za uporabne poslovne in druŽbene študije · pdf filetabela 2: bloomova revidirana...
TRANSCRIPT
DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE
MARIBOR
MAGISTRSKA NALOGA
Mateja Vurnik
Maribor, 2013
DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE
MARIBOR
ZASNOVA, RAZVOJ IN EVALVACIJA
E-MODULA PLESNO IZRAŽANJE ZA
SREDNJEŠOLSKI PROGRAM
PREDŠOLSKA VZGOJA
(Magistrsko delo)
Program Menedžment vseživljenjskega izobraževanja
Mateja Vurnik
Maribor, 2013
Mentorica: prof. dr. Lea Bregar
Lektorica: Vida Vybihal Vurnik, prof.
Prevod v tuj jezik: Lidija Berden, prof.
IZJAVA O AVTORSTVU
Izjavljam, da sem avtorica magistrske naloge z naslovom Zasnova, razvoj in
evalvacija e-modela Plesno izražanje za srednješolski program Predšolska vzgoja in
da sem za potrebe arhiviranja oddala elektronsko verzijo zaključnega dela v
Knjižnico DOBA Fakultete. Magistrsko nalogo sem izdelala sama ob pomoči
mentorice. V skladu s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorskih in sorodnih
pravicah (Ur. L. RS, št. 16/2007) dovoljujem, da je navedeno zaključno delo javno
dostopno.
Izjavljam, da dovoljujem objavo osebnih podatkov, vezanih na zaključek študija
(ime, priimek, leto in kraj rojstva, datum diplomiranja, naslov magistrske naloge) na
spletnih straneh in v publikacijah DOBA Fakultete.
Ljubljana, 28. avgust 2013
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem svoji mentorici prof. dr. Lei Bregar, ki me je strokovno in potrpežljivo
usmerjala, mi svetovala in me podpirala pri izdelavi magistrske naloge. Najlepša hvala gospe
Jani Kovač Valdés, da je dovolila uporabo svoje knjige Plesna žgečkalnica pri izdelavi moje
naloge. Zahvaljujem se tudi vsem sodelavcem, ki so sodelovali pri zasnovi in izvedbi e-
modula in s svojim strokovnim znanjem omogočili izpeljavo pilotnega projekta. In ne
nazadnje najlepša hvala vsem mojim sorodnikom in prijateljem, ki so mi stali ob strani v času
študija.
POVZETEK
Uvedba e-izobraževanja v izobraževanju odraslih je nujna zaradi posodabljanja izobraževanja
in izrabe novih izobraževalnih priložnosti, ki jih odraslim prinaša uporaba IKT v
izobraževanju. Z uporabo IKT si udeleženci lahko sami izbirajo čas in kraj učenja, interakcija,
ki jo sicer izvedemo v razredu, pa se nadomesti s pomočjo sodobnih spletnih orodij. Namen
naloge je bil preizkusiti možnosti, ki jih ponuja tehnologija na primeru modula Plesno
izražanje, in raziskati zadovoljstvo udeležencev z e-izobraževanjem. V ta namen sem
zasnovala, izvedla in evalvirala e-program. Pokazalo se je, da tehnologija omogoča
kakovosten in drugačen način izobraževanja odraslih in da udeleženci zlasti izpostavljajo
pomen drugačnega načina pridobivanja znanja, opozarjajo pa, da je predvsem pri nekaterih
predmetih potrebna tudi neposredna komunikacija.
SUMMARY
Introduction of e-learning into adult education is urgent due to modernisation of learning and
taking advantage of new education opportunities given to adults by means of information
communication technology (ICT) in education. By ICT implementation, participants can
choose the time and place of learning by themselves, the interaction, otherwise being
performed in the classroom, however, can be substituted by means of modern web tools. The
aim of this research project was to test the possibilities offered by technology on the example
of the module Expressing Oneself Through Dancing and research satisfaction of participants
with e-learning. With this intention I projected, carried out and evaluated an e-programme. It
proved that technology enables a qualitative and different way of adult education, and that
participants expose especially the significance of different knowledge acquiring, however,
pointing out that especially in some subjects direct communication is still necessary.
KLJUČNE BESEDE:
e-izobraževanje, informacijsko komunikacijska tehnologija, splet 2.0, izobraževanje odraslih,
pedagoške teorije
KEY WORDS:
e-learning, information communication technology, web 2.0, adult education, pedagogical
theory
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ............................................................................................................................... 12
1.1 Opredelitev problema raziskave in teoretičnih izhodišč ............................................ 12
1.2 Opredelitev teoretičnih izhodišč ................................................................................ 12
1.3 Namen in cilj magistrske naloge ................................................................................ 13
1.3.1 Namen magistrske naloge ................................................................................... 13
1.3.2 Cilji magistrske naloge ....................................................................................... 13
1.4 Izbrane metode, predpostavke, hipoteze in omejitve ................................................ 13
Metode .............................................................................................................................. 13
Predpostavke ..................................................................................................................... 14
Hipoteze ............................................................................................................................ 14
Raziskovalni vprašanji ...................................................................................................... 14
Omejitve ........................................................................................................................... 14
Sestava naloge .................................................................................................................. 15
Uporabnost rezultatov .......................................................................................................... 15
2 OPIS ZNAČILNOSTI PROGRAMA IN CILJNE SKUPINE ......................................... 16
2.1 Opis programa Predšolska vzgoja SSI in PT ............................................................. 16
2.2 Opis ciljne skupine ..................................................................................................... 16
3 TEORETSKA IZHODIŠČA ZA RAZVOJ PILOTNEGA E-MODELA ........................ 17
3.1 Pojem e-izobraževanje ............................................................................................... 17
3.2 Različne učne teorije oziroma pedagoški pristopi do e-izobraževanja ...................... 18
3.3 Učni cilji ter e-izobraževanje .................................................................................... 24
4 PREGLED NOVIH ORODIJ ........................................................................................... 28
4.1 Spletne aplikacije in učna središča ............................................................................ 28
4.1.1 Učna okolja ......................................................................................................... 28
4.1.2 Multimedijski arhivi (YouTube , Flickr , iTunes) .............................................. 31
4.2 Komunikacijska orodja za skupinsko delo ................................................................ 32
4.2.1 Elektronska pošta ................................................................................................ 32
4.2.2 Elektronske oglasne table ................................................................................... 32
4.2.3 Diskusijski forum ............................................................................................... 32
4.2.4 Klepetelanica ...................................................................................................... 33
4.2.5 Videokonferenčni sistem .................................................................................... 33
4.3 Družabna programska oprema ................................................................................... 33
4.3.1 Spletni dnevniki – blogi, mikroblogi ................................................................. 33
4.3.2 Izmenjava informacij med spletnimi mesti (RSS) .............................................. 34
4.3.3 Spletne skupnosti (Facebook, LinkedIn ) ........................................................... 35
4.3.4 Neposredno sporočanje (Skype, MSN, Yahoo).................................................. 36
4.3.5 Wiki .................................................................................................................... 36
4.3.6 Virtualni interaktivni svetovi (Second Life) ....................................................... 37
4.3.7 Orodja za socialno zaznamovanje in Folksonomija (Delicious) ........................ 37
4.3.8 Mobilno učenje (MP3, mobilniki) ...................................................................... 38
4.3.9 Digitalne igre ...................................................................................................... 38
4.3.10 Odprto izobraževalno gradivo ............................................................................ 39
4.4 Utemeljenost uporabe orodij v modulu Plesno izražanje (MPI) s pedagoškimi
teorijami ................................................................................................................................ 39
5 MOŽNOSTI UPORABE IN ANALIZA UPORABNOSTI IKT ZA PILOTNI MODEL
ZA PLESNO IZRAŽANJE ...................................................................................................... 41
6 ZASNOVA IN RAZVOJ PROGRAMA ZA MODUL PLESNO IZRAŽANJE V
PROGRAMU PREDŠOLSKA VZGOJA ................................................................................ 52
7 PILOTNA IZVEDBA PROGRAMA ZA PLESNO IZRAŽANJE .................................. 56
7.1 Uvodna predstavitev e-izobraževanja ........................................................................ 56
7.2 Individualne naloge .................................................................................................... 57
7.2.1 Sprotne tedenske obveznosti .............................................................................. 57
7.2.2 Sodelovanje v organiziranih pedagoških oblikah ............................................... 59
7.2.3 Neobvezne aktivnosti - spraševanje brez časovnih in drugih omejitev .............. 60
7.3 Timska naloga ............................................................................................................ 61
7.4 Končni izpit ................................................................................................................ 61
8 EVALVACIJA IZVEDBE E-IZOBRAŽEVANJA ZA PLESNO IZRAŽANJE ............ 62
8.1 Pregled rezultatov anket in fokusne skupine ............................................................. 64
8.2 Preverjanje glavnih vprašanj in hipotez ..................................................................... 83
9 ZAKLJUČEK ................................................................................................................... 86
10 SEZNAM LITERATURE IN VIROV ............................................................................. 88
10.1 Literatura ................................................................................................................ 88
10.2 Viri ......................................................................................................................... 89
PRILOGE ................................................................................................................................. 93
KAZALO SLIK Slika 1: Bloomova taksonomija (in revidirana različica) ravni učenja .................................... 25
Slika 2: Uporabniški vmesnik učnega okolja Moodle za administratorja ................................ 30
Slika 3: Uporabniški vmesnik učnega okolja Moodle za udeležence izobraževanja ............... 30
KAZALO TABEL Tabela 1: Značilnosti DTPI in CEI ........................................................................................... 18
Tabela 2: Bloomova revidirana digitalna taksonomija ............................................................. 26
Tabela 3: Primerjava med strinjanjem s trditvami pred lastno izkušnjo z e-izobraževanjem in
po njej Legenda: 1 – pred izkušnjo e-izobraževanja (N = 25), 2 – po izkušnji e-izobraževanja
(N = 26) .................................................................................................................................... 66
Tabela 4: Pojasnila odgovorov udeležencev MPI na vprašanje, ali bi udeleženci želeli več
srečanj z učiteljico pri izvedbi MPI .......................................................................................... 69
Tabela 5: Pojasnilo odgovorov na vprašanje ali bi lahko z metodo e-izobraževanja pridobili
znanja, kompetence in spretnosti, potrebne za opravljanje dela pomočnika/ce vzgojitelja/ce,
tudi pri drugih predmetih/modulih. .......................................................................................... 78
KAZALO GRAFOV Graf 1: Zaključena izobrazba udeležencev pilotne izvedbe MPI ............................................. 42
Graf 2: Starostna struktura udeležencev pilotne izvedbe MPI ................................................. 43
Graf 3: Poznavanje e-izobraževanja udeležencev pilotne izvedbe MPI ................................... 44
Graf 4: Katero vrsto pomoči boste potrebovali pri izvedbi MPI? ............................................ 45
Graf 5: Kje imate dostop do svetovnega spleta? (možnih je več odgovorov) .......................... 46
Graf 6: Kakšno opremo imate na voljo? (možnih je več odgovorov.) ..................................... 47
Graf 7: Katera orodja že poznate? (Možnih je več odgovorov.) .............................................. 48
Graf 8: Kako dobro poznate e-izobraževanje? ......................................................................... 64
Graf 9: Koliko časa je trajal ta program? ................................................................................. 65
Graf 10: Ali bi udeleženci želeli več srečanj z učiteljico pri izvedbi MPI? ............................. 69
Graf 11: Na koga so se obrnili po pomoč? (N = 51) ................................................................ 71
Graf 12: Učno okolje Moodle (spletna učilnica) je: ................................................................. 72
Graf 13: Katera orodja so se zdela najbolj zahtevna za uporabo? (N = 41) ............................. 73
Graf 14: Splošna ocena uporabnosti znanj in kompetenc, pridobljenih v MPI, v praksi ......... 74
Graf 15: Ali je glede na izkušnje pri modulu Plesno izražanje e-izobraževanje primeren način
za pridobivanje naslednjih kompetenc? .................................................................................... 75
Graf 16: Povprečna ocena primernosti posameznih nalog za pridobivanje posameznih
kompetenc ................................................................................................................................. 76
Graf 17: Mnenje o tem, da bi lahko z metodo e-izobraževanja pridobili znanja, kompetence in
spretnosti, potrebne za opravljanje dela pomočnika/ce vzgojitelja/ce, tudi pri drugih
predmetih/modulih. .................................................................................................................. 77
Graf 18: Koliko ur povprečno na teden so udeleženci porabili za učenje in pripravo nalog za
MPI? ......................................................................................................................................... 80
Graf 19: Primerjava povprečne ocene splošnega zadovoljstva udeležencev v letu 2011
(klasično izobraževanje) in 2012 (e-izobraževanje) (od 1 do 5) N = 16 (2011); N = 19 (2012)
.................................................................................................................................................. 82
NAJPOGOSTEJŠE OKRAJŠAVE FS Fokusna skupina
IKT Informacijsko komunikacijska tehnologija
IRC Klepetalnica (ang. Internet Relay Chat)
LCMS Sistem za upravljanje izobraževanja in učnih
vsebin (angl. Learning Content management
Sistem)
LMS Sistem za upravljanje izobraževanja (angl.
Learning Management System)
MPI Modul Plesno izražanje
PI Plesno izražanje
PT Poklicni tečaj
RSS Samodejno obveščanje (angl. Really Simple
Syndication)
SSI Srednje strokovno izboraževanje
SSU Središče za samostojno učenje
12
1 UVOD
1.1 Opredelitev problema raziskave in teoretičnih izhodišč
E-izobraževanje je sodobna oblika izobraževanja, ki temelji na uporabi informacijske
komunikacijske tehnologije (IKT) in ki prinaša izobraževalnim ustanovam in odraslim učečim
številne prednosti. Avtorji (Bregar et al., 2010) navajajo prednosti za izobraževalne ustanove:
zmanjšanje stroškov na določenih področjih, možnost bolj kakovostne izvedbe izobraževalnih
storitev, večje preglednosti in dokumentiranosti izvedbe programov, možnost večje
objektivizacije ocenjevanja, možnost večje dostopnosti do kakovostnih virov, uvajanje
sodobnih pedagoško andragoških modelov in možnost izvedbe inovativnega pedagoško-
andragoškega procesa, boljše in večje možnosti trženja svoje izobraževalne ponudbe. Avtorji
(ibidem, str. 17) navajajo tudi prednosti e-izobraževanja za udeleženca: udeleženci imajo
možnost si sami izbirati čas, kraj, tempo in v določeni meri tudi vsebine izobraževanja, z več
interaktivnosti, hitrejše dostopanje do znanja, možnost razvoja novega znanja in kompetenc.
V magistrski nalogi želim raziskati možnosti, ki jih ponuja IKT v formalnem izobraževanju
odraslih na primeru modula Plesno izražanje (v nadaljevanju MPI) v programu Predšolska
vzgoja, ki ga izvaja CDI Univerzum. V ta namen bom, upoštevaje teoretska izhodišča e-
izobraževanja in predpisani učni načrt, zasnovala in razvila prototip e-modela, ga preizkusila
v praksi in nato izvedla evalvacijo za udeležence z vidika zadovoljstva udeležencev z
izvedenim e-modelom. Rezultate te evalvacije bom primerjala z rezultati evalvacije za
skupino udeležencev, ki se je izobraževala na klasičen način.
1.2 Opredelitev teoretičnih izhodišč
V zadnjih desetletjih smo priča spreminjanju izobraževalne paradigme, katere bistvena
značilnost je osredotočenost na udeleženca učnega procesa. Nov način, ki temelji na tem, da
so učenci vedno bolj aktivni, inovativni in kreativni, izrinja starega. Vloga učečih se se
spreminja, ker v procesu izobraževanja niso več pasivni, ampak so vedno bolj aktivni. Tak
način učenja pa vzpodbuja ustvarjalnost in inovativnost. Ne gre več za memoriranje
faktografskih podatkov. Učenje poteka tako, da moramo znati preveriti tuja mnenja in
oblikovati svoja, ki jih oblikujemo iz različnih virov. Učenje mora potekati po več kanalih,
pomemben vir informacij so lastne izkušnje in izkušnje drugih. Učitelji izgubljajo vlogo vira
informacij in prevzemajo vlogo mentorja oz. tutorja, ki usmerja učenje učečega. Novo
izobraževalno paradigmo utemeljujejo sodobne teorije učenja, predvsem konstruktivizem. Pri
uresničevanju nove izobraževalne paradigme ima veliko vlogo sodobna informacijska in
13
komunikacijska tehnologija. Izvedbeni e-model za MPI bom zasnovala na osnovi domače in
tuje literature o pedagoških modelih in teorijah učenja, povezanih z e-izobraževanjem.
Izbira sodobnih tehnologij pa bo temeljila na literaturi, ki obravnava inovacije e-
izobraževanja s pomočjo spletnih orodij 2.0, kot na primer: YouTube, Facebook.
Prototip e-modela sem preizkusila za skupino udeležencev izobraževanja na CDI Univerzum.
Pri pilotni izvedbi so sodelovali tudi sodelavci: učiteljica, trije strokovnjaki računalništva,
mentorji v središču za samostojno učenje. Po končani izvedbi sem izvedla evalvacijo, ki jo
prikazujem v nalogi.
1.3 Namen in cilj magistrske naloge
1.3.1 Namen magistrske naloge
Namen naloge je proučiti in uporabiti možnosti in prednosti, ki jih informacijsko
komunikacijska tehnologija ponuja v izobraževanju odraslih na področju Predšolske vzgoje.
1.3.2 Cilji magistrske naloge
Namen naloge želim doseči z naslednjimi cilji:
1. Raziskati usposobljenost ciljne skupine za uporabo IKT v izobraževanju.
2. Pripraviti model e-izobraževanja glede na teoretska izhodišča, značilnosti ciljne skupine in
razpoložljiva IKT orodja.
3. Preveriti uporabnost razvitega modela z evalvacijskimi postopki.
1.4 Izbrane metode, predpostavke, hipoteze in omejitve
Metode
Za dosego ciljev sem uporabila:
Metodo kritičnega študija literature in virov.
Kvantitativne analitične metode o stališčih udeležencev izobraževanja glede njihovih
pričakovanj in usposobljenosti za uporabo IKT v izobraževanju. Zadevne podatke sem
zbrala z anketno raziskavo. Udeleženci so ankete o pričakovanjih prejeli pred začetkom
izobraževanja za MPI. Ankete so bile anonimne. Izpolnili so jih v učnem okolju Moodle.
Metodo testiranja modela e-izobraževanja za MPI s pilotno izvedbo.
Kvantitativne analitične metode o zadovoljstvu udeležencev e-izobraževanja za MPI,
izvedenem kot e-model in na klasični način. Zadevne podatke sem zbrala z anketno
14
raziskavo. Ankete o zadovoljstvu so udeleženci izpolnili po zaključku izvedbe e-modela,
njihovi odgovori so anonimni.
Kvantitativne rezultate o zadovoljstvu udeležencev z modulom e-izobraževanja sem
preverila in poglobila še s fokusno skupino.
Predpostavke
V nalogi bo upoštevana le prva raven (od štirih) evalvacije učnih dosežkov po
Kirkpatrickovem modelu načrtovanja, izvajanja in vrednotenja evalvacij (Bregar et al., 2010,
str. 279), in sicer odziv udeležencev izobraževanja. V nalogi nisem obravnavala druge ravni –
učenja, tretje ravni – vedenja in četrte ravni – dosežkov.
CDI Univerzum bo zagotavljal tehnične, formalne, kadrovske in organizacijske pogoje za
pilotno izvedbo e-modela za udeležence, ki so vpisani v program Predšolska vzgoja in morajo
opraviti MPI.
Odziv udeležencev sem v nalogi ugotavljala z anketnim zbiranjem podatkov o mnenjih in
stališčih udeležencev o izobraževanju, v katerega so bili vključeni – v MPI.
Hipoteze
H1: IKT ponuja veliko možnosti za bolj kakovostno in aktivno izobraževanje odraslih za
program Predšolske vzgoje.
H2: Zadovoljstvo udeležencev je večje, če se izobražujejo po e-metodi, kot če se izobražujejo
na klasičen način.
Raziskovalni vprašanji
Vprašanje 1: Kakšne so možnosti, ki jih ponuja IKT za bolj kakovostno izobraževanje
odraslih za program Predšolske vzgoje?
Vprašanje 2: Ali te možnosti prinašajo večje zadovoljstvo udeležencev izobraževanja?
Omejitve
Pri pripravi naloge sem predvidela naslednje omejitve: Ena od omejitev se lahko pokaže v
slabi digitalni pismenosti udeležencev izobraževanja. Druga možna težava bi bila, da
udeleženci izobraževanja ne bi želeli sodelovati pri izpeljavi anket in fokusne skupine.
15
Sestava naloge
Izdelava naloge je bila obsežna zaradi izvedbe e-modela MPI, kjer je nastalo veliko gradiva
(na primer: različna navodila, posnetki udeležencev). Zaradi omejitve obsega in zaradi
preglednosti naloge, sem v nalogo vključila tisto, kar je bilo povezano z osnovnimi vprašanji
in osnovnimi hipotezami. Tako sem v prvem delu naloge obdelala teoretična izhodišča za
razvoj zasnove e-modela MPI, v drugem delu pa predstavila izvedbo in evalvacijo le-tega. V
prilogi so vsi dokumenti, na katere se v nalogi sklicujem, vse drugo (navodila za pisanje
nalog, načrt ocenjevanja znanja, preizkusni test, navodila za opravljanje testa, navodila za
kreiranje uporabniškega računa na Facebooku, navodila za priključitev k skupini na
Facebooku, navodila za nalaganje posnetkov na Facebooku, navodila za izvedbo snemanja
vaj, posnetke udeležencev) pa hranim na USB ključku v osebnem arhivu.
Uporabnost rezultatov
E-model, ki sem ga razvila za predmet Plesno izražanje, sem praktično preizkusila na CDI
Univerzum z izvedbo tega predmeta za skupino 28 udeleženecv in po končani izvedbi, le-to
tudi evalvirala. Evalvacija je pokazala, v kolikšni meri so bili udeleženci izobraževanja
zadovoljni z izvedbo e-modela.
Izkušnje, pridobljene s pilotno izvedbo in rezultati evalvacije bodo osnova za uvedbo e-
izobraževanja na CDI Univerzum tudi pri drugih predmetih/modulih in v drugih programih, ki
jih izvajamo na naši ustanovi.
16
2 OPIS ZNAČILNOSTI PROGRAMA IN CILJNE SKUPINE
2.1 Opis programa Predšolska vzgoja SSI in PT
Programa Predšolska vzgoja – srednje strokovno izobraževanje (v nadaljevanju SSI) in
Predšolska vzgoja – poklicni tečaj (v nadaljevanju PT) sta javnoveljavna srednješolska
izobraževalna programa v Sloveniji, objavljena na spletni strani Ministrstva za izobraževanje,
znanost in šport http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2013/programi/index.htm. Po
zaključku obeh programov udeleženci izobraževanja pridobijo naziv Vzgojitelj/vzgojiteljica
predšolskih otrok in 5. raven izobrazbe (Center za poklicno izobraževanje, 2013).
2.2 Opis ciljne skupine
Ciljna skupina so udeleženci izobraževanja odraslih, vpisani v program Predšolska vzgoja SSI
in PT. Razlika med SSI in PT programom je v vpisnih pogojih in trajanju izobraževanja. V
izobraževalni program PT se lahko vpiše, kdor je uspešno zaključil četrti letnik gimnazije ali
zaključni letnik izobraževalnega programa za pridobitev srednje strokovne izobrazbe. V
izobraževalni program SSI pa, kdor je uspešno zaključil osnovno šolo. V obeh programih je v
predmetniku strokovni MPI (v PT programu) (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport,
2013a), oziroma Ustvarjalno izražanje – vsebinski sklop Plesno izražanje (v SSI programu)
(Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2013b).
17
3 TEORETSKA IZHODIŠČA ZA RAZVOJ PILOTNEGA E-MODELA
3.1 Pojem e-izobraževanje
V literaturi, ki opisuje e-izobraževanje, najdemo različne definicije e-izobraževanja, ki
interpretirajo e-izobraževanje z različnih vidikov. Ker je namen moje naloge proučiti in
uporabiti možnosti in prednosti, ki jih informacijsko komunikacijska tehnologija (v
nadaljevanju IKT) ponuja v izobraževanju odraslih, se bom omejila le na opredelitev e-
izobraževanja, ki temelji na tem, kakšna je stopnja vključenosti IKT v izobraževalni proces
oziroma koliko lahko orodja izboljšajo izobraževanje. Avtorji (Bregar et al., 2010) delijo e-
izobraževanje na:
e-izobraževanje v širšem pomenu - delno tehnološko podprto izobraževanje (v
nadaljevanju DTPI), kjer gre za izobraževanje, ki sicer vsebuje tehnološko komponento
pri administrativni (možnost prijave na izpit preko interneta, e-indeks, objava urnika na
internetu, objavljena učna gradiva na internetu) in delno tudi pedagoški podpori (uporaba
IKT pri pouku), vendar učni proces temelji na nespremenjenih pedagoških konceptih
tradicionalnega izobraževanja, obseg srečanj v učilnici (iz oči v oči) je nespremenjen.
e-izobraževanje v ožjem pomenu - celostno e-izobraževanje (v nadaljevanju CEI), kjer
gre za učne pristope, ki presegajo tradicionalne izobraževalne paradigme in kjer je IKT
celostno integrirana v vse prvine izobraževalnega procesa, kar omogoča izvedbo učnega
procesa brez srečanj udeležencev izobraževanja in učitelja. Interakcijo, ki v tradicionalnih
oblikah izobraževanja poteka v razredu, nadomestimo z uporabo sodobne IKT, z
različnimi oblikami tehnološko podprte sinhrone in asinhrone komunikacije.
Vmesna oblika e-izobraževanja pa se imenuje kombinirana oblika (angl. blended), kjer
se srečanja udeležencev izobraževanja in učiteljev ne izključujejo, vendar so vključena v
sam izobraževalni proces le kot dopolnitev in le v omejenem obsegu.
Opisane oblike e-izobraževanja (ibidem, str. 15) se razlikujejo v tem, v kolikšni meri je
vključena tehnološka podpora v izobraževalnem procesu in po tem, ali je vključena
tehnologija tudi podprta s primernimi pedagoškimi, kadrovskimi, organizacijskimi in
finančnimi rešitvami.
Avtorji (Bregar et al., 2010, str. 16) prikazujejo pomembne značilnosti DTPI in CEI, ki so
prikazane v tabeli 1.
18
Tabela 1: Značilnosti DTPI in CEI
Značilnosti Tehnološko podprto izobraževanje
DTPI CEI
Pedagoški koncepti in modeli Tradicionalni Sodobni, usmerjeni k
udeležencu in ustvarjanju
novega znanja
Uporaba IKT Parcialna in nepovezana Celostno integrirana v
izobraževalni proces
Komunikacija Pretežno v razredu Prostorsko neodvisna,
podprta z IKT
Učna gradiva Vsebinsko determinirana in
linearna
Odprta, prožna, interaktivna
Vir: Bregar v: Bregar et al., 2010, str. 16)
V zasnovi in izvedbi pilotnega e-modela za MPI smo oblikovali kombinirano (angl. blended)
obliko e-izobraževanja, v kateri je prisotna tudi komponenta tradicionalnega izobraževanja,
vendar je le-ta v celotnem e-modelu razmeroma malo pomembna. Značilnosti e-modela za
MPI so (bile) naslednje.
Sodobni pedagoški koncepti so usmerjeni k udeležencu in predpostalvjajo ustvarjanje
novega znanja.
Uporaba IKT je v celoti integrirana v izobraževalni proces.
Komunikacija je bila pretežno prostorsko in časovno neodvisna, podprta z IKT, saj so
udeleženci komunicirali med seboj, z učiteljico, mentorico in drugim osebjem po
elektronskem omrežju, vključeni sta bili le dve srečanji, kjer je komunikacija potekala v
razredu.
Učna gradiva so nekatera vsebinsko določena, nekatera pa odprta in interaktivna.
3.2 Različne učne teorije oziroma pedagoški pristopi do e-izobraževanja
Pedagoški modeli e-izobraževanja (Anderson, 2008, str. 18) temeljijo na nekaterih
tradicionalnih pedagoških teorijah, ki so ustrezne tudi za oblikovanje pedagoških modelov e-
izobraževanja. Zato moramo poznati te pedagoške teorije in vedeti, kako nam teorije
19
pomagajo pri načrtovanju, zasnovi, razvoju in izvedbi pedagoških modelov e-izobraževanja.
Literatura (Anderson, 2008, str. 19) navaja najbolj znane teorije učenja:
behaviorizem ali vedenjska teorija,
kognitivizem ali spoznavna teorija,
konstruktivizem,
konektivizem.
Za nobeno od naštetih teorij ne moremo trditi, da je najbolj primerna za e-izobraževanje,
temveč se dopolnjujejo. Zato moramo poznati vse, da jih znamo ustrezno vključiti v
oblikovanje e-modela.
Behaviorizem ali vedenjska teorija
Najstarejša teorija izhaja iz tega (Good & Brophy v: Anderson, 2008, str. 20), da je
udeleženec nepopisan list. Učenje določajo zunanji dejavniki, s katerimi delujemo na
udeleženca in to povzroča spremenjeno vedenje udeleženca učnega procesa. Vedenjske
spremembe je mogoče meriti kvantitativno, izražajo pa se na rezultatih.
Implikacije za e-izobraževanje:
učenci morajo biti seznanjeni s cilji učnega procesa, da lahko spremljajo uspešnost učenja.
Znanje udeležencev je treba preverjati, na primer z on-line testom.
Učna gradiva morajo biti strukturirana tako, da se nadgrajujejo od najlažjega k težjemu in
od nekih splošnih principov h konkretnemu.
Učitelji ali mentorji morajo dajati povratne informacije, da je udeleženec seznanjen s
kakovostjo svojega dela in da ga ustrezno popravi, če je to zahtevano.
Kognitivizem ali spoznavna teorija
Spoznavna teorija temelji na spoznanjih iz psihologije in obravnava učenje (Anderson, 2008,
str. 21) kot notranji proces posameznika, ki vključuje spomin, miselne procese in procese
abstrahiranja, motivacijo in sposobnosti učenja. Kognitivna psihologija gleda na učenje kot na
proces, kjer učeči med učenjem uporablja različne tipe memoriranja. Za učinkovitost učenja je
zelo pomembno, da se informacija iz kratkoročnega spomina, čim hitreje shrani v dolgoročni
spomin, kajti (Kalat v: Anderson, 2008, str. 22) kratkoročni spomin ima omejene kapacitete in
lahko shranjuje informacije manj kot eno sekundo. Če se informacija takoj ne preseli v
dolgoročni spomin, je izgubljena. V dolgoročni spomin pa se informacije vključujejo na dva
načina: ali informacijo asimiliramo k že obstoječim informacijam ali vključimo novo
informacijo v dolgoročni spomin.
20
Kognitivna teorija učenja (Bregar, 2013, str. 19) se ukvarja s tem, kako zastaviti učni proces,
kako oblikovati učne strategije, da si bo posameznik zapomnil in se tudi spomnil tega, kar se
je učil, da bo znal znanje priklicati iz dolgoročnega spomina. Imamo različne možnosti, ki
vplivajo na to, kako koncipirati programe e-izobraževanja, da bodo omogočali učinkovito
učenje, kot ga predpostavlja kognitivna teorija. Strategije e-izobraževanja (Anderson, 2008,
str. 22) morajo vsebovati gradiva in uporabljati strategije, ki omogočajo učečim, da
učinkovito obdelujejo informacije, saj ima delovni (kratkoročni) spomin omejeno kapaciteto.
Zato je potrebno informacije organizirati in razdeliti v optimalno obsežne dele, ki olajšajo
obdelavo informacij.
