UNIVERZA V LJUBLJANI

EKONOMSKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

ZANIMANJE SLOVENSKIH PORABNIKOV ZA STEKLENE

NAGROBNE SVEČE

Ljubljana, september 2011 BARBARA MIHELIN

IZJAVA

Študent/ka Barbara Mihelin izjavljam, da sem avtor/ica tega diplomskega dela, ki sem ga

napisal/a pod mentorstvom dr. Mateje Bodlaj, in da v skladu s 1. odstavkom 21. člena Zakona

o avtorskih in sorodnih pravicah dovolim njegovo objavo na fakultetnih spletnih straneh.

V Ljubljani, dne____________________ Podpis: ____________________________

i

KAZALO

UVOD ......................................................................................................................... 1

1 NAGROBNE SVEČE V SLOVENIJI ................................................................... 2

1.1 Tradicija prižiganja sveč na grobovih ......................................................................... 2

1.2 Steklena nagrobna sveča .............................................................................................. 2

1.2.1 Zgodovina stekla .................................................................................................. 2

1.2.2 Reciklaža stekla .................................................................................................... 3

1.2.3 Predstavitev steklene nagrobne sveče .................................................................. 3

1.2.4 Prednosti in slabosti steklene nagrobne sveče ...................................................... 4

1.3 Druge vrste nagrobnih sveč v Sloveniji ....................................................................... 4

1.4 Nagrobne sveče na slovenskih pokopališčih – raziskava o deležu različnih vrst

nagrobnih sveč na pokopališčih po Sloveniji ......................................................................... 7

1.4.1 Cilj in načrt raziskave ........................................................................................... 7

1.4.2 Rezultati raziskave ............................................................................................... 8

1.5 Aktualna zakonodaja na področju odpadnih nagrobnih sveč ...................................... 9

1.5.1 Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami .......................................... 9

1.5.2 Evropska direktiva o ravnanju z odpadki ........................................................... 10

1.6 Ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami v Sloveniji ........................................... 11

1.6.1 Ravnanje z odpadki s pokopališč pred uvedbo ločenega zbiranja ..................... 11

1.6.2 Sistem ločenega zbiranja in predelave odpadkov s pokopališč .......................... 11

1.7 Reciklaža odpadnih nagrobnih sveč .......................................................................... 12

1.7.1 Opredelitev recikliranja ...................................................................................... 12

1.7.2 Recikliranje odpadnih nagrobnih sveč ............................................................... 13

2 EKOLOŠKA/OKOLJSKA ZAVEST SLOVENCEV ........................................... 15

2.1 »Manj plastike na pokopališča« ................................................................................ 15

2.1.1 Okoljsko raziskovalni zavod .............................................................................. 15

2.1.2 Projekt »Manj plastike na pokopališča« ............................................................. 16

2.2 Družbeno odgovorni porabnik ................................................................................... 17

2.3 Ekološka/okoljska zavest Slovencev ......................................................................... 18

3 PROCES NAKUPNEGA ODLOČANJA ............................................................ 19

3.1 Proces odločanja ........................................................................................................ 19

3.2 Model nakupnega odločanja ...................................................................................... 20

3.3 Vrste nakupnega odločanja glede na stopnjo vpletenosti v nakup ............................ 21

ii

4 TRŽENJSKA RAZISKAVA O ZANIMANJU PORABNIKOV ZA NAKUP

STEKLENE NAGROBNE SVEČE ........................................................................... 23

4.1 Namen in cilji raziskave ............................................................................................ 23

4.2 Raziskovalne hipoteze ............................................................................................... 23

4.3 Metodologija .............................................................................................................. 27

4.3.1 Metoda anketiranja ............................................................................................. 27

4.3.2 Vprašalnik .......................................................................................................... 27

4.3.3 Ciljna populacija, vzorec, kraj in čas anketiranja ............................................... 27

5 REZULTATI RAZISKAVE ................................................................................. 28

5.1 Sestava vzorca ........................................................................................................... 28

5.2 Univariantne statistike po posameznih vprašanjih .................................................... 31

5.3 Analiza povezav med spremenljivkami – preizkušanje domnev............................... 37

5.4 Razprava .................................................................................................................... 41

SKLEP...................................................................................................................... 42

LITERATURA IN VIRI .............................................................................................. 43

1

UVOD

Tradicija prižiganja sveč – tihih spremljevalk mrtvih – za umrle sorodnike in prijatelje je zelo

dolga in naj bi pomagala dušam na poti v onstranstvo. Spominske sveče povežejo ljudi z

umrlimi in simbolizirajo pripadnost. Sveče prižigamo tudi za bolne sorodnike z željo po

ozdravitvi in za prijatelje, da bi jim olajšali težke trenutke in jih energijsko podprli, ne glede

na razdaljo (Krajnc, 2010). Etnologinja dr. Mateja Habinc z ljubljanske filozofske fakultete

govori tudi o tem, da je še vedno živa navada, da tisti, ki ne morejo obiskati pokopališča na

dan mrtvih, ob obletnicah, rojstnih dnevih in drugih podobnih priložnostih, nagrobne sveče

prižigajo kar doma (Groznik, 2005).

V Sloveniji so najbolj prodajane sveče iz PVC ali PP plastike, ki so okolju najmanj prijazne.

Z Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (Ur. l. RS, št. 78/2008) se je

problematika odpadnih nagrobnih sveč deloma uredila. Veliko bi lahko prispevali tudi

porabniki sami – korak naprej bi naredili že z zmanjšanim številom nagrobnih sveč, ki bi jih

prinesli na grobove, predvsem pa z izbiro okolju prijaznejših izdelkov. V skrbi za okolje

danes na slovenskem trgu najdemo nove izdelke, ki so okolju prijaznejši. Namen diplomskega

dela je ugotoviti, ali smo Slovenci ekološko ozaveščeni in se družbeno odgovorno tudi

obnašamo, kakšne so naše nakupne navade in seveda predvsem kakšna je pripravljenost

slovenskega porabnika za nakup steklene nagrobne sveče. Cilj diplomskega dela je opredeliti

potencialnega kupca steklene nagrobne sveče. Orisati njegove demografske značilnosti,

ekološko/okoljsko zavest, vedenjske lastnosti in njegove nakupne navade.

V prvem poglavju podrobneje predstavim stekleno nagrobno svečo, njene prednosti in

slabosti. Na kratko se dotaknem tudi zgodovine in možnosti reciklaže stekla. Na slovenskem

trgu danes najdemo pestro paleto sveč iz različnih materialov. Kakšne in koliko nagrobnih

sveč Slovenci v resnici položimo na grobove na pokopališčih, ugotavljam v raziskavi o deležu

različnih vrst nagrobnih sveč na pokopališčih po Sloveniji. Seveda ne gre brez predstavitve

aktualne zakonodaje na področju odpadnih nagrobnih sveč in ureditve ravnanja z odpadnimi

nagrobni svečami v preteklosti in danes. V drugem poglavju največ pozornosti namenim

ugotavljanju ekološke/okoljske zavesti Slovencev. Smo Slovenci ekološko ozaveščeni? Ali se

družbeno odgovorno tudi obnašamo? Kupujemo okolju prijazne izdelke? Na problematiko

odpadnih nagrobnih sveč so že pred leti opozarjali v Okoljsko raziskovalnem zavodu, kjer so

s projektom »Manj plastike na pokopališča« želeli vplivati ne samo na porabnike, temveč tudi

na upravljavce pokopališč. Tretje poglavje je namenjeno procesu nakupnega odločanja, kjer

podrobneje predstavim, kako teče proces nakupnega odločanja, kakšen je model nakupnega

odločanja in katere vrste nakupnega odločanja glede na stopnjo vpletenosti v nakup poznamo.

Teoretična podlaga na to temo pripomore k boljšemu razumevanju dejavnikov, ki lahko

vplivajo na nakupno odločitev porabnikov o nakupu steklene nagrobne sveče. Trženjska

raziskava o zanimanju porabnikov za nakup steklene nagrobne sveče je predmet četrtega

poglavja. Podrobno predstavim namen in cilje raziskave, raziskovalne hipoteze in

2

metodologijo – izbrano metodo anketiranja, vprašalnik, ciljno populacijo, vzorec, kraj in čas

anketiranja. Rezultatom raziskave je namenjeno zadnje – peto poglavje. Predstavim vzorec in

ugotovitve na podlagi statistične analize ter bistvene ugotovitve preizkušanja domnev

povzamem v povzetku hipotez. Glavne ugotovitve diplomskega dela povzamem v sklepnem

poglavju.

1 NAGROBNE SVEČE V SLOVENIJI

1.1 Tradicija prižiganja sveč na grobovih

Obred prižiganja ognja ob pokojniku izvira iz pradavnine. Naši predniki so verjeli, da bodo z

ognjem pregnali zle duhove. Etnologinja dr. Mateja Habinc z ljubljanske filozofske fakultete

pravi, da je prižiganje sveč na Slovenskem povezano s simboliko ognja oz. luči in vere v

onstranstvo. Gre za vzpostavljanje odnosa do umrlih skozi izrazito materializacijo. Sveče na

slovenskih grobovih do druge svetovne vojne niso bile pogoste, ker so bile drage, njihova

uporaba pa se je povečala z razmahom »kulta grobov«, množičnostjo in cenenostjo. (Račič,

2010). Prižiganje sveč na grobovih izvira iz zgodnjega krščanstva in izraža krščansko upanje

na življenje po smrti (Černuta, 2010, str. 147).

Slovenci predstavljamo svojevrsten fenomen, saj se z več kot 10 prižganimi svečami na

prebivalca skupaj z Avstrijci in Poljaki uvrščamo v svetovni vrh glede na potrošnjo sveč

(Stojiljković, 2010). Podatki o prodaji in porabi žalnih sveč namreč kažejo, da povprečen

slovenski državljan na leto prižge 11 žalnih sveč – od tega kar 6 ob prazniku spomina na

mrtve 1. novembra (Celar, b.l., str. 49). Več sveč se proda na vzhodnem kot na zahodnem

delu Slovenije, starejša populacija pa prižge v povprečju več nagrobnih sveč. Na slovenskih

grobovih tako letno zagori 23 milijonov nagrobnih sveč ali drugače – 9.000 ton sveč. Iz

odpadnih nagrobnih sveč nastane kar 4.500 ton odpadkov (Černuta, 2010, str. 147).

1.2 Steklena nagrobna sveča

Na slovenskem trgu steklene sveče najdemo že povsod – kupimo jih lahko v večjih trgovskih

centrih, nekaterih cvetličarnah in celo nekaterih diskontnih prodajalnah, na nekaterih

pokopališčih pa so na voljo tudi avtomati za prodajo steklenih sveč. Steklene nagrobne sveče

imajo daljšo življenjsko dobo, poleg drugih prednosti pa jih lahko s sedanjimi tehnologijami

predelamo.

1.2.1 Zgodovina stekla

V širšem pomenu je steklo produkt taljenja silicijevega dioksida z drugimi oksidnimi

primesmi. Glavna sestavina stekla, silicijev dioksid, je v zemeljski skorji druga najpogostejša

snov (Kobentar, 2005b). Za steklo je značilno, da se ne kristalizira zaradi raztaljevanja.

Ohrani se tudi v tekočem stanju pri vseh temperaturah (Girling, 2003, str. 152). Steklo je s

3

pihanjem, valjanjem, vlečenjem in ulivanjem moč obdelati v vse možne oblike. Pri njegovi

izdelavi je moč v veliki meri vplivati na njegove lastnosti, ne prevzema nobenega okusa, nima

vonja, ne prepušča plinov, njegovo gladko površino pa je lahko očistiti. Pri velikih

obremenitvah je drobljiv, ob majhnih pa reagira elastično. Je izolator in slabo prevaja toploto,

odporno je proti skoraj vsem kemičnim vplivom (Kobentar, 2005a). Glede na ohranjene

zapise naj bi steklo odkrili feničanski trgovci okrog 5.000 let pred našim štetjem. Najdbe

prvih izdelkov iz stekla (neprozorne steklene bisere), naj bi segale v obdobje okrog 3.500 let

pred našim štetjem (v Egiptu in Mezopotamiji), votla steklena telesa pa naj bi prvi izdelovali

egipčanski obrtniki po letu 1.500 pred našim štetjem. Metodo pihanja stekla, ki jo poznamo še

danes, so razvili že Feničani v drugem stoletju pred našim štetjem (Kobentar, 2005b).

1.2.2 Reciklaža stekla

Reciklirati je možno le steklo za embalažo (natrijevo-kalcijevo steklo), druge vrste stekla

vsebujejo številne druge primesi, ki povzročijo težave v talilni kadi. Natrijevo–kalcijevo

steklo je mogoče 100 % reciklirati. Vedno znova ga lahko uporabimo, ne da bi snov izgubila

na kakovosti. Gre za zelo učinkovit proces, pri katerem skoraj ni odpadkov ali neželenih

stranskih produktov (Petrovič, 2006). Pri procesu reciklaže stekla le-to stresejo v lijak, od

koder pade na tekoči trak. Tu se izločijo smeti in druge nečistoče. Potem ga zmeljejo na

majhne koščke (od 1 do 1,6 mm) (Kobentar, 2005b). Zmleto odpadno steklo segrevajo na zelo

visoki temperaturi (1.300–1.400 °C), dokler se ne prične topiti. Nato se lahko preoblikuje v

nove steklene predmete (Evropska komisija, 2011b). Ena tona črepinj nadomesti približno 1,2

tone surovin, privarčuje pa tudi energijo. Če pri surovinah uporabijo 25 % odpadnega stekla,

prihranijo 5 % energije, pri 100 % deležu odpadnega stekla, pa bi bil prihranek 15 %

(Kobentar, 2005b).

V preteklih letih je tehnični napredek omogočil reciklirati odpadno steklo v gradbeni material.

Steklo izboljšuje zvočno in toplotno izolacijo, poleg tega pa postanejo snovi, katerim je

dodano, odpornejše proti ognju (Evropska komisija, 2011a; 2011b).

V Steklarni Hrastnik v maso za izdelavo steklenih izdelkov dodajo tretjino zmletega

odpadnega stekla. Završnik (2009) iz Steklarne Hrastnik mi v pogovoru potrdi, da je za

reciklažo primerna tudi odpadna steklena nagrobna sveča.

1.2.3 Predstavitev steklene nagrobne sveče

Steklene nagrobne sveče, ki jih danes najdemo na slovenskem trgu, so pravzaprav že vseh

oblik, velikosti in barv, vendar pa niso vsa ohišja steklenih nagrobnih sveč enako kvalitetna.

Po besedah gospoda Završnika (2009) iz Steklarne Hrastnik je prva razlika že v sami kvaliteti

in debelini stekla, predvsem pa v kvaliteti barve in načina barvanja. Veliko steklenih

nagrobnih sveč je barvanih na način in z barvo, ki v nekaj mesecih (ali še prej) popoka.

Najdaljšo življenjsko dobo imajo brezbarvne sveče, barvane pa zaradi različne kvalitete

barvanja od treh mesecev do več let. Vsekakor se kvaliteta barvanja odraža tudi na ceni –

4

višja kvaliteta barvanja sicer omogoča daljšo življenjsko dobo izdelka, vendar je višja tudi

cena izdelka.

1.2.4 Prednosti in slabosti steklene nagrobne sveče

Predstavljene prednosti in slabosti steklene nagrobne sveče v primerjavi z najpogosteje

uporabljanimi nagrobnimi svečami iz PVC plastike se nanašajo le na stekleno ohišje sveče in

ne na parafinski vložek ali elektronski modul. Da povzamem kar čim več prednosti in

slabosti, za pomoč prosim nekaj prijateljev in sorodnikov in izvedem krajši skupinski intervju.

Prisotnih je 10 oseb – starih od 25 do 65 let, intervju pa poteka 8. aprila 2011 ob 18. uri v

enem od ljubljanskih lokalov.

Prednosti

okolju prijazen izdelek – možna reciklaža

kvalitetni izdelki imajo lahko zelo dolgo življenjsko dobo (ocenjena življenjska doba je

najmanj 3 leta)

stabilnejše, bolj odporne proti vetru, ki jih težje prevrne

manj onesnažujejo prostor – zaradi stabilnosti se zmanjša možnost prevračanja in razlitja

parafina, še zlasti po kamenju in marmorju, kjer pusti trajne sledi

po mnenju nekaterih bolj estetske

enostavno oblikovanje

možnosti barvanja

Slabosti

lahko se razbije

ker gre za trajnejši izdelek, stekleno nagrobno svečo lahko ukradejo

višja cena v primerjavi s plastičnimi nagrobnimi svečami

predelava odpadnih steklenih nagrobnih sveč naj bi bila težja in naj bi zahtevala več

toplotne energije, kar bi povečalo stroške predelave

1.3 Druge vrste nagrobnih sveč v Sloveniji

V Sloveniji so najbolj prodajane parafinske sveče z ohišjem iz polivinilklorida (PVC), na trgu

pa je tudi več drugih sveč z ohišji iz polipropilena (PP), stekla, papirja, elektronske in sončne

sveče (Černuta, 2010, str. 148; Krajnc, 2010). Porabniki o vplivih različnih sveč na okolje

niso seznanjeni. Glede na pestro ponudbo različnih nagrobnih sveč težko izberejo tisto, ki

najmanj negativno vpliva na okolje. Na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze

v Mariboru so v Laboratoriju za procesno sistemsko tehniko in trajnostni razvoj opravili

študijo o vplivih različnih sveč na okolje z metodo analize življenjskega cikla. Analiza

življenjskega cikla ocenjuje vse masne in energijske vtoke ter odpadne iztoke in to v vseh

življenjskih fazah sveče (pridobivanje surovin, dobava in transport materialov, proizvodnja,

ravnanje z odpadnimi svečami po uporabi). Rezultati kažejo, da je najpogosteje uporabljana

5

sveča z ohišjem iz PVC okolju najmanj, elektronska sveča pa okolju najbolj primerna ob

razumni potrošnji in modri uporabi. Kljub vedno večjemu število sveč, ki so primernejše za

okolje, ne smemo pozabiti, da bi z razumnejšo uporabo lahko preprečili nastajanje odpadnih

sveč že na samem izvoru (Krajnc, 2010).

Nagrobna sveča z ohišjem iz PVC ali PP plastike

Parafinske sveče z ohišjem iz PVC plastike so najštevilčnejše na slovenskem trgu in so

različnih oblik in barv. Razlogi za pretežno uporabo PVC plastike v svečarski panogi so

predvsem v izredni prosojnosti, možnosti poljubnega barvanja, obstojnosti proti bazam, vodi,

neoksidirajočim kislinam in ogljikovodikom, nabrekanje v kloriranih ogljikovodikih in

topnost v cikloheksanu. PVC je težko gorljiv, izredno samougasljiv in dober električni

izolator (Černuta, 2010, str. 148).

Večina držav Evropske unije (v nadaljevanju EU) nima težav z nagrobnimi svečami, prav

tako je v večini evropskih držav prodaja sveč iz PVC plastike prepovedana, saj je PVC z

ekološkega vidika izredno problematičen (Stojiljković, 2010; Černuta, 2010, str. 148).

Odpadne nagrobne sveče iz PVC se lahko odstranjuje s sežiganjem samo v posebnih

sežigalnicah, kjer strupeni klor, ki se pri sežiganju izloča v okolje, ujamejo čistilne naprave.

Plin, ki je strupen za ljudi in za živali, so v prvi svetovni vojni uporabljali kot živčni plin

(Vovk, 2009). V Sloveniji za reciklažo vseh odpadnih nagrobnih sveč skrbita podjetji

Interseroh in Prons – aktualno zakonodajo in ureditev na področju ravnanja z odpadnimi

nagrobnimi svečami bom podrobneje predstavila v nadaljevanju.

Sveče izdelane iz PP plastike so okolju prijaznejše, saj jih je mogoče reciklirati – predelati v

novo gorivo. Sveče iz PP so bolj motne (niso tako prozorne), zato je plamen v sveči manj

viden. Od sveč iz PVC plastike so tudi manj svetleče in jih ni mogoče tako lepo oblikovati kot

PVC. Kljub temu, da so nekatere študije dokazale, da so parafinske sveče z ohišjem iz PP

plastike cenejše in da gorijo dlje časa kot sveče z ohišjem iz PVC plastike (kar sta glavna

dejavnika, ki vplivata na odločitev o nakupu), se PP sveče (še) niso uveljavile pri slovenskih

porabnikih (Černuta, 2010, str. 148).

