slovenska filharmonijain dunajski mladinski zbor. v kratkem bodo na dunaju izvedene njegove tri...

slo

ven

ska

filh

arm

oni

ja5.

kon

cert

voka

lni ab

on

ma

2019

/20

Mar

ko O

zbič

diri

gent

Danes in nekočsreda 5. februar 2020 ob 19.30 Dvorana Marjana Kozine Slovenska filharmonija

Zbor Slovenske filharmonije

Marko Ozbič dirigent

Jerica Bukovec priprava zbora

Vljudno vabljeni na predkoncertni pogovor ob 18.30.

5. koncert

vokalniabonma 2019/20

nap

oved

febr

uar–

mar

ec 2

020

Modri 5 in izven Ljubezen in glasba13. in 14. februar 2020 ob 19.30Gallusova dvorana, Cankarjev domOrkester Slovenske filharmonijeDmitrij Liss dirigentSergej Krilov violinaspored Škerjanc | Prokofjev | Stravinski

Oranžni 5 in izven Dunajski klasiki27. in 28. februar 2020 ob 19.30Gallusova dvorana, Cankarjev domOrkester Slovenske filharmonije Ibrahim Yazici dirigentFazil Say klavirspored Mozart | Beethoven | Haydn

Vokalni 6 in izven Zmagovalki na pot 8. marec 2020 ob 19.30 (predkoncertni pogovor ob 18.30)

Dvorana Marjana Kozine, Slovenska filharmonijaZbor Slovenske filharmonijeJulia Selina Blank dirigentka (zmagovalka Mednarodnega tekmovanja zborovskih dirigentov 2019, Hongkong)

spored Sandström | Schein | Dusapin | Lasso | MacMillan | Schnittke | Gallus | Bach | Forte | Schönberg

Barok 4

Morton Feldman (1926–1987)

Rothko chapelRothkova kapela*

Maja Rome viola

Špela Cvikl tolkala

Alexandra Verbitskaya čelesta

Monika Fele mezzosopran

Urška Bernik alt

Marko Ozbič (1970)

Izidina uspavanka** Madrigal za mešani zbor in tolkala

Špela Cvikl tolkala

Claudio Monteverdi (1567–1643)

Mojca Jerman, Mojca Gal violina

Dušan Kranjc, Stefan Konzett, Adrian France pozavna

Gregor Fele violončelo

Domen Marinčič violon

Tomaž Sevšek orgle, čembalo

Erazem Grafenauer teorba/chitarrone

Marko Ozbič čembalo

spo

red

Lauda, JerusalemSlávi, Jeruzalem(Vespro della Beata Vergine | Večernice blažene Device Marije)

Confitebor (Terzo)Zahvaljujem se Gospodu(Selva morale e spirituale | Moralni in duhovni gozd)


Urška Bernik alt

Laudate, pueri (Primo)Hvalite, Gospodovi služabniki(Selva morale e spirituale | Moralni in duhovni gozd)

Gašper Banovec, Blaž Strmole tenor

Laetatus sumVeselil sem se(Messa a quattro voci et Salmi | Štiriglasna maša in psalmi)

Blanka Čakš sopran



Matjaž Strmole bariton

Matija Bizjan bas

* Prvič v Sloveniji** Prva izvedba

Newyorški skladatelj Morton Feldman je študiral kompozicijo pri Rieggerju in Wolpeju, a že zgodaj v svoji karieri se je oddaljil od akademskega šolanja in se preživljal z delom v družinskem podjetju. Med letoma 1969 in 1971 je bil predstojnik Newyorške studijske šole (New York Studio School), nato pa je umetniško gostoval v Berlinu, kjer je pisal glasbo po naročilu velikih evropskih orkestrov in radijskih hiš, s čimer je postal prepoznaven kot skladatelj za večje zasedbe. Od leta 1973 do smrti je poučeval kompozicijo v Buffalu, na Newyorški državni univerzi.

Feldmanova estetika se je izoblikovala v 50. letih 20. stoletja, ko se je začel povezovati z Johnom Cageom, Earlom Brownom, Christanom Wolffom in Davidom Tudorjem. Najbolj pa so ga zaznamovali newyorški ekspresionistični abstraktni slikarji, kot so bili Mark Rothko, Jackson Pollock, Franz Kline in Philip Guston. Ti so ga navdihnili v iskanju zvočnega sveta, drugačnega od vsega, kar je slišal do tedaj. V svojih kompozicijah se je Feldman zato posluževal alternativnih sistemov notacije in organizacije glasbe, s čimer je razvil značilen kompozicijski slog, ki se osredotoča na barvno, metrično in gestikulacijsko razgibanost glasbe. Ves čas svojega ustvarjanja se je Feldman držal načel, ki jih je sprejel od svojih slikarskih vzornikov: preziral je intelektualne glasbene sisteme in kompozicijsko retoriko in bil celo sovražen do preteklih oblik glasbenega izražanja, izrazito pa je bil naklonjen abstraktnim gestam, ki so bile posejane »vsevprek« skozi potek skladbe, »obseden« je bil s fizičnimi materiali umetnosti in brezpogojno zaupal instinktu. Svojo estetiko je razlagal in zagovarjal v številnih esejih, ki jih je pisal ves čas svoje kariere. Nekateri od njih so avtobiografski, celo nostalgični, drugi pa izrazito polemični (neposredno je Feldman v njih celo napadel Bouleza in Stockhausna).

