresivna koncertna scena. Captain

Morgan's Revenge. (Foto: Marko Majhen.)

Barbara Barbič

10 let ŠKD Pank Kura. Številni v kraju še danes pogrešajo druženja v Kewdru in koncertne večere, ki jih je prirejalo to društvo. Danes je bolj

usmerjeno v gorsko kolesarstvo, ob prvi okrogli obletnici pa so organizatorji povezali obe dejavnosti.

12 Šport in kultura

Uspešno zaključena akcija Pomagajmo družini Rajk

Oktobra 2017 sta nas do Rajkovih v Podhosti

pripeljala film Družina režiserja Roka Bička

in članek Alenke Sivka Življenje pretreslji-

vejše od filma. Po desetih mesecih številnih

aktivnosti lahko potegnemo črto in ugotovi-

mo, da smo akcijo uspešno zaključili. Imamo

150 donatorskih nakazil s skupnim zneskom

38.529 evra in 20 donatorjev v materialu in

delu. Izpostavili bi solidarnost 20 KORK,

osmih območnih združenj in RKS, ki so

prispevali preko 9.000 evrov. S filmom Druži-

na smo obredli številne kinematografe po

Sloveniji ter z zbiranjem prostovoljnih pris-

pevkov in deležem od vstopnin producenta

Cvinger film in distributerja Demiurg zbrali

dobrih 7.600 evrov. Največja posamična

donatorja sta podjetje Krka s 5.000 evri ter

Roletarstvo Medle z donacijo oken in vrat v

vrednosti 5.000 evrov.

Obnova hiše je bila ocenjena na 41.657 evra,

stala pa je 50.203 evra, saj smo izvedli tudi

dela, ki prvotno niso bila načrtovana

(kurilnica, dimnik, napušč, stopniščna ograja

…). Za izvedena dela smo plačali 31.810 evra,

donacij v materialu in delu je za 18.393 evra.

Za različne stroške (izvedba dobrodelnega

koncerta, potrebščine za Rajkove …) smo

Pri hiši smo najprej opravili rušitvena in

gradbena dela; uredili na novo tlake, okna in

vrata, elektro in strojne instalacije z napelja-

vo kurjave, zamenjali talne obloge, opravili

slikopleskarska dela in na koncu opremili ko-

palnico, kuhinjo, tri sobe in predsobo. Zunaj

smo uredili kanalizacijo, opaž pri strehi ter

poskrbeli za novo ograjo. Hiša je urejena od

znotraj, zunaj pa bo potrebna še fasada.

Uspešna selitev

plačali 4.349 evra, tako je na računu ostalo

2.369 evra. S tem denarjem bomo poskušali

narediti še nekaj koristnega za hišo. Za

koordinacijo del sta skrbela Matjaž Pavlin s

Pagrasa in Uroš Urbančič iz Stanovanjskega

servisa Uroš Urbančič, celotno akcijo sta na

OZRK usklajevali Barbara Ozimek in Nuša

Rustja.

V četrtek, 30. avgusta, smo na dvorišču

Rajkove hiše pripravili krajšo prireditev, na

kateri smo se zahvalili donatorjem in hišo

predali Rajkovim. Hkrati se zahvaljujemo

vsem občanom Dolenjskih Toplic, ki ste

akcijo kakor koli podprli in nam pomagali.

Obnova hiše je samo eden od ciljev, ki smo si

jih pri tej humanitarni akciji zastavili. Da se

bodo Rajkovi naučili vzdrževati hišo in

vzpostaviti vsakdanji red, bodo še naprej

potrebovali praktično pomoč. Naš naslednji

cilj je zato iskanje primernih sistemskih

rešitev za pomoč drugačnim družinam.

Za dobrodelni koncert, ki smo ga izvedli 10.

marca, nam je uspelo pridobiti 36 izvajalcev

in 13 novih donatorjev. Akcija je bila v

medijih zelo odmevna, saj smo sproti pisali

poročila. Da smo družino za štiri mesece

preselili na novo lokacijo pred Kulturni dom

Podhosta, gre zahvala Občini Dolenjske

Toplice, podjetju Adria dom, ki je posodilo

mobilno hiško in Upravi RS za zaščito in

reševanje, ki je dostavila bivalni kontejner.

Prostovoljci RK so opravili številna fizična

dela v hiši in ob njej (Dan za spremembe,

Tabor humanosti, čiščenje hiše in dvorišča,

pranje perila …), Komunala Novo mesto pa je

poskrbela za sprotno odvažanje odpadnega

materiala. Ves čas akcije smo z družino v

stiku, pri delih sta pomagala tudi Matej in

Mitja Rajk.

Veselje ob vselitvi v prenovljeno hišo. Rajkove je v hišo povabila Barbara

Ozimek z novomeškega OZRK.

Nuša Rustja, prostovoljka OZRK NM

Predstavitev podružničnih rastočih knjig v Podturnu

V ponedeljek, 17. septembra, smo se pozno

popoldne ljubitelji knjig in branja zbrali na

eni od podružničnih postavitev rastočih knjig

v občini Dolenjske Toplice. Prijazno in

odprtih rok so nas sprejeli v Gostišču Štravs v

Podturnu. Zbrali smo se z namenom, da

predstavimo širši javnosti pomen dostop-

nosti knjig izven občinskih središč. Prišli so

ugledni gostje Društva Rastoča knjiga iz

Ljubljane in Novega mesta. Slavnostni

govornik je bil akademik prof. dr. Boštjan

Žekš, pisateljica Ifigenija Zagoričnik

Simonovič, idejni oče Rastoče knjige, dr.

Janez Gabrijelčič iz Novega mesta, profesor

doktor Miha Japelj in Joža Miklič iz

dolenjskega društva Rastoče knjige, domači

župan Jože Muhič, ravnateljica šole Maja

Bobnar, občani in starši. Gostje so si ob

diaprojekciji ogledali nekatere postavitve

podružničnih rastočih knjig v naši občini. Te

so zdaj že v Dolenjskih Toplicah v šoli, v

Kulturno-kongresnem centru, Krajevni

knjižnici, termah in župnišču, na Gradišču, v

Kočevskih Poljanah, v Loški vasi, Podturnu,

Meniški vasi, v Občicah, na Pajkežu, v

Podhosti, na Podstenicah, na Pogorelcu, na

Selih, v Soteski in na Sušicah. Gostje so bili

navdušeni nad idejo in postavitvami in med

drugim povedali, da » Ljubljana ni samo v

Ljubljani, ampak je tudi tukaj«. Podružnico

Podturn so gostje tudi nadgradili z mono-

grafijo o Dragotinu Gregorcu, znanem

topliškem učitelju in nekdanjem ravnatelju

šole. Ob druženju smo še nazdravili rastoči

Marija Andrejčič, vodja Rastoče knjige v občini Dolenjske Toplice

Rastoča knjiga tudi v Podturnu.

Nadgrajena je z monografijo o

Dragutinu Gregorcu.

Vselitev družine Rajk v obnovljeno hišo je še ena od zgodb s srečnim koncem, ki jih pišemo na

Območnem združenju Rdečega križa Novo mesto.

knjigi Topliške doline: »Naj živi Rastoča

knjiga Dolenjske Toplice!«

Izvrsten prirediteveni prostor v Soteski, ki bi ga kazalo

večkrat izkoristiti. (Foto: Marko Majhen.)

Skoki v Krko za pogumnejše. (Foto: Marko Majhen.) Neutrudna Stara šula. (Foto: Marko Majhen.)

14 Šolarjeva beseda 15Dogajalo se je

Začetek novega šolskega letaMaja Bobnar, ravnateljica

V letošnjem šolskem letu imamo v šoli 347

učence, ki so razporejeni v 18 oddelkov, kar je

25 učencev več kot lani. V prvi razred smo

sprejeli 38 učencev, ki so ob spremstvu

učiteljic, staršev in devetošolcev zakorakali v

svoja razreda. V poletnih mesecih je na

ravnem delu strehe nad garderobo za

razredno stopnjo nastala nova učilnica, ki

zdaj dobiva končno podobo in vsi že komaj

čakamo, da se vanjo preselijo učenci 5.b

razreda z razrednikom. Svetla in prostorna

učilnica bo nudila kakovostnejše pogoje za

delo in v prihodnje si vsi želimo takih

prostorov, ki nam jih v šoli primanjkuje.

Izvedli smo že prve dni dejavnosti, se

priključili Evropskemu tednu mobilnosti in

se udeležili prvih tekmovanj.