Papirnate nagrobne sveče

Kot novost na slovenskem trgu so se ob koncu preteklega leta (november 2010) pojavile

papirnate sveče. Gre za svečo v papirnatem tulcu, ki gori, ne da bi tulec zažgala. Tulec je

narejen iz posebnega papirja, ki ni tako občutljiv na plamen, v pravi kombinaciji s

kakovostnim parafinom ter gorljivo vrvico – stenjem. Ker so sveče iz papirja, omogočajo

praktično neomejene možnosti poslikave. Gre za izjemno ekološki izdelek, saj lahko svečo,

tudi če ne zgori do konca, odvržemo med papirnate odpadke, ker se parafin tudi sicer

uporablja pri proizvodnji papirja in kartona (Košak, 2010).

6

Nagrobne sveče s keramičnim ohišjem

Na slovenskem trgu najdemo tudi ohišja nagrobnih sveč iz keramike. Keramično ohišje je

trajnejše od PVC ohišij in ima daljšo življenjsko dobo – lahko tudi več let. V ohišje vstavimo

vložek s parafinom ali elektronski modul. V Sloveniji reciklaže keramike še ni, ponekod v

svetu pa odpadno keramiko zmeljejo in jo dodajajo glini za izdelavo novih keramičnih

izdelkov (Yagi, 2008).

Solarna nagrobna sveča

Solarna sveča je na slovenskem trgu prisotna od aprila 2010. Razvil jo je slovenski inovator in

je zaščitena s patentom, prav tako jo proizvaja slovensko podjetje. Ohišje sončne ali večne

sveče je izdelano iz materiala, ki je UV in barvno stabilen in je ob normalni uporabi nelomljiv

(Stojiljković, 2010). Proizvajalci zagotavljajo, da je življenjska doba ohišja do 20 let, po

uporabi pa ga je mogoče reciklirati (Odslej tudi sončna nagrobna sveča, 2010).

Bistveni del sončne sveče leži v pokrovčku, v katerem je fotovoltaična celica, ki zbira sončno

energijo in jo v baterijah spreminja v električno energijo, ki napaja led diodo in v nekoliko

prosojnem ohišju ustvarja vtis gorenja. Dve polnilni bateriji bi po zagotovilih proizvajalcev

morali delovati približno 3 leta, življenjska doba fotocelice pa je po njihovih zagotovilih do

20 let (Odslej tudi sončna nagrobna sveča, 2010).

Parafinski vložki, svetilno olje in elektronski moduli

Parafinske sveče na slovenskem trgu prevladujejo, povečuje pa se tudi delež sveč z

elektronskimi moduli. V nekatere elektronske module so vgrajene baterije, ki imajo

življenjsko dobo tudi več kot 6 mesecev. Reciklirati je mogoče tako ostanke parafina kot tudi

elektronske module.

Svetilno olje ali tekoči vosek nalijemo v stekleno ohišje nagrobne sveče in prižgemo. Ko ga

zmanjka, ga lahko preprosto dolijemo. Poraba olja je odvisna od nastavitve stenja, svetilno

olje ne hlapi, ni eksplozivno, v odprtem stanju ni vnetljivo, je zelo čisto in gori brez saj

(Proizvodnja Košir, 2011). Prav tako gori brez ostanka goriv, ne glede na nizke zimske in

visoke poletne temperature (Primus posredovanje, 2011).

Virtualna sveča

Virtualne sveče pravzaprav niso prisotne na trgu v realnem svetu, vse pogosteje pa lahko

virtualne svečke prižigamo na svetovnem spletu. S prižiganjem virtualnih sveč na različnih

spletnih straneh svetovnega spleta lahko izrazimo svojo podporo (npr. v »Kampanji proti

pedofiliji«) ali sožalje (npr. prižiganje virtualnih svečk ob smrti Tošeja Proeskeja). Na uradnih

spletnih straneh pokopališč virtualnih sveč še nisem zasledila, vendar pričakujem, da je do te

možnosti le še korak.

7

1.4 Nagrobne sveče na slovenskih pokopališčih – raziskava o

deležu različnih vrst nagrobnih sveč na pokopališčih po

Sloveniji

1.4.1 Cilj in načrt raziskave

Z raziskavo želim ugotoviti, kakšen delež plastičnih, papirnatih, keramičnih in steklenih sveč

najdemo na slovenskih pokopališčih. Istočasno preverim tudi, ali so v svečah klasični

plastični vložki s parafinom, elektronski vložki ali tekoči vosek.

Celotna raziskava sestoji iz dveh delov, ki jih opravim v dveh različnih časovnih obdobjih.

Prvo raziskavo opravim v obdobju od konca maja do začetka avgusta 2009 in drugo v marcu

2011. V obe raziskavi so vključena izbrana pokopališča iz Savinjske in Ljubljanske regije in

iz različnih okolij (vaško, obmestno, mestno). V raziskavo so vključeni samo klasični

grobovi, posebni grobovi za žare pa ne, saj na takšnih grobovih prostora za sveče ni oz. ga je

zelo malo. V prvo in drugo raziskavo niso vključena ista pokopališča (z izjemo nekaterih), v

drugi raziskavi tudi povečam število vključenih grobov z vsakega pokopališča. V prvo

raziskavo vključim naključno izbrane grobove, zato tudi v primeru, da bi pri drugi raziskavi

izbrala ista pokopališča, najverjetneje v vzorec ne bi mogla zajeti istih grobov, ki so bili v

raziskavo vključeni pred slabima dvema letoma. Z raziskavo želim pridobiti okvirno sliko in

orisati stanje, ki se kaže na slovenskih pokopališčih.

V prvo raziskavo vključim 7 pokopališč – Marija Reka, Prebold, Ljubljana – Polje, Celje,

Rogaška Slatina, Zagorje in Žalec. Podatki so iz vsakega pokopališča zbrani iz vzorca 60

naključno izbranih grobov (z izjemo pokopališča v Mariji Reki, kjer je vključeno celotno

pokopališče – 42 grobov). Skupaj sta bila v raziskavo vključena 402 groba.

V drugo raziskavo prav tako vključim sedem pokopališč – Ljubljana – Polje, Domžale, Žale,

Žalec, Prebold, Marija Reka in Celje. Podatki so iz vsakega pokopališča zbrani iz vzorca

naključno izbranih 100 grobov (z izjemo pokopališča v Mariji Reki, kjer je bilo vključeno

celotno pokopališče – 45 grobov, in ljubljanskih Žal, kjer je zaradi velikosti pokopališča v

vzorec vključenih 200 grobov). Skupaj je v raziskavo vključenih 745 grobov.

Podatki pridobljeni v obeh raziskavah med seboj niso popolnoma primerljivi, saj v obe

raziskavi niso vključena ista pokopališča, raziskavi pa sta izvedeni v različnih letnih časih –

prva sredi poletja, druga pa ob koncu zime. Prav tako v drugi raziskavi povečam vzorec.

Zbrani podatki torej predstavljajo oris stanja na slovenskih pokopališčih v obeh obdobjih.

Primerjava rezultatov obeh raziskav velja seveda z opombo in zadržkom zaradi zgoraj

navedenih razlogov.

Pri ločevanju plastičnih, steklenih in keramičnih sveč med seboj nisem imela težav. Sveče iz

PVC plastike in PP plastike se na videz skoraj ne razlikujejo, zato v raziskavi niso zajete

8

ločeno. Prav tako se odlagajo v isti zabojnik in gredo skozi isti proces reciklaže, ki je opisan v

nadaljevanju.

1.4.2 Rezultati raziskave

Glede na podatek Okoljsko raziskovalnega zavoda (v nadaljevanju ORZ), da je kar 95 % vseh

odpadnih nagrobnih sveč iz PVC plastike, pričakujem visok odstotek nagrobnih sveč iz tega

materiala. Že na prvi pogled zbrani podatki na vsakem izbranem pokopališču razkrivajo, da so

plastične sveče praktično na vsakem grobu. Opazim sem še steklena in keramična ohišja

nagrobnih sveč, papirnatih in solarnih sveč na grobovih, vključenih v raziskavo, ni (v času

izvajanja prve raziskave solarnih in papirnatih sveč na slovenskem trgu še ni bilo).

Tabela 1: Povprečno število sveč in delež plastičnih, keramičnih in steklenih sveč na

pokopališčih po Sloveniji vključenih v obeh raziskavah

Prva raziskava Druga raziskava

Od–do Povprečno Od–do Povprečno

Povprečno št. sveč na grobu 2,3–3,3 2,9 1,3–3,7 2,5

% plastičnih sveč 74,1–88,4 85,0 77,6–87,4 82,2

% keramičnih sveč 0,7–7,0 4,0 0,0–3,0 1,0

% steklenih sveč 7,7–19,0 11,0 11,6–20,9 16,8

Rezultati kažejo precejšnja odstopanja na posameznih pokopališčih, ker pa je cilj te raziskave

ugotovili kakšno je splošno stanje na slovenskih pokopališčih, pri nadaljnji analizi rezultatov

upoštevam povprečno vrednost vsake opazovane kategorije.

Rezultati raziskave kažejo, da je na slovenskih grobovih največ sveč iz PVC ali PP plastike. V

drugi raziskavi je delež le-teh nekoliko nižji. Delež keramičnih sveč je skorajda zanemarljiv,

delež steklenih sveč pa se je povečal. Rezultati kažejo tudi zmanjšanje povprečnega števila

sveč na grobovih. Deloma lahko ta rezultat zagotovo pripišemo temu, da je druga raziskava

izvedena v zimskem času, ko se zaradi hladnejšega vremena za obisk pokopališča odloči manj

ljudi, obiskovalci pa na grobove odložijo manj sveč, ker jih ne želijo izpostavljati zimskim

vremenskim vplivom.

Predmet mojega zanimanja je tudi, kakšen je delež parafinskih sveč, sveč z elektronskimi

moduli in koliko sveč uporablja za gorenje tekoči vosek. V parafinskih svečah je lahko

parafin nalit direktno v ohišje sveče ali pa v vložek, ki se vloži v ohišje. Tudi vložki za sveče

so lahko iz PVC ali PP plastike, vendar je materiale vložka, ki je vstavljeno v ohišje sveče,

nemogoče ločiti med seboj samo z opazovanjem, zato tega vprašanja ne vključim v raziskavo.

Iz istega razloga pri parafinskih nagrobnih svečah posebej ne ločim sveč, ki imajo parafin

nalit v ohišje, od sveč, kjer je v ohišje vstavljen parafinski vložek.

9

Tabela 2: Delež parafinskih sveč, sveč z elektronskim modulom in sveč, ki za gorenje

uporabljajo tekoči vosek na pokopališčih po Sloveniji vključenih v obeh raziskavah

Prva raziskava Druga raziskava

Od–do Povprečno Od–do Povprečno

%

parafinskih sveč

63,0–98,0

83,9

52,7–68,0

60,8

% sveč z

elektronskim modulom

2,0–36,3

15,8

31,2–47,3

38,8

% sveč s

tekočim voskom

0,0–1,7

0,3

0,0–1,5

0,4

Rezultati prve raziskave kažejo, da na nekaterih pokopališčih sveč z elektronskimi moduli

skoraj ni (na dveh od sedmih pokopališč, vključenih v raziskavo, je bilo le dobra 2 % takšnih

sveč, na enem dobre 4 % in na enem slabih 13 % sveč z elektronskimi moduli), zato je

povprečno število takšnih sveč v vzorcu v prvi raziskavi zelo nizko. V drugi raziskavi so

razlike med pokopališči manjše. Delež sveč z elektronskimi moduli dosega že slabih 40 %.

Tudi če med seboj primerjamo le pokopališči z najvišjim deležem sveč z elektronskimi

moduli iz obeh raziskav, podatki kažejo, da se je delež teh sveč povečal. Sveč, ki za gorenje

uporabljajo tekoči vosek je na slovenskih pokopališčih le za vzorec – naštela sem manj kot

1 % takšnih sveč.

1.5 Aktualna zakonodaja na področju odpadnih nagrobnih sveč

1.5.1 Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami

Zaradi velike proizvodnje in potrošnje nagrobnih sveč pri nas se je iskanja in sprejemanja

izvirnih rešitev na področju ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami, kot prva v EU, lotila

Slovenija.

Natančna pravila ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami določa Uredba o ravnanju z

odpadnimi nagrobnimi svečami (v nadaljevanju Uredba). V Uradnem listu Republike

Slovenije je bila objavljena 30. 7. 2008, v veljavo pa je stopila 1. 1. 2010 (Ur. l. RS, št.

78/2008). Uredba sestavne dele nagrobnih sveč, ki so izdelani iz kovin in plastike ali stekla,

uvršča med odpadno embalažo. Namen te uredbe je, da se zagotovi ločeno zbiranje odpadnih

nagrobnih sveč od drugih komunalnih odpadkov, vključno z ločeno zbranimi frakcijami

komunalnih odpadkov, ter recikliranje in drugi načini predelave. Določa obveznosti

upravljavca pokopališča in obveznosti proizvajalca, pridobitelja in uvoznika. Upravljavci

pokopališč so po uredbi dolžni zagotoviti zbiranje, začasno skladiščenje in oddajo odpadnih

nagrobnih sveč izvajalcu občinske javne službe ločeno od drugih odpadkov s pokopališč.

Odpadne nagrobne sveče se ne smejo mešati z drugimi odpadki. Uredba proizvajalcem,

pridobiteljem in uvoznikom nalaga, da morajo na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadnih

10

nagrobnih sveč od izvajalcev javne službe in upravljavcev pokopališč, prav tako morajo na

svoje stroške za zbrane odpadne nagrobne sveče zagotoviti predelavo.

Na Ministrstvu za okolje in prostor je vzpostavljena evidenca proizvajalcev, pridobiteljev in

uvoznikov nagrobnih sveč, v katero so se morali proizvajalci, pridobitelji in uvozniki

nagrobnih sveč, ki so za to izpolnjevali pogoje, vpisati do 31. julija 2009, izpolnjevanje

obveznosti v zvezi z ravnanjem z odpadnimi nagrobnimi svečami po Uredbi pa zagotoviti

najpozneje do 1. januarja 2010.

1.5.2 Evropska direktiva o ravnanju z odpadki

Evropska zakonodaja na področju ravnanja z odpadki je bila v preteklosti usmerjena

predvsem k posameznim odpadkom in ravnanju z njimi, sodobni pristop pa temelji na

zmanjšanju vpliva na naravne vire (Statistični urad Republike Slovenije, 2009). Direktiva o

odpadkih, sprejeta leta 2008, je glavni evropski dokument, ki vsem državam članicam EU

postavlja zakonodajni okvir za ravnanje z odpadki (Uspešnost Slovenije pri implementaciji

okoljskih smernic Evropske unije na področju ločevanja in zbiranja odpadkov, 2011).

Najpomembnejša sprememba, ki jo direktiva ureja, je uvedba okoljskega cilja (Ministrstvo za

okolje in prostor Republike Slovenije, 2010). Usmerjena je k zmanjševanju vplivov na okolje

zaradi nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi. V politiko ravnanja z odpadki uvaja tudi

koncept življenjskega ciklusa, ki vključuje preučevanje vplivov na okolje v celotnem

življenjskem ciklusu proizvoda – od črpanja virov do faze odstranjevanja (Ministrstvo za

okolje in prostor Republike Slovenije, 2010; Uspešnost Slovenije pri implementaciji okoljskih

smernic Evropske unije na področju ločevanja in zbiranja odpadkov, 2011). Določena je

petstopenjska hierarhija ravnanja z odpadki, kjer je na prvem mestu preprečevanje nastajanja

odpadkov, sledijo mu priprava za ponovno uporabo (pri čemer ponovna uporaba pomeni vsak

postopek, pri katerem se proizvodi ali sestavni deli, ki niso odpadki, ponovno uporabijo za

namene, za katere so bili prvotno izdelani), recikliranje (kompostiranje) in druga predelava

(energetska predelava). Odstranjevanje odpadkov je skrajna možnost. Vsaka država članica je

morala do konca leta 2010 zakone in predpise uskladiti z zadnjo različico direktive o

odpadkih iz leta 2008. Jasna prednostna naloga pri ravnanju z odpadki ostaja preprečevanje

nastajanja odpadkov, EU je leta 2009 ob podpori Evropske komisije začela izvajati evropski

teden preprečevanja nastajanja odpadkov (Uspešnost Slovenije pri implementaciji okoljskih

smernic Evropske unije na področju ločevanja in zbiranja odpadkov, 2011). »Preprečevanje

nastajanja odpadkov zajema ukrepe, sprejete preden odpadek nastane, in ukrepe, ki

zmanjšujejo količino odpadkov, škodljive vplive nastalih odpadkov na okolje in zdravje ljudi

ali vsebnost nevarnih snovi v materialih in proizvodih. [...] Namen direktive je, da se EU

približa »družbi recikliranja«, ki se poskuša izogibati nastajanju odpadkov in uporablja

odpadke kot vir« (Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, 2010).

Evropska komisija je 19. januarja 2011 izdala poročilo o uspešnosti držav članic pri

preprečevanju in recikliranju odpadkov. Poročilo kaže na povečanje količine in izboljšanje

11

recikliranja, zmanjšanje količine odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih ter povečanje

količine kompostiranja in energetske predelave odpadkov. Obenem ugotavlja, da so nekatere

članice odlično napredovale, vendar med državami članicami obstajajo velike razlike. V

Sloveniji delež recikliranih odpadkov hitro narašča, vendar še vedno znaša le okrog 12 %, na

odlagališčih pa se še vedno odlaga skoraj 80 % odpadkov (Urad vlade Republike Slovenije za

informiranje, 2011). Boljše ravnanje z odpadki zmanjšuje negativne vplive na okolje in

zdravje, recikliranje pa prinaša nove gospodarske priložnosti (Evropska komisija, 2011e).

Poročilo tudi razkriva, da nova okvirna direktiva o odpadkih še vedno ni bila prenesena v

nacionalne zakonodaje številnih držav članic EU (Urad vlade Republike Slovenije za

informiranje, 2011). V svoj pravni red bo Slovenija popolnoma prenesla določbe relevantnih

evropskih direktiv v prvi polovici aprila 2011 (Ekologi brez meja, 2011).

1.6 Ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami v Sloveniji

1.6.1 Ravnanje z odpadki s pokopališč pred uvedbo ločenega zbiranja

Pred uvedbo ločenega zbiranja so odpadne nagrobne sveče prevzemali izvajalci javnih služb

skupaj z ostalimi odpadki s pokopališč in jih odlagali na deponiji, brez predhodne obdelave.

Odpadne nagrobne sveče, ki so narejene pretežno iz PVC plastike, so neprimerne kot gorivo

za sežiganje v kurilnih napravah ali industrijskih pečeh. Pri njihovem gorenju nastaja strupeni

plin – klor, zato se lahko sežigajo le v posebnih sežigalnicah odpadkov, kjer se klor ujame v

čistilni napravi odpadnih plinov (v Sloveniji nimamo ustrezne sežigalnice odpadkov). Čeprav

odpadna nagrobna sveča sama po sebi ni nevaren odpadek, bi lahko njihovo odstranjevanje

povzročalo škodljive vplive na okolje. Klor se lahko sprošča v okolje tudi z izcednimi vodami

pri razkrajanju PVC plastike na odlagališčih komunalnih odpadkov (Vovk, 2009). Srečo

Korbar iz podjetja Plastkom pove, da se PVC na deponiji razkraja od 5 do 7 let, medtem ko se

ostala plastika razkraja od 2 do 3 leta (Odpadne nagrobne sveče letos prvič v predelavo,

2010).

Na večini slovenskih pokopališčih pred uredbo ni bilo organiziranega ločenega zbiranja

odpadnih nagrobnih sveč iz različnih materialov. Tudi v primeru, da bi upravljavci pokopališč

takšno zbiranje odpadnih nagrobnih sveč organizirali, bi odpadne nagrobne sveče iz vseh

materialov (tudi tistih ločeno zbranih iz materialov primernih za reciklažo) končale na istem

odlagališču, saj v Sloveniji ni bila zagotovljena nadaljnja predelava (Vovk, 2009).

