aktualno vpraŠanj Žreb je odločil -...

8
AKTUALNO VPRAŠANJ Gospodarske organizacije se morajo Čimpreje lotili izdelave svojim potre- bam in prilikam prilagojenega tarifne- ga sistema. Seveda pa bo moral bili ta or>rl na objektivne osnove. Glede na to nalogo bo treba najprej seznaniti celo- ten ko'c';tiv podjetja z načeli nove de- litve dohodka, načeli tarifne politike in predvsem z značajem in vsebino oseb- nih dohodkov delavcev. Le ob taki te- meljiti pripravi vsega kolektiva se bo možno lotiti: — proučevanja tarifnih razmerij med posameznimi delovnimi mesti in dolo- čanja tarifnih postavk, kot merd za ugotavljanje osebnih dohodkov, ob uporabi objektivnega sistema (pravilno opravljena analitična ocena delovnih mest bo lahko služila kot metoda znanstvene organizacije dela, pole:; drugega tudi za objektivizirano ugotav- ljanje tarifnih razmerij med delovnimi mesti); ugotavljanja problemov sistema norm v podjetju, glede na to, da mora biti tudi norma objektivna in realna osnova za ugotavljanje osebnega do- hodka; — proučevanje premijskih kriterijev in določanje takih premijskih osnov, ob katerih bo moč popraviti do sedaj ugotovljene slabosti in pomanjkljivosti premijskega sistema v podjetju; — proučevanje ostalih osnov za ugo- tavljanje osebnih dohodkov delavcev, po izvršenem obračunu po preje nave- denih osnovah. Te pa bo delavski svet lahko vezal na izpolnitev določenih po- gojev. Gotovo pa je, da nagrade, prid- nostni dodatki, bilančnine in podobno ne morejo predstavljati objektivnih meril za ugotavljanje osebnih dohod- kov po obračunu po prejšnjih osnovah. C. B. AKTUALNO VPRAŠANJE Žreb je odločil GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO XI., ŠT. 22 CENA DIN 10. KRANJ, 21. MARCA 195S V ponedeljek zvečer so Radovijičane obiskali novinarji »Glasa Gorenjske«. Na novinarskem večeru so poslušalcem v obliki razgo- vora, članka in fotografije posredovali problematiko z njihovega pod- ročja kot vedno pa so tudi to pot za veselo razpoloženje poskrbeli Lipe Revše,, Abačičev kvintet in tudi oča s Krana; zlasti privlačno pa je bilo tekmovanje mladinskih ekip, ki so odgovarjale na vpra- šanja z najrazličnejših področij. Prav gotovo pa Je bilo okrog 500 poslušalcev najbolj nestrpnih takrat, ko je mali Aleš Orel vlekel listke z naslovi naročnikov »Glasa Gorenjske« in ko je žreb odločal, kdo bo dobil nagrado. Potegnil Je 78 listkov, kdo pa so srečni do- bitniki, berite na 7. strani. e zadnje vse binsk e in organizacijske priprave Okrajni družbeni plan in proračun sprejeta Razprava o razdelitvi, premalo pa o ustvarjanju sredstev ŠTEVILNA PREDVOLILNA ZBOROVANJA S O Z A NAMI V NEDELJO VSI NA VOLIT- VE V REPUBLIŠKI IN ZVEZ- NI ZBOR NA 304 VOLIŠČIH NAŠEGA OKRAJA BODO VO- LIVCI IZMED 47 KANDIDA- TOV IZVOLILI 25 POSLANCEV POSLANCE V REPUBLIŠKI IN ZVEZNI ZBOR PROIZVA- JALCEV BODO VOLILI OB- ČINSKI OZIROMA OKRAJNI ZBORI PROIZVAJALCEV V PRIHODNJEM TEDNU Živahna predvolilna dejavnost Po vsej Gorenjski, ki se je po- vzpela do vrhunca v nedeljo, IG. fnarca, s številnimi predvolilni- mi zborovanji, je v glavnem kon- čana. Zadnja večja zborovanja s o bila v sredo v Poljanski do- lini in še ponekod. Dnevi pred zadnjo odločitvijo volivcev, ko bodo tajno in svobodno izbirali kandidate, za katere se bodo od- ločili, so na zunaj bolj tihi. V Nedeljo pa bodo oživela volišča. Delovni ljudje bodo ponovno potrdili pravilnost prehojene po- pokazali svojo pripadnost in Pripravljenost za daljnje napore v gradnji naše države, soglns- **o p r i p r a v l j e n o s t za nadaljnji boj in delo za boljšo sedanjost m bodočnost. Za nedeljske volitve KO pri- pravljena v našem okraju 304 Volišča. Za pripravo teh volišč služile v glavnem izkušnje * 2 jesenskih volitev v ljudske °dbore. Vendar so v nekaterih °beinah postavili več volišč, da bi jih približali volivcem in da ne bi bilo gneče. Najmanj voliv- cev, in sicer samo 47, bo na vo- lišču v Bohinjski Beli, največ pa na enem od volišč v Kranju, kjer spisek volilnih upravičencev obsega 400 imen. V splošnem pa se število volivcev suče okrog 100 do 150 na posamezno volišče. Na vsakem volišču bosta dva odbora, dve mizi, kjer se bodo volivci predstavili, dvigali gla- sovnice in volili. Poseben volil- ni odbor bo za volitve v Zvezni zbor, drugi pa za volitve v Re- publiški zbor. Posebni inštruk- torji so v sredo končali z zadnji- mi, nazornimi pojasnjevanji, ka- ko naj potekajo volitve in se- znanjali volilne odbore z vsemi zahtevami zakona, da ne bi pri- šlo do kršitve svoboščin ali ka- kih drugih nepravilnosti. Razen posebnih izjem bodo vo- litve v nedeljo od 7. ure zju- traj do 7. ure zvečer. Da bodo volilni odbori iz vsakega volišča lahko oddajali med dnevom po- tek volitev, bo v nedeljo povsod telefonska služba. Do oddaljenih volišč, kjer ni telefona niti dru- gih prometnih sredstev, so or- ganizirali posebne kurirske služ- be. Za Republiški in Zvezni zbor bodo v nedeljo volivci izvolili 13 poslancev. Kandidatov za ta dva organa pa je 18, tako da imajo volivci v 5. volilnih okrajih mož- nost izbire med kandidati. Toda z nedeljskimi volitva- mi bo izvoljena šele polovica Republiške in Zvezne skupščine. Zbore proizvajalcev v te organe, ki so drugi del skupščine, pa bodo volili zbori proizvajalcev občin in okraja. Tako bodo v torek, 25. t. m. občinski zbori proizvajalcev volili poslance iz skupine industrije, obrti in tr- govine za Republiški zbor. V sredo, 26. marca bo okrajni zbor proizvajalcev volil poslance iz skupine industrije in kmetijstva za Zvezni zbor proizvajalcev. V petek pa bodo volili poslance iz skupine kmetijstva za Republiški zbor proizvajalcev. Skupno bo v našem okraju izvoljeno 25 po- slancev od 47 kandidatov, koli- kor jih je predlaganih. Glavne neposredne volitve vseh volivcev naše države so torej v nedeljo. Zato nedeljske volitve povsod pripravljajo z ve- likim zanosom. Mladinske in dru- ge organizacije v mnogih krajih tekmujejo, katero volišče bo lep- še okrašeno, katero naselje bo imelo svečanejšo podobo itd. Marsikje pa hočejo izraziti svojo pripadnost naši socialistični ure- ditvi ne le z volitvami in zasta- vtmi in pesmijo, marveč tudi z delovnimi akcijami. Tako je pro- stovoljno gasilsko društvo i z K o - krice pri Kranju pripravilo pro- stovoljno delo za obnovo gasil- skega doma, ki je tam zelo po- treben. Volivci bodo prišli na vo- lišče z orodjem in vozovi, po vo- litvah pa bodo takoj odšli sekat les, k i so ga tamošnji kmetje darovali za gasilski dom. K. M. Na torkovem zasedanju je Okrajni ljudski odbor Kranj sprejel družbeni plan in prora- čun za leto 1958. Obrazložitev plana in proračuna je podal predsednik Sveta za družbeni plan in finance Pavle Tolar. Po podanem ekspozeju sta imela oba zbora ločeni seji, na zaključ- ku pa zopet skupno sejo za vskladitev teksta obeh predlo- gov. Zaradi nekaterih nekorist- nih amandmajev k predlagane- mu družbenemu planu se je raz- prava zavlekla predvsem v okrajnem zboru, zaradi česar je le-ta podaljšal zasedanje skoraj za tri ure. V preteklem letu je gospo- darstvo kranjskega okraja do- seglo velik napredek. V primer- javi z letorn 1956 je porastel obseg proizvodnje v industriji za 12,7 %, v kmetijstvu za 4,2 %, v gozdarstvu za 19,6 % , storitve v gradbeništvu so se povečale za 42,9 %, v cestnem prometu za 153,7 %, blagovni promet v go- stinstvu se je povečal za 15,5 % , v trgovini za 18,7 % itd. Izvoz industrijskih izdelkov je v pri- merjavi z letom 1956 porasel za 29,4 %. Tako se je narodni do- hodek v povprečju dvignil za 7,7 % od ostvarjenega narodnega dohodka v letu 1956. Kje bodo volišča najlepša? Organizacije LMS v Skofji Loki so napovedale medsebojno tekmo- vanje v tem, katero volišče bo v nedeljo najlepše okrašeno z za- stavami, gesli in cvetjem. Podobno tekmovanje med mla- dinskimi, pa tudi med organizaci- jami SZDL in drugimi, je skoraj po vseh občinah. Občinski odbor na Bledu je tekmovanje podprl celo z razpisanimi nagradami. Posebna komisija bo obiskala vsa volišča v občini in ocenila okrasitev in ureditev volišča ter določila zma- govalce, ki bodo prejeli nagrade od 1000 do 3000 dinarjev. Razen krasitve volišč so mnoge politične in množične organizacije prevzele obveznost, da bodo po- magale pri organizaciji volitev, pri poročevalski službi in podob- no. Tako je mladina v Poljanski dolini prevzela prenos poročil iz oddaljenih vasi oziroma volišč, kjer ni telefona niti drugih pro- metnih zvez. To velja za volišča v Trebinju, Lučah, Leskovici in drugod. Politični štabi, ki so pri vseh občinskih pa tudi krajevnih od- borih za pomoč pri volitvah, pa so v mnogih krajih napovedali tekmovanje v tem, kje bo udeležba največja, kje bo najmanj neve- ljavnih glasovnic, kje bodo naj- prej stoodstotno zaključili volitve itd. K. M. Delež gospodarskih investicij v skupnih investicijah se je od le- ta 1956 od 81,6% v letu 1957 zmanjšal na 72,8%, istočasno pa se je delež negospodarskih in- vesticij povečal od 18,4 % na 27,2 % . Na eni strani je torej značilno zboljšanje strukture in- vesticij za družbeni standard, medtem ko so tudi gospodarske investicije na drugi strani bile predvsem uporabljene v indu- striji za izpopolnitev kapacitet in obnovo opreme, tako da po- meni loto 1957 pomemben zače- tek intenzivne rekonstrukcije in- dustrije. Okrajni družbeni plan skuša v predlagani obliki konkretizi- rati vse osnovne gospodarsko - politične smernice zveznega in republiškega družbenega plana ter daje poudarek nadaljnjemu povečanju industrijske, kmetij- ske in gozdarske proizvodnje predvsem na podlagi večje pro- duktivnosti dela. Posebno pozor- nost posveča kmetijstvu, ki je bilo v primeru z industrijo do- slej zapostavljeno. V letošnjem planu se predvideva nadaljnje povečanje obsega industrijske proizvodnje za 5,3 % . Najbolj naj bi se povečala proizvodnja v kovinski industriji, in sicer za 12,7 %, medtem ko je lansko le- to zabeležila največji porast ke- mična industrija, in sicer 28,6 % napram letu 1956. V kmetijstvu so pomemben uspeh zabeležila kmetijska po- (Nadaljevanje na 3. str.) Zbor kranjske mladine PREDVOLILNI RAZGOVOR Zaščita žene delavke v praksi V nabito polili dvor,mi -S or/.ič« v Kranju je bilo v sredo r "l\(>i;i n zborovanje irednj« Olskc mladim*. Govorila sla član I.MS tovariš Tone foljšuk in |,< s.'anski kandidat lov. prof. ^"Ju Go.il.ev*. Novi zakon o delovnih odnosih predvideva večjo zaščito zaposlene žene. Pri uresničevanju tega za- kona pa je mnogo težav. O teh so govorile tudi nekatere poslan- ske kandidatko, ki smo jih obi- skali. Zakon, ki že velja, podaljšuje ras poindniškvga dopust.; na 105 dni, žena ima pravico do 4-ume- ga dola do (> mesecev po porodu, d,i lahko hrani otroka, dalje pre- poveduje zakon premestitev v drug kraj matere, ki ima otroka izpod 7 let starosti, prepoveduje neka- tera težka in neprimerna delovna mesta zu ženo, zabranjuje nadur- no delo žena, ne dopušča nočnega dela in drugo. Vse te izpopolnitve imajo namen, da zavarujejo de- lavko kot ženo in mater in ji omogočijo, da se po opravljenem delu v proizvodnji lahko čimbolj posveti tudi vzgoji otrok in dru- gim družinskim dolžnostim. V našem okraju je zaposleno približno 17.600 vena oziroma 39 odstotkov vseh zaposlenih, zato je zaščita teh žena še posebej važna. »Pri uresničevanju zakona bodo težave. Kako naj se da 4-urno za- poslitev ženi na osamljenem de- lovnem mestu, kot je na primer poštna uradnica na vasi, učitelji- ca na enooddelčni šoli ali žena, kjer je eno samo delovno mesto? Novi zakon izredno poudarja za- ščito žene in tudi mladine, kar ni nikjer drugod v svetu. Toda za uresničenje teh zadev bo po- trebno še marsikaj raztolmačiti in prilagoditi pogojem ter možno- stim,« nam je med drugim dejala Kome Dragica, kandidatka za Zvez- ni zbor proizvajalcev Ljudske skupščine Jugoslavije. Milka Kovač, delavka v »Tiska- nini«, ki kandidira v Zbor proiz- vajalcev Ljudske skupščine Slove- nije, pravi: »2e po konvenciji, ki so jo predstavniki naše države podpi- sali, bi morali ukiniti nočno delo za žene. Toda v praksi je to še nemogoče, zlasti v predilnicah, ki so ozko grlo tekstilne industrije pri nas. Zdaj pa so predvidene rekonstrukcije tudi v tekstilni in- dustriji. Toda javljajo se težnje, da bi se siedslva za rekonstruk- cijo ne usmerjala v to, da bi se odpravilo ozko grlo predilnic, a čemer bi bilo moč odpraviti tudi nočne izmene, kjer delajo pre- težno žene, marveč se veliko go- vori o rekonstrukcijah tkalnic ozi- roma o povečanju zmogljivosti sploh.« Francka Drolc, kandidatka za Republiški zbor proizvajalcev, ki je zaposlena v »Savi«, pa je go- vorila o dopustih in o delovnih mestih za žene. »Dopuste smo planirali že lani in skušali ženam pomagati tako pri porodniških kot tudi pri let- nih dopustih. Pri tem ni bilo po- sebnih težav. Važnejše pa je to, da se navadno neha vsa zaščita žene tedaj, ko gre iz tovarne. Zono, ki gre na dopust, čaka na- vadno doma urejevanje stanofa- nja, šivanje in krpanje, k i se je nakopičilo. Zato smo ie lani sku- šali čimveč žena odpraviti na pravi dopust izven doma, kjer naj bt »• odpočile. Precej smo dosegli t tem, da smo jim nudili oskrbo p« nižji etni (30Q din) v Crikvenici« »Ali ste T vašem podjetju pre- gledali delovna mesta, kjer delajo lene? Ste našli dela, ki so zanje pretežka, neprimerna, po novem zakonu prepovedana?« »Komisija našega delavskega iveta ni ugotovila takih prime- rov,« je povedala Angelca Boštjan- čič, zaposlena v kranjskem pod- jetju »IDI«, ki kandidira za Re- publiški tbor proizvajalcev. »Vem pa, da je takih primerov več v nekaterih drugih podjetjih in bo treba to urediti. Vendar mislim, da se ženi pre- malo pomaga doma,« je nadalje- vala tovarišica BoStjančičeva. »Ce bi imeli primerno menzo, od koder bi žena lahko prinesla kuhano hrano domov, bi ona imela doma dosti manj dela. Veliko upanja, da bomo mnoge težave iene-de- lavke hitreje reševali, pa mi daje dejstvo, da je reševanje tega vpra- šanja ie preseglo ožji okvir žen- skih društev, saj se zanj danes zanimajo že razni pomembni fak- torji im »kušajo pomagati.« K. M.

Upload: others

Post on 22-Jan-2020

6 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

Page 1: AKTUALNO VPRAŠANJ Žreb je odločil - Arhivarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/54992384_1958_22_L.pdfAKTUALNO VPRAŠANJ Gospodarske organizacije se morajo Čimpreje lotili izdelave svojim

AKTUALNO VPRAŠANJ Gospodarske organizaci je se morajo

Čimpre je l o t i l i izdelave svo j im potre­bam in p r i l i k a m pri lagojenega tarifne­ga sistema. Seveda pa bo mora l b i l i ta or>rl na objekt ivne osnove. Glede na to nalogo bo treba najprej seznanit i celo­ten ko ' c ' ; t i v podjetja z nače l i nove de­l i tve dohodka, nače l i tarifne po l i t ike i n predvsem z z n a č a j e m i n vsebino oseb­n ih dohodkov delavcev. L e ob tak i te­mel j i t i p r i p r av i vsega k o l e k t i v a se bo m o ž n o l o t i t i :

— p r o u č e v a n j a ta r i fn ih razmer i j med posameznimi de lovn imi mesti in dolo­

č a n j a ta r i fn ih postavk, kot m e r d za ugotavljanje osebnih dohodkov, ob uporabi objekt ivnega sistema (pravi lno opravl jena a n a l i t i č n a ocena de lovn ih mest bo l ahko s luž i l a kot metoda znanstvene organizaci je dela, pole:; drugega tudi za ob jek t iv iz i rano ugotav­ljanje ta r i fn ih razmer i j med de lovn imi mesti);

— ugotavl janja problemov sistema norm v podjetju, glede na to, da mora b i t i tudi norma ob jek t ivna i n rea lna osnova za ugotavljanje osebnega do­hodka ;

— p r o u č e v a n j e p r emi j sk ih k r i t e r i j ev in d o l o č a n j e t ak ih p remi j sk ih osnov,

ob ka te r ih bo m o č popravi t i do sedaj ugotovljene slabosti i n pomanjk l j ivos t i premijskega sistema v podjetju;

— p r o u č e v a n j e ostal ih osnov za ugo­tavljanje osebnih dohodkov delavcev, po i z v r š e n e m o b r a č u n u po preje nave­denih osnovah. Te pa bo de lavsk i svet l ahko veza l na izpolni tev d o l o č e n i h po­gojev. Gotovo pa je, da nagrade, p r i d -nostni dodatki , b i l a n č n i n e i n podobno ne morejo predstavl ja t i ob jek t ivn ih m e r i l za ugotavljanje osebnih dohod­kov po o b r a č u n u po p r e j š n j i h osnovah.

C . B .

AKTUALNO VPRAŠANJE

Ž r e b je odločil

G L A S I L O SOCIALISTIČNE Z V E Z E D E L O V N I H LJUDI ZA G O R E N J S K O L E T O X I . , Š T . 22 — C E N A D I N 10. K R A N J , 21. M A R C A 195S

V ponedeljek zvečer so Radovi j ičane obiskali novinarji »Glasa Gorenjske«. Na novinarskem v e č e r u so poslušalcem v obl ik i razgo­vora, č lanka in fotografije posredovali problematiko z njihovega pod­ročja kot vedno pa so tudi to pot za veselo razpoloženje poskrbeli Lipe Revše, , Abačičev kvintet in tudi oča s Krana; zlasti pr ivlačno pa je bilo tekmovanje mladinskih ekip, k i so odgovarjale na vpra­šanja z najrazl ičnejših področi j . Prav gotovo pa Je bilo okrog 500 poslušalcev najbolj nestrpnih takrat, ko je mali Aleš Orel v lekel listke z naslovi naročnikov »Glasa Gorenjske« in ko je žreb odločal , kdo bo dobil nagrado. Potegnil Je 78 listkov, kdo pa so srečni do­bitniki , berite na 7. strani.

e zadnje vse binsk e in organizacijske pr iprave Okrajni družbeni plan in proračun sprejeta

Razprava o razdelitvi, premalo pa o ustvarjanju sredstev

Š T E V I L N A P R E D V O L I L N A

Z B O R O V A N J A S O Z A N A M I —

V N E D E L J O V S I N A V O L I T ­

V E V R E P U B L I Š K I I N Z V E Z ­

N I Z B O R — N A 304 V O L I Š Č I H

N A Š E G A O K R A J A B O D O V O ­

L I V C I I Z M E D 47 K A N D I D A ­

T O V I Z V O L I L I 25 P O S L A N C E V

— P O S L A N C E V R E P U B L I Š K I

I N Z V E Z N I Z B O R P R O I Z V A ­

J A L C E V B O D O V O L I L I O B ­

Č I N S K I O Z I R O M A O K R A J N I

Z B O R I P R O I Z V A J A L C E V V

P R I H O D N J E M T E D N U

Ž i v a h n a p redvo l i lna dejavnost Po vsej Goren j sk i , k i se je po­vzpela do v rhunca v nedeljo, IG. fnarca, s š t e v i l n i m i p r e d v o l i l n i ­m i zborovanj i , je v g lavnem k o n ­č a n a . Zadnja v e č j a zborovanja s o b i l a v sredo v Po l j ansk i do­l i n i i n š e ponekod. D n e v i pred zadnjo od loč i tv i jo vo l i vcev , ko bodo tajno in svobodno i zb i r a l i kandidate, za katere se bodo o d ­ločil i , so na zunaj bolj t i h i . V Nedeljo pa bodo ož ive l a vo l i š ča . De lovn i l judje bodo ponovno potrd i l i p ravi lnos t prehojene po-

pokazal i svojo pripadnost i n Pr ipravl jenost za daljnje napore v gradnji n a š e d r ž a v e , soglns-**o pr ipravl jenost za nadal jn j i boj i n delo za bo l j šo sedanjost m b o d o č n o s t .

Z a nedeljske vo l i t ve KO p r i ­pravl jena v n a š e m okra ju 304 Volišča. Za p r ip ravo teh vo l i šč *° s luž i le v g l avnem i z k u š n j e * 2 jesenskih vo l i t ev v l judske ° d b o r e . Vendar so v nekater ih ° b e i n a h pos tav i l i v e č vo l i šč , da

b i j i h p r ib l i ža l i v o l i v c e m i n da ne b i b i lo g n e č e . Najmanj v o l i v ­cev, i n sicer samo 47, bo na v o ­l i šču v B o h i n j s k i B e l i , n a j v e č pa na enem od vo l i šč v K r a n j u , k jer spisek v o l i l n i h u p r a v i č e n c e v obsega 400 imen. V s p l o š n e m pa se š t e v i l o v o l i v c e v s u č e okrog 100 do 150 na posamezno vo l i š če .

N a v sakem vo l i šču bosta dva odbora, dve m i z i , kjer se bodo v o l i v c i p reds tav i l i , dv iga l i g la ­sovnice i n v o l i l i . Poseben v o l i l ­n i odbor bo za vo l i tve v Z v e z n i zbor, d rug i pa za vo l i tve v R e ­p u b l i š k i zbor. Posebni i n š t r u k ­torji so v sredo k o n č a l i z zadn j i ­m i , nazorn imi pojasnjevanji , k a ­ko naj potekajo vo l i tve i n se­znanja l i vo l i l ne odbore z v semi zahtevami zakona, da ne b i p r i ­š lo do k r š i t v e s v o b o š č i n a l i k a ­k i h d rug ih nepravi lnos t i .

Razen posebnih iz jem bodo v o ­l i tve v nedeljo od 7. ure z j u ­traj do 7. ure z v e č e r . D a bodo v o l i l n i odbori iz vsakega vo l i šča lahko oddajal i med dnevom po­tek vol i tev , bo v nedeljo povsod telefonska s lužba . Do oddal jenih vo l i šč , k jer n i telefona n i t i d r u ­gih prometn ih sredstev, so or­gan iz i ra l i posebne k u r i r s k e s l u ž ­be.

Z a R e p u b l i š k i i n Z v e z n i zbor bodo v nedeljo v o l i v c i i z v o l i l i 13 poslancev. K a n d i d a t o v za ta dva organa pa je 18, tako da imajo v o l i v c i v 5. v o l i l n i h ok ra j ih m o ž ­nost izbi re med kand ida t i .

Toda z nede l j sk imi v o l i t v a ­m i bo izvol jena š e l e po lov ica R e p u b l i š k e i n Zvezne s k u p š č i n e . Zbore proizvaja lcev v te organe, k i so drugi de l s k u p š č i n e , pa

bodo v o l i l i zbor i p ro izva ja lcev o b č i n i n okraja . T a k o bodo v torek, 25. t. m . o b č i n s k i zbor i pro izva ja lcev v o l i l i poslance iz skupine industr i je , obrt i i n tr­govine za R e p u b l i š k i zbor. V sredo, 26. marca bo okra jn i zbor pro izvaja lcev v o l i l poslance iz skupine indust r i je i n kmet i j s tva za Z v e z n i zbor proizvaja lcev . V petek pa bodo v o l i l i poslance iz skupine kmet i j s tva za R e p u b l i š k i zbor proizvaja lcev. Skupno bo v n a š e m okra ju izvol jeno 25 po­slancev od 47 kandidatov, k o l i ­kor j i h je predlaganih .

G l a v n e neposredne vo l i t ve vseh v o l i v c e v n a š e d r ž a v e so torej v nedeljo. Zato nedeljske vo l i tve povsod pr ip rav l ja jo z v e ­l i k i m zanosom. M l a d i n s k e i n d r u ­ge organizaci je v mnogih k r a j i h tekmujejo, katero vo l i š če bo lep­š e o k r a š e n o , katero naselje bo imelo s v e č a n e j š o podobo i td . M a r s i k j e pa h o č e j o i z raz i t i svojo pripadnost na š i soc i a l i s t i čn i ure­d i t v i ne le z v o l i t v a m i i n zasta-v t m i i n pesmijo, m a r v e č tud i z d e l o v n i m i akc i j ami . T a k o je pro­stovoljno gasi lsko d r u š t v o iz K o -k r i ce p r i K r a n j u p r i p r a v i l o pro­stovoljno delo za obnovo gas i l ­skega doma, k i je tam zelo po­treben. V o l i v c i bodo pr i š l i na vo ­l i šče z orodjem in vozov i , po v o ­l i t v a h pa bodo takoj odš l i sekat les, k i so ga t a m o š n j i kmetje da rova l i za gas i l sk i dom.

K . M .

