zadnji (?!) zaplet pred natisom pavlove rokopisne slovnice - 14 zora 90 jesenšek

7/27/2019 Zadnji (?!) zaplet pred natisom Pavlove rokopisne slovnice - 14 Zora 90 Jesenek

1/40

160

Zadnji (?!) zaplet pred natisomPavlove rokopisne slovnice

0 Uvod

0.1 Na pobudo akademika Antona Vratue je leta 2009 skupina enajstih profe-sorjev in raziskovalcev s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru,102 ZRC SA-

ZU v Ljubljani103 in Intituta za narodnostna vpraanja104 poskuala prijaviti narazpisu Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)raziskovalni projekt Prekmurski knjini jezik v slovnici in korespondenci Av-gusta Pavla. Projekt je bil nartovan kot osrednje raziskovalno delo slovenskihznanstvenikov (jezikoslovcev, etnologov in zgodovinarjev) ob pripravah na125-letnico rojstva in 65-letnico smrti Avgusta Pavla, e vedno ne dovolj spo-znanega in vsestransko ocenjenega (iftar 1988: 13) raziskovalca slovenskegajezika, in sicer predvsem prekmurskega knjinega jezika in nareij.

Projekt je bil zamiljen kot doslej najbolj celovita obravnava dela in ivljenjaAvgusta Pavla; obdelali bi celotno ohranjeno korespondenco med Pavlom innjegovimi dopisovalci, ki vsebuje dragocene podatke za kulturno zgodovinoSlovenije, in o kulturnih in znanstvenih stikih med slovenskimi in madarski-mi znanstveniki v tridesetih in tiridesetih letih 20. stoletja. Zlasti pomembnaso tista pisma, ki se vsebinsko navezujejo na slovenski jezik, kulturo in poloajmadarskih Slovencev (ARRS 2010).

V prijavi projekta smo med drugim zapisali, da bi objava Pavlove korespon-dence in slovnice omogoila iremu krogu Slovencem spoznati in doumeti

Pavla in njegovo delo ter nenazadnje ivljenje med dvema narodoma. Pavelsi je elel presei mejo med Slovenijo in Madarsko, a mu v njegovem asuto ni uspelo. eleli smo, da bi objavljeni Pavlova korespondenca in slovnicapredstavljali trden temelj v mostu med Slovenci in Madari, hkrati pa bi iz-

102 Akademikinja prof. dr. Zinka Zorko, redna profesorja dr. Marko Jesenek in dr. Mi-haela Koletnik, izredna profesorica dr. Anna Kollath in docenti dr. Natalija Ulnik, dr.

Branislava Viar in dr. Andrej Hozjan.103 Doc. dr. Ingrid Slavec Gradinik, dr. Tjaa Jakop in Alenka Klemenc.104 Doc. dr. Attila Kovacs.


2/40

161

Zadnji (?!) zaplet pred natisom Pavlove rokopisne slovnice

boljali razmere med porabskimi Slovenci, tj. pri nai jezikovni manjini naMadarskem (ARRS 2010).

0.2 Pavlov odnos do prekmurskega jezika in vpraanja slovenstva na Madar-skem e vedno ni pravilno in v celoti ovrednoten, eprav je bilo organiziranihe nekaj simpozijev in izdanih ve razprav ter zbornikov (Jesenek 2003: 33).Prijavitelji raziskovalnega projekta smo zato eleli ob analizi Pavlove kore-spondence in rokopisne slovnice dokazati Pavlov pomen za ohranitev sloven-skega jezika v madarskem jezikovnem prostoru, upotevajo tudi spregledanoNovakovo tezo (izreeno v kritinem zapisu ob izidu zbornika Avgust dr.Pavel,Murska Sobota, Szombathely 1967), da Pavel nikoli ni bil zagovornikali celo razirjevalec vendske teorije:

e eno naelno vpraanje je treba razistiti, ki ga v knjigi105 vekrat sreujemo: RabaVendi, vendski v slovenskem besedilu, kar bi smeli v ironinem smislu dati v nareko -vaje; sicer pa te oblike tu niso na mestu, marve jih moramo nadomestiti s prekmurski,Prekmurci (ali prekm. Sloveni), kot smo e pokazali ob naslovu dveh P. spisov. (Novak1968: 128)

Nasprotno, Avgust Pavel je bil prizadeven in objektiven raziskovalec jezikov-nih razmer v Prekmurju (ebjani 1964: 7), komaj imamo Slovenci e kake-ga rojaka, ki je tako ivel za dve kulturi in tudi delal za njuno zblievanje(Novak 1968a: 331). Bil je pravi kulturni posrednik med dvema narodoma,

ambasador slovenskega jezika in znanosti v tujini, kot bi ga oznaili danes.

0.3 Evropska zveza spodbuja uenje malih in sosedskih jezikov, z aktivnojezikovno politiko pa nartuje uenje ve tujih jezikov, med njimi vsaj enegasosedskega. To je velik izziv za slovenistino stroko, ki bo morala bolj odlonoin sistematino reevati vpraanje slovenskega jezika v vejezini skupnosti,predvsem pa zagotavljati pogoje, da se bo zanimanje za uenje slovenine vEvropski zvezi povealo (Jesenek 2009b). Avgust Pavel je bil predhodnik ta-kega razmiljanja v stinem slovensko-madarskem jezikovnem in kulturnem

prostoru bil je posrednik med dvema t. i. malima evropskima sosedskimajezikoma, med njunima kulturama in literaturama. Slovenska in madarskajavnost ga sprva ni razumela, saj sta zaeli spotovati njegovo delo in pomenele po njegovi smrti (1946), zlasti pa po vstopu v Evropsko zvezo.

Pavel je odpiral vpraanje o jezikovni zavesti, spodbujal je premiljenojezikovno nartovanje in dejavno jezikovno politiko in se tako povsempriblial najsodobnejim pogledom na jezik, ki jih je e sam usmerjal vrazmiljanja o jezikovni identiteti, normi, zmonosti in strpnosti. Pri tem je

105 ZbornikAvgust dr. Pavel, 1967 (op. M. J.).


3/40

162

Marko Jesenek, Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjinega jezika

upoteval jezikovne in izvenjezikovne vzroke, ki vplivajo na poloaj in raboposameznega jezika, s tem pa je odgovarjal na najpomembneja vpraanjao poloaju slovenskega knjinega jezika v odnosu do madarskega, tudi

na vpraanja iz zgodovine prekmurskega knjinega jezika. Zavedal se jepomembnega jezikovnega prepletanja v slovensko-madarskih jezikovnihodnosih, zato je razumel procese v sosedskih jezikih, saj njihovo jezikovnorabo doloajo in sproajo jezikovni stiki, drubeni in kulturni vplivi. Pre -prian je bil, da bo v odnosih med Slovenci in Madari prevladala jezikovnazavest, ki bo omogoila enakovredno sobivanje obeh jezikov v panonskemjezikovnem prostoru in bo onemogoila misel na jezikovno ogroenost aliasimilacijske tenje prevladnega jezika. Tako Pavlovo razmiljanje o polo-aju slovenskega prekmurskega jezika (in tudi priznavanje dveh razlinih

slovenskih knjinih norm) ima vse lastnosti sodobne jezikovne politike, kijo danes spodbuja Evropska zveza, hkrati pa je primerljivo z usmeritvamiv Resoluciji o slovenskem jeziku. Pavlov odnos do jezika je tako izrednoaktualen, zato smo eleli z analizo njegove jezikoslovne misli in znanstveno-kritino objavo rokopisne slovnice ter korespondence osvetliti njegovo deloin v okviru tega predstaviti Pavlovo vsestransko osebnost.

Projekt je elel odpreti vpraanje slovensko-madarskih jezikovnih stikov,jezikovnega, literarnega in kulturnega posrednitva med dvema lanicamaEvropske zveze, ki ju doloa t. i. sindrom malega jezika. Navezal se je na pra-vilno reevanje in razumevanje jezikovne politike in jezikovnega nartovanjav regiji, na vpraanje slovenskih obmejnih nareij (poloaj slovenskega jezikav Porabju) in jezikovne stinosti. V globalnem jezikovnem, kulturnem in po -litinem prostoru moramo imeti posrednike, ki skrbijo za razumno sobivanjemed sosedskimi narodi in nartujejo jezikovni razvoj, ki dolgorono zagotavljaobstoj t. i. malih jezikov v globalnem svetu. Avgust Pavel si je prizadeval zaposeben status slovenskega jezika in za drugana jezikovna razmerja, kot sobila v slovensko-madarskih jezikovnih odnosih uveljavljena do sredine 20.stoletja.

0.4 Pavlovo prizadevanje za povezovanje in nadgrajevanje kulturnih stikovmed Slovenci in Madari ter enakopravnost slovenske kulture na Madarskemga je doloilo zazvestega sina dveh narodov. al ga v preteklosti niso razumeliniti Madari niti Slovenci in al njegovega pomena leta 2010 niso razumelitudi (slovenski) ARRS in njegovi (/ne/slovenski strokovni!?) recenzenti, za-vrnivi skrbno pripravljen in utemeljen projekt, ki bi imel neposreden pomenza kulturo in s tem jezikovni razvoj Slovenije, zlasti Slovencev po svetu oz.naih manjin.


4/40

163


1 IzhodIeodARRSzAvRnjenegApRojektA,pRedStAvItevpRoblemAIncIljIRAzISkAve106

1.1Znanstvena izhodia

1.1.1 Pavlovo jezikoslovno, prevajalsko, kulturno-politino in posrednikodelo v stinem slovensko-madarskem prostoru, predvsem njegov pogled naslovenski knjini jezik v Prekmurju in Porabju.

1.1.2 Prevod Pavlove madarske rokopisne slovnice prekmurskega jezika(Vend nyelvtan, 1942) v slovenski knjini jezik.

1.1.3 Teoretini in praktini vidiki njegove jezikoslovne teorije, norma inpredpis v rokopisni slovnici (Vend nyelvtn, 1942) ter zavrnitev madarskespekulativne vendske teorije o nastanku in razvoju prekmurskega knjinegajezika.

1.1.4 Jezikovno prepletanje (slovenski in madarski jezik v stiku) ter sooenjedveh slovenskih knjinih norm (vzhodnoslovenske prekmurske in osrednje-slovenske) pred poenotenjem slovenskega knjinega jezika sredi 19. stoletja vpliv jezika prekmurskih cerkvenih in posvetnih piscev na poenotenje slo-venske knjine norme).

1.1.5 Pavlov pogled na knjino normo in nareje v Prekmurju, kot ga je obliko-val v svojih znanstvenih razpravah, lankih, prevodih ter rokopisni slovnici inkakor se kae v njegovi korespondenci doslej e ni bila kritino in celostnoovrednotena, eprav pomembno dopolnjuje vedenje o njegovem strokovnemin zasebnem ivljenju, zlasti o njegovem odnosu do obeh stinih jezikov inodloitvi, kakno slovnico (in katerega jezika) je napisal.

106 Predstavljeno izhodie projekta, predstavitev problema in cilji raziskave so del prijave,ki je bila poslana na Javni razpis za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto2010 razpis v letu 2009 (Uradni list RS, t. 63/2009, z dne 7. 8. 2009), in sicer kotII. faza razpisa ARRS Prijavna vloga, Dopolnitev predloga raziskovalnega projek-ta. ifra prijave: ARRS-ZV-JR-Prijava/2009-I/378, datum prijave: 15. 1. 2010, naslovpredlaganega projekta: Prekmurski knjini jezik v slovnici in korespondenci AvgustaPavla, predvideni vodja raziskovalnega projekta: Marko Jesenek, lani pa ZinkaZorko, Mihaela Koletnik, Anna Kollath, Natalija Ulnik, Andrej Hozjan, Branislava

Viar; Ingrid Slavec Gradinik, Tjaa Jakop, Alenka Klemenc in Attila Kovacs, ki sopo pripravljenih izhodiih predvidenega vodje projekta pripravili tudi gradivo in delebesedila za prijavo na projekt.


5/40

164


1.2 Predstavitev problema

Pavel je bil odlien poznavalec razmer v slovenskem severovzhodnem jezikov-

nem prostoru, ki ga je ves as, eprav je bil upravno-politino in geografskorazdeljen na avstrijski in madarski del, razumel kot jezikovno celoto. Vnjegovih razpravah in rokopisni slovnici izstopa misel o prekmurski vzhodno-slovenski knjini normi, ki se je v 18. stoletju oblikovala kot razliica osrednje -slovenske, vendar pa je Pavel tako dvojno normo upoteval le do poenotenjasredi 19. stoletja, nato pa je prepoznal jezikovna prizadevanja v prekmurskihtiskih za narena oz. jim je pripisoval le pokrajinsko normativnost. Tako ra-zumevanje jezikovnega poloaja prekmurskih Slovencev nasprotuje madarskivendski teoriji, s katero se je Pavel sooal med okupacijo Prekmurja, ko je

elel napisati naroeno in priakovano normativno vendsko slovnico, za nje-nim naslovom pa je skril zgodovinsko (in delno tudi opisno nareno) slovnicoprekmurskega (knjinega) jezika.