k sp

ore

du

Laudate Dominum (Primo) Hvalite Gospoda, vsi narodi(Selva morale e spirituale | Moralni in duhovni gozd)


Urška Bernik alt


Beatus vir (Primo) Blagor možu, ki se boji Gospoda(Selva morale e spirituale | Moralni in duhovni gozd)

Urška Šemrov, Anja Avbelj sopran

V času, ko se je izoblikovala njegova estetika, je Feldman našel tudi svoj kompozicijski glas. Že v zgodnjih kompozicijah iz 50. let 20. stoletja je naključno, nesistematično izbrane tone in akorde postavljal v t. i. odprti čas, glasbeni prostor, kjer so metrične razdelitve slušno odsotne, čeprav v notaciji obstajajo. Ves čas se je boril proti tradicionalni retoriki in vplivom glasbene preteklosti in zato razvil lastne notacijske strategije, kot so bile različne grafične partiture, kasneje pa partiture, v katerih trajanje posameznih tonov ni bilo določeno, čeprav so bili posamezni segmenti in zaporedje dogodkov v glasbi drugače urejeni. Iz tega obdobja so najbolj znana njegova instrumentalna dela.

Ob vsem tem se zvok njegovih skladb ni veliko spremenil, dokler se ni v 70. letih 20. stoletja za kratek čas vrnil h konvencionalni notaciji, obenem pa je njegova glasba postala tudi bolj lirična. Melodije v njegovih delih tega časa so sicer fragmentarne, a ker se jim je v preteklosti tako močno izogibal, prinašajo njegovim delom novo liriko, več je tudi variiranja dinamike, s čimer je njegova glasba postala bolj ekspresivna. Za kompozicijski vrhunec tega ustvarjalnega obdobja velja Rothkova kapela (Rothko Chapel); nastala je po naročilu kot poklon kapeli v Houstonu in slikarju Marku Rothku, ki je zanjo naslikal štirinajst slik. Rothko, ki je na Feldmana močno vplival s svojim slikarstvom, je tragično preminil leto pred tem in ni doživel dokončanja kapele. Tesna povezava z njim je skladatelja vodila tudi k vključevanju zunajglasbenih elementov. Nenavadno členitev kompozicije je navdihnil fizični videz kapele, določene pasaže predstavljajo slike v kapeli, medtem ko nekateri intervali predstavljajo atmosfero sinagoge: tišino, mir, kontemplacijo (kapela je namenjena ljudem vseh veroizpovedi v iskanju duhovne poglobitve). Lirični deli viole se prepletajo z melodičnimi

fragmenti soprana in statičnimi atonalnimi akordi zbora. Delo se zaključi z nostalgično melodijo viole v e-molu in a-molu, reminiscenco iz Feldmanove mladosti: skladatelj jo je napisal, ko mu je bilo petnajst let.

Dirigent in pianist Marko Ozbič trenutno deluje kot stalni zborovodja in gostujoči dirigent Finske državne opere ter sodeluje z različnimi opernimi gledališči (podrobnejša biografija je navedena ob koncu knjižice). Iskan je tudi kot glasbeni pedagog in korepetitor, obenem pa se vse bolj uveljavlja kot skladatelj tako vokalne kakor instrumentalne glasbe. Pri komponiranju zborovskih del se nedvomno lahko navdihuje tudi iz svojega dolgoletnega sodelovanja s prestižnimi vokalnimi zasedbami in zbori, kot so Dunajski dečki in Dunajski mladinski zbor. V kratkem bodo na Dunaju izvedene njegove Tri predelave korala Ein feste Burg ist unser Gott (Močna trdnjava je naš Bog) za dva klavirja, v Ljubljani pa bo nocoj prvič izvedena Izidina uspavanka – madrigal za mešani zbor in tolkala.

Izidina uspavanka je Ozbičev poklon poeziji Miklavža Komelja, ki ga je navdihnila že prej – spomladi leta 2019 je uglasbil tri pesmi iz zbirke Liebestod (Ljubezenska smrt) za sopran in flavto. Ob tej priložnosti je pesnika tudi osebno spoznal in se z njim spoprijateljil. Umetnika povezuje veliko skupnih zanimanj, med temi pa je zelo izrazito zanimanje za arheologijo in kulturo starega Egipta. Ozbič je že dlje časa nameraval uglasbiti nekaj besedil iz znamenite egipčanske Knjige mrtvih in v zvezi s tem se je obrnil na Komelja ter ga prosil za nekaj literarnih nasvetov. Ob tem mu je Komelj poslal tudi svojo Izidino uspavanko, ki je Ozbiča tako navdušila, da je prvotno misel na egipčansko Knjigo mrtvih opustil in

