Речник на термини од област на социјално осигурување...

"SOCIAL INSTITUTIONS SUPPORT PROGRAMME"

CARDS

Council of Europe

European Commission Commission européenne

Conseil de l'Europe

РЕЧНИК НА ТЕРМИНИ ОД ОБЛАСТА

НА СОЦИЈАЛНОТО ОСИГУРУВАЊЕ

1

Re~nik na termini od oblastana socijalnata sigurnost

2

Ova e neoficijalen prevod.

Stavovite izneseni vo ova delo se celosna odgovornost naavorot (avtorite) i ne mora da go odrazuvaat oficijalniotstav na Sovetot na Evropa.

Site prava se za{titeni. Nitu eden izvadok od ovaa pub-likacija ne smee da se preveduva, reproducira ili prenesuva, vobilo kakva forma ili na bilo koj na~in, elektronski (CD-Rom,Internet, itn.) ili mehani~ki, vku~uvaj}i fotokopirawe, pres-nimuvawe ili bilo koj drug na~in za skladirawe ili pronao|awena informacii, bez prethodna dozvola vo pismena forma od Odd-elot za izdava{tvo, Direktorat za komunikacija iistra`uvawe(F-67075 Strazburg ili [email protected]).

KARDS Programa za Poddr{ka na Socijalnite InstituciiRegionalna Kancelarija na Sovet na EvropaMar{al Tito 33/2MK-1000 SkopjeTel: + 389 (0) 2 3 222 858 Fax: + 389 (0) 2 3 222 848http://www.coe.int/sisp

© Sovet na Evropa, Juli 2007Otpe~ateno vo Skopje

3

Introduction

This glossary of social security terms will appear in the English,Serbian, Croat, Bosnian, Macedonian and Albanian languages. Itis intended to help in the formulation of social policies in thecountries of the Western Balkans, in negotiations on co-ordina-tion of social policies between the countries of the WesternBalkans, as well as in negotiations between those countries andthe European Institutions, to facilitate the integration of theWestern Balkans Region into “the European Mainstream”.

The glossary may also be helpful, it is hoped, for students of(social security) law and of schools of social work in the regionto clarify the meaning of, and the distinctions between, conceptsof social security as they are current in Western Europe as wellas for social security experts e.g. in trade unions and employers’federations.

The glossary is one of the tangible results of the Social Institu-tions Support Programme, a joint programme of the EuropeanUnion and the Council of Europe.

Many people deserve thanks for their contributions to its publi-cation. In the first place thanks are due to Professor Dr. VladimirPuljiz and his collegues Gojko Bežovan, Zoran Šućur and SinišaZrinščak of the University of Zagreb for their kind permission touse, as the basis for this publication, the glossary contained intheir handbook of social policy under the title “Socijalna Poli-tika” as well as for his translation into Croat of a number of con-cepts added to the original “glossary”. Secondly, I would like tothank my good friend Miloš Nikać, an “icon” of social securityin the region, for translating the original into English and for

4

translating back into Serbian, and suffering, the many amend-ments and modifications I made in his English version. My ac-knowledgements also go to all those who have assisted with thetranslation into Albanian, Bosnian and Macedonian.

The Regional Steering Committee of the SISP programme de-serves thanks for bringing the idea of this dictionary forward inthe first place, and – last but not least – thanks are due to Com-mission of the European Union and to the Directorate Generalfor Social Cohesion of the Council of Europe for the financialsupport and the many other forms of assistance provided to makethis publication possible. It should be stressed, however, that nei-ther the European Union nor the Council of Europe are respon-sible for any errors or omissions this publication may contain.

Heimo HeringaCARDS-SISP Team Leader

5

Apsolutna siroma{tija (Absolute poverty):siroma{tija definirana koga visinata na prihodot gizagrozuva `ivotot na familijata ili liceto. Apso-lutno siroma{nite nemaat mo`nost da gi zadovolatsvoite osnovni ~ovekovi potrebi, kako {to se hrana,obleka i/ili domuvawe.

Aktuarski nadomestoci (Actuarial benefits):nadomestoci koi se dodeluvaat vrz baza na osiguruvaweod odredeni rizici, kako na pr. bolest, starost ilipovreda na rabotno mesto, a se povrzani so verojatnotovreme koga liceto }e se razboli ili }e po~ine. Vosekoj poseben slu~aj, visinata na aktuarskitenadomestoci koi se ispla}aat zavisat od prethodnitepridonesi od strana na osigurenoto lice, i vo zavis-nost od dogovorot od rizicite na osiguruva~ot. Aktu-arskite nadomestoci i pridonesite ili premiite odosiguruvawe {to treba da se isplatat se presmetuvaatvrz baza na aktuarska matematika.

Acquis Communeautaire: bukvalno “Pridobivka na za-ednicata“; zbirka dokumenti koi gi opi{uvaat pravi-lata, odredbite i standardite na Evropskata Unija, konkoi site zemji ~lenki treba da se pridr`uvaat, a odzemjite koi sakaat da stanat ~lenki na EU se o~ekuva dagi usvojat vo nivnite zakoni i administrativni praksi.

Negativna selekcija (adverse selection): neednakva ilineefikasna razmena na informacii za rizik pome|ustrankite koi sklu~uvaat dogovor za osiguruvawe, {toe rezultat na informativna asimetrija (t.e. razli~en

6

pristap do informacii). Na pr., kupuva~ na osiguru-vawe koj vo momentot na sklu~uvawe na dogovor nakupuvawe na polisa na osiguruvawe e bolen, no ja krietaa informacija od osiguritelot. Osiguritelite, akoim e dozvoleno, imaat tendencija da baraat klienti sonizok stepen na rizik, i da gi odbivaat porizi~niteklienti, so cel da pla}aat poniski nadomestoci ilikompenzacii. Posledica od negativnata selekcija eslabeewe na sistemot za vzaemno delewe na rizik (sol-idarnost), bidej}i i dvete strani se obiduvaat da goiskoristat znaeweto na individualnite rizici koe gonema drugata stranka.

Zastapuvawe (advocacy): aktivnosti ~ija cel e da prom-enat odredena politika, i/ili da vlijaat vrz pri~initena odredeni socijalni problemi. Aktivnosta opfa}apove}e od samo sobirawe sredstva za ispolnuvawe na~ovekovite socijalni potrebi. Koga organizaciite nagra|anskoto op{testvo se zalagaat za ne{to, tie kori-stat lobirawe, edukacija, trening i istra`uvawe, socel da se privle~e vnimanie vrz odredeni socijalniproblemi, i da se pridonese kon re{avawe ili olesnu-vawe na istite. Organizaciite na gra|anskotoop{testvo naj~esto se zalagaat za socijalna pravda, so-cijalnite prava na siroma{nite, socijalnite prava nadecata itn.

Akumulacija na periodi na osiguruvawe (aggregation of

insured periods): preku akumulacijata na periodite naosiguruvawe, rabotnikot mo`e vo celost da gi isko-risti nadomestocite koi zavisat od vremetraeweto nanegoviot/nejziniot period na osiguruvawe, rabota,

7

i/ili prestoj, kako na pr. penziskite nadomestoci inadomestoci za slu~aj na nevrabotenost. Odredbite naEvropskata Unija propi{uvaat deka ako ostvaru-vaweto, zadrùvaweto i/ili visinata na nadomestokotzavisi od periodot na osiguruvawe, nadle`noto telovo soodvetnata zemja ~lenka }e gi zeme predvid peri-odite na osiguruvawe spored odredbite na druga zemja~lenka kako tie periodi da bile ostvareni vo prvatazemja ~lenka.

Primenliv zakon (Applicable law): koga edno lice evraboteno kaj rabotodava~ koj e registriran vo ednazemja, no toj/taa rabotat vo druga zemja ili drugi zemji,zakonot koj se primenuva e zakonot na onaa zemja vo kojataa li~nost e osigurana, t.e. zemjata vo koja toj/taa gipla}a socijalnite pridonesi (i danoci) i od koja musleduvaat socijalni nadomestoci. Osnoven princip naevropskiot zakon e deka za sekoj ~ovek e primenliv za-konot na samo edna zemja.

Zdruènie (Association): organizacija osnovana odgra|anite so cel da se re{at socijalni problemi voop{testvoto, ili bilo koj drug poseben interes. So celda se ostvarat takvi aktivnosti, zainteresiranite lu|eformiraat zdruènie kako posebno pravno telo (uni-versitas personarum). Zdruènijata pripa|aat vopo{irokata kategorija neprofitni (nevladini) orga-nizacii. Vo praksa, zdruènijata imaat razli~nipravni formi: od neformalna grupa na istomislenicido fondacija.

8

Osnoven prihod (basic income): Razlikuvame dva tipa naosnoven prihod: univerzalen i parcijalen. Univerzal-niot osnoven prihod se dava na sekoj ~ovek bez razlikadali taa li~nost ima platena rabota ili ne, bez razlikana toa - vo slu~aj na nevrabotenost - dali taa li~nost sakada raboti (kako vraboten ili samo-vraboten) ili pakpripa|a na odredena kategorija ili grupa lu|e. Parcijal-niot osnoven prihod e namenet eksluzivno za odredenigrupi lu|e (na pr. osnovnata penzija za site povozrasnigra|ani, detski dodatok za roditelite, nadomestoci zarazvedeni roditeli so izdr`uvani deca). Voobi~eno uni-verzalniot i/ili parcijalniot osnoven prihod e oslobo-den od danok na prihod, i varira vo zavisnost od vozrastai okolnostite vo koi se nao|a individuata. Postoi nam-era da se integrira sistemot na socijalna pomo{ vodano~niot sistem preku vnesuvawe na osnoven prihod. Séu{te nema zemji koi celosno go primenuvaat sistemot naosnoven prihod, iako odredeni ~ekori se prezemeni, kakona pr. vo Holandija, preku primenata na „negativendanok“ za lu|e ~ii primawa se pod odredeno nivo.

Osnovna penzija (basic pension): penzija koja se dava nalica od taka nare~eniot „prv stolb“ od zadol`itel-niot penziski sistem, koja site gra|ani postari ododredena vozrast ( na pr. vozrast od 65 god.) imaat pravoda ja primaat.

Nadomestoci (benefits): op{t termin koj se odnesuva nasite pari~ni beneficii i nadomestoci vo natura, kakoi uslugite {to se vklu~eni so sistemot na socijalnatapolitika.

9

Beverigijanski sistem (Beveridgean system): sistem nasocijalna sigurnost baziran vrz principite izloèniod Vilijam Beverix (William Beveridge), i usvoeni odBritanskiot Parlament vo 1942 godina vo dokumentot„Socijalnoto osiguruvawe i srodnite uslugi“ (Social In-surance and Allied Services ). Va`nosta naBeverigijanskiot princip, kako {to voobi~aeno eimenuvan vo socijalnata politika, e deka „~ovekottreba da bide osloboden od potrebata (nu`data)„. Natoj na~in, vo takov sistem, sekoja li~nost treba da imazagarantirani osnovni ìvotni potrebi od strana nadràvata, finansirani od „op{tiot buxet“, bezrazlika na socijalniot status na li~nosta i drugikarakteristiki. Beverix ponudil koherenten model nasocijalnata sigurnost, baziran na ~etiri principi:univerzalnost, ednostavnost i edinstvenost, kako iuniformnost i centralizacija. Vrz ovaa osnova, poVtorata Svetska Vojna e oblikuvan Britanskiotsistem na socijalna sigurnost, i Beverigijanskiteprincipi bile primeneti vo mnogu drugi zemji, bilovo celokupniot sistem na socijalnata sigurnost ilisamo vo odredeni podsistemi.

Bizmarkov sistem (Bismarckian system): sistem na soci-jalno osiguruvawe baziran vrz principite na socijal-nite zakoni usvoeni za vreme na vladeeweto naGermanskiot kancelar Oto fon Bizmark (Otto von Bis-marck). Prviot takov zakon bil donesen vo 1883 godina,a se odnesuval na zdravstvenoto osiguruvawe. Sledniotzakon se odnesuval na osiguruvawe protiv rizik odpovreda na rabotno mesto (1884 god.), po koj sledel za-konot za penzisko i invalidsko osiguruvawe (1889

10

god.). Vo Bizmarkoviot sistem nadomestocite za osig-uruvawe se ispla}aat od posebni blagajni ili sredstva,koi naj~esto se rakovodeni od socijalnite partneripod nadzor na dràvata, vrz osnova na pridonesi odrabotnicite i rabotodavcite. Ovoj sistem na socijalnoosiguruvawe e karakteristi~en za kontinentalnaEvropa, iako Bizmarkoviot sistem be{e usvoen i oddrugi zemji vo svetot.

Glavarina (Capitation fee): fiksen pari~en iznos koj seispla}a na lekarite (obi~no na godi{no nivo), za sekojpacient na koj, vo slu~aj na potreba, lekarot pruàzdravstvena nega. Iznosot moè da se razlikuva sporedkategorijata na koja li~nosta (potencijalniot pa-cient) pripa|a (vozrast ili dr.), no sekoga{ e odnapredodredena suma koja e nezavisna od obemot i koli~inatana uslugi fakti~no pruèni. Ova e sprotivno od siste-mot pla}awe spored usluga.

Pari~ni nadomestoci (Cash benefits): nadomestociplateni vo gotovo na osigurenoto lice, za razlika odservisnite nadomestoci (kako na pr. besplatnatazdravstvena za{tita) ili nadomestocite {to se davaatvo vid na materijalni dobra (vo natura). Pari~nitenadomestoci moàt da bidat nadomestoci za socijalnasigurnost ili nadomestoci za socijalna pomo{.

Pomo{ za odredeni kategorii na lica (Categorical so-

cial assistance): pomo{ koja se pruà vo posebni okol-nosti, nameneta za specifi~nite potrebi na odredenigrupi ili kategorii (na pr. postari lu|e, hendikepi-

11

rani lica so hroni~na bolest, majki so izdrùvanideca, nevraboteni itn.). Kriteriumot za ostvaruvawena ovaa pomo{, kako i visinata na taa pomo{ obi~nose razlikuva od onie za op{tata socijalna pomo{.

Dobrotvorna aktivnost (charity): vklu~uva bilo kojaaktivnost (na pr. donirawe sredstva, hrana ili uslugi)koi na volonterska baza se pruàat na pr. na bolnite,siromo{nite, starite ili bezdomni lica, bez da seo~ekuva materijalna ili druga nagrada. Va`na uloga vopoleto na dobrotvornata rabota imaat dobrotvorniteorganizacii, koi pruàat materijalna, psiholo{ka idruga poddr{ka na onie na koi im e potrebna. Takvi or-ganizacii, na pr. se: Crveniot Krst, Karitas i dr.

Detski dodatok (Child allowance): nadomestok koj redovnose ispla}a na roditel(i) na dete pod odredena vozrast.Takviot nadomestok moè da zavisi od visinata na pri-hodot (prihodite) na roditelot(roditelite) i/ili imo-tot. Vo nekoi zemji detski dodatok se pla}a za site deca,dodeka vo drugi zemji go primaat samo vraboteniroditeli ili roditeli ~ii primawa se pod izvesno nivo.Osven vrabotuvaweto na roditelot(roditelite) i niv-oto na primawa, se koristat i drugi kriteriumi za ost-varuvawe na pravoto na detski dodatok.

Detski nadomestok (child benefits): Vidi detski doda-tok.

Grià za deca (child care): {irok koncept koj vklu~uvajavni nadomestoci, individualni i kolektivni uslugi

12

~ija cel e zadovoluvawe na potrebite na (odredeni kat-egorii) deca i nivnite roditeli.

Gra|anska plata (citizen payment): Vidi osnoven prihod.

Dràvjanstvo (Citizenship): sociolo{ki (i praven) kon-cept koj odigral zna~ajna uloga vo razvojot na socijal-nata politika. Konceptot na dràvjanstvo go razvilT.H. Mar{al (T.H. Marshall) i vklu~uva tri komponenti:gra|anski prava (t.e. ednakvost pred zakonot),politi~ki prava (t.e. pravo na glas, politi~ko orga-nizirawe i u~estvo vo javniot ìvot) i socijalniprava (t.e. pravo na minimalen prihod i pravo naodredeni uslugi). Ovie prava ja formiraat osnovata nasocijalnata solidarnost vo modernite op{testva.

Gra|ansko op{testvo (Civil society): sistem od pravilana odnesuvawe i me|usebni obvrski koi se na sila vo ipome|u institucii, organizacii, socijalni mreì i in-dividui, baziran vrz zaedni~ki normi i vrednosti dokoi dobrovolno se pridrùvaat, za da se poddràtkolektivnite i specifi~nite interesi.

Klientizam (Clientelism): vrska (odnos) vo koj mo}ni ivlijatelni individualci ili grupi nudat nagradi i us-lugi na individualci (ili grupi) so polo{a socijalnapolo`ba, vo zamena na lojalnost i politi~ka ili drugapoddr{ka. Klientizmot ~estopati se povrzuva soJu`noevropskiot ili Mediteranskiot model na „soci-jalna dràva“, vo koj socijalnite nadomestoci iliop{tite sredstva se „zamenuvaat“ za lojalnost i

13

politi~ka poddr{ka na izbira~koto telo (na pr. priizbori, ili koga penzionerite dobivaat (ekstra) pen-ziski nadomestoci samo vo slu~aj na pruàwepoliti~ka poddr{ka, na pr. pri mitinzi). Podklientizam se podrazbira i sostojba vo koja lu|e sevrabotuvaat vo javniot sektor, na pr. vo institucii nasocijalnata sigurnost, samo ako pripa|aat na odredenapoliti~ka partija, ideologija ili pak se ~lenovi naodredena etni~ka ili religiozna grupa. Vo takovsistem, na pr. socijalnite institucii ne vrabotuvaatprofesionalen stru~en kadar, tuku politi~ki ili nadrug na~in podoben. Ovaa pojava vodi do neefikasni ikorumpirani institucii.

Grià na zaednicata (Community care): alternativa nainstitucionalnata ili rezidencijalnata grià. Jav-nata grià pruà poddr{ka i uslugi na lu|e koi sesoo~uvaat so problemi, kako na pr. starost, i/ilifizi~ki ili mentalen hendikep, so {to im seovozmoùva da ìveat {to e mo`no ponezavisno vosvoite domovi ili vo „doma{no“ opkruùvawe voramki na svojata zaednica.

