zot na zadnji plati - · pdf fileljeve spleti~ne pa umetnosti risanja na blago. manjkal ni...

Rekordnih 62 ekip na Glasu Jelovice

Izognite se sne`nim plazovom

Avantura Bineta in Daneta NOT-u

ZOT na Zadnji platiSNOUB-ovec ogrnjen (samo) v zastavo

Tabor na obiskuNajve~je pala~inke pod Starim hrastom

Andrej Lozar:"V organizaciji je preve~ starih emocij."

Rekordnih 62 ekip na Glasu Jelovice

Izognite se sne`nim plazovom

Avantura Bineta in Daneta NOT-u

ZOT na Zadnji platiSNOUB-ovec ogrnjen (samo) v zastavo

Tabor na obiskuNajve~je pala~inke pod Starim hrastom

Andrej Lozar:"V organizaciji je preve~ starih emocij."

2 februar

KazaloTaborni{ke novice 3Karikatura 4

5 IGRA

Faca 10Kviz 11Avantura 12SOS 14Ko bom velik, bom ... 15

16 Obvestila, razpisi17 Intervju

20 Tabor na obisku

Kosobrinovi pripravki 22Kemija v taborni{tvu 22Astronomija 23Potepanja 24

26 Kaj dobim jaz?27 Psihologija

28 Imeti vod GG

Kolumni 29Tema meseca 30Plazovi 33V spomin 34

35 Iz taborni{ke pesmarice35 Stric volk36 Kriànka36 Kolofon

37 Zadnja plat38 Bine in Dane

2 februar

Naj bo {e tko hudazima, v prijateljskemobjemu, klima jeprav prima!

Foto: SiNi.

Uvodnik

Podpisan letni na~rt sodelovanja sslovensko vojsko

@e druga {tevilka Tabora vsem ~lanom!Pred Vami je è druga leto{nja {tevilka na{e revije. S to drugo smo obiskali {e ve~ji

krog na{ih ~lanov, ki se na ta na~in prvi~ sre~ujejo s Taborom. @al je {e vedno nekaj

tak{nih, ki jih zaradi neupo{tevanja pravil v organizaciji, Tabor {e ne doseè. Vsi skupaj

drìmo pesti, da bo {tevilka, ki izide drugi petek v marcu pri{la tudi do njih. Zato {e en-

krat pozivamo vse rodove tajnike, da uredijo evidence svojih ~lanov in da hkrati porav-

najo odvode ~lanarine za njih, ker le v tem primeru je zagotovljeno, da vas obi{~e Tabor

vsak mesec.

To drugo {tevilko niso dobili stari naro~niki, ki niso poravnali naro~nine do 4. fe-

bruarja, ko je bil rok za to dejanje. Naslovnik smo naredili v ~etrtek tako, da smo

vklju~ili vanj tudi nekaj zamudnikov. Tabor pa bomo poslali {e vsem tistim, ki bodo

naro~nino poslali v prihodnjih dneh.

Kar nekaj klicov in pisem smo prejeli iz druìn, ki èlijo namesto dveh, treh... izvo-

dov prejemati le enega. To smo upo{tevali. Tako, da bi morali od danes prejeti v te sre-

dine le po enega, oziroma toliko kot ste jih èleli. ê temu ni tako, nam sporo~ite.

Hvala vsem tistim, ki ste odve~ni Tabor podarili sosedu in prijateljem. Tudi na ta

na~in se {iri na{a ideja skavtizma. To storite tudi sedaj ali pa nam preprosto sporo~ite,

da ga ne potrebujete in od prihodnje {tevilke jih bo pri{lo le toliko, kolikor jih potrebu-

jete.

In na koncu {e opozorilo! Preverite pravilnost zapisanega naslova. ê ni pravi to

sporo~i svojemu vodniku, vodnici, ta rodovemu tajniku, ki naj ~im prej popravi eviden-

co ~lanov. Le tako bo imel po{tar lahko delo pri iskanju tvojega nabiralnika v katerega

vsak mesec vrè tvoj izvod Tabora.

Frane Merela

Konec januarja sta Mitja Lamut, stare{ina Zveze tabornikov Slovenije in kapi-

tan Renato Petri~, poveljnik sil Slovenske vojske, podpisala na manj{i slovesnosti

v Voja{nici Ivana Cankarja na Vrhniki letni na~rt sodelovanja za leto{nje leto. V

njem je predvideno kar 25 aktivnosti Zveze tabornikov Slovenije na katerih bo so-

delovala tudi Slovenska vojska. [e posebno pa bodo zanimiva sodelovanja na

orientacijskih tekmovanjih kot sta NOT in ROT.

Ob tej priliki so predstavili tudi urnik dnevov odprtih vrat voja{nic SV.

F. M.

3

NapovednikFebruar 2006

22. februar Dan ustanovitelja (Founders's day) in za idejevtipkaj v iskalnik klju~ne besede = Thinking day(WAGGGS)

18. marec DanKo (kopr.rutka.net)25. iñ 26. marec NOT (not.rutka.net)31. marec in 1. april Skup{~ina ZTS (volilna)

V ~asu vitezov,kraljev, zmajevin ~arodejev!

S svojim obiskom nas je po~astil

sam kralj Feliks, s svojimi vitezi in

spleti~nami. Prav posebna ~ajanka je

bila tokrat. Kralj Feliks in njegovi vitezi

so nas nau~ili vite{kih spretnosti, kra-

ljeve spleti~ne pa umetnosti risanja na

blago. Manjkal ni niti kraljevi ples in

prava vite{ka pojedina.

Vsi novo nastali vitezi in spleti~ne

bodo kmalu vpoklicani, da sluìjo svo-

jemu kralju ☺ .Tako se je ~ajanka za-

klju~ila in vsi taborniki, ki so se je ude-

leìli (bilo nas je ve~ kot 80 vseh staro-

sti), so bili navdu{eni in so nasmejanih

lic od{li domov.

SiNi

Odmev - To bi bilo odli~no!V prej{nji {tevilki Tabora smo lahko v doìvljajih z ZNOT-a prebirali kolumno,

katere avtor je namignil (pozdravljen, Avtor ☺) na konkuren~ni dvoboj med dve-

ma no~nima orientacijskima tekmovanjema, enim zimskim in enim mar~evskim.

"Le kaj {e ostane velikim?" po tako dobri organizaciji, nagradah, konkuren~ni

ceni in veliki udele`bi, se je glasil poziv, zapisan na beli rokavici. Tekmovalci po

obeh tekmovanjih povedo, da je bila dobra tekma – odli~na proga in organizacija.

Ne moreta biti dve tekmovanji najbolj{i? Ali je sploh va`no, katero izmed obeh tek-

movanj je bolj{e? Ali ni ravno to cilj organizatorjev, da ponudijo svojim sotaborni-

kom mo`nost udele`be na odli~nem tekmovanju (-ih), mo`nost umskega in tele-

snega izziva, zabave, sprostitve in navdiha? Ali ni, kon~no, cilj celotne slovenske

taborni{ke skupnosti imeti ~im ve~ dobrih (ne – odli~nih!) tekmovanj?

NOT pripravljamo Mo~virski tulipani è preko 28 let. Iz leta v leto se trudimo

po svojih najbolj{ih mo~eh ustre~i ~im ve~jemu {tevilu èlja in ugoditi potrebam

tako nas, kot vas.

Sedaj smo na odru: v lu~i pri~akovanj in pogledov. Majhno odstopanje pomeni

takoj{njo kritiko in negodovanje – in po svoje nas veseli, da je tako. Kajti edino s

pomo~jo vas, dragi bralci in taborniki, bi lahko smer na{e barke, ~e bi slu~ajno za-

vili s poti, zopet popravili. Skupaj z vami vam lahko zopet ponudimo najbolj{e (ra-

zen vremena☺).

Zakaj je NOT è nekaj let zapovrstjo eno izmed najbolj obiskanih taborni{kih

tekmovanj v Sloveniji? Zakaj se vedno znova sre~ujemo v {olah in sredi gozda – eni

v spalkah, drugi z nahrbtniki? Bo ZNOT kmalu prerasel v kaj ve~? NAJ! Kaj pa bi bilo

lep{ega, kot imeti dve totalno nori no~ni orientacijski tekmovanji?

A vendar – vsak ima svoje prednosti in draè: eno je zimsko, drugo zgodnje

spomladansko (majhen dvig v temperaturi verjetno privabi tudi tiste z malo sta-

rej{imi kostmi? ☺, na enega gre{, da "glisira{" po snegu in luàh, na drugega, da

vijuga{ med ma~icami, zgodnjimi àfrani in blatom; na enega na "makaronflaj{", na

drugega na juho. Pri zaspanih kontrolorjih pa verjetno na obeh dobite nasme{ke,

napolitanke in ~aj.

Ampak na NOT-u vedno veste, kaj boste dobili: imamo stas in sta`. Nagrade so

vedno mamljive. Pr{ut (skoraj) vedno odli~en, pokali pa kar se da domiselni in

kreativni.

Veseli nas, da z nami primerjajo tekmovanja, ki pridobivajo na kakovosti.

O~itno vseeno {e nismo za staro {aro. Na vpra{anje, kako noro in dobro pa bo le-

tos, kak{ni bodo testi in proga, kako lepe tekmovalke in tekmovalci, pa si odgovo-

rite sami – s 25. na 26. marec v okolici Ljubljane!

V naravi, po travi, pono~i in v go{~avi – NOT 2006.

Alja` Gaber{ek

Foto: Petra Peunik

ZamejskijamboreeVe~ informacij:[email protected].

Termini: od 27. juli-

ja do 6. avgusta 2006 za vejo izvidnikov

in vodnic, od 29. julija do 6. avgusta za

vejo roverjev in popotnic, in od 31. juli-

ja do 6. avgusta za vejo vol~i~ev in vol-

kuljic.

3

4 februar

Odmev na januarski Uvodnik

Spo{tovani urednik ALE[!Prezir je beseda, ki prav gotovo ne sodi v

uvodnik.

Namerno se ne bom opredelila o nobeni

veri. Moje vnuke u~im in u~imo, da druga~e

misle~i in druga~e usmerjeni ali obarvani

sodijo tudi v na{ krog. Spo{tovanje in strp-

nost (to naj bi bilo tudi pri tabornikih) je

najve~ja vrlina v dana{nji dru`bi.

Zdaj pa k vpra{anju. Zakaj prezir, ~e ste

se pridruìli SKAVTOM, ki za LU^ MIRU è

zelo dolgo pobirajo prispevek za KARITAS?

Nestrpnost ima v bliìni anarhizem.

Prisr~en pozdrav

Domàle, 26. 1. 06

Upokojena babica Mija

Zelo me veseli, babica Mija, da ste se oglasili in sporo~ili svo-

je mnenje na januarski Uvodnik. Namerno zapi{em provokativne

uvodnike, kadar je le kak{na kost za glodanje in posku{am vzpod-

buditi izmenjavo mnenj in {ir{o obravnavo dolo~ene problemati-

ke na Taborovih straneh. Slednjega namre~ primanjkuje.

Da ne bi kak{en bralec slu~ajno dobil napa~nega vtisa, èlim

poudariti, da v svoji kolumni (uvodniku) nisem govoril o veri. Go-

voril sem o prodajanju simbolike miru. Mir (niti simbolika miru)

ni nekaj, kar bi bilo naprodaj. Ker sta spo{tovanje in strpnost

vrednoti, ki ju imam ume{~eni prav pri vrhu, res ne bi bilo

spo{tljivo, da vse vpletene subjekte trepljam po rami, in delim

komplimente, ~e tako ne mislim. S tem, da jim izre~em konstruk-

tivno kritiko, pokaèm, da jih spo{tujem. In {e o (ne)strpnosti do

druga~e misle~ih (kot ste zapisali); ne "preziram" tabornikov in

katoli{kih skavtov, ampak dejanje – prodajanje miru.

Lep pozdrav in prijetno branje Tabora.

Ale{ Cipot, urednik

5IGRA 5

6 februar

V zimskem ~asu je zasneèn gozd prepleten zrazli~nimi drobnimi stopinjami. To so stopinje ti-stih ìvali, ki pozimi ostanejo v gozdovih in natravnikih ter posku{ajo tudi v globokem snegunajti kaj za pod zob. Pogosto kopljejo po tleh, dabi na{le jesenske plodove ter obirajo lubje. @ivali,ki vztrajajo tudi v hudem mrazu, so na primersrne, jeleni, zajci in tudi veliko ptic stalnic. Nekate-re ìvali se selijo v toplej{e kraje, na jug. Najboljemed njimi poznamo ptice selivke, kot so recimo

lastovke, kukavice. @ivali, ki ìvijo v visokogorju, sezaradi snega pogosto umaknejo iz gora ni`je, v

gozdove. Nekatere ìvali so prav taborni{ko iz-najdljive in se preselijo kar na toplo v na{e do-move. Veliko ìvali pa se umakne pod zemljo,v svoje brloge in rove ter tam zimo preprosto

prespi. Jeseni, ko je hrane na pretek te ìvalijedo precej ve~ kot ponavadi ter si tako naredijoma{~obne zaloge za dolge mesece po~itka. Natopostanejo zimski zaspanci lenobni in nato zaspijo.Med zimskim spanjem je njihovo dihanje po~asno,sr~ni utrip prav tako, telesna temperatura pa semo~no znià. Nekatere ìvali se pozimi zbujajo insi poi{~ejo hrano ter obnovijo zaloge ma{~evja.Tak{ni so recimo medvedje, polhi, veverice. Drugepa jeseni zaspijo in otrpnejo ter se zbudijo {elespomladi, ko je zopet bolj toplo. Tak{ni pa so jeì,ka~e, àbe in mo~eradi.

6 februar

Kaj po~no

ivali pozimi?

7IGRA

Kadar nastopi huda zima ljudje ìvalim tudi pomagamo. Za div-jad, medvede in ostale zveri skrbijo lovci, ki jih hranijo v krmilnicah.Za nekatere pa lahko poskrbimo prav vsi, tudi ti. To je pisanadru{~ina sini~k, ta{~ic, kalinov, detlov, vrabcev, kosov, dleskov in os-talih ptic stalnic, ki z veseljem pobirajo semena iz nastavljenih krmil-nic.

Vsi poznamo obi~ajne pti~je krmilnice, tukaj pa lahko dobi{ ne-kaj idej, kako narediti preproste in zanimive poslastice za ptice, ki jihobesi{ nekam, kjer bo{ lahko brez teàv opazoval pisano dru{~ino.

Za izdelavo bo{ potreboval kuhinjsko mast, ovsene kosmi~e, os-tanke kuhane zelenjave, semena za ptice, nariban sir, razna jedrca(mandlji, le{niki, ara{idi, orehi), lahko tudi drobtine ~rnega kruha inkuhan ri`. Potreboval bo{ tudi veliko iglo, stor`, jogurtov lon~ek, ko-kosov oreh ali cvetli~ni lon~ek in posodo za me{anje.

