poštnina plačana olenjske oplice - dolenjske toplice · številka 140 28. februar 2011 | letnik...

številka 140 28. februar 2011 | letnik 13/2

DDDDDDDDDDDDDDDDDDolenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske olenjske TTTTTTTTTTTTopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceopliceoplicePoštnina plačana

pri pošti 8350 Dolenjske TopliceDDDDDDDDDDDDDDDGlasilo Občine

Teden kulture 2011

Znova združili glasove

Dva obraza Irana

4

8

12

2 občina sporoča

Župan ojasnjuje

1. V Glasilu smo že pisali, da ste svetnike na zadnji seji seznanili z začasnim financiranjem občine. Kako daleč pa je priprava proračuna?

Predlog proračuna je pripravljen in je v prvem branju. Malo se je zavleklo, ker je več načrtovanih projektov vezanih na projekt suhokranjskega vodovoda, ki pa se je v dovolj izkristaliziral šele pred nekaj dnevi. Sprejet bo predvidoma v zadnjem tednu marca. Ker začne veljati šele po objavi v uradnem listu, bom občinskemu svetu predlagal, da za vsak primer, če bi bila objava šele v prvih dneh aprila, odlok o začasnem fi nanciranju podaljšamo še za en mesec.

2. Konec januarja in v začetku februarja sta potekali javni obravnavi OPPN-ja za Kamnolom Soteska. Na kakšne težave so opozorili občani in kakšna je pravzaprav vloga občine pri reševanju teh njihovih težav?

Bili sta dve javni predstavitvi, prva v Soteski in druga v Dolenjskih Toplicah. Predvsem v Soteski so domačini izčrpno in odločno predstavili svoje pomisleke in bojazni. Iz razprav bi lahko povzel, da občani sicer nismo veseli pogleda na okrnjeno naravo, vendar se zavedamo, da peskokop potrebujemo. Zaključki razprav in poznejših pripomb pa so bili, na kratko povedano, štirje: - Nevarnosti, da bi nastal plaz in ogrozil okoliško

prebivalstvo, ni.- Pred začetkom širitve peskokopa bo gozdno

gospodarstvo uredilo odvodnjavanje, da bo meteorna voda lahko odtekala tudi ob največjih nalivih, ne da bi povzročala škodo.

- Delo v peskokopu in odvažanje peska bo potekalo tako, da bo čimmanj neprijazno do vaščanov. Za to bo sproti skrbel veččlanski odbor, v katerega bo vaška skupnost imenovala tudi svojega predstavnika.

- Zapiranje starega peskokopa in odpiranje novega bo organizirano tako, da se bo rana manjšala.

Občinski svet in odbor za komunalo bosta najprej obravnavala pripombe občanov in se opredelila glede njih, potem pa bo, upam, občinski svet OPPN sprejel.

3. Že dolgo se govori o začetku gradnje kanalizacije v Podhosti. Denarja ministrstva za okolje torej ne bo, kaj zdaj? Zakaj gradnja kanalizacije v Podhosti zamuja v primerjavi z gradnjo kanalizacije Obrh - Suhor?

Kanalizacija Podhosta je bila vključena v kohezijski projekt Porečja reke Krke skupaj z razširitvijo čistilne naprave. Zaradi premajhne gostote poseljenosti na tem območju je ta projekt na ministrstvu za okolje in prostor nepreklicno izpadel iz sofinanciranja.

Sedaj poskušamo dobiti denar pri Službi vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Ne glede na to, ali nam bo to uspelo, je izgradnja kanalizacije v Podhosti predvidena v naslednjih treh proračunskih obdobjih s pomočjo dodatnih sredstev za sofi nanciranje naložb po Zakonu o fi nanciranju občin. Zdaj pripravljamo razpisno dokumentacijo za oddajo javnega naročila za izvedbo, ki bo še pred počitnicami objavljena na portalu javnih naročil. Z deli bomo lahko začeli še letos.Kanalizacijski sistem Obrh - Suhor pa je bil v letu 2010 prijavljen kot operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2010-2012. Tu smo bili bolj uspešni kot pri kanalizaciji za Podhosto in pridobili dobrih 480 tisoč evrov nepovratnega denarja - pol bo sproščenega v letu 2011, pol pa v letu 2012. Razpis za javno naročilo je že objavljen, z deli bomo začeli predvidoma v poletnih mesecih . Torej bo kanalizacija Obrh –Suhor res prehitela podhoško kanalizacijo in upam, da bodo Podhoščani to sprejeli z razumevanjem.

4. Občina Dolenjske Toplice je še vedno brez podžupana. Je odločitev že padla?

Občinski statut določa, da ima občina tudi podžupana. Priznam, da sem velikokrat razmišljal, zakaj ga pravzaprav potrebujemo, pa si nisem čisto na jasnem. Župan mora imeti v rokah popolnoma vse vajeti, zato bi se podžupanove zadolžitve podvajale z županovimi. V primeru, ko župan ne more opravljati svoje funkcije, ga po statutu tako ali tako nadomešča najstarejši svetnik ali svetnica. Župan pa lahko tudi pooblasti katerega od svetnikov, da ga zastopa. Že velikokrat sem to možnost izkoristil in zelo dobro se je obneslo. Zato bom z imenovanjem podžupana še malo počakal. Moram pa poudariti še tole: občinske svetnike so izvolili volivci. To je zanje veliko priznanje, pa tudi velika obveznost. Vsakemu od njih so podelili možnost biti podžupan in v mojih očeh vsi svetniki to vlogo že imajo. Trudim se, da jih bodo tako videli vsi občani.

5. Pred časom so bili v različnih medijih objavljeni prispevki o tem, da na Pogorelcu ena družina še vedno nima elektrike. Kako komentirate to? Je občina res naredila premalo? Kaj se pravzaprav da narediti?

Celotna zgodba stoji na trhlih nogah. Omenjena družina nikoli doslej na občini Dolenjske Toplice ni izrazila želje po napeljavi daljnovoda do Pogorelca. Ne vem, zakaj so prijavljeni na naslovu Podstenice 3, saj ne živijo res tam. To številko ima čebelarski dom, ki stoji dva kilometra proč. Po uradnih podatkih naj bi na Pogorelcu živeli le štirje, na pa sedem. Gospa, ki je vedela medijem toliko povedati, je prijavljena na Podturnu 17. Komu lažejo, občini ali medijem, in zakaj? Ta družina tudi ni tako uboga, kot se poskuša prikazati. Zakaj ne stanujejo raje v svojem stanovanju v Podturnu ali v svoji hiši na Gradišču? Če so si izbrali za svoje življenje Rog, ki sploh ni predviden za poselitev, potem morajo upoštevati danosti, ki so jim tam omogočene. Če bi jim napeljali elektriko, ali bi potem zahtevali še vodovod, kanalizacijo, kabelsko televizijo, asfalt, prevoz otrok v šolo in v vsakem trenutku spluženo cesto? Ceneje bi bilo, če bi jim postavili vilo sredi Dolenjskih Toplic! Sicer

V občinskem glasilu uvajamo novo rubriko Župan pojasnjuje, v kateri bomo županu Jožetu Muhiču zastavili nekaj vprašanj, povezanih z aktualnimi temami in dogajanji v občini.

pa je elektrifi kacija na našem območju v pristojnosti Elektra Ljubljana. Naj se družina obrne nanje. Vendar v uspeh dvomim, saj bi bili stroški takega projekta prek dvesto tisoč evrov. Občina pa jim lahko pomaga pri pridobivanju služnosti.

6. Mrliška vežica v Soteski je v slabem stanju. Vaščani s prostovoljnim delom skrbijo, da ne propade. Ali imate v proračunu predviden denar za temeljito obnovo?

Obstoječo mrliško vežico imamo v solastništvu z župniščem. Moram pohvaliti vaščane, da lepo skrbijo zanjo. A je premajhna. V njenem zidu zija velika razpoka. Preden bi se odločili za temeljitejšo obnovo, bi morali odločitev dobro pretehtati. Da bi vežica lahko zadovoljivo služila svojemu namenu, bi morala imeti vsaj še sanitarije, ogrevanje in pokrit prostor za nekaj deset ljudi. Na tem mestu pa to ni izvedljivo. Še en pomislek je, stoji namreč zelo blizu cerkve, ki je evidentirana kot kulturna dediščina in vežica nekako zakriva njeno mogočnost. Cerkev pa je – ali bi vsaj morala biti- kot stavbna dediščina ponos verujočih in neverujočih domačinov. Če v Soteski mrliško vežo resnično potrebujejo, moramo razmišljati o novi, a na drugem mestu. To pa je velik fi nančni zalogaj tako pri izgradnji kot pozneje pri vzdrževanju. A zakaj bi šli v to, ko pa imamo sodobno vežico v Dolenjskih Toplicah, ki je več kot dovolj velika za celo občino? Za primer naj navedem vežico v Kočevskih Poljanah. Z velikim zanosom in ponosom, podobno kot ju sedaj opazimo pri Soteščanih, smo jo pred približno tridesetimi leti zgradili in jo tudi zgledno vzdržujemo. A je ne uporabljamo, saj se od naših pokojnikov lahko dostojno poslovimo v Toplicah. Ponavljam, da sta o usodi vežice potrebna temeljit razmislek in razumna odločitev, pri čemer bodo imeli glavno besedo seveda vaščani, glede morebitnih vlaganj v novo pa občinski svet.

7. Veliko kritik leti na redarsko službo. Kako to vidite vi?

Kritik je res nekaj, a ponavadi od tistih, ki so storili prekršek. Po drugi strani pa veliko ljudi pravi, da je mirujoči promet v Dolenjskih Toplicah ravno zaradi dobre redarske službe soliden. Ljudje smo se navadili, da nad prometom nekdo bdi, zato se število prekrškov in pritožb občutno manjša. Z redarko in inšpektorico sem se dogovoril, da bo delovanje tako inšpektorata kot redarstva usmerjeno predvsem v preventivo in da bodo kazni izrečene le v drastičnih primerih. Brez njih pa žal, glede na izkušnje iz preteklih let in od drugje, ne gre. Največ težav je s parkiranjem. Zato bomo v kratkem uredili veliko parkirišče na občinski parceli za KKC-jem in izvedli še nekaj drobnih izboljšav na obstoječih parkiriščih, da bi bili čimbolj prijazni do naših gostov in do domačinov.

8. Ali je res, da je nekdo z jajci obmetal pročelje Kulturnega doma Kočevarjev staroselcev v Občicah?

O tem so me obvestili policisti. Dogodek globoko obžalujem. Upam, da bo policija vandale odkrila in jih vsaj pokazala javnosti, če že ne bodo kaznovani. Upam tudi, da ta neljubi dogodek ne bo vplival na zelo dobro sodelovanje, ki ga imamo z Društvom Kočevarjev staroselcev.

Uredniški odbor

številka 140 I 28. februar 2011

3občina sporoča

Fotografija na naslovnici

Rubrika Občani sprašujejo, občina (župan) odgovarja

b eda uredništvaPred nami je marec, ki s seboj prinaša pomlad … Narava bo oživela, temperature bodo prijaznejše, čeprav tudi pozimi niso bile vedno nizke. Pri tem ima menda veliko opraviti tudi pustni torek, ki prežene zimo iz naših krajev. In letos se bo zgodil pozno, šele 8. marca. A zato ne bo nič manj norčav. Marca

praznujemo žene, pa tudi moški. Vsem ženam tako voščimo ob dnevu

žena, mamam ob materinskem dnevu, gospodom pa ob 10. marcu, dnevu mučenikov. Naj bodo prvi pomladni dnevi prijetni, polni sonca in

pozitivne energije. Uredniški odbor

Za tokratno rubriko Občani sprašujejo, občina (župan) odgovarja smo prejeli vprašanje: “Lani je potekala delna vgradnja cevi za širokopasovno povezavo na območju Občic in Starih Žag. Mlade, ki živimo na tem območju, zanima ali nam lahko postavite konkreten datum dokončanja širokopasovne povezave na tem območju. Ali bomo tako kot ponavadi v tej občini vse dobili zadnji? Zato naprošamo župana, da čim hitreje postori kaj v tej smeri.”Odgovor župana: Spoštovani mladi občani Občic in Starih Žag! Dejavnosti glede dokončanja širokopasovnega omrežja res potekajo prepočasi, na kar pa občina v tej fazi nima vpliva. Pogodba o gostovanju v omrežju je v končni fazi usklajevanja in bi morala biti podpisana v najkrajšem času. Takoj, ko bo, bomo o tem obvestili občane na naši spletni strani in v prvem glasilu, in od takrat bo možno tudi podpisovanje naročniških pogodb. Najkasneje v dveh mesecih po podpisu bo vsak priključek aktiviran. Do sedaj sta se kot ponudnika storitev prijavila le Amis in Telekom, vendar so odprte tudi možnosti za druge ponudnike.Še vedno lahko občani v tej rubriki opozorite na različne težave v občini, zato na elektronskem naslovu [email protected] ali naslovu Občina Dolenjske Toplice, Sokolski trg 4, 8350 Dolenjske Toplice, s pripisom za Glasilo, pričakujemo vprašanje, ki bi ga radi zastavili županu oziroma občinski upravi in je pomembno za širšo skupnost oziroma ni vezano na individualno problematiko. Vprašanja naj bodo dostojna, nežaljiva, izrazoslovje pa primerno za objavo, avtorji pa podpisani, sicer vprašani odgovorov nanje ne bodo podajali.

