aktualno vpraŠanj Žreb je odločil -...
TRANSCRIPT
AKTUALNO VPRAŠANJ Gospodarske organizaci je se morajo
Čimpre je l o t i l i izdelave svo j im potrebam in p r i l i k a m pri lagojenega tarifnega sistema. Seveda pa bo mora l b i l i ta or>rl na objekt ivne osnove. Glede na to nalogo bo treba najprej seznanit i celoten ko ' c ' ; t i v podjetja z nače l i nove del i tve dohodka, nače l i tarifne po l i t ike i n predvsem z z n a č a j e m i n vsebino osebn ih dohodkov delavcev. L e ob tak i temel j i t i p r i p r av i vsega k o l e k t i v a se bo m o ž n o l o t i t i :
— p r o u č e v a n j a ta r i fn ih razmer i j med posameznimi de lovn imi mesti in dolo
č a n j a ta r i fn ih postavk, kot m e r d za ugotavljanje osebnih dohodkov, ob uporabi objekt ivnega sistema (pravi lno opravl jena a n a l i t i č n a ocena de lovn ih mest bo l ahko s luž i l a kot metoda znanstvene organizaci je dela, pole:; drugega tudi za ob jek t iv iz i rano ugotavljanje ta r i fn ih razmer i j med de lovn imi mesti);
— ugotavl janja problemov sistema norm v podjetju, glede na to, da mora b i t i tudi norma ob jek t ivna i n rea lna osnova za ugotavljanje osebnega dohodka ;
— p r o u č e v a n j e p r emi j sk ih k r i t e r i j ev in d o l o č a n j e t ak ih p remi j sk ih osnov,
ob ka te r ih bo m o č popravi t i do sedaj ugotovljene slabosti i n pomanjk l j ivos t i premijskega sistema v podjetju;
— p r o u č e v a n j e ostal ih osnov za ugotavljanje osebnih dohodkov delavcev, po i z v r š e n e m o b r a č u n u po preje navedenih osnovah. Te pa bo de lavsk i svet l ahko veza l na izpolni tev d o l o č e n i h pogojev. Gotovo pa je, da nagrade, p r i d -nostni dodatki , b i l a n č n i n e i n podobno ne morejo predstavl ja t i ob jek t ivn ih m e r i l za ugotavljanje osebnih dohodkov po o b r a č u n u po p r e j š n j i h osnovah.
C . B .
AKTUALNO VPRAŠANJE
Ž r e b je odločil
G L A S I L O SOCIALISTIČNE Z V E Z E D E L O V N I H LJUDI ZA G O R E N J S K O L E T O X I . , Š T . 22 — C E N A D I N 10. K R A N J , 21. M A R C A 195S
V ponedeljek zvečer so Radovi j ičane obiskali novinarji »Glasa Gorenjske«. Na novinarskem v e č e r u so poslušalcem v obl ik i razgovora, č lanka in fotografije posredovali problematiko z njihovega področja kot vedno pa so tudi to pot za veselo razpoloženje poskrbeli Lipe Revše, , Abačičev kvintet in tudi oča s Krana; zlasti pr ivlačno pa je bilo tekmovanje mladinskih ekip, k i so odgovarjale na vprašanja z najrazl ičnejših področi j . Prav gotovo pa Je bilo okrog 500 poslušalcev najbolj nestrpnih takrat, ko je mali Aleš Orel v lekel listke z naslovi naročnikov »Glasa Gorenjske« in ko je žreb odločal , kdo bo dobil nagrado. Potegnil Je 78 listkov, kdo pa so srečni dobitniki , berite na 7. strani.
e zadnje vse binsk e in organizacijske pr iprave Okrajni družbeni plan in proračun sprejeta
Razprava o razdelitvi, premalo pa o ustvarjanju sredstev
Š T E V I L N A P R E D V O L I L N A
Z B O R O V A N J A S O Z A N A M I —
V N E D E L J O V S I N A V O L I T
V E V R E P U B L I Š K I I N Z V E Z
N I Z B O R — N A 304 V O L I Š Č I H
N A Š E G A O K R A J A B O D O V O
L I V C I I Z M E D 47 K A N D I D A
T O V I Z V O L I L I 25 P O S L A N C E V
— P O S L A N C E V R E P U B L I Š K I
I N Z V E Z N I Z B O R P R O I Z V A
J A L C E V B O D O V O L I L I O B
Č I N S K I O Z I R O M A O K R A J N I
Z B O R I P R O I Z V A J A L C E V V
P R I H O D N J E M T E D N U
Ž i v a h n a p redvo l i lna dejavnost Po vsej Goren j sk i , k i se je povzpela do v rhunca v nedeljo, IG. fnarca, s š t e v i l n i m i p r e d v o l i l n i m i zborovanj i , je v g lavnem k o n č a n a . Zadnja v e č j a zborovanja s o b i l a v sredo v Po l j ansk i dol i n i i n š e ponekod. D n e v i pred zadnjo od loč i tv i jo vo l i vcev , ko bodo tajno in svobodno i zb i r a l i kandidate, za katere se bodo o d ločil i , so na zunaj bolj t i h i . V Nedeljo pa bodo ož ive l a vo l i š ča . De lovn i l judje bodo ponovno potrd i l i p ravi lnos t prehojene po-
pokazal i svojo pripadnost i n Pr ipravl jenost za daljnje napore v gradnji n a š e d r ž a v e , soglns-**o pr ipravl jenost za nadal jn j i boj i n delo za bo l j šo sedanjost m b o d o č n o s t .
Z a nedeljske vo l i t ve KO p r i pravl jena v n a š e m okra ju 304 Volišča. Za p r ip ravo teh vo l i šč *° s luž i le v g l avnem i z k u š n j e * 2 jesenskih vo l i t ev v l judske ° d b o r e . Vendar so v nekater ih ° b e i n a h pos tav i l i v e č vo l i šč , da
b i j i h p r ib l i ža l i v o l i v c e m i n da ne b i b i lo g n e č e . Najmanj v o l i v cev, i n sicer samo 47, bo na v o l i šču v B o h i n j s k i B e l i , n a j v e č pa na enem od vo l i šč v K r a n j u , k jer spisek v o l i l n i h u p r a v i č e n c e v obsega 400 imen. V s p l o š n e m pa se š t e v i l o v o l i v c e v s u č e okrog 100 do 150 na posamezno vo l i š če .
N a v sakem vo l i šču bosta dva odbora, dve m i z i , kjer se bodo v o l i v c i p reds tav i l i , dv iga l i g la sovnice i n v o l i l i . Poseben v o l i l n i odbor bo za vo l i tve v Z v e z n i zbor, d rug i pa za vo l i tve v R e p u b l i š k i zbor. Posebni i n š t r u k torji so v sredo k o n č a l i z zadn j i m i , nazorn imi pojasnjevanji , k a ko naj potekajo vo l i tve i n seznanja l i vo l i l ne odbore z v semi zahtevami zakona, da ne b i p r i š lo do k r š i t v e s v o b o š č i n a l i k a k i h d rug ih nepravi lnos t i .
Razen posebnih iz jem bodo v o l i tve v nedeljo od 7. ure z j u traj do 7. ure z v e č e r . D a bodo v o l i l n i odbori iz vsakega vo l i šča lahko oddajal i med dnevom potek vol i tev , bo v nedeljo povsod telefonska s lužba . Do oddal jenih vo l i šč , k jer n i telefona n i t i d r u gih prometn ih sredstev, so organ iz i ra l i posebne k u r i r s k e s l u ž be.
Z a R e p u b l i š k i i n Z v e z n i zbor bodo v nedeljo v o l i v c i i z v o l i l i 13 poslancev. K a n d i d a t o v za ta dva organa pa je 18, tako da imajo v o l i v c i v 5. v o l i l n i h ok ra j ih m o ž nost izbi re med kand ida t i .
Toda z nede l j sk imi v o l i t v a m i bo izvol jena š e l e po lov ica R e p u b l i š k e i n Zvezne s k u p š č i n e . Zbore proizvaja lcev v te organe, k i so drugi de l s k u p š č i n e , pa
bodo v o l i l i zbor i p ro izva ja lcev o b č i n i n okraja . T a k o bodo v torek, 25. t. m . o b č i n s k i zbor i pro izva ja lcev v o l i l i poslance iz skupine industr i je , obrt i i n trgovine za R e p u b l i š k i zbor. V sredo, 26. marca bo okra jn i zbor pro izvaja lcev v o l i l poslance iz skupine indust r i je i n kmet i j s tva za Z v e z n i zbor proizvaja lcev . V petek pa bodo v o l i l i poslance iz skupine kmet i j s tva za R e p u b l i š k i zbor proizvaja lcev. Skupno bo v n a š e m okra ju izvol jeno 25 poslancev od 47 kandidatov, k o l i kor j i h je predlaganih .
G l a v n e neposredne vo l i t ve vseh v o l i v c e v n a š e d r ž a v e so torej v nedeljo. Zato nedeljske vo l i tve povsod pr ip rav l ja jo z v e l i k i m zanosom. M l a d i n s k e i n d r u ge organizaci je v mnogih k r a j i h tekmujejo, katero vo l i š če bo lepš e o k r a š e n o , katero naselje bo imelo s v e č a n e j š o podobo i td . M a r s i k j e pa h o č e j o i z raz i t i svojo pripadnost na š i soc i a l i s t i čn i ured i t v i ne le z v o l i t v a m i i n zasta-v t m i i n pesmijo, m a r v e č tud i z d e l o v n i m i akc i j ami . T a k o je prostovoljno gasi lsko d r u š t v o iz K o -k r i ce p r i K r a n j u p r i p r a v i l o prostovoljno delo za obnovo gas i l skega doma, k i je tam zelo potreben. V o l i v c i bodo pr i š l i na vo l i šče z orodjem in vozov i , po v o l i t v a h pa bodo takoj odš l i sekat les, k i so ga t a m o š n j i kmetje da rova l i za gas i l sk i dom.
K . M .
N a to rkovem zasedanju je O k r a j n i l j udsk i odbor K r a n j sprejel d r u ž b e n i p lan i n p rora č u n za leto 1958. O b r a z l o ž i t e v plana i n p r o r a č u n a je podal predsednik Sveta za d r u ž b e n i p lan i n f inance P a v l e To la r . Po podanem ekspozeju sta ime la oba zbora ločen i seji , na z a k l j u č k u pa zopet skupno sejo za vsk lad i t ev teksta obeh pred logov. Za rad i nekater ih nekor is t n ih amandmajev k predlaganem u d r u ž b e n e m u p lanu se je raz prava zav lek la predvsem v okra jnem zboru, zaradi č e s a r je le-ta p o d a l j š a l zasedanje skoraj za t r i ure.
V pre tek lem letu je gospodarstvo kranjskega okraja doseglo ve l i k napredek. V p r imer j a v i z letorn 1956 je porastel obseg proizvodnje v indus t r i j i za 12,7 % , v kmet i j s tvu za 4,2 % , v gozdarstvu za 19,6 % , s tori tve v g r a d b e n i š t v u so se p o v e č a l e za 42,9 % , v cestnem prometu za 153,7 %, b lagovni promet v gos t ins tvu se je p o v e č a l za 15,5 % , v t rgov in i za 18,7 % i td . Izvoz indus t r i j sk ih i zde lkov je v p r i mer j av i z le tom 1956 porasel za 29,4 %. T a k o se je narodni dohodek v p o v p r e č j u d v i g n i l z a 7,7 % od ostvarjenega narodnega dohodka v le tu 1956.
Kje bodo volišča najlepša? Organizacije L M S v Skofji Lok i
so napovedale medsebojno tekmovanje v tem, katero vol išče bo v nedeljo naj lepše okrašeno z zastavami, gesli in cvetjem.
Podobno tekmovanje med mladinskimi, pa tudi med organizacijami SZDL in drugimi, je skoraj po vseh občinah. Občinski odbor na Bledu je tekmovanje podprl celo z razpisanimi nagradami. Posebna komisija bo obiskala vsa volišča v občini in ocenila okrasitev in ureditev volišča ter določila zmagovalce, k i bodo prejeli nagrade od 1000 do 3000 dinarjev.
Razen krasitve volišč so mnoge poli t ične in množične organizacije prevzele obveznost, da bodo po
magale pri organizaciji volitev, pri poročevalski službi in podobno. Tako je mladina v Poljanski dolini prevzela prenos poročil iz oddaljenih vasi oziroma volišč, kjer n i telefona nit i drugih prometnih zvez. To velja za volišča v Trebinju, Lučah, Leskovici in drugod.
Politični š tabi , k i so pr i vseh občinskih pa tudi krajevnih odborih za pomoč pri voli tvah, pa so v mnogih krajih napovedali tekmovanje v tem, kje bo udeležba največja , kje bo najmanj neveljavnih glasovnic, kje bodo najprej stoodstotno zaključil i voli tve itd.
K . M .
De lež gospodarskih inves t ic i j v skupn ih inves t ic i jah se je od l e ta 1956 od 81,6% v letu 1957 z m a n j š a l na 72,8%, i s t o č a s n o pa se je d e l e ž negospodarskih i n vest ic i j p o v e č a l od 18,4 % na 27,2 %. N a eni s t rani je torej z n a č i l n o z b o l j š a n j e s t rukture i n vest ic i j za d r u ž b e n i s tandard, medtem ko so tudi gospodarske invest ic i je na d rug i s t rani bi le predvsem uporabljene v i n d u str i j i za izpopolni tev kapacitet i n obnovo opreme, tako da pomeni loto 1957 pomemben z a č e tek intenzivne rekons t rukci je i n dustr i je .
O k r a j n i d r u ž b e n i p l an s k u š a v predlagani o b l i k i konk re t i z i ra t i vse osnovne gospodarsko -p o l i t i č n e smernice zveznega in r e p u b l i š k e g a d r u ž b e n e g a p lana ter daje poudarek nadal jnjemu p o v e č a n j u indust r i j ske , k m e t i j ske i n gozdarske proizvodnje predvsem na podlagi v e č j e produk t ivnos t i dela. Posebno pozornost p o s v e č a kmet i j s tvu , k i je bi lo v p r imeru z indus t r i jo doslej zapostavljeno. V l e t o š n j e m planu se p redv ideva nadaljnje p o v e č a n j e obsega indust r i j ske proizvodnje za 5,3 %. Najbol j naj b i se p o v e č a l a pro izvodnja v k o v i n s k i indus t r i j i , i n sicer za 12,7 % , medtem ko je lansko le to zabe lež i l a n a j v e č j i porast ke m i č n a indust r i ja , i n sicer 28,6 % napram letu 1956.
V kmet i j s tvu so pomemben uspeh zabe lež i l a kme t i j ska po-
(Nadaljevanje na 3. str.)
Z b o r k r a n j s k e m l a d i n e
P R E D V O L I L N I R A Z G O V O R
Zaščita žene delavke v praksi
V nabito polili dvor ,mi - S or / . ič« v K r a n j u je bi lo v sredo r " l \ ( > i ; i n „ zborovanje irednj« Olskc mladim*. G o v o r i l a s l a č l an
I .MS t o v a r i š Tone f o l j š u k in |,< s.'anski kandidat lov . prof. ^ " J u Go.il.ev*.
Novi zakon o delovnih odnosih predvideva večjo zaščito zaposlene žene. Pri uresn ičevanju tega zakona pa je mnogo težav. O teh so govorile tudi nekatere poslanske kandidatko, k i smo jih obiskali .
Zakon, k i že velja, podal jšuje ras poindniškvga dopust.; na 105 dni, žena ima pravico do 4-ume-ga dola do (> mesecev po porodu, d,i lahko hrani otroka, dalje prepoveduje zakon premestitev v drug kraj matere, k i ima otroka izpod 7 let starosti, prepoveduje nekatera težka in neprimerna delovna mesta zu ženo, zabranjuje nadurno delo žena, ne dopušča nočnega dela in drugo. Vse te izpopolnitve imajo namen, da zavarujejo delavko kot ženo in mater in ji omogočijo, da se po opravljenem delu v proizvodnji lahko čimbolj posveti tudi vzgoji otrok in drugim družinskim dolžnostim.
V našem okraju je zaposleno približno 17.600 vena oziroma 39 odstotkov vseh zaposlenih, zato je zaščita teh žena še posebej važna.
»Pri uresničevanju zakona bodo
težave. Kako naj se da 4-urno zaposlitev ženi na osamljenem delovnem mestu, kot je na primer poštna uradnica na vasi, učiteljica na enooddelčni šoli a l i žena, kjer je eno samo delovno mesto? N o v i zakon izredno poudarja zaščito žene in tudi mladine, kar ni nikjer drugod v svetu. Toda za uresničenje teh zadev bo potrebno še marsikaj raztolmačit i in prilagoditi pogojem ter možnostim,« nam je med drugim dejala Kome Dragica, kandidatka za Zvezni zbor proizvajalcev Ljudske skupščine Jugoslavije.
M i l k a Kovač, delavka v »Tiska-nini«, k i kandidira v Zbor proizvajalcev Ljudske skupščine Slovenije, pravi :
»2e po konvenciji , k i so jo predstavniki na še države podpisali, bi morali ukinit i nočno delo za žene. Toda v praksi je to še nemogoče, zlasti v predilnicah, k i so ozko grlo tekstilne industrije pri nas. Zdaj pa so predvidene rekonstrukcije tudi v tekstilni industriji. Toda javljajo se težnje, da bi se siedslva za rekonstruk
cijo ne usmerjala v to, da b i se odpravilo ozko grlo predilnic, a čemer bi bilo moč odpraviti tudi nočne izmene, kjer delajo pretežno žene, marveč se vel iko govor i o rekonstrukcijah tkalnic oziroma o povečanju zmogljivosti sploh.«
Francka Drolc, kandidatka za Republiški zbor proizvajalcev, k i je zaposlena v »Savi«, pa je govori la o dopustih in o delovnih mestih za žene.
»Dopuste smo planirali že lani in skušali ženam pomagati tako pri porodniških kot tudi pri letnih dopustih. Pri tem ni bilo posebnih težav. Važnejše pa je to, da se navadno neha vsa zaščita žene tedaj, ko gre iz tovarne. Zono, k i gre na dopust, čaka navadno doma urejevanje stanofa-nja, š ivanje in krpanje, k i se je nakopiči lo . Zato smo i e lani skušali č imveč žena odpraviti na pravi dopust izven doma, kjer naj bt »• odpočile. Precej smo dosegli t tem, da smo jim nudili oskrbo p« nižji etni (30Q din) v Cr ikven ic i«
»Ali ste T vašem podjetju pregledali delovna mesta, kjer delajo lene? Ste našli dela, k i so zanje pre težka, neprimerna, po novem zakonu prepovedana?«
»Komisija našega delavskega ive ta ni ugotovila takih primerov,« je povedala Angelca Boštjan-čič, zaposlena v kranjskem podjetju »IDI«, k i kandidira za Republiški tbor proizvajalcev. »Vem pa, da je takih primerov več v nekaterih drugih podjetjih in bo treba to urediti.
Vendar mislim, da se ženi premalo pomaga doma,« je nadaljevala tovariš ica BoStjančičeva. »Ce bi imeli primerno menzo, od koder bi žena lahko prinesla kuhano hrano domov, bi ona imela doma dosti manj dela. Ve l iko upanja, da bomo mnoge težave iene-de-lavke hitreje reševal i , pa mi daje dejstvo, da je reševanje tega vprašanja i e preseglo ožji okvir ženskih druš tev , saj se zanj danes zanimajo že razni pomembni faktorji im »kušajo pomagati .«
K . M .
K R A N J , 21. M A R C A 1958
L J U D J E I N D O G O D
NOVA NEVARNOST K I
ZA MIR V e l i k e m u p r edvo l i l nemu zborovanju , k i je b i lo
v nedeljo v Beogradu, i n na ka te rem je govor i l predsednik r epub l ike ter pos lanski kandidat za Z v e z n i zbor l judske s k u p š č i n e Jos ip B r o z - T i t o , je pr isos tvovalo nad 300.000 B e o g r a j č a n o v .
F o v e l j n i k br i tanskega sredozemseka ladjevja a d m i r a l s i r Char les L a m b e je v nedeljo odpotoval iz Sp l i t a , k jer se je m u d i l na 5-dnevnem uradnem ob i sku p r i p o v e l j n i k u Jugos lovanske vojne morna r ice, a d m i r a l u M a t u J e r k o v i č u .
Iz m a d ž a r s k i h mest V e s p r e m a i n D i e r a so se za č e l e v nedeljo u m i k a t i nekatere enote sovje tskih če t , k i so razporejene na M a d ž a r s k e m . Iz M a d ž a r ske se bo u m a k n i l o skupno 17.000 vo jakov .
A m e r i š k a komis i j a za a tomsko energijo je obj av i l a , da je preteklo soboto eksp lod i ra la v Sovjets k i zvez i nova jedrska bomba. O * n jen i eksp loz i j i t rdi jo , da je b i l a njena m o č m a n j š a , kot jo i m a m i l i j o n ton t r i n i l ro to luo la .
V ponedeljek je i t a l i j anska v l a d a sk len i l a , da bodo vo l i tve v zbornico i n senat 25. maja . V o l i l n i h u p r a v i č e n c e v bo nad 32,5 m i l i j o n a . N a vo l i t vah bodo sodelovale v g l avnem t r i p o l i t i č n e grupaci je : l ev ica , m e š č a n s k i center i n desnica.
N a Cape Canave ra lu so s t r ide lno raketo t ipa - V a n g u a r d « u s p e š n o i z s t r e l i l i d rug i a m e r i š k i umetn i š k i satelit. P redsedn ik E i senhower je i z j a v i l , da se je n o v i ume tn i salel i t u s m e r i l na pot okrog zemlje. N o v i satelit, k i tehta po ld rug i k i l o g r a m , bo k r o žil okrog zemlje 5 do 10 let.
I t a l i j anska z a d r u ž n a delegacija, k i se m u d i v Beogradu , je v ponedeljek obiska la G l a v n o z a d r u ž n o zvezo. Gostje so se p redvsem z a n i m a l i za soc ia l i s t i č n o proebrazbo vas i p r i nas i n v logo n a š i h k m e t i j s k i h zadrug ter za s is tem uprav l j an ja zadrug.
Zahodna N e m č i j a je n a r o č i l a v Z D A 300 p ro t i l e t a l sk ih raket t ipa » N i k e « . V s a k a teh raket vel ja 25.000 dolar jev i n nos i 1000 k g k l a s i č n e g a razs t re l iva . V e č i n a r ake tn ih o p o r i š t bo v P o r u r j u .
N a Dun a j u je b i l a v sredo podpisana konvenc i j a o obnovi , č u v a n j u i n v z d r ž e v a n j u m e j n i k o v na mej i med Jugos lav i jo i n A v s t r i j o .
V ž e l e z n i š k e m t ranspor tnem podjetju v Beogradu sta b i l a na s v e č a n e m spre jemu pohval jena i n na grajena mlad inca M i r o s l a v K r u n i č i z vas i Cer ja i n N o v a k J o j i ć iz M o k r e gore, k i sta s svojo p o ž r t v o valnost jo p r e p r e č i l a , da n i p r i š l o do dveh t e ž k i h ž e l e z n i š k i h nesrječ.
P o l i c i j a je v P a r i z u are t i ra la nekatere vodi te l je a l ž i r s k e g a osvobodilnega gibanja. T u d i v L y o n u so v mes tn ih č e t r t i h , k jer ž ive A f r i č a n i , a re t i r a l i 39 l j u d i .
F r ancosk i b o m b n i k i i n t e ž k a a r t i l e r i j a so v sredo posegl i v srdite spopade padalcev z a l ž i r s k i m i osvob o d i l n i m i odredi v b l i ž in i A l ž i r a i n Constant ina . P o m a n j k l j i v a uradna po roč i l a p rav i jo , da se boj i v Alž i r i j i nadaljujejo z n e z m a n j š a n o srditostjo.
A m e r i š k a v lada je sprejela predlog a m e r i š k e g a p reds tavn ika i n indus t r i j ca N o r m a n a VVinstona, dn b i Z D A uradno sodelovale na mednarodnem ve le -sejmu, k i bo v M o s k v i letos avgusta.
V K a n a d i so zabe lež i l i , da je b i lo v februar ju 550.000 brezposelnih. To š t e v i l o je n a j v i š j e vse od zadnje ve l i ke gospodarske k r ize .
