znaČilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba … · fc barcelona, zmagovalca lige prvakov v...

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

Športno treniranje

Nogomet

ZNAČILNOSTI MODELA IGRE V NAPADU

NOGOMETNEGA KLUBA FC BARCELONA (LIGA

PRVAKOV – SEZONA 2014/2015)

DIPLOMSKO DELO

Mentor: izr. prof. dr. Marko Šibila,

Somentor: asist. dr. Marko Pocrnjič Avtor: Borut Petkovič

Recenzent: doc. dr. Stanislav Pinter

Ljubljana, 2016

Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga

prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.

Stran 2



Stran 3

ZAHVALA:

Zahvaljujem se mentorjema dr. Marku

Pocrnjiču in dr. Marku Šibili za

strokovno pomoč in nasvete pri

nastajanju diplomskega dela. Hvala tudi

mojemu dekletu Asji, ki mi je vseskozi

nudila oporo in razumevanje.

Posebna zahvala je namenjena moji

mami, ki mi je omogočila študij na

Fakulteti za šport in mi v času študija

stala ob strani.



Stran 4

Ključne besede: analiza igre, model igre, faza napada, Liga prvakov, nogometni klub FC

Barcelona Naslov diplomskega dela: Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC

Barcelona (Liga prvakov – 2015/2016)

Avtor: Borut Petkovič

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2016

157 strani, 130 tabel, 12 grafov, 46 slik, 20 virov.

IZVLEČEK

Namen raziskave je bil, da ugotovimo značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba

FC Barcelona, zmagovalca Lige prvakov v tekmovalni sezoni 2014/2015. V diplomskem delu

smo primerjali izvedbo tehnično-taktičnih elementov nogometne igre v napadu med

nogometnim klubom FC Barcelona in njegovimi tekmeci.

Analizirali smo vseh 13 tekem nogometnega kluba FC Barcelona v Ligi prvakov v tekmovalni

sezoni 2014/2015. V skupinskem delu je igral v skupini F, skupaj s francoskim Paris Saint-

Garmainom, nizozemskim Ajaxom in ciprskim APOEL-om. V osmino finala so napredovali

kot prvouvrščena ekipa in se pomerili z angleškim prvakom Manchester Cityjem. V

četrtfinalu so znova premagali Paris Saint-Garmain. V polfinalu so se pomerili še z nemškim

prvakom Bayernom iz Münchna. V finalnem dvoboju so premagali prvaka Italije, Juventus z

rezultatom 3:1.

Na podlagi rezultatov v sedmih osnovnih ter ostalih podrejenih spremenljivkah, smo sklepali

na značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona. Najprej smo

primerjali vse rezultate spremenljivk za vsako tekmo posebej. Po končani analizi tekem pa

smo tekme FC Barcelone združili in primerjali z rezultati nasprotnih ekip. Posamezne

spremenljivke smo statistično obdelali z osnovnimi postopki deskriptivne statistike in jih nato

predstavili v tabelah.

S končno analizo smo ugotovili sledeče značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba

FC Barcelona v primerjavi s tekmeci:

da je imel v povprečju žogo več v svoji posesti od nasprotnih moštev,

da je do zadetkov prihajal bolj na kontinuiran način, z daljšimi napadi in z večjim

številom podaj kot nasprotna moštva,

da je izvedel povprečno več udarcev na vrata kot nasprotna moštva,

da je izvedel povprečno največ kontinuiranih napadov,

da je izvaja največ udarcev na vrata znotraj kazenskega prostora,

da si je največ priložnosti za dosego zadetka ustvaril po podaji v globino,

da si je največ priložnosti za zadetek ustvaril po napadih, izvedenih skozi sredino,

da izvedejo največ udarcev na vrata vsi trije napadalci,

da je največ zadetkov dosegel po individualnih prodorih in podajah v globino,

da je v napad preko vratarja največkrat prehajal s kratko podajo vratarja,

da je osvojil povprečno več dvobojev in izvedel povprečno manj prekrškov na tekmo

kot nasprotna moštva.



Stran 5

Keywords: game analysis, game model, attacking phase, League of Champions, FC

Barcelona football club

Title: Characteristics of the game model of attacking of the FC Barcelona football club

(League of Champions – 2014/15)

Author: Borut Petkovič

University of Ljubljana, Faculty of Sport, 2016

157 pages, 130 tables, 12 charts, 46 figures, 20 sources.

ABSTRACT

The aim of this research was to determine the characteristics of the game model of attacking

of the FC Barcelona football club, the winner of the League of Champions tournament in the

2014/2015 season. In my thesis I have compared the execution of the technical and tactical

elements of the attacking game of FC Barcelona during their matches with competitors.

I have analized all 13 matches that FC Barcelona has played in the 2014/2015 season of the

League of Champions. In the group stage they played in group F, alongside Paris Saint-

Germain (France), Ajax (the Netherlands) and APOEL (Cyprus). They have advanced to the

eighth-finals as the leading club of their group, playing a match with the English champions,

the club Manchester City. In the quarter-finals they, once again, played Paris Saint-Germain.

They advanced to the semi-finals, playing against FC Bayern Munich. In the finals they

clashed with Juventus FC from Turin, Italy. They won the final match with a result of 3:1.

The observed variables associated with the game of attacking, have been sorted into seven

core and numerous secondary variables. The results showed the characteristics of the club's

game model of attacking. First we have compared the variables for each match separately.

After the individual match analysis all of the club's matches were merged and compared with

the results of the opposing clubs. The variables have been statistically analized with the help

of basic methods of descriptive statistics and the results were presented in spreadsheets.

With the final analysis we have concluded the presence of the following characteristics of the

game model of attacking of the FC Barcelona football club, who have:

on average, possessed the ball more of the time than their opponents,

scored goals in a more continuous manner with longer attacks and a higher number of

passes than their opponents,

on average, attempted more shots than their opponents,

on average, executed the highest number of continuous attacks,

had the highest number of attmpted shots within the penalty area,

created the most opportunities to score a goal by passing in depth,

created the most opportunities to score a goal by attacking through the middle,

the highest number of shots by all three attackers,

scored the highest number of goals through individual advances and passes in depth,

most frequently transitioned into an attack over the goalkeeper through the

goalkeeper's short pass,

on average, prevailed in more duels and carried out less fouls than their opponents.



Stran 6

KAZALO

1.0 UVOD ............................................................................................................................. 9

2.0 PREDMET IN PROBLEM ........................................................................................... 10

2.2 ANALIZA IGRE .............................................................................................................................. 11

2.3 DOSEDANJE RAZISKAVE NA PODROČJU NOGOMETNE IGRE ....................................................... 11

2.3.1 DOSEDANJE RAZISKAVE ANALIZE NOGOMETNE IGRE V TUJINI ........................................... 12

2.3.2 DOSEDANJE RAZISKAVE ANALIZE NOGOMETNE IGRE V SLOVENIJI ..................................... 14

3.0 CILJI IN NALOGE ....................................................................................................... 18

4.0 HIPOTEZE .................................................................................................................... 19

5.0 METODE DELA ........................................................................................................... 20

5.1 VZOREC MERJENCEV ................................................................................................................... 20

5.1.1 OPAZOVANE TEKME ............................................................................................................. 20

5.2 VZOREC SPREMENLJIVK ............................................................................................................... 21

5.2.1 VRSTE NAPADOV .................................................................................................................. 21

5.2.2 TRAJANJE NAPADOV ............................................................................................................. 22

5.2.3 POVPREČNO ŠTEVILO ZAPOREDNIH PODAJ V NAPADU ....................................................... 22

5.2.4 ANALIZA IZGUBLJENIH ŽOG .................................................................................................. 23

5.2.5 NAČIN PREHODA V NAPAD PREKO VRATARJA ..................................................................... 24

5.2.6 ANALIZA UDARCEV NA VRATA IN ZADETKOV ....................................................................... 25

5.3 POTEK ZBIRANJA PODATKOV ...................................................................................................... 30

Obrazec za spremljanje zadetkov in udarcev na vrata ...................................................................... 32

5.4 METODE OBDELAVE PODATKOV ................................................................................................. 34

6.0 REZULTATI IN DISKUSIJA ...................................................................................... 35

6.1 PRIMERJAVA NOGOMETNEGA KLUBA FC BARCELONA Z NJEGOVIMI

NASPROTNIKI NA POSAMEZNMIH TEKMAH V IZBRANIH SPREMENLJIVKAH IGRE V NAPADU ..... 36

6.1.1 FC BARCELONA : APOEL 1:0 (1:0) ....................................................................................... 36

6.1.2 PARIS SAINT-GERMAIN : FC BARCELONA 3:2 (2:1) .............................................................. 42

6.1.3 FC BARCELONA : AJAX AMSTERDAM 3:1 (2:0) ..................................................................... 49

6.1.4 AJAX AMSTERDAM : FC BARCELONA 0:2 (0:1) ..................................................................... 56

6.1.5 APOEL : FC BARCELONA 0:4 (0:2) ......................................................................................... 62

6.1.6 FC BARCELONA : PARIS SAINT-GERMAIN 3:1 (2:1) ............................................................... 70



Stran 7

6.1.7 MANCHESTER CITY: FC BARCELONA 1:2 (0:2) ...................................................................... 77

6.1.8 FC BARCELONA : MANCHESTER CITY 1:0 (1:0) ..................................................................... 83

6.1.9 PARIS SAINT-GERMAIN : FC BARCELONA 1:3 (0:1) .............................................................. 89

6.1.10 FC BARCELONA : PARIS SAINT-GERMAIN 2:0 (2:0) ............................................................ 97

6.1.11 FC BARCELONA : BAYERN MÜNCHEN 3:0 ( 0:0) ............................................................... 103

6.1.12 BAYERN MÜNCHEN : FC BARCELONA 3:2 (1:2) ................................................................ 110

6.1.13 JUVENTUS : FC BARCELONA 1:3 (0:1) ............................................................................... 118

6.1.14 ZNAČILNOSTI MODELA IGRE V NAPADU NOGOMETNEGA KLUBA FC BARCELONA IN

PRIMERJAVA Z VSEMI NASPROTNIMI EKIPAMI SKUPAJ .............................................................. 125

6.1.15 ZNAČILNOSTI MODELA IGRE V NAPADU NOGOMETNEGA KLUBA FC BARCELONA ........ 141

7.0 PREVERJANJE HIPOTEZ ......................................................................................... 143

8.0 ZAKLJUČEK .............................................................................................................. 154

9.0 LITERATURA IN VIRI ............................................................................................. 156



Stran 8

SIMBOLI IN OKRAJŠAVE

Slike posameznih zadetkov na tekmi

- FC Barcelona

- Nasprotnik

- Podaja

- Vodenje žoge

- Tek brez žoge

- Strel na gol

- Netočna podaja

Okrajšave v tabelah

FCB – FC Barcelona

NES – Nasprotne ekipe skupaj

Slike glede na mesto odvzema žoge pri zaključku napada

- FC Barcelona

- Nasprotne ekipe

Slike glede na mesto zaključka napada

- FC Barcelona

- Nasprotne ekipe



Stran 9

1.0 UVOD

Lepota in popularnost nogometne igre se skriva v njeni enostavnosti: dve ekipi, ki sta

sestavljeni iz enajstih igralcev, morata žogo spraviti v nasprotni gol. V primerjavi z ostalimi

ekipnimi športi je v nogometu manj pravil, igra je tekoča, brez daljših prekinitev in je zelo

razburljiva. Glede na to, da nogomet skoraj v vsaki državi igra in spremlja res veliko

prebivalcev različne starosti, ni presenetljivo, da je najpopularnejši šport na svetu.

Kot piše Elsner (2011), je nogomet kot športna igra zelo privlačen za večino otrok in odraslih,

pa ne samo moškega spola. Zadovoljuje zahteve po gibanju in dinamiki ter obenem zahteva

ustvarjalnost. Otroci lahko svoje sposobnosti primerjajo med seboj, hkrati pa se morajo

podrejati tudi skupini. Navdušenje otrok in mladih ljudi za nogometno igro je lahko

razložljivo: igra z okroglim »usnjem« je organizacijsko preprosta, vzbuja motive, zagotavlja

dinamiko in intenzivnost ter ima splošen pozitivni vpliv na bio-psiho-socialni razvoj

organizma. Športna oprema je sorazmerno poceni in zato dostopna vsem slojem prebivalstva.

Današnja nogometna igra se razlikuje od tistih v preteklosti. Igra se je od svojih začetkov

nenehno razvijala, kar potrjuje zgodovinski pregled njenega nastajanja in razvoja. Vzroki

sprememb so bili različni, predvsem pa so posledica analiziranja igre kot človekove

ustvarjalne dejavnosti. Tudi zdajšnja igra je le trenutno stanje v njenem razvoju (Elsner,

2004).

Skozi čas se je nogomet kot šport razvijal v vseh pogledih. Igralci so se izpopolnili v tehniki,

taktiki, kondicijski pripravi. Zaradi njihove boljše telesne pripravljenosti pa je tudi nogometna

igra postala vse hitrejša in bolj dinamična.

Različne etape razvoja nogometne igre so bile v začetku pogojene z izboljšanjem tehničnih

sposobnosti, v nadaljnjih etapah pa z izboljšanjem taktičnih in motorično-funkcionalnih

sposobnosti posameznih igralcev. Nogometno igro sedanjosti lahko označimo za dinamično in

visoko organizirano, toda tudi kot igro, ki omogoča svobodo in ustvarjalnost igralca. Tudi v

prihodnosti bo igra usmerjena k čim večji ustvarjalnosti posameznikov, vendar podrejeni

organizirani igri. Glavna značilnost nogometne igre je medsebojno skupno delo

(komunikacija) vseh igralcev (Elsner, 2011).

Za organizirano igro in da bodo ključni igralci imeli dovolj svobode v napadu, skrbijo

nogometni trenerji s svojimi idejami in zamislimi. S svojimi zamislimi poizkusijo presenetiti

nasprotnike, v igro želijo vnesti nekaj novega, da bi na ta način presenetili in premagali

nasprotnike. V današnjem modernem času, ko si tekmo lahko ogledamo in analiziramo iz

vseh mogočih perspektiv, je še toliko bolj pomembno, da si izviren in nepredvidljiv.

Tako so rezerve nogometne igre predvsem v univerzalnosti in tehničnem mojstrstvu igralcev

ter izdelanih taktičnih načrtih, kjer disciplina in improvizacija dosežeta optimalen odnos v

igri. Strokovnjaki, ki so jih zanimali predvsem zmagovalci ter razlike med njimi in poraženci,

ker so zmagovalci tisti, ki kažejo nove smernice v razvoju nogometne igre, so z različnimi

analizami to tudi potrdili in ugotovili, da so razlike med najboljšimi moštvi na svetu danes

veliko manjše, kot so bile v preteklosti (Kopasič, 2008).



Stran 10

2.0 PREDMET IN PROBLEM

Predmet proučevanja je sodobni model nogometne igre v fazi napada.

Problem, ki sem ga proučeval, je vezan na opazovanje in analizo modela igre v fazi napada

nogometnega kluba FC Barcelona v Ligi prvakov v sezoni 2014/2015. Namen dela je

strokovno proučiti vse tekme moštva FC Barcelona v Ligi prvakov v sezoni 2014/2015 in

ugotoviti, kateri dejavniki so tisti, ki so najbolj vplivali na njihov uspeh.

2.1 SODOBEN MODEL IGRE

Da bi razumeli problematiko naloge, je potrebno poznati tudi sodobni model igre in kaj so

njene značilnosti.

Model igre je zamišljena predstava igre, je vzorec igre, organiziran sistem, ki imitira želeno

organiziranost in usklajenost delovanja igralcev v vseh fazah igre. Njegova značilnost je

sodelovanje med igralci, ki je večstransko, motorično, informativno, sociološko itd.

sodelovanje, katero v igri oblikuje različne igralne situacije, ki sestavljajo stvarno obliko –

model igre na posamezni tekmi. V preteklosti so bili modeli igre vezani predvsem na

posamezne »šole«. Znane so zlasti angleška, dunajska, italijanska, češka in madžarska šola.

Kasneje so model – vzorec predstavljala moštva, ki so dosegala vrhunske rezultate na

svetovnih prvenstvih (Nemčija, Anglija, Brazilija …). Razlike v modelih, zlasti med

evropskim in južnoameriškim, so bile razmeroma velike. Danes so manjše, toda ne

zanemarljive. Na model igre so vplivali nova teoretična spoznanja na temelju znanstvenih

informacij, izkušnje in izmenjava informacij na strokovnih posvetih, praktične izkušnje, še

posebej pri razvoju sistema igre, taktike in motoričnih sposobnosti. Poseben vpliv so imeli

tudi najboljši, zunaj serijski igralci, saj so s svojimi lastnostmi in sposobnostmi, prirojenimi

ali pridobljenimi v procesu treninga, oblikovali nove, drugačne, boljše rešitve igralnih situacij.

Ne le standardnih (kot so prosti streli, enajstmetrovka, zid …) ob prekinitvah igre, ampak tudi

v vseh fazah tekoče igre. Nadigravanje v igri, stalno preoblikovanje komunikacijske mreže v

napadu v komunikacijsko mrežo obrambe, sta značilnosti sodobne igre. To prožno obliko

igre, ki v svetu čedalje bolj prevladuje, označuje zlasti svoboda v igri ob sočasni

organiziranosti. Svoboda v igri pomeni, da igralci niso natančno vezani na igralno mesto,

določeno s sistemom igre. Vključujejo se v akcijo, glede na potek igre. Zato je za uspešnost v

igri še posebej pomembna ustvarjalnost, ki jo omogoča prav svoboda v igri. Organiziranost se

kaže v usklajenem delovanju vseh igralcev, ko naloge enega igralca prevzame soigralec. V tej

igri ni več stroge razporeditve igralcev na igrišču (Elsner, 2004).

Sodobni model v nogometu je torej model, ki ga uporabljajo najboljša moštva v Evropi in tudi

po svetu. Pomeni način sodelovanja v obeh fazah nogometne igre, torej tako v obrambi kot

napadu. Znotraj tega sodelovanja pa so določene zakonitosti, ki so se razvile skupaj z

nogometno igro. V današnjem času pa lahko govorimo o enotnem modelu igre, kajti med

najboljšimi moštvi ni veliko razlik v načinu igranja, kot je bilo nekoč. Razlike med

najboljšimi in slabšimi nogometnimi ekipami se manjšajo vsako leto, v preteklosti so bile te

razlike občutnejše. V zdajšnjem modelu igre pa moramo vse bolj upoštevati čas in prostor.



Stran 11

Zaradi boljše telesne priprave in organizacije igralcev je prostora in časa na igrišču, v

narekovajih, vse manj. Tako v fazi napada, kot v fazi obrambe.

Dejavnik prostora zahteva v prvi vrsti pravočasno izkoriščanje nastalega praznega dela igrišča

glede na igro nasprotnika, kar omogoča spreminjanje igralnih položajev igralcev v vzdolžni in

prečni smeri. Tako kot časa, je tudi prostora za igro vse manj. Stisnjena formacija branečega

moštva, zlasti ko je igra počasna, ne omogoča uspešnega zaključevanja napada. Danes je

uspešnejši model igre, pri katerem so akcije hitre (od odvzema žoge do zaključka 1´–10´),

usmerjene neposredno proti vratom, s čim manjšim številom dotikov žoge, akcije se izvedejo

iz dobro organizirane obrambe, na lastni polovici, in se končajo s hitrim protinapadom, v

katerem sodeluje več igralcev in ne le posameznik (Elsner, 2004).

V sedanji fazi razvoja nogometne igre, vsekakor pa tudi vsaj v bližnji prihodnosti, se model

sodobne igre verjetno ne bo bistveno spremenil. Razporeditev igralcev, cone delovanja in

linije gibanja (sistem igre), če to predstavimo shematsko, variirajo trenutno v razporeditvi

igralcev: 1-4-4-2, 1-4-3-3, 1-4-2-3-1, 1-3-5-2, 1-4-5-1. Vse razporeditve v osnovni obliki

kažejo, da so v igri poleg univerzalnih igralcev potrebni tudi specialisti. Poleg vratarja, enega

ali dveh napadalcev, potrebujemo še vsaj dva osrednja branilca, na ostalih mestih pa model

igre zahteva univerzalne igralce. Ne glede na shemo razporeditve igralcev, pa so v fazi napada

in obrambe osnovna načela organizacije igre enaka (Elsner, 2004).

2.2 ANALIZA IGRE

Poudarili smo že, da se današnja nogometna igra v veliki meri razlikuje od nogometne igre v

preteklosti in našteli smo tudi nekaj vzrokov za to. Pri analizi nogometne igre je naš cilj, da

pridobimo informacije o moštvu, igralcih in o situacijah, ki se v igri pojavljajo in večkrat

ponovijo.

Z vidika izvajanja analize igre je ta lahko subjektivna ali objektivna. Subjektivna je takrat,

kadar strokovnjak z določenega področja (trener, psiholog, kineziolog ali zbiralec statističnih

podatkov) samo na osnovi opazovanja igralcev ali moštev da določeno mnenje oziroma oceno

o zgradbi igre določenega moštva. Pri objektivnem analiziranju pridobivamo določene

informacije s pomočjo beleženja vnaprej določenih statističnih podatkov oziroma

spremenljivk. Zaželeno je, da se uporabljajo preverjeni in metodološko ustrezni načini tako

zbiranja podatkov kot njihova obdelava in analiza (Kopasič, 2008).

2.3 DOSEDANJE RAZISKAVE NA PODROČJU NOGOMETNE IGRE

Analiza nogometne igre je raziskovalce začela zanimati šele v začetku sedemdesetih let

prejšnjega stoletja. Kot metodo zbiranja podatkov se je najpogosteje uporabljala metoda

deskriptivne analize. Pri vseh dosedanjih raziskavah in analizah s področja nogometa lahko

zasledimo skupno izhodiščno točko avtorjev, in sicer pridobiti čim več informacij s področja

nogometne igre. Avtorje je predvsem zanimalo področje tehnično-taktičnih elementov igre,

kjer želijo ugotoviti:

pogostost uporabe tehnično-taktičnih elementov,

natančnost izvedbe tehnično-taktičnih elementov,

uspešnost izvedbe tehnično-taktičnih elementov (Draškovič, 2015).



Stran 12

2.3.1 DOSEDANJE RAZISKAVE ANALIZE NOGOMETNE IGRE V TUJINI

Kuhn in Meier (1974) sta analizirala igro štirinajstih ekip na svetovnem prvenstvu v Nemčiji.

Analizirala sta 24 tekem izmed skupno 38. Povprečno število podatkov na tekmo je bilo 250,

po selekciji podatkov pa jih je ostalo 95. Strokovna ekipa je te podatke razdelila na 16

področij:

osebni podatki,

sestava moštva,

posest žoge,

udarci na vrata,

kršitve pravil igre,

tehnične napake,

število, trajanje in vrsta napadov,

podaje,

agresivnost,

način branjenja v vratih,

širina delovanja,

igra v širino in globino,

krilni položaj oziroma sredina,

vzdrževanje tempa,

tempo igre,

izvajanje kotov.

Raziskava je pokazala, da lahko z reducirano baterijo spremenljivk prikažemo podatke, ki

ocenjujejo kvaliteto igre moštva takoj po tekmi. To je pomembno predvsem za trenerja, saj

mu omogoča kontrolo tako moštva kot posameznega igralca (povzeto po Rozina, 2000).

Dujmovič (1979) je ugotovil, da je od skupnega števila prekinitev na tekmi 36,4 % prostih

strelov, 17,6 % stranskih avtov, 14 % kotov, 7,7 % vratarjevih strelov, 5,4 % nedovoljenih

položajev, 1,9 % indirektnih udarcev, 1,3 % zadetkov, 1,2 % kazenskih strelov in 0,4 %

sodniških metov. Ugotovil je tudi to, da od skupnega gibanja igralca v polju 50 % odpade na

tek brez žoge, 19 % na podaje žog, 12 % na sprejemanje žoge, 7 % na vodenje žoge, 4 % na

odvzemanje žoge, 3,4 % na udarce z glavo, 1,7 % na varanje, 1,6 % na udarce proti vratom in

1,4 % na izvajanje avta (povzeto po Rozina, 2000).

Yiannakos in Armatas (2006) sta raziskovala vzorce načina doseganja zadetkov na evropskem

prvenstvu 2004 na Portugalskem. Med drugim sta ugotovila, da je bilo največ golov

doseženih po kontinuiranih napadih, in sicer 44,1 %. Po protinapadih je bilo doseženo 20,3 %

zadetkov, preostalih 33,6 % zadetkov pa je bilo doseženih po prekinitvah. Raziskava je

pokazala, da so igralci največ zadetkov dosegli po dolgih podajah (34,1 %), po kombinirani

igri (29,3 %) in po individualnih akcijah (17,1 %). Ugotovila sta, da je bilo največ golov

doseženih v kazenskem prostoru (44,4 %), v vratarjevem prostoru pa 32,2 %. Skupno je bilo



Stran 13

torej znotraj kazenskega prostora doseženih 79,6 % vseh zadetkov. Izven kazenskega

prostora je bilo doseženih najmanj zadetkov (20,4 %) (Yiannakos in Armatas, 2006).

Lago-Ballesteros, J. in Lago-Peñas, C. (2010) sta raziskala indikatorje, kateri so ločevali

najboljše ekipe od ostalih v španski nogometni ligi v sezoni 2008/2009. Spremljali so

dosežene zadetke, napad in obrambo. Dobljene podatke sta analizirala z enosmerno ANOVO

in ugotovila, da so najboljše ekipe imele večje povprečje zadetkov, strelov na vrata in vseh

strelov na tekmi (p<0,05). Ekipe, ki so se nahajale na dnu ligaške tabele, so v primerjavi z

ostalimi skupinami ekip, potrebovale večjo količino strelov, da so dosegle zadetek (p<0,05).

Ekipe, ki so se uvrstile na sredino ligaške razpredelnice, so pokazale manjše vrednosti v

asistencah in posesti žoge v primerjavi z najboljšimi ekipami (p<0,05) (povzeto po Draškovič,

2015).

Bradly idr. (2011) so raziskovali učinek igralnega sistema v povezavi z visoko intenzivnimi

teki in izvedbo tehničnih elementov. Raziskava je zajela 20 tekem prve angleške lige, za

analizo so uporabili večkamerni računalniški zasledovalni sistem. V raziskavi so opazovali

153 igralcev. Prišli so do ugotovitve, da pri posesti žoge ni statistično značilnih razlik med

sistemi 4-4-2, 4-3-3 in 4-5-1 (50 %, 49 %, 44 %). Prav tako ni bilo opaženih razlik pri

izvedenih visoko intenzivnih tekih med omenjenimi igralnimi sistemi. V primerjavi s

sistemoma 4-4-2 (433 m) in 4-3-3 (410 m) so igralci sistema 4-5-1 (312 m) izvedli manj

visoko intenzivnih tekov, ko so imeli žogo v svoji posesti in več takrat, ko žoge niso imeli

(461 m, 459 m, 537 m). Napadalci v sistemu 4-3-3 so opravili 30 % več visoko intenzivnih

tekov kot napadalci v sistemu 4-4-2 in 4-5-1. Delež uspešnih podaj je bil najvišji v formaciji

4-4-2 v primerjavi z 4-3-3 in 4-5-1. Dobljeni rezultati sugerirajo, da igralni sistemi ne vplivajo

na aktivnost igralca na tekmi, razen na aktivnost napadalcev. Igralni sistem pa vpliva na

visoko intenzivne teke z žogo in brez nje ter tudi na nekatere tehnične elemente nogometne

igre.

UEFA (2013) je v tehničnem poročilu o tekmovanju Lige prvakov 2012/2013 prišla do

sledečih zaključkov in ugotovitev:

na tekmo je bilo doseženih 2,91 zadetka,

največ zadetkov je bilo doseženih v obdobju od 76. do 90. minute,

ekipe, ki so prve dosegle zadetek na tekmi, so na koncu tekme slavile v več kot

polovici primerov (66,4 %),

v tekmovanju je bila ugotovljena zelo nizka korelacija med posestjo žoge in

ustvarjenimi priložnostmi,

v povprečju je največ podaj na tekmo izvedel nogometni klub FC Barcelona, in sicer

783 in bil hkrati najbolj natančen pri podajah (88 %),

največ prekrškov na tekmo so izvedle ekipe, ki so izpadle že v skupinskem delu

tekmovanja,

na tekmo je bilo dosojenih 5,34 prepovedanih položajev, kar se ujema s sezono

2011/2012 (5,42) in 2010/2011 (5,57),

upad prepovedanih položajev od leta 2008/2009 je bil pripisan predvsem večji

sposobnosti napadalcev in bolj pogostega globokega branjenja na svoji polovici

(povzeto po Draškovič, 2015),



Stran 14

Harper, West, Stevenson in Russel (2014) so raziskovali izvedbo nekaterih tehničnih

elementov v rednem delu nogometne tekme in v podaljških. Posebno pozornost so namenili

izvedbi nekaterih tehničnih elementov v podaljških. V raziskavi so zajeli 18 tekem, ki so jih

odigrala profesionalna evropska moštva. Tekme so bile odigrane med letoma 2011 in 2014.

Posamezno tekmo so razdelili na 15 minutna obdobja (E1: 00:00-14:59 min, E2: … E8:

105:00–119:59 min) in znotraj teh obdobij so analizirali izvedbo tehničnih elementov.

Analiza je pokazala, da je bilo v obdobju E8 izvedenih manj uspešnih podaj kot v obdobjih

E1-4 in obdobju E7. V primerjavi z obdobji E1, E3-4 in E7 je bilo v obdobju E8 izvedeno

manjše število podaj. Prav tako je bilo v obdobju E8 manj uspešnih preigravanj v primerjavi z

obdobjem E1 in E3. V primerjavi obdobij E1 in E8 je bila v obdobju E8 manj časa žoga v igri.

Shamardin in Khorkavyy (2015) sta se zanimala za organizacijsko strukturo tehnično-

taktičnega treninga nogometnega vratarja. Pri študiji sta opazovala 40 vratarjev od 21. do 39.

leta, ki nastopajo v ukrajinski ligi. V študiji sta ugotovila, da se tehnično-taktične aktivnosti

vratarja na tekmi delijo na fazo obrambe in fazo napada in dodala 8 tipičnih igralnih situacij, s

katerimi sta prišla do zaključka, da bi bilo priporočljivo izboljšati igro vratarja v obeh fazah

igre z uporabo nespecifičnih vaj v standardnih situacijah, ki se pojavljajo med tekmo.

Rezultati raziskave so pokazali, da se nogometni vratar večkrat znajde v napadalni kot

obrambni akciji, ampak je v praksi na treningih temu elementu posvečeno premalo pozornosti

(povzeto po Draškovič, 2015).

2.3.2 DOSEDANJE RAZISKAVE ANALIZE NOGOMETNE IGRE V SLOVENIJI

Zickero in Pocrnjič (1991) sta ugotavljala značilnosti modela igre v fazi branjenja moštev na

svetovnem prvenstvu v Italiji. Zanimala sta se za razlike med rezultatsko uspešnimi in

rezultatsko manj uspešnimi ekipami v določenih spremenljivkah, ki so vezane na število

odvzemanj, dvobojev, prekrškov, protinapadov, hitrih napadov, strelov na vrata, prostih

strelov, napačnih podaj, nedovoljenih položajev in kotov. Raziskava je pokazala, da:

Rezultatsko uspešnejše ekipe so imele na tekmo več odvzemanj od rezultatsko manj

uspešnih ekip,

rezultatsko uspešnejše ekipe so dobile več dvobojev od rezultatsko manj uspešnih

ekip,

rezultatsko uspešnejše ekipe so naredile manj prekrškov od rezultatsko manj uspešnih

ekip,

rezultatsko uspešnejše ekipe so nasprotniku omogočile manj strelov proti vratom, kot

so jih imele same,

rezultatsko uspešnejše ekipe so bile v tehnično-taktičnih elementih odvzemanj in

borbenosti boljše od manj uspešnih.

Pivk (1999) je analiziral nogometno igro v fazi branjenja, z ugotavljanjem morebitnih

kvantitativnih razlik pri izvajanju tehnično-taktičnih aktivnosti nogometne igre. Analiziral je

sedemindvajset tekem, in sicer tekme štirih polfinalistov svetovnega prvenstva v Franciji leta

1998. Z analizo je prišel do sklepa, da v načinu igre obstajajo razlike med uspešnimi in manj

uspešnimi reprezentancami. Bistvene razlike so :



Stran 15

Rezultatsko uspešne ekipe so dobile veliko več dvobojev od rezultatsko manj uspešnih

ekip,

Rezultatsko uspešnejše ekipe so omogočale nasprotniku veliko manj strelov na vrata

kot rezultatsko manj uspešne ekipe,

Rezultatsko uspešne ekipe so omogočale nasprotniku manj protinapadov kot

rezultatsko manj uspešne ekipe,

Rezultatsko uspešne ekipe so imele žogo večinoma v svoji posesti in s tem več

možnosti za zaključek napada kot rezultatsko manj uspešne ekipe,

Rezultatsko uspešne ekipe so na lažji način nasprotniku odvzemale žogo kot

rezultatsko manj uspešne ekipe.

Bezjak (1999) je ugotavljal značilnosti modela igre slovenske reprezentance v napadu v

kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 1998 in ga primerjal z njenimi nasprotnicami. Raziskava

je pokazala, da:

Slovenska reprezentanca najpogosteje uporablja hitri kontinuirani napad; žogo so

igralci Slovenije imeli v svoji posesti 42,6 %,

slovenska reprezentanca je izgubila v povprečju 72,1 žog na tekmo,

za prehod v napad preko vratarja največ uporablja dolge podaje

Fenko (2002) je ugotavljal nekatere značilnosti modela igre prvih štirih reprezentanc na

svetovnem prvenstvu v Franciji v fazi napada. Izvedel je primerjavo nekaterih tehnično-

taktičnih aktivnosti nogometne igre v napadu med polfinalisti prvenstva. Ugotovil je, da:

Tri od štirih reprezentanc igra v sistemu 4-4-2,

se napada predvsem preko kontinuiranih hitrih napadov,

se večina žog izgubi zaradi netočne podaje,

se v napad prehaja preko vratarja večkrat z degažiranjem žoge, kot po kratki podaji z

nogo ali podaji z roko,

reprezentance največkrat pridejo v priložnost po kontinuiranem hitrem napadu,

reprezentance na vrata poizkušajo s strelom povprečno 12,2-krat na tekmo,

je povprečna dolžina napada 15,2 sekunde,

je na tekmi sproženih več strelov v kazenskem prostoru kot izven njega.

Tobijas (2002) je analiziral prekinitve na evropskem prvenstvu v Belgiji in na Nizozemskem

leta 2000. V nalogi je analiziral pet glavnih spremenljivk prekinitev igre, in sicer prosti strel,

kot, stranski avt, kazenski strel, sodniško žogo. Bistvene ugotovitve so:

Zadetki iz prekinitev predstavljajo nekaj manj kot tretjino vseh zadetkov na prvenstvu,

največji delež zadetkov iz prekinitev je bil dosežen po prostih strelih in kazenskih

strelih,

rezultatsko uspešne ekipe so naredile manj prekinitev igre in dosegle skoraj 80 %

vseh zadetkov iz prekinitev,

veliko rezerv je še pri izvedbi stranskih avtov, uspešnost udarcev iz kota se je

zmanjšala, met sodniške žoge se je pokazal kot nepomemben pri vplivu na igro in

rezultat.



Stran 16

Gajser (2007) je ugotavljal značilnosti modela igre italijanske reprezentance v fazi napada na

svetovnem prvenstvu v Nemčiji leta 2006. Dobljene rezultate je primerjal z rezultati

nasprotnih moštev na svetovnem prvenstvu. Analiza je pokazala, da je:

italijanska reprezentanca povprečno izvedla največ kontinuiranih hitrih napadov in

najmanj protinapadov,

italijanska reprezentanca izvedla povprečno več udarcev na vrata kot nasprotna

moštva,

italijanska reprezentanca si je ustvarila povprečno več priložnosti kot nasprotna

moštva,

italijanska reprezentanca si je največ priložnosti ustvarila po podaji v globino,

italijanska reprezentanca je največ zadetkov dosegla po prekinitvah.

Kopasič (2008) je ugotavljal značilnosti modela igre v fazi napada nogometnega kluba FC

Barcelona, ki je v sezoni 2005/2006 osvojila Ligo prvakov. Primerjal je izvedbo tehnično-

taktičnih elementov nogometne igre v napadu med FC Barcelono in njenimi nasprotnicami.

Bistvene ugotovitve so:

da je Barcelona imela žogo dlje časa v svoji posesti kot njene nasprotnice,

da je izvedla povprečno največ kontinuiranih napadov,

da so igralci Barcelone povprečno izvedli več udarcev na vrata kot nasprotna moštva,

da so igralci Barcelone izvedli največ udarcev na vrata znotraj kazenskega prostora,

da so si največ priložnosti priigrali po podaji v globino,

da so igralci Barcelone osvojili več dvobojev in naredili manj prekrškov kot nasprotna

moštva.

Kajtazović (2009) je analiziral zakonitosti nogometne igre v fazi napada najboljših ekip v Ligi

prvakov v sezoni 2008/2009. Zanimala ga je predvsem igra po odvzeti žogi na nasprotni

polovici igrišča. V svoji nalogi je analiziral in izrisal sestavne situacije iz igre ter na njihovi

osnovi priredil igralne situacije za proces treninga. Posebej se je posvečal igralnim situacijam,

kjer gre za podajo v globino ali prodor v globino po predhodni kombinatorni igri. Ugotovil je,

da je ekipa Barcelone, kasnejša zmagovalka LP, stremela k zaključevanju napada skozi

sredino. Večina njihovih napadov se konča po predhodni globinski podaji skozi sredino.