N a to rkovem zasedanju je O k r a j n i l j udsk i odbor K r a n j sprejel d r u ž b e n i p lan i n p rora ­č u n za leto 1958. O b r a z l o ž i t e v plana i n p r o r a č u n a je podal predsednik Sveta za d r u ž b e n i p lan i n f inance P a v l e To la r . Po podanem ekspozeju sta ime la oba zbora ločen i seji , na z a k l j u č ­k u pa zopet skupno sejo za vsk lad i t ev teksta obeh pred lo­gov. Za rad i nekater ih nekor is t ­n ih amandmajev k predlagane­m u d r u ž b e n e m u p lanu se je raz ­prava zav lek la predvsem v okra jnem zboru, zaradi č e s a r je le-ta p o d a l j š a l zasedanje skoraj za t r i ure.

V pre tek lem letu je gospo­darstvo kranjskega okraja do­seglo ve l i k napredek. V p r imer ­j a v i z letorn 1956 je porastel obseg proizvodnje v indus t r i j i za 12,7 % , v kmet i j s tvu za 4,2 % , v gozdarstvu za 19,6 % , s tori tve v g r a d b e n i š t v u so se p o v e č a l e za 42,9 % , v cestnem prometu za 153,7 %, b lagovni promet v go­s t ins tvu se je p o v e č a l za 15,5 % , v t rgov in i za 18,7 % i td . Izvoz indus t r i j sk ih i zde lkov je v p r i ­mer j av i z le tom 1956 porasel za 29,4 %. T a k o se je narodni do­hodek v p o v p r e č j u d v i g n i l z a 7,7 % od ostvarjenega narodnega dohodka v le tu 1956.

Kje bodo volišča najlepša? Organizacije L M S v Skofji Lok i

so napovedale medsebojno tekmo­vanje v tem, katero vol išče bo v nedeljo naj lepše okrašeno z za­stavami, gesli in cvetjem.

Podobno tekmovanje med mla­dinskimi, pa tudi med organizaci­jami SZDL in drugimi, je skoraj po vseh občinah. Občinski odbor na Bledu je tekmovanje podprl celo z razpisanimi nagradami. Posebna komisija bo obiskala vsa volišča v občini in ocenila okrasitev in ureditev volišča ter določila zma­govalce, k i bodo prejeli nagrade od 1000 do 3000 dinarjev.

Razen krasitve volišč so mnoge poli t ične in množične organizacije prevzele obveznost, da bodo po­

magale pri organizaciji volitev, pri poročevalski službi in podob­no. Tako je mladina v Poljanski dolini prevzela prenos poročil iz oddaljenih vasi oziroma volišč, kjer n i telefona nit i drugih pro­metnih zvez. To velja za volišča v Trebinju, Lučah, Leskovici in drugod.

Politični š tabi , k i so pr i vseh občinskih pa tudi krajevnih od­borih za pomoč pri voli tvah, pa so v mnogih krajih napovedali tekmovanje v tem, kje bo udeležba največja , kje bo najmanj neve­ljavnih glasovnic, kje bodo naj­prej stoodstotno zaključil i voli tve itd.

K . M .

De lež gospodarskih inves t ic i j v skupn ih inves t ic i jah se je od l e ­ta 1956 od 81,6% v letu 1957 z m a n j š a l na 72,8%, i s t o č a s n o pa se je d e l e ž negospodarskih i n ­vest ic i j p o v e č a l od 18,4 % na 27,2 %. N a eni s t rani je torej z n a č i l n o z b o l j š a n j e s t rukture i n ­vest ic i j za d r u ž b e n i s tandard, medtem ko so tudi gospodarske invest ic i je na d rug i s t rani bi le predvsem uporabljene v i n d u ­str i j i za izpopolni tev kapacitet i n obnovo opreme, tako da po­meni loto 1957 pomemben z a č e ­tek intenzivne rekons t rukci je i n ­dustr i je .

O k r a j n i d r u ž b e n i p l an s k u š a v predlagani o b l i k i konk re t i z i ­ra t i vse osnovne gospodarsko -p o l i t i č n e smernice zveznega in r e p u b l i š k e g a d r u ž b e n e g a p lana ter daje poudarek nadal jnjemu p o v e č a n j u indust r i j ske , k m e t i j ­ske i n gozdarske proizvodnje predvsem na podlagi v e č j e pro­duk t ivnos t i dela. Posebno pozor­nost p o s v e č a kmet i j s tvu , k i je bi lo v p r imeru z indus t r i jo do­slej zapostavljeno. V l e t o š n j e m planu se p redv ideva nadaljnje p o v e č a n j e obsega indust r i j ske proizvodnje za 5,3 %. Najbol j naj b i se p o v e č a l a pro izvodnja v k o v i n s k i indus t r i j i , i n sicer za 12,7 % , medtem ko je lansko le ­to zabe lež i l a n a j v e č j i porast ke ­m i č n a indust r i ja , i n sicer 28,6 % napram letu 1956.

V kmet i j s tvu so pomemben uspeh zabe lež i l a kme t i j ska po-

(Nadaljevanje na 3. str.)

Z b o r k r a n j s k e m l a d i n e

P R E D V O L I L N I R A Z G O V O R

Zaščita žene delavke v praksi

V nabito polili dvor ,mi - S or / . ič« v K r a n j u je bi lo v sredo r " l \ ( > i ; i n „ zborovanje irednj« Olskc mladim*. G o v o r i l a s l a č l an

I .MS t o v a r i š Tone f o l j š u k in |,< s.'anski kandidat lov . prof. ^ " J u Go.il.ev*.

Novi zakon o delovnih odnosih predvideva večjo zaščito zaposlene žene. Pri uresn ičevanju tega za­kona pa je mnogo težav. O teh so govorile tudi nekatere poslan­ske kandidatko, k i smo jih obi­skali .

Zakon, k i že velja, podal jšuje ras poindniškvga dopust.; na 105 dni, žena ima pravico do 4-ume-ga dola do (> mesecev po porodu, d,i lahko hrani otroka, dalje pre­poveduje zakon premestitev v drug kraj matere, k i ima otroka izpod 7 let starosti, prepoveduje neka­tera težka in neprimerna delovna mesta zu ženo, zabranjuje nadur­no delo žena, ne dopušča nočnega dela in drugo. Vse te izpopolnitve imajo namen, da zavarujejo de­lavko kot ženo in mater in ji omogočijo, da se po opravljenem delu v proizvodnji lahko čimbolj posveti tudi vzgoji otrok in dru­gim družinskim dolžnostim.

V našem okraju je zaposleno približno 17.600 vena oziroma 39 odstotkov vseh zaposlenih, zato je zaščita teh žena še posebej važna.

»Pri uresničevanju zakona bodo

težave. Kako naj se da 4-urno za­poslitev ženi na osamljenem de­lovnem mestu, kot je na primer poštna uradnica na vasi, učitelji­ca na enooddelčni šoli a l i žena, kjer je eno samo delovno mesto? N o v i zakon izredno poudarja za­ščito žene in tudi mladine, kar ni nikjer drugod v svetu. Toda za uresničenje teh zadev bo po­trebno še marsikaj raztolmačit i in prilagoditi pogojem ter možno­stim,« nam je med drugim dejala Kome Dragica, kandidatka za Zvez­ni zbor proizvajalcev Ljudske skupščine Jugoslavije.

M i l k a Kovač, delavka v »Tiska-nini«, k i kandidira v Zbor proiz­vajalcev Ljudske skupščine Slove­nije, pravi :

»2e po konvenciji , k i so jo predstavniki na še države podpi­sali, bi morali ukinit i nočno delo za žene. Toda v praksi je to še nemogoče, zlasti v predilnicah, k i so ozko grlo tekstilne industrije pri nas. Zdaj pa so predvidene rekonstrukcije tudi v tekstilni in­dustriji. Toda javljajo se težnje, da bi se siedslva za rekonstruk­

cijo ne usmerjala v to, da b i se odpravilo ozko grlo predilnic, a čemer bi bilo moč odpraviti tudi nočne izmene, kjer delajo pre­težno žene, marveč se vel iko go­vor i o rekonstrukcijah tkalnic ozi­roma o povečanju zmogljivosti sploh.«

Francka Drolc, kandidatka za Republiški zbor proizvajalcev, k i je zaposlena v »Savi«, pa je go­vori la o dopustih in o delovnih mestih za žene.

»Dopuste smo planirali že lani in skušali ženam pomagati tako pri porodniških kot tudi pri let­nih dopustih. Pri tem ni bilo po­sebnih težav. Važnejše pa je to, da se navadno neha vsa zaščita žene tedaj, ko gre iz tovarne. Zono, k i gre na dopust, čaka na­vadno doma urejevanje stanofa-nja, š ivanje in krpanje, k i se je nakopiči lo . Zato smo i e lani sku­šali č imveč žena odpraviti na pravi dopust izven doma, kjer naj bt »• odpočile. Precej smo dosegli t tem, da smo jim nudili oskrbo p« nižji etni (30Q din) v Cr ikven ic i«

»Ali ste T vašem podjetju pre­gledali delovna mesta, kjer delajo lene? Ste našli dela, k i so zanje pre težka, neprimerna, po novem zakonu prepovedana?«

»Komisija našega delavskega ive ta ni ugotovila takih prime­rov,« je povedala Angelca Boštjan-čič, zaposlena v kranjskem pod­jetju »IDI«, k i kandidira za Re­publiški tbor proizvajalcev. »Vem pa, da je takih primerov več v nekaterih drugih podjetjih in bo treba to urediti.

Vendar mislim, da se ženi pre­malo pomaga doma,« je nadalje­vala tovariš ica BoStjančičeva. »Ce bi imeli primerno menzo, od koder bi žena lahko prinesla kuhano hrano domov, bi ona imela doma dosti manj dela. Ve l iko upanja, da bomo mnoge težave iene-de-lavke hitreje reševal i , pa mi daje dejstvo, da je reševanje tega vpra­šanja i e preseglo ožji okvir žen­skih druš tev , saj se zanj danes zanimajo že razni pomembni fak­torji im »kušajo pomagati .«

K . M .

Page 2: AKTUALNO VPRAŠANJ Žreb je odločil - Arhivarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/54992384_1958_22_L.pdfAKTUALNO VPRAŠANJ Gospodarske organizacije se morajo Čimpreje lotili izdelave svojim

K R A N J , 21. M A R C A 1958

L J U D J E I N D O G O D

NOVA NEVARNOST K I

ZA MIR V e l i k e m u p r edvo l i l nemu zborovanju , k i je b i lo

v nedeljo v Beogradu, i n na ka te rem je govor i l predsednik r epub l ike ter pos lanski kandidat za Z v e z n i zbor l judske s k u p š č i n e Jos ip B r o z - T i t o , je pr isos tvovalo nad 300.000 B e o g r a j č a n o v .

F o v e l j n i k br i tanskega sredozemseka ladjevja a d m i r a l s i r Char les L a m b e je v nedeljo odpotoval iz Sp l i t a , k jer se je m u d i l na 5-dnevnem uradnem ob i sku p r i p o v e l j n i k u Jugos lovanske vojne morna ­r ice, a d m i r a l u M a t u J e r k o v i č u .

Iz m a d ž a r s k i h mest V e s p r e m a i n D i e r a so se za ­č e l e v nedeljo u m i k a t i nekatere enote sovje tskih če t , k i so razporejene na M a d ž a r s k e m . Iz M a d ž a r ­ske se bo u m a k n i l o skupno 17.000 vo jakov .

A m e r i š k a komis i j a za a tomsko energijo je ob­j av i l a , da je preteklo soboto eksp lod i ra la v Sovjet­s k i zvez i nova jedrska bomba. O * n jen i eksp loz i j i t rdi jo , da je b i l a njena m o č m a n j š a , kot jo i m a m i l i j o n ton t r i n i l ro to luo la .

V ponedeljek je i t a l i j anska v l a d a sk len i l a , da bodo vo l i tve v zbornico i n senat 25. maja . V o l i l n i h u p r a v i č e n c e v bo nad 32,5 m i l i j o n a . N a vo l i t vah bodo sodelovale v g l avnem t r i p o l i t i č n e grupaci je : l ev ica , m e š č a n s k i center i n desnica.

N a Cape Canave ra lu so s t r ide lno raketo t ipa - V a n g u a r d « u s p e š n o i z s t r e l i l i d rug i a m e r i š k i umet­n i š k i satelit. P redsedn ik E i senhower je i z j a v i l , da se je n o v i ume tn i salel i t u s m e r i l na pot okrog zem­lje. N o v i satelit, k i tehta po ld rug i k i l o g r a m , bo k r o ­žil okrog zemlje 5 do 10 let.

I t a l i j anska z a d r u ž n a delegacija, k i se m u d i v Beogradu , je v ponedeljek obiska la G l a v n o z a d r u ž n o zvezo. Gostje so se p redvsem z a n i m a l i za soc ia l i ­s t i č n o proebrazbo vas i p r i nas i n v logo n a š i h k m e ­t i j s k i h zadrug ter za s is tem uprav l j an ja zadrug.

Zahodna N e m č i j a je n a r o č i l a v Z D A 300 p ro t i ­l e t a l sk ih raket t ipa » N i k e « . V s a k a teh raket vel ja 25.000 dolar jev i n nos i 1000 k g k l a s i č n e g a razs t re l iva . V e č i n a r ake tn ih o p o r i š t bo v P o r u r j u .

N a Dun a j u je b i l a v sredo podpisana konvenc i j a o obnovi , č u v a n j u i n v z d r ž e v a n j u m e j n i k o v na mej i med Jugos lav i jo i n A v s t r i j o .

V ž e l e z n i š k e m t ranspor tnem podjetju v Beogradu sta b i l a na s v e č a n e m spre jemu pohval jena i n na ­grajena mlad inca M i r o s l a v K r u n i č i z vas i Cer ja i n N o v a k J o j i ć iz M o k r e gore, k i sta s svojo p o ž r t v o ­valnost jo p r e p r e č i l a , da n i p r i š l o do dveh t e ž k i h ž e l e z n i š k i h nesrječ.

P o l i c i j a je v P a r i z u are t i ra la nekatere vodi te l je a l ž i r s k e g a osvobodilnega gibanja. T u d i v L y o n u so v mes tn ih č e t r t i h , k jer ž ive A f r i č a n i , a re t i r a l i 39 l j u d i .

F r ancosk i b o m b n i k i i n t e ž k a a r t i l e r i j a so v sredo posegl i v srdite spopade padalcev z a l ž i r s k i m i osvo­b o d i l n i m i odredi v b l i ž in i A l ž i r a i n Constant ina . P o m a n j k l j i v a uradna po roč i l a p rav i jo , da se boj i v Alž i r i j i nadaljujejo z n e z m a n j š a n o srditostjo.

A m e r i š k a v lada je sprejela predlog a m e r i š k e g a p reds tavn ika i n indus t r i j ca N o r m a n a VVinstona, dn b i Z D A uradno sodelovale na mednarodnem ve le -sejmu, k i bo v M o s k v i letos avgusta.

V K a n a d i so zabe lež i l i , da je b i lo v februar ju 550.000 brezposelnih. To š t e v i l o je n a j v i š j e vse od zadnje ve l i ke gospodarske k r ize .

»Zdaj gre za Indonezijo,« je de­jal minulo nedeljo pred stotisoči Beograjčanov predsednik Tito. »Ko beremo, kako se razvijajo stvari tam, kdo vse se tam vmešava pod raznimi pretvezami, me vsa ta stvar močno spominja na predigro španske vojne.K

Položaj na 3000 otokih mlade indonezijske republike se je zelo zaostril v zadnjem času. Res da je bilo doslej že več uporov in ne­mirov na posameznih otokih, to­da sedanji je šel najdalj, saj se je spremenil v pravo državl jansko vojno.

Vstaja sicer n i zavzela splošne­ga, vseljudskega obsega, saj se je uprl samo otok Sumatra. Tod pa biva le osmina vsega indonezij­skega prebivalstva in še tu se je spuntal zgolj srednji del otoka, medtem ko sta severni in južni del zvečine zvesta osrednji v ladi v Džakart i . Toda tudi že tak upor vnaša resne motnje v indonezijsko normalno življenje in postavlja deželo v zelo mučen in negotov položaj .

Uporniki , k i b i j im bilo pri srcu zares samo zboljšanje razmer v deželi , prav gotovo ne bi segli po tako drast ičnih sredstvih in ne bi razpihali bratomorne vojne. Čemu so se torej uporniki na Sumatri zatekli k orožju in nasilju? Kdor išče pravi odgovor na to vpraša­nje, bo moral pogledati globlje v ozadje upora. Tam pa bo našel skrite niti , k i peljejo izven Indo­

nezije, v prestolnice nekaterih ve­l ik ih s i l .

Menda ni bila n ikol i skrivnost, da nekatere zahodne države že od vsega začelka gledajo z neprijaz­nim očesom na razvoj mlade in­donezijske republike. Država treh tisoč otokov se je osvobodila ko­lonialnega jarma; ni pa se hotela zadovoljiti samo s tem, ampak je takoj poiskala lastno pot, neodvis­no in samostojno. Pogumno je sto­pila na lastno stezo in se izognila raznim blokom, ker je uvidela, da bi j i povezava z njimi samo ško­dovala. Indonezija je poskusila tu­di z raznimi oblikami zahodne de­mokracije, vendar so se te slabo obnesle: deželi so prinesle samo strankarske prepire in razprtije. Predsednik Sukamo se je zato od­ločil, da tudi v notranjem življe­nju Indonezija ubere lastno pot.

Na Zahodu so to odloči tev spre­je l i s ploho zlobnih pripomb. Su­kamo pa je brez žolča odvrni l : »Oni nočejo razumeti, da želi In­donezija svojo pot razvoja in svo­je demokra t ične ustanove, k i b i ustrezale indonezijskim pogojem.« Okrog Indonezije so se začele ple-sti mreže spletk, tuje časopis je Je začelo z gonjo »proti komunis t ič­ni nevarnost i« , posamezne vidne osebnosti v zahodnih uradnih kro­gih so zelo nediplomatsko izrazile mnenje, da je treba »zamenjati« sedanjo zakonito indonezijsko vlado. Na sedanjem sestanku pak­ta S E A T O za jugovzhodno Azi jo

so trije zunanji ministri znova na­čeli vprašan je Indonezije. Kaj so sklenil i je sicer zavito v temo uradne tajne, vendar pa razgovori prav gotovo niso b i l i povsem »ne­dolžni« za sedanjo vlado v Dža­kart i .

Predsednik Sukamo zato ne­dvomno ni govori l tjavendan, ko je nedavno iz jav i l : »Dežele, k i sledijo pol i t ik i aktivne neodvisno­sti, so vedno izpostavljene priti­sku ve l ik ih s i l . Tudi mi smo pod­vrženi t akšnemu pritisku.«

Če uporniki že niso zgolj orod­je v rokah tujih s i l , pa prav go­tovo uživajo njihovo podporo. Uporniki dobivajo orožje iz tuji­ne, dasi gre baje tokrat za »svo­bodno trgovino« z orožjem (tudi v tem primeru seveda ostane še ne­pojasnjeno vp ra šan j e : odkod upor­nikom toliko denarja?). Uporniki ponujajo koncesije tujim družbam in stalno potujejo v Singapur in v Mani lo , dve glavni oporišči in­donezijskih upornikov na tujem.

Spričo takega razvoja v lad i v Džakart i n i preostalo drugega, kot da skuša z odločnimi sredstvi za-treti nevarni upor. Vladne čete so se že izkrcale na Sumatri in pro­dirajo proti središču upora. Če bi imeli opraviti zgolj z uporniki, b i najbrže bilo vstaje kaj kmalu ko­nec. Tako pa tuje vmešavan je ved­no lahko prinese nepr ičakovan obrat. Prav to pa je tisto, kar zbuja resno zaskrbljenost in kar ogroža mir v tem delu sveta.

Mar t in Tomažič

k r a t k o , v e n d a r z a n i m i v o

I Z D A J A Č A S O P I S N O P O D J E T J E » G O R E N J S K I T I S K « / D I R E K T O R S L A V K O B E Z N I K / U R E J A U R E D N I Š K I O D B O R - O D G O V O R N I U R E D N I K M I R O Z A K R A J S E K / T E L E F O N U R E D N I Š T V A Š T E V I L K A 397 — T E L E F O N U P R A V E S T . 475 / T E K O Č I R A Č U N PRI K O M U N A L N I B A N K I V K R A N J U 81-KB-1-2-135 / I Z H A J A O B P O N E ­D E L J K I H I N P E T K I H / L E T N A N A R O Č N I N A •00 D I N , M E S E Č N A N A R O Č N I N A 50 D I N

V O K R A J N I P O S R E D O V A L N I C I Z A DELO

V K R A N J U L A N I I S K A L O N A S V E T E 565 LJUDI

Lani je iskalo nasvete v Okraj­ni posvetovalnici za delo v Kranju 565 oseb, od tega 347 moških in 218 žensk. Tako so lani v posre­dovalnici opravil i 467 psiholoških pregledov, 89 osebam pa so dali potrebne informacije. Referat za usmerjanje mladine v poklice je mladini nudil lani 45 informacij za nadaljnje šolanje in 480 informa­cij in nasvetov za uk. Od gopo-darskih organizacij je poslala v posredovalnico po svet na jveč l ju­di »Iskra«, in sicer 102, »Planika« 53, »Spik« Kranj 26, BPT Tržič 2 in »Peko« Tržič enega. Od 467 lju­di , k i je lani iskalo nasvete v okrajni posredovalnici j ih je imelo 14 štiri razrede osnovne šole, 7 višje razrede gimnazije, 5 srednje strokovne in podobne šole, 5 je bilo maturantov in š tudentov, naj­več — 436 pa j ih je bilo s 4. do 8. razredi osemletke ali z nižjo

gimnazijo. M e d svetovanci j ih je bilo na jveč v starosti do 15 let (332 ljudi) in le 15 j ih je bilo sta­rih nad 20 let. Če pogledamo že­lje mladine, k i je zaključila ob­vezno 8-Ietno šolanje, vidimo, da je na jveč želja za kovinsko stroko (212), za tekstilno 124, gradbeno 38, elektro 57, lesno 59, brivsko-frizersko 19, usnjarsko 8, živilsko 21, trgovsko 26, gumarsko 2, gra­fično 2 .kemično 1 in poljedelsko le 3. Od 1624 je 701 nadaljeval šole, 80 j ih je ostalo doma, 176 jih je odšlo v službe, 59 pa j ih

•je ostalo brez odloči tve.

O B Č N I Z B O R B R E Z P R E D S E D ­N I K A I N T A J N I K A O R G A N I ­

Z A C I J E P r e d k r a t k i m je ime la osnov­

na organizaci ja R d e č e g a k r i ž a Predosl je redn i l e tn i o b č n i zbor. Ž i v a h n a razprava je pokazala , da je organizaci ja preko leta le ž i ­votar i la . Zbora se je u d e l e ž i l o le 15 č l a n o v . Izostala sta tud i predsednik i n ta jnik organizac i ­je. P o h v a l i l i so le podmladek

OBRAZI IN POJAVI Z a neka te re stvari ni denar ja

V m i n u l i h tednih so se k o p i č i l e seje de l avsk ih svetov po r azn ih podjet j ih druga na drugo. D e l a v ­sk i sveti so pot r jeva l i z a k l j u č n e r a č u n e podjetij za minu lo leto i n seveda — razpore ja l i tudi dohodek po posameznih sk l ad ih i n obveznost ih . V e č i n a de­l a v s k i h svetov je o teh v p r a š a n j i h govor i l a s š i r š i m obzorjem, pred o č m i so i m e l i potrebe podjetja, r a č u n a l i pa so tud i na š i r šo s o s e š č i n o . Sk ra tka , m i s l i l i so na celotne n a š e gospodarske razmere i n se niso d a l i ugnat i neka t e r im posameznikom, k i najprej i n p redvsem skrb i jo za svoj lasten žep .

Z a l pa je b i lo tud i nekaj t a k i h p r imerov , posebno tam, kjer de l avsk i svet n i dovol j samostojen, ma r ­več je pod v p l i v o m tega a l i onega.

V mestu sta se s r e č a l a S i l v o i n Janko . Ze dolgo let se poznata i n t o v a r i š a sta s i . S i l v u se je s i lno m u d i l o . . .

O-o, zdravo S i l v o ! K a m pa se t i tako m u d i ? « ga je zaus tav i l t o v a r i š .

- M u d i se m i , v e š . Sejo delavskega sveta imamo, pa precej v a ž e n dnevn i red je i n že na dveh sejah n i sem b i l . B i l a n c o bomo p o t r j e v a l i . . .« P a n i l e k o n č a l s tavka . N i ga mogel , zaz r l se je n a m r e č v i z l o ž b e n o okno, pogled m u je ob t i č a l na cenah. Z a m i s l i l se je, potem pa je l e . s t e ž a v o nadaljeval svoj stavek. — - P a , nekaj d o b i č k a ; bomo spet raz­d e l i l i . Saj v e š , ko je vse tako d r a g o . « K a r l a ž e m u je b i lo i n z roko je pot repl ja l J a n k a po ramenu ter hotel od i t i .

» P o č a k a j , S i l v o ! K a k o to, da boste spet de l i l i ? P r ed tedni , ko sva se s r e č a l a , s i m i p r a v i l , da ste d e l i l i d o b i č e k , da ste r azde l i l i že t r i a l i š t i r i p l a č e ? « S samozavestno p r ipombo — -saj v e š , smo p a č dobr i g o s p o d a r j i , « je odhi te l S i l v o dalje.

J a n k o je p o č a s i nada l jeva l svojo pot p ro t i domu. Tako se je z a m i s l i l , da n i t i n i vede l , kod hodi . Oba imata enak pok l i c , zasedata podobna de lovna mesta, toda v dveh r a z l i č n i h podjet j ih. K a k o r je r a z l i č e n po loža j n jun ih podjeti j , tako so r az l i čn i n jun i dohodki . Eno i zko r i š ča kon junk tu ro na t rgu.

drugo pa, ne po svoj i k r i v d i , komaj ž i v o t a r i . Oba se t rud i ta za v e č j i uspeh podjetja. T o d a J a n k o prejema žo nekaj č a s a le 80 % p l a č e .

K o l e k t i v je najel posoji lo za preuredi tev p ro­storov . . . D o m a n i b i l za noben pogovor. R a z ­m i š l j a l je i n sk lepa l , pa n i mogel izv leč i z a k l j u č k a , k i b i ga p o m i r i l .

M e d t e m se je že tud i seja de lavskega sveta S i lvovega podjetja b l i ža la k ra ju . P o t r d i l i so za­k l j u č n i r a č u n i n r a z d e l i l i dohodek. N a v r s t i so b i l e raznoterost i .