Pavlovo jezikoslovno delo je pustilo pomembno sled v slovenskem narejeslov-ju, ki dolgo po Glasoslovju slovenskega govora v Cankovi ni dobilo boljegain temeljitejega zapisa prekmurskega narenega prostora. Pomembno je, datudi druga njegova dela, predvsem s podroja etnologije, vsebujejo besedjein fonetine zapise, ki jih lahko uporabljamo pri narenem prepoznavanjujezikovne podobe prekmurskega jezika. e temu dodamo e gradivo rokopis-

ne slovnice in obseno korespondenco, nam Pavlovo interdisciplinarno delo(npr. jezikovno, etnoloko, prevajalsko, posredniko) ponuja zaokroen pogledna jezikovno dogajanje v Prekmurju od Temlinovega prvotiska leta 1715 dozaetka druge svetovne vojne.

Veina doslej zbrane korespondence Avgusta Pavla je shranjena v Pokra-jinskem muzeju Murska Sobota (veinoma pisma Pavlovih dopisovalcev) inv Rokopisnem oddelku NUK v Ljubljani (Pavlova pisma v zapuini VilkaNovaka), preveriti pa bo treba e gradivo v zasebni lasti. Do zdaj pregledani

dopisi so spisani v slovenskem in madarskem jeziku, njihova vsebina pa jeraznotera, kakor so bili iroki Pavlovi interesi, kar zahteva izrazito vedisci-plinarno obravnavo.

1.3 Cilji raziskave

Znanstveno izhodie projekta je raziskovanje prekmurskega knjinega je-zika, ki ga je v rokopisni slovnici (Vend nyelvtn, 1942) normiral AvgustPavel. Glavni cilj projekta je priprava gradiva za knjino objavo (prevod in

znanstvenokritina izdaja madarsko pisane rokopisnem slovnice ter objavakorespondence s komentarji v zbirki SAZU Razreda za filoloke in literarne


6/40

165


vede: Korespondenca pomembnih Slovencev), celostno ovrednotenje ivljenjain dela Avgusta Pavla ter objava novih znanstvenih tudij, ki bodo na podlagikorespondence razirili spoznanja o tevilnih podrojih, s katerimi se je Pavel

ukvarjal.Cilji so osredinjeni na:

1.3.1Prevod Pavlove rokopisne slovnice v slovenino in angleino znan-stvenokritina izdaja: (1) Izdelava slovarja na podlagi gradiva iz slovnice(Vend nyelvtan, 1942) slovar Pavlove slovnice s komentarjem, od kod je vzelgradivo. Ali je gradivo nareno ali knjino? Katero gradivo je upoteval obpisanju slovnice? Koliko razliic rokopisa obstaja (razliice Pavlove slovnicein naela, kako je pisal, popravljal, spreminjal)? Utemeljitev Pavlove slovnice

v slovanskem prostoru? (2) Biografski in sociolingvistini okviri za nastanekrokopisne slovnice (zakaj se je odloil, da po naroilu madarskih oblastinapie slovnico?). Madarsko okolje in slovenska (madarske) predloga, iz-virniki. (3) Pavel jezikovni nartovalec prekmurskega (knjinega jezika).Analiza vseh jezikovnih ravnin prekmurskega knjinega jezika, kot se kae vrokopisni slovnici. (4) Jezikovni vplivi na Pavla (Ashboth, dialektologija 20.stoletja; primerjava Pavlovega dialektolokega dela s sodobnimi smernicamiv razvoju slovenske in svetovne dialektologije) in ideja o sodobnem prek-murskem knjinem jeziku (Pavel vidi povezavo z 19. stoletjem in monost za

kontinuiteto v razvoju jezika). (5) Nareje na Cankovi, rojstnem kraju AvgustaPavla razmerje med govorom, narejem in nareno skupino (Asboth, Pavel,dialekt. 20. st., danes).

1.3.2 Pripravocelotne korespondence za knjino objavo, pospremljena s kul-turnozgodovinskimi in filolokimi komentarji in tudijami: (1) Dopolnitevdozdajnjega razvida nad vso Pavlovo korespondenco in korespondenco nje-govih dopisovalcev; dopolnitev razvida Pavlovih dopisovalcev. (2) Tehninapriprava gradiva (digitalni posnetki, skeniranje, dobesedni prepisi) za vnos velektronsko podatkovno zbirko, ki bo na voljo vsem raziskovalcem v projektniskupini.

1.3.3 Prevod madarskih in narenih besedil v knjino slovenino.

1.3.4 Pregled primarnih (Pavlovih) in sekundarnih (referennih) virov (o A.Pavlu, o posaminih podrojih njegovega delovanja, zgodovini kulturnih sti-kov itn.); metodoloka priprava za znanstveno obdelavo.

1.3.5 Analiza po kronolokem naelu; ugotavljanje in pojasnjevanje nejasnosti;sprotna priprava osnutkov opomb in komentarjev; vsebinska analiza zasebnih

in strokovnih vsebin; sprotno opremljanje posaminih dopisov z opombami inkomentarji; priprava kazal (krajevno, imensko).


7/40

166


2podRobennARtpRojektA107

Leto 2010

Vodenje in koordiniranje projekta:

Zaetek: april 2010

Konec: december 2010

Dejavnost: (1) Tekoi sestanki raziskovalne skupine. (2) Finanno in vsebinsko sprem-ljanje izvajanja. (3) Koordinacija aktivnosti med lani projekta. (4) Sestanki z razi -skovalci z drugih raziskovalnih ustanov in tujine. (5) Pridobitev dovoljenja za objavoslovnice in korespondence (dedii, Pokrajinski arhiv v Murski Soboti). (6) Zbiranjeinformacij in priprava poroil.

Rezultat: (A) Oblikovanje in potrditev projektne skupine. (B) Izdelava smernic. (C)Poroila o sprotnem projektnem delu. () Urejena projektna dokumentacija. (D) Dovo-ljenje za objavo rokopisne slovnice in korespondence.

Zaetek projekta:

Zaetek: april 2010

Konec: april 2010

Dejavnost: (1) Dogovor o skupinskem delu, razdelitev nalog in priprava izvedbenega/asovnega narta.

Rezultat: (A) Razumevanje dvojninega razvoja slovenskega knjinega jezika in revidi-

ran pogled na Pavlovo jezikovno, literarno in kulturno delovanje. (B) Priprava izhodiza raziskovalno delo.

Snovne priprave:

Zaetek: april 2010


Dejavnost: (1) Delo v arhivih, knjinicah, Pavlovi hii, Pavlovi spominski sobi, intitu-tih, arhivih, fonolaboratoriju, TV-studiju in na terenu. (2) tudij relevantne literature.(3) Doloitev in pregled referenne literature. (4) Pregled primarnih (Pavlovih) in se-

kundarnih domaih ter tujih (referennih, asopisnih ) virov o A. Pavlu, o posaminihpodrojih njegovega delovanja, zgodovini kulturnih stikov s posameznimi ustvarjalci/raziskovalci itn

Rezultat: (A) Zbrana je Pavlova korespondenca, zbrane so vse razliice rokopisneslovnice. (B) Zbrana in komentirana je temeljna strokovna in znanstvena literatura.(C) Izdelan je seznam razpololjive literature in njena vsebina. (D) Izdelan seznamobstojeih primarnih in sekundarnih virov o A. Pavlu

Skupna teoretina in metodoloka izhodia:

Zaetek: april 2010

107 asovnica je del besedila, ki je bilo poslano kot prijava na razpis ARRS; prim. op. 106.


8/40

167


Konec: maj 2010

Dejavnost: Analiza in ocena stanja (1) vloga in pomen Pavlove rokopisne slovniceza razumevanje jezikovnih razmer v Prekmurju, (2) pomen Pavlove korespondence zabolje razumevanje njegovega jezikovnega in posrednikega dela.

Rezultat: Zbrani podatki o (A) vlogi prekmurskega knjinega jezika pri oblikovanjuskupnega slovenskega knjinega jezika in (B) razumevanje vloge prekmurskega narejain knjinega jezika pri Avgustu Pavlu.

Osnutek:

Zaetek: maj 2010

Konec: julij 2010

Dejavnost: (1) Pregled literature in dosedanjih raziskovalnih dosekov. (2) Pripravadelovnega osnutka o poloaju prekmurskega knjinega jezika v asu Avgusta Pavla.

Rezultat: (A) Izdelan osnutek analize o poloaju prekmurskega knjinega jezika v asuAvgusta Pavla. (B) Izdelan kronoloki seznam vse razpololjive korespondence terdodani podatki, kje se kaj nahaja.

Nadaljevano zbiranje:

Zaetek: september 2010


Dejavnost: Nadaljevanje zbiranja gradiva sistematino in po raziskovalnih sklopihusmerjeno zbiranje jezikovnega gradiva, korespondence in literature.

Rezultat: (A) Zbrane so relevantne tvarinske enote za raziskavo. (B) Zbirka povzetkov(vsebin) pisem in dopisnic za vsako leto (od 1907 do 1946) posebej.

Leto 2011


Zaetek: januar 2011


Dejavnost: (1) Tekoi sestanki raziskovalne skupine. (2) Finanno in vsebinsko sprem-ljanje izvajanja. (3) Koordinacija aktivnosti med lani projekta. (4) Sestanki z razi -skovalci z drugih raziskovalnih ustanov in tujine. (5) Zbiranje informacij in pripravaporoil. (6) Priprava in recenzija refratov za objavo v revijah. (7) Priprave za izvedboznanstvenega simpozija.

Rezultat: (A) Poroila o sprotnem projektnem delu. (B) Urejena projektna dokumen-tacija.

Spopolnjevalno zbiranje:

Zaetek: januar 2011Konec: marec 2011


9/40

168


Dejavnost: (1) Delo v ustreznih institucijah doma in v tujini. (2) Spopolnjevano zbiranjegradiva intervjuvanje, ogledovanje, evidentiranje, delo z vpraalnicami; snemanje.

Rezultat: Osnutek elektronske podatkovne zbirke celotne korespondence, ki bo na voljovsem raziskovalcem v projektni skupini za nadaljnjo obravnavo.

Spletna stran:

Zaetek: februar 2011

Konec: februar 2011

Dejavnost: (1) Priprava in oblikovanje CGP strani ter postavitev vsebine, rokopisneslovnice in korespondence ter fotogradiva na stran v slovenini, madarini in an-gleini. (2) Formalno in vsebinsko opisovanje obravnavane korespondence po standar-dih, uporabljenih v prejnjih izdajah korespondenc pomembnih Slovencev, ki so izlepri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.

Rezultat: (A) Izdelava spletne strani in foruma. (B) Celosten formalni in vsebinski opisobravnavane korespondence.

Informiranje javnosti:

Zaetek: april 2011

Konec: april 2011

Dejavnost: Predstavitev Pavlove rokopisne slovnice in korespondence.

Rezultat: (A) Novinarska konferenca. (B) Poroanje o projektu v medijih. (C) Strokovnoporoilo o vlogi in pomenu Pavlovega dela v st inem slovensko-madarskem prostoru.

Monitoring:

Zaetek: Maj 2011

Konec: December 2011

Dejavnost: (1) Razvoj in izvedba prevajanja slovnice v slovenino in angleino; vlogain (2) pomen Pavlove korespondence.

Rezultat: Prve analize rokopisne slovnice in nove razlage razmer v prekmurskem knji-nem jeziku (s pomojo analize korespondence).

Analiza I:Zaetek: junij 2011


Dejavnost: (1) Obdelava zbranega jezikovnega gradiva. (2) Tehnina obdelava vsehkorespondennih enot (vnaanje gradiva v elektronsko podatkovno zbirko). (3) Prevodmadarskih, nemkih, hrvakih in narenih besedil v knjino slovenino.

Rezultat: (1) Podatki o vseh jezikovnih ravninah in besedju prekmurskega jezika vPavlovi slovnici. (2) Izpopolnitev in zakljuek elektronske podatkovne zbirke. (3) Vnoskorespondence po letih nastanka pisem, zaeni s 1907 in vse do 1946. (4) Prevodineslovenskih in narenih dopisov.