Seopfatna stambena politika (Comprehensive housing

policy): politika vo koja dràvata prezema odgovornostda gi zadovoli stambenite potrebi na celata popu-lacija. Vladata toga{ ima zna~itelna kontrola vrzgrade`nata industrija, vklu~uvaj}i gi cenite na iz-gradba, kvalitetot i lokacijata na stanbenite objektiza site socijalni grupi.

14

Pridonesi (Contributions): dodeka danocite se glavniotizvor za finansirawe na socijalnata sigurnost voramki na Beverigijanskiot sistem, pridonesite (pre-mii za osiguruvawe) se glavniot izvor na finansirawevo Bizmarkoviot sistem na socijalna sigurnost. Pri-donesite se pla}aat vo posebni fondovi, a sekoj od nivfinansira specifi~na socijalna programa (na pr. zazdravstveno osiguruvawe, penzii ili za{tita vo slu~ajna nevrabotenost). Pridonesi pla}aat i rabotodavcitei rabotnicite (so odbivawe od plata). Pridonesimo`at da pla}aat i samovrabotenite, kako i ekonomskineaktivni lica. Pla}aweto na pridonesi go odreduvapravoto na nadomestoci vo slu~aj na realizacija naodreden rizik. ^estopati ~lenovite na familijata naosigurenikot se osigurani vrz baza na pridonesite koigi pla}a ~lenot koj zarabotuva.

Nadomestoci bazirani na pridonesite (Contributory

benefits): nadomestoci koi se ispla}aat samo na onielica, koi pla}aat ili pla}ale pridonesi na socijal-noto osiguruvawe za vreme podolgo od minimalniot pe-riod, ili pak platile takvi pridonesi vo minatoto (napr. lica koi ja izgubile rabotata, penzioneri, bolnilica itn.).

Konvergencija (Convergence): termin koj poteknuva odmatematikata, a ozna~uva limitirano odnesuvawe,osobeno na beskone~na niza ili serii, kon nekoj limit.Vo ramki na evropskata integracija, konvergencijatase odnesuva na zgolemenata sli~nost pome|u zemjite~lenki, vo ramki na prihodite, politikite,administrativnite praksi, zakoni itn.

15

Participacija (Co-payment): pla}awe na dopolnitelnasuma pari od strana na korisnik na usluga koja vo naj-golem del e finansirana od sistemot na socijalnatasigurnost. Ovoj princip naj~esto se koristi vo sis-temite na zdravstvena za{tita, no moè da bideprimenet i na pr. vo obrazovanieto.

Sovet na Evropa (Council of Europe): organizacija naevropski zemji osnovana so Londonskiot dogovor vo 1949godina. Sovetot na Evropa gi ima slednive celi:za{tita na ~ovekovite prava, podobruvawe na plural-isti~kata demokratija i vladeewe na zakon, da pro-movira svesnost za evropskiot kulturen identitet, dapottiknuva razvoj i raznovidnost, da bara re{enija naproblemite so koi se soo~uva Evropa (na pr. malcinstva,ksenofobija, za{tita na sredinata, klonirawe...), kakoi razvoj na demokratska stabilnost preku poddr{ka vopoliti~ki, zakonodavni i ustavni reformi. Vo 2004 god.,Sovetot na Evropa ima{e 46 zemji ~lenki. Pome|u bro-jnite dokumenti na Sovetot na Evropa, edni od najistak-natite se: Konvencijata za ~ovekovi prava i osnovnislobodi (vrz koja se temeli Evropskiot sud za ~ovekoviprava vo Strazburg) i Evropskata socijalna povelba.

Prose~na stapka na natalitet (Crude birth rate):godi{en broj na novoroden~iwa, na 1000 (registri-rani) ìteli vo edna zemja.

Prose~na stapka na mortalitet (Crude death rate):godi{en broj na umreni lica na 1000 ìteli vo ednazemja.

16

Prose~na stapka na razvod (Crude divorce rate): godi{enbroj na razvodi na 1000 ìteli. Drugo merilo za frek-fencijata na razvodot e godi{niot broj na razvodi,podelen so godi{niot broj na sklu~eni brakovi,izrazen vo procenti.

Prose~na stapka na brak (Crude marriage rate): godi{enbroj na sklu~eni brakovi na 1000 ìteli.

Kultura na siroma{tija (Culture of poverty): kovanicakoja ja popularizira{e Amerikanskiot antropologOskar Luis (Oscar Lewis) vo 50-te godini od minatiotvek. Pobornicite na ovoj termin smetaat dekasiroma{nite imaat stil na ìvot razli~en od osta-tokot na op{testvoto, {to doprinesuva do istrajnostna siroma{tijata. Spored ovaa teorija, siroma{niteimaat specifi~ni normi i vrednosti, koi decata odsiroma{ni familii gi usvojuvaat u{te od mali noze,taka {to kulturata na siroma{tija se prenesuva odedna generacija na druga. Kulturata na siroma{tijamoè da bide analizirana na nivo na individua, seme-jstvo ili pak celo op{testvo. Spored ovaa teorija, niv-nata kultura gi spre~uva siroma{nite da gi iskoristat{ansite koi im gi dava op{testvoto.

Dekomodifikacija (Decommodification): isklu~uvawena odredeni dobra i uslugi, ili tipovi na rabota odpazarot, i nivno distribuirawe spored odredeni -naj~esto socijalni ili kvazisocijalni kriteriumi, so{to se izbegnuva normalno funkcionirawe na„pazarot“ preku zakonot na ponuda i pobaruva~ka. Ste-

17

penot na dekomodifikacija moè da go odredi tipot na„socijalna dràva“, kako {to be{e demonstrirano odG. Esping-Andersen (G. Esping-Andersen ) vo negovatadobro poznata tipologija na socijalni dràvi.

Sistem na definirani nadomestoci (Defined benefit

scheme): odreduvawe na iznosot na nadomestoci(naj~esto penzii), koi se pla}aat vo bilo koj slu~aj,spored odredeni kalkulativni elementi (na pr. sporedstaòt i visinata na plateni pridonesi).

Sistem na definirani pridonesi (Defined contribution

scheme): sistem vo koj visinata na nadomestoci {to gidobiva liceto (naj~esto penzija) ekskluzivno zavisi odakumuliranite pridonesi na toa lice, plus profititkoj go ostvaril penziskiot fond so tie pridonesi.

Deinstitucionalizacija (Deinstitutionalization): poli-tika na pruàwe nega i tretman na medicinski i soci-jalno izdrùvani lica vo nivnite zaednici, namesto voinstitucii. Toa od edna strana zna~i deka medicin-skite i socijalnite uslugi se pruàat vo (i preku)lokalnite zednici, a od druga strana, deka vo slu~aikoga e mo`no, instituciite pruàat nega i uslugi za{to e mo`no pobrzo reintegrirawe na izdrùvanitelica vo nivnite zaednici. Politikata na deinstitu-cionalizacija moè da bide usvoena za da se izbegnattro{oci, kako i da se izbegne socijalna izolacija nalica na koi im e potrebna redovna nega.

18

Nega na izdrùvani lica (Dependant care): nega na deca,bolni, stari ili hendikepirani lica, kako i drugiizdrùvani ~lenovi vo familijata.

Kultura na zavisnost (Dependency culture): na~in naìvot koj se karakterizira so potpirawe na (dràvni)socijalni nadomestoci (beneficii). Nekoi avtorismetaat deka pari~nite nadomestoci se {tetni za ko-risnicite, bidej}i se potkopuva nivnata samostojnosti nivnoto ~uvstvo za odgovornost za sopstvenatasituacija. Vidi kultura na siroma{tija.

Stapka na izdrùvanost (Dependency ratio): odnosotpome|u brojot na ekonomski aktivni i ekonomski neak-tivni lica vo populacijata. Obi~no se presmetuva kogazbirot na lica pomladi od 15 godini i lica postari od64 godini }e se podeli so brojot na lica pome|u 15 i 64-godi{na vozrast, i se izrazuva vo procent.

Deregulacija (Deregulation): politikata na deregu-lacija se stremi da ja reducira dràvnata vme{anostvo ekonomskiot i socijalniot ìvot. Vo socijalnataoblast, deregulacija zna~i dopu{tawe lica i organi-zacii da imaat odgovornost za proviziite na socijal-nata sigurnost, so {to tie lica i organizacii sami giodlu~uvaat svoite aktivnosti, naj~esto bez vme{anostna dràvata, no sepak pod nekakva dràvna supervizija.Deregulacijata moè da dovede do redukcija na soci-jalnata sigurnost i do zgolemena razlika pome|u pri-mawata na gra|anite. Deregulacijata e reakcija nazapadnite zemji kon ekonomskata globalizacija,

19

posebno na zgolemenata konkurentnost od zemji so po-malku razraboteni sistemi na socijalna sigurnost.

Izvedeni prava (Derived rights): prava, posebno pravona socijalni beneficii i uslugi, steknati od liceizdr`uvano od drugo lice, naj~esto bazirani vrzfamilijarni odnosi, brak ili kohabitacija.

Dijagnosti~ki opredelena grupa (Diagnostic related

group - DRG): na~in na pla}awe za zdravstvena negaspored koj beneficiite koi se ispla}aat na odreden pa-cient, ili pak honorarot na negoviot doktor, se opre-deluvaat spored negovata/nejzinata medicinskadijagnoza, standardniot tretman i prose~nite tro{ocina toj tretman.

Direktna/indirektna diskriminacija (Direct/indirect

discrimination): direktna diskriminacija se slu~uvakoga lice, na pr. rabotnik ili kandidat za rabota, epolo{o tretiran od drugo lice poradi negovata/nejzi-nata rasa, pol, bra~en status, religija, seksualna ori-entacija. Indirektna diskriminacija se slu~uva kogaefektite na odredeni barawa, uslovi ili praksi,nametnati od dr`avata, institucija ili pak rabotodav-ecot, imaat disproporcionalen negativen efekt vrzodredena grupa/grupi ili kategorija/kategorii lu|e.

Sloboda na odluka/diskrecija (Discretion): avtoritet naslu`beno ili menaxersko lice da donesuva odluki vovrska so ostvaruvawe prava na socijalni beneficii.Slobodata na odluka e neophodna ako ne postojatvostanoveni pravila za odluka, t.e. vo fleksibilni ili

20

necelosno razvieni sistemi. „Pravila na sloboda naodluka“ se formirani od lica na funkcija koi se sret-nuvaat so opredeleni problemi ili pak od menaxerskitim, so cel da se popolnat pravni/administrativnipraznini. Slobodata na odluka e poistaknata vo soci-jalnata sigurnost/pomo{ koga nekoi nepredvideni (t.e.isklu~itelni ili itni) potrebi treba da se zadovolat.Koga socijalnata pomo{ e povrzana so socijalna rab-ota, nadomestocite koi se rezultat na sloboda na od-luka mo`at da se koristat za motivirawe iliohrabruvawe odredeni formi na odnesuvawe (na pr.odnesuvawe koe promovira potpirawe na sopstvenitesili).

Diskreciski nadomestoci (Discretionary benefits): Vidisloboda na odluka.

Nadomestoci zavisni od prihod (Earnings-related bene-

fits): nadomestoci koi zavisat od prethodnite platii/ili pridonesi (ako se zavisni od prihodot) na osig-urenikot, so {to lica {to imaat ili imale povisokiplati imaat pravo na povisoki beneficii. Visinatana ovie nadomestoci mo`e da se razlikuva od ednazemja do druga, vo zavisnost od toa dali pravoto na ost-varuvawe e bazirano vrz prose~na plata, najvisokaplata ili pak poslednite plati.

Stapka na ekonomska aktivnost (Economic activity rate):razmer pome|u rabotno aktivni lica (t.e. lica koiimaat rabota ili baraat zaposluvawe) i rabotosposob-noto naselenie vo edna zemja. Se presmetuva koga vkup-

21

niot broj na (samo)vraboteni i registriraninevraboteni lica }e se podeli so vkupniot broj na licana vozrast od 15 do 64 godini, izrazen vo procent. Stap-kata na ekonomska aktivnost moè da se presmetuva iza odredeni vozrasni grupi.

Egalitarno op{testvo (Egalitarian society): op{testvovo koe nagradite ednakvo se distribuiraat do sekojgra|anin ili ìtel, bez razlika na nivnite talenti,familijarno poteklo ili etni~ki status.

Stapka na vrabotenost (Employment rate): razmer nabrojot na (samo)vraboteni lica i vkupniot broj na lu|ena vozrast od 15 do 64 godini.

Osposobuvawe (Empowerment): ovozmoùvawe pristapdo sredstva i kapaciteti, so {to liceto moè aktivnoda go oblikuva sopstveniot ìvot i sudbinata na zaed-nicata vo koja pripa|a: ekonomski, socijalno ipoliti~ki.

Ednakvi mo`nosti (Equal opportunities): op{t principkoj e fundamentalen vo pravnite sistemi na pr. naEvropa i SAD, a e primenliv vo ekonomskiot, socijal-niot i kulturniot ìvot, spored koj site gra|ani imaatista {ansa za uspeh koga konkuriraat za vredniop{testveni dobra i pozicii. Osven ednakvosta predzakon, ednakoviot pristap do obrazovanie e posebnovaèn za stremeòt kon egalitarno op{testvo.

22

Ekvivalentna skala (Equivalence scale): Grupa indeksipresmetani da ukaàt na pr. na potrebite na doma}in-stvata, vo zavisnost od brojot na ~lenovi vo doma}in-stvoto, nivnata vozrast i polova struktura, kako inivnite specifi~ni okolnosti (na pr. hroni~nabolest). Ovaa skala se koristi, na pr., pravedno da giodredi beneficiite za doma}instva od razli~nigolemini i strukturi, i vo razli~ni situacii. Vogolem broj na obemni studii za siroma{tija se koris-tat ekvivalentnite skalila na OECD. Pokraj nivnotokoristewe vo istraùvawa na siroma{tijata, tie sekoristat i kako merilo za ekonomska neednakvost, kakoi pri opredeluvawe na visinata na dano~nite obrskina individui ili doma}instva spored nivnitemo`nosti za pla}awe.

Ustav na Evropskata Unija (EU Constitution): Po dolgipregovori, tekstot na prviot Ustav na EvropskataUnija kone~no be{e potpi{an vo Rim, na 29 Oktomvri2004 godina. Me|utoa, ovoj tekst be{e otfrlen na ref-erendumite vo Francija i Holandija. Celta na Ustavote da bide legalna osnova na Evropskata Unija. Moè dabide usvoen, vo celost ili delumno.

Dogovori na Evropskata Unija (EU Treaties): dokumentina koi se bazira Evropskata Unija, dodeka Ustavot naEU ne se usvoi od site zemji ~lenki. Evropska zaednicaza jaglen i ~elik be{e osnovana vo 1951 godina. Dogov-orite so koi bea osnovani Evropskata ekonomska zaed-nica i Evropskata zaednica za atomska energija beapotpi{ani vo 1957 godina. Vo 1965 godina, ovie tri do-govori bea spoeni vo eden. Vo 1968 godina be{e

23

potpi{an Edinstveniot evropski akt. Dogovorot odMastriht, potpi{an vo 1992 godina, definira{eekonomska i monetarna edinica (so voveduvawe naEvroto kako edinstvena evropska valuta) i vovede za-edni~ka politika vo niza oblasti. Dogovorot od Ams-terdam, potpi{an vo 1997 godina, delumno gorevidira{e i go primeni Dogovorot od Mastriht ivovede koordinirana politika na vrabotuvawe i soci-jalna inkluzija. Dogovorot od Nica, potpi{an vo 2001godina, ja regulira{e rabotata na krucijalni insti-tucii na Evropskata Unija otkako Unijata be{epro{irena vo 2004 godina. Ustavot na EvropskataUnija, koj be{e potpi{an vo 2004 godina, treba da giintegrira site ovie dogovori vo eden akt.

Evropski zakonik na socijalna sigurnost (European

Code of Social Security): dokument namenet za harmo-nizacija koj gi postavuva minimalnite standardi naevropskoto zakonodavstvo vo poleto na socijalnatasigurnost. Ovoj zakonik be{e usvoen od Sovetot naEvropa vo 1961 godina, a negova po~etna to~ka e Kon-vencijata za minimalni standardi vo socijalnata sig-urnost (broj 102) na Me|unarodnata organizacija natrudot. Vo 1990 godina be{e usvoena revidirana verz-ija na zakonikot.

Evropska strategija za vrabotuvawe (European employ-

ment strategy): vrz osnova na Dogovorot od Amsterdamvo 1997 godina, i kako rezultat od Evropskiot samit zavrabotuvawe (dekemvri 1997), Evropskata Unija gi ko-ordinira nacionalnite politiki {to se odnesuvaat naunapreduvawe na vrabotenosta. Spored ovaa strategija,

24

se koristi taka nare~eniot metod na ”otvorena koor-dinacija”. Unapreduvaweto na vrabotenosta se potpirana ~etiri stolba: vrabotlivost, pretpriemni{tvo, ed-nakvi mo`nosti i prilagodlivost. Evropskiot Sovetsekoja godina selektira odreden broj zaedni~ki prior-iteti. Sekoja zemja ~lenka gi integrira odbranite pri-oriteti vo svoite politiki i praksi so pomo{ naNacionalniot akcionen plan (NAP). EvropskataKomisija i Evropskiot Sovet gi analiziraat na-cionalnite akcioni planovi i priloùvaat zaedni~kiizv{taj za vrabotuvawe. Na odredeni zemji moàt dapredloàt specifi~ni preporaki.

Evropska socijalna povelba (European Social Charter):osnoven dokument za ~ovekovi prava, sostaven od Sove-tot na Evropa. Vo 1961 godina vo Torino be{e usvoenaprvata Evropska socijalna povelba, a RevidiranataEvropska socijalna povelba be{e usvoena vo 1996 god-ina. Povelbata razlikuva tri kategorii na ~ovekoviprava. Prvata kategorija se odnesuva na site gra|ani naedna zemja, vtorata se odnesuva na pravata na gra|anitepovrzani so vrabotenosta, a tretata gi pokriva pravatana specifi~ni socijalni grupi. (Revidiranata) Evrop-ska socijalna povelba e ratifikuvana od mnozinstvoevropski zemji.