4. KIKIRIKIJEVO NABODALO

- z veliko iglo naredi luknje vkikirikije in ostala jedrca

- jedrca nato nanizaj navrvico, kot da bi delalogrlico

- vrvico obesi na drevo

3. KOKOSOV OREH ali CVETLI^NI LONÊK

2. BOROV STOR@

- naredi{ enako maso kotza poga~o

- maso nato nadevaj vvrzeli med razprtimiluskami borovega storà

- v posodi zme{a{ vse kuhinjske ostanke, prihrani{ pa nekajsemen

- mast raztopi{ na slabem ognju, jo prilije{ k ostankom inzme{a{

- poga~o nadeva{ v jogurtov lon~ek, vtakne{ vanjo vejico inpo~aka{, da se shladi

- ohlajeno potegne{ iz jogurtovega lon~ka in jo povalja{ vsemenih

- na vejico priveì vrvico in jo obesi na drevo

Pti~je krmilnice

1. PTI^JI ZVONEC

- polovico kokosovega orehaali glinen cvetli~ni lon~eknapolni{ z maso za poga~o

- ko se masa strdi obrne{oreh ali lon~ek na glavo inpriveè{ vrvico

- na drevo obesi{ z odprtinonavzdol

??????

8 februar

Jaz vem da...... se sloni na ve~ kilometrov sporazumevajo s cepetanjem.... nekatere ribe, ki ìvijo na Aljaski lahko zdrìjo pol ure pri temperatur -

30°C.... rde~a lisica uro~i `rtev z vrtenjem v krogu, pri tem pa ima rep v gobcu.... samci ptic imenovanih svileni uti~arji okrasijo utico s staklenimi in drugimi

okraski, nato pa jo {e prepleskajo z me{anico soka iz jagod in sline. Barvonanesejo s pali~ico, ki jo drìjo v kljunu.

... nekateri netopirji med zimskim spanjem vdihnejo le enkrat na dve uri.

... polarna ~igra preleti najve~jo razdaljo med ìvalmi, saj potuje s severnegate~aja na ju`nega in nazaj, kar je pot dolga ve~ kot 40000 kilometrov

... ìrafe niso neme, temve~ se sporazumevajo z infrazvokom, ki je zaplenilce in za ljudi nesli{en.

... muha najprej poskusi hrano z nogami, {ele nato z obustnimi deli.

... ~ebele ko se vrnejo v panj, ple{ejo ples v obliki osmice in tako drugimpovedo kje bodo na{le medi~ino.

... elektri~na jegulja lahko iz repa spusti sunek elektrike z napetostjo 550V,kar je skoraj trikrat toliko kot v na{ih vti~nicah.

... netopirju bije srce med letom 1000 utripov na minuto, med zimskimspanjem pa samo 25 utripov na minuto.

otoku Iosu. êprav je stopil nanajglobje dno oceana, je imel

glavo {e vedno na povr{ju, tako jebil velik. In kaj dela med zvezdami?

Tja ga je poslala boginja Artemida, dabi lahko ve~no gledala njegovo lepo-to. Zvestega psa – zvezdo Sirij – pa jepostavila k Orionovim nogam.

Pravi taborniki se znajo po Orionutudi orientirati. Ozvezdje namre~ skozi

no~no nebo potuje od jugovzhoda protijugozahodu in nam lepo kaè proti smeri“jug”.

8 februar

ZVEZDOGLEDI

KAJ VE MEDVEDEK?

V jasnih zimskihno~eh lahko na nebuopazujete ozvezdjeOriona. S pomo~jodomi{ljije lahko pre-poznate ~loveka z lo-kom, lepega lovca izgr{kih mitov.

Pravijo, da je bilOrion mo~an in spre-ten lovec, ki je spsom Sirijem lovildivje ìvali na gr{kem

9IGRA

Igre za ZIMOVANJE – ste poskusili è vse?

Izginil brez sledi!

V vodu izberemo “Nevidnega”, ki ima tri minute ~asa, da skrije rde~o rutico v gozdu. Ko se vrne,ste~ejo rutico iskat “Stezosledci”. Zmaga tisti, ki rutko prvi prinese do vodnika. Dlje i{~ejo rutice, bolj{ije bil “Nevidni”. Seveda pa se rutke ne sme zakopati v sneg.

In kako ste ~im bolj nevidni? Pazite na sledi v snegu, naredite krog in se vrnite z druge strani, hoditepo tr{em snegu, ki se manj ugreza, del poti lahko hodite nazaj, naredite kriì{~e stopinj in {e in {e!

Lov na zaklad zimske kraljice

Zemljevid, ki vodi do zaklada, je kraljica raztrgala na {est kosov in jih skrila v razli~ne balone. Te in {emnoge prazne je potem poskrila poko~i – pod odeje, v predale in celo v~evlje. Ko najdete vse, lahko sestavitezemljevid. Le {e kapo na glavo in v lovna zaklad!

Po tvoji poti

Najbolj{e pri tej igri je, da vodnikprinese nekaj sladkarij!

A zanje se je treba potruditi. Vparih se lo~eno odpravimo na kraj{opot (10 minut) in skrijemo sladki za-klad. Do tega mesta nato napi{emo~im bolj{i opis poti ali celonari{emo zemljevid. Ko se vrne-mo h ko~i, si pari izmenjajo listkez navodili.

ê ste nalogo dobro opra-vili, bodo prijatelji zaklad brezteàv odkrili.

10 februar

FacaSiNi

Moje ime je ... SVITSVITSVITSVITSVIT.Pi{em se ... BURGERBURGERBURGERBURGERBURGER.Prijatelji me kli~ejo ... JO@EJO@EJO@EJO@[email protected] sem ... 10 let10 let10 let10 let10 let.Prihajam iz rodu ...Rodu kra{kih viharnikov PostojnaRodu kra{kih viharnikov PostojnaRodu kra{kih viharnikov PostojnaRodu kra{kih viharnikov PostojnaRodu kra{kih viharnikov Postojna.Moji hobiji so ...

lesarstvo, nogomet, tabornikilesarstvo, nogomet, tabornikilesarstvo, nogomet, tabornikilesarstvo, nogomet, tabornikilesarstvo, nogomet, taborniki ...Moje èlje za prihodnost so ...

èlim si postati mizar alièlim si postati mizar alièlim si postati mizar alièlim si postati mizar alièlim si postati mizar alipa strojevodja.pa strojevodja.pa strojevodja.pa strojevodja.pa strojevodja.Ljudje o meni pravijo, dasem ... kmetkmetkmetkmetkmet ☺.Moj ìvljenski moto je ...nimam pojmanimam pojmanimam pojmanimam pojmanimam pojma.Bralcem bi rad sporo~il ...jota je zakonjota je zakonjota je zakonjota je zakonjota je zakon.

Med kopico nadobudnih GG-jev je res te`ko izlo~iti nekoga, ki bi izstopalna nek poseben na~in. Dovolj poseben, da bi lahko bil faca v naslednji {te-vilki revije Tabor. Na Glasu Jelovice sem pa naletel na prav posebnega fan-ti~a, ki me je spomnil na nekoga, ki sem ga poznal, ko sem bil jaz v njego-vih letih ☺. Svit (res zanimivo ime kajne) je 10 leten fanti~, kot vsak GGpoln energije in nasmejan do u{es. Vsi njegovi prijatelji iz voda so navpra{anje: "Kaj meni{ o Svitu?", takoj kot iz topa izstrelili odgovor: "Svit jekmet", in planili v smeh. Svit pa se je ob tej besedi samo nasmejal. Svit jeoseba, ki drì dru`bo pokonci, skrbi, da se vedno nekaj dogaja, da je sme-ha polna hi{a in Svit je oseba, ki ne zameri, ko sli{i prvo zbadljivko na svojra~un. Brez njega bi bil neverjeten dolg~as. Resni~no prava faca!

11DOGODIV[^INA

12 februar

[olsko dvori{~e je bilo kar nekam pretesno zavse zagnane tekmovalce, ki so se udeleìliZNOT-a 2005. Zdrav tekmovalni duh je o~itno{e kako prisoten v taborni{kih vrstah!

Avantura [pela Trampu{

SiNi

Samo Vodopivec

Iskanje ranjenca je bilo kar enostavno. Samo dimu si sledil☺!In {e ve~ ranjencev je bilo letos, ne samo eden☺!

Nervoza pred topotesti je zmeraj prisotna. Le koliko selahko nau~i{ v zadnjih minutah?

12 februar

Glas (svobodne) JelovicePonovno je prvo soboto v letu, 7. januarja,potekalo orientacijsko tekmovanje Glas Jelovi-ce. Kot vsako leto smo ga, letos è petintridese-ti~, organizirali taborniki Rodu svobodnegakamnitnika iz [kofje Loke.

Navkljub vsemu snegu, ki ga je letos botra zima nasula

res v izobilju, se je prijavilo rekordnih 62 ekip. Med njimi

smo v svoji dru`bi letos lahko pozdravili tudi dve ekipi kato-

li{kih skavtov in eno me{ano ekipo. Po zgledu lanskoletnega

ROT-a pa smo letos prvi~ vzporedno s taborni{kim tekmova-

njem na isti progi organizirali tudi tekmovanje v orientacij-

skem teku. Prijavljenih je bilo 7 orientacistov, tekmovanja pa

se jih je udeleìlo 6.

Od prvega tekmovanja pred 35. leti pa do danes se je

marsikaj spremenilo. Tekmovanje je nastalo {e v ~asu Jugo-

slavije v sklopu aktivnosti »Po poteh partizanske Jelovice«.

Takrat se je tekmovanje imenovalo »Glas svobodne Jelovi-

ce«, proga pa je bila obi~ajno postavljena tako, da je bil cilj v

Dra`go{ah. Zadnja leta pa se tekmovanje seli po bli`nji in

daljni okolici [kofje Loke, tako da je teren vsako leto dru-

ga~en.

Letos je bil ''glavni {tab'' v osnovni {oli v Rete~ah. Pro-

stor pred {olo so popestrili tudi ~lani rodu RST iz Domàl s

svojimi zabavnimi plakati, s katerimi nas è vabijo na ROT

2006.

Ekipe iz bolj oddaljenih krajev so v Rete~e pri{le è v pe-

tek zve~er, ostali pa so se za~eli zbirati v soboto okoli sedme

ure zjutraj. Kot vedno je sledil zbor ekip, topotesti in nato

nizki {tart. Tekma s ~asom se je za~ela. Proga je bila, dru-

ga~e kot prej{nja leta, speljana zelo ravninsko, da pa ne bi

bilo vse preve~ preprosto, smo {e pravo~asno naro~ili sneg

za popestritev orientacije.

Ob prihodu premraènih tabornikov iz proge jih je ~aka-

la topla dobra jota in odli~ne pala~inke z razli~nimi namazi,

poskrbljeno je bilo tudi za vegetarijance. Zaradi dobre us-

klajenosti »staffa« in uporabe SportIdenta so se v telovadni-

ci na velikem platnu è vrteli prvi rezultati.

Izmed rodov je bil naj{tevil~nej{i RAJ Cerkno, ki je imel

skupaj {est ekip. Tako dobra pripravljenost ekip kot tudi {te-

vil~nost je rodu zagotovila skupno prvo mesto. Rezultate

najbolj{ih treh ekip iz vsake kategorije si lahko pogledate v

posebnem okvir~ku. [e ve~ rezultatov, fotogalerije in druge

zanimivosti, pa si lahko pogledate tudi na prenovljeni spletni

strani http://glasjelovice.rutka.net.

Odzivi ekip na cilju in prispevki na rutkinem forumu

kaèjo, da je bilo leto{nje tekmovanje res zakon.

Posebno obvestilo!Bubi iz RAJ Cerkno je na tekmovanju ostal brez svojih

gojzarjev:

»Gre za rjave, popolnoma usnjene, goretex gojzarje

znamke La Sportiva. Znak znamke je reliefno vtisnjen na zu-

nanji strani vsakega gojzarja, ob vezalkah je plo{~ica, ki pravi,

da je znotraj ~evlja goretex. Ena zaponka dràlo za vezalke je

nekoliko zvita.

Gojzarje je verjetno nekdo obul pred startom v zme{nja-

vi ~evljev na prvem hodniku, med vhodoma v obe strani{~i.

Domnevam, da je imetnik mojih gojzarev tudi lastnik goj-

zarjev Alpina, ki so nedotaknjeni ostali pred vhodom v telo-

vadnico in sem jih obul, da sem lahko {el domov.

Po{tenega, zmedenega tabornika lepo prosim, da se mi

po spoznanju svoje zmote oglasi« pi{e Bubi.

Ve~ na Rutkinem forumu

13DOGODIV[ÎNA

Anketa Odmev

[tefan Erman, ZSKSS

S strahom v srcu in cmokom v grlu sem 7. januarja stopil naprizori{~e tradicionalnega orientacijskega tekmovanja Glas Jelovi-ce. Po~util sem se, kot da stopam v osje gnezdo. In zakaj? Kersem skavt! Bal sem se, da se ne bi zgodilo res kaj imenu ekipe po-dobnega (Skavte pod avte), tako da sem se tisti dan izogibal pro-metnih cest.

Pa dajmo {alo na stran, naj povem raje moja ob~utja obkon~anem tekmovanju. @e kaj kmalu sem zapazil veliko razlikomed tekmovanji pri organizaciji ZSKSS in ZTS. Za~elo se je è priuvodni "ceremoniji", ki se mi sploh ni vtisnila v spomin, verjetnozato, ker me tam ni bilo. Da nadaljujem pri topo testih, kjer nisemzasledil nobene pomo~i prisotnih oseb v u~ilnici, tako da sem mo-ral celih 5 minut "{kilit" k svojemu sosedu, saj bi bila v nasprot-nem primeru prisotnost pisala na moji mizi nesmiselna. Sam start,mi tu vsekakor ni v{e~, saj sem na svoji levi in desni pogre{al osta-le ekipe. Tako smo na moje razo~aranje morali tekmovanje za~etisami, brez ostalih ekip. O sami orientaciji sploh ne vem ~e bi iz-gubljal kaj besed, saj je bila pravo nasprotje tega, ~esar sem vajenpri skavtih. Vi sploh niste normalni, to~ke ste namenoma skrili,mar ni njihov namen da jih najde{? In naslednji~ bi prosil, da sepot shodi, tako da ni treba gaziti in vsekakor ni potreba, da bi sedelalo 5 razli~nih poti, sam bom zadovoljen z eno potjo, ki najvodi do vseh kontrolnih to~k. In ko sem s svojo ekipo kon~no pris-pel na cilje, kje je bila glasna mnoìca navija~ev?

No, pa da zaklju~im svoje mnenje o Glasu Jelovice 2006. Ta-borni{ko orientacijsko tekmovanje je v osnovi mo~no podobnoskavtskemu. Razliko je mo`no zapaziti predvsem v ve~ji dovr{eno-sti in vi{jem nivoju izvedbe tekmovanja. @urko si pa itak naredivsak posameznik svojo.

Na tem mestu bi izrekel {e zahvalo preostalim ~lanom ekipe"Skavte pod avte", ki so me bodrili v mojih najte`jih trenutkih ìv-ljenja. Posebna zahvala gre vsekakor tistim, ki so me na tekmova-nje sploh spravili in mi vlili poguma in zaupanja v tabornike.

Sam osebno upam na ~im ve~ skupnih akcij, saj nas le-te po-vezujejo in ustvarjajo nov odnos. Vsekakor pa je na tem mestupotrebno paziti, da ne prihaja do prevelikega zdruèvanja organi-zacij, saj menim da se vsi zavedamo, da moramo vsekakor ostatidve lo~eni organizaciji.

Skratka, upam da se zavedate, da se interesi na{ih organizacijnemalo kje zdruùjejo, stikajo in bi bilo nujno potrebno, da bive~krat stopili skupaj in dru`no za~rtali poti, ki bi bile smernice ti-stim, ki izgubljeni tavajo v temi. Tu ni dovolj Lu~ miru iz Betlehe-ma, ki bi izgubljenemu naredila dan. ê ni poti, ti tudi lu~ ne po-maga da bi na{el pravo smer.