10/40

169


Leto 2012


Zaetek: januar 2012Konec: december 2012

Dejavnost: (1) Tekoi sestanki raziskovalne skupine. (2) Finanno in vsebinsko sprem-ljanje izvajanja. (3) Koordinacija aktivnosti med lani projekta. (4) Sestanki z razi -skovalci z drugih raziskovalnih ustanov in tujine. (5) Zbiranje informacij in pripravaporoil. (6) Priprava in recenzija referatov za objavo v revijah. (7) Organizacija inizvedba znanstvenega simpozija o Avgustu Pavlu.

Rezultat: (A) Poroila o sprotnem projektnem delu. (B) Urejena projektna dokumen-tacija.

Analiza II:

Zaetek: januar 2012

Konec: marec 2012

Dejavnost: (1) Obdelava zbrane korespondence. (2) Analiza slovninega gradiva. (3)Transkribiranje zbranih narenih besedil. (4) Sprotno opremljanje posaminih dopisovz delovnimi opombami in komentarji. (5) Prevod madarskih, nemkih, hrvakih innarenih besedil v knjino slovenino. (6) Sprotna priprava in dopolnjevanje kazal

Rezultat: (A) Opremljanje korespondence z opombami in komentarji tekstnokritinenarave in vsebinske narave. (B) Kazala, ki bodo vsebovala osebna imena koresponden-

tov in oseb, omenjenih v izvirnih besedilih in v opombah. (C) Podatki o oblikoslovniin skladenjski podobi prekmurskega knjinega jezika v Pavlovi slovnici.

Analiza III:

Zaetek: april 2012

Konec: junij 2012

Dejavnost: (1) Obdelava zbrane korespondence. (2) Zdruitev korespondennega kor-pusa v elektronski obliki. (3) Podrobna kronoloka ureditev in pregled s kronolokegavidika. (4) Znotraj kronoloke ureditve potekajoe urejanje in umeanje po avtorjih

in vsebini pisem.Rezultat: (A) Razumevanje jezikovnega sporoanja. (B) Opremljanje korespondencez opombami in komentarji tekstnokritine narave in vsebinske narave. (C) kazala, kise bodo dopolnjevala sproti in bodo vsebovala osebna imena korespondentov in oseb,omenjenih v izvirnih besedilih in v opombah.

Analiza IV:

Zaetek: julij 2012

Konec: september 2012

Dejavnost: (1) Obdelava zbrane korespondence in (2) vsebinska analiza. (3) Loi -tev osebne od javne (strokovne) vsebine v pismih. (4) Analiza strokovnih vsebin po


11/40

170


podrojih (jezikoslovje, narodopisje, (literarna) zgodovina, etnologija, prevajalstvo,knjiniarstvo, urednitvo, kulturno posrednitvo itd.). (5) Izdelovanje osnutkov znan-stvenih spremnih besedil. (6) Strokovni pregled in dokonno usklajevanje dela vsehsodelujoih. (7) Analiza tvorbenih pojavov v prekmurskem knjinem jeziku in narejih.

(8) Analiza Breznikove slovnice in primerjava reitev v Pavlovi rokopisni slovnici.Rezultat: (A) Podatki o razmerju med govorjenim in zapisanim jezikom. (B) Poenotenjekorespondence znotraj kronoloke ureditve.

Dvig znanja in ozaveenosti:

Zaetek: oktober 2012

Konec: oktober 2012

Dejavnost: Predstavitev raziskovalnih tez na mednarodnem simpoziju in preverjanjedobljenih rezultatov pred mednarodno strokovno javnostjo in znanstveniki.

Rezultat: (A) Mednarodni znanstveni simpozij. (B) Celostna predstavitev ivljenja indela Avgusta Pavla njegov diahrono-sinhroni pogled na razvoj prekmurskega knji-nega jezik, premislek o njegovi jezikoslovni teoriji.

Informiranje in obveanje:

Zaetek: oktober 2012


Dejavnost: (1) Objave na spletni strani in v medijih. (2) Izdaja zloenk in plakatov. (3)Predstavitev projekta na univerzah v Sombotelu in Budimpeti.

Rezultat: (A) Popularizacija Pavlovega jezikoslovnega dela in prekmurskega knjinegain zanimanja zanj. (B) Priprava on-line tudijskega gradiva.

Leto 2013

Publiciranje:

Zaetek: januar 2013

Konec: april 2013

Dejavnost: Predstavitev rezultatov projekta domaim in mednarodnim znanstvenimkrogom.

Rezultat: Izid prevoda Pavlove (1) znanstvenokritine slovnice in (2) korespondence(v zbirki SAZU, Korespondence pomembnih Slovencev); 12 objav v domaih in tujihznanstvenih revijah; korespondenca bo vnesena v celoti in pripravljena za knjinoobjavo; korespondenca bo pospremljena s kulturnozgodovinskimi in filolokimi ko-mentarji in tudijami, ki bodo nastale na podlagi analize zasebnih in strokovnih vsebinv preueni korespondenci.


12/40

171


3povzetekpRojektA

3.1 V povzetku zavrnjenega raziskovalnega projekta, ki naj bi ga vodil Mar-

ko Jesenek, je bilo poudarjeno, da je za celostno osvetlitev jezikoslovnegapomena Avgusta Pavla potrebno pripraviti znanstvenokritino izdajo njegovev madarini napisane rokopisne slovnice prekmurskega jezika (Vend nyelv-tn), tj. prevod v slovenski knjini jezik in angleino, predstaviti zgodovin-ske okoliine nastanka slovnice (dokazati, da Pavel ni pisal od madarskihnaronikov elene slovnice novega, sodobnega vendskega jezika, ampak daje lo za premiljen koncept stare knjine prekmurine, ki ga je Pavel izdelalna osnovi protestantskih in katolikih piscev 18. in prve polovice 19. stoletja),podati zunanji in vsebinski opis (primerjati rokopisno in tipkopisno razliico)

ter analizirati njeno normo in predpis (ARRS 2010).3.2 Raziskava bi pokazala, da je glavna vrednost Pavlovega dela predvsemzanesljivo gradivo. Glasoslovje je predvsem rezultat Pavlovega samostojnegadialektolokega dela, odlinega razumevanja jezikovnih razmer v Prekmurju,dobrega poznavanja prekmurskega knjinega jezika v tiskih 18. in prve polo-vice 19. stoletja ter prehoda knjine norme v narene okvire ter raziskovanjale-tega na terenu in v tiskih do zaetka 20. stoletja. Med knjinimi viri se jeskliceval na Kzmiev Nouvi Zkon, molitvenika Dhovna hrana in Krizsnapout, Koiev prevod madarske slovnice iz 1833 in Kzmieve Szvte evan-

gyeliome, rokopisno bukovniko pesmarico Vszakojacske szvetszke peszmi terzasebna pisma. Pleternikovega slovarja sprva e ni uporabljal, skliceval pase je e na Mikloiev etimoloki slovar, navaja tudi Vondrkovo primerjalnoslovansko slovnico, Janei-Sketovo slovensko slovnico in Raiev spis o Prek-murju. (ARRS 2010)

4zAkljuek

Kljub zavrnitvi takega temeljnega in nacionalno pomembnega projekta (ne-razumljiva aroganca in/ali indolentnost intitucije, ki bi naj na Slovenskemskrbela za razvoj slovenske humanistine znanstvene misli v obrazloitvise je sklicevalo na zavezujoe /!?/, vendar povsem nestrokovno, zgreeno inza lase privleeno recenzentsko mnenje, prihajajoe /menda/ iz neslovenskih/!?/ logov) pa se je zael uresnievati vsaj en njegov del: skupina slovenistoviz Slovenije, Madarske in ZDA se je odloila, da (brez podpore tistih, ki soza to od drave Slovenije uradno zadoleni in imenovani, da podpirajo ra-ziskave in projekte, ki so pomembni za razvoj stroke in znanosti v Sloveniji

in nasploh projekt ima nesporno velik neposreden pomen za slovensko go-spodarstvo in drubo) prevede Pavlovo madarsko pisano rokopisno slovnico


13/40

172


prekmurskega jezika v angleino in slovenino ter objavi angleko razliicopri ugledni tuji zalobi Rodopi na Nizozemskem, slovensko pa v mariborskimednarodni knjini zbirki Zora.108 Pavlovo delo bo tako le postalo dostopno

javnosti in strokovnjakom, ki jim je mar za slovenski jezik, njegov razvoj inuveljavitev v znanstvenih in raziskovalnih krogih. Samo upamo lahko, da bov prihodnosti tudi institucija, ki bi tako raziskovalno delo morala prednostnopodpirati, spoznala svojo odgovornost do slovenstva in slovenskega jezika vliteraturi, kulturi in znanosti in bo omogoila tudi analizo ter izid Pavlovekorespondence.

5dodAtek

Med nastajanjem monografije je bila na Filozofski fakulteti Univerze v Mari-boru uspeno zagovarjana diplomska naloga o ivljenju in delu Avgusta Pavla(Klujber Varga 2012), prevedena pa je bila tudi Pavlova rokopisna slovnica(al e vedno aka na objavo njegova korespondenca; prim. predstavitev pro-jekta, ki ni bil podprt na ARRS-ju). Slovenski prevod bo izel do konca leta2012 v knjini zbirki Zora (prevajalka Marija Bajzek Luka, urednik MarkoJesenek); prevedena je tudi e angleka razliica (Marc L. Greenberg). Takoje Pavlova rokopisna slovnica na najbolji moni nain odgovorila na vpraanje

o (ne)obstoju prekmurskega (knjinega) jezika.Pavlovo prizadevanje, da bi lahko izdal vendsko slovnico, delo, ki bi naj ponartih Mikola zanikalo obstoj enotnega slovenskega jezika in opozorilo naposebni od slovenine neodvisni vendski jezik (nartovana slovnica naj bi takjezik znanstveno in kulturno utemeljila), je tako uresnieno.

Slovnica je nastala na osnovi izpisov iz tiskanih del prekmurskih protestant-skih in katolikih piscev 18. in prve polovice 19. stoletja, zato jo moramorazumeti kot slovnico starega slovenskega jezika kakor je prekmurski

knjini jezik oznail tevan Kzmi v prevodu Nouvega Zkona (Halle 1771),ko je jezik Slovencev med Muro in Rabo jasno loil od kajkavskega, takratimenovanega tudi slovenski jezik. Pavlova rokopisna slovnica je torej slov-nica vzhodnoslovenske (prekmurske) razliice slovenskega knjinega jezika(Jesenek 2005), ki se je vse do poenotenja slovenske knjine norme sredi 19.stoletja uporabljala v slovenskem panonskem jezikovnem prostoru vendska

108 Pobudniki za tak individualni projekt so bili prof. Marc L. Greenberg s kansake

univerze v ZDA, prof. Marko Jesenek z mariborske Filozofske fakultete in porabskaSlovenka ter slovenistka Marija Kozar Muki prevod v angleino pripravlja Marc.L. Greenberg, prevod v slovenino pa Marija Bajzek Luka iz ELTE v Budimpeti.


14/40

173


teorija je z natisom Pavlove rokopisne vendsko slovnico, ki je hkrati opozo-rila tudi na razlike med prekmurskim knjinim jezikom 18. in prve polovice19. stoletja ter prekmurskim narejem, ovrena in ustavljena, kot si je to elel

tudi Pavel. V slovnici uporabljena oznaka vendski jezik je prikriti sinonimza prekmurski knjini jezik 18. in prve polovice 19. stoletja le na videzse je z njim uklonil jezikovnemu hegemonizmu, ki ga je spodbujal Mikola,v resnici pa je zavrnil teorijo o Vendih na Madarskem ter prekmurski jezikimenoval za enega izmed junoslovanskih jezikov, in sicer za osamosvojenonareje slovenskega jezika.

Iz dopisovanja z Oszkrjem Asbthom109 je razvidno, da se je Pavel e leta1918 ukvarjal z mislijo, da bi napisal ubenik (slovnico) za vendske ole.Asbth namre v dveh pismih omenja tako Pavlovo delo in ga povezuje s

Kleklovo eljo po slovenskih olah Klekl st. se je skliceval na odlok mini-stra, po katerem je mogoe jezik narodnosti pouevati v olah. Asbthu sezdi primerno, da delo opravi Pavel, eprav ni preprian, da sta taka slovenska(vendska) slovnica in itanka potrebni, saj v dravnih olah poteka poukizkljuno v madarini. Kljub temu pa je iz drugega pisma razvidno, da jebil Pavel dovolj prepriljiv, saj ga je Asbth pri projektu podprl, predvsem zato,da se med madarskimi Slovenci ne bi zael iriti vpliv enotnega slovenskegaknjinega jezika zagovarjal je madarski rkopis in razlikovalni madarsko--slovenski knjini jezik; avstrijsko-slovenski jezik na desni strani Mure najbi bil drugaen od tistega med Muro in Rabo. Tako razmiljanje jezikoslovcain profesorja, ki je bil Pavlu naklonjen in se je z njim veliko pogovarjal, pisalin raziskoval o prekmurskem jeziku, kaejo na zelo teke in zapletene razmerev odnosu do slovenskega prekmurskega jezika na Madarskem.

