Sar ži Varuh?

Varuh mištu manušengre pravici andi Republika SlovenijaDunajski uca 56, 1109 Ljubljana

Telefon: 01 475 00 50Faks: 01 475 00 40

Bripokime akharibe te informaciji: 080 15 30

E-adresa: info@varuh-rs.siInternetno rik: www.varuh-rs.si

Varuh mištu manušengre pravici andi Republika Slovenija

Slov

ensk

i uca

Dun

ajsk

i uca

Linhartiskri uca

Železniški postaja

Foto

gra�

je: S

andr

o W

eltin

, Cop

yrig

ht C

oE; O

blik

ovan

je: a

rnol

dvug

a+, P

revo

d: S

aman

ta B

aran

ja, S

epte

mbe

r 201

1

1 ddni.5_4A akne�zolz .1 1/5/10 2:19:09 PM

Pru Varuh mištu manušengre pravici andi Republika Slovenija (harneder: Varuh) tumen šej irinen la pobu-daha mištu te kezdinel u postopek, te gondolinen, kaj tumenge sinja kršime valasej manušengri pravica, temeljni svoboščina vej te u organgja zari javni uprava, sej spadaulinen teli Varuhiskri kontrola, na kerde valaso laučhe.

Mištu te kezdinel u postopek zu Varuh site bičhaun pisime pobuda. Adau šej pisinen kurkore, te pa kaumen, tumenge zu pisibe šej pomožinas te amen pri amaro sedež. Te i pobuda bičhavna priki elektron-ski pošta, u Varuh angji obravnava zahtevaulinla tumaro podpis. Buter informaciji pala dau, sar aunde te del i pobuda, šej gerinen pri telefonski številka, sej pe na pokinjel (080 15 30) vej pa tumen khetaun vakeren mištu osebno vakeribe le svetovalciha vej la svetovalkaha.

Mištu aunde te del pisime pobuda na prauhinen le advokautiskri pomot. U postopek pe na pokinjel, hilo pa te neformalno. Pisinen, so tumenge pejlo, savo organ tumenge na kršingjauhi u pravici te so sa mauk kergjan, kaj rešingjana u problem. Andi pobuda na troumen te falinel tumare osebne podatki te u podpis, kaj u Varuh anonimne pobudi na obrav-navaulinel. Andi pomot hi tumenge šej u opomnik mištu aunde te del i pobuda, savo hi uze dime zi aja zloženka, šej le pa gerinen te pru internetno rik www.varuh-rs.si.

Osebno vakeribe le svetovalcenca zaru Varuh šej hitumen sako delovno dij pru sedež andi Ljubljane. Te nauštik aun andi Ljubljana, tumen pru vakeribe šej šunaun, kada i varuhinja pre sodelavcenca kerel buti pru buter heji andi Slovenija. U datumgja te u heji, kaj ovla, šej laukhen andu lokalne mediji te pru internetno rik zaru Varuh.

U Varuh vakerel andi slovenski čhib, i pobuda pa šej aunde den te andi tumari dajakri čhib, te na žaunen slovenske.

Poslovni cejt: zari hetvin ži četrtek zaru 9:00 ži 15:30, paraščun zaru 9:00 ži 14:30

Kada te žal vašti pomot zu Varuh mištu manušengre pravici?

So hi u Varuh?

-

-

-

-

-

So šej u Varuh kerel?

-

-

-

-

-

So u Varuh nauštik kerel?

-

-

2 ddni.5_4A akne�zolz .1 1/5/10 2:19:10 PM

U Varuh hi kurkoro te zaru aur državne instituciji neodvisno organ. Obuk del, te u državne organgja, organgja zaru lokalne skupnostkja te u nosilci zaru javne pooblastilgja (dureder: organgja) andi Republika Slovenija zi pumari buti preštimaulinen u manušengre pravici te u temeljne svoboščini manušengre vej grupengre.