Uredniški odbor

Trajnostni razvoj JVS z ekoremediacijamiObčina Dolenjske Toplice je poleg ostalih 18 občin Jugovzhodne Slovenije partnerica pri izvedbi projekta Trajnostni razvoj JVS z ekoremediacijami, ki je sofi nanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj ter se bo izvajal letos in prihodnje leto. Kaj sploh je ekoremediacija (ERM)? Gre za uporabo naravnih sistemov in procesov za varovanje in obnovo okolja in pomeni osnovo za ekosistemske tehnologije. Osnovne funkcije ekoremediacij so velike puferske in samočistilne lastnosti ter ohranjanje naravnih habitatov in biološke raznovrstnosti. Dodatna vrednost ERM je, da prinaša ponovno oživitev že degradiranih delov okolja. Z ekoremediacijami varujemo ekosistemsko pomembna območja pred onesnaženjem ter sočasno omogočamo sonaravni trajnostni razvoj (vir: http://www.ertc.si). Znotraj projekta bodo defi nirane okoljske težave po posameznih območjih ter izdelane strokovne podlage za njihovo rešitev. Urejen bo učni poligon, kjer bo možen ogled ERM v naravi. Po občinah bodo organizirane info točke za informiranje prebivalcev, predvidene bodo tudi možnosti vključitve ERM na že obstoječe učne poti in postavitev novih z ERM vsebino. O poteku projekta in rezultatih vas bomo obveščali tudi v glasilu.

Majda Gazvoda, Občina Dolenjske Toplice

Nadaljevanje projekta Turizem v zidanicahNa območju Dolenjske in Bele krajine se že tretje leto odvija projekt Turizem v zidanicah. V tem okviru je bil ustanovljen konzorcij, v katerega so vključeni ponudniki, nastal je katalog, izvedene so bile številne promocijske aktivnosti. »Trenutno razpolagamo s 30 objekti, ki imajo pridobljeno uporabno dovoljenje ter so vključeni v sistem trženja. Lastniki objektov so bili v tem času deležni predvsem pomoči z vidika promocije na sejmih, predstavitve novega inovativnega turističnega produkta v turističnih revijah ter iskanju tujih tour operaterejev, ki bodo zidanice vključili v svojo prodajno mrežo. Smo v fazi oblikovanja načina javnega razpisa za dodelitev neposrednih finančnih spodbud lastnikom objekta za sofi nanciranje gradbene dokumentacije do pridobitve uporabnega dovoljenja,« je o rezultatih in nadaljnjih korakih povedala vodja projekta Sonja Klemenc Križan.18. februarja 2010 je v Novem mestu na pobudo vseh poslancev Državnega zbora Republike Slovenije z območja Dolenjske, Bele krajine, Posavja ter Obsotelja in Kozjanskega potekal delovni posvet, na katerem so sodelovali predstavniki ministrstva za okolje in prostor, predsednica Odbora za okolje in prostor pri Državnem zboru RS, predstavnik Direktorata za turizem, načelniki upravnih enot, županje in župani ter predstavniki konzorcija. Udeleženci posveta smo poskušali začrtati možne smernice rešitev za enostavnejše pridobivanje uporabnega dovoljenja, razvil pa se je zanimiv pogovor o vinogradniških območjih ter umeščanju zidanic v prostor.

Majda Gazvoda, Občinska uprava

Naslovnico nam je pred časom poslal Jože Gradišar.

Glasilo Občine Dolenjske Toplice

4 dogajalo se je

Sejem Alpe Adria:

Turizem in prosti čas 2011Med 27. in 30. januarjem je na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču potekal sejem Alpe Adria: Turizem in prosti čas 2011. Na njem je s svojo turistično ponudbo predstavila tudi občina Dolenjske Toplice.

Poleg samostojnega nastopa na sejmu smo bili vidni tudi pod novo turistično destinacijo Dolenjska, drugačna doživetja,

s Ponudbo in namestitvijo v občini Dolenjske Toplice.

TIC Dolenjske Toplice

Začelo se je 3. februarja, ko je bila predstavitev znanstvene monografije Slava Vojvodine Kranjske. Udeležili so se je avtorji, ki se obširno zgodovinsko delo že nekaj let trudijo prevesti v slovenski jezik (original je namreč napisan v nemščini). Tako so bili prisotni urednik in vodja projekta Tomaž Čeč, prevajalca Doris in Primož Debenjak ter strokovnjakinja za antikvarno gradivo Stanka Golob. 5. februarja smo odprli kiparsko razstavo, na kateri se predstavljajo sodelujoči avtorji v petih kiparskih kolonijah, ki so se med leti 2001 in 2005 odvijale v Dolenjskih Toplicah. V ospredju je bila predstavitev kataloga sodelujočih avtorjev iz teh kolonij, vsebino katerega je orisal Jože Kumer, avtor projekta, v kulturnem programu je nastopila komorna zasedba v sestavi Damjana Vovka, Urške Henigman in Tine Tisovec, razstavo pa je odprla svetnica v občinskem svetu Alenka Malenšek.Dva dni pozneje pa je bil vrhunec praznovanja, proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. V uri in pol dolgem programu so, poleg slavnostnega govornika župana občine Dolenjske Toplice Jožeta Muhiča, nastopili MePZ Dolenjske Toplice, učenci OŠ Dolenjske Toplice, KUD Vesel teater, Plesno društvo PAN in ljudske pevke DPŽ Dolenjske Toplice. Članice DPŽ pa so skupaj z Društvom vinogradnikov Dolenjske Toplice poskrbele tudi za pogostitev po proslavi. Na slovenski kulturni praznik, 8. februarja, je potekala otroška delavnica, ki jo se vodila Vesna Majes Klančičar.Tretja abonmajska gledališka predstava Zbudi se, Katka! je nasmejala občinstvo 13. februarja, dan pozneje pa se je Teden kulturne 2011 zaključil s predstavitvijo zadnje knjige Ivanke Mestnik Ema hoče v svet. Na predstavitvi, ki jo je vodil Primož Primec, je sodelovala tudi ilustratorka dela Katja Keserič Markovič, za kulturni vložek pa so poskrbele učenke OŠ Dolenjske Toplice in ljudske pevske DPŽ Dolenjske Toplice.


Teden kulture 2011V Kulturno kongresnem centru Dolenjske Toplice smo ob letošnjem kulturnem prazniku za občanke in občane občine Dolenjske Toplice ter vse ostale pripravili pester izbor prireditev.

ki je bila regija partnerica letošnjega sejma. Na prireditvenem prostoru smo se predstavljali s turističnimi publikacijami, ki smo jih izdali v ta namen ter z našo bogato kulturno in rokodelsko dediščino. Zadnji dan sejma je tako sodelovala tudi pletarka Majna Klančičar, ki je požela precejšnje zanimanje obiskovalcev.Prireditev sicer velja za največjo turistično v Sloveniji saj povezuje vse akterje slovenskega turizma in nosilce turizma v sosednjih pokrajinah. V štirih dneh je sejem obiskalo okoli 13 tisoč obiskovalcev ter okoli 200 domačih in tujih novinarjev. Za letošnji sejem smo sredi meseca izdali dve zgibanki. Prva je Koledar tradicionalnih in športnih prireditev v letošnjem letu, druga pa knjižica

Topliški upokojenci obeležili kulturni praznik Upokojenci topliške občine so kulturni praznik praznovali 9. februarja v jedilnici osnovne šole. S svojo novo knjižno zbirko V jeseni življenja, ki so jo podrobneje predstavili že decembra ob Prešernovem rojstnem dnevu, so se vnovič spomnili našega največjega poeta, od čigar smrti je letos minilo 162 let. Ob začetku kulturnega programa jih je pozdravil njihov predsednik Dušan Kraševec. Nekaj recitacij iz omenjene zbirke so predstavili upokojenci Anton Aš, Slavko Klančičar, Minka Pečaver in Marija Tomažin, glasbeni del programa pa so prispevali učenci domače šole pod vodstvom Marije Andrejčič.Zbrane so pozdravili župan Jože Muhič, Jože Jazbec, predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine, predsednici Društva upokojencev (DU) Straža Rozina Kum in DU Uršna sela Mira Konček ter predsednika DU Dvor Dušan Mikec in DU Semič Dušan Hočevar.V nadaljevanju so druženje ob slovenskem kulturnem prazniku izkoristili še za svoj redni letni občni zbor, na katerem so si zadali obsežne naloge, ki jih nameravajo uresničiti skozi leto 2011. Podelili so tudi priznanja za uspešno delo članici Majni Klančičar ter članom Ivanu Avguštinu, Alojzu Šenici in Martinu Šenici.

ma

5


dogajalo se je

Počastili kulturni praznikOb slovenskem kulturnem prazniku 8. februarja je šla skupina topliških upokojencev na daljši pohod do Velike prepadne na Straško goro, nekateri pa smo opravili krajšo pot, a vsi smo se ob koncu pohoda srečali v zidanici Staneta Šenice v Gaberju. Zaradi večjega števila udeležencev je bila manjša pogostitev v dveh prostorih zidanice. Tudi krajši program, ki je bil posvečen dr. Francetu Prešernu, kulturi in domovini, smo izvedli dvakrat, v vsakem prostoru posebej. Pripravila in izvedla sem ga Majna Klančičar. Nato so zazvenele lepe domače, slovenske pesmi, deklamacije in šale. Vzdušje je bilo prisrčno in živahno, druženje pa dolgotrajno.

Da je druženje pustilo v ljudeh lep vtis, priča pesem Slavka Tisovca iz Gorenjega Polja, ki je nastala takoj naslednji dan:

mk

PohodSmo na Prešernov dan se zbrali,

in v Straško goro šli,se lepo imeli,

ko smo v hrib odšli.

Smo hodili in hodili,smo v dolino prišli,

a kaj, ko pa iz doline v hrib nikomur ne diši.

So ženske godrnjale:»kaj tega treba je bilo,

saj nismo drugo videle,kot motno to vodo.«

Nazaj od Prepadne vse lažje je šlo,

saj pri Stanetovem hramčku,nas čakalo

kosilo je dobro in toplo.

Smo jedli, smo pili to vince sladko,

ki nam nazadnje je šlo že v glavo.

Hodili smo sem in tja-iz prostora navskriž,

kako ne bi, saj bilo tudi nekajslovenskih je viž.

Slavko Tisovec

Padalci Kanje začeli s tekmovanjiPo uspešnem novoletnem pohodu na Pogorelec so se člani Kanje 14. januarja zbrali na občnem zboru. Na prireditvi športnik leta v Novem mestu sta člana Jaka in Dušan Gorenc za tekmovalne uspehe v letu 2010 prejela zlati plaketi Olimpijskega komiteja Slovenije, slednji pa še bronasto plaketo za trenerska dela reprezentance Slovenije ter kot osebni trener svetovnega in evropskega prvaka. 4., 5. in 6. februarja so se člani Kanje v sestavi Dušan Gorenc, Slavko Šenica, Franci Prelovšek in Janez Kovač udeležili letošnjega državnega prvenstva v Buzetu v Istri. Zasedli so ekipno tretje mesto, med posamezniki pa 5., 9., 13. in 14. mesto. Že 10. februarja pa so odšli na prvo tekmo svetovnega pokala v letu 2011 v litovski Trakai. Temperature na severu Evrope, 1500 kilometrov od doma, so bile od -16 do –20 stopinj Celzija (za razliko od državnega prvenstva, ki je potekalo pri 20 stopinjah Celzija nad lediščem). Premočno je pihalo, tako da so namesto predvidenih šestih opravili le eno veljavno serijo. Med 14 nastopajočimi ekipami so osvojili 4. mesto, med 55 posamezniki pa Dušan Gorenc 13., Miloš Pavičevič 20., Slavko Armič 22. in Djordje Petrovič 42. mesto.