Z dovoljenjem Brigite Klujber Varga objavljam njene prevode Asbthovihmadarskih pisem (31 datiranih dopisnic in 3 nedatirane, ki jih hrani prof.dr. Karoly Gadany iz Univerzitetnega sredia Savaria v Sombotelu na Ma-darskem), intervju s Pavlovo herko Judith Pavel in intervju z mariborskim

kofom dr. Joefom Smejem (v bogoslovju v Sombotelu mu je slovenski jezikin literaturo predaval Avgust Pavel).110 Gradivo dopolnjuje razumevanje slo-vensko-madarskih jezikovnih povezav v Prekmurju in kae na zanimanjemadarskega jezikoslovca Oszkrja Asbtha za prekmurski jezik, hkrati papomembno dopolnjujejo vedenje o Avgustu Pavlu in njegovem odnosu doprekmurskega jezika, do slovenske literature in kulture.

109

Pismi je Asbth poslal Pavlu 18. in 21. januarja 1918 iz Budimpete. Prim. KlujberVarga 2012: 9596.110 Prim. Klujber Varga (2012: 74114).


15/40

174


5.1 Datirana pisma in dopisnice

1.

Budimpeta, 25. marec 1907Dragi prijatelj!Moral sem oditi, za kar mi je zelo al, saj sem se zares veselil, da Vam lahko postavimve vpraanj in da bom poglobil svoje znanje. Na zadevo seveda gledam tako, kot dabi imeli predavanje.

Bodite tako prijazni in pridite jutri med dvanajsto in eno uro. Glede na to, da je to askosila, bi bila oba z eno vesela, e bi se nama po predavanju pridruili pri kosilu. V

sredo Vas priakujem ob pol estih.Sren pozdrav

Dr. Oszkr Asbth

2.

Kis Disznd, 18. avgust 1907Dragi prijatelj!Na veliko vaih pisem sem e dolan odgovoriti (predvsem zaradi svojega rojstnega dne,ki je priel vmes), tako da bom danes pisal v madarini. Na eno toko sem se elel edalj asa vrniti, a Vam je verjetno iz nekega poznejega vpraanja e uspelo razbratiodgovor, ki Vas zanima. Ob neki prilonosti ste vpraali: Taken k lahko najdemo v

tevilnih primerih: dvnok; ali tudi v mnoinskem nominativu stoji ta pred konnico:

_______ ali pa je k edninski? Na to vpraanje ste nehote dobili moj odgovor v mojemvpraanju, ki se je zaelo tako: tyeden > keden, pspectye > pspecke! se pravi k

je v teh primerih nastal iz ty-ja, ki pa se je izoblikoval v primerih, ko je nezveneemusoglasniku sledil j. Da edninski k nima nobene zveze s tem, je oitno e iz dejstva, dase koren ne mora konati na k, pravtako pravijo _____ zenske itn. itn. Ty je iz j-janastal tako kot iz j-ja nastane gy, e pred njim ne stoji nezvenei soglasnik popevgyeitn. itn., ki je nastal iz popevje-ja. -Ke se je torej v mnoini mokega spola izoblikovalisto glasoslovno in zveni kot isti c in ne k!!! in prav zaradi tega, ker je iz gy-ja na -

stal g, sem vpraal ali nemara ob obliki tlargye ne obstajajo tudi oblike tipa tlarge.Vi sami menite, da je to mono. Prosim bodite pozorni na te mnoinske oblike, ker bi

izgovorjava na -gpomenila zelo zanimiv element glasoslovnih pojavov.Sedaj se lahko posvetim Vaemu dolgemu in zanimivemu pismu, ki mi je bilo v veliko ve-selje. Odgovoriti elim na najpomembneje toke. Pri Szlovenskem ____ boste izvedeliali je izlo ve takih listiev (priloen je iz leta 1880, kar dokazuje omemba poplave vSzegedu), kdo jih je napisal in kje je mogoe dobiti ostale, seveda, e jih je ve. Na 3.listu pie: Kaj bo [=szo] vam dobroja spraviti? Gre za tiskarsko napako? (namesto do-broga). Odgovor na to je: Novi bremen. Se pravi, da je mokega in ne srednjega spola?

Revijo Dober pajds sem dobil in naroil sem tudi ostale letnike, najlepa hvala. Pro-sim, da mi nabavite delo dr. Ivanczyja in mi ga poljete. Abecedrja iz leta 1828 nepotrebujem, ker ga imajo v muzejski knjinici.Kako se v zalski upaniji imenuje obina, kjer ivijo Marki?


16/40

175


Na 5. strani Vaega pisma ste zapisali: lig mslim se pravi, da ob obliki gyesz priVas govorite tudi g (in verjetno tudi gye?).

Moje 15. vpraanje ste narobe razumeli, vpraal sem, ali pri sklanjanju oblike poj-bcsek-a redno ohranijo e, v Gasprjevi knjigi se namre v prozi pojavlja oblika poj-

bcski v dativu, v liriki pa prej omenjena oblika pojbcsek. Pravilna je slednja, kajne?V zapisani romanci zadnja vrsta: Jaj lba moja mti, Marji (do) dvale! pomeni, dabodo vence poloili Mariji (na grob? ali pa nemara na glavo kot nevesti??)

Ime julija je v obeh Kalendarjih napisano s p-jem. Vi ste napisali jakobetesek, prvotnastoji za nominativom, katera je pogosteja?Hrvti ali Rvti? HrvatjeAli ob obliki znamnje pri Vas ne uporabljate tudi oblike znamjnye, trenutek je priVas megnenye ali megnyene oz. megnyena?lehka se izgovarja liko

Do 3. septembra bom e ostal tu, 8. pa bom prispel v Budimpeto. e e niste bili pri

dr. Ivnczyju, mu prenesite moje spotovanje; Vi ste ga vekrat omenjali, tako da sezanimam zanj in upam, da ga bom v enem letu tudi osebno spoznal.S srnim pozdravom

Dr. Oszkr Asbth

3.Kis Disznd, 13. avgust 1908Dragi prijatelj!Nimam ravno veliko asa za pisanje pisma, a na nekaj tok bom odgovoril isto nakratko.

k > v (f): rftar < richtarf v tem primeru ni nastal iz h-ja, ampak tako, da se je tuji, v vaem jeziku neznani chzamenjal z njemu blizu stojeim glasom.t > d kandla = __________, slov. knta.

Kandla je nastal iz avstrijske pomanjevalnice Rirndl?.k > c: sztkajoncsi jrcseczi primerjaj z jrek, eprav je lahko tudi: jarkec, jarec.Glede na to, da iz samostalnikov, ki se konajo na k pri Vas in ostalih Slovencih nimogoe tvoriti mnoine z izjemo samostalnika otrok > otroci, ki pa ga pri vas ne po-

znate. Obliko jarcseczi ne smemo vzeti za ni drugega kot mnoinsko obliko, ki spadak jarcsecu. Da e ni izginil, kot je sicer v navadi pri samostalnikih na -ec, je mogoe ra-

zloiti iz kopienja soglasnikov. Oblika besede v genitivu ednine je zagotovo *jarcseca.t + j > : gravati slov. gratuvati primerjaj z grtati. S tem ni razloen, ker nevidimo, od kod je t priel k j-ju. V nasprotju pa je v primeru radoscsov cs nastal iz tj-ja.z > : br < brz ra < razesne(otni).Slednja asimilacija je verjetno skupen slovanski pojav. Toda br najverjetneje ni na-

stal iz brz-a. Niti sicer predpostavka z > ne dri, saj bi iz z-ja neposredno lahkonastal samo . je posledica vpliva konnice. Toda brz lahko pustimo v obliki brsz, se

pravi, e bi karkoli bilo resninega v zadevi, bi lahko govorili o sz > . Toda ali brni komparativna oblika = ______? Kaj pomeni?Vmesni r: krpnca ? Ali bi lahko to pomenilo, da je beseda nastala iz kpnca!!!

Del o spremembi m > n (monci < momci) bi morali v celoti zapisati, saj iz zapisanega

ne vidim, kaj ste s tem eleli. Najpreprosteje bo, da ta del pustite nespremenjen in me


17/40

176


kasneje opozorite nanj. Menim, da bi bilo potrebno voditi evidenco o primerih, ki sona novo navedeni, da jih bom potem lahko pozorneje pregledal.25. bomo odpotovali v Nagyszeben, 30. bomo prispeli v Budimpeto. Od 1. septembrame boste lahko vsak dan nali v dekanatu, e boste imeli karkoli nujnega vpraati.

Sren pozdravDr. Oszkr Asbth

4.

Kis DiszndZadnja pota Nagy Disznd, 11. avgust 1909Dragi prijatelj!Vae pismo sem 6. nael v Budimpeti, potem, ko sem se vrnil iz Lipcseja.V slovnici _________ boste nali dovolj besedil, ko bomo iz nje brali, jim bom dodajal

glasoslovna vpraanja in staro bolgarino bomo primerjali z ivimi slovanski jeziki,seveda samo s tistimi, ki jih Vi poznate. V Vondrkovi slovnici je pomembneji prvi del,a tudi drugi del prebirajte, da bom lahko vpraal kaj o sklanjanjau, npr. kako delujeanalogija v novejih jezikih, predvsem v novi slovenini. A e ste se tako pripravili,kot ste napisali, potem se bova o vpraanjih lahko precej dogovorila. ____ __ __ ___ _

sedaj ne potrebujete. Bratranec, ki sem ga obiskal v Meisnu, je zelo zadovoljen s pov-zetkom. Najverjetneje Vam bo tudi sam napisal pismo, saj sedaj pozna Va naslov. Po-trebne izvode disertacije boste e dobili, saj bo pri zadevi lahko pomagal tudi profesorSzinnyei, ki jih bo v vlogi dekana prevzel. Sam pa bom tudi od 31. avgusta v Budimpeti,tako da mi napiite, e je kar koli narobe. Dotlej pa Vam elim prijetno poletje.

Lp

Asbth

5. Dopisnica

Prva stran dopisnice:Za spotovanega gospoda uiteljskega kandidata Avgusta PavlaCankova, elezna upanijaPismo je bilo odposlano 22. avgusta 1909

D. p.

Brinemu popravljanju navkljub sem nael e kakih 5 napakic, ki pa sem jih z namenom,da bi jih Vi pri reviziji bolje opazili, popravil s svinnikom. Posebej Vas opozarjam nastran 70, in sicer na 12. vrstico, ji, ji [namesto j] Kak vlka rba! Kjer je monoseveda drugi ji popraviti ali pa celo izpustiti. Na sredini 73. strani se pojavi br na-sip, ki pa skorajda ne more biti ni drugega kot istopomenski nemki Wehr!Od tu bom 27. el v Nagyszeben (Honterus G. 7), 30. zveer pa bom krenil v Budimpeto.S srnim pozdravomOszkr Asbth


18/40

177


6.

Budimpeta, 7. september 1909Dragi prijatelj!

Loeno Vam poiljam korekture; na 6. polo sem napisal imprimatume. Preglejte inpoljite zalobi Franklin. Med drugimi sem popravil naslednje:81:9 dogu fejttako kot je bilo prvotno, saj je dogu v pretekliku82:19 najlep96:3 frbltar (namesto r) 2-krat!V 95:11 vrstici po Imretu Kossitsu povzemate: illojca = agyak

Je to tako zapisal tudi Kossits ali pa nemara agyag?Poljite mi 7. v, ko bo popravljen, ga bom odnesel k Franklinu.Knjige lahko obdrite. S sabo jih lahko vzamete tudi v Gradec in e bom katero potre-boval, mi jo boste poslali. V Gradcu boste enkrat obiskali g. Krolya treklja, univer-

zitetnega profesorja. Profesorju sem e pisal o tem in verjamem, da Vas bo z veseljem

sprejel, ivi pa na Hunbold Str. 29. Trenutno se nahaja v Franheimu pri Marburgu.Bratrancu bom povedal, da Vas ne bo v Budimpeto. elel Vam je poslati denar, a kermu niste odgovorili na vpraanje, ali lahko denar polje na stalni naslov, ni vedel, alibi bilo dovolj varno. Sam ga bom spodbudil, naj denar kar polje, a dobro bi bilo, ebi tudi sami napisali nekaj vrstic o tej zadevi. Pismo lahko zanete tako, da ne bostemogli priti v Budimpeto in eprav je bolee, zaenkrat ne boste mogli opravljati dela

zanj. Sicer pa boste v Gradcu videli, ali Vam bo kasneje ostal as za kaj takega.Ste e prejeli najnoveji izvod Nyelvtudomnya, ki je nastal ob koncu junija?, e neVam ga poljem.

