A K T U A L N O V P R A Š A N J E

Zmeraj, kadar je govora o preskrbi na-5ih delavskih središč, Je beseda tudi o naših socialističnih kmetijskih posestvih. Doslej le-ta niso bistveno pripomogla za boljše zalaganje naših tr inic.

Vrednost proizvodnje kmetijskih pose-8 t e v se je v zadnjih treh letih povečala *» 21 odstotkov. Hkrat i so bi l i ustvarjeni P°goji za hitrejši napredek v predzadnjih letih. Posestva: Hrastje, Cerklje, p ° l jče in Kranj, kot tudi posestvo v Zab-nlcl so skoraj v celoti arondirala svoja *emljlšča, ki so bila doslej zelo razdrobljena ln so onemogočala uporabo mehanizacije in smotrnejše gospodarjenje »Ploh. Prav v tem cilju so bila združena tu

L J U D J E I N D O G O D K I

E D I N I I Z H O D E L E G A N T N I SIR D A V I D E C C L E S

B r i t a n s k i m i n i s t e r za t r g o v i n o s i r D a v i d E c c l e s je Hi l n a svečani o t v o r i t v i n e k e v e l i k e p r o d a j a l n e k o n f ekc i j e v središču L o n d o n a . T o pri ložnost je i z k o r i s t i l , d a je p o v e d a l n eka j b e s e d o oblačenju Ang l e žev . M e d d r u g i m je r e k e l , . d a se Ang lež i z e l o s l abo n a -p r a v l j a j o . N a j b o l j ga je p r i t em s k r b e l o to, kakšne v t i s e puščajo Ang lež i zaradi i o b l e k v i n o z e m s t v u . Takšno stanje; oblačenja p a se odraža t u d i v b r i t a n s k i t r g o v s k i b i l a n c i , k a r je m i n i s t e r t a k o l e o b j a s n i l : »Vsak o le to o d p o t u j e v i n o z e m s t v o d v a m i l i j o n a Ang l e žev . L e - t i s s v o j i m oblačenjem d e l a j o s l abo r e k l a m o z a b r i t a n s k o p r o i z v o d n j o t e k s t i l a . M e d t u j c i d e l a j o škodo tud i s s v o j i m s l a b i m o k u s o m . K a k o m o r e j o p o t e m takšni l j u d j e s a m i s p l o h k a j p a m e t n e g a p r o i z v a j a t i ? — se sprašujejo t u j c i i n upravičeno d v o m i j o v v se os ta le b r i t a n s k e p r o i z v o d e . P a tud i t i s t i Ang lež i , k i • d o m o v i n i h o d i j o s l abo n a p r a v l j e n i n a d e l o , škoduj e j o ugledu.«

T a k o je g o v o r i l m i n i s t e r s i r D a v i d E c c l e s , k i je p o z n a n kot najelegantnejši p r e b i v a l e c V e l i k e B r i t a n i j e .

K o je b i l a p r ed neka j m e s e c i v P a r i z u k o n f e r e n c a dežel e v r o p s k e g a združenja tržišč i n cone s v o b o d n e I zmen jave , je s i r D a v i d i z z v a l i n c i d e n t , k o je z a p r e t i l F r a n c i j i z g o s p o d a r s k i m b o j k o t o m . F r a n c o s k i m i n i s t e r j e z a p u s t i l d v o r a n o z b e s e d a m i : »Francija s i n e d o v o l i podcenjevanja ! «

T a k r a t so f r a n c o s k i časopisi obširno p i s a l i o s i r D a v i d u E c c l e s u i n p r i tem p o u d a r j a l i n j e g o v o e le g a n c o v — oblačenju . . .

V P R A S A L N I C A

V b a v a r s k e m m e s t u B u n s i e d e l u j e načelnik občine r a z g l a s i l , d a b o d o pričeli s c e p l j e n j e m v s e h o t r o k . O b j a v a j e i m e l a t u d i n a s l e d n j o v s e b i n o :

»Otroc i katoliške v e r e b o d o c e p l j e n i v s a k d a n od 14. u r e d a l j e v pritličju.

O t r o c i p r o t e s t a n t s k e v e r e b o d o c e p l j e n i vsak d a n • d 14.30 ure d a l j e v kleti . «

Kakšne ve r e je načelnik občine?

R E S N O S T

V f r a n c o s k e m m e s t e c u Fo r g e s d ' A u n i s ( d epa r tman C h a r e n t e M a r i t i n e ) so b i i e n e d a v n o , k o t p o v s e j d r žavi, občinske v o l i t v e . Z a župana j e kand id i r a t i 44-l e t n i D a n i e l G a b o r i t . I z v o l j e n n i b i l .

T o d e j s t v o ga je t a k o p r i z a d e l o , d a je n a r e d i l sa m o m o r - - skočil je p od vlaik.

P A S T I R J E V A P E S T

H a r v e v K n e i s e l , duševni p a s t i r v n e k e m m e s t u T e r a s a je d l j e z a m a n poskušal pos t a t i p o p u l a r e n s s v o -i i in i p r i d i g a m i . N i k a k o r n i m o g e l u s p e t i i n c e r k e v je

b i l a v e d n o p r a z n a . T eda j pa s i j e d o m i s l i l : D a n e s n a s t o p a v r i n g u k o t b o k s a r l a h k e ka t e go

r i j e i n je večkrat ' zmagova l e c tud i v srečanjih s p r i z n a n i m i b o k s a r j i . V s e z a božjo s l a v o !

M e s t o z duševnim p a s t i r j e m — b o k s a r j e m l a h k e ka t e go r i j e se i m e n u j e — C o r p u s C h r i s t i !

Ze do l go n i s m o b i l i priče t ako živahni d i p l o m a t s k i d e j a v n o s t i k o t p r a v v z a d n j i h d n e h . A d e n a u r se je s e s t a l z De G a u l l o m , i t a l i j a n s k i z u n a n j i m i n i s t e r P e l l a i n p r e m i e r S e g n i s t a p o t o v a l a po za h o d n o e v r o p s k i h p r e s t o l n i c a h , v s e s vo j e z a h o d n e z a v e z n i k e p a je o b r e d e l M a c m i l l a n po s v o j e m »moskovskem iz letu« . V središču p o z o r n o s t i s t a B e r l i n i n nemško vprašanje, z n j i m a v z v e z i p a raz g o v o r i med V z h o d o m i n Z a h o d o m .

Očitno Je n a s t a l n o v i položaj . M e d t e m k o so dos l e j o nemškem p r o b l e m u molčali, so zdaj p o s t a l i n a o b e h s t r a n e h n e n a v a d n o z g o vo r n i . K o m a j d a že l a h k o s l e d i m o raz n i m m i s l i m , p r e d l o g o m i n p o b u d a m , k i p r i h a j a j o i z u r a d n i h i n n e u r a d n i h v i r o v . T u d i i z v e d e n c i se že s težavo zna jde j o v l a b i r i n t u različnih p r e d l o g o v t a k o z a h o d n i h , k a k o r t u d i t i s t i h , k i J i h luča v sve t Hruščev.

Čeprav v e l i k a več ina t eh p r e d l o g o v še n i dokončana i n so to včasih le p o s k u s n i b a l o n i , s k a t e r i m i m e r i j o t e m p e r a t u r o p r i p r a v l j e n o s t i i n p o p u s t l j i v o s t i n a s p r o t n i k a , je v e n d a r čutiti ž ivahno k i -pen j e n a o b e h s t r a n e h , k i p r i j e tno preseneča po d o l g i h l e t i h v z t r a j a n j a n a t o g i h , l e d e n i h stališčih.

T r e n u t n o j e najpomembnejša

u g o t o v i t e v iz v se te p o s r e d n e raz p r a v e , d a j e končno le p r e v l a d a l o mnen je , da so p o g a j a n j a e d i n i i z h o d i z s l epe u l i c e s e d a n j i h m e d n a r o d n i h o d n o s o v . Z a h o d p r e d l a ga k o n f e r e n c o z u n a n j i h m i n i s t r o v , V z h o d je ne zavrača, l e p r i s t a v l j a , d a b i se m o r a l i s e s t a t i n a najvišj i r a v n i . Zda j t u d i Z a h o d počasi daje p r i v o l i t e v v ses tanek šefov v l a d , k i naj b i b i l p o l e t i , k o n f e r e n c a z u n a n j i h m i n i s t r o v p a 11. m a j a , k o t p r e d l a g a najnovejša z a h o d n a no ta .

S t em, k o s ta se obe s t r a n i i z r e k l i za r a z g o v o r e , s t a načelno z a v r n i l i m i s e l , d a je mogoče s s i l o reševati m e d s e b o j n e spore , z l a s t i t a k o koč l j ivo l n občutl j ivo v p r a šanje, k o t je nemško. Ze tak t i h i , n e p o d p i s a n i spo i razum vnaša "prece j p o m i r l j i v o s t i v nape to m e d n a r o d n o ozračje i n h k r a t i t u d i v e ča upe v uspešen zaključek razgo v o r o v z a konferenčno m i z o .

S a m o sog l as j e o s k l i c a n j u k o n ference p a s e v e d a še n e zago tav l j a n j e n e g a u s p e h a . Z l a s t i nemško vprašanje je t o l i k a n j obširno, da p r i n j e g o v e m reševanju t u d i štirje » v e l i k i « ne z ados tu j e j o . Z a t o Je z a n i m i v a m i s e l , k i Jo izražata obe s t r a n i , t a k o S Z v s v o j e m p r e d l o g u za rešitev nemškega vprašanja, k a k o r t u d i zadn ja n o t a . n a m reč, naj b i takšnemu ses tan

k u p r i s o s t v o v a l e t u d i d ruge dežele, k i so z a i n t e r e s i r a n e z a rešitev nemškega p r o b l e m a . V e l i k e s i l e to m i s e l izražajo p rece j s ra mežl j ivo, saj b i le ra je v i d e l e , da b i o perečih z a d e v a h r a z p r a v l j a l i zgo l j m e d s ebo j . Z a t o p a to t embo l j g l a sno ter ja jo d ruge , manjše države. V r s t i dežel, k i so b i l e m e d d r u g i m s v e t o v n i m s p o p a d o m žrtve nemške agres i j e , p r a v g o t o v o nI v s e eno , kakšna b o n o v a združena Nemči ja. M e d t em i državami so t u d i t ake , k o t je J u g o s l a v i j a , k i ne p r i p a d a j o n o b e n e m u b l o k u i n zato n j i h o v e g a m n e n j a ne m o r e t a p r e d s t a v l j a t i n i t i M o s k v a n i t i W a -s h i n g t o n . In kočno ne gre s a m o za oprav ičene z a h t e v e t eh dežela, d a se udeleži jo s k l e p a n j a m i r o v n e pogodbe p r o t i n e k d a n j e m u s k u p n e m u sovražniku, marveč t u d i za učinkovit p r i j e m , k i l a h k o p r i s p e v a k u s p e h u k o n f e r e n c e . D o s l e j se je že večkrat p o k a z a l o , d a so p r a v te dežele, k i n i s o v e z a n e z b l o k o v s k i m i p r e d s o d k i , p o m a g a l e pre m o s t i t i r a z l i k e m e d v e l i k i m i i n zbližati n j i h o v a nasprotujoča s i stališča. Z a t o b i t u d i zda j l a h k o uspešno r a b i l e k o t mos t z a spo r a z u m e v a n j e m e d o b e m a s t r a n k a m a , s t em p a b i samo povečale v e r j e tnos t v uspešni zaključek srečanja z a z e l ene m i z o .

M a r t i n Tomažič

v n e d e l j o s m o z a b e l e ž i l i

I Z D A J A C P » G O R I N J S K I T ISK« - U R E J U J E UREDNIŠKI O D B O R - D I R E K T O R I N O D G O V O R N I U R E D N I K S L A V K O B E Z N I K - T E L E F O N U R E D N I Š T V A ST . 475 - U P R A V A ST . 397 TEKOČI R A Č U N PR I K O M U N A L N I B A N K I V K R A N J U 607-70-1-135 - I Z H A J A O B P O N E D E L J K I H I N P E T K I H - L E T N A N A R O Č N I N A 600 DI N A R J E V , MESEČNA N A R O Č N I N A 50 D I N A R J E V

V e s t eden se o b e t a h l a d n o i n deževno v r e m e . P r e h o d n e razj a s n i t v e n i s o Izključene. K o n e c t edna se o b e t a s n e g do nižin z občutno o h l a d i t v i j o .

