L E T O X V I I . — Številka 76

Uttanoviu-ijl: občinski odbori SZOL Je

senlce, Kranj, Radovljica, Skofja Loke

ta Tržič. — Izdaja časopisno pod

fctjfl »Gorenjski tisk« - Glavni in

odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK

K R A N J , sreda, 5. 10. 1966

Cena 40 pat aH M) starih untai iev Ust izba*« od oktobra 1947 kot tednik. Ud 1. (anuar)i .958 kot poltednik. Od I. Januaru 1960 trikrat tedensko. Od t. lanuarja 1964 kot poltednik, in sicer ob s t ? n T b ta s o b o t a h

G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O

Pr i nak ne poza

na kai

K R A N J

Ogled taborišča Renicci

Komisi ja za zapornike i n internirance pr i Zvezi borcev v Ljubljani bo v oktobru or­ganizirala skupno s Turistič­n i m podjetjem Kompas v L jub l jan i , tridnevno potova­n j e v Italijo, kjer je med d r u ­go svetovno vojno trpelo na tisoče naših l judi. Potovanje j e predvideno 29., 30. in 31. oktobra, da bi udeleženci t a -Jco obiskali pokopališča umr ­l i h tovarišev. Potovali bodo skozi Bologno, Firenze v Re­n i cc i , kjer bodo obiskal i nekdanja taborišča in poko­pališča. Potovanje pa bodo nadaljeval i v Rimiru, nato pa obiskal i najstarejšo republiko n a svetu San Marino. Vrnii l i se bodo preko Ravenne, M c -stera in Trsta v Ljubljano. Pr i jave za potovanje spreje­m a podjetje Kompas v vseh svo j ih poslovalnicah. Dodat­n a pojasnila pa interesenti lahko dobijo na občinskih od­bor ih Z Z B NOV .

A. Z.

V nedeljo, 9. ok tobra ob 20.30 na T i tovem t rgu v K r a n j u

Kranj proti Izoli V e l i k a javna oddaja s qu izom

R T V Ljubl jana pr ipravl ja v okv i ru javne radio-televizijske oddaje tekmovanje med mestima Kran j in Izolo. Pod naslovom »TEKMUJTE Z NAMI« bo v nedeljo prva letošnja tovrstna prireditev v K r a ­nju. Oddaja obsega tekmovalni in kul turno zabavni del. Ek ipe iz K ran j a in Izole se bodo pomerile v najrazličnejših zanimiv ih »disciplinah«. Zato bo T i ­tov trg v K r a n j u že v soboto popoldan zaprt za par­kiranje vseh motorn ih vozi l . N a trgu bodo na v idn ih mestih razstavljeni televizi jski sprejemniki . Oddaja bo ob vsakem vremenu; vel iko pa naj b i k njenemu uspehu pr ipomogl i gledalci na trgu. Več o tekmova­nju bomo pisal i v sobotni številki.

A. Žalar

V soboto dopoldne so na n iha ln i žičnici na Vog lu s l a ­v i l i jubi le j . Ta dan se je z žičnico pel jal po lmi l i j ont i potnik Lojze Logar iz B o ­hinjske Bistr ice. Pod j e t v Transturist iz škofje Loke ga je nagradilo z enolet­no prosto vstopnico na vseh žičnicah na Voglu. Prav tako so nagradi l i enega potnika pred n j im in za n j im, Darka Škodo iz Sevnice in M i r o Vrečko iz Ljubljane, z 20 prostimi vožnjami na n i -ha lk i .

N iha lna žičnica na Vog lu je pričela obratovati ju l i ja leta 1964. V letu 1965 je pre-preljala 191.935 potnikov, od tega 170.806 domačinov i n 21.129 inozemcev »Razmeji­tev« v sedanjem skupnem se­števku potnikov znaša v od­stotkih 70:30 v korist doma­čih gostov.

— pc

Pred revizijo pokojnin

S posebnim zakonom, ki ga je sprejela zvezna skupščina v juliju letos, je bilo službi socialnega zavarovanja dolo­čeno, da ponovno pregleda vse priznane pokojnine v le­tu 1965 in letošnjem letu ter jih prilagodi temu zakonu. Komunalni zavod za socialno zavarovanje v Kranju bo re­vizijo opravil še do konca le­tošnjega leta. Zajeti ne bodo le tisti, ki prejemajo varstve­ni in borčevski dodatek.

Služba socialnega zavaro­vanja bo torej pri posamez­nih gospodarskih organizaci­

jah ponovno preverila, če nI bilo kakih nepravilnosti pri upokojitvah, kot na primer povečan osebni dohodek za­radi upokojitve, nadalje če s« bili osebni dohodki, ki so so šteli v pokojninsko osnovo« kriti s splošnim aktom de­lovne organizacije in če je ta akt v skladu z zakonom in podobno. V kolikih primerih bo revizija pokojnine oprav­ljena, za sedaj še ni mogočo predvideti, ker služba zavoda šele pregleduje posamezne do­sjeje, iz katerih je razvidno ali bo revizija potrebna alt ne. — sš

Popravek V sobotni številki smo objav i l i obširnejše

izvlečke iz urbanističnih programov radov­ljiške ravni in Bleda, h k r a t i s poz ivom na javno razpravo. T i ska r sk i škrat pa je na 15. strani urbanistični program spremeni l v turističnega, tako da se naslov prav i lno glasi

URBANISTIČNI P R O G R A M RADOVLJIŠKE R A V N I I N KROPARSKO-DOBRAVŠKEGA

PODROČJA Pros imo bralce, da nam nel jubo pomoto

oproste i n popravek upoštevajo.

Uredništvo

S seje radovljiške občinske skupščine

Oddelek za N Z ni policija Porast a lkoho l i zma p r i mlado le tn ik ih — Gost inc i ne spoštujejo zakonsk ih predpisov o prepovedi točenja a lkoho la v in jen im i n mlado le tn im l judem, inšpekcijske službe pa tega ne nadzira jo — »Ni vstopa!« na vra t ih odde lka za notranje zadeve — L o k a ­

c i ja zaporov v Radov l j i c i n i p r imerna

Na zadnji seji skupščine občine Radovljica, ki je bila v petek prejšnji teden (30. septembra), se je ob obravnavanju poro­čila o delu uprave za notranje zadeve Kranj za preteklo leto razvila živahna razprava, ki ni ostala samo v vsebinskih okvi­rih poročila, ampak se je dotaknila tudi dela občinskega od­delka za notranje zadeve in dela uprave za notranje zadeve nasploh. Odborniki so kritizirali tudi to, da se poročilo o delu v preteklem letu obravnava šele zdal.

Inž. Mikež je načel vpraša­nje zaprtosti organov za n o ­tranje zadeve, o mitu, k i so je spletel okrog n j ih , , o n j i ­hovem vmešavanju v delo samoupravnin organov. * 0 tem bi se morali pogovar-(Nadaljevanje na 2. strani)

r

Gospodarske

novice

ZUNANJA TRGOVINA V SEPTEMBRU

Po doslej znanih podat­kih lahko pričakujemo v septembru izvoz v vredno­sti 1,2 milijarde novih di­narjev. To bi bilo približ­ilo toliko kot avgusta, ko smo izvozili za 1.208 mi­lijonov novih dinarjev blaga. Tudi uvoz bo, kot vse kaže, ostal na isti rav­n i kot avgusta: uvozili bo­mo za 1,711 milijonov no­vih dinarjev blaga.

MANJ PODJETIJ VEČ TRGOVIN Po najnovejših podatkih

je trenutno v vsej drža­v i 8 J39 trgovskih podjetij, kar je v primerjavi z le­tom 1962, ko jih je bilo 8.667, manj 5%. Vendar statistiki hkrati ugotavlja­jo, da je od 1962. leta (43.866 poslovalnic) števi­lo poslovalnic do danes naraslo na 46.753 ali za 2.887. Počasi se torej v praksi uveljavlja spozna­nje, da so samo večja tr­govska podjetja sposobna zagotoviti hitro in prepo-treba modernizacijo tr­govske mreže.

BREZ TEŽAV Strokovnjaki jugoslo­

vanske elektrogospodarske skupnosti predvidvajo, da v oktobru ne bo težav pri oskrbi z elektrčno energi-gijo. Akumulacije so pol­ne in kljub manjšim pa­davinam v zadnjem času zagotavljajo polno obrato­vanje hidroelekrarn.

V J

Seminar v Elanu

V dineh 6. i n 7. oktobra bo tovarna športnega orodja »Elan« iz Begunj organizira­l a v Hote lu Jelovica na B le ­du komercia lni seminar za zastopnike vseh podjetij v Jugoslavij i , k i se bavijo s prodajo n j ihov ih športnih rekvizitov. Tako s i bodo ude­leženci seminarja v četrtek dopoldne ogledali tovarno i n obrata čolnov v Gorjah, po­poldne pa j i m bodo strokov­njaki pr ikaza l i novo ko lekc i ­jo smuči za sezono 1966/67 ter novosti v proizvodnji smuči, smučarske opreme i n čolnov. V petek bo dvoje predavanj i n demonstracija vezi f irme Marker i n N i k r o m Mar ibor , i ta l i janska f i rma Colmar pa bo prikazala naj­novejše modne modele šport­ne konfekcije (veterne jop i ­če, smučarske hlače i n d ru ­go). Podobne seminarje to­varna E l a n pr i re ja že več let. — sš

Dileme in razmišljanja ob pripravah na konferenco samoupravi j avcev

Zaka j so na sejah vsi t iho? Eden izmed osrednjih problemov oziroma zapažanj o aktiv­nosti in delu samoupravnih organov je ta, da je na sejah vse tiho. Mnogi člani delavskih svetov, upravnih odborov in dru­gih izvoljenih organov so na sejah le poslušalci in glasovalci in ne posegajo v razprave. Vse kaže, da je več vzrokov za tako stanje in da se bo s temi vzroki potrebno zavestnejše spopasti. Sem sodi zakonodaja, ki v nemalo primerih še vedno zadržuje samoupravljanje v določenih okvirih, zatem represalije proti posameznim članom teh organov, ki so povedali kaj takega, kar je prizadelo vo­dilne ljudi in podobno. Vendar se tokrat zamislimo o enem izmed vzrokov: sposob­nosti proizvajalca, da bi kot član samoupravnih organov lahko posegal v razprave. Zapisniki teh organov kažejo, da so go­vorniki v glavnem med vodilnim — tehničnim osebjem in delavci strokovnih služb in da so razprave delavcev iz pro­izvodnje razmeroma zelo kratke, včasih obrobne, nebistvene.

Seveda nikakor ne sme in ne more b i t i pomislekov o tem, da bi navadnega delav­ca omejevali v pravicah sa­moupravljanja, marveč le o tem, kako dati možnost, da b i povprečni proizvajalec v resnici predstavljal jedro sa­mouprave oziroma to, kar on

Manjši dohodki — manjši izdatki

N a skupni seji obeh zbo­rov Sob Jesenice, k i je b i l a pretekl i teden, so razprav­l ja l i o gibanju gospodarstva i n realizacij i družbenega plana občine Jesenice v I. polletju, o rebalansu prora­čuna občine, o poročilu o delu službe za prošnje in pr i ­tožbe ter še o nekaterih d ru ­gih predlogih.

Poročilo o gibanju gospo­darstva i n realizaciji družbe­nega plana občine Jesenice je b i lo sprejeto s tem, da se ga v celoti posreduje gospo­darsk im organizacijam, pred­vsem t ist im, k i niso dosegle

Carinska služba v Kranju K o t smo že poročali, je b i l a

v soboto dopoldne v prosto­r i h Javnih skladišč uradna otvoritev Carinske izpostave v Kran ju . Otvor i tv i so razen predstavnikov gospodarskih organizacij iz Kran ja i n oko­l i c e prisostvovali tudi pred­sedn ik skupščine občine K r a n j Mart in Košir i n za ­s topn ik i Carinarnice L jub l ja ­n a .

V uvodnem govoru je d i ­r ek to r Carinarnice Ljubl jana M a r j a n Urbančič med d r u ­g i m poudaril, da je bi la otvo­r i t e v carinske izpostave v K r a n j u nujna. Kranjsko pod­ročje je namreč zahtevalo posebno pozornost carinske službe, saj podatki o inozem­s k e m blagovnem prometu k a ­žejo, da mu kran jsk i bazen predstavl ja četrtino celotnega slovenskega izvoza, medtem k o je delež uvoza nekol iko manjši.

Nedvomno bo kranjska i n ­dus t r i j a z novo carinsko služ­

bo mnogo pr idobi la , saj bo odpadlo kontaktiranje z L jub ­ljano, zmanjšali pa se bodo tudi transportni stroški in skrajšal čas za carinjenja. Čeprav bo v K ran ju le izpo­stava Carinarnice Ljubl jana, bo ta imela široke pristojno­s t i im bo lahko samostojno opravljala carinjenje v 22 ob­l ikah carinskega postopka ter tako praktično opravljala enake posle kot Car inarnica v Ljubl jani . Na koncu se je direktor Urbančič zahval i l vsem prisotnim posebej pa predsedniku občinske skup­ščine in predstavnikom tovar­ne Iskra, k i so največ pripo­mogli k ustanovitvi Carinske izpostave v Kran ju . Za tem je predsednik Mart in Košir v imenu občinske skupščine za­želel ko lekt ivu izpostave ve­l iko uspehov p r i delu ter i z ­raz i l zadovoljstvo, da je Kranj dobi l samostojno ca­r insko službo. S. Šolar

planiranega poslovnega uspe­ha.

Svet za družbeni plan in finance je že na dveh pred­hodnih sejah ugotovil ne­enakomerno pritekanje do­hodkov i n občuten izpad proračunskih dohodkov, zato je predlagal obema zboro­ma nujne spremembe in do­polnitve proračuna občine Jesenice za letos. Dosedanji proračun je predvideval do­hodke v višini 14,470.900 N din, rebalansom pa se ta številka zmanjša na 12,625.360 N din, kar je precej manj kot je bi lo prvotno predvide­no. Razen 10-odslotne obvez­ne rezerve so sprejeli še sklop za 5-odstotno omejitev vseh proračunskih izdatkov. Svet za družbeni plan in f i ­nance bo med izvrševanjem proračuna sprejel po potrebi še druge ukrepe, k i b i b i l i potrebni za varčevanje e pro­računskimi sredstvi.