1.6.2 Sistem ločenega zbiranja in predelave odpadkov s pokopališč

Odpadne nagrobne sveče se v skladu s klasifikacijskim seznamom odpadkov (s

klasifikacijsko številko 15 01 06) uvrščajo med komunalne odpadke in zavzemajo 3 % vseh

komunalnih odpadkov, ki jih je zaradi njihovih neprimernih lastnosti nemogoče predelati in

jih je treba ločeno zbirati, reciklirati ali kako drugače predelati (Černuta, 2010, str. 148).

12

Upravljavci pokopališč morajo na pokopališčih namestiti zabojnike za ločeno zbiranje

odpadkov. Eden od teh zabojnikov je namenjen le odpadnim nagrobnim svečam. Izvajalci

javne službe odpadne nagrobne sveče začasno skladiščijo v zbirnih centrih in jih, ko se jih

zbere zadostna količina, oddajo zbiralcu. Posebej pomembno je, da so odpadne nagrobne

sveče ustrezno skladiščene in zaščitene pred vremenskimi vplivi, da se čim manjkrat

prekladajo in da se pred oddajo izločijo vse večje nečistoče. Zbiralec zbrane odpadne

nagrobne sveče preda predelovalcu odpadnih nagrobnih sveč (Černuta, 2010, str. 149).

Agencija Republike Slovenije za okolje je potrdila dva skupna načrta ravnanja z odpadnimi

nagrobnimi svečami, ki sta medsebojno določila prevzemne deleže na podlagi tržnih deležev,

ki jih imajo vsi zavezanci, vključeni v posamezni skupni načrt. Nosilca izvajanja sta podjetji

Interseroh in Prons. V načrt podjetja Interseroh se je vključilo 71 zavezancev (ki skupaj

dosegajo 55 % tržni delež pri prodaji v Republiki Sloveniji), v načrt podjetja Prons pa 43

zavezancev (skupaj dosegajo 45 % tržni delež). Interseroh ima za predelavo sklenjeno

ekskluzivno pogodbo s podjetjem Plastkom iz Jesenic – na skrajnem zahodu države, zato

zaradi optimizacije stroškov, poenotenja prevzemnih pogojev in čim manjšega potrebnega

števila voženj (čim manj negativnih vplivov transporta na okolje) prevzema obveznosti v

zahodnem delu države. Podjetje Prons, ki mu skladiščenje v Lenartu in nadaljnjo predelavo

zagotavlja podjetje Saubermacher Slovenija – prostori za skladiščenje so na skrajnem vzhodu

države, prevzema obveznosti v vzhodnem delu države (Černuta, 2010, str. 151–152).

1.7 Reciklaža odpadnih nagrobnih sveč

1.7.1 Opredelitev recikliranja

Slovar slovenskega knjižnega jezika (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

znanstvenoraziskovalnega centra slovenske akademije znanosti in umetnosti, 2011) definira

reciklažo kot ponovno uporabo že uporabljenih, odpadnih snovi v proizvodnem procesu.

Evropska direktiva o ravnanju z odpadki iz leta 2008 recikliranje opredeljuje kot »vsak

postopek predelave, pri katerem se odpadne snovi ponovno predelajo v proizvode, materiale

ali snovi za prvotni namen ali druge namene. Opredelitev vključuje ponovno predelavo

organskih snovi, ne vključuje pa energetske predelave in ponovne predelave v materiale, ki se

bodo uporabili kot gorivo ali za zasipanje« (Statistični urad Republike Slovenije, 2009).

Ime recikliranje izhaja iz angleščine – iz besede recycle in pomeni ponovno skleniti krog.

Produkti, ki jih lahko recikliramo in reciklirani proizvodi so označeni z mednarodno

veljavnim znakom za recikliranje. Znak sestavljajo tri puščice, vsaka ima svoj pomen – zbiraj,

predelaj in ponovno uporabi. V znaku prehajajo ena v drugo – in tako sklenejo krog.

Reciklaža je metoda obnavljanja virov in vključuje zbiranje, sortiranje in predelavo v

surovine, s katerimi izdelamo nove proizvode. Pri zaprti reciklaži se surovina uporabi za

izdelavo istega proizvoda (steklo, papir), pri odprti reciklaži se surovina uporabi za izdelavo

produktov nižje kvalitete (plastika), pri ekvivalentno zaprti reciklaži pa se zbrani material

13

uporabi namesto originalnega (rezervni deli) (Bitea, inženiring in storitve, 2011). Ne le, da

zmanjšuje količino odpadkov na odlagališčih, recikliranje zmanjšuje količino energije,

potrebne za izdelavo novih sestavnih delov. S tem prispeva k zmanjšanju onesnaženja in

zmanjšuje porabo naravnih virov (Evropska komisija, 2011c).

1.7.2 Recikliranje odpadnih nagrobnih sveč

Za reciklažo plastike obstajajo štirje različni postopki recikliranja: ustvarjanje snovi s

podobnimi značilnostmi, kot jih je imel originalni izdelek, ustvarjanje novih surovin, ki se

lahko uporabljajo namesto lesa, betona ali kovine, spreminjanje plastičnih odpadkov v goriva

ali osnovne kemikalije. Najbolj pogost in najširše uporabljen postopek je sežiganje v

sežigalnici, s tem da se energija, ki pri tem nastane, ponovno uporabi (Evropska komisija,

2011d).

Plastkom iz Jesenic je edino podjetje, ki odpadne nagrobne sveče predeluje v Sloveniji.

Različne vrste plastike predelujejo v sekundarne surovine, uporabne pri izdelavi novih

proizvodov. Odpadne nagrobne sveče, ki jih prejmejo od zbiralca, najprej razvrstijo po

različnih materialih. V tabeli 3 so v deležih prikazane izhodne frakcije, ki jih dobimo po

sortiranju in stopnja reciklaže posamezne izhodne frakcije izražena v % (Černuta, 2010, str.

152).

Tabela 3: Izhodne frakcije po sortiranju odpadnih nagrobnih sveč in stopnja reciklaže

Material Izhodna frakcija po sortiranju

(v %)

Stopnja reciklaže *

(v %)

Plastika (PVC, PP, PE, PET) 43,0 90,0

Parafin 36,0 90,0

Kovine 2,0 100,0

Baterije 1,0 60,0

Nečistoče in ostali materiali 18,0 0,0

Legenda: *Stopnja reciklaže je izražena v razmerju med količino vhodnih in izhodnih

materialov po končanem postopku.

Vir: U. Černuta, Nagrobne sveče so posebnost Slovenije in ekološki izzivi, 2010, str. 153.

Ker imajo različne vrste plastike različne kemijske lastnosti, vsa plastična ohišja odpadnih

nagrobnih sveč najprej ročno razvrstijo glede na vrsto plastike (PVC, PP, PET in PE).

Zoglenela, delno zažgana ohišja parafinskih sveč niso primerna za reciklažo (stopnja reciklaže

zato ni 100 %). Na pralni liniji iz ohišij izločijo parafin, ki ga prav tako mehansko očistijo in

filtrirajo (10 % ostanka parafina, ki se posede skupaj z nečistočami, ni primernih za

reciklažo). Parafinu dodajo dodatke, ki spremenijo njegove funkcionalne lastnosti in parafin

iz odpadnih nagrobnih sveč se lahko ponovno uporabi pri proizvodnji novih sveč. Za izdelavo

14

sveč se uporabljata dve vrsti parafina – zimski in letni (med seboj se ločita po tališču). Vsaka

vrsta plastike gre ločeno skozi proces mletja in granuliranja. Granulat, pridobljen v tem

postopku, je kot sekundarna surovina neposredno uporaben pri izdelavi novih proizvodov

(Černuta, 2010, str. 154–155).

Odpadni elektronski moduli se odstranijo iz ohišij, ki se za nadaljnjo obdelavo razvrstijo

glede na vrsto materiala. Elektronski moduli se razstavijo na elektronsko vezje in baterije. Za

elektronsko vezje se zagotavlja nadaljnje ravnanje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z

odpadno električno elektronsko opremo, za baterije pa ustrezno recikliranje zagotovi

pooblaščeni zbiralec (Černuta, 2010, str. 155).

Delež nečistoč bi lahko v postopku zbiranja in skladiščenja odpadnih nagrobnih sveč bistveno

zmanjšali. Med zbranimi odpadnimi svečami je še vedno veliko drugih odpadkov, prav tako

pa zaradi neustrezne podlage (pesek namesto asfalta) v prostorih za skladiščenje odpadnih

nagrobnih sveč, predelovalci prejmejo onesnažene sveče, ki jih je treba ročno čistiti, kar

povečuje stroške predelave (Odpadne nagrobne sveče letos prvič v predelavo, 2010).

Med ostale materiale sodijo ohišja sveč iz drugih materialov – npr. steklene in keramične, ki

jih ne reciklirajo. Zaenkrat delež teh sveč ni tako visok, v primeru, da se bo ta delež povečal,

pa bi bilo smiselno, da bi predelovalci odpadnih nagrobnih sveč uredili tudi reciklažo sveč iz

teh materialov.

Po besedah Uroša Černute (2011) iz podjetja Interseroh se ohišja keramičnih in steklenih sveč

v Sloveniji še vedno odlagajo na odlagališča. Kljub temu lahko steklo ohišij nagrobnih sveč,

ki niso iz ognjevarnega stekla, 100 % recikliramo in steklo vedno znova uporabimo v procesu

pridobivanja novega stekla iz starega praktično brez odpadkov ali stranskih produktov.

Nekatere vrste stekla, ki vsebujejo številne primesi in ognjevarno steklo, ki se v talini ne

stopijo, niso primerni za tovrstno reciklažo (Kobentar, 2005b). V preteklih letih je tehnični

napredek omogočil reciklažo odpadnega stekla v gradbeni material. Dodano odpadno steklo

izboljšuje zvočno in toplotno izolacijo, gradbeni material pa je tudi odpornejši proti ognju

(Carter, 2010; Evropska komisija, 2011a; 2011b). Na enak način poteka tudi reciklaža

keramike, ki je do pred kratkim veljala za material, ki ni primeren za nadaljnjo obdelavo.

Odpadno keramiko zmeljejo v prah, ki se uporablja pri proizvodnji novih izdelkov iz

keramike. Glini, iz katere se izdelujejo novi proizvodi, dodajo 20 % zmlete odpadne keramike

(Yagi, 2008).

Reciklirana PVC plastika se uporablja za ohišja nagrobnih sveč, cevi, okenske okvirje, talne

obloge, materiale za izolacijo, armature in zaščitne obleke. Reciklirana PP plastika se

uporablja za embalažo, ohišja električnih naprav, avtomobilske odbijače, domače pohištvo in

za uporabo v tekstilni industriji. Reciklirana PET plastika se uporablja za izdelavo embalaže

za enkratno in večkratno uporabo in za posode, reciklirana PE plastika pa za izdelavo cenenih

izdelkov za vsakdanjo rabo (plastične vrečke, kozarčki ipd.). Recikliran parafin se ne

uporablja le za izdelavo sveč, temveč tudi v strojni industriji (izdelava tesnil in avtomobilskih

15

gum), v papirni industriji (povoščeni papir, platno, lepenka) in v tekstilni industriji

(impregnacija blaga). Reciklirane kovine (železo in aluminij) se uporabljajo v proizvodnji

kovinskih polizdelkov in izdelkov, druge kovine iz recikliranih baterij (Mn, Zn, Ni, Cu) pa se

uporabljajo v industriji (Černuta, 2010, str. 156).

Kljub temu, da v Sloveniji še niso izdelali nobene študije o vplivu dodatnih emisij

toplogrednih plinov na okolje ter o porabi energije in naravnih virov pri predelavi, je

vzpostavljen sistem zbiranja, oddaje in reciklaže odpadnih nagrobnih sveč uspešen. Prav tako

je sistem skladen z nacionalnim programom varstva okolja (Černuta, 2010, str. 156).

2 EKOLOŠKA/OKOLJSKA ZAVEST SLOVENCEV

2.1 »Manj plastike na pokopališča«

Rezultati raziskave o številu posameznih vrst nagrobnih sveč, opravljene na slovenskih

pokopališčih kažejo, da na slovenskih pokopališčih še vedno prevladujejo sveče iz PVC

plastike – okolju najmanj prijaznega materiala. Te problematike so se zavedali tudi v ORZ,

kjer so z akcijo »Manj plastike na pokopališča« izdelali koncept trajnostno urejenih

pokopališč ter se zavzeli za ločeno zbiranje odpadkov na pokopališčih in posledično

zmanjšanje količin mešanih komunalnih odpadkov s pokopališč. Prav tako so želeli vplivati

na ekološko osveščenost porabnikov in njihovo odločitev za uporabo sveč, ki imajo daljšo

življenjsko dobo in so okolju prijaznejše (Okoljsko raziskovalni zavod, 2010).

2.1.1 Okoljsko raziskovalni zavod

ORZ je bil ustanovljen leta 2005. Njihova osnovna dejavnost je prvenstveno usmerjena na

področje ravnanja z odpadki, ukvarjajo pa se tudi z zelenim podjetništvom, okoljsko

komunikacijo in svetovanjem. Osnovno vodilo delovanja ORZ je posredovanje strokovnega

znanja za izboljšanje ravnanja z odpadki, ki ga pridobivajo s spremljanjem

znanstvenoraziskovalnega in raziskovalno-razvojnega dela na področju ravnanja z odpadki in

okoljevarstva doma in v tujini. Znanstvena in raziskovalna dogajanja prenašajo v prakso ter

soočajo izkušnje in znanja tujih strokovnjakov s slovenskimi. Pripravljajo programe

minimizacije odpadkov za lokalne skupnosti, javne ustanove in podjetja. V okviru celostnega

ravnanja z odpadki pripravljajo strokovne podlage in projekte za centre za ravnanje z odpadki.

Na področju okoljske komunikacije in okoljskega svetovanja pripravljajo in vodijo programe

in projekte, ki spodbujajo razvoj okoljskega razmišljanja, ustvarjalnost in sposobnost

okoljskega komuniciranja. V ta proces si prizadevajo vključevati vse ciljne skupine, na ta

način spodbujati odgovornost do okolja z lastnimi dejanji ter poglabljati komunikacijo o

okolju in vrednotah narave. Programi in projekti ORZ temeljijo na ekonomski opravičenosti

in uporabnosti, kar udeležencem omogoča neposreden prenos znanja v prakso (Vovk, 2009).

16

2.1.2 Projekt »Manj plastike na pokopališča«

Velike količine odpadnih nagrobnih sveč bi lahko zmanjšali že s spremembo potrošniških

navad. V to so prepričani v ORZ, kjer so med prvimi v Sloveniji začeli opozarjati na

problematiko velikih količin odpadnih nagrobnih sveč. Ob pričetku projekta »Manj plastike

na pokopališča« – v marcu 2009 – je imelo ohišje iz PVC plastike kar 95 % nagrobnih sveč,

ki so v Sloveniji letno v prometu.

Namen projekta »Manj plastike na pokopališča«, ki je trajal od 11. marca 2009 do 11. avgusta

2010 (18 mesecev), je bil »na primeru nagrobnih sveč prikazati ustrezno ravnanje z izbrano

vrsto odpadka, od zmanjšanja porabe zdravju in okolju škodljivih sestavin v izdelku, do

manjše porabe izdelka, z možnostjo ponovne uporabe, zagotavljanja recikliranja ali druge

primerne predelave.« Izdelali so »koncept trajnostno urejenih pokopališč, ki bo upravljavcem

pokopališč v pomoč pri ureditvi takšnega načina zbiranja odpadkov na pokopališčih, ki bo

najugodnejši z vidika upravljavca, uporabnike pa bo stimuliral k ravnanju, ki je sprejemljivo

za okolje« (Okoljsko raziskovalni zavod, 2010).

Projekt »Manj plastike na pokopališča« je bil v začetku leta 2009 odobren na drugem javnem

razpisu Sklada za nevladne in neprofitne organizacije (Sklad za NVO) v Sloveniji, ki je

podprt s subvencijo Islandije, Liechtensteina in Norveške preko Finančnega mehanizma

Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in Norveškega finančnega mehanizma (Okoljsko

raziskovalni zavod, 2010).

S projektnimi aktivnostmi – analizo trenutnega stanja, konceptom trajnostnih pokopališč,

sodelovanjem z upravljavci pokopališč, skupnimi delavnicami, ozaveščanjem javnosti,

promocijo projekta na tiskovnih konferencah, z objavami v medijih, na spletni strani in s

predstavitveno brošuro, so želeli vplivati na glavne ciljne skupine projekta – upravljavce

pokopališč oz. občine, širšo javnost v vlogi obiskovalcev pokopališč, upravljavce odlagališč

nenevarnih odpadkov in nenazadnje na svečarje, distributerje in trgovce. Posredni cilj

projekta je bil tudi vplivanje na spremembo zavesti vseh ciljnih skupin, saj so želeli s

projektom ozavestiti širšo javnost o škodljivih posledicah uporabe PVC sveč ter vplivati na

dvig splošne ekološke ozaveščenosti. Spodbuditi so želeli uporabo trajnejših izdelkov, kot so

nagrobne sveče iz trajnejših materialov (steklo, keramika), katerih življenjska doba je lahko

tudi več let. Vzorec zmanjšanega potrošništva in večje ekološke zavesti lahko porabniki

prenesejo tudi v vsakdanje življenje in se odločajo za nakup izdelkov z daljšo življenjsko

dobo in na ta način znatno zmanjšajo onesnaževanje. V projekt je bilo vključenih pet

pokopališč. Ob zaključku projekta so opazili, da na teh testnih pokopališčih gori vedno manj

sveč in da so te sveče v veliki meri trajnostne narave (Okoljsko raziskovalni zavod, 2010).

17

2.2 Družbeno odgovorni porabnik

Ločimo med ekološko zavestjo in ekološko odgovornim vedenjem. »Ekološka zavest pomeni

posameznikovo zaznavanje, dojemanje problemov okolja in zavedanje njihovega obstoja, ki

porabnika morda navdaja z zaskrbljenostjo ali celo z občutkom pripravljenosti, da sam

prispeva k njihovem reševanju« (Rojšek, 1987, str. 211). »Ekološka odgovornost ali ekološko

vedenje pa pomeni, da se porabnik ne le zaveda problemov okolja in izraža pripravljenost

pomagati pri njihovem obvladovanju, ampak se tudi resnično obnaša v skladu z zahtevami

naravnega okolja« (Rojšek, 1987, str. 211). Za ekološko odgovorno vedenje ekološka zavest

ni dovolj. Kljub temu, da je porabnik ekološko ozaveščen, lahko odstopi od ekološko

odgovornega vedenja, če je slednje povezano z napori, odrekanjem ali posega v njegov žep

(Rojšek, 1987, str. 211).

Webster (v Follows & Jobber, 1999, str. 724) je družbeno odgovornega porabnika opredelil

kot porabnika, ki se zaveda posledic za družbeno okolje, povzročenih s svojim nakupnim

vedenjem oziroma kot porabnika, ki se zaveda, da lahko s svojim nakupnim vedenjem vpliva

na družbene spremembe. Tisti porabniki, ki jim je skrb za okolje dovolj pomembna, bodo že

ob nakupu določenega izdelka premišljevali, kaj se bo zgodilo z odpadno embalažo in se bodo

prej odločili za nakup okolju prijaznega izdelka. Takšni izdelki ne bodo le zadostili trenutnim

porabnikovim potrebam, temveč bodo dolgoročno koristili tudi naravnemu okolju.

Družbeno odgovoren porabnik se bo izogibal izdelkom škodljivim zdravju tako drugih kot

tudi njega samega. Prav tako se bo izogibal izdelkom, ki povzročajo škodo okolju že med

samim procesom izdelave kot tudi med uporabo in odstranjevanjem, in izdelkom, ki porabijo

veliko energije ali povzročajo nepotrebne odpadke. Ne bo se odločal za nakup izdelkov, ki so

iz materialov ogroženih živalskih vrst ali ogroženega okolja, in izdelkov, ki vključujejo

nepotrebno uporabo ali krutost do živali. Prav tako se ne bo odločil za nakup izdelkov, ki

ogrožajo druge države (Sriram & Forman, 1993, str. 54).