P R A Z N O V A N J E V B I T N J E M I N Z A B N I C I

Z a b n i c a , 29. m a r c a S k o m e m o r a c i j o ob s p o m e n i k u

žrtev N O V v Z a b n i o i so danes preb i v a l c i Z a b n i c e i n B i t e n j končali s vo j k r a j e v n i p r a z n i k . P r e b i v a l c i t eh d v e h v a s i so s i i z b r a l i z a svo j k r a j e v n i p r a z n i k z g o d o v i n s k o bo r bo, k i so jo ob n j i h o v i p o d p o r i v o d i l i p a r t i z a n i p r o t i nemškim o k u p a t o r j e m n a n j i h o v e m področju 27. m a r c a 1942. V t i s t i b o r b i j e m e d d r u g i m i p a d e l t u d i n a r o d n i h e r o j S t ane Žagar.

Letošnje p r o s l a v e so začeli že p r e t e k l o nede l j o , 22. m a r c a s p r i r e d i t v i j o L M S B i t n j e v Zadružnem d o m u v Z a b n i c i . V p r o g r a m u so s o d e l o v a l i t ud i p i o n i r j i o s n o v n e šole Z a b n i c a i n K U D »Jože Papler« iz B e s n i c e . B i l a je t u d i s l a v n o s t n a se ja k r a j e v n e g a o d b o r a B i t n j e i n Z a b n i c e , s p r e j e m p a r t i z a n s k i h v d o v i n s v o j c e v v Z a b n i c i , k j e r so d a l i še p o s e b e n p o u d a r e k 4 0 - o b l e t n i c i K P J i n o b l e t n i c i v e l i k e bo rbe , k i j e b i l a p r e d 17 l e t i na tem p o d ročju.

— 1 . c.

Z O K R A J N E SKUPŠČINE S V E T A S V O B O D I N P R O S V E T N I H

DRUŠTEV V K R A N J U K r a n j , 29. m a r c a

D a n e s d o p o l d n e je b i l a v se jn i d v o r a n i O L O K r a n j skupščina O k r a j n e g a isveta S v o b o d i n p ro s v e t n i h društev. Udeležba je b i l a z a d o v o l j i v a ; od v s e h p o v a b l j e n i h se je skupščine udeležilo 7 9 , 7 %

d e l e g a t o v . P o v a b i l u n a skupščino so se o d z v a l i t ud i t a j n i k Z v e z e S P D V i n k o T r i n k h a u s , p r e d s e d n i k O L O Kramj V i n k o H a f n e r , p r ed s e d n i k O S S A n d r e j Verbič i n d r u gi-

Iz poročil p r e d s e d n i k a S v e t a S P D Dušana B a v d k a i n p r edsed n i k o v p o s a m e z n i h sosve t ov , je b i lo r a z v i d n o , d a je k u l t u r n o p r o s v e t n a d e j a v n o s t v p r i m e r j a v i z u g o t o v i t v a m i l a n s k e skupščine, k l j u b o b j e k t i v n i m težavam s t o r i l a v e l i k k o r a k n a p r e j . P o u d a r j e n o je b i l o , d a se s t emi u s p e h i o k r a j n i sve t i n občinski sve t S P D ter p ro s v e t n a društva ne sme jo z a d o v o l j i t i . V k u l t u r n o p r o s v e t n i p o l i t i k i ter v d e l u p o s a m e z n i h društvenih s e k c i j a h j e še v e d n o p rece j v r z e l . i Le- te nas ta j a j o p r e d v s e m ko t dediščina, k i s p r e m l j a k u l t u r n o p r o s v e tno d e j a v n o s t iz l e t a v l e to , a l i p a nas t opa j o k o t p r o b l e m i , k i z a h t eva j o spričo s p r e m e n j e n i h d e l o v n i h p o g o j e v n o v e načine d e l a . O b tej priložnosti je skupščina tud i u g o t o v i l a , d a je m e d člani n e k a t e r i h p r o s v e t n i h društev še v e d n o p r e m a l o m l a d i n e . N a s l e d n j a , p r a v t ako boleča u g o t o v i t e v j e : p r e g l e d izobraževalnega d e l a n a G o r e n j s k e m n i p o k a z a l po s ebno spod b u d n e podobe . V z v e z i s to o b l i k o d e l a je prišlo v r a z p r a v i d o n e k a t e r i h m i k a v n i h p o b u d , k i u t egne j o p r i d o s l e d n e m uresničevanju bogato o b r o d i t i .

Pogos to pa je r a z p r a v a o b r a v n a v a l a s tare p r o b l e m e , s k a t e r e m i

p * # ^ 0

^ 4 1 ^

S O S E D Ze zgodaj spomladi so se otroci iz vseh

kis igrali na majhnem travniku. Letošnjo pomlad pa so prikrajšani za ta užitek. Na travniku, v predmestju večjega mesta na Gorenjskem je nekdo ze jeseni začel graditi svojo hišo. Torej ho v naselje kmalu prišel s svojo družino nov sosed; njegovi otroci se hodo z ostalimi skupaj igrali. Prostor za to hodo že našli, Toda, kako se hodo otroci novega soseda počutili v novem okolju? Nevarnost je, da hodo imeli preveč sovražnikov, ki so si jih že nakopali njihovi starši.

Preden je novi sosed začel z gradnjo hiše, je obiskal nekaj najbližjih bodočih sosedov, se pogovoril z njimi o svojih načrtih in bolj ali manj upošteval tudi njihove želje. Drugih pa ni obiskal in ga dlje sploh videli niso. Prav od teh pa je kmalu iskal pomoč.

Z gradnjo je začel zgodaj jeseni, ko je bila v tem naselju še suša — pri pipah je voda curljala le v zgodnjih jutranjih urah. K sreči imajo skoraj v vsaki hiši vodnjak, da si lahko v takih primerih pomagajo iz zadrege. Novi sosed pa je začel betonirati temelje svojega doma, ne da bi si prej zagotovil vodo. Zato «e je zatekel po pomoč k najbližjem*

sosedu, s katerim se še nikoli videla nista. Prosil je za vodo, da bi lahko nadaljeval z gradnjo, toda prošnja je naletela na gluha ušesa. Razumljivo, saj je bilo v vodnjaku vode le toliko, da jo je imel lastnik za vsakodnevne gospodinjske potrebe.

Novemu sosedu se je to vtaknilo v nos, kot pravimo. Vse doslej kaže, da tega ni pozabil. Tistim, s kateremi se je bolje spoznal, je hitro natvezil, kakšen skopuh je njegov bodoči najbližji sosed. »Še umazane vode iz vodnjaka mi ne da*, jim je ihtavo hitel pripovedovati. Seveda pa je pri tem pozabil na to, da se najbližjemu bodočemu sosedu pred gradnjo niti pokazati ni upal, čeprav mu z novim poslopjem vzel skoraj vse popoldansko sonce. Pomisliti na to, da bi za betoniranje vodo iz vodnjaka lahko potrošil že v dveh urah, pa sploh ni hotel.

Takšen približno je bil začetek; iz malega pa raste veliko. Sosedje, ki so se nekdaj odlično razumeli, so zdaj razdvojeni v dva tabora; zaradi novega soseda. Celo otroci se med seboj prepirajo z izrazi, ki jih slišijo doma ali pa v »razgovorih* z novim sosedom in starši.

Čez zimo, ko novega soseda ni bilo bliiu, ker je moral z gradnjo prekiniti,

je postalo med sosedi in njihovimi otroci spet vse mirno. Toda, kako bo spet sedaj? Zime je konec.

In res. Pred dnevi se je novi sosed lotil dela. Nekaj je kopal na vrtu.

Tudi skopuški sosed je hodil po svojem vrtu in ogledoval skromni sadovnjak. Zaustavil se je pri razkošni breskvi, s katero ima vsako jesen največje veselje. Z velikim zanimanjem je gledal, če se bo kaj kmalu razcvetela in koliko cvetov sploh bo.

Tedaj pa se je novi sosed preigral s svojim delom do plota in rekel:

»Kako pa vi mislite z vašo breskvijo? Posekati jo boste morali. Ali vidite, da njene veje štrle na moja stran?

Skopuški sosed, skopuški zaradi vode, ki je ni imel, je pogledal soseda, rekel pa ni niti besedice. Novega soseda je pogledal zato, ker je menil, da se šali. Toda zmotil se je. Izraz novega soseda je bil prepričljiv — govoril je tisto, kar je mislil.

Kakšen bo konec tega spora med sosedi, ni moč napovedati, čeprav ga vsakdo lahko sluti: večni, prepiri ali pa ner mo gledanje. Vsaj med sosedi bi tega ne smelo biti!

B . F .

se b o r i j o naša p r o s v e t n a društva že m n o g o let .

Skupščina j e zabeležila še en d o g o d e k : tov . V i n k o T r i n k h a u s je v i m e n u Z v e z e S v o b o d i n p r o s v e t n i h društev S l o v e n i j e o d l i k o v a l t a j n i -n i k a S S D P F r a n c a S k r l j a z a 40-let-no požrvova lno d e l o na k u l t u r n o p r o s v e t n e m p o l j u .

O p o d r o b n o s t i h skupščine b o m o poročali v pe tek v k u l t u r n i r u b r i k i .

S.

N O V A Z D R A V S T V E N A P O S T A J A V C E R K L J A H

C e r k l j e , 29. m a r c a . D a n e s o b 9. u r i d o p o l d n e j e b i l a v C e r k l j a h s l o v e s n a o t v o r i t e v n o v e z d r a v s i t v e n e p o s t a j e , k i b o z a č e l a z r e d n i m d e l o m 1. a p r i l a . V ta n a m e n j e b i l a p r e u r e j e n a s t a v b a , , l a s t S L P , i n s i c e r z a z d a j s a m o pr i t l i č j e , k e r j e p r v o n a d s t r o p j e še zasedeno . K o bo u s p e l o z a s t r a n k o v p r v e m n a d s t r o p j u n a j t i d r u g j e p r i m e r n o s t a n o v a n j e , b o d o t u d i t e p r o s t o r e p r e u r e d i l i . S r e d s t v a z a to s o v obč inskem proračunu ž e p r e d v i d e n a .

S 1. a p r i l o m b o s t a v C e r k l j a h zače l i z r o d n i m d e l o m l e sp lošna i n z o b n a a m b u l a n t a , p r v o n a d s t r o p j e p a b o p o z n e j e n a m e n j e n o p r e d v s e m p r e v e n t i v n i d e j a v n o s t i (zaščita m a t e r e i n o t r o k a , p o s v e t o v a l n i c a z a ž ene i td . ) .

Slovenski fantje pozdravljajo

s Sinaja E l A r i s , 15. m a r c a 1959.

S l o v e n s k i fant je , k i služimo vo jašk i r o k v s e s t a v u o d r o d a J L A v E g i p t u p o z d r a v l j a m o s v o j e na j d ra ž j e v d o m o v i n i i n j i m ž e l i m o v s e d o b r o .

P e t e r H r i b a r p o z d r a v l j a s v o j e s tarše , b r a t e i n p e s t r e , k a k o r t u d i v s e s o r o d n i k e , p r i j a t e l j e i n p r i j a t e l j i c e i z T ene t i š p r i G o l n i k u . *

A n t o n Er žen p o z d r a v l j a m a m o i n d r u ž i n o Z e v n i k i z Z g . B i t n j a t e r v s e p r i j a t e l j i c e i n p r i j a t e l j e .

Š te fan N i p i č p o z d r a v l j a s v o j e starše i n s e s t r e v S r e b o t j u p r i M a r i b o r u t e r p r i j a t e l j e i n p r i j a t e l j i c e .

A n t o n M e l e p o z d r a v l j a s v o j e s tarše , b r a t e i n o s t a l o s o r o d s t v o t e r v s e p r i j a t e l j e i n p r i j a t e l j i c e i z o k o l i c e B o r o v n i c e .