N a seji so odborniki dal i soglasje za ukinitev medob­činskega sklada za gradnjo in opremo bolnic na območju bivšega okraja Ljubljana. To je b i l okra jn i sklad, k i je po ukini tv i okrajev postal samo­stojen. Soglasje je bi lo izda­no; da se sredstva sklada za gradnjo bolnišnice prenesejo na klinične bolnice v L jub­l jani, k i naj kot investitor i z ­gradnje bolnišnic v L jubl jani postanejo pravni naslednik odpravljenega sklada.

Na seji so odborniki spre­jeli pravi la o gospodarjenju in razpolaganju s skupnimi rezervami gospodarskih orga­nizacij v občini.

Iz poročila o delu službe za prošnje in pritožbe Sob Jesenice ie razvidno, da so v lanskem letu obravnavali 144 zadev z različnih področij.

v bistvu je pr i ustvarjanju dohodka.

Izhod se kaže zlasti v dveh smereh: — v usposablja­nju proizvajalcev za so­delovanje v samoupravi in drugič v poenostavljanju raz­nih poročil in dokumentov, k i prihajajo pred samoupravne organe. P r i tem ne gre za ne­kaj novega, marveč za izpo­polnjevanje že dosedanjih naporov v teh smereh.

P r i prvem vprašanju — usposabljanju samouprav-ljalcev kaže iskat i elastičnej-še oblike seminarjev in d ru­gih vrst usposabljanja, da b i člani samoupravnih organov laže poznali osnovne principe upravljanja. Tovariš Tito je dejal v Mursk i Soboti, da ko­munist i , če hočejo druge uči­t i , morajo sami nekaj vedeti. Ta neizpodbitna resnica se lahko delno razume tudi za samoupravi j alce. K o je pred kratk im tovariš Miha Mar in ­ko govoril političnemu akti­vu Gorenjiske o uveljavljanju smernic 4. plenuma, je tudi dejal, da delavci, k i nimajo n i t i osnovne šole niso i n ne morejo bistveno prispevati k uveljavljanju delavskega sa­moupravl janja i n da bi teži­šče moral i postaviti na stro­kovne delavce.

Toda p r i usposabljanju de­lavcev v samoupravnih orga­nih se poraja še druga mi­sel — stimulaci ja tega uspo­sabljanja in dela v teh orga­n ih . Na delavski univerzi v Kran ju , Tržiču in tudi dru­god so zadnja leta že ome­njal i pojave, da je velik i n ­teres za strokovno usposablja nje med delavstvom, da pa je čutiti manj, sploh prema­lo interesa za tečaje, semi­narje i n druge oblike uspo­sabljanja samoupravljalcev,

Gramoznica v Cerkljah

Krajevna skupnost v Cek-Ijah je pred k ra tk im odprla oz. obnovila že pred leti iz­koriščeno gramoznico. Pesek je zelo dober za zidavo, pa tudi za betonske temelje, krajevni skupnosti pa bo s lu ­žil predvsem za posipanje cest in potov, pa tudi za vse ostale potrebe. — č

ker oni od tega nimajo ne­posredno nobene kor ist i , no ­benega spričevala, nobene st i -mulacije. Tudi o tem vpraša­nju, k i priznamo al i ne, ven­dar obstaja, še nihče ni nič povedal.

In končno še drugo vpra­šanje: poenostavljanje ad ­ministracije i tn., da b i b i lo vse gradivo samoupravi ja l-cem bolj razumljivo. T u gre v precejšnji meri za ostanke etatistične dobe, k i ima svoje močne korenine vse do pod­jetij. Na sejah delavskih sve­tov često v id imo obsežne ob­računske pole, formularje i n poročila, k i so dostikrat zgolj namenjena bančnim in dru­gim organom, zelo daleč pa so od potreb same gospodar­ske organizacije.

DOBER PRIDELEK — Letoš­nja kmetijska letina je dobra, zato so nekateri pridelki tudi izredno veliki. Korenje na sliki (1,25 kg) je zraslo na zelenjavnem vrtu Katarine čadež na Planini pri Kranju. Pred časom smo dobili tudi dva krompirjeva gomolja, težka 80 in 78 dkg, ki ju je pridelal kmet Slavko Urbane iz Zadrage. Takih pridelkov pa je letos prav zaradi do­bre letine precej — Foto: F. Perdan

4 KULTURA IN PROSVETA 5. OKTOBER 1966 » GLAS

Pred mednarodnim filmskim festivalom »Sport in turizem«

Več kot 90 f i lmov i z 14 držav Nagrade »Beli Triglav«, »Srebrni Triglav« i n »Bronasti Triglav« — delo akademskega k ipar j a P e t r a Černeta — za najboljše f i lme — Pr ikaz s ta r ih turističnih i n športnih f i lmov, posnet ih

med obema vo jnama Poročali smo že, da bo od 13. do 16. oktobra v Kranju I. med­narodni filmski festival Sport in turizem. Festival se Je poro­dil kot imperativ neke druge dobro zamišljene Ideje, in sicer prvega mednarodnega seminarja o športu in turizmu, ki bo v istih dneh na Bledu pod pokroviteljstvom UNESCO. Ker bosta obe prireditvi hkrati, bo seminar nedvomno le sprem­ljajoča prireditev festivala, saj bo na 16 in 35 mm traku pri­kazano tisto, kar danes srečujemo v življenju s poudarkom povezanosti med športom in turizmom in obratno.

Festival v K r a n j u je zato še večjega pomena kot je b i lo prvotno zamišljeno. To dokazuje med drug im tud i ve l iko število pr i jav l jen ih f i lmov iz mnogih dežel, ve­l i k o naših produoentov i n pa dejstvo, da so v članstvu mednarodne žirije l judje, kater ih imena vel iko pome­ni jo v svetovni kinematogra­f i j i i n k i so že večkrat so­delovali v žirijah npr. v K a r ­

lovih V a r i h i n v M o s k v i . Pomen festivala pa je z d r u ­ge strani obogat i la tud i »okrogla miza« Združenja f i lmsk ih režiserjev i n scena­ristov Jugoslavije, k jer bodo prvič p r i nas razprav l ja l i o športnem i n turističnem f i lmu.

Za festival je pr i jav i l o svo­je f i lme že 14 držav. F r a n c i ­j a je p r i j av i l a 10 f i lmov, CSSR, N D R i n Po l jska po 5,

Pogovor z lastnico rim ske umetniške galerije

Laskave pohvale ugledne gostje Otvoritve zadnje razstave

treh Likovnikov v galeriji na Loškem gradu 23. septembra se je udeležila tudi lastnica i n direktorica velike rimske umetniške galerije Studio Margutto — 13, gospa Valen­t ina Cesaretti. Zaprosili smo jo za kratek razgovor.

Gospa Cesaretti je po rodu Slovenka, doma iz Idri je. B i l a je na obisku p r i sorod­n i k i h v domovini . Izkor ist i la je priložnost i n prišla pogle­dat galerijo v Škofji L o k i . Pobaral i smo jo za mnenje.

»Zelo me je presenetila lepa in prostorna galerija. V Jugoslaviji j e še vse pre^ malo takih prostorov in teh vrst kulturnih dogodkov. Tudi število obiskov — 15 ti­soč letos — je za mesto škofja Lok a izredno veliko. Tolikšen obisk ne bi bil ne­uspeh niti za srednjeveliko galerijo v Rimu. Predlagam, da povabite tudi tuje umet­nike. Prepričana sem, da bi prav radi razstavljali pri vas, saj obiskovalcev očitno ne bi manjkalo.«

Zadnje besede so veljale d irektor ju muzeja v Škofji L o k i in hkrat i najzaslužnej­šemu možu za vel ik uspeh galerije prof. Andre ju Pav-lovcu. Le- ta je meni l , da b i b i la organizacija take razsta­ve povezana z nepremaglj i­v im i težavami — denarnimi seveda. Mo rda kdaj pozneje, če bo skrb za kul turo p r i nas dobila mesto, ki j i gre!

Poizvedli smo še, kdo vse razstavlja v galeri j i S M - 13 v R i m u .

»Seveda je največ doma­ćih, italijanskih razstavljav­

cev, toda vsako leto povabi­mo tudi precej tujih umetni­kov. Od Jugoslovanov so v zadnjih nekaj letih pri nas razstavljali Makuc, Slana, Pregelj, letos pa smo pova­bili Miheliča in kiparja T i -keca. Upam, da bomo v pri­hodnosti stike z vašimi umetniki in galerijami še povečali.«

Za zaključek se je gospa Cesaretti pohvalno i z raz i la tudi o razstavl jenih s l i kah i n plast ikah t r eh umetn ikov . Najbolj so j i ugajala dela Dragice Cadež - Lapajne.

Ob slovesu smo pr i jazn i sogovornici zaželeli ve l iko uspeha p r i deški. I. G.

ZDA, Madžarska i n ZRN po 3, K a n a d a hi Indi ja po 2 i td . Domači producent i so za festival pokaza l i ve l iko zan i ­manje, saj so pr i jav i l i ka r 35 f i lmov. Svoje sodelovanje so najav i l i tud i I ta l i jani , Bo lgar i i n Belg i jc i . Pričaku­jejo, da bo skupno število f i lmov n a festivalu več kot 90. Mednarodna žirija, k i j i h bo ocenjevala, bo trem naj­boljšim podel i la nagrade »Beli Triglav«, »Srebrni T r i ­glav« in »Bronasti Triglav«; vsak zase so or ig inal , izde­lan v lesu, v tehn ik i , po ka ­teri je avtor, akademski k i ­par Peter Černe iz Ljubljane, včasih član atletske repre­zentance kot tekmovalec v teku na 110 m ovire, posla l znan v umetniških krogih. Žirija pa bo razen tega dode­l i la tudi 13 ind iv idualn ih na ­grad posameznim avtorjem i n nagrado najboljšemu do­mačemu režiserju športnega f i lma, poka l redakcije l ista »Sportska tribuna«. Pred p r i -četkom festivala bo posebna selekci jska komis j i a v Beo­gradu odločila, ka te r i f i lm i bodo p r ikazan i v uradn i kon­kurenci in kater i v in fo rma­t i vn i sekc i j i .

K o t uradni del festivalske­ga programa bodo pr ikazani tudi s tar i športni i n turistič­ni f i lm i , posneti med obema vojnama. S takšnim retro­spekt ivn im programom, k i bo zajel predvo jna dela iz do­mače i n tuje kinematograf i­je, želijo povečati vrednost festivala v K r a n j u .

— at

V nekaj stavkih LJUBLJANA: arheološki kolokvij o zgodnjem srednjem

veku v Sloveniji — V ponedeljek je bil v Ljubljani v Narod­nem muzeju kolokvij o zgodnjem srednjem veku v Sloveniji. T. Knez je prebral referat pokojnega J . Korošca o I. kongre­su za slovensko arheologijo v Varšavi, J . Kastelic je poročal o kongresu v Salzburgu ob 1100-letnici Cirila in Metoda, B. Grafenauer o kongresu o Velikomoravski v Brnu, o bizantin­skem poslanstvu na Velikomoravskem in o problemu analize arheoloških virov za zgodovinske namene, P. Korošec je govo­rila o kulturni opredelitvi slovanskega zgodnjega srednjega veka na ozemlju Vzhodnih Alp in o staroslovanskem grobišču ob cerkvi v Drulovki pri Kranju, Z. Vinski o orožju v staro­hrvatski državi do leta 1000, B. Marušič o nekaterih novostih zgodnjesrednjeveške arheologije v Istri, V. Sribar o srednje­veškem grobišču v Krkavčah, o zgodnjesrednjeveškem gro­bišču v naselbini v Podmelcu in o dosedanjih izsledkih razi­skovanj na blejskem Otoku, T. Knez o staroslovanskih najd­bah na Dolenjskem in v Beli krajini, A. Bolta o arheoloških izsledkih in problematiki na Rifniku pri Celju, A. Valič o sta­roslovanskih najdbah v Kranju, S. Petru o nekaterih zgodnje-srednjeveških najdbah z Gorjancev, P. Petru o langobardski naselbini na Gori sv Lovrenca nad Polhovim gradcem in S. Pahič o staroslovanskih grobovih v Brezju pri Zrečah. Ko­lokvij ja zaključil ravnatelj Narodnega muzeja Jože Kastelic, ki je na osnovi referatov na kolokviju nanizal nekaj bistvenih ugotovitev in nalog slovenske zgodnjesrednjeveške arheologije.

Vedno manj bralcev knjig Prešernova družba je začela z vrsto dolgotrajnih akcij, ki naj bolj približajo knjigo delovnemu človeku, ki naj knjige, ki jih v Sloveniji izide sorazmerno veliko, bolj razširijo med ljudi. Nekatere ugotovitve ljubljanskega Instituta za sociolo­gijo namreč kažejo, da je pri nas bralcev knjig vedno manj, da kar 40 % neposrednih proizvajalcev ne prebere na leto niti ene knjige. Ta podatek je verjetno zelo značilen za naše se­danje obdobje, obenem pa nas zavezuje, da naredimo vse za razširitev knjige med delovne ljudi. Ni treba namreč posebej poudarjati, kaj pomeni knjiga za duhovno razgibanost člove­ka in s tem za njegovo delovno sposobnost.

Da b i se stanje izboljšalo a l i d a se vsaj ne b i poslab­šalo, začenja Prešernova družba z nekater imi akc i j a ­m i . Začela bo izdajati časopis »Knjižna polica-«, k i naj ob­vešča čim širši k rog de lovnih l jud i o najpomembnejših no ­vost ih na knjižnem trgu; ob­jav l j a l bo odlomke, posredo­va l k r i t i k e i n mnenja o k n j i ­gah i n bo tako vp l i v a l n a i z -ostrevainje okusa bralcev. Bra lce bo Prešernova družba združevala v k l u b i h Prešer­nove družbe oz. v k lub ih l j u ­bitel jev knj ig , k i bodo pr i r e ­ja l i književne večere, sreča­nja z avtorj i , pogovore o knj igah, pr i re ja l i bodo knjiž­ne razstave i tn . Redni člani

IZ GALERIJE NA LOŠKEM GRADU - V galeriji zdaj razstavljajo Andrej Ajdlč, Dragica Ca-dež-Laoajne in Tone Lapajne — Foto: F . Perdan

Prešernove družbe bodo lah­ko k u p i l i določeno število knj ig drug ih založb s 15% popustom in se posluževali servisa Prešernove družbe. V okv i ru vplačatnih mesečnih obrokov bodo p r i servisu l ah ­k o k u p i l i katerokol i knjigo katerekol i založbe.