Jnos Asbth se odpravlja v terme Herkulesfrd, tako da bo najbolje, e Vae/ pismo

poljete tja.S srnim pozdravomOszkr Asbth

7.Budimpeta, 11. oktober 1909Moj prijatelj vitez!elim, da bi v kratkem prili iz nerodnega poloaja, drugega vam ne morem svetovatikot to, da ves svoj prosti as namenite uenju nemkega jezika.

Kar se tie 150 izvodov, bo prav, e boste zaprosili za omembo zadnje revizije, ker bi

sicer la v pozabo, e tudi bi sam govoril z g. glavnim sekretarjem Heinrichom?.Branje korekture poteka poasi, saj sem zelo zaseden. Jutri bom Zalobi Franklinpredal 8. polo. Nekaj stvari sem popravil, a ker v vseh primerih nisem prepriam,Vam vpraljive primere posebej navajam. 113:2 l bi bba v Rim, cii vidla s km.

Napisal sem ii.113 Na sredini nisem ni popravljal, a opazil sem mo tama, dve vrstici nie pakma, kma [se pravi ne kmo?]114 V nn-u n ni mogel nastati iz m-ja, e je Mikloieva razlaga pravilna < na-manji ! Izbrisal sem !121:1 podib t nisem popravil, a najverjetneje se bere kot podb ali ne?

1228Kukorno bil da, nisem popravil, a ne vem, e je pravilno.


19/40

178


123:1 Besede, ki se konajo na l, oziroma na l > diftong izraz je napaen, saj iz l-janikoli ne nastane diftong, ampak o in samo ta lahko stoji skupaj z glasom, ki stoji predl-jem. Torej, e ne elite zadeve komentirati, potem lahko na kratko poveste: Besede,ki se konajo na l, oziroma o ali pa besede na o [ki je nastal iz l-ja] Nisem popravil.

Veliko napako sem nael na straneh 125 in 126, a sem jo popravil, pri reviziji bo po-trebno paziti na to. Vi pravite k + j > c + t toda tudi iz Vaih predavanj je oitno,da ct v taknih primerih ni nastal iz k + j-ja ampak iz c + j. Napako je bilo mogoe zenim zamahom svinnika popraviti. Iz k-ja sem enostavno naredil c. V 4. odstavku na

strani 126 ste zapisali, da je c + j> c + t redkeji pojav. A to ne dri. Saj tevilniprimeri tipa ppct spadajo sem. Skratka, tudi to sem spremenil in prikljuil koncuprejnjega poglavja. Vidi se, da niste imeli dovolj asa, da bi pri svojem delu upotevalimoje tudije, saj ste jo prejeli pozno.e se bo Va naslov prebivalia spremenil, me takoj obvestite o tem. Dotlej pa bodo

pri Franklinu v evidenci imeli Va potni naslov.

L. P.Oszkr Asbth

8. DopisnicaPrva stran dopisnice:

Za spotovanega Avgusta Pavla, enoletnega prostovoljcaTzrkaszrnya

Nagy SzebenPismo je bilo odposlano 30. novembra 1909

Mladi prijatelj!Torej so Vas poslali v Nagyszeben! No, tam se bomo poleti videli. Napiite, ali elite, daVam izvode Vaih razprav poljejo tja. V kolikor da, potem je najbolje, da eljo izraziteakademskemu sekretarju, dr. Gusztvu Heinrichu. V kolikor pa elite izvode, namenje-ne za doktorat, shraniti tu, potem jih bom jaz shranil za Vas, e obstaja monost, da

se boste e v tem olskem letu prijavili na doktorat. etudi za to ni monosti, jih bomz veseljem hranil. Vmes ( junija) se bomo preselili.LpAsbth

9.

Budimpeta, 9. februar 1910Dragi prijatelj!Hvala za odgovore. Tokrat poiljam drugo in zadnjo skupino. Takoj, ko boste odgovo-rili, dajte pismo na poto, ker v drugi polovici naslednjega tedna odhajam v toplice

Herkules. e prej pa bi rad dokonal predstavitev.Sren pozdravOszkr Asbth


20/40

179


10.Budimpeta, 1. marec 1910Dragi prijatelj!

Poiljam Vam prvi obseneji del vpraanj. Upam, da boste v nedeljo lahko odgovorilinanje, tako, da bom lahko pojutrinjem teden priel z recenzijo predstavitve Vae raz -prave. Ostala vpraanja bom poslal kasneje. Nanje boste lahko odgovorili v nedeljoteden. Odgovore pripiite, prosim, k vpraanjem.V kolikor elite poslati svojo razpravo e komu, potem jo v prvi vrsti poljite profesor-

ju treklju (dr. Karel) na naslov Graz, Rosenberggrtel 21 I in profesorju dr. FranzuIleiu, predsedniku Slovenske Matice v Laibach. En izvod bi poslal tudi profesorjudr. Tihamrju Osztojiu v Novisad na srbsko gimnazijo, saj bo za tretji izvod RocznikSlawisticzny pripravil pregled bibliografije slavistinih razprav, izdanih leta 1909.e menite, da bi gospod kaplan Ivanczy mogel in hotel napisati kratko recenzijo za

Nyelvtudomny, potem mu nemudoma napiite pismo. V kolikor menite, da bi bilo bolj

spotljivo, mu lahko pismo napiem sam. Prosim, odgovorite na vpraanja in mi posre-dujte toen naslov. Najkasneje do konca aprila bi recenzijo moral dobiti.V kolikor elite en izvod poslati srbski Matici, je dovolj, da ga poljete na njeno imev Novi Sad.Sren pozdravOszkr Asbth

11. Dopisnica

Prva stran dopisnice:

Za spotovanega gospoda uitelja Avgusta PavlaI. kerlet Vr. Orszghza utca 7BudimpetaPismo je bilo odposlano 11. aprila 1910

Dragi prijatelj!Prosim, napiite mi, ali nai Slovenci poznajo slov. prislovu mhom ustrezajoo oblikomxom, v kaknem pomenu in inaicah jo uporabljajo.

AsbthAli se v ivem jeziku ob szt miza pojavlja tudi nominativ sztl?Kzmi leta 1771 _ ____: Zakaj szi nej tak do pejneze moje na szto minyvczov?

12. Dopisnica

Prva stran dopisnice:Titular Korporal

______Avgust Pavel82. regiment Szkelyudvarhely

31. maj 1910Dragi prijatelj!Imam e dva izvoda sprievala z Akademije, v katerih je govor o dodelitvi Smuelove

nagrade. e elite, Vam ga poljem ali shranim, da ga boste ob pisanju pronje zazaposlitev lahko uporabili kot prilogo. e pronjo poljete sem ali tja, me obvestite, da


21/40

180


lahko zadevo preuim. Va naslov mi vedno javite! Mi bomo do konca junija najverjet-neje ostali e tu v starem stanovanju, nato pa bo moj naslov II. kerlet Bimb utca 28.V zaetku julija bom priel v Nagyszeben.Sren pozdrav

Oszkr Asbthe junija Vam bom poslal korekturo predstavitve Vae knjige, sporoite torej vsako

spremembo naslova.

13.

Budimpeta, 31. okt. 1910II. Bimbutca 28Dragi prijatelj!Med prebiranjem Vae razprave sem izpisal vsa mesta, ki se nanaajo na Melicha; sedaj

bi to potreboval, a nikjer ne najdem svojih izpiskov. Bodite tako prijazni in preglejtesvojo razpravo in izpiite tevilke tistih strani, kjer omenjate ime Melich. Jaz sem naelnaslednje strani: 50, 117, 119, 120 (dvakrat), 124 in 125. e boste ob teh nali e kaj,mi napiite e ta teden, in sicer s tevilkami na dopisnici.S srnim pozdravomOszkr Asbth

14.

Za spotovanega gospoda uitelja Avgusta PavlaI. kerlet Orszghza utca 7Budimpeta

8. nov. 1910Dragi prijatelj!Bodite tako prijazni in v Kzmievi najstareji izdaji prevoda Biblije preverite, ali tuditam pie sztol v evangeliju 29:23 po Luki, ter v Terplanovem prevodu psalmov (pravtako v najstareji izdaji iz katerega leta je?) ali v Psalmu 23:5 pie sztl (Po Melichu22:19)?. e mi boste odgovorili v roku enega tedna, bo e pravoasno. Omenjeni knjigidobite v Mzeumu ali v univerzitetni knjinici.S srnim pozdravom

Oszkr Asbth

Pavlova pisava: 1883: Dunaj Terplan: 23:25 szt; 1819 szt

15. Dopisnica

Prva stran dopisnice:Za spotovanega gospoda uitelja Avgusta PavlaI. kerlet Vr. Orszghza utca 7Budimpeta

11. nov. 1910Dragi prijatelj!


22/40

181


Na omenjenem mestu Luka 19:23 po mojih zapiskih pie tam na sztol. Je to pravilno?In obliko sztol je mogoe e tudi danes sliati ob obliki szt; jaz si vsaj tako zapisal.Lepo se Vam zahvaljujem za trud, a Vas prosim, da e enkrat preverite v Kzmiu.L. P.

O. A.

12. nov. Dobil sem posebno izdajo in pet izvodov prispevka iz revije Rocznik slaviszti -czni o Vai razpravi, ki sem jih spravil za Vas!

16. Dopisnica

Prva stran dopisnice:Za spotovanega gospoda uitelja Avgusta PavlaI. kerlet Vr. Orszghza utca 7

BudimpetaPismo je bilo odposlano 4. aprila 1911

Dragi prijatelj!Zelo mi je al, da me zadnji niste nali doma. Upam, da ste opravili pedagoke izpitein boste med velikononimi prazniki imeli nekaj asa za prevajanje. Ilei, Slovenska

Matica, me je prosil, naj iz Turula, letnik 1840, prevedem dva njegova kratka lanka,ki govorita o Micbnu in se nahajata na straneh 4145 in 120125. Turul je pri meniin menim, da bo najbolje, e ga vi za uslugo prevedete. Ilei se Vam bo zagotovo

primerno zahvalil, po monosti Vam bo plaal s slovenskimi knjigami. V materni jezikga lahko prevedete z vsakdanjimi besedami, da bi Ilei besedilo bolje razumel. Kajne,

da boste to storili? V sredo, ez en teden bom odpotoval v Nagyszeben. Vsak popoldanokrog petih me boste nali doma, a najpametneje bo, da mi vnaprej napiete, kdajboste prili. Lahko pridete tudi dopoldan. Med 12. in 2. uro me boste zagotovo nalidoma. V petek pa od jutra naprej. Tedaj boste dobili krabevo oceno svoje razprave,ki je dokaj laskava.Sren pozdravOszkr Asbth

17. Dopisnica

Prva stran dopisnice:Za spotovanega gospoda uitelja Avgusta PavlaTorda

Budimpeta, 16. oktober 1911Dragi prijatelj!Iz druge zbirke Vondrka preberite vsaj poglavje o samostalniki sklanjatvi, iz prvezbirke pa izpustite del o podobi besed. Najpomembneja zadeva je vsekakor glaso-slovje. Delajte, kolikor le morete, nato pa mi boste poroali o tem, kaj ste naredili. Nipomembna dolina, ampak globlje razumevanje doloenih vpraanj.Sren pozdravOszkr Asbth


23/40

182


18.

Budimpeta, 1. oktober 1912Dragi prijatelj!

al mi je, da Vas usoda tako (zelo) ne mara, a tako boste vsaj od blizu spoznali tudiTransilvanijo in se bo Va obutek za madarino okrepil. Mene bi bolj veselilo, e bili v Verbsz, tudi sam se odpravljal tja, ker sem v naselju nedale stran, v Keresztru,elel obiskati poromunjene Rutene elttosodott. Povabili so me e v Verbsz. e bi Vibili tam, bi lahko namesto mene opravili manja opazovanja.

Ne vem, ali Vas nisem e vpraal, e pri vas obstaja beseda stativa (oz. stative). e jeni, zadeva ni nujna, e pa je beseda med Vendi e iva, mi obliko, v kateri se uporablja,napiite priporoeno na dopisnici.