Implikacije kognitivne teorije v e-izobraževanje:
Učne strategije morajo omogočati učečemu shranjevanje informacij v delovni spomin, kar
dosežemo z ustrezno oblikovanim gradivom, doziranjem informacij v smiselnih učnih
enotah, z uporabo različnih medijev, z motiviranjem in s seznanjanjem s cilji.
Za priklic informacij iz dolgoročnega spomina imamo različne možnosti: miselni vzorci in
sheme, vprašanja v razmislek, testi predznanja.
Potrebno je ustrezno strukturiranje informacij, ki so oblikovane v učne enote. Po mnenju
Millerja (Miller v: Anderson, 2008, str. 22) morajo biti podatki razvrščeni v smiselne
enote, ki vsebujejo od pet do devet (7+/- 2) podatkov.
Aktivnosti učečih morajo biti sestavljene tako, da bodo udeleženci analizirali, uporabljali
znanje, primerjali, presojali. V izobraževalni proces je potrebno vključiti aktivnosti, ki
omogočajo doseganje učnih ciljev višjih ravni.
Potrebno je (Bregar, 2013, str. 20) uporabiti različne strategije za prilagajanje učnega
procesa značilnostim posameznikom in različnim učnim stilom glede na zaznavo in
procesiranje informacij, ker posamezniki različno procesirajo informacije. Nekateri se bolj
učinkovito učijo z abstraktno konceptualizacijo, drugi pa z aktivnimi eksperimenti. Pri
pripravi učnih programov moramo upoštevati oba vidika procesiranja znanja.
Programi morajo biti pripravljeni na tak način, da motivirajo učeče, to pa najlažje
dosežemo s tem, da vzbudimo pozornost, ponujamo relevantne teme, da vzbujamo
samozavest in da pripravimo tako izobraževanje, ki nudi visoko stopnjo zadovoljstva
udeležencev.
Pri pripravi programov je treba upoštevati različne metakognitivne sposobnosti
posameznikov (različni stili učenja).
21
Konstruktivistična teorija
Konstruktivistična teorija (Anderson, 2008, str. 30) v ospredje učnega procesa postavlja
udeleženca, ki je aktiven. Učitelj spremeni vlogo podajalca informacij in znanja v inštruktorja,
ki ima svetovalno in usmerjevalno vlogo. Učenje se je premaknilo iz enosmerne inštruktaže v
raziskovanje in ustvarjanje novega znanja.
Konstruktivisti (Gould in Brown v: Bates, 2011, str. 31) verjamejo, da je vse znanje človeški
konstrukt. Zlasti pomembno za konstruktiviste je, da je vse znanje relativno, osebno in
dinamično. Za konstruktiviste gre pri poučevanju za opažanje, primerjanje, dvome, refleksije,
diskusije, predvsem pa za asimilacijo in prilagajanje novih izkušenj s prejšnjimi oblikami
razumevanja. Učiteljeva naloga je oblikovati takšno okolje, v katerem učenci sprašujejo,
predlagajo rešitve za probleme, diskutirajo in argumentirajo. V takem okolju so učenci
stimulirani k temu, da izzivajo k razpravi ne le drugih učencev, ampak tudi učitelja.
Vrednotenje temelji na kvaliteti argumentiranja in ne na reprodukciji dejstev ali konceptov.
Literatura (Anderson in Dron, 2013) navaja, da so se konstruktivistični modeli začeli
uveljavljati šele pri izobraževanju na daljavo, ko so postale tehnologije komunikacije »mnogi
z mnogimi« zelo razširjene, omogočene najprej prek e-pošte in oglasne deske in kasneje s
sinhronimi tehnologijami. Sedaj vse to omogoča splet in mobilne tehnologije.
Te tehnologije (ibiden, 2013) se je najprej uporabljalo za ustvarjanje izobraževanja na
daljavo, ki je simuliralo razred. Audio konference, ki so se začele že v zgodnjih 70-tih letih,
so omogočale udeležencem in učiteljem sodelovanje v diskusijah tudi prek velikih
geografskih razdalj. Ti oddaljeni »razredi« so se kasneje povečali prek videokonferenc,
dopisovanja in pametnih tabel, ter povratnih mehanizmov (za povratno informacijo), ki so
vključevali tudi klepetalnice. Vendar pa so ta orodja omogočala le sinhrono komunikacijo, kar
udeležencem in učiteljem ni omogočalo svobode glede izbire časa študija. Še vedno so imeli
obveznost do srečanj v določenem času. Problemi s časovno omejitvijo so zlasti pomembni za
udeležence na daljavo, od katerih jih večina s težavo usklajuje službene in družinske
obveznosti. Prav tako velik izziv so problemi z usklajevanjem časa prek velikih geografskih
območij. Izzivi sinhrone interakcije pri modelih, ki temeljijo na konstruktivizmu, so pospešili
potrebo po ustvarjanju veliko možnosti za dialog in sodelovanje v asinhroni komunikaciji.
Od sedemdesetih let še zlasti pa po množičnem razširjanju mrežnih orodij v osemdesetih in
devetdesetih letih, je vodena diskusija postala povezovalno sredstvo učnega dialoga v
konstruktivističnih modelih izobraževanja na daljavo.
22
Implikacija za e-izobraževanje (Anderson, 2008, str. 30):
Učni proces temelji na tem, da učeči povežejo nove informacije s konkretnimi situacijami
in oblikujejo osebno mnenje oziroma svojo interpretacijo
in s tem ob ustrezni pedagoški podpori kreirajo novo znanje.
V učnem procesu učeči uporablja poleg obveznih virov tudi vire, ki jih poišče sam.
V učni proces se vključuje sodelovalno učenje, kar pomeni, da se učeči povezujejo v
različne skupine in izdelujejo timske naloge. S tem učeči pridobijo resnične izkušnje dela
v skupini, kar jim omogoča uporabo svojih metakognitivnih sposobnosti. Učeči lahko
vedno uporabi moč drugih učečih in se uči od njih.
S tem imajo učeči kontrolo nad učnim procesom, ker sami izdelujejo naloge, učitelj pa
učeče usmerja in podaja povratne informacije.
Konektivistična teorija
Konektivizem je teorija učenja za informacijsko družbo. Simens (Simens v: Anderson, 2008,
str. 34) predlaga smernice za oblikovanje učnih materialov za učeče, ki so osnovane na
konektivistični teoriji. Ker gre v današnjem času za eksplozijo novega znanja in informacij in
hitrega zastarevanja znanja, morajo biti učeči sposobni raziskovati in iskati najnovejše
informacije. Učeči morajo biti avtonomni in samostojni učenci, tako da lahko pridobijo
aktualne informacije in za izgradnjo relevantne baze znanja morajo znati ločiti pomembne
informacije od nepomembnih. Zato je pomembno povezovanje v omrežja. Torej, bolj kot
samo znanje je pomembno, da je učeči sposoben priti do relevantnega znanja.
Konektivistov pogled (Bates, 2011, str. 31) na znanje je, da je naravo znanja radikalno
spremenila spletna tehnologija. Medsebojna povezanost ljudi prek interneta omogoča večjo
učinkovitost kot učenje posameznikov, ki se med seboj povežejo. Avtor (Surowiecki v: Bates,
2011, str. 32,) to imenuje »modrost množic«. Bolj pomembno je, da si povezan s pravimi
stičišči, da pridobiš nova znanja, kot pa biti zunaj omrežja s starim znanjem ali biti povezan z
omrežji, ki so manj uporabna.
Avtorja (Anderson in Dron, 2013) navajata, da se je konektivizem razvil v obdobju razvoja
spleta, kjer je informacij veliko in naloga udeleženca ni memoriranje ali celo razumevanje
vsega, ampak je potrebno imeti sposobnost najti, filtrirati in uporabiti znanje, kadar in kjer je
potrebno. Navaja tudi nekaj splošnih načel, ki pomagajo razlikovati konektivizem od prejšnjih
pedagoških generacij izobraževanja:
kolektivna inteligenca, porazdeljena prek omrežja,
množičnost orodij, metod in ciljev,
23
poudarek na posamezniku in njegovih povezavah,
vseobsežna družbena povezava,
decentralizacija učnih vlog ali poučevalnih vlog,
osredotočenje na ustvarjanje v socialnem kontekstu kot aktivna komponenta učenja.
Konektivistični učni načrt (ibiden, 2013) pogosto vključuje sodelovanje med mnogimi
udeleženci, kjer je sodelovanje neodvisno od časa in prostora. Orodje wiki je idealen za to
vrsto učne aktivnosti, ker ga udeleženci lahko uporabijo, kadar ga potrebujejo, ga popravljajo,
nadgrajujejo in lahko služi kot stalni vir konektivističnega učenja. Wiki je ustvarjalno orodje,
vključeno v učno okolje, hkrati je tudi zakonito sredstvo za razdeljevanje nalog.
Konektivizem prerašča konstruktivistično skupinsko diskusijo in za spodbujanje učenja
poudarja povezavo posameznika z drugimi, kjer ni tolikšnega poudarka na skupinskih
procesih. Konektivistične metode potrebujejo orodja (Anderson in Dron, 2013):
ki omogočajo multimedijske interakcije,
ki delujejo tako pri sinhronih kot tudi pri asinhronih metodah,
ki nam omogočajo, da najdemo, zasledimo, strnemo in ocenimo vsebine, če so ustrezne za
naše individualne in kolektivne učne potrebe.
Implikacije za e-izobraževanje (Anderson, 2008, str. 35):
V učni proces je potrebno vključevati interakcijo, kar nam omogočajo orodja Spleta 2.0:
Facebook, Twitter, blogi, forumi.
Velik pomen v e-izobraževanju so nove možnosti pridobivanja znanja, kot so
prostodostopni viri, MOOC http://mooc.ca/, digitalne knjižnice in arhivi, baze podatkov.
Navedene teorije učenja odpirajo vprašanje, kako izbrati najboljšo vrsto tehnologije za
doseganje najučinkovitejše stopnje učenja..
Tako sta avtorja (Mayes in Fowler v: Beetham in Sharpe, 2007, str. 21) poskušala opredeliti
pedagogiko glede na vlogo tehnologije. Tako razlikujeta:
tehnologijo predstavljanja informacij (primarna),
tehnologijo, ki podpira aktivne učne naloge (sekundarna) in
tehnologijo, ki podpira dialog o uporabi novega načina učenja (terciarno).
Tak model (ibidem, str. 21) kot oblikovalski okvir daje največ možnosti strateške uporabe
tehnologije in s tem omogoča obravnavo različnih pedagoških ciljev na različne načine.
Nekatera od novejših spletnih orodij za učenje (Splet 2.0; angl. Web 2.0) omogočajo
24
udeležencem e-izobraževanja veliko fleksibilnost pri nadzoru lastnega učenja skozi procese,
ki omogočajo bogat dialog z drugimi; bolj kot katera koli prejšnja tehnologija, nam trenutna
orodja omogočajo hitro povezovanje s podobno mislečimi in omogočajo učnim odnosom
napredek tako pri neposredni komunikaciji kot izmenjavi relevantnih podatkov in informacij.
3.3 Učni cilji ter e-izobraževanje
Način poučevanja (Bates, 2011, str. 32) je odvisen od dominantnega epistemološkega stališča
učitelja, ki pa se mora prilagoditi potrebam učencev. Učencem je pomembno zagotoviti
razvoj njihovih spretnosti in kompetenc, ki jih bodo potrebovali v zunanjem svetu, kar
pomeni tudi razpravo o potrebah poučevanja in učenja družbe, ki temelji na znanju. Zlasti bo
to prineslo nekaj smernic za pravilno izbiro in rabo orodij spleta 2.0. Avtor (Dede v: Jones,
2009) navaja podobno, da nobena vključitev tehnologije v poučevanje ali učenje ni
univerzalno dobra za vse. Najbolje je analizirati vsebine, udeležence in učitelje in se na
osnovi vsega tega odločiti za primerna orodja, aplikacije, medije in učna okolja.
Avtor (Prensky v: Bates, 2011, str. 36) navaja, da so se sedanji študentje radikalno spremenili.
Niso več tisti ljudje za katere je bil oblikovan izobraževalni sistem. Današnji študentje
razmišljajo in procesirajo informacije bistveno drugače od njihovih predhodnikov. Te
študente imenuje »digitalne domačine« (»digital natives«), ki se razlikujejo od »digitalnih
priseljencev« (»digital immigrants«), torej ljudi, ki niso zrasli s to tehnologijo ampak so se
nanjo navadili kasneje v življenju. Zato morajo izobraževalne ustanove spremeniti svoj
pristop tako, da se prilagodijo potrebam teh učencev. Težko pa se je temu prilagoditi
učiteljem, ker so t.i. »digitalni priseljenci«.
Literatura (Anderson, 2008, str. 39) navaja, da behavioristična, kognitivna in
konstruktivistična teorija na različne načine prispevajo in vplivajo na oblikovanje e-
izobraževanja. Z behavioristično teorijo si pomagamo, kadar želimo, da se učeči učijo dejstev
(kaj); kognitivna teorija je uporabna za spoznavanje načel in procesov (kako nekaj poteka);
konstruktivistična teorija je uporabna za situacijsko in kontekstualno učenje, prilagojeno
potrebam posameznika (zakaj). Konektivizem pa nadgrajuje to, kar so učne teorije razvile
pred nastankom Interneta in globalizacije. Globalizacija vpliva tudi na to, kako in kaj se učeči
uči.
Teoretska izhodišča v osnovi določajo, kako naj se kaže rezultat učnega procesa:
pri vedenjski teoriji je rezultat učnega procesa sprememba vedenja,
25
pri kognitivni teoriji gre za pridobitev poglobljenega razumevanja,
pri konstruktivistični teoriji je treba znati ocenjevati stvarnost in ukrepati oziroma
delovati.
Ne glede na omenjene razlike pri različnih teoretskih izhodiščih, moramo pri vsakem razvoju
modelov e-izobraževanja (Biggs v: Beetham in Sharpe, 2007, str. 14) zagotoviti enotne
vsebine, ki jih poučujemo, metode poučevanja, učno okolje in postopke ocenjevanja, kot pri
klasičnem izobraževanju. Zato moramo pričeti s skrbnim opredeljevanjem nameravanih učnih
ciljev, izbrati aktivnosti učenja in poučevanja, ki imajo dobre možnosti, da omogočijo
udeležencem doseganje takega učenja, na koncu pa je treba določiti način ocenjevanja, ki bo
resničen test doseganja rezultatov.
Slika 1 (Anderson in Dron, 2013) prikazuje ravni Bloomove taksonomije znanja ali ravni
učenja (na levi strani) in revidirano različico, ki sta jo dopolnila leta 2001 Anderson in
Krathwohl. Spodnje tri Bloomove originalne ravni učenja – pridobivanje znanja, razumevanje
nečesa ali nekega procesa in uporaba tega znanja v kontekstu - so očitno v domeni kognitivnih
pedagogik. Naslednje ravni – analiza, sinteza in evalvacija – nas pripeljejo do potrebe po
družbeni perspektivi. To se pridobi prek skupinskih in omrežnih interakcij, značilnih za
konstruktivistične in konektivistične pedagoške modele.
Revidirana različica Bloomove taksonomije posamezne ravni opisuje kot aktivnosti (npr.
uporabljanje), originalna Bloomova taksonomija pa opisuje posamezne ravni kot dosežena
stanja (npr. uporaba). Najvišji nivo pri originalni Bloomovi taksonomiji je »evalvacija«,
Anderson in Krathwohl pa sta dodala najvišjo stopnjo »ustvarjanje«, ki zahteva popolno
obvladovanje nižjih nivojev. Osnovni poudarek konektivizma je, da so ljudje kreativni
oziroma ustvarjalni.
Slika 1: Bloomova taksonomija (in revidirana različica) ravni učenja
26
Vir: Anderson, T. in Dron, J. (2013) Ĺearning technology through three generations of technology enhanced
distance education pedagogy´, European Journal of Open, Distance and E.Learning [online], Dostopno na
http://www.eurodl.org/?article=523 [3. aprila 2013].
Avtorji (Bregar et al., 2010, str. 188) navajajo Bloomovo revidirano digitalno taksonomijo,
kjer prikazuje osnovne ravni miselnih procesov in metod, ki so značilni za posamezne ravni in
orodja, ki se jih lahko uporabi na določenih ravneh, kar je razvidno iz tabele 1.
Tabela 2: Bloomova revidirana digitalna taksonomija
Ravni miselnih sposobnosti in načini
njihovega uresničevanja
Orodja
Kreiranje (ustvarjanje): snovanje,
oblikovanje, načrtovanje, izdelovanje,
izumljanje, svetovanje, miksanje in
remiksanje
Izdelava filmov, izdelava animacij, izdelava
blogov in videoblogov (Blogger, Worldpress,
Edublogs), izdelava wikijev, izdelava
multimedijskih izdelkov (DTP, MovieMaker,
GIMP, Corel, Flash)
Evalviranje: kontroliranje,
eksperimentiranje, presojanje, odkrivanje,
komentiranje blogov, recenziranje,
moderiranje, povezovanje
Paneli in fokusne skupine (klepetalnice,
elektronska pošta, diskusijski forumi,
avdiokonference in zvočne konference),
raziskovanje (WP; GIS, Google maps,
Flickr); sodelovanje (diskusijske oglasne
deske, forumi, blogi, wikiji, mikroblogi
oziroma tviterji)
Analiziranje: primerjanje, organiziranje,
razstavljanje, pripravljanje osnutkov,
strukturiranje, združevanje
Spletno anketiranje, uporaba podatkovnih
baz (MySQL, GIS; Google Earth, Google
Map), grafični prikazi (različna grafična
spletna orodja iz statističnih paketov PASW
in druga, na primer Tableau), preglednice
(Calc, Excel).
Uporabljanje: implementiranje, izvajanje,
uporabljanje, funkcioniranje, souporabljanje,
editiranje
Ilustracije (Corel, Paint), simulacije (Google
sketchup, grafična orodja), predstavitve
(PowerPoint, Skype, interaktivna virtualna
27
tabla, avdio- in videokonference)
Razumevanje: razlaganje, povzemanje,
sklepanje, razvrščanje, primerjanje,
pojasnjevanje
Priprava osnutkov (miselni vzorci), urejanje
(blogi), razvrščanje (označevanje)
Pomnjenje: prepoznavanje, poslušanje,
identifikacija, iskanje, poimenovanje,
lociranje, razvrščanje v alineje
Socialno mreženje, socialni zaznamki
(delicious), iskanje, uporaba brskalnikov,
kvizi (Hot potatoes); socialni zaznamki,
socialno mreženje (facebook, Myspace)
Vir: Churches v: Bregar et al., 2010, str. 188
Kdo bi moral (Bates, 2011, str. 38) v izobraževalni ustanovi odločati o obliki e-izobraževanja
(kombinirana ali celostna oblika), o učnem pristopu (osredotočen na učitelja ali učenca) in o
izbiri tehnologij (učno okolje in/ali orodja spleta 2.0)? Bates (ibidem, str. 38) je menja, da bi
morali vsi učitelji, ki sodelujejo v programu, razpravljati ne le o vsebini programa, ampak tudi
o tem, kako bi ga bilo potrebno čim bolj približati udeležencem. Ta programski tim naj bi
razvil celostni načrt za program, ki bi poskušal odgovoriti na naslednja vprašanja:
Kdo je ciljna skupina določenega programa?
Kakšne so njihove izkušnje pri uporabi tehnologije pri učenju?
Kako dobro bo ta program pripravil učence za delo, ki temelji na znanju?
Kakšne spretnosti bomo poskušali razviti v tem programu.
Kakšno vsebino želimo približati udeležencem? Kje je? Ali jo moramo ustvariti
popolnoma sami ali pa morda že obstaja na spletu? Ali lahko udeleženci najdejo svoje
lastno gradivo in če, katere smernice ali kriterije bi jim morali dati?
Kakšna bo celostna filozofija poučevanja v tem programu? Na kakšen način bo naš učni
pristop podprl spretnosti, za katere menimo, da so pomembne? Ali naj se izobraževanja
začnejo z veliko informacijami. Ali moramo pomagati študentom, da postanejo neodvisni
udeleženci v izobraževanju? Kako relevantne so lahko njihove življenjske izkušnje za ta
program. Kako jih lahko najbolje izkoristimo?
Kako nam lahko tehnologija pomaga doseči naše cilje v tem programu? Kako se bo
uporaba tehnologije spreminjala skozi program? Katera orodja bi morali uporabljati in
zakaj?
28
Kakšno podporo bomo potrebovali pri uporabi tehnologije, tiste za poučevanje in tiste za
učenje. Kakšno predhodno usposabljanje je potrebno?
Ko iščemo odgovore na navedena vprašanja, si pomagamo z utovitvami o tem, kako
posamezna orodja omogočajo uresničevanje različnih pedagoških teorij in upoštevamo tudi
praktične okoliščine, ki jih predstavljam v točki 4.4. in 5.
4 PREGLED NOVIH ORODIJ
Avtorja (Anderson in Dron, 2013) trdita, da je izbira orodij odvisna od tega, na kakšnih
teoretskih izhodiščih temelji izobraževalni program. Tako sta mnenja, da so
kognitivnobehvaioristični pedagoški modeli nastali v tehnološkem okolju še pred spletom, ki
je omejeval komunikacijo na način komunikacije eden z enim in enega z mnogimi; socialni
konstruktivizem se je razcvetel v tehnološkem okolju Spleta 1.0 (na primer spletne strani,
video in avdio posnetki) in komunikaciji mnogi z mnogimi; konektivizem je vsaj delno
produkt Spleta 2.0, socialnih in sodelovalnih orodij (na primer wiki, socialna omrežja).
V prispevku o razumevanju Spleta 2.0 in njegove implikacije v e-izobraževanje avtor (Bates,
2011, str. 24) navaja, da se je leta 2005 pojavila nova paleta spletnih orodij, ki so si utrle pot v
splošni rabi, vedno bolj pa se uporabljajo tudi v izobraževalne namene, ki jih s skupnim
imenom imenujemo orodja Spleta 2.0. Tabela 1 (priloga 1) prikazuje nekaj orodij in njihovo
uporabo.
Splet 2.0 (Arh, 2012, str. 33) omogoča več sodelovanja uporabnikov. Uporabniki danes lahko
na zelo enostaven način objavljajo vsebine na spletu (objavljajo bloge, fotografije,
videoposnetke, povezave na različne vsebine). Tradicionalnim medijem (Splet 1.0) so se
priključili še družabni mediji, ki omogočajo, da uporabniki ustvarjajo nove vsebine, si jih med
seboj izmenjujejo in informacije aktivno sami organizirajo.
4.1 Spletne aplikacije in učna središča
4.1.1 Učna okolja
Za načrtovanje, razvoj in izpeljavo izobraževanja po metodi e-izobraževanja je najboljša
izbira sistem za upravljanje izobraževanja in učnih vsebin (angl. Learning content
management sistem – LCMS) oziroma učna okolja (angl. learning platform), ki nudijo, kot
29
navajajo avtorji (Bregar et al., 2010, str. 155), različna računalniška orodja, ki omogočajo
pripravo in predstavitev e-gradiv, več sistemov komuniciranja, testiranje in ocenjevanje
udeležencev izobraževanja ter menedžment programa e-izobraževanja, vse v enem paketu in v
standardnih formatih.
Avtorji (Bregar et al., 2010, str. 154) navajajo tri osnovne funkcionalne sklope tehnološke
podpore e-izobraževanja v učnih okoljih:
Vsebino (računalniška orodja za pripravo in predstavitev vsebine),
Komunikacijo (orodja, namenjena komunikaciji - sinhrono in asinhrono komunikacijo),
Menedžment (orodja za organiziranje in upravljanje izobraževalnega in administrativnega
procesa).
Arhova (2006, str. 4) navaja naslednje glavne funkcionalnosti učnih okolij:
Registracija, ki jo omogoča uporabniški vmesnik za vsakega uporabnika, s čimer so jasno
določene vloge (udeleženec izobraževanja/učeči se, tutor/mentor/učitelj, administrator), ki
so na več ravneh pravic dostopa. S tem se onemogoči prehajanje med posameznimi
vlogami v učnem okolju. Slika 1 prikazuje uporabniški vmesnik učnega okolja Moodle1
za administratorja, slika 2 pa uporabniški vmesnik za udeleženca izobraževanja.
1 Kratica Moodle pomeni Modular Object oriented Dynamic Learning Environment (modularno objektno orientirano dinamično učno okolje) (Arh, 2006, str. 4).
30
Slika 2: Uporabniški vmesnik učnega okolja Moodle za administratorja
Vir: CDI Univerzum – Spletna učilnica (2012)
Slika 3: Uporabniški vmesnik učnega okolja Moodle za udeležence izobraževanja
Vir: CDI Univerzum – Spletna učilnica (2012)
31
Dostop, kjer gre za omogočanje dostopa udeležencem izobraževanja do vsebin programa
e-izobraževanja in do drugih funkcionalnosti, ki udeležencem izobraževanja nudijo
celostno izobraževalno izkušnjo.
Sledenje napredovanju je nujno za udeleženca izobraževanja in za učitelja/mentorja in
administratorja. V mislih imamo sledenje o tem, katere vsebine je udeleženec že predelal
in koliko časa je za to porabil, kolikšna je bila interakcija2 posameznega udeleženca v
diskusijskih skupinah in drugih načinih komunikacije za namen izobraževanja.
Učitelj/mentor lahko na osnovi sledenja napredovanja lažje nudi podporo posameznim
udeležencem, ker ima pregled nad njihovimi težavami. Mogoče je tudi prilagoditi tempo
izobraževanja. Sledenje napredovanju nam pomaga tudi pri ugotavljanju dosežene stopnje
znanja.
Komunikacija, ki jo mora zagotavljati vsako učno okolje, ker gre za eno
najpomembnejših funkcionalnosti. Gre za sinhrono in asinhrono komunikacijo ter
enosmerno (obveščanje) in dvosmerno metodo komunikacije, s čimer v učnem okolju
nadomestimo interakcijo, ki se sicer razvija v razredu, pri klasičnem načinu izobraževanja.
Učni načrt, kjer gre za časovno razporeditev programa izobraževanja, ki temelji na
učnem načrtu.
Preverjanje znanja, ki omogoča sprotno preverjanje znanja po zaključenih vsebinah ali
poglavjih.
4.1.2 Multimedijski arhivi (YouTube , Flickr , iTunes)
Multimedijski arhivi (angl. multimedia archives) (Bates, 2011, str. 26), kot so npr. YouTube,
Flickr in iTunes, so atraktivne spletne strani, kjer si uporabniki lahko izmenjujejo
vidoposnetke, jih pregledujejo, komentirajo in ocenjujejo. Njihovo popularnost omogoča
njihova relativno enostavna uporaba.
Uporaba v e-izobraževanju: v multimedijskih arhivih lahko poiščemo (Kobal, 2012, str. 55)
ustrezne posnetke, ki nam omogočajo dopolnitev, zviševanje motivacije in popestritev
izobraževanja. Že obstoječe posnetke lahko nadgradimo tako, da jih opremimo z dodatno
razlago, pripravimo teste, ki so povezani s tematiko, ki jo video obravnava. V multimedijske
arhive lahko učitelji naložijo posnetke svojih predavanj, da si jih udeleženci lahko ogledajo.
Poleg tega lahko udeleženci sami naložijo svoje posnetke, ki so povezani z obravnavano
tematiko. Vsi posnetki se lahko zaščitijo, tako da so dostopni le določeni skupini ljudi.
2 Sodelovanje, medsebojno vplivanje (med posamezniki ali skupinami). (Tavzes 2002, str. 506)
32
4.2 Komunikacijska orodja za skupinsko delo
4.2.1 Elektronska pošta
Elektronsko pošto avtorji (Bregar et al, 2010, str. 236) uvrščajo med orodja za asinhrono
komunikacijo in je zelo primerna za e-izobraževanje, ker je preprosta, zelo razširjena,
brezplačna in zanesljiva. Je odlično orodje za pedagoško podporo, predvsem za individualno
interakcijo med udeležencem izobraževanja in učiteljem/mentorjem in za izmenjavo
dokumentov. Manj primerna je za odgovore na vprašanja, ki so pomembni za vse udeležence
v programu. V takem primeru je boljša uporaba diskusijskega foruma, kjer je odgovor
dostopen vsem udeleženim.
4.2.2 Elektronske oglasne table
Elektronska oglasna tabla (Arh, 2012, str. 30) je oblika konferenčnega sistema, kjer si
udeleženci izmenjujejo prispevke ali v realnem času rišejo in urejajo diagrame, slike ali
predstavitve. Udeležencem izobraževanja predstavljajo kot dodaten vir informacij in znanja.
4.2.3 Diskusijski forum
Z diskusijskim forumom (angl. discussion forum) se izvede razprava o določenem vprašanju
in je, kot navajajo avtorji (Bregar et al., 2010), nepogrešljiv del podpore katerega koli e-
programa. V diskusijskem forumu lahko tutor, mentor ali učitelj objavlja gradivo, informacije
o rokih, spremembah in o aktivnostih. Udeležencem pa je diskusijski forum na voljo lahko
tudi za postavljanje vprašanj. Vse informacije in odgovori so vidni vsem udeležencem v
programu. Diskusijski forumi nam omogočajo asinhrono komunikacijo, preko katere se lahko
izvajajo naslednje aktivnosti: vodeni diskusijski forum, forum, ki ga vodijo udeleženci,
vrstniško ocenjevanje izdelkov, debatni forum, diskusijski forum o izbranih pisnih gradivih,
diskusijski forum, namenjen izdelavi timskih projektov, sodelovanje v forumih, ki niso del
izobraževalnega programa, viharjenje možganov. Za udeležence je diskusija izjemnega
pomena, ker gre za manj formalno komunikacijo med udeleženci in med udeleženci in
učitelji, kot pri npr. pripravi nalog za preverjanje znanja. Hkrati pa je lahko diskusija bolj
kakovostna, ker imajo udeleženci več časa in virov na voljo, ko pripravljajo svoje prispevke,
kot če pogovor poteka v razredu.
33
4.2.4 Klepetelanica
Ena od možnosti (Arh, 2012, str. 31) sinhrone računalniške komunikacije med uporabniki je
klepetalnica (ang. chat room). Internetna storitev, ki je znana pod imenom IRC, omogoča več
ljudem sočasno komunikacijo.
Klepetalnice (Bregar, et al, 2010, str. 246) so najbolj primerne za manjše skupine (3 – 5
udeležencev) ne morejo nadomestiti predavanj v razredu, so pa učinkovite za krajše pogovore,
kjer je vsebina točno vnaprej določena in kjer se lahko oblikujejo kratki odgovori.
4.2.5 Videokonferenčni sistem
Z videokonferenčnimi sistemi (Arh, 2010, str. 32) lahko izpeljemo računalniško podprto
skupinsko delo (ang. Computer Supoorted Collaborative Work) oz. interaktivna predavanja
na daljavo, kjer se istočasno prenašajo avdio-vizualni podatki in učna gradiva. Hkrati se izvaja
komunikacija s predavateljem in udeleženci izobraževanja. Z videokonferenčnimi sistemi se
lahko poveže večje število skupin ali posameznikov iz različnih krajev sveta. V e-
izobraževanju se lahko uporablja za tehnološko podprto učenje, kadar so udeleženci oddaljeni,
a kljub temu lahko aktivno sodeluje pri predavanjih.
4.3 Družabna programska oprema
Družabna programska oprema (Bates, 2011, str. 26) se je postopoma razvila prek diskusijskih
forumov v omrežje. Uporabnikom omogoča sodelovanje pri projektih, tako da uporabljajo
poceni in enostavna orodja. Ti »delovni prostori« služijo kot baze, v katerih se lahko zbirajo
skupine ljudi s skupnimi interesi in si izmenjujejo vire kot npr. reference ali publikacije, ki so
povezani z njihovimi interesi.
