znaČilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba fc … · petkovič, b. (2016). značilnosti...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA ŠPORT
Športno treniranje
Nogomet
ZNAČILNOSTI MODELA IGRE V NAPADU
NOGOMETNEGA KLUBA FC BARCELONA (LIGA
PRVAKOV – SEZONA 2014/2015)
DIPLOMSKO DELO
Mentor: izr. prof. dr. Marko Šibila,
Somentor: asist. dr. Marko Pocrnjič Avtor: Borut Petkovič
Recenzent: doc. dr. Stanislav Pinter
Ljubljana, 2016
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 2
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 3
ZAHVALA:
Zahvaljujem se mentorjema dr. Marku
Pocrnjiču in dr. Marku Šibili za
strokovno pomoč in nasvete pri
nastajanju diplomskega dela. Hvala tudi
mojemu dekletu Asji, ki mi je vseskozi
nudila oporo in razumevanje.
Posebna zahvala je namenjena moji
mami, ki mi je omogočila študij na
Fakulteti za šport in mi v času študija
stala ob strani.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 4
Ključne besede: analiza igre, model igre, faza napada, Liga prvakov, nogometni klub FC
Barcelona Naslov diplomskega dela: Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC
Barcelona (Liga prvakov – 2015/2016)
Avtor: Borut Petkovič
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2016
157 strani, 130 tabel, 12 grafov, 46 slik, 20 virov.
IZVLEČEK
Namen raziskave je bil, da ugotovimo značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba
FC Barcelona, zmagovalca Lige prvakov v tekmovalni sezoni 2014/2015. V diplomskem delu
smo primerjali izvedbo tehnično-taktičnih elementov nogometne igre v napadu med
nogometnim klubom FC Barcelona in njegovimi tekmeci.
Analizirali smo vseh 13 tekem nogometnega kluba FC Barcelona v Ligi prvakov v tekmovalni
sezoni 2014/2015. V skupinskem delu je igral v skupini F, skupaj s francoskim Paris Saint-
Garmainom, nizozemskim Ajaxom in ciprskim APOEL-om. V osmino finala so napredovali
kot prvouvrščena ekipa in se pomerili z angleškim prvakom Manchester Cityjem. V
četrtfinalu so znova premagali Paris Saint-Garmain. V polfinalu so se pomerili še z nemškim
prvakom Bayernom iz Münchna. V finalnem dvoboju so premagali prvaka Italije, Juventus z
rezultatom 3:1.
Na podlagi rezultatov v sedmih osnovnih ter ostalih podrejenih spremenljivkah, smo sklepali
na značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona. Najprej smo
primerjali vse rezultate spremenljivk za vsako tekmo posebej. Po končani analizi tekem pa
smo tekme FC Barcelone združili in primerjali z rezultati nasprotnih ekip. Posamezne
spremenljivke smo statistično obdelali z osnovnimi postopki deskriptivne statistike in jih nato
predstavili v tabelah.
S končno analizo smo ugotovili sledeče značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba
FC Barcelona v primerjavi s tekmeci:
da je imel v povprečju žogo več v svoji posesti od nasprotnih moštev,
da je do zadetkov prihajal bolj na kontinuiran način, z daljšimi napadi in z večjim
številom podaj kot nasprotna moštva,
da je izvedel povprečno več udarcev na vrata kot nasprotna moštva,
da je izvedel povprečno največ kontinuiranih napadov,
da je izvaja največ udarcev na vrata znotraj kazenskega prostora,
da si je največ priložnosti za dosego zadetka ustvaril po podaji v globino,
da si je največ priložnosti za zadetek ustvaril po napadih, izvedenih skozi sredino,
da izvedejo največ udarcev na vrata vsi trije napadalci,
da je največ zadetkov dosegel po individualnih prodorih in podajah v globino,
da je v napad preko vratarja največkrat prehajal s kratko podajo vratarja,
da je osvojil povprečno več dvobojev in izvedel povprečno manj prekrškov na tekmo
kot nasprotna moštva.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 5
Keywords: game analysis, game model, attacking phase, League of Champions, FC
Barcelona football club
Title: Characteristics of the game model of attacking of the FC Barcelona football club
(League of Champions – 2014/15)
Author: Borut Petkovič
University of Ljubljana, Faculty of Sport, 2016
157 pages, 130 tables, 12 charts, 46 figures, 20 sources.
ABSTRACT
The aim of this research was to determine the characteristics of the game model of attacking
of the FC Barcelona football club, the winner of the League of Champions tournament in the
2014/2015 season. In my thesis I have compared the execution of the technical and tactical
elements of the attacking game of FC Barcelona during their matches with competitors.
I have analized all 13 matches that FC Barcelona has played in the 2014/2015 season of the
League of Champions. In the group stage they played in group F, alongside Paris Saint-
Germain (France), Ajax (the Netherlands) and APOEL (Cyprus). They have advanced to the
eighth-finals as the leading club of their group, playing a match with the English champions,
the club Manchester City. In the quarter-finals they, once again, played Paris Saint-Germain.
They advanced to the semi-finals, playing against FC Bayern Munich. In the finals they
clashed with Juventus FC from Turin, Italy. They won the final match with a result of 3:1.
The observed variables associated with the game of attacking, have been sorted into seven
core and numerous secondary variables. The results showed the characteristics of the club's
game model of attacking. First we have compared the variables for each match separately.
After the individual match analysis all of the club's matches were merged and compared with
the results of the opposing clubs. The variables have been statistically analized with the help
of basic methods of descriptive statistics and the results were presented in spreadsheets.
With the final analysis we have concluded the presence of the following characteristics of the
game model of attacking of the FC Barcelona football club, who have:
on average, possessed the ball more of the time than their opponents,
scored goals in a more continuous manner with longer attacks and a higher number of
passes than their opponents,
on average, attempted more shots than their opponents,
on average, executed the highest number of continuous attacks,
had the highest number of attmpted shots within the penalty area,
created the most opportunities to score a goal by passing in depth,
created the most opportunities to score a goal by attacking through the middle,
the highest number of shots by all three attackers,
scored the highest number of goals through individual advances and passes in depth,
most frequently transitioned into an attack over the goalkeeper through the
goalkeeper's short pass,
on average, prevailed in more duels and carried out less fouls than their opponents.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 6
KAZALO
1.0 UVOD ............................................................................................................................. 9
2.0 PREDMET IN PROBLEM ........................................................................................... 10
2.2 ANALIZA IGRE .............................................................................................................................. 11
2.3 DOSEDANJE RAZISKAVE NA PODROČJU NOGOMETNE IGRE ....................................................... 11
2.3.1 DOSEDANJE RAZISKAVE ANALIZE NOGOMETNE IGRE V TUJINI ........................................... 12
2.3.2 DOSEDANJE RAZISKAVE ANALIZE NOGOMETNE IGRE V SLOVENIJI ..................................... 14
3.0 CILJI IN NALOGE ....................................................................................................... 18
4.0 HIPOTEZE .................................................................................................................... 19
5.0 METODE DELA ........................................................................................................... 20
5.1 VZOREC MERJENCEV ................................................................................................................... 20
5.1.1 OPAZOVANE TEKME ............................................................................................................. 20
5.2 VZOREC SPREMENLJIVK ............................................................................................................... 21
5.2.1 VRSTE NAPADOV .................................................................................................................. 21
5.2.2 TRAJANJE NAPADOV ............................................................................................................. 22
5.2.3 POVPREČNO ŠTEVILO ZAPOREDNIH PODAJ V NAPADU ....................................................... 22
5.2.4 ANALIZA IZGUBLJENIH ŽOG .................................................................................................. 23
5.2.5 NAČIN PREHODA V NAPAD PREKO VRATARJA ..................................................................... 24
5.2.6 ANALIZA UDARCEV NA VRATA IN ZADETKOV ....................................................................... 25
5.3 POTEK ZBIRANJA PODATKOV ...................................................................................................... 30
Obrazec za spremljanje zadetkov in udarcev na vrata ...................................................................... 32
5.4 METODE OBDELAVE PODATKOV ................................................................................................. 34
6.0 REZULTATI IN DISKUSIJA ...................................................................................... 35
6.1 PRIMERJAVA NOGOMETNEGA KLUBA FC BARCELONA Z NJEGOVIMI
NASPROTNIKI NA POSAMEZNMIH TEKMAH V IZBRANIH SPREMENLJIVKAH IGRE V NAPADU ..... 36
6.1.1 FC BARCELONA : APOEL 1:0 (1:0) ....................................................................................... 36
6.1.2 PARIS SAINT-GERMAIN : FC BARCELONA 3:2 (2:1) .............................................................. 42
6.1.3 FC BARCELONA : AJAX AMSTERDAM 3:1 (2:0) ..................................................................... 49
6.1.4 AJAX AMSTERDAM : FC BARCELONA 0:2 (0:1) ..................................................................... 56
6.1.5 APOEL : FC BARCELONA 0:4 (0:2) ......................................................................................... 62
6.1.6 FC BARCELONA : PARIS SAINT-GERMAIN 3:1 (2:1) ............................................................... 70
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 7
6.1.7 MANCHESTER CITY: FC BARCELONA 1:2 (0:2) ...................................................................... 77
6.1.8 FC BARCELONA : MANCHESTER CITY 1:0 (1:0) ..................................................................... 83
6.1.9 PARIS SAINT-GERMAIN : FC BARCELONA 1:3 (0:1) .............................................................. 89
6.1.10 FC BARCELONA : PARIS SAINT-GERMAIN 2:0 (2:0) ............................................................ 97
6.1.11 FC BARCELONA : BAYERN MÜNCHEN 3:0 ( 0:0) ............................................................... 103
6.1.12 BAYERN MÜNCHEN : FC BARCELONA 3:2 (1:2) ................................................................ 110
6.1.13 JUVENTUS : FC BARCELONA 1:3 (0:1) ............................................................................... 118
6.1.14 ZNAČILNOSTI MODELA IGRE V NAPADU NOGOMETNEGA KLUBA FC BARCELONA IN
PRIMERJAVA Z VSEMI NASPROTNIMI EKIPAMI SKUPAJ .............................................................. 125
6.1.15 ZNAČILNOSTI MODELA IGRE V NAPADU NOGOMETNEGA KLUBA FC BARCELONA ........ 141
7.0 PREVERJANJE HIPOTEZ ......................................................................................... 143
8.0 ZAKLJUČEK .............................................................................................................. 154
9.0 LITERATURA IN VIRI ............................................................................................. 156
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 8
SIMBOLI IN OKRAJŠAVE
Slike posameznih zadetkov na tekmi
- FC Barcelona
- Nasprotnik
- Podaja
- Vodenje žoge
- Tek brez žoge
- Strel na gol
- Netočna podaja
Okrajšave v tabelah
FCB – FC Barcelona
NES – Nasprotne ekipe skupaj
Slike glede na mesto odvzema žoge pri zaključku napada
- FC Barcelona
- Nasprotne ekipe
Slike glede na mesto zaključka napada
- FC Barcelona
- Nasprotne ekipe
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 9
1.0 UVOD
Lepota in popularnost nogometne igre se skriva v njeni enostavnosti: dve ekipi, ki sta
sestavljeni iz enajstih igralcev, morata žogo spraviti v nasprotni gol. V primerjavi z ostalimi
ekipnimi športi je v nogometu manj pravil, igra je tekoča, brez daljših prekinitev in je zelo
razburljiva. Glede na to, da nogomet skoraj v vsaki državi igra in spremlja res veliko
prebivalcev različne starosti, ni presenetljivo, da je najpopularnejši šport na svetu.
Kot piše Elsner (2011), je nogomet kot športna igra zelo privlačen za večino otrok in odraslih,
pa ne samo moškega spola. Zadovoljuje zahteve po gibanju in dinamiki ter obenem zahteva
ustvarjalnost. Otroci lahko svoje sposobnosti primerjajo med seboj, hkrati pa se morajo
podrejati tudi skupini. Navdušenje otrok in mladih ljudi za nogometno igro je lahko
razložljivo: igra z okroglim »usnjem« je organizacijsko preprosta, vzbuja motive, zagotavlja
dinamiko in intenzivnost ter ima splošen pozitivni vpliv na bio-psiho-socialni razvoj
organizma. Športna oprema je sorazmerno poceni in zato dostopna vsem slojem prebivalstva.
Današnja nogometna igra se razlikuje od tistih v preteklosti. Igra se je od svojih začetkov
nenehno razvijala, kar potrjuje zgodovinski pregled njenega nastajanja in razvoja. Vzroki
sprememb so bili različni, predvsem pa so posledica analiziranja igre kot človekove
ustvarjalne dejavnosti. Tudi zdajšnja igra je le trenutno stanje v njenem razvoju (Elsner,
2004).
Skozi čas se je nogomet kot šport razvijal v vseh pogledih. Igralci so se izpopolnili v tehniki,
taktiki, kondicijski pripravi. Zaradi njihove boljše telesne pripravljenosti pa je tudi nogometna
igra postala vse hitrejša in bolj dinamična.
Različne etape razvoja nogometne igre so bile v začetku pogojene z izboljšanjem tehničnih
sposobnosti, v nadaljnjih etapah pa z izboljšanjem taktičnih in motorično-funkcionalnih
sposobnosti posameznih igralcev. Nogometno igro sedanjosti lahko označimo za dinamično in
visoko organizirano, toda tudi kot igro, ki omogoča svobodo in ustvarjalnost igralca. Tudi v
prihodnosti bo igra usmerjena k čim večji ustvarjalnosti posameznikov, vendar podrejeni
organizirani igri. Glavna značilnost nogometne igre je medsebojno skupno delo
(komunikacija) vseh igralcev (Elsner, 2011).
Za organizirano igro in da bodo ključni igralci imeli dovolj svobode v napadu, skrbijo
nogometni trenerji s svojimi idejami in zamislimi. S svojimi zamislimi poizkusijo presenetiti
nasprotnike, v igro želijo vnesti nekaj novega, da bi na ta način presenetili in premagali
nasprotnike. V današnjem modernem času, ko si tekmo lahko ogledamo in analiziramo iz
vseh mogočih perspektiv, je še toliko bolj pomembno, da si izviren in nepredvidljiv.
Tako so rezerve nogometne igre predvsem v univerzalnosti in tehničnem mojstrstvu igralcev
ter izdelanih taktičnih načrtih, kjer disciplina in improvizacija dosežeta optimalen odnos v
igri. Strokovnjaki, ki so jih zanimali predvsem zmagovalci ter razlike med njimi in poraženci,
ker so zmagovalci tisti, ki kažejo nove smernice v razvoju nogometne igre, so z različnimi
analizami to tudi potrdili in ugotovili, da so razlike med najboljšimi moštvi na svetu danes
veliko manjše, kot so bile v preteklosti (Kopasič, 2008).
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 10
2.0 PREDMET IN PROBLEM
Predmet proučevanja je sodobni model nogometne igre v fazi napada.
Problem, ki sem ga proučeval, je vezan na opazovanje in analizo modela igre v fazi napada
nogometnega kluba FC Barcelona v Ligi prvakov v sezoni 2014/2015. Namen dela je
strokovno proučiti vse tekme moštva FC Barcelona v Ligi prvakov v sezoni 2014/2015 in
ugotoviti, kateri dejavniki so tisti, ki so najbolj vplivali na njihov uspeh.
2.1 SODOBEN MODEL IGRE
Da bi razumeli problematiko naloge, je potrebno poznati tudi sodobni model igre in kaj so
njene značilnosti.
Model igre je zamišljena predstava igre, je vzorec igre, organiziran sistem, ki imitira želeno
organiziranost in usklajenost delovanja igralcev v vseh fazah igre. Njegova značilnost je
sodelovanje med igralci, ki je večstransko, motorično, informativno, sociološko itd.
sodelovanje, katero v igri oblikuje različne igralne situacije, ki sestavljajo stvarno obliko –
model igre na posamezni tekmi. V preteklosti so bili modeli igre vezani predvsem na
posamezne »šole«. Znane so zlasti angleška, dunajska, italijanska, češka in madžarska šola.
Kasneje so model – vzorec predstavljala moštva, ki so dosegala vrhunske rezultate na
svetovnih prvenstvih (Nemčija, Anglija, Brazilija …). Razlike v modelih, zlasti med
evropskim in južnoameriškim, so bile razmeroma velike. Danes so manjše, toda ne
zanemarljive. Na model igre so vplivali nova teoretična spoznanja na temelju znanstvenih
informacij, izkušnje in izmenjava informacij na strokovnih posvetih, praktične izkušnje, še
posebej pri razvoju sistema igre, taktike in motoričnih sposobnosti. Poseben vpliv so imeli
tudi najboljši, zunaj serijski igralci, saj so s svojimi lastnostmi in sposobnostmi, prirojenimi
ali pridobljenimi v procesu treninga, oblikovali nove, drugačne, boljše rešitve igralnih situacij.
Ne le standardnih (kot so prosti streli, enajstmetrovka, zid …) ob prekinitvah igre, ampak tudi
v vseh fazah tekoče igre. Nadigravanje v igri, stalno preoblikovanje komunikacijske mreže v
napadu v komunikacijsko mrežo obrambe, sta značilnosti sodobne igre. To prožno obliko
igre, ki v svetu čedalje bolj prevladuje, označuje zlasti svoboda v igri ob sočasni
organiziranosti. Svoboda v igri pomeni, da igralci niso natančno vezani na igralno mesto,
določeno s sistemom igre. Vključujejo se v akcijo, glede na potek igre. Zato je za uspešnost v
igri še posebej pomembna ustvarjalnost, ki jo omogoča prav svoboda v igri. Organiziranost se
kaže v usklajenem delovanju vseh igralcev, ko naloge enega igralca prevzame soigralec. V tej
igri ni več stroge razporeditve igralcev na igrišču (Elsner, 2004).
Sodobni model v nogometu je torej model, ki ga uporabljajo najboljša moštva v Evropi in tudi
po svetu. Pomeni način sodelovanja v obeh fazah nogometne igre, torej tako v obrambi kot
napadu. Znotraj tega sodelovanja pa so določene zakonitosti, ki so se razvile skupaj z
nogometno igro. V današnjem času pa lahko govorimo o enotnem modelu igre, kajti med
najboljšimi moštvi ni veliko razlik v načinu igranja, kot je bilo nekoč. Razlike med
najboljšimi in slabšimi nogometnimi ekipami se manjšajo vsako leto, v preteklosti so bile te
razlike občutnejše. V zdajšnjem modelu igre pa moramo vse bolj upoštevati čas in prostor.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 11
Zaradi boljše telesne priprave in organizacije igralcev je prostora in časa na igrišču, v
narekovajih, vse manj. Tako v fazi napada, kot v fazi obrambe.
Dejavnik prostora zahteva v prvi vrsti pravočasno izkoriščanje nastalega praznega dela igrišča
glede na igro nasprotnika, kar omogoča spreminjanje igralnih položajev igralcev v vzdolžni in
prečni smeri. Tako kot časa, je tudi prostora za igro vse manj. Stisnjena formacija branečega
moštva, zlasti ko je igra počasna, ne omogoča uspešnega zaključevanja napada. Danes je
uspešnejši model igre, pri katerem so akcije hitre (od odvzema žoge do zaključka 1´–10´),
usmerjene neposredno proti vratom, s čim manjšim številom dotikov žoge, akcije se izvedejo
iz dobro organizirane obrambe, na lastni polovici, in se končajo s hitrim protinapadom, v
katerem sodeluje več igralcev in ne le posameznik (Elsner, 2004).
V sedanji fazi razvoja nogometne igre, vsekakor pa tudi vsaj v bližnji prihodnosti, se model
sodobne igre verjetno ne bo bistveno spremenil. Razporeditev igralcev, cone delovanja in
linije gibanja (sistem igre), če to predstavimo shematsko, variirajo trenutno v razporeditvi
igralcev: 1-4-4-2, 1-4-3-3, 1-4-2-3-1, 1-3-5-2, 1-4-5-1. Vse razporeditve v osnovni obliki
kažejo, da so v igri poleg univerzalnih igralcev potrebni tudi specialisti. Poleg vratarja, enega
ali dveh napadalcev, potrebujemo še vsaj dva osrednja branilca, na ostalih mestih pa model
igre zahteva univerzalne igralce. Ne glede na shemo razporeditve igralcev, pa so v fazi napada
in obrambe osnovna načela organizacije igre enaka (Elsner, 2004).
2.2 ANALIZA IGRE
Poudarili smo že, da se današnja nogometna igra v veliki meri razlikuje od nogometne igre v
preteklosti in našteli smo tudi nekaj vzrokov za to. Pri analizi nogometne igre je naš cilj, da
pridobimo informacije o moštvu, igralcih in o situacijah, ki se v igri pojavljajo in večkrat
ponovijo.
Z vidika izvajanja analize igre je ta lahko subjektivna ali objektivna. Subjektivna je takrat,
kadar strokovnjak z določenega področja (trener, psiholog, kineziolog ali zbiralec statističnih
podatkov) samo na osnovi opazovanja igralcev ali moštev da določeno mnenje oziroma oceno
o zgradbi igre določenega moštva. Pri objektivnem analiziranju pridobivamo določene
informacije s pomočjo beleženja vnaprej določenih statističnih podatkov oziroma
spremenljivk. Zaželeno je, da se uporabljajo preverjeni in metodološko ustrezni načini tako
zbiranja podatkov kot njihova obdelava in analiza (Kopasič, 2008).
2.3 DOSEDANJE RAZISKAVE NA PODROČJU NOGOMETNE IGRE
Analiza nogometne igre je raziskovalce začela zanimati šele v začetku sedemdesetih let
prejšnjega stoletja. Kot metodo zbiranja podatkov se je najpogosteje uporabljala metoda
deskriptivne analize. Pri vseh dosedanjih raziskavah in analizah s področja nogometa lahko
zasledimo skupno izhodiščno točko avtorjev, in sicer pridobiti čim več informacij s področja
nogometne igre. Avtorje je predvsem zanimalo področje tehnično-taktičnih elementov igre,
kjer želijo ugotoviti:
pogostost uporabe tehnično-taktičnih elementov,
natančnost izvedbe tehnično-taktičnih elementov,
uspešnost izvedbe tehnično-taktičnih elementov (Draškovič, 2015).
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 12
2.3.1 DOSEDANJE RAZISKAVE ANALIZE NOGOMETNE IGRE V TUJINI
Kuhn in Meier (1974) sta analizirala igro štirinajstih ekip na svetovnem prvenstvu v Nemčiji.
Analizirala sta 24 tekem izmed skupno 38. Povprečno število podatkov na tekmo je bilo 250,
po selekciji podatkov pa jih je ostalo 95. Strokovna ekipa je te podatke razdelila na 16
področij:
osebni podatki,
sestava moštva,
posest žoge,
udarci na vrata,
kršitve pravil igre,
tehnične napake,
število, trajanje in vrsta napadov,
podaje,
agresivnost,
način branjenja v vratih,
širina delovanja,
igra v širino in globino,
krilni položaj oziroma sredina,
vzdrževanje tempa,
tempo igre,
izvajanje kotov.
Raziskava je pokazala, da lahko z reducirano baterijo spremenljivk prikažemo podatke, ki
ocenjujejo kvaliteto igre moštva takoj po tekmi. To je pomembno predvsem za trenerja, saj
mu omogoča kontrolo tako moštva kot posameznega igralca (povzeto po Rozina, 2000).
Dujmovič (1979) je ugotovil, da je od skupnega števila prekinitev na tekmi 36,4 % prostih
strelov, 17,6 % stranskih avtov, 14 % kotov, 7,7 % vratarjevih strelov, 5,4 % nedovoljenih
položajev, 1,9 % indirektnih udarcev, 1,3 % zadetkov, 1,2 % kazenskih strelov in 0,4 %
sodniških metov. Ugotovil je tudi to, da od skupnega gibanja igralca v polju 50 % odpade na
tek brez žoge, 19 % na podaje žog, 12 % na sprejemanje žoge, 7 % na vodenje žoge, 4 % na
odvzemanje žoge, 3,4 % na udarce z glavo, 1,7 % na varanje, 1,6 % na udarce proti vratom in
1,4 % na izvajanje avta (povzeto po Rozina, 2000).
Yiannakos in Armatas (2006) sta raziskovala vzorce načina doseganja zadetkov na evropskem
prvenstvu 2004 na Portugalskem. Med drugim sta ugotovila, da je bilo največ golov
doseženih po kontinuiranih napadih, in sicer 44,1 %. Po protinapadih je bilo doseženo 20,3 %
zadetkov, preostalih 33,6 % zadetkov pa je bilo doseženih po prekinitvah. Raziskava je
pokazala, da so igralci največ zadetkov dosegli po dolgih podajah (34,1 %), po kombinirani
igri (29,3 %) in po individualnih akcijah (17,1 %). Ugotovila sta, da je bilo največ golov
doseženih v kazenskem prostoru (44,4 %), v vratarjevem prostoru pa 32,2 %. Skupno je bilo
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 13
torej znotraj kazenskega prostora doseženih 79,6 % vseh zadetkov. Izven kazenskega
prostora je bilo doseženih najmanj zadetkov (20,4 %) (Yiannakos in Armatas, 2006).
Lago-Ballesteros, J. in Lago-Peñas, C. (2010) sta raziskala indikatorje, kateri so ločevali
najboljše ekipe od ostalih v španski nogometni ligi v sezoni 2008/2009. Spremljali so
dosežene zadetke, napad in obrambo. Dobljene podatke sta analizirala z enosmerno ANOVO
in ugotovila, da so najboljše ekipe imele večje povprečje zadetkov, strelov na vrata in vseh
strelov na tekmi (p<0,05). Ekipe, ki so se nahajale na dnu ligaške tabele, so v primerjavi z
ostalimi skupinami ekip, potrebovale večjo količino strelov, da so dosegle zadetek (p<0,05).
Ekipe, ki so se uvrstile na sredino ligaške razpredelnice, so pokazale manjše vrednosti v
asistencah in posesti žoge v primerjavi z najboljšimi ekipami (p<0,05) (povzeto po Draškovič,
2015).
Bradly idr. (2011) so raziskovali učinek igralnega sistema v povezavi z visoko intenzivnimi
teki in izvedbo tehničnih elementov. Raziskava je zajela 20 tekem prve angleške lige, za
analizo so uporabili večkamerni računalniški zasledovalni sistem. V raziskavi so opazovali
153 igralcev. Prišli so do ugotovitve, da pri posesti žoge ni statistično značilnih razlik med
sistemi 4-4-2, 4-3-3 in 4-5-1 (50 %, 49 %, 44 %). Prav tako ni bilo opaženih razlik pri
izvedenih visoko intenzivnih tekih med omenjenimi igralnimi sistemi. V primerjavi s
sistemoma 4-4-2 (433 m) in 4-3-3 (410 m) so igralci sistema 4-5-1 (312 m) izvedli manj
visoko intenzivnih tekov, ko so imeli žogo v svoji posesti in več takrat, ko žoge niso imeli
(461 m, 459 m, 537 m). Napadalci v sistemu 4-3-3 so opravili 30 % več visoko intenzivnih
tekov kot napadalci v sistemu 4-4-2 in 4-5-1. Delež uspešnih podaj je bil najvišji v formaciji
4-4-2 v primerjavi z 4-3-3 in 4-5-1. Dobljeni rezultati sugerirajo, da igralni sistemi ne vplivajo
na aktivnost igralca na tekmi, razen na aktivnost napadalcev. Igralni sistem pa vpliva na
visoko intenzivne teke z žogo in brez nje ter tudi na nekatere tehnične elemente nogometne
igre.
UEFA (2013) je v tehničnem poročilu o tekmovanju Lige prvakov 2012/2013 prišla do
sledečih zaključkov in ugotovitev:
na tekmo je bilo doseženih 2,91 zadetka,
največ zadetkov je bilo doseženih v obdobju od 76. do 90. minute,
ekipe, ki so prve dosegle zadetek na tekmi, so na koncu tekme slavile v več kot
polovici primerov (66,4 %),
v tekmovanju je bila ugotovljena zelo nizka korelacija med posestjo žoge in
ustvarjenimi priložnostmi,
v povprečju je največ podaj na tekmo izvedel nogometni klub FC Barcelona, in sicer
783 in bil hkrati najbolj natančen pri podajah (88 %),
največ prekrškov na tekmo so izvedle ekipe, ki so izpadle že v skupinskem delu
tekmovanja,
na tekmo je bilo dosojenih 5,34 prepovedanih položajev, kar se ujema s sezono
2011/2012 (5,42) in 2010/2011 (5,57),
upad prepovedanih položajev od leta 2008/2009 je bil pripisan predvsem večji
sposobnosti napadalcev in bolj pogostega globokega branjenja na svoji polovici
(povzeto po Draškovič, 2015),
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 14
Harper, West, Stevenson in Russel (2014) so raziskovali izvedbo nekaterih tehničnih
elementov v rednem delu nogometne tekme in v podaljških. Posebno pozornost so namenili
izvedbi nekaterih tehničnih elementov v podaljških. V raziskavi so zajeli 18 tekem, ki so jih
odigrala profesionalna evropska moštva. Tekme so bile odigrane med letoma 2011 in 2014.
Posamezno tekmo so razdelili na 15 minutna obdobja (E1: 00:00-14:59 min, E2: … E8:
105:00–119:59 min) in znotraj teh obdobij so analizirali izvedbo tehničnih elementov.
Analiza je pokazala, da je bilo v obdobju E8 izvedenih manj uspešnih podaj kot v obdobjih
E1-4 in obdobju E7. V primerjavi z obdobji E1, E3-4 in E7 je bilo v obdobju E8 izvedeno
manjše število podaj. Prav tako je bilo v obdobju E8 manj uspešnih preigravanj v primerjavi z
obdobjem E1 in E3. V primerjavi obdobij E1 in E8 je bila v obdobju E8 manj časa žoga v igri.
Shamardin in Khorkavyy (2015) sta se zanimala za organizacijsko strukturo tehnično-
taktičnega treninga nogometnega vratarja. Pri študiji sta opazovala 40 vratarjev od 21. do 39.
leta, ki nastopajo v ukrajinski ligi. V študiji sta ugotovila, da se tehnično-taktične aktivnosti
vratarja na tekmi delijo na fazo obrambe in fazo napada in dodala 8 tipičnih igralnih situacij, s
katerimi sta prišla do zaključka, da bi bilo priporočljivo izboljšati igro vratarja v obeh fazah
igre z uporabo nespecifičnih vaj v standardnih situacijah, ki se pojavljajo med tekmo.
Rezultati raziskave so pokazali, da se nogometni vratar večkrat znajde v napadalni kot
obrambni akciji, ampak je v praksi na treningih temu elementu posvečeno premalo pozornosti
(povzeto po Draškovič, 2015).
2.3.2 DOSEDANJE RAZISKAVE ANALIZE NOGOMETNE IGRE V SLOVENIJI
Zickero in Pocrnjič (1991) sta ugotavljala značilnosti modela igre v fazi branjenja moštev na
svetovnem prvenstvu v Italiji. Zanimala sta se za razlike med rezultatsko uspešnimi in
rezultatsko manj uspešnimi ekipami v določenih spremenljivkah, ki so vezane na število
odvzemanj, dvobojev, prekrškov, protinapadov, hitrih napadov, strelov na vrata, prostih
strelov, napačnih podaj, nedovoljenih položajev in kotov. Raziskava je pokazala, da:
Rezultatsko uspešnejše ekipe so imele na tekmo več odvzemanj od rezultatsko manj
uspešnih ekip,
rezultatsko uspešnejše ekipe so dobile več dvobojev od rezultatsko manj uspešnih
ekip,
rezultatsko uspešnejše ekipe so naredile manj prekrškov od rezultatsko manj uspešnih
ekip,
rezultatsko uspešnejše ekipe so nasprotniku omogočile manj strelov proti vratom, kot
so jih imele same,
rezultatsko uspešnejše ekipe so bile v tehnično-taktičnih elementih odvzemanj in
borbenosti boljše od manj uspešnih.
Pivk (1999) je analiziral nogometno igro v fazi branjenja, z ugotavljanjem morebitnih
kvantitativnih razlik pri izvajanju tehnično-taktičnih aktivnosti nogometne igre. Analiziral je
sedemindvajset tekem, in sicer tekme štirih polfinalistov svetovnega prvenstva v Franciji leta
1998. Z analizo je prišel do sklepa, da v načinu igre obstajajo razlike med uspešnimi in manj
uspešnimi reprezentancami. Bistvene razlike so :
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 15
Rezultatsko uspešne ekipe so dobile veliko več dvobojev od rezultatsko manj uspešnih
ekip,
Rezultatsko uspešnejše ekipe so omogočale nasprotniku veliko manj strelov na vrata
kot rezultatsko manj uspešne ekipe,
Rezultatsko uspešne ekipe so omogočale nasprotniku manj protinapadov kot
rezultatsko manj uspešne ekipe,
Rezultatsko uspešne ekipe so imele žogo večinoma v svoji posesti in s tem več
možnosti za zaključek napada kot rezultatsko manj uspešne ekipe,
Rezultatsko uspešne ekipe so na lažji način nasprotniku odvzemale žogo kot
rezultatsko manj uspešne ekipe.
Bezjak (1999) je ugotavljal značilnosti modela igre slovenske reprezentance v napadu v
kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 1998 in ga primerjal z njenimi nasprotnicami. Raziskava
je pokazala, da:
Slovenska reprezentanca najpogosteje uporablja hitri kontinuirani napad; žogo so
igralci Slovenije imeli v svoji posesti 42,6 %,
slovenska reprezentanca je izgubila v povprečju 72,1 žog na tekmo,
za prehod v napad preko vratarja največ uporablja dolge podaje
Fenko (2002) je ugotavljal nekatere značilnosti modela igre prvih štirih reprezentanc na
svetovnem prvenstvu v Franciji v fazi napada. Izvedel je primerjavo nekaterih tehnično-
taktičnih aktivnosti nogometne igre v napadu med polfinalisti prvenstva. Ugotovil je, da:
Tri od štirih reprezentanc igra v sistemu 4-4-2,
se napada predvsem preko kontinuiranih hitrih napadov,
se večina žog izgubi zaradi netočne podaje,
se v napad prehaja preko vratarja večkrat z degažiranjem žoge, kot po kratki podaji z
nogo ali podaji z roko,
reprezentance največkrat pridejo v priložnost po kontinuiranem hitrem napadu,
reprezentance na vrata poizkušajo s strelom povprečno 12,2-krat na tekmo,
je povprečna dolžina napada 15,2 sekunde,
je na tekmi sproženih več strelov v kazenskem prostoru kot izven njega.
Tobijas (2002) je analiziral prekinitve na evropskem prvenstvu v Belgiji in na Nizozemskem
leta 2000. V nalogi je analiziral pet glavnih spremenljivk prekinitev igre, in sicer prosti strel,
kot, stranski avt, kazenski strel, sodniško žogo. Bistvene ugotovitve so:
Zadetki iz prekinitev predstavljajo nekaj manj kot tretjino vseh zadetkov na prvenstvu,
največji delež zadetkov iz prekinitev je bil dosežen po prostih strelih in kazenskih
strelih,
rezultatsko uspešne ekipe so naredile manj prekinitev igre in dosegle skoraj 80 %
vseh zadetkov iz prekinitev,
veliko rezerv je še pri izvedbi stranskih avtov, uspešnost udarcev iz kota se je
zmanjšala, met sodniške žoge se je pokazal kot nepomemben pri vplivu na igro in
rezultat.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 16
Gajser (2007) je ugotavljal značilnosti modela igre italijanske reprezentance v fazi napada na
svetovnem prvenstvu v Nemčiji leta 2006. Dobljene rezultate je primerjal z rezultati
nasprotnih moštev na svetovnem prvenstvu. Analiza je pokazala, da je:
italijanska reprezentanca povprečno izvedla največ kontinuiranih hitrih napadov in
najmanj protinapadov,
italijanska reprezentanca izvedla povprečno več udarcev na vrata kot nasprotna
moštva,
italijanska reprezentanca si je ustvarila povprečno več priložnosti kot nasprotna
moštva,
italijanska reprezentanca si je največ priložnosti ustvarila po podaji v globino,
italijanska reprezentanca je največ zadetkov dosegla po prekinitvah.
Kopasič (2008) je ugotavljal značilnosti modela igre v fazi napada nogometnega kluba FC
Barcelona, ki je v sezoni 2005/2006 osvojila Ligo prvakov. Primerjal je izvedbo tehnično-
taktičnih elementov nogometne igre v napadu med FC Barcelono in njenimi nasprotnicami.
Bistvene ugotovitve so:
da je Barcelona imela žogo dlje časa v svoji posesti kot njene nasprotnice,
da je izvedla povprečno največ kontinuiranih napadov,
da so igralci Barcelone povprečno izvedli več udarcev na vrata kot nasprotna moštva,
da so igralci Barcelone izvedli največ udarcev na vrata znotraj kazenskega prostora,
da so si največ priložnosti priigrali po podaji v globino,
da so igralci Barcelone osvojili več dvobojev in naredili manj prekrškov kot nasprotna
moštva.
Kajtazović (2009) je analiziral zakonitosti nogometne igre v fazi napada najboljših ekip v Ligi
prvakov v sezoni 2008/2009. Zanimala ga je predvsem igra po odvzeti žogi na nasprotni
polovici igrišča. V svoji nalogi je analiziral in izrisal sestavne situacije iz igre ter na njihovi
osnovi priredil igralne situacije za proces treninga. Posebej se je posvečal igralnim situacijam,
kjer gre za podajo v globino ali prodor v globino po predhodni kombinatorni igri. Ugotovil je,
da je ekipa Barcelone, kasnejša zmagovalka LP, stremela k zaključevanju napada skozi
sredino. Večina njihovih napadov se konča po predhodni globinski podaji skozi sredino.
Velikokrat pa je prihajalo do tega, da so se igralci zvezne vrste vključevali v pripravo
zaključka napada.
Černuta (2010) je ugotavljal značilnosti modela igre reprezentance Španije v fazi napada na
svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki leta 2010. Dobljene rezultate je nato primerjal z
rezultati nasprotnih reprezentanc. Analiza je pokazala, da:
Španska reprezentanca največ napadal s kontinuiranimi počasnimi napadi (40,6 %),
je španska reprezentanca v povprečju izvajala daljše napade z več zaporednimi
podajami kot nasprotna moštva,
je Španija imela v povprečju večjo posest žoge (58 %) kot nasprotna moštva,
so Španci v napad preko vratarja največkrat prešli po kratki podaji (77,7 %),
je Španija imela v povprečju več podaj na srečanje kot nasprotna moštva,
so si Španci največ priložnosti ustvarili s podajo v globino (29,2 %),
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 17
so se največkrat znašli v priložnosti po kontinuiranem počasnem napadu (34,7 %),
sta si največ priložnosti ustvarila centralni napadalec (27,8 %) in levi krilni napadalec
(26,4 %).
Kovačič (2011) je ugotavljal značilnosti modela igre francoske nogometne reprezentance v
fazi napada in rezultate primerjal z rezultati nasprotnih moštev na svetovnem prvenstvu v
Nemčiji leta 2006. Po končani analizi je prišel do sledečih ugotovitev:
Francoska nogometna reprezentanca je največkrat napadala s hitrimi kontinuiranimi
napadi in najmanj s protinapadi,
francoska nogometna reprezentanca je v povprečju osvojila več dvobojev kot
nasprotna moštva,
francoska nogometna reprezentanca je izvedla več udarcev na vrata kot njeni
nasprotniki,
pri francoski reprezentanci so najpogosteje udarjali na vrata nasprotnika srednji
napadalec (23,8 %), levi krilni napadalec (15,5 %) in desni krilni napadalec (11,9 %),
francoska nogometna reprezentanca si je v povprečju ustvarila več priložnosti na
tekmo kot njena nasprotna moštva,
francoska nogometna reprezentanca si je največ priložnosti ustvarila po kontinuiranem
hitrem napadu,
francoska nogometna reprezentanca je največ zadetkov dosegla po podaji v globino.
Košir (2014) je analiziral model igre v napadu nogometnega kluba Real Madrid. Primerjal je
izvedbo tehnično-taktičnih elementov nogometne igre Reala iz Madrida z njegovimi
nasprotniki. Po analizi je prišel do sledečih ugotovitev:
Real je imel žogo dlje časa v svoji posesti od nasprotnih moštev,
Real je več poizkušal s streli proti nasprotnim vratom kot nasprotna moštva,
Real je v povprečju izvedel največ kontinuiranih napadov,
Real je dosegel največ zadetkov po podaji s krilnega položaja,
da so igralci Reala osvojili več dvobojev in izvedeli manj prekrškov kot nasprotna
moštva.
Brinjovc (2015) je primerjav model igre reprezentanc Nemčije in Brazilije na svetovnem
prvenstvu v Braziliji leta 2014. Analiziral je vse tekme teh dveh reprezentanc na svetovnem
prvenstvu in prišel do sledečih ugotovitev:
nemška reprezentanca je igrala bolj kolektivno in imela več podaj ter boljšo uspešnost
pri podajah, brazilska reprezentanca pa je uporabljala več individualnih akcij, v katerih
so bili uspešnejši,
nemška reprezentanca je bila natančnejša pri zaključkih in dosegla gole v notranjosti
kazenskega prostora, brazilska reprezentanca pa je dosegla veliko golov tudi z večje
razdalje,
nemška reprezentanca je postavljala obrambo višje in večkrat poskušala tudi s
presingom,
brazilska reprezentanca je imela na voljo več izvedb prekinitev igre, vendar so dosegli
manj zadetkov iz prekinitev.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 18
3.0 CILJI IN NALOGE
Na osnovi dosedanjih raziskav in analiz ter predmeta in problema smo si v diplomski nalogi
zadali sledeče cilje:
Na osnovi opazovanja izbranih spremenljivk ugotoviti značilnosti modela igre v
napadu nogometnega kluba FC Barcelona, zmagovalke Lige prvakov v sezoni
2014/2015.
Izvesti primerjavo v omenjenih spremenljivkah med nogometnim klubom FC
Barcelona in njegovimi tekmeci.
Ugotoviti, kateri dejavniki nogometne igre v napadu so ključno vplivali na potek in
uspešnost igre nogometnega kluba FC Barcelona.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 19
4.0 HIPOTEZE
H1: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi posesti žoge med nogometnim klubom FC
Barcelona in nasprotnimi moštvi.
H2: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi števila udarcev na vrata med nogometnim
klubom FC Barcelona in nasprotnimi moštvi.