Razen časopisa »Knjižna polica« vsak mesec bodo red­ni člani za članarino 20 novih dinarjev prejeli konec leta knjižno zbirko, k i bo letos razen koledarja za leto 19G7 vsebovala še tele knjige: ro­man »Poletje-« Smil jana Roz­mana, povest »Dvoboj- Anto­na P. Cehova, potopis »Otro­ci zemlje in morja« Vere in Aleša Beblerja in knjigo dr. Emi l i jana Cevca »Sloven­ska umetnost« z 32 stranmi s l ik v bakrotisku in 16 stran­m i barvnih reprodukcij. Za doplačilo 4 al i 8 novih din pa boste prejel i še 'eno a l i obe dodatni knj ig i k redni zbirki , in sicer Janeza Trdine »Baj­ke« in R. Rackvvitza »Tuji svetovi — neznana morja« (poljudna zgodovina odkri­tij). Z vplačilom članarine se lahko poslužujete tudi vseh ugodnosti, o kater ih smo p i ­sal i zgoraj.

Člani, k i so že plačali po­verjenikom a l i uprav i 12 no­v ih d in članarine in ustrezen znesek za dodatni knj ig i , že­l i jo pa se poslužiti ugodno­st i rednega čLanstva Prešer­nove družbe, naj najkasneje ob pr i j emu letošnje zbirke do­plačajo še 8 nov ih d in . Vsa naročila sprejemajo in dajejo pojasnila poverjeniki , kn j i ­garne i n Uprava Prešernove družbe, Ljubl jana, pp. 41/1.

Referendum za vodovod in cesto

Vodovod bodo gradili Z a vodovod »da« , za asfalt iranje »proti«

Manj naročil za opeko Proizvodnja v avgustu in osemmesečna proizvodnja industrije v radovljiški občini neV oliko zaostajata za dinamiko plana (za 2 % manj kot oseni dvanajstin letnega plana), čeprav sta za 4 % višji kot v enakem obdobju lani. V avgustu je bila v primerjavi z lansko nižja proizvodnja v Verigi (za 17%), v TIO (za 8%), v LIP Bled (za 12%), v Vezeninah Bled (za 46%) in v Opekarni v Dvorski vasi (za 44%). Močno pa so v tem mesecu prekoračili lansko proizvodnjo Plamen, Iskra Otoče, Elan, Sukno in Almira.

f l f l t

l ' ° Bivši podpredsednik indo­

nezijske vlade dr. Subandrio je pred posebnim vojaškim 6odiščem v D jakar t i p r i zna l , da je v naprej prejel poročilo o tem, da K P Indonezije p r i ­pravlja državni udar, k i naj bi ga i zved l i 19. septembra lani. Izjavil je tudi , da je KP skušala vp l i va t i na po l i ­tiko vlade, da b i okrep i la odnose z L R K i ta jsko in ohladila odnose z Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Obtožni­ca dr. Subandria bremeni, da mu je kitajski premier Cu En Laj svetoval, naj Indone­zija ne vrne Sovjetski zvezi dolga sto milijonov dolarjev. Subandrio ni odgovoril na to obtožbo.

Demonstracije v Djakarti proti predsedniku Sukarnu se nadaljujejo. Baje do sedaj nihče od študentov ni bil teže ranjen. Vendar pa napisi na transparentih, kot na primer »K vragu Sukamo . . . « in po­dobni, položaj vse bolj za­ostrujejo. Sukamo se je umaknil iz Djakarte v pla­ninsko mesto Bogor.

Predsednik državnega sveta NDR Walter Ulbricht je ob odhodu i z Jugoslavije poslal brzojavko predsedniku repu­blike Titu. V njej se iskreno zahvaljuje za gostoljubje med obiskom in poudarja, da bo le-ta veliko doprinesel k na­daljnji krepitvi medsebojnih odnosov.

V plemenskih spopadih v Nigeriji je bilo v zadnjih dneh ubitih najmanj tisoč ljudi. Neredi so se razmahnili, in razširili po vsej deželi. Ne­kateri menijo, da je v ne­redih izgubilo življenje celo več ljudi.

Nedavno je nad Vzliodnim Pakistanom divjal uragam, ki je terjal nad tristo žrtev. Brez strehe je ostalo okrog milijon ljudi. Uragan je uni­čil pridelke in pretrgal zveze z večino otekov v Bengalskem zalivu.

Sprejeti v Zvezo mladine

Pred kratkim je bila v do­mu JLA v Kranju majhna svečanost, sestanek aktiva zveze mladine Zlato polje, na katerem so sprejeli v članstvo ZM 22 aktivnih ofi­cirjev in podoficirjev. Ob tej priliki so jim na svečan na­čin izročili članske izkaznice Zveze mladine Jugoslavije.

Aktiv zveze mladine Zlato polje je med najuspešnejši­mi v k ran jsk i občini in v njem dela tudi nekaj mlajših starešin iz garnizona. M. P.

V soboto in nedeljo, 1. i n 2. oktobra, je b i l v Nak l em i n v St rah in ju referendum za u -vedbo krajevnega samopr i ­spevka za gradnjo vodovoda Dupl je — Strahinj — Nak lo — Pol ica in za asfaltiranje ceste Nak lo — Strahnj .

V 3. odstavku 137. člena statuta občine K r a n j piše: Predlog, o katerem se gla­suje na referendumu je spre­jet, če se je glasovanja ude­ležilo vee kot polovica vo ­livcev in če je za predlog glasovala večina volivcev, ki so glasovali.

Z a uvedbo krajevnega sa ­mopr ispevka z gradnjo vodo­voda so b i l i vp isani 904 vo-l i l c i ; od tega 850 v Nak l em in 54 v Strahin ju . Skupno je glasovalo 757 vol ivcev, i n sicer 661 »za « in 92 »proti« . V Nak l em je glasovalo 70G vol ivcev; od tega 614 za uved­bo samoprispevka, 88 j i h je b i lo pro t i uvedbi , štirje g la­sovalni l i s tk i pa so b i l i ne­ve l javni . V Strah in ju pa je

glasovalo 51 vol ivcev; od tega j i h je 47 glasovalo » za « i n štirje »proti«. Glasovanja se je torej udeležilo 84,18 odstot­ka upravičenih volivcev, od teh pa se je za samoprispevek odločilo 86,86 vol ivcev.

Z a uvedbo krajevnega sa­mopr ispevka za asfaltiranje ceste Nak lo — Strahnj pa je b i lo vp isanih 234 volivcev. Glasovanja se je udeležilo 158 vol ivcev, od teh j i h je 79 glasovalo za uvedbo samopr i ­spevka, 74 pa prot i . Pet g la­sovnic je b i lo nevel javnih. V odstotkih se je glasovanja udeležilo 67,56 upravičenih vo­l ivcev, za samoprispevek pa se j i h je odločilo 50 odstot­kov .

Tako je bila glede na 3. odstavek 137. člena statuta občine Kranj možnost uvedbe samoprispevka za asfaltiranje ceste Naklo — Strahinj zavr­njena.

A. Zalar

Osemmesečni rezultat i pa kažejo v pr imer jav i z l a n ­s k i m letom slabšo proizvod­njo v Ver ig i , L I P in Opekar­n i Dvorska vas, ve l iko več kot lan i pa so naredi l i v K e ­mični tovarni Podnart, E lanu in A l m i r i .

Po vrstah izdelkov je pad­la proizvodnja v i jakov v Ve ­r ig i , žebljev v Ver i g i i n P l a ­menu, mer i ln ih transforma­torjev v Iskr i Oloče, žaganega lesa v L I P ter mikanega in česanega blaga v Suknu Z a -puže, Ver iga ni dosegla plana za avgust zaradi pomanjkanja naročil in pomanjkanja osnovnega materiala. Tud i T IO ima težave zaradi po­manjkanja naročil. Iskr i v Otočah pr imanjkuje domače­ga reprodukcijskega mater ia­la , v I skr i v L i p n i c i pa so dopusti zavira l i proizvodnjo. Tud i Kemična tovarna ima

težave z uvoženim reproduk. mater ia lom. Pro izvodnja ža­ganega lesa v L I P je neko l iko manjša zaradi manjšega do­voza hlodovine in okvaro strojev. Zmanjšalo se je po­vpraševanje po stavbnem po­hištvu zaradi majhne inves t i ­cijske dejavnosti. Tempe pro­izvodnje v E lanu so v začet­k u avgusta ov i ra l i dopusti, ' A l m i r a ima težave s k v a l i ­teto naravne in volnene preje.

Izrazit je padec proizvodnje votle opeke v Opekarni v Dvorsk i vasi . Letošnja osem-tnesečfta proizvodnja je za 33 % slabša od lanske. Naro ­čil je vse manj. Do konca av­gusta lan i so naredi l i 2.670.o00 kosov opoke, v enakem času letos pa le 1,977.900 kosov.

-t

Naše največje visokogorsko turistično središče na Voglu pred izgradnjo

Bohinj v znaku številke 3 Do konca pr ihodnjega leta narejen s is tem Voge l — Letošnja invest ic i ja 490 mi l i j onov s ta r ih dinarjev — K o m n a i n K o b l a

čakata Turistično, prometno in gostinsko podjetje Transturist iz Škofje Loke je že sredi izvajanja svojih načrtov za kompleks­no turistično obdelavo Bohinja in njegove okolice. Trenutno obnavljajo v Bohinju 4 hotele. Največ dela pa je te dni na Voglu. Kaže, da nameravajo obdelati celotno področje v zna­ku številke tri. Trije zimskošportni centri bodo v Bohinju: Vogel, Komna in Kobla. Komna in Kobla bosta morali še nekaj časa počakati. V prvem planu je sedaj Vogel, ki ga »obdelujejo« zopet v znaku številke tri, v znaku treh obmo­čij: Prvi Vogel, Kratki plaz - Konta in Zadnji Vogel. Na tiskovni konferenci, ki jo je priredilo podjetje v soboto, smo izvedeli največ o treh področjih iz Vogla.

PRVI VOGEL • K o t doslej bo pr ipe l ja la na

to področje tur iste n iha lna žičnica (od 557 m visokega Ukanca do 1537 m visoke Rjave skale) . Vživimo se m a ­lo v tur ista, k i bo ob i ska l področje konec pr ihodnjega leta.

Levo od Rjave skale so p r i ­merna smučišča za smučarsko šolo z vlečnico Storeč (te še ne bodo zgradi l i ) . V nepo­sredni bližini je vlečnica B r u ­nar ica , k i služi o t r okom. Smučišča ob njej so p r imer ­na za to, da starši puste svo­je naraščajnike i n se l ahko sami brez sk rb i odpeljejo z vlečnico Križ na prvo pod ­ročje — P r v i Vogel . O d tu se bodo lahko povzpel i še višje al i pa se spuščali zaradi k o n ­trole otrok.

Od R iave skale bo vodi la

cnosedežnica Or lova glava n a 1665 m visoke Orlove glave.

KRATKI PLAZ — KONTA O d Or lov ih glav nas bo po­

pel ja l drug i del enosedonžice dalje na 1800 m visok plato p o d Šijo (1880 m). To bo na j ­višja točka tega področja. Mogoče se bo spustit i nazaj na Orlove glave ali pa na K o n t o (1611 m), od koder bo vodi la vlečnica na K r a t k i plaz (1741 m) . Tud i i z krat­kega plazu je mogoča smuka nazaj n a K o n t o a l i pa na Orlove glave. Na Konto sta mogoči celo dve po t i . Z a boljše smučarje težja ob sami vlečnici k r a t k i plaz, za slabše pa lahka , k i je malo daljša.

O d zgornje postaje vlečnice »Križ« bo vod i la težja s m u ­čarska steza tud i p ro t i vznož­

j u vlečnice K o n t a , k i pa za sedaj še ne bo narejena.

ZADNJI VOGEL Zadnj i Vogel bo predstav­

l ja l tretje smučarsko področ­je. Sedežnica, k i bo vodi la na 1434 m visok vrh sicer še ne bo pr ihodnje leto zgraje­na, vendar pa bodo ob njem že tekle lepe proge. Z vrha šije oz i roma Platoja a l i p a v v l o k u od Or lov ih glav je do bližine Zadnjega Vog la nare­jena naravna smučarska pro­ga. Kasneje nameravajo na ­redi t i preko Konjske ravni srednje ^ežko smučarsko progo, po kateri se bo lahko smučar pr ipe l ja l vse do Ukanca .

DO KONCA 1967 Vogal naj b i dob i l ob l iko , o

kater i smo govor i l i , do konca leta 1967. V t a namen bo letos porab l j en ih 490 m i l i ­jonov s tar ih dinarjev. Za dokončno urediitev pa bodo potreboval i še 500 mi l i jonov s tar ih dinarjev.

Zan imivo je, da se vsa podjetja, k i grade na Vog lu , izredno natančno drže rokov (Monter Dravograd, Tehnik Škofja L o k a i n Boh in j sko gradbeno podjetje), tako, da p r i gradnj i ne pr iha ja do n o ­

benih zastojev. Skoraj goto­vo je, da j i m bo uspel ;>rvi del načrta. Nerešeno je še vprašanje dokončne ureJi tve , za kar je vprašanje 500 m i ­li jonov kredi ta. Po zagotovi­l ih predstavnikov -Transt j r U sta so poslovne banke že u v i ­dele, da je najbolje viagati denar najprej v ureditev v i ­sokogorskih centrov.

Vogel bo tako postal še privlačnejši kot je že sedaj. V višini ne nameravajo gra­dit i novih zgradb za prenoče­vanje: V načrtih imajo, da naj b i tu teklo šport no-rekre­acijsko življenje, zabavni p r o ­stor s penz ionsk imi zmoglj iv vostmi pa naj bi ostal v B o ­hin ju .

Kaže, da bo Boh in j na ta način postal naš prv i turi-« stični center, k i bo ime l ena-« ko pomembno vlogo p c . i m l k o l polet i . Ho te l i r j i boclo t a ­ko ob svoje t radic ionalno »zimsko spanje«, vendar smo prepričani, da se nad t em ne bodo pritoževali, saj tud i sami vlagajo v izgradnjo ve-« l ike napore, ker vedo, da j i m to pomeni večji zasluže.';.

P. Čolnar O P O M B A — M o r d a je n i -

tševanje i m e n za bra lca , k i ne pozna Vog la , malo nera­zuml j ivo , vendar se drugača ne da opisat i vseh načrtov, k i so v zvezi z Vog lom. Ko> gar zan ima teren naj si ga ogleda, saj žičnica vozi vsak dan ob v sak i u r i .