Vrtec obiskuje 166 otrok. Razporejeni so v 10

oddelkov, dva od njih sta na dislociranih

enotah: apartmajsko naselje Hrast in dru-

žinska hiša Gimpelj. Kar nekaj otrok je

novincev, ki so se prvič srečali z novimi

prostori in strokovnimi delavkami. V septem-

bru poteka uvajalno obdobje, kjer otroci na

novo spoznavajo sovrstnike, program in delo

vrtca.

Kanja spet na evropskih stopničkahBarbara Barbič

Slovenska reprezentanca je na Evropskem

prvenstvu v Kobaridu premagala vso

konkurenco, zmagala je pred Češko in Srbijo.

Člana reprezentance sta bila tudi člana KPL

Kanja Jaka Gorenc in Špela Krnc, dodatno

sta na prvenstvu izven reprezentance

tekmovala še Renato Herega in Dušan

Gorenc. Reprezentančnemu zlatu je Jaka

dodal še 2. mesto v skupni razvrstitvi, Dušan

je bil 44., Renato 47., Špela pa skupno 91.,

med ženskami je zasedla 11. mesto. »Seveda

smo nadvse zadovoljni, veseli. Bilo je zelo

naporno, na treningih v tednu pred tekmo smo

skočili tudi devetkrat na dan, ko se je začelo

tekmovanje, smo dnevno skakali v dveh, treh

serijah,« pove predsednik KPL Kanja in

tekmovalec Dušan Gorenc. Sin Jaka doda, da

so Slovenci v resnici odšli po zlato odličje,

čeprav sam do zadnjega hipa ni vedel, če bo

sploh lahko tekmoval. V zadnjem mesecu si

je močno poškodoval palec na desni roki.

»Tudi sicer letos nimam niti sto skokov, tik pred

prvenstvom pa sem iskal dodatne ročke za

predelavo komand, da sem sploh lahko letel.«

Jaka nadaljuje, da je to njegov prvi uspeh po

štirih letih, dve leti zaradi osebnih razlogov

ni resneje tekmoval. Letos si je zadal visoke

cilje uvrstitve na stopničke tako evropskega

kot svetovnega prvenstva. »Poškodba je res

nekoliko zmešala štrene, a vesel sem, da je kljub

temu za mano ta izjemen uspeh. Brez podpore

kluba in domačega okolja to ne bi bilo mogoče,«

je zadovoljen. Do konca sezone je še nekaj

tekem evropskega in svetovnega prvenstva, v

prvem je Jaka trenutno na 2. mestu, na

svetovnem na 3.

Topliški klub je tako v svojo bogato bero

izjemnih dosežkov dodal novega. »Ko smo šli

97-tega leta na prve tekme, smo osvojili

slovenski pokal. Konkurenca nas je hecala, da

smo otroci šmarnice. Že zelo kmalu smo si

pridobili spoštovanje drugih klubov, skozi leta

smo res nanizali številne uspehe,« zadovoljno

pove Gorenc starejši. Na vprašanje, če so se

slednjih že kar malo navadili, Jaka poudari,

da so se ljudje razvadili. »Ne predstavljajo si,

koliko dela je zadaj, koliko vlaganj in odrekanj.

Tudi sreče in poguma in nenazadnje finančnih

sredstev, ki jih v veliki meri vlagamo sami.«

Tekmovalce Kanje so domačini z županom

Jožetom Muhičem po vrnitivi s prvenstva

pozdravili zadnjo septembrsko nedeljo na

ploščadi pred KKC-jem. Na športni klub s

takšnimi uspehi smo v domači dolini zelo

ponosni.

V drugi polovici septembra je v Kobaridu potekalo evropsko prvenstvo za jadralne

padalce v disciplini natančno pristajanje. Na prvenstvu smo imeli svoje predstavnike tudi

Topličani, odrezali so se izvrstno.

Nasmehi zadovoljstva povedo vse. Bravo! Foto: KPL Kanja.

Topliški gasilci pomagali pri požaru v Straži

Drugič smo morali intervenirati gasilci PGD

Soteska, PGD in PP Dolenjske Toplice, NUS

Ljubljanske regije, NMP ZD Novo mesto. 23.

avgusta so v gozdu nad Drenjem v bližini hiš

našli ročno bombo iz druge svetovne vojne.

Pripadnika NUS ljubljanske regije sta bombo

na kraju najdbe uničila. Gasilci in policist

smo zaščitili okolico razstrelitve v radiju cca

150 metrov.

Tretjič smo intervenirali člani PGD Dolenjske

Toplice, in sicer v sosednji občini Straža pri

požaru v nekdanjem Novolesu. Pozvani smo

Prvič smo posredovali člani PGD in PP

Dolenjske Toplice, GRC Novo mesto in NMP

ZD Novo mesto. 22. avgusta je v Občicah

prišlo do prometne nesreče z udeležbo dveh

vozil. Takoj smo oskrbeli eno poškodovano

osebo in ji nudili pomoč do prihoda reševalne

ekipe. Naredili smo še protipožarno zavaro-

vanje in pomagali avtovleki naložiti vozili.

Očistili smo tudi del cestišča. GRC Novo

mesto si je nesrečo le ogledal; ker ni bilo nič

hujšega, so se vrnili v garažo.

bili 5. septembra, na pomoč smo odhiteli z

vsemi razpoložljivimi sredstvi. Na interven-

ciji so nam dodelili zelo zahtevno delo, saj

smo morali voditi en sektor požara z več

enotam. Požar smo morali najprej omejiti in

tako preprečiti nadaljnje širjenje; začeli smo

s hlajenjem objekta in poskrbeli za izstop

vroče dimne mase. Poskrbeli smo za osvetli-

tev kraja, napajanje vozila iz hidranta, posta-

vitev napadalnih linij na streho in v objekte ...

Ko smo omejili širjenje, smo izvedli notranje

Bogdan Muška ml., Poveljnik GPOgašenje požara z napadalnimi skupinami,

opremljenimi z dihalnimi aparati. Samo ga-

šenje je bilo zelo nevarno, saj je bila zelo

velika možnost poškodb tako gasilcev kot

opreme, ki je tudi najbolj utrpela škodo, saj se

je poškodovalo kar veliko cevi. Naš sektor je

bil zelo uspešen z gašenjem, saj smo prodrli

najdlje v objekt, kljub zelo zahtevnim prepre-

kam. Ostale enote iz drugim sektorjev žal

niso morale napredovati tako globoko zaradi

porušitve stropa. Kasneje se je naš sektor

priključil sektorju GRC Novo mesto, kjer smo

morali le še držati požarno stražo do 0:20 ure.

V obdobju od konca avgusta do začetka septembra smo morali gasilci intervenirati

trikrat, med drugim tudi pri velikem požaru v nekdanjem Novolesu v Straži.

V nesreči se je ena oseba poškodovala, pomagali smo reševalcem.

Male sive celice

Tudi letos smo se učenci 7., 8. in 9. razreda

udeležili predtekmovanja za oddajo Male sive

celice. Našo šolo sta zastopali dve ekipi treh

učencev. V ekipi A smo bili Andraž Matoš,

Lovro Rončević in Ita Ćatović, v ekipi B pa

Nejc Pečjak, Luka Čuk in Luka Pršina. Le-

tošnje predtekmovanje je bilo v četrtek, 13.

septembra, od 16. do 18. ure, udeležilo pa se

ga je 34 ekip iz različnih šol. Ker je bila gostu-

joča šola OŠ Stopiče, smo izpred šole odšli

okoli 15. ure. Za začetek so nam tamkajšnji

učenci pripravili kratek kulturni program,

nato pa je sledil pisni del preizkusa. Za pisni

del, ki je zajemal 26 nalog z različno tematiko,

smo imeli na voljo 20 minut. Nato je sledila

malica in čakanje na razglasitev rezultatov.

Med čakanjem smo se družili z učenci drugih

šol, lahko pa smo odšli tudi na igrišče pred

šolo. Popravljanje naših nalog se je malo zav-

leklo, zato je bila razglasitev šele okoli 17.30

ure. V polfinale se je uvrstilo osem šol: OŠ

Zbora odposlancev Kočevje, OŠ Maksa Pleter-

šnika Pišece, OŠ Center Novo mesto, OŠ XIV.

divizije Senovo, OŠ Vavta vas, OŠ Šmarjeta,

OŠ Otočec in OŠ Kozje. Na TV snemanje so se

uvrstile naslednje štiri šole: OŠ Maksa

Pleteršnika Pišece, OŠ Kozje, OŠ Vavta vas in

OŠ Center Novo mesto. Zmagala je OŠ Kozje,

zato bo naslednje leto regijski izbor v Kozjem.