uglasbil Komeljevo pesem. Če povzamemo, kar pravi sam skladatelj: V skladbi za mešani zbor in tolkala vlogo pripovedovalke/pripovedovalca prevzemajo ženski glasovi, ki predstavljajo intimno dvojico matere in sina. V samem besedilu je mati boginja Izida, ki v prvi osebi poje sinu Horusu. Nastop moških glasov ali celotnega zbora pa predstavlja nepopolni zunanji svet, v katerem bo Horus moral kraljevati. Skladbo je Ozbič zvrstno podnaslovil kot »madrigal« ravno zaradi tesne povezave med besedilom in glasbo. To povezavo poudarjajo značilne glasbeno-retorične figure, ki pridejo do izraza predvsem na pomembnih besedah. Celotna skladba je po skladateljevih besedah zasnovana na heksatonalni lestvici d–f–fis–gis–ais–h in njenih transpozicijah, s katerimi delo dobiva še dodatno simboliko. Ta lestvica z oktavno transpozicijo prve note postane zrcalno simetrična prvotni postavitvi lestvice. Če lestvico ponovno zrcalimo ob fiktivni osi in note obeh zrcaljenje povežemo, se nam v stilizirani obliki prikaže mistični simbol – Horusovo (ali Horovo) oko, ki je staroegipčanski simbol zaščite, dobrega zdravja in vladarske moči. V egipčanski mitologiji oko ni bilo le organ vida, temveč tudi aktivno sredstvo zaščite, delovanja ali jeze. Horovo desno oko je bilo povezano z egipčanskim bogom sonca Rajem, pogosto je upodobljeno kot sokolje oko s solzo, levo oko pa je povezano z mitom o boju, žrtvovanju in ozdravljenju, saj je bilo to Horovo oko v boju s Setom izpraskano, preden je bilo ponovno oživljeno.

Claudio Monteverdi, katerega ime povezujemo z začetki opere in s slogom zgodnje monodije, je bil zagotovo ena največjih osebnosti zgodnjega baroka in eden največjih glasbenih dramatikov. Preizkusil se

je v številnih glasbenih zvrsteh (kar mu je nedvomno omogočilo tudi njegovo izjemno dolgo glasbeno delovanje). V svoji glasbi si je prizadeval približati se govorjeni besedi, z glasbo »ganiti celega človeka« in izražati človeška čustva tako natančno, kakor je le mogoče. Rodil se je v Cremoni in se tam učil glasbe pri Ingegneriju. Že v mladeniških letih je izdal več zbirk sakralne in posvetne glasbe. Nato ga srečamo na dvoru mantovskega vojvode, kjer je od leta 1590 ali 1591 služboval kot instrumentalist in se seznanil z vodilnimi glasbeniki svojega časa. Leta 1599 se je poročil s pevko iz vojvodove kapele, Claudio Cattaneo. Leta 1601 je postal maestro di cappella na vojvodovem dvoru. Ves ta čas je izdajal knjige madrigalov, s katerimi je zaslovel onkraj meja severne Italije. Še več slave pa mu je prineslo ukvarjanje z opero, ki ga je uveljavilo kot skladatelja velikih del, ne le miniatur, in pri katerem je vztrajal do konca življenja. V tem času je nastala tudi njegova znamenita in kompleksna zbirka skladb Večernice blažene Device Marije oz. Marijine večernice (Vespro della Beata Vergine da concerto), ki je izšla leta 1610. Večernice so posvečene papežu Pavlu V. in so pravi katalog različnih zvrsti cerkvene glasbe. V njih tako najdemo arhaično mašo In illo tempore (Tiste dni oz. V tistem času), psalme večernic ter motete, ki nimajo prvotno liturgičnega namena. Verjetna je domneva, da je Monteverdi zbirko izdal kot nekakšen portfelj svojega mojstrstva in obvladovanja različnih slogov komponiranja v cerkveni glasbi. Nekateri kompozicijski postopki (uporaba cantusa firmusa, falsobordone, večzborje) so dokaj tradicionalni (eden od primerov večzborja je psalm Lauda, Jerusalem oz. Hvali, Jeruzalem), drugi se poslužujejo modernejšega sloga. Glasba Marijinih večernic je pisana za različne vokalne soliste in instrumente, od

orgel do različnih virtuoznih instrumentalnih zasedb; posamezne dele je mogoče izpustiti, vključiti pomožne ritornele ipd., zato ne preseneča, da vprašanja o sami »obliki« in izvirnemu namenu kompozicije burijo duhove do današnjih dni. Marijine večernice so bile – čeprav morda ne v celoti – izvedene kot slovesne večernice ob inavguraciji Vincenza Gonzage v novem viteškem redu v čast Kristusa Odrešenika v Mantovi leta 1608 in imajo veliko skupnega z Orfejem, nastajajočim v približno istem času.