Muška predsednik topliških gasilcevČlani Prostovoljnega gasilskega društva Dolenjske Toplice so se 12. februarja zbrali na občnem zboru, na katerem so izvolili novega predsednika. Jožeta Kapša je zamenjal Bogdan Muška. Poveljnik ostaja Štefan Gorenc. Društvo, ki šteje več kot 200 članov, letos čaka pomembno leto, saj praznujejo 130-letnico obstoja; ustanovljeno je bilo namreč maja 1881. Ob tem jubileju pripravljajo tudi posebno praznovanje.

mk


6 dogajalo se je

Knjižnica – zakladnica človeškega duhaV središču Dolenjskih Toplic v starih, a prijetnih prostorih stavbe, kjer se je včasih nahajala Občina Dolenjske Toplice, že četrto leto deluje krajevna knjižnica. Obiskovalci si v njej lahko izposodijo romane (ljubezenske, zgodovinske, biografske, pustolovske, kriminalke), kratko prozo, potopise in dnevnike, poezijo, strokovno literaturo (etika, psihologija, filozofija, verstva, sociologija, narava, zdravje, vzgoja in izobraževanje, kulinarika, kmetijstvo, umetnost, šport, zgodovina, geografija …), gradivo za domače branje, pravljice in slikanice, leposlovje za osnovnošolce, revije in časopise, DVD-je … Knjižnično gradivo nenehno povečujemo – kupujemo nove knjige in si jih sposojamo v ostalih krajevnih knjižnicah. Na voljo sta dva računalnika, omogočena sta barvno tiskanje in fotokopiranje.Čeprav je knjižnica odprta le 20 ur tedensko, z veseljem ugotavljamo, da vanjo zahaja vedno več krajanov ter tudi gostov zdravilišča. Število aktivnih članov se je lani povzpelo že na 535, kar pomeni, da storitve aktivno uporablja približno 15 odstotkov vseh občanov občine. V letu 2010 smo beležili 6.624 obiskov, kar je 21 odstotkov več kot leto prej, na novo pa se je včlanilo 62 obiskovalcev. Izvedli smo 60 prireditev oziroma dejavnosti, predvsem za predšolske in šolske otroke.Knjižničarji se trudimo, da bi navdušili otroke in njihove starše, da bi redno obiskovali knjižnico, in jih spodbudili k branju predvsem zaradi veselja, užitka, želje po znanju, druženju in skupaj preživetem prostem času. Zato bomo tudi letos nadaljevali z urami pravljic in ustvarjalnimi delavnicami (vsak drugi četrtek v mesecu), ki jih od januarja 2010 vodi vodja Razvojnega oddelka mreže Irena Muc. Ure pravljic so dobro obiskane, otroci pa navdušeni, sproščeni, željni novih zgodb in pravljičnih junakov. Izvajali bomo tudi bibliopedagoške in pravljične ure za otroke iz vrtca ter osnovne šole. Predšolski otroci od oktobra do aprila pripovedujejo pravljice za predšolsko bralno značko, imenovano Mavrična ribica, osnovnošolci pripravljajo seminarske naloge, rešujejo uganko meseca, ki je povezana s tematsko razstavo, glasujejo za najljubšo knjigo in sodelujejo v ostalih projektih matične Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto.Veliko je mladih, ki se radi družijo v čarobnem svetu knjig. So pa tudi taki, ki nikoli ne prestopijo praga knjižnice. Zanje naj navedem misel o pomembnosti branja, ki jo je napisala Abigail Van Buren (Draga Abby), ena najbolj cenjenih kolumnistk in svetovalk za odnose v ZDA, njene besede pa so pravzaprav koristen nasvet za ljudi vseh starosti, povsod po svetu: »Če bi smela mladim svetovati le eno, bi jim rekla: berite, berite, berite! Z branjem boste odkrivali nove svetove, zgodovino in sebe. Berite zaradi znanja in zaradi užitka. Knjige vas bodo obogatile in vam polepšale življenje. Naše knjižnice, ki so polne znanja in radosti, nam dajejo na voljo prav vse zastonj. Človek, ki ne bere, ni nič boljši od nepismenega človeka.« V knjižnici si želimo in se veselimo prijetnega druženja z vami, zato prisrčno vabljeni!

Zvonka Peterlin, knjižničarka

Delovni čas Redni Poletni (julij, avgust)

Ponedeljek 14.00 - 18.00

Torek 12.00 - 18.00 12.00 - 16.00

Sreda 9.00 - 14.00

Četrtek 14.00 - 18.00 14.00 - 18.00

Petek zaprto

Obisk poslanske skupine SDS14. februarja je v občino Dolenjske Toplice v sklopu obiska na Dolenjskem in v Beli krajini prišla poslanska skupina Slovenske demokratske stranke (SDS), in sicer poslanci Rudolf Petan, Rado Likar, Eva Irgl in mag. Štefan Tisel ter državni svetnik Jože Korže.Goste je najprej sprejel predsednik občinskega odbora SDS Dolenjske Toplice in član občinskega sveta Bojan Potočar, sledilo je srečanje z županom Jožetom Muhičem in direktorjem občinske uprave Goranom Udovčem. Pogovarjali so se o najbolj perečih težavah v občini. Med drugim so se dotaknili problematike suhokranjskega vodovoda, razširitve čistilne naprave, začetka gradnje kanalizacije v Podhosti ter cestne problematike (govorili so o težavah partizanske magistrale in njenih križišč ter obvoznici Dolenjskih Toplic). Dotaknili so se tudi turizma in njegovih perspektiv. Pozitivno presenečeni pa so bili prisotni nad že sprejetimi občinskimi prostorskimi načrti. Sledila je še okrogla miza s članicami in člani iz SDM Dolenjsko-belokranjske regije, ki sta se je udeležila tudi predsednica regije SDM Karmen Potočar in predsednik regije SDS Silvo Mesojedec. Pogovor je tekel predvsem o težavah mladih glede zaposlitve, aktualnem sprejemanju zakona o malem delu, izobraževanju in štipendijski politiki.



7dogajalo se je

Izvolili novo podpredsednico

Prvi meseci v novem letu so čas, ko se ozremo nazaj in naredimo obračun minulega obdobja. So pa tudi čas, ko si zadajamo nove naloge, ki jih bomo uresničevali v tekočem letu. Tako smo se 19. februarja člani Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Slovenije ponovno zbrali na rednem občnem zboru. Kot že vrsto let doslej, nam je tudi letos gostoljubje nudila domača šola. Krajevna organizacija sicer šteje 225 članov, a se nas je predvsem zaradi šolskih počitnic zbralo okoli 90.Našega občnega zbora so se udeležili tudi domači župan Jože Muhič, predstavnik Območnega odbora ZB za vrednote NOB Slovenije Franci Šali ter predstavnik I. brigade VDV, ki ima domicil prav v Toplicah, Dušan Frank. Za uvod so poskrbeli učenci domače šole Špela Pečjak, Luka Pršina, Neja Ban, Ita Ćatović in Luka Kosjer. Po njihovem nastopu smo izvolili delovno predsedstvo, ki ga je vodil Jože Lukšič, in začeli z delom. Predsednik Avgust Bradač je poročal, da smo se udeležili številnih srečanj in proslav, pripravili smo občinsko proslavo ob dnevu upora proti okupatorju, komemoracijo ob dnevu mrtvih, bili pa smo tudi soorganizatorji proslave in srečanja krajevnih organizacij, ki spadajo v območni odbor, na Bazi 20 in komemoracije ob prenovljenem partizanskem grobišču Zgornji Hrastnik, ki sta ga prenovila občina Semič in Društvo za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu. Posebej pa smo ponosni, da smo dokončali obnovo spomenika padlim pionirjem v Podturnu, obnovili spomenik padlim borcem na pokopališču na Gorenjih Sušicah, spominsko ploščo na gasilskem domu in Maksovi hiši v Toplicah ter skupaj s Termami Krka spominsko ploščo na pokopališču v Toplicah. Tudi

za letos smo si zadali številne naloge, od zapisa pričevanj starejših o življenju med vojno, do

obnove spomenikov na Pogorelcu in v Podhosti,

ki pa bosta velik finančni zalogaj, podhoški pa je vezan

tudi na avtobusno postajališče in prestavitev ceste.Lani se je v našo organizacijo včlanilo 20 novih članov, letos pa smo jih pridobili že 11. To so predvsem predstavniki mlade generacije, ki so zagnani za delo in bodo zamenjali starejšo, že rahlo utrujeno, generacijo.Izvolili smo tudi namestnico predsednika, saj je Jože Muhič ob nastopu županske funkcije vrnil podpredsedniški mandat. Na tem mestu, pa tudi na mestu delegata v območni odbor ga je zamenjala Nada Pavša.Šali se je v svojem nagovoru članom dotaknil socialne situacije v Slovenji, kjer so delo in delavci popolnoma razvrednoteni, z njihovim delom pa se okorišča peščica povzpetnikov, ki do svojega bogastva niso prišli s poštenim delom, temveč z raznimi malverzacijami na račun delavcev. Čas je, da se takemu izkoriščanju postavimo po robu in glasno povemo, da nam je tega dovolj. Župan pa je pohvalil delo naše organizacije ter se zahvalil vodstvu in članom za tako uspešno delo. Povedal je, da so v občini oblikovali strokovni organ, ki bo skrbel, da se bodo potrebe občanov uresničile po dogovorjenem vrstnem redu v okviru razpoložljivih finančnih možnosti,

občina pa bo pri realizaciji zastavljenih ciljev pomagala tudi naši

organizaciji.Med nami je bila tudi 92-letna članica Anica Blatnik iz Soteske, ki smo jo pozdravili z aplavzom, učenka Ita Ćatović pa ji je čestitala in ji podarila rože.

Franc Kulovec, Krajevna organizacija borcev

za vrednote NOB

Krese ostaja predsednik lokostrelcevČlani Lokostrelskega kluba Dolenjske Toplice smo 21. januarja na skupščini potrdili starega predsednika Zdravka Kreseta in določili smernice delovanja kluba. V marcu pa bomo pripravili tekmovalno srečanje lokostrelcev v disciplini 3D za slovenski pokal.Tudi naraščajoče število otrok v krožku nas zelo veseli. Trenirajo redno, vsaj dvakrat tedensko pod vodstvom Bojana Brulca. Na zadnjem šolskem regijskem tekmovanju v organizaciji našega kluba so se odlično odrezali. Dosegli so ekipno zmago in pobrali večino medalj v posamičnih kategorijah. Zmage so dosegli Marko Berus, Sara Povše, Gašper Pršina, Samo Umek, Manca Kumelj, Luka Umek, Žan Lukšič in Adrijan Hotevec.Najboljši se merijo na tekmah slovenskega pokala. Na tekmi v Žalcu je med mladinci zmagal Berus in dokazal, da je s prehodom na sestavljeni lok na pravi poti. Sara Povše je zopet zmagala z golim lokom med deklicami, Jakob Kumelj in Matic Brulc sta dosegla svoja najboljša rezultata, odlično se je odrezal Gašper Pršina, veseli pa tudi povratek Maje Gorenc s sestavljenim lokom.Iztok Fink in Marko Berus sta povabljena v selekcijo reprezentance v sestavljenem loku in dokazujeta dobro delo na tekmovalnem področju. Njuni cilji so tekme svetovnega pokala in svetovno prvenstvo v Italiji.

LK Dolenjske Toplice

Praznoval bo tudi DobindolNa občnem zboru so se zbrali tudi gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Dobindol, ki letos praznujejo 80-letnico. Društvo je bi lo ustanovljeno leta 1931, zgodovino pa so zaznamovali številni mejniki. Skoznje se bodo sprehodili na praznovanju obletnice, 25. junija, ko pripravljajo tudi gasilsko veselico z Dolenjskimi zvoki. Čakajo jih tudi različne dejavnosti pri obnovi doma, izdati pa nameravajo tudi bilten.

mk


8 40-l nica

40 LET MPZ MAKS HENIGMAN

Znova združili glasove občinstvom, nato pa gostovali še v Stopičah, Dobrniču in Mirni Peči. Glasbena spremljava je bila Finkova, peli pa so Primož Bobnar, Marjana Šalehar, Mirko Povše, Franc Čibej, Janez Barbič in Berto Gimpelj. Maskerki sta bili Majda Žvan in Joža Lukšič. Junija 1974 jih je Fink začasno zapustil, saj je moral k vojakom, njegovo delo pa je nadaljeval France Milek.

1975Leto kasneje so imeli že 26 nastopov, med drugim so aprila nastopili ob 30-letnici osvoboditve v Novem mestu, septembra ob odprtju novega mostu na Dolenjem Polju, mesec dni kasneje pa še na reviji pevskih zborov v Novem mestu.

1976Med pomembnejše nastope v letu 1976 štejejo februarski nastop pred domačim občinstvom, ko so se predstavili skupaj z Dušanom Jerebom, 15. maja pa so s Kovačevim študentom gostovali v Železni Kapli na avstrijskem Koroškem. Nastopili so tudi na reviji pevskih zborov občine, 9. decembra pa so ob 5-letnici zbora pripravili celovečerni koncert.

1977-80Leto zatem so aprila nastopili v novem domu JLA, oktobra pa pripravili poslovilni večer Franceta Mileka, saj se je od vojakov vrnil Fink. Leta 1978 so nastopili na reviji novomeških pevskih zborov, 1979 pa petič v Šentvidu, ob odprtju pretvornika na Plešivcu in na dveh proslavah za dan republike. Skupaj z zborom iz Škocjana so v letu 1980 zapeli v domačem zdravilišču, za dan žena v straškem Novolesu, marca pa so pripravili samostojni koncert v kulturnem domu.

Odprtje tovarne Bor, Dolenjske Toplice, 25. 10. 1975.

Po premieri spevoigre Kovačev študent v Dolenjskih Toplicah.

5. obletnica zbora, Dolenjske Toplice, 4. 12. 1976.

7. 3. 1983 je pevski zbor drugič nastopil na proslavi ob dnevu žena v Dolenjskih Toplicah.

Moški in mešani pevski zbor Dolenjske Toplice, Novo mesto, Dom kulture: Revija novomeških pevskih zborov, 24. 4. 1985.