Lepo bi bilo, e bi Vaa razprava bila objavljena tudi v slovenskem jeziku, a pred dok-toratom ne smete zapravljati asa za to, niti za revijo Nyelvtudomny ne priakujem

prispevkov, a pozneje se boste postopno lotili tudi tega. Zelo zaeleno je, da se boste

sasom ukvarjali z vpraanji naglasa in _______ raziskavo raziriti na______, tudimadarski jezikoslovec se nenehno spotakne ob to, ne dovolj razieno vpraanje. No,o teh se bomo pogovorili kasneje.

Da je bila Vaa mati zelo bolna, mi je zelo al, pravilno ste ravnali, da ste zato veinoasa ostali doma, saj smo najprej ljudje in ele potem znanstveniki. elim, da bi Vaadraga mati im prej ozdravela, da bi lahko brez skrbi iveli tako oddaljeni eden oddrugega.Sren pozdrav

Dr. Oszkr Asbth

19.

13. feb. 1913Spotovani prijatelj!ele danes sem nael g. svetnika Boncza v uradu. Dvakrat sem ga zastonj iskal. Sve-toval je, naj na oddelek poljete splono pronjo, v kateri prosite za namestitev oz.

premestitev v Prekodonavje. Omenite (to Vam e svetujem jaz!), da elite raziskovatihrvako-madarske stike, predvsem na podroju knjievnosti (Bank lenya/Bankvahi), a to je v Transilvaniji nemogoe. Poleg tega (spet nadaljuje g. svetnik B.) pozorno

spremljajte razpise in v kolikor se ponudi delovno mesto, primerno za Vas, se nanjprijavite. Na premestitev med letom ne raunajte, saj med letom neradi imenujejo ali

premeajo z enega mesta na drugo, ker bi nastala zmeda, prazna mesta zapolnjujejozaasno oz. reujejo izpraznjene katedre. O poslani sploni pronji me ni potrebnoposebej obvestiti, a e se boste prijavili na doloeno delovno mesto, bom srno radstopil znova do g. svetnika.L. P.Oszkr Asbth

20.DopisnicaPrva stran dopisnice:

Odposlano 11. mar. 1913Za spotovanega gospoda uitelja Avgusta Pavla


24/40

183


Torda

Mladi prijatelj!Trenutna tevilka MT-ja pod besedo boszorkny (arovnica) podaja naslednji podatek:

boszorka Hets, Dobronak Nyr. II. 467 Glede na to, da v Dobrovniku ivijo tudiVendi, se mi zdi verjetno, da je oblika bosorka prila nazaj iz vendine; napiite mi

prosim, ali Vendi na Madarskem poznajo besedo bosorka. elim Vam prijetne veliko-none poitnice.

L. P.Oszkr Asbth

Esej o Bankvi heri (Bank lenya) sem bral z velikim uitkom!

21.

Budimpeta, 17. jun. 1913Dragi prijatelj!Danes sem znova govoril z min. svetnikom g. Bonczem, obljubil mi je, da bo imel vmislih Vao eljo, a meni, da je potrebno, da se prijavite na razpis, ko se bo izpraznilomesto, ki bi Vam ustrezalo. V tem trenutku takega ni (delovna mesta v Mosonma -

gyarvru in Szombathelyu so e zapolnjena), zato ker je v Liptovsk Mikul, kjerje razpis za delovno mesto profesorja madarine in latinine odprt do 25. junija,komaj zaeleno iti. Gre za majhno mesto, kjer so odnosi komaj kaj prijetni, e posebej,e se lovek pripravlja za slavista. Nadzorniki bodo ele ob koncu tega meseca poslali

poroilo o tem, kdo se eli upokojiti in min. svetnik g. Boncz bo tedaj e doma, ko se

bodo delovna mesta zapolnila, a obstaja monost, da bo tedaj stvari urejal e svetnik dr.Gotthard, za vsak primer sem tudi njega prosil, naj Vas vzame v obzir. Takoj, ko bosteizvedeli za primerna prosta mesta, ukrepajte, pa tudi mene obvestite. 4. julija bom v

Budimpeti, avgusta bom 2 do 3 dni preivel v Liptovu, tako, da bom okrog 9. prispel vSibiu (__ __ u.7), okrog 15. pa v nao poitniko hiico (Kisdisznd, z. p. Nagydisznd).

elim, da bi Vam konno uspelo priti na primerno mesto!Iz srca Vas pozdravljaDr. Oszkr Asbth

22.

Budimpeta, 13. oktober 1913Dragi prijatelj!Termin in razporeditev ustrezata; razpravo so brez zapletov sprejeli za doktorsko diser-tacijo. e g. profesor Margalitsa ne bo, kar je malo verjetno, Vas bom iz hrvake knji-

evnosti izpraal jaz. Zaeleno pa je, da g. profesor M. sprejme ocenjevanje razprave,kar pa bo verjetno sprejel. Malo bolj problematino je zagotovo raunati na to, da Vasbo iz madarskega jezikoslovja izpraal profesor Simonyi. etudi Vas ne bi izpraevalon, ne bi smel nastati problem, saj bi g. profesorju Szinnyeiju povedal, iz esa ste se

pripravili in iz esa ne. V tem primeru bi bilo najbolje, da bi prili in tudi osebnogovorili z g. profesorjem Szinnyeijem, in sicer kaken teden pred doktoratom, da bi sepotem lahko pripravili e na morebitna dodatna splona vpraanja. O vsakem koraku

me obveajte, da bom lahko zadevo pozorno spremljal. Veseli me, da se boste konnootresli te nadlege in se boste lahko posvetili novemu znanstvenemu delu, mogoe celo


25/40

184


oblikoslovju cankovskega nareja. Da pa tega dela ne bi opravljali popolnoma brez-plano, kot v primeru prve razprave, bi lahko za mojo revijo napisali povzetek, lahkotudi dalje poroilo o isti tematiki. Mogoe pa je e bolje, da boste potem, ko se bo slejko prej (sam menim, da prej pozneje, mogoe okrog 1919) spraznilo mesto na katedri

prof. M., dobro pripravljen nasprotnik. Jezika se boste morali praktino temeljito nau-iti in priporoljivo bo redno pojavljanje v jezikoslovnih in literarnih revijah, skratkaukvarjanje s hrvakimi stvarmi. Ko boste imeli as, in zgleda, da ga boste imeli, seboste tri leta po doktoratu habilitirali iz hrvakega jezika in knjievnosti, skratka v to

sedaj usmerite vso energijo, saj to ni v velikem nasprotju z vaim izvirnim ciljem, lahkopa Vam bo v korist tudi pri Vaih slovenskih tudijah.S srnim pozdravom

Dr. Oszkr AsbthP. s. Od kdaj ste goston? in boste to tudi ostali ali pa bo iz Vas spet gost?OBRNI

14. okt.Veraj mi po tistem, ko sem prebral Vae pismo, ni uspelo nanj odgovoriti, vednevnavroina (katerega vir je od pokvarjenega zoba vneta sklenina in se je hvalabogu sedaj

e umirila) me je izmozgala in zato sem bil preutrujen, da bi Vam na kratko odgovoril.Danes ponoi sem se vsega tega spomnil, zato Vam svetujem, da namesto hrvake knji-evnosti v pronjo napiete hrvaka filologija (zaradi tega Vam prof. M. ne bo postavildrugih vpraanj), kot razlago pa napiite, da ste menili, da je za slovansko primerjalno

jezikoslovje neizogibno pomembno, da temeljito spoznate jezik in knjievnost vsaj enegaslovanskega naroda. Zelo zaeleno je, da Vao pronjo uredi dekan sam, ker bomo iz-gubili as, e bo prila pred oddelno sejo, zato me takoj obvestite, da se bom pri tem

osebno angairal. V pronji ne smete prositi, naj bo Va cenzor g. prof. Simonyi, todav pismu, naslovljenem name, lahko omenite, da razistim tudi to.

L.P.O. A.

23.

Budimpeta, 13. november 1913Dragi prijatelj!Termin boste dobili, dekan pa sprejema tudi Vao razporeditev (beoszts). Sprememba

je zgolj, da bo namesto slovanskega jezikoslovja Va glavni predmet slovanska filolo-gija. Ne prestraite se tega. Postavil Vam bom takna splona vpraanja, e posebejiz cerkvene knjievnosti, za katera vem, da boste nanje znali odgovoriti. Glavna stvar

pa e vedno ostaja slovansko jezikoslovje. Svoje poroilo, ki ga zahteva g. dekan, bomodnesel jutri pred sestankom katedre. e je le mono, boste za cenzorja dobili g. Si-monyija, e pa ne bom govoril z g. Istvnom Szinnyeijem, ne bo teav, saj Vas poznajokot mojega uenca, ki mi je v veselje. Vsi bodo vzeli v obzir, da ste najve asa namenili

svojemu glavnemu predmetu.S srnim pozdravomOszkr Asbth


26/40

185


24.

Budimpeta, 8. marec 1914Dragi prijatelj!

Vae decembrsko pismo sem dobil, a kolikor se spomnim, v njem ni bilo niesar, nakar bi moral napisati odgovor, pa tudi sicer sem menil, da boste prili v Budimpeto.________ a trekljevo zbirko bom najverjetneje nael v knjinici Akademije, prav takoVukovo zbirko ljudskih pesmi. trekljevo zbirko imam tudi sam, ne najdem pa Vukove

zbirke _______. To sem ugotovil danes, saj se po padcu le s teavo sklanjam in eledanes sem se upal skloniti k omari. V knjinico bom el takoj, ko bom lahko, a zaradibolezni sedaj e nisem dovolj agilen.V Zagrebu so prav tako objavili zbirko ljudskih pesmi, menil sem, da jo je objavila

Akademija, a je ne najdem v seznamu objavljenih zbirk. Sicer bi prosil Akademijo, danaj mi jo poljejo. Najverjetneje jo je objavila hrvaka Matica. V ostalih zbirkah, ki jih

poznam, o omenjeni knjigi ne pie niesar. (_____).

Imam pa 1., 2. in 5. Vukovo zbirko.V kolikor bi opisali kakno oblikovno skupino iz vendskega oblikoslovja, bi to objavil vmajski tevilki Nyelvtudomnya. Lahko je kaj kratkega, lahko pa je tudi dalji sestavek.

Dovolj je, e bo gradivo pripravljeno do konca aprila. Vem, da imate trenutno drugeskrbi, a upam, da boste kljub temu nali as za to.S srnim pozdravomOszkr Asbth

25.

Budimpeta, 16. maj 1914Dragi prijatelj!Mikls Luttr, upokojeni dravnoolski ravnatelj eli izdati vendsko-madarski inmadarsko-vendski slovar. V ta namen je vladi poslal pronjo in ji dodal nedodelanrokopis, v katerem je za vsak sluaj veliko dobrega gradiva, a je potrebnih mnogo

popravkov. Vlada je rokopis poslala Akademiji, Akademija pa meni. Vlada zahtevaimprejnje mnenje in z veseljem bi gradivo vzel pod konstruktivno razpravo. Podokaj povrnem pregledu sem dobil vtis, da je avtor zbral veliko dobrega gradiva, anajverjetneje ne pozna dovolj ljudskega jezika. Zelo lahko bi sestavil koristno, e bidobil, za kar prosi, in sicer stik z ljudmi in vzpostavitev stika z Vami. Razpravo mu navsak nain poljite, e imate izvod odve, e ga nimate, bom pozval Akademijo, naj mu

jo poljejo. (Fiume Via A. Canova 6). Sedaj pa se postavlja vpraanje, ali boste v blinjiprihodnosti prili v Budimpeto ali pa Vam naj rokopis poljem v Dombvr? Sevedamorate na rokopis zelo paziti in ga po monosti v najkrajem monem asu pregledati.

Ni se Vam potrebno spuati v potankosti, praktino bi morali samo podati oceno in joutemeljiti s primeri. Avtor na svoje delo ne gleda kot na dokonano in jaz bom poudaril,da je Vaa revizija _____.

Na majhno podrobnost bi e sedaj opozoril, poglejte besedo dera na strani 29 b in 39b in napiite svoje mnenje, a takoj!?? Napiite mi, ali pri vas slovenski obliki obrz res ustreza oblika obrz? V madar-

skem splonem slovarju, katerega 1. zvezek je izel (jaz imam dva izvoda, enega Vam

lahko posodim), pod obrz lahko beremo domaa slov. obrz e imate pri


27/40

186


roki vendske vire navedka, potem poglejte, e se uporablja tako in e se pojavlja vnominativu.Upam, da ste dobro, zdravi in sreni, in da ne pozabljate niti na znanost!

L. P.

Oszkr AsbthII. Bimbutca 28Pripomnil bi, da si boste lahko v eni uri ali dveh o vrednosti rokopisa izoblikovalidokaj isto podobo!

