1,50 eur Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih info@g …€¦ · tudi takšna za nudiste. terme...
TRANSCRIPT
PETEK, 22. aprila 2011
vseb
ina
32
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Župan za dom starejšihnima soglasja ŠmarčanovKrajani vasi Šmartno so na zboru ob-čanov zatrdili, da ne nasprotujejogradnji doma starejših, a da si ga v ta-kem obsegu v svoji vasi ne želijo. Če-bulj: "Pogovore nadaljujemo, mordabo v dom investirala občina sama."
3
AKTUALNO
Danes bo pretežno jasno. Jutri bo sončno z občasnozmerno oblačnostjo. V nedeljobo spremenljivo oblačno, popoldne bodo krajevne plohe.
VREME
jutri: zmerno oblačno ....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Zarodke teličkov presadiliiz ene krave v drugeNa Kalanovi kmetiji na Okroglem sozarodke teličkov iz visoko mlečne indolgožive krave Liske presadili v dru-ge krave in telice, ki so potlej skorajhkrati telile in "povrgle" pet zdravihteličkov.
8
KMETIJSTVO
Cerkev ne more živeti od pridig"Popolnoma neutemeljeno je špeku-lirati, da bi se lahko zaradi nesreče vMariboru zamajala tudi Ljubljana," jev velikonočnem pogovoru o trdnostiljubljanske nadškofije povedal nad-škof in metropolit Anton Stres.
16
Nad inšpektorja zaradi medvedkaNa kmetiji Jelovčan v Podvrhu v Pol-janski dolini že tri tedne skrbijo zamedvedjega mladiča. Ko je Meda vsredo prišel pogledat inšpektor, pa seje zapletlo.
32
ZADNJA
64 let Prvi predhodnik tednik Gorenjec leta 1900Gorenjski časnik od leta 1947
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
GG+
5/21 °C
97
70
35
26
66
02
5
Jože Košnjek
Kristjani bodo v nedeljopraznovali svoj najpo-membnejši in najbolj spo-štovan praznik - veliko noč.Na ta dan se je pred skorajdva tisoč leti zgodil največjičudež v zgodovini krščan-stva, ko je Jezus vstal odmrtvih v življenje in s tempremagal smrt. Upanje nazmago življenja nad smrtjo,pravice nad krivičnostjo,vere nad nevero, resnicenad lažjo in človeške dobro-te nad pohlepnostjo in gra-bežljivostjo je bistvo veliko-nočnega dogodka in njego-
vega sporočila. Posebno šeletos, ko smo se ljudje z dr-žavo in tudi Cerkvijo vredpogreznili v globoko krizoin ko je vedno več ljudi ra-zočaranih in prepričanih,da je vedno več ljudi okrognas pokvarjenih, sebičnihin nepripravljenih za delo vdobro vseh ljudi. Treba jerazumeti njihov občuteknemoči in malodušja, celoobupa.
Cerkveni dostojanstveni-ki nas te dni nagovarjajo sprazničnimi besedami innam voščijo veselo veliko-nočno praznovanje. Spod-bujajo nas, da je treba tudi v
težkih časih dvigniti glavoin verjeti, da nam bo nekoč,zanesljivo ne tako kmalu,znova bolje. Kljub krizi ječas za optimizem, vendar taoptimizem ni naivnost, dase bodo stvari spremenilesame od sebe, brez našegasodelovanja. Živeti pomenitudi ljubiti življenje in so-človeka, ki v stiski ne smeostati sam in pozabljen, inpomisliti na pokojne, sporo-čajo voditelji krščanskihcerkva na Slovenskem: ka-toliške, evangeličanske inpravoslavne. Take besedehrabrijo in pomirjajo. Mor-da bodo kdaj meso postale!
Težko je, a glavo pokonciSporočilo letošnje velike noči ni črnogledo, ampak kliče k vedrini in optimizmu, ki sta v težkih časih še posebej potrebni.
Naj Vam velikonočno praznovanje mine mirno, srečno in veselo! Naj bo čim manj dni vVašem življenju podobnih velikemu petku, ko se je svet pogreznil v temo! / Foto: Tina Dokl
Leto LXIV, št. 32, cena 1,50 EUR, 13 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih [email protected] www.gorenjskiglas.si
Urša Peternel
Kranjska Gora - V središčuKranjske Gore, na zemljiš-ču med občinsko stavbo,dvorano Vitranc in osnovnošolo, naj bi najkasneje doleta 2014 zraslo novo ter-malno kopališče. TermeOlimia nameravajo v sode-lovanju s Slovenskimi želez-nicami, ki so lastnice zem-ljišča, zgraditi objekt z večkot 12 tisoč kvadratnimi me-tri notranjih in zunanjih ba-zenov, atrakcij za otroke innajstnike, savn, prostorovza masažo in teras za sonče-nje - na strehi naj bi bilatudi takšna za nudiste.
Terme pod VitrancemV središču Kranjske Gore naj bi Terme Olimia gradile termalno kopališče z notranjimi in zunanjimibazeni, savnami, terasami za sončenje, tudi nudistično.
Takole naj bi izgledalo termalno kopališče v središču Kranjske Gore.� 6. stran
Marjana Ahačič
Kranj, Bled - Okrožno sodiš-če v Kranju je zavrnilo zahte-vek ministrstva za kulturo, kije s tožbo zahtevalo razvelja-vitev sporazuma, s katerimje blejska župnija leta 2008dobila v najem Blejski otok.Po pojasnilu ministrstva zakulturo gre za odločbo pro-cesne narave, razlog za zavr-nitev pa naj bi bilo dejstvo,da bi moralo državno pravo-branilstvo v imenu državevložiti tožbo zoper oba pod-pisnika sporazuma, to je
župnijo Bled in ljubljanskonadškofijo, kar bodo upošte-vali in tožbo dopolnili. Spo-razum, s katerim je državapred tremi leti otok dala v 45-letni brezplačen najem žup-niji Bled, tako ostaja v veljavi.Tako župnija Bled kot ljub-ljanska nadškofija odločitevsodišča pozdravljata in pritem poudarjata, da župnijaBled izpolnjuje vse s spora-zumom dogovorjene obvez-nosti, skrbi za ohranjanjekulturne dediščine na otokuter omogoča njeno dostop-nost obiskovalcem.
Sporazum o Blejskem otokuostaja v veljavi
Vsem Gorenjcem, še posebej našim bralcem, želimo vesele velikonočne praznike.
2GORENJSKI GLAS
petek, 22. aprila 2011POLITIKA [email protected]
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Kolesarski maraton Kranj-JezerskoTrem naročnikom, ki se nameravajo udeležiti tradicionalne-ga kolesarskega maratona, ki bo potekal v nedeljo, 15. maja,ne bo treba plačati startnine, saj jim jo bo zagotovil Gorenj-ski glas. Če veste, kako se imenuje ta kolesarski maraton,nam odgovore s svojimi podatki do torka, 3. maja, pošljite nanaslov: Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, Kranj ali na: [email protected]. Tudi sicer se vam splača pobrskati pospletu in poiskati odgovor. Naročnike, ki pa ne bodo imelisreče pri žrebu, obveščamo, da bodo z odrezkom z naročni-ško številko, imenom in priimkom ter naslovom s prve stra-ni časopisa pri nakupu startnine na dan maratona lahko uve-ljavljali 5 evrov popusta. Za startnino boste naročniki odštelile 15 evrov namesto 20. Še prej pa vam želimo lepe praznike!
Danica Zavrl Žlebir
Ljubljana - Na seji izvršilne-ga odbora DeSUS so izstopiz koalicije izglasovali, to pamora potrditi še svet stranke,ki naj bi zasedal 6. maja. Pre-mier Borut Pahor je na se-stanku koalicije nato govorilo prihodnosti vlade brez De-SUS. Predsednik stranke Za-res Gregor Golobič je prišelna dan s predlogom, da bivlado rekonstruirali tako, dabi nemudoma z ministrskihpoložajev odstopila on inpredsednica LDS KatarinaKresal, z njima pa tudi pre-mier Pahor. Ključen razlognaj bi bila pokojninska refor-ma, ki je trenutno za Slove-nijo najpomembnejša in bibila s tem "državotvornimdejanjem" razbremenjenablokade in krize, v kateri se jeznašla slovenska politika.Kresalova in Pahor se s temne strinjata, Pahor pa je vsporočilu za javnost v zvezi stemi dogodki povedal, da sezaveda velike odgovornostiza vodenje vlade in države inostaja zvest reformni politiki,prizadeval pa si bo prepričatiljudi o pomenu pokojninskereforme za gospodarsko insocialno stabilnost države.
Po izstopu stranke DeSUSiz koalicije bi Slovenijo vodi-la manjšinska vlada. V opozi-cijskih strankah SDS in SLSmenijo, da bi bila najboljšarešitev predčasne volitve.Kako pa se na dogodke odzi-vajo nekateri gorenjski po-slanci in kaj se bo v zvezi zvladno krizo po njihovemmnenju najverjetneje zgodi-lo v prihodnje? Milan Čadež(SDS): "Dogajanja, povezana
s stranko DeSUS, je bilo ču-titi že dlje časa. Očitno so bilidogodki dobro načrtovanivnaprej, sedaj pa so se odlo-čili, da se pred ključnim deja-njem (referendumom o po-kojninski reformi) umakne-jo iz vlade. Ker so po mojemmnenju sedaj karte povsemzmešane, bi bilo najbolje, dase še enkrat razdelijo in dapride do predčasnih volitev.Naj še omenim, da je zakono integriteti zelo prizadel zla-sti občine, medtem ko se oz-kim krogom vladajočih vLjubljani nič ne zgodi. To jepesek v oči poštenim Sloven-cem. Menim, da ta vlada zaSlovence ne bo naredila ničdobrega, zato bi bilo prav, daodide." O odhodu ministriceTrobec Bučanove pa je dejal,da je škoda, ker odhaja go-renjska ministrica, ki je bila
na ta položaj imenovana napredlog gorenjskega pred-sednika stranke, čeprav je obpredlogu pokrajin sprvaspregledala Gorenjsko, po-tem pa dopuščala, da bo ven-darle uvrščena na pokrajin-ski zemljevid. Darja LavtižarBebler (SD): "Predsednikstranke DeSUS je že dlječasa izsiljeval in napovedovalsvoj odhod iz koalicije, sajmenim, da se že spogleduje,kako bi presedel na drugvlak. Prepričana sem, da sevsi poslanci njegove strankene strinjajo s potezami svoje-ga predsednika in da bodo šenaprej glasovali za vladnepredloge. Nasprotujejo papokojninski reformi. Kaj sebo v prihodnje zgodilo na po-litični sceni, je odvisno od re-ferenduma o pokojninski za-konodaji. Upam, da bodo
ljudje spoznali, da je sprejet-je zakona nujno, saj bo obnjegovi zavrnitvi sicer v pri-hodnje potrebna še velikoostrejša reforma, kot je pred-lagana s tem zakonom." An-ton Urh (DeSUS): "Povod zato, da je naš predsednikpredlagal odhod iz koalicije(dokončno odločitev o tembo sprejel svet stranke), je vnajvečji meri v pokojninskireformi, je pa svoje prispevaltudi odstop ministrice Tro-bec Bučanove. Od 410 čle-nov pokojninskega zakonaminister Svetlik in koalicijanista na predlog DeSUS-aželela spremeniti prav nobe-nega. Tudi sicer je bila v letihte vlade pri izvajanju koalicij-ske pogodbe stranka DeSUSnajbolj prikrajšana in smomočno občutili formulo triplus ena. Kaj pričakujem vprihodnje? Dobre predlogebomo poslanci DeSUS še na-prej podpirali, ne glede na to,kdo jih bo predlagal, pri temne bomo več vezani na koali-cijski sporazum. Predčasnihvolitev pa ne pričakujem."
Erjavec zapušča PahorjaPotem ko je v ponedeljek odstopila ministrica za lokalno samoupravo Duša Trobec Bučan iz kvotestranke DeSUS, je predsednik te stranke Karl Erjavec napovedal odhod iz koalicije.
Foto
: Sla
vko
Prez
elj
Darilo
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
izžrebanemu naročniku časopisa
Knjigo prejme ANICA GRIČAR iz Golnika.
Darja Lavtižar BeblerMilan Čadež Anton Urh
Danica Zavrl Žlebir
Kranj - O neskladju zakonao socialno varstvenih pre-jemkih s pravicami ljudi zmotnjo v duševnem in tele-snem razvoju so ta tedengovorili na okrogli mizi, kijo je pripravilo društvo So-žitje iz Kranja. Sedaj so lah-ko z zadovoljstvom ugotovi-li, da je bila njihova akcija,ki je trajala od novembralani do marca letos, uspešnain da njihovi otroci ne bodoob že pridobljene in z usta-vo zagotovljene pravice. Pozakonu, ki velja od leta1983, imajo namreč status
invalidov in s tem pravicodo nadomestila, s katerimse preživljajo. Zakon o soci-alnih transferjih pa bi jim topravico odvzel in jih naredilza socialne podpirance, jepovedala Branka Perne,predsednica kranjskegadruštva. Da bi s tem postaliza delo nezmožni ljudje in vzakonu brez navedbe, da soinvalidi, je pojasnila pred-sednica zveze Sožitje KatjaVadnal. Socialna pomoč, kinaj bi jo prejemali po no-vem, pa je seveda vezana navstopne pogoje: družinskidohodek, premoženje, in in-validi, ki imajo po zaslugi
staršev prihranke za čas "konaju več ne bo", bi bili lahkoob to pomoč. Dialog s pri-stojnimi ljudmi na ministr-stvu za delo, ki so mu doka-zovali nepravičnost takšneureditve, ni uspel, zato so šliKranjčani v zbiranje podpi-sov, zveza Sožitje pa v akcijov državni zbor in državnisvet, da je bila potem spornadoločba iz zakona umaknje-na. S tem je dobljena bitka,ne pa še vojna, pravi direk-torica zveze Mateja de Reya.Položaj ljudi z motnjo v du-ševnem razvoju bo namrečurejal zakon o družbenemvarstvu. Sicer pa se trenutno
v državi spreminja osem za-konov, ki urejajo njihov po-ložaj. Razprave za okroglomizo so se udeležili večino-ma starši odraslih ljudi zmotnjo v duševnem razvojuin predstavniki institucij, kise ukvarjajo z varstvom inusposabljanjem teh ljudi,od politikov pa le kranjskipodžupan Bojan Homanin poslanec SDS BrankoGrims. Slednji je dejal, dabodo sicer počakali na koali-cijo, ali bo vložila zakon, kibo pravično urejal položajljudi z motnjo v duševnemrazvoju. Če ga ne bo, ga bonjihova stranka vložila sama.
Invalidi bi bili socialni podpiranciKranjsko društvo Sožitje je zbralo podpise, zveza Sožitje pa pritisnila na zakonodajne organe, da soljudi z motnjo v duševnem in telesnem razvoju izvzeli iz zakona o socialnovarstvenih prejemkih.
Ljubljana
Še referendum o arhivih
Ustavno sodišče je zavrnilo zahtevo državnega zbora, daodloči, ali bi ob zavrnitvi novele zakona o varstvu arhivske-ga gradiva na referendumu lahko nastale protiustavne po-sledice. Tako bo moral državni zbor o arhivih razpisati refe-rendum. Novela zakona sicer omejuje dostop do podatkovnekdanjih obveščevalno-varnostnih služb. Dostop bi v skla-du z zakonom imela le posebna komisija, toda predlagateljireferenduma iz opozicije menijo, da bi morali biti arhivi jav-no dostopni. To bo že četrti referendum: mimo je že tisti omalem delu, obetata se še najpomembnejši o pokojninskireformi (sindikati so v državni zbor včeraj vložili štiridesettisoč podpisov zanj) in o delu na črno: 5. junij bi bil lahko zavse skupen referendumski dan. D. Ž.
Ljubljana
Čebelarji razstavljajo v državnem zboru
Včeraj so ob svetovnem dnevu Zemlje v preddverju Državne-ga zbora odprli razstavo slovenskih čebelarjev. Navzoče je na-govoril predsednik Pavel Gantar, ki je udeležence skupaj spredsednikom Čebelarske zveze Slovenije Boštjanom Nočempopeljal po razstavi. Ob odprtju razstave so predstavili obrti indejavnosti, povezane s čebelarstvom: panjske končnice, lectar-ske izdelke, dražgoške kruhke, opazovalni panj, lahko pa soposkusili tudi med. Razstava bo na ogled do 12. maja. D. Ž.
Bašelj
Pohod k bolnici Košuta
Minulo soboto je Občinski odbor borcev za vrednote NOBPreddvor organiziral spomladanski pohod k partizanski bolni-ci Košuta, ki je na višini 1034 metrov na poti iz Bašlja proti Ka-lišču. Bolnišnica je bila zgrajena marca in aprila leta 1944. Prveranjence so sprejeli 19. aprila 1944. Predsednik preddvorskeborčevske organizacije Marjan Gorza je 36 udeležencem po-hoda predstavil delovanje v bolnici Košuta v letih 1944-1945.Na grobišču blizu bolnišnice so pevci in pevke zbora Kokrškiodred zapeli nekaj pesmi skupaj z drugimi udeleženci pohoda.Naslednja pohoda bosta avgusta in novembra. D. Ž.
Na politično krizo v državi se je odzval predsednik Dani-lo Türk, ki ocenjuje, da razmere zahtevajo predčasnevolitve. Zadeve je treba rešiti do poletja, pred tem pa šepočakati na izid referenduma o pokojninski reformi.
Jasna Paladin
Cerklje - Župan Franc Čebuljje v sredo skupaj s svojimisodelavci na zahtevo 25 pod-pisanih volivcev vasi Šmart-no sklical zbor občanov vasiŠmartno, ki naj bi se vsebin-sko nanašal predvsem naprodajo zemljišč in izgrad-njo doma za starejše.
Zbora se je udeležilo pri-bližno štirideset krajanov, ase je namesto konstruktiv-ne razprave o domu starost-nikov srečanje kmalu zaple-tlo zaradi dnevnega reda.Predsednik vaške skupnostiTone Ušeničnik je od župa-na pričakoval nadaljevanjevaškega zbora izpred nekajtednov in razpravo o števil-nih krajevnih težavah termu očital kršenje statuta,župan pa je vztrajal, da jeskladno s poslanimi vabilitočka dnevnega reda lahkole dom starostnikov in daodgovorov na druga vpraša-nja še nima. V nadaljevanjuso si krajani in župan le iz-menjali mnenja in izkazalose je, da občinska uprava vnačrtovani gradnji domastarostnikov vsaj pri večini
na zboru prisotnih Šmarča-nov nima podpore.
"Šmarčani absolutnopodpiramo reševanje pro-blematike oskrbe starejših,a si ne želimo doma v ta-kem obsegu v naši vasi. Že-limo, da je dom ljudem pri-jazen in cenovno dostopenin da vanj ne investirajo za-sebniki, ki imajo interes le
v zaslužku, ampak občina,"je povedal Tone Ušeničnik."To, da se s krajani Šmart-nega ne pogovarjam, nika-kor ne drži. Očitno je, dami ne nasprotuje cela vas,ampak le nekaj posamezni-kov in tudi namen današ-njega zbora je bil v očrnitvižupana. Danes smo želelidobiti jasen vpogled v želje
Šmarčanov, a žal do razpra-ve ni prišlo. Projekt, ki gaje v celoti podprl tudi ob-činski svet, s tem nikakorni onemogočen, nadaljuje-mo pogovore, ena od mož-nosti je tudi ta, da občinainvestira sama," je povedalžupan Franc Čebulj in do-dal, da bo več znanega čezmesec dni.
Župan za dom starejšihnima soglasja ŠmarčanovKrajani vasi Šmartno so na zboru občanov zatrdili, da ne nasprotujejo gradnji doma starejših, a da siga v takem obsegu v svoji vasi ne želijo. Čebulj: Pogovore nadaljujemo, morda bo v dom investiralaobčina sama.
3GORENJSKI GLASpetek, 22. aprila 2011 AKTUALNO [email protected]
Krajani Šmartnega vztrajajo, da dom starostnikov za 150 oskrbovancev sodi v urbano okolje in ne v vas. / Foto: Matic Zorman
Danica Zavrl Žlebir
Kranj - Po dramatičnih doga-janjih v severni Afriki v Evro-po prihajajo begunci, zlasti vItalijo (pretežno ekonomskimigranti iz Tunizije) in naMalto (begunci iz Libije). No-tranji ministri držav Evrop-ske unije so pred nedavnim vLuksemburgu govorili oukrepih, da bi bila Evropa kosnadaljnjim prihodom neza-konitih priseljencev, in kakosi v državah članicah v zvezi znjihovim prihodom porazde-liti bremena. Ministrica Kata-rina Kresal je tam dejala, daje ključno usmeriti pozornostna štiri področja, med njimina pripravljenost držav čla-nic, da sprejmejo najboljogrožene begunce na svojeozemlje. V državah članicahse strinjajo, da Malta nujnopotrebuje pomoč. Evropskakomisija bo zato podaljšalaprojekt EUREMA, v okvirukaterega je Nemčija že napo-vedala, da bo vzela sto begun-cev. Slovenija je trenutno vfazi evalvacije omenjenegaprojekta, v okviru katerega jelani novembra sprejela osembeguncev z Malte, zdaj papreučuje dodatne možnosti,nam sporočajo z ministrstvaza notranje zadeve. Begunciz Malte so nastanjeni v Inte-gracijski hiši v Mariboru.Trenutno so vključeni v 210
ur trajajoč orientacijski pro-gram in tečaj slovenskega je-zika. Po končanem progra-mu in učenju osnov sloven-skega jezika bodo vključeni vže obstoječe programe vklju-čevanja, ki so namenjeni ose-bam s priznano mednarodnozaščito, še odgovarjajo nanaše vprašanje.
Koliko beguncev bo spreje-la Slovenija in koliko Gorenj-ska, nam pri nobenem od vi-rov ni uspelo izvedeti. Naj bišlo res za številko tristo in kjena Gorenjskem naj bi bili na-stanjeni? Jernej Hudohmet,vodja izpostave Uprave RS zazaščito in reševanje, o tem niželel govoriti. "V razmerah,ko se v Evropi pojavlja val be-guncev, ki jih je treba nekamnamestiti, je normalno, dasmo na to pripravljeni tudi vnaši državi," je dejal sogovor-nik in spomnil na devetdese-ta leta, ko je Slovenija spreje-la veliko število beguncev izdržav nekdanje Jugoslavije,kjer je divjala vojna. V prime-rih, ko pride manjše številobeguncev, jih je mogoče na-staniti v azilnih domovih, vprimeru večjega vala pa je nanamestitve treba misliti tudidrugje. Na Jezerskem, deni-mo, naj bi bila tudi ena odmožnosti nastanitve, vendartamkajšnji župan Jure Mar-kič pravi, da temu v občininiso naklonjeni.
Bo Gorenjska sprejelabegunce?Evropska unija še ni sprejela odločitve o obvezninamestitvi beguncev iz severne Afrike.
Marjana Ahačič
Radovljica - Leta 1930 zgra-jena osnovna šola v Lescahže trideset let ni bila deležnatemeljite obnove. "Sproti senam odpira več problemov,kot nam jih uspe rešiti. Če-prav smo v letu 2010 za naj-nujnejšo sanacijo porabilives denar, ki nam ga je za tonamenila občina, in mu do-dali še zaslužek od najem-nin, nam še vedno ni uspelozagotoviti varnega in kultur-nega prostora za dejavnostšole. Stanje na šoli je nespre-jemljivo, razkorak med po-trebami in možnostmi papostaja iz dneva v dan večji,"je radovljiške svetnike na sejiobčinskega sveta v sredo, koso imeli na dnevnem reduporočila o delovanju javnihzavodov, opozoril ravnateljJanez Zupan.
Kot je dejal, se je stanje vzadnjih letih tako dramatič-no poslabšalo, da stavba po-
staja za učence celo nevarna:"Nimamo zagotovljene pro-metne varnosti na prostorupred vhodom v šolo, saniratibi morali predrt športni podv mali telovadnici in dvignje-ne pokrove v tlakih na hod-nikih ter zamenjati nado-
metne elektroinštalacije vgarderobah, ker je izolacijana več mestih prežgana, za-radi višine prostorov pa v do-segu dotika učencev," opo-zarja ravnatelj, ki je svetni-kom pojasnil, da so v izogibnesrečam na najbolj poško-
dovanih in izpostavljenihdelih izklopili elektriko, a sozaradi tega šolske garderobemalodane v temi.
Šola prav tako ne izpolnju-je osnovnih higienskih po-gojev, saj je del sanitarij zadečke že tri leta zaprt, ker si-cer zamaka v prostorih podnjimi, prav tako zamaka v je-dilnici, kjer je zunanja stenapolna plesni, omet pa odpa-da. Kanalizacijske cevi se po-gosto zamašijo, kar povzročadvigovanje pokrovov nad od-točnimi jaški in zamakanjefekalnih vod po steni v gar-derobah.
Da se podrobno seznani zalarmantnim stanjem, je ra-dovljiški župan Ciril Globoč-nik že v četrtek obiskalosnovno šolo F. S. Finžgarja,ogledal pa si je tudi obe dru-gi osnovni šoli v občini, ra-dovljiško in lipniško, ki staprav tako potrebni temelji-tih, predvsem energetskihsanacij.
Osnovna šola nevarna za otroke?Ravnatelj je občinski svet opozoril na alarmantno stanje, v katerem je stavba leške osnovne šole. ODGOVORNA UREDNICA
Marija Volčjak
NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICECveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir
UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:
Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Ana Hartman,Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič, Jasna Paladin, Urša Peternel, Mateja Rant, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Simon Šubic, Ana Volčjak, Cveto Zaplotnik,
Danica Zavrl Žlebir;stalni sodelavci:
Matjaž Gregorič, Jože Košnjek, Milena Miklavčič, Miha Naglič
OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.
TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik
FOTOGRAFIJA Tina Dokl, Gorazd Kavčič
LEKTORICA Marjeta Vozlič
VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj
GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas,d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-pošta: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkihin petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno), TV okno in osemnajst lokalnih prilog / Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče /Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,50 EUR, letna naročnina 2011: 156,00 EUR; redni plačniki (fizične osebe) imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 % popusta;v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa dopisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: poceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.
Prostore osnovne šole Lesce si je v četrtek ogledal radovljiškižupan Ciril Globočnik. / Foto: Gorazd Kavčič
4GORENJSKI GLAS
petek, 22. aprila [email protected]
Simon Šubic
Šenčur - V Šenčurju imajojutri, na jurijevo, občinskipraznik, šestnajsti po vrsti,odkar imajo svojo občino,zato je v sredo v Domu kra-janov Šenčur potekala slav-nostna akademija, na kateriso podelili občinska prizna-nja letošnjim nagrajencem.Zlato plaketo sta prejela dol-goletni član PGD Prebače-vo-Hrastje in predsednikBalinarskega društva Rogo-vila TELE-TV Jože Zupan sPrebačevega ter Športnodruštvo Šenčur ob petdese-tletnici delovanja. Srebrnoplaketo so podelili MartinuZupancu iz Vogelj, družiniRahne iz Voklega, CiriluTavčarju iz Luž in FrancijuSeknetu iz Trboj. Bronastoplaketo sta prejela TomažLogar z Visokega in DušanVehovec iz Voklega, spo-minsko priznanje pa AlojzKajzer iz Šenčurja. ŽupanMiro Kozelj je posebni spo-minski priznanji podelil
tudi nekdanjima športniko-ma: smučarskemu skakalcuPrimoži Peterki, ki že nekajlet živi na Prebačevem, inkolesarju Mateju Staretu,doma iz Luž.
"Vesel sem, da lahko pri-znanji podelimo tudi takouspešnima športnikoma, kotsta bila Matej Stare in Pri-mož Peterka. Še posebej Pe-terka je za našo domovino inšport naredil več kot mnogidrugi, ki si tako radi pripe-
njajo medalje," je povedalšenčurski župan. Obenem jespomnil, da so v zadnjemletu tudi v Šenčurju občutilivpliv gospodarske krize, sajso morali počakati nekateriprojekti. Poleg tega so načr-tovano prodajo občinskegazemljišča, na katerem žegradijo trgovski center Bau-max, ki bo prinesel najmanjsedemdeset novih delovnihmest, realizirali šele koneclanskega leta, zato so imeli
med letom v proračunu karprecejšnjo luknjo. So pa zatoz zaslužkom od prodajeomenjenega zemljišča v ce-loti poplačali posojilo, ki gaje občina pred leti najela zagradnjo kanalizacije v Šen-čurju. "Najpomembnejše,kar nam je uspelo storiti vzadnjem letu, je zagotovosprejem občinskega prostor-skega načrta, kar je doslejuspelo samo redkim obči-nam," je še povedal Kozelj.
Priznanji tudi Peterki in StaretuMed letošnjimi občinskimi nagrajenci v Šenčurju sta tudi nekdanji smučarski skakalec Primož Peterkain prav tako "upokojeni" kolesar Matej Stare.
Suzana P. Kovačič
Tržič - Investicija v nov pla-ninski dom na Zelenici bopredvidoma vredna 750 tisočevrov. Za dokončanje del jepotrebnih še 120 tisoč evrov,ki pa jih Planinsko društvoTržič nima kje vzeti, zato sose obrnili po pomoč na obči-no. Predsednica Planinskegadruštva Tržič Erna Anderleje povedala: "Zelo si želim,da dom dokončamo do pole-tne sezone. Mineva namrečdvanajsto leto, kar je kočapogorela." Dodala je še, dabo na Zelenici začel delovatigorniški učni center, ki jeravno tako plod sodelovanjas tržiško občino. Jože Štucin,ki vodi Odbor za gradnjodoma na Zelenici je pouda-ril, da so veliko dela vložilitudi prostovoljci, zaključnadela pa morajo dokončatiobrtniki. "Nekaj smole smoimeli s projektantom, saj sose pri projektu pokazale ne-katere pomanjkljivosti," je šedejal. Tržiški župan BorutSajovic je poudaril: "Planin-ske koče so najbolje delujočidel tržiškega turizma, kjer seza obisk in prihodke ne boji-mo."
Na sredini seji občinskegasveta so svetniki z devetnaj-
stimi glasovi za potrdili reba-lans proračuna, tako bodo120 tisoč evrov za dokonča-nje del na domu s petdeseti-mi ležišči prerazporedili izdrugih postavk. "Denar smoprerazporedili iz materialnihstroškov, ki so namenjeni zadelovanje občinske uprave,potem iz stroškov za investi-cijsko vzdrževanje stano-vanj, nekaj prihranka je tudiiz sredstev javne razsvetljave.Za posodobitev atletskegaigrišča v Križah smo dobiliugodnejšega ponudnika inbomo deset tisoč evrov iztega naslova lahko nameniliza dokončanje del na domu.Občina je v preteklih letih ženamenila sto tisoč evrov zanov objekt na Zelenici in po-magala pri razpisu za evrop-ska sredstva za opremo," jepojasnila Meta Maček, vodjaUrada za finance pri tržiškiobčini. Tržiška občina je po-stala tridesetodstotni solast-nik koče, desetodstotni deležima Planinska zveza Slove-nije, preostalo pa Planinskodruštvo Tržič. "Drugega juli-ja imamo predvideno sreča-nje gorenjskih planincev,upamo, da ga bomo lahkozdružili z uradnim odprtjemplaninskega doma," je še dejala Erna Anderle.
Dom na Zelenici do poletjaZ rebalansom proračuna so tržiški občinski svetniki namenili 120 tisoč evrov za dokončanjedel na planinskem domu na Zelenici.
Igor Pustovrh je prve fotografske napotke prejel pri fotografuVlastji Simončiču v rojstni Gorenji vasi. Med letoma 1978 in1982 je obiskoval Srednjo šolo tiska in papirja v Ljubljani. Od1979 do 1993 je bil zaposlen kot litograf v Gorenjskem tisku vKranju. Od leta 1993 je vodil lasten litografski in fotografskistudio Atelje T v Šenčurju pri Kranju oziroma v Stari Loki. S fotografijo se je začel profesionalno ukvarjati v osemdesetihletih. Samostojno je razstavljal v Velenju, Ljubljani, ŠkofjiLoki, Kranju, na Jesenicah, v Umagu, Opatiji in NovemVinodolskem na Hrvaškem. Povabljen je bil k sodelovanjuna vrsti selekcioniranih skupinskih razstav, prejel je več na-grad. Redno je razstavljal na preglednih razstavah Društvaoblikovalcev Slovenije, katerega član je bil. Od leta 1996 jeimel status samostojnega fotografa. Igor Pustovrh se je uvrstil med vidne predstavnike sodobnedomače fotografije. Posvečal se je figuralni motiviki, krajiniin tihožitju. Velik del ustvarjalnih prizadevanj je namenilfotografskim eksperimentom. Med prvimi fotografi se je lotilračunalniške obdelave fotografskih posnetkov. Pri fotografi-ranju akta se je lucidno in provokativno poigral z estetikogolega ženskega telesa in z nekaterimi našimi predsodki.Zanimalo ga je ustvarjanje nove fotografske realnosti,brisanje meja med domišljijo in resničnostjo. Likovna kriti-ka je opozorila na vplive surrealistične ustvarjalne izkušn-je in na odmeve abstraktnega slikarstva. Pritisk na sprožilecfotografskega aparata je bil samo zaključni del ustvarjal-nega procesa, ki se je začel z oblikovanjem in inscenacijofotografiranih kompozicij. Odmeve nadrealističnih sno-vanj lahko zasledimo tudi pri fotografskih podobah, ki sonastale z dvojno osvetlitvijo istega posnetka. Igor Pustovrhse je pri svojem fotografskem delovanju načrtno dotaknilmnogih temeljnih postavk fotografskega medija.