1

32

4

5

1 2

3

Bogata kulturna tradicija. Širok spekter dejavnosti. Zborovsko petje. Vse to je močno zaznamovalo zgodovino Dolenjskih Toplic in v kraju ostaja prisotno tudi danes. Bralno in pevsko društvo Toplice s svojimi začetki sega v leto 1905. To so bili trdni temelji, na katerih se je kulturno udejstvovanje v kraju le razširjalo in uspevalo premagovati vsakršne ovire. V okviru takratnega društva so že delovale različne kulturne sekcije: dramska skupina, pevski zbor, tamburaški orkester in ljudska knjižnica. Kasneje je društvo preraslo v Kulturno umetniško društvo Maks Henigman, ki je ime prevzelo po padlem narodnem heroju. Pod njegovim okriljem sta prepevala moški in ženski pevski zbor, vadila pa je tudi dramska skupina. A v začetku 50-ih let prejšnjega stoletja sta oba zbora prenehala z delom, je zapisano v brošuri iz leta 1986, ki je nastala ob 80-letnici Bralnega in pevskega društva Toplice, 40-letnici KUD Maks Henigman in 15-letnici Moškega pevskega zbora Maks Henigman. Slednji je nastal na pogorišču nekdanjih zborov, v jeseni leta 1971. »Mislim, da je bila ideja Jožeta Košmrlja. Tako sva se na sestanku o tem pogovarjala z vodstvom društva in dobila zeleno luč. Obvestili smo pevce,ki so peli v nekdanjem zboru, pa tudi nove pevce,« se začetkov spominja Anton Fink, zborovodja. Javno so prvič zapeli ob dnevu žena leta 1972, ko se je iz njihovih grl slišala Tam na vrtu. »Čeprav kakovost še ni bila zadovoljiva, smo bili veseli, da smo vsaj začeli,« je takrat v kroniko zapisal Fink. Vadili so ljudske, zborovske in tudi pogrebne pesmi, medse vabili mlade pevce, tako da je število raslo in kmalu preraslo število 30. Zborovodji in predvsem Francu Čibeju gre zahvala, da je takratno dogajanje ostalo v spominu, saj sta v kroniki vestno beležila vse, kar se je zgodilo.

Sledili so številni nastopi 19725. marca 1972 so v takratnem topliškem prosvetnem domu zapeli štiri pesmi. »Splošni vtis še kar zadovoljiv. Ploskanja veliko. Nastop so poslušalci pohvalili,« je zapisano v kroniki. Šest dni kasneje so pevci nastopili tudi v Podturnu, 28. maja istega leta pa je bila na mestu, kjer danes stoji šola, proslava ob 30-letnici osvoboditve Toplic. Zapeli so tri pesmi, med njimi obvezno Pesem o Titu, ki je takrat praznoval 80 let. 28. oktobra pa so se predstavili tudi na občinskem prazniku novomeške občine.

1973-74V šolskem letu 1973/1974 so se lotili tudi spevoigre Kovačev študent, s katero so se v marcu dvakrat predstavili pred domačim

9


40-l nica

Današnji sestav

1981Tudi v letu 1981 in pravzaprav vsa leta so približno enkrat mesečno zabavali goste zdravilišča. Tistega leta so spoznali profesorja Stanka Preka, trikrat zapeli v Novolesu za dan žena, takrat so se prvič predstavili tudi s Finkovo pesmijo ??? roža na poljani. Aprila so imeli skupen koncert s pobratenim zborom iz Frankolovega, 22. maja pa so nastopili v počastitev krajevnega praznika in 40-letnice vstaje. Tistega leta so dobili tudi Gallusova priznanja, prvič pa je z zborom nastopil Rado Štravs.

1982-83Leta 1982 so dvakrat nastopili skupaj z Mešanim pevskim zborom Mali Slatnik (oba zbora je vodil Fink), gostovali na Frankolovem in nastopili na taboru v Šentvidu. Istega leta je bil ustanovljen tudi mešani pevski zbor, ki je prvič nastopil konec novembra istega leta. Leto kasneje so imeli skupna koncerta z Moškim pevskim zborom Šmihel, aprila so zapeli na reviji pevskih zborov v Dolenjskih Toplicah, na kateri so se uvrstili

na majski fi nale najboljših zborov občine v Novem mestu. Tako moški kot ženski zbor je nastopil na šentviškem taboru, julija pa so se odpravili na dvodnevni izlet po Gorenjski, na katerega imajo še danes lepe spomine.

1984Tudi v letu 1984 so nastopili z zborom z Malega Slatnika in Šmihela, prvič pa so z njimi nastopile tudi članice ženskega zbora iz Dolenjskih Toplic. 26. aprila so se v Šentjerneju na reviji uvrstili naprej. Maja so se odpravili na Rab, 17. junija znova nastopili na taboru v Šentvidu, 30. pa še na proslavi ob 30-letnici Gorjancev. Novembra pa jih je čakal še koncert zborov v Gabrovki.

1985Leta 1985 so vsi trije zbori, moški, ženski in mešani, nastopili v kulturnem domu, na reviji pevskih zborov, pa tudi v Šmarjeških Toplicah.

5

4

198623. maja 1986 so praznovali 15-letnico zbora, takrat pripravili tudi posebno zloženko, v kateri so orisali zgodovino kulturnega udejstvovanja v Toplicah.

Danes spet pojejo skupaj Po tem jubileju so počasi razpadli, maja 2007 pa se ponovno zbrali in zapeli ob odprtju Kulturno kongresnega centra Dolenjske Toplice, naslednika prejšnjega kulturnega doma. Skupaj so stopili tudi v začetku letošnjega leta, 18. marca pa v KKC-ju pripravljajo koncert ob 40-letnici njihovega delovanja. 16 pevcev bo zapelo pesmi, ki so jih peli nekoč; Tam na vrtu (prva pesem, ki so jo vadili skupaj), O večerni uri, Stoji tam gori partizan in Vse mine. Poleg MPZ Maks Henigman bodo nastopili še Mešani pevski zbor Dolenjske Toplice, ki nadaljuje tradicijo zborov v kraju, MPZ Tonakord ter ljudske pevke in folklorna skupina Društva podeželskih žena Dolenjske Toplice. Na dogodek lepo vabijo tudi pevce, ki so nekoč peli v zboru, pa tudi pevke iz ženskega zbora, da se po tolikih letih znova snidejo.

mk


10 zanimivosti

Prihajata 6. TTT in 10-letnica Veselega teatraSpet je leto naokoli in prišel je čas za že šesti Teden teatra v Toplicah (TTT). Letos bo še posebej slovesen, saj bomo hkrati proslavili tudi 10-letnico obstoja društva. Začel se bo v četrtek, 10. marca, s predstavo za najmlajše Mala muca piratka v izvedbi lutkovne sekcije domačega društva. Sledil ji bo slavnostni zbor društva, na katerem bomo predstavili društveni zbornik in odprli fotografsko razstavo Gospa poslančeva – razgaljena predstava s fotografijami Marka Pršine. Na drugem večeru, v petek, 11. marca, si bomo ogledali Improligo - predstavo Dva na 2 v izvedbi KUD France Prešeren. Gre za neke vrste celovečerno predstavo, ki nastaja s predlogi in sodelovanjem občinstva, in v kateri smeha nikoli ne zmanjka. Dva improvizatorska para se bosta za vaše poglede in simpatije borila v različnih improvizacijskih disciplinah. Vse kar bo rečeno in storjeno, bo ustvarjeno neposredno pred vašimi očmi, brez vnaprej pripravljenih scenarijev in prišepetovalcev.Tretji večer – sobota, 12. marec – bo filmski. Ogledali si bomo film Osebna prtljaga, pri katerem je kot režiserjev asistent in somontažer sodeloval tudi domačin Rok Biček. V filmu sijajnih igralskih stvaritev in presunljive zgodbe nastopajo tudi zveneča igralska imena. Po projekciji bo sledil pogovor z ustvarjalci filma, ki ga bo povezoval gledališki režiser Milan Golob.Nedeljski večer, 13. marec, pa je rezerviran za premiero dramske igre Mati domačega društva. Za spremembo to ne bo komedija. Gre za igro, ki jo je Mile Klopčič napisal septembra 1943 v Podhosti, prvič pa je bila uprizorjena ob koncu zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Osrednji lik enodejanke upodablja slovensko mater, simbol domovine, ki jo kruta vojna iz pasivne in boječe žene spremeni v predano bojevnico za slovenstvo in njegovo ohranitev. Da pa bi lažje razumeli igro in se vživeli vanjo, si bomo prej ogledali krajši dokumentarni film Topliška dolina – kulturna prestolnica Slovenije, ki nas bo popeljal v vojno obdobje naših krajev. Veselimo se vašega obiska!

Ajda Hudoklin, KUD Vesel teater

Osebna prtljaga, film o SlovencihZa to zgodbo ste pravzaprav že slišali, saj se je pred kratkim zgodila nekje v vaši neposredni bližini. Seveda poznate malce bogatejšo družino iz s lovenskega vaškega predmestja, ki na zunaj živi srečno in urejeno življenje. Dedek (Boris Cavazza) je nekakšna siva eminenca, ki po potrebi povleče svoje nitke, kadar se stvari preveč zapletejo. Njegova hčerka (izvrstno in mestoma pretresljivo jo je upodobila Nataša Barbara Gračner) je uspešna podjetnica, a tudi nekoliko posesivna mama, ki ljubi svojega sina (Klemen Slakonja) bolj, kot vse na svetu. Potem je tukaj še njen zdolgočaseni in nesposobni mož (Branko Završan), ki se je ravnokar zapletel v skrivno razmerje s sinovo punco (Nina Rakovec), ta pa ga je zapeljala zaradi kljubovanja svoji promiskuitetni materi (Tjaša Železnik). To kar se bere kot zaplet za lahkotno mehiško telenovelo, je v resnici zgodba postavljena v sodobno Slovenijo, kot se nam dogaja tukaj in zdaj. Gledalci smo soočeni s pretresljivo pripovedjo o ljudeh, med katerimi prepoznavamo podobe ljudi, ki jih dobro poznamo: svoje sosede, prijatelje, sorodnike, bližnje ... Nato pa nas spreleti, saj naenkrat spoznamo, zakaj se nam je vse skupaj zdelo tako zelo domače. Še malo pa se bo na platnu razkril prizor iz naše osebne zgodovine. Ta film namreč pokaže, kako smo tistega večera na skrivaj vlekli svojo osebno prtljago v nedrja Kočevskega pragozda. Medtem ko kopljemo grob med koreninami mogočnih dreves, s prsti naletimo na kosti iz kdo vé katere vojne. Kdo vé, kdo še je na istem mestu zakopal svojo osebno zgodovino. Ni nam mar, samo da se čim prej znebimo svoje in da nas pri nečednem početju nihče ne zaloti.KUD Vesel teater praznuje svojo prvo desetletnico aktivnega ustvarjanja kulturnega življenja v Dolenjskih Toplicah. Člani so se ob tej priložnosti še posebej izkazali in poskrbeli za visoko kulturno raven na osrednji, zdaj že tradicionalni prireditvi, Teden teatra v Toplicah. Tako jim je uspelo pridobiti enega

najpomembnejših filmov sodobne s lovenske kinematografije, Osebna prtljaga (Triglav film, 2009), ki bo predvajan v sobotnem večeru. Po projekciji bo sledil pogovor z filmsko ekipo, ki se ga bodo udeležili Janez Lapajne (režiser), A i ke n Ve r o n i k a Prosenc (producentka), Nataša Barbara Gračner, Tjaša Železnik, Špela Rozin, Neža Drobnič, Bojan Ilijanič in Grega Zorc (igralci), ter mlada novomeška režiserja Nejc Gazvoda (soscenarist) in Rok Biček (somontažer).

Milan Golob

11


zanimivosti

Mimoidoči radovedneži se lahko sprehodijo do ruševin gradu Stara Soteska po vzpenjajoči se gozdni poti nad žago. Zadnje ostaline gradu so lepo vidne že s ceste, pogled pa nam uhaja tudi na bližnje zidanice, ki so raztresene po pobočjih na nasprotnem bregu Krke. Nadebudni pohodniki lahko nadaljujejo v smeri Dvora, zato pa se je treba spustiti malo nazaj v dolino. V prvem križišču zavijemo levo po cesti navzdol do Krke, kjer uzremo razvaline še s spodnje strani. Čeprav današnje popotnike gozdna pot zanese v nekoliko spremenjeni smeri kot nekdaj, nas vendarle vodi po poteh pripovedi, po katerih so stopali že naši očaki. Številni opravki so silili ljudi, da so se pogosto odpravili v sosednje kraje ali na bližnje delo mimo nekdanje grajske utrdbe. Z izkoriščanjem gozdnih površin ter spravilom lesa v dolino so se ukvarjali številni gozdni delavci, furmani so tod mimo gnali prepotene konje, oglarji pa so po bližnjih jasah pripravljali kope. Ruševine starega gradu so obšli tudi otroci, ki so nabirali zelišča, gobe in gozdne sadeže ob vznožju Kočevskega roga, da bi jih nesli prodat v dvorec Soteska ter nekaj malega zaslužili. Spet drugi so se vzpenjali na sv. Peter in Pečke, kjer so imeli obvezen postanek pri leseni brunarici, ki je bila v lasti zadnje grajske družine. Mogoče se bo našel kdo, ki se je spominja iz svojih mladostniških dni in bi nama znal povedati kakšno zanimivo pripoved.Po gozdni poti so iz nasprotne smeri prihajali tudi prebivalci Dolnjega in Gornjega Kota, ki so hodili v Sotesko zaradi svete maše. Ta pot jim je predstavljala bližnjico v primerjavi z Žužemberkom. Posebej obljudena je bila ob nedeljah in občasnih romarskih shodih. Pogled na grajske ruševine je človeka opomnil na nekdanji fevdalni družbeni red, katerega je med drugim prepoznaval tudi v nostalgično navdahnjenih pripovedih o podložnih prebivalcih in njihovih trenjih med zavojevalci njihovih življenj. Svoje vedenje, ki mu je bilo posredovano