Kako ti je bilo v{e~ tekmovanjeGlas Jelovice 2006?

Lovro Meki{, RJS Izola, 13 letBilo je res mega. Niso mi bili v{e~ le zemljevidi, saj niso bili

dovolj dobri. Je pa to bilo moje prvo tekmovanje in smo z eki-

po na{li 1 KT ☺!

Ur{ka Bertoncelj, RS@ml Kranj, 11 letBilo je "dober", samo malce preve~ je bil kompliciran

zemljevid. @al ni {la poleg nas na progo na{a vodnica, saj je

bilo to na{e prvo tekmovanje. Hrana je bila odli~na in prav

tako tudi dru`ba.

@iga Mo~nik, RAJ Cerkno, 12 letNajbolj od vsega mi je bilo v{e~ ko smo gazili po ce-

lem snegu, da se je ugrezalo do kolen. Na{li smo prav

vse KT-je. Imel sem popolnoma premo~ene ~evlje.

Anja Mrak, RR Ljubljana, 14 letSuper je bilo, izpustili smo 2 KT, ker sta bila predale~.

Dolgo, dolgo smo iskali KT 7 in se vrteli v krogu. Pala~nike so

bile super, a jih je bilo premalo. Rada bi pozdravila mamo in

o~ija!

Anea Mlinar, RMV Portoro`, 13 letMeni je bilo "full" lepo. Dobre pala~nike, lahka proga,

sneg ... To je bilo zame prvo tekmovanje in smo na{li prav

vse KT-je!

14 februar

SOS Sestri odgovarjata sotrpinom

V: DRAGI KUHLA INKAHLA!

Sva dve zelo simpati~ni dekleti, ki ima-ta problem~ek, ki ga tudi s skupnimimo~mi ne moreva odpraviti. Oseba†ni`jepostave, pa vendar na visokem poloàju,nikoli ne poslu{a, kaj {ele upo{teva najinihsijajnih predlogov in idej. Neko~ je celoeno izmed naju prisilil, da je tekla za nje-govim avtom in kri~ala, da je najbolj{i.

Kaj naj narediva, da naju bo poslu{alin uvidel, da sva dve nepogre{ljivi osebi vnjegovem zabavnem ìvljenju? Upava, dato pismo ne bo romalo v ko{!

K. in P.

O: Hojla punci!Zadeva je taka: prvi del pi-

sma nama je popolnoma

jasen, doti~na oseba se

ima za nadrejenega in svo-

je komplekse filtrira preko

vaju ñ dveh simpati~nih mladih deklet. Kar

je seveda neodpustljivo, pa vendar ñ nih~e

te ne more prisiliti, da te~e{ za avtom in

vzklika{ dolo~eno besedilo!!! Ne in pika,

zato je tu del krivde tudi na vama, ne pu-

stita se voditi in izkori{~ati. Potem pa je tu

{e drugi del pisma, v katerem sta pre-

pri~ani v svojo zabavno in nepogre{ljivo

vlogo v njegovem ìvljenju??? Nekako se

ne moreva otresti ob~utka, da vama je to

njegovo obna{anje celo v{e~, kar je v vaji-

nih letih sicer razumljivo. Sta v obdobju is-

kanja sebe in svoje vloge, ampak vseeno

razmislita, kam to vodi ñ lahko da je za-

bavno, na koncu pa znata vse skupaj

obàlovati, zato se raje druìta s kom dru-

gim. Tako se zna nad svojim obna{anjem

zamisliti tudi on. Sre~no!

Pozdravljeni vsi sotrpini! Namesto uvodneganagovora – pregovor: @ivljenje je pa~ tako:kar nekoga osre~i, drugega onesre~i.(Gautier)

Vsi s takimi ali druga~nimi teàvami pi{ite na: Revija TABOR - SOS rubrika, Parmova 33, 1000 Ljubljana ali na [email protected].

O: Lepo pozdravljena! Prav-

zaprav ti te`ko pomagava, ker pravi stro-

kovnjakinji pa~ nisva. Je pa nekaj ñ proble-

mu bo{ morala priti ~im prej do dna. To

pomeni, da mora{ prisluhniti sebi in poi-

skati vzrok svojo za àlost in depresijo. In

samo ti ve{, kje iskati. Pomisli, kaj se je ne-

davno spremenilo, zgodilo ali te pretreslo?

Verjetno je tisto, pred ~emer si zakriva{

o~i, ~esar se boji{, ampak tako je ñ naj-

te`ja pot je tista pravilna ñ pogumno jo iz-

beri. Upava da ve{, da so ti vrata {olske

psihologinje vedno odprta. Predvsem pa

bodi optimisti~na, pozitivna in smeh bo

pri{el sam od sebe. Poro~aj, kako napre-

duje{!

Moj problem je, da se zadnje ~asepo~utim àlostno in depresivno. Nepresta-no se skrivam pred vsem in postajam vsebolj zaprta sama vase. Ob~utek imam, dame nih~e ne razume! Ne morem se osre-doto~iti na nobeno stvar ñ ne {olo, ne TV,ne prijatelje. Tolaìm se, da imam pa~tak{no obdobje in da bo minilo, samokdaj? Tega res ne prenesem ve~. Ne mo-rem se pogovoriti z nikomer. Mami me ni-koli zares ne poslu{a in je ne zanimajomoji problemi. S so{olci pa se tudi ne mo-rem pogovarjati o tem, saj bodo mislili, dase mi je dokon~no zme{alo. Prosim, po-magajta mi, kaj naj storim, da bom spetvesela in nasmejana, kakor v dobrih starih~asih.

V: DRAGI KUHLA INKAHLA!

Depresivna

15DOGODIV[ÎNA

SiNi

Ko bom velik bom ... Ko bom velik bom ... Ko bom velik bom ... Ko bom velik bom ... Ko bom velik bom ... TABORNI[KITABORNI[KITABORNI[KITABORNI[KITABORNI[KIKUHAR!KUHAR!KUHAR!KUHAR!KUHAR!(predstavitev taborni{kih "poklicev")

Taborni{ki kuhar? Je to sploh lahko taborni{ki poklic? Seveda jelahko! Zakaj pa ne? Rad kuha{ in si rad pri tabornikih? Zakaj nebi zdruìl interese in si naredil taborjenja ali zimovanja {e boljzanimivega in privla~nega. Dela{ to, kar najraje dela{ in {edru`ba je odli~na. ☺

Taborni{ki kuhar je oseba, ki jevedno prva na mojem seznamuoseb, s katerim moram sklenitizavezni{tvo in dobro prijateljstvo.Tako na vsakem taboru, ki gaobi{~em ali se ga udeleìm, kar seda hitro obi{~em kuharja in se musku{am malce prikupiti. Dobrahrana in kak{en "repete" sta tegares vredna. Da ne govorimo o tem,da so kuharji imenitni prena{alcivesti in zanimivosti, ki so se zgodilena taboru. Tako v parih minutahizve{ prakti~no vse!

K ako postati kuhar? To res ne bi

smel biti preteàk zalogaj. Po-

trebno je pokazati samo nekaj

navdu{enja in èljo po delu v kuhinji.

Za~ne{ lahko tako, da se loti{ ve{~ine ku-

har. Vse skupaj malce nadgradi{ s tem, da

v prostem ~asu pomaga{ star{em v kuhinji

ali pa na taboru svoje proste minute

preìvi{ v kuhinji. ê pa si {e posebno za-

gret, lahko svojo èljo predstavi{ vodstvu

va{ega rodu in bo{ postal kuharski

pomo~nik na taborjenju ali morda za

za~etek le na kak{nem zimovanju. Pamet-

no bi se bilo udeleìti tudi kak{nega tek-

movanja v kuhanju pravega taborni{kega

golaà (pri nas sta dva tovrstna tekmova-

nja), ali pa na vodovem bivakiranju prev-

zame{ mesto vodovega kuharja. Prilo`no-

sti za dokazovanje je tako res veliko in ~ez

~as lahko postane{ tisti pravi taborni{ki

kuhar. Seveda pa biti kuhar ni kar tako.

POSTANI TABORNI[KIKUHAR TUDI TI!

Ve~ informacij o ve{~ini kuhar dobite pri svojem

vodniku, ~e èli{ postati kuharski pomo~nik na ta-

borjenju se o tem pogovori z na~elnikom rodu,

~e bi rad izpopolnil svoje znanje se udeleì ta-

borni{kega tekmovanja v kuhanju golaà (pazi

na razpis Gola` leta, tekmovanja ki poteka vsa-

ko leto v Grosupljem, in raz-

pis Gola`jade v

[kofji Loki). Pre-

biraj stare ku-

harske bukve in

pomagaj star-

{em pri delu v

kuhinji. Vaja dela

pravega moj-

stra.

PLUSI in MINUSI ☺ !

+ (plus) - (minus)DOBRE kuharje imajo vsi radi! SLABE kuharje nima nih~e rad!Kuhar ni nikoli la~en! Kuhar se prav hitro zasvoji

s hrano!Kuharji so sami svoji gospodarji! Prostega ~asa ni ravno veliko!Kuhar prvi izve vse ~en~e! Vonj po kuhinji te spremlja

vsepovsod. Vonj se oprime koè,las, obla~il,...

Saj poznate ta stari slovenski rek: Delo je naporno, stresno, poteka v"Ljubezen gre skozi èlodec!" ☺ te`kih pogojih, in v~asih zelo

nehvale`no!ê ti kdo ni v{e~ mu pa~ ne da{"repeteja"! ☺

16 februar

Razpis za NOT 2006Rod mo~virski tulipani vas pri~akuje na 29. no~nem

orientacijskem tekmovanju-NOT 2006, ki bo potekal v no~i s

25. na 26. marec 2006, v oddaljenosti 50 km iz Ljubljane. Zbor

ekip bo 25. marca 2006 ob 17h, prijave pa bodo potekale do

16.30 ure.

Pred {tartom boste v dobri dru`bi re{evali topo teste in

preizku{ali svoje sposobnosti v vrisovanju KT-jev, kjer pa ne

rabite nekaj ve~ znanja kot "a gre teren dol al gor", poznava-

nje termina ju`no/ju`neje, pa kak{nega topografskega znaka

kot je prepust in dobro prebiranje navodil – ali je KT v gozdu

ali ne. Med progo boste signalizirali v Morsejevi abecedi,

re{evali test prve pomo~i in prehodili {e Miletovo minsko

polje, najbolj zagrizeni pa boste {e vso hitrostno etapo pre-

tekli.

Tekmovanje bo potekalo v petih kategorijah:

• POPOTNICE – od 16 do 20 let (let. roj. 86 – 90),

• POPOTNIKI – od 16 do 20 let (let. roj. 86 – 90),

• GRÎCE – od 21 let (let. roj. 85 in starej{e),

• GRÊ – od 21 let (let. roj. 85 in starej{i),

• KORENINE – povre~na starost ~lanov ekipe je 30

ali ve~, ekipe so lahko me{ane.

Prosimo, da se starostnih omejitev drìte! Sta-

rost udeleèncev bomo preverjali, zato potrebujete s seboj

nujno osebni dokument s sliko (osebno, vozni{ko ali potni

list).

Prijavnico najdete na spletni strani http://not.rutka.net.

êta [kale Divji volk iz [kal pri Velenju (rod Jezerski

zmaj – Velenje) letos è {esti~ zapored organizira {aljivo ta-

borni{ko tekmovanje, [KLTB.

Leto{nja tema tekmovanja so "OLIMPIJSKE IGRE", tek-

movanje pa se bo odvijalo v soboto 08.04.2006 na znani loka-

ciji pred O[ [kale!

Torej tekmovalci, sedaj ko veste temo tekmovanja,si lah-

ko za~nete iskati primerno opremo, da boste s svojim nasto-

pom navdu{ili kontrolorje in tako dobili {e dodatne to~ke.

[e nekaj pomembnih informacij o tekmovanju:

Tradicionalnega preno~evanja iz petka na soboto letos

ne bo! Po lanskih izgredih nekaterih posameznikov, se je le-

tos organizatorski odbor odlo~il, da bo preno~evanje omo-

go~eno samo ekipam, ki v soboto nikakor ne morejo priti na

kraj tekmovanja. Ekipe, ki bi èlele preno~iti, naj to povedo

ob prijavi! Bo pa v soboto po koncu tekmovanja slovesen za-

klju~ek s skritim gostom in podelitvijo nagrad.

Prijave po{ljite do petka, 17.3.2006 na naslov: Tanja

Poto~nik, Trà{ka 51 1.vhod, 1000 Ljubljana (031 337 497) ali

na e-naslov: [email protected].

Prijava ekipe je veljavna le, ~e je poleg prijave

{e fotokopija polo`nice s pla~ano {tartnino in za-

gotovilo na~elnika oziroma stare{ine rodu, da se

bodo njihove ekipe vedle v skladu s taborni{kimi

zakoni. Tisti, ki se boste prijavili preko e-maila ali

po telefonu, prosim da po{ljete po e-mailu skenira-

no polo`nico oz. potrdilo o pla~ilu. Na polo`nico

vpi{ite pod sklic: 00 222303-{ifra rodu (~e {ifre ne poz-

nate, vpra{ajte na ZTS).

[tartnina zna{a 11.000 SIT. Nakaìte jo na naslov: Dru{tvo

tabornikov Rod mo~virski tulipani, Trà{ka 74, 1000 Ljublja-

na. [tevilka transakcijskega ra~una: 02083-0018701966 (do

17.3.2006). [tartnine na startu ne sprejemamo!

Tudi letos bomo na NOT-u uporabljali Sportident, si-

stem elektronskega perforiranja. îpe si lahko izposodite

ob prijavi. Kavcija zna{a 5.000 SIT, ki jo dobite nazaj, razen v

primeru izgubljenega in po{kodovanega ~ipa. Uporabljate

lahko tudi lasten ~ip, vendar vas prosimo, da to navedete v

prijavnici.

Ve~ informacij najdete na http://not.rutka.net, lahko

pa se obrnete tudi na vodjo tekmovanja Leo Kavali~,

[email protected], 040 270 330.

[tevilo ekip iz enega rodu ni omejeno.

Mo~virci vabijo!

Na tekmovanje vabimo tudi ~lane ZSKSS in ZBOKSS!

Tudi letos bo v okviru humanitarne akcije, ki jo izvaja slo-

venska vojska, imelo tekmovanje humanitarno noto.

Vsi, katere smo prepri~ali, se lahko prijavite è danes in

sicer na:

• Tel.: 041/519-744 (Rok Miklavìna)

• http://skalska.rutka.net

Ne odla{ajte in ne bodite zadnji!

Ve~ informacij o leto{njem tekmovanju sledi v naslednji

izdaji Tabora in na http://skalska.rutka.net, kjer lahko dobite

informacije o vseh [kalskih ligah do sedaj.

Torej, ~e se radi zabavate, kaj novega nau~ite, imate radi

adrenalin, ali pa bi radi spoznali kak{nega novega prijatelja

in ìvite v duhu taborni{tva, ste vabljeni tudi VI!

Lep pozdrav, "ka te briga!"

[KLTB 2006 – [kalska Liga, Ka Te Briga 2006

17INTERVJU

Intervju

Tabornik si è leta. Tvoja pot?

Za~el sem v Zmajevem rodu (~eta

Samorastniki), kmalu sem postal

na~elnik ~ete iz katere smo nato usta-

novili samostojen Rod Samorastniki.