P o n o s n i s m o , d a n a m j e d o m o v i n a z a u p a l a čas tno n a l o g o , d a v s e s t a v u O r g a n i z a c i j e zd ružen ih n a r o d o v d o p r i n e s e m o s v o j d e l e ž k o h r a n i t v i m i r u v t e m d e l u s v e t a . O b l j u b l j a m o , d a b o m o t u d i v p r i h o d n j o v e s t n o o p r a v l j a l i n a l o g o , k i s o n a m j o z a u p a l i naši n a r o d i i n U N E F .

S l o v e n s k i fantje s S i n a j a

S E J A O B Č I N S K E G A K O M I T E J A LiVfS

Ž E L E Z N I K I

P r e t e k l o s r e d o , 25. m a r c a J e

i m e l Obč insk i k o m i t e L M S Žel e z n i k i r a z š i r j eno s e j o s e k r e t a r i a t a s p r e d s t a v n i k i v s e h o snov n i h o r g a n i z a c i j , k i s e j e 3 e

ude l e ž i l t u d i p r e d s e d n i k O K L M S K r a n j Z d r a v k o K r v i n a . G o v o r i l i s o o z b i r a n j u p r i j a v z a letošnjo z v e z n o m l a d i n s k o d e l o v n o a k c i j o , o razš i r jan ju m l a d i n s k e o rga n i z a c i j e v počas t i t ev letošnjega I V . k o n g r e s a Z K S i n o p r o s l a v i o b l e t n i c e p r v e p o k r a j i n s k e k o n f e r e n c e S K O J z a G o r e n j s k o , k i b o l e t o s 12. a p r i l a v M a r t i n j v r h u . N a p r o s l a v i b o d o s o d e l o v a l i v s i obč insk i m l a d i n s k i k o m i t e j i G o r e n j s k e s k u l t u r n i m i , z a b a v n i m i i n špor tn im i p r i r e d i t v a m i . M e d d r u g i m b o d o p r i r e d i l i t u d i o r i e n t a c i j s k i p o h o d i n p a t r o l n i * e k -

T . P R E D

O B Č I N S K O K O N F E R E N C O Z K ? N A B L E D U

O s n o v n e o r g a n i z a c i j e Z K občin e B l e d so v zače tku m a r c a i z v e d l e v o l i l n e s a s t a n k e , n a k a t e r i h s o p r e d v i d e l e s v o j a bodoča v o d s t v a . 25. m a r c a p a s o s e

že pr i č e l e l e t n e k o n f e r e n c e i n s e bo d o v v s e h o s n o v n i h o r g a n i z a c i j a h z v r s t i l e d o 10. a p r i l a . N a t e h k o n f e r e n c a h b o d o k o m u n i s t i r a z p r a v l j a l i o d o s e d a n j e m d e l u i " s p r e j e m a l i p r o g r a m e o n a d a l j n j i d e j a v n o s t i . Obč insk i k o m i t e n a B l e d u j e v s r e d o , 25. m a r c a n a p o s v e t u o p r e d v o l i l n i h p r i p r a v a h u g o t o v i l , d a s o l e - t e d o b r o po t e k a l e . Do l oč i l j e t u d i 7. m a j z a d a t u m obč inske k o n f e r e n c e Z v e z e k o m u n i s t o v .

-jb

N O V A K T I V L M S V S K O F J I L O K I

P r e d n e k a j d n e v i s o v Puštalu p r i S k o f j i L o k i u s t a n o v i l i n o v a k t i v L M S . T o j e že o s e m n a j s t i a k t i v v loški obč in i , k i i m a s v o j e p r o s t o r e v n e k d a n j i h t r e h s o b a h m u z e j s k e g a druš tva , k i s e je p r e s e l i l o v loški g r a d . V n o v i a k t i v j e b i l o v k l j u č en ih 60 m l a d i n c e v , r a z e n t e g a p a s o s p r e j e l i še 20 n o v i h . S p r e j e m u n o v i h č lanov v m l a d i n s k o o r g a n i z a c i j o v P u štalu j e p r i s o s t v o v a l t u d i p r e d s t a v n i k O b K L M S , v e č p r e d s t a v n i k o v po l i t ičn ih o r g a n i z a e j i i n d r u g i . M l a d i n s k e m u a k t i v u v P u štalu s o r a z n e o r g a n i z a c i j e ž e o b l j u b i l e d e n a r n o pomoč , d a s i bo d o m l a d i n c i l a h k o k u p i l i n e k a j športnih r e k v i z i t o v . Č. P.

V O L I V C I I N DRUŽBENI P L A N JESENIŠKE OBČINE

P r e t e k l i t ed en so se pričeli na območju jeseniške občine z b o r i vol i v c e v , n a k a t e r i h poročajo občins k i o d b o r n i k i o družbenem plan« občine z a tekoče l e to . Z b o r i vol i v c e v so d o b r o o b i s k a n i , razen tega kažejo navzoči i z r e d n o z a n i man j e z a letošnji družbeni p l an občine. Na j več g o v o r a n a z b o r i h o družbenem s t a n d a r d u , n o v o g r a d n j ah , 1 0 % občinskem p r i s p e v k u i n p o d o b n e m .

Z b o r e v o l i v c e v o r g a n i z i r a j o tud i večja pod j e t j a . V p e t e k p o p o l d n e s o o r g a n i z i r a l i v jeseniški železarn i z a člane d e l o v n e g a k o l e k t i v a k a r dese t z b o r o v v o l i v c e v . B i l i so d o b r o o b i s k a n i . Še n e k a j z b o r o v v o l i v c e v i n z družbenim p l a n o m občine J e s e n i c e b o d o s e z n a n j e n i domai la vsa občani jeseniške občine.

U . V S E O N A S I R E V O L U C I O N A R N I Z G O D O V I N I

S v o b o d a » T o n e Č u f a r « n a J e s e n i c a h p r i p r a v l j a v e č e r p o d n a s l o v o m » V s e o naši r e v o l u c i o n a r n i z g o d o v i n i « P r o g r a m b o p o s r e d o v a n p o nač inu r a d i j s k i h o d d a j » K a j v e š , k a j z n a š ? « " P r i j a v l j e n e ! b o d o o d g o v a r j a l i n a vprašan ja , k i s e b o d o nanašala n a d e l a v s k o g i b a n j e n a G o r e n j s k e m p r e d v o j n o , n a z g o d o v i n o n a r o d n o o s v o b o d i l n e b o r b e n a G o r e n j s i t e m , z g o d o v i n o K o m u n i s t i č n e p a r t i j o J u g o s l a v i j e , z g o d o v i n o Z v e z e komun i s t i čne m l a d i n e J u g o s l a v i j e i n n a d e l a v s k e t e r p a r t i z a n s k o p e s n i k e i n p i s a t e l j e . P r i čaku j e j o , d a s o b o n a r a z p i s o d z v a l o z a d o v o l j i v o š t e v i l o p r i -j a v l j e n c e v . C e b o v e č e r , k i b o 4. a p r i l a v D e l a v s k e m d o m u n a J e s e n i c a h , u s p e l , b o p r i r e d i l a j e sen iška S v o b o d a v počas t i t e v z g o d o v i n s k i h o b l e t n i c še v e č p o d o b n i h v e č e r o v . f U .

K R A N J , 30. M A R C A 1959

Pred turistično sezono na Gorenjskem

P R A V A 1958/59, preporod gorenjskega turizma - Skoraj 2 mi-

/J?.̂ ? dinarjev za reklamne napise - Na Bledu 750 novih S 2 i š č - Hoteli na Jezerskem s toplo in hladno vodo - Po-stoesček kot „tat" - „Jasna" v Kranjski gori urejena - Sodobna ^korana s 700 sedeži za kulturne prireditve v Bohinju -

Promet bo za 100 odstotkov večji kot lani Zgodnja pomlad že pr ivab l ja prve turiste — domače

' n tuje, v naša znana letovišča. D a bi zvedel i , kako se je Gorenjska letos p r ip rav i l a na turistično sezono in vas o tem obvesti l i , smo poslal i našega reporterja na kratek °Kled po Goren j sk i . V naslednjem sestavku posredujemo n t ' ka j najbistvenejših vtisov iz njegove popotne beležnice.

K)

P S O B O T A 0 k o s i l u , s e m s e od l oč i l z a k r a t e k s p r e h o d p o K r a n j u . fa&a 3 ^ e S f > D o t a - P r o s t e g a

—f?' 0 i m e l n a p r e t e k i n s e m ? - ' r r i i ' i • P r o t i Z l a t e m u P5>lju. n i ko rn ° S e m s t o p i c a l z d e ž " Pa V T i ) k i < o d časa d o časa ko t (j"1 1 5 5 0 < > z r l n a l G V O i n d e s n o . v l S < ) a 0 1 0 v s a k a m a l e n k o s t n a rnot 0 r - Z a n i m a . A v t o m o b i l i i n obfl J™ 8 0 d r v e l i m i m o m e n e v d o k n l ? . e r i ' k o t d a b i m o r a l i n a -n °tna * n k o m i j e u s p e l a t a s o -Xar n 7 , . P o P° 1 danska i g r a , s e m s e

^leth " " V v e c i n i v o z i l s o v0(j * "~ t u r i s t i ; m a r s p l o h 6t t i 0 > hoče jo , a l i s e p r e p u na K ° S t i ' k a m o r s e pač v i j e n j e -»6 0 ! l i r i a ? T a k r a t p r i p r e m oč i , k u ^ t i v ^ p r e d s e in... V t r e n u t -h u e m o d presenečen ja a l i s t r a -^ e d k o t t e l e f o n s k i d r o g . lice m e n ° J s o s e , s k o r a j d o P o dvig ^ o b e h s t r a n e h š i r oke c e s t e naj . P i s a n i p r a v o k o t n i k i . K a j k r n a l . P o m e n i . K sreč i m i Je r n j . a f u i z g i n i l a i z p r e d o č i s i v a , 8 e r n K a ' s l e P a z a v e s a i n zače l

2 , a t i n a p i s e : Obiščite B l ed H r a n . 0 k m ' Ste ob iska l i » M o d a « K r a J ' ' lep dopust si izberite v r s t " k o goro, Nogavice vseh

' R n a J b o l j š e kval itete » A l m i -^ a d o v l j i c a i t d .

K r a r ! ^ ° u c i s e m s e o b r n i l p r o t i in ( J 1 1 - S p e t s e m .šel o b d e s n i n ^ O m O V a l b e s e d o z a b e s e d o . N e -D u 8 l a 3 ^ P r i t - e k e l k m e n i n e k '

V e c i n s e m i b e d a s t o z a r e

z a m e n e t i n a p i s i n i s o n ič n o v e g a . P r i s e b i p a s e m t u h t a l i n p o p r a v i c i l a h k o zap i šem, d a se m i j e d o b r o z d e l o ; z d a j b o d o še le d o m a č i i n t u j i t u r i s t i v i d e l i , k a j i m a m o p r i n a s . T o d a j o j ! P r i Z l a t e m p o l j u v i d i m » m a l a r j a « z v e l i k i m čop i č em v r o k i . Z z e l e n o b a r v o j e p r e k r i v a l n a p i s e , k i s o s e b lešča l i o b l e v i . Z a s m i l i l i s o s e m i v s i t i s t i , k i s o s l i k a l i r e k l a m e , z a t o s e m g o s p o d a s p o p a c a n o b e l o o b l e k o vpraša l , z a k a j t o d e l a . O d g o v o r i l m i j e : » S a j v e s t e , v e d n o g a k a j p o l o m i j o . C e b i d o b r o p o z n a l i p r o m e t n e p r e d p i s e , b i n a l e v i n e b i l o n o b e n e g a n a p i s a . «

Z a n i m a l o m e j e , če s o t u d i n a L a b o r a h p r i K r a n j u takšni n a p i s i i n če s o g a t a m k a j p o l o m i l i . Z a l p a s e j e ž e znoč i l o , z a t o s e m s v o j načr t p re l o ž i l n a n a s l e d n j i d a n .

N E D E L J A

N a L a b o r a h s o d e l a v c i ž e k o p a l i j a m e z a n a p i s n e d e s k e ; l e - t e s e m v i d e l n a k a m i o n u — nič n i s o b i l e » p o l o m l j e n e « .