4.3.1 Spletni dnevniki – blogi, mikroblogi
Spletni dnevnik ali blog (Bregar et al., 2010, str. 243) je dnevniški zapis ali komentar.
Oblikujemo jih na spletnih straneh podjetij ali posameznikov, politikov ali široke javnosti. V
izobraževalne namene pa se blogi uporabljajo kot:
Komunikacijsko orodje med učitelji in udeleženci, ki objavljajo informacije in jih
komentirajo.
Vir informacij; kdorkoli si lahko na spletu oblikuje svoj blog in se z drugimi podobnimi
blogi povezuje v skupnost.
Blog katere koli vsebine (Hendron, 2008, str. 4) lahko vsebuje spletne povezave do drugih
vsebin in je ena od enostavnejših oblik objave vsebin na spletu.
34
Bloge (Anderson, 2008, str. 154) lahko učitelji uporabljajo za to, da določijo naloge, hkrati pa
v bloge udeleženci oddajajo svoja dela. Blogi so uporabni tudi za objavljanje obvestil in
povezav do vsebin skupaj z navodili učitelja.
Mikroblogi so kratka sporočila (omejena na 140 znakov s presledki), ki nam omogočajo
souporabo virov in vzpostavljanje socialnih omrežij. Primer mikrobloga je Twitter
(https://twitter.com/). Za izobraževalne namene lahko mikroblog uporabljamo za povezovanje
udeležencev, souporabo virov, hitro obveščanje in skupno spremljanje dogodkov.
Primeri uporabe mikrobloga Twitter v izobraževanju (Kobal, 2012, str. 51, 52):
Objavljanje dodatnih vsebin:
V svojih tvitih lahko učitelji/mentorji objavijo povezave na dodatne vsebine, gradiva,
članke, ki jih tisti, ki sledijo (udeleženci izobraževanja), preberejo in nadgrajujejo svoje
znanje.
Ključne besede (angl. Hash taks3):
Udeleženci izobraževanja lažje sledijo vsebinam, ki so jih učitelji/mentorji objavili z
uporabo ključnih besed.
Sledenje različnim izobraževanjem:
Na Twitterju lahko sledimo osebam ali ustanovam, ki izvajajo različna izobraževanja in
smo z njihovimi objavami vedno informirani o aktualnih izobraževanjih.
Komuniciranje učiteljev/mentorjev z udeleženci in udeleženci med seboj:
Učinkovito komunikacijo in povezovanje se lahko doseže tudi s kratkimi tviti
učiteljev/mentorjev z udeleženci in med udeleženci.
4.3.2 Izmenjava informacij med spletnimi mesti (RSS)
Samodejno obveščanje - RSS (angl. Really Simple Syndication) je (Wikipedija, 2013a)
protokol oz. standard za izmenjavo vsebin na spletu, ki se pogosto osvežujejo. Uporabljajo ga
spletne strani, ki nudijo novice, in osebni in poslovni spletni dnevniki – blogi, ki imajo
vgrajen odjemalec za RSS kanale.
Tehnologija RSS (Hendron, 2008, str. 1) z enostavnim konceptom omogoča preprost dostop
do pogosto posodobljenih vsebin na internetu. Namesto da uporabniki vsak dan preverjajo
svoje priljubljene spletne strani, če je na voljo kaj novih vsebin, RSS omogoča, da se
uporabniki naročijo na avtomatično dostavljanje posodobljenih vsebin na njihov računalnik.
3 »Beseda, s katerimi uporabniki označujejo tweete, ki se dotikajo iste teme/pogovora« (Savič, 2010).
35
Med izobraževanjem se udeleženci izobraževanja tako lahko naročijo na novice ali vsebine
oz. bloge iz vsebinskega področja, ki je predmet njihovega študija.
4.3.3 Spletne skupnosti (Facebook, LinkedIn )
Spletna socialna omrežja ali orodja za socialno povezovanje (angl. social networking) (Elison
et al., 2007), kot so Friendster, CyWorld in MySpace omogočajo uporabnikom, da se
predstavijo, si kreirajo svoje socialno mrežo, ustvarjajo ali ohranjajo stike z drugimi
uporabniki. Te spletne strani so lahko poslovno usmerjene (npr. LinkedIn.com), osebno
obarvane (npr. Friendster.com), ustvarjene za deljenje določenih skupnih interesov (npr.
Myspace.com), namenjene študentom iste fakultete (kar je bil začetni namen Facebooka) ali
komurkoli (namen sedanjega Facebooka).
V izobraževanju (Kobal, 2012, str. 48) lahko socialna omrežja uporabimo za:
povezovanje/komuniciranje
učenje
zapisovanje/ustvarjanje
obveščanje
Primeri uporabe Facebooka v izobraževanju (Kobal, 2012, str. 49, 50):
izdelovanje timskih projektov s Facebookom:
Gradiva v zvezi s projektom lahko delimo z drugimi, vključenimi v timu, omogočeno je
medsebojno ocenjevanje in izmenjava mnenj o skupnem projektu.
uporabljanje Facebook aplikacij:
V Facebooku imamo izobraževalne aplikacije (Fashcards, WeRead), ki uporabnikom
omogočajo prijetnejše učenje in lažje pomnjenje.
objavljanje informacij in novic:
Udeležence izobraževanja lahko obveščamo o informacijah v zvezi z organizacijo in z
novicami iz strokovnega področja, kar lahko popestrimo s fotografijo, posnetkom ali s
povezavo do informacije, s čimer udeležence spodbujamo k samostojnemu in
inovativnemu učenju.
izdelovanje Facebook strani za določeno skupino:
Dostopanje do določene spletne strani (spletne učilnice) lahko dovolimo z
administratorjevo odobritvijo le udeležencem izobraževanja, ki spadajo v določeno
skupino. Drugim uporabnikom Facebooka dostop ni omogočen.
komuniciranje znotraj Facebooka:
36
S sporočili ali klepetom lahko udeleženci komunicirajo z učiteljem ali drugimi udeleženci
(npr. zastavljanje vprašanj).
Socialna omrežja (Bregar et al., 2010, str. 244) imajo velik potencial tudi zaradi razširjenosti
in priljubljenosti. To pa je lahko velika motivacija za udeležence izobraževanja, da si z
izobraževanjem izboljšujejo digitalno pismenost, ki jo lahko uporabijo tudi v neformalne
namene oz. družabne namene v svojem prostem času.
4.3.4 Neposredno sporočanje (Skype, MSN, Yahoo)
V skupino neposrednega sporočanja (angl. Instant messaging system) (Arh, 2012, str. 38)
uvrščamo programe, ki omogočajo sinhrono komunikacijo, ki omogočajo pisno, govorno
video komunikacijo in izmenjavo datotek. Podjetje Skype omogoča brezplačne pogovore v
okviru Interneta. V e-izobraževanju lahko programe za neposredno sporočanje uporabimo za
predstavitev vsebine, komunikacijo med udeleženci in med udeleženci in učiteljem. Internetna
telefonija (Anderson, 2008, str. 149) dodaja priložnost za udeležence, da lahko govorijo s
svojimi vrstniki ali drugimi, ki študirajo ista področja, da se povezujejo kjerkoli na svetu. S
tem se omogoči boljša komunikacija tudi med različnimi kulturnimi skupinami.
4.3.5 Wiki
Wiki4 sistemi ali programi (Informatologija, 2008) so odprti sistemi, ki omogočajo kateremu
koli uporabniku, da si ogleduje, ustvarja in ureja vsebine v istem dokumentu ali spletni strani.
Omogoča ustvarjanje spletnih strani, ki vsebujejo besedilo, slike, audio vsebine, vsa vsebina
pa se shranjuje v bazi podatkov. Medtem ko so blogi (Hendron, 2008, str. 7) namenjeni bolj
objavljanju kratkih vsebin na spletu, je wiki bolj oblika vsebine v dokumentu ali na spletni
strani, za katero ni pomembno, ali je dolga ali kratka.
Prepoznavanje avtorstva v wikiju ni mogoče, kar pelje (Bregar et al., 2010, str. 244) h
kaotičnosti teh vsebin, poleg tega pa je verodostojnost vsebin pogosto vprašljiva. Uporaba
wikija v izobraževanju je možna v naslednjih primerih: odgovori na pogosta vprašanja, pri
timskem delu (skupinske naloge ali projekti, soustvarjanje gradiv, viharjenje možganov),
informacije glede programa in učnega načrta. Udeleženci (Anderson, 2008, str. 156) s
sodelovanjem, dodajanjem lastnih obvestil in komentarjev, dodajanjem pomembnih povezav
ustvarjajo okolje diskusije za neko področje.
Najbolj poznan in uporabljan wiki je Wikipedija (http://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran).
4 Ime wiki (Hendron, 2008, str. 6) izhaja iz Havajske besede »wiki-wiki«, kar pomeni v slovenskem prevodu »hitro«.
37
4.3.6 Virtualni interaktivni svetovi (Second Life)
Virtualni interaktivni svet (angl. 3D virtual worlds) Seconf Life (Wikipedija, 2013b)
omogoča, da uporabniki ustvarijo svoje avatarje in med seboj komunicirajo preko njih.
Avatarji se lahko srečujejo, družijo, sodelujejo ter v virtualnem okolju kreirajo in izmenjujejo
virtualne storitve in dobrine. Avatarji lahko potujejo po različnih krajih na enostaven način –
se teleportirajo.
Posnetek Educational Uses of Second Life (YouTube, 2007) prikazuje možnosti uporabe v
izobraževanju. Tako lahko uporabljamo Second Life na primer tako, da oblikujemo e-
simulacijo razreda, udeleženci se lahko učijo preko igranja vlog, lahko obiščejo virtualne
kraje, ki jih v resnici ne bodo, in si jih ogledajo, lahko se učijo izkustveno, lahko sodelujejo z
drugimi virtualnimi sošolci (avatarji). Udeleženci (Anderson, 2008, str. 157) vadijo in
preizkušajo nove ideje v varnem okolju in se tako učijo iz napak brez negativnih posledic v
realnem okolju. Pri tem pa lahko sodelujejo udeleženci in učitelji iz vsega sveta.
Ena od pomembnih možnosti uporabe Second Life v izobraževanju je tudi objavljanje
informacij.
Ker je Second Life (Bates, 2011, str. 27) relativno nov, še ni razvitih dobrih izobraževalnih
shem za izkoriščanje edinstvenosti in originalnosti, ki ju ponuja virtualni svet. Nekateri
učitelji enostavno prenesejo tradicionalni način izobraževanja, ki ga izvajajo v razredu. Zato
je to še vedno eksperimentalno okolje za učenje. Kljub temu je udeleženec soočen z veliko
izbiro učnih priložnosti, ki mu omogoča oblikovanje znanja s kombinacijo družbene
interakcije – sodelovanja, raziskovanja in eksperimentiranja. To je možno zlasti z velikim
številom udeležencev.
Second Life (Wikipedia, 2013) uporabljajo za izobraževalne namene mnoge ustanove, kot so
fakultete, univerze, knjižnice in vladne ustanove.
4.3.7 Orodja za socialno zaznamovanje in Folksonomija (Delicious)
Socialno zaznamovanje ali družabno označevanje (angl. social bookmarking) je spletna
storitev, ki omogoča, da uporabniki organizirajo (dodajajo, urejajo) skupno bazo zaznamkov
(za neko skupino ali posameznika pomembno literaturo). Na tak način imajo uporabniki
dostop do te literature iz katerega koli računalnika, ker je baza zaznamkov shranjena na
spletu. Zaznamke pa objavljamo, shranjujemo in delimo z drugimi (Bregar et al., 2010, str.
234) s pomočjo orodja Delicious (https://delicious.com/). Tudi za izobraževalne namene je
socialno zaznamovanje zelo uporabno orodje, saj učiteljem in udeležencem nudi organiziranje
38
in souporabo informacij, člankov, literature in drugih gradiv, ki so potrebna za izobraževanje,
za pripravo nalog, projektov in drugih alternativnih načinov preverjanja znanja.
Izraz Folksonomija označuje pojav (Mitjamavsar, 2007), ki je v zadnjih letih oblikoval veliko
priljubljenih spletnih orodij, kjer vsebine oblikujejo uporabniki. Nastanejo iz velikega števila
mnenj uporabnikov in oznak, ki jih določijo uporabniki sami.
4.3.8 Mobilno učenje (MP3, mobilniki)
Bliskovito povečanje uporabe (Bates, 2011, str. 28) brezžične tehnologije je spodbudilo
zanimanje za mobilno učenje (angl. mobile learning – m-learning), ki se razvija na več
načinov. Najbolj enostaven je uporaba RSS dovajanja, da bi s tem opozorili udeležence k
prelivanju informacij in novosti (npr. rok za oddajo naslednje naloge). Ker pa je mobilna
tehnologija postala bolj sufisticirana z večjimi ekrani z večjo ločljivostjo, s tipkovnicami na
dotik in navigacijo, ki reagira na gibanje, so se povečale tudi možnosti za izobraževanje z
mobilno tehnologijo. Mobilne tehnologije tretje generacije (Anderson, 2008, str. 143) nudijo
možnost uporabe skupaj z blogi, RSS, wikiji, učnimi vsebinami, digitalnimi igrami in
virtualnimi svetovi. Mnoge od teh aplikacij so vključene v najnovejša socialna omrežja, kot
so npr. Facebook in MySpace.
4.3.9 Digitalne igre
Nekaj digitalnih iger (angl. multiplayer games) (Bates, 2011, str. 27) je bilo oblikovanih ali
prirejenih za izobraževalne namene (resna igralna okolja), vendar imajo omejeno uporabnost,
v glavnem zaradi visokih stroškov razvijanja in pomanjkanja ustreznih in primernih navodil
za učenje. Kljub temu pa obstaja močan potencial za uporabo iger v izobraževanju, kot na
primer obstoječi serijski programi za animacijo in njihovo prilagajanje izobraževalnim
namenom, pri čemer lahko bistveno zmanjšamo stroške.
Beseda »edutainment« (Anderson, 2008, str. 144) označuje aplikacije, ki vključujejo zabavne
multimedije z izobraževalnimi cilji. Večinoma (ibidem, str. 158) se izobraževalne igre
uporabljajo za poglobitev znanja, ki je bilo predstavljeno na klasičen način. Digitalne igre
torej poglabljajo znanje in nudijo takojšnjo povratno informacijo o pravilnosti opravljenega
dela. Z igrami močno zvišujemo motivacijo udeležencev, saj z njimi popestrimo učenje, ki s
tem postane zabavno in bolj zanimivo.
39
4.3.10 Odprto izobraževalno gradivo
Med pomembnejši razvoj (Bates, 2011, str. 28) spada tudi premik k digitalnemu odprtemu
izobraževalnemu gradivu oziroma prostodostopnim izobraževalnim virom (angl. open
educational resources – OER). Nekatere izobraževalne ustanove brezplačno nudijo svoje
izobraževalne vsebine v izobraževalne namene. Upravljanje z intelektualno vsebino in
priznavanje avtorskih prispevkov k oblikovanju vsebine ureja spletna stran o zaščiti avtorskih
pravic, kot na primer Creative Commons (Creative Commons Slovenija, 2013), ki omogoča
avtorjem, da dajo na voljo svoje vsebine z varstvom proti nepravilni ali komercialni uporabi.
Tako učiteljem ni potrebno oblikovati svojih lastnih gradiv, učenci pa niso več omejeni na
vsebine in učni načrt (katalog znanja) neke univerze ali fakultete, na katere so vpisani.
Pri izboru orodij za posamezne e-programe je potrebno izbirati taka orodja, ki bodo
omogočala, da bodo udeleženci izobraževanja dosegli iste cilje, kot bi jih, če bi se
izobraževali na tradicionalen način, kar je bilo tudi moje vodilo pri oblikovanju zasnove e-
modela za MPI. Zato sem pri izboru ustreznih orodij upoštevala določene kriterije, ki jih
opisujem v naslednjem poglavju.
4.4 Utemeljenost uporabe orodij v modulu Plesno izražanje (MPI) s pedagoškimi
teorijami
Pri izdelavi zasnove e-modela MPI sem upoštevala spoznanja vseh obravanavanih
pedagoških teorij navedene pedagoške teorije:
1. Behaviorizem ali vedenjska teorija:
Udeležence smo seznanili z učnimi cilji v vsakem tednu, tako da so lahko spremljali
uspešnost svojega učenja. Znanje smo preverjali z on-line testom (spletni test), sprotnimi
nalogami in končnim izpitom. Zagotovljena je bila strukturiranost učnega gradiva in
aktivnosti od lažjega k težjemu in od splošnih principov (poznavanje teorije) h
konkretnemu (izdelava svojih plesnih posnetkov, nalog). Učiteljica in mentorica sta sproti
dajali povratne informacije, da so udeleženci vedeli, kaj morajo še dopolniti pri svojem
znanju. Vnaprej je bilo določeno, v kolikšnem času morata učiteljica in mentorica
odgovoriti na vprašanja v forumu (v roku 24 ur) oziroma podati povratno informacijo o
opravljenih nalogah (v roku 4 dni).
2. Kognitivizem ali spoznavna teorija:
40
Udeležencem smo omogočili shranjevanje informacij v delovni spomin z gradivom, ki
smo ga dopolnili s posnetki učiteljice, učno snov smo udeležencem dozirali po tednih, pri
čemer smo uporabili različne medije (tiskano gradivo, spletne strani, YouTube, lastni
videoposnetki), hkrati pa smo jih sproti motivirali s povratnimi informacijami o
opravljenih nalogah in jih seznanjali z učnimi cilji v vsakem tednu sproti. Aktivnosti
oziroma naloge udeležencev so bile sestavljene tako, da so udeleženci dosegali učne cilje
višjih ravni: so analizirali, uporabljali znanje, primerjali in presojali. Naloge so bile
oblikovane tako, da so ustrezale udeležencem z različnimi učnimi stili glede na zaznavo in
procesiranje informacij. Tako smo vključili aktivnosti za tiste, ki se bolje učijo z
abstraktno konceptualizacijo, in za tiste, ki za uspešno absorbiranje znanja aktivno
preizkusijo znanje v praksi.
3. Konstruktivistična teorija:
Učni proces je temeljil na tem, da so udeleženci povezali novo teoretično znanje v
praktičnih nalogah, kjer so oblikovali svoje lastno mnenje in naučeno interpretirali in s
tem kreirali novo znanje in iskali vire na temo, ki so jo spoznavali . Izdelali so timsko
nalogo in se s tem vključevali v sodelovalno učenje. S tem so imeli udeleženci kontrolo
nad učnim procesom, ker so sami pripravljali naloge, učiteljica in mentorica pa sta jih
usmerjali in dajali povratne informacije.
4. Konektivistična teorija:
V učni proces smo vključili interakcijo s pomočjo orodij Spleta 2.0. Potrebno sodelovalno
delo v učnem procesu smo izpeljali s pomočjo socialnega omrežja Facebook in s spletno
učilnico Moodle, kjer smo interakcijo zagotavljali z blogi, forumi, wikijem (asinhrona
komunikacija) in s klepetalnicami (sinhrona komunikacija). S tem smo prerasli
konstruktivistično skupinsko delo in ga nadgradili s konektivističnim timskim
sodelovalnim delom.
41
5 MOŽNOSTI UPORABE IN ANALIZA UPORABNOSTI IKT ZA
PILOTNI MODEL ZA PLESNO IZRAŽANJE
Avtorja (Bates in Poole v: Bregar et al., 2010, str. 138) navajata merila za izbor IKT. Ta
merila smo uporabili tudi pri izboru za pilotni model za Plesno izražanje (izbrana orodja so
razvidna iz tabele 1 v prilogi 1):
1. značilnosti udeležencev izobraževanja in ustreznost IKT glede na značilnosti udeležencev
in dostopnosti IKT
2. enostavnost uporabe IKT in njena zanesljivost za učitelje in udeležence
3. stroški uporabe IKT
4. najprimernejši mediji in tehnologije glede na izbran izobraževalni pristop
5. primernost tehnologije glede na potrebno interakcijo
6. organizacijske potrebe in omejitve, ki jih predstavlja določena IKT
7. čas uporabe IKT
8. potreben časa za prilagoditev izobraževalnega programa in učnega gradiva za uporabo
določene IKT.
1. Značilnosti udeležencev izobraževanja in ustreznost IKT glede na značilnosti
udeležencev in dostopnosti IKT.
a. Značilnosti udeležencev:
K anketi je bilo povabljenih 28 udeležencev, odgovorilo pa jih je 25.
42
Graf 1: Zaključena izobrazba udeležencev pilotne izvedbe MPI
Vir: lastni vir: Rezultati anketnega vprašalnika za udeležence izobraževanja o stališčih udeležencev
izobraževanja glede njihovih pričakovanj in usposobljenosti za uporabo IKT v izobraževanju. (Anketa
1), oktober 2012.
V modulu Plesno izražanje sta bila vključena dva udeleženca z zaključeno
osnovnošolsko izobrazbo, 20 udeležencev je imelo poklicno in srednješolsko
izobrazbo, trije pa visoko oz. univerzitetno izobrazbo. Skoraj večina (80 %)
udeležencev je imela že zaključeno poklicno ali srednješolsko izobrazbo, kar kaže na
srednje izobraženo populacijo. Glede na dokaj ugodno izobrazbeno strukturo smo
predvidevali , da udeležencem uporaba IKT ne bo delala večjih težav.
Osnovnošolska8%
Srednja poklicna40%
Gimnazija ali srednja
strokovna40%
Višja0%
Visoka4%
Univerzitetna8%
43
Graf 2: Starostna struktura udeležencev pilotne izvedbe MPI
Vir: lastni vir: Rezultati anketnega vprašalnika za udeležence izobraževanja o stališčih udeležencev
izobraževanja glede njihovih pričakovanj in usposobljenosti za uporabo IKT v izobraževanju. (Anketa
1), oktober 2012.
Pri MPI je bila polovica (16 udeležencev) starih od 26 do 40 let, 7 je bilo mlajših od
26 let in 2 starejša od 41 let. Kot sem zapisala v teoretičnem delu, mlade generacije, ki
odraščajo s tehnologijo poimenujemo »digital natives«, starejše generacije pa »digital
immigrants«. Tako je večji del udeležencev pri MPI digitalnih priseljencev, ki so se
morali uporabe tehnologije priučiti. Zato smo bili pri izboru tehnologije previdni in
izključili uporabo zahtevnejše tehnologije (npr. Second Life).
16 do 25 let21%
26 do 40 let49%
41 do 50 let6%
Nad 50 let24%
44
Graf 3: Poznavanje e-izobraževanja udeležencev pilotne izvedbe MPI
Vir: lastni vir: Rezultati anketnega vprašalnika za udeležence izobraževanja o stališčih udeležencev
izobraževanja glede njihovih pričakovanj in usposobljenosti za uporabo IKT v izobraževanju. (Anketa
1), oktober 2012.
Povprašali smo jih tudi, kako dobro poznajo e-izobraževanje. Graf 3 prikazuje, da
večina ne pozna ali slabo pozna (17 udeležencev/68 %) e-izobraževanje, 8
udeležencev ga pozna dobro, eden zelo dobro.
Na vprašanje, če so se po metodi e-izobraževanja že izobraževali, sta dva
udeleženca odgovorila pritrdilno. Zato lahko trdimo, da udeleženci pred izvedbo e-
modela pri MPI niso imeli veliko izkušenj in poznavanja e-izobraževanja.
0 2 4 6 8 10 12 14
zelo dobro
dobro
slabo
ne poznam
45
Graf 4: Katero vrsto pomoči boste potrebovali pri izvedbi MPI?
Vir: lastni vir: Rezultati anketnega vprašalnika za udeležence izobraževanja o stališčih udeležencev
izobraževanja glede njihovih pričakovanj in usposobljenosti za uporabo IKT v izobraževanju. (Anketa
1), oktober 2012.
Graf 4 kaže, da so udeleženci pričakovali, da bodo med izobraževanjem najbolj
potrebovali tehnično pomoč in pedagoško pomoč. Po mnenju udeležencev bodo
najmanj potrebovali usposabljanje za uporabo spletne učilnice Moodle (4 udeleženci),
največ (11 udeležencev) pa jih je pričakovalo, da bodo potrebovali tehnično pomoč,
kar je pričakovano glede na starostno strukturo udeležencev. Vendar glede na
izobrazbeno strukturo ni bilo bojazni, da se udeleženci ne bi mogli uporabe orodij
priučiti.
0 2 4 6 8 10 12
usposabljanje o uporabispletne učilnice Moodle
tehnično pomoč medizobraževanjem
pedagoško pomoč medizobraževanjem
nič od navedenega
drugo
število odgovorov
46
b. Dostopnost IKT
Graf 5: Kje imate dostop do svetovnega spleta? (Možnih je več odgovorov)
Vir: lastni vir: Rezultati anketnega vprašalnika za udeležence izobraževanja o stališčih udeležencev
izobraževanja glede njihovih pričakovanj in usposobljenosti za uporabo IKT v izobraževanju. (Anketa
1), oktober 2012.
Udeležence smo povprašali, kje imajo dostop do spleta. Vsi udeleženci so imeli v času
izobraževanja dostop do spleta, kar 79 % udeležencev je imelo dostop do spleta doma,
17 % na CDI Univerzum v Središču za samostojno učenje.
0 5 10 15 20 25
doma
v službi
na CDI Univerzum v Središčuza samostojno učenje
nimam dostopa do spleta
število odgovorov
47
Graf 6: Kakšno opremo imate na voljo? (Možnih je več odgovorov.)
Vir: lastni vir: Rezultati anketnega vprašalnika za udeležence izobraževanja o stališčih udeležencev
izobraževanja glede njihovih pričakovanj in usposobljenosti za uporabo IKT v izobraževanju. (Anketa
1), oktober 2012.
Udeležence smo povprašali, kakšno tehnično opremo so imeli v času izobraževanja doma.
Anketa 1 (Graf 6) je pokazala skromne podatke, vendar pa je bila kljub temu tehnična
opremljenost udeležencev zadovoljiva in je omogočala izvedbo e-izobraževanja. Tistim, ki
doma niso imeli ustrezne opreme, smo v času izvedbe e-modula nudili vso potrebno tehnično
opremo v Središču za samostojno učenje vsak delovni dan.
Iz navedenih dejstev lahko trdimo, da so bili udeleženci v večini ustrezno tehnično opremljeni
za izvajanje e-izobraževanja oz. so imeli na voljo vso potrebno opremo v SSU.
2. Enostavnost uporabe IKT in njena zanesljivost za učitelje in udeležence.
Da bi se izognili težavam pri uporabi IKT, smo pri načrtovanju zasnove pilotnega modela
vključili tehnologijo, ki ni zahtevna za uporabo, a je hkrati zanesljiva. Ker pri izobraževanju
na naši izobraževalni ustanovi že dve leti uporabljamo Moodle, smo se odločili, da ga kot
učno okolje uporabimo tudi pri izvedbi pilotnega modela. V učnem okolju so udeleženci
uporabljali predvsem orodja: bloge, forume, wiki, klepetalnice.
0 2 4 6 8 10 12
Zvočnike
Kamero
Širokopasovni internet
Operacijski sistem WindowsXp
Operacijski sistem Windows7
Število odgovorov
48
Zaradi široke razširjenosti uporabe učnega okolja Moodle in njegove enostavnosti in
zanesljivosti (v kar smo se prepričali že v prejšnjih dveh letih), smo ocenili, da v času
izobraževanja udeleženci, mentorica in učiteljica ne bodo imeli večjih težav pri uporabi.
Graf 7: Katera orodja že poznate? (Možnih je več odgovorov.)
Vir: lastni vir: Rezultati anketnega vprašalnika za udeležence izobraževanja o stališčih udeležencev
izobraževanja glede njihovih pričakovanj in usposobljenosti za uporabo IKT v izobraževanju. (Anketa 1),
oktober 2012.
Udeležence smo pred izobraževanjem povprašali, katera orodja že poznajo. Največ (16 od
25) udeležencev je že pred e-izobraževanjem poznalo orodja za socialno povezovanje
(npr. Facebook). Zato smo v izobraževanje vključili tudi Facebook, kjer smo kreirali
zaprto skupino, do katere so imeli dostop le udeleženci, vključeni v e-model. Wikija pred
izobraževanjem udeleženci niso uporabljali, vendar smo ga zaradi njegove enostavnosti
kljub temu vključili v zasnovo. Iz istega razloga smo v izobraževanje vključili tudi
klepetalnice in bloge, čeprav je anketa pokazala, da so jih pred izobraževanjem uporabljali
le redki. Virtualnih interaktivnih svetov (npr. Second Life) nismo vključili v
izobraževanje, ker ga pred izobraževanjem ni uporabljal nihče od udeležencev pilotne
izvedbe. Poleg tega sem v virtualnem svetu Second Life sama preizkusila možnosti za
ples s svojim avatarjem. Ugotovila sem, da so vnaprej programirani različni plesi (npr:
rock and roll), ki jih lahko poljubno izbereš s klikom na vrsto želenega plesa in s tem
dosežeš, da se tvoj avatar giblje vnaprej določenih in programiranih gibih izbranega plesa.
0 5 10 15 20
Blogi
Wikiji
Govor v omrežju IP (Skype…)
Virtualni interaktivni svetovi (Second Life…)
Forumi
Klepetalnice
Orodja za socialnopovezovanje
Število odgovorov
49
Nato sem se povezala z avatarjem, ki nudi pomoč uporabnikom in ga povprašala, ali lahko
sama vplivam na gibanje svojega avatarja in z njim izvajam na primer izrazni ples
oziroma gibe, ki niso vnaprej določeni. Odgovoril mi je, da je za to potrebno napredno
znanje programiranja. Odločili smo se, da virtualnega sveta ne bomo vključili v e-modul.
Zaradi dokaj majhnega števila udeležencev (5), ki so pred pričetkom izobraževanja
uporabljali govor v omrežju (Skyp), se nismo odločili za možnost izvedbe govorilnih ur
preko tega orodja, smo pa vključili dovolj drugih komunikacijskih orodij (sinhronih –
telefon, klepetalnice in asinhronih – e-pošta, forumi).
3. Stroški uporabe IKT
Seveda smo pri načrtovanju zasnove e-modela upoštevali tudi cenovni kriterij in uporabili
najcenejše oz. prostodostopne medije in tehnologije. Tako smo vključili učno okolje
Moodle, ki je eden od najbolj razširjenih učnih okolij v slovenskih šolah, in
izobraževalnih ustanovah, ker je prostodostopen in neplačljiv. Plačati je treba le nekaj
dodatnih vtičnikov, ki pa jih mi nismo uporabili. Vključitev in uporaba Facebooka in
uporaba YouTube pa sta ravno tako neplačljiva.
4. Najprimernejši mediji in tehnologije glede na izbran izobraževalni pristop
Z mediji (Bregar et al, 2010, str. 139) prenašamo informacije. Govor je osnovni medij, s
pomočjo katerega se prenašajo informacije, ko smo v neposrednem stiku s posameznikom
ali skupino ljudi. Poleg govora v živo pa poznamo še medije: zapisano besedilo, zvočni in
videomediji ter multimedija.
Glede na to, da je za MPI izbrani izobraževalni pristop kombinacija več izobraževalnih
teorij (behaviorizem, kognitivizem, konstruktivizem in konektivizem, kot je pojasnjeno na
str. 38 in 39), smo za e-modul izbrali naslednje medije:
Govor v živo:
Uporabili ga bomo pri naslednjih vidikih izobraževanja: na dveh srečanjih in na
končnem izpitu. Govor v živo bomo uporabili za naslednje vidike izobraževanja: pri
izpeljavi izobraževanja, zagotavljanju strokovnosti, interaktivnosti, za učinkovitost
učenja, konsistentnost in za zagotavljanje povratnih informacij in kontrole izpeljave
izobraževanja.