Ker v rodu skoraj nismo imeli starej{ih

tabornikov, sem zgodaj prevzel odgo-

vornosti in funkcije. Z 18 leti sem za~el

sodelovati z MZT in kasneje postal ~lan

izvr{nega odbora MZT, bil sem na~el-

nik za podporo. Nekako vzporedno

sem v ekipi za vzgojo kadrov v MZT pob-

liè spoznal izobraèvanje v ZTS. Izo-

braèvanja se lotevam sedaj tudi na

bolj profesionalnem nivoju. Trenutno

opravljam funkciji stare{ine rodu in

na~elnika za finan~no-materialne za-

deve v MZT, sodelujem tudi pri projek-

tih na ZTS, v KVIO (komisiji za vzgojo in

izobraèvanje odraslih), KMD (komisi-

ji za mednarodno dejavnost), KOPR

(komisiji za program) ... êprav nikjer

nisem uradno ~lan, sodelujem skoraj

povsod ☺.

Od kod tvoje taborni{ko ime–Si-

los?

V rodu vsak dobi drugo ime. Ko

sem bil majhen sem malo ve~ jedel,

nekdo je predlagal to ime in vsi so se

strinjali. Zanimivo je, da me povsod

poznajo kot Silosa, v rodu pa se ime

sploh ni prijelo.

In kak{ni so tvoji na~rti za prihod-

nost?

Ostati v organizaciji. Ambicij po do-

datnih vodsvenih funkcij nimam, sem

pa vedno pripravljen sodelovati v

kak{ni dobri ekipi. Iz rodu se po~asi

umikam in vodenje prepu{~am

mlaj{im, v MZT pa zaenkrat {e ostajam.

Kje te taborniki lahko sre~amo?

Marsikje. ☺ Na NaBoju, pri med-

narodnih programih, na vodni{kih

te~ajih ...

V Luksemburgu si delal na tam-

kaj{nji “zvezi”. Kaj si pravzaprav

po~el?

O tem se je è veliko pisalo :). V ok-

viru projekta Evropske prostovoljne

slu`be (EVS) sem pomagal izo-

braèvalni ekipi ter pri programskih

aktivnostih, sodeloval sem pri organi-

zaciji tabora Luksemburànov v Slove-

niji in opravljal delo vodnika v lokalnem

rodu.

Od takrat naprej se veliko ukvarja{

tudi z mladinskimi projekti. Ve~ o

tem?

Najve~ delam trenutno s progra-

mom Mladina. Zadnje ~ase izvajam

promocijo teh programov znotraj ZTS.

Maru{a Ba{a

Andrej Lozar-Silos

V sak ~lovek je zase svet, ~uden, svetal in lep, kotzvezda na nebu ...Andrej je tabornik, ki ga poznamo vsi. Vendar se ne

ukvarja le s taborni{tvom. Poleg {tudija strojni{tva svoj ~asposve~a delu na mednarodnem podro~ju. Z mednarodnimiprojekti se je prvi~ sre~al leta 2003, ko je 8 mesecev kot prosto-volec delal v Luksemburgu, od takrat naprej pa je sodeloval pripripravi {tirih mednarodnih izmenjav.

Arhiv Andreja Lozarja

18 februar

Na voljo je veliko sredstev, ki pa se jih v

ZTS ne izkori{~a dovolj. Pripravljam

tudi dodatne materiale, z namenom da

bodo rodovi bolj seznanjeni z mo`nost-

mi sodelovanja z drugimi organizacija-

mi v Evropskem prostoru. Kot svetova-

lec lahko pomagam kateremu koli rodu

pri pripravi prijave na program, pri-

pravljen pa sem pripraviti tudi infor-

mativne delavnice zanje o programu

samem ter pomagam pri iskanju part-

nerjev.

Kaj sploh je program Mladina?

V osnovi je Mladina program za

mlade med 15 in 25 letom, namen pro-

jektov pa je predvsem povezovanje

mladih z razli~nih kulturnih okolij. S ta-

borni{kega stali{~a so najbolj atraktiv-

ne izmenjave mladih, (v lanskem letu

smo imeli 4) ter EVS, evropska prosto-

voljna slu`ba. Na àlost se na EVS pro-

jekte {e vedno prijavlja malo ljudi. Raz-

logov za to je ve~, najverjetnej{i so

neinformiranost in pomanjkanje go-

stujo~ih organizacij za EVS. Pri izme-

njavah pa je tako, da je potrebno pri

iskanju partnerja v~asih pre-

stopiti okvire skavtizma. [irina

na{ih programov nam omogo~a

sodelovanje z zelo razli~nimi or-

ganizaciji mladih in nespametno

bi bilo tega ne izkoristiti.

Kaj te trenutno moti v ZTS?

V ZTS se odraà stanje ce-

lotne dru`be v

S l o v e -

niji. Vsi so preve~ napeti in ob

kakr{nem koli dra`ljaju ska~ejo do

stropa, brez da bi kdor koli sploh sli{al

ali pa razmislil, kaj je nekdo povedal in

kaj misli s tem ...

Na splo{no je najve~ji problem v

komunikaciji in dialogu. Nekateri ne

znajo in no~ejo sli{ati, drugi ne znajo

povedati. Preve~ starih emocij in nas-

protovanja v osnovi. Malce so stvari

zgodovinskega izvora, ko v vrhu organi-

zacije ni nih~e znal poslu{ati, ka-

sneje se je poslu{alo

samo na videz. Trenut-

no stanje pa je tako, da

se poslu{a vendar se

sli{anega ne zna

uporabiti.

Baza je izgubila

zaupanje v vrh in

ima zato teàve z

sodelovanjem v

p r o c e s i h

odlo~anja. Vrh organizacije pa vidi

samo stvari napisane z odebeljeni-

mi ~rkami, ne zna pa brati med vr-

sticami.

Sproìli smo kar nekaj procesov, ki

so se ustavili, ali pa bili do konca meto-

dolo{ko nepravilno in nestrokovno iz-

peljani, in sploh se ne ~udim, da ljudje

nimajo pri procesih, ki pa so za napre-

dovanje organizacije nujni, ve~ èlje

sodelovati.

ê zdruìm misli v metaforo tre-

nutno v ZTS skupaj zvezani plavamo v

dero~i reki, kjer vsak sili na svojo ~er.

Namesto, da bi se skupaj usmerili pro-

ti enemu od bregov in potem po trdnih

tleh na{li nov dom, upamo, da bo tol-

mun na dnu slapa dovolj globok in nas

bo tam ~akal raj, nekateri pa celo, da

Udeleènci projekta Where Were the Walls pred Berlinskim zidom.

Na sprejemu pri ministrici za druìno insocialne zadeve v Luxemburgu, zdelegacijo ZTS in LGS.

19INTERVJU

Med promocijo EVS in programa Mladina na gimnaziji Kranj.

jim bo uspelo pretrgati vez in bodo lah-

ko stali na svoji skali.

Kateri je bil tvoj najve~ji medna-

rodni projekt? Nam lahko pove{

kaj ve~ o njem?

Moj? S tem verjetno misli{ projekt

pri katerega pripravi in izvedbi sem so-

deloval. To je bil projekt, ki je potekal

zadnje poletje, W.W.W. (Where Were

the Walls), katerega namen je bil pove-

zati mlade v dràvah "stare" in "nove"

Evrope.

Priprava projekta je od osnovne

ideje, ki se je aprila 2004 porodila v

Fiesi, na seminarju za vspostavljanje

kontaktov ~ezmejnega sodelovanja v

organizaciji NA Mladina, do realizacije

potekala 2 leti. Pri projektu je sodelo-

valo 13 organizacij iz 9 evropskih dràv,

med njimi tudi ZTS. Samega projekta

se je udeleìlo 54 posameznikov.

Namen projekta je bil ru{iti zidove

med dvema Evropama in to simboliko

smo v tem ~asu ve~krat uporabljali.

Prepotovali smo staro vzhodno mejo

Evrope od Finske do Italije (preko Es-

tonije, Latvije, Poljske, Nem~ije,

ê{ke, Madàrske in Slovenije) in po

poti povezali mlade v starih in novih

~lanicah unije. V vsaki dràvi smo v ob-

mejnih mestih, kot pri nas Nova Gori-

ca, pripravili program za mlade na ulici

z razli~nimi zabavnimi vsebinami na

temo EU. Hkrati je bilo 21-dnevno po-

tovanje velika medkulturna izku{nja za

vse udeleènce projekta, pa tudi ogle-

dali smo si precej{nji del Evrope.

Projekt je bil tudi rekorden do sedaj,

po vi{ini odobrenih sredstev iz programa

Mladina, prijavili pa smo ga v Italiji, ker je

tam ostajalo najve~ sredstev iz progra-

mov ~ezmejnega sodelovanja.

Tvoja zadnja misel preden kon~ava

ta intervju?

Naj bo ta v povezavi z aktualno poli-

tiko. Mislim, da je treba v organizaciji

za~eti obdelovati ”skupno njivo”. Za

organizacijo bi bilo najbolje, da se ne

oziramo le vsak nase in za~nemo na-

stopati skupaj. Nesmiselno je povsod

iskati le probleme, pristopiti moramo

k skupnemu re{evanju na{ih skupnih

teàv. Vsak naj na svojem podro~ju na-

redi ~im ve~ kar lahko in prav tako pu-

sti druge delati na njihovem podro~ju.

Bodo~e vodstvo pa naj se nau~i {e

sli{ati, ne le po{lu{ati, kar se dogaja v

zadnjem ~asu, kar je vseeno è napre-

dek. Samo skupaj lahko naredimo kaj

dobrega.

20 februar

RSH-jevci so poznani po tradic

Vsako leto organizirajo letno taborjenje v

doma~em koncu Slovenije. Za~eli so v Dolenj-

skih Toplicah, nadaljevali na Gorjancih, se-

daj pa è nekaj let preizku{ajo razli~ne loka-

cije ob reki Kolpi, ki se jim je re-

sni~no priljubila.

Za~etki so bili te`ki, sedaj pa

se na taborjenja odpravljajo z vse

manj skrbmi in presene~enji. Letos

se ponovno vra~ajo na staro mesto

ob Kolpi.

Tabor na obisku Rod samotni hrRod samotni hrast iz [entjerneja se lahko

zgodovino. Leta 1957 ustanovljeni rod ima

Ustanovitelji naj bi taborili pri osamljene

poimenovali novi taborni{ki rod.Z animivo je, da {entjernejski rod nima rednih vo-

dovih sestankov. Vodniki so srednje{olci, ki veli-

kokrat med tednom nimajo ~asa, saj jim ga veliko

vzamejo {olske obveznosti in àlostno bi bilo, da bi vodovi

sestanki predstavljali za vodnike nujno zlo ali obremenitev.

Te teàve so RSH-jevci iznajdljivo re{ili z sestanki vsako tret-

jo soboto v mesecu, na katera povabijo {e star{e ter imajo z

njimi skupne akcije. Podobno se sre~ujejo tudi gr~e, ki poleg

sebe pripeljejo svoje druìne, z bodo~imi ali sedanjimi ta-

borniki.

Ve~ino RSH-jevcev predstavljajo M^-ji in gr~e.

Tabor RSH.

V sklopu Jernejevega postavijo

Praznik Jernejevo je dobra prilo`nost zapromocijo taborni{tva.

Po upadu pred leti se GG-ji ponovnovra~ajo v rod.

Zadnjih nekaj lettaborijo narazli~nihprostorih vzdol`Kolpe.

Pribli`no 40 M^-jev predstavlja 30 % {entjernejskih tabornikov.

Rod pogosto sodeluje z novome{kim rodom, predvsem v

obliki skupnih razprav ali posvetov in izmenjavo mnenj. Or-

ganizirali so tudi sre~anje PPjev obeh rodov, saj nekateri

vodniki iz RSH delujejo kot vodniki v Novem mestu, kar je

odli~na izmenjava. Novome{~ani dobijo pomo~ v obliki vod-

ni{kega kadra, [entjernej~ani pa vedno zaèleno prakso ter

nove izku{nje.

21

cionalnih pala~inkah velikankah.

RAZISKOVANJE 21

Jo{t Bukovec

Foto: arhiv RSHrast [entjernejo pohvali z bogato, skoraj petdeset letno

a zanimivo zgodbo o izbiri imena.

m starem hrastu, po katerem so kasneje

M^ 40GG 25PP 20Gr~e 40Skupaj Cca. 125 Pogovor z Mojco Sin-

ti~, stare{ino roduKako to, da imate tako nenavadno,

a izvirno obliko vodovih sestan-

kov?

To je predvsem zaradi dveh dejav-

nikov. Prvi je ta, da si vodniki te`ko vza-

mejo ~as med tednom, drugi pa ta, da

star{i te`ko pripeljejo otroke na vsako-

tedenske sestanke. Okolica [entjer-

neja je sestavljena iz mnogih vasi, kar

se izkaè za {e kako velik problem pri

prihajanju na sestanke. Odlo~itev se je

izkazala za zelo dobro, saj gre za popol-

noma druga~no obliko dela, ki veliko

pripomore k splo{nem vtisu.

Po starosti strukturi ste nekoliko

starej{i rod. Koliko svobode

pu{~ate PP-jem?

PP-jem pustimo veliko svobode, saj

imajo mo`nost, da delajo po svoje in si

marsikaj organizirajo sami. Vsako leto

jim damo tri dni, da sami postavijo let-

ni tabor, mi pa smo jim na razpolago za

nasvete. Zdi se mi, da se preko tega

sami nau~ijo najve~.

Torej ne prihaja do konfliktov med

generacijami?

Ne, odli~no se ujamemo. Seveda

obstajajo dolo~ena pravila, ki pa jih

oboji sporazumno spo{tujemo.

Rod samotni hrast je po petdese-

tih letih dela v polnem zagonu. Ugled-

no {tevilo ~lanov, zanimive akcije in iz-

virne re{itve kaèjo na odli~no delo ro-

dove uprave. Po manj{em upadu ~lanov

(predvsem M^-jev) ob zaìvetju skav-

tov v [entjerneju se stanje è iz-

bolj{uje, saj v rod prihajajo novi in novi

taborniki, ki bodo neko~ uspe{no na-

daljevali delo sedanjega vodstva.Pasji del rodu. ☺

Lokostrelstvo na taboru.

o ve~ propagandnih taborov.

Prava poìvitev {entjernejskega vsakdana je ob~inski

praznik Jernejevo, konec avgusta. RSH-jevci v tem ~asu po-

stavijo dva propagandna tabora, ki sta odli~na za promocijo

taborni{tva, predstavijo pa se tudi s stojnico, na kateri imajo

izobe{eno zastavo ZTS, mimoido~im pa iz prve roke delijo

taborni{ke izku{nje.

Na glavni dan praznika se predstavijo tudi z tradicionalno

peko pala~ink velikank, ki dosegajo premer skoraj polovice

metra. Pove~ini jih pe~ejo gr~e in PP-ji, sedaj so jih spekli è

petkrat.

22 februar

• Du{ik je zelo nereaktiven(inerten) plin.

• Kisik je najbolj reaktiven plin vzraku. Med dihanjem iz zraka vplju~ih preide v krvni obtok, kiga odnese k celicam v na{emtelesu.

• Ogljikov dioksid je prisoten le vmajhnih koli~inah, a je zelopomemben za rastline.

Kosobrinovi pripravki

KEMIJA V TABORNI{TVU

Kosobrin

Lea

22 februar

Ve~ kot pol ~love{kega telesa se-

stavlja voda. Poleg vode v na{em telesu

prevladujejo spojine kot so beljakovi-

ne, ma{~obe in ogljikovi hidrati.