Z a d o v o l j e n s e m j o m a h n i l n a -

P r i bencinsKi črpalki, kjer se odcepi pot proti B l edu , smo imeli kratko postajo

K o k r e , j e v s a k i h t o l i k o časa š v i gn i l k a k n a p i s m i m o n a j u . P r i s e r p e n t i n a h p a s v a b i l a v s e s k o z i o b d a n a z r e k l a m n i m i n a p i s i . N a j b o l j m i j e o s t a l v s p o m i n u : H o telske sobe na Jezerskem s toplo in hladno vodo.

K e r j e šofer v i d e l , k a k o z už i tkom s l e d i m v s e m n o v o s t i m , s v a s e n a J e z e r s k e m n a j p r e j u s t a v i l a p r i u m e t n e m j e z e r u . M r a č i l o s e j e že i n v p o l t e m ! j e j e z e r o b lešča lo k o t m e s e c n a n e b u . N a n j e g o v i površ in i s o s e Leske ta le ! p i s a n e lučke , k i s o r a z s v e t l j e v a l e čo lnarno i n b u f f e t . T u d i m i d v a s v a s i z a n e k a j m i n u t p r i vošč i l a p r i j e t n o v e s l a n j e n a m i r n e m j e z e r u , n a t o p a v b u -f f e t u p o g a s i l a ž e j o z od l i čn im s l a d k i m jabo lčn i k o m i n s e n a t o v r n i l a v K r a n j .

Z e z v e č e r s e m s e od loč i l , d a g r e m n a s l e d n j i d a n n a B l e d .

P O N E D E L J E K

N a p o s t a j i v K r a n j u s e m že o b u p a l . T o l i k o s e j e n a s Želelo p e l j a t i n a B l e d , d a z a v s o v a v t o b u s u n i b i l o p r o s t o r a . T o d a g l a s , k i j e o d m e v a l i z z vočn ika n a s je po to laž i l : » P o t nik i z a B led , ne bodite nestrpni . Tako j pride še en avtobus. «

K a s n e j e s e m z v e d e l , d a d r u ^ i a v t o b u s n i v v o z n e m r e d u i n d a j e i z r e d e n — z a r a d i š tev i ln ih p o t n i k o v .

Vožn ja j e b i l a u d o b n a . V s i s m o s e d e l i , l e t r i j e s o g o d r n j a l i , k e r s o m o r a l i s t a t i , č e p r a v s o p lača l i p r a v t o l i k o k o t m i .

če l h i t r o g o v o r i l i : - S a j v e m , s a j v e m , d a b o s t e t u d i l e t o s p r i n a s . N i k j e r n e m o r e t e b i t i b o l j z a d o v o l j n i . Z l a s t i l e t o s , k e r » s t a r e ga t r ak t a « n i v e č — s p r e m e n i l i s m o g a v » n o v i t r a k t « i n s t e m p r i d o b i l i š tev i lna n o v a l e ž i š ča . «

P o p o l d n e s e m o b i s k a l uslužb e n c a v p i s a r n i Tur i s t i čnega društva . Z n a n c a s v a ž e i z p r e j š n j i h l e t i n s v a s e p r i j a z n o p o z d r a v i l a . P o l a s k a l s e m m u , k o l i k o j e n a B l e d u z r a s l o n o v e g a čez z i m o i n m u k o t » s t r o k o v n j a k « z a g o t a v l j a l , d a b o n a B l e d u l e t o s p r a v g o t o v o v e l i k a p o p l a v a t u r i s t i o v .

» V e l i k o n o v e g a j e , « m i j e p r i t r d i l . » T o d a v s e g a še n e v e s t e -

P o k r a t k e m r a z g o v o r u m e j e p o v a b i l d o a v t o b u s n e p o s t a j e , k j e r s v a v s t o p i l a v a v t o b u s , k i p o l j e v s a k o u r o n a i z l e t o k o l i j e z e r a . V o ž n j a j e b i l a p r i j e t n a . V i d e l s e m n o v o G r a j s k o kopa l i šče . Z n a n e c m i j e p o v e d a l v s e p o d r o b n o s t i o n j e m . N a d a l j e s e m v i d e l , k a k o s e b i s t r a i n šumeča R a d o v n a i z l i v a v j e z e r o . P r i M l i n i h s e j e v o d a v l e p i h k o l o b a r j i h n e n a v a d n o p e n i l a . Z n a n e c m i j e p o j a s n i l , d a s o to n a p r a v e z a č i š čen j e j e z e r a . P o v e d a l m i j e t u d i , d a s o i z n v l o n a . T e d a j m i j e b i l o še le r a z u m l j i v o , z a k a j j e jezero l e t o s t a k o čisto.

V Z a k i s e m s r e d i c a m p i n g p r o s t o r a z a g l e d a l l e p o g r a j e n p a v i l j o n , n a m e n j e n z a b u f f e t i n p r o d a j a l n o s s p o m i n č k i i n d r u g o d r o b n a r i j o . Z n a n e c m i je; p o j a s n i l , d a s o s e t r g o v s k a p o d j e t j a

o b t a k i h t r e n u t k i h s l išal l e n e k a k s u h kašel j p i p e .

M e d z a j t r k o m s e m s e od loč i l z a i z l e t v B o h i n j . M e d v o ž n j o z a v t o b u s o m s e m o b c e s t i l a h k o v s o p o t b r a l r a z n e n a p i s e . K o s e m pr iše l n a c i l j , s e m p r i h o t e l u J e z e r o i z s t o p i l . N a p r v e m k o r a k u — p r v o p resenečen j e . O b h o t e l u j e z r a s l o v e l i k o p o s l o p j e , v k a t e r e m j e d e l i k a t e s a , f r i z e r , t r g o v i n a s spominčk i , r a z e n t e g a p a še v e l i k a d v o r a n a . Pošk i l i l s e m s k o z i o k n o — t a p e c i r a n i s e dež i ! ? A l i p r a v v i d i m ? » S e čud i t e , k a j ? « m i p r a v i n e k i d o m a čin, k i g a j e p r a v v t e m t r e n u t k u p r i n e s l o t o d m i m o .

G r e m o b j e z e r u p r o t i Z l a t o r o g u . Ka ž i po t a i n r e k l a m e s e v r s t e d r u g i z a d r u g i m . V s i n a p i s i n o v i .

Z v e č e r s e m s e z a v t o b u s o m i z p r e d Z l a t o r o g a o d p e l j a l p r o t i B l e d u . N e k a j p r e d h o t e l o m J e z e r o zas l i š im s k o z i o d p r t o o k n o a v t o b u s a p r i j e t n e z v o k e p l e s n i h r i t m o v z o n s t r a n j e z e r a . P o g l e d a m i n k a j v i d i m : P i r č e v e v i l e n i v eč . P r a v z a p r a v j e še, v e n d a r s o j o s p r e m e n i l i v k a v a r n o z noč n i m l o k a l o m .

H i t r o s e m s e s p o z n a l s s o s e d o m v a v t o b u s u . U g o t a v l j a l a s v a vse . s p r e m e m b e , k i s o n a s t a l e v Času ob i ča jnega tur is t ičnega z a tišja. T o l i k a n o v e g a k o t l o t o s , n i b i l o n a r e j e n e g a v v s e h z a d n j i h d e s e t i h l e t i h . Z a b a v e n m o ž i z K r a n j s k e g o r e p a m i j e p o v e d a l t u d i t o l e :

n o t e r . S e b o v a že p o g o v o r i l a , s a j s t e d o m a č i n . «

P e l j a l a s v a s e počas i . I n k o s v a pr iš la n a Gaš te j sk i k l a n e c , s v a s e ž e z a p l e t l a v p o m e n e k .

» A l i s t e v i d e l i , kakšna j e let

4 Gtam Gmvvnjske K R A N J , 30. M A R C A 1959 - 1

V borbi za višjo produktivnost Pomen socialne službe v naših podjetjih

Svet za socialno varstvo O L O K r a n j je na svoji redni seji 23. m a r c a razpravl ja l o prob lemih socialne službe v gospodarskih organizaci jah. V kran j skem okraju te službe v p r avem po menu besede še n i . Beležimo lahko le vrsto poizkusov za izbolj sanje socialnega položaja delavcev, k i pomeni jo precejšnje t ro šenje mater ia ln ih sredstev socialnega zavarovanja . Venda r je ta dejavnost nesistematična, razdrobl jena in zato neuspešna.

V r a z v i t i h i n d u s t r i j s k i h d e ž e l a h j e s o c i a l n a s lužba v g o s p o d a r s k i h o r g a n i z a c i j a h m o č n o r a z v i t a i n i z h a j a i z o s n o v n e g a e k o n o m s k e g a s ta l i šča : d a l a h k o d e l a v c u p r i p o m o r e u s t v a r j a t i č i m v e č j i dob i ček . V naš i družbeni u r e d i t v i p a j e o b b o r b i z a v i š j o p r o d u k t i v n o s t , h k r a t i t o t u d i iKiraz s k r b i z a d e l o v n e l j u d i i v p r o i z v o d n j i i n z a n j i h o v e d r u ž ine .

P o d r o č j e s o c i a l n e s lu žbe v p o d j e t j i h n e s m e b i t i l e o z k o u s m e r j e n o v r e š e v a n j e i n d i v i d u a l n i h s o c i a l n i h p r o b l e m o v . P o v e z o v a t i s e m o r a s š iršo p r e v e n t i v n o d e -javnosljo, s o d e l o v a t i z o s t a l i m i s lu žbami v p o d j e t j i h z a d o b r o počut j e v s e h z a p o s l e n i h , z z a v e s t j o , d a j e č l o v e š k o d e l o t i s t o , k i u s t v a r j a v r e d n o s t . P r i t e m g r e z a s o d e l o v a n j e s o c i a l n e s lužbe s p e r s o n a l n o i n z d r a v s t v e n o s luž bo , s h i g i e n s k o t ehn ično zašč i to de la , s s t r o k o v n i m v o d s t v o m , z o r g a n i s a m o u p r a v l j a n j a , s i n d i k a l n o o r g a n i z a c i j o i t d . — o d v i s n o pač o d o r g a n i z a c i j e , v e l i k o s t i i n p r o b l e m a t i k e p B r a n k a J u r c a : S l a d k a s m e t a j b) O d p e s m i c e , d o p e s m i c e ; 12^JU

N a r o d n e z a g l a s i n k l a v i r v P1"1' r e d b i C i r i l a P r e g l j a ; 12.15 Hm t i j s k i n a s v e t i — I n g . T a t j a t * H l i š č : D o s e d a n j i u s p e h i p r o i 2 " v o d n i h p o s k u s o v v s a d j a r s t v u J * p o s e s t v u O s o j n i k ; 12.25 Z a dobro v o l j o ( v e n č e k p o p e v k ) ; 12.45 Ha*"" f i s t k a J e l i c a P e r t o t - P o r t o g r a i * 1 1

i g r a s k l a d b e L u p i j a i n Rousea iJ -j a ; 13.30 J e a n S i b e l i u s : K r a " K r i s t i j a n , s u i t a ; 13.55 M a r i b o r s W k o m o r n i z b o r p . v . R a j k a Sikošk 3

p o j e s k l a d b e H e r i b e r t a Svetel« n a b e s e d i l o C v e t k a d o l a r j a ; 14-1

Tur i s t i čna o d d a j a ; 15.40 N a pW' n u s m o v i d e l i ; 16.00 I z b r a l i z a v a s ; 17.10 G l a s b e n e uganke-18.00 Če t r t ko va r epo r t a ža ; 18- 1 5

Z a b a v n i p o t p o u r r i ; 18.45 R a d i j i 3

u n i v e r z a — D r . I v o B o n a č : P 1 " ^ h l a d i n p r e h l a d n e b o l e z n i ; 20.0 Č e t r t k o v v e č e r d o m a č i h pesfl j 1

i n n a p e v o v ; 20.50 B r a n k o Rudo l f -Z v o g l a p o t e p u h o v a ; 21.30 Iz M J moi-.no z a k l a d n i c e ; 22.15 P o S^JI I j a z z a ; 23.10 N o č n i k o n c e r t Orfc*" s t r a S l o v e n s k e f i l h a r m o n i j e .