Damir Globočnik
V spomin
Igor Pustovrh (1961-2011)
Jasna Paladin
Komenda - Komendski svet-niki so že drugič v zadnjemtednu zavrnili predlog občin-ske uprave, povezan z na-jemom posojila in začetkomgradnje medgeneracijskegasredišča. Občina Komendaje lani skupaj z SGP Gradi-telj ustanovila podjetje Med-generacijski center Komen-da (MCKOM). Takrat se jeobčina v pogodbi zavezala,da z medgeneracijskim sre-diščem stroškov ne bo ime-la, saj se bo središče z odda-janjem prostorov financiralosamo, minuli teden pa je žu-pan Tomaž Drolec svetni-
kom predstavil predlog zadokapitalizacijo podjetjaMCKOM v višini 1,25 milijo-na (vsak družbenik bi zago-tovil polovico), s čimer bipodjetje pri banki doseglo bistveno boljše pogoje zanajem 8,3 milijona evrov po-sojila. Kot je povedal župan,sta bili projekt pripravljenifinancirati dve banki, v pri-meru dokapitalizacije pa bibile obresti pri izbrani bankiza skoraj milijon evrov nižjekot pri drugem ponudniku.Poudaril je še, da pri odplači-lu kredita občinski proračunne bi bil obremenjen, saj bise posojilo vračalo iz prihod-kov MCKOM.
A svetnikov načrt ni pre-pričal, čeprav je župan napomisleke o vzdržnosti fi-nančne konstrukcije odgo-voril z dodatnim gradivomin kolegijem, na katerem sosprejeli tri sklepe, s katerimbi občino obvarovali dodat-nih stroškov. Na torkovosejo, ki je bila nadaljevanjeprejšnje, je prišlo le šest svet-nikov, drugi pa so sejo ob-struirali. Vid Koritnik, Mati-ja Zadrgal (SLS), Aleš Ma-rinko, Pavel Šmid (SDS),Štefan Kern (VEM), KlaraBerlec (NSi) in Mihaela Po-glajen (LNO) so v sporočiluza javnost zapisali, da se sejeniso udeležili, ker naj bi "fi-
nančna konstrukcija stala natrhlih temeljih in predvidevanovo zadolževanje že takoene bolj zadolženih občin naGorenjskem".
"Svetniki so si očitno čeznoč premislili in žal nam jeugodna varianta padla vvodo. Očitno je, da gre za po-litiko in da hočejo nekaterionemogočiti delo župana.Milijona evrov na tako laheknačin še nikoli nismo vrglistran," je razočaran povedalžupan Tomaž Drolec in do-dal, da bo to za kakšen me-sec zamaknilo tudi samogradnjo, čeprav imajo zaradipoteka koncesije čas le domaja prihodnje leto.
Drolec: Zavrgli smo milijon evrovKomendski svetniki z obstrukcijo seje niso podprli predloga za dokapitalizacijo podjetja Medgeneracijskicenter Komenda, s katerim bi dobili ugodnejše posojilo.
Žirovnica
Nova polnilnica električnih vozil
Šestim gorenjskim turističnim krajem, ki so vključeni v mre-žo polnilnih postaj za vozila na električni pogon, se pridru-žuje še občina Žirovnica. Danes bodo na parkirišču na Brez-nici uradno predali namenu električno polnilno postajo inštiri kolesa na električni pogon. "Občina Žirovnica skupaj sSavskimi elektrarnami in podjetjem Elektro Gorenjska takoob dnevu Zemlje vstopa med občine, ki se zavedajo po-membnosti zmanjševanja izpusta emisij v ozračje, hkrati paskuša biti prijazna do tistih, ki so se že opogumili za nakupvozil na električni pogon. Obenem bomo obogatili turistič-no ponudbo, saj smo od sklada Reenergija prejeli štiri električna kolesa, ki jih bo Zavod za turizem in kulturo Žirovnica vključil v ponudbo Poti kulturne dediščine," je pojasnil žirovniški župan Leopold Pogačar. A. H.
Župan Leopold Pogačar ter direktorica zavoda za turizem in kulturo Maja Zupan (levo) sta pred dnevi že preizkusilakolesa na električni pogon. / Foto: Tina Dokl
Letošnji nagrajenci občine Šenčur / Foto: Matic Zorman
18720640
-10%S tem oglasomv sredo, 27. 4. 2011, dobite
OB PRAZNIKUza vas odprto
od 9:00 - 18:00!
Popust velja na doslej veljavne prodajne cene. Popust ne velja za že narocene izdelke, poleg tega ga ni možno kombinirati z drugimi akcijami. Po-pust ne velja za reklamne, akcijske in znižane izdelke, vrednostne bone, servisne storitve, akcijske cene »kika Bestpreis«, knjige, kuhinjske bloke, Stressless, Team 7, Hülsta Now, Miele, Tempur, Moll, Joop!, Austroflex, Swissflex, Bugaboo, Lirio, V&B, Riedel, Seltmann Weiden, Gmundner, Königl. Tettau, Arzberg, Leonardo, Die Grüne Linie, izdelke Cash&Carry in elektricne aparate. Popust velja samo 27. 04. 2011. kika Villach/Beljak, Kärntner Straße 7, tel. 0043 (04242) 32111, odprto: pon. – pet. 9.00 – 18.00, sob. 9.00 – 17.00. kika Klagenfurt/Celovec, Völkermarkter Straße 165, tel. 0043 (0463) 3840, odprto: pon. – pet. 9.00 – 18.00, sob. 9.00 – 17.00. kika Feldbach, Mühldorf 437, tel. 0043 (03152) 61 61, odprto: pon. – pet. 9.00 – 18.00, sob. 9.00 – 17.00. kika Graz/Gradec, Kärntner Straße 287, tel. 0043 (0316) 282556, odprto: pon. – pet. 9.00 – 18.30, sob. 9.00 – 17.00.
popusta pri vašem
nakupu
6GORENJSKI GLAS
petek, 22. aprila [email protected]
Svoje prihranke nam lahko povsem zaupate. UniCredit Bank je članica skupine UniCredit, ene največjih in najtrdnejših finančnih skupin v Evropi. Preverite našo pestro ponudbo depozitov in izberite najvarnejši način varčevanja. www.unicreditbank.si/depoziti
VARNO ZALEDJE ZA VAŠE DEPOZITE.
Če želite sredstva vezati za 6, 12 ali 24mesecev izkoristite ponudbo UniCredit Bank insklenite Dvojni bonus depozit z atraktivnoobrest no mero v kombinaciji z brezplačnimnezgodnim zavarovanjem. Depozit ponuja odlič -no, do 4,5 % enovito nominalno obrestno meroza dvoletno vezavo (višina obrestne mere jeodvisna od roč nosti vezave depozita, veljavnefiksne letne obrest ne mere pa so objav ljene vposlovnih enotah in na spletni strani banke).
S prihranki in zavarovanjem za var nostdružine in vasDvojni bonus depozit je namenjen vsem, ki želitevarno oplemenititi svoja sredstva, hkrati pa zava -rovati družino in sebe. Banka bo za dobo vezavedepozita depo nenta brezplačno zavaro vala zaprimer nezgodne smrti in nezgodne invalidnostipri zavarovalnici Generali d.d. Ponudba velja zadepozite v zneskih med 10.000 in 100.000 evriin prinaša dvojno varnost – finančno ter socialnoz brez plačnim ne zgod nim zavarovanjem, v časutrajanja vezave Dvojnega bonus depozita.
Dostop do denarja ob nepredvidenihdogodkihV primeru nepredvidenih finančnih po treb včasu vezave depozita, vam pri UniCredit Bankomo gočijo dostop do nadomestnih sredstevpod ugodnimi po goji. Ponudba velja do preklica.
Spremembe v finančnem in gospodarskem okolju so omajale zaupanje vlagateljevza naložbe v delnice, zato se jih večina še vedno raje odloča za varnejše oblikevarčevanja, kot so bančni depoziti. Kratkoročni bančni depoziti so vsekakorprimeren način varčevanja, če vemo, da bomo denar potrebovali v kratkem.
Varno zaledje za vaše depozite
Oglasno sporočilo
Aljoša Furlan, produktni specialist, UniCredit Bank
Elektronski naslov:[email protected]
Dodatne informacije:www.unicreditbank.si
Aljoša Furlan, UniCredit Bank: »Oplemenititesvoja sredstva, hkrati pa zavarujte družino insebe. Preverite našo pestro ponudbo depozitovin izberite najvarnejši način varčevanja.«
Kot je povedal direktorTerm Olimia Zdravko Poči-valšek - projekt so predstavi-li na sredini seji občinskegasveta - na ta način želijo oži-viti zemljišče v središčuKranjske Gore, ki je v lastiSlovenskih železnic, ki sohkrati 18-odstotni lastnikTerm Olimia. Ko so proučilistanje na področju turizmav kraju, so ugotovili, daKranjska Gora potrebujepredvsem dodatno ponudbooziroma infrastrukturo, nepa novih hotelskih postelj.Zato so pripravili projekttermalnega kopališča, kinaj bi ga dnevno obiskalovsaj petsto gostov, in sicertistih, ki bivajo v KranjskiGori, kot tudi dnevnih obis-kovalcev. Projekt je vreden
od deset do štirinajst mili-jonov evrov, pri čemer vTermah Olimia računajotudi na nepovratna sredstva.Po optimističnih napovedihbi objekt lahko začeli graditiprihodnje leto, zaživel panaj bi konec leta 2013 oziro-ma v začetku leta 2014. Di-rektor Počivalšek je ob tempoudaril, da se bodo projek-ta lotili le, če bodo imelitudi podporo lokalne skup-nosti. Občinski svetniki soprojekt v celoti podprli, sajbo obogatil turistično po-nudbo kraja, poleg tega panaj bi na ta način pridobilivsaj trideset novih delovnihmest. Nekaj pomislekov soizrazili edinole glede številaparkirnih mest - predvide-nih je sto, ter prometa doterm, ki bo potekal mimošole in vrtca.
Terme pod Vitrancem�1. stran
Ljubljana
Plečnikove medalje tudi na Gorenjsko
V Narodni galeriji v Ljubljani so minuli ponedeljek podelilipriznanja za najboljša dela na področju arhitekture. Strokov-na komisija je med tridesetimi predlogi podelila enoPlečnikovo nagrado (za obnovo Škrateljnove domačije v Di-vači v Muzej slovenskih filmskih igralcev), tri Plečnikovemedalje in dve študentski Plečnikovi priznanji. Plečnikovomedaljo so si tako prislužili tudi Matija Bevk in Vasa J. Perović za stanovanjsko sosesko Sotočje v Kranju in arhitektter alpinist Miha Kajzel za bivak na Velikih Podih pod Grin-tovcem. J. P.
Ana Hartman
Železniki - Športno društvoSelca (ŠD) tudi na zadnjiseji občinskega sveta ni do-bilo zagotovila, da bo Obči-na Železniki letos sofinanci-rala obnovo športnega parkaRovn ter s tem omogočila ko-riščenje že odobrenih sred-stev ministrstva za šolstvo inšport ter fundacije za šport vvišini 33 tisoč evrov. Predsed-nik ŠD in obenem tudi ob-činski svetnik Brane Berton-celj je drugim članom občin-skega sveta predlagal, najsklenejo, da bodo z rebalan-som Rovnu vrnili 37.500 ev-rov, ki so jih februarja odvze-
li z amandmajem v drugi ob-ravnavi proračuna. "Tegapredloga ne morem dati naglasovanje, saj ne vemo, alirebalans sploh bo. Šele v dru-gi polovici leta bomo vedeli,ali nam bo kje ostal denar," jedejal župan Mihael Prevc."Naša negotovost se je s tempodaljšala. Ne preostanenam drugega, kot da načrteprestavimo v poletni oz. je-senski čas. Nepovratna dr-žavna sredstva moramo po-rabiti v koledarskem letu,tako da katastrofe še ni, pro-blem pa je, ker ne moremoniti začeti potrebnih postop-kov," je po seji dejal Berton-celj.
ŠD Selca si je sicer od Ob-čine Železniki, ki je 40-odstotna lastnica parka, le-tos in prihodnje leto skupajobetal 75 tisoč evrov za do-končanje večnamenskeploščadi, s čimer bi se kon-čala 850 tisoč evrov vrednasanacija po poplavi leta2007. Vanjo je občina do-slej vložila dobrih 77 tisočevrov lastnih sredstev, glav-na dilema svetnikov pa jebila, ali naj občina v Rovnvlaga tudi v prihodnje in ko-liko je to pošteno do drugihšportnih društev. "Strinjamse, da občina pomaga dru-štvu do določene vrednosti,naprej pa je treba stvari pre-
pustiti iznajdljivosti članovdruštva. Ne zdi se mi prav,da bi Rovnu namenjali do-datna sredstva. Lahko se pagremo božička v vsaki vasiin dajemo denar," je dejalTomaž Demšar (SDS). Do-dal je, da bi tudi v Športnemdruštvu Rudno lahko kandi-dirali za nepovratna sred-stva za smučišče, a niso, kersami ne bi mogli zagotovitirazlike. "Na razpis smo seprijavili, ker smo bili z obči-no predhodno dogovorjeniza sredstva. V nasprotnemprimeru ne bi kandidirali,saj nimamo denarja," je po-jasnil Bertoncelj. Janez Fer-lan (SLS) je svetnike spom-nil, da gre za popoplavnosanacijo parka in da bi ta želahko zagotavljal svoja sred-stva, če ne bi bil uničen,Demšar pa je na to odvrnil,da je Rovn že sedaj v precejboljšem stanju kot pred po-plavo.
Rovn še brez denarjaV Športnem društvu Selca upajo, da bo Občina Železniki kljub vsem zapletom letos vendarle sofinancirala obnovo Športnega parka Rovn.
Tržič
Paviljon NOB se poseda
Občinski svetnik Pavel Rupar je na seji občinskega svetaopozoril na klavrno stanje Paviljona NOB v Tržiču. "Paviljonse poseda, ima težave s statiko, stavba pa vsebinsko "živi" inne propada. V spodnjem delu paviljona je obnovljen parket,centralno ogrevanje in je v zakupu Plesnega kluba Tržič," jerazložil župan Borut Sajovic in predlagal, naj KS Tržič - me-sto prenese lastništvo objekta na občino, ker s tem dobijomožnost kandidiranja za sredstva na razpisih. SvetnicaZvonka Pretnar je predlagala, naj se pogleda petnajst let starnačrt obnove paviljona, ki ga hranijo v muzeju. S. K.
Preddvor
Ne za elektronsko gradivo
Tiskana gradiva za seje občinskega sveta so tudi za občinoprecejšen denarni zalogaj, zato je direktor občinske upraveMarko Bohinec na seji vprašal svetnike, ali naj uvedejo elek-tronsko gradivo. Takšno prakso že imajo v nekaterih drugihobčinah. Svetniki temu niso bili naklonjeni, saj jim ne bodokupili prenosnih računalnikov, v tem primeru pa bi si moralgradivo za občinski svet natisniti vsak sam. Pravijo tudi, da sovajeni brati tiskana gradiva in si poleg zapisovati opombe.Večina svetnikov ima računalnik in zna ravnati z njim, kljubvsemu pa želijo za zdaj ostati pri sedanjem načinu. D. Ž.
7GORENJSKI GLASpetek, 22. aprila 2011 EKONOMIJA [email protected]
IZ SVETA DELNICBojan Gradišnik, borzni posrednikABANKA VIPA d. d., tel.: 03/42 58 166
Kdaj bodo cene delnic na Ljubljanski borzi začelenaraščati?
Številni investitorji in drugazainteresirana javnost se spra-šujejo, kdaj bodo vrednostidelnic, ki kotirajo na Ljubljanskiborzi, d. d., začele naraščati.Delnice izgubljajo na vrednosti(z določenimi popravki nav-zgor) že od meseca septembra2007, merjeno z indeksom SBI-TOP. Še posebej se to vpraša-nje odpira v tekočem in aktual-nem mesecu aprilu 2011, kodelnice nekaterih pomembnihgospodarskih družb dosegajorekordno nizke vrednosti. Od-govor na teoretični ravni nazgornje postavljeno vprašanjeje preprost in enak za vse delni-ce in vse borze na svetu. Vred-nosti delnic naraščajo takrat,ko se pojavi zadosti veliko pov-praševanja po delnicah tako vkoličinskem kot v cenovnemsmislu. V realnem življenju ozi-roma praksi so na Ljubljanskiborzi razmere še vedno takšne,da je ponudbe več kot povpra-ševanja. Tako dolgo, kot bodotakšne razmere prevladovale,bodo tudi delnice izgubljale nasvoji vrednosti. Kljub slabemustanju in nič kaj obetavnim na-povedim, upajmo, da se bodovrednosti vsaj nekaterim delni-
cam popravile in razveselilemarsikoga.
Nova KBM zaključuje dokapitalizacijo
Iz Nove KBM, d. d., Mariborso sporočili, da so obstoječidelničarji v prvem krogu vpisa-li in vplačali 8.056.622 delnicoziroma 64.452.976 evrov. Pro-danih je bilo 61,8 odstotkavseh delnic, ki so bile na razpo-lago. Kljub temu da RepublikaSlovenija ni kazala posebnegazanimanja za nakup delnicKBMR, so se zadnji trenutek od-ločili, da preko treh družb vpla-čajo za 47,5 milijona evrov del-nic. Tako RS ohranja v posredniin neposredni lasti 51,1-odstot-no lastništvo v Novi KBMR. Vdrugem krogu dokapitalizacijebodo lahko mali in institucio-nalni vlagatelji vplačali za 39,9milijona evrov delnic po enakiceni 8,0 evra za delnico. Delni-ce KBMR bodo kotirale tudi naborzi v Varšavi.
Za dodatne informacije seobrnite na investicijskobančništvo Abanke:Tel.: 01/47 18 183, e-naslov: [email protected]
Indeks SBITOP na rekordnonizki vrednosti (759,3 i. t.)
Nadzorni organ: Agencija za trg VP, Poljanski nasip 6, Ljubljana, Vir: LJ borza
Opozorilo: Prispevek izraža trenutno stališče avtorja in ne nujno tudi družbe, v kateri jezaposlen. Avtor je zaposlen v Abanki Vipi, d. d., Slovenska 58, 1517 Ljubljana. Prispevekne predstavlja priporočila za nakup ali prodajo finančnih instrumentov. Dodatne informacije v zvezi z nasprotji interesov in politika obvladovanja nasprotij interesov, kiopisuje ukrepe Abanke za preprečevanje nasprotij interesov, se nahajajo na neposrednispletni povezavi http://www.abanka.si/nalozbe/borzno-posredovanje.
The Banker I Banka leta 2010 v Sloveniji I Euromoney I Nagrada za odličnost 2010
Og
lasn
o sp
oroč
iloA
ban
ka V
ipa
d. d
., Sl
oven
ska
58, 1
517
Ljub
ljan
a
Ana Hartman
Železniki - "V Selški dolini seže dolgo časa zavedate, da sorazvoj kraja, delovna mestain življenjski standard odvis-ni od vas, vašega znanja indela. Vse čestitke pogumnimmožem, ki so pred 65 leti včisto drugih razmerah videliv razvoju kovinarstva prilož-nost in s tem domačinom za-gotovili delo v domačem kra-ju," je na torkovi slavnostniseji ob 65-letnici kovinarstvav Železnikih in podjetja Do-mel poudarila gospodarskaministrica Darja Radić.
Župan Mihael Prevc jespomnil, da so se Železnikiv začetku prejšnjega stolet-ja, ko je ugasnil plavž, poto-pili v veliko revščino in le sklekljanjem so si nekaterireševali borno življenje, podrugi svetovni vojni pa jebila dolina sploh opustoše-na. Nov zagon je umirajoče-mu kraju dal domači podjet-nik Niko Žumer, ki je 27.aprila 1946 skupaj s petnaj-stimi somišljeniki ustanovilKovinarsko zadrugo Niko.Začetki so bili težki, saj nisoimeli podpore v vodstvu re-publike, je povedal edini šeživeči ustanovni član zadru-ge Peter Polajnar: "Srečensem, da je delo, ki smo gazačetniki vložili pred 65 leti,da bi domačini dobili zapo-slitev v domačem kraju, do-bilo tolikšne razsežnosti."
Zadruga se je hitro širila,leta 1953 so izdelali prvi elek-tromotor, zaposlenih pa jebilo skoraj 250 sodelavcev. Iznje so se kasneje razvila šte-vilna podjetja: Iskra Elektro-motorji oziroma današnjiDomel, Niko, Tehtnica, patudi Hidria, Indramat, Kladi-var Žiri ... Domel je že vrstolet največji delodajalec v Sel-ški dolini, ta čas ima čez de-vetsto zaposlenih. Podjetje,ki je v stoodstotni lasti zapo-slenih in nekdanjih delavcev,ima s 65-odstotnim deležemsesalnih enot na evropskemtrgu vodilno pozicijo, je po-jasnila direktorica Jožica Re-jec. "Zmerna rast in stalnonapredovanje Domela že polstoletja zagotavljata približno
tisoč delovnih mest, kar jeskoraj polovica vseh v občiniŽelezniki. To nalaga podjet-ju svojevrstno poslanstvo vi-soke družbene odgovorno-sti," je dejal Štefan Berton-celj, predsednik uprave krov-ne družbe Domel Holding.Dodal je, da je 65-letno obdo-bje vodstvu in zaposlenimprineslo številne preizkuš-nje, iz katerih so se naučili,da se je za ohranjanje pri-merne kondicije podjetja tre-ba nenehno truditi.
Skupina Domel dokazuje,da je tudi v krizi možno pre-živeti in uspešno poslovati, ješe poudarila ministrica Radi-ćeva, poleg poguma, idej inznanja pa to omogoča ne-nehno vlaganje v raziskave
in razvoj: "Še posebej semvesela, da se je skupini Do-mel skupaj z nekaterimipodjetji uspelo povezati vrazvojni center za elektroin-dustrijo in elektroniko Nela,kar je pomemben razvojnikorak. Podjetja sama težkopreživijo v globalnem svetu,vedno bolj se kaže potreba,da se med sabo povezujejo inskupaj iščejo rešitve."
Tudi direktor Zborniceelektronske in elektroindus-trije pri Gospodarski zborni-ci Slovenije Janez Renko jeugotavljal, da se je Domel ssvojimi izdelki uspešno so-očil s svetovno krizo, z raz-vojnim centrom Nela pabodo uspešno nadaljevalitradicijo.
Jubilej kovinarstva v ŽeleznikihV Železnikih praznujejo 65-letnico ustanovitve Kovinarske zadruge Niko, iz katere so se razvila številna podjetja, med njimi tudi Domel.
Ministrica Darja Radić, edini še živeči ustanovni član Kovinarske zadruge Niko Peter Polajnar in direktorica Domela Jožica Rejec / Foto: Tina Dokl
Boštjan Bogataj
Jesenice, Idrija - "Zaključekpogajanj in podpis kolektiv-ne pogodbe pomeni uspešensklep socialnega dialoga medvodstvom družbe in repre-zentativnimi sindikati. Novapogodba natančno oprede-ljuje in ureja pravice, obvez-nosti in odgovornosti iz de-lovnih razmerij zaposlenih,"pojasnjuje Helena PregeljTušar iz Hidrie. Nova pogod-ba vsebuje tudi tarifno prilo-go, katere bistveni element jemodel usklajevanja osnov-nih plač v Rotomatiki.
S 1. majem se bodo vseosnovne plače povišale za triodstotke, nadaljnje usklaje-vanje vseh osnovnih plač paje vezano na povečanjeosnovnih plač na ravnibranžne kolektivne pogod-be. "Pomembna novost je
turnusni dodatek v višiniosem odstotkov k osnovnimplačam za vse, ki delo oprav-ljajo v turnusu," pojasnjujePregelj Tušarjeva. V Hidriiso v torek znova poudarili,da je stavka na Jesenicahškodljiva in neupravičena, in
pozvali stavkovni odbor kprekinitvi stavke.
Naslednji dan se je stav-kovni odbor tako tudi odločil."Plače so višje za dobrih enajstodstotkov za skoraj vse na Jesenicah, saj le štirje ne de-lajo v štirih izmenah. O delov-nih razmerah, poleti je v pro-izvodnji peklensko vroče, sebomo pogovarjali po konča-nem delu," je povedal vodjastavkovnega odbora AndrejRobič. Nerazumljivo mu je,da se vodstvo ves čas stavke zodborom ni želelo pogajati,opravili so le nekaj neformal-nih pogovorov. Kdaj bi selahko znova odločili za stav-ko, ne morem napovedati,dodaja Robič.
Čeprav v Hidrii trdijo, daso plače zaposlenih krepkonad panožno kolektivno po-godbo, Robič pravi, da imajoštevilni zaposleni komaj mi-
nimalne neto plače z vsemidodatki, osnovna znaša 592evrov bruto. Po novi pogod-bi, pa naj bo ta rezultat stav-ke ali ne, bodo zaposleni pre-jeli od 80 do 110 evrov brutovišjo plačo. Stavkajoče, na Je-senicah se je za stavko odlo-čilo od 65 do 70 delavcev,podpirala pa jo je velika ve-čina, sedaj skupaj s sindika-tom čaka boj za plačilo nado-mestila v času stavke.
"Vse dokumente smo pre-dali odvetniški družbi. Ker jebila stavka zakonita, jo moraHidria plačati," pravi Robič.Sedaj že nekdanji vodja stav-kovnega odbora, sicer pa prvisindikalist v podjetju pravi,da s stavko niso dosegli vse-ga: "To je manj kot smo žele-li, vendar smo se pripravljenipogovarjati naprej. Plače sonekoliko višje, delovne raz-mere pa ostajajo enake."
Pogajanja zaključena, stavka prekinjenaVodstvo Hidrie Rotomatike je v torek s sindikati podpisalo novo podjetniško kolektivno pogodbo, katere usklajevanja so trajala eno leto. Višje plače, ne pa boljše delovne razmere so razlog za prekinitev stavke na Jesenicah.
Andrej Robič / Foto: Gorazd Kavčič
Boštjan Bogataj
Bled - Za Obrtno gradbenopodjetje Grad Bled je kranj-sko okrožno sodišče preddnevi na predlog upravepodjetja (Roman Beznik inSabina Piber) začelo posto-pek prisilne poravnave. Vporočilu, ki so ga objavili naAjpesu, je insolventnost po-sledica gospodarske krize inupadanja investicij, močnose je povečala tudi konku-renca, posledično pa znižaleprodajne cene. V letu 2009je podjetje ustvarilo 4,1 mili-jona, lani pa 3,2 milijona ev-rov prihodkov. Upravameni, da je tekoče poslova-nje, imajo podpisane pogod-be v višini milijona evrov,dokaj ugodno, tudi zato pa je
najmanj polovična možnost,da bi podjetje znova postaloplačilno sposobno. Vrednostpremoženja na zadnji lanskidan je znašalo skoraj osemmilijonov oziroma manj, kotso znašale obveznosti (8,3milijona evrov), ustvarili so2,8 milijona evrov izgube aliveč kot polovico osnovnegakapitala podjetja. Že več kotdva meseca zamujajo tudi splačilom dveh milijonov ev-rov obveznosti. Po načrtu fi-nančnega prestrukturiranja(NFP) izhaja, da bi GradBled upnike poplačal po-lovično v štirih letih od dne-va pravnomočno sklenjeneprisilne poravnave in zniža-nju obrestne mere (1,5 od-stotka). NFP morajo potrditiupniki.
Grad Bled plačilno nesposoben
8GORENJSKI GLAS
petek, 22. aprila 2011KMETIJSTVO [email protected]
Cveto Zaplotnik
Okroglo - Na kmetiji pr' Po-gvajnu na Okroglem, kjergospodarita zakonca Brankoin Tanja Kalan, redijo tride-set krav molznic in še pri-bližno toliko drugih goved.Glavna dejavnost je prirejamleka, ki ga prek Govedorej-skega poslovnega združenjaprodajajo v Italijo. Obdeluje-jo enajst hektarjev lastne innajete kmetijske zemlje, po-leg močnih krmil dokupijovsako leto tudi nekaj volumi-nozne krme.
Liska dala že 91.502 kilograma mleka
V čredi, ki šteje tri četrtinečrno-belih in četrtino svetlolisastih krav, posebno mestozavzema štirinajst let starakrava Liska, ki je v življenjskidobi dala že 91.502 kilogra-ma mleka ali največ med vse-mi lisastimi na Gorenjskem.V desetih laktacijah je dala vpovprečju 8210 kilogramovmleka s 4,12 odstotka maščo-be in 3,18 odstotka beljako-vin. Doslej je telila desetkrat,prejšnjo sredo so bili nakmetiji v pričakovanju ženjenega enajstega telička."Liska je dobra in zelo dolgo-živa krava," je dejal Igor Sta-nonik, vodja oddelka za živi-norejo v Kmetijsko gozdar-skem zavodu Kranj, in pou-daril, da je te lastnosti pode-dovala po svojih starših.Njen oče, bik avstrijskega iz-vora Pikkobello, je na svojehčere (vseh je bilo osemind-vajset) prenašal dobre noge,ki so pomembne za dolgoži-vost, ter tudi odlično vime invisoko mlečnost. Mati Luna
je telila desetkrat in doseglaza tisto obdobje dokaj visokopovprečno mlečnost - 5822kilogramov mleka s 4,56 od-stotka maščobe in 3,25 od-stotka beljakovin.
Ker je bila Liska vseskozitudi dobro plodna, se je selek-cijska služba skupaj z rejcemodločila za embriotransfer, toje za prenašanje oz. za trans-plantacijo zarodkov. Najprejso kravo trikrat osemenili,nato so zarodke teličkov izpi-
rali, pri tem so glavno deloopravili strokovnjaki Veteri-narske fakultete. Skupaj soizprali deset zarodkov, osemod teh je bilo dobrih in so jihpresadili v druge krave in teli-ce v hlevu. Pri petih se je za-rodek "prijel", tako da so fe-bruarja letos vse v razmakuenega tedna telile. "Vseh petteličkov - dva bikca in tri telič-ke - je zdravih," je dejal go-spodar Branko in dodal, dabodo teličke obdržali za na-
daljnjo rejo, bikce pa bodooddali v vzrejališče plemen-skih bikov v Mursko Soboto.
Hitreje do večjega številapotomcev dobrih staršev
Kot je pojasnil doc. dr. Jan-ko Mrkun, odgovorni vodjaskupine za ravnanje z zarod-ki na Veterinarski fakulteti vLjubljani, je pri embriotrans-ferju oz. pri presajanju(transplantaciji) zarodkovpomembno, da so pojatveniciklusi darovalke in prejem-nic zarodkov usklajena. Pridarovalki s pomočjo hormo-nov spodbudijo ovulacijovečjega števila jajčec, ose-menijo pa jo dvakrat ali tri-krat v dvanajsturnih razma-kih. Zarodke pridobijo tako,da jih izperejo s posebnimkatetrom, ki ga vstavijo glo-boko v maternico sedmi danpo prvi osemenitvi. Potlej jihpod mikroskopom ocenijo inpripravijo za prenos ali pa jihgloboko zamrznejo. Prejem-nice zarodkov so običajno te-lice, ki morajo biti v pojatvina isti dan kot darovalka."Postopki so nekirurški nitine predstavljajo večje nevar-nosti za darovalko ali pre-jemnice zarodkov. Postopke,ki niso vezani na žival, opra-vimo v mobilnem laboratori-ju, ki pri ravnanju z zarodkiomogoča sterilne razmere,"pravi Janko Mrkun in pou-darja, da so glavne prednostitovrstne tehnologije večještevilo potomcev elitnih star-šev, skrajševanje generacij-skega intervala, hitrejši se-lekcijski napredek in varnej-ša izmenjava genetskegamateriala (zarodek je praktič-no že oblikovana žival).
Zarodke teličkov presadiliiz ene krave v drugeNa Kalanovi kmetiji na Okroglem so zarodke teličkov iz visoko mlečne in dolgožive krave Liske presadili v druge krave in telice, ki so potlej skoraj hkrati telile in "povrgle" pet zdravih teličkov.
V Sloveniji letno opravijo približno dvajset transplan-tacij zarodkov, na širšem območju Gorenjske od šestdo deset, večinoma pri črno beli ali svetlo lisasti pasmikrav. Živali odbere selekcijska služba, v večini prime-rov bikovske matere ali selekcijsko zanimive živali, naprimer za potrebe ohranjanja biotske raznovrstnosti.Glavno vlogo pri teh posegih ima Veterinarska fakulte-ta, ki pri izvajanju programa sodeluje z vsemi prizna-nimi rejskimi organizacijami na območju Slovenije.
Branko in Tanja Kalan ter Igor Stanonik
Telički, ki so se razvili iz zarodkov in so se skoraj hkrati rodili februarja letos.
Škofja Loka
Nagrada dijakom za maketo čebelnjaka
Podjetje Belinka je v letošnjem šolskem letu pripravilo zasrednje lesarske šole nagradni natečaj izdelovanja maket le-senih čebelnjakov. Sodelovalo je vseh sedem lesarskih šol, kiso na natečaj poslale skupno sedemindvajset maket. Komi-sija je ocenjevala kakovost izdelave, smisel za detajle, ujema-nje makete z originalnim čebelnjakom in estetski videz. Be-linka je nagradila vse izdelovalce maket, štiri pa še posebej.Denarno nagrado v znesku petsto evrov je prejela tudi skupi-na dijakov drugega letnika Srednje šole za lesarstvo ŠkofjaLoka za maketo čebelnjaka na tovornjaku (na sliki). C. Z.