»Zdaj gre za Indonezijo,« je dejal minulo nedeljo pred stotisoči Beograjčanov predsednik Tito. »Ko beremo, kako se razvijajo stvari tam, kdo vse se tam vmešava pod raznimi pretvezami, me vsa ta stvar močno spominja na predigro španske vojne.K
Položaj na 3000 otokih mlade indonezijske republike se je zelo zaostril v zadnjem času. Res da je bilo doslej že več uporov in nemirov na posameznih otokih, toda sedanji je šel najdalj, saj se je spremenil v pravo državl jansko vojno.
Vstaja sicer n i zavzela splošnega, vseljudskega obsega, saj se je uprl samo otok Sumatra. Tod pa biva le osmina vsega indonezijskega prebivalstva in še tu se je spuntal zgolj srednji del otoka, medtem ko sta severni in južni del zvečine zvesta osrednji v ladi v Džakart i . Toda tudi že tak upor vnaša resne motnje v indonezijsko normalno življenje in postavlja deželo v zelo mučen in negotov položaj .
Uporniki , k i b i j im bilo pri srcu zares samo zboljšanje razmer v deželi , prav gotovo ne bi segli po tako drast ičnih sredstvih in ne bi razpihali bratomorne vojne. Čemu so se torej uporniki na Sumatri zatekli k orožju in nasilju? Kdor išče pravi odgovor na to vprašanje, bo moral pogledati globlje v ozadje upora. Tam pa bo našel skrite niti , k i peljejo izven Indo
nezije, v prestolnice nekaterih vel ik ih s i l .
Menda ni bila n ikol i skrivnost, da nekatere zahodne države že od vsega začelka gledajo z neprijaznim očesom na razvoj mlade indonezijske republike. Država treh tisoč otokov se je osvobodila kolonialnega jarma; ni pa se hotela zadovoljiti samo s tem, ampak je takoj poiskala lastno pot, neodvisno in samostojno. Pogumno je stopila na lastno stezo in se izognila raznim blokom, ker je uvidela, da bi j i povezava z njimi samo škodovala. Indonezija je poskusila tudi z raznimi oblikami zahodne demokracije, vendar so se te slabo obnesle: deželi so prinesle samo strankarske prepire in razprtije. Predsednik Sukamo se je zato odločil, da tudi v notranjem življenju Indonezija ubere lastno pot.
Na Zahodu so to odloči tev spreje l i s ploho zlobnih pripomb. Sukamo pa je brez žolča odvrni l : »Oni nočejo razumeti, da želi Indonezija svojo pot razvoja in svoje demokra t ične ustanove, k i b i ustrezale indonezijskim pogojem.« Okrog Indonezije so se začele ple-sti mreže spletk, tuje časopis je Je začelo z gonjo »proti komunis t ični nevarnost i« , posamezne vidne osebnosti v zahodnih uradnih krogih so zelo nediplomatsko izrazile mnenje, da je treba »zamenjati« sedanjo zakonito indonezijsko vlado. Na sedanjem sestanku pakta S E A T O za jugovzhodno Azi jo
so trije zunanji ministri znova načeli vprašan je Indonezije. Kaj so sklenil i je sicer zavito v temo uradne tajne, vendar pa razgovori prav gotovo niso b i l i povsem »nedolžni« za sedanjo vlado v Džakart i .
Predsednik Sukamo zato nedvomno ni govori l tjavendan, ko je nedavno iz jav i l : »Dežele, k i sledijo pol i t ik i aktivne neodvisnosti, so vedno izpostavljene pritisku ve l ik ih s i l . Tudi mi smo podvrženi t akšnemu pritisku.«
Če uporniki že niso zgolj orodje v rokah tujih s i l , pa prav gotovo uživajo njihovo podporo. Uporniki dobivajo orožje iz tujine, dasi gre baje tokrat za »svobodno trgovino« z orožjem (tudi v tem primeru seveda ostane še nepojasnjeno vp ra šan j e : odkod upornikom toliko denarja?). Uporniki ponujajo koncesije tujim družbam in stalno potujejo v Singapur in v Mani lo , dve glavni oporišči indonezijskih upornikov na tujem.
Spričo takega razvoja v lad i v Džakart i n i preostalo drugega, kot da skuša z odločnimi sredstvi za-treti nevarni upor. Vladne čete so se že izkrcale na Sumatri in prodirajo proti središču upora. Če bi imeli opraviti zgolj z uporniki, b i najbrže bilo vstaje kaj kmalu konec. Tako pa tuje vmešavan je vedno lahko prinese nepr ičakovan obrat. Prav to pa je tisto, kar zbuja resno zaskrbljenost in kar ogroža mir v tem delu sveta.
Mar t in Tomažič
k r a t k o , v e n d a r z a n i m i v o
I Z D A J A Č A S O P I S N O P O D J E T J E » G O R E N J S K I T I S K « / D I R E K T O R S L A V K O B E Z N I K / U R E J A U R E D N I Š K I O D B O R - O D G O V O R N I U R E D N I K M I R O Z A K R A J S E K / T E L E F O N U R E D N I Š T V A Š T E V I L K A 397 — T E L E F O N U P R A V E S T . 475 / T E K O Č I R A Č U N PRI K O M U N A L N I B A N K I V K R A N J U 81-KB-1-2-135 / I Z H A J A O B P O N E D E L J K I H I N P E T K I H / L E T N A N A R O Č N I N A •00 D I N , M E S E Č N A N A R O Č N I N A 50 D I N
V O K R A J N I P O S R E D O V A L N I C I Z A DELO
V K R A N J U L A N I I S K A L O N A S V E T E 565 LJUDI
Lani je iskalo nasvete v Okrajni posvetovalnici za delo v Kranju 565 oseb, od tega 347 moških in 218 žensk. Tako so lani v posredovalnici opravil i 467 psiholoških pregledov, 89 osebam pa so dali potrebne informacije. Referat za usmerjanje mladine v poklice je mladini nudil lani 45 informacij za nadaljnje šolanje in 480 informacij in nasvetov za uk. Od gopo-darskih organizacij je poslala v posredovalnico po svet na jveč l judi »Iskra«, in sicer 102, »Planika« 53, »Spik« Kranj 26, BPT Tržič 2 in »Peko« Tržič enega. Od 467 ljudi , k i je lani iskalo nasvete v okrajni posredovalnici j ih je imelo 14 štiri razrede osnovne šole, 7 višje razrede gimnazije, 5 srednje strokovne in podobne šole, 5 je bilo maturantov in š tudentov, največ — 436 pa j ih je bilo s 4. do 8. razredi osemletke ali z nižjo
gimnazijo. M e d svetovanci j ih je bilo na jveč v starosti do 15 let (332 ljudi) in le 15 j ih je bilo starih nad 20 let. Če pogledamo želje mladine, k i je zaključila obvezno 8-Ietno šolanje, vidimo, da je na jveč želja za kovinsko stroko (212), za tekstilno 124, gradbeno 38, elektro 57, lesno 59, brivsko-frizersko 19, usnjarsko 8, živilsko 21, trgovsko 26, gumarsko 2, grafično 2 .kemično 1 in poljedelsko le 3. Od 1624 je 701 nadaljeval šole, 80 j ih je ostalo doma, 176 jih je odšlo v službe, 59 pa j ih
•je ostalo brez odloči tve.
O B Č N I Z B O R B R E Z P R E D S E D N I K A I N T A J N I K A O R G A N I
Z A C I J E P r e d k r a t k i m je ime la osnov
na organizaci ja R d e č e g a k r i ž a Predosl je redn i l e tn i o b č n i zbor. Ž i v a h n a razprava je pokazala , da je organizaci ja preko leta le ž i votar i la . Zbora se je u d e l e ž i l o le 15 č l a n o v . Izostala sta tud i predsednik i n ta jnik organizac i je. P o h v a l i l i so le podmladek
OBRAZI IN POJAVI Z a neka te re stvari ni denar ja
V m i n u l i h tednih so se k o p i č i l e seje de l avsk ih svetov po r azn ih podjet j ih druga na drugo. D e l a v sk i sveti so pot r jeva l i z a k l j u č n e r a č u n e podjetij za minu lo leto i n seveda — razpore ja l i tudi dohodek po posameznih sk l ad ih i n obveznost ih . V e č i n a del a v s k i h svetov je o teh v p r a š a n j i h govor i l a s š i r š i m obzorjem, pred o č m i so i m e l i potrebe podjetja, r a č u n a l i pa so tud i na š i r šo s o s e š č i n o . Sk ra tka , m i s l i l i so na celotne n a š e gospodarske razmere i n se niso d a l i ugnat i neka t e r im posameznikom, k i najprej i n p redvsem skrb i jo za svoj lasten žep .
Z a l pa je b i lo tud i nekaj t a k i h p r imerov , posebno tam, kjer de l avsk i svet n i dovol j samostojen, ma r več je pod v p l i v o m tega a l i onega.
V mestu sta se s r e č a l a S i l v o i n Janko . Ze dolgo let se poznata i n t o v a r i š a sta s i . S i l v u se je s i lno m u d i l o . . .
O-o, zdravo S i l v o ! K a m pa se t i tako m u d i ? « ga je zaus tav i l t o v a r i š .
- M u d i se m i , v e š . Sejo delavskega sveta imamo, pa precej v a ž e n dnevn i red je i n že na dveh sejah n i sem b i l . B i l a n c o bomo p o t r j e v a l i . . .« P a n i l e k o n č a l s tavka . N i ga mogel , zaz r l se je n a m r e č v i z l o ž b e n o okno, pogled m u je ob t i č a l na cenah. Z a m i s l i l se je, potem pa je l e . s t e ž a v o nadaljeval svoj stavek. — - P a , nekaj d o b i č k a ; bomo spet razd e l i l i . Saj v e š , ko je vse tako d r a g o . « K a r l a ž e m u je b i lo i n z roko je pot repl ja l J a n k a po ramenu ter hotel od i t i .
» P o č a k a j , S i l v o ! K a k o to, da boste spet de l i l i ? P r ed tedni , ko sva se s r e č a l a , s i m i p r a v i l , da ste d e l i l i d o b i č e k , da ste r azde l i l i že t r i a l i š t i r i p l a č e ? « S samozavestno p r ipombo — -saj v e š , smo p a č dobr i g o s p o d a r j i , « je odhi te l S i l v o dalje.
J a n k o je p o č a s i nada l jeva l svojo pot p ro t i domu. Tako se je z a m i s l i l , da n i t i n i vede l , kod hodi . Oba imata enak pok l i c , zasedata podobna de lovna mesta, toda v dveh r a z l i č n i h podjet j ih. K a k o r je r a z l i č e n po loža j n jun ih podjeti j , tako so r az l i čn i n jun i dohodki . Eno i zko r i š ča kon junk tu ro na t rgu.
drugo pa, ne po svoj i k r i v d i , komaj ž i v o t a r i . Oba se t rud i ta za v e č j i uspeh podjetja. T o d a J a n k o prejema žo nekaj č a s a le 80 % p l a č e .
K o l e k t i v je najel posoji lo za preuredi tev p rostorov . . . D o m a n i b i l za noben pogovor. R a z m i š l j a l je i n sk lepa l , pa n i mogel izv leč i z a k l j u č k a , k i b i ga p o m i r i l .
M e d t e m se je že tud i seja de lavskega sveta S i lvovega podjetja b l i ža la k ra ju . P o t r d i l i so zak l j u č n i r a č u n i n r a z d e l i l i dohodek. N a v r s t i so b i l e raznoterost i .
- T o d a t o v a r i š i ! « se je nekdo oglas i l . K a z a l o je, da m u je b i lo že žal , da je d v i g n i l roko . T o l i k o krat je že n a č e l to v p r a š a n j e . - T o v a r i š predsednik, kaj pa je s tisto inves t ic i jo v s k l a d i š č u , to l ikokra t smo že g o v o r i l i ? « pa n i u tegni l do konca povedat i svo j ih m i s l i , ko ga je že p r e k i n i l p r e d s e d u j o č i : - S a j , saj. R a v n o m i s l i l sem, da b i b i lo prav, č e b i danes s k l e n i l i , da k u p i m o t is t i š k r i p e c . Z n j i m bi o b č u t n o o l j a ša l i l j udem delo v s k l a d i š č u . «
M e d zborom je z a š u m e l o : - Č a s je že, čas .« - T o d a t o v a r i š i ! « je povze l eden v o d i l n i h u s l u ž
bencev: - S t v a r bo stala okrog po l mi l i j ona . M i pa, kot veste, denarja n i m a m o za Investicije.«
- K a j , ko b i naje l i poso j i l o?« je predlagal drugI. - P o s o j i l o že , posoj i lo . Samo, kako ga bomo od
p l a č a l i ? « je t a rna l t ret j i . - P r e d l a g a m , « se je spet og las i l t i s t i v o d i l n i
u s l u ž b e n e c , - d a p o š l j e m o delegacijo na l judsk i odbor, naj nam tam pomagajo. L j u d s k i odbor je d o l ž a n , da sk rb i za napredek podjetja. Na j nam dajo k r e d i t . «
S tem je b i l dnevn i red i z č r p a n i n za ta dan r e š e n o v p r a š a n j e te prepotrebne inves t ic i je . N i h č e pa ni p o m i s l i l , kje naj l judsk i odbor j eml je sredstva, pr i tem ko so sami š i r o k o g r u d n o d e l i l i dob iček . M a r bi od t i s t ih 7 mi l i jonov , k i so j i h d e l i l i kot p l a č e nad t a r i fn im p r a v i l n i k o m , odvze l i po l m i l i jona in vpraianj0 inves t ic i je b i b i lo r e š e n o .
- k -
R K , kot enega najbolj de l avn ih v k r an j sk i obč in i . -an
S O S S K R E D A R I C E V nedeljo so na A l p s k e m l e
ta l skem centru v Lescah u je l i s ignale s K r e d a r i c e . T i so sporoča l i , da nujno potrebujejo e l e k t r i č n i mater ia l . Toda kako p r i t i do popolnoma z a s n e ž e n e Kreda r i ce? R e š i t e v je b i la samo ena — z le ta lom. Čez nekaj č a sa je iz l e t a l i š ča v Lescah odletelo letalo, k i je nosi lo potrebni mater ia l . P i l o t i so ga odv rg l i v b l iž in i k o č e na K r e d a r i c i . - T I S K A N I N A « I M A A V T O B U S
P r e d nedavn im so v - T i s k a n i m « v K r a n j u k u p i l i svoj p r v i avtobus. A v t o b u s bo v pole tn ih mesec ih v o z i l delavce v P o r e č , razen tega pa bodo tako lahko organ iz i ra l i m a r s i k a k š e n izlet za delavce ob nedeljah.
K M E T I J S K O P O S E S T V O C E R K L J E N A T R E H
K O M P L E K S I H Arondac i j a cerkl janskega kme
ti jskega posestva je v g lavnem k o n č a n a . P r i njej je sodelovalo oko l i 100 kmetov z oko l i 600 do 700 parce lami . T a k o je sedaj zemlja kmet i j skega posestva z d r u ž e n a na treh kompleks ih . K o m p l e k s 70 ha, kjer je zeml ja od vseh s trani obdana z avtomobi l sko cesto, bo p rav gotovo srce proizvodnje . D r u g i a rond i -ran i de l je na jugovzhodnem de l i : C e r k e l j , k jer je z d r u ž e n i h oko l i 40 ha orne zemlje. Razen tega pa je posestvu ostal š e kompleks z a m o č v i r j e n i h t r a v n i kov. S t r o k o v n j a k i meni jo , da je to za sedaj n a j l e p š i p r imer opravl jene arondaci je na G o r e n j skem .
V » K O V I N A R J U « S O I Z V O L I L I D E L A V S K I S V E T
V soboto so v podjetju - K o v i n a r « v K r a n j u i m e l i vo l i t ve novega delavskega sveta. I z v o l i l i so 17-č lanski de l avsk i svet, v k a terem je o k o l i polov, č l a n o v m l a d incev in ena ž e n a . N o v i delavsk i svet se Je p r v i č sestal v s iv -do. Tokra t so č l an i iz svoje sredine i / .vo i i i i predsednika in 7-clanski up ravn i odbor.
STE ČUTILI POTRES? V sredo, nekaj minut po 5. ni i
popoldne nas je iznenadil rahel potres. Kot poročajo, je poties zajel skoraj vse kraje Slovenije, posebno dobro pa smo ga Čutili na Gorenjskem. Marsikomu je zastal dih in se nekaj časa potem ni mo-qel uni i i i t i .
Sodeč po poročil ih in pripovedovanju ljudi je b i l poties najhujši v okol ic i Preddvora. Tam je tudi prišlo do nesreče. V hlevu pri Balantiču (po domača i>n Slepoti novih) se je zrušil obok in jo bi l pri tem l a t i poškodovan gospi>dai, ki je bi l tedaj v hlevu. Tudi i / . 1 ' iu t i š , Mlake in okoliških vasi poročajo, da se je zrušilo nekaj dimnikov, da je padal OBMl I itTO pov in podobno, vendar večje škode in nesreč menda ni bilo.
K . M .
K A N D I D A T I SO OBISKALI V O L I V C E
Poslanski kandidat za Zvezni zbor Zveze Ljudske skupščine Boris Ziherl je v torek zvečer govor i l v Železnikih, v Selški dolini . Predvolilnega zborovanja se je udeležilo okrog 250 volivcev, k i so z zanimanjem sledili izvajanjem kandidata. Tovar iš Ziherl je govori l o uspehih našega / gospodarstva v minulih 4 letih, o nekaterih zunanjepol i t ičnih vprašanjih in drugem. M i n u l i torek so bi la predvolilna zborovanja še v nekaterih drugih krajih Gorenjske.
Poslanski kandidat za Zvezni zbor in predsednik ObLO Kranj V i n k o Hafner je govoril zbranim pripadnikom J L A v Krizah, Janko Prezelj, kandidat za Republiški zbor je govoril v Leskovici , zborovanja pa so bi la še v Kovorju, k i se ga je udeležilo okrog 110 ljudi, Zasip - Podhom, v Tržiču pa so zborovali mladi vo l ivc i . -k-
Z B O R O V A N J E M L A D I H V O L I V C E V N A J E S E N I C A H V sredo popoldne so se zb ra l i
v dvoran i Mestnega g l e d a l i š č a na Jesenicah p r i o a d n i k i p r e d v o j a š k e vzgoje i n m l a d i v o l i v c i z Jesenic . N a zborovanju je govor i l Tone P o l j š a k , č l a n predsedstva C K L M S . O r i s a l je pomen v o l i tev i n v logo l j u d s k i h poslancev. G o v o r i l je tud i o d e l e ž u m l a dine, k i ga je pr i spevala k i z gradnj i nove Jugos lav i je i n n a logah, k i č a k a j o mlad ino p r i n a da l jn j i k r e p i t v i n a š e g a gospodarskega sistema i n s o c i a l i s t i č n e demokraci je . — Z a n j i m je gov o r i l tud i pos lanski kandidat za R e p u b l i š k i zbor L j u d s k e skupš č i n e S loveni je i n podpredsednik O b č i n s k e g a l judskega odbora Je senice D u š a n Stare. Z b o r o v a l -cem je nan iza l vrs to podatkov o r azvo ju o b č i n e , gradnjah v l e t o š n j e m letu i n pe rspek t ivnem p lanu za pr ihodnje . M l a d i v o l i v c i so potem ugotov i l i š e vrs to v p r a š a n j , na katere sta odgovar ja la govorn ika . M l a d i ak t iv gradbenega podjetja Sava je p r i še l na zborovanje s t ransparent i i n ha rmoniko . - k -
P R E D V O L I L N A Z B O R O V A N J A V P O L J A N S K I D O L I N I
V sredo so b i l a v Po l j an sk i do l in i zadnja p redvo l i lna zborovanja v p r ip ravah za s k u p š č i n ske vo l i tve . V Javor ju je v e l i ko š t e v i l o v o l i v c e v p o s l u š a l o poslanskega kandida ta za R e p u b l i šk i zbor, t o v a r i š a Igorja Peter-ns l ja . G o v o r i l je o dosedanjem delu Zvezne i n R e p u b l i š k e skupš č i n e i n o nadal jn j ih nalogah s k u p š č i n e i n n jenih organov. P o sebno je govor i l o nalogah za razvoj kmet i j s tva i n ž i v i n o r e j e in p r imer ja l nekatere podatke o dosedanjem in planiranem na p redku teh dejavnost i v P o l j a n sk i d o l i n i .
K a n d i d a t Peternel j je v sredo popoldne ob i ska l tud i v o l i v c e v T reb i j i in j i m to lmač i l nekatero predvidene smernice o razvoju kmet i j s tva tega kra ja .
V O L I V C I POLJANSKE D O L I N E O D R U Ž B E N E M P L A N U
O b č i n s k i l j u d s k i odbor Gore nja vas v Po l j an sk i d o l i n i je p r i p r a v i l podroben n a č r t za leto!" njo gospodarsko dejavnost. K Z bodo porabi le p r i b l i ž n o 9 m i l i jonov d inar jev za invest ic i je , v g lavnem za to, da b i dograd i l i nekatere z a d r u ž n e domove i n drugo n e d o k o n č a n o gospodarske objekte. N a č r t do loča konkretno nalogr; z a d r u ž n i h in d rug ih gospodarskih organizaci j v tem le tu. D a bi se v o l i v c i seznani l i z l e t o š n j o dejavnostjo i n da l i še morebi tno pr ipombo, bodo od 30. marca do 7. apr i la zbori
' vo l ivcev , kjer bodo d o k o n č n o pretresali postavljeni letošnji načrt. K . M .
IZ K R O N I K E GLASBENE S O L E V K R A N J U
.lavne:;,i nastopa (Ilasbone šole v Hras tn iku , k i je b i l v potek, l i . trtarca, se Je na povabilo prireditelja udeležilo tudi 1 t°" fencev Glasbene šo le iz K r a n j a , in sicer i / , odde lkov za k l a v i r , godala i n p iha la . Uspeh , k i g l je to pot zabe lež i l nastop k ran j -sk" mladine, je presegal vsa pi Ičakovanja. Uspeh j<- dvakrat večji, 6« upoštevamo, da io mla d i g lasbenik i to pot posegli p " z e l o z a h t e v n i glasbeni literaturi.
K R A N J , 21. M A R C A 1958
R a T ! ! Z £ ! t to^10 pa Prizadevanja v radovljiški občini za razvoj trgovine, obrli, turizma in kmetijstva (Nadaljevanje s 1. strani)
sestva, na ka te r ih se je povečala proizvodnja za 13 % . To povečan je je d o s e ž e n o predvsem zaradi v i š j i h hek ta r sk ih donosov, zlasti p r i k rompi r ju , kjer se je pridelek p o v e č a l od 162 mtc na 209 mtc na hektar . T a uspeh je pripisati tudi več j i uporabi umetnih gnoj i l . M e d t e m ko je b i lo leta 1956 porabl jenih 72 kg umetnih gno j i l na hektar , so lansko leto porab i l i p o v p r e č n o 120 kg na hektar, za l e t o š n j e leto pa naj b i se poraba umetn ih gno j i l Poveča la na 130 k g na hektar . P lan predvideva , naj b i s p š e nico zasejal i 600 ha p o v r š i n . V zvezi s tem je odborn ik Igor Peternel opozor i l , da b i po re p u b l i š k e m p lanu perspekt ivnega razvoja m o r a l i na Goren j skem letos zasejati s p š e n i c o 1200 ha. Zaradi tega je l j udsk i odbor n a ročil Sve tu za kmet i j s tvo i n gozdarstvo, naj p r o u č i to m o ž nost i n naknadno p r e d l o ž i r e š i tev.
su gospodarstva cerk l janske obč i n e .
P r e d l o ž e n okra jn i p r o r a č u n daje o b č i n s k i m l j u d s k i m odborom osnovo, da postajajo osnovn i č in i t e l j i v zadovol jevanju d r u ž b e n i h potreb na svojem obm o č j u , saj bodo sredstva obč i n s k i h p r o r a č u n o v porasla v p r imer j av i z le tom 1957 za 43,1 odstotka, medtem ko se bodo
i sredstva okrajnega p r o r a č u n a i n skladov p o v e č a l a le za 11,3%. Celo tn i okra jn i p r o r a č u n z n a š a 657 mi l i jonov . Iz p r o r a č u n a so dode l i l i dotacijo Goren j sk i tu r i s t i čn i podzvezi v v i š in i 14 m i l i jonov T a sredstva bo t u r i s t i č na podzveza porabi la za t iskanje r azn ih prospektov i n propagandn i h b r o š u r ter za p r ip rav l j a lna dela za snemanje prvega gorenjskega t u r i s t i č n e g a f i l m a .