Na podlagi študij, ki so želele opredeliti demografske lastnosti družbeno odgovornega

porabnika, raziskovalci ugotavljajo, da naj bi bila mlajša populacija bolj zaskrbljena za

okolje. Prav tako naj bi bili do naravovarstvenih problemov občutljivejši porabniki z višjimi

dohodki. Glede spola in izobrazbe različne študije niso podale enakih ugotovitev. Nekateri

raziskovalci trdijo, da so ženske bolj zagrizene akterke naravovarstvenega gibanja kot moški,

drugi trdijo obratno. Prav tako raziskovalci niso enotni o vplivu izobrazbe na skrb porabnika

za okolje – eni ugotavljajo, da gre za pozitivno, drugi, da gre za negativno povezanost,

rezultati nekaterih študij pa niso pokazali značilne povezanosti (Straughan & Roberts 1999,

str. 559–561).

D'Souza (2004) je porabnike, glede na njihovo vedenje, ko se odločajo za zelene izdelke, na

podlagi dveh dvodimenzionalnih modelov razdelila v štiri segmente. »Konvencionalni

porabniki« so popolnoma brez posluha za zelene izdelke in ne razmišljajo o potencialnih

tveganjih, ki jih izdelek lahko predstavlja okolju. »Nastajajoči zeleni porabniki« prepoznavajo

koristi zelenih izdelkov, vendar nimajo nobene motivacije, da bi jih kupili. »Cenovno

18

občutljivi zeleni porabniki« se zavedajo negativnih vplivov določenih izdelkov za okolje,

vendar za takšne izdelke niso pripravljeni plačati več. »Predani zeleni porabniki« kupujejo

zelene izdelke vedno, ko obstaja priložnost in so visoko okoljsko ozaveščeni.

2.3 Ekološka/okoljska zavest Slovencev

Na spletni strani podjetja Žale Javno podjetje d. o. o. zasledim zanimivo kratko anketo z enim

samim vprašanjem – »Ali bi zaradi zmanjšanja onesnaževanja okolja pričeli, namesto

sedanjih PVC sveč, uporabljati sveče s steklenim ohišjem in parafinskim vložkom za

menjavo?« Na vprašanje je do 2. aprila 2011 odgovorilo 2.196 obiskovalcev spletne strani.

54,19 % sodelujočih (1.190 odgovorov) bi se za nakup odločilo v primeru, da bi bila cena

steklenih sveč in vložkov enaka ali nižja od sveč izdelanih iz PVC materiala, 32,47 %

sodelujočih (713 odgovorov) bi se za nakup odločilo v vsakem primeru, 10,79 % sodelujočih

(237 odgovorov) bi se za nakup odločilo v primeru, da cena ne bi bila za več kot 50 % višja

od cene PVC sveč, 2,55 % sodelujočih (56 odgovorov) pa se za nakup ne bi odločilo v

nobenem primeru (Žale Javno podjetje, 2011).

Z ekološko/okoljsko zavestjo Slovencev na pragu tretjega tisočletja se v izvirnem

znanstvenem članku ukvarja tudi dr. Andrej Kirn. Članek temelji na obdelavi odgovorov

ankete Slovenskega javnega mnenja (SJM) 2000/2. Za primerjavo so ponekod upoštevani tudi

odgovori iz SJM 1999/3, 1997/1 in 1997/3, ki se nanašajo na okolje. Nekatere ugotovitve iz

tega članka povzemam v nadaljevanju (Kirn, 2003, str. 17).

Sicer nekoliko manj kot leta 1993 (42,7 %), pa vendar leta 2000 še vedno kar 40,4 %

vprašanih soglaša s trditvijo, »da za nekoga kot sem jaz, je težko, da bi kaj dosti naredil za

okolje«. 44,7 % jih s to trditvijo ne soglaša, 13 % je neopredeljenih (delež neopredeljenih je

skoraj enak kot v letu 1993). Bolj nemočne v tem, da bi kaj naredile za okolje so ženske –

45,5 % (moški 33,9 %) in verni – 44 % (neverni 32,8 %). Soglašanje s trditvijo narašča s

starostjo (v starostni skupini 18–30 let je 30,1 %, v starostni skupini nad 61 let pa skoraj 60

%) in pada z večjo izobrazbo (z osnovnošolsko izobrazbo 58,2 %, z višjo in visoko izobrazbo

pa le še 17,7 %).

S trditvijo, da nima nobenega smisla, »da po svojih najboljših močeh skrbiš za okolje, če tega

ne počnejo tudi drugi«, soglaša 46 %, ne strinja pa se 43,1 %. anketiranih. Soglašanje s

trditvijo prav tako narašča s starostjo (v starostni skupini 18–30 let je 30,5 %, v starostni

skupini nad 61 let pa 65,6 %) in pada z večjo izobrazbo (z osnovnošolsko izobrazbo 61,6 %, z

višjo in visoko izobrazbo pa 27,7 %). Verni (53,3 %) bolj soglašajo kot neverni (36,9 %).

Odpadke za reciklažo bi leta 1993 sortiralo 60,2 %, leta 1997 59,3 %, leta 2000 pa 59,7 %.

Presenetljivo se je povečalo število teh, ki trdijo, da reciklaža v kraju, kjer živijo, ni na voljo –

leta 1993 31,4 %, leta 2000 pa 34,6 % (od tega je takšnih največ v starostni skupini nad 61 let

– 43,8 % in najmanj v starostni skupini do 30 let – 26,2 %). Moški se trudijo bolj – 63 %

(ženske 57 %), prizadevanje, ki je pri starostnih skupinah do 60 let približno enako (63 %), pa

19

upade pri starostni skupini nad 61 let – 46,6 %. Tudi število teh, ki se trudijo sortirati

odpadke, narašča z izobrazbo (osnovnošolska izobrazba 53,3 %, višja in visokošolska

izobrazba 68,8 %).

Prookoljska stališča praviloma bolj izkazujejo mlajši, neverujoči in bolj izobraženi.

Spremenljivka spol ni vedno statistično pomembna, prav tako niso v vseh odgovorih ženske

tiste, ki so bolj ekološko senzibilne in aktivne, in tiste, ki izkazujejo ne samo večjo

pripravljenost za praktičnim okoljskim obnašanjem, ampak se tako tudi obnašajo. Vpliv

izobrazbe in starosti na ozaveščenost in okoljsko držo je pogosto nasproten. S starostjo se

zmanjšuje aktivistični potencial, okoljska kritičnost in občutljivost pa se z izobrazbo stopnjuje

(Kirn, 2003).

3 PROCES NAKUPNEGA ODLOČANJA

3.1 Proces odločanja

»Nakupni proces pri porabniku lahko razumemo kot proces odločanja ali reševanja

problemov. Z njim označujemo premišljena, zavestna dejanja, s katerimi zadovoljujemo

potrebe. Končni rezultat oblikujejo številni dejavniki, od interne motivacije do najrazličnejših

zunanjih, ekonomskih in socialnih dejavnikov. Včasih se porabnik odloča zelo racionalno,

previdno tehta in ocenjuje funkcionalne (utilitarne) lastnosti izdelka. Pogosto pa prevladujejo

t. i. simbolični vidiki oz. lastnosti izdelka, ki se kažejo v čustvenih odzivih, čutnem

zadovoljstvu, sanjarjenjih ali estetskih razmišljanjih« (Damjan & Možina, 1999, str. 29).

Do nakupne odločitve porabnika pripeljejo značilnosti kupca in procesi odločanja, na

porabnikovo nakupno vedenje pa vpliva več dejavnikov:

kulturni: kultura, subkultura in družbeni razred,

družbeni: referenčne skupine, družina ter družbene vloge in položaji,

osebni: starost in stopnja v življenjskem ciklu, poklic, finančne razmere, življenjski slog,

osebnost in samopodoba in

psihološki: motivacija, zaznavanje, učenje ter prepričanja in stališča.

V najširšem in najmočnejšem obsegu na porabnika vplivajo kulturni dejavniki (Kotler, 2004,

str. 183–195).

Porabnik se odloča racionalno (lastnosti izdelkov natančno vrednoti) ali emocionalno

(odločanje poteka bolj pod vplivom čustev), največkrat pa sta v procesu odločanja prisotni

obe komponenti (Mumel, 2011, str. 162). Cilj porabnika je, da s kupljenim izdelkom

zadovolji svoje potrebe. Porabniki nimajo enotne nakupne strategije (kaj bo kupil) in nakupne

taktike (kje, kdaj, kako, koliko bo kupil). Na porabnikovo strategijo vplivajo osebni dejavniki

(stališča, izkušnje) in dejavniki okolja (zaposlitev, prijatelji, moda, kultura), ki pa niso

medsebojno usklajeni. Porabniki se o strategiji nakupa odločajo na osnovi višine plače,

življenjskega standarda posameznika (prosti čas, način življenja), prodajne cene, ki vpliva na

20

povpraševanje, nakupa nadomestnih proizvodov, ki pridejo v poštev v primeru, ko si

posameznik ne more kupiti izdelka, ki ga je doslej upravljal, in nagnjenosti k dolgoletnim

navadam (kajenje, kava) (Žagar, 2009).

Dejavnike, ki vplivajo na proces odločanja, Enger, Blackwell in Miniard (v Mumel, 2001, str.

162–165) delijo v tri skupine:

individualne razlike: porabnikovi viri, znanje, stališča, motivacija, osebnost, vrednote in

življenjski stil,

vplive okolja: kultura, socialni sloj, osebni vpliv, družina in situacija in

psihološke procese: obdelovanje informacij, učenje in spreminjanje stališč in vedenja.

3.2 Model nakupnega odločanja

V petstopenjskem modelu nakupnega odločanja gre porabnik skozi pet stopenj:

prepoznavanje problema, iskanje informacij, presojanje možnosti, nakupna odločitev in

ponakupno vedenje (Kotler, 2004, str. 204). Porabniki se med seboj ločijo glede na to, koliko

informacij bodo pridobili, ne glede na to, za kakšen izdelek gre. Mlajši in bolj izobraženi

ljudje, ki radi nakupujejo, bodo zbrali več informacij, prav tako bodo več časa zbiranju

informacij namenile ženske, najbrž zato, ker stilu in podobi, ki jo predstavlja izdelek,

namenjajo večjo vrednost (Solomon, Bamossy & Askegaard, 1999, str. 217).

Prepoznavanje potrebe – Ko kupec prepozna problem ali potrebo, se nakupni proces prične.

Potrebo lahko sprožijo notranji ali zunanji dražljaji (Kotler, 2004, str. 204). Ko je razlika med

želenim stanjem in dejansko situacijo, ki jo zazna porabnik, dovolj velika, sproži proces

motivacije oz. odločanja (Damjan & Možina, 1999, str. 29).

Iskanje informacij – Porabnik za rešitev problema išče informacije po svojem spominu

(notranje informacije) in pridobiva informacije iz zunanjega okolja (zunanje informacije)

(Damjan & Možina, 1999, str. 29). S povečanjem pozornosti postane bolj dovzeten za

informacije o izdelku, na naslednji ravni pa poskuša potrebo rešiti z aktivnim iskanjem

informacij. Porabnikov viri informacij so lahko osebni, poslovni, javni ali izkustveni. Najbolj

vplivne so informacije, ki jih porabnik prejme iz osebnih virov – torej od družine, prijateljev,

sosedov ali znancev, njihova vloga pa je usmerjena predvsem v potrjevanje in vrednotenje

(Kotler, 2004, str. 204).

Presojanje možnosti (ocenjevanje alternativ) – Porabnik možnosti ocenjuje z vidika

pričakovanih koristi in izbira najboljšo ponudbo (Damjan & Možina, 1999, str. 29).

Dejavniki, ki jih porabniki uporabljajo za vrednotenje alternativ so evaluativni kriteriji.

Nekatere lastnosti, pomembne za izbiranje, lahko porabniki ocenijo (cena, velikost, barva),

nekaterih pa ne (kakovost, zanesljivost ali koristnost za zdravje) (Mumel, 2001, str. 167).

Nakupna odločitev – Med nakupno namero in nakupno odločitvijo lahko posežejo tako

stališča drugih kot tudi nepričakovane okoliščine. Porabnik se odloča o nakupu izbrane

21

blagovne znamke ali izdelka, prodajalni, kjer bo opravil nakup, o količini in času nakupa ter o

načinu plačila (Kotler, 2004, str. 207).

Ponakupno vedenje – Porabnik po uporabi izdelka ocenjuje v kolikšni meri izbrana

alternativa zadovolji njegove potrebe in pričakovanja (Damjan & Možina, 1999, str. 29). Po

nakupu bo občutil določeno raven zadovoljstva ali nezadovoljstva (Kotler, 2004, str. 208).

Lahko tudi dvomi v pravilnost izbire – temu pravimo ponakupna disonanca (Mumel, 2001,

str. 168).

Porabnik se mora odločiti tudi, kaj naj stori z izdelkom po uporabi – ga zadrži, zavrže, predela

ali proda. Mumel (2001, str. 169) to odločitev definira kot zadnjo stopnjo v procesu

odločanja.

Pri prvem nakupu nagrobne sveče gre porabnik predvidoma skozi vse faze v modelu

nakupnega odločanja. Ko porabnik prepozna potrebo, se na podlagi pridobljenih informacij

odloči za nakup nagrobne sveče. Po nakupu nagrobno svečo odloži na pokopališču in ob tem

občuti neko raven (ne)zadovoljstva. V nekaterih primerih se porabnik že ob nakupu izdelka

odloča, kaj se bo z izdelkom zgodilo po koncu življenjske dobe izdelka – kar nemalokrat

ravno tako vpliva na odločitev za nakup in izbiro izdelka. Pri naslednjih nakupih lahko

porabnik katero od stopenj v modelu nakupnega odločanja tudi izpusti oz. se v določeni

stopnji zadrži precej manj časa. V kolikor je bila prva nakupovalna izkušnja pozitivna in

raven zadovoljstva visoka, je lahko proces iskanj informacij precej krajši, saj se porabnik

zanaša na svoje pozitivno mnenje in izkušnje v zvezi z izdelkom. Prav tako porabnik izpusti

stopnjo presojanja možnosti, saj je praktično že odločen o tem, katerega od izdelkov bo izbral.

3.3 Vrste nakupnega odločanja glede na stopnjo vpletenosti v

nakup

Glede na stopnjo vpletenosti v nakup ločimo tri vrste odločanja, ki se med seboj prepletajo:

odločanje iz navade, zoženi proces odločanja in razširjeni proces odločanja (Solomon,

Bamossy, & Askegaard, 1999, str. 209).

Najmanj zapleteno izmed vseh vrst odločitev je odločanje iz navade. Pri nakupih, ki se

pogosto ponavljajo, porabnik rešitev navadno poišče v dolgoročnem spominu. Če se kakovost

izdelka ne ujema s pričakovano kakovostjo ali če se spremenijo okoliščine, pride do

vrednotenja. To vrsto odločanja delimo v dve podskupini:

Porabnik določen izdelek ali znamko kupuje, ker je to znamko v preteklosti v procesu

odločanja že izbral in je z njo zadovoljen. Pripadnost znamki je v tem primeru visoka.

Kadar pa porabnik ne loči med kakovostjo posameznih izdelkov in je v preteklosti

preizkusil enega od teh izdelkov, ga bo, v kolikor je bil z izdelkom zadovoljen, še naprej

kupoval iz navade. Pripadnost znamki je nizka.

22

Pri takšnih izdelkih, kjer je stopnja vpletenosti nizka (predvsem pri poceni izdelkih), se

porabniki nemalokrat odločijo za poskusni nakup, ki nadomesti prednakupno iskanje oziroma

poenostavi odločanje (Mumel, 2001, str. 170–171).

Zoženi proces odločanja se pojavi predvsem pri nizki vpletenosti porabnika v nakup.

Podoben je procesu odločanja pri nakupi iz navade in se običajno pojavlja pri vsakdanjih

nakupih, kjer je ponakupno vrednotenje sorazmerno majhno. Porabnik se običajno odloča za

izdelke oziroma blagovne znamke, ki jih že pozna ali za najcenejšo možnost (Mumel, 2001,

str. 171). Skrajno zožena oblika nakupnega procesa je impulzivni nakup, za katerega sta

značilni spontanost ter intenzivnost želje. Iskanja informacij ni, do ocenjevanja alternativ pa

pride šele po nakupu oziroma pri potrošnji (Damjan & Možina, 1999, str. 30).

O razširjenem procesu odločanja govorimo, kadar porabnik natančno in poglobljeno

razmišlja o nakupu in ko so izpolnjeni naslednji pogoji:

visoka stopnja vpletenosti porabnika v nakup

alternativni izdelki se med seboj razlikujejo v bistvenih značilnostih

porabnik ima dovolj časa za premislek.

Ta vrsta odločanja je značilna predvsem za nakup dražjih izdelkov, ki se jih ne kupuje

pogosto, vendar je njihov nakup zahteven in za porabnika pomemben (Mumel, 2001, str.

171).

Slika 1: Kontinuum vedenja pri nakupnih odločitvah

Poceni izdelki Dražji izdelki

Pogosti nakupi Občasni nakupi

Nizka vpletenost Visoka vpletenost

porabnika porabnika

Znana izdelčna skupina Neznana izdelčna skupina

ali blagovna znamka ali blagovna znamka

Malo razmišljanja, Obsežno razmišljanje,

iskanja in časa za nakup iskanje in čas za nakup

Vir: M. Solomon, G. Bamossy & S. Askegaard, Consumer behaviour : a European perspective, 1999, str. 209.

Po mojem mnenju porabniki, ki kupujejo nagrobne sveče redkeje, pred nakupom preverijo

ponudbo na trgu in vsakokrat (oz. vsaj ob večini takšnih nakupov) gredo skozi zožen proces

ODLOČANJE

IZ

NAVADE

ZOŽENI

PROCES

ODLOČANJA

RAZŠIRJENI

PROCES

ODLOČANJA

23

odločanja. Porabniki, ki nagrobne sveče kupujejo pogosteje in v večji količini, kupujejo bolj

iz navade.

4 TRŽENJSKA RAZISKAVA O ZANIMANJU PORABNIKOV

ZA NAKUP STEKLENE NAGROBNE SVEČE

4.1 Namen in cilji raziskave

Z raziskavo želim orisati demografske značilnosti potencialnih kupcev – ugotoviti želim, ali

spol, starost, izobrazba, materialni položaj in okolje, v katerem živijo, vplivajo na

pripravljenost za nakup steklene nagrobne sveče. Zanima me tudi, ali se bodo za nakup prej

odločili porabniki, ki se tudi sicer zavedajo okoljske problematike, so ekološko ozaveščeni in

se ekološko odgovorno tudi vedejo in ali bo pri takšnih porabnikih cena vplivala na

pripravljenost za nakup. Preveriti želim, ali bodo večjo pripravljenost k nakupu pokazali

porabniki, ki pokopališče obiščejo pogosteje ali tisti, ki se za obisk pokopališča odločijo le

nekajkrat ali celo le enkrat letno. Glede na podatke, ki nas uvrščajo v svetovni vrh glede na

proizvodnjo in prodajo sveč, me zanima, koliko sveč povprečno porabniki odložijo na grobu

ob enkratnem obisku in iz kakšnih materialov so. Ugotoviti želim tudi, kakšna je pripadnost

določeni vrsti nagrobnih sveč.

4.2 Raziskovalne hipoteze

Hipoteze, ki jih preverim z raziskavo, so osnovane s pomočjo proučene literature, z

upoštevanjem osebnega mnenja in spoznanj na podlagi neformalnih pogovorov o zanimanju

porabnikov za nakup steklene nagrobne sveče ter ekološki zavesti in družbeno odgovornem

vedenju slovenskih porabnikov.

H1: Izobrazba vpliva na to, ali bodo porabniki prepoznali stekleno ekološko svečo kot

okolju prijazen izdelek. Bolj izobraženi bodo stekleno nagrobno svečo prepoznali kot

okolju bolj prijazen izdelek.