26.

Budimpeta, 16. maj 1914

Mladi prijatelj!

Hvala za podatke o obrz-u.Vae narte odobravam, pogream pa narte, povezane z ukvarjanjem s hrvakimjezikom!Do konca junija bom e tu. e boste res prili, mi sporoite v pismu, e pa boste prilinenapovedano, me pokliite (15193) iz mesta, da me boste nali doma.

L. P.Oszkr Asbth

27.

Budimpeta, 16. feb. 1915

Dragi prijatelj!Upam, da Vas bo prihajajoa pomlad obvarovala nenehnih prehladov in prinesla hi -treje okrevanje. To Vam moram eleti v vsakem sluaju, etudi bi Vas poslali na novemisije, eprav Vas najverjetneje v kratkem ne bodo razporedili na teje sluenje. Nekajasa boste ostali vojak in se boste morali ukvarjati z vojakimi zadevami in vojakimi

znanji. Tako, da o bolj poglobljenem raziskovanju ne more biti niti govora, zato doslejniti nisem omenil velike hrvako-srbske slovnice, ki jo je izdal Leskien: Grammatik der

serbo-kroatischen Sprache Heidelberg 1914 12 M. Ko bo mir, naj bo to prva knjiga, kijo boste kupili! Dotlej pa bo dovolj, e boste z lahkotnim tivom vadili hrvaki jezik,kolikor toliko. Odnosi so se namre izoblikovali tako, da zaenkrat ni videti, da bi lahko

raunali na Margalitsevo katedro. Ne se prestraiti, problem ni tako velik, kot se sprvaslii. Na kratko Vam bom opisal zadevo, a Vas lepo prosim, da s to informacijo ravnatestrogo zaupno in o njej povejte le svoji dragi eni, da Vas bo lahko po potrebi tolaila.G. minister me je povabil k sebi, med drugim tudi v zadevi hrvake katedre. Vao pri-mernost za katedro mi ni uspelo predstaviti tako, da bi ga preprial, meni namre, da

ste premladi. Problem je bil tudi v tem, da nisem mogel z vso gotovostjo trditi, da dopotankosti obvladate hrvaki jezik in da ste se z njim ukvarjali do potankosti. Tako svagovorila o drugih monostih, ki niso pomembne. G. minister pa je obljubil eno stvar, insicer, da vas bo dal imenovati za rednega profesorja v Budimpeti, da se boste lahkotu pripravili na akademsko kariero, s asom habilitirali (vseeno iz katerega jezika,hrvakega ali katerega drugega slovanskega jezika) in tako ez as, nemara ob znova

praznem mestu, zasedli mesto na hrvaki katedri ali pa moje. Avgusta bom dopolnil 63let, na koncu koncev 7 let ni tako dolgo obdobje, ki ga ne bi mogli doakati, skratka


28/40

187


tako in tako bi morali veliko delati, da bi lahko zasedli nemara moje mesto. Kako re-sno je g. minister dojel zadevo, dokazuje dejstvo, da sem po tednu dni dobil dopis odministrstva, v katerem mi dajejo na znanje, da Vas bodo junija imenovali sem, e seboste v tem asu vrnili iz bataljona. Vsled napake je bilo pismo naslovljeno na bratov

naslov in za vsebino sem zaenkrat izvedel samo po telefonu, a dobil ga bom, shranilin junija pri ministru spodbudil imprejnjo uresniitev. Dotlej, prosim, napiite svojeosebne podatke: ste e vedno uiteljski namestnik ali redni? Koliko let je od tega, da

ste dokonali izobraevanje in da sluite dravi? Itn Da bo informacija popolna,napiite tudi, koliko let imate!

Menim, da nimate razloga za pritoevanje, da ni e sedaj v Vae naroje padla univer-zitetna katedra, imel bom na skrbi, da bom Vae delo usmerjal tako, da boste v prihod-nosti na to zagotovo lahko raunali. Dotlej pa se javite od asa do asa in v kolikorboste zamenjali prebivalie, me o tem obvestite.S srnim pozdravom

Oszkr Asbth

28.

Budimpeta, 9. mar. 1917Dragi prijatelj!Vae pismo je prispelo zveer ob 7. uri, ko sem bil od celodnevnega dela e utrujen,tako da sem prebral samo pol strani, a Vam bom takoj odpisal, ker Vas elim obvarovatinesrenih misli. Bonkla izpopolnjujemo iz ruskega jezika in knjievnosti, a etudi seto ne bi dogajalo, Vam ne bi svetoval, da opustite junoslovanske jezike. V njih se hra-nijo globoke korenine vaega dela, temeljito poznavanje Vaega ljubljenega maternega

jezika. etudi boste kasneje razirili svoje znanje in se lotili tudi ostalih podroij, bi bilgreh zapustiti prst, ki bo Vae zanimanje nenehno hranila in Vam dajala mo. Poznejebi bilo veliko teje na drugem podroju napisati tako delo, kot je bila Vaa doktorskadisertacija in kot bo zagotovo Vaa razprava za habilitacijo, e boste obdelali vendskooblikoslovje. e boste dobili kvalifikacijo iz junoslovanskih jezikov, se Vam bo samaod sebe ponudila naloga, da se ukvarjajte tudi z bolgarino, ki z ve vidikov zahtevarazumevanje starobolgarskih tekstov in glasoslovja. Razen tega pa je bolgarina takoaktualna, da bi bila tudi praktino koristna. A prvobitno je temeljito poznavanje slo -venskega in hrvako-srbskega jezika in v prvi vrsti se morate truditi za to. Glede na to,da Vas zanimajo tudi literarna vpraanja, predvsem ljudsko izroilo, se boste ukvarjali

tudi s temi, saj se to dvoje tako tesno povezuje, da ju ni mogoe loiti. Skratka, ostanitepri tem, za kar ste postavili tako trdne temelje.O besedi sto bom napisal v prihodnje, najverjetneje gre za glasoslovni razvoj iz oblike

xto, trenutno namre zaradi pomanjkanja svetlobe delam v jedilnici in imam pri sebisamo nekaj literature, se pravi, da lahko preverim samo v Mikloievem glasoslovju inIleievi razpravi, objavljeni v Archivu.Da se ob trenutnem delu veliko trudite, me zelo veseli, saj boste tudi od tega imeli ko-rist, a pozneje, vem, se boste vrnili vse do izhodine toke, ki, gledano na Vas, najboljedokazuje tudi poslan prispevek, ki se ga zato posebej veselim.S srnim pozdravomOszkr Asbth


29/40

188


29.

Budimpeta, 18. jan. 1918Dragi prijatelj!

Za elje ob novem letu se zahvaljujem in jih iz srca vraam. Upam, da to, da elite odnovega leta biti redni predplanik Nyelvtudomnya, ne pomeni, da elite postati manj,kot ste bili doslej. Doslej ste namre bili redni sodelavec, kar je veliko bolj posebno,

se pravi ostanite to in ne elite si degradacije. Upam, da bom v kratkem dobil kakendalji prispevek, nemara zaetek slovenskega oblikoslovja ali pa izoblikovano vpraanjeiz oblikoslovja. Prelom zamujenega zvezka bo v dveh do treh tednih pripravljen, nato

pa se bodo takoj lotili preloma novega zvezka.Na ministrstvo grem v torek. Doslej sem se pozanimal o drugih poteh. Piite mi, karmoram vedeti, kdo je Klekl (duhovnik?) in v kakni vlogi se je obrnil na Vas? V katerih

olah uporabljajo knjigo? S strani ministrstva je zaeleno, da bi to knjigo napisal Ma-dar, a ne vedo, v kaknih olah naj uporabljajo to knjigo, ker v dravnih olah poteka

pouk izkljuno v madarini. Skratka, im prej me obvestite, da bom po monosti vtorek uredil tudi to zadevo, takrat imam namre tudi druge opravke na ministrstvu.S srnim pozdravomOszkr Asbth

30.

Budimpeta, 21. jan. 1918Dragi prijatelj!Zaradi Vaega zadnjega pisma vidim problem vendske slovnice in itanke v drugani

lui. Res je, da ni druge vendske ole, v kateri uijo vendski jezik, a Kleklovi elijo nare-diti takne ole. Resda obstaja ministrski odlok, po katerem je mogoe jezik narodnostipouevati v olah, a veliko vpraanje je, ali je zaeleno to gibanje obuditi tam, kjer gaje nemara mogoe zaduiti. e Vendov ni mogoe utiati, esar ne vem presoditi, biimel za veliko sreo, e bi dotine knjige napisali Vi, a samo pod tako domnevo. Sajbodo potem knjige napisane v jeziku ljudi in seveda z madarskim pravopisom, po eni

strani zato, da se otrokom ne bi bilo treba nauiti dveh pravopisov in da ne bi znanjemadarskega pravopisa bilo oslabljeno, po drugi strani pa, da bi prepreili vpliv av-

strijsko-slovenskega jezika.Obstaja monost, da me bo g. minister v tej zadevi povabil k sebi in potem Vam bomtakoj napisal, kakno je njegovo mnenje, dotlej pa, e je le mogoe, zavlaujte, ne ob-

vezujte se, samo v primeru, e boste imeli razlog domnevati, da elijo stvar vsekakorizpeljati, e je potrebno tudi brez Vas, mi to sporoite nemudoma. Saj pravim, da vkolikor je stvar neizbena, je e vedno najbolje, da jo izpeljete Vi, to je najbolje zvidika zadeve in Vas? ne vem! Vsekakor bom budno pazil, da Vi od tega ne bi imeli

kode, e bi pod kakrno koli prisilo li v to zadevo, da bi se stvar e najbolje razpletla.Dotlej pa budno spremljajte vsako spremembo gibanja.S srnim pozdravom

Dr. Oszkr Asbth

Predplaniko razmerje naj Vas nikakor ne skrbi, samo alil sem se, a zares ni nobene

potrebe, da bi bili naroeni na Nyeltudomny vse dokler dobim toliko izvodov zastonj.


30/40

189


31. Dopisnica

Prva stran dopisnice:Spotovani

g. Avgust Pavel, enoleten prostovoljeccmzetes kplr82. Regimend 10 KompSzkelyudvarhely

Kis DiszndZadnja pota Nagy Disznd15. julij 1918

Dragi prijatelj!Korekture ne poiljam, ker je niti sam nisem dobil. Zgleda, da se je lomljenje zaradineesa zataknilo. Kljub temu prosim, da mi sporoite vsakrno spremembo, da bom

vedel kam moram poslati korekturo. V Sarajevo sem poslal pismo in upam, da bomdobil odgovor nanj. Na ministrstvo mi ni uspelo priti, a prosil bom g. dekana Szinyeija,da naj posreduje. Sprievalo Akademije sem dolgo hranil na mizi, a v zadnjih dneh sem

ga skupaj z ostalimi knjigami spravil. Dobite ga lahko pred septembrom. Upam, da stedobro oziroma da se vsaj trudite in prenaate utrujenost.S srnimi pozdraviOszkr Asbth

5.2 Pisma in dopisnica brez datuma

1.e v asu tudija, letnice ni, 20. marec

Dragi prijatelj!Lepo Vas prosim, da nemudoma odgovorite na sledee vpraanje.Je mogoe najt i take __________, v katerih v primerih konnice -diti d preide viterativum (____ __ __ __ __ __ __ bditi pobdjen Kzmi Mt ev. XI:11), so tvorbe(kpzsek) tipa zbdjvati, precidjvati ive (Kzmi Mt ev. X:8 mrtve zbdjvajte

XXIII: 24 preczidjvate komra) in v kolikor so ali se te oblike izgovarjajo z dgy-jemkot analitine tvorbe tipa zgdgyeno iz zgoditi ali pa se iterativi izgovarjajo z gy-jem

zbgyvati (?), tako da je mogoe gy razloiti iz j-ja, ki stoji pred zveneim zvonikom.

Poznate taken iterativ, ki je nastal iz glagola s konnico -jiti, ki se kona na -djavtioz. -gyvati?

Na ta vpraanja prosim pisne odgovore. e boste v ponedeljek na univerzi, boditeprijazni in me tono ob 10. uri poakajte pred kabinetom!Sren pozdrav

Asbth

2.

Del pisma Prilagam krabevo udovito pametovanje o obliki vuck, mogoe se boste izraza do-

taknili v Archivu, Slovenski Philologiji ali pa v kakni slovenski reviji, jaz za to nimamvolje, krabca tako ali tako ni mogoe prepriati.