Naša ekipa A je z 32 točkami za točko izgubila

uvrstitev na ustni del preizkusa, ekipa B pa je

dosegla 24 točk. Kljub temu, da se nismo

uvrstili v nadaljevanje tekmovanja, smo

domov odšli ponosni na svoj uspeh.

Ita Ćatović, 9. razred

Izlet v Gardaland

V petek, 14. septembra, smo se učenci devetih

razredov Osnovne šole Dolenjske Toplice

odpravili v Gardaland. Ob štirih zjutraj smo

se še vsi zaspani prikazali pred šolo in se z

avtobusom podali na dolgo šesturno pot. Po

dveh postankih za stranišče in malico smo ob

deseti uri končno prispeli do Gardskega

jezera, ob katerem stoji Gardaland. Ob

prihodu v park nas je pozdravil zmajček

Peteršiljček, maskota Gardalanda. Razdelili

smo si vstopnice ter v manjših skupinah odšli

zabavi naproti. Sprehodili smo se skozi Divji

zahod, odkrivali skrivnosti Faraonove grob-

Eva Turk in Neja Ban, 9. razred

nice, odpotovali smo na otok dinozavrov, se

vozili po brzicah reke Kolorado, bežali iz

starodavnega mesta Atlantida, se podali v

črno luknjo ter se med drugim zabavali s

Pujso Pepo in njeno družino. Dan se je pre-

hitro končal in že je prišel čas za odhod

domov. Ob petih smo zapustili Gardaland in

se počasi odpravili proti domu. V zgodnjih

jutranjih urah smo vsi zaspani, a zadovoljni

prispeli pred šolo, kjer so nas že čakali starši.

Tako se je naš izlet v fantazijski svet končal.

Ta športni dan bo vsem še dolgo ostal v

lepem spominu.

Nepozaben dan v Gardalandu.

Tekmovalci iz topliške šole.

VGC SKUPAJ VABI V OKTOBRU 2018

V oktobru bodo organizirane delavnice za starše s področja vzgoje otrok, delavnice učenje učenja

in izboljšanja socialnih veščin otrok ter počitniške aktivnosti in družabne igre za otroke.

Brezplačne aktivnosti za vse generacije vsak ponedeljek in četrtek, ob 17.00 v Kulturno

kongresnem centru Dolenjske Toplice.

Objave dogodkov spremljajte na spletni strani občine. Vabljeni k udeležbi.

Za vse informacije in prijave smo vam na voljo na tel. številkah 05 907 57 10 ali 031 329 567

(Zvonka Potočar) in na e-naslovu zvonka.potocar@ric-nm.si.

Novembra bomo izpeljali sklop 3 srečanj Tečaja računalništva za starše o varni uporabi interneta,

zato vabljeni k prijavi. Delavnice bodo potekale v računalniški učilnici na šoli, zato že sedaj

vabljeni k prijavi.Septembrske in prvi četrtek v oktobru

otroci preživljajo popoldne na prostem v

družbi z Julio na športnih aktivnostih

14 Šolarjeva beseda 15Dogajalo se je

Začetek novega šolskega letaMaja Bobnar, ravnateljica

V letošnjem šolskem letu imamo v šoli 347

učence, ki so razporejeni v 18 oddelkov, kar je

25 učencev več kot lani. V prvi razred smo

sprejeli 38 učencev, ki so ob spremstvu

učiteljic, staršev in devetošolcev zakorakali v

svoja razreda. V poletnih mesecih je na

ravnem delu strehe nad garderobo za

razredno stopnjo nastala nova učilnica, ki

zdaj dobiva končno podobo in vsi že komaj

čakamo, da se vanjo preselijo učenci 5.b

razreda z razrednikom. Svetla in prostorna

učilnica bo nudila kakovostnejše pogoje za

delo in v prihodnje si vsi želimo takih

prostorov, ki nam jih v šoli primanjkuje.

Izvedli smo že prve dni dejavnosti, se

priključili Evropskemu tednu mobilnosti in

se udeležili prvih tekmovanj.

Vrtec obiskuje 166 otrok. Razporejeni so v 10

oddelkov, dva od njih sta na dislociranih

enotah: apartmajsko naselje Hrast in dru-

žinska hiša Gimpelj. Kar nekaj otrok je

novincev, ki so se prvič srečali z novimi

prostori in strokovnimi delavkami. V septem-

bru poteka uvajalno obdobje, kjer otroci na

novo spoznavajo sovrstnike, program in delo

vrtca.

Kanja spet na evropskih stopničkahBarbara Barbič

Slovenska reprezentanca je na Evropskem

prvenstvu v Kobaridu premagala vso

konkurenco, zmagala je pred Češko in Srbijo.

Člana reprezentance sta bila tudi člana KPL

Kanja Jaka Gorenc in Špela Krnc, dodatno

sta na prvenstvu izven reprezentance

tekmovala še Renato Herega in Dušan

Gorenc. Reprezentančnemu zlatu je Jaka

dodal še 2. mesto v skupni razvrstitvi, Dušan

je bil 44., Renato 47., Špela pa skupno 91.,

med ženskami je zasedla 11. mesto. »Seveda

smo nadvse zadovoljni, veseli. Bilo je zelo

naporno, na treningih v tednu pred tekmo smo

skočili tudi devetkrat na dan, ko se je začelo

tekmovanje, smo dnevno skakali v dveh, treh

serijah,« pove predsednik KPL Kanja in

tekmovalec Dušan Gorenc. Sin Jaka doda, da

so Slovenci v resnici odšli po zlato odličje,

čeprav sam do zadnjega hipa ni vedel, če bo

sploh lahko tekmoval. V zadnjem mesecu si

je močno poškodoval palec na desni roki.

»Tudi sicer letos nimam niti sto skokov, tik pred

prvenstvom pa sem iskal dodatne ročke za

predelavo komand, da sem sploh lahko letel.«

Jaka nadaljuje, da je to njegov prvi uspeh po

štirih letih, dve leti zaradi osebnih razlogov

ni resneje tekmoval. Letos si je zadal visoke

cilje uvrstitve na stopničke tako evropskega

kot svetovnega prvenstva. »Poškodba je res

nekoliko zmešala štrene, a vesel sem, da je kljub

temu za mano ta izjemen uspeh. Brez podpore

kluba in domačega okolja to ne bi bilo mogoče,«

je zadovoljen. Do konca sezone je še nekaj

tekem evropskega in svetovnega prvenstva, v

prvem je Jaka trenutno na 2. mestu, na

svetovnem na 3.

Topliški klub je tako v svojo bogato bero

izjemnih dosežkov dodal novega. »Ko smo šli

97-tega leta na prve tekme, smo osvojili

slovenski pokal. Konkurenca nas je hecala, da

smo otroci šmarnice. Že zelo kmalu smo si

pridobili spoštovanje drugih klubov, skozi leta

smo res nanizali številne uspehe,« zadovoljno

pove Gorenc starejši. Na vprašanje, če so se

slednjih že kar malo navadili, Jaka poudari,

da so se ljudje razvadili. »Ne predstavljajo si,

koliko dela je zadaj, koliko vlaganj in odrekanj.

Tudi sreče in poguma in nenazadnje finančnih

sredstev, ki jih v veliki meri vlagamo sami.«

Tekmovalce Kanje so domačini z županom

Jožetom Muhičem po vrnitivi s prvenstva

pozdravili zadnjo septembrsko nedeljo na

ploščadi pred KKC-jem. Na športni klub s

takšnimi uspehi smo v domači dolini zelo

ponosni.

V drugi polovici septembra je v Kobaridu potekalo evropsko prvenstvo za jadralne

padalce v disciplini natančno pristajanje. Na prvenstvu smo imeli svoje predstavnike tudi

Topličani, odrezali so se izvrstno.

Nasmehi zadovoljstva povedo vse. Bravo! Foto: KPL Kanja.

Topliški gasilci pomagali pri požaru v Straži

Drugič smo morali intervenirati gasilci PGD

Soteska, PGD in PP Dolenjske Toplice, NUS

Ljubljanske regije, NMP ZD Novo mesto. 23.

avgusta so v gozdu nad Drenjem v bližini hiš

našli ročno bombo iz druge svetovne vojne.

Pripadnika NUS ljubljanske regije sta bombo

na kraju najdbe uničila. Gasilci in policist

smo zaščitili okolico razstrelitve v radiju cca

150 metrov.