P A N O R A M A j P A N O R A M A • P A N O R A M A « P A N O R A M A • P A N O R A M A • P A N O R A M A # P A N O R A M A % PANORAr

Paberki iz preteklosti V sredo, 31. januari ja 1866

so »Novice gospodarske, obrt­niške Ln narodne« med d r u ­gim objavile tudi tole:

»Izpod Ljubelja na Goren-akem 20. januarja. T. (Ena, ki je vredna, da se v »Novi­ce* zapiše). Včeraj dopoldne prižene neki kmet iz bližnje kovorske fare kravo v Tržič ter jo pelje naravnost k tu­kajšnji okrajni gosposki. Pri-šedši s kravo v vežo ga vprašajo okrog stoječi, kaj da misli z živinčctom? Kmet pa togoten veli: »Prignal sem kravo za dolžne 3 gold., za katere so me zarubili, da jim ne bo treba samim po njo hoditi« — ter hoče v kance-Hjo. Zena, ki je tudi kravo v Tržeč spremila, prosi moža, naj se ne obnaša nespodobno. Kmet pa ne mara za opomin, ter kriči: »Primaruha da ne Janjam! tukaj je krava; pla­čajte se. meni pa dajte nazaj, kar je odveč, da vam ne bode treba potov, meni pa ne no­vih stroškov!« Gosposka ie potolažila ubozega kmeta ter mu rekla, naj plača zaostale 3 gold. brž ko more. — Iz te-Ra se vidi, da je kmet dan­danes, res velik revež, in da M večkrat /nabiti rad plačal, kar mora. da bi le mogel ka-košno reč v denar spraviti. Bo»r daj kmalu bolje!«

Danes je bolje, pa je ven­darle tarnanja na pretek. Pi"ed let i pa je v K ran ju na občinskih stopnicpfl nekdo pr i red i l celo podobno »de­monstracijo«.

Brigitte ne plačuje oblek

Brigi t te Bardot, umetnica v slačenju na f i lmskem platnu, se zaveda, da hit i jo to, ka r ona sleče, druge Parižanke oblačiti. Brigi t te snema zdaj na Škotskem f i lm Dva tedna v septembru, v katerem nosi

I obleke, k i j i h je zanjo brez-| plačno skro j i la pariška mod-j na hiša Real . Br ig i t te doslej j še ni plačala nobene obleke,

ker se zaveda, da je to, kar nosi, najboljša rek lama za

i modno hišo. Brigitte, k i je ; zelo varčna (če že ne skopu-! ška), je namreč i z jav i la : i »Kaj, plačala naj bi? Dovolj j je, če to reč sploh oblečem!«

Edinstven razstavni prostor Britanski National Trust,

ki je odgovoren za zgodovin-I ske zgradbe in umetniške

dragocenosti, je te dni pla­čal 120 funtov šterlingov (4.200 novih dinarjev) za

; edinstven muzejski prime­rek.

! Odkup i l je staro stranišč -j no školjko s kolodvora Vic-1 toria v Belfastu (Severna

Irska).

Odkup je obrazložil takole-! »Ta straniščna školjka pod • vedrim nebom je izrazit pri-I mer kovaške umetnosti iz

viktorijanske dobe.« Sedaj iščejo le še prostor, v kate­rem bi lahko obiskovalci vl-

! doli to školjko v »primernem j okolju«.

Ograja Moskovska Izvesti ja opisu­

je nenavaden pr imer neke kolhoznice, k i se je up i ra l a skupina sovjetskih vojakov, ko so i ska l i in odstranjeval i mine ter d n i g i eksploz iv na področju okrog mesta Cer-nigova.

V neki vasi na tem področ­ju so odkr i l i na dvorišču 70-letne Jevdoki je Nečiporenko cel z id , »zgrajen« iz reakt iv­nih granat. S temi granatami je Jevdoki ja pred 20 le t i ogradi la dvorišče, da b i svo­j im gosem in racam prepre­čila pot v bližnji r ibn ik .

K o je videla, da j i bodo vo­j ak i porušili »ograjo« se je starka temu odločno upr la — z v i l am i v rokah. Zaman so j i Častniki pojasnjevali , da so te granate zelo nevarne. Star-

I ka n i popusti la. Sele po da l j -| šem nagovarjanju so končno j našli sporazumno rešitev: vo-

850 tranzistorjev na britanski ladji Inšpektor v Me lbournu je

pe l ja l devet mlad ih kand ida ­tov za carinsko službo po br i tansk i lad j i , da b i j i m po­kaza l , kje t ihotapci najraje skr iva jo svoje blago. »V takš-

| na skrivališča je treba pogie-i dati«, je reke l inšpektor i n i odstranil ve l iko izol irano p lo­

ščo. Odstranjevanje v i jakov se je izplačalo, zakaj v s k r i t i vdo lb in i pod ploščo je i n ­špektor našel 850 tranzistor-s k i h sprejemnikov, vrednih okrog 17.000 dolarjev.

iz granat j a k i bodo s tark i postavi l i nov plot. Sele potem bodo lahko odnesli raketne granate.

Jevdok i ja Nečiporenko se je prepričala, da je novi plot boljši od »granatskega zidu«, omehčala se je in vojakom izdala še eno »skrivnost« svo­jega dvorišča: pokazala j i m je cev nemškega topa, s kate-

! rim je podprla ku rn ik in do­vol i la , da so jo o d n e s l i . . .

S kolesom do polarnega kroga

Jaroslav Bouška, 30-letni fo­tograf iz Kra lupv ja na V l t a -

J v i je do polarnega kroga n'a ! F inskem potoval s kolesom. i Potovanje je trajalo dvanajst j dn i in pol .

Med vožnjo čez Vzhodno in Zahodno Nemčijo, Dansko i n Švedsko se je Bouška hran i l v glavnem samo z mlekom i n pomarančnim sokom.

Zavistni samomorilec

Nek i premožni Berlinčan je ostal skop i n zavisten do groba. Preden se je obesil na okensko k l juko je sežgal vse svoje premoženje, 100.000 mark v gotovini, d a ne bi po njem prav nič podedovali njegovi sorodniki , k i jiiih je prav posebno sovražil. P o l i c i ­j a je našla v peči samo zog­lenele ostanke bankovcev. Pred pečjo je ležal na t leh ovitek s 4000 markami . »Za stroške pogreba« je nanj n a ­p isa l zavistmi samomori lec.

GORENJSKI KMJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI

Hlev u seno na Jamniku Od Jamnika in f*«jce

preko Dražgoš v Se5*0 ia Poljansko dolino pozJ^0 do­mačini za. senike^ ki * *t&a-jo na oddaljenejših ^ n i -k ih , ime hlev za sed*'° eo različno vel ike (odv»* od velikosti travnika o i * ko­ličine pridelane kri* na njem) lesene stavbe, ^ej-še narejne iz brun, **jše zbite iz desk. Od zemljišča in od poti. >Mi-jo do njih, je v naj*' Sri-merih odvisno, kako^levi za seno postavljeni, š̂en je njihov tloris, kje I ^od vanje. Največ teh stav'*luii le spravi lu sena in o** *• ne­kaj pa j ih je tudi, k i ^ V i -binirane s stogom d o l ­cem), da kmet s e n o ^ u -vo, preden jo spraviplev, posuši, če vreme gosto so na teh travnik ih tudi pose^ev i za seno in stogi, v«c**ed-no bl izu skupaj , d*6!, vz stoga v hlev n i pr#^- Ob hlevih za seno A * n o

vedno le manjše stegnjonc stoge al i stoge z lopo, kamor » e lahko zapelje voz, če je dabo vreroe, n iko l i pa ne toplarjev (dvojnih kozolcev); tem, kjer imajo toplar, hlev za seno n i potreben, ker suho krmo spravijo kar na toplar, saj je to — v pr imer jav i s stegnjenim kozolcem — razen sušenja njegova bistvena funkci ja in prednost. Tak ih dvo jn ih stogov je dovolj pod Podblico in v bližini n i h le­vov za seno, medtem ko je na strmem travnatem poboč­j u pod cerkvico sv. Primoža p r i Jamniku precej hlevov za seno i n v bližini tud i več manjših stegnjenih stogov a l i stogov z lopo.

Posebno zanimiv je na Jamniku Lenartov hlev za seno. Lenartova domačija ima sicer tablico nad vra t i z napisom »Jamnik 14«, v resnici pa s še eno kmeti jo ob poti z Jamnika prot i K r o -Pi tvori zaselek Kolombrd. Njihov hlev za seno leži sre­di južne strani dolgega po­

bočja, na katerem na v rhu mežika v sonce cerkev sv. Primoža. Hr i b je dolg i n zgoraj raven, vleče pa se v smeri od Jelovice proti vzho­du ; z dolg im in s trmim juž­n im pobočjem je obrnjen proti Jamn iku , s severnim pa na kroparsko stran. Nekako po sredi gre po vsem južnem pobočju cesta, nad njo in pod njo pa so t ravn ik i i n tudi njive. Lenartov hlev za seno je kma lu ob začetku te po l i ; je skoraj kvadraten v t lor isu, približno 4 x 5 m. Z eno stra­njo je oprt na strmo poboč­je, na drugi strani , t ik nad cesto, pa ga podpira stog. Vhod vanj je s tiste strani , k i je pr i pobočju; na vra t ih je vrezana letnica 1918. N a ­rejen je iz desk. ne iz brun.

Led insko ime za parcele, k jer je Lenartov hlev za se­no, je »u kan« (v kani ) ; tako pravi jo zemljišču med potjo

j sredi pobočja in vrhom po-j bočja. Pod potjo pravi jo I »pod kano«, zadaj, na kro -I parsko stran, pa je »za kano«.

Tod so v glavnem t ravn ik i , k i j i h kosijo dvakrat na leto. Drug i del pobočja, pod cerk­vijo, kjer so tudi njive, pa se po domače imenuje »u štu-k^h« (v šiukih); tako poboč­je nad potjo do vrha. Pod potjo pravi jo »pod štukom«, severno pobočje pa je »za štukom«. V tem delu poboč­ja, t ik pod potjo »u štuk^h«, je npr . Pravharjev hlev za seno z . Jamnika , k i pa n i kombin i ran s stogom, ker je na ravnejšem zemljišču, več­j i je in spodaj je z idan. Stog je v bližini.

Lenartov i spravi jo v hlev za seno vse seno in otavo z okoliškega strmega t ravn ika . V hlev ga znosijo v r juhah; od spodaj gor ima 30 do 40 k g dosti nesti. Domov ga — kot vs i drugi — spravijo poz imi a l i zgodaj spomladi ; če je še sneg s sanmi, sicer pa z vo­zovi . K r m o s travnikov, k i so bližji vasi oz. hišam i n k i so bolj na ravnem, spravi jo že po košnji domov. To na j ­prej pokrmi jo ; ko jo zmanj­ka prot i koncu zime, gredo ponjo v hleve, k i j i h imajo skoraj vs i po oddaljenejših t ravn ik ih .

A. Triler Lenartov hlev za seno na Jamniku, kombiniran s stogom Foto: A. Triler

MIHA KLIN AR: MESTA, 0*B IN RAZCESTJA • MESTA, C E S T E IN RAZCESTJA • MESTA, C E S T E IN RAZCESTJA • MESTA, C E S T E IN RA

»Ne dolžimo vas zaradi teh pisefUvta navadna kamuflaža za vašo dejavnost. Morda niste niti gla1iY^ec v vohunski mreži, ki smo jo odkrili, toda zveza ste. A v^ *veze vodijo k Korgerju. Dokaz je tole pismo, ki ga je iz Svifl*|Vafi in vašega moža hotel pretihotapiti neki vohun, a smo ga K in prestregli vsa pisma.«

»Pravite pismo mojemu možu. Mfi ̂ je pogrešan.« »Vaš mož je dezerter!« . »Vem samo to, da je pogrešan i n v e d n o ničesar ne vem o

njegovi usodi. »Toda s Korgerjem je bil povez**"^brej,« vzame zasliševalec

drugo pismo in prebere iz njega nJ *̂*ii stavek: »Korger je bil zaposlen nekaj časa v moji tiskarni. v \ se je s stavci Jaschke-jem, Federlom in Cabrinovićem.« »

»Ah, tako! Tega Korgerja menite-I^poznarn nekega Korgerja Prusa tiskarskega stavca iz Hermann^^jeve tiskarne. Toda ta ni bil noben vohun.« _

»Se več, izdajalec je!« se razbu^V^ievalec. »Družil se je s Cabrinovićem, pajdašem in soatentl^i tistega Principa^, ki je kriv te vojne in smrti tisočev in ti*y naših vojakov. Moral bi priti na vešala že zaradi tega, ker j^Jrijatelj tega psa.«

»Mislim, «ja se motite, gospod. 0°?Wicu takrat ni nihče ve­del drugega, kakor da je stavec,« eei^t zasliševalcu v besedo in mu hoče povedati, da je sploh vpraši^gre za pravega Cabrino-vića in če ni samo ime krivo, da ^danjega tržaškega stavca zamenjali z atentatorjem. Toda tudi £*i bil pravi, drugi stavci o Cabrinovićevih naklepih niso vedeli <J*V Najbrž celo sam Cabri-novič, če je istoveten z atentatorr^ času svojega bivanja v Trstu ni slutil, kaj šele misli, kam (L pripeljala usoda.

Toda Cabrinovič in drugi, z*^\?jca kakor da ne zanimajo. Zanima ga samo Korger in Korgerj€**Xa, med njimi tudi pismo,

k i ga Stefi ni n iko l i v ide la ne brala, čeprav je bi lo, kakor zatrjuje | major, naslovljeno nanjo in na njenega moža.

In zaradi tega pisma so jo aret iral i? »Da, zaradi pisma,« prav i major. Podatki , k i so j i h zbral i o

njej, pa potrjujejo, da je b i l nj ihov sum upravičen. »Kakšni podatki?« vpraša in ko j i h j i major našteva, ve, da so

t i podatki i z arzenala taščinih klevet. Najvažnejšega podatka, tiste­ga, k i se ga je bala, n i bi lo med n j im i . O njeni pomoči p r i pobegu ruskega ujetnika Konstant ina ne vedo ničesar. Zato podatke, k i j i h navaja major, pogumneje zavrača.

Toda major j i ne verjame. »Ce ne verjamete meni , b i vas prosi la , d a se pozanimate zame

p r i gospodu VValdemeierju, porotniku civ i lnega sodišča.« »Pri komu?« jo pogleda major presenečen, kakor da n i slišal

prav. »Pri gospodu VValdemeierju.« »Od kod poznate gospoda?« »S sodišča!« Da, saj res, se spomni major. T u so vendar ak t i z neke razprave

prot i osumljenki , k i je b i la menda pred dobr im letom pred c i v i ln im sodiščem zaradi tožbe, da se n i ustavi la na stražarjev poziv, ko je vrg la k r u h rusk im ujetnikom.