H3: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi količine osvojenih dvobojev med
nogometnim klubom FC Barcelona in nasprotnimi moštvi.
H4: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi količine kontinuiranega napada in
količinah ostalih vrst napadov nogometnega kluba FC Barcelona.
H5: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi števila udarcev na vrata po izvedbi
kontinuiranega napada in številu udarcev na vrata po ostalih vrstah napadov nogometnega
kluba FC Barcelona.
H6: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi števila udarcev na vrata preko krilnih
položajev in števila udarcev na vrata preko ostalih igralcev nogometnega kluba FC Barcelona.
H7: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi števila udarcev na vrata iz kazenskega
prostora in številom udarcev na vrata iz ostalih delov igrišča nogometnega kluba FC
Barcelona.
H8: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi števila udarcev na vrata igralcev v konici
napada in številom udarcev na vrata ostalih igralcev nogometnega kluba FC Barcelona.
H9: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi števila zadetkov po več kot treh podajah in
številom zadetkov po ostalem številu podaj nogometnega kluba FC Barcelona.
H10: Obstajajo statistično značilne razlike nogometnega kluba FC Barcelona v meritvi števila
zadetkov po akciji, ki traja v povprečju več kot 8 sekund in številu zadetkov po akcijah, ki v
povprečju ne trajajo več kot 8 sekund.
H11: Obstajajo statistično značilne razlike nogometnega kluba FC Barcelona v meritvi števila
prehodov v napad preko vratarja s kratko podajo z roko ali nogo in številu prehodov v napad
preko drugih načinov.
H12: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi števila prekrškov med igro med
nogometnim klubom FC Barcelona in nasprotnimi moštvi.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 20
5.0 METODE DELA
5.1 VZOREC MERJENCEV
Podatke za diplomsko delo smo zbrali na podlagi spremljanja nogometnih tekem moštva FC
Barcelona v sezoni 2014/2015 v Ligi prvakov. Tako smo analizirali vseh trinajst tekem moštva FC
Barcelona, od tekem skupinskega dela pa do finala, kjer so premagali Juventus iz Torina.
5.1.1 OPAZOVANE TEKME
SKUPINA F
FC Barcelona – APOEL 1 – 0
Paris Saint-Germain – FC Barcelona 3 – 2
FC Barcelona – Ajax 3 – 1
Ajax – FC Barcelona 0 – 2
APOEL – FC Barcelona 0 – 4
FC Barcelona – Paris Saint-Germain 3 – 1
LESTVICA SKUPINE F
1. FC Barcelona 15 točk
2. Paris Saint-Germain 13 točk
3. Ajax 5 točk
4. APOEL 1 točka
OSMINA FINALA
Manchester City – FC Barcelona 1 – 2
FC Barcelona – Manchester City 1 – 0
ČETRTINA FINALA
Paris Saint-Germain – FC Barcelona 1 – 3
FC Barcelona – Paris Saint-Germain 2 – 0
POLFINALE
FC Barcelona – Bayern Munchen 3 – 0
Bayern Munchen – FC Barcelona 3 – 2
FINALE
Juventus – FC Barcelona 1 – 3
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 21
5.2 VZOREC SPREMENLJIVK
Merski inštrument oziroma vzorec spremenljivk nam predstavljajo prirejeni obrazci iz
diplomske naloge Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2005/2006) avtorja Dejana Kopasića iz leta 2008. Sestavljen je iz sedmih
glavnih spremenljivk, znotraj katerih je še 58 spremenljivk. Za boljše razumevanje smo vse
spremenljivke v nadaljevanju razložili in opisali.
5.2.1 VRSTE NAPADOV
Napad smo šteli kot sodelovanje vsaj dveh igralcev v določeni situaciji ali uspešno
preigravanje posameznega igralca. Kot kriterij za napad smo šteli posest žoge in da je bila ta
pod kontrolo. Dvoboji in borba za žogo se ne štejejo za napad. Napad se zaključi, ko moštvo,
ki napada, žoge dokončno ne izgubi. Za tem se vlogi branečega in napadalnega moštva
zamenjata.
Uspešnost igre v napadu je odvisna od več dejavnikov; od sposobnosti igralcev napadajočega
moštva, od načina branjenja nasprotnika, od sposobnosti igralcev branečega moštva, od
sposobnosti menjave ritma in tempa igre, sposobnosti pravilnega izkoriščanja prostora,
prilagajanja in izkoriščanja trenutnih situacij na igrišču (Elsner, 2004).
KONTINUIRANI NAPAD
Za kontinuirani napad je značilna dolga posest žoge in je napad počasnega ritma. Izvaja se v
progresivnem, variabilnem in regresivnem tempu. Tak napad se uporablja, ko se nasprotno
moštvo brani zelo globoko na svoji polovici ali ko se po zaključku napada hitro vrača v cono
branjenja. Pri izvajanju takega napada si napadalno moštvo žogo podaja na dolge, srednje in
kratke razdalje, smer podaj se spreminja. Veliko je podaj v širino, igralci pa z menjavanjem
mest praznijo prostor in s tem omogočajo vtekanje soigralcev. Pri kontinuiranem napadu je
prehod v zaključek enostavnejši po krilnih položajih, saj obramba na krilih ni tako strnjena. V
določenih primerih lahko tudi posameznik s samostojno akcijo prevara enega ali več
nasprotnikov in s tem svoji ekipi pomaga do lažjega nadaljevanja akcije.
PROTINAPAD
Protinapad je vsak hiter napad presenečenja po odvzeti žogi, kjer lahko pride do številčne
premoči pred vrati nasprotnika. Protinapad je najhitrejša in najbolj učinkovita vrsta napada.
Med začetkom in zaključkom napada ni vmesnih podaj, podaje so usmerjene v globini in
diagonalno, glede na položaj igralcev na igrišču. Pri izvedbi protinapada je pomembno, da so
podaje točne in predvsem močne, saj se podaja na daljše razdalje, tudi preko 50 metrov. Med
protinapade smo šteli tudi neuspele protinapade, kjer ni prišlo do udarca na vrata, vendar je
imel napad vse ostale značilnosti protinapada.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 22
PROGRESIVNI NAPAD
Pri progresivnem napadu gre za napad z menjavo ritma oziroma tempa, ki se začne kot
protinapad in se konča s kontinuiranim napadom. Hitro-počasen napad je neuspešen
protinapad brez izgubljene žoge, ki se nato nadaljuje kot kontinuiran napad proti postavljeni
obrambi.
VARIABILNI NAPAD
Variabilni napad je ena izmed vrst kontinuiranega napada, kjer je zelo pomemben ritem
oziroma tempo napada. Napad, ki se začne počasi in nadaljuje hitro, pomeni presenečenje v
spremembi ritma napada po dolgi posesti žoge. Sprememba ritma napada je razvidna v
spremembi hitrosti gibanja igralcev in žoge pri pripravi napada in največkrat poudarjen hiter
zaključek napada.
5.2.2 TRAJANJE NAPADOV
Posamezen napad traja od začetnega dotika igralca v napadu po odvzeti žogi ali prekinitvi
igre. Traja pa tako dolgo, dokler žoga ni dokončno izgubljena in je obstajala posredna ali
neposredna nevarnost za nasprotnikova vrata. Merili smo čas trajanja napadov. Ti podatki
nam razkrivajo, kako dolgo so trajali napadi oziroma kako dolgo so povprečno trajali. Daljši
kot so napadi, bolj lahko trdimo za ekipo, da napada s kontinuiranimi napadi. Za tako ekipo je
značilno, da napada po načelu širine z veliko podajami, kot pa da napada preko protinapadov.
POSEST ŽOGE
V času posesti žoge se meri le efektivni čas, ko je imela napadajoča ekipa žogo dejansko v
svoji posesti. V ta čas se ne štejejo različne prekinitve in dvoboji z nogo oziroma glavo, ko
žoga ni v kontroli nobenega moštva. V primeru, da se nasprotnik le dotakne žoge, ne uspe pa
je odvzeti, se šteje kot posest žoge. Posest žoge nekega moštva dobimo tako, da seštejemo vse
posamezne čase trajanja napadov.
5.2.3 POVPREČNO ŠTEVILO ZAPOREDNIH PODAJ V NAPADU
Vrsta napadov, trajanje napadov in povprečno število zaporednih podaj so dejavniki, ki nam
kažejo, na kakšen način je neka ekipa v večini primerov napadala. Medsebojno so močno
povezani in razkrivajo, ali je ekipa kot vrsto napada bolj uporabljala protinapade, kontinuirane
napade ali napade z različnimi menjavami ritma in tempa. Prav tako nam ti podatki
razkrivajo, kako dolgo so trajali posamezni napadi ekipe in ali je ta ekipa napadala bolj po
načelu globine ali po načelu širine v nogometu (Kopasić, 2008).
Podaje v globino so bolj nevarne od podaj v širini, z njimi se osvoji veliko prostora v smeri
proti nasprotnikovim vratom. Ločimo dve vrsti podaj v globino: dolge diagonalne in
vzporedne podaje, ki so večinoma izvedene po zraku, na večji razdalji, ter kratke podaje v
globino po tleh igralcu v noge ali kratke podaje v prazen prostor.
Podaje v širino so manj nevarne in predstavljajo predvsem zagotovitev dovolj velikega
prostora za napad. S podajami v širino prek krilnih položajev do zaključka napada mnogo
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 23
uspešnejše izkoriščamo razpoke v obrambi. Tak napad omogoča najracionalnejšo menjavo
mest v sredini in na nasprotnem krilnem položaju ter možnost za nenadno vključevanje
igralcev iz vezne in celo obrambne linije v napad (Kopasić, 2008).
5.2.4 ANALIZA IZGUBLJENIH ŽOG
Pod skupino spremenljivk izgubljene žogo, spadajo vse tiste izgubljene žoge po katerem je
nasprotna ekipa pričela nov napad. Žogo lahko izgubimo po netočni podaji, slabem
zaustavljanju žoge, po neuspešnem varanju ali po izgubljenem dvoboju. V nadaljevanju smo
načine izgubljenih žog podrobneje opisali.
NETOČNA PODAJA
V nogometni igri netočna podaja pomeni prekinitev napada in je zato nezaželen element. Do
netočne podaje pride v trenutku, ko posameznik slabo oceni neko igralno situacijo, lahko pa
je tudi posledica dobre in organizirane obrambe nasprotnega moštva. Pri netočnih podajah
nam nasprotni igralec žogo, ki je namenjena soigralcu, prestreže. V primeru, da se nasprotnik
žoge le dotakne in se ta odbije nazaj k igralcu ekipe, ki je imela žogo v posesti, ne štejemo za
netočno podajo. Prav tako ne štejemo za netočno tisto podajo, pri kateri igralec nasprotne
ekipe izbije žogo preko vzdolžne ali prečne črte in ta pride nazaj v njihovo posest.
ZAUSTAVLJANJE
Pri sodobnem načinu igranja zaradi hitrejše igre zaustavljanje vedno bolj opuščamo, to pa ne
pomeni, da smemo tej prvini posvečati manj pozornosti. Nasprotno, zaustavljanje žoge, kadar
je to v igri potrebno, moramo še bolje obvladati. Žogo zaustavimo, ko igre ne moremo
nadaljevati s prvim udarcem, ko želimo spremeniti smer gibanja in igro nadaljevati
individualno in ko želimo zaradi taktičnih zahtev igro začasno zaustaviti (Elsner, 2004).
Kako zaustavimo žogo, je odvisno od več dejavnikov, in sicer od položaja igralca, ki žogo
zaustavlja, smeri in hitrosti podane žoge in od položaja nasprotnih igralcev. Po napačnem
zaustavljanju žoga preide v posest nasprotne ekipe.
VARANJE
Varanje je izvajanje določenih gibov ali gibanja z namenom, da nasprotnik ne bi razkril prave
namere v igri. V nogometni igri ne moremo najpreprostejše rešiti vsake situacije, ker nas pri
tem ovira nasprotnik. V tem primeru pa nam za uspešno nadaljevanje igre pomaga varanje.
Varanje delimo na varanje brez žoge, varanje z žogo in sestavljeno varanje (Elsner, 2004).
V analizi izgubljenih žog bomo analizirali le varanja z žogo. Pri varanju z žogo moramo
nasprotnika preigrati tako, da žoga ostane v naši posesti. Do napak pri varanju pride takrat, ko
igralec, ki ima žogo v posesti, ne uspe preigrati nasprotnega igralca in žogo izgubi. Žogo
lahko izgubi po lastni napaki ali pa si jo nasprotni igralec pribori z odvzemanjem. Izbijanje
žoge obrambnega igralca preko vzdolžnih in prečnih črt ne štejemo kot napako pri varanju.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 24
DVOBOJI
Dvoboji so sestavni deli vsake tekme. Že sama tekma izraža dvoboj dveh nasprotno stoječih si
ekip, ki hočeta doseči čim boljši rezultat. Dvoboji ne izražajo samo rezultata, temveč tudi
direktne medsebojne stike tekmecev. V nogometu so stalni medsebojni stiki dveh igralcev
nekaj običajnega in prav od teh je velikokrat odvisen končni izid. V sodobni nogometni igri je
vse manj praznega prostora in posledica tega je vse več dvobojev med tekmeci (Ilješ, 2008).
Za nogomet so značilni dvoboji za žogo na zemlji in v zraku. Dvoboje na zemlji predstavljajo
vsi medsebojni stiki dveh igralcev, ki se na različne načine odvijajo na tleh. Poznamo
osnovno odvzemanje, odvzemanje z odrivanjem in odvzemanje s podrsavanjem. Dvoboje v
zraku pa predstavljajo vsi medsebojni stiki dveh igralcev, ki se odvijajo v zraku. Do teh
dvobojev pride pri skokih po izbitih žogah, izvajanih kotih, izbitih žogah vratarjev, različno
visokih podajah itd.
5.2.5 NAČIN PREHODA V NAPAD PREKO VRATARJA
Pod skupino spremenljivk prehod v napad preko vratarja smo opisali na katere načine lahko
vratar začne napad. Vratar lahko napad začne z udarjanjem žoge z nogo (»degažiranje«),
dolgo podajo z nogo, kratko podajo z nogo in z kratko podajo z roko. V nadaljevanju načine
prehoda v napad preko vratarja podrobneje opisali.
UDARJANJE ŽOGE Z NOGO (DEGAŽIRANJE)
Pri degažiranju vratar žogo udarja iz roke v igrišče iz zraka ali z dvojnim udarcem. Pri obeh
načinih uporablja udarec z nartjo. Pri tem poda dolgo žogo v globino, po navadi na nasprotno
polovico igrišča, kjer se igralci obeh ekip borijo za žogo. Ekipa, ki je uspešnejša v dvoboju,
lahko začne z napadom.
Vratar lahko žogo degažira v polje le takrat, ko jo lahko prime z roko. To so situacije, ko žoga
pride do vratarja po ujeti žogi pri poizkusu strela nasprotnika, napaki nasprotnika ali po podaji
soigralca z glavo.
DOLGA PODAJA Z NOGO
Pri dolgi podaji z nogo vratar udarja žogo v igrišče s tal. Vratar dolgo podajo s tal lahko poda
po napaki nasprotnika, po podaji soigralca bodisi z nogo ali glavo, po podaji iz avta ali po
tem, ko žoga preide prečno (gol-avt) linijo.
KRATKA PODAJA Z NOGO
Pri tej podaji vratar žogo poda na kratki razdalji svojemu soigralcu. Vratar se za tako podajo
odloči, kadar je njegov soigralec nepokrit in lahko žogo neovirani sprejme. Vratar lahko
kratko podajo z nogo izvede po napaki nasprotnika, po podaji soigralca bodisi z nogo ali
glavo, po podaji iz avta ali po tem, ko žoga preide prečno (gol-avt) linijo.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 25
KRATKA PODAJA Z ROKO
Pri tej podaji vratar poda žogo z roko soigralcu po navadi po tleh. Vratar lahko poda žogo z
roko le takrat, ko jo lahko tudi prime z roko. To lahko naredi, ko je žoga prišla k njemu po
napaki nasprotnika, ko je žoga prišla k njemu po udarcu na vrata nasprotnega igralca, ko
vratar zaustavi nasprotnikov strel in ujame žogo ali po podaji soigralca z glavo.
5.2.6 ANALIZA UDARCEV NA VRATA IN ZADETKOV
Zadetek je del igre. Dosežemo ga takrat, ko žoga s svojim celim obsegom preide linijo gola
pri zaključku napada. Osnovna zahteva za doseganje zadetkov in udarjanje na vrata je dobra
tehnika udarca. Pri tem sta pomembna natančnost in moč udarca. Načeloma drži, da žogo
udarjamo z nogo, ki je bližje žogi, vendar pa se pojavlja vse več udarcev na vrata z
oddaljenejšo nogo, še posebej, kadar si vrhunski igralci izborijo dovolj časa in prostora za
strel. Vsak napad, z izjemo avtogola, zaključuje posameznik z udarcem na nasprotnikova
vrata. To lahko opravi iz neposredne bližine, iz srednje ali večje oddaljenosti od vrat, z
udarcem z glavo ali z nogo. Zaključek napada je odvisen od oblike priprave zaključka napada,
od postavitve in gibanja nasprotnih igralcev ter še posebej od vratarja in poprejšnjega gibanja
strelca. Tipični zaključki napada so čisti in tako imenovani effe udarci v daljši ali bližnji kot
vrat po zemlji in zraku, lobanje in varanje vratarja, udarec ob vratarjevi nogi itd (Kopasić,
2008).
Med udarce na vrata smo šteli vse udarce, ki so bili izvedeni z namenom doseganja zadetka,
ne glede na to, s kakšne razdalje je bil strel izveden ali koliko je žoga zletela mimo gola. Med
udarce pa nismo šteli tistih udarcev, ki so bili blokirani s strani obrambnega igralca v bližini
napadalca in so se žoge odbile proti sredini igrišča. Za udarce na vrata pa smo šteli tiste
blokirane udarce, ki jih je obrambni igralec prestregel v bližini vrat, oddaljen od napadalca.
Prav tako smo šteli kazenske strele, proste in indirektne udarce, ki so bili izvedeni z namero
doseganja zadetka. Med zadetke pa smo šteli tiste udarce, kjer je žoga s svojim celim
obsegom prešla gol črto pri zaključku napada in jo je glavni sodnik priznal.
ŠTEVILO IN NATANČNOST UDARCEV NA VRATA
Rezultatsko uspešnejše ekipe po navadi izvedejo več strelov proti nasprotnim vratom, kot
rezultatsko manj uspešne. Nasprotniku pa omogočajo manj udarcev na vrata. Zaradi tega je
tudi nas zanimalo, kakšna je bila uspešnost zadevanja cilja, koliko udarcev je končalo znotraj
okvirja vrat in koliko je šlo mimo gola ter koliko je bilo doseženih zadetkov.
MESTO ZAKLJUČKA NAPADA GLEDE NA PREDHODNO AKCIJO PRI
UDARCIH NA VRATA IN ZADETKIH
Igralci lahko napad zaključijo z udarcem po predhodnem napadu skozi sredino ali pa s
krilnega položaja. Za napade s krila smo šteli vse napade, kjer je prišlo do podaje, prodora ali
neposrednega udarca na vrata v prostoru od roba stranske črte do kazenskega prostora ter od
vzdolžne črte do polovice igrišča v globino. Za napade skozi sredino pa smo šteli tiste napade,
ki so potekali v širini kazenskega prostora.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 26
MESTO ZAKLJUČKA NAPADA GLEDE NA POLOŽAJ ŽOGE PRI UDARCIH NA
VRATA OZIROMA ZADETKIH
V nogometu se večina zadetkov dosega po strelu na vrata znotraj kazenskega prostora. Naš
namen je bil, da to potrdimo oziroma ugotovimo, iz kakšnih položajev FC Barcelona in njene
nasprotnice izvajajo udarce na vrata oziroma dosegajo zadetke. Pri analizi tekem smo bili
pozorni na to, koliko udarcev na vrata je bilo izvedenih znotraj kazenskega prostora in koliko
izven, prav tako smo zabeležili, če je bil zadetek dosežen znotraj kazenskega prostora ali
izven njega.
VRSTE UDARCEV NA VRATA PRI UDARCIH IN ZADETKIH
Udarce na vrata po navadi izvedemo z nogo ali z glavo. Pri udarcih z nogo igralci po navadi
izberejo udarec z nartom ali s sprednjim notranjim delom stopala, udarec pa lahko izvedejo
tudi z zunanjim delom stopala. Pri udarcih z glavo pa se uporablja udarec s čelom na vrata. S
katerim delom telesa bo igralec napad zaključil, pa je odvisno od več dejavnikov. Odvisno je
od položaja vratarja, postavitve nasprotnih igralcev, predhodnega gibanja igralca, ki izvede
udarec, od oddaljenosti od vrat in od oblike priprave zaključka napada (ali je žoga podana
visoko, polvisoko, nizko, naprej, nazaj …).
Pri vrsti udarcev na vrata smo bili pozorni na to, s katerim delom telesa je igralec, ki je
zaključil napad, udaril na vrata oziroma dosegel zadetek. K udarcem na vrata smo šteli tudi
proste udarce, indirektne udarce in kazenske udarce, ki so bili izvedeni z namero doseganja
zadetka in so predstavljali posredno ali neposredno nevarnost za vratarja.
NAČIN USTVARJANJA PRILOŽNOSTI ZA IZVEDBO UDARCA NA VRATA
OZIROMA DOSEGO ZADETKA
Načinov ustvarjanja priložnosti za izvedbo udarca na vrata oziroma dosego zadetka je v
nogometu veliko. Med njimi pa so najbolj pogosti individualni prodori, podaje v globino,
direktne podaje v globino, dvojne podaje, podaje s krilnega položaja in priložnosti, ki se
ponudijo po napaki nasprotnega igralca.
Pri načinu ustvarjanja priložnosti za izvedbo udarca na vrata oziroma dosego zadetka smo
šteli najbolj tipične načine ustvarjanja priložnosti, to so: individualni prodori, podaje v
globino, direktne podaje v globino, dvojne podaje, podaje s krilnega položaja in priložnosti, ki
se ponudijo po napaki nasprotnika. Poleg tega smo med načine ustvarjanja priložnosti za
izvedbo udarca na vrata oziroma dosego zadetka šteli tudi vse prekinitve, po katerih je nato
prišlo do udarca na vrata ali doseženega zadetka. Pod udarce na vrata oziroma zadetke iz
prekinitev smo šteli le tiste udarce oziroma zadetke iz prekinitev, ki so bili namenjeni dosegu
zadetka, bodisi direktno iz prekinitve ali pa je prekinitev predstavljala podajo, po kateri je
nato igralec udaril proti vratom oziroma je dosegel zadetek.
INDIVIDUALNI PRODOR
Pri tem načinu napada posameznik z uporabo vodenja in različnih načinov varanja poizkuša
prebiti obrambo in napad zaključiti s strelom na vrata. Ti prodori so lahko dolgi tudi več deset
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 27
metrov. Pri tej obliki napada ni sodelovanja med soigralci, lahko pa igralcu, ki prodira,
soigralci s svojim gibanjem in postavljanjem vplivajo na uspešnost prodora.
Med uspešne individualne prodore smo šteli le tiste prodore, ki so se končali z udarcem na
vrata oziroma z doseženim zadetkom.
PODAJA V GLOBINO IN DIREKTNA PODAJA V GLOBINO
Podaje v globino so nevarnejše od podaj v širino, saj napadalni ekipi omogočajo neposredno
in predvsem hitro ogrožanje nasprotnikovih vrat. Ločimo lahko med dvema vrstama podaj v
globino:
dolge diagonalne in dolge vzporedne podaje, ki so po navadi izvedene po zraku na
večji razdalji (30 metrov in več),
kratke podaje v globino po tleh neposredno v noge odkritemu soigralcu ali kratke
podaje v prazen prostor.
Med uspešne podaje v globino smo šteli le tiste, pri katerih je nato v nadaljevanju akcije ekipa
oziroma njen posameznik izvedel udarec na vrata, oziroma je dosegel zadetek. Med uspešne
direktne podaje v globino pa smo šteli le tiste, ki so bile izvedene le z enim dotikom.
DVOJNE PODAJE
Za izvedbo dvojne podaje sta potrebna dva igralca iste ekipe. Igralec v vodenju poda žogo
soigralcu, ki se mu odkrije, sledi tek in sprememba smeri gibanja brez žoge, nato sprejem
žoge nazaj od igralca, ki je žogo z enim dotikom podal v smer teka. Dvojne podaje se lahko
izvajajo v vse smeri in na vseh delih igrišča. Posebej nevarne pa so v bližini nasprotnikovih
vrat, saj se lahko po uspešni dvojni podaji napadalec znajde v priložnosti za zadetek. Največja
prednost dvojnih podaj je ta, da se igralec, ki napada, izogne neposrednemu dvoboju 1:1 z
nasprotnikom.
Med uspešne dvojne podaje smo šteli le tiste uspešne dvojne podaje, iz katerih je nato v
nadaljevanju akcije ekipa oziroma njen posameznik izvedel udarec na vrata oziroma je
dosegel zadetek.
PODAJE S KRILNEGA POLOŽAJA
Tako imenovani široki napad preko krilnih položajev do zaključka napada mnogo uspešneje
izkorišča razpoke v obrambi. Pred zaključkom takega napada, ki pripelje do ustvarjene
priložnosti, sledi podaja s krilnega položaja. Po navadi se pred tako podajo v prostoru od roba
stranske črte do kazenskega prostora ter od vzdolžne črte do polovice igrišča v globino zgodi
skupinska ali individualna akcija. Medtem pa se v sredini in na nasprotnem krilnem položaju
navadno dogajajo najrazličnejše menjave mest ali nenadna vključevanja igralcev zvezne in
obrambne linije v napad, ki nato tako podajo omogočijo (Kopasič, 2008).
Med uspešne podaje s krilnega položaja smo šteli le tiste podaje, pri katerih je nato v
nadaljevanju akcije ekipa oziroma njen posameznik izvedel udarec na vrata oziroma je
dosegel zadetek.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 28
NAPAKA NASPROTNIKA
Napake so sestavni del vsake igre, tako tudi nogometa. Od vrhunskih ekip in igralcev pa se
pričakuje, da naredijo, kar se da čim manj napak na tekmi, kajti prav zaradi napak pride do
rezultatskega neuspeha ekipe, ki je naredila več napak na tekmi. Najnevarnejše napake so
seveda tiste, ki jih posameznik naredi v bližini svojih vrat, saj se lahko nasprotna ekipa v zelo
kratkem času znajde v priložnosti za dosego zadetka.
Do napake igralca pride v določenem trenutku, ko ta slabo oceni igralno situacijo, zaradi
popuščanja zbranosti, utrujenosti, različnih zunanjih dejavnikov (igralna površina vreme,
gledalci …), lahko pa igralec naredi napako zaradi dobre obrambe nasprotne ekipe.
Med strele po napaki nasprotnika smo upoštevali le tiste napake nasprotnika, ki so se dogajale
v bližini lastnih vrat, zaradi katerih je nato nasprotna ekipa oziroma njen posameznik v zelo
kratkem času izvedel udarce na vrata, oziroma je dosegel zadetek.
PREKINITVE PRI UDARCIH NA VRATA IN ZADETKIH
Med udarce na vrata iz prekinitev smo uvrstili vse udarce, ki so bili namenjeni dosegu
zadetka, bodisi direktno iz prekinitve ali pa v primeru, da je prekinitev predstavljala podajo,
po kateri je nato ekipa oziroma njen posameznik izvedel udarec na vrata, oziroma je dosegel
zadetek.
IGRALNO MESTO PRI UDARCIH NA VRATA IN PRI ZADETKIH
Obliko, kako so igralci razporejeni na igrišču, na katerem delu igrišča delujejo, kako se
gibljejo, imenujemo sistem. Ta igralcem določa njihove splošne naloge (Elsner, 2004). Igralci
pa lahko znotraj sistema izvajajo različne menjave mest, praznjenja prostora in vtekanja z
namenom presenetiti nasprotnika. Sistem igre igralcem odreja le osnovne naloge, zato se
lahko v priložnosti za dosego zadetka znajdejo različni igralci. Dejstvo je, da se napadalci in
vezni igralci znajdejo največkrat v priložnosti za dosego zadetka, vendar pa se tekom tekme,
še posebej ob prekinitvah, lahko prav vsak igralec znajde v priložnosti za dosego zadetka
(Kopasić, 2008).
V rubriki igralno mesto pri udarcih na vrata in doseženih zadetkih, smo označili, kolikokrat je
igralec na posameznem igralnem mestu izvedel udarec na vrata oziroma dosegel zadetek.
VRSTA NAPADA PRI UDARCIH NA VRATA IN ZADETKIH
Katere vrste napadov poznamo, smo opisali pod točko 5.2.1, stran 16.
V tej rubriki smo označili, s kakšno vrsto napada si je ekipa priigrala priložnost za udarec na
vrata, oziroma je dosegla zadetek. Označili smo, ali je do udarca na vrata oziroma zadetka
prišlo po kontinuiranem napadu, protinapadu, progresivnem napadu, variabilnem napadu. V
primeru, da je do udarca na vrata oziroma zadetka prišlo po prekinitvi, kazenskem strelu ali
napaki nasprotnika, vrsto napada nismo označili.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 29
MESTO ODVZEMA ŽOGE PRI ZADETKIH
Temelj vsake obrambe je obvladanje igralnih enot taktike v obrambi in nekaterih načel skupne
obrambe. Brez osnovnega znanja o postavljanju – pokrivanju igralcev, odvzemanju in
izbijanju žoge, ni mogoče medsebojno usklajeno delovanje. Poznamo dve obliki branjenja, in
sicer individualno in consko (Elsner, 2004).
V sodobnem nogometu prevladuje predvsem conski način branjenja. Na mesto odvzema žoge
v veliki meri vpliva to, na kakšen način se ekipa brani. Poleg načina branjenja, na mesto
odvzema žoge vplivata še tako način napada nasprotnika kot kakovost ekipe.
Do odvzemanja žoge pride zaradi različnih napak ekipe oziroma posameznega igralca, ki
napada. Napake pa so lahko posledica slabe tehnične izvedbe določenih elementov (podaje,
varanja, zaustavljanja, dvoboji …).
V tej rubriki smo pri vsakem udarcu na vrata oziroma zadetku označili, ali je ekipa žogo
osvojila na lastni polovici ali na polovici nasprotnika. Pri doseženih zadetkih pa smo mesto
odvzema žogo še posebej označili na skici. Prikaz na sliki je subjektiven.
ŠTEVILO ZAPOREDNIH PODAJ PRI UDARCIH NA VRATA IN ZADETKIH
V teh dveh rubrikah smo šteli števili zaporednih podaj od začetnega dotika igralca po odvzeti
žogi ali prekinitvi igre pa do trenutka, ko je bila izvedena zadnja podaja, preko katere je nato
ekipa izvedla udarec na vrata oziroma dosegla zadetek.
ČAS TRAJANJA NAPADA PRI UDARCIH NA VRATA IN ZADETKIH
V teh dveh rubrikah smo merili čas od začetnega dotika igralca po odvzeti žogi ali prekinitvi
igre pa do trenutka, ko je bila izvedena zadnja podaja, preko katere je nato ekipa izvedla
udarec na vrata oziroma dosegla zadetek.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 30
5.3 POTEK ZBIRANJA PODATKOV
Tekme smo posneli na DVD-medij. Vsako tekmo smo si nato večkrat ogledali in jo
analizirali. Statistične podatke smo pridobili tako, da smo izbrane spremenljivke vpisovali v
ustrezne obrazce. Obrazce smo priredili po eni izmed predhodnih raziskav (Kopasić, 2008).
IZBRANE SPREMENLJIVKE:
1. Število zadetkov,
2. udarci na vrata (v vrata/mimo vrat),
3. število zadetkov glede na število udarcev,
4. posest žoge (čas oziroma %),
5. prekrški,
6. rumeni in rdeči kartoni
7. število kotov,
8. število prepovedanih položajev,
9. kontinuiran napad,
10. protinapad,
11. progresivni napad,
12. variabilni napad,
13. trajanje napada,
14. skupno število podaj,
15. število podaj v globino,
16. število direktnih podaj v globino,
17. netočne podaje,
18. varanje,
19. zaustavljanje,
20. dvoboji z glavo,
21. dvoboji z nogo,
22. degažiranje vratarja,
23. dolga podaja vratarja z nogo,
24. kratka podaja vratarja z nogo,
25. kratka podaja vratarja z roko,
26. udarci na vrata po predhodnem
napadu preko krilnega položaja,
27. udarci na vrat po predhodnem
napadu skozi sredino,
28. udarec v kazenskem prostoru,
29. udarec zunaj kazenskega prostora,
30. vrsta udarca (glava, noga),
31. individualni prodor pri udarcu,
32. podaja v globino pri udarcu,
33. direktna podaja v globino pri udarcu,
34. podaja s krilnega položaja pri udarcu,
35. dvojna podaja pri udarcu,
36. napaka nasprotnika pri udarcu,
37. prekinitev pri udarcu na vrata (prosti
udarec, indirektni udarec, udarec iz
kota, podaja iz avta, kazenski
udarec),
38. vrsta napada pri udarcu na vrata,
39. mesto odvzemanja žoge pri udarcih,
40. število zaporednih podaj pri udarcih
na vrata,
41. čas trajanja akcije pri udarcih na
vrata,
42. zadetek po predhodnem napadu
skozi sredino,
43. zadetek po predhodnem napadu
preko krilnega položaja,
44. zadetek po udarcu na vrata znotraj
kazenskega prostora,
45. zadetek po udarcu na vrata izven
kazenskega prostora,
46. vrsta udarca pri zadetkih (glava,
noga),
47. individualni prodor pri zadetkih,
48. podaja v globino pri zadetkih,
49. direktna podaja v globino pri
zadetkih,
50. podaja iz krilnega položaja pri
zadetkih,
51. dvojna podaja pri zadetkih,
52. napaka nasprotnika pri zadetkih,
53. prekinitev pri zadetkih (prosti
udarec, indirektni udarec, udarec iz
kota, podaja iz avta, kazenski
udarec),
54. igralno mesto pri zadetkih,
55. vrste napadov pri zadetkih,
56. mesto odvzema žoge pri zadetkih,
57. število zaporednih podaj pri
zadetkih,
58. čas trajanja akcije pri zadetkih.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 31
Tabela 1
Obrazec za spremljanje vrste napadov, trajanja napadov in posesti žoge, števila zaporednih podaj, načina in
števila izgubljenih žog ter načina prehoda v napad preko vratarja
EKIPE BARCELONA NASPROTNIK BARCELONA NASPROTNIK
POLČAS PRVI POLČAS PRVI POLČAS DRUGI POLČAS DRUGI POLČAS
KONTINUIRANI NAPAD
PROTINAPAD
PROGRESIVNI NAPAD
VARIABILNI NAPAD
SKUPAJ
TRAJANJE NAPADA
POSEST ŽOGE (čas)
POSEST ŽOGE (%)
NETOČNA PODAJA
VARANJE
ZAUSTAVLJANJE
DVOBOJI Z GLAVO
DVOBOJI Z NOGO
SKUPAJ
DEGAŽIRANJE VRATARJA
DOLGA PODAJA Z NOGO
KRATKA PODAJA Z NOGO
KRATKA PODAJA Z ROKO
SKUPAJ
SKUPNO ŠTEVILO PODAJ
PODAJE V GLOBINO
DIREKTNE P. V GLOBINO
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 32
Tabela 2
Obrazec za spremljanje zadetkov in udarcev na vrata
UDARCI (U) ZADETEK (Z) U Z U Z U Z U Z
ŠT. UDARCEVŠT. ZADETKOV
Lastni polovici
Nasprotni polovici
BARCELONA
DRUGI POLČAS
NASPOTNIK
DRUGI POLČAS
V vrata
EKIPE
POLČAS
BARCELONA
PRVI POLČAS
NASPOTNIK
PRVI POLČAS
Mimo vrat
Po predhodnem napadu skozi
sredino
Po predhodnem napadu preko
krilnega položaja
Znotraj kazenskega prostora
Izven kazenskega prostora
Kazenski udarec
Igralno mesto
Po kontinuiranem napadu
Po protinapadu
Po podaji s krilnega položaja
Po napaki nasprotnika
Prosti udarec
Indirektni udarec
Po podaji iz kota
Po podaji iz avta
Z nogo
Z glavo
Po individualnem prodoru
Po podaji v globino
Po direktni podaji v globino
Po odzeti žogi
na:
Število zaporednih podaj
Čas trajanja akcije
Po progresivnem napadu
Po variabilnem napadu
Po dvojni podaji
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 33
EKIPE FC BARCELONA NASPROTNIK
MESTO ODVZEMA
ŽOGE IN POTEK
NAPADA PRI
DOSEŽENIH
ZADETKIH
Slika 1. Obrazec za spremljanje tekem (skic) – mesto odvzema žoge.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 34
5.4 METODE OBDELAVE PODATKOV
Analizirali smo izbrane spremenljivke (vrsta napada, posest žoge in trajanje napada, analiza
izgubljenih žog, način prehoda v napad preko vratarja, analiza podaj v globino, analiza
udarcev na vrata in doseženih zadetkih) v fazi napada med nogometnim klubom FC Barcelona
in njenimi nasprotniki v Ligi prvakov.
S pomočjo predhodnih raziskav na tem področju smo izbrali naslednje metode:
1. Zbrane podatke smo obdelali z osnovnimi postopki deskriptivne statistike na izbranih
spremenljivkah. Tako smo izračunali osnovne statistične parametre, kot so vsote,
povprečne vrednosti in odstotkovne vrednosti.
2. S pomočjo programa Soccer Playbook smo grafično ponazorili mesto odvzema žoge,
potek napada in mesto zaključka napada pri vseh doseženih zadetkih, tako za
nogometni klub FC Barcelona, kot za njene nasprotnike.
3. Pri končni analizi vseh tekem smo spremenljivke poleg tabel predstavili tudi v grafični
obliki.
4. S statistično analizo smo ugotavljali statistično pomembne razlike med posameznimi
spremenljivkami pri nogometnemu klubu FC Barcelona in nasprotnimi ekipami
skupaj. Razlike med spremenljivkama smo preverjali s tako imenovanim T-testom za
povezane vzorce, analizo variance (Anova), Wilcoxonovim testom predznačenih
rangov in Friedmanovim testom. Za statistično pomembno povezanost smo upoštevali
tisto, kjer je bila statistična značilnost (p) 0,05 ali manj.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 35
6.0 REZULTATI IN DISKUSIJA
Rezultate vseh spremenljivk smo predstavili številčno, opisno in tudi grafično. Ta del v nalogi
predstavlja pomemben del analize igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona. Rezultate
vseh spremenljivk smo predstavili številčno v tabelah, tako za moštvo FC Barcelona, kot za
vsa nasprotna moštva. Pri končni primerjavi vseh tekem FC Barcelone in vseh nasprotnih ekip
skupaj, pa smo zraven tabel dodali še grafične ponazoritve rezultatov, ki smo jih izdelali s
pomočjo programa Excel.
Posebno vlogo v nalogi imajo skice, ki smo jih izdelali s pomočjo programa Soccer Playbook.
S pomočjo skic smo prikazali potek in zaključek napada pri doseženih zadetkih tako FC
Barcelone kot njenih tekmecih. Poleg tega smo izdelali še skici o mestu odvzemanja žoge in
mestu zaključka napada pri doseženih zadetkih.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 36
6.1 PRIMERJAVA NOGOMETNEGA KLUBA FC BARCELONA Z NJEGOVIMI
NASPROTNIKI NA POSAMEZNMIH TEKMAH V IZBRANIH SPREMENLJIVKAH
IGRE V NAPADU
6.1.1 FC BARCELONA : APOEL 1:0 (1:0)
Datum igranja: 17. 9. 2014 (sreda)
Kraj igranja: Barcelona, Nou Camp
Število gledalcev: 62.832
Glavni sodnik: Deniz Aytekin (GER)
Prvi pomočnik: Guido Kleve (GER)
Drugi pomočnik: Markus Häcker (GER)
Četrti sodnik: Stefan Lupp (GER)
Sodnika pri golu: Christian Dingert (GER) in Robert Hartmann (GER)
FC Barcelona:
1 Marc-André TER STEGEN
3 Gerard PIQUÉ
6 Xavi HERNÁNDEZ (C) (61´ INIESTA)
10 Lionel MESSI
11 NEYMAR
15 Marc BARTRA
20 Sergi ROBERTO (79´ RAFINHA)
21 ADRIANO
22 Dani ALVES
26 Sergi SAMPER
31 Munir EL HADDADI (68´ RAMIREZ)
Trener: Luis ENRIQUE
APOEL:
78 Urko PARDO
3 João GUILHERME
5 CARLÃO
8 Tiago GOMES (61´ MANDUCA)
9 Cillian SHERIDAN (75´ DJEBBOUR)
15 Marios ANTONIADES
16 VINICIUS
26 Nuno MORAIS (C)
28 Mário SÉRGIO
30 Tomás DE VINCENTI
(79´ CHARALAMBIDES)
46 Stathis ALONEFTIS
Trener: Giorgos DONIS
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 37
Tabela 3
Primerjava v osnovnih statističnih parametrih
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona APOEL
Zadetki 1 0
Število udarcev (v vrata/mimo vrat) 12 (6/6) 4 (1/3)
Posest žoge 36 min. 33 sek. (71 %) 14 min. 31 sek. (29 %)
Prekrški 15 12
Rumeni kartoni (rdeči) 0 (0) 2 (0)
Koti 8 4
Prepovedani položaji 2 3
Nogometaši Barcelone so svojo prvo tekmo v nogometni Ligi prvakov v sezoni 2014/2015
odigrali pred domačimi gledalci in slavili z rezultatom 1:0 (Tabela 3). Nasprotnik je bil
ciprski APOEL . Zmagoviti zadetek je za FC Barcelono dosegel branilec Gerard Piqué. Tabela 4
Primerjava v številu in vrsti napadov
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona APOEL
Kontinuiran napad (%) 42 (68) 7 (29)
Protinapad (%) 11 (18) 15 (63)
Progresivni napad (%) 0 (0) 1 (4)
Variabilni napad (%) 9 (14) 1 (4)
SKUPAJ 62 (100) 24 (100)
Analiza števila in vrste napada nam pove, da je Barcelona izvedla več kot dvakrat toliko
napadov kot gostje iz Nikozije. Izmed 62 organiziranih napadov so domačini največkrat
napadali preko kontinuiranih napadov, takih napadov je bilo kar dvainštirideset (68 %). Poleg
tega so izvedli še enajst (18 %) protinapadov, devet (14 %) variabilnih napadov. Gostje pa so
se osredotočili zgolj na organizirano branjenje čim bližje svojim vratom in so svoje
priložnosti iskali po protinapadih. Izmed štiriindvajsetih organiziranih napadov so kar
petnajstkrat (63 %) napadali s protinapadom (Tabela 4). Poleg tega so imeli še sedem (29 %)
kontinuiranih napadov in po en variabilni in progresivni napad. Podatki o vrsti in številu
napadov kažejo na premoč Barcelone na tekmi.