Tretjič smo intervenirali člani PGD Dolenjske

Toplice, in sicer v sosednji občini Straža pri

požaru v nekdanjem Novolesu. Pozvani smo

Prvič smo posredovali člani PGD in PP

Dolenjske Toplice, GRC Novo mesto in NMP

ZD Novo mesto. 22. avgusta je v Občicah

prišlo do prometne nesreče z udeležbo dveh

vozil. Takoj smo oskrbeli eno poškodovano

osebo in ji nudili pomoč do prihoda reševalne

ekipe. Naredili smo še protipožarno zavaro-

vanje in pomagali avtovleki naložiti vozili.

Očistili smo tudi del cestišča. GRC Novo

mesto si je nesrečo le ogledal; ker ni bilo nič

hujšega, so se vrnili v garažo.

bili 5. septembra, na pomoč smo odhiteli z

vsemi razpoložljivimi sredstvi. Na interven-

ciji so nam dodelili zelo zahtevno delo, saj

smo morali voditi en sektor požara z več

enotam. Požar smo morali najprej omejiti in

tako preprečiti nadaljnje širjenje; začeli smo

s hlajenjem objekta in poskrbeli za izstop

vroče dimne mase. Poskrbeli smo za osvetli-

tev kraja, napajanje vozila iz hidranta, posta-

vitev napadalnih linij na streho in v objekte ...

Ko smo omejili širjenje, smo izvedli notranje

Bogdan Muška ml., Poveljnik GPOgašenje požara z napadalnimi skupinami,

opremljenimi z dihalnimi aparati. Samo ga-

šenje je bilo zelo nevarno, saj je bila zelo

velika možnost poškodb tako gasilcev kot

opreme, ki je tudi najbolj utrpela škodo, saj se

je poškodovalo kar veliko cevi. Naš sektor je

bil zelo uspešen z gašenjem, saj smo prodrli

najdlje v objekt, kljub zelo zahtevnim prepre-

kam. Ostale enote iz drugim sektorjev žal

niso morale napredovati tako globoko zaradi

porušitve stropa. Kasneje se je naš sektor

priključil sektorju GRC Novo mesto, kjer smo

morali le še držati požarno stražo do 0:20 ure.

V obdobju od konca avgusta do začetka septembra smo morali gasilci intervenirati

trikrat, med drugim tudi pri velikem požaru v nekdanjem Novolesu v Straži.

V nesreči se je ena oseba poškodovala, pomagali smo reševalcem.

Male sive celice

Tudi letos smo se učenci 7., 8. in 9. razreda

udeležili predtekmovanja za oddajo Male sive

celice. Našo šolo sta zastopali dve ekipi treh

učencev. V ekipi A smo bili Andraž Matoš,

Lovro Rončević in Ita Ćatović, v ekipi B pa

Nejc Pečjak, Luka Čuk in Luka Pršina. Le-

tošnje predtekmovanje je bilo v četrtek, 13.

septembra, od 16. do 18. ure, udeležilo pa se

ga je 34 ekip iz različnih šol. Ker je bila gostu-

joča šola OŠ Stopiče, smo izpred šole odšli

okoli 15. ure. Za začetek so nam tamkajšnji

učenci pripravili kratek kulturni program,

nato pa je sledil pisni del preizkusa. Za pisni

del, ki je zajemal 26 nalog z različno tematiko,

smo imeli na voljo 20 minut. Nato je sledila

malica in čakanje na razglasitev rezultatov.

Med čakanjem smo se družili z učenci drugih

šol, lahko pa smo odšli tudi na igrišče pred

šolo. Popravljanje naših nalog se je malo zav-

leklo, zato je bila razglasitev šele okoli 17.30

ure. V polfinale se je uvrstilo osem šol: OŠ

Zbora odposlancev Kočevje, OŠ Maksa Pleter-

šnika Pišece, OŠ Center Novo mesto, OŠ XIV.

divizije Senovo, OŠ Vavta vas, OŠ Šmarjeta,

OŠ Otočec in OŠ Kozje. Na TV snemanje so se

uvrstile naslednje štiri šole: OŠ Maksa

Pleteršnika Pišece, OŠ Kozje, OŠ Vavta vas in

OŠ Center Novo mesto. Zmagala je OŠ Kozje,

zato bo naslednje leto regijski izbor v Kozjem.

Naša ekipa A je z 32 točkami za točko izgubila

uvrstitev na ustni del preizkusa, ekipa B pa je

dosegla 24 točk. Kljub temu, da se nismo

uvrstili v nadaljevanje tekmovanja, smo

domov odšli ponosni na svoj uspeh.

Ita Ćatović, 9. razred

Izlet v Gardaland

V petek, 14. septembra, smo se učenci devetih

razredov Osnovne šole Dolenjske Toplice

odpravili v Gardaland. Ob štirih zjutraj smo

se še vsi zaspani prikazali pred šolo in se z

avtobusom podali na dolgo šesturno pot. Po

dveh postankih za stranišče in malico smo ob

deseti uri končno prispeli do Gardskega

jezera, ob katerem stoji Gardaland. Ob

prihodu v park nas je pozdravil zmajček

Peteršiljček, maskota Gardalanda. Razdelili

smo si vstopnice ter v manjših skupinah odšli

zabavi naproti. Sprehodili smo se skozi Divji

zahod, odkrivali skrivnosti Faraonove grob-

Eva Turk in Neja Ban, 9. razred

nice, odpotovali smo na otok dinozavrov, se

vozili po brzicah reke Kolorado, bežali iz

starodavnega mesta Atlantida, se podali v

črno luknjo ter se med drugim zabavali s

Pujso Pepo in njeno družino. Dan se je pre-

hitro končal in že je prišel čas za odhod

domov. Ob petih smo zapustili Gardaland in

se počasi odpravili proti domu. V zgodnjih

jutranjih urah smo vsi zaspani, a zadovoljni

prispeli pred šolo, kjer so nas že čakali starši.

Tako se je naš izlet v fantazijski svet končal.

Ta športni dan bo vsem še dolgo ostal v

lepem spominu.

Nepozaben dan v Gardalandu.

Tekmovalci iz topliške šole.

VGC SKUPAJ VABI V OKTOBRU 2018

V oktobru bodo organizirane delavnice za starše s področja vzgoje otrok, delavnice učenje učenja

in izboljšanja socialnih veščin otrok ter počitniške aktivnosti in družabne igre za otroke.

Brezplačne aktivnosti za vse generacije vsak ponedeljek in četrtek, ob 17.00 v Kulturno

kongresnem centru Dolenjske Toplice.

Objave dogodkov spremljajte na spletni strani občine. Vabljeni k udeležbi.

Za vse informacije in prijave smo vam na voljo na tel. številkah 05 907 57 10 ali 031 329 567

(Zvonka Potočar) in na e-naslovu zvonka.potocar@ric-nm.si.

Novembra bomo izpeljali sklop 3 srečanj Tečaja računalništva za starše o varni uporabi interneta,

zato vabljeni k prijavi. Delavnice bodo potekale v računalniški učilnici na šoli, zato že sedaj

vabljeni k prijavi.Septembrske in prvi četrtek v oktobru

otroci preživljajo popoldne na prostem v

družbi z Julio na športnih aktivnostih

16 Upokojenske poti 17Spominjanja

Vse krvodajalce jubilante iz naše občine

vabimo na podelitev priznanj, ki bo v petek,

5. oktobra, ob 18. uri v sejni sobi KKC v Dol.

Toplicah. Prejemniki so tisti krvodajalci, ki so

kri darovali jubilejno-krat od lanskega do

letošnjega septembra. Po pravilniku RKS

bodo letos prejemniki le tisti občani, ki so kri

darovali 5-, 10-, 20-, 30-, … 130-krat, vmesnih

odvzemov, kot je bilo to v preteklosti, ne

bomo več upoštevali. Upam, da boste

krvodajalci to odločitev, ki ni odvisna od nas,

razumeli; mi jo moramo le upoštevati. Sicer

pa boste prejemniki priznanj dobili tudi

osebna vabila in prav vse še enkrat lepo

vabimo na ta svečan dogodek, po katerem

bomo druženje nadaljevali v Termah v

Dolenjskih Toplicah. Se vidimo in do

srečanja lep pozdrav prav vsem jubilantom.

Vabilo krvodajalcem

jubilantom

Ivana Pelko

Francu Medicu – Johnyu v slovo

Dragi brat, stric, svak, prijatelj, sosed Franc

– Johny! Zbrali smo se v tvoj spomin, a vedi,

da te ne bomo nikoli pozabili in da te že

pogrešamo.

Vsi, ki so te poznali, ne bodo pozabili

tvojega odličnega smisla za humor, tvojo

neizmerno dobro voljo in pozitivne misli.