Raziskovalci, ki se ukvarjajo s proučevanjem ekološke zavesti, ugotovijo, da je izobrazba

edina spremenljivka, ki se je v večini raziskav pokazala kot statistično značilna in pozitivno

povezana z ekološko zavestjo (Rojšek, 1987, str. 185–186). To potrjuje tudi analiza

odgovorov SJM 2000/2. Okoljska kritičnost in občutljivost se z izobrazbo stopnjuje, bolj

izobraženi so bolj prookoljsko naravnani. Občutek nemoči, da bi osebno lahko naredili kaj za

okolje, z izobrazbo pada, povečuje se nestrinjanje s trditvijo, da ni smiselno skrbeti za okolje,

če tega ne počnejo tudi drugi (Kirn, 2003, str. 34–35). Menim, da bodo porabniki z višjo

izobrazbo zaradi višje stopnje ekološke zavesti stekleno nagrobno svečo prepoznali kot

ekološki izdelek.

24

H2: Večjo pripravljenost za nakup steklene nagrobne sveče bodo pokazali tisti, ki bodo

materialni položaj svojega gospodinjstva ocenili kot zelo ali precej dober.

Steklena nagrobna sveča ima daljšo življenjsko dobo kot sveča iz PVC plastike. Ponavadi je

cena kvalitetnih steklenih nagrobnih sveč višja od cene sveč iz PVC plastike. Predvidevam,

da si bodo nakup lažje privoščili v gospodinjstvih, kjer svoj materialni položaj ocenjujejo kot

zelo ali precej dober, zato bodo porabniki iz takšnih gospodinjstev pokazali tudi večje

zanimanje za nakup.

H3: Okolje, v katerem porabniki živijo, ni povezano s pripravljenostjo porabnikov za

nakup izdelka.

V drugi raziskavi, kjer analiziram stanje na pokopališčih v Sloveniji (v marcu 2011), je

zaznati tako odstopanje v deležu steklenih nagrobnih sveč na posameznih pokopališčih istega

okolja kot tudi različnega okolja.

Menim, da v vaških in primestnih okoljih pomembno vlogo igrajo informacije, ki jih porabnik

prejme iz osebnih virov – od družine, prijateljev, sosedov ali znancev in so najbolj vplivne pri

zbiranju informacij v procesu nakupne odločitve (Kotler, 2004, str. 204). Če ima sosed

stekleno nagrobno svečo in pove drugemu sosedu, da je res dobra, da jo ima že tri mesece in

da zgleda kot nova. Pa pravzaprav res ni bila tako draga ... Jo kupi tudi drugi sosed.

Informacije (dobre in slabe) se v takšnem okolju hitro širijo in kmalu imajo lahko vsi vsaj eno

stekleno nagrobno svečo.

Glede na to, da je izobrazba edina spremenljivka, ki se v večini raziskav kaže kot statistično

značilna in pozitivno povezana z ekološko zavestjo (Rojšek, 1987, str. 185–186) in ob

predpostavki, da je stopnja izobrazbe v mestnem okolju predvidoma višja kot v vaškem

okolju, predvidevam, da bodo »mestni« porabniki pokazali več zanimanja za nakup izdelka.

Kljub temu, da sta razloga za nakup različna, menim, da ne bo večjega odstopanja v

pripravljenosti za nakup steklene nagrobne sveče, glede na okolje, v katerem porabniki živijo.

H4: Tisti, ki so prepričani, da je steklena nagrobna sveča okolju prijazen izdelek, bodo

izdelek pripravljeni kupiti ne glede na ceno.

Tisti porabniki, ki jim je skrb za okolje dovolj pomembna, že ob nakupu določenega izdelka

premišljujejo, kaj se bo zgodilo z odpadno embalažo in se bodo tako prej odločili za nakup

okolju prijaznega izdelka (Follows & Jobber, 1999, str. 724). Družbeno odgovorni porabniki

se izogibajo izdelkom, ki povzročajo škodo okolju že med samim procesom izdelave kot tudi

med uporabo in odstranjevanjem ter izdelkom, ki porabijo veliko energije ali povzročajo

nepotrebne odpadke (Sriram & Forman, 1993, str. 54). Zato menim, da bodo tisti, ki bodo

stekleno nagrobno svečo prepoznali kot okolju prijazen izdelek, pripravljeni stekleno

nagrobno svečo kupiti ne glede na ceno.

25

H5: Večjo pripravljenost za nakup steklene nagrobne sveče bodo pokazale ženske.

Analiza odgovorov SJM 2000/2 sicer ne potrjuje teze, da so ženske, ne samo bolj ekološko

ozaveščene in izkazujejo večjo pripravljenost za praktičnim okoljskim obnašanjem, temveč se

dejansko tako tudi obnašajo (Kirn, 2003, str. 34). Predvidevam, da bodo večjo pripravljenost

kljub temu pokazale ženske, saj so ženske tiste, ki opravijo večino nakupov v gospodinjstvu.

Prav tako več časa namenijo zbiranju informacij, ker stilu in podobi, ki jo predstavlja izdelek,

namenjajo večjo vrednost (Solomon, Bamossy & Askegaard, 1999, str. 217). Nazadnje

menim, da so ženske tudi tiste, ki pokopališča obiskujejo pogosteje.

H6: Tisti, ki se vedejo ekološko odgovorno, bodo pripravljeni kupiti izdelek v vsakem

primeru, ne glede na ceno.

Steklena nagrobna sveča je ekološki izdelek. Steklo je mogoče reciklirati, zaradi daljše

življenjske dobe steklene nagrobne sveče v primerjavi z nagrobno svečo iz PVC plastike pa

lahko z manjšim številom nakupov prihranimo kljub višji ceni izdelka. Predvidevam, da bodo

porabniki, ki se tudi sicer vedejo ekološko odgovorno, pokazali večjo pripravljenost za nakup

od porabnikov, ki niso tako prookoljsko usmerjeni.

H7: S starostjo se prepoznavanje steklene nagrobne sveče kot ekološkega izdelka

manjša.

Analiza odgovorov SJM 2000/2 kaže, da starejši v večji meri ocenjujejo, da ne morejo kaj

dosti narediti za okolje. V primeru nizke stopnje ekološke osveščenosti težko govorimo o

ekološko odgovornem vedenju, zato predvidevam, da starejši porabniki ne bodo prepoznali

steklene nagrobne sveče kot ekološkega izdelka, pripravljenost za nakup bo s starostjo

upadala.

H8: Starejši pogosteje kupujejo enake vrste nagrobnih sveč kot mlajši. Pripadnost

določeni vrsti izdelka se starostjo veča.

Na čas, ki ga namenimo za zbiranje informacij o nakupu, vpliva več dejavnikov. Porabnik za

rešitev problema išče informacije po svojem spominu (notranje informacije) in pridobiva

informacije iz zunanjega okolja (zunanje informacije) (Damjan & Možina, 1999, str. 29).

Predvidevam, da se bodo starejši porabniki, ki so nagrobne sveče kupili že mnogokrat v

življenju, najbolj zanesli na svojo presojo in izkušnje. V primeru, da bodo z izdelkom, ki ga

kupujejo, zadovoljni, bodo vedno znova izbirali isti izdelek, ne glede na novosti, ki se

pojavljajo na trgu. Pri večjih nakupih starejši nemalokrat prisegajo na znamke, ki jih poznajo

še iz prejšnjega sistema in prejšnje države in niti niso seznanjeni z novimi in morda

konkurenčnejšimi blagovnimi znamkami.

26

H9: Tisti, ki kupujejo nagrobne sveče za vsako priložnost posebej, ne kupujejo vedno

enakega izdelka.

Kadar se porabnik odloča o nakupu izdelka in prvič sprejema odločitev, je zapletenost procesa

odločanja lahko srednja ali visoka. Pri nakupu steklene nagrobne sveče lahko govorimo o

zoženem procesu odločanja, kjer porabnik ponavadi zniža »število in variabilnost

informacijskih virov, alternativ in kriterijev, ki jih uporabi za vrednotenje možnosti« (Mumel,

2001, str. 171). Kupuje znamke, ki jih prepozna, najcenejše izdelke, na odločitev o nakupu

določenega izdelka pa lahko vplivajo tudi druge prednosti oz. ugodnosti, ki jih ponujajo

različni ponudniki (Mumel, 2001, str. 171–172).

Pri izdelkih, ki jih kupuje pogosto, porabnik poenostavi proces odločanja do te mere, da

preprosto izbere isto blagovno znamko oz. izdelek, kot ob prvem nakupu. Porabnik kupuje

isto blagovno znamko oz. izdelek iz navade (Mumel, 2001, str. 171–172). Porabnik preskoči

ocenjevanje alternativ in kupuje po inerciji ali na osnovi zvestobe blagovni znamki. Porabnik

se bo za drug izdelek odločil le, v kolikor z nakupom ne bo zadovoljen (Damjan & Možina,

1999, str. 31).

Predvidevam, da bodo porabniki, ki kupujejo nagrobne sveče redkeje, pred nakupom preverili

ponudbo na trgu in vsakokrat (oz. vsaj ob večini takšnih nakupov) šli skozi zožen proces

odločanja. Zato menim, da bo pri takšnih porabnikih pripravljenost za nakup večja. Porabniki,

ki nagrobne sveče kupujejo pogosteje in v večji količini, bodo kupovali bolj iz navade. Do

zamenjave blagovne znamke oz. izdelka bo prišlo, če z izdelkom ne bi bili zadovoljni oz. v

primeru, da so po mnenju porabnika vsi izdelki enake kakovosti in bodo pri vsakokratnem

nakupu izbirali izdelke, ki bodo v trenutku ob nakupu za njih najugodnejši. Kombinacija

dejavnikov, ki bodo v tem primeru odločili o nakupu, je lahko pri vsakem od porabnikov

drugačna.

H10: Tisti, ki ne kupujejo vedno enakih nagrobnih sveč, več kupujejo steklene nagrobne

sveče.

Porabniki, ki ne kupujejo vedno enake nagrobne sveče, se pred vsakim nakupom znova

odločajo med izdelki različnih proizvajalcev in iz različnih materialov. Večja možnost je, da

bodo ti porabniki v takšnem zoženem procesu odločanja opazili stekleno nagrobno svečo, jo

prepoznali kot okolju prijazen izdelek in se odločili za nakup. Za nakup se lahko odločijo tudi

iz kateregakoli drugega razloga, lahko jim je všeč, da gre za trajnejši izdelek ali pa jim je

steklena nagrobna sveča preprosto bolj všeč kot nagrobne sveče iz drugih materialov.

Nasprotno najverjetneje tisti, ki kupujejo vedno enake nagrobne sveče, steklene nagrobne

sveče niti ne bodo opazili. Zato predvidevam, da se bodo tisti, ki ne kupujejo vedno enakih

nagrobnih sveč, večkrat odločili za nakup steklene nagrobne sveče.

27

4.3 Metodologija

4.3.1 Metoda anketiranja

Pri izvedbi raziskave uporabljam metodo osebnega spraševanja, z namenom, da bi bili

vprašalniki izpolnjeni v celoti in pravilno. Starše in prijatelje, ki živijo v različnih krajih po

Sloveniji uporabim kot anketarje. Anketirance izbirajo skladno z mojimi navodili. Prednost

osebnega anketiranja je poleg tega, da lahko anketiranci pri vprašanjih, ki jih ne razumejo,

prejmejo dodatna pojasnila, tudi v tem, da so vprašalniki izpolnjeni v celoti in pravilno.

Anketiranci vprašalnike izpolnjujejo sami, po zaključku anketiranja pa anketarji pregledamo,

ali je vprašalnik izpolnjen v celoti in pravilno. V primeru pomanjkljivosti ali napake

anketirance nanje opozorimo. S takšno metodo dela dosežemo, da so vsi vprašalnikov

izpolnjeni pravilno in v celoti.

4.3.2 Vprašalnik

Vprašalnik (priloga 2) sestavim tako, da bi bil čim krajši, vendar bi kljub temu zagotavljal

dovolj podatkov za analizo. Sestavljen je iz 12 vprašanj zaprtega tipa, ki omogočajo hitro in

enostavno odgovarjanje. Tematsko je razdeljen v več sklopov. V prvem sklopu (vprašanja 1–

5) ugotavljam, kako pogosto porabniki obiskujejo pokopališče, kako se odločajo pri nakupu

nagrobnih sveč – kakšen je njihov proces nakupnega odločanja, in kakšno vlogo pri

pripravljenosti za nakup steklene nagrobne sveče igra cena izdelka. V drugem sklopu vprašanj

– vprašanji 6 in 7 – želim ugotoviti, kakšna je ekološka zavest anketirancev (vprašanje 6) in

ali se ekološko oz. družbeno odgovorno tudi vedejo (vprašanje 7). Zadnji sklop vprašanj

(vprašanja 8–12) je sklop demografskih vprašanj.

Največ težav imam pri 3. in 4. vprašanju, kjer v začetku nagrobne sveče razdelam še glede na

to, ali gre za parafinske sveče, sveče z elektronski modulom ali sveče, ki svetijo s pomočjo

svetilnega olja. Pri testiranju vprašalnika se izkaže, da porabniki le ne poznajo nagrobnih sveč

tako dobro, tako da vprašanje kar nekajkrat popravim in poenostavim. Pri 4. vprašanju, kljub

temu da anketiranci vprašanje večinoma razumejo brez dodatnih pojasnil, ugotovim, da

nekaterih možnosti za odgovore ne predvidim, zato anketiranci ne morejo na vprašanje

odgovoriti tako, kot bi želeli. Z zadržkom odgovore na to vprašanje kljub temu upoštevam.

4.3.3 Ciljna populacija, vzorec, kraj in čas anketiranja

Proučevano populacijo sestavljajo slovenski porabniki starejši od 18 let. Mlajših porabnikov v

raziskavo ne vključim, saj menim, da še niso ekonomsko oz. finančno neodvisni.

Pri izbiri vzorčnih enot izberem neverjetnostni namenski vzorec, ki je z vidika

reprezentativnosti boljši od priložnostnega vzorca. Raziskovalec izbira take enote, ki so po

njegovem mnenju tipične glede na opazovani pojav v osnovni populaciji (Rojšek, 1996, str.

28

47). Pri svoji raziskavi želim, da bi bila starostna struktura in struktura vzorca po spolu

čimbolj podobna strukturi proučevane populacije.

Anketiranje poteka od 30. maja do 10. junija 2011 v različnih krajih v Sloveniji in na različnih

lokacijah v teh krajih – na pokopališčih, pred pošto in pred nakupovalnimi centri, da

zagotovim čim bolj reprezentativen vzorec.

5 REZULTATI RAZISKAVE

5.1 Sestava vzorca

Pravilno in v celoti je izpolnjenih vseh 152 vprašalnikov. V nadaljevanju najprej predstavim

vzorec glede na demografske podatke.

Glede na podatke Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS) je bilo v

Sloveniji na dan 1. januarja 2011 49 % moških in 51 % žensk (Statistični urad Republike

Slovenije, b.l.). Vzorec moje raziskave o zanimanju slovenskih porabnikov za nakup steklene

nagrobne sveče sestavlja 48 % polnoletnih moških in 52 % polnoletnih žensk (slika 2).

Slika 2: Sestava anketirancev po spolu

52 %

48 %Moški

Ženski

N = 152

Po podatkih SURS, ki kažejo stanje na dan 1. januarja 2011 in prikazujejo prebivalstvo po

petletnih starostnih skupinah je bilo v Sloveniji 16,5 % prebivalstva starega od 20 do 29 let,

27,7 % prebivalstva starega od 30 do 44 let, 27,9 % prebivalstva starega od 45 do 59 let in

27,9 % prebivalstva starejšega od 60 let (Statistični urad Republike Slovenije, 2011).

Za potrebe raziskave oblikujem štiri starostne razrede. Starostne meje posameznih razredov so

glede na podatke SURS sicer zamaknjene za eno leto, vendar menim, da so podatki kljub

temu primerljivi. Z izbiro anketirancev poskušam oblikovati vzorec, katerega starostna

struktura bi bila čim bolj podobna strukturi proučevane populacije. Izkaže se, da je delež

anketirancev v starostnem razredu od 31 do 45 let nekoliko višji od deleža prebivalstva v tej

29

starostni skupini, delež anketirancev v starostnih razredih od 46 do 60 let in v starostnem

razredu starejših od 61 let pa nekoliko nižji od deleža prebivalstva v tej starostni skupini.

Največ zanimanja in pripravljenosti za sodelovanje pokažejo prav anketiranci v starostnem

razredu od 31 do 45 let, starejši od 61 let pa pokažejo najnižjo stopnjo pripravljenosti za

sodelovanje. Iz starostnega razreda do 30 let je tako 18 % anketirancev, iz starostnega razreda

od 31 do 45 let 40 %, iz starostnega razreda od 46 do 60 let je 22 % anketirancev, iz

starostnega razreda 61 let in več pa 20 % anketirancev (slika 3).

Slika 3: Sestava anketirancev po starosti

22 %

20 %

40 %

18 %

do 30 let

31-45 let

od 46 do 60 let

nad 61 let

N = 152

Analiziram tudi izobrazbeno strukturo anketirancev. Največji delež predstavljajo anketiranci s

srednješolsko izobrazbo – takih je 54 %, anketirancev z diplomo je 38 %. Anketirancev z

nedokončano ali dokončano osnovno šolo je le 7 %, še manj – le 1 % – pa je anketirancev z

magisterijem ali doktoratom (slika 4).

Slika 4: Sestava anketirancev glede na izobrazbo

1 %

54 %

38 %

7 %

Osnovna šola

Srednja šola

Fakulteta

Magisterij, doktorat

N = 152

30

Zanima me tudi, v kakšnem okolju živijo anketiranci. Rezultati kažejo, da so v vzorcu

anketiranci iz vseh okolij približno enako zastopani. 32 % anketirancev živi v vaškem okolju,

prav toliko jih živi v primestnem okolju. V mestnem okolju živi 36 % anketiranih (slika 5).

Slika 5: Sestava anketirancev glede na okolje, kjer živijo

36 %

32 %

32 %

vaško

primestno

mestno

N = 152

Vprašanje o materialnem položaju gospodinjstva je namenoma zastavljeno na način, kjer

lahko anketiranec subjektivno oceni materialni položaj svojega gospodinjstva. Za takšno

oblikovanje vprašanja se odločim, ker za mojo analizo zadošča že subjektivna ocena

materialnega položaja gospodinjstva in ker nemalokrat prihaja do razlik že v pogovorih

prijateljev o višini plače. Nekateri govorijo o bruto, drugi o neto zneskih. Nekateri v plačo

štejejo tudi dodatek za prevoz in prehrano, drugi ne. Tako pridobljeni podatki bi bili lahko

vprašljivi, predvidevam pa tudi, da bi imela več težav pri pridobivanju odgovora na to, za

mnoge delikatno vprašanje. Kar 63 % anketirancev materialni položaj svojega gospodinjstva

ocenjuje kot precej dober, 29 % kot ne ravno dober. Zelo dober je materialni položaj

gospodinjstev 4 % anketirancev, prav tak delež anketirancev pa meni, da njihov materialni

položaj sploh ni dober (slika 6).

Slika 6: Sestava anketirancev glede na materialni položaj gospodinjstva

63 %

4 %4 %

29 %Zelo dober

Precej dober

Ne ravno dober

Sploh ni dober

N = 152

31

5.2 Univariantne statistike po posameznih vprašanjih

V nadaljevanju podrobneje predstavim analizo odgovorov na posamezna vprašanja.

V prvem vprašanju anketirance sprašujem, kolikokrat obiščejo pokopališče. Odgovori

anketirancev potrdijo moje predvidevanje – največ – kar 56,6 % vprašanih pokopališče obišče

nekajkrat letno. Da ne obiskujejo pokopališč, odgovorijo 4 anketiranci in za to navedejo

različne razloge. Poleg tega, da se mrtvih spominjajo na drugačen način, kot z obiskovanjem

grobov, se je med odgovori znašel tudi nekdo, ki nima na pokopališču v bližini pokopanega

nobenega sorodnika, poleg tega pa je tujec, ki prihaja iz države, kjer ne polagajo nagrobnih

sveč na grobove (slika 7).