Po ženini smrti so se razmere v Mantovi za Monteverdija slabšale, večkrat se je vrnil v Cremono, nato pa je leta 1613 postal maestro di cappella pri sv. Marku v Benetkah. Čeprav prvotno ni bil cerkveni glasbenik, je svojo službo vzel zelo zares in v nekaj letih oživil do tedaj usihajoče glasbeno življenje te ustanove. Zaposlil je nove asistente, sam veliko pisal za baziliko in bil vsestransko aktiven v glasbenem življenju mesta. Velik del njegove glasbe je izšel v različnih zbirkah in vse do konca življenja je bil vsestransko glasbeno aktiven. Leta 1641 (nekaj partov je datiranih z letnico 1640) je izšla zbirka Selva morale e spirituale (kar dobesedno pomeni Duhovni in moralni gozd, gre za zbirko skladb duhovne in moralne vsebine), posthumno pa je leta 1650 izšla še tej primerljiva zbirka Messa et salmi (Maša in psalmi). Zbirki vsebujeta veliko liturgičnih in drugih sakralnih glasbenih del (psalmov za večernice, kantikov, himen in uglasbitev marijanske antifone Salve regina), ki predstavljajo kompozicijski izbor iz časa Monteverdijevega službovanja v Benetkah. V teh skladbah se je Monteverdi v veliki meri odpovedal stari beneški tradiciji večzborja, poslužil pa se je različnih drugih sodobnejših kompozicijskih prijemov. Na nocojšnjem koncertu bomo slišali štiri psalme iz zbirke Selva morale: Confitebor

(Zahvaljujem se Gospodu), Laudate, pueri (Hvalite, Gospodovi služabniki), Laudate Dominum (Hvalite Gospoda vsi narodi) in Beatus vir (Blagor možu, ki se boji Gospoda). Ti psalmi so uglasbeni v koncertantnem slogu, z različnimi kombinacijami glasov in instrumentov, ki med seboj koncertirajo kot solisti ali manjše skupine ali pa se v komentarjih in odgovorih združujejo v tutti odsekih kompozicij, razdeljenih glede na posamezne verze psalmov. Podobno kakor v Marijinih večernicah je ta glasba napisana za poljubne praznične večernice. Za razliko od Marjinih večernic tu sicer ni več tehnike pisanja na določeni koralni cantus firmus, prisotne pa ostajajo nekatere značilnosti starejših slogov a cappella komponiranja. Monteverdi se tudi v psalmih kaže kot mojster deklamacije in s svojimi ritmi sledi ritmom besedila, obenem pa se na določenih mestih poslužuje izraznih madrigalizmov. Nekateri psalmi so predelave drugih Monteverdijevih del; že omenjeni Beatus vir iz zbirke Selva morale, ki zaključuje nocojšnji koncert, je pravzaprav variirana predelava živahne kanconete Chiome d’oro iz Sedme knjige madrigalov (1619). Laetatus sum (Veselil sem se) iz zbirke Messa et salmi pa preizkuša skrajno uporabo tehnike ostinatnega basa (ves čas se ponavlja en sam takt iz continua) in občasnih ekspresivnih tonskih slikanj.

Marko Ozbič

Izidina uspavankaMiklavž Komelj

Zdaj čutim puh otroških las, zdaj puh, ki bo postal pero, o Horus, Horus, moj Otrok, ko božam Tvojo glavico.

Kako mi rasteš, rasteš – kam? Ti – ves Oko! Če Sonce vanj pogleda, Sonce – oslepi! Zaspi, Ti pôjem, ne zaspi!

Zdaj čutim gibe Tvojih rok in zdaj udari me perut. »Prerahel!« – kličejo – »Prekrut!« Ponižno sprejmi, da si Bog!

In da je Tvoja moč Vsa! O, sprejmi vase klic: »Kraljuj!« Samo vladar, vladar sveta – je temu svetu čisto tuj.

Igraj se, moj Otrok, igraj, da vladaš Ti, da vladaš zdaj! Ta red, ki se ga Bog igra, je večji eksces od kaosa!

Ta red je kaos, ki se odpre! Ki je tako do konca odprt, da vsak, ki se v zrcalu zre, zre sebe skozi lastno smrt.

Kako se tresejo ljudje od groze, da jim vladaš Ti! Otrok! Otrok! Otrok, ki ve! Otrok! Otrok, ki se smeji!

Moj sveti sistrum, ki Ti igra, je Tvoja ropotuljica. V zrnu peska je Tvoj vid zagledal zgradbo piramid.

En hip je zate tisoč let. O, vsako gradnjo se gradi na pesku. Druge skale ni. Kam rasteš, večji kakor svet?

Besede mistične moči – vsak jih nenehno govori – a kdo jih sliši, prepozna? Edino tisti jih ima.

Ko slišim Tvoj sokolji krik, Tvoj smeh, Tvoj jok, sem onkraj njih. Ko čuvam Tvoj božanski dih kot ogenj, požiralca oblik.

Kako kričijo lastovke! Sovražniki ostrijo meč – ponavljajo si: »Naj umre.« Zanje je to preveč, preveč.

Ječijo: »Samo tega ne, da vlada Otrok!« Tvoj smeh, Tvoj jok. Uprejo se iz inercije. Ponižno sprejmi, da si Bog.