Teh aktov še n i prebral , a b i j i h moral . Lahko b i se posvetoval tud i s svo j im tastom a l i s Helgo, k i je preživela otroška leta i n del mladost i v Penzbergu. A kaj ko je vojak i n s svojo ženo n iko l i ne govori o tajnostih, pre iskavah in obsodbah, k i se mnoge končajo z obtoženčevo smrtjo na vešslih a l i pred z idom. Zena je, nežna i n rahločutna, mimo tega pa sta šele štiri mesece poročena, da b i j i govori l o strogem, a za državo tako potrebnem i n odgovornem p o k l i ­cu, k i ga opravl ja.

Ne, tudi o tej zadevi ne bo govor i l z njo. Samo akte civ i lnega sodišča bo preštudiral in vprašal tasta, zakaj so tako nevarno žen­sko, kakor je osumljenka, takrat oprost i l i . C i v i l na sodišča še danes vse prepogosto pozabljajo, da je vojna.

Zato pokliče stražarja, naj odpelje osumljenko v zapor. K o se poglobi v akte civi lnega sodišča, m u ne povedo ničesar. Zato k l j u b sklepu, da z n^o ne bo govori l o tem, vpraša, zvečer če pozna neko Stefi Federlovo.

Seveda! K a k o b i je ne poznala? Zena njenega otroškega pr i j a ­telja je. A kako je z njo?

»Osumljena je vohunstva, a njen mož je pogrešan. Verjetno je dežen tiral.«

» In t i verjameš?« »Sumljiva je. N jen mož ima nekega znanca v Švici, nekega

Korger ja, k i se ob izbruhu vojne n i hotel v rn i t i v Nemčijo. In zdaj

j ima ta Korger piše o nekem novem vetru, k i je začel veti in da bi bi l že zadnji čas, da bi social ist i v Nemčiji organiz i ra l i gene;J. 1 no stavko in pr i s i l i l i cesarja in generale, da bi sk l en i l mir . In Se celo vrsto drug ih prevrailniških mis l i je napisal, čeprav j i h je skušal za­v i t i v šalo, da b i preslepi l cenzuro in naprav i l navidez nenevarno. In res je to p ismo prišlo do penzberške pošte. K sreči ga je uradnica nehote prebrala, ker je b i la opozorjena z merodajnih strani , da je na ­slovnica suml j i va . Čudno se m i zdi samo to, da uradnica trdi , da je mož zaveden Nemec in da je naslov na pismu na njegovo ime samo kamuflaža in da osumljenkin mož Korger ja nit i ne pozna. Pet ted­nov je trajalo, preden sem zbral vse podatke o Korger ju in Feder iu ter prišel do ugotovitve, da sta se pred vojno nekaj časa družila v Trs tu z nek im stavcem, k i je odpotoval potem v Bosno in pos la l eden izmed zarotnikov, k i so pr ip rav i l i in izvršili atentat na avs t r i j ­skega prestolonaslednika vojvodo Ferdinanda. A l i n i vse to s u m ­ljivo?«

»Bojim se, da s i se zaman mučil pet tednov. In zdaj nameravaš seveda dati Federlovo zapreti.«

»Zakaj, saj je vendar že zaprta.«

»Bojim se, da s i nasedel klevetam,« prav i Helge i n začne p r i ­povedovati, ka r ve in kar je slišala od drug ih o Feder lov i . Nesrečna žena je to. Tašča se je zaklela proti njej, da jo uniči. Tud i mož jo je varal , čeprav tega uboga žena ne ve. Neka klepetul ja, k i b i j i no verjela, če b i le-ta tako žolčno ne govorila o m lad i Feder lov i , m i je prav i l a o tem. V ide la je Franca, tako je Feder iu ime, kako se je kot vojak pol juboval prav s to uradnico in pohajal z njo po Mi inchenu, a ženo z otrokom pust i l doma samo. Včasih sem Franca spoštovala, zdaj ga ne več. Toda njegova žena se m i smi l i , resnično smili.«

Major ju očitno n i všeč ženino pripovedovanje. Se je mučil s len* pr imerom pet tednov samo zato, da b i se njegovo delo razbl in i lo v prazen konec.

T u so vendar dejstva: Korger , Cabrinovič, Federle, predvsem Cabrinovič, k i je pozneje postal atentator, i n Korger , k i n i ubogal poziva s poslaništva, naj se ob i zbruhu vojne v rne takoj v Nemčijo. Mar n i to izdajstvo?«

»Je. A kaj ima Federlova opravi t i s tem? Ver jemi , dragi , ko b i ne b i la prepričana, da je žrtev spletk, b i je ne zagovarjala. Bol j te bom spoštovala, če boš pr izna l , da s i nasedel, kakor da b i vz t ra ja l p r i svojem sumničenju zaradi časa, k i s i ga po nepotrebnem po­rabi l , i n zaradi ohranitve svoje avtoritete. V moj ih očeh boš postal še večji, še lepši, še boljši, saj bom v ide la v tebi 5e bolj človeka« k i je do kraja pošten in pravičen.« ;

8 PANORAMA 5. OKTOBER 1966 * GLAS

Letošnjo jesen bo poteklo šestdeset let, kar je zatisnil svoje utrujene oči pesniški glasnik goriških in pr imor ­sk ih Slovencev — S imon Gregorčič (15. 10. 1844 — 24. 11. 1906.)

Za to smrtno obletnico je poseben odbor odkupi l in ured i l Gregorčičevo rojstno hišo na Vršnem v pesnikov spominski muzej. Odpr l i so ga javnosti v nedeljo, dne 11. septembra t . l . z ve l ik im l judsk im slavjem.

Pisatelj France Bevk, pes­nikov ožji rojak, je muzej odpr l z besedami:

»Tu, na višini pod ponos­n i m K r n o m , med zelenimi pobočji, kjer je S imon kot pastirček pohajal za svojo čredo, pesnika vse lažje ra ­zumemo. — Tu, v tem kmeč­kem okol ju, je Gregorčič preživel svoja zorna leta, tu se je navzel tiste ljubezni do preprostega vaškega življe­nja in do domačih gora, k i je postala pozneje osnovna poteza njegove poezije. —

svo j im lepim bar i tonom je sodeloval v pevskem zboru, pr ire ja l je l judske igre i n deloval tudi v šoli.

Pesnikova sreča je b i la tembolj popolna, saj je prav tu navezal nežno poznanstvo z dvaindvajsetletno učiteljico Dragoj i lo Mi lekovo (11. 11. 1850 — 22. 7. 1889). Da l j i je ime »Planinska roža«. Tud i ona se je mar l j i vo udejstvo-vala pr i izobraževalnem delu. B i l a je tajnica Čitalnice, reži­rala je igre, vodi la ženski pevski zbor, nabirala je na-rodrte pesmi, zbirala rastl in­ska l judske izraze za Frana Erjavca in tudi sama pisala in pesni kovala.

Tej idealist k i , vzorni pro­svetni delavki, je veljalo Gre­gorčičevo neutešeirto ljubezen­sko čustvo. Zvest svojemu pokl icu, plah in čist, je po­svečal Dragoj i l i le platonične mis l i . Izpovedoval je svojo bolečino le v pesmih. Rado-j i l i M i l ekov i je posvetil na- t

slednje: Cvete, cvete pomlad;

K e r pa mu je z ibelka tekla pod siromašno streho, n i mogel s ledit i svoj im srčnim željam, da b i se posvetil k l a ­sični f i lologij i i n študiju slo­vanskih jezikov. Postal je duhovnik. — Za Gregorčiča, k i se je z vsem ognjem pre­dal visokemu poslanstvu ljudskega pesnika, je b i la bržkone prav ta žrtev tudi plodno seme. Morda je p r i ­pomogla njegova težka živ­ljenjska usoda, da se je pes­niško tako razvi l i n prodr l v srce svojega l judstva kot le malokater i slovenski pesnik pred n j im i n za n j im. Z Gregorčičem smo dobi l i pes­n ika , katerega struna je po­leg Prešerna in Jenka dotlej najmočnejše in najčistejše zapela. Njegove »Poezije« so že ob izidu imenovali »zlato knjigo«. Z Gregorčičem je stopi l v naše slovstvo popoln i n mogočen pesnik, k i se je narodu približal s svoj im globokim in resničnim čust­vom, z lepim in zvonkim je­z ikom, z obl iko, k i je b i la l judstvu z lahka dostopna, in z misl i jo, k i je b i la izraz s lo­vanske narodne duše ob koncu preteklega stoletja.«

Tud i v K r a n j u se bomo p r i ­družil vseslovenskim sloves­nost im v čast »Goriškega slavčka«. V petek, dne 14. t. m . bo K l u b ku l turn ih delav­cev pr i red i l intimen Gregor­čičev večer.

Zato naj ob tej priložnosti nanizamo le nekaj pesniko­v ih življenjskih epizod. Že znanih in nekaj še neznanih.

»Planinska roža« Svojo prvo kapilansko služ­

bo je S imon Gregorčič nasto­p i l v 1. 1868 v Kobar idu . B i l je tu zelo srečen, saj je živel i n delal sredi domačih k r a ­jev. Ustanovi l je Čitalnico; s

Enkra t te v življenju sem videl samo; K r o p i t i te ne smem; Megla pade na rav­nine; Ne zveni m i ; N ikar , n i ­kar se me ne boj ; Sto j i v p lanini vas, T i meni svetlo sonce.

V pesmi Pogled v nedolžno oko žaluje, ker m u je pokl ic zaprl pot do Dragojile.

Zgubljen je, oh, zgubljen moj raj.

Ne smem, ne morem več nazaj.

Zakljenena so vrata. Proč, proč je doba zlata.

Pisala pa je pesmi tudi Dragoj i la. Priobčevala j ih je v tedanjih revi jah, predvsem v L jubl janskem Zvonu. Svoje ime je skr iva la pod razn imi psevdonimi, npr . Petrovna, Crnogorka i . s i . A l i je tudi »Plavica« eno njenih imen? Pod tem imenom čitamo 1. 1885 v L jubl janskem Zvonu dvoje občutenih, a brezupnih pesmi: »Spomin i n želja« ter »Tebi«.

Pretresl j iv i sta Plavičini vrst ic i , kot obupen k r i k :

O, reka, ti priča ljubezni si vroče,

zakrij med valove, I kar videla si!

Leta 1873 je b i lo idi le med pesnikom in učiteljico konec. Gregorčič je b i l premeščen v v ipavski Rihemberk, Mile-kova pa je ostala še nekaj let v Kobar idu , pričela kma lu nevarno bolehati i n b i la zato predčasno upokojena. Umr l a je v L jubl jan i , sedem let pred pesnikom, k i pa s i n i dovol i l , da b i j o šel pokropit .

Kropiti te ne smem, ker dobro, dobro vem,

da grenkih solz prikriti ne mogel bi ljudem.

Boleče zvest pok l i cu , je než­ni in občutljivi pesnik trpel do s m r t i . . .

Obiski v Kranju Pokojn i profesor V i l k o Rus

me je že pred let i opozori l , da je S imon Gregorčič v zadnj ih let ih pred smrt jo imel tud i v K r a n j u svojo »simpatijo« i n da j c večkrat pr ihaja l v naše mesto na obiske. In da naj čimpreje stopim h gospe Ber jakov i i n kaj poizvem o tej, v l i terarni zgodovini še neznani epizodi iz pesnikovega življenja. H gospe Ber jakov i zato, ker so Gregorčičeva poslednja čust­va — docela čista i n plato-nična — veljala njeni sestri A n i . . .

Častitljiva stara gospa, se­stra znanega profesorja Omerse, k i je s pesnikom drugoval v Gor i c i , se še do­bro spominja Gregorčičevih obiskpv v K r a n j u .

Enkra t je prišel s kočijo s

Strmo la , kjer m u je lastnik, tedanji l jub l janski župan Ivan H r i b a r , nud i l pr i jetno gostoljubje. Sicer pa je pes­nik pr ihajal v K ran j z vla­k o m in se vselej oglasil tudi v Ber jakov i hiši (zdaj Ti tov trg št. 1).

T u je živela Ana Omersa, ena od slovečih kran j sk ih lepotic. Tedaj j i je b i lo ko­maj nekaj let čez dvajset.

Čustveni pesnik j i je vneto dvor i l i n j i pok lan ja l ' r okop i ­se svojih pesmi. Zdela se m u je zaradi izjemne živahnosti in radoživosti prav i balzam vedrosti za njegovo razbole-Io srce. V z k l i k n i l je nekoč: »Marta, Mar ta , t i si zapelji­va!« Rekel j i namreč ni Ana, pač pa dosledno le Mar ta .

, Domači ne vedo, zakaj tako. i Pač pa se spominjajo, da je ! ostajal Gregorčič p r i n j ih v I gosteh le čez dan, b i l je s i -I cer vedno tudi na kos i lu ,

prot i večeru pa je odpotoval, a l i v Gor ico , a l i h k a k i m stanovskim pri jatel jem.

Se mična zgodbica iz teh dn i : S imon Gregorčič je b i l prot i koncu svoj ih let vse­splošno oboževan in pr i l jub­ljen, posebno med prepro­st im l judstvom, k i so m u njegove pesmi šle najbolj do srca. Sicer se je pesnik, če je le mogel, izognil slehernemu javnemu slavljenju — a l jud­je so ga na vsakem ko raku takoj spoznali . B i l je visok, vitek duhovnik z otožnim po­gledom nesrečnega pesnika. No in tako so ga ljudje tud i v K r a n j u brž spoznali, čim

' je izstopi l iz kočije. V Omersovi družini še živi spo­m i n , kako je ob nek i prilož­nosti neki krojaček na ves glas zavpi l »Živel S imon Gregorčič!« Zardel i pesnik je v zadregi h i t ro s m u k n i l v Ber jakovo vežo.

A n a Omersa se je pozneje poročila z avstr i j sk im po l ­kovn ikom Merkom. K o se je odseli la z možem v Galic i jo, je vzela s seboj tudi vse pes­mi , k i j ih j i j c napisal in po­sveti l njen nežni častilec. Ob vdoru Rusov v Pšemisl je propadlo vse Anino imetje in z n j im vred žal tudi Gre­gorčičevi r o k o p i s i . . .

Ane Merkove se stari K r a n j ­čani še dobro spominjajo. B i l a n i le lepa i n impozant­na dama, pač pa tudi svetov­l jansko razgledana. Znala je več tu j ih jezikov, poleg nem­ščine, tudi francosko in an­gleško. In srbsko! K e r je ži­vela z možem v času prve svetovne vojne v S rb i j i .

