Doc. dr. Nataša LogarFakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani

Slovenska

terminologija

odnosov z javnostmi:

projekt Termis

Začetek: 2006• Gradnja korpusa

Zbiranje besedil

• Korpus besedil odnosov z javnostmi (julij 2007)

– 1,8 mio besed

– 297 besedil, 153 avtorjev

– 10 monografij, 6 zbornikov, 4 posebne št. znanstvenih revij, 5 magistrskih del, 20 diplomskih del, 38 predavanja (MS PP), 44 krajših prispevkov itd.

– reprezentativen za slovensko stroko odnosi z javnostmi v letih 19932007

• .

Nadaljevanje: 2011

• Konzorcij:– Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani

– Pristop skupina

– Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

– Amebis

– Trojina, zavod za uporabno slovenistiko

– Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

• Cilj

1. Geslovnik

javnostodnosorganizacijakomuniciranjepodjetjemedijznamkainformacijaletociljokoljemanagementpodročjeprimerskupinaprogramdeležnikvlogamodelnovinar

odnosi z javnostmiodnosi z medijioddelek za odnose

strokovnjak za odnoseslužba za odnosesporočilo za javnostsvetovalec za odnosedruštvo za odnose

predstavnik za odnoseodnos med organizacijami

blagovna znamkalokalna skupnostneprofitna organizacija

ciljna javnostspletna strandružbena odgovornostkomunikacijska aktivnostmnožični medij

korporativna identitetakomunikacijski menedžment

integrirano marketinško komuniciranjenevladna neprofitna organizacija

integrirano tržno komuniciranjedvosmerni simetrični model

nova blagovna znamka

javna komunikacijska kampanja

krizni managementski načrt

organizacijska komunikacijska kompetencadvosmerni asimetrični modelneprofitna nevladna organizacija

2. Besedilno okolje

krepitev terminološke razlage in/ali lajšanje njenega razumevanja

vnos zgolj zgledov rabe uporabniku daje možnost, da razbere minimalno jezikovno ter pojmovno informacijo o terminu

Primer: ugled

• Vodstva podjetij znajo vse bolj ceniti dejstvo, da lahko svetovalci za odnose z javnostmi in komunikacijo veliko prispevajo k ugledu njihovih blagovnih znamk.

• Cela vrsta dejavnikov vpliva na ugled organizacije in le z njihovim načrtnim upravljanjem bo dosežena zadostna stopnja zaupanja deležnikov.

3. Prevodi gesel in razlage

Razlage so po obsegu treh vrst:

a) kratka razlaga

b) srednje dolga razlaga

c) dolga ali enciklopedična razlaga

adrémaSeznam predstavnikov določene skupine (npr. mediji, poslovni partnerji, politična javnost ipd.) s kontaktnimi podatki, kot so: ime in priimek, poštni naslov, telefonska številka in elektronska pošta.

bilténPeriodično, tiskano ali spletno sredstvo skromnejšega obsega in navadno v A4-formatu. Namenjeno je internim javnostim v organizacijah, društvih, klubih, lokalnih skupnostih ipd. Z glasilom razširjamo novice in pomembne podatke o organizaciji in njenih zaposlenih, najavljamo dogodke ter predstavljamo krajše poslovne, finančne, strokovne, kadrovske in druge informacije ter pobude. Nekateri prispevki so pripravljeni v novinarskem žanru in stilu. Bilten je vsebinsko in grafično urejan.

akreditácijaPooblastilo nekomu, da zastopa interese nekoga drugega. Z akreditacijo se formalno priznava usposobljenost nekoga za izvajanje specifičnih nalog ugotavljanja skladnosti. Gre za formalno priznanje, da institucija ali program izpolnjuje minimum javno določenih standardov kakovosti. Akreditacija je primeren mehanizem za zagotavljanje minimalnih standardov. V nekaterih primerih je lahko prvi korak h kakovosti. Akreditacija je v odnosih z javnostmi največje strokovno priznanje posamezniku za poklicno usposobljenost. Primer je mednarodna akreditacija Mednarodnega združenja poslovnih komunikatorjev - IABC, pridobitev katere zahteva vrsto menedžerskih spretnosti, kot so etičnost v komuniciranju, pisno komuniciranje, splošne upravljavske spretnosti in pisanje komunikacijskih načrtov. Akreditacija se v izvajanju prakse odnosov z javnostmi pojavlja tudi v upravljanju odnosov z mediji. Novinarji se na večjih medijskih dogodkih akreditirajo –zaprosijo za vstop oz. udeležbo na dogodku, ki jo potrdi organizator medijskega dogodka.

SodelavciGlavna urednica in urednik: Nataša Logar, Dejan Verčič

Odgovorni uredniki in urednice:Pedja Ašanin GolePolona GantarAlenka JelenMonika Kalin GolobIztok KosemSimon KrekMiro RomihNada Serajnik SrakaIztok Verdnik

Člani in članice uredniškega odbora:

Špela Arhar Holdt

Tina Cipot

Robert Cotič

Andrej Drapal

Mojca Drevenšek

Nina Furman

Urša Golob

Vojko Gorjanc

Brane Gruban

Barbara Hanžič Visinski

Alenka Jakomin

Melita Joželj

Vita Kernel

Tjaša Kikelj

Matjaž Klipšteter

Lejla Kogej

Simon Korez

Tomato Košir

Samo Kropivnik

Tadeja Kuhar

Vesna Laban

Tina Lazović

Tina Lengar Verovnik

Kaja Lesjak

Duška Mervar

Darinka Pek Drapal

Maja Pirnovar

Ana Pisar

Klement Podnar

Špela Polak

Damjan Popič

Katarina Prešeren

Nina Raduha

Peter Skalar

Vesna Stanič

Andrej Škerlep

Marjeta Tič Vesel

Karmen Uglešič

Ana Verčko Grilec

Franci Zavrl

Barbara Zorko

Iris Žnidarič

Zaključek: 2014

> ugled (www.termania.net)

Prihodnost?

„Delo pri slovarju je slovenske strokovnjake odnosov z javnostmi povezalo v skupnost, ki si želi ponovnega premisleka o konceptih lastne profesije, ga zmore in ob njem profesionalno napreduje.

Če bodo Termisu podobni projekti v slovenskem prostoru nastajali tudi v prihodnje, se slovenskemu jeziku na enem od ključnih področij njegove rabe, tj. v znanosti, ni bati izgube polnofunkcionalnosti; strokam, ki se bodo reprezentirale na tak način, pa ne izgube razvojnega zagona.“

Projekt:

http://www.termis.fdv.uni-lj.si/

Podatkovna zbirka odnosov z javnostmi Termis:

http://www.termania.net/