Tabela 5
Primerjava v trajanju napada in časovni posesti žoge
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona APOEL
Trajanje napada (povprečje) 20,5 sek. 10,1 sek.
Posest žoge (%) 36 min. 33 sek. (71 %) 14 min. 31 sek. (29 %)
Analiza posesti žoge in trajanju napada sta močno na strani Barcelone. Žogo so imeli v svoji
posesti kar dvajset minut več kot gostje. Njihovi napadi pa so v povprečju trajali kar dvakrat
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 38
toliko kot napadi APOEL-a (Tabela 5). To je tudi logično, saj je Barcelona na tekmi večinoma
napadala s kontinuiranimi napadi.
Tabela 6
Primerjava v številu in načinu izgubljenih žog
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona APOEL
Netočna podaja (%) 46 (53) 37 (46)
Neuspešno varanje (%) 16 (19) 7 (9)
Neuspešno zaustavljanje (%) 3 (3) 11 (13)
Izgubljeni dvoboj z glavo (%) 16 (19) 19 (23)
Izgubljeni dvoboj z nogo (%) 5 (6) 7 (9)
SKUPAJ 86 (100) 81 (100) Primerjava skupnega števila izgubljenih žog med ekipama ne kaže večjih razlik med obema
kluboma. Barcelona je, skupno gledano, izgubila pet žog več, od tekmeca na drugi strani.
Igralci Barcelone so več žog izgubili z netočnimi podajami, skupno 46 (53%), APOEL 37
(46%). Vendar pa to ni presenetljivo, saj je Barcelona na tekmi naredila skoraj petsto podaj
več kot ciprska ekipa. Barcelona je svoje žoge izgubila še z neuspešnimi varanji, 16 (19%), in
izgubljenimi dvoboji, 21 (25%). APOEL pa je poleg neuspešnih podaj največ žog izgubil po
dvobojih z glavo, 19 (23%). Število dvobojev z glavo kaže na to, da se je APOEL osredotočil
predvsem na fazo branjenja in so večino osvojenih žog nekontrolirano izbijali proti svojim
napadalcem. Te žoge pa so bile večinoma netočne ali pa so jih izgubili v dvobojih (Tabela 6). Tabela 7
Primerjava v načinu prehoda v napad preko vratarja
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona APOEL
Degažiranje vratarja (%) 0 (0) 3 (10)
Dolga podaja z nogo (%) 1 (7) 22 (73)
Kratka podaja z nogo (%) 11 (73) 2 (7)
Kratka podaja z roko (%) 3 (20) 3 (10)
SKUPAJ 15 (100) 30 (100) Pri načinu prehoda v napad preko vratarja je očitna razlika med obema ekipama, saj je
Barcelona večinoma v napad preko vratarja prehajala s kratkimi podajami z nogo oziroma z
roko. Tak način prehoda v napad je uporabila kar štirinajstkrat (93%). Vratar Barcelone se je
na tej tekmi odločil le za eno dolgo podajo z nogo. Na drugi strani je APOEL za prehod v
napad preko vratarja največkrat (83 %) izbral dolge podaje z nogo in degažiranje žoge. Kratke
podaje bodisi z roko ali nogo je vratar gostov izbral le v petih primerih (17 %) (Tabela 7).
Podatek, da je imel vratar APOEL-a večkrat žogo v svoji posesti, je razumljiv, saj so igralci
Barcelone večkrat poizkušali s streli in imeli so tudi več napadov.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 39
Tabela 8
Primerjava v analizi podaj v globino
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona APOEL
Skupno število podaj 700 213
Podaje v globino (%) 16 (2,3) 14 (6,6)
Direktne podaje v globino (%) 2 (0,3) 7 (3,3)
Število podaj na tekmi kaže na premoč Barcelone, saj so naredili skoraj 500 podaj več od
ciprske ekipe. Barcelona je igrala predvsem na dolge kontinuirane napade, izmed 700 podaj je
izvedla le šestnajst (2,3 %) podaj v globino. Direktnih podaj v globino pa so igralci izvedli še
manj, le dve (0,3 %). Na drugi strani je APOEL na tekmi izvedel 213 podaj, izmed katerih je
bilo štirinajst (6,6 %) podaj v globino in sedem (6,6%) direktnih podaj v globino (Tabela 8).
Tudi ta podatka nam kažeta na igro gostov, ki so poizkušali svoje napade čim hitreje zaključiti
in se osredotočiti le na fazo branjenja.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 40
Tabela 9
Primerjava v analizi udarcev na vrata in doseženih zadetkih
UDARCI NA VRATA
ŠTEVILO UDARCEV 12 1 4 0
4 (33) 0 (0) 2 (50) 0 (0)
8 (67) 1 (100) 2 (50) 0 (0)
6 (50) 1 (100) 3 (75) 0 (0)
6 (50) 0 (0) 1 (25) 0 (0)
10 (83) 0 (0) 3 (75) 0 (0)
2 (17) 1 (100) 1 (25) 0 (0)
6 (50) 1 (100) 1 (25) 0 (0)
6 (50) 0 (0) 3 (75) 0 (0)
12/1 1 (8) 4/0 0 (0)
3 (25) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
4 (33) 0 (0) 2 (50) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
1 (8) 0 (0) 1 (25) 0 (0)
1 (8) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
Prosti udarec (%) 3 (25) 1 (100) 1 (25) 0 (0)
Indirektni udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
Podaja iz kota (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
Podaja iz avta (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
Kazenski udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
1 (8) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 1 (25) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
1 (8) 1 (100) 0 (0) 0 (0)
1 (8) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
1 (8) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
4 (33) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
1 (8) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
3 (25) 0 (0) 3 (75) 0 (0)
5 (50) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
2 (17) 0 (0) 2 (50) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 1 (25) 0 (0)
1 (8) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
10 (83) 1(100) 3 (25) 0 (0)
2 (17) 0 (0) 1 (25) 0 (0)
8,8 1 4,3 0
38,7 0 20 0ČAS TRAJANJA AKCIJE (povprečje - v sekundah)
Desni krilni napadalec (%)
Napadalec (%)
Kontinuirani napad (%)
Protinapad (%)
Progresivni napad (%)
Variabilni napad (%)
GLEDE NA VRSTO
NAPADOV
GLEDE NA MESTO
ODVZEMA ŽOGE
Na lastni polovici (%)
Na nasprotnikovi polovici (%)
ŠTEVILO ZAPOREDNIH PODAJ (povprečje)
GLEDE NA IGRALNO
MESTO
Levi branilec (%)
Desni branilec (%)
Levi centralni branilec (%)
Desni centralni branilec (%)
Levi zvezni igralec (%)
Desni zvezni igralec (%)
Centralni zvezni igralec (%)
Levi krilni napadalec (%)
Po napaki nasprotnika (%)
NAČIN USTVARJANJA
PRILOŽNOSTI ZA
UDAREC NA VRATA
ZADETKI
ZADETKI
S krilnega položaja (%)
Skozi sredino (%)
Znotraj kazenskega prostora (%)
Izven kazenskega prostora (%)
Z nogo (%)
PO PREDHODNEM
NAPADU
Individualni prodor (%)
Po podaji v globino (%)
Po direktni podaji v globino (%)
Po dvojni podaji (%)
Po podaji iz krilnega položaja (%)
Prekinitve
FC Barcelona APOEL
ODDALJENOST OD
VRAT
GLEDE NA VRSTO
UDARCEV NA VRATA
USPEŠNOST
ZADEVANJA CILJA
Z glavo (%)
V vrata (%)
Mimo vrat (%)
Zadetki (%)
Barcelona je na tej tekmi izvedla več udarcev na vrata kot nasprotna ekipa. Od dvanajstih
poizkusov je vrata zadela šestkrat in je bila enkrat uspešna. APOEL pa je proti vratom streljal
štirikrat, od tega pa je v okvir zadel le enkrat. Pri Barceloni je največ poizkusov imel levi
krilni napadalec, ki je poizkušal štirikrat (33 %) in napadalec, ki je imel tri (25 %) strele proti
vratom. Pri APOEL-u pa je največkrat poizkušal napadalec, ki je imel tri (75 %) strele.
Barcelona je do možnosti za udarce na vrata prihajala na različne načine. Štirikrat (33 %) po
podajah v globino, po trikrat (25 %) preko prostih udarcev in individualnih prodorov in po
enkrat (8 %) po podaji iz krilnega položaja in po napaki nasprotnika. APOEL je prav tako do
možnosti za udarce proti vratom prihajal na različne načine, največkrat (50 %) pa po podaji v
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 41
globino. Čas trajanja akcije in število podaj za ustvarjanje priložnosti je skladno s prejšnjimi
tabelami in je veliko večji pri domači ekipi (Tabela 9).
Slika 2. Potek napada pri zadetku FC Barcelone.
Barcelona je v vodstvo prišla po
prekinitvi. V 28. minuti je prosti strel z
desne strani izvajal Messi (10-beli).
Žogo je podal v sredino kazenskega
prostora, kjer je bil najvišji Pique (8-
beli) in s petih metrov zadel z glavo za
zmago Barcelone.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 42
6.1.2 PARIS SAINT-GERMAIN : FC BARCELONA 3:2 (2:1)
Datum igranja: 30. 9. 2014 (torek)
Kraj igranja: Paris, Parc des Princes
Število gledalcev: 46.400
Glavni sodnik: Nicola Rizzoli (ITA)
Prvi pomočnik: Renato Faverani (ITA)
Drugi pomočnik: Andrea Stefani (ITA)
Četrti sodnik: Riccardo Di Fiore (ITA)
Sodnika pri golu: Daniele Orsato (ITA) in Paolo Mazzoleni (ITA)
Paris Saint-Germain:
30 Salvatore SIRIGU
5 MARQUINHOS
7 LUCAS (91´ BAHEBECK)
8 Thiago MOTTA (C)
9 Edinson CAVANI
14 Blaise MATUIDI
17 MAXWELL
23 Gregory VAN DER WIEL
24 Marco VERRATTI (71´ CABAYE)
27 Javier PASTORE (86´CHANTÔNE)
32 David LUIZ
Trener: Laurent BLANC
FC Barcelona:
1 Marc-André TER STEGEN
4 Ivan RAKITIĆ (69´ XAVI)
5 Sergio BUSQUETS
7 Pedro RODRIGUEZ (62´EL HADDADI)
8 Andres INIESTA (C)
10 Lionel MESSI
11 NEYMAR
14 Javier MASCHERANO
18 Jordi ALBA
22 Dani ALVES (83´ RAMIREZ)
24 Jeremy MATHIEU
Trener: Luis ENRIQUE
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 43
Tabela 10
Primerjava v osnovnih statističnih parametrih
NOGOMETNA EKIPA PSG FC Barcelona
Zadetki 3 2
Število udarcev (v vrata/mimo vrat) 11 (6/5) 12 (2/10)
Posest žoge 19 min. 49 sek. (36 %) 35 min. 13 sek. (64 %)
Prekrški 8 9
Rumeni kartoni (rdeči) 3 (0) 1 (0)
Koti 3 8
Prepovedani položaji 0 0
Prvo gostovanje trenerja Luisa Enriqueja v Ligi prvakov se ni končalo po pričakovanjih.
Ekipa Barcelone je na Parku princev klonila z rezultatom 3:2 (Tabela 10). Za PSG so zadeli
David Luis, Verratti in Matuidi. Gol za FC Barcelono sta dosegla Lionel Messi in Neymar.
Na tekmi so si igralci Barcelone pripravili veliko priložnosti, ki pa so ostale neizkoriščene.
Proti golu PSG-ja so streljali dvanajstkrat, od tega so gol zadeli vsega dvakrat.
Tabela 11
Primerjava v številu in vrsti napadov
NOGOMETNA EKIPA PSG FC Barcelona
Kontinuiran napad (%) 12 (32) 39 (76)
Protinapad (%) 21 (55) 5 (10)
Progresivni napad (%) 3 (8) 2 (4)
Variabilni napad (%) 2 (5) 5 (10)
SKUPAJ 38 (100) 51 (100)
Iz analize števila in vrste napadov lahko vidimo premoč nogometašev Barcelone v igri. Na
tekmi so vodili trinajst organiziranih napadov več od domačinov. Tudi vrsta napadov se
razlikuje med ekipama. Barcelona je veliko igrala v širino in je poizkusila žogo zadržati v
svoji posesti. Tako so gostujoči nogometaši večinoma napadali s kontinuiranimi napadi, takih
napadov je bilo kar 39 (76 %). Poleg tega so gostje imeli še po pet (10 %) protinapadov in
variabilnih napadov. Domačini se niso spustili v odprto igro in so se branili nekoliko bližje
svojemu golu in svoje priložnosti čakali po protinapadih. Na tekmi so izvedli enaindvajset (55
%) protinapadov in dvanajst (32 %) kontinuiranih napadov (Tabela 11).
Tabela 12
Primerjava v trajanju napada in časovni posesti žoge
NOGOMETNA EKIPA PSG FC Barcelona
Trajanje napada (povprečje) 13,9 sek. 23 sek.
Posest žoge (%) 19 min. 49 sek. (36 %) 35 min. 13 sek. (64 %)
Posest žoge in trajanje napada sta izrazito na strani Barcelone. Barcelona je večinoma
napadala z dolgimi kontinuiranimi napadi in tako žogo imela v svoji posesti. Barcelona je
žogo imela v svoji posesti petnajst minut več od domačinov. Tako je tudi podatek o trajanju
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 44
napada logično večji pri gostih. Njihovi napadi so v povprečju trajali 23 sekund. Napadi
domačinov pa 13,9 (Tabela 12).
Tabela 13
Primerjava v številu in načinu izgubljenih žog
NOGOMETNA EKIPA PSG FC Barcelona
Netočna podaja (%) 45 (55) 52 (57)
Neuspešno varanje (%) 14 (17) 13 (14)
Neuspešno zaustavljanje (%) 6 (7) 9 (10)
Izgubljeni dvoboj z glavo (%) 10 (12) 12 (12)
Izgubljeni dvoboj z nogo (%) 7 (9) 6 (7)
SKUPAJ 82 (100) 92 (100)
Primerjava med skupnim številom izgubljenih žog ni velika. Barcelona je izgubila 92 žog,
PSG pa 82. Obe ekipi sta največ žog izgubili po netočnih podajah, domačini so tako izgubili
45 (55 %) žog, igralci Barcelona pa 52 (57 %) (Tabela 13). Podatek, da so gostje več žog
izgubili z netočnimi podajami, je tudi razumljiv, saj so si na tekmi izmenjali skoraj 300 podaj
več kot domača ekipa. Ekipi pa sta v ostalih opazovanih spremenljivkah izgubljenih žog zelo
izenačeni.
Tabela 14
Primerjava v načinu prehoda v napad preko vratarja
NOGOMETNA EKIPA PSG FC Barcelona
Degažiranje vratarja (%) 1 (3) 0 (0)
Dolga podaja z nogo (%) 16 (52) 3 (13)
Kratka podaja z nogo (%) 9 (29) 11 (49)
Kratka podaja z roko (%) 5 (16) 9 (39)
SKUPAJ 31 23
PSG se je za prehod v napad preko vratarja sedemnajstkrat (55 %) odločil za dolgo podajo z
nogo ali degažiranje. Za kratko podajo z nogo oziroma roko pa se je odločil štirinajstkrat (45
%). Barcelona je v večini primerih za prehod v napad preko vratarja izbrala kratko podajo.
Skupno so dvajsetkrat (88 %) prešli v napad s kratko podajo. Enajstkrat (49 %) je bila kratka
podaja z nogo, devetkrat (39 %) pa z roko. Poleg tega se je vratar gostov trikrat (13 %) odločil
za dolgo podajo z nogo, niti enkrat pa žoge ni degažiral v polje (Tabela 14). Tudi ta tabela
nam kaže to, kako sta moštvi začeli organizirati svoje napade.
Tabela 15
Primerjava v analizi podaj v globino
NOGOMETNA EKIPA PSG FC Barcelona
Skupno število podaj 354 627
Podaje v globino (%) 18 (5) 17 (2,7)
Direktne podaje v globino (%) 4 (1,1) 2 (0,3)
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 45
Barcelona je imela tudi na drugi tekmi Lige prvakov veliko premoč v številu podaj. Na tekmi
je izvedla kar 273 podaj več od domače ekipe. Ta podatek niti ni presenetljiv, saj smo videli,
da je Barcelona večinoma napadala z dolgimi kontinuiranimi napadi. Skoraj enako število
podaj sta moštvi odigrali v globino. PSG je izvedel osemnajst (5 %) podaj v globino in štiri
(1,1 %) direktne podaje v globino. Barcelona pa je izvedla sedemnajst (2,7 %) podaj v
globino. Direktnih podaj v globino je bilo na tekmi le šest, kljub temu pa sta si moštvi po
direktni podaji v globino pripravili po eno priložnost za udarec na vrata (Tabela 15).
Tabela 16
Primerjava v analizi udarcev na vrata in doseženih zadetkih
UDARCI NA VRATA
ŠTEVILO UDARCEV 11 3 12 2
3 (27) 2 (67) 3 (25) 1 (50)
8 (73) 1 (33) 9 (75) 1 (50)
7 (64) 3 (100) 7 (58) 2 (100)
4 (36) 0 (0) 5 (42) 0 (0)
10 (91) 2 (67) 12 (100) 2 (100)
1 (9) 1 (33) 0 (0) 0 (0)
6 (55) 3 (100) 2 (17) 2 (100)
5 (45) 0 (0) 10 (83) 0 (0)
11/3 3 (27) 12/2 2 (17)
3 (27) 0 (0) 2 (17) 0 (0)
1 (9) 0 (0) 3 (25) 0 (0)
1 (9) 0 (0) 1 (8) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 1 (8) 1 (50)
1 (9) 1 (33) 2 (17) 1 (50)
3 (27) 0 (0) 1 (8) 0 (0)
Prosti udarec (%) 1 (9) 1 (33) 1 (8) 0 (0)
Indirektni udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
Podaja iz kota (%) 1 (9) 1 (33) 1 (8) 0 (0)
Podaja iz avta (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
Kazenski udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 1 (8) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
1 (9) 1 (33) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 1 (8) 0 (0)
1 (9) 1 (33) 3 (25) 0 (0)
3 (27) 1 (33) 0 (0) 0 (0)
1 (9) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
1 (9) 0 (0) 3 (25) 1 (50)
1 (9) 0 (0) 2 (17) 1 (50)
3 (27) 0 (0) 2 (17) 0 (0)
1 (9) 1 (33) 6 (50) 1 (50)
4 (36) 0 (0) 2 (17) 0 (0)
1 (9) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 1 (8) 1 (50)
7 (64) 2 (67) 6 (50) 2 (100)
4 (36) 1 (33) 6 (50) 0 (0)
3,3 7 7 15,5
14,1 21,7 20,5 41,5
ZADETKI PSG FC Barcelona
ZADETKI
PO PREDHODNEM
NAPADU
S krilnega položaja (%)
Skozi sredino (%)
ODDALJENOST OD
VRAT
Znotraj kazenskega prostora (%)
Izven kazenskega prostora (%)
GLEDE NA VRSTO
UDARCEV NA VRATA
Z nogo (%)
Z glavo (%)
USPEŠNOST
ZADEVANJA CILJA
V vrata (%)
Mimo vrat (%)
Zadetki (%)
NAČIN USTVARJANJA
PRILOŽNOSTI ZA
UDAREC NA VRATA
Individualni prodor (%)
Po podaji v globino (%)
Po direktni podaji v globino (%)
Po dvojni podaji (%)
Po podaji iz krilnega položaja (%)
Po napaki nasprotnika (%)
Prekinitve
GLEDE NA IGRALNO
MESTO
Levi branilec (%)
Desni branilec (%)
Levi centralni branilec (%)
Desni centralni branilec (%)
Levi zvezni igralec (%)
Desni zvezni igralec (%)
Centralni zvezni igralec (%)
Levi krilni napadalec (%)
Desni krilni napadalec (%)
Napadalec (%)
ČAS TRAJANJA AKCIJE (povprečje - v sekundah)
GLEDE NA VRSTO
NAPADOV
Kontinuirani napad (%)
Protinapad (%)
Progresivni napad (%)
Variabilni napad (%)
GLEDE NA MESTO
ODVZEMA ŽOGE
Na lastni polovici (%)
Na nasprotnikovi polovici (%)
ŠTEVILO ZAPOREDNIH PODAJ (povprečje)
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 46
Na tekmi je bilo triindvajset udarcev na vrata, od tega je enajstkrat poizkušal PSG,
dvanajstkrat pa Barcelona. Domačini so vrata zadeli šestkrat in dosegli tri zadetke.
Nogometaši Barcelone pa so vrata domačinov zadeli dvakrat in dosegli prav toliko zadetkov.
Eden od vzrokov za poraz Barcelone je vsekakor njihova neučinkovitost pri zaključevanju
akcij. Iz prejšnjih tabel smo lahko videli, da so igro vodili gostje, vendar so pri zaključkih bili
premalo zbrani. Skoraj vsi streli so bili izvedeni z nogo, razen strela Verrattija, ki je po kotu
zadel z glavo. Pri PSG-ju sta z udarcem na vrata po trikrat (27 %) poizkusila napadalec in
desni zvezni igralec. Ostalih pet strelov je sprožilo pet različnih nogometašev. Udarce pri
Barceloni so v večini primerov (59 %) izvedli vsi trije napadalci, ki so dosegli tudi oba
zadetka za goste. Trikrat (25 %) je s strelom poizkusil še levi vezni igralec, po enkrat pa sta
poizkusila še levi branilec in desni centralni branilec. Domačini so do svojih priložnosti prišli
na zelo različne načine. Največkrat po individualnem prodoru (27 %) in napaki nasprotnika
(27 %). Dva zadetka so domačini dosegli po prekinitvah, enega pa po podaji iz krilnega
položaja. Tudi gostje so do svojih priložnosti prišli na različne načine. Največkrat po podaji v
globino (25 %), po individualnem prodoru (17 %) in po podaji iz krilnega položaja (17 %).
Kot vrsto napada za ustvarjanje priložnosti so domačini največkrat uporabili protinapad (36
%). Gostje pa so do svojih priložnosti največkrat prišli po kontinuiranih napadih (50 %).
Število zaporednih podaj in čas trajanja akcije je skladno z vrsto napada za ustvarjanje
priložnosti večji pri Barceloni (Tabela 16).
Slika 3. Potek napada pri prvem zadetku PSG-ja.
Domačini so povedli po prekinitvi že v
10. minuti. Prosti strel je izvedel Lucas
(3-modri). Žogo je podal v kazenski
prostor, kjer je bil najspretnejši David
Luiz (9-modri) in žogo s približno
enajstih metrov poslal za hrbet Ter
Stegena.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 47
Slika 4. Potek napada pri prvem zadetku Barcelone.
Slika 5. Potek napada pri drugem zadetku PSG-ja.
Barcelona je izenačila že iz naslednjega
napada v 12. minuti. Zaradi dolgega
napad, veliko menjav mest in večkratnih
menjav strani, smo prikazali le zadnjih
nekaj podaj. Žoga je potovala preko
Alvesa (3-beli), Rakitića (2-beli) in
Mascherana (4-beli) do Inieste (8-beli).
Ta se je z žogo lepo obrnil proti golu in
podal Neymarju (11-beli) ter vtekal za
hrbtom Neymarja v kazenski prostor.
Neymar je žogo podal do vtekajočega
Messija (10-beli). Ta je žogo z enim
dotikom podal do vtekajočega Inieste, ki
je prav tako z enim dotikom podal do
Messija, ki je z natančnim strelom po tleh
zadel v oddaljenejši kot vratarja.
Parižani so v ponovno vodstvo prišli že v
26. minuti. Ponovno so gol dosegli iz
prekinitve, tokrat iz kota. Kot je izvedel
Thiago Motta (2-modri) in podal na
drugo vratnico, kamor je lepo vtekel
Verratti (3-modri) in zadel z glavo. Pri
zadetku domačinov je napako storil
vratar Barcelone Ter Stegen, ki je slabo
ocenil let žoge, zato ga je žoga preletela.
Prav tako je slabo Verrattija pokrival
Rakitić (2-modri).
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 48
Slika 6. Potek napada pri tretjem zadetku PSG-ja.
Slika 7. Potek napada pri drugem zadetku Barcelone.
Igralci PSG-ja so povišali vodstvo na 3:1
v 54. minuti po dolgem kontinuiranem
napadu. Zaradi dolgega napada, veliko
menjav mest in večkratnih menjav strani,
smo prikazali le zadnjih nekaj podaj.
David Luiz (3-modri) je žogo podal do
Van Der Wiela (5-modri), ki je žogo
zavodil proti golu, nato pa jo podal v
smer nazaj do Lucasa (11-modri) ter
vtekel v prazen prostor po levi strani.
Lucas je žogo podal do Pastoreja (10-
modri), ki je podal v globino pred
vtekajočega Van Der Wiela. Ta je podal
močno v sredino, kjer je lepo vtekal
Matuidi (8-modri) in zadel iz petih
metrov.
Barcelona je hitro znižala rezultat na 3:2.
Zadela je v 56. minuti, po dolgem
kontinuiranem napadu, zato smo tudi
tukaj prikazali le zadnje podaje pred
zadetkom. Žoga je potovala z leve strani
od Albe (2-beli), do Rakitića (8-beli), ki
se je obrnil proti golu in sledila je podaja
v globino proti Pedru (9-beli). Ta je žogo
brez zaustavljanja podal do vtekajočega
Alvesa (6-beli), ki je brez zaustavljanja
žogo podal po zraku v kazenski prostor.
Igralci PSG-ja so slabo ocenili let žoge,
tako je ta prišla do Neymarja (11-beli), ki
si je žogo zaustavil in mirno zadel s
plasiranim strelom v daljši vratarjev kot.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 49
6.1.3 FC BARCELONA : AJAX AMSTERDAM 3:1 (2:0)
Datum igranja: 21. 10. 2014 (torek)
Kraj igranja: Barcelona, Nou Camp
Število gledalcev: 79.357
Glavni sodnik: William Collum (SCO)
Prvi pomočnik: Damien MacGraith (IRL)
Drugi pomočnik: Graham Chambers (SCO)
Četrti sodnik: Stuart Stevenson (SCO)
Sodnika pri golu: Bobby Madden (SCO) in John Beaton (SCO)
FC Barcelona:
1 Marc-André TER STEGEN
3 Gerard PIQUE
4 Ivan RAKITIĆ
7 Pedro RODRIGUEZ
8 Andres INIESTA (C) (76´ RAFINHA)
10 Lionel MESSI (67´ EL HADDADI)
11 NEYMAR (62´ RAMIREZ)
14 Javier MASCHERANO
15 Marc BARTRA
18 Jordi ALBA
22 Dani ALVES
Trener: Luis ENRIQUE
Ajax:
22 Jasper CILLESSEN
2 Ricardo VAN RHIJN
3 Joël VELTMAN
4 Niklas MOISANDER (C)
9 Kolbeinn SIGHTÓRSSON
(73´ EL GHAZI)
10 Davy KLAASSEN
11 Ricardo KISHNA (46´ MILIK)
16 Lukas ANDERSEN
20 Lasse SHÖNE
26 Nick VIERGEVER
32 Niki ZIMLING (56´ RIEDEWALD)
Trener: Frank DE BOER
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 50
Tabela 17
Primerjava v osnovnih statističnih parametrih
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona Ajax
Zadetki 3 1
Število udarcev (v vrata/mimo vrat) 15 (6/9) 7 (1/6)
Posest žoge 30 min. 50 sek. 61% 19 min. 53 sek. 39%
Prekrški 10 17
Rumeni kartoni (rdeči) 1 (0) 3 (0)
Koti 3 3
Prepovedani položaji 3 0 Tretjo tekmo v skupini so nogometaši Barcelone odigrali proti Ajaxu iz Amsterdama in brez
večjih težav zmagali s 3:1 (Tabela 17). Že v sedmi minuti je za Barcelono zadel Neymar,
končni rezultat prvega polčasa pa je postavil Lionel Messi v štiriindvajseti minuti. Gostje so
uspeli rezultat znižati dve minuti pred koncem, ko je zadel El Ghazi. Končni rezultat je z
golom v sodnikovem podaljšku postavil Sandro.
Tabela 18
Primerjava v številu in vrsti napadov
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona Ajax
Kontinuiran napad (%) 36 (57) 24 (75)
Protinapad (%) 16 (25) 7 (22)
Progresivni napad (%) 3 (5) 1 (3)
Variabilni napad (%) 8 (13) 0 (0)
SKUPAJ 63 (100) 32 (100) V Tabeli 18 vidimo analizo števila in vrste napadov, ki nam razkriva, da so domačini imeli
skoraj dvakrat več organiziranih napadov od gostujoče ekipe. Obe ekipi sta večinoma
napadali s kontinuiranimi napadi, Barcelona šestintridesetkrat (57 %), Ajax pa
štiriindvajsetkrat (75 %). Poleg tega je Ajax večinoma napadal še preko protinapadov (22 %).
Barcelona pa je napadala še šestnajstkrat (25 %) preko protinapadov, enajstkrat (18 %) pa z
napadi z menjavo ritma.
Tabela 19
Primerjava v trajanju napada in časovni posesti žoge
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona Apoel
Trajanje napada (povprečje) 18,7 sek. 12,9 sek.
Posest žoge (%) 30 min. 50 sek. 61% 19 min. 53 sek. 39% Posest žoge in trajanje napada sta izrazito na strani Barcelone. Domačini so imeli žogo v svoji
posesti enajst minut več od nogometašev Ajaxa. Ta podatek ni presenetljiv, saj smo že v
prejšnji tabeli lahko videli, da so domačini večkrat napadali preko kontinuiranih napadov.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 51
Povprečen napad je pri domačinih trajal 18,7 sekund, pri gostih pa 12,9 sekund (Tabela 19).
Kljub temu da so nogometaši Ajaxa v večini primerov izvajali kontinuirane napade, je čas
trajanja napada nižji zaradi tega, ker smo tukaj šteli vse napade, ne samo organizirane.
Tabela 20
Primerjava v številu in načinu izgubljenih žog
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona Ajax
Netočna podaja (%) 53 (54) 48 (47)
Neuspešno varanje (%) 12 (12) 9 (9)
Neuspešno zaustavljanje (%) 12 (12) 14 (14)
Izgubljeni dvoboj z glavo (%) 14 (14) 18 (17)
Izgubljeni dvoboj z nogo (%) 8 (8) 13 (13)
SKUPAJ 99 (100) 102 (100) Analiza števila izgubljenih žog kaže na to, da so igralci Ajaxa izgubili nekoliko več žog kot
igralci Barcelone. Ta razlika je nastala kot posledica izgubljenih dvobojev z nogo in z glavo.
V številu netočnih podaj sta ekipi skoraj izenačeni, igralci Barcelone so izgubili pet žog več
od Ajaxa (Tabela 20). Tukaj pa moramo upoštevati tudi podatek, da so si igralci Barcelone
izmenjali 238 podaj več od gostov.
Tabela 21
Primerjava v načinu prehoda v napad preko vratarja
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona Ajax
Degažiranje vratarja (%) 0 (0) 1 (3)
Dolga podaja z nogo (%) 10 (36) 15 (50)
Kratka podaja z nogo (%) 13 (46) 9 (30)
Kratka podaja z roko (%) 5 (18) 5 (17)
SKUPAJ 28 (100) 30 (100)
Analiza v načinu prehoda v napad preko vratarja nam kaže na to, da je Barcelona poizkušala
napade graditi že od vratarja. Največkrat je za to izbral kratko podajo z nogo oziroma z roko
(64 %). Tudi gostje so z organizirano igro želeli žogo iznesti do napadalcev. Gostujoči vratar
je štirinajstkrat (47 %) žogo poslal v igro s kratko podajo z nogo oziroma z roko. Poleg tega je
vratar Ajaxa še petnajstkrat (50 %) žogo poslal v igro z dolgo podajo z nogo (Tabela 21). To
je sicer počel predvsem v drugem polčasu tekme, ko je njegova ekipa že zaostajala.
Tabela 22
Primerjava v analizi podaj v globino
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona Ajax
Skupno število podaj 546 308
Podaje v globino (%) 20 (3,6) 18 (5.8)
Direktne podaje v globino (%) 5 (0,9) 6 (1,9)
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 52
Analiza podaj nam samo še potrdi prevlado Barcelona na tekmi proti Ajaxu. Barcelona je
naredila kar 238 podaj več kot Ajax. Obe ekipi sta igrali predvsem v širino s kontinuiranimi
napadi, kljub temu pa je bilo izvedenih relativno veliko podaj v globino in tudi direktnih
podaj v globino.. Barcelona je direktno v globino podala petkrat (0,9 %), Ajax pa šestkrat (1,9
%). Več je bilo podaj v globino, domačini so podali dvajsetkrat (3,6 %) v globino, gostje pa
osemnajstkrat (5,8 %) (Tabela 22).
Tabela 23
Primerjava v analizi udarcev na vrata in doseženih zadetkih
UDARCI NA VRATA
ŠTEVILO UDARCEV 15 3 7 1
3 (20) 0 (0) 4 (57) 0 (0)
12 (80) 3 (100) 3 (43) 1 (100)
7 (47) 3 (100) 4 (57) 1 (100)
8 (53) 0 (0) 3 (43) 0 (0)
15 (100) 3 (100) 7 (100) 1(100)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
6 (40) 3 (100) 1 (14) 1 (100)
9 (60) 0 (0) 6 (86) 0 (0)
15/3 3 (20) 7/1 1 (14)
5 (33) 1 (33) 1 (14) 0 (0)
4 (27) 2 (67) 1 (14) 1 (100)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
2 (13) 0 (0) 3 (43) 0 (0)
1 (7) 0 (0) 1 (14) 0 (0)
Prosti udarec (%) 3 (20) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
Indirektni udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
Podaja iz kota (%) 0 (0) 0 (0) 1 (14) 0 (0)
Podaja iz avta (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
Kazenski udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 1 (14) 0 (0)
2 (13) 0 (0) 1 (14) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
2 (13) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
1 (7) 0 (0) 1 (14) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 1 (14) 0 (0)
2 (13) 2 (67) 1 (14) 0 (0)
3 (20) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
5 (34) 1 (33) 2 (29) 1 (100)
4 (27) 0 (0) 2 (29) 1 (100)
5 (33) 2 (67) 2 (29) 0 (0)
1 (7) 0 (0) 1 (14) 0 (0)
1 (7) 1 (33) 0 (0) 0 (0)
8 (53) 2 (67) 4 (57) 0 (0)
7 (47) 1 (33) 3 (43) 1 (100)
6,8 5,6 8,4 7
19 12,3 26,4 16
GLEDE NA MESTO
ODVZEMA ŽOGE
Na lastni polovici (%)
Na nasprotnikovi polovici (%)
ŠTEVILO ZAPOREDNIH PODAJ (povprečje)
ČAS TRAJANJA AKCIJE (povprečje - v sekundah)
GLEDE NA VRSTO
NAPADOV
Kontinuirani napad (%)
Protinapad (%)
Progresivni napad (%)
Variabilni napad (%)
GLEDE NA IGRALNO
MESTO
Levi branilec (%)
Desni branilec (%)
Levi centralni branilec (%)
Desni centralni branilec (%)
Levi zvezni igralec (%)
Desni zvezni igralec (%)
Centralni zvezni igralec (%)
Levi krilni napadalec (%)
Desni krilni napadalec (%)
Napadalec (%)
USPEŠNOST
ZADEVANJA CILJA
V vrata (%)
Mimo vrat (%)
Zadetki (%)
NAČIN USTVARJANJA
PRILOŽNOSTI ZA
UDAREC NA VRATA
Individualni prodor (%)
Po podaji v globino (%)
Po direktni podaji v globino (%)
Po dvojni podaji (%)
Po podaji iz krilnega položaja (%)
Po napaki nasprotnika (%)
Prekinitve
ODDALJENOST OD
VRAT
Znotraj kazenskega prostora (%)
Izven kazenskega prostora (%)
GLEDE NA VRSTO
UDARCEV NA VRATA
Z nogo (%)
Z glavo (%)
ZADETKI FC Barcelona Ajax
ZADETKI
PO PREDHODNEM
NAPADU
S krilnega položaja (%)
Skozi sredino (%)
Analiza udarcev na vrata kaže na veliko premoč nogometašev Barcelone, saj so le-ti imeli
osem strelov več proti vratom kot igralci Ajaxa. Izmed petnajstih strelov so igralci Barcelone
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 53
cilj zadeli šestkrat in dosegli tri zadetke. Ajax je izmed sedmih strelov cilj zadel le enkrat in iz
tega poizkusa so dosegli gol. Zanimivo je, da so bili vsi streli proti vratom izvedeni z nogo.
Udarce pri Barceloni so večinoma izvajali vsi trije napadalci, saj so proti vratom streljali kar
desetkrat (67 %). Izmed njih pa je bil najbolj podjeten napadalec, ki je petkrat poizkušal s
strelom. Po dvakrat (13 %) sta poizkusila s strelom še desni branilec in levi zvezni igralec, en
(7 %) strel pa je izvedel desni zvezni igralec. Pri Ajaxu je največ strelov izvedel napadalec, in
sicer dva strela (29 %). Ostalih pet strelov je izvedlo pet različnih nogometašev. Tabela kaže,
da je Barcelona do možnosti za udarec največkrat prišla po individualnih akcijah (33 %) in
podaji v globino (27 %). Poleg tega pa je trikrat (20 %) poizkusila iz prostega strela. Igralci
Ajaxa so do možnosti za udarec na vrata prihajali na različne načine. Največkrat so poizkusili
s strelom po podaji iz krilnega položaja (43 %). Kot vrsto napada za ustvarjanje priložnosti so
domačini največkrat uporabili protinapad (33 %) in kontinuiran napad (34 %). Iz
protinapadov so domačini dosegli dva zadetka. Ajax je, prav tako kot Barcelona, za vrsto
napada za ustvarjanje priložnosti največkrat uporabil protinapad in kontinuirani napad (Tabela
23). Na prvi pogled je nekoliko presenetljiv podatek o številu zaporednih podaj in času
trajanja akcije pri udarcih na vrata. Moramo pa upoštevati, da so igralci Barcelone do večino
udarcev prišli po prekinitvah, napaki nasprotnika in protinapadih, kjer je število podaj in čas
akcije od odvzete žoge do zaključka zelo kratek, zato sta ta dva podatka razumljiva.
Slika 8. Potek napada pri prvem zadetku Barcelone.
Barcelona je prišla v vodstvo že v 8.
minuti. Akcijo je začel Alba (2-beli) z
metom iz avta do Mathieuja (3-beli), ki je
podal do Piqueja (4-beli). Zatem je sledila
kombinacija hitrih in kratkih podaj. Pique
je podal do Rakitića (8-beli), ki jo je takoj
podal do Messija (10-beli), ki je prav tako
iz prve podal do Pedra (9-beli). Sledila je
povratna podaja in slalom do roba
kazenskega prostora ter podaja do
vtekajočega Neymarja (11-beli). Ta je
žogo brez zaustavljanja poslal v daljši kot
gostujočega vratarja.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 54
Slika 9. Potek napada pri drugem zadetku Barcelone.
Slika 10. Potek napada pri zadetku Ajaxa.
Barcelona je vodstvo povečala v 24.
minuti. Po netočni podaji Shöneja (6-
modri) je žoga prišla do Inieste (7-beli),
ki je žogo zavodil proti kazenskemu
prostoru ter odlično podal do vtekajočega
Messija (10-beli), ki je po sprejemu žoge
zadel v levi spodnji kot gostujočega
vratarja. Za uspešen napad ima veliko
zaslug tudi Luis Suarez (11-beli), ki je s
svojim gibanjem naredil prostor za
Messija.
Ajax je rezultat znižal v 88. minuti in
tako ohranil še nekaj upanja za morebitno
izenačenje. Žogo je izgubil Daniel Alves
(2-beli), ki je slabo podal, tako je prišla ta
v posest gostujočih igralcev. Po nekaj
kratkih podajah je žoga prišla do
rezervista Riedewalda (7-modri), ki je
odigral dvojno podajo z Milikom (3-
modri) ter podal v globino za vtekajočega
Milika. Ta je streljal proti vratom. Njegov
strel je Bartra (4-beli) še uspel blokirati.
Odbito žogo je v mrežo iz petih metrov
zabil še en rezervist, El Ghazi (2-modri).
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 55
Slika 11. Potek napada pri tretjem zadetku Barcelone.