Pripovedi o gradu Stara SoteskaNadaljevanje iz prejšnje številke

upali pogledati, kakšna je ta kača bila. Če si dekle usode ni krojilo samo, sta bila vzroka njene preobrazbe v kačo očetova okrutnost ali graščakova razuzdanost in prešuštvo, če jo že v nelagoden položaj nista spravila njena ošabnost in neubogljivost.Nekateri se spominjajo pripovedovanj starejših ljudi, ki so pravili, da naj bi tod mimo prišel pastirček. Ta bi moral kačo trikrat udariti z leskovo šibo. Ko je udaril prvič, je kača »zinila«. Ko je udaril drugič, je kača še bolj »zinila«. Tretjič pa si od strahu ni upal udariti, zato je kraljična ostala zakleta v kačo. Kači se je po robu postavil tudi neki furman v pripovedi pokojnega Lojza Šerclja. Ker ni odmeril pravilnega števila udarcev, namenjenih zakletemu dekletu, mu je zagrozila, da se čez sto let zopet vrne: »Tam tudi nekaj, da je ena kača bila. Spomnim se nekaj, da je čakala gori na klancu, pa da je moral eden ne vem kolikokrat udariti, je pa samo dvakrat in potem mu je pa zagrozila, da gorje mu, da čez sto let, da bo spet. To so se ljudje pogovarjali. In tisti klanec so vedno rekli, da je bil zaklet, da ni mogel

nobeden s konjem, ko so v Stražo vozili les, prekleli in pretepli konj še in še. Je res morala biti ena coprnija. To je bila velika kača, veš. Grozno velika kača. Taka, nekaj metrov. Z glavne ceste proti cerkvi, ravno tam, da si jo srečal. Tisti furman, pa kača. In kača, da je bila neka zakleta princesa. Tako so se ljudje pogovarjali, so nas otroke strašili.« Na ruševinah starega gradu je nekdaj rasla tudi smrekica, ki ni presegla višine enega metra. O njej govori le še ohranjena prerokba. Ta narekuje, da, ko bo smrekica zrasla, se bo iz njenega lesa naredila zibka ter se bo v njej zazibal otrok, bo kraljična zakleta v kačo rešena. Dolgujemo pa vam še avtorico fotografije v prejšnji številki, to je Alenka Lamovšek.

Nadaljevanje sledi …Petra Špehar in Tjaša Zupančič

Avtor fotografije Karel Henigman, original last Rajka Henigmana

iz ust njegovih prednikov, je prenesel naprej na svoje potomce, pripovedi pa so bolj ali manj ohranjale svojo kontinuiteto in se oblikovale ter preoblikovale v določenem časovnem in prostorskem kontekstu. Oče, ki se je z otrokom ustavil pred ruševinami, si ni mogel kaj, da mu ne bi zaupal besed o nekdanjih časih ali ga prestrašil s kakšno prikaznijo. Ljudje so pripovedovali (in še pripovedujejo), da se na ruševinah starega gradu greje kača. Ker so menda videli, da je imela krono na glavi, so verjeli, da je ta kača zakleta princesa. Imela pa je ta kača nešteto rešiteljev, ki so na razne načine poskušali, kako bi jo osvobodili njenega prekletstva. Navadno se je sreča držala preprostih, revnih, neumnih ali pogumnih mladeničev, a da ne boste nestrpni do konca branja, naj vama zaupava, da kraljičinega rešitelja pot še vse do danes ni zanesla mimo starega gradu. V odločilnem trenutku ga je premagala bojazen in ucvrl jo je nazaj, od koder je prišel. Nekateri mladeniči pa niti toliko poguma niso premogli, da bi si vsaj


12 ot opis

Ne zamerite mi, če na začetku izpostavim nekaj statističnih podatkov, čemur se kot geografi nja težko izognem. Iran ima površino v velikosti 81 Slovenij, število prebivalcev pa je ocenjeno med 74 in 76 milijonov, kar je 37-krat več, kot je Slovencev, in Iran uvršča na 17. mesto svetovne lestvice držav po številu prebivalcev. Prevladuje polpuščavsko in puščavsko podnebje, zato je veliko lažje prenašati vročino in temperature med 25 in 40 stopinj Celzija, ki so značilne za september in oktober, kot pa najvišje julijske temperature pri nas. Uradni jezik je farsi in ne arabščina, kot mnogi zmotno mislijo, poleg tega je žaljivo Irance poimenovati Arabci, saj so Perzijci. Številni novi podatki niso bili edina novost prvega dne v Iranu. Takrat sem prvič v življenju postala milijonarka; v menjalnici v Tabrizu sem namreč za 100 evrov prejela okoli 1,5 milijona rialov, kar je tretjina povprečne iranske plače. Infl acija je v Iranu poskočila v višave in oblast jo z različnimi subvencijami poskuša zadrževati, a je rast vsakodnevna, zato se menjalni tečaj iz dneva v dan močno spreminja. Tabriz je četrto največje mesto v Iranu, in ko sem zagledala vse tiste ljudi na mestni tržnici, sem najprej pomislila: »Kakšna gneča, kam gredo vsi in ali ni nihče v službi?« Ko so nas ljudje opazili, so se začeli ustavljati in nas pozdravljati z nasmehi na obrazih, vprašanja so kar deževala; od kje smo, kako to, da smo prišli v Iran, ter, kaj si mislimo o Iranu, saj so turisti v Iranu prava redkost. Takšni dogodki so nas spremljali celotno potovanje, ljudje so nas z zanimanjem opazovali, se fotografi rali z nami, nam postavljali mnoga vprašanja in nas tudi vabili v svoje domove na čaj in večerjo. Kljub strogemu političnemu režimu, ki omejuje svobodo, so Iranci izredno gostoljubni, izobraženi, komunikativni in odprti do tujcev.Največje in glavno iransko mesto je Teheran, ki ima po nekaterih ocenah 16 milijonov prebivalcev. Južni del sega v puščavo,

Dva obraza Irana

severni pa se počasi vzpenja v vznožje gorovja Elburs. Teheran se je z nacionalno pomembnimi muzeji, šahovimi palačami in nacionalno zakladnico razvil v sodobno urbano mesto, ki ga oblegajo tudi že turisti. V severnem delu so nastale elitne soseske z varovanimi stanovanji, lokali in trgovinami, ki so namenjeni le najpremožnejšim. Po ulicah se ljudje vozijo v avtomobilih, vrednih tudi nekaj 100 tisoč evrov. A ima nagel razvoj tudi negativne posledice, nižji deli mesta so neprestano zaviti v smog - Teheran je eno najbolj onesnaženih mest na svetu.Po Iranski revoluciji leta 1979 je zavladal strog politični režim, ki ima temelje v islamski religiji. Režim določa način življenja in narekuje pravila, ki jih morajo spoštovati tudi obiskovalci. Strogo prepovedani so vnašanje alkohola v državo, intimni stiki med domačini in turisti, kršitve teh pravil pa lahko prinesejo hude posledice. Tako za ženske kot moške veljajo stroga pravila oblačenja. Ženske morajo nositi naglavno ruto in paziti, da imajo zakrite lase, ostala oblačila morajo biti ohlapna in ne

»Nič ni resnično – vse je dovoljeno,« so besede Vladimira Bartola iz romana Alamut (trdnjava na severu Irana, v vznožju gorovja Elburs), s katerimi lahko na kratko opišem življenje v nekdanji Perziji, današnjem Iranu. Bartol je z zgodovinskim romanom požel svetovno slavo ne da bi kadar koli stopil na iranska tla, sama pa sem lani septembra in oktobra potovala po Iranu in z vzponom na Alamut ponovno obudila spomine na njegov roman.

Na poti na Alamut, riževa polja, v ozadju gorovje Elburs.

Imamov trg v Esfahanu, tretjem največjem iranskem mestu.

smejo poudarjati telesa. Tudi moški morajo nositi dolge hlače in majice z dolgimi rokavi ali največ rokavi do komolca. Kljub strogim pravilom pa si Iranci krojijo življenje po svoje. V večjih mestih so dekleta naličena, oblečena v kavbojke in oprijeta oblačila, ruta na glavi pa je le še modni dodatek. Posebnost so tudi plastične operacije nosu, ki so množične; obliž na nosu je postal trend na ulici in statusni simbol. Ker je denar sveta vladar, je tudi v Iranu na črnem trgu možno kupiti prav vse, tudi alkohol. Huda težava, s katero se spopadajo, so odvisniki od drog, v Iranu naj bi jih bilo okoli tri milijone. Boj proti mamilom je usmerjen na mejo z Afganistanom, od koder prihaja trenutno 90 odstotkov opiatov, ki se jih uporablja po svetu, a so tihotapci kljub strogo varovani meji z vojsko in

13


ot opis

Severni Teheran, zabava za najpremožnejše.

Eno bolj onesnaženih mest na svetu.

Tipična iranska jed; kebab iz piščančjega mesa, riž, zelenjava in veliko žafrana.

električnimi ograjami še vedno uspešni in iznajdljivi, saj za tihotapljenje mamil uporabljajo celo kamele. Domotožja nisem imela, saj me je vsak dan presenetilo kaj novega in me hkrati spomnilo na Slovenijo. Kopala sem se v iranskih toplicah, kjer sem za nekaj evrov kupila vstopnico in kopalke. Za razliko od naših bazenov sta moški in ženski del ločena, in čeprav je voda segala le malo čez kolena, je bilo namakanje po napornem dnevu nadvse prijetno. Poleg tega so me na ulici na Slovenijo neprestano opominjal i Renaultovi avtomobili. V Renaultovi tovarni v Iranu proizvajajo Megane, in če ste morda lastnik enega, je lahko prav od tam. Kljub temu, da imate v Iranu avto, je težava gorivo, ki ga primanjkuje. Iran ima bogate naftne zaloge, in čeprav v Perzijskem zalivu vsak dan preteče 80 odstotkov vse svetovne nafte, nimajo predelovalnih obratov, kjer bi lahko pridobivali naftne derivate. Zato je količina goriva omejena, in da bi napolnil rezervoar, moraš včasih, da prideš do goriva, obiskati tudi štiri ali pet bencinskih postaj. In za konec še nekaj za gurmane: Iran je raj za vse ljubitelje začimb, na tržnicah je možno kupiti razne mešanice začimb za mesne jedi, curry, koriander, čili, kurkumo ter seveda iranski žafran, ki je med najbolj kakovostnimi na svetu. Cene za gram slednjega se gibljejo med šest in osem evrov. Za gurmansko specialiteto pa velja tudi iranski kaviar, ki je bil nekoč med najprestižnejšimi. Iran je dežela z zanimivo zgodovino, polna nasprotij, naravnih bogastev, predvsem pa prijaznih ljudi.

Želja je, da se ponovno vrnem, saj je ostalo še veliko

neodkritega …

Danica Aščić


14 nasv za vas / oglas

Alpinistična odprava MustangataLetos se bomo odpravili v pamersko gorovje, kjer se nahaja več sedem tisočakov; naš cilj je drugi najvišji vrh, 7546 metrov visoki Mustangata. Že ob misli na to višino so se mi zatresle noge. Gora leži na skrajnem severozahodu Kitajske, njena osvojitev pa za Dolenjsko pomeni daleč najvišji višinski rekord. Doslej smo se približali točki 7000 metrov; v Južni Ameriki (Aconcagua 6962 metrov) in Himalaji (Patibara 6850 metrov). Odprava bo na pot krenila sredi julija. Glede na to, da je načrtovani podvig na Kitajskem velik fi nančni zalogaj, bomo veseli vsake pomoči.Ekipa se na podvig sicer aktivno pripravlja v slovenskih gorah, saj je treba opraviti čim več zimskih vzponov na zahtevne gore. V januarju, ko so gore zasnežene tudi z več metri snega, smo opravili plezalne ture v severnem ostenju Raduhe (2062 metrov), Kočne (2540 metrov) in Mojstrovke (2132 metrov). Zelo pa sem bil vesel vzpona na Triglav, saj sva s kolegom iz ekipe osvojila vrh v čudovitem sončnem vremenu, a v zelo težkih pogojih, ker je bil sneg na najbolj izpostavljenih mestih premehak za varno hojo z derezami in cepinom.

Marjan Markovič

Tradicionalni slastni topliški krofi

Posebna ponudba od petka, 4.,

do torka, 8. 3. 2011:1 krof = 1,5 EUR

3 krofi + 1 gratis = 5 EUR

5 krofov + 1 gratis = 7 EUR

Informacije in rezervacije:

07/ 39 19 801, 07 39 19 400.

Sobotni kulinarični večeri v restavraciji Hotela Balnea

5. marec: Pustna večerja z ansamblom Topliška pomlad

12. marec: Gregorjeva svečana večerja ob zvokih violine in klavirske harmonike

19.marec: Jožefova svečana večerja z Ansamblom Petra Finka

Cena menija: 18,00 EUR po osebi

Kavarna Hotela Balnea

Akcija: sladice za domov

»Plačate 3, dobite 4« (cena 6,00 EUR)

Ambulanta za lepotne posegeLepotne posege izvaja specialistka Tea Jedlovčnik

Štrumbelj, dr. med.