- T o d a t o v a r i š i ! « se je nekdo oglas i l . K a z a l o je, da m u je b i lo že žal , da je d v i g n i l roko . T o l i k o ­krat je že n a č e l to v p r a š a n j e . - T o v a r i š predsednik, kaj pa je s tisto inves t ic i jo v s k l a d i š č u , to l ikokra t smo že g o v o r i l i ? « pa n i u tegni l do konca povedat i svo j ih m i s l i , ko ga je že p r e k i n i l p r e d s e d u j o č i : - S a j , saj. R a v n o m i s l i l sem, da b i b i lo prav, č e b i danes s k l e n i l i , da k u p i m o t is t i š k r i p e c . Z n j i m bi o b č u t n o o l j a ša l i l j udem delo v s k l a d i š č u . «

M e d zborom je z a š u m e l o : - Č a s je že, čas .« - T o d a t o v a r i š i ! « je povze l eden v o d i l n i h u s l u ž ­

bencev: - S t v a r bo stala okrog po l mi l i j ona . M i pa, kot veste, denarja n i m a m o za Investicije.«

- K a j , ko b i naje l i poso j i l o?« je predlagal drugI. - P o s o j i l o že , posoj i lo . Samo, kako ga bomo od­

p l a č a l i ? « je t a rna l t ret j i . - P r e d l a g a m , « se je spet og las i l t i s t i v o d i l n i

u s l u ž b e n e c , - d a p o š l j e m o delegacijo na l judsk i odbor, naj nam tam pomagajo. L j u d s k i odbor je d o l ž a n , da sk rb i za napredek podjetja. Na j nam dajo k r e d i t . «

S tem je b i l dnevn i red i z č r p a n i n za ta dan r e š e n o v p r a š a n j e te prepotrebne inves t ic i je . N i h č e pa ni p o m i s l i l , kje naj l judsk i odbor j eml je sred­stva, pr i tem ko so sami š i r o k o g r u d n o d e l i l i do­b iček . M a r bi od t i s t ih 7 mi l i jonov , k i so j i h d e l i l i kot p l a č e nad t a r i fn im p r a v i l n i k o m , odvze l i po l m i ­l i jona in vpraianj0 inves t ic i je b i b i lo r e š e n o .

- k -

R K , kot enega najbolj de l avn ih v k r an j sk i obč in i . -an

S O S S K R E D A R I C E V nedeljo so na A l p s k e m l e ­

ta l skem centru v Lescah u je l i s ignale s K r e d a r i c e . T i so spo­roča l i , da nujno potrebujejo e l e k t r i č n i mater ia l . Toda kako p r i t i do popolnoma z a s n e ž e n e Kreda r i ce? R e š i t e v je b i la samo ena — z le ta lom. Čez nekaj č a ­sa je iz l e t a l i š ča v Lescah od­letelo letalo, k i je nosi lo potrebni mater ia l . P i l o t i so ga odv rg l i v b l iž in i k o č e na K r e d a r i c i . - T I S K A N I N A « I M A A V T O B U S

P r e d nedavn im so v - T i s k a ­n i m « v K r a n j u k u p i l i svoj p r v i avtobus. A v t o b u s bo v pole tn ih mesec ih v o z i l delavce v P o r e č , razen tega pa bodo tako lahko organ iz i ra l i m a r s i k a k š e n izlet za delavce ob nedeljah.

K M E T I J S K O P O S E S T V O C E R K L J E N A T R E H

K O M P L E K S I H Arondac i j a cerkl janskega kme­

ti jskega posestva je v g lavnem k o n č a n a . P r i njej je sodelovalo oko l i 100 kmetov z oko l i 600 do 700 parce lami . T a k o je sedaj zemlja kmet i j skega posestva z d r u ž e n a na treh kompleks ih . K o m p l e k s 70 ha, kjer je zeml ja od vseh s trani obdana z avto­mobi l sko cesto, bo p rav gotovo srce proizvodnje . D r u g i a rond i -ran i de l je na jugovzhodnem de l i : C e r k e l j , k jer je z d r u ž e n i h oko l i 40 ha orne zemlje. Razen tega pa je posestvu ostal š e kompleks z a m o č v i r j e n i h t r a v n i ­kov. S t r o k o v n j a k i meni jo , da je to za sedaj n a j l e p š i p r imer opravl jene arondaci je na G o r e n j ­skem .

V » K O V I N A R J U « S O I Z V O L I L I D E L A V S K I S V E T

V soboto so v podjetju - K o ­v i n a r « v K r a n j u i m e l i vo l i t ve novega delavskega sveta. I z v o l i l i so 17-č lanski de l avsk i svet, v k a ­terem je o k o l i polov, č l a n o v m l a ­d incev in ena ž e n a . N o v i delav­sk i svet se Je p r v i č sestal v s iv -do. Tokra t so č l an i iz svoje sre­dine i / .vo i i i i predsednika in 7-clanski up ravn i odbor.

STE ČUTILI POTRES? V sredo, nekaj minut po 5. ni i

popoldne nas je iznenadil rahel potres. Kot poročajo, je poties za­jel skoraj vse kraje Slovenije, po­sebno dobro pa smo ga Čutili na Gorenjskem. Marsikomu je zastal dih in se nekaj časa potem ni mo-qel uni i i i t i .

Sodeč po poročil ih in pripove­dovanju ljudi je b i l poties najhuj­ši v okol ic i Preddvora. Tam je tu­di prišlo do nesreče. V hlevu pri Balantiču (po domača i>n Slepoti novih) se je zrušil obok in jo bi l pri tem l a t i poškodovan gospi>dai, ki je bi l tedaj v hlevu. Tudi i / . 1 ' iu t i š , Mlake in okoliških vasi poročajo, da se je zrušilo nekaj dimnikov, da je padal OBMl I itTO pov in podobno, vendar večje ško­de in nesreč menda ni bilo.

K . M .

K A N D I D A T I SO OBISKALI V O L I V C E

Poslanski kandidat za Zvezni zbor Zveze Ljudske skupščine Bo­ris Ziherl je v torek zvečer go­vor i l v Železnikih, v Selški doli­ni . Predvolilnega zborovanja se je udeležilo okrog 250 volivcev, k i so z zanimanjem sledili izva­janjem kandidata. Tovar iš Ziherl je govori l o uspehih našega / go­spodarstva v minulih 4 letih, o nekaterih zunanjepol i t ičnih vpra­šanjih in drugem. M i n u l i torek so bi la predvolilna zborovanja še v nekaterih drugih krajih Gorenjske.

Poslanski kandidat za Zvezni zbor in predsednik ObLO Kranj V i n k o Hafner je govoril zbranim pripadnikom J L A v Krizah, Janko Prezelj, kandidat za Republiški zbor je govoril v Leskovici , zbo­rovanja pa so bi la še v Kovorju, k i se ga je udeležilo okrog 110 ljudi, Zasip - Podhom, v Tržiču pa so zborovali mladi vo l ivc i . -k-

Z B O R O V A N J E M L A D I H V O L I V C E V N A J E S E N I C A H V sredo popoldne so se zb ra l i

v dvoran i Mestnega g l e d a l i š č a na Jesenicah p r i o a d n i k i p r e d v o j a š k e vzgoje i n m l a d i v o l i v c i z Jese­nic . N a zborovanju je govor i l Tone P o l j š a k , č l a n predsedstva C K L M S . O r i s a l je pomen v o l i ­tev i n v logo l j u d s k i h poslancev. G o v o r i l je tud i o d e l e ž u m l a ­dine, k i ga je pr i spevala k i z ­gradnj i nove Jugos lav i je i n n a ­logah, k i č a k a j o mlad ino p r i n a ­da l jn j i k r e p i t v i n a š e g a gospodar­skega sistema i n s o c i a l i s t i č n e demokraci je . — Z a n j i m je go­v o r i l tud i pos lanski kandidat za R e p u b l i š k i zbor L j u d s k e skup­š č i n e S loveni je i n podpredsednik O b č i n s k e g a l judskega odbora Je ­senice D u š a n Stare. Z b o r o v a l -cem je nan iza l vrs to podatkov o r azvo ju o b č i n e , gradnjah v l e ­t o š n j e m letu i n pe rspek t ivnem p lanu za pr ihodnje . M l a d i v o l i v ­c i so potem ugotov i l i š e vrs to v p r a š a n j , na katere sta odgo­var ja la govorn ika . M l a d i ak t iv gradbenega podjetja Sava je p r i ­še l na zborovanje s t ransparent i i n ha rmoniko . - k -

P R E D V O L I L N A Z B O R O V A N J A V P O L J A N S K I D O L I N I

V sredo so b i l a v Po l j an sk i do l in i zadnja p redvo l i lna zboro­vanja v p r ip ravah za s k u p š č i n ­ske vo l i tve . V Javor ju je v e l i ­ko š t e v i l o v o l i v c e v p o s l u š a l o po­slanskega kandida ta za R e p u b l i ­šk i zbor, t o v a r i š a Igorja Peter-ns l ja . G o v o r i l je o dosedanjem delu Zvezne i n R e p u b l i š k e skup­š č i n e i n o nadal jn j ih nalogah s k u p š č i n e i n n jenih organov. P o ­sebno je govor i l o nalogah za razvoj kmet i j s tva i n ž i v i n o r e j e in p r imer ja l nekatere podatke o dosedanjem in planiranem na ­p redku teh dejavnost i v P o l j a n ­sk i d o l i n i .

K a n d i d a t Peternel j je v sredo popoldne ob i ska l tud i v o l i v c e v T reb i j i in j i m to lmač i l nekatero predvidene smernice o razvoju kmet i j s tva tega kra ja .

V O L I V C I POLJANSKE D O L I ­N E O D R U Ž B E N E M P L A N U

O b č i n s k i l j u d s k i odbor Gore ­nja vas v Po l j an sk i d o l i n i je p r i ­p r a v i l podroben n a č r t za leto!" njo gospodarsko dejavnost. K Z bodo porabi le p r i b l i ž n o 9 m i l i ­jonov d inar jev za invest ic i je , v g lavnem za to, da b i dograd i l i nekatere z a d r u ž n e domove i n drugo n e d o k o n č a n o gospodarske objekte. N a č r t do loča konkretno nalogr; z a d r u ž n i h in d rug ih go­spodarskih organizaci j v tem le ­tu. D a bi se v o l i v c i seznani l i z l e t o š n j o dejavnostjo i n da l i še morebi tno pr ipombo, bodo od 30. marca do 7. apr i la zbori

' vo l ivcev , kjer bodo d o k o n č n o pretresali postavljeni letošnji načrt. K . M .

IZ K R O N I K E GLASBENE S O L E V K R A N J U

.lavne:;,i nastopa (Ilasbone šo­le v Hras tn iku , k i je b i l v po­tek, l i . trtarca, se Je na povabilo prireditelja udeležilo tudi 1 t°" fencev Glasbene šo le iz K r a n j a , in sicer i / , odde lkov za k l a v i r , godala i n p iha la . Uspeh , k i g l je to pot zabe lež i l nastop k ran j -sk" mladine, je presegal vsa pi Ičakovanja. Uspeh j<- dvakrat večji, 6« upoštevamo, da io mla ­d i g lasbenik i to pot posegli p " z e l o z a h t e v n i glasbeni literaturi.

Page 3: AKTUALNO VPRAŠANJ Žreb je odločil - Arhivarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/54992384_1958_22_L.pdfAKTUALNO VPRAŠANJ Gospodarske organizacije se morajo Čimpreje lotili izdelave svojim

K R A N J , 21. M A R C A 1958

R a T ! ! Z £ ! t to^10 pa Prizadevanja v radovljiški občini za razvoj trgovine, obrli, turizma in kmetijstva (Nadaljevanje s 1. strani)

sestva, na ka te r ih se je pove­čala proizvodnja za 13 % . To po­večan je je d o s e ž e n o predvsem zaradi v i š j i h hek ta r sk ih donosov, zlasti p r i k rompi r ju , kjer se je pridelek p o v e č a l od 162 mtc na 209 mtc na hektar . T a uspeh je pripisati tudi več j i uporabi umet­nih gnoj i l . M e d t e m ko je b i lo leta 1956 porabl jenih 72 kg umet­nih gno j i l na hektar , so lansko leto porab i l i p o v p r e č n o 120 kg na hektar, za l e t o š n j e leto pa naj b i se poraba umetn ih gno j i l Poveča la na 130 k g na hektar . P lan predvideva , naj b i s p š e ­nico zasejal i 600 ha p o v r š i n . V zvezi s tem je odborn ik Igor Peternel opozor i l , da b i po re ­p u b l i š k e m p lanu perspekt ivnega razvoja m o r a l i na Goren j skem letos zasejati s p š e n i c o 1200 ha. Zaradi tega je l j udsk i odbor n a ­ročil Sve tu za kmet i j s tvo i n gozdarstvo, naj p r o u č i to m o ž ­nost i n naknadno p r e d l o ž i r e š i ­tev.

su gospodarstva cerk l janske ob­č i n e .

P r e d l o ž e n okra jn i p r o r a č u n daje o b č i n s k i m l j u d s k i m odbo­rom osnovo, da postajajo osnov­n i č in i t e l j i v zadovol jevanju d r u ž b e n i h potreb na svojem ob­m o č j u , saj bodo sredstva ob­č i n s k i h p r o r a č u n o v porasla v p r imer j av i z le tom 1957 za 43,1 odstotka, medtem ko se bodo

i sredstva okrajnega p r o r a č u n a i n skladov p o v e č a l a le za 11,3%. Celo tn i okra jn i p r o r a č u n z n a š a 657 mi l i jonov . Iz p r o r a č u n a so dode l i l i dotacijo Goren j sk i tu ­r i s t i čn i podzvezi v v i š in i 14 m i ­l i jonov T a sredstva bo t u r i s t i č ­na podzveza porabi la za t iskanje r azn ih prospektov i n propagand­n i h b r o š u r ter za p r ip rav l j a lna dela za snemanje prvega gorenj­skega t u r i s t i č n e g a f i l m a .

V r azp rav i o okra jnem prora ­č u n u je sodeloval tudi odbornik V i n k o Hafner , k i je okra jn i zbor

O k r a j n i l j udsk i odbor K r a n j je na nekaj posebnih zasedanjih letos razprav l ja l i n sprejel skle pe o n a č e l i h i n smernicah za razvoj tu r izma, gostinstva, trgov ine, obrt i i n kmet i j s tva . O tem, kako se teh nalog lotevajo v ra dov l j i šk i obč in i , smo se na pone­de l jkovem nov ina r skem v e č e r u v R a d o v l j i c i pogovor i l i s t ova r i ­š e m P a v l o m Ž e r o v n i k o m , k i v t e j obč in i kand id i r a v Zbor pro­izvaja lcev L j u d s k e s k u p š č i n e L R S . T o v . Z e r o v n i k je povedal tole:

M O D E R N I Z A C I J A S T A R I H I N G R A D N J A N O V I H T R G O V I N

V r a d o v l j i š k i obč in i je m r e ž a t rgovsk ih loka lov zelo redka , ob­s to ječ i l o k a l i pa v p r e t e ž n i ve ­Čini ne ustrezajo sodobni t e h n i č ­n i u red i tv i . T a k o se bo že v tem letu z a č e l o z gradnjo novega po­slopja Zeleznine v R a d o v l j i c i ,

na p o d r c č j u obč ine . N a ta n a č i n se bodo znatno zn iža l i r e ž i j s k i s t r o šk i , k a r bo v p l i v a l o tud i na ceno mesa i n izde lkov. T u d i tr­govsko podjetje Lesce p r i p r av ­l ja svoj inves t i c i j sk i program za novo zgradbo s t r g o v s k i m i i n pos lovn imi ter s tanovanjsk imi

vsem zidarje, pleskarje, k rovce , steklarje i n podobne pokl ice , k j bo p r i p a d a j o č a j j dela. predvsem v z d r ž e v a n j e o b s t o j e č i h zgradb v o k v i r u s tanovanjskih skupnost i i n h i š n i h svetov l ahko oprav­l j a l a hi t ro , sol idno i n poceni . S tem se bo nedvomno odp rav i l n e k a k š e n k o n j u n k t u r n i po loža j nekater ih strok, deloma pa se bo odpravi lo š u š m a r s t v o . N a vsak n a č i n pa r a č u n a m o na ustano­v i t ev gospodinjskega servisa, s krpa ln ico , š i v a l n i c o za per i lo i n podobnimi dejavnostmi kot so razna t e h n i č n a poprav i l a gospo­d in j sk ih p o t r e b š č i n i n podobno. prostori . V K r o p i je tovarna

za katero se idejni projekti že P l a m e n že p r i p r a v i l a n a č r t e za p r a v v teh panogah je^ n a m r e č naprav l jen i , zdaj pa se dela na izgradnjo nove stanovanjske n a j v e č š u š m a r s t v a saj tako m a -detal j ih . T a zgradba bo stala " z raven že o b s t o j e č e t rgovine. Ostalo t rgovino v R a d o v l j i c i ,

V b o d o č e bomo mora l i r e š i t i osnovne probleme p a š n i š t v a i n p l a n š a r s t v a , k i morata v n a č r t ­nem razvoju kmet i j s tva odigra t i zelo v e l i k o vlogo. N a p o d r o č j u sadjarstva, k i smo ga o m e n i l i , pa je nujno potrebna ka tegor i ­zacija. Z njeno izvedbo so že p r i ­čel i . V s e si le pa bo treba usme­r i t i tud i v to, da bomo dosegl i v e č j e sodelovanje med k m e t i j ­s k i m i zadrugami i n zasebnimi k m e t i j s k i m i pro izva ja lc i . V na j ­k r a j š e m č a s u bosta z d r u ž e n i kme t i j sk i posestvi P o l j č e i n P o d -v i n v eno posestvo ter je v ta namen že b i l a i z v r š e n a tud i arondacija . P r e p r i č a n sem, da bo enotno, ugledno posestvo s

zgradbe, v ka te r i bodo tudi n j i - lenkostne s tva r i izdelujejo poe- svo j imi i z k u š n j a m i lahko v p l i -hov i pos lovni prostor i i n š p e c e - d i n c i n a s v o j e m a l i s t rankinem r i j ska t rgovina . Z gradnjo bodo d o m u < s i n a t a n a č i n n e k o n t r o .

l judskega odbora K r a n j , naj bi v okra jn i p r o r a č u n vnes l i 10 m i -

Odborn ik iz Cerke l j je opozo- l i jonov za uredi tev okol ja okrog r i l okra jn i zbor na dokaj p e r e č e nove okrajne stavbe. P o u d a r i l stanje kmet i j skega posestva v je, da je to i z k l j u č n o inves t i c i j a Cerk l jah . V e n d a r pa v njegovem okrajnega l judskega odbora, ne zg ražan ju nad stanjem kmet i ) - pa kranjske o b č i n e , kakor so skega posestva v C e r k l j a h n i svoje s t a l i š č e m o t i v i r a l i Svet za bilo ču t i t i pr izadevanja i n k o n - d r u ž b e n i p lan i n finance O L O st rukt ivnih predlogov, kako naj ter gospodarski k o m i s i j i obeh

opozor i l na predlog O b č i n s k e g a predvsem pa t rgovino k m e t i j s k i h zdaj k m a l u zače l i . P e k a r s k i l i r a n o u s t V a r j a j o ve l i ke dohodke, obrat, k i je b i l že dolgo č a s a n e odvajajo pa n i t i dohodnine

valo na ugoden razvoj i n h i t re j ­ši napredek kmet i j s tva na sploh.

bi se stanje na kmet i j skem po­sestvu M redi lo. Eden od okra jn ih Odbornikov je opozor i l , da je krivdo za t a k š n o stanje k m e t i j ­skega posestva treba iskat i ne samo v delu delavcev i n v o d -st/a na posestvu, ampak tud i v odnosu o b č i n s k e g a l judskega od-

zborov O L O , k i so z a v r n i l i ta predlog obč ine . T o v a r i š Hafner je predlagal , naj b i se za teh 10 m i l i j onov z m a n j š a l i p r o r a č u n i o b č i n s k i h l j udsk ih odborov v is tem razmer ju kakor so ude­l ežen i ria p r o r a č u n s k i kvo t i . O k r a j n i zbor je Hafner jev pred-

bora i n nekater ih p reb iva lcev do log z a v r n i l s 23 g lasovi pro t i 17. Posestva, k i so na t e ž a v e le Dre- T a sklep gotovo n i p rav i l en , saj vel ikokrat g leda l i p r e v e č ravno- n i dvoma, da je vsak invest i tor dušno , če ne celo š k o d o ž e l j n o , d o l ž a n izves t i gradnjo do kra ja , Sedaj so na posestvu dani pogoji k o n č n o pa tud i znesek 10 m i l i -*a z b o l j š a n j e stanja (dobil i so jonov v p r i m e r i s celotno i nve -novega upravnika) , vendar je v st ici jo n i m a n i k a k r š n e g a pomena odloč

zadrug je potrebno preuredi t i , razen š p e c e r i j s k i h t rgovin , k i so vsaj delno že moderniz i rane . Po p r ime ru trgovskega podjetja Lesce, k i je zelo sodobno u r e d i ­lo b ivš i l o k a l kmet i j ske zadruge za prodajo sadja i n zelenjave i n i s t o č a s n o ž i v i n s k e k rme , b i tud i za Radov l j i co b i lo prav, č e b i se že letos preuredi lo k a k l o k a l v tovrstno t rgovino. Trgovsko pod­jetje R a d o v l j i c a se za to že z a ­n ima .

U R E D I T E V K L A V N I C E J E N U J N A

Se en p e r e č p rob lem je, k i pa je ž e n a č e t , n a m r e č v p r a š a n j e nove k l avn i ce v R a d o v l j i c i o z i ­roma izpopolni tev i n r a z š i r i t e v sedanje. V n a č r t u je, da b i se k la lo ž iv ino v tej k l a v n i c i za p o d r o č j e vse o b č i n e , po osta l ih cent r ih o b č i n e pa se bodo usta­novi le posebne pos lovalnice za

problem, pa se bo prese l i l v spodnje prostore s indika lnega do­ma, k i do sedaj n i b i l i zko r i š čen . V b l ižn j i pr ihodnost i pa bo po­trebno na vsak n a č i n odpret i t rgovski l o k a l v Z a p u ž a h i n na Posavcu . V e l i k o v e č j o v logo, kot so jo od igra l i do sedaj, pa bodo mora l i odigrat i organi d r u ž b e n e ­ga uprav l jan ja t. j . p o t r o š n i š k i svet i .

U R E J A N J E P O G O J E V Z A R A Z V O J T U R I Z M A

I z k u š n j e zadni jh let so poka ­zale, da i m a tu r i zem v obč in i izredne m o ž n o s t i za razvoj , toda treba b i b i lo prej u red i t i n a š e okolje, zunanjo podobo kra ja , posvet i t i š e v e č j o pozornost go­s t in sk im podjetjem, k i bodo mo-

n i t i prometnega davka n i t i p r i ­spevka socia lnemu zavarovanju . T a k i m po javom bo potrebno sto­p i t i e n e r g i č n o na rep, z druge s trani pa bo potrebno pomagati i n dat i t i s t im i n d i v i d u a l n i m obrt­n i k o m , k i delajo sami i n t i s t im obratom soc i a l i s t i čnega sektorja, k i uporabljajo p r i l o ž n o s t n o de­lovno si lo, vso mora lno i n mate­r ia lno p o m o č . Z a slednjo bo predvsem v a ž n o zaposl i t i č i m -

in V nekaterih podjetjih so ljud­

je, ki so že več let nepretr­goma člani delavskega sveta. So pa celo primeri, da je nekdo na­prej predsednik delavskega sveta, ko pa mu mandatna doba pote­če, ga izvolijo za predsednika

več ž e n a - gospodinj , k i se bodo v de lovn i odnos l ahko v k l j u č i l e javnega odbora, le-tega pa iz­za nekaj u r na dan, k o l i k o r j i m volijo za predsednika delavskega bodo p a č nj ihove gospodinjske i n mater inske do l žnos t i dopu­šča le . Nekatera obrtna podjetja p r i nas tako že prakt ic i ra j o, za ­interesirat i pa bo zato treba tud i več j a indus t r i j ska podjetja, t. j .

ra la š e bolje i n l e p š e ured i t i predvsem tista, ka te r ih p ro i zvod-svoje poslovne prostore ter no- nja ima tak z n a č a j , da se l ahko d i t i gostom ne samo č i m v e č j o izdelava poedin ih predmetov da-

sveta. Seveda je treba skrbno preteh­

tati, koga bomo izvolili v delav­ski svet oziroma upravni odbor, zlasti še zdaj, ko organi delav­skega upravljanja samostojno go­spodarijo s še večjimi sredstvi kot

t renutku o b č i n s k i N a to je opozor i l tudi predsednik prodajo mesa i n osta l ih mesnih i z b i r 0 ma te r i a ln ih dobr in , tem- je tud i na dom. P r e p r i č a n i smo, so prejšnja leta. Prav tako, kot l judski odbor z a v r n i l p r o š n j o O L O tov. M i r a n K o š m e l j , k i je Posestva za garanci jsko iz javo, dejal , da s tem sk lepom to v p r a -Vedeti je treba, da brez p r a v i l - sanje n i k a k o r n i r e š e n o i n se bo ne po l i t ike o b č i n s k e g a l judskega pred o k r a j n i m l j u d s k i m odbo-° d b o r a i n skupnega p r i zadeva- r o m ponovno pojav i lo , ko bo nja vseh preb iva lcev razmer na treba konkre tno zače t i z u re -Posestvu ne bo m o g o č e u red i t i , d i tv i jo prostora okrog nove stav-kar pa b i vsekakor bi lo v intere- be. - i v

proizvodov. Sedanje mesnice na p o d r o č j u o b č i n e bo treba u k i n i t i , ker prodaja mesa v n j i h dos t i ­krat ne ustreza vsem h i g i e n s k i m predpisom. Dal je bo treba naba­v i t i p r imerno prevozno sredstvo, k i bo p r e v a ž a l o meso i n ostale proizvode v sem pos lova ln icam

Podjetja naj skrbijo tudi za stanovanja delavcev

več tudi p r i l i k o za d r u ž a b n o i z - da se bodo na ta n a č i n obrtne nezadostna skrb za kvaliteten se-ž i v l j a n j e v o b l i k i r azn ih p n r e - kapacitete znatno p o v e č a l e , po-di tev i n podobno. T e m v p r a š a - s ledica tega pa bo vsekakor po-njem bi se mora la posveti t i zelo cenitev posameznih storitev. Z intenzivno n a š a t u r i s t i č n a d r u - vedno v e č j i m pr i tokom tur is tov š t v a . v vsakem letu b i se pa morda

P r a v gotovo je k o p a l i š č e med izp lača lo spet z a č e t i izdelovat i najbolj p r i v l a č n i m i ob jek t i v nekatere drobne izdelke d o m a č e R a d o v l j i c i . K o m u n a l n a uprava se obr t i , k i j i h danes n i skoraj n i -

da frav slehcmega delavca uspo-

je že lo t i la adaptacije tega ob- kjer naj t i , a j i h tur is t i radi k u - sobimo za upravljavsko delo. Tega pujejo.

stav organov upravljanja pa je škodljivo tudi nezaupanje v upravljavsko sposobnost tistih, ki doslej še niso bili člani delavskih svetov. Naša težnja je namreč ta,

L A N I J E B I L O V K R A N J S K I O B Č I N I D O G R A J E N I H S K U P -

N O 153 S T A N O V A N J — P R E D V I D O M A B O D O S P O M L A D I 1959

ZG R A J E N 111 110, O D T E G A 190 V D R U Ž B E N E M S E K T O R J U —

T U D I O B T A K E M T E M P U G R A D N J E . K O T J E P R E D V I D E N A

L E T O S . V N E K A J L E T I H S E N E B I B I L O M O C P O V S E M O D

P R A V I T I S T A N O V A N J S K E S T I S K E V O B C l M — 1825 P R O ­

ŠENJ Z A S T A N O V A N J A , O D T E G A 1287 N U J N I H P R I M E R O V

Zadnje č a s e v laga n a š a celot- jonov, od č e s a r pa je s pogod­na d r u ž b e n a skupnost zelo v e l i - bami vezan ih že preko 110 m i l i ­ce napore za z b o l j š a n j e ž i v - jonov. Z a n i m i v o je, da je p r i -Uenjskega s tandarda n a š i h de- t isk na k red i t s s t rani i n d i v i -, 0 v n i h l j u d i , katerega de l so tud i dua ln ih gradi te l jev tako v e l i k , banovanja . K a j je b i lo v tem da vsi niso mog l i dobi t i posoj i la , z g l e d u doslej storjenega v K r a - P reg led gradnje za lansko i n n Ju? B r e z dvoma premalo. V z r o k l e t o š n j e leto pa nam da nas led­ka tako stanje je predvsem v f i - njo s l i ko :

l ans i ran ju stanovanjske izgrad- o -g co nJe. M e d t e m ko so potrebe po %novanjih zaradi indust r i je i n dotoka delavcev n a r a š č a l e , s red-s t ( v v ta namen n i b i lo . Sele z l l V ( ' dbo stanovanjskega p r i spev­ka smo dosegli razmerje med ^ t r e b a m i i n r a z p o l o ž l j i v i m i S p eds tv l . Zato so je v zadn j ih t , V ( ' h le t ih s tanovanjska gradnja v K r a n j u tudi sprost i la . P o m e m -^ n pa je v tem pogledu še zad-h j i sklep O b č i n s k e g a l judskega 0 ( J bora K r a n j , da s«; skrb za sta­r a n j a de lavcev prenese na sa-^ a Podjetja, ki bodo na ta na -

določ i la za stanovanja š e S V " i a sredstva. O b č i n s k i k red i tn i ^lad v teh dveh le t ih še n a m -

P r i s tanovanjski u p r a v i je se-

jekta , d o k o n č n o bodo u r e d i l i t u ­d i camping prostor v Lescah , predvideva pa se š e pred l e t o š ­njo sezono tud i o tvor i tev n o v i h gos t i š č v Lescah , Begunjah i n p r i Posavcu .