Slika 7: Kolikokrat obiščete pokopališče

5,9

21,7

56,6

13,2

2,6

0

10

20

30

40

50

60

nekajkrat

tedensko

nekajkrat

mesečno

nekajkrat

letno

enkrat letno ne obiskujem

pokopališč

Od

sto

tek

an

ke

tira

nc

ev

N = 152

V drugem vprašanju poskušam ugotoviti, kakšne so nakupne navade anketirancev pri nakupu

nagrobnih sveč. Skoraj 70 % anketiranih nagrobnih sveč ne kupuje na zalogo, temveč sproti,

pred vsakim obiskom pokopališča oz. ob določeni enkratni priložnosti. Glede na to, da skoraj

70 % anketiranih pokopališče obišče le nekajkrat ali celo samo enkrat letno, se mi zdi

smiselno, da nagrobne sveče kupujejo sproti, saj letno ne porabijo takšne količine nagrobnih

sveč, da bi bil zanje smiseln nakup na zalogo.

V nadaljevanju predvidevam, da porabniki kljub temu, da ne kupujejo vedno enakih

nagrobnih sveč, kljub temu v večji meri izbirajo med nagrobnimi svečami iz enakega

materiala – npr. samo med nagrobnimi svečami iz PVC ali PP plastike ali samo med

steklenimi nagrobnimi svečami. Zato trditev namenoma postavim tako, da je poudarek na

nagrobnih svečah iz različnih materialov. Rezultati pokažejo, da je takih, ki se ne odločajo

med različnimi nagrobnimi svečami iz različnih materialov, dobrih 56 %, vedno enake

nagrobne sveče pa kupuje le slabih 33 % anketirancev (slika 8).

32

Slika 8: Nakupne navade anketirancev

30,3

68,4

32,9

69,7

31,656,6 67,1

43,4

kupujem na zalogo kupujem sproti odločam se med različnimi

modeli

vedno kupujem enake

nagrobne sveče

Od

stote

k a

nk

etir

an

cev

NE

DA

N = 152

V tretjem vprašanju anketirance prosim, da razvrstijo različne vrste nagrobnih sveč, ki jih

kupujejo, glede na to, katero vrsto nagrobnih sveč kupijo največkrat. Na prvo mesto – to

pomeni, da to vrsto sveč kupujejo največkrat – je kar dobrih 80 % anketirancev prepričljivo

postavilo nagrobno svečo iz PVC ali PP plastike. Glede na rezultat se daleč za nagrobno

svečo iz PVC ali PP plastike na drugo mesto uvršča parafinski vložek, na tretje mesto

nagrobna sveča s steklenim ohišjem in na četrto mesto elektronski modul. Nagrobno svečo s

keramičnim ohišjem, papirnato nagrobno svečo in solarno nagrobno svečo anketiranci

največkrat postavijo na zadnja mesta ali pa teh vrst sveč sploh ne kupujejo. Glede na

raziskavo, ki jo opravim na slovenskih pokopališčih, je bil tak rezultat pričakovan (tabela 4).

Tabela 4: Vrste nagrobnih sveč, ki jih anketiranci najpogosteje kupujejo v %

vrsta nagrobnih sveč 1. mesto 2. mesto 3. mesto 4. mesto

Nagrobna sveča iz PVC ali PP plastike 80,3 10,5 0,7 1,3

Nagrobna sveča s steklenim ohišjem 2,6 18,4 14,5 2,6

Nagrobna sveča s keramičnim ohišjem 1,3 3,3 2,0 4,6

Papirnata nagrobna sveča 0,7 1,3 0,7 0,7

Solarna nagrobna sveča 2,0 1,3 1,3 0,0

Parafinski vložek 7,2 19,1 9,2 5,3

Elektronski modul 3,9 8,6 11,8 5,9

Drugo 0,0 1,3 0,0 0,0

N = 152

Pri četrtem vprašanju želim izvedeti, koliko nagrobnih sveč povprečno anketiranci položijo na

grob ob enkratnem obisku pokopališča. Tu naletim na težavo, ki se žal pri testiranju

vprašalnika ni pojavila. Nekaj anketiranih odgovori, da na grob ob enkratnem obisku položijo,

npr. ali nagrobno svečo iz PVC ali PP plastike, ali stekleno nagrobno sveč ali samo parafinski

vložek. V tem primeru vpišem vse odgovore. Končni rezultat je v tem primeru – anketiranec

na grob ob enkratnem obisku položi 2 različni nagrobni sveči in parafinski vložek, kar pa ni

33

pravilno, saj anketiranec v resnici na grob ob enkratnem obisku položi le 1 nagrobno svečo ali

parafinski vložek. Rezultate pri tem vprašanju moram torej upoštevati z zadržkom. Iz istega

razloga tudi ne izračunam povprečnega števila sveč, ki jih anketiranci položijo na grobove ob

posameznem obisku groba. Kljub temu je jasno, da so rezultati podobni, kot pri prejšnjem

vprašanju. Anketiranci največkrat polagajo nagrobne sveče iz PVC ali PP plastike, sledijo

parafinski vložki, nagrobne sveče s steklenim ohišjem in elektronski moduli (tabela 5).

Tabela 5: Število nagrobnih sveč, ki jih anketiranci povprečno položijo na grob ob

posameznem obisku groba

Vrsta nagrobnih sveč 1 2 in več nobene

Nagrobna sveča iz PVC ali PP plastike 108 26 18

Nagrobna sveča s steklenim ohišjem 36 1 115

Nagrobna sveča s keramičnim ohišjem 9 1 142

Papirnata nagrobna sveča 6 146

Solarna nagrobna sveča 3 149

Parafinski vložek 42 8 102

Elektronski modul 27 7 118

Drugo 2 150

N = 152

V petem vprašanju me zanima, kakšno vlogo igra cena pri odločitvi o nakupu steklene

nagrobne sveče. Le 11,2 % anketirancev bi stekleno nagrobno svečo kupilo v vsakem

primeru. Cena je za anketirance vključene v vzorec vsekakor pomembna. Približno enak

odstotek anketiranih bi stekleno nagrobno svečo kupil v primeru, da cena ne bi bila višja več

kot 50 % od cene sveče iz PVC ali PP plastike (34,2 %) oz. bi stekleno nagrobno svečo kupili

v primeru, da bi bila cena enaka ali celo nižja od cene nagrobne sveče iz PVC ali PP plastike.

Presenetil me je velik delež – kar 19,1 % tistih, ki steklene nagrobne sveče ne bi kupili v

nobenem primeru (slika 9).

34

Slika 9: V katerem primeru bi se odločili za nakup steklene nagrobne sveče?

19,1

35,534,2

11,2

0

5

10

15

20

25

30

35

40

v nobenem primeru cena enaka ali nižja kot

sveča iz PVC plastike

cena do 50 odstotkov

višja od sveče iz PVC

plastike

v vsakem primeru

od

stote

k a

nk

etir

an

cev

N = 152

Pri šestem vprašanju me zanima predvsem, ali so anketirani porabniki ekološko ozaveščeni in

ali se ekološko odgovorno tudi vedejo. Teorija namreč kaže, da lahko porabnik kljub temu, da

je ekološko ozaveščen, od ekološko odgovornega vedenja odstopi, kadar je slednje povezano

z napori, odrekanji ali posega v njegov žep (Rojšek, 1987, str. 211).

V prvem sklopu vprašanj preverjam, ali anketirani porabniki pri nakupu izdelkov upoštevajo,

kako njihova izdelava in uporaba ter kaj se bo zgodilo z izdelki ob koncu življenjske dobe

izdelka vpliva na naravno okolje. Anketiranci lahko svojo mero strinjanja oz. nestrinjanja s

trditvijo pokažejo z ocenami od 1 do 5 (1 = sploh se ne strinjam, 5 = popolnoma se strinjam).

Rezultati pokažejo, da anketiranci bolj kot to, kako izdelava izdelka vpliva na naravno okolje

(dobrih 18 % anketiranih se jih s trditvijo popolnoma strinja, skoraj 16 % pa se jih s trditvijo

strinja), upoštevajo, kaj se bo zgodilo z izdelkom po koncu življenjske dobe izdelka in kako

bo to vplivalo na naravno okolje (25 % anketirancev se jih s trditvijo popolnoma strinja,

dobrih 24 % pa se jih s trditvijo strinja). Neopredeljenih (s trditvijo se niti ne strinjajo niti

strinjajo) je v primeru izdelave skoraj polovica anketiranih, vendar pa delež teh ob koncu

življenjske dobe izdelka pade na slabo tretjino anketiranih. Predvidevam, da je delež strinjanja

s trditvijo ob koncu življenjskega cikla izdelka višji zato, ker anketirani porabniki lažje

vplivajo na to, kaj bodo naredili z izdelkom po koncu njegove življenjske dobe, na samo

izdelavo pa ne morejo vplivati. Nemalokrat porabniki s tem, kako izdelava izdelka vpliva na

naravno okolje, niti nismo seznanjeni (slika 10).

35

Slika 10: Upoštevanje vpliva izdelave, uporabe in konca življenjske dobe izdelka na naravno

okolje ob nakupu izdelkov

11,8 %

9,9 %

44,1 %

18,4 %

15,8 %

8,6 %

11,2 %

32,9 %

23,7 %

23,7 %

8,6 %

11,2 %

30,9 %

24,3 %

25,0 %

1 = sploh se ne

strinjam

2

3

4

5 = popolnoma se

strinjam

izdelava

uporaba

po koncu življenjske dobe

N = 152

V nadaljevanju me zanima, ali anketirani porabniki kupujejo izdelke glede na ceno ali glede

na njihov učinek na naravno okolje. Skoraj 60 % anketiranih se s trditvijo, da se, »kadar se

odločajo med nakupom dveh enakih izdelkov, vedno odločijo za nakup izdelka, ki je

potencialno manj škodljiv drugim ljudem in okolju«, popolnoma strinja ali se strinja. Na drugi

strani se s trditvijo, da se, »kadar se odločajo med nakupom dveh enakih izdelkov, vedno

odločijo za nakup cenovno najugodnejšega izdelka, ne glede na učinek izdelka na naravno

okolje«, popolnoma strinja ali se strinja le slabih 30 % anketiranih. Rezultati kažejo, da kljub

težki gospodarski situaciji, ki bi lahko botrovala odstopu ekološko ozaveščenih porabnikov od

ekološko odgovornega vedenja, temu ni tako (slika 11).

Slika 11: Upoštevanje cene in učinka izdelka na naravno okolje pri odločitvi o nakupu dveh

enakih izdelkov

30,3 %

21,1 %

20,4 %

16,4 %

11,8 %

11,2 %

9,2 %

19,7 %

26,3 %

33, 6%

1 = sploh se ne strinjam

2

3

4

5 = popolnoma se strinjam

kupujem potencialno manj škodljive

izdelke za okolje

kupujem cenovno najugodnejše

izdelke

N = 152

36

V šestem vprašanju dodam tudi trditev: »Kot posameznik/ca težko kaj dosti naredim za

okolje«. V podobnem vprašanju ankete SJM 2000/2 44,7 % anketiranih s to trditvijo ne

soglaša, 13 % pa je neopredeljenih. V moji raziskavi s trditvijo ne soglaša 34,2 % anketiranih,

kar 21,7 % pa je neopredeljenih (slika 12).

Slika 12: Stopnja nemoči v tem, da bi kaj naredili za okolje

11,8 %11,2 %

21,7 %21,1 %

34,2 %

1 = sploh se ne

strinjam

2 3 4 5 = popolnoma se

strinjam

N = 152

Za konec anketirance sprašujem po tem, ali menijo, da je steklena nagrobna sveča okolju

prijazen izdelek. Glede na stopnjo neopredeljenih v ostalih trditvah v šestem vprašanju, je tudi

pri tej trditvi delež neopredeljenih relativno visok – slaba tretjina anketiranih se s trditvijo ne

niti strinja niti ne strinja. Slabi dve tretjini anketiranih meni, da je steklena nagrobna sveča

okolju prijazen izdelek (s trditvijo se popolnoma strinjajo oz. se strinjajo), le dobrih 5 %

anketiranih pa steklene nagrobne sveče ne prepozna kot okolju prijazen izdelek (s trditvijo se

sploh ne strinjajo oz. se ne strinjajo).

Slika 13: Ali je steklena nagrobna sveča okolju prijazen izdelek?

34,2 %

28,9 %31,6 %

3,3 %2,0 %

1 = sploh se ne

strinjam

2 3 4 5 = popolnoma se

strinjam

N = 152

37

V sedmem vprašanju me zanima, kaj anketiranci počnejo v skrbi za zmanjšanje

onesnaževanja okolja. Med odgovori, ki jih največkrat izberejo, prevladujejo naslednji: Skoraj

90 % anketiranih zbira oz. sortira odpadke, skoraj 80 % jih varčuje z električno energijo in

dobrih 71 % s pitno vodo, v trgovino pa jih vrečko prinese s sabo dobrih 67 %. Malo manj –

dobrih 38 % – jih kupuje okolju prijazne izdelke, dobrih 24 % se jih v službo, na fakulteto oz.

po opravkih ne vozi z avtom, dobrih 20 % pa jih tudi sodeluje v čistilnih akcijah. Eden od

anketiranih ne počne ničesar od naštetega. Pod odgovor »drugo« dva od anketiranih zapišeta,

da zbirata plastične zamaške, star papir in baterije, eden od njiju pa ne odmetava odpadkov v

naravi. Vidi se visoka stopnja, ne samo ekološke zavesti, temveč tudi ekološko odgovornega

vedenja, vendar v tem primeru takšno obnašanje ne posega v žepe anketiranih porabnikov,

temveč prej obratno – anketirani porabniki lahko celo prihranijo, če varčujejo z električno

energijo in pitno vodo ali se npr. ne vozijo z avtom. (slika 10).

Slika 14: V skrbi za zmanjševanje onesnaževanja okolja počnem naslednje:

88,8

79,6

71,1

24,3

67,1

20,4

38,2

0,7 1,3

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

od

sto

tek a

nketi

ran

cev

zbiram oz. sortiram odpadke

varčujem z električno energijo

varčujem s pitno vodo

ne vozim se z avtom

v trgovino prinesem vrečko s sabo

sodelujem v čistilnih akcijah

kupujem okolju prijazne izdelke

nič od tega

drugo

N = 152

5.3 Analiza povezav med spremenljivkami – preizkušanje domnev

H1: Izobrazba vpliva na to, ali bodo porabniki prepoznali stekleno ekološko svečo kot

okolju prijazen izdelek. Bolj izobraženi bodo stekleno nagrobno svečo prepoznali kot

okolju bolj prijazen izdelek.

V prvi hipotezi ugotavljam, ali obstaja povezava med spremenljivkama »izobrazba« in

»prepoznavanje steklene nagrobne sveče kot okolju prijaznega izdelka«. V večini raziskav se

izobrazba pokaže kot edina spremenljivka, ki je statistično značilna in pozitivno povezana z

38

ekološko zavestjo (Rojšek, 1987, str. 185–186). Zanima me, ali bom tudi v moji raziskavi

prišla do enakega rezultata. V tej hipotezi je treba upoštevati, da je bila v vzorec vključena le

ena oseba z magisterijem oz. doktoratom, zato rezultati niso nujno točni.

V moji raziskavi χ2-preizkus ne potrdi statistično značilnih razlik (α = 0,39), zato ne morem

trditi, da sta ti dve spremenljivki povezani. Na podlagi vzorčnih podatkov hipotezo, da obstaja

povezanost med izobrazbo in mnenjem, ali je steklena nagrobna sveča okolju prijazen izdelek,

zavrnem (priloga 2).

H2: Večjo pripravljenost za nakup steklene nagrobne sveče bodo pokazali tisti, ki bodo

materialni položaj svojega gospodinjstva ocenili kot zelo ali precej dober.

Pri drugi hipotezi ugotavljam povezanost spremenljivke »materialni položaj« in

»pripravljenost za nakup steklene nagrobne sveče«. Za pripravljenost za nakup izdelka

upoštevam odgovore anketirancev na 5. vprašanje – »V katerem primeru bi se odločili za

nakup steklene nagrobne sveče?«. Anketirani lahko izbirajo med štirimi odgovori, ki

odločitev o nakupu izdelka pogojujejo tudi s ceno izdelka. Pričakujem, da se bodo tisti, ki

bodo materialni položaj svojega gospodinjstva ocenili kot dober ali zelo dober, v večji meri

odločili za nakup steklene nagrobne sveče ne glede na ceno kot tisti, ki bodo svoj materialni

položaj ocenili kot ne ravno ali sploh ne dober. Iz kontingenčne tabele (priloga 2) lahko

razberemo, da je med tistimi, ki se za nakup steklene nagrobne sveče ne bi odločili v nobenem

primeru, kar 50 % anketirancev, ki materialni položaj svojega gospodinjstva ocenijo kot zelo

dober in nobenega izmed anketirancev, ki materialni položaj svojega gospodinjstva ocenijo

kot sploh ne dober. Za nakup steklene nagrobne sveče v vsakem primeru, ne glede na ceno, se

izmed tistih, ki materialni položaj svojega gospodinjstva ocenijo kot zelo dober, ne bi odločil

nihče, izmed tistih, ki materialni položaj svojega gospodinjstva ocenijo kot ne ravno dober, pa

bi se za nakup v vsakem primeru, ne glede na ceno, odločilo skoraj 16 % anketiranih. Že

podatki iz kontingenčne tabele ne potrjujejo mojih predvidevanj.

Tudi χ2-preizkus ne potrdi statistično značilnih razlik (α = 0,160), zato ne morem trditi, da sta

ti dve spremenljivki povezani. Na podlagi vzorčnih podatkov hipotezo zavrnem. Ne morem

trditi, da so tisti, ki so materialni položaj svojega gospodinjstva ocenili kot zelo ali precej

dober, pokazali večjo pripravljenost za nakup izdelka ne glede na ceno.

H3: Okolje, v katerem porabniki živijo, ni povezano s pripravljenostjo porabnikov za

nakup izdelka.

S tretjo hipotezo ugotavljam povezanost spremenljivke »okolje« in »pripravljenost za nakup

steklene nagrobne sveče«. Za pripravljenost za nakup izdelka tudi pri tej hipotezi upoštevam

odgovore anketirancev na 5. vprašanje – »V katerem primeru bi se odločili za nakup steklene

nagrobne sveče?«. V raziskavi, ki jo opravim marca 2011 s preštevanjem različnih nagrobnih

sveč na grobovih pokopališč v Sloveniji, ugotovim, da okolje (vaško, primestno ali mestno)

39

ne igra vloge pri številu posameznih različnih vrst nagrobnih sveč, ki jih obiskovalci položijo

na grobove.

χ2-preizkus ne potrdi statistično značilnih razlik (α = 0,60), zato ne morem trditi, da sta

spremenljivki okolje in pripravljenost porabnikov za nakup izdelka povezani. Na podlagi

vzorčnih podatkov lahko torej zgornjo hipotezo potrdim. Okolje, v katerem anketirani

porabniki živijo, ni povezano z odločitvijo o nakupu steklene nagrobne sveče (priloga 2).

H4: Tisti, ki so prepričani, da je steklena nagrobna sveča okolju prijazen izdelek, bodo

izdelek pripravljeni kupiti ne glede na ceno.

Že iz kontingenčne tabele je razvidno, da sta deleža tistih, ki bi stekleno nagrobno svečo

kupili v vsakem primeru (ne glede na ceno), in tistih, ki se za nakup steklene nagrobne sveče

ne bi odločili v nobenem primeru, med tistimi, ki se s trditvijo, da je steklena nagrobna sveča

okolju prijazen izdelek strinjajo ali popolnoma strinjajo, približno enak. Zato ne preseneča, da

χ2-preizkus ni potrdil statistično značilnih razlik (α = 0,57). Na podlagi vzorčnih podatkov ne

morem trditi, da obstaja povezava med spremenljivkama »prepoznavanje steklene nagrobne

sveče kot okolju prijaznega izdelka« in »pripravljenost za nakup steklene nagrobne sveče«.

Hipotezo, da bodo tisti, ki so prepričani, da je steklena nagrobna sveča okolju prijazen

izdelek, izdelek pripravljeni kupiti ne glede na ceno, zavrnem (priloga 2).

H5: Večjo pripravljenost za nakup steklene nagrobne sveče bodo pokazale ženske.