Tudi v zadnjih dneh tvojega življenja te

neomajna volja do življenja ni zapustila.

Tvoja družba in prijatelji pri Menišanu ne

bodo pozabili tvojega petja, bil si zelo vesel

in družaben človek. Menišani ne bodo slišali

več tvojega traktorja Tonkota. Tvoji sosedje

Bučarjevi, si bodo sedaj dneve krajšali brez

tebe. Najbolj te bo gotovo pogrešala tvoja

sestra Joža, ki ti je ob težkih dnevih bolečine

nesebično pomagala. Pogrešala te bosta

tudi Robi, Jasna in njuni družini. Srečen si

bil, ko si bil sam svoj uspešen gospodar, še

naprej boš ostal del naše družine, spoštovan

in za vedno zapisan v naših srcih. Počivaj v

miru.

Jasna Špelko Smerajc

Kogar imaš rad,

nikoli ne umre, le daleč daleč je ...

ZAHVALA

Svojo življenjsko pot je sklenil

FRANC MEDIC -

JOHNYiz Meniške vasi.

Iskrena hvala vsem sorodnikom, vaš-

čanom, prijateljem in znancem za besede

sožalja ter darovane sveče. Posebna

zahvala sosedom Bučarjevim, dr. Poga-

čarju in g. župniku. Hvala vsem, ki ste ga v

tako velikem številu pospremili na njegovi

zadnji poti in ga boste ohranili v lepem

spominu.

Žalujoči: vsi njegovi

Mangart v vsej svoji jesenski lepoti

Neverjetno, kako nam gre vreme na roko, ko

se odločamo za pohode v gore. Da bi lahko

osvojili tretji najvišji vrh v Sloveniji, sem imel

zamisel že lansko leto. Zamisel za podvig je

bila vse realnejša, ko sem opažal, da so

sposobnosti naših upokojencev, ki se udele-

žujejo planinskih podvigov, vse večje.

Letošnje leto je postala želja realnost; do-

ločiti smo morali le še pravi čas. Vsekakor naj

bi bilo to v začetku septembra, ko gore nudijo

najlepši razgled. Po pravici rečeno me je kar

pri srcu stisnilo, ko je željo, da se udeleži tega

podviga, izrazilo kar 16 članov; v posebno

veselje mi je bilo, da so se nam pridružili tudi

trije mlajši. Pot iz Toplic preko Italije na

Mangartsko sedlo ni kratka, zato smo morali

odriniti že zgodaj zjutraj. Na novo prevlečena

asfaltna cesta na sedlo nam je nudila prijetno

vožnjo, takoj, ko smo izstopili iz avtomobilov,

pa smo si oblekli topla oblačila. Nisem si

delal, saj sem vedel, da nas za velikansko

gmoto skalovja čaka sonce, ki nas bo kmalu

grelo.

Resnično tak izgleda Mangart iz sedla, od kjer

nas bo čakalo dobri dve uri previdne hoje.

Verjetno si nekateri sploh niso predstavljali,

da bodo morali prehoditi ostenje gore, a vse

take poti imajo logično speljane smeri, ki

pohodniku nudijo varen pristop. Mi smo

krenili po italijanski smeri, ki je mnogo bolj

enostavna od slovenske, pa še tu nas je čakala

dobra tretjina smeri opremljena z jekleni-

cami. Nekateri med nami so okusili draž take

hoje prvič in prav vesel sem bil, da je šlo vsem

nam prav lepo. Kot sem predvideval, na vrh

smo stopili po dobrih dveh urah lepe hoje, pri

čemer smo resnično uživali ob pogledih na

bližnje in daljne vrhove. Predvsem naš

najlepši Jalovec, pa oddaljeni Krn, vse je

presenetil pogled na avstrijski Grossglock-

ner, le Triglav je bil oddet v črni oblak .

Zaslužena malica in fotkanje, da ga ni bilo

konec, je seveda spadalo k našemu veselju.

'Čestital vam bom pa v dolini,' sem še pris-

tavil, kajti na varnem sestopu se šele zgodba

konča. In res sem v dolini vsakomur segel v

roke, besede niso bile potrebne, oči so

povedale vse.

Neizmerno veselje na osvojenem vrhu. Trud nam je Mangart izdatno poplačal

z izjemnim razgledom.

Marjan Markovič

Triglav zgoraj brez

123 let je na vrhu našega očaka stal stolp, ki

ga je dal postaviti Jakob Aljaž. Preprost

pločevinasti stolp s poznanim geberitom, ki

je vsa ta leta kljuboval vremenskim neprili-

kam. Letos so se na Planinski zvezi odločili

stolp obnoviti, zato so ga z vrha Triglava

prepeljali v dolino. In prav to je bil velik

razlog, da sem se odločil stopiti na vrh in ga

obiskati tudi 'zgoraj brez'. Lepote sem po svoji

stari navadi želel deliti še s kom, povabilu se

je odzval le Štef Iveković. Iz Toplic sva v

resnično lepem vremenu krenila proti

Gorenjski na izhodišče na Pokljuko. Za to pot

sva se odločila iz preprostega razloga, ker sva

želela resnično uživati v lepotah gora. Nebo

brez oblaka nama je to resnično ponujalo. Do

Vodnikovega doma sva prišla kar hitro, že od

tam se nama je razkril pogled proti vrhu

Triglava, na katerem sva opazila kolone

pohodnikov, ki so se premikale po grebenu

gor in dol. Očitno je tudi vsa ta množica

razmišljala enako kot midva; doživeti vrh, kot

je bil pred 124 leti. Od tam naprej proti vrhu

nama je bila nudena ena sama lepota, pa še

gneči sva se ognila, ker sva bila bolj pozna. Na

vrhu pa, glej ga zlomka, na mestu, kjer je

toliko let kljuboval stolp, postavitev minia-

turne replike, kakih 30 cm velikega stolpiča.

Kar nekaj časa sva čakala na vrsto, da sva se

Triglav in miniaturni Aljažev stolp.

Mangart, 2679 m. Po Triglavu in Škrlatici tretji najvišji vrh v Sloveniji. Mangart je tudi

naziv za gorovje med dolino potoka Koritnice in Mangartsko dolino. Nanj smo se nedavno

povzpeli tudi Topličani.

Marjan Markovič

lahko fotkala; bila sva edina, ki sva to storila z

našo občinsko zastavo in logotipom svojega

društva. Pogled pa ... pogled, ki jemlje sapo.

Občutek je bil še toliko lepši, ker sem ga lahko

delil s takšnim gorniškim kolegom kot je Štef.

Z vadbo bomo začeli 2. oktobra. Potekala bo ob torkih od 20. do

21.30 ure, in sicer v dvorani za fitnes v prizidku hotela Vital.

Vpis v začetno skupino bo potekal do konca oktobra.

Za dodatne informacije lahko pokličete na tel.: 040 615 000.

Lepo vabljeni!

JOGAVabljeni na začetno vadbo

Joge v vsakdanjem življenju

v Dolenjskih Toplicah.

Opravičilo Občinska uprava je prejšnji mesec na vsa

gospodinjstva v občini poslala tako imeno-

vane parkirne urice, pri pripravi katerih jo je

zagodel tiskarski škrat. Prišlo je do napačne

rabe začetnice krajevnega imena, za kar se na

občinski upravi iskreno opravičujemo in

prosimo za razumevanje.

16 Upokojenske poti 17Spominjanja

Vse krvodajalce jubilante iz naše občine

vabimo na podelitev priznanj, ki bo v petek,

5. oktobra, ob 18. uri v sejni sobi KKC v Dol.

Toplicah. Prejemniki so tisti krvodajalci, ki so

kri darovali jubilejno-krat od lanskega do

letošnjega septembra. Po pravilniku RKS

bodo letos prejemniki le tisti občani, ki so kri

darovali 5-, 10-, 20-, 30-, … 130-krat, vmesnih

odvzemov, kot je bilo to v preteklosti, ne

bomo več upoštevali. Upam, da boste

krvodajalci to odločitev, ki ni odvisna od nas,

razumeli; mi jo moramo le upoštevati. Sicer

pa boste prejemniki priznanj dobili tudi

osebna vabila in prav vse še enkrat lepo

vabimo na ta svečan dogodek, po katerem

bomo druženje nadaljevali v Termah v

Dolenjskih Toplicah. Se vidimo in do

srečanja lep pozdrav prav vsem jubilantom.