V r azp rav i o okra jnem prora č u n u je sodeloval tudi odbornik V i n k o Hafner , k i je okra jn i zbor
O k r a j n i l j udsk i odbor K r a n j je na nekaj posebnih zasedanjih letos razprav l ja l i n sprejel skle pe o n a č e l i h i n smernicah za razvoj tu r izma, gostinstva, trgov ine, obrt i i n kmet i j s tva . O tem, kako se teh nalog lotevajo v ra dov l j i šk i obč in i , smo se na ponede l jkovem nov ina r skem v e č e r u v R a d o v l j i c i pogovor i l i s t ova r i š e m P a v l o m Ž e r o v n i k o m , k i v t e j obč in i kand id i r a v Zbor proizvaja lcev L j u d s k e s k u p š č i n e L R S . T o v . Z e r o v n i k je povedal tole:
M O D E R N I Z A C I J A S T A R I H I N G R A D N J A N O V I H T R G O V I N
V r a d o v l j i š k i obč in i je m r e ž a t rgovsk ih loka lov zelo redka , obs to ječ i l o k a l i pa v p r e t e ž n i ve Čini ne ustrezajo sodobni t e h n i č n i u red i tv i . T a k o se bo že v tem letu z a č e l o z gradnjo novega poslopja Zeleznine v R a d o v l j i c i ,
na p o d r c č j u obč ine . N a ta n a č i n se bodo znatno zn iža l i r e ž i j s k i s t r o šk i , k a r bo v p l i v a l o tud i na ceno mesa i n izde lkov. T u d i trgovsko podjetje Lesce p r i p r av l ja svoj inves t i c i j sk i program za novo zgradbo s t r g o v s k i m i i n pos lovn imi ter s tanovanjsk imi
vsem zidarje, pleskarje, k rovce , steklarje i n podobne pokl ice , k j bo p r i p a d a j o č a j j dela. predvsem v z d r ž e v a n j e o b s t o j e č i h zgradb v o k v i r u s tanovanjskih skupnost i i n h i š n i h svetov l ahko opravl j a l a hi t ro , sol idno i n poceni . S tem se bo nedvomno odp rav i l n e k a k š e n k o n j u n k t u r n i po loža j nekater ih strok, deloma pa se bo odpravi lo š u š m a r s t v o . N a vsak n a č i n pa r a č u n a m o na ustanov i t ev gospodinjskega servisa, s krpa ln ico , š i v a l n i c o za per i lo i n podobnimi dejavnostmi kot so razna t e h n i č n a poprav i l a gospod in j sk ih p o t r e b š č i n i n podobno. prostori . V K r o p i je tovarna
za katero se idejni projekti že P l a m e n že p r i p r a v i l a n a č r t e za p r a v v teh panogah je^ n a m r e č naprav l jen i , zdaj pa se dela na izgradnjo nove stanovanjske n a j v e č š u š m a r s t v a saj tako m a -detal j ih . T a zgradba bo stala " z raven že o b s t o j e č e t rgovine. Ostalo t rgovino v R a d o v l j i c i ,
V b o d o č e bomo mora l i r e š i t i osnovne probleme p a š n i š t v a i n p l a n š a r s t v a , k i morata v n a č r t nem razvoju kmet i j s tva odigra t i zelo v e l i k o vlogo. N a p o d r o č j u sadjarstva, k i smo ga o m e n i l i , pa je nujno potrebna ka tegor i zacija. Z njeno izvedbo so že p r i čel i . V s e si le pa bo treba usmer i t i tud i v to, da bomo dosegl i v e č j e sodelovanje med k m e t i j s k i m i zadrugami i n zasebnimi k m e t i j s k i m i pro izva ja lc i . V na j k r a j š e m č a s u bosta z d r u ž e n i kme t i j sk i posestvi P o l j č e i n P o d -v i n v eno posestvo ter je v ta namen že b i l a i z v r š e n a tud i arondacija . P r e p r i č a n sem, da bo enotno, ugledno posestvo s
zgradbe, v ka te r i bodo tudi n j i - lenkostne s tva r i izdelujejo poe- svo j imi i z k u š n j a m i lahko v p l i -hov i pos lovni prostor i i n š p e c e - d i n c i n a s v o j e m a l i s t rankinem r i j ska t rgovina . Z gradnjo bodo d o m u < s i n a t a n a č i n n e k o n t r o .
l judskega odbora K r a n j , naj bi v okra jn i p r o r a č u n vnes l i 10 m i -
Odborn ik iz Cerke l j je opozo- l i jonov za uredi tev okol ja okrog r i l okra jn i zbor na dokaj p e r e č e nove okrajne stavbe. P o u d a r i l stanje kmet i j skega posestva v je, da je to i z k l j u č n o inves t i c i j a Cerk l jah . V e n d a r pa v njegovem okrajnega l judskega odbora, ne zg ražan ju nad stanjem kmet i ) - pa kranjske o b č i n e , kakor so skega posestva v C e r k l j a h n i svoje s t a l i š č e m o t i v i r a l i Svet za bilo ču t i t i pr izadevanja i n k o n - d r u ž b e n i p lan i n finance O L O st rukt ivnih predlogov, kako naj ter gospodarski k o m i s i j i obeh
opozor i l na predlog O b č i n s k e g a predvsem pa t rgovino k m e t i j s k i h zdaj k m a l u zače l i . P e k a r s k i l i r a n o u s t V a r j a j o ve l i ke dohodke, obrat, k i je b i l že dolgo č a s a n e odvajajo pa n i t i dohodnine
valo na ugoden razvoj i n h i t re j ši napredek kmet i j s tva na sploh.
bi se stanje na kmet i j skem posestvu M redi lo. Eden od okra jn ih Odbornikov je opozor i l , da je krivdo za t a k š n o stanje k m e t i j skega posestva treba iskat i ne samo v delu delavcev i n v o d -st/a na posestvu, ampak tud i v odnosu o b č i n s k e g a l judskega od-
zborov O L O , k i so z a v r n i l i ta predlog obč ine . T o v a r i š Hafner je predlagal , naj b i se za teh 10 m i l i j onov z m a n j š a l i p r o r a č u n i o b č i n s k i h l j udsk ih odborov v is tem razmer ju kakor so udel ežen i ria p r o r a č u n s k i kvo t i . O k r a j n i zbor je Hafner jev pred-
bora i n nekater ih p reb iva lcev do log z a v r n i l s 23 g lasovi pro t i 17. Posestva, k i so na t e ž a v e le Dre- T a sklep gotovo n i p rav i l en , saj vel ikokrat g leda l i p r e v e č ravno- n i dvoma, da je vsak invest i tor dušno , če ne celo š k o d o ž e l j n o , d o l ž a n izves t i gradnjo do kra ja , Sedaj so na posestvu dani pogoji k o n č n o pa tud i znesek 10 m i l i -*a z b o l j š a n j e stanja (dobil i so jonov v p r i m e r i s celotno i nve -novega upravnika) , vendar je v st ici jo n i m a n i k a k r š n e g a pomena odloč
zadrug je potrebno preuredi t i , razen š p e c e r i j s k i h t rgovin , k i so vsaj delno že moderniz i rane . Po p r ime ru trgovskega podjetja Lesce, k i je zelo sodobno u r e d i lo b ivš i l o k a l kmet i j ske zadruge za prodajo sadja i n zelenjave i n i s t o č a s n o ž i v i n s k e k rme , b i tud i za Radov l j i co b i lo prav, č e b i se že letos preuredi lo k a k l o k a l v tovrstno t rgovino. Trgovsko podjetje R a d o v l j i c a se za to že z a n ima .
U R E D I T E V K L A V N I C E J E N U J N A
Se en p e r e č p rob lem je, k i pa je ž e n a č e t , n a m r e č v p r a š a n j e nove k l avn i ce v R a d o v l j i c i o z i roma izpopolni tev i n r a z š i r i t e v sedanje. V n a č r t u je, da b i se k la lo ž iv ino v tej k l a v n i c i za p o d r o č j e vse o b č i n e , po osta l ih cent r ih o b č i n e pa se bodo ustanovi le posebne pos lovalnice za
problem, pa se bo prese l i l v spodnje prostore s indika lnega doma, k i do sedaj n i b i l i zko r i š čen . V b l ižn j i pr ihodnost i pa bo potrebno na vsak n a č i n odpret i t rgovski l o k a l v Z a p u ž a h i n na Posavcu . V e l i k o v e č j o v logo, kot so jo od igra l i do sedaj, pa bodo mora l i odigrat i organi d r u ž b e n e ga uprav l jan ja t. j . p o t r o š n i š k i svet i .
U R E J A N J E P O G O J E V Z A R A Z V O J T U R I Z M A
I z k u š n j e zadni jh let so poka zale, da i m a tu r i zem v obč in i izredne m o ž n o s t i za razvoj , toda treba b i b i lo prej u red i t i n a š e okolje, zunanjo podobo kra ja , posvet i t i š e v e č j o pozornost gos t in sk im podjetjem, k i bodo mo-
n i t i prometnega davka n i t i p r i spevka socia lnemu zavarovanju . T a k i m po javom bo potrebno stop i t i e n e r g i č n o na rep, z druge s trani pa bo potrebno pomagati i n dat i t i s t im i n d i v i d u a l n i m obrtn i k o m , k i delajo sami i n t i s t im obratom soc i a l i s t i čnega sektorja, k i uporabljajo p r i l o ž n o s t n o delovno si lo, vso mora lno i n mater ia lno p o m o č . Z a slednjo bo predvsem v a ž n o zaposl i t i č i m -
in V nekaterih podjetjih so ljud
je, ki so že več let nepretrgoma člani delavskega sveta. So pa celo primeri, da je nekdo naprej predsednik delavskega sveta, ko pa mu mandatna doba poteče, ga izvolijo za predsednika
več ž e n a - gospodinj , k i se bodo v de lovn i odnos l ahko v k l j u č i l e javnega odbora, le-tega pa izza nekaj u r na dan, k o l i k o r j i m volijo za predsednika delavskega bodo p a č nj ihove gospodinjske i n mater inske do l žnos t i dopušča le . Nekatera obrtna podjetja p r i nas tako že prakt ic i ra j o, za interesirat i pa bo zato treba tud i več j a indus t r i j ska podjetja, t. j .
ra la š e bolje i n l e p š e ured i t i predvsem tista, ka te r ih p ro i zvod-svoje poslovne prostore ter no- nja ima tak z n a č a j , da se l ahko d i t i gostom ne samo č i m v e č j o izdelava poedin ih predmetov da-
sveta. Seveda je treba skrbno preteh
tati, koga bomo izvolili v delavski svet oziroma upravni odbor, zlasti še zdaj, ko organi delavskega upravljanja samostojno gospodarijo s še večjimi sredstvi kot
t renutku o b č i n s k i N a to je opozor i l tudi predsednik prodajo mesa i n osta l ih mesnih i z b i r 0 ma te r i a ln ih dobr in , tem- je tud i na dom. P r e p r i č a n i smo, so prejšnja leta. Prav tako, kot l judski odbor z a v r n i l p r o š n j o O L O tov. M i r a n K o š m e l j , k i je Posestva za garanci jsko iz javo, dejal , da s tem sk lepom to v p r a -Vedeti je treba, da brez p r a v i l - sanje n i k a k o r n i r e š e n o i n se bo ne po l i t ike o b č i n s k e g a l judskega pred o k r a j n i m l j u d s k i m odbo-° d b o r a i n skupnega p r i zadeva- r o m ponovno pojav i lo , ko bo nja vseh preb iva lcev razmer na treba konkre tno zače t i z u re -Posestvu ne bo m o g o č e u red i t i , d i tv i jo prostora okrog nove stav-kar pa b i vsekakor bi lo v intere- be. - i v
proizvodov. Sedanje mesnice na p o d r o č j u o b č i n e bo treba u k i n i t i , ker prodaja mesa v n j i h dos t i krat ne ustreza vsem h i g i e n s k i m predpisom. Dal je bo treba nabav i t i p r imerno prevozno sredstvo, k i bo p r e v a ž a l o meso i n ostale proizvode v sem pos lova ln icam
Podjetja naj skrbijo tudi za stanovanja delavcev
več tudi p r i l i k o za d r u ž a b n o i z - da se bodo na ta n a č i n obrtne nezadostna skrb za kvaliteten se-ž i v l j a n j e v o b l i k i r azn ih p n r e - kapacitete znatno p o v e č a l e , po-di tev i n podobno. T e m v p r a š a - s ledica tega pa bo vsekakor po-njem bi se mora la posveti t i zelo cenitev posameznih storitev. Z intenzivno n a š a t u r i s t i č n a d r u - vedno v e č j i m pr i tokom tur is tov š t v a . v vsakem letu b i se pa morda
P r a v gotovo je k o p a l i š č e med izp lača lo spet z a č e t i izdelovat i najbolj p r i v l a č n i m i ob jek t i v nekatere drobne izdelke d o m a č e R a d o v l j i c i . K o m u n a l n a uprava se obr t i , k i j i h danes n i skoraj n i -
da frav slehcmega delavca uspo-
je že lo t i la adaptacije tega ob- kjer naj t i , a j i h tur is t i radi k u - sobimo za upravljavsko delo. Tega pujejo.
stav organov upravljanja pa je škodljivo tudi nezaupanje v upravljavsko sposobnost tistih, ki doslej še niso bili člani delavskih svetov. Naša težnja je namreč ta,
L A N I J E B I L O V K R A N J S K I O B Č I N I D O G R A J E N I H S K U P -
N O 153 S T A N O V A N J — P R E D V I D O M A B O D O S P O M L A D I 1959
ZG R A J E N 111 110, O D T E G A 190 V D R U Ž B E N E M S E K T O R J U —
T U D I O B T A K E M T E M P U G R A D N J E . K O T J E P R E D V I D E N A
L E T O S . V N E K A J L E T I H S E N E B I B I L O M O C P O V S E M O D
P R A V I T I S T A N O V A N J S K E S T I S K E V O B C l M — 1825 P R O
ŠENJ Z A S T A N O V A N J A , O D T E G A 1287 N U J N I H P R I M E R O V
Zadnje č a s e v laga n a š a celot- jonov, od č e s a r pa je s pogodna d r u ž b e n a skupnost zelo v e l i - bami vezan ih že preko 110 m i l i ce napore za z b o l j š a n j e ž i v - jonov. Z a n i m i v o je, da je p r i -Uenjskega s tandarda n a š i h de- t isk na k red i t s s t rani i n d i v i -, 0 v n i h l j u d i , katerega de l so tud i dua ln ih gradi te l jev tako v e l i k , banovanja . K a j je b i lo v tem da vsi niso mog l i dobi t i posoj i la , z g l e d u doslej storjenega v K r a - P reg led gradnje za lansko i n n Ju? B r e z dvoma premalo. V z r o k l e t o š n j e leto pa nam da nas ledka tako stanje je predvsem v f i - njo s l i ko :
l ans i ran ju stanovanjske izgrad- o -g co nJe. M e d t e m ko so potrebe po %novanjih zaradi indust r i je i n dotoka delavcev n a r a š č a l e , s red-s t ( v v ta namen n i b i lo . Sele z l l V ( ' dbo stanovanjskega p r i spevka smo dosegli razmerje med ^ t r e b a m i i n r a z p o l o ž l j i v i m i S p eds tv l . Zato so je v zadn j ih t , V ( ' h le t ih s tanovanjska gradnja v K r a n j u tudi sprost i la . P o m e m -^ n pa je v tem pogledu še zad-h j i sklep O b č i n s k e g a l judskega 0 ( J bora K r a n j , da s«; skrb za star a n j a de lavcev prenese na sa-^ a Podjetja, ki bodo na ta na -
določ i la za stanovanja š e S V " i a sredstva. O b č i n s k i k red i tn i ^lad v teh dveh le t ih še n a m -
P r i s tanovanjski u p r a v i je se-
jekta , d o k o n č n o bodo u r e d i l i t u d i camping prostor v Lescah , predvideva pa se š e pred l e t o š njo sezono tud i o tvor i tev n o v i h gos t i š č v Lescah , Begunjah i n p r i Posavcu .
Zna ten pr i spevek t u r i zmu dajo tudi dobro urejene ceste. V ta namen namerava O L O letos re-
N A C R T N A U S M E R I T E V K M E T I J S K E P R O I Z V O D N J E
K m e t i j s k o proizvodnjo v občini bomo mora l i n a č r t n o usmer i t i . N a č r t n o i z k o r i š č a n j e zeml j i š č
usposabljanja se moramo lotiti postopoma, toda sistematično. Ena izmed zelo uspešnih oblik usposabljanja je tudi pritegnitev čim širšega kroga delavcev v razne komisije delavskih svetov; pri de-
dokazuje pomembnost posamez- /« v teh komisijah se člani kolek-daj reg is t r i ran ih 1825 p r o š e n j za kons t ru i ra t i ceste: L i p n i c a — stanovanja, k i datirajo celo iz K a m n a gorica — R a d o v l j i c a ter leta 1949. P o mnenju s tanovanj- c e s t , ° Z a p u ž c - R a d o v l j i c a . P r o t i -
p r a š n o pa bodo obdela l i š e č e š k e uprave je od skupnega š t e - s t e H l e b c e _ Begunje i n P o d -v i l a p r o š e n j nu jn ih 1287 p r ime- na r t—Lipn ica ter cesto skozi na -rov, os ta l i pa b i š e l ahko nekaj selje K r o p a . Skoda pa je. da iz č a s a č a k a l i . V p r v i s k u p i n i n u j - ^ t o š n j e g a programa izpade p r i -
k l jucek z glavne ceste na Radov -ni pr imer i ) je n a j v e č p r o š e n j IZ j j j c o
nih panog kot so: ž i v i n o r e j a z mlekars tvom, poljedelstvo, sadjarstvo, p a š n i š t v o i n p l a n š a r s t v o . Ž i v i n o r e j a i n poljedelstvo i m a ta več j i d e l e ž glede na us tvar jeni narodni dohodek, ke r sta do sedaj p a č tudi najbolj r azv i t i , medtem ko sadjarstvo stagnira.
leta 1955, i n sicer 341 p r o š e n j , iz leta 1956 je 322, iz leta 1957 pa 309 p r o š e n j . O d leta 1949 č a ka na stanovanja 16 nu jn ih p r i merov.
O K R E P I T E V U S L U Ž N O S T N E O B R T I
Obr t je prav gotovo najbolj p e r e č p rob lem v obč in i i n stanje p redvsem u s l u ž n o s t n e obrt i
Štirje novi stroji za čokolado
N a l e tošn j i l i s t i p r i č a k o v a l c e v Se z d a l e č n i zadovol j ivo . Svet
je vp i san ih 158 prosi lcev. O d tega je de lavcev 83, n a m e š č e n c e v 51, upokojencev 16, i nva l idov 5 ter 3 zasebnik i . - i v
za indus t r i jo i n obrt bo s k u š a l poiskat i izhod iz t e ž a v n e g a položaja . V o k v i r u komuna lne uprave se bo fo rmi ra la remontna grupa, k i bo v k l j u č e v a l a p red-
Sektor d r u ž b e n i p r i va tn i
T! r-i
266 454
> a o 2
68 85
TI 2
350 569
a. w
190 250
Veliko zanimanje za mednarodni lesni sejem
skupaj 720 153 919 440
I/, pregleda je razvidno, da so v d r u ž b e n e m sektorju lansko leto g rad i l i 266 s tanovanj, izgoto-v i l l pa so j i h 68 a l i 25 % , m e d tem ko je p r i ZBSebnUl gradi tel j i h b i lo v gradnj i 454 s tanovanj , dogotovi l i pa so j i h le 85 a l i 13
Ljub l j ana se vedno bolj uve l j av l j a kot s r e d i š č e mednarodne lesne t rgovine. To bo po t rd i l t u d i v e l i k mednaroden lesni sejem, k i bo na Gospodarskem r a z s t a v i š č u v L j u b l j a n i od dne 22. maja do 6. jun i j a .
Lesno predelovalna indus t r i ja odstotkov. V l e t o š n j e m letu bo- j e v S l o v e n i j i zelo razv i ta . N j e
ni k o l e k t i v i , Šolska vodstva, podjetja i n druge skupine, k i nameravajo p r i r ed i t i ma j sk i iz let v L jub l j ano , i zkor i s t i jo popust na že leznic i i n s i skupno ogledajo tudi ta sejem.
fcč ni toliko narasel) da bi kril
potrebe, " ° konca lanskega leta je bilo
na pro izvodnja naglo n a r a š č a , v / v e z i s tem pa tudi izvoz. N a l o ga tega sejma bo pomagati p ro i zvodn j i s tem, da bo posredov a l d o m a č i indus t r i j i moderne stroje za obdelavo i n predelavo lesa, k i j i h bodo razs tav i l i tujci na sejmu in tudi p r a k t i č n o demons t r i r a l i , obenem pa bo posredoval bogat sort iment najk v a l i t e t n e j š i h h nih izdehkov inozemskim in d o m a č i m kupcem.
V o k v i r u sejma bo pr i re jen i 'J«>nov pa je bilo porabl jenih k red i tn i sklad /• :> - d. bomo t u d l l o v s k a r a z s 1 a v a , tako da bo
X komunalne naprave. Za lato v nekaj letib s tanovanjsko k r i zo p r i v l a č e n in zan imiv za vse o b i -
mo skupno gradili 919 s tanovanj. C'e se bodo u r e s n i č i l e napovedi , j i h bo do prihodnje spomladi iz-gotovl jenih 440, od tega 190 v d r u ž b e n e m sektorju (obč ina , podjetja ipd.). C e bomo grad i l i
* "klati.! skupno p o t r o š e n i h 269 prihodnja leta vsaj z i s t im tem-^ " ' i ' a i o v , in sicer v družbenem pom, kot se predvideva leto:,
' l u " i j u 221 mi l i jonov , v p r iva t - m o g o č e pa bo tempo le povoea
S E J E M P R O M E T N I H S R E D S T E V — P R E L O Ž E N !
K o n e c tega meseca b i mora l b i t i na Gospodarskem razs tav i šču v L j u b l j a n i sejem prometn ih sredstev. Z a r a d i preve l ikega š t ev i l a pr i jav l jencev , raznih nepredviden ih t e ž a v i n izgradnje zunanj ih prostorov r a z s t a v i š č i , je ta sejem p r e l o ž e n i n bo odprt od 4. do 13. j u l i j a . T u d i ta raz-
nerr, ' r i i l
sektorju 25 m i l i j onov , 22 t i , ker se bo medtem o b č i n s k i
iS 5 " ! • preostalo okrog 196 mili- ublaži l i , ne ps I« PfJlU. skovalce. Z a ž e l e n o je, da de lov-
Pro izvodn ja Tovarne č o k o l a d e Lesce - B l e d je b i l a odvisna vse do sedaj od tovarne » K r a š « i / Zagreba. P r e d nedavn im pa so v l esk i tovarn i č o k o l a d e nabav i l i 4 nove stroje i n se tako
stava DO izredno zan imiva i n po- osamosvoj i l i . T i š t i r j e s t roj i , i z - članov, hkrati pa je treba dclav-u č n a , saj bodo tu zbrana vsa med kater ih je eden na s l i k i , so , . . . . ,
7 J , . _ „ . . * .. . . . ske svete pomladiti, kar ie eno sredstva modenrega cestnega, zaceli obratovat i prav te dn i . r ' ' vodnega, ž e l e z n i š k e g a i n z r a č n e - Upajmo, da bo T o v a r n a č o k o l a - « » » « zdravil proti birokrattza-ga prometa. Poseben oddelek bo de sedaj lahko svojo proizvodnjo ciji organov upravljanja. p o s v e č e n varnost i prometa. še p o v e č a l a . 2 .
tiva razmeroma hitro lahko seznanjajo s problematiko podjetij, ter z vlogo in nalogami upravljavcev. Kjer pa se ne lotevajo takega sistematičnega usposabljanja, šele tik pred volitvami začnejo mrzlično iskati, koga bi lahko kandidirali v delavski svet. Pri tem pa se običajno ustavijo ob neutemeljenem tarnanju, češ da v podjetju ni ljudi, ki bi bili sposobni člani delavskega sveta, zato se odločijo za najlažjo pot, to je za to, da ponovno kandidirajo že »privajene* člane delavskega sveta. To pa pomeni v bistvu odvzemanje pravice drugim članom kolektiva do sodelovanja v organih upravljanja. Hkrati tiči v tem tudi stalna nevarnost, da se posamezni, nekakšni že kar »profesionalni* člani delavskega sveta bi-rokratizirajo. To potrjuje tudi praksa v nekaterih podjetjih, kjer so se nekateri člani delavskega sveta •— še zlasti pa to velja za predsednike — povzpeli na vodil-nejša delovna mesta ne samo zaradi svoje strokovne izpopolnitve. Taki člani delavskega sveta pa zaradi osebnih interesov neprimerno hitrejše lahko podlegajo raznim negativnim vplivom ter se postopoma tako korumpirajo, da nimajo več posluha za zdrave težnje kolektiva, marveč jim morda celo nasprotujejo, ker se spreminjajo v poslušno orodje ožje skupinice ljudi v podjetju.