V peti hipotezi za »pripravljenost za nakup izdelka« upoštevam odgovore anketirancev na 5.

vprašanje – »V katerem primeru bi se odločili za nakup steklene nagrobne sveče?«. Kljub

temu, da podatki iz kontingenčne tabele (priloga 2) kažejo, da je med tistimi, ki bi se za nakup

steklene nagrobne sveče odločili v vsakem primeru, ne glede na ceno, večji odstotek žensk

(13,9 %) kot moških (8,2 %), je celo večji odstotek žensk (15,2 %) takih, ki se za nakup

steklene nagrobne sveče ne bi odločile v nobenem primeru. Zato je razumljivo, da χ2-preizkus

ne potrdi statistično značilnih razlik (α = 0,43). Na podlagi vzorčnih podatkov ne morem

trditi, da obstaja povezanost med spremenljivkama »spol« in »pripravljenost za nakup

steklene nagrobne sveče«. Prav tako ne morem potrditi hipoteze, da bodo večjo pripravljenost

za nakup izdelka pokazale ženske.

H6: Tisti, ki se vedejo ekološko odgovorno, bodo pripravljeni kupiti izdelek v vsakem

primeru, ne glede na ceno.

S to hipotezo želim ugotoviti, ali obstaja povezanost med spremenljivkama »ekološko

odgovoren porabnik« in »pripravljenost za nakup steklene nagrobne sveče«. Spremenljivko

»eko«, ki predstavlja ekološko odgovorne osebe, sestavim iz vprašanja 7 – »V skrbi za

zmanjšanje onesnaževanja okolja počnem naslednje«. Odgovoru DA pripišem vrednost 1 in

odgovoru NE vrednost 0, razen pri možnosti h – nič od naštetega, kjer vrednosti ravno

obrnem. Nato možnosti seštejem in jih delim, da dobim indeks ekološke osveščenosti.

40

χ2-preizkus ne potrdi statistično značilnih razlik (α = 0,780), zato na podlagi vzorčnih

podatkov ne morem trditi, da med spremenljivkama »ekološko odgovoren porabnik« in

»pripravljenost za nakup steklene nagrobne sveče« obstaja povezava. Hipoteze, da bodo tisti,

ki se vedejo ekološko odgovorno, pripravljeni kupiti izdelek v vsakem primeru, ne glede na

ceno, ne morem potrditi (priloga 2).

H7: S starostjo se prepoznavanje steklene nagrobne sveče kot okolju prijaznega izdelka

manjša.

V sedmi hipotezi ugotavljam povezanost spremenljivk »starost« in »prepoznavanje steklene

nagrobne sveče, kot okolju prijaznega izdelka. χ2-preizkus potrdi statistično značilne razlike

(α = 0,003), zato lahko na podlagi vzorčnih podatkov trdim, da sta spremenljivki med seboj

povezani. Trdim lahko, da starost vpliva na to, ali ljudje prepoznajo stekleno nagrobno svečo

kot okolju prijazen izdelek. Kljub temu svoje hipoteze ne morem potrditi, saj je iz

kontingenčne tabele razvidno, da se prav starejši nad 61 let v največji meri strinjajo s tem, da

je steklena nagrobna sveča okolju prijazen izdelek. Hipotezo zato zavrnem (priloga 2).

H8: Starejši pogosteje kupujejo enake vrste nagrobnih sveč kot mlajši. Pripadnost

določeni vrsti izdelka se s starostjo veča.

Preveriti želim tudi, ali sta med seboj povezani spremenljivki »starost« in »pripadnost

določeni vrsti izdelka«. Vzorčni podatki iz kontingenčne tabele kažejo, da se pripadnost

določeni vrsti izdelka s starostjo v prvih treh starostnih skupinah veča – v starostni skupini do

30 let vedno enake nagrobne sveče kupuje 32,1 % anketiranih, v starostni skupini od 31 do 45

let je takšnih 33,3 % anketiranih in v starostni skupini od 46 do 60 let je takšnih že 42,2 %

anketiranih. Presenetljivo pa je v najvišji starostni skupini tistih, ki kupujejo vedno enake

nagrobne sveče, le 22,6 %. Zato je razumljivo, da χ2-preizkus ne potrdi statistično značilnih

razlik (α = 0,410) in hipoteze ne morem potrditi. Ne morem trditi, da se pripadnost določeni

vrsti izdelka s starostjo veča (priloga 2).

H9: Tisti, ki kupujejo nagrobne sveče za vsako priložnost posebej, ne kupujejo vedno

enakega izdelka.

V drugem vprašanju anketirance sprašujem po tem, ali nagrobne sveče kupujejo na zalogo ali

jih kupujejo sproti – ob vsaki priložnosti posebej. Zanima me tudi, kakšna je pripadnost

določeni vrsti izdelka. V tej hipotezi predvidevam, da tisti, ki nagrobnih sveč ne kupujejo na

zalogo, ne kupijo vedno enakega izdelka, torej, da je pripadnost izdelku pri teh anketiranih

porabnikih manjša. χ2-preizkus ni potrdil statistično značilnih razlik (α = 0,12), zato na

podlagi vzorčnih podatkov ne morem trditi, da obstaja povezava med tema dvema

spremenljivkama. Hipotezo, da tisti, ki kupujejo nagrobne sveče za vsako priložnost sproti, ne

kupujejo vedno enakega izdelka, zavrnem (priloga 2).

41

H10: Tisti, ki ne kupujejo vedno enakih nagrobnih sveč, več kupujejo steklene nagrobne

sveče.

Pri preverjanju zadnje hipoteze, kjer me zanima, ali tisti, ki ne kupujejo vedno enakih

nagrobnih sveč, več kupujejo steklene nagrobne sveče, odgovore, ki so jih podali anketiranci

pri 3. vprašanju v vprašalniku, kjer so vrste nagrobnih sveč razvrščali glede na pogostnost

nakupa, razvrstim v tri skupine. Pri spremenljivki »kupujem steklene nagrobne sveče«

vrednost 0 pomeni, da jih ne kupujejo, 1, da steklene kupujejo najpogosteje od vseh sveč in 5,

da štiri druge vrste sveč kupujejo bolj pogosto kot steklene. χ2-preizkus potrdi statistično

značilne razlike (α = 0,001). Trdim lahko, da sta proučevani spremenljivki povezani. Iz

kontingenčne tabele je razvidno, da je med tistimi, ki vedno kupujejo enake nagrobne sveče,

le 6 % takih, ki vedno kupujejo steklene nagrobne sveče, kar 94 % pa takih, ki nikoli ne

kupujejo steklenih sveč. Med tistimi, ki ne kupujejo vedno enakih nagrobnih sveč, je 32 %

takih, ki najpogosteje kupijo stekleno nagrobno svečo, in 67 % takih, ki steklenih nagrobnih

sveč, kljub temu da vedno kupujejo različne sveče, ne kupujejo. Na podlagi vzorčnih

podatkov potrdim zgornjo hipotezo. Za nakup steklene nagrobne sveče se večkrat odločijo

tisti, ki ne kupujejo vedno enakih nagrobnih sveč (priloga 2).

5.4 Razprava

V skrbi za okolje se na slovenskem trgu pojavljajo vedno nove različice nagrobnih sveč, ki

ponujajo alternativo nagrobnim svečam iz PVC ali PP plastike. S testiranjem hipotez želim

ugotoviti predvsem, katere so tiste spremenljivke, ki vplivajo oz. so povezane s

pripravljenostjo porabnikov za nakup steklene nagrobne sveče. Ugotovim, da ne morem trditi,

da so ženske tiste, ki so bolj pripravljene kupiti izdelek, niti tisti, ki so materialni položaj

svojega gospodinjstva ocenili kot zelo ali precej dober. Analiza tudi ne pokaže povezanosti

med pripravljenostjo za nakup izdelka in tistimi, ki so prepričani, da je steklena sveča okolju

prijazen izdelek, ali tistimi, ki se vedejo ekološko odgovorno. Steklene nagrobne sveče kot

okolju prijaznega izdelka bolj izobraženi ne prepoznajo pogosteje od manj izobraženih. Kljub

temu, da analiza pokaže povezanost med starostjo in prepoznavanjem steklene nagrobne

sveče kot okolju prijaznega izdelka, je kot takšne mlajši ne prepoznajo pogosteje od starejših,

kot predvidevam. Pripadnost določeni vrsti izdelka se s starostjo ne veča. Hipoteze, da je

pripadnost določeni vrsti izdelka manjša pri tistih, ki nagrobne sveče kupujejo sproti – ob

vsaki priložnosti posebej, ne morem potrditi, saj analiza ne pokaže povezave med tema dvema

spremenljivkama. Rezultati analize pa vendar potrdijo, da tisti, ki ne kupujejo vedno enakih

nagrobnih sveč, več kupujejo steklene nagrobne sveče. Ugotovitve so rezultat analize

vzorčnih podatkov, zbranih na podlagi neverjetnostnega namenskega vzorca. Morda bi bili

rezultati pri enostavnem slučajnem vzorcu in večjem številu vzorčnih enot drugačni.

42

SKLEP

Kdo so potencialni kupci steklene nagrobne sveče in kakšne so demografske značilnosti

anketiranih, ki so pokazali večjo stopnjo pripravljenosti za nakup izdelka? Rezultati analize

na podlagi vzorčnih podatkov, povezanosti med spremenljivkami, za katere sem predvidevala,

da vplivajo na pripravljenost za nakup izdelka, ne pokažejo. Kljub temu, da porabniki v veliki

meri stekleno nagrobno svečo prepoznajo kot okolju prijazen izdelek, pripravljenost za nakup

pokaže le manjše število porabnikov, še manj pa je tistih, ki izdelek tudi kupijo. Res je, da

rezultati analize podatkov, pridobljenih s pomočjo ankete na omejenem vzorcu, večine mojih

domnev ne potrdijo. Zaradi omejenosti sredstev in časa raziskava ni nujno pravi pokazatelj

dejanskega stanja. Z nadaljnjo celovito raziskavo na večjem vzorcu bi bili morda rezultati

drugačni.

Slovenci smo veliki porabniki nagrobnih sveč in posledično proizvedemo velike količine

odpadnih nagrobnih sveč. Ker je takšno ravnanje skorajda specifično za našo državo, smo

ravnali odgovorno in z Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami to problematiko

uredili. Kljub temu bi bila trajnejša in dolgoročnejša rešitev v zmanjšanju porabe nagrobnih

sveč in uporabi izdelkov iz trajnejših in okolju prijaznejših materialov. Vendar je tradicija

povezovanja z umrlimi z nagrobnimi svečami dolga in trdna, zato miselnosti porabnikov ne

bo moč spremeniti čez noč. Prav v to kislo jabolko so zagrizli v Okoljsko raziskovalnem

zavodu in s projektom »Manj plastike na pokopališča« postavili temelje novi kulturi

obiskovanja pokopališč in odlaganja nagrobnih sveč na grobove.

Skrb za okolje mora biti naša skupna skrb. Zavedati se moramo, da lahko tudi sami vsak dan

znova z manjšimi ali večjimi dejanji pripomoremo k ohranjanju naravnega okolja. Res so

rezultati ankete pokazali, da anketiranci pridno varčujejo z elektriko in pitno vodo, pridno tudi

ločujejo odpadke in ko se odpravijo po nakupih, vrečko prinesejo s sabo. Se pa tudi še vedno

pridno vozijo z avtomobili in skoraj petina anketiranih se ne more niti odločiti ali lahko kot

posameznik/ca kaj naredi za okolje.

Na odločitev za nakup vpliva več dejavnikov, porabnik gre v procesu nakupa skozi več

stopenj v modelu nakupnega odločanja. Menim, da bo vedno večja stopnja zavedanja

ekološke problematike pripeljala do večje stopnje iskanja okolju prijaznejših alternativ. V

večini evropskih držav je prodaja sveč iz PVC plastike prepovedana. Če/ko se bomo tudi v

Sloveniji odločili za takšen korak, bodo številni porabniki, ki danes prisegajo na nagrobne

sveče iz PVC ali PP plastike, primorani znova poiskati informacije in se odločiti za (po

njihovem mnenju) najboljši alternativni izdelek. Hipoteza, ki jo na podlagi vzorčnih podatkov

lahko potrdim, pravi, da bodo več steklenih nagrobnih sveč kupili tisti, ki ne kupujejo vedno

enakih nagrobnih sveč. Torej – če bodo porabniki prisiljeni k iskanju informacij – steklene

nagrobne sveče ne bodo spregledali.

Kdo so torej potencialni kupci steklenih nagrobnih sveč? Mi vsi.

43

LITERATURA IN VIRI

1. Bitea, inženiring in storitve, d. o. o. (2011). Najdeno 15. marca 2011 na spletnem

naslovu http://www.bitea.si/bitea4a.jsp

2. Carter, J. (2010, 6. januar). Recycling Glass and Ceramics. Najdeno 13. marca 2011

na spletnem naslovu

http://www.associatedcontent.com/article/2558049/recycling_glass_and_ceramics.htm

l?cat=15

3. Celar, M. (b.l.). Cvetje v spomin. Najdeno 31. marca 2011 na spletnem naslovu

http://www.bc-naklo.si/uploads/media/cvetjevspomin-2del.pdf in http://www.bc-

naklo.si/uploads/media/CVETJE_V_SPOMIN-1del.pdf

4. Černuta, U. (2010, december). Nagrobne sveče so posebnost Slovenije in ekološki

izziv. V J. Volfand (ur.), Odpadki v Sloveniji (str. 146–157). Ljubljana: Fit media

d. o. o..

5. Černuta, U. (2011, 7. februar). Vodja razvoja novih produktov, Interseroh d.o.o..

Telefonski intervju.

6. Damjan, J., & Možina, S. (1999). Obnašanje potrošnikov. Ljubljana: Ekonomska

fakulteta.

7. D'Souza, C. (2004). Ecolabel programmes: a stakeholder (consumer) perspective.

Corporate Communications: An International Journal, 9(3), 179–188.

8. Ekologi brez meja. (2011). Ministrstvo za okolje in prostor je predstavilo štiri

podzakonske akte, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki. Najdeno 26. marca

2011 na spletnem naslovu http://ebm.si/oj/ministrstvo-za-okolje-in-prostor-je-

predstavilo-tiri-podzakonske-akte-ki-urejajo-ravnanje-s-komunalnimi-odpadki.html

9. Evropska komisija. (2011a). Okolje za mlade Evropejce. Najdeno 15. marca 2011 na

spletnem naslovu

http://ec.europa.eu/environment/youth/original/waste/flash/pack/html/slide122_sl.html

10. Evropska komisija. (2011b). Okolje za mlade Evropejce. Najdeno 15. marca 2011 na

spletnem naslovu

http://ec.europa.eu/environment/youth/original/waste/flash/pack/html/slide123_sl.html

44

11. Evropska komisija. (2011c). Okolje za mlade Evropejce. Najdeno 15. marca 2011 na

spletnem naslovu

http://ec.europa.eu/environment/youth/waste/waste_recycling_sl.html

12. Evropska komisija. (2011d). Okolje za mlade Evropejce. Najdeno 15. marca 2011 na

spletnem naslovu

http://ec.europa.eu/environment/youth/original/waste/flash/pack/html/slide121_sl.html

13. Evropska komisija. (2011e, 19. januar). Poročilo komisije evropskemu parlamentu,

svetu, evropskemu ekonomsko – socialnemu odboru in odboru regij o tematski

strategiji o preprečevanju in recikliranju odpadkov. Najdeno 22. marca 2011 na

spletnem naslovu http://eur-

lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2011:0013:FIN:SL:PDF

14. Follows, S. B., & Jobber, D. (1999). Environmentally responsible purchase behavior:

a test of a consumer model. European Journal of Marketing, 34(5/6), 723–746.

15. Girling, P. J. (2003). Packaging of food in glass containers. Najdeno 26. marca 2011

na spletnem naslovu

http://api.ning.com/files/yIS4UE2R61YroJDbOpq*04OWXJmIegyr1QH2nEm8Jqhz6

z5rFy2HgGwqLePRQTo5KDHMVQSeJ-a0IGcs-

rG0VF7cWV8PVjbM/Food20Packaging20Technology.pdf

16. Groznik, D. (urednik). (2005, 28. oktober). Pogovor z Matejo Habinc, etnologinjo o

dnevu mrtvih [radijska oddaja]. Ljubljana: Radio Slovenija 1..

17. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša znanstvenoraziskovalnega centra slovenske

akademije znanosti in umetnosti. (2011). Slovar slovenskega knjižnega jezika.

Najdeno 15. marca 2011 na spletnem naslovu http://bos.zrc-

sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=recikla%C5%BEa&hs=1

18. Kirn, A. (2003). Ekološka/okoljska zavest Slovencev na pravu tretjega tisočletja.

Teorija in praksa 40(1), 17–36.

19. Kobentar, J. (2005a, 8. december). Kaj je steklo in kako ga pridobivamo. Najdeno 31.

marca 2011 na spletnem naslovu http://www.kemija.org/index.php/kemija-mainmenu-

38/24-kemijacat/58-kaj-je-steklo-in-kako-ga-pridobivamo

20. Kobentar, J. (2005b, 26. november). Reciklaža in zgodovina stekla. Najdeno 31.

marca 2011 na spletnem naslovu http://www.kemija.org/index.php/kemija-mainmenu-

38/24-kemijacat/55-reciklaa-in-zgodovina-stekla

45

21. Košak, K. (2010, 28. oktober). Papirnate sveče so bolj ekološke in lepše kot običajne.

Najdeno 9. marca 2011 na spletnem naslovu

http://www.siol.net/slovenija/zanimivosti/2010/10/najbolj_naporen_cas_za_svecarje.a

spx

22. Kotler, P. (2004). Management trženja. Posušje: Mate, & Ljubljana: GV založba.

23. Krajnc, A. (2010, 27. december). Sveče in njihova uporaba. Večer. Najdeno 29. junija

2011 na spletnem naslovu

http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2010122705604693

24. Krajnc, D. (2010, november). Okoljski vplivi različnih nagrobnih sveč in metoda

LCA. Najdeno 9. marca 2011 na spletnem naslovu

http://www.zelenaslovenija.si/arhiv-stevilk-eol/arhiv/681-okoljski-vplivi-razlicnih-

nagrobnih-svec-in-metoda-lca-eol-54

25. Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije (2010, 18. maj). Novosti okvirne

direktive o odpadkih. Najdeno 26. marca 2011 na spletnem naslovu

http://www.mop.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article//7480/

26. Mumel, D. (2001). Vedenje porabnikov. Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta.

27. Odpadne nagrobne sveče letos prvič v predelavo (2010, 31. oktober). Najdeno 9.

marca 2011 na spletnem naslovu

http://podpalmo.si/Novice/vse/Odpadne_nagrobne_svece_v_Sloveniji_letos_prvic_v_

predelavo

28. Odslej tudi sončna nagrobna sveča (2010, oktober). Najdeno 9. marca 2011 na

spletnem naslovu http://www.zelenaslovenija.si/revija-eol-/aktualna-

stevilka/okolje/603-odslej-tudi-sonna-nagrobna-svea-eol-53

29. Uspešnost Slovenije pri implementaciji okoljskih smernic Evropske unije na področju

ločevanja in zbiranja odpadkov. Najdeno 19. marca 2011 na spletnem naslovu

http://abesedn.wordpress.com/2009/07/05/uspesnost-slovenije-pri-implementaciji-

okoljskih-smernic-eu-na-podrocju-locevanja-in-zbiranja-odpadkov/

30. Okoljsko raziskovalni zavod (2010). Manj plastike na pokopališča. Najdeno 26. marca

2011 na spletnem naslovu

http://www.orz.si/images/stories/aktivni/manjplastike/Manj_plastike_pokopalisca.pdf

31. Petrovič, S. (2006, oktober). Steklena odpadna embalaža 2. del. Najdeno 26. marca

2011 na spletnem naslovu http://www.kemija.org/index.php/okolje-mainmenu-40/25-

okoljecat/254-steklena-odpadna-embalaa-2-del

46

32. Primus posredovanje. Najdeno 29. junija 2011 na spletnem naslovu

http://www.primus-si.com/index.htm

33. Proizvodnja Košir. Najdeno 9. marca 2011 na spletnem naslovu

http://www.kosir.si/svetilno_olje.htm

34. Račič, B. (2010, 29. oktober). Na grobovih bo zagorelo 11 milijonov sveč. Delo.

Najdeno 9. marca 2011 na spletnem naslovu http://www.delo.si/clanek/126993

35. Rojšek, I. (1996). Metode trženjskega raziskovanja: vodič po predmetu. Ljubljana:

Ekonomska fakulteta.