Evropski socijalen fond (European Social Fund): fond naEvropskata Unija ~ija cel e promocija na vrabotenosta,kako i geografska i profesionalna mobilnost na rabot-nicite, so {to se olesnuva adaptacijata na rabotnicitena ekonomski i tehnolo{ki promeni, posebno so profe-sionalen trening i dokvalifikacija.

25

Evropski socijalen model (European social model):razvien vo poslednata decenija na 20-tiot vek. Evrop-skiot socijalen model ne se sostoi od edinstven „soci-jalen model“, tuku gi po~ituva istoriskite, kulturnitei ekonomskite razliki pome|u zemjite ~lenki na EU.Modelot ima sé pogolemo vlijanie vrz nacionalnitepolitiki na zemjite ~lenki. Dogovor za socijalnapolitika be{e potpi{an vo 1991 godina koj pro-movira{e sorabotka pome|u zemjite ~lenki vo poletona socijalnata politika. Ovoj dogovor be{e inkor-poriran vo Amsterdamskiot dogovor kako socijalnopoglavje. Ovie dokumenti bea osnovata za Evropskitemerki prezemeni vo 1990-te godini; tie isto taka se iosnova na Evropskata strategija za vrabotuvawe, i namerki za promovirawe na Evropskata socijalna inte-gracija. Evropskiot socijalen model e razrabotka naLisabonskata strategija, usvoena vo 2000 godina, ~ijacel e da ja napravi Evropskata Unija vo svetski ramkinajdinami~na ekonomija bazirana na znaewe, celosnavrabotenost i odr`liv ekonomski (pri)rast, prekunudewe stru~ni vrabotuvawa i zgolemena socijalna ko-hezija.

Evropska Unija (European Union (EU): Unija prvobitnona {est Evropski zemji, osnovana so Dogovorot od Rimvo 1957 godina, pod imeto Evropska Ekonomska Zaed-nica (EEC). So Dogovorot od Mastriht od 1992 godina,imeto EEC be{e promeneto vo Evropska Unija, so {tose sozdade nova struktura na sorabotka pome|u~lenkite. EU broi 27 zemji ~lenki.

26

Eurostat (Eurostat): kancelarija za statistika naEvropskata Unija, koja sobira podatoci od evropskitezemji so cel da se sporedat nivnite politiki i rezul-tati. Eurostat e va`en izvor na informacii (na pr.ekonomski, socijalni, demografski i politi~ki) kakoza samata EU, taka i za zemjite aspiranti za ~lenstvo.

Izvoz na beneficii (Export of benefits): izvoz na ben-eficii se slu~uva koga nadomestocite koi edno licegi prima spored zakonodavstvoto na edna zemja, mu sle-duvaat vo slu~aj na prestoj vo druga zemja. Izvozot nabeneficii naj~esto e limitiran na dolgoro~nipari~ni nadomestoci.

Semeen dodatok (Family allowance): nadomestok koj re-dovno (naj~esto mese~no) se ispla}a na site familii{to imaat deca pod opredelena vozrast. Semejniotdodatok obi~no varira vo zavisnost od brojot ivozrasta na decata, kako i od op{tata socijalnapolo`ba na semejstvoto. Vo nekoi zemji, semejniotdodatok e vsu{nost detskiot dodatok.

Semejni nadomestoci (Family benefits): site vidovi napari~ni subvencii i subvencii vo natura koi se do-deluvaat na familii so deca. Tuka isto taka vleguvaati dano~ni olesnuvawa, nadomestoci za posvoiteli itn.

Semejna politika (Family policy): politika ~ija cel eda vlijae na semejnite vrski i da ja podobri semejnatadobrosostojba. Najva`nite merki na na semejnatapolitika se pari~nite nadomestoci i dano~niteolesnuvawa. Drugi merki na pr. se: roditelski dopust,

27

uslugi za deca i semejstva. Sovremenata semejna poli-tika e naso~ena kon usoglasuvawe na semejnite obvrskii rabotata nadvor od semejstvoto.

Honorar-za-usluga/pla}awe spored usluga (Fee-for-

service): sistem na pla}awa od strana na primatelot nauslugi, vo zavisnost od obemot i koli~inata na koris-teni uslugi (na pr. vo zdravstvenata nega). Ova e spro-tivno od nacionalniot sistem na zdravstveni uslugi,vo koj vakvite uslugi se besplatni.

Feminizacija na siroma{tijata (Feminization of

poverty): ovoj termin poso~uva na faktot deka skoro vosekoja zemja, brojot na siroma{ni èni e dispropor-cionalno golem. Ovoj trend e posebno izrazen voAnglo-Saksonskite zemji, i se dolì na faktot dekapo razvod ili razdelba na sopru`nicite, ènite senaj~esto onie koi se griàt za decata (i poradi toa nemoàt da rabotat nadvor od domot), kako i na raz-likite vo prose~ni primawa i mo`nosta za podobroplateni rabotni mesta pome|u maìte i ènite. Ofi-cijalnite statisti~ki podatoci ~estopati go prikri-vaat stepenot na siroma{tija na ènite.

Fiskalna dobrosostojba (Fiscal welfare): socijalnatapolitika naj~esto se implementira preku: a) direktnipari~ni transferi od pobogatite do posiroma{nitegra|ani; b) pruàwe na uslugi (medicinski, obrazovnii dr.) do posiroma{nite gra|ani i v) preku ”progre-sivno odano~uvawe”, koga pobogatite pla}aat dispro-porcionalno pogolemi danoci od nivnite posiroma{ni

28

sogra|ani. Ova se narekuva ”fiskalna dobrosostojba” igo nivelira socijalno-ekonomskiot status na gra|anite.

Ednakvi nadomestoci (Flat-rate benefits): nadomestocikoi se dodeluvaat kako ednakov iznos na pari ili us-lugi, bez razlika na napravenite pridonesi, sta` ilidrugi razlikuva~ki faktori. Takvite nadomestocimoàt da bidat presmetani spored ~len, i so toa dabidat pogolemi za semejstva so pogolem broj ~lenovi.

Fleksigurnost (Flexicurity): kombinacija na propisi,politiki i administrativni praksi, koja kombiniralesno vrabotuvawe i otpu{tawe na rabotnici, visokinadomestoci za nevrabotenite i proaktivna politikana pazarot na trudot, a ~ija cel e da se re{at evrop-skite problemi so nevrabotenost.

Fondacija (Foundation): pari~en iznos trgnat na stranaod pravno lice za specifi~na cel (na pr. dobrotvorna).Fondacijata e praven entitet; pri nejzinoto formi-rawe se opredeluvaat merki za menaxirawe so sredst-vata koi se na raspolagawe. Fondacijata ne moèlegalno da ostvari profit, iako moè da se angaìravo komercijalni aktivnosti. Fondacijata nema~lenovi, no moè da ima donatori.

Pograni~en rabotnik (Frontier worker): lice koeprestojuva vo edna zemja, a e vraboteno vo druga zemja,no obi~no se vra}a vo zemjata na prestoj minimumedna{ nedelno.

29

Celosna vrabotenost (Full employment): ekonomskasituacija vo zemjata koga sekoj koj saka da raboti moèda najde rabota. Vo praksa, ”celosna vrabotenost” seslu~uva koga ima pove}e rabotni mesta otkolku licakoi baraat rabota. Celosna vrabotenost ne zna~i dekastapkata na nevrabotenost e nula, bidej}i nekoi licamoè da bidat vo proces na menuvawe na rabota, ilipak da o~ekuvaat rabota vo bliska idnina. Naj~esto sesmeta deka celosna vrabotenost postoi ako stapkata nanevrabotenost e pomala od 5%. Celosnata vrabotenoste osnovna cel na politikite na pazar na trudot.

Kapitalno finansirani penzii (Fully funded pensions):penzii koi se ispla}aat na osigurenikot od akumuli-ranite premii koi toa lice gi pla}alo vo osiguratel-niot fond za vreme na negoviot/nejziniot rabotenìvot, plus profitot koj go ostvaril fondot koj pri-donesuva na tie premii. Ovoj sistem se vika i ”kapi-talen penziski sistem”, {to e sprotivno na sistemotna tekovno finansirano penzisko osiguruvawe (pay-as-you-go).

Polova ednakvost (Gender equality): ednakvo prisustvo,osposobuvawe i participacija na dvata pola vo javnioti privatniot ìvot.

Polova naso~enost (Gender mainstreaming): (re)organi-zacija, podobruvawe i evaluacija na site politi~kiprocesi za da se ovozmoì ednakvost na polovite nasite nivoa i vo site sferi od javniot ̀ ivot. So odlukana Evropskiot Sovet od 1994 godina, promoviraweto

30

na ednakvi mo`nosti, i pome|u maìte i ènite, be{epostaveno kako prioritet na Evropskata Unija i nejzi-nite zemji-~lenki. Ottoga{, polovata naso~enost eeden od vode~kite principi integrirani vo site evrop-ski aktivnosti, politiki i programi.

Op{ta (socijalna) pomo{ (General (social) assistance):nameneta za site lica koi ne se vo sostojba da gi zado-volat osnovnite ìvotni potrebi, trgnuvaj}i ododredeni definicii za egzistencijalen minimum.Op{tata socijalna pomo{ obi~no vklu~uva pomo{ zapokrivawe na tro{ocite za hrana, obleka, higiena, do-muvawe, greewe itn. Op{tata socijalna pomo{ deluvai kako socijalna sigurnosna mreà za lica so niskiprimawa ili bez primawa.

Op{t lekar (General practitioner - GP): doktor kojpruà primarni medicinski uslugi, naj~esto na kon-stantna grupa lica i semejstva. Za specijalisti~kanega i uslugi, op{tiot lekar po potreba gi upatuva pa-cientite vo bolnica ili kaj specijalist.

Xiniev koeficient (Gini coefficient): merka za ekonom-ska neednakvost vo op{testvoto. Vrednosta moè dabide pome|u nula (koga prihodot e ednakvo dis-tribuiran pome|u gra|anite) i eden (koga edno liceraspolaga so celiot nacionalen prihod). Kolku koefi-cientot e poblizok do vrednosta eden, tolku epogolema neednakvosta vo bogatstvo vo op{testvoto.

31

Globalna socijalna politika (Global social policy): so-cijalna politika usvoena i implementirana nasupranacionalno nivo. Instrumenti na globalnata so-cijalna politika se: supranacionalna regulacija (t.e.dogovori i odredbi na EU), preraspredelba na pri-hodot me|u zemji so pomo{ na regionalni i struktu-ralni fondovi, kako i socijalni davawa garantiranina supranacionalno nivo.

Globalizacija (Globalization): proces na zgolemename|uzavisnost i povrzanost na zemjite vo svetot, napole na politikata, ekonomijata, kulturata itn.Posledici od globalizacijata se na pr. zgolemenakonkurencija preku nacionalnite granici me|uzemjite, fakti~ki ponisko nivo na suverenitet na na-cionalnite dr`avi, i pojava na multinacionalni kom-panii i transnacionalni asocijacii koi ja prezemaatregulativata i drugi funkcii i vo svetskata ekonomijai vo globalnoto gra|ansko op{testvo.

Dobro upravuvawe (Good governance): zakonodavni ivladini praksi {to ispolnuvaat minimum potrebi napr. efikasnost, transparentnost, odgovornost i pred-vidlivost. Dobroto vladeewe ja naglasuva odgov-ornosta na onie koi upravuvaat kon onie so koiupravuvaat, i bara pristap na gra|anite do relevantniinformacii kako bi mo`ele da sudat i da ja ocenat rab-otata na tie {to upravuvaat.

Siva ekonomija (Grey economy): Vidi neformalna (neo-ficijalna) ekonomija.

32

Bruto doma{en proizvod (Gross domestic product (GDP):vkupnata pari~na vrednost na site dobra i uslugiproizvedeni za odreden vremenski period vo ramkitena edna zemja.

Zagarantiran minimalen prihod (Guaranteed minimum

income): visina na prihod koja dràvata zakonski jagarantira na site svoi gra|ani, bez razlika dali tie serabotosposobni ili pak se vraboteni. Onie lica koine ostvaruvaat minimalen prihod primaat dodatokpreku programite na socijalna pomo{. Zagarantiran-iot minimalen prihod bi trebalo da gi zadovoli os-novnite ìvotni potrebi, ili da garantira minimumìvotni standardi. Postapkata za opredeluvawe naminimalniot prihod se razlikuva od edna zemja dodruga.

Strog zakon/Popustliv zakon (Hard Law/Soft Law):“strogi zakoni“ se pravila na odnesuvawe koi sezadolìtelni za site zemji-~lenki na EU i se direktnoprimenlivi, na pr. odredbite na EU. “Popustlivi za-koni“ se pravila na odnesuvawe koi ne se direktno pri-menlivi i koi imaat razli~en stepen na obvrzanost, napr. direktivite na EU i na Sovetot na Evropa, kakoEvropskata strategija na vrabotuvawe. Pome|u dru-goto, spored Evropskata stategija za vrabotuvawe, odzemjite ~lenki se o~ekuva redovno podnesuvawe naizve{tai za toa kako gi primenuvaat direktivite naEU, i se ohrabruvaat da primenuvaat “najdobri praksi“,razvieni i primeneti niz Evropskata Unija. Vidiotvoren metod na koordinacija).

33

Harmonizacija (Harmonization): harmonizacija na na-cionalnite zakoni vo ramki na Evropskata Unija eforma na konvergencija. So harmonizacijata individ-ualnite zemji ~lenki gi pravat svoite zakoni (po)kom-patibilni so onie na drugite zemji ~lenki, od aspektna obemot, definicijata i normite.

Sistem na zdravstveno osiguruvawe (Health insurance

system): sekoj sistem vo koj liceto (i onie koi giizdrùva) e osigurano od rizik na tro{oci za zdra-vstvena nega bidej}i za toa se pla}aat zdravstveni pri-donesi. Pridonesite moè da gi pla}a osigurenikot,i/ili nekoj drug, kako na pr. rabotodavecot. Osig-urenikot moè da ima pravo na besplatni zdravstveniuslugi i produkti, ili pak osigurenikot treba dapokrie del od tro{ocite, ili pak celiot iznos dovisina na odreden maksimum za zdravstveni uslugi.Zdravstvenoto osiguruvawe moè da bide zadolìtelnoili dobrovolno, ili pak kombinacija od dvete.

Skriena nevrabotenost (Hidden unemployment): se odne-suva na nevraboteni lica koi ne gi zadovoluvaat kri-teriumite od nacionalniot sistem za registracija nanevrabotenost, ili pak poradi nekoja pri~ina ne seregistrirale kako nevraboteni lica.

Horizontalna preraspredelba (Horizontal redistribu-

tion): horizontalna preraspredelba na prihodi inadomestoci se vr{i pome|u ~lenovi na ista kate-gorija ili grupa korisnici. Na pr. prihodite inadomestocite moàt da bidat preraspredeleni od se-mejstva so pomalku deca do onie so pove}e deca.

34

Dostapnost na domuvawe (Housing affordability):mo`nost na edno doma}instvo da gi pla}a svoite stan-beni tro{oci. Edna od merkite za zgolemuvawe nadostapnosta na domuvawe e odreduvawe na maksimalenprocent od prihodot koj }e se pla}a za stanbenitetro{oci i odreduvawe na fiksna stanarina za javnitestanbeni objekti spored toa, ili na pr. pla}awe nastanbeni subvencii na semejstva ~ii stanbeni tro{ocise povisoki od maksimalniot procent.

Stanbena pomo{ (Housing assistance): subvencii koivladata ili lokalnite vlasti gi ispla}aat nadoma}instva za da im se pomogne vo podmiruvawe nastanbenite potrebi. Stanbenata pomo{ mo`e da imarazli~ni formi: “subvencii za stanarina“,dodeluvawe “socijalni“ stanovi so namalenastanarina, ili finansiska pomo{ pri kupuvawe naku}a ili stan, na pr. preku povolni uslovi za {tedewei namaleni krediti itn.

Stanbena beneficija (Housing benefit): Vidi stanbenapomo{.

Stanbeni tro{oci (Housing expenditure): site tro{oci vodoma}instvoto koi gi pokrivaat stanbenite potrebi. Vonaemniot sektor, stanbenite tro{oci vklu~uvaat stanarinai site uslugi (voda, elektri~na energija, toplifikacija,op{tinski danoci itn.) bez stanbenite subvencii. Stanben-ite tro{oci za sopstven stan ili ku}a isto taka vklu~uvaatotplata na stanben kredit, odr`uvawe, uslugi i danoci naimot, bez stanbenite beneficii.

35

ôvekovi potrebi (Human needs): sredstva koi im sepotrebni na lica ili semejstva za da preìveat i nor-malno da funkcioniraat kako ~len(ovi) naop{testvoto vo koe pripa|a(at).

Odrùvawe na prihod (Income maintenance): Vidipoddr{ka na prihod.

Zamenska stapka na prihod (Income replacement rate

(ratio): odnos pome|u visinata na primeni nadomestocii visinata na plata na odredeno lice za vreme na opre-delen smetkovodstven period (obi~no prethodniotmesec ili godina). Zamenskata stapka na prihod moèda se izrazi kako razmer me|u prose~nata visina naodreden nadomestok (na pr. prose~na penzija) iprose~nata plata.

Zamena na prihod (Income replacement): Vidi zamenskastapka na prihod.

Poddr{ka na prihod (Income support): programi na so-cijalna sigurnost koi nadomestuvaat gubitok na prihodili otsustvo na prihod, vo slu~aj na realizacija naodredeni socijalni rizici. Ovoj termin ~esto se ko-risti vo Anglo-Saksonskite zemji; vo izminatitenekolku deceni isto taka be{e koristen vo VelikaBritanija kako op{t termin za socijalna pomo{(pari~na i vo natura).

Transfer na prihod (Income transfers): Vidi pari~ninadomestoci.

36

Prihod (Income): pari~na zarabotka ili nepari~na (vonatura), redovna, neredovna ili periodi~na, koja japrima doma}instvoto ili negovite ~lenovi.