Zaradi kontinuitete dela je res primerno, da ostane v novem delavskem svetu nekaj prejšnjih
K R A N J , 21. M A R C A 1938
Z D R A V N I Š K A D E Ž U R N A S L U Ž B A
Zdravs tven i dom K r a n j , P o l j ska pot 8, telefon 218, n a r o č i l a za prevoz bo ln ikov telefon 04.
P r i v a t n i k o m m a l i h oglasov ne objavl jamo pred v p l a č i l o m . — C e n a m a l i h oglasov je : p r e k l i c 20 d in , izgubl jeno 10 d in , ostalo 12 d i n od besede. N a r o č n i k i i m a jo 20 % popusta.
Te le fonska š t e v i l k a n a r o č n i š k e g a i n oglasnega odde lka j e : K r a n j 475.
P r o d a m kredenco i n 2 rab l jen i pos te l j i . — Semen L o v r o , T a v č a r j e v a 17, K r a n j . - 400
V zvezi z oglasom K r a n j s k e g a gradbenega podjetja o prodaj i gradbenega mate r ia la s p o r o č a m o , da s tem n i m i š l j e n a razprodaja , t e m v e č j e to redna prodaja gradbenega mater ia la .
P r i m o ž i č V i n k o iz Žnrov, S t a r i dvor , k i je d u š e v n o nerazvi t J e ok tobra meseca neznano k a m i z g i n i l . O b l e č e n je b i l v temnosi -r o obleko, p l av pulover , i n p lav k l o b u k . Obut je v gumijaste š k o r n j e . K d o r kaj ve o njem, p ros im, da s p o r o č i P r i m o ž i č M a r i j i , S t r a ž i š č e 188, K r a n j . - 425
O b v e š č a m , da sem odpr l z l a tarsko de lavnico v Škofj i L o k i , M e s t n i t rg 12. C e n j e n i m s t rank a m se p r i p o r o č a m . — Zla t a r K r t F ranc , M e s t n i t rg 12, Skof-j a L o k a . - 426
M o t o r č e k za kolo 50 c c m , nov, p rodam. N a s l o v v oglasnem odd e l k u . - 427
P r o d a m m o š k o ko lo , dobro ohranjeno. N a s l o v v oglasnem odde lku . - 428
P r o d a m dobrega psa o v č j a k a č r n e barve. L a h o v č e 17, C e r k l j e . - 423
P r o d a m 2.000 k g s lame i n sena po ugodni cen i . D o l ž a n J anko , G o l n i k 7. - 430
D a m s k o kolo , novo, š p o r t n o n e m š k e znamke ugodno prodam. N a s l o v v oglasnem odde lku . - 431
P r o d a m k r a v o dobro m l e k a -r i co , 8 mesecev brejo. S tanovanje i n hrano dobi de l avk a a l i upokojenka , za p o m o č na k m e t i j i . - 432
P r o d a m stavbno parcelo v l e -t o v i š č a r s k e m k ra ju — P r e d d v o ru . Nas lov v oglasnem oddelku pod š i f ro -700 m V - 433
P r o d a m s tavbni svet na zelo l epem prostoru. Informaci je dobi te v K r a n j u , S a v s k i breg 8, p r i P e t r i č u . - 43-1
P r o d a m p r a š i č a za zako l . B r e -zar Janez, P r i m s k o v o 145, K r a n j .
- 435
P r o d a m o : v p r e ž n o kos i ln ico , i z r u v a č k rompi r j a , ku l t iva tor , motorno s lamoreznico. Do 28. marca je na razpolago samo d r u ž b e n e m u sektor ju nato tudi p r i v a t n i k o m . — K m e t . posestvo M a v č i č e - P r a š e , p o š t a K r a n j .
- 433 P r o d a m dobro ohranjen že l ez
n i l e v i š t e d i l n i k . — Rugale , H u je 33. - 437
Dobro ohranjeno ž e n s k o kolo poceni p rodam. — L a h o v č e 2.
- 438 I š č e m dekle a l i fanta, k i b i po
s lužb i dela la na m a l i k m e t i j i za hrano i n stanovanje. Ponudbe oddat i v oglasni oddelek. - 439
I š č e m pr i le tnega m o š k e g a , l a h ko upokojenca, starega 50 do 60 let za p o m o č p r i k m e č k e m de lu oz i roma ž e n i t e v . N a s l o v v oglasnem odde lku . - 440
N u d i m hrano i n stanovanje m o š k e m u za p o m o č p r i k m e č k i h d e l i h . V o k l o 36.
G r e m pomagat v gospodinjstvo po s lužbi v popoldansk ih u rah od 15. do 19. ure. Ponudbe oddat i v oglasni oddelek. - 441
H r a n o i n stanovanje n u d i m tov a r n i š k i d e l a v k i za p o m o č v gospodinjs tvu. Prapro tna po l ica 23.
- 442 Gospodin jsko p o m o č n i c o i šče
H o l c h a k e r Je la , K r a n j , G rego r č i č e v a 4. - 443
Spre jmemo kva l i f i c i r ano m o č gostinske stroke za delo v baru . Nas top s l u ž b e 1. 4. a l i 15. a p r i l a 1958.— - D e l i k a t e s a « — K r a n j .
- 444 N u d i m hrano i n stanovanje de
k le tu , k i b i m i pomagala v pros t ih u rah p r i k m e č k e m delu . N a s lov v oglasnem odde lku . - 445 • N a podlag i č l e n a 49 U r a d . l i s ta F L R J , š t . 52/53, proda E l e k t r a r na Sava — K r a n j 1 p i sa ln i stroj znamke - J a p y « z do lg im va l j em. Interesenti s i l ahko stroj ogledajo v u p r a v i podjetja E l e k t rarna S a v a — K r a n j , S ta ra cesta 5. - 445
Prodam »Moped« T M Z . Naslov v oglasnem oddelku. 447
Prodani š ivalni stroj z dolgim čolničkom amer i ške znamke, ter globok ln špor tn i voziček. Naslov v oglasnem oddelku. 448
Prodam »Moped« malo rabljen. S. B. Primskovo 72, Kranj . 449
Kupim stavbno parcelo v bližini Kranja. Naslov v ogl. odd. 450
Dam v najem 1000 kvadratnih metrov zemlje. Ponudbe oddati v oglasni oddelek. 451
Iščemo s tare jšo natakarico i n kuhinjsko pomočnico za gostinski obrat v Kranju. — Gostinska zbornica Kranj. 452
Račja jajca Khak i Campbell za valenje dobite pri Simunacu, Partizanska 13, Kranj.
Prodam zazidljivo parcelo 1018 kvadratnih metrov blizu tovarne IBI. Voda in elektrika sta na parceli . Poizve se pri Stare Janezu, Primskovo 213. 454
R A Z P I S M E S T A B L A G A J N I K A U p r a v n i odbor podjetja » P e
k a r n a « K r a n j razpisuje mesto b laga jn ika
Pogo j : potrebna k v a l i f i k a c i j a z v e č l e t n o prakso v b l a g a j n i š k i h pos l ih v gospodarskih organizac i jah . Nastop s l u ž b e takoj a l i po dogovoru. P l a č a po tar i fnem p r a v i l n i k u podjetja. P i smene ponudbe sprejemamo na up rav i podjetja » P e k a r n a « K r a n j , s k r a t k i m ž i v l j e n j e p i s o m i n o p i som dosedanje zaposl i tve .
R A Z P I S D E L O V N I H M E S T N a podlagi čl . 143 Z a k o n a o
de lovn ih razmer j ih U r . 1. F L R J , š t . 53/57 razpisujemo naslednja de lovna mesta za M e h a n i č n o delavn ico S A P — Tur i s t b i ro ja v T r ž i č u :
2 avtobusna šo fe r j a za progo L j u b l j a n a — T r ž i č
1 šo fe r j a za tovorni avto 1 kn j igovodkin jo za obrat v
T r ž i č u Ponudbe poslat i na naslov S A P
— T u r i s t b i ro L j u b l j a n a , 'S red i -š k a 13 a l i u p r a v n i k u M e h a n i č n e de lavn ice S A P — Tur i s t b i roja v T r ž i č u , odnosno se osebno predstavi t i .
K o m i s i j a za sklepanje i n odpovedovanje de lovn ih razmer i j S A P — T u r i s t b i ro ja
P R I J A V L J A N J E T U R I S T I Č N I H S O B
T u r i s t i č n o i n o l e p š e v a l n o d r u š t v o K r a n j , sprejme v (poslovaln i c i potovalne agencije T r i g l a v v K r a n j u ) p r i jave t u r i s t i č n i h sob vsak dan od 8. do 12. ure. T a k o imenovane t u r i s t i č n e sobe so prostor i , katere s tanovalc i oddajo v č a s u sezone d o m a č i m i n tu j im gostom na r a č u n utesni tve d r u ž i n e . V s e podrobne informaci je dobite v p i sa rn i d r u š t v a . Z a opremo sob je na razpolago k re di t pod zelo ugodn imi pogoji .
- S T O R Ž l C « K R A N J , 21. mar ca ob 16., 18. i n 20. u r i amer. b a r v n i c inemascope f i l m - D I R -K A C l « i n dokumenta rn i f i l m L j u d s k a r e p u b l i k a H r v a t s k a . 22. marca ob 16., 18. i n 20. u r i amer. barv. c inemascope f i l m - D I R K A Č I « i n dokumenta rn i f i l m L j u d -
453ska r epub l ika S loven i j a . 23. ma r -
o r o A K o sem ondan pabe rkova l po C e r k l j a h i n o k o l i c i , me je pot zanesla tud i na ce rk l j ansk i poš t n i urad. Pogled m i je obstal na precej v e l i k i sk l ada ln l c i č a s o p isov . - T o je pa gotovo ,Glas G o r e n j s k e , « sem se razvese l i l i n p r i s top i l b l iže . P a je b i lo ko j mojega veselja konec, ko sem v i d e l , da so t is t i č a sop i s i - L j u b l j a n s k i d n e v n i k « . P r i p r i č i sem zače l tuhtat i , kako da i m a - L j u b l j a n s k i d n e v n i k « v C e r k l j a h i n o k o l i c i to l iko n a r o č n i k o v . N a k o n c u sva pa le z R e v š e t o v i m L i p e t o m , k i jo t is t ikra t z mano k r i v o r i t i l po C e r k l j a h , pravo i z -tuhtala.' P r a v gotovo se ima - L j u b l j a n s k i d n e v n i k « za tako v e l i k o zanimanje zahva l i t i p rav n a t e č a j u za izb i ro n a j b r h k e j š e S lovenke . — » K a k o b i b i lo , č e b i š e G l a s zače l s to p r a k s o , « se je z a m i s l i l L i p e i n se z a č e l g leda t i v ogledalo. » V e š J a k a , m i b i pa l ahko razp i sa l i v - G l a s u G o r e n i s k o « n a t e č a j za izb i ro na j -b r h k e j š e g a G o r e n j c a . « — P r i p r i č i sem pogrunta l , k a m pes taco m o l i . Na) me vrag vzame, č e ne b i L i p e pos la l na t i s t i n t ' tj svoje fotografije. N a uho v a m povem, da se od njegove brhkos t i ne bo n i k o m u r zanoh-ta lo! A D a je A v t o - m o t o d r u š t v o v C e r k l j a h zelo delavno, n i nobena skr ivnost . T u d i s p r i r e j a n jem predavanj so zelo a - d n i in ka r je najbolj p o s r e č e n o — p ^ ' avan ja , i n teh n i b i lo mah), M bila ze lo dobro obiskana . P a boste r e k l i : p r a v gotovo je psa* pa£an<ia dobra. K a r L ipe t a v p r a
š a j t e , k a k o je s to stvarjo! F igo v a m bo po t i sn i l pod nos i n v a m v b rk povedal , da so sicer neka te r i č l a n i A M D z a d o l ž e n i za propagando, ža l pa so p r i š l i z de lom n a v s k r l ž , pa tud i roke imajo navzven obrnjene, kadar je treba pr i je t i za delo. Imajo p a č s r e č o , da so tista p redavanja dovol j z a n i m i v a , tako da p r i -hi te ob i skova l c i ka r sami od sebe. A V a š č a n i iz Ci rč p r i K r a n j u so hote l i zg rad i t i poslopje za shranjevanje k m e t i j s k i h strojev, pa se je nekje za takni lo . T a pobuda je padla že spomlad i 1957, i n sicer je o tem sk lepa l odbor S Z D L terena C i r č e - P l a n i n a . P r i p r i č i so p l j u n i l i v roke i n izkopa l i v e l i k o j amo ter vanjo navoz i l i apna. P a so menda le premalo p l j u n i l i v roke, da je delo ob t i ča lo . D a se ne b i apno kva r i l o , so ga proda l i , ostala pa je le jama kot nema pr !? -hov ih n e u r e s n i č e n i h n a č r t o v l n pobud. N o , čez sedem let vse prav pride, nadebudnim gradi tel j e m se je pa s r e č a Se prej n a smehni la . V jamo n a m r e č od la gajo smeti . K a j pa s t roj i , k i so osta l i brez strehe? Te so zategn i l i pod streho nekega p r i v a t n i ka , k je r č a k a j o na l e p š e č a s e , ko de lovna vnema ne bo k o n č a ' i že p r i j a m i za odlaganje smet i . A K o ser.t z a d n j i č stikal okrog Podnar ta , so m i l judje potož i l i , da je t a m o š n j a poŠta s i la ekspe
d i t i v n a . P r e b i v a l c i 11 o k o l i š k i h v a s i prejemajo p o š t o samo t r i k ra t na teden. K a j res n i mogoč e naj t i na vsem Goren j skem p i s m o n o š e , k i b i r a z n a š a l poš to , z las t i pa dnevnike , vsak dan? V r l i G o r e n j c i s tega konca so že tako i n tako p r i k r a j š a n i za mars ika te r i k u l t u r n i už i t ek , saj so odrezani od vseh k u l t u r n i h centrov. D a b i j i m pa š e č a s o p i s o v ne dos tav l ja l i redno, je vredno vse graje. Dajmo poš t i v P o d -nar tu p i s m o n o š o , p reb iva lcem pa vsak dan časopise! A P r e b i v a l c i bohinjskega kota so zače l i goj i t i hr ibolazanje ka r na r a v n i n i . Cesta Bohinjska B e l a—Bohin j je p o š o d r a n a s tako debe l im kamenjem, da je vsak udoben promet o n e m o g o č e n . K a ko bodo tur i s t i , k i bodo v letni sezoni ob i skova l i B o h i n j , te ceste vese l i ! Zaka j b i se u b o z č k i m u č i l i po gorah, če lahko h r ibo-laz i jo ka r v d o l i n i . V s e sile za tu r i zem! A O d k r i t o v a m povem, da b i m i b i lo č i s to vseeno, č e ž e n s k e na bi medsebojno o b r a č u n a v a l o p r i be lem dnevu sredi ceste v K r a n j u . Do t a k š n e g a v r o č e k r v nega spopada med dvema zas topnicama ž e n s k e g a spola je p r i š l o v torek v popoldanskih urah. Da bi č i m v e č gledalcev p r i š l o na svoj r a č u n , sta se ž e n s k i useka l i p rav pred avtobusno postajo. Imena bom pa to pot z a m o l č a l .
Va.i pozdravl ja Vaš B o d i č a i !
- A V T O P R O M L T « S P R E M E M B A V O Z N E G A R E D A
avtobusne pro~e
V e l j a v e n od 22. 3. 1S58
BLED—KRANJ—LJUBLJANA k m 1 3 1 2 2 1 2
4.50 6.20 12.30 17.15 odhod B l e d p r ihod 12.00 15.20 21.S5 5.00 6.30 12.45 17.25 Lesce A 11.50 15.10 20.55
11 5.05 6.35 12.50 17.30 R a d o v l j i c a 11.40 15.00 20.50 5.12 6.42 12.57 17.37 Č r n i v e c 11.34 14.54 20.44 5.20 6.30 13.05 17.15 O t o č e (Posavc) 11.26 14.16 20.36 5.24 6.54 13.09 17.49 Podnar t U J M 11.40 20.30 5.29 6.59 13.14 17.54 Podbrezje 11.15 14.35 20.25 5.34 7.05 13.20 18.00 B i s t r i c a 11.10 14.30 20.20 5.40 7.10 13.25 18.05 V N a k l o 11.05 14.25 20.15
29 5.45 7.15 13.30 18.10 p r ihod K r a n j odhod 11.00 14.20 20.10 7.20 18.20 odhod K r a n j p r ihod 10.55 20.03 7.35 18.33 Medvode • 10.40 19.58 7.45 13.45 • St. V i d 10.30 19.4S
55 7.55 18.55 p r ihod L j u b l j a n a • d ho d 10.20 19.3S
Legenda : 1 V o z i samo ob d e l a v n i k i h 2 V o z i vsak dan 3 V o z i ob nedel jah i n d r ž a v n i h p r a z n i k i h
ca ob 10. u r i amer. barv. f i l m - A V A N T U R E D O N J U A N A « i n dokumenta rn i f i l m L j u d s k a rep u b l i k a H r v a t s k a , ob 14. u r i a n glešk i ba rvn i f i l m - J U N A K I S H E R W O O D S K E G A G O Z D A « i n dokumenta rn i f i l m S loven i ja , ob 16., 18. i n 20. u r i amer. b a r v n i cinemascope f i l m - D I R K A Č I « i n dokumenta rn i f i l m S loven i ja .
- T R I G L A V « P R I M S K O V O , 22. i n 23. marca amer. b a r v n i f i l m - A V A N T U R E D O N J U A N A « i n dokumenta rn i f i l m S loven i ja . V soboto ob 19. u r i . V nedeljo ob 16.30 i n 19. u r i .
- S V O B O D A « S T R A Z I Š C E , 22. marca ob 18. u r i angl . ba rvn i f i l m - J U N A K I S H E R W O O D S K E -G A G O Z D A « i n dokumenta rn i f i l m H r v a t s k a . 23. marca ob 15. u r i amer. barv . f i l m - A V A N T U R E D O N J U A N A « , ob i7 . i n 19. u r i angl . b a r v n i f i l m - J U N A K I S H E R W O O D S K E G A G O Z D A « i n dokumenta rn i f i l m H r v a t s k a .
N A K L O , 22. i n 23. marca amer. barv. f i l m - G O S P O D A R B A L -L A N T R E A « i n f i lmske novice . V soboto ob 19. u r i . V nedeljo ob 16. i n 19. u r i .
R A D O V L J I C A , od 21. do 23. marca amer. glasb, b a r v n i f i l m
- Z G O D B A O G L E N N U M I L L E R -J U « . V petek i n soboto ob 20. u r i . V nedeljo ob 15.30, 17.30 i n 20. u r i .
B L E D , od 21. do 24. marca amer. ba rvn i cinemascope f i l m - T R I J E N O V C l C l V V O D N J A K U « . V petek ob 20. u r i , v soboto ob 17. i n 20. u r i . V nedeljo ob 14., 16., 18. i n 20. u r i — dopoldne ob 10. u r i mat ineja .
L J U B N O , 22. i n 23. marca franc. f i l m - H E R O J I S O U T R U J E N I « . V soboto ob 19.30 u r i . V nedeljo ob 16. i n 18. u r i .
» S O R A « S K O F J A L O K A , od 21. do 23. marca i t a l . f i l m - D E S E T L J U B A V N I H P E S M I « .
- K R V A V C « C E R K L J E , 22. i n 23. marca amer. barv. f i l m - R O B E R T A « . V soboto ob 19.30 u r i . V nedeljo ob 16. i n 19. u r l .
i zva ja v e l i k i zabavni orkester Rad io L j u b l j a n a pod vods tvom Bo jana A d a m i č a — Izven.
Nede l j a 23. marca ob 15. u r i R a d o v a n Gobec : - P l a n i n s k a ro ža« — Opereta v treh dejanj ih ' — Izven i n za p o d e ž e l j e .
V K R A N J U N a ž i v i l s k e m t rgu v K r a n j u
so b i le v ponedel jek naslednje cene: ajdova m o k a 70, koruzna m o k a 40—50, k o r u z n i zdrob 40, koruza 40, k a š a 70—80, j e š p r e n j 70, k r m a za k o k o š i 40, fižol 45 do 60, k r h l j i 50, ovec 25, proso 30, oreh i 90—100, š a l t o k a 40—50, č e -b u l č e k 250—300 d i n l i t e r ; k r o m p i r 10, r d e č e korenje 40 —60, navadno korenje 15, č e b u l a 45 do 60, k i s l a repa 25 —28, s ladka repa 8, k i s lo zelje 35—40, zelje v g lavah 25—30, pesa 40, redkev 20—30, j abo lka 90—120 d i n k g ; č e s e n 5—7 d i n kom. , zelena 10 do 20 d i n kom. , kolerabe 10 do 20 d i n kom. , k o k o š i 500 d i n kom. , zajc i 350—450 d i n kom. , m o t o v i l eč 25, š p i n a č a 25, regrat 20 d i n mer i ca ; skuta 80—90, surovo m a slo 480 d i n kg , ja jca 15—16 d i n kom. , mleko 30, smetana 200 d i n l i ter .
T mi
- P R E Š E R N O V O G L E D A L I Š Č E « K R A N J
Pe tek 21. marca ob 17. i n 20. u r l Konce r t zabavne glasbe —
V K R A N J U R o d i l e so: L j u d m i l a P o t o č n i k ,
u s l u ž b e n k a — dek l i co ; Ivanka N o v a k , de l avka — d e č k a ; R o m a na Gosar , n a m e š č e n k a — d e k l i co ; M i n k a Tha le r , de l avka — dek l i co ; F r a n č i š k a D e m š a r , š i v i l j a — d e č k a ; M a r i j a B o z o v i -č a r , u s l u ž b e n k a — d e č k a ; Ivank a Ce l ikov ič , de l avka — d e č k a ; V e r o n i k a Rebo l j , san. t ehnik — dek l i co ; L j u d m i l a Tomec , p re-d i l k a — dek l i co ; Roza l i j a B r e -zar, de l avka — dek l i co ; A n i c a Š i n k o v e c , t k a l k a — dek l i co ; A n toni ja K u k i č , de l avka — d e k l i co ; M a r i j a Gar tna r , gospodinja — d e č k a ; M a r i j a S t i rn , de lavka d e č k a ; L j u d m i l a K r a š o v e c , u s l u ž b e n k a — d e č k a ; Genovefa J a m n i k , gospodinja - dek l i co ; Roza l i j a Burger , gospodinja — dek l i co ; A n g e l a B i z j a k , de lavka
P R O P A G A N D N A V O Ž N J A Č L A N O V A M D K R A N J Z A
V O L I T V E 2 e na svojem le tnem o b č n e m
zboru so č l a n i A M D K r a n j prevze l i obvezo, da se 100 % udeleži jo vo l i t ev i n da pred v o l i t v a m i p r i red i jo propagandno v o ž njo. V ta namen se je zbralo v nedeljo dne 16. t. m. na T i t o v e m
i n nato skozi V o k l o , Š e n č u r , B r -nlke , Ce rk l j e , V i s o k o , Br i to f , Predosl je , K o k r i c o i n N a k l o n a zaj v K r a n j . V Š e n č u r j u so se j i p r i d r u ž i l i š e 4 av tomobi l i i n 2 motor is ta A M D Š e n č u r . K o so v lepem, s o n č n e m dopoldnevu v c - J l i skoz i vas i , so j i h p reb i -v Mri z vesel jem i n zadovol j s tvom opazoval i i n pob i ra l i l e -
— d e č k a ; Ivana K o g o v š e k , gospodinja — dekl ico .