Kranj
Znani tudi rezultati za mesne izdelke
V Minoritskem samostanu na Ptuju bo od 19. do 22. majarazstava Dobrote slovenskih kmetij, na kateri bodo predsta-vili tudi najbolje ocenjene kmečke prehranske dobrote. Zdajso znani že tudi rezultati ocenjevanja mesnih izdelkov. Meddobitniki zlatih priznanj ni gorenjskih kmetov, Jožef Jereb izStare Oselice pa bo prejel tri srebrna priznanja - za nedim-ljeno suho domačo salamo, za suho domačo salamo in zapečeno panceto ter še bronasto za domačo budžolo. IrenaKejžar iz Robidnice bo dobila bronasta priznanja za ham-burger, domače klobase in za suho meso. C. Z.
Kranj
Odločbe za kmetijsko okoljske ukrepe
Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je prejšnji te-den začela izdajati odločbe za izplačilo finančnih podpor zaukrepe Kmetijsko okoljskega programa (KOP), večino naj bijih izdala do konca junija. Skupno bo izdala 18.400 odločbza izplačila v znesku trideset milijonov evrov. C. Z.
Intenzivni tečaj nemščine na Gorenjskem glasu s Heleno (3. stopnja)
Na ta tečaj vabimo vse odrasle in upokojence, ki si želijo obnovitiznanje nemščine in ga še dodatno pridobiti. Tečaj bo potekal enkratna teden, ob torkih, od 8. do 10.15 v sejni sobi na Gorenjskem glasu.Obsega osem srečanj, če bo skupina želela, se lahko izvaja tudi dvakratna teden. Redna cena tečaja (vključuje gradivo) je 180 evrov, za
naročnike Gorenjskega glasa pa je cena 160 evrov.
Začnemo v torek, 3. maja!Učenje poteka na sproščen način, v majhnih skupinahpri naravni govorki nemščine, na koncu tečaja bomo
šli vsi skupaj na izlet v Celovec, da bomo znanje preverili "v živo".
Za rezervacijo udeležbe pokličite učiteljico Helenona tel. št.: 031/750 763.
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
Glasovi tekači se dobivamo ob četrtkih ob 18. uri v Športnem parku v Kranju. Informacije na 041 342 663
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
9GORENJSKI GLASpetek, 22. aprila 2011 REPORTAŽA [email protected]
Alenka Bole Vrabec
Jelena Justin
Naš današnji cilj je prvakKaravank, ena najbolj zna-nih slovenskih gora. S svoji-mi 2236 metri nadmorskevišine zahteva dokaj dobro fi-zično pripravljenost gornika;pa ni važno, iz katere smerise odpravi nanj. Premagati jepotrebno precejšnjo višinskorazliko. Običajen pristop, kije nezahteven, je mimo Val-vasorjevega doma. Zahtev-nejši in daljši je tisti iz Ljube-lja, preko Zelenice, najza-htevnejša pa je zavarovanaplezalna pot, ki se na Stolpovzpne iz Trat (Johannsen-ruhe) iz Avstrije. Ker je Stolže vedno snežen, se ga bomotokrat lotili iz Završnice.
Zavijemo proti dolini Za-vršnice. Malo naprej od Lov-skega doma so ob makadam-ski cesti, ki pelje naravnost vdolino, levo pa zavija protiAjdni, parkirani jekleni ko-njički. Na travniku na levistrani se začne markiranapot. V spodnjem delu potekapo gozdu. Sledimo markaci-jam, ki nas pripeljejo do ce-ste, ki pelje proti Ajdni. Odtod do Valvasorjevega domaje še 15 minut. Ni skrivnost,da se do sem da pripeljati zavtom, vendar, čemu bi sikrajšali pot, ko pa radi uživa-mo v naravi.
Valvasorjev dom stoji nanadmorski višini 1171 m.
Markirana pot na Stol gremimo doma v smeri vzhoda.Prečimo gozd in po 10 minu-tah pridemo do Žirovniškeplanine. Levo zavija t. i. Ži-rovniška pot, desno pa še ena,nekoliko daljša. Mi zavijemolevo. Od tod naprej se pot str-mo vzpenja, vendar kljub str-mini tega niti ni občutiti, sajje lepo speljana v okljukih. Zvsakim višinskim metrom sebo spreminjala podrast okolinas. Vse bolj bomo dobivaliobčutek pravega visokogorja.Visoka trava in pritlikavi bo-rovci, brez zavetja sence, nasbodo močno segreli. Ko pri-demo do klopce, smo pri t. i.Prižnici. Območje Prižnice jev zimskih razmerah plazovi-to, zato, če je sneg, previdno.V zadnjem delu strmina pri-dobi na naklonu. Travnatigreben na desni strani žlebu
nas bo pripeljal naravnost doPrešernove koče na nadmor-ski višini 2174 m. Naš današ-nji vrh je blizu. Vidimo ga zakočo in do njega je še 15 mi-nut. Od koče se podamo dosedla, kjer je Mali Stol. Z des-ne strani pride pot na Stol izLjubelja. S sedla se povzpne-mo na vrh Stola, 2236 me-trov visokega velikana Kara-vank.
Možnost je tudi, da nižjenamesto po travnatem gre-benu proti koči zavijemolevo po žlebu in se povzpne-mo naravnost na vrh ter po-tem zaokrožimo mimo Pre-šernove koče.
Stol nudi obiskovalcu izje-men razgled. Kot na dlani soostri vrhovi Julijskih Alp. Tri-glav z Rjavino, Bovški Gam-sovec, Stenar, Škrlatica, Špikitd. Pred nami se razprostira
greben Karavank; Belščica zVajnežem, Struška, Golica,Dovška Baba, dominantnaKepa. Na vzhodni strani paVrtača, Begunjščica, Storžič,Kamniške Alpe ... Južnastran je geografsko barvita;Ljubljanska kotlina, gorenj-ska ravnina, notranjsko hri-bovje s Snežnikom, Polho-grajsko in Loško hribovje, Po-rezen, Ratitovec, Jelovica. Se-verno je avstrijska Koroška,pa Ovčji vrh, Vrbsko jezero inCelovec. Severozahodno kipi-jo proti nebu Nizke in VisokeTure. Z vrha Stola se Prešer-novo kočo vidi, kot bi jo ne-kdo izstrelil na rob gore, kjerse neutrudno bori z vetrovi,mrazom in snegom.
Predlagam, da se vrnemopo poti vzpona oz. vse doklopce, v Prižnici sestopimopo žlebu, ki v teh dneh, ko jetam še nekaj snega, nudi hi-ter sestop. Ampak, previdno.Če je sneg pretrd, se hitrolahko zgodi nepotrebna ne-sreča. Če smo se logističnodobro organizirali, pa sesto-pimo mimo Srednje Peči dosedla Šija, 1693 m, ter mimoDoma pri izviru Završnice inDoma na Zelenici do Ljube-lja. A tja nas mora priti ne-kdo iskat. V vsakem prime-ru: trden korak!Nadmorska višina: 2236 mTrajanje: 5 urVišinska razlika: 1586 mZahtevnost: ★★★★★
Planinski izlet: Stol (2236 m)
Mogočen gospodNajvišji vrh Karavank. Nanj vodijo številne privlačne in različno zahtevne poti. Če ga pokriva še malcesnežne odeje, se ga je najbolje lotiti iz Završnice.
Bilo je nekoč ... Bila semiznajdljiva porednica in kosem v travi, na robu vrtnihgredic našla v svetleči se sta-niol papir ovitega čokoladne-ga zajčka (po trgovinah jih ta-krat še ni bilo dobiti), sem gahotela takoj "sleči", saj semvedela, da je pod papirjemslasten zamorček z dolgimiuhlji: "Nehaj trgati papir!Zvečer boš zajčka odneslanoter in košček ga boš lahkotudi pojedla. ... Še malo po-glej po travi, zajček je gotovoše kaj pustil zate!" Brskalasem med travo ... našla še ne-kaj pirhov z nostalgičnimisličicami in jih spravila vprostoren sredinski žep naizvezenem predpasniku. Poglavi se mi je motalo samoto, kako bi ugriznila v zaka-muflirano čokolado. Zdaj sozačeli zajčka občudovati tudižlahtniki, ki so prišli na obisk. " ... Pa je res lep ... Ško-
da bi ga bilo pojesti ..." Kaj pa,če ne bi bil več lep? Vzela sempirh iz žepa in ga zalučalaproti zajčku. Podrl ga je, po-gršal pa ne. Vzela sem drugipirh, ki je pristal na kamnu inpočil, zajček pa je še vednostal. Podobno se je zgodilotudi s tretjim pirhom. Jaz, to-gotnica, pa sem zajčka pre-prosto pohodila ... a pohojenačokolada mi ni posebno tek-nila. Razbiti pirhi pa tudi zajajčno solato niso bili primer-ni. Sledila je pridiga z (zaslu-ženo) kaznijo ... Še danes nemaram načičkanih bleščečihse zajčkov ..., a kadar delamjajčno solato, se pogostokratspomnim nanje.
Jajčna solata
Za 6 do 8 oseb potrebuje-mo: 10 trdo kuhanih jajc, 1 šo-pek redkvic, 1 rdeče jabolko, 4žlice limonovega soka, 3 žlice
mrzle vode, 1 šopek drobnjaka, 1žlico naribanega hrena, ščepsladkorja ali žličko medu, sol,oljčno olje po okusu, za 10 bro-kolijevih rožic, kuhanih na zob.
Brokoli na sopari skuha-mo na zob in ohladimo.
Očiščeno redkvico zreže-mo na tanke lističe, pravtako jabolko, ki ga takoj po-kapljamo z žlico limonovegasoka, da ne porjavi. Jajca olu-pimo in jih zrežemo na kolo-barčke. Drobnjak drobno na-režemo s škarjami.
V kozarec damo 3 žlice li-monovega soka, ščep slad-korja ali žličko medu, 3 žlicemrzle vode, polovico drob-njaka, sol in oljčno olje, ko-zarec zapremo in preliv do-bro pretresemo. Solato rahlozmešamo, jo polijemo s pre-livom in posujemo s pre-ostalo polovico drobnjaka terokrasimo z brokolijem. Po-strežemo z dobrim kruhom.
Tistim, ki iz takšnega alidrugačnega vzroka niso do-puščene slastne mesnine,npr. šunka v testu, bodomorda zadišale
Orade iz pečice s pisanosolato
Za 4 osebe potrebujemo: 4orade (po 300-400 g), sol, po-per, 3 neškropljene limone, 8strokov česna, 8 žlic oljčnegaolja, 4 vejice pehtrana.
Za solato potrebujemo: 50g rukole, 100 g ledenke, 1 trevi-ški radič (200 g), 1 zavojčekkalčkov kreše, 1 čili po okusu,sol, oljčno olje, balzamični kis.
Orade očistimo in izreže-mo škrge; ribe dobro osuši-mo s papirnato brisačo. Dvelimoni narežemo na kolobar-čke, s tretje ostrgamo žlico li-monine lupinice in iztisne-
mo 2 žlici soka. Orade poso-limo in rahlo popramo ter jihnatremo z mešanico olja, li-monovega soka in nastrganelimonine lupine. Na vrhnjistrani trikrat ne preglobokoin poševno zarežemo v kožo.Česna ne olupimo, le rahloga stisnemo. V vsako oradodamo dva limonina kolobar-čka in vejico pehtrana.
Pekač obložimo s papir-jem za peko, ga premažemoz oljem in nanj zložimo ora-de. V vmesne prostorčke na-ložimo natrt česen in pre-ostale limonine kolobarčke.V pečici, ogreti na 225 sto-pinj, pečemo 20-22 minut.
Ventilatorska pečica ni pri-merna!
Iz sestavin za solato lahkona krožnikih ustvarite pravatihožitja in po njih previdnoprelijete preliv.
Pa dober tek!
Veriga Karavank; Potoški Stol, Vajnež, Struška, Golica,Dovška baba, Kepa ... / Foto: Jelena Justin
Prešernova koča na Stolu z grebenom Julijcev in Blejskimjezerom / Foto: Jelena Justin
M I Z I C A , P O G R N I S ES pirhi nad zajčka
Žleb Stola z vrhom / Foto: Jelena Justin
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, Jesenice
10 petek, 22. aprila 2011GORENJSKI GLAS
Urša Peternel
Kranjska Gora - "Obiščiteznamenitosti Kranjske Gorena zanimiv, nekoliko dru-gačen in okolju prijazennačin - z električnim kole-som!" S temi besedami vabi-jo v Turistično informacij-skem centru (TIC) KranjskaGora vse, ki želijo preskusi-ti novost - kolo na električnipogon. Od danes naprej sije takšno kolo mogoče iz-posoditi v TIC KranjskaGora, za enourni najem jetreba odšteti pet evrov, zacelodnevnega pa petnajst
evrov. Na voljo so štiri kole-sa, je povedal Blaž Veber izLTO Kranjska Gora, zašportno dvorano Vitranc paso uredili tudi javno elektropolnilnico, kjer je kolesamogoče napolniti. Izposojakoles na električni pogonsodi v projekt GorenjskoEleKtrO potovanje, ki so gav okviru osi programaLeader za razvoj podeželjapripravili partnerji ElektroGorenjska, Center za traj-nostni razvoj podeželjaKranj in JUST EE, podjetjeza razvoj elektroavtomo-bilov.
Z električnim kolesom po Kranjski GoriV TIC Kranjska Gora si je od danes naprejmogoče izposoditi kolo na električni pogon.
Vilma Stanovnik
Delnice - Gabrijela Mrak,Jejlarjeva mama, se je 18.aprila 1921 rodila kot zadnjaizmed dvanajstih otrok naŽlebedrovi kmetiji na Brdihv Poljanski dolini. V Delnicese je primožila pred sedem-desetimi leti, tik pred začet-kom druge svetovne vojne,med katero je izgubila možaJurija. Z majhnima hčeramaMiro in Mici je ostala nakmetiji, kasneje pa se je poro-čila s svakom Jakom in povilaše sina Izidorja. Tudi drugimož ji je pred 27 leti umrl,tako da sedaj na kmetiji živi ssinovo in vnukovo družino.
"Čeprav sem prebolela karnekaj bolezni, mi ni hudega,saj vsi, še posebno sinovažena Ivica, lepo skrbijo zame.Žal je mi mlada umrla hčerka
Mici, starejša hči Mira pa po-gosto prihaja in rada pomaga.Imam tudi osem vnukov tersedemnajst pravnukov in naj-bolj sem vesela, ko pridejo naobisk. Vsak mesec pride kmeni tudi župnik gospod
Steržaj," pravi mama Gabri-jela, ki je ob jubileju, na svojgod, vse sorodnike povabiladomov v Delnice. Med nji-mi je bila tudi sestra Ange-la, ki bo septembra prazno-vala 95 let. "Naša, Žlebe-
drova družina, ima očitnomočne korenine, saj smovečina dočakali visoko sta-rost. Trije bratje so sicerumrli v svetovnih vojnah,dekleta pa smo vsa dočaka-la prek osemdeset let. Se-stra Katarina, ki je živela naSelu pri Žireh, je bila staraskoraj sto let," pravi mamaGabrijela.
"Kot kmetica kooperantkasem plačevala pokojninskozavarovanje ter doplačala šenekaj delovnih let in takopridobila spodobno pokojni-no. Ker pa denarja sama nepotrebujem veliko, ga z vese-ljem razdam svojim najbliž-jim," tudi pravi mama Ga-brijela, ki je ponosna zlastina vnuke in pravnuke ter nji-hove družine, ki ji dajejoenergije za dolgo življenje inzadovoljstvo.
Skupaj imata 185 letGabrijela Mrak iz Delnic v Poljanski dolini je pred dnevi praznovala devetdeset let, med povabljencipa je bila tudi njena pet let starejša sestra Angela Stanonik iz Dolenjih Brd.
Danica Zavrl Žlebir
Žabnica - Društvo upoko-jencev Žabnica je minulosoboto pripravilo dobrodelnikoncert. Kot nam jepovedala njegova pobudnicaJerica Kraševec, je občinstvonamesto denarja kot vstop-nino prispevalo prehranskein druge izdelke, ki jih potre-bujejo družine za preživetje.Tudi na lanskem koncertuso na enak način zbiraliprostovoljne prispevke, na-menili pa so jih štirim so-cialno najbolj ogroženimdružinam iz sosednje občineŠkofja Loka. Letos je bila nji-
hova pomoč namenjenastanovalcem skupnosti Bar-ka iz Zbilj, kjer v dveh hišahživijo odrasli ljudje s poseb-
nimi potrebami. StanovalciBarke so se na prireditvipredstavili tudi s svojo točko,med nastopajočimi pa so bili
še: mažoretke iz Kranja,tamburaši Folklornegadruštva iz Kranja, pevka Pe-tra Stopar, citrarka MonikaHeričko iz Maribora, članaansambla Baroni iz Maribo-ra s pevko Alenko Heričko,flavtistka Marjanca Jocif, pi-anistka Marija Jamnik,folklorna skupina iz žab-niške šole, ansambel Se-niorji, ljudske pevke iz Tr-boj in Kranjski kvintet (nasliki). "Ljudje se na takšnedogodke najraje odzovejo,če vedo, da bo njihova po-moč šla v roke pomočipotrebnim," je povedalapobudnica koncerta.
Žabniški upokojenci za stanovalce Barke
Bohinjska Bistrica
Predstavili so se štirje pevski zbori
Kulturno društvo Bohinj je v soboto v Kulturnem domu JožaAžmana pripravilo prireditev Pesem združuje, na kateri sose predstavili štirje pevski zbori - poleg gostiteljic, članicKulturnega društva Bohinj, Triglavske rož'ce, še Pomladnizvoki iz Lenarta v Slovenskih goricah, Dekliški pevski zbor izRadelj ob Dravi ter Mladi nomadi iz Selc. Vsaka skupina jezapela štiri pesmi, od slovenskih ljudskih pesmi do dal-matinskih in slovenskih popevk, na koncu pa so vsi zboriskupaj zapeli še dve pesmi. Prireditev je lepo uspela, za toje treba še posebej pohvaliti Urško Odar, zborovodkinjo,mentorico in vodjo Triglavskih rož'c. J. Ku.
Prebačevo
Limone rastejo kar v garaži
V garaži stanovanjske hiše na Prebačevem smo pred dnevipresenečeno ugledali približno tri metre visoko limono. Kotje pojasnil njen ponosni lastnik Jože Zupan (na sliki), gre zacepljeno limono, ki je pri hiši že dobrih trideset let. Z ženoIrmo sta drevo prinesla iz okolice Crikvenice na Hrvaškem."Vsaj že dvajset let lahko z drevesa nabirava tudi plodove.Letos je zraslo približno petdeset uporabnih limon, včasihpa je tudi bolj polna. Za naju z ženo jih je več kot dovolj," jepovedal. Vzgoja limone po Jožetovih besedah ni zahtevna,je pa treba drevo pred vsako zimo še pravočasno umaknitiv notranje prostore. Na vrt jo bo znova postavil za prvomaj-ske praznike. S. Š.
Gabrijela Mrak (desno) s sestro Angelo Stanonik, s katerosta skupaj stari 185 let.
Danica Zavrl Žlebir
Sorica - Učenci in delavciOsnovne šole Ivana Grohar-ja iz Škofje Loke so dan šoleminulo soboto proslavili vSorici, rojstni vasici največje-ga slovenskega impresioni-sta, in s tem prispevali ka-menček v mozaiku dogajanjv Groharjevem letu. Učencipredmetne stopnje so se zavtobusi pripeljali do Sorške-ga potoka in se peš povzpeliv Sorico. Učenci razrednestopnje so se do prireditve-nega prostora pripeljali z av-tobusi in se sprehodili dospomenika. Na prireditvi jevse prisotne nagovoril ravna-telj šole Zlatko Košič. V kul-turnem programu so podvodstvom mentorjev nasto-pili mladi pevci, folkloristi,instrumentalisti in recitator-
ji, ki so recitirali svoje pesmiin prispevali razmišljanja ovelikem slikarju. Učenci so
si ogledali Groharjevo hišo,prisluhnili besedam MiraKačarja o Groharjevi veličini,
se sprehodili do spomenikavelikega slikarja in tja položi-li venec.
Dan šole proslavili v Sorici
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
[email protected] GLASpetek, 22. aprila 2011 11
Vilma Stanovnik
Kranj, Ljubljana - Po odigra-nih prijateljskih tekmah naj-prej na Madžarskem, natodoma s Kazahstanom in mi-nuli konec tedna v Franciji,so se slovenski risi v torekzbrali na zaključnih pripra-vah v Tivoliju, kjer bodo tre-nirali vse do odhoda na sve-tovno prvenstvo elitne skupi-ne, ki se prihodnji petek za-čenja na Slovaškem. Varo-vanci selektorja Matjaža Ko-pitarja bodo v Bratislavo od-potovali le dan pred prvo tek-mo, ki jih čaka 29. aprila, kose bodo pomerili z domačoreprezentanco Slovaške. Po-leg Slovenije in Slovaške stav skupini A še reprezentanciRusije in Nemčije. Našibodo z Rusi igrali v nedeljo,1. maja, obračun z ekipo
Nemčije pa jih čaka v torek,3. maja.
Sicer pa bo na prvenstvunastopilo šestnajst najbolj-ših reprezentanc sveta, ki sorazdeljene v štiri skupine. Vprvem delu se bodo v skupi-ni pomerile reprezentancevsaka z vsako. Prve tri iz vsa-ke skupine se bodo uvrstile vdrugi del tekmovanja, zad-njeuvrščene pa se bodo bori-le za obstanek. V skupini zaobstanek se bodo reprezen-tance borile vsaka z vsako, vnižji rang tekmovanja pa bo-sta izpadli najslabši dve.
Našo reprezentanco, ki sije nastop v eliti izborila polanskem svetovnem prven-stvu skupine A v Ljubljani,tako v prvem delu čakajo trires močne reprezentance,vendar pa so slovenski risiočitno vsak teden v boljši for-
mi, kar so dokazali tudi naprijateljskih tekmah, ko soprav na zadnji tekmi protiFranciji dosegli pomembnozmago. Po turnirju v Francijije znan tudi že ožji seznamkandidatov za nastop na Slo-vaškem. To so vratarji AndrejHočevar, Robert Kristan inMatija Pintarič, branilciDamjan Dervarič, Blaž Gre-gorc, Sabahudin Kovačevič,
Aleš Kranjc, Gregory Kuž-nik, Jakob Milovanovič, ŽigaPavlin, Klemen Pretnar, Mit-ja Robar, Andrej Tavželj ternapadalci Jaka Ankerst, Bošt-jan Goličič, Andrej Hebar,Matej Hočevar, Žiga Jeglič,Jan Muršak, Aleš Mušič, RokPajič, Žiga Pance, Tomaž Ra-zingar, David Rodman, Mar-cel Rodman, Robert Sabolič,Mitja Šivic in Rok Tičar.
Hokejisti odštevajo dneveDo začetka letošnjega svetovnega prvenstva elitne skupine, ki ga bo med 29. aprilom in 15. majem gostila Slovaška, je še natanko teden dni, varovanci Matjaža Kopitarja pa se te dni potijo na ledu v Tivoliju.
Vilma Stanovnik
Jesenice - Letošnje državnoprvenstvo v dvoranskem ho-keju je bilo zanimivo vse odprve tekme, saj najboljše eki-pe v elitni ligi postajajo vsakoleto bolj izenačene. Zato pa jebilo manj izenačen veliki fi-nale, v katerem sta se zadnjadva tedna merili ekipi škofje-loškega Insporta in kranjsko-gorskih Zelencev. Ločani, kiso v polfinalu v treh tekmahdvakrat nadigrali ekipo Žirov,so bili v finalu precej bolj sve-ži kot ekipa Zelencev, ki se jev veliki finale uvrstila po trehtežkih tekmah proti ekipiOlimpije.
Tako so že na prvi finalnitekmi v dvorani Poden Kranj-skogorci izgubili s 6 : 3, šebolj nemočni pa so bili minu-lo soboto v domači dvorani naJesenicah. Letos pomlajenaekipa Insporta je namreč žena začetku tekme povedla skar štirimi goli, tudi v nadalje-vanju pa so Ločani pridnopolnili gol Zelencev in nakoncu slavili z 2 : 8. "Odloči-lo je predvsem dejstvo, da
smo ubrali pravilno taktiko,saj smo bili na parketu nevar-ni in zanesljivi prav vsi igral-ci. S hitro in kombinatornoigro smo nadigrali tekmece.Ne smemo pozabiti tudi na-ših zvestih in glasnih navija-čev," je povedal kapetan In-sporta Iztok Miklavčič, ko jeiz rok novega predsednikaFloorball zveze Božidarja Zu-pančiča prevzel pokal za novnaslov državnih prvakov.
Ločani so se devetega naslo-va prvakov veselili zasluženo,saj so v državnem prvenstvuelitne lige letos odigrali dvajsettekem, od tega so šestnajstkratslavili, enkrat remizirali in tri-krat izgubili. Največje razoča-ranje prvenstva je ekipa Itak-športa Borovnice, ki je branilanaslov prvaka, na koncu pa jeigrala zgolj za obstanek v elitniligi, kar ji je z zmagama nadekipo Thunderja Jesenic tudi
uspelo. Iz elitne lige je izpadlamlada ekipa Insporta, vanjopa se je spet uvrstila ekipa Po-lycom Brloga.
Čeprav je naslov prvakov žeoddan, pa še niso znani dobit-niki vseh medalj. V boju zatretje mesto sta ekipi Žirov inOlimpije zmagali vsaka poenkrat, tako da bo odločilnatekma jutri, v soboto, ob 18.uri v telovadnici vojašnice F.R. Staneta v Ljubljani.
Za Ločane deveta zvezdicaV velikem finalu državnega prvenstva v dvoranskem hokeju je ekipa Insporta iz Škofje Loke zanesljivopremagala moštvo Zelencev iz Kranjske Gore in devetič osvojila naslov državnih prvakov.
Kapetan naše reprezentance na svetovnem prvenstvu elitne skupine bo izkušeni Tomaž Razingar (na sliki) z Bleda, ki bo 25. aprila dopolnil 32 let. / Foto: Tina Dokl
Brdo pri Kranju
Na Brdu bo zrasel nogometni centerPri Nogometni zvezi Slovenije so te dni predstavili nekaj na-črtov dela v prihajajočem obdobju. Med njimi je tudi grad-nja nacionalnega nogometnega centra na Brdu pri Kranju.Zgrajen bo na območju sedanjega hipodroma, sestavljen pabo iz treh nogometnih igrišč, spremljajočega objekta z gar-derobami in drugimi prostori ter manjšega vadišča z umet-no travo. Predvidena investicijska vrednost gradnje centra je2,5 milijona evrov. NZS bo investicijo v celoti financirala znamenskimi sredstvi UEFA in FIFA, kot je povedal general-ni sekretar NZS Aleš Zavrl, pa pričakujejo, da bo del sred-stev prispevala tudi država, ki je svojo podporo projektu iz-kazala že s sklepom vlade 18. novembra lani, ko je stavbnopravico za zemljišča, na katerih bo zgrajen nacionalni nogo-metni center, za obdobje petdesetih let prenesla na NZS.Prav tako je krovna nogometna organizacija pred kratkimzačela gradnjo nadomestne poslovne stavbe na Čerinovi 4 vLjubljani, čaka pa jih tudi organizacija finalnega turnirja ev-ropskega prvenstva U17, ki bo pri nas v letu 2012. V. S.
DomžaleV nogometnem pokalu še brez odločitevMinulo sredo sta bili odigrani prvi polfinali tekmi slovenskeganogometnega pokala. Ekipa Domžal se je z IB Interblockomrazšla z neodločenim izidom 0 : 0, Luka Koper in Maribor pasta tudi igrala neodločeno 1 : 1. Odločitev o finalistih bo zna-na po torkovih tekmah, ko bodo Domžalčani ob 18. uri gosti-li IB Interblock, Koprčani pa bodo gostovali v Mariboru. V. S.
Medvode
Naslov prvakinje Silvani BelcijanMinuli vikend se je v Medvodah končalo posamično držav-no prvenstvo v kegljanju za ženske in moške. Med ženska-mi je zmagala Silvana Belcijan, ki nastopa za ekipo Eta Kam-nik. V finalu je s 3 : 1 premagala Brankico Pavlovič (Bela kra-jina). Med moškimi je v polfinalu igral Triglavan Jure Star-man in izgubil proti kasnejšemu prvaku Mitju Gorniku z 2 :2 (615 : 641) ter osvojil bronasto kolajno. Lep uspeh je dose-gel še en kegljač Triglava, Janže Lužan, ki je slavil v katego-riji kombinacija, seštevku treh nastopov (Litija 625, Kamnik611 in Tržič 602). M. F.
Radovljica
Blejski odbojkarji zanesljivo do prve zmageV sredo so se začeli obračuni v finalu letošnjega državnegaprvenstva za odbojkarje. Blejski odbojkarji, ki lovijo že sed-mi zaporeden naslov državnega prvaka in osmega nasploh,se v finalni seriji merijo z Uko Kropo. Že na prvi tekmi fina-la je ekipa ACH Volleyja upravičila vlogo favoritov, saj so sla-vili kar z 0 : 3 (-17, -10, -17). Finalni ciklus se igra na tri do-bljene tekme, druga bo jutri ob 17. uri, tretja pa v sredo ob20. uri. Vse tekme igrajo v Radovljici. V. S.
Bled
Ta vikend že 52. prvomajska regataV organizaciji Veslaškega kluba Bled in Veslaške zveze Slo-venije bo jutri in v nedeljo na Blejskem jezeru potekala že 52.prvomajska regata. Regata je uvod v serijo letošnjih vesla-ških tekmovanj na Bledu, katerih vrhunec bo svetovno pr-venstvo, ki bo potekalo od 28. avgusta do 4. septembra.Veslači bodo jutri nastopili v manjših čolnih, enojcih in dvoj-cih, v nedeljo pa v večjih čolnih. Skupno na regati pričakuje-jo nekaj več kot 150 veslačev iz vseh sedmih slovenskih klu-bov, ki se bodo v soboto pomerili v 133, v nedeljo pa v 124posadkah. Oba dneva bodo predtekmovanja potekala v do-poldanskih urah, finala pa popoldne med 15. in 18. uro. V. S.
Bled
Maja pripravljajo eko regatoTa teden je organizacijski odbor za svetovno prvenstvo v ves-lanju na Osnovni šoli Martina Krpana v Ljubljani predstavilzanimivo prireditev, tako imenovano BMW eko regato, ki bona Bledu v soboto, 21. maja. Kot je poudaril predsednik or-ganizacijskega odbora prvenstva Janez Benčina, je veslanjeeden najbolj ekoloških športov, eko regata pa naj bi združilaizobraževalne ustanove, gospodarstvo in šport. Na njej bosodelovalo 32 slovenskih šol, ki sodelujejo v programuEkošola, in prav toliko podjetij, ki bodo za regato sestavilaveslaški četverec. Podjetja bodo za sodelovanje v projektuprispevala deset tisoč evrov sponzorskih sredstev in s tempridobila pravico do promocijskih aktivnosti v okviru eko re-gate ter nato še svetovnega prvenstva. Sodelujoče šole bodopred svojimi stavbami vsaka posadila pet dreves ogroženevrste skorš, po pet pa še na Bledu, kjer bodo oblikovaliposeben spominski park svetovnega prvenstva. V. S.
Danes imate vsi navijači naše članske hokejske reprezentance priložnost, da se od 17. ure naprej znašimi hokejskimi reprezentanti srečate v Mercatorcentru v Šiški. Na prireditvi, ki jo bo povezoval TilenTrotovšek, boste lahko izvedeli vse o prihajajočemsvetovnem prvenstvu na Slovaškem, risi pa se bodopredstavili tudi v uradnih oblačilih za prihajajoči hokejski spektakel leta.
Škofjeloška ekipa Insporta se je naslova prvakov veselila minulo soboto.
GORENJSKI GLASpetek, 22. aprila 201112 [email protected]
AMC
STU
DIO
D.O
.O.,
DU
NAJ
SK
A C
ES
TA 1
58
, LJ
UB
LJAN
A
Matjaž Gregorič
Podbrezje - Zaradi hitre in-tervencije z izvoznim časomdveh minut se požar ni raz-širil, ogenj pa se je razprosti-ral na več delih, zato kranjskipolicisti sumijo, da je šlo zanameren požig. V interven-ciji je sodelovalo 14 gasilcevobeh društev, ki so na poža-rišče prišli s štirimi vozili.Zaradi hitrega odziva inuspešne intervencije so po-žar takoj omejili in na koncutudi pogasili. V večernihurah so ponovili ogled in te-ren pregledali še s termovi-zijsko kamero, ki jo imajo vPGD Naklo, ter spet odkriližarišče v podrasti, zaradi če-sar so morali ogenj še enkratomejiti in pogasiti.
Ogenj v gozdni podrastiProstovoljni gasilci iz Naklega in Podbrezij so se v ponedeljek popoldne spopadli s požarom v gozduv bližini Podbrezij v smeri proti Zvirčam, kjer je zagorela gozdna podrast.
Zgornje Bitnje
Partnerja zabodla v prsi
V sredo okoli 13. ure sta se v Zgornjih Bitnjah sprla in natostepla partnerja 36-letna ženska in 36-letni moški, obadržavljana Avstrije. Ženska je pri tem moškega z nožem za-bodla v prsni koš. Policisti so ji odvzeli prostost in bodozoper njo podali kazensko ovadbo, njenega hudo ranjenegapartnerja pa so z reševalnim vozilom peljali v Klinični centerLjubljana, kjer je ostal na zdravljenju.
Voklo
Zasegli pištolo
V ponedeljek popoldne so policisti v okolici Voklega ustavili54-letnega voznika osebnega avtomobila Renault C, vkaterem sta se peljala še dva moška, stara 27 in 38 let.Policisti so v postopku ugotovili, da so na vozilu nameščenenapačne tablice, pri pregledu vozila pa so pod sedežemsopotnika našli pištolo znamke Herstal cal. 9mm. Policistiso tablice in pištolo zasegli.