Zapisano besedilo:
Uporabili bomo knjigo in vsa druga gradiva, ki smo jih objavili v spletni učilnici
Moodle. Uporabili jih bomo za načrtovanje in izpeljavo, za zagotavljanje strokovnosti,
50
učinkovitost učenja, kontrolo izpeljave. Uporabili jih bomo za pripravo in izvedbo
učnih aktivnosti.
Videomedije:
Pripravili smo videoposnetke učiteljice in izbrali že obstoječe videoposnetke iz
YouTube, na katerih gre za elemente izobraževanja: učinkovitost učenja in povratne
informacije. Uporabili jih bomo za razlago in predstavitev.
5. Primernost tehnologije glede na potrebno interakcijo
Učno okolje Moodle s svojimi orodji (blog, forum, wiki, kviz/test) omogoča pestro
interakcijo. Avtorji (Bregar et al., 2010, str. 154) navajajo tri osnovne funkcionalne
sklope, katerih podporo mora zagotavljati IKT v programu e-izobraževanja. Ti sklopi so:
Vsebina (računalniška orodja za pripravo in predstavitev vsebine) Osnovna literatura
za predmet je bil tiskani učbenik, sicer pa smo kot učne vire uporabili posnetke z
YouTuba in različne spletne vire.
Komunikacija (orodja, namenjena komunikaciji – sinhrono in asinhrono
komunikacijo) V zasnovo pilotnega modela smo vključili asinhrono komunikacijo
(bloge, wiki, disikusijske forume) in sinhrono komunikacijo (klepetalnico).
Menedžment (orodja za organiziranje in upravljanje izobraževalnega in
administrativnega procesa) Moodle nudi spletno redovalnico, anketni vprašalnik,
evidence o udeležencih in njihovih geslih za dostopanje v učno okolje.
Facebook smo v zasnovi pilotnega modela uporabili za komuniciranje med udeleženci in
udeleženci in učiteljico in tudi za sodelovalno učenje (da se bodo udeleženci učili drug od
drugega). YouTube smo v zasnovi uporabili za dopolnitev in popestritev izobraževanja.
6. Organizacijske potrebe in omejitve, ki jih predstavlja določena IKT
Največ organizacije je potrebovala in zahtevala priprava in izvedba posnetkov učiteljice,
ki smo jih potrebovali pri izpeljavi naloge v 2. tednu izvedbe (priloga 2). Tega smo se
zavedali in posnetke pravočasno pripravili. Pred pričetkom izobraževanja smo pripravili
vsa potrebna navodila za opravljanje nalog in vse, kar je bilo potrebno za tekočo izpeljavo
izobraževanja (npr. zaprta skupina v Facebooku).
7. Čas uporabe IKT
Učno okolje Moodle se v Sloveniji v izobraževalnih ustanovah uporablja že vrsto let, zato
ga marsikateri udeleženec izobraževanja že pozna iz svojega predhodnega izobraževanja.
Facebook je nastal leta 2004 in je eden izmed najbolj razširjenih družbenih omrežij in ga
veliko udeležencev uporablja, kar je pokazala tudi Anketa 1, graf 8.
51
8. Čas, poteben za prilagoditev izobraževalnega programa in učnega gradiva za
uporabo določene IKT.
Za pripravo in prilagoditev izobraževalnega e-modela in učnega gradiva smo porabili
verjetno nadpovprečno veliko časa (približno pol leta), ker smo pripravljali pilotni model
in smo se s pripravo e-izobraževanja srečali prvič, vendar pa smo zasnovo in učno gradivo
pripravili do pričetka izvajanja pilotnega modela.
52
6 ZASNOVA IN RAZVOJ PROGRAMA ZA MODUL PLESNO
IZRAŽANJE V PROGRAMU PREDŠOLSKA VZGOJA
Avtorji (Bregar et al., 2010, str. 93 - 96) navajajo konkretna vprašanja, na katera si mora
snovalec zasnove programa odgovoriti, s čimer oblikuje vso potrebno dokumentacijo za
zasnovo nekega e-programa. Na osnovi teh vprašanj smo oblikovali dokument o modelu e-
izobraževanja za Plesno izražanje:
1. Delovno ime programa: Plesno izražanje
2. Namen in cilji programa:
Udeleženec izobraževanja (Center za poklicno izobraževanje, 2012)
razvija pozitiven odnos do ustvarjalnega izražanja otrok v vrtcu,
zaveda se pomena ustvarjalnega izražanja predšolskega otroka,
bogati gibalne izkušnje, razvija plesno izraznost in ustvarjalnost,
razvija zavest, da vztrajnost in vaja izboljšata rezultate,
zaupa v lastne zmožnosti, a je hkrati kritičen do svojih stvaritev,
razvija lastno kreativnost, išče izvirne rešitve, razvija samostojnost in iznajdljivost,
razvija poklicno usposobljenost v smislu strokovnosti ter strokovno in poklicno
odgovornost,
razvija ljubezen do poklica, se poklicno socializira,
razvija pozitiven odnos do dela, gradi samozavest, se sprošča in osebnostno bogati,
razvija občutek za lepo,
razvija estetski čut in loči umetnost od kiča,
s svojimi stvaritvami se vključuje v kulturne dejavnosti šole in v druge prireditve,
analizira in vrednoti lastno delo,
razvija in spodbuja razvoj estetske senzibilnosti,
3. Status programa: Program Plesno izražanje je modul v okviru programa Predšolska
vzgoja – poklicni tečaj in progama Predšolska vzgoja – SSI. Na koncu izobraževanja, ko
udeleženci opravijo vse obveznosti (opravljeni vsi izpiti iz vseh predmetov in modulov,
opravljeno praktično usposabljanje pri delodajalcu, opravljene interesne dejavnosti in
obveznosti iz odprtega kurikula in uspešno opravljena poklicna matura) v posameznem
programu, pridobijo javno veljavno spričevalo o opravljeni poklicni maturi in naziv
Vzgojitelj/vzgojiteljica predšolskih otrok.
53
4. Raven zahtevnosti programa: z uspešnim zaključkom programa Predšolska vzgoja PT
in SSI, udeleženci izobraževanja pridobijo V. raven zahtevnosti.
5. Pogoji za vključitev v program Predšolska vzgoja SSI so opredeljeni na spletni strani
Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in
šport, 2012d) in so:
osnovnošolsko izobraževanje ali
nižje poklicno izobraževanje ali enakovredno izobraževanje po prejšnjih predpisih.
Za program Predšolska vzgoja PT pa so vpisni pogoji opredeljeni na spletni strani
Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in
šport, 2012e) in so naslednji:
četrti letnik gimnazije ali
zaključni letnik izobraževalnega programa za pridobitev srednje strokovne
izobrazbe.
6. Potreben obseg ur za učenje je opredeljen v predmetniku programa Predšolska vzgoja
SSI na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (Ministrstvo za
izobraževanje, znanost in šport, 2012f) v modulu Ustvarjalno izražanje, vsebinski sklop
Plesno izražanje s 102 urama.
Potreben obseg ur za učenje v predmetniku programa Predšolska vzgoja PT je opredeljen
na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (Ministrstvo za
izobraževanje, znanost in šport, 2012g) v modulu Likovno, glasbeno in plesno izražanje,
vsebinski sklop Plesno izražanje s 105 urami. Tako smo načrtovali aktivnosti v vsakem
tednu, za katere smo ocenili, da jih bodo opravljali po 13 ur.
7. Strategija izobraževanja: Poučevanje ni bilo le podajanje znanja, temveč smo uporabili
poleg vedenjske teorije (za učenje gibalnih spretnosti), tudi konstruktivistični pristop, ker
smo v poučevanje vključili tudi opažanja udeležencev, primerjanje, refleksije in diskusije.
Udeleženci so morali pridobivati nove izkušnje in jih vključevati v stare oblike
razumevanja. Zato smo oblikovali tako učno okolje, kjer so udeleženci spraševali,
predlagali rešitve, diskutirali in argumentirali. Tako so pridobivali nova znanja skozi
aktivnosti. Vrednotenje znanja pa je temeljilo na kakovosti argumentiranja in ne na
reprodukciji dejstev ali nekih informacij.
8. Učno okolje: Za izvedbo modela e-izobraževanja smo uporabili učno okolje Moodle, ker
je odprtokodno in ker ga na naši ustanovi uporabljamo že dve leti. Poleg tega pa smo
uporabili še družabno omrežje Facebook in multimedijski arhiv YouTube.
54
9. Dodatna gradiva. Udeleženci so imeli na voljo poleg gradiva:
posnetke učiteljice,
dodatna gradiva na spletu in v klasični obliki,
navodila za izdelavo nalog (Priloga 2),
splošne informacije o predmetu (število kreditnih točk, usmerjevalni cilji, poklicne
kompetence, vsebina modula, obvezna in priporočena literatura) (Priloga 2),
načrt ocenjevanja znanja (sestava končne ocene, delež posameznih obveznosti,
pravila pri sprotnem opravljanju vseh tedenskih obveznosti, pravila pri preverjanju
znanja, ocenjevalna lestvica za končno oceno, časovna razporeditev učnih
obveznosti),
navodila za pisanje nalog,
preizkusni test,
navodila za opravljanje testa,
navodila za kreiranje uporabniškega računa na Facebooku,
navodila za priključitev k skupini na Facebooku,
navodila za nalaganje posnetkov na Facebooku,
navodila za izvedbo snemanja vaj.
10. Podpora udeležencem: Udeležencem smo nudili:
pedagoško pomoč: Za vprašanja glede vsebine modula je bila na voljo učiteljica,
za vprašanja glede organizacije in izvedbe izobraževanja pa organizatorka
izobraževanja in mentorica,
tehnično pomoč: Za vprašanja glede uporabe spletne učilnice, Facebooka sta bili
na voljo 2 računalničarki in središče za samostojno učenje,
za pedagoško in tehnično pomoč smo pripravili forum za pomoč v spletni učilnici,
na katerega so odgovarjali vsi, zadolženi za pomoč.
za administrativno pomoč je bilo na voljo tajništvo šole.
Vse vrste pomoči so bile na voljo preko e-pošte, telefona, osebno vsak delovni dan po 8 ur
na dan. Forum pa je bil namenjen asinhroni komunikaciji tudi zunaj delovnega časa.
Udeleženci so lahko pričakovali odgovore v 24-tih urah. Kakršna koli pomoč v zvezi z
opravljanjem nalog je bila brez doplačila.
11. Struktura programa: Vsebina programa je bila razporejena po 8 tednih, predvidenih je bilo 11 aktivnosti:
sprotne tedenske obveznosti – individualne naloge, test/kviz, posnetki igrice,
55
sodelovanje v organiziranih pedagoških oblikah: blogi, forumi, srečanja,
seminarska timska naloga,
končni izpit.
12. Tehnološka oprema udeležencev: udeleženci so uporabljali stacionarne ali prenosne
računalnike, telefone, mobilne telefone, lahko tudi dlančnike.
13. Mediji: avtorja (Bates in Poole v: Bregar et al. 2010, str. 136) navaja pet osnovnih skupin
medijev: govor v živo, besedilo, avdio mediji, videomediji, multimedija. V pilotni model
smo vključili vseh pet medijev.
14. Kraj učenja: v večini so se udeleženci učili doma. Le tisti, ki niso imeli računalnika ali so
potrebovali pomoč pri učenju, so prišli v središče za samostojno učenje na CDI
Univerzum.
15. Preverjanje znanja: Preverjanje znanja se je izvajalo sproti (udeleženci so končno oceno
pridobili z vsemi aktivnostmi, razporejenimi skozi vseh 8 tednov in s končnim izpitom).
Ocenjevanje je razvidno iz priloge 2 - Načrt ocenjevanja znanja.
56
7 PILOTNA IZVEDBA PROGRAMA ZA PLESNO IZRAŽANJE
Pilotno izvedbo e-modela za MPI smo izpeljali v času od 5. oktobra 2012 do 7. decembra
2012. V izobraževanje je bilo vključenih 28 udeležencev. Že ob vpisu udeležencev na našo
izobraževalno ustanovo smo jih na uvodnem pogovoru seznanili, da bo Plesno izražanje
potekalo po metodi kombiniranega e-izobraževanja.
7.1 Uvodna predstavitev e-izobraževanja
Pred začetkom izvedbe, 5. oktobra 2012, smo izvedli uvodno predstavitev e-izobraževanja in
spletne učilnice za MPI. Udeležencem smo predstavili:
način e-izobraževanja,
delovanje spletne učilnice,
vse obveznosti, ki jih bodo morali opraviti v osmih tednih,
pravila pri opravljanju obveznosti,
načrt ocenjevanja znanja,
način komunikacije (možnosti uporabe e-pošte, telefona, forumov),
pedagoško in tehnično pomoč: natančno smo jim predstavili, na koga se lahko obrnejo za
pedagoško pomoč in na koga za tehnično, v katerem času in preko katerih medijev in
tehnologij.
Po zaključeni uvodni predstavitvi je bilo nekaj udeležencev močno prestrašenih, veliko pa je
bilo skeptičnih glede takega načina izobraževanja. Ena od udeleženk se je želela celo izpisati
iz programa Predšolske vzgoje in se prepisati na drugo šolo. Po pogovoru z mentorico, ki ji je
obljubila svojo vsakotedensko pomoč, je nadaljevala izobraževanje. Plesno izražanje je
zaključila z odlično oceno in na fokusni skupini povedala, da je bilo to izobraževanje zanjo na
začetku »trd oreh«, ker pa je premagala vse strahove in neznanje, gleda na izkušnjo pozitivno
in kot osebnostno rast. Tudi vsi drugi prestrašeni in skeptični udeleženci so med
izobraževanjem spremenili mnenje o e-izobraževanju (kar bo prikazano z rezultati ankete in
fokusne skupine v nadaljevanju naloge) in bili s tem načinom izobraževanja zadovoljni.
Udeleženci so v osmih tednih opravili skupaj 11 nalog, od tega:
Individualne naloge:
o sprotne tedenske obveznosti (test, posnetek igrice, objavljen na Facebooku,
priprava učne ure),
57
o sodelovanje v organiziranih pedagoških oblikah: 2 bloga, 2 foruma, 2 srečanji,
Timska naloga,
Končni izpit.
7.2 Individualne naloge
7.2.1 Sprotne tedenske obveznosti
Opravljanje testa
V prvem tednu so udeleženci morali usvojiti teoretični del predmeta, znanje pa so pokazali na
on-line testu. Prvi rok za opravljanje testa je bil na koncu 1. tedna. Razpisan je bil tudi 2. rok
v naslednjem tednu, za tiste, ki se prvega roka niso mogli udeležiti iz upravičenih razlogov
(kasnejši vpis, službena odsotnost, bolezen in podobno). Na obeh rokih so imeli možnost
pisanja testa doma ali v središču za samostojno učenje na CDI Univerzum. Za slednje so se
odločile 3 udeleženke, vsi drugi pa so pisali test doma. Do testa so lahko dostopali na določen
dan ob točno določeni uri, test pa naj bi se samodejno zaključil po 60 minutah. Večina
udeležencev je test zaključila že po 45-tih minutah. Na prvem roku je prišlo 5 minut pred
koncem do napake na strežniku in 5 udeležencev ni moglo zaključiti svojega testa. Vsi drugi
so test pred okvaro že zaključili. Na drugem roku je pisanje testa potekalo brez tehničnih
težav, opravljalo pa ga je 7 udeležencev.
Pred pisanjem testa smo v spletni učilnici pripravili preizkusni test, da so udeleženci spoznali
način pisanja elektronskega testa. Pripravili smo 4 vprašanja vseh tipov vprašanj (izbirnega
tipa – ujemanje, več izbir in vprašanja esejskega tipa), ki so bili tudi v testu. S tem so se lahko
pripravili na tehnično izvedbo in pravila, kako tehnično pravilno reševati test. Preizkusni test
so lahko izvedli v neomejenem številu ponovitev. Vprašanja niso bila iz snovi MPI, temveč
splošna. Pripravili smo jim tudi natančna navodila za reševanje testa (Priloga 4).
Večina udeležencev sicer s samim opravljanjem testa ni imela težav, ker je test zaključila
predčasno. Pet udeleženk testa še ni oddalo, ko se je 5 minut pred potekom časa pokvaril
strežnik šole in udeleženke niso mogle testa oddati. To je bila za udeleženke zelo stresna
situacija. Taka situacija kaže na to, da je treba najprej (še pred izvedbo e-izobraževanja)
preveriti in pregledati vso tehnično opremo in jo spraviti v stanje brezhibnega delovanja.
Samo tako se lahko zagotavlja kakovostno e-izobraževanje.
58
Posnetek igrice, objavljen na Facebooku
Udeleženci so v tretjem tednu prejeli nalogo, da posnamejo igrico na določeno temo. Teme in
razpored, kdo izvede določeno temo, je bil objavljen v spletni učilnici. Udeleženci so
posnetek objavili v zaprti skupini CDI Univerzuma na Facebooku. Skrbnica te skupine je
omogočila dostop v skupino le udeležencem izobraževanja e-modela Plesno izražanje. Za
tiste, ki še niso imeli uporabniškega računa, so bila v spletni učilnici objavljena navodila za
kreiranje uporabniškega računa na Facebooku. Poleg omenjenih navodil pa so bila
pripravljena še navodila za priključitev k skupini CDI Univerzum na Facebooku, navodila za
nalaganje posnetkov na Facebook in navodila za izvedbo snemanja naloge. Poleg navodil je
bila organizirana tehnična pomoč. V forumu novic v spletni učilnici smo objavili seznam
oseb, na katere se lahko obrnejo za tehnično pomoč, njihove kontakte (e-poštne naslove) ter
delovni čas, v katerem se lahko nanje osebno obrnejo. Navedli smo osebe, ki so skrbele za
pomoč pri uporabi spletne učilnice, za pomoč pri uporabi Facebooka in za pomoč snemanja
posnetka. Za tehnično pomoč smo usposobili tudi mentorje v središču za samostojno učenje,
ki so bili na voljo vsak delovni dan po telefonu, e-pošti ali pa so se udeleženci v središču za
samostojno učenje zglasili osebno. Pri tej nalogi so udeleženci predstavili svojo zamisel.
Drugi del naloge je zahteval od udeležencev, da komentirajo posnetke drugih udeležencev. Na
podlagi teh komentarjev bi udeleženci lahko svoj posnetek ponovno pregledali in svojo
nalogo ponovno posneli z dopolnitvami in popravki, vendar tega naloga ni zahtevala.
Administratorka skupine CDI Univerzuma je poročala predvsem o težavi udeležencev pri
nalaganju svojih posnetkov v skupino na Facebooku. Pet udeležencev je imelo posnetek
preobsežen in ga ni moglo objaviti na Facebooku. Administratorka jim je pri tem pomagala in
pretvorila primarni format videa v manj obsežnega s pomočjo Any video converter
(http://www.any-video-converter.com/download-avc-free.php). Napotke o tem je objavila tudi
v skupini na Facebooku, kjer so jih vsi udeleženci prebrali. Poleg teh težav so imeli
udeleženci s slabšo internetno povezavo tudi težave z dolžino nalaganja posnetkov, ker je sam
postopek nalaganja trajal lahko tudi do dve uri. A na koncu so vsi udeleženci posnetke
uspešno objavili v skupini na Facebooku.
Priprava učne ure
Udeleženci so morali napisati seminarsko nalogo. V ta namen smo jim pripravili navodila za
pisanje seminarskih nalog. Za tehnično in pedagoško pomoč je bilo poskrbljeno tudi z
navodili, na koga se lahko obrnejo za posamezno pomoč. Navodila so bila objavljena v
59
forumu novic v spletni učilnici. V spletni učilnici je bil objavljen tudi seznam tem, iz katerih
so udeleženci opravili nalogo, dodelitev teme je mentorica določila vnaprej. Pri tej nalogi
udeleženci niso imeli nobenih težav, ker je bila tehnično nezahtevna, glede vsebine pa so
prejeli jasna navodila. Tretji razlog, zaradi katerega niso imeli težav pri pripravi naloge, je
tudi v tem, da so se e-izobraževanja že privadili, ker je bila ta naloga v šestem tednu.
7.2.2 Sodelovanje v organiziranih pedagoških oblikah
Udeleženci so v času izvedbe pripravili 2 bloga, 2 foruma in se udeležili 2 srečanj.
Bloga:
Ogled predstave: Ta naloga je bila razdeljena v dva dela. V prvem delu so si udeleženci
morali ogledati eno od otroških predstav, ki je bila v času izvedbe na sporedu v slovenskih
gledališčih, in jo na koncu analizirati glede na teoretična znanja, ki so si jih pridobili med
izobraževanjem, hkrati pa so morali izraziti tudi svoje mnenje in ocene ter to
argumentirati. Drugi del naloge je v zadnjem tednu od udeležencev zahteval, da so
komentirali bloge drugih, s čimer so nadomestili interakcijo v razredu in se učili drug od
drugega. Prejeli so tudi povratno informacijo učiteljice.
Pri prvem delu naloge udeleženci niso imeli tehničnih niti vsebinskih težav, imeli so tudi
dovolj časa, ker so nalogo lahko opravili v roku šestih tednov. Večjo zadrego jim je
predstavljal drugi del naloge, ko so morali komentirati vsaj 3 bloge drugih udeležencev.
Že na uvodni predstavitvi so izrazili dvom o svoji kompetentnosti komentiranja.
Izvajanje vaj: Udeleženci so si ogledali v spletni učilnici objavljene posnetke učiteljice in
jih preizkusili sami. V blogu so opisali svojo izkušnjo in podali svoj primer vaje,
podkrepljen s teorijo. Do izraza je prišla inovativnost udeležencev, saj so morali
predstaviti svoj originalen primer vaje.
Udeleženci niso imeli tehničnih niti vsebinskih težav.
Foruma:
Rajalne igre: Oblikovali smo diskusijski forum, ki so ga vodili udeleženci. Udeleženci so
objavili povzetek vsaj dveh učnih gradiv ali spletnih povezav o rajalnih igrah in napisali
svoje mnenje, zakaj se jim zdita izbrana primera dobra. S tem so udeleženci oblikovali
svoje zamisli, oblikovali bazo virov za učenje obravnavane tematike in se tako učili drug
od drugega. Nastala je kar obsežna baza virov na obravnavano tematiko, ki jim bo pri
njihovem opravljanju dela, za katerega se izobražujejo, prišla zelo prav.
60
Vprašanja glede izpita: Diskusijski forum je bil oblikovan z namenom, da udeleženci
programa povprašajo o podrobnostih glede vsebine modula in izpeljave končnega izpita.
Ker je bil forum obvezen in tudi del končne ocene, smo vanj vključili (za tiste, ki ne bi
imeli vprašanj) tudi možnost opisa, katera naloga je bila najbolj/najmanj zanimiva ali
najbolj/najmanj zahtevna in njihovo argumentacijo. Tako sta učiteljica in mentorica prejeli
nekaj vprašanj, na katere sta na srečanju odgovorili. Z vnaprejšnjim zbiranjem vprašanj
smo dosegli boljšo organizacijo in učinkovitejšo izrabo zadnjega srečanja. Hkrati pa smo
prejeli veliko povratne informacije od udeležencev v zvezi z nalogami in samo izvedbo
izobraževanja, ki bo predstavljena v poglavju o evalvaciji e-izobraževanja.
Srečanji:
Prvo srečanje je bilo v četrtem tednu. Naloga je udeležencem naložila, da so se morali do
srečanja naučiti osnovnih elementov plesnih tehnik iz literature in posnetkov učiteljice,
namen srečanja pa je bil, da udeleženci predstavijo osnovne elemente, učiteljica pa preveri
pravilnost izvedbe.
Drugo srečanje je bilo v sedmem tednu, kjer sta jim učiteljica in mentorica odgovorili na
zastavljena vprašanja v forumu tega tedna. Učiteljica je odgovarjala na vsebinska
vprašanja, mentorica na vprašanja, povezana z organizacijo. Namen srečanja je bila tudi
priprava na izpit.
7.2.3 Neobvezne aktivnosti - spraševanje brez časovnih in drugih omejitev
Udeleženci so imeli na voljo tudi odprte diskusijske forume, ki so bili neobvezni in niso bili
del končne ocene: forum novic, forum za pomoč in forum izkušnje in pobude. V literaturi
(Bregar et al, 2010, str. 240) je navedeno, da lahko učitelji ali mentorji uporabijo vprašanja in
odgovore za zbir pogosto postavljenih vprašanj, ki ga objavijo v naslednjih ponovitvah e-
modula. Tako smo pripravili seznam pogostih vprašanj iz omenjenih forumov in iz foruma, ki
so ga morali udeleženci napisati v sedmem tednu, kjer so spraševali v zvezi s celotno vsebino
in z izpitom. Pogosta vprašanja so bila:
Kje v spletni učilnici si lahko ogledamo svoje ocene?
Kje in kako v spletni učilnici oddajamo bloge?
Kaj naj storim, če ne morem odpreti posnetkov učiteljice?
Kaj naj storim, če ne morem objaviti posnetka na Facebooku?
61
7.3 Timska naloga
Udeleženci so v 5. tednu pripravili timsko nalogo na temo plesi po svetu. Pripravili so
besedilo na izbrano temo (priprava plesne igrice), kot pripravo na končni izpit, kjer so plesno
igrico tudi praktično izvedli.
Udeleženci so se v učnem okolju Moodle razvrstili v 5 timov. Za komunikacijo med člani
vsakega posameznega tima so bila na voljo orodja:
za komunikacijo med člani tima: forum in klepetalnica
za izdelavo timske naloge: wiki.
Učno okolje Moodle omogoča spremljanje sodelovanja pri timski nalogi, iz česar je razviden
delež prispevka vsakega udeleženca.
V nekaterih timih je sodelovanje in izdelava naloge potekala v okolju tima v spletni učilnici, v
nekaterih timih pa ne. Slednji so vso komunikacijo opravili po telefonu ali osebno, ko so se
srečali na šoli na predavanjih iz drugih predmetov, ali pa so se celo posebej dogovorili za
sestanek v zvezi s timsko nalogo.
Na uvodnem sestanku, kjer smo udeležencem predstavili spletno učilnico in načela e-
izobraževanja, smo veliko časa tudi posvetili navodilom glede timskega dela in jih opozorili
na nujnost enakovrednega sodelovanja. Obvestili smo jih o možnosti spremljanja prispevkov
posameznikov in o diferenciaciji ocenjevanja glede na odstopanja pri prispevkih
posameznikov. O tem so prejeli tudi navodila v spletni učilnici. Zato je v nekaterih timih
sodelovanje potekalo enakovredno med vsemi člani tima. A kljub navodilom in opozorilom,
so v enem timu člani tima izključili udeleženko, ki se nekaj dni ni javila in so med tem sami
opravili celotno nalogo. Pri enem od timov pa spremljanje prispevka posameznikov ni bilo
mogoče, ker niso komunicirali in delali v okolju svojega tima: forum, wiki, temveč so se vse
dogovarjali po telefonu in osebno. Ker je bila to njihova prva izkušnja z izdelovanjem timske
naloge pri e-izobraževanju, jim je bila pot komunikacije po telefonu ali osebno lažja.
7.4 Končni izpit
Končni izpit je bil sestavljen iz dveh delov, iz individualnega in skupinskega dela.
Individualni del končnega izpita: Vsak udeleženec je predstavil in opisal predstavo, ki si jo je
ogledal v času celotnega trajanja predmeta, in jo opisal v blogu.
Skupinski del končnega izpita: Timi so predstavili in izvedli plesno gibalno igrico, ki so jo
pripravili v 5. tednu.
Končnega izpita so se udeležili vsi vključeni udeleženci in izpit uspešno opravili.
62
8 EVALVACIJA IZVEDBE E-IZOBRAŽEVANJA ZA PLESNO
IZRAŽANJE
Raziskovalni vprašanji v nalogi sta:
Vprašanje 1: Kakšne so možnosti, ki jih ponuja IKT za bolj kakovostno izobraževanje
odraslih za program Predšolske vzgoje?
Vprašanje 2: Ali te možnosti prinašajo večje zadovoljstvo udeležencev izobraževanja?
Hipotezi moje naloge pri razvijanju e-modela sta:
H1: IKT ponuja veliko možnosti za bolj kakovostno in aktivno izobraževanje odraslih za
program Predšolske vzgoje.
H2: Zadovoljstvo udeležencev je večje, če se izobražujejo po e-metodi, kot če se izobražujejo
na klasičen način.
Avtorji (Bregar et al, 2010, str. 280) navajajo Kirkpatrickov model evalvacije, ki je sestavljen
iz štirih ravni evalvacije: odziv, učenje, vedenje in dosežki. V nalogi bom predstavila le prvo
raven, odziv udeležencev izobraževanja in njihovo zadovoljstvo z e-izobraževanjem, ki smo
ga izpeljali za MPI.
Za ugotavljanje odziva udeležencev v nalogi sem izvedla:
anketo za udeležence izobraževanja o stališčih udeležencev izobraževanja glede njihovih
pričakovanj in usposobljenosti za uporabo IKT v izobraževanju pred pilotno izvedbo
(Priloga 3: Anketni vprašalnik za udeležence izobraževanja o stališčih udeležencev
izobraževanja glede njihovih pričakovanj in usposobljenosti za uporabo IKT v
izobraževanju – Anketa 1)
anketo za udeležence izobraževanja o mnenjih in stališčih udeležencev o izobraževanju, v
katerega so bili vključeni (Priloga 4: Anketni vprašalnik za udeležence izobraževanja o
zadovoljstvu izvedbe e-izobraževanja pri modulu Plesno izražanje – Anketa 2)
anketo o mnenjih in stališčih udeležencev o izobraževanju, izvedenem kot e-modul in na
klasični način. (Priloga 5: Anketa o zadovoljstvu udeležencev izobraževanja v šolskem
letu 2011/12 - Anketa 3 in Priloga 6: Anketa o zadovoljstvu udeležencev izobraževanja v
šolskem letu 2012/13 – Anketa 4)
fokusno skupino z udeleženci e-izobraževanja (priloga 7: Scenarij za fokusno skupino
udeležencev MPI), ki se je je udeležilo 6 udeleženk od 9 povabljenih. Trajala je eno uro in
63
pol. S FS sem pridobila dodatna pojasnila oziroma razlage nekaterih ugotovitev in stališč
udeležencev iz anket, kar mi je dalo nov pogled na njihova stališča.
v 7. tednu je naloga zahtevala tudi mnenje o izpeljavi e-izobraževanja pri MPI (Priloga 12:
Mnenja udeležencev o izvedbi e-izobraževanja MPI, ki so jih podali pri nalogi 7. tedna.).
Rezultati anket in fokusne skupine so prikazani v prilogi:
anketa 1 (Priloga 8: Rezultati ankete za udeležence izobraževanja o stališčih udeležencev
izobraževanja glede njihovih pričakovanj in usposobljenosti za uporabo IKT v
izobraževanju – Anketa 1.)
anketa 2 (Priloga 9: Rezultati ankete za udeležence izobraževanja o zadovoljstvu izvedbe
e-izobraževanja pri modulu Plesno izražanje – Anketa 2)
anketa 3 in 4 (Priloga 10: Rezultati in primerjava anket o zadovoljstvu skupine iz leta
2011 in skupine iz leta 2012)
fokusno skupino z udeleženci e-izobraževanja. (Priloga 11: Rezultati fokusne skupine)
Glavne ugotovitve so naslednje:
Udeležence izobraževanja smo povprašali po mnenju o e-izobraževanju pred njihovo izkušnjo
(v anketi 1) in po njihovi izkušnji (v anketi 2).