P E T E K , 3. apr i la 8.05 J u t r a n j i s p o r e d sol ist ičn e

g l a s b e ; 8.40 S k o z i Pa r i š z L i * 1 0

R e n a u d ; 9.25 V e s e l i z v o k i ; 9.40 P e t m i n u t z a n o v o p e s m i c o ** J . B i t e n c : Cešn j i c e ; 9.45 P o z d r a v i z a m l a d e r i s a r j e ; 10.10 O r k e s t e r

R a d i a L j u b l j a n e i z v a j a d e l a d e mač ih a v t o r j e v ; 11.00 Z a d o m & ž e n e ; 11.10 Z a l j u b i t e l j e z a b a v n i m e l o d i j ; 11.40 F i n a l e 1. d e j a n j 0

R o s s i n i j e v e o p e r e S e v i i j s k i b r i v e c ; 12.00 P o j e o k t e t b r a t o v P»* ' n a t ; 12.15 K m e t i j s k i n a s v e t i I n g . M a r t i n M i s : S č im b o m o > t o s z a t i r a l i b o l e z n i i n škodl j ivce ; 12.25 S l o v e n s k e n a r o d n e p e s m i v

p r i r e d b a h z a k l a v i r ; 12.40 S e d e m p e v c e v — s e d e m p o p e v k ; 13.3° P o z d r a v i z Č r n e g o r e ; 13.45 Z 8 ' b a v n i i n t e r m e z z o ; 14.05 R a d i j s k 8

šola z a n i ž j o s t o p n j o : C r n e b u c i -k e ; 14.35 P o j e b a r i t o n i s t Robe r * W e e d e ; 15.40 I z s v e t o v n e k n j i ž e vnos t i — U g n j e n U g o k : PO" m l a d b e l i h c v e t o v ; 16.00 P e t k o v o g l a s b e n o p o p o l d n e ; 17.10 K o t i č e * z a m l a d e l j u b i t e l j e g l a s b e ; 17-25 G l a s b e n a ča j anka ; 18.00 R a d i j S * * l e k s i k o n ; 18.10 U m e t n e i n n a r o d n e p a s m i p o j e m o š k i z b o r »Zarj a « S v o b o d e c e n t e r — T r b o v l j e

p. v . Jože ta S k r i n a r j a ; 18.30 l z

naših k o l e k t i v o v ; 20.00 P e t n a j ^ m i n u t z o r k e s t r o m F r a n k C h a c k s -f i o l d ; 20.15 T e d e n s k i z u n a n j e p o l i t ični p r e g l e d ; 20.30 M o j s t r s k a del a k o n c e r t n e l i t e r a t u r e — 23. od d a j a N i k o l a j R i m s k i - K o r z a k o V -Šeherezada , s i m f . s u i t a ; 21.15 O d d a j a o m o r j u i n pomorščak ih ' 22.15 N o č n i o p e r n i k o n c e r t ; 23.1° M o d e r n a p l e s n a g l a s b a z ork^ s t r o m J o h n y D a n k v v o r t h ; 23.3J N o v i o b r a z i — n o v e p o p e v k e .

V I H A R P O D T R I G L A V O M Riše Milan Batista Narodni heroj Tonček

129 Obe strojnici sta naenkrat zaropotali. Jože je takoj ubil majorja, Tonček pa več vojakov — trop Nemcev pa se je ranje nih valjalo po travi. Še nekaj rafalov po vojakih, ki se še vedno niso znašli od presenečenja — potem pa sta videla, da nekateri že polnijo puške, k i so j im dot lej prazne visele na ramenih. Od zaklona

do zaklona sta se umikala k Savi.

130 Nemci so jo udrl i za njima, ampak ona sta medtem že prebredla Savo in se i z gubila v Jelovici. N i minila ura, pa so Nemci z vseh strani navalili na Jelovico in hajkali po njej za predrznežema, ki sta sred belega dne vdrla v postojanko in j ih napadla — seveda zaman, nikjer ju ni bilo. Čeprav so pretaknil i vsak grm, ju niso našil. Vdr la sta se v zemljo.

131 Ob neki drugi pri l iki se je Tonček s še osmimi partizani nenadoma znašel sredi dvanajstorice Nemcev. Tako blizu so si bili, tako zgneteni na kup, da niso mogli streljati, ker bi ranili drug drugega. T o n ček je fante povedel na juriš s puškinimi kopiti. Pobili so devet Nemcev — Tonček pa je v t istem jurišu razbil k o

pito svoje znamenite mauzerice.

132

Pred letom je Tonček spet vodil dražgO' ško bitko — ampak tokrat v unifortt 1 ' oficirja Jugoslovanske ljudske armade. Pokazal je mladim, kje so takrat, pi* e

M A L I O G L A S I

Telefonska številka naroeniške-* a *n oglasnega oddelka je 397. Uredništva 475

p r o d a m lucerno. Urbanč i č , P r e d l e 5, K r a n j 2820

»ajenca spre jmem takoj. L e g a t • jtoj , k o l a r , N a k l o 2843 Kup im d o b r o , o h r a n j e n kont ra -

a s »M bendo. N a s l o v v o g l a s -o d d e l k u 2845

Našel sem avtomobi lsko gumo ™ J e z e r s k e g a d o P r e d d v o r a . H o -»ernaže 33, P r e d d v o r 2853

6 n r 0 t * a m r n o t o r n o rnlatilnico, č i -1 n ' k za žito, s l a m o r e z n i c o i n

l e k t r i č n i m o t o r 5 K M . N a s l o v v S l a s n o m o d d e l k u 2854

'odam posestvo obs t o j e č e i z ] I V . g o z d o v , s t a v b n i h p a r c e l i n

g o s p o d a r s k e g a p o s l o p j a n a l e p i 6 S i b l i z u T r ž i ča . N a s l o v v o g l a s -

n e ^ o d d e l k u 2855 r*>dam sobno spalnico z a r a d i

' tve. N a s l o v v o g l a s n e m o d -" ^ U 2856 , P r o d a m elektromotor 17 K M

20 * * i v o g a b r a n j a bo p r e j e l v s a k , k i se vpiše v članstvo Prešernove

družbe i n plača 600 d i n člananine

D O 1. M A J A le Se čas, d a se vpišete v članstvo Prešernove družbe. D a omogoč imo vP*s č i « več jemu številu n o v i h članov smo letošnji čas v p i s o v a n j a

podaljšali za 1 mesec

M i l i j o n d i n a r j e v

Pa «o v r e d n i d o b i t k i , k i b odo izžrebani m e d člane Prešernove družbe.

Z a to p o h i t i t e * *pisom v č lanstvo Prešernove družbe. Člane v p i s u j e j o p o v e r j e n i k i , *f Po skoraj v v s a k i s i n d i k a l n i podružnici, v šoli ali p a se vpišite v ^ižnji k n j i g a r n i a l i p a p r i u p r a v i v L j u b l j a n i , Erjavčeva c e s t a 14/a.

te l e fon 21-048

» R A D I O « , Jesenice : 31. m a r c a f r a n c . i t a l . b a r v . f i l m » Š T I R I K O R A K E V O B L A K E « . 1. d o 3. a p r i l a i t a l . f i l m » B E L E N O C I « .

» P L A V Ž « , Jesen ice : 2. i n 3 a p r i l a f r a n c . i t a l . b a r v n i f i l m » Š T I R I K O R A K E V O B L A K E « .

Žirovnica: 1. a p r i l a f r a n c . i t a l . b a r v . f i l m » Š T I R I K O R A K E V O B L A K E « i n f r a n c . f i l m » N O -T R E D A M S K I Z V O N A R « .

Dov je -Mo j s t rana : 1. a p r . špans k o f r a n c o s k i f i l m » G L A V N A U L I C A « .

Radov l j i ca : 31. m a r c a i n 1. a p r i l a f r a n c . f i l m » L J U B E Z E N J E N A K O C K I « . P r e d s t a v e v t o r e k o b 20. u r i , v s r e d o p a o b 17.30 i n 20. u r i .

Tekma slovenske conske lige, igrišče Kladivarja, sodnik Tavzes iz Ljubljane, vreme oblačno, gledalcev 1000.

Strelci: Hočevar v 42 minuti, Še ga v 57. minuti, Plkel v 65. minuti

Celje, 29. marca N a igrišču K l a d i v a r j a v C e l j u

sta se danes srečali v p r v e n s t v e n i t e k m i s l o v e n s k e c o n s k e l i g e m o štvi K l a d i v a r j a i n T r i g l a v a i z K r a n ja . Začetek je b i l n e r v o z e n ; obe moštvi pa sta i z m e n o m a n a p a d a l i . V 5. m i n . j e Štular n e v a r n o p ro d r l p r e d v r a t a K l a d i v a r j a , to pa je b i l tud i e d i n i nevarnejši po d v i g T r i g l a v a v p r v e m polčasu. N a t o je p r e v z e l i g r o v r o k e K l a d i v a r , k i je z a i g r a l ze lo d o b r o in n e v a r n o n a p a d a l v r a t a gos tov . V

Zadnji športni rezultati I. Z V E Z N A LIGA

L IGA

V a r d a r : H a j d u k 0 : 5 Ve lež i D i n a m o 2 : 1

C r v e n a z v e z d a : Železničar 1 : 0 Budućnost : Radnički 2 : 1

S a r a j e v o : V o j v o d i n a 0 : 0 R i j e k a : P a r t i z a n 3 : 3

15. m i n u t i je i g r a l e c K l a d i v a r j a ne v a r n o s t r e l j a l , v e n d a r je D a g a r i n ta s t r e l u b r a n i l . Z e m i n u t o na t o so domačini zope t n e v a r n o p r o d r l i in K o k o t e c j e s i l o v i t o s t r e l j a l v prečko. T r i m i n u t e p r ed k o n c e m p r v e g a polčasa je P i k e l l epo s trel j a l ko t . Hočevar p a je p o d a n o žogo z g l a v o u s m e r i l v mrežo i n s tem p o s t a v i l r e zu l ta t p r v e g a p o l časa 1:0

D r u g i polčas se je pričel zopet z o b o j e s t r a n s k i m i n a p a d i . D o m a čini so b i l i hitrejši i n nevarnejši i n že v 57. m i n u t i je Šega d o s e g e l d r u g i g o l za K l a d i v a r j a . S a m o tr i m i n u t e pozne je je P i 'ke l p r e s e n e t i l D a g a r i n a in p o s t a v i l končni r e z u l

tat t ekme 3:0. M a l o p r e d k o n c e m i g r e je s o d n i k izključil Štravsa (T r i g l av ) z a r a d i nešportnega v e d e n j a . Domačini so i m e l i d o k o n c a t ekme še n e k a j l e p i h priložnosti z a go l , k i p a j i h n i so z n a l i i z k o r i s t i t i .

T r i g l a v nas je d a n e s razočaral i n je zasluženo i z g u b i l obe točki. K l a d i v a r je b i l ves čas v premoči, i g r a l c i so b o l j e p o d a j a l i i n odločne je s t r e l j a l i n a go l . R e z u l t a t b i b i l l a h k o ce lo višji, če ne b i vratar n a s p r o t n e g a moštva u b r a n i l n e k a j n e v a r n i h s t r e l o v . C e l j s k a p u b l i k a je b i l a nešportna i n j e n a d o k a j čuden način b o d r i l a s vo j e l j u b l j e n c e . S o d n i k T a v z e s n i zad o v o l j i l , rr

Zaslužena zmaga Jesenic Jesenice : Izola 2:1 (2:1)

n. Z V E Z N A LIGA — Z A H O D N A

Z a g r e b : S l o b o d a 2 :1 Pro l e t e r : E l e k t r o s t r o j 4 : 1 Trešnjevka : Šibenik 2 : 2

B o r a c : B o r o v o 0 : 1 S p l i t : L o k o m o t i v a 0 : 1

S L O V E N S K A C O N S K A LIGA Sobota : Grafičar 6 : 1

L j u b l j a n a : R u d a r 1 : 0 S l o v a n : B r a n i k 2 : 2

K l a d i v a r : T r i g l a v 3 : 0 J e s e n i c e : I zo la 2 : 1 Maribor : Krim 3 : 3

PODCENJEVANJE TELESNE KULTURE

Jesenice, 29. marca Igrišče J e s e n i c e , v r e m e deževno

in n e u g o d n o z a i g r o . G l e d a l c e v 300. Moštvi s ta se p r e d s t a v i l i v n a s l e d n j i h po is tavah :

Jesenice: Volarič, P e s t o t n i k , R e -k a r , K o s , Gase r , L u z n a r , Lavtižar, M e d j a , K o b l a r , H r i b a r , K o k a l j .