Nadomestoci koi zavisat od proverka na prihod (In-

come-tested benefits): nadomestoci koi se ispla}aat nalica (ili semejstva) za ~ii primawa moè da se dokaèdeka se pod odredeno nivo.

Industriski odnosi (Industrial relations): odnosi pome|uupravata na edna kompanija i nejzinite rabotnici,kako i ulogata na dràvata i instituciite vo toj pro-ces. Industriskite odnosi se razlikuvaat od ednadràva do druga i od eden period do drug; tievklu~uvaat organizacija na trudot i vrabotuvaweto,obrazuvawe na rabotnicite, kolektivni pregovori,sindikalni aktivnosti, rabotni soveti itn.

Stapka na mortalitet na doen~iwa (Infant mortality

rate): broj na deca koi umiraat za vreme na prvata god-ina od ìvot od 1000 ìvorodeni deca, za opredelenvremenski period (naj~esto edna godina). Ovaa stapka eedna od osnovnite pokazateli na efikasnosta na siste-mot na zdravstvena nega i celokupniot socijalen sis-tem vo edna dràva.

Neslu`bena ekonomija (Informal economy): siteekonomski aktivnosti koi se odvivaat nadvor odslu`benite ramki za registracija na firmi, danoci,administracija na socijalna sigurnost, vladini statis-tiki itn. Obi~no se pravi razlika pome|u “siva“

37

ekonomija (koja kompromisno spojuva aktivnosti koivo osnova se legalni, no za koi ne se pla}aat danoci ilipridonesi za socijalno osiguruvawe) i crnata (krimi-nalna) ekonomija.

Neslu`bena rabota (Informal work): rabota koja ne seizveduva vrz baza na formalni dogovoreni odnosi i nee za{titena od strana na rabotnoto zakonodavstvo.Neslu`benata rabota e del od neslu`benata ekonomija;moè da bide primarna ili sekundarna rabota. Licakoi se aktivni samo vo neslu`benata ekonomija se po-ranlivi, bidej}i ne pla}aat pridonesi za socijalno os-iguruvawe i nivnata rabota moè da bide poopasna ponivnoto zdravje otkolku {to e dozvoleno so zakon.

Nadomestoci vo natura (In-kind benefits): nadomestocikoi se davaat na lica ili semejstva vo vid na materi-jalni dobra ili uslugi ( besplatna zdravstvena nega iliobrazovanie, hrana, obleka itn).

Institucionalna dobrosostojba (Institutional welfare):spored Titmusovata tipologija na socijalna dobrosos-tojba, institucionalnata dobrosostojba ja pokriva ma-terijalnata blagosostojba na celata populacija, ~iipotrebi se sfa}aat kako normalen i sostaven del odìvotot. Ovie uslugi se pruàat na celata populacija,na ist na~in kako i drugite javni uslugi (na pr.pati{ta, u~ili{ta itn.). Konceptot na institu-cionalna dobrosostojba ~estopati se identifikuva souniverzalnosta na socijalni prava.

38

Me|ugeneraciski transferi (Intergenerational trans-

fers): ovoj termin obi~no se odnesuva na penziite, koise ispla}aat od sredstvata na momentalno vrabotenilica na postarite generacii koi ne rabotat pove}e.Ova zna~i deka penziite na dene{nite rabotnici }ebidat pla}ani od pridonesite na idnite generacii.Ovoj termin isto taka se odnesuva i na nasledstva i nadrugi transferi od postara kon pomlada generacija.

Me|unaroden sovet za socijalna dobrosostojba (Inter-

national Council on Social Welfare - ICSW): globalnanevladina organizacija, osnovana vo Pariz vo 1928 god.,koja obedinuva golem broj nacionalni i me|unarodniorganizacii se zalaga za socijalen razvoj, socijalna do-brosostojba i socijalna pravda. Celta na Me|unarod-niot sovet za socijalna dobrosostojba e da go podobruvasocijalniot i ekonomskiot razvoj kako bi se ublaìlasiroma{tijata i drugite formi na ekonomski i soci-jalen nedostig. Ovoj sovet se zalaga za priznavawe iza{tita na ~ovekovite prava, kako pravoto na hrana,zasolni{te, obrazovanie, zdravstvena nega i fizi~kasigurnost. Za da se ostvarat ovie celi, me|unarodniotsovet sobira i distribuira informacii, sproveduvaistraùvawa i analizi, organizira seminari i kon-ferencii, gi pomaga nevladinite organizacii, i seobra}a do javnosta vo vrska so va`ni i urgentni soci-jalni problemi. êtiripati godi{no izleguvaspisanieto “Pregled/revija na Socijalniot Razvoj“;glavnite kancelarii na sovetot se vo Holandija iUganda.

39

Me|unarodna organizacija na trudot (International

Labor Organization - ILO): specijalizirana agencija naObedinetite Nacii, osnovana vo 1919 godina ~ija cel epromovirawe na socijalnata pravda i pravata na rabot-nicite. MOT gi formulira me|unarodnite standardivo vid na konvencii i preporaki koi treba da bidatratificirani od zemjite-~lenki. Standardite na MOTse odnesuvaat na slobodata na zdruùvawe (posebno narabotnicite), pravoto na kolektivni pregovori,zabrana na prisilna rabota i ednakvi mo`nosti i ed-nakov tretman na poleto na rabota. MOT izdava i sta-tisti~ki standardi vo vrska so rabotata inevrabotenosta.

Me|unarodno zdruènie za socijalna sigurnost (Inter-

national Social Security Association - ISSA): me|unarodnaorganizacija koja se zanimava so razvojot na socijal-nata sigurnost vo svetot. Osnovana e vo 1927 god. voBrisel po inicijativa na Me|unarodnata organizacijana trudot. Ova zdruènie gi obedinuva centralnitedràvni institucii, organizacii na javnite slu`bi,kako i zdruènija koi se aktivni vo poleto na socijal-nata sigurnost. Pokraj brojnite publikacii, ovazdruènie ~etiri pati godi{no izdava i spisanie podime “Me|unarodna revija na socijalnata sigurnost“ (naangliski, francuski, germanski i {panski jazik).Sedi{teto na ovaa organizacija e vo @eneva.

Invalidnost (Invalidity /disability): celosna ili delumnanesposobnost za izvr{uvawe na platena rabota, za po-dolg vremenski period. Invalidnosta moè da bideprisutna od ra|awe, ili pak moè da se razvie podocna

40

vo ìvotot i moè da bide predizvikana od povreda narabotnoto mesto, profesionalno zaboluvawe ili oddrugi pri~ini. Obi~no se razlikuvaat tri vida na in-validnost: “op{ta invalidnost“ koja pri~inuva pro-longirana nesposobnost za zarabotka, “profesionalnainvalidnost“ koja pretstavuva prolongirana nesposob-nost za izvr{uvawe na odredeni vidovi na rabota i in-validnost vo medicinska smisla: dolgotrajna zagubaili redukcija na fizi~ki i/ili mentalni funkcii, koivlijaat vrz vitalnite funkcii na liceto i ~estopatibaraat redovna nega. Invalidno lice ima pravo na na-domestoci: pari~ni nadomestoci, medicinska i drugapomo{, rehabilitacija, dokvalifikacija i rabota vospecijalni uslovi.

Politika na pazar na trudot (Labour market policy):vladini merki za pottiknuvawe na posakuvano odnesu-vawe kaj lica involvirani vo pazarot na trudot.êstopati se pravi razlika pome|u aktivni i pasivnimerki. Celta na aktivnite merki e da se stimuliravrabotuvawe so pomo{ na posreduvawe, dokvali-fikacija ili prekvalifikacija, kako i sozdavawe nanovi rabotni mesta. Celta na pasivnite merki e da senadomestat platite na rabotnikot vo slu~aj toj/taa daprifati poslabo platena rabota posle nevrabotenost,ili na pr. da se zgolemi pobaruva~kata za trud so fi-nansisko stimulirawe na lica da se povle~at odpazarot na trud (na pr. postari lica).

Praven instrument (Legal instrument): praven instru-ment e dokument so koj se utvrduvaat dogovornite od-nosi ili se davaat odredeni prava. Najva`nite pravni

41

instrumenti na Sovetot na Evropa koi se odnesuvaatna socijalnata sigurnost se:

• Privremen Evropski Dogovor za [emitena socijalnata sigurnost {to se odnesuvaat nastarost, invalidnost i pre`iveani ~lenovi nasemejstvoto (European Interim Agreement on SocialSecurity Schemes Relating Old Age, Invalidity and Sur-vivors)CETS br.: 012

• Evropski privremen dogovor za [emitena socijalnata sigurnost osven starost, invalid-nost i pre`iveani ~lenovi na semejstvoto (Euro-pean Interim Agreement on Social Security other thanSchemes for Old Age,Invalidity and Survivors)CETS br.: 013

• Evropska konvencija za socijalna i medi-cinska pomo{ (European Convention on Social andMedical Assistance)CETS br.: 014

• Evropska socijalna povelba (European So-cial Charter)CETS br.: 035

• Evropski zakonik za socijalna sigurnost(European Code on Social Security)CETS br.: 048

42

• Evropska konvencija za socijalna sig-urnost (European Convention on Social Security)CETS br.: 078

• Evropska konvencija za socijalnaza{tita na zemjodelcite (European Convention onSocial Protection of Farmers)CETS br.: 083

Lex loci laboris: bukvalno: zakon na mestoto na vrabotu-vawe. Vo me|unaroden kontekst najgolemiot broj za-koni za socijalna sigurnost - kako granka na javnotopravo - ja odreduvaat svojata primena imaj}i go predvidmestoto kade vrabotenoto lice ja izvr{uva svojata rab-ota. Na~elno, liceto e podloèno na zakonite na soci-jalna sigurnost na dràvata vo koja raboti.

Prose~en ìvoten vek (Life expectancy): prose~na vozrastna koja lice vo odredeno op{testvo, rodeno vo odredenagodina, moè da umre, zemaj}i gi predvid demografskite izdravstvenite trendovi vo dràvata. Prose~niot ̀ ivotenvek naj~esto se meri edna godina po ra|aweto, ili od 60-tata ili 65-tata godina. Ovoj podatok sluì kako pokaza-tel na zdravstvenata sostojba na naselenieto, ili pak epokazatel za dolgove~nosta na postarata populacija. Oviepokazateli se koristat vo aktuarskite presmetki.

Samohrano semejstvo (Lone (single-) parent family): seme-jstvo vo koe izdrùvano dete ìvee so samo eden rodi-tel, dodeka drugiot ili po~inal ili pak ja napu{tilsemejnata zaednica.

43

Dolgoro~na nega (Long-term care): sekoj vid na dolgotra-jna nega ili grià na neodredeno vreme (so neodredenkraj) za lu|e so ograni~eni sposobnosti ili mo`nosti.Nekoi zemji (kako Germanija, Avstrija, Holandija)imaat vovedeno novi vidovi na osiguruvawe za dol-goro~na nega ili, kako {to e slu~ajot vo Francija iBelgija, elementot za osiguruvawe za dolgoro~na nega evklu~en vo zadolìtelnoto zdravstveno osiguruvawe.

Maj~instvo (Maternity): sostojba vo koja ̀ enata, poradibremenost, ra|awe i grià na novoroden~eto,privremeno e nesposobna za rabota, t.e. da zarabotuvaplata, a i e potrebna soodvetna medicinska pomo{,otsustvo od rabota, i kompenzacija na zagubenite platiza vreme na toa otsustvo, kako i drugi nadomestociodredeni od sistemot na socijalna za{tita vo zemjata.

Porodilni nadomestoci (Maternity benefit):nadomestoci koi redovno se ispla}aat na majkite zavreme na porodilnoto otsustvo (pred i poslera|aweto), ~estopati kako odreden procent od prethod-nata plata.

Porodilno otsustvo (Maternity leave): vo pove}etozemji, vrabotena èna moè da ostane doma vo posled-nata faza na bremenost i posle ra|aweto na novoro-den~eto. Dodeka e doma na porodilno otsustvo, ènataprima pari~en nadomestok, obi~no odreden procent odnejzinata prethodna plata. Vo nekoi zemji, pove}etovraboteni èni imaat pravo samo na neplateno ot-sustvo posle ra|aweto (SAD, Nov Zeland).

44

Nadomestoci koi zavisat od proverka na sredstva(Means-tested benefits): nadomestocii koi se ispla}aatsamo na lica ili semejstva ~ii primawa, ili vkupnatavrednost na nivniot imot se pod odredeno nivo. Za da seostvari pravo na ovie nadomestoci, potrebna eproverka na celokupniot imot.

Minimalna plata (Minimum wage): najniska platapropi{ana so zakon koja rabotodavecot smee da japlati na rabotnikot.

Moralno izloùvawe na opasnost (Moral hazard):situacija vo koja osigurenikot ne se griì dovolno odrizici, kako {to bi moral da se griì koga ne bi bilosiguran. So moralnoto izloùvawe na opasnost sepredizvikuva nepredvidliv rast na tro{ocite za soci-jalno osiguruvawe vo op{testvoto.

Vladeewe na pove}e nivoa (Multi-level governance): vla-dinite funkcii i kompetencii vo site zemji se pode-leni pome|u centralno nivo i obi~no nekolku poniskinivoa. Podelbata na odgovornost me|u poniskite nivoamoè da sledi bilo koj od dva osnovni vida. Prviot vide raspredelba na vlasta me|u multifunkcionalni,me|usebno teritorijalno isklu~ivi jurisdikcii vorelativno stabilen sistem so ograni~en broj nanadle`ni nivoa i ograni~en broj na edinici (na pr.provincii, op{tini). Vtoriot vid podrazbira speci-jalizirani jurisdikcii koi teritorijalno se preklop-uvaat, vo relativno fleksibilen nepovrzan sistem sogolem broj na nadle`nosti (pr. trudova inspekcija, in-

45

stitucii za zdravstvena nega).Vo EU, nivoto na Unijatago pretstavuva najvisokoto vladino nivo vo sekoja odzemjite ~lenki.

Pove}eroditelsko semejstvo (Multiparental family): se-mejstvo vo koe decata ìveat so eden biolo{ki roditeli o~uv ili ma}ea koi imaat deca od prethoden brak ilivonbra~no ìveewe.

Penziski sistem so pove}e stolba (Multipillar pension

system): penziski sistem vo koj vkupnata penzija na ednolice moè simultano da se ispla}a od razli~ni izvori(na pr.od tekovno finansirano penzisko osiguruvawe,od kapitaliziran fond, od dobrovolen privaten fondi/ili od profesionalni penziski fond.

Vzaemna pomo{ (Mutual aid): poddr{ka koja se pruàna siroma{ni lica ili semejstva, nadvor od formal-niot sistem na socijalna sigurnost, pri {to licatakoi pruàat i licata koi primaat pomo{ se ramno-pravni i vo zavisnost od situacijata moàt da si gi za-menat ulogite.

Vzaemno priznavawe (Mutual recognition): Vzaemnopriznavawe na sudski presudi pome|u dràvi e vaèninstrument koj ovo`moùva sorabotka vo trgovski,gra|anski i kriminalni raboti vo ramki na EU, ipome|u EU i treti zemji. Vo momentov, sudski presudidoneseni vo edna zemja ~lenka na EU ne se avtomatskipriznati vo druga zemja ~lenka. Poedinci ili firmikoi sakaat odredena sudska presuda da bide validna vo

46

druga zemja ~lenka moraat da pominat niz specijalnaprocedura so cel da se dobie priznanie vo druga zemja~lenka (taka nare~eno: izvr{uvawe). So drugi zborovi,sproveduvawe na francuska presuda vo [panija evozmo`no samo otkoga [panskiot sud }e ja proglasitaa presuda za izvr{na na teritorijata na [panija.Vzaemno priznavawe vo nekoi oblasti (na pr. bra~nopravo) e vozmo`no vrz osnova na propisite na EU.Evropskata komisija ima pravo na inicijativa vo vrskaso raboti za vzaemno priznavawe od oblasta na trgovi-jata (na pr. kontrola na industriskiot kvalitet nafarmacevtskite proizvodi.

Mutualizam (Mutualism): dvièwe koe vo XVIII i XIXvek go iniciraa rabotnicite so cel da sozdadat orga-nizacii za vzaemna pomo{ (asocijacii, bratstva). Mu-tualizmot be{e posebno izrazen kaj rabotnici odopasnite profesii, kako {to se rudarite ièlezni~arite. Ovie asocijacii formiraa soptvenifondovi za vzaemna pomo{ od parite sobrani kako ~la-narina na rabotnicite, donacii i drugi vidovi na pri-hod. Vo slu~aj nekoj od ~lenovite na asocijacijata daima nesre}a, }e dobie pomo{ od zaedni~kiot fond naasocijacijata. Ovie organizacii se prethodnici nadràvnoto socijalno osiguruvawe.

Sistem na nacionalna zdravstvena za{tita (National

health service system): besplatno le~ewe i lekovi na site(registrirani) gra|ani. Vo sistemot na nacionalnazdravstvena za{tita, zdravstvenata grià ja pruàatzdravstveni rabotnici (vraboteni od vladata) vo javniustanovi i e platena od dràvniot buxet, t.e. od danocite.

47

Negativen danok na prihod (Negative income tax): sistemkoj gi integrira poddr{kata na prihod i dano~ewetona prihod, so {to dano~niot sistem pla}a pridonesina lica so niski primawa i napla}a danoci na onie sopovisoki primawa.

Nova siroma{tija (New poverty): termin koj po~napo~esto da se koristi od po~etokot na 1970-te godini.Terminot “nova siroma{tija“ se odnesuva na lica ilisemejstva koi, na pr. poradi nesre}a, ili zdravje, ilinevrabotenost, ne se vo mo`nost da go odràt ìvototna nivo na koe se nau~eni, i/ili koi moraat da smenatrelativno siguren so nesiguren na~in na ìvot. No-vata siroma{tija ne e direktno vidliva kako tradi-cionalniot vid na siroma{tija. Semejstva koi sepogodeni od novata siroma{tija navidum izgledaatvoobi~aeno, tokmu kako semejstva bez takvi problemi.Novata siroma{tija moè da pogodi lica ili semejstvaod bilo koj op{testven sloj.