64
8.1 Pregled rezultatov anket in fokusne skupine
1. POZNAVANJE E-IZOBRAŽEVANJA PRED LASTNO IZKUŠNJO Z E-IZOBRAŽEVANJEM UDELEŽENCEV MPI
Graf 8: Kako dobro poznate e-izobraževanje?
Vir: lastni vir: Rezultati anketnega vprašalnika za udeležence izobraževanja o stališčih udeležencev
izobraževanja glede njihovih pričakovanj in usposobljenosti za uporabo IKT v izobraževanju. (Anketa 1),
oktober 2012.
Graf 8 prikazuje, da večina (17 udeležencev) pred izvedbo MPI ni poznalo ali slabo poznalo
e-izobraževanje, 8 udeležencev ga je poznalo dobro in eden zelo dobro.
Na vprašanje »Ali ste se po metodi e-izobraževanja že izobraževali?« je večina (23 od 25)
odgovorila negativno (Priloga 8, graf 21). Le 2 udeleženca sta se že izobraževalo po metodi e-
izobraževanja. Od tega se je eden izobraževal od enega meseca do manj kot tri mesece, drugi
pa šest mesecev in več, kar je razvidno iz Graf 9.
Ne poznam19%
Slabo46%
Dobro31%
Zelo dobro4%
65
Graf 9: Koliko časa je trajal ta program?
Vir: lastni vir: Rezultati anketnega vprašalnika za udeležence izobraževanja o stališčih udeležencev
izobraževanja glede njihovih pričakovanj in usposobljenosti za uporabo IKT v izobraževanju. (Anketa 1),
oktober 2012.
Tudi udeleženci FS so povedali, da so o e-izobraževanju brali v revijah in časopisih, ena
udeleženka je poznala e-izobraževanje pred lastno izkušnjo preko hčere, ki po tej metodi
študira, ena od udeleženk pa je povedala, da je tudi sama že študirala po tej metodi.
Ugotovitev 1: Iz navedenega je razvidno, da udeleženci MPI pred izvedbo e-modela MPI niso
imeli veliko izkušenj in poznavanja o e-izobraževanju.
0
0,2
0,4
0,6
0,8
1
1,2
man j kotmesec dni
od enegameseca domanj kot trimesece
od treh došest mesecev
šest mesecevin več
Število odgovorov
66
2. PRIMERJAVA MED STRINJANJEM S TRDITVAMI PRED LASTNO IZKUŠNJO E-IZOBRAŽEVANJA UDELEŽENCEV MPI IN PO NJEJ
Tabela 3: Primerjava med strinjanjem s trditvami pred lastno izkušnjo z e-izobraževanjem in po njej
Legenda: 1 – pred izkušnjo e-izobraževanja (N = 25), 2 – po izkušnji e-izobraževanja (N =
26)
Trditev
1. Sploh
se ne
strinjam
2. Se ne
strinjam
3. Se niti
ne strinjam
niti
strinjam
4. Se
strinjam
5. se
povsem
strinjam
Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa
1 2 1 2 1 2 1 2 1 2
1. E-izobraževanje je po kakovosti enakovredno tradicionalnemu izobraževanju.
0 0 7 4 8 3 6 14 4 5
2. V programih e-izobraževanja je dovolj interakcije in komuniciranja.
0 2 7 3 6 7 11 6 1 8
3. Programi e-izobraževanja omogočajo pri izpeljavi učnega procesa več prožnosti z vidika časa.
1 2 3 1 5 6 8 3 8 14
4. Programi e-izobraževanja omogočajo pri izpeljavi učnega procesa več prožnosti z vidika prostora.
0 1 0 0 4 5 13 9 8 11
5. Programi e-izobraževanja omogočajo pri izpeljavi učnega procesa več prožnosti z vidika vsebin.
0 0 3 1 9 9 8 11 5 5
6. Programi e-izobraževanja omogočajo pri izpeljavi učnega procesa več prožnosti z vidika učnih stilov.
0 1 3 0 5 10 14 8 3 7
7. Sodelovanje v programih e-izobraževanja zahteva več samodiscipline in organiziranosti.
0 0 0 0 2 4 11 9 12 10
8. Programi e-izobraževanja zahtevajo od udeležencev visoko raven usposobljenosti s področja
0 2 4 3 7 11 10 5 4 5
67
računalništva in informatike. 9. Udeležencem programov e-
izobraževanja je zagotovljeno varstvo zasebnosti in zaščita individualnih informacij.
0 1 1 2 5 3 13 10 6 10
Vir: Lastni vir - rezultati ankete 1, oktober 2012 in rezultati ankete 2, december 2012
Iz tabele 3 je razvidna razlika po številu odgovorov pred lastno izkušnjo e-izobraževanja in po
njej. Rezultati v stolpcu 1 prikazujejo mnenje udeležencev pred izvedbo MPI in v stolpcu 2
mnenje udeležencev po izvedbi MPI. Tako smo prišli do naslednjih ugotovitev:
1. Manj udeležencev je označilo, da se strinjajo ali povsem strinjajo, po izvedbi Plesnega
izražanja pri trditvah:
a. Trditev št. 4: »da programi e-izobraževanja omogočajo pri izpeljavi učnega procesa več
prožnosti z vidika prostora«. Rezultat me je presenetil, zato sem udeležence fokusne
skupine (v nadaljevanju FS) vprašala, kako to, da je povprečna ocena udeležencev pri
trditvi št. 4 nižja po izvedbi e-izobraževanja, saj so lahko študirali od doma. Udeleženci
FS so se strinjali, da jim več pomeni, da pridejo na predavanja in imajo stik z učiteljem in
sošolci, kot da lahko izbirajo čas, kdaj se lahko učijo.
b. Trditev št. 7: »da sodelovanje v programih e-izobraževanja zahteva več samodiscipline in
organiziranosti«. Po e-izobraževanju so se štirje udeleženci manj (kot pred e-
izobraževanjem) strinjali, da sodelovanje v programih e-izobraževanja zahteva več
samodiscipline in organiziranosti. Ta rezultat me je presenetil, ker je pri e-izobraževanju
potrebno sprotno delo, ki zahteva od udeležencev veliko samodiscipline in
organiziranosti. Zato sem udeležence FS vprašala, kaj mislijo glede trditve 7. Vsi
udeleženci FS so se strinjali, da so e-izobraževanje slabo poznali in so po lastni izkušnji
spremenili mnenje.
c. Trditev št. 8: »da programi e-izobraževanja zahtevajo od udeležencev visoko raven
usposobljenosti s področja računalništva in informatike«. Štirje udeleženci manj so se
strinjali s trditvijo 8 po lastni izkušnji z e-izobraževanjem, kar kaže, da so bila
pričakovanja oziroma strahovi o težavnosti uporabe IKT večja, kot se je izkazalo. Zato
sem udeležence vprašala za njihovo mnenje glede zahtevane ravni usposobljenosti s
področja računalništva in informatike. Udeleženci FS so se vsi strinjali, da je e-program
68
MPI računalniško na začetku izgledal bolj zahteven, kot se je kasneje izkazalo s samo
uporabo.
2. Več udeležencev je označilo, da se strinjajo ali povsem strinjajo pri vseh drugih trditvah.
a. Trditev št. 1: Največja razlika med številom odgovorov (se strinjam, se povsem strinjam)
pred lastno izkušnjo e-izobraževanja in po njej je pri trditvi, da je »e-izobraževanje po
kakovosti enakovredno tradicionalnemu izobraževanju«. S to trditvijo se strinja kar 9
udeležencev več kot pred lastno izkušnjo (prej 10, potem 19).
Udeležence FS sem vprašala, kaj menijo o vzroku tega rezultata. Vsi so se strinjali, da so
po e-izobraževanju imeli primerjavo, koliko so morali delati za MPI in koliko za druge
predmete oz. module. Izkusili so, da je e-izobraževanje res enakovredno s klasičnim
izobraževanjem.
b. Trditev št. 5: Malo manjša razlika med številom odgovorov (se strinjam, se povsem
strinjam) pred lastno izkušnjo e-izobraževanja in po njej je pri trditvi, da programi e-
izobraževanja omogočajo pri izpeljavi učnega procesa več prožnosti z vidika vsebin (5
udeležencev več po lastni izkušnji). Udeleženci FS so se strinjali, da e-izobraževanje nudi
možnosti večjega raziskovanja in iskanja dodatnih gradiv preko spleta in v knjižnicah.
c. Trditev št. 9: Malce manjša razlika med številom odgovorov (se strinjam, se povsem
strinjam) pred lastno izkušnjo e-izobraževanja in po njej je pri trditvi, da je udeležencem
programov e-izobraževanja zagotovljeno varstvo zasebnosti in zaščita individualnih
informacij (4 udeleženci več po lastni izkušnji). Iz tega sledi, da so udeleženci
izobraževanja pri izvedbi MPI čutili visoko stopnjo varstva zasebnosti in zaščite
individualnih informacij.
Iz navedenega je razvidno, da so bili udeleženci pred lastno izkušnjo z e-izobraževanjem
skeptični do te metode. Po lastni izkušnji pa je mnenje udeležencev MPI o e-izobraževanju
bolj pozitivno. To je potrdil tudi pogovor na FS, kjer so udeleženci povedali, da so pred
začetkom bili zelo skeptični in zaskrbljeni, iz tedna v teden pa vse bolj zadovoljni s to metodo
izobraževanja.
Ugotovitev 2: Udeleženci izobraževanja so mnenje o e-izobraževanju po lastni izkušnji
spremenili v prid e-izobraževanju.
69
3. ŠTEVILO SREČANJ PRI MPI
Graf 10: Ali bi udeleženci želeli več srečanj z učiteljico pri izvedbi MPI?
Vir: lastni vir: Rezultati anketnega vprašalnika za udeležence izobraževanja o zadovoljstvu izvedbe e-
izobraževanja pri modulu Plesno izražanje. (Anketa 2), december 2012.
Graf 10 prikazuje, ali bi udeleženci želeli več srečanj z učiteljico pri izvedbi MPI. Tistih, ki si
želijo več srečanj (12), je nekoliko manj, kot tistih (14), ki menijo, da sta bili dve srečanji
dovolj. Svoje odgovore so pojasnili takole:
Tabela 4: Pojasnila odgovorov udeležencev MPI na vprašanje, ali bi udeleženci želeli več srečanj z
učiteljico pri izvedbi MPI
Da Ne
Mislim, da bi tako pridobila več izkušenj in
predlogov iz prve roke.
Tako kot otrok lažje ponavlja igrico za
vzgojiteljico, bi tudi jaz veliko več odnesla
od prikazanih vaj ali predavanja.
Plesno izražanje prek e-izobraževanja je
enako kot telovadba po e-izobraževanju.
Mislim, da je bilo dovolj nalog, s katerimi
smo 'dali vse naloge čez'.
Navodila in pričakovano znanje so iz tedna v
teden zelo nazorno in natančno pojasnjena,
tako da več dodatnih srečanj ni potrebno
organizirati.
Ni potrebno. Naloge so bile oblikovane tako,
Da46%
Ne54%
70
Da, zaradi nekaterih korakov, ker ne vemo,
če smo se učili pravilno izvajati.
Da bi bilo več gibanja.
Zdi se mi, da je ples le bolj praktično
usposabljanje, s katerim bi se lahko naučili
kaj plesnih korakov.
Ples je izrazito fizična dejavnost, ki si je ne
moremo naučiti preko računalnika.
Gradivo bi lahko bolj proučili skupaj.
Pri plesnem izražanju bi pričakovala več
plesa in manj teoretičnega dela.
da niso zahtevale njene prisotnosti, mogoče le
pri 3. tednu (posnetek), da bi ponazorila oz.
malce usmerila, kako naj bi dejavnost
potekala.
Mislim, da sta 2 srečanji, kot smo jih imeli,
dovolj.
Mislim, da je bilo toliko srečanj ravno prav za
naše znanje.
Srečanj je bilo dovolj. Bistvo e-izobr. je, da
lahko večino nalog opraviš od doma
(ekonomizacija časa).
Saj smo v teh dveh srečanjih vse izvedeli, kar
smo hoteli, drugo pa sproti ali preko moodla.
Ker se vse lahko skomunicira preko interneta.
Vir: lastni vir: Rezultati anketnega vprašalnika za udeležence izobraževanja o zadovoljstvu izvedbe e-
izobraževanja pri modulu Plesno izražanje. (Anketa 2), december 2012.
Tudi udeležence FS sem povprašala, ali bi si želeli več srečanj. Vsi so se strinjali, da bi bilo
vsaj eno srečanje še dobrodošlo.
Udeležence MPI smo vprašali, na koga so se obrnili po pomoč. Le 5 udeležencev je napisalo,
da se je obrnilo po pomoč na učiteljico, kar prikazuje graf 12.
71
Graf 11: Na koga so se obrnili po pomoč? (N = 51)
Vir: lastni vir: Rezultati anketnega vprašalnika za udeležence izobraževanja o zadovoljstvu izvedbe e-
izobraževanja pri modulu Plesno izražanje. (Anketa 2), december 2012.
Udeležence FS smo povprašali, zakaj se na učiteljico niso bolj obračali za pomoč, glede na to,
da je skoraj polovica udeležencev napisala v anketi 2, da si želijo več srečanj z učiteljico, kar
je razvidno iz Graf 11. Udeleženci FS so odgovorili, da so raje spraševali mentorico, ker so jo
bolje poznali, bila je bolj dostopna tudi osebno (v pisarni), ker so imeli bolj tehnične težave
(ni bilo težav pri razumevanju snovi).
Udeležence FS smo vprašali, če bi raje opravljali MPI po klasični metodi izobraževanja. Vsi
so se strinjali, da ne bi raje opravljali MPI po klasični metodi, le v e-izobraževanje bi moralo
biti vključeno še kakšno srečanje več.
Ugotovitev 3: Udeleženci izobraževanja so pri e-izobraževanju pogrešali več srečanj.
0 5 10 15 20
Prijatelji, sošolci, sorodniki
Tajništvo
Osebje za tehnično pomoč
Središče za samostojnoučenje
Mentorica – organizatorka izobraževanja
Učiteljica
Število odgovorov
72
4. TEŽAVNOST UPORABE ORODIJ PRI MPI
Udeležence MPI smo v anketi 2 vprašali, kako težavna se jim je zdela uporaba spletne
učilnice Moodle.
Graf 12: Učno okolje Moodle (spletna učilnica) je:
Vir: lastni vir: Rezultati anketnega vprašalnika za udeležence izobraževanja o zadovoljstvu izvedbe e-
izobraževanja pri modulu Plesno izražanje. (Anketa 2), december 2012.
Graf 12: Učno okolje Moodle (spletna učilnica) je:Graf 12, iz katerega je razvidno, da večina
(65,4 % - 17 udeležencev od 26) meni, da je Moodle enostaven za uporabo, ko se ga privadiš,
le 2 oz. 7,7 % udeležencev pa meni, da je uporaba spletne učilnice zahtevna za uporabo.
Sedmim udeležencem pa se ni bilo treba privajati na spletno učilnico, ker se jim zdi enostavna
že od vsega začetka.
Udeležencem MPI smo zastavili vprašanje, katera orodja so se zdela najbolj zahtevna za
uporabo. Odgovori so razvidni iz grafa 13.
Enostavno za uporabo27%
Enostavno za uporabo, ko se ga privadiš
65%
Zahtevno za uporabo
8%
73
Graf 13: Katera orodja so se zdela najbolj zahtevna za uporabo? (N = 41)
Vir: lastni vir: Rezultati anketnega vprašalnika za udeležence izobraževanja o zadovoljstvu izvedbe e-
izobraževanja pri modulu Plesno izražanje. (Anketa 2), december 2012.
Graf 13 prikazuje, da se je največ udeležencem (11) zdel Wiki najbolj zahtevno orodje za
uporabo, nekaj manj (8) se je odločilo, da je najzahtevnejše orodje za uporabo Facebook.
Šestim udeležencem se ni zdelo zahtevno za uporabo nič od navedenega.
Udeležence FS smo povprašali za njihovo mnenje glede težavnosti spletne učilnice in orodij
in so bili vsi prisotni mnenja, da so se jim nekatera orodja zdela sprva težavna, če pa bi imeli
izobraževanje pri več predmetih na tak način, bi se jim hitro privadili.
Ugotovitev 4: iz omenjenega je razvidno, da so se udeležencem nekatera orodja in spletna
učilnica zdeli na začetku težavni za uporabo, bi se jih pa z več vaje oziroma uporabe zagotovo
hitro privadili, ker njihova uporaba po mnenju udeležencev ni težka.
5
11
6
4
8
1
6
0
2
4
6
8
10
12Š
tevi
lo o
dgov
orov
74
5. USTREZNOST NALOG IN UPORABNOST ZNANJ IN KOMPETENC, PRIDOBLJENIH V MPI V PRAKSI
Graf 14: Splošna ocena uporabnosti znanj in kompetenc, pridobljenih v MPI, v praksi
Vir: lastni vir: Rezultati anketnega vprašalnika za udeležence izobraževanja o zadovoljstvu izvedbe e-
izobraževanja pri modulu Plesno izražanje. (Anketa 2), december 2012.
Graf 14 ponazarja splošno oceno uporabnosti znanj in kompetenc, pridobljenih v modulu, v
praksi. Večina udeležencev MPI (88 %, torej 23 od 25) meni, da so kompetence, pridobljene v
modulu v praksi v celoti uporabne ali uporabne. Nihče od udeležencev pa ni mnenja, da so
neuporabne.
V celoti uporabne; 10
Uporabne; 13
Delno uporabne; 2
Slabo uporabne; 1
Neuporabne; 0
75
Graf 15: Ali je glede na izkušnje pri modulu Plesno izražanje e-izobraževanje primeren način za
pridobivanje naslednjih kompetenc?
Vir: lastni vir: Rezultati anketnega vprašalnika za udeležence izobraževanja o zadovoljstvu izvedbe e-
izobraževanja pri modulu Plesno izražanje. (Anketa 2), december 2012.
Graf 15 prikazuje primernost e-izobraževanja za pridobivanje kompetenc pri MPI. Udeleženci
menijo, da je e-izobraževanje najbolj primerno za pridobivanje ustvarjalnosti (4,0), nekaj
manj za sistematičen in organiziran prikaz znanja, razumevanje in pomnjenje (3,7), kot
najmanj primerno pa je e-izobraževanje za pridobivanje kritičnega razmišljanja in presoje
naučenega.
3,7
3,7
3,6
3,7
3,5
4,0
3,6
1 2 3 4 5
Pomnjenje
Razumevanje
Sposobnost uporabe znanja v praksi
Sistematičen in organiziran prikazan znanja
Kritično razmišljanje in presoja naučenega
Ustvarjalnost
Timsko delo in sodelovanje
povsem neprimeren zelo primerenocena primernosti
76
Graf 16: Povprečna ocena primernosti posameznih nalog za pridobivanje posameznih kompetenc
Vir: lastni vir: Rezultati anketnega vprašalnika za udeležence izobraževanja o zadovoljstvu izvedbe e-
izobraževanja pri modulu Plesno izražanje. (Anketa 2), december 2012.
V naslednjem koraku pa me je zanimalo, kako udeleženci e-izobraževanja ocenjujejo
primernost e-izobraževanja za posamezne naloge z vidika naslednjih kompetenc: pomnjenje,
razumevanje, sposobnost uporabe znanja v praksi, sistematičen in organiziran prikaz znanja,
kritično razmišljanje in presojanje naučenega, ustvarjalnost, timsko delo in sodelovanje. Na
osnovi ocenjene vsake posamezne kompetence za konkretno nalogo je izračunana povprečna
ocena.
Najvišje dosežena poprečna ocena primernosti posameznih nalog za pridobivanje posameznih
kompetenc je pridobljena pri nalogi Blog – Ogled in analiza predstave (4,6 od najvišje ocene
5). Blog – ritmične izštevanke z dojenčkom in ples s predmeti, posnetek igrice in objava
igrice na Facebooku in končni izpit so bili ocenjeni s povprečno oceno 4,5. Druge naloge so
3,74,6
4,5
4,5
4,4
4,44,3
4,3
4,0
4,5
0,0
1,0
2,0
3,0
4,0
5,0Test
Blog ‐ Ogled in analizapredstave
Blog ‐ ritmičneizštevanke z
dojenčkom in ples spredmeti
Posnetek igrice inobjava na Facebook‐u
Študij in obvladovanjeosnovnih elementovplesnih tehnik in
srečanjePlesi po svetu
Rajalne igre
Oblikovanje učne ure
Forum ‐ vprašanja insrečanje
Končni izpit
77
dosegale le nekoliko nižje povprečne ocene, najnižjo povprečno oceno je prejela naloga Test
in sicer 3,7.
Ugotovitev 5: Iz navedenega lahko trdimo, da so kompetence, pridobljene v modulu v praksi
v celoti uporabne, in da je e-izobraževanje primeren način za pridobivanje potrebnih
kompetenc. Tudi primernost posameznih nalog za pridobivanje posameznih kompetenc je po
mnenju udeležencev zelo ustrezna.
6. USTREZNOST METODE E-IZOBRAŽEVANJA ZA PRIDOBIVANJE ZNANJA, KOMPETENC IN SPRETNOSTI, POTREBNIH ZA OPRAVLJANJE DELA POMOČNIKA/CE VZGOJITELJA/CE TUDI PRI DRUGIH PREDMETIH/MODULIH
Graf 17: Mnenje o tem, da bi lahko z metodo e-izobraževanja pridobili znanja, kompetence in spretnosti,
potrebne za opravljanje dela pomočnika/ce vzgojitelja/ce, tudi pri drugih predmetih/modulih.
Vir: lastni vir: Rezultati anketnega vprašalnika za udeležence izobraževanja o zadovoljstvu izvedbe e-
izobraževanja pri modulu plesno izražanje. (Anketa 2), december 2012.
Graf 17 prikazuje mnenje o tem, ali bi lahko z metodo e-izobraževanja pridobili znanja,
kompetence in spretnosti, potrebne za opravljanje dela pomočnika/ce vzgojitelja/ce, tudi pri
drugih predmetih/modulih. Slaba polovica (12) jih meni, da bi lahko, le 4 pa da z metodo e-
izobraževanja ne bi mogli pridobiti znanj, kompetenc in spretnosti, potrebnih za opravljanje
dela pomočnika/ce vzgojitelja/ce, tudi pri drugih predmetih/modulih, 10 pa je mnenja, da le
delno. Svoje odgovore so pojasnili takole:
Da46%
Ne 15%
Delno39%
78
Tabela 5: Pojasnilo odgovorov na vprašanje ali bi lahko z metodo e-izobraževanja pridobili znanja,
kompetence in spretnosti, potrebne za opravljanje dela pomočnika/ce vzgojitelja/ce, tudi pri drugih
predmetih/modulih.
Da Ne Delno
Bi bilo priporočljivo.
Metodo e-izobraževanja je zelo
dobro poznati na splošno v
življenju. Po drugi strani pa
prav vseh predmetov ne bi
mogli opravljati preko e-
izobraževanja (npr. glasbena
vzgoja).
Prihranimo na času.
Menim, da je plesno izražanje
eden od težjih predmetov za e-
izobraževanje, kajti je veliko
prakse, pri drugih predmetih je
več znanja.
Menim, da bi lahko vedno
tradicionalno izobraževanje
spremenili oz. izvajali po
metodi e-i, seveda pa ga je
potrebno prilagoditi
značilnostim posameznega
predmeta.
Če se opravlja en predmet po tej
metodi, je dovolj, saj zahteva
preveč časa. Tudi bolje je, da si
več v interakciji s sošolci med
samimi predavanji.
Mislim, da je osebni kontakt s
predavateljem zelo pomemben,
lažje razumeš določeno snov.
Bi bil pa enkraten način, če bi
želeli goljufati, saj lahko prek e-
izobraževanja vse naloge
namesto tebe naredi kdo drug.
Ne vem, kako bi
potekalo izobraževanje
pri drugih modulih,
vendar mislim, da se
lahko snov naučiš tudi
drugače, kot samo s
klasičnim predavanjem.
Odvisno za kateri
predmet.
So nekateri predmeti, ki
bi lahko bili po tej
metodi (komunikacijske
veščine, kurikulum
oddelka v vrtcu), so pa
predmeti (likovna,
glasbena vzgoja), ki ne
bi funkcionirali po e-
metodi.
Predmet, kot je glasbeno
izražanje, ni primeren za
e-izobraževanje, ker
drugi predmeti npr.
komunik. Veščine pa bi
lahko potekale po e-i.,
na podoben način kot
plesno izr. (da je vsak
teden naloga).
79
Nekatere predmete bi
lahko še tako izvedli, da
bi več sodelovali.
Nekatere vsebine so
primerne za tovrstno
izobraževanje, druge pa
ne.
Vir: lastni vir: Rezultati anketnega vprašalnika za udeležence izobraževanja o zadovoljstvu izvedbe e-
izobraževanja pri modulu plesno izražanje. (Anketa 2), december 2012.
Tudi udeležence FS sem povprašala ali bi lahko z metodo e-izobraževanja pridobili znanja,
kompetence in spretnosti, potrebne za opravljanje dela pomočnika/ce vzgojitelja/ce, tudi pri
drugih predmetih/modulih in so se strinjali, da pri nekaterih predmetih/modulih da, pri
nekaterih (predvsem pri tistih, ki so na poklicni maturi) pa ne.
Eden od udeležencev je komentiral: »Bi bil pa enkraten način, če bi želeli goljufati, saj lahko
prek e-izobraževanja vse naloge namesto tebe naredi kdo drug.«
Naloge so bile zasnovane tako, da goljufanje ni bilo mogoče (npr. posnetki, kjer so morali
nastopati sami), poleg tega bi bilo na končnem preverjanju znanja razvidno, da udeleženec ni
opravljal nalog sam, ker ne bi imel dovolj znaja.
Na vprašanje, ali je metoda e-izobraževanja primerna za izvedbo izobraževanja na
srednješolski ravni (Priloga 9, graf 49), je 69 % (18 udeležencev) odgovorilo, da je, tretjina
(31 % oziroma 8 udeležencev) pa je mnenja, da ni. Pojasnila odgovorov udeležencev MPI so
v prilogi (Priloga 9, tabela 17).
Na vprašanje, koliko udeležencev bi se v prihodnosti odločilo za izobraževanje, ki bi bilo
organizirano po metodi e-izobraževanja (priloga 9, graf 51), je 16 udeležencev (62 %)
odgovorilo pritrdilno, 10 (38 %) pa negativno. Pojasnila odgovorov udeležencev MPI so v
prilogi (Priloga 9, tabela 18 ).
Ugotovitev 6: Iz odgovorov udeležencev MPI je razvidno, da so mnenja, da je e-
izobraževanje primerna oblika za izvedbo izobraževanja na srednješolski stopnji, vendar ne
80
pri vseh predmetih/modulih (predvsem ne pri ustvarjalnem izražanju – likovno, glasbeno
izražanje in pri predmetih/modulih, ki so na poklicni maturi) in da je e-izobraževanje
primerna oblika izobraževanja na V. ravni, vendar z več srečanji.
7. POVPREČNA PORABA ČASA NA TEDEN ZA UČENJE IN PRIPRAVO NALOG ZA MPI
Graf 18: Koliko ur povprečno na teden so udeleženci porabili za učenje in pripravo nalog za MPI?
Vir: lastni vir: Rezultati anketnega vprašalnika za udeležence izobraževanja o zadovoljstvu izvedbe e-
izobraževanja pri modulu plesno izražanje. (Anketa 2), december 2012.
Graf 18 prikazuje, koliko ur povprečno na teden so udeleženci porabili za učenje in pripravo
nalog pri modulu Plesno izražanje. Večina (21 udeležencev) je porabila do 13 ur tedensko in
nihče več kot 19 ur tedensko.
Ugotovitev 7: Večina (81 %) udeležencev je porabila manj časa, kot je predvideno, zato
lahko trdimo, da jih tehnika ni dodatno časovno obremenjevala.
Navedene ugotovitve potrjujejo mnenja udeležencev o e-izobraževanju, ki so jih napisali v
nalogi v 7. tednu.
Navajam nekaj mnenj, mnenja drugih udeležencev so v prilogi 12 (CDI Univerzum, Spletna
učilnica, 2012):
do 13 ur 81%
od 14 do 18 ur 19%
več kot 19 ur0%
81
1. Na začetku sem bila kar malo skeptična glede e-izobraževanja, ker ga nisem poznala.
Vendar mi je bilo iz tedna v teden lažje in bolj všeč. To sprotno delo je pripomoglo k
lažjemu pridobivanju dobre končne ocene. Zelo všeč mi je bil teden, ko smo na Facebooku
objavljali svoje umetnine in pa seveda pisanje komentarjev. Zanimivo pa je bilo tudi
branje komentarjev drugih sošolcev, ki so komentirali. Všeč mi je bilo tudi skupno
srečanje z našo predavateljico, ki nam je pokazala kar nekaj stvari, ki nam bodo v pomoč
pri našem delu v vrtcu z otroki.
2. Vesela sem, da ste nam dali to možnost izražanja iz sebe, kajti le tako lahko izhajamo
znotraj vsakega posameznika in gradimo lastno samopodobo,raziskujemo in spoznavamo
svoje sposobnosti, ki jih lahko z dobro voljo izboljšamo in poskušamo iskati vire,da se
dopolnjujemo,izboljšujemo na raznih področjih ustvarjanja,umetnosti,...da bomo lahko
maksimalno dobro delali za otroke kot vzgojitelji in starši. Morda bi samo dodala,da je
zame vse potekalo malo prehitro, pogrešam malo več skupnega sodelovanja, druženja,
kjer bi se lahko učili praktično izvajat plesno izražanje,praktično se naučiš pravilnejših
gibov in si pod nadzorom inštruktorja, ki te lahko popravi. No, bomo marali pa se še
učiti,... Vse pohvale in zahvale,da ste nam omogočili to pridobljeno širino, in še naprej
veliko uspehov!
3. Vsaka naloga v vsakem tednu je bila po svoje zanimiva. Z vsako nalogo sem se tudi nekaj
naučila in se mi zdi, da sem tako veliko več odnesla, brez kakšnega dodatnega učenja, kot
pa če bi vsak teden prihajali v učilnico in bi se tam o tem pogovarjali. Saj tako sem
morala vse sama delati, si sama prebrati in poiskati določeno literaturo. S tem ko pa je
vsak teden naloga, te pa prisili, da vse lepo sproti delaš in je tudi na koncu verjetno veliko
boljši rezultat, kot če bi imeli vse naenkrat. Skratka med pisanjem vsake naloge sem
uživala.
Ugotovoitev 8: Visoka stopnja zadovoljstva udeležencev se kaže iz mnenj, ki so jih napisali
ob koncu izobraževanja. Iz mnenj je razvidno, da so imeli pri e-izobraževanju več možnosti
za kreativnost, raziskovanje in samostojno delo, s čimer so se veliko naučili. Bolj so bili
zadovoljni tudi s postopnim načinom pridobivanja končne ocene.
82
8. PRIMERJAVA ZADOVOLJSTVA UDELEŽENCEV IZOBRAŽEVANJA LETA 2011 (KLASIČNO IZOBRAŽEVANJE) IN 2012 (E-IZOBRAŽEVANJE)
Graf 19: Primerjava povprečne ocene splošnega zadovoljstva udeležencev v letu 2011 (klasično
izobraževanje) in 2012 (e-izobraževanje) (od 1 do 5) N = 16 (2011); N = 19 (2012)
Vir: lastni vir: Rezultati anketnega vprašalnika za udeležence izobraževanja o zadovoljstvu izvedbe e-
izobraževanja pri MPI. (Anketa 3 in 4), december 2012.