Vabilo krvodajalcem

jubilantom

Ivana Pelko

Francu Medicu – Johnyu v slovo

Dragi brat, stric, svak, prijatelj, sosed Franc

– Johny! Zbrali smo se v tvoj spomin, a vedi,

da te ne bomo nikoli pozabili in da te že

pogrešamo.

Vsi, ki so te poznali, ne bodo pozabili

tvojega odličnega smisla za humor, tvojo

neizmerno dobro voljo in pozitivne misli.

Tudi v zadnjih dneh tvojega življenja te

neomajna volja do življenja ni zapustila.

Tvoja družba in prijatelji pri Menišanu ne

bodo pozabili tvojega petja, bil si zelo vesel

in družaben človek. Menišani ne bodo slišali

več tvojega traktorja Tonkota. Tvoji sosedje

Bučarjevi, si bodo sedaj dneve krajšali brez

tebe. Najbolj te bo gotovo pogrešala tvoja

sestra Joža, ki ti je ob težkih dnevih bolečine

nesebično pomagala. Pogrešala te bosta

tudi Robi, Jasna in njuni družini. Srečen si

bil, ko si bil sam svoj uspešen gospodar, še

naprej boš ostal del naše družine, spoštovan

in za vedno zapisan v naših srcih. Počivaj v

miru.

Jasna Špelko Smerajc

Kogar imaš rad,

nikoli ne umre, le daleč daleč je ...

ZAHVALA

Svojo življenjsko pot je sklenil

FRANC MEDIC -

JOHNYiz Meniške vasi.

Iskrena hvala vsem sorodnikom, vaš-

čanom, prijateljem in znancem za besede

sožalja ter darovane sveče. Posebna

zahvala sosedom Bučarjevim, dr. Poga-

čarju in g. župniku. Hvala vsem, ki ste ga v

tako velikem številu pospremili na njegovi

zadnji poti in ga boste ohranili v lepem

spominu.

Žalujoči: vsi njegovi

Mangart v vsej svoji jesenski lepoti

Neverjetno, kako nam gre vreme na roko, ko

se odločamo za pohode v gore. Da bi lahko

osvojili tretji najvišji vrh v Sloveniji, sem imel

zamisel že lansko leto. Zamisel za podvig je

bila vse realnejša, ko sem opažal, da so

sposobnosti naših upokojencev, ki se udele-

žujejo planinskih podvigov, vse večje.

Letošnje leto je postala želja realnost; do-

ločiti smo morali le še pravi čas. Vsekakor naj

bi bilo to v začetku septembra, ko gore nudijo

najlepši razgled. Po pravici rečeno me je kar

pri srcu stisnilo, ko je željo, da se udeleži tega

podviga, izrazilo kar 16 članov; v posebno

veselje mi je bilo, da so se nam pridružili tudi

trije mlajši. Pot iz Toplic preko Italije na

Mangartsko sedlo ni kratka, zato smo morali

odriniti že zgodaj zjutraj. Na novo prevlečena

asfaltna cesta na sedlo nam je nudila prijetno

vožnjo, takoj, ko smo izstopili iz avtomobilov,

pa smo si oblekli topla oblačila. Nisem si

delal, saj sem vedel, da nas za velikansko

gmoto skalovja čaka sonce, ki nas bo kmalu

grelo.

Resnično tak izgleda Mangart iz sedla, od kjer

nas bo čakalo dobri dve uri previdne hoje.

Verjetno si nekateri sploh niso predstavljali,

da bodo morali prehoditi ostenje gore, a vse

take poti imajo logično speljane smeri, ki

pohodniku nudijo varen pristop. Mi smo

krenili po italijanski smeri, ki je mnogo bolj

enostavna od slovenske, pa še tu nas je čakala

dobra tretjina smeri opremljena z jekleni-

cami. Nekateri med nami so okusili draž take

hoje prvič in prav vesel sem bil, da je šlo vsem

nam prav lepo. Kot sem predvideval, na vrh

smo stopili po dobrih dveh urah lepe hoje, pri

čemer smo resnično uživali ob pogledih na

bližnje in daljne vrhove. Predvsem naš

najlepši Jalovec, pa oddaljeni Krn, vse je

presenetil pogled na avstrijski Grossglock-

ner, le Triglav je bil oddet v črni oblak .

Zaslužena malica in fotkanje, da ga ni bilo

konec, je seveda spadalo k našemu veselju.

'Čestital vam bom pa v dolini,' sem še pris-

tavil, kajti na varnem sestopu se šele zgodba

konča. In res sem v dolini vsakomur segel v

roke, besede niso bile potrebne, oči so

povedale vse.

Neizmerno veselje na osvojenem vrhu. Trud nam je Mangart izdatno poplačal

z izjemnim razgledom.

Marjan Markovič

Triglav zgoraj brez

123 let je na vrhu našega očaka stal stolp, ki

ga je dal postaviti Jakob Aljaž. Preprost

pločevinasti stolp s poznanim geberitom, ki

je vsa ta leta kljuboval vremenskim neprili-

kam. Letos so se na Planinski zvezi odločili

stolp obnoviti, zato so ga z vrha Triglava

prepeljali v dolino. In prav to je bil velik

razlog, da sem se odločil stopiti na vrh in ga

obiskati tudi 'zgoraj brez'. Lepote sem po svoji

stari navadi želel deliti še s kom, povabilu se

je odzval le Štef Iveković. Iz Toplic sva v

resnično lepem vremenu krenila proti

Gorenjski na izhodišče na Pokljuko. Za to pot

sva se odločila iz preprostega razloga, ker sva

želela resnično uživati v lepotah gora. Nebo

brez oblaka nama je to resnično ponujalo. Do

Vodnikovega doma sva prišla kar hitro, že od

tam se nama je razkril pogled proti vrhu

Triglava, na katerem sva opazila kolone

pohodnikov, ki so se premikale po grebenu

gor in dol. Očitno je tudi vsa ta množica

razmišljala enako kot midva; doživeti vrh, kot

je bil pred 124 leti. Od tam naprej proti vrhu

nama je bila nudena ena sama lepota, pa še

gneči sva se ognila, ker sva bila bolj pozna. Na

vrhu pa, glej ga zlomka, na mestu, kjer je

toliko let kljuboval stolp, postavitev minia-

turne replike, kakih 30 cm velikega stolpiča.

Kar nekaj časa sva čakala na vrsto, da sva se

Triglav in miniaturni Aljažev stolp.

Mangart, 2679 m. Po Triglavu in Škrlatici tretji najvišji vrh v Sloveniji. Mangart je tudi

naziv za gorovje med dolino potoka Koritnice in Mangartsko dolino. Nanj smo se nedavno

povzpeli tudi Topličani.

Marjan Markovič

lahko fotkala; bila sva edina, ki sva to storila z

našo občinsko zastavo in logotipom svojega

društva. Pogled pa ... pogled, ki jemlje sapo.

Občutek je bil še toliko lepši, ker sem ga lahko

delil s takšnim gorniškim kolegom kot je Štef.

Z vadbo bomo začeli 2. oktobra. Potekala bo ob torkih od 20. do

21.30 ure, in sicer v dvorani za fitnes v prizidku hotela Vital.

Vpis v začetno skupino bo potekal do konca oktobra.

Za dodatne informacije lahko pokličete na tel.: 040 615 000.

Lepo vabljeni!

JOGAVabljeni na začetno vadbo

Joge v vsakdanjem življenju

v Dolenjskih Toplicah.

Opravičilo Občinska uprava je prejšnji mesec na vsa

gospodinjstva v občini poslala tako imeno-

vane parkirne urice, pri pripravi katerih jo je

zagodel tiskarski škrat. Prišlo je do napačne

rabe začetnice krajevnega imena, za kar se na

občinski upravi iskreno opravičujemo in

prosimo za razumevanje.

18 Nasvet za vas 19Kod in kam

Prosimo, da rezervirane vstopnice dvignete najkasneje eno uro pred koncertom.

Za dogodek, ki se odvija v veliki dvorani KKC Dolenjske Toplice si je treba zagotoviti vstopnico. Vstopnico za dogodek lahko dobite na blagajni KKC Dolenjske Toplice; lahko jo rezervirate po telefonu na številko 07 384 51 88 ali po e-pošti na naslovu tic@dolenjske-toplice.si.