Novi socijalni rizici (New social risks): vo sovre-menite op{testva postojat, pokraj tradicionalniterizici (kako starost, bolest ili siroma{tija predi-zvikana od nevrabotenost), nekoi novi socijalnirizici, na pr. koi poteknuvaat od nepovrzani karieri,i/ili nesigurnost predizvikana od neredovno ilikratkotrajno vrabotuvawe, kako i predizvikana od po-ranlivite semejstva (na pr. samohranite), i/ili de-mografskite procesi (na pr. ènite gi nadìvuvaatsvoite bra~ni drugari i ne se dovolno zgrièni).

48

Nadomestoci koi ne se bazirani na pridonesi (Non-con-

tributory benefits): nadomestocii za ~ie dobivawe ne sepotrebni kriteriumite za pla}awe na pridonesi iliosiguruvawe. Voobi~aeno takvite nadomestoci se fi-nansirani od javniot buxet, odnosno od danocite. Voodredeni slu~ai potrebna e proverka na primawa, a vodrugi ne.

Nevladini organizacii - NVO (Non-governmental or-

ganizations – NGO’s): privatni neprofitni organi-zacii koi ne se direktno menaxirani od bilo kojavlada. Terminot „nevladina organizacija“ prvpat eiskoristen vo 1950-tite godini, vo vrska so rabotatana organizacii koi sorabotuvale ili bile finansir-ani od Obedinetite Nacii, a rabotele vo zemjite odtretiot svet, vo postkolonijalniot period. Legitim-nosta na vakvite organizacii se temeli vrz nivnotopru`awe uslugi na onie na koi im se potrebni, {to esprotivno na nepotisti~kite i korumpirani vladi. Vosega{no vreme ovoj termin se koristi da ozna~i dobro-volni organizacii koi se zanimavaat so ~ovekoviprava, za{tita na okolinata i sli~ni temi. Nevladi-nite organizacii ~estopati gi povikuvaat vladite naodgovornost vo vrska so nivnata aktivnost vo odredenipodra~ja. Vo dano~niot sistem na pogolem broj zemji,nevladinite organizacii se tretiraat kako neprof-itni organizacii.

Neprofiten sektor (Non-profit sector): vklu~uva orga-nizacii ~ija primarna cel ne e da ostvarat komerci-jalen profit, tuku da pru`at javni uslugi. Takviteorganizacii voobi~aeno organiziraat aktivnosti koi

49

ne moàt da se organiziraat vrz komercijalna osnova.Vo slu~aj da ostvarat profit, toj se dodava vo nivnitefinansiski rezervi ili vo nivnite operativni fon-dovi, a ne se raspredeluva me|u akcionerite ili~lenovite. Mnogu ~esto nivnata rabota se potpira narabotata na dobrovolci. Vo mnogu zemji, donaciite vopriznati neprofitni organizacii se tretiraat kakotro{oci oslobodeni od danok.

Profesionalno zaboluvawe (occupational disease):O{tetuvawe na zdravjeto koe nastanuva kako rezultatna trajna izloènost na rizik za vreme na izvr{uvawena profesionalnata dol`nost. Po pravilo profesion-alnite zaboluvawa se precizno definirani i pret-stavuvaat rizik koj e pokrien so socijalnotoosiguruvawe.

Profesionalni penzii (occupational pensions): Penziikoi im se zagarantirani na vrabotenite od strana nakompaniite vo koi se vraboteni ili participiraat voindustriski-specifi~ni penziski {emi. Vakvite pen-zii obi~no se komplementarni so zadolìtelnite pen-zii.

Profesionalna dobrobit (occupational welfare): Giopfa}a nadomestocite i uslugite koi vrabotenitepokraj platata go dobivaat od svoite rabotodavci iliod organizacijata na rabotodavci. Ovie nadomestoci iuslugi moàt da bidat univerzalni (dostapni na sitevraboteni) ili restriktivni (dostapni na onievraboteni na koi toa im e potrebno, ili na vrabotenikoi izveduvaat isklu~itelno opasni rabotni zada~i).

50

Terminot profesionalna dobrobit ponekoga{ moè davklu~uva i drugi nadomestoci povrzani so rabotata, agarantirani od strana na sindikatite ili profesion-alni zdruènija. Profesionalnata dobrobit finan-sirana od strana na rabotodavcite moè da opfa}afinansiski nadomestoci (nadomestok za boleduvawe;penzii; dodatoci za zdravstveno osiguruvawe), li~nisocijalni uslugi; zdravstvena za{tita; pomo{ vo obra-zovanie i naobrazba za decata ili ~lenovi na seme-jstvoto na vraboteniot, aktivnosti za ispolnuvawe naslobodnoto vreme itn.

Oficijalna linija na siroma{tija (Official poverty

line): Oficijalnata linija na siroma{tija obi~no sekoristi kako kriterium za odreduvawe na potreba odsocijalna pomo{. Vo princip, za da se prima socijalnapomo{ treba da se bide pod nivoto na oficijalnatalinija na siroma{tija definirana od strana nadràvata ili od odredena vladina institucija.

Prosek na izdrùvano postaro naselenie (old age de-

pendency ratio): Odnosot me|u postarata populacija irabotno aktivniot del od naselenieto. Obi~no se utvr-duva taka {to se deli brojot na lu|e postari od 65 go-dini so brojot na lu|e koi se na vozrast od 15 do 64godini i rezultatot se izrazuva vo procent.

Starosni penzii (old age pensions): Penzii koi pokrajostanatite uslovi, se steknuvaat so navr{uvawe naodredena starosna vozrast koja naj~esto e razli~na zamaì i za èni. Vo posledno vreme evidenten e trendotna zgolemuvawe na starosnata vozrast za penzionirawe,

51

kako i trendot za izedna~uvawe na starosnata granicaza penzionirawe me|u maì i èni.

Edno~leno doma}instvo (One person household):Doma}instvo koe e sostaveno od samo eden ~len.

Otvoren metod na koordinacija (Open method of coordi-

nation OMC): Metod na koordinacija na nacionalnitepolitiki, najprvo vo oblasta na vrabotuvaweto, a po2000 god. i vo oblasta na socijalna kohezija, penzii izdravstvena za{tita vo Evropa. OMC se zasnova na petklu~ni na~ela: supsidijarnost (ramnoteà me|u celitepostaveni na evropsko nivo i odgovornosta na na-cionalnite vladi za konkretizacija i implementacijana ovie celi); konvergencija (sekoja dràva so primenana politiki koi se kompatibilni so politikite od ne-jzinoto opkruùvawe, pridonesuva za ostvaruvawe nazaedni~kite evropski celi); evaluacija na postignaticeli (celite se precizno definirani i nivniot metodna evaluacija e opredelen); vzaemno nadgleduvawe me|uzemjite (zemjite se evaluiraat i vzaemno sporeduvaat)i integriran pristap (usmerenost na razli~ni poli-tiki koi pridonesuvaat za ostvaruvawe na odredenacel/celi).

Oportunitetni tro{oci (Opportunity costs): Konceptotna oputrunitetni tro{oci go zema predvid faktotdeka sekoj cent moè da bide potro{en samo edna{.Sekoja individua, pretprijatie, semejstvo iliop{testvo moè koli~estvoto na resursi (pari, tal-ent, vreme..) da go potro{i na edna od dvete alterna-tivi: A ili B. Ili so drugi zborovi: vremeto i

52

materijalnite resursi potro{eni za odredena ak-tivnost ne moàt da se iskoristat na drugo podra~je nadejstvuvawe. Ili kaàno preku konkreten primer: kogamajkata re{ava da ostane doma i da se griì za novoro-denoto dete, oportunitetnite tro{oci od taa odlukase: izgubena zarabotuva~ka, koja taa vo toj periodmoèla da ja ostvari na pazarot na rabotna sila idopolnitelno izgubeni mo`nosti za kariera koi ne girealizirala kako rezultat na svojata odluka.

Organizacija za ekonomska sorabotka i razvoj (Organi-

zation for Economic Cooperation and Development -

OECD): Organizacija sostavena od 30 najrazvieni zemjina svetot. Formirana 1961 god., vrz temelite na Orga-nizacijata za evropska ekonomska sorabotka (formi-rana po Vtorata svetska vojna so cel da ja administriraamerikanskata i kanadskata pomo{ za Evropa vo ramkina Mar{aloviot Plan). OECD analizira i dava sovetii prognozi vo sferata na ekonomskite i socijalnitepolitiki, i voedno razviva ekstenzivna baza na poda-toci za situacijata vo ovie dve sferi vo poedini zemji.

Roditelski dodatok (Parental allowance): Nadoknadokkoj redovno im se ispla}a na roditelite za vreme naroditelskoto odsustvo.

Roditelsko odsustvo (Parental leave): Plateno ili ne-plateno odsustvo koe moàt da go koristat tatkoto ilimajkata, so cel: odgleduvawe na dete, grià za bolnodete itn.

Delumna nezaposlenost (partial unemployment): Koga

53

edna li~nost e (ne)vrabotena pokratko odpropi{anoto polno rabotno vreme vo tekot na ednasedmica ili eden mesec vo zemjata na negovo/nejzinovrabotuvawe - se veli deka e delumno (ne) vrabotena.

Princip na tekovno finansirano penzisko osiguru-vawe (Pay as you go): Postojat dva metoda na finansir-awe na penziskite sistemi. Prviot metod e Principna tekovno finansirano penzisko osiguruvawe, a sesostoi vo toa {to: pridonesite za penzisko osiguru-vawe koi gi pla}aat dene{nite rabotnici se koristatza isplata na penziite na dene{nite penzioneri. Vto-riot metod e kapitalizacija: koga pridonesite koidenes se pla}aat, barem vo na~elo se upla}aat vo fon-dovi od koi }e im bidat ispla}ani idnite penzii nadene{nite rabotnici. Vo slu~aj na zadolìtelni pen-ziski sistemi razlikata me|u sistemot pay as you go ikapitalizacijata e pomala otkolku {to izgleda. Sis-temite na dobrovolno penzisko osiguruvawe, vo na~elose vtemeleni na principot na kapitalizacija.

Li~ni socijalni uslugi (personal social services): Kate-gorija na uslugi koi ne gi pruàat instituciite za so-cijalna za{tita, bilo privatni ili dràvni,oficijalni ili neoficijalni. Stanuva zbor za uslugikoi gi obezbeduvaat rodnini, sosedi ili prijateli nakorisnikot na volonterska osnova. Vo nekoi zemji sepravat napori da se kompenziraat lu|eto koi obezbedu-vaat vakvi uslugi preku garantirawe na namalenidanoci za istite.

54

Filantropija (Philanthropy): Dobrovolna pomo{ odstrana na bogatite gra|ani, nameneta za siroma{nitepo pat na donacii na materijalni i finansiski sred-stva.

Populaciona politika (Population policy): Implicitnii eksplicitni merki koi gi prezema vladata na ednazemja so cel da vlijae na porastot i strukturata na pop-ulacijata. Celta na aktivnata populaciona politika eda go pottikne natalitetot kako i da ja podobri staros-nata struktura na naselenieto.

Poziciski dobra (Positional goods): Dobra ili imot koise delumno barani zatoa {to nivnoto poseduvawe ilipotro{uva~ka im dava odreden socijalen status na oniekoi uspeale da gi dobijat. Poziciskite dobra obi~nose imot koj e vreden zatoa {to e redok i so samoto toai skapi. Sociologot Torsten Veblen (Thorstein Veblen)tvrdi deka poseduvaweto i konzumiraweto na vakvidobra e na~in da se demonstrira blagosostojba.

Pozitiven/negativen sudir na zakoni (Positive/negative

conflict of Law): Pozitiven sudir na zakoni postoi kogali~nosta raboti vo zemja koja ne e zemja vo koja ne-goviot rabotodavec e legalno registriran, ili kogaraboti vo pove}e zemji, ili koga raboti vo zemja vo kojane boravi trajno, a soglasno zakonite na sekoja od tiezemji ima pravo da ostvari nadomest ili dava~ki odpove}e zemji, so cel pokrivawe na eden ist rizik, i/ilidokolku od nego/nea se bara da plati pridones za soci-jalno osiguruvawe za isti rizici vo pove}e zemji. Neg-ativen sudir na zakoni }e postoi dokolku takvata

55

li~nost nema pravo na nadomest od bilo koja od oviezemji. Op{to kaàno: pozitiven sudir na zakoni esprotivstavenost ili razlika me|u dve pravni juris-dikcii, i toa vo slu~aj koga obete polagaat pravo naodlu~uvawe za eden ist predmet. Negativen sudir na za-koni postoi toga{ koga obete pravni jurisdikcii sedeklariraat za nenadle`ni da odlu~uvaat za predmetotkoj se odnesuva na gra|aninot/gra|anite na ednata ilidvete zemji, ili za slu~aj koj se slu~il vo edna ilidvete zemji.

Rabotno premestuvawe/ Sekondirawe/Detaìrawe(Posting): rabotno premestuvawe se slu~uva toga{ kogarabotodavecot }e re{i vraboteniot privremeno daraboti vo zemja, koja ne e zemja vo koja toj/taa gi pla}apridonesite za socijalno osiguruvawe.

Jaz na siroma{tija (Poverty gap): a) individualnatadefinicija e deka pretstavuva razlika me|u oficijal-nata linija na siroma{tija i fakti~kiot prihod nali~nosta koj e pod linijata na siroma{tija. b) Vkup-nata definicija e deka jazot na siroma{tija pred-stavuva zbir na razlikite me|u fakti~kiot prihod nasite onie koi se pod linijata na siroma{tija i vkup-nata suma na prihodi koi ovie lu|e bi gi imale koga bibile tokmu na linijata na siroma{tija. Ovaa merka naagregatna siroma{tija pokaùva kolku pari treba dase potro{at za da se podignat prihodite na sitesiroma{ni do stepen na odreden minimum, definiransoglasno linijata na siroma{tija. Isto taka pokaùvadali siroma{tijata vo odredena zemja ima povr{en ilidlabok karakter.

56

Linija na siroma{tija (Poverty line): Visina na prihodpod koja poedinci (semejstva) gi smetame za siroma{ni.Postojat mnogu na~ini za utvrduvawe na linijata nasiroma{tija. Taa moè da bide utvrdena vrz osnova narealnite ìvotni tro{oci, ili moè da bide odredenarelativno (na pr., kako 50% od prose~niot li~en dohod,ili kako 60% od sredinata na nacionalniot dohod-{toe i EU definicija na linija na siroma{tija).

Iznos na siroma{tija (Poverty rate): Broj na lu|e (ilidoma}instva) ~ii prihodi se pod linijata nasiroma{tija, podeleno so vkupniot broj na lu|e (ilidoma}instva) vo zemjata i izrazeno vo procenti.

Stapka na reducirawe na siroma{tija (Poverty rate de-

duction): Transferot na socijalni prihodi ima za cel daja namali stapkata na siroma{tija. Razli~nite metodina vakvi transferi se razlikuvaat po svojata efek-tivnost. Vrz osnova na sporeduvawe na efektite od pri-mena na razli~ni metodi mo`no e da se selektiraatnajefikasnite po pogled na redukcija na siroma{tija.

Stapica na siroma{tija (Poverty trap): Situacija vokoja iznosite od nadomestoci koi zavisat od proverkana sredstva za siroma{nite se takvi {to ne gi motivi-raat poedincite da rabotat, ili koga visinata navakvite nadomestoci se namaluva barem za istata sumana pari koja poedinecot/semejstvoto ja ostvaruva prekurabota. Toa ja reducira motivacijata na nevrabotenite dabaraat rabota, bidej}i materijalnata pozicija ne im semenuva odnosno podobruva dokolku prifatat rabota.

57

Preferencijalen tretman (Preferential treatment):Davawe prednost na odreden poedinec ili grupa voodnos na odredeni beneficii, mo`nosti ili socijalenstatus. Edna od formite na preferencijalen tretman epozitivnata diskriminacija, koja ima za cel da gi eli-minira ili reducira efektite od diskriminacija vrzodredeni poedinci ili grupi, ili vo negativna smislada ja za~uva privilegiranata pozicija na poedinci igrupi vo op{testvoto.

Stapka na predtransferna siroma{tija (Pre-transfer

poverty rate): Stapka na siroma{tija koja bi postoelavo nekoja zemja koga bi se ukinale nekoi ili sitetipovi na socijalni transferi. Na ovoj na~in mo`e dase otkrie kolkavo e vlijanieto na socijalnite trans-feri vrz redukcijata na siroma{tijata.

Sistem na primarna preraspredelba (Primary system of

redistribution): Distribucija na razli~ni tipovi napazaren prihod (plati, dividendi, kamati) vo soglas-nost so faktorite na pazarot.

Privatna blagosostojba (Private welfare): Socijalnablagosostojba koja se obezbeduva na pazarot od stranana nevladini snabduva~i. Obi~no se pojavuva vo dveformi: kako direktno steknuvawe na socijalni uslugi(medicinski, obrazovni i drugi tipovi na uslugi) ikako pla}awa vo privatni (osiguritelni) fondovi koipokrivaat opredeleni rizici. Blagodrenie na vo mo-mentov aktuelniot koncept na kombiniran model na so-cijalna politika, privatnata blagosostojba stanuva sépozna~aen koncept.

58

Progresivno odano~uvawe (Progressive taxation): Tip nadano~na politika koja predviduva proporcionalnopogolemi danoci za onie koi imaat pogolemi primawaod prose~nite. Vo najgolem broj zemji danokot na pri-hod e primer za progresivno odano~uvawe.

Raspredelba na u~estvo (Proratisation): Koga ednali~nost koja ispolnuva uslovi za penzija, rabotela i gipla}ala zadolìtelnite pridonesi vo razli~nidràvi, ~lenki na EU, toga{ visinata na negivata/ne-jzinata penzija }e zavisi od vkupniot period za vremena koj toj/taa pla}al/a pridonesi vo site zemji. Iznosotkoj }e go ispla}aat fondovite na sekoja od tie zemji,}e pretstavuva procent od vkupniot iznos na penzijata,a }e zavisi od dolìnata na periodot za vreme na kojbile pla}ani pridonesite vo sekoja od zemjite. Ovaaraspredelba na u~estvo koe treba da go ispla}aatrazli~ni zemji se narekuva proratizacija.