Ma{~obe in ogljikovi hidrati so iz oglji-

ka, vodika in kisika, medtem ko belja-

kovine vsebujejo {e du{ik.

Elemente, nujne za na{e telo, do-

bivamo s hrano.

V tem ~lanku predstavljam, kateri elementi

sestavljajo nas ljudi in kateri elementi nas

obdajajo v zraku in zemlji.

Glavni elementi v ~love{kem telesu innjihovi masni deleì, izraèni v odstotkih:

Koli~ina najpogostej{ih elementov vzemeljski skorji:

Sestava zraka:

Sirup iz borovih vr{i~kovPotrebujemo: 20 dag borovih sveìh vr{i~kov (tako na-

brane vr{i~ke lahko uporabljamo celo leto), 1 kg sladkorja, 1

liter vode.

Priprava: borove vr{i~ke prelijemo z vodo in jih damo v

kotli~ku na ogenj. Potem ko voda zavre, kuhajte 10 minut.

Precedite in v dobljeni sok prime{ajte sladkor, ponovno za-

kuhajte in kuhajte pribli`no 20 minut na zmernem ognju. [e

vro~i sok nalijte v steklene kozarce s {irokim grlom takoj za-

prite in spravite v temen in hladen prostor.

Sirup razred~en z vodo se lahko uporablja tudi kot sok.

Nerazred~en se lahko uporablja za izka{ljevanje pri prehlad-

nih boleznih. Uìvamo 1 ~ajno `li~ko sirupa zjutraj in zve~er.

Vsak ~aj lahko osladimo s tem sirupom namesto sladkorja.

Sirup lahko uporabimo tudi za pripravo kak{nih jedi.

Musli z borovim sirupomPotrebujemo: 1 jedilno `lico borovega sirupa, 1 banano,

1 dag drobno narezanih le{nikov, 1 `lico rozin, pomaran~ni

sok, 3 dcl mleka, 4 `lice kornfleksa

Priprava: Kornfleks prelijte z mlekom, borovim sirupom

in pomaran~nim sokom. Pome{ajte z narezano banano in ro-

zinami. Pustite stati 10 minut, da se kornfleks napije, na kon-

cu posipajte z drobno narezanimi le{niki.

Zmes plinov, ki obdaja zemljo, se

imenuje atmosfera ali ozra~je.

Zemeljska skorja je tanka skalnata

plast na povr{ju, v globino seè kakih

50 km.

Na zemlji se najde vsega 92 ele-

mentov, vendar teh osem elementov

sestavlja ~ez 98 % zemeljske skorje.

Drugih 84 elementov zavzema le 1,5 %.

Povrhu pa dva najpogostej{a elementa,

kisik in silicij, sestavljata skoraj

tri~etrt mase zemeljske skorje.

Novo nagradno vpra{anje je:Zakaj je ogljikov dioksid pomem-ben za rastline?

Odgovore po{ljite [email protected].

Nagrado za odgovore v prej{nji{tevilki bo prejel Rok Smrdelj.Nagrada je taborni{ki priro~nikUìtne rastline.

23RAZISKOVANJE

AstronomijaPrimo` Kolman

V orbitah okoli Zemlje

kroìjo umetni sateliti.

Eden izmed njih je Hubb-

lov teleskop, ki danes predstavlja naj-

bolj ostro oko ~love{tva za pogled v

globine vesolja, drugi je SOHO, ki ne-

prekinjeno opazuje aktivnost Sonca.

Vesoljska robota Spirit in Oportunity

è drugo leto uspe{no raziskujeta

povr{ino Marsa, okoli Saturna pa kroì

Cassini, ki tudi è dobro leto po{ilja

slike kolobarjev in lun, posnete iz nji-

hove neposredne bliìne. V okviru pro-

jekta Cassini je predviden tudi prista-

nek na najve~ji saturnov satelit Titan,

ki je le malo manj{i od Zemlje. Vesolj-

ska sonda Stardust se je uspe{no vrni-

la s svoje misije in s seboj prinesla

vzorce kometa Wild 2. Japonska vesolj-

ska sonda Hayabusa pa je uspe{no pri-

stala na 500-metrskem asteroidu Ito-

kawa, ki je kandidat za tr~enje z Zemljo

v naslednjih nekaj milijonih letih. Ha-

yabusa je z nabranimi vzorci è na poti

nazaj na Zemljo. Njeno vrnitev pri~aku-

jemo v letu 2007. Rusom cveti vesoljski

turizem, kozmologija, kot teoreti~na

znanost, pa je vse bli`je odgovoru na

vpra{anje o samem za~etku.

V zadnjem ~asu smo pri~a kar nekaj

zanimivih odkritij. Odkritje "termalne

vode" na Jupitrovi luni Evropa trenut-

no daje najve~ mo`nosti za obstoj ne-

zemeljskega ìvljenja, Pluton nima le

eno, ampak kar tri lune. Izkazalo se je,

da relativnostna teorija predstavlja

zelo pomembno vlogo tudi v vsakda-

njem svetu. Zlato na primer brez nje

nikoli ne bi bilo zlato ampak srebrno ...

Raziskave so vse bolj usmerjene v iska-

nje odgovora o samem za~etku. Tri let-

ni projekt analize sevanja ozadja Veso-

lja je prinesel pri~akovan odgovor. Ve-

solje ni moglo nastati iz homogene

snovi, saj sicer ne bi pri{lo do formira-

nja galaksij, kljub temu pa {e ni jasno

kje se skriva "temna snov", ki naj bi

predstavljala kar 90% celotne snovi Ve-

solja. Od te snovi je namre~ odvisno,

kak{en bo pravzaprav konec vesolja.

ogroàjo tudi ve~ kot kilometrski aste-

roidi. Zavedanje o tem, da se je na

Zemlji è ve~krat v zgodovini prav zara-

di padca takega telesa zgodila globalna

katastrofa, ob kateri je izumrlo tudi 50

in ve~ odstotkov vrst, med drugim tudi

dinozavri, nas navdihuje, da vse bolj

pozorno opazujemo no~no nebo in

i{~emo mo`ne kandidate za tak{no

tr~enje. êprav danes {e nimamo u~in-

kovitega oro`ja proti tej "nadlogi", pa

je v tem trenutku morda pomembno

prav zavedanje, da Zemlja kot planet {e

nikoli prej ni bila tako blizu mo`nosti,

da se "sama" za{~iti. Njena za{~ita

pred padci meteoritov bo v prihodno-

sti morda prvi~ v njeni zgodovini plod

~love{kih mo`ganov. To pa bomo lahko

dosegli le z znanjem in razvojem.

Pomlad astronomske znanosti?êprav bo minilo è dobrih 35 let odkar je zadnja misija Apolla na

Luno ponesla ~love{ko posadko, se raziskave vesolja nikakor niso

ustavile. Vesoljske sonde serije Pioneer in Voyager so poslale prve

slike zunanjih planetov posnete iz neposredne bliìne, odkrite so bile

manj{e Lune, ki jih z Zemlje prej niso videli.

420 milijonov svetlobnih let oddaljenagalaksija, ki jo vesoljski teleskop Hubbleposname z neverjetno natan~nostjo –ostrina slike nam odkrije, da ima galaksija"rep", ki sicer za galaksije ni zna~ilen.Rep je najverjetneje posledica tr~enja zdrugo galaksijo.

Itokawa – 500m velik asteroid, s katerega Japonska vesoljskasonda prina{a na Zemljo vzorce.

Ob padcu ko-

meta Shomaker-

Levy 9 leta 1994

na Jupiter se vse

bolj zavedamo,

kako ranljivi prav-

zaprav smo. Zem-

lja, ki predstavlja

neko oazo ìvlje-

nja v tem delu ve-

solja, vsako leto

24 februar

fi{ke regije (Abdullah Rasheed), ki ima

pod svojim okriljem 18 milijonov skav-

tov. Tu lahko resni~no za~uti{, da si del

te velike svetovne organizacije in da so

vsi tvoji bratje in sestre.

Od rodov

Ko sva stopila iz letali{~a (Male –

Maldivi), naju je namesto tropskega

sonca zaslepil "fle{" fotoaparatov. Na-

jin gostitelj je bil Ibrahim Zameer –

Zambe (na~elnik za odnose z javnost-

jo).

Gozdni sadeì -RKJ SpodnjaIdrija na zimo-vanju

Bilo nas je dvanajst in bilo je

boì~no popoldne. Zbrali smo se Pr'

Petri~u in se pe{ podali na uro trajajo~

vzpon do Pocka. Na cilj smo prispeli za-

dihani, a polni pri~akovanja. Namestili

smo se v ko~i, sledilo pa je gretje na

veliki pe~i, kar je gotovo ena izmed naj-

bolj{ih stvari v hi{i. Kuharska ekipa je

za ve~erjo spekla ~isto prave pice iz

kru{ne pe~i. Vse pohvale njim, saj smo

zares dodobra napolnili na{e èlodce.

Kot se za prave tabornike spodobi smo

"druàbni" ve~er preìveli ob igricah in

petju.

12 pravih RKJ-jevcev. Foto: Andrija Majsen

Prav gotovo najbolj razveseljujo~a

novica novega dne je bila obilica snega.

Mama narava nam je res podarila zajet-

no mero te zimske pregrehe. Po zajtr-

ku smo se odlo~ili za sprehod do Kovka

in nato {e do Kamutaj{. Po zajetnem

vzponu so se nam kar zaiskrile o~i ob

pogledu na bele planote in predvsem

motorne sani. Poklicali smo na{ega ta-

bornika Mateja, ki je poskrbel, da smo

sani lahko tudi preizkusili. To je

izku{nja, ki je ne pozabi{ kar tako, in

mislim, da je lahko àl vsakomur, ki se

So skavti drugje druga~ni?(Maldivi 12. 1. - 27. 1. 2006)

Ve~ slik lahko najdete na na{ispletni strani: http://prg.rutka.net(Maldivi).Gregor Robi~ in Sonja Koren

Poklju{ki rod Gorje,foto: Gregor Robi~

Prihod na letali{~e Male.

(sola)Igranje s skavti.

Ogled otoka Thulhaadhoo.

[tevilo skavtov na Maldivih se gib-

lje okoli 4000. Njihov sistem dela je ne-

koliko druga~en od na{ega. Vodniki so

ve~inoma u~itelji, glavni predstavnik

posamezne skupine je ravnatelj {ole.

On mora tudi dati dovoljenje za aktiv-

nosti – izlet, tabor... Vodnik lahko po-

stane{ {ele, ko dopolni{ 18 let in krite-

riji so dokaj visoki. Biti vodnik je izred-

na ~ast, da o wood badgih sploh ne go-

vorimo. Kroji – imajo jih vsi od najm-

laj{ih naprej, in nobenemu ni nerodno

iti z njim po ulici. (Tukaj misliva, da so

nam res lahko za vzgled.) Oni so za

naju pripravili obiske v {olah (bila sva

tudi pri pouku), nekaj dnevni izlet na

otok Thulhaadhoo, na katerem sva bila

edina belca; en dan na luksuznem turi-

sti~nem otoku (da sva spoznala, ~esa

si ne moreva privo{~iti), no~ni ribolov

z vsemi glavnimi predstavniki SAM

(Scout Association of Maldives), ogle-

di mestnih znamenitosti,... Na njihovo

pro{njo sva midva predstavila pro-

gram, ki ga izvaja na{ rod, na{o dràvo,

{e posebej pa sva jih presenetila s pe-

stro ponudbo na{ih taborni{kih iger.

Tu nam pa niso kos. Zelo so zainteresi-

rani tudi za kak{no izmenjavo, o tem je

bilo izre~enih veliko besed. Lahko se

pohvaliva tudi s tem, da sva spoznala

regionalnega direktorja Azijsko – Paci-

25

Izobraèvalno-motivacij-ski vikend RMB

Sli{i se zelo huda zadeva ... ampak PP-jem iz Roda mladi

bori Ajdov{~ina je bilo takoj jasno, da gre {e za eno zabavno

akcijo, ki bo ostala v lepem spominu. V zimskem ~asu naj bi

bilo normalno, da motivacija pade, da so vodniki è skoraj

brez idej za mrzle vodove sestanke in da se malo ulenimo.

Zadosten razlog za vikend na zasneènem P{enku, kjer imajo

svojo ko~o prijazni idrijski taborniki.

Tako smo za~etek decembra preìveli v dru`bi, ki jo ima-

mo najraje, ob tem pa naredili {e veliko koristnih stvari. Iz-

delali smo cel kup plakatov za na{e nove taborni{ke prosto-

re, izumili kar nekaj novih vozlov, si izmislili in preizkusili

{tevilne nove igrice, odigrali tradicionalen ’twister’, v teoriji

in praksi postavili {olski primer igluja ter naredili program

za sprejem dedka mraza (ki je ekskluzivno napovedal prihod

med svojim dopustom na Havajih!!). Tiste, malo bolj resne

na~elnice, so imele kon~no ~as, da so se v miru pogovorile o

na~rtih za delo v rodu, drugi pa so se vdajali neskon~nim de-

batam in kuharskim eksperimentom ali pa è prej omenje-

nemu konstruiranju igluja. Seveda nas je obiskala tudi dele-

gacija idrijskih tabornikov, da bi prenesla svoje bogate

izku{nje o upravljanju agregata na nevedne ajdovce. [e en-

krat hvala ☺. Vsestransko u~enje torej.

In tako je pri{el ~as za odhod. Strinjali smo se, da je vi-

kend uspel, ~eprav se je pona{al z nekim ~udnim imenom.

Zgleda, da je bil tisti ’feeling’ to, kar smo v teh sme{nih be-

sedah iskali. O debati ali je za take ob~utke kriva dru`ba ali

pa izjemno bioenergetsko polje okrog ko~e idrijskih tabor-

nikov, pa kdaj drugi~. Vsekakor, RMB priporo~a!

Katarina & Janja

Nju jir parti 05 raport 10 ..., 9 ..., 8 ..., 7 ..., 6 ..., 5 ..., 4 ..., 3 ..., 2 ..., 1 ... Sre~no novo

leto!!! Juhuuuu!!! Pok zama{ka iz steklenice {ampanjca. Ra-

ketiranje neba z razno raznimi barvami iz piromanskih bate-

rij in vonj po smodniku ter izrekanje ~estitk in dobrih èlja

vsepovprek. In kaj je tu kaj posebnega, bi se vpra{al na-

klju~ni mimoido~i. Saj to je opis tipi~nega trenutka, ko se sil-

vestrovo prevesi v novo leto. Res je. Ampak s to razliko, da je

novo leto za PP-je in gr~e rodu Veseli veter letos pri{lo ne-

koliko prej.

RAZISKOVANJE

Toda vrnimo se na za~etek. Vodstvo RVV se je odlo~ilo,

da bo organiziralo akcijo za PP-je, saj se, na àlost, za njih pri

nas bolj malo dogaja. RVV je boì~ in novo leto praznoval ne-

koliko prej in sicer v no~i s 26. na 27. december, v vasi Bo-

kra~i. Hrane za poln hladilnik in {e ve~, doma pe~eno pecivo,

(brezalkoholna) pija~a, naredili smo si tudi bovlo in (brezal-

koholne) koktejle (hvala reviji Tabor za recepte ☺). Na je-

dilniku je bila pizza ve~er, narezek ~ez no~ in pala~inke za

zajtrk.