Jesenice
Našel bombo iz druge svetovne vojne
V sredo dopoldne je v naselju Prihodi pri Jesenicah občanpri čiščenju okolice našel ročno bombo neznanega tipa inletnika. Na kraj je prišel pirotehnik, ki je ugotovil, da bombaizvira iz druge svetovne vojne. Pirotehnik je bombozavaroval in jo odnesel na uničenje. S. Š.
Foto
: PG
D N
aklo
Bohinjska Bistrica
Z motorjem v ograjo
V torek zvečer so policisti vBohinjski Bistrici obravnavaliprometno nesrečo, v katerise je motorist lažje ranil. Kotso ugotovili, je 23-letni moškizaradi neprilagojene hitrostiizgubil oblast nad motorjemin trčil v zaščitno ograjo. Ne-sreči je botrovala tudi vinje-nost, saj je alkotest pokazal0,35 miligrama alkohola v iz-dihanem zraku. Motornokolo ni bilo registrirano. S. Š.
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
Vrba
Trk na avtocesti
V sredo je bila med Lescami in izvozom za Lipce v smeri Je-senic za več ur zaprta avtocesta. V bližini Vrbe sta namrečtrčili osebni vozili, eno od njih je pristalo v jarku. Jeseniškipoklicni gasilci so s tehničnim posegom iz zvite pločevinerešili eno ranjeno osebo, s pomočjo avtodvigala pa dvigniliiz jarka avtomobil. Cestišče so zaradi izteklega motornegaolja tudi posuli z vpojnim sredstvom.
Radovljica
Zbil pešca
V torek popoldne se je na Kopališki ulici v Radovljici pri-petila prometna nesreča, v kateri je bil pešec huje ranjen.Kot so ugotovili policisti, je 80-letni voznik osebnega avto-mobila Mercedes CLK200 zapeljal s parkirnega prostoraproti prehodu za pešce, kjer je trčil v 73-letnega pešca. Sled-njega so zaradi zloma noge z reševalnim vozilom odpeljaliv jeseniško bolnišnico. S. Š.
Zgornji Brnik, Kranj
Zasegli dve vozili
Letališki policisti so pred dnevi v okolici Letališča JožetaPučnika kontrolirali 24-letnega voznika iz Kamnika in ugo-tovili, da vozi brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Ker jetudi večkratni hujši kršitelj cestnoprometnih pravil, so muzasegli tovorni avtomobil Ford Transit. Zoper voznika bodopolicisti tudi podali obdolžilni predlog na pristojno sodišče.Brez avtomobila Ford Escort je ostal tudi 29-letni Kranjčan,ki so ga policisti ustavili v Kranju. Vozil je brez veljavnegavozniškega dovoljenja, poleg tega je vozil pod vplivom alko-hola (0,76 mg/l). Tudi on je nepoboljšljiv prekrškar. S. Š.
Domžale
Odnesli tudi sesalnik
V torek popoldne so nepridipravi vlomili v stanovanjsko hišov okolici Domžal. Ukradli so prenosna računalnika in sesal-nik, s tem pa lastnika oškodovali za okoli tri tisoč evrov.
Kranj
Ukradli 25 tisoč evrov
Nekaj noči nazaj so neznanci vlomili v podjetje v Kranju iniz blagajne odtujili okoli 25 tisoč evrov. Policisti okoliščinevloma še preiskujejo.
Prijet pri vlomu
Kranjski policisti so pri vlomu v poslovne prostore podjetjav Kranju prijeli 36-letnega Kranjčana, ki je pri sebi že imelmobilni telefon in nekaj alkoholnih pijač.
Škofja Loka
Okradena na avtobusu
Policisti obravnavajo primer drzne tatvine. OsemnajstletnaKranjčanka je na avtobusni postaji Kranj vstopila na avtobusza Škofjo Loko. Ob prihodu v Škofjo Loko pa je opazila, daji je neznanec iz torbice odtujil denarnico z dokumenti inokoli 130 evrov gotovine. S. Š.
www.gorenjskiglas.si
AKTUALNO
POGOVOR
ZANIMIVOSTI
NA ROBU
RAZGLED
Zgodbe Knjige in knjigoljubiPogovor
Velikonočni prazniki
Ljubezen do Slovenije je preddvajsetimi leti združila njihovepoti. Stran 14
Strani 16, 17
Velika noč je največji in najpomembnejši krščanski praznik. Ljubljanski nadškof metropolit dr. Anton Stres v pogovoru za naš časopisopogumlja katoličane, da kljub krutosti in težavnosti časa ohranijo optimizem, hkrati pojasnjuje tudi aktualno dogajanje. "Popolnomaneutemeljeno je špekulirati, da bi se lahko zaradi nesreče v Mariboru zamajala tudi ljubljanska nadškofija," pravi. Ob resnih temah je velikanoč tudi čas, ki ga zaznamujejo potica in pirhi, različne delavnice in razstave. Na sliki: razstava v Vogvarjevi hiši v Dupljah / Foto: Tina Dokl
Tone Košir: Življenje naLučinskem skozi stoletja Stran 19
... z Miro Delavec, ki je o Josipini Turnograjski napisalatretjo knjigo Stran 15
14 petek, 22. aprila 2011
Zgodbe
Marjana Ahačič
Lep pomladni dan jih jesredi aprila spet zvabil naBled. Posedele so na sončniterasi Jožice Drese na Korit-nem in se z navdušenjemspominjale vseh ovinkov nasvojih bogatih življenjskihpoteh. Jožica Drese, BredaWilkinson in Simona KrivecBennett so velik del življenjapreživele v tujini, prav ljube-zen do Slovenije pa je tisto,kar je pred dvema desetletje-ma združilo njihove poti.
"Ko pridemo na Bled, sepočutimo doma, pravijo mojiotroci," pripoveduje SimonaKrivec Bennett, ki s sopro-gom Davidom že nekaj letstanuje tudi na Poljšici priGorjah. Sredi šestdesetih letje kot podiplomska študent-ka jezikoslovja odšla v VelikoBritanijo, tam srečala svojegamoža, se poročila in si ustva-rila družino. "Rodila sem sena Hrušici in do desetegaleta živela na Jesenicah. Po-tem smo se preselili v Dal-macijo, pa v Celje in iz Celjanazaj na Jesenice, kjer semmaturirala. Po diplomi naljubljanski univerzi sem do-bila britansko štipendijo zapodiplomski študij ..." Tamje na univerzi spoznala mla-dega asistenta, ki je kasnejepostal njen soprog. "V Ljub-ljano sem se prišla samo šeporočit," pove z nasmehom.Z možem, akademikom, inštirimi sinovi je v glavnem ži-vela v Londonu in potovalapo vsem svetu. Ko so otrociodrasli, pa se je odločila, da situdi v stari domovini ustvaridom. "Moja mama je bilaDalmatinka z otoka Brača,oče pa z Jesenic. V dogovoruz otroki smo se odločili, da sidom uredimo tu, na Bledu.Vesela sem, da imajo mojištirje sinovi z družinami tudiv teh krajih "svoj kot"."
Ko zagledajo hribe, sepočutijo doma
"Moji pravijo, da se počuti-jo doma, ko zagledajo te ču-dovite hribe okoli nas. Celosnaha, po rodu Irka, čutitako," pravi Breda Wilkin-son, Ljubljančanka, ki jemladost preživela v Ljubljaniin je prav tako v šestdesetihletih odšla v London. Name-nila se je ostati tri mesece, aje, kot pove v smehu, na svojprvi prosti dan v Angliji spo-znala svojega bodočegamoža ter ostala za zmeraj.Tudi ona se je poročila vLjubljani. Njeni radi prihaja-jo v Slovenijo; oba otroka, sin
in hči, kljub temu da vse živ-ljenje živita v Angliji, odličnogovorita slovensko, gospaBreda pa je kot ljubeča babi-ca ves čas razpeta med svoji-ma dvema domovoma: enimv Londonu in drugim na Ble-du.
Jožica Drese, po rodu Trži-čanka, je svojega moža Ge-rarda spoznala pri sestri naNizozemskem, ko sta bilanjena sinova iz prvega zako-na že odrasla. Še preden se jesoprog, po poklicu zobo-zdravnik, pred leti upokojil,sta najprej kupila stanovanjene Bledu, kasneje pa sta seodločila, da se za stalno pre-selita v Slovenijo - leta 2000sta zgradila hišo na Korit-nem, kjer zdaj živita bogatoin aktivno življenje. Oba seukvarjata z dobrodelnostjo -Gerard je rotarijanec, Jožicapa je leta 1998 ustanovila slo-vensko podružnico InnerWheel kluba, v okviru katere-ga pomaga na področju izob-raževanja, vzgoje in vzpostav-ljanju boljših medčloveškihodnosov. S soprogom se ak-tivno vključujeta v družabnoživljenje na Bledu, dvakratletno pa se za dalj časa odpra-vita na Nizozemsko, kjer živi-jo trije od njunih skupaj šti-rih sinov z družinami.
Kaj lahko naredim za Slovenijo
Vojna za samostojno Slo-venijo je bila pred 20 leti tistidogodek, ki je vse tri spet - inše bolj - povezal s staro do-movino. "Bila sva na poti namorje, cesta pa popolnomaprazna," se spominja tistegapoletnega dne Jožica Drese."Ko sva prišla k moji sestri vDajlo, sva ugotovila, kaj sedogaja, in se po agresivnemgovoru generala Adžiča, kisva ga spremljala po televizi-ji, odločila, da se vrneva naNizozemsko. Mož je imeltam ordinacijo in oba sinova,pa tudi moj mlajši sin je kotpilot že živel in delal tam.Kasneje se nam je pridružilaše družina mojega starejšegasina. Ko se je tu vojna po de-setih dneh končala, so otrociodšli, jaz pa sem začela raz-mišljati, kaj lahko naredimza Slovenijo," je povedaladrobna, a izjemno odločnagospa. Povezala se je s teda-njim jugoslovanskim vele-poslanikom v Haagu in zu-nanjim ministrstvom v Ljub-ljani. Vse noči sta z možemprevajala in pošiljala časopis-nim hišam članke in infor-macije o tem, kaj se dogaja vSloveniji. Z njunim posredo-
vanjem je v Slovenijo prišeltakrat najbolj znani nizo-zemski novinar in objavil se-rijo vplivnih člankov v naj-bolj branem nizozemskemčasopisu. "Imela sva tudi tosrečo, da je bil možev dolgo-letni pacient tedanji nizo-zemski zunanji ministerHans van den Broek, ki svaga redno obveščala o dogaja-njih v moji domovini," sespominja Jožica Drese, kate-re soprog je leta 2007 za svojprispevek ter podporo Slove-niji pri osamosvojitvi iz roktedanjega predsednika Jane-za Drnovška prejel medaljoza zasluge.
Povedala svojo resnico in ostala brez službe
Breda Wilkinson je bila nadan napada JLA na Slovenijov Beogradu. "Takrat sem de-lala za srbsko firmo Yugocar.S sinom Gregom sem prišlav Ljubljano, kjer je sin napoti na morje želel preživetinekaj dni s svojimi starimistarši, sama pa sem se služ-beno odpravila naprej v Beo-grad. Ob poslušanju radij-skih poročil v avtu sem izve-dela, kaj se dogaja doma. Po-klicala sem moža v Anglijoin najela avto, da grem posina v Ljubljano. Seveda to nibilo mogoče, ker so bile bari-kade vsepovsod, zato sem sesama vrnila v London in odtam poskušala urediti tudi si-novo pot domov. Osem dnije trajalo, preden smo ga sskupino angleških turistov,ki so počitnikovali na Bledu,uspeli spraviti nazaj v VelikoBritanijo," se spominja. Vaktivno pomoč pri osamo-svajanju in boju za medna-rodno priznanje Slovenije seje vključila takoj po prihoduiz Beograda. "Organiziralismo se v kriznem centru iniskali načine, kako lobirati zaSlovenijo. Nekoč sem mora-la organizirati celo telefonskipogovor med MargarethThacher in tedanjim sloven-skim predsednikom vladeLojzetom Peterletom. Bilo jezapleteno, a mi je uspelo,"pripoveduje. Najbolj pa ji je vspominu ostalo sodelovanjev oddaji londonskega BBC,kjer naj bi kot Slovenka, ki žedolgo časa živi v Veliki Brita-niji, predstavila svoj pogledna slovensko odcepitev. "Kosem prišla v studio, sem ugo-tovila, da bo nasprotne argu-mente predstavljal profesio-nalni politik, predstavnik ju-goslovanske ambasade," pri-poveduje. No, nisem seustrašila, odločno sem pripo-
vedovala o tem, da smo ime-li plebiscit, ki ga je podprlavelika večina Slovencev in daje bilo vse od takrat popolno-ma jasno, kdaj in kako bomopostali samostojni. Po začet-ni naklonjenosti srbskemupredstavniku sem si pribori-la simpatije in zaupanjeBBC-jevega voditelja in, ver-jamem, prepričala gledalce.Res pa je, da me je verjetnoprav to sodelovanje v oddajistalo službe v srbskem pod-jetju, katerega komercialnadirektorica sem bila ..."
Mama vojnega dopisnika
Simona Bennett je bila včasu plebiscita z družino naKitajskem. Še decembra leta1990 je na jugoslovanskemveleposlaništvu dobila novpotni list, ker je staremu pre-tekla veljavnost. "Ko smo sepo sedmih mesecih vrnili vLondon, je najstarejši sinChris diplomiral iz zgodovi-ne in novinarstva. Na velikosrečo se je prav v času, ko jebilo novinarjem posebej tež-ko najti službo, zaposlil pričasopisu Daily Telegraph,kjer so ga takoj poslali poro-čat o dogajanju v Sloveniji.Zaradi mojega družinskegaozadja je zelo dobro poznalJugoslavijo in tudi jezik je ob-vladal." Še zdaj se spomni,kako so ga 21. junija peljali naletališče in kako ji je nekajdni za tem ravnateljica dekli-ške gimnazije, v kateri je ta-krat poučevala, prinesla čas-nik Daily Telegraph s sino-vim člankom na naslovnici:Slovenija v vojni, je bil naslovprispevka. "Pri komaj štiri-indvajsetih je nenadoma po-stal vojni dopisnik! Zelo nasje skrbelo zanj, pa tudi za Slo-venijo, zato smo organiziralidemonstracije, z namenom,da britanska javnost izve, kajse v resnici dogaja pri nas.Sama sem imela na šoli in vnekaterih klubih predavanjao Sloveniji in Jugoslaviji ..."
Chris je po desetih dneh vSloveniji nadaljeval karierovojnega dopisnika. Najprejna Hrvaškem in nato v Bosniin Hercegovini. Njegovaknjiga o razpadu Jugoslavije- Yugoslavia's Bloody Collap-se je doživela kar osem izdaj.Leta 1999 je iz Sarajeva zanekaj let odšel službovat vBruselj, a se je vrnil. Ne vLondon, v Sarajevo, kjer zdajže štiri leta živi z družino indela kot eden od namestni-kov Valentina Inzka, visoke-ga predstavnika mednarod-ne skupnosti za Bosno inHercegovino.
Vojna jih je povezalaJožico Drese, Bredo Wilkinson in Simono Krivec Bennett povezujejo tako izkušnja življenja v tujini inidilična leta na Bledu. Druži jih tudi skupna izkušnja prizadevanj za priznanje samostojnosti Slovenijepred dvajsetimi leti.
Jožica Drese, Breda Wilkinson in Simona Krivec Bennett serade srečajo na Bledu. Jožica Drese in njen soprog Gerardter Breda Wilkinson so za svoja prizadevanja pri osamosvojitvi Slovenije pred kratkim prejeli tudi priznanjeobčine Bled. / Foto: Anka Bulovec
"Z možem uživava v tem čudovitem kraju, rada sva tu. Ažal nama je, da je Slovenija v dvajsetih letih samostojnostiv mnogih ozirih postala potrošniška družba povzpetnikov,ki hlepijo le po materialnem," je do svoje domovine po dvajsetih letih kritična Jožica Drese. / Foto: Anka Bulovec
Vsa moja družina ljubi Slovenijo, pravi Breda Wilkinson,radi prihajajo tako otroci kot vnuki. Žal mi je, da ljudje tuživijo tako vsak zase. Pred dvajsetimi leti, v času vojne,smo znali stopiti skupaj, zdaj pa se zdi, da večina dela le zase. / Foto: Anka Bulovec
V dvajsetih letih smo Slovenci napredovali predvsem vekološki ozaveščenosti, opaža Simona Krivec Bennett. "K sreči, ker je čudovita narava tisto, kar nam ostane, tudiče vse drugo gre." / Foto: Anka Bulovec
15petek, 22. aprila 2011
Pogovor
Danica Zavrl Žlebir
Kako se vaša tretja knjigarazlikuje od prejšnjih?
"Prva knjiga Nedolžnost insila temelji na arhivskem gra-divu, na pismih, ki sta si jihpisala Josipina in njen zaro-čenec Lovro Toman. Druga,Moč vesti, je znanstvena mo-nografija, tretja pa je roman,pisan v prvi osebi, kjer Josipi-na pripoveduje svoja doživlja-nja in občutke. Roman teme-lji na njenem resničnem živ-ljenju - kaj se je dogajalo naDunaju, pa tudi v Preddvoru,kjer je živela na gradu Turn,kako jo je sprejemala družba,kako njeni sodobniki, vmespa so tudi elementi moje fik-cije. Težišče pa je na doživlja-nju ljubezni."
Od kod naslov Šepet rdečezofe?
"Naslov ni nastal naključ-no. Iz pisem med zaročence-
ma sem razbrala, da je bilardeča zofa kraj njunih pogo-vorov in najintimnejših tre-nutkov. Šepet pa zato, ker greza nekaj, kar šepeta, pripove-duje, kar je tenkočutno, ne-žno ..., kot bi Josipina šepeta-la svoje najgloblje občutke, kijih je doživljala ob tem. V večletih prebiranja njenih pisem(gre za 1066 pisem) sem vsebi podoživela Josipino. Inko sem to brala kot dozoreva-joča ženska, sem skušala na-pisati tenkočuten roman sko-zi oči ženske tistega časa. Pi-šem v sedanjiku, ki je nekajbrezčasnega in pomeni, daso misli Josipine kot Sloven-ke in kot pisateljice po-membne in aktualne še da-nes. Želela sem poudaritinjeno iskrenost, ljubezen doLovra, naroda in jezika. Obtem pa roman odstira tuditančico nastajajočega meš-čanskega salona na Sloven-skem. V knjigi so vsi dogod-
ki iz njenega resničnega živ-ljenja, sem si pa dovolila mo-nolog, tudi pisma v tem ro-manu sem tokrat napisalasama in niso Josipinina, pravtako so misli, ki povezujejoroman, iz mojega življenja."
Pa roman Šepet rdeče zofepomeni konec ukvarjanja sprvo slovensko pisateljico,pesnico, komponistko, vašorojakinjo iz 19. stoletja?
"Zagotovo se bom z Josi-pino še ukvarjala. Po trehknjigah najbrž nekaj časa nes pisanjem o njej, pač paimam trenutno v mislih ne-kaj drugega. Nedopustno je,da grob Josipine Urbančič vGradcu propada, zato želimprepričati naše pristojneorgane, da ga zaščiti kot kul-turni spomenik. Zanj sedajplačujem sama, toda če gahočemo ohraniti našim po-tomcem, je treba nekaj sto-riti. Doslej moja prizadeva-
nja, ko sem trkala na vrataštevilnih pristojnih institu-cij, niso bila uslišana.Upam, da se bo vendarle na-šel posluh in poskrbelo zanašo kulturno dediščino.Zelo pa si tudi želim, da bise njena sobica na graduTurn prenovila in nadgradi-la tako, da bo v resnici na-menjena spominu pisatelji-ce in njenim obiskovalcem.Lahko pa da bom napisalaše kakšen roman o njej. Tre-nutno se ukvarjam s pisa-njem o svojih poteh po puš-čavski Afriki in srečanjih stamkajšnjimi ljudmi. Karzadeva Josipinko, pa jo bomnedvomno še igrala, to boostalo vedno moje. Ko jo ig-ram, je to poseben trenutek,ki mi daje občutek, da njenaduša govori skozi moje srce.Zelo veliko mi pomeni insem počaščena, da lahko Jo-sipino Turnograjsko pred-stavljam na takšen način."
Roman, napisan s srcemMira Delavec, doktorica literarnih ved, je po dveh znanstvenih delih o prvi slovenski pisateljici JosipiniTurnograjski desetletje raziskovanja njenega življenja in dela zaokrožila z romanom Šepet rdeče zofe.
Mira Delavec / Foto: Tina Dokl
Dunajski zrezek + pomfri
1,50¤/meniAkcija velja od 15. 4. do 15. 5. 2011 v restavraciji Planet Tuπ Kranj.Akcija ne velja za kupon "NaroËi&odnesi". DDV je vkljuËen v ceno. Slika je simbolna.
Engr
otuπ
d.d
., C
esta
v T
rnov
lje 10
a, 3000
Cel
je
KRANJ
����������������
���������� ��
������
Dr. Mira Delavec je roman Šepet rdečezofe prvič predstavila 8. marca v knjigarni Konzorcij v Ljubljani. Naslednja predstavitev bo v Novemmestu, 8. junija pa jo bo v obliki monodrame pod naslovom Pinka predstavila na gradu Turn v Preddvoru.To bo prispevek k občinskemu prazniku, ki ga v občini Preddvor julijaproslavljajo prav v spomin na Turnograjsko, svojo rojakinjo.
16 petek, 22. aprila 2011
Velika noč
Jože Košnjek
Gospod nadškof, kaj vamosebno pomeni velika noč?
"Ko govorim in čestitamvernikom in vsem ljudem,sporočam tisto, kar mislimtudi zase. Tudi zame v raz-ličnih težavah, ki jih nemanjka, pomeni velika nočtrenutek, ki mi pomaga, dadvignem glavo, da sem boljvedrega razpoloženja in dase z veliko večjim zaupa-njem soočam s težavami, nakatere naletim."
Sam imam na otroško do-življanje postnega časa invelike noči lepe spomine.Kakšni so vaši?
"Takšni, kot jih ima pov-prečen slovenski vernik.Udeleževali smo se bogo-služja v cerkvi, še posebej zaveliko noč. Spominjam se,da smo imeli procesijo že vsoboto popoldne. Pa veliko-nočno jutro in žegen, brezkaterega ni šlo in smo seotroci veselili, ko smo ga no-sili k blagoslovu. Pri nas seje to dogajalo pri neki kapeli,kamor je prišel župnik inblagoslovil velikonočne jedi.Še prej, za cvetno nedeljo,smo delali butare. Hodilsem po gozdu in nabiral le-skove šibe, potrebne za buta-re, pa božje drevce, pušpan.Na vrhu butare je moral bitidren, ki je v tem času že cve-toč. Butare smo potem okra-sili z barvnimi trakovi. Praz-novanje je bilo dosti tradicio-nalno, seveda pa je velikanoč največji praznik."
Kaj je po vašem mnenju bis-tvo velikonočnega sporočilav današnjem času, ko veli-ko ljudi trpi zaradi krize,pomanjkanja pravičnosti insolidarnosti, pa marsikjetudi vere?
"Ravno zaradi krutosti intežavnosti časa nekateri iz-gubljajo zaupanje. Pri nasdoma v Sloveniji in po svetuje kup nerešenih težav. Mno-gi ljudje so zelo črnogledi, zakar imajo osnovo. Smo v ta-kem času, ko nam grozitamalodušje in strah, pregovorpa pravi, da strah ni nikoli do-ber svetovalec. Zaradi strahubi se lahko v življenju odloči-li za kakšno napačno potezoin odločitve, ki bi bile prevečenostranske. V tem trenutkuje še posebej pomembno, daimamo neko luč, da jo vidi-mo, kot pravimo, na koncupredora. In ta luč je gotovovera, da Jezusovo vstajenjepomeni na koncu zmago do-brega nad zlom, zmago res-
nice nad lažjo, zmago pravicenad krivico. Pot je lahko zelodolga. Jezusovo trpljenjepred veliko nočjo nas znovaopozarja, da na poti do boljše-ga ne moremo pričakovatibližnjic. Nekaj časa je trebaprehoditi po poti preizkušenjin težav. Na koncu pa vednopride obljubljena zmaga do-brega nad zlom, resnice nadlažjo in na koncu življenjanad smrtjo. To je tisto največ-je upanje, ki ga lahko človeš-tvo nosi in je za nas po-membno, da preživimo."
Torej je kljub krizi čas zaoptimizem?
"Ta optimizem ne pomenineke lahkotnosti, da se bovse samo od sebe uredilo.Tako razmišljanje je lahkonaivno. Če smo optimisti,pomeni, da verjamemo v toin da je vredno zavihati roka-ve. To se pravi nekaj naredi-ti. Če človek nima nobenegaoptimizma, nobenega upa-nja, potem postane pasiven.Če pa imamo zaupanje, po-tem verjamemo, da je smi-selno in potrebno nekaj do-brega narediti."
Je tak optimizem potrebentudi slovenskim katoličanom?
"Tudi!"
Zaradi težav v mariborskinadškofiji ...
"Mariborski primer je tre-ba lokalizirati, omejiti. Nesmemo ga podcenjevati, pravtako pa tudi ne z njim obre-menjevati vseh slovenskihkatoličanov, kot da je to zače-tek konca. Mariborski pri-mer je posledica objektivnihokoliščin, kot sta gospodar-ska in finančna kriza, in ne-katerih zgrešenih potez. Vseniso bile slabe, vendar je vča-sih dovolj ena napačna, da sevse skupaj začne podirati."
Nad cerkvenimi gozdovini hipoteke
Ko je mariborski primerprišel v javnost, ste na kon-ferenci za novinarje napo-vedali čim hitrejšo sanacijorazmer in ukrepanje zoperodgovorne. Kako daleč ste stem?
"Sedaj smo še vedno v fazireševanja tistega, kar se reši-ti da. Kadar gori hiša, je tre-ba najprej požar pogasiti inreševati, kar je mogoče rešiti.Ko bo enkrat to opravljeno,bo treba poiskati vzroke. Ta-krat pridejo na vrsto krimi-nalisti, če smem tako reči.Med gašenjem jih ponavadini poleg. Ko je požar poga-
šen, se začenjajo druga raz-čiščevanja."
Mariborski katoliški izobra-ženci so v nedavni izjavi zapi-sali, da so v krizi, v kakršni jemariborska nadškofija, po-trebni jasni odgovori, samakriza pa je lahko izziv za vseslovenske katoličane. Kakokomentirate njihovo pisanje?
"Vsekakor je kriza tudi iz-ziv za kristjane. Tudi to ver-jetno velja, da po tem, kar seje zgodilo v Mariboru, v Cer-kvi ne bo več tako, kot je bilo.Gotovo bomo vsi iz tega po-tegnili nauk, ki ga dejanskože vlečemo, še posebej pri
gospodarjenju z našim pre-moženjem. Do njega smo ševedno upravičeni in se nemorem strinjati s tistimi, kipravijo, naj Cerkev ne počnenič drugega, kot samo pridi-ga. Istočasno pa ti ljudje za-htevajo od nas, da bomo za-gotavljali vzgojo in izobraže-vanje in počeli še kup drugihstvari, od varovanja kultur-nih spomenikov do dobro-delnosti. Če hočemo razvijatisvojo dejavnost, potrebuje-mo materialno osnovo. V živ-ljenju se pač vse plača, samovprašanje je, kdo plača! Alibo imela Cerkev svoje vire alipa bo morala računati samo
na svoje vernike, ki bi moraliv tem primeru seči še globljev žep. Ne moremo se odpo-vedati nekemu pametnemuin odgovornemu gospodarje-nju, ki ga je Cerkev v zgodo-vini vedno imela."
Po Gorenjskem se govori,da so cerkveni gozdovi za-radi pomoči ljubljanskenadškofije mariborski podhipoteko. Je to res?
"To ni čisto nič res. Nitikvadratni meter ni zaraditega pod hipoteko. Verjetnoso take govorice povezane sposojilom, ki ga je Metropoli-tana, podjetje ljubljanskenadškofije, dala Zvonu, pričemer ne gre za odnos dvehnadškofij, ampak dveh go-spodarskih subjektov. Posoji-lo je solidno zavarovano in zato trditvijo stojim. V časopisuFinance je bil ta primer pred-stavljen zavajajoče in mani-pulativno. Seveda nekaterimediji zahtevajo od mene, dajim razkrijem podrobnosti.Tega nisem dolžan in tudi nesmem narediti, ker se podro-bnosti poslovnih dogovorov vjavnosti ne razkrivajo. To na-vado spoštujem in jo moramspoštovati tudi v tem pri-meru. To nima nobene zve-ze z našo obljubo, da bo na-še poslovanje transparentno.Transparentnost ne pomeni,da moramo vsakemu člove-ku razkriti čisto vse podro-bnosti naših dogovorov. Zno-va z vso odgovornostjo pou-darjam, da je bilo omenjenoposojilo solidno zavarovanoin ni utemeljenega razlogaza dvom, da Metropolitanane bi dobila vrnjenega de-narja tako, kot je treba."
Torej je finančni položajljubljanske nadškofije trden.
"Trden! Popolnoma ne-utemeljeno je kakorkoli špe-kulirati, da bi se zaradi ne-sreče v Mariboru lahko za-majala tudi Ljubljana."
Cerkev ne more živeti od pridig"Popolnoma neutemeljeno je špekulirati, da bi se lahko zaradi nesreče v Mariboru zamajala tudi Ljubljana," je v velikonočnempogovoru o trdnosti ljubljanske nadškofije povedal njen nadškof metropolit dr. Anton Stres.
"Jezusova velikonočna zmaga nad zlom je središče, ki nam zagotavlja, da bo zadnjo besedo imela ljubezen in ne sovraštvo,da bo zmagalo dobro in ne zlo, da bo imelo premoč življenjein ne smrt. Na veliki petek je ves svet zajela tema in tudi namse marsikateri dan v življenju zdi bolj podoben velikemu petku. Ta svetloba velikonočnega jutra, ko pojemo pri velikonočnem bogoslužju, preganja zlobo in temo. Naj ob letošnjih velikonočnih praznikih obsije tudi vašo življenjskopot, še posebno tiste med nami, ki jih tarejo preizkušnje, izgube in strah, in utrdi v vedrem zaupanju in v pogumnemnadaljevanju v prizadevanjih za vse dobro med nami. Zatovam vsem želim res od srca vesele, srečne in blagoslovljene velikonočne praznike!" (Velikonočno voščilo ljubljanskega nadškofa metropolita dr. Antona Stresa)
Dr. AntonStres
Ljubljanski nadškof metropolit dr. Anton Stres
"Okrožno sodišče v Kranjuje 31. marca 2011glede ugotovitveničnosti sporazuma oureditvi lastninskih razmerij naBlejskem otokurazsodilo, da se tožbeni zahtevek, ki ga je vložila Republika Slovenija, zavrne, ker nibil pravilno formuliran.Župnija Bled inNadškofija Ljubljana takoodločitev pozdravljata, saj omogoča nadaljnji razvojvečstoletne tradicije duhovnega inkulturnega utripa na otoku." (Nadškofov komentar odločitve kranjskega sodišča)
17petek, 22. aprila 2011
Velika noč
Dina Kavčič
Ročna dela so predvsemmed upokojenci zelo priljub-ljena in marsikatera gospase rada zamoti s pletenjem,kvačkanjem, vezenjem aliklekljanjem. V ponedeljko-vem dopoldnevu, ko smorazstavo postavljali, nas jeprva obiskala Radojka Kut-njak iz Kranja, ki je tudi čla-nica Glasovih Muc Copata-ric. Navdihnjena s cvetočopomladjo se je odločila, dabo njen kotiček odet v pisa-ne, živahne barve. Poleg kla-sičnih zvončkov, s katerimise je predstavila že lani, je nanovo izdelala piščančke, kikukajo iz jajčne lupine. Noviso tudi elegantni angelčki z
zlatimi pentljami, ki so pri-merni tudi za božičnovzdušje, krst ali birmo. Zof-ka Kokalj iz Britofa je že večkot deset let vključena v sek-cijo ročnih del pri Društvuupokojencev Britof-Pre-doslje. Prte veze celo leto,največ ob večerih, pozimi patudi čez dan, kadar je slabovreme. Poleg tega izdelujeavbice in zavijačke za narod-ne noše, zato nikoli ne za-mudi Dneva narodnih noš vKamniku. Tončka Kociper izPreddvora je lani na razstavisodelovala s prijateljico Ano,ki si je poškodovala roko injo čaka dolgotrajno okreva-nje. Tončka je vodja skupineza ročna dela z imenom Ge-like, ki šteje šestnajst članic.
Dobivajo se enkrat na teden,od oktobra do marca, ko sre-čanja zaključijo z razstavo obmaterinskem dnevu. Ton-čka ima doma dva kotička, vkaterih ustvarja, največ idejpa dobi iz narave. Poleg pir-hov s perlicami so njena le-tošnja novost veje oljke, kijih je okrasila z obkvačkani-mi črnimi in zelenimi oliva-mi. Pestro sta njun razstavniprostor okrasili sestri iz Bes-nice, Marija Šolar in IvankaLeben. Povedali sta, da je bilv njihovi družini vsem petimotrokom v zibko položen ta-lent za ročne spretnosti. Ma-rija je predsednica KUD Se-jalec, poleg tega je zbralamaterial in izdala dve knjigio Besnici, riše portrete in
scene za gledališke predsta-ve, sodeluje v krožku ročnihdel, ki ga vodi sestra, obe papojeta v skupini z imenomLjudske pevke Tevle (tevlatije star besniški izraz in po-meni pogovarjati se). Ivankaje upokojena deset let in vtem času je začela klekljati.To znanje zdaj kot mentori-ca krožka prenaša na druge,sama pa rada odkriva novetehnike in uporablja različnemateriale. Všeč ji je, da pojepri Tevlah, ko v prijetnidružbi s pesmijo marsikogaganejo ali presenetijo. Velikonoč bodo praznovali v dru-žinskem krogu, ko bosta nakosilo prišla sinova z druži-nama. Tri vnučke že imajo,četrti pa je na poti.