Claudio Monteverdi

Lauda, JerusalemPs 147

Lauda, Jerusalem, Dominum; lauda Deum tuum, Sion. Quoniam confortavit seras portarum tuarum; benedixit filiis tuis in te.Qui posuit fines tuos pacem, et adipe frumenti satiat te.Qui emittit eloquium suum terrae: velociter currit sermo ejus.Qui dat nivem sicut lanam; nebulam sicut cinerem spargit.Mittit crystallum suam sicut buccellas: ante faciem frigoris ejus quis sustinebit?Emittet verbum suum, et liquefaciet ea; flabit spiritus ejus, et fluent aquae.Qui annuntiat verbum suum Jacob, justitias et judicia sua Israel.Non fecit taliter omni nationi, et judicia sua non manifestavit eis.

Gloria Patri et Filio et Spiritui Sancto. Sicut erat in principio et nunc et semper et in saecula saeculorum. Amen.

Confitebor Ps 111

Confitebor tibi, Domine, in toto corde meo, in consilio justorum, et congregatione.Magna opera Domini: exquisita in omnes voluntates ejus.Confessio et magnificentia opus ejus, et justitia ejus manet in saeculum saeculi.Memoriam fecit mirabilium suorum, misericors et miserator Dominus.Escam dedit timentibus se; memor erit in saeculum testamenti sui.Virtutem operum suorum annuntiabit populo suo,ut det illis haereditatem gentium. Opera manuum ejus veritas et judicium.Fidelia omnia mandata ejus, confirmata in saeculum saeculi, facta in veritate et aequitate.

Slávi, JeruzalemSlovenski standardni prevod 3

Slávi, Jeruzalem, Gospoda,hvali svojega Boga, Sion!Zakaj utrdil je zapahe tvojih vrat,blagoslovil je tvoje sinove v tvoji sredi.Naklanja mir tvojim mejam,s srčiko pšenice te nasičuje.Svoj izrek pošilja na zemljo,hitro teče njegova beseda.Sneg daje kakor volno,kakor pepel siplje slano.Svoj led meče kakor drobtine;kdo more obstati pred njegovim mrazom?Pošlje svojo besedo, in jih odtaja,svojemu vetru veli, da piha, vode stečejo.Jakobu sporoča svoje besede,Izraelu svoje zakone in sodbe.Ni storil tako nobenemu narodu;njegovih sodb niso spoznali.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in na veke vekov. Amen.

Zahvaljujem se GospoduSlovenski standardni prevod 3

Zahvaljujem se Gospodu z vsem srcemv krogu pravičnih, v skupnosti.Velika so Gospodova dela,preiskujejo jih vsi, ki imajo veselje z njimi.Veličastvo in sijaj je njegovo delovanje, njegova pravičnost ostaja na veke.Naredil je spomin za svoja čudovita dela,milostljiv in usmiljen je Gospod.Hrano je dal tistim, ki se ga bojijo,na veke se spominja svoje zaveze.Moč svojih del je razodel svojemu ljudstvu,da bi mu dal dediščino narodov.Dela njegovih rok so zvestoba in pravica,vsi njegovi ukazi so zanesljivi,postavljeni za vedno, na veke,izpolnjeni v zvestobi in iskrenosti.

Redemptionem misit populo suo; mandavit in aeternum testamentum suum. Sanctum et terribile nomen ejus.Initium sapientiae timor Domini; intellectus bonus omnibus facientibus eum: laudatio ejus manet in saeculum saeculi.


Laudate, pueriPs 113

Laudate, pueri, Dominum; laudate nomen Domini. Sit nomen Domini benedictum ex hoc nunc et usque in saeculum.A solis ortu usque ad occasum laudabile nomen Domini.Excelsus super omnes gentes Dominus, et super caelos gloria ejus.Quis sicut Dominus Deus noster, qui in altis habitat, et humilia respicit in caelo et in terra?Suscitans a terra inopem, et de stercore erigens pauperem:ut collocet eum cum principibus, cum principibus populi sui.Qui habitare facit sterilem in domo, matrem filiorum laetantem.


Odrešitev je poslal svojemu ljudstvu,na veke je zapovedal svojo zavezo;sveto in častitljivo je njegovo ime.Začetek modrosti je strah Gospodov,razumevanje, dobro za vse, ki se ravnajo po njem.Njegova hvalnica ostaja na veke.


Hvalite, Gospodovi služabnikiSlovenski standardni prevod 3

Hvalite, Gospodovi služabniki,hvalite ime Gospodovo.Ime Gospodovo naj bo slavljenood zdaj in na veke;od sončnega vzhoda do njegovega zahodanaj bo hvaljeno ime Gospodovo.Gospod je vzvišen nad vsemi narodi,nad nebesa sega njegova slava.Kdo je kakor Gospod, naš Bog,ki ima prestol na višavi;kakor tisti, ki gleda v nižavev nebesih in na zemlji?Iz prahu vzdiguje slabotnega,iz blata potegne ubogega,da ga posadi med kneze,med kneze svojega ljudstva.Nerodovitni ženi daje bivati v hišikot veseli materi otrok.