Javni tro{oci (Public expenditure): Vkupnite tro{oci nadràvata i javnite fondovi za site vidovi na programi odop{to zna~ewe. Socijalnite tro{oci se zna~aen del odjavnite tro{oci vo site zemji. Procentot na socijalnitro{oci ja reflektira perspektivnosta na edna zemja odedna strana i nejzinite javni prioriteti od druga.

Javni dobra (Public good): Poedincite, semejstvata igrupite rabotat so cel da go maksimiziraat javnotodobro, odnosno vkupniot zbir na materijalni dobra iuslugi dostapni do site ~lenovi na op{testvoto. Idràvata i civilnoto op{testvo rabotat za pridonesu-vawe kon sozdavawe javno dobro.

59

Javni penzii (Public pensions): Penzii koi se primaatod strana na javno poseduvan sistem, ~ie funkcioni-rawe e nadgleduvano, a vo nekoi slu~ai i menaxiranood strana na dràvata, vo soglasnost so javni pravila(zakonski akti).

Javni uslugi (Public services): Uslugi obezbedeni odstrana na javni, uslu`ni, institucii (obrazovni,zdravstveni, transportni itn). Obvrskata da seobezbeduvaat javni uslugi moè da bide nametnata i odstrana na javnata vlast i toa na nacionalno, lokalnoili regionalno nivo.

Javni transferi (Public transfers): Site pari~ni trans-feri koi se finansiraat od strana na javni (dràvni)izvori.

Javna blagosostojba (Public welfare): Poddr{kata kojajavnite (dràvnite) institucii im ja davaat na oniepoedinci koi od bilo koja pri~ina ne se vo mo`nost daobezbeduvaat sredstva za ìvot, a koi gi ispolnuvaatkriteriumite propi{ani za niv a predvideni so soci-jalnite programi.

Rekomodifikacija (Recommodification): G. Esping An-dersen (G. Esping Andersen) vo svojata tipologija na za-padnite socijalni dràvi, go analizira konceptot nataka nare~ena dekomodifikacija, so cel da ukaè naisklu~uvaweto na del od op{testvenite dobra i uslugiod pazarot, i nivna distribucija me|u gra|anite vrz os-nova na nepazarni, socijalni kriteriumi. Vo izmi-natite nekolku dekadi se slu~uva obraten proces na

60

rekomodifikacija. Del od nekoga{ dekomodificiran-ite dobra i uslugi, povtorno se vra}aat na pazarot igra|anite moraat da gi kupat istite. Rekomodifikaci-jata e trend koj e vidliv vo reformite koi vo poslednovreme se sproveduvaat vo sistemite na socijalna sig-urnost, i toa osobeno vo sistemite na zdravstvenaza{tita i vo penziskite sistemi.

Redistribucija/preraspredelba (Redistribution): Koga ben-eficiite (pari, stoki, uslugi) ne im se dostapni na lu|etokoi gi zarabotile tie pari, odnosno koi go finansiraleproizvodstvoto na uslugi i stoki, tuku na drugi kakoposledica na transfer. Izvori na redistribuiraniresursi se: odano~uvawe, donacii i pla}awe na osigu-ritelni premii. Po pat na redistribucija na pari, stoki iuslugi se sozdavaat odnosi me|u ~lenovite na op{testvoto,koi se poinakvi od odnosite koi se sozdavaat na pazarot.

Regresivno odano~uvawe (Regressive taxation): Tip nadano~na politika so koja im se nametnuvaat povisokidanoci na onie koi zarabotuvaat pomalku. Primer zaregresiven sistem e slu~ajot koga site vraboteni, neza-visno od nivnite prihodi, pla}aat ist nominalen iznosna pridonesi za socijalno osiguruvawe.

Relativna siroma{tija (Relative poverty): Siroma{tijakoja se definira vo odnos na minimalno pristoen iliminimalno prifatliv `ivoten standard vo odredenoop{testvo. Percepcijata za toa {to e pristojno i pri-fatlivo e razli~na i se razlikuva od op{testvo doop{testvo, iako mo`e da se razlikuva i vo ramkite naedno isto op{testvo vo razli~ni vremenski periodi.

61

Rezidualen model na blagosostojba (Residual welfare):Spored Titmusovata tipologija, toa e tip na blagosos-tojba koja im e nameneta isklu~ivo na siroma{nite.Rezidualniot model na blagosostojba e dominanten vozemjite od anglisko govorno podra~je. Vo ovoj model,blagosostojbata se identifikuva so mreàta na soci-jalna sigurnost, koja gi pokriva samo gra|anite koi nemoàt sami i bez pomo{ da gi zadovolat svoitepotrebi. Ovoj sistem moè da funkcionira vrz osnovai na selektivni i na univerzalni beneficii.

Prava (Right): Legalno ili moralno opravdano pravona poedinec ili na legalen entitet da prezeme, ili dase vozdrì od prezemawe odredena akcija vo odnos nadruga individua/individui, kako i pravno odr`livo imoralno opravdano o~ekuvawe vo pogled na primawe,odnosno neprimawe na odredeni stoki i uslugi. Posto-jat dva vida na prava: negativni prava (pravo da senapravi ne{to bez intervencija ili me{awe na drugilu|e) i pozitivni prava (prava koi gi obvrzuvaatdrugite lu|e da napravat ne{to so cel da pomognat).Nekoi prava im pripa|aat na site (prirodni ili~ovekovi prava), nekoi prava im pripa|aat na lu|etozatoa {to se gra|ani na odredena dràva ili ~lenovina politi~ka, ekonomska ili socijalna asocijacija(legalni prava), dodeka nekoi prava se bazirani vrzprincipot na prifa}awe na odredeni moralni prin-cipi (moralni prava). Vo socijalnata politika legit-imitetot na pravata obi~no proizleguva od dva izvora:potrebi i zaslugi.

62

Skandinavski socijalni reformi (Scandinavian social

reforms): Niza socijalni zakoni i programi vo Skandi-navskite zemji, kon krajot na 19 i po~etokot na 20 vek(pred sé vo Danska i vo [vedska), dovele do vospostavu-vawe na specifi~en tip na socijalna dràva, so uni-verzalisti~ki i vo golema mera egalitaristi~kikarakter. Ova zapo~nuva so Zakonot za penzii za siroma{nite,stari lu|e vo Danska vo 1891 godina, prodolùva sovoveduvaweto na narodni penzii vo [vedska vo 1913 go-dina, kako i so socijaldemokratskite reformi me|udvete svetski vojni, a osobeno po Vtorata svetska vojna.Osnovni odbele`ja na skandinavskiot model na soci-jalna sigurnost se: da se osiguraat site gra|ani od sitepogolemi socijalni rizici; finansirawe na socijal-nite beneficii od danoci; aktivna politika navklu~uvawe na pazarot na rabotna sila; obezbeduvawena seopfaten zbir na socijalni uslugi za site gra|ani,so poseben akcent na decata i semejstvata.

Sezonski rabotnik (Seasonal worker): Rabotnik koj odzemjata vo koja voobi~aeno prestojuva, privremeno mi-grira vo druga zemja so cel da najde vrabotuvawe za pe-riod pokratok od edna godina, a po zavr{uvaweto navrabotuvaweto se vra}a vo svojata zemja. Vo principdolìnata na vakvoto vrabotuvawe ne e pogolema od 9meseci.

Sistem na sekundarna preraspredelba (Secondary sys-

tem of redistribution): Intervencija na dràvata vo pri-marniot sistem na preraspredelba na prihodot, pr.preku odano~uvawe i redistribucija do onie koi

63

polo{o pominale pri primarnata raspredelba(li~nosti so niski ili bez prihodi).

Samovrabotuvawe (Self-employment): Oblik na vrabo-tuvawe vo koj rabotnikot ne e vraboten od nekogo,odnosno ne e vo klasi~en vraboten status, tuku zarabo-tuva so proizvodstvo ili proda`ba na odredeni stoki,ili preku pruàwe odredeni uslugi i toa kako neza-visen ekonomski subjekt. Kategorijata nasamovraboteni opfa}a pove}e kategorii, i toa: pret-priema~i, zanaet~ii, honorarni rabotnici, samostojnizemjodelci, lu|e vraboteni vo neformalnata ekonomijaitn.

Socijalna administracija (Social administration): Po-drazbira: a) akademsko podra~je koe se zanimava soprou~uvawe na socijalnata politika i b) prakti~ni as-pekti na organizacija, upravuvawe so soodvetni insti-tucii, kako i metodi i proceduri za obezbeduvawe nasocijalni uslugi i beneficii.

Socijalna pomo{ (Social assistance): Propisi, merki,programi i uslugi koi gi pruà dràvata preku insti-tucii ili individui, a so cel da im se pomogne na poed-inci, semejstva ili kategorii na lu|e koi nemaatpristap do drugi izvori na prihod i /ili do uslugi koiobezbeduvaat pristoen ìvot i u~estvo vo kulturnioti socijalen ìvot na zaednicata. Terminot socijalnapomo{ obi~no se odnesuva na nekontributivni sis-temi i programi (koi se ostvaruvaat bez pla}awe napridonesi).

64

Socijalen kapital (Social capital): Elementi naop{testvena organizacija, kako: fondacii, asocijacii,zaedni~ki normi i vrednosti, socijalni mreì itn.,koi moàt da go unapredat op{testvoto preku koor-dinirani aktivnosti. Moè da se kaè deka socijal-niot kapital se sostoi od:

a) normi i vrednosti;b) socijalna pomo{ i op{testveni mreì; v) koordinirani aktivnosti so odredenacel: proizvodstvo, distribucija i redistribu-cija na stoki i uslugi.

Povrzuva~kiot socijalen kapital (bonding social capital)isklu~uva, a premostuva~kiot socijalen kapital (bring-ing social capital) vklu~uva. Povrzuva~kiot socijalenkapital gi povrzuva lu|eto koi se sli~ni po pol,vozrast, etni~ko poteklo, socijalen status itn., dodekapremostuva~kiot socijalen kapital se odnesuva na so-cijalnite mreì koi gi povrzuvaat lu|eto koi se raz-likuvaat me|u sebe po odnos na gore navedenoto.

Socijalna grià (Social care): Pozdrazbira uslugi koise nameneti na odredeni zagrozeni i izdrùvani soci-jalni grupi (kako deca, stari lica, lica so fizi~ki ilimentalen hendikep itn). Vo nekoi zemji (Velika Bri-tanija) pari~nata pomo{ e odvoena od socijalnatagrià koja obezbeduva uslugi, soveti itn. Socijalnatagrià moè da bide institucionalna i von institu-cionalna. Postojat niza raspravi okolu ramnoteàtame|u institucionalna grià, semejna grià i griàobezbedena od strana na zaednicata, kako i za ulogatana profesionalcite i volonterite vo obezbeduvawesocijalna grià. Vo Velika Britanija namesto ter-

65

minot socijalna gri`a sé pove}e se upotrebuva ter-minot li~ni socijalni uslugi.

Socijalna kohezija (Social cohesion): Edno op{testvo sesmeta za socijalno kohezivno toga{ koga negovite~lenovi, bez ogled na razli~nata etni~ka, religiozna,geografska pripadnost, delat zaedni~ki vrednosti inormi, gi po~ituvaat identitetite na drugite i izrazu-vaweto na tie identiteti, i koga nema nepremostivirazliki vo pogled na bogatstvoto i ekonomskitemo`nosti.

Socijalno dogovarawe (Social contracting): Koga javenavtoritet (odgovoren za obezbeduvawe socijalnablagosostojba), koj raspolaga so buxet za obezbeduvawesocijalni uslugi i beneficii, sklu~uva dogovor soprivatni pravni lica za realizacija na vakvite uslugii beneficii za opredelen vremenski period, voodredeno geografsko podra~je. Socijalnoto dogo-varawe se poka`alo kako efikasen na~in za obezbedu-vawe socijalni uslugi.

Socijalen dijalog (Social dialogue): Se odnesuva na siteformi na pregovarawe, konsultacii i razmena na infor-macii me|u socijalnite partneri (bipartizam), kako ime|u socijalnite partneri od edna strana i vladini pred-stavnici od druga (tripartizam) i toa za pra{awa koi seod zaedni~ki interes a se odnesuvaat na ekonomskata i so-cijalnata politika. Vklu~uvaweto na pretstavnici nanevladiniot sektor vo procesot na donesuvawe odlukivodi do podobro javno razbirawe i pogolema javnapoddr{ka na merkite vo ekonomskata i socijalnata oblast.

66

Socijalna dimenzija (Social dimension): Od samite svoipo~etoci, EU ja prizna potrebata od obezbeduvaweodredena socijalna sigurnost na svoite gra|ani, kakoeden od aspektite za ekonomska integracija. Dogovorotod Rim (od 1958 god.) potpi{an od strana na prvite 6zemji ~lenki, ja prizna potrebata od socijalna dimen-zija, izjavuvaj}i: Celta na Komisijata }e bide da pro-movira tesna sorabotka me|u dr`avite ~lenki vooblasta na socijalnata politika, osobeno vo pogled navrabotuvaweto, trudovoto pravo i rabotnite odnosi,socijalnata sigurnost, socijalnata za{tita, za{titapri povreda na rabotno mesto i profesionalni zabolu-vawa, industriska higiena, sindikalni zakoni i kolek-tivno pregovarawe me|u rabotodavci i rabotnici. Voponatamo{niot razvoj na EU, ova na~elo e razrabotenovo kompleks na tvrdi i meki zakoni, koi gikonkretiziraat na~elata sodr`ani vo Dogovorot odRim.

Socijalen damping (Social dumping): Dampingot vooblasta na socijalnata sigurnost se odnesuva na poli-tikata na namaluvawe na javno finansirani transferii uslugi, so cel odgovornosta za finansirawe da se pre-frli na privatni organizacii ili individui. Drugataforma na socijalen damping se povrzuva so javniot pri-tisok da se namalat rabotnite tro{oci i da se namaliodgovornosta na rabotodavcite za nivnite vraboteni,ili na mo`nosta da se zaobikolat obvrskite koirabotodavcite gi imaat vo odnos na rabotnicite. Za-edni~ka definicija na obete formi e deka socijalniotdamping se odnesuva na rekomodifikacija na trudot.

67

Socijalni/ekonomski i politi~ki ~ovekovi prava (So-

cial/economic and political human rights): Politi~kite~ovekovi prava se sodr`ani vo pravnite dokumenti naObedinetite Nacii, kako: Konvencijata za prevencijai kaznuvawe na zlostorstva i genocid od 1948; Konven-cija za status za begalci od 1951; Konvencija zapoliti~ki prava na `enite od 1953; dokumentite naSovet na Evropa, kako Konvencijata za Za{tita na~ovekovite prava i elementarni slobodi, koja stapi nasila vo 1953 god., kako i dokumenti na ostanatime|unarodni organizacii. Op{to e prifateno dekapokraj osnovnite politi~ki prava, postojat ekonomskii socijalni osnovni ~ovekovi prava, na pr. pravoto naosnovna medicinska pomo{, pravo na sloboda priizborot na vrabotuvawe, pravo na soodvetennadomestok za rabota itn. Pravnite instrumenti naSovetot na Evropa, ILO (Me|unarodnata Organi-zacija na Trud); EU i drugite me|unarodni organizaciiisto taka se zalagaat za po~ituvawe na osnovniteekonomski i socijalni prava.

Socijalna ekonomija (Social economy): Zbir na idei ipraktiki bazirani vrz zaedni~ki interes na socijal-nite partneri, kako i na vzaemno priznavawe na vital-nite interesi. Svesta za zaedni~ki interes me|u na pr.rabotnicite i zemjodelcite ~esto pati vodi do formi-rawe institucii od tipot na rabotni~ki i zemjodelski{tedilnici, zadrugi, recipro~no bazirano osiguru-vawe, kako i vospostavuvawe na zedni~ki proda`nimesta nameneti za zemjodelci i sopstvenici na malipretprijatija.

68

Socijalno pretpriemni{tvo (Social enterprenership):Pretpriemni~ki aktivnosti vo sferata na socijal-niot razvoj i socijalnata politika, osobeno napodra~jeto na lokalnite zaednici. Dràvata ilokalnite avtoriteti moàt da go ohrabrat socijal-noto pretpriemni{tvo preku nudewe povolni uslovi igrantovi za razvoj na niza aktivnosti: obezbeduvawe us-lugi za stari lica, deca, socijalno isklu~eni indi-vidui itn. Preku vakvoto ohrabruvawe od strana nadràvnite i lokalnite avtoriteti, se pridonesuva zare{avawe na socijalnite problemi i za vklu~uvawe nadotoga{ socijalno isklu~enite lu|e vo op{testveniotìvot.

Socijalna isklu~enost (Social exclusion): Vo EU koncep-tot na socijalna isklu~enost se sfa}a kako nesposob-nost, ili nedostatok na èlba za vklu~uvawe, odnosnointegrirawe na odredeni kategorii na lu|e vo ekonom-skiot i socijalniot ìvot na zaednicata. Vakarazbran, konceptot na socijalna isklu~enost epo{irok od konceptot na siroma{tija, bidej}i pokrajsiroma{tijata ja vklu~uva i socijalnata i moralna de-privacija (gubitok), koja e posledica na nedostatokotna solidarnost me|u poedincite vo op{testvoto. Soci-jalnata isklu~enost e sprotiven koncept na socijal-nata kohezija.

Socijalni tro{oci (Social expenditures-spending): Vkup-nite tro{oci za sistemot na socijalna sigurnost vocelost, ili tro{ocite za poedine~en sistem (na pr.zdravstven ili penziski). Vakvite tro{oci ~estopatise izrazuvaat kako procent od bruto doma{niot

69

proizvod na zemjata. Socijalnite tro{oci moàt da sepodelat na: javni tro{oci (regulirani i finansiraniod strana na dràvata) i privatni tro{oci (tro{ociza privatno osiguruvawe ili privatno subpla}awe zaodredeni uslugi). U~estvoto na socijalnite tro{ocivo bruto doma{niot proizvod na zemjata, i osobenoodnosot me|u javnite i privatnite tro{oci go karak-terizira socijalniot sistem na edna zemja.