Obiskal nas je tudi boì~ek, ki je splezal na balkon in nas

presenetil. Ker nobeno praznovanje novega leta ni popolno

brez ognjemeta, smo ob polno~i pokurili nekaj baterij in od-

prli fla{o srebrne radgonske penine. Darila smo si "razdeli-

li" po sistemu "vzemi novo s kupa, ali pa ukradi sosedovo". In

~e se nismo pri tem "razdeljevanju" zadosti nasmejali, smo

se toliko ve~ pri kvizu. Ko smo se malo pomirili, smo si ogle-

dali film Taxi (francosko verzijo) in spet pokali od smeha.

Nato smo se po~asi odpravili spat. Zjutraj, oz. pa~ ko smo

vstali, pa zajtrk in seveda vsem neljubo, toda obvezno pos-

pravljanje.

Ventilatorrr...

ni udeleìl zimovanja. Premraèni od divjih voènj smo se

ogreli s ~ajem, ki sta ga pripravila Goran in Matej (najbr` je

imela prste vmes tudi njuna mama). Ura pa se je vse bolj

bliàla ~asu kosila, tako da smo se vrnili proti na{i ko~i.

Preostanek dneva je minil ob kepanju, sankanju, smehu in

petju. Popoldne so se poslovili na{i najbolj zavzeti {tudenti,

tako da nas je ostalo samo {e sedem.

Zadnje jutro zimovanja smo se {e zadnji~ ogreli na pe~i,

potem pa v sneg... Pot proti Spodnji Idriji je poskrbela, da

smo razgibali vse smejalne mi{ice, saj se je pod plastjo sne-

ga skrival led, ki je sproìl {tevilne padce. Na sre~o so se vsi

kon~ali brez posledic, tako da smo se sre~no vrnili domov.

Bil je sneg, bili smo mi, bilo je super, v polnem pomenu

besede!Tina (PP klub Gozdni sadeì)

Foto: A. C.

26 februar

Kaj dobim jaz? Nina Arnu{ Jaka Bevk - [eki

Vodni{ki vikendiVsi vemo, da za vodnike obstajajo izobraèvanja: najprej (da sploh lahko postanejo

vodniki) se udeleìmo vodni{kega te~aja, potem se lahko odlo~imo in nadaljujemo z GG

vodni{kim te~ajem ali se udeleìmo kak{nega specialisti~nega te~aja. ê èlim postati

na~elnik ~ete, druìne, rodu, pocukam za rokav na~elnika in skupaj se odlo~iva, da grem

na te~aj za vodje enot.

K ljub vsem na{tetim

te~ajem, izobraèvanjem

pa nam vsem ~ez leto kdaj

pade motivacija za delo. Po~utimo se

brezvoljni, brez idej in sploh se nam ne

da hoditi na tiso~ in en sestanek... Zato

so v nekaterih rodovih "izumili" vod-

iz potreb vodnikov – vpra{ajte jih, kate-

ra znanja jim manjkajo, kaj bi èleli iz-

bolj{ati, katere so pere~e teme in

problemi. Seveda pa v programu ne

sme manjkati zabava in druènje, zara-

di katerih bo tak vikend {e posebej za-

nimiv. [e bolj konkreten predlog: osvo-

vega dogajanja. O njih se {e veliko go-

vori in smeje na ta ra~un, predvsem pa

ekipe rodov poveè, da potem la`je de-

lajo skupaj.

Ve~ na temo motivacijevodnikov najdete nagradivo.rutka.net.

ni{ke vikende, ki so namenjeni pred-

vsem pridobivanju veselja do dela, no-

vega znanja, druènja in spoznavanju

celotnih vodstev rodov.

Recept za izvedbo vodni{kega vi-

kenda je preprost: na seji rodu, ~ete,

druìne se dogovorite za datum (naj-

bolje vikend ali kak{ne po~itnice) in

najamete ko~o (ali ~e imate sre~o,

greste kar v svojo). Program naj izhaja

jite in ponovite osnovna znanja iz mno-

goboja, naredite delavnico na temo sti-

kov s star{i (kako se pogovarjamo z nji-

mi, zakaj nam je v~asih nerodno, zakaj

je pomembno, da imamo sploh stike z

njimi), zve~er naj sledi zabava z rde~o

nitjo (npr. pustovanje), zjutraj pa za

zbujanje sledi kraj{a orientacija. Po

izku{njah iz lastnega in iz drugih rodov,

so taki vikendi prava popestritev rodo-

27SLU@ENJE

PsihologijaIrena Jeretina

G otovo se vam je è kdaj

zgodilo, da ste imeli pri

tabornikih vsega dovolj in

se vam ni dalo ve~. Skoraj vsak vodnik

kdaj pa kdaj pride v situacijo, ko se mu

ne da pripravljati na vodovo sre~anje in

bi male tabornike najraje kar poslal

domov. Organizator akcije se ob gori

nalog in zapletov pomisli, da bi najraje

vse skupaj kar odpovedal... V tak{nih in

podobnih trenutkih se potem pogosto

vpra{amo - zakaj sploh `rtvujemo toli-

ko ~asa in energije za taborni{tvo?!

Aha, ob prebranem vam v glavi go-

tovo è besno utripa lu~ka -

MOTIVACIJA! Seveda. Brez motiva-

cije zjutraj ne bi niti vstali iz postelje,

kaj {ele, da bi se – kar tako – odlo~ili

svoj prosti ~as nameniti vzgoji otrok in

organizaciji raznoraznih aktivnosti, od

katerih sami pravzaprav ne pridobimo

ni~ "oprijemljivega".

Seveda vsak posameznik v sebi naj-

de svoje lastne motive za neko po~etje

ali aktivnost na dolo~enem podro~ju. V

taborni{tvu nas ve~inoma druì èlja

po druènju in skupinskem delu, ali pa

npr. èlja po pridobivanju novih znanj.

Nekatere ène tudi èlja po priznanju

ali uveljavljanju statusa, spet drugi pa

imajo v sebi preprosto altruisti~no

te`njo, narediti nekaj dobrega.

V situacijah, ko se spra{ujemo, za-

kaj sploh {e delujemo v taborni{ki or-

ganizaciji, nam poznavanje lastnih

motivov pride zelo prav, zato je do-

bro, da o njih razmislimo in se jih zave-

damo. A kljub temu se kdaj zgodi, da

nam zmanjka motivacije in zapademo v

brezvoljnost. Takrat se je fino oprijeti

kak{nih trikov za hiter in u~inkovit dvig

motivacije. Eden tak{nih "trikov" je za-

vedanje, da si sami izbiramo odnos

do dela. Naprimer: ~e se odlo~imo, da

se bomo imeli na vodovem sre~anju

fino, da bo zabavno in zanimivo, ~e

bomo na sre~anje pri{li nasmejani, bo

le-to sigurno minilo veliko zabavneje in

bolj uspe{no, kot ~e se è vnaprej

odlo~imo, da se nam ne da, da so otro-

ci tako ali tako nezainteresirani za

delo, ipd.

Glede na to, da v taborni{tvu skoraj

nikoli ne delamo sami, je zelo pomem-

Pozitiven odnos do delaTokrat se v psiholo{kem koti~ku ne bomo posve~ali vzgojnim in komunikacijskim problemom pri delu z

mladimi taborniki, pa~ pa drugi "teàvi", ki pogosto pesti vodnike in druge, tako ali druga~e aktivne taborni-

ke, ki so pripravljeni svoj prosti ~as prostovoljno porabiti za dobrobit taborni{tva.

ê èli{ dvigniti svojo motivacijo pri delu (v taborni{tvu, v {oli, slu`bi ali kje drugje) timorda koristi branje knjiìce FISH! – Filozofija po ribje (Lundin, C., Paul, H. in Christen-sen, J.).

ben tudi na{ odnos do drugih. ê s

svojo pozitivno energijo pritegnemo

druge in jih vklju~imo v svojo zabavo,

nam bodo to pozitivno energijo vra~ali.

Enako velja tudi pri delu z vodom: z raz-

nimi presene~enji, z dobro pripravlje-

nim programom in s pozitivnim pristo-

pom otrokom polep{amo dan. Veseli

in zadovoljni otroci, pa tudi nam po-

lep{ajo dan.

In v tak{nih trenutkih vpra{anje,

ZAKAJ delam vse to, ne potrebuje od-

govora. ☺

28 februar

VPRA[ANJA ZASPREMLJANJE DELA VVODU:

Ali vodnik komunicira z vsakim ~la-

nom voda?

Ali je vodnik zgled svojim ~lanom?

Ali vodnik skrbno planira delo in

aktivnosti voda?

Ali vodnik uporablja vse razpolo`lji-

ve vire za delo z vodom?

Ali vodnik koordinira delo v vodu

tako, da ta funkcionira kot skupina?

VOD ODLOÂ:V primeru dobre komunikacije

med vodnikom in njegovimi ~lani, poi-

zvedeti, kaj si mladina èli, ne bi smelo

biti preve~ te`ko. To klju~no infor-

macijo lahko pridobimo:

- preko neformalnega pogovo-

ra,

- ali druga~e – ~lani naj vsak zase

napi{ejo na list papirja, kaj bi

radi po~eli na vodovi akciji,

- ali {e druga~e, v zavetju tople

u~ilnice jim pripravimo kraj{i

"brainstorming" – in zadolìmo

enega, da predloge zapisuje na

tablo. Nato ~lanom uprizorimo

referendum v malem.

Razdelimo jim manj{e nalepke

(lahko si pomagamo tudi s kredo)

in jih pripravimo k oddajanju

glasov.

Na primer: tri nalepke (tri ~rtice s

kredo) oddajo svojemu NAJ predlogu,

dve drugo uvr{~enemu in eno za tretji

predlog po njihovi èlji. Tudi ~e se vam

"volitve" ne posre~ijo, bo iz razpleta

nadaljnjih dogodkov razvidno, kateri

predlog podpira ve~ina ~lanov.

POTREBE VODA:Potem pride na vrsto demokraci-

ja, pa vendar – samo vodnik ve, kaj je

dobro za ~lane, in kaj ne. Poiskati je po-

trebno pravo mero usmerjanja in

vzpodbujanja v èleno smer. Seveda ni

potrebno posebej poudarjati, da nas

zanimajo le realni in izvedljivi predlogi.

Vseeno sku{ajmo odgovoriti na njiho-

ve potrebe in jih v nadaljevanju tudi

zadovoljiti.

ODGOVORNOST:Sledi delitev dela, priporo~ljivo

je prostovoljno prevzemanje odgovor-

nosti za posamezen del akcije. Vodnik

naj da prednost ~lanom, da prevzamejo

la`je zadolìtve, za tiste najbolj po-

membne ali formalne pa naj poskrbi

sam. Skratka, s tem, ko bodo ~lani

prevzemali odgovornost in se aktivno

vklju~evali tako v proces odlo~anja o

akciji kot v samo izvedbo, si bomo za-

gotovili njihovo udele`bo in pripravlje-

nost za delo, oni pa bodo doìveli pozi-

tivno in vzgojno izku{njo.

Imeti vod GG

Barbara Ba~nik - Ba~a

Dajmo si prilo`nost

V tej {tevilki Tabora boste zasledili poudarek na aktivni participaci-

ji, oziroma vklju~evanju ~lanov v proces odlo~anja z namenom

ve~jega zanimanja za samo udele`bo in izvedbo akcije. Poglejmo,

kako naj bi stvar potekala pri gozdovnikih in gozdovnicah:

DotikStara angle{kamolitev

Brskala sem po knjigah, starih zapi-

sih, prebirala stare ~lanke, ki so rubri-

ko Dotik bogatili do sedaj ... razmi{ljala

sem, da vam ponudim nekaj ~isto svo-

jega in sveèga, a na koncu sem se

odlo~ila, ker sem omejena na {tevilo

besed, da izberem slednje. Staro an-

gle{ko molitev, ki naj Vam seè do naj-

bolj skritih koti~kov srca.

"Vzemi si ~as za prijaznost

– saj je pot k sre~i,

Vzdemi si ~as za sanje

– popeljejo te med zvezde,

Vzemi si ~as zato, da ljubi{ in si

ljubljen

– to je privilegij bogov,

Vzemi si ~as in se ozri naokrog

– dan je prekratek, da bi bil sebi~en.

Vzemi si ~as za smeh

– ki je glasba du{e."

Sergeja Bogovi~

Foto: SiNi.

29

KolumniAmerikanec Boris Mrak

Mladi ali odrasli?

Kdo naj 'vodi' organizacijo?... Ko so minili trije meseci, je imel Jonatan {e {est drugih

u~encev, samih Izob~encev, ki jih je mikala ta ~udna nova misel o

letenju, zaradi veselja nad letenjem.

Pa vendar jim je bilo la`je nau~iti se velikih umetnij kot razu-

meti, iz kak{nega razloga naj to delajo ...

(Richard Bach, Jonatan Livingston Galeb)

S stare{ino na{ega roda, Brankico, se velikokrat pogovarja-

va o tem, kako voditi rod, da bo napredoval. Kaj narediti, da

bomo {e bolj{i, predvsem pa, da bi {e ve~ mladim dali izku{njo

taborni{tva. Pri tem velikokrat prideva do na{ih popotnikov in

popotnic. Mladih, izredno sposobnih tabornikov, ki so pravza-

prav tisti, ki izvajajo program roda. So tudi vodniki, vodje ak-

cij... Da pa bi prevzeli kak{no odgovornej{o funkcijo v rodu, pa

niso pripravljeni. Ugotavljava, da jim manjka odgovornosti, ki

bi vodila v vztrajnost, ki jo marsikatera rodova funkcija zahte-

va, predvsem na~elni{ka.

Pri tem nama spomini zajadrajo kakih 15 let in ve~ nazaj.

Ko sva bila {e mlada (hitro se potolaìva, da sva tudi zdaj mla-

da, vendar sva bila takrat malo mlaj{a). Takrat sva bila oba

na~elnika ~ete – vsak svoje. Velikokrat smo tekmovali, katera

je uspe{nej{a, bolj{a. Takratne ~ete so {tele ve~ vodov in tabor-

nikov, kot dana{nji rod. Pa sva jih uspe{no vodila, ~eprav sva

komaj stopila v srednjo {olo.

Danes pa {e {tudenti niso pripravljeni tega po~eti. In biti

pri tem tako uspe{ni, kot sva bila takrat midva.

Vendar so bili takrat ~asi druga~ni. Ne samo to, da je bilo

takrat ve~ mladih, manj ostalih dejavnosti, druga~ne vrednote.

Druga~na sva bila midva. Takrat je bil pa~ ~as, ko si se ve~ino-

ma odlo~il za eno, najve~ dve dejavnosti, katerim si posvetil

ve~ino svojega prostega ~asa. Tudi zato, ker je bila ve~ina tvo-

jih prijateljev tam. Danes pa mladi po {oli hitijo od ene dejav-

nosti k drugi, od enega kro`ka do drugega te~aja. In nikjer niso

zares vklju~eni. Vedno so samo obiskovalci, nekdo, ki pride, po-

gleda in odide.

Taborniki pa se nismo spremenili. [e vedno od mladih

pri~akujemo (vsaj od vodij), da so vklju~eni. 'Taborni{tvo je

na~in ìvljenja!', je velikokrat vodilo. Toda – ali so mladi pri-

pravljeni prevzeti tako obvezo – da se vklju~ijo in jim taborniki

postanemo zares pomembni? So jo pripravljeni prevzeti tako

kmalu, kot to od njih pri~akujemo – tudi na podlagi lastne

izku{nje?

Mislim, da je ~as, da razmislimo o tem in o na{i paradigmi.