Laetatus sumPs 122

Laetatus sum in his quae dicta sunt mihi: In domum Domini ibimus.Stantes erant pedes nostri in atriis tuis, Jerusalem.Jerusalem, quae aedificatur ut civitas, cujus participatio ejus in idipsum.Illuc enim ascenderunt tribus, tribus Domini: testimonium Israel, ad confitendum nomini Domini.Quia illic sederunt sedes in judicio, sedes super domum David.Rogate quae ad pacem sunt Jerusalem, et abundantia diligentibus te.Fiat pax in virtute tua, et abundantia in turribus tuis.Propter fratres meos et proximos meos, loquebar pacem de te.Propter domum Domini Dei nostri, quaesivi bona tibi.


Laudate DominumPs 117

Laudate Dominum, omnes gentes; laudate eum, omnes populi.Quoniam confirmata est super nos misericordia ejus, et veritas Domini manet in aeternum.


Veselil sem seSlovenski standardni prevod 3

Veselil sem se, ko so mi rekli:»V Gospodovo hišo pojdemo.«Naše noge so se ustavileob tvojih vratih, Jeruzalem.Jeruzalem, pozidan kot mesto,popolnoma povezano med sabo,tja se vzpenjajo rodovi,Gospodovi rodovi;pričevanje za Izraela je,da slavi ime Gospodovo.Zares, tam so postavljeni sodni prestoli,prestoli za Davidovo hišo.Prosite za mir v Jeruzalemu:tisti, ki te ljubijo, naj živijo v miru;mir naj bo med tvojimi zidovi,varnost v tvojih palačah.Zaradi svojih bratov in prijateljevbom vendar dejal: »Mir naj vlada v tebi.«Zaradi hiše Gospoda, našega Boga,bom iskal blaginjo zate.


Hvalite Gospoda, vsi narodiSlovenski standardni prevod 3

Hvalite Gospoda, vsi narodi,slavite ga, vsa ljudstva.Zakaj silna je nad nami njegova dobrota,Gospodova zvestoba traja na veke.


Beatus virPs 112

Beatus vir, qui timet Dominum: in mandatis ejus volet nimis. Potens in terra erit semen ejus; generatio rectorum benedicetur. Gloria et divitiae in domo ejus, et justitia ejus manet in saeculum saeculi. Exortum est in tenebris lumen rectis: misericors, et miserator, et justus. Jucundus homo qui miseretur et commodat; disponet sermones suos in judicio: quia in aeternum non commovebitur. In memoria aeterna erit justus; ab auditione mala non timebit. Paratum cor ejus sperare in Domino, confirmatum est cor ejus; non commovebitur donec despiciat inimicos suos. Dispersit, dedit pauperibus; justitia ejus manet in saeculum saeculi: cornu ejus exaltabitur in gloria. Peccator videbit, et irascetur; dentibus suis fremet et tabescet: desiderium peccatorum peribit.Gloria Patri et Filio et Spiritui Sancto. Sicut erat in principio et nunc et semper et in saecula saeculorum. Amen.

Blagor možu, ki se boji GospodaSlovenski standardni prevod 3

Blagor možu, ki se boji Gospoda,z njegovimi zapovedmi ima veliko veselje.Mogočen bo v deželi njegov zarod,rod iskrenih bo blagoslovljen.Premoženje in bogastvo sta v njegovi hiši,njegova pravičnost ostaja na veke.Iskrenim zasije luč v temi:milostljiv, usmiljen in pravičen.Dobro je možu, ki je milostljiv in posoja,ki svoje reči ureja pravično.Zakaj na veke ne bo omahnil,za večen spomin bo pravični.Ne boji se zlobne govorice,njegovo srce je trdno, gotovo v Gospodu.Njegovo srce je stanovitno, ne boji se,dokler gleda na svoje nasprotnike.Razsul je, dal je ubogim;njegova pravičnost ostane na veke,njegov rog se vzdiguje v slavi.Krivičnik to vidi in se huduje,škriplje z zobmi in gine,hrepenenje krivičnikov se izgubi.Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in na veke vekov. Amen.

Marko Ozbič se je rodil v Trstu. Po maturi na liceju Franceta Prešerna in diplomi iz klavirja na tržaškem Konservatoriju za glasbo Giuseppa Tartinija pri Ravlu Kodriču je študiral diriganje pri Urošu Lajovcu ter kompozicijo pri Francisu Burtu in Michaelu Jarrellu na Visoki šoli za glasbo in uprizoritveno umetnost na Dunaju. Leta 1995 je diplomiral iz zborovskega dirigiranja v razredu Güntherja Theuringa.