Potrpežljivost in voljaza čudovite izdelkeGlede na število razstav bi avlo Gorenjskega glasa lahko upravičeno preimenovali v razstavno galerijo. Sprejmite torej povabilo na ogled velikonočno-spomladanskih izdelkov v razstavno galerijoGorenjskega glasa.
Tončko je spremljal mož Ivan. Ker se olive na fotografijiprecej slabo vidijo, jih le pridite pogledat.
Ivanka je Jezusa, Marijo in jagnje izdelala iz gline. Teloh in planike so videti kot prave.Marija se ni mogla odreči parčku v narodni noši, ki ga je oblekla njena mama.
Zofka je na razstavo prinesla prte, zato ji je košarico s pirhom posodila Tončka.
Razstava bo do 6. maja na ogledvsak dan od 7. do 15. ure, ob sredahdo 16. ure.Prijazno povabljeni.
Radojka nikoli ne pozabi na znanilce pomladi, zvončke.
18
Na robu
SODNA KRONIKA TEDNA
ČRNA KRONIKA TEDNA
Minuli teden štirje mrtviPretekli teden (od 11. do 17. aprila) so v prometnih nesrečah na slovenskih cestah umrleštiri osebe, poroča policija. Na Gorenjskem sozadnji teden obravnavali 43 prometnih nesreč, vkaterih so se tri osebe lažje, pet pa huje ranilo.Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so gorenjskipolicisti do streznitve pridržali enajst voznikov,zasegli pa so tudi tri vozila. Letos je na slovenskihcestah umrlo že 34 oseb (lani 29), gorenjske cestepa so do minule nedelje terjale pet smrtnihžrtev, v enakem obdobju lani pa eno.
Damjana Šmid
moj pogled
Bojim se, ko oči pretepa mamico (3)
Tradicionalna vzgoja je naredi-la ženske ubogljive in poslušne.Čeprav se zdi, da je to že zgodo-vina, nam vsakdanja praksakaže, da ni tako. Čeprav oza-veščene, smo ženske še vednopod vplivom, da skrbimo za to,da je z nami prijetno in da pov-zročamo čim manj konfliktnihsituacij. Smo obvladane in siželimo pripadati. Cena za pri-padnost družini pa je prevelika,kadar je v njej doma nasilje. Ve-liko žensk pove, da so ob prijavinasilja naletele na gluha ušesavaruhov zakona oziroma nanasvete, naj ne izzivajo nasil-neža, naj se umaknejo, da so ganajbrž z nečim razjezile ... Tež-ko je imeti ravno prav toplojuho, takšno, ki bo nasilnežuvšeč. In če bo že juha prava, bopa pivo pretoplo. Ni konca za
iskanje razlogov, če je nekdougotovil, da se lahko izživljanad žrtvijo in mu to daje obču-tek nadvlade. Zato bi bil žeskrajni čas, da presežemo to mi-selnost, kako je treba vse potrpe-ti, počakati in dati nasilnežu šeeno in še eno in še eno možnost.Do kakšne telesne poškodbebomo to dopuščali? Seveda sonaslednji dan vsi zlati in seopravičijo in pri Bogu prisegajo,da ne bodo nikdar več dvigniliroke nad človeka. Ljudje, ki soozdravljeni alkoholiki, pogostopovedo, da so potrebovali ulti-mat (ali se greš zdravit ali pa sebom ločila), da so naredili ko-rak v pravo smer. Vendar je pritem potrebno imeti dovolj lju-bezni do sebe in do otrok, samo-spoštovanja in poguma, da pri-de do takšnega ultimata. Pre-
večkrat mislimo na to, kako jeto nemogoče, kako se ne da,kako se ne bo nič spremenilo,kako nimamo denarja za sa-mostojno življenje, kako bo tež-ko ostati sam ... Saj mi je reklanekoč ločena mamica, da je vnaši državi bolje ostati pretepe-na kot pa ločena. Da se ji je bo-lje godilo, ko je bila "samo" pre-tepena. Da si je le nakopaladruge težave, ki so dobile novoime. Preživnina, stiki, nadlego-vanje moža po telefonu, čaka-nje pred hišo, zasledovanje ...Pa ni nihče ukrepal, ker se nizgodilo nič hudega. Čeprav jeimel možakar prepoved pribli-ževanja ... Mogoče smo tudiženske premalo glasne in se iz-gubimo v postopkih ... ali panas imajo za histerične. Ljubke,slovenske gejše, zbudimo se.
... ''Zelo odločno sem zape-ljala do prvega Rent a carservisa na Vrhniki. Položilasem kavcijo in že čez pet-najst minut sem se odpelja-la v črnem cliu, povsem ne-opaznem, saj je bilo podo-bnih na cesti nič koliko. Par-kirala sem nasproti vhoda vsvojo hišo, poltovornjak mo-jega soseda me je praktičnov celoti zakril. Želela semvohuniti za njim ...''O tem, kako zelo boli, čeženska doživi prevaro, vedotiste, ki jih je življenje že po-stavilo na realna tla. Pozna-valci pravijo, da je bilo vča-sih prevar vseeno manj kotdanes, saj tudi ni bilo tolikopriložnosti zanje. Danes jepovsem drugače, saj tisti, kiimajo v zakonu težave,sploh ne znajo več potrpeti.
Stisniti zobe in si reči, da bojutri bolje. Ko prepisujem zgodbe mo-jih treh sogovornic, Marije,Lucije in Althee na papir,me sem in tja pritegnejotudi njihovi glasovi, ujeti vzvočni zapis na diktafonu.Med pripovedovanjem sepovišajo, postajajo grobi,jezni, sogovornice kdaj pakdaj začnejo tudi kričati inzmerjati. Ampak tega semže navajena, zgodb, ki semjih že slišala, je bilo nešteto.Althea svoje pripovedovanjeo zasledovanju Tonija takolenadaljuje: "O tem, zakajsem to počela, nisem dostirazmišljala. Tudi o tem ne,kaj bom morebiti videla. Ne-kaj me je gnalo, da sem rini-la z glavo skozi zid, ne da bise zavedala posledic, kaj bibilo, če bi me pri tem vohu-njenju ujel. Vedela sem leeno: kadar bom spet v Toni-jevemu objemu, bo to brezsumničavih misli.Motor avtomobila je ves častekel, zunaj je bilo peklen-sko mrzlo, mene pa bi ze-blo, če gretje ne bi delovalo.Žal mi je bilo, da nisem vze-la s seboj niti knjige, niti re-vije, da bi z branjem prega-njala čas. Okoli desetih se je začelooblačiti, težki oblaki so sezgrnili nad ulico. Ko je zagr-melo prvič, se mi je zdelo,kot da je strela udarila v tlale nekaj metrov stran odmene.Malo pred enajsto se odpre-jo vrata in na pragu zagle-dam Tonija. Še zmeraj je bilv kopalnem plašču, kar semi je zdelo zelo čudno. Ve-dela sem, da je zmeraj odšelv svojo pisarno oblečen v ob-leko, če ne to, pa je imel nasebi suknjič in hlače primer-ne barve.
Pogledal je na uro, previdnopogledal po ulici gor in dolin se takoj nato umaknil na-zaj na varno, v vežo. Po ploč-niku, na moji levi, sem za-slišala korake. Pod dežni-kom vijoličaste barve, na ka-terem je pisalo "čokoladaMilka", je hitela ženska. Bilaje močnejše postave, skoziohlapen plašč pa so tudimoje oči zaslutile razkošnooprsje. Nenadoma se jeustavila in potegnila iz žepatelefon. Skoraj istočasno,kot se je na njenem obrazuzarisal nasmeh, so se vnovičodprla vrata, Toni jo je za-gledal in ji pomahal, naj sto-pi hitreje.Ženska je v naglici zaprladežnik, potem pa je Tonijupoletela v objem. Obraz ji jeposul s poljubi, potem pa sose vrata za njima zaprla.Vse skupaj se je zgodilo vmanj kot minuti. Kljub vse-mu pa se mi je zdelo, dasem se v tisti minuti posta-rala za sto let. Čeprav semslutila, da se bo zgodilo ne-kaj podobnega, pa me je res-nica razorožila in naredilaše bolj krhko in ranljivo. Ne-kaj časa sem se obtoževala,da sem tepka, ker sem splohželela razkriti Tonijevo skri-to plat življenja, potem pasem se, med jokom, smililasama sebi. Enkrat proti pol-dnevu me je začelo tiščati nastran. Previdno sem se izvi-la iz objema parkiranih avto-mobilov in zapeljala do prvegostilne, kjer sem odhitela vstranišče. Potem sem seusedla za mizo in naročilakavo.S tresočimi prsti sem odtip-kala Tonijevo telefonsko šte-vilko.'O, čokoladica moja, kako jeprvi dan v službi?' se je ne-mudoma oglasil. Napela
sem vse sile, da je moj glasdeloval kolikor toliko nor-malno.'Krasno. Vsi so me že težkočakali,' sem se zlagala.'Kaj naj prinesem za kosi-lo?' sem nato nadaljevalabrezskrbno.'Lahko pečenico, jaz pa bomob štirih pristavil krompir...''Danes pridem malo prej,'sem ga prekinila. 'Čez kakšne pol ure bom žedoma.'Začutila sem, kako je zajelsapo. 'Velja. Že hitim v kuhinjo.Ti pa pazi nase. Lupčka.'Na parkirišče, ki me je še ča-kalo, sem pripeljala v trenut-ku, ko je neznanka zapušča-la mojo hišo. Še ko je bila naulici, se je večkrat ozrla na-zaj in mu pomahala.Ko je šla mimo avta, je sicergledala v tla, vendar sem vi-dela njen obraz povsem jas-no in razločno. Morala jebiti še starejša od mene, ma-skaro okoli oči je imela raz-mazano in zdelo se mi je, daso bili njeni lasje še zmerajrahlo mokri od hitrega tuši-ranja. Nisem mogla biti jezna na-njo. Zakaj bi le bila? Prepri-čana sem bila, da se ženskini niti sanjalo, s kakšnimhudičem se je zapletla.Malo sem še počakala, med-tem pa so se vnovič odprlavrata in Toni je smuknil naulico in z naglimi koraki od-hitel v nasprotno smer. Namizi pa sem potem dobila li-stek, na katerem je pisalo:Piška moja. Sem pri zoboz-dravniku, upam, da sekrompir ne bo preveč razku-hal. Nežno te objemam inpoljubljam na najina skritamesta."
(Se nadaljuje)
Milena Miklavčič
usode
Piše: Simon Šubic
Rupar toži novinarja Nekdanji tržiški župan in državni poslanec Pavel Rupar na vrhniškem sodišču toži novinarjaTonija Perića, poročajo mediji. Tožba je povezanaz afero iz oktobra 2006, ko so mediji poročali,da je Rupar v svojem stanovanju v Ljubljani verbalno in fizično obračunal s podnajemnico inmenda tudi intimno prijateljico Ksenijo Slak.Perić je tedaj posnel prepir med Ruparjem inSlakovo, časnik Direkt, za katerega je pisal, pa jev naslednjih dneh objavil magnetogram precejvročega prerekanja. Rupar sedaj novinarja kazensko preganja zaradi neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja. Posnetekje nastal v prostorih redakcije Direkta, ko se jeSlakova po mobilnem telefonu pogovarjala z Ruparjem. Pri tem je imela vključeno funkcijozvočnik, tako da so pogovor lahko poslušali vsiokoli nje. Med njimi tudi Perić, ki naj bi pogovor, tako piše v obtožnici, brez dovoljenjaSlakove in Ruparja posnel z diktafonom. Perićje v zagovoru zanikal, da bi zagrešil očitano kaznivo dejanje. Priznal je, da je pogovor posnel, a je prepričan, da je Rupar vedel, da sepogovor snema, s tem pa je bila po njegovemseznanjena tudi Slakova. Težava naj bi nastala,ker je nekdo iz Direktove redakcije prepis posnetka objavil brez njegovega dovoljenja. Pravtako je zanikal, da bi on del posnetka, ki so gapredvajali v oddaji Trenja, tedaj posredoval televizijski hiši Pop TV. Rupar, ki trdi, da zasnemanje pogovora ni vedel, je bil po lastnih besedah zaradi objave prepisa telefonskega pogovora prepaden, še bolj pa naj bi ga pretresloob informaciji, da je Perić posnetek za tridesettisoč evrov prodal Pop TV. Rupar se je moral zaradi omenjene afere posloviti od poslanskegastolčka, kasneje pa je izgubil tudi na županskihvolitvah. Kot je dejal, mu je novinar s svojim dejanjem povzročil ogromno škodo, saj da gaimajo ljudje še vedno za pretepača žensk. "Nastala mi je tudi ogromna materialna škoda,ki jo bom uveljavljal v drugem postopku," je napovedal. Ksenija Slak, sedaj se piše Smešnjavec, je razložila, da je Ruparju povedala,da telefonski pogovor vsi poslušajo, po njenempa je tudi vedel, da pogovor snemajo, a mu jebilo menda vseeno.
petek, 22. aprila 2011
Pasti interneta
Moja žena je hladna kot ledin mi ne da
19petek, 22. aprila 2011
Knjige in ljudje
Jože Košnjek
med sosediLetos mineva deset let odsprejema zakona številka 38v italijanskem parlamentu,ki zagotavlja zaščito sloven-ske manjšine na celotnemobmočju dežele Furlanije inJulijske krajine. Na to oblet-nico sta pred nedavnimspomnila dva dogodka: danslovenske kulture v Uk-vah/Ugovizza in posvetova-nje v Naborjetu/Malborg-hetto v Kanalski dolini o slo-venskem šolstvu in gospo-darskem razvoju območij,na katerih živijo Slovenci. O položaju Slovencev v so-sednji Italiji, še posebej vVidemski pokrajini, sem sev Ukvah pogovarjal z LuigioNegro iz Osojan v Reziji, kipredseduje odboru Sloven-ske gospodarske zveze iz Tr-sta za Videmsko pokrajino,hkrati pa v Stolbizi v Rezijivodi Zvezo slovenskih kul-
turnih društev v Videmskipokrajini. Zaradi javnegadelovanja za Slovence in slo-venski jezik je bila že več-krat deležna tudi primitiv-nih napadov italijanskih na-cionalistov, še posebej v le-
tih 2003 in 2004. Občasnose pojavljajo tudi sedaj, ven-dar se jih je že navadila."Žal mi je, da nekateri obre-menjujejo ljudi s problemi,ki jih dejansko ni. To ne pe-lje nikamor. Naša dolina po-trebuje druge reči. Energijoje treba usmeriti v napredekin v zagotavljanje prihodno-sti mladim," je povedala Lu-igia. Pri tem je mislila na tr-ditve nekaterih politikov izRezije, da rezijanščina nislovenščina, ampak je leeden od staroslovanskih je-zikov. "Letos mineva deset let odsprejema zakona številka38, ki nam zagotavlja zaščitov vsej deželi in ne le v posa-meznih delih, kot je veljalonekdaj. Sprejem zakona jebil velik uspeh. V njem staše posebej pomembna člen12, ki zagotavlja učenje slo-
venščine v šolah in v drugihoblikah izobraževanja, inčlen 21, ki omogoča materi-alno podporo območjem,kjer živimo Slovenci. To do-ločilo je še posebej po-membno za Rezijo, Nadiškein Terske doline, ki razvoj-no še vedno zaostajajo in sov težkem položaju. Kanal-
ska dolina že napreduje inje v primerjavi z njimi naboljšem. Veseli me, da se vKanalski dolini mladi učijoslovenščine in upam, da jobodo znali tudi čez deset letin imeli bolj odprt pogled nasvet. To bo vsem nam zago-tovilo lepše čase," je poveda-la Luigia Negro.
Miha Naglič
V zadnjem času je na go-renjskem jugu in v njegovisoseščini izšlo več vrhun-skih domoznanskih knjig:Ledinska kronika (spisal Ja-nez Jelenec, uredila dr. Ma-rija Stanonik, 2009), Knji-ga hiš na Žirovskem (PetraLeben-Seljak in Alojz Dem-šar, 2010); najnovejša jeKraji in ljudje pod Porez-nom (2011), delo cerkljan-ske zgodovinarke in muze-alke Ane Štucin. V to nave-zo sodi tudi Življenje naLučinskem skozi stoletja,kapitalno delo, ki ga je na-pisal Tone Košir. Knjiga jerazprodana, a kmalu izide vdrugi izdaji, ki ne bo le po-natis, bo dopolnjena izdaja.Avtor je domačin, po mate-ri iz Dolgih Njiv v lučinskifari, po očetovem rodu izbližnjega Suhega Dola;temu je že pred leti posvetilknjigo Suhi Dol in Suho-dovci (2004, 2005). Po svo-jem osnovnem poklicu jezdravnik, z magisterijem izjavnega zdravstva; temu jekot funkcionar posvetilsklepni del svoje poklicnepoti, v Demosovi vladi1990 je bil namestnik mi-nistrice za zdravstveno insocialno varstvo. Napisal jevrsto z zdravstvom poveza-nih knjig (Petdeset letZdravstvenega doma Škof-ja Loka, 2002; Babištvo naLoškem, 2003; Rdeči križ,2005), v zadnjih letih se je
ves posvetil domoznanstvu,v ta niz sodi tudi knjiga Ko-renine našega drevesa(2007).Koširjeva lučinska knjiga jeiz dveh glavnih delov; v pr-vem (na straneh 21-140) ob-dela vrsto poglavij, ki soskupna celotni lučinski farioziroma krajevni skupno-sti, pri čemer še posebnopozornost nameni farnicerkvi sv. Vida, lučinski šoliin znamenitim Lučinča-nom; v drugem (Domačijena Lučinskem, 141-416) paše vse domačije, razvrščenepo naseljih Lučine, Brebov-nica, Dolge Njive, Prilesje,Suhi Dol in Goli Vrh, Zado-bje. Na začetku so uvodnebesede avtorja, Petra Doli-narja in Ivanke Oblak; sledijim seznam kratic, krajšav,obrazložitev manj znanihbesed in starih mer - karvse bralcu pomaga. Na kon-cu so dodatki, ki jih zahtevavsako strokovno oziromaambiciozno delo: seznamvirov in literature, povzetekv angleščini in poimenskiseznam v knjigi imenova-nih oseb. V slednjem jetudi skrivnost dobre proda-je dobrih domoznanskihknjig - kar se ljudje v njihprepoznajo, bodisi sebeosebno ali svoje prednike,sosede, rojake. Pogoj, dadobra domoznanska knjigasploh lahko nastane, pa je,da zadevni kraj premorečloveka, ki je tega dela zmo-žen in je po možnosti do-
mačin ali rojak, saj lahko lekot tak svoj kraj res dobropozna. In Tone Košir je za-gotovo tak.Avtor v predgovoru prizna,da bi se kljub monumental-nemu zajemu knjige našloše kaj, česar sam ni obdelal."Obsežno in ne najmanjzahtevno poglavje o nava-dah in običajih, zdravju inboleznih ter o kulturnihprireditvah na Lučinskem,kjer so že pred drugo svetov-no vojno v Kovačovem ko-zolcu odigrali tudi nekajiger, puščam nedotaknje-no. Za vzpodbudo drugimraziskovalcem. Bo pa trebapohiteti, saj je ljudi, ki otem kaj vedo, iz leta v letomanj." Tako spodbuja k na-daljevanju svojega dela,hkrati pa v knjigi večkratpoudari temeljni vir, na ka-terega se opira in ga je spi-sal njegov domoznanskipredhodnik Anton Dolinar,ki je bil kar 31 let (1879-1910) lučinski župnik. Vtem času je zgradil novocerkev, leta 1915 pa je v du-hovniškem domu v Kandijipri Novem mestu, kamorse je iz Lučin umaknil zara-
di "pregorelosti", spisalKratko zgodovino župnijesv. Vida v Lučinah na Go-renjskem, ohranjeno v ro-kopisu. Koširjeva knjiga jetako tudi spomenik AntonuDolinarju, enemu od tistihnadvse dragocenih ljudi, kiv svojem zavzetem delu zaneko stvar "pregorijo".Koširjeva knjiga ni po-membna le za Lučine inLučinčane, veliko je v njejdognanj in razlag, ki imajoširšo ali splošno veljavo.Ponekod pride do izrazatudi avtorjeva zdravniškaobčutljivost. Piše, denimo,kako so v starih časih hitelis krstom novorojencev, kerso ti pogosto umirali žekmalu po porodu. Lučinča-ni so morali, dokler nisodobili svoje fare, novorojen-ce nositi h krstu v Poljane,peš, tudi v najhujšem mra-zu, snežnem metežu, neur-jih - in pogosto so otrociravno zaradi tega zboleli inumrli. Podobno seveda ve-lja za vse kraje, ki so boljoddaljeni od farnih cerkva.Predvsem pa je v knjigi pol-no lučinskih posebnosti,kakršna je tudi najbolj po-gosti in lučinsko izvornipriimek. "Priimek Oblak sodosledno (in ga še!) nagla-ševali na 'a' in pravi Lučin-čan ni nikoli mogel zastopi-ti, da je v Loki postal Oblakz naglašenim 'o' ..." Velikoje še takega, nadvse zani-mivega. Berite, priporo-čam.
Knjige in knjigoljubi (95)
Lučinska knjigaTone Košir, Življenje naLučinskem skozi stoletja, Krajevna skupnost Lučine, 2010, 436 strani,[email protected]
Predsednik Republike Avstrije dr. Heinz Fischer,ki je bil v torek in v sredo na obisku v Sloveniji,in predsednik Republike Slovenije dr. DaniloTürk sta se pri oceni zadnjih pogajanj o nekaterihpravicah Slovencev na Koroškem zavzela za"paketno rešitev", ki bo sprejemljiva za Slovencein za deželno ter zvezno vlado. Pri dvojezičnihkrajevnih napisih ni bistven le odstotekSlovencev v posameznem kraju, ampak tudi"kvaliteta" krajev, kjer bi postavili napise.
Luigia Negro
Slovenci v zamejstvu (243)
Obletnica zaščitnega zakona
Kovaška delavnica Kožuhovega Jurja iz Prilesja, postavljenaokoli 1820
Glava sv. Vida iz lučinskecerkve, peščenec, neznanikipar, konec 15. stol.
Matija Bradaška v svojemateljeju v Kranju leta 1910;hrani Gorenjski muzej Kranj
Naslovnica knjige, na njejLučine in rokopis kronistaDolinarja
Avtor na predstavitvi knjigev Lučinah
20
razgled
Kaj se je dejansko zgodilo 27.aprila 1941? V spomin na kajpraznujemo dan upora protiokupatorju? Že večkrat jebilo nakazano, a iz nezanes-ljivih virov oziroma iz drugeroke, da se tistega dne ni zgo-dilo nič pomembnega. Ne-davno pa smo dobili potrdiloiz enega najbolj zanesljivihmožnih virov. V kapitalnimonografiji Andreja Inkretao življenju in delu EdvardaKocbeka (In stoletje bo za-rdelo), ki jo je konec lanske-ga leta izdala založba Modri-jan, je na strani 132 opomba,v kateri je citirano, kar si je27. aprila 1971, ko so ob 30-letnici OF podeljevali poseb-na priznanja udeležencemustanovnega sestanka, v svojdnevnik zapisal Kocbek (kiga na to slovesnost niso po-vabili). Kocbek trdi dvoje:"Prvič: zgodovina NOB ne
pozna nobene oficialne usta-novitve OF. Tudi Antifaši-stična fronta ni bila takratustanovljena, kajti ta je ob-stajala že pred razpadom Ju-goslavije, sam sem bil naenem njenih sestankov /vgostilni/ pri Kolovratu (alipri Sokolu). Ta datum je na-stal manipulativno, Kidrič jepotreboval datum ustanovit-ve in zato so pač neki deba-terski sestanek pri Vidmarjuproglasili za 'zgodovinski da-tum ustanovitve OF'. Drugičpa me na tistem debater-skem sestanku zato ni bilo,ker so mi bili komunisti tističas Hitlerjevega pakta s Stali-nom upravičeno sumljivi,zato sem pogovor z njimi od-klanjal vse do Hitlerjeveganapada na ZSSR, prava OFse je začela z njimi oblikova-ti šele po tem datumu, pole-tje 1941 je izoblikovalo OF,posebno ko se je začela širitinovica, da v njej sodelujejokrščanski socialisti."Dne 27. aprila se torej na vsetiste "dneve OF" (v Jugoslavi-ji) in "dneve upora" (v samo-stojni Sloveniji) nismo spo-minjali dejanske ustanovitveOF, slavili smo neko partij-sko manipulacijo, bil je leeden od številnih partijskihnategov. Kar trdi Kocbek, jepravzaprav "logično", iz trehrazlogov. Prvič: na sestanku,na katerem ni bilo Kardeljakot prvega moža KPS in Koc-beka kot prvaka krščanskihsocialistov, niso mogli skle-niti nič pomembnega ali celousodnega, dejansko so lahkole debatirali. Drugič: komu-nisti so se za upor dejanskoodločili šele po napadu Nem-čije na Sovjetsko zvezo, 21.junija 1941; dokler je veljal
pakt Hitlerja in Stalina, sobili v shizofrenem položaju,v katerem tako ali tako nisobili zmožni sprejeti nekeključne odločitve. Tretjič: OFbrez krščanskih socialistovne bi bilo; na začetku so biliravno Kocbek in njegovi tisti,ki so dali OF vseljudsko kre-dibilnost, bolj zaradi njih kotzaradi peščice tedanjih ko-munistov so se ljudje, ki sobili takrat še vsi vzgojeni kr-ščansko, odločali, da se pri-družijo NOB. Hecna je tazgodovina, v kateri moremodejstva, ki so sama po sebievidentna, prav razumetišele 70 let pozneje ... Ves tačas sem bil pristaš OF inNOB (in sem še), a se mikljub temu oziroma prav zato zdi zamalo, da so nas tako-le nategovali. Kaj torej storiti na dan upora2011, 70 let pozneje? Prazno-vati ali ne? Obesiti zastavo aline? Odgovor (tudi moj) je se-veda: da! Razloga sta vsajdva. Prvič: to je eden od praz-nikov, ki jih je uzakonil dr-žavni zbor, zakone pa je tre-ba - v imenu pravne države -spoštovati in se po njih rav-nati, tudi če se z njihovo vse-bino delno ali v celoti ne stri-njamo. Drugič: treba je gle-dati tudi na vsebino, ne le naformo. Upor proti okupator-ju, ki je pred 70 leti zasedelin razkosal Slovenijo, se takoali tako ni mogel začeti natem ali onem sestanku. Od-ločitev za upor ni bila enkrat-no dejanje tega ali onegadne, bila je proces, v kateremje ta odločitev zorela in dozo-rela. O domnevi, da odločitevza upor morda sploh ni bilasmiselna, pa ne razpravljam,se je že zgodila.
Miha Naglič
Mihovanja
Cvetka Bevc
roman
7. poglavje
Ona je tista, ki ga lahko za ved-no prežene, je Vasilij pomislilob Katarininem smehu. Onaje z enim zamahom utišalazoprnega starca, s katerim seje Varja zaman spopadala zvreščanjem, kot da bi z muši-cami streljala na slona. Kar najsi zdaj grize ustnice, kar najzavida Katarini njeno priseb-nost, ko jima med nadaljeva-njem vožnje natrese podatkovo gorah, mimo katerih se vozi-jo, Sergeja podraži z bajko ogorskih velikanih in mlado de-kle radovedno sprašuje o nje-nem delu. Njeno zanimanjeza modno oblikovanje je Vasi-lija osupnilo, še tega se manj-ka, da ženski postaneta prija-teljici, kako samo brezskrbnoklepetata o najnovejših mod-
nih smernicah. Saj kar nemore verjeti, da mlada profe-sorica rusistike pred mladost-jo ne kaže nobene zadrege.Leta so lahko tudi premoč, iznjenih besed diha razumeva-nje življenja, v sebi vendarnosi tisto, kar je pri Varji toli-kokrat pogrešal. A stran stemi nagajivimi mislimi. SKatarino ga vendar povezuje-jo sorodstvene vezi, za vraga,nekaj mora biti na tem, zago-tovo ji ni tuja tudi dedovazgodba iz teh krajev, kot ji jedomače še marsikaj od tega, sčimer ima on prvič opravka.Nenavadna ženska, tale Kata-rina, je zašepetal sam pri sebi,zdaj je zapeljala avto proti go-stišču, odkrito vabi naslednje-ga dne na skupni izlet. Zakajpa ne, v troje je lepše, se po-smehne Vasilij, čeprav se mu
zazdi, da bo pri vsem skupajodveč njegovo dekle, ki se na-mrdne nad brlogom, ko vsto-pita v sobo, predstavljala si je,da bo poskrbel vsaj za nekajveč udobja, v mislih je imelahotel z vsemi ugodnostmi,ker po takem potovanju bi seji masaža res prilegla. Vasilijsi ne more kaj, da ne zmaje zglavo, za božjo voljo, saj sonjegove roke tudi dobre, a koseže po njej, se ga punca na-veličano otrese. Saj ni imeltega v mislih, ne, prav nič gane mika njena koža, mogočepotrebuje čas, da se znova pri-vadi njenega vonja, a pred-vsem potrebuje smeh, vsajnekaj veselja v tem zajeba-nem življenju, ali mala res nesprevidi, da je z njim trebaravnati drugače. Naj ne izigra-va ruske princeske, ji opone-
se, ko se spravita k večerji injima gostilničar na široko opi-suje dobrote domače kuhinje.Stari Rajnik je poskušal skritipresenečenje nad Vasilijevoobiskovalko, prikrival ga je zgostoljubnostjo ponudbe, ko-zarčkom za dobrodošlico, od-kritosrčnim poizvedovanjemo mladenkinih željah, začinilgovorjenje še s šalo na računprebivalcev, da se je Vasilijglasno zakrohotal. Gost jegost, treba je poskrbeti za nje-govo počutje, je kimal starec,pa ne zaradi denarja, on prise-ga na prastare zakone gosto-ljubja, čeprav bi najraje samobsedel s tem zmešanim Ru-som, ki mu je prirasel k srcu.Pa bolj zaradi tega, ker je za-slutil, da sta njuni zgodbi po-vezani, videc v njem ni zamanoznanjal dogodkov. Toda ni si
dajal opraviti s prihodnostjo,brskal je po preteklosti, našelje svetilnike, ki so zdaj metaliluč tudi na prinašanje krožni-kov, opozorila kuharju, ki se jeobotavljal ob štedilniku in po-časnem odpiranju steklenice. "Dovolj sem star, da vem, za-kaj se nobena stvar ne zgodipo naključju. Mi se nismosrečali brez razloga. Dobertek vama želim," je navrgelgostoma in se umaknil za to-čilni pult. Čuden tič, je s pol-nimi usti komentirala Varja,ampak hrana je res izvrstna,naj pozabi Vasilij na njenoslabo voljo, saj je tudi ona nanjegovo, naj raje prisluhnenovicam iz moskovskega živ-ljenja, najdejo se tudi taki, kiga pogrešajo. Predvsem pa gaje ona, pa karkoli je že nastvari. (Se nadaljuje)
Vaš razgled
petek, 22. aprila 2011
Šepetalnica za veter (43)
Debaterski sestanek
V dolini je že pomlad, v gorah pa zima še pometa z repom. Aprilski sneg jepred dnevi ponudil belo kuliso cvetočemu sadnemu drevju, kar je nevsakdanji motiv za fotografa. Na tem posnetku cvetovi objemajo pobeljeni vrh Storžiča. Stojan Saje
"Tole knjigo od kužetov s'm pleblal," je rekel najmlajši bralec, raje zapišimo svojih staršev branja poslušalec, in jo jadrno popihal v smeri kranjskega Glavnega trga, kjer bo jutri, v soboto, 23. aprila, med 9. in 12.uro na svetovni dan knjige potekala akcija Podarim knjigo, ki jo organiziraOsrednja knjižnica Kranj. Mogoče bo kdo prinesel še knjigo od traktorjev,pa še Pavčka za mamico in Cankarja za očija. I. K., foto: Tina Dokl
PRILOGA GORENJSKEGA GLASA
28 PETE
K_22
. 04.
2011KOROŠKA
POVABLJENI VBOROVLJE
Do Borovelj ni daleč. Morda pa še neveste, da se tam dogajajo zanimivestvari. Maja bo za ogled znova odprtaslikovita soteska Čepa, v Borovljah pa jevreden ogleda muzej puškarstva in lov-stva...
22
LJUDJE
KARAOKE NAOBISKU
Obiskali smo opevano zabavo zasamske, praznovali drugi rojstnidan z Vertigosom in se pridružililjubiteljem karaok v tržiški Casi La-tini. / Foto: Tina Dokl
KULTURA
SANDRIN, KJE JE ŽE TO?
V soboto je Gledališka skupina Gim-nazije Kranj v Prešernovem gledališčupremierno uprizorila dramo Sandrin,ki jo je napisal Ajdin Huzejrović.
25
S pr
edst
ave
Sand
rin v
izve
dbi G
leda
liške
sku
pine
Gim
nazi
je K
ranj
/ F
oto:
arh
iv p
reds
tave
(N
ace
Grg
orin
ič).