Po roč i l i so se: B r a n k o L o n č a r , t rg. p o m o č n i k i n M a r i j a Ocepek, trg. p o m o č n i c a ; V i n c e n c Drak -slar, e l e k t r i č a r i n Ri ta - Ida Z u r n , b a n č n a n a m e š č e n k a ; F r a n c i L a -r i s s i , n a m e š č e n e c i n Stanis lava M u r g e l j , de l avka ; N i k o l a I l i e r -s k i , podofic i r i n H e r m i n a A u g u s t i , l aborantka ; A l o j z Z u p a n č i č , rudar i n F r a n č i š k a Ve te rn ik , š i v i l j a ; Janez Legat , u s l u ž b e n e c i n Mar je t a Pa lhar t inger , u s l u ž benka ; Ivan Je lar , delavec i n L j u d m i l a T reven , p red i lka .
V S K O F J I L O K I Rod i l e so: L u c i j a T a v č a r —
h č e r k o ; M a r t a Podobn ik — s i na ; A n a K o j e k — sina; M a r i j a P e č n i k .
Po roč i l i so se: F ranc Ig l ičar , k l j u č a v n i č a r i n B r i g i t a Reš , del a v k a ; A n d r e j Gaber , lesn i delavec i n P a v l a Jenko , p red i lka ; S tanko J a m n i k , po l j sk i delavec i n M a r i j a B o ž n a r , pol jska del a v k a ; F ranc K a v č i č , usnjar in J o ž e f a K o v a č i č . t k a l k a .
ESRECS P R O M E T N A NESREČA T E R J A L A N O V O 2RTEV
Četr tek, 20. marca. — Danes ob 12.25. uri je prišlo v Gregorčičevi u l ic i pred tovarno »Sava« v Kranju do težke prometne nesreče . — Ko je šofer poltovornega avtomobila S-8925 Slavko Bizjak lz Ljubljane pripeljal z dvorišča tovarne »Sava« na ulico, je vanj trčil 61-letni čevl jarski mojster Franc Strniša iz Kranja, k i se je v tci» trenutku pripeljal na kolesu po klancu Gregorč ičeve ulice. Ker j e
Izhod tovarne nepregleden, je bilo t rčenje neizogibno. Strniša je za* del v sprednji desni blatnik in p a " del pod prednji kolesi, k i sta g a
r in i l i pred seboj še nekaj metrov. Sunek je prizadejal kolesarju težko poškodbe na glavi in desni nogi-Ponesrečenec je b i l takoj prepelj** na nezgodno postajo v Ljubljano, vendar je poškodbam podlegel.
M L A D E N I Č P O D V L A K O M V sredo zjutraj ob 1. u r i si j "
23-letni Ra jko C v e k iz Kokre menda hotel vzet i ž iv l j en j e . N a s tav i l se je na t r a č n i c e pred p r i h a j a j o č i v l a k na progi med R a ' dov l j i co i n O t o č a m i . K o l e s a v lS" ka so m u odrezala desno roko in nogo. P repe l j a l i so ga v ie' s e n i š k o b o l n i š n i c o . P o pismu, k ' so ga n a š l i p r i n jem i n tudi P 9
drug ih vesteh sodijo, da ga ja
do tega dejanja p r ived la n e s r e č na l jubezen.
S M R T O N O S N I P A D E C M i h a L o m b e r Je ob pozni,
p ravzaprav rani ju t ran j i u r i , *» nedeljo 16. t. m. z a p u š č a l gosti lno v Begunjah . P rav i jo , da j popi l samo l i ter v i n a . Toda •** mostojne hoje n i b i l z m o ž e n * n
je že pred gosti lno padel. D bli/ . ino doma m u je p o i n a £ a 1 1 * neka ž ena , toda v bl iž in i , o d k ° " ler j e hotel sam nadal jevat i P ° 1 ,
: 1 ga naš l i mrtvega. Domnevajo« da sc> je ob n e s r e č n e m P 1 1 0 ^ 1
;»ol.d do smrt i . TruplO jt" prepeljano v LJubljano, kjer b
do z obdukci jo t o č n e j e ugotovil p rav i v / r o k smr t i . K . M -
V S A V I SO J O NAŠLI ^ Ves teden so zaman iskali V«
Ki . s t .m , por. Kaltenekar, o » a t
dveh malih otrok, ki je /e M - * • odšla s Savskega brega v ^ r a n ^ kjer Je stanovala. Edina » l e n ^ njo je bi l cekar, ki so g* na
0d blizu tovarne Z v e z d a , nedaleč 1)1 Snve
Zadnje čase jo bila dokaj i i v C " j • dzrvana, baje zaradi strahu P r _ neozdravljivo boleznijo, ki t* menda ni bilo. , j
Sele v sredo so v valovih JJJ skalovjem v lesni v Diulovk ' žili truplo. T o d a krnj je b i l » > ko dostopen. Dahei »o i> , , k l l < ' ^ pomoč oddelke J L A , da bi • c o ^ pomagali izvleči utopljenca — jotao Vido Kaltenekarjovo.
trgu v K r a n j u preko 30 avtomo- tako, kattrlk 10 na vsej vožn j i b i lov iu 2 motorista, Vsi avto- raatroaiU preko sjjoo. A M D m o b i i i so bili qkraaeni s pred- Kranj j " to propagandno vožnjo v o l i l n i m i paro lami i n zas tavica- dobro organiziralo in s lem pO-m i . Okoli 10. ure dopoldne s.- kazalo pripravljenost svo j ih č i a -je vsa dolga k o l o n < v.»:vl od po - nov n-< 100% ude!o.M>o pr i v e l ja la [7, K r a n j a pfotj T rbo j am l i t v d i . - r
• v v
Po premieri Mil lerjeve drame „Lov na čarovnice" Ob taki monumentalni umetno
sti, kot je Mil ler jeva v drami »Lov °a čarovnice,« je že težko kri t ično ocenjevati vse potankosti uprizoritve. Avtorjeve besede te p reveč Prevzamejo, beda in zlo v Mi l l e r -jevem č loveku te pretreseta do dna, tista beda in zlo, k i obstajata menda že tako dolgo, kakor dolgo obstaja — homo sapiens.
Pa vendar je treba zapisati, da sedma premiera v gledališču Toneta Cufarja na Jesenicah zasluži Posebno priznanje, ne samo zaradi Veličine dela kot takega, ampak tudi zaradi temeljitosti in zavzetosti, s katero se je ansambel Ioni dela. Ta vzporednost, k i gotovo °i čisto slučajna, dokazuje, kako važna je za gledal iško dejavnost Pravilna repertoarna pot in kako škodljivo kvaliteti ter igralski Vnemi nevarno je mnenje, naj gledališče služi v prvi vrsti tistemu delu publike, ki se hodi sem le zabavat.
Uprizoritev »Lova na čarovnice« je bi la poverjena režiserju Bojanu Čebulju. 2e po svojem širšem režijskem konceptu, kakor tudi po interpretaciji posameznih prizorov, je Čebulj toliko ločil karakterje v drami, da so vse Millerjeve ideje prišle dovolj do izraza, s tem pa, ko je prignal čus tveno in psihično doživljanje pri nekaterih osebah (zlasti pri mladih dekletih) do hister ičnih izbruhov, je delo približal za naše pojme primitivni, v mistični svet zaverovani miselnosti sedemnajstega stoletja, ne da bi pri tem trpela vsečasnost , tudi v našo dobo segajoča idej-nost drame. Pri vsem tem pa predstava ni bila nikjer neokusna ali groteskna; bila je daleč od vsake-j a karikiranja bogatih avtorjevih misl i . Scena, k i jo je prav tako pripravil Cebulj, je bila preprosta, a učinkovi ta ter je s svojo hladnostjo in simboličnostjo dobro poustvarjala težo krutosti, k i j« le
žala na ljudeh. Morda bi b i la v zadnjem dejanju, k i se dogaja v ječi , scena lahko bolj realist ična, vendar pa tudi ta, skoro nepomembna pomanjkljivost ni motila.
V s a igralska družba na odru se je to pot z l ivala v hvalevredno harmonijo, le tu pa tam je prihajalo na dan površno vživl janje in tekstovna nerodnost manj rutinira-nih igralcev. Dovršen je b i l M a r i jan Stare kot John Proctor, človek s slabimi in dobrimi lastnostmi, a vendar poosebljenje vsega človeškega, kar je v človeku. Bojan č e bulj je kot namestnik pokrajinskega guvernerja prav tako dobro interpretiral Proctorju nasprotni tip. Lik namestnika je Cebulj povzdignil v simbol krutosti ter mu — seveda tudi po avtorjevi zaslugi — dal prepričl j iv umetniški izraz makiavelizma, n ičejanstva , skratka: nečlovečnost i , kot jo vedno pr inaša s seboj fanatizem. Franci Pogačnik je v vlogi vaške -
Se o delu KUD „Brata Križnar" na Godešiču
Na zadnjem občnem zboru, ko je Upravni odbor polagal obračun S v ojega dela za leto 1957, so se v razpravi samokri t ično lot i l i tudi nekaterih problemov, k i tarejo Prosvetno druš tvo. Med drugim je del krit ike izzval tudi članek, k i le bil objavljen v »Glasu Gorenj-*^ e«-*dne 14. februarja pod naslovom »Več smotrnosti in samokritike«.
Da ne bi omenjenega č lanka napačno tolmačili , je Upravni od-°°r druš tva sklenil , da da na ta c 'anek nekatere objektivne in nepristranske pripombe; stvar nam-r e č ni bila pravilno prikazana.
»Društvo se dobro zaveda, kako °dgovorno nalogo opravlja pri izobraževanj u kmečkega in delovnega življa na vasi. V tem smislu zmerja tudi svojo kulturno dejavnost. Vsaka dobronamerna kri t ika natn je dobrodošla in nas vzpodbuja k ž ivahnejšemu delu. Neobjektivno kritiziranje repertoarne Politike, češ da ni v skladu s poganstvom, k i naj ga opravljajo današnja prosvetna druš tva , pa "ašemu društvu pri njegovem delu n» v prid.
strinjamo se z avtorjem omenjenega članka, češ da ni primerno v društvu pripravljati hkrati dveh Premier, kajti v tem primeru je °9roiena kval i te t« uprizoritev.
endar moramo resnici na ljubo Povedati, da so b i l i prav pisec cenjenega članka in še nekateri
Mladinci — člani druš tva , tisti, k i 0 dali pobudo za istočasni študij
° v eh iger, čeprav so b i l i opozor-^ e n i . da takšna delitev igralskih ' 'oči v druš tvu ni niti pametna ftlt» zaželena.
Tudi to ni pravilno, da skušajo nekateri mladinci mimo mladinske j'rganizacije prirejati predstave;
Pri kulturni dejavnosti druš tva se zelo aktivno udejstvuje mladina. Zategadelj gre mladinski organizaciji iz Godešiča tudi vsa pohvala. Prepričani smo, da bo mladina s svojo napredno miselnostjo dala druš tvu svoj pečat , prav gotovo pa ne takega, kot b i nekateri želeli.
K U D »Brata Križnar« je za svoje dolgoletno požr tvovalno delo ln za uspehe, k i j ih je doseglo v kulturni dejavnosti in pri pre
vzgoji delovnega č loveka prejelo lani od, ObLO Skofja Loka odlikovanje, kar je še en dokaz uspešnega dela. Zato bomo tudi v bodoče vodi l i druš tvo po tej poti in želimo, da se nam pridružijo vs i , ki dobro mislijo, saj bomo le na ta način kos morebitnim napakam, ki utegnejo spremljati naše delo.
Upravni odbor KUD »Brata Križnar« Godešič.
S slikarske razstave v kranjskem muzeju
ob način dela namreč zelo strogo
s ° j a t a upravni odboi mladinske |jr9anizacije in vel ika vecu^a mla-
ne Jz Godešiča. Pisec omenie-članka Imenuje ta družbeni
P o Jav »trenje med mladimi in stanu«. Ce smatramo za »trenje«
da zastopa upravni odbor na-eno stal išče, tedaj pripomi-
J a mo, da ne bomo nikol i dvomili , J* bi kdorkol i v delo druš tva ^n* sal nazore, ki so tuji naii d ru i -
e t l 1 stvarnosti. T O U L O U S E L O U T R E C : Gospod v kava rn i
in s Teden xa tednom se nabirajo
M knjižni polici nove knjige. Med njimi Je iz zadnjega časa najpomembnejše zbrano delo Slav ka Gruma, pod naslovom SOGA.
Slavko Grum zavzema v slovanski književnosti med obe-
svetovnima vojnama svoje-*r*tno mesto. Med objavljeno Prozo ln dramatiko je drama dogodek v mestu Gogl, ki ga |a za avtorjevega življenja do-'velo mnogo nasprotovanja pa
tudi priznanja, gotovo najpomembnejši tekst. Prikazuje brezizhodnoit življenja med o b«'ma vojnama. I« silen krik, °°toiba in prošn|a ta človeka,
1 tava brez reSne poti. Vse
njegovo delo Je prežeto z željo, prikazati človeka v njegovi pravi podobi, z vsem tistim človeškim, ki je za posameznika značilno.
V Celju Je izšel ASkerčev zbornik, ki bi moral po prvotnem načrtu Iziti ob proslavi stoletnice rojstva Antona Aškerca 1950, • se Je nekoliko zakasnil, s trm pa samo pridobil na svoji dognanosti in pomembnosti. Obsežna knjiga Je vredna vse pozornosti, ker ima mnogo novega. Zbornik obsega več člankov, mnogo zanimivih zapiskov in obilo raznovrstnega gradiva o pesnikovem iivljenju, domu ln rodu, pri
naša razpravo o vrednotenju pesnikovih balad in romanc in objavlja del njegove korespondence, zakl jučuje pa ga podrobna bibliografija za obdobje 1937—1957 z dopolnili za obdobje pred 1937. Bibliografija pa je preobtežena, ker navaja množico ponatisov skoro enih in istih Aškerčevih pesmi po vseh mogočih šolskih č i tankah in berilih, nasprotno pa pogrešamo brošuro, k i jo hrani naša Studijska knjižnica: Die letzte VVacht. Dramatische Szene. Nach der gleichnamigen Ballade von Anton Aškerc , von Richard Batka. Musik von Friedrich Schirza. Prag 1905. 15 strani male osmerke. Kljub temu bo zbornik s pridom uporabljal vsakdo, k i se zanima za našega prvega pesnika balad In romanc. S .Đ.
ga župnika igral solidno, medtem ko je Franci Štravs kot prečast i t i g. Hale delal vtis, da mu vloga ne leži in se zato ne more dovolj vživeti v problemskost predstavljene osebe. Tudi Slava Maroševičeva in Marijanca Čebul jeva sta vsaka po svoje ustvarili prepričl j ivi kreacij i , zlasti pa je med večjimi in dobro zaigranimi vlogami treba omeniti Marico Balohovo kot črnko Titulo, V ido Hudnikovo kot gospo Ano Putnam ter Jano Smidovo, k i je to pot z vlogo Abiga i l W i l -liams napravila korak naprej. V ostalih vlogah so nastopili še M a rica Kobentarjeva kot Betty Pariš, Tatjana Malovrhova kot Suzana VValcott, Jernej Pogačnik kot Tho-mas Putnam, Lado Nikolavčič kot Giles Corey, A lma Jeramova kot Rebecca Nurse, Mi ran Lakota kot Ezekiel Cheever, Teo Lipicer kot ječar Herrick ter Nace Smolej kot sodnik Hathorne.
Uprizoritev drame »Lov na čarovnice« je treba pozdraviti kot eno najboljših predstav v zadnjih letih. Skoda je le, da del publike pri nekaterih reprizah, zlasti prj t i sti, k i je bi la namenjena dnevu žena, ni pravilno dojel ne dela samega ne truda, k i so ga igralci položili v uprizoritev.
J . S.
'filmi, hijofo qltdamo J U N A K I
S H E R V V O O D S K E G A G O Z D A To pot so Ang lež i posegli v
svojo zgodovino in v p l e t l i ' v nasledstvene boje okrog prestola k r a l j a R i cha rda i n njegovega brata Johna tudi le gendarnega j u n a k a R o b i n a Hooda . N ič posebnega bi ne mogl i povedati o tem »zgod o v i n s k e m « f i l m u , k jer se kot v vseh podobnih p r i m e r i h zgodovinska dejstva podrejajo okusu p o v p r e č n e g a gledalca. L a s k a v i h ocen f i l m v nobenem p r imeru ne zas luž i . Je barvna s l ikan ica , k jer sta hotela scenarist i n r e ž i s e r z d r u ž i t i v f i lmsko govorico vse tiste izrazne elemente, k i pub l iko d raž i jo , razburjajo i n zabavajo. V tej zvrs t i f i l mov je f i lmska zgodba o R o -b i n Hoodu komajda dosegla p o v p r e č j e . — Ocena: komaj zadostno.
D O B R A Z E M L J A Doce la zmotno je mnenje
f i lmske publ ike , češ da f i l m i , ka te r ih nastanek sega v č a s pred le tom 1940, po kva l i t e t i ne morejo k o n k u r i r a t i povo j n i m f i l m s k i m s tvar i tvam. — Zgovoren pr imer , k i pobi ja to t rdi tev, je a m e r i š k i f i l m Dobra zemlja , k i ga je po romanu P . B u c k o v e posnel rež i se r Sidnev F r a n k l i n (proizvodnja G o l d w y n Maver ) .
F i l m Dobra zeml ja so p redvaja l i n a š i k inematograf i že pred dvema desetletjema i n v e č , vendar takrat pod n a s lovom » K r i k V z h o d a « . K o gledamo ta f i l m danes, mora mo pr iznat i , da je ta f i l m s k a umetnina s svojo pretres l j ivo zgodbo o l judeh preras la o k v i r č a sa . F i l m , k i je zable-stel pred 20. le t i , blest i še danes i n tako bo nemara vse dotlej , dok le r bo ž ivel č l ovek — preprosto pa vendar v prot is lovja i n kontraste zamotano bitje. S k r a t k a : f i l m u bi l ahko dal i podnaslov » R e s n i ca o l j u d e h « .
Tis to , kar daje f i l m u še posebno vrednost, je mojs t rska r ež i j a . Rež i j sk i koncept je p r e r a č u n a n do potankost i ; vsak pr izor je dož ive t j e zase, k i daje v sintezi z os ta l imi p r i zor i jasno, prodorno i n p r e p r i č l j i v o f i lmsko zgodbo. In še nekaj : r ež i j a i n v i r t u oznost kamere sta se z l i l i v homogeno celoto. — G l a v n a igra lca P a u l M u n i i n L u i s e Ra ine r sta s svojo igro dosegla v r h v i skanju igra lskega izraza . K a j v e č menda n i m o č us tva r i t i !
F i l m Dobra zemlja , k i sodi nedvomno med n a j v e č j e dos e ž k e f i lmske ustvar ja lnost i , je treba vide'ti, kaj t i š e l e potem si č lovek lahko us tvar i o n jem pravo podobo.
S K N J I Ž N E G A T R G A
0 zadnjih knjigah založbe „Lipa" v Kopru K o se je pred sedmimi l e t i
v k l j u č i l v s lovensko z a l o ž n i š t v o tud i K o p e r , s i n ismo mogl i m i s l i t i , da bo postala ta za ložba v nekaj le t ih ku l tu rno i n k o m e r c i alno vredna v rs tn ica za ložb v L j u b l j a n i , za ka t e r im i je v e č kot polstoletna t rad ic i ja organi ziranega za ložn i š . dela. Z a l o ž ba » L i p a « se b l iža že svo j i stoti kn j ig i , k i jo bo verjetno izda la že letos.
2e p o v r š e n pregled z a l o ž n i š k e g a kataloga nam k a ž e , da p o s v e č a za ložba » L i p a « d o m a č i kn j ig i , n o v i m izdajam i n ponatisom, hvalevredno pozornost. O d , v l e t ih 1956 i n 1957, i z i š h h 30 kn j ig , je b i lo ka r 19 s lovensk ih de l , v p r i p r a v i i n pred iz idom pa je 20 kn j i g i n od teh ena tret j ina d o m a č i h ! M e d dom a č i m i avtor j i s r e č a m o poleg znanih imen (Cankar , J u r č i č , Bevk , M . K r a n j c , S lodnjak i . dr.) tudi m l a j š e avtorje, posebno pa pesnike.
V »v i sok i sezon i« t rgovine s kn j igami , k i je ob koncu i n z a č e t k u leta, so izšle knj ige, o k a terih bomo spregovor i l i nekaj besed in opozor i l i nanje n a š e bralce. M e d n j i m i sta dve i z v i r n i de l i i n tr i je prevodi .
Z l judsko povestjo z gorenjsk ih p lan in » L o v č e v a hč i« se nam je preds tav i l Tone Svet ina , gozdar in lovec z B leda . Posvet i lo na če lu knj ige : » O č e t u i n dedu, k i sta me vpel ja la v s k r i v nosti narave, i n s inu , da b i hod i l po n a š i h s l e d e h , « nam nakaže vsebino knj ige, k i je p r e ž e t a l jubezni do p l an in nad B o h i n j s k i m jezerom.
Nato sledijo t r i knj ige p r e v j -dov: K . C a p k a » S t o p i n j e « , P r a -tol ini jev » J u n a k n a š e g a č a s a « in A . R. Evansa » P o h o d severnih j e l e n o v « . — » S t o p i n j e « so p rva zb i rka C a p k o v i h novel , k i j i h je zbra l i n prevedel J anko Li.ška. V kn j ig i je 24 novel , k i zaradi vsebine, svojevrstnega n a č i n a pr ipovedovanja i n v č a s i h celo detekt ivske napetosti pritegnejo bralca. Evansova knj iga pa je namenjena odras l im m l a d i m bra lcem, pa tudi š i r o k e m u k r o gu b e r o č e g a o b č i n s t v a , k i ga bo pr i tegni l opis ž iv l j en j a v d e ž e lah na A l j a s k i i n v severn ih predel ih Kanade .
In š e P ra to l in i j ev roman, k i je v v r s t i sodobnih l i t e ra rn ih del povojne Itali je, s ka t e r imi smo se zadnje č a s e seznani l i . A v t o r j a imonujejo i ta l i janskega Gorkoga . Njegov svet so ma l i l judje f a š i s t i čne i n p o f a š i s t i č n e Italije, v ka te r ih živi š e nepre-magana - i d e o l o g i j a « . Tak je t u d i izgubl jeni m l a d i č Sandro, k i od z a n e š e n o s t i za premagano
i l ' ' o log i jo« najde pot v lahko i zž iv l j an je i n k i nazadnje pade na dno pokvarjenost i i n v z ločin .
N a tem mestu bomo zadnjo knj igo samo omeni l i . To je M a r jana K o z i n e pol judno delo, s ka te r im želi uvest i že neko l iko i z k u š e n e g a poznavalca glasbe, v njen globoko zajeti svet. A v t o r je napisa l to delo zato, da b i
pomagal p r i b l i ž a t i glasbo i n v p r v i v r s t i tiste s tvar i tve v glasb i , k jer govor i p o s l u š a l c u samo glas ins t rumenta (simfonije, k o morna glasba itd.), t i s t im, k i s i cer ž e imajo za to nekaj osnov, l n pa on im, k i so brez n j ih .
N a koncu naj omenimo še dve i z v i r n i k n j i g i , k i sta p r i »L ip i« sicer že prej izšli . E n a je Vas je O c v i r k a roman iz n a j t e ž j i h d n i par t izanstva, iz r o š k e ofenzive 1942, kater.ega je imenova l z besedo, k i je b i l a p r i pa r t i zan ih tako pros lu la — » H a j k a « .