Termini: sobota, 5. in 19. 3. 2011. Informacije: 031 342 250.

Glede na povečano število kaznivih dejanj vlomov v stanovanjske in druge objekte je v spomladanskem času pričakovati, da bo število takšnih kaznivih dejanj še raslo, predvsem v vinorodnih območjih. Začela se bodo namreč dela v vinogradih in storilci kaznivih dejanj vedo, da imajo občani tedaj v svojih zidanicah precej raznovrstnega, predvsem električnega in drugega orodja, ki je zanje zelo zanimivo. Ravnajte samozaščitno, orodja in naprave skrbno pospravljajte in zaklepajte, manjše naprave po opravljenih delih odnesite s seboj domov. Vsekakor je dobro, da si shranite garancijske liste naprav in orodja (kosilnice, motorne žage, električne škarje, kosilnice na laks …) ali si kako drugače zabeležite serijske številke. Takšne naprave so namreč pogosto tarča kaznivih dejanj vlomov in tatvin.Pri opravljanju del v vinogradih bodite pozorni tudi na dogajanje v vaši okolici, in če opazite vozilo ali osebe, ki vam niso poznane ter s svojo pojavo in ravnanjem vzbudijo vašo pozornost, zapišite si registrsko številko, zapomnite si osebni opis in o pojavu obvestite policijo. Storilci namreč pred storitvijo kaznivega dejanja vloma ali tatvine okolico tudi opazujejo ter spremljajo vaše navade in zadrževanje v vikendih, zidanicah, hišah …O pojavu sumljivih oseb ali vozil, obvestite policiste na Policijski postaji Dolenjske Toplice na tel. št. 07 384 38 90, po elektronskem naslovu [email protected] ali na številko 113.

Edvard Kramar, vodja policijskega okoliša

Policija svetuje

15


nasv za vas

Tea Jedlovčnik Štrumbelj, dr. med., specialistka plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije

V skrbi za lepo in mladostno kožo Stresno življenje, premalo spanja in predolg delavnik lahko na našem obrazu pustijo nam neljube posledice. Obraz deluje utrujeno, pa tudi starejše, kot so naša prava leta. Včasih je treba kožo osvežiti, kar lahko naredimo s kemičnim pilingom. To je kontrolirano luščenje dela plasti povrhnjice kože z namenom pospešiti njeno naravno obnovo. Rezultat je pomlajena in polepšana koža. Običajno ga uporabljamo za korekcijo finih gubic, sončnih peg, aken, brazgotin, za pomladitev starajoče se kože, izboljšanje kakovosti kože pri kadilcih in pri poškodbah, ki nastanejo zaradi sonca. S pilingom se lahko znebimo tudi madežev oziroma neenakomerne polti.Zelo učinkovita metoda, še posebej primerna pri čezmerno pigmentirani koži, ki nastane zaradi dolgotrajnega izpostavljanja soncu, hormonskih sprememb in staranja, je tudi beljenje kože, ki učinkovito odpravlja temne madeže na koži.

Rešitev za tiste, ki se prekomerno potijoPrekomerno potenje je, sploh če je človek pod stresom in je zato še toliko bolj očitno, resnična težava. Zelo učinkovito ga lahko vsaj za nekaj časa odpravimo z botulin toksinom, ki ga lahko apliciramo v predel pazduh, dlani in tudi stopal. Injicira se ga z drobno iglico, zato je postopek komajda boleč in zanemarljiv ob olajšanju, ki ga njegov učinek prinaša. Učinkuje devet mesecev, nato ga je treba ponoviti.

Paradižnikov moljParadižnikov molj je škodljiv, sivo rjav, približno šest milimetrov velik nočni molj, ki zmanjšuje pridelek in kakovost plodov paradižnika. Njegova domovina je Južna Amerika, od koder se je naselil v Evropo. Ker njegovo izkoreninjenje v Evropi ni več mogoče, je razvrščen med A2 k a r a n t e n s k e

škodljivce, ki so lokalno navzoči i n p o d posebnim uradnim nadzorom. Škodo povzroča predvsem na paradižniku, od tržne zelenjave pa še na jajčevcu, krompirju in tudi papriki. V Evropi so ga prvič našli leta 2006 v Španiji, od koder se je v štirih letih razširil po južni in zahodni Evropi ter v severno Afriko. Od leta 2009 ga lovimo tudi v Sloveniji in tudi pri nas se zelo hitro širi. Ogroženi so vsi zavarovani prostori, kjer pridelujemo paradižnik, in celotna pridelava na klimatsko toplejših delih, na Primorskem.Življenjski krog škodljive žuželke traja od 29 do 38 dni, odvisno od temperature. V našem okolju ima letno od 10 do12 generacij. Ličinka povzroča škodo na celotnem nadzemnem delu rastline, v vseh fenofazah. Paradižnikov molj se v posevek lahko naseli že pri vzgoji sadik, zato je pomembno, da na potencialnih mestih širitve spremljamo njegovo pojavljanje in omogočimo nadzor za zagotavljanje varovanja in preprečevanje širjenja ter njegovega škodljivega vpliva, ki ga izvajajo pristojni inšpektorji in pooblaščeni izvajalci zdravstvenega varstva rastlin. Med znake napada zaradi velike gospodarske škodljivosti štejmo tudi na feromonske vabe ulovljene osebke paradižnikovega molja. Najznačilnejši znaki poškodb se pokažejo na listih. Ličinke v listu izjedajo medlistno tkivo, zaradi česar v listu nastajajo široka prozorna okenca nepravilnih oblik. Spodnja in zgornja listna povrhnjica sprva ostaneta nepoškodovani. V izjedenem mestu na listu je vidna ličinka in njeni črni iztrebki. Poškodbe

se ločijo od poškodb listnih zavrtalk, njihove poškodbe so ožje in podobne prosojnim ozkim zavitim potkam. V primeru velike populacije lahko listi na rastlini popolnoma propadejo. Ličinke paradižnikovega molja izjedajo tudi stebla in se zavrtajo v nezrele, še zelene plodove. Na poškodovanih plodovih, ki niso več tržno zanimivi,

se naselijo glive, ki povzročajo plesnenje in gnitje plodov že

pred pobiranjem pridelka. Hujši napad lahko povzroči od 50- do 100-odstotni izpad pridelka. Za preprečevanje širjenja

in razmnoževanja je bila v juniju 2010 sprejeta

Odločba o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja paradižnikovega molja, že v januarju 2011 pa so jo zaradi novih najdb dopolnili. V Sloveniji je tako že 55 razmejenih območij, kjer so žarišča napada paradižnikovega molja pod uradnim nadzorom. Vsi dokumenti so v celoti objavljeni na elektronski strani Fitosanitarne uprave Republike Slovenije.V primeru ugotovljenega napada je treba v žarišču napada izvajati z odločbo določene fitosanitarne ukrepe: kolobar, po spravilu obdelati zemljišče do globine 20 centimetrov, saditi zdrave sadike, najbolje lokalnega izvora, v rastni dobi odstraniti napadene rastlinske dele - zažgati ali kompostirati ostanke pod protiinsektno mrežo, tako, da je škodljivec uničen - redno opazovati, loviti na feromonske vabe in uvesti masovno lovljenje paradižnikovega molja. Dokler traja nevarnost za napad je z napadenega območja prepovedano premeščati napadene rastline in plodove, v katerih so žive ličinke. Pri pakiranju plodov je nujno uporabljati novo, čisto, razkuženo in neonesnaženo embalažo. Fitosanitarni inšpektor lahko v napadenem območju odredi še druge nadaljnje ukrepe proti škodljivemu organizmu. Za napadene plodove lahko prepove prodajo vidno napadenih svežih plodov s peclji, zahteva uničenje napadenih plodov in razkuževanje rabljene embalaže. V Sloveniji trenutno proti paradižnikovemu molju še nimamo registriranega fitofarmacevtskega sredstva.

Natalija Pelko,KGZS-Zavod Novo mesto


16 mnenja

VAŠE MNENJE

Peskokop, Soteska in … mi?Skoraj en mesec je že (sedaj, ko to pišem), odkar smo imeli krajani Soteske in drugih vasi na že kar zloglasnem levem bregu srečanje, na katerem so nam bili predstavljeni vidiki in ukrepi ob širjenju Peskokopa Soteska. (Nehajte s „Peskokopom Dolenjske Toplice!“ Saj ni sredi njih!) In še vedno se čutim užaljeno, prevarano, razočarano in žalostno, zato sem se vendarle odločila, da vse, ki to berete, pozovem k razmisleku.

Moje, vaše, našeNe bom jaz klečeplazila in nikogar ne bom prosila,pošteno delam in mislim jaz za poštenost se bom borila.

Se kradlo po dolgem je in povprekpa so le nemo stalia dobro vedeli smo vsi,kam s tem nas bodo pripeljali.

Zdaj pa tukaj smo, kjer smo,a prav nihče ni kriv za to!Nihče ni kriv – se bogatilin bog ne daj, da bi osumljen bil.

Saj vendar tu smo vsi ostali,ki njih požrešnost bomo plačevali.A do kdaj bo šlo tako?Mi odgovorit zna kdo?

Le kaj misli naša vlada,bi se nas znebila rada?Preveč je hitro pozabila,od koga glasove je dobila.

Rozita Prah

Užaljena sem, ker ne maram, da me ima kdo za norca. Verjamem, da tudi ostali ne. Pa so nas vendarle imeli. Najprej s predstavitvijo, na kateri smo le stežka izvedeli, koliko let Gozdno gospodarstvo (GG) še namerava „izkoriščati soteško rudno bogastvo.“ Bistveno vprašanje, pa skorajda nismo dobili odgovora. Ko smo ga, pa ... dvajset, trideset let?! Drugače ne gre? Ker si nihče ne želi, da se kar neha in pusti, sanacija pa da je možna le ob nadaljnjem koriščenju. Hm. Saj smo mnogo spraševali, za nekatere morda preveč, pa vendar mi ni jasno – menda (naj me kdo popravi, če se motim) se koncesije za koriščenje rudnih bogastev vedno podeljuje ob pogoju, da koncesionar na koncu koriščenja zadevo sanira. Torej, do sedaj je koncesija bila, in tudi če bi se koriščenje zaključilo, bi GG še vedno morala sanirati področje peskokopa. Ali pač? Očitno ne, nam je bilo dano vedeti. Zavajalo se nas je tudi s statistiko, ki je sploh krasna, za manipuliranje namreč. Povprečne padavine, povprečna debelina prsti, povprečen naklon ... Hja, ko se „utrga oblak,“ kot radi rečemo, ga statistika prav malo briga – in ga tudi naslednjič ne bo. In ko naklona, o katerem nam je bilo rečeno, v realnosti ne bo (ali ne gre za fi ktivni naklon od začetka platoja do vrha peskokopa, realni bodo le posamezni nakloni vsake terase posebej?), bomo tudi lahko ugotavljali, da je bilo tistih 50 stopinj le ... statističnih? Mislim, da nisem bila edina, ki ni mogla verjeti, kako zlahka se je preslišalo naša „osnovnošolska“ vprašanja iz računanja. Ker statistika pač pravi svoje. Prevarana se počutim, ker očitno nikomur ne gre verjeti. Ko smo imeli poleti srečanje s tedanjim županom, je ta zatrdil, da občina in on konkretno ne moreta prav nič vplivati na delovanje, zaprtje ali karkoli v zvezi s peskokopom. Pa sem se pozanimala na pristojnih službah in, glej ga vraga, odkrila, da je ravno obratno: občina, konkretno občinski svet in župan imata vso podlago za ukrepanje, saj sta onadva tista, ki v končni fazi „dovolita“ peskokop ali ne. Takrat še bodoči župan je zatrdil, da razume problematiko in se bo zavzel za sanacijo. Dragi župan, kje je zdaj vaše zavzemanje? Ne recite mi, da je edini način še trideset let obratovanja, ker tega ne kupim več!

Razočarana sem, ker vidim, da ljudje zelo hitro pozabijo, kar želijo pozabiti. Dolga leta smo bili redki tisti, ki smo govorili o tem, da pri peskokopu ni vse lepo. Žalostno, da je tako, a očitno ljudi prebudijo le katastrofe. In tako je bilo tudi lani, ko so po dveh večjih deževjih, uničeni cesti, nanosu blata na park, nekajkrat zalitem depoju tudi ostali vaščani ugotovili, da nam peskokop povzroča škodo. Razburjenje je bilo veliko, besed, da je peskokop treba zapreti in sanirati pa tudi. A sedaj sem slišala le, da „tudi jaz ne želim zaprtja.“ Ker je peskokop pomagal pri gradnji hiš. Nočem biti nehvaležna, toda morda je krivo to, da sem pač premlada in nisem gradila hiše, ali pa bolj gledam na sedanjost in prihodnost kot na preteklost in vas zato sprašujem: kako, koliko in v kakšni obliki pa ste (še) pripravljeni plačevati? S poleti uničenimi cestami, poplavami, nanesenim blatom in kamni, morda celo kakšno prometno nesrečo na glavni cesti? Prahom? (Ste v začetku februarja kaj gledali proti peskokopu?) Pozimi zamrznjeno in zaprto cesto? Saj razumem razloge, vsakdo pozna koga, ali je dobil kaj ali ... Pa vendar, za kakšno ceno? In predvsem, kako dolgo? Do naslednjega deževja ali dlje?Žalostna pa sem, ker se bojim, da še vedno nismo pripravljeni videti dlje od svojega nosu – ali peska v tem primeru. Generacije so se že zamenjale, odkar so severnoameriški domorodci opozorili prišleke, da se denarja ne da jesti, piti in dihati. Mi pa tega še ne sprevidimo. A dobro, splošno sprejeto je, da se vse meri v denarju, in če res še vedno mislite, da je opozarjanje na okoljsko škodo (tudi mi smo okolje, dragi sokrajani!) preveč skrajno gledanje in ni ravno „rentabilno,“ premislite ponovno, če je ekonomska korist od soteškega peskokopa res večja od možnih (tudi ekonomskih) posledic delovanja in popravljanja, zdravljenja in saniranja še dolga desetletja. Če vas ne gane ne okolje ne človek, morda vas denar. Sanacija ni zastonj – a tudi sanacija čez mnogo let, vsa leta vmes pa odpravljanje škod, ne bo.Da, res je, pozno razmišljanje, vse javne razgrnitve so že mimo, za odločitve ne vem, bojim pa se, da je bilo odločeno že davno. A morda ni prepozno... za razmislek ali kaj drugega?