Socijalno domuvawe (Social housing): Vo potesna smislana zborot, politikata na socijalno domuvawe se sostoiod izgradba na specifi~no dizajnirani domovi, obi~noso relativno nizok standard i nameneti za opredelenisocijalni grupi. Socijalnite stanovi se delat vrz os-nova na proverka na prihodot i imotot na semejstvoto.Vo po{iroka smisla na zborot, pod politika na soci-jalno domuvawe se podrazbiraat niza subvencii idano~ni olesnuvawa koi od strana na dràvata im sedavaat na odredeni socijalni grupi, so cel da se ispol-nat nivnite stanbeni potrebi.

Socijalno vklu~uvawe (Social inclusion): Opfa}a zbirna merki i programi koi imaat za cel da gi integriraatsocijalno isklu~enite grupi ili poedinci voop{testvoto. Voobi~aeno vakvite programi kombini-raat ekonomski i socijalni merki. Eden od na~inite zasocijalno vklu~uvawe e: dobivaweto poddr{ka vosmisla na prihod da se uslovi so u~estvo napoedinecot/grupata vo procesite na socijalnovklu~uvawe. Vo Francija, taka nare~enite dogovori zasocijalno vklu~uvawe, se potpi{uvaat me|u poedinciod celnata grupa i pretstavnik na dràvnata (lokalna)

70

administracija, so cel da se zgolemi ~uvstvoto zaodgovornost kaj individuite za nivnata socijalnavklu~enost.

Socijalno osiguruvawe (Social insurance): Sekoj sistem,dobrovolen ili zadolìtelen, menaxiran od strana nadràvata, akcionerski organizacii, ili treti strani,vo koj se pla}aat pridonesi ili osiguritelni premiiso cel da se za{titi poedinecot i negovoto semejstvood opredeleni rizici, ili da se namalat efektite odmaterijalizacija na takvite rizici. Tipi~ni rizicikoi gi pokriva socijalnoto osiguruvawe se: gubeweprihod kako rezultat na nevrabotenost; nesposobnostza rabota; starost; zdravstveno osiguruvawe.

Socijalni investicii (Social investments): Nov pristapkon ulogata i zna~eweto na socijalnite transferi ivloùvaweto vo ~ove~ki kapital, kade so aktivna soci-jalna politika, osobeno vo obrazovanieto i pro-gramite za vrabotuvawe se pridonesuva za odr`livstopanski razvoj. Vakvite socijalni programi pridone-suvaat za razvoj na stopanskiot sektor preku pottiknu-vawe razvoj na mali pretprijatija. Ednovremeno gopottiknuvaat ekonomskiot progres na zemjata prekuvklu~uvawe na neaktivni poedinci vo komercijalni iproizvodstveni aktivnosti.

Socijalna pravda (Social justice): Se odnesuva nana~inot na koj resursite i mo`nostite se raspredelu-vaat me|u poedincite i socijalnite grupi. Osnovnikriteriumi na socijalnata pravda se: zakon, zaslugi ipotrebi. Percepcijata za toa {to e socijalna pravda

71

moè da se razlikuva od op{testvo do op{testvo, kakoi me|u razli~ni grupi lu|e vo edno isto op{testvo.

Socijalni tro{oci na trudot (Social labour costs):Tro{ocite na trud moàt da se podelat vo dve kate-gorii. Prvata kategorija ja so~inuvaat tro{ocite zaplatite i nadomestocite na vrabotenite, a vtorata kat-egorija ja so~inuvaat danocite i pridonesite za pokri-vawe na socijalnite rizici. Vtorata kategorijatro{oci, u{te se narekuvaat i socijalni tro{oci natrud i voobi~aeno se povisoki vo zemjite koi imaatsistem na socijalno osiguruvawe, otkolku vo zemjitekade socijalnata sigurnost prete`no se finansirapreku pla}awe danoci. Vo procesot na globalizacija,zgolemenata me|unarodna konkurencija sé pove}e nas-tojuva da gi namali socijalnite tro{oci na trud.Me|unarodniot kapital ima intencija da se seli vozemji so niski tro{oci na trud, {to voedno sozdavapritisok na vladite da gi namalat vakvite tro{oci ivo sopstvenite zemji, so cel da ja odràt ekonomskataaktivnost.

Socijalna pazarna ekonomija (Social market economy):Terminot Socijalna pazarna ekonomija, prv pat se po-javuva vo Sojuzna Republika Germanija, kon krajot na40-te godini na 20 vek, vo demohristijanskite krugovi.Terminot se koristi za da se napravi razlika me|u Za-padnogermanskiot pluralisti~ki model od edna i so-cijalisti~kite modeli od druga strana, kako i da sepotcrta razlikata so ostanatite zapadni socijalnimodeli. Ovoj model podrazbira dràvna intervencijana pazarot na trud i redistribucija na prihodot. Vo so-

72

cijalnata pazarna ekonomija, pazarot zaedno so privat-nata inicijativa igra glavna uloga. Se potencira so-cijalnata odgovornost na stopanstvoto, no isubsidijarnata uloga na dràvata, koja intervenira vosocijalnite pra{awa so cel da gi ispravi negativniteposledici od slu~uvawata na pazarot.

Socijalni partneri (Social partners): Organizacija narabotnici i rabotodavci koi me|usebno se dogovaraat iodlu~uvaat za niza ekonomski i socijalni pra{awapovrzani so rabotnite odnosi i pravata na rabotnicitena nivnite rabotni mesta. ̂ esto pati socijalnite part-neri, zaedno so vladini pretstavnici sklu~uvaat kolek-tivni dogovori koi se odnesuvaat na site ekonomski isocijalni pra{awa bitni za rabotnicite.

Socijalna politika (Social policy, welfare policy):Akademska disciplina i prakti~na dejnost. Gi opfa}aonie dràvni aktivnosti so koi se regulirapruàweto na nadomestoci i uslugi na poedinci i se-mejstva koi se vo nepovolna ìvotna situacija. Glav-nata cel na socijalnata politika e da se ispolnatosnovnite potrebi na gra|anite, da im se ovozmoì dago podobrat soptveniot i ìvotot na svoite deca, i daim se pruì poddr{ka na onie koi ne se vo mo`nost dase griàt sami za sebe. Osnovni elementi na socijal-nata politika se: socijalno osiguruvawe, socijalnapomo{, zdravstvena za{tita i socijalni uslugi. Vopo{iroka smisla na zborot, ovoj termin isto takavklu~uva i obrazovna i stanbena politika, politika navrabotuvawe, kako i obezbeduvawe na neophodniresursi.

73

Socijalen problem (Social problem): Za da ne{to stanesocijalen problem, treba da zasegnuva pove}e ~lenovina op{testvoto, i da bide javno priznato kako problem(od strana na eksperti, ili od strana na op{tatajavnost). Socijalniot problem pretstavuva zakana zaodredeni op{testveni normi, {to ja nametnuva inu`nosta od negovo re{avawe (socijalna interven-cija). Momentalni socijalni problemi vo Evropa se:siroma{tija, kriminal, konzumirawe na drogi i alko-hol, zlostavuvawe na deca, nevrabotenost, uli~nonasilstvo, nedovolna socijalna i ekonomska inte-gracija na imigranti itn.

Socijalna za{tita (Social protection): Gi opfa}a sitezakoni, merki i praksi, so koi poedincite se {titat,ili se nastojuva da se ublaàt posledicite od glavniteìvotni rizici, kako {to se: (dolga) bolest ilipovreda, a so samoto toa i zgolemeni finansiskirizici (zgolemeni tro{oci za le~ewe i gubewe na pri-hodi), invaliditet, gubewe rabota, prirodni nepogodi,vojni itn. Socijalnata za{tita ima pet komponenti:politiki na pazarot na rabotna sila i programinameneti za polesno vrabotuvawe; programi za soci-jalno osiguruvawe, nameneti za ublaùvawe na rizicipovrzani so nevrabotenost, zdravje, invaliditet,povreda na rabotno mesto i starost; socijalna pomo{ iprogrami na socijalni uslugi nameneti za najranlivitekategorii na lu|e koi nemaat drugi izvori na adek-vatna poddr{ka i pomo{; mikro i lokalni programikoi se nameneti na ranlivi poedinci i grupi naop{tinsko nivo; za{tita na decata, so cel da se os-igura nivniot zdrav i produktiven razvoj.

74

Socijalna odgovornost na korporativniot sektor (So-

cial responsibility of the corporate sector): Odgovornostakoja korporativniot sektor ja ima vo odnos na svoitevraboteni, sopstvenici, menaxerski strukturi,potro{uva~i i nabavuva~i, akcioneri i prirodnotoopkruùvawe. Vo SAD za terminot socijalna odgov-ornost na korporativniot sektor obi~no se koristiizrazot korporaciska etika.

Socijalni prava (Social rights, welfare rights): Zbir naprava, izvedeni od univerzalnite civilni i politi~kiprava. Socijalnite prava treba da im ovozmoàt napoedincite dostoinstven ìvot, odnosno treba da imovozmoàt na lu|eto pristap do resursite neophodniza pristoen ìvot. Postoi razlika me|u takanare~enite tvrdi socijalni prava (prava koi pripa|aatna sistemot na socijalno osiguruvawe), koi se jasnoformulirani i za{titeni so zakon, i taka nare~enitemeki socijalni prava, koi se vo golema merka arbi-trarni i zavisat od politi~kite i ekonomskite sosto-jbi. Tokmu zatoa obemot na socijalni prava e razli~envo razli~ni zemji.

Socijalen rizik (Social risk): Rizik od slu~uvawe nanastan ili sostojba, koja moè dramati~no da vlijae nastandardot na ìvot na poedinecot ili na negovoto se-mejstvo, kako i na negovata/nivnata sposobnost vo pot-polnost da u~estvuvaat vo socijalniot i kulturniotìvot na zaednicata.

Socijalna sigurnosna mreà (Social safety net): Vopotesna smisla na zborot, terminot socijalna sig-

urnosna mreà, ja opfa}a visinata na prihod koja bitrebala da bide minimalen iznos koj treba da go do-biva sekoj ~len na op{testvoto (nivo na op{ta soci-jalna pomo{). Vo naj{iroka smisla na zborot, ovojtermin gi pokriva site transferi od sistemot na so-cijalna sigurnost. Vo zemjite od tranzicija ~esto se ko-risti za ozna~uvawe itni merki doneseni so celreformirawe na socijalniot sistem. Postojat dva tipana sigurnosni mreì: primarna (first-tier) mreà isekundarna (second-tier) mreà. Primarnata mreà givklu~uva beneficiite od socijalnoto osiguruvawe(penzii, nadomestoci vo slu~aj na nevrabotenost itn),univerzalni nadomestoci (de~ji dodatoci) i odredenipotro{uva~ki subvencii. Sekundarnata mreà jaso~unuvaat: socijalnata pomo{ i nadomestocite zaprekvalifikacija i profesionalno usovr{uvawe.

Socijalni sektori (Social sectors): Grupen izraz zapolitiki i programi od sferata na socijalnata inter-vencija, i toa vo odnos na vrabotuvawe inevrabotenost, obrazovanie i trening, zdravstvenaza{tita, stanbeni politiki i socijalna grià.

Socijalna sigurnost (Social security): Ovoj termin moèda se koristi kako ekvivalent za terminot socijalnaza{tita, i gi opfa}a site merki i programi za za{titana poedinecot, socijalnite grupi i kategorii odgolemi ìvotni rizici, odnosno za ublaùvawe naposledicite od vakvite rizici. Terminot isto takamoè da se koristi kako sprotiven na socijalnatapomo{, i toga{ se odnesuva na site kontributivni sis-temi, programi itn. koi go {titat poedinecot od nega-

75

tivnite efekti na specifi~nite socijalni rizici,kako {to se: nevrabotenost, starost, invaliditet itn.Ednovremeno ovoj termin moè da se koristi i kako ek-vivalent na terminot socijalno osiguruvawe.

Socijalni uslugi (Social services): Uslugi obezbedeni odstrana na agencii i institucii (vladini i nevladini),so cel zadovoluvawe na odredeni li~ni i socijalnipotrebi na korisnicite, kako deca, semejstva, starilu|e, lica so hendikep itn. Socijalnite uslugi moàtda se pruàat vo domovite na korisnicite, ili vo in-stituciite vo koi tie se smesteni.

Socijalni transferi (Social transfers): Vidi pari~ninadomestoci.

Socijalna blagosostojba (Social welfare): Vo SAD socijal-nata blagosostojba obi~no ozna~uva finansiska pomo{nameneta od strana/ili vo ime na Vladata, za lu|eto na koiim e potrebna. Vo Evropa socijalna blagosostojba se odne-suva na situacii vo koi poedinci, grupi ili kategorii nalu|e moàt soodvetno da funkcioniraat kako ~lenovi naop{testvoto koga se zadovoleni nivnite urgentni mater-ijalni potrebi, i koga ne se diskriminirani.

Nadomestoci na socijalna blagosostojba (Social welfare

benefits): Zbir na nadomestoci koi bi trebalo da garan-tiraat minimalno prifatliv standard na ìvot, ilipreìvuvawe na lu|eto koi ne moàt da gi zadovolatsvoite osnovni ìvotni potrebi. Ovie nadomestociobi~no se finansirani preku odano~uvawe i odobrenivrz osnova na proverka na prihod.

76

Socijalna rabota (Social work): Dejnost koja ima za celda ja unapredi integracijata vo op{testvoto, da jazgolemi me|usebnata adaptacija na poedincite, seme-jstvata, socijalnite grupi i socijalnata sredina. Celtana socijalnata rabota e da go za~uva dostoinstvoto napoedinecot, da gi razvie sposobnostite na poedinecot,da gi podobri inter-personalnite odnosi i da gi re{isocijalnite problemi. Socijalnata rabota e prete`noorientirana kon socijalno ranlivite grupi i poed-inci. Preku nea se aktiviraat resursite na socijal-nata zaednica, kako i sposobnosta za nadminuvawe nasocijalnite problemi.

Solidarizam (Solidarism): Socijalen koncept kade{iroko e rasprostraneta obvrskata za vzaemno poma-gawe me|u gra|anite, so cel da im se ovozmo`i specijal-izirana pomo{ na onie ~lenovi na op{testvoto koi sesoo~uvaat so te{kotii za ~ie nadminuvawe e potrebnaekpertska pomo{. Solidarizmot e vsu{nost human-isti~ki ideal baziran na kolektivna odgovornost nasite ~lenovi na op{testvoto. Solidarizmot e pro-moviran od strana na filozofi i sociolozi kakoL.Bourgeois, L.Duguit, E.Durkheim i drugi. Tie go koncepi-raat solidarizmot kako tret pravec vo razvojot naop{testvoto, pome|u liberalniot individualizam ikolektivniot socijalizam.

Solidarnost (Solidarity): Vzaemna odgovornost koja~lenovite na op{testvenite grupi ja ~uvstvuvaat edniza drugi. Temel na solidarnosta se vzaemnite obvrskina gra|anite koi svoe ispolnuvawe nao|aat vo na~elotona reciprocitet. Reciprocitet postoi toga{ koga

77

lu|eto davaat isto onolku kolku {to primaat. Sepaknaj~esto ne postoi instant reciprocitet, tuku lu|etodavaat ne{to, zatoa {to ne{to primile vo minatoto,ili o~ekuvaat da primat ne{to vo idnina. Ne e lesnoda se razlikuva solidarnosta od altruizmot. Osnoveneti~ki problem na solidarnosta e faktot deka ~estopati e ekskluzivna, t.e ograni~ena na odredenaop{testvena grupa.

Akcioneri (Stakeholders): Individui, grupi, insti-tucii i organizacii koi u~estvuvaat vo imple-mentacija na programa, zemaat u~estvo, dobivaatnadomest ili na bilo koj drug na~in se zasegnati so de-jstvuvaweto na odredena institucija. Akcioneri voprogramite na socijalna politika se: gra|ani-volon-teri, korisnici, nevladini organizacii, lokalnivlasti, stopanstvo, javni ustanovi, vladata, mediumi,eksperti, crkvi itn.

Dràven paternalizam (State paternalism): Paternal-isti~kata dràva prezema merki za re{avawe naekonomski i socijalni problemi, bez prethodno in-formirawe, konsultirawe, ili involvirawe na oniekoi se zasegnati od takvite problemi. So toa sespre~uva inicijativata i aktivnostite na gra|anite iinstitucionalnite faktori vo op{testvoto. Silna pa-ternalisti~ka dràva postoela vo periodot na takanare~eniot prosvetlen apsolutizam, vo Germanija, vo19 vek, koga avtoritarnata dràva pod rakovodstvo naBizmark voveduva niza socijalni reformi.

78

Stigma (Stigma): ûvstvo na sram i odbeleànost nali~nost koja svoite prihodi gi dobiva prekunadomestoci koi zavisat od proverka na prihod ilinadomestoci koi zavisat od proverka na sredstva, a nepo pat na plata ili nadomestok za socijalno osiguru-vawe. Stigmata ~estopati e posledica na administra-tivnite proceduri za dobivawe dràvna pomo{, i vodido namaleno koristewe na vakvite nadomestoci.

Subjektivna siroma{tija (Subjective poverty): Dokolkulu|eto imaat subjektivno ~uvstvo deka se li{eni odresursite koi bi trebalo da im bidat dostapni, pritoasporeduvaj}i ja svojata sopstvena sostojba so taa na so-cijalnoto opkruùvawe, toga{ tie patat od takanare~ena subjektivna siroma{tija. Gra|anite go ocenu-vaat minimalnoto nivo na prihod, neophodno za da sepreìvee, a nivnata percepcija za materijalnitepotrebi moè da ne korespondira so taa na ekspertite.Mnogu avtori imaat kriti~ki pristap vo odnos na sub-jektivnata siroma{tija, smetaj}i deka da se bidesiroma{en ne zavisi od subjektivnoto mislewe nalu|eto, tuku od faktot kako tie navistina ìveat.