K o t 50. kn j iga » L i p e « pa je i z šel M i r n i M a l e n š k o v e roman o P r i m o ž u Trubar ju , k i je kot » p l a m e n i c a « zasvet i l v s loven
sko duhovno ž iv l j en j e . To je obs e ž n a knj iga z l e p i m i opis i i z ž iv l j en j a ustanovitel ja s lovenske k n j i ž e v n o s t i . Vseb insko se de l i r oman v t r i dele: mladost i n šo le , T r u b a r kot k a t o l i š k i ž u p n i k , k i i šče pot iz neustrezn i h razmer k a t o l i š t v a , i n njegov prestop v protestant izem i n k n j i ž e v n o delo, k i ga je opravl j a l tudi s posebno vero v svoje l judstvo. Skoda , da je p rav ta de l k l jub 54 s t ranem knjige, k i se lepo i n n ič p r e u č e n o bere, vendarle neko l iko preskop. T o da to delo se bo uvrs t i lo med tiste n a š e knj ige, k i odkr iva jo bra lcu v p r i k u p n e m n a č i n u podajanja vrednote dobre i n bogate knj ige. B . G E R L A N C
Dramska sekcija „Svobode" Primskovo se je zdramila
Po skoraj t r i l e tnem m o l k u so igra lc i d ramske sekcije Svobode s P r imskovega p r i K r a n j u pred k r a t k i m spregovor i l i . V rež i j i Franceta Trefa l ta so n a m r e č na-š t u d i r a l i komedi jo Pesem s ceste.
N e b i razg lab l ja l o vsebin i te komedi je i n o reper toarni p o l i t i k i . S tem s k r o m n i m p o r o č i l o m bi rad le povedal , da so ig ra lc i to pot presenet i l i s sol idno igro. Z a to, ka r so us tva r i l i , pa je bi lo potrebno trdo delo, p r e ž e t o z nemajhn im idea l izmom. R e ž i ser j i h je z v e š č o roko p r ipe l j a l do premiere, ne da b i z a b e l e ž d k a k š n e posebne spodrsljaje, k i so tako znač i ln i za komedi je .
Posebno razvese l j iva je ugotovi tev, da so ig ra l c i besedilo brezhibno obv lada l i ; š e p e t a l c a sploh niso potreboval i . To doka zuje, da je r e ž i s e r zelo od ločno zarezal v rakavo rano amatersk ih predstav, kjer je š e p e t a l e c »g l avn i i g ra l ec« .
Nadejamo se, da bo d ramska sekci ja še globlje zaorala v l e d i no, katere se je s t o l i k š n o p r i zadevnostjo lo t i l a . S tokratno
ki >e o revij i pevs O D G O V O R N A P R I S P E V E K
L . T . v 18. Š T E V I L K I - G L A S A G O R E N J S K E «
Vsom ni mogoče ustreči . Pisec članka »Se o reviji pevskih zborov na Jesenicah«, k i je bi l objavljen v 18. š tevilki »Glasa Gorenjske« vprašuje , čemu je bila objava doseženih točk v dveh časopisnih poročilh različna. Nastopajoči zbori so b i l i ocenjeni s skupnim števi lom doseženih točk organizacijske, strokovne komisije in komisije iz občinstva . Takšno ocenjevanje pa je takoj po objavi rezultatov ^izzvalo precej kri t ike. Glasbeni sosvet pri Svetu Svobod in prosvetnih druš tev občine Jesenice je o zadevi razpravljal in ugotovil organizacijsko napako v tem, da so pri ocenjevanju nastopov upošteval i tudi organizacijske točke. Da bi bilo zadoščeno vsem,
upr izor i tv i jo pa so ig ra lc i dokaza l i , da je uspeh m o č doseč i le z resn im delom, seveda pod vodstvom dobrega r ež i s e r j a .
S. A .
T U D I V K R A N J U O B Č I N S K I S V E T S V O B O D I N P R O
S V E T N I H D R U Š T E V
V sredo, 12. marca , je b i l v K r a n j u ustanovni občn i zbor O b č i n s k e g a Sveta Svobod in prosvetn ih d r u š t e v . To novo ustanovljeno kul turno-prosvetno i n sti tucijo, k i bo z d r u ž e v a l a 5 S v o bod i n 14 ku l tu rno-prosve tn ih d r u š t e v , bo v o d i l 17-č lanski up ravn i odbor.
Ob tej p r i l i k i je razprava za be lež i la tudi prve pobude, k i bodo nedvomno ugodne v p l i v a l e na p o ž i v i t e v kul turno-prosvetne dejavnost i v k r an j sk i obč in i . — Dne 17. i n 18. maja naj b i b i la v K r a n j u o b č i n s k a rev i ja k u l t u r no-prosvetne dejavnost i , na k a ter i naj bi nas topi l i pevsk i zbor i , o rkes t r i , godbe i n baletne skupine. s.
h zborov na Jesenicah
je »Glas Gorenjske« priobčil drugi prispevek s točkami, k i so j ih zbori dosegli na revij i . Polemiko o glasbeni reviji na Jesenicah naj zaključimo s pojasnilom, da je b i l glavni namen revije: poživiti glasbeno dejavnost v jeseniški občini, obnoviti nekatere pevske in god-bene odseke ter dati predvsem priznanje in vzpodbudo tistim ansamblom, k i se bore z začetnimi težavami. Zato naj bi b i l i ansambli ocenjevani le po doseženih organizacijskih točkah. Po poznejšem sklepu pa so ocenjevali tudi nastope same, kar je izmaličilo revijo v nezaželeno tekmovanje. Kljub nekaterim organizacijskim napakam, k i so dobra šola za bodoče, pa lahko mirno rečemo, da sta obe revij i lepo uspeli. U .
6 GU*3 €&rem$st*e K R A N J , 21. M A R C A 1958
Gospa iz boljše družine
Enakovredna živila lahko zamenjamo Živila lahko med seboj zamenjujemo, ne da b i Škodovali organizmu. Kako to
napravimo, preberite v naslednjih vrsticah 1 Vsaka gospodinja bo po tej tabeli lahko tudi izračunala , kaj se j i najbolj izplača kupit i .
Kritičnost naj botruje ze Ija m
Metka si že od nekdaj želi močno izrezanih in ozkih oblek, takšnih, kak r šne v i d i v modnih časopisih a l i pa tudi na filmskem platnu. Ko pa j i je šivilja napravila obleko po njenih željah, Metke nihče ni pohvali l . Tudi sama je sprevidela, da je presuha za takšen kroj, zato si je omislila bolj prikupno, preprosto obleko z zaprtim ovratnikom in bogato nabranim kr i lom.
I. Medsebojna zamenjava i i v i l ž ivalskega Izvora:
100 g mesa brez kosti glede beljakovin odlično nadomesti:
100 g drobovine, 100 g ribe brez kosti , 2 jajci, pol litra mleka aH ustrezna kol ičina mleč
nih izdelkov (sir, kislo mleko).
II. Medsebojna zamenjava mlečnih izdelkov
250 g mleka lahko zamenja: 120 g konserviranega mleka brez slad
korja, 80 g kondenziranega sladkega mleka, 30 g mleka v prahu, N
125 g kislega mleka ali mladega sira, 200 g jogurta, 100 g mladega belega sira, 40 g skute,
30—40 g trapista, ementalerja itd.
II. Medsebojna zamenjava maščob 100 g surovega masla lahko zamenjamo s: 100 g ž ivalske masti, 85 g olja,
100 g margarine, 120 g sveže slanine.
Zamenjava ka lor ično enakovrednih močnat ih jedi :
100 g kruha lahko nadomestimo s: 70 g moke,
D R U G A Š T E V I L K A » S O D O B N E G A G O S P O D I N J S T V A «
Februa r ska š t e v i l k a » S o d o b n e g a gos p o d i n j s t v a « p r i n a š a po roč i l o o p r v e m konse rv i rnem cent ru v S l o v e n i j i . Z a n i m i v je č l a n e k o a lumin i j a s t i h ovoj ih , v ka te r ih l ahko h ran imo v r o č e in mrzle j ed i . T i s t i , k i žel i jo u red i t i l e p š e stanovanje, bodo naš l i v v s a k i š t ev i l k i rev i je za to nekaj nasvetov. T a š t e v i l k a p r i n a š a nekaj osnutkov p i sa ln ih m i zic , k i so ustrezne za mestno i n pod e ž e l s k o stanovanje. Nada l je je v rev i j i č l a n e k o uporabi s i n t e t i č n i h p r a l n ih sredstev za pranje r a z l i č n i h tkan in , o kuhan ju živi l , o neprekuhanem pa-s t e r i l i z i r anem m l e k u i td . K o t vsaka š t e v i l k a i m a tudi ta navod i l a za p r i pravl janje r a z l i č n i h j ed i , za pletenje, š i v a n j e , nekaj nasvetov za delo na v r tu, č l a n e k o posodi za m leko i n druge drobne zan imivos t i .
» D I E T A P R I L E D V I Č N I H I N S R Č N I H B O L E Z N I H «
Cen t r a ln i zavod za napredek gospodinjs tva v L j u b l j a n i je pred nedavn im izda l tudi knj igo » D i e t a p r i l e d v i č n i h i n s r č n i h bo l ezn ih« . Zdravs tvena navod i l a je napisala dr. M a j d a Mazovec , p r a k t i č n a navodi la z recept i za prehrano bo ln ikov pa Zofka K e r ž i č - P o ž e -nelova. V kn j i ž i c i je zd ravn ica pove-
. , * dala nekaj o z n a č i l n o s t i h bolezni , o Sonja je majhno dekle polnih oblik. n a č i n u 2 i v l j c n j b o l n i k o v i n osnovna
navodi la za n j ihovo prehrano. Drug i de l k n j i ž i c e je namenjen i z b i r i ž ivi l in
Tudi ona je pri izbiranju modela pogre šila v svojih željah. Široko kri lo j i vse preveč poudarja širino bokov, zato j i je p r i p r a v l j a n j u j ed i l za bo ln ika . V k n j i šivilja svetovala dvodelno obleko z ravno g d j e o k o l i 2 0 0 r e c o p t o v > s c e m e r so
hotel i zagotovi t i pestrost dietne pre-jopico, k i lepo zakrije vse obline. V pri hodnje se bo Sonja izogibala tudi š irokih ' ^ r ' a n c K n j i ž i c a "stane Vso dinarjev. ' pasov.
Mi ra rada nosi velike oviatnike in žepe ter š i roke pasove. Ker pa je zelo majhna, takih oblek v svoji garderobi ne bo smela več imeti. Njeni nizki postavi se namreč najbolje prilegajo preprosti podolžni kroji , k i jo napravijo višjo.
Tudi Zdenka je šele zadnje čase našla «ivoj slog. V život je polna, precej vel ika, zato j i lepo pristoji princess kroj . Oblek z nabranim zgornjim delom in širokimi rokavi se bo odslej izogibala, pa
tudi pasove bo izbirala le ozke.
70 g biskvita, 70 g testenin, 75 g riža, 75 g zrnate zelenjave (fižola, graha,
leče), 350 g krompirja (brutto težine), 150 g kostanja,
90 g sadja (sliv, smokev).
Delavec Ivan M o č n i k se je pred ne- le k » b o l j š i m f a m i l i j a m « , med katere kaj meseci z d r u ž i n o v s e l i l v lepo sta- je zadnje č a s e uv r s t i l a tud i Močn iko -novanje v novem b loku . V pr i je tnem ve. T i n č k u i n J o ž e k u p r i n a š a celo da-domu se posebno dobro p o č u t i t a T i n - r i l a i n vsakokra t h v a l i njuno pridnost, č e k i n J o ž e k . L a h k o se igrata po m i l i T o v a r i š i c i M o č n i k o v i ob svo j ih obiskih v o l j i , saj ni v e č sitne gospodinje, k i rada pokrovi te l j sko svetuje, k a k o naj n i » p r e n e s l a « o t r o š k e g a ž i v - ž a v a . V tes- razmest i p o h i š t v o , k a k š n e zavese naj n i k l e t n i sobici sta ime la o t roka prej k u p i i p d . L e - t a n jen ih nasvetov obi-le malo prostora za igranje, na vr t pa č a j n o ne u p o š t e v a , ker ima stanovanje brez maminega nadzorstva nista smela, opremljeno skromno i n ne kupuje dra-
Zda j , ko M o č n i k o v i ne stanujejo v e č g ih malenkos t i . Njena nekdanja gospo-v Reka r j ev i h i š i , je nekdanja gospo- dinja pa o b o ž u j e drage predmete. Vse d in ja mnogo p r i j a z n e j š a z n j i m i . Celo vrednost i samo z denarjem. Š e h č e r k o na obiske pr ihaja , odkar je t o v a r i š je omož i l a z osemnajst le t imi le t i samo M o č n i k predsednik sveta za obrt p r i zaradi tega, ke r je b i l njen ž e n i n do-o b č i n s k e m l judskem odboru. bro s i tu i ran . Ce le more, pripoveduje
Gospa Rekar j eva se je kot ž e n a pre- o n jen ih š t e v i l n i h oblekah, l epem sta-m o ž n e g a obr tn ika vedno p r i š t e v a l a novanju i n s l i čno , le o njenem oseb-
med u g l e d n e j š e m e š č a n k e . Zahaja la je nem zadovol js tvu n i m a besed. T o v a r i š i c a M o č n i k o v a je svo j i obi
s k o v a l k i pred k r a t k i m omeni la veselo novico, da bodo v n j ihovem b l o k u k u p i l i p r a ln i stroj .
» N i k a r ne peri te skupaj z vso sodr-go, ke r bo vedno p r e p i r , « j i je odgo-
Dva jedilnika, k i ju hitro pripravimo z meša lcem v o r i l a n a t o Rekar jeva . P red laga la je, naj si od njenega m o ž a izposodi nekaj
Mešalec al i mixer je zelo uporaben Čežana : 750 g jabolk, 100 g sladkorja, denarja za nakup lastnega pralnega gospodinjski pr ipomoček. Zlasti je potre- sok 1 limone. — Jabolka olupimo in oči- stroja. Te ponudbe pa M o č n i k o v a ni ben pri pripravi hrane za bolnike, za stimo peščišča. Zdrobimo j ih v mešalcu sprejela. s tare jše l judi in za dojenčke. — skupaj s sladkorjem, limoninim sokom » Z a d o v o l j n a sem, da bo v h iš i en
V naših trgovinah dobimo dve vrsti in nekoliko vode. stroj, k i ga bomo lahko v s i uporab-meša lcev : na vodni pogon — hidromiz Namesto čežane lahko post režemo s l ja l i ,« je i z j av i l a . in e lektr ični mešalec, k i ga izdeluje do- poljubno solato. Gospa Rekar jeva je b i l a zaradi teh mača tovarna »Niko« v Železnikih. Pro- Nekateri uvoženi mešalci imajo še ne- besed u ž a l j e n a in š e t is t i v e č e r je 0 dajajo pa tudi uvožene, k i se po kako- kaj drugih delovnih faz. V s i ti deli sku- vsem obvest i la pr i ja te l j ico, vosti ne razlikujejo od domačih, so pa paj predstavljajo nekak kuhinjski robot. » Z M o č n i k o v o je pa res k r iž ,« je znatno dražji . Opravljajo pa naslednja dela: zače la . »Niko l i se ne bo znala o b n a š a t i
Pri pripravi hrane v mešalcu moramo 1. mešalec, med b o l j š i m i l j u d m i . T o l i k o t ruda me 2. z drugim delom lahko pripravimo je stalo, ko sem jo p r iva ja la na dober
čiste sadne sokove — tekoče sadje — z okus i n jo seznanjala s p r i ja te l j i , pa vsemi vitamini. V s t rojčku nam ostane vse zaman. V i d i se j i , da n ima prave le popolnoma suha s taničnina, vzgoje, s icer b i se n a u č i l a ves t i tako,
3. mlinček za kavo, kot se spodobi v bo l j š ih f a m i l i j a h , « je 4. skleda s pripravo za mesenje kva- poudar i la .
g i mešalcem?
paziti na naslednje: 1. V s a živila, oziroma dodatke, k i j ih
bomo potrebovali, moramo imeti v b l i žini mešalca, že očiščene in pripravljene, ker je delo z njim zelo naglo.
2. Trdnejše tvarine je treba najprej razdrobiti in to z nekoliko vode, nato S e n e 9 a a l i kakega drugega sl ičnega testa, T o v a r i š i c a M o č n i k o v a pa dobro ve,
5. skleda s pripravo za stepanje snega da je med njo i n Rekar jevo prepad, iz beljakov in za mešanje biskvitnega k i ga ne bo m o g o č e premost i t i . Vendar testa ali s l ičnega — (tudi suhega mleka), j i n i ža l za to. D o k l e r bo Rekar jeva
6. priprava za ribanje oz. rezanje repe, o b o ž e v a l a le denar i n dobre famil i je , pese, zelja, krompirja itd. S. B. bosta ostal i t u jk i kot sta b i l i dosle*j.
dodajamo šele mehkejše tvarine in tekočine.
3. Pri pripravi zelenjavnih jedi je treba nalit i v meša lec najprej nekoliko vode.
4. Za pripravo tolčene smetane je treba mešalec vključit i le kratek čas .
5. Ne smemo ga imeti v pogonu dlje časa brez prestanka. Vkl jučujemo ga le po eno do dve minuti, kar zadostuje, da se hrana razdrobi in razmeša.
Navajam dva primera preprostih in cenenih jedilnikov, k i j ih pripravimo z mešalcem.
I. Paradižnikova Juha — (v času, ko ni svežih paradižn ikov pa juho »Argo«.)
Za parad ižn ikovo juho potrebujemo: 500 g paradižnikov, 1 čebula, 50 g maščobe, 1 1 vode, surov krompir, sol, paprika, malo sladkorja in jušnih začimb.
Paradižnike in čebulo razrežemo in dušimo na maščobi . Krompir zrežemo na koščke in ga z dušeno mešanico v mešalcu zdrobimo. Dodamo tudi nekaj vode. Nato damo mešanico v ostalo vodo, začinimo in prevremo.
Kot glavno jed imamo mlečen r i i , prelit z jabolčno čežano. — Za čežano potrebujemo: surova, olupi jena jabolka, zrezana na krhlje, malo limonine lupine in soka in sladkorja po okusu, (za odrasle lahko curek ruma) ter malo mlačne vode ali mleka —- toliko, da so jabolka pokrita s tekočino do ' /« viš ine. Mešamo približno eno minuto.
II. Jetrna Juha: 150 g telečjih jetre, 100 g moke, 1 čebula , 7* l vode, malo naribane limonine lupine, majaron, sol, 1 1 vode, 50 g maščobe, zfezan zelen pe-terši l j . — Jetrca (malo narezana), moko, čebulo (tudi narezano) in V« 1 vode mešamo v mešalcu 2 minuti. Maso damo v 1 1 vode, začinimo in kuhamo 5—10 minut. Nazadnje dodamo še sesekljan zelen peterš i l j . Namesto moke lahko damo surov, na koščke zrezan krompir, k i se zdrobi skupaj z jetri.
Glavna )ed: Krompirjevi zrezki z Jabolčno čežano ali s solato: 2 Jajci, 1 kg surovega krompirja, sol, mala čebula, 150 g moke, maščoba za pečenje . — Krompir umijemo, olupimo in zrežemo na koščke . Nato damo v mešalec 1 jajce, polovico krompirja in začimbe. Mešamo, da se krompir zdrobi. Na isti način pripravimo še drugo polovico krompirja. Nazadnje v vso maso zamešamo še moko, z žlico oblikujemo h lebčke in zapečemo na vroči maščobi .
RECEPTI J E D I L N I K
K O S I L O : Ohrov tove klobasice v omak i K r o m p i r j e v a solata s h renom R o ž i č e v a potica Sadni sok
V E Č E R J A : Testenine s s i rom R a d i č s f ižolom
Ohrovtove klobasice v o m a k i : 10 l ep ih ohrov tov ih l is tov, krop. Nadev . 3 d k g mast i , č e b u l a , o sminka l i t r a r i ža , 15 d k g kuhanega a l i p e č e n e g a mesa, š čep popra, sol , zelen p e t e r š i l j , 1 jajce. O m a k a : 5 dkg mast i , 1 ž l i čka p a r a d i ž n ikove mezge, sol , 1 d l k i s le smetane.
Oprane ohrovtove l is te pol i jemo s k ropem. K o se z m e h č a j o , j i h dobro cdcedimo, nadenemo, zv i jemo, l is te na konceh zapognemo, n a l o ž i m o klobase drugo poleg druge v kozico, p r i l i j emo zajemalko tople vode in d u š i m o . Nato p r i l i j emo omako i n ponovno prevremo. Nadev : N a mast i p r e p r a ž i m o sesekljano č e b u l o , dodamo r iž , p r i l i j emo nato malo tople vode in na pol z d u š i m o . Nato dodamo zmleto meso, d i š a v e in jajce ter dobro p r e m e š a m o . O m a k a : N a masti p r e p r a ž i m o moko, š e svet l i p r i l i j emo p a r a d i ž n i k o v o mezgo, m a U zal i jemo z vodo, osol imo, dobro prevremo, nakar dodamo še smetano.
K r o m p i r j e v a solata s h renom: 1 in pol k i log rama k rompi r j a , sol , 1 d l v roče juhe, 1 č e b u l a , k is , olje, koren ina hrena.
K r o m p i r skuhamo, o lup imo, ga z r e ž e m o na rezine, osol imo i n pr i l i jemo v r o č o juho. Rah lo p r i m e š a m o sesekljano č e b u l o , k i s i n olje. Nazadnje dodamo nar iban hren.
R o ž i č e v a pot ica : Testo: 40 d k g moke, 2 d k g kvasa , č e t r t l i t r a mleka , 4 dkg margarine, 6 dkg s ladkorja , sol , 1 jajce, l i m o n i n a lup in ica . Nadev : č e t r t k i l o grama r o ž i č e v e moke, 2 d l vrelega ml eka , 2 žl ici drobt in , 3 ž l ice sladkorja, za oreh margar ine , l imon ina lup ina .
Testo: Prese jani m o k i dodamo vzhajan kvas , v m l e k u stopljeno maščobo , s ladkor , rumenjak, sol in d i š a v e . Stepamo tako dolgo, da se loči od sklede in kuha ln ice , nato testo potresemo z m o k o in ga pust imo vzhaja t i . K o n č n o g a
razval jamo v pravokotn ik , n a m a ž e m o z nadevom, zv i jemo in p o l o ž i m o v dobro n a m a š č e n gl inast model . Pus t imo ponovno vzhaja t i , nakar ga n a m a ž e m o z
bel jakom i n p e č e m o 45 minut . Nadev : R o ž i č e v o moko pol i jemo z v re l im mlekom, dodamo k r u š n e drobt ine, s ladkor , margar ino i n d i š a v e ter dobro p r e m e š a m o .
Testenine s s i r o m : S l an krop, 1 d robna č e b u l a , 1 j uhan kocka , sol , 40 dkg testenin, 10 dkg s i ra , 3 dkg surovega masla .
V s lani vod i p r i b l i ž n o 5 minut kuhamo č e b u l o in kocko juhana . Nato č e b u l o odst ranimo i n v is t i vod i skuhamo testenine. K u h a n e splaknemo 2
m l a č n o vodo, j i h postavimo na toplo in potresemo s s i rom ter z r az top l j en ih su rov im mas lom, nato j i h serv i ramo.
R a d i č s f i žo lom: č e t r t k i log rama r a d i č a , č e t r t k i log rama f ižola , 3 ž l ice olja« k isa po okusu , sol.
O č i j č e n e m u in opranemu r a d i č u p r i m e š a m o s lan fižol. V s e skupaj zabel imo z o l jem i n k i s o m in po okusu osol imo. *
Za ki a K r a j š e Š T E V I L Č N I C A
1. 13 14 1 17 11 7 9
2. 9 12 17 7 11 1 14
3. U 12 17 7 11 1 M 4. 13 1 18 14 12 10 1
5. 9 14 12 9 12 3 7
0. 9 12 14 12 16 1 11
7. 14 1 6 1 11 7 11
8. 11 4 1 13 4 10 8
9. 8 1 10 12 17 4 2
10. 13 14 12 5 4 15 12
11. 13 14 12 16 12 16 7
z i m s k e v e č e r e Besede pomeni jo : 1. jur is t , 2. p red
hodn ik » G l a s a G o r e n j s k e « , 3. č a s n i k a r , 4. p o t u j o č a s t r a ž a , 5. a l igator, 6. nekdanj i naz iv sedanjega S D T r i g l a v iz K r a nja, 7. n a j s l a v n e j š i v i r tuoz na v i o l i n i , 8. mesto v I t a l i j i , 9. v r h v J u l i j s k i h A l pah, 10. akademsk i naziv, 11. p ra l ik .