Zna ten pr i spevek t u r i zmu dajo tudi dobro urejene ceste. V ta namen namerava O L O letos re-

N A C R T N A U S M E R I T E V K M E T I J S K E P R O I Z V O D N J E

K m e t i j s k o proizvodnjo v ob­čini bomo mora l i n a č r t n o usmer i ­t i . N a č r t n o i z k o r i š č a n j e zeml j i š č

usposabljanja se moramo lotiti po­stopoma, toda sistematično. Ena izmed zelo uspešnih oblik uspo­sabljanja je tudi pritegnitev čim širšega kroga delavcev v razne komisije delavskih svetov; pri de-

dokazuje pomembnost posamez- /« v teh komisijah se člani kolek-daj reg is t r i ran ih 1825 p r o š e n j za kons t ru i ra t i ceste: L i p n i c a — stanovanja, k i datirajo celo iz K a m n a gorica — R a d o v l j i c a ter leta 1949. P o mnenju s tanovanj- c e s t , ° Z a p u ž c - R a d o v l j i c a . P r o t i -

p r a š n o pa bodo obdela l i š e č e ­š k e uprave je od skupnega š t e - s t e H l e b c e _ Begunje i n P o d -v i l a p r o š e n j nu jn ih 1287 p r ime- na r t—Lipn ica ter cesto skozi na -rov, os ta l i pa b i š e l ahko nekaj selje K r o p a . Skoda pa je. da iz č a s a č a k a l i . V p r v i s k u p i n i n u j - ^ t o š n j e g a programa izpade p r i -

k l jucek z glavne ceste na Radov -ni pr imer i ) je n a j v e č p r o š e n j IZ j j j c o

nih panog kot so: ž i v i n o r e j a z mlekars tvom, poljedelstvo, sad­jarstvo, p a š n i š t v o i n p l a n š a r s t v o . Ž i v i n o r e j a i n poljedelstvo i m a ­ta več j i d e l e ž glede na us tvar ­jeni narodni dohodek, ke r sta do sedaj p a č tudi najbolj r azv i t i , medtem ko sadjarstvo stagnira.

leta 1955, i n sicer 341 p r o š e n j , iz leta 1956 je 322, iz leta 1957 pa 309 p r o š e n j . O d leta 1949 č a ­ka na stanovanja 16 nu jn ih p r i ­merov.

O K R E P I T E V U S L U Ž N O S T N E O B R T I

Obr t je prav gotovo najbolj p e r e č p rob lem v obč in i i n sta­nje p redvsem u s l u ž n o s t n e obrt i

Štirje novi stroji za čokolado

N a l e tošn j i l i s t i p r i č a k o v a l c e v Se z d a l e č n i zadovol j ivo . Svet

je vp i san ih 158 prosi lcev. O d te­ga je de lavcev 83, n a m e š č e n c e v 51, upokojencev 16, i nva l idov 5 ter 3 zasebnik i . - i v

za indus t r i jo i n obrt bo s k u š a l poiskat i izhod iz t e ž a v n e g a polo­žaja . V o k v i r u komuna lne upra­ve se bo fo rmi ra la remontna grupa, k i bo v k l j u č e v a l a p red-

Sektor d r u ž b e n i p r i va tn i

T! r-i

266 454

> a o 2

68 85

TI 2

350 569

a. w

190 250

Veliko zanimanje za mednarodni lesni sejem

skupaj 720 153 919 440

I/, pregleda je razvidno, da so v d r u ž b e n e m sektorju lansko le­to g rad i l i 266 s tanovanj, izgoto-v i l l pa so j i h 68 a l i 25 % , m e d ­tem ko je p r i ZBSebnUl gradi te­l j i h b i lo v gradnj i 454 s tanovanj , dogotovi l i pa so j i h le 85 a l i 13

Ljub l j ana se vedno bolj uve ­l j av l j a kot s r e d i š č e mednarodne lesne t rgovine. To bo po t rd i l t u ­d i v e l i k mednaroden lesni se­jem, k i bo na Gospodarskem r a z s t a v i š č u v L j u b l j a n i od dne 22. maja do 6. jun i j a .

Lesno predelovalna indus t r i ja odstotkov. V l e t o š n j e m letu bo- j e v S l o v e n i j i zelo razv i ta . N j e ­

ni k o l e k t i v i , Šolska vodstva, pod­jetja i n druge skupine, k i name­ravajo p r i r ed i t i ma j sk i iz let v L jub l j ano , i zkor i s t i jo popust na že leznic i i n s i skupno ogledajo tudi ta sejem.

fcč ni toliko narasel) da bi kril

potrebe, " ° konca lanskega leta je bilo

na pro izvodnja naglo n a r a š č a , v / v e z i s tem pa tudi izvoz. N a l o ­ga tega sejma bo pomagati p ro ­i zvodn j i s tem, da bo posredo­v a l d o m a č i indus t r i j i moderne stroje za obdelavo i n predelavo lesa, k i j i h bodo razs tav i l i tujci na sejmu in tudi p r a k t i č n o de­mons t r i r a l i , obenem pa bo po­sredoval bogat sort iment naj­k v a l i t e t n e j š i h h nih izdehkov inozemskim in d o m a č i m kupcem.

V o k v i r u sejma bo pr i re jen i 'J«>nov pa je bilo porabl jenih k red i tn i sklad /• :> - d. bomo t u d l l o v s k a r a z s 1 a v a , tako da bo

X komunalne naprave. Za lato v nekaj letib s tanovanjsko k r i zo p r i v l a č e n in zan imiv za vse o b i -

mo skupno gradili 919 s tanovanj. C'e se bodo u r e s n i č i l e napovedi , j i h bo do prihodnje spomladi iz-gotovl jenih 440, od tega 190 v d r u ž b e n e m sektorju (obč ina , podjetja ipd.). C e bomo grad i l i

* "klati.! skupno p o t r o š e n i h 269 prihodnja leta vsaj z i s t im tem-^ " ' i ' a i o v , in sicer v družbenem pom, kot se predvideva leto:,

' l u " i j u 221 mi l i jonov , v p r iva t - m o g o č e pa bo tempo le povoea

S E J E M P R O M E T N I H S R E D ­S T E V — P R E L O Ž E N !

K o n e c tega meseca b i mora l b i t i na Gospodarskem razs tav i ­šču v L j u b l j a n i sejem promet­n ih sredstev. Z a r a d i preve l ikega š t ev i l a pr i jav l jencev , raznih ne­predviden ih t e ž a v i n izgradnje zunanj ih prostorov r a z s t a v i š č i , je ta sejem p r e l o ž e n i n bo odprt od 4. do 13. j u l i j a . T u d i ta raz-

nerr, ' r i i l

sektorju 25 m i l i j onov , 22 t i , ker se bo medtem o b č i n s k i

iS 5 " ! • preostalo okrog 196 mili- ublaži l i , ne ps I« PfJlU. skovalce. Z a ž e l e n o je, da de lov-

Pro izvodn ja Tovarne č o k o l a d e Lesce - B l e d je b i l a odvisna vse do sedaj od tovarne » K r a š « i / Zagreba. P r e d nedavn im pa so v l esk i tovarn i č o k o l a d e naba­v i l i 4 nove stroje i n se tako

stava DO izredno zan imiva i n po- osamosvoj i l i . T i š t i r j e s t roj i , i z - članov, hkrati pa je treba dclav-u č n a , saj bodo tu zbrana vsa med kater ih je eden na s l i k i , so , . . . . ,

7 J , . _ „ . . * .. . . . ske svete pomladiti, kar ie eno sredstva modenrega cestnega, zaceli obratovat i prav te dn i . r ' ' vodnega, ž e l e z n i š k e g a i n z r a č n e - Upajmo, da bo T o v a r n a č o k o l a - « » » « zdravil proti birokrattza-ga prometa. Poseben oddelek bo de sedaj lahko svojo proizvodnjo ciji organov upravljanja. p o s v e č e n varnost i prometa. še p o v e č a l a . 2 .

tiva razmeroma hitro lahko sezna­njajo s problematiko podjetij, ter z vlogo in nalogami upravljav­cev. Kjer pa se ne lotevajo takega sistematičnega usposabljanja, šele tik pred volitvami začnejo mrz­lično iskati, koga bi lahko kandi­dirali v delavski svet. Pri tem pa se običajno ustavijo ob neuteme­ljenem tarnanju, češ da v podjet­ju ni ljudi, ki bi bili sposobni čla­ni delavskega sveta, zato se odlo­čijo za najlažjo pot, to je za to, da ponovno kandidirajo že »pri­vajene* člane delavskega sveta. To pa pomeni v bistvu odvzema­nje pravice drugim članom kolek­tiva do sodelovanja v organih upravljanja. Hkrati tiči v tem tu­di stalna nevarnost, da se posa­mezni, nekakšni že kar »profesio­nalni* člani delavskega sveta bi-rokratizirajo. To potrjuje tudi praksa v nekaterih podjetjih, kjer so se nekateri člani delavskega sveta •— še zlasti pa to velja za predsednike — povzpeli na vodil-nejša delovna mesta ne samo za­radi svoje strokovne izpopolnit­ve. Taki člani delavskega sveta pa zaradi osebnih interesov ne­primerno hitrejše lahko podlegajo raznim negativnim vplivom ter se postopoma tako korumpirajo, da nimajo več posluha za zdrave težnje kolektiva, marveč jim morda celo nasprotujejo, ker se spreminjajo v poslušno orodje ožje skupinice ljudi v podjetju.

Zaradi kontinuitete dela je res primerno, da ostane v novem de­lavskem svetu nekaj prejšnjih

Page 4: AKTUALNO VPRAŠANJ Žreb je odločil - Arhivarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/54992384_1958_22_L.pdfAKTUALNO VPRAŠANJ Gospodarske organizacije se morajo Čimpreje lotili izdelave svojim

K R A N J , 21. M A R C A 1938

Z D R A V N I Š K A D E Ž U R N A S L U Ž B A

Zdravs tven i dom K r a n j , P o l j ­ska pot 8, telefon 218, n a r o č i l a za prevoz bo ln ikov telefon 04.

P r i v a t n i k o m m a l i h oglasov ne objavl jamo pred v p l a č i l o m . — C e n a m a l i h oglasov je : p r e k l i c 20 d in , izgubl jeno 10 d in , ostalo 12 d i n od besede. N a r o č n i k i i m a ­jo 20 % popusta.

Te le fonska š t e v i l k a n a r o č n i ­š k e g a i n oglasnega odde lka j e : K r a n j 475.

P r o d a m kredenco i n 2 rab l jen i pos te l j i . — Semen L o v r o , T a v ­č a r j e v a 17, K r a n j . - 400

V zvezi z oglasom K r a n j s k e g a gradbenega podjetja o prodaj i gradbenega mate r ia la s p o r o č a m o , da s tem n i m i š l j e n a razprodaja , t e m v e č j e to redna prodaja gradbenega mater ia la .

P r i m o ž i č V i n k o iz Žnrov, S t a r i dvor , k i je d u š e v n o nerazvi t J e ok tobra meseca neznano k a m i z ­g i n i l . O b l e č e n je b i l v temnosi -r o obleko, p l av pulover , i n p lav k l o b u k . Obut je v gumijaste š k o r n j e . K d o r kaj ve o njem, p ros im, da s p o r o č i P r i m o ž i č M a ­r i j i , S t r a ž i š č e 188, K r a n j . - 425

O b v e š č a m , da sem odpr l z l a ­tarsko de lavnico v Škofj i L o k i , M e s t n i t rg 12. C e n j e n i m s t ran­k a m se p r i p o r o č a m . — Zla t a r K r t F ranc , M e s t n i t rg 12, Skof-j a L o k a . - 426

M o t o r č e k za kolo 50 c c m , nov, p rodam. N a s l o v v oglasnem od­d e l k u . - 427

P r o d a m m o š k o ko lo , dobro ohranjeno. N a s l o v v oglasnem odde lku . - 428

P r o d a m dobrega psa o v č j a k a č r n e barve. L a h o v č e 17, C e r ­k l j e . - 423

P r o d a m 2.000 k g s lame i n sena po ugodni cen i . D o l ž a n J anko , G o l n i k 7. - 430

D a m s k o kolo , novo, š p o r t n o n e m š k e znamke ugodno prodam. N a s l o v v oglasnem odde lku . - 431

P r o d a m k r a v o dobro m l e k a -r i co , 8 mesecev brejo. S tanova­nje i n hrano dobi de l avk a a l i upokojenka , za p o m o č na k m e ­t i j i . - 432

P r o d a m stavbno parcelo v l e -t o v i š č a r s k e m k ra ju — P r e d d v o ­ru . Nas lov v oglasnem oddelku pod š i f ro -700 m V - 433

P r o d a m s tavbni svet na zelo l epem prostoru. Informaci je do­bi te v K r a n j u , S a v s k i breg 8, p r i P e t r i č u . - 43-1

P r o d a m p r a š i č a za zako l . B r e -zar Janez, P r i m s k o v o 145, K r a n j .

- 435

P r o d a m o : v p r e ž n o kos i ln ico , i z r u v a č k rompi r j a , ku l t iva tor , motorno s lamoreznico. Do 28. marca je na razpolago samo d r u ž b e n e m u sektor ju nato tudi p r i v a t n i k o m . — K m e t . posestvo M a v č i č e - P r a š e , p o š t a K r a n j .

- 433 P r o d a m dobro ohranjen že l ez ­

n i l e v i š t e d i l n i k . — Rugale , H u ­je 33. - 437

Dobro ohranjeno ž e n s k o kolo poceni p rodam. — L a h o v č e 2.

- 438 I š č e m dekle a l i fanta, k i b i po

s lužb i dela la na m a l i k m e t i j i za hrano i n stanovanje. Ponudbe oddat i v oglasni oddelek. - 439

I š č e m pr i le tnega m o š k e g a , l a h ­ko upokojenca, starega 50 do 60 let za p o m o č p r i k m e č k e m de lu oz i roma ž e n i t e v . N a s l o v v oglas­nem odde lku . - 440

N u d i m hrano i n stanovanje m o š k e m u za p o m o č p r i k m e č k i h d e l i h . V o k l o 36.

G r e m pomagat v gospodinj­stvo po s lužbi v popoldansk ih u rah od 15. do 19. ure. Ponudbe oddat i v oglasni oddelek. - 441

H r a n o i n stanovanje n u d i m to­v a r n i š k i d e l a v k i za p o m o č v go­spodinjs tvu. Prapro tna po l ica 23.

- 442 Gospodin jsko p o m o č n i c o i šče

H o l c h a k e r Je la , K r a n j , G rego r ­č i č e v a 4. - 443

Spre jmemo kva l i f i c i r ano m o č gostinske stroke za delo v baru . Nas top s l u ž b e 1. 4. a l i 15. a p r i ­l a 1958.— - D e l i k a t e s a « — K r a n j .

- 444 N u d i m hrano i n stanovanje de­

k le tu , k i b i m i pomagala v pro­s t ih u rah p r i k m e č k e m delu . N a ­s lov v oglasnem odde lku . - 445 • N a podlag i č l e n a 49 U r a d . l i s ta F L R J , š t . 52/53, proda E l e k t r a r ­na Sava — K r a n j 1 p i sa ln i stroj znamke - J a p y « z do lg im va l j em. Interesenti s i l ahko stroj ogle­dajo v u p r a v i podjetja E l e k ­t rarna S a v a — K r a n j , S ta ra ce­sta 5. - 445

Prodam »Moped« T M Z . Naslov v oglasnem oddelku. 447

Prodani š ivalni stroj z dolgim čolničkom amer i ške znamke, ter globok ln špor tn i voziček. Naslov v oglasnem oddelku. 448

Prodam »Moped« malo rabljen. S. B. Primskovo 72, Kranj . 449

Kupim stavbno parcelo v bližini Kranja. Naslov v ogl. odd. 450

Dam v najem 1000 kvadratnih metrov zemlje. Ponudbe oddati v oglasni oddelek. 451

Iščemo s tare jšo natakarico i n kuhinjsko pomočnico za gostinski obrat v Kranju. — Gostinska zbor­nica Kranj. 452

Račja jajca Khak i Campbell za valenje dobite pri Simunacu, Par­tizanska 13, Kranj.

Prodam zazidljivo parcelo 1018 kvadratnih metrov blizu tovarne IBI. Voda in elektrika sta na par­celi . Poizve se pri Stare Janezu, Primskovo 213. 454

R A Z P I S M E S T A B L A G A J N I K A U p r a v n i odbor podjetja » P e ­

k a r n a « K r a n j razpisuje mesto b laga jn ika

Pogo j : potrebna k v a l i f i k a c i j a z v e č l e t n o prakso v b l a g a j n i š k i h pos l ih v gospodarskih organiza­c i jah . Nastop s l u ž b e takoj a l i po dogovoru. P l a č a po tar i fnem p r a v i l n i k u podjetja. P i smene po­nudbe sprejemamo na up rav i podjetja » P e k a r n a « K r a n j , s k r a t k i m ž i v l j e n j e p i s o m i n o p i ­som dosedanje zaposl i tve .

R A Z P I S D E L O V N I H M E S T N a podlagi čl . 143 Z a k o n a o

de lovn ih razmer j ih U r . 1. F L R J , š t . 53/57 razpisujemo naslednja de lovna mesta za M e h a n i č n o de­lavn ico S A P — Tur i s t b i ro ja v T r ž i č u :

2 avtobusna šo fe r j a za progo L j u b l j a n a — T r ž i č

1 šo fe r j a za tovorni avto 1 kn j igovodkin jo za obrat v

T r ž i č u Ponudbe poslat i na naslov S A P

— T u r i s t b i ro L j u b l j a n a , 'S red i -š k a 13 a l i u p r a v n i k u M e h a n i č n e de lavn ice S A P — Tur i s t b i roja v T r ž i č u , odnosno se osebno predstavi t i .

K o m i s i j a za sklepanje i n odpovedovanje de lovn ih razmer i j S A P — T u r i s t b i ro ja

P R I J A V L J A N J E T U R I S T I Č N I H S O B

T u r i s t i č n o i n o l e p š e v a l n o d r u ­š t v o K r a n j , sprejme v (posloval­n i c i potovalne agencije T r i g l a v v K r a n j u ) p r i jave t u r i s t i č n i h sob vsak dan od 8. do 12. ure. T a k o imenovane t u r i s t i č n e sobe so pro­stor i , katere s tanovalc i oddajo v č a s u sezone d o m a č i m i n tu j im gostom na r a č u n utesni tve d r u ­ž i n e . V s e podrobne informaci je dobite v p i sa rn i d r u š t v a . Z a opremo sob je na razpolago k re ­di t pod zelo ugodn imi pogoji .

- S T O R Ž l C « K R A N J , 21. mar ­ca ob 16., 18. i n 20. u r i amer. b a r v n i c inemascope f i l m - D I R -K A C l « i n dokumenta rn i f i l m L j u d s k a r e p u b l i k a H r v a t s k a . 22. marca ob 16., 18. i n 20. u r i amer. barv. c inemascope f i l m - D I R K A ­Č I « i n dokumenta rn i f i l m L j u d -

453ska r epub l ika S loven i j a . 23. ma r -

o r o A K o sem ondan pabe rkova l po C e r k l j a h i n o k o l i c i , me je pot zanesla tud i na ce rk l j ansk i po­š t n i urad. Pogled m i je obstal na precej v e l i k i sk l ada ln l c i č a s o ­p isov . - T o je pa gotovo ,Glas G o r e n j s k e , « sem se razvese l i l i n p r i s top i l b l iže . P a je b i lo ko j mojega veselja konec, ko sem v i d e l , da so t is t i č a sop i s i - L j u b ­l j a n s k i d n e v n i k « . P r i p r i č i sem zače l tuhtat i , kako da i m a - L j u b ­l j a n s k i d n e v n i k « v C e r k l j a h i n o k o l i c i to l iko n a r o č n i k o v . N a k o n c u sva pa le z R e v š e t o v i m L i p e t o m , k i jo t is t ikra t z mano k r i v o r i t i l po C e r k l j a h , pravo i z -tuhtala.' P r a v gotovo se ima - L j u b l j a n s k i d n e v n i k « za tako v e l i k o zanimanje zahva l i t i p rav n a t e č a j u za izb i ro n a j b r h k e j š e S lovenke . — » K a k o b i b i lo , č e b i š e G l a s zače l s to p r a k s o , « se je z a m i s l i l L i p e i n se z a č e l g le­da t i v ogledalo. » V e š J a k a , m i b i pa l ahko razp i sa l i v - G l a s u G o r e n i s k o « n a t e č a j za izb i ro na j -b r h k e j š e g a G o r e n j c a . « — P r i p r i č i sem pogrunta l , k a m pes taco m o l i . Na) me vrag vzame, č e ne b i L i p e pos la l na t i s t i n t ' tj svoje fotografije. N a uho v a m povem, da se od njegove brhkos t i ne bo n i k o m u r zanoh-ta lo! A D a je A v t o - m o t o d r u š t v o v C e r k l j a h zelo delavno, n i no­bena skr ivnost . T u d i s p r i r e j a ­n jem predavanj so zelo a - d n i in ka r je najbolj p o s r e č e n o — p ^ ' avan ja , i n teh n i b i lo mah), M bila ze lo dobro obiskana . P a boste r e k l i : p r a v gotovo je psa* pa£an<ia dobra. K a r L ipe t a v p r a ­

š a j t e , k a k o je s to stvarjo! F igo v a m bo po t i sn i l pod nos i n v a m v b rk povedal , da so sicer ne­ka te r i č l a n i A M D z a d o l ž e n i za propagando, ža l pa so p r i š l i z de lom n a v s k r l ž , pa tud i roke imajo navzven obrnjene, kadar je treba pr i je t i za delo. Imajo p a č s r e č o , da so tista p redava­nja dovol j z a n i m i v a , tako da p r i -hi te ob i skova l c i ka r sami od se­be. A V a š č a n i iz Ci rč p r i K r a n j u so hote l i zg rad i t i poslopje za shranjevanje k m e t i j s k i h strojev, pa se je nekje za takni lo . T a po­buda je padla že spomlad i 1957, i n sicer je o tem sk lepa l odbor S Z D L terena C i r č e - P l a n i n a . P r i p r i č i so p l j u n i l i v roke i n izkopa l i v e l i k o j amo ter vanjo navoz i l i apna. P a so menda le premalo p l j u n i l i v roke, da je delo ob t i ča lo . D a se ne b i apno kva r i l o , so ga proda l i , ostala pa je le jama kot nema pr !? -hov ih n e u r e s n i č e n i h n a č r t o v l n pobud. N o , čez sedem let vse prav pride, nadebudnim gradi te­l j e m se je pa s r e č a Se prej n a ­smehni la . V jamo n a m r e č od la ­gajo smeti . K a j pa s t roj i , k i so osta l i brez strehe? Te so zateg­n i l i pod streho nekega p r i v a t n i ­ka , k je r č a k a j o na l e p š e č a s e , ko de lovna vnema ne bo k o n ­č a ' i že p r i j a m i za odlaganje smet i . A K o ser.t z a d n j i č stikal okrog Podnar ta , so m i l judje potož i l i , da je t a m o š n j a poŠta s i la ekspe­

d i t i v n a . P r e b i v a l c i 11 o k o l i š k i h v a s i prejemajo p o š t o samo t r i ­k ra t na teden. K a j res n i mogo­č e naj t i na vsem Goren j skem p i s m o n o š e , k i b i r a z n a š a l poš to , z las t i pa dnevnike , vsak dan? V r l i G o r e n j c i s tega konca so že tako i n tako p r i k r a j š a n i za mar­s ika te r i k u l t u r n i už i t ek , saj so odrezani od vseh k u l t u r n i h cen­trov. D a b i j i m pa š e č a s o p i s o v ne dos tav l ja l i redno, je vredno vse graje. Dajmo poš t i v P o d -nar tu p i s m o n o š o , p reb iva lcem pa vsak dan časopise! A P r e b i v a l c i bohinjskega kota so zače l i goj i t i hr ibolazanje ka r na r a v n i n i . Cesta Bohinjska B e ­l a—Bohin j je p o š o d r a n a s tako debe l im kamenjem, da je vsak udoben promet o n e m o g o č e n . K a ­ko bodo tur i s t i , k i bodo v letni sezoni ob i skova l i B o h i n j , te ce­ste vese l i ! Zaka j b i se u b o z č k i m u č i l i po gorah, če lahko h r ibo-laz i jo ka r v d o l i n i . V s e sile za tu r i zem! A O d k r i t o v a m povem, da b i m i b i lo č i s to vseeno, č e ž e n s k e na bi medsebojno o b r a č u n a v a l o p r i be lem dnevu sredi ceste v K r a n j u . Do t a k š n e g a v r o č e k r v ­nega spopada med dvema za­s topnicama ž e n s k e g a spola je p r i š l o v torek v popoldanskih urah. Da bi č i m v e č gledalcev p r i š l o na svoj r a č u n , sta se ž e n ­s k i useka l i p rav pred avtobusno postajo. Imena bom pa to pot z a m o l č a l .