Več
na
stra
ni 2
5
Osnovni podatki o KoroškiPovršina: 9.535,97 km2, 132 občinŠtevilo prebivalcev, stanje 03/2011: 558.085
Največja mesta na Koroškem, število prebivalcev v mestni občini, stanje 2010: Klagenfurt/Celovec 93.949, Villach/Beljak 59.089, Wolfsberg 25.162, Spi�al an der Drau/Špital ob Dravi 15.801, Feldkirchen 14.304, St. Veit/Šentvid ob Glini 12.758, Völkermarkt/Velikovec 11.341, St. Andrä/St. Andraž 10.385, Velden/Vrba 8.832, Finkenstein/Bekštajn 8.465. Občina z največjo površino je Wolfsberg 278,31 km², sledita ji Malta 261,77 km² in Metnitz 223,14 km².
Vrhunska zasebna klinika v Celovcuspecializirana predvsem na venozno in estetsko kirurgijoZasebna klinika Lisborg & Partner, s poudarkom na dnevni kirurgiji, ima svoje prostore na severu Celovca. Pacientom iz Slovenije svetujejo sodelavci z zelo dobrim znanjem slovenskega jezika. V veliko zadovoljstvo pacientov potekajo vse operacije brez splošne narkoze.
Zasebna klinika LISBORG & PARTNERFeldkirchnerstrasse 217A-9020 Klagenfurt/CelovecIzvoz z avtoceste za Klagenfurt-Nord /Celovec-severVse informacije o storitvah zasebneklinike Lisborg dobite tudi v slo-venskem jeziku na telefonski številki 0043/463/500 651ali na spletu www.pklp.at
GOVORIMO SLOVENSKO!
Dr. Peter Lisborgpredsednik svetovne akade-mije za kozme�čno kirurgijo
• facelift - pomlajevanje kože• transplantacije las• liposukcija in zatezanje povešene kože na telesu• vbrizgavanje botoksa proti gubicam in proti prekomernemu znojenju• venozne operacije - različni postopki
• povečanje/zmanjšanje prsi, vstavljanje doživljenjsko trajnih vsadkov• oblikovanje zadnjice z vstavki• laserski posegi - odstranjevanje različnih pigmentnih znamenj, tatujev, kapilar, itn...
• osnovna smernica vseh posegov je zdrav in naraven videz• operacije potekajo brez splošne anestezije• vrhunski kakovostni in varnostni standardi• moderni medicinski postopki na najvišji ravni
Celovec ob Vrbskem jezeru ponuja gostom letos zelo zanimivo novost. Obiskovalci si bodo v kapeli Fuchskapelle lahko ogledali vrhunska umetniška dela, ki so nastala v zadnjih 20 le�h in nudijo pogled na apokalip�čni čas.
Celovec - mesto kulture in apokalipseCelovec se lahko pohvali z novim vrhunskim umetniškim delom. Dolgo-letna dela v kapeli Fuchskapelle v mestni cerkvi St. Egid so dokončana. Na tem projektu je delal svetovno znani umetnik prof. Ernst Fuchs kar 20 let. Na 160 m2 je predstavljen apokaliptični čas z njegovega vidi-ka. Obiskovalce čaka ob vrhunski umetniški tehniki lazurnega slikarstva nepozabno doživetje. Kapela Fuchskapelle je tako brezdvomno doslej najpomembnejše delo tega znanega umetnika.
Apokalipsa v kapeli Fuchskapelle (foto arhiv Pfarre St. Egid)
Celovec ob Vrbskem jezeru je v zad-njih letih postal še pomembnejše središče celotne regije Alpe-Jadran. Med najpomembnejše znamenitosti spadajo številni muzeji in medna-rodno priznane galerije, Wörther-seebühne - gledališče na prostem s čudovito kuliso Vrbskega jezera in tudi mestno gledališče. Ta v secesijskem slogu zgrajena stavba je celo leto tudi prizorišče številnih zanimivih premier.
Vožnja s starodobnim avtobusomPo Celovcu se bo mogoče vozi� vse poletje z veteranskim oziroma staro-dobnim avtobusom, ki bo goste vozil od ene znamenitos� mesta do druge, potnikom pa bodo izkušeni turis�čni vodniki povedali vse o mestu, deželi in ljudeh ter točkah, kjer se bodo ustavl-jali. Uživaško vožnjo z avtobusom lah-ko dopolni plovba z nostalgično ladjo Lore�o po Vrbskem jezeru.
Šport, rekreacija in kopanje (foto arhiv mesta Celovec/Fritz)
Raj za uživanje Šport, kultura in različne druge po-nudbe so povezane s številnimi možnostmi sprostitve. V vzhodnem delu jezera, v čudovitem zalivu, leži največje in najlepše kopališče v Ev-ropi. V Celovcu se vsako leto začenja svetovno znani maraton, katerega proga poteka ob jezeru. Kolesarjem je navoljo 120 kilometrov urejenih kolesarskih stez, ki potekajo mimo številnih znanih gradov in drugih po-sebnosti mesta in okolice.
Vrbsko jezero, Loretto (foto oddelek za tiskovne odnose/Kulterer)
Najzanimivejše prireditve 201115.05. Vrbsko jezero brez avta 02.06. – 05.06. Kärnten Golf Open 12.06. 5150 triatlon19.06. Herbert Grönemeyer 03.07. Kärnten Ironman Austria 06.07. – 10.07. 35. dnevi nemške literature28.07. – 13.08. Musical-poletje, teater 02.08. – 07.08. Odbojka, A1 Grand Slam12.08. – 13.08. Altstadtzauber 19.08. – 21.08. Tek „Kärnten Läu� 2011“ 19.11. – 24.12. Božični trg31.12. Silvestrski karneval
„Sommer Special 2011“ že od 128,- €• 4 dni/3 noči z zajtrkom• napitek „Welcome-Cocktail“• vodenje po starem mestnem središču• električno kolo za 12/24 ur• dnevna vozovnica za ladjo po Vrbskem jezeruter po želji kulinarični užitki „KulTourGenuss“in STW-Card, 48-urna vozovnica za avtobus, velja tudi kot vstopnica v mestno kopališčeVelja od 5. 5. do 2. 10. 2011 (čet. - sob.)Informacije na www.klagenfurt-tourismus.at
Informacije:Klagenfurt Tourismus Neuer Platz 1, Rathaus 9010 Klagenfurt/Celovec tel.: +43/(0)463/537-2223 [email protected] www.klagenfurt-tourismus.at
Celovcu so svoj nepozaben pečat dale tudi osebnos�, kot so Robert Musil, Ingeborg Bachmann in Gustav Mahler.
Lepo staro mestno jedro (foto arhiv mesta Celovec/Gerdl)
Sprehod po mestuCelovec slovi kot mesto z najbolje ohranjenim in urejenim starim mest-nim središčem. Da bi se čim več ljudi odločilo za ogled mesta, pospremi-jo turistični vodiči goste po Celovcu vsak petek in soboto brezplačno. Odhod je izpred turističnega urada v Mestni hiši na Novem trgu, na ka-terem kraljuje zmaj. V turističnem uradu je brezplačno na voljo tudi brošura Altstadtwandern/Sprehod po starem mestnem jedru. Vožnja z veteranskim avtobusom(foto arhiv mesta Celovec/Fritz)
Poletje je najboljši čas za potovanja. Celovško letališče Kärnten Airport je povezano z najzanimivejšimi evropskimi des�nacijami. Tako so vam udobno in brez nepotrebnih ovir odprta vrata v širni svet.
„Optimalne povezave celovškega letališča z evropskimi prestolnicami
omogočajo tudi idealne prestope za lete po vsem svetu.“
Mag. Johannes Silvester Gatterer, poslovodja celovškega letališča
Kärnten Airport
Prihaja poletje - Letališče Celovec so vrata v širni svet
Želite potovati v daljne dežele, obisati zanimive prestolnice ali pa se le odpočiti na Ibizi? S celovškega letališča si boste lahko vse te želje uresničili hitro in enostavno. Direktne povezave z letališča Celovec so npr. v London, Berlin in Hamburg. Op�malne pove-zave z evropskimi prestolnicami pa omogočajo tudi idealne prestope za lete po vsem svetu. Na spletu lahko popolnoma enostavno načrtujete in rezervirate potovanja v vse svetovne des�nacije. Na spletnih straneh www.cologne-bonn-connect.com in tudi na www.viaberlin.com boste našli vse poveza-ve med Celovcem in letališči po vsem svetu. Tako lahko popolnoma enostavno in hitro rezervirate najugodnejšo varianto za potovanje v želeno des-�nacijo. Naše partnerske letalske družbe - Air Ber-lin, Austrian, Germanwings, Lu�hansa in Ryanair zagotavljajo tudi idealne prestope na drugo letalo. Urnik letenja je tako usklajen, da potnikom v večini primerov ni treba dolgo čaka�.
Letališče Celovec je vsekakor ideal-na izhodiščna točka za potovanja v najzanimivejše počitniške des�nacije. Palma de Mallorca, Ibiza, Thessaloniki, Barcelona in številni drugi kraji so tako oddaljeni od Celovca zgolj dve uri. Vse ostale informacije in poletni vozni red boste našli na naši spletni strani
www.kaernten-airport.at
Poleg direktnih povezav so vam na voljo tudi atrak�vne možnos� prestopa za lete po vsem svetu� Dunaj (www.austrian.com)� München (www.lu�hansa.com)� Köln (www.germanwings.com)� Düsseldorf (www.airberlin.com)� Berlin (www.airberlin.com)� London (www.ryanair.com)
Dunaj
Celovec Informacije in rezervacije:KÄRNTEN AIRPORTLETALIŠČE CELOVECFlughafenstrasse 60 - 649020 Klagenfurt/Celovectelefon 0043/463/[email protected]
LETALSKADRUŽBA
DIREKTNAPOVEZAVA...
Berlin
Düsseldorf
Hamburg
Köln
London
München
Wien/Dunaj
PRESTOP NA DRUGO LETALOZA LETE PO VSEM SVETU...
NOVO
NOVO
NOVO
Basel, Pariz, St. Petersburgvse na www.airberlin.comIbiza, Sylt, Zürichvse na www.airberlin.comZürichvse na www.airberlin.com
Barcelona, Berlin, Dresden, Leipzig, London, Mailand, München, Palma de Mallorca, Stockholm, Tel Aviv, Thessaloniki, Zürichvse na www.germanwings.com
vse na www.ryanair.com
vse na www.lu�hansa.com
vse na www.austrian.com
Minimundus ali svet v malem na obrobju Celovca, ob Vrbskem jezeru, sodi med deset najbolj obiskanih izletniških točk v Avstriji. Zelo razveseljivo je tudi, da so za obiskovalce iz Slovenije izdali katalog v slovenščini, v katerem so opisani vsi postavljeni modeli.
Minimundus - v enem dnevu okoli svetaMinimundus ima zelo bogato preteklost. Leta 1958 so ob Vrbskem jezeru pri Celovcu začeli urejevati Mi-nimundus, lepo urejen park z modeli najbolj znanih stavb na svetu. Zbirko so dopolnjevali in tako je sedaj postavljenih 148 izvirnih maket (od julija 150) naj-bolj znanih stavb na svetu, med katerimi so mnoge vpisane med Unescovo kulturno dediščino. V dobrih petdesetih letih je Minimundus obiskalo nad 16 milijonov obiskovalcev, ki so s plačilom vsto-pnine pomagali dobrodelnosti. Čisti dobiček je na-menjen organizaciji Rettet das Kind/Rešite otroka, ki pomaga številnim zapostavljenim otrokom, mladini in družinam v stiski. Ogled Minimundusa z maketami slavnih stavb je raz-burljivo in zanimivo potovanje okoli sveta. Poleg tega je obiskovalcem ”malega sveta ob Vrbskem jezeru”, kot pravijo Minimundusu, na voljo restavracija z nad š�risto sedeži, trgovine in prijetno urejeno okolje.
Fotografija zgoraj: Blejski grad in Blejski otokFotografija levo: Petrova bazilika v Va�kanuFotografija desno: Sagrada Familia iz Barcelone
V Minimundusu je zadnja leta bolje zastopana tudi Slovenija. Dolgo je kot edina samevala make-ta Narodne in univerzitetne knjižnice iz Ljubljane. Sedaj ji delata družbo Blejski grad in tudi otok. Nov je tudi slovenski katalog modelov.
PROGRAM PRIREDITEV V MINIMUNDUSU:• 19. 06. 2011, 9.30 - 12.00 – glasbeni zajtrk Streichquartett CARINTHIA• 26. 06. 2011, 9.30 - 12.00 – glasbeni zajtrk, Sax4• Zgodbice iz celega sveta vsako sredo v juliju in avgustu, 18.00 – 19.00Music around the world, vsako sredo v juliju in avgustu, vedno od 20.30 do 23.00 • 06. 07. 2011, - Music around the world, Swinging Jazz, Band Jazz-Club, Mirna Bogdanovič• 13. 07. 2011, - Music around the world, Soul, Funk&Nu Soul, Gamma 3• 20. 07. 2011 - Music around the world, Styrian Gebläse-Groove & Humor, Smart Metal Hornets• 27. 07. 2011 - Music around the world, Jazz & World, Sigi Finkel & Mamadou Diabaté• 03. 08. 2011 - Music around the world Jazz, Pop & More, Talltones• 10. 08. 2011 - Music around the world Jazz, Funk & Latin, Fenority• 17. 08. 2011 - Music around the world, Contemporary, Blues Sir Oliver Mally*s Blues Destillery• 24. 08. 2011 - Music around the world, World music from central Europe, Miss Moravia• 31. 08. 2011 - Music around the world, Swing & More, kelagBIGband
Odprto do 26. oktobra 2011, vsak dan od 9. ure9020 Celovec/Klagenfurt • Villacher Strasse 241tel. 0043/463/21194-0 • www.minimundus.at
24 PETEK_22. 04. 2011
KOROŠKA
Narava nas je skozi zgodovino oboga�la s čudovi�mi stvarmi. Ena takih je soteska Čepa/Tscheppaschlucht na koroški strani ljubeljske doline, ki jo je na svoji po� k izlivu v Dravo med skalnimi ostenji pod Žingarico/Singerberg izdolbl Ljubeljski potok ali Ljubeljska Borovnica.
Doživetja v soteski Čepa/Tscheppaschschlucht
Dunaj
Soteska je dolga skoraj kilometer in pol. Izredno dobro varovana pot poteka mimo čudovi�h slapičev, tolmunov, balvanov, melišč in drugih naravnih znamenitos�, v njej pa je urejen tudi adrenalinski park. Legenda pravi, da je dobila soteska ime po čepu, velikem kamnu, ki je padel vanjo in jo kot čep zaprl, vendar ga je voda na srečo odplavila. Soteska je ena od najbolj obiskanih koroških posebnos�, saj jo na leto obišče nad 100 �soč ljudi. Sotesko bodo odprli za obiske v soboto, 7. maja, in jo zaprli v sredo, 26. oktobra 2011.Vstopnina za odrasle je 7,50 evra, za sku-pine nad 15 oseb 6,50 evra, za upoko-jence, študente in člane alpskih društev 5,50 evra, za otroke do 15 let 4,50 evra in za otroke v šolskih skupinah 3,50 evra. Za imetnike Koroške kar�ce/Kaernten Card je vstop brezplačen. V ceno je vključena tudi avtobusna vožnja do parkirišča. Cena parkiranja je 2 evra za vozilo. Popotnik se po obisku Čepe lahko okrepča v številnih dobrih, domačih gos�lnah. Te gos�lne so: Zur Tschepaschlucht/K Čepi Podljubelj/Unterloibl; Deutscher Peter/Dojčpeter, Loibltal/Brodi; Sereinig/Seraj-nik, Bodental/Poden; Zum Mühlrad/Pri mlinskemu kamnu, Bodental/Poden; Laus-seger/Lauseger, Bodental/Poden; Boden-bauer/Bodenski kmet, Bodental/Poden; Feidelwirt, Windisch Bleiberg/Slovenji Plajberk; Kirchenwirt, Windisch Bleiberg/Slovenji Plajberk; Zur Post/Pri Poš�, Un-terbergen/Podgora in Klagenfurter Hü�e/Celovška koča, Karavanke.Soteska Čepa bo odprta od 7. maja do 26. oktobra 2011 (odvisno tudi od vremenskih razmer).
Ljubeljski potok ali Ljubeljska Borovnica/Loiblbach je na svoji poti do Drave na koroški strani Ljubelja tisočletja izjedala sotesko, ki so jo domačini imenovali Čepa ali Šum oziroma Tscheppaslucht po nemško. Vhod v sotesko je pred vasjo Podljubelj/Unterloibl na koroški strani, kjer je urejeno veliko in varno parkirišče. Pot po soteski je slikovita in varna. Pohodnika vodi ob reki, pod pečinami, po lestvah in galerijah.
Obiskovalec se lahko odloči za krajšo ali daljšo pot. Krajša se konča pri gos�lni Dojčpeter/Deutsher Peter pod Ljubeljem, daljša, ki poteka tudi mimo slapu Sopot/Tschaukofall, pa v slikovi� dolini Poden/Bodental v bližini Slovenjega Plajberka/Windisch Bleiberg. Pri izhodih iz soteske so postajališča, od ko-der avtobusi pohodnike pripeljejo do parkirišča. Vozni redi so na�snjeni na prospektu, ki ga dobi vsak obiskovalec.
poslovalnica BorovljeHauptplatz 6 | T: 0043 4227/3756-0
www.vbks.at
Vaš kompetentni partner v financnih zadevah� naložbe� financiranje� leasing
Za nadaljne informacije so Vam na volji naši svetovalci - takoj cez mejo:
^
^
Hermann Kelich T: 0043 4227 3756-12 E: [email protected]
Mag. Maja Bradan T: 0043 4227 3756-21 E: [email protected]
Jan BrumnikT: 0043 4227 3756-18
orovlje ali Ferlachpo nemško je sre-dišče Roža/Rosen-tal in najbolj južno
avstrijsko mesto, dobrih de-set kilometrov oddaljeno oddržavne meje s Slovenijo.Borovlje so bile kot kraj prvičomenjene kot Vorolach okrogleta 1246, sedaj pa so z okolištiri tisoč prebivalci sedež ob-čine, ki se razteza na dobrih117 kvadratnih kilometrih inv kateri zaradi goratosti ingozdnatosti živi skupnookrog osem tisoč ljudi.
V Borovljah se prepletatapreteklost in sedanjost. Somesto slavnih puškarjev, kiso bili prvič omenjeni že v16. stoletju, fužinarjev, kova-čev in drugih rokodelcev. Zaboroveljske puške pravijo, daso "lovske sanje". Občina ne-guje spomin na tradicijo. Bo-roveljski tehniški muzej zbogato lovsko in puškarsko
zbirko je drugi največji teh-niški muzej v Avstriji. Pu-škarska tradicija živi naprej.Na Višji tehniški šoli se učijopuškarji, graverji, zlatarji indrugi oblikovalci kovin iz Av-strije in drugih držav.
Pomembna dejavnost je tu-rizem. Soteska Čepa/Tsche-paschlucht ali kar Šum je sve-tovna atrakcija, ki jo na letoobišče okrog 100 tisoč ljudi inje med najbolj obiskaniminaravnimi znamenitostmi naKoroškem. Poleg muzejev va-bijo poleti lepo urejena in var-na naravna kopališča (jezeripri Resniku/Ressnig in priKožentavri/Kirschenteuer terštevilna planinska pota.
Letos načrtujejo v Borov-ljah in okolici številne prire-ditve. V soboto, 7. maja, bodan odprtih vrat v soteskiČepa. Vstop pri parkiriščubo brezplačen.
V petek, 3. junija, bo na bo-roveljskem Glavnem trgu tra-dicionalna kmečka tržnica.
Velik dogodek se napove-duje za soboto, 27. avgusta,ko bo boroveljsko žegnanjeali Kirchtag. Ta dan bo tradi-cionalno srečanje občin Bo-rovlje in Tržič na starem Lju-belju, obisk mesta pa je na-povedal predsednik Republi-ke Avstrije dr. Heinz Fischer.
Za nedeljo, 28. avgusta, jev programu Pohača festival vgrajskem parku.
Več o Borovljah in okoliciter turistično gradivo lahkodobite v turistični pisarni vBoroveljskem gradu.
BOROVLJE, BISER PODKARAVANKAMI
Jože Košnjek
BŽupan mestne občine Borovlje Ingo Appe
PETEK_22. 04. 2011 25
KULTURA
a. Gre za zborovsko za-sedbo punc, ki se medseboj dobro razumejo,se imajo temu primernovedno fino, svojo različ-nost pa združujejo v eni
stvari, kjer ni razlik; vse ljubijopetje in glasbo. Pred odhodomv Talin sem zborovodkinji na-ročil, naj si zapomni, kakobodo organizatorji izgovarjaliime zbora, prepričan, da se boto dogajalo tudi na podelitvahnagrad. "Res je, tako Estoncikot člani žirije so imeli kar veli-ko priložnosti za izgovarjanjeimena našega zbora in moramreči, da jim je šlo odlično odrok," je nasmejana povedlaMarjeta Naglič. Z razlogom.Na tekmovanju, na katerem jeprepevalo tisoč petsto pevk inpevcev iz petintridesetih zbo-rov iz trinajstih držav, so Grud-nove Šmikle zmagale v katego-riji sodobne glasbe, bile drugemed ženskimi zbori in izmedvseh zborov prejele najvišjooceno strokovne žirije. Sevedaso nastopile tudi v zaključnemgrand prixu, kot eden najbolj-ših šestih zborov tekmovanja.
S čim so Šmikle kot eden odzborov, ki so izstopali na tek-movanju, dodatno prepričalestrokovno žirijo in jim ponudi-le jagodo na smetani? "Mislim,da smo bile prepričljive pred-vsem s programom in našovživetostjo v petje, v posamez-no skladbo. Mislim, da je pravto naš največji adut. Vsakemuzboru in tudi nam se recimolahko zgodi intonančen kiks,
kakšna druga tehnična napa-ka, ampak me vselej prepriča-mo z našim odnosom doskladbe. Šmikle verjamemo vvsebino pesmi in glasbe, ki jopojemo, znamo se vanjo vžive-ti in na ta način skladbo podatitudi poslušalstvu," je povedalaMarjeta Naglič in dodala, da av-ditorij običajno navduši pravradoživost, mladostnost, razig-ranost punc od prve do zadnje,pa naj bodo pri dvajsetih ali šti-ridesetih.
Šmikle znajo pokazati svojznačaj in v Talinu v njihovih iz-vedbah je bilo vselej čutiti moč-na čustva. "Res ne vem, kaj sedogaja z ljudmi, vse preveč somlačni, čustvo skrivajo v sebi.Šmikle smo drugačne in tudinavzven delujemo tako, kot setisti trenutek počutimo. Včasihna vajah ne naredimo prav nič,spet drugič pa se kar bliska oddobrega petja ...”Njihov uspehv Talinu je še toliko večji, ker sonastopali med zbori, ki prihaja-jo iz različnih umetniških fa-kultet in glasbenih akademij,iz držav, kjer je zborovskavzgoja postavljena na zelo finihtemeljih in se zbori, kot je naš,ukvarjajo samo s pevskim pro-gramom. Mi smo morale od-preti sto vrat, prepevati na takihin drugačnih dogodkih, dasmo zbrale sredstva za našopot v Talin.” Kot je povedalaNagličeva, je zelo hvaležnavodstvu in sodelavcem v OŠŽelezniki, kjer je zaposlena kotučiteljica glasbe, za vso podpo-ro in razumevanje, zahvala pagre tudi vsem njihovim pokro-viteljem, ki so jim omogočilinastope v Talinu. "Veseli me,
da so še posamezniki in pod-jetja, ki vidijo smisel v vlaganjuv kulturo."
Na tekmovanje so tako odšlebrez kakršnega koli bremenauspeha. Šmikle so namrečtake vrste zbor, ki se ne obre-menjuje s tem, kaj bo dosegel,ampak s tem, da bodo dale vseod sebe. "Me se zanimamo zamuziko ne za mesto, ki bi ga"morale" doseči. Zato pred na-stopi nismo čutile nikakršnegapritiska rezultata," razmišljaNagličeva in dodaja, da ji je bilovseeno v velik ponos, ko so obprejemanju nagrade člani žiri-je stiskali roko in predvsemnjej hvalili njihov nastop z be-sedami "well done" (dobroopravljeno).
Grudnove Šmikle so si pri-služile tudi nekaj čez dva tisočevrov nagrad, denar pa bodovložile v njihove naslednje pro-jekte. Letos bi rade izdale dvoj-no zgoščenko s slovenskimljudskim in sakralnim progra-
mom. Nekaj pesmi so že po-snele, nekaj jih bodo na jesen-skih serenadah, v okviru kate-rih bodo septembra imele petkoncertov. Poleti so dobile po-vabilo moškega pevskega zbo-ra iz Ogleja, trije nastopi pa jihčakajo tudi še v maju, na pev-ski reviji, pa v Škofji Loki v ok-viru 500-letnice potresa in po-tem še skupaj z moškim zbo-rom Vinko Vodopivec. Jim jezmaga stopila v glavo? "Ni-mam občutka. Če ti je muzikapomembnejša od nagrad, po-tem s tem nimaš problema.Ko začneš delati nov program,je tu tudi nova zgodba. Mogo-če je le naša odgovornost od-slej še toliko večja, ker zdaj po-slušalci od nas pričakujejo šetoliko več. "Bo Johanson, članžirije, nas ja vprašal, What doyou like more, apple or bana-na? (Kaj imate raje, jabolko alibanano). Navdušen je bil, kosmo mu rekle, da je naš naj-ljubši sadež "Šmikle"."
MI SMO EN TAK SREČEN ZBOR ... je ob velikem uspehu Ženskega pevskega zbora Grudnove Šmikle na 12. mednarodnemzborovskem tekmovanju v Talinu izjavila ena izmed pevk. "Sploh ne tekmujemo, me pojemo, ker to rade počnemo," pojasnjuje zborovodkinja Marjeta Naglič.
Igor Kavčič
J
Evforično sredi polne dvorane na podelitvi v trenutku velikega zmagoslavja. To so Šmikle. / Foto: Jana Jocif
e, ni prav pogo-sto, da si na odruosrednjega go-renjskega gleda-lišča lahko ogle-
damo predstavo, ki so jo pri-pravili srednješolci, še manj,da gre za krstno uprizoritevenega izmed njih, tokrat dija-ka tretjega letnika kranjskegimnazije. Izjeme potrjujejopravilo. Po lanski uspešniuprizoritvi Ionescove Plešastepevke se je gledališka skupinaGimnazije Kranj tokrat v novosestavljeni zasedbi predstavila
z dramo Sandrin, ki jo je napi-sal dijak Ajdin Huzejrović, re-žirala pa mentorica, profesori-ca Barbara Logar.
Glavni lik v drami, mladeničErik (igra ga avtor besedila Aj-din Huzejrović), gledalce po-pelje v kraj Sandrin, ki še naj-bolj spominja na nekakšen sa-natorij, v katerem so daleč odresničnega sveta ujeti v čas za-prti ljudje, ki sanjajo o nečem,kar jim "zunaj" ni uspelo na-rediti. V tej, lahko bi rekli,umobolnici namreč vsi paci-enti, bržkone pa kar njeni traj-ni in neskončni stanovalci, ševedno sledijo svojim sanjam,ki so neuresničljive. Ti ljudje
želijo diplomirati, biti top mo-deli, plesalke ali pa vrhunskiviolinisti, igralci glavnih vlog,mogoče "zgolj" biti ljubljeni,saj ko prideš enkrat v Sandrin,ti ne preostane drugega, kot dase boriš za svoje sanje. A breznapredka. Prebivalci sanatori-ja nikoli ne dosanjajo, ampakostajajo ujeti sami vase, pre-puščeni so času in živijo (marživijo?) v brezizhodnosti.
Like iz Sandrina zglednointerpretira prava četica gim-nazijcev: Eva Kryštufek, Ur-ška Ušeničnik, Jan Košiček,Bela Horvat, Janez Sagadin,Maja Tomšič, Karin Piškur,Neža Rozman, Petra Gregorc,
Anže Šlibar, Neja Šušteršič inAleks Peternel. Kaj zgledno,dijaki se več kot odlično vživ-ljajo v posamezne like. S stra-ni režiserke Logarjeve dobrousmerjeni znajo iskreno po-kazati čustva, kričijo, jokajo,se sprenevedajo, pozirajo ...,njihova glasovna artikulacijaje jasna in razumljiva, gib pre-sega amatersko raven. Režijaizpolnjuje dialoško moč tek-sta, oba pa dopolnjuje sicerminimalistična, a konkretnascenografija prof. MojceKranjc Zevnik. Vsekakor negre prezreti, da so predstavoodigrali "samo" dijaki. Spod-budno.
SANDRIN, KJE JE ŽE TO? V soboto je Gledališka skupina Gimnazije Kranj v Prešernovem gledališču premierno uprizoriladramo Sandrin, ki jo je napisal Ajdin Huzejrović.
Igor Kavčič
N
Sorica
Lotrič in Potočnik za Groharja
V ponedeljek, 25. aprila, ob 20. uri bo v cerkvi v Sorici vokviru Groharjevega leta koncert tenorista Janeza Lotričain pianista Toneta Potočnika. Omejeno število kart je vprodaji v gostišču Macesen v Sorici in na Bazenu vŽeleznikih. I. K.
Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, dase ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enemizmed odebeljenih devetih kvadratov.
TEŽJI SUDOKU
Rešitev:
�� � �
� � � � � �� � � �� � � �
� � � � �
� � � �������������������������������������������������������������������������
LAŽJI SUDOKU
Rešitev:
Petek, 22. 4.
21.30, 23.59 CIRKUS COLUMBIA
15.00, 17.10, 19.20 HOP (sinhr.)
20.20, 22.40 JAZ SEM ČETRTI
18.30 JUSTIN BIEBER 3D
21.15, 23.35 ODKLENJEN
16.00, 18.10 RIO (sinhr.)
15.50, 16.20, 18.00
RIO 3D (sinhr.)
21.10, 23.40 TEDEN BREZ PRAVIL
16.40, 18.50, 21.00, 23.10
VITEZ IN SITNEŽ
Sobota, 23. 4.
21.30, 23.59 CIRKUS COLUMBIA
10.40, 12.50, 15.00, 17.10, 19.20
HOP (sinhr.)
20.20, 22.40 JAZ SEM ČETRTI
18.30 JUSTIN BIEBER 3D
21.15, 23.35 ODKLENJEN
13.50, 16.00, 18.10 RIO (sinhr.)
11.00, 12.00, 13.10, 15.50, 16.20,
18.00 RIO 3D (sinhr.)
21.10, 23.40 TEDEN BREZ PRAVIL
12.20, 14.30, 16.40, 18.50, 21.00,
23.10 VITEZ IN SITNEŽ
Nedelja, 24. 4.
21.30, 23.59 CIRKUS COLUMBIA
17.10, 19.20 HOP (sinhr.)
20.20, 22.40 JAZ SEM ČETRTI
18.30 JUSTIN BIEBER 3D
21.15, 23.35 ODKLENJEN
16.00, 18.10 RIO (sinhr.)
16.20, 18.00 RIO 3D (sinhr.)
21.10, 23.40 TEDEN BREZ PRAVIL
16.40, 18.50, 21.00, 23.10
VITEZ IN SITNEŽ
Ponedeljek, 25. 4.
21.30 CIRKUS COLUMBIA
10.40, 12.50, 15.00, 17.10, 19.20
HOP (sinhr.)
20.20 JAZ SEM ČETRTI
18.30 JUSTIN BIEBER 3D
21.15 ODKLENJEN
11.40, 13.50, 16.00, 18.10 RIO (sinhr.)
11.00, 12.00, 13.10, 15.50, 16.20,
18.00 RIO 3D (sinhr.)
21.10 TEDEN BREZ PRAVIL
12.20, 14.30, 16.40, 18.50, 21.00
VITEZ IN SITNEŽ
Organizatorji filmskih predstav si
pridržujejo pravico do spremem-
be programa.
PLANET TUŠ KRANJ
KINO SPORED
26 PETEK_22. 04. 2011
ZA KRATEK ČAS
HOROSKOPTANJA in MARICA
"Strelka"
Draga Tanja. Po naravi semoptimist, vendar me tare enovprašanje, moja služba. Zani-ma me, ali se bodo stvari vslužbi uredile in ali mi bo uspe-la menjava službe. Za odgovorse vam lepo zahvaljujem.Bodite veseli za vrednotooptimizem, saj nam ravnota kroji korake prihodnosti.Naj vas ne skrbi za službo,vse se uredi tako, da bostezadovoljni. Menjava vamuspe. Lep pozdrav.
"Pomlad"
Prosim, če mi lahko odgovori-te na dve vprašanji, prvo jeglede mojega zdravja, drugopa glede finančnega stanja.Imela pa bi še vprašanje gledevnuka in njegovega izpita izmatematike, kjer ima veliketežave na višji šoli. Lep po-zdrav!
Razne težave pri zdravju sevam počasi umirjajo. Pogo-vor z uradno osebo vam pri-naša dobre novice. Finanč-no stanje pa se vam popravipo poletju, ko vas presenetivečja vsota denarja. Vnukubo uspelo narediti izpit izmatematike in navkljubvsem težavam, ki jima ima,naredi višjo šolo. Srečno.
"Rak"
Gospa Tanja. Z možem svazelo odprtih rok, do hčere, vnu-kov in zeta. Čeprav stanujemov isti hiši, se v njuno življenjene vtikava. Nudiva jima pavso pomoč pri vnukih, tudi šol-ske obveznosti in učenje. Pro-blem pa je vase zaprt zet. Obaz možem sva se zelo trudila,dala času čas, da se vklopi,vendar po dvanajstih letihskupnega bivanja sva izgubilaupanje in tudi najin trud poča-si plahni. Kje je problem?