Mogo~e je ~as, da se prilagodimo.

Mogo~e pa tudi ne ...

Taborni{ki zakoni in miStatut ZTS, ki ga je sprejela skup{~ina ZTS v novembru, lan-

skega leta (tako reko~ pred iztekom leta), bralcu ob njegovem

pregledovanju in ponovnem branju nehote sproì vrsto vpra{anj

in pomislekov. Na primer v 12. ~lenu Statuta so zelo jasno napi-

sani taborni{ki zakoni in marsikateri ~lan na{e organizacije

jih zna povedati iz ust. Toda ali je to dovolj? Ali se jih zares

drìmo ali pa so na{i delegati, ko so potrjevali statut tudi v

na{em imenu v èpu dràli prav male fige, figice? ^lovek res

dobi ~udne ob~utke, ko za~ne pregledovati nekatere podatke o

na{i organizaciji. Na primer ~lanstvo in pla~ilo ~lanarine v

zadnjih petnajstih letih, recimo tam od leta 1990, ko so se v or-

ganizaciji za~ele spremembe in priblièvanje WOSM. In kaj lah-

ko ugotovi, boste rekli? Prvi~ to, da nam {tevilo ~lanstva upada.

Ampak najbr` bi se dalo to {e nekako opravi~iti z vrsto razlogov

(vse ve~ja konkurenca med nepridobitnimi organizacijami,

upadanja {tevila rojstev in s tem povezanega {tevila otrok v Slo-

veniji, ki so na{a najve~ja ciljna skupina, pa {e kaj bi se na{lo

ob taborni{ki inovativnosti).

To, kar je bolj zaskrbljujo~e, pa je to, da rodovi ne pla~ujejo

~lanarino za vse svoje ~lane. Pa bo morda nekdo rekel, ja saj se

ne da tega to~no narediti, ker se nam ~lanstvo stalno spreminja,

nekateri ne pla~ajo ~lanarine, nekateri pozabijo, nekateri nas

obi{~ejo samo enkrat na leto, nekateri se nam pridruìjo samo

za kak mesec ali dva ... - veliko izgovorov, pa tudi nekaj dejstev.

Vse lepo in prav ampak te`ko bo nekoga prepri~ati, da je takih

izjem kar nekje med 20 in 30 % - vsako leto, da ne bo pomote in

ta procent je v nekaterih letih {e ve~ji (seveda je procent odvi-

sen od tega, od katere {tevilke ga ra~unamo, da ne bo pomote!).

Seveda si {tevilk nisem izmislil sam, ampak so to povsem urad-

ni podatki na{e organizacije. Vsako leto je prisotna dokaj veli-

ka razlika med {tevilom na{ih ~lanov v rodovih, o katerih

poro~amo in o tem, za koliko ~lanov dejansko pla~amo ~lanari-

no. In da bo moje razmi{ljanje jasno, se vrnimo nazaj na tabor-

ni{ke zakone. ê bi jih spo{tovali in se jih dràli, potem tako

velikih razlik seveda nebi bilo. Kaj je torej narobe z nami? Ali

èlimo imeti samo lepo zunanjo sliko o nas samih, ali pa èli-

mo res spo{tovati to, za kar se zavzemamo? Koga s tem pravza-

prav zavajamo? Ali je to na~in na{e vzgoje? Ali to po~nemo za-

vedno ali nezavedno, oziroma menimo, da so take male prevare

dovoljene? Ali morda s tem ne varamo sami sebe? Vpra{anj je

veliko, odgovor pa je vsekakor lahko samo eden: "varamo" sami

sebe (da ne uporabim kakega bolj grobega izraza) in to vseka-

kor ni v skladu z na{imi, taborni{kimi zakoni, za katere smo se

zavzeli in za katere smo glasovali. Naj bo to vsem ~lanom ZTS,

posebno pa {e vodjem te organizacije, v premislek in pogled v

samega sebe.

Sre~no!

Sarajevo, 27. 1. 2006

AKTUALNO 29

30 februar

TTTTTema meseema meseema meseema meseema mesecacacacaca Foto: arhiv R XI.SNOUB& Damjan Obal

Nina Medved

ZOT ... in zvezde so bile rojeneVsako leto znova, tokrat è deseti~ zapored, taborniki Rodu XI.SNOUB in Milo{ Zidan{ek iz

Maribora prirejamo Zimsko orientacijsko tekmovanje (ZOT), ki je vsako leto

polno. Izku{enj, zabave in absolut-

no mraza. Letos se je ZOT odvil v

petek 27. 1. in soboto 28. 1.2006,

na osnovni {oli Du{ana Flisa v

Ho~ah pri Mariboru. Kak{no slabo

vreme, kak{na megla, pravi mraz je `gal in tekmovalce le podìgal za

naslednji dan, ko so se odpravili na progo. Zaradi zamujanja nekaterih

ekip v petek zve~er so tekmovalci dokaj pozno kon~ali s pisanjem "ToTi

testa" ter vrisovanja, vendar jih je ~akalo posebno presene~enje. Pripravili

smo namre~ prave karaoke, katere so razvnele {e tiste, ki so pol ure pred tem

prisegali, da pa oni nikoli ne pojejo. Seveda, mikrofona sta gorela celo no~,

odmor sta si vzela le zjutraj med startom ekip. S proge so

tekmovalci pri{li naravnost ubiti in so kar takoj navalili na joto,

ki jih je ~akala v jedilnici, nato pa le {e nestrpno pri~akovali

rezultate. Nagrade so prejeli prav vsi sodelujo~i, kar je risalo

nasmehe tudi tistim, ki se niso odrezali najbolje. O~arljive sneàke-

pokale, pa so odnesli, seveda, le najbolj{i.

N e glede na {tevilo

ekip, tudi ne ubija-

jo~ih -12°C, smo {e

enkrat speljali ZOT, kot je treba.

Udeleìlo se ga je 12 pet~lanskih

ekip iz vse Slovenije, med njimi tudi

ekipa tabornikov iz Zagreba, ki so

o~itno navdu{eni nad slovenskimi

taborni{kimi tekmovanji. Tekmo-

valci so {e vsako leto od{li iz na{ih

krajev polni vtisov in energije, ki

nas, tabornike, ène naprej. Vendar

vsako leto ni enako drugemu in tudi

leto{nje ni bilo prej{njim. O~itno

smo ustvarili novo tradicijo tekmo-

vanja, karaoke. Tekmovalci kakor

tudi organizatorji so mikrofona

dràli celo no~ v rokah in lahko bi

rekli, da so zvezde bile rojene. Hva-

la vsem, ki ste pri{li: pa naslednje

leto znova!Koliko nas je? Milijon! Najlep{a hvala za podporo: Eurosporttrade, Postonjske

pekarne, Mesarija Ko{aki, O[ Du{ana Flisa Ho~e

31TEMA MESECA

Jasna, RXI, vodja tekmovanja"Letos sem ZOT prvi~ videla skozi

o~i vodje tekmovanja. Ta vloga ti pobe-

re è pred tekmovanjem veliko ~asa in

ìvcev in ~e nima{ za sabo sposobne in

po`rtvovalne ekipe, kot sem jo imela

jaz, je po moje ful te`ko. Menim, da

nam je uspel eden bolj{ih ZOTov. Raz-

log je predvsem to, da so vsi organiza-

torji, bolj ali manj ute~eni na svojih

poloàjih, in vsi delajo tisto, kar najbo-

lje znajo. Vendar kljub temu sprejema-

mo v organizacijsko ekipo vedno nove

obraze, da tekmovanje ne bi postala

dolgo~asna rutina, kjer je è vse pred-

vidljivo, tako za organizatorje, kot za

tekmovalce. [koda le, da je bilo tako

malo ekip. Nekaj jih je odpovedalo v

zadnjem trenutku, verjetno je bil raz-

log bolezen. Upam samo, da se niso us-

tra{ili mraza, saj je bil vikend res zim-

ski. Vseeno pa je bilo to tekmovanje z

velikim T in upam, da se na naslednjem

ZOTu vidimo v ve~jem {tevilu. Enajsta

namre~ naslednje leto dela enajsti

ZOT! In tega ne smete zamuditi!"

Beseda kontrolorja:"Minil je {e en ZOT, kateri mi bo

ostal v lepem spominu. Mislim, da smo

tekmovanje speljali kot se spodobi. Za-

bava ni manjkala, saj smo se ob karao-

kah nasmejali do solz. No~ je bila nato

{e dolga in kljub mrazu se je spanec na

kontrolni to~ki prilegel. Super je, da so

se leto{njega ZOTa udeleìli tudi Hrva-

ti, ki so se zelo dobro izkazali. Seveda

pa ne morem mimo novih poznanstev,

ki sem jih pridobil. [koda le, ker je

pri{lo malo ekip. Super (mega, noro,

kul) je bilo!"

Kontrolor Matej, RXI

Risanje skice terena na kontrolni to~ki.

Mnenja Beseda tekmovalcev:"êprav je bila udele`ba manj{a, kot smo

navajene iz drugih taborni{kih tekmovanj, je

bilo vzdu{je prav Fantasti~no. Najbolj nas je

navdu{ila pozitivnost, energi~nost in odpr-

tost organizatorjev. Uspelo jim je zdruìti

tekmovalni del in zabavo. Na koncu pa je vsaka ekipa zapustila ZOT s prijetnimi

ob~utki. Ampak ni slaj{ega od zmage. Mi svojo posve~amo orientacistu Mikiju."

Ekipa Fantasti~nih 5"Letos sem bila prvi~ na ZOT-u in mi ni àl, da sem {la. V{e~ mi je bil spro{~en

odnos organizatorjev. Zelo zanimiva ideja so se mi zdela tudi karaoke:). Proga ni

bila prezahtevna, ni bilo premrzlo, vse skupaj ... supr ☺ Bilo pa mi je malo ~udno,

da je bilo tako malo {tevilo GG ekip."

Petra, RPK"Vu~ko me je nazvao i pitao: „Ho~e{ u Sloveniju?“. Rekoh: „Ho~u. A 'di?“. „Pa u

Ho~e“. „Ho~u,“ rekoh. Odmah kad smo do{li smo prionuli rje{avanju testa i usp-

je{no obavili ono {to se od nas o~ekivalo, unato~ malim tehni~kim problemima.

Jutro je donijelo novi dan, a novi dan je donio novi izazov. Gonjeni prkosom i ve~

pomalo èljom da vidimo osnovnjak, redali smo KT-ove kao po {pagi i uspje{no sti-

gli na cilj. Dok je ekipa STG1 imala megdan sa ~u{pajzom na stolu, organizatori su

izvijesili rezultate ovogodi{njeg ZOT-a. Pa je** te mi smo drugi. Jihaa. Viceprvaci

Slovenije. Bravo de~ki. Zahvala: organizatorima, ostatku ekipe STG1 (Vu~ko,

Sini{a i Kale), kuharu u {koli jer nam je dao jo{ jednu porciju ~u{pajza, te teti ko-

nobarici u Ptuju na dobroj kavi ... I naravno pozdrav svim ostalim sudionicima ZOT-

a '06 ..."

Gjurofski za ekipo SGT1, Odred izvidja~a Studentski Grad

32 februar

Bronasti znak ZTS(Pogoji: lahko ga prejmejo popot-

niki ali starej{i ~lani, ki so z najmanj

petletnim aktivnim delom v taborni{ki

organizaciji dosegli uspehe pri vode-

nju in organizaciji posebnih aktivnosti

ter izvajanju programa organizacije v

okviru rodu ali {ir{e.)

IME PRIIMEK ROD

ALJANA LITROP RZR

GREGOR KOVA^ RSV

IGOR MAJCEN RSV

JURE BRANKOVI^ ZR

MANCA KRA[EVEC RSV

MARKO RU[NIK RZR

MARTIN BRESKVAR RSV

MIHA [TABUC RSV

MITJA KO[IR RZR

SARA [OUKAL RSV

TADEJA ALBREHT RZR

TINA PETEK RPK

Srebrni znak ZTS(Pogoji: lahko ga prejmejo ~lani

starej{i od 20 let, ki so z najmanj de-

setletnim aktivnim delom v taborni{ki

organizaciji, uspe{nim vodenjem enot

in izvajanjem programa, organizira-

njem in vodenjem ve~jih akcij v rodu,

obmo~ju ali v republi{kem merilu, do-

segli uspehe, ki so jih uveljavili v

obmo~nem ali dràvnem merilu.)

IME PRIIMEK ROD

MIHAELA HOJKER ZR

TINE KOLOINI RR

BLA@ VERBI^ RPK

Razpis za soorganizatorja zleta 2009 (sprejetona 39. seji IO ZTS, Ljubljana, 9. 1. 2006)

Podalj{an rok za prija-vo na Rover Way

Izvr{ni odbor obve{~a vse

~lane, {e posebej popotnice in popot-

nike, da je organizacijski odbor, ki pri-

pravlja leto{nji Rover Way v Italiji, po-

dalj{al rok prijav do\'9f8. februarja

2006. Torej, ~e je kdo v zadnjem ~asu

obàloval, da je zamudil rok prijave,

ima sedaj {e eno prilo`nost. Ve~ na

uradni strani akcije www.roverway.it.

I. [.

TABORNI[KI FE[TIVAL ali " V mestu in naraviska~emo po travi"

V soboto, 22. aprila 2006, bo Mestna zveza tabornikov Ljubljana, ob dne-

vu Tabornikov in dnevu Zemlje, organizirala tradicionalni, letos jubilejni, è deseti

Taborni{ki fe{tival. Center dogajanja bo v parku Tivoli med Jakopi~evim sprehaja-

li{~em in Tivolskim ribnikom. [tevilne delavnice bodo potekale med 10. in 14. uro.

Lepo ste vabljeni taborniki iz cele Slovenije, da se nam pridruìte in sodelujete. Ve~

informacij o akciji dobite v naslednjih {tevilkah Tabora in pri glavnem organizatorju

Taborni{kega fe{tivala Mihi Ma~ku ([email protected]).

Maja Nikoli~, Mestna zveza tabornikov Ljubljana

32 februar

1. Na podlagi sprejetega sklepa 6. seje stare{instva dne 18.6.2005 v Slovenski

Bistrici in v skladu z Navodilom za organiziranje ve~jih dràvnih in mednarod-

nih akcij v ZTS, ki ga je sprejelo stare{instvo ZTS na 5. seji dne 18.6.1999 v

Ajdov{~ini, Izvr{ni odbor ZTS objavlja razpis za izbiro soorganizatorja zleta

ZTS v letu 2009.

2. Zlet bo predvidoma potekal od 31. julija do 9. avgusta 2009.

3. Soorganizator je dolàn zagotoviti prostor ustrezne velikosti (3 hektare) z

osnovno komunalno ureditvijo (pitna voda in urejeni odtoki odpadnih voda,

WC-ji so lahko kemi~ni) na katerem je mo`no taboriti. Prostor mora biti na

voljo vsaj teden dni pred pri~etkom in tri dni po zaklju~ku zleta. Soorganiza-

tor je na zletu zadolèn za vodenje tehni~nih slu`b. Predvidena udele`ba je

800 udeleèncev.

3. Prijava na razpis mora vsebovati:

· predstavitev o`je in {ir{e lokacije zleta

· predstavitev organizacijskih potencialov

· predstavitev mo`nosti, ki jih okolje nudi za izvedbo programa

· predstaviti zamisel o organizaciji bivanja

· predstaviti pripravljenost za sodelovanje ob~ine, podjetij in organizacij

· predstaviti in utemeljiti okvirno finan~no konstrukcijo stro{kov infrastuktu-

re in namestitve

· na kratko predstaviti kandidate za sodelovanje v organizacijskem odboru

zleta

· sklep rodove uprave oz. ustreznega organa o nameri za soorganizacijo zleta.