31/40

190


e imate kakrnokoli eljo o premestitvi, imenovanju, mi to napiite pravoasno, naj-kasneje do sredine junija, ker bom o tem z veseljem govoril z ministrskim svetnikom

Bonczem, pa tudi sam zelo elim, da bi zasedli mesto, ki bi bilo ugodneje za Vae tu-dije. Najbolje bi seveda bilo, e bi Vas premestili v Budimpeto, za ta primer imam e

imenitno tematiko za Vas: v Katanchichev Pravoslovnik, ki je ostal v rokopisu, vsebujebogato zbirko besed, najdete ga v nai univerzitetni knjinici pod oznabo H.13. e nebi bil napisan s tako majhnimi rkami, bi se z njim ukvarjal tudi sam.

Kako dale ste s pripravami na doktorat?Pleternik podaja besedo pasita iz jezika Vendov s pomenom Taufschmaus, prosim,napiite mi, kar veste o uporabi in obliki te besede.

II. zbirke _________________ ne najdem, a bi jo nujno potreboval, je nimate vi?elim Vam sreno novo leto in ogromno dobre volje ter nemoteno delo!S srnim pozdravom

Dr. Oszkr Asbth

3.

Ni naslova in ne datuma.D. P.Ustni zagovor doktorata bo v etrtek popoldan, e boste dotlej plaali ceno zagovora.

Iz madarskega jezikoslovja Vas bo po mojih informacijah izpraal profesor Simonyi, izhrvake f ilologije pa jaz! Napiite, iz katerih virov ste se pripravili iz hrvake literaturein s im ste se posebej ukvarjali.e boste nemara prispeli v sredo, me boste od 6. ure naprej nali doma, v etrtekdopoldan bom med deseto in pol eno na vzhodni katedri na akademiji (_____ u. 3 I).

L. P. Asbth

4. Dopisnica


32/40

191


5.3 Intervju z Judit Pavel

Intervju je opravila in prevedla iz madarine Brigita Klujber Varga (2012).

Kako se spominjate svojega oeta?

O svojem oetu ne elim govoriti, ne da bi tisto, kar o njem povem, podprla s kaknimdokumentom. e o njegovi druini ne govorim kar tako. Skratka, o vsaki njegovi de-

javnosti rada govorim le tako, da vse, kar povem, utemeljim oziroma dokaem z neim,saj bi me sicer lahko doletela obtoba, da ga poveliujem, kar je samoumevno, saj semnjegova hi. Obtobe, da sem pristranska, ne elim, zato o njem govorim samo tako,da vse, kar povem, podprem z dokazi. Govoriti o njegovi druini je lahko, saj poznamvse njene lane. Poznala sem vse njegove sestre in brate. Oe se je leta 1886 rodil naCankovi. Odrasel je tako, da je bil njegov materni jezik oni so ga imenovali vendina,

sam pa ga je zmeraj imenoval domai slovenski jezik vendina, eprav je bil uradnijezik na tem obmoju madarina, saj je le-to pripadalo Madarski. V sosednjih vasehin v najblijem mestu, v Radkesburgu, pa so govorili nemko. Oe je tako odraal vtrijezinem okolju oziroma pod vplivom obmejnega trikotnika. eprav se je madar-

ine zares nauil v gimnaziji v Monotru, kamor je el po konani cankovski osnovnioli, se je vsakokrat, ko se je vrnil domov, z druino, z brati in sestrami, pogovarjal vslovenini. Treh jezikov ni govoril le on, vse tri jezike je obvladala vsa druin, tudimoja babica, njegova mama. Vsi bratje in sestre so razen slovensko znali e madarsko,

govorili pa so tudi nemko. Oetovi sorodniki so bili namre vojaki v monarhistini ar-madi, skratka morali so znati vsaj malo nemko. Ta trijezinost je bila udovita zadeva,

saj niso samo poznali jezika, ampak so vase vsrkali tudi vse tri kulture in si na ta nain

navkljub vaki biti, razvijali inteligenco in bili izredno razgledani.

Katere so bile bistvene prelomnice v ivljenju Avgusta Pavla?

Oe je na Univerzi Ptra Pzmnya v Budimpeti diplomiral iz madarine in latini-ne. Madarski jezik in knjievnost je vsrkal vase, kot da bi ta bil njegov materni jezik.V njem se je zelo lepo dopolnjevalo dvoje, da je njegov materni jezik slovenina, da

se je v njem pretakala slovenska kri in da je po poklicu profesor madarskega jezika.To v njem nikoli ni povzroalo konfliktov ali psihinih problemov. Nedolgo po njegovi

smrti je izel spominski zbornik. V njem je njegova izredna uenka, ki je pozneje pravtako postala profesorica knjievnosti in se je nedolgo pred objavo spominske knjigevrnila iz Auschwitza, pisala o njem kot uitelju. elim jo citirati, ker menim, da citat

zelo lepo odraa njegovo doivljanje slovenstva in profesorstva madarine, skratka to,kako se je to dvoje prepletalo v njem. Da ne bom govorila tjavendan, jo bom citirala:Zunanja disciplina zanj ni bila pomembna. Pomembna je bila vzgoja, pogled na svet.

Mogoe tega ni poel zavestno, a celotna osebnost in njegovo vedenje sta izarevalademokratien pogled. Tako npr. ni poznal podrejenosti in nadrejenosti. Z nami je med

predavanji govoril v istem tonu kot z uslubenci ole, sodelavci ali ravnateljem. Vseje spotoval zaradi lovekih vrednot, ni se oziral na to, kdo je iz kakne druine, izkaknega okolja izvira. Svojega vendskega in kmekega porekla ni zatajil, o njem je

zmeraj govoril s loveko naravnostjo. Nikoli ni izgovarjal modernih gesel, znailnihza medvojni as. Nikoli ni podcenjeval in blatil ali sramotil nobenega rodu, naroda,

nobenega drubenega razreda. Naa osebna mnenja je sprejemal, ni jih oblastno uti-al, samo z argumenti jih je poskual spremeniti. Obsojal je kakrno koli krivinost,


33/40

192


nepravinost in oblastnost. Predstavil nam je socialno vsebino madarske knjievnostiin Petfijeve ter Adyjeve zahteve po drubeni resnici. Vse to je bila za nas nepozabnalekcija.Trianonski sporazum je za druino pomenil veliko tragedijo. Oe je tedaj e uitelje-

val na Madarskem. Z mamo sta bila e poroena. Njeni stari so iveli prav tako naMadarskem oziroma e elite na madarskem ozemlju. Oetova druina je takrate ivela v Radkesburgu. Otroci pa so delali oziroma uili na slovenskem ozemlju.Tragedija je bila, ker je druina razpadla na tri dele. Druina Avgusta Pavla je bilarazdrobljena. Moji stari stari in otroci, ki so e iveli pri njiju, so se nato preseliliv Jugoslavijo, ker razdrobljenosti niso prenesli. Oe pa je leta 1920 bil premeen vSombotel. Tedaj je bil star 34 let. Kot uitelj je imel e kar nekaj prakse. Kako je kotizkuen uitelj skual predati svoje znanje, ga poglobiti in v skladu z njim in eljaminadaljevati svojo znanstveno pot, bi lahko najbolje povedali tisti, ki njegovo zapuinohranijo. Pri tem mislim na knjinico, na Katedro za slovenino Visoke ole Daniela

Berzsenyija in muzej. To so ustanove, v katerih je njegovo delo pustilo sledi. Z bratomsva se e rodila v Sombotelu, kjer je druina stanovala takrat in stanuje e vedno.Oe je poueval od leta 1911 do 1946, se pravi vse do smrti. Njegovo prvo slubenomesto je bilo v Tordi v Transilvaniji. Tam je poueval dve leti. V Tordi je nael prija-telje za vse ivljenje. Veina jih izvira iz njegoviih zgodnjih let. O tem pie tudi v neki

pesmi, ko pravi o sebi, da je hsggel megvert ember, se pravi, da je lovek, ki gabije zvestoba. Svojim prijateljem je bil zelo zvest. Iz Torde je bil premeen v Preko -donavje. Pri tem je imel pred omi mojo mamo, ki je stari niso eleli pustiti daleod doma, onadva pa sta se elela poroiti. Tako so ga premestili v Dombvr, kjer

je nekaj asa s presledki poueval tudi znano osebnost tistega asa, Gyulo Illysa, kije Pavla pozneje poimenoval zvesti sin dveh narodov. V Gyuli Illysu je torej moral

pustiti globoko sled. Leta 1920 je iz Dombvra priel v Sombotel, kjer je na zaetkupoueval na deklikem liceju. Tam je med drugimi poueval tudi uenko, ki je kasnejepostala uiteljica madarine in francoine in se ga v nekem spominskem zbornikuzelo lepo spominja. Dijakinje deklikega liceja so mu zelo veliko pomagale pri urejanjuknjinice. Pomagale pa so mu tudi pri prodaji srek v neki akciji, v kateri so zbiralidenar za nakup knjig za knjinico. Z deklikega liceja je el na Kisfaludyjevo realno

gimnazijo. Danes je to glavna stavba, v kateri deluje Visoka ola Daniela Berzsenyija.V tiridesetih letih minulega stoletja, natanneje od leta 1941 naprej, je predavaltudi na univerzi v Szegedu. To je bilo neke vrste priznanje njegovemu znanstvenemu,

jezikoslovnemu in prevajalskemu delu. Njegova predavanja so bila objavljena, imel je

precejsluateljev. To je bilo kot sem omenila v letih 1941 in 1942, skratka v asu,ki ni bil naklonjen znanosti, saj se je zaela vojna in njegovo delo na alost ni moglodoiveti vrhunca. V veliko veselje pa mu je bilo, ko je v teh letih poueval madarino

prekmurske bogoslovce, ki so bili premeeni v Sombotel. Povabili pa so ga tudi, najpredava uiteljem iz okolice Murske Sobote.Une narte teh predavanj, se pravi une priprave, ki jih je napisal, smo ohranili.

Priprave je zapisoval v navadne zvezke. Pisal je z lepo oblikovanimi rkami. Vsak, kisi njegove zapiske ogleda in jih prebere, vidi, kako resno in s kaknim navduenjemse je pripravljal na to, da bi sluateljem posredoval madarsko knjievnost in da bijo ti vzljubili. Oetov zelo dober prijatelj je zapisal o njem: Vztrajno in fanatino jeopravljal svoje delo, z navduenjem kot kaken srednjeveki redovnik, avgutinec in to

kot ljubitelj rke, duha, obutja in melodije.Oe je delal z veliko vnemo in hitrostjo, kot bi util, da mu pripada samo 59 let ivljenja.


34/40

193


Kaj bi rekli o njegovem pesnitvu?

Njegovo pesnitvo se tesno navezuje na odnose v druini. ustva, ki jih je gojil do star-ev, bratov in sester, je najlepe izrazil v svojih lirskih pesmih. Matere ni samo ljubil,kot otrok ljubi svojo mater, ampak jo je zares spotoval in obudoval. Taken odnos je

zahteval tudi od moje matere, svoje ene, in od naju z bratom.Moja mama je babico imela zelo rada, pa tudi midva z bratom sva jo imela. Babiinobesedo je oe zmeraj spotoval, e kot odrasel moki in profesor na univerzi je ubogalmater kot majhen otrok. To, kar je povedala njegova mati, je bilo sveto. Ena od njego -vih najlepih pesmi je posveena materi, njen naslov pa je Anym szent robotos/Matimoja sveta sunja. Verzi, kakrni so Mati moja! Sveta sunja! Ob motiki sanjajoa

pesnica!, so zelo znailni za opis matere. Ob motiki sanjajoa pesnica! Srpna velikagospa! eprav si ojarmljena, vendar praznik, Bog, ivljenje, pesem se razlega radostnoiz tvojih ust. Hvala ti za sinje, dale slutee krotke oi, ki z njimi tak strmi v ta zmedeni

svet kot posinjela srebrnina romarice lune v no skrivnostno. Zelo lepa je tudi neka

druga pesem, posveena mami, in sicer Mama nam je pripovedovala / Anynk mesltaz erdszlen. Tudi oetu je posvetil nekaj pesmi, npr. Moj oe je neko hodil tu / Azapm itt jrt egykoron. V njej govori o tem, kako je njegov oe neko hodil po Monotruin Slovenski vesi v Porabju, kjer se je uil krojatva oziroma se je izuil za krojakegamojstra. Zelo lepa je tudi pesem, ki govori o njegovem obisku v rojstni vasi Cankovi, in

sicer v obdobju, ko se je njegova druina e preselila od tam, kjer med ivimi ne najdeve nobenega od druinskih lanov in sorodnikov, vsi so se namre preselili na poko -

palie na koncu vasi in zanj se okraena polkna nis

zadnji (?!) zaplet pred natisom pavlove rokopisne slovnice - 14 zora 90 jesenšek

Documents