Afriška prašičja kuga že v sosednji državiAnja Mežan, specialistka za živinorejo, KGZS, Zavod Novo mesto

Zagotovo najbolj učinkovit ukrep za prepre-

čevanje pojava bolezni oziroma prenosa

bolezni na kmetijo je preventiva. Torej,

natančno in dosledno izvajanje biološke

varnosti na kmetijah s prašiči. Registrirajte

Afriška prašičja kuga je nalezljiva virusna

bolezen domačih in divjih prašičev, za katero

žal ni cepiva. Za bolezen so značilne velike

izgube z ogromnimi ekonomskimi posledi-

cami. Klinični znaki te bolezni se kažejo v

povišani telesni temperaturi (med 40,5 in 42

stopinj). Značilna je rdečina po koži na

vršičkih ušes, repu, spodnjih delih okončin,

na delih prsi in trebuhu. Okužene živali imajo

zmanjšan apetit in so apatične. Imajo motnje

v koordinaciji, drisko (včasih krvava) in

izcedke iz oči. Živali lahko tudi bruhajo.

Smrtnost je praviloma stoodstotna. Bolezen

se ne prenaša na ljudi.

Najpogostejši prenašalci bolezni so divji

prašiči. Za prenos bolezni na daljše razdalje

pa je po navadi kriv človek s svojim ravnan-

jem, in sicer z odmetavanjem ostankov

hrane, ki vsebujejo meso okuženih živali,

lahko pa tudi z nezadostnim čiščenjem in

razkuževanjem po stiku z okuženimi živalmi

in trupli poginulih okuženih živali. Bolezen

se lahko prenaša tudi preko klopov, urina,

obutve, oblačil, vozil ter druge opreme, ki je

prišla v stik z virusom. Ko je bolezen prisotna,

se širi predvsem z neposrednim stikom

zdravih domačih ali divjih prašičev z

okuženimi (mrtvimi ali bolnimi) domačimi

ali divjimi prašiči.

Pomembna je preventiva!

svojo rejo prašičev (pridobite si KMG-MID na

Upravni enoti) in prašiče vpišite v Centralni

register prašičev ter poskrbite, da so živali

označene in registrirane skladno s trenutno

veljavno zakonodajo. Živali kupujte iz

preverjenih rej na lokalnem območju ter

poskrbite za izolacijo novo nabavljenih živali.

V objekte z živalmi naj vstopa samo lastnik

ali oseba, ki skrbi za živali. V primeru obiska

tretje osebe dosledno upoštevajte uporabo in

menjavo zaščitne obutve in obleke z mož-

nostjo umivanja in razkuževanje rok ter se

prepričajte, da ta oseba ni bila v stiku z

drugimi prašiči 24 ur pred prihodom na vašo

kmetijo.

Za delo z živalmi uporabljajte drugo obleko,

ki je namenjena le za delo v hlevu. Pred

vhode v objekte in/ali na kmetijo postavite

razkuževalne bariere. Poskrbite za redno in

natančno čiščenje ter razkuževanje objektov

Bolezen afriško prašičjo kugo so konec meseca maja zasledili v sosednji Madžarski, pri nas

v Sloveniji primera te bolezni še ni in ga še ni bilo. Za kaj gre? Kako ravnati?

V primeru suma pojava bolezni se

nemudoma obrnite na veterinarsko

službo. V kolikor je bolezen potrjena,

natančno in dosledno upoštevajte

navodila veterinarske službe.

z živalmi ter nadzor nad glodavci in insek-

ticidi. Preprečite stik domačih prašičev z

divjimi prašiči. Tistim rejcem, ki imajo svoje

domače prašiče v oborah ali na pašnikih,

svetujemo, da si uredijo okoli pašnika ali

obore dvojno ograjo. Le ta bo preprečila, da bi

divji prašiči prišli v stik z domačimi. Zunanja

ograja naj bo mrežasta. Če imate doma

prašiče, po lovu oziroma stiku z divjimi

prašiči obleko in obutev zamenjajte in

razkužite. V primeru, da se vračate z dopusta,

daljše poti ali lovskega turizma, ne prinašajte

izdelkov, vključno z lovskimi trofejami, ki

niso ustrezno obdelane, surovin in živil z

območij, kjer veljajo omejitve zaradi Afriške

prašičje kuge oziroma se prepričajte, da je to

dovoljeno.

V kolikor sumite, da je vaša žival obolela, se nemudoma obrnite na veterinarsko službo.

Dejstva o virusu zahodnega Nila Melita Pollack, dipl. m.s., Zdravstveno vzgojni center

Dejstva o virusu zahodnega Nila: ime izhaja

iz leta 1937, ko so ga odkrili v provinci West

Nile (zahodni Nil) v Ugandi. Povzroča

bolezen, ki je podobna gripi, okužbe so

zaznane od sredine julija do konca septem-

bra. Prenaša se s pikom okuženega komarja,

komarji virus prenašajo s pikom ptic. Stik s

pticami je za človeka varen in ne predstavlja

možnosti za okužbo (NIJZ, 2018). 80

odstotkov okuženih ljudi ne zboli oziroma

V zadnjem času je v javnosti (spet) veliko

prahu dvignila okužba z virusom zahodnega

Nila. Nemalokrat je pri stvareh, ki jih ne

poznamo, povsem človeška reakcija, ki

spominja na reklo: tresla se je gora, rodila se

je miš. Na kratek in jedrnat način smo za vas

povzeli dejstva o virusu zahodnega Nila in o

sami okužbi.

Dodajamo še nekaj vsakdanjih nasvetov za

zaščito, ki jih po večini že poznate, pa jih

ponovimo za vse, ki jih še ne: uporabljajte

okužbe ne zazna. Ko oseba enkrat preboli

okužbo z virusom zahodnega Nila, je

odporna celo življenje, kar enostavno

pomeni, da se bolezen ne ponovi. Tisti redki,

ki zbolijo, imajo znake bolezni podobni gripi

(slabo počutje, glavobol, vročina, izpuščaj,

bolečine po mišicah in sklepih), v resno

obolenje z motnjami gibanja, prizadetim

živčevjem pa lahko vodi pri osebah z oslabelo

odpornostjo (imunskim sistemom). Zdrav-

ljenje je v tem primeru bolnišnično. Oslabelo

odpornost imajo predvsem rakavi bolniki,

ostareli, novorojenčki, tisti s kako drugo

spremljajočo boleznijo, ki vpliva na zmanj-

šano odpornost.

repelente (sredstva proti komarjem), okna

zaščitite z mrežami proti komarjem. Poskr-

bite, da ne boste imeli stoječe vode (vaze,

podstavki rož, žlebovi itd.). Izogibajte se

dela na prostem, ko so komarji najbolj

aktivni (zjutraj, pozno popoldan). Oblecite

svetla oblačila, ki bodo pokrivala večji del

telesa.

Cepiva proti virusu zahodnega Nila ni.

Zaščita pred okužbo je torej v vaših rokah,

oziroma, ko boste okužbo preboleli (največ-

krat brez bolezenskih znakov), boste pred

boleznijo trajno zaščiteni. Več pozornosti

namenite torej tistim, katerih odpornost je

slaba in majhnim otrokom oziroma dojen-

čkom.

Nenazadnje pa – počasi a nezadržno se

sezona komarjev umika.

18 Nasvet za vas 19Kod in kam

Prosimo, da rezervirane vstopnice dvignete najkasneje eno uro pred koncertom.

Za dogodek, ki se odvija v veliki dvorani KKC Dolenjske Toplice si je treba zagotoviti vstopnico. Vstopnico za dogodek lahko dobite na blagajni KKC Dolenjske Toplice; lahko jo rezervirate po telefonu na številko 07 384 51 88 ali po e-pošti na naslovu tic@dolenjske-toplice.si.

Afriška prašičja kuga že v sosednji državiAnja Mežan, specialistka za živinorejo, KGZS, Zavod Novo mesto

Zagotovo najbolj učinkovit ukrep za prepre-

čevanje pojava bolezni oziroma prenosa

bolezni na kmetijo je preventiva. Torej,

natančno in dosledno izvajanje biološke

varnosti na kmetijah s prašiči. Registrirajte

Afriška prašičja kuga je nalezljiva virusna

bolezen domačih in divjih prašičev, za katero

žal ni cepiva. Za bolezen so značilne velike

izgube z ogromnimi ekonomskimi posledi-

cami. Klinični znaki te bolezni se kažejo v

povišani telesni temperaturi (med 40,5 in 42

stopinj). Značilna je rdečina po koži na

vršičkih ušes, repu, spodnjih delih okončin,

na delih prsi in trebuhu. Okužene živali imajo

zmanjšan apetit in so apatične. Imajo motnje

v koordinaciji, drisko (včasih krvava) in

izcedke iz oči. Živali lahko tudi bruhajo.

Smrtnost je praviloma stoodstotna. Bolezen

se ne prenaša na ljudi.