4. Kriteriji za izbiro kandidata:

- ustreznost lokacije (primernost za postavitev tabora, bliìna komunalne

infrastrukture, razli~ne mo`nosti za izvajanje programa)

- kadrovski potenciali (zagotovitev vsaj 30 ~lanov osebja, mo`nosti za

sodelovanje z drugimi organizacijami v okolici)

- podpora v lokalni skupnosti (mo`nost sofinanciranja s strani ob~ine in

podjetij)

V primeru, da se prijavi le en ponudnik in ne izpolnjuje kriterijev, se razpis

ponovi.

5. Na razpis se kot kandidati za soorganizatorje lahko prijavijo taborni{ki

rodovi, ob~inske zveze in obmo~ne organizacije ZTS, ki so pravne osebe.

6. Prijave na razpis je treba dostaviti na sede` ZTS do 31. marca 2006.

7. Prijave na razpis bo obravnaval IO ZTS in izbral najbolj ugodnega ponudnika s

katerim bo podpisan dogovor o soorganizaciji zleta.

Ljubljana, 9. 1. 2006

Toma` Strajnar, na~elnik ZTS

33AKTUALNO

SnegZanimivo je, da poleg koli~ine sne-

ga vpliva tudi mo~ vetra med sneèn-

jem. ê je sneìlo v mo~nem vetru, je

za sproìtev plazu dovolj è 20 cm sne-

ga, medtem ko je pri snegu, ki je padel

v brezveterju sneg nevaren nad 30 cm.

TerenNajve~ja nevarnost plazov se pojav-

lja na pobo~jih z naklonom okrog 45o.

Na zelo polo`nih obmo~jih je nevar-

nost neznatna, medtem ko pri zelo str-

mih nakloninah prihaja do sprotnega

plazenja novega snega.

Najnevarnej{a je monotona naklo-

nina, na kateri ni dreves, skal ali teras.

Najbolj{a za{~ita pred sne`nim plazom

je gost smrekov gozd, najnevarnej{i pa

so travniki, saj na njih sneg nima nika-

kr{ne opore.

PreventivaMed gibanjem po potencialno ne-

varnem terenu moramo poskrbeti za

nekaj ukrepov. Priporo~ena je uporaba

lavinske òlne, elektronske naprave, ki

nam mo~no olaj{a iskanje zasutega.

Dobro je, da si nadenemo rokavice ter

smu~arska o~ala, preko obraza pa si

zaveèmo ruto. V primeru, da nas zaja-

me plaz, se ~im hitreje znebimo na-

hrbtnika in vse opreme. Z gibi, podob-

nimi plavanju, sku{amo ostati na vrhu

plazu, obenem pa si z dlanmi pred

obrazom naredimo prostor za zra~ni

èp.

Ob zaustavitvi plazu poizku{amo

pred obrazom narediti ~im ve~ji zra~ni

èp, ki nas bo varoval pred zadu{itvijo.

Sne`ni plazoviZadnje ~ase nas pogosto presene~ajo obilne sne`ne padavine v visokogorju,

saj je na nakaterih smu~i{~ih snega è preko treh metrov. Novo zapadli sneg

je ponavadi najbolj vabljiv za vo`njo izven urejenega smu~i{~a, ko vijugamo

po mehkem pr{i~u in pogosto ne mislimo na nevarnost. Plaz je ena izmed

huj{ih naravnih nesre~, katere `rtev ne èli biti nih~e.

Iskanjeê smo na plazu ostali sami,

za~nemo z iskanjem zasutih takoj. Naj

nas ne zavede bliìna ko~e ali ~esa po-

dobnega, saj je va`na vsaka sekunda.

Ponesre~enec, ki je izkopan v 15 minu-

tah ima 92% mo`nosti za preìvetje, ~ez

20 minut pade vrednost na 35%, nakar

je padanje {e bolj drasti~no. Kadar

i{~e ve~ ljudi, moramo poskrbeti za

pravilno organizacijo, saj lahko nenad-

zorovano iskanje prinese ve~ {kode

kot koristi.

Izleti v zasneène gore so lahko

~udovita izku{nja, ki pa se lahko kaj hi-

tro prevesi v tragedijo. Bodimo pozor-

ni in previdni. Noben preventiven

ukrep ni nikdar zaman.

Igor Zorc in Joze Sko~ir, delavca RTC Kanin, vsakoleto proìta plazove, ki groze, da bi zgrmeli nasmu~i{~e. Poleg njiju (desno) je jamar JK Novomesto Miha Ruk{e, zadaj pa je ogromen plaz, ki soga s pomo~jo eksploziva sproìli s Prestreljenika.Foto: Toma` Bukovec

33

Jo{t Bukovec

34 februar

remu mlademu ~lanu. Najmlaj{im je ostal v spominu kot tisti

starej{i tabornik, ki je ob tabornem ognju znal tako lepo pri-

povedovati o preteklosti in zgodovini taborni{tva. S prijazno

besedo na njih ni prena{al le znanja, temve~ tudi vrednote.

Dolga leta si nismo mogli zami{ljati taborni{ke akcije

brez njega. Tudi takrat ne, ko nam je dopovedoval, da je è v

letih. Vedeli smo, da je mlad v sebi, v svoji du{i. "Taborni{tvo

je na~in ìvljenja", nam je govoril.

Bil je potrpe`ljiv in vztrajen u~itelj. Posebej takrat, ko

mladostna vihravost ni dala, da ne bi kak{ne u{pi~ili. Bil je z

nami in nam vlival zaupanje. U~il nas je imeti rad naravo in

ljudi. U~il nas je prisluhniti naravi, ìveti z njo in jo pustiti

neokrnjeno.

Kdo bi to poznal bolje kot îo, ki mu je taborni{tvo bilo in

ostalo v ìvljenju tudi takrat, ko so njegove naloge postopo-

ma prevzemali mladi – njegovi u~enci. Ko je tudi njim tabor-

ni{tvo postajalo na~in ìvljenja.

Ob praznovanju petdesetletnice Roda veseli veter je bil

z nami. Veselil se je sre~anja z nekdanjimi taborniki. Skupaj

so obujali spomine na mnoge izpeljane akcije. Vsak je pripo-

vedoval svojo zgodbo. Tudi îo. Nam pa bodo za vedno ostale

zgodbe, v katerih so imeli glavno vlogo taborniki, îo pa je bil

reìser teh zgodb.

Hvala ti, îo, za vse to. V imenu generacij tabornikov, ki

so te poznale. In generacij, ki te prilo`nosti, àl, ne bodo

imele.

V spomin

P o panonskih ravninah je oto`no zapihal nagajivi

zimski veter, kakor da bi vsem koti~kom Pomur-

ja, predvsem pa Prekmurja, èlel sporo~iti

àlostno novico – umrl je starosta pomurskih in prekmur-

skih tabornikov, îo.

Dolga desetletja je ob svojem rednem delu posve~al ~as

tudi tabornikom. Za taborni{tvo je navdu{il veliko mladih.

Tako ali druga~e je bil prisoten pri ustanavljanju taborni{kih

enot na celotnem prekmurskem prostoru; pod njegovim

okriljem je nastal tudi odred v delovni organizaciji. Sledil je

spremembam v organizaciji. Z njim in ob njem je doìvljala

spremembe tudi slovenska taborni{ka organizacija, v kateri

je bil nazadnje ~lan disciplinske komisije.

Prekmurske tabornike je vodil od akcije do akcije, od

Sutjeske do Poljske, od tabora do tabora, od zimovanja do

sestankov rodove uprave, na morje in v planine – s svojim

zdravim in vzdr`nim na~inom ìvljenja je bil vzor marsikate-

Joè Vild – îo(1924 – 2005)

35RAZVEDRILO 35

Iz taborni{kepesmarice

Klemen Kenda

Stric volkHuda je bila tale zima in mraz je

mo~no stiskal med gozdnimi prebival-

ci. Tudi jaz sem moral poiskati toplej{e

zavetje. Tako sem se ob toplih plame-

nih tabornega ognja zna{el na sre~anju

poglavarjev, predstavnikov plemen, ki

so razpravljali o teàvah s poginulimi

konji. Pravzaprav so se problema lotili

na najbolj moderen (ve~krat so omeni-

li besedo strategija) in demokrati~en

na~in. Vsi predstavniki so skupaj mo-

drovali, kak{na bi bila najbolj{a strate-

gija. Po dveh dneh, ko se je iz pip poka-

dil bel dim, so predstavili naslednje

predloge:

• zamenjajmo jezdeca;

• imenujmo komisijo, da preu~i

mrtvega konja;

• organizirajmo delegacijo, ki bo

od{la v tujino, da razi{~e, kako

drugi jezdijo mrtve konje;

• mrtvega konja prekvalificirajmo v

"ìvega mrli~a";

• angaìrajmo zunanje eksperte, da

zajahajo mrtvega konja;

• vpreìmo nekaj mrtvih konjev

skupaj, da pove~amo njihovo

hitrost;

• zagotovimo dodatna sredstva in

(ali) dodatno usposabljanje, da

pove~amo u~inek mrtvega konja;

• napravimo {tudijo u~inkovitosti,

da ugotovimo, ~e bi la`ji jezdec

izbolj{al u~inek mrtvega konja;

• izjavimo da mrtev konj – ker ga ni

potrebno hraniti – zniùje skupne

stro{ke in kot tak prispeva k

poslanstvu organizacije bolj kot

drugi konji;

• spremenimo kriterije pri~akova-

nih zahtev za vse konje.

Po burni razpravi in prepri~evanju

kdo ima prav in ~igava ideja naj obvelja,

je eden izmed poglavarjev vstal in re-

kel: "Kadar ugotovi{, da jaha{ mrtvega

konja, je najbolj{a strategija, da ga raz-

jaha{." Stric [email protected]

Predin je ustvaril kar precej pesmi, ki jih sli{imo ob tabornem

ognju, pesmi z njegovih zadnjih albumov po krivici ostajajo v

ozadju. Pred ~asom smo vam v Taboru predstavili pesem z

naslovom “Praèn krompir”, tokrat pa vam predstavljamo {e eno

z istega albuma. Kitaristom pri izvajanju priporo~amo kan~ek ve~

strasti in hitrej{o desnico.

STRUP ZA PUNCEZoran Predin

h AKo bom velik, bom Janko, Janko za Metke,

e A hfrajer brez vsake napake, tisti, ki zna.

h AIn padla bo{ name, kot toliko drugih,

e A hna luknjico v bradi, na avto, na ~rnega psa.

D h

In ti bo{ ~akala, na moje ustnice, e Ana moje mi{ice, na moje boànje. D hIn ti bo{ sanjala, kako se ljubiva, e A

pod tremi palmami, petkrat na dan ...

eKer jaz sem hip in jaz sem hop, Dstrup za punce. eKer jaz sem hip in jaz sem hop, Dstrup za punce.

àl mi je pupa, ne bo ti uspelo,

zgubila bo{ pamet, nedol`nost in notranji mir.

Zdaj nimam ve~ ~asa, zdaj nimam ve~ robcev,

kli~e me tiso~ nestrpnih zaljubljenih src.

In ti bo{ ~akala ...

// solo

Ker jaz sem hip ...

Pridi sem moja vro~a zver,

bodi moj divji buldoèr,

pridi sem moja vro~a zver,

bodi moj divji buldoèr ...

Ker jaz sem hip ...

Jaka Bevk - {eki

36 februar

KolofonUredni{tvo: Ale{ Cipot ([email protected]) - glavni in odgovorni urednik, Miha Bejek ([email protected]) - pomo~nik urednika, Bla` Verbi~ ([email protected]) - urednik fotografije, Meti Buh ([email protected]) in Ale{aMrak ([email protected]) - urednici sklopa Igra, Toma` Sinigajda ([email protected]) - urednik sklopa Dogodiv{~ina. Predsednik izdajateljskega sveta: Igor Bizjak. Lektoriranje: [pela Les ([email protected]). Novinarjiin sodelavci: Nina Arnu{ ([email protected]), Barbara Ba~nik ([email protected]), Maru{a Ba{a ([email protected]), Jaka Bevk ([email protected]), Sergeja Bogovi~ ([email protected]), Jo{t Bukovec([email protected]), Borut Cerkveni~ ([email protected]), Irena Jeretina ([email protected]), Klemen Kenda ([email protected]), Primo` Kolman ([email protected]), Nina Medved([email protected]), Frane Merela ([email protected]), Boris Mrak ([email protected]), Tadej Pugelj ([email protected]), Matej Ram{ak ([email protected]), Lea Repi~ ([email protected]), Ale{ Skali~([email protected]). Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije, Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije. NASLOV UREDNI[TVA: RevijaTabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/4361-477, e-po{ta: [email protected], [email protected]. WWW: http://www.zts.org. Cena posameznega izvoda je 500 SIT, letna naro~nina je 5000 SIT, za tujino pa letnanaro~nina s pripadajo~o po{tnino. Transakcijski ra~un: 02010-0014142372. Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto. Revija izhaja vsak drugi petek v mesecu. DDV jevra~unan v ceno. Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana. [tevilka je bila tiskana v nakladi 6400 izvodov. Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana. Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo zakulturo RS, pod zaporedno {tevilko 792. ISSN 0492-1127

36 januar

37RAZVEDRILO

38 februar

39RAZVEDRILO

Zadruga ZTS, Ljubljana Parmova 33tel.: 01/300 0820

Odprta od ponedeljka do petka od10.00 do 15.00 v sredo do 17.00

ê ne veste kje iskat, pri nasê ne veste kje iskat, pri nasê ne veste kje iskat, pri nasê ne veste kje iskat, pri nasê ne veste kje iskat, pri nasdobite:dobite:dobite:dobite:dobite:

• taborni{ko uniformotaborni{ko uniformotaborni{ko uniformotaborni{ko uniformotaborni{ko uniformo• oznake ve{~inoznake ve{~inoznake ve{~inoznake ve{~inoznake ve{~in• oznake znanjoznake znanjoznake znanjoznake znanjoznake znanj• na{itke rodovna{itke rodovna{itke rodovna{itke rodovna{itke rodov• taborni{ko literaturotaborni{ko literaturotaborni{ko literaturotaborni{ko literaturotaborni{ko literaturo• lokostrelsko opremolokostrelsko opremolokostrelsko opremolokostrelsko opremolokostrelsko opremo• vse za taborjenjavse za taborjenjavse za taborjenjavse za taborjenjavse za taborjenja• taborni{ke pesmaricetaborni{ke pesmaricetaborni{ke pesmaricetaborni{ke pesmaricetaborni{ke pesmaricein {e kaj bi se na{lo zain {e kaj bi se na{lo zain {e kaj bi se na{lo zain {e kaj bi se na{lo zain {e kaj bi se na{lo zavsakega tabornikavsakega tabornikavsakega tabornikavsakega tabornikavsakega tabornika S ~lansko izkaznicoS ~lansko izkaznicoS ~lansko izkaznicoS ~lansko izkaznicoS ~lansko izkaznico

ima{ zagotovljenima{ zagotovljenima{ zagotovljenima{ zagotovljenima{ zagotovljen~lanski popust!~lanski popust!~lanski popust!~lanski popust!~lanski popust!

zot na zadnji plati - · pdf fileljeve spleti~ne pa umetnosti risanja na blago. manjkal ni...

Documents