Subsidijarnost (Subsidiarity): Subsidijarnosta e prin-cip spored koj problemite treba da gi re{ava na-jniskiot kompetenten avtoritet. Ovoj princip esodràn vo nekolku Ustavi vo svetot, kako i vo 10Amandman od Ustavot na SAD. Spored ova na~elo koe seprimenuva i od strana na EU, Evropskata Unija moè dadejstvuva (propi{uva zakoni) samo toga{ koga zemjite~lenki }e se soglasat deka legislativnite merki naodredeni zemji se nedovolno efikasni. Principot na

79

subsidijarnost e eksplicitno usvoen 1992 god., so Dogov-orot od Mastriht, e sodràn e vo novata Spogodba zavospostavuvawe Evropski Ustav. Na lokalno nivo sub-sidijarnosta e klu~en element na Evropskata Povelbaza lokalna samouprava, zna~aen instrument na Sovetotna Evropa promovirana vo 1958 godina.

Subvencii (Subsidies): Direktni ili indirektnipla}awa, dano~ni koncesii koi vladata im gi dava naprivatnite kompanii, doma}instva ili na individuiso cel da se promoviraat politi~ki celi kako javnodobro. Subvenciite moè da se odnesuvaat na odredeniproizvodi ili uslugi (transport, hrana, op{tinski us-lugi itn). Celta na obezbeduvawe subvencii e da seublaì neednakvosta vo distribucija na prihodite,ili da se namalat negativnite posledici od dejstvu-vaweto na pazarot i na nepre~enata konkurencija. Vodrugi slu~ai moè da ima za cel da promovira: na pr.za{tita na prirodnata sredina kako javna i op{ta cel.Subvenciite moè da imaat razli~ni formi: direktnipla}awa vo pari ili vo natura, obezbeduvawe stoki iuslugi po ceni koi se poniski od onie na pazarot,obezbeduvawe na dano~ni povolnosti i drugi finan-siski pottici.

Dopolnitelna stanbena politika (Supplementary hous-

ing policy): Isklu~itelno ili ad hok me{awe nadràvata na stanbeniot pazar. Vakvite vladini naporiobi~no se naso~eni kon ispolnuvawe odredeni,~estopati privremeni potrebi na odredeniop{testveni grupacii za re{avawe na specifi~nistanbeni problemi.

80

Stapka na pre`ivuvawe (Survival rate): Procent na pa-cienti koi pre`iveale vo opredelen vremeski period,po odredena dijagnoza ili specifi~en medicinskitretman. Ovaa informacija se koristi kako indikatorza kvalitetot na zdravstvenata za{tita i efektivnost.

Semejni penzii (Survivors pension): Penzija koja ja pri-maat ~lenovi na potesnoto semejstvoto na po~inatiotosigurenik (soprug/sopruga ili deca).

Odr`liv razvoj (Sustainable development): Stopanskirazvoj, koj gi zadovoluva potrebite na op{testvoto iostvaruva blagosostojba na kratok, sreden i dolg rok.Se bazira na pretpostavkata deka treba da se zadovolatpotrebite na op{testvoto, bez da se zagrozat perspek-tivite na idnite generacii. Toa bi zna~elo sozdavawena uslovi za dolgotraen stopanski razvoj i za~uvuvawena prirodnata sredina.

Stapka na koristewe nadomestoci (Take-up rate of a

benefit): Odnosot na lu|e koi primaat odredennadomestok i brojot na lu|e koi imaat potencijalnopravo na nadomestok.

Naso~uvawe (Targeting): Zna~i naso~uvawe na ben-eficiite kon odredeni grupi ili individui.Naso~uvaweto vklu~uva horizontalna efikasnost:sposobnost na sistemot da obezbedi soodvetnapoddr{ka na site individui koi imaat potreba ododredeni nadomestoci, i vertikalna efikasnost:sposobnost na sistemot da gi isklu~i grupite i indi-viduite koi nemaat potreba od primawe nadomestoci.

81

Rabota nadvor od rabotnoto mesto (Telework, homework,

telecommuting): Platena rabota koja se odviva nadvorod rabotnata organizacija vo koja raboti vraboteniot.Vakvata rabota obi~no se pla}a soglasno vlo`eniottrud. Dokolku vraboteniot/vrabotenata raboti od svo-jot dom, toga{ se narekuva doma{na rabota (homework).Dokolku e povrzan/povrzana so organizacijata po patna kompjuter vo toj slu~aj stanuva zbor za telerabota(telecommuting).

Privremeno vrabotuvawe (Temporary employment):Forma na vrabotuvawe eksplicitno definirana kakoprivremeno, kratkotrajno, so prekini ili povremeno.

Teritorijalna pravda (Territorial justice): Pojava kogastokite i uslugite se distribuiraat me|u geografskiregioni, vo soglasnost so potrebite na tie regioni.

Tret sektor (Third sector): Treta oblast na aktivnostvo op{testvoto, na neplaten, volonterski trud, pokrajaktivnostite na dr`avata i na komercijalniot biznis.Terminot za prv pat bil iskoristen od strana na DejvidRokfeler (David Rockefeller), poznat filantrop i pret-priema~ na po~etokot na 1970 godina. Olasnuva~kidano~en status im bil dodelen na organizacii od takanare~eniot tret sektor.

Vrzana socijalna pomo{ (Tied social assistance): Tip nasocijalna pomo{ koja obezbeduva pristap dospecifi~ni dobra i uslugi (plateni vo gotovo ili vonatura). Vakvata socijalna pomo{ e obi~no garanti-rana na poedinci koi nemaat pravo na drugi

82

nadomestoci, ili na poedinci koi se ve}e korisnici naop{ta ili kategori~na pomo{. Stanbenitenadomestoci pretstavuvaat najzna~ajna forma navrzana socijalna pomo{. Drugi primeri za vrzana so-cijalna pomo{ se i pravoto na nadomestok nazdravstveni ili pogrebni tro{oci itn.

Stapka na fertilitet (Total fertility rate): Prose~enbroj na deca koi `enite gi ra|aat za vreme na celiotfertilen period od nivnite `ivoti (me|u vozrast od15 i 49 godini).

Niska klasa (Underclass): Socijalnite grupi koi sporednivnite profesionalni karakteristiki i visinata naprihodi, se nao|aat na dnoto na op{testveniot sistemna socijalna klasifikacija ja predstavuvaat takanare~enata niska klasa na op{testvoto. Vo modernaEvropa niskata klasa e sostavena naj~esto od ilegalnimigranti koi gi obavuvaat najslabo platenite,najne~isti i najnesigurni raboti vo op{testvoto, kakoi zavisnici od droga koi ~esto se skloni konizvr{uvawe krivi~ni dela. Vakviot sloj na lu|e vomoderna Evropa obi~no ne e za{titen so {emite za so-cijalna pomo{ i socijalno osiguruvawe.

Nadomestoci vo slu~aj na nevrabotenost (Unemploy-

ment benefit): Nadomestoci vo pari koi im se davaat napoedinci koi ja izgubile rabotata. Razli~ni zemjiimaat razli~ni kriteriumi za dodeluvawe nadomestokvo slu~aj na nevrabotenost. Obi~no li~nosta mora dabide legalno vrabotena izvesen vremenski period predda ja izgubi rabotata, mora da se registrirani od

83

strana na Kancelarijata za vrabotuvawe, aktivno da sevo potraga po nova rabota, da se volni da ja prifatatsekoja (povolna) ponuda za rabota i da u~estvuvaat votrening ili prekvalifikacija dokolku im se ponudeni.

Stapka na nevrabotenost (Unemployment rate): Broj nanevraboteni poedinci, sporeden so brojot na vrabotenilica vo op{testvoto (rabotna sila). Brojot nanevraboteni varira, vo zavisnost od definicijata zanevrabotenost.

Zamka na nevrabotenost (Unemployment trap):Situacija vo koja kako rezultat na socijalnitedava~ki, materijalnata polo`ba na poedinecot epodobra, ednakva ili samo malku polo{a koga enevraboten, otkolku koga e vraboten. Zatoa poedincitese re{avaat da ostanat nevraboteni, namesto da prifa-tat slabo platena rabota.

Nevrabotenost (Unemployment): Situacija vo kojali~nosta e sposobna i `elna da raboti, no ne mo`e danajde rabota iako e vo aktivna potraga po istata.Nevrabotenosta so sebe nosi i niza socijalni rizici,vo prv red siroma{tija, no i rizik da se bide isklu~enod op{testvoto, kako i mo`nost od razvivawe psi-holo{ki i zdravstveni problemi.

Univerzalni nadomestoci (Universal benefits): Ben-eficii koi se bazirani edinstveno na kriteriumot napripa|awe na odredena op{testvena grupa, ili posedu-vawe odredeni karakteristiki, bez razlika na pri-hodot na poedinecot.

84

Univerzalni provizii (Universal provisions): Vidi uni-verzalni beneficii.

Vonbra~na zaednica (Unmarried cohabitation): Doma}in-stvo sostaveno od ma` i èna, (vo nekoi slu~ai i deca),koe ne e formalizirano so brak. Vo zavisnost od leg-islativata na zemjata vo koja ìvee ova doma}instvo,nivniot vonbra~en status moè da ima pomalku ilipove}e seriozni posledici, posebno koga stanuva zborza decata i imotot vo slu~aj da po~ine eden od partner-ite.

Neplatena rabota (Unpaid/unremunerated work): Rabotaza koja poedinecot ne dobiva plata ili pari~ennadomestok. Aktivnostite vo doma}instvoto naj~estose neplateni, kako i rabotata na ~lenovi na seme-jstvoto vo semeen biznis ili vo semejna firma.

Uskladuvawe na nadomestoci (Uprating): Proces vo kojvisinata na nadomestoci se prilagoduva so porastot naplatite ili cenite. Ova uskladuvawe naj~esto seslu~uva edna{ godi{no, a vo slu~aj na inflacija ipo~esto.

Vertikalna preraspredelba (Vertical redistribution):Preraspredelba na prihodot i socijalnite beneficii,po~nuvaj}i od pobogatite kategorii na gra|ani iprodolùvaj}i kon posiroma{nite. Sistemite na so-cijalno osiguruvawe (na pr. penziskiot sistem) ~estopati primenuvaat vertikalna preraspredelba doizvesen stepen.

85

Volonterstvo (Volunteering): Neplatena aktivnost kojaja izvr{uva poedinecot soglasno sopstvenata volja, a~ija cel e naj~esto da im se pomogne na drugite. Volon-terskata rabota moè da bide formalna (toga{ koga seizvr{uva preku nevladina organizacija) ili nefor-malna.

Ranlivi grupi (Vulnerable groups): Grupi na lu|e so ev-identna potreba od socijalna sigurnost ili socijalnapomo{. Vo re~isi site op{testva odredeni socijalnigrupi se socijalno zagrozeni i ranlivi (postari lu|e,rasni ili etni~ki malcinstva, begalci, barateli naazil, lica so pre~ki vo razvojot, porane{nizatvorenici, dolgo vreme nevraboteni individui itn.).Op{testva pogodeni od kriza, predizvikana od vojna,ekonomska tranzicija, prirodna katastrofa itn. imaatgolem broj na ranlivi kategorii na lu|e.

Socijalen turizam (Welfare, social tourism): Praksa nasiroma{nite ili socijalno isklu~eni poedinci koi seobiduvaat da go smenat svoeto mesto na ̀ iveewe, so celda dobijat pristap do (povisoki ili poredovni) soci-jalni beneficii. Socijalniot turizam moè da bidepovrzan so migracijata me|u dràvite (na pr. EU) iligeografski podra~ja vo ramkite na edna ista dràva.

Socijalen kapitalizam (welfare capitalism): Ekonomskii politi~ki sistem kade pazarnata ekonomija e dopol-neta so ekstenzivni socijalni programi. Socijalniotkapitalizam se obiduva da realizira stepen na ed-nakvost na prihodi, i da garantira minimum ìvotenstandard na site svoi gra|ani.

86

Socijalna izdrùvanost (Welfare dependency): Vidikultura na izdrùvanost.

Poddr{ka vo zamena za rabota (Welfare for work): Vidirabotni programi.

Kombiniran model na socijalna politika (Welfare

mix): Podrazbira diversifikacija na sektori i indi-vidui involvirani vo socijalnata politika. Kombini-raniot model na socijalna politika se izrazuva prekutaka nare~en socijalen triagolnik, vo koj sistemot nasocijalna politika se prikaùva kako rezultat na de-jstvuvawe na tri sektori: vladin sektor, privatenprofiten sektor i neprofiten sektor. So sli~nozna~ewe se upotrebuva i poimot na socijalen plural-izam (welfare pluralism).

Modeli/reìmi na socijalna politika (Welfare mod-

els/regimes): Za odredeni dràvi ili grupi na dràvikarakteristi~ni se odredeni tipovi na socijalni sis-temi. Razli~nite tipovi na socijalni sistemi se bazi-raat na razli~ni tradicii na industriski i drugisocijalni odnosi i imaat specifi~na institucionalnastruktura na socijalni nadomestoci. Modelite na so-cijalna politika se razlikuvaat po stepenot na deko-modifikacija, kupovnata mo} i selektivnosta nanadomestoci. Sekoj model vklu~uva specifi~nire{enija za problemot na nevrabotenost i indus-triskite odnosi. Najvlijatelna tipologija na soci-jalni dràvi e razviena od strana na G.Esping-Andersen (G.Esping-Andersen) koj pravi razlikame|u socijaldemokratski ili skandinavski, liberalen

87

ili anglosaksonski i korporativen ili kontinen-talno-evropski model. êtvrtiot tip, taka nare~en Ju-goisto~no Evropski model isto taka se spomenuva voliteraturata.

Socijalen pluralizam (Welfare pluralism): Vidi kom-biniran model na socijalna politika.

Socijalna dràva (Welfare state): Dràva koja prezimaodgovornost za osnovnata materijalna blagosostojba isigurnost na svoite gra|ani. Socijalnata dràva gi{titi svoite gra|ani od najzna~ajnite rizici, kako:starost, siroma{tija, invaliditet, nesre}a na rabotnomesto, nevrabotenost i bolest. Prviot oblik na soci-jalna dràva se pojavuva vo Germanija kon krajot na 19vek, vo oblik na nacionalen sistem na socijalno osig-uruvawe. Sepak podemot na socijalnata dràva e vrzanza prvite tri dekadi po vtorata svetska vojna. Postojatrazli~ni tipovi na socijalna dràva. Pove}eto zemjiod Zapadna Evropa se séopfatni socijalni dràvi, do-deka od ostanatite ekonomski razvieni zemji se is-taknuvaat SAD i Japonija kako razvieni socijalnisistemi.

Povreda na rabotno mesto (Work injury/employment in-

jury): Sekoja povreda ili bolest koja se pojavila kakorezultat na rabotewe vo opasni ili nezdravi uslovi, ikoja predizvikuva postojani ili privremeni posledicipo zdravjeto i sposobnosta za rabota narabotnikot/rabotni~kata. Povredata na rabotno mestoi profesionalnoto zaboluvawe se rizici koi naj~estose pokrieni so socijalnoto osiguruvawe.

88

Rabotna fleksibilnost (Work/job flexibility): Rabotenodnos kade opisot na rabota, traeweto na vrabotu-vaweto i platata moè da variraat vo zavisnost od mo-mentalnite barawa na rabotodavecot. Celta narabotnata fleksibilnost e da im ovozmoì na kom-paniite brzo da se prilagodat na dinami~niot i kom-petitiven pazar. Pofleksibilnite rabotni odnosimoè da vklu~uvaat privremeno vrabotuvawe, delumnovrabotuvawe, telerabota, kako i odredeni formi nasamovrabotuvawe (preku sub-dogovori).

Rabotni programi-{emi (Workfare programs-schemes):Programi ~ii korisnici izvr{uvaat opredelen tip narabota vo zamena za primawe socijalni beneficii(voobi~aeno socijalna pomo{ ili nadomestok zanevrabotenost). Rabotniot program e zadolìtelen(prisilno nametnat), i prvo ja vklu~uva rabotnata ak-tivnost kako preduslov za koristewe na benefcii. Vopo{iroka smisla na zborot ja podrazbira bilo kojaprograma vo koja od potencijalniot korisnik se barada zeme u~estvo vo aktivnostite povrzani so socijal-noto vklu~uvawe. Rabotniot program od SAD sepro{iruva i na ostanatite evropski zemji.

Rabotno naso~ena dràva (Workfare state): Za razlikaod klasi~nata socijalna dràva (Welfare state), koja seobiduva da obezbedi sigurnost preku niza beneficii iuslugi, rabotno naso~enata dràva se obiduva da ja po-dredi socijalnata politika na rabotnoto angaìrawena individuite, i ja ohrabruva rabotata i produk-cionata fleksibilnost. Za vakviot tip na dràvakarakteristi~no e deka gi ograni~uva beneficiite i

89

gi uslovuva so potraga po rabota od strana na koris-nikot, ili negovo izveduvawe odredena aktivnost. Soova socijalnite beneficii se transformiraat vo in-strument na trud i pazarna politika. Vakviot tip nadràva se narekuva u{te i [umpeterska Workfaredràva, po Avstriskiot ekonomist J. [umpeter(J.Schumpeter).

Vraboteni siromasi (Working poor): Vrabotenite lu|e~ii prihodi ne se dovolni za da mu ovozmoàt nanivnoto doma}instvo da ja premine linijata nasiroma{tija. Ova naj~esto se pojavuva vo zemji so lib-eralna tradicija (kako Anglo-Saksonskite zemji).

Proverka na rabotnata motivacija (Work-test): Eden odpreduslovite za dobivawe socijalni beneficii (soci-jalna pomo{, nadomestok vo slu~aj na nevrabotenostitn) e korisnikot da bide registriran kakonevraboten, i volen da prifati ponudena rabota, ilida zeme u~estvo vo programi na profesionalnousovr{uvawe, prekvalifikacija ili dopolnitelnaedukacija.

90

"SOCIAL INSTITUTIONS SUPPORT PROGRAMME"

CARDS

Council of Europe

European Commission Commission européenne

Conseil de l'Europe

CARDS Programa za Poddr{ka na Socijalnite InstituciiRegionalna Kancelarija na Sovet na Evropa

Mar{al Tito 33/2MK-1000 Skopje

Tel: + 389 (0) 2 3 222 858Faks: + 389 (0) 2 3 222 848

http://www.coe.int/sisp

Речник на термини од област на социјално осигурување...

Documents

social security experts

conceptsof social security

formulation of social

schools of social work

icon of social securityin

handbook of social policy

nik na termini

strazburg ili