Zanimala me je primerjava zadovoljstva udeležencev pri MPI, ki so opravljali ta modul v letu
2011 po klasični metodi izobraževanja in udeležencev pri MPI, ki so opravljali MPI v letu
2012 po metodi e-izobraževanja. Graf 19 prikazuje primerjavo povprečne ocene zadovoljstva
omenjenih dveh skupin. Graf kaže, da so bili udeleženci, ki so opravljali MPI po metodi e-
izobraževanja bolj zadovoljni (povprečna ocena 4,8) kot udeleženci, ki so opravljali MPI po
klasični metodi (povprečna ocena 4,3). Pri tej primerjavi sem sicer naletela na nekaj omejitev,
ker se pri e-izobraževanju ocenjujejo nekateri elementi, ki niso primerni za tradicionalno
izobraževanje in obratno, zato ti dve anketi nista povsem primerljivi. Da smo prejeli omenjene
rezultate smo vprašali udeležence, kar kažejo grafi v prilogi 10.
Udeleženci obeh skupin so ocenjevali (kar je bilo enako v obeh letih in je primerljivo):
delo učiteljice, kjer se je izkazalo, da so udeleženci delo učiteljice bolje ocenili v letu 2012
(povprečna ocena 4,5), kot v letu 2011 (povprečna ocena 4,3).
1
1,5
2
2,5
3
3,5
4
4,5
5
2011 (klasičnoizobraževanje)
2012 (e‐izobraževanje)
Povprečna ocenazadovoljstva
83
gradivo, kjer je ocena zadovoljstva udeležencev glede gradiva, ki so ga uporabljali v obeh
letih, v letu 2012 višja (4,5) kot v letu 2011 (4,1).
Skupina iz leta 2011 je ocenjevala:
dvorano, kjer so v letu 2011 imeli izpeljana vsa srečanja in izpit iz MPI, in jo ocenili s
povprečno oceno 4,5.
Skupina iz leta 2012 pa je ocenjevala:
delo mentorice/organizatorke, ki so ga ocenili s povprečno oceno 4,7.
virtualno učilnico, in jo ocenili s povprečno ocen 4,4
navodila za izdelavo nalog in jih ocenili s povprečno oceno 4,5.
Ugotovitev 9: iz zgornjih navedb je razvidno, da je zadovoljstvo udeležencev MPI bilo večje
v letu 2012, ko je bil MPI izveden po metodi e-izobraževanja, v primerjavi z letom 2011, ko
je bil MPI izveden po klasični metodi.
8.2 Preverjanje glavnih vprašanj in hipotez
V nalogi sem zastavila 2 glavni vprašanji oziroma 2 hipotezi:
Vprašanje 1: Kakšne so možnosti, ki jih ponuja IKT za bolj kakovostno izobraževanje
odraslih za program Predšolska vzgoja?
H1: IKT ponuja veliko možnosti za bolj kakovostno in aktivno izobraževanje odraslih za
program Predšolska vzgoja.
V nalogi sem proučila možnosti uporabe spletnih orodij, ki nam jih ponuja Splet 2.0 (poglavje
4 Pregled novih orodij). Pri zasnovi pilotnega e-modela MPI sem s pomočjo sodelavcev,
glede na izkušnje in zmožnosti udeležencev (Anketa 1, graf 8: Katera orodja že poznate?),
vključila naslednja orodja: bloge, wiki, orodje za socialno povezovanje Facebook,
multimedijski arhiv YouTube, klepetalnico, učno okolje Moodle, kar je razvidno iz tabele 1
(priloga 1).
Iz rezultatov ankete 2 pa sem povzela naslednje ugotovitve:
Ugotovitev 1: Iz navedenega je razvidno, da udeleženci MPI pred izvedbo e-modela MPI niso
imeli veliko izkušenj in poznavanja o e-izobraževanju.
Ugotovitev 2: Udeleženci izobraževanja so mnenje o e-izobraževanju po lastni izkušnji
spremenili v prid e-izobraževanju.
84
Ugotovitev 3: Udeleženci izobraževanja so pri e-izobraževanju pogrešali vsaj eno srečanje
več.
Ugotovitev 4: Udeležencem izobraževanja so se nekatera orodja in spletna učilnica zdeli na
začetku težavni za uporabo, vendar so se jih z vsakim tednom bolj privadili, ker njihova
uporaba po mnenju udeležencev ni težka.
Ugotovitev 5: Po mnenju udeležencev so kompetence, pridobljene v modulu, v praksi v celoti
uporabne in je e-izobraževanje primeren način za pridobivanje potrebnih kompetenc. Tudi
primernost posameznih nalog za pridobivanje posameznih kompetenc je po mnenju
udeležencev zelo ustrezna.
Ugotovitev 6: Udeleženci so mnenja, da je e-izobraževanje primerna oblika za izvedbo
izobraževanja na srednješolski stopnji, vendar ne pri vseh predmetih/modulih (predvsem ne
pri ustvarjalnem izražanju – likovno, glasbeno izražanje in pri predmetih/modulih, ki so na
poklicni maturi) in da je e-izobraževanje primerna oblika izobraževanja na V. ravni, vendar z
več srečanji.
Ugotovitev 7: Večina (81 %) udeležencev je porabila za izobraževanje manj časa, kot je
predvideno, zato lahko trdimo, da jih tehnika ni dodatno časovno obremenjevala.
Iz navedenih ugotovitev lahko potrdim hipotezo 1: IKT ponuja veliko možnosti za bolj
kakovostno in aktivno izobraževanje odraslih za program Predšolska vzgoja, hkrati pa
udeleženci opozarjajo na velik pomen stika z učiteljico zaradi same narave modula.
Vprašanje 2: Ali te možnosti prinašajo večje zadovoljstvo udeležencev izobraževanja?
H2: Zadovoljstvo udeležencev je večje, če se izobražujejo po e-metodi, kot če se
izobražujejo na klasičen način.
Iz mnenj udeležencev ob koncu izobraževanja sem povzela naslednjo ugotovitev:
Ugotovoitev 8: Visoka stopnja zadovoljstva udeležencev se kaže iz mnenj, ki so jih napisali
ob koncu izobraževanja. Iz mnenj je razvidno, da so imeli pri e-izobraževanju več možnosti
za kreativnost, raziskovanje in samostojno delo, s čimer so se veliko naučili. Bolj so bili
zadovoljni tudi s postopnim načinom pridobivanja končne ocene.
Iz rezultatov primerjave anket 3 in 4 sem povzela naslednjo ugotovitev:
85
Ugotovitev 9: iz rezultatov anket je razvidno, da je zadovoljstvo udeležencev MPI bilo večje
v letu 2012, ko je bil MPI izveden po metodi e-izobraževanja, v primerjavi z letom 2011, ko
je bil MPI izveden po klasični metodi.
Hipotezo 2 lahko glede na analizo mnenj udeležencev in rezultate raziskave potrdim. Analiza
opravljenih anket in fokusne skupine je pokazala, da so bili udeleženci bolj zadovoljni z
izvedbo izobraževanja, ko so se izobraževali po e-metodi, kot v primeru, ko so se izobraževali
na klasičen način. Večje zadovoljstvo se kaže v tem, da so bili lahko bolj kreativni, več so
raziskovali in bili bolj samosotojni pri učenju, končno oceno pa so pridobivali postopno.
86
9 ZAKLJUČEK
Uvajanje e-izobraževanja v izobraževanje odraslih je zagotovo velik korak za ustanovo, ki
izvaja formalno in neformalno izobraževanje za odrasle. Zahteva celosten pristop, od
spremembe mnenja o e-izobraževanju vseh akterjev v izobraževanju (vodstva, organizatorjev,
učiteljev, udeležencev) do uporabe drugačnih pedagoških konceptov in pedagoških teorij,
usmerjenih k udeležencu. Potrebno pa je tudi poznavanje orodij, ki nam jih nudi Splet 2.0. in
možnosti njihovega vključevanja v izobraževanje. Uvedba e-izobraževanja je povezana tudi z
vlaganjem veliko finančnih sredstev. Vendar pa je kljub vsem tem potrebnim (materialnim in
nematerialnim) vložkom, uvedba e-izobraževanja nujna zaradi vseh prednosti, ki nam jih nudi
sodobna IKT tudi na področju izobraževanja odraslih.
Model e-izobraževanja sem s pomočjo strokovnjakov iz različnih področij (strokovnjak s
področja PI, računalniški strokovnjaki) pripravila na osnovi teoretskih izhodišč, ki so se v
zadnjih letih spremenila in dogradila ter zahtevajo drugačen učni pristop. Neprecenljive
izkušnje o e-izobraževanju sem dobila med svojim študijem na Doba fakulteti, kjer sem se
izobraževala po metodi e-izobraževanja. Poleg študija strokovne literature na temo e-
izobraževanja, so mi lastne izkušnje zelo pomagale pri oblikovanju zasnove, izvedbi pilotnega
modela za MPI in pri izdelavi magistrske naloge.
Vloga udeleženca in učitelja v izobraževanju se spreminja. Tako so udeleženci v ospredju
izobraževanja in postajajo v procesu učenja vedno bolj aktivni, učitelji pa zgubljajo vlogo
podajalca informacij in vedno bolj pridobivajo vlogo usmerjevalca, mentorja oziroma tutorja.
Tako se že obstoječe učne teorije (behaviorizem, kognitivizem, konstruktivizem) nadgrajujejo
še z novo teorijo - konektivizem. Vse teorije pa imajo zelo pomembno vlogo v kakovostno
pripravljenem e-programu. Da so udeleženci dosegli ustrezne učne cilje in da smo nadomestili
interakcijo, ki se sicer izvaja v razredu (poučevanje v razredu - angl. »face to face teacing«),
smo v program vključili sodobno IKT. Pregled orodij Spleta 2.0 in analiza uporabnosti IKT
za pilotni model za MPI sta pokazala, da v izobraževanju odraslih obstaja veliko možnosti in
prednosti, ki jih IKT ponuja v izobraževanju odraslih. Z raziskavo usposobljenosti ciljne
skupine za uporabo IKT v izobraževanju sem ugotovila, da so potencialni udeleženci na V.
ravni ustrezno usposobljeni za uporabo večine orodij spleta 2.0, in da razpolagajo z ustrezno
opremo, zato smo v model e-izobraževanja vključili sistem za upravljanje izobraževanja
Moodle, forume, bloge, wiki, Facebook in YouTube.
87
Razviti model sem preizkusila s skupino 28 udeležencev v pilotni izvedbi in z ustreznimi
kvantitativnimi analitičnimi metodami preverila zadovoljstvo udeležencev e-izobraževanja
MPI. Raziskava je pokazala, da IKT ponuja veliko možnosti za bolj kakovostno in aktivno
izobraževanje odraslih, kar je razvidno iz mnenj udeležencev, ki so po zaključku e-
izobraževanja izboljšali mnenje o e-izobraževanju (kar je še dodatno pojasnila FS), izgubili
strah pred uporabo IKT, bili mnenja, da so kompetence, ki so jih pridobili v e-izobraževanju
uporabne v praksi in se strinjali, da je e-izobraževanje ustrezna oblika izobraževanja pri večini
predmetov/modulov. Z raziskavo se je izkazalo, da je zadovoljstvo udeležencev večje, če se
izobražujejo po e-metodi, kot če se izobražujejo na klasičen način. Zaradi ugotovitve, da si
udeleženci želijo pri e-izobraževanju vsaj eno srečanje več, pa ugotavljam, da bi bila najbolj
primerna oblika za izvedbo e-programov na CDI Univerzum kombinirana (angl. blended)
oblika e-izobraževanja.
Z izvedbo e-modela sem ugotovila, da je izjemnega pomena, da je e-izobraževanje dobro
načrtovano in da mora ustanova, ki izvaja e-programe razpolagati z ustrezno in kakovostno
tehnologijo in ustreznimi strokovnjaki.
88
10 SEZNAM LITERATURE IN VIROV
10.1 Literatura
Andersson, T. (ur.) (2008). The Theory and Practice of Online Learning, Second Edition,
AU Press Athabasca University.
Arh, T. (2006) Sistemi za upravljanje izobraževanja, Ljubljana, Institut Jožef Stefan.
Arh, T. (2012) Tehnološko podprto učenje, management znanja in organizacijsko učenje,
Ljubljana, Inštitut Jožef Stefan, Laboratorij za odprte sisteme in mreže.
Beetham, H, Sharpe, R. (ur.) (2007) Rethinking Pedagogy for a Digital Age – Designing
and delivering e-learning, London in New York, Routledge
Bregar, L. (2011) ´Trendi v E-izobraževanju ter dejavniki uspešnega in učinkovitega
vpeljevanja v izobraževanje odraslih v Sloveniji´ Andragoška spoznanja, let. 17, št. 4, str.
44 – 59.
Bregar, L., Zagmajster, M. in Radovan, M. (2010) Osnove e-izobraževanja. Andragoški
center Slovenije, Ljubljana.
Hendron, J. G. (2008) RSS for Educators - blogs, newsfeets, podcasts, and wikis in the
clasroom, Washington, International Society for Technology in Education.
Klemenčič S., Hlebec, V. (2007) Fokusne skupine kot metoda presojanja in razvijanja
kakovosti izobraževanja, Ljubljana, Andragoški center Slovenije
Kovač Valdés, J. (2010) Plesna žgečkalnica, Ljubljana, Javni sklad Republike Slovenije
za kulturne dejavnosti.
Sikošek, M., Štrancar, A. (2010) Projektna naloga Prilagajanje kurikuluma klasičnega
izobraževanja e-učenju, CDI Univerzum, Ljubljana.
Tavzes, M. (ur), (2002) Veliki slovar tujk, Ljubljana, Cankarjeva založba Ljubljana
89
10.2 Viri
Anderson, T. in Dron, J. (2013) Ĺearning technology through three generations of
technology enhanced distance education pedagogy´, European Journal of Open, Distance
and E.Learning [online], Dostopno na http://www.eurodl.org/?article=523 [3. aprila 2013].
Bahovec D. E., (1999) Kurikulum za vrtce [online] Dostopno na:
http://www.zrss.si/pdf/050711123045_vrtci_kur.pdf, Ljubljana, Strokovni svet RS za
splošno izobraževanje [dostop 20. februarja 2012].
Bates, T. (2011): ´Understanding Web 2.0 and its Implications for E-Learning´, Chapter 2,
Web 2.0-Based E-Learning: Applying Social Informatics for Tertiary Teaching [online],
str. 21 – 42, Dostopno na: http://www.tonybates.ca/wp-content/uploads/Final-typeset-
chapter1.pdf [dostop 31. marca 2013].
Bregar, L. (2013) ´Modeli e-izobraževanja´- prosojnice, Doba fakulteta [online],
Dostopno na: http://blackboard.doba.si/ [dostop 25. maja 2013].
CDI Univerzum – Spletna učilnica (2012) Elektronski vir, http://www.cdi-
univerzum.si/EU3/ [dostop 29. oktobra 2012].
Center za poklicno izobraževanje (2012) Elektronski vir, http://www.cpi.si/srednje-
strokovno-izobrazevanje.aspx#Predolskavzgoja, [dostop 21. februar 2012].
Center za poklicno izobraževanje (2013) Elektronski vir, http://www.nok.si/, [dostop 26.
junija 2013].
Creative Commons Slovenija (2013) Elektronski vir, http://creativecommons.si/, [dostop
5. maja 2013].
Ellison, N. B., Steinfield, C., Lampe, C. (2007).´The Benefits of Facebook "Friends:"
Social Capital and College Students' Use of Online Social Network Sites´, Journal of
Computer-Mediated Communication [online], št. 12. Dostopno na:
http://jcmc.indiana.edu/vol12/issue4/ellison.html, [dostop 3. aprila 2013].
Informatologija (2008) Elektronski vir, http://www.informatologija.net/blog/52-wikiji/,
[dostop 1. aprila 2013].
Jones, D. (2009) ´Learning theories and e-learning´, The Weblog of (a) David Jones
[online], Dostopno na: http://davidtjones.wordpress.com/2009/10/04/learning-theories-
and-e-learning/ [dostop 5. maja 2013].
90
Kobal, M. (2012) ´Uporaba družabnih medijev pri poučevanju v šoli´, diplomsko delo
[online], Dostopno na: http://pefprints.pef.uni-
lj.si/1211/1/Marusa_Kobal_diplomsko_delo.pdf [dostop 4. april 2013].
Ljudska univerza Kranj (2010) Elektronski vir,
http://media.xinetixstudio.com/luniverza.si/docs/porocilo.o.kakovosti.izobrazevalnega.del
a.1011.pdf, [dostop 10. junij 2013].
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (2013d) Elektronski vir,
http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2012/programi/Ssi/predsolska_vzgoja/spl-
del.htm [dostop 27. aprila 2013].
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (2013a) Elektronski vir,
http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2012/programi/Pt/predsolska_vzgoja/posebnid
el.htm [dostop 27. oktobra 2012].
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (2013b) Elektronski vir,
http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2012/programi/Ssi/predsolska_vzgoja/posebni
del.htm [dostop 27. oktobra 2012].
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (2013e) Elektronski vir,
http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2012/programi/Pt/predsolska_vzgoja/spldel.h
tm [dostop 27. aprila 2013].
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (2013f) Elektronski vir,
http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2012/programi/Ssi/predsolska_vzgoja/posebn
idel.htm [dostop 27. aprila 2013].
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (2013g) Elektronski vir,
http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2012/programi/Pt/predsolska_vzgoja/posebni
del.htm [dostop 27. aprila 2013]
Mitjamavsar (2007) Elektronski vir, http://mavsar.si/2007/02/13/fenomen-
folksonomija/#respond, [dostop 1. aprila 2013].
Savič, D. (2010) ´Twitter po slovensko´, The L Files, [online], Dostopno na:
http://www.dsavic.net/2010/05/17/twitter-po-slovensko/ [dostop 26. maja 2013].
Wikipedia (2013) Elektronski vir,
http://en.wikipedia.org/wiki/Education_in_Second_Life#cite_note-0, [dostop 2. aprila
2013].
91
Wikipedija (2013a) Elektronski vir, http://sl.wikipedia.org/wiki/RSS_(protokol), [dostop
11. aprila 2013].
Wikipedija (2013b) Elektronski vir, http://sl.wikipedia.org/wiki/Second_Life, [dostop 2.
aprila 2013].
YouTube, Educational Use of Second Life (2007) Elektronski vir,
http://www.youtube.com/watch?v=qOFU9oUF2HA, [dostop 2. aprila 2013].
92
KAZALO PRILOG
Priloga 1: Primer orodij Spleta 2.0 ........................................................................................... 93
Priloga 2: Zasnova modela ....................................................................................................... 95
Priloga 3: Anketni vprašalnik za udeležence izobraževanja o stališčih udeležencev
izobraževanja glede njihovih pričakovanj in usposobljenosti za uporabo IKT v izobraževanju
– Anketa 1 ............................................................................................................................... 116
Priloga 4: Anketni vprašalnik za udeležence izobraževanja o zadovoljstvu izvedbe e-
izobraževanja pri modulu plesno izražanje – Anketa 2 .......................................................... 122
Priloga 5: Anketa o zadovoljstvu udeležencev izobraževanja v šolskem letu 2011/12 - Anketa
3 .............................................................................................................................................. 131
Priloga 6: Anketa o zadovoljstvu udeležencev izobraževanja v šolskem letu 2012/13 – Anketa
4 .............................................................................................................................................. 133
priloga 7: Scenarij za fokusno skupino udeležencev MPI ...................................................... 135
Priloga 8: Rezultati anketnega vprašalnika za udeležence izobraževanja o stališčih
udeležencev izobraževanja glede njihovih pričakovanj in usposobljenosti za uporabo IKT v
izobraževanju – Anketa 1. ...................................................................................................... 141
Priloga 9: Rezultati anketnega vprašalnika za udeležence izobraževanja o zadovoljstvu
izvedbe e-izobraževanja pri modulu Plesno izražanje – Anketa 2 ......................................... 161
Priloga 10: Rezultati in primerjava anket o zadovoljstvu skupine iz leta 2011 in skupine iz leta
2012 ........................................................................................................................................ 180
Priloga 11: Rezultati fokusne skupine .................................................................................... 186
Priloga 12: Mnenja udeležencev o izvedbi e-izobraževanja MPI, ki so jih podali pri nalogi 7.
tedna. ...................................................................................................................................... 189
93
PRILOGE
Priloga 1: Primer orodij Spleta 2.0
Tabela 6: Primer orodij Spleta 2.0
Orodje Primer Uporaba
Spletno objavljanje:
Blogi*
Blogger
(http://www.blogger.com/home?pli=1)
Posamezniku omogočajo,
da objavlja redne
prispevke na spletu. Npr.
osebni dnevnik ali analizo
tekočih dogodkov.
Spletno objavljanje:
Wikiji*
Wikipedia
(http://www.wikipedia.org)
»Odprta« kolektivna
publikacija, ki omogoča
ljudem, da prispevajo
svoje informacije.
Orodja za socialno
povezovanje* (angl.
Social networking)
Facebook* (http://www.facebook.com/)
Myspace (http://www.myspace.com/)
Twitter (http://twitter.com/)
Omogočajo povezovanje s
prijatelji in drugimi, ki
imajo skupne ali podobne
interese.
Orodja za socialno
zaznamovanje (angl.
social bookmarking)
Delicious
(https://delicious.com/)
Omogočajo povezovanje z
drugimi uporabniki, ki
imajo iste ali podobne
poslovne interese.
Multimedijski arhivi* • Podkasti
• YouTube*
(http://www.youtube.com/)
• Flickr
(http://www.flickr.com/)
• iTunes
• e-portfelji
Končnemu uporabniku je
omogočen dostop,
shranjevanje, nalaganje in
souporaba audio in video
posnetkov ter fotografij.
Govor v omrežju IP Skyp Omogoča sinhrono audio
in vizualno komunikacijo
94
(http://en.softonic.com/s/skyp) prek spleta.
Virtualni interaktivni
svetovi
Second Life
(http://secondlife.com/)
Omogoča sinhrono
povezavo oz.
komunikacijo z
virtualnimi kraji in ljudmi.
Diskusijski forumi s
pomočjo LMS*
LMS Moodle*
(http://www.moodle.si/moodle/)
Omogočajo uporabnikom
asinhrono komunikacijo v
okviru spletne učilnice.
Klepetalnica* IRC
IM
Omogoča sinhrono
komunikacijo.
Mobilno učenje Mobilni telefoni MP3
Omogoča uporabnikom
dostop do različnih oblik
informacij (audio,
besedilo, video, itd) kadar
koli in kjer koli.
Odprto izobraževalno
gradivo (angl. Open
content)
OpenScout
(http://learn.openscout.net/)
Digitalna učna gradiva
prostodostopna preko
interneta tako za učitelje
kot za učence.
Računalniške igrice
(angl. Multiplayer
games)
Funbrain
(www.funbrain.com)
Omogoča igralcem, da
sinhrono tekmujejo ali
sodelujejo drug z drugim,
preko računalnika.
* Uporabljena orodja v zasnovi pilotnega modela pri modulu Plesno izražanje v programu
Predšolska vzgoja.
Vira:
Bates, T. (2011): ´Understanding Web 2.0 and its Implications for E-Learning´, Chapter 2, Web 2.0-Based
E-Learning: Applying Social Informatics for Tertiary Teaching [online], str. 21 – 42, Dostopno na:
http://www.tonybates.ca/wp-content/uploads/Final-typeset-chapter1.pdf [dostop 31. marca 2013].
Bregar, L. (2011) ´Trendi v E-izobraževanju ter dejavniki uspešnega in učinkovitega vpeljevanja v
izobraževanje odraslih v Sloveniji´ Andragoška spoznanja, let. 17, št. 4, str. 44 – 59.
95
Priloga 2: Zasnova modela
PROGRAM: PREDŠOLSKA VZGOJA PT IN SSI
MODUL/VSEBINSKI SKLOP: USTVARJALNO IZRAŽANJE – PLESNO
IZRAŽANJE
SPLOŠNE INFORMACIJE O MODULU:
1. Nosilka predmeta:
Mentorica:
2. Število kreditnih točk
v SSI programu: 5 (125 ur),
v PT programu: 5,3 (132,5 ur).
3. Usmerjevalni cilji:
Udeleženec izobraževanja (Center za poklicno izobraževanje, 2012)
razvija pozitiven odnos do ustvarjalnega izražanja otrok v vrtcu,
zaveda se pomena ustvarjalnega izražanja predšolskega otroka,
bogati gibalne izkušnje, razvija plesno izraznost in ustvarjalnost,
razvija zavest, da vztrajnost in vaja izboljšata rezultate,
zaupa v lastne zmožnosti, a je hkrati kritičen do svojih stvaritev,
razvija lastno kreativnost, išče izvirne rešitve, razvija samostojnost in iznajdljivost,
razvija poklicno usposobljenost v smislu strokovnosti ter strokovno in poklicno
odgovornost,
razvija ljubezen do poklica, se poklicno socializira,
razvija pozitiven odnos do dela, gradi samozavest, se sprošča in osebnostno bogati,
razvija občutek za lepo,
razvija estetski čut in loči umetnost od kiča,
s svojimi stvaritvami se vključuje v kulturne dejavnosti šole in v druge prireditve,
analizira in vrednoti lastno delo,
96
razvija in spodbuja razvoj estetske senzibilnosti,
4. Poklicne kompetence, pridobljene pri modulu Ustvarjalno izražanje – Plesno
izražanje:
Udeleženec izobraževanja je zmožen (Center za poklicno izobraževanje, 2012):
sodelovati pri načrtovanju in implementaciji kurikula, ki temelji na razumevanju
otrokovega razvoja,
spodbujati ustvarjanje pri predšolskem otroku na gibalno plesnem,
spodbujati razvoj motoričnih, zaznavnih, kognitivnih in socialno-emocionalnih procesov,
uporabljati sodobne pedagoške metode in oblike dela s posameznih področij umetnosti.
5. Vsebina modula Ustvarjalno izražanje – Plesno izražanje (Kovač Valdés, 2010)
teoretična izhodišča o plesu in o vplivu plesa na otrokov razvoj,
naloge in vloga učitelja,
vrste plesa (ples v vrtcu in domačem okolju, ples ob glasbi ali v tišini, ples v okviru plesne
skupine, šole ali društva),
osnovni elementi plesnih tehnik z vajami,
ustvarjalni proces plesnega izražanja znotraj učne ure – oblikovanje učne ure,
povezave z besedo, umetnostjo, glasbo in risbo,
skupinska dinamika,
zaključek ure,
teme za ustvarjanje in plesne dramatizacije.
6. Obvezna in priporočena literatura
Obvezna:
Kovač Valdés, J. (2010) Plesna žgečkalnica, Ljubljana, Javni sklad Republike Slovenije za
kulturne dejavnosti,
Bahovec D. E., (1999) Kurikulum za vrtce, Ljubljana, Strokovni svet RS za splošno
izobraževanje.
Priporočena:
97
Kroflič, B. in Gobec, D. (1989) Plesna vzgoja za najmlajše, Novo mesto, Društvo
pedagoških delavcev,
Zajc, J. in Videmšek, M. (2010) Otrok v gibanju doma in v vrtcu, Koper, Knjižnica
Annales Kinesiologiae,
Kroflič, B. in Gjud, A., (1990) Igra z gibi, Radovljica, Didakta,
Ogrinec, M., (1999) Z gibanjem telesa ustvarjamo ples, Ljubljana, Debora,
Zagorc, M. (2006) Ustvarjanje z ritmom in gibom, Ljubljana, Fakulteta za šport,
Zagorc, M. (2006) Ples v sodobni šoli, Ljubljana, Fakulteta za šport.
98
RAZPOREDITEV SNOVI PO TEDNIH (8 TEDNOV)
Pozdravljeni v 1. tednu pri modulu Plesno izražanje
1. V prvem tednu se boste seznanili z naslednjimi temami:
Teoretična izhodišča o plesu,
Vpliv plesa na otrokov razvoj,
Kurikulum za vrtce – poglavje Gibanje,
Naloge in vloga učitelja,
Ples v vrtcu in domačem okolju,
Ples ob glasbi ali v tišini.
2. Osnovna literatura 1. tedna:
Kovač Valdés, J. (2010) Plesna žgečkalnica, Ljubljana, Javni sklad Republike Slovenije za
kulturne dejavnosti - izbrana poglavja: Uvod, Kaj pomeni ples, O vplivu plesa na otrokov
razvoj, Naloge oz. vloga učitelja, Ples v vrtcu in domačem okolju, Ples ob glasbi ali tišini,
Ritmične izštevanke z dojenčkom.
Bahovec D. E., (1999) Kurikulum za vrtce, Ljubljana, Strokovni svet RS za splošno
izobraževanje – poglavje Gibanje.
3. Cilji 1. tedna:
Udeleženec mora poznati in utemeljiti:
a. poznati teoretična izhodišča o plesu,
b. razumeti vpliv plesa na otrokov razvoj,
c. poznati pomen, načine in možnosti otrokovega ustvarjalnega - plesnega izražanja v okviru
kurikula,
d. razumeti pomen umetnosti za celovit in uravnotežen razvoj in duševno zdravje otroka
e. razmeti naloge in vlogo učitelja,
f. poznati značilnosti plesa v vrtcu in domačem okolju, plesa ob glasbi in v tišini in plesa v
okviru plesne skupine, šole ali društva,
g. razumeti pomen plesne in gibalne vzgoje v predšolskem obdobju,
99
h. poznati teoretične osnove, ki so potrebne za sodelovanje z drugimi in izvajanje plesno
gibalnih dejavnosti v vrtcu in jih znati uporabiti pri praktičnem delu v vrtcu,
i. razumeti ples kot način izražanja z gibi, kot način komunikacije in način ustvarjanja in
sporočanja, ter sproščanja ter spoznati posebnosti razvijanja plesa pri predšolskih otrocih.
4. Naloge:
Naloga I/1: Test (individualna naloga)
Natančno preštudirajte gradivo (izbrana poglavja). Test boste pisali 11. 10. 2012 ob 17. uri.
Navodila za opravljanje testa:
Za test lahko prejmete do 5 točk oz. do 5 % celotne ocene.
Naloga I/2 – blog: Ogled in analiza predstave (individualna naloga)
Izberite ter si nato oglejte otroško plesno predstavo (lahko je tudi lutkovna…). Napišite vaše
mnenje, ter izrazite svoja občutenja, ki ste jih doživljali ob gledanju predstave. Bodite
pozorni, na kakšen način je bila predstavljena, za kakšno starost otrok je bila primerna.
Opišite, kaj je otrokom sporočala, kako so jo otroci sprejeli ter na kakšen način so se odzvali.
Napišite, kako so vključili v predstavo gib, glasbo, tišino, kostume, rekvizite ter tudi besedo.
Naštejte nekaj pozitivnih in negativnih lastnosti predstave ter navedite, kaj bi spremenili,
popravili ter kaj bi pohvalili kot bodoči/a vzgojitelj/ica. (Pomagajte si s teorijo, ki je v gradivu
za celoten predmet in se zanesite na svoje mnenje). Pri opisovanju ne bodite splošni, ampak
konkretni.
V 7. tednu boste pisali komentarje na bloge vaših kolegic in kolegov o ogledanih predstavah.
Tudi komentarji so del ocene za to nalogo, zato je sodelovanje s komentarji obvezno.
Pokomentirati morate vsaj 3 bloge.
V nadaljevanju navajamo nekaj primerov, med katerimi si lahko izberete predstavo. Lahko
poiščete tudi drugo predstavo ali gledališče, ki ni navedeno v seznamu:
Lutkovno gledališče Ljubljana http://www.lgl.si/si/predstave/vse-predstave
100
Sititeater: http://www.sititeater.si/sl/program_za_otroke/
Slovensko mladinsko gledališče: http://www.mladinsko.com/predstave/za-otroke-in-
mladino/za-najmlajse/
Miniteater: http://www.mini-teater.si/client.si/index.php?table=articles&ID=2
Portal Pavza: http://www.pavza.com/predstave-za-otroke
SNG Drama, Abonma Ciciban: http://www.drama.si/abonma/abonmaciciban.html
Blog naj obsega okrog 600 besed.