10
R E Š I T V E I Z P R E J Š N J E Š T E V I L K E
P i r a m i d a : 1. a, 2. as, 3. pas, 4. past, 5. stepa, 6. presta, 7. spretna, 8. presneta, 9. neprestan.
Š t e v i l č n i c a : 1. ko lar , 2. Potokar , 3. K a r p a t i , 4. protokol , 5. kolomaz, 6. sk lopka , 7. K leopa t r a , 8. K l i n a r , 9. Rut i tovec, 10. s trupena.
. l i l i
i ' < <!<• imajo naslednji pomen: ! -č r k e , 2. gi k i 6l k i , 3. povr tn ina , 4- v la voda , 5. več j i kra« na Gorenjske ^ 6. posnema, 7. dotoka, 8. pr l jamra, pregr inja lo .
K R A N J , 21. M A R C A 1958 Glar Gorenjske 7
Razgovor s 84-letnim železarjem na Jesenicah
ce m 3 sinovi - skupno 160 let v Železarni Peter G l u h a r se je sprva skoraj p r e s t r a š i l . Saj je
pa b i lo res neko l iko presenet l j ivo. N e p r i č a k o v a n o se je pred n jegovim domom v S l i v n i c i p r i C e l j u u s t av i l lep avto i n r e k l i so m u , da ga bodo odpe l ja l i naravnost na Jesenice.
P o č a s i je r azumel . N a s v e č a n o s t s tar ih, z a s l u ž n i h ž e l e z a r j e v . K o l e k t i v Ž e l e z a r n e je poslal ponj. R e d k i so b i l i p r imer i , da b i se v svojem skromnem, t rdem ž iv l j en ju v o z i l s t a k i m avtom.
Slovesnost v njegovih, s tar ih Jesenicah, v Ž e l e za rn i n i b i l a b u č n a , b i l a je skromna, toda lepa. Zbra lo se je mnogo delavcev, k i so dolga dolga leta p reb i j a l i m a n i n o v k e in izpod rokava opazoval i sr-š e č e iskre, delavcev, k i so desetletja z v e l i k i m i k l e š č a m i g rab i l i za razbeljeno že lezo , na tovar ja l i t e ž k o p l o č e v i n o .
M e d n j i m i je b i l 84-letni Peter n a j s t a r e j š i . N a d "0 let je že preteklo, odkar je v tovarn i d v i g n i l zadnjo p l ačo . Po t em si je i z b r a l m i rno S l i v n i c o na Š t a j e r s k e m za p o č i t e k po skoraj 38 le t ih nepretrganega dela v Ž e l e z a r n i . Res je' b i l Peter n a j s t a r e j š i , toda na tej s lovesnosti n i b i l sam iz rodbine. Razen njega so b i l i tam tudi njegovi s i nov i M a t e v ž , A n t o n i n Peter , ka j t i ko se je s tar i Peter k o n č n o u m a k n i l i zpred mar t inovke , so na njegovem mestu osta l i š e t r i je s inov i . Z v e č j o a l i m a n j š o r az l iko imajo danes vs i , oče i n tr i je s inov i , po 40 let nenehnega dela v Ž e l e z a r n i , skupno 160 let. I n ka r je posebej zan i m i v o : v s i s inov i so b i l i ž e r j a v o v o d j e .
Obisk za G r a š č i n o Predno je stari Peter odpotoval nazaj z Jesenic,
smo ga po i ska l i p r i s inu A n t o n u za G r a š č i n o , k je r se je z a d r ž e v a l . Š i r o k a p l e č a i n š e danes bistre, jasne oči so dokazovale nekdanjo s i lo tega ž e l e z a r -
ja . E d i n o s luh m u je delno opeša l , toda na p o č a s n o i n r a z l o č n o v p r a š a n j e je takoj odgovarja l brez zadrege.
»Da , 1899. leta sem zače l delat i v Železarni , '« Je povedal m o ž a k in podpr l brado z m o č n i m i , k o š č e n i m i r o k a m i .
» K a t e r i so, očka , vas i na j t ež j i a l i pa n a j l e p š i spomin i na delo v Ž e l e z a r n i ? «
R a h l o se je nasmehni l , oči so se m u mladostno zasveti le i n že je b i l zb ran :
» V i d i t e t u « — je pokaza l levo roko, k jer ima t r i p i s te odrezane do polovice. » G r m a d a n a l o ž e n e p loč e v i n e se je n e k o č usu la name. Odsekalo m i je prste, odtrgalo kos stegna i n peto na nogi . P o l leta sem se zd rav i l . « Nenadoma se m u je glas us t av i l i n nekaj bolestnega je b i lo v ide t i na l i c u . Toda le za h ip . » P o t e m pa se je z ače lo t e ž k o ž iv l j en je ,« je nada l jeva l počas i . » Z a t e ž k o delo n i sem v e č b i l . Z a p o s l i l i so me za n o č n e g a č u v a j a . P re j sem z a s luž i l tud i 100 k r o n na mesec, č e p r a v sem de la l 12 ur. Po t em pa samo 60 kra jcar jev na dan. D o m a pa 14 otrok v eni sami sobi! In zmeraj n o č n a , samo n o č n a s l u ž b a od 1902. do 1936. l e t a . «
K a j b i se p r i t o ž e v a l ? Ob tem pr ipovedovanju so se v s i l i l e m i s l i na
d a n a š n j e zakone o n o č n e m delu , o sk rb i za d r u ž i n a s š t e v i l n i m i o t rok i , sk rb i za p o n e s r e č e n c e na delu .
» S t e b i l i kaj b o l n i ? « » N i k d a r , « je o d v r n i l hi t ro, brez pomis leka . Po t em
pa se je poglad i l po l i c u , pogledal skozi okno na z a s n e ž e n e stare strehe i n p o p r a v i l : » J a , č a k a j t e ! E n k r a t sem b i l hudo slab. Tokra t n i sem še l na » š ih t« . N e k d o m i je m o r a l p regr iz t i v ino . D r u g a č e n i sem n ikda r zamudi l , n ikda r i s k a l z d r a v n i k a . «
r
1. moSko kolo znamke » R o g « — Peter D r i n o -vec, S t rahin j 64, N a k l o ; 2. r ad i j sk i spre jemnik znamke » V e s n a « — F r a n č i š k a Sifrer , P š e v o 8, Besn ica ; 3. namizn i av tomatsk i te lefonski aparat n a j n o v e j š e izdelave ( » I s k r a « , K r a n j ) — A n d r e j Hafner , Trn je 17, Sk. L o k a ; 4. p i s a r n i š k a repre-zentr .nina namizna garn i tura (Tovarna gumbov, K a m n i k ) — Ivan K e r n , Orehovl je 12, K r a n j ; 5. l e ž a l n a b laz ina (Tovarna gumi j ev ih izde lkov » S a v a « , K r a n j ) — M a r i j a Rob ič , Sp. P l a v ž 18, Jesenice; 6. p r e š i t a odeja (Tovarna p r e š i t i h odej » O d e j a « , Sk . Loka) — J o ž e Verce , Zabn ica 35; 7. zavoj tkan in ( B o m b a ž n a pred i ln ica i n tka ln i ca Trž ič ) — Ivan B u č a r , P o t o š k a 3, J a v o r n i k ; 8. p l a n in sk i ve t rn i j op ič (Gor. ob l ač i l n i ca , Kran j ) — M a r i j a T ruden , Cankar j eva 6, K r a n j ; 9. blago za m o š k e h l a č e - kamgarn (Trg. podjetje » G o r e n j e « . K r a n j ) — Franc Lav t a r , G o d e š i č 53, Sk. L o k a ; 10. v r e č a bele moke (Trgovsko podjetje » K l a s j e « , K r a n j ) — J a n z B o z o v i č a r , Zadobje 11, Gorenja vas ; 11. par m o š k i h č e v l j e v (Tovarna obutve » P e k o « . Trž ič ) — C i r i l Porenta , M e n g e š 104;
12. damsk i d e ž n i k ( d e ž n i k a r J enko A l o j z , K r a n j ) — N e ž a L i k a r , U l i c a heroja B r a č i č a 3, T r ž i č ; 13. garni tura robnega orodja (Tovarna kos i n srpov, Trž ič ) — Ivanka Z u p a n č i č , St. F u ž i n a 48; 14. garni tura poljedelskega orodja (Tovarna kos i n srpov, Trž ič ) — M i r k o G r i l c , Pa r t i zanska 4, R a d o v l j i c a ; 15. par ž e n s k i h p lesnih č e v l j e v (Trgovina » G o r e n j k a « , Kran j ) — U r š u l a K n i f i c , Z g . B - s n i c a 5, Besn ica ; 16. par ž e n s k i h č e v l j e v (Tovarna obutve » P l a n i k a « , K r a n j ) — Jus t ina J a l o vec, P l an ina 27, K r a n j ; 17. garni tura za gospodinjs tvo dr. Oetk Tja ( - O p r e m a « , Kran j ) — Z d e n ka Petac i , K a m n i k - m e s t o 97; 18. damsk i k lobuk (»Seš i r« , Sk. l o k a ) — Janez Logar , Studor 23, Boh . Srednja vas; 19. m o š k i k lobuk (-.Sešir«, Sk. Loka ) — M a r i c a Berce , D r a ž g o č e 58, Ž e l e z n i k i ; 20. m o š k a srajca (»Sp ik« , K r a n j ) — Janez Zevn ik , M a v č i č e 4, S m l e d n i k ; 21. m o š k a srajca (Trgovina »pr i K r a n j c u « , Kran j ) — Ivana Polajnar , O l š e -vek 31, P reddvor ; 22. 1 kg volne (Pred i ln ica , B e gunje) — J o ž e G r i l c , G o d i č 8, S tahovica ; 23. en k i l o g r a m volne (Pred i ln ica , Begunje) — Franc Strelec, Suha 17, K r a n j ; 24. b lazina za stol (»Tap e t n i š t v o « , K r a n j ) — Franc Polak , Mojs t rana 52; 25. par per lon nogavic (Tovarna nogavic, Lesce)
— Ivana Perko , Pro le ta rska 14, T r ž i č ; 26. par per lon nogavic (Tovarna nogavic, Lesce) — P a v e l C a d e ž , Gor . Dobrava 6, Gorenja vas; 27. par otroš k i h sandal (Tt*">vina » G o r e n j k a « , K r a n j ) — Stanko A ž m a n , B o h . B i s t r i c a 41; 28. par o t r o š k i h sand d ( » P l a n k a « , K r a n j ) — A n d r e j Zarge j , G r a d 41, C e r k l j e ; 29. pol tone premoga ( - K u r i v o « , K r a n j ) — Janko P o t o č n i k , R a k o v i c a 12, Besn ica ; 30. pol tone premoga ( » K u r i v o « , Kran j ) — M a r i j a P i r č . Orehek 26, K r a n j ; 31. l eža ln i stol (»Ro le t a« , K r a n j ) — Mar je ta P i b e r n i k . Smarca 10, K a m n i k ; 32. k u h i n j s k i stol (^nton K o s , mizar , K r a n j ) — Ivan Tomaz in , N a k l o 5; 33. po l j sk i šo lsk i s tol ( »Ro le t a« , Kran j ) — C i l k a U š a j , B l e j ska 63, Jesenice; 31. kuh in j ska miz i ca s predalom (Ivan P i r -nat, mizars tvo, Z l . polje, Kran j ) — V i n k o J a n š a , Gor . Sava 49, K r a n j ; 35. v i n s k i servis (Zeleznina, Radovl j i ca ) — Franc K o š n j e k , K o k r i c a 35, K r a n j , 36 blok trapist s i ra ( Z a d r u ž n a mlekarna , Ci rče) — Franc O k o r n , P l an ina 24, » I s k r a « b l o k i , K r a n j ; 37. s teklenica v ina (Vino Kran j ) in h ladna ondu-laci ja (B r iv . friz. salon, Kran j ) — R o z i k a K o ž e l j , B o l n i š n i c a , S e ž a n a ; 38. s teklenica v ina (Vino, K r a n j ) l n hladni ondulac i ja (Br iv . fr iz. salon, Krun j ) — A n t o n Sa jovic , V i s o k o 75, Š e n č u r ; 31. torta (Mestna s l a š č i č a r n a , K r a n j ) — Roza l i j a P o t o č n i k , G r a d 99, B l e d ; 40. termos s teklenica ln 2 č r n i l n i k a (Trg. podjetje » E l i t a « , K r a n j ) — J a nez Narobe, Cerk l j e 33; 41. salama (Mestna k l a v nica . K r a n j ) — Ivanka J u d e ž , K o k r a 48; 42. h leb Rlra ( K Z Sk. Loka) — Ivanka J a k o m i n i , P o d b o r š t St. in. K o m e n d a ; 43. b laz ina za stol ( T a p e t n i š t v o , Radovl j ica) — V i n k o Tep ina . Jezersko 61; 44.
2 plosnat i i n 1 t r ioglata p i l a ( P i l a m a » T r i g l a v « , Trž ič ) — F r a n c k a M a r k i č , S t rahin j 75, N a k l o , 45. l i t e r ž g a n j a (gostilna » P o t o č n i k « , Bis t r i ca ) — Ivan K I undienst, L o k a 26, K r i ž e ; 46. s teklenica fernet (Hotel » P o š t a « , Jesenice) — Peter J e r i č , St. U r š k a gora 10, C e r k l j e ; 47. s teklenica fernet (Hotel - P o š t a « , Jesenice) — Gregor Jelene, P r i m skovo 91, K r a n j ; 48. s teklenica fernet (Hotel » P o š t a « , Jesenice) — V i k t o r E r m a n , Lesce 118; 49. s teklenica l ike r j a (Hotel » P o š t a « , Jesenice) — Janko Godnov , K o r o š k a 28, T r ž i č ; 50. stek l en i ca l i ke r j a (Hotel » P o š t a « , K r a n j ) — He lena Jenko , D r u l o v k a 39, K r a n j ; 51. s teklenica l i ke r j a (Trg. podjetje » P o t r o š n i k « , K r a n j ) — Z v o n k o Hras tar , Mojs t rana 46; 52. s teklenica l ike r j a (Gos t insko podjetje » S t a r i M a v e r « , Kran j ) — P a v e l Rogel j , P r i m s k o v o 229, K r a n j ; 53. s teklenica l i kerja (Trgovina S t r a ž i š č e ) — M i h a e l Draks le r , Labore 37, K r a n j ; 54. s teklenica l i ke r j a (gostilna » M a r i n š e k « , Nak lo ) — Eg id i j Rehberger , N o v a vas 12, P reddvor ; 55. s teklenica l i ke r j a (Restavraci ja » I s k r a « , K r a n j ) — M i l a n Ž e m l j i c , K i d r i č e v a 33, J a v o r n i k ; 53. s teklenica l ike r j a (Restavraci ja i n p r e n o č i š č a » P r i P o š t i « , Trž ič ) — A l o j z Ber tonce l j , Gor . vas 21, Sk. L o k a ; 57. s teklenica l i ke r j a (Restavraci ja » J e l e n « , K r a n j ) — Marje ta Godec, B o h . B i s t r i c a 147; 58. s teklenica s l ivovke (Vino , Bled) — Nace A l j a n č i č , C i r č e 6, K r a n j : 59. s teklenica f r u š k o g o r s k e g a bisera (Hotel G r a j s k i dvor , Radovl j ica) — V i n k o I v a n u š i č , Cesta talcev 14, S'?. L o k a ; 60. s teklenica l i ke r j a (Gost. pod j . » T u r i s t « , Lesce) — A n t o n Berdajs , D v o r s k a vas 18, Begunje ; 61. s teklenica l i ke r j a ( D r u š t v o upokojencev, K r a n j ) — Jakob P o g a č n i k , Zabrek-ve 10, Se lca ; 62. 2 kg oven m i l a (Tovarna m i l a » O v e n « , K r a n j ) — M i l a n GajSek, Cesta na G o l n ik 20, K r a n j ; 63. 2 kg oven m i l a (Tovarna m i l a » O v e n « , Kran j ) — A n t o n S t r i t i h , B i s t r i c a 10, T r ž i č ; 64. 2 k g oven m i l a (Tovarna m i l a » O v e n « , K r a n j ) — M i l a n K e r s n i k , L e š e 1, Brez je ; 65. 2 kg j a j č n i h testenin i n dozo marmelade (Trgovina S t r a ž i š č e ) — Stan is lav Pevec, Hu je 81, K r a n j ; 66. k rava ta (Svi lani t , K a m n i k ) — Franc Er javec , Stara vas 59, Z i r i ; 67. ogledalo (Steklarstvo, Kran j ) i n s teklenica v i n a (Hotel E v r o p a , K r a n j ) — M a t e v ž U š e n i č n i k , Podgora 25, Gor . vas; 68. ogledalo (Steklarstvo H l e b š , Kran j ) i n s teklenica v i n a (Jelon, Kran j ) — Ivanka Smokavec , K a m -nje 2, B o h . B i s t r i c a ; 69. k rava ta (Svi lani t , K a m -n k ) in s teklenica v ina (Vino, Kran j ) — Ida K u s , Po l jane ; 70. s teklenica v ina (Vino , K r a n j ) i n rezalna deska (Roleta, K r a n j ) — Avgus t S l ibar , P a l o v č e 17, Brez je ; 71. rezalna deska (Roleta, Kran j ) i n s teklenica v ina (gost. podj. S ta r i M a v e r , K r a n j ) — A p o l o n i j a Rev , Po tok i 17, J a v o r n i k ; 72. bute l jka v ina (Restavraci ja » I s k r a « , K r a n j ) i n 2 s tek len ic i v ina (Vino , K r a n j ) — V i n k o Lav ta r , Sutna 37, Zabn ica ; 73.2 s teklenic i desertnega v i na (» Izb i r a« , K r a n j ) i n rezalna deska (Roleta, Kran j ) — Franc Dolen , G o l n i k 30; 74. 5 k r an j sk ih klobas (Mesarsko podjetje Naklo) i n s teklenica vina ( V i n o « , K r a n j ) — Ivana S tanovnik , Z i r i št . 14; 75.5 k ran j sk ih klobas (Mesarsko podjetje Naklo) in s teklenica v i n a (Vino , K r a n j ) — J u r i j T iča r , Za log 15, C e r k l j e ; 76.5 k r an j sk ih klobas (Mesarsko podjetje Naklo) l n s teklenica v ina (Vino , K r a n j ) — M a r i j a L i k o z a r , P rcdos l j e 48, K r a n j ; 77. s teklenica l i ke r j a - ma la ( » K a s t a « , Jesenice) i n s teklenica v i n a (Vino , K r a n j ) — J a nez K e p i c , P o d r e č a 10, S m l e d n i k ; 78. s teklenica v ina (Hotel » E v r o p a « , K r a n j ) i n s teklenica m a l i -novca (Vino , K r a n j ) — Franc Sote l j , L o k a 13, K r i ž e .
Izžrebanci lahko dvignejo dobitke oziroma nakazila v naši upravi v Kranju, Koroška cesta 6, od 24. t. m. naprej od 7. do 14. ure. Dobitnike opozarjamo, da morajo nagrade dvigniti najkasneje v 3 mesecih, to Je do 24. junija 1.1.
V p r a š a n j n i b i lo v e č . B e l e ž n i c a i n s v i n č n i k nista b i l a v e č potrebna. Razgovor se je spremeni l v p r i jetno d o m a č e kraml janje . Peter je š e i n š e govor i l o t e ž k e m delu svoje dn i , ko so p r i znava l i le m o č n e roke i n š i r o k a p l e č a , o svo j i n i z k i p l ač i , o n o č nem delu in t e ž k e m ž iv l j en ju d r u ž i n e .
» S e niste p r i t o ž e v a l i ? « N a i v n o je bi lo to v p r a š a n j e , vsaj za očka , k i je
b i l vajen takratnega ž iv l j en ja . » K a m naj b i se p r i tož i l ?« je dejal k ra tko i n s tem povedal r az l iko o sk rb i za č l o v e k a pred 60. le t i i n danes. » D a n e s je vse d r u g a č e , « p r a v i nato. » V s e na š k r i p c e , dv iga la , vse zavarovano i n u r e j e n o . « Noter v ž e l e z a r n o n i še l pogledat, kot je dejal . Toda že na zunaj v i d i ve l i ke spremembe. V i s o k i nov* kauper j i , nov i od-
P E T E R G L U H A R
d e l k i i r z last i skrb za delavca. G i n j e n je b i l , ko je p r ipovedoval , kako so ga p r i š l i iskat z avtom, kako so m u čes t i t a l i , m u izroči l i lepo d ip lomo i n nagrado. Potem, kot da m u je zmanjkalo sape. N e ! L e nekaj se m u je zalesketalo v očeh . V š i r o k i h prs ih , k i so se skozi 40 let dela ut r jevala ob že lezu i n j e k l u , je ostalo še v e l i k o prostora za nekaj mehkega, toplega, ob d a n a š n j e m mora lnem pr iznanju njegovega dela i n dela njegovih nas lednikov: s inov i n vnukov , k i nadaljujejo t radic i jo starega o č k a , že l eza r j a Petra .
K. M .
KZ Dovje-Mojstrana postaja organizator kmetijske
proizvodnje v K m e t i j s k a zadruga Dovje -Mojs t r ana je Imela
p r e j š n j o nedeljo svoj redn i le tn i o b č n i zbor. U d e l ežba na zboru je b i l a zelo zadovol j iva .
O b č n i zbor je spreje l gospodarski n a č r t ter r e š i l nekatere probleme zadruge. N a j v e č j a skrb zadruge bo letos p a š n i k Be lo polje, k i se bo postopoma spremeni l v gospodarski obrat na ta n a č i n , da se bodo na p a š n i k u uvedle č r e d i n k e in i zvrš i l a adaptacija h leva , da bo m o ž n a skupna molža . V p a š n i š t v u na tem p o d r o č j u ž iv i že desetletja t iha za d r u ž n a kooperaci ja , dat i pa j i je treba organizac i j sko gospodarsko ob l iko .
K o l i k o r bo O b č i n s k i l j udsk i odbor Jesenice izda l dovoljenje za č i š č e n j e p a š n i k o v , bo zadruga iz i z k u p i č k a od prodanega lesa gradi la h lev na p l a n i n i Rožci .
Zadruga bo v r š i l a poizkusno gnojenje z u m e tn im i gno j i l i . Nadal je so se v zadrugi u v e d l i d r u ž i n s k i de lež i . O b č n i zbor pa je tudi prve že sprejel ter j i h i z v o l i l v up ravn i i n p o s p e š e v a l n e odbore. Sprejet i so b i l i tudi pos lovn ik i p o s p e š e v a l n i h odsekov, tako da se v zadrugo oziroma v z a d r u ž n o upravl janje zajame kar n a j v e č z a d r u ž n i k o v .
K e r so b i l i s t roj i , z las t i kos i ln ice , slabo i z k o r i š č e n e , bo zadruga le-te pogodbeno dajala zainteres i r an im z a d r u ž n i k o m v uporabo prot i o d š k o d n i n i ter na ta n a č i n uved la strojne skupnost i . Strojno skupnost tvor i jo tudi č l a n i iz oddaljene vas i Radovne , k i že v e č let uporabljajo bencinski motor, letos pa se j i m bo dode l i la š e mla t i ln i ca . Zadruga je tud i u k i n i l a eno t rgovsko poslovalnico.
V s i u d e l e ž e n c i o b č n e g a zbora ugotavljajo, da zaupanje v zadrugo raste, naraslo je č l a n s t v o , narasle so h ran i lne vloge, kakor tudi posoji la z a d r u ž n i k o m , ž iv ina se ko lek t ivno zavaruje, m l e č n o s t p r i k r a v a h je znatno narasla, ustanavljajo se strojne skupnost i , n a j t e ž j e naloge pa imata p o s p e š e v a l n a odbora za gozdarstvo in p a š n i š t v o . F z
Vzd rzevanje ne izda mnogo Cesta D o m ž a l e — D u p l i c a je ena n a j p r o m e t n e j š i h
v k a m n i š k e m oko l i šu , saj mora prenesti vsak dan nad 2000 ton obremeni tve. — R a z u m l j i v o je, da ob takem prometu nobeno v z d r ž e v a n j e ne pomaga k dobremu stanju ce s t i š ča . K e r gre cesta skozi naseljene kraje, je ž e s higienskega s t a l i š ča potrebno, da dobi č i m p r e j asfaltno ces t i š če .