Va.i pozdravl ja Vaš B o d i č a i !

- A V T O P R O M L T « S P R E M E M B A V O Z N E G A R E D A

avtobusne pro~e

V e l j a v e n od 22. 3. 1S58

BLED—KRANJ—LJUBLJANA k m 1 3 1 2 2 1 2

4.50 6.20 12.30 17.15 odhod B l e d p r ihod 12.00 15.20 21.S5 5.00 6.30 12.45 17.25 Lesce A 11.50 15.10 20.55

11 5.05 6.35 12.50 17.30 R a d o v l j i c a 11.40 15.00 20.50 5.12 6.42 12.57 17.37 Č r n i v e c 11.34 14.54 20.44 5.20 6.30 13.05 17.15 O t o č e (Posavc) 11.26 14.16 20.36 5.24 6.54 13.09 17.49 Podnar t U J M 11.40 20.30 5.29 6.59 13.14 17.54 Podbrezje 11.15 14.35 20.25 5.34 7.05 13.20 18.00 B i s t r i c a 11.10 14.30 20.20 5.40 7.10 13.25 18.05 V N a k l o 11.05 14.25 20.15

29 5.45 7.15 13.30 18.10 p r ihod K r a n j odhod 11.00 14.20 20.10 7.20 18.20 odhod K r a n j p r ihod 10.55 20.03 7.35 18.33 Medvode • 10.40 19.58 7.45 13.45 • St. V i d 10.30 19.4S

55 7.55 18.55 p r ihod L j u b l j a n a • d ho d 10.20 19.3S

Legenda : 1 V o z i samo ob d e l a v n i k i h 2 V o z i vsak dan 3 V o z i ob nedel jah i n d r ž a v n i h p r a z n i k i h

ca ob 10. u r i amer. barv. f i l m - A V A N T U R E D O N J U A N A « i n dokumenta rn i f i l m L j u d s k a re­p u b l i k a H r v a t s k a , ob 14. u r i a n ­glešk i ba rvn i f i l m - J U N A K I S H E R W O O D S K E G A G O Z D A « i n dokumenta rn i f i l m S loven i ja , ob 16., 18. i n 20. u r i amer. b a r v n i cinemascope f i l m - D I R K A Č I « i n dokumenta rn i f i l m S loven i ja .

- T R I G L A V « P R I M S K O V O , 22. i n 23. marca amer. b a r v n i f i l m - A V A N T U R E D O N J U A N A « i n dokumenta rn i f i l m S loven i ja . V soboto ob 19. u r i . V nedeljo ob 16.30 i n 19. u r i .

- S V O B O D A « S T R A Z I Š C E , 22. marca ob 18. u r i angl . ba rvn i f i l m - J U N A K I S H E R W O O D S K E -G A G O Z D A « i n dokumenta rn i f i l m H r v a t s k a . 23. marca ob 15. u r i amer. barv . f i l m - A V A N T U ­R E D O N J U A N A « , ob i7 . i n 19. u r i angl . b a r v n i f i l m - J U N A K I S H E R W O O D S K E G A G O Z D A « i n dokumenta rn i f i l m H r v a t s k a .

N A K L O , 22. i n 23. marca amer. barv. f i l m - G O S P O D A R B A L -L A N T R E A « i n f i lmske novice . V soboto ob 19. u r i . V nedeljo ob 16. i n 19. u r i .

R A D O V L J I C A , od 21. do 23. marca amer. glasb, b a r v n i f i l m

- Z G O D B A O G L E N N U M I L L E R -J U « . V petek i n soboto ob 20. u r i . V nedeljo ob 15.30, 17.30 i n 20. u r i .

B L E D , od 21. do 24. marca amer. ba rvn i cinemascope f i l m - T R I J E N O V C l C l V V O D N J A ­K U « . V petek ob 20. u r i , v sobo­to ob 17. i n 20. u r i . V nedeljo ob 14., 16., 18. i n 20. u r i — do­poldne ob 10. u r i mat ineja .

L J U B N O , 22. i n 23. marca franc. f i l m - H E R O J I S O U T R U ­J E N I « . V soboto ob 19.30 u r i . V nedeljo ob 16. i n 18. u r i .

» S O R A « S K O F J A L O K A , od 21. do 23. marca i t a l . f i l m - D E ­S E T L J U B A V N I H P E S M I « .

- K R V A V C « C E R K L J E , 22. i n 23. marca amer. barv. f i l m - R O ­B E R T A « . V soboto ob 19.30 u r i . V nedeljo ob 16. i n 19. u r l .

i zva ja v e l i k i zabavni orkester Rad io L j u b l j a n a pod vods tvom Bo jana A d a m i č a — Izven.

Nede l j a 23. marca ob 15. u r i R a d o v a n Gobec : - P l a n i n s k a ro ­ža« — Opereta v treh dejanj ih ' — Izven i n za p o d e ž e l j e .

V K R A N J U N a ž i v i l s k e m t rgu v K r a n j u

so b i le v ponedel jek naslednje cene: ajdova m o k a 70, koruzna m o k a 40—50, k o r u z n i zdrob 40, koruza 40, k a š a 70—80, j e š p r e n j 70, k r m a za k o k o š i 40, fižol 45 do 60, k r h l j i 50, ovec 25, proso 30, oreh i 90—100, š a l t o k a 40—50, č e -b u l č e k 250—300 d i n l i t e r ; k r o m ­p i r 10, r d e č e korenje 40 —60, navadno korenje 15, č e b u l a 45 do 60, k i s l a repa 25 —28, s ladka repa 8, k i s lo zelje 35—40, zelje v g lavah 25—30, pesa 40, redkev 20—30, j abo lka 90—120 d i n k g ; č e s e n 5—7 d i n kom. , zelena 10 do 20 d i n kom. , kolerabe 10 do 20 d i n kom. , k o k o š i 500 d i n kom. , zajc i 350—450 d i n kom. , m o t o v i ­l eč 25, š p i n a č a 25, regrat 20 d i n mer i ca ; skuta 80—90, surovo m a ­slo 480 d i n kg , ja jca 15—16 d i n kom. , mleko 30, smetana 200 d i n l i ter .

T mi

- P R E Š E R N O V O G L E D A L I Š Č E « K R A N J

Pe tek 21. marca ob 17. i n 20. u r l Konce r t zabavne glasbe —

V K R A N J U R o d i l e so: L j u d m i l a P o t o č n i k ,

u s l u ž b e n k a — dek l i co ; Ivanka N o v a k , de l avka — d e č k a ; R o m a ­na Gosar , n a m e š č e n k a — d e k l i ­co ; M i n k a Tha le r , de l avka — dek l i co ; F r a n č i š k a D e m š a r , š i ­v i l j a — d e č k a ; M a r i j a B o z o v i -č a r , u s l u ž b e n k a — d e č k a ; Ivan­k a Ce l ikov ič , de l avka — d e č k a ; V e r o n i k a Rebo l j , san. t ehnik — dek l i co ; L j u d m i l a Tomec , p re-d i l k a — dek l i co ; Roza l i j a B r e -zar, de l avka — dek l i co ; A n i c a Š i n k o v e c , t k a l k a — dek l i co ; A n ­toni ja K u k i č , de l avka — d e k l i ­co ; M a r i j a Gar tna r , gospodinja — d e č k a ; M a r i j a S t i rn , de lavka d e č k a ; L j u d m i l a K r a š o v e c , u s l u ž b e n k a — d e č k a ; Genovefa J a m n i k , gospodinja - dek l i co ; Roza l i j a Burger , gospodinja — dek l i co ; A n g e l a B i z j a k , de lavka

P R O P A G A N D N A V O Ž N J A Č L A N O V A M D K R A N J Z A

V O L I T V E 2 e na svojem le tnem o b č n e m

zboru so č l a n i A M D K r a n j pre­vze l i obvezo, da se 100 % udele­ži jo vo l i t ev i n da pred v o l i t v a ­m i p r i red i jo propagandno v o ž ­njo. V ta namen se je zbralo v nedeljo dne 16. t. m. na T i t o v e m

i n nato skozi V o k l o , Š e n č u r , B r -nlke , Ce rk l j e , V i s o k o , Br i to f , Predosl je , K o k r i c o i n N a k l o n a ­zaj v K r a n j . V Š e n č u r j u so se j i p r i d r u ž i l i š e 4 av tomobi l i i n 2 motor is ta A M D Š e n č u r . K o so v lepem, s o n č n e m dopoldnevu v c - J l i skoz i vas i , so j i h p reb i -v Mri z vesel jem i n zadovol j ­s tvom opazoval i i n pob i ra l i l e -

— d e č k a ; Ivana K o g o v š e k , go­spodinja — dekl ico .

Po roč i l i so se: B r a n k o L o n č a r , t rg. p o m o č n i k i n M a r i j a Ocepek, trg. p o m o č n i c a ; V i n c e n c Drak -slar, e l e k t r i č a r i n Ri ta - Ida Z u r n , b a n č n a n a m e š č e n k a ; F r a n c i L a -r i s s i , n a m e š č e n e c i n Stanis lava M u r g e l j , de l avka ; N i k o l a I l i e r -s k i , podofic i r i n H e r m i n a A u g u ­s t i , l aborantka ; A l o j z Z u p a n č i č , rudar i n F r a n č i š k a Ve te rn ik , š i ­v i l j a ; Janez Legat , u s l u ž b e n e c i n Mar je t a Pa lhar t inger , u s l u ž ­benka ; Ivan Je lar , delavec i n L j u d m i l a T reven , p red i lka .

V S K O F J I L O K I Rod i l e so: L u c i j a T a v č a r —

h č e r k o ; M a r t a Podobn ik — s i ­na ; A n a K o j e k — sina; M a r i j a P e č n i k .

Po roč i l i so se: F ranc Ig l ičar , k l j u č a v n i č a r i n B r i g i t a Reš , de­l a v k a ; A n d r e j Gaber , lesn i de­lavec i n P a v l a Jenko , p red i lka ; S tanko J a m n i k , po l j sk i delavec i n M a r i j a B o ž n a r , pol jska de­l a v k a ; F ranc K a v č i č , usnjar in J o ž e f a K o v a č i č . t k a l k a .

ESRECS P R O M E T N A NESREČA T E R J A L A N O V O 2RTEV

Četr tek, 20. marca. — Danes ob 12.25. uri je prišlo v Gregorčičevi u l ic i pred tovarno »Sava« v Kra­nju do težke prometne nesreče . — Ko je šofer poltovornega avtomo­bila S-8925 Slavko Bizjak lz Ljub­ljane pripeljal z dvorišča tovarne »Sava« na ulico, je vanj trčil 61-letni čevl jarski mojster Franc Strniša iz Kranja, k i se je v tci» trenutku pripeljal na kolesu po klancu Gregorč ičeve ulice. Ker j e

Izhod tovarne nepregleden, je bilo t rčenje neizogibno. Strniša je za* del v sprednji desni blatnik in p a " del pod prednji kolesi, k i sta g a

r in i l i pred seboj še nekaj metrov. Sunek je prizadejal kolesarju težko poškodbe na glavi in desni nogi-Ponesrečenec je b i l takoj prepelj** na nezgodno postajo v Ljubljano, vendar je poškodbam podlegel.

M L A D E N I Č P O D V L A K O M V sredo zjutraj ob 1. u r i si j "

23-letni Ra jko C v e k iz Kokre menda hotel vzet i ž iv l j en j e . N a ­s tav i l se je na t r a č n i c e pred p r i ­h a j a j o č i v l a k na progi med R a ' dov l j i co i n O t o č a m i . K o l e s a v lS" ka so m u odrezala desno roko in nogo. P repe l j a l i so ga v ie' s e n i š k o b o l n i š n i c o . P o pismu, k ' so ga n a š l i p r i n jem i n tudi P 9

drug ih vesteh sodijo, da ga ja

do tega dejanja p r ived la n e s r e č ­na l jubezen.

S M R T O N O S N I P A D E C M i h a L o m b e r Je ob pozni,

p ravzaprav rani ju t ran j i u r i , *» nedeljo 16. t. m. z a p u š č a l gosti l­no v Begunjah . P rav i jo , da j popi l samo l i ter v i n a . Toda •** mostojne hoje n i b i l z m o ž e n * n

je že pred gosti lno padel. D bli/ . ino doma m u je p o i n a £ a 1 1 * neka ž ena , toda v bl iž in i , o d k ° " ler j e hotel sam nadal jevat i P ° 1 ,

: 1 ga naš l i mrtvega. Domnevajo« da sc> je ob n e s r e č n e m P 1 1 0 ^ 1

;»ol.d do smrt i . TruplO jt" prepeljano v LJubljano, kjer b

do z obdukci jo t o č n e j e ugotovil p rav i v / r o k smr t i . K . M -

V S A V I SO J O NAŠLI ^ Ves teden so zaman iskali V«

Ki . s t .m , por. Kaltenekar, o » a t

dveh malih otrok, ki je /e M - * • odšla s Savskega brega v ^ r a n ^ kjer Je stanovala. Edina » l e n ^ njo je bi l cekar, ki so g* na

0d blizu tovarne Z v e z d a , nedaleč 1)1 Snve

Zadnje čase jo bila dokaj i i v C " j • dzrvana, baje zaradi strahu P r _ neozdravljivo boleznijo, ki t* menda ni bilo. , j

Sele v sredo so v valovih JJJ skalovjem v lesni v Diulovk ' žili truplo. T o d a krnj je b i l » > ko dostopen. Dahei »o i> , , k l l < ' ^ pomoč oddelke J L A , da bi • c o ^ pomagali izvleči utopljenca — jotao Vido Kaltenekarjovo.

trgu v K r a n j u preko 30 avtomo- tako, kattrlk 10 na vsej vožn j i b i lov iu 2 motorista, Vsi avto- raatroaiU preko sjjoo. A M D m o b i i i so bili qkraaeni s pred- Kranj j " to propagandno vožnjo v o l i l n i m i paro lami i n zas tavica- dobro organiziralo in s lem pO-m i . Okoli 10. ure dopoldne s.- kazalo pripravljenost svo j ih č i a -je vsa dolga k o l o n < v.»:vl od po - nov n-< 100% ude!o.M>o pr i v e ­l ja la [7, K r a n j a pfotj T rbo j am l i t v d i . - r

Page 5: AKTUALNO VPRAŠANJ Žreb je odločil - Arhivarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/54992384_1958_22_L.pdfAKTUALNO VPRAŠANJ Gospodarske organizacije se morajo Čimpreje lotili izdelave svojim

• v v

Po premieri Mil lerjeve drame „Lov na čarovnice" Ob taki monumentalni umetno­

sti, kot je Mil ler jeva v drami »Lov °a čarovnice,« je že težko kri t ično ocenjevati vse potankosti uprizo­ritve. Avtorjeve besede te p reveč Prevzamejo, beda in zlo v Mi l l e r -jevem č loveku te pretreseta do dna, tista beda in zlo, k i obsta­jata menda že tako dolgo, kakor dolgo obstaja — homo sapiens.

Pa vendar je treba zapisati, da sedma premiera v gledališču To­neta Cufarja na Jesenicah zasluži Posebno priznanje, ne samo zaradi Veličine dela kot takega, ampak tudi zaradi temeljitosti in zavze­tosti, s katero se je ansambel Io­ni dela. Ta vzporednost, k i gotovo °i čisto slučajna, dokazuje, kako važna je za gledal iško dejavnost Pravilna repertoarna pot in kako škodljivo kvaliteti ter igralski Vnemi nevarno je mnenje, naj gle­dališče služi v prvi vrsti tistemu delu publike, ki se hodi sem le zabavat.

Uprizoritev »Lova na čarovnice« je bi la poverjena režiserju Bojanu Čebulju. 2e po svojem širšem re­žijskem konceptu, kakor tudi po interpretaciji posameznih prizo­rov, je Čebulj toliko ločil karak­terje v drami, da so vse Millerje­ve ideje prišle dovolj do izraza, s tem pa, ko je prignal čus tveno in psihično doživljanje pri neka­terih osebah (zlasti pri mladih de­kletih) do hister ičnih izbruhov, je delo približal za naše pojme pri­mitivni, v mistični svet zaverovani miselnosti sedemnajstega stoletja, ne da bi pri tem trpela vsečasnost , tudi v našo dobo segajoča idej-nost drame. Pri vsem tem pa pred­stava ni bila nikjer neokusna ali groteskna; bila je daleč od vsake-j a karikiranja bogatih avtorjevih misl i . Scena, k i jo je prav tako pripravil Cebulj, je bila preprosta, a učinkovi ta ter je s svojo hlad­nostjo in simboličnostjo dobro po­ustvarjala težo krutosti, k i j« le­

žala na ljudeh. Morda bi b i la v zadnjem dejanju, k i se dogaja v ječi , scena lahko bolj realist ična, vendar pa tudi ta, skoro nepo­membna pomanjkljivost ni motila.

V s a igralska družba na odru se je to pot z l ivala v hvalevredno harmonijo, le tu pa tam je priha­jalo na dan površno vživl janje in tekstovna nerodnost manj rutinira-nih igralcev. Dovršen je b i l M a r i ­jan Stare kot John Proctor, človek s slabimi in dobrimi lastnostmi, a vendar poosebljenje vsega člove­škega, kar je v človeku. Bojan č e ­bulj je kot namestnik pokrajinske­ga guvernerja prav tako dobro interpretiral Proctorju nasprotni tip. Lik namestnika je Cebulj po­vzdignil v simbol krutosti ter mu — seveda tudi po avtorjevi za­slugi — dal prepričl j iv umetniški izraz makiavelizma, n ičejanstva , skratka: nečlovečnost i , kot jo ved­no pr inaša s seboj fanatizem. Franci Pogačnik je v vlogi vaške -

Se o delu KUD „Brata Križnar" na Godešiču

Na zadnjem občnem zboru, ko je Upravni odbor polagal obračun S v ojega dela za leto 1957, so se v razpravi samokri t ično lot i l i tudi nekaterih problemov, k i tarejo Prosvetno druš tvo. Med drugim je del krit ike izzval tudi članek, k i le bil objavljen v »Glasu Gorenj-*^ e«-*dne 14. februarja pod naslo­vom »Več smotrnosti in samo­kritike«.

Da ne bi omenjenega č lanka napačno tolmačili , je Upravni od-°°r druš tva sklenil , da da na ta c 'anek nekatere objektivne in ne­pristranske pripombe; stvar nam-r e č ni bila pravilno prikazana.

»Društvo se dobro zaveda, kako °dgovorno nalogo opravlja pri izo­braževanj u kmečkega in delov­nega življa na vasi. V tem smislu zmerja tudi svojo kulturno dejav­nost. Vsaka dobronamerna kri t ika natn je dobrodošla in nas vzpod­buja k ž ivahnejšemu delu. Neob­jektivno kritiziranje repertoarne Politike, češ da ni v skladu s po­ganstvom, k i naj ga opravljajo današnja prosvetna druš tva , pa "ašemu društvu pri njegovem delu n» v prid.

strinjamo se z avtorjem ome­njenega članka, češ da ni primerno v društvu pripravljati hkrati dveh Premier, kajti v tem primeru je °9roiena kval i te t« uprizoritev.

endar moramo resnici na ljubo Povedati, da so b i l i prav pisec cenjenega članka in še nekateri

Mladinci — člani druš tva , tisti, k i 0 dali pobudo za istočasni študij

° v eh iger, čeprav so b i l i opozor-^ e n i . da takšna delitev igralskih ' 'oči v druš tvu ni niti pametna ftlt» zaželena.

Tudi to ni pravilno, da skušajo nekateri mladinci mimo mladinske j'rganizacije prirejati predstave;

Pri kulturni dejavnosti druš tva se zelo aktivno udejstvuje mla­dina. Zategadelj gre mladinski or­ganizaciji iz Godešiča tudi vsa pohvala. Prepričani smo, da bo mladina s svojo napredno misel­nostjo dala druš tvu svoj pečat , prav gotovo pa ne takega, kot b i nekateri želeli.

K U D »Brata Križnar« je za svoje dolgoletno požr tvovalno delo ln za uspehe, k i j ih je doseglo v kulturni dejavnosti in pri pre­

vzgoji delovnega č loveka prejelo lani od, ObLO Skofja Loka odliko­vanje, kar je še en dokaz uspeš­nega dela. Zato bomo tudi v bo­doče vodi l i druš tvo po tej poti in želimo, da se nam pridružijo vs i , ki dobro mislijo, saj bomo le na ta način kos morebitnim napakam, ki utegnejo spremljati naše delo.

Upravni odbor KUD »Brata Križnar« Godešič.

S slikarske razstave v kranjskem muzeju

ob način dela namreč zelo strogo

s ° j a t a upravni odboi mladinske |jr9anizacije in vel ika vecu^a mla-

ne Jz Godešiča. Pisec omenie-članka Imenuje ta družbeni

P o Jav »trenje med mladimi in sta­nu«. Ce smatramo za »trenje«

da zastopa upravni odbor na-eno stal išče, tedaj pripomi-

J a mo, da ne bomo nikol i dvomili , J* bi kdorkol i v delo druš tva ^n* sal nazore, ki so tuji naii d ru i -

e t l 1 stvarnosti. T O U L O U S E L O U T R E C : Gospod v kava rn i

in s Teden xa tednom se nabirajo

M knjižni polici nove knjige. Med njimi Je iz zadnjega časa najpomembnejše zbrano delo Slav ka Gruma, pod naslovom SOGA.

Slavko Grum zavzema v slo­vanski književnosti med obe-

svetovnima vojnama svoje-*r*tno mesto. Med objavljeno Prozo ln dramatiko je drama dogodek v mestu Gogl, ki ga |a za avtorjevega življenja do-'velo mnogo nasprotovanja pa

tudi priznanja, gotovo najpo­membnejši tekst. Prikazuje brezizhodnoit življenja med o b«'ma vojnama. I« silen krik, °°toiba in prošn|a ta človeka,

1 tava brez reSne poti. Vse

njegovo delo Je prežeto z že­ljo, prikazati človeka v nje­govi pravi podobi, z vsem ti­stim človeškim, ki je za posa­meznika značilno.

V Celju Je izšel ASkerčev zbornik, ki bi moral po prvot­nem načrtu Iziti ob proslavi stoletnice rojstva Antona Aš­kerca 1950, • se Je nekoliko zakasnil, s trm pa samo prido­bil na svoji dognanosti in po­membnosti. Obsežna knjiga Je vredna vse pozornosti, ker ima mnogo novega. Zbornik obsega več člankov, mnogo zanimivih zapiskov in obilo raznovrst­nega gradiva o pesnikovem iivljenju, domu ln rodu, pri­

naša razpravo o vrednotenju pesnikovih balad in romanc in objavlja del njegove korespon­dence, zakl jučuje pa ga po­drobna bibliografija za obdob­je 1937—1957 z dopolnili za obdobje pred 1937. Bibliogra­fija pa je preobtežena, ker navaja množico ponatisov sko­ro enih in istih Aškerčevih pesmi po vseh mogočih šolskih č i tankah in berilih, nasprotno pa pogrešamo brošuro, k i jo hrani naša Studijska knjižnica: Die letzte VVacht. Dramatische Szene. Nach der gleichnamigen Ballade von Anton Aškerc , von Richard Batka. Musik von Friedrich Schirza. Prag 1905. 15 strani male osmerke. Kljub temu bo zbornik s pridom upo­rabljal vsakdo, k i se zanima za našega prvega pesnika ba­lad In romanc. S .Đ.

ga župnika igral solidno, medtem ko je Franci Štravs kot prečast i t i g. Hale delal vtis, da mu vloga ne leži in se zato ne more dovolj vži­veti v problemskost predstavljene osebe. Tudi Slava Maroševičeva in Marijanca Čebul jeva sta vsaka po svoje ustvarili prepričl j ivi kreaci­j i , zlasti pa je med večjimi in do­bro zaigranimi vlogami treba omeniti Marico Balohovo kot črnko Titulo, V ido Hudnikovo kot gospo Ano Putnam ter Jano Smidovo, k i je to pot z vlogo Abiga i l W i l -liams napravila korak naprej. V ostalih vlogah so nastopili še M a ­rica Kobentarjeva kot Betty Pariš, Tatjana Malovrhova kot Suzana VValcott, Jernej Pogačnik kot Tho-mas Putnam, Lado Nikolavčič kot Giles Corey, A lma Jeramova kot Rebecca Nurse, Mi ran Lakota kot Ezekiel Cheever, Teo Lipicer kot ječar Herrick ter Nace Smolej kot sodnik Hathorne.

Uprizoritev drame »Lov na čarov­nice« je treba pozdraviti kot eno najboljših predstav v zadnjih le­tih. Skoda je le, da del publike pri nekaterih reprizah, zlasti prj t i ­sti, k i je bi la namenjena dnevu žena, ni pravilno dojel ne dela sa­mega ne truda, k i so ga igralci položili v uprizoritev.

J . S.

'filmi, hijofo qltdamo J U N A K I

S H E R V V O O D S K E G A G O Z D A To pot so Ang lež i posegli v

svojo zgodovino in v p l e t l i ' v nasledstvene boje okrog pre­stola k r a l j a R i cha rda i n nje­govega brata Johna tudi le ­gendarnega j u n a k a R o b i n a Hooda . N ič posebnega bi ne mogl i povedati o tem »zgo­d o v i n s k e m « f i l m u , k jer se kot v vseh podobnih p r i m e ­r i h zgodovinska dejstva pod­rejajo okusu p o v p r e č n e g a gle­dalca. L a s k a v i h ocen f i l m v nobenem p r imeru ne zas luž i . Je barvna s l ikan ica , k jer sta hotela scenarist i n r e ž i s e r z d r u ž i t i v f i lmsko govorico vse tiste izrazne elemente, k i pub l iko d raž i jo , razburjajo i n zabavajo. V tej zvrs t i f i l ­mov je f i lmska zgodba o R o -b i n Hoodu komajda dosegla p o v p r e č j e . — Ocena: komaj zadostno.

D O B R A Z E M L J A Doce la zmotno je mnenje

f i lmske publ ike , češ da f i l m i , ka te r ih nastanek sega v č a s pred le tom 1940, po kva l i t e t i ne morejo k o n k u r i r a t i povo j ­n i m f i l m s k i m s tvar i tvam. — Zgovoren pr imer , k i pobi ja to t rdi tev, je a m e r i š k i f i l m Dobra zemlja , k i ga je po ro­manu P . B u c k o v e posnel re­ž i se r Sidnev F r a n k l i n (proiz­vodnja G o l d w y n Maver ) .