36. Rojšek, I. (1987). Trženje in varstvo naravnega okolja. Ljubljana: ČGP Delo – TOZD

Gospodarski vestnik.

37. Solomon, M., Bamossy, G., & Askegaard, S. (1999). Consumer behaviour : a

European perspective. New York [etc.] : Prentice Hall Europe.

38. Sriram, V., & Forman, A. M. (1993). The Relative Importance of Products'

Environmental Attributes: A Cross-cultural Comparison. International Marketing

Review 10(3), 51–70.

39. Statistični urad Republike Slovenije (2009, 23. september). Novosti na področju

ravnanja z odpadki. Najdeno 15. marca 2011 na spletnem naslovu

www.stat.si/doc/sosvet/Sosvet_10/Sos10_s1199-2009.ppt

40. Statistični urad Republike Slovenije. (b.l.). Prebivalstvo po gospodinjskem statusu,

petletnih starostnih razredih in spolu, kohezijski regiji, Slovenija, večletno. Najdeno

10. maja 2011 na spletnem naslovu

http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=05E3002S&ti=&path=../Database/D

em_soc/05_prebivalstvo/15_sestava_preb/15_05E30_gosp_druzin/&lang=2

41. Stojiljković, G. (2010, 26. oktober). Kako kupiti: Večna sveča. Najdeno 9. marca 2011

na spletnem naslovu

http://www.siol.net/slovenija/rubrikon/kako_kupiti/2010/10/svece.aspx

42. Straughan, R. D., & Roberts, J. A. (1999). Environmental segmentation alternatives: a

look at green consumer behaviour in the new millenium. Journal of Consumer

Marketing.,16 (6), 558–575.

47

43. Urad vlade Republike Slovenije za komuniciranje (2011, 20. januar). EU je na poti k

»družbi recikliranja«, vendar je treba marsikaj izboljšati. Najdeno 15. marca 2011 na

spletnem naslovu http://www.evropa.gov.si/si/vsebina/novica/select/okolje/news/eu-

je-na-poti-k-druzbi-recikliranja-vendar-je-treba-marsikaj-izboljsati/3f1baaa170/

44. Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami. Uradni list RS št. 78/2008.

45. Vovk, M. (2009). Okoljska svetovalka, Okoljsko raziskovalni zavod. Telefonski

intervju.

46. Yagi, K. (2008, oktober). Public Participation in Recycling Ceramics »Taking Off in

Japan«. Najdeno 13. marca 2011 na spletnem naslovu

http://www.japanfs.org/en/mailmagazine/newsletter/pages/028488.html

47. Završnik, F. (2009). Zaposleni, Steklarna Hrastnik. Telefonski intervju.

48. Žagar, N. (2009). Osnove trženja. Najdeno 27. marca 2011 na spletnem naslovu

http://www.vurp-partnerstvo.si/datoteke/gradiva/Osnove_trzenja.pdf

49. Žale Javno podjetje d. d. Najdeno 2. aprila 2011 na spletnem naslovu

http://www.zale.si/sl/Anketa/

PRILOGE

i

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Vprašalnik ............................................................................... 1

Priloga 2: Kontingenčne tabele pri preizkušanju domnev ........................ 5

1

Priloga 1: Vprašalnik

VPRAŠALNIK

Pozdravljeni,

sem absolventka Ekonomske fakultete v Ljubljani, smer trženje. V sklopu diplomske naloge

izvajam anketo o zanimanju potrošnikov za steklene nagrobne sveče. Vaši odgovori mi bodo

v veliko pomoč pri izdelavi diplomskega dela, anketa je anonimna, rezultati pa bodo

uporabljeni zgolj v raziskovalne namene.

Za vaše sodelovanje se vam že vnaprej zahvaljujem.

1. Kolikokrat obiščete pokopališče?

a) nekajkrat tedensko

b) nekajkrat mesečno

c) nekajkrat letno

d) enkrat letno

e) ne obiskujem pokopališč

Zakaj ne? (prosim, napišite) ________________________________________

_______________________________________________________________

2. Pri spodaj navedenih trditvah označite, ali se s trditvijo strinjate ali ne. DA pomeni,

da se s trditvijo strinjate, NE pa pomeni, da se s trditvijo ne strinjate.

Nagrobne sveče kupujem na zalogo – ob enkratnem nakupu kupim

količino, ki jo bom potreboval/a ob več različnih priložnostih.

DA NE

Nagrobne sveče kupujem sproti, pred vsakim obiskom pokopališča oz. ob

določeni enkratni priložnosti.

DA NE

Ob nakupu nagrobne sveče se odločam med različnimi modeli nagrobnih

sveč različnih proizvajalcev iz različnih materialov (npr. med svečami iz

PVC plastike, steklenimi, keramičnimi, ...).

DA NE

Vedno kupujem enake nagrobne sveče. DA NE

2

3. Spodaj so navedene različne vrste nagrobnih sveč. Vrste nagrobnih sveč, ki jih

kupujete, razvrstite glede na to, katero vrsto nagrobnih sveč kupite največkrat. Na prvo

mesto postavite vrsto nagrobnih sveč, ki jo kupite največkrat, na zadnje mesto pa vrsto

nagrobnih sveč, ki jo kupite najmanjkrat. Pri tistih vrstah sveč, ki jih nikoli ne kupite,

pustite prazen prostor.

_____ nagrobna sveča iz PVC ali PP plastike

_____ nagrobna sveča s steklenim ohišjem

_____ nagrobna sveča s keramičnim ohišjem

_____ papirnata nagrobna svečo

_____ solarna nagrobna svečo

_____ parafinski vložek

_____ elektronski modul

_____ drugo: (prosim, napišite)____________________________

4. Koliko nagrobnih sveč iz spodaj naštetih materialov povprečno položite na grob ob

posameznem obisku?

_____ nagrobna sveča iz PVC ali PP plastike

_____ nagrobna sveča s steklenim ohišjem

_____ nagrobna sveča s keramičnim ohišjem

_____ papirnata nagrobna svečo

_____ solarna nagrobna svečo

_____ parafinski vložek

_____ elektronski modul

_____ drugo: (prosim, napišite)____________________________

3

5. V katerem primeru bi se odločili za nakup steklene nagrobne sveče?

a) Za nakup steklene nagrobne sveče se ne bi odločil/a v nobenem primeru, ne glede na

ceno.

b) Za nakup steklene nagrobne sveče bi se odločil/a v primeru, da bi bila cena steklene

nagrobne sveče enaka ali nižja od cene nagrobne sveče izdelane iz PVC plastike.

c) Za nakup steklene nagrobne sveče bi se odločil/a v primeru, da cena steklene nagrobne

sveče ne bi bila več kot 50 % višja od cene nagrobne sveče izdelane iz PVC plastike.

d) Za nakup steklene nagrobne sveče se bom odločil/a v vsakem primeru, ne glede na ceno.

6. Obkrožite številko, ki bo pokazala vašo mero strinjanja s trditvijo, pri čemer 1

pomeni sploh se ne strinjam in 5 popolnoma se strinjam.

Ko kupujem izdelke, poskušam upoštevati, kako je njihova izdelava vplivala na naravno

okolje.

Sploh se ne strinjam 1 2 3 4 5 Popolnoma se strinjam

Ko kupujem izdelke, poskušam upoštevati, kako bo njihova uporaba vplivala na naravno

okolje.

Sploh se ne strinjam 1 2 3 4 5 Popolnoma se strinjam

Ko kupujem izdelke, poskušam upoštevati, kaj se bo zgodilo z izdelki po koncu

življenjske dobe izdelka.

Sploh se ne strinjam 1 2 3 4 5 Popolnoma se strinjam

Največkrat kupujem izdelke, ki so cenovno najugodnejši, ne glede na to, kakšen je njihov

učinek na naravno okolje.

Sploh se ne strinjam 1 2 3 4 5 Popolnoma se strinjam

Kadar se odločam med nakupom dveh enakih izdelkov, vedno kupim tistega, ki je

potencialno manj škodljiv drugim ljudem in okolju.

Sploh se ne strinjam 1 2 3 4 5 Popolnoma se strinjam

Kot posameznik/ca težko kaj dosti naredim za okolje.

Sploh se ne strinjam 1 2 3 4 5 Popolnoma se strinjam

Ali menite, da je steklena nagrobna sveča okolju prijazen izdelek?

Sploh se ne strinjam 1 2 3 4 5 Popolnoma se strinjam

4

7. Obkrožite odgovor, s katerim se strinjate. (Možnih je več odgovorov).

V skrbi za zmanjšanje onesnaževanja okolja počnem naslednje:

a) zbiram oz. sortiram odpadke

b) varčujem z električno energijo

c) varčujem s pitno vodo

d) v službo, na fakulteto oz. po opravkih se ne vozim z avtom

e) ko grem v trgovino, vrečko prinesem s sabo

f) sodelujem v čistilnih akcijah

g) kupujem okolju prijazne izdelke

h) nič od tega

i) drugo (prosim, napišite kaj): ______________________________________________

___________________________________________________________________________

_______________________________________________________________

8. Spol

a) M b) Ž

9. Starost

a) do 30 let b) od 31 do 45 let c) od 46 do 60 let d) 61 let in več

10. Zadnja šola, ki ste jo končali

a) nedokončana ali dokončana osnovna šola

b) srednja šola

c) fakulteta

d) magisterij, doktorat

11. Označite, v kakšnem okolju živite.

a) vaškem b) primestnem c) mestnem

12. V celoti gledano, kako bi ocenili materialni položaj vašega gospodinjstva v

primerjavi z drugimi slovenskimi gospodinjstvi?

a) zelo dober b) precej dober c) ne ravno dober d) sploh ni dober

5

Priloga 2: Kontingenčne tabele pri preizkušanju domnev

H1: Izobrazba vpliva na to, ali bodo porabniki prepoznali stekleno ekološko svečo kot

okolju prijazen izdelek. Bolj izobraženi bodo stekleno nagrobno svečo prepoznali kot

okolju bolj prijazen izdelek.

Ali menite, da je steklena nagrobna sveča okolju prijazen

izdelek? skupaj

sploh se

ne

strinjam

ne strinjam

se

niti niti se

strinjam

popolnoma

se strinjam

izobrazba nedokončana ali

dokončana osnovna

šola / v %

1 1 4 1 3 10

10,0 10,0 40,0 10,0 30,0 100,0

srednja šola

v %

2 2 29 21 30 84

2,4 2,4 34,5 25,0 35,7 100,0

fakulteta

v %

0 2 15 22 18 57

0,0 3,5 26,3 38,6 31,6 100,0

magisterij, doktorat

v %

0 0 0 0 1 1

0,0 0,0 0,0 0,0 100,0 100,0

skupaj 3 5 48 44 52 152

2,0 3,3 31,6 28,9 34,2 100,0

Chi-Square Tests

Value df

Asymp. Sig. (2-

sided)

Pearson Chi-Square 12,674a 12 ,393

Likelihood Ratio 12,209 12 ,429

N of Valid Cases 152

a. 14 cells (70,0%) have expected count less than 5. The minimum

expected count is ,02.

6

H2: Večjo pripravljenost za nakup steklene nagrobne sveče bodo pokazali tisti, ki bodo

materialni položaj svojega gospodinjstva ocenili kot zelo ali precej dober.

V katerem primeru bi se odločili za nakup

steklene nagrobne sveče?

skupaj

a b c d

materialni položaj zelo dober

v %

3 2 1 0 6

50,0 33,3 16,7 0,0 100,0

precej dober

v %

19 30 37 10 96

19,8 31,3 38,5 10,4 100,0

ne ravno dober

v %

7 17 13 7 44

15,9 38,6 29,5 15,9 100,0

sploh ni dober

v %

0 5 1 0 6

0,0 83,3 16,7 0,0 100,0

skupaj 29 54 52 17 152

19,1 35,5 34,2 11,2 100,0

Chi-Square Tests

Value df

Asymp. Sig. (2-

sided)

Pearson Chi-Square 13,048a 9 ,160

Likelihood Ratio 13,704 9 ,133

N of Valid Cases 152

a. 9 cells (56,3%) have expected count less than 5. The minimum

expected count is ,67.

7

H3: Okolje, v katerem porabniki živijo, ni povezano s pripravljenostjo porabnikov za

nakup izdelka.

V katerem primeru bi se odločili za nakup

steklene nagrobne sveče?

skupaj

a b c d

okolje vaško

v %

12 19 14 3 48

25,0 39,6 29,2 6,3 100,0

primestno

v %

6 17 18 7 48

12,5 35,4 37,5 14,6 100,0

mestno

v %

11 18 20 7 56

19,6 32,1 35,7 12,5 100,0

skupaj 29 54 52 17 152

19,1 35,5 34,2 11,2 100,0

Chi-Square Tests

Value df

Asymp. Sig. (2-

sided)

Pearson Chi-Square 4,557a 6 ,602

Likelihood Ratio 4,795 6 ,570

N of Valid Cases 152

a. 0 cells (,0%) have expected count less than 5. The minimum

expected count is 5,37.

8

H4: Tisti, ki so prepričani, da je steklena nagrobna sveča okolju prijazen izdelek, bodo

izdelek pripravljeni kupiti ne glede na ceno.

V katerem primeru bi se odločili za nakup

steklene nagrobne sveče?

skupaj

a b c d

steklena

sveča

okolju

prijazen

izdelek?

sploh se ne strinjam

v %

1 2 0 0 3

33,3 66,7 0,0 0,0 100,0

ne strinjam se

v %

1 2 2 0 5

20,0 40,0 40,0 0,0 100,0

niti niti

v %

11 18 17 2 48

22,9 37,5 35,4 4,2 100,0

se strinjam

v %

9 13 17 5 44

20,5 29,5 38,6 11,4 100,0

popolnoma se strinjam

v %

7 19 16 10 52

13,5 36,5 30,8 19,2 100,0

skupaj 29 54 52 17 152

19,1 35,5 34,2 11,2 100,0

Chi-Square Tests

Value df

Asymp. Sig. (2-

sided)

Pearson Chi-Square 10,501a 12 ,572

Likelihood Ratio 12,423 12 ,412

N of Valid Cases 152

a. 9 cells (45,0%) have expected count less than 5. The minimum

expected count is ,34.

9

H5: Večjo pripravljenost za nakup steklene nagrobne sveče bodo pokazale ženske.

V katerem primeru bi se odločili za nakup

steklene nagrobne sveče?

skupaj

a b c d

spol moški

v %

17 24 26 6 73

23,3 32,9 35,6 8,2 100,0

ženska

v %

12 30 26 11 79

15,2 38,0 32,9 13,9 100,0

Chi-Square Tests

Value df

Asymp. Sig. (2-

sided)

Pearson Chi-Square 2,767a 3 ,429

Likelihood Ratio 2,790 3 ,425

N of Valid Cases 152

a. 0 cells (,0%) have expected count less than 5. The minimum

expected count is 8,16.

10

H6: Tisti, ki se vedejo ekološko odgovorno, bodo pripravljeni kupiti izdelek v vsakem

primeru, ne glede na ceno.

V katerem primeru bi se odločili za nakup

steklene nagrobne sveče?

skupaj

a b c d

eko ,00

v %

1 0 0 0 1

100, 0 0,0 0,0 0,0 100,0

,22

v %

1 2 2 0 5

20,0 40,0 40,0 0,0 100,0

,33

v %

5 4 5 2 16

31,3 25,0 31,3 12,5 100,0

,44

v %

8 16 16 2 42

19,0 38,1 38,1 4,8 100,0

,56

v %

5 14 10 8 37

13,5 37,8 27,0 21,6 100,0

,67

v %

4 8 12 3 27

14,8 29,6 44,4 11,1 100,0

,78

v %

4 8 6 2 20

20,0 40,0 30,0 10,0 100,0

,89

v %

1 2 1 0 4

25,0 50,0 25,0 0,0 100,0

skupaj

v %

29 54 52 17 152

19,1 35,5 34,2 11,2 100,0

11

Chi-Square Tests

Value df

Asymp. Sig. (2-

sided)

Pearson Chi-Square 15,772a 21 ,782

Likelihood Ratio 15,399 21 ,802

N of Valid Cases 152

a. 19 cells (59,4%) have expected count less than 5. The minimum

expected count is ,11.

12

H7: S starostjo se prepoznavanje steklene nagrobne sveče kot ekološkega izdelka

manjša.

Ali menite, da je steklena nagrobna sveča okolju prijazen izdelek? skupaj

sploh se ne

strinjam

ne strinjam se niti niti se strinjam popolnoma

se strinjam

starost do 30 let

v %

0 1 13 6 8 28

0,0 3,6 46,4 21,4 28,6 100,0

od 31 do 45

let / v %

1 2 17 26 14 60

1,7 3,3 28,3 43,3 23,3 100,0

od 46 do 60

let / v %

1 2 11 8 11 33

3,0 6,1 33,3 24,2 33,3 100,0

61 let in več

v %

1 0 7 4 19 31

3,2 0,0 22,6 12,9 61,3 100,0

skupaj 3 5 48 44 52 152

2,0 3,3 31,6 28,9 34,2 100,0

Chi-Square Tests

Value df

Asymp. Sig. (2-

sided)

Pearson Chi-Square 22,627a 12 ,031

Likelihood Ratio 23,049 12 ,027

N of Valid Cases 152

a. 8 cells (40,0%) have expected count less than 5. The minimum

expected count is ,55.

13

H8: Starejši pogosteje kupujejo enake vrste nagrobnih sveč kot mlajši. Pripadnost

določeni vrsti izdelka se s starostjo veča.

Vedno kupujem enake

nagrobne sveče.

skupaj

da ne

starost do 30 let

v %

9 19 28

32,1 67,9 100,0

od 31 do 45 let

v %

20 40 60

33,3 66,7 100,0

od 46 do 60 let

v %

14 19 33

42,4 57,6 100,0

61 let in več

v %

7 24 31

22,6 77,4 100,0

skupaj

v %

50 102 152

32,9 67,1 100,0

Chi-Square Tests

Value df

Asymp. Sig. (2-

sided)

Pearson Chi-Square 2,864a 3 ,413

Likelihood Ratio 2,911 3 ,405

N of Valid Cases 152

a. 0 cells (,0%) have expected count less than 5. The minimum

expected count is 9,21.

14

H9: Tisti, ki kupujejo nagrobne sveče za vsako priložnost posebej, ne kupujejo vedno

enakega izdelka.

Vedno kupujem enake nagrobne sveče skupaj

da ne

vsaka priložnost posebej da

v %

30 74 104

28,8 71,2 100,0

ne

v %

20 28 48

41,7 58,3 100,0

skupaj

v %

50 102 152

32,9 67,1 100,0

Chi-Square Tests

Value df

Asymp. Sig. (2-

sided)

Exact Sig. (2-

sided)

Exact Sig. (1-

sided)

Pearson Chi-Square 2,445a 1 ,118

Continuity Correctionb 1,899 1 ,168

Likelihood Ratio 2,401 1 ,121

Fisher's Exact Test ,139 ,085

N of Valid Cases 152

a. 0 cells (,0%) have expected count less than 5. The minimum expected count is 15,79.

b. Computed only for a 2x2 table

15

H10: Tisti, ki ne kupujejo vedno enakih nagrobnih sveč, več kupujejo steklene nagrobne

sveče.

Kupujem steklene nagrobne sveče skupaj

0 1 5

Vedno kupujem

enake nagrobne

sveče

da 47 3 0 50

94,0 6,0 0,0 100,0

ne 68 33 1 102

66,7 32,4 1,0 100,0

skupaj 115 36 1 152

75,7 23,7 0,7 100,0

Chi-Square Tests

Value df

Asymp. Sig. (2-

sided)

Pearson Chi-Square 13,642a 2 ,001

Likelihood Ratio 16,343 2 ,000

N of Valid Cases 152

a. 2 cells (33,3%) have expected count less than 5. The minimum

expected count is ,33.