Izola: L e s j a k , Gabrijeloič, S a n -t in , Z u b i n , So r go , Jakovič, B e r a , Z a b k a r , J a n u z , Muženič.

Strelci: v 26. m i n u t i M e d j a in 32. m i n u t i H r i b a r z a J e s e n i c e t e r v 34. m i n u t i B e r a za I zo lo . S o d n i k Jakše i z L j u b l j a n e .

K o je žoga z a p u s t i l a b e l o točko na sredinu igrišča smo v s i pričak o v a l i , d a se bo r a z v i l a o s t r a bo r ba z a z m a g o . M i n u t e so t ek l e , v e n d a r n a igrišču n i s m o v i d e l i nič posebnega . Občinstvo je b o d r i l o d o mačine, k i s o res n a p r a v i l i n e k a j l e p i h n a p a d o v n a v r a t a I zo le . V 17. m i n u t i b i k m a l u I zo la d o s e g l a go l , v e n d a r je b i l n a p r a v l j e n prekršek nad i g r a l c e m J e s e n i c . Z a n i

m i v o je, k a k o je p a d e l 1. go l za J e s e n i c e . . V 26. m i n u t i H r i b a r strel j a , v e n d a r se je žoga u s t a v i l a k o maj p o l m e t r a p r e d črto g o l a . Tu pa se je znašel M e d j a i n p o t i s n i ! usn j e v mrežo. J e s e n i c e v o d i j o z 1:0. K o m a j 6 m i n u t je m i n i l o , že je b i l o spet v e s e l j e med g l e d a l c i i n i g r a l c i J e s e n i c . H r i b a r j e z n e u b r a n l j i v i m s t r e l o m v 32. m i n u t i povišal r e zu l t a t n a 2:0. D o odmora se n a igrišču n i nič s p r e m e n i l o . D r u g i polčas n i p r i n e s e l nič posebnega . I g ra se j e o d v i j a l a v sred i n i , t o p a p r e d v s e m z a r a d i b l a t n e g a igrišča. N e k a j m i n u t p r e d k o n c e m so i g r a l c i I zo le i m e l i možnost, d a b i izenačili, v e n d a r j i m to n i u s p e l o . Čeprav J e s e n i c e d a n e s n i so i g r a l e na jbo l j e , k l j u b t emu n iso razočarale s V o j i h p r i j a t e l j e v , i n k a r j e najvažnejše: p r i b o r i l e so s i d v e zasluženi točki. P o h v a l o zaslužijo p r a v v s i i g r a l c i . S o d n i k Jakše i z L j u b l j a n e je s o d i l odl ično.

M . 2,

V O L I T V E

U P R A V N I H O D B O R O V V G O S P O D A R S K I H O R G A N I Z A C I J A H

Z z a k o n o m o podaljšanju m a n d a t a d e l a v s k i h s v e t o v ( U r a d n i lipt F L R J št. 1/59) je podaljšan m a n d a t d e l a v s k i h s v e t o v d o •eta 1960.

N e g l e d e n a podaljšanje m a n d a t a d e l a v s k i h s v e t o v p a se Mora j o o p r a v i t i v o l i t v e u p r a v n i h o d b o r o v n a j k a s n e j e d o k o n ca a p r i l a 1959.

O p o z a r j a m o d e l a v s k e svete , d a pravočasno skl ičejo se je • a r a d i i z v o l i t v e u p r a v n i h o d b o r o v , o s k l i c a n j u se je o b v e s t i j o O b L O K r a n j i n t a k o j po v o l i t v a h d o s t a v i j o z a p i s n i k o se j i .

ObLO Kranj Oddelek za splošne zadeve

Sve t za šport dn te l esno v z go j o p r i O L O - K r a n j je p r ed d n e v i raz p r a v l j a l o t e l e s n i v z g o j i n a n a ših šolah. U g o t o v i l je , d a se t emu p r e d m e t u ne posveča zados tne po z o r n o s t i , Najosnovnejše, k a r se l a h k o z a h t e v a za i z v a j a n j e t e l esne v z g o j e n a šolah je to, d a b i ure- , d i l i p r i m e r n a igrišča v n e p o s r e d n i bližini šol. T o d a u g o t o v l j e n o je , d a m a r s i k j e miti tega še n i . D o g a j a se, d a p r a v z a r a d i o s e b n i h k o r i s t i

i n u p o r n o s t i p o s a m e z n i k o v , p o n e - ' k o d nifio m o g l i u r e d i t i p o t r e b n i h igrišč. Z boljšim r a z u m e v a n j e m p o m e n a te lesne k u l t u r e za m l a d i n o , b i l a h k o z m a j h n i m i s r e d s t v i vel i k o d o s e g l i .

O t eh vprašanjih bo O k r a j n i s ve t za šport i n t e l esno v z go j o s k l i c a l še p o s e b n a p o s v e t o v a n j a o d g o v o r n i h o r g a n o v p r i občinskih l j u d s k i h o d b o j i h .

M . M .

T I S K A N I N A — T O V A R N A T I S K A N E G A B L A G A V K R A N J U

razpisuje naslednja delovna mesta: ! - Z A K O M E R C I A L N I O D D E L E K P O D J E T J A : 2 K V A L I F I C I R A N A D E L A V C A za skladišče gotovoga blaga —

potrebna izobrazba trgovskega pomoendka s piakso • tekstilni stroki. Plača po tarirnem pravilniku. Nastop ifluibe takoj ali najkasneje do 1. 6. 1958.

H. Z A O B R A T N O M E N Z O P O D J E T J A : 1 U P R A V N I K IN E K O N O M — potrebna isrednja strokovna izo

brazba z nekajletno prakso na sličnih delovnih mestih. 1 G L A V N A K U H A R I C A — kvalificirana s prakso. 3 POMOŽNE K U H A R I C E — polkvadlflcirane. 1 S T R E Z A J K A za bife — polkvaUficiraaa.

Plača po tarifnem pravilniku. Nastop s 1. 5. 1959 ali 1. junijem 1959.

° I . Z A POČITNIŠKI D O M S INDIKALNE PODRUŽNICE T l -S K A N I N A V FIESI PRI P IRANU. ' U P R A V N I K — potrebna srednja strokovna izobrazba a

prakso v gostinski stroki; zaželeno vozniško dovoljenje za osebni avtomobil. Zaposlitev stalna.

1 K N J I G O V O D K I N J A — potrebna srednja strokovna izobrazba s prakso v knjigovodstvu gostinskih podjetij. Zaposlitev Ptalna.

1 G L A V N A K U H A R I C A — kvalificirana s prakso, za čas od 1. 5. do 30. 9. 1959.

3 POMOŽNE K U H A R I C E — poMcvalificirane s prakso, za čas od 1. 5. oziroma 1. 6. do 15. 9. 1959.

2 STREŽAJKI Z A BIFE — polkvalificirani s prakso. Od 1. 5. oziroma 1. 6. do 15. 9. 1959.

2 SOBARICI — polkvalificirani, za čas od 1. 5. oziroma 1. 6. do 15. 9. oziroma 30. 9. 1859.

Plača po tarifnem pravilniku. Samsko stanovanje v Pirann °zdroma iFesi zagotovljeno.

Interesenti naj se javijo osebno na kadrovski oddelek podiv j a ali pa naj dostavijo pismene ponudbe takoj oziroma najka«meje do 10. 4. 1959.

A V T O B U S N A TURISTIČNA P O D J E T J A

»Translurist« »Avlopromet« ŠKOFJA LOKA K R A N J

u v a j a t a d n e 3 . a p r i l a 1959 n o v o a v t o b u s n o p rogo

K R A N J S K A G O R A — J E S E N I C E — B L E D — K R A N J — - L J U B L J A N A — Z A G R E B

4.00 4,25 4,40

5,10 5,20 6,05 6,55 8,10 9,25

o d h .

• p r i h ,

Kranjska gora

M o j s t r a n a J e s e n i c e B l e d R a d o v l j i c a K r a n j L j u b l j a n a N o v o mesto Z a g r e b

prih. •

odh .

21,50 21,25 21,10 20,40 20,30 19,45 19,10 17,55 16,30

Avtobus obratuje vsalk dan.

Prodaja vozovnic in rezervacija sedežev: Kranjsko gora — Tu ristični urad, Bled — Agencija »Triglav« Kranj — Agencija »Triglav«, Zagreb — »Putnik« Zagreb, Praška ul.

Za izboljšanje prometnih povezav med Kranjsko goro, Jesenicami in Ljubljano se že obstoječa proga Jesenice—Begunje— —Ljubljana dne 3. aprila 1959 podaljšuje do Kranjske gore

5,10 — odh. Kranjska gora prih. — 19,52 5,20 — • Gozd Martuljk A — 19,42 5,38 — Mojstrana — 19,24 6,10 14,15 Jesenice 13,55 19,06 6,20 14,25 Žirovnica 13,45 18,55

— 1 4 3 5 Lesce 18,45 6,35 — Begunje 13,30 — 6,38 — Zapuže 13,27 — — 14,40 Radovljica — 18,40

6,55 15,00 Posavc 13,10 18,20 7,01 15,06 Podbrezje 13,04 18,14 7,05 15,10 Bistrica 13.00 18,10 7,15 15,20 f Kianj • 12,50 18,00 7,45 15,50 prih. Ljubljana odh. 12,20 17,30 Avtobus obratuje ob delavnikih.

Potniki in izletniki poslužujte se avtobusnih zvez, katere vzdržujeta podjetji »TRANSTURIST« Skofja Loka in » A V T O P R O -MET« Kranj.

Z M A G A BREZ D V O B O J A T R Z l C : P L A N I K A 5:0 p. f.

V o s t a l e m srečanju jesenskega d e l a r o k o m e t n e g a p r v e n s t v a G o r en j ske je moštvo P a r t i z a n a iz T r žiča p r e m a g a l o n a G o l n i k u b r e z i g r e k r a n j s k o P l a n i k o z r e z u l t a t o m 5:0. Kranjčanov namreč ob d o l o čenem času n i b i l o na igrišče. Z omen j eno zmago d e l i t r enu tno T r žič z M l a d o s t j o 1. i n 2. mes to .

P r i j a t e l j s k o srečanje med P a r t i z a n o m (Tržič) i n k o m b i n i r a n o e k i po Storč-Sava se je končalo z z m a go Tržičanov 15:12.

I. V .

M E D N A R O D N I ŠAHOVSKI

TURNIR N A J E S E N I C A H

V soboto , 29. m e r c a se je p r i čel n a J e s e n i c a h III. p o k a l n i šah o v s k i t u r n i r z m e d n a r o d n o ude ležbo. P o l e g domačih šahistov sod e l u j e j o n a t u r n i r j u t u d i šahisti i z A v r i j e , Z a p a d n e Nemči je i n I ta l i j e . S k u p n o je 14 šahistov. M e d t emi so m o j s t r i : L e p n i k ( Jugos l a v i j a ) , L o s s b e r g ( Zapadna Nemči ja ) , B u r -gi ( A vs t r i j a ) i n šest m o j s t r s k i h k a n d i d a t o v . T u r n i r bo zaključen 7. a p r i l a .

U.

S skupščine ŠD „Triglav**

Glavna naloga: Stadion in zimski bazen

V p e t e k j e b i l a v p r o s t o r i h O L O v K r a n j u I V . r e d n a l e t n a skupšč ina S D » T r i g l a v « . P o l e g š tev i ln ih č l a n o v d ruš tva j e s k u p ščini p r i s o s t v o v a l t u d i p r e d s e d n i k O b L O K r a n j F r a n c P u h a r .

N i naš n a m e n , d a n a š t e v a m o u s p e h e , k i j i h j e d o s e g l o d r u š tvo , s a j s o t i v s e m b o l j a l i m a n j p o z n a n i . D o t a k n i t i p a s e b o m o skuša l i n e k a t e r i h pe reč ih p r o b l e m o v špor tne d e j a v n o s t i v K r a n j u .