F i l m Dobra zeml ja so p red­vaja l i n a š i k inematograf i že pred dvema desetletjema i n v e č , vendar takrat pod n a ­s lovom » K r i k V z h o d a « . K o gledamo ta f i l m danes, mora ­mo pr iznat i , da je ta f i l m s k a umetnina s svojo pretres l j ivo zgodbo o l judeh preras la o k v i r č a sa . F i l m , k i je zable-stel pred 20. le t i , blest i še da­nes i n tako bo nemara vse dotlej , dok le r bo ž ivel č l ovek — preprosto pa vendar v pro­t is lovja i n kontraste zamota­no bitje. S k r a t k a : f i l m u bi l ahko dal i podnaslov » R e s n i ­ca o l j u d e h « .

Tis to , kar daje f i l m u še po­sebno vrednost, je mojs t rska r ež i j a . Rež i j sk i koncept je p r e r a č u n a n do potankost i ; vsak pr izor je dož ive t j e zase, k i daje v sintezi z os ta l imi p r i zor i jasno, prodorno i n p r e p r i č l j i v o f i lmsko zgodbo. In še nekaj : r ež i j a i n v i r t u ­oznost kamere sta se z l i l i v homogeno celoto. — G l a v n a igra lca P a u l M u n i i n L u i s e Ra ine r sta s svojo igro do­segla v r h v i skanju igra lske­ga izraza . K a j v e č menda n i m o č us tva r i t i !

F i l m Dobra zemlja , k i sodi nedvomno med n a j v e č j e do­s e ž k e f i lmske ustvar ja lnost i , je treba vide'ti, kaj t i š e l e po­tem si č lovek lahko us tvar i o n jem pravo podobo.

S K N J I Ž N E G A T R G A

0 zadnjih knjigah založbe „Lipa" v Kopru K o se je pred sedmimi l e t i

v k l j u č i l v s lovensko z a l o ž n i š t v o tud i K o p e r , s i n ismo mogl i m i ­s l i t i , da bo postala ta za ložba v nekaj le t ih ku l tu rno i n k o m e r c i ­alno vredna v rs tn ica za ložb v L j u b l j a n i , za ka t e r im i je v e č kot polstoletna t rad ic i ja organi ­ziranega za ložn i š . dela. Z a l o ž ­ba » L i p a « se b l iža že svo j i stoti kn j ig i , k i jo bo verjetno izda la že letos.

2e p o v r š e n pregled z a l o ž n i ­š k e g a kataloga nam k a ž e , da p o s v e č a za ložba » L i p a « d o m a č i kn j ig i , n o v i m izdajam i n pona­tisom, hvalevredno pozornost. O d , v l e t ih 1956 i n 1957, i z i š h h 30 kn j ig , je b i lo ka r 19 s lo­vensk ih de l , v p r i p r a v i i n pred iz idom pa je 20 kn j i g i n od teh ena tret j ina d o m a č i h ! M e d do­m a č i m i avtor j i s r e č a m o poleg znanih imen (Cankar , J u r č i č , Bevk , M . K r a n j c , S lodnjak i . dr.) tudi m l a j š e avtorje, posebno pa pesnike.

V »v i sok i sezon i« t rgovine s kn j igami , k i je ob koncu i n z a ­č e t k u leta, so izšle knj ige, o k a ­terih bomo spregovor i l i nekaj besed in opozor i l i nanje n a š e bralce. M e d n j i m i sta dve i z ­v i r n i de l i i n tr i je prevodi .

Z l judsko povestjo z gorenj­sk ih p lan in » L o v č e v a hč i« se nam je preds tav i l Tone Svet ina , gozdar in lovec z B leda . Posve­t i lo na če lu knj ige : » O č e t u i n dedu, k i sta me vpel ja la v s k r i v ­nosti narave, i n s inu , da b i ho­d i l po n a š i h s l e d e h , « nam naka­že vsebino knj ige, k i je p r e ž e t a l jubezni do p l an in nad B o h i n j ­s k i m jezerom.

Nato sledijo t r i knj ige p r e v j -dov: K . C a p k a » S t o p i n j e « , P r a -tol ini jev » J u n a k n a š e g a č a s a « in A . R. Evansa » P o h o d severnih j e l e n o v « . — » S t o p i n j e « so p rva zb i rka C a p k o v i h novel , k i j i h je zbra l i n prevedel J anko Li.ška. V kn j ig i je 24 novel , k i zaradi vsebine, svojevrstnega n a č i n a pr ipovedovanja i n v č a s i h celo detekt ivske napetosti pritegnejo bralca. Evansova knj iga pa je namenjena odras l im m l a d i m bra lcem, pa tudi š i r o k e m u k r o ­gu b e r o č e g a o b č i n s t v a , k i ga bo pr i tegni l opis ž iv l j en j a v d e ž e ­lah na A l j a s k i i n v severn ih predel ih Kanade .

In š e P ra to l in i j ev roman, k i je v v r s t i sodobnih l i t e ra rn ih del povojne Itali je, s ka t e r imi smo se zadnje č a s e seznani l i . A v t o r j a imonujejo i ta l i janskega Gorkoga . Njegov svet so ma l i l judje f a š i s t i čne i n p o f a š i s t i č n e Italije, v ka te r ih živi š e nepre-magana - i d e o l o g i j a « . Tak je t u ­d i izgubl jeni m l a d i č Sandro, k i od z a n e š e n o s t i za premagano

i l ' ' o log i jo« najde pot v lahko i zž iv l j an je i n k i nazadnje pade na dno pokvarjenost i i n v z ločin .

N a tem mestu bomo zadnjo knj igo samo omeni l i . To je M a r ­jana K o z i n e pol judno delo, s ka te r im želi uvest i že neko l iko i z k u š e n e g a poznavalca glasbe, v njen globoko zajeti svet. A v t o r je napisa l to delo zato, da b i

pomagal p r i b l i ž a t i glasbo i n v p r v i v r s t i tiste s tvar i tve v glas­b i , k jer govor i p o s l u š a l c u samo glas ins t rumenta (simfonije, k o ­morna glasba itd.), t i s t im, k i s i ­cer ž e imajo za to nekaj osnov, l n pa on im, k i so brez n j ih .

N a koncu naj omenimo še dve i z v i r n i k n j i g i , k i sta p r i »L ip i« sicer že prej izšli . E n a je Vas je O c v i r k a roman iz n a j t e ž ­j i h d n i par t izanstva, iz r o š k e ofenzive 1942, kater.ega je ime­nova l z besedo, k i je b i l a p r i pa r t i zan ih tako pros lu la — » H a j k a « .

K o t 50. kn j iga » L i p e « pa je i z ­šel M i r n i M a l e n š k o v e roman o P r i m o ž u Trubar ju , k i je kot » p l a m e n i c a « zasvet i l v s loven­

sko duhovno ž iv l j en j e . To je ob­s e ž n a knj iga z l e p i m i opis i i z ž iv l j en j a ustanovitel ja s loven­ske k n j i ž e v n o s t i . Vseb insko se de l i r oman v t r i dele: mladost i n šo le , T r u b a r kot k a t o l i š k i ž u p n i k , k i i šče pot iz neustrez­n i h razmer k a t o l i š t v a , i n nje­gov prestop v protestant izem i n k n j i ž e v n o delo, k i ga je oprav­l j a l tudi s posebno vero v svoje l judstvo. Skoda , da je p rav ta de l k l jub 54 s t ranem knjige, k i se lepo i n n ič p r e u č e n o bere, vendarle neko l iko preskop. T o ­da to delo se bo uvrs t i lo med tiste n a š e knj ige, k i odkr iva jo bra lcu v p r i k u p n e m n a č i n u po­dajanja vrednote dobre i n bo­gate knj ige. B . G E R L A N C

Dramska sekcija „Svobode" Primskovo se je zdramila

Po skoraj t r i l e tnem m o l k u so igra lc i d ramske sekcije Svobode s P r imskovega p r i K r a n j u pred k r a t k i m spregovor i l i . V rež i j i Franceta Trefa l ta so n a m r e č na-š t u d i r a l i komedi jo Pesem s ceste.

N e b i razg lab l ja l o vsebin i te komedi je i n o reper toarni p o l i ­t i k i . S tem s k r o m n i m p o r o č i l o m bi rad le povedal , da so ig ra lc i to pot presenet i l i s sol idno igro. Z a to, ka r so us tva r i l i , pa je bi lo potrebno trdo delo, p r e ž e t o z nemajhn im idea l izmom. R e ž i ­ser j i h je z v e š č o roko p r ipe l j a l do premiere, ne da b i z a b e l e ž d k a k š n e posebne spodrsljaje, k i so tako znač i ln i za komedi je .

Posebno razvese l j iva je ugoto­vi tev, da so ig ra l c i besedilo brezhibno obv lada l i ; š e p e t a l c a sploh niso potreboval i . To doka ­zuje, da je r e ž i s e r zelo od ločno zarezal v rakavo rano amater­sk ih predstav, kjer je š e p e t a l e c »g l avn i i g ra l ec« .

Nadejamo se, da bo d ramska sekci ja še globlje zaorala v l e d i ­no, katere se je s t o l i k š n o p r i ­zadevnostjo lo t i l a . S tokratno

ki >e o revij i pevs O D G O V O R N A P R I S P E V E K

L . T . v 18. Š T E V I L K I - G L A S A G O R E N J S K E «

Vsom ni mogoče ustreči . Pisec članka »Se o reviji pevskih zbo­rov na Jesenicah«, k i je bi l objav­ljen v 18. š tevilki »Glasa Gorenj­ske« vprašuje , čemu je bila objava doseženih točk v dveh časopisnih poročilh različna. Nastopajoči zbo­ri so b i l i ocenjeni s skupnim šte­vi lom doseženih točk organizacij­ske, strokovne komisije in komi­sije iz občinstva . Takšno ocenje­vanje pa je takoj po objavi re­zultatov ^izzvalo precej kri t ike. Glasbeni sosvet pri Svetu Svobod in prosvetnih druš tev občine Je­senice je o zadevi razpravljal in ugotovil organizacijsko napako v tem, da so pri ocenjevanju nasto­pov upošteval i tudi organizacijske točke. Da bi bilo zadoščeno vsem,

upr izor i tv i jo pa so ig ra lc i doka­za l i , da je uspeh m o č doseč i le z resn im delom, seveda pod vodstvom dobrega r ež i s e r j a .

S. A .

T U D I V K R A N J U O B Č I N S K I S V E T S V O B O D I N P R O ­

S V E T N I H D R U Š T E V

V sredo, 12. marca , je b i l v K r a n j u ustanovni občn i zbor O b č i n s k e g a Sveta Svobod in pro­svetn ih d r u š t e v . To novo usta­novljeno kul turno-prosvetno i n ­sti tucijo, k i bo z d r u ž e v a l a 5 S v o ­bod i n 14 ku l tu rno-prosve tn ih d r u š t e v , bo v o d i l 17-č lanski up ravn i odbor.

Ob tej p r i l i k i je razprava za ­be lež i la tudi prve pobude, k i bo­do nedvomno ugodne v p l i v a l e na p o ž i v i t e v kul turno-prosvetne dejavnost i v k r an j sk i obč in i . — Dne 17. i n 18. maja naj b i b i la v K r a n j u o b č i n s k a rev i ja k u l t u r ­no-prosvetne dejavnost i , na k a ­ter i naj bi nas topi l i pevsk i zbo­r i , o rkes t r i , godbe i n baletne skupine. s.

h zborov na Jesenicah

je »Glas Gorenjske« priobčil drugi prispevek s točkami, k i so j ih zbori dosegli na revij i . Polemiko o glasbeni reviji na Jesenicah naj zaključimo s pojasnilom, da je b i l glavni namen revije: poživiti glas­beno dejavnost v jeseniški občini, obnoviti nekatere pevske in god-bene odseke ter dati predvsem priznanje in vzpodbudo tistim an­samblom, k i se bore z začetnimi težavami. Zato naj bi b i l i ansambli ocenjevani le po doseženih orga­nizacijskih točkah. Po poznejšem sklepu pa so ocenjevali tudi na­stope same, kar je izmaličilo revijo v nezaželeno tekmovanje. Kljub nekaterim organizacijskim napa­kam, k i so dobra šola za bodoče, pa lahko mirno rečemo, da sta obe revij i lepo uspeli. U .

Page 6: AKTUALNO VPRAŠANJ Žreb je odločil - Arhivarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/54992384_1958_22_L.pdfAKTUALNO VPRAŠANJ Gospodarske organizacije se morajo Čimpreje lotili izdelave svojim

6 GU*3 €&rem$st*e K R A N J , 21. M A R C A 1958

Gospa iz boljše družine

Enakovredna živila lahko zamenjamo Živila lahko med seboj zamenjujemo, ne da b i Škodovali organizmu. Kako to

napravimo, preberite v naslednjih vrsticah 1 Vsaka gospodinja bo po tej tabeli lahko tudi izračunala , kaj se j i najbolj izplača kupit i .

Kritičnost naj botruje ze Ija m

Metka si že od nekdaj želi močno izre­zanih in ozkih oblek, takšnih, kak r šne v i d i v modnih časopisih a l i pa tudi na filmskem platnu. Ko pa j i je šivilja na­pravila obleko po njenih željah, Metke nihče ni pohvali l . Tudi sama je sprevi­dela, da je presuha za takšen kroj, zato si je omislila bolj prikupno, preprosto obleko z zaprtim ovratnikom in bogato nabranim kr i lom.

I. Medsebojna zamenjava i i v i l ž ivalskega Izvora:

100 g mesa brez kosti glede beljakovin odlično nadomesti:

100 g drobovine, 100 g ribe brez kosti , 2 jajci, pol litra mleka aH ustrezna kol ičina mleč­

nih izdelkov (sir, kislo mleko).

II. Medsebojna zamenjava mlečnih izdelkov

250 g mleka lahko zamenja: 120 g konserviranega mleka brez slad­

korja, 80 g kondenziranega sladkega mleka, 30 g mleka v prahu, N

125 g kislega mleka ali mladega sira, 200 g jogurta, 100 g mladega belega sira, 40 g skute,

30—40 g trapista, ementalerja itd.

II. Medsebojna zamenjava maščob 100 g surovega masla lahko zamenjamo s: 100 g ž ivalske masti, 85 g olja,

100 g margarine, 120 g sveže slanine.

Zamenjava ka lor ično enakovrednih močnat ih jedi :

100 g kruha lahko nadomestimo s: 70 g moke,

D R U G A Š T E V I L K A » S O D O B N E G A G O S P O D I N J S T V A «

Februa r ska š t e v i l k a » S o d o b n e g a go­s p o d i n j s t v a « p r i n a š a po roč i l o o p r v e m konse rv i rnem cent ru v S l o v e n i j i . Z a n i ­m i v je č l a n e k o a lumin i j a s t i h ovoj ih , v ka te r ih l ahko h ran imo v r o č e in mrz­le j ed i . T i s t i , k i žel i jo u red i t i l e p š e stanovanje, bodo naš l i v v s a k i š t ev i l k i rev i je za to nekaj nasvetov. T a š t e v i l ­k a p r i n a š a nekaj osnutkov p i sa ln ih m i ­zic , k i so ustrezne za mestno i n po­d e ž e l s k o stanovanje. Nada l je je v re­v i j i č l a n e k o uporabi s i n t e t i č n i h p r a l ­n ih sredstev za pranje r a z l i č n i h tkan in , o kuhan ju živi l , o neprekuhanem pa-s t e r i l i z i r anem m l e k u i td . K o t vsaka š t e v i l k a i m a tudi ta navod i l a za p r i ­pravl janje r a z l i č n i h j ed i , za pletenje, š i v a n j e , nekaj nasvetov za delo na v r ­tu, č l a n e k o posodi za m leko i n druge drobne zan imivos t i .

» D I E T A P R I L E D V I Č N I H I N S R Č N I H B O L E Z N I H «

Cen t r a ln i zavod za napredek gospo­dinjs tva v L j u b l j a n i je pred nedavn im izda l tudi knj igo » D i e t a p r i l e d v i č n i h i n s r č n i h bo l ezn ih« . Zdravs tvena navo­d i l a je napisala dr. M a j d a Mazovec , p r a k t i č n a navodi la z recept i za pre­hrano bo ln ikov pa Zofka K e r ž i č - P o ž e -nelova. V kn j i ž i c i je zd ravn ica pove-

. , * dala nekaj o z n a č i l n o s t i h bolezni , o Sonja je majhno dekle polnih oblik. n a č i n u 2 i v l j c n j b o l n i k o v i n osnovna

navodi la za n j ihovo prehrano. Drug i de l k n j i ž i c e je namenjen i z b i r i ž ivi l in

Tudi ona je pri izbiranju modela pogre šila v svojih željah. Široko kri lo j i vse preveč poudarja širino bokov, zato j i je p r i p r a v l j a n j u j ed i l za bo ln ika . V k n j i šivilja svetovala dvodelno obleko z ravno g d j e o k o l i 2 0 0 r e c o p t o v > s c e m e r so

hotel i zagotovi t i pestrost dietne pre-jopico, k i lepo zakrije vse obline. V pri hodnje se bo Sonja izogibala tudi š irokih ' ^ r ' a n c K n j i ž i c a "stane Vso dinarjev. ' pasov.

Mi ra rada nosi velike oviatnike in žepe ter š i roke pasove. Ker pa je zelo majhna, takih oblek v svoji garderobi ne bo smela več imeti. Njeni nizki postavi se namreč najbolje prilegajo preprosti podolžni kro­ji , k i jo napravijo višjo.

Tudi Zdenka je šele zadnje čase našla «ivoj slog. V život je polna, precej ve­l ika, zato j i lepo pristoji princess kroj . Oblek z nabranim zgornjim delom in ši­rokimi rokavi se bo odslej izogibala, pa

tudi pasove bo izbirala le ozke.

70 g biskvita, 70 g testenin, 75 g riža, 75 g zrnate zelenjave (fižola, graha,

leče), 350 g krompirja (brutto težine), 150 g kostanja,

90 g sadja (sliv, smokev).

Delavec Ivan M o č n i k se je pred ne- le k » b o l j š i m f a m i l i j a m « , med katere kaj meseci z d r u ž i n o v s e l i l v lepo sta- je zadnje č a s e uv r s t i l a tud i Močn iko -novanje v novem b loku . V pr i je tnem ve. T i n č k u i n J o ž e k u p r i n a š a celo da-domu se posebno dobro p o č u t i t a T i n - r i l a i n vsakokra t h v a l i njuno pridnost, č e k i n J o ž e k . L a h k o se igrata po m i l i T o v a r i š i c i M o č n i k o v i ob svo j ih obiskih v o l j i , saj ni v e č sitne gospodinje, k i rada pokrovi te l j sko svetuje, k a k o naj n i » p r e n e s l a « o t r o š k e g a ž i v - ž a v a . V tes- razmest i p o h i š t v o , k a k š n e zavese naj n i k l e t n i sobici sta ime la o t roka prej k u p i i p d . L e - t a n jen ih nasvetov obi-le malo prostora za igranje, na vr t pa č a j n o ne u p o š t e v a , ker ima stanovanje brez maminega nadzorstva nista smela, opremljeno skromno i n ne kupuje dra-

Zda j , ko M o č n i k o v i ne stanujejo v e č g ih malenkos t i . Njena nekdanja gospo-v Reka r j ev i h i š i , je nekdanja gospo- dinja pa o b o ž u j e drage predmete. Vse d in ja mnogo p r i j a z n e j š a z n j i m i . Celo vrednost i samo z denarjem. Š e h č e r k o na obiske pr ihaja , odkar je t o v a r i š je omož i l a z osemnajst le t imi le t i samo M o č n i k predsednik sveta za obrt p r i zaradi tega, ke r je b i l njen ž e n i n do-o b č i n s k e m l judskem odboru. bro s i tu i ran . Ce le more, pripoveduje

Gospa Rekar j eva se je kot ž e n a pre- o n jen ih š t e v i l n i h oblekah, l epem sta-m o ž n e g a obr tn ika vedno p r i š t e v a l a novanju i n s l i čno , le o njenem oseb-

med u g l e d n e j š e m e š č a n k e . Zahaja la je nem zadovol js tvu n i m a besed. T o v a r i š i c a M o č n i k o v a je svo j i obi­

s k o v a l k i pred k r a t k i m omeni la veselo novico, da bodo v n j ihovem b l o k u k u ­p i l i p r a ln i stroj .

» N i k a r ne peri te skupaj z vso sodr-go, ke r bo vedno p r e p i r , « j i je odgo-

Dva jedilnika, k i ju hitro pripravimo z meša lcem v o r i l a n a t o Rekar jeva . P red laga la je, naj si od njenega m o ž a izposodi nekaj

Mešalec al i mixer je zelo uporaben Čežana : 750 g jabolk, 100 g sladkorja, denarja za nakup lastnega pralnega gospodinjski pr ipomoček. Zlasti je potre- sok 1 limone. — Jabolka olupimo in oči- stroja. Te ponudbe pa M o č n i k o v a ni ben pri pripravi hrane za bolnike, za stimo peščišča. Zdrobimo j ih v mešalcu sprejela. s tare jše l judi in za dojenčke. — skupaj s sladkorjem, limoninim sokom » Z a d o v o l j n a sem, da bo v h iš i en

V naših trgovinah dobimo dve vrsti in nekoliko vode. stroj, k i ga bomo lahko v s i uporab-meša lcev : na vodni pogon — hidromiz Namesto čežane lahko post režemo s l ja l i ,« je i z j av i l a . in e lektr ični mešalec, k i ga izdeluje do- poljubno solato. Gospa Rekar jeva je b i l a zaradi teh mača tovarna »Niko« v Železnikih. Pro- Nekateri uvoženi mešalci imajo še ne- besed u ž a l j e n a in š e t is t i v e č e r je 0 dajajo pa tudi uvožene, k i se po kako- kaj drugih delovnih faz. V s i ti deli sku- vsem obvest i la pr i ja te l j ico, vosti ne razlikujejo od domačih, so pa paj predstavljajo nekak kuhinjski robot. » Z M o č n i k o v o je pa res k r iž ,« je znatno dražji . Opravljajo pa naslednja dela: zače la . »Niko l i se ne bo znala o b n a š a t i

Pri pripravi hrane v mešalcu moramo 1. mešalec, med b o l j š i m i l j u d m i . T o l i k o t ruda me 2. z drugim delom lahko pripravimo je stalo, ko sem jo p r iva ja la na dober

čiste sadne sokove — tekoče sadje — z okus i n jo seznanjala s p r i ja te l j i , pa vsemi vitamini. V s t rojčku nam ostane vse zaman. V i d i se j i , da n ima prave le popolnoma suha s taničnina, vzgoje, s icer b i se n a u č i l a ves t i tako,

3. mlinček za kavo, kot se spodobi v bo l j š ih f a m i l i j a h , « je 4. skleda s pripravo za mesenje kva- poudar i la .

g i mešalcem?

paziti na naslednje: 1. V s a živila, oziroma dodatke, k i j ih

bomo potrebovali, moramo imeti v b l i ­žini mešalca, že očiščene in pripravljene, ker je delo z njim zelo naglo.

2. Trdnejše tvarine je treba najprej razdrobiti in to z nekoliko vode, nato S e n e 9 a a l i kakega drugega sl ičnega testa, T o v a r i š i c a M o č n i k o v a pa dobro ve,

5. skleda s pripravo za stepanje snega da je med njo i n Rekar jevo prepad, iz beljakov in za mešanje biskvitnega k i ga ne bo m o g o č e premost i t i . Vendar testa ali s l ičnega — (tudi suhega mleka), j i n i ža l za to. D o k l e r bo Rekar jeva

6. priprava za ribanje oz. rezanje repe, o b o ž e v a l a le denar i n dobre famil i je , pese, zelja, krompirja itd. S. B. bosta ostal i t u jk i kot sta b i l i dosle*j.

dodajamo šele mehkejše tvarine in teko­čine.

3. Pri pripravi zelenjavnih jedi je treba nalit i v meša lec najprej nekoliko vode.

4. Za pripravo tolčene smetane je treba mešalec vključit i le kratek čas .

5. Ne smemo ga imeti v pogonu dlje časa brez prestanka. Vkl jučujemo ga le po eno do dve minuti, kar zadostuje, da se hrana razdrobi in razmeša.

Navajam dva primera preprostih in cenenih jedilnikov, k i j ih pripravimo z mešalcem.

I. Paradižnikova Juha — (v času, ko ni svežih paradižn ikov pa juho »Argo«.)

Za parad ižn ikovo juho potrebujemo: 500 g paradižnikov, 1 čebula, 50 g ma­ščobe, 1 1 vode, surov krompir, sol, pa­prika, malo sladkorja in jušnih začimb.

Paradižnike in čebulo razrežemo in dušimo na maščobi . Krompir zrežemo na koščke in ga z dušeno mešanico v me­šalcu zdrobimo. Dodamo tudi nekaj vode. Nato damo mešanico v ostalo vodo, za­činimo in prevremo.

Kot glavno jed imamo mlečen r i i , pre­lit z jabolčno čežano. — Za čežano po­trebujemo: surova, olupi jena jabolka, zrezana na krhlje, malo limonine lupine in soka in sladkorja po okusu, (za odra­sle lahko curek ruma) ter malo mlačne vode ali mleka —- toliko, da so jabolka pokrita s tekočino do ' /« viš ine. Mešamo približno eno minuto.

II. Jetrna Juha: 150 g telečjih jetre, 100 g moke, 1 čebula , 7* l vode, malo naribane limonine lupine, majaron, sol, 1 1 vode, 50 g maščobe, zfezan zelen pe-terši l j . — Jetrca (malo narezana), moko, čebulo (tudi narezano) in V« 1 vode me­šamo v mešalcu 2 minuti. Maso damo v 1 1 vode, začinimo in kuhamo 5—10 mi­nut. Nazadnje dodamo še sesekljan zelen peterš i l j . Namesto moke lahko damo su­rov, na koščke zrezan krompir, k i se zdrobi skupaj z jetri.

Glavna )ed: Krompirjevi zrezki z Ja­bolčno čežano ali s solato: 2 Jajci, 1 kg surovega krompirja, sol, mala čebula, 150 g moke, maščoba za pečenje . — Krompir umijemo, olupimo in zrežemo na koščke . Nato damo v mešalec 1 jajce, polovico krompirja in začimbe. Mešamo, da se krompir zdrobi. Na isti način pri­pravimo še drugo polovico krompirja. Nazadnje v vso maso zamešamo še moko, z žlico oblikujemo h lebčke in zapečemo na vroči maščobi .

RECEPTI J E D I L N I K

K O S I L O : Ohrov tove klobasice v omak i K r o m p i r j e v a solata s h renom R o ž i č e v a potica Sadni sok

V E Č E R J A : Testenine s s i rom R a d i č s f ižolom

Ohrovtove klobasice v o m a k i : 10 l ep ih ohrov tov ih l is tov, krop. Nadev . 3 d k g mast i , č e b u l a , o sminka l i t r a r i ža , 15 d k g kuhanega a l i p e č e n e g a mesa, š čep popra, sol , zelen p e t e r š i l j , 1 jajce. O m a k a : 5 dkg mast i , 1 ž l i čka p a r a d i ž ­n ikove mezge, sol , 1 d l k i s le smetane.