Barcelona je zmago potrdila v
sodnikovem podaljšku v 94. minuti, ko so
zadeli po hitrem protinapadu. Po slabi
podaji Viergevera (4-modri) se je žoga
odbila do El Haddadija (6-beli), ki je
odigral povratni podaji z Rakitićem (7-
beli) in sledila je podaja v globino do
Pedra (9-beli). Ta je nato žogo iz prve
podal do Rafinhe (10-beli), ki je žogo
zavodil proti kazenskemu prostoru Ajaxa
ter podal do Sandra (11-beli), ki je preigral
gostujočega branilca in s strelom v
vratarjev daljši kot postavil končni rezultat
tekme.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 56
6.1.4 AJAX AMSTERDAM : FC BARCELONA 0:2 (0:1)
Datum igranja: 05. 11. 2014 (sreda)
Kraj igranja: Amsterdam, Amsterdam Arena
Število gledalcev: 52.117
Glavni sodnik: Pedro Proença (POR)
Prvi pomočnik: Bertino Miranda (POR)
Drugi pomočnik: Tiago Trigo (POR)
Četrti sodnik: Paulo Soares (POR)
Sodnika pri golu: Manuel De Sousa (POR) in João Capela (POR)
Ajax:
22 Jasper CILLESSEN
2 Ricardo VAN RHIJN
3 Joël VELTMAN
4 Niklas MOISANDER (C)
5 Nicolai BOILESEN
9 Kolbeinn SIGHTÓRSSON (62´ MILIK)
10 Davy KLAASSEN
16 Lukas ANDERSEN
(72´ RIEDEWALD)
20 Lasse SHÖNE
21 Anwar EL GHAZI
25 Thulani SERERO
Trener: Frank DE BOER
FC Barcelona:
1 Marc-André TER STEGEN
4 Ivan RAKITIĆ (80´ RAFINHA)
5 Sergio BUSQUETS
6 Xavi HERNÁNDEZ (C)
9 Luis SUÁREZ 10 Lionel MESSI
11 NEYMAR (74´ PEDRO)
14 Javier MASCHERANO
15 Marc BARTRA
18 Jordi ALBA
22 Dani ALVES (83´ ADRIANO)
Trener: Luis ENRIQUE
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 57
Tabela 24
Primerjava v osnovnih statističnih parametrih
NOGOMETNA EKIPA Ajax FC Barcelona
Zadetki 0 2
Število udarcev (v vrata/mimo vrat) 5 (2/3) 13 (8/5)
Posest žoge 20 min. 43 sek. (38 %) 33 min. 58 sek. (62 %)
Prekrški 14 6
Rumeni kartoni (rdeči) 4 (1) 3 (0)
Koti 1 4
Prepovedani položaji 0 3
Tudi na povratni tekmi proti Ajaxu je ekipa Barcelone brez večjih težav dosegla zmago. V
Amsterdam Areni so zmagali z rezultatom 0:2, obakrat je zadel Lionel Messi (Tabela 24). Po
kazni se je v Ligi prvakov v dresu Barcelone predstavil Luis Suárez.
Tabela 25
Primerjava v številu in vrsti napadov
NOGOMETNA EKIPA Ajax FC Barcelona
Kontinuiran napad (%) 29 (78) 42 (75)
Protinapad (%) 6 (16) 6 (11)
Progresivni napad (%) 2 (6) 2 (3)
Variabilni napad (%) 0 (0) 6 (11)
SKUPAJ 37 (100) 56 (100)
Primerjava števila napadov kaže na premoč nogometašev Barcelone. Igralci Barcelone so
izvedli 19 napadov več na tekmi kot domača ekipa, pri čemer so največkrat uporabili
kontinuirane napade (75 %). Domačini so skupno imeli 37 organiziranih napadov, od tega,
tako kot na prvi tekmi, največ kontinuiranih, kar 29 (78 %) (Tabela 25). Vendar pa si kakšne
večje priložnosti niso priigrali. Število kontinuiranih napadov kaže na to, da žoge niso le
nekontrolirani izbijali, ampak so se trudili za organizirano igro.
Tabela 26
Primerjava v trajanju napada in časovni posesti žoge
NOGOMETNA EKIPA Ajax FC Barcelona
Trajanje napada (povprečje) 13,5 sek 19,9 sek
Posest žoge (%) 20 min. 43 sek. (38 %) 33 min. 58 sek. (62 %) Enako kot analiza v številu in vrsti napadov, tudi analiza v trajanju napada in časovni posesti
žoge kaže na prevlado gostujoče ekipe iz Barcelone. Žogo so imeli v svoji posesti 13 minut
več od domačinov, njihovi napadi pa so v povprečju trajali dlje časa kot napadi Ajaxa (Tabela
26). Obe ekipi pa imata relativno visoko povprečno vrednost trajanja napada, kar je
razumljivo, saj sta obe ekipi večinoma napadali kontinuirano.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 58
Tabela 27
Primerjava v številu in načinu izgubljenih žog
NOGOMETNA EKIPA Ajax FC Barcelona
Netočna podaja (%) 60 (62) 56 (63)
Neuspešno varanje (%) 8 (8) 11 (12)
Neuspešno zaustavljanje (%) 12 (12) 8 (9)
Izgubljeni dvoboj z glavo (%) 11 (11) 5 (6)
Izgubljeni dvoboj z nogo (%) 7 (7) 9 (10)
SKUPAJ 98 (100) 89 (100)
V Tabeli 27 vidimo skupno število izgubljenih žog, ki je nekoliko večje pri domači ekipi,
izgubili so 98 žog. Od tega največ z netočnimi podajami, kar 60 (62 %). Veliko žog pa so
domačini izgubili še z neuspešnimi zaustavljanji (12 %) in po izgubljenih dvobojih z glavo
(11 %). Na drugi strani je Barcelona izgubila 89 žog, največ po netočni podaji, 56 (63 %), kar
je v odstotkih gledano celo več kot pri domačinih. Vendar pa ne smemo pozabiti, da so igralci
Barcelone na tekmi izvedli 300 podaj več, kot jih je izvedla domača ekipa. Barcelona je
nekoliko več žog izgubila z neuspešnimi varanji (12 %) in po izgubljenih dvobojih z nogo (10
%).
Tabela 28
Primerjava v načinu prehoda v napad preko vratarja
NOGOMETNA EKIPA Ajax FC Barcelona
Degažiranje vratarja (%) 2 (6) 0 (0)
Dolga podaja z nogo (%) 13 (37) 11 (33)
Kratka podaja z nogo (%) 15 (43) 19 (58)
Kratka podaja z roko (%) 5 (14) 3 (9)
SKUPAJ 35 (100) 33 (100)
V načinu prehoda v napad preko vratarja lahko vidimo, da je Barcelona večkrat uporabila
kratke podaje z nogo (58 %) kot Ajax, ki je s kratkimi podajami prešel v napad petnajstkrat
(43%). Ajax je poleg tega petkrat (14 %) prešel v napad preko vratarja po kratki podaji z roko,
Barcelona pa trikrat (9 %). Za prehod v napad po dolgi podaji se je nekoliko večkrat odločil
domači vratar, ki je tovrstne podaje uporabil trinajstkrat (37 %), poleg tega pa žogo tudi
dvakrat (6 %) degažiral. Barcelona je enajstkrat (33 %) prešla v napad z dolgo podajo, za
degažiranje pa se vratar ni odločil (Tabela 28). Tudi ta tabela potrjuje prejšnje, da sta se obe
ekipi želeli napadati kontinuirano in organizirano, saj ni bilo nekontroliranega izbijanja žoge.
Število dolgih podaj z nogo se je povečalo pri Ajaxu predvsem po izključitvi njihovega
igralca.
Tabela 29
Primerjava v analizi podaj v globino
NOGOMETNA EKIPA Ajax FC Barcelona
Skupno število podaj 319 603
Podaje v globino (%) 8 (2,5) 15 (2,5)
Direktne podaje v globino (%) 4 (1,3) 1 (0,2)
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 59
Enako kot na prvi tekmi teh dveh nasprotnikov je Barcelona naredila več podaj in
prevladovala na tekmi. Igrali so predvsem v širino z dolgimi kontinuiranimi napadi,
petnajstkrat (2,5 %) so podali v globino in enkrat (0,2 %) izvedli direktno podajo v globino.
Tudi Ajax je igral podobno igro, torej uporabljal je predvsem podaje v širini in napadal je z
kontinuiranimi napadi. Pri domačinih je bilo nekoliko manj podaj v globino, in sicer osem
(2,5 %) in nekoliko več direktnih podaj v globino, štiri (1,3 %) (Tabela 29). Čeprav so
domačini izvedli številčno manj podaj v globino, je odstotek podanih žog v globino enak, saj
je Barcelona izvedla skoraj tristo podaj več od Ajaxa.
Tabela 30
Primerjava v analizi udarcev na vrata in doseženih zadetkih
UDARCI NA VRATA
ŠTEVILO UDARCEV 5 0 13 2
0 (0) 0 (0) 2 (15) 0 (0)
5 (100) 0 (0) 11 (85) 2 (100)
3 (60) 0 (0) 7 (54) 2 (100)
2 (40) 0 (0) 6 (46) 0 (0)
3 (60) 0 (0) 10 (77) 1 (50)
2 (40) 0 (0) 3 (23) 1 (50)
2 (40) 0 (0) 8 (62) 2 (100)
3 (60) 0 (0) 5 (38) 0 (0)
5/0 0 (0) 13/2 2 (15)
0 (0) 0 (0) 4 (31) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 3 (23) 0 (0)
1 (20) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
1 (20) 0 (0) 2 (15) 1 (50)
0 (0) 0 (0) 1 (8) 0 (0)
2 (40) 0 (0) 1 (8) 1 (50)
Prosti udarec (%) 1 (20) 0 (0) 2 (15) 0 (0)
Indirektni udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
Podaja iz kota (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
Podaja iz avta (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
Kazenski udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 1 (8) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
1 (20) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
1 (20) 0 (0) 1 (8) 0 (0)
1 (20) 0 (0) 1 (8) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
1 (20) 0 (0) 1 (8) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 2 (15) 0 (0)
1 (20) 0 (0) 7 (53) 2 (100)
1 (20) 0 (0) 7 (54) 0 (0)
1 (20) 0 (0) 1 (8) 1 (50)
0 (0) 0 (0) 1 (8) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 1 (8) 0 (0)
1 (20) 0 (0) 4 (31) 0 (0)
4 (80) 0 (0) 9 (69) 2 (100)
3,8 0 10 3,5
12,7 0 34 12
ZADETKI Ajax FC Barcelona
ZADETKI
PO PREDHODNEM
NAPADU
S krilnega položaja (%)
Skozi sredino (%)
ODDALJENOST OD
VRAT
Znotraj kazenskega prostora (%)
Izven kazenskega prostora (%)
GLEDE NA VRSTO
UDARCEV NA VRATA
Z nogo (%)
Z glavo (%)
USPEŠNOST
ZADEVANJA CILJA
V vrata (%)
Mimo vrat (%)
Zadetki (%)
NAČIN USTVARJANJA
PRILOŽNOSTI ZA
UDAREC NA VRATA
Individualni prodor (%)
Po podaji v globino (%)
Po direktni podaji v globino (%)
Po dvojni podaji (%)
Po podaji iz krilnega položaja (%)
Po napaki nasprotnika (%)
Prekinitve
GLEDE NA IGRALNO
MESTO
Levi branilec (%)
Desni branilec (%)
Levi centralni branilec (%)
Desni centralni branilec (%)
Levi zvezni igralec (%)
Desni zvezni igralec (%)
Centralni zvezni igralec (%)
Levi krilni napadalec (%)
Desni krilni napadalec (%)
Napadalec (%)
ČAS TRAJANJA AKCIJE (povprečje - v sekundah)
GLEDE NA VRSTO
NAPADOV
Kontinuirani napad (%)
Protinapad (%)
Progresivni napad (%)
Variabilni napad (%)
GLEDE NA MESTO
ODVZEMA ŽOGE
Na lastni polovici (%)
Na nasprotnikovi polovici (%)
ŠTEVILO ZAPOREDNIH PODAJ (povprečje)
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 60
Tudi tabela udarcev na vrata kaže na premoč nogometašev Barcelone na tej tekmi. Gostje so
izvedli 13 udarcev na vrata, od tega so cilj zadeli osemkrat in dosegli dva zadetka. Domačini
pa so izvedli 5 udarcev, od tega so cilj zadeli dvakrat, zadetka pa tokrat niso dosegli. Več kot
polovico udarcev je pri Barceloni izvedel napadalec, ki je poizkusil kar sedemkrat (53 %).
Ostalih šest udarcev si med sabo deli pet igralcev. Pri Ajaxu pa je udarce izvedlo pet različnih
nogometašev. Tabela kaže, da je Barcelona do priložnosti za udarce na vrata prihajala na
različne načine. Štirikrat (31 %) je prišla Barcelona v priložnost po individualnih prodorih,
trikrat (23%) po podaji v globino, po dvakrat (15%) po dvojni podaji in prostem udarcu, po
enkrat (8%) pa še po podaji iz krilnega položaja in po napaki nasprotnika. Ajax je do dveh (40
%) udarcev prišel po napaki nasprotne ekipe, po enkrat (20 %) pa po dvojni podaji, podaji v
globino in prostem udarcu. Podatek o številu zaporednih podaj in povprečnem času trajanja
akcije za ustvarjanje priložnosti je skladno s prejšnjimi tabelami veliko večji pri Barceloni.
Kljub temu da so igralci Ajaxa uporabljali kontinuirane napade, pa so do priložnosti preko teh
napadov prišli le enkrat. Poleg tega pa so do priložnosti za udarec prišli še po protinapadu,
prostem strelu in napaki nasprotnika, pri katerem je število podaj in čas napada od njenega
začetka do zaključka zelo kratek. Zato je tudi število zaporednih podaj in čas trajanja akcije
za ustvarjanje priložnosti tako nizek pri domačinih (Tabela 30).
Slika 12. Potek napada pri prvem zadetku Barcelone.
Barcelona je na povratni tekmi povedla v
36. minuti. Napad se je začel s prostim
strelom Messija (10-beli), njegov strel je
Cillessen (GK-trikotnik) odbil. Zaradi
zgoščenega prostora in velikega števila
igralcev smo označili le zadnje podaje
pred zadetkom. Po predložku si je žogo
zaustavil Neymar (11-beli), ki je bil s
hrbtom obrnjen proti golu, zato je žogo
zavodil iz kazenskega prostora in podal
do Alvesa (5-beli). Ta je po zraku podal
žogo na stran, kamor je vtekal Bartra (8-
beli). Hkrati je na podano žogo Alvesa
šel vratar Cillessen. Domači vratar žoge
ni uspel ujeti, Bartra pa je žogo iz obrata
podal do Messija, ki je z glavo zadel
prazen gol domačinov.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 61
Slika 13. Potek napada pri drugem zadetku Barcelone.
Barcelona je vodstvo povišala v 76.
minuti. Žoga je prišla do Rakitića (6-
beli), po neuspešnem zaustavljanju
Boilesena (5-modri). Rakitić je žogo
podal do Messija (10-beli), ki je v
sprintu preigral domačega branilca ter
podal žogo do vtekajočega Pedra (8-
beli), sam pa nadaljeval s tekom proti
petmetrskemu prostoru. Pedro je
odlično opazil gibanje Messija in podal
po tleh pred Messija, ki je zadel v
prazna vrata domačinov. Spet je veliko
dela opravil Luis Suarez (9-beli), ki je
izpraznil prostor pred Messijem.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 62
6.1.5 APOEL : FC BARCELONA 0:4 (0:2)
Datum igranja: 25. 11. 2014 (torek)
Kraj igranja: Nicosia, GSP Stadium
Število gledalcev: 20.626
Glavni sodnik: Gianluca Rocchi (ITA)
Prvi pomočnik: Gianluca Cariolato (ITA)
Drugi pomočnik: Alessandro Giallatini (ITA)
Četrti sodnik: Riccardo Di Fiore (ITA)
Sodnika pri golu: Paolo Mazzoleni (ITA) in Carmine Russo (ITA)
APOEL:
78 Urko PARDO
3 João GUILHERME
5 CARLÃO
8 Tiago GOMES
9 Cillian SHERIDAN
15 Marios ANTONIADES
16 VINICIUS (74´ DJEBBOUR)
21 Gustavo MANDUCA
(63´ DE VINCENTI)
26 Nuno MORAIS (C)
28 Mário SÉRGIO
46 Stathis ALONEFTIS (46´ EFREM)
Trener: Giorgos DONIS
FC Barcelona:
1 Marc-André TER STEGEN
3 Gerard PIQUÉ
4 Ivan RAKITIĆ (62´ XAVI)
7 Pedro RODRIGUEZ
9 Luis SUÁREZ (77´ BUSQUETS)
10 Lionel MESSI
12 RAFINHA
14 Javier MASCHERANO
15 Marc BARTRA
18 Jordi ALBA (62´ ADRIANO)
22 Dani ALVES
Trener: Luis ENRIQUE
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 63
Tabela 31
Primerjava v osnovnih statističnih parametrih
NOGOMETNA EKIPA APOEL FC Barcelona
Zadetki 0 4
Število udarcev (v vrata/mimo vrat) 3 (1/2) 20 (11/9)
Posest žoge 11 min. 55 sek. (22 %) 41 min. 30 sek. (78 %)
Prekrški 16 5
Rumeni kartoni (rdeči) 3 (1) 3 (1)
Koti 0 7
Prepovedani položaji 3 2
Povratno tekmo proti APOEL-u je Barcelona odigrala v Nikoziji na stadionu GSP. Barcelona
je dosegla prepričljivo zmago, rezultat je bil 0:4 (Tabela 31). Kar trikrat je zadel Lionel
Messi, en zadetek k zmagi pa je prispeval še Luis Suárez. Na tekmi smo videli tudi dva rdeča
kartona, ki pa nista vplivala na potek srečanja. V 70. minuti je bil izključen igralec Barcelone
Rafinha, v 84. minuti pa domači igralec João Guilherme. Oba sta bila izključena pri rezultatu
0:3.
Tabela 32
Primerjava v številu in vrsti napadov
NOGOMETNA EKIPA APOEL FC Barcelona
Kontinuiran napad (%) 7 (39) 57 (85)
Protinapad (%) 11 (61) 4 (6)
Progresivni napad (%) 0 (0) 2 (3)
Variabilni napad (%) 0 (0) 4 (6)
SKUPAJ 18 (100) 67 (100)
Skupno število organiziranih napadov jasno kaže na veliko premoč nogometašev Barcelone
na tej tekmi. Barcelona je imela kar 49 napadov več kot domača ekipa. Izmed 67
organiziranih napadov je bilo kar 57 (85 %) kontinuiranih. Poleg tega je Barcelona vodila še
po 4 (6 %) protinapade in variabilne napade, dvakrat (3 %) pa je napadala s progresivnim
napadom. APOEL je na tej tekmi vodil le 18 napadov, večinoma je napadal preko
protinapadov (61%). Poleg tega so še sedemkrat (39%) izvedli kontinuirano; večino takih
napadov so vodili po izključitvi Rafinhe (Tabela 32). Iz števila in vrste napadov je razvidno,
da se je domača ekipa osredotočila zgolj na fazo branjenja globoko na svoji polovici igrišča in
svoje priložnosti iskala iz protinapadov.
Tabela 33
Primerjava v trajanju napada in časovni posesti žoge
NOGOMETNA EKIPA APOEL FC Barcelona
Trajanje napada (povprečje) 8,4 sek 24,4 sek
Posest žoge (%) 11 min. 55 sek. (22 %) 41 min. 30 sek. (78 %)
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 64
Barcelona je imela na povratni tekmi teh dveh nasprotnikov še večjo premoč v posesti žoge in
trajanju napada kot na prvi tekmi. Barcelona je večinoma napadala s kontinuiranimi napadi in
imela žogo večino časa v svoji posesti. Zato ne preseneča podatek o visoki povprečni
vrednosti trajanja napada, ki znaša kar 24,4 sekund. Na drugi strani je APOEL imel žogo v
svoji posesti le 12 minut in večinoma napadal s protinapadi (Tabela 33). Povprečno trajanje
napada je zato pri ciprski ekipi nižje in znaša 8,4 sekunde.
Tabela 34
Primerjava v številu in načinu izgubljenih žog
NOGOMETNA EKIPA APOEL FC Barcelona
Netočna podaja (%) 52 (63) 47 (61)
Neuspešno varanje (%) 5 (6) 12 (16)
Neuspešno zaustavljanje (%) 12 (14) 6 (8)
Izgubljeni dvoboj z glavo (%) 10 (12) 7 (9)
Izgubljeni dvoboj z nogo (%) 4 (5) 5 (6)
SKUPAJ 83 (100) 77 (100)
Skupno število izgubljenih žog je nekoliko večje pri domači ekipi, izgubili so 83 žog. Največ,
52 (63 %), so jih izgubili z netočnimi podajami, 12 (14 %) so jih izgubili z neuspešnimi
zaustavljanji in 14 (17 %) po neuspešnih dvobojih z glavo oziroma z nogo. Na drugi strani je
Barcelona prav tako največ žog izgubila po netočnih podajah, izgubila jih je 47 (61 %)
(Tabela 34). Ta podatek postane zanimiv, ko pogledamo, koliko podaj sta ekipi naredili na
tekmi. APOEL je izvedel 164 podaj, Barcelona pa kar 776. Barcelona je po 12 žog izgubila z
neuspešnimi varanji in po dvobojih z glavo oziroma z nogo.
Tabela 35
Primerjava v načinu prehoda v napad preko vratarja
NOGOMETNA EKIPA APOEL FC Barcelona
Degažiranje vratarja (%) 5 (17) 0 (0)
Dolga podaja z nogo (%) 17 (59) 4 (16)
Kratka podaja z nogo (%) 6 (21) 18 (72)
Kratka podaja z roko (%) 1 (3) 3 (12)
SKUPAJ 35 (100) 25 (100)
Pri načinu prehoda v napad preko vratarja lahko vidimo, da je APOEL večinoma v napad
prehajal z dolgimi podajami z nogo oziroma je vratar žogo degažiral. Takih prehodov je bilo
22 (76 %). Na drugi strani je Barcelona v napad prešla enaindvajsetkrat (84 %) s kratko
podajo z nogo oziroma roko. Za dolgo podajo se je vratar odločil le štirikrat (16 %) (Tabela
35). Ti podatki nakazujejo na to, da je ekipa APOEL-a želela čim hitreje spraviti žogo do
napadalcev in tako priti do priložnosti. Barcelona pa je svoje želela izvesti kot organiziran
napad.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 65
Tabela 36
Primerjava v analizi podaj v globino
NOGOMETNA EKIPA APOEL FC Barcelona
Skupno število podaj 164 776
Podaje v globino (%) 11 (6,7) 22 (2,8)
Direktne podaje v globino (%) 3 (1,8) 3 (0,4)
Število podaj na tekmi jasno kaže na premoč igralcev Barcelone, ki je izvedla kar 500 podaj
več od APOEL-a. Barcelona je večinoma napadala s kontinuiranimi napadi in si žogo
podajala okoli obrambe domačinov, ki so se branili zelo »globoko« na svoji polovici.
Barcelona je naredila 776 podaj, izmed teh je bilo dvaindvajset (2,8 %) podaj v globino in tri
(0,4 %) direktno podane v globino. Barcelona je glede na prejšnje tekme v Ligi prvakov
naredila relativno veliko število podaj v globino. APOEL je izvedel le 164 podaj, izmed
katerih je bilo enajst (6,7 %) podaj v globino in tri (1,8 %) podaje so bile direktno podane v
globino (Tabela 36).
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 66
Tabela 37
Primerjava v analizi udarcev na vrata in doseženih zadetkih
UDARCI NA VRATA
ŠTEVILO UDARCEV 3 0 20 4
2 (67) 0 (0) 5 (25) 0 (0)
1 (33) 0 (0) 15 (75) 4 (100)
1 (33) 0 (0) 14 (70) 4 (100)
2 (67) 0 (0) 6 (30) 0 (0)
3 (100) 0 (0) 19 (95) 4 (100)
0 (0) 0 (0) 1 (5) 0 (0)
1 (33) 0 (0) 11 (55) 4 (100)
2 (67) 0 (0) 9 (45) 0 (0)
3/0 0 (0) 20/4 4 (20)
1 (33) 0 (0) 5 (25) 2 (50)
1 (33) 0 (0) 3 (15) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 2 (10) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 4 (20) 1 (25)
1 (33) 0 (0) 3 (15) 1 (25)
Prosti udarec (%) 0 (0) 0 (0) 2 (10) 0 (0)
Indirektni udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
Podaja iz kota (%) 0 (0) 0 (0) 1 (5) 0 (0)
Podaja iz avta (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
Kazenski udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 1 (5) 0 (0)
1 (33) 0 (0) 2 (10) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 3 (15) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 3 (15) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 6 (30) 1 (25)
2 (67) 0 (0) 5 (25) 3 (75)
0 (0) 0 (0) 9 (45) 3 (75)
2 (67) 0 (0) 2 (10) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 3 (15) 0 (0)
1 (33) 0 (0) 12 (60) 2 (50)
2 (67) 0 (0) 8 (40) 2 (50)
2,7 0 10,3 15
9,3 0 31,7 46,2
ZADETKI APOEL FC Barcelona
ZADETKI
PO PREDHODNEM
NAPADU
S krilnega položaja (%)
Skozi sredino (%)
ODDALJENOST OD
VRAT
Znotraj kazenskega prostora (%)
Izven kazenskega prostora (%)
GLEDE NA VRSTO
UDARCEV NA VRATA
Z nogo (%)
Z glavo (%)
USPEŠNOST
ZADEVANJA CILJA
V vrata (%)
Mimo vrat (%)
Zadetki (%)
NAČIN USTVARJANJA
PRILOŽNOSTI ZA
UDAREC NA VRATA
Individualni prodor (%)
Po podaji v globino (%)
Po direktni podaji v globino (%)
Po dvojni podaji (%)
Po podaji iz krilnega položaja (%)
Po napaki nasprotnika (%)
Prekinitve
GLEDE NA IGRALNO
MESTO
Levi branilec (%)
Desni branilec (%)
Levi centralni branilec (%)
Desni centralni branilec (%)
Levi zvezni igralec (%)
Desni zvezni igralec (%)
Centralni zvezni igralec (%)
Levi krilni napadalec (%)
Desni krilni napadalec (%)
Napadalec (%)
ČAS TRAJANJA AKCIJE (povprečje - v sekundah)
GLEDE NA VRSTO
NAPADOV
Kontinuirani napad (%)
Protinapad (%)
Progresivni napad (%)
Variabilni napad (%)
GLEDE NA MESTO
ODVZEMA ŽOGE
Na lastni polovici (%)
Na nasprotnikovi polovici (%)
ŠTEVILO ZAPOREDNIH PODAJ (povprečje)
Barcelona je na tej tekmi izvedla veliko več udarcev kot njena nasprotnica. Izmed dvajsetih
poizkusov udarcev na vrata APOEL-a je 11 zadelo cilj in dosegli so 4 zadetke. Domačini so z
udarci na vrata poizkušali trikrat, cilj so zadeli enkrat, zadetka pa niso dosegli. Več kot
polovico udarcev na vrata so izvedli trije napadalci, kar štirinajstkrat so poizkušali z udarcem
na vrata (70 %). Razpoložena sta bila predvsem desni krilni napadalec in napadalec, ki sta
dosegla vse štiri zadetke za Barcelono. Trikrat (15 %) je poizkusil s strelom desni zvezni
igralec, dvakrat (10 %) pa desni branilec. Pri APOEL-u je s strelom dvakrat (67 %) poizkusil
napadalec, enkrat (33 %) pa desni branilec. Barcelona je do možnosti za udarce prihajala na
zelo različne načine. Največkrat po individualnih prodorih (25 %), po podajah iz krilnega
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 67
položaja (20 %), po podaji v globino (15 %) in po napaki nasprotnika (15 %). APOEL je do
možnosti za udarce na vrata prišel po individualnem prodoru, po podaji v globino in napaki
nasprotnika. Kot vrsto napada za ustvarjanje priložnosti je Barcelona kar devetkrat (45 %)
uporabila kontinuiran napad, trikrat (15 %) variabilni napad in dvakrat (10 %) protinapad.
APOEL je za vrsto napada za ustvarjanje priložnosti dvakrat (67 %) uporabil protinapad.
Podatka o številu zaporednih podaj in času trajanja akcije pri udarcih na vrata sta, tako kot
večina statističnih spremenljivk, na strani nogometašev Barcelone. Igralci Barcelone so si
pred strelom na vrata v povprečju izmenjali 10 podaj in njihov napad je trajal več kot 30
sekund. Napad APOEL-a pred strelom na vrata je v povprečju trajal 9 sekund, v povprečju pa
so naredili 2,7 podaj (Tabela 37).
Slika 14. Potek napada pri prvem zadetku Barcelone.
Barcelona je prišla v vodstvo po
kontinuiranem napadu v 27. minuti.
Podajo Gomesa (2-modri) je prestregel
Pique (5-beli), sledilo je nekaj podaj na
sredini, ko je žoga prišla do Albe (6-
beli), ki je podal v globino do
vtekajočega Suareza (9-beli). Ta je
domačega branilca preigral s
sprejemom žoge med nogami in hitrim
obratom. Nato je žogo zavodil v
kazenski prostor ter s strelom po tleh
zadel v vratarjev daljši kot.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 68
Slika 15. Potek napada pri drugem zadetku Barcelone.
Slika 16. Potek napada pri tretjem zadetku Barcelone.
Barcelona je vodstvo povišala v 38.
minuti. Zadeli so po dolgem
kontinuiranem napadu, ki je trajal kar 95
sekund in v tem času so si igralci med
sabo izmenjali kar 32 podaj. Zaradi
dolgega napada, veliko menjav mest in
večkratnih menjav strani, je prikazanih le
zadnjih nekaj podaj. Po več menjavah
strani je žoga prišla do Messija (10-beli),
ki je odigral dvojno podajo z Rakitićem
(8-beli) ter s prve podal do Rafinhe (7-
beli). Ta je po obratu žogo zavodil bližje
kazenskemu prostoru in udaril proti
vratom. Njegov strel je v gol preusmeril
vtekajoči Messi.
Barcelona je tretji zadetek dosegla po
napaki domačega igralca Antoniadesa (5-
modri), ki je žogo podal do Alvesa (5-
beli). Ta je odlično opazil Messija (10-
beli), ki je vtekel v kazenski prostor.
Messi je žogo sprejel in jo z desno nogo
mirno podal mimo vratarja v njegov
oddaljenejši kot.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 69
Slika 17. Potek napada pri četrtem zadetku Barcelone.
Svoj tretji zadetek na tekmi je za končni
rezultat 0:4 dosegel Messi (10-beli) v 87.
minuti. Napad se je začel z metom iz
avta, vendar smo zaradi dolgega napada
in menjav strani označili le zadnje podaje
pred zadetkom. Napad je trajal 42
sekund, igralci pa so med tem časom
izvedli 15 podaj. Po nekaj menjavah
strani je Busquets (5-beli) žogo po zraku
podal do Alvesa (6-beli). Alves je žogo
po tleh podal v kazenski prostor do
Xavija (7-beli), ta je žogo podal na desno
do Mascherana (9-beli), ki je s prvo
podajo našel vtekajočega Pedra (8-beli).
Pedro je nesebično žogo podal do
Messija, ki je zadel iz neposredne bližine.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 70
6.1.6 FC BARCELONA : PARIS SAINT-GERMAIN 3:1 (2:1)
Datum igranja: 10. 12. 2014 (sreda)
Kraj igranja: Barcelona, Nou Camp
Število gledalcev: 82.570
Glavni sodnik Martin Atkinson (ENG)
Prvi pomočnik: Michael Mullarkey (ENG)
Drugi pomočnik Darren Cann (ENG)
Četrti sodnik: Stephen Child (ENG)
Sodnika pri golu: Andre Marriner (ENG) in Anthony Taylor (ENG)
FC Barcelona:
1 Marc-André TER STEGEN
3 Gerard PIQUÉ
5 Sergio BUSQUETS
7 Pedro RODRIGUEZ (68´ RAKITIĆ)
8 Andrés INIESTA (C) (73´ XAVI)
9 Luis SUÁREZ
10 Lionel MESSI
11 NEYMAR
14 Javier MASCHERANO
15 Marc BARTRA (92´ ADRIANO)
24 Jérémy MATHIEU
Trener: Luis ENRIQUE
Paris Saint-Germain:
30 Salvatore SIRIGU
2 Thiago SILVA (C)
7 LUCAS
8 Thiago MOTTA
9 Edinson CAVANI
10 Zlatan IBRAHIMOVIĆ
14 Blaise MATUIDI (75´ LAVEZZI)
17 MAXWELL
23 Gregory VAN DER WIEL
24 Marco VERRATTI (62´ PASTORE)
32 David LUIZ
Trener: Laurent BLANC
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 71
Tabela 38
Primerjava v osnovnih statističnih parametrih
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona PSG
Zadetki 3 1
Število udarcev (v vrata/mimo vrat) 8 (4/4) 6 (3/3)
Posest žoge 34 min. 16 sek. 62% 20 min. 48 sek. 38%
Prekrški 12 12
Rumeni kartoni (rdeči) 0 (0) 1 (0)
Koti 3 3
Prepovedani položaji 1 3
Zadnja tekma ekipe iz Barcelone v skupinskem delu proti PSG-ju, je odločala o tem, kdo bo
napredoval iz skupine kot prvo uvrščena ekipa. Barcelona je potrebovala zmago, medtem ko
je Parižanom zadoščal že neodločen rezultat. Gostje so z zadetkom Ibrahimovića v 15. minuti
celo povedli. Barcelona je nadoknadila zaostanek in na koncu zmagala s 3:1 (Tabela 38).
Zadetke za domačo ekipo so dosegli Lionel Messi, Neymar in Luis Suárez.
Tabela 39
Primerjava v številu in vrsti napadov
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona PSG
Kontinuiran napad (%) 35 (67) 23 (59)
Protinapad (%) 11 (21) 11 (28)
Progresivni napad (%) 4 (8) 3 (8)
Variabilni napad (%) 2 (4) 2 (5)
SKUPAJ 52 (100) 39 (100)
Analiza v številu in vrsti napadov kaže na premoč igralcev Barcelone. Domačini so vodili 13
organiziranih napadov več kot gostujoča ekipa. Največkrat so pa izvedli kontinuirani napad
(67 %). Poleg tega so enajstkrat (21 %) izvedli s protinapadom, imeli štiri (8 %) progresivne
napade in dva (4 %) variabilna napada. Gostujoča ekipa je skupno vodila 39 organiziranih
napadov, največ je bilo kontinuiranih napadov (59 %). Enako kot Barcelona je tudi PSG
izvedel 11 (28 %) protinapadov, 3 (8 %) progresivne napade in 2 (5 %) variabilna napada
(Tabela 39).
Tabela 40
Primerjava v trajanju napada in časovni posesti žoge
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona PSG
Trajanje napada (povprečje) 20,8 sek. 13,2 sek.
Posest žoge (%) 34 min. 16 sek. 62% 20 min. 48 sek. 38%
Analiza trajanja napada in časovne posesti žoge je močno na strani Barcelone. Pri prejšnji
tabeli smo lahko videli, da je Barcelona imela 12 kontinuiranih napadov več kot PSG.
Posledica tega je to, da je posest žoge in tudi povprečni čas trajanja napada na strani
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 72
Barcelone. Napadi Barcelone so bili v povprečju daljši za 7 sekund, žogo pa so imeli v svoji
posesti skoraj 14 minut dlje kot PSG (Tabela 40).
Tabela 41
Primerjava v številu in načinu izgubljenih žog
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona PSG
Netočna podaja (%) 48 (54) 57 (61)
Neuspešno varanje (%) 13 (15) 11 (12)
Neuspešno zaustavljanje (%) 9 (10) 7 (7)
Izgubljeni dvoboj z glavo (%) 10 (11) 8 (9)
Izgubljeni dvoboj z nogo (%) 9 (10) 10 (11)
SKUPAJ 89 (100) 93 (100)
Primerjava v številu in načinu izgubljenih žog med ekipama kaže, da je Barcelona izgubila
nekoliko manj žog kot PSG. Kljub temu da je Barcelona naredila več kot 200 podaj več, je
naredila manj napak pri podajah kot gostujoča ekipa. Na račun netočnih podaj so izgubili 48
(54 %) žog, z neuspešnimi varanji 13 (15 %), 10 (11 %) žog so izgubili po dvoboju z glavo in
po 9 (10 %) so izgubili po neuspešnem zaustavljanju žoge in izgubljenem dvoboju z nogo.
Gotje so prav tako največ žog izgubili po netočni podaji (61 %), po neuspešnem varanju so jih
izgubili 11 (12 %), 7 (7 %) so jih izgubili po neuspešnem zaustavljanju. Po izgubljenih
dvobojih bodisi z glavo ali nogo pa so izgubili 18 (20 %) žog (Tabela 41).
Tabela 42
Primerjava v načinu prehoda v napad preko vratarja
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona PSG
Degažiranje vratarja (%) 0 (0) 1 (6)
Dolga podaja z nogo (%) 7 (25) 11 (69)
Kratka podaja z nogo (%) 15 (54) 4 (25)
Kratka podaja z roko (%) 6 (21) 0 (0)
SKUPAJ 28 (100) 16 (100)
Analiza v načinu prehoda v napad preko vratarja kaže na očitno razliko, kako sta ekipi želeli
organizirati svoje napade. Barcelona je v napad preko vratarja večinoma prešla s kratko
podajo bodisi z nogo ali z roko, takih prehodov je bilo 21 (75 %). Sedemkrat (25 %) pa so v
napad prešli z dolgo podajo. Na drugi strani je PSG le štirikrat (25 %) v napad prešel s kratko
podajo z nogo. V ostalih primerih pa je vratar izbral dolgo podajo (69 %) oziroma degažiranje
(6 %) (Tabela 42). Iz tabele je razvidno, kakšen začetek organizacije napadov sta izbrali ekipi.
Tabela 43
Primerjava v analizi podaj v globino
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona PSG
Skupno število podaj 613 387
Podaje v globino (%) 12 (1,9) 15 (3,8)
Direktne podaje v globino (%) 5 (0,8) 7 (1,8)
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 73
Število podaj nam jasno kaže premoč Barcelone, saj so skupno izvedli 226 podaj več kot
PSG. Barcelona je tudi tokrat igrala večinoma v širino in napadala z dolgimi kontinuiranimi
napadi, izvedla pa je dvanajst (1,9 %) podaj v globino. Direktnih podaj v globino pa je bilo 5
(0,8 %). Gostje so izvedli nekoliko več podaj v globino, in sicer petnajst (3,8 %). Izvedli pa so
še sedem (1,8 %) direktnih podaj v globino (Tabela 43).
Tabela 44
Primerjava v analizi udarcev na vrata in doseženih zadetkih
UDARCI NA VRATA
ŠTEVILO UDARCEV 8 3 6 1
0 (0) 0 (0) 1 (17) 0 (0)
8 (100) 3 (100) 5 (83) 1 (100)
5 (62,5) 2 (67) 4 (67) 1 (100)
3 (37,5) 1 (33) 2 (33) 0 (0)
8 (100) 3 (100) 6 (100) 1 (100)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
4 (50) 3 (100) 3 (50) 1 (100)
4 (50) 0 (0) 3 (50) 0 (0)
8/3 3 (37) 6/1 1 (17)
2 (25) 1 (33) 2 (33) 0 (0)
2 (25) 2 (67) 1 (17) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
1 (12,5) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 2 (33) 1 (17)
1 (12,5) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
Prosti udarec (%) 1 (12,5) 0 (0) 1 (17) 0 (0)
Indirektni udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
Podaja iz kota (%) 1 (12,5) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
Podaja iz avta (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
Kazenski udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 1 (17) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
1 (12,5) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
1 (12,5) 1 (33) 1 (17) 0 (0)
3 (37,5) 1 (33) 2 (33) 0 (0)
3 (37,5) 1(33) 2 (33) 1 (100)
1 (12,5) 1 (33) 2 (33) 1 (100)
2 (25) 1 (33) 2 (33) 0 (0)
1 (12,5) 1 (33) 1 (17) 0 (0)
1 (12,5) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
5 (62,5) 2 (67) 4 (67) 1 (100)
3 (37,5) 1 (33) 2 (33) 0 (0)
9,6 10 9 17
22,3 31,3 28,6 42
ZADETKI FC Barcelona PSG
ZADETKI
PO PREDHODNEM
NAPADU
S krilnega položaja (%)
Skozi sredino (%)
ODDALJENOST OD
VRAT
Znotraj kazenskega prostora (%)
Izven kazenskega prostora (%)
GLEDE NA VRSTO
UDARCEV NA VRATA
Z nogo (%)
Z glavo (%)
USPEŠNOST
ZADEVANJA CILJA
V vrata (%)
Mimo vrat (%)
Zadetki (%)
NAČIN USTVARJANJA
PRILOŽNOSTI ZA
UDAREC NA VRATA
Individualni prodor (%)
Po podaji v globino (%)
Po direktni podaji v globino (%)
Po dvojni podaji (%)
Po podaji iz krilnega položaja (%)
Po napaki nasprotnika (%)
Prekinitve
GLEDE NA IGRALNO
MESTO
Levi branilec (%)
Desni branilec (%)
Levi centralni branilec (%)
Desni centralni branilec (%)
Levi zvezni igralec (%)
Desni zvezni igralec (%)
Centralni zvezni igralec (%)
Levi krilni napadalec (%)
Desni krilni napadalec (%)
Napadalec (%)
ČAS TRAJANJA AKCIJE (povprečje - v sekundah)
GLEDE NA VRSTO
NAPADOV
Kontinuirani napad (%)
Protinapad (%)
Progresivni napad (%)
Variabilni napad (%)
GLEDE NA MESTO
ODVZEMA ŽOGE
Na lastni polovici (%)
Na nasprotnikovi polovici (%)
ŠTEVILO ZAPOREDNIH PODAJ (povprečje)
Na tej tekmi je bilo skupno 14 strelov na vrata, od tega je Barcelona streljala osemkrat, PSG
pa šestkrat. Izmed osmih strelov je Barcelona cilj zadela štirikrat in dosegla tri zadetke. Igralci
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 74
PSG-ja pa so cilj zadeli trikrat in dosegli en zadetek. Pri Barceloni so bili razpoloženi vsi trije
napadalci, saj so vsi trije dosegli po en zadetek in so tudi največkrat, sedemkrat (87,5 %),
poizkusili z udarcem na vrata. Enkrat je z udarcem poizkusil centralni zvezni igralec.
Dodajmo, da je bil to njegov prvi poizkus udarca v tekoči sezoni Lige prvakov. Tudi pri PSG-
ju so bili najbolj podjetni napadalci, saj so z udarcem na vrata poizkusili petkrat (83 %).
Enkrat (17 %) pa je poizkusil z udarcem desni centralni branilec. Obe ekipi sta do priložnosti
za udarce prihajali različno, največkrat po individualnih prodorih, prekinitvah, podajah v
globino in podajah s krilnega položaja. Tudi pri vrsti napada za ustvarjanje priložnosti je bilo
podobno. Barcelona je dvakrat (25 %) prišla v priložnost po protinapadu, po enkrat pa po
kontinuiranem, variabilnem in progresivnem napadu. PSG je do svojih priložnosti prišel po
dvakrat (33 %) po kontinuiranem napadu in protinapadu, enkrat pa po progresivnem napadu.