O s n o v n e n a l o g e p r a v i l n e g a r a z v o j a t e l a s n e v z g o j o i n športa l e že n a o s n o v n i h o r g a n i z a c i j a h , t o j e d ruš t v ih i n k l u b i h . P r a v d r u š t vo m o r a p r a v i l n o r a z u m e t i v s e b i n o s v o j e g a d e l a i n s t r e m e t i z a t e m , d a o r g a n i z a c i j s k o rajamo o s n o v o , t o j e množ i čnos t . Z a t o n a j b o e d i n a p r a v a p o t , k i p e l j e k u s p e h u t a , d a špo r tno d r u š t v o T r i g l a v n e n e h n o išče s t i k e s šol a m i i n tovarnamL

Z u s p e h i , k i j i h j o d o s e g l o S D T r i g l a v , se d r u š t v o uvršča m e d na jkva l i t e tne j š e v S l o v e n i j i i n c e l o v J u g o s l a v i j i . T o j e p r e d v s e m z a s l u g a n e k a t e r i h k l u b o v , k i so d o s e g l i z a v i d l j i v e u s p e h e . S p o r t , k i g a g o j i S D T r i g l a v p r e d s t a v l j a i zk l jučno a m a t e r s k o d e j a v n o s t , k a r n a m p o k a ž e j o t u d i š t e v i l ke , s a j d r u š t v o v s v o j i h 10 k l u b i h z d r u ž u j e p r e k o 1200 špor t n i k o v .

R a z n i smučarsk i teča j i , p l a v a l n e i n nami zno ton i ške šo lo so v s e k a k o r n e k a j p r i s p e v a l i k m n o

ž ičnost i i n s t e m t u d i k k v a l i t e t i . P r a v smučan ju p a b o t r e b a p o s v e t i t i v e č p o k o r n o s t i ; vk l juč i t i b o t r e b a p r e d v s e m m l a d i n o i n p a s tare j še .

P r e m a l o p o u d a r k a j e p r a v n a medšo l sk ih i n s i n d i k a l n i h t e k m o v a n j i h . P r i p r a v i t i b o t r e b a n a čr te z a v s e l e t o , i n s i c e r z a v s e p a n o g e , t a k o d a b o d o šo l e i n p o d j e t j a s k r b e l a z a i z v e d b o t e k m o v a n j . C e b o d r u š t v o h o t e l o z a d o s t i t i p o t r e b a m množ i čnos t i b o t r e b a m i s l i l i t u d i n a s t r o k o v n i k a d e r . V d ruš t vu j e s t a n j e t r e n e r j e v i n v a d i t e l j e v z e l o k r i t ično, s a j r a z e n p l a v a l n e g a i n n o g o m e t n e g a k l u b a n i m a n o b e n k l u b k v a l i f i c i r a n i h t r e n e r j e v . R a z e n t e g a m o r a j o k l u b i p o s k r b e t i z a v k l j u č e v a n j e ž enske m l a d i n e ; ž ensko t v o r i j o k o m a j 10 % v s e g a č lanstva v d ruš t v ih .

O i z g r a d n j i s t a d i o n a s p o t r e b n i m i igr išč i i n n a p r a v a m i j e g o v o r a ž e v e č l e t , v e n d a r d o g r a d i t v e s t a d i o n a še n i pr iš lo . G r a d n j a s t a d i o n a i n s k r o m n e g a p l a v a l n e g a b a z e n a j e z e l o v a ž n o v p r a š a n j e z a r a z v o j špor tne d e j a v n o s t i v K r a n j u , k i j o p o d o s e d a n j i h i zkušn jah , n e kaže z a -m e t a v a t i . O t e m n a j b i r a z m i s l i l t u d i s v e t z a t e l e s n o v z g o j o O b L O K r a n j .

D ruš t vu b o še n a d a l j e p r e d s e d o v a l n e u m o r n i športni d e l a v e c t ovar i š Jože M ihe l i č .

M .Zivkovič

GLEDALI BOMO..

itd li j,insko-japonski k o produkcijski barvni film »M d dame Butterflv«. Menda ni težko iz naslova ugotoviti, da gre za filmsko realizacijo istoimenske opere Glacoma Puccinija — glasbene stvaritve, k i sodi med najpomembnejša dela svetovne operne literature. Fi lm je režiral znani italijanski režiser Carmlne Gallone; kako je opravil svoje delo, se bomo lahko kaj kmalu prepričali, saj ne bo dolgo, ko bodo film

• predvajali gorenjski kinematografi. Nedvomno pa Igralska plat filma bi Puccinljeva glasba ne bosta razočarali filmskega občinstva. — Na s l iki : japonska filmska Igralka Kaoru Yachigusa kot Madame

Butterfly.

i. !l 0 ii iiil II U D 3 i I P O L Y E C R A N —

K I N O B O D O Č N O S T I N o v i s istemi snemanja in p red

vajanja f i lmov so v zadnj ih letih tako pogosti, da se zanje skoraj ne zan imamo več, saj je izkušnja pokazala , da so večinoma muhe enodnevnice . Z a n i m i v o pa je, da so se v zadnjem času med iznaj -ditelje s tega področja uvrst i l i tudi Ceh i s svo j im »Po lvec ra -nom« . E l ek t ronsk i možgani Istočasno predvajajo na 8 f i lmsk ih platen do 14 f i lmov z glasbeno spremljavo. M e n d a zapuščajo gledalci predstave z nekol iko mešanimi občutki.

T O V A R N A D K W I Z D E L U J E N E M Š K E » J E E P E «

Izredna zmoglj ivost, skromnost in dobre lastnosti ameriških jee -pov so prešle že v pregovor. Imajo le eno slabo s t ran : potrošijo preveč goriva. P r ed k r a tk im je nemška tovarna D K W p o k a zala nov inar jem svoj terenski av tomobi l s t r i c i l i nd r sk im, dvotakt n i m motor jem za 1896 ccm, ki

potroši le 10.5 l i tra bencina na 100 k i lometrov . Motor z močjo 40 K S poganja preko 8 stopenj skega men ja ln ika vozi lo celo pre ko vzponov z nasribom 50 odstotkov. Nemški jeep doseže 95 k m na uro in je na zunaj zelo podoben svo jemu ameriškemu vzor n iku , stane pa okol i 1,400.000 d i narjev naše vrednost i . T a k a v o z i la bo nova nemška armada , ki jo v Ev rop i sprejemajo z zelo mešanimi občutki, prav gotovo potrebovala . K a m bodo le vozi l i?

A T O M S K I M O T O R Američani so menda v Nevad i

že pre izkus i l i prototip atomskega motorja, k i naj bi služil pogonu raket. Poročila navajajo, da je reaktor cilindrične obl ike, visok približno 2 metra in težak 6 ton. Poskus i se še vedno nadaljujejo.

Ž E N S K A P R O M E T N A P O L I C I J A Čeprav se n a m zdi Ang l i j a vse

lej starokopitna, to vedno ne d r ži. V zadnjem času uvajajo v de želi, k i se je nekdaj tako upira la ženski emancipac i j i , žensko p ro -

živalska kri Z A T R A N S F U Z I J O Profesor dr. Kuo Chang bo na univerzi

v Talpehu razvil metodo, po kateri Je mogoče uporabiti prašičjo krt za transfuzijo pri ljudeh. Kot poroča kitajska agencija, je dr. Kuo Chang delal na tem več kot deset let. Sedaj je poskuse končal in objavil sadove.

Prašičjo kr i spremeni v uporabno kri za transfuzijo v petih minutah. Tako dobljeno plazmo lahko dajo vsakemu človeku ne glede na njegovo krvno skupino.

Preparat je imenoval »Plasmanola 1. p.« ter ga preizkusil na prostovoljcih v tai-peški bolnišnici. Le 16 odstotkov bolnikov Je pokazalo po trasfuzljl prehodne reakcije. V s i bolniki so transfuzijo odlično prestali.

Plazmo je mogoče tudi zelo dolgo hraniti. Poskusi so dokazali, da je bi la plazma uporabna še 13 mesecev po izdelavi. Dalje je dr. Kuo preizkusil, da je uporabna tudi konjska kri v določeni mešanici s prašičjo.

KORISTNI K R O K O D I L I K r o k o d i l i n i s o škodlj ivi , marveč za go

s p o d a r s t v o i n za z n a n o s t p o m e m b n i člani ž ivalskega s v e t a v S e v e r n i R o d e z i j i , je d e j a l d r . Co t t , k i je d a l j časa proučeval n a v a d e i n ž iv l jenje k r o k o d i l o v .

D r . Co t t , k i d e l a k o t z n a n s t v e n i k v zoološkem m u z e j u u n i v e r z e v C a m b r i d -geu, je p r ed t r em i l e t i začel proučevati k r o k o d i l e v S e v e r n i R o d e z i j i . — Z d a j p r a v i , d a je k r o k o d i l e v tej dežel i mogoče s m a t r a t i z a n a r a v n o b o g a s t v o .

Z n a n s t v e n i k za t r ju j e , d a i m a d o v o l j d o k a z o v z a s v o j o poprejšnjo d o m n e v o , d a so k r o k o d i l i k o r i s t n e žival i . Proučeval j i h je v močvirj ih, j e z e r i h i n r e k a h ter priporočil, na j b i p r e p o v e d a l i nočni l o v na k r o k o d i l e ter z a v r n i l mnen j e , d a je

metno polici jo. Kot poročajo opa zovalci , imajo čedna dekleta v pol ic i j skih un i fo rmah presenetl j ive uspehe, čeprav so v službi zelo natančne in stroge. Vozn ik i , k i so prekoračili dovol jeno h i t rost, ali se drugače pregrešili proti p rometn im predp isom, se z n j imi običajno sploh ne p rep i r a jo, temveč mi rno odštejejo včasih zelo občutno denarno kazen. M o r d a bi se tak poskus obnese! tudi pr i nas?

N O V A Č E L A D A Z A P I L O T E

R E A K T I V N I H L E T A L

Letenje z letal i , k i dosegajo in presegajo zvočno hitrost, ni preveč udobna stvar V potniških letalih so sicer potn ik i dobro za varovani , pi lot i l ovsk ih in p re izkusnih letal pa morajo prenesti prav trde udarce.

V takih pogoj ih je dobra z a ščita za glavo prva . Z njo se ne ukvarjajo samo tovarne, ampak tudi zd ravn ik i . T a k o je dr. R o -senfeld izdela l čelado, k i prekaša vse dosedanje. K o jo je pokazal nov inar jem, je pust i l , da je ob njo udarilo 4,5 kg težko jekleno nihalo z gibalno količino 2,7 kg na sekundo.

t r eba k r o k o d i l e uničevati , češ d a požro preveč l j u d i . P r a v i , d a je č loveških žrtev teh žival i z e l o m a l o i n d a s o še t i r e d k i p r i m e r i le p o s l e d i c a m a l o m a r n o s t i p r i z a d e t i h .

O h r a n i t e v k r o k o d i l o v priporoča tud i z a to, k e r se m l a d i h r a n i j o z r i b j i m i s o v ražniki i n s i c e r z rečnimi r a k i , z v e l i k i m i v o d n i m i b o l h a m i i n z n e k a t e r i m i me s o j e d i m i b u b a m i , o d r a s l i p a l o v i j o v i d r e , k o r m o r a n e i n d r u g e žival i , k i žro r i b e .

P ro f e so r C o t t m e n i , d a so k r o k o d i l i nek e w s t e j e z e r s k e i n rečne snažilke, k i j i h je mogoče p r i m e r j a t i z m r h o v i n a r j i na k o p n e m z l a s t i s t i s t i m i p t i c a m i , k i so za r a d i teh s v o j i h l a s t n o s t i z z a k o n o m zaščitene.

Pojoči puščavski pesek

V s i , k i so p o t o v a l i po puščavah v edo , d a p e s ek po j e i n s i c e r na j g l a sne j e z j u traj i n zvečer. P r a v z a p r a v je bo l j e , če pov e m o t a k o l e : n a puščvaskem p e s k u je slišati o r g l a m p o d o b n e g l a so v e .