Velikokrat pa je prihajalo do tega, da so se igralci zvezne vrste vključevali v pripravo

zaključka napada.

Černuta (2010) je ugotavljal značilnosti modela igre reprezentance Španije v fazi napada na

svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki leta 2010. Dobljene rezultate je nato primerjal z

rezultati nasprotnih reprezentanc. Analiza je pokazala, da:

Španska reprezentanca največ napadal s kontinuiranimi počasnimi napadi (40,6 %),

je španska reprezentanca v povprečju izvajala daljše napade z več zaporednimi

podajami kot nasprotna moštva,

je Španija imela v povprečju večjo posest žoge (58 %) kot nasprotna moštva,

so Španci v napad preko vratarja največkrat prešli po kratki podaji (77,7 %),

je Španija imela v povprečju več podaj na srečanje kot nasprotna moštva,

so si Španci največ priložnosti ustvarili s podajo v globino (29,2 %),



Stran 17

so se največkrat znašli v priložnosti po kontinuiranem počasnem napadu (34,7 %),

sta si največ priložnosti ustvarila centralni napadalec (27,8 %) in levi krilni napadalec

(26,4 %).

Kovačič (2011) je ugotavljal značilnosti modela igre francoske nogometne reprezentance v

fazi napada in rezultate primerjal z rezultati nasprotnih moštev na svetovnem prvenstvu v

Nemčiji leta 2006. Po končani analizi je prišel do sledečih ugotovitev:

Francoska nogometna reprezentanca je največkrat napadala s hitrimi kontinuiranimi

napadi in najmanj s protinapadi,

francoska nogometna reprezentanca je v povprečju osvojila več dvobojev kot

nasprotna moštva,

francoska nogometna reprezentanca je izvedla več udarcev na vrata kot njeni

nasprotniki,

pri francoski reprezentanci so najpogosteje udarjali na vrata nasprotnika srednji

napadalec (23,8 %), levi krilni napadalec (15,5 %) in desni krilni napadalec (11,9 %),

francoska nogometna reprezentanca si je v povprečju ustvarila več priložnosti na

tekmo kot njena nasprotna moštva,

francoska nogometna reprezentanca si je največ priložnosti ustvarila po kontinuiranem

hitrem napadu,

francoska nogometna reprezentanca je največ zadetkov dosegla po podaji v globino.

Košir (2014) je analiziral model igre v napadu nogometnega kluba Real Madrid. Primerjal je

izvedbo tehnično-taktičnih elementov nogometne igre Reala iz Madrida z njegovimi

nasprotniki. Po analizi je prišel do sledečih ugotovitev:

Real je imel žogo dlje časa v svoji posesti od nasprotnih moštev,

Real je več poizkušal s streli proti nasprotnim vratom kot nasprotna moštva,

Real je v povprečju izvedel največ kontinuiranih napadov,

Real je dosegel največ zadetkov po podaji s krilnega položaja,

da so igralci Reala osvojili več dvobojev in izvedeli manj prekrškov kot nasprotna

moštva.

Brinjovc (2015) je primerjav model igre reprezentanc Nemčije in Brazilije na svetovnem

prvenstvu v Braziliji leta 2014. Analiziral je vse tekme teh dveh reprezentanc na svetovnem

prvenstvu in prišel do sledečih ugotovitev:

nemška reprezentanca je igrala bolj kolektivno in imela več podaj ter boljšo uspešnost

pri podajah, brazilska reprezentanca pa je uporabljala več individualnih akcij, v katerih

so bili uspešnejši,

nemška reprezentanca je bila natančnejša pri zaključkih in dosegla gole v notranjosti

kazenskega prostora, brazilska reprezentanca pa je dosegla veliko golov tudi z večje

razdalje,

nemška reprezentanca je postavljala obrambo višje in večkrat poskušala tudi s

presingom,

brazilska reprezentanca je imela na voljo več izvedb prekinitev igre, vendar so dosegli

manj zadetkov iz prekinitev.



Stran 18

3.0 CILJI IN NALOGE

Na osnovi dosedanjih raziskav in analiz ter predmeta in problema smo si v diplomski nalogi

zadali sledeče cilje:

Na osnovi opazovanja izbranih spremenljivk ugotoviti značilnosti modela igre v

napadu nogometnega kluba FC Barcelona, zmagovalke Lige prvakov v sezoni

2014/2015.

Izvesti primerjavo v omenjenih spremenljivkah med nogometnim klubom FC

Barcelona in njegovimi tekmeci.

Ugotoviti, kateri dejavniki nogometne igre v napadu so ključno vplivali na potek in

uspešnost igre nogometnega kluba FC Barcelona.



Stran 19

4.0 HIPOTEZE

H1: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi posesti žoge med nogometnim klubom FC

Barcelona in nasprotnimi moštvi.

H2: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi števila udarcev na vrata med nogometnim

klubom FC Barcelona in nasprotnimi moštvi.

H3: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi količine osvojenih dvobojev med

nogometnim klubom FC Barcelona in nasprotnimi moštvi.

H4: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi količine kontinuiranega napada in

količinah ostalih vrst napadov nogometnega kluba FC Barcelona.

H5: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi števila udarcev na vrata po izvedbi

kontinuiranega napada in številu udarcev na vrata po ostalih vrstah napadov nogometnega

kluba FC Barcelona.

H6: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi števila udarcev na vrata preko krilnih

položajev in števila udarcev na vrata preko ostalih igralcev nogometnega kluba FC Barcelona.

H7: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi števila udarcev na vrata iz kazenskega

prostora in številom udarcev na vrata iz ostalih delov igrišča nogometnega kluba FC

Barcelona.

H8: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi števila udarcev na vrata igralcev v konici

napada in številom udarcev na vrata ostalih igralcev nogometnega kluba FC Barcelona.

H9: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi števila zadetkov po več kot treh podajah in

številom zadetkov po ostalem številu podaj nogometnega kluba FC Barcelona.

H10: Obstajajo statistično značilne razlike nogometnega kluba FC Barcelona v meritvi števila

zadetkov po akciji, ki traja v povprečju več kot 8 sekund in številu zadetkov po akcijah, ki v

povprečju ne trajajo več kot 8 sekund.

H11: Obstajajo statistično značilne razlike nogometnega kluba FC Barcelona v meritvi števila

prehodov v napad preko vratarja s kratko podajo z roko ali nogo in številu prehodov v napad

preko drugih načinov.

H12: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi števila prekrškov med igro med




Stran 20

5.0 METODE DELA

5.1 VZOREC MERJENCEV

Podatke za diplomsko delo smo zbrali na podlagi spremljanja nogometnih tekem moštva FC

Barcelona v sezoni 2014/2015 v Ligi prvakov. Tako smo analizirali vseh trinajst tekem moštva FC

Barcelona, od tekem skupinskega dela pa do finala, kjer so premagali Juventus iz Torina.

5.1.1 OPAZOVANE TEKME

SKUPINA F

FC Barcelona – APOEL 1 – 0

Paris Saint-Germain – FC Barcelona 3 – 2

FC Barcelona – Ajax 3 – 1

Ajax – FC Barcelona 0 – 2

APOEL – FC Barcelona 0 – 4

FC Barcelona – Paris Saint-Germain 3 – 1

LESTVICA SKUPINE F

1. FC Barcelona 15 točk

2. Paris Saint-Germain 13 točk

3. Ajax 5 točk

4. APOEL 1 točka

OSMINA FINALA

Manchester City – FC Barcelona 1 – 2

FC Barcelona – Manchester City 1 – 0

ČETRTINA FINALA

Paris Saint-Germain – FC Barcelona 1 – 3

FC Barcelona – Paris Saint-Germain 2 – 0

POLFINALE

FC Barcelona – Bayern Munchen 3 – 0

Bayern Munchen – FC Barcelona 3 – 2

FINALE

Juventus – FC Barcelona 1 – 3



Stran 21

5.2 VZOREC SPREMENLJIVK

Merski inštrument oziroma vzorec spremenljivk nam predstavljajo prirejeni obrazci iz

diplomske naloge Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga

prvakov – sezona 2005/2006) avtorja Dejana Kopasića iz leta 2008. Sestavljen je iz sedmih

glavnih spremenljivk, znotraj katerih je še 58 spremenljivk. Za boljše razumevanje smo vse

spremenljivke v nadaljevanju razložili in opisali.

5.2.1 VRSTE NAPADOV

Napad smo šteli kot sodelovanje vsaj dveh igralcev v določeni situaciji ali uspešno

preigravanje posameznega igralca. Kot kriterij za napad smo šteli posest žoge in da je bila ta

pod kontrolo. Dvoboji in borba za žogo se ne štejejo za napad. Napad se zaključi, ko moštvo,

ki napada, žoge dokončno ne izgubi. Za tem se vlogi branečega in napadalnega moštva

zamenjata.

Uspešnost igre v napadu je odvisna od več dejavnikov; od sposobnosti igralcev napadajočega

moštva, od načina branjenja nasprotnika, od sposobnosti igralcev branečega moštva, od

sposobnosti menjave ritma in tempa igre, sposobnosti pravilnega izkoriščanja prostora,

prilagajanja in izkoriščanja trenutnih situacij na igrišču (Elsner, 2004).

KONTINUIRANI NAPAD

Za kontinuirani napad je značilna dolga posest žoge in je napad počasnega ritma. Izvaja se v

progresivnem, variabilnem in regresivnem tempu. Tak napad se uporablja, ko se nasprotno

moštvo brani zelo globoko na svoji polovici ali ko se po zaključku napada hitro vrača v cono

branjenja. Pri izvajanju takega napada si napadalno moštvo žogo podaja na dolge, srednje in

kratke razdalje, smer podaj se spreminja. Veliko je podaj v širino, igralci pa z menjavanjem

mest praznijo prostor in s tem omogočajo vtekanje soigralcev. Pri kontinuiranem napadu je

prehod v zaključek enostavnejši po krilnih položajih, saj obramba na krilih ni tako strnjena. V

določenih primerih lahko tudi posameznik s samostojno akcijo prevara enega ali več

nasprotnikov in s tem svoji ekipi pomaga do lažjega nadaljevanja akcije.

PROTINAPAD

Protinapad je vsak hiter napad presenečenja po odvzeti žogi, kjer lahko pride do številčne

premoči pred vrati nasprotnika. Protinapad je najhitrejša in najbolj učinkovita vrsta napada.

Med začetkom in zaključkom napada ni vmesnih podaj, podaje so usmerjene v globini in

diagonalno, glede na položaj igralcev na igrišču. Pri izvedbi protinapada je pomembno, da so

podaje točne in predvsem močne, saj se podaja na daljše razdalje, tudi preko 50 metrov. Med

protinapade smo šteli tudi neuspele protinapade, kjer ni prišlo do udarca na vrata, vendar je

imel napad vse ostale značilnosti protinapada.



Stran 22

PROGRESIVNI NAPAD

Pri progresivnem napadu gre za napad z menjavo ritma oziroma tempa, ki se začne kot

protinapad in se konča s kontinuiranim napadom. Hitro-počasen napad je neuspešen

protinapad brez izgubljene žoge, ki se nato nadaljuje kot kontinuiran napad proti postavljeni

obrambi.

VARIABILNI NAPAD

Variabilni napad je ena izmed vrst kontinuiranega napada, kjer je zelo pomemben ritem

oziroma tempo napada. Napad, ki se začne počasi in nadaljuje hitro, pomeni presenečenje v

spremembi ritma napada po dolgi posesti žoge. Sprememba ritma napada je razvidna v

spremembi hitrosti gibanja igralcev in žoge pri pripravi napada in največkrat poudarjen hiter

zaključek napada.

5.2.2 TRAJANJE NAPADOV

Posamezen napad traja od začetnega dotika igralca v napadu po odvzeti žogi ali prekinitvi

igre. Traja pa tako dolgo, dokler žoga ni dokončno izgubljena in je obstajala posredna ali

neposredna nevarnost za nasprotnikova vrata. Merili smo čas trajanja napadov. Ti podatki

nam razkrivajo, kako dolgo so trajali napadi oziroma kako dolgo so povprečno trajali. Daljši

kot so napadi, bolj lahko trdimo za ekipo, da napada s kontinuiranimi napadi. Za tako ekipo je

značilno, da napada po načelu širine z veliko podajami, kot pa da napada preko protinapadov.

POSEST ŽOGE

V času posesti žoge se meri le efektivni čas, ko je imela napadajoča ekipa žogo dejansko v

svoji posesti. V ta čas se ne štejejo različne prekinitve in dvoboji z nogo oziroma glavo, ko

žoga ni v kontroli nobenega moštva. V primeru, da se nasprotnik le dotakne žoge, ne uspe pa

je odvzeti, se šteje kot posest žoge. Posest žoge nekega moštva dobimo tako, da seštejemo vse

posamezne čase trajanja napadov.

5.2.3 POVPREČNO ŠTEVILO ZAPOREDNIH PODAJ V NAPADU

Vrsta napadov, trajanje napadov in povprečno število zaporednih podaj so dejavniki, ki nam

kažejo, na kakšen način je neka ekipa v večini primerov napadala. Medsebojno so močno

povezani in razkrivajo, ali je ekipa kot vrsto napada bolj uporabljala protinapade, kontinuirane

napade ali napade z različnimi menjavami ritma in tempa. Prav tako nam ti podatki

razkrivajo, kako dolgo so trajali posamezni napadi ekipe in ali je ta ekipa napadala bolj po

načelu globine ali po načelu širine v nogometu (Kopasić, 2008).

Podaje v globino so bolj nevarne od podaj v širini, z njimi se osvoji veliko prostora v smeri

proti nasprotnikovim vratom. Ločimo dve vrsti podaj v globino: dolge diagonalne in

vzporedne podaje, ki so večinoma izvedene po zraku, na večji razdalji, ter kratke podaje v

globino po tleh igralcu v noge ali kratke podaje v prazen prostor.

Podaje v širino so manj nevarne in predstavljajo predvsem zagotovitev dovolj velikega

prostora za napad. S podajami v širino prek krilnih položajev do zaključka napada mnogo



Stran 23

uspešnejše izkoriščamo razpoke v obrambi. Tak napad omogoča najracionalnejšo menjavo

mest v sredini in na nasprotnem krilnem položaju ter možnost za nenadno vključevanje

igralcev iz vezne in celo obrambne linije v napad (Kopasić, 2008).

5.2.4 ANALIZA IZGUBLJENIH ŽOG

Pod skupino spremenljivk izgubljene žogo, spadajo vse tiste izgubljene žoge po katerem je

nasprotna ekipa pričela nov napad. Žogo lahko izgubimo po netočni podaji, slabem

zaustavljanju žoge, po neuspešnem varanju ali po izgubljenem dvoboju. V nadaljevanju smo

načine izgubljenih žog podrobneje opisali.

NETOČNA PODAJA

V nogometni igri netočna podaja pomeni prekinitev napada in je zato nezaželen element. Do

netočne podaje pride v trenutku, ko posameznik slabo oceni neko igralno situacijo, lahko pa

je tudi posledica dobre in organizirane obrambe nasprotnega moštva. Pri netočnih podajah

nam nasprotni igralec žogo, ki je namenjena soigralcu, prestreže. V primeru, da se nasprotnik

žoge le dotakne in se ta odbije nazaj k igralcu ekipe, ki je imela žogo v posesti, ne štejemo za

netočno podajo. Prav tako ne štejemo za netočno tisto podajo, pri kateri igralec nasprotne

ekipe izbije žogo preko vzdolžne ali prečne črte in ta pride nazaj v njihovo posest.

ZAUSTAVLJANJE

Pri sodobnem načinu igranja zaradi hitrejše igre zaustavljanje vedno bolj opuščamo, to pa ne

pomeni, da smemo tej prvini posvečati manj pozornosti. Nasprotno, zaustavljanje žoge, kadar

je to v igri potrebno, moramo še bolje obvladati. Žogo zaustavimo, ko igre ne moremo

nadaljevati s prvim udarcem, ko želimo spremeniti smer gibanja in igro nadaljevati

individualno in ko želimo zaradi taktičnih zahtev igro začasno zaustaviti (Elsner, 2004).

Kako zaustavimo žogo, je odvisno od več dejavnikov, in sicer od položaja igralca, ki žogo

zaustavlja, smeri in hitrosti podane žoge in od položaja nasprotnih igralcev. Po napačnem

zaustavljanju žoga preide v posest nasprotne ekipe.

VARANJE

Varanje je izvajanje določenih gibov ali gibanja z namenom, da nasprotnik ne bi razkril prave

namere v igri. V nogometni igri ne moremo najpreprostejše rešiti vsake situacije, ker nas pri

tem ovira nasprotnik. V tem primeru pa nam za uspešno nadaljevanje igre pomaga varanje.

Varanje delimo na varanje brez žoge, varanje z žogo in sestavljeno varanje (Elsner, 2004).

V analizi izgubljenih žog bomo analizirali le varanja z žogo. Pri varanju z žogo moramo

nasprotnika preigrati tako, da žoga ostane v naši posesti. Do napak pri varanju pride takrat, ko

igralec, ki ima žogo v posesti, ne uspe preigrati nasprotnega igralca in žogo izgubi. Žogo

lahko izgubi po lastni napaki ali pa si jo nasprotni igralec pribori z odvzemanjem. Izbijanje

žoge obrambnega igralca preko vzdolžnih in prečnih črt ne štejemo kot napako pri varanju.



Stran 24

DVOBOJI

Dvoboji so sestavni deli vsake tekme. Že sama tekma izraža dvoboj dveh nasprotno stoječih si

ekip, ki hočeta doseči čim boljši rezultat. Dvoboji ne izražajo samo rezultata, temveč tudi

direktne medsebojne stike tekmecev. V nogometu so stalni medsebojni stiki dveh igralcev

nekaj običajnega in prav od teh je velikokrat odvisen končni izid. V sodobni nogometni igri je

vse manj praznega prostora in posledica tega je vse več dvobojev med tekmeci (Ilješ, 2008).

Za nogomet so značilni dvoboji za žogo na zemlji in v zraku. Dvoboje na zemlji predstavljajo

vsi medsebojni stiki dveh igralcev, ki se na različne načine odvijajo na tleh. Poznamo

osnovno odvzemanje, odvzemanje z odrivanjem in odvzemanje s podrsavanjem. Dvoboje v

zraku pa predstavljajo vsi medsebojni stiki dveh igralcev, ki se odvijajo v zraku. Do teh

dvobojev pride pri skokih po izbitih žogah, izvajanih kotih, izbitih žogah vratarjev, različno

visokih podajah itd.

5.2.5 NAČIN PREHODA V NAPAD PREKO VRATARJA

Pod skupino spremenljivk prehod v napad preko vratarja smo opisali na katere načine lahko

vratar začne napad. Vratar lahko napad začne z udarjanjem žoge z nogo (»degažiranje«),

dolgo podajo z nogo, kratko podajo z nogo in z kratko podajo z roko. V nadaljevanju načine

prehoda v napad preko vratarja podrobneje opisali.

UDARJANJE ŽOGE Z NOGO (DEGAŽIRANJE)

Pri degažiranju vratar žogo udarja iz roke v igrišče iz zraka ali z dvojnim udarcem. Pri obeh

načinih uporablja udarec z nartjo. Pri tem poda dolgo žogo v globino, po navadi na nasprotno

polovico igrišča, kjer se igralci obeh ekip borijo za žogo. Ekipa, ki je uspešnejša v dvoboju,

lahko začne z napadom.

Vratar lahko žogo degažira v polje le takrat, ko jo lahko prime z roko. To so situacije, ko žoga

pride do vratarja po ujeti žogi pri poizkusu strela nasprotnika, napaki nasprotnika ali po podaji

soigralca z glavo.

DOLGA PODAJA Z NOGO

Pri dolgi podaji z nogo vratar udarja žogo v igrišče s tal. Vratar dolgo podajo s tal lahko poda

po napaki nasprotnika, po podaji soigralca bodisi z nogo ali glavo, po podaji iz avta ali po

tem, ko žoga preide prečno (gol-avt) linijo.

KRATKA PODAJA Z NOGO

Pri tej podaji vratar žogo poda na kratki razdalji svojemu soigralcu. Vratar se za tako podajo

odloči, kadar je njegov soigralec nepokrit in lahko žogo neovirani sprejme. Vratar lahko

kratko podajo z nogo izvede po napaki nasprotnika, po podaji soigralca bodisi z nogo ali

glavo, po podaji iz avta ali po tem, ko žoga preide prečno (gol-avt) linijo.



Stran 25

KRATKA PODAJA Z ROKO

Pri tej podaji vratar poda žogo z roko soigralcu po navadi po tleh. Vratar lahko poda žogo z

roko le takrat, ko jo lahko tudi prime z roko. To lahko naredi, ko je žoga prišla k njemu po

napaki nasprotnika, ko je žoga prišla k njemu po udarcu na vrata nasprotnega igralca, ko

vratar zaustavi nasprotnikov strel in ujame žogo ali po podaji soigralca z glavo.

5.2.6 ANALIZA UDARCEV NA VRATA IN ZADETKOV

Zadetek je del igre. Dosežemo ga takrat, ko žoga s svojim celim obsegom preide linijo gola

pri zaključku napada. Osnovna zahteva za doseganje zadetkov in udarjanje na vrata je dobra

tehnika udarca. Pri tem sta pomembna natančnost in moč udarca. Načeloma drži, da žogo

udarjamo z nogo, ki je bližje žogi, vendar pa se pojavlja vse več udarcev na vrata z

oddaljenejšo nogo, še posebej, kadar si vrhunski igralci izborijo dovolj časa in prostora za

strel. Vsak napad, z izjemo avtogola, zaključuje posameznik z udarcem na nasprotnikova

vrata. To lahko opravi iz neposredne bližine, iz srednje ali večje oddaljenosti od vrat, z

udarcem z glavo ali z nogo. Zaključek napada je odvisen od oblike priprave zaključka napada,

od postavitve in gibanja nasprotnih igralcev ter še posebej od vratarja in poprejšnjega gibanja

strelca. Tipični zaključki napada so čisti in tako imenovani effe udarci v daljši ali bližnji kot

vrat po zemlji in zraku, lobanje in varanje vratarja, udarec ob vratarjevi nogi itd (Kopasić,

2008).

Med udarce na vrata smo šteli vse udarce, ki so bili izvedeni z namenom doseganja zadetka,

ne glede na to, s kakšne razdalje je bil strel izveden ali koliko je žoga zletela mimo gola. Med

udarce pa nismo šteli tistih udarcev, ki so bili blokirani s strani obrambnega igralca v bližini

napadalca in so se žoge odbile proti sredini igrišča. Za udarce na vrata pa smo šteli tiste

blokirane udarce, ki jih je obrambni igralec prestregel v bližini vrat, oddaljen od napadalca.

Prav tako smo šteli kazenske strele, proste in indirektne udarce, ki so bili izvedeni z namero

doseganja zadetka. Med zadetke pa smo šteli tiste udarce, kjer je žoga s svojim celim

obsegom prešla gol črto pri zaključku napada in jo je glavni sodnik priznal.

ŠTEVILO IN NATANČNOST UDARCEV NA VRATA

Rezultatsko uspešnejše ekipe po navadi izvedejo več strelov proti nasprotnim vratom, kot

rezultatsko manj uspešne. Nasprotniku pa omogočajo manj udarcev na vrata. Zaradi tega je

tudi nas zanimalo, kakšna je bila uspešnost zadevanja cilja, koliko udarcev je končalo znotraj

okvirja vrat in koliko je šlo mimo gola ter koliko je bilo doseženih zadetkov.

MESTO ZAKLJUČKA NAPADA GLEDE NA PREDHODNO AKCIJO PRI

UDARCIH NA VRATA IN ZADETKIH

Igralci lahko napad zaključijo z udarcem po predhodnem napadu skozi sredino ali pa s

krilnega položaja. Za napade s krila smo šteli vse napade, kjer je prišlo do podaje, prodora ali

neposrednega udarca na vrata v prostoru od roba stranske črte do kazenskega prostora ter od

vzdolžne črte do polovice igrišča v globino. Za napade skozi sredino pa smo šteli tiste napade,

ki so potekali v širini kazenskega prostora.



Stran 26

MESTO ZAKLJUČKA NAPADA GLEDE NA POLOŽAJ ŽOGE PRI UDARCIH NA

VRATA OZIROMA ZADETKIH

V nogometu se večina zadetkov dosega po strelu na vrata znotraj kazenskega prostora. Naš

namen je bil, da to potrdimo oziroma ugotovimo, iz kakšnih položajev FC Barcelona in njene

nasprotnice izvajajo udarce na vrata oziroma dosegajo zadetke. Pri analizi tekem smo bili

pozorni na to, koliko udarcev na vrata je bilo izvedenih znotraj kazenskega prostora in koliko

izven, prav tako smo zabeležili, če je bil zadetek dosežen znotraj kazenskega prostora ali

izven njega.

VRSTE UDARCEV NA VRATA PRI UDARCIH IN ZADETKIH

Udarce na vrata po navadi izvedemo z nogo ali z glavo. Pri udarcih z nogo igralci po navadi

izberejo udarec z nartom ali s sprednjim notranjim delom stopala, udarec pa lahko izvedejo

tudi z zunanjim delom stopala. Pri udarcih z glavo pa se uporablja udarec s čelom na vrata. S

katerim delom telesa bo igralec napad zaključil, pa je odvisno od več dejavnikov. Odvisno je

od položaja vratarja, postavitve nasprotnih igralcev, predhodnega gibanja igralca, ki izvede

udarec, od oddaljenosti od vrat in od oblike priprave zaključka napada (ali je žoga podana

visoko, polvisoko, nizko, naprej, nazaj …).

Pri vrsti udarcev na vrata smo bili pozorni na to, s katerim delom telesa je igralec, ki je

zaključil napad, udaril na vrata oziroma dosegel zadetek. K udarcem na vrata smo šteli tudi

proste udarce, indirektne udarce in kazenske udarce, ki so bili izvedeni z namero doseganja

zadetka in so predstavljali posredno ali neposredno nevarnost za vratarja.

NAČIN USTVARJANJA PRILOŽNOSTI ZA IZVEDBO UDARCA NA VRATA

OZIROMA DOSEGO ZADETKA

Načinov ustvarjanja priložnosti za izvedbo udarca na vrata oziroma dosego zadetka je v

nogometu veliko. Med njimi pa so najbolj pogosti individualni prodori, podaje v globino,

direktne podaje v globino, dvojne podaje, podaje s krilnega položaja in priložnosti, ki se

ponudijo po napaki nasprotnega igralca.

Pri načinu ustvarjanja priložnosti za izvedbo udarca na vrata oziroma dosego zadetka smo

šteli najbolj tipične načine ustvarjanja priložnosti, to so: individualni prodori, podaje v

globino, direktne podaje v globino, dvojne podaje, podaje s krilnega položaja in priložnosti, ki

se ponudijo po napaki nasprotnika. Poleg tega smo med načine ustvarjanja priložnosti za

izvedbo udarca na vrata oziroma dosego zadetka šteli tudi vse prekinitve, po katerih je nato

prišlo do udarca na vrata ali doseženega zadetka. Pod udarce na vrata oziroma zadetke iz

prekinitev smo šteli le tiste udarce oziroma zadetke iz prekinitev, ki so bili namenjeni dosegu

zadetka, bodisi direktno iz prekinitve ali pa je prekinitev predstavljala podajo, po kateri je

nato igralec udaril proti vratom oziroma je dosegel zadetek.

INDIVIDUALNI PRODOR

Pri tem načinu napada posameznik z uporabo vodenja in različnih načinov varanja poizkuša

prebiti obrambo in napad zaključiti s strelom na vrata. Ti prodori so lahko dolgi tudi več deset



Stran 27

metrov. Pri tej obliki napada ni sodelovanja med soigralci, lahko pa igralcu, ki prodira,

soigralci s svojim gibanjem in postavljanjem vplivajo na uspešnost prodora.

Med uspešne individualne prodore smo šteli le tiste prodore, ki so se končali z udarcem na

vrata oziroma z doseženim zadetkom.

PODAJA V GLOBINO IN DIREKTNA PODAJA V GLOBINO

Podaje v globino so nevarnejše od podaj v širino, saj napadalni ekipi omogočajo neposredno

in predvsem hitro ogrožanje nasprotnikovih vrat. Ločimo lahko med dvema vrstama podaj v

globino:

dolge diagonalne in dolge vzporedne podaje, ki so po navadi izvedene po zraku na

večji razdalji (30 metrov in več),

kratke podaje v globino po tleh neposredno v noge odkritemu soigralcu ali kratke

podaje v prazen prostor.

Med uspešne podaje v globino smo šteli le tiste, pri katerih je nato v nadaljevanju akcije ekipa

oziroma njen posameznik izvedel udarec na vrata, oziroma je dosegel zadetek. Med uspešne

direktne podaje v globino pa smo šteli le tiste, ki so bile izvedene le z enim dotikom.

DVOJNE PODAJE

Za izvedbo dvojne podaje sta potrebna dva igralca iste ekipe. Igralec v vodenju poda žogo

soigralcu, ki se mu odkrije, sledi tek in sprememba smeri gibanja brez žoge, nato sprejem

žoge nazaj od igralca, ki je žogo z enim dotikom podal v smer teka. Dvojne podaje se lahko

izvajajo v vse smeri in na vseh delih igrišča. Posebej nevarne pa so v bližini nasprotnikovih

vrat, saj se lahko po uspešni dvojni podaji napadalec znajde v priložnosti za zadetek. Največja

prednost dvojnih podaj je ta, da se igralec, ki napada, izogne neposrednemu dvoboju 1:1 z

nasprotnikom.

Med uspešne dvojne podaje smo šteli le tiste uspešne dvojne podaje, iz katerih je nato v

nadaljevanju akcije ekipa oziroma njen posameznik izvedel udarec na vrata oziroma je

dosegel zadetek.

PODAJE S KRILNEGA POLOŽAJA

Tako imenovani široki napad preko krilnih položajev do zaključka napada mnogo uspešneje

izkorišča razpoke v obrambi. Pred zaključkom takega napada, ki pripelje do ustvarjene

priložnosti, sledi podaja s krilnega položaja. Po navadi se pred tako podajo v prostoru od roba

stranske črte do kazenskega prostora ter od vzdolžne črte do polovice igrišča v globino zgodi

skupinska ali individualna akcija. Medtem pa se v sredini in na nasprotnem krilnem položaju

navadno dogajajo najrazličnejše menjave mest ali nenadna vključevanja igralcev zvezne in

obrambne linije v napad, ki nato tako podajo omogočijo (Kopasič, 2008).

Med uspešne podaje s krilnega položaja smo šteli le tiste podaje, pri katerih je nato v

nadaljevanju akcije ekipa oziroma njen posameznik izvedel udarec na vrata oziroma je

dosegel zadetek.



Stran 28

NAPAKA NASPROTNIKA

Napake so sestavni del vsake igre, tako tudi nogometa. Od vrhunskih ekip in igralcev pa se

pričakuje, da naredijo, kar se da čim manj napak na tekmi, kajti prav zaradi napak pride do

rezultatskega neuspeha ekipe, ki je naredila več napak na tekmi. Najnevarnejše napake so

seveda tiste, ki jih posameznik naredi v bližini svojih vrat, saj se lahko nasprotna ekipa v zelo

kratkem času znajde v priložnosti za dosego zadetka.

Do napake igralca pride v določenem trenutku, ko ta slabo oceni igralno situacijo, zaradi

popuščanja zbranosti, utrujenosti, različnih zunanjih dejavnikov (igralna površina vreme,

gledalci …), lahko pa igralec naredi napako zaradi dobre obrambe nasprotne ekipe.

Med strele po napaki nasprotnika smo upoštevali le tiste napake nasprotnika, ki so se dogajale

v bližini lastnih vrat, zaradi katerih je nato nasprotna ekipa oziroma njen posameznik v zelo

kratkem času izvedel udarce na vrata, oziroma je dosegel zadetek.

PREKINITVE PRI UDARCIH NA VRATA IN ZADETKIH

Med udarce na vrata iz prekinitev smo uvrstili vse udarce, ki so bili namenjeni dosegu

zadetka, bodisi direktno iz prekinitve ali pa v primeru, da je prekinitev predstavljala podajo,

po kateri je nato ekipa oziroma njen posameznik izvedel udarec na vrata, oziroma je dosegel

zadetek.

IGRALNO MESTO PRI UDARCIH NA VRATA IN PRI ZADETKIH

Obliko, kako so igralci razporejeni na igrišču, na katerem delu igrišča delujejo, kako se

gibljejo, imenujemo sistem. Ta igralcem določa njihove splošne naloge (Elsner, 2004). Igralci

pa lahko znotraj sistema izvajajo različne menjave mest, praznjenja prostora in vtekanja z

namenom presenetiti nasprotnika. Sistem igre igralcem odreja le osnovne naloge, zato se

lahko v priložnosti za dosego zadetka znajdejo različni igralci. Dejstvo je, da se napadalci in

vezni igralci znajdejo največkrat v priložnosti za dosego zadetka, vendar pa se tekom tekme,

še posebej ob prekinitvah, lahko prav vsak igralec znajde v priložnosti za dosego zadetka

(Kopasić, 2008).

V rubriki igralno mesto pri udarcih na vrata in doseženih zadetkih, smo označili, kolikokrat je

igralec na posameznem igralnem mestu izvedel udarec na vrata oziroma dosegel zadetek.

VRSTA NAPADA PRI UDARCIH NA VRATA IN ZADETKIH

Katere vrste napadov poznamo, smo opisali pod točko 5.2.1, stran 16.

V tej rubriki smo označili, s kakšno vrsto napada si je ekipa priigrala priložnost za udarec na

vrata, oziroma je dosegla zadetek. Označili smo, ali je do udarca na vrata oziroma zadetka

prišlo po kontinuiranem napadu, protinapadu, progresivnem napadu, variabilnem napadu. V

primeru, da je do udarca na vrata oziroma zadetka prišlo po prekinitvi, kazenskem strelu ali

napaki nasprotnika, vrsto napada nismo označili.



Stran 29

MESTO ODVZEMA ŽOGE PRI ZADETKIH

Temelj vsake obrambe je obvladanje igralnih enot taktike v obrambi in nekaterih načel skupne

obrambe. Brez osnovnega znanja o postavljanju – pokrivanju igralcev, odvzemanju in

izbijanju žoge, ni mogoče medsebojno usklajeno delovanje. Poznamo dve obliki branjenja, in

sicer individualno in consko (Elsner, 2004).

V sodobnem nogometu prevladuje predvsem conski način branjenja. Na mesto odvzema žoge

v veliki meri vpliva to, na kakšen način se ekipa brani. Poleg načina branjenja, na mesto

odvzema žoge vplivata še tako način napada nasprotnika kot kakovost ekipe.

Do odvzemanja žoge pride zaradi različnih napak ekipe oziroma posameznega igralca, ki

napada. Napake pa so lahko posledica slabe tehnične izvedbe določenih elementov (podaje,

varanja, zaustavljanja, dvoboji …).

V tej rubriki smo pri vsakem udarcu na vrata oziroma zadetku označili, ali je ekipa žogo

osvojila na lastni polovici ali na polovici nasprotnika. Pri doseženih zadetkih pa smo mesto

odvzema žogo še posebej označili na skici. Prikaz na sliki je subjektiven.

ŠTEVILO ZAPOREDNIH PODAJ PRI UDARCIH NA VRATA IN ZADETKIH

V teh dveh rubrikah smo šteli števili zaporednih podaj od začetnega dotika igralca po odvzeti

žogi ali prekinitvi igre pa do trenutka, ko je bila izvedena zadnja podaja, preko katere je nato

ekipa izvedla udarec na vrata oziroma dosegla zadetek.

ČAS TRAJANJA NAPADA PRI UDARCIH NA VRATA IN ZADETKIH

V teh dveh rubrikah smo merili čas od začetnega dotika igralca po odvzeti žogi ali prekinitvi

igre pa do trenutka, ko je bila izvedena zadnja podaja, preko katere je nato ekipa izvedla

udarec na vrata oziroma dosegla zadetek.



Stran 30

5.3 POTEK ZBIRANJA PODATKOV

Tekme smo posneli na DVD-medij. Vsako tekmo smo si nato večkrat ogledali in jo

analizirali. Statistične podatke smo pridobili tako, da smo izbrane spremenljivke vpisovali v

ustrezne obrazce. Obrazce smo priredili po eni izmed predhodnih raziskav (Kopasić, 2008).

IZBRANE SPREMENLJIVKE:

1. Število zadetkov,

2. udarci na vrata (v vrata/mimo vrat),

3. število zadetkov glede na število udarcev,

4. posest žoge (čas oziroma %),

5. prekrški,

6. rumeni in rdeči kartoni

7. število kotov,

8. število prepovedanih položajev,

9. kontinuiran napad,

10. protinapad,

11. progresivni napad,

12. variabilni napad,

13. trajanje napada,

14. skupno število podaj,

15. število podaj v globino,

16. število direktnih podaj v globino,

17. netočne podaje,

18. varanje,

19. zaustavljanje,

20. dvoboji z glavo,

21. dvoboji z nogo,

22. degažiranje vratarja,

23. dolga podaja vratarja z nogo,

24. kratka podaja vratarja z nogo,

25. kratka podaja vratarja z roko,

26. udarci na vrata po predhodnem

napadu preko krilnega položaja,

27. udarci na vrat po predhodnem

napadu skozi sredino,

28. udarec v kazenskem prostoru,

29. udarec zunaj kazenskega prostora,

30. vrsta udarca (glava, noga),

31. individualni prodor pri udarcu,

32. podaja v globino pri udarcu,

33. direktna podaja v globino pri udarcu,

34. podaja s krilnega položaja pri udarcu,

35. dvojna podaja pri udarcu,

36. napaka nasprotnika pri udarcu,

37. prekinitev pri udarcu na vrata (prosti

udarec, indirektni udarec, udarec iz

kota, podaja iz avta, kazenski

udarec),

38. vrsta napada pri udarcu na vrata,

39. mesto odvzemanja žoge pri udarcih,

40. število zaporednih podaj pri udarcih

na vrata,

41. čas trajanja akcije pri udarcih na

vrata,

42. zadetek po predhodnem napadu

skozi sredino,

43. zadetek po predhodnem napadu

preko krilnega položaja,

44. zadetek po udarcu na vrata znotraj

kazenskega prostora,

45. zadetek po udarcu na vrata izven

kazenskega prostora,

46. vrsta udarca pri zadetkih (glava,

noga),

47. individualni prodor pri zadetkih,

48. podaja v globino pri zadetkih,

49. direktna podaja v globino pri

zadetkih,

50. podaja iz krilnega položaja pri

zadetkih,

51. dvojna podaja pri zadetkih,

52. napaka nasprotnika pri zadetkih,

53. prekinitev pri zadetkih (prosti

udarec, indirektni udarec, udarec iz

kota, podaja iz avta, kazenski

udarec),

54. igralno mesto pri zadetkih,

55. vrste napadov pri zadetkih,

56. mesto odvzema žoge pri zadetkih,

57. število zaporednih podaj pri

zadetkih,

58. čas trajanja akcije pri zadetkih.



Stran 31

Tabela 1

Obrazec za spremljanje vrste napadov, trajanja napadov in posesti žoge, števila zaporednih podaj, načina in

števila izgubljenih žog ter načina prehoda v napad preko vratarja

EKIPE BARCELONA NASPROTNIK BARCELONA NASPROTNIK

POLČAS PRVI POLČAS PRVI POLČAS DRUGI POLČAS DRUGI POLČAS

KONTINUIRANI NAPAD

PROTINAPAD

PROGRESIVNI NAPAD

VARIABILNI NAPAD

SKUPAJ

TRAJANJE NAPADA

POSEST ŽOGE (čas)

POSEST ŽOGE (%)

NETOČNA PODAJA

VARANJE

ZAUSTAVLJANJE

DVOBOJI Z GLAVO

DVOBOJI Z NOGO

SKUPAJ

DEGAŽIRANJE VRATARJA

DOLGA PODAJA Z NOGO

KRATKA PODAJA Z NOGO

KRATKA PODAJA Z ROKO

SKUPAJ

SKUPNO ŠTEVILO PODAJ

PODAJE V GLOBINO

DIREKTNE P. V GLOBINO



Stran 32

Tabela 2

Obrazec za spremljanje zadetkov in udarcev na vrata

UDARCI (U) ZADETEK (Z) U Z U Z U Z U Z

ŠT. UDARCEVŠT. ZADETKOV

Lastni polovici

Nasprotni polovici

BARCELONA

DRUGI POLČAS

NASPOTNIK

DRUGI POLČAS

V vrata

EKIPE

POLČAS

BARCELONA

PRVI POLČAS

NASPOTNIK

PRVI POLČAS

Mimo vrat

Po predhodnem napadu skozi

sredino

Po predhodnem napadu preko

krilnega položaja

Znotraj kazenskega prostora

Izven kazenskega prostora

Kazenski udarec

Igralno mesto

Po kontinuiranem napadu

Po protinapadu

Po podaji s krilnega položaja

Po napaki nasprotnika

Prosti udarec

Indirektni udarec

Po podaji iz kota

Po podaji iz avta

Z nogo

Z glavo

Po individualnem prodoru

Po podaji v globino

Po direktni podaji v globino

Po odzeti žogi

na:

Število zaporednih podaj

Čas trajanja akcije

Po progresivnem napadu

Po variabilnem napadu

Po dvojni podaji



Stran 33

EKIPE FC BARCELONA NASPROTNIK

MESTO ODVZEMA

ŽOGE IN POTEK

NAPADA PRI

DOSEŽENIH

ZADETKIH

Slika 1. Obrazec za spremljanje tekem (skic) – mesto odvzema žoge.



Stran 34

5.4 METODE OBDELAVE PODATKOV

Analizirali smo izbrane spremenljivke (vrsta napada, posest žoge in trajanje napada, analiza

izgubljenih žog, način prehoda v napad preko vratarja, analiza podaj v globino, analiza

udarcev na vrata in doseženih zadetkih) v fazi napada med nogometnim klubom FC Barcelona

in njenimi nasprotniki v Ligi prvakov.

S pomočjo predhodnih raziskav na tem področju smo izbrali naslednje metode:

1. Zbrane podatke smo obdelali z osnovnimi postopki deskriptivne statistike na izbranih

spremenljivkah. Tako smo izračunali osnovne statistične parametre, kot so vsote,

povprečne vrednosti in odstotkovne vrednosti.

2. S pomočjo programa Soccer Playbook smo grafično ponazorili mesto odvzema žoge,

potek napada in mesto zaključka napada pri vseh doseženih zadetkih, tako za

nogometni klub FC Barcelona, kot za njene nasprotnike.

3. Pri končni analizi vseh tekem smo spremenljivke poleg tabel predstavili tudi v grafični

obliki.

4. S statistično analizo smo ugotavljali statistično pomembne razlike med posameznimi

spremenljivkami pri nogometnemu klubu FC Barcelona in nasprotnimi ekipami

skupaj. Razlike med spremenljivkama smo preverjali s tako imenovanim T-testom za

povezane vzorce, analizo variance (Anova), Wilcoxonovim testom predznačenih

rangov in Friedmanovim testom. Za statistično pomembno povezanost smo upoštevali

tisto, kjer je bila statistična značilnost (p) 0,05 ali manj.



Stran 35

6.0 REZULTATI IN DISKUSIJA

Rezultate vseh spremenljivk smo predstavili številčno, opisno in tudi grafično. Ta del v nalogi

predstavlja pomemben del analize igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona. Rezultate

vseh spremenljivk smo predstavili številčno v tabelah, tako za moštvo FC Barcelona, kot za

vsa nasprotna moštva. Pri končni primerjavi vseh tekem FC Barcelone in vseh nasprotnih ekip

skupaj, pa smo zraven tabel dodali še grafične ponazoritve rezultatov, ki smo jih izdelali s

pomočjo programa Excel.

Posebno vlogo v nalogi imajo skice, ki smo jih izdelali s pomočjo programa Soccer Playbook.

S pomočjo skic smo prikazali potek in zaključek napada pri doseženih zadetkih tako FC

Barcelone kot njenih tekmecih. Poleg tega smo izdelali še skici o mestu odvzemanja žoge in

mestu zaključka napada pri doseženih zadetkih.



Stran 36

6.1 PRIMERJAVA NOGOMETNEGA KLUBA FC BARCELONA Z NJEGOVIMI

NASPROTNIKI NA POSAMEZNMIH TEKMAH V IZBRANIH SPREMENLJIVKAH

IGRE V NAPADU

6.1.1 FC BARCELONA : APOEL 1:0 (1:0)

Datum igranja: 17. 9. 2014 (sreda)

Kraj igranja: Barcelona, Nou Camp

Število gledalcev: 62.832

Glavni sodnik: Deniz Aytekin (GER)

Prvi pomočnik: Guido Kleve (GER)

Drugi pomočnik: Markus Häcker (GER)

Četrti sodnik: Stefan Lupp (GER)

Sodnika pri golu: Christian Dingert (GER) in Robert Hartmann (GER)

FC Barcelona:

1 Marc-André TER STEGEN

3 Gerard PIQUÉ

6 Xavi HERNÁNDEZ (C) (61´ INIESTA)

10 Lionel MESSI

11 NEYMAR

15 Marc BARTRA

20 Sergi ROBERTO (79´ RAFINHA)

21 ADRIANO

22 Dani ALVES

26 Sergi SAMPER

31 Munir EL HADDADI (68´ RAMIREZ)

Trener: Luis ENRIQUE

APOEL:

78 Urko PARDO

3 João GUILHERME

5 CARLÃO

8 Tiago GOMES (61´ MANDUCA)

9 Cillian SHERIDAN (75´ DJEBBOUR)

15 Marios ANTONIADES

16 VINICIUS

26 Nuno MORAIS (C)

28 Mário SÉRGIO

30 Tomás DE VINCENTI

(79´ CHARALAMBIDES)

46 Stathis ALONEFTIS

Trener: Giorgos DONIS



Stran 37

Tabela 3

Primerjava v osnovnih statističnih parametrih

NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona APOEL

Zadetki 1 0

Število udarcev (v vrata/mimo vrat) 12 (6/6) 4 (1/3)

Posest žoge 36 min. 33 sek. (71 %) 14 min. 31 sek. (29 %)

Prekrški 15 12

Rumeni kartoni (rdeči) 0 (0) 2 (0)

Koti 8 4

Prepovedani položaji 2 3

Nogometaši Barcelone so svojo prvo tekmo v nogometni Ligi prvakov v sezoni 2014/2015

odigrali pred domačimi gledalci in slavili z rezultatom 1:0 (Tabela 3). Nasprotnik je bil

ciprski APOEL . Zmagoviti zadetek je za FC Barcelono dosegel branilec Gerard Piqué. Tabela 4

Primerjava v številu in vrsti napadov


Kontinuiran napad (%) 42 (68) 7 (29)

Protinapad (%) 11 (18) 15 (63)

Progresivni napad (%) 0 (0) 1 (4)

Variabilni napad (%) 9 (14) 1 (4)

SKUPAJ 62 (100) 24 (100)

Analiza števila in vrste napada nam pove, da je Barcelona izvedla več kot dvakrat toliko

napadov kot gostje iz Nikozije. Izmed 62 organiziranih napadov so domačini največkrat

napadali preko kontinuiranih napadov, takih napadov je bilo kar dvainštirideset (68 %). Poleg

tega so izvedli še enajst (18 %) protinapadov, devet (14 %) variabilnih napadov. Gostje pa so

se osredotočili zgolj na organizirano branjenje čim bližje svojim vratom in so svoje

priložnosti iskali po protinapadih. Izmed štiriindvajsetih organiziranih napadov so kar

petnajstkrat (63 %) napadali s protinapadom (Tabela 4). Poleg tega so imeli še sedem (29 %)

kontinuiranih napadov in po en variabilni in progresivni napad. Podatki o vrsti in številu

napadov kažejo na premoč Barcelone na tekmi.

Tabela 5

Primerjava v trajanju napada in časovni posesti žoge


Trajanje napada (povprečje) 20,5 sek. 10,1 sek.

Posest žoge (%) 36 min. 33 sek. (71 %) 14 min. 31 sek. (29 %)

Analiza posesti žoge in trajanju napada sta močno na strani Barcelone. Žogo so imeli v svoji

posesti kar dvajset minut več kot gostje. Njihovi napadi pa so v povprečju trajali kar dvakrat



Stran 38

toliko kot napadi APOEL-a (Tabela 5). To je tudi logično, saj je Barcelona na tekmi večinoma

napadala s kontinuiranimi napadi.

Tabela 6

Primerjava v številu in načinu izgubljenih žog


Netočna podaja (%) 46 (53) 37 (46)

Neuspešno varanje (%) 16 (19) 7 (9)

Neuspešno zaustavljanje (%) 3 (3) 11 (13)

Izgubljeni dvoboj z glavo (%) 16 (19) 19 (23)

Izgubljeni dvoboj z nogo (%) 5 (6) 7 (9)

SKUPAJ 86 (100) 81 (100) Primerjava skupnega števila izgubljenih žog med ekipama ne kaže večjih razlik med obema

kluboma. Barcelona je, skupno gledano, izgubila pet žog več, od tekmeca na drugi strani.

Igralci Barcelone so več žog izgubili z netočnimi podajami, skupno 46 (53%), APOEL 37

(46%). Vendar pa to ni presenetljivo, saj je Barcelona na tekmi naredila skoraj petsto podaj

več kot ciprska ekipa. Barcelona je svoje žoge izgubila še z neuspešnimi varanji, 16 (19%), in

izgubljenimi dvoboji, 21 (25%). APOEL pa je poleg neuspešnih podaj največ žog izgubil po

dvobojih z glavo, 19 (23%). Število dvobojev z glavo kaže na to, da se je APOEL osredotočil

predvsem na fazo branjenja in so večino osvojenih žog nekontrolirano izbijali proti svojim

napadalcem. Te žoge pa so bile večinoma netočne ali pa so jih izgubili v dvobojih (Tabela 6). Tabela 7

Primerjava v načinu prehoda v napad preko vratarja


Degažiranje vratarja (%) 0 (0) 3 (10)

Dolga podaja z nogo (%) 1 (7) 22 (73)

Kratka podaja z nogo (%) 11 (73) 2 (7)

Kratka podaja z roko (%) 3 (20) 3 (10)

SKUPAJ 15 (100) 30 (100) Pri načinu prehoda v napad preko vratarja je očitna razlika med obema ekipama, saj je

Barcelona večinoma v napad preko vratarja prehajala s kratkimi podajami z nogo oziroma z

roko. Tak način prehoda v napad je uporabila kar štirinajstkrat (93%). Vratar Barcelone se je

na tej tekmi odločil le za eno dolgo podajo z nogo. Na drugi strani je APOEL za prehod v

napad preko vratarja največkrat (83 %) izbral dolge podaje z nogo in degažiranje žoge. Kratke

podaje bodisi z roko ali nogo je vratar gostov izbral le v petih primerih (17 %) (Tabela 7).

Podatek, da je imel vratar APOEL-a večkrat žogo v svoji posesti, je razumljiv, saj so igralci

Barcelone večkrat poizkušali s streli in imeli so tudi več napadov.



Stran 39

Tabela 8

Primerjava v analizi podaj v globino


Skupno število podaj 700 213

Podaje v globino (%) 16 (2,3) 14 (6,6)

Direktne podaje v globino (%) 2 (0,3) 7 (3,3)

Število podaj na tekmi kaže na premoč Barcelone, saj so naredili skoraj 500 podaj več od

ciprske ekipe. Barcelona je igrala predvsem na dolge kontinuirane napade, izmed 700 podaj je

izvedla le šestnajst (2,3 %) podaj v globino. Direktnih podaj v globino pa so igralci izvedli še

manj, le dve (0,3 %). Na drugi strani je APOEL na tekmi izvedel 213 podaj, izmed katerih je

bilo štirinajst (6,6 %) podaj v globino in sedem (6,6%) direktnih podaj v globino (Tabela 8).

Tudi ta podatka nam kažeta na igro gostov, ki so poizkušali svoje napade čim hitreje zaključiti

in se osredotočiti le na fazo branjenja.



Stran 40

Tabela 9

Primerjava v analizi udarcev na vrata in doseženih zadetkih

UDARCI NA VRATA

ŠTEVILO UDARCEV 12 1 4 0

4 (33) 0 (0) 2 (50) 0 (0)

8 (67) 1 (100) 2 (50) 0 (0)

6 (50) 1 (100) 3 (75) 0 (0)

6 (50) 0 (0) 1 (25) 0 (0)

10 (83) 0 (0) 3 (75) 0 (0)

2 (17) 1 (100) 1 (25) 0 (0)

6 (50) 1 (100) 1 (25) 0 (0)

6 (50) 0 (0) 3 (75) 0 (0)

12/1 1 (8) 4/0 0 (0)

3 (25) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

4 (33) 0 (0) 2 (50) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

1 (8) 0 (0) 1 (25) 0 (0)

1 (8) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

Prosti udarec (%) 3 (25) 1 (100) 1 (25) 0 (0)

Indirektni udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

Podaja iz kota (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

Podaja iz avta (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

Kazenski udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

1 (8) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 1 (25) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

1 (8) 1 (100) 0 (0) 0 (0)

1 (8) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

1 (8) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

4 (33) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

1 (8) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

3 (25) 0 (0) 3 (75) 0 (0)

5 (50) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

2 (17) 0 (0) 2 (50) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 1 (25) 0 (0)

1 (8) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

10 (83) 1(100) 3 (25) 0 (0)

2 (17) 0 (0) 1 (25) 0 (0)

8,8 1 4,3 0

38,7 0 20 0ČAS TRAJANJA AKCIJE (povprečje - v sekundah)

Desni krilni napadalec (%)

Napadalec (%)

Kontinuirani napad (%)

Protinapad (%)

Progresivni napad (%)

Variabilni napad (%)

GLEDE NA VRSTO

NAPADOV

GLEDE NA MESTO

ODVZEMA ŽOGE

Na lastni polovici (%)

Na nasprotnikovi polovici (%)

ŠTEVILO ZAPOREDNIH PODAJ (povprečje)

GLEDE NA IGRALNO

MESTO

Levi branilec (%)

Desni branilec (%)

Levi centralni branilec (%)

Desni centralni branilec (%)

Levi zvezni igralec (%)

Desni zvezni igralec (%)

Centralni zvezni igralec (%)

Levi krilni napadalec (%)

Po napaki nasprotnika (%)

NAČIN USTVARJANJA

PRILOŽNOSTI ZA

UDAREC NA VRATA

ZADETKI

ZADETKI

S krilnega položaja (%)

Skozi sredino (%)

Znotraj kazenskega prostora (%)

Izven kazenskega prostora (%)

Z nogo (%)

PO PREDHODNEM

NAPADU

Individualni prodor (%)

Po podaji v globino (%)

Po direktni podaji v globino (%)

Po dvojni podaji (%)

Po podaji iz krilnega položaja (%)

Prekinitve

FC Barcelona APOEL

ODDALJENOST OD

VRAT

GLEDE NA VRSTO

UDARCEV NA VRATA

USPEŠNOST

ZADEVANJA CILJA

Z glavo (%)

V vrata (%)

Mimo vrat (%)

Zadetki (%)

Barcelona je na tej tekmi izvedla več udarcev na vrata kot nasprotna ekipa. Od dvanajstih

poizkusov je vrata zadela šestkrat in je bila enkrat uspešna. APOEL pa je proti vratom streljal

štirikrat, od tega pa je v okvir zadel le enkrat. Pri Barceloni je največ poizkusov imel levi

krilni napadalec, ki je poizkušal štirikrat (33 %) in napadalec, ki je imel tri (25 %) strele proti

vratom. Pri APOEL-u pa je največkrat poizkušal napadalec, ki je imel tri (75 %) strele.

Barcelona je do možnosti za udarce na vrata prihajala na različne načine. Štirikrat (33 %) po

podajah v globino, po trikrat (25 %) preko prostih udarcev in individualnih prodorov in po

enkrat (8 %) po podaji iz krilnega položaja in po napaki nasprotnika. APOEL je prav tako do

možnosti za udarce proti vratom prihajal na različne načine, največkrat (50 %) pa po podaji v



Stran 41

globino. Čas trajanja akcije in število podaj za ustvarjanje priložnosti je skladno s prejšnjimi

tabelami in je veliko večji pri domači ekipi (Tabela 9).

Slika 2. Potek napada pri zadetku FC Barcelone.

Barcelona je v vodstvo prišla po

prekinitvi. V 28. minuti je prosti strel z

desne strani izvajal Messi (10-beli).

Žogo je podal v sredino kazenskega

prostora, kjer je bil najvišji Pique (8-

beli) in s petih metrov zadel z glavo za

zmago Barcelone.



Stran 42

6.1.2 PARIS SAINT-GERMAIN : FC BARCELONA 3:2 (2:1)

Datum igranja: 30. 9. 2014 (torek)

Kraj igranja: Paris, Parc des Princes


Glavni sodnik: Nicola Rizzoli (ITA)

Prvi pomočnik: Renato Faverani (ITA)

Drugi pomočnik: Andrea Stefani (ITA)

Četrti sodnik: Riccardo Di Fiore (ITA)

Sodnika pri golu: Daniele Orsato (ITA) in Paolo Mazzoleni (ITA)

Paris Saint-Germain:

30 Salvatore SIRIGU

5 MARQUINHOS

7 LUCAS (91´ BAHEBECK)

8 Thiago MOTTA (C)

9 Edinson CAVANI

14 Blaise MATUIDI

17 MAXWELL

23 Gregory VAN DER WIEL

24 Marco VERRATTI (71´ CABAYE)

27 Javier PASTORE (86´CHANTÔNE)

32 David LUIZ

Trener: Laurent BLANC

FC Barcelona:


4 Ivan RAKITIĆ (69´ XAVI)

5 Sergio BUSQUETS

7 Pedro RODRIGUEZ (62´EL HADDADI)

8 Andres INIESTA (C)

10 Lionel MESSI

11 NEYMAR

14 Javier MASCHERANO

18 Jordi ALBA

22 Dani ALVES (83´ RAMIREZ)

24 Jeremy MATHIEU




Stran 43

Tabela 10


NOGOMETNA EKIPA PSG FC Barcelona

Zadetki 3 2



Prekrški 8 9


Koti 3 8


Prvo gostovanje trenerja Luisa Enriqueja v Ligi prvakov se ni končalo po pričakovanjih.

Ekipa Barcelone je na Parku princev klonila z rezultatom 3:2 (Tabela 10). Za PSG so zadeli

David Luis, Verratti in Matuidi. Gol za FC Barcelono sta dosegla Lionel Messi in Neymar.

Na tekmi so si igralci Barcelone pripravili veliko priložnosti, ki pa so ostale neizkoriščene.

Proti golu PSG-ja so streljali dvanajstkrat, od tega so gol zadeli vsega dvakrat.

Tabela 11




Protinapad (%) 21 (55) 5 (10)



SKUPAJ 38 (100) 51 (100)

Iz analize števila in vrste napadov lahko vidimo premoč nogometašev Barcelone v igri. Na

tekmi so vodili trinajst organiziranih napadov več od domačinov. Tudi vrsta napadov se

razlikuje med ekipama. Barcelona je veliko igrala v širino in je poizkusila žogo zadržati v

svoji posesti. Tako so gostujoči nogometaši večinoma napadali s kontinuiranimi napadi, takih

napadov je bilo kar 39 (76 %). Poleg tega so gostje imeli še po pet (10 %) protinapadov in

variabilnih napadov. Domačini se niso spustili v odprto igro in so se branili nekoliko bližje

svojemu golu in svoje priložnosti čakali po protinapadih. Na tekmi so izvedli enaindvajset (55

%) protinapadov in dvanajst (32 %) kontinuiranih napadov (Tabela 11).

Tabela 12



Trajanje napada (povprečje) 13,9 sek. 23 sek.


Posest žoge in trajanje napada sta izrazito na strani Barcelone. Barcelona je večinoma

napadala z dolgimi kontinuiranimi napadi in tako žogo imela v svoji posesti. Barcelona je

žogo imela v svoji posesti petnajst minut več od domačinov. Tako je tudi podatek o trajanju



Stran 44

napada logično večji pri gostih. Njihovi napadi so v povprečju trajali 23 sekund. Napadi

domačinov pa 13,9 (Tabela 12).

Tabela 13



Netočna podaja (%) 45 (55) 52 (57)





SKUPAJ 82 (100) 92 (100)

Primerjava med skupnim številom izgubljenih žog ni velika. Barcelona je izgubila 92 žog,

PSG pa 82. Obe ekipi sta največ žog izgubili po netočnih podajah, domačini so tako izgubili

45 (55 %) žog, igralci Barcelona pa 52 (57 %) (Tabela 13). Podatek, da so gostje več žog

izgubili z netočnimi podajami, je tudi razumljiv, saj so si na tekmi izmenjali skoraj 300 podaj

več kot domača ekipa. Ekipi pa sta v ostalih opazovanih spremenljivkah izgubljenih žog zelo

izenačeni.

Tabela 14







SKUPAJ 31 23

PSG se je za prehod v napad preko vratarja sedemnajstkrat (55 %) odločil za dolgo podajo z

nogo ali degažiranje. Za kratko podajo z nogo oziroma roko pa se je odločil štirinajstkrat (45

%). Barcelona je v večini primerih za prehod v napad preko vratarja izbrala kratko podajo.

Skupno so dvajsetkrat (88 %) prešli v napad s kratko podajo. Enajstkrat (49 %) je bila kratka

podaja z nogo, devetkrat (39 %) pa z roko. Poleg tega se je vratar gostov trikrat (13 %) odločil

za dolgo podajo z nogo, niti enkrat pa žoge ni degažiral v polje (Tabela 14). Tudi ta tabela

nam kaže to, kako sta moštvi začeli organizirati svoje napade.

Tabela 15




Podaje v globino (%) 18 (5) 17 (2,7)




Stran 45

Barcelona je imela tudi na drugi tekmi Lige prvakov veliko premoč v številu podaj. Na tekmi

je izvedla kar 273 podaj več od domače ekipe. Ta podatek niti ni presenetljiv, saj smo videli,

da je Barcelona večinoma napadala z dolgimi kontinuiranimi napadi. Skoraj enako število

podaj sta moštvi odigrali v globino. PSG je izvedel osemnajst (5 %) podaj v globino in štiri

(1,1 %) direktne podaje v globino. Barcelona pa je izvedla sedemnajst (2,7 %) podaj v

globino. Direktnih podaj v globino je bilo na tekmi le šest, kljub temu pa sta si moštvi po

direktni podaji v globino pripravili po eno priložnost za udarec na vrata (Tabela 15).

Tabela 16


UDARCI NA VRATA


3 (27) 2 (67) 3 (25) 1 (50)

8 (73) 1 (33) 9 (75) 1 (50)

7 (64) 3 (100) 7 (58) 2 (100)

4 (36) 0 (0) 5 (42) 0 (0)

10 (91) 2 (67) 12 (100) 2 (100)

1 (9) 1 (33) 0 (0) 0 (0)

6 (55) 3 (100) 2 (17) 2 (100)

5 (45) 0 (0) 10 (83) 0 (0)

11/3 3 (27) 12/2 2 (17)

3 (27) 0 (0) 2 (17) 0 (0)

1 (9) 0 (0) 3 (25) 0 (0)

1 (9) 0 (0) 1 (8) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 1 (8) 1 (50)

1 (9) 1 (33) 2 (17) 1 (50)

3 (27) 0 (0) 1 (8) 0 (0)

Prosti udarec (%) 1 (9) 1 (33) 1 (8) 0 (0)


Podaja iz kota (%) 1 (9) 1 (33) 1 (8) 0 (0)

Podaja iz avta (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

Kazenski udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 1 (8) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

1 (9) 1 (33) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 1 (8) 0 (0)

1 (9) 1 (33) 3 (25) 0 (0)

3 (27) 1 (33) 0 (0) 0 (0)

1 (9) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

1 (9) 0 (0) 3 (25) 1 (50)

1 (9) 0 (0) 2 (17) 1 (50)

3 (27) 0 (0) 2 (17) 0 (0)

1 (9) 1 (33) 6 (50) 1 (50)

4 (36) 0 (0) 2 (17) 0 (0)

1 (9) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 1 (8) 1 (50)

7 (64) 2 (67) 6 (50) 2 (100)

4 (36) 1 (33) 6 (50) 0 (0)

3,3 7 7 15,5

14,1 21,7 20,5 41,5

ZADETKI PSG FC Barcelona

ZADETKI

PO PREDHODNEM

NAPADU


Skozi sredino (%)

ODDALJENOST OD

VRAT



GLEDE NA VRSTO

UDARCEV NA VRATA

Z nogo (%)

Z glavo (%)

USPEŠNOST

ZADEVANJA CILJA

V vrata (%)

Mimo vrat (%)

Zadetki (%)

NAČIN USTVARJANJA

PRILOŽNOSTI ZA

UDAREC NA VRATA







Prekinitve

GLEDE NA IGRALNO

MESTO

Levi branilec (%)

Desni branilec (%)








Napadalec (%)

ČAS TRAJANJA AKCIJE (povprečje - v sekundah)

GLEDE NA VRSTO

NAPADOV


Protinapad (%)



GLEDE NA MESTO

ODVZEMA ŽOGE






Stran 46

Na tekmi je bilo triindvajset udarcev na vrata, od tega je enajstkrat poizkušal PSG,

dvanajstkrat pa Barcelona. Domačini so vrata zadeli šestkrat in dosegli tri zadetke.

Nogometaši Barcelone pa so vrata domačinov zadeli dvakrat in dosegli prav toliko zadetkov.

Eden od vzrokov za poraz Barcelone je vsekakor njihova neučinkovitost pri zaključevanju

akcij. Iz prejšnjih tabel smo lahko videli, da so igro vodili gostje, vendar so pri zaključkih bili

premalo zbrani. Skoraj vsi streli so bili izvedeni z nogo, razen strela Verrattija, ki je po kotu

zadel z glavo. Pri PSG-ju sta z udarcem na vrata po trikrat (27 %) poizkusila napadalec in

desni zvezni igralec. Ostalih pet strelov je sprožilo pet različnih nogometašev. Udarce pri

Barceloni so v večini primerov (59 %) izvedli vsi trije napadalci, ki so dosegli tudi oba

zadetka za goste. Trikrat (25 %) je s strelom poizkusil še levi vezni igralec, po enkrat pa sta

poizkusila še levi branilec in desni centralni branilec. Domačini so do svojih priložnosti prišli

na zelo različne načine. Največkrat po individualnem prodoru (27 %) in napaki nasprotnika

(27 %). Dva zadetka so domačini dosegli po prekinitvah, enega pa po podaji iz krilnega

položaja. Tudi gostje so do svojih priložnosti prišli na različne načine. Največkrat po podaji v

globino (25 %), po individualnem prodoru (17 %) in po podaji iz krilnega položaja (17 %).

Kot vrsto napada za ustvarjanje priložnosti so domačini največkrat uporabili protinapad (36

%). Gostje pa so do svojih priložnosti največkrat prišli po kontinuiranih napadih (50 %).

Število zaporednih podaj in čas trajanja akcije je skladno z vrsto napada za ustvarjanje

priložnosti večji pri Barceloni (Tabela 16).

Slika 3. Potek napada pri prvem zadetku PSG-ja.

Domačini so povedli po prekinitvi že v

10. minuti. Prosti strel je izvedel Lucas

(3-modri). Žogo je podal v kazenski

prostor, kjer je bil najspretnejši David

Luiz (9-modri) in žogo s približno

enajstih metrov poslal za hrbet Ter

Stegena.



Stran 47

Slika 4. Potek napada pri prvem zadetku Barcelone.

Slika 5. Potek napada pri drugem zadetku PSG-ja.

Barcelona je izenačila že iz naslednjega

napada v 12. minuti. Zaradi dolgega

napad, veliko menjav mest in večkratnih

menjav strani, smo prikazali le zadnjih

nekaj podaj. Žoga je potovala preko

Alvesa (3-beli), Rakitića (2-beli) in

Mascherana (4-beli) do Inieste (8-beli).

Ta se je z žogo lepo obrnil proti golu in

podal Neymarju (11-beli) ter vtekal za

hrbtom Neymarja v kazenski prostor.

Neymar je žogo podal do vtekajočega

Messija (10-beli). Ta je žogo z enim

dotikom podal do vtekajočega Inieste, ki

je prav tako z enim dotikom podal do

Messija, ki je z natančnim strelom po tleh

zadel v oddaljenejši kot vratarja.

Parižani so v ponovno vodstvo prišli že v

26. minuti. Ponovno so gol dosegli iz

prekinitve, tokrat iz kota. Kot je izvedel

Thiago Motta (2-modri) in podal na

drugo vratnico, kamor je lepo vtekel

Verratti (3-modri) in zadel z glavo. Pri

zadetku domačinov je napako storil

vratar Barcelone Ter Stegen, ki je slabo

ocenil let žoge, zato ga je žoga preletela.

Prav tako je slabo Verrattija pokrival

Rakitić (2-modri).



Stran 48

Slika 6. Potek napada pri tretjem zadetku PSG-ja.

Slika 7. Potek napada pri drugem zadetku Barcelone.

Igralci PSG-ja so povišali vodstvo na 3:1

v 54. minuti po dolgem kontinuiranem

napadu. Zaradi dolgega napada, veliko

menjav mest in večkratnih menjav strani,

smo prikazali le zadnjih nekaj podaj.

David Luiz (3-modri) je žogo podal do

Van Der Wiela (5-modri), ki je žogo

zavodil proti golu, nato pa jo podal v

smer nazaj do Lucasa (11-modri) ter

vtekel v prazen prostor po levi strani.

Lucas je žogo podal do Pastoreja (10-

modri), ki je podal v globino pred

vtekajočega Van Der Wiela. Ta je podal

močno v sredino, kjer je lepo vtekal

Matuidi (8-modri) in zadel iz petih

metrov.

Barcelona je hitro znižala rezultat na 3:2.

Zadela je v 56. minuti, po dolgem

kontinuiranem napadu, zato smo tudi

tukaj prikazali le zadnje podaje pred

zadetkom. Žoga je potovala z leve strani

od Albe (2-beli), do Rakitića (8-beli), ki

se je obrnil proti golu in sledila je podaja

v globino proti Pedru (9-beli). Ta je žogo

brez zaustavljanja podal do vtekajočega

Alvesa (6-beli), ki je brez zaustavljanja

žogo podal po zraku v kazenski prostor.

Igralci PSG-ja so slabo ocenili let žoge,

tako je ta prišla do Neymarja (11-beli), ki

si je žogo zaustavil in mirno zadel s

plasiranim strelom v daljši vratarjev kot.



Stran 49

6.1.3 FC BARCELONA : AJAX AMSTERDAM 3:1 (2:0)




Glavni sodnik: William Collum (SCO)

Prvi pomočnik: Damien MacGraith (IRL)

Drugi pomočnik: Graham Chambers (SCO)

Četrti sodnik: Stuart Stevenson (SCO)

Sodnika pri golu: Bobby Madden (SCO) in John Beaton (SCO)

FC Barcelona:


3 Gerard PIQUE

4 Ivan RAKITIĆ

7 Pedro RODRIGUEZ

8 Andres INIESTA (C) (76´ RAFINHA)

10 Lionel MESSI (67´ EL HADDADI)

11 NEYMAR (62´ RAMIREZ)


15 Marc BARTRA

18 Jordi ALBA

22 Dani ALVES


Ajax:

22 Jasper CILLESSEN

2 Ricardo VAN RHIJN

3 Joël VELTMAN

4 Niklas MOISANDER (C)

9 Kolbeinn SIGHTÓRSSON

(73´ EL GHAZI)

10 Davy KLAASSEN

11 Ricardo KISHNA (46´ MILIK)

16 Lukas ANDERSEN

20 Lasse SHÖNE

26 Nick VIERGEVER

32 Niki ZIMLING (56´ RIEDEWALD)

Trener: Frank DE BOER



Stran 50

Tabela 17


NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona Ajax

Zadetki 3 1


Posest žoge 30 min. 50 sek. 61% 19 min. 53 sek. 39%

Prekrški 10 17


Koti 3 3

Prepovedani položaji 3 0 Tretjo tekmo v skupini so nogometaši Barcelone odigrali proti Ajaxu iz Amsterdama in brez

večjih težav zmagali s 3:1 (Tabela 17). Že v sedmi minuti je za Barcelono zadel Neymar,

končni rezultat prvega polčasa pa je postavil Lionel Messi v štiriindvajseti minuti. Gostje so

uspeli rezultat znižati dve minuti pred koncem, ko je zadel El Ghazi. Končni rezultat je z

golom v sodnikovem podaljšku postavil Sandro.

Tabela 18




Protinapad (%) 16 (25) 7 (22)



SKUPAJ 63 (100) 32 (100) V Tabeli 18 vidimo analizo števila in vrste napadov, ki nam razkriva, da so domačini imeli

skoraj dvakrat več organiziranih napadov od gostujoče ekipe. Obe ekipi sta večinoma

napadali s kontinuiranimi napadi, Barcelona šestintridesetkrat (57 %), Ajax pa

štiriindvajsetkrat (75 %). Poleg tega je Ajax večinoma napadal še preko protinapadov (22 %).

Barcelona pa je napadala še šestnajstkrat (25 %) preko protinapadov, enajstkrat (18 %) pa z

napadi z menjavo ritma.

Tabela 19


NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona Apoel


Posest žoge (%) 30 min. 50 sek. 61% 19 min. 53 sek. 39% Posest žoge in trajanje napada sta izrazito na strani Barcelone. Domačini so imeli žogo v svoji

posesti enajst minut več od nogometašev Ajaxa. Ta podatek ni presenetljiv, saj smo že v

prejšnji tabeli lahko videli, da so domačini večkrat napadali preko kontinuiranih napadov.



Stran 51

Povprečen napad je pri domačinih trajal 18,7 sekund, pri gostih pa 12,9 sekund (Tabela 19).

Kljub temu da so nogometaši Ajaxa v večini primerov izvajali kontinuirane napade, je čas

trajanja napada nižji zaradi tega, ker smo tukaj šteli vse napade, ne samo organizirane.

Tabela 20



Netočna podaja (%) 53 (54) 48 (47)





SKUPAJ 99 (100) 102 (100) Analiza števila izgubljenih žog kaže na to, da so igralci Ajaxa izgubili nekoliko več žog kot

igralci Barcelone. Ta razlika je nastala kot posledica izgubljenih dvobojev z nogo in z glavo.

V številu netočnih podaj sta ekipi skoraj izenačeni, igralci Barcelone so izgubili pet žog več

od Ajaxa (Tabela 20). Tukaj pa moramo upoštevati tudi podatek, da so si igralci Barcelone

izmenjali 238 podaj več od gostov.

Tabela 21







SKUPAJ 28 (100) 30 (100)

Analiza v načinu prehoda v napad preko vratarja nam kaže na to, da je Barcelona poizkušala

napade graditi že od vratarja. Največkrat je za to izbral kratko podajo z nogo oziroma z roko

(64 %). Tudi gostje so z organizirano igro želeli žogo iznesti do napadalcev. Gostujoči vratar

je štirinajstkrat (47 %) žogo poslal v igro s kratko podajo z nogo oziroma z roko. Poleg tega je

vratar Ajaxa še petnajstkrat (50 %) žogo poslal v igro z dolgo podajo z nogo (Tabela 21). To

je sicer počel predvsem v drugem polčasu tekme, ko je njegova ekipa že zaostajala.

Tabela 22




Podaje v globino (%) 20 (3,6) 18 (5.8)




Stran 52

Analiza podaj nam samo še potrdi prevlado Barcelona na tekmi proti Ajaxu. Barcelona je

naredila kar 238 podaj več kot Ajax. Obe ekipi sta igrali predvsem v širino s kontinuiranimi

napadi, kljub temu pa je bilo izvedenih relativno veliko podaj v globino in tudi direktnih

podaj v globino.. Barcelona je direktno v globino podala petkrat (0,9 %), Ajax pa šestkrat (1,9

%). Več je bilo podaj v globino, domačini so podali dvajsetkrat (3,6 %) v globino, gostje pa

osemnajstkrat (5,8 %) (Tabela 22).

Tabela 23


UDARCI NA VRATA


3 (20) 0 (0) 4 (57) 0 (0)

12 (80) 3 (100) 3 (43) 1 (100)

7 (47) 3 (100) 4 (57) 1 (100)

8 (53) 0 (0) 3 (43) 0 (0)

15 (100) 3 (100) 7 (100) 1(100)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

6 (40) 3 (100) 1 (14) 1 (100)

9 (60) 0 (0) 6 (86) 0 (0)

15/3 3 (20) 7/1 1 (14)

5 (33) 1 (33) 1 (14) 0 (0)

4 (27) 2 (67) 1 (14) 1 (100)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

2 (13) 0 (0) 3 (43) 0 (0)

1 (7) 0 (0) 1 (14) 0 (0)

Prosti udarec (%) 3 (20) 0 (0) 0 (0) 0 (0)


Podaja iz kota (%) 0 (0) 0 (0) 1 (14) 0 (0)

Podaja iz avta (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

Kazenski udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 1 (14) 0 (0)

2 (13) 0 (0) 1 (14) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

2 (13) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

1 (7) 0 (0) 1 (14) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 1 (14) 0 (0)

2 (13) 2 (67) 1 (14) 0 (0)

3 (20) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

5 (34) 1 (33) 2 (29) 1 (100)

4 (27) 0 (0) 2 (29) 1 (100)

5 (33) 2 (67) 2 (29) 0 (0)

1 (7) 0 (0) 1 (14) 0 (0)

1 (7) 1 (33) 0 (0) 0 (0)

8 (53) 2 (67) 4 (57) 0 (0)

7 (47) 1 (33) 3 (43) 1 (100)

6,8 5,6 8,4 7

19 12,3 26,4 16

GLEDE NA MESTO

ODVZEMA ŽOGE





GLEDE NA VRSTO

NAPADOV


Protinapad (%)



GLEDE NA IGRALNO

MESTO

Levi branilec (%)

Desni branilec (%)








Napadalec (%)

USPEŠNOST

ZADEVANJA CILJA

V vrata (%)

Mimo vrat (%)

Zadetki (%)

NAČIN USTVARJANJA

PRILOŽNOSTI ZA

UDAREC NA VRATA







Prekinitve

ODDALJENOST OD

VRAT



GLEDE NA VRSTO

UDARCEV NA VRATA

Z nogo (%)

Z glavo (%)

ZADETKI FC Barcelona Ajax

ZADETKI

PO PREDHODNEM

NAPADU


Skozi sredino (%)

Analiza udarcev na vrata kaže na veliko premoč nogometašev Barcelone, saj so le-ti imeli

osem strelov več proti vratom kot igralci Ajaxa. Izmed petnajstih strelov so igralci Barcelone



Stran 53

cilj zadeli šestkrat in dosegli tri zadetke. Ajax je izmed sedmih strelov cilj zadel le enkrat in iz

tega poizkusa so dosegli gol. Zanimivo je, da so bili vsi streli proti vratom izvedeni z nogo.

Udarce pri Barceloni so večinoma izvajali vsi trije napadalci, saj so proti vratom streljali kar

desetkrat (67 %). Izmed njih pa je bil najbolj podjeten napadalec, ki je petkrat poizkušal s

strelom. Po dvakrat (13 %) sta poizkusila s strelom še desni branilec in levi zvezni igralec, en

(7 %) strel pa je izvedel desni zvezni igralec. Pri Ajaxu je največ strelov izvedel napadalec, in

sicer dva strela (29 %). Ostalih pet strelov je izvedlo pet različnih nogometašev. Tabela kaže,

da je Barcelona do možnosti za udarec največkrat prišla po individualnih akcijah (33 %) in

podaji v globino (27 %). Poleg tega pa je trikrat (20 %) poizkusila iz prostega strela. Igralci

Ajaxa so do možnosti za udarec na vrata prihajali na različne načine. Največkrat so poizkusili

s strelom po podaji iz krilnega položaja (43 %). Kot vrsto napada za ustvarjanje priložnosti so

domačini največkrat uporabili protinapad (33 %) in kontinuiran napad (34 %). Iz

protinapadov so domačini dosegli dva zadetka. Ajax je, prav tako kot Barcelona, za vrsto

napada za ustvarjanje priložnosti največkrat uporabil protinapad in kontinuirani napad (Tabela

23). Na prvi pogled je nekoliko presenetljiv podatek o številu zaporednih podaj in času

trajanja akcije pri udarcih na vrata. Moramo pa upoštevati, da so igralci Barcelone do večino

udarcev prišli po prekinitvah, napaki nasprotnika in protinapadih, kjer je število podaj in čas

akcije od odvzete žoge do zaključka zelo kratek, zato sta ta dva podatka razumljiva.


Barcelona je prišla v vodstvo že v 8.

minuti. Akcijo je začel Alba (2-beli) z

metom iz avta do Mathieuja (3-beli), ki je

podal do Piqueja (4-beli). Zatem je sledila

kombinacija hitrih in kratkih podaj. Pique

je podal do Rakitića (8-beli), ki jo je takoj

podal do Messija (10-beli), ki je prav tako

iz prve podal do Pedra (9-beli). Sledila je

povratna podaja in slalom do roba

kazenskega prostora ter podaja do

vtekajočega Neymarja (11-beli). Ta je

žogo brez zaustavljanja poslal v daljši kot

gostujočega vratarja.



Stran 54


Slika 10. Potek napada pri zadetku Ajaxa.

Barcelona je vodstvo povečala v 24.

minuti. Po netočni podaji Shöneja (6-

modri) je žoga prišla do Inieste (7-beli),

ki je žogo zavodil proti kazenskemu

prostoru ter odlično podal do vtekajočega

Messija (10-beli), ki je po sprejemu žoge

zadel v levi spodnji kot gostujočega

vratarja. Za uspešen napad ima veliko

zaslug tudi Luis Suarez (11-beli), ki je s

svojim gibanjem naredil prostor za

Messija.

Ajax je rezultat znižal v 88. minuti in

tako ohranil še nekaj upanja za morebitno

izenačenje. Žogo je izgubil Daniel Alves

(2-beli), ki je slabo podal, tako je prišla ta

v posest gostujočih igralcev. Po nekaj

kratkih podajah je žoga prišla do

rezervista Riedewalda (7-modri), ki je

odigral dvojno podajo z Milikom (3-

modri) ter podal v globino za vtekajočega

Milika. Ta je streljal proti vratom. Njegov

strel je Bartra (4-beli) še uspel blokirati.

Odbito žogo je v mrežo iz petih metrov

zabil še en rezervist, El Ghazi (2-modri).



Stran 55

Slika 11. Potek napada pri tretjem zadetku Barcelone.

Barcelona je zmago potrdila v

sodnikovem podaljšku v 94. minuti, ko so

zadeli po hitrem protinapadu. Po slabi

podaji Viergevera (4-modri) se je žoga

odbila do El Haddadija (6-beli), ki je

odigral povratni podaji z Rakitićem (7-

beli) in sledila je podaja v globino do

Pedra (9-beli). Ta je nato žogo iz prve

podal do Rafinhe (10-beli), ki je žogo

zavodil proti kazenskemu prostoru Ajaxa

ter podal do Sandra (11-beli), ki je preigral

gostujočega branilca in s strelom v

vratarjev daljši kot postavil končni rezultat

tekme.



Stran 56

6.1.4 AJAX AMSTERDAM : FC BARCELONA 0:2 (0:1)


Kraj igranja: Amsterdam, Amsterdam Arena


Glavni sodnik: Pedro Proença (POR)

Prvi pomočnik: Bertino Miranda (POR)

Drugi pomočnik: Tiago Trigo (POR)

Četrti sodnik: Paulo Soares (POR)

Sodnika pri golu: Manuel De Sousa (POR) in João Capela (POR)

Ajax:

22 Jasper CILLESSEN

2 Ricardo VAN RHIJN

3 Joël VELTMAN

4 Niklas MOISANDER (C)

5 Nicolai BOILESEN

9 Kolbeinn SIGHTÓRSSON (62´ MILIK)

10 Davy KLAASSEN

16 Lukas ANDERSEN

(72´ RIEDEWALD)

20 Lasse SHÖNE

21 Anwar EL GHAZI

25 Thulani SERERO

Trener: Frank DE BOER

FC Barcelona:


4 Ivan RAKITIĆ (80´ RAFINHA)

5 Sergio BUSQUETS

6 Xavi HERNÁNDEZ (C)

9 Luis SUÁREZ 10 Lionel MESSI

11 NEYMAR (74´ PEDRO)


15 Marc BARTRA

18 Jordi ALBA

22 Dani ALVES (83´ ADRIANO)




Stran 57

Tabela 24


NOGOMETNA EKIPA Ajax FC Barcelona

Zadetki 0 2



Prekrški 14 6


Koti 1 4


Tudi na povratni tekmi proti Ajaxu je ekipa Barcelone brez večjih težav dosegla zmago. V

Amsterdam Areni so zmagali z rezultatom 0:2, obakrat je zadel Lionel Messi (Tabela 24). Po

kazni se je v Ligi prvakov v dresu Barcelone predstavil Luis Suárez.

Tabela 25




Protinapad (%) 6 (16) 6 (11)



SKUPAJ 37 (100) 56 (100)

Primerjava števila napadov kaže na premoč nogometašev Barcelone. Igralci Barcelone so

izvedli 19 napadov več na tekmi kot domača ekipa, pri čemer so največkrat uporabili

kontinuirane napade (75 %). Domačini so skupno imeli 37 organiziranih napadov, od tega,

tako kot na prvi tekmi, največ kontinuiranih, kar 29 (78 %) (Tabela 25). Vendar pa si kakšne

večje priložnosti niso priigrali. Število kontinuiranih napadov kaže na to, da žoge niso le

nekontrolirani izbijali, ampak so se trudili za organizirano igro.

Tabela 26



Trajanje napada (povprečje) 13,5 sek 19,9 sek

Posest žoge (%) 20 min. 43 sek. (38 %) 33 min. 58 sek. (62 %) Enako kot analiza v številu in vrsti napadov, tudi analiza v trajanju napada in časovni posesti

žoge kaže na prevlado gostujoče ekipe iz Barcelone. Žogo so imeli v svoji posesti 13 minut

več od domačinov, njihovi napadi pa so v povprečju trajali dlje časa kot napadi Ajaxa (Tabela

26). Obe ekipi pa imata relativno visoko povprečno vrednost trajanja napada, kar je

razumljivo, saj sta obe ekipi večinoma napadali kontinuirano.



Stran 58

Tabela 27



Netočna podaja (%) 60 (62) 56 (63)





SKUPAJ 98 (100) 89 (100)

V Tabeli 27 vidimo skupno število izgubljenih žog, ki je nekoliko večje pri domači ekipi,

izgubili so 98 žog. Od tega največ z netočnimi podajami, kar 60 (62 %). Veliko žog pa so

domačini izgubili še z neuspešnimi zaustavljanji (12 %) in po izgubljenih dvobojih z glavo

(11 %). Na drugi strani je Barcelona izgubila 89 žog, največ po netočni podaji, 56 (63 %), kar

je v odstotkih gledano celo več kot pri domačinih. Vendar pa ne smemo pozabiti, da so igralci

Barcelone na tekmi izvedli 300 podaj več, kot jih je izvedla domača ekipa. Barcelona je

nekoliko več žog izgubila z neuspešnimi varanji (12 %) in po izgubljenih dvobojih z nogo (10

%).

Tabela 28







SKUPAJ 35 (100) 33 (100)

V načinu prehoda v napad preko vratarja lahko vidimo, da je Barcelona večkrat uporabila

kratke podaje z nogo (58 %) kot Ajax, ki je s kratkimi podajami prešel v napad petnajstkrat

(43%). Ajax je poleg tega petkrat (14 %) prešel v napad preko vratarja po kratki podaji z roko,

Barcelona pa trikrat (9 %). Za prehod v napad po dolgi podaji se je nekoliko večkrat odločil

domači vratar, ki je tovrstne podaje uporabil trinajstkrat (37 %), poleg tega pa žogo tudi

dvakrat (6 %) degažiral. Barcelona je enajstkrat (33 %) prešla v napad z dolgo podajo, za

degažiranje pa se vratar ni odločil (Tabela 28). Tudi ta tabela potrjuje prejšnje, da sta se obe

ekipi želeli napadati kontinuirano in organizirano, saj ni bilo nekontroliranega izbijanja žoge.

Število dolgih podaj z nogo se je povečalo pri Ajaxu predvsem po izključitvi njihovega

igralca.

Tabela 29




Podaje v globino (%) 8 (2,5) 15 (2,5)




Stran 59

Enako kot na prvi tekmi teh dveh nasprotnikov je Barcelona naredila več podaj in

prevladovala na tekmi. Igrali so predvsem v širino z dolgimi kontinuiranimi napadi,

petnajstkrat (2,5 %) so podali v globino in enkrat (0,2 %) izvedli direktno podajo v globino.

Tudi Ajax je igral podobno igro, torej uporabljal je predvsem podaje v širini in napadal je z

kontinuiranimi napadi. Pri domačinih je bilo nekoliko manj podaj v globino, in sicer osem

(2,5 %) in nekoliko več direktnih podaj v globino, štiri (1,3 %) (Tabela 29). Čeprav so

domačini izvedli številčno manj podaj v globino, je odstotek podanih žog v globino enak, saj

je Barcelona izvedla skoraj tristo podaj več od Ajaxa.

Tabela 30


UDARCI NA VRATA


0 (0) 0 (0) 2 (15) 0 (0)

5 (100) 0 (0) 11 (85) 2 (100)

3 (60) 0 (0) 7 (54) 2 (100)

2 (40) 0 (0) 6 (46) 0 (0)

3 (60) 0 (0) 10 (77) 1 (50)

2 (40) 0 (0) 3 (23) 1 (50)

2 (40) 0 (0) 8 (62) 2 (100)

3 (60) 0 (0) 5 (38) 0 (0)

5/0 0 (0) 13/2 2 (15)

0 (0) 0 (0) 4 (31) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 3 (23) 0 (0)

1 (20) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

1 (20) 0 (0) 2 (15) 1 (50)

0 (0) 0 (0) 1 (8) 0 (0)

2 (40) 0 (0) 1 (8) 1 (50)

Prosti udarec (%) 1 (20) 0 (0) 2 (15) 0 (0)


Podaja iz kota (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

Podaja iz avta (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

Kazenski udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 1 (8) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

1 (20) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

1 (20) 0 (0) 1 (8) 0 (0)

1 (20) 0 (0) 1 (8) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

1 (20) 0 (0) 1 (8) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 2 (15) 0 (0)

1 (20) 0 (0) 7 (53) 2 (100)

1 (20) 0 (0) 7 (54) 0 (0)

1 (20) 0 (0) 1 (8) 1 (50)

0 (0) 0 (0) 1 (8) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 1 (8) 0 (0)

1 (20) 0 (0) 4 (31) 0 (0)

4 (80) 0 (0) 9 (69) 2 (100)

3,8 0 10 3,5

12,7 0 34 12

ZADETKI Ajax FC Barcelona

ZADETKI

PO PREDHODNEM

NAPADU


Skozi sredino (%)

ODDALJENOST OD

VRAT



GLEDE NA VRSTO

UDARCEV NA VRATA

Z nogo (%)

Z glavo (%)

USPEŠNOST

ZADEVANJA CILJA

V vrata (%)

Mimo vrat (%)

Zadetki (%)

NAČIN USTVARJANJA

PRILOŽNOSTI ZA

UDAREC NA VRATA







Prekinitve

GLEDE NA IGRALNO

MESTO

Levi branilec (%)

Desni branilec (%)








Napadalec (%)


GLEDE NA VRSTO

NAPADOV


Protinapad (%)



GLEDE NA MESTO

ODVZEMA ŽOGE






Stran 60

Tudi tabela udarcev na vrata kaže na premoč nogometašev Barcelone na tej tekmi. Gostje so

izvedli 13 udarcev na vrata, od tega so cilj zadeli osemkrat in dosegli dva zadetka. Domačini

pa so izvedli 5 udarcev, od tega so cilj zadeli dvakrat, zadetka pa tokrat niso dosegli. Več kot

polovico udarcev je pri Barceloni izvedel napadalec, ki je poizkusil kar sedemkrat (53 %).

Ostalih šest udarcev si med sabo deli pet igralcev. Pri Ajaxu pa je udarce izvedlo pet različnih

nogometašev. Tabela kaže, da je Barcelona do priložnosti za udarce na vrata prihajala na

različne načine. Štirikrat (31 %) je prišla Barcelona v priložnost po individualnih prodorih,

trikrat (23%) po podaji v globino, po dvakrat (15%) po dvojni podaji in prostem udarcu, po

enkrat (8%) pa še po podaji iz krilnega položaja in po napaki nasprotnika. Ajax je do dveh (40

%) udarcev prišel po napaki nasprotne ekipe, po enkrat (20 %) pa po dvojni podaji, podaji v

globino in prostem udarcu. Podatek o številu zaporednih podaj in povprečnem času trajanja

akcije za ustvarjanje priložnosti je skladno s prejšnjimi tabelami veliko večji pri Barceloni.

Kljub temu da so igralci Ajaxa uporabljali kontinuirane napade, pa so do priložnosti preko teh

napadov prišli le enkrat. Poleg tega pa so do priložnosti za udarec prišli še po protinapadu,

prostem strelu in napaki nasprotnika, pri katerem je število podaj in čas napada od njenega

začetka do zaključka zelo kratek. Zato je tudi število zaporednih podaj in čas trajanja akcije

za ustvarjanje priložnosti tako nizek pri domačinih (Tabela 30).


Barcelona je na povratni tekmi povedla v

36. minuti. Napad se je začel s prostim

strelom Messija (10-beli), njegov strel je

Cillessen (GK-trikotnik) odbil. Zaradi

zgoščenega prostora in velikega števila

igralcev smo označili le zadnje podaje

pred zadetkom. Po predložku si je žogo

zaustavil Neymar (11-beli), ki je bil s

hrbtom obrnjen proti golu, zato je žogo

zavodil iz kazenskega prostora in podal

do Alvesa (5-beli). Ta je po zraku podal

žogo na stran, kamor je vtekal Bartra (8-

beli). Hkrati je na podano žogo Alvesa

šel vratar Cillessen. Domači vratar žoge

ni uspel ujeti, Bartra pa je žogo iz obrata

podal do Messija, ki je z glavo zadel

prazen gol domačinov.



Stran 61


Barcelona je vodstvo povišala v 76.

minuti. Žoga je prišla do Rakitića (6-

beli), po neuspešnem zaustavljanju

Boilesena (5-modri). Rakitić je žogo

podal do Messija (10-beli), ki je v

sprintu preigral domačega branilca ter

podal žogo do vtekajočega Pedra (8-

beli), sam pa nadaljeval s tekom proti

petmetrskemu prostoru. Pedro je

odlično opazil gibanje Messija in podal

po tleh pred Messija, ki je zadel v

prazna vrata domačinov. Spet je veliko

dela opravil Luis Suarez (9-beli), ki je

izpraznil prostor pred Messijem.



Stran 62

6.1.5 APOEL : FC BARCELONA 0:4 (0:2)


Kraj igranja: Nicosia, GSP Stadium


Glavni sodnik: Gianluca Rocchi (ITA)

Prvi pomočnik: Gianluca Cariolato (ITA)

Drugi pomočnik: Alessandro Giallatini (ITA)

Četrti sodnik: Riccardo Di Fiore (ITA)

Sodnika pri golu: Paolo Mazzoleni (ITA) in Carmine Russo (ITA)

APOEL:

78 Urko PARDO

3 João GUILHERME

5 CARLÃO

8 Tiago GOMES

9 Cillian SHERIDAN

15 Marios ANTONIADES

16 VINICIUS (74´ DJEBBOUR)

21 Gustavo MANDUCA

(63´ DE VINCENTI)

26 Nuno MORAIS (C)

28 Mário SÉRGIO

46 Stathis ALONEFTIS (46´ EFREM)

Trener: Giorgos DONIS

FC Barcelona:


3 Gerard PIQUÉ


7 Pedro RODRIGUEZ

9 Luis SUÁREZ (77´ BUSQUETS)

10 Lionel MESSI

12 RAFINHA


15 Marc BARTRA

18 Jordi ALBA (62´ ADRIANO)

22 Dani ALVES




Stran 63

Tabela 31


NOGOMETNA EKIPA APOEL FC Barcelona

Zadetki 0 4



Prekrški 16 5


Koti 0 7


Povratno tekmo proti APOEL-u je Barcelona odigrala v Nikoziji na stadionu GSP. Barcelona

je dosegla prepričljivo zmago, rezultat je bil 0:4 (Tabela 31). Kar trikrat je zadel Lionel

Messi, en zadetek k zmagi pa je prispeval še Luis Suárez. Na tekmi smo videli tudi dva rdeča

kartona, ki pa nista vplivala na potek srečanja. V 70. minuti je bil izključen igralec Barcelone

Rafinha, v 84. minuti pa domači igralec João Guilherme. Oba sta bila izključena pri rezultatu

0:3.

Tabela 32




Protinapad (%) 11 (61) 4 (6)



SKUPAJ 18 (100) 67 (100)

Skupno število organiziranih napadov jasno kaže na veliko premoč nogometašev Barcelone

na tej tekmi. Barcelona je imela kar 49 napadov več kot domača ekipa. Izmed 67

organiziranih napadov je bilo kar 57 (85 %) kontinuiranih. Poleg tega je Barcelona vodila še

po 4 (6 %) protinapade in variabilne napade, dvakrat (3 %) pa je napadala s progresivnim

napadom. APOEL je na tej tekmi vodil le 18 napadov, večinoma je napadal preko

protinapadov (61%). Poleg tega so še sedemkrat (39%) izvedli kontinuirano; večino takih

napadov so vodili po izključitvi Rafinhe (Tabela 32). Iz števila in vrste napadov je razvidno,

da se je domača ekipa osredotočila zgolj na fazo branjenja globoko na svoji polovici igrišča in

svoje priložnosti iskala iz protinapadov.

Tabela 33



Trajanje napada (povprečje) 8,4 sek 24,4 sek




Stran 64

Barcelona je imela na povratni tekmi teh dveh nasprotnikov še večjo premoč v posesti žoge in

trajanju napada kot na prvi tekmi. Barcelona je večinoma napadala s kontinuiranimi napadi in

imela žogo večino časa v svoji posesti. Zato ne preseneča podatek o visoki povprečni

vrednosti trajanja napada, ki znaša kar 24,4 sekund. Na drugi strani je APOEL imel žogo v

svoji posesti le 12 minut in večinoma napadal s protinapadi (Tabela 33). Povprečno trajanje

napada je zato pri ciprski ekipi nižje in znaša 8,4 sekunde.

Tabela 34



Netočna podaja (%) 52 (63) 47 (61)





SKUPAJ 83 (100) 77 (100)

Skupno število izgubljenih žog je nekoliko večje pri domači ekipi, izgubili so 83 žog. Največ,

52 (63 %), so jih izgubili z netočnimi podajami, 12 (14 %) so jih izgubili z neuspešnimi

zaustavljanji in 14 (17 %) po neuspešnih dvobojih z glavo oziroma z nogo. Na drugi strani je

Barcelona prav tako največ žog izgubila po netočnih podajah, izgubila jih je 47 (61 %)

(Tabela 34). Ta podatek postane zanimiv, ko pogledamo, koliko podaj sta ekipi naredili na

tekmi. APOEL je izvedel 164 podaj, Barcelona pa kar 776. Barcelona je po 12 žog izgubila z

neuspešnimi varanji in po dvobojih z glavo oziroma z nogo.

Tabela 35







SKUPAJ 35 (100) 25 (100)

Pri načinu prehoda v napad preko vratarja lahko vidimo, da je APOEL večinoma v napad

prehajal z dolgimi podajami z nogo oziroma je vratar žogo degažiral. Takih prehodov je bilo

22 (76 %). Na drugi strani je Barcelona v napad prešla enaindvajsetkrat (84 %) s kratko

podajo z nogo oziroma roko. Za dolgo podajo se je vratar odločil le štirikrat (16 %) (Tabela

35). Ti podatki nakazujejo na to, da je ekipa APOEL-a želela čim hitreje spraviti žogo do

napadalcev in tako priti do priložnosti. Barcelona pa je svoje želela izvesti kot organiziran

napad.



Stran 65

Tabela 36




Podaje v globino (%) 11 (6,7) 22 (2,8)


Število podaj na tekmi jasno kaže na premoč igralcev Barcelone, ki je izvedla kar 500 podaj

več od APOEL-a. Barcelona je večinoma napadala s kontinuiranimi napadi in si žogo

podajala okoli obrambe domačinov, ki so se branili zelo »globoko« na svoji polovici.

Barcelona je naredila 776 podaj, izmed teh je bilo dvaindvajset (2,8 %) podaj v globino in tri

(0,4 %) direktno podane v globino. Barcelona je glede na prejšnje tekme v Ligi prvakov

naredila relativno veliko število podaj v globino. APOEL je izvedel le 164 podaj, izmed

katerih je bilo enajst (6,7 %) podaj v globino in tri (1,8 %) podaje so bile direktno podane v

globino (Tabela 36).



Stran 66

Tabela 37


UDARCI NA VRATA


2 (67) 0 (0) 5 (25) 0 (0)

1 (33) 0 (0) 15 (75) 4 (100)

1 (33) 0 (0) 14 (70) 4 (100)

2 (67) 0 (0) 6 (30) 0 (0)

3 (100) 0 (0) 19 (95) 4 (100)

0 (0) 0 (0) 1 (5) 0 (0)

1 (33) 0 (0) 11 (55) 4 (100)

2 (67) 0 (0) 9 (45) 0 (0)

3/0 0 (0) 20/4 4 (20)

1 (33) 0 (0) 5 (25) 2 (50)

1 (33) 0 (0) 3 (15) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 2 (10) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 4 (20) 1 (25)

1 (33) 0 (0) 3 (15) 1 (25)

Prosti udarec (%) 0 (0) 0 (0) 2 (10) 0 (0)


Podaja iz kota (%) 0 (0) 0 (0) 1 (5) 0 (0)

Podaja iz avta (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

Kazenski udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 1 (5) 0 (0)

1 (33) 0 (0) 2 (10) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 3 (15) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 3 (15) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 6 (30) 1 (25)

2 (67) 0 (0) 5 (25) 3 (75)

0 (0) 0 (0) 9 (45) 3 (75)

2 (67) 0 (0) 2 (10) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 3 (15) 0 (0)

1 (33) 0 (0) 12 (60) 2 (50)

2 (67) 0 (0) 8 (40) 2 (50)

2,7 0 10,3 15

9,3 0 31,7 46,2

ZADETKI APOEL FC Barcelona

ZADETKI

PO PREDHODNEM

NAPADU


Skozi sredino (%)

ODDALJENOST OD

VRAT



GLEDE NA VRSTO

UDARCEV NA VRATA

Z nogo (%)

Z glavo (%)

USPEŠNOST

ZADEVANJA CILJA

V vrata (%)

Mimo vrat (%)

Zadetki (%)

NAČIN USTVARJANJA

PRILOŽNOSTI ZA

UDAREC NA VRATA







Prekinitve

GLEDE NA IGRALNO

MESTO

Levi branilec (%)

Desni branilec (%)








Napadalec (%)


GLEDE NA VRSTO

NAPADOV


Protinapad (%)



GLEDE NA MESTO

ODVZEMA ŽOGE




Barcelona je na tej tekmi izvedla veliko več udarcev kot njena nasprotnica. Izmed dvajsetih

poizkusov udarcev na vrata APOEL-a je 11 zadelo cilj in dosegli so 4 zadetke. Domačini so z

udarci na vrata poizkušali trikrat, cilj so zadeli enkrat, zadetka pa niso dosegli. Več kot

polovico udarcev na vrata so izvedli trije napadalci, kar štirinajstkrat so poizkušali z udarcem

na vrata (70 %). Razpoložena sta bila predvsem desni krilni napadalec in napadalec, ki sta

dosegla vse štiri zadetke za Barcelono. Trikrat (15 %) je poizkusil s strelom desni zvezni

igralec, dvakrat (10 %) pa desni branilec. Pri APOEL-u je s strelom dvakrat (67 %) poizkusil

napadalec, enkrat (33 %) pa desni branilec. Barcelona je do možnosti za udarce prihajala na

zelo različne načine. Največkrat po individualnih prodorih (25 %), po podajah iz krilnega



Stran 67

položaja (20 %), po podaji v globino (15 %) in po napaki nasprotnika (15 %). APOEL je do

možnosti za udarce na vrata prišel po individualnem prodoru, po podaji v globino in napaki

nasprotnika. Kot vrsto napada za ustvarjanje priložnosti je Barcelona kar devetkrat (45 %)

uporabila kontinuiran napad, trikrat (15 %) variabilni napad in dvakrat (10 %) protinapad.

APOEL je za vrsto napada za ustvarjanje priložnosti dvakrat (67 %) uporabil protinapad.

Podatka o številu zaporednih podaj in času trajanja akcije pri udarcih na vrata sta, tako kot

večina statističnih spremenljivk, na strani nogometašev Barcelone. Igralci Barcelone so si

pred strelom na vrata v povprečju izmenjali 10 podaj in njihov napad je trajal več kot 30

sekund. Napad APOEL-a pred strelom na vrata je v povprečju trajal 9 sekund, v povprečju pa

so naredili 2,7 podaj (Tabela 37).


Barcelona je prišla v vodstvo po

kontinuiranem napadu v 27. minuti.

Podajo Gomesa (2-modri) je prestregel

Pique (5-beli), sledilo je nekaj podaj na

sredini, ko je žoga prišla do Albe (6-

beli), ki je podal v globino do

vtekajočega Suareza (9-beli). Ta je

domačega branilca preigral s

sprejemom žoge med nogami in hitrim

obratom. Nato je žogo zavodil v

kazenski prostor ter s strelom po tleh

zadel v vratarjev daljši kot.



Stran 68



Barcelona je vodstvo povišala v 38.

minuti. Zadeli so po dolgem

kontinuiranem napadu, ki je trajal kar 95

sekund in v tem času so si igralci med

sabo izmenjali kar 32 podaj. Zaradi

dolgega napada, veliko menjav mest in

večkratnih menjav strani, je prikazanih le

zadnjih nekaj podaj. Po več menjavah

strani je žoga prišla do Messija (10-beli),

ki je odigral dvojno podajo z Rakitićem

(8-beli) ter s prve podal do Rafinhe (7-

beli). Ta je po obratu žogo zavodil bližje

kazenskemu prostoru in udaril proti

vratom. Njegov strel je v gol preusmeril

vtekajoči Messi.

Barcelona je tretji zadetek dosegla po

napaki domačega igralca Antoniadesa (5-

modri), ki je žogo podal do Alvesa (5-

beli). Ta je odlično opazil Messija (10-

beli), ki je vtekel v kazenski prostor.

Messi je žogo sprejel in jo z desno nogo

mirno podal mimo vratarja v njegov

oddaljenejši kot.



Stran 69

Slika 17. Potek napada pri četrtem zadetku Barcelone.

Svoj tretji zadetek na tekmi je za končni

rezultat 0:4 dosegel Messi (10-beli) v 87.

minuti. Napad se je začel z metom iz

avta, vendar smo zaradi dolgega napada

in menjav strani označili le zadnje podaje

pred zadetkom. Napad je trajal 42

sekund, igralci pa so med tem časom

izvedli 15 podaj. Po nekaj menjavah

strani je Busquets (5-beli) žogo po zraku

podal do Alvesa (6-beli). Alves je žogo

po tleh podal v kazenski prostor do

Xavija (7-beli), ta je žogo podal na desno

do Mascherana (9-beli), ki je s prvo

podajo našel vtekajočega Pedra (8-beli).

Pedro je nesebično žogo podal do

Messija, ki je zadel iz neposredne bližine.



Stran 70

6.1.6 FC BARCELONA : PARIS SAINT-GERMAIN 3:1 (2:1)




Glavni sodnik Martin Atkinson (ENG)

Prvi pomočnik: Michael Mullarkey (ENG)

Drugi pomočnik Darren Cann (ENG)

Četrti sodnik: Stephen Child (ENG)

Sodnika pri golu: Andre Marriner (ENG) in Anthony Taylor (ENG)

FC Barcelona:


3 Gerard PIQUÉ

5 Sergio BUSQUETS

7 Pedro RODRIGUEZ (68´ RAKITIĆ)

8 Andrés INIESTA (C) (73´ XAVI)

9 Luis SUÁREZ

10 Lionel MESSI

11 NEYMAR


15 Marc BARTRA (92´ ADRIANO)

24 Jérémy MATHIEU



30 Salvatore SIRIGU

2 Thiago SILVA (C)

7 LUCAS

8 Thiago MOTTA

9 Edinson CAVANI

10 Zlatan IBRAHIMOVIĆ

14 Blaise MATUIDI (75´ LAVEZZI)

17 MAXWELL


24 Marco VERRATTI (62´ PASTORE)

32 David LUIZ




Stran 71

Tabela 38


NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona PSG

Zadetki 3 1


Posest žoge 34 min. 16 sek. 62% 20 min. 48 sek. 38%

Prekrški 12 12


Koti 3 3


Zadnja tekma ekipe iz Barcelone v skupinskem delu proti PSG-ju, je odločala o tem, kdo bo

napredoval iz skupine kot prvo uvrščena ekipa. Barcelona je potrebovala zmago, medtem ko

je Parižanom zadoščal že neodločen rezultat. Gostje so z zadetkom Ibrahimovića v 15. minuti

celo povedli. Barcelona je nadoknadila zaostanek in na koncu zmagala s 3:1 (Tabela 38).

Zadetke za domačo ekipo so dosegli Lionel Messi, Neymar in Luis Suárez.

Tabela 39




Protinapad (%) 11 (21) 11 (28)



SKUPAJ 52 (100) 39 (100)

Analiza v številu in vrsti napadov kaže na premoč igralcev Barcelone. Domačini so vodili 13

organiziranih napadov več kot gostujoča ekipa. Največkrat so pa izvedli kontinuirani napad

(67 %). Poleg tega so enajstkrat (21 %) izvedli s protinapadom, imeli štiri (8 %) progresivne

napade in dva (4 %) variabilna napada. Gostujoča ekipa je skupno vodila 39 organiziranih

napadov, največ je bilo kontinuiranih napadov (59 %). Enako kot Barcelona je tudi PSG

izvedel 11 (28 %) protinapadov, 3 (8 %) progresivne napade in 2 (5 %) variabilna napada

(Tabela 39).

Tabela 40




Posest žoge (%) 34 min. 16 sek. 62% 20 min. 48 sek. 38%

Analiza trajanja napada in časovne posesti žoge je močno na strani Barcelone. Pri prejšnji

tabeli smo lahko videli, da je Barcelona imela 12 kontinuiranih napadov več kot PSG.

Posledica tega je to, da je posest žoge in tudi povprečni čas trajanja napada na strani



Stran 72

Barcelone. Napadi Barcelone so bili v povprečju daljši za 7 sekund, žogo pa so imeli v svoji

posesti skoraj 14 minut dlje kot PSG (Tabela 40).

Tabela 41



Netočna podaja (%) 48 (54) 57 (61)





SKUPAJ 89 (100) 93 (100)

Primerjava v številu in načinu izgubljenih žog med ekipama kaže, da je Barcelona izgubila

nekoliko manj žog kot PSG. Kljub temu da je Barcelona naredila več kot 200 podaj več, je

naredila manj napak pri podajah kot gostujoča ekipa. Na račun netočnih podaj so izgubili 48

(54 %) žog, z neuspešnimi varanji 13 (15 %), 10 (11 %) žog so izgubili po dvoboju z glavo in

po 9 (10 %) so izgubili po neuspešnem zaustavljanju žoge in izgubljenem dvoboju z nogo.

Gotje so prav tako največ žog izgubili po netočni podaji (61 %), po neuspešnem varanju so jih

izgubili 11 (12 %), 7 (7 %) so jih izgubili po neuspešnem zaustavljanju. Po izgubljenih

dvobojih bodisi z glavo ali nogo pa so izgubili 18 (20 %) žog (Tabela 41).

Tabela 42







SKUPAJ 28 (100) 16 (100)

Analiza v načinu prehoda v napad preko vratarja kaže na očitno razliko, kako sta ekipi želeli

organizirati svoje napade. Barcelona je v napad preko vratarja večinoma prešla s kratko

podajo bodisi z nogo ali z roko, takih prehodov je bilo 21 (75 %). Sedemkrat (25 %) pa so v

napad prešli z dolgo podajo. Na drugi strani je PSG le štirikrat (25 %) v napad prešel s kratko

podajo z nogo. V ostalih primerih pa je vratar izbral dolgo podajo (69 %) oziroma degažiranje

(6 %) (Tabela 42). Iz tabele je razvidno, kakšen začetek organizacije napadov sta izbrali ekipi.

Tabela 43




Podaje v globino (%) 12 (1,9) 15 (3,8)




Stran 73

Število podaj nam jasno kaže premoč Barcelone, saj so skupno izvedli 226 podaj več kot

PSG. Barcelona je tudi tokrat igrala večinoma v širino in napadala z dolgimi kontinuiranimi

napadi, izvedla pa je dvanajst (1,9 %) podaj v globino. Direktnih podaj v globino pa je bilo 5

(0,8 %). Gostje so izvedli nekoliko več podaj v globino, in sicer petnajst (3,8 %). Izvedli pa so

še sedem (1,8 %) direktnih podaj v globino (Tabela 43).

Tabela 44


UDARCI NA VRATA


0 (0) 0 (0) 1 (17) 0 (0)

8 (100) 3 (100) 5 (83) 1 (100)

5 (62,5) 2 (67) 4 (67) 1 (100)

3 (37,5) 1 (33) 2 (33) 0 (0)

8 (100) 3 (100) 6 (100) 1 (100)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

4 (50) 3 (100) 3 (50) 1 (100)

4 (50) 0 (0) 3 (50) 0 (0)

8/3 3 (37) 6/1 1 (17)

2 (25) 1 (33) 2 (33) 0 (0)

2 (25) 2 (67) 1 (17) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

1 (12,5) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 2 (33) 1 (17)

1 (12,5) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

Prosti udarec (%) 1 (12,5) 0 (0) 1 (17) 0 (0)


Podaja iz kota (%) 1 (12,5) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

Podaja iz avta (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

Kazenski udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 1 (17) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

1 (12,5) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

1 (12,5) 1 (33) 1 (17) 0 (0)

3 (37,5) 1 (33) 2 (33) 0 (0)

3 (37,5) 1(33) 2 (33) 1 (100)

1 (12,5) 1 (33) 2 (33) 1 (100)

2 (25) 1 (33) 2 (33) 0 (0)

1 (12,5) 1 (33) 1 (17) 0 (0)

1 (12,5) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

5 (62,5) 2 (67) 4 (67) 1 (100)

3 (37,5) 1 (33) 2 (33) 0 (0)

9,6 10 9 17

22,3 31,3 28,6 42

ZADETKI FC Barcelona PSG

ZADETKI

PO PREDHODNEM

NAPADU


Skozi sredino (%)

ODDALJENOST OD

VRAT



GLEDE NA VRSTO

UDARCEV NA VRATA

Z nogo (%)

Z glavo (%)

USPEŠNOST

ZADEVANJA CILJA

V vrata (%)

Mimo vrat (%)

Zadetki (%)

NAČIN USTVARJANJA

PRILOŽNOSTI ZA

UDAREC NA VRATA







Prekinitve

GLEDE NA IGRALNO

MESTO

Levi branilec (%)

Desni branilec (%)








Napadalec (%)


GLEDE NA VRSTO

NAPADOV


Protinapad (%)



GLEDE NA MESTO

ODVZEMA ŽOGE




Na tej tekmi je bilo skupno 14 strelov na vrata, od tega je Barcelona streljala osemkrat, PSG

pa šestkrat. Izmed osmih strelov je Barcelona cilj zadela štirikrat in dosegla tri zadetke. Igralci



Stran 74

PSG-ja pa so cilj zadeli trikrat in dosegli en zadetek. Pri Barceloni so bili razpoloženi vsi trije

napadalci, saj so vsi trije dosegli po en zadetek in so tudi največkrat, sedemkrat (87,5 %),

poizkusili z udarcem na vrata. Enkrat je z udarcem poizkusil centralni zvezni igralec.

Dodajmo, da je bil to njegov prvi poizkus udarca v tekoči sezoni Lige prvakov. Tudi pri PSG-

ju so bili najbolj podjetni napadalci, saj so z udarcem na vrata poizkusili petkrat (83 %).

Enkrat (17 %) pa je poizkusil z udarcem desni centralni branilec. Obe ekipi sta do priložnosti

za udarce prihajali različno, največkrat po individualnih prodorih, prekinitvah, podajah v

globino in podajah s krilnega položaja. Tudi pri vrsti napada za ustvarjanje priložnosti je bilo

podobno. Barcelona je dvakrat (25 %) prišla v priložnost po protinapadu, po enkrat pa po

kontinuiranem, variabilnem in progresivnem napadu. PSG je do svojih priložnosti prišel po

dvakrat (33 %) po kontinuiranem napadu in protinapadu, enkrat pa po progresivnem napadu.

Podatka o času trajanja akcij in zaporednih podajah pri udarcih na vrata sta dokaj izenačena in

sta skladna z vrsto napada za ustvarjanje priložnosti. Nekoliko večja je razlika pri

povprečnem času trajanja akcij in številu podaj pri zadetku (Tabela 44). Tukaj moramo

omeniti, da je Barcelona en gol dosegla po protinapadu, ki je trajal sedem sekund in zgolj eno

podajo so si izmenjali igralci pred zadetkom.

Slika 18. Potek napada pri zadetku PSG-ja.

Parižani so, tako kot že na prvi tekmi,

povedli v 15. minuti. Povedli so po

kontinuiranem napadu, ki je trajal 42

sekund, zaradi tega smo prikazali le

zadnjih nekaj podaj. Ključna je bila

podaja Verrattija (6-modri), ki je odlično

opazil luknjo v zvezni liniji Barcelone in

podal do Matuidija (8-modri), ta je žogo

sprejel in podal do Ibrahimovića (10-

modri). Ta je žogo podal na bok do

Lucasa (11- modri), ki je zavodil žogo

proti kazenskemu prostoru Barcelone in

po tleh podal do Matuidija. Ta je bil s

hrbtom obrnjen proti golu, zato je raje

podal do Ibrahimoviča, ki je z levico

silovito streljal v vratarjev levi kot in

zadel za vodstvo gostov.



Stran 75



Barcelona je uspela hitro izenačiti, za 1:1

so zadeli po dolgem kontinuiranem

napadu v 19. minuti. V tem napadu so si

izmenjali kar 25 podaj, označili smo

nekaj zadnjih podaj. Ključna je bila

podaja po zraku Mascherana (6-beli)

vtekajočemu Suarezu (9-beli). Ta je brez

zaustavljanja podal v sredino, v

petmetrski prostor, kamor je vtekal Messi

in iz treh metrov žogo zabil pod prečko.

Pred zadetkom je napako naredil

gostujoči branilec David Luiz (4-modri),

ki ni opazil prihajajočega Messija.

Barcelona ju povedla v 42. minuti po

strelu z razdalje. Žogo si je po

neuspešnem zaustavljanju Ibrahimovića

(7-modri) priboril Iniesta (7-beli) ter

podal prostemu Neymarju (11-beli). Ta

je žogo zavodil proti vratom PSG-ja in s

približno 22 metrov močno sprožil. Žoga

pa je končala v mreži nemočnega vratarja

Siriguja.



Stran 76


Barcelona je zmagovalca odločila v 77.

minuti, ko je zadel Suarez (9-beli).

Zadetek so dosegli po kontinuiranem

napadu, ki je trajal 51 sekund, zato smo

označili nekaj zadnjih podaj pred

zadetkom. Po nekaj podajah v stran je

Busquets (5-beli) podal do Suareza, ki

se je lahko z žogo obrnil proti golu in

žogo podal do Rakitića (8-beli). Ta je

kratko podal do Messija (10-beli), ki je

žogo zavodil proti kazenskemu prostoru

in s podajo iskal Suareza, ki je uspel

med padcem žogo podaljšat do Xavija

(6-beli). Xavi je lepo opazil

osamljenega Neymarja (11-beli) in

podal žogo pred njega. Neymar je meril

po tleh v daljši vratarjev kot, vendar je

Sirigu njegov strel ubranil. Odbito žogo

(rdeča črta) je v gol pospravil Suarez in

s tem zagotovil prvo mesto v skupini.



Stran 77

6.1.7 MANCHESTER CITY: FC BARCELONA 1:2 (0:2)


Kraj igranja: Manchester, Etihad Stadium


Glavni sodnik: Felix Brych (GER)

Prvi pomočnik: Mark Borsch (GER)

Drugi pomočnik: Stefan Lupp (GER)

Četrti sodnik: Mike Pickel (GER)

Sodnika pri golu: Bastian Dankert (GER) in Marco Fritz (GER)

Manchester City:

1 Joe HART

4 Vincent KOMPANY (C)

5 Pablo ZABALETA

6 FERNANDO

7 James MILNER

8 Samir NASRI (62´ FERNANDINHO)

10 Edin DŽEKOV (68´ BONY)

16 Sergio AGÜERO

21 David SILVA (78´ SAGNA)

22 Gaël CLICHY

26 Martin DEMICHELIS

Trener: Manuel PELLEGRINI

FC Barcelona:


3 Gerard PIQUÉ

4 Ivan RAKITIĆ (71´ MATHIEU)

5 Sergio BUSQUETS

8 Andrés INIESTA (C)

9 Luis SUÁREZ

10 Lionel MESSI

11 NEYMAR (80´ PEDRO)


18 Jordi ALBA





Stran 78

Tabela 45


NOGOMETNA EKIPA Manchester City FC Barcelona

Zadetki 1 2



Prekrški 13 13


Koti 8 4


V osmini finala je žreb Barceloni namenil angleški Manchester City. Prva tekma je bila

odigrana v Manchestru. Barcelona je po pol urah tekme vodila že z 0:2. Obakrat je zadel Luis

Suárez. Domačini so v drugem polčasu izid uspeli znižati na 1:2, v 69. minuti je zadel Sergio

Agüero (Tabela 45). Pri domačinih je bil po dveh rumenih kartonih v 74. minuti izključen

branilec Gael Clichy. V izdihljajih tekme, v 93. minuti, je nemški sodnik dosodil

enajstmetrovko nad Lionelom Messijem. Messi je kazenski udarec izvedel sam, vendar je

njegov strel Joe Hart ubranil.

Tabela 46




Protinapad (%) 16 (43) 7 (12)



SKUPAJ 37 (100) 57 (100)

Analiza števila napadov nam kaže na to, da je Barcelona imela kar 20 napadov več kot igralci

Cityja. Domačini so izvedli enaindvajset (57 %) kontinuiranih napadov in šestnajst (43 %)

protinapadov. Barcelona je uporabila vse vrste napada, ki smo jih opisali. Največkrat je

uporabila kontinuirane napade (74 %), po sedemkrat (12 %) pa protinapad in variabilni napad

(Tabela 46). Že tako je Barcelona tekmo nadzorovala, po izključitvi Clichyja, pa domačini

niso uspeli sestaviti omembe vrednega napada. V času po izključitvi je Barcelona napadala z

dolgimi kontinuiranimi napadi.

Tabela 47



Trajanje napada (povprečje) 11,9 sek 20,15


Analiza trajanja napada in časovne posesti žoge je na strani Barcelone. Vzrok za to pa ni samo

izključitev v 74. minuti tekme. Barcelona je že pred izključitvijo Clichyja žogo imela več časa



Stran 79

(16 minut in 6 sekund) v svoji posest, prav tako pa so njeni napadi trajali dlje (8,25), kot

napadi domačega moštva (Tabela 47). Iz podatkov lahko sklepamo, da so se domačini

osredotočili na branjenje. Svoje priložnosti so iskali v protinapadih in prekinitvah.

Tabela 48



Netočna podaja (%) 52 (52) 62 (63)



Izgubljeni dvoboj z glavo (%) 21 (21) 10 (10)Izgubljeni dvoboj z nogo (%) 11 (11) 12 (12)

SKUPAJ 100 (100) 99 (100)

Analiza v številu izgubljenih žog je skoraj enaka, domačini so izgubili žogo večkrat kot

gostujoča ekipa. Obe ekipi sta največ žog izgubili z netočnimi podajami. Barcelona jih je

izgubila 62 (63 %), Manchester City pa 52 (52 %) (Tabela 48). Domačini so nekoliko več žog

izgubili po dvobojih z glavo. V ostalih načinih izgubljanja žog pa sta ekipi dokaj izenačeni,

tako po številu izgubljenih žog, kot po njihovem odstotku.

Tabela 49







SKUPAJ 34 (100) 22 (100)

Analiza v načinu prehoda v napad preko vratarja nam kaže na to, da so domačini v napad

večinoma prešli z dolgimi podajami. Šestindvajsetkrat (76 %) so v napad preko vratarja prešli

z dolgo podajo oziroma z degažiranjem. Domači vratar se je osemkrat (24 %) odločil za

kratko podajo z roko oziroma z nogo. Barcelonin vratar pa se je petnajstkrat (68 %) odločil za

kratko podajo z roko oziroma nogo. Za dolgo podajo z nogo se je odločil šestkrat (27 %) in

prvič v sezoni je vratar Barcelone žogo degažiral (Tabela 49). Tudi ti podatki kažejo na to, da

domačini niso želeli tvegati z igro pred svojim golom, raje so žogo podali v napad.

Tabela 50




Podaje v globino (%) 14 (4,7) 21 (3,6)




Stran 80

Nogometaši Barcelone so si na tekmi izmenjali skoraj dvakrat toliko podaj kot domača ekipa.

Ta podatek nam tudi kaže premoč gostov na tekmi, ki so vodili dolge napade. Število podaj

pri Barceloni se je še povečalo po izključitvi domačega igralca. Po izključitvi so želeli gostje

žogo »skriti« domačinom in s tem preprečiti, da bi lahko izvedli kak napad. Barcelona je

izvedla več podaj v globino, vendar v odstotkih je manjkrat podala v globino od Manchester

Cityja. Barcelona je v globino podala enaindvajsetkrat (3,6 %), City pa štirinajstkrat (4,7 %).

Domačini so izvedli še pet (1,7 %) direktnih podaj v globino, gostje pa le 3 (0,5 %) (Tabela

50).

Tabela 51


UDARCI NA VRATA


5 (56) 0 (0) 2 (17) 1 (50)

4 (44) 1 (100) 10 (83) 1 (50)

6 (67) 1 (100) 9 (75) 2 (100)

3 (33) 0 (0) 3 (25) 0 (0)

4 (44) 1 (100) 11 (92) 2 (100)

5 (56) 0 (0) 1 (8) 0 (0)

5 (56) 1 (100) 7 (58) 2 (100)

4 (44) 0 (0) 5 (42) 0 (0)

9/1 1 (11) 12/2 2 (17)

2 (22) 0 (0) 4 (34) 1 (50)

1 (11) 1 (100) 3 (25) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

1 (11) 0 (0) 1 (8) 0 (0)

1 (11) 0 (0) 2 (17) 0 (0)

Prosti udarec (%) 1 (11) 0 (0) 0 (0) 0 (0)


Podaja iz kota (%) 3 (34) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

Podaja iz avta (%) 0 (0) 0 (0) 1 (8) 1 (50)

Kazenski udarec (%) 0 (0) 0 (0) 1 (8) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 1 (8) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

1 (11) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

1 (11) 0 (0) 1 (8) 0 (0)

1 (11) 0 (0) 2 (17) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

2 (22) 1 (100) 1 (8) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 3 (25) 0 (0)

4 (44) 0 (0) 4 (34) 2 (100)

1 (11) 0 (0) 5 (42) 1 (50)

3 (33) 1 (100) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 3 (25) 0 (0)

3 (33) 0 (0) 6 (50) 0 (0)

6 (67) 1 (100) 6 (50) 2 (100)

3,1 3 10,1 12,5

8,9 7 30,1 33,5ČAS TRAJANJA AKCIJE (povprečje - v sekundah)

GLEDE NA VRSTO

NAPADOV


Protinapad (%)



GLEDE NA MESTO

ODVZEMA ŽOGE




GLEDE NA IGRALNO

MESTO

Levi branilec (%)

Desni branilec (%)








Napadalec (%)

GLEDE NA VRSTO

UDARCEV NA VRATA

Z nogo (%)

Z glavo (%)

USPEŠNOST

ZADEVANJA CILJA

V vrata (%)

Mimo vrat (%)

Zadetki (%)

NAČIN USTVARJANJA

PRILOŽNOSTI ZA

UDAREC NA VRATA







Prekinitve

ZADETKI Manchester City FC Barcelona

ZADETKI

PO PREDHODNEM

NAPADU


Skozi sredino (%)

ODDALJENOST OD

VRAT





Stran 81

Manchester City je proti vratom gostujoče ekipe udaril devetkrat, od tega petkrat zadel cilj,

domačini pa so dosegli en zadetek. Izmed devetih poizkusov so petkrat napad zaključili z

glavo in štirikrat streljali z nogo. Barcelona je izvedla 12 udarcev, od tega so sedemkrat zadeli

cilj in dosegli so dva zadetka. Večina strelov (92 %) je bilo izvedenih z nogo. Udarce pri

domačinih je izvedlo pet različnih nogometašev. Štirikrat (44 %) je poizkusil s strelom

napadalec, dvakrat (22 %) desni krilni napadalec, ostale tri strele so izvedli trije različni

nogometaši. Tudi tokrat so udarce pri Barceloni v večini izvajali vsi trije napadalci. Trije

skupaj so z udarcem poizkusili kar osemkrat (67 %). Med njimi pa je bil najbolj podjeten

napadalec, ki je izvedel 4 udarce in dosegel 2 zadetka. Igralci Cityja so do možnosti za udarce

na vrata prihajali na različne načine, največkrat po prekinitvah (45 %) in po individualnem

prodoru (22 %). Po enkrat so prišli v priložnost po napaki nasprotnika, po podaji s krilnega

položaja in po podaji v globino, iz katerega so dosegli tudi zadetek. Tudi Barcelona je do

možnosti za udarce na vrata prihajala na različne načine. Štirikrat (34 %) po individualnem

prodoru, trikrat (25 %) po podaji v globino, dvakrat (17 %) po napaki nasprotnika. Preostale

tri udarce pa so izvedli po podaji iz krilnega položaja, podaji iz avta in izvedli so tudi

kazenski strel, ki pa ga Messi ni izkoristil. Kot vrsto napada za ustvarjanje priložnosti so

domačini trikrat uporabili protinapad in enkrat kontinuiran napad. Barcelona pa je za

ustvarjanje priložnosti največkrat uporabila kontinuiran napad (42 %) in variabilni napad (25

%). Čas trajanja akcije in število podaj za ustvarjanje priložnosti je skladen z vrsto napada za

ustvarjanje priložnosti in je večji pri Barceloni (Tabela 51).


Za vodstvo Barcelone je v 16. minuti

zadel Luis Suarez (9-beli). Žogo je v

igro iz avta poslal Alves (2-beli), ki je

podal do Messija (10-beli). Zatem sta si

izmenjala povratno podajo, nato je

Messi poslal predložek v kazenski

prostor domačinov. Na žogo sta stekla

Kompany (3-modri) in Suarez. Domači

kapetan je želel žogo z glavo izbiti, pri

tem pa je posredoval nekoliko nerodno

in se je žoga odbila do Suareza. Ta je

hitro reagiral in žogo z levico, s

silovitim strelom poslal za hrbet vratarja

Harta.



Stran 82


Slika 24. Potek napada pri zadetku Manchester Cityja.

Barcelona je svoje vodstvo podvojila v

30. minuti. Po kontinuiranem napadu je

svoj drugi zadetek na tekmi dosegel

Suarez (9-beli). V tem napadu je bilo

veliko prenosov žoge z ene na drugo

stran, zato smo označili zadnjih nekaj

podaj pred zadetkom. Iniesta (11-beli) je

izmenjal povratno podajo s Suarezom,

zatem podal na bok do Albe (2-beli) ter

nadaljeval gibanje proti avt črti. S tem je

naredil prostor za Rakitića (8-beli), ki je

lahko žogo sprejel in zavodil proti

kazenskemu prostoru. Iz obrambne linije

je izstopil Kompany (3-modri), zatem je

Rakitić žogo podaljšal do Messija (10-

beli). Messi je preigral dva igralca in

podal vtekajočemu Albi, ki je po

sprejemu imel zadosti časa, da je lahko

podal točno do Suareza, ki ni imel težav,

da zadene s treh metrov.

Manchester City je uspel rezultat znižati

v 69. minuti in s tem ohranil nekoliko

upanja za napredovanje. Akcijo je s

podajo do Fernandinha (8-modri) začel

Clichy (7-modri), zatem ko je dobil

dvoboj proti Messiju (10-beli).

Fernandinho je lepo opazil luknjo v

obrambi Barcelone in podal v globino do

vtekajočega Davida Silve (11-modri). Ta

je žogo s peto podaljšal do Agüera (10-

modri), ki je vtekal za njegovim hrbtom.

Pique (3-modri) in Alba (5-modri) nista

uspela ustaviti Agüera, ki je uspel žogo

sprejeti med njima in jo poslal za hrbet

vratarja Ter Stegena.



Stran 83

6.1.8 FC BARCELONA : MANCHESTER CITY 1:0 (1:0)




Glavni sodnik: Gianluca Rocchi (ITA)

Prvi pomočnik: Elenito Di Liberatore (ITA)

Drugi pomočnik: Gianluca Cariolato (ITA)

Četrti sodnik: Alessandro Giallatini (ITA)

Sodnika pri golu: Paolo Tagliavento (ITA), Daniele Orsato (ITA)

FC Barcelona:


3 Gerard PIQUÉ

4 Ivan RAKITIĆ (84´ RAFINHA)

8 Andrés INIESTA (C)

9 Luis SUÁREZ

10 Lionel MESSI

11 NEYMAR


18 Jordi ALBA


24 Jérémy MATHIEU


Manchester City:

1 Joe HART

3 Bacary SAGNA

4 Vincent KOMPANY (C)

7 James MILNER (87´ LAMPARD)

8 Samir NASRI (46´ NAVAS)

11 Aleksandar KOLAROV

16 Sergio AGÜERO

21 David SILVA

25 FERNANDINHO

26 Martin DEMICHELIS

42 Yaya TOURÉ (72´ BONY)

Trener: Manuel PELLEGRINI



Stran 84

Tabela 52


NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona Manchester City

Zadetki 1 0


Posest žoge 29 min. 43 sek. (61%) 19 min. 11 sek. (39%)

Prekrški 6 12


Koti 7 5


Povratno tekmo so igralci Barcelone začeli s prednostjo, saj so na prvi tekmi zmagali z

rezultatom 2:1. Na domačem igrišču je Barcelona dominirala in ni dovolila nobenega

presenečenja. Zmagali so z rezultatom 1:0, zadel je Ivan Rakitić (Tabela 52). Poleg tega je

Barcelona dvakrat zadela okvir vrat, pred večjim porazom jih je z izjemnimi obrambami

reševal vratar Hart. Dodajmo še, da so gostje v 78. minuti imeli kazenski udarec. Izvajal ga je

Sergio Agüero, njegov strel je domači čuvaj mreže ubranil.

Tabela 53




Protinapad (%) 16 (31) 14 (41)



SKUPAJ 52 (100) 34 (100)

Na povratni tekmi je Barcelona izvedla osemnajst organiziranih napadov več kot Manchester

City. Večina napadov je bila spet kontinuiranih (61 %), vendar nekoliko manj kot na prvi

tekmi. Poleg tega je Barcelona izvedla še šestnajst (31 %) protinapadov in pet (9 %)

variabilnih napadov. Barcelona je izkoristila to, da je v rezultatski prednosti in se pomaknila

nekoliko bližje svojim vratom. Zaradi tega so imeli hitri napadalci domačinov veliko prostora

za protinapade, kjer so bili zelo nevarni. Igralci Cityja so polovico svojih napadov izvedli

kontinuirano, izvedli so štirinajst (41 %) protinapadov in tri (9 %) progresivne napade (Tabela

53).

Tabela 54



Trajanje napada (povprečje) 17 sek. 11,5 sek.

Posest žoge (%) 29 min. 43 sek. (61%) 19 min. 11 sek. (39%)



Stran 85

Barcelona je imela žogo v svoji posesti 10 minut 31 sekund več od Manchester Cityja. Iz

Tabele 54 lahko vidimo tudi to, da so domačini v povprečju vodili daljše napade od gostov.

Vzrok za to je v večjem številu kontinuiranih napadov, domačini so na tekmi izvedli kar 14

kontinuiranih napadov več kot ekipa iz Manchestra.

Tabela 55



Netočna podaja (%) 55 (60) 54 (56)





SKUPAJ 91 (100) 97 (100)

Barcelona je na tekmi izgubila nekoliko manj žog od tekmeca. Skupaj je izgubila 91 žog, šest

manj kot gostujoča ekipa. Spet je največ žog izgubila z netočnimi podajami (60 %). Po

neuspešnih varanjih je izgubila 9 (10 %) žog, po dvobojih z nogo oziroma glavo 21 (23 %) in

z neuspešnim zaustavljanjem 6 (7 %). Tudi gostje so izgubili največ žog z netočnimi

podajami (56 %). Nekoliko več žog so izgubili po neuspešnih dvobojih z glavo oziroma nogo

(26 %) in po neuspešnem zaustavljanju (10 %). Z neuspešnim varanjem so gostje izgubili 8

(8 %) žog (Tabela 55).

Tabela 56







SKUPAJ 26 (100) 31 (100)

Način prehoda v napad preko vratarja je zelo podoben, kot je bil na prvi tekmi teh dveh

nasprotnikov. Gostje so v napad preko vratarja večinoma prehajali z dolgimi podajami z nogo

(68 %) in degažiranjem žoge (6 %). Za kratko podajo z roko ali nogo se je vratar gostov

odločil le osemkrat (26 %). Domačini pa so za prehod v napad preko vratarja večinoma prešli

po kratki podaji z nogo ali roko (81 %). Za dolge podaje ali degažiranje se je domači čuvaj

mreže odločil le petkrat (19 %) (Tabela 56). City tudi na drugi tekmi ni želel tvegati z igro

pred svojim golom, tako so raje žoge podali daleč od svojega gola.



Stran 86

Tabela 57




Podaje v globino (%) 26 (5,4) 16 (5)


Razlika v številu skupnih podaj na tekmi je spet na strani Barcelone, tokrat so si izmenjali 162

podaj več od igralcev Cityja. Obe ekipi sta tudi veliko poizkušali s podajami v globino,

predvsem pa domačini. Barcelona je izvedla šestindvajset (5,4 %) podaj v globino, kar je

največ na do sedaj odigranih tekmah. Poleg tega so izvedli še tri (0,6 %) direktne podaje v

globino. Domačini so želeli s temi podajami premagati obrambo gostov, ki je stala previsoko

in je le stežka pokrivala vtekajoče napadalce Barcelone. Domačini so po podajah v globino

izvedli kar deset udarcev na vrata gostov. Manchester City pa je imel šestnajst (5 %) podaj v

globino in pet (1,6 %) direktnih podaj v globino (Tabela 57). Kljub temu da so tudi gostje

relativno veliko poizkušali s podajami v globino, si večje priložnosti iz teh podaj niso uspeli

priigrati.



Stran 87

Tabela 58


UDARCI NA VRATA


5 (23) 0 (0) 4 (40) 0 (0)

17 (77) 1 (100) 6 (60) 0 (0)

14 (64) 1 (100) 4 (40) 0 (0)

8 (36) 0 (0) 6 (60) 0 (0)

21 (95) 1 (100) 9 (90) 0 (0)

1 (5) 0 (0) 1 (10) 0 (0)

12 (55) 1 (100) 5 (50) 0 (0)

10 (45) 0 (0) 5 (50) 0 (0)

22/1 1 (5) 10/0 0 (0)

0 (0) 0 (0) 3 (30) 0 (0)

10 (45) 1 (100) 3 (30) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

2 (9) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

2 (9) 0 (0) 1 (10) 0 (0)

1 (5) 0 (0) 1 (10) 0 (0)

Prosti udarec (%) 4 (18) 0 (0) 1 (10) 0 (0)


Podaja iz kota (%) 1 (5) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

Podaja iz avta (%) 2 (9) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

Kazenski udarec (%) 0 (0) 0 (0) 1 (10) 0 (0)

1 (5) 0 (0) 2 (20) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 1 (10) 0 (0)

1 (5) 0 (0) 1 (10) 0 (0)

3 (13) 0 (0) 3 (30) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

4 (18) 1 (100) 0 (0) 0 (0)

8 (36) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

5 (23) 0 (0) 3 (30) 0 (0)

6 (27) 0 (0) 4 (40) 0 (0)

7 (32) 1 (5) 2 (20) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 1 (10) 0 (0)

1 (5) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

11 (50) 1(100) 7 (70) 0 (0)

11 (50) 0 (0) 3 (30) 0 (0)

6,4 4 5,6 0

20,9 18 18,1 0ČAS TRAJANJA AKCIJE (povprečje - v sekundah)

GLEDE NA VRSTO

NAPADOV


Protinapad (%)



GLEDE NA MESTO

ODVZEMA ŽOGE




GLEDE NA IGRALNO

MESTO

Levi branilec (%)

Desni branilec (%)








Napadalec (%)

GLEDE NA VRSTO

UDARCEV NA VRATA

Z nogo (%)

Z glavo (%)

USPEŠNOST

ZADEVANJA CILJA

V vrata (%)

Mimo vrat (%)

Zadetki (%)

NAČIN USTVARJANJA

PRILOŽNOSTI ZA

UDAREC NA VRATA







Prekinitve

ZADETKI FC Barcelona Manchester City

ZADETKI

PO PREDHODNEM

NAPADU


Skozi sredino (%)

ODDALJENOST OD

VRAT



Nogometaši Barcelone so proti vratom gostov izvedli kar dvaindvajset udarcev, od tega pa so

cilj zadeli dvanajstkrat. Izmed mnogih priložnosti pa so uspeli doseči le en zadetek.

Največkrat so proti vratom Cityja udarili trije napadalci, skupno kar sedemnajstkrat (77 %).

Trikrat (13 %) je z udarcem poizkusil desni zvezni igralec, po enkrat (5 %) pa levi branilec in

levi zvezni igralec. Manchester City je proti vratom domačinov izvedel deset udarcev, od tega

pa so cilj zadeli petkrat, zadetka tokrat niso dosegli. Po trikrat (30 %) so udarili napadalec in

desni zvezni igralec, dvakrat (20 %) je poizkusil levi branilec, po enkrat (10 %) pa sta proti

vratom udarila levi zvezni igralec in desni centralni branilec. Večino udarcev na vrata sta obe



Stran 88

ekipi izvedli z nogo. Domačini so do priložnosti za udarce na vrata prišli zelo različno.

Največkrat, kar desetkrat (45 %), po podaji v globino, sedemkrat (32 %) pa po različnih

prekinitvah. Po dvakrat (9 %) so prišli do priložnosti za udarec po dvojni podaji in po podaji

iz krilnega položaja, enkrat (5 %) pa po napaki nasprotnika. Igralci Cityja so po trikrat (30 %)

prišli v priložnost za udarec na vrata po individualnem prodoru in podaji v globino. Po enkrat

(10 %) pa so prišli v priložnost za udarec po napaki nasprotnika, po podaji iz krilnega

položaja, prostem udarcu in kazenskem udarcu. Tako kot na prvi tekmi teh dveh

nasprotnikov, je kazenski strel ostal neizkoriščen. Tokrat so do kazenskega udarca prišli

igralci Manchester Cityja. Ter Stegen je Agüerov strel ubranil. Kot vrsto napada za

ustvarjanje priložnosti si je Barcelona največ priložnosti ustvarila po protinapadih (32 %) in

kontinuiranih napadih (27 %). City pa si je štiri (40 %) priložnosti priigral po kontinuiranem

napadu, dvakrat (20 %) je v priložnost prišel po protinapadu in enkrat (10 %) po

progresivnem napadu. Čas trajanja akcij in število podaj za ustvarjanje priložnosti je skladno

z vrsto napadov za ustvarjanje priložnosti (Tabela 58).

Slika 25. Potek napada pri zadetku Barcelone.

Barcelona je povedla po hitrem

protinapadu v 31. minuti. Nasri (8-

modri) je izgubil žogo po neuspešnem

preigravanju. Uspešnejši je bil Alba (5-

beli), ki je žogo podal do Rakitića (7-

beli), ki jo je sprejel in podal nazaj do

Albe. Zatem je sledil sprint ter podaja

Albe do Messija (10-beli). Branilci

Manchester Cityja so bili pri pokrivanju

Messija premalo konkretni in so mu

dopustili, da žogo zavodi do roba

kazenskega prostora, od koder je poslal

točen predložek do vtekajočega Rakitića.

Ta si je žogo zaustavil s prsmi in z

lobom premagal vratarja Harta.



Stran 89

6.1.9 PARIS SAINT-GERMAIN : FC BARCELONA 1:3 (0:1)


Kraj igranja: Pariz, Parc des Princes


Glavni sodnik Mark Clattenburg (ENG)

Prvi pomočnik: Simon Beck (ENG)

Drugi pomočnik: Jake Collin (ENG)

Četrti sodnik: Stuart Burt (ENG)

Sodnika pri golu: Anthony Taylor (ENG), Andre Marriner (ENG)


30 Salvatore SIRIGU

2 Thiago SILVA (C) (21´David LUIZ)

4 Yohan CABAYE

5 MARQUINHOS

9 Edinson CAVANI

14 Blaise MATUIDI

17 MAXWELL

22 Ezequiel LAVEZZI


25 Adrien RABIOT (65´ LUCAS)

27 Javier PASTORE


FC Barcelona:


2 Martin MONTOYA (80´ ADRIANO)

3 Gerard PIQUÉ

4 Ivan RAKITIĆ (74´ MATHIEU)

5 Sergio BUSQUETS


9 Luis SUÁREZ

10 Lionel MESSI

11 NEYMAR


18 Jordi ALBA




Stran 90

Tabela 59



Zadetki 1 3


Posest žoge 19 min. 51 sek (35%) 37 min. 16 sek. (65%)

Prekrški 10 12

Rumeni kartoni (rdeči) 1 2

Koti 4 4

Prepovedani položaji 6 1 V četrtfinalu se je Barcelona spet pomerila s Paris Saint-Germainom. Prvo srečanje je bilo

odigrano v Parizu, kjer je Barcelona v skupinskem delu tekmovanja izgubila. Tokrat ji je šlo

bolje od nog, saj so ob polčasu vodili z 0:1, zadel je Neymar. V drugem polčasu je prednost

Barcelone z dvema zadetkoma še povečal Luis Suárez. Domačini so izid uspeli znižati z

avtogolom Jérémyja Mathieuja (Tabela 59). Večino dela za vstop v polfinale so igralci

Barcelone tako opravili že na prvem srečanju.

Tabela 60




Protinapad (%) 14 (38) 9 (13)



SKUPAJ 37 (100) 68 (100)

Tabela števila in vrste napadov nam kaže na veliko premoč igralcev Barcelone. Barcelona je

skupaj vodila 68 organiziranih napadov, PSG pa 37. Tako so gostje imeli na tekmi kar 31

organiziranih napadov več kot PSG. Največkrat so napadali kontinuirano (75 %), poleg tega

so izvedli še devet (13 %) protinapadov, šest (9 %) variabilnih napadov in dva (3 %)

progresivna napada. Domačini pa so kot vrsto napada največkrat izbrali kontinuirani napad

(52 %) in protinapad (38 %). Poleg tega so imeli še po dva (5 %) variabilna in progresivna

napada (Tabela 60).

Tabela 61



Trajanje napada (povprečje) 13 23,8

Posest žoge (%) 19 min. 51 sek (35%) 37 min. 16 sek. (65%)

V Tabeli 60 smo lahko videli, da je Barcelona izvedla večje število kontinuiranih napadov,

zato je tudi logično, da je imela žogo več v svoji posesti kot domača ekipa. Skozi celotno

srečanje so igralci Barcelone žogo imeli v svoji posesti 10 minut več kot domačini. Barcelona



Stran 91

je izvajala tudi daljše napade, njihovi napadi so povprečno trajali skoraj 24 sekund. Napadi

domačinov pa so v poprečju trajali 13 sekund (Tabela 61).

Tabela 62



Netočna podaja (%) 49 (64) 55 (66)





SKUPAJ 77 (100) 83 (100)

V Tabeli 62 vidimo, da je skupno število izgubljenih žog nekoliko večje pri nogometaših

Barcelone, izgubili so šest žog več od nasprotnika. Obe ekipi sta največ žog izgubili z

netočnimi podajami, Barcelona jih je izgubila 55 (66 %), PSG pa 49 (64 %). Barcelona je

nekoliko več žog izgubila po dvobojih z nogo oziroma glavo (16 %). Več žog pa je izgubila

tudi z neuspešnim zaustavljanjem žoge. Domačini pa so poleg netočnih podaj največ žog

izgubili z neuspešnimi varanji (17 %) .

Tabela 63







SKUPAJ 24 (100) 28 (100)

Tako kot na večini do sedaj odigranih tekem v sezoni, je Barcelona za način prehoda v napad

preko vratarja največkrat izbrala kratko podajo z nogo (82 %). Za dolgo podajo se je na tekmi

vratar Barcelone odločil le trikrat (11 %). Iz tega lahko sklepamo, da so gostje svoje napade

začeli pri svojem vratarju in se trudili, da bi žogo organizirano »iznesli« v napadalno tretjino.

Velikokrat pa je Ter Stegen sodeloval tudi pri zadrževanju. Domačini so za prehod v napad

preko vratarja največkrat izbrali dolgo podajo z nogo (62 %), za kratko podajo z nogo

oziroma roko pa se je domači vratar odločil osemkrat (34 %) (Tabela 63). Domačini niso

želeli tvegati z igro pred svojimi vrati, zato je njihov vratar žoge raje takoj podal proti

napadalcem.



Stran 92

Tabela 64




Podaje v globino (%) 9 (2,6) 13 (1,8)


Analiza skupnega števila podaj nam razkriva, da so si igralci Barcelone med sabo izmenjali

706 podaj, kar je dvakrat več podaj, kot so jih naredili igralci PSG-ja, ki so na koncu imeli

347 uspešnih podaj. Ta podatek nam pove to, da je Barcelona na tekmi imela veliko premoč

in je napadala preko kontinuiranih napadov. Moštvi sta izvedli relativno malo podaj v globino

in direktnih podaj v globino. PSG je izvedel tri (0,8 %) direktne podaje v globino in devet (2,6

%) podaj v globino. Barcelona pa je izvedla nekoliko več direktnih podaj v globino, in sicer

šest (0,8 %), poleg tega pa so izvedli še trinajst (1,8 %) podaj v globino (Tabela 64). Prvi gol

so igralci Barcelone dosegli po podaji v globino.



Stran 93

Tabela 65


UDARCI NA VRATA


5 (83) 1 (100) 4 (44) 1 (33)

1 (17) 0 (0) 5 (56) 2 (67)

3 (50) 0 (100) 6 (67) 3 (100)

3 (50) 1 (100) 3 (33) 0 (0)

6 (100) 1 (100) 9 (100) 3 (100)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

5 (83) 1 (100) 6 (67) 3 (100)

1 (17) 0 (0) 3 (33) 0 (0)

6/1 1 (17) 9/3 3 (33)

0 (0) 0 (0) 4 (44) 2 (67)

0 (0) 0 (0) 1 (11) 1 (33)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

4 (67) 1 (100) 0 (0) 0 (0)

1 (16) 0 (0) 3 (33) 0 (0)

Prosti udarec (%) 0 (0) 0 (0) 1 (11) 0 (0)


Podaja iz kota (%) 1 (16) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

Podaja iz avta (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

Kazenski udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

1 (16) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

1 (16) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

1 (16) 0 (0) 3 (33) 1 (33)

0 (0) 0 (0) 3 (33) 0 (0)

3 (50) 0 (0) 3 (33) 2 (67)

3 (50) 1 (100) 3 (33) 2 (67)

1 (16) 0 (0) 1 (33) 1 (33)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 1 (33) 0 (0)

3 (50) 0 (0) 6 (67) 3 (100)

3 (50) 1 (100) 3 (33) 0 (0)

6 5 6,1 7,3

17,6 20 19,8 19,7

ZADETKI PSG FC Barcelona

ZADETKI

PO PREDHODNEM

NAPADU


Skozi sredino (%)

ODDALJENOST OD

VRAT



GLEDE NA VRSTO

UDARCEV NA VRATA

Z nogo (%)

Z glavo (%)

USPEŠNOST

ZADEVANJA CILJA

V vrata (%)

Mimo vrat (%)

Zadetki (%)

NAČIN USTVARJANJA

PRILOŽNOSTI ZA

UDAREC NA VRATA







Prekinitve

GLEDE NA IGRALNO

MESTO

Levi branilec (%)

Desni branilec (%)








Napadalec (%)


GLEDE NA VRSTO

NAPADOV


Protinapad (%)



GLEDE NA MESTO

ODVZEMA ŽOGE




PSG je na tekmi izvedel šest strelov proti vratom Barcelone, od katerih je cilj zadelo kar pet

strelov, kljub temu pa noben izmed udarcev ni bil uspešen. Zadetek za PSG je z avtogolom

dosegel Jérémy Mathieu. Gostje iz Barcelone so proti vratom PSG-ja izvedli 9 strelov, od tega

so cilj zadeli šestkrat in dosegli tri zadetke. Vseh 15 udarcev na vrata je bilo izvedeno z nogo.

Pri domačinih je največkrat s strelom poizkusil napadalec, ki je streljal trikrat (50 %). Trije

igralci pa so imeli po en strel. Pri Barceloni pa so vse strele proti vratom PSG-ja izvedli trije

napadalci. Vsak je s strelom poizkušal po trikrat (33 %). Domačini so do možnosti za udarce

na vrata največkrat (67 %) prišli po podaji iz krilnega položaja, po enkrat pa po podaji iz kota

in napaki nasprotnika. Barcelona je do možnosti za udarce na vrata prišla na različne načine.



Stran 94

Štirikrat (44 %) po individualnem prodoru, dva zadetka sta bila dosežena po individualnem

prodoru Luisa Suáreza. Trikrat (33 %) so streljali po napaki nasprotnika, po enkrat pa po

podaji v globino in iz prostega strela. Kot vrsto napada za ustvarjanje priložnosti sta obe ekipi

po trikrat prišli do priložnosti po kontinuiranem napadu in enkrat po protinapadu. Poleg tega

je Barcelona enkrat prišla v priložnost tudi po variabilnem napadu. Čas trajanja akcije in

število podaj za ustvarjanje priložnosti je skladno z vrsto napada za ustvarjanje priložnosti in

je dokaj izenačeno med ekipama (Tabela 65).


Barcelona je povedla po uspešno

izvedenem protinapadu v 18. minuti. Do

žoge je po neuspešnem preigravanju

Rabiota (8-modri) prišel Busquets (6-

beli), ki je v padcu žogo podal do Inieste

(8-beli). Ta je žogo podal naprej proti

Messiju (10-beli), ki je po krajšemu

vodenju žogo podal v globino pred

vtekajočega Neymarja (11-beli). Neymar

je po sprejemu žogo s plasiranim

udarcem poslal mimo Siriguja v daljši

vratarjev kot.



Stran 95



Do drugega zadetka so igralci Barcelone

prišli v 67. minuti. Napad se je začel po

prepovedanem položaju. Po nekaj

podajah v širino je žoga prišla na desno

stran do Montoye (5-beli). Ta je žogo

podal v globino do Suareza (9-beli), ki je

ob sprejemu preigral Davida Luiza (3-

modri), tako da mu je žogo potisnil med

nogama. Zatem je preigral še

Marquinhosa (4-modri) ter zadel v krajši

vratarjev kot. Sirigu se je žoge še

dotaknil, vendar je bil strel zadosti

močan, da je žoga končala v mreži.

Barcelona je do svojega tretjega zadetka

prišla v 79. minuti. Žoga je po neuspešni

podaji prišla do Alvesa (2-beli). Po nekaj

podajah in menjavi strani je žogo v

globino Suarezu (9-beli) podal Alba (5-

beli). Suarez je nato odigral dvojno

podajo z Mascheranom (6-beli). Nato je

žogo zavodil proti Davidu Luizu (3-

modri) in ga spet preigral s podajo med

nogami. Po preigravanju je z roba

kazenskega prostora zadel neubranljivo v

zgornji levi kot vrat Siriguja.



Stran 96

Slika 29. Potek napada pri zadetku PSG-ja.

Domačini so izid uspeli znižati v 82.

minuti. Akcijo so začeli z metom iz avta

na desni strani igrišča. Po prenosu žoge

na levo stran je Matuidi (11-modri)

poslal predložek v kazenski prostor

Barcelone. Predložek ni bil najbolj

natančen in žogo je Alba (6-beli)

podaljšal z glavo izven kazenskega

prostora. Izbita žoga je prišla do Van Der

Wiela (5-modri), ki je brez zaustavljanja

ustrelil na vrata Barcelone. Njegov strel

je poizkusil blokirati Mathieu (5-beli), ki

pa je žogo preusmeril v lastno mrežo.



Stran 97

6.1.10 FC BARCELONA : PARIS SAINT-GERMAIN 2:0 (2:0)




Glavni sodnik: Svein Oddvar Moen (NOR)

Prvi pomočnik: Kim Thomas Haglund (NOR)

Drugi pomočnik: Frank Andås (NOR)

Četrti sodnik: Sven Erik Midthjell (NOR)

Sodnika pri golu: Ken Henry Johnsen (NOR) in Svein-Erik Edvartsen (NOR)

FC Barcelona:


3 Gerard PIQUÉ

4 Ivan RAKITIĆ

5 Sergio BUSQUETS (55´ ROBERTO)


9 Luis SUÁREZ (75´ PEDRO)

10 Lionel MESSI

11 NEYMAR


18 Jordi ALBA

22 Dani ALVES



30 Salvatore SIRIGU

4 Yohan CABAYE (66´ LUCAS)

5 MARQUINHOS

9 Edinson CAVANI (80´ LAVEZZI)

10 Zlatan IBRAHIMOVIĆ (C)

14 Blaise MATUIDI (80´ RABIOT)

17 MAXWELL


24 Marco VERRATTI

27 Javier PASTORE

32 David LUIZ




Stran 98

Tabela 66



Zadetki 2 0


Posest žoge 34 min. 6 sek. (56%) 26 min. 50sek. (44%)

Prekrški 11 16


Koti 5 1

Prepovedani položaji 1 4 Barcelona je večino dela za napredovanje v polfinale opravila že na prvi tekmi, ko je zmagala

z rezultatom 3:1 (Tabela 66). Napredovanje pa je potrdila še z domačo zmago, rezultat je bil

2:0. Oba zadetka je v prvem polčasu dosegel Neymar.

Tabela 67




Protinapad (%) 17 (25) 11 (21)



SKUPAJ 68 (100) 52 (100)

Tudi na povratni tekmi teh dveh nasprotnikov je imela Barcelona premoč in je izvedla 16

organiziranih napadov več od PSG-ja. Tabela nam kaže, da so domačini največkrat izvedli

kontinuirane napade, takih napadov je bilo 42 (62 %). Poleg tega so še sedemnajstkrat (25 %)

izvedli protinapad in devet (13 %) napadov z menjavo ritma. Gostujoči nogometaši so prav

tako največkrat izvedli kontinuirani napad. Izmed dvainpetdesetih napadov je bilo kar

šestintrideset (69 %) kontinuiranih. Poleg tega so kot vrsto napada uporabili še enajstkrat (21

%) protinapad, petkrat pa so napad izvedli z menjavo ritma (Tabela 67).

Tabela 68




Posest žoge (%) 34 min. 6 sek. (56%) 26 min. 50sek. (44%)

Barcelona je tudi tokrat imela premoč v posesti žoge, kar je logično, glede na to, da je izvedla

več kontinuiranih napadov od PSG-ja. Žogo so v svoji posesti imeli več kot sedem minut dlje

od gostujočega moštva. Posledica števila kontinuiranih napadov je tudi to, da sta obe ekipi

izvajali dolge napade. Barcelona je v povprečju izvajala 19,8 sekunde dolge napade, PSG pa

17,1 sekunde dolge napade (Tabela 68).



Stran 99

Tabela 69



Netočna podaja (%) 48 (57) 51 (59)





SKUPAJ 84 (100) 87 (100)

Skupno število izgubljenih žog je nekoliko večje pri gostih, izgubili so tri žoge več od

domačinov. Barcelona je več žog od PSG-ja izgubila le pri neuspešnih varanjih. Pri ostalih

spremenljivkah pa so več žog izgubili igralci gostujočega moštva. Obe ekipi sta največ žog

izgubili z neuspešnimi podajami, Barcelona 48 (57 %) in PSG 51 (59 %). V dvobojih so

domačini izgubili štirinajst (17 %) žog, gostje osemnajst (20 %) (Tabela 69).

Tabela 70







SKUPAJ 32 (100) 21 (100) Barcelona je za prehod v napad preko vratarja največkrat izbrala kratke podaje. Kratkih podaj

z nogo je bilo 21 (66%), z roko pa 6 (19%), kar je skupno 27 (85%) kratkih podaj. Za dolgo

podajo se je vratar domačih odločil v petih primerih (15 %). Vratar PSG je za prehod v napad

največkrat izbral dolgo podajo z nogo, na tak način je podal devetkrat (43%). Poleg tega je še

uporabil kratke podaje, in sicer je z nogo podal osemkrat (38%), z roko pa štirikrat (19%)

(Tabela 70).

Tabela 71




Podaje v globino (%) 11 (1,6) 14 (2,7)


Barcelona je na tekmi izvedla 164 podaj več od igralcev iz Pariza, skupno jih je naredila 670.

Moštvi sta igrali predvsem na kontinuirane napade, kjer je cilj žogo zadržati v svoji posesti.

Zaradi take igre ni bilo veliko podaj v globino. Barcelona je na tekmi izvedla enajst (1,6 %)

podaj v globino in tri (0,6 %) direktne podaje v globino. Na drugi strani je PSG na tekmi



Stran 100

naredil 506 podaj in imel nekoliko več podaj v globino, in sicer štirinajst (2,7 %), direktnih

podaj pa prav tako tri (0,6 %) (Tabela 71).

Tabela 72


UDARCI NA VRATA


2 (20) 1 (50) 4 (50) 0 (0)

8 (80) 1 (50) 4 (50) 0 (0)

4 (40) 2 (100) 6 (75) 0 (0)

6 (60) 0 (0) 2 (25) 0 (0)

8 (80) 1 (50) 8 (100) 0 (0)

2 (20) 1 (50) 0 (0) 0 (0)

6 (60) 2 (100) 3 (38) 0 (0)

4 (40) 0 (0) 5 (62) 0 (0)

10/2 2 (20) 8/0 0 (0)

3 (30) 0 (0) 1 (12) 0 (0)

2 (20) 1 (50) 2 (25) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 1 (12) 0 (0)

1 (10) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

3 (30) 1 (50) 3 (38) 0 (0)

1 (10) 0 (0) 1 (12) 0 (0)

Prosti udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)


Podaja iz kota (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

Podaja iz avta (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

Kazenski udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

2 (20) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 2 (25) 0 (0)

1 (10) 0 (0) 1 (12) 0 (0)

1 (10) 0 (0) 3 (38) 0 (0)

3 (30) 2 (100) 1 (12) 0 (0)

2 (20) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

1 (10) 0 (0) 1 (12) 0 (0)

3 (30) 0 (0) 2 (25) 0 (0)

2 (20) 0 (0) 3 (38) 0 (0)

2 (20) 1 (50) 0 (0) 0 (0)

2 (20) 1 (50) 2 (25) 0 (0)

6 (60) 1 (50) 4 (50) 0 (0)

4 (40) 1 (50) 4 (50) 0 (0)

7,3 8 5,6 0

24,2 33,5 18,7 0

ZADETKI FC Barcelona PSG

ZADETKI

PO PREDHODNEM

NAPADU


Skozi sredino (%)

ODDALJENOST OD

VRAT



GLEDE NA VRSTO

UDARCEV NA VRATA

Z nogo (%)

Z glavo (%)

USPEŠNOST

ZADEVANJA CILJA

V vrata (%)

Mimo vrat (%)

Zadetki (%)

NAČIN USTVARJANJA

PRILOŽNOSTI ZA

UDAREC NA VRATA







Prekinitve

GLEDE NA IGRALNO

MESTO

Levi branilec (%)

Desni branilec (%)








Napadalec (%)


GLEDE NA VRSTO

NAPADOV


Protinapad (%)



GLEDE NA MESTO

ODVZEMA ŽOGE




Skupno število strelov proti vratom je bilo 18, od tega je Barcelona izvedla deset, PSG pa

osem strelov. Barcelona je vrata zadela šestkrat in dosegla 2 zadetka, PSG pa le trikrat,

zadetka pa gostje niso dosegli. Pri Barceloni je 3 (30 %) udarce na vrata imel levi krilni

napadalec, ki je dosegel oba zadetka, po dvakrat (20 %) sta poizkusila desni krilni napadalec

in desni branilec, po enkrat (10 %) pa so poizkusili še desni zvezni igralec, centralni zvezni

igralec in napadalec. Pri PSG-ju je največkrat poizkusil centralni zvezni igralec, ki je izvedel



Stran 101

tri (38 %) strele na vrata. Dvakrat (25 %) je poizkusil levi zvezni igralec, po enkrat (12 %) pa

so streljali desni zvezni igralec, levi krilni napadalec in napadalec. Barcelona je največkrat

prišla do možnosti za udarec po individualnem prodoru in podaji s krilnega položaja.

Barcelona je do svojih priložnosti za udarec na vrata prišla po kontinuiranem napadu (30 %),

po dvakrat (20 %) pa po protinapadu, progresivnem napadu in variabilnem napadu. PSG je do

svojih priložnosti prišel največkrat po podaji s krilnega položaja in različnih podajah v

globino. Kot vrsto napada za ustvarjanje priložnosti so trikrat (38 %) uporabili protinapad, po

dvakrat (25 %) pa kontinuiran napad in variabilni napad. Čas trajanja akcije in število podaj

za ustvarjanje priložnosti sta skladno z vrsto napada za ustvarjanje priložnosti večji pri

domačem moštvu iz Barcelone (Tabela 72).


Tudi na drugi tekmi je Barcelona uspela

povesti, in sicer v 14. minuti preko

Neymarja (11-beli). Po neuspeli dvojni

podaji je žogo pridobil Alves (2-beli),

sledilo je nekaj podaj in žoga je prišla v

posest Inieste (6-beli). Sledil je pravi

slalom vezista Barcelone, ki je med tem

preigral tri igralce PSG-ja in podal v

globino do Neymarja. Ta je preigral

vratarja gostov, ki je zapustil svoja vrata,

in žogo poslal v prazen gol.



Stran 102


Zadetek za končnih 2:0 in je s svojim

drugim golom na tekmi postavil Neymar

(11-beli). Zadetek je bil dosežen po

progresivnem napadu, zato smo označili

le zadnjih nekaj podaj pred zadetkom.

Žogo je z leve strani na desno, po podaji

po zraku, prenesel Busquets (6-beli). Na

desni strani je lepo vtekal Alves (4-beli),

ki je uspel preigrati Maxwella (5-modri)

in poslal predložek v kazenski prostor do

Neymarja, ki je neovirano zadel z glavo

za končnih 2:0 in napredovanje

Barcelone v polfinale.



Stran 103

6.1.11 FC BARCELONA : BAYERN MÜNCHEN 3:0 ( 0:0)




Glavni sodnik: Nicola Rizzoli (ITA)

Prvi pomočnik: Elenito Di Liberatore (ITA)

Drugi pomočnik: Mauro Tonolini (ITA)

Četrti sodnik: Gianluca Cariolato (ITA)

Sodnika pri golu: Luca Banti (ITA) in Antonio Damato (ITA)

FC Barcelona:


3 Gerard PIQUÉ


5 Sergio BUSQUETS

8 Andrés INIESTA (C) (87´ RAFINHA)

9 Luis SUÁREZ

10 Lionel MESSI

11 NEYMAR


(89´ BARTRA)

18 Jordi ALBA

22 Dani ALVES


Bayern München:

1 Manuel NEUER

3 Xabi ALONSO

5 Medhi BENATIA

6 Thiago ALCÁNTARA

9 Robert LEWANDOWSKI

13 RAFINHA

17 Jérôme BOEATENG

18 Juan BERNAT

21 Philipp LAHM (C)

25 Thomas MÜLLER (79´ GÖTZE)

31 Bastian SCHWEINSTEIGER

Trener: Josep GUARDIOLA



Stran 104

Tabela 73


NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona Bayern München

Zadetki 3 0


Posest žoge 23min. 38sek.(48%) 25 min. 44 sek. (52%)

Prekrški 15 14


Koti 2 3


Prva tekma polfinala je bila zelo izenačena in hkrati zanimiva. Barcelona je imela že v prvem

polčasu lepe priložnosti, da doseže zadetek. Bayern pa je imel rahlo terensko premoč, vendar

si kake večje priložnosti niso priigrali. Tekmo je odločil Lionel Messi, ki je zadel v 77. in 80.

minuti, podal pa je tudi za gol Neymarja, ki je zadel za končnih 3:0 v sodnikovem podaljšku

(Tabela 73).

Tabela 74




Protinapad (%) 13 (23) 11 (23)



SKUPAJ 57 (100) 48 (100)

Na tej tekmi je izvedla Barcelona 9 organiziranih napadov več kot Bayern. Domačini so

največkrat izvedli kontinuirani napad, na tak način so napadali triintridesetkrat (58 %).

Barcelona je izvedla trinajst (23%) protinapadov, napadov s spremembo ritma pa je bilo

enajst (15%). Bayern je največkrat napadal preko kontinuiranih napadov (63 %), izvedel je še

enajst (23 %) protinapadov in sedem (14 %) napadov s spremembo ritma (Tabela 74).

Razvidno je še, da sta obe ekipi napadali predvsem preko kontinuiranih napadov in sta izvedli

približno enako število protinapadov. Barcelona je izvedla nekoliko več napadov s

spremembo ritma.

Tabela 75




Posest žoge (%) 23min. 38sek.(48%) 25 min. 44 sek. (52%)

Gostje so imeli žogo v svoji posesti dve minuti več od domače ekipa, vendar pa je bila razlika

tako majhna, da ni vplivala na potek tekme. To prednost v posesti je Bayern pridobil ob koncu



Stran 105

tekme, po vodstvu Barcelone, ko so se domačini pomaknili nekoliko bližje k svojemu golu.

Tudi zaradi tega so izvajali daljše napade, vendar je ta razlika mala, znaša sekundo in tri

desetinke (Tabela 75).

Tabela 76



Netočna podaja (%) 56 (54) 62 (55)





SKUPAJ 103 (100) 112 (100)

Domače moštvo je izgubilo 9 žog manj od nasprotne ekipa. Največ žog, šestinpetdeset (54

%), je Barcelona izgubila po netočnih podajah. Po izgubljenih dvobojih z glavo in nogo so

domači igralci izgubili štiriindvajset (23 %) žog. Domačini so več žog od gostov izgubili tudi

po varanjih, in sicer štirinajst (14 %). Gostje so največ žog prav tako izgubili po netočnih

podajah, kar dvainšestdeset (55 %). Več žog od domačinov so izgubili tudi po dvobojih z

nogo in glavo, na tak način so izgubili devetindvajset žog (26 %) (Tabela 76).

Tabela 77







SKUPAJ 34 (100) 42 (100)

Obe ekipi sta za prehod v napad velikokrat uporabili ali kratko podajo z roko ali kratko

podajo z nogo. Barcelona je ta način prehoda v napad uporabila dvajsetkrat (59 %), Bayern pa

kar sedemindvajsetkrat (64 %). Oba vratarja sta se za dolgo podajo odločila po štirinajstkrat.

V odstotkih to pomeni 41 % podaj pri Barceloni in 34 % podaj pri Bayernu (Tabela 77). Poleg

tega je Bayernov vratar žogo enkrat tudi degažiral. Po prehodih v napad preko vratarja lahko

vidimo, da sta se obe ekipi trudili, da bi svoje napade izvedli organizirano, zato ni bilo veliko

dolgih podaj proti napadalcem. Večina dolgih podaj je bila izvedenih na stran, proti bočnim

branilcem in te podajo so bile točne.



Stran 106

Tabela 78




Podaje v globino (%) 23 (6,1) 19 (3,9)

Direktne podaje v globino (%) 4 (1) 8 (1,7)

Na tekmi so več podaj izvedli nogometaši Bayerna in sicer 488, medtem ko je domače moštvo

izvedlo 375 podaj, kar 113 podaj manj. To, da so izvedli manj podaj od nasprotne ekipe, se je

Barceloni zgodilo prvič v sezoni. Na tekmi je bilo relativno veliko podaj v globino, Barcelona

je imela triindvajset (6,1 %) takih podaj, poleg tega je imela tudi štiri (1 %) direktne podaje v

globino. Barcelona si je veliko priložnosti za strel (6) priigrala prav po podajah v globino in

direktnih podajah v globino. Tudi zadetek Neymarja je bil dosežen po podaji v globino. Tudi

nogometaši Bayerna so velikokrat uporabili globinske podaje. Na tekmi so izvedli devetnajst

(3,9 %) podaj v globino in osem (1,7 %) direktnih podaj v globino (Tabela 78).



Stran 107

Tabela 79 Primerjava v analizi udarcev na vrata in doseženih zadetkih

UDARCI NA VRATA


5 (29,5) 1 (33) 3 (50) 0 (0)

12 (70,5) 2 (67) 3 (50) 0 (0)

12 (70,5) 2 (67) 2 (33) 0 (0)

5 (29,5) 1 (33) 4 (67) 0 (0)

14 (82) 3 (100) 5 (83,5) 0 (0)

3 (18) 0 (0) 1 (16,5) 0 (0)

8 (47) 3 (100) 1 (16,5) 0 (0)

9 (53) 0 (0) 5 (83,5) 0 (0)

17/3 3 (18) 6/0 0 (0)

3 (17) 1 (33) 1 (16,5) 0 (0)

4 (24) 1 (33) 1 (16,5) 0 (0)

2 (12) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

2 (12) 0 (0) 2 (33) 0 (0)

3 (17) 1 (33) 1 (16,5) 0 (0)

Prosti udarec (%) 1(6) 0(0) 1 (16,5) 0 (0)


Podaja iz kota (%) 2 (12) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

Podaja iz avta (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

Kazenski udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

1 (6) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 2 (33) 0 (0)

1 (6) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

3 (17) 1 (33) 2 (33) 0 (0)

7 (41) 2 (67) 0 (0) 0 (0)

5 (30) 0 (0) 2 (33) 0 (0)

6 (35) 1 (33) 3 (50) 0 (0)

4 (24) 1 (33) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

1 (6) 0 (0) 1 (16,5) 0 (0)

9 (53) 2 (67) 5 (83,5) 0 (0)

8 (47) 1 (33) 1 (16,5) 0 (0)

5,5 3,6 7,8 0

18,3 12,3 26,6 0ČAS TRAJANJA AKCIJE (povprečje)

GLEDE NA VRSTO NAPADOV


Protinapad (%)



GLEDE NA MESTO

ODVZEMA ŽOGE




GLEDE NA IGRALNO MESTO

Levi branilec (%)

Desni branilec (%)








Napadalec (%)

GLEDE NA VRSTO UDARCEV

NA VRATA

Z nogo (%)

Z glavo (%)

USPEŠNOST ZADEVANJA

CILJA

V vrata (%)

Mimo vrat (%)

Zadetki (%)

NAČIN USTVARJANJA

PRILOŽNOSTI ZA UDAREC

NA VRATA







Prekinitve

ZADETKI FC Barcelona Bayern München

ZADETKI

PO PREDHODNEM NAPADU S krilnega položaja (%)

Skozi sredino (%)

ODDALJENOST OD VRATZnotraj kazenskega prostora (%)


Nogometaši Barcelone so proti vratom gostujoče ekipe izvedli sedemnajst udarcev, od tega so

vrata zadeli osemkrat in dosegli tri zadetke. Gostje pa so izvedli šest udarcev, cilj pa so zadeli

le enkrat. Udarce pri Barceloni so večinoma izvajali vsi trije napadalci, izvedli so kar petnajst

udarcev. Največ jih je izvedel desni krilni napadalec, in sicer sedem (41 %). Pri gostih pa so

štiri udarce izvedli trije igralci, vsak je poizkusil po dvakrat. Tabela kaže, da je Barcelona do

možnosti za udarce na vrata prišla na zelo različne načine, največkrat pa po podajah v

globino. Bayern je največkrat prišel do možnosti za udarce na vrata po podaji s krilnega

položaja. Kot vrsto napada za ustvarjanje priložnosti so domačini šestkrat uporabili

kontinuirani napad, štirikrat protinapad in enkrat variabilni napad. Gostujoči nogometaši pa so



Stran 108

poleg variabilnega napada uporabili še trikrat kontinuirani napad za ustvarjanje priložnosti.

Število zaporednih podaj in čas trajanja akcije za ustvarjanje priložnosti, je skladno z vrsto

napada za ustvarjanje priložnosti, večji pri nogometaših Bayerna. Vzrok za nekoliko nižje

število podaj pred zaključkom in nižji čas trajanja akcije lahko najdemo v tem, da so domači

nogometaši Barcelone do priložnosti za udarce velikokrat prihajali po protinapadih,

prekinitvah in napakah nasprotnika. Pri teh akcijah pa je čas od odvzema žoge in zaključka

napada najkrajši (Tabela 79).


Barcelona je dokaj pozno dosegla

vodstvo za 1:0, zadetek je namreč

dosegla v 77. minuti tekme. Bernat (2-

modri) je žogo izgubil po neuspešnem

preigravanju proti Alvesu (2-beli).

Alves je nato uspešno preigral Alonsa

(6-modri) ter podal do Messija (10-beli).

Ta je žogo na kratko zavodil ter z levico

udaril na vrata Neuerja in zadel v bližnji

vratarjev kot.



Stran 109



Na 2:0 je s svojim drugim zadetkom na

tekmi povišal Messi (10-beli). Po nekaj

podajah na sredini igrišča sta sledili dve

podaji v globino. Najprej je Busquets (6-

beli) lepo našel samega Rakitića (5-

beli), ki je iz dveh dotikov žogo podal

do Messija. Messi je žogo zavodil proti

kazenskemu prostoru in fantastično

preigral Boatenga (4-modri), tako da je

ta ob poizkusu odvzema žoge padel.

Zatem je še mirno, iz petih metrov, z

lobom premagal vratarja Neuerja.

Za končnih 3:0 je v sodnikovem

podaljšku v 94. minuti po protinapadu

zadel Neymar (11-beli). Alves (3-beli) je

dobil dvoboj proti Thiagu Alcantari (11-

modri) po predložku Schweinstegerja (5-

modri). Žogo si je priboril Suarez (9-

beli), ki je začel protinapad. Nad

Suarezom je Schweinsteger storil

prekršek, sodnik pa je pustil prednost, ker

je Suarez ob padcu žogo uspel spraviti do

Messija (10-beli). Ta je nato lepo podal

v globino do Neymarja, ki je sam šel

proti vratom gostov. Akcijo je zaključil z

zadetkom, zadel je med nogami vratarja

Neuerja.



Stran 110

6.1.12 BAYERN MÜNCHEN : FC BARCELONA 3:2 (1:2)


Kraj igranja: München, Allianz Arena


Glavni sodnik: Mark Clattenburg (ENG)

Prvi pomočnik: Simon Beck (ENG)

Drugi pomočnik: Jake Collin (ENG)

Četrti sodnik: Stuart Burt (ENG)

Sodnika pri golu: Anthony Taylor (ENG) in Andre Marriner (ENG)

Bayern München:

1 Manuel NEUER

3 Xabi ALONSO

5 Medhi BENATIA

6 Thiago ALCÁNTARA

9 Robert LEWANDOWSKI

13 RAFINHA

17 Jérôme BOEATENG

18 Juan BERNAT

21 Philipp LAHM (C) (68´ RODE)

25 Thomas MÜLLER (87´ MARTINEZ)

31 Bastian SCHWEINSTEIGER (87´ GÖTZE)

Trener: Josep GUARDIOLA

FC Barcelona:


3 Gerard PIQUÉ

4 Ivan RAKITIĆ (72´MATHIEU)

5 Sergio BUSQUETS



10 Lionel MESSI

11 NEYMAR


18 Jordi ALBA

22 Dani ALVES




Stran 111

Tabela 80


NOGOMETNA EKIPA Bayern München FC Barcelona

Zadetki 3 2


Posest žoge 27 min. 51 sek. (53%) 24 min. 31 sek. (47%)

Prekrški 19 12


Koti 5 1


Po visoki zmagi Barcelone na prvi tekmi so imeli nogometaši Bayerna zelo težko nalogo za

preboj v finale. Začeli so spodbudno, saj so povedli že v 7. minuti po zadetku Benatie z glavo.

Barcelona je igrala sproščeno skozi celotno srečanje. Do polčasa so povedli z 1:2 po dveh

zadetkih Neymarja, ki je zadel v 15. in 29. minuti. V drugem polčasu je Barcelona le čakala

na končni žvižg sodnika in ni pokazala velikih ambicij za zmago. Igralci Bayerna pa so

pokazali veliko željo za častno zmago, kar jim je tudi uspelo. Za zmago domačinov sta zadela

Robert Lewandowski v 59. in Thomas Müller v 74. minuti.

Tabela 81




Protinapad (%) 8 (15) 11 (25)



SKUPAJ 54 (100) 44 (100)

Tabela nam kaže, da je Bayern imel več organiziranih napadov od Barcelone. Veliko večino

napadov je Bayern izvedel kontinuirano, takih napadov je bilo sedemintrideset (68 %). Poleg

tega pa so domačini izvedli še osem (15 %) protinapadov in devet (17 %) variabilnih

napadov. Barcelona je nekoliko več kot polovico (55 %) svojih napadov izvedela

kontinuirano, enajstkrat (25 %) napadla preko protinapadov in devetkrat izvedla napad z

menjavo ritma (Tabela 81). Igralci Barcelone niso kazali velike želje za zmago v gosteh, to je

verjetno tudi vzrok za to, da so bili v nekoliko podrejenem položaju.

Tabela 82


NOGOMETNA EKIPA Bayern Munchen FC Barcelona

Trajanje napada (povprečje) 14,5 sek. 13,4 sek

Posest žoge (%) 27 min. 51 sek. (53%) 24 min. 31 sek. (47%)

Enako kot na prvi tekmi teh dveh nasprotnikov, je Bayern imel žogo v svoji posesti nekoliko

več časa. Tokrat je žogo zadržal v svoji posesti 3 minute in 20 sekunde več. Obe ekipi sta



Stran 112

večinoma izvajali kontinuirane napade, zato je tudi čas trajanja napadov dokaj visok. Pri

domačinih je ta podatek za sekundo še višji, saj so izvedli več kontinuiranih napadov od

Barcelone (Tabela 82).

Tabela 83



Netočna podaja (%) 50 (56) 53 (54)





SKUPAJ 90 (100) 98 (100)

Skupno gledano so igralci Bayerna izgubili 8 žog manj od igralcev Barcelone. Obe moštvi sta

največ žog izgubili z netočnimi podajami, Bayern petdeset (53 %), Barcelona pa triinpetdeset

(55 %). Obe ekipi sta 12 % žog izgubili po neuspešnem varanju. Po dvobojih z nogo in glavo

sta obe ekipi izgubili enako število žog in sicer 24. Več žog so igralci Barcelone od

domačinov izgubili z netočnim zaustavljanjem žoge. Barcelona je izgubila tako deset (10 %)

žog, Bayern pa pet (5 %) (Tabela 83).

Tabela 84







SKUPAJ 23 (100) 49 (100)

Že število žog, ki sta jih vratarja poslal v igro, jasno kaže na to, katera ekipa je močneje želela

zmago in je več poizkušala na tekmi. Vratar Bayerna je žogo v igro poslal triindvajsetkrat.

Največkrat je za prehod v napad izbral kratko podajo z roko ali nogo, kar enaindvajsetkrat je

podal na ta način, kar je 91 % vseh žog. Vratar Bayerna je žoge brez težav podal svojim

branilcem, saj so se igralci Barcelone postavili bližje k svojim vratom in so igro prepustili

domačinom. Vratar Barcelone je v igro poslal kar devetinštirideset žog. Sedemindvajset žog

(55 %) je v igro poslal po kratkih podajah z roko ali z nogo, dvaindvajsetkrat ( 45 %) pa ni

želel tvegati s kratko podajo in je izbral dolgo podajo z nogo. Noben vratar pa za prehod v

napad ni izbral degažiranja žoge (Tabela 84).



Stran 113

Tabela 85




Podaje v globino (%) 23 (4,3) 9 (2,1)


Analiza podaj potrjuje zgornje tabele in kaže na to, da so si igralci Bayerna močneje želeli

zmago. Barcelona je v drugem polčasu bolj kot ne, le čakala konec tekme in posest prepustila

Bayernu. Skozi tekmo je Barcelona naredila 418 podaj, Bayern pa 526, kar je 108 podaj več,

kot jih je izvedla Barcelona. Za razliko od prve tekme, so več podaj v globino tokrat imeli

igralci Bayerna. Izvedli so jih triindvajset (4,3 %), Barcelona pa je izvedla devet takih podaj

(2,1 %). Moštvi sta izvedli enako število direktnih podaj v globino in sicer šest (Tabela 85).

Zanimivo je, da sta obe moštvi dosegli po en gol po podaji v globino, po enega pa po direktni

podaji v globino. Igralci Barcelone bi lahko ob večji želji bolje izkoristili visoko postavljeno

obrambo Bayerna in skozi globinske podaje večkrat prišli v priložnost. Ampak ker je bilo

napredovanje tako rekoč že zagotovljeno, je Barcelona raje varčevala z močmi za konec

sezone.



Stran 114

Tabela 86


UDARCI NA VRATA


6 (32) 1 (33) 0 (0) 0 (0)

13 (68) 2 (67) 4 (100) 2 (100)

13 (68) 1 (33) 4 (100) 2 (100)

6 (32) 2 (67) 0 (0) 0 (0)

12 (63) 2 (67) 4 (100) 2 (100)

7 (37) 1 (33) 0 (0) 0 (0)

8 (42) 3 (100) 4 (100) 2 (100)

11 (58) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

19/3 3 (16) 4/2 2 (50)

2 (11) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

6 (32) 1 (33) 3 (75) 1 (50)

1 (5) 1 (33) 1 (25) 1 (50)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

1 (5) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

2 (11) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

Prosti udarec (%) 2 (11) 0 (0) 0 (0) 0 (0)


Podaja iz kota (%) 4 (21) 1 (33) 0 (0) 0 (0)

Podaja iz avta (%) 1 (5) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

Kazenski udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

1 (5) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

5 (26) 1 (33) 0 (0) 0 (0)

2 (11) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 1 (25) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 2 (50) 2 (100)

5 (26) 1 (33) 1 (25) 0 (0)

6 (32) 1 (33) 0 (0) 0 (0)

6 (32) 1 (33) 0 (0) 0 (0)

3 (16) 0 (0) 2 (50) 1 (50)

0 (0) 0 (0) 1 (25) 0 (0)

1 (5) 0 (0) 1 (25) 1 (50)

7 (37) 0 (0) 4 (100) 2 (100)

12 (63) 3 (100) 0 (0) 0 (0)

4 4 7 4

16,4 15,5 24 14,5

ZADETKI Bayern München FC Barcelona

ZADETKI

PO PREDHODNEM

NAPADU


Skozi sredino (%)

ODDALJENOST OD

VRAT



GLEDE NA VRSTO

UDARCEV NA VRATA

Z nogo (%)

Z glavo (%)

USPEŠNOST

ZADEVANJA CILJA

V vrata (%)

Mimo vrat (%)

Zadetki (%)

NAČIN USTVARJANJA

PRILOŽNOSTI ZA

UDAREC NA VRATA







Prekinitve

GLEDE NA IGRALNO

MESTO

Levi branilec (%)

Desni branilec (%)








Napadalec (%)

ČAS TRAJANJA AKCIJE (povprečje)

GLEDE NA VRSTO

NAPADOV


Protinapad (%)



GLEDE NA MESTO

ODVZEMA ŽOGE




Na tej tekmi je bilo skupaj izvedenih 23 strelov na vrata, enako kot na prvi tekmi. Za razliko

od prve tekme, je zdaj več poizkušala ekipa Bayerna, proti vratom so izvedli kar devetnajst

strelov. Od tega so vrata zadeli osemkrat (42 %) in dosegli 3 gole. Barcelona je imela le 4

strele, ki so bili vsi natančni, saj so vsi končali v okvirju vrat. Od štirih strelov pa so dosegli

dva gola. Domačini so velikokrat prišli v priložnost po različnih prekinitvah, enega izmed

golov so dosegli prav po podaji iz kota. Velikokrat so bili nevarni še po podajah v globino in

direktni podaji v globino. Po takih podajah so dosegli dva gola izmed treh. Na tekmi je pri

domačih največkrat poizkusil napadalec, ki je izvedel šest (32 %) strelov, desni centralni

branilec in desni krilni napadalec pa sta izvedla po pet (26 %) strelov. Domačini so kot vrsto



Stran 115

napada največkrat izvedli kontinuiran napad, in sicer šestkrat (32 %). Trikrat (16 %) so

izvedli protinapad in enkrat (5 %) variabilni napad. Gostje so na tej tekmi največkrat prišli v

priložnost po podajah v globino (trikrat) in direktni podaji v globino (enkrat). Največ

poizkusov, dva (50%), je imel levi krilni napadalec, ki je bil 100 % natančen in dosegel oba

zadetka. Po en strel na vrata sta izvedla še desni zvezni igralec in desni krilni napadalec.

Nogometaši Barcelone so kot vrsto napada za ustvarjanje priložnosti dvakrat uporabili

protinapad, po enkrat pa so v priložnost prišli po variabilnem oziroma progresivnem napadu

(Tabela 86).

Slika 35. Potek napada pri prvem zadetku Bayerna.

Bayern je za morebitno presenečenje

potreboval hiter zadetek. To jim je

uspelo doseči, saj so iz prekinitve zadeli

že v 7. minuti. Bayern je prišel do kota,

ki ga je izvajal Alonso (6-modri). Po

njegovem predložku je v kazenskem

prostoru najvišje skočil Benatia (8-

modri) in z glavo zadel iz približno

enajstih metrov. Pred zadetkom Benatie

je napako pri pokrivanju storil Busquets

(5-beli), saj je igralca Bayerna pokrival

predaleč in ta je lahko neovirano skočil

ter zadel za 1:0.



Stran 116



Barcelona je uspela rezultat izenačiti že

v 15. minuti tekme. Po protinapadu je

zadel Neymar (11-beli). Žoga je po

netočni podaji Alonsa (6-modri) prišla

do Inieste (6-beli), ki je iz prve podal

do Neymarja, ta je žogo z leve strani

igrišča zavodil proti sredini in podal

nazaj do Messija (10-beli). Messi je

opazil odlično vtekajočega Suareza (9-

beli) in med dvema igralcema Bayerna

podal do njega. Suarez se je sam znašel

pred vratarjem Neuerjem, vendar je

namesto udarca na vrata, nesebično

podal do Neymarja, ki je tako zadel v

prazen gol Bayerna.

Barcelona je vprašanje o tem, kdo bo

napredoval v finale, odločila v 29.

minuti, ko je ponovno zadel Neymar

(11-beli). Ter Stegen je žogo z roko

kratko podal do Mascherana (2-beli), ta

je podal dolgo žogo po zraku do Messija

(10-beli), ki je dobil zračni dvoboj proti

igralcu Bayerna in uspel žogo podaljšati

do Suareza (9-beli). Suarez je žogo

zavodil v kazenski prostor domačinov

ter podal levo do Neymarja. Ta je po

sprejemu žoge zadel v bližji vratarjev

kot.



Stran 117

Slika 38. Potek napada pri drugem zadetku Bayerna.

Slika 39. Potek napada pri tretjem zadetku Bayerna.

Bayern se je želel od Lige prvakov

posloviti z zmago, rezultat so uspeli

izenačiti v 59. minuti. Po netočni podaji

Busquetsa (6-beli), je žogo prestregel

Alonso (5-beli) in z drsečim startom

žogo podal do Schweinstegera (6-

modri). Ta je s prvim dotikom žogo

podal do Lewandowskega (9-modri), ki

je po lepem preigravanju zadel s

plasiranim udarcem v levi kot

nemočnega vratarja Barcelone.

Bayern si je zmago na povratni tekmi

zagotovil v 74. minuti, ko je zadel

Müller (10-modri). Po izbiti žogi Pedra

(2-beli), si je žogo zaustavil Boateng (4-

modri). Sledilo je nekaj podaj na sredini

igrišča, ko je žoga prišla na levo stran

do Bernata (5-modri), ki je žogo

podaljšal do Müllerja. Ta je s podajo v

globino iskal vtekajočega

Lewandowskega (9-modri), vendar je

njegovo podajo Pique (3-beli)

prestregel. Žoga se je zatem odbila na

črto kazenskega prostora do

Schweinstegera (7-modri), ki je na

kratko podal pred Müllera. Napadalec

Bayerna pa je z natančnim strelom, s

približno sedemnajstih metrov, zadel v

levi kot vratarja Barcelone in s tem

postavil končni rezultat tekme.



Stran 118

6.1.13 JUVENTUS : FC BARCELONA 1:3 (0:1)

Datum igranja: 6. 6. 2015 (sobota)

Kraj igranja: Berlin, Olympiastadion


Glavni sodnik: Cüneyt Çakır (TUR)

Prvi pomočnik: Bahattin Duran (TUR)

Drugi pomočnik: Tarik Ongun (TUR)

Četrti sodnik: Jonas Eriksson (SWE)

Sodnika pri golu: Hüseyin Göçek (TUR) in Barış Şimşek (TUR)

Juventus:

1 Gianluigi BUFFON (C)

6 Paul POGBA

8 Claudio MARCHISIO

9 Álvaro MORATA (85´ LLORENTE)

10 Carlos TÉVEZ

15 Andrea BARZAGLI

19 Leonardo BONUCCI

21 Andrea PIRLO

23 Arturo VIDAL (79´ PEREYRA)

26 Stephan LICHTSTEINER

33 Patrice EVRA (89´ COMAN)

FC Barcelona:


3 Gerard PIQUÉ

4 Ivan RAKITIĆ (91´MATHIEU)

5 Sergio BUSQUETS



10 Lionel MESSI

11 NEYMAR


18 Jordi ALBA

22 Dani ALVES




Stran 119

Tabela 87


NOGOMETNA EKIPA Juventus FC Barcelona

Zadetki 1 3

Število udarcev (v vrata/mimo vrat) 13 (5/8) 17(7/10)


Prekrški 24 12


Koti 8 6


V finalu je Barcelona slavila z rezultatom 1:3 (Tabela 87). Za Barcelono so gol dosegli Ivan

Rakitić, Luis Suárez in Neymar. Za Juventus pa je zadel Álvaro Morata. Barcelona, ki je

prevladovala večino srečanja, je tudi povedla z 1:0, kar je Juventus še uspel izenačiti. Za kaj

več pa igralci iz Torina niso imeli moči.

Tabela 88




Protinapad (%) 9 (38) 9 (19)



SKUPAJ 24 (100) 46 (100)

Število organiziranih napadov je na strani Barcelone in kaže na njihovo premoč na tekmi.

Imeli so 22 organiziranih napadov več od Juventusa. Največkrat so napadali s kontinuiranimi

napadi, in sicer sedemindvajsetkrat (59 %), desetkrat (22 %) pa so uporabili variabilni napad.

Ko se je tekma bližala koncu, je Barcelona imela vedno več prostora tudi za protinapade.

Izmed skupno devetih (19 %) protinapadov jih je Barcelona 7 izvedla v drugem polčasu.

Juventus je vodil veliko manj organiziranih napadov, skupno 24. Od tega je največkrat

napadal s kontinuiranim napadom (58 % oz. 14 napadov) in s protinapadom (38 % oz. 9

napadov) (Tabela 88). Enkrat pa so igralci Juventusa uporabili variabilni napad. Iz statističnih

podatkov je razvidno, da je Juventus bil osredotočen predvsem na fazo branjenja.

Tabela 89



Trajanje napada (povprečje) 11,2 16,5




Stran 120

Tako kot ostale tabele pri opazovani tekmi, tudi Tabela 89, ki opisuje trajanje napada in

časovno posest žoge kaže, da je Barcelona tudi v teh dveh spremenljivkah dominirala. Žogo

so imeli v svoji posesti skoraj 13 minut več, v povprečju pa so izvajali za 5,3 sekunde daljše

napade kot ekipa iz Torina.

Tabela 90



Netočna podaja (%) 53 (55) 49 (55)





SKUPAJ 96 (100) 88 (100)

Skupno število izgubljenih žog je nekoliko večje pri Juventusu. Največ žog so izgubili z

netočnimi podajami, in sicer 53 (55 %), poleg tega so še veliko žog izgubili po dvobojih z

nogo ali glavo, skupno 24 (25 %) (Tabela 90). Barcelona je kljub temu, da je na tekmi

naredila 219 podaj več od Juventusa, izgubila manj žog z netočnimi podajami 49 (55 %).

Tabela 91







SKUPAJ 27 (100) 31 (100)

Obe ekipi sta se za prehod v napad preko vratarja nekoliko večkrat odločili za kratke podaje z

roko oz. z nogo. Juventus je tako v napad preko vratarja prešel petnajstkrat (56 %) s kratkimi

podajami, Barcelona pa osemnajstkrat (58 %). Juventus je poleg tega dvanajstkrat (44 %)

prešel v napad z dolgo podajo, Barcelonin vratar pa prav tako dvanajstkrat (39 %) (Tabela

91). Poleg tega je Barcelona enkrat (3 %) prešla v napad z degažirano žogo, kar je bilo sploh

prvič v sezoni.

Tabela 92




Podaje v globino (%) 13 (4,5) 14 (2.7)




Stran 121

Analiza podaj potrjuje zgornje tabele in prevlado Barcelone v finalu. Barcelona je izvedla 505

podaj, nogometaši Juventusa pa so izvedli 286. Od tega je Juventus izvedel trinajst (4,5 %)

podaj v globino, dvakrat (0,7 %) pa je direktno podal v globino. Moštvo Barcelone je izvedlo

štirinajst (2,7 %) podaj v globino in štiri (0,8 %) direktne podaje v globino. Zanimivo pa je, da

so bili po teh podajah igralci Barcelone zelo nevarni, saj so po en gol dosegli po podaji v

globino in enega po direktni podaji v globino (Tabela 92).

Tabela 93


UDARCI NA VRATA


4 (31) 0 (0) 3 (18) 0 (0)

9 (69) 1 (100) 14 (82) 3 (100)

6 (46) 1 (100) 13 (76) 3 (100)

7 (54) 0 (0) 4 (24) 0 (0)

10 (77) 1 (100) 17 (100) 3 (100)

3 (23) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

5 (38) 1 (100) 7 (41) 3 (100)

8 (62) 0 (0) 10 (59) 0 (0)

13/1 1 (8) 17/3 3 (18)

4 (31) 0 (0) 5 (29) 1 (33)

2 (15) 0 (0) 3 (17) 0 (0)

1 (8) 0 (0) 2 (12) 1 (33)

0 (0) 0 (0) 1 (6) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 2 (12) 1 (33)

4 (31) 1 (100) 2 (12) 0 (0)

Prosti udarec (%) 1 (8) 0 (0) 1 (6) 0 (0)


Podaja iz kota (%) 1 (8) 0 (0) 1 (6) 0 (0)

Podaja iz avta (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

Kazenski udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 1 (6) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 1 (6) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

0 (0) 0 (0) 1 (6) 0 (0)

2 (15) 0 (0) 1 (6) 0 (0)

3 (23) 0 (0) 1 (6) 1 (33)

1 (8) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

3 (23) 0 (0) 3 (17) 1 (33)

1 (8) 0 (0) 3 (17) 0 (0)

3 (23) 1 (00) 6 (36) 1 (33)

2 (15) 0 (0) 4 (24) 0 (0)

4 (31) 0 (0) 5 (29) 2 (67)

0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)

1 (8) 0 (0) 4 (24) 1 (33)

6 (46) 0 (0) 8 (47) 2 (67)

7 (54) 1 (100) 9 (53) 1 (33)

2,8 3 6,2 7,6

13,9 8 19,3 26

ZADETKI Juventus FC Barcelona

ZADETKI

PO PREDHODNEM

NAPADU


Skozi sredino (%)

ODDALJENOST OD

VRAT



GLEDE NA VRSTO

UDARCEV NA VRATA

Z nogo (%)

Z glavo (%)

USPEŠNOST

ZADEVANJA CILJA

V vrata (%)

Mimo vrat (%)

Zadetki (%)

NAČIN USTVARJANJA

PRILOŽNOSTI ZA

UDAREC NA VRATA







Prekinitve

GLEDE NA IGRALNO

MESTO

Levi branilec (%)

Desni branilec (%)








Napadalec (%)

ČAS TRAJANJA AKCIJE (povprečje)

GLEDE NA VRSTO

NAPADOV


Protinapad (%)



GLEDE NA MESTO

ODVZEMA ŽOGE




Na finalni tekmi je bilo skupno izvedenih 30 strelov na vrata, od tega je Juventus izvedel 13

strelov, Barcelona pa 17. Juventus je od trinajstih strelov na vrata cilj zadel petkrat in ena



Stran 122

žoga je končala v mreži nasprotnika. Nogometaši Barcelone pa so od sedemnajstih strelov cilj

zadeli sedemkrat in dosegli tri zadetke. Veliko večino udarcev so pri Barceloni izvedli trije

napadalci, kar dvanajst (70 %). Ostalih pet strelov pa je izvedlo pet različnih nogometašev. Na

finalni tekmi sta brez strela na vrata pri Barceloni ostala le levi centralni branilec in centralni

zvezni igralec. Pri Juventusu so po tri (23 %) udarce izvedli napadalec, levi krilni napadalec

in desni zvezni igralec. Dvakrat (15 %) je poizkusil še levi zvezni igralec, po en (8 %) strel pa

sta imela še desni krilni napadalec in centralni zvezni igralec. Juventus je do svojih priložnosti

prišel največkrat po individualnih prodorih in napakah nasprotnika. Barcelona pa je do svojih

priložnosti za strel na vrata prihajala na različne načine, največkrat (29 %) po individualnih

prodorih in trikrat (17 %) so prišli do priložnosti po podaji v globino. Nogometaši Barcelone

so kot vrsto napada za ustvarjanje priložnosti petkrat (29 %) uporabili protinapad, po štirikrat

(24 %) pa kontinuiran in variabilni napad. Igralci Juventusa so štirikrat (31 %) uporabili

protinapad, dvakrat (15 %) kontinuiran napad in enkrat (8 %) variabilni napad. Skladno z

vrsto napada za ustvarjanje priložnosti je čas trajanja akcije in število podaj za ustvarjanje

priložnosti večji pri igralcih Barcelone (Tabela 93).


Barcelona je hitro pokazala, kdo je

favorit za zmago v finalu in preko

Rakitića (8-beli) povedla že v 4. minuti

tekme. Akcija za prvi gol se je začela po

metu iz avta, ker pa je bilo veliko podaj

in menjave mest igralcev, smo označili

le zadnjih nekaj podaj pred golom.

Messi (10-beli) je z dolgo diagonalno

podajo našel Albo (4-beli) na levi strani

igrišča, ki je s prvim dotikom podal do

Neymarja (11-beli). Ta je žogo zavodil

iz kazenskega prostora in na sebe

povlekel kar dva branilca Juventusa, kar

je izkoristil Iniesta (7-beli) in vtekel v

prazen prostor. To je opazil Neymar in

podal pred njega. Iniesta je po sprejemu

žogo takoj podal prostemu Rakitiću, ki

je zadel iz šestih metrov.



Stran 123

Slika 41. Potek napada pri zadetku Juventusa.


Barcelona je prišla v vodstvo po hitrem

protinapadu v 68. minuti tekme. Žogo je

Alves (4-beli) uspel pod prekrškom

podati do Rakitića (8-beli), ta jo je po

nekaj dotikih podal do Messija (10-beli).

Messi je žogo zavodil proti kazenskemu

prostoru, preigral branilca Bonuccija (4-

modri) ter z levico močno udaril na

vrata. Njegov strel je Buffon uspel le

odbiti. Odbito žogo pa je v mrežo zadel

Suarez (9-beli), ki je napad Messija

vseskozi spremljal.

Igralci Juventusa se niso predali in uspeli

so izenačiti v 55. minuti. Do žoge je prišel

Lichtsteiner (4-modri), ki je podal do

Marchisia (5-modri) ter vtekel za

njegovim hrbtom. Marchisio je žogo

zaustavil, nato pa s peto podal v globino

do vtekajočega Lichsteinerja. Ta je žogo

podal v sredino do Teveza (10-modri), ki

je iz obrata udaril na vrata. Njegov strel je

Ter Stegen uspel odbiti v desno stran, kjer

pa je na odbito žogo čakal Morata (11-

modri) in žogo z notranjim delom stopala

spravil v mrežo.



Stran 124


Končni rezultat je postavil Neymar (11-

beli) z zadetkom, doseženim globoko v

sodniškem podaljšku v 97. minuti.

Barcelona je prišla do žoge po dobljenem

dvoboju z glavo Piqueja (3-beli). Žoga se je

odbila do Messija (10-beli), ki je žogo iz

prve podal naprej proti Neymarju. Ta je

žogo zavodil proti golu Juventusa, nato pa

podal do Pedra (13-beli), ki se je lepo

vključeval v napad. Pedro je po

zaustavljanju žogo podal nazaj do

Neymarja, ki je z levico močno udaril

mimo vratarja Buffona.



Stran 125

6.1.14 ZNAČILNOSTI MODELA IGRE V NAPADU NOGOMETNEGA KLUBA FC

BARCELONA IN PRIMERJAVA Z VSEMI NASPROTNIMI EKIPAMI SKUPAJ

Po analizi vseh trinajstih tekem FC Barcelone, smo primerjali še dobljene rezultate. Pri

primerjanju smo dobili naslednjo podobo modela igre FC Barcelona in vseh njenih nasprotnih

ekip skupaj (v nadaljevanju NES).

Tabela 94

Značilnosti modela igre glede na vrste napadov

FCB 501 39 68

NES 276 21 58

FCB 135 10 18

NES 154 12 33

FCB 30 2 4

NES 19 1 4

FCB 77 6 10

NES 25 2 5

FCB 743 57 100

NES 474 36 100

Odstotki glede

na celoto (%)

Povprečno na

tekmo

Skupno

številoEkipaVRSTE NAPADOV

Kontinuiran napad

Protinapad

Progresivni napad

Variabilni napad

Organizirani napadi skupaj

Graf 1. Značilnosti modela igre glede na vrsto napada.



Stran 126

Nogometaši Barcelone so na trinajstih tekmah skupno izvedli 743 napadov, oziroma 57

organiziranih napadov na posamezno tekmo. Nasprotne ekipe pa so izvedle 474 napadov,

torej kar 269 napadov manj od Barcelone, kar je v povprečju 36 organiziranih napadov na

tekmo. Tako Barcelona kot njeni nasprotniki so največkrat izvedli kontinuirani napad. Razlika

je v številu in odstotku izvedenih napadov. Barcelona je v povprečju izvedla 39 (68 %)

kontinuiranih napadov, nasprotna ekipa pa 21 (58 %). Število izvedenih protinapadov na

tekmo pa je zelo podobno. Nogometaši Barcelone so jih v povprečju izvedli 10 (18 %),

nasprotne ekipe pa 12 (33 %). Najmanj pa so se izvajali progresivni napadi. Barcelona je v

povprečju na tekmi izvedla dva (4 %) taka napada, nasprotne ekipe pa enega (4 %) (Tabela 94

in Graf 1). Iz zgornje podatkov je razvidno, da Barcelona goji napadalnejšo igro. To lahko

vidimo iz večjega števila napadov, predvsem iz večjega števila kontinuiranih napadov.

Tabela 95

Značilnosti modela igre glede na posest žoge

POSEST ŽOGE FC Barcelona Nasprotne ekipe skupaj

Posest žoge skupno 422 min. 35 sek. 259 min. 19 sek.

Povprečje na tekmo 32 min. 30 sek. 19 min. 57 sek.

Odstotki glede na celoto (%) 62 38

Graf 2. Značilnosti modela igre glede na posest žoge.

Časovna posest žoge je bila izrazito na strani nogometnega kluba Barcelona, saj so žogo imeli

v svoji posesti povprečno 32 minut in 30 sekund (62 %) na tekmo (Graf 2). Nasprotne ekipe

pa so imele žogo v svoji posesti 19 minut in 57 sekund (38 %) (Tabela 95). Na trinajstih

tekmah se je zgodilo le dvakrat, da je katera izmed ekip imela žogo v svoji posesti dlje časa

od nogometašev Barcelone. Ti dve tekmi je Barcelona igrala proti ekipi Bayerna iz Münchna,

pri katerih je trener Josep Guardiola, bivši trener FC Barcelone, ki je znan po tem, da »gradi«

na posesti žoge.



Stran 127

Tabela 96

Značilnosti modela igre glede na čas trajanja napada

TRAJANJE NAPADA FC Barcelona Nasprotne ekipe skupaj

Trajanje napada - Skupno (v sekundah) 250,6 165,2

Povprečje trajanje napada na tekmo (v sekundah) 19,3 12,7

Graf 3. Značilnosti modela igre glede načas trajanja napada.

Skladno s časovno posestjo žoge so bili tudi posamezni napadi v povprečju veliko daljši pri

nogometaših Barcelone. Pri Barceloni je napad v povprečju trajal kar 19,3 sekunde, pri

nasprotnih ekipah pa 12,7 sekunde (Tabela 96 in Graf 3). Vzrok za daljše napade je v tem, da

je Barcelona izvajala več kontinuiranih napadov od nasprotnih ekip. Ti kontinuirani napadi so

se lahko začeli tudi pri vratarju in v njih je lahko sodelovala celotna ekipa, saj je imela

Barcelona takšne posameznike, ki so lahko žogo zadržali v svoji posesti dlje časa. Ti

posamezniki so sposobni žogo zadržati v svoji posesti s tekočimi podajami, ki so velikokrat iz

enega, največ dveh dotikov ali pa s posamičnimi prodori. Tudi ko so imeli rezultatsko

prednost, niso nehali izvajati dolgih kontinuiranih napadov, saj so na ta način imeli žogo v

svoji posesti in nasprotnik ni mogel napadati.



Stran 128

Tabela 97

Značilnosti modela igre v analizi izgubljenih žog

FCB 680 52 57

NES 670 51 56

FCB 150 13 13

NES 117 9 10

FCB 107 8 9

NES 124 10 10

FCB 149 11 13

NES 169 13 14

FCB 96 7 8

NES 118 9 10

FCB 1182 91 100

NES 1198 92 100SKUPAJ

EkipaSkupno

število

Povprečno

na tekmo

Odstotki glede

na celoto (%)IZGUBLJENE ŽOGE

Netočna podaja

Neuspešno varanje

Neuspešno zaustavljanje

Izgubljeni dvoboj z glavo

Izgubljeni dvoboj z nogo

Graf 4. Značilnosti modela igre v analizi izgubljenih žog.

Barcelona je povprečno na tekmo izgubila 91 žog, medtem ko so nasprotne ekipe v povprečju

izgubile več žog, torej 92. Največ žog so igralci Barcelone izgubili z netočnimi podajami, in

sicer 52 (57 %), najmanj žog pa so izgubili po dvoboju z nogo (7 %) in po neuspešnem

zaustavljanju žoge (8 %). zelo identično sliko pa lahko vidimo tudi pri nasprotnih ekipah.



Stran 129

Igralci Barcelone so nekoliko več žog izgubili po neuspešnih preigravanjih (13 %), kar ni

presenetljivo, saj so več napadali in tudi večkrat poizkusili nasprotnika premagati v igri ena na

ena (Tabela 97 in Graf 4).

Tabela 98

Primerjava v številu prekrškov

ŠTEVILO PREKRŠKOV FC Barcelona Nasprotne ekipe skupaj

Skupno število prekrškov 138 187

Povprečno na tekmo 11 14

Odstotki glede na celoto (%) 42 48

Graf 5. Primerjava v številu prekrškov.

Število prekrškov je bilo večje pri nasprotnikih nogometnega kluba Barcelona, skupno so jih

naredili 49 več od nogometašev Barcelone (Graf 5). Povprečno na tekmo so nogometaši

Barcelone storili 11 prekrškov, nogometaši nasprotnih ekip pa 14 (Tabela 98). Vzrok za

manjše število prekrškov lahko najdemo v tem, da je Barcelona dlje in več napadala kot

nasprotne ekipe. Na ta način se je manj branila od nasprotnikov. Nasprotna moštva pa so bila

veliko več časa v fazi branjenja. Proti ekipam kot je FC Barcelona, je zelo težko igrati

obrambo, saj njihovi igralci izkoristijo že najmanjše napake pri oženju oziroma pokrivanju

prostora. Tako da to od njih zahteva veliko teka in koncentracije, igralci pa so pod stalnim

pritiskom. Pri takem načinu igre oziroma branjenju se lahko hitreje pojavita utrujenost,

posledica tega pa je, da igralci ne uspejo pravočasno pokriti določenega prostora in s tem

puščajo prostor za napadalca. V takem primeru pa ne preostane obrambnemu igralcu drugo,

kot da prekine napad s prekrškom. Dobljeni podatki potrjujejo večino dosedanjih raziskav

(Tobijas, 2002; Kopasić, 2008; Košir, 2014), da rezultatsko uspešnejša moštva naredijo manj

prekrškov od rezultatsko manj uspešnih ekip.



Stran 130

Tabela 99

Značilnosti modela igre pri načinu prehoda v napad preko vratarja

FCB 3 0,2 1

NES 22 1,7 6

FCB 102 7,8 27

NES 188 14,5 50

FCB 196 15 52

NES 111 8,5 30

FCB 73 5,6 20

NES 52 4 14

FCB 374 28,7 100

NES 373 21 100

Ekipa Skupno številoPovprečno na

tekmo

Odstotki glede na

celoto (%)

Degažiranje vratarja

Dolga podaja z nogo

Kratka podaja z nogo

Kratka podaja z roko

SKUPAJ

PREHOD V NAPAD PREKO

VRATARJA

Graf 6. Značilnosti modela igre pri načinu prehoda v napad preko vratarja.

FC Barcelona je v povprečju izvedela skoraj 29 prehodov v napad preko svojega vratarja,

nasprotne ekipa pa 21. Barcelonin vratar se je največkrat odločil za prehod v napad s kratko

podajo (52 %), manjkrat se je odločil za dolgo podajo z nogo (27 %) in za kratko podajo z

roko (20 %), najmanjkrat pa je uporabil degažiranje (1 %). Nasprotne ekipe imajo nekoliko

drugačen vzorec prehoda v napad preko vratarja. Nasprotne ekipe so v polovici primerov v

napad prešle z dolgo podajo (50 %), manjkrat so prešle v napad s kratko podajo z nogo (30 %)

in kratko podajo z roko (14 %), najmanjkrat pa z degažiranjem žoge (6 %). Lahko vidimo, da

je FC Barcelona mnogo večkrat (72 %) v napad prešla s kratko podajo z nogo oziroma roko,

nasprotniki pa so se za take vrste podaj odločili mnogo manjkrat (44 %) (Tabela 99 in Graf 6).

Razlika pri prehodih v napad preko vratarja med nasprotnimi ekipami in Barcelono je očitna.

Iz podatkov je razvidno, da so igralci Barcelone težili k organizaciji napada že iz zadnje linije.

Za to pa so imeli tudi vse pogoje v tehnično izjemnih igralcih in tudi vratarju, ki so žogo

lahko iznesli v napad brez tega, da bi jo izgubili. Nasprotne ekipe pa so v napad prehajale



Stran 131

večinoma z dolgimi podajami. S tem so se izognile nevarnosti, da bi izgubile žogo že na lastni

polovici. V primeru dolge podaje vratarja, nevarnosti takojšnje izgube posesti žoge ni, žoga

pa je tudi daleč od lastnih vrat.

Tabela 100

Značilnosti modela igre v analizi podaj v globino

FCB 7606 585 100

NES 4515 347 100

FCB 219 17 3

NES 192 15 4

FCB 47 4 0,6

NES 63 5 1,4

FCB 45/6 4/0,5 0,6/0,08

NES 20/5 1,5/0,4 0,4/0,1

FCB 9/3 0,7/0,2 0,1/0,04

NES 3/1 0,2/0,07 0,06/0,02

EkipaSkupno

število

Povprečno na

tekmo

Odstotki glede na

celoto (%)

Število podaj

Podaje v globino

Priložnosti po podaji v globino/po

direktni podaji

Zadetki po podaji v globino/po

direktni podaji

IZVEDBA PODAJ

Direktne podaje v globino

Graf 7. Značilnosti modela igre glede na skupno število podaj.



Stran 132

Graf 8. Značilnosti modela igre v analizi podaj v globino.

Igralci FC Barcelone so na trinajstih tekmah izvedli 7606 podaj, nasprotne ekipa pa so skupaj

izvedle 4515 podaj (Graf 7). V povprečju na tekmo je FC Barcelona izvedla 585 podaj,

nasprotne ekipe pa 347. Barcelona je v globino v povprečju podala 17 žog, nasprotniki pa 15

(Tabela 100). Direktne podaje v globino so nogometaši Barcelone v povprečju izvedli

štirikrat, nasprotniki pa petkrat. Barcelona je štirikrat na tekmo prihajala v priložnost po

podaji v globino, nasprotniki pa manj kot dvakrat. Razlogov za večje število izvedenih podaj

je več. Eden izmed teh je sigurno individualna kvaliteta igralcev, ki so tehnično odlično

podkovani in lahko žogo zadržijo v svoji posesti. Prav tako je njihov način igranja usmerjen k

temu, da imajo žogo v svoji posesti in da imajo prevlado na igrišču. To pa najlažje dosežejo s

hitrimi podajami, s številom dotikov žoge in z velikim številom kratkih in točnih podaj.

Nogometaši Barcelone so bili sposobni zadržati žogo v svoji posesti tudi po več deset sekund,

napadi dolgi po trideset sekund in več niso bili redkost na njihovih tekmah. S prihodom

trenerja Luisa Enriqueja, so obdržali svoje osnove t. i. tiki-take in dodali stvari, ki jih v

preteklosti nismo pogosto videli, na primer hitrejše zaključevanje akcij in več vtekanja v

prazen prostor. Izmed tekmecev je uspelo le Bayernu zadržati žogo dlje časa v svoji posesti.

Na obeh tekmah je bil Bayern boljši v tem elementu, resda so bile razlike v posesti

minimalne.



Stran 133

Tabela 101

Značilnosti modela igre v analizi udarcev na gol

FCB NES FCB NES FCB NES

171 107 13 8 100 100

V vrata 87 46 7 3,5 51 43

Mimo vrat 84 61 6 4,5 49 57

Zadetki 31 11 2,4 0,8 18 10

S krilnega položaja 38 43 3 3 22 40

Skozi sredino 133 64 10 5 78 60

Na lastni polovici 95 55 7 4 56 51

Na nasprotni polovici 76 52 6 4 44 49

Znotraj kazenskega prostora 108 62 8 5 63 58

Izven kazenskega prostora 63 45 5 3 37 42

Individualni prodor 40 20 3 1,5 23 19

Po podaji v globino 45 21 3,5 1,5 26 19

Po direktni podaji v globino 6 5 0,5 0,5 3,5 5

Po dvojni podaji 10 1 0,8 0,1 6 1

Po podaji iz krilnega položaja 20 19 1,5 1,5 12 18

Po napaki nasprotnika 20 18 1,5 1,5 12 17

Prosti udarec 19 10 1,5 0,8 11 9

Indirektni udarec 0 0 0 0 0 0

Podaja iz kota 7 11 0,5 1 4 10

Podaja iz avta 3 1 0,2 0,1 2 1

Kazenski udarec 1 1 0,1 0,1 0,5 1

Levi branilec 6 4 0,5 0,5 3,5 4

Desni branilec 9 4 0,5 0,5 5 4

Levi centralni branilec 0 1 0 0 0 1

Desni centralni branilec 3 9 0 0,5 2 8

Levi zvezni igralec 10 12 1 1 6 11

Desni zvezni igralec 15 14 1 1 9 13

Centralni zvezni igralec 2 6 0 0,5 1 6

Levi krilni napadalec 33 13 2,5 1 19 12

Desni krilni napadalec 44 9 3,5 0,5 26 8

Napadalec 49 35 4 2,5 28,5 33

Kontinuirani napad 59 27 4,5 2 34,5 25

Protinapad 35 29 2,5 2 20,5 27

Progresivni napad 6 5 0,5 0,5 3,5 4,5

Variabilni napad 21 5 1,5 0,5 12 4,5

101 66 7,7 5,1

322 231 25 17,8



Skupno številoPovprečno na

tekmo

Odstotki glede na

celoto (%)

GLEDE NA VRSTO

NAPADOV

GLEDE NA IGRALNO

MESTO

NAČIN USTVARJANJA

PRILOŽNOSTI ZA UDAREC

NA VRATA

ŠTEVILO UDARCEV

EKIPA

USPEŠNOST ZADEVANJA

CILJA

PO PREDHODNEM

NAPADU

GLEDE NA MESTO

ODVZEMA ŽOGE

GLEDE NA ODDALJENOST

OD GOLA

Igralci FC Barcelone so na trinajstih tekmah izvedli 171 udarcev na vrata nasprotnikov, v

povprečju je to 13 strelov na tekmo. Nasprotnikom so dopustili skupno 107 strelov na vrata,

kar je v povprečju 8 strelov na tekmo. Tako Barcelona, kot njeni nasprotniki, so si večino

priložnosti priigrali po napadu, izvedenem po sredini. Igralci Barcelone so si po napadu skozi

sredino tako priigrali 133 strelov (78 %), nasprotne ekipe pa 64 (60 %). Barcelona si je več

(56 %) udarcev priigrala z žogami, ki so bile odvzete na lastni polovici igrišča. Nasprotne

ekipe so prav tako večkrat izvedle udarec po odvzeti žogi na lastni polovici igrišča (51 %).

Tako Barcelona kot nasprotniki so več strelov izvedli znotraj kazenskega prostora (Barcelona

63 %, NES 58 %). Pri Barceloni so večino (78,5 %) udarcev na vrata izvedli vsi trije



Stran 134

napadalci, pri nasprotnikih pa je s streli na vrata izstopal napadalec (33 %). Barcelona je do

priložnosti za dosego zadetka največkrat prišla po kontinuiranem napadu (34,5 %) in po

protinapadu (20,5 %). Nasprotne ekipe pa so do svojih priložnosti prihajale po protinapadih

(27 %) in kontinuiranih napadih (25 %). Barcelona je pred strelom na vrata v povprečju

izvedla osem podaj, napad pa je v povprečju trajal kar 25 sekund. Nasprotne ekipa pa so pred

udarcem v povprečju izvedle pet podaj, napad pa je trajal skoraj 18 sekund (Tabela 101). Iz

zgornje tabele je razvidno tudi, da so igralci Barcelone več napadali in so izvedli več udarcev

na vrata nasprotnikov. Do udarcev so prihajali po daljših napadih in pred strelom so si

izmenjali več podaj kot nasprotne ekipe. Razvidno je tudi, da so največ strelov ustvarili po

napadih skozi sredino, kjer je nasprotnikova obramba najbolj zgoščena in je zelo malo

prostora za izvedbo napada. Ta podatek nam govori o tem, da so igralci Barcelone zelo

uigrani in imajo veliko individualno kvaliteto.

Graf 9. Uspešnost zadevanja cilja - FC Barcelona.

Graf 10. Uspešnost zadevanja cilja - NES.

Primerjava uspešnosti zadevanja vrat nam kaže na večjo natančnost igralcev Barcelone od

nasprotnikov. Barcelona je okvir vrat nasprotnikov zadela v 51 % strelov, nasprotne ekipe so

vrata Barcelone zadela v 43 % strelov. Barcelona je zadetke dosegla v veliko večjem deležu,

saj je 18 % vseh strelov končalo v mreži nasprotnikov. Nasprotne ekipe imajo slabši delež

doseganja zadetka, ta znaša 10 % (Graf 9 in 10). Vzroke veliko večje uspešnosti zadevanja

cilja nogometašev Barcelone lahko pripišemo večji individualni kvaliteti in dejstvu, da so



Stran 135

njeni igralci več strelov izvedli bližje vratom nasprotnika. Udarci, izvedeni znotraj

kazenskega prostora, so za vratarje vselej nevarnejši, kot streli z razdalje.

Graf 11. Način ustvarjanja priložnosti.

Nogometaši Barcelone so najpogosteje prihajali do udarcev na vrata po podaji v globino (26

%) in po individualnih prodorih (23 %). Nekoliko manj udarcev so izvedli po podaji iz

krilnega položaja (12 %), po napaki nasprotnika (12 %) in po prostem udarcu (11 %).

Nasprotne ekipe so prav tako največkrat nevarne po individualnem prodoru (19 %), podaji v

globino (19 %), podaji iz krilnega položaja (18 %) in napaki nasprotnika (17 %) (Graf 11).

Veliko število priložnosti po podaji v globino je nekoliko nepričakovano, saj je Barcelona

napadala preko kontinuiranih napadov in veliko igrala v širino. Barcelona je veliko igrala v

širino predvsem zato, da s tem nekoliko »uspava« nasprotnika, oziroma je čakala na napako

pri premikanju obrambe nasprotnika. Po menjavi strani pa so njihovi nogometaši iskali prazen

prostor in vtekali v te prostore. Po prihodu Luisa Suareza se je Lionel Messi preselil nekoliko

dlje od vrat na desno stran napada in je bil tisti igralec, ki je vtekajočim igralcem podajal. Te

podaje so bile natančne ter so predstavljale presenečenje za nasprotnika in bile vselej zelo

nevarne.



Stran 136

Tabela 102

Značilnosti modela igre v analizi doseženih zadetkov

FCB NES FCB NES FCB NES

31 11 2,4 0,8 100 100

S krilnega položaja 5 4 0,4 0,3 16 36

Skozi sredino 26 7 2 0,5 84 64

V kazenskem prostoru 29 8 2,3 0,6 94 73

Izven kazenkega prostora 2 3 0,1 0,2 6 27

Z nogo 28 9 2,2 0,7 90 82

Z glavo 3 2 0,2 0,1 10 18

Na lastni polovici 20 3 1,6 0,2 64 27

Na nasprotni polovici 11 8 0,8 0,6 36 73

Individualni prodor 9 0 0,7 0 29 0

Po podaji v globino 9 3 0,7 0 29 27

Po direktni podaji v globino 2 1 0 0 6 9

Po dvojni podaji 2 0 0 0 6 0

Po podaji iz krilnega položaja 4 3 0,3 0 13 27

Po napaki nasprotnika 3 1 0 0 10 9

Prosti udarec 1 1 0 0 3 9

Indirektni udarec 0 0 0 0 0 0

Podaja iz kota 0 2 0 0 0 18

Podaja iz avta 1 0 0 0 3 0

Kazenski udarec 0 0 0 0 0 0

Levi branilec 0 0 0 0 0 0

Desni branilec 0 1 0 0 0 9

Levi centralni branilec 0 1 0 0 0 9

Desni centralni branilec 1 1 0 0 3 9

Levi zvezni igralec 0 1 0 0 0 9

Desni zvezni igralec 1 1 0 0 3 9

Centralni zvezni igralec 0 0 0 0 0 0

Levi krilni napadalec 12 1 1 0 39 9

Desni krilni napadalec 5 1 0,5 0 16 9

Napadalec 12 4 1 0,3 39 36

Kontinuirani napad 9 5 0,7 0,5 29 45

Protinapad 10 1 0,8 0 32 9

Progresivni napad 2 0 0 0 6 0

Variabilni napad 5 0 0,5 0 16 0

259 68 8,3 6,1

769 184 24,8 16,7

ŠTEVILO ZADETKOV

Skupno število Povprečno na tekmoOdstotki glede na

celoto (%)

EKIPA

GLEDE NA IGRALNO

MESTO

GLEDE NA VRSTO

NAPADOV



PO PREDHODNEM

NAPADU

GLEDE NA MESTO

ZAKLJUČKA NAPADA

GLEDE NA VRSTO

UDARCEV NA VRATA

GLEDE NA MESTO

ODVZEMA ŽOGE

NAČIN DOSEGANJA

ZADETKOV

GLEDE NA IZVEDBO

PREKINITVE

Barcelona je na trinajstih tekmah dosegla kar 31 zadetkov, prejela pa 11. To pomeni, da so v

povprečju na tekmo dosegli skoraj 2,5 zadetka, prejeli pa manj kot zadetek. Tako Barcelona

kot nasprotna moštva so več zadetkov dosegli po napadih po sredini. S tem, da je odstotek

zadetkov, doseženih na tak način, veliko večji pri Barceloni in znaša 84 %, pri nasprotnih

moštvih pa znaša 64 %. Vsi so veliko večino zadetkov dosegli znotraj kazenskega prostora.

Tako je Barcelona kar 94 % udarcev za zadetek izvedla v kazenskem prostoru, nasprotna

ekipa pa 73 %. Vse zadetke, razen dveh, so pri Barceloni dosegli vsi trije napadalci. Tako je



Stran 137

trio MSN skupno dosegel kar 29 zadetkov. Znotraj tri sta po 12 (39 %) zadetkov dosegla

Lionel Messi in Luis Suarez, tretji član tria, Neymar, pa je dosegel 5 zadetkov (16 %). Pri

nasprotnih moštvih je največ zadetkov dosegel napadalec, in sicer 4 (36 %). Preostalih 7

zadetkov je doseglo 7 različnih nogometašev. Nekoliko presenetljivo je Barcelona največ

zadetkov dosegla po protinapadih, in sicer 10 (32 %), 9 (29 %) zadetkov je dosegla po

kontinuiranih napadih, 5 (16 %) po variabilnih napadih. Nasprotna moštva so največ zadetkov

dosegla po kontinuiranih napadih, in sicer 5 (45 %). Povprečna dolžina napadov pred

doseženim zadetkom je pri Barceloni znašala 24, 8 sekunde, igralci pa so med sabo izmenjali

8,3 podaje. Pri nasprotnih ekipah je ta podatek manjši, njihovi napadi so trajali 16,7 sekunde

in imeli so 6 podaj (Tabela 102).

Graf 12. Način doseganja zadetka.

Nogometaši Barcelone so največ zadetkov dosegli po individualnih prodorih (9) in po podajah

v globino (9), relativno veliko zadetkov so dosegli še po podajah iz krilnega položaja (4) in po

napakah nasprotnika (3). Po dva zadetka so dosegli še po direktnih podajah v globino in po

dvojnih podajah, po en zadetek pa so dosegli iz prostega udarca in podaji iz avta. Nasprotne

ekipe so največ zadetkov dosegle po podajah v globino in po podajah iz krilnega položaja, in

sicer po tri. Dva zadetka so dosegli po podajah iz kota, po en gol pa iz prostega udarca, napaki

nasprotnika in po direktni podaji v globino (Tabela 102 in Graf 12).



Stran 138

- FC Barcelona

- Nasprotne ekipe

Slika 44. Mesto odvzema oziroma izgube žoge pri zadetkih.

Mesto odvzema žoge, tako pri Barceloni kot pri njenih nasprotnicah, nima nekega

ponavljajočega vzorca. Točke odvzema žog so razporejene po celem igrišču, kar kaže na to,

da se je ekipa branila na različne načine. Nekoliko več žog so si igralci Barcelone vendarle

pridobili na svoji polovici igrišča.

Smer

napada

napada



Stran 139

- FC Barcelona

- Nasprotne ekipe

Slika 45. Mesto udarca pri zadetkih.

Mesto zaključka napada pri zadetkih nam kaže na to, da je bila velika večina zadetkov

doseženih znotraj kazenskega prostora. Barcelona je izven kazenskega prostora dosegla le dva

zadetka, nasprotna moštva pa tri. Le en zadetek pa je bil dosežen iz večje razdalje od dvajsetih

metrov (zadetek Neymara proti PSG). Veliko zadetkov je Barcelona dosegla iz neposredne

bližine, kar kaže na to, da so uspeli obrambo nasprotnikov izigrati in tako so prišli do izjemno

lepih priložnosti za dosego zadetka. Iz takih priložnosti pa napadalci kot so Messi, Neymar in

Suarez le redko grešijo.



Stran 140

Slika 46. Sistem igre 1:4:3:3 pri nogometnem klubu FC Barcelona.

Trener Luis Enrique je skozi celotno sezono svoje igralce poslal na igrišče v sistemu 1:4:3:3.

Ta sistem je pri Barceloni že prava tradicija, znotraj tega sistema pa igrajo tudi vse mlajše

kategorije na njihovi sloviti šoli La Massia. Ne nazadnje pa ta sistem uporablja tudi veliko

evropskih klubov. Znotraj sistema se je skozi sezono pojavilo malo rotacij. Messi je na

začetku sezone še igral v sami konici napada, po preteku suspenza Suarezu, pa se je pomaknil

na desni krilni položaj. Messi je imel v igri popolno svobodo in na tekmah se je pojavil v

različnih vlogah. Velikokrat se je znašel na mestu vezistov in tako poizkušal s prodori

oziroma podajami v globino prebiti obrambo nasprotnikov. Kako univerzalen igralec je

Messi, kaže tudi podatek, da je bil skupaj z Neymarjem in Ronaldom najboljši strelec Lige

prvakov v sezoni 2014/2015, poleg tega pa je imel največ podaj za zadetek.



Stran 141

6.1.15 ZNAČILNOSTI MODELA IGRE V NAPADU NOGOMETNEGA KLUBA FC

BARCELONA

Iz opravljene analize rezultatov trinajstih tekem nogometnega kluba FC Barcelona v Ligi

prvakov v tekmovalni sezoni 2014/2015, je razvidno to, da je Barcelona v primerjavi z

nasprotniki gojila napadalnejšo igro. To se vidi iz večje posesti žoge, večjega števila napadov,

predvsem iz večjega števila kontinuiranih napadov.

Časovna posest žoge je bila izrazito na strani nogometašev Barcelone, kar potrjuje nekatere

dosedanje raziskave, ki pravijo, da imajo uspešnejša moštva več žogo v svoji posesti, od

rezultatsko manj uspešnih ekip (Kopasič, 2008; Košir, 2014).

Analiza udarcev na vrata nam razkriva, da so nogometaši Barcelone izvedli veliko več

udarcev na vrata kot njeni nasprotniki. Največ udarcev pa so izvedli po podajah v globino in

individualnih prodorih. Manjkrat pa so izvedli udarce na vrata po direktni podaji v globino, po

podaji iz kota in po podaji iz avta. Dosedanje raziskave kažejo na to, da uspešnejša moštva

izvedejo več udarcev na vrata nasprotnikov (Kopasić, 2008; Ilješ, 2008). V nasprotju s

pričakovanji si je Barcelona priigrala največ priložnosti po podajah v globino. Omenjeni

podatek potrjuje nekatere dosedanje raziskave (Ilješ, 2008; Gajser, 2007), da globinska podaja

predstavlja najhitrejšo in najnevarnejšo pot do vrat nasprotnika, hkrati pa jo nasprotnikovi

branilci zelo težko preprečijo.

Nogometaši Barcelone so na trinajstih tekmah dosegli kar 31 zadetkov. Njihova obramba pa

ni bila najbolj čvrsta, saj so na poti do prvaka prejeli 11 zadetkov. To pomeni, da so na tekmo

dosegali več kot dva zadetka (2,4) in v povprečju prejeli zadetek na tekmo. Barcelona je

največ zadetkov dosegla po napadih skozi sredino, velika večina zadetkov pa je bila

doseženih znotraj kazenskega prostora. Barcelona je v igri največ uporabljala kontinuirane

napade in je tudi največkrat izvedla udarec proti vratom po kontinuiranem napadu. Največ

priložnosti so si igralci Barcelone ustvarili po podajah v globino in individualnih prodorih. Po

podajah v globino in individualnih prodorih pa so dosegli največ zadetkov, in sicer 18.

Analiza udarcev na vrata je pokazala, da so največ udarcev na vrata pri Barceloni izvedli vsi

trije napadalci. Skupno so izvedli 73,5 % vseh strelov na vrata nasprotnikov, kar je v skladu z

nekaterimi do sedaj izvedenimi raziskavami (Ilješ, 2008).

Pri analizi števila dobljenih dvobojev z nogo oziroma z glavo, je bila ekipa Barcelone

uspešnejša. Barcelona je dobila več dvobojev od nasprotnikov, kar je tudi v skladu z do sedaj

izvedenimi raziskavami (Ilješ, 2008; Košir, 2014).

Barcelona je izvedla veliko večje število podaj od nasprotnih moštev. Prav tako pa so njihovi

igralci izvedli več podaj v globino kot nasprotna moštva. Nasprotna moštva pa so v povprečju

na tekmo izvedla eno direktno podajo v globino več od Barcelone.

Analiza prehoda v napad preko vratarja je bila očitna, saj je Barcelona veliko večkrat v napad

prešla s kratko podajo z nogo oziroma roko. Igralci Barcelone so težili k igri že v obrambni

vrsti. Za to pa so imeli na voljo tehnično odlično podkovane igralce in seveda vratarja, ki je

žogo, tudi ob pritisku nasprotnika, mirno podal do soigralcev. Nasprotna moštva pa so



Stran 142

večinoma v napad preko vratarja prešla z dolgo podajo z nogo. Na ta način so se želeli

izogniti izgubi posesti žoge na svoji polovici igrišča, oziroma blizu svojih vrat.

Mesto odvzema žoge pri doseženih zadetkih, tako pri Barceloni kot pri nasprotnikih, nima

nekega ponavljajočega se vzorca. To potrjuje dosedanje raziskave, da mesto odvzema žoge ni

ključno za dosego zadetka.

Barcelona je kot rezultatsko uspešnejše moštvo storila manj prekrškov od nasprotnih moštev.

Vzroke za to lahko najdemo v dejstvu, da so igralci Barcelone več in dlje napadali od njihovih

nasprotnikov in bili posledično manj časa v fazi branjenja. Ti podatki potrjujejo večino

dosedanjih raziskav (Tobijas, 2002; Košir, 2014), da rezultatsko uspešnejša moštva naredijo

manj prekrškov od rezultatsko manj uspešnih ekip.

S končno analizo smo ugotovili sledeče značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba

FC Barcelona:

nogometni klub FC Barcelona je imel v povprečju žogo večkrat v svoji posesti od

nasprotnih moštev,

nogometni klub FC Barcelona je do zadetkov prihajal bolj na kontinuiran način, z

daljšimi napadi in z večjim številom podaj kot nasprotna moštva,

nogometni klub FC Barcelona je izvedel povprečno več udarcev na vrata kot nasprotna

moštva,

nogometni klub FC Barcelona je izvedel povprečno največ kontinuiranih napadov,

nogometni klub FC Barcelona izvaja največ udarcev na vrata znotraj kazenskega

prostora,

nogometni klub FC Barcelona si je največ priložnosti za dosego zadetka ustvaril po

podaji v globino,

nogometni klub FC Barcelona si je največ priložnosti za zadetek ustvaril po napadih,

izvedenimi skozi sredino,

pri nogometnemu klub FC Barcelona izvedejo največ udarcev na vrata vsi trije

napadalci,

nogometni klub FC Barcelona je največ zadetkov dosegel po individualnih prodorih in

podajah v globino,

nogometni klub FC Barcelona je v napad preko vratarja največkrat prehajal s kratko

podajo vratarja,

nogometni klub FC Barcelona je osvojil povprečno več dvobojev in izvedel povprečno

manj prekrškov na tekmo kot nasprotna moštva.



Stran 143

7.0 PREVERJANJE HIPOTEZ

H1: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi posest žoge med nogometnim

klubom FC Barcelona in nasprotnimi moštvi.

Tabela 103

Test normalne porazdelitve s Shapiro-Wilkovim testom porazdelitve

Tests of Normality

Shapiro-Wilk

Statistic df Sig.

PosestBarcelona ,933 13 ,378

PosestOstali ,933 13 ,378

a. Lilliefors Significance Correction

V našem primeru nobeden izmed vzorcev ne doseže meje statistične značilnosti 0,05 (za

PosestBarcelona je p=0,378, za vzorec PosestOstali je p=0,378) kar pomeni, da imata oba

vzorca normalno porazdelitev. Test porazdelitve smo izvedli, ker preverjamo enega izmed

pogojev za izvedbo parametričnih testov (ANOVA in t-test). V tem primeru smo ta pogoj

zadostili, zato nadaljujemo z izvedbo parametričnega testa.

Za primerjavo vzorcev smo uporabili parametrično metodo – Studentov t-test za povezane

vzorce. Verzijo za povezane vzorce smo uporabili, ker so meritve bile narejene na enakih

tekmah (merjenje posesti žoge za ekipo FC Barcelone in nasprotne ekipe na isti tekmi).

Rezultati testa so prikazani v spodnji tabeli.

Tabela 104

Rezultati Studentove t-test metode za povezane vzorce

Paired Samples Test

Paired Differences

t df

Sig. (2-

tailed) Mean

Std.

Deviation

Std. Error

Mean

95% Confidence

Interval of the

Difference

Lower Upper

Pair

1

PosestBarcelona –

PosestOstali

24,000

00 16,67333 4,62435 13,92441 34,07559 5,190 12 ,000

Rezultati t-testa za povezane vzorce kažejo, da statistično značilne razlike med vzorcema

obstajajo (v prid ekipe FC Barcelona), saj je vrednost statistične značilnosti p (stolpec Sig.)

pod mejo statistične značilnosti 0,05. S tem hipotezo 1 sprejmemo.



Stran 144

H2: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi število udarcev na vrata med


Tabela 105


Tests of Normality

Shapiro-Wilk

Statistic df Sig.

UdarBarc ,944 13 ,516

UdarOstali ,903 13 ,148

*. This is a lower bound of the true significance.


Rezultati testa normalne porazdelitve kažejo, da oba vzorca ustrezata normalni porazdelitvi.

Tabela 106


Paired Samples Test

Paired Differences

t df

Sig. (2-

tailed) Mean

Std.

Deviation

Std. Error

Mean

95% Confidence Interval

of the Difference

Lower Upper

Pair

1

UdarBarc –

UdarOstali

2,8461

5 3,97589 1,10271 ,44355 5,24876 2,581 12 ,024

Rezultati t-testa so v zgornji tabeli in kažejo, da res obstajajo statistično značilne razlike med

vzorcema v prid ekipe FC Barcelona. Vrednost statistične značilnosti je pod mejo 0,05

(p=0,024), s čimer hipotezo 2 sprejmemo.

H3: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi količina osvojenih dvobojev med


Tabela 107


Tests of Normality

Shapiro-Wilk

Statistic df Sig.

DvobojBarc ,911 13 ,192

DvobojOst ,951 13 ,616





Stran 145

Oba vzorca ustrezata normalni porazdelitvi, zato smo izedli parametrični t-test za povezane

vzorce.

Tabela 108


Paired Samples Test

Paired Differences

t df

Sig. (2-

tailed) Mean

Std.

Deviation

Std. Error

Mean

95% Confidence

Interval of the

Difference

Lower Upper

Pair

1

DvobojBarc –

DvobojOst

-

3,5384

6

3,68817 1,02291 -5,76720 -1,30973 -3,459 12 ,005

Zadnji stolpec (Sig.), ki kaže vrednost statistične značilnosti, je pod mejo 0,05 (p=0,005) , s

čimer hipotezo 3 sprejmemo.

H4: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi količina kontinuiranega napada in

količinah ostalih vrst napadov nogometnega kluba FC Barcelona.

V tem primeru smo imeli več vzorcev, saj smo morali upoštevati vsako vrsto napada – tako

smo dobili 4 različne vzorce, vsakega za svojo vrsto napada.

Tabela 109


Tests of Normality

Shapiro-Wilk

Statistic df Sig.

Konti ,929 13 ,332

Proti ,955 13 ,677

Prog ,903 13 ,146

Varia ,905 13 ,159



Vsi štirje vzorci ustrezajo normalni porazdelitvi, zato sledi primerjava vseh štirih vzorcev,

kjer bomo najprej izvedli eno smerno ANOVA metodo za primerjavo več skupin.



Stran 146

Tabela 110

Rezultati metode ANOVA

ANOVA

Število

Sum of Squares df Mean Square F Sig.

Between Groups 31994,827 3 10664,942 247,046 ,000

Within Groups 2072,154 48 43,170

Total 34066,981 51

Rezultati metode ANOVA kažejo, da res obstajajo statistično značilne razlike med skupinami

(zadnji stolpec Sig.), saj je vrednost statistične značilnosti p pod mejo 0,05. Ampak to še ne

pomeni, da smo potrdili našo hipotezo, saj ne vemo, med katerimi skupinami obstajajo

statistično značilne razlike. Sled tako imenovana post-hoc procedura, kjer bomo preverili,

med katerimi skupinami obstajajo statistično značilne razlike.

Tabela 111

Rezultati Bonferroni metode medsebojnih primerjav

Multiple Comparisons

Dependent Variable: Število

Bonferroni

(I) TipN (J) TipN

Mean Difference

(I-J) Std. Error Sig.


Lower Bound Upper Bound

Konti Proti 48,69231* 2,57711 ,000 41,6000 55,7846

Prog 63,00000* 2,57711 ,000 55,9077 70,0923

Variab 56,53846* 2,57711 ,000 49,4462 63,6307

*. The mean difference is significant at the 0.05 level.

Rezultati so nam pokazali, da je napada Konti statistično značilno več v primerjavi z ostalimi

napadi (gledamo stolpec Sig. v vseh treh vrsticah). S tem hipotezo 4 sprejmemo.

H5: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi število udarcev na vrata po izvedbi

kontinuiranega napada in številu udarcev na vrata po ostalih vrst napadov nogometnega

kluba FC Barcelona.



Stran 147

Tabela 112


Tests of Normality

Shapiro-Wilk

Statistic df Sig.

Konti ,974 13 ,933

Proti ,872 13 ,056

Prog ,709 13 ,001

Varia ,654 13 ,000



Rezultati Shapiro-Wilkovega testa kažejo, da nekateri vzorci (Prog in Varia) ne ustrezajo

normalni porazdelitvi. Zato smo namesto parametričnih testov izvesti neparametrične teste.

Ker imamo več vzorcev, smo najprej preverili, če sploh obstajajo razlike med vzorci.

Tabela 113

Rezultati Friedmanovega testa

Test Statisticsa

N 13

Chi-Square 19,726

df 3

Asymp. Sig. ,000

a. Friedman Test

Rezultati kažejo, da statistično značilne razlike med skupinami obstajajo (vrstica Asymp

Sig.), saj je vrednost statistične značilnosti pod mejo 0,05.

Tabela 114

Rezultati Wilcoxonovega testa

Test Statisticsa

Proti - Konti Prog - Konti Varia - Konti

Z -1,866b -2,957

b -2,810

b

Asymp. Sig. (2-tailed) ,062 (,062) ,003 (,006) ,005 (,015)

a. Wilcoxon Signed Ranks Test

b. Based on positive ranks.

Ker smo izvedli več posthoc testov, smo morali izvesti korekcijo, da ne pride do napak. V ta

namen smo izvedli Holm-Bonferroni korekcijo, katere rezultati so zapisani v vrstici Asymp.

Sig. v oklepaju. V primerjavi vzorca Konti z vzorcema Varia in Prog je test pokazal, da

obstajajo statistično značilne razlike, saj dosežemo mejo 0,05 (pprog=0,006, pvaria=0,015). V



Stran 148

primerjavi vzorca Konti z vzorcem Proti pa ne dosežemo meje statistične značilnosti (p=

0,062). Posledica tega je, da hipoteze 5 ne sprejmemo.

H6: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi število udarcev na vrata preko

krilnih položajev in število udarcev na vrata preko ostalih igralcev nogometnega kluba

FC Barcelona.

Tabela 115


Tests of Normality

Shapiro-Wilk

Statistic df Sig.

Indiv ,889 13 ,093

PodGlob ,683 13 ,000

Direkt ,638 13 ,000

Dvojn ,785 13 ,005

Kril ,909 13 ,178

Napak ,820 13 ,012



Nekateri vzorci ne ustrezajo normalni porazdelitvi (PodGlob, Direkt, Dvojn, Napak) in zato

smo ponovno izvedli neparametrične teste.

Tabela 116


Test Statisticsa

N 13

Chi-Square 36,691

df 5

Asymp. Sig. ,000

a. Friedman Test

Tabela 117


Test Statisticsa

Indiv - Kril PodGlob - Kril Direkt - Kril Dvojn - Kril Napak - Kril

Z -2,419b -2,796

b -2,354

c -2,153

c -,187

c

Asymp. Sig. (2-tailed) ,016 (,065) ,005 (,025) ,019 (,057) ,031 (,061) ,852 (,852)


b. Based on negative ranks.

c. Based on positive ranks.



Stran 149

Rezultati posthoc procedure – Wilcoxonov test predznačenih rangov z Bonferroni korekcijo

(zadnja vrstica v oklepaju) – statistično značilne razlike med vzorcem Kril in ostalimi

skupinami obstajajo samo v enem primeru. To je v primerjavi z vzorcem PodGlob. S tem

hipoteze 6 ne sprejmemo.

H7: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi število udarcev na vrata iz

kazenskega prostora in številom udarcev na vrata iz ostalih delov igrišča nogometnega

kluba FC Barcelona.

Tabela 118


Tests of Normality

Shapiro-Wilk

Statistic df Sig.

ZnotrajKaz ,869 13 ,051

IzvenKaz ,932 13 ,363



Oba vzorca ustrezata normalni porazdelitvi, zato izvedemo t-test za povezane vzorce.

Tabela 119


Paired Samples Test

Paired Differences

t df

Sig. (2-

tailed) Mean

Std.

Deviation

Std. Error

Mean


of the Difference

Lower Upper

Pair

1

ZnotrajKaz -

IzvenKaz

3,4615

4 3,52646 ,97806 1,33052 5,59255 3,539 12 ,004

Rezultati t-testa kažejo, da res obstajajo statistično značilne razlike med vzorcema (p =

0,004). S tem hipotezo 7 sprejmemo.

H8: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi število udarcev na vrata igralcev v

konici napada in številom udarcev na vrata ostalih igralcev nogometnega kluba FC

Barcelona.



Stran 150

Tabela 120


Tests of Normality

Shapiro-Wilk

Statistic df Sig.

Ostali ,901 13 ,139

Konica ,967 13 ,850



Rezultati Shapiro-Wilkovega testa normalne porazdelitve kažejo, da noben vzorec ne ustreza

normalni porazdelitvi. Zaradi tega smo izvedli Wilcoxonov test predznačenih rangov.

Tabela 121


Test Statisticsa

Konica - Ostali

Z -3,186b

Asymp. Sig. (2-tailed) ,001


b. Based on negative ranks.

Rezultati Wilcoxonovega testa kažejo, da statistično značilne razlike med skupinama igralcev

obstajajo – Konica napada res izvede statistično značilno več udarcev na vrata kot ostali

igralci. Zaradi tega hipoteze 8 sprejmemo.

H9: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi števila zadetkov po več kot treh

podajah in številom zadetkov po ostalem številu podaj nogometnega kluba FC

Barcelona.

Tabela 122


Tests of Normality

Shapiro-Wilk

Statistic df Sig.

Vec3 ,311 13 ,000

NeVec3 ,311 13 ,000


Test normalne porazdelitve Shapiro-Wilkov test je pokazal, da vzorca nimata normalne

porazdelitve. Tako smo izvedli neparametrični test Wilcoxonov test predznačenih rangov.



Stran 151

Tabela 123


Test Statisticsa

NeVec3 - Vec3

Z -3,051b




Wilcoxonov test predznačenih rangov je pokazal, da statistično značilne razlike med

vzorcema res obstajajo (zadnja vrstica Asymp. Sig. je pod mejo 0,05), kar pomeni, da ekipa

FC Barcelone res doseže večino zadetkov po več kot treh predhodnih podajah. S tem hipotezo

9 sprejmemo.

H10: : Obstajajo statistično značilne razlike nogometnega kluba FC Barcelona v meritvi

števila zadetkov po akciji, ki traja v povprečju več kot 8 sekund in številu zadetkov po

akcijah, ki v povprečju ne trajajo več kot 8 sekund.

Tabela 124


Tests of Normality

Shapiro-Wilk

Statistic df Sig.

Vec8s ,311 13 ,000

NeVec8s ,311 13 ,000


Noben izmed vzorcev ne ustreza normalni porazdelitvi, zato smo izvedli neparametrični test

Wilcoxonov test predznačenih rangov.

Tabela 125


Test Statisticsa

NeVec8s –

Vec8s

Z -3,051b




Wilcoxonov test predznačenih rangov je pokazal, da res obstajajo statistično značilne razlike

med vzorcema (p=0,002). S tem hipotezo 10 sprejmemo.



Stran 152

H11: Obstajajo statistično značilne razlike nogometnega kluba FC Barcelona v meritvi

število prehodov v napad preko vratarja s kratko podajo z roko ali nogo in številu

prehodov v napad preko drugih načinov.

Tabela 126


Tests of Normality

Shapiro-Wilk

Statistic df Sig.

Dega ,465 12 ,000

Dolga ,865 12 ,056

Kratka ,936 12 ,454



Eden izmed vzorcev (Dega) ne ustreza normalni porazdelitvi, zato nadaljujemo z

neparametričnimi testi – najprej Friedmanov test za primerjavo več skupin.

Tabela 127


Test Statisticsa

N 12

Chi-Square 24,000

Df 2

Asymp. Sig. ,000

a. Friedman Test

Friedmanov test je pokazal, da res obstajajo statistično značilne razlike med tremi vzorci

(zadnja vrstica je pod mejo 0,05).

Tabela 128


Test Statisticsa

Dolga - Kratka Dega - Kratka

Z -3,065b -3,068

b

Asymp. Sig. (2-tailed) ,002 (,004) ,002 (,004)



Za posthoc proceduro smo izvedli Wilcoxonov test predznačenih rangov s Holm-Bonferroni

korekcijo, katere rezultati so v zadnji vrstici v oklepajih. V obeh primerjavah je statistična

značilnost razlik pod mejo 0,05 (v obeh primerih je p=0,004), s čimer hipotezo 11

sprejmemo.



Stran 153

H12: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi število prekrškov med igro med


Tabela 129


Tests of Normality

Shapiro-Wilk

Statistic df Sig.

PrekB ,908 13 ,171

PrekO ,949 13 ,580



Oba vzorca ustrezata normalni porazdelitvi, zato izvedemo parametrični t-test za povezane

vzorce.

Tabela 130


Paired Samples Test

Paired Differences

t df

Sig. (2-

tailed) Mean

Std.

Deviation

Std. Error

Mean


of the Difference

Lower Upper

Pair

1

PrekB -

PrekO

-

3,7692

3

5,15030 1,42844 -6,88153 -,65693 -2,639 12 ,022

Rezultati t-testa kažejo, da res obstajajo statistično značilne razlike med vzorcema (p=0,022).

S tem hipotezo 12 sprejmemo.



Stran 154

8.0 ZAKLJUČEK

Namen diplomskega dela ja bil, na podlagi opazovanih spremenljivk ugotoviti nekatere

značilnosti modela igre nogometnega kluba FC Barcelona v napadu in izvesti primerjavo v

omenjenih spremenljivkah med FC Barcelono in njenimi tekmeci.

Nogometni klub FC Barcelona je celotno sezono Lige prvakov igral napadalnejšo igro v

primerjavi z nasprotnimi ekipami in imel večino časa pobudo v igri, kar je razvidno iz večjega

številu napadov (predvsem kontinuiranih), večje posesti žoge in večjem številu izvedenih

udarcev na vrata nasprotnika. Igra Barcelone je temeljila na dolgem zadrževanju žoge, veliko

podajami v širino in prenosu žoge z ene strani igrišča na drugo, s čimer so si ustvarjali več

prostora za igro. Te prazne prostore pa so igralci Barcelone izkoriščali za individualne

prodore ali za vtekanja napadalcev oziroma veznih igralcev.

Nogometaši FC Barcelone so bili uspešnejši v številu dobljenih dvobojev in izvedli so več

udarcev proti vratom nasprotnih moštev. Barcelona je sicer imela nekoliko več (deset)

netočnih podaj, ampak izvedli so veliko več podaj (3091) od nasprotnih moštev, tako da je ta

razlika zanemarljiva. Tako Barcelona kot njeni nasprotniki so izvajali relativno malo število

podaj v globino oziroma direktnih podaj v globino, kljub temu pa so vsi po podaji v globino

izvedli največ udarcev proti vratom. To dejstvo jasno kaže na to, kako nevarne so podaje v

globino, še posebej takrat, kadar gre podaja v globino izza igralcev obrambne linije ali pa

predstavlja element presenečenja tekmeca.

Luis Enrique je svoje varovance skozi celotno sezono poslal na igrišče v formaciji 1:4:3:3. Pri

načinu igre, kot ga goji FC Barcelona, je zelo pomembno, da vratar dobro igra z nogo.

Velikokrat sodeluje pri zadrževanju in iznosu žoge, velikokrat pa se znajde v položaju

branilca in igra izven kazenskega prostora. V obrambni vrsti so igrali s štirimi branilci, od

katerih sta se bočna branilca redno vključevala v napad. Zvezna vrsta je bila sestavljena iz

treh igralcev, ki so bili postavljeni v formacijo z enim zadnjim in dvema prednjima zveznima

igralcema. Vsi vezni igralci pa so bili tehnično in tudi taktično izjemno podkovani. Trije

napadalci so imeli v napadalni tretjini popolno svobodo v igri. Veliko so poizkušali z

individualnimi prodori, vtekanji v prazen prostor, prav tako pa so veliko menjali svoja mesta

v napadu. Zlasti Messi je bil tisti, ki se je prosto premikal po igrišču in tudi nekoliko manj

sodeloval v fazi branjenja. Kljub temu pa je bil nedvomno ključni igralec Barcelone za zmago

v Ligi prvakov. Dosegel je deset zadetkov in s šestimi neposrednimi podajami za zadetek, je

bil najboljši podajalec v sezoni 2014/2015.

Barcelona je na trinajstih tekmah prejela kar enajst zadetkov, vendar pa je obramba Barcelone

v ključnih trenutkih bila vedno na mestu. Pod vodstvom Luisa Enriqueja se je Barcelona ob

vodstvu znala taktično pomakniti nekoliko bližje k svojim vratom. Tako so ustvarili veliko

prostora za protinapade, v katerih so bili zelo uspešni, saj so na ta način dosegli največ

zadetkov, in sicer deset. Na tekmah pa so igralci Barcelone v povprečju osvojili več dvobojev

od tekmecov, tako z nogo kot z glavo.

Največja razlika med Barcelono in njenimi tekmeci pa je bila, poleg večje kakovosti in

tehnično-taktičnega znanja celotne ekipe, nedvomno napadalni trio Messi-Neymar-Suarez, ki

je dosegel 27 od 31 zadetkov v sezoni 2014/2015 v Liga prvakov. Ti trije napadalci so bili za



Stran 155

nasprotnikovo obrambo nerešljiva uganka. Svojo individualno kakovost so uspeli povezati in

tako so tudi skozi najbolj trdo obrambo našli pot do nasprotnikovega gola.



Stran 156

9.0 LITERATURA IN VIRI

Bezjak, R. (1999). Analiza modela igre slovenske nogometne reprezentance v napadu v

kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 1998. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani,

Fakulteta za šport.

Bradly, P.S., Carling, C., Archer, D., Roberts, J., Dodds, A., Di Mascio, M., idr. (2011). The

effect of playing formation on high-intensity running and technical profiles in English FA

Premier League soccer maches. Jurnal of Sports Sciences, vol. 8, 821-830.

Brinjovc, M. (2015). Primerjava značilnosti igre nogometnih reprezentanc Nemčije in

Brazilije na SP 2014 v Braziliji. Magistrsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta

za šport.

Černuta, T. (2010). Analiza modela igre španske reprezentance v napadu na svetovnem

nogometnem prvenstvu v Južnoafriški republiki 2010. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v

Ljubljani, Fakulteta za šport.

Draškovič, M. (2015). Značilnosti modela igre v napadu nizozemske reprezentance U-17 na

Evropskem prvenstvu v Sloveniji 2012. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani,

Fakulteta za šport

Elsner, B. (2011). Nogomet – trening mladih: Program dolgoročnega načrta procesa

treninga mladih in program treningov. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Elsner, B. (2004). Nogomet – teorija igre. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Fenko, I. (2002). Analiza igre v napadu prvih štirih reprezentanc na svetovnem prvenstvu

1998 v Franciji. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

Gajser, D. (2007). Analiza modela igre italijanske reprezentance v napadu – svetovno

nogometno prvenstvo v Nemčiji 2006. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani,


Ilješ, D. (2008). Analiza modela igre nemške reprezentance v napadu – svetovno nogometno

prvenstvo v Nemčiji 2006. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za

šport.

Kajtazović, N. (2009). Struktura igre v napadu – priprava in zaključek napada skozi sredino –

tipične sestavne situacije. Diplomska naloga, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za

šport.

Kopasić, D. (2008). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona

(Liga prvakov – sezona 2005/2006). Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani,




Stran 157

Košir, J. (2014). Analiza modela igre v napadu nogometnega kluba Real Madrid C.F. (Liga

prvakov – sezona 2012/2013). Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za

šport.

Kovačič, D. (2011). Analiza modela igre francoske reprezentance v napadu – svetovno

nogometno prvenstvo v Nemčiji 2006. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v ljubljani,


Harper, L.D., West, D.J., Stevenson, E., Russel, M. (24.10.2014). Technical performance

reduces during the extra-time period of professional socer mach-play. Plos One. Pridobljeno

23.5.2016 iz http://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal.pone.0110995

Pivk, D. (1999). Analiza nogometne igre finalistov svetovnega prvenstva v Franciji v fazi

obrambe. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

Pocrnjič, M. in Zickero, R. (1991). Analiza nogometne igre v fazi branjenja na svetovnem

prvenstvu v Italiji 1990. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

Rozina, T. (2000). Analiza modela igre nogometnega kluba Maribor Teatanic v fazi napada

(Liga prvakov – sezona 1999/2000). Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani,


Tobijas, Z. (2002). Analiza prekinitev nogometne igre na evropskem prvenstvu v Belgiji in na

Nizozemnskem leta 2000. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za

šport.

Yiannakos, A. in Armatas, V. (2006). Evaluation of the goal scoring in European

Championship in Portugal 20004. International Journal of Performance Analysis in Sport,

Vol.6, 178-188.

http://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal.pone.0110995

znaČilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba … · fc barcelona, zmagovalca lige prvakov v...

Documents