Za nalogo lahko prejmete do 15 točk oz. do 15 % celotne ocene.
Kriteriji:
povezava teorije s prakso – 2 točki
lastno razmišljanje – 1 točka
določitev starosti otrok – 1 točka
lastni predlogi – 5 točk
prepoznavanje drugih umetnosti (glasba, tišina, kostumi, rekviziti, beseda) v predstavi – 3
točke
aktivnosti pri komentarjih blogov vaših kolegic in kolegov – 2 točki.
Rok za dokončanje naloge je do konca 6. tedna, do 18. 10. 2012. Učiteljica bo vaše
prispevke pregledala in vam do konca 7. tedna dala povratne informacije, vi pa boste
svoj izdelek na izpitu (v 8. tednu) predstavili.
Komentarje na bloge vaših kolegov in kolegic morate objaviti do konca 7. tedna, do 29.
11. 2012.
101
Pozdravljeni v 2. tednu pri modulu Plesno izražanje 1. V 2. tednu se boste seznanili z naslednjimi temami:
Ritmične izštevanke z dojenčkom
Ples s predmeti
Osnovna literatura 2. tedna:
Kovač Valdés, J. (2010) Plesna žgečkalnica, Ljubljana, Javni sklad Republike Slovenije za
kulturne dejavnosti - izbrana poglavja: Ritmične izštevanke z dojenčkom, Ples s predmeti.
2. Cilji 2. tedna:
Udeleženec mora znati
a. izvajati aktivnosti, ki spodbujajo plesno gibalno izražanje in doživljanje otrok
b. pripraviti in izvajati različne gibalne igre, izštevanke in plesne dejavnosti za
razvijanje ustvarjalnosti otrok in njihov psihomotorični razvoj
c. izvajati različne aktivnosti, ki otroku omogočajo učenje, izražanje in doživljanje.
3. Naloge:
Naloga II/1: Blog (individualna naloga)
Natančno preberite izbrana poglavja v tem tednu in si oglejte posnetke in vaje (Ritmične
izštevanke z dojenčkom in Ples s predmeti) ter jih preizkusite tudi sami. Napišite blog o
vaši izkušnji pri izvajanju omenjenih vaj. V blogu zajemite tudi odgovore na naslednja
vprašanja:
Katere gibalne igre za dojenčke, navedene v gradivu, ste sami izvedli? Kaj z njimi otrok
pridobi?
Opišite eno izmed plesnih igric (s katerim koli pripomočkom), ki so navedene v gradivu
in prikazane na posnetkih in ki ste jo preizkusili, ter razložite, kaj s to igrico otrok
pridobi in razvija. Naštejte vsaj 4 sposobnosti pri vsakem razvoju (psihomotoričnem,
spoznavnem in čustveno-socialnem).
102
Kateri pripomoček (ki ni bil naveden v gradivu in na posnetkih) bi vi uporabili za
zanimivo/poučno igrico? Opišite gibalno igrico in naštejte vsaj 4 sposobnosti pri vsakem
razvoju (psihomotoričnem, spoznavnem in čustveno-socialnem).
Blog naj obsega najmanj 400 in največ 600 besed.
Za nalogo lahko prejmete do 5 točk oz. 5 % ocene.
Kriterij:
Pravilnost odgovorov– 2,5 točke
Tehtnost odgovorov– 2,5 točke
Rok za dokončanje naloge in oddajo bloga je 18. 10. 2012.
Ne pozabite na pisanje in oddajo bloga o predstavi, ki si jo boste ogledali, in na vaše
komentarje blogov vaših kolegic in kolegov (glej navodila v 1. tednu). Rok za oddajo
bloga je do konca 6. tedna, za komentarje tujih blogov pa do konca 7. tedna.
103
Pozdravljeni v 3. tednu pri modulu Plesno izražanje
1. V 3. tednu se boste seznanili z naslednjimi temami:
Domišljijski plesi
Osnovna literatura 3. tedna:
Kovač Valdés, J. (2010) Plesna žgečkalnica, Ljubljana, Javni sklad Republike Slovenije za
kulturne dejavnosti - izbrano poglavje: Domišljijski plesi.
2. Cilji 3. tedna:
Udeleženec mora znati
a. izvajati aktivnosti, ki spodbujajo plesno gibalno izražanje in doživljanje otrok,
b. usposobiti se z lastno gibalno plesno ustvarjalnostjo za vodenje gibalno plesnih dejavnosti
v vrtcu,
c. omogočiti otrokom, da spoznajo in razvijajo svoje gibalne in plesne sposobnosti,
d. poznati in uporabljati različne načine umetniškega izražanja.
3. Naloge:
Naloga III/1: Posnetek igrice (individualna naloga)
Natančno preberite navodila za vajo. Preberite poglavja o domišljijskem plesu. Dodeljena
vam bo ena od igric iz tega poglavja. To igrico boste izvedli (plesno-glasbena dramatizacija),
posneli in jo objavili v družabnem okolju Facebook. Poiščite ustrezno glasbo za igrico, ki vam
je bila dodeljena. Pri nekaterih igrah potrebujete asistenta, ki ni nujno, da je otrok. Če sta v
igrici dve vlogi, posnemite igrico 2x, tako da ste vi v obeh vlogah. V igro vključite svoje
zamisli, ideje in svojo domišljijo.
Posnetke objavite na Facebook. Če nimate možnosti snemanja, se lahko na snemanje naročite
v Središču za samostojno učenje na CDI Univerzum med 9. in 16. uro vsak deloven dan.
Igrica naj bo dolga najmanj 2 minuti in največ 3 minute.
Za nalogo lahko prejmete do 15 točk oz. 15 % ocene.
104
Kriteriji:
Ustvarjalnost – 3 točke
Izvirnost – 3 točke
Domiselnost - 3 točke
Estetika – skladnost giba, glasbe – 3 točke
Aktivnost pri komentarjih – 3 točke
Rok za dokončanje naloge je 25. 10. 2012.
Ne pozabite na pisanje in oddajo bloga o predstavi, ki si jo boste ogledali, in na vaše
komentarje blogov vaših kolegic in kolegov (glej navodila v 1. tednu). Rok za oddajo
bloga je do konca 6. tedna, za komentarje tujih blogov pa do konca 7. tedna.
105
Pozdravljeni v 4. tednu pri modulu Plesno izražanje 1. V 4. tednu se boste seznanili z naslednjimi temami:
osnovni elementi plesnih tehnik
vaje za ogrevanje, prispodobe za poimenovanje elementov tehnike, vaje za obvladovanje
medenice in hrbtenice, vaje za koordinacijo, vaje za ozaveščanje telesa, vaje za krepitev
trebušnih in hrbtnih mišic, vaje za razteznost mišic.
2. Osnovna literatura 4. tedna:
Kovač Valdés, J. (2010) Plesna žgečkalnica, Ljubljana, Javni sklad Republike Slovenije za
kulturne dejavnosti - izbrana poglavja: Osnovni elementi plesnih tehnik, Vaje za ogrevanje,
Prispodobe za poimenovanje elementov tehnik, Vaje za obvladovanje medenice in hrbtenice,
Vaje za koordinacijo, Vaje za ozaveščanje telesa, Vaje za krepitev trebušnih in hrbtnih mišic,
Vaje za razteznost mišic.
3. Cilji 4. tedna:
Udeleženec mora znati:
a. uporabiti teoretične osnove, ki so potrebne za sodelovanje z drugimi in izvajanje plesno
gibalnih dejavnosti v vrtcu pri praktičnem delu z otroki v vrtcu,
b. bogatiti lastne gibalne izkušnje, plesno izraznost in ustvarjalnost z raznovrstnimi
prvinami plesnega oblikovanja,
c. uporabiti ples kot način izražanja z gibi, kot način komunikacije in način ustvarjanja in
sporočanja, ter sproščanja,
d. izvajati aktivnosti, ki spodbujajo plesno gibalno izražanje in doživljanje otrok,
e. omogočiti otrokom, da spoznajo in razvijajo svoje gibalne in plesne sposobnosti.
4. Naloge:
Naloga IV/1: študij in obvladovanje osnovnih elementov plesnih tehnik – (individualna
naloga)
Prvi del naloge
106
Pred srečanjem si preberite izbrana poglavja tega tedna v gradivu in si oglejte posnetek in vaje
preizkusite. Na srečanju se pričakuje znanje iz vsebin 4. tedna, zato vaje dobro naštudirajte.
Rok za dokončanje naloge je do 8. 11. 2012.
Drugi del naloge: srečanje (individualna naloga)
Namen srečanja je, da učiteljica preveri pravilnost izvajanja osnovnih elementov plesnih
tehnik, vaj za ogrevanje, prispodob za poimenovanje elementov tehnike, vaj za obvladovanje
medenice in hrbtenice, vaj za koordinacijo, vaj za ozaveščanje telesa, vaj za krepitev
trebušnih in hrbtnih mišic, vaj za razteznost mišic.
Srečanje bo 9. 11. 2012 ob 16.30 na OŠ Miška Kranjca, v dvorani/pritličje.
Za obe nalogi lahko prejmete do 10 točk oz. 10 % ocene.
Kriterij:
Pravilna izvedba plesnih elementov – 1 točka
Pravilna izvedba vaj za ogrevanje – 1 točka
Poznavanje prispodob za poimenovanje elementov tehnik – 1 točka
Poznavanje vaj za obvladovanje medenice in hrbtenice – 1 točka
Poznavanje vaj za koordinacijo – 1 točka
Poznavanje vaj za ozaveščanje telesa – 1 točka
Poznavanje vaj za krepitev trebušnih in hrbtnih mišic – 1 točka
Poznavanje vaj za razteznost mišic – 1 točka
Sodelovanje na srečanju – 2 točki
Ne pozabite na pisanje in oddajo bloga o predstavi, ki si jo boste ogledali, in na vaše
komentarje blogov vaših kolegic in kolegov (glej navodila v 1. tednu). Rok za oddajo
bloga je do konca 6. tedna, za komentarje tujih blogov pa do konca 7. tedna.
107
Pozdravljeni v 5. tednu pri modulu Plesno izražanje 1. V 5. tednu se boste seznanili z naslednjimi temami:
s plesom po svetu rajalne/ljudske igre
2. Osnovna literatura 5. tedna:
Kovač Valdés, J. (2010) Plesna žgečkalnica, Ljubljana, Javni sklad Republike Slovenije za
kulturne dejavnosti, poglavja: S plesom po svetu, Rajalne/ljudske igre.
Posnetki plesov iz različnih kultur:
indijska (14)
japonska (4)
ruska (24)
korejska (26)
vijetnamska (33)
egipt (155)
irska (155)
indijanski (163)
mehiški (165)
asteški (168)
aboregium (8)
brazilski
slovenski
Javni zavod za šport občine Kočevje (2012)
Na tem naslovu najdete primere plesnih in rajalnih iger (z vlogami, za sprostitev, elementarne
igre, za razumevanje).
3. Dodatni viri: Zagorc, M. (2006) Ples v sodobni šoli, Ljubljana, Fakulteta za šport, Inštitut za šport
Traditional Dance of the World (2012) Elektronski vir, [dostop 19. avgusta 2012], kjer
najdete še več plesov tujih kultur.
108
rajalne igre: http://www.ringaraja.net/naloge_za_otroke_0-2.html Na tej spletni strani
najdete primere rajalnih iger (Slovensko ljudsko izročilo).
4. Cilji 5. tedna:
Udeleženec mora znati:
a. načrtovati, pripraviti in izvesti projekt, v katerem prikaže povezanost ustvarjalnih
dejavnosti v vrtcu: pripravi plesno-glasbeno dramatizacijo,
b. predstaviti svoje delo v javnosti, ga analizirati in vrednotiti,
c. pripraviti in izvajati različne gibalne igre, otroške rajalne igre, izštevanke in plesne
dejavnosti za razvijanje ustvarjalnosti otrok in njihov psihomotorični razvoj,
d. upoštevati razvojne značilnosti in individualne posebnosti pri načrtovanju in izvedbi
aktivnosti,
e. spodbujati sodelovanje in izvajanje aktivnosti, ki razvijajo plesno gibalno izražanje in
doživljanje otrok.
5. Naloge:
Naloga V/1: Plesi po svetu (timska naloga)
Natančno si oglejte posnetke različnih kultur in rajalnih iger, preberite primere v gradivu in
vse vaje preizkusite tudi sami.
V time se razporedite sami. Vsa orodja (timski forum, timski blog in wiki) za delo v okviru
vašega tima so na voljo v spletni učilnici.
Naloga tima je, da si izberete ples ene kulture, raziščete, kaj ples tej kulturi pomeni (poiščete
knjige ali vire na internetu) in kakšen je njegov namen v tej kulturi, ter na to po svoji
interpretaciji ustvarite s timom plesno igrico na temo te kulture. Natančno opišite vsebino in
namen plesne igrice, katero glasbo boste uporabili, katere pripomočke (morda kostume)…
Nalogo dokončajte do 15. 11. 2012.
Naloga naj obsega najmanj 800 in največ 1000 besed.
Za nalogo lahko prejmete do 15 točk oz. do 15 % ocene.
109
Kriterij:
Izvirnost - 4 točke
ustvarjalnost - 4 točke
izbira glasbe - 1 točka
izbira pripomočkov - 1 točka
primernost izvedbe za izbrano starostno skupino - 1 točka
sodelovanje - 2 točki
konstruktivna komunikacija - 2 točki
Izvedba plesne igrice se ocenjuje posebej (v 8. tednu).
Nalogo boste praktično izvedli na izpitu v 8. tednu. V 7. tednu (srečanje – priprava na izpit)
boste od učiteljice prejeli povratno informacijo glede opisa vsebine plesne igrice in vse
informacije o izvedbi izpita.
Rok za dokončanje naloge je 15. 11. 2012.
Naloga V/2 – Rajalne igre (individualna naloga)
Forum: Rajalne/ljudske igre
Na spletu ali v knjižnici poiščite Rajalne/ljudske igre in v forumu Rajalne/ljudske igre
objavite spletne povezave. Na kratko opišite stran in igre, ki so tam objavljene. Poiščite vsaj 2
vira.
Rok za dokončanje naloge je 15. 11. 2012.
Forum naj obsega okrog 400 besed.
Za nalogo lahko prejmete do 5 točk oziroma do 5 % ocene.
Ne pozabite na pisanje in oddajo bloga o predstavi, ki si jo boste ogledali, in na vaše
komentarje blogov vaših kolegic in kolegov (glej navodila v 1. tednu). Rok za oddajo
bloga je do konca 6. tedna, za komentarje tujih blogov pa do konca 7. tedna.
110
Pozdravljeni v 6. tednu pri modulu Plesno izražanje
1. V 6. tednu se boste seznanili z naslednjimi temami:,
Ples v okviru plesne skupine, šole ali društva,
Ustvarjanje,
Elementi plesa,
Ustvarjalni proces znotraj učne ure,
Povezave z besedo, umetnostjo, glasbo in risbo,
Skupinska dinamika
Zaključek ure
Teme za ustvarjanje in plesne dramatizacije
2. Osnovna literatura 6. tedna:
Kovač Valdés, J. (2010) Plesna žgečkalnica, Ljubljana, Javni sklad Republike Slovenije za
kulturne dejavnosti, poglavja: Ples v okviru plesne skupine, šole ali društva, Ustvarjanje,
Elementi plesa, Ustvarjalni proces znotraj učne ure, Povezave z besedo, umetnostjo, glasbo in
risbo, Skupinska dinamika, Zaključek ure, teme za ustvarjanje in plesne dramatizacije.
3. Cilji 6. tedna:
Udeleženec mora znati:
a. usposobiti se z lastno gibalno plesno ustvarjalnostjo za vodenje gibalno plesnih dejavnosti
v vrtcu.
b. omogočiti otrokom, da spoznajo in razvijajo svoje gibalne in plesne sposobnosti.
c. omogočiti otrokom raziskovanje in eksperimentiranje z umetniškimi sredstvi (telesom).
d. spodbujati estetsko doživljanje in izražanje, izvirnost in ustvarjalnost otrok.
e. spodbujati otrokovo domišljijo, radovednost in veselje do ustvarjalnih dejavnosti v vrtcu.
4. Naloge:
Naloga VI/1: Oblikovanje učne ure (individualna seminarska naloga)
Izberite eno od naslednjih tem :
111
Ples Indijancev (povezave do posameznih vaj)
Ples Indijcev
Ples Slovencev
Jesensko rajanje
Kipi
Sence
Zimsko veselje
Rajalne igre
Oblikujte strukturo učne ure za izbrano temo po naslednjih navodilih:
1. Ogrevanje; opišite igrico, s katero ogrejemo telo otrok, da ne pride do poškodb.
5. Osnovni plesni element; Razložite, kot bi razložili otroku, element, ki je naveden v nalogi,
ki ste si jo izbrali.
6. Ustvarjalnost (natančnejša navodila so v navodilih za posamezno temo).
7. Zaključek ure; opišite igrico, s katero bi zaključili uro oz. umirili otroke.
8. Pripomoček (pripomočki) in glasba; naštejte pripomočke, s katerimi lahko obogatite vašo
učno uro, in izberite primerno glasbo.
Navodila za pripravo seminarskih nalog so objavljena v spletni učilnici.
Naloga naj obsega najmanj 400 in največ 600 besed.
Za nalogo lahko prejmete do 10 točk oziroma do 10 % ocene.
Kriterij:
ustreznost in izvirnost priprave ogrevanja - 1 točka
ustreznost in izvirnost razlage osnovnega plesnega elementa - 1 točka
ustvarjalnost in izvirnost pri razlagi izbranega primera - 1 točka
ustreznost in izvirnost zaključka - 1 točka
izvirnost in ustreznost uporabe pripomočkov - 1 točka
Rok za dokončanje naloge je do 22. 11. 2012.
112
Ne pozabite na pisanje in oddajo bloga o predstavi, ki si jo boste ogledali, in na vaše
komentarje blogov vaših kolegic in kolegov (glej navodila v 1. tednu). Rok za oddajo
bloga je do konca 6. tedna, za komentarje tujih blogov pa do konca 7. tedna.
113
Pozdravljeni v 7. tednu pri modulu Plesno izražanje
1. V 7. tednu se boste seznanili z naslednjimi temami: (srečanje)
- priprava na izpit - priprava na izvedbo predstave, ki jo boste izvedli na izpitu in ki ste jo
pripravili v 5.tednu.
2. Osnovna literatura 7. tedna: Celotno gradivo
3. Dodatni viri:
Poiščete jih sami glede na to, katero igrico boste pripravili za izpit.
4. Cilji 7. tedna:
Udeleženec mora poznati in razumeti :
a) pomen plesne in gibalne vzgoje v predšolskem obdobju,
b) ples kot način izražanja z gibi, kot način komunikacije in način ustvarjanja in sporočanja
ter sproščanja.
5. Naloge:
Naloga VII/1:
Prvi del naloge: Forum – vprašanja
Pripravite vsa vprašanja, ki jih imate v zvezi:
1. z izpitom; vprašanja naj se nanašajo na vašo konkretno temo, ki ste jo pripravljali v 5.
tednu,
2. s celotno snovjo; morebitne nejasnosti v zvezi s celotno snovjo.
V primeru, da nimate vprašanj, navedite in utemeljite, katera naloga je bila najbolj/najmanj
zanimiva ali najbolj/najmanj zahtevna in pojasnite zakaj.
Vprašanja ali opis najbolj/najmanj zanimive ali najbolj/najmanj zahtevne naloge oddaste v
forum Vprašanja v okolje Moodle do četrtka pred srečanjem.
Za nalogo lahko prejmete do 5 točk oz. do 5 % ocene.
114
Drugi del naloge:
Obvezno je sodelovanje na srečanju, kjer boste dobili odgovore na vaša zastavljena vprašanja.
Srečanje bo 30. 11. 2012.
Kriteriji:
priprava vprašanj - 2,5 točke
sodelovanje na srečanju - 2,5 točke
Rok za dokončanje naloge je do srečanja.
Ne pozabite na vaše komentarje blogov vaših kolegic in kolegov v zvezi z ogledano
predstavo. Rok za oddajo komentarjev je do konca 7. tedna.
115
Pozdravljeni v 8. tednu Končni izpit
Prvi del izpita: S timom boste izvedli plesno gibalno igrico, ki ste jo pripravili v 5. tednu. (3 –
5 minut).
Za nalogo lahko prejmete do 10 točk oziroma do 10 % ocene
Kriterij:
izvirnost - 3 točke
ustvarjalnost - 3 točke
izbira glasbe ter pripomočkov - 1 točka
primernost izvedbe za izbrano starostno skupino - 1 točka
sodelovanje - 1 točka
konstruktivna komunikacija - 1 točka
Drugi del izpita: vsak udeleženec izobraževanja bo predstavil in opisal predstavo, ki si jo je
ogledal v času celotnega trajanja predmeta (navodila so napisana v 1. tednu). Vsakdo ima na
voljo 5 minut.
Za nalogo lahko prejmete do 5 točk oziroma do 5 % ocene.
Kriterij:
Predstavitev naloge – do 5 točk oziroma do 5 % ocene.
116
Priloga 3: Anketni vprašalnik za udeležence izobraževanja o stališčih udeležencev
izobraževanja glede njihovih pričakovanj in usposobljenosti za uporabo IKT v
izobraževanju – Anketa 1
ANKETNI VPRAŠALNIK ZA UDELEŽENCE IZOBRAŽEVANJA O
STALIŠČIH UDELEŽENCEV IZOBRAŽEVANJA GLEDE NJIHOVIH
PRIČAKOVANJ IN USPOSOBLJENOSTI ZA UPORABO IKT V
IZOBRAŽEVANJU
Spoštovani udeleženke in udeleženci izobraževanja!
Na CDI Univerzum želimo slediti novim učnim trendom v svetu in Sloveniji. Zato bi želeli v
izobraževanje odraslih uvesti sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije (v
nadaljevanju IKT) in nove pedagoško andragoške pristope. Zanimajo nas stališča glede vaših
pričakovanj in usposobljenosti za uporabo IKT v izobraževanju. Zato vas prosimo, da
izpolnite anonimen anketni vprašalnik.
Prosimo, da odgovorite na naslednja vprašanja tako, da želeni/e odgovor/e obkrožite:
1. Kje imate dostop do svetovnega spleta? (Možnih je več odgovorov.)*
a) Doma
b) V službi
c) Na CDI Univerzum v Središču za samostojno učenje
d) Drugje. Prosimo navedite kje ______________________________
e) Nimam dostopa do spleta
2. Kakšno opremo imate na voljo? (Možnih je več odgovorov.)
a) Zvočnike
b) Kamero
c) Širokopasovni internet
d) Operacijski sistem Windows XP
e) Operacijski sistem Windows 7
117
3. Ali uporabljate Virtualni Univerzum?*
DA
NE (Pojdite na vprašanje številka 5)
4. Katere možnosti, ki vam jih nudi Virtualni Univerzum, uporabljate? (Možnih je več
odgovorov.)*
a) Pregled urnika
b) Prijava na izpit
c) Gradiva, izpitna vprašanja
d) Pregled ocen
e) Komunikacija z upravo
5. Katera orodja uporabljate (Možnih je več odgovorov.)
a) Blogi
b) Wikiji
c) Govor v omrežju IP (Skyp…)
d) Virtualni interaktivni svetovi (Second Life…)
e) Forumi
f) Klepetalnice
g) Orodja za socialno povezovanje (Facebook, Twitter, MySpace…)
6. Kako dobro poznate e-izobraževanje ?
a) ne poznam
b) slabo
c) dobro
d) zelo dobro
7. Prosimo vas, če lahko kratko opišete, kaj razumete z e-izobraževanjem. (Odgovor ni
nujno potreben).
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
118
8. Ali ste se po metodi e-izobraževanja že izobraževali?
DA
NE (Pojdite na vprašanje številka 11)
9. Kakšno izobraževanje je to bilo:
Vrsta izobraževanja (šolanje za pridobitev formalne ali neformalne izobrazbe)
10. Koliko časa je trajala izvedba programa?
a) Manj kot mesec dni
b) Od 1 meseca do manj kot 3 mesece
c) Od 3 do 6 mesecev
d) 6 mesecev in več
11. Na katero predmetno področje se je program nanašal?
a) Informatika in računalništvo
b) Učenje tujih jezikov
c) Poslovne vede
d) Pedagogika in andragogika
e) Druge družbene vede
f) Matematika
g) Druge naravoslovne vede
h) Ostalo (navedite področje)_______________________
12. Prosimo, označite, ali se z navedenimi trditvami o e-izobraževanju v primerjavi s
tradicionalnim izobraževanjem (v učilnici) v splošnem strinjate ali se ne strinjate!
Stopnjo strinjanja izrazite s pomočjo lestvice:
1-sploh se ne strinjam
2-se ne strinjam
3-se niti ne strinjam niti strinjam
4-se strinjam
5- se povsem strinjam
119
Vprašanje 1 2 3 4 5
a) E-izobraževanje je po kakovosti
enakovredno tradicionalnemu
izobraževanju.
b) Delodajalci sprejemajo diplome in
certifikate, pridobljene z e-izobraževanjem,
kot enakovredne.
c) V programih e-izobraževanja je dovolj
interakcije in komuniciranja.
d) Programi e-izobraževanja omogočajo pri
izpeljavi učnega procesa več prožnosti z
vidika časa.
e) Programi e-izobraževanja omogočajo pri
izpeljavi učnega procesa več prožnosti z
vidika prostora.
f) Programi e-izobraževanja omogočajo pri
izpeljavi učnega procesa več prožnosti z
vidika vsebin.
g) Programi e-izobraževanja omogočajo pri
izpeljavi učnega procesa več prožnosti z
vidika učnih stilov.
h) Sodelovanje v programih e-izobraževanja
zahteva več samodiscipline in
organiziranosti.
i) Programi e-izobraževanja zahtevajo od
udeležencev visoko raven usposobljenosti s
področja računalništva in informatike.
j) Udeležencem programov e-izobraževanja
je zagotavljeno varstvo zasebnosti in
zaščita individualnih informacij.
120
13. Kaj se vam zdi pozitivno pri e-izobraževanju? (Prosimo, razvrstite odgovore od najbolj
(1) pomembnega do najmanj (7) pomembnega.)
Ker lahko sam/a določam čas in tempo učenja.
Ker so manjši stroški izobraževanja (ni prevoza v šolo…)
Ker si bom s tem načinom pridobil/a sodobna znanja in kompetence, potrebne
za sedanji čas.
Ker si bom s tem načinom izboljšal/a digitalno pismenost
Ker si na tak način pridobivam znanja s sodobnimi metodami in sodobno IKT.
Ker si na tak način samostojno pridobivam nova znanja.
Ker bom ob tem tudi osebnostno rasel/rasla.
Drugo, navedite:
14. Kaj se vam zdi slabo pri e-izobraževanju? (Možnih je več odgovorov)
a. Tak način izobraževanja me ne zanima.
b. Pomanjkanje tehničnega znanja.
c. Strah pred uporabo IKT.
d. Strah pred neuspehom pri izobraževanju po tej metodi.
e. Neustrezna oprema.
f. Neustrezni učni pogoji doma.
g. Drugo, navedite:____________________________________________________
h. Nimam razlogov, zaradi katerih se ne bi odločil/a za e-izobraževanje.
15. Katero vrsto pomoči boste potrebovali pri izvedbi programa Plesno izražanje?
a. Usposabljanje o uporabi spletne učilnice Moodle
b. Tehnično pomoč med izobraževanjem
c. Pedagoško pomoč med izobraževanjem
d. Drugo. Prosimo, navedite kaj _____________________________________
121
Socialno demografska vprašanja:
Spol:
a) Ženski
b) Moški
Letnik, v katerega ste vpisani:
a) 1. letnik
b) 2. letnik
c) 3. letnik
d) 4. letnik
e) poklicni tečaj
Zaključena izobrazba:
a) osnovnošolska
b) srednja poklicna
c) gimnazija ali srednja strokovna
d) višja
e) visoka
f) univerzitetna
Starost:
a) 16 do 25 let
b) 26 do 40 let
c) 41 do 50 let
d) nad 51 let
Status:
a) zaposlen
b) brezposeln
c) drugo. Prosimo, navedite kaj ___________________________________
Najlepše se vam zahvaljujemo za vaše odgovore!
* Vir: Sikošek, M., Štrancar, A. (2010) Projektna naloga Prilagajanje kurikuluma klasičnega izobraževanja e-
učenju, CDI Univerzum, Ljubljana.
122
Priloga 4: Anketni vprašalnik za udeležence izobraževanja o zadovoljstvu izvedbe e-
izobraževanja pri modulu Plesno izražanje – Anketa 2
ANKETNI VPRAŠALNIK ZA UDELEŽENCE
IZOBRAŽEVANJA O ZADOVOLJSTVU IZVEDBE E-
IZOBRAŽEVANJA PRI MODULU PLESNO IZRAŽANJE
Spoštovani!
Prosimo vas, da nekaj minut vašega časa namenite tej anketi. Zanimajo nas vaše izkušnje in
zadovoljstvo z izvedbo e-izobraževanja pri modulu Plesno izražanje. Vaši odgovori nam bodo
v dragoceno pomoč pri uvajanju in izboljšanju kakovosti e-izobraževanja na CDI Univerzum.
1. Prosimo, označite, ali se z navedenimi trditvami o e-izobraževanju v primerjavi s
tradicionalnim izobraževanjem (v učilnici) v splošnem strinjate ali se ne strinjate.
Stopnjo strinjanja izrazite s pomočjo lestvice:
1-sploh se ne strinjam
2-se ne strinjam
3-se niti ne strinjam niti strinjam
4-se strinjam
5- se povsem strinjam
(V vsaki vrstici označite svoje mnenje s pomočjo številke od 1 do 5.)
a) E-izobraževanje je po kakovosti enakovredno
tradicionalnemu izobraževanju 1 2 3 4 5
b) Menim, da sem se po metodi e-izobaževanja naučil/a vsaj
toliko kot po klasični metodi 1 2 3 4 5
c) V programu Plesno izražanje je bilo dovolj interakcije in
komuniciranja.
1 2 3 4 5
d) Program Plesno izražanje mi je omogočal pri učenju več
prožnosti z vidika časa.
1 2 3 4 5
e) Program Plesno izražanje mi je omogočal pri učenju več 1 2 3 4 5
123
prožnosti z vidika prostora.
f) Program Plesno izražanje mi je omogočal pri učenju več
prožnosti z vidika vsebin. 1 2 3 4 5
g) Program Plesno izražanje mi je omogočal pri učenju več
prožnosti z vidika učnih stilov. 1 2 3 4 5
h) Sodelovanje v programu Plesno izražanje je zahtevalo več
samodiscipline in organiziranosti. 1 2 3 4 5
i) Sodelovanje v program Plesno izražanje je zahtevalo več
časa 1 2 3 4 5
j) Program Plesno izražanje je zahteval od udeležencev visoko
raven usposobljenosti s področja računalništva in
informatike.