V S E GRE POD CESTO N a nasprotni strani ceste pri
Kmetijski zadrugi v Lescah, prav tam, kjer Je tudi avtobusno postajališče, je sl ika takale. Oglasna
deska, k i ni za Lesce nič kaj l ična in prometno znamenje na vrhu klanca proti železniški progi, se vse bolj nagibata pod cesto. Tudi tu velja isti zaključek — malomarnost, k i bi jo le kazalo odpravi t i , preden bosta obe tabli na tleh.
K O L I RES PRECEJ ZDRŽIJO! Ob cesti od Lesc proti Hlebcam
Je telefonski drog na levi strani ceste že dlje časa podprt kar z navadnima koloma. Vaščani , k i
smo j ih povprašal i , so nam povedali, da je takole približno že en mesec. Dobro, da kola toliko vzdr-žita, sicer . . .
Prav gotovo pa vsega tega ne moremo imenovati drugače kot — malomarnost. Upajmo, da bodo popravili , preden se bo vse skupaj zrušilo. N A BLEDU JE . N A B L E D U N I . . . £ Ob glavni cesti, k i vodi okrog Jezera, se posebno ob deževnih dnevih in pri odjugl r u i l kamenje na cesto ter ogroža mimoidoče. Prav b i bilo, da bi zavarovali cesto in promet na njej. 0 Tudi prehod skozi predor na glavni cesti v Ml ino nI brez nevarnosti, posebno za pešce, ker se pozimi lomijo s stropa predora ledene sveče, pa tudi kamenje se k r u i i . A H bi se ne dalo pod stro-pom nabiti desk? £ Prodaja kino vstopnic Je na Bledu dokaj mučna zadeva za ča-kalce v vrsti , ker n i nobenega reda. Dolžnost uprave kina b i bi la , da bi poskrbela za red pred blagajno. % Leseni provizorij pred hotelom »Trst« služi za vse drugo prej kot za lepoto. Verjetno bi zidan most dokaj bolj polepial tamkajšnjo okolico.
N A S l N A R O Č N I K I P R E J E L I Z A V A R O V A L N I N O
D r ž a v n i zavarova ln i zavod, pod r u ž n i c a Radov l j i ca , nas je obves t i l , da je nakazal tov. V a l e n t inu B o h i n c u iz Ziganje vasi 7, p. K r i ž e , 12.000 d in kot o d š k o d nino za 3 0 % inval idnos t : t ova r i šu Janez Najrliču iz Sp . B r n i k o v št . 13, p. Cerk l j e , 4800 d in kot odš k o d n i n o z a 12 % trajno i n v a l i d -
ost; tov. F r a n č i š k i Menc inge r j e v i iz B o h . B i s t r i ce 8800 d in kot o d š k o d n i n o za 20 % trajno i n v a lidnost ter tov. J o ž e t u F i l e j u iz Zasipa 49, p. B l e d , še 2000 d in akontaci jo v znesku 8000 d in je
dobi l i z p l a č a n o že 17. sept. 1957) kot o d š k o d n i n o za 45 % trajno inval idnost .
Vse n a r o č n i k e » G l a s a G o r e n j s k e « opozarjamo, da so zavarovani , če imajo v p l a č a n o vsaj m e s e č n o n a r o č n i n o (50 dinarjev) vnaprej :
za p r imer smrtne nezgode za 20.000 d inar jev;
za p r imer trajne nesposobnosti za delo za 40.000 dinar jev.
• • C J L J L S
Ljudje so bili zbegani od povodnji, ki se je znašala nad njimi, kakor že mnogo let ne več. Ovsiški župnik je vodil procesijo do Lipnice, naprej pa ni upal, čez mali mostič so že pljuskali valovi in procesija se je. med žalobnim petjem vrnila nazaj na grič k cerkvi. Po Savi, so pravili, je priplavala zibelka z otročičem, bogve odkod jo je prineslo, toda čudo, otrok je v zibelki mirno in zdravo spal, čeprav so ga valovi vso pot premetavali. Usmiljeni ljudje so ga vzeli k sebi in žandarji so poizvedovali v zgornjem koncu doline, čigav bi bil. Razdivjana voda je preplavila vse mline, uničila vse žage in iz-podkopala hiše, ki niso bile dovolj trdne.
Stric Miklavž je počasi čotal po cesti ob Lipnici. Cesta je bila ponekod pod vodo, drugod pa tako razdrapana, da se je moral poganjati s kamna na kamen in loviti ravnotežje. Umazana rjava voda, ki je vlačila s seboj izruvana drevesa, odplavljene deske in navlako vejevja, je zamolklo, preteče mrmrala. Ni se zaganjala ob bregove, kakor bi si bila v svesti svoje moči, da jih lahko podkoplje počasi s svojo neugnano silo. Ozka dolina je bila videti divja, kakor bi tod nikoli ne živeli ljudje, kakor bi nikoli po cesti ne drdrali vozovi. Tak je moral biti svet davno preden je stopila nanj človeška noga, divji, neobrzdan, grozen v svoji moči. Pokrajina je bila pusta, malone jesensko otožna, nebo je težko in svinčeno viselo nad ozko dolino, vsak čas bi se mogla spet vliti ploha.
Miklavž je gledal razdivjano vodo in kakor na otoškem mostu, si je spet dejal: »Človeka, kakršen sem jaz, bi še voda ne požrla.« V srcu mu je bilo bridko in ko je prešel sotočje Lipnice in Kroparščice, je postal in se vprašal, čemu se pravzaprav vrača v Kropo. Spomnil se je, da se je že večkrat tako vračal, ves skesan zaradi dolgotrajnega popivanja, poln sovraštva do samega sebe, poln zaničevanja do lastne slabosti, ki mu ni pustila vztrajati pri mirnem, vestnem delu, poln trdnih in dobrih sklepov za prihodnost. Nikoli se pa še ni vprašal, čemu se pravzaprav vrača. Zmeraj je vedel, da ga čaka kladivo na starem mestu, vzel ga bo in stopil k svojemu nakovalu, spet bo začel delati in življenje bo teklo po starem tiru. Odkar je Aleš v zemlji, pa še ni prijel za kladivo in tudi zdaj nima volje prijeti. Fantova smrt mu je podsekala korenine.
Ko so se tisti dan po pogrebu vsi vrnili v vigence, ker je voda počasi naraščala zaradi odjuge, Miklavž ni hotel z njimi. Obsedel je v hiši in ko ga je Ana vprašala, če ne misli iti z drugimi na delo, ji je rezko odvrnil, da ima v hiši izgovorjen kot in prežitek če dela ali ne. Ana ni rekla nobene več.
Da, imel je v hiši kot in prežitek in nihče mu ga ni kratil. Kadarkoli so prinesli jed na mizo, ga je nečakinja prijazno poklicala in nihče mu ni očital, da je, čeprav ne dela. Dominik, tudi ta ni rekel besede. Toda sedeti z njim za isto mizo, to je bilo za strica Miklavža preveč. Prisegel bi bil, da je Dominik podrezal vrv, vedel je tudi, kdaj je to storil. Takrat, ko je odšel iz senika in se tako dolgo ni vrnil. Vrv je bila pretrgana sredi tovora in tam se ni mogla predrgniti. Dominik mu jo je podrezal, hotel se ga je znebiti, hotel je pograbiti njegovo polovico. O, če bi bil Miklavž, kakršen je bil včasih, bi ga naznanil! Vsem ljudem bi povedal, kaj je storil, radi bi mu verjeli. Zdaj pa se je čutil preslabega, vanj se je vzela nekakšna vera, da bo Dominika čisto gotovo še doletela kazen za zločin in ta vera mu je bila v veliko tolažbo.
Ko so po Aleševi smrti imeli v Radovljici zapuščinsko razpravo in je zvečer vprašal Ano, ali je zapisala premoženje Dominiku, je trdo odgovorila, da ne. Premoženje je bilo bratovo, je rekla in zdaj ga je sklenila obdržati zase. Ko bo Pavel dora-stel, ga bo zapisala njemu. Miklavž ji je rekel:
»Tega premoženja se drži kri, ne zapisuj ga otroku, ne bo sreče pri njem. On naj ga ima.«
» D O M A Č I B O B « Povsod ni denarja, da bi lahko kupili
nove sani za otroke. Ponekod pa otroci z navadnimi sankami tudi niso zadovoljni, želijo si nekaj posebnega, novega, boljšega. V teh dneh, ko je bil sneg za sankanje ugoden, smo sredi dopoldneva srečali na klancu pri pošti v Lescah skupino fantov na malce čudnih saneh. Sani so imele volan in vse je bilo tako videti, da so si otroci zaželeli boba. Povedali
Fotografiranje z letali
A m e r i š k o i z v i d n i š k o letalo RB-47 . opremljeno s posebno, avtomatsko delu jočo opremo, l ahko z v i š i n e 12.000 m v treh urah pres l ika p o v r š i n o ve l iko p r i b l i ž n o 2 m i l i j o n a kvad ra tn ih k i l o metrov, p r i č e m e r snemajo fotografske kamere z le ta la hkra t i s š e s t i h zorn ih kotov. S l i k e ne p o k a ž e j o le to, ka r je na zeml j i , ampak tudi r a z s e ž n o s t i fotograf i ran ih objektov.
Pove jmo š e pr imer , k i nazorno pokaže, kako d a l e č je že napredovala tehn i k a fotografiranja z le ta l i . V manj kot š t i r i h u rah lahko eno samo letalo fotograf i ra zemel j sk i pas š i r o k 788 k m in dolg od N e w Y o r k a do Los Angelesa , kar je nekaj v e č kot 4300 k m .
Z/. R A Z V E D R I L O v S O D O B N I T R G O V I N I
— V i d i t e , to je n a j n o v e j š i vzo rec, k i je š e l e te dn i p r i š e l na trg.
— Ze, ž e ; n a j n o v e j š i ! Samo, kaj pa t r p e ž n o s t ?
— To pa brez sk rb i , t o v a r i š i c a . J az nos im tole obleko že deset let, pa je kot nova . . .
so nam, čeprav z največjo težavo, da so boba naredili sami doma, da je torej njihov domr* izum in izdelek. Takoj nato so se odpeljali po klancu navzdol in — kar dobro jim Je šlo.
N A J V E C J I I N N A J D R A Ž J I H O T E L I
N a j v e č j i hotel na svetu je G r a n d hotel » C o n r a d H i l t o n « v Ch icagu . — Ogromno hotelsko poslopje ima 3000 sob, 2000 u s l u ž b e n c e v , 73 telefonistov. 72 l i f tbovev, 10 zd ravn ikov , babico i n ambulanto. H o t e l ima 25 l i f tov, k i vsak dan prevozi jo po 30 nadstropj ih nad 100.000 l j ud i .
N a j d r a ž j i hotel na svetu je hotel » F o n t a i n b l e a u « v M y a m i Beachu , v Z d r u ž e n i h d r ž a v a h A m e r i k e . N o č n i n a v p o v p r e č n i sobi vel ja 12.350 francosk ih frankov. V hotelu pr ide na vsakega gosta po ldrug u s l u ž b e n e c . Ho te l ima lastno p r i s t a n i š č e , v katerem l ah ko pristane 50 m a n j š i h l ad i j . Dvajset detekt ivov pa sk rb i za varnost imeni t n ih bogatinov, k i prebivajo v hotelu.
Zanimivosti U M E T N O O K O
Iz Z D A p o r o č a j o o naravnost senzacionalni operac i j i : nadomes t i tv i o č e s a s f o t o e l e k t r i č n o cel ico . PosVus so naredi l i na nek e m že 18 let s lepem č l o v e k u . P r e v r t a l i so m u lobanjo in vtakn i l i v v i d n i center v m o ž g a n i h dve zelo tank i žici, s ka te r ima je b i l a povezana f o l o e l e k t r i č n a ce l ica . K o se je oper i rani prebud i l i n so v sobi p r i žga l i l u č , je v z r a d o š č e n v z k l i k n i l : » V i d i m ! « Razloči l je sicer l ahko le svetlobo od teme, ne pa tudi p redmetov, k i so b i l i okrog njega. Venda r je to po mnenju zdravn ikov že ve l ik uspeh, saj so prep r i č a n i , da bodo lahko napravo tako i zpopo ln i l i , da bo nadome-stovala pravo oko.
P O T O M C I D E V I C E O R L E A N S K E
Izvor rodu je sedaj v e l i k a b r i ga mnogih f rancoskih prenape-težev , k i b i s svo j imi p redn ik i radi segli kdo ve kako d a l e č i n visoko. T a k o p o r o č a I n š t i t u t za d r u ž i n s k o raziskovanje , da se i m a 263 Francozov za Napoleonove potomce, 46 pa celo za potomce — Device Or leanske .
N O V I A N G L E Š K I Z L A T I F U N T I
A n g l e š k e m u z la temu funtu pravi jo tudi sovr in (sovereign), ka r pomeni » v l a d a r « , ke r je na njem upodobljena v ladar jeva glava . T o je na jv i š j i a n g l e š k i denar, k i ga A n g l e š k a banka skoraj ne da iz rok, ker Je prev e č ponaredkov, med n j i m i tako od l i čn ih , da j i h š e sama s lov i ta b a n ' a t e ž k o ugotovi . V njem je izredno mnogo zlata . N a t i soč delov k a r 916 % delov. Sovere ign tehta 7,98 g i n stane nekako 4 t i soč pet sto dinar jev. Zda j so nakova l i spet okrog en m i l j i o n z l a t ih funtov s podobo kra l j i ce E l i zabete. So pa vs i novi z la tn ik i ostal i v A n g l e š k i bank i , le en komad so izroči l i k r a l j i c i .
Nekaj zanimivega o starodavnih urah
» Z e spet si p r e v e č pil!«
P r v i l judje, k i so si r azde l i l i dan v d o l o č e n e dele," so b i l i n a j b r ž A s i r c i . O nj ih je znano iz zgodovine, da so uporab l ja l i ure na vodo. To so bi le kov inske posode, napolnjene z vodo, k i je kap l ja la iz n j ih tako, da so mora l i posodo v enem dnevu š e s t k r a t napol n i t i . Vodne ure v NJn ivah so po ln i l i i s t o č a s n o , ko je da l znak paznik v s tol pu in je tropa i zk l i ceva lcev naznanjala po vsem mestu posamezne dele dneva.
V o d n a ura je b i la poleg s o n č n e , k i mer i č a s po do lž in i sence, mnogo stoletij edina m e r i l k a ča sa . V A l e k s a n -dr i j i so vodno uro napo ln i l i s č a s o v n o razpredelnico in kazalcem. V starogr šk i dobi je b i l Egipt ve l i k d o b a v l j a č ur. Te svojevrstne izdelke so Eg ipčan i prodajal i po na jv i š j i h cenah v vse deže le .
Ob zmagoslavnem Pompejevem pov ra tku v R i m leta 62 prod n a š i m š t e t jem so kot n a j d r a g o c e n e j š i p len nos i l i v sprevodu vodno uro iz zakladnice ponti jskega kra l ja . T a ve l ikanska posoda, k i so jo napoln i l i le enkrat na dan, je b i la vsa iz zlata. K a z a l c i so b i l i obsuti z rub in i i n vse dnevne ure so bi le vdelane s saf i r j i . N a v a l radoved
n e ž e v , k i so si hotel i ogledati to posebnost, je b i l tako ve l ik , da j i h je morala z a d r ž a t i m o č n a s t r a ž a v spoš t l j i v i razda l j i .
S t a r o v e š k e ure so bi le v p r v i h stolet j ih srednjega veka popolnoma v pohabi, dok le r ni bagdadski k a l i f H a r u n a l Raš id podar i l K a r l u V e l i k e m u dra goceno uro na vodo. T o t e h n i č n o č u d o tedanjega ča sa je bi lo iz brona z vdel an im zlatom. Imelo je kazalce i n je bi lo. Ustrezno š t ev i l o krogl j ic je padalo v kov insko posodo in naznanjalo ure.
V istem č a s u j ; menih L u i t b a n d . k i je na novo o d k r i l izdelovanje stekla, izdela l p e š č e n o uro in K a r e l V e l i k i s i je da l izdelat i ve l i ko uro te vrste. V njej so bile ure o z n a č e n e z r d e č i m i č r t a m i . V s a k i h dvanajst ur so uro obrn i l i .
N a K i t a j s k e m , k i se p o n a š a s t o l i k i mi s ta r imi i z u m i , je že mnogo poprej zvezdoslovec Hang sestavil uro, k i je kazala tudi mesece, tedne, dneve, tek sonca, meseca in petih p r e m i č n i c i n m u g e pojave na nebu. T e ure so v s rednjem v e k u počas i u d o m a č i l e .
P r e d mano na m i z i leži bohinjska k r o n i k a , stara č a s t i t l j i v a kn j iga svet lo-s ive , ponekod že precej obledele barve. T r d e usnjate pla tnice kras i jo š t e v i l n i o rnament i ; posebno pozornost i n spoš t o v a n j e pa vzbu ja skrbna in , vzo rna p isava z r a z l i č n i m i v i jugami in okrask i . Zares , p r a v i vzor n a t a n č n o s t i i n pot rp l jen ja!
K r o n i k a je šo l ska , k ron i s t i pa so b i l i uč i t e l j i , sk rbn i zap isova lc i r a z l i č n i h zan i m i v i h dogodkov.
In k a k š n e zan imivos t i s k r i v a ta nenavadna in dragocena knj iga na drobno popisan ih straneh? K a r oglejmo si nekatere!
P r v i kronis t je s svo j i m i zapisk i posegel d a l e č v preteklost , tja v leto 1856, ko se je na B o h i n j s k i B e l i p r i Stojama p rv ik ra t p r i č e l pouk, seveda kar v k m e č k i h iš i . Za t em sledi jo k r a t k i za pis i za vsako nadal jnje leto. S p r v a so bolj skopi i n o z n a č u j e j o le nekatere s t a t i s t i č n e podatke in zapise v a ž n e j š i h dogodkov. Iz n j ih je razv idno , da se je šo la tiste č a s e z a č e n j a l a novembra meseca in je t rajala do septembra p r i h o d njega leta. Z a č e t e k in z a k l j u č e k š o l e se je takrat ne loč l j i vo praznoval s poč a s t i t v i j o godu » p r e s v i t l e g a cesarja
LIST IZ BOHINJSKE KRONIKE Frana Jos ipa (19. novembra) in presvi t le cesarice E l i z a b e t e . « — K r a t e k zapisek iz leta 1892 p r av i takole:
»4. oktobra 1892. leta se je š o l s k a mlad ina u d e l e ž i l a sprejema Njegove v z v i š e n o s t i k n e z o š k o f a J akoba Mes i je pod vodstvom n a d u č i t e l j o v i m . « To je b i l tedanji l j ub l j ansk i škof J akob M i s -sia, k i ga je pesnik Ke t t e o š v r k n i l s s a t i r i č n o pesni tvi jo » N a š M e s i j a « . Z a radi nje je b i l Ke t t e tedaj d i sc ip l in sko kaznovan, in ker n i mogel p l a č a t i šo l nine, je b i l č r t a n iz l jub l janske g i m nazije.
Z a n i m i v je zapisek, k i pr ipoveduje o gradnj i nove š o l s k e zgradbe na B o h i n j sk i B e l i i n o gradnj i Be lskega predora med gradnjo bohinjske že l ezn ice . Dne 4. novembra 1899. leta je posebna k o m i si ja na predlog krajnega š o l s k e g a sveta ( šo l skega odbora) ogledala z e m l j i š č e . 17. septembra 1903 pa se je v nov i eno-nadstropni zgradbi že p r i če l pouk.
K a k o so tedaj zna l i poiskat i sredstva za razne » n e g o s p o d a r s k e g r a d n j e « , pa
nam povedo teb- besede: » O b č a n i niso obču t i l i p r e v e č p l a č e v a n j a za stavbo dvorazrednice , ker je takra tni o b č i n s k i odbor naloži l 2 3 % naklado na a l k o h o l ne p i j ače . K e r je b i lo v č a s u gradbe bohinjsko že l ezn ice nad 3000 delavcev zaposlenih in so vs i s tanovali v obč in i , s e razume, da so v e č i n o m a tujci p l a ča l i naklado. P r o r a č u n za novo šo l sko poslopje je z n a š a l 27.811,64 K . Š o l s k a o b č i n a je najela posoji lo, da je mogla p r i če t i s stavbo. Gradn ja je ve l ja la 30 t isoč k ron . Z o b č i n s k i m i dok ladami na d i rektne davke se je p o p l a č a l ves dolg . oz i roma posojilo, k i ga je najela obč ina za novo stavbo. S p o č e t k a so prostori s luži l i za stanovanje s tavbnemu vods tvu pr i gradnji bohinjske že l ezn i ce, ker se je dne 12. avgusta 1903 p r i če lo dela t i predor skozi Z a k o Iz bo l ske s t r a n i . «
Z a p i s k i iz vo jn ih d n i :
»23. maja 1915 I ta l i ja je napovedala vojno.
Č e t a za č e t o so š le v Boh in j skozi n a š o vas; 120 s lo tn i j . — V e č k r a t so okna ropotala vs led s i lne kanonade oh Soč i a l i na K r n u . K a j š e bo?« In dalje 13. jun i j a 1915:
» K o m a j 30 k m v z r a č n i č r t i dospomn na v o j a š k e okope, kjer stoje avs t r i j sk i vojaki ter nas varujejo pred nezvest im I ta l i janom. G r o m kanonov je vča s ih tako m o č a n , da človc k v postel j i ne more spati . — Na vzgojo mladini voj a š t v o le slabo v p l i v a . «
P o u k je v le t ih vojne potekal zelo neredno. M l a d i n a je zbi ra la robidovo listje »za Jamo in pod B a b j i m z o b o m « , n a d u č i t e l j pa je v obč in i popisoval ž i v ino , k rompi r , ž i to , zaloge » c u k r a « . ovce, zaloge volne in podobno.
K a k i ) slabo je v p l i v a l a na vzgojo p r i sotnost v o j a š t v a , k i se je z a d r ž e v a l o v vas i , p i še kronis t takole:
» K e r o b č u j e j o u č e n c i v s a k i dan z vo j ak i , ni č u d a , da Je mlad ina , č i m d a l j i t rpi vojna , bolj surova, in zelo p o g r e š a d o m a č e vzgoje, ker n i doma
oče tov . P a tudi razn i b e g u n c i - u č e n c i zelo slabo vp l iva jo glede vzgoje na šol sko mladino . Bog daj konec vojskovanja! Z a l , da š e n i upanja. G r o m z n
gromom se š e vedno č u j e od i ta l i janske m e j e . «
25. ap r i l a 1916 kronis t t ož i : » K d a j bo konec gorja? M a n j k a mo
ke, zabele, k rompi r j a . Dob ivamo P a
vse na listke (karte) od ž u p a n s t v a . V s a ka oseba dobi po 4 kg moke na mesec. T u d i sol , cnker , petroleum, mi lo , tobak in tako dalje dobivamo le na l is tke. Brez l i s tka ni n i h č e dob i l p r i ap rov i -zac i j i potrebne hrane. P r e v e č je bilo hrane za umre t i , p remalo pa za živeti-Stare l j u d i pobira žena s koso. K a j bo« Vedno hujši- pomanjkanje se nam obeta.' K a j nam pomaga, ako smo osvojib v o S rb i i o , Romuni jo , Venec i jo do P ' a ~ ve, če |e l judstvo n a v e l i č a n o vojne U8 sestradano !«
»4. novembra je b i l imendan Njega V e l i č a n s t v a , cesarja K a r o l a , pa P r a " znoval se ni v e č , ker vo ja šk i prevrat na fronti j . - b i l z a č e t e k razpada naše stare okostenela d r ž a v e Avstro-ogrske# v kateri sta m u l a hegemonijo nad drug imi narodi Nemec in Madja r . Narod i so se p r e b u d i l i . « '**b