Najpogostejši prenašalci bolezni so divji

prašiči. Za prenos bolezni na daljše razdalje

pa je po navadi kriv človek s svojim ravnan-

jem, in sicer z odmetavanjem ostankov

hrane, ki vsebujejo meso okuženih živali,

lahko pa tudi z nezadostnim čiščenjem in

razkuževanjem po stiku z okuženimi živalmi

in trupli poginulih okuženih živali. Bolezen

se lahko prenaša tudi preko klopov, urina,

obutve, oblačil, vozil ter druge opreme, ki je

prišla v stik z virusom. Ko je bolezen prisotna,

se širi predvsem z neposrednim stikom

zdravih domačih ali divjih prašičev z

okuženimi (mrtvimi ali bolnimi) domačimi

ali divjimi prašiči.

Pomembna je preventiva!

svojo rejo prašičev (pridobite si KMG-MID na

Upravni enoti) in prašiče vpišite v Centralni

register prašičev ter poskrbite, da so živali

označene in registrirane skladno s trenutno

veljavno zakonodajo. Živali kupujte iz

preverjenih rej na lokalnem območju ter

poskrbite za izolacijo novo nabavljenih živali.

V objekte z živalmi naj vstopa samo lastnik

ali oseba, ki skrbi za živali. V primeru obiska

tretje osebe dosledno upoštevajte uporabo in

menjavo zaščitne obutve in obleke z mož-

nostjo umivanja in razkuževanje rok ter se

prepričajte, da ta oseba ni bila v stiku z

drugimi prašiči 24 ur pred prihodom na vašo

kmetijo.

Za delo z živalmi uporabljajte drugo obleko,

ki je namenjena le za delo v hlevu. Pred

vhode v objekte in/ali na kmetijo postavite

razkuževalne bariere. Poskrbite za redno in

natančno čiščenje ter razkuževanje objektov

Bolezen afriško prašičjo kugo so konec meseca maja zasledili v sosednji Madžarski, pri nas

v Sloveniji primera te bolezni še ni in ga še ni bilo. Za kaj gre? Kako ravnati?

V primeru suma pojava bolezni se

nemudoma obrnite na veterinarsko

službo. V kolikor je bolezen potrjena,

natančno in dosledno upoštevajte

navodila veterinarske službe.

z živalmi ter nadzor nad glodavci in insek-

ticidi. Preprečite stik domačih prašičev z

divjimi prašiči. Tistim rejcem, ki imajo svoje

domače prašiče v oborah ali na pašnikih,

svetujemo, da si uredijo okoli pašnika ali

obore dvojno ograjo. Le ta bo preprečila, da bi

divji prašiči prišli v stik z domačimi. Zunanja

ograja naj bo mrežasta. Če imate doma

prašiče, po lovu oziroma stiku z divjimi

prašiči obleko in obutev zamenjajte in

razkužite. V primeru, da se vračate z dopusta,

daljše poti ali lovskega turizma, ne prinašajte

izdelkov, vključno z lovskimi trofejami, ki

niso ustrezno obdelane, surovin in živil z

območij, kjer veljajo omejitve zaradi Afriške

prašičje kuge oziroma se prepričajte, da je to

dovoljeno.

V kolikor sumite, da je vaša žival obolela, se nemudoma obrnite na veterinarsko službo.

Dejstva o virusu zahodnega Nila Melita Pollack, dipl. m.s., Zdravstveno vzgojni center

Dejstva o virusu zahodnega Nila: ime izhaja

iz leta 1937, ko so ga odkrili v provinci West

Nile (zahodni Nil) v Ugandi. Povzroča

bolezen, ki je podobna gripi, okužbe so

zaznane od sredine julija do konca septem-

bra. Prenaša se s pikom okuženega komarja,

komarji virus prenašajo s pikom ptic. Stik s

pticami je za človeka varen in ne predstavlja

možnosti za okužbo (NIJZ, 2018). 80

odstotkov okuženih ljudi ne zboli oziroma

V zadnjem času je v javnosti (spet) veliko

prahu dvignila okužba z virusom zahodnega

Nila. Nemalokrat je pri stvareh, ki jih ne

poznamo, povsem človeška reakcija, ki

spominja na reklo: tresla se je gora, rodila se

je miš. Na kratek in jedrnat način smo za vas

povzeli dejstva o virusu zahodnega Nila in o

sami okužbi.

Dodajamo še nekaj vsakdanjih nasvetov za

zaščito, ki jih po večini že poznate, pa jih

ponovimo za vse, ki jih še ne: uporabljajte

okužbe ne zazna. Ko oseba enkrat preboli

okužbo z virusom zahodnega Nila, je

odporna celo življenje, kar enostavno

pomeni, da se bolezen ne ponovi. Tisti redki,

ki zbolijo, imajo znake bolezni podobni gripi

(slabo počutje, glavobol, vročina, izpuščaj,

bolečine po mišicah in sklepih), v resno

obolenje z motnjami gibanja, prizadetim

živčevjem pa lahko vodi pri osebah z oslabelo

odpornostjo (imunskim sistemom). Zdrav-

ljenje je v tem primeru bolnišnično. Oslabelo

odpornost imajo predvsem rakavi bolniki,

ostareli, novorojenčki, tisti s kako drugo

spremljajočo boleznijo, ki vpliva na zmanj-

šano odpornost.

repelente (sredstva proti komarjem), okna

zaščitite z mrežami proti komarjem. Poskr-

bite, da ne boste imeli stoječe vode (vaze,

podstavki rož, žlebovi itd.). Izogibajte se

dela na prostem, ko so komarji najbolj

aktivni (zjutraj, pozno popoldan). Oblecite

svetla oblačila, ki bodo pokrivala večji del

telesa.

Cepiva proti virusu zahodnega Nila ni.

Zaščita pred okužbo je torej v vaših rokah,

oziroma, ko boste okužbo preboleli (največ-

krat brez bolezenskih znakov), boste pred

boleznijo trajno zaščiteni. Več pozornosti

namenite torej tistim, katerih odpornost je

slaba in majhnim otrokom oziroma dojen-

čkom.

Nenazadnje pa – počasi a nezadržno se

sezona komarjev umika.

Iz struge Sušice smo potegnili tudi fička Stane in Anica Šmalc ter Sabina in Roman Lukšič iz Gorenjih Sušic in

Verduna smo sedeli ob kavi, pogovarjali smo se o kmetijstvu in izzivih tega

področja. Med drugim je Stane omenil, da je Sušica pri Gorenjih Sušicah

pod kamnolomom polna odpadkov, da se v njej najde tudi štedilnik in

poleg ostale steklovine, sodov, raznih kovinskih delov celo stari odsluženi

fičko. Beseda je dala besedo, dogovorili smo se, da že naslednji dan

krenemo v akcijo čiščenja. Pomagali smo si s traktorsko vitlo, saj so bili

odpadki precej globoko zagozdeni v zemlji struge Sušice. Čistili smo kaki

dve uri, iz struge smo odvlekli tudi podrta drevesa zadnjega neurja.

Odpadke smo odpeljali na deponijo Komunale na Cikavo v Novo mesto,

kovinske dele pa na Dinos v Bršljin v Novem mestu. Po končani akciji smo

imeli pozitiven občutek, da smo storili nekaj dobrega za naše okolje in

lokalno skupnost. Naj zgledi vlečejo. Skupaj zmoremo več!

Roman Lukšič

Moj foto utrinek

Nadaljevanje #kampanje

Na Slovenski turistični organizaciji smo se po odmevni poletni

kampanji »Dva milijona razlogov, zakaj čutimo Slovenijo«, odločili

akcijo nadaljevati tudi v jesenskem času (vse do zime), in sicer na

območju makro destinacije Termalna Panonska Slovenija. Kampanja

že poteka, začela se je v ponedeljek, 17. septembra, trajala bo do

nedelje, 2. decembra (11 tednov, 11 destinacij).

Prebivalce in obiskovalce Slovenije tekom kampanje pozivamo, da

delijo skrite kotičke Slovenije, s ključno besedo #ifeelsLOVEnia in

ključno besedo kraja/destinacije/ponudnika, kjer je fotografija

posneta. Zadnji teden septembra je bila kampanja usmerjena na širše

območje Dolenjske (Novo mesto, Šmarješke in Dolenjske Toplice), še

vedno lahko v njej sodelujete in se potegujete tudi za praktične

nagrade.

Podrobnosti: (https://www.slovenia.info/sl/dva-milijona-razlogov-

zakaj-cutimo-slovenijo-vzhodna-slovenija)

DVA MILIJONA RAZLOGOV,

ZAKAJ ČUTIMO SLOVENIJO