Naj se sliši še tako nemogo-če, ampak problema v bistvusploh ni. Zet je pač tak, brezrazloga, zaprt vase. Izhaja izdrugačne družine in okolja.Spoštuje vaju in je hvaleženza vse, kar naredita zanj innjegovo družino. Z možemse nehajta truditi in ga sprej-mita takšnega, kot je, saj tone pomeni, da vaju ni sprejelali da vaju nima rad. In zmoje strani vse pohvale, sajje malo takih tašč in tastov,kot sta vidva. Lep pozdrav.
"Odkrivanje tančice"
Pozdravljena, želim si naprej, akljub temu, da sem premaknilaže gore, je v meni premalo za-dovoljstva in vse preveč strahu.Obračam se na vas. Bo mojadružina večja, kot je sedaj?Kako pa kaže z aktualno zapuš-čino? Tudi sinovega izobraževa-nja ne uspem prepustiti njemu.Veliko uspeha vam želim.
Včasih v življenju pride trenu-tek, ko lahko samo stojimona mestu, čeprav smo pre-maknili najvišje gore. Zakaj jetako, ni pravega odgovora.Lahko je samo utrujenost odvsega. In vi ste sedaj ravno vtem trenutku, ki pa kmalumine. Strah se spremeni vpogum in energijo. In, grestenaprej, naprej v nov dan, vnova doživetja, soncu napro-ti. Vaša družina se kmalu po-veča za še enega člana. Z ve-selo novico jih presenetite šev tem letu. Glede zapuščineso se pojavile težave, a videtije, da se rešuje v vašo korist.Na jesen pričakujte pozitivenrezultat. Nič ni narobe, dasinu pomagate in ga usmer-jate. Smer izobrazbe je pra-va in samo tako naprej. Že-lim vam vse lepo.
TANJA ODGOVARJA
Elektronski naslov, kamor lahkopošiljate vprašanja:[email protected]
Oven (21. marca - 21. aprila) V družinskem krogu vas čaka praznovanje. Vse bo šlotako, kot mora, a ne boste se znebili občutka, da ste ne-kaj pozabili. Še ob pravem trenutku boste opozorjeni,tako da ne bo neprijetnosti. Sobota bo vaš dober dan,polna raznih presenečenj in dobre volje.
Bik (22. aprila - 20. maja)Zaradi nesoglasij z ljubljeno osebo boste postali nemirni,saj le s težavo priznate svoje napake. A tokrat drugače nebo šlo. Edini izhod, da obdržite to, kar imate, je, da posta-nete iskreni in odgovorni. Poslovno vam kmalu zapihanov in prijazen veter.
Dvojčka (21. maja - 21. junija)Nelagodna situacija, ki vas že kar dolgo spremlja in vampovzroča same skrbi, se bo končno zaključila. Poravnaliboste vse stare račune in boste presenečeni nad svojo iz-najdljivostjo, ki ji ni konca. Razplet na čustvenem podro-čju bo boljši od pričakovanega.
Rak (22. junija - 22. julija)Brez večjih težav se boste prilagodili novostim na delov-nem mestu. Izzivi vas bodo le še bolj motivirali in spravi-li na plan vse vaše delovne sposobnosti. Finančne skrbi,ki so pred vami, bodo le trenutne, zato si nikar ne delajteskrbi. Za nakup se le odločite.
Lev (23. julija - 23. avgusta)Vedno v vas prekipeva energija in imate je za vse dovolj.Nikar spet ne pozabite, da vsake toliko časa potrebujetesvoj mir. Če boste to zanemarili, sploh pa v tem tednu,bodo posledice negativne. Čas bo vaš zaveznik, zato z de-lom nikar ne pretiravajte.
Devica (24. avgusta - 23. septembra)Ko se enkrat odločite za nekaj, vas nobena sila ne moreustaviti in nobena ovira ne more biti previsoka. Želeli siboste le priti na cilj in nič drugega vas ne bo zanimalo.Premikali boste gore. Sporočilo vas bo presenetilo in ta-koj greste v akcijo.
Tehtnica (24. septembra - 23. oktobra) Prav potrebni boste počitka in miru. Ste radi v krogu do-gajanja, a tudi začasna samota ima svoje prednosti. Mis-lite, da vse veste, a skozi neke dogodke boste prišli do do-ločenih spoznanj, ki vam lahko precej spremenijo dose-danje življenje. In ostanete brez besed.
Škorpijon (24. oktobra - 22. novembra)Bolj ko se boste zaletavali, večje bodo vaše težave in manjboste sposobni reševati nastalo situacijo. Šele ko se bo-ste umirili in globoko zadihali, se stvari začnejo obračativ vašo korist. Ne pozabite na dano obljubo. Vabljeni bo-ste v večjo družbo in se imeli lepo.
Strelec (23. novembra - 21. decembra)V prihodnjem tednu bodite zelo previdni pri denarnih za-devah, saj se boste še vedno hoteli izmikati dejstvu, da jedenarnica bolj prazna, kot si priznate. V ljubezni se vambodo zadeve precej izboljšale, tako da se končno notranjeumirite. Vsak zakaj ima svoj zato.
Kozorog (22. decembra - 20. januarja)Pred vami je kar naporen teden, a z dobro voljo vam bouspelo rešiti marsikatero težavo. Izkoristili boste ugodnopriložnost na finančnem področju, in bili več kot zado-voljni. Sporočilo vas bo presenetilo, saj takih novic resnič-no ne pričakujete. Vsaka stvar ima svoj čas in nič prej.
Vodnar (21. januarja - 19. februarja) Spoznali boste, kakšne posledice lahko prinese zavist inljubosumje. Še v pravem trenutku bo prišlo do pametneodločitve. Postavili se boste za sebe in nikomur ne bostedovolili, da vam usmerja življenje. Počasi, a zanesljivoplezate na zeleno vejo, še malo in jo dosežete.
Ribi (20. februarja - 20. marca)Čeprav vas na poslovnem področju čakajo neprijetnosti,vas to ne bo spravilo v slabo voljo, saj vedno gledatesamo naprej. Odhod v tujino vam bo razrešil marsikaterodilemo, ki vas duši. Vlecite prave poteze in naj bo vse pri-jetno združeno s koristnim.
"Ko sem bila majhna, sem sa-njala sanje, ki se jih še danesspominjam in si jih ne znamrazložiti. Hodila sem po trav-niku nedaleč od naše hiše innaenkrat videla ob poti kosmesa, za katerega sem ugoto-vila, da je kos bratovega tele-sa. Občutki so bili mešani, ta-krat pa so se sanje tudi zaklju-čile. Danes ponoči pa sem sa-njala, da sem še z dvema šlana vzpon na hrib, do kateregaje bilo vsega skupaj 3 ure hoje,kot smo ugotovili. Mislim, daje bilo na silvestrovo. Že kosmo hodili, sem ugotovila, dasploh nisem v redu pripravlje-na za to pot, sploh ker je bilazima (to se mi v sanjah pogo-sto dogaja, da na sredi potiugotovim, da nisem primernoopremljena ali pripravljena).Vrnila sem se nazaj in na dvo-rišču videla avto. Obšla me ječudna slutnja. V avtu sem vi-dela brata in občutek je bil še
bolj tesnoben. Potem sem vi-dela - mislim, da je bila mlaj-ša sestra, po zdajšnjem spomi-nu je nekako lebdela, kot bibila duhec - samo v to zdaj ni-sem popolnoma prepričana -ki je pokimala in mi pokazalav garažo. Tam je bila mrtva(umorjena) mama. Takrat sose sanje končale oziroma senadaljevanja ne spomnim."Meta
Draga Meta,otroci sanjajo zelo veliko inintenzivno. Svet in dogodkedoživljajo izključno čustve-no, skozi strah ali veselje.Novi vtisi, ki jih (še) ne mo-rejo razumsko opredeliti, sepojavijo direktno v sanjskemsvetu. To je tudi razlog, zakajotroke večkrat mučijo more.Osebe v otroških sanjahpredstavljajo skoraj vednosame sebe, pri starejšihotrocih pa se pojavijo tudi v
podobi pravljičnih likov npr.kot hudobni volk, dobra vila,itd. Tvoje sanje iz otroštvalahko izražajo dvoje: 1. Bratti je tistega dne posebej na-gajal in te razjezil do solz.Morda je celo pokvaril nekaj,kar ti je bilo zelo pri srcu. 2.Meso je simbol telesnih po-treb - morda je pri domačihiši primanjkovalo mesa insi bila lačna. Današnje sanjegovorijo o tvojem načinu so-očanja s težavami. Tvoji ob-čutki v sanjah zrcalijo psiho-loško obnašanje v realnosti.Ponavljanje občutka, da nisipripravljena za pot, izražastalni strah in dvom o sebi insvojih sposobnostih. Zave-daj se, da strahu botrujejosamo tvoje misli in nič dru-gega. Spremeni svoje misli osebi, glej se v malce lepšiluči in ne bodi tako stroga dosebe. Zima simbolizira smrtin ponovno rojstvo - priprav-
lja te na obdobje hitre rasti.Tudi silvestrovo ima podo-ben pomen. Z novim letomse začne novo življenjskoobdobje in od tod izvira na-vada, da si postavimo novecilje. Silvestrovo simboliziratorej prehod iz enega živ-ljenjskega obdobja v druge-ga s tolažbo, da so najtežjičasi za tabo. Hoja po breguizraža trud. Kljub prihajajo-čemu ugodnemu obdobjuboš morala vložiti veliko tru-da, če boš hotela kaj spre-meniti. Naj te potolažim:psihologi trdijo, da si novenavade privzamemo že venem tednu! To velja tudi zamiselne navade. Brat v avtuizraža, da se le redko znašuveljaviti, ker ti manjka od-ločnosti, da bi prevzela krmi-lo v lastne roke. Garaža jesimbol zaščite in shranjeva-nja. Opominja te na brez-smiselno trošenje energije.Mrtva oz. umorjena mama vnjej še posebej izpostavljadejstvo, da premalo mislišnase in na stvari, ki so v tvo-jem življenju resnično po-membne.
ODGOVARJA ANITA DI GRAZIA
POVEJ, KAJ SANJAŠ ...
PETEK_22. 04. 2011 27
NAGRADNA KRIŽANKA
1. nagrada: motoristična čelada2. nagrada: motokros hlače3. nagrada: motoristične rokavice
Rešitve križanke (geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih poljin vpisano v kupon) pošljite na dopisnicah do srede, 4. maja2011, na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4001 Kranj, p. p. 124. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenj-skega glasa pred poslovno stavbo na Bleiweisovi cesti 4.
TMS MOTARD M3, 50 ccm, 2T, AKCIJSKA CENA 1.990,00 EUR
Naše podjetje se ukvarja z vsem, kar po bencinu diši!
Zastopamo prodajo in servisiranje štirikolesnikov znamkeCFMOTO, koles z motorjem in skuterjev znamke TMS izŠvedske, skuterjev LML-STAR, električnih koles ter dodatnein zaščitne opreme za motoriste.Uvažamo in prodajamo rezervne dele za vse znamke motorjev in štirikolesnikov (tudi za kitajske proizvode),pnevmatike ter tuning dele.Prodajo imamo razširjeno po vsej Sloveniji, kjer imamopooblaščene prodajalce in serviserje.Veliko izbiro naših prodajnih artiklov si lahko ogledate v naši e-trgovini, na naslovu www.rpm-team.si.
Za vse dodatne informacije smo vam z veseljem na voljo natelefonskih številkah 040/713-631 ali 040/204-441.
RPM TEAM, d. o. o., Smledniška cesta 104, 4000 Kranjtel.: 040/713-631, fax: 0599/20-491www.rpm-team.si, e-pošta: [email protected]
Zaščitna oprema
Tuning deli
Električno kolo
Skuter LML-STAR
Atv CFMOTO X6
TMS skuter S3 - 25 km/hBREZ REGISTRACIJE
IN IZPITA!
28 PETEK_22. 04. 2011
DRUŽABNA KRONIKA
priljubljeni tr-žiški Casi Latiniso v petek zvečerpotekale profesi-onalne karaoke.
Lahko bi rekli, da je zanje'profesionalno' poskrbelaekipa z jeseniško-blejskegakonca: Alojz Bohinc, JanezTušar alias Kača in JankoHausman. Alojz je v bistvuskrbel za organizacijo celo-tnega projekta - je nekakšnaglava ekipe, Kača je nastopilv vlogi animatorja, po čemerga tudi večina najbolje po-zna, Janko pa je bil DJ. Po-skrbeli so, da se je dogodekodvijal na zelo visoki ravni,kolikor je pri karaokah mo-goče - tako s tehnične kot z
glasbene plati. Ni vrag, da nebi med ponujenimi pesmimivsak našel nekaj zase, tudisvojo najljubšo pesem. Izbi-rali ste lahko med številniminovimi, starimi, modernimi,manj znanimi domačimi intujimi pesmimi, pa tudi lju-bitelji hrvaških balad in srb-ske turbo glasbene sceneimajo ogromen izbor.
Za uvod v karaoke sta po-skrbela Alojz in Kača, ko staprijela v roke mikrofona inodpela prvo pesem. Fanta si-cer kaj veliko v monitor z be-sedilom nista gledala, so paobiskovalci Case potrebovalikar nekaj spodbudnih besed,da so se opogumili in stopilina oder. Za pravi prvi nastoppa je poskrbela vesela druž-ba, ki je tisti večer praznova-la Mašin rojstni dan. Če smo
prav razumeli, petindvajseti.Kar nekaj časa so izbirali pe-sem, s katero so se predstavi-li, z mikrofonom pa nastopi-li skupinsko. Tako je zborčekprebil led, verjetno pa se je šekdo opogumil, ko smo semediji odpravili dalje. Čakalnas je namreč še obisk kranj-skega Planeta Tuš, kjer smose oglasili na zabavi za sam-ske, mimogrede pa se ustavi-li še v Vertigosu, trenutnoenem najpopularnejših ba-rov v Kranju. Praznoval jedrugi rojstni dan in za po-vabljence ter goste so v živonastopili Blow Up, bend, kiga kranjska publika precejrada posluša, saj so njihovinastopi polni energije in do-brih priredb.
Radio Hit pa je skupaj zznanim spletnim portalom
za samske ona-on.com spetorganiziral eno zabav, kjerse morda samski med sebojcelo najdejo, večina pa sepredvsem zabava ob druže-nju in dobri glasbi. Tokratso na svoj račun prišli Go-renjci, vendar se je prostorzapolnil šele v poznih urah.Gostitelji večera - Miha, Jer-ca, Gregor in Bastjan somed prisotne razdelili karnekaj nagrad, Marijana inNenad pa bosta v kratkemdopustovala v Črni gori; zadobro glasbo pa je skrbelDJ Rocco. Udeleženci zaba-ve pa so doživeli tudi pravovirtualno disko zabavo, sajso poleg plesa in posluša-nja glasbe na velikih platnih vzporedno gledali tudi videospote predvajanihpesmi.
Kralj čokolade umrl v Južni Afriki
Pietro Ferrero (47), katerega priimek po-znamo kot eno bolj znanih blagovnihznamk v svetu čokolade, je v začetkutedna umrl med kolesarjenjem v JužniAfriki. Z mlajšim bratom je prevzel vode-nje podjetja oziroma kar čokoladnegakoncerna pred štirinajstimi leti, čeprav je
njegov 85-letni oče Michelle še vedno predsednik upra-ve. Sumijo, da je Pietro med vožnjo doživel srčni infarkt,vendar naj bi pravi vzrok smrti potrdila šele obdukcija.
Gotti: Tri generacije prihaja na filmska platna
Igralska ekipa se vztrajno dopolnjuje.Film Gotti: Tri generacije bo režiral NickCassavetes, česar se zelo veseli tudi JoePesci, ki so ga pred nedavnim povabili vekipo. Tako se je pridružil številnim zve-nečim imenom filma: John Travolta boupodobil lik mafijskega šefa, Pesci na-
mestnika Angela Ruggiera, v njem bo nastopila tudi Tra-voltova hči Ella Bleu, Lindsay Lohan pa se še dogovarjaza vlogo hčerke Victorie; ima pa že oboževalko: original-no Victorio Gotti, ki meni, da bi Lindsayina igralska na-darjenost lahko upodobila katerokoli vlogo v biografiji.
Kraljevsko poroko naj bi spremljalo okoli dvemilijardi gledalcev
Poroko princa Williama in njegove iz-branke Kate Middleton bodo lahko v pe-tek, 29. aprila, spremljali številni gledalciin poslušalci povsod po svetu. Po priča-kovanjih naj bi se številka vrtela okolidveh milijard. Tudi na Televiziji Sloveni-ja so se pripravili na veliki dogodek. Po-
leg prenosa iz Londona na 2. programu Televizije Slove-nija, ki se bo začel ob 11.45, boste lahko poroko letaspremljali v živo tudi prek spletnih strani, še sveži vtisiz dogodka pa bodo tudi del petkovega Evrotipa na Valu202. Prenos na 2. programu Televizije Slovenija bo ko-mentirala novinarka in voditeljica Manica Janežič Am-brožič z gostom Mitjem Meršolom; za radijske poslu-šalce pa bo poskrbel Matjaž Ambrožič.
Umrla je Elisabeth Sladen
Po dolgem boju z rakom je 19. aprilaumrla Elisabeth Sladen. Stara je bila 63let. Zapustila je hči Sadie in moža BrianaMillerja. Britanske igralke se gledalci zmalih ekranov najbolj spominjajo kotasistentke Sarah Jane Smith znamenite-ga lika Doktor Whoja iz istoimenske
znanstveno fantastične televizijske serije. Redno se jepojavljala v omenjeni vlogi v letih med 1973 in 1976, na-stopila pa je ob Jonu Partweeju in Tomu Bakerju, ki staupodobila doktorja v tretji in četrti sezoni serije.
KARAOKE NA OBISKUObiskali smo opevano zabavo za samske, praznovali drugi rojstni dan z Vertigosom in se pridružililjubiteljem karaok v tržiški Casi Latini.
VRTIMO GLOBUS
Alenka Brun
V
Janez Tušar oziroma Kača, Janko Hausman in Alojz Bohinc/ Foto: Tina Dokl
Delavna ekipa petkove Case: Sabina, Alja in Lea s šefomMatjažem / Foto: Tina Dokl
Dvaindvajsetletna Zala Novak iz Radovljice je študentkaFakultete za socialno delo. Njena strast je ples: orientalski, zvrst tribal fusion. / Foto: Anka Bulovec
Na gorenjsko zabavo za samske smo prispeli okoli enajstezvečer in ugotovili, da smo precej prezgodaj. / Foto: Tina Dokl
Zbiranje poguma, izbor pesmi, priprave na nastop: slavljenkaMaša (druga z leve) in njena razpoložena družba
V Tušu smo srečali Gregorja Murna (Radio Belvi), ki jenaročal pijačo, drugače pa se je zadrževal na eni od bowlingstez. / Foto: Tina Dokl
Vertigos je praznoval. Nastopil je Blow Up. Marsikdo se jenajprej ustavil v baru, šele potem nadaljeval pot na zabavoza samske. / Foto: Tina Dokl
Foto
: Tin
a D
okl
[email protected], 22. aprila 2011GORENJSKI GLAS
MEDIA NEPREMICNINE d.o.o., Koprska 94, Ljubljana,
tel: 051 686 320 ( Karmen )
PE KRANJ, Bleiweisova c. 30, Kranj, tel.: 041 347 323 ( Sandi )
[email protected] www.media-nepremicnine.si
ZA ZNANE STRANKE IŠČEMO VEČ STANOVANJ IN HIŠ NA GORENJSKEM.
Posredujemo pri prodaji/nakupu, najemu /oddaji vseh vrst nepremičnin.Sodelujemo tudi z investitorji in tujci.
Posredniki z več kot 10 letnimi izkušnjami in licencami. Naš moto:
kvalitetno, korektno in pošteno...
KRANJ, PLANINA JUG, varovanostanovanje, novogradnja, 2. nad./4, 43m2, J lega, balkon, parkirno mesto vkleti. Cena: 91.118 EUR.KRANJ, PLANINA JUG, varovanostanovanje, novogradnja, 2. nad./4,55,45 m2, balkon, parkirno mesto vkleti. Cena: 120.000 EUR. V račun vza-memo parcelo ali hišo v okolici Kranja.KRANJ, Kidričeva, trisobno 82 m2, visokopritličje, let. 1955, cena 103.000 EUR.Možna menjava za garsonjero.
KRANJ, bližina Vodovodnega stolpa,ob glavni cesti, stanovanjska hiša let.1930, 142 m2+klet, potrebna ob-nove, na 519 m2 parcele. Cena:220.000 EUR.PODNART, Gobovce, prodamopritličje hiše 67 m2, let. 1952, zzemljiščem 300 m2, potrebno ob-nove. Cena: 43.000 eur.NAKLO, Pivka, enostanovanjska hiša160 m2, garaža za 3 avtom., let. 1964,obnovljena 1985, na ravni sončniparceli 987 m2. Cena: 270.000 EUR.
TRSTENIK, parcela za vikend, 796 m2,sončna, z razgledom. Cena: 130 EUR/m2.
KAŽIPOT, MALI OGLASI
Izvedba celovitih geodetskih storitev po ugodnih cenah:■ geodetski načrti■ ureditev meje (dela meje)■ izravnava meje■ parcelacije (delitev, združitev)■ označitev meje v naravi■ evidentiranje zemljišča pod
stavbo■ sprememba bonitete zemljišča■ vpis stavbe in dela stavbe v
kataster stavb■ zakoličbe objektov, komunalnih
vodov, cest■ komasacije stavbnih zemljiščPokličite nas na telefon 031/695-484ali se oglasite na sedežu podjetja!
STANOVANJE PRODAMO Kranj, Vodovodni stolp, trisobno vIII. nadstr. izmere 73,80 m2, l. izgr.1965, obnovljeno l. 2005 (kopalnica,WC, CK na plin, instalacije v kuhinjiin kopalnici), vpisano v ZK, klet, bal-kon, cena 119.000,00 EUR.Kranj, bližina avtobusne postaje,enosobno v mansardi (5. nadstr.) vizmeri 44 m2, l. izgr. 1964, delnoprenovljeno l. 2005 (kuhinja, spalni-ca) cena 65.000,00 EUR.Tržič, staro mestno jedro, trisobno v3. nadstr. izmere 64,00 m2, l. izgr.1910. delno prenovljeno l. 2005 (tla-ki, okna, CK na olje), balkona ni, vceni je tudi garaža velikosti 6x3 m2,ki je v isti stavbi, cena 84.000,00EUR.Preddvor, enosobno v mansardi iz-mere 48,00 m2, v hiši so samo štiristanovanja, l. izgr. 1960, stanovanjeizdelano l. 1991, CK, cena 77.500,00EUR.STANOVANJE - ODDAMO V NAJEMKranj, Planina II, dvosobno + kabinetv pritličju z atrijem izmere 86 m2, l.izgr. 1982, opremljeno, cena 450,00EUR + stroški + 1x varščina, vseljivotakoj.HIŠA - ODDAMO V NAJEMPredoslje, starejša kmečka hiša, pri-tličje v izmeri 96 m2 (opremljena bi-valna kuhinja, dnevna soba s pečjo,spalnica in kopalnica z WC), l. izgr.1930, delno prenovljena 1995, ogre-vanje klasično, cena 380,00 EUR +85,00 EUR fiksni stroški (elektrika,voda, smeti) + 1x varščina, vseljivotakoj.HIŠE - PRODAMOKranj, staro mestno jedro, enonad-stropna s 120 m2 stanovanjske povr-šine na parceli velikosti 262 m2, l.izgr. 1935, prenovljena l. 2002 - okna,vse instalacije, kopalnica, CK na olje,dvorišče, kjer je možno parkiranje zadva avtomobila, terasa s 115 m2 vrta,cena 175.000,00 EUR. Žiri, v centru mesta, visokopritličnatlorisa 10x8 m2 na parceli velikosti477 m2, l. izgr. 1937, lepo vzdrževanana zelo sončni lokaciji, CK na olje, vsipriključki, cena 144.000,00 EUR. Kranj, Kokrica, visokopritlična tlorisa10x8 m2 na parceli velikosti 857 m2,l. izgr. 1955, v celoti podkletena, gara-ža, CK na olje, v mansardi še delnoneizdelana, zelo lepa lokacija, cena190.000,00 EUR. Trstenik, na izredno lepi sončni loka-ciji, medetažna s 300 m2 uporabnestanov. površine na parceli velikosti1144 m2, l. izgr. 1999, cena399.000,00 EUR, v kateri je vključe-na tudi vsa oprema izdelana pomeri. POSLOVNI PROSTOR - PRODAMOTržič, v centru mesta na glavni ulici,pritličje v izmeri 30 m2, l. izgr. 1900,že delno prenovljen, primeren za ne-živilsko trgovino, cena 25.000,00EUR.PARCELA - PRODAMOKranj, proti Naklemu, v industrijskiconi v izmeri 5957 m2 za proizvod-njo, skladišča, parkirišče, cena 144EUR/m2 in še pribl. 18 EUR/m2 zakomunalni prispevek.
t MM
T F
Sponzor nagradne križanke,ki je bila objavljena 5. aprila2011 v Gorenjskem glasu, jebilo podjetje VRTNI RAJ, d. o.o., iz Kranja. Nagrajenci so: 1.nagrado: bon v vrednosti 40EUR prejme Marjeta Bevk,Železniki; 2. nagrado: bon vvrednosti 30 EUR prejme Mil-ka Ribnikar, Preddvor; 3. na-grado: bon v vrednosti 20EUR prejme Zorica Gartnar,Boh. Bistrica. Nagrajencemprisrčno čestitamo.
LOTO
Rezultati 32. kroga - 20.aprila 2011
1, 12, 15, 27, 30, 34, 38 in 24
Lotko: 9 9 0 6 6 9Loto PLUS:
10, 14, 19, 23, 25, 29, 36 in 3
Sklad 33. kroga za Sedmico:990.000 EUR
Sklad 33. kroga za Lotka:545.000 EUR
Sklad 33. kroga za PLUS:50.000 EUR
HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Bleiweisovi cesti 4, v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
Janez Rozman s. p. - Rozman bus, www.rozmanbus.si, tel.: 04/53 15 249:TRST: 12. 5.; BANOVCI: 13.6.; TOPOLŠICA: 30. 5.; BIOTERME: 16. 5.; GOLIOTOK: 30. 5; 6. 6.; MADŽARSKE TOPLICE: 29. 4. - 2. 5.; 19. - 22. 5.; MEDŽUGOR-JE: 7. - 9. 5.; BANOVCI: 10. - 13. 5.; DUGI OTOK: 28. 6. - 1. 7.; 1. - 8. 7.; 19. - 22. 8.;19. - 26. 8.; OMIŠ: 16. - 19. 9.; ROGOZNICA: 10. - 17. 9. (all inclusive).
Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat.
Metulji otrokKranj - Društvo Vilinski Ključ Kranj in Slovensko društvohospic vabita na predstavitev knjige švicarske avtorice Ha-nni Käch z naslovom Metulji otrok, ki jo je izdalo Slovenskodruštvo hospic. Predstavitev bo v prostorih Društva Vilinskiključ, Škofjeloška cesta 20, v četrtek, 28. aprila, ob 19. uri.
Lina v Cafe CentraluKranj - V slaščičarni Cafe Central v Kranju (staro mestno je-dro) bo v nedeljo, 24. aprila, ob 10. uri predstavitev slikaniceLina (zmagovalka talentov) - seveda pride tudi Lina.
Noctiferia v Rdeči ostrigiŠkofja Loka - Live In-sanity je ime cikla metalskih večerov vMKC Pri Rdeči ostrigi. Jutri, v soboto, bo koncert ene najprepoznavnejših metal skupin v Sloveniji - Noctiferie.
Blagoslov velikonočnih jediJesenice - Gornjesavski muzej Jesenice v sodelovanju z Župni-jo Jesenice vabi v soboto, 23. aprila, ob 10. uri na blagoslov velikonočnih jedil pred cerkvijo na Stari Savi na Jesenicah.
Izmenjave knjigKranj - Osrednja knjižnica Kranj vabi ob svetovnem dnevu knji-ge jutri, v soboto, 23. aprila, od 9. do 12. ure na Glavni trg vKranju, kjer bo potekalo druženje ob izmenjavi knjig. Prinesiteknjige, ki jih ne rabite več, in odnesite kakšno, ko vam je ljuba.
Gorenjski pokal v rekreativnih tekih Križe - Planinsko društvo Križe vabi v ponedeljek, 25. aprila,na uvodno tekmo Gorenjskega pokala v rekreativnih tekih inhkrati tudi 18. tek pod Kriško goro, za memorial Janka Likar-ja. Start bo ob 10. uri izpred bara Košuta v Križah.
KeltivalKranj - Velika prireditev v stilu starih Keltov z irsko, škotskoglasbo, show, plesom in še marsičim se bo začela jutri, vsoboto, 23. aprila, ob 20. uri v Ledeni dvorani Kranj.
KresovanjeJesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi občane Jesenic vsoboto, 30. aprila, na prvomajsko kresovanje pri Koči naGolici. Začetek bo ob 20. uri. Koča na Golici bo oskrbovana.
Sekanje pirhovKokrica - V ponedeljek, 25. aprila, Turistično društvo Kokri-ca prireja odprto prvenstvo v sekanju pirhov od 9. do 12. urepred trgovino Mercator na Kokrici.
PRIREDITVE
Razstava pirhov in valucanje ter sekanjeAdergas - KUD Pod lipo Adergas prireja na velikonočniponedeljek, 25. aprila, ob 14. uri valucanje, sekanje in razs-tavo velikonočnih pirhov. Prireditev bo potekala na šport-nem igrišču Adergas, v primeru slabega vremena pa v kul-turni dvorani društva.
Na LiscoŠenčur - Turistično društvo Šenčur vabi v nedeljo, 1. maja,na planinski izlet na 948 metrov visoko Lisco (Orehovo-Ledina-Razbor-Sv. Jošt-Lisca). Skupne zmerne hoje bo okoli3 ure. Prijave in informacije zbira do petka, 29. aprila, Fran-ci Erzin, tel. 041/875-812.
Kolesarski izletKranj - Kolesarska sekcija kranjskih upokojencev vabi vtorek, 26. aprila, na kolesarski izlet na relaciji Kranj-Šenčur-Češnjevek-Kranj. Vožnje bo za 6 ur, proga je dolga okoli 30kilometrov. Odhod bo ob 9. uri izpred društva.
Letovanje v IzoliKranj - Iz Društva upokojencev Kranj vabijo od 17. do 24. ju-nija na letovanje v Hotel Delfin v Izoli. Prijave z vplačili 1.obroka sprejemajo v društveni pisarni.
Letovanje na BračuKranj - Iz Društva upokojencev Kranj vabijo od 10. do 17. sep-tembra na letovanje v Bolu na otoku Braču. Prijave sprejemajo vpisarni društva, plačate lahko v treh obrokih, prvega ob prijavi.
Proučevanje Svetega pismaKranj - Društvo prijateljev Svetega pisma vabi jutri, vsoboto, 23. aprila, ob 9. uri v Dom krajanov Primskovo naproučevanje Svetega pisma z okvirno temo Po kar prideš, todobiš! Razgovor bo povezoval Pavel Repnik.
Meritve krvnega tlaka, sladkorja in holestrolaKranj - Krajevna organizacija Rdečega križa Vodovodni stolpvabi na preventivne meritve krvnega tlaka, sladkorja in ho-lesterola, ki bodo v sredo, 4. maja, od 7. do 9. ure v pros-torih KS Vodovodni stolp, Begunjska ul. 10.
Odvoz odpadkov med praznikiKranj - Komunala Kranj vas obvešča, da bo v času praznikovodvoz odpadkov potekal po rednem urniku.
Velikonočna razstavaRodine - V rojstni hiši Janeza Jalna na Rodinah je do 1. majana ogled Velikonočna razstava belokranjskih pisanic, drsankter obilico vezenja.
RAZSTAVE
OBVESTILA
PREDAVANJA
IZLETI
Boštjan Bogataj
Žiri - Lanska razstava Evropav čipki, ki so jo za Slovenskeklekljarske dneve pripraviličlani (predvsem članice)Klekljarskega društva CvetkeŽiri, še vedno potuje po Slo-venji in Evropi, od ponedeljkapa bo na ogled nova velikarazstava. "Na predlog Inštitu-ta za gozdarstvo smo v letoš-njem letu gozdov izdelovalečipke dreves in njihovih plo-dov. Upamo, da bo takouspešna kot lanska razstava,
ki smo jo postavili že osem-najstkrat," je pred odprtjemštevilnih razstav in prireditevpovedala predsednica MaricaAlbreht.
Čipke z najnovejše razstaveKlekljani obrazi in drevesa sonove, komaj kaj podobnestandardnim čipkam, ki jihpoznamo že stoletja. Kleklja-rice so improvizirale in ustva-rile umetniške čipke, ki bodona ogled vse od ponedeljka,25. aprila, do ponedeljka, 2.maja. "Začeli bomo spekta-kularno. Odprtje bo posebno,
takšnega v Žireh še nismo vi-deli, s polno smeha in števil-nimi nastopajočimi," napove-duje Milena Miklavčič. Meddrugimi bodo nastopili god-beniki, mažoretke, folkloristi,pa Daniel Rampre, Rok Kos-mač, Lintverni, plesna skupi-na The 5th Element ... Mi-klavčičeva dodaja, da bodonad odprtjem v šolski telovad-nici navdušeni tudi mladi.