Oprane ohrovtove l is te pol i jemo s k ropem. K o se z m e h č a j o , j i h dobro cdcedimo, nadenemo, zv i jemo, l is te na konceh zapognemo, n a l o ž i m o klobase drugo poleg druge v kozico, p r i l i j emo zajemalko tople vode in d u š i m o . Nato p r i l i j emo omako i n ponovno prevremo. Nadev : N a mast i p r e p r a ž i m o sesekljano č e b u l o , dodamo r iž , p r i l i j emo nato malo tople vode in na pol z d u š i m o . Nato dodamo zmleto meso, d i š a v e in jajce ter dobro p r e m e š a m o . O m a k a : N a masti p r e p r a ž i m o moko, š e svet l i p r i l i j emo p a r a d i ž n i k o v o mezgo, m a U zal i jemo z vodo, osol imo, dobro prevremo, nakar dodamo še smetano.

K r o m p i r j e v a solata s h renom: 1 in pol k i log rama k rompi r j a , sol , 1 d l v roče juhe, 1 č e b u l a , k is , olje, koren ina hrena.

K r o m p i r skuhamo, o lup imo, ga z r e ž e m o na rezine, osol imo i n pr i l i jemo v r o č o juho. Rah lo p r i m e š a m o sesekljano č e b u l o , k i s i n olje. Nazadnje dodamo nar iban hren.

R o ž i č e v a pot ica : Testo: 40 d k g moke, 2 d k g kvasa , č e t r t l i t r a mleka , 4 dkg margarine, 6 dkg s ladkorja , sol , 1 jajce, l i m o n i n a lup in ica . Nadev : č e t r t k i l o ­grama r o ž i č e v e moke, 2 d l vrelega ml eka , 2 žl ici drobt in , 3 ž l ice sladkorja, za oreh margar ine , l imon ina lup ina .

Testo: Prese jani m o k i dodamo vzhajan kvas , v m l e k u stopljeno maščobo , s ladkor , rumenjak, sol in d i š a v e . Stepamo tako dolgo, da se loči od sklede in kuha ln ice , nato testo potresemo z m o k o in ga pust imo vzhaja t i . K o n č n o g a

razval jamo v pravokotn ik , n a m a ž e m o z nadevom, zv i jemo in p o l o ž i m o v dobro n a m a š č e n gl inast model . Pus t imo ponovno vzhaja t i , nakar ga n a m a ž e m o z

bel jakom i n p e č e m o 45 minut . Nadev : R o ž i č e v o moko pol i jemo z v re l im mlekom, dodamo k r u š n e drobt ine, s ladkor , margar ino i n d i š a v e ter dobro p r e m e š a m o .

Testenine s s i r o m : S l an krop, 1 d robna č e b u l a , 1 j uhan kocka , sol , 40 dkg testenin, 10 dkg s i ra , 3 dkg surovega masla .

V s lani vod i p r i b l i ž n o 5 minut kuhamo č e b u l o in kocko juhana . Nato č e b u l o odst ranimo i n v is t i vod i skuhamo testenine. K u h a n e splaknemo 2

m l a č n o vodo, j i h postavimo na toplo in potresemo s s i rom ter z r az top l j en ih su rov im mas lom, nato j i h serv i ramo.

R a d i č s f i žo lom: č e t r t k i log rama r a d i č a , č e t r t k i log rama f ižola , 3 ž l ice olja« k isa po okusu , sol.

O č i j č e n e m u in opranemu r a d i č u p r i m e š a m o s lan fižol. V s e skupaj zabe­l imo z o l jem i n k i s o m in po okusu osol imo. *

Za ki a K r a j š e Š T E V I L Č N I C A

1. 13 14 1 17 11 7 9

2. 9 12 17 7 11 1 14

3. U 12 17 7 11 1 M 4. 13 1 18 14 12 10 1

5. 9 14 12 9 12 3 7

0. 9 12 14 12 16 1 11

7. 14 1 6 1 11 7 11

8. 11 4 1 13 4 10 8

9. 8 1 10 12 17 4 2

10. 13 14 12 5 4 15 12

11. 13 14 12 16 12 16 7

z i m s k e v e č e r e Besede pomeni jo : 1. jur is t , 2. p red­

hodn ik » G l a s a G o r e n j s k e « , 3. č a s n i k a r , 4. p o t u j o č a s t r a ž a , 5. a l igator, 6. nekda­nj i naz iv sedanjega S D T r i g l a v iz K r a ­nja, 7. n a j s l a v n e j š i v i r tuoz na v i o l i n i , 8. mesto v I t a l i j i , 9. v r h v J u l i j s k i h A l ­pah, 10. akademsk i naziv, 11. p ra l ik .

10

R E Š I T V E I Z P R E J Š N J E Š T E V I L K E

P i r a m i d a : 1. a, 2. as, 3. pas, 4. past, 5. stepa, 6. presta, 7. spretna, 8. presne­ta, 9. neprestan.

Š t e v i l č n i c a : 1. ko lar , 2. Potokar , 3. K a r p a t i , 4. protokol , 5. kolomaz, 6. sk lop­ka , 7. K leopa t r a , 8. K l i n a r , 9. Rut i tovec, 10. s trupena.

. l i l i

i ' < <!<• imajo naslednji pomen: ! -č r k e , 2. gi k i 6l k i , 3. povr tn ina , 4- v la voda , 5. več j i kra« na Gorenjske ^ 6. posnema, 7. dotoka, 8. pr l jamra, pregr inja lo .

Page 7: AKTUALNO VPRAŠANJ Žreb je odločil - Arhivarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/54992384_1958_22_L.pdfAKTUALNO VPRAŠANJ Gospodarske organizacije se morajo Čimpreje lotili izdelave svojim

K R A N J , 21. M A R C A 1958 Glar Gorenjske 7

Razgovor s 84-letnim železarjem na Jesenicah

ce m 3 sinovi - skupno 160 let v Železarni Peter G l u h a r se je sprva skoraj p r e s t r a š i l . Saj je

pa b i lo res neko l iko presenet l j ivo. N e p r i č a k o v a n o se je pred n jegovim domom v S l i v n i c i p r i C e l j u u s t av i l lep avto i n r e k l i so m u , da ga bodo od­pe l ja l i naravnost na Jesenice.

P o č a s i je r azumel . N a s v e č a n o s t s tar ih, z a s l u ž n i h ž e l e z a r j e v . K o l e k t i v Ž e l e z a r n e je poslal ponj. R e d k i so b i l i p r imer i , da b i se v svojem skromnem, t rdem ž iv l j en ju v o z i l s t a k i m avtom.

Slovesnost v njegovih, s tar ih Jesenicah, v Ž e l e ­za rn i n i b i l a b u č n a , b i l a je skromna, toda lepa. Zbra lo se je mnogo delavcev, k i so dolga dolga leta p reb i j a l i m a n i n o v k e in izpod rokava opazoval i sr-š e č e iskre, delavcev, k i so desetletja z v e l i k i m i k l e ­š č a m i g rab i l i za razbeljeno že lezo , na tovar ja l i t e ž k o p l o č e v i n o .

M e d n j i m i je b i l 84-letni Peter n a j s t a r e j š i . N a d "0 let je že preteklo, odkar je v tovarn i d v i g n i l zadnjo p l ačo . Po t em si je i z b r a l m i rno S l i v n i c o na Š t a j e r s k e m za p o č i t e k po skoraj 38 le t ih nepretrga­nega dela v Ž e l e z a r n i . Res je' b i l Peter n a j s t a r e j š i , toda na tej s lovesnosti n i b i l sam iz rodbine. Razen njega so b i l i tam tudi njegovi s i nov i M a t e v ž , A n t o n i n Peter , ka j t i ko se je s tar i Peter k o n č n o u m a k n i l i zpred mar t inovke , so na njegovem mestu osta l i š e t r i je s inov i . Z v e č j o a l i m a n j š o r az l iko imajo danes vs i , oče i n tr i je s inov i , po 40 let nenehnega dela v Ž e l e z a r n i , skupno 160 let. I n ka r je posebej zan i ­m i v o : v s i s inov i so b i l i ž e r j a v o v o d j e .

Obisk za G r a š č i n o Predno je stari Peter odpotoval nazaj z Jesenic,

smo ga po i ska l i p r i s inu A n t o n u za G r a š č i n o , k je r se je z a d r ž e v a l . Š i r o k a p l e č a i n š e danes bistre, jasne oči so dokazovale nekdanjo s i lo tega ž e l e z a r -

ja . E d i n o s luh m u je delno opeša l , toda na p o č a s n o i n r a z l o č n o v p r a š a n j e je takoj odgovarja l brez za­drege.

»Da , 1899. leta sem zače l delat i v Železarni , '« Je povedal m o ž a k in podpr l brado z m o č n i m i , k o š č e ­n i m i r o k a m i .

» K a t e r i so, očka , vas i na j t ež j i a l i pa n a j l e p š i spomin i na delo v Ž e l e z a r n i ? «

R a h l o se je nasmehni l , oči so se m u mladostno zasveti le i n že je b i l zb ran :

» V i d i t e t u « — je pokaza l levo roko, k jer ima t r i p i s te odrezane do polovice. » G r m a d a n a l o ž e n e p lo­č e v i n e se je n e k o č usu la name. Odsekalo m i je prste, odtrgalo kos stegna i n peto na nogi . P o l leta sem se zd rav i l . « Nenadoma se m u je glas us t av i l i n nekaj bolestnega je b i lo v ide t i na l i c u . Toda le za h ip . » P o t e m pa se je z ače lo t e ž k o ž iv l j en je ,« je nada l jeva l počas i . » Z a t e ž k o delo n i sem v e č b i l . Z a p o s l i l i so me za n o č n e g a č u v a j a . P re j sem z a ­s luž i l tud i 100 k r o n na mesec, č e p r a v sem de la l 12 ur. Po t em pa samo 60 kra jcar jev na dan. D o m a pa 14 otrok v eni sami sobi! In zmeraj n o č n a , samo n o č n a s l u ž b a od 1902. do 1936. l e t a . «

K a j b i se p r i t o ž e v a l ? Ob tem pr ipovedovanju so se v s i l i l e m i s l i na

d a n a š n j e zakone o n o č n e m delu , o sk rb i za d r u ž i n a s š t e v i l n i m i o t rok i , sk rb i za p o n e s r e č e n c e na delu .

» S t e b i l i kaj b o l n i ? « » N i k d a r , « je o d v r n i l hi t ro, brez pomis leka . Po t em

pa se je poglad i l po l i c u , pogledal skozi okno na z a s n e ž e n e stare strehe i n p o p r a v i l : » J a , č a k a j t e ! E n k r a t sem b i l hudo slab. Tokra t n i sem še l na » š ih t« . N e k d o m i je m o r a l p regr iz t i v ino . D r u g a č e n i sem n ikda r zamudi l , n ikda r i s k a l z d r a v n i k a . «

r

1. moSko kolo znamke » R o g « — Peter D r i n o -vec, S t rahin j 64, N a k l o ; 2. r ad i j sk i spre jemnik znamke » V e s n a « — F r a n č i š k a Sifrer , P š e v o 8, Besn ica ; 3. namizn i av tomatsk i te lefonski aparat n a j n o v e j š e izdelave ( » I s k r a « , K r a n j ) — A n d r e j Hafner , Trn je 17, Sk. L o k a ; 4. p i s a r n i š k a repre-zentr .nina namizna garn i tura (Tovarna gumbov, K a m n i k ) — Ivan K e r n , Orehovl je 12, K r a n j ; 5. l e ž a l n a b laz ina (Tovarna gumi j ev ih izde lkov » S a v a « , K r a n j ) — M a r i j a Rob ič , Sp. P l a v ž 18, Jesenice; 6. p r e š i t a odeja (Tovarna p r e š i t i h odej » O d e j a « , Sk . Loka) — J o ž e Verce , Zabn ica 35; 7. zavoj tkan in ( B o m b a ž n a pred i ln ica i n tka ln i ca Trž ič ) — Ivan B u č a r , P o t o š k a 3, J a v o r n i k ; 8. p l a ­n in sk i ve t rn i j op ič (Gor. ob l ač i l n i ca , Kran j ) — M a r i j a T ruden , Cankar j eva 6, K r a n j ; 9. blago za m o š k e h l a č e - kamgarn (Trg. podjetje » G o r e n j e « . K r a n j ) — Franc Lav t a r , G o d e š i č 53, Sk. L o k a ; 10. v r e č a bele moke (Trgovsko podjetje » K l a s j e « , K r a n j ) — J a n z B o z o v i č a r , Zadobje 11, Gorenja vas ; 11. par m o š k i h č e v l j e v (Tovarna obutve » P e k o « . Trž ič ) — C i r i l Porenta , M e n g e š 104;

12. damsk i d e ž n i k ( d e ž n i k a r J enko A l o j z , K r a n j ) — N e ž a L i k a r , U l i c a heroja B r a č i č a 3, T r ž i č ; 13. garni tura robnega orodja (Tovarna kos i n sr­pov, Trž ič ) — Ivanka Z u p a n č i č , St. F u ž i n a 48; 14. garni tura poljedelskega orodja (Tovarna kos i n srpov, Trž ič ) — M i r k o G r i l c , Pa r t i zanska 4, R a d o v l j i c a ; 15. par ž e n s k i h p lesnih č e v l j e v (Tr­govina » G o r e n j k a « , Kran j ) — U r š u l a K n i f i c , Z g . B - s n i c a 5, Besn ica ; 16. par ž e n s k i h č e v l j e v (To­varna obutve » P l a n i k a « , K r a n j ) — Jus t ina J a l o ­vec, P l an ina 27, K r a n j ; 17. garni tura za gospo­dinjs tvo dr. Oetk Tja ( - O p r e m a « , Kran j ) — Z d e n ­ka Petac i , K a m n i k - m e s t o 97; 18. damsk i k lobuk (»Seš i r« , Sk. l o k a ) — Janez Logar , Studor 23, Boh . Srednja vas; 19. m o š k i k lobuk (-.Sešir«, Sk. Loka ) — M a r i c a Berce , D r a ž g o č e 58, Ž e l e z n i k i ; 20. m o š k a srajca (»Sp ik« , K r a n j ) — Janez Zevn ik , M a v č i č e 4, S m l e d n i k ; 21. m o š k a srajca (Trgovina »pr i K r a n j c u « , Kran j ) — Ivana Polajnar , O l š e -vek 31, P reddvor ; 22. 1 kg volne (Pred i ln ica , B e ­gunje) — J o ž e G r i l c , G o d i č 8, S tahovica ; 23. en k i l o g r a m volne (Pred i ln ica , Begunje) — Franc Strelec, Suha 17, K r a n j ; 24. b lazina za stol (»Ta­p e t n i š t v o « , K r a n j ) — Franc Polak , Mojs t rana 52; 25. par per lon nogavic (Tovarna nogavic, Lesce)

— Ivana Perko , Pro le ta rska 14, T r ž i č ; 26. par per lon nogavic (Tovarna nogavic, Lesce) — P a v e l C a d e ž , Gor . Dobrava 6, Gorenja vas; 27. par otro­š k i h sandal (Tt*">vina » G o r e n j k a « , K r a n j ) — Stanko A ž m a n , B o h . B i s t r i c a 41; 28. par o t r o š k i h sand d ( » P l a n k a « , K r a n j ) — A n d r e j Zarge j , G r a d 41, C e r k l j e ; 29. pol tone premoga ( - K u r i v o « , K r a n j ) — Janko P o t o č n i k , R a k o v i c a 12, Besn ica ; 30. pol tone premoga ( » K u r i v o « , Kran j ) — M a r i j a P i r č . Orehek 26, K r a n j ; 31. l eža ln i stol (»Ro le t a« , K r a n j ) — Mar je ta P i b e r n i k . Smarca 10, K a m n i k ; 32. k u h i n j s k i stol (^nton K o s , mizar , K r a n j ) — Ivan Tomaz in , N a k l o 5; 33. po l j sk i šo lsk i s tol ( »Ro le t a« , Kran j ) — C i l k a U š a j , B l e j ska 63, Jese­nice; 31. kuh in j ska miz i ca s predalom (Ivan P i r -nat, mizars tvo, Z l . polje, Kran j ) — V i n k o J a n š a , Gor . Sava 49, K r a n j ; 35. v i n s k i servis (Zeleznina, Radovl j i ca ) — Franc K o š n j e k , K o k r i c a 35, K r a n j , 36 blok trapist s i ra ( Z a d r u ž n a mlekarna , Ci rče) — Franc O k o r n , P l an ina 24, » I s k r a « b l o k i , K r a n j ; 37. s teklenica v ina (Vino Kran j ) in h ladna ondu-laci ja (B r iv . friz. salon, Kran j ) — R o z i k a K o ž e l j , B o l n i š n i c a , S e ž a n a ; 38. s teklenica v ina (Vino, K r a n j ) l n hladni ondulac i ja (Br iv . fr iz. salon, Krun j ) — A n t o n Sa jovic , V i s o k o 75, Š e n č u r ; 31. torta (Mestna s l a š č i č a r n a , K r a n j ) — Roza l i j a P o t o č n i k , G r a d 99, B l e d ; 40. termos s teklenica ln 2 č r n i l n i k a (Trg. podjetje » E l i t a « , K r a n j ) — J a ­nez Narobe, Cerk l j e 33; 41. salama (Mestna k l a v ­nica . K r a n j ) — Ivanka J u d e ž , K o k r a 48; 42. h leb Rlra ( K Z Sk. Loka) — Ivanka J a k o m i n i , P o d b o r š t St. in. K o m e n d a ; 43. b laz ina za stol ( T a p e t n i š t v o , Radovl j ica) — V i n k o Tep ina . Jezersko 61; 44.

2 plosnat i i n 1 t r ioglata p i l a ( P i l a m a » T r i g l a v « , Trž ič ) — F r a n c k a M a r k i č , S t rahin j 75, N a k l o , 45. l i t e r ž g a n j a (gostilna » P o t o č n i k « , Bis t r i ca ) — Ivan K I undienst, L o k a 26, K r i ž e ; 46. s teklenica fernet (Hotel » P o š t a « , Jesenice) — Peter J e r i č , St. U r š k a gora 10, C e r k l j e ; 47. s teklenica fernet (Hotel - P o š t a « , Jesenice) — Gregor Jelene, P r i m ­skovo 91, K r a n j ; 48. s teklenica fernet (Hotel » P o ­š t a « , Jesenice) — V i k t o r E r m a n , Lesce 118; 49. s teklenica l ike r j a (Hotel » P o š t a « , Jese­nice) — Janko Godnov , K o r o š k a 28, T r ž i č ; 50. ste­k l en i ca l i ke r j a (Hotel » P o š t a « , K r a n j ) — He lena Jenko , D r u l o v k a 39, K r a n j ; 51. s teklenica l i ke r j a (Trg. podjetje » P o t r o š n i k « , K r a n j ) — Z v o n k o Hras tar , Mojs t rana 46; 52. s teklenica l ike r j a (Go­s t insko podjetje » S t a r i M a v e r « , Kran j ) — P a v e l Rogel j , P r i m s k o v o 229, K r a n j ; 53. s teklenica l i ­kerja (Trgovina S t r a ž i š č e ) — M i h a e l Draks le r , Labore 37, K r a n j ; 54. s teklenica l i ke r j a (gostilna » M a r i n š e k « , Nak lo ) — Eg id i j Rehberger , N o v a vas 12, P reddvor ; 55. s teklenica l i ke r j a (Restav­raci ja » I s k r a « , K r a n j ) — M i l a n Ž e m l j i c , K i d r i ­č e v a 33, J a v o r n i k ; 53. s teklenica l ike r j a (Restav­raci ja i n p r e n o č i š č a » P r i P o š t i « , Trž ič ) — A l o j z Ber tonce l j , Gor . vas 21, Sk. L o k a ; 57. s teklenica l i ke r j a (Restavraci ja » J e l e n « , K r a n j ) — Marje ta Godec, B o h . B i s t r i c a 147; 58. s teklenica s l ivovke (Vino , Bled) — Nace A l j a n č i č , C i r č e 6, K r a n j : 59. s teklenica f r u š k o g o r s k e g a bisera (Hotel G r a j ­s k i dvor , Radovl j ica) — V i n k o I v a n u š i č , Cesta talcev 14, S'?. L o k a ; 60. s teklenica l i ke r j a (Gost. pod j . » T u r i s t « , Lesce) — A n t o n Berdajs , D v o r s k a vas 18, Begunje ; 61. s teklenica l i ke r j a ( D r u š t v o upokojencev, K r a n j ) — Jakob P o g a č n i k , Zabrek-ve 10, Se lca ; 62. 2 kg oven m i l a (Tovarna m i l a » O v e n « , K r a n j ) — M i l a n GajSek, Cesta na G o l ­n ik 20, K r a n j ; 63. 2 kg oven m i l a (Tovarna m i l a » O v e n « , Kran j ) — A n t o n S t r i t i h , B i s t r i c a 10, T r ž i č ; 64. 2 k g oven m i l a (Tovarna m i l a » O v e n « , K r a n j ) — M i l a n K e r s n i k , L e š e 1, Brez je ; 65. 2 kg j a j č n i h testenin i n dozo marmelade (Trgovina S t r a ž i š č e ) — Stan is lav Pevec, Hu je 81, K r a n j ; 66. k rava ta (Svi lani t , K a m n i k ) — Franc Er javec , Stara vas 59, Z i r i ; 67. ogledalo (Steklarstvo, Kran j ) i n s teklenica v i n a (Hotel E v r o p a , K r a n j ) — M a t e v ž U š e n i č n i k , Podgora 25, Gor . vas; 68. ogledalo (Steklarstvo H l e b š , Kran j ) i n s teklenica v i n a (Jelon, Kran j ) — Ivanka Smokavec , K a m -nje 2, B o h . B i s t r i c a ; 69. k rava ta (Svi lani t , K a m -n k ) in s teklenica v ina (Vino, Kran j ) — Ida K u s , Po l jane ; 70. s teklenica v ina (Vino , K r a n j ) i n re­zalna deska (Roleta, K r a n j ) — Avgus t S l ibar , P a l o v č e 17, Brez je ; 71. rezalna deska (Roleta, Kran j ) i n s teklenica v ina (gost. podj. S ta r i M a v e r , K r a n j ) — A p o l o n i j a Rev , Po tok i 17, J a v o r n i k ; 72. bute l jka v ina (Restavraci ja » I s k r a « , K r a n j ) i n 2 s tek len ic i v ina (Vino , K r a n j ) — V i n k o Lav ta r , Sutna 37, Zabn ica ; 73.2 s teklenic i desertnega v i ­na (» Izb i r a« , K r a n j ) i n rezalna deska (Roleta, Kran j ) — Franc Dolen , G o l n i k 30; 74. 5 k r an j sk ih klobas (Mesarsko podjetje Naklo) i n s teklenica vina ( V i n o « , K r a n j ) — Ivana S tanovnik , Z i r i št . 14; 75.5 k ran j sk ih klobas (Mesarsko podjetje Naklo) in s teklenica v i n a (Vino , K r a n j ) — J u r i j T iča r , Za log 15, C e r k l j e ; 76.5 k r an j sk ih klobas (Mesarsko podjetje Naklo) l n s teklenica v ina (Vino , K r a n j ) — M a r i j a L i k o z a r , P rcdos l j e 48, K r a n j ; 77. s teklenica l i ke r j a - ma la ( » K a s t a « , Jesenice) i n s teklenica v i n a (Vino , K r a n j ) — J a ­nez K e p i c , P o d r e č a 10, S m l e d n i k ; 78. s teklenica v ina (Hotel » E v r o p a « , K r a n j ) i n s teklenica m a l i -novca (Vino , K r a n j ) — Franc Sote l j , L o k a 13, K r i ž e .

Izžrebanci lahko dvignejo dobitke oziroma na­kazila v naši upravi v Kranju, Koroška cesta 6, od 24. t. m. naprej od 7. do 14. ure. Dobitnike opozarjamo, da morajo nagrade dvigniti najkas­neje v 3 mesecih, to Je do 24. junija 1.1.

V p r a š a n j n i b i lo v e č . B e l e ž n i c a i n s v i n č n i k nista b i l a v e č potrebna. Razgovor se je spremeni l v p r i ­jetno d o m a č e kraml janje . Peter je š e i n š e govor i l o t e ž k e m delu svoje dn i , ko so p r i znava l i le m o č n e roke i n š i r o k a p l e č a , o svo j i n i z k i p l ač i , o n o č ­nem delu in t e ž k e m ž iv l j en ju d r u ž i n e .

» S e niste p r i t o ž e v a l i ? « N a i v n o je bi lo to v p r a š a n j e , vsaj za očka , k i je

b i l vajen takratnega ž iv l j en ja . » K a m naj b i se p r i ­tož i l ?« je dejal k ra tko i n s tem povedal r az l iko o sk rb i za č l o v e k a pred 60. le t i i n danes. » D a n e s je vse d r u g a č e , « p r a v i nato. » V s e na š k r i p c e , dv iga la , vse zavarovano i n u r e j e n o . « Noter v ž e l e z a r n o n i še l pogledat, kot je dejal . Toda že na zunaj v i d i ve l i ke spremembe. V i s o k i nov* kauper j i , nov i od-

P E T E R G L U H A R

d e l k i i r z last i skrb za delavca. G i n j e n je b i l , ko je p r ipovedoval , kako so ga p r i š l i iskat z avtom, kako so m u čes t i t a l i , m u izroči l i lepo d ip lomo i n nagrado. Potem, kot da m u je zmanjkalo sape. N e ! L e nekaj se m u je zalesketalo v očeh . V š i r o k i h prs ih , k i so se skozi 40 let dela ut r jevala ob že lezu i n j e k l u , je ostalo še v e l i k o prostora za nekaj mehkega, to­plega, ob d a n a š n j e m mora lnem pr iznanju njegovega dela i n dela njegovih nas lednikov: s inov i n vnukov , k i nadaljujejo t radic i jo starega o č k a , že l eza r j a Petra .

K. M .

KZ Dovje-Mojstrana postaja organizator kmetijske

proizvodnje v K m e t i j s k a zadruga Dovje -Mojs t r ana je Imela

p r e j š n j o nedeljo svoj redn i le tn i o b č n i zbor. U d e ­l ežba na zboru je b i l a zelo zadovol j iva .

O b č n i zbor je spreje l gospodarski n a č r t ter r e š i l nekatere probleme zadruge. N a j v e č j a skrb zadruge bo letos p a š n i k Be lo polje, k i se bo postopoma spremeni l v gospodarski obrat na ta n a č i n , da se bodo na p a š n i k u uvedle č r e d i n k e in i zvrš i l a adap­tacija h leva , da bo m o ž n a skupna molža . V p a š n i ­š t v u na tem p o d r o č j u ž iv i že desetletja t iha za ­d r u ž n a kooperaci ja , dat i pa j i je treba organizac i j ­sko gospodarsko ob l iko .