Na Dunaju je zatem deloval kot kapelnik Dunajskih dečkov in jim dirigiral na več kakor 600 koncertih na turnejah v najprestižnejših koncertnih dvoranah po Evropi, ZDA in Japonskem. Zbor je pripravljal tudi za snemanje pri glasbenih založbah Sony Classical in EMI. Deloval je še kot dirigent in umetniški vodja Dunajskega mladinskega zbora (Wiener Jeunesse- -Chor) in z njim pripravil prvo dunajsko izvedbo Pärtovega Pasijona po Janezu z znamenito zasedbo The Hilliard Ensemble. Nato je bil pod umetniškim vodstvom Seidžija Ozave dirigent zbora Dunajske državne opere ter soustanovitelj in umetniški vodja njene Operne pevske šole. Zbor je pripravil za nastope v več kakor 70 opernih predstavah pod taktirko znamenitih dirigentov, kot so Zubin Mehta, Christian Thielemann, sir Simon Rattle, Daniele Gatti, Riccardo Muti, Marcello Viotti, Fabio Luisi, Semjon Bičkov, Seidži Ozava in drugi. Kot pomočnik zborovskega dirigenta in korepetitor je sodeloval tudi pri produkciji velikih vokalno-instrumentalnih del in oper na Salzburških slavnostnih igrah.

Na Dunaju je ustanovil komorni orkester Ensemble Salieri Wien, ki je pod njegovo taktirko nastopil na številnih koncertih z znamenitimi solisti, kot sta violinist Mario Hossen in baritonist Paul Armin Edelmann; s slednjim so za založbo Oehms Classics posneli

dir

igen

t

zgoščenko Romanze italiane (Italijanske romance). Ansambel je Ozbiču odprl vrata v svet orkestrskega dirigiranja: kot gostujoči dirigent in stalni dirigent zbora je zatem deloval v neapeljski operni hiši San Carlo. Vodil je prvo italijansko izvedbo Sicilijanskih muz Hansa Wernerja Henzeja, ob prenovi gledališča leta 2009 pa je pripravil zbor za postavitev Brittnove opere Peter Grimes v režiji Roberta Carsena pod taktirko Jeffreyja Tata ter za slavnostni koncert pod taktirko Riccarda Mutija. Istega leta je v Trstu prejel prvo nagrado na Mednarodnem dirigentskem tekmovanju Victorja de Sabate in posebno nagrado, ki so mu jo podelili člani orkestra. Kot asistent maestra Pinchasa Steinberga je v gledališču v Monte Carlu sodeloval pri izvedbi Florentinske tragedije Alexandra Zemlinskega in pri produkciji Leoncavallove opere Glumači.

Dirigiral je orkestrom v gledališčih San Carlo v Neaplju in Giuseppe Verdi v Trstu, SNG Opera Ljubljana, Finski državni operi in Orkestru Slovenske filharmonije. Trenutno je stalni zborovodja in gostujoči dirigent Finske državne opere. Sodeluje z opernimi gledališči v Köbenhavnu, Monte Carlu in Lyonu ter z Narodnim centrom za uprizoritveno umetnost v Pekingu. Je gostujoči profesor Akademije za glasbo Sibelius v Helsinkih, kot klavirski korepetitor in docent pa deluje tudi na mojstrskih tečajih za pevce, instrumentaliste in dirigente povsod po Evropi.

Vocal 5 / Baroque 4

Today and in the pastwednesday 5 February 2020, at 7.30 pm (preconcert talk at 6.30 pm)

Marjan Kozina Hall Slovenian Philharmonic

Slovenian Philharmonic Choir

Marko Ozbič conductor

Monika Fele mezzosoprano Urška Bernik alto Maja Rome viola Alexandra Verbitskaya celesta Špela Cvikl percussion Baroque instrumental ensemble

Morton Feldman Rothko Chapel*

Marko Ozbič Izida’s Lullaby – madrigal for mixed choir and percussion**

Claudio Monteverdi Lauda, Jerusalem Confitebor Laudate, pueri Laetatus sum Laudate Dominum Beatus vir

The programme brings two sonic worlds, between which music passed an extraordinarily rich four centuries: a meeting between modernity and the first decades of the seventeenth century, which were also brimming with the new. There will be an encounter between the post-Cagean sound images of Morton Feldman with their sonic planes and timbres with a hint of minimalism, a new score by guest conductor and composer Marko Ozbič, and music that was differently devised and developed some 400 years ago by Claudio Monteverdi, the greatest innovator of the time. We will engage with Monteverdi’s oeuvre, which served as an important foundation for the later development of the Baroque, with psalm compositions from his extraordinarily prolific last creative period, during which the operas Il ritorno d’Ulisse in patria and L’incoronazione di Poppea were created.

* Slovenian premiere ** Premiere performance

novi

ce

Zbor

a S

love

nske

filha

rmon

ije

»Lebič se je v kratkem, a pomenljivem govoru zahvalil Slovenski filharmoniji, saj je le-ta zanj temelj slovenske kulture in več kot stoletne tradicije gojenja najvišjih glasbeno-umetniških dosežkov. Dostojanstveno in skromno je opozoril na vrednoto zvestobe, hkrati pa ostal zvest sebi, ko se je še enkrat zahvalil vsem, ki so mu pomagali na umetniški poti.