Podatka o času trajanja akcij in zaporednih podajah pri udarcih na vrata sta dokaj izenačena in
sta skladna z vrsto napada za ustvarjanje priložnosti. Nekoliko večja je razlika pri
povprečnem času trajanja akcij in številu podaj pri zadetku (Tabela 44). Tukaj moramo
omeniti, da je Barcelona en gol dosegla po protinapadu, ki je trajal sedem sekund in zgolj eno
podajo so si izmenjali igralci pred zadetkom.
Slika 18. Potek napada pri zadetku PSG-ja.
Parižani so, tako kot že na prvi tekmi,
povedli v 15. minuti. Povedli so po
kontinuiranem napadu, ki je trajal 42
sekund, zaradi tega smo prikazali le
zadnjih nekaj podaj. Ključna je bila
podaja Verrattija (6-modri), ki je odlično
opazil luknjo v zvezni liniji Barcelone in
podal do Matuidija (8-modri), ta je žogo
sprejel in podal do Ibrahimovića (10-
modri). Ta je žogo podal na bok do
Lucasa (11- modri), ki je zavodil žogo
proti kazenskemu prostoru Barcelone in
po tleh podal do Matuidija. Ta je bil s
hrbtom obrnjen proti golu, zato je raje
podal do Ibrahimoviča, ki je z levico
silovito streljal v vratarjev levi kot in
zadel za vodstvo gostov.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 75
Slika 19. Potek napada pri prvem zadetku Barcelone.
Slika 20. Potek napada pri drugem zadetku Barcelone.
Barcelona je uspela hitro izenačiti, za 1:1
so zadeli po dolgem kontinuiranem
napadu v 19. minuti. V tem napadu so si
izmenjali kar 25 podaj, označili smo
nekaj zadnjih podaj. Ključna je bila
podaja po zraku Mascherana (6-beli)
vtekajočemu Suarezu (9-beli). Ta je brez
zaustavljanja podal v sredino, v
petmetrski prostor, kamor je vtekal Messi
in iz treh metrov žogo zabil pod prečko.
Pred zadetkom je napako naredil
gostujoči branilec David Luiz (4-modri),
ki ni opazil prihajajočega Messija.
Barcelona ju povedla v 42. minuti po
strelu z razdalje. Žogo si je po
neuspešnem zaustavljanju Ibrahimovića
(7-modri) priboril Iniesta (7-beli) ter
podal prostemu Neymarju (11-beli). Ta
je žogo zavodil proti vratom PSG-ja in s
približno 22 metrov močno sprožil. Žoga
pa je končala v mreži nemočnega vratarja
Siriguja.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 76
Slika 21. Potek napada pri tretjem zadetku Barcelone.
Barcelona je zmagovalca odločila v 77.
minuti, ko je zadel Suarez (9-beli).
Zadetek so dosegli po kontinuiranem
napadu, ki je trajal 51 sekund, zato smo
označili nekaj zadnjih podaj pred
zadetkom. Po nekaj podajah v stran je
Busquets (5-beli) podal do Suareza, ki
se je lahko z žogo obrnil proti golu in
žogo podal do Rakitića (8-beli). Ta je
kratko podal do Messija (10-beli), ki je
žogo zavodil proti kazenskemu prostoru
in s podajo iskal Suareza, ki je uspel
med padcem žogo podaljšat do Xavija
(6-beli). Xavi je lepo opazil
osamljenega Neymarja (11-beli) in
podal žogo pred njega. Neymar je meril
po tleh v daljši vratarjev kot, vendar je
Sirigu njegov strel ubranil. Odbito žogo
(rdeča črta) je v gol pospravil Suarez in
s tem zagotovil prvo mesto v skupini.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 77
6.1.7 MANCHESTER CITY: FC BARCELONA 1:2 (0:2)
Datum igranja: 24. 02. 2015 (torek)
Kraj igranja: Manchester, Etihad Stadium
Število gledalcev: 45.081
Glavni sodnik: Felix Brych (GER)
Prvi pomočnik: Mark Borsch (GER)
Drugi pomočnik: Stefan Lupp (GER)
Četrti sodnik: Mike Pickel (GER)
Sodnika pri golu: Bastian Dankert (GER) in Marco Fritz (GER)
Manchester City:
1 Joe HART
4 Vincent KOMPANY (C)
5 Pablo ZABALETA
6 FERNANDO
7 James MILNER
8 Samir NASRI (62´ FERNANDINHO)
10 Edin DŽEKOV (68´ BONY)
16 Sergio AGÜERO
21 David SILVA (78´ SAGNA)
22 Gaël CLICHY
26 Martin DEMICHELIS
Trener: Manuel PELLEGRINI
FC Barcelona:
1 Marc-André TER STEGEN
3 Gerard PIQUÉ
4 Ivan RAKITIĆ (71´ MATHIEU)
5 Sergio BUSQUETS
8 Andrés INIESTA (C)
9 Luis SUÁREZ
10 Lionel MESSI
11 NEYMAR (80´ PEDRO)
14 Javier MASCHERANO
18 Jordi ALBA
22 Dani ALVES (75´ ADRIANO)
Trener: Luis ENRIQUE
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 78
Tabela 45
Primerjava v osnovnih statističnih parametrih
NOGOMETNA EKIPA Manchester City FC Barcelona
Zadetki 1 2
Število udarcev (v vrata/mimo vrat) 9 (5/4) 12 (7/5)
Posest žoge 17 min. 29 sek. (34 %) 33 min. 35 sek. (66 %)
Prekrški 13 13
Rumeni kartoni (rdeči) 3 (1) 3 (0)
Koti 8 4
Prepovedani položaji 0 7
V osmini finala je žreb Barceloni namenil angleški Manchester City. Prva tekma je bila
odigrana v Manchestru. Barcelona je po pol urah tekme vodila že z 0:2. Obakrat je zadel Luis
Suárez. Domačini so v drugem polčasu izid uspeli znižati na 1:2, v 69. minuti je zadel Sergio
Agüero (Tabela 45). Pri domačinih je bil po dveh rumenih kartonih v 74. minuti izključen
branilec Gael Clichy. V izdihljajih tekme, v 93. minuti, je nemški sodnik dosodil
enajstmetrovko nad Lionelom Messijem. Messi je kazenski udarec izvedel sam, vendar je
njegov strel Joe Hart ubranil.
Tabela 46
Primerjava v številu in vrsti napadov
NOGOMETNA EKIPA Manchester City FC Barcelona
Kontinuiran napad (%) 21 (57) 42 (74)
Protinapad (%) 16 (43) 7 (12)
Progresivni napad (%) 0 (0) 1 (2)
Variabilni napad (%) 0 (0) 7 (12)
SKUPAJ 37 (100) 57 (100)
Analiza števila napadov nam kaže na to, da je Barcelona imela kar 20 napadov več kot igralci
Cityja. Domačini so izvedli enaindvajset (57 %) kontinuiranih napadov in šestnajst (43 %)
protinapadov. Barcelona je uporabila vse vrste napada, ki smo jih opisali. Največkrat je
uporabila kontinuirane napade (74 %), po sedemkrat (12 %) pa protinapad in variabilni napad
(Tabela 46). Že tako je Barcelona tekmo nadzorovala, po izključitvi Clichyja, pa domačini
niso uspeli sestaviti omembe vrednega napada. V času po izključitvi je Barcelona napadala z
dolgimi kontinuiranimi napadi.
Tabela 47
Primerjava v trajanju napada in časovni posesti žoge
NOGOMETNA EKIPA Manchester City FC Barcelona
Trajanje napada (povprečje) 11,9 sek 20,15
Posest žoge (%) 17 min. 29 sek. (34 %) 33 min. 35 sek. (66 %)
Analiza trajanja napada in časovne posesti žoge je na strani Barcelone. Vzrok za to pa ni samo
izključitev v 74. minuti tekme. Barcelona je že pred izključitvijo Clichyja žogo imela več časa
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 79
(16 minut in 6 sekund) v svoji posest, prav tako pa so njeni napadi trajali dlje (8,25), kot
napadi domačega moštva (Tabela 47). Iz podatkov lahko sklepamo, da so se domačini
osredotočili na branjenje. Svoje priložnosti so iskali v protinapadih in prekinitvah.
Tabela 48
Primerjava v številu in načinu izgubljenih žog
NOGOMETNA EKIPA Manchester City FC Barcelona
Netočna podaja (%) 52 (52) 62 (63)
Neuspešno varanje (%) 8 (8) 9 (9)
Neuspešno zaustavljanje (%) 8 (8) 6 (6)
Izgubljeni dvoboj z glavo (%) 21 (21) 10 (10)Izgubljeni dvoboj z nogo (%) 11 (11) 12 (12)
SKUPAJ 100 (100) 99 (100)
Analiza v številu izgubljenih žog je skoraj enaka, domačini so izgubili žogo večkrat kot
gostujoča ekipa. Obe ekipi sta največ žog izgubili z netočnimi podajami. Barcelona jih je
izgubila 62 (63 %), Manchester City pa 52 (52 %) (Tabela 48). Domačini so nekoliko več žog
izgubili po dvobojih z glavo. V ostalih načinih izgubljanja žog pa sta ekipi dokaj izenačeni,
tako po številu izgubljenih žog, kot po njihovem odstotku.
Tabela 49
Primerjava v načinu prehoda v napad preko vratarja
NOGOMETNA EKIPA Manchester City FC Barcelona
Degažiranje vratarja (%) 5 (15) 1 (5)
Dolga podaja z nogo (%) 21 (61) 6 (27)
Kratka podaja z nogo (%) 4 (12) 11 (50)
Kratka podaja z roko (%) 4 (12) 4 (18)
SKUPAJ 34 (100) 22 (100)
Analiza v načinu prehoda v napad preko vratarja nam kaže na to, da so domačini v napad
večinoma prešli z dolgimi podajami. Šestindvajsetkrat (76 %) so v napad preko vratarja prešli
z dolgo podajo oziroma z degažiranjem. Domači vratar se je osemkrat (24 %) odločil za
kratko podajo z roko oziroma z nogo. Barcelonin vratar pa se je petnajstkrat (68 %) odločil za
kratko podajo z roko oziroma nogo. Za dolgo podajo z nogo se je odločil šestkrat (27 %) in
prvič v sezoni je vratar Barcelone žogo degažiral (Tabela 49). Tudi ti podatki kažejo na to, da
domačini niso želeli tvegati z igro pred svojim golom, raje so žogo podali v napad.
Tabela 50
Primerjava v analizi podaj v globino
NOGOMETNA EKIPA Manchester City FC Barcelona
Skupno število podaj 297 585
Podaje v globino (%) 14 (4,7) 21 (3,6)
Direktne podaje v globino (%) 5 (1,7) 3 (0,5)
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 80
Nogometaši Barcelone so si na tekmi izmenjali skoraj dvakrat toliko podaj kot domača ekipa.
Ta podatek nam tudi kaže premoč gostov na tekmi, ki so vodili dolge napade. Število podaj
pri Barceloni se je še povečalo po izključitvi domačega igralca. Po izključitvi so želeli gostje
žogo »skriti« domačinom in s tem preprečiti, da bi lahko izvedli kak napad. Barcelona je
izvedla več podaj v globino, vendar v odstotkih je manjkrat podala v globino od Manchester
Cityja. Barcelona je v globino podala enaindvajsetkrat (3,6 %), City pa štirinajstkrat (4,7 %).
Domačini so izvedli še pet (1,7 %) direktnih podaj v globino, gostje pa le 3 (0,5 %) (Tabela
50).
Tabela 51
Primerjava v analizi udarcev na vrata in doseženih zadetkih
UDARCI NA VRATA
ŠTEVILO UDARCEV 9 1 12 2
5 (56) 0 (0) 2 (17) 1 (50)
4 (44) 1 (100) 10 (83) 1 (50)
6 (67) 1 (100) 9 (75) 2 (100)
3 (33) 0 (0) 3 (25) 0 (0)
4 (44) 1 (100) 11 (92) 2 (100)
5 (56) 0 (0) 1 (8) 0 (0)
5 (56) 1 (100) 7 (58) 2 (100)
4 (44) 0 (0) 5 (42) 0 (0)
9/1 1 (11) 12/2 2 (17)
2 (22) 0 (0) 4 (34) 1 (50)
1 (11) 1 (100) 3 (25) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
1 (11) 0 (0) 1 (8) 0 (0)
1 (11) 0 (0) 2 (17) 0 (0)
Prosti udarec (%) 1 (11) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
Indirektni udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
Podaja iz kota (%) 3 (34) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
Podaja iz avta (%) 0 (0) 0 (0) 1 (8) 1 (50)
Kazenski udarec (%) 0 (0) 0 (0) 1 (8) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 1 (8) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
1 (11) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
1 (11) 0 (0) 1 (8) 0 (0)
1 (11) 0 (0) 2 (17) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
2 (22) 1 (100) 1 (8) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 3 (25) 0 (0)
4 (44) 0 (0) 4 (34) 2 (100)
1 (11) 0 (0) 5 (42) 1 (50)
3 (33) 1 (100) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 3 (25) 0 (0)
3 (33) 0 (0) 6 (50) 0 (0)
6 (67) 1 (100) 6 (50) 2 (100)
3,1 3 10,1 12,5
8,9 7 30,1 33,5ČAS TRAJANJA AKCIJE (povprečje - v sekundah)
GLEDE NA VRSTO
NAPADOV
Kontinuirani napad (%)
Protinapad (%)
Progresivni napad (%)
Variabilni napad (%)
GLEDE NA MESTO
ODVZEMA ŽOGE
Na lastni polovici (%)
Na nasprotnikovi polovici (%)
ŠTEVILO ZAPOREDNIH PODAJ (povprečje)
GLEDE NA IGRALNO
MESTO
Levi branilec (%)
Desni branilec (%)
Levi centralni branilec (%)
Desni centralni branilec (%)
Levi zvezni igralec (%)
Desni zvezni igralec (%)
Centralni zvezni igralec (%)
Levi krilni napadalec (%)
Desni krilni napadalec (%)
Napadalec (%)
GLEDE NA VRSTO
UDARCEV NA VRATA
Z nogo (%)
Z glavo (%)
USPEŠNOST
ZADEVANJA CILJA
V vrata (%)
Mimo vrat (%)
Zadetki (%)
NAČIN USTVARJANJA
PRILOŽNOSTI ZA
UDAREC NA VRATA
Individualni prodor (%)
Po podaji v globino (%)
Po direktni podaji v globino (%)
Po dvojni podaji (%)
Po podaji iz krilnega položaja (%)
Po napaki nasprotnika (%)
Prekinitve
ZADETKI Manchester City FC Barcelona
ZADETKI
PO PREDHODNEM
NAPADU
S krilnega položaja (%)
Skozi sredino (%)
ODDALJENOST OD
VRAT
Znotraj kazenskega prostora (%)
Izven kazenskega prostora (%)
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 81
Manchester City je proti vratom gostujoče ekipe udaril devetkrat, od tega petkrat zadel cilj,
domačini pa so dosegli en zadetek. Izmed devetih poizkusov so petkrat napad zaključili z
glavo in štirikrat streljali z nogo. Barcelona je izvedla 12 udarcev, od tega so sedemkrat zadeli
cilj in dosegli so dva zadetka. Večina strelov (92 %) je bilo izvedenih z nogo. Udarce pri
domačinih je izvedlo pet različnih nogometašev. Štirikrat (44 %) je poizkusil s strelom
napadalec, dvakrat (22 %) desni krilni napadalec, ostale tri strele so izvedli trije različni
nogometaši. Tudi tokrat so udarce pri Barceloni v večini izvajali vsi trije napadalci. Trije
skupaj so z udarcem poizkusili kar osemkrat (67 %). Med njimi pa je bil najbolj podjeten
napadalec, ki je izvedel 4 udarce in dosegel 2 zadetka. Igralci Cityja so do možnosti za udarce
na vrata prihajali na različne načine, največkrat po prekinitvah (45 %) in po individualnem
prodoru (22 %). Po enkrat so prišli v priložnost po napaki nasprotnika, po podaji s krilnega
položaja in po podaji v globino, iz katerega so dosegli tudi zadetek. Tudi Barcelona je do
možnosti za udarce na vrata prihajala na različne načine. Štirikrat (34 %) po individualnem
prodoru, trikrat (25 %) po podaji v globino, dvakrat (17 %) po napaki nasprotnika. Preostale
tri udarce pa so izvedli po podaji iz krilnega položaja, podaji iz avta in izvedli so tudi
kazenski strel, ki pa ga Messi ni izkoristil. Kot vrsto napada za ustvarjanje priložnosti so
domačini trikrat uporabili protinapad in enkrat kontinuiran napad. Barcelona pa je za
ustvarjanje priložnosti največkrat uporabila kontinuiran napad (42 %) in variabilni napad (25
%). Čas trajanja akcije in število podaj za ustvarjanje priložnosti je skladen z vrsto napada za
ustvarjanje priložnosti in je večji pri Barceloni (Tabela 51).
Slika 22. Potek napada pri prvem zadetku Barcelone.
Za vodstvo Barcelone je v 16. minuti
zadel Luis Suarez (9-beli). Žogo je v
igro iz avta poslal Alves (2-beli), ki je
podal do Messija (10-beli). Zatem sta si
izmenjala povratno podajo, nato je
Messi poslal predložek v kazenski
prostor domačinov. Na žogo sta stekla
Kompany (3-modri) in Suarez. Domači
kapetan je želel žogo z glavo izbiti, pri
tem pa je posredoval nekoliko nerodno
in se je žoga odbila do Suareza. Ta je
hitro reagiral in žogo z levico, s
silovitim strelom poslal za hrbet vratarja
Harta.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 82
Slika 23. Potek napada pri drugem zadetku Barcelone.
Slika 24. Potek napada pri zadetku Manchester Cityja.
Barcelona je svoje vodstvo podvojila v
30. minuti. Po kontinuiranem napadu je
svoj drugi zadetek na tekmi dosegel
Suarez (9-beli). V tem napadu je bilo
veliko prenosov žoge z ene na drugo
stran, zato smo označili zadnjih nekaj
podaj pred zadetkom. Iniesta (11-beli) je
izmenjal povratno podajo s Suarezom,
zatem podal na bok do Albe (2-beli) ter
nadaljeval gibanje proti avt črti. S tem je
naredil prostor za Rakitića (8-beli), ki je
lahko žogo sprejel in zavodil proti
kazenskemu prostoru. Iz obrambne linije
je izstopil Kompany (3-modri), zatem je
Rakitić žogo podaljšal do Messija (10-
beli). Messi je preigral dva igralca in
podal vtekajočemu Albi, ki je po
sprejemu imel zadosti časa, da je lahko
podal točno do Suareza, ki ni imel težav,
da zadene s treh metrov.
Manchester City je uspel rezultat znižati
v 69. minuti in s tem ohranil nekoliko
upanja za napredovanje. Akcijo je s
podajo do Fernandinha (8-modri) začel
Clichy (7-modri), zatem ko je dobil
dvoboj proti Messiju (10-beli).
Fernandinho je lepo opazil luknjo v
obrambi Barcelone in podal v globino do
vtekajočega Davida Silve (11-modri). Ta
je žogo s peto podaljšal do Agüera (10-
modri), ki je vtekal za njegovim hrbtom.
Pique (3-modri) in Alba (5-modri) nista
uspela ustaviti Agüera, ki je uspel žogo
sprejeti med njima in jo poslal za hrbet
vratarja Ter Stegena.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 83
6.1.8 FC BARCELONA : MANCHESTER CITY 1:0 (1:0)
Datum igranja: 18. 03. 2015 (sreda)
Kraj igranja: Barcelona, Nou Camp
Število gledalcev: 92.551
Glavni sodnik: Gianluca Rocchi (ITA)
Prvi pomočnik: Elenito Di Liberatore (ITA)
Drugi pomočnik: Gianluca Cariolato (ITA)
Četrti sodnik: Alessandro Giallatini (ITA)
Sodnika pri golu: Paolo Tagliavento (ITA), Daniele Orsato (ITA)
FC Barcelona:
1 Marc-André TER STEGEN
3 Gerard PIQUÉ
4 Ivan RAKITIĆ (84´ RAFINHA)
8 Andrés INIESTA (C)
9 Luis SUÁREZ
10 Lionel MESSI
11 NEYMAR
14 Javier MASCHERANO
18 Jordi ALBA
22 Dani ALVES (91´ ADRIANO)
24 Jérémy MATHIEU
Trener: Luis ENRIQUE
Manchester City:
1 Joe HART
3 Bacary SAGNA
4 Vincent KOMPANY (C)
7 James MILNER (87´ LAMPARD)
8 Samir NASRI (46´ NAVAS)
11 Aleksandar KOLAROV
16 Sergio AGÜERO
21 David SILVA
25 FERNANDINHO
26 Martin DEMICHELIS
42 Yaya TOURÉ (72´ BONY)
Trener: Manuel PELLEGRINI
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 84
Tabela 52
Primerjava v osnovnih statističnih parametrih
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona Manchester City
Zadetki 1 0
Število udarcev (v vrata/mimo vrat) 22 (12/10) 10 (5/5)
Posest žoge 29 min. 43 sek. (61%) 19 min. 11 sek. (39%)
Prekrški 6 12
Rumeni kartoni (rdeči) 1 (0) 5 (0)
Koti 7 5
Prepovedani položaji 3 0
Povratno tekmo so igralci Barcelone začeli s prednostjo, saj so na prvi tekmi zmagali z
rezultatom 2:1. Na domačem igrišču je Barcelona dominirala in ni dovolila nobenega
presenečenja. Zmagali so z rezultatom 1:0, zadel je Ivan Rakitić (Tabela 52). Poleg tega je
Barcelona dvakrat zadela okvir vrat, pred večjim porazom jih je z izjemnimi obrambami
reševal vratar Hart. Dodajmo še, da so gostje v 78. minuti imeli kazenski udarec. Izvajal ga je
Sergio Agüero, njegov strel je domači čuvaj mreže ubranil.
Tabela 53
Primerjava v številu in vrsti napadov
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona Manchester City
Kontinuiran napad (%) 31 (61) 17 (50)
Protinapad (%) 16 (31) 14 (41)
Progresivni napad (%) 0 (0) 3 (9)
Variabilni napad (%) 5 (9) 0 (0)
SKUPAJ 52 (100) 34 (100)
Na povratni tekmi je Barcelona izvedla osemnajst organiziranih napadov več kot Manchester
City. Večina napadov je bila spet kontinuiranih (61 %), vendar nekoliko manj kot na prvi
tekmi. Poleg tega je Barcelona izvedla še šestnajst (31 %) protinapadov in pet (9 %)
variabilnih napadov. Barcelona je izkoristila to, da je v rezultatski prednosti in se pomaknila
nekoliko bližje svojim vratom. Zaradi tega so imeli hitri napadalci domačinov veliko prostora
za protinapade, kjer so bili zelo nevarni. Igralci Cityja so polovico svojih napadov izvedli
kontinuirano, izvedli so štirinajst (41 %) protinapadov in tri (9 %) progresivne napade (Tabela
53).
Tabela 54
Primerjava v trajanju napada in časovni posesti žoge
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona Manchester City
Trajanje napada (povprečje) 17 sek. 11,5 sek.
Posest žoge (%) 29 min. 43 sek. (61%) 19 min. 11 sek. (39%)
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 85
Barcelona je imela žogo v svoji posesti 10 minut 31 sekund več od Manchester Cityja. Iz
Tabele 54 lahko vidimo tudi to, da so domačini v povprečju vodili daljše napade od gostov.
Vzrok za to je v večjem številu kontinuiranih napadov, domačini so na tekmi izvedli kar 14
kontinuiranih napadov več kot ekipa iz Manchestra.
Tabela 55
Primerjava v številu in načinu izgubljenih žog
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona Manchester City
Netočna podaja (%) 55 (60) 54 (56)
Neuspešno varanje (%) 9 (10) 8 (8)
Neuspešno zaustavljanje (%) 6 (7) 10 (10)
Izgubljeni dvoboj z glavo (%) 13 (14) 10 (10)
Izgubljeni dvoboj z nogo (%) 8 (9) 15 (16)
SKUPAJ 91 (100) 97 (100)
Barcelona je na tekmi izgubila nekoliko manj žog od tekmeca. Skupaj je izgubila 91 žog, šest
manj kot gostujoča ekipa. Spet je največ žog izgubila z netočnimi podajami (60 %). Po
neuspešnih varanjih je izgubila 9 (10 %) žog, po dvobojih z nogo oziroma glavo 21 (23 %) in
z neuspešnim zaustavljanjem 6 (7 %). Tudi gostje so izgubili največ žog z netočnimi
podajami (56 %). Nekoliko več žog so izgubili po neuspešnih dvobojih z glavo oziroma nogo
(26 %) in po neuspešnem zaustavljanju (10 %). Z neuspešnim varanjem so gostje izgubili 8
(8 %) žog (Tabela 55).
Tabela 56
Primerjava v načinu prehoda v napad preko vratarja
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona Manchester City
Degažiranje vratarja (%) 1 (4) 2 (6)
Dolga podaja z nogo (%) 4 (15) 21 (68)
Kratka podaja z nogo (%) 14 (54) 5 (16)
Kratka podaja z roko (%) 7 (27) 3 (10)
SKUPAJ 26 (100) 31 (100)
Način prehoda v napad preko vratarja je zelo podoben, kot je bil na prvi tekmi teh dveh
nasprotnikov. Gostje so v napad preko vratarja večinoma prehajali z dolgimi podajami z nogo
(68 %) in degažiranjem žoge (6 %). Za kratko podajo z roko ali nogo se je vratar gostov
odločil le osemkrat (26 %). Domačini pa so za prehod v napad preko vratarja večinoma prešli
po kratki podaji z nogo ali roko (81 %). Za dolge podaje ali degažiranje se je domači čuvaj
mreže odločil le petkrat (19 %) (Tabela 56). City tudi na drugi tekmi ni želel tvegati z igro
pred svojim golom, tako so raje žoge podali daleč od svojega gola.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 86
Tabela 57
Primerjava v analizi podaj v globino
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona Manchester City
Skupno število podaj 482 320
Podaje v globino (%) 26 (5,4) 16 (5)
Direktne podaje v globino (%) 3 (0,6) 5 (1,6)
Razlika v številu skupnih podaj na tekmi je spet na strani Barcelone, tokrat so si izmenjali 162
podaj več od igralcev Cityja. Obe ekipi sta tudi veliko poizkušali s podajami v globino,
predvsem pa domačini. Barcelona je izvedla šestindvajset (5,4 %) podaj v globino, kar je
največ na do sedaj odigranih tekmah. Poleg tega so izvedli še tri (0,6 %) direktne podaje v
globino. Domačini so želeli s temi podajami premagati obrambo gostov, ki je stala previsoko
in je le stežka pokrivala vtekajoče napadalce Barcelone. Domačini so po podajah v globino
izvedli kar deset udarcev na vrata gostov. Manchester City pa je imel šestnajst (5 %) podaj v
globino in pet (1,6 %) direktnih podaj v globino (Tabela 57). Kljub temu da so tudi gostje
relativno veliko poizkušali s podajami v globino, si večje priložnosti iz teh podaj niso uspeli
priigrati.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 87
Tabela 58
Primerjava v analizi udarcev na vrata in doseženih zadetkih
UDARCI NA VRATA
ŠTEVILO UDARCEV 22 1 10 0
5 (23) 0 (0) 4 (40) 0 (0)
17 (77) 1 (100) 6 (60) 0 (0)
14 (64) 1 (100) 4 (40) 0 (0)
8 (36) 0 (0) 6 (60) 0 (0)
21 (95) 1 (100) 9 (90) 0 (0)
1 (5) 0 (0) 1 (10) 0 (0)
12 (55) 1 (100) 5 (50) 0 (0)
10 (45) 0 (0) 5 (50) 0 (0)
22/1 1 (5) 10/0 0 (0)
0 (0) 0 (0) 3 (30) 0 (0)
10 (45) 1 (100) 3 (30) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
2 (9) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
2 (9) 0 (0) 1 (10) 0 (0)
1 (5) 0 (0) 1 (10) 0 (0)
Prosti udarec (%) 4 (18) 0 (0) 1 (10) 0 (0)
Indirektni udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
Podaja iz kota (%) 1 (5) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
Podaja iz avta (%) 2 (9) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
Kazenski udarec (%) 0 (0) 0 (0) 1 (10) 0 (0)
1 (5) 0 (0) 2 (20) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 1 (10) 0 (0)
1 (5) 0 (0) 1 (10) 0 (0)
3 (13) 0 (0) 3 (30) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
4 (18) 1 (100) 0 (0) 0 (0)
8 (36) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
5 (23) 0 (0) 3 (30) 0 (0)
6 (27) 0 (0) 4 (40) 0 (0)
7 (32) 1 (5) 2 (20) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 1 (10) 0 (0)
1 (5) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
11 (50) 1(100) 7 (70) 0 (0)
11 (50) 0 (0) 3 (30) 0 (0)
6,4 4 5,6 0
20,9 18 18,1 0ČAS TRAJANJA AKCIJE (povprečje - v sekundah)
GLEDE NA VRSTO
NAPADOV
Kontinuirani napad (%)
Protinapad (%)
Progresivni napad (%)
Variabilni napad (%)
GLEDE NA MESTO
ODVZEMA ŽOGE
Na lastni polovici (%)
Na nasprotnikovi polovici (%)
ŠTEVILO ZAPOREDNIH PODAJ (povprečje)
GLEDE NA IGRALNO
MESTO
Levi branilec (%)
Desni branilec (%)
Levi centralni branilec (%)
Desni centralni branilec (%)
Levi zvezni igralec (%)
Desni zvezni igralec (%)
Centralni zvezni igralec (%)
Levi krilni napadalec (%)
Desni krilni napadalec (%)
Napadalec (%)
GLEDE NA VRSTO
UDARCEV NA VRATA
Z nogo (%)
Z glavo (%)
USPEŠNOST
ZADEVANJA CILJA
V vrata (%)
Mimo vrat (%)
Zadetki (%)
NAČIN USTVARJANJA
PRILOŽNOSTI ZA
UDAREC NA VRATA
Individualni prodor (%)
Po podaji v globino (%)
Po direktni podaji v globino (%)
Po dvojni podaji (%)
Po podaji iz krilnega položaja (%)
Po napaki nasprotnika (%)
Prekinitve
ZADETKI FC Barcelona Manchester City
ZADETKI
PO PREDHODNEM
NAPADU
S krilnega položaja (%)
Skozi sredino (%)
ODDALJENOST OD
VRAT
Znotraj kazenskega prostora (%)
Izven kazenskega prostora (%)
Nogometaši Barcelone so proti vratom gostov izvedli kar dvaindvajset udarcev, od tega pa so
cilj zadeli dvanajstkrat. Izmed mnogih priložnosti pa so uspeli doseči le en zadetek.
Največkrat so proti vratom Cityja udarili trije napadalci, skupno kar sedemnajstkrat (77 %).
Trikrat (13 %) je z udarcem poizkusil desni zvezni igralec, po enkrat (5 %) pa levi branilec in
levi zvezni igralec. Manchester City je proti vratom domačinov izvedel deset udarcev, od tega
pa so cilj zadeli petkrat, zadetka tokrat niso dosegli. Po trikrat (30 %) so udarili napadalec in
desni zvezni igralec, dvakrat (20 %) je poizkusil levi branilec, po enkrat (10 %) pa sta proti
vratom udarila levi zvezni igralec in desni centralni branilec. Večino udarcev na vrata sta obe
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 88
ekipi izvedli z nogo. Domačini so do priložnosti za udarce na vrata prišli zelo različno.
Največkrat, kar desetkrat (45 %), po podaji v globino, sedemkrat (32 %) pa po različnih
prekinitvah. Po dvakrat (9 %) so prišli do priložnosti za udarec po dvojni podaji in po podaji
iz krilnega položaja, enkrat (5 %) pa po napaki nasprotnika. Igralci Cityja so po trikrat (30 %)
prišli v priložnost za udarec na vrata po individualnem prodoru in podaji v globino. Po enkrat
(10 %) pa so prišli v priložnost za udarec po napaki nasprotnika, po podaji iz krilnega
položaja, prostem udarcu in kazenskem udarcu. Tako kot na prvi tekmi teh dveh
nasprotnikov, je kazenski strel ostal neizkoriščen. Tokrat so do kazenskega udarca prišli
igralci Manchester Cityja. Ter Stegen je Agüerov strel ubranil. Kot vrsto napada za
ustvarjanje priložnosti si je Barcelona največ priložnosti ustvarila po protinapadih (32 %) in
kontinuiranih napadih (27 %). City pa si je štiri (40 %) priložnosti priigral po kontinuiranem
napadu, dvakrat (20 %) je v priložnost prišel po protinapadu in enkrat (10 %) po
progresivnem napadu. Čas trajanja akcij in število podaj za ustvarjanje priložnosti je skladno
z vrsto napadov za ustvarjanje priložnosti (Tabela 58).
Slika 25. Potek napada pri zadetku Barcelone.
Barcelona je povedla po hitrem
protinapadu v 31. minuti. Nasri (8-
modri) je izgubil žogo po neuspešnem
preigravanju. Uspešnejši je bil Alba (5-
beli), ki je žogo podal do Rakitića (7-
beli), ki jo je sprejel in podal nazaj do
Albe. Zatem je sledil sprint ter podaja
Albe do Messija (10-beli). Branilci
Manchester Cityja so bili pri pokrivanju
Messija premalo konkretni in so mu
dopustili, da žogo zavodi do roba
kazenskega prostora, od koder je poslal
točen predložek do vtekajočega Rakitića.
Ta si je žogo zaustavil s prsmi in z
lobom premagal vratarja Harta.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 89
6.1.9 PARIS SAINT-GERMAIN : FC BARCELONA 1:3 (0:1)
Datum igranja: 15. 04. 2015 (sreda)
Kraj igranja: Pariz, Parc des Princes
Število gledalcev: 45.893
Glavni sodnik Mark Clattenburg (ENG)
Prvi pomočnik: Simon Beck (ENG)
Drugi pomočnik: Jake Collin (ENG)
Četrti sodnik: Stuart Burt (ENG)
Sodnika pri golu: Anthony Taylor (ENG), Andre Marriner (ENG)
Paris Saint-Germain:
30 Salvatore SIRIGU
2 Thiago SILVA (C) (21´David LUIZ)
4 Yohan CABAYE
5 MARQUINHOS
9 Edinson CAVANI
14 Blaise MATUIDI
17 MAXWELL
22 Ezequiel LAVEZZI
23 Gregory VAN DER WIEL
25 Adrien RABIOT (65´ LUCAS)
27 Javier PASTORE
Trener: Laurent BLANC
FC Barcelona:
1 Marc-André TER STEGEN
2 Martin MONTOYA (80´ ADRIANO)
3 Gerard PIQUÉ
4 Ivan RAKITIĆ (74´ MATHIEU)
5 Sergio BUSQUETS
8 Andrés INIESTA (C) (53´ XAVI)
9 Luis SUÁREZ
10 Lionel MESSI
11 NEYMAR
14 Javier MASCHERANO
18 Jordi ALBA
Trener: Luis ENRIQUE
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 90
Tabela 59
Primerjava v osnovnih statističnih parametrih
NOGOMETNA EKIPA PSG FC Barcelona
Zadetki 1 3
Število udarcev (v vrata/mimo vrat) 6 (5/1) 9 (6/3)
Posest žoge 19 min. 51 sek (35%) 37 min. 16 sek. (65%)
Prekrški 10 12
Rumeni kartoni (rdeči) 1 2
Koti 4 4
Prepovedani položaji 6 1 V četrtfinalu se je Barcelona spet pomerila s Paris Saint-Germainom. Prvo srečanje je bilo
odigrano v Parizu, kjer je Barcelona v skupinskem delu tekmovanja izgubila. Tokrat ji je šlo
bolje od nog, saj so ob polčasu vodili z 0:1, zadel je Neymar. V drugem polčasu je prednost
Barcelone z dvema zadetkoma še povečal Luis Suárez. Domačini so izid uspeli znižati z
avtogolom Jérémyja Mathieuja (Tabela 59). Večino dela za vstop v polfinale so igralci
Barcelone tako opravili že na prvem srečanju.
Tabela 60
Primerjava v številu in vrsti napadov
NOGOMETNA EKIPA PSG FC Barcelona
Kontinuiran napad (%) 19 (52) 51 (75)
Protinapad (%) 14 (38) 9 (13)
Progresivni napad (%) 2 (5) 2 (3)
Variabilni napad (%) 2 (5) 6 (9)
SKUPAJ 37 (100) 68 (100)
Tabela števila in vrste napadov nam kaže na veliko premoč igralcev Barcelone. Barcelona je
skupaj vodila 68 organiziranih napadov, PSG pa 37. Tako so gostje imeli na tekmi kar 31
organiziranih napadov več kot PSG. Največkrat so napadali kontinuirano (75 %), poleg tega
so izvedli še devet (13 %) protinapadov, šest (9 %) variabilnih napadov in dva (3 %)
progresivna napada. Domačini pa so kot vrsto napada največkrat izbrali kontinuirani napad
(52 %) in protinapad (38 %). Poleg tega so imeli še po dva (5 %) variabilna in progresivna
napada (Tabela 60).
Tabela 61
Primerjava v trajanju napada in časovni posesti žoge
NOGOMETNA EKIPA PSG FC Barcelona
Trajanje napada (povprečje) 13 23,8
Posest žoge (%) 19 min. 51 sek (35%) 37 min. 16 sek. (65%)
V Tabeli 60 smo lahko videli, da je Barcelona izvedla večje število kontinuiranih napadov,
zato je tudi logično, da je imela žogo več v svoji posesti kot domača ekipa. Skozi celotno
srečanje so igralci Barcelone žogo imeli v svoji posesti 10 minut več kot domačini. Barcelona
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 91
je izvajala tudi daljše napade, njihovi napadi so povprečno trajali skoraj 24 sekund. Napadi
domačinov pa so v poprečju trajali 13 sekund (Tabela 61).
Tabela 62
Primerjava v številu in načinu izgubljenih žog
NOGOMETNA EKIPA PSG FC Barcelona
Netočna podaja (%) 49 (64) 55 (66)
Neuspešno varanje (%) 13 (17) 6 (7)
Neuspešno zaustavljanje (%) 4 (5) 9 (11)
Izgubljeni dvoboj z glavo (%) 5 (6) 9 (11)
Izgubljeni dvoboj z nogo (%) 6 (8) 4 (5)
SKUPAJ 77 (100) 83 (100)
V Tabeli 62 vidimo, da je skupno število izgubljenih žog nekoliko večje pri nogometaših
Barcelone, izgubili so šest žog več od nasprotnika. Obe ekipi sta največ žog izgubili z
netočnimi podajami, Barcelona jih je izgubila 55 (66 %), PSG pa 49 (64 %). Barcelona je
nekoliko več žog izgubila po dvobojih z nogo oziroma glavo (16 %). Več žog pa je izgubila
tudi z neuspešnim zaustavljanjem žoge. Domačini pa so poleg netočnih podaj največ žog
izgubili z neuspešnimi varanji (17 %) .
Tabela 63
Primerjava v načinu prehoda v napad preko vratarja
NOGOMETNA EKIPA PSG FC Barcelona
Degažiranje vratarja (%) 1 (4) 0 (0)
Dolga podaja z nogo (%) 15 (62) 3 (11)
Kratka podaja z nogo (%) 4 (17) 23 (82)
Kratka podaja z roko (%) 4 (17) 2 (7)
SKUPAJ 24 (100) 28 (100)
Tako kot na večini do sedaj odigranih tekem v sezoni, je Barcelona za način prehoda v napad
preko vratarja največkrat izbrala kratko podajo z nogo (82 %). Za dolgo podajo se je na tekmi
vratar Barcelone odločil le trikrat (11 %). Iz tega lahko sklepamo, da so gostje svoje napade
začeli pri svojem vratarju in se trudili, da bi žogo organizirano »iznesli« v napadalno tretjino.