Le Varuh hi aja šansa, kaj šej kurkoro te bri kaj ovlahi valakastar odvisno, upre rodel primergja zu organgja, sej spadaulinen andi leskri pristo-jnost. Mišti adau namen ov šej gerinel cile infor-maciji, dikhel sa, so sinja pisime vej žal sa te ferdikhel, bri kaj mauk augon ujahi khetaun vakerdo. Te pri aja podlaga laukhel valaso, so nauna laučhe kerdo, šej le organgjenge predla-gaulinel, khrik na keren u kršitvi vej udau, so nauna laučhe kerdo, okur pa te priporočaulinel, sar adau na keren khrik te te sar te gerinel paul i škoda.

U Varuh nauštik khrik kerel u kršitvi vej valaso, so nauna laučhe kerdo namesto državne organgja, so hi mišti adau, organgja zari lokalni samouprava vej nosilci mištu javne pooblastilgja. Nauštik spremin-jaulinel u odločbi zaru adala organgja niti namesto lende odločaulinel.

U Varuh šej la vladake vej državne zboriske del pobudi mištu te spremeninel u zakongja te aur predpiskja. Cile organgjenge, sej spadaulinen andi leskri pristojnost, šej predlagaulinel, na lačhauren pumari buti te u odnoskja le strank-enca. Pru sistemske pomanjkljivosti andu pred-piskja te andi buti državne organgjengri opozarjaulinel andu beršeskre poročilgja, pri sej pumen odzivaulinen i vlada te u državno zbor pumare priporočilgjenca te sklepenca.

U Varuh šej sakune organiske, te te le sodiščenge, bičhaul pro mnenje, sou vakerel palu varstvo mištu manušengre pravici te temeljne svoboščini andi zadeva, sava obrav-navaulinel, naun važno pri vrsta vej stopnja zaru postopek, savo potekaulinel angju adala organgja.

U Varuh šej pru Ustavno sodišče andi Republika Slovenija, telu pogojgja, save določinel u Zakon mištu ustavno sodišče, del aunde zahteva vašti ocena mišti ustavnost te predpisengre zakonito-sti. Adau kerel, te presodinel, kaj u predpis vej u splošno akt, auri dime mištu te izvrševaulinel u javne pooblastilgja, nedopustne posegaulinel andu manušengre pravici te temeljne svoboščini. Andi posamični zadeva, sava obrav-navaulinel, šej aunde del te ustavni pritožba.

U Varuh šej upre rodel primergja, te u organgja kršinde u zakon vej valaso na kerde laučhe, zi pumari buti pa pumen ravnaulinen pali adau, so pisinel andi ustava, andu pravno rendo, sou valaulinel andi Republika Slovenija, te andu inter-nacionalne pravne aktja mištu manušengre pravici te temeljne svoboščini. Zi pumari buti pumen šej bizinen te pru načelgja zari pravičnost te lačho keripe.

Augon sar žan ži Varuh, probaulinen kurkore te rešinel tumaro problem angju organgja, save tumenge šej pomožinen. Te tumenge adau na uspehinel vej pumen u organgja, pri sej tumen iringjan, na šunaun, te na žaunen buter, pri kaste tumen šej mejk irinnahi, akor hi u Varuh šej lačhi adresa.

Zaru 23. februar 2013 hi i varuhinja mištu manušengre pravici i Vlasta Nussdorfer. Lakro mandat trajaulinel šouv berš.

U Varuh na obravnaulinel zadevi, te hi zari kršitev buter sar gjek berš, niti te angju dau, sar pe aunde dinja i zadeva, nauna izkoristime u priliki mištu pritožbi vej pravne sredstvi. Na obravnavaulinel niti zadevi, sej hi angju sodišče, izjema hi primergja, kaj neupravičeno zavlačevaulinen u postopek vej kaj pe žal mišti zloraba andi oblast. Le Varuh naun pristo-jnost ži privatnikja niti ži gospodarske družbi andu privatno sektor.