K o l i k o r bo O b č i n s k i l j udsk i odbor Jesenice izda l dovoljenje za č i š č e n j e p a š n i k o v , bo zadruga iz i z k u p i č k a od prodanega lesa gradi la h lev na p l a n i n i Rožci .

Zadruga bo v r š i l a poizkusno gnojenje z u m e tn im i gno j i l i . Nadal je so se v zadrugi u v e d l i d r u ž i n s k i de lež i . O b č n i zbor pa je tudi prve že sprejel ter j i h i z v o l i l v up ravn i i n p o s p e š e v a l n e odbore. Sprejet i so b i l i tudi pos lovn ik i p o s p e š e v a l n i h odsekov, tako da se v zadrugo oziroma v z a d r u ž n o upravl janje zajame kar n a j v e č z a d r u ž n i k o v .

K e r so b i l i s t roj i , z las t i kos i ln ice , slabo i z k o r i ­š č e n e , bo zadruga le-te pogodbeno dajala zaintere­s i r an im z a d r u ž n i k o m v uporabo prot i o d š k o d n i n i ter na ta n a č i n uved la strojne skupnost i . Strojno skup­nost tvor i jo tudi č l a n i iz oddaljene vas i Radovne , k i že v e č let uporabljajo bencinski motor, letos pa se j i m bo dode l i la š e mla t i ln i ca . Zadruga je tud i u k i n i l a eno t rgovsko poslovalnico.

V s i u d e l e ž e n c i o b č n e g a zbora ugotavljajo, da za­upanje v zadrugo raste, naraslo je č l a n s t v o , narasle so h ran i lne vloge, kakor tudi posoji la z a d r u ž n i k o m , ž iv ina se ko lek t ivno zavaruje, m l e č n o s t p r i k r a v a h je znatno narasla, ustanavljajo se strojne skupnost i , n a j t e ž j e naloge pa imata p o s p e š e v a l n a odbora za gozdarstvo in p a š n i š t v o . F z

Vzd rzevanje ne izda mnogo Cesta D o m ž a l e — D u p l i c a je ena n a j p r o m e t n e j š i h

v k a m n i š k e m oko l i šu , saj mora prenesti vsak dan nad 2000 ton obremeni tve. — R a z u m l j i v o je, da ob takem prometu nobeno v z d r ž e v a n j e ne pomaga k dobremu stanju ce s t i š ča . K e r gre cesta skozi nase­ljene kraje, je ž e s higienskega s t a l i š ča potrebno, da dobi č i m p r e j asfaltno ces t i š če .

V S E GRE POD CESTO N a nasprotni strani ceste pri

Kmetijski zadrugi v Lescah, prav tam, kjer Je tudi avtobusno posta­jališče, je sl ika takale. Oglasna

deska, k i ni za Lesce nič kaj l ična in prometno znamenje na vrhu klanca proti železniški progi, se vse bolj nagibata pod cesto. Tudi tu velja isti zaključek — malo­marnost, k i bi jo le kazalo odpra­vi t i , preden bosta obe tabli na tleh.

K O L I RES PRECEJ ZDRŽIJO! Ob cesti od Lesc proti Hlebcam

Je telefonski drog na levi strani ceste že dlje časa podprt kar z navadnima koloma. Vaščani , k i

smo j ih povprašal i , so nam pove­dali, da je takole približno že en mesec. Dobro, da kola toliko vzdr-žita, sicer . . .

Prav gotovo pa vsega tega ne moremo imenovati drugače kot — malomarnost. Upajmo, da bodo popravili , preden se bo vse sku­paj zrušilo. N A BLEDU JE . N A B L E D U N I . . . £ Ob glavni cesti, k i vodi okrog Jezera, se posebno ob deževnih dnevih in pri odjugl r u i l kamenje na cesto ter ogroža mimoidoče. Prav b i bilo, da bi zavarovali ce­sto in promet na njej. 0 Tudi prehod skozi predor na glavni cesti v Ml ino nI brez ne­varnosti, posebno za pešce, ker se pozimi lomijo s stropa predora ledene sveče, pa tudi kamenje se k r u i i . A H bi se ne dalo pod stro-pom nabiti desk? £ Prodaja kino vstopnic Je na Bledu dokaj mučna zadeva za ča-kalce v vrsti , ker n i nobenega reda. Dolžnost uprave kina b i bi la , da bi poskrbela za red pred bla­gajno. % Leseni provizorij pred hotelom »Trst« služi za vse drugo prej kot za lepoto. Verjetno bi zidan most dokaj bolj polepial tamkajšnjo okolico.

N A S l N A R O Č N I K I P R E J E L I Z A V A R O V A L N I N O

D r ž a v n i zavarova ln i zavod, po­d r u ž n i c a Radov l j i ca , nas je ob­ves t i l , da je nakazal tov. V a l e n ­t inu B o h i n c u iz Ziganje vasi 7, p. K r i ž e , 12.000 d in kot o d š k o d ­nino za 3 0 % inval idnos t : t ova r i ­šu Janez Najrliču iz Sp . B r n i k o v št . 13, p. Cerk l j e , 4800 d in kot od­š k o d n i n o z a 12 % trajno i n v a l i d -

ost; tov. F r a n č i š k i Menc inge r ­j e v i iz B o h . B i s t r i ce 8800 d in kot o d š k o d n i n o za 20 % trajno i n v a ­lidnost ter tov. J o ž e t u F i l e j u iz Zasipa 49, p. B l e d , še 2000 d in akontaci jo v znesku 8000 d in je

dobi l i z p l a č a n o že 17. sept. 1957) kot o d š k o d n i n o za 45 % trajno inval idnost .

Vse n a r o č n i k e » G l a s a G o r e n j ­s k e « opozarjamo, da so zavaro­vani , če imajo v p l a č a n o vsaj m e s e č n o n a r o č n i n o (50 dinarjev) vnaprej :

za p r imer smrtne nezgode za 20.000 d inar jev;

za p r imer trajne nesposobno­sti za delo za 40.000 dinar jev.

Page 8: AKTUALNO VPRAŠANJ Žreb je odločil - Arhivarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/54992384_1958_22_L.pdfAKTUALNO VPRAŠANJ Gospodarske organizacije se morajo Čimpreje lotili izdelave svojim

• • C J L J L S

Ljudje so bili zbegani od povodnji, ki se je znašala nad njimi, kakor že mnogo let ne več. Ovsiški župnik je vodil procesijo do Lipnice, naprej pa ni upal, čez mali mostič so že pljuskali valovi in procesija se je. med žalobnim petjem vrnila nazaj na grič k cerkvi. Po Savi, so pravili, je pri­plavala zibelka z otročičem, bogve odkod jo je prineslo, toda čudo, otrok je v zibelki mirno in zdravo spal, čeprav so ga va­lovi vso pot premetavali. Usmiljeni ljudje so ga vzeli k sebi in žandarji so poizvedovali v zgornjem koncu doline, čigav bi bil. Razdivjana voda je preplavila vse mline, uničila vse žage in iz-podkopala hiše, ki niso bile dovolj trdne.

Stric Miklavž je počasi čotal po cesti ob Lipnici. Cesta je bila ponekod pod vodo, drugod pa tako razdrapana, da se je moral poganjati s kamna na kamen in loviti ravnotežje. Umazana rjava voda, ki je vlačila s seboj izruvana drevesa, odplavljene deske in navlako vejevja, je zamolklo, preteče mrmrala. Ni se zaganjala ob bregove, kakor bi si bila v svesti svoje moči, da jih lahko podkoplje počasi s svojo neugnano silo. Ozka dolina je bila videti divja, kakor bi tod nikoli ne živeli ljudje, kakor bi nikoli po cesti ne drdrali vozovi. Tak je moral biti svet davno preden je stopila nanj človeška noga, divji, neobrzdan, grozen v svoji moči. Pokra­jina je bila pusta, malone jesensko otožna, nebo je težko in svin­čeno viselo nad ozko dolino, vsak čas bi se mogla spet vliti ploha.

Miklavž je gledal razdivjano vodo in kakor na otoškem mo­stu, si je spet dejal: »Človeka, kakršen sem jaz, bi še voda ne požrla.« V srcu mu je bilo bridko in ko je prešel sotočje Lipnice in Kroparščice, je postal in se vprašal, čemu se pravzaprav vrača v Kropo. Spomnil se je, da se je že večkrat tako vračal, ves skesan zaradi dolgotrajnega popivanja, poln sovraštva do samega sebe, poln zaničevanja do lastne slabosti, ki mu ni pustila vztra­jati pri mirnem, vestnem delu, poln trdnih in dobrih sklepov za prihodnost. Nikoli se pa še ni vprašal, čemu se pravzaprav vrača. Zmeraj je vedel, da ga čaka kladivo na starem mestu, vzel ga bo in stopil k svojemu nakovalu, spet bo začel delati in življenje bo teklo po starem tiru. Odkar je Aleš v zemlji, pa še ni prijel za kladivo in tudi zdaj nima volje prijeti. Fantova smrt mu je podsekala korenine.

Ko so se tisti dan po pogrebu vsi vrnili v vigence, ker je voda počasi naraščala zaradi odjuge, Miklavž ni hotel z njimi. Obsedel je v hiši in ko ga je Ana vprašala, če ne misli iti z dru­gimi na delo, ji je rezko odvrnil, da ima v hiši izgovorjen kot in prežitek če dela ali ne. Ana ni rekla nobene več.

Da, imel je v hiši kot in prežitek in nihče mu ga ni kratil. Kadarkoli so prinesli jed na mizo, ga je nečakinja prijazno po­klicala in nihče mu ni očital, da je, čeprav ne dela. Dominik, tudi ta ni rekel besede. Toda sedeti z njim za isto mizo, to je bilo za strica Miklavža preveč. Prisegel bi bil, da je Dominik pod­rezal vrv, vedel je tudi, kdaj je to storil. Takrat, ko je odšel iz senika in se tako dolgo ni vrnil. Vrv je bila pretrgana sredi to­vora in tam se ni mogla predrgniti. Dominik mu jo je podrezal, hotel se ga je znebiti, hotel je pograbiti njegovo polovico. O, če bi bil Miklavž, kakršen je bil včasih, bi ga naznanil! Vsem ljudem bi povedal, kaj je storil, radi bi mu verjeli. Zdaj pa se je čutil preslabega, vanj se je vzela nekakšna vera, da bo Do­minika čisto gotovo še doletela kazen za zločin in ta vera mu je bila v veliko tolažbo.

Ko so po Aleševi smrti imeli v Radovljici zapuščinsko raz­pravo in je zvečer vprašal Ano, ali je zapisala premoženje Do­miniku, je trdo odgovorila, da ne. Premoženje je bilo bratovo, je rekla in zdaj ga je sklenila obdržati zase. Ko bo Pavel dora-stel, ga bo zapisala njemu. Miklavž ji je rekel:

»Tega premoženja se drži kri, ne zapisuj ga otroku, ne bo sreče pri njem. On naj ga ima.«

» D O M A Č I B O B « Povsod ni denarja, da bi lahko kupili

nove sani za otroke. Ponekod pa otroci z navadnimi sankami tudi niso zadovoljni, želijo si nekaj posebnega, novega, bolj­šega. V teh dneh, ko je bil sneg za san­kanje ugoden, smo sredi dopoldneva sre­čali na klancu pri pošti v Lescah skupino fantov na malce čudnih saneh. Sani so imele volan in vse je bilo tako videti, da so si otroci zaželeli boba. Povedali

Fotografiranje z letali

A m e r i š k o i z v i d n i š k o letalo RB-47 . opremljeno s posebno, avtomatsko de­lu jočo opremo, l ahko z v i š i n e 12.000 m v treh urah pres l ika p o v r š i n o ve l iko p r i b l i ž n o 2 m i l i j o n a kvad ra tn ih k i l o ­metrov, p r i č e m e r snemajo fotografske kamere z le ta la hkra t i s š e s t i h zorn ih kotov. S l i k e ne p o k a ž e j o le to, ka r je na zeml j i , ampak tudi r a z s e ž n o s t i foto­graf i ran ih objektov.

Pove jmo š e pr imer , k i nazorno poka­že, kako d a l e č je že napredovala teh­n i k a fotografiranja z le ta l i . V manj kot š t i r i h u rah lahko eno samo letalo foto­graf i ra zemel j sk i pas š i r o k 788 k m in dolg od N e w Y o r k a do Los Angelesa , kar je nekaj v e č kot 4300 k m .

Z/. R A Z V E D R I L O v S O D O B N I T R G O V I N I

— V i d i t e , to je n a j n o v e j š i vzo ­rec, k i je š e l e te dn i p r i š e l na trg.

— Ze, ž e ; n a j n o v e j š i ! Samo, kaj pa t r p e ž n o s t ?

— To pa brez sk rb i , t o v a r i š i c a . J az nos im tole obleko že de­set let, pa je kot nova . . .

so nam, čeprav z največjo težavo, da so boba naredili sami doma, da je torej nji­hov domr* izum in izdelek. Takoj nato so se odpeljali po klancu navzdol in — kar dobro jim Je šlo.

N A J V E C J I I N N A J D R A Ž J I H O T E L I

N a j v e č j i hotel na svetu je G r a n d hotel » C o n r a d H i l t o n « v Ch icagu . — Ogromno hotelsko poslopje ima 3000 sob, 2000 u s l u ž b e n c e v , 73 telefonistov. 72 l i f tbovev, 10 zd ravn ikov , babico i n ambulanto. H o t e l ima 25 l i f tov, k i vsak dan prevozi jo po 30 nadstropj ih nad 100.000 l j ud i .

N a j d r a ž j i hotel na svetu je hotel » F o n t a i n b l e a u « v M y a m i Beachu , v Z d r u ž e n i h d r ž a v a h A m e r i k e . N o č n i n a v p o v p r e č n i sobi vel ja 12.350 franco­sk ih frankov. V hotelu pr ide na vsa­kega gosta po ldrug u s l u ž b e n e c . Ho te l ima lastno p r i s t a n i š č e , v katerem l ah ­ko pristane 50 m a n j š i h l ad i j . Dvajset detekt ivov pa sk rb i za varnost imeni t ­n ih bogatinov, k i prebivajo v hotelu.

Zanimivosti U M E T N O O K O

Iz Z D A p o r o č a j o o naravnost senzacionalni operac i j i : nadome­s t i tv i o č e s a s f o t o e l e k t r i č n o ce­l ico . PosVus so naredi l i na ne­k e m že 18 let s lepem č l o v e k u . P r e v r t a l i so m u lobanjo in vtak­n i l i v v i d n i center v m o ž g a n i h dve zelo tank i žici, s ka te r ima je b i l a povezana f o l o e l e k t r i č n a ce l ica . K o se je oper i rani pre­bud i l i n so v sobi p r i žga l i l u č , je v z r a d o š č e n v z k l i k n i l : » V i d i m ! « Razloči l je sicer l ahko le svet­lobo od teme, ne pa tudi p red­metov, k i so b i l i okrog njega. Venda r je to po mnenju zdrav­n ikov že ve l ik uspeh, saj so pre­p r i č a n i , da bodo lahko napravo tako i zpopo ln i l i , da bo nadome-stovala pravo oko.

P O T O M C I D E V I C E O R L E A N S K E

Izvor rodu je sedaj v e l i k a b r i ­ga mnogih f rancoskih prenape-težev , k i b i s svo j imi p redn ik i radi segli kdo ve kako d a l e č i n visoko. T a k o p o r o č a I n š t i t u t za d r u ž i n s k o raziskovanje , da se i m a 263 Francozov za Napoleo­nove potomce, 46 pa celo za po­tomce — Device Or leanske .

N O V I A N G L E Š K I Z L A T I F U N T I

A n g l e š k e m u z la temu funtu pravi jo tudi sovr in (sovereign), ka r pomeni » v l a d a r « , ke r je na njem upodobljena v ladar jeva glava . T o je na jv i š j i a n g l e š k i denar, k i ga A n g l e š k a banka skoraj ne da iz rok, ker Je pre­v e č ponaredkov, med n j i m i tako od l i čn ih , da j i h š e sama s lov i ta b a n ' a t e ž k o ugotovi . V njem je izredno mnogo zlata . N a t i soč delov k a r 916 % delov. Sovere ign tehta 7,98 g i n stane nekako 4 t i ­soč pet sto dinar jev. Zda j so na­kova l i spet okrog en m i l j i o n z l a ­t ih funtov s podobo kra l j i ce E l i ­zabete. So pa vs i novi z la tn ik i ostal i v A n g l e š k i bank i , le en komad so izroči l i k r a l j i c i .

Nekaj zanimivega o starodavnih urah

» Z e spet si p r e v e č pil!«

P r v i l judje, k i so si r azde l i l i dan v d o l o č e n e dele," so b i l i n a j b r ž A s i r c i . O nj ih je znano iz zgodovine, da so uporab l ja l i ure na vodo. To so bi le ko­v inske posode, napolnjene z vodo, k i je kap l ja la iz n j ih tako, da so mora l i posodo v enem dnevu š e s t k r a t napol ­n i t i . Vodne ure v NJn ivah so po ln i l i i s t o č a s n o , ko je da l znak paznik v s tol ­pu in je tropa i zk l i ceva lcev naznanjala po vsem mestu posamezne dele dneva.

V o d n a ura je b i la poleg s o n č n e , k i mer i č a s po do lž in i sence, mnogo sto­letij edina m e r i l k a ča sa . V A l e k s a n -dr i j i so vodno uro napo ln i l i s č a s o v n o razpredelnico in kazalcem. V staro­gr šk i dobi je b i l Egipt ve l i k d o b a v l j a č ur. Te svojevrstne izdelke so Eg ipčan i prodajal i po na jv i š j i h cenah v vse de­že le .

Ob zmagoslavnem Pompejevem po­v ra tku v R i m leta 62 prod n a š i m š t e t ­jem so kot n a j d r a g o c e n e j š i p len nos i l i v sprevodu vodno uro iz zakladnice ponti jskega kra l ja . T a ve l ikanska po­soda, k i so jo napoln i l i le enkrat na dan, je b i la vsa iz zlata. K a z a l c i so b i l i obsuti z rub in i i n vse dnevne ure so bi le vdelane s saf i r j i . N a v a l radoved­

n e ž e v , k i so si hotel i ogledati to poseb­nost, je b i l tako ve l ik , da j i h je mo­rala z a d r ž a t i m o č n a s t r a ž a v spoš t l j i v i razda l j i .

S t a r o v e š k e ure so bi le v p r v i h sto­let j ih srednjega veka popolnoma v po­habi, dok le r ni bagdadski k a l i f H a r u n a l Raš id podar i l K a r l u V e l i k e m u dra ­goceno uro na vodo. T o t e h n i č n o č u d o tedanjega ča sa je bi lo iz brona z vde­l an im zlatom. Imelo je kazalce i n je bi lo. Ustrezno š t ev i l o krogl j ic je pada­lo v kov insko posodo in naznanjalo ure.

V istem č a s u j ; menih L u i t b a n d . k i je na novo o d k r i l izdelovanje stekla, izdela l p e š č e n o uro in K a r e l V e l i k i s i je da l izdelat i ve l i ko uro te vrste. V njej so bile ure o z n a č e n e z r d e č i m i č r t a m i . V s a k i h dvanajst ur so uro obr­n i l i .

N a K i t a j s k e m , k i se p o n a š a s t o l i k i ­mi s ta r imi i z u m i , je že mnogo poprej zvezdoslovec Hang sestavil uro, k i je kazala tudi mesece, tedne, dneve, tek sonca, meseca in petih p r e m i č n i c i n m u g e pojave na nebu. T e ure so v s rednjem v e k u počas i u d o m a č i l e .

P r e d mano na m i z i leži bohinjska k r o n i k a , stara č a s t i t l j i v a kn j iga svet lo-s ive , ponekod že precej obledele barve. T r d e usnjate pla tnice kras i jo š t e v i l n i o rnament i ; posebno pozornost i n spo­š t o v a n j e pa vzbu ja skrbna in , vzo rna p isava z r a z l i č n i m i v i jugami in okrask i . Zares , p r a v i vzor n a t a n č n o s t i i n po­t rp l jen ja!

K r o n i k a je šo l ska , k ron i s t i pa so b i l i uč i t e l j i , sk rbn i zap isova lc i r a z l i č n i h za­n i m i v i h dogodkov.

In k a k š n e zan imivos t i s k r i v a ta ne­navadna in dragocena knj iga na drobno popisan ih straneh? K a r oglejmo si ne­katere!

P r v i kronis t je s svo j i m i zapisk i po­segel d a l e č v preteklost , tja v leto 1856, ko se je na B o h i n j s k i B e l i p r i Stojama p rv ik ra t p r i č e l pouk, seveda kar v k m e č k i h iš i . Za t em sledi jo k r a t k i za ­pis i za vsako nadal jnje leto. S p r v a so bolj skopi i n o z n a č u j e j o le nekatere s t a t i s t i č n e podatke in zapise v a ž n e j š i h dogodkov. Iz n j ih je razv idno , da se je šo la tiste č a s e z a č e n j a l a novembra me­seca in je t rajala do septembra p r i h o d ­njega leta. Z a č e t e k in z a k l j u č e k š o l e se je takrat ne loč l j i vo praznoval s po­č a s t i t v i j o godu » p r e s v i t l e g a cesarja

LIST IZ BOHINJSKE KRONIKE Frana Jos ipa (19. novembra) in presvi t le cesarice E l i z a b e t e . « — K r a t e k zapisek iz leta 1892 p r av i takole:

»4. oktobra 1892. leta se je š o l s k a mlad ina u d e l e ž i l a sprejema Njegove v z v i š e n o s t i k n e z o š k o f a J akoba Mes i je pod vodstvom n a d u č i t e l j o v i m . « To je b i l tedanji l j ub l j ansk i škof J akob M i s -sia, k i ga je pesnik Ke t t e o š v r k n i l s s a t i r i č n o pesni tvi jo » N a š M e s i j a « . Z a ­radi nje je b i l Ke t t e tedaj d i sc ip l in sko kaznovan, in ker n i mogel p l a č a t i šo l ­nine, je b i l č r t a n iz l jub l janske g i m ­nazije.

Z a n i m i v je zapisek, k i pr ipoveduje o gradnj i nove š o l s k e zgradbe na B o h i n j ­sk i B e l i i n o gradnj i Be lskega predora med gradnjo bohinjske že l ezn ice . Dne 4. novembra 1899. leta je posebna k o m i ­si ja na predlog krajnega š o l s k e g a sveta ( šo l skega odbora) ogledala z e m l j i š č e . 17. septembra 1903 pa se je v nov i eno-nadstropni zgradbi že p r i če l pouk.

K a k o so tedaj zna l i poiskat i sredstva za razne » n e g o s p o d a r s k e g r a d n j e « , pa

nam povedo teb- besede: » O b č a n i niso obču t i l i p r e v e č p l a č e v a n j a za stavbo dvorazrednice , ker je takra tni o b č i n s k i odbor naloži l 2 3 % naklado na a l k o h o l ­ne p i j ače . K e r je b i lo v č a s u gradbe bohinjsko že l ezn ice nad 3000 delavcev zaposlenih in so vs i s tanovali v obč in i , s e razume, da so v e č i n o m a tujci p l a ­ča l i naklado. P r o r a č u n za novo šo l sko poslopje je z n a š a l 27.811,64 K . Š o l s k a o b č i n a je najela posoji lo, da je mogla p r i če t i s stavbo. Gradn ja je ve l ja la 30 t isoč k ron . Z o b č i n s k i m i dok ladami na d i rektne davke se je p o p l a č a l ves dolg . oz i roma posojilo, k i ga je najela ob­č ina za novo stavbo. S p o č e t k a so pro­stori s luži l i za stanovanje s tavbnemu vods tvu pr i gradnji bohinjske že l ezn i ­ce, ker se je dne 12. avgusta 1903 p r i ­če lo dela t i predor skozi Z a k o Iz bo l ­ske s t r a n i . «

Z a p i s k i iz vo jn ih d n i :

»23. maja 1915 I ta l i ja je napovedala vojno.

Č e t a za č e t o so š le v Boh in j skozi n a š o vas; 120 s lo tn i j . — V e č k r a t so okna ropotala vs led s i lne kanonade oh Soč i a l i na K r n u . K a j š e bo?« In dalje 13. jun i j a 1915:

» K o m a j 30 k m v z r a č n i č r t i dospomn na v o j a š k e okope, kjer stoje avs t r i j sk i vojaki ter nas varujejo pred nezvest im I ta l i janom. G r o m kanonov je vča s ih tako m o č a n , da človc k v postel j i ne more spati . — Na vzgojo mladini vo­j a š t v o le slabo v p l i v a . «

P o u k je v le t ih vojne potekal zelo neredno. M l a d i n a je zbi ra la robidovo listje »za Jamo in pod B a b j i m z o b o m « , n a d u č i t e l j pa je v obč in i popisoval ž i ­v ino , k rompi r , ž i to , zaloge » c u k r a « . ovce, zaloge volne in podobno.

K a k i ) slabo je v p l i v a l a na vzgojo p r i ­sotnost v o j a š t v a , k i se je z a d r ž e v a l o v vas i , p i še kronis t takole:

» K e r o b č u j e j o u č e n c i v s a k i dan z vo j ak i , ni č u d a , da Je mlad ina , č i m d a l j i t rpi vojna , bolj surova, in zelo p o g r e š a d o m a č e vzgoje, ker n i doma

oče tov . P a tudi razn i b e g u n c i - u č e n c i zelo slabo vp l iva jo glede vzgoje na šol ­sko mladino . Bog daj konec vojsko­vanja! Z a l , da š e n i upanja. G r o m z n

gromom se š e vedno č u j e od i ta l i jan­ske m e j e . «

25. ap r i l a 1916 kronis t t ož i : » K d a j bo konec gorja? M a n j k a mo­

ke, zabele, k rompi r j a . Dob ivamo P a

vse na listke (karte) od ž u p a n s t v a . V s a ­ka oseba dobi po 4 kg moke na mesec. T u d i sol , cnker , petroleum, mi lo , tobak in tako dalje dobivamo le na l is tke. Brez l i s tka ni n i h č e dob i l p r i ap rov i -zac i j i potrebne hrane. P r e v e č je bilo hrane za umre t i , p remalo pa za živeti-Stare l j u d i pobira žena s koso. K a j bo« Vedno hujši- pomanjkanje se nam obe­ta.' K a j nam pomaga, ako smo osvojib v o S rb i i o , Romuni jo , Venec i jo do P ' a ~ ve, če |e l judstvo n a v e l i č a n o vojne U8 sestradano !«

»4. novembra je b i l imendan Njega V e l i č a n s t v a , cesarja K a r o l a , pa P r a " znoval se ni v e č , ker vo ja šk i prevrat na fronti j . - b i l z a č e t e k razpada naše stare okostenela d r ž a v e Avstro-ogrske# v kateri sta m u l a hegemonijo nad dru­g imi narodi Nemec in Madja r . Narod i so se p r e b u d i l i . « '**b