1 2 3 4 5
k) Udeležencem programa Plesno izražanje je bilo zagotovljeno
varstvo zasebnosti in zaščita individualnih informacij. 1 2 3 4 5
2. Katero vrsto pomoči ste potrebovali pri izvedbi programa Plesno izražanje?
(Možnih je več odgovorov)
a) usposabljanje o uporabi spletne učilnice Moodle
b) tehnično pomoč med izobraževanjem
c) pedagoško pomoč med izobraževanjem
d) drugo, navedite katero __________________________________________
3. Na koga ste se obrnili po pomoč (če pomoči niste potrebovali, pojdite na vprašanje
8): (Možnih je več odgovorov)
a) Učiteljico
b) Mentorico – organizatorko izobraževanja
c) Središče za samostojno učenje
d) Osebje za tehnično pomoč
e) Tajništvo
f) Prijatelje, sošolce, sorodnike
g) Drugo (navedite) _______________________
124
4. Ste ustrezno pomoč tudi dobili, v primeru, da ste zanjo zaprosili? (Prosimo,
označite ustrezno polje z X. Možnih je več odgovorov)
vedno občasno redko nikoli
Učiteljico
Mentorico – organizatorko
izobraževanja
Središče za samostojno učenje
Osebje za tehnično pomoč
Tajništvo
Prijatelje, sošolce, sorodnike
Drugo (navedite)
__________________________
5. Na koga ste se največkrat obrnili po pomoč? (Možen je en odgovor)
a) Učiteljico
b) Mentorico – organizatorko izobraževanja
c) Središče za samostojno učenje
d) Osebje za tehnično pomoč
e) Tajništvo
f) Prijatelje, sošolce, sorodnike
g) Drugo (navedite) _______________________
6. Učno okolje Moodle (spletna učilnica) je (Možen je en odgovor)
a) enostavno za uporabo
b) enostavno za uporabo, ko se ga privadiš
c) zahtevno za uporabo
125
7. Katera orodja so se vam zdela najbolj zahtevna za uporabo? (Možnih je več
odgovorov)
a) Blogi
b) Wiki
c) Forumi
d) Klepetalnice
e) Orodje za socialno povezovanje – Facebook
f) Drugo (Prosimo, navedite)______________________________
g) Uporaba nobenega od orodij se mi ni zdela težka
8. Kateri tip naloge Vam bolj ustreza? (Možen je en odgovor)
a) Individualna naloga
b) Timska naloga
Prosimo, pojasnite vaš odgovor:
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
9. Kako v splošnem ocenjujete uporabnost znanj in kompetenc, pridobljenih pri
modulu, v praksi? (Možen je en odgovor)
a) v celoti uporabne
b) uporabne
c) delno uporabne
d) slabo uporabne
e) neuporabne
10. Ali je glede na vaše izkušnje pri modulu Plesno izražanje e-izbobraževanje
primeren način za pridobivanje naslednjih kompetenc? (Primernost e-
izobraževanja ocenite od 1 (povsem neprimeren) do 5 (zelo primeren)
(V vsaki vrstici označite svoje mnenje s pomočjo številke od 1 do 5.)
126
Pomnjenje 1 2 3 4 5
Razumevanje 1 2 3 4 5
Sposobnost uporabe znanja v praksi 1 2 3 4 5
Sistematičen in organiziran prikaz znanja 1 2 3 4 5
Kritično razmišljanje in presoja
naučenega 1 2 3 4 5
Ustvarjalnost 1 2 3 4 5
Timsko delo in sodelovanje 1 2 3 4 5
11. Ocenite primernost posameznih nalog za pridobivanje posameznih kompetenc.
Ocena 1 pomeni, da je naloga zelo neprimerna, ocena 5 pa zelo primerna za
pridobivanje posamezne kompetence. Primer: Če menite, da je test zelo primeren za
pomnjenje in povsem neprimeren za timsko delo in sodelovanje, boste v ustrezno
okence zapisali 5 in 1.
1 – zelo neprimerno
2 – neprimerno
3 – primerno
4 – dokaj primerno
5 – zelo primerno
Pomnjenje Razumevanje Sposobnost
uporabe
znanja v
praksi
Sistematičen
in
organiziran
prikaz
znanja
Kritično
razmišljanje
in presoja
naučenega
Ustvarjalnost Timsko
delo in
sodelovanje
Test
Blog – Ogled
in analiza
predstave
Blog –
ritmične
izštevanke z
dojenčkom
in ples s
predmeti
Posnetek
igrice in
objava na
Facebooku
127
Študij in
obvladovanje
osnovnih
elementov
plesnih
tehnik in
srečanje
Plesi po
svetu
Rajalne igre
Oblikovanje
učne ure
Forum –
vprašanja in
srečanje
Končni izpit
12. Ali menite, da bi lahko z metodo e-izobraževanja pridobili znanja, kompetence in
spretnosti, potrebne za opravljanje dela pomočnika/ce vzgojitelja/ice, tudi pri
drugih predmetih /modulih? (Možen je en odgovor)
a) Da
b) Ne
c) Delno
Prosimo, pojasnite odgovor:
_____________________________________________________________________
_____________________________________________________________________
____________________________________________________________
13. Bi pri izvedbi modula Plesno izražanje želeli več srečanj z učiteljico? (Možen je
en odgovor)
a) Da
b) Ne
Prosimo, pojasnite odgovor:
_____________________________________________________________________
_____________________________________________________________________
____________________________________________________________
128
14. Kakšno je vaše mnenje o e-izobraževanju po izvedbi programa Plesno izražanje?
(Prosimo, razvrstite odgovore od najbolj (1) pomembnega do najmanj (10)
pomembnega.)
Tak način izobraževanja me sploh ne zanima
Takšno izobraževanje zahteva tehnično znanje
Strah pred uporabo IKT
Pomanjkljivo poznavanje EI
Slab »image« EI v javnosti
Strah pred neuspehom pri izobraževanju po tej
metodi
Takšno izobraževanje zahteva dobro tehnično
opremo.
Neustrezni učni pogoji doma
Drugo, prosimo, navedite
____________________________________
Nimam razlogov, zaradi katerih se ne bi
odločil/a za e-izobraževanje.
15. Se vam zdi metoda e-izobraževanja za izvedbo izobraževanja na srednješolski
stopnji primerna? (Možen je en odgovor)
a) Da
b) Ne
Prosimo, pojasnite odgovor:
_____________________________________________________________________
_____________________________________________________________________
____________________________________________________________
129
16. Bi se v prihodnosti odločili za izobraževanje, ki bi bilo organizirano po metodi e-
izobraževanja? (Možen je en odgovor)
a) Da
b) Ne
Prosimo, pojasnite odgovor:
_____________________________________________________________________
_____________________________________________________________________
_____________________________________________________________________
17. Tak način izobraževanja bi priporočil/a tudi svojim prijateljem in znancem.
(Možen je en odgovor)
a) Da
b) Ne
Prosimo, pojasnite odgovor:
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
18. Bi se odločili za izobraževanje na CDI Univerzum, če bi šola izvajala
izobraževanje po metodi e-izobraževanja pri vseh modulih/predmetih? (Možen je
en odgovor)
a) Da
b) Ne
Prosimo, pojasnite odgovor:
_____________________________________________________________________
_____________________________________________________________________
_____________________________________________________________________
130
19. Koliko ur ste povprečno na teden porabili za učenje in pripravo nalog za modul Plesno
izražanje? (Možen je en odgovor)
a) do 13 ur na teden
b) od 14 do 18 ur na teden
c) več kot 19 ur na teden
20. Veseli bi bili vaših predlogov, kako bi lahko izobraževanje v prihodnje izboljšali _____________________________________________________________________
_____________________________________________________________________
_____________________________________________________________________
21. Ali bi nam želeli sporočiti še kaj? _____________________________________________________________________
_____________________________________________________________________
_____________________________________________________________________
Najlepše se vam zahvaljujemo za vaše odgovore!
131
Priloga 5: Anketa o zadovoljstvu udeležencev izobraževanja v šolskem letu 2011/12 -
Anketa 3
ANKETA O ZADOVOLJSTVU UDELEŽENCEV IZOBRAŽEVANJA
V šolskem letu 2011/12
Spoštovani udeleženke in udeleženci izobraževanja!
Prosimo vas, da namenite nekaj minut vašega časa tej anketi. Vaši odgovori nam bodo
pomagali pri izboljšanju kakovosti organizacije izobraževanja na CDI Univerzum.
PROGRAM: PREDŠOLSKA VZGOJA SSI, PT (Prosimo, obkrožite)
MODUL: Plesno izražanje
Učiteljica: Datum:
Prosimo, da vaše zadovoljstvo izrazite z lestvico:
1 – nikoli
2 – redko
3 – včasih
4 – pogosto
5 – vedno
Učiteljica:
Je začenjala in zaključevala predavanja točno 1 2 3 4 5
je delovala prijazno in potrpežljivo 1 2 3 4 5
je bila vedno pripravljena odgovarjati na vprašanja 1 2 3 4 5
je bila strokovna 1 2 3 4 5
je bila organizirana 1 2 3 4 5
je bila ustrezno pripravljena na srečanja 1 2 3 4 5
je spodbujala udeležence in ustvarjala dobre odnose 1 2 3 4 5
je skrbela za prijetno klimo 1 2 3 4 5
132
Osnovno gradivo:
je bilo kvalitetno pripravljeno 1 2 3 4 5
je bilo dovolj nazorno 1 2 3 4 5
je bilo strokovno 1 2 3 4 5
je bilo dovolj obsežno 1 2 3 4 5
Dvorana:
Je bila prostorna 1 2 3 4 5
Je bila ustrezno razsvetljena 1 2 3 4 5
Je bila ustrezno opremljena 1 2 3 4 5
Je bila vedno urejena in počiščena 1 2 3 4 5
Vir: Ljudska univerza Kranj (2010) Elektronski vir,
http://media.xinetixstudio.com/luniverza.si/docs/porocilo.o.kakovosti.izobrazevalnega.dela.1011.pdf, [dostop 10.
junij 2013].
133
Priloga 6: Anketa o zadovoljstvu udeležencev izobraževanja v šolskem letu 2012/13 –
Anketa 4
ANKETA O ZADOVOLJSTVU UDELEŽENCEV IZOBRAŽEVANJA
Spoštovani udeleženke in udeleženci izobraževanja!
Prosimo vas, da namenite nekaj minut vašega časa tej anketi. Zanimajo nas vaše izkušnje in
zadovoljstvo z izvedbo e-izobraževanja pri modulu Plesno izražanje. Vaši odgovori nam bodo
pomagali pri izboljšanju kakovosti e-izobraževanja na CDI Univerzum.
PROGRAM: PREDŠOLSKA VZGOJA SSI, PT (Prosimo, obkrožite)
MODUL: Plesno izražanje
Učiteljica: Datum: _________________________
Prosimo, da vaše zadovoljstvo izrazite z lestvico:
1 – nikoli
2 – redko
3 – včasih
4 – pogosto
5 – vedno
Učiteljica:
je delovala prijazno in potrpežljivo 1 2 3 4 5
je bila vedno pripravljena odgovarjati na vprašanja 1 2 3 4 5
je bila strokovna 1 2 3 4 5
je bila organizirana 1 2 3 4 5
je bila ustrezno pripravljena na srečanja 1 2 3 4 5
je v virtualni učilnici spodbujala udeležence
in ustvarjala dobre odnose 1 2 3 4 5
je v virtualni učilnici skrbela za prijetno klimo 1 2 3 4 5
je v virtualni učilnici hitro in pravočasno
134
odgovarjala na vprašanja 1 2 3 4 5
Mentorica/organizatorka:
je delovala prijazno in potrpežljivo 1 2 3 4 5
je bila vedno pripravljena odgovarjati na vprašanja 1 2 3 4 5
je bila organizirana 1 2 3 4 5
je v virtualni učilnici spodbujala udeležence
in ustvarjala dobre odnose 1 2 3 4 5
je v virtualni učilnici skrbela za prijetno klimo 1 2 3 4 5
je v virtualni učilnici hitro in pravočasno
odgovarjala na vprašanja 1 2 3 4 5
Virtualna/spletna učilnica:
je bila dobro organizirana 1 2 3 4 5
je bila pregledna (v njej sem se zlahka znašel/a) 1 2 3 4 5
je bila opremljena z jasnimi navodili 1 2 3 4 5
je bila opremljena z dovolj navodili 1 2 3 4 5
Osnovno gradivo:
je bilo pravočasno pripravljeno 1 2 3 4 5
je bilo kvalitetno pripravljeno 1 2 3 4 5
je bilo dovolj nazorno 1 2 3 4 5
je bilo strokovno 1 2 3 4 5
Navodila za izdelavo nalog:
so bila pravočasno pripravljena 1 2 3 4 5
so bila kvalitetno pripravljena 1 2 3 4 5
so bila dovolj jasna 1 2 3 4 5
Vir: Ljudska univerza Kranj (2010) Elektronski vir,
http://media.xinetixstudio.com/luniverza.si/docs/porocilo.o.kakovosti.izobrazevalnega.dela.1011.pdf, [dostop 10.
junij 2013].
135
priloga 7: Scenarij za fokusno skupino udeležencev MPI
SCENARIJ ZA FOKUSNO SKUPINO UDELEŽENCEV NA
PLESNEM IZRAŽANJU
IZBIRA UDELEŽENCEV FOKUSNE SKUPINE (izpeljala bom 1 FS, 1 srečanje)
(Klemenčič in Hlebec, 2007, str. 17 - 34):
8 udeležencev:
Tabela: Pridobivanje udeležencev fokusne skupine (Klemenčič in Hlebec, 2007, str. 17 – 34,
str. 34)
Zap.
Št.
Priimek
in ime
Naslov,
telefon
Telefonski
klic
Prvi
stik
Potrditev Drugi
stik
Potrditev
udeležba na
FS
zahvala
1
2
3
4
5
6
7
8
9 rezerva
Vir: Klemenčič S., Hlebec, V. (2007) Fokusne skupine kot metoda presojanja in razvijanja kakovosti izobraževanja, Ljubljana, Andragoški center Slovenije, str. 29
PRIDOBIVANJE UDELEŽENCEV FS:
1. Telefonski pogovor z naštetimi udeleženci, da bomo že po telefonu uskladili termin in
hkrati, da jim pojasnim zakaj FS in kaj bo tematika, da jih ne »prestrašim« s pismom.
2. 1. PISMO
3. 2. PISMO
136
ČASOVNI NAČRT IZPELJAVE FS
Datum in ura izvedbe:
Trajanje: do 2 uri
Kraj: CDI Univerzum, sejna soba
Pripomočki: računalnik, projektor, kamera, snemalnik, tabla s papirjem
ZAČETNA VPRAŠANJA – Medsebojno spoznavanje in
povezovanje udeležencev (Klemenčič in Hlebec, 2007, str.25)
Udeleženci se med seboj že dobro poznajo, ker so »sošolci« že celo šolsko leto, zato
medsebojno spoznavanje ne bo potrebno. Treba bo malo sproščenega pogovora, da se odpravi
morebitna začetna trema.
UVODNA VPRAŠANJA – Začetni pogovor na izbrano temo
1. Ste imeli z dostopnostjo tehnike (interneta, računalnika, kamere) kakšne težave? 2. Je tehnika, ki ste jo imeli doma, zadoščala za izpeljavo e-izobraževanja pri modulu Plesno
izražanje? Ste si morali kaj dodatno kupiti, izposoditi? 3. Ste imeli strah pred uporabo tehnike? Je bil morda prisoten strah, da ne znate uporabljati
tehnike dovolj, da bi lahko študirali?
KLJUČNA VPRAŠANJA – POGLOBLJENA RAZPRAVA
DEL A – SE NANAŠA NA 1. ANKETO (VPRAŠALNIK ZA UDELEŽENCE
IZOBRAŽEVANJA O STALIŠČIH UDELEŽENCEV IZOBRAŽEVANJA GLEDE
NJIHOVIH PRIČAKOVANJ IN USPOSOBLJENOSTI ZA UPORABO IKT V
IZOBRAŽEVANJU).
1. Ste spremenili mnenje o e-izobraževanju po izvedbi modula Plesno izražanje?
Če ste odgovorili z da, prosim pojasnite odgovor. Je šlo za spremembo v prid e-
izobraževanju?
137
2. Graf 5 prikazuje, da večina ne pozna ali slabo pozna (17 udeležencev) e-izobraževanje, 8
udeležencev ga pozna dobro, eden zelo dobro.
VPRAŠANJE: OD KOD STE PRED PLESNIM IZRAŽANJEM POZNALI E-
IZOBRAŽEVANJE, MORDA IZ KNJIG, REVIJ, OD PRIJATELJEV…?
3. Na vprašanje »Kaj se vam zdi pozitivno pri e-izobraževanju?«, je največ udeležencev kot
najbolj pomemben odgovor izbralo: »Ker bom ob tem tudi osebnostno rasel/a« (8
udeležencev). Nekaj manj udeležencev (7) je izbralo kot najbolj pomemben odgovor:
»Ker lahko sam/a določam čas in tempo učenja« in »Ker so manjši stroški izobraževanja«,
najmanjšemu številu udeležencem pa se zdi najbolj pozitivno pri e-izobraževanju to, da si
s tem načinom pridobijo sodobna znanja in kompetence, potrebne za sedanji čas (6
udeležencev) in da si na tak način samostojno pridobivajo nova znanja (5 udeležencev).
Ker lahko sam/a določam čas in tempo učenja. 7
Ker so manjši stroški izobraževanja (ni prevoza v šolo…) 7
Ker si bom s tem načinom pridobil/a sodobna znanja in kompetence, potrebne
za sedanji čas, ter izboljšala svojo digitalno pismenost.
6
Ker si na tak način samostojno pridobivam nova znanja. 5
Ker bom ob tem tudi osebnostno rasel/a. 8
Drugo, navedite: 0
Vir: lastni vir – Rezultati ankete 1
VPRAŠANJE: Je res, da je osebnostna rast pred manjšimi stroški izobraževanja? Kaj se vam
zdi najpomembneje?
DEL B – SE NANAŠA NA 2. ANKETO (VPRAŠALNIK ZA UDELEŽENCE
IZOBRAŽEVANJA O ZADOVOLJSTVU IZVEDBE E-IZOBRAŽEVANJA PRI MODULU
PLESNO IZRAŽANJE
1. VPRAŠANJE: KAKŠNO JE VAŠE MNENJE O E-IZOBRAŽEVANJU PO IZVEDBI
PROGRAMA PLESNO IZRAŽANJE?
PRIMERJAVA MED STRINJANJEM S TRDITVAMI PRED LASTNO IZKUŠNJO E-
IZOBRAŽEVANJA IN PO NJEJ
138
Legenda: 1 – pred izkušnjo e-izobraževanja, 2 – po izkušnji e-izobraževanja
Trditev
1. Sploh
se ne
strinjam
2. Se ne
strinjam
3. Se niti ne
strinjam
niti
strinjam
4. Se
strinjam
5. Se
povsem
strinjam
1 2 1 2 1 2 1 2 1 2
E-izobraževanje je po kakovosti enakovredno tradicionalnemu izobraževanju.
0 0 7 4 8 3 6 14 4 5
V programih e-izobraževanja je dovolj interakcije in komuniciranja.
0 2 7 3 6 7 11 6 1 8
Programi e-izobraževanja omogočajo pri izpeljavi učnega procesa več prožnosti z vidika časa.
1 2 3 1 5 6 8 3 8 14
Programi e-izobraževanja omogočajo pri izpeljavi učnega procesa več prožnosti z vidika prostora.
0 1 0 0 4 5 13 9 8 11
Programi e-izobraževanja omogočajo pri izpeljavi učnega procesa več prožnosti z vidika vsebin.
0 0 3 1 9 9 8 11 5 5
Programi e-izobraževanja omogočajo pri izpeljavi učnega procesa več prožnosti z vidika učnih stilov.
0 1 3 0 5 10 14 8 3 7
Sodelovanje v programih e-izobraževanja zahteva več samodiscipline in organiziranosti.
0 0 0 0 2 4 11 9 12 10
Programi e-izobraževanja zahtevajo od udeležencev visoko raven usposobljenosti s področja računalništva in informatike.
0 2 4 3 7 11 10 5 4 5
Udeležencem programov e-izobraževanja je zagotovljeno varstvo zasebnosti in zaščita individualnih informacij.
0 1 1 2 5 3 13 10 6 10
Vir: lastni vir – Rezultati ankete 1 in ankete 2.
139
Iz tabele je razvidna razlika po številu odgovorov pred lastno izkušnjo e-izobraževanja
udeležencev. Rezultati v stolpcu 1 prikazujejo mnenje udeležencev pred izvedbo modula
Plesno izražanje in v stolpcu 2 mnenje udeležencev po izvedbi modula Plesno izražanje. Tako
smo prišli do naslednjih ugotovitev:
a. Manj udeležencev je označilo, da se strinjajo ali povsem strinjajo, po izvedbi
Plesnega izražanja pri trditvah:
da programi e-izobraževanja omogočajo pri izpeljavi učnega procesa več
prožnosti z vidika prostora, VPR: KAKO TO, SAJ STE LAHKO
ŠTUDIRALI OD DOMA?
da programi e-izobraževanja omogočajo pri izpeljavi učnega procesa več
prožnosti z vidika učnih stilov. VPR.: KATERIH UČNIH STILOV?
da sodelovanje v programih e-izobraževanja zahteva več samodiscipline in
organiziranosti. VPR: ALI JE TO RES?
Da programi e-izobraževanja zahtevajo od udeležencev visoko raven
usposobljenosti s področja računalništva in informatike. Vse kaže, da so
bila pričakovanja oziroma strahovi o težavnosti uporabe IKT večja, kot se
je izkazalo. PREVERITI, ČE JE POJASNILO PRAVO?
b. Več udeležencev je označilo, da se strinjajo ali povsem strinjajo pri vseh drugih
trditvah.
Največja razlika med številom odgovorov (se strinjam, se povsem strinjam)
pred in po lastni izkušnji e-izobraževanja je pri trditvi, da je e-
izobraževanje po kakovosti enakovredno tradicionalnemu izobraževanju. S
to trditvijo se strinja kar 9 udeležencev več kot pred lastno izkušnjo (prej
10/potem 19). VPR: ALI JE SPREMEMBA MNENJA POSLEDICA
ZAHTEVNOSTI E-IZOBRAŽEANJA?
Malo manjša razlika med številom odgovorov (se strinjam, se povsem
strinjam) pred in po lastni izkušnji e-izobraževanja je pri trditvi, da
programi e-izobraževanja omogočajo pri izpeljavi učnega procesa več
prožnosti z vidika vsebin (5 udeležencev več po lastni izkušnji) in pri
trditvi, da je udeležencem programov e-izobraževanja zagotovljeno varstvo
zasebnosti in zaščita individualnih informacij (4 udeleženci več po lastni
izkušnji). VPR: ALI SE VAM ZDI E-IZOBRAŽEVANJE BOLJ VARNO
140
GLEDE VAROVANJA OSEBNIH PODATKOV, KOT
TRADICIONALNO IZOBRAŽEVANJE.
2. Pri vprašanju: »Ali bi udeleženci želeli več srečanj z učiteljico pri izvedbi modula Plesno
izražanje?« vas je odgovorilo 12 udeležencev (46 %), da bi želeli več srečanj z učiteljico,
14 udeležencev (54 %) pa da ne. Pri vprašanju »Na koga so se obrnili po pomoč?« pa je
le 5 udeležencev napisalo, da se je obrnilo po pomoč na učiteljico. Zakaj ne več?
3. Za e-izobraževanje bi se odločilo 62 % udeležencev. 57 % udeležencev bi tak način
izobraževanja priporočili tudi svojim prijateljem in znancem. Na vprašanje, če bi se
odločili za izobraževanje na CDI Univerzum, če bi šola izvajala izobraževanje po metodi
e-izobraževanja pri vseh modulih/predmetih pa je pritrdilno odgovorilo le 43 %
udeležencev izobraževanja. ZAKAJ LE TOLIKO?
4. Bi raje opravljali Plesno izražanje po klasični metodi izobraževanja?
5. Kako bi vam poleg navodil za opravljanje nalog še lahko šola olajšala vaš e-študij?
6. Veseli bi bili vaših predlogov, kako bi lahko izobraževanje v prihodnje izboljšali.
7. Ali bi nam želeli sporočiti še kaj?
KONČNA VPRAŠANJA – Pomagajo poudariti najpomembnejše ugotovitve in pomenijo dokončanje razprave 1. Glede na vse povedano… (Moderator povzame povedano in preveri, ali je njegov
povzetek ustrezen) 2. Vprašanje, s katerim poizvemo, ali smo še kaj spregledali
(Ta vprašanja bom lahko oblikovala na FS.)
ANALIZA FS
(Se oblikuje po opravljeni FS)
Vir za oblikovanje scenarija fokusne skupine:
Klemenčič S., Hlebec, V. (2007) Fokusne skupine kot metoda presojanja in razvijanja kakovosti izobraževanja, Ljubljana, Andragoški center Slovenije
141
Priloga 8: Rezultati ankete za udeležence izobraževanja o stališčih udeležencev
izobraževanja glede njihovih pričakovanj in usposobljenosti za uporabo IKT v
izobraževanju – Anketa 1.
Graf 20: Ali uporabljate Virtualni Univerzum?
Graf 20 prikazuje, da večina (84 %) udeležencev uporablja Virtualni Univerzum, kar je
razumljivo, ker jim uporaba Virtualnega Univerzuma olajša komunikacijo z upravo šole
(možnost prijavljanja na izpite, pregled urnika, e-indeksa, prejemanje obvestil o spremembah
urnika).
ne (4)16%
da (21)84%
142
Graf 21: Ali ste se po metodi e-izobraževanja že izobraževali?
Na vprašanje, »Ali ste se po metodi e-izobraževanja že izobraževali?«, sta dva udeleženca
odgovorila pritrdilno. Zato lahko trdimo, da udeleženci pred izvedbo e-modela pri MPI niso
imeli veliko izkušenj in poznavanja o e-izobraževanju.
Tabela 7: Kratko opišite, kako razumete pojem e-izobraževanje.
Pojem razumem tako, da se s pomočjo interneta izobražujem.
S pomočjo e-izobraževanja se lahko izobražujem tudi na daljavo.
E-izobraževanje razumem kot izobraževanje preko spleta, kar nam omogoča, da se
izobražujemo na daljavo in si v veliki večini sami organiziramo čas učenja.
E-izobraževanje razumem kot učenje preko spleta.
Za moje pojme zelo dobro izobraževanje, ker imam več učnega gradiva na razpolago (npr.
internet).
Izobraževanje ne poteka v živo, temveč virtualno, kjer moraš biti aktiven.
Iz tabele 7 je razvidno, da je na vprašanje o razumevanju pojma e-izobraževanja odgovorilo le
6 udeležencev. Razvidno je, da so si predstavljali e-izobraževanje kot izobraževanje s
pomočjo interneta, brez kontakta z učiteljem in drugimi udeleženci v učilnici.
143
Tabela 8: Kakšno izobraževanje je to bilo in koliko časa je trajalo:
Računalniški tečaj
Filozofska fakulteta – oddelek za slavistiko (več predmetov vključenih)
Tabela 8 prikazuje dva odgovora na vprašanje Kakšno izobraževanje je bilo in koliko časa je
trajalo? Gre za en formalen in en neformalen izobraževalni program.
Graf 22: Na katero predmetno področje se je program nanašal?
Graf 22 prikazuje, da sta se udeleženca izobraževala po metodi e-izobraževanja na področju
informatike in računalništva in na področju, ki v vprašalniku ni bil definiran. Vendar pa, kot
je razvidno iz tabele 2, vemo, da gre za izobraževanje na Filozofski fakulteti, oddelek za
slavistiko.
0
0,2
0,4
0,6
0,8
1
1,2
144
Graf 23: Prosimo, označite, ali se z navedenimi trditvami o e-izobraževanju v primerjavi s tradicionalnim
izobraževanjem (v učilnici) v splošnem strinjate ali se ne strinjate!
E-izobraževanje je po kakovosti enakovredno tradicionalnemu izobraževanju.
Iz grafa 23 je razvidno, da se 10 udeležencev (od 25) strinja ali povsem strinja, da je e-
izobraževanje po kakovosti enakovredno tradicionalnemu izobraževanju. Le 7 udeležencev se
s to trditvijo ne strinja. Nihče od udeležencev pa ni označil odgovora »Sploh se ne strinjam«.
Glede na to, da v večini udeleženci nimajo lastne izkušnje z e-izobraževanjem, lahko
predvidevamo, da ta odločitev sloni na »mitu« oz. slabem splošnem mnenju o e-
izobraževanju.
0 2 4 6 8 10
Sploh se ne strinjam
Se ne strinjam
Se niti ne strinjam nitistrinjam
Se strinjam
Se povsem strinjam
Število odgovorov
145
Graf 24: Prosim, označite, ali se z navedenimi trditvami o e-izobraževanju v primerjavi s tradicionalnim
izobraževanjem (v učilnici) v splošnem strinjate ali se ne strinjate!
Delodajalci sprejemajo diplome in certifikate, pridobljene z e-izobraževanjem, kot enakovredne.
Graf 24 nam kaže, da se 12 udeležencev niti ne strinja niti strinja s trditvijo, da delodajalci
sprejemajo diplome in certifikate, pridobljene z e-izobraževanjem, kot enakovredne. 8
udeležencev se s strditvijo strinja ali povsem strinja, manjšina, 5 udeležencev, pa se s trditvijo
ne strinja.
0 5 10 15
Sploh se ne strinjam
Se ne strinjam
Se niti ne strinjam nitistrinjam
Se strinjam
Se povsem strinjam
Število odgovorov
146
Graf 25: Prosim, označite, ali se z navedenimi trditvami o e-izobraževanju v primerjavi s tradicionalnim
izobraževanjem (v učilnici) v splošnem strinjate ali se ne strinjate!
V programih e-izobraževanja je dovolj interakcije in komuniciranja.
Skoraj polovica udeležencev (48 %) se strinja ali povsem strinja s trditvijo, da je v programih
e-izobraževanja dovolj interakcije in komuniciranja, 28 % pa se s trditvijo ne strinja.
Graf 26: Prosim, označite, ali se z navedenimi trditvami o e-izobraževanju v primerjavi s tradicionalnim
izobraževanjem (v učilnici) v splošnem strinjate ali se ne strinjate!
Programi e-izobraževanja omogočajo pri izpeljavi učnega procesa več prožnosti z vidika časa.
0 2 4 6 8 10 12
Sploh se ne strinjam
Se ne strinjam
Se niti ne strinjam nitistrinjam
Se strinjam
Se povsem strinjam
Število odgovorov
0 2 4 6 8 10
Sploh se ne strinjam
Se ne strinjam
Se niti ne strinjam nitistrinjam
Se strinjam
Se povsem strinjam
Število odgovorov
147
Graf 26 prikazuje, da se 16 udeležencev strinja ali povsem strinja s trditvijo, da e-
izobraževanje omogoča pri izpeljavi učnega procesa več prožnosti z vidika časa, 4 udeleženci
pa se s trditvijo ne strinjajo, 5 pa je indiferentnih.
Graf 27: Prosim, označite, ali se z navedenimi trditvami o e-izobraževanju v primerjavi s tradicionalnim
izobraževanjem (v učilnici) v splošnem strinjate ali se ne strinjate)
Programi e-izobraževanja omogočajo pri izpeljavi učnega procesa več prožnosti z vidika prostora.
Graf 27 prikazuje, da se 21 udeležencev strinja ali povsem strinja s trditvijo, da programi e-
izobraževanja omogočajo pri izpeljavi učnega procesa več prožnosti z vidika prostora, nihče
od udeležencev se s to trditvijo ne strinja.
0 5 10 15
Sploh se ne strinjam
Se ne strinjam
Se niti ne strinjam nitistrinjam
Se strinjam
Se povsem strinjam
Število odgovorov
148
Graf 28: Prosim, označite, ali se z navedenimi trditvami o e-izobraževanju v primerjavi s tradicionalnim
izobraževanjem (v učilnici) v splošnem strinjate ali se ne strinjate!
Programi e-izobraževanja omogočajo pri izpeljavi učnega procesa več prožnosti z vidika vsebin.
Iz grafa 28 je razvidno, da se 13 udeležencev strinja ali povsem strinja s trditvijo, da programi
e-izobraževanja omogočajo pri izpeljavi učnega procesa več prožnosti