Alenka Hlep, Soteska

Tudi za zunanje

obiskovalceŠolska knjižnica bo odslej

odprta tudi v času govorilnih ur do 17. ure za starše

učencev in varovance vrtca ter zunanje obiskovalce.

17


spominjanja

Umrl je Tone Strniša

Glasilo izdaja Občina Dolenjske TopliceUredniški odbor: Mojca Kren, odgovorna urednica, urednice Marjeta Fabijan, Majda Gazvoda in Jožica Kotar. Priprava za tisk: Špes, grafi čni studio Novo mesto. Tisk: Zvone Kastelic, s. p. Naklada: 1300 izvodovGlasilo Občine Dolenjske Toplice je vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 250. Glasilo dostopno tudi na www.dolenjske-toplice.si. Obvestilo uredniškega odbora: Zadnji rok za oddajo člankov je 20. v mesecu. Prispevke lahko pošljete na elektronski naslov: [email protected] ali na naslov: Občina Dolenjske Toplice, Sokolski trg 4, 8350 Dolenjske Toplice, s pripisom Za Glasilo. Za prispevke, ki bodo na gornja naslova prispeli kasneje, uredništvo ne more jamčiti, da bodo objavljeni v tekočem izvodu glasila.Uredništvo si pridržuje pravico do preoblikovanja besedil v vsebinsko in oblikovno primerne članke.

Sobota 22. januar. Nežno, da ne zbudi suhih trav naokrog, in sploh tiho, kot da ga ni, je ta dan naletaval sneg. V tem tihem zimskem dnevu je odšel od nas.Tone se je rodil 24. aprila 1920 v Dolenjskih Toplicah v družini z več otroki. Od petega do desetega leta je preživel pri teti, ki je bila kuharica pri župniku na Ježici. Tu je začel hoditi v šolo, ki jo je končal doma v Toplicah. Potem se je ponovno vrnil v Ljubljano, kjer se je izučil za avtomehanika in končal šofersko šolo. Vojno je dočakal na služenju vojaškega roka v Sarajevu. Preko Čačka in Užiške Požege so se umikali proti Boki Kotorski, da bi šli v Grčijo. Zaradi bližine sovražnika so se obrnili in preko Kosovega polja prišli v Plevlje. Tu je pobegnil in po enomesečni poti (vmes so ga ujeli tudi Nemci) se je konec maja vrnil v Toplice. Pridružil se je svojim vrstnikom, med katerimi je bil tudi njegov najboljši prijatelj Tone Henigman. Z njim, Maksom in ostalimi so začeli razvijati misel, da bi se povezali s Šlibarjem in ustanovili topliško četo. Prvi partijski sestanek so imeli že septembra 1941 ob Krki, drugega pa v steljnikih. Tako se je začelo njegovo delo aktivista na terenu. V partijo je bil sprejet na enem od sestankov pri Maksovih. Takrat se zapisnikov ni pisalo. Avbelj je napisal njegovo ime na listek in ga skril v nalivno pero. Tonetova prva naloga je bila, da pripravlja mladince za upor. Poleti 1942, malo pred roško ofenzivo, se je priključil peti grupi. Postal je borec Petrove čete, ki je prezimila na Pogorelcu in bila nekakšna zaščitna četa za bolnišnice. Tonetovo partizansko ime je bilo Kostja. Spomladi je bil določen za vodiča kurirjem glavnega štaba. Ena od nalog je bila, da je vodil Moša Pijado v glavni štab. Bil je borec v Jurčetovi četi, pa v Levstikovem bataljonu, Levstikovi brigadi in po nemški ofenzivi v Gubčevi brigadi. Večkrat je bil ranjen, konec vojne pa je dočakal v Biogradu na moru kot namestnik komandanta vojaške avtošole. Po vojni so ga poslali v ofi cirsko šolo v Belo Cerkev v Vojvodini, in kot ofi cir je služboval v Sremskih Karlovcih. Leta 1947 se je poročil s Cveto, rojeno Kulovec, in do leta 1950 sta živela v Sremskih Karlovcih, kjer se jima je rodil sin Metod. Doma pa so ostali požgana hiša in ostareli starši, ki so ga prosili, da je izstopil iz vojaške službe s činom kapetana I. klase. Kasneje je bil povišan v majorja, postal nosilec partizanske spomenice 1941 in prejel več državnih odlikovanj.Začel je obnavljati domačijo. Leta 1951 se jima je rodila hčerka Dragica, leta 1959 pa še sin Toni. Do leta 1960, ko se je upokojil, je delal v Gozdnem gospodarstvu in Novolesu. Po upokojitvi je deloval v različnih organizacijah in društvih, ne samo v topliški dolini, temveč tudi na širšem dolenjskem območju. Bil je član zveze komunistov, zveze borcev, društva za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu, društva upokojencev, turističnega društva in zveze rezervnih vojaških starešin ter drugih.V zadnjem času je bil žalosten zaradi zavrženih vrednot, za katere se je boril, a vendar je upal, da ne bodo čisto zvodenele. Trudil se je, da bi te vrednote trdno vcepil svojim otrokom in vnukom, pa tudi nas mlajše člane Združenja za vrednote NOB je usmerjal v pravo smer.Tone je odšel, odšel je iz vrst junakov, ki jim ni treba dokazovati domoljubja, saj so že dokazali ljubezen do domovine, in kot pravi dr. Bučar: »Udeležba v NOB je bila za vsakega pripadnika slovenskega naroda najvišje spričevalo njegove narodne zavesti in dokaz, da to svojo zavest podpre tudi z najvišjimi žrtvami, celo s svojim življenjem.«Ko smo se na topliškem pokopališču poslovili od njega, so v slehernemu od nas oživljale podobe z njim; podobe prijetnih srečanj, dolgih razgovorov o preteklosti našega kraja, bogatih nasvetov pri uresničevanju naših idej in še bi lahko naštevali. In zato se tovarišu Tonetu zahvaljujemo za vse in naj mirno počiva v ljubljeni domači zemlji.

H. Kulovec, v imenu krajevne organizacije borcev za vrednote NOB

Življenje celo si garal, vse za dom, družino dal,sledi ostale so povsodod dela tvojih pridnih rok.

V 50. letu starosti nas je tragično zapustil naš ljubljeni mož, predan oče, ljubeč dedi, dragi brat in iskren prijatelj

FRANC PODRŽAJs Sel pri Dolenjskih Toplicah 1a

Zahvala

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku, nam izrekli pisna in ustna sožalja, darovali sveče, sv. maše, cvetje in denarne prispevke.

Žalujoči: vsi njegovi

18 šolarjeva b eda

Februar 2011Želim pojasniti nekaj dilem, ki se pojavljajo pri delu v šoli in vrtcu:- Zaradi boljšega počutja otrok in

organizacije dela v vrtcu prosimo, da starši svoje otroke v vrtec pripeljete pravočasno, saj se bodo tako dobro počutili med svojimi prijatelji.

- Posamezni starši sprašujete, zakaj vaši otroci ne morejo obiskovati vseh dejavnosti, ki jih organiziramo v vrtcu?

- Odgovarjam tudi na vprašanje, ali imajo učenci pri posameznih predmetih prezahtevne učbenike?

Delo v vrtcu poteka po usmeritvah nacionalnega kurikuluma za vrtec. To je nacionalni dokument, ki na eni strani spoštuje tradicijo slovenskih vrtcev, hkrati pa z novejšimi teoretskimi pogledi na zgodnje otroštvo ter iz njih izpeljanimi drugačnimi rešitvami in pristopi dopolnjuje, spreminja in nadgrajuje dosedanje delo v vrtcih. V našem vrtcu je v tem šolskem letu devet skupin – štiri prvega ter pet drugega starostnega obdobja. Organizacija tako velikega števila otrok, ki prihajajo in odhajajo ob različnih urah, je projekt, ki od nas zahteva veliko prilagajanja, dogovarjanja in občasnih hitrih sprememb zaradi različne dnevne prisotnosti otrok in tudi zaposlenih. Da delo teče nemoteno, skušamo čim bolj upoštevati časovno dnevno organizacijo dela, ki je:

- 5.30 – 8.00: prihod otrok v vrtec, zajtrk, dejavnosti po želji otrok- nato pa so dejavnosti glede na starost otrok različne:

1. starostno obdobje

8.00 – 8.45 Malica, nega

8.45 – 11.15 Načrtovane dejavnosti, sadna malica

11.15 – 12.15 Kosilo, nega

12.15 – 16.30Počitek, izjemoma umirjene dejavnosti, popoldanska malica, odhod domov

Precej dejavnosti izvajamo v času aktivnega počitka, ki ga organiziramo za tiste otroke, ki po kosilu ne potrebujejo več počitka – spanja. Med te dejavnosti uvrščamo nadaljevanje dopoldanskih dejavnosti, dejavnosti likovnega, jezikovnega in gibalnega področja, sem pa sodita tudi angleške urice in pevski zbor. Dejavnosti v vrtcu so pestre, raznolike, odvisne od starosti otrok ter njihovih želja in potreb, ki se jim vzgojiteljice v veliki meri približujejo. Seveda skušamo čim bolj upoštevati tudi tiste predloge in pobude staršev, ki ne posegajo v avtonomijo dela vrtca. Prva polovica šolskega leta je za nami. Rezultati so na splošno dobri – boljši na razredni kot predmetni stopnji, kjer imata le dva oddelka 100-odstotni učni uspeh. Kako so svoje dolžnosti opravili posamezniki, najbolje vedo sami in njihovi starši. Učenci so bili za svoje znanje ocenjeni, ocenjevanje so usmerjali standardi znanj zajeti v katalogih znanj.Katalog znanja zajema standarde znanja, vezane na ocenjevanje znanja za vsak razred posebej. Ob vzgojno-izobraževalnih ciljih so opredeljeni različni nivoji zahtevnosti:Minimalni standardi znanja so dosežki praviloma vseh učencev na določeni razvojni stopnji in izhajajo iz ciljev preverjanja in ocenjevanja znanja. Pri opredelitvi je upoštevana pomembnost učnih ciljev za nadaljevanje učenja predmeta na višji stopnji; pomen ciljev za reševanje realnih življenjskih problemov oz. delovanje posameznika v okolju; prispevek doseženih ciljev k splošni kulturi učencev in dosegljivost učnih ciljev praviloma za vse učence. Učenec, ki dosega minimalne standarde znanja, ne more biti negativno ocenjen.Nekoliko zahtevnejši standardi znanja - teh učnih ciljev ne dosegajo vsi učenci.

2. starostno obdobje

8.00 – 8.30 Malica

8.30 – 11.30 Načrtovane dejavnosti, sadna malica

11.30 – 12.30 Kosilo

12.30 – 16.30Počitek ali umirjene dejavnosti oz. AKTIVNI POČITEK, popoldanska malica, odhod domov

VRTEC GUMBEK V OŠ DOLENJSKE TOPLICEVABI K VPISU PREDŠOLSKIH OTROK:

za šolsko leto 2011/2012

V rednem vpisu otrok bodo obravnavane vse vloge, ki bodo prispele v objavljenem vpisnem obdobju, za vpis otroka v šolskem letu 2011 – 2012. Če bodo vloge za vpis otroka dostavljene po poteku roka za reden vpis, bodo obravnavane v okviru izrednega vpisa otrok, ki poteka v primeru izrednih prostih mest med trajajočim šolskim letom (1. 9. 2011 – 1. 9. 2012). Tako redne kot izredne vloge za vpis otrok se nanašajo le na sprejem otrok v tekočem šolskem letu. Če bo v vrtec vpisanih več otrok, kot je v vrtcu prostih mest, bo o vlogah odločala Komisija za sprejem otrok v vrtec. Obravnavala bo vse vloge, ki bodo vložene do roka vpisa, za otroke, ki bodo do 1. 9. tekočega leta dopolnili 11 mesecev oziroma v skladu z Zakonom o vrtcih in s Pravilnikom o sprejemu otrok v vrtec Gumbek.O rešitvi vlog boste obveščeni v skladu s predpisanimi roki.

Dobrodošli!