U m r l a je A n a Merkova 1. 1955 v starost i 80 let v K r a n j u . Pokopana je v Omersovi grobnic i na novem pokopališču.

Na Strmolu S imon Gregorčič j c dolga

leta, vse do smr tn ih dn i ,

pri jatel jeval z l jub l jansk im županom Ivanom Hr ibar j em. Družilo j u je goreče rodo-ljubje, sorodna j ima je b i la tudi ljubezen do slovenske knjige. Pesnik je večkrat prišel na Hribar jev S t rmo l , da s i je v gorski tišini k r ep i l rahlo zdravje in pozabljal na Mahniča i n njemu podobne krivične ocenjevalce »Poezij.«

Poslednjič je b i l Gregorčič na S t rmo lu 1. 1906, v mesecu ju l i ju . Torej le nekaj mese­cev pred smrt jo . . . K o t da bi s lut i l svoj konec, je že­lel obiskat i še enkrat svoje najtesnejše prijatelje: notar­ja Gruntar ja v R ibn ic i , zgo­dovinarja V rhovn ika v Ljub­l jani , župana Hr iba r j a na S t rmo lu in župnika Aljaža na Dovjem.

N a S t rmo l se je pripeljal iz Ljubljane najboljše volje. Posebno veselje je imel z malo županovo vnukinjo Ta­tjano. Rekel jc, da ga ime živo spominja na Puškinovo Tatjano v »Jevgeniju Onjegi-nu«. R a d je deklico pestoval i n j i v ruščini, poln pesni­škega zanosa, deklamiral znano pismo Tatjane Onje-ginu.

K o se je čez nekaj dni po­slavljal od Strmola in gosto­ljubnega Hribar ja , je p r i zadnjem kosi lu, s solzami v očeh deklamiral Jenkovo »Gorje, kdor nima doma . . . «

Še zadnjo uslugo je napra­v i l Ivan Hr ibar prijatelju -pesniku: čim je prišel v Ljubl jano glas o Gregorčičevi smrt i , je župan hitro poslal v Gor ico kiparja Svitoslava Peruzzija, da je posnel pes­n ikovo posmrtno masko. »Z namenom, da se porabi ta­krat , kadar se slovenski na­rod spomni , da je temu du­ševnemu velikanu dolžan postavi t i spomenika.«

Danes stojita dva javna Gregorčičeva spomenika: po­prsje v L jubl jani ob Narod­n i i n univerzitetni knjižnici ter vel ika celopostavna Sa-vinškova plast ika na trgu v Kobar idu .

Odkr i t i j teh dveh spome­nikov pa Gregorčičev iskreni prijatelj Hr ibar n i dočakal. Že prvega dne, ob p r ihodu laškega okupatorja v L jub­ljano, v apr i lu 1.1941, se je devetdesetletni starček ob bregu Ljubljanice ustre l i l ter nato še omahnil v vodo in utoni l . .. Star i narodnjak, sicer ojeklenel v deset in de­setletnih boj ih z avstr i jskimi Nemci , te najstrašnejše pre­izkušnje slovenskega naroda, n i mogel preživeti.

N a bregu reke jc pust i l H. stič s Prešernovimi beseda­m i :

Manj strašna noč je v črne zemlje kriti,

kot so pod svitlim soitcent suini dnovi

ČRTOMIR ZOREČ

Desna (stoječa) na sliki je Ana Omersa, por. Merk, Grego* • čičeva kranjska prijateljica

Tradicionalni atletski troboj pokrajin

Zopet zmaga Gorenjske Predstavniki atletske reprezentance Gorenjske so po priča­kovanju zmagali na tradicionalnem atletskem tekmovanju po­krajin, ki so ga letos organizirali v Novi Gorici. Na sporedu bi moral biti četveroboj, vendar so Dolenjci odpovedali ude­ležbo, ker so njihovi predstavniki prav takrat sodelovali na tekmovanju v ČSSR.

Atletinje Gorenjske so sicer osvojile samo drugo mesto, vendar pa je bil naskok mo­ške ekipe tolikšen, da skup­na zmaga sploh ni bila prob­lematična. Ekipa Gorenjske je bila sestavljena iz članov kranjskega Triglava. Najbolj­ši je bil Milek, ki je ponovno

Zatopek v Kranju »Počaščen sem, da bom

lahko prisostval I. festiva­lu športnih in turističnih filmov v Kranju in še to­liko bolj, ker ste me po­vabili, da bi si jih ogledal kot član strokovne žirije. Z veseljem sem sprejel Vaše cenjeno vabilo in bom v bližnjih dneh pri-i e l v Kranj«, je te dni sporočil prirediteljem I. festivala športnih in turi­stičnih filmov eden naj­večjih atletov vseh časov, večkratni olimpijski zma­govalec, svetovni rekorder fn trikratni evropski pr­vak Emil Zatopek.

Legendarno osebnost svetovne atletike prav go­tovo ni treba še posebej predstavljati ljubiteljem »kraljice športov«. Emil Zatopek je doslej edini dolgoprogaš na svetu, ki je v treh nastopih na olim­pijskih igrah 1952 v Hel­sinkih osvojil tri zlate me­dalje — v tekih n a 5000, 10.000 m in v maratonu. Štiri leta poprej je na o- B limpiadi v Londonu zmagal o a 10.000 m, potem, ko je postavil že vrsto svetovnh rekordov. Na evropskem prvenstvu v Bruslju je bil vnovič v središču zani­manja. Štirim zlatim o-limpijskim odličjem je v belgijski prestolnici dodal Še dva naslova evropskih prvakov na 5.000 in 10.000 m, svojo bogato športno kariero pa je slednjič za­ključil z zlato medaljo evropskega prvenstva 1954 v Bernu v teku na 10.000 m . V strokovni žiriji, ki bo ocenjevala filmske stvaritve na I. festivalu športnih in turističnih fil­mov v Kranju, bodo razen Zatopka še znani češki filmski režiser in letošnji Oskarjev nagrajenec, E l -Jnal Klos, madžarski film­ski režiser Zoltan Varko-n y i iti eden izmed naših vodilnih filmskih režiser­jev Veljko Bulajić.

I. Virmk

premagal znamko dveh me­trov pri skoku v višino, za las pa mu je »ušel« državni re­kord za starejše mladince. Med ženskami se je razen Trlepove iz Trbovelj odliko­vala tudi Branka Šolar z dve­ma zmagama za Gorenjsko reprezentanco, dosegla pa je tudi nov gorenjski rekord za mlajše mladinke pri skoku v višino (140 cm).

Moški — 100 m: 1. Medve-šček (P) 11,2, 2. Kaštivnik (G) 11,3, 3. Fister (G) 11,6; višina: 1. Milek (G) 201, 3. Lašič (G) 185; krogla: 1. Sat-ler (G) 14,18, 4. Vidic (G) 12,19; 1000 m (mladinci): 1. Zitko (P) 2:43,2, 2. Zumer (G) 2:44,0, 4. Florjamčič (G) 2:52,3; disk: 1. Juh (Z) 43,70, 4. Satler (G) 37,68, 6. Vidic (G) 32,31; 400 m: 1. Medvešček (P) 51,2, 2. Kaštivnik (G) 51,8, 3. F. F i ­ster (G) 53,7; 3000 m: 1. Sitar (G) 9,16,0, 3. Cvirn (G) 9,31,0; 1500 m: 1. Hafner (G) 413,1, 3.

Kuhar (G) 4,30,8; kopje: 1. M. Fister (G) 58,50, 6. Pori (G) 51,47; daljina: 1. Zorž (P) 6,75, 3. F. Fister (G) 6,45, 4. Milek (G) 6,41; 4x100 m: 1. Primorska 45,5, 2. Gorenjska 46,2, 3. Zasavje 47,8.

Ženske — 100 m: 1. Trlep (Z) 13,5, 4. Simič (G) 14,4, 6. Habjanič (G) 14,8; 60 m: 1. Trlep (Z) 8,2, 2. Habjanič (G) 8,5, 3. OsovnLkar (G) 8,6; 600 m: 1. Kostanjšek (Z) 1:50,5, 4. Jerše 1:56,4, 5. Su-bič (G) 2:04,8; daljina: 1. Šo­lar (G) 4,71, 5. Krpan (G) 4,09; višina: 1. Šolar (G) 140, 3. Bizjak (G) 125; disk: 1. Ho-lešek (Z) 33,25, 2. Prezelj (G) 28,31, 5. Knaubert (G) 21,11; krogla: 1. Kranjc (Z) 9,45, 5. Prezelj (G) 7,76, 6. Knaubert (G) 7,74; 4x100 m: 1. Zasav­je 55,5, 2. Gorenjska 55,7, 3. Primorska 57,4.

Stanje točk — moški: 1. Gorenjska 94, 2. Primorska 76,5, 3. Zasavje 55,5; ženske: 1. Zasavje 68, 2. Gorenjska 57, 3. Primorska 48:

Končni vrstni red: 1. Go­renjska 151, 2. Primorska 124,5, 3. Zasavje 123,5.

M. Kuralt

II. speedvvav dirke z mopedi v Kranju

Prvi junaki V Kranju so bile v nedeljo

druge speedway dirke z mo­pedi. Dirkališče v Stražišču je sprejelo 36 tekmovalcev, katere je precej motilo slabo vreme. Kljub temu so bile borbe napete in zanimive.

Imamo že prve junaike na mopedih. Ze drugič zaporedo­ma je osvojil naslov najbolj­šega Senčurjan Puhar. Orga­nizatorji so izredno zadovolj­ni z dosedanjim uspehom obeh dirk ter so v dogovorih, da bi organizirali ligaški si­stem tekmovanja z mopedi.

REZULTATI : 1. Puhar (Šenčur), 2. Nučič (Tržič), 3. Albert (Skofja Loka), 4. Go­lob (Kranj), 5. Pintar (Skofja Loka), 6. Platovšek (Skofja Loka), 7. Lampe (Ljubljana-Moste), 8. Zupan (Šenčur), 9. Spende (Kamnik), 10. Moho-rič (Skofja Loka).

Prvenstvo Gorenjske v judu

V znaku Alpine

V Zireh je bilo prvenstvo Gorenjske v judu, ki so se ga udeležili člani Triglava, Jese­nic in domače Alpine.

Rezultati — lahka katego­rija: 1. Gajdiš, 2. Movič (oba Jes.), 3. Pčelin (Alp.); velter: 11. Krvmiva (Alp.), 2. Berton-celj (Tr.), 3. Jevšenak (Alp.); srednja: 1. Stanovnik (Alp.), 2. Kučina (Jes.), 3. Vilfan (Tr); poltežka: 1. Mlakar, 2. Bogataj (oba Alp.), 3. Vidic (Jes.); težka: 1. Bavec (Tr),

2. Grošelj, 3. Vehar (oba Alp.). Absolutno prvenstvo: 1.

Bavec (Tr.), 2. Bavec (Jes.), 3. Mlakar (Alp.).

Nogometaši kranjskega Tr i ­glava nadaljujejo s serijo porazov. V nedeljskem kolu SNL so izgubili srečanje s Svobodo s 5:1. Kranjčani so z eno zmago iz petih srečanj na desetem mestu v lestvici.

V zahodni conski nogomet­ni ligi so bili Jeseničani po­raženi v srečanju z Ilirijo s 5:2 (3:1), Kamnik je igral ne­odločeno s Primorjem 1:1 (1:1), Svoboda iz Šenčurja pa z Zagorjem 4:4 (2:3). Kamničani so na devetem, Svoboda na enajstem, Jeseni­ce pa na dvanajstem, zad­njem mestu.

V predzadnjem kolu slo­venske košarkarske lige so igralke Triglava v Mariboru premagale Maribor 66 z 39:40 (21:18) in tako praktično že zasedle drugo mesto. Igralke Jesenic so bile v tem kolu proste.

Predsednik s krampom in z lopato

Včeraj, 4. oktobra, je imel VO TVD Kranj slovesno se­jo, na kateri so proglasili svojega dolgoletnega pred­sednika Franca Omana za častnega predsednika dru­štva. Razvoj športnega življe­nja v Stražišču je tesno po­vezan z njegovim imenom. Vedno je bil pobudnik in tu­di prvi izvrševalec zamisli, ki so služile razvoju stražiškega športa. V času gradnje telo­vadnega doma so ga poznali kot predsednika s krampom in lopato...

Franc Oman je bil rojen 4. oktobra leta 1906 in slavi po­leg šestdesetletnice tudi 45 let svojega dela v športnih organizacijah. Je eden izmed redkih športnih delavcev, ki tako dolgo vztrajajo pri delu v športnih organizacijah.

Kot športnik je bil v prvi vrsti kot telovadec. Zadnja leta pred vojno je bil tudi načelnik stražiškega »Soko­la«. Bil je večkrat prvak go­renjskega okraja v orodnih vadbah.

Vojna mu ni prizanesla. Bil je zaprt in pregnan v Salzburg. Takoj ko se je vr­nil v 5vo;e Stražišče, se je lotil obnove požganega telo­vadnega doma. Kot predsed­nik gradbenega odbora je doživel dograditev doma leta 1947 in obnovo 1950.

Z dograditvijo doma so se pokazale vse možnosti za združitev športnikov na des­nem bregu Save. Leta 1963 so z njegovo pomočjo v Straži­šču združili vse panoge, v ka­terih se aktivno bavi s špor­tom preko 300 športnikov.

Če pogledamo na kratko na njegovo delo, lahko rečemo, da se je vseskozi odlikoval predvsem z idealizmom in brezkompromisnim uresniče­vanjem načrtov. Nikdar ni ostajal le pri besedah, znal je tudi sam zagrabiti za kramp in lopato in morda mu je prav to prineslo tolik­šno priljubljenost. Niti malo nenavadno ni, da je Franc Oman letošnji kandidat za Bloudkovo nagrado.

Uredništvo Glasa mu ob jubileju iskreno čestita.

P. Čolnar

CERARJEVA DRUŽINA — S svetovnega prvenstva v orodni telovadbi se je vrnil naš šampion Miro Cerar. Znano je, da je osvojil na prvenstvu odlično četrto mesto, da je edinemu uspelo obdržati naslov svetovnega prvaka (na konju) iz leta 1962, manj znane pa »o njegove družinske fotografije. Ko smo mlado družinico srečali na Voglu, nam je njegova ženka Zdenka zagotavljala, da sploh nimajo nobene družinske fo­tografije. Triletni Mirko je objel svojo mamico in svojega slavnega očka, junaško zapel »Na juriš« — in tako je nastala njihova družinska fotografija. Foto: F. Perdan

, 5. O K T O B E R 1966 * GLAS A.