T a p o j a v j e z n a n že m n o g o s t o l e t i j , saj g a o p i s u j e j o številni s t a r i i n s o d o b n i potn i k i . — V e n d a r v s e d o n e d a v n e g a še n i z n a l nihče t ega p o j a v a z n a n s t v e n o obrazložiti.

Z d i se, d a je to n a v s e z a d n j e u s p e l o M i h a i l u P e t r o v u , p r o f e s o r j u l e n i n g r a j s k e u n i v e r z e , k i je v r s t o le t proučeval ta nen a v a d n i p o j a v v k i t a j s k i h puščavah.

Pet je puščavskega p e s k a p o j a s n j u j e p ro f e so r P e t r o v z z a p l e t e n i m p r o c e s o m e l e k t r i z a c i j e , se p r a v i s krčenjem i n raz t e z an j em k r e m e n o v i h k r i s t a l o v . T a p o j a v nas t a j a p r i n a g l i h t e m p e r a t u r n i h spre m e m b a h , tore j z l a s t i ob s v i t u i n n a večer.

P o p o t n i k i p r i p o v e d u j e j o , d a je puščavs k i p esek p r a v v t em d n e v n e m času na j b o l j g l a s e n . Z a r a d i n a g l i h t e m p e r a t u r n i h s p r e m e m b n a s t a j a m e d krčenjem i n raz t e zan j em akustična e n e r g i j a v o b l i k i zvočn i h t r e s l j a j e v . V t e m je tore j po mne n j u p ro f . P e t r o v a s k r i v n o s t »puščavske pesmi« .

U g o t o v i t v e k i t a j s k e g a z d r a v n i k a ta učil iškega p r o f e s o r j a u t e gne j o po f l i e ' " t t

v e l i k a n s k i p r e o b r a t v zdravniški praks' po bolnišnicah, k j e r Je b i l a p l a z m a n jeno s h r a n j e v a n j e v e d n o pereč p rob l e 0 1 '

Zvonovi in spomeniki 0 NAJTEŽJ I Z V O N n a s v e t u je v l i t i ca r K o l o k o l v M o s k v i l e t a 1733. T®' žak je o k o l i 193 ton , v p r e m e r u p a m e r ^ več k o t 7 m e t r o v . V i s o k je o k o l i 6 , 8 * m d e b e l o k o l i p o l m e t r a . Z v o n je že P 1 ' čen i n s t o j i n a n e k i ploščadi v Kre rn l j * 0 NAJSTAREJŠI Z V O N na s v e tu ) e star o k o l i 3000 let. Našel g a je učenja" L a v a r d v B a b i l o n s k i palači v N h n r o c * £ N A J V E Č J O S K U P I N O Z V O N O V , *> se naha j a j o v R o c k f e l l e r j e v i k a p e l ' Y

N e w Y o r k u , t v o r i 72 z v o n o v s sku>pn» " žo 102 t o n i . 0 N E N A V A D N I S V E T O V N I R E K O R * so p o s t a v i l i z v o n a r j i n e k e angleške ce f

k v e že l e ta 1751. T a r e k o r d d o z d a j še • prekoračen. T r i n a j s t l j u d i je namreč br** p r e s t a n k a z v o n i l o 20 u r . V t e m času |* v s a k z v o n u d a r i l 40.320 k r a t . L e t a l 9 " je šest z v o n a r j e v i z C h e s h i r e a poskuša" doseči n o v r e k o r d , a j i m n i u s p e l o . Z V n i l i so »samo« 12 u r i n e n z v o n je uda r l e 21.600 k r a t . 0 NAJVEČJ I S P O M E N I K na s v e tu l e p o s t a v l j e n v čast bit ike p r i S a n J a c i n 1 1 ' Z g r a j e n je b i l l e t a 1939, v i s o k je 190 t r o v i n težak o k o l i 35.000 t on . 0 D o p r s n i k i p i ameriških predsedn ik^* V V a c h i n g t o n a , J e f f e r s o n a , R o o s e v e l t a '* L i n c o l n a , k i so i z k l e s a n i v s t enah M o " D

R u s h m o r e ( Z D A ) , so N A J V E Č J I K I P I N A

S V E T U . S a m o g l a v e k i p o v so v i s o k e P' 20 m e t r o v . C e l o t n i k i p i b i tore j mora b i t i i z k l e s a n i v višini o k o l i 180 met ro * ' 0 O S T A N K E N A J V I Š J E G A K I P A °* s v e t u so o d k r i l i v z h o d n o od B a m i a n a . A f g a n i s t a n u . C e b i b i l o h r a n j e n c e l o ' e * k i p , b i b i l v i s o k o k o l i 333 m e t r o v . BU to k i p B u d h e i z 7. s t o l e t j a n . št. 0 N A J V E Č J A K O L I Č I N A M A T E R I * ' L A j e b i l a p o r a b l j e n a z a o b l i k o v a n j e 9 " ve i n d i j s k e g a p o g l a v a r j a S i o u x a . T a ki? klešejo že od l e ta 1939 v Južni D a k o t l f

h r i b u M o u n t R u s h m o r e . Z a n j so p * * 8

b i l i že 6 m i l i j o n o v ton k a m e n j a .

Igra narave

R|0MA'1 ŠEHBUMil^' »Železo iz Ferrare in Mantove,« je zamrmra l . »In

car ina, k i ga podraži to l iko, da se ga ne splača uvažati! Hvala bogu, da jo imamo! Drugače bi nas i ta l i jansk i plavži in železarne zadušili! Že tako je dovolj slabo in če prevzamem naročilo, ga bom prevzel samo zato, da bo dela. Toda . . . hudiča . . . treba bo vložiti dosti denarja! Če bi ga vložil v banko, bi mi obrest i prinesle več. A potem bi moral začeti odpuščati delavce. Skladišče imam do vrha polno.«

Jezno je stopi l prot i skladišču in seu stav i l na pragu. V skladišču je našel starega Voltreščka, k i se je nadložno sklanja l in pobiral po t leh raztresene žeblje. Domin iku je pogled obvisel na zaboj ih, k i so se kopičili na vseh stenah prav do obokanega stropa. K o je zidal novo skladišče, si n iko l i ni m is l i l , da bo kdaj do vrha polno. Takrat so bi l i časi, ko je moral delat i noč in dan, da je ustregel kupcem. Zdaj pa . . . eh, prekleto ! Zaboj na zaboju, vs i polni s ekan-cev in navadnih žebljev. Potem pa osi za vozove, okenski križi, cel i kup i okovja za vra ta , kovane svet i l jke, in še kup reči! Celo okna so bila zadelana z zaboji, da je bi lo v skladišču temno. Za vrat i je stala vrs ta zabojev, zabit ih in pr iprav l jenih, da j i h odpošlje. Dominik se je ugr i zn i l v ustn ico : bi l i so žeblji za vojaške čevlje, k i j i h je izdelal , ker je b i l vnaprej prepričan, da bo dobi l naročilo. Leto za letom j i h je dobavljal , tokrat ga je pa neslo! Zaman je ugibal, kako je to mogoče. Moreb i t i b i b i l moral seči globlje v žep in podkupi t i gospode pr i erar ju — toda vojska je postavila tako n izko ceno, da tega v resn ic i n i mogel. Zdaj j i h ima tu , vojaške žeblje, k i j i h zlepa ne bo mogel prodat i !

Naj je razmišljal, ko l ikor je hotel , zmeraj spet je čutil, da se je nekje zatakni lo. Kako je to mogoče? Saj vendar rastejo po vsem svetu vel ike tovarne in l judje ne

znansko bogatijo! Še n iko l i ni bilo naprodaj to l iko in tako dobrega blaga, n iko l i se n i iz rok v roke pretakalo tol iko denarja. Tudi delo je laže dobit i , kot nekoč. Tovarna na Savi je kakor magnet — vse mlade l judi priteguje k sebi. K r opa r sk i kovaški pomočniki se zatekajo t ja. Samo starejši, k i imajo svoje bajte in družine, ostajajo doma. Če pa nekje tako bogatijo — kako je potem mogoče, da Kropa h i ra? A l i bo morebi t i res tako, kako r je t istega spo-mladnega večera rekel Pavle? Je kovaštvo res obsojeno na propad? Ne, n i mogoče!

K o sem začel, je bilo teže, je pomis l i l . Toda zgrabi l sem in imel sem srečo. Če nisem omagal takrat , ko sem bi l nihče in nisem imel nič, al i naj zdaj popust im? Jaz — Dominik Zgonc? — Nasmehni l se je. Bi lo je čisto nemogoče, da bi popust i l . Vsak drug lahko, samo Dominik Zgonc ne! Zdaj pa že zaradi Družbe ne!

Voltrešč je pobral žeblje in nato začel pometat i s k l a dišče. S krmežljavimi očmi, k i so Domin ika spominjale starega, bolnega psa, je pogledal gospodarja in obotavljaje se r eke l :

»Mojster, skladišče je tako polno, da skoro ne bomo imel i več kam skladat i zabojev.«

Domin ik je napel l ica — starčeva pr ipomba ga je r a z jez i la in užalila. »Se bo že izpraznilo,« je reke l oholo. N a sloni l se je na podboj in spet opazoval starca. »Ti si že petindvajset let pr i meni,« je reke l nenadoma.

Voltrešč je začudeno pr i s luhn i l . »Pozimi j i h je bilo petindvajset, mojster . Natanko se še spomin jam: sedel sem pr i puklastem Blažku, Soan pa nam je ravno t i s t i dan znižal mezdo . . . «

»Da, da,» je nestrpno reke l Dominik . »Dober delavec s i b i l . Zdaj pa n is i več za rabo. Čas b i b i l , da bi začel mis l i t i na počitek.«

Starec je šepavo prišel bliže. Obraz se m u je skrčil. Dominik je v njegovih očeh opazil s trah. Bo j i se, da bi ga odpust i l , seveda.

»Mojster, kdaj pa kovač lahko mis l i na počitek?« J e vprašal z negotovim, v globini drhtečim glasom. »OseflJf deset krajcar jev, k i m i j ih dajate, s i še zmeraj zaslužil11; Vsako ju t ro sem prv i v v igencih. Dost i j i h je, k i ma 1^ zaslužijo svojo dnino kot j a z . . .«

»Kdo?« je h lastn i l Dominik in nagubal čelo. Voltrešč mu je mežikaje gledal v obraz, naravnost

oči in našteval: »Pubič po dvakrat , t r i k ra t v tednu izostane — P r a V '

da je bolan. Saj je bolan, pa le od pijače! Ona tudi n i p r ^ 8 delavka — n i t i za fretar ja ne zaleže! In s Švilovim

fanto* ni nič. Pravzaprav ves dan ne počne drugega, kot da P1"1' naša kovačem žganja. Perkadar jeva, Ivan in Tonč pa s t a kakor s t rup ! Mora l i bi j u slišati, kako govorita . . .«

»Kaj govorita?« je zviška vprašal Dominik. Zaničlji v° je gledal starca. Nenadoma se mu je zagnusi l . Najbrž ^ žari delavce, ker mis l i , da se bo na ta način prikup 1 gospodarju. Dominik m u je včasih nasedel in koga pog^ iz vigencev, zdaj pa se m u je vse skupaj zazdelo neum 1 1 in umazano.

»Ljudi hujskata,« je rekel Voltrešč. »Pripoveduje^' ko l iko se drugod zasluži.«

Dominik se je zasmejal . »Naj! Vsak naj gleda, k J e bo bolje zasluzil!«

»Grošelj j ima k u r i . K njemu zahajata, in drug i tudi-"

Dominik, k i ga je Grošljevo ime zmeraj zbodlo, J e zamahni l z roko. N i se mogel zadržati in je r eke l :

»Voltrešč, t i s i bi l včasih možak, zdaj si pa cUflj*' Cunja , razumeš?«

»Ježeš, saj sem res!« Starec se je bedasto hahU*j,, z brezzobimi ust i . »Kakor s tara cunja ! In sam sem t u . ves razcunjan!« Pogladi l se je po suknjiču, k i je v žalostn1 capah visel na njem kot strašilo na ko lu .

Dominik je začutil v ust ih gnus t p l jun i l po t leh in ^ j . Vse skupaj je postajalo zoprno. K r e n i l je prot i zgornje**1 vigencu.