Potekal bo v zgoraj navedenem času vsak dan od 10.30 do 14.30, v četrtek, 10. 3., pa od 7.30 do 16.00 v pisarni pomočnice ravnateljice vrtca Gumbek ali prek elektronske pošte.Vloge sprejemamo za vpis otrok od 1. 9. 2011 do 1. 9. 2012Izbirate lahko med naslednjimi programi:1. dnevni program: dnevno največ 9 ur bivanja otroka v

vrtcu znotraj poslovnega časa (predvidoma od 5.30 do 16.30),

2. poldnevni program: najmanj 4 in največ 6 ur dnevno (med 7. in 13. uro), če bo dovolj prijav za oddelek.

Obrazec dobite na spletni strani http://www.vrtec-dt.si.

Obrazec lahko oddate na naslov [email protected].

Vpis od 7. 3. do 11. 3. 2011


19


Prireditve v občini v mesecu marcu

kod in kam

PRIREDITEV DAN, DATUM, URA KRAJ PRIREDITELJ OPOMBA

Pohod v okolico Dolenjskih Toplic Torek, 1. marec 2011, ob 9. uri

Odhod izpred društvenih prostorov DU Dolenjske Toplice Vodja: Tončka (041 666 341)

Mesečni sejem v Dolenjskih Toplicah Sreda, 2. marec 2011, med 8. in 16. uro Ploščad pred KKC-jem KKC Dolenjske Toplice Informacije: TIC Dolenjske Toplice

(07 38 45 188)

Predavanje Žita in stročnice v prehrani (predava Suzana Plut)

Sreda, 2. marec 2011, ob 16. uri

Sejna soba II., KKC Dolenjske Toplice

RIC Novo mesto (TVŽU Dolenjske Toplice)

Informacije: Milica (041 794 670)

PUST 2011: Pustni ples v maskah innastop ansambla Topliška pomlad ter Plesnega društva PAN(Bogate nagrade za najlepše maske!)

Sobota, 5. marec 2011, ob 20. uri

Restavracija Balnea, Terme Dolenjske Toplice

TIC Dolenjske Toplice in Terme Dolenjske Toplice

Informacije: TIC Dolenjske Toplice (07 38 45 188)

Tradicionalno srečanje ob mednarodnem dnevu žena

Ponedeljek, 7. marec 2011, ob 18. uri

Gostilna Henrik, Loška vas DU Dolenjske Toplice Prijave: Tilka (07 30 65 465)

Pohod na Plešivico(Maske zaželene!)

Torek, 8. marec 2011, ob 8.30

Odhod izpred društvenih prostorov DU Dolenjske Toplice Vodja: Jože (041 794 670)

PUST 2011: Pustno rajanje za otroke vrtca Gumbek Dolenjske Toplice

Torek, 8. marec 2011, ob 10. uri Ploščad pred KKC-jem TIC Dolenjske Toplice Informacije: TIC Dolenjske Toplice

(07 38 45 188)

Pridobivanje matičnega mlečka Četrtek, 10. marec 2011, ob 17. uri


ČD Straža Dolenjske Toplice


TEDEN TEATRA V TOPLICAH 2011: Lutkovna predstava MALA MUCA PIRATKA

Četrtek, 10. marec 2011, ob 17. uri Velika dvorana KKC KUD Vesel teater

Informacije: TIC Dolenjske Toplice (07 38 45 188)Vstop prost!

TEDEN TEATRA V TOPLICAH 2011: Slovesnost ob 10-letnici KUD-a Vesel teater: Predstavitev društvenega zbornika ter odprtje fotografske razstave Marka Pršine Gospa poslančeva - razgaljena predstava

Četrtek, 10. marec 2011, ob 18. uri

Avla I., KKC Dolenjske Toplice KUD Vesel teater Informacije: TIC Dolenjske Toplice

(07 38 45 188)

TEDEN TEATRA V TOPLICAH 2011: Večer komedije IMPRO LIGA (KUD France Prešeren)

Petek, 11. marec 2011, ob 19. uri Velika dvorana KKC KUD Vesel teater

Informacije: TIC Dolenjske Toplice (07 38 45 188)Vstopnina: 5 EUR

TEDEN TEATRA V TOPLICAH 2011: Filmski večer (Osebna prtljaga) in pogovor z ustvarjalci filma

Sobota, 12. marec 2011, ob 19. uri Velika dvorana KKC KUD Vesel teater


TEDEN TEATRA V TOPLICAH 2011: Premiera gledališke igre MATI (avtor Mile Klopčič) in Filmski obzornik: Topliška dolina, kulturna prestolnica Slovenije

Nedelja, 13. marec 2011, ob 19. uri Velika dvorana KKC KUD Vesel teater


Meditacija na notranjo svetlobo(Predava Mirjana Šafran Blažič)

Ponedeljek, 14. marec 2011, ob 16. uri


RIC Novo mesto (TVŽU Dolenjske Toplice)

Informacije: Milica (041 794 670)

Koncert MPZ Maksa Henigmana: 40 let nas združuje pesem

Petek, 18. marec 2011, ob 19. uri Velika dvorana KKC MPZ Maksa Henigmana

Informacije: TIC Dolenjske Toplice (07 38 45 188)Vstop prost!

Higienski minimum v čebelarstvu Petek, 25. marec 2011, ob 17. uri


ČD Straža Dolenjske Toplice


Proslava ob materinskem dnevu Petek, 25. marec 2011, ob 19. uri Velika dvorana KKC DPŽ Dolenjske Toplice Informacije: TIC Dolenjske Toplice

(07 38 45 188)

Zahtevnejši standardi znanja - pri učnih ciljih je poudarek na samostojnosti učencev, razvijanju kritičnosti, gre za višje taksonomske cilje, ki jih dosežejo posamezni učenciZa opredelitev vrst in stopenj znanja uporabljamo različne taksonomije – ena bolj znanih je Bloomova, ki opredeljuje znanje po naslednjih stopnjah – od najnižje do najvišje:1. znanje (reprodukcija, prepoznavanje);2. razumevanje (samostojno prevajanje v drugo simbolično obliko);3. uporaba (pridobljenih znanj v novih situacijah – reševanje

podobnih problemov na osnovi naučenih principov in pojmov);4. analiza (dane celote na sestavine in ugotavljanje odnosov

med njimi);5. sinteza (ustvarjanje nove celote iz prej spoznanih elementov

na samosvoj in izviren način);6. vrednotenje (izražanje sodbe na osnovi lastnih spoznanj in

izdelanih kriterijev).Za preizkušanje znanja različnih taksonomskih stopenj postavlja učitelj učencu različna vprašanja – razmislite, v katere taksonomske stopnje bi uvrstili naslednja vprašanja o življenjskem prostoru:1. Naštej nekaj življenjskih prostorov.

2. Ali je solata življenjski prostor?3. Kaj bi se zgodilo z belo polarno lisico, če bi se preselila v gozd?Učbeniki in delovni zvezki, s pomočjo katerih učitelj učencem posreduje znanje, so potrjeni na ministrstvu za šolstvo in šport in so tako primerni za učence izbranega razreda in predmeta. Je pa res, da starši vseh odgovorov, ki jih od učencev za doseganje posameznih stopenj znanja zahtevajo učitelji, ne bodo našli zapisanih v zvezku, delovnem zvezku ali učbeniku, ker zlasti višje taksonomske stopnje znanja od učencev zahtevajo njihov lasten prispevek (ugotavljanje, ustvarjanje, opredelitve, načrtovanje, izvajanje, interpretiranje …).

Spoštovani starši, delo v šoli in vrtcu je zahtevno, vsak dan skupaj z vami vzgajamo in izobražujemo otroke. Pri tem smo občutljivi do vseh dogajanj v zvezi z njimi, saj so otroci zares naše največje bogastvo. Če se včasih naši pogledi na delo ne ujemajo povsem, je prav, da jih na uskladimo v obojestransko zadovoljstvo ter predvsem v boljše počutje otrok v vrtcu in šoli.In še informacija: govorilne ure ta mesec bodo v torek, 15. marca, ob običajni uri.

Irena Šmid Hudoklin, ravnateljica


skriti kot ički naraveVaša fotografija na naslovnici?

Nagradno vprašanjeV prejšnji številki Glasila smo bralce in bralke spraševali: »Navedite vsaj eno izmed ambulant, ki deluje v Centru za medicinsko rehabilitacijo v Termah Dolenjske Toplice?« 2x vstopnico za notranje termalne bazene v Hotelu Vital v Termah Dolenjske Toplice prejme Katja Zupan, Loška vas 3a, 8350 Dolenjske Toplice. Novo nagradno vprašanje pa se glasi: »Naštejte dve storitvi, ki jih ponuja ambulanta za lepotne posege Term Dolenjske Toplice?« Odgovore do 15. marca 2011 pošljite na naslov: Občina Dolenjske Toplice, Sokolski trg 4, 8350 Dolenjske Toplice, s pripisom za Glasilo – nagradno vprašanje. Odgovoru obvezno pripišite tudi davčno številko, sicer nagrade ne bo možno izročiti. Nagrajenec(ka) bo objavljen(a) v naslednji številki. Nagrada: Posvet s specialistko estetske kirurgije. Nagrado poklanjajo Terme Dolenjske Toplice.

Topliški termalni izviriDolenjske Toplice so nastale ob termalnih izvirih, ki pritekajo iz zemeljske globine ob topliškem prelomu. Ta poteka po dolini Sušice od Krke v smeri Rožnega Dola. Termalna voda priteka na površje po sistemu razpok, ki so razširjene v kaverne. Kraški globinski sistem, po katerem se pretaka termalna voda, obdaja kraški sistem hladne vode, zato je termalna voda pod vplivom hladne kraške podtalnice. Količina termalne vode se pri visokih vodostajih Sušice navidezno poveča, pri nizkih pa priteka na dan v številnih izvirih v strugi potoka. Jedro toka predstavljajo izviri, zajeti v Knežjem bazenu (38,4 °C) ter sosednjem Jamskem bazenu (37,4 °C). Topličani so že skoraj pozabili, da je ob Sušici več manjših termalnih izvirov. Kar štirje pritekajo v strugo pod KKC-jem. Najvišji ima prek 30 °C, v sosednjih treh pa se temperatura postopno zniža do 15 °C. Trije manjši curki pritečejo tudi z desnega brega pod glavnim mostom (18 do 32 °C). Manjši hipotermalni izvir je na loki pod mlinom (15 °C), najbolj oddaljen pa je izvir pod Gradiščem (16,7 °C). Nekdaj znana izvira pod gostilno Rog ter v Sončni kopeli sta presahnila. Kriva bi lahko bila izgradnja kanalizacije ali pa povečano črpanje ob širitvi zdravilišča. Termalni izviri so svojevrstne lokalne naravne znamenitosti, ki zaslužijo več pozornosti. Mogoče bi veljalo katerega tudi urediti za obisk javnosti.

Andrej Hudoklin, Zavod RS za varstvo

narave

Še vedno nam lahko na elektronski naslov [email protected] pošljete kakšno svojo fotografi jo. Ker je vsak mesec na naslovnici lahko le en vaš izdelek, bo o tem, kateri bo objavljen (če jih bo na zgornji naslov prispelo več), odločal uredniški odbor. Upoštevali bomo predvsem aktualnost glede na mesec izida, kakovost in vsebino. Minimalne zahteve za fotografi jo so 2500 x 2000 pik ali posneto s fotoaparatom vsaj 5 M pixlov (minimalna kompresija – maksimalna resolucija), v pokončnem formatu. Takšna fotografi ja mora torej imeti, ko se jo pošilja po elektronski pošti, vsaj 2 MB spominskega prostora. Za naslovnico ne pridejo v poštev fotografi je posnete s telefoni.

Uredniški odbor

Nad mostom so na levem bregu štirje

termalni izviri (Foto: A. Hudoklin)

Že četrto leto mineva odkar je Dušan dal pobudo, da bi ob polni luni šli na Pogorelec. Pogorelec se sicer imenuje kočevarska vas v Kočevskem rogu. Za večino občanov in še posebej pohodnikov iz Dolenjskih Toplic in okolice pa je to vzletišče Kluba za prosto letenje Kanja. Vrh, na katerem je vzletišče, se imenuje Sedlata gorica in je 826 metrov nad morjem. Od tam se vidi blizu in daleč po okolici Dolenjskih Toplic, vse tja do Posavja, zasavskih hribov in celo Kamniških Alp. Lunaši ali ščipnki kakor se imenujejo pohodniki, ki se ob vsaki polni luni povzpnejo na Pogorelec ter se ob siju lune polni prijetnih vtisov vrnejo domov, so nad tem početjem vse bolj navdušeni. Tudi ob februarski polni luni se jih je zbralo osem, ki so se navkljub slabim vremenskim razmeram podali na vrh. Kot običajno so se tudi tokrat na poti dobro zabavali, tako da je ura in pol hoje hitro minila. Ob prihodu na cilj lune tokrat sicer niso videli, a vzdušje zato ni bilo nič slabše. Sledila je vrnitev v dolino, prijetno utrujeni, nadihani svežega zraka in polni prijetnih vtisov pa že komaj čakajo naslednje priložnosti.

Štef Iveković

Polna luna nad Dolenjskimi Toplicami Foto

: Šte

f Ive

ković

poštnina plačana olenjske oplice - dolenjske toplice · številka 140 28. februar 2011 | letnik...

Documents