Prodam Prodam superavtomatski

pra ln i stroj Zoppas, * 5 kg z enoletno garancijo za 3200 N d in . oPnudbe poslati pod Ga ­ranci ja 4568

Prodam t r i prašiče po 30 ki logramov težke. C. na Klane 9, Kran j 4569

Prodam rezan les za hišo (grušt) 8 x 9 . Sr. vas 34, Šen­čur 4570

Prodam malo rabl jen šte­d i ln ik »Goran«, Grabeč Ja­nez, Smledniška 25, Kran j

4571 Prodam televizor R I Z Z a ­

greb, Rogelj Peter, Apno 9, Cerkl je 4572

Prodam 6 tednov stare p ra ­šičke. Čadovlje 3, Goln ik

4573 Prodam dve ovci. Možjanca

6, Preddvor 4574 1000 kom. rabljene strešne

opeke prodam. Bogataj, Za ­savska c. 29, Kran j 4575

Ugodno prodam zazidlj ivo parcelo v Sp. B i tn jah. Po­nudbe pošljite pod Ob novem naselju do 12. 10. 1966 4576

B i k c a , 13 mesecev starega, in telico 20 mesecev staro, osemenjeno, prodam. Jelene Mar i ja , Dolenja vas 12, Selca nad šk. Loko 4577

Prodam nov 80-l itrski k o m ­plet bojler, reporeznico, dva okna, garažna vrata, skalice za kritje strehe cnostano-vanjske hiše. Predoslje 2, Kran j 4578

Prodam prašiča, 70 kg tež­kega. Vog-lje 56, Šenčur 4578

Pra ln i stroj A E G i n ma l i štedilnik na trdo gorivo G o ­renje ugodno prodam. C. 1 maja 21, Kran j 4580

Prodam fiat 750, dobro ohranjen. Ogled vsak dan, Preddvor 46 4581

Prodam p r imo N S U 175

K R A J E V N A S K U P N O S T C E R K L J E razpisuje prosto delovno mesto

GROBARJA — CESTARJA s po ln im delovnim časom a l i honorarno zaposlit­vi jo. Nastop službe 1. 11. 1966. Interesenti naj vlo­žijo pismene ponudbe na krajevno skupnost Cerkl je, kolkovane s 50 S din. Lahko pa se zglasijo tudi na Kra jevni urad Cerklje. Razpis velja do zasedbe de­lovnega mesta.

K O M I S I J A ZA RAZP IS M E S T A D I R E K T O R J A

Zavoda za zaposlovanje in rehabilitacijo invalidov ZINOS Mojstrana

ponovno razpisuje prosto delovno mesto D I R E K T O R J A

Kandidat za to delovno mesto mora izpolnjevati naslednje pogoje: L da ima visoko a l i višjo izobrazbo in t r i leta prak­se na podobnih vodi ln ih delovnih mestih v gospo­darstvu, a l i srednjestrokovno izobrazbo oz iroma strokovnost visoko kvalif iciranega delavca kovinske stroke in najmanj osem let prakse na podobnih vodi lnih mestih v gospodarstvu; 2. da n i b i l obsojen za kaznivo dejanje po 43. členu Temeljnega zakona o zavodih; 3. da m u ni b i la s sodno odločbo izrečena prepo­ved opravljanja dolžnosti direktor ja v delovni or­ganizaciji. Osebni dohodek po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Ponudbe sprejema Komis i j a za razpis mesta direk­torja Zavoda za zaposlovanje in rehabil itacijo inva­l idov v Mojs t rani .

cem za 1500 N d in z nov im c i l indrom, batom i n rodi l ico , zaradi odhoda v tuj ino 4582

Prodam hruške moštarice. Velesovo 44, Cerkl je 4583

Prodam več prašičkov do 25 kg težke i n voliča za vož­njo (370 kg) Kosel , Mišače 11, p r i Otočah 4584

Prodam kravo a l i zame­n jam za konja. P rodam s u ­he bukove drva. Poženk 39, Cerkl je 4585

Ugodno prodam dobro ohranjen fiat 750. Nasflov v oglasnem odde lku 4586

Prodam kravo s teletom zaradi bolezni v hiši. E r j a ­vec, Vr j e 18, Medvode 4587

Prodam glavo za mizarski skobelni stjroj. Skobel jna ši­r ina 500 m m , komb in i ran s priključkom za sakular i n v r ­talno glavo. N a k l o 12 4588

Prodam zastava 600 D, le­po ohranjen i n pra ln i stroj Rondo s centrifugo H i m o , Kanke l j , Železniki 157 4589

Prodam avto 600 D, prevo­ženih 32.000 k m . Ogled vsak dan od 16. ure dalje, ob ne­deljah ves dan. Petkovič, Mrakova 1, K r a n j 4590

Stanovanje v nadstropju prostostoječe hiše — nedo­grajene ugodno prodam v K r a n j u . Ponudbe poslati pod Ugodna p r i l i k a 4591

Prodam 11 m 3 suhih buko­vih drv. Roje M i r k o , Struže-vo 14, K ran j 4592

Prodam i ta l i janski otroški športni voziček. Pegam, K r a n j , Krožna 13 4593

Ugodno prodam skoraj nov televizor R IZ . Naslov v oglas­nem oddelku 4594

Kupim K u p i m rabljeno sobno peč.

Naslov v oglasnem odde lku 4595

K u p i m rabljen kavč, poste­ljo in omaro. Ponudbe posla­t i pod »Oprema« 4596

Blagovnica

Kranj

P las t ika , guma, galaritarija,

ter gospodinjski predmeti

Ostalo Kuhinjo in sobo v središču

K r a n j a zamenjam za enako. Naslov v oglasnem odde lku

4597 d K o r m i preskrbi dvosobno

stanovanje v K r a n j u dam 1000 D M nagrade. Ponudbe poslat i pod Stanovanje 4598

Prek l i cu j em avtobusno i z ­kaznico št. 6814 na ime Po­dobnik Vinko, Hotemože 41, K r a n j * 4599

RAZNAšALKO za dostavo časopisa »DELO« naročni­k o m na dom, sprejmemo ta­ko j .

Dobr i pogoji, dober zaslu­žek. Zaposlitev pr imerna z la ­sti za gospodinje i n upoko­jence.

Ponudbe sprejema CP Delo podružnica K ran j

»Sipad« trgovina v Kranju nudi ^njenim potrošnikom po­leg ostalega modernega pohištva in parketa, tudi sodobne kuhinje, kom­pletne ali po delih prevle­čene iz notranje in zuna­nje strani z ultrapasom.

Renomirano podjetje

za izdelavo pohištva

»STIX« Velenje

Komunalno podjetje »VODOVOD JESENICE«

razpisuje prosta delovna mesta:

1. 3 VK ali K V vodovodne instalaterje in

2. 4 pomožne delavce Pogoji pod 1. izučen vodovodni instalater i n 3 leta prakse pod 2. dokončanih sedem razredov osemletke in veselje do priučitve inštalaterskega poklica, starost od 17 do 25 let Za delovna mesta pod 1. sta dve stanovanji zago­tovljeni. Predvideno je preizkusno delo. Razpis velja do popolnitve delovnih mest

AVTO-MOTO DRUŠTVO R A D O V L J I C A , L inhartov trg št. 22 bo prodalo na javni dražbi na podlagi p ismenih ponudb — tajni l ic i taci j i

osebni avto Fiat 750 in moped T12 v voznem stanju. Lic i tac i ja bo v torek, dne 11. 10. 1966 v društveni p isarn i od 16. do 17. ure za družbeni sektor, od 17. ure dalje pa za pr ivatn i sektor oz iroma ostale in ­teresente.

Resni interesenti morajo pred pričetkom licitacije položiti kavci jo v znesku 200.00 N d i n .

Izk l icna cena voz i l znaša 5.000 oz iroma za moped 1.300 N d i n .

8

M

m m Sil) 1$

db Gorenjska kreditna banka Kranj

s podružnicami na Jesenicah, v Radovljici, Škofji Loki in Tržiču razpisuje novo nagradno žrebanje

vezanih vlog za vse varčevalce, ki bodo v letu

1966, vključno od 1. 1. do 31. 12. 1966 vezali

pri njej najmanj 2,000.— novih dinarjev svo­

jih prihrankov vsaj za leto dni.

Nagrade so: avto zastava 750, pralni stroj, moped, šivalni stroj, hladilnik, pisalni stroj, dva kolesa. Vloge sprejemajo vse njene podružnice. — Ve­zane vloge so obrestovane po višjih obrestnih merah.

R A D I J S K I S P O R E D Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05 7 , 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri.

SREDA — 5. oktobra 8.05 Glasbena matineja —

8.55 Pisan svet pravl j ic in zgodb — 9.10 Ka j pojo naši mladinski zbor i — 9.25 Go­dala v. ritmu — 10.15 Majhen recital pianistke Gite Ma l l y — 10.45 človek i n zdravje — 1055 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Peta s i m ­fonija — 12.30 Kmet i j sk i nasveti — 12.40 Slovenske na­rodne pesmi — 13.30 Pripo­ročajo vam — 14.05 Skladbe

Avgiisita Petra VValdcnmaicr-j a — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 švedska narodna glas­ba — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Obisk p r i skladatel ju A r a m u Hačalurjanu — 18.00 Aktualnost i doma in po sve­tu — 18.15 Iz naših studiov — 18.50 Naš razgovor 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Gledališki ravnatelj — opera — 21.05 Analfabet — opera — 21.40 Prva sui ta i z baleta »Pinocchio« — 22.10 Nočni

akord i — 22.50 L i terarn i nok­turno — 23.05 Igra Plesni orkester R T V Ljubl jana

ČETRTEK — 6. oktobra

8.05 Glasbena matineja — 8.55 Rad i j ska šola> za višjo stopnjo — 9.25 Lepe melodi ­je — 9.45 Glasbena prav l j ica — 10.15 Pojo jugoslovan­sk i operni pevci — 11.00 T u ­ristični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednost i — 12.05 Lahke koncertne sk lad­ba za v io l ino — 12.30 K m e ­t i j sk i nasveti — 12.40 Cez hr ib i n dol — 13.30 Pr iporo­čajo vam — 14.05 Orkester R T V L jub l jana vam pred­stavlja — 15.20 Zabavni i n ­termezzo — 15.30 Igrajo do­mače pihalne godbe — 15.40 L i t e ra rn i sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 T u ­

ristična oddaja — 18.00 A k t u ­alnosti doma in po svetu — 18.15 Paleta operetnih melo­dij — 19.05 Glasbene raz­glednice — 20.00 Četrtkov ve­čer domačih pesmi i n nape-vov — 21.00 Večer umetniške besede'— 21.40 Glasbeni nok­turno — 22.10 Solistična in ansambelska glasba — 23.05 Plesna glasba

P E T E K — 7. oktobra 8.05. Operna matineja —

8.55 P i on i r sk i tednik — 9.25 Nov i in star i posnetki iz če­ške glasbene l i terature — 10.15 Domače viže — domači ansambl i — 10.35 Naš podl i ­stek — 10.55 Glasbena med­igra — 11.00 Turistični na ­potki za tuje goste — H 15 Nimaš prednosti — 12.05 Iz oper R i charda VVagnerja —

12.30 Kme t i j s k i nasveti ' —. 12.40 Poje šentjernejski oktet — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncer t lahke glasbe — 15.20 Napo tk i za turiste — 15.25 Zabavni i n ­termezzo — 15.30 Od vasi do vasi — 15.45 V svetu znanost i

— 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični k o n ­cert — 18.00 Aktua lnos t i doma in po svetu — 18.15 Zabavni i n plesni o rkes t r i naših rad i jsk ih postaj — 18.50 K u l t u r n i globus — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Študentovske pesmi pojo i z An tue rpna — 20.30 Iz orke­stralne glasbe — 21.15 Odda ­ja o mor ju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza — 22.50 L i te rarn i nokturno — 23.05 Iz opusa Grazvne Base-vviezeve

T E L E V I Z SREDA — 5. oktobra RTV Zagreb

9.40 TV v šoli 10.40 Angleščina

RTV Beograd 11.00 Osnove splošne izobraz­

be RTV Zagreb

14.50 TV v šoli 15.50 Angleščina

Intervizija 16.30 Nogomet Spartak : OFK

Beograd RTV Ljubljana

18.25 TV obzornik 18.45 Polet 107 19.05 Kratek film 19.15 Mozaiik kratkega filma

RTV Beograd 20.00 TV dnevnik

RTV Ljubljana 20.30 Cik cak 20.35 Sto let slovenskega

dramskega društva 21.10 Smejoči se ^človek —

film 22.20 Letališče v Kaštelu

Drugi program RTV Zagreb

18.25 Včeraj, danes, jutri RTV L jubl jana

18.45 Polet 107 R T V Zagreb

19.05 Koncert zabavne glasbe 19.30 T V pošta

R T V Skopje 19.54 Lahko noč, otroci

R T V Beograd 20.00 T V dnevnik

R T V Zagreb 20.30 Propagandna oddaja 21.00 Spored i tal i janske tele­

viz i je Ostale oddaje R T V Beograd

20.30 Propagandna oddaja R T V Zagreb

20.35 Simon in L a u r a — f i lm 22.00 Informativna oddaja

ČETRTEK — 6. oktobra R T V Zagreb

9.40 T V v šoli R T V Beograd

11.00 Anglcščl'— 11.40 Glasben :

R T V 7 14.50 T V v '

R T V L jubl jana 16.10 T V v šoli 16.35 Rel ie f

R T V Beograd 16.50 Glasbeni pouk 17.05 S l ike sveta 17.35 Poročila 17.40 Tisočkrat zakaj

R T V L jubl jana 18.25 T V obzornik

R T V Beograd 18.45 N a prvem mestu

R T V L jub l jana 19.10 Glasba za vas 19.40 C i k cak 19.54 Intermezzo

R T V Beograd 20.00 T V dnevnik 20.30 Ak tua ln i pogovori

R T V Zagreb 21.15 Opati ja 66

R T V Ljubl jana 22.00 Zadnja poročila

Drugi spored RTV Zagreb

18.25 Včeraj, danes, jutri

I J A 18.45 Spored J R T

R T V Skopje 19.54 Lahko noč, otroci

R T V Beograd 20.00 T V dnevnik 21.00 Spored ital i janske T V

Ostale oddaje R T V Beograd

16.10 Osnove splošne izobraz­be

19.40 Propagandna oddaja R T V Zagreb

21.15 Kra tek f i lm 21.30 Opati ja 66 23.00 Informativna oddaja

PETEK — 7. oktobra

R T V Zagreb 9.40 T V v šoli

10.40 Angleščina R T V Beograd

11.00 Osnove splošne izobraz­be R T V Zagreb

14.50 TV v šoli 15.50 Angleščina

R T V Beograd

16.10 Osnove splošne izobraz­be

17.55 Poročila R T V Zagreb

18.00 M a l i pegasti deček R T V L jubl jana

18.25 T V obzornik 18.45 T iskovna konferenca

R T V L jubl jana 19.30 Narodna glasba 19.54 Intermezzo

R T V Beograd 20.00 TV dnevnik

R T V L jubl jana 20.30 C ik cak 20.35 Plesne nogavice — f i lm 22.00 Zadnja poročila

Drugi program R T V Zagreb

18.25 Včeraj, danes, ju t r i 18.45 Mlad inska oddaja 19.30 Narodna glasba

R T V Skopje 19.54 Lahko noč, otroci

R T V Beograd 20.00 T V dnevnik 21.00 Spored itali janske T V

Ostale oddaje R T V Zagreb

20.30 Opati ja 66 22.00 Informativna oddaja

B L A G O V N I C A RADOVLJICA

(poleg avtobusne postaje v prvem nadstropju)

Priporočamo ugoden nakup:

konfekcije — perila — pletenin — posteljnine — vsakovrstnih odej — usnjene galanterije — preprog in plastičnih mas — metrskega blaga.