Velikokrat pa je Ter Stegen sodeloval tudi pri zadrževanju. Domačini so za prehod v napad
preko vratarja največkrat izbrali dolgo podajo z nogo (62 %), za kratko podajo z nogo
oziroma roko pa se je domači vratar odločil osemkrat (34 %) (Tabela 63). Domačini niso
želeli tvegati z igro pred svojimi vrati, zato je njihov vratar žoge raje takoj podal proti
napadalcem.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 92
Tabela 64
Primerjava v analizi podaj v globino
NOGOMETNA EKIPA PSG FC Barcelona
Skupno število podaj 347 706
Podaje v globino (%) 9 (2,6) 13 (1,8)
Direktne podaje v globino (%) 3 (0,8) 6 (0,8)
Analiza skupnega števila podaj nam razkriva, da so si igralci Barcelone med sabo izmenjali
706 podaj, kar je dvakrat več podaj, kot so jih naredili igralci PSG-ja, ki so na koncu imeli
347 uspešnih podaj. Ta podatek nam pove to, da je Barcelona na tekmi imela veliko premoč
in je napadala preko kontinuiranih napadov. Moštvi sta izvedli relativno malo podaj v globino
in direktnih podaj v globino. PSG je izvedel tri (0,8 %) direktne podaje v globino in devet (2,6
%) podaj v globino. Barcelona pa je izvedla nekoliko več direktnih podaj v globino, in sicer
šest (0,8 %), poleg tega pa so izvedli še trinajst (1,8 %) podaj v globino (Tabela 64). Prvi gol
so igralci Barcelone dosegli po podaji v globino.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 93
Tabela 65
Primerjava v analizi udarcev na vrata in doseženih zadetkih
UDARCI NA VRATA
ŠTEVILO UDARCEV 6 1 9 3
5 (83) 1 (100) 4 (44) 1 (33)
1 (17) 0 (0) 5 (56) 2 (67)
3 (50) 0 (100) 6 (67) 3 (100)
3 (50) 1 (100) 3 (33) 0 (0)
6 (100) 1 (100) 9 (100) 3 (100)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
5 (83) 1 (100) 6 (67) 3 (100)
1 (17) 0 (0) 3 (33) 0 (0)
6/1 1 (17) 9/3 3 (33)
0 (0) 0 (0) 4 (44) 2 (67)
0 (0) 0 (0) 1 (11) 1 (33)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
4 (67) 1 (100) 0 (0) 0 (0)
1 (16) 0 (0) 3 (33) 0 (0)
Prosti udarec (%) 0 (0) 0 (0) 1 (11) 0 (0)
Indirektni udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
Podaja iz kota (%) 1 (16) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
Podaja iz avta (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
Kazenski udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
1 (16) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
1 (16) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
1 (16) 0 (0) 3 (33) 1 (33)
0 (0) 0 (0) 3 (33) 0 (0)
3 (50) 0 (0) 3 (33) 2 (67)
3 (50) 1 (100) 3 (33) 2 (67)
1 (16) 0 (0) 1 (33) 1 (33)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 1 (33) 0 (0)
3 (50) 0 (0) 6 (67) 3 (100)
3 (50) 1 (100) 3 (33) 0 (0)
6 5 6,1 7,3
17,6 20 19,8 19,7
ZADETKI PSG FC Barcelona
ZADETKI
PO PREDHODNEM
NAPADU
S krilnega položaja (%)
Skozi sredino (%)
ODDALJENOST OD
VRAT
Znotraj kazenskega prostora (%)
Izven kazenskega prostora (%)
GLEDE NA VRSTO
UDARCEV NA VRATA
Z nogo (%)
Z glavo (%)
USPEŠNOST
ZADEVANJA CILJA
V vrata (%)
Mimo vrat (%)
Zadetki (%)
NAČIN USTVARJANJA
PRILOŽNOSTI ZA
UDAREC NA VRATA
Individualni prodor (%)
Po podaji v globino (%)
Po direktni podaji v globino (%)
Po dvojni podaji (%)
Po podaji iz krilnega položaja (%)
Po napaki nasprotnika (%)
Prekinitve
GLEDE NA IGRALNO
MESTO
Levi branilec (%)
Desni branilec (%)
Levi centralni branilec (%)
Desni centralni branilec (%)
Levi zvezni igralec (%)
Desni zvezni igralec (%)
Centralni zvezni igralec (%)
Levi krilni napadalec (%)
Desni krilni napadalec (%)
Napadalec (%)
ČAS TRAJANJA AKCIJE (povprečje - v sekundah)
GLEDE NA VRSTO
NAPADOV
Kontinuirani napad (%)
Protinapad (%)
Progresivni napad (%)
Variabilni napad (%)
GLEDE NA MESTO
ODVZEMA ŽOGE
Na lastni polovici (%)
Na nasprotnikovi polovici (%)
ŠTEVILO ZAPOREDNIH PODAJ (povprečje)
PSG je na tekmi izvedel šest strelov proti vratom Barcelone, od katerih je cilj zadelo kar pet
strelov, kljub temu pa noben izmed udarcev ni bil uspešen. Zadetek za PSG je z avtogolom
dosegel Jérémy Mathieu. Gostje iz Barcelone so proti vratom PSG-ja izvedli 9 strelov, od tega
so cilj zadeli šestkrat in dosegli tri zadetke. Vseh 15 udarcev na vrata je bilo izvedeno z nogo.
Pri domačinih je največkrat s strelom poizkusil napadalec, ki je streljal trikrat (50 %). Trije
igralci pa so imeli po en strel. Pri Barceloni pa so vse strele proti vratom PSG-ja izvedli trije
napadalci. Vsak je s strelom poizkušal po trikrat (33 %). Domačini so do možnosti za udarce
na vrata največkrat (67 %) prišli po podaji iz krilnega položaja, po enkrat pa po podaji iz kota
in napaki nasprotnika. Barcelona je do možnosti za udarce na vrata prišla na različne načine.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 94
Štirikrat (44 %) po individualnem prodoru, dva zadetka sta bila dosežena po individualnem
prodoru Luisa Suáreza. Trikrat (33 %) so streljali po napaki nasprotnika, po enkrat pa po
podaji v globino in iz prostega strela. Kot vrsto napada za ustvarjanje priložnosti sta obe ekipi
po trikrat prišli do priložnosti po kontinuiranem napadu in enkrat po protinapadu. Poleg tega
je Barcelona enkrat prišla v priložnost tudi po variabilnem napadu. Čas trajanja akcije in
število podaj za ustvarjanje priložnosti je skladno z vrsto napada za ustvarjanje priložnosti in
je dokaj izenačeno med ekipama (Tabela 65).
Slika 26. Potek napada pri prvem zadetku Barcelone.
Barcelona je povedla po uspešno
izvedenem protinapadu v 18. minuti. Do
žoge je po neuspešnem preigravanju
Rabiota (8-modri) prišel Busquets (6-
beli), ki je v padcu žogo podal do Inieste
(8-beli). Ta je žogo podal naprej proti
Messiju (10-beli), ki je po krajšemu
vodenju žogo podal v globino pred
vtekajočega Neymarja (11-beli). Neymar
je po sprejemu žogo s plasiranim
udarcem poslal mimo Siriguja v daljši
vratarjev kot.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 95
Slika 27. Potek napada pri drugem zadetku Barcelone.
Slika 28. Potek napada pri tretjem zadetku Barcelone.
Do drugega zadetka so igralci Barcelone
prišli v 67. minuti. Napad se je začel po
prepovedanem položaju. Po nekaj
podajah v širino je žoga prišla na desno
stran do Montoye (5-beli). Ta je žogo
podal v globino do Suareza (9-beli), ki je
ob sprejemu preigral Davida Luiza (3-
modri), tako da mu je žogo potisnil med
nogama. Zatem je preigral še
Marquinhosa (4-modri) ter zadel v krajši
vratarjev kot. Sirigu se je žoge še
dotaknil, vendar je bil strel zadosti
močan, da je žoga končala v mreži.
Barcelona je do svojega tretjega zadetka
prišla v 79. minuti. Žoga je po neuspešni
podaji prišla do Alvesa (2-beli). Po nekaj
podajah in menjavi strani je žogo v
globino Suarezu (9-beli) podal Alba (5-
beli). Suarez je nato odigral dvojno
podajo z Mascheranom (6-beli). Nato je
žogo zavodil proti Davidu Luizu (3-
modri) in ga spet preigral s podajo med
nogami. Po preigravanju je z roba
kazenskega prostora zadel neubranljivo v
zgornji levi kot vrat Siriguja.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 96
Slika 29. Potek napada pri zadetku PSG-ja.
Domačini so izid uspeli znižati v 82.
minuti. Akcijo so začeli z metom iz avta
na desni strani igrišča. Po prenosu žoge
na levo stran je Matuidi (11-modri)
poslal predložek v kazenski prostor
Barcelone. Predložek ni bil najbolj
natančen in žogo je Alba (6-beli)
podaljšal z glavo izven kazenskega
prostora. Izbita žoga je prišla do Van Der
Wiela (5-modri), ki je brez zaustavljanja
ustrelil na vrata Barcelone. Njegov strel
je poizkusil blokirati Mathieu (5-beli), ki
pa je žogo preusmeril v lastno mrežo.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 97
6.1.10 FC BARCELONA : PARIS SAINT-GERMAIN 2:0 (2:0)
Datum igranja: 21. 04. 2015 (torek)
Kraj igranja: Barcelona, Nou Camp
Število gledalcev: 62.832
Glavni sodnik: Svein Oddvar Moen (NOR)
Prvi pomočnik: Kim Thomas Haglund (NOR)
Drugi pomočnik: Frank Andås (NOR)
Četrti sodnik: Sven Erik Midthjell (NOR)
Sodnika pri golu: Ken Henry Johnsen (NOR) in Svein-Erik Edvartsen (NOR)
FC Barcelona:
1 Marc-André TER STEGEN
3 Gerard PIQUÉ
4 Ivan RAKITIĆ
5 Sergio BUSQUETS (55´ ROBERTO)
8 Andrés INIESTA (C) (46´ XAVI)
9 Luis SUÁREZ (75´ PEDRO)
10 Lionel MESSI
11 NEYMAR
14 Javier MASCHERANO
18 Jordi ALBA
22 Dani ALVES
Trener: Luis ENRIQUE
Paris Saint-Germain:
30 Salvatore SIRIGU
4 Yohan CABAYE (66´ LUCAS)
5 MARQUINHOS
9 Edinson CAVANI (80´ LAVEZZI)
10 Zlatan IBRAHIMOVIĆ (C)
14 Blaise MATUIDI (80´ RABIOT)
17 MAXWELL
23 Gregory VAN DER WIEL
24 Marco VERRATTI
27 Javier PASTORE
32 David LUIZ
Trener: Laurent BLANC
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 98
Tabela 66
Primerjava v osnovnih statističnih parametrih
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona PSG
Zadetki 2 0
Število udarcev (v vrata/mimo vrat) 10 (6/4) 8 (3/5)
Posest žoge 34 min. 6 sek. (56%) 26 min. 50sek. (44%)
Prekrški 11 16
Rumeni kartoni (rdeči) 0 (0) 1 (0)
Koti 5 1
Prepovedani položaji 1 4 Barcelona je večino dela za napredovanje v polfinale opravila že na prvi tekmi, ko je zmagala
z rezultatom 3:1 (Tabela 66). Napredovanje pa je potrdila še z domačo zmago, rezultat je bil
2:0. Oba zadetka je v prvem polčasu dosegel Neymar.
Tabela 67
Primerjava v številu in vrsti napadov
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona PSG
Kontinuiran napad (%) 42 (62) 36 (69)
Protinapad (%) 17 (25) 11 (21)
Progresivni napad (%) 5 (7) 1 (2)
Variabilni napad (%) 4 (6) 4 (8)
SKUPAJ 68 (100) 52 (100)
Tudi na povratni tekmi teh dveh nasprotnikov je imela Barcelona premoč in je izvedla 16
organiziranih napadov več od PSG-ja. Tabela nam kaže, da so domačini največkrat izvedli
kontinuirane napade, takih napadov je bilo 42 (62 %). Poleg tega so še sedemnajstkrat (25 %)
izvedli protinapad in devet (13 %) napadov z menjavo ritma. Gostujoči nogometaši so prav
tako največkrat izvedli kontinuirani napad. Izmed dvainpetdesetih napadov je bilo kar
šestintrideset (69 %) kontinuiranih. Poleg tega so kot vrsto napada uporabili še enajstkrat (21
%) protinapad, petkrat pa so napad izvedli z menjavo ritma (Tabela 67).
Tabela 68
Primerjava v trajanju napada in časovni posesti žoge
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona PSG
Trajanje napada (povprečje) 19,8 sek. 17,1 sek.
Posest žoge (%) 34 min. 6 sek. (56%) 26 min. 50sek. (44%)
Barcelona je tudi tokrat imela premoč v posesti žoge, kar je logično, glede na to, da je izvedla
več kontinuiranih napadov od PSG-ja. Žogo so v svoji posesti imeli več kot sedem minut dlje
od gostujočega moštva. Posledica števila kontinuiranih napadov je tudi to, da sta obe ekipi
izvajali dolge napade. Barcelona je v povprečju izvajala 19,8 sekunde dolge napade, PSG pa
17,1 sekunde dolge napade (Tabela 68).
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 99
Tabela 69
Primerjava v številu in načinu izgubljenih žog
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona PSG
Netočna podaja (%) 48 (57) 51 (59)
Neuspešno varanje (%) 14 (17) 6 (7)
Neuspešno zaustavljanje (%) 8 (9) 12 (14)
Izgubljeni dvoboj z glavo (%) 9 (11) 11 (12)
Izgubljeni dvoboj z nogo (%) 5 (6) 7 (8)
SKUPAJ 84 (100) 87 (100)
Skupno število izgubljenih žog je nekoliko večje pri gostih, izgubili so tri žoge več od
domačinov. Barcelona je več žog od PSG-ja izgubila le pri neuspešnih varanjih. Pri ostalih
spremenljivkah pa so več žog izgubili igralci gostujočega moštva. Obe ekipi sta največ žog
izgubili z neuspešnimi podajami, Barcelona 48 (57 %) in PSG 51 (59 %). V dvobojih so
domačini izgubili štirinajst (17 %) žog, gostje osemnajst (20 %) (Tabela 69).
Tabela 70
Primerjava v načinu prehoda v napad preko vratarja
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona PSG
Degažiranje vratarja (%) 0 (0) 0 (0)
Dolga podaja z nogo (%) 5 (15) 9 (43)
Kratka podaja z nogo (%) 21 (66) 4 (19)
Kratka podaja z roko (%) 6 (19) 8 (38)
SKUPAJ 32 (100) 21 (100) Barcelona je za prehod v napad preko vratarja največkrat izbrala kratke podaje. Kratkih podaj
z nogo je bilo 21 (66%), z roko pa 6 (19%), kar je skupno 27 (85%) kratkih podaj. Za dolgo
podajo se je vratar domačih odločil v petih primerih (15 %). Vratar PSG je za prehod v napad
največkrat izbral dolgo podajo z nogo, na tak način je podal devetkrat (43%). Poleg tega je še
uporabil kratke podaje, in sicer je z nogo podal osemkrat (38%), z roko pa štirikrat (19%)
(Tabela 70).
Tabela 71
Primerjava v analizi podaj v globino
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona PSG
Skupno število podaj 670 506
Podaje v globino (%) 11 (1,6) 14 (2,7)
Direktne podaje v globino (%) 3 (0,4) 3 (0,6)
Barcelona je na tekmi izvedla 164 podaj več od igralcev iz Pariza, skupno jih je naredila 670.
Moštvi sta igrali predvsem na kontinuirane napade, kjer je cilj žogo zadržati v svoji posesti.
Zaradi take igre ni bilo veliko podaj v globino. Barcelona je na tekmi izvedla enajst (1,6 %)
podaj v globino in tri (0,6 %) direktne podaje v globino. Na drugi strani je PSG na tekmi
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 100
naredil 506 podaj in imel nekoliko več podaj v globino, in sicer štirinajst (2,7 %), direktnih
podaj pa prav tako tri (0,6 %) (Tabela 71).
Tabela 72
Primerjava v analizi udarcev na vrata in doseženih zadetkih
UDARCI NA VRATA
ŠTEVILO UDARCEV 10 2 8 0
2 (20) 1 (50) 4 (50) 0 (0)
8 (80) 1 (50) 4 (50) 0 (0)
4 (40) 2 (100) 6 (75) 0 (0)
6 (60) 0 (0) 2 (25) 0 (0)
8 (80) 1 (50) 8 (100) 0 (0)
2 (20) 1 (50) 0 (0) 0 (0)
6 (60) 2 (100) 3 (38) 0 (0)
4 (40) 0 (0) 5 (62) 0 (0)
10/2 2 (20) 8/0 0 (0)
3 (30) 0 (0) 1 (12) 0 (0)
2 (20) 1 (50) 2 (25) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 1 (12) 0 (0)
1 (10) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
3 (30) 1 (50) 3 (38) 0 (0)
1 (10) 0 (0) 1 (12) 0 (0)
Prosti udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
Indirektni udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
Podaja iz kota (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
Podaja iz avta (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
Kazenski udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
2 (20) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 2 (25) 0 (0)
1 (10) 0 (0) 1 (12) 0 (0)
1 (10) 0 (0) 3 (38) 0 (0)
3 (30) 2 (100) 1 (12) 0 (0)
2 (20) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
1 (10) 0 (0) 1 (12) 0 (0)
3 (30) 0 (0) 2 (25) 0 (0)
2 (20) 0 (0) 3 (38) 0 (0)
2 (20) 1 (50) 0 (0) 0 (0)
2 (20) 1 (50) 2 (25) 0 (0)
6 (60) 1 (50) 4 (50) 0 (0)
4 (40) 1 (50) 4 (50) 0 (0)
7,3 8 5,6 0
24,2 33,5 18,7 0
ZADETKI FC Barcelona PSG
ZADETKI
PO PREDHODNEM
NAPADU
S krilnega položaja (%)
Skozi sredino (%)
ODDALJENOST OD
VRAT
Znotraj kazenskega prostora (%)
Izven kazenskega prostora (%)
GLEDE NA VRSTO
UDARCEV NA VRATA
Z nogo (%)
Z glavo (%)
USPEŠNOST
ZADEVANJA CILJA
V vrata (%)
Mimo vrat (%)
Zadetki (%)
NAČIN USTVARJANJA
PRILOŽNOSTI ZA
UDAREC NA VRATA
Individualni prodor (%)
Po podaji v globino (%)
Po direktni podaji v globino (%)
Po dvojni podaji (%)
Po podaji iz krilnega položaja (%)
Po napaki nasprotnika (%)
Prekinitve
GLEDE NA IGRALNO
MESTO
Levi branilec (%)
Desni branilec (%)
Levi centralni branilec (%)
Desni centralni branilec (%)
Levi zvezni igralec (%)
Desni zvezni igralec (%)
Centralni zvezni igralec (%)
Levi krilni napadalec (%)
Desni krilni napadalec (%)
Napadalec (%)
ČAS TRAJANJA AKCIJE (povprečje - v sekundah)
GLEDE NA VRSTO
NAPADOV
Kontinuirani napad (%)
Protinapad (%)
Progresivni napad (%)
Variabilni napad (%)
GLEDE NA MESTO
ODVZEMA ŽOGE
Na lastni polovici (%)
Na nasprotnikovi polovici (%)
ŠTEVILO ZAPOREDNIH PODAJ (povprečje)
Skupno število strelov proti vratom je bilo 18, od tega je Barcelona izvedla deset, PSG pa
osem strelov. Barcelona je vrata zadela šestkrat in dosegla 2 zadetka, PSG pa le trikrat,
zadetka pa gostje niso dosegli. Pri Barceloni je 3 (30 %) udarce na vrata imel levi krilni
napadalec, ki je dosegel oba zadetka, po dvakrat (20 %) sta poizkusila desni krilni napadalec
in desni branilec, po enkrat (10 %) pa so poizkusili še desni zvezni igralec, centralni zvezni
igralec in napadalec. Pri PSG-ju je največkrat poizkusil centralni zvezni igralec, ki je izvedel
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 101
tri (38 %) strele na vrata. Dvakrat (25 %) je poizkusil levi zvezni igralec, po enkrat (12 %) pa
so streljali desni zvezni igralec, levi krilni napadalec in napadalec. Barcelona je največkrat
prišla do možnosti za udarec po individualnem prodoru in podaji s krilnega položaja.
Barcelona je do svojih priložnosti za udarec na vrata prišla po kontinuiranem napadu (30 %),
po dvakrat (20 %) pa po protinapadu, progresivnem napadu in variabilnem napadu. PSG je do
svojih priložnosti prišel največkrat po podaji s krilnega položaja in različnih podajah v
globino. Kot vrsto napada za ustvarjanje priložnosti so trikrat (38 %) uporabili protinapad, po
dvakrat (25 %) pa kontinuiran napad in variabilni napad. Čas trajanja akcije in število podaj
za ustvarjanje priložnosti sta skladno z vrsto napada za ustvarjanje priložnosti večji pri
domačem moštvu iz Barcelone (Tabela 72).
Slika 30. Potek napada pri prvem zadetku Barcelone.
Tudi na drugi tekmi je Barcelona uspela
povesti, in sicer v 14. minuti preko
Neymarja (11-beli). Po neuspeli dvojni
podaji je žogo pridobil Alves (2-beli),
sledilo je nekaj podaj in žoga je prišla v
posest Inieste (6-beli). Sledil je pravi
slalom vezista Barcelone, ki je med tem
preigral tri igralce PSG-ja in podal v
globino do Neymarja. Ta je preigral
vratarja gostov, ki je zapustil svoja vrata,
in žogo poslal v prazen gol.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 102
Slika 31. Potek napada pri drugem zadetku Barcelone.
Zadetek za končnih 2:0 in je s svojim
drugim golom na tekmi postavil Neymar
(11-beli). Zadetek je bil dosežen po
progresivnem napadu, zato smo označili
le zadnjih nekaj podaj pred zadetkom.
Žogo je z leve strani na desno, po podaji
po zraku, prenesel Busquets (6-beli). Na
desni strani je lepo vtekal Alves (4-beli),
ki je uspel preigrati Maxwella (5-modri)
in poslal predložek v kazenski prostor do
Neymarja, ki je neovirano zadel z glavo
za končnih 2:0 in napredovanje
Barcelone v polfinale.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 103
6.1.11 FC BARCELONA : BAYERN MÜNCHEN 3:0 ( 0:0)
Datum igranja: 6. 5. 2015 (sreda)
Kraj igranja: Barcelona, Nou Camp
Število gledalcev: 95.639
Glavni sodnik: Nicola Rizzoli (ITA)
Prvi pomočnik: Elenito Di Liberatore (ITA)
Drugi pomočnik: Mauro Tonolini (ITA)
Četrti sodnik: Gianluca Cariolato (ITA)
Sodnika pri golu: Luca Banti (ITA) in Antonio Damato (ITA)
FC Barcelona:
1 Marc-André TER STEGEN
3 Gerard PIQUÉ
4 Ivan RAKITIĆ (82´ XAVI)
5 Sergio BUSQUETS
8 Andrés INIESTA (C) (87´ RAFINHA)
9 Luis SUÁREZ
10 Lionel MESSI
11 NEYMAR
14 Javier MASCHERANO
(89´ BARTRA)
18 Jordi ALBA
22 Dani ALVES
Trener: Luis ENRIQUE
Bayern München:
1 Manuel NEUER
3 Xabi ALONSO
5 Medhi BENATIA
6 Thiago ALCÁNTARA
9 Robert LEWANDOWSKI
13 RAFINHA
17 Jérôme BOEATENG
18 Juan BERNAT
21 Philipp LAHM (C)
25 Thomas MÜLLER (79´ GÖTZE)
31 Bastian SCHWEINSTEIGER
Trener: Josep GUARDIOLA
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 104
Tabela 73
Primerjava v osnovnih statističnih parametrih
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona Bayern München
Zadetki 3 0
Število udarcev (v vrata/mimo vrat) 17 (8/9) 6 (5/1)
Posest žoge 23min. 38sek.(48%) 25 min. 44 sek. (52%)
Prekrški 15 14
Rumeni kartoni (rdeči) 3 (0) 3 (0)
Koti 2 3
Prepovedani položaji 3 2
Prva tekma polfinala je bila zelo izenačena in hkrati zanimiva. Barcelona je imela že v prvem
polčasu lepe priložnosti, da doseže zadetek. Bayern pa je imel rahlo terensko premoč, vendar
si kake večje priložnosti niso priigrali. Tekmo je odločil Lionel Messi, ki je zadel v 77. in 80.
minuti, podal pa je tudi za gol Neymarja, ki je zadel za končnih 3:0 v sodnikovem podaljšku
(Tabela 73).
Tabela 74
Primerjava v številu in vrsti napadov
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona Bayern München
Kontinuiran napad (%) 33 (58) 30 (63)
Protinapad (%) 13 (23) 11 (23)
Progresivni napad (%) 5 (9) 3 (6)
Variabilni napad (%) 6 (10) 4 (8)
SKUPAJ 57 (100) 48 (100)
Na tej tekmi je izvedla Barcelona 9 organiziranih napadov več kot Bayern. Domačini so
največkrat izvedli kontinuirani napad, na tak način so napadali triintridesetkrat (58 %).
Barcelona je izvedla trinajst (23%) protinapadov, napadov s spremembo ritma pa je bilo
enajst (15%). Bayern je največkrat napadal preko kontinuiranih napadov (63 %), izvedel je še
enajst (23 %) protinapadov in sedem (14 %) napadov s spremembo ritma (Tabela 74).
Razvidno je še, da sta obe ekipi napadali predvsem preko kontinuiranih napadov in sta izvedli
približno enako število protinapadov. Barcelona je izvedla nekoliko več napadov s
spremembo ritma.
Tabela 75
Primerjava v številu in vrsti napadov
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona Bayern München
Trajanje napada (povprečje) 12,7 sek. 14,0 sek.
Posest žoge (%) 23min. 38sek.(48%) 25 min. 44 sek. (52%)
Gostje so imeli žogo v svoji posesti dve minuti več od domače ekipa, vendar pa je bila razlika
tako majhna, da ni vplivala na potek tekme. To prednost v posesti je Bayern pridobil ob koncu
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 105
tekme, po vodstvu Barcelone, ko so se domačini pomaknili nekoliko bližje k svojemu golu.
Tudi zaradi tega so izvajali daljše napade, vendar je ta razlika mala, znaša sekundo in tri
desetinke (Tabela 75).
Tabela 76
Primerjava v številu in načinu izgubljenih žog
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona Bayern München
Netočna podaja (%) 56 (54) 62 (55)
Neuspešno varanje (%) 14 (14) 11 (10)
Neuspešno zaustavljanje (%) 9 (9) 10 (9)
Izgubljeni dvoboj z glavo (%) 16 (15) 18 (16)
Izgubljeni dvoboj z nogo (%) 8 (8) 11 (10)
SKUPAJ 103 (100) 112 (100)
Domače moštvo je izgubilo 9 žog manj od nasprotne ekipa. Največ žog, šestinpetdeset (54
%), je Barcelona izgubila po netočnih podajah. Po izgubljenih dvobojih z glavo in nogo so
domači igralci izgubili štiriindvajset (23 %) žog. Domačini so več žog od gostov izgubili tudi
po varanjih, in sicer štirinajst (14 %). Gostje so največ žog prav tako izgubili po netočnih
podajah, kar dvainšestdeset (55 %). Več žog od domačinov so izgubili tudi po dvobojih z
nogo in glavo, na tak način so izgubili devetindvajset žog (26 %) (Tabela 76).
Tabela 77
Primerjava v načinu prehoda v napad preko vratarja
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona Bayern München
Degažiranje vratarja (%) 0 (0) 1 (2)
Dolga podaja z nogo (%) 14 (41) 14 (34)
Kratka podaja z nogo (%) 14 (41) 21 (50)
Kratka podaja z roko (%) 6 (18) 6 (14)
SKUPAJ 34 (100) 42 (100)
Obe ekipi sta za prehod v napad velikokrat uporabili ali kratko podajo z roko ali kratko
podajo z nogo. Barcelona je ta način prehoda v napad uporabila dvajsetkrat (59 %), Bayern pa
kar sedemindvajsetkrat (64 %). Oba vratarja sta se za dolgo podajo odločila po štirinajstkrat.
V odstotkih to pomeni 41 % podaj pri Barceloni in 34 % podaj pri Bayernu (Tabela 77). Poleg
tega je Bayernov vratar žogo enkrat tudi degažiral. Po prehodih v napad preko vratarja lahko
vidimo, da sta se obe ekipi trudili, da bi svoje napade izvedli organizirano, zato ni bilo veliko
dolgih podaj proti napadalcem. Večina dolgih podaj je bila izvedenih na stran, proti bočnim
branilcem in te podajo so bile točne.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 106
Tabela 78
Primerjava v analizi podaj v globino
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona Bayern München
Skupno število podaj 375 488
Podaje v globino (%) 23 (6,1) 19 (3,9)
Direktne podaje v globino (%) 4 (1) 8 (1,7)
Na tekmi so več podaj izvedli nogometaši Bayerna in sicer 488, medtem ko je domače moštvo
izvedlo 375 podaj, kar 113 podaj manj. To, da so izvedli manj podaj od nasprotne ekipe, se je
Barceloni zgodilo prvič v sezoni. Na tekmi je bilo relativno veliko podaj v globino, Barcelona
je imela triindvajset (6,1 %) takih podaj, poleg tega je imela tudi štiri (1 %) direktne podaje v
globino. Barcelona si je veliko priložnosti za strel (6) priigrala prav po podajah v globino in
direktnih podajah v globino. Tudi zadetek Neymarja je bil dosežen po podaji v globino. Tudi
nogometaši Bayerna so velikokrat uporabili globinske podaje. Na tekmi so izvedli devetnajst
(3,9 %) podaj v globino in osem (1,7 %) direktnih podaj v globino (Tabela 78).
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 107
Tabela 79 Primerjava v analizi udarcev na vrata in doseženih zadetkih
UDARCI NA VRATA
ŠTEVILO UDARCEV 17 3 6 0
5 (29,5) 1 (33) 3 (50) 0 (0)
12 (70,5) 2 (67) 3 (50) 0 (0)
12 (70,5) 2 (67) 2 (33) 0 (0)
5 (29,5) 1 (33) 4 (67) 0 (0)
14 (82) 3 (100) 5 (83,5) 0 (0)
3 (18) 0 (0) 1 (16,5) 0 (0)
8 (47) 3 (100) 1 (16,5) 0 (0)
9 (53) 0 (0) 5 (83,5) 0 (0)
17/3 3 (18) 6/0 0 (0)
3 (17) 1 (33) 1 (16,5) 0 (0)
4 (24) 1 (33) 1 (16,5) 0 (0)
2 (12) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
2 (12) 0 (0) 2 (33) 0 (0)
3 (17) 1 (33) 1 (16,5) 0 (0)
Prosti udarec (%) 1(6) 0(0) 1 (16,5) 0 (0)
Indirektni udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
Podaja iz kota (%) 2 (12) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
Podaja iz avta (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
Kazenski udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
1 (6) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 2 (33) 0 (0)
1 (6) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
3 (17) 1 (33) 2 (33) 0 (0)
7 (41) 2 (67) 0 (0) 0 (0)
5 (30) 0 (0) 2 (33) 0 (0)
6 (35) 1 (33) 3 (50) 0 (0)
4 (24) 1 (33) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
1 (6) 0 (0) 1 (16,5) 0 (0)
9 (53) 2 (67) 5 (83,5) 0 (0)
8 (47) 1 (33) 1 (16,5) 0 (0)
5,5 3,6 7,8 0
18,3 12,3 26,6 0ČAS TRAJANJA AKCIJE (povprečje)
GLEDE NA VRSTO NAPADOV
Kontinuirani napad (%)
Protinapad (%)
Progresivni napad (%)
Variabilni napad (%)
GLEDE NA MESTO
ODVZEMA ŽOGE
Na lastni polovici (%)
Na nasprotnikovi polovici (%)
ŠTEVILO ZAPOREDNIH PODAJ (povprečje)
GLEDE NA IGRALNO MESTO
Levi branilec (%)
Desni branilec (%)
Levi centralni branilec (%)
Desni centralni branilec (%)
Levi zvezni igralec (%)
Desni zvezni igralec (%)
Centralni zvezni igralec (%)
Levi krilni napadalec (%)
Desni krilni napadalec (%)
Napadalec (%)
GLEDE NA VRSTO UDARCEV
NA VRATA
Z nogo (%)
Z glavo (%)
USPEŠNOST ZADEVANJA
CILJA
V vrata (%)
Mimo vrat (%)
Zadetki (%)
NAČIN USTVARJANJA
PRILOŽNOSTI ZA UDAREC
NA VRATA
Individualni prodor (%)
Po podaji v globino (%)
Po direktni podaji v globino (%)
Po dvojni podaji (%)
Po podaji iz krilnega položaja (%)
Po napaki nasprotnika (%)
Prekinitve
ZADETKI FC Barcelona Bayern München
ZADETKI
PO PREDHODNEM NAPADU S krilnega položaja (%)
Skozi sredino (%)
ODDALJENOST OD VRATZnotraj kazenskega prostora (%)
Izven kazenskega prostora (%)
Nogometaši Barcelone so proti vratom gostujoče ekipe izvedli sedemnajst udarcev, od tega so
vrata zadeli osemkrat in dosegli tri zadetke. Gostje pa so izvedli šest udarcev, cilj pa so zadeli
le enkrat. Udarce pri Barceloni so večinoma izvajali vsi trije napadalci, izvedli so kar petnajst
udarcev. Največ jih je izvedel desni krilni napadalec, in sicer sedem (41 %). Pri gostih pa so
štiri udarce izvedli trije igralci, vsak je poizkusil po dvakrat. Tabela kaže, da je Barcelona do
možnosti za udarce na vrata prišla na zelo različne načine, največkrat pa po podajah v
globino. Bayern je največkrat prišel do možnosti za udarce na vrata po podaji s krilnega
položaja. Kot vrsto napada za ustvarjanje priložnosti so domačini šestkrat uporabili
kontinuirani napad, štirikrat protinapad in enkrat variabilni napad. Gostujoči nogometaši pa so
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 108
poleg variabilnega napada uporabili še trikrat kontinuirani napad za ustvarjanje priložnosti.
Število zaporednih podaj in čas trajanja akcije za ustvarjanje priložnosti, je skladno z vrsto
napada za ustvarjanje priložnosti, večji pri nogometaših Bayerna. Vzrok za nekoliko nižje
število podaj pred zaključkom in nižji čas trajanja akcije lahko najdemo v tem, da so domači
nogometaši Barcelone do priložnosti za udarce velikokrat prihajali po protinapadih,
prekinitvah in napakah nasprotnika. Pri teh akcijah pa je čas od odvzema žoge in zaključka
napada najkrajši (Tabela 79).
Slika 32. Potek napada pri prvem zadetku Barcelone.
Barcelona je dokaj pozno dosegla
vodstvo za 1:0, zadetek je namreč
dosegla v 77. minuti tekme. Bernat (2-
modri) je žogo izgubil po neuspešnem
preigravanju proti Alvesu (2-beli).
Alves je nato uspešno preigral Alonsa
(6-modri) ter podal do Messija (10-beli).
Ta je žogo na kratko zavodil ter z levico
udaril na vrata Neuerja in zadel v bližnji
vratarjev kot.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 109
Slika 33. Potek napada pri drugem zadetku Barcelone.
Slika 34. Potek napada pri tretjem zadetku Barcelone.
Na 2:0 je s svojim drugim zadetkom na
tekmi povišal Messi (10-beli). Po nekaj
podajah na sredini igrišča sta sledili dve
podaji v globino. Najprej je Busquets (6-
beli) lepo našel samega Rakitića (5-
beli), ki je iz dveh dotikov žogo podal
do Messija. Messi je žogo zavodil proti
kazenskemu prostoru in fantastično
preigral Boatenga (4-modri), tako da je
ta ob poizkusu odvzema žoge padel.
Zatem je še mirno, iz petih metrov, z
lobom premagal vratarja Neuerja.
Za končnih 3:0 je v sodnikovem
podaljšku v 94. minuti po protinapadu
zadel Neymar (11-beli). Alves (3-beli) je
dobil dvoboj proti Thiagu Alcantari (11-
modri) po predložku Schweinstegerja (5-
modri). Žogo si je priboril Suarez (9-
beli), ki je začel protinapad. Nad
Suarezom je Schweinsteger storil
prekršek, sodnik pa je pustil prednost, ker
je Suarez ob padcu žogo uspel spraviti do
Messija (10-beli). Ta je nato lepo podal
v globino do Neymarja, ki je sam šel
proti vratom gostov. Akcijo je zaključil z
zadetkom, zadel je med nogami vratarja
Neuerja.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 110
6.1.12 BAYERN MÜNCHEN : FC BARCELONA 3:2 (1:2)
Datum igranja: 12. 5. 2015 (torek)
Kraj igranja: München, Allianz Arena
Število gledalcev: 70.000
Glavni sodnik: Mark Clattenburg (ENG)
Prvi pomočnik: Simon Beck (ENG)
Drugi pomočnik: Jake Collin (ENG)
Četrti sodnik: Stuart Burt (ENG)
Sodnika pri golu: Anthony Taylor (ENG) in Andre Marriner (ENG)
Bayern München:
1 Manuel NEUER
3 Xabi ALONSO
5 Medhi BENATIA
6 Thiago ALCÁNTARA
9 Robert LEWANDOWSKI
13 RAFINHA
17 Jérôme BOEATENG
18 Juan BERNAT
21 Philipp LAHM (C) (68´ RODE)
25 Thomas MÜLLER (87´ MARTINEZ)
31 Bastian SCHWEINSTEIGER (87´ GÖTZE)
Trener: Josep GUARDIOLA
FC Barcelona:
1 Marc-André TER STEGEN
3 Gerard PIQUÉ
4 Ivan RAKITIĆ (72´MATHIEU)
5 Sergio BUSQUETS
8 Andrés INIESTA (C) (75´ XAVI)
9 Luis SUÁREZ (46´ PEDRO)
10 Lionel MESSI
11 NEYMAR
14 Javier MASCHERANO
18 Jordi ALBA
22 Dani ALVES
Trener: Luis ENRIQUE
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 111
Tabela 80
Primerjava v osnovnih statističnih parametrih
NOGOMETNA EKIPA Bayern München FC Barcelona
Zadetki 3 2
Število udarcev (v vrata/mimo vrat) 19 (8/11) 4 (4/0)
Posest žoge 27 min. 51 sek. (53%) 24 min. 31 sek. (47%)
Prekrški 19 12
Rumeni kartoni (rdeči) 5 (0) 2 (0)
Koti 5 1
Prepovedani položaji 3 3
Po visoki zmagi Barcelone na prvi tekmi so imeli nogometaši Bayerna zelo težko nalogo za
preboj v finale. Začeli so spodbudno, saj so povedli že v 7. minuti po zadetku Benatie z glavo.
Barcelona je igrala sproščeno skozi celotno srečanje. Do polčasa so povedli z 1:2 po dveh
zadetkih Neymarja, ki je zadel v 15. in 29. minuti. V drugem polčasu je Barcelona le čakala
na končni žvižg sodnika in ni pokazala velikih ambicij za zmago. Igralci Bayerna pa so
pokazali veliko željo za častno zmago, kar jim je tudi uspelo. Za zmago domačinov sta zadela
Robert Lewandowski v 59. in Thomas Müller v 74. minuti.
Tabela 81
Primerjava v številu in vrsti napadov
NOGOMETNA EKIPA Bayern München FC Barcelona
Kontinuiran napad (%) 37 (68) 24 (55)
Protinapad (%) 8 (15) 11 (25)
Progresivni napad (%) 0 (0) 4 (9)
Variabilni napad (%) 9 (17) 5 (11)
SKUPAJ 54 (100) 44 (100)
Tabela nam kaže, da je Bayern imel več organiziranih napadov od Barcelone. Veliko večino
napadov je Bayern izvedel kontinuirano, takih napadov je bilo sedemintrideset (68 %). Poleg
tega pa so domačini izvedli še osem (15 %) protinapadov in devet (17 %) variabilnih
napadov. Barcelona je nekoliko več kot polovico (55 %) svojih napadov izvedela
kontinuirano, enajstkrat (25 %) napadla preko protinapadov in devetkrat izvedla napad z
menjavo ritma (Tabela 81). Igralci Barcelone niso kazali velike želje za zmago v gosteh, to je
verjetno tudi vzrok za to, da so bili v nekoliko podrejenem položaju.
Tabela 82
Primerjava v trajanju napada in časovni posesti žoge
NOGOMETNA EKIPA Bayern Munchen FC Barcelona
Trajanje napada (povprečje) 14,5 sek. 13,4 sek
Posest žoge (%) 27 min. 51 sek. (53%) 24 min. 31 sek. (47%)
Enako kot na prvi tekmi teh dveh nasprotnikov, je Bayern imel žogo v svoji posesti nekoliko
več časa. Tokrat je žogo zadržal v svoji posesti 3 minute in 20 sekunde več. Obe ekipi sta
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 112
večinoma izvajali kontinuirane napade, zato je tudi čas trajanja napadov dokaj visok. Pri
domačinih je ta podatek za sekundo še višji, saj so izvedli več kontinuiranih napadov od
Barcelone (Tabela 82).
Tabela 83
Primerjava v številu in načinu izgubljenih žog
NOGOMETNA EKIPA Bayern München FC Barcelona
Netočna podaja (%) 50 (56) 53 (54)
Neuspešno varanje (%) 11 (12) 12 (12)
Neuspešno zaustavljanje (%) 5 (5) 10 (10)
Izgubljeni dvoboj z glavo (%) 14 (16) 16 (17)
Izgubljeni dvoboj z nogo (%) 10 (11) 7 (7)
SKUPAJ 90 (100) 98 (100)
Skupno gledano so igralci Bayerna izgubili 8 žog manj od igralcev Barcelone. Obe moštvi sta
največ žog izgubili z netočnimi podajami, Bayern petdeset (53 %), Barcelona pa triinpetdeset
(55 %). Obe ekipi sta 12 % žog izgubili po neuspešnem varanju. Po dvobojih z nogo in glavo
sta obe ekipi izgubili enako število žog in sicer 24. Več žog so igralci Barcelone od
domačinov izgubili z netočnim zaustavljanjem žoge. Barcelona je izgubila tako deset (10 %)
žog, Bayern pa pet (5 %) (Tabela 83).
Tabela 84
Primerjava v načinu prehoda v napad preko vratarja
NOGOMETNA EKIPA Bayern München FC Barcelona
Degažiranje vratarja (%) 0 (0) 0 (0)
Dolga podaja z nogo (%) 2 (9) 22 (45)
Kratka podaja z nogo (%) 18 (78) 17 (35)
Kratka podaja z roko (%) 3 (13) 10 (20)
SKUPAJ 23 (100) 49 (100)
Že število žog, ki sta jih vratarja poslal v igro, jasno kaže na to, katera ekipa je močneje želela
zmago in je več poizkušala na tekmi. Vratar Bayerna je žogo v igro poslal triindvajsetkrat.
Največkrat je za prehod v napad izbral kratko podajo z roko ali nogo, kar enaindvajsetkrat je
podal na ta način, kar je 91 % vseh žog. Vratar Bayerna je žoge brez težav podal svojim
branilcem, saj so se igralci Barcelone postavili bližje k svojim vratom in so igro prepustili
domačinom. Vratar Barcelone je v igro poslal kar devetinštirideset žog. Sedemindvajset žog
(55 %) je v igro poslal po kratkih podajah z roko ali z nogo, dvaindvajsetkrat ( 45 %) pa ni
želel tvegati s kratko podajo in je izbral dolgo podajo z nogo. Noben vratar pa za prehod v
napad ni izbral degažiranja žoge (Tabela 84).
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 113
Tabela 85
Primerjava v analizi podaj v globino
NOGOMETNA EKIPA Bayern München FC Barcelona
Skupno število podaj 526 418
Podaje v globino (%) 23 (4,3) 9 (2,1)
Direktne podaje v globino (%) 6 (1,1) 6 (1,4)
Analiza podaj potrjuje zgornje tabele in kaže na to, da so si igralci Bayerna močneje želeli
zmago. Barcelona je v drugem polčasu bolj kot ne, le čakala konec tekme in posest prepustila
Bayernu. Skozi tekmo je Barcelona naredila 418 podaj, Bayern pa 526, kar je 108 podaj več,
kot jih je izvedla Barcelona. Za razliko od prve tekme, so več podaj v globino tokrat imeli
igralci Bayerna. Izvedli so jih triindvajset (4,3 %), Barcelona pa je izvedla devet takih podaj
(2,1 %). Moštvi sta izvedli enako število direktnih podaj v globino in sicer šest (Tabela 85).