Znova se je pokazal kot človek premišljenih, iskrenih besed, ki oddajajo toplino in razumevanje za globoko človeško. Govor je sklenil z besedami, da njegov umetniški svet ni več samo njegov, temveč zdaj tudi del naše realnosti.«

Ivana Maričić, Delo, 18. januarja 2020

Kako kratek je ta čas

Poklon Lojzetu Lebiču

Slovenska filharmonija se je v novem letu poklonila skladatelju, dirigentu, publicistu, profesorju in akademiku Lojzetu Lebiču. Za svoj neprecenljiv prispevek k slovenski glasbi je prejel naziv častnega člana Slovenske filharmonije.

Ob tej svečanosti je 16. januarja 2020 v Dvorani Marjana Kozine nastopil Zbor Slovenske filharmonije pod dirigentskim vodstvom Jerice Bukovec. Slišali smo prerez skladateljevih zborovskih del, ki so danes standardni del zborovskega repertoarja.

Po koncertu so obiskovalci skladatelju namenili dolg in ganljiv aplavz, ki je prav gotovo iskren odraz globokega spoštovanja do njegovega ustvarjanja.

Foro: Simon Pelko

abonma 2019/20

Vstopnice: blagajna Slovenske filharmonije, Kongresni trg 10, Ljubljanamed delavniki od 11. do 13. in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom T +386 1 24 10 800, E [email protected] prodaja: https://filharmonija.kupikarto.si/

Cena vstopnice posameznega koncerta: 5 €

www.filharmonija.si

Ciklus družinskih koncertov 2019/207. koncert14. marec 2020 ob 11.00

Dvorana Marjana Kozine Slovenska filharmonija

PETER IN VOLKPihalni kvintet Slowind:

Aleš Kacjan flavta Matej Šarc oboa Jurij Jenko klarinet Metod Tomac rog Paolo Calligaris fagot

Boštjan Gorenc recitator

Glasbena pravljica Peter in volk je zgodba o radovednem in pogumnem dečku Petru, ki se odpravi na pustolovščino v naravo. Spoznavali bomo glasbila prek nastopajočih likov – živali, ki jih sreča Peter na poti do gozda, med njimi je tudi volk. Besedilo in glasbo je izvirno za pripovedovalca in simfonični orkester napisal ruski skladatelj Sergej Prokofjev, tokrat pa nas bodo v pravljični svet ponesli Boštjan Gorenc in člani pihalnega kvinteta Slowind.

5+Priporočena

starost

Iz ocen preteklih izvedb Stephena Laytona

Classical Source

»Veličastnost, slovesnost, intimnost in vznemirjenje, vse to nas navdušuje v tej čudoviti različici Bachove Maše v h-molu, ki se lahko meri le z najboljšimi.«

(David Truslove)

The Gramophone

»To je sveža in privlačna Maša v h-molu, v kateri boste nadvse uživali«.

(Lindsay Kemp)

9. in 10. september 2020Gallusova dvorana, Cankarjev domOrkester Slovenske filharmonijeZbor Slovenske filharmonije Stephen Layton dirigent

Rowan Pierce sopran

Helen Charlston mezzosopran

Ruairi Bowen tenor

Laurence Williams basbariton

Tomaž Sevšek orgle

Domen Marinčič čembalo

Johann Sebastian Bach: Maša v h-molu

Priznani specialist za staro glasbo Stephen Layton in izbrani angleški solisti bodo z našima ansambloma poustvarili veliko Bachovo delo, ki ga v Ljubljani nismo slišali že 20 let.

Napovedujemo

Slavnostni koncert ob jubilejni 30. sezoni Zbora Slovenske filharmonije

Če želite prejemati redna e-obvestila o programu Slovenske filharmonije, sporočite svoj e-naslov na

[email protected].

Koncertni list Slovenske filharmonije, Vokalni abonma, št. 5

Izdala: Slovenska filharmonija

Direktorica: Marjetica Mahne

Umetniški vodja ZSF: Borut Smrekar

Avtorica spremnega besedila koncerta, urednica življenjepisa in besedil skladb: Katarina Šter

Jezikovni pregled slovenskega besedila: Tanja Svenšek

Oblikovanje: Futura DDB, d.o.o.

Prelom: Vlado Trifkovič

Fotografija na naslovnici: osebni arhiv dirigenta

Tisk: Birografika Bori, Ljubljana

Naklada: 300 izvodov

Ljubljana, februar 2020

Redakcija koncertnega lista je bila zaključena 3. februarja 2020.

ISSN 2350-5117

Slovenska filharmonija – Academia philharmonicorum

@SFilharmonija

@slofilharmonija

Slovenska filharmonijaOrkester Slovenske filharmonijeZbor Slovenske filharmonije

Kongresni trg 101000 LjubljanaT +386 1 2410 800F +386 1 2410 900E [email protected]

Ustanoviteljica Slovenske filharmonije je Vlada Republike Slovenije. Dejavnost Slovenske filharmonije financira Ministrstvo za kulturo.

mailto:[email protected]

slovenska filharmonijain dunajski mladinski zbor. v kratkem bodo na dunaju izvedene njegove tri...

Documents