Odprtje pa je zgolj začetekzanimivega tedna, ko bodoštevilne razstave obogatili sspremljevalnimi klekljarski-
mi delavnicami, nastopilebodo folklorne skupine, izpe-ljali predavanja, se sprehodiliob Rapalski meji ... Izpostavi-ti je treba petkov literarni večer z razglasitvijo zmago-valcev (na natečaju sodelujeprek sto del iz Slovenije in tu-jine) ter sedaj že tradicional-no nedeljsko (1. maj) klekljar-sko tekmovanje. "Rade dela-mo, smo prostovoljke, sajimamo čipke rade. Upam, dase nam poleg obiskovalcev pri-družijo tudi Žirovci in društvav občini, da bomo lahko sku-paj naredili kaj dobrega za naškraj," je še povedala Albrehto-va, ena od tridesetih žirovskihmojstric vihtenja kleklnov, kibodo ves prihodnji teden svo-je znanje brezplačno delile zvsemi, ki jih bo to zanimalo.
Začeli bodo z vrhunsko zasedboV Žireh se bodo v ponedeljek začeli peti Slovenski klekljarski dnevi. Za uvod bodo nastopile zvezde, nato pa zasijale Cvetke.
NEPREMIČNINESTANOVANJAPRODAM
GARSONJERO v Škofji Loki, 26 m2,popolnoma obnovljena, mirno - zelenookolje, ☎ 070/502-260 11002091
ODDAM
STANOVANJE na Primskovem, veliko-sti 90 m2, cena 450 EUR/mesec, ☎04/23-31-661, 041/776-784 11002041
VIKENDI, APARTMAJIODDAM
APARTMA, v Vrboski pri Jelsi na Hva-ru. Ob borovcih, tuš in žar zunaj, ☎00385/91-780-5414 11002043
APARTMA v Atomskih Toplicah z dve-ma vstopnicama, samo 30 EUR dnev-no, ☎ 030/619-628 11002102
POSESTIPRODAM
2 ZAZIDLJIVI parceli na Golniku,1049 m2 in 665 m2, ☎ 040/204-184 11002027
ZAZIDLJIVO parcelo, vsi priključki, 560m2, Zalog pri Cerkljah, lepa lega, ☎064/119-411, 051/809-022 11002120
ZG. BITNJE - 568 m2 veliko sončnoparcelo, s pogledom na Šmarjetnogoro, cena 170 EUR/m2, ☎ 070/812-500 11002002
POSLOVNI PROSTORIPRODAM
DOBRO vpeljan sončni studio, ☎041/738-050 11001701
ODDAM
POSLOVNE PROSTORE v IOC na Sav-ski cesti v Kranju (bivša Trenča), velikostiod 260 do 1.200 m2, cena 2,95EUR/m2, ☎ 041/426-898 11001484
GARAŽEKUPIM
GARAŽO v Šorlijevem naselju, ☎031/544-735 11002062
MOTORNAVOZILAAVTOMOBILIPRODAM
ALFA ROMEO 146, 1. lastnica, letnik2001, z vso opremo, nekaramboliran,150.000 km, ugodno, ☎ 031/308-540
11002065
OPEL Vectra 1.8 i, let. 1991, 105.000km, registriran do 30. 4., blokada mo-torja, alarm, ☎ 041/971-508 11002025
RENAULT Clio storia 1.2, letnik 2006,klima, 5 vrat, ☎ 031/751-40511002089
VW Golf V., prevoženi 157.000 km, cena8.500 EUR, ☎ 041/857-106 11002049
VW hrošč 1200, letnik 1976, prevo-ženo 135.000 km, ☎ 040/240-091
11002104
VW Polo 1.4 open-air, letnik 1999,175.000 km, bencin, ohranjen, 1. last-nik, ☎ 041/944-494, 041/608-642
11002130
MOTORNA KOLESAKUPIM
MOPED Tomos ali Ponyexpress, sta-rejši model, lahko v nevoznem stanju,☎ 041/681-058 11002109
MOTOR APN 6, ☎041/386-871 11002086
AVTODELI IN OPREMAPRODAM
ALU platišča z gumami 195 55 R15,za Mercedes Benz, z vijaki, ugodno,☎ 051/664-223 11002078
ALUMINIJASTA platišča BBS, 4 kom,185/60-14, original za Audi, BMW,VW, ugodno, ☎ 04/25-51-087,041/744-187 11001994
GUME - platišča za različne avte, aku-mulatorji, preizkušeni že od 10 EURnaprej, od 40 - 135 Ah, ☎ 041/722-625 11001905
MALO rabljene avto gume, letne, zaPeugeot 106, ugodno, ☎ 031/308-540 11002066
OSTALOPRODAM
NOVE, usnjene, hlače za motorista - čo-perja, stare 1 leto, nepoškodovane, št.52, ugodno, ☎ 031/308-540 11002067
STROJIIN ORODJAPRODAM
DVIŽNE mehanizme, primerne za dviga-la v skladiščih ali za traktor. Za podatke oceni, točnih dimenzijah in ostalih tehnič-nih karakteristikah dvižnih mehanizmovpokličite, ☎ 041/711-535 11002076
MEŠALEC za beton, kompresor 150 l.vrtalni stroj, MK2 Čakovec, elek. mo-tor 4 KW, 1400 obr., ☎ 040/352-095
11002103
VARILNI aparat Tig, 160 A, z vso opre-mo, ugodno, ☎ 040/806-277 11002085
GRADBENIMATERIALGRADBENI MATERIALPRODAM
DESKE za opaž, debeline 1 cm, ☎040/826-348 11002121
NARAVNO suhe smrekove plohe, ☎031/624-552 11002118
KUPIM
SUHE jesenove plohe, ☎ 041/546-522 11002106
STAVBNO POHIŠTVOPRODAM
NOVA vhodna vrata s podbojem, zelougodno, ☎ 041/271-953 11002117
KURIVOPRODAM
DRVA - metrska ali razžagana, možnadostava, ☎ 041/718-019 11001665
BUKOVA drva, cena 55 EUR, mešanadrva, cena 40 EUR, možnost razrezain dostave, ☎ 040/338-719
11001666
KVALITETNA bukova in hrastova drva,metrska ali razžagana, po ugodni ceni,možna tudi dostava, ☎ 041/639-348
11002124
MEŠANA, suha, razžagana drva - 45EUR/m3 ter motor in rezervni deli zaTAM 170, ☎ 041/784-055 11002123
STANOVANJSKAOPREMA
GOSPODINJSKI APARATIPRODAM
PRALNI stroj Gorenje, ohranjen, ☎041/718-856 11002083
PODARIM
ŠIVALNI stroj Bagat v omarici, ☎04/20-26-551 11002079
GLASBILAPRODAM
ELEKTRIČNI pianino Hemingway,brezhiben, s klopjo, ugodno, ☎040/806-277 11002084
ŠPORT,REKREACIJAPRODAM
FITNES napravo, ugodno, ☎ 070/732-767 11002068
UMETNINE,NAKITPRODAM
TAPISERIJE, tematika Križev pot, 14 po-staj + 2 x vstajenje, velikost 130 x 100cm, cena 48.000 EUR, ☎ 040/567-544 11001846
STARINEPRODAM
ZAPRAVLJIVČEK, stare revije in stardenar, ☎ 051/213-206 11002064
OTROŠKAOPREMAPRODAM
OTROŠKI avto do 6 let, enosed, 12volt, rabljen, ☎ 040/274-186 11002119
OTROŠKO posteljico 140 x 70 ternovo okno 148 x 139 cm, ugodno, ☎04/20-41-431 11002097
MEDICINSKIPRIPOMOČKIOČALA na recept, okulistični pregledi,kontaktne leče, popusti za upokojencein zavarovance Vzajemne. Optika Alek-sandra, Qlandia Kranj, C. 1. maja 77, ☎04/234-234-2, www.optika.si 11001669
ŽIVALIIN RASTLINEPRODAM
GLADKODLAKI prinašalci, črni mladi-či, z rodovnikom in cepljeni, ☎ 04/59-57-714, 031/389-181 11002063
NEMŠKE bokserje z rodovnikom, le-glo jelenje rjave barve, ☎ 040/163-733 11002088
PODARIM
KUŽKA, starega 8 tednov, mešanček -nemški ovčar, ☎ 04/51-41-26611002018
PSIČKE mešančke, stare 8 tednov,srednje velikosti, ☎ 04/25-31-044,031/528-982 11002075
LEPO, veliko rožo agavo, listi so dolgido 80 cm, ☎ 04/51-41-353 11002070
KMETIJSTVOKMETIJSKI STROJIPRODAM
CEPILEC na sveder in vitlo Tajfun, 3 t.,☎ 070/875-918 11002092
OBRAČALNIK pajek Sip, širine 4.5 m,brezhiben, dvig na vzmeti, ☎031/678-849 11002093
PUHALNIK za seno Tajfun, skupaj scevmi in zgrabljalnik Ceccato, delovneširine 3.20 m, cena po dogovoru, ☎041/347-258 11002074
SAMONAKLADALKO Sip novi pionir17, pajek Sip spider 350 ali 450, ☎031/493-581 11002116
SEJALNICO za koruzo, štiri redno,mehansko, malo rabljeno, ☎041/416-241 11002127
SEKULAR za žaganje drv z mizo in ko-ritom, ☎ 031/812-210 11002071
TRAČNI obračalnik, priključek na 4 vi-jake, dolžine 2 m, ☎ 041/857-106
11002048
TRAKTORJI Steyr, vitli, cepilci, motor-ne žage Jonsered na zalogi, dostavabrezplačna Smrekca center Žabnica,☎ 04/25-51-313 11001719
VZ ZGRABLJALNIK Sip in samona-kladalko 12 m3, gorska izvedba, ☎031/426-245 11002099
KUPIM
IZKOPALNIK za krompir eno ali dvo-vrstni in pajek Sip, ☎ 041/539-440
11002098
TRAKTOR IMTali Ursus, ☎ 070/521-564 11001963
TRAKTOR Zetor in kiper prikolico Teh-nostroj, ☎ 041/235-349 11001964
TRAKTOR Store, Univerzal ali Zetor,plačilo takoj, ☎ 051/203-387 11002108
TRAKTOR do 70 km in prodam drobnikrompir, ☎ 031/387-021 11002115
PRIDELKIPRODAM
BIO naravno žganje in dva moška gor-ska kolesa na 18 prestav, ☎040/389-518 11001932
DOMAČO zaseko, ☎ 04/51-41-11111002096
HREN, ☎ 031/505-151 11001955
JABOLKA, kvalitetna, domača, od vi-sokodebelnih dreves, ugodno prodaja-mo. Kmetija Princ, Hudi 1, (pri Kovor-ju), Tržič, ☎ 041/747-623 11001785
KROMPIR, jedilni in krmni, ☎041/558-711 11002090
KROMPIR jedilni, cena 0,28 EUR/kgin za seme (kupljen), Zg. Gorje 67, ☎04/57-25-060 11002112
KROMPIR beli in rdeči, primeren zasajenje, ☎ 041/416-241 11002129
OKROGLE silažne bale, 3. košnje, cenasimbolična, ☎041/903-433 11002110
VINO - kraški teran, odličen, ugodna cena,možna dostava, ☎041/614-862 11001487
VZREJNE ŽIVALIPRODAM
ČB BIKCA, starega 10 dni, ☎ 04/25-60-224 11002069
ČB BIKCA, stara 14 in 7 dni, ☎04/25-61-600 11002081
ČB BIKCA, starega 8 dni, ☎ 041/962-860 11002100
ČB BIKCA, ☎ 031/235-118 11002122
ČEBELJE družine na 5 in 10 AŽ satih,☎ 041/647-427 11002073
KRAVO simentalko, v 8. mesecu bre-josti, ☎ 040/418-399 11002094
KRAVO ciko s teletom, ☎ 041/762-593 11002113
KUNCE za pleme ter 2 odrasla samcain mladiče - križance, Naklo, ☎051/304-012 11002060
NESNICE rjave, grahaste, črne prednesnostjo. Brezplačna dostava nadom. Vzreja nesnic Tibaot, ☎02/582-14-01 11001638
TELICE simentalke, breje in bikca inteličko LS/LIM, stara 8 mesecev, ☎041/571-150 11002111
TELIČKO mesne pasme, staro 14 dni,☎ 041/970-257 11002101
ZAJKLO z mladički in plemenskegazajca - renski lisec, ☎ 04/51-20-384,031/243-262 11002131
KUPIM
BIKA, težkega okoli 400 kg, mesnepasme, ☎ 031/387-021 11002114
BIKCA simentalca ali mesne pasme, stare-ga do 10 dni, ☎04/53-33-041 11002105
ODKUPUJEMO krave, telice, bike - za iz-voz, plačilo takoj, Smrekca center, d.o.o.,Žabnica, ☎ 04/25-51-313 11001720
VEČ bikcev simentalcev ali mesnepasme, starih do 20 dni, ☎ 041/841-632 11002126
POSLOVNI STIKI
ZAPOSLITVE (m/ž)NUDIM
B BAR pri Škofji Loki pogodbeno zapo-sli študentko ali mlajšo dekle za občasnodelo, Bisaž, d.o.o., Virmaše 180, Šk.Loka, ☎ 040/231-017 11002128
IŠČEM pomoč za delo v strežbi, pripo-ročen je lastni prevoz in bližina Kranj,Panter bar Marjeta Žanko s.p., Hrastje52, Kranj, ☎ 040/244-335 11002082
ZA POMOČ ob vikendih iščemo študent-ko ali dijakinjo za pomoč v strežbi, Igor Lo-gar s.p., Hotemaže 3/a, Preddvor, ☎041/369-051, 041/335-979 11002061
ZAPOSLIMO voznika za mednarodni pre-voz, kategorije C in E. Stare d.o.o., Luže60, Visoko, ☎041/755-266 11002023
IŠČEMO oskrbnika za vodenje planša-rije Kofce, skozi pašno sezono, lahkoza več let, zahtevane so izkušnje in ve-selje do dela na planini. Agrarna skup-nost Kofce, Pristavška c. 37, Tržič, ☎041/691-033 11001878
OPTIKA ali finomehanika v optični pro-izvodnji zaposlimo. Pisne ponudbe naOptika Alcom, Aljančič Ivan s.p., Parti-zanska 26, Kranj 11002020
ZAPOSLIM frizerko z izkušnjami. Cil-ka Satler s.p., Oldhamska c. 14,Kranj, ☎ 041/386-909 11002016
IŠČEM
DUO Rolo - išče delo na obletnicah,porokah z zabavno in narodno glasbo,☎ 041/224-907 11001900
ČIŠČENJE, gosp. dela, pomoč starejšim,Kranj z okolico, ☎051/605-303 11001837
EKONOMSKI teh. išče delo v admini-straciji, računovod., tajništvu, recepci-ji, trgovini, ☎ 051/428-551 11001613
STORITVEODDAM
RENT- A - KOMBI : potniški 8+1 in tovor-ni, Rondo trade, d.o.o., Kidričeva 51, Šk.Loka, ☎ 040/942-912 11001587
NUDIM
ASTERIKS SENČILA, Rozman Peter, s.p., Cesta na Loko 2, 4290 Tržič, ☎: 59-55-170, 041/733-709; žaluzije, roloji,rolete, lamelne zavese, plise zavese, ko-marniki, markize, www.asteriks.net
11001667
ADAPTACIJE, novogradnje od temeljado strehe. Notranje omete, fasade,kamnite škarpe, urejanje in tlakovanjedvorišč, z našim ali vašim materialom,Gradton, d.o.o., Valjavčeva ulica 8,Kranj, ☎ 041/222-741 11001616
ADAPTACIJE, novogradnje, notranjiometi, fasade, betonske in kamnite škar-pe, tlakovanje dvorišč, z našim ali vašimmaterialom, Babič Miloš s.p., Hraše 24,Lesce, ☎ 041/622-946
11001649
ADAPTACIJE, vsa gradbena dela, no-tranje omete, fasade, adaptacije, tla-kovanje dvorišča, ograje, kamniteškarpe in dimnike, kvalitetno, hitro inpoceni. SGP Beni, d. o. o., Struževo7, Kranj, ☎ 041/561-838 11001520
ASFALTIRANJE, tlakovanje dvorišč,dovoz. poti, parkirišč, polag. robnikov,pralnih plošč, izd. betonskih in kamni-tih škarp, Adrovic & Co, d. n. o., Jelov-škova 10, Kamnik, ☎ 01/83-94-614,041/680-751 11001722
ASFALTIRANJE, tlakovanje, prevzemvseh gradbenih del, novogradnje inadaptacije, vse vrste fasad in keramičnadela, izdelava betonskih in kamnitihškarp. AES, d.o.o., Sadnikarjeva ul. 4,Kamnik, ☎ 01/83-17-285, 051/794-127 11001930
BELJENJE in kitanje sten, barvanje fa-sad in napuščev, barvanje oken in vrat,sanacija vlažnih prostorov vam nudi Pa-vec Ivan s.p., Podbrezje 179, Naklo,☎ 031/392-909 11001894
FLORIJANI, d. o. o., C. na Brdo 41,Kranj izvaja vsa gradbena dela od te-meljev do strehe, adaptacije, omete,omete fasad, kamnite škarpe, tlakova-nje dvorišč, ☎ 041/557-871
11001668
GOZDARSKE storitve, posek in spra-vilo lesa na območju zgornje Gorenj-ske, možen odkup na panju, PrimožKodeh s.p., Gorenjska ul. 3, Bled, ☎031/312-204 11002107
IZDELAVA podstrešnih stanovanj posistemu Knauf, montaža strešnih okenVelux in polaganje laminatov, izd. bru-naric in nadstreškov, Damjan Mesec,s. p., Jazbine 3, Poljane, ☎ 041/765-842 11002125
IZVAJAMO vsa gradbena dela in fasa-de ter notranje omete, adaptacije inurejanje dvorišč, Čendrimi, d.o.o.,Žabnica 47, Žabnica, ☎ 041/878-386 11001663
MONTAŽA lesa, mizarska dela in ser-vis notranjega pohištva, montažastavbnega pohištva, obloge, ograje,stopnice, podboji in ostalo po dogovo-ru, Robert Škrlec s.p., Poljane 66,Poljane, ☎ 031/852-765 11001997
NUDIMO VAM zaščito sadnega drevjain frezanje vrtov, Branko Gašperšič,s.p., Šorlijeva ul. 19, Kranj, ☎040/993-406 11001562
ZASEBNI STIKIMLAJŠI moški si želi iskrene, trajneljubezni. Odgovorite, ne bo vam žal, ☎041/959-192 11000077
ŽENITNA posredovalnica Zaupanje,brezplačno za mlajše ženske, ugodnoostale, ☎ 031/836-378 11000076
RAZNOPRODAM
HLADILNIK Gorenje, visok 150 cm inmotorno kosilnico na nitko, ☎041/847-782 11002072
PLASTIČNE sode s pokrovom, 3 kom.,200 litrov, ☎04/23-57-361 11002095
KUPIM
KOZMETIČNO ogledalo Elma, ☎041/826-863 11002087
PODARIM
PISALNO mizo, sobno kolo, posteljo zjogijem, ☎ 04/20-12-672 11002077
30 MALI OGLASI, ZAHVALE [email protected] GLAS
petek, 22. aprila 2011
ZAHVALA
V 96. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica, prababi-ca, tašča in teta
Pavla Novakroj. Jalen, Boštjanovčeva mama iz Žerjavke
Ob boleči izgubi naše mame se zahvaljujemo vsem sorod-nikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za po-darjeno cvetje, sveče, svete maše, izrečena sožalja in spremstvona njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku iz Trboj zaduhovno oskrbo in opravljen pogrebni obred, gasilcem iz Trboj,pevcem, sosedi ge. Marjani in pogrebni službi Navček. Vsemimenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni žalujoči otroci Janez, Minka, Pavla, Jernej in Brigita z družinami
Vsi bomo enkrat zaspali,v miru počivali vsi,delo za vselej končali,v hišo očetovo šli./A. M. Slomšek/
Male oglase sprejemamo: za objavo v petek - v sredo do 14.00 in za objavo v torek do petka do14.00! Delovni čas: ponedeljek,torek, četrtek, petek neprekinjenood 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16., sobote, nedelje in prazniki zaprto.
Mali oglasitel.: 201 42 47fax: 201 42 13 e-mail: [email protected]
FESST, d. o. o., nepremičninskadružba,Koroška c 2, Kranj,Telefon: 236 73 73Fax: 236 73 70E-pošta: [email protected]: www.fesst.si
V trgovini KOROTAN v Struževem 20 vam ponujamoSLADKOR v vrečah po50 kg po ugodni ceni. Vljudno vabljeni, pokličite namobi 031/277 804.
Kor
otan
, d.
o.o.
, K
ranj
, S
truže
vo 2
0,
Kra
nj
FMS Skupina d.o.o., Kotnikova ulica 5, Ljubljana
31petek, 22. aprila 2011GORENJSKI GLAS
V 70. letu nas je nenadoma zapustila draga žena, mami, sestra,babica, teta, svakinja in tašča
Francka Joštroj. Aleš, po domače Jakalnova iz Strahinja
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem,sosedom in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili nanjeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, poklonili cvetje, sveče indarovali za svete maše in cerkev v Strahinju ter sočustvovali znami. Zahvaljujemo se domačemu župniku Janezu Zupancu,župnikoma Štefanu Babiču in Cirilu Lazarju za lepo opravljencerkveni obred, govorniku Mirku Poličarju za ganljive poslovil-ne besede in pevcem kvarteta Vedrina za zapete žalostinke.
Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: mož Janez, hčerke Ana, Tina, Jana, Meta in Maja združinami ter sinova Tomaž in Marko z VesnoStrahinj, april 2011
ZAHVALA
Ob slovesu naše drage žene, mame in babice
Polonce Košnjekiz Krožne ulice 1, Kranj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znan-cem, sosedom in sodelavcem za vsa izrečena sožalja, podarjenocvetje in sveče ter darovane sv. maše. Posebna zahvala župnikug. Mitji Štirnu ter duhovnikoma Marku Košniku in Igorju Kraš-ni za lepo opravljen pogrebni obred in izrečene tolažilne bese-de. Najlepša hvala za lepe besede vsem, ki ste jo imeli radi, šeposebej govorniku g. Rantu. Zahvala tudi liberalnim prijateljemin odboru RK Zlato Polje. Ob koncu iskrena hvala vsem imeno-vanim in neimenovanim, ki ste jo v tako velikem številu pospre-mili na njeni zadnji poti.
Mama, vedno boš v naših srcih.
Vsi njeniKranj, april 2011
Solza, žalost, bolečinate zbudila ni,a ostala je tišina,ki močno boli.(T. Pavček)
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustil naš dobri mož, oče, stari oče,brat, stric in prijatelj
Janez Česen po domače Mezlanov Janez iz Stražišča
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem inznancem za izrečena sožalja ter podarjeno cvetje in sveče. Naj-lepša hvala za lepe besede vsem, ki ste ga imeli radi ter počastilinjegov spomin in ga v tako velikem številu pospremili na nje-govi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegoviStražišče, april 2011
ZAHVALA
V 83. letu starosti se je od nas poslovila
Jožica JerašaZahvaljujemo se vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu,izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo z nami pospremilina njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeniStražišče, april 2011
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je zapustila naša mama, stara mama,prababica, teta, sestra in tašča
Ivanka Knificz Jame 15
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate-ljem, znancem in sodelavcem Semenarne Ljubljana za izrečenosožalje, podarjeno cvetje in sveče ter svete maše. Hvala tudi g.župniku Janezu Šavsu za lepo opravljen pogreb, pevcem inpogrebni službi Navček. Hvala tudi vsem, ki vas nismo posebejimenovali, pa ste vseeno pomagali na kakšen drug način.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in brat
Leopold PeresciuttiHvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepemspominu.Zahvaljujemo se vam, da ste bili z nami ob njegovem slovesu.
Vsi njegovi
OSMRTNICA
Umrl je naš dragi
Ciril Dobravecupokojenec Elana Begunje
Od njega se bomo poslovili danes, v petek, 22. aprila 2011, ob 16. uri na pokopališču v Begunjah na Gorenjskem. Žara bo na dan pogreba od 10. ure dalje v tamkajšnji
poslovilni vežici.
Žena Tinčka, hčerka Mira z možem Slavkom, vnuka Tamara z družino in Primož ter ostalo sorodstvo
ZAHVALAVsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo ... (J. Medvešek)
V 82. letu je umrla naša mama
Jerca Žvegeljiz Spodnjih Gorij
Od nje smo se poslovili v torek, 12. aprila 2011, na pokopališču v Zgornjih Gorjah.Vsem, ki ste ji stali ob strani in jo pospremili na zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo.
Hčerka Darja z družino
ZAHVALA
Ob izgubi naše ljube mame, babice, tete in tašče
Pavle ŽumerMartinove Pavle iz Voklega
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazili sožalje,darovali cvetje, sveče in maše ter jo obiskovali v Domu starejših občanov v Kamniku,še posebej njenim prijateljicam in sosedom iz Vokla, duhovščini, pevcem, Navčku ter
osebju Doma starejših občanov Kamnik.
Lado z družinoVoklo, 5. aprila 2011
Našla si svoj mirv večnosti tišine.
Hvala ti, mami, za rojstvo življenja,hvala za čas, za ljubezen, skrbi, hvala za bisere, vtkane v trpljenje,mami, naj večna ti lučka gori!
ZAHVALA
SOBOTA
5/21°C
NEDELJA
6/17°C
32 GORENJSKI GLASpetek, 22. aprila 2011
Anketa
vremenska napoved
PETEK
4/21°C
....
....
....
....
....
....
...
Mersada Džehverovič, Bled:
"Letos bom za velikonočnepraznike delala, časi so tež-ki in je treba preživeti. Vprazničnih dneh tudi sicerne načrtujem ničesar poseb-nega, nič takega, kar je po-vezano s tradicijo."
....
....
....
....
....
....
...
Anton Zupan, Bled:
"Praznike bomo preživelitako kot vsako leto. Nikamorne bomo šli, tudi nobenihposebnih običajev ne bo.Doma bomo, v družinskemkrogu, pirhe bomo barvali intudi potica ne bo manjkala."
Bojan Cuder, Bled:
"Letos bomo za praznikebolj doma, saj je otrok šepremajhen za izlete. Mamabo zagotovo spekla potico,tudi šunka bo, pirhe pabomo verjetno barvali, kobo otrok malo zrasel."
Bernarda Vavtar, Bled:
"Praznike bomo večinomapreživeli doma v družin-skem krogu. K veliki noči se-veda sodijo tudi običaji intemu primerno bomo tudimi barvali pirhe, jaz pa bomspekla potico."
Cvetka Blaznik, Bled:
"Za velikonočne praznike sebo pri nas zbrala vsa druži-na. Kaj dobrega bomo poje-dli, popili in si naredili lepopopoldne, ki se bo raztegni-lo v večer. Pirhe zadnje časebarvajo predvsem otroci."
Napoved za Gorenjsko
Danes bo pretežno jasno. V soboto bo sončno z občasnozmerno oblačnostjo. V nedeljo bo spremenljivo do pretežnooblačno, predvsem popoldne bodo krajevne plohe.
Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo
Simon Šubic
Podvrh - Kranjske policisteso v sredo popoldne obvesti-li, da je v Podvrhu pod Sta-rim vrhom domačin napadelinšpektorja za okolje in pros-tor, ko je ta opravljal uradnenaloge. "Policisti so ugotovi-li, da je inšpektor opravljalinšpekcijski nadzor pri dru-žini, ki ima doma mladičamedveda. Pri tem ga je 26-letni domačin s pestjo udarilv predel obraza. Takoj po de-janju je napadalec pobegnil skraja. Policisti bodo po zbra-nih obvestilih zoper napa-dalca podali kazensko ovad-bo na pristojno tožilstvo," jerazložil Leon Keder, tiskovnipredstavnik Policijske upra-ve Kranj. Minister za okoljein prostor dr. Roko Žarnić inglavna inšpektorica Inšpek-torata RS za okolje in prostorAleksandra Velkovrh sta na-pad na inšpektorja, ki jemenda telesno poškodovan,obsodila in apelirala na orga-ne pregona, "da z največjomožno skrbnostjo raziščejoprimer in ukrepajo v skladus svojimi pooblastili". Obtem še opozarjata, da so in-špektorji vse pogosteje izpo-stavljeni verbalnemu in tudifizičnemu nasilju. Na kranj-skem inšpektoratu so včerajves dan sestankovali in nisobili dosegljivi za izjave.
"Saj se sploh ni predstavil,da je inšpektor. Bil pa je zeloneprijazen in osoren, tudigrozil mi je s kaznimi, zatosem mu rekel, naj zapustinaše dvorišče. Ker ni hoteliti, sem mu pri tem strokov-no pomagal. Da bi ga udaril,se ne spomnim," je včerajpojasnil Matevž Logar. Pravon je pred tremi tedni našelpribližno tri mesece staregamedvedka, ki ga Logarjevioz. po domače Jelovčanovi sPodvrha kličejo kar Medo."Prišel je okoli hiše, sam. Nevem, od kod se je vzel. Kerpa je bil v zelo slabem sta-
nju, smo poskrbeli zanj. Se-daj si je že dobro opomogelin veselo hlača po vsej doma-čiji," je razložil Matevž in do-dal, da ga največ hranijo skravjim mlekom.
Njegov oče Dušan Logar jepristavil, da imajo na njihovikmetiji živali pač radi, zatose ne strinjajo, da bi Meda,ki je zelo krotek in igrivmedvedek, likvidirali, kar jepo njegovem namen države."Ko si je Medo pri nas opo-mogel, smo takoj poklicali vazil za divje živali na Muti,naj poiščejo rešitev zanj, sajvemo, da medveda ne more-
mo imeti pri hiši. Iz azila sokontaktirali na ministrstvoza okolje in prostor, od ko-der pa so na koncu nad nasposlali inšpektorja. Pričako-vali smo, da nam bo predla-gal rešitev za Meda, da nambo povedal, ali ga bodo dali vživalski vrt ali kako zavetišče,pa ga očitno želijo le likvidi-rati," je razložil.
Medved na Stari vrh za-ide le občasno, ko gre obi-rat borovnice na Blegoš,pravijo Logarjevi. "V gobar-ski sezoni jih je pa kar veli-ko tu," se za konec pošaliDušan Logar.
20/5oC
22/10oC
18/0oC
23/6oC
23/5oC
23/5oC
22/2oC19/2oC
25/5oC
21/4oC
21/4oC
22/6oC
22/3oC
23/5oC
Velikonočni prazniki
Špela Grahek
Velikonočni prazniki veljajopredvsem za družinski praz-nik. Za ta čas so značilni tudištevilni običaji, vsak s svojosimboliko, veselijo se ga tudiotroci, saj lahko barvajo pir-he in se sladkajo z dobrota-mi. Naključno izbrane smovprašali, kako bodo preživelipraznične dni. Foto: Anka Bulovec
Ljubljana
Sodišče predlaga izbris Merfina
Po poročanju Dnevnika je Okrožno sodišče v Ljubljani začelo postopek izbrisa podjetja Merfin, ki so ga ustanovi-li nekdanji menedžerji Merkurja za prevzem tega podjetja.Merfin je v postopku prisilne poravnave, dolg do upnikovznaša 331 milijonov evrov, predlog uprave z Binetom Kor-dežem na čelu pa je zgolj dvoodstotno poplačilo upnikov.Sodišče je predlog za izbris podalo, ker na sedežu Merfinanihče ne sprejema pošte oziroma se ta vrača na sodišče spojasnilom, da je naslovnik neznan. Uradno je podjetjeMerfina na Verovškovi v Ljubljani, dejansko deluje na Litostrojski cesti. Uspeh predloga za izbris je malo verje-ten, saj bi morali v tem primeru vse obveznosti Merfinaprevzeti družbeniki (lastniki). B. B.
Kranj
Z majskimi pokojninami tudi letni dodatek
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je na torkovi seji sprejel ugotovitveni sklep, napodlagi katerega bodo upokojenci skupaj z majskimi pokojninami prejeli tudi letni dodatek - tisti z višjimi po-kojninami skoraj 224 evrov, tisti z nižjimi pokojninami pa 368 evrov. Dodatek bo enak kot lani, višino določa novembra lani sprejeti zakon o intervencijskih ukrepih,meja za izplačilo nižjega ali višjega dodatka pa je znesekosnove za odmero dodatnih pravic, ki znaša 412 evrov.Število prejemnikov višjega oz. nižjega dodatka bo po-dobno kot lani, ko je nižjega prejelo blizu 410 tisoč upo-kojencev, višjega 98.500, sorazmerni del pa nekaj manjkot 72 tisoč. Zavod bo letos za izplačilo dodatka moral zagotoviti skoraj 138 milijona evrov. C. Z.
Kranj
Delovanje plačilnih sistemov med prazniki
Danes, na veliki petek, in v ponedeljek, ko je tudi pri naspraznik, evropski medbančni plačilni sistem ne bo poslo-val, zato tudi banke in hranilnice v državah Evropske unijene bodo izvajale medbančnega plačilnega prometa. Danesbo pri nas možna le obdelava internih plačil v okviru posamezne banke oz. hranilnice, plačilni promet v polnemobsegu pa bo spet deloval v torek, 26. aprila. C. Z.
KRATKE NOVICE
Krava Mala je sprva nekoliko negodovala, sedaj pa mirno počaka, da se igrivi Medo napijenjenega mleka, pojasnjuje Matevž Logar.
Nad inšpektorja zaradi MedaNa kmetiji Jelovčan v Podvrhu v Poljanski dolini že tri tedne skrbijo za medvedjega mladiča. Ko jeMeda v sredo prišel pogledat inšpektor, pa se je zapletlo.