Obiščite nas! Trgovsko podjetje »Murka

L e s c e

Obrtno podjetje »KAMNOSEšTVO» cementni izdel­ki in pečarstvo Kranj sprejme: .

1 delavca za priučitev na strojih 1 delavca za pomožna dela Prijave sprejema uprava podjetja v Kranju, Koro­ška 47.

Vodovod za Hraše in Tatin ec Poročali smo že, da je ko­

munalno podjetje Vodovod iz Kranja začelo graditi vodo­vod za naselji Hraše in Tati-nec. Vasi sta bili doslej veza­ni le na vodnjake in tamkajš­nji potok. Prebivalci so skle­nili, da bodo pri gradnji po­magali s samoprispevkom. Za

Tudi kostanja dovolj

Kostanj, ki bo dozorel pri­hodnji mesec po vsej Gorenj­ski in tudi v drugih krajih Slovenije, letos lepo kaže. Zanimivo je, da bo precej debelejši kot prejšnja leta, ki so bila bolj sušna. Torej bo letos, ob dokaj dobri le­tini borovnic, gozdnih jagod, malin in gob, tudi dosti ko­stanja, — č

glavni vod so se obvezali, da bo vsaka hiša izkopala 50 me­trov jarka, stranske priključ­ke k vsaki hiši pa bodo ure­dili sami.

Dela potekajo zelo dobro in upajo, da bo glavni vod do­grajen do konca meseca ok­tobra. Od zajetja v Čadov-

ljah do vasi Tatinec bo vod dolg 2.660 metrov, položili pa bodo azbestne cevi, profila 80 mm. Na več kot polovico tras so cevi že položene, jar­ki pa bodo prav kmalu zasu­ti. Vaščani pri delih zelo marljivo pomagajo.

-č

Mostove bodo obnovili Leseni mostov i na cesti

Radov l j i ca — K a m n a gorica — Podnart že dlje niso dovo­l jeval i večje obremenitve. Zato j i h je Cestno podjetje i z K r a n j a v tem tednu zače­lo obnavl jat i . Most v K a m n i gor ic i bodo v celot i obno­v i l i , zaradi boljšega pretoka vode pa bodo odstrani l i tud i

vmesni oporn i steber. K o t most v K a m n i gor ic i bodo tud i ostal i mostov i okrep l je ­n i z železnimi nos i l c i i n bo nj ihova nosilnost ustrezala prometu na tej cesti, k i je b i l a pred k r a t k i m as fa l t i ra ­na. Računajo, da bodo z de l i p r i gradnj i oz. obnov i m o ­stov zaključili do konca me­seca oktobra.

KDO BO MOĆNEJŠI? — Kdo bo močnejši aH karambolirani osebni avtomobil Volksvvagen, ki že več kot mesec dni stoji na Partizanski cesti v Kranju, aH otroci, katerim nudi, če­prav na nepravem mestu, obilo zabave. V bobro proti po­zabljenemu avtomobilu so posegli tudi odrasli, saj mu skoraj vsako noč odneso kakšen še uporaben del. Avtomobila je vedno manj. Morda bo le »skopnel« pred prvim snegom? — Foto: F. Perdan

Na avtobusih Avtoprometa

petdeset odstotkov popusta za študente in dijake

N a pobudo K l u b a kran jsk ih študentov i n na svojo pobu­do je avtobusno podjetje »Av -topromet Gorenjska-« v K r a ­n ju skleni lo , d a bo študen­tom i n di jakom v letošnjem šolskem letu nudi lo pr i naba­v i mesečnih vozovnic 50 od­stotkov popusta. Popust bo ve l ja l za di jake in študente vseh neobveznih šol (srednje in visoke šole).

Mesečno vozovnico lahko dobi vsak di jak al i študent od svojega stalnega bivališča do kraja, kjer je šola. Ed in i pogoj za pridobitev vozovni­ce je, da mora zanjo plačati znesek za 52 voženj oziroma 26 voženj v obe smeri. Za manjše število voženj podjet­je ne izdaja mesečnih kart s popustom. Vendar pa se študent aLi di jak s to karto, v smer i , k i je označena na njej, lahko pelje večkrat. N a

Velika proslava Prešernove brigade

Prihodnje leto v Stražišču Sedma udarna brigada

Franceta Prešerna, k i je do­bi la svoj domici l v K ran ju , bo imela ve l iko proslavo p r i ­hodnje leto. Prireditev bo združena s proslavami občin­skega praznika te občine. Za kraj tega velikega dogodka pa je določeno Stražišče p r i Kran ju .

To je b i l eden izmod glav­n ih zaključkov odbora te partizanske enote na seji v ponedljek, 3. oktobra. Za ta kraj proslave so se odločili z last i zato, ker je tu možna široka organizacija prometa in dostopa obiskovalcev i n

ke r je bi lo s tega območja ve l iko borcev v imenovani part izanski enoti. Hkra t i so odstopil i od obletnice ustano­vitve te brigade — 12. ju l i j 1943 — ter združili proslavo z občinskm praznikom, ker

j bo tako olajšana celotna or­ganizacija in bo sam dogodek kakor tud i občinski praznik dobi l globjo vsebino.

Med najobsežnejše pr ip ra ­ve na to prireditev pa vse­kakor tudi zbiranje gradiva za knjigo o tej enoti, k i naj bi b i la dot iskana do proslave — 30. ju l i j a pr ihodnje leto. Vse potrebne spise i n s l iko v-

Priznanji za kranjske in begunjske gasilce

V prostorih družbenopoli­tičnih organizacij v Begu­njah je b i la pretekl i teden prisrčna slovesnost. Občin­ska gasilska zveza Radov l j i ­ca jo j e pr iredi la gasilcem, k i so se iz Kar lovca v rn i l i z zlato medaljo. Ob tej prilož­nosti sta govorila poveljnik občinske gasilske zveze tov. Pogačar in njen predsednik tov. K l i nar. K o je tov. Po­gačar čestital gasilcem, je med drugim dejal: »Ponosni smo na vas, ker niste pred­stavljali samo gasilce a l i Gorenjsko, temveč Jugosla­vijo, saj je bi lo to medna­rodno tekmovanje. Ponosni pa smo tudi zato, ker ste v skup in i 92 enot, v kater ih .ste tekmovali , b i l i NAJMLAJŠI TEKMOVALCI«. V Begunjah že tradicionalno skrb i jo za m lad gasilski naraščaj."

Vod ja tekmovalne ekipa

N i k o Legat pa je pripovedo­val v kako težkih razmerah so se vad i l i . Z lata kolajna je rezultat redne vaje. »Vča­sih, ko je deževalo, smo se u r i l i kar med kravami pod odpr t imi hlevi v Poljčah«, je dejal N iko .

Drug i dan so b i l i gasilci na sprejemu, k i ga je pr i r e ­di la republiška gasil, zveza in mestni svet Ljubl jana. Ob tej priložnosti so gasilci B E G U N J , H R A S T N I K A , A N -H O V E G A i n L J U B L J A N E prejeli najvišje gasilsko od­likovanje Slovenije. Z gasi l­sko plamenico pa so bile od­l ikovane še gasilske enote K r a n j a i n Ljubljane za iz­redno uspešno in požrtvo­valno delo pr i reševanju in odstranjevanju posledic ve­l ika letalske nesreče n a B r ­n iku .

Joža Vi;* ic

ni material morajo zbrati do konca septembra. Zato vabijo vse borce imenovane enoto, da napišejo svoje spomine na dogodke a l i vsaj javi jo svoj naslov odboru za pro­slavo pr i Z B v K ran ju a l i pa uredništvu zbornika Pre­šernove brigade v Ljubl jano, Bethovnova 10.

K . M .

Avstrijski planinec zašel

V noči o d sobote na nede-I jo je v Ju l i j sk ih Alipah za­šel avstr i jski planinec Franz Hauser iz Celovca. V Prisan-kovem o k n u je zgrešil mar ­k i rano pot i n Obtičal v nek i razpoki , o d koder n i mogel n ikamor več. Skupina šestih reševalcev iz Kranjske gore ga je rešila i n pr ipe l ja la v dol ino. N a vso srečo je ostal nepoškodovan, i n je b i l le močno izčrpan. — sš

Uboj na Kokriči Zvedeli smo, da se je v

soboto (1. oktobra) ob 20. ur i n a Cesti J L A 41, bl izu Kokr ice , dogodil uboj . Sta­nislav čemažar iz Kokr i ce je iz še nepojasnjenih vzrokov do smrt i zabodel z nožem Ivana Jakopina, miličnika Postaje mi l ice Brdo .

Pozivamo občane, k i b i karko l i vedeli povedati, kje je b i l poko jn i Jakopin v so­boto od 18. ure naprej , naj to sporočijo Okrožnemu so­dišču v K r a n j u . — sš

16 metrov pod cesto

V soboto, nekaj po 6. u r i , se je na cesti I/la b l i zu

pr imer : Mesečna karta s 50-odstotnim popustom za smer Kran j -L jub l jana-Kran j stane šest tisoč 760 starih dinarjev. S to karto pa se v enem me­ču na tej progi lahko pelje tudi stokrat a l i večkrat. D i j a ­k i i n študentje marajo za na­bavo mesečne vozovnice na začetku vsakega meseca pred­ložiti potrdilo od šole na po­sebnem obrazcu. (Dovol i lnica, obrazec 4-32), k i se dobi v Državni založbi. Mesečna vo­zovnica velja za vse avtobuse podjetja »Avtopromet Go ­renjska«, podjetje pa j ih i z ­daja za vse proge, na kater ih vozijo n j ihov i avtobusi.

Razen te novosti pa bo pod­jetje uvedlo še dve novi lo­ka ln i progi. V presledku vsa­ke po l ure bodo vozi l i avto­bus i na progi Britof—Prim-s kovo—Kranj—Planina—Hrta-stje i n n a progi Nak l o — Ko -krica—Kranj—Labore—Straži­šče. Za t i dve progi pod­jetje ne bo izdajalo me­sečnih vozovnic, ker bo na nj ih eno'na cena 50 starih di­narjev. Vse informacije o na­bavi mesečnih vozovnic lahko' interesenti dobijo na avtobus­n i postaji v K r a n j u v drugem nadstropju.

A. Zalar

Upokojenci dobri gradbeniki

Jeseniški upokojenci, k i so se odločili za izgradnjo dvo­rane p r i domu upokojencev na Jesenicah v lastni izgrad­nj i , so se izkazali kot dobr i gradbeniki . Čeprav sami, so novo dvorano na surovo do­gradi l i . Sedaj vzidavajo ok­na, urejajo notranja dela i n n i več dvoma, da dvorana pred zimo ne b i b i la izroče­

na svojemu namenu. Za otvo­ritev novo dograjene dvora­ne, k i bo služila za sestanke i n razne prireditve, bodo p r i ­prav i l i ku l turn i program, o Ikaitiertem že razmišljajo. Z dograditvi jo dvorane bo je­seniški dom upokojencev e-den najlepših v Slovenij i i n edini , k i i m a lastno dvorano.

U.

GLAS - v a š prijatelj! Mojstrane hudo ponesrečil voznik E m i l Rihtaršič z Jese­nic. K o je vozi l z Jesenic pro t i Mojs t rani ga je v ov in ­k u nenadoma začolo zanaša­t i . Zapeljal je v jarek na desni strani ceste, se prevr­n i l na streho in po njej drsel k a k i h 16 metrov. Vozn ik je b i l hudo ranjen, na vozi lu pa je škode za 15.000 novih d i ­narjev.

Nesreča v tunelu V nedeljo ob 15.30 se je

na cesti II. reda B l ed—Bo­hinj v tunelu na B ledu pre­v rn i l i n hudo rani l motorist M i h a Bur ja , doma iz Bohinj ­ske Bele. Bur j a je pr ipe l ja l v tunel s precejšnjo hitrost­jo. K e r je zagledal pred se­boj park i ran osebni avtomo­b i l je naglo zavrl , p r i tem pa se je zaradi velike hi tro­st i i n mokre ceste prevrn i l . H u d o ranjenega so odpeljal i v jeseniško bolnišnico.

Deklica pod motorjem

N a cesti II. reda v vasi Br i to f se je v petek, nekaj po 14. u r i hudo ponesrečila 5-letna Lejca Kr istane iz B r i -tofa. Dekl ica se je peljala s sk i ro jem po cesti, ko je za

njo pr ipe l ja l z motorjem Franc Ostrman iz Luž. Otrok je nenadoma zapeljal na sre­dino ceste, zato motor ist nesreče n i mogel preprečiti. Hudo ranjeno deklico so prepel ja l i v zdravstveni dom K r a n j .

J I •

IN URADNI VESTNI K GORENJSKE

Izdaja in tiska CP »Go­renjski tisk«, Kranj, Ko­roška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Staneta Žagarja 27 — Tekoči račun pri SDK v Kranju 515-1-135. - Te­lefoni: redakcija 21-825, uprava lista in naročniška služba 22-152, malooglasna služba 21-19 int. 03. — Naročnina: letna 20.—, polletna 10.— in mesečna 1,70 novih dinarjev. Cena posameznih številk 0.40 novih dinarjev. — MaU oglasi: za naročnike 0,40 in nenaročnike 0,50 novih dinarjev beseda. Neplača­nih oglasov ne objavljamo