Zanimivo je, da sta obe moštvi dosegli po en gol po podaji v globino, po enega pa po direktni
podaji v globino. Igralci Barcelone bi lahko ob večji želji bolje izkoristili visoko postavljeno
obrambo Bayerna in skozi globinske podaje večkrat prišli v priložnost. Ampak ker je bilo
napredovanje tako rekoč že zagotovljeno, je Barcelona raje varčevala z močmi za konec
sezone.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 114
Tabela 86
Primerjava v analizi udarcev na vrata in doseženih zadetkih
UDARCI NA VRATA
ŠTEVILO UDARCEV 19 3 4 2
6 (32) 1 (33) 0 (0) 0 (0)
13 (68) 2 (67) 4 (100) 2 (100)
13 (68) 1 (33) 4 (100) 2 (100)
6 (32) 2 (67) 0 (0) 0 (0)
12 (63) 2 (67) 4 (100) 2 (100)
7 (37) 1 (33) 0 (0) 0 (0)
8 (42) 3 (100) 4 (100) 2 (100)
11 (58) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
19/3 3 (16) 4/2 2 (50)
2 (11) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
6 (32) 1 (33) 3 (75) 1 (50)
1 (5) 1 (33) 1 (25) 1 (50)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
1 (5) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
2 (11) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
Prosti udarec (%) 2 (11) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
Indirektni udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
Podaja iz kota (%) 4 (21) 1 (33) 0 (0) 0 (0)
Podaja iz avta (%) 1 (5) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
Kazenski udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
1 (5) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
5 (26) 1 (33) 0 (0) 0 (0)
2 (11) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 1 (25) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 2 (50) 2 (100)
5 (26) 1 (33) 1 (25) 0 (0)
6 (32) 1 (33) 0 (0) 0 (0)
6 (32) 1 (33) 0 (0) 0 (0)
3 (16) 0 (0) 2 (50) 1 (50)
0 (0) 0 (0) 1 (25) 0 (0)
1 (5) 0 (0) 1 (25) 1 (50)
7 (37) 0 (0) 4 (100) 2 (100)
12 (63) 3 (100) 0 (0) 0 (0)
4 4 7 4
16,4 15,5 24 14,5
ZADETKI Bayern München FC Barcelona
ZADETKI
PO PREDHODNEM
NAPADU
S krilnega položaja (%)
Skozi sredino (%)
ODDALJENOST OD
VRAT
Znotraj kazenskega prostora (%)
Izven kazenskega prostora (%)
GLEDE NA VRSTO
UDARCEV NA VRATA
Z nogo (%)
Z glavo (%)
USPEŠNOST
ZADEVANJA CILJA
V vrata (%)
Mimo vrat (%)
Zadetki (%)
NAČIN USTVARJANJA
PRILOŽNOSTI ZA
UDAREC NA VRATA
Individualni prodor (%)
Po podaji v globino (%)
Po direktni podaji v globino (%)
Po dvojni podaji (%)
Po podaji iz krilnega položaja (%)
Po napaki nasprotnika (%)
Prekinitve
GLEDE NA IGRALNO
MESTO
Levi branilec (%)
Desni branilec (%)
Levi centralni branilec (%)
Desni centralni branilec (%)
Levi zvezni igralec (%)
Desni zvezni igralec (%)
Centralni zvezni igralec (%)
Levi krilni napadalec (%)
Desni krilni napadalec (%)
Napadalec (%)
ČAS TRAJANJA AKCIJE (povprečje)
GLEDE NA VRSTO
NAPADOV
Kontinuirani napad (%)
Protinapad (%)
Progresivni napad (%)
Variabilni napad (%)
GLEDE NA MESTO
ODVZEMA ŽOGE
Na lastni polovici (%)
Na nasprotnikovi polovici (%)
ŠTEVILO ZAPOREDNIH PODAJ (povprečje)
Na tej tekmi je bilo skupaj izvedenih 23 strelov na vrata, enako kot na prvi tekmi. Za razliko
od prve tekme, je zdaj več poizkušala ekipa Bayerna, proti vratom so izvedli kar devetnajst
strelov. Od tega so vrata zadeli osemkrat (42 %) in dosegli 3 gole. Barcelona je imela le 4
strele, ki so bili vsi natančni, saj so vsi končali v okvirju vrat. Od štirih strelov pa so dosegli
dva gola. Domačini so velikokrat prišli v priložnost po različnih prekinitvah, enega izmed
golov so dosegli prav po podaji iz kota. Velikokrat so bili nevarni še po podajah v globino in
direktni podaji v globino. Po takih podajah so dosegli dva gola izmed treh. Na tekmi je pri
domačih največkrat poizkusil napadalec, ki je izvedel šest (32 %) strelov, desni centralni
branilec in desni krilni napadalec pa sta izvedla po pet (26 %) strelov. Domačini so kot vrsto
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 115
napada največkrat izvedli kontinuiran napad, in sicer šestkrat (32 %). Trikrat (16 %) so
izvedli protinapad in enkrat (5 %) variabilni napad. Gostje so na tej tekmi največkrat prišli v
priložnost po podajah v globino (trikrat) in direktni podaji v globino (enkrat). Največ
poizkusov, dva (50%), je imel levi krilni napadalec, ki je bil 100 % natančen in dosegel oba
zadetka. Po en strel na vrata sta izvedla še desni zvezni igralec in desni krilni napadalec.
Nogometaši Barcelone so kot vrsto napada za ustvarjanje priložnosti dvakrat uporabili
protinapad, po enkrat pa so v priložnost prišli po variabilnem oziroma progresivnem napadu
(Tabela 86).
Slika 35. Potek napada pri prvem zadetku Bayerna.
Bayern je za morebitno presenečenje
potreboval hiter zadetek. To jim je
uspelo doseči, saj so iz prekinitve zadeli
že v 7. minuti. Bayern je prišel do kota,
ki ga je izvajal Alonso (6-modri). Po
njegovem predložku je v kazenskem
prostoru najvišje skočil Benatia (8-
modri) in z glavo zadel iz približno
enajstih metrov. Pred zadetkom Benatie
je napako pri pokrivanju storil Busquets
(5-beli), saj je igralca Bayerna pokrival
predaleč in ta je lahko neovirano skočil
ter zadel za 1:0.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 116
Slika 36. Potek napada pri prvem zadetku Barcelone.
Slika 37. Potek napada pri drugem zadetku Barcelone.
Barcelona je uspela rezultat izenačiti že
v 15. minuti tekme. Po protinapadu je
zadel Neymar (11-beli). Žoga je po
netočni podaji Alonsa (6-modri) prišla
do Inieste (6-beli), ki je iz prve podal
do Neymarja, ta je žogo z leve strani
igrišča zavodil proti sredini in podal
nazaj do Messija (10-beli). Messi je
opazil odlično vtekajočega Suareza (9-
beli) in med dvema igralcema Bayerna
podal do njega. Suarez se je sam znašel
pred vratarjem Neuerjem, vendar je
namesto udarca na vrata, nesebično
podal do Neymarja, ki je tako zadel v
prazen gol Bayerna.
Barcelona je vprašanje o tem, kdo bo
napredoval v finale, odločila v 29.
minuti, ko je ponovno zadel Neymar
(11-beli). Ter Stegen je žogo z roko
kratko podal do Mascherana (2-beli), ta
je podal dolgo žogo po zraku do Messija
(10-beli), ki je dobil zračni dvoboj proti
igralcu Bayerna in uspel žogo podaljšati
do Suareza (9-beli). Suarez je žogo
zavodil v kazenski prostor domačinov
ter podal levo do Neymarja. Ta je po
sprejemu žoge zadel v bližji vratarjev
kot.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 117
Slika 38. Potek napada pri drugem zadetku Bayerna.
Slika 39. Potek napada pri tretjem zadetku Bayerna.
Bayern se je želel od Lige prvakov
posloviti z zmago, rezultat so uspeli
izenačiti v 59. minuti. Po netočni podaji
Busquetsa (6-beli), je žogo prestregel
Alonso (5-beli) in z drsečim startom
žogo podal do Schweinstegera (6-
modri). Ta je s prvim dotikom žogo
podal do Lewandowskega (9-modri), ki
je po lepem preigravanju zadel s
plasiranim udarcem v levi kot
nemočnega vratarja Barcelone.
Bayern si je zmago na povratni tekmi
zagotovil v 74. minuti, ko je zadel
Müller (10-modri). Po izbiti žogi Pedra
(2-beli), si je žogo zaustavil Boateng (4-
modri). Sledilo je nekaj podaj na sredini
igrišča, ko je žoga prišla na levo stran
do Bernata (5-modri), ki je žogo
podaljšal do Müllerja. Ta je s podajo v
globino iskal vtekajočega
Lewandowskega (9-modri), vendar je
njegovo podajo Pique (3-beli)
prestregel. Žoga se je zatem odbila na
črto kazenskega prostora do
Schweinstegera (7-modri), ki je na
kratko podal pred Müllera. Napadalec
Bayerna pa je z natančnim strelom, s
približno sedemnajstih metrov, zadel v
levi kot vratarja Barcelone in s tem
postavil končni rezultat tekme.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 118
6.1.13 JUVENTUS : FC BARCELONA 1:3 (0:1)
Datum igranja: 6. 6. 2015 (sobota)
Kraj igranja: Berlin, Olympiastadion
Število gledalcev: 70.442
Glavni sodnik: Cüneyt Çakır (TUR)
Prvi pomočnik: Bahattin Duran (TUR)
Drugi pomočnik: Tarik Ongun (TUR)
Četrti sodnik: Jonas Eriksson (SWE)
Sodnika pri golu: Hüseyin Göçek (TUR) in Barış Şimşek (TUR)
Juventus:
1 Gianluigi BUFFON (C)
6 Paul POGBA
8 Claudio MARCHISIO
9 Álvaro MORATA (85´ LLORENTE)
10 Carlos TÉVEZ
15 Andrea BARZAGLI
19 Leonardo BONUCCI
21 Andrea PIRLO
23 Arturo VIDAL (79´ PEREYRA)
26 Stephan LICHTSTEINER
33 Patrice EVRA (89´ COMAN)
FC Barcelona:
1 Marc-André TER STEGEN
3 Gerard PIQUÉ
4 Ivan RAKITIĆ (91´MATHIEU)
5 Sergio BUSQUETS
8 Andrés INIESTA (C) (78´ XAVI)
9 Luis SUÁREZ (96´ PEDRO)
10 Lionel MESSI
11 NEYMAR
14 Javier MASCHERANO
18 Jordi ALBA
22 Dani ALVES
Trener: Luis ENRIQUE
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 119
Tabela 87
Primerjava v osnovnih statističnih parametrih
NOGOMETNA EKIPA Juventus FC Barcelona
Zadetki 1 3
Število udarcev (v vrata/mimo vrat) 13 (5/8) 17(7/10)
Posest žoge 14 min. 38 sek. (35 %) 27 min. 26 sek. (65 %)
Prekrški 24 12
Rumeni kartoni (rdeči) 2 (0) 1 (0)
Koti 8 6
Prepovedani položaji 1 0
V finalu je Barcelona slavila z rezultatom 1:3 (Tabela 87). Za Barcelono so gol dosegli Ivan
Rakitić, Luis Suárez in Neymar. Za Juventus pa je zadel Álvaro Morata. Barcelona, ki je
prevladovala večino srečanja, je tudi povedla z 1:0, kar je Juventus še uspel izenačiti. Za kaj
več pa igralci iz Torina niso imeli moči.
Tabela 88
Primerjava v številu in vrsti napadov
NOGOMETNA EKIPA Juventus FC Barcelona
Kontinuiran napad (%) 14 (58) 27 (59)
Protinapad (%) 9 (38) 9 (19)
Progresivni napad (%) 0 (0) 0 (0)
Variabilni napad (%) 1 (4) 10 (22)
SKUPAJ 24 (100) 46 (100)
Število organiziranih napadov je na strani Barcelone in kaže na njihovo premoč na tekmi.
Imeli so 22 organiziranih napadov več od Juventusa. Največkrat so napadali s kontinuiranimi
napadi, in sicer sedemindvajsetkrat (59 %), desetkrat (22 %) pa so uporabili variabilni napad.
Ko se je tekma bližala koncu, je Barcelona imela vedno več prostora tudi za protinapade.
Izmed skupno devetih (19 %) protinapadov jih je Barcelona 7 izvedla v drugem polčasu.
Juventus je vodil veliko manj organiziranih napadov, skupno 24. Od tega je največkrat
napadal s kontinuiranim napadom (58 % oz. 14 napadov) in s protinapadom (38 % oz. 9
napadov) (Tabela 88). Enkrat pa so igralci Juventusa uporabili variabilni napad. Iz statističnih
podatkov je razvidno, da je Juventus bil osredotočen predvsem na fazo branjenja.
Tabela 89
Primerjava v trajanju napada in časovni posesti žoge
NOGOMETNA EKIPA Juventus FC Barcelona
Trajanje napada (povprečje) 11,2 16,5
Posest žoge (%) 14 min. 38 sek. (35 %) 27 min. 26 sek. (65 %)
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 120
Tako kot ostale tabele pri opazovani tekmi, tudi Tabela 89, ki opisuje trajanje napada in
časovno posest žoge kaže, da je Barcelona tudi v teh dveh spremenljivkah dominirala. Žogo
so imeli v svoji posesti skoraj 13 minut več, v povprečju pa so izvajali za 5,3 sekunde daljše
napade kot ekipa iz Torina.
Tabela 90
Primerjava v številu in načinu izgubljenih žog
NOGOMETNA EKIPA Juventus FC Barcelona
Netočna podaja (%) 53 (55) 49 (55)
Neuspešno varanje (%) 6 (6) 9 (10)
Neuspešno zaustavljanje (%) 13 (14) 12 (14)
Izgubljeni dvoboj z glavo (%) 14 (15) 12 (14)
Izgubljeni dvoboj z nogo (%) 10 (10) 6 (7)
SKUPAJ 96 (100) 88 (100)
Skupno število izgubljenih žog je nekoliko večje pri Juventusu. Največ žog so izgubili z
netočnimi podajami, in sicer 53 (55 %), poleg tega so še veliko žog izgubili po dvobojih z
nogo ali glavo, skupno 24 (25 %) (Tabela 90). Barcelona je kljub temu, da je na tekmi
naredila 219 podaj več od Juventusa, izgubila manj žog z netočnimi podajami 49 (55 %).
Tabela 91
Primerjava v načinu prehoda v napad preko vratarja
NOGOMETNA EKIPA Juventus FC Barcelona
Degažiranje vratarja (%) 0 (0) 1 (3)
Dolga podaja z nogo (%) 12 (44) 12 (39)
Kratka podaja z nogo (%) 10 (37) 9 (29)
Kratka podaja z roko (%) 5 (19) 9 (29)
SKUPAJ 27 (100) 31 (100)
Obe ekipi sta se za prehod v napad preko vratarja nekoliko večkrat odločili za kratke podaje z
roko oz. z nogo. Juventus je tako v napad preko vratarja prešel petnajstkrat (56 %) s kratkimi
podajami, Barcelona pa osemnajstkrat (58 %). Juventus je poleg tega dvanajstkrat (44 %)
prešel v napad z dolgo podajo, Barcelonin vratar pa prav tako dvanajstkrat (39 %) (Tabela
91). Poleg tega je Barcelona enkrat (3 %) prešla v napad z degažirano žogo, kar je bilo sploh
prvič v sezoni.
Tabela 92
Primerjava v analizi podaj v globino
NOGOMETNA EKIPA Juventus FC Barcelona
Skupno število podaj 286 505
Podaje v globino (%) 13 (4,5) 14 (2.7)
Direktne podaje v globino (%) 2 (0,7) 4 (0,8)
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 121
Analiza podaj potrjuje zgornje tabele in prevlado Barcelone v finalu. Barcelona je izvedla 505
podaj, nogometaši Juventusa pa so izvedli 286. Od tega je Juventus izvedel trinajst (4,5 %)
podaj v globino, dvakrat (0,7 %) pa je direktno podal v globino. Moštvo Barcelone je izvedlo
štirinajst (2,7 %) podaj v globino in štiri (0,8 %) direktne podaje v globino. Zanimivo pa je, da
so bili po teh podajah igralci Barcelone zelo nevarni, saj so po en gol dosegli po podaji v
globino in enega po direktni podaji v globino (Tabela 92).
Tabela 93
Primerjava v analizi udarcev na vrata in doseženih zadetkih
UDARCI NA VRATA
ŠTEVILO UDARCEV 13 1 17 3
4 (31) 0 (0) 3 (18) 0 (0)
9 (69) 1 (100) 14 (82) 3 (100)
6 (46) 1 (100) 13 (76) 3 (100)
7 (54) 0 (0) 4 (24) 0 (0)
10 (77) 1 (100) 17 (100) 3 (100)
3 (23) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
5 (38) 1 (100) 7 (41) 3 (100)
8 (62) 0 (0) 10 (59) 0 (0)
13/1 1 (8) 17/3 3 (18)
4 (31) 0 (0) 5 (29) 1 (33)
2 (15) 0 (0) 3 (17) 0 (0)
1 (8) 0 (0) 2 (12) 1 (33)
0 (0) 0 (0) 1 (6) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 2 (12) 1 (33)
4 (31) 1 (100) 2 (12) 0 (0)
Prosti udarec (%) 1 (8) 0 (0) 1 (6) 0 (0)
Indirektni udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
Podaja iz kota (%) 1 (8) 0 (0) 1 (6) 0 (0)
Podaja iz avta (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
Kazenski udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 1 (6) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 1 (6) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
0 (0) 0 (0) 1 (6) 0 (0)
2 (15) 0 (0) 1 (6) 0 (0)
3 (23) 0 (0) 1 (6) 1 (33)
1 (8) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
3 (23) 0 (0) 3 (17) 1 (33)
1 (8) 0 (0) 3 (17) 0 (0)
3 (23) 1 (00) 6 (36) 1 (33)
2 (15) 0 (0) 4 (24) 0 (0)
4 (31) 0 (0) 5 (29) 2 (67)
0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0)
1 (8) 0 (0) 4 (24) 1 (33)
6 (46) 0 (0) 8 (47) 2 (67)
7 (54) 1 (100) 9 (53) 1 (33)
2,8 3 6,2 7,6
13,9 8 19,3 26
ZADETKI Juventus FC Barcelona
ZADETKI
PO PREDHODNEM
NAPADU
S krilnega položaja (%)
Skozi sredino (%)
ODDALJENOST OD
VRAT
Znotraj kazenskega prostora (%)
Izven kazenskega prostora (%)
GLEDE NA VRSTO
UDARCEV NA VRATA
Z nogo (%)
Z glavo (%)
USPEŠNOST
ZADEVANJA CILJA
V vrata (%)
Mimo vrat (%)
Zadetki (%)
NAČIN USTVARJANJA
PRILOŽNOSTI ZA
UDAREC NA VRATA
Individualni prodor (%)
Po podaji v globino (%)
Po direktni podaji v globino (%)
Po dvojni podaji (%)
Po podaji iz krilnega položaja (%)
Po napaki nasprotnika (%)
Prekinitve
GLEDE NA IGRALNO
MESTO
Levi branilec (%)
Desni branilec (%)
Levi centralni branilec (%)
Desni centralni branilec (%)
Levi zvezni igralec (%)
Desni zvezni igralec (%)
Centralni zvezni igralec (%)
Levi krilni napadalec (%)
Desni krilni napadalec (%)
Napadalec (%)
ČAS TRAJANJA AKCIJE (povprečje)
GLEDE NA VRSTO
NAPADOV
Kontinuirani napad (%)
Protinapad (%)
Progresivni napad (%)
Variabilni napad (%)
GLEDE NA MESTO
ODVZEMA ŽOGE
Na lastni polovici (%)
Na nasprotnikovi polovici (%)
ŠTEVILO ZAPOREDNIH PODAJ (povprečje)
Na finalni tekmi je bilo skupno izvedenih 30 strelov na vrata, od tega je Juventus izvedel 13
strelov, Barcelona pa 17. Juventus je od trinajstih strelov na vrata cilj zadel petkrat in ena
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 122
žoga je končala v mreži nasprotnika. Nogometaši Barcelone pa so od sedemnajstih strelov cilj
zadeli sedemkrat in dosegli tri zadetke. Veliko večino udarcev so pri Barceloni izvedli trije
napadalci, kar dvanajst (70 %). Ostalih pet strelov pa je izvedlo pet različnih nogometašev. Na
finalni tekmi sta brez strela na vrata pri Barceloni ostala le levi centralni branilec in centralni
zvezni igralec. Pri Juventusu so po tri (23 %) udarce izvedli napadalec, levi krilni napadalec
in desni zvezni igralec. Dvakrat (15 %) je poizkusil še levi zvezni igralec, po en (8 %) strel pa
sta imela še desni krilni napadalec in centralni zvezni igralec. Juventus je do svojih priložnosti
prišel največkrat po individualnih prodorih in napakah nasprotnika. Barcelona pa je do svojih
priložnosti za strel na vrata prihajala na različne načine, največkrat (29 %) po individualnih
prodorih in trikrat (17 %) so prišli do priložnosti po podaji v globino. Nogometaši Barcelone
so kot vrsto napada za ustvarjanje priložnosti petkrat (29 %) uporabili protinapad, po štirikrat
(24 %) pa kontinuiran in variabilni napad. Igralci Juventusa so štirikrat (31 %) uporabili
protinapad, dvakrat (15 %) kontinuiran napad in enkrat (8 %) variabilni napad. Skladno z
vrsto napada za ustvarjanje priložnosti je čas trajanja akcije in število podaj za ustvarjanje
priložnosti večji pri igralcih Barcelone (Tabela 93).
Slika 40. Potek napada pri prvem zadetku Barcelone.
Barcelona je hitro pokazala, kdo je
favorit za zmago v finalu in preko
Rakitića (8-beli) povedla že v 4. minuti
tekme. Akcija za prvi gol se je začela po
metu iz avta, ker pa je bilo veliko podaj
in menjave mest igralcev, smo označili
le zadnjih nekaj podaj pred golom.
Messi (10-beli) je z dolgo diagonalno
podajo našel Albo (4-beli) na levi strani
igrišča, ki je s prvim dotikom podal do
Neymarja (11-beli). Ta je žogo zavodil
iz kazenskega prostora in na sebe
povlekel kar dva branilca Juventusa, kar
je izkoristil Iniesta (7-beli) in vtekel v
prazen prostor. To je opazil Neymar in
podal pred njega. Iniesta je po sprejemu
žogo takoj podal prostemu Rakitiću, ki
je zadel iz šestih metrov.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 123
Slika 41. Potek napada pri zadetku Juventusa.
Slika 42. Potek napada pri drugem zadetku Barcelone.
Barcelona je prišla v vodstvo po hitrem
protinapadu v 68. minuti tekme. Žogo je
Alves (4-beli) uspel pod prekrškom
podati do Rakitića (8-beli), ta jo je po
nekaj dotikih podal do Messija (10-beli).
Messi je žogo zavodil proti kazenskemu
prostoru, preigral branilca Bonuccija (4-
modri) ter z levico močno udaril na
vrata. Njegov strel je Buffon uspel le
odbiti. Odbito žogo pa je v mrežo zadel
Suarez (9-beli), ki je napad Messija
vseskozi spremljal.
Igralci Juventusa se niso predali in uspeli
so izenačiti v 55. minuti. Do žoge je prišel
Lichtsteiner (4-modri), ki je podal do
Marchisia (5-modri) ter vtekel za
njegovim hrbtom. Marchisio je žogo
zaustavil, nato pa s peto podal v globino
do vtekajočega Lichsteinerja. Ta je žogo
podal v sredino do Teveza (10-modri), ki
je iz obrata udaril na vrata. Njegov strel je
Ter Stegen uspel odbiti v desno stran, kjer
pa je na odbito žogo čakal Morata (11-
modri) in žogo z notranjim delom stopala
spravil v mrežo.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 124
Slika 43. Potek napada pri tretjem zadetku Barcelone.
Končni rezultat je postavil Neymar (11-
beli) z zadetkom, doseženim globoko v
sodniškem podaljšku v 97. minuti.
Barcelona je prišla do žoge po dobljenem
dvoboju z glavo Piqueja (3-beli). Žoga se je
odbila do Messija (10-beli), ki je žogo iz
prve podal naprej proti Neymarju. Ta je
žogo zavodil proti golu Juventusa, nato pa
podal do Pedra (13-beli), ki se je lepo
vključeval v napad. Pedro je po
zaustavljanju žogo podal nazaj do
Neymarja, ki je z levico močno udaril
mimo vratarja Buffona.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 125
6.1.14 ZNAČILNOSTI MODELA IGRE V NAPADU NOGOMETNEGA KLUBA FC
BARCELONA IN PRIMERJAVA Z VSEMI NASPROTNIMI EKIPAMI SKUPAJ
Po analizi vseh trinajstih tekem FC Barcelone, smo primerjali še dobljene rezultate. Pri
primerjanju smo dobili naslednjo podobo modela igre FC Barcelona in vseh njenih nasprotnih
ekip skupaj (v nadaljevanju NES).
Tabela 94
Značilnosti modela igre glede na vrste napadov
FCB 501 39 68
NES 276 21 58
FCB 135 10 18
NES 154 12 33
FCB 30 2 4
NES 19 1 4
FCB 77 6 10
NES 25 2 5
FCB 743 57 100
NES 474 36 100
Odstotki glede
na celoto (%)
Povprečno na
tekmo
Skupno
številoEkipaVRSTE NAPADOV
Kontinuiran napad
Protinapad
Progresivni napad
Variabilni napad
Organizirani napadi skupaj
Graf 1. Značilnosti modela igre glede na vrsto napada.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 126
Nogometaši Barcelone so na trinajstih tekmah skupno izvedli 743 napadov, oziroma 57
organiziranih napadov na posamezno tekmo. Nasprotne ekipe pa so izvedle 474 napadov,
torej kar 269 napadov manj od Barcelone, kar je v povprečju 36 organiziranih napadov na
tekmo. Tako Barcelona kot njeni nasprotniki so največkrat izvedli kontinuirani napad. Razlika
je v številu in odstotku izvedenih napadov. Barcelona je v povprečju izvedla 39 (68 %)
kontinuiranih napadov, nasprotna ekipa pa 21 (58 %). Število izvedenih protinapadov na
tekmo pa je zelo podobno. Nogometaši Barcelone so jih v povprečju izvedli 10 (18 %),
nasprotne ekipe pa 12 (33 %). Najmanj pa so se izvajali progresivni napadi. Barcelona je v
povprečju na tekmi izvedla dva (4 %) taka napada, nasprotne ekipe pa enega (4 %) (Tabela 94
in Graf 1). Iz zgornje podatkov je razvidno, da Barcelona goji napadalnejšo igro. To lahko
vidimo iz večjega števila napadov, predvsem iz večjega števila kontinuiranih napadov.
Tabela 95
Značilnosti modela igre glede na posest žoge
POSEST ŽOGE FC Barcelona Nasprotne ekipe skupaj
Posest žoge skupno 422 min. 35 sek. 259 min. 19 sek.
Povprečje na tekmo 32 min. 30 sek. 19 min. 57 sek.
Odstotki glede na celoto (%) 62 38
Graf 2. Značilnosti modela igre glede na posest žoge.
Časovna posest žoge je bila izrazito na strani nogometnega kluba Barcelona, saj so žogo imeli
v svoji posesti povprečno 32 minut in 30 sekund (62 %) na tekmo (Graf 2). Nasprotne ekipe
pa so imele žogo v svoji posesti 19 minut in 57 sekund (38 %) (Tabela 95). Na trinajstih
tekmah se je zgodilo le dvakrat, da je katera izmed ekip imela žogo v svoji posesti dlje časa
od nogometašev Barcelone. Ti dve tekmi je Barcelona igrala proti ekipi Bayerna iz Münchna,
pri katerih je trener Josep Guardiola, bivši trener FC Barcelone, ki je znan po tem, da »gradi«
na posesti žoge.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 127
Tabela 96
Značilnosti modela igre glede na čas trajanja napada
TRAJANJE NAPADA FC Barcelona Nasprotne ekipe skupaj
Trajanje napada - Skupno (v sekundah) 250,6 165,2
Povprečje trajanje napada na tekmo (v sekundah) 19,3 12,7
Graf 3. Značilnosti modela igre glede načas trajanja napada.
Skladno s časovno posestjo žoge so bili tudi posamezni napadi v povprečju veliko daljši pri
nogometaših Barcelone. Pri Barceloni je napad v povprečju trajal kar 19,3 sekunde, pri
nasprotnih ekipah pa 12,7 sekunde (Tabela 96 in Graf 3). Vzrok za daljše napade je v tem, da
je Barcelona izvajala več kontinuiranih napadov od nasprotnih ekip. Ti kontinuirani napadi so
se lahko začeli tudi pri vratarju in v njih je lahko sodelovala celotna ekipa, saj je imela
Barcelona takšne posameznike, ki so lahko žogo zadržali v svoji posesti dlje časa. Ti
posamezniki so sposobni žogo zadržati v svoji posesti s tekočimi podajami, ki so velikokrat iz
enega, največ dveh dotikov ali pa s posamičnimi prodori. Tudi ko so imeli rezultatsko
prednost, niso nehali izvajati dolgih kontinuiranih napadov, saj so na ta način imeli žogo v
svoji posesti in nasprotnik ni mogel napadati.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 128
Tabela 97
Značilnosti modela igre v analizi izgubljenih žog
FCB 680 52 57
NES 670 51 56
FCB 150 13 13
NES 117 9 10
FCB 107 8 9
NES 124 10 10
FCB 149 11 13
NES 169 13 14
FCB 96 7 8
NES 118 9 10
FCB 1182 91 100
NES 1198 92 100SKUPAJ
EkipaSkupno
število
Povprečno
na tekmo
Odstotki glede
na celoto (%)IZGUBLJENE ŽOGE
Netočna podaja
Neuspešno varanje
Neuspešno zaustavljanje
Izgubljeni dvoboj z glavo
Izgubljeni dvoboj z nogo
Graf 4. Značilnosti modela igre v analizi izgubljenih žog.
Barcelona je povprečno na tekmo izgubila 91 žog, medtem ko so nasprotne ekipe v povprečju
izgubile več žog, torej 92. Največ žog so igralci Barcelone izgubili z netočnimi podajami, in
sicer 52 (57 %), najmanj žog pa so izgubili po dvoboju z nogo (7 %) in po neuspešnem
zaustavljanju žoge (8 %). zelo identično sliko pa lahko vidimo tudi pri nasprotnih ekipah.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 129
Igralci Barcelone so nekoliko več žog izgubili po neuspešnih preigravanjih (13 %), kar ni
presenetljivo, saj so več napadali in tudi večkrat poizkusili nasprotnika premagati v igri ena na
ena (Tabela 97 in Graf 4).
Tabela 98
Primerjava v številu prekrškov
ŠTEVILO PREKRŠKOV FC Barcelona Nasprotne ekipe skupaj
Skupno število prekrškov 138 187
Povprečno na tekmo 11 14
Odstotki glede na celoto (%) 42 48
Graf 5. Primerjava v številu prekrškov.
Število prekrškov je bilo večje pri nasprotnikih nogometnega kluba Barcelona, skupno so jih
naredili 49 več od nogometašev Barcelone (Graf 5). Povprečno na tekmo so nogometaši
Barcelone storili 11 prekrškov, nogometaši nasprotnih ekip pa 14 (Tabela 98). Vzrok za
manjše število prekrškov lahko najdemo v tem, da je Barcelona dlje in več napadala kot
nasprotne ekipe. Na ta način se je manj branila od nasprotnikov. Nasprotna moštva pa so bila
veliko več časa v fazi branjenja. Proti ekipam kot je FC Barcelona, je zelo težko igrati
obrambo, saj njihovi igralci izkoristijo že najmanjše napake pri oženju oziroma pokrivanju
prostora. Tako da to od njih zahteva veliko teka in koncentracije, igralci pa so pod stalnim
pritiskom. Pri takem načinu igre oziroma branjenju se lahko hitreje pojavita utrujenost,
posledica tega pa je, da igralci ne uspejo pravočasno pokriti določenega prostora in s tem
puščajo prostor za napadalca. V takem primeru pa ne preostane obrambnemu igralcu drugo,
kot da prekine napad s prekrškom. Dobljeni podatki potrjujejo večino dosedanjih raziskav
(Tobijas, 2002; Kopasić, 2008; Košir, 2014), da rezultatsko uspešnejša moštva naredijo manj
prekrškov od rezultatsko manj uspešnih ekip.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 130
Tabela 99
Značilnosti modela igre pri načinu prehoda v napad preko vratarja
FCB 3 0,2 1
NES 22 1,7 6
FCB 102 7,8 27
NES 188 14,5 50
FCB 196 15 52
NES 111 8,5 30
FCB 73 5,6 20
NES 52 4 14
FCB 374 28,7 100
NES 373 21 100
Ekipa Skupno številoPovprečno na
tekmo
Odstotki glede na
celoto (%)
Degažiranje vratarja
Dolga podaja z nogo
Kratka podaja z nogo
Kratka podaja z roko
SKUPAJ
PREHOD V NAPAD PREKO
VRATARJA
Graf 6. Značilnosti modela igre pri načinu prehoda v napad preko vratarja.
FC Barcelona je v povprečju izvedela skoraj 29 prehodov v napad preko svojega vratarja,
nasprotne ekipa pa 21. Barcelonin vratar se je največkrat odločil za prehod v napad s kratko
podajo (52 %), manjkrat se je odločil za dolgo podajo z nogo (27 %) in za kratko podajo z
roko (20 %), najmanjkrat pa je uporabil degažiranje (1 %). Nasprotne ekipe imajo nekoliko
drugačen vzorec prehoda v napad preko vratarja. Nasprotne ekipe so v polovici primerov v
napad prešle z dolgo podajo (50 %), manjkrat so prešle v napad s kratko podajo z nogo (30 %)
in kratko podajo z roko (14 %), najmanjkrat pa z degažiranjem žoge (6 %). Lahko vidimo, da
je FC Barcelona mnogo večkrat (72 %) v napad prešla s kratko podajo z nogo oziroma roko,
nasprotniki pa so se za take vrste podaj odločili mnogo manjkrat (44 %) (Tabela 99 in Graf 6).
Razlika pri prehodih v napad preko vratarja med nasprotnimi ekipami in Barcelono je očitna.
Iz podatkov je razvidno, da so igralci Barcelone težili k organizaciji napada že iz zadnje linije.
Za to pa so imeli tudi vse pogoje v tehnično izjemnih igralcih in tudi vratarju, ki so žogo
lahko iznesli v napad brez tega, da bi jo izgubili. Nasprotne ekipe pa so v napad prehajale
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 131
večinoma z dolgimi podajami. S tem so se izognile nevarnosti, da bi izgubile žogo že na lastni
polovici. V primeru dolge podaje vratarja, nevarnosti takojšnje izgube posesti žoge ni, žoga
pa je tudi daleč od lastnih vrat.
Tabela 100
Značilnosti modela igre v analizi podaj v globino
FCB 7606 585 100
NES 4515 347 100
FCB 219 17 3
NES 192 15 4
FCB 47 4 0,6
NES 63 5 1,4
FCB 45/6 4/0,5 0,6/0,08
NES 20/5 1,5/0,4 0,4/0,1
FCB 9/3 0,7/0,2 0,1/0,04
NES 3/1 0,2/0,07 0,06/0,02
EkipaSkupno
število
Povprečno na
tekmo
Odstotki glede na
celoto (%)
Število podaj
Podaje v globino
Priložnosti po podaji v globino/po
direktni podaji
Zadetki po podaji v globino/po
direktni podaji
IZVEDBA PODAJ
Direktne podaje v globino
Graf 7. Značilnosti modela igre glede na skupno število podaj.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 132
Graf 8. Značilnosti modela igre v analizi podaj v globino.
Igralci FC Barcelone so na trinajstih tekmah izvedli 7606 podaj, nasprotne ekipa pa so skupaj
izvedle 4515 podaj (Graf 7). V povprečju na tekmo je FC Barcelona izvedla 585 podaj,
nasprotne ekipe pa 347. Barcelona je v globino v povprečju podala 17 žog, nasprotniki pa 15
(Tabela 100). Direktne podaje v globino so nogometaši Barcelone v povprečju izvedli
štirikrat, nasprotniki pa petkrat. Barcelona je štirikrat na tekmo prihajala v priložnost po
podaji v globino, nasprotniki pa manj kot dvakrat. Razlogov za večje število izvedenih podaj
je več. Eden izmed teh je sigurno individualna kvaliteta igralcev, ki so tehnično odlično
podkovani in lahko žogo zadržijo v svoji posesti. Prav tako je njihov način igranja usmerjen k
temu, da imajo žogo v svoji posesti in da imajo prevlado na igrišču. To pa najlažje dosežejo s
hitrimi podajami, s številom dotikov žoge in z velikim številom kratkih in točnih podaj.
Nogometaši Barcelone so bili sposobni zadržati žogo v svoji posesti tudi po več deset sekund,
napadi dolgi po trideset sekund in več niso bili redkost na njihovih tekmah. S prihodom
trenerja Luisa Enriqueja, so obdržali svoje osnove t. i. tiki-take in dodali stvari, ki jih v
preteklosti nismo pogosto videli, na primer hitrejše zaključevanje akcij in več vtekanja v
prazen prostor. Izmed tekmecev je uspelo le Bayernu zadržati žogo dlje časa v svoji posesti.
Na obeh tekmah je bil Bayern boljši v tem elementu, resda so bile razlike v posesti
minimalne.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 133
Tabela 101
Značilnosti modela igre v analizi udarcev na gol
FCB NES FCB NES FCB NES
171 107 13 8 100 100
V vrata 87 46 7 3,5 51 43
Mimo vrat 84 61 6 4,5 49 57
Zadetki 31 11 2,4 0,8 18 10
S krilnega položaja 38 43 3 3 22 40
Skozi sredino 133 64 10 5 78 60
Na lastni polovici 95 55 7 4 56 51
Na nasprotni polovici 76 52 6 4 44 49
Znotraj kazenskega prostora 108 62 8 5 63 58
Izven kazenskega prostora 63 45 5 3 37 42
Individualni prodor 40 20 3 1,5 23 19
Po podaji v globino 45 21 3,5 1,5 26 19
Po direktni podaji v globino 6 5 0,5 0,5 3,5 5
Po dvojni podaji 10 1 0,8 0,1 6 1
Po podaji iz krilnega položaja 20 19 1,5 1,5 12 18
Po napaki nasprotnika 20 18 1,5 1,5 12 17
Prosti udarec 19 10 1,5 0,8 11 9
Indirektni udarec 0 0 0 0 0 0
Podaja iz kota 7 11 0,5 1 4 10
Podaja iz avta 3 1 0,2 0,1 2 1
Kazenski udarec 1 1 0,1 0,1 0,5 1
Levi branilec 6 4 0,5 0,5 3,5 4
Desni branilec 9 4 0,5 0,5 5 4
Levi centralni branilec 0 1 0 0 0 1
Desni centralni branilec 3 9 0 0,5 2 8
Levi zvezni igralec 10 12 1 1 6 11
Desni zvezni igralec 15 14 1 1 9 13
Centralni zvezni igralec 2 6 0 0,5 1 6
Levi krilni napadalec 33 13 2,5 1 19 12
Desni krilni napadalec 44 9 3,5 0,5 26 8
Napadalec 49 35 4 2,5 28,5 33
Kontinuirani napad 59 27 4,5 2 34,5 25
Protinapad 35 29 2,5 2 20,5 27
Progresivni napad 6 5 0,5 0,5 3,5 4,5
Variabilni napad 21 5 1,5 0,5 12 4,5
101 66 7,7 5,1
322 231 25 17,8
ŠTEVILO ZAPOREDNIH PODAJ (povprečje)
ČAS TRAJANJA AKCIJE (povprečje - v sekundah)
Skupno številoPovprečno na
tekmo
Odstotki glede na
celoto (%)
GLEDE NA VRSTO
NAPADOV
GLEDE NA IGRALNO
MESTO
NAČIN USTVARJANJA
PRILOŽNOSTI ZA UDAREC
NA VRATA
ŠTEVILO UDARCEV
EKIPA
USPEŠNOST ZADEVANJA
CILJA
PO PREDHODNEM
NAPADU
GLEDE NA MESTO
ODVZEMA ŽOGE
GLEDE NA ODDALJENOST
OD GOLA
Igralci FC Barcelone so na trinajstih tekmah izvedli 171 udarcev na vrata nasprotnikov, v
povprečju je to 13 strelov na tekmo. Nasprotnikom so dopustili skupno 107 strelov na vrata,
kar je v povprečju 8 strelov na tekmo. Tako Barcelona, kot njeni nasprotniki, so si večino
priložnosti priigrali po napadu, izvedenem po sredini. Igralci Barcelone so si po napadu skozi
sredino tako priigrali 133 strelov (78 %), nasprotne ekipe pa 64 (60 %). Barcelona si je več
(56 %) udarcev priigrala z žogami, ki so bile odvzete na lastni polovici igrišča. Nasprotne
ekipe so prav tako večkrat izvedle udarec po odvzeti žogi na lastni polovici igrišča (51 %).
Tako Barcelona kot nasprotniki so več strelov izvedli znotraj kazenskega prostora (Barcelona
63 %, NES 58 %). Pri Barceloni so večino (78,5 %) udarcev na vrata izvedli vsi trije
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 134
napadalci, pri nasprotnikih pa je s streli na vrata izstopal napadalec (33 %). Barcelona je do
priložnosti za dosego zadetka največkrat prišla po kontinuiranem napadu (34,5 %) in po
protinapadu (20,5 %). Nasprotne ekipe pa so do svojih priložnosti prihajale po protinapadih
(27 %) in kontinuiranih napadih (25 %). Barcelona je pred strelom na vrata v povprečju
izvedla osem podaj, napad pa je v povprečju trajal kar 25 sekund. Nasprotne ekipa pa so pred
udarcem v povprečju izvedle pet podaj, napad pa je trajal skoraj 18 sekund (Tabela 101). Iz
zgornje tabele je razvidno tudi, da so igralci Barcelone več napadali in so izvedli več udarcev
na vrata nasprotnikov. Do udarcev so prihajali po daljših napadih in pred strelom so si
izmenjali več podaj kot nasprotne ekipe. Razvidno je tudi, da so največ strelov ustvarili po
napadih skozi sredino, kjer je nasprotnikova obramba najbolj zgoščena in je zelo malo
prostora za izvedbo napada. Ta podatek nam govori o tem, da so igralci Barcelone zelo
uigrani in imajo veliko individualno kvaliteto.
Graf 9. Uspešnost zadevanja cilja - FC Barcelona.
Graf 10. Uspešnost zadevanja cilja - NES.
Primerjava uspešnosti zadevanja vrat nam kaže na večjo natančnost igralcev Barcelone od
nasprotnikov. Barcelona je okvir vrat nasprotnikov zadela v 51 % strelov, nasprotne ekipe so
vrata Barcelone zadela v 43 % strelov. Barcelona je zadetke dosegla v veliko večjem deležu,
saj je 18 % vseh strelov končalo v mreži nasprotnikov. Nasprotne ekipe imajo slabši delež
doseganja zadetka, ta znaša 10 % (Graf 9 in 10). Vzroke veliko večje uspešnosti zadevanja
cilja nogometašev Barcelone lahko pripišemo večji individualni kvaliteti in dejstvu, da so
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 135
njeni igralci več strelov izvedli bližje vratom nasprotnika. Udarci, izvedeni znotraj
kazenskega prostora, so za vratarje vselej nevarnejši, kot streli z razdalje.
Graf 11. Način ustvarjanja priložnosti.
Nogometaši Barcelone so najpogosteje prihajali do udarcev na vrata po podaji v globino (26
%) in po individualnih prodorih (23 %). Nekoliko manj udarcev so izvedli po podaji iz
krilnega položaja (12 %), po napaki nasprotnika (12 %) in po prostem udarcu (11 %).
Nasprotne ekipe so prav tako največkrat nevarne po individualnem prodoru (19 %), podaji v
globino (19 %), podaji iz krilnega položaja (18 %) in napaki nasprotnika (17 %) (Graf 11).
Veliko število priložnosti po podaji v globino je nekoliko nepričakovano, saj je Barcelona
napadala preko kontinuiranih napadov in veliko igrala v širino. Barcelona je veliko igrala v
širino predvsem zato, da s tem nekoliko »uspava« nasprotnika, oziroma je čakala na napako
pri premikanju obrambe nasprotnika. Po menjavi strani pa so njihovi nogometaši iskali prazen
prostor in vtekali v te prostore. Po prihodu Luisa Suareza se je Lionel Messi preselil nekoliko
dlje od vrat na desno stran napada in je bil tisti igralec, ki je vtekajočim igralcem podajal. Te
podaje so bile natančne ter so predstavljale presenečenje za nasprotnika in bile vselej zelo
nevarne.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 136
Tabela 102
Značilnosti modela igre v analizi doseženih zadetkov
FCB NES FCB NES FCB NES
31 11 2,4 0,8 100 100
S krilnega položaja 5 4 0,4 0,3 16 36
Skozi sredino 26 7 2 0,5 84 64
V kazenskem prostoru 29 8 2,3 0,6 94 73
Izven kazenkega prostora 2 3 0,1 0,2 6 27
Z nogo 28 9 2,2 0,7 90 82
Z glavo 3 2 0,2 0,1 10 18
Na lastni polovici 20 3 1,6 0,2 64 27
Na nasprotni polovici 11 8 0,8 0,6 36 73
Individualni prodor 9 0 0,7 0 29 0
Po podaji v globino 9 3 0,7 0 29 27
Po direktni podaji v globino 2 1 0 0 6 9
Po dvojni podaji 2 0 0 0 6 0
Po podaji iz krilnega položaja 4 3 0,3 0 13 27
Po napaki nasprotnika 3 1 0 0 10 9
Prosti udarec 1 1 0 0 3 9
Indirektni udarec 0 0 0 0 0 0
Podaja iz kota 0 2 0 0 0 18
Podaja iz avta 1 0 0 0 3 0
Kazenski udarec 0 0 0 0 0 0
Levi branilec 0 0 0 0 0 0
Desni branilec 0 1 0 0 0 9
Levi centralni branilec 0 1 0 0 0 9
Desni centralni branilec 1 1 0 0 3 9
Levi zvezni igralec 0 1 0 0 0 9
Desni zvezni igralec 1 1 0 0 3 9
Centralni zvezni igralec 0 0 0 0 0 0
Levi krilni napadalec 12 1 1 0 39 9
Desni krilni napadalec 5 1 0,5 0 16 9
Napadalec 12 4 1 0,3 39 36
Kontinuirani napad 9 5 0,7 0,5 29 45
Protinapad 10 1 0,8 0 32 9
Progresivni napad 2 0 0 0 6 0
Variabilni napad 5 0 0,5 0 16 0
259 68 8,3 6,1
769 184 24,8 16,7
ŠTEVILO ZADETKOV
Skupno število Povprečno na tekmoOdstotki glede na
celoto (%)
EKIPA
GLEDE NA IGRALNO
MESTO
GLEDE NA VRSTO
NAPADOV
ŠTEVILO ZAPOREDNIH PODAJ (povprečje)
ČAS TRAJANJA AKCIJE (povprečje - v sekundah)
PO PREDHODNEM
NAPADU
GLEDE NA MESTO
ZAKLJUČKA NAPADA
GLEDE NA VRSTO
UDARCEV NA VRATA
GLEDE NA MESTO
ODVZEMA ŽOGE
NAČIN DOSEGANJA
ZADETKOV
GLEDE NA IZVEDBO
PREKINITVE
Barcelona je na trinajstih tekmah dosegla kar 31 zadetkov, prejela pa 11. To pomeni, da so v
povprečju na tekmo dosegli skoraj 2,5 zadetka, prejeli pa manj kot zadetek. Tako Barcelona
kot nasprotna moštva so več zadetkov dosegli po napadih po sredini. S tem, da je odstotek
zadetkov, doseženih na tak način, veliko večji pri Barceloni in znaša 84 %, pri nasprotnih
moštvih pa znaša 64 %. Vsi so veliko večino zadetkov dosegli znotraj kazenskega prostora.
Tako je Barcelona kar 94 % udarcev za zadetek izvedla v kazenskem prostoru, nasprotna
ekipa pa 73 %. Vse zadetke, razen dveh, so pri Barceloni dosegli vsi trije napadalci. Tako je
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 137
trio MSN skupno dosegel kar 29 zadetkov. Znotraj tri sta po 12 (39 %) zadetkov dosegla
Lionel Messi in Luis Suarez, tretji član tria, Neymar, pa je dosegel 5 zadetkov (16 %). Pri
nasprotnih moštvih je največ zadetkov dosegel napadalec, in sicer 4 (36 %). Preostalih 7
zadetkov je doseglo 7 različnih nogometašev. Nekoliko presenetljivo je Barcelona največ
zadetkov dosegla po protinapadih, in sicer 10 (32 %), 9 (29 %) zadetkov je dosegla po
kontinuiranih napadih, 5 (16 %) po variabilnih napadih. Nasprotna moštva so največ zadetkov
dosegla po kontinuiranih napadih, in sicer 5 (45 %). Povprečna dolžina napadov pred
doseženim zadetkom je pri Barceloni znašala 24, 8 sekunde, igralci pa so med sabo izmenjali
8,3 podaje. Pri nasprotnih ekipah je ta podatek manjši, njihovi napadi so trajali 16,7 sekunde
in imeli so 6 podaj (Tabela 102).
Graf 12. Način doseganja zadetka.
Nogometaši Barcelone so največ zadetkov dosegli po individualnih prodorih (9) in po podajah
v globino (9), relativno veliko zadetkov so dosegli še po podajah iz krilnega položaja (4) in po
napakah nasprotnika (3). Po dva zadetka so dosegli še po direktnih podajah v globino in po
dvojnih podajah, po en zadetek pa so dosegli iz prostega udarca in podaji iz avta. Nasprotne
ekipe so največ zadetkov dosegle po podajah v globino in po podajah iz krilnega položaja, in
sicer po tri. Dva zadetka so dosegli po podajah iz kota, po en gol pa iz prostega udarca, napaki
nasprotnika in po direktni podaji v globino (Tabela 102 in Graf 12).
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 138
- FC Barcelona
- Nasprotne ekipe
Slika 44. Mesto odvzema oziroma izgube žoge pri zadetkih.
Mesto odvzema žoge, tako pri Barceloni kot pri njenih nasprotnicah, nima nekega
ponavljajočega vzorca. Točke odvzema žog so razporejene po celem igrišču, kar kaže na to,
da se je ekipa branila na različne načine. Nekoliko več žog so si igralci Barcelone vendarle
pridobili na svoji polovici igrišča.
Smer
napada
napada
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 139
- FC Barcelona
- Nasprotne ekipe
Slika 45. Mesto udarca pri zadetkih.
Mesto zaključka napada pri zadetkih nam kaže na to, da je bila velika večina zadetkov
doseženih znotraj kazenskega prostora. Barcelona je izven kazenskega prostora dosegla le dva
zadetka, nasprotna moštva pa tri. Le en zadetek pa je bil dosežen iz večje razdalje od dvajsetih
metrov (zadetek Neymara proti PSG). Veliko zadetkov je Barcelona dosegla iz neposredne
bližine, kar kaže na to, da so uspeli obrambo nasprotnikov izigrati in tako so prišli do izjemno
lepih priložnosti za dosego zadetka. Iz takih priložnosti pa napadalci kot so Messi, Neymar in
Suarez le redko grešijo.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 140
Slika 46. Sistem igre 1:4:3:3 pri nogometnem klubu FC Barcelona.
Trener Luis Enrique je skozi celotno sezono svoje igralce poslal na igrišče v sistemu 1:4:3:3.
Ta sistem je pri Barceloni že prava tradicija, znotraj tega sistema pa igrajo tudi vse mlajše
kategorije na njihovi sloviti šoli La Massia. Ne nazadnje pa ta sistem uporablja tudi veliko
evropskih klubov. Znotraj sistema se je skozi sezono pojavilo malo rotacij. Messi je na
začetku sezone še igral v sami konici napada, po preteku suspenza Suarezu, pa se je pomaknil
na desni krilni položaj. Messi je imel v igri popolno svobodo in na tekmah se je pojavil v
različnih vlogah. Velikokrat se je znašel na mestu vezistov in tako poizkušal s prodori
oziroma podajami v globino prebiti obrambo nasprotnikov. Kako univerzalen igralec je
Messi, kaže tudi podatek, da je bil skupaj z Neymarjem in Ronaldom najboljši strelec Lige
prvakov v sezoni 2014/2015, poleg tega pa je imel največ podaj za zadetek.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 141
6.1.15 ZNAČILNOSTI MODELA IGRE V NAPADU NOGOMETNEGA KLUBA FC
BARCELONA
Iz opravljene analize rezultatov trinajstih tekem nogometnega kluba FC Barcelona v Ligi
prvakov v tekmovalni sezoni 2014/2015, je razvidno to, da je Barcelona v primerjavi z
nasprotniki gojila napadalnejšo igro. To se vidi iz večje posesti žoge, večjega števila napadov,
predvsem iz večjega števila kontinuiranih napadov.
Časovna posest žoge je bila izrazito na strani nogometašev Barcelone, kar potrjuje nekatere
dosedanje raziskave, ki pravijo, da imajo uspešnejša moštva več žogo v svoji posesti, od
rezultatsko manj uspešnih ekip (Kopasič, 2008; Košir, 2014).
Analiza udarcev na vrata nam razkriva, da so nogometaši Barcelone izvedli veliko več
udarcev na vrata kot njeni nasprotniki. Največ udarcev pa so izvedli po podajah v globino in
individualnih prodorih. Manjkrat pa so izvedli udarce na vrata po direktni podaji v globino, po
podaji iz kota in po podaji iz avta. Dosedanje raziskave kažejo na to, da uspešnejša moštva
izvedejo več udarcev na vrata nasprotnikov (Kopasić, 2008; Ilješ, 2008). V nasprotju s
pričakovanji si je Barcelona priigrala največ priložnosti po podajah v globino. Omenjeni
podatek potrjuje nekatere dosedanje raziskave (Ilješ, 2008; Gajser, 2007), da globinska podaja
predstavlja najhitrejšo in najnevarnejšo pot do vrat nasprotnika, hkrati pa jo nasprotnikovi
branilci zelo težko preprečijo.
Nogometaši Barcelone so na trinajstih tekmah dosegli kar 31 zadetkov. Njihova obramba pa
ni bila najbolj čvrsta, saj so na poti do prvaka prejeli 11 zadetkov. To pomeni, da so na tekmo
dosegali več kot dva zadetka (2,4) in v povprečju prejeli zadetek na tekmo. Barcelona je
največ zadetkov dosegla po napadih skozi sredino, velika večina zadetkov pa je bila
doseženih znotraj kazenskega prostora. Barcelona je v igri največ uporabljala kontinuirane
napade in je tudi največkrat izvedla udarec proti vratom po kontinuiranem napadu. Največ
priložnosti so si igralci Barcelone ustvarili po podajah v globino in individualnih prodorih. Po
podajah v globino in individualnih prodorih pa so dosegli največ zadetkov, in sicer 18.
Analiza udarcev na vrata je pokazala, da so največ udarcev na vrata pri Barceloni izvedli vsi
trije napadalci. Skupno so izvedli 73,5 % vseh strelov na vrata nasprotnikov, kar je v skladu z
nekaterimi do sedaj izvedenimi raziskavami (Ilješ, 2008).
Pri analizi števila dobljenih dvobojev z nogo oziroma z glavo, je bila ekipa Barcelone
uspešnejša. Barcelona je dobila več dvobojev od nasprotnikov, kar je tudi v skladu z do sedaj
izvedenimi raziskavami (Ilješ, 2008; Košir, 2014).
Barcelona je izvedla veliko večje število podaj od nasprotnih moštev. Prav tako pa so njihovi
igralci izvedli več podaj v globino kot nasprotna moštva. Nasprotna moštva pa so v povprečju
na tekmo izvedla eno direktno podajo v globino več od Barcelone.
Analiza prehoda v napad preko vratarja je bila očitna, saj je Barcelona veliko večkrat v napad
prešla s kratko podajo z nogo oziroma roko. Igralci Barcelone so težili k igri že v obrambni
vrsti. Za to pa so imeli na voljo tehnično odlično podkovane igralce in seveda vratarja, ki je
žogo, tudi ob pritisku nasprotnika, mirno podal do soigralcev. Nasprotna moštva pa so
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 142
večinoma v napad preko vratarja prešla z dolgo podajo z nogo. Na ta način so se želeli
izogniti izgubi posesti žoge na svoji polovici igrišča, oziroma blizu svojih vrat.
Mesto odvzema žoge pri doseženih zadetkih, tako pri Barceloni kot pri nasprotnikih, nima
nekega ponavljajočega se vzorca. To potrjuje dosedanje raziskave, da mesto odvzema žoge ni
ključno za dosego zadetka.
Barcelona je kot rezultatsko uspešnejše moštvo storila manj prekrškov od nasprotnih moštev.
Vzroke za to lahko najdemo v dejstvu, da so igralci Barcelone več in dlje napadali od njihovih
nasprotnikov in bili posledično manj časa v fazi branjenja. Ti podatki potrjujejo večino
dosedanjih raziskav (Tobijas, 2002; Košir, 2014), da rezultatsko uspešnejša moštva naredijo
manj prekrškov od rezultatsko manj uspešnih ekip.
S končno analizo smo ugotovili sledeče značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba
FC Barcelona:
nogometni klub FC Barcelona je imel v povprečju žogo večkrat v svoji posesti od
nasprotnih moštev,
nogometni klub FC Barcelona je do zadetkov prihajal bolj na kontinuiran način, z
daljšimi napadi in z večjim številom podaj kot nasprotna moštva,
nogometni klub FC Barcelona je izvedel povprečno več udarcev na vrata kot nasprotna
moštva,
nogometni klub FC Barcelona je izvedel povprečno največ kontinuiranih napadov,
nogometni klub FC Barcelona izvaja največ udarcev na vrata znotraj kazenskega
prostora,
nogometni klub FC Barcelona si je največ priložnosti za dosego zadetka ustvaril po
podaji v globino,
nogometni klub FC Barcelona si je največ priložnosti za zadetek ustvaril po napadih,
izvedenimi skozi sredino,
pri nogometnemu klub FC Barcelona izvedejo največ udarcev na vrata vsi trije
napadalci,
nogometni klub FC Barcelona je največ zadetkov dosegel po individualnih prodorih in
podajah v globino,
nogometni klub FC Barcelona je v napad preko vratarja največkrat prehajal s kratko
podajo vratarja,
nogometni klub FC Barcelona je osvojil povprečno več dvobojev in izvedel povprečno
manj prekrškov na tekmo kot nasprotna moštva.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 143
7.0 PREVERJANJE HIPOTEZ
H1: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi posest žoge med nogometnim
klubom FC Barcelona in nasprotnimi moštvi.
Tabela 103
Test normalne porazdelitve s Shapiro-Wilkovim testom porazdelitve
Tests of Normality
Shapiro-Wilk
Statistic df Sig.
PosestBarcelona ,933 13 ,378
PosestOstali ,933 13 ,378
a. Lilliefors Significance Correction
V našem primeru nobeden izmed vzorcev ne doseže meje statistične značilnosti 0,05 (za
PosestBarcelona je p=0,378, za vzorec PosestOstali je p=0,378) kar pomeni, da imata oba
vzorca normalno porazdelitev. Test porazdelitve smo izvedli, ker preverjamo enega izmed
pogojev za izvedbo parametričnih testov (ANOVA in t-test). V tem primeru smo ta pogoj
zadostili, zato nadaljujemo z izvedbo parametričnega testa.
Za primerjavo vzorcev smo uporabili parametrično metodo – Studentov t-test za povezane
vzorce. Verzijo za povezane vzorce smo uporabili, ker so meritve bile narejene na enakih
tekmah (merjenje posesti žoge za ekipo FC Barcelone in nasprotne ekipe na isti tekmi).
Rezultati testa so prikazani v spodnji tabeli.
Tabela 104
Rezultati Studentove t-test metode za povezane vzorce
Paired Samples Test
Paired Differences
t df
Sig. (2-
tailed) Mean
Std.
Deviation
Std. Error
Mean
95% Confidence
Interval of the
Difference
Lower Upper
Pair
1
PosestBarcelona –
PosestOstali
24,000
00 16,67333 4,62435 13,92441 34,07559 5,190 12 ,000
Rezultati t-testa za povezane vzorce kažejo, da statistično značilne razlike med vzorcema
obstajajo (v prid ekipe FC Barcelona), saj je vrednost statistične značilnosti p (stolpec Sig.)
pod mejo statistične značilnosti 0,05. S tem hipotezo 1 sprejmemo.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 144
H2: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi število udarcev na vrata med
nogometnim klubom FC Barcelona in nasprotnimi moštvi.
Tabela 105
Test normalne porazdelitve s Shapiro-Wilkovim testom porazdelitve
Tests of Normality
Shapiro-Wilk
Statistic df Sig.
UdarBarc ,944 13 ,516
UdarOstali ,903 13 ,148
*. This is a lower bound of the true significance.
a. Lilliefors Significance Correction
Rezultati testa normalne porazdelitve kažejo, da oba vzorca ustrezata normalni porazdelitvi.
Tabela 106
Rezultati Studentove t-test metode za povezane vzorce
Paired Samples Test
Paired Differences
t df
Sig. (2-
tailed) Mean
Std.
Deviation
Std. Error
Mean
95% Confidence Interval
of the Difference
Lower Upper
Pair
1
UdarBarc –
UdarOstali
2,8461
5 3,97589 1,10271 ,44355 5,24876 2,581 12 ,024
Rezultati t-testa so v zgornji tabeli in kažejo, da res obstajajo statistično značilne razlike med
vzorcema v prid ekipe FC Barcelona. Vrednost statistične značilnosti je pod mejo 0,05
(p=0,024), s čimer hipotezo 2 sprejmemo.
H3: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi količina osvojenih dvobojev med
nogometnim klubom FC Barcelona in nasprotnimi moštvi.
Tabela 107
Test normalne porazdelitve s Shapiro-Wilkovim testom porazdelitve
Tests of Normality
Shapiro-Wilk
Statistic df Sig.
DvobojBarc ,911 13 ,192
DvobojOst ,951 13 ,616
*. This is a lower bound of the true significance.
a. Lilliefors Significance Correction
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 145
Oba vzorca ustrezata normalni porazdelitvi, zato smo izedli parametrični t-test za povezane
vzorce.
Tabela 108
Rezultati Studentove t-test metode za povezane vzorce
Paired Samples Test
Paired Differences
t df
Sig. (2-
tailed) Mean
Std.
Deviation
Std. Error
Mean
95% Confidence
Interval of the
Difference
Lower Upper
Pair
1
DvobojBarc –
DvobojOst
-
3,5384
6
3,68817 1,02291 -5,76720 -1,30973 -3,459 12 ,005
Zadnji stolpec (Sig.), ki kaže vrednost statistične značilnosti, je pod mejo 0,05 (p=0,005) , s
čimer hipotezo 3 sprejmemo.
H4: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi količina kontinuiranega napada in
količinah ostalih vrst napadov nogometnega kluba FC Barcelona.
V tem primeru smo imeli več vzorcev, saj smo morali upoštevati vsako vrsto napada – tako
smo dobili 4 različne vzorce, vsakega za svojo vrsto napada.
Tabela 109
Test normalne porazdelitve s Shapiro-Wilkovim testom porazdelitve
Tests of Normality
Shapiro-Wilk
Statistic df Sig.
Konti ,929 13 ,332
Proti ,955 13 ,677
Prog ,903 13 ,146
Varia ,905 13 ,159
*. This is a lower bound of the true significance.
a. Lilliefors Significance Correction
Vsi štirje vzorci ustrezajo normalni porazdelitvi, zato sledi primerjava vseh štirih vzorcev,
kjer bomo najprej izvedli eno smerno ANOVA metodo za primerjavo več skupin.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 146
Tabela 110
Rezultati metode ANOVA
ANOVA
Število
Sum of Squares df Mean Square F Sig.
Between Groups 31994,827 3 10664,942 247,046 ,000
Within Groups 2072,154 48 43,170
Total 34066,981 51
Rezultati metode ANOVA kažejo, da res obstajajo statistično značilne razlike med skupinami
(zadnji stolpec Sig.), saj je vrednost statistične značilnosti p pod mejo 0,05. Ampak to še ne
pomeni, da smo potrdili našo hipotezo, saj ne vemo, med katerimi skupinami obstajajo
statistično značilne razlike. Sled tako imenovana post-hoc procedura, kjer bomo preverili,
med katerimi skupinami obstajajo statistično značilne razlike.
Tabela 111
Rezultati Bonferroni metode medsebojnih primerjav
Multiple Comparisons
Dependent Variable: Število
Bonferroni
(I) TipN (J) TipN
Mean Difference
(I-J) Std. Error Sig.
95% Confidence Interval
Lower Bound Upper Bound
Konti Proti 48,69231* 2,57711 ,000 41,6000 55,7846
Prog 63,00000* 2,57711 ,000 55,9077 70,0923
Variab 56,53846* 2,57711 ,000 49,4462 63,6307
*. The mean difference is significant at the 0.05 level.
Rezultati so nam pokazali, da je napada Konti statistično značilno več v primerjavi z ostalimi
napadi (gledamo stolpec Sig. v vseh treh vrsticah). S tem hipotezo 4 sprejmemo.
H5: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi število udarcev na vrata po izvedbi
kontinuiranega napada in številu udarcev na vrata po ostalih vrst napadov nogometnega
kluba FC Barcelona.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 147
Tabela 112
Test normalne porazdelitve s Shapiro-Wilkovim testom porazdelitve
Tests of Normality
Shapiro-Wilk
Statistic df Sig.
Konti ,974 13 ,933
Proti ,872 13 ,056
Prog ,709 13 ,001
Varia ,654 13 ,000
*. This is a lower bound of the true significance.
a. Lilliefors Significance Correction
Rezultati Shapiro-Wilkovega testa kažejo, da nekateri vzorci (Prog in Varia) ne ustrezajo
normalni porazdelitvi. Zato smo namesto parametričnih testov izvesti neparametrične teste.
Ker imamo več vzorcev, smo najprej preverili, če sploh obstajajo razlike med vzorci.
Tabela 113
Rezultati Friedmanovega testa
Test Statisticsa
N 13
Chi-Square 19,726
df 3
Asymp. Sig. ,000
a. Friedman Test
Rezultati kažejo, da statistično značilne razlike med skupinami obstajajo (vrstica Asymp
Sig.), saj je vrednost statistične značilnosti pod mejo 0,05.
Tabela 114
Rezultati Wilcoxonovega testa
Test Statisticsa
Proti - Konti Prog - Konti Varia - Konti
Z -1,866b -2,957
b -2,810
b
Asymp. Sig. (2-tailed) ,062 (,062) ,003 (,006) ,005 (,015)
a. Wilcoxon Signed Ranks Test
b. Based on positive ranks.
Ker smo izvedli več posthoc testov, smo morali izvesti korekcijo, da ne pride do napak. V ta
namen smo izvedli Holm-Bonferroni korekcijo, katere rezultati so zapisani v vrstici Asymp.
Sig. v oklepaju. V primerjavi vzorca Konti z vzorcema Varia in Prog je test pokazal, da
obstajajo statistično značilne razlike, saj dosežemo mejo 0,05 (pprog=0,006, pvaria=0,015). V
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 148
primerjavi vzorca Konti z vzorcem Proti pa ne dosežemo meje statistične značilnosti (p=
0,062). Posledica tega je, da hipoteze 5 ne sprejmemo.
H6: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi število udarcev na vrata preko
krilnih položajev in število udarcev na vrata preko ostalih igralcev nogometnega kluba
FC Barcelona.
Tabela 115
Test normalne porazdelitve s Shapiro-Wilkovim testom porazdelitve
Tests of Normality
Shapiro-Wilk
Statistic df Sig.
Indiv ,889 13 ,093
PodGlob ,683 13 ,000
Direkt ,638 13 ,000
Dvojn ,785 13 ,005
Kril ,909 13 ,178
Napak ,820 13 ,012
*. This is a lower bound of the true significance.
a. Lilliefors Significance Correction
Nekateri vzorci ne ustrezajo normalni porazdelitvi (PodGlob, Direkt, Dvojn, Napak) in zato
smo ponovno izvedli neparametrične teste.
Tabela 116
Rezultati Friedmanovega testa
Test Statisticsa
N 13
Chi-Square 36,691
df 5
Asymp. Sig. ,000
a. Friedman Test
Tabela 117
Rezultati Wilcoxonovega testa
Test Statisticsa
Indiv - Kril PodGlob - Kril Direkt - Kril Dvojn - Kril Napak - Kril
Z -2,419b -2,796
b -2,354
c -2,153
c -,187
c
Asymp. Sig. (2-tailed) ,016 (,065) ,005 (,025) ,019 (,057) ,031 (,061) ,852 (,852)
a. Wilcoxon Signed Ranks Test
b. Based on negative ranks.
c. Based on positive ranks.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 149
Rezultati posthoc procedure – Wilcoxonov test predznačenih rangov z Bonferroni korekcijo
(zadnja vrstica v oklepaju) – statistično značilne razlike med vzorcem Kril in ostalimi
skupinami obstajajo samo v enem primeru. To je v primerjavi z vzorcem PodGlob. S tem
hipoteze 6 ne sprejmemo.
H7: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi število udarcev na vrata iz
kazenskega prostora in številom udarcev na vrata iz ostalih delov igrišča nogometnega
kluba FC Barcelona.
Tabela 118
Test normalne porazdelitve s Shapiro-Wilkovim testom porazdelitve
Tests of Normality
Shapiro-Wilk
Statistic df Sig.
ZnotrajKaz ,869 13 ,051
IzvenKaz ,932 13 ,363
*. This is a lower bound of the true significance.
a. Lilliefors Significance Correction
Oba vzorca ustrezata normalni porazdelitvi, zato izvedemo t-test za povezane vzorce.
Tabela 119
Rezultati Studentove t-test metode za povezane vzorce
Paired Samples Test
Paired Differences
t df
Sig. (2-
tailed) Mean
Std.
Deviation
Std. Error
Mean
95% Confidence Interval
of the Difference
Lower Upper
Pair
1
ZnotrajKaz -
IzvenKaz
3,4615
4 3,52646 ,97806 1,33052 5,59255 3,539 12 ,004
Rezultati t-testa kažejo, da res obstajajo statistično značilne razlike med vzorcema (p =
0,004). S tem hipotezo 7 sprejmemo.
H8: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi število udarcev na vrata igralcev v
konici napada in številom udarcev na vrata ostalih igralcev nogometnega kluba FC
Barcelona.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 150
Tabela 120
Test normalne porazdelitve s Shapiro-Wilkovim testom porazdelitve
Tests of Normality
Shapiro-Wilk
Statistic df Sig.
Ostali ,901 13 ,139
Konica ,967 13 ,850
*. This is a lower bound of the true significance.
a. Lilliefors Significance Correction
Rezultati Shapiro-Wilkovega testa normalne porazdelitve kažejo, da noben vzorec ne ustreza
normalni porazdelitvi. Zaradi tega smo izvedli Wilcoxonov test predznačenih rangov.
Tabela 121
Rezultati Wilcoxonovega testa
Test Statisticsa
Konica - Ostali
Z -3,186b
Asymp. Sig. (2-tailed) ,001
a. Wilcoxon Signed Ranks Test
b. Based on negative ranks.
Rezultati Wilcoxonovega testa kažejo, da statistično značilne razlike med skupinama igralcev
obstajajo – Konica napada res izvede statistično značilno več udarcev na vrata kot ostali
igralci. Zaradi tega hipoteze 8 sprejmemo.
H9: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi števila zadetkov po več kot treh
podajah in številom zadetkov po ostalem številu podaj nogometnega kluba FC
Barcelona.
Tabela 122
Test normalne porazdelitve s Shapiro-Wilkovim testom porazdelitve
Tests of Normality
Shapiro-Wilk
Statistic df Sig.
Vec3 ,311 13 ,000
NeVec3 ,311 13 ,000
a. Lilliefors Significance Correction
Test normalne porazdelitve Shapiro-Wilkov test je pokazal, da vzorca nimata normalne
porazdelitve. Tako smo izvedli neparametrični test Wilcoxonov test predznačenih rangov.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 151
Tabela 123
Rezultati Wilcoxonovega testa
Test Statisticsa
NeVec3 - Vec3
Z -3,051b
Asymp. Sig. (2-tailed) ,002
a. Wilcoxon Signed Ranks Test
b. Based on positive ranks.
Wilcoxonov test predznačenih rangov je pokazal, da statistično značilne razlike med
vzorcema res obstajajo (zadnja vrstica Asymp. Sig. je pod mejo 0,05), kar pomeni, da ekipa
FC Barcelone res doseže večino zadetkov po več kot treh predhodnih podajah. S tem hipotezo
9 sprejmemo.
H10: : Obstajajo statistično značilne razlike nogometnega kluba FC Barcelona v meritvi
števila zadetkov po akciji, ki traja v povprečju več kot 8 sekund in številu zadetkov po
akcijah, ki v povprečju ne trajajo več kot 8 sekund.
Tabela 124
Test normalne porazdelitve s Shapiro-Wilkovim testom porazdelitve
Tests of Normality
Shapiro-Wilk
Statistic df Sig.
Vec8s ,311 13 ,000
NeVec8s ,311 13 ,000
a. Lilliefors Significance Correction
Noben izmed vzorcev ne ustreza normalni porazdelitvi, zato smo izvedli neparametrični test
Wilcoxonov test predznačenih rangov.
Tabela 125
Rezultati Wilcoxonovega testa
Test Statisticsa
NeVec8s –
Vec8s
Z -3,051b
Asymp. Sig. (2-tailed) ,002
a. Wilcoxon Signed Ranks Test
b. Based on positive ranks.
Wilcoxonov test predznačenih rangov je pokazal, da res obstajajo statistično značilne razlike
med vzorcema (p=0,002). S tem hipotezo 10 sprejmemo.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 152
H11: Obstajajo statistično značilne razlike nogometnega kluba FC Barcelona v meritvi
število prehodov v napad preko vratarja s kratko podajo z roko ali nogo in številu
prehodov v napad preko drugih načinov.
Tabela 126
Test normalne porazdelitve s Shapiro-Wilkovim testom porazdelitve
Tests of Normality
Shapiro-Wilk
Statistic df Sig.
Dega ,465 12 ,000
Dolga ,865 12 ,056
Kratka ,936 12 ,454
*. This is a lower bound of the true significance.
a. Lilliefors Significance Correction
Eden izmed vzorcev (Dega) ne ustreza normalni porazdelitvi, zato nadaljujemo z
neparametričnimi testi – najprej Friedmanov test za primerjavo več skupin.
Tabela 127
Rezultati Friedmanovega testa
Test Statisticsa
N 12
Chi-Square 24,000
Df 2
Asymp. Sig. ,000
a. Friedman Test
Friedmanov test je pokazal, da res obstajajo statistično značilne razlike med tremi vzorci
(zadnja vrstica je pod mejo 0,05).
Tabela 128
Rezultati Wilcoxonovega testa
Test Statisticsa
Dolga - Kratka Dega - Kratka
Z -3,065b -3,068
b
Asymp. Sig. (2-tailed) ,002 (,004) ,002 (,004)
a. Wilcoxon Signed Ranks Test
b. Based on positive ranks.
Za posthoc proceduro smo izvedli Wilcoxonov test predznačenih rangov s Holm-Bonferroni
korekcijo, katere rezultati so v zadnji vrstici v oklepajih. V obeh primerjavah je statistična
značilnost razlik pod mejo 0,05 (v obeh primerih je p=0,004), s čimer hipotezo 11
sprejmemo.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 153
H12: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi število prekrškov med igro med
nogometnim klubom FC Barcelona in nasprotnimi moštvi.
Tabela 129
Test normalne porazdelitve s Shapiro-Wilkovim testom porazdelitve
Tests of Normality
Shapiro-Wilk
Statistic df Sig.
PrekB ,908 13 ,171
PrekO ,949 13 ,580
*. This is a lower bound of the true significance.
a. Lilliefors Significance Correction
Oba vzorca ustrezata normalni porazdelitvi, zato izvedemo parametrični t-test za povezane
vzorce.
Tabela 130
Rezultati Studentove t-test metode za povezane vzorce
Paired Samples Test
Paired Differences
t df
Sig. (2-
tailed) Mean
Std.
Deviation
Std. Error
Mean
95% Confidence Interval
of the Difference
Lower Upper
Pair
1
PrekB -
PrekO
-
3,7692
3
5,15030 1,42844 -6,88153 -,65693 -2,639 12 ,022
Rezultati t-testa kažejo, da res obstajajo statistično značilne razlike med vzorcema (p=0,022).
S tem hipotezo 12 sprejmemo.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 154
8.0 ZAKLJUČEK
Namen diplomskega dela ja bil, na podlagi opazovanih spremenljivk ugotoviti nekatere
značilnosti modela igre nogometnega kluba FC Barcelona v napadu in izvesti primerjavo v
omenjenih spremenljivkah med FC Barcelono in njenimi tekmeci.
Nogometni klub FC Barcelona je celotno sezono Lige prvakov igral napadalnejšo igro v
primerjavi z nasprotnimi ekipami in imel večino časa pobudo v igri, kar je razvidno iz večjega
številu napadov (predvsem kontinuiranih), večje posesti žoge in večjem številu izvedenih
udarcev na vrata nasprotnika. Igra Barcelone je temeljila na dolgem zadrževanju žoge, veliko
podajami v širino in prenosu žoge z ene strani igrišča na drugo, s čimer so si ustvarjali več
prostora za igro. Te prazne prostore pa so igralci Barcelone izkoriščali za individualne
prodore ali za vtekanja napadalcev oziroma veznih igralcev.
Nogometaši FC Barcelone so bili uspešnejši v številu dobljenih dvobojev in izvedli so več
udarcev proti vratom nasprotnih moštev. Barcelona je sicer imela nekoliko več (deset)
netočnih podaj, ampak izvedli so veliko več podaj (3091) od nasprotnih moštev, tako da je ta
razlika zanemarljiva. Tako Barcelona kot njeni nasprotniki so izvajali relativno malo število
podaj v globino oziroma direktnih podaj v globino, kljub temu pa so vsi po podaji v globino
izvedli največ udarcev proti vratom. To dejstvo jasno kaže na to, kako nevarne so podaje v
globino, še posebej takrat, kadar gre podaja v globino izza igralcev obrambne linije ali pa
predstavlja element presenečenja tekmeca.
Luis Enrique je svoje varovance skozi celotno sezono poslal na igrišče v formaciji 1:4:3:3. Pri
načinu igre, kot ga goji FC Barcelona, je zelo pomembno, da vratar dobro igra z nogo.
Velikokrat sodeluje pri zadrževanju in iznosu žoge, velikokrat pa se znajde v položaju
branilca in igra izven kazenskega prostora. V obrambni vrsti so igrali s štirimi branilci, od
katerih sta se bočna branilca redno vključevala v napad. Zvezna vrsta je bila sestavljena iz
treh igralcev, ki so bili postavljeni v formacijo z enim zadnjim in dvema prednjima zveznima
igralcema. Vsi vezni igralci pa so bili tehnično in tudi taktično izjemno podkovani. Trije
napadalci so imeli v napadalni tretjini popolno svobodo v igri. Veliko so poizkušali z
individualnimi prodori, vtekanji v prazen prostor, prav tako pa so veliko menjali svoja mesta
v napadu. Zlasti Messi je bil tisti, ki se je prosto premikal po igrišču in tudi nekoliko manj
sodeloval v fazi branjenja. Kljub temu pa je bil nedvomno ključni igralec Barcelone za zmago
v Ligi prvakov. Dosegel je deset zadetkov in s šestimi neposrednimi podajami za zadetek, je
bil najboljši podajalec v sezoni 2014/2015.
Barcelona je na trinajstih tekmah prejela kar enajst zadetkov, vendar pa je obramba Barcelone
v ključnih trenutkih bila vedno na mestu. Pod vodstvom Luisa Enriqueja se je Barcelona ob
vodstvu znala taktično pomakniti nekoliko bližje k svojim vratom. Tako so ustvarili veliko
prostora za protinapade, v katerih so bili zelo uspešni, saj so na ta način dosegli največ
zadetkov, in sicer deset. Na tekmah pa so igralci Barcelone v povprečju osvojili več dvobojev
od tekmecov, tako z nogo kot z glavo.
Največja razlika med Barcelono in njenimi tekmeci pa je bila, poleg večje kakovosti in
tehnično-taktičnega znanja celotne ekipe, nedvomno napadalni trio Messi-Neymar-Suarez, ki
je dosegel 27 od 31 zadetkov v sezoni 2014/2015 v Liga prvakov. Ti trije napadalci so bili za
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 155
nasprotnikovo obrambo nerešljiva uganka. Svojo individualno kakovost so uspeli povezati in
tako so tudi skozi najbolj trdo obrambo našli pot do nasprotnikovega gola.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 156
9.0 LITERATURA IN VIRI
Bezjak, R. (1999). Analiza modela igre slovenske nogometne reprezentance v napadu v
kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 1998. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani,
Fakulteta za šport.
Bradly, P.S., Carling, C., Archer, D., Roberts, J., Dodds, A., Di Mascio, M., idr. (2011). The
effect of playing formation on high-intensity running and technical profiles in English FA
Premier League soccer maches. Jurnal of Sports Sciences, vol. 8, 821-830.
Brinjovc, M. (2015). Primerjava značilnosti igre nogometnih reprezentanc Nemčije in
Brazilije na SP 2014 v Braziliji. Magistrsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta
za šport.
Černuta, T. (2010). Analiza modela igre španske reprezentance v napadu na svetovnem
nogometnem prvenstvu v Južnoafriški republiki 2010. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v
Ljubljani, Fakulteta za šport.
Draškovič, M. (2015). Značilnosti modela igre v napadu nizozemske reprezentance U-17 na
Evropskem prvenstvu v Sloveniji 2012. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani,
Fakulteta za šport
Elsner, B. (2011). Nogomet – trening mladih: Program dolgoročnega načrta procesa
treninga mladih in program treningov. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Elsner, B. (2004). Nogomet – teorija igre. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Fenko, I. (2002). Analiza igre v napadu prvih štirih reprezentanc na svetovnem prvenstvu
1998 v Franciji. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
Gajser, D. (2007). Analiza modela igre italijanske reprezentance v napadu – svetovno
nogometno prvenstvo v Nemčiji 2006. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani,
Fakulteta za šport.
Ilješ, D. (2008). Analiza modela igre nemške reprezentance v napadu – svetovno nogometno
prvenstvo v Nemčiji 2006. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za
šport.
Kajtazović, N. (2009). Struktura igre v napadu – priprava in zaključek napada skozi sredino –
tipične sestavne situacije. Diplomska naloga, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za
šport.
Kopasić, D. (2008). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona
(Liga prvakov – sezona 2005/2006). Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani,
Fakulteta za šport.
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga
prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 157
Košir, J. (2014). Analiza modela igre v napadu nogometnega kluba Real Madrid C.F. (Liga
prvakov – sezona 2012/2013). Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za
šport.
Kovačič, D. (2011). Analiza modela igre francoske reprezentance v napadu – svetovno
nogometno prvenstvo v Nemčiji 2006. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v ljubljani,
Fakulteta za šport.
Harper, L.D., West, D.J., Stevenson, E., Russel, M. (24.10.2014). Technical performance
reduces during the extra-time period of professional socer mach-play. Plos One. Pridobljeno
23.5.2016 iz http://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal.pone.0110995
Pivk, D. (1999). Analiza nogometne igre finalistov svetovnega prvenstva v Franciji v fazi
obrambe. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
Pocrnjič, M. in Zickero, R. (1991). Analiza nogometne igre v fazi branjenja na svetovnem
prvenstvu v Italiji 1990. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
Rozina, T. (2000). Analiza modela igre nogometnega kluba Maribor Teatanic v fazi napada
(Liga prvakov – sezona 1999/2000). Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani,
Fakulteta za šport.
Tobijas, Z. (2002). Analiza prekinitev nogometne igre na evropskem prvenstvu v Belgiji in na
Nizozemnskem leta 2000. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za
šport.
Yiannakos, A. in Armatas, V. (2006). Evaluation of the goal scoring in European
Championship in Portugal 20004. International Journal of Performance Analysis in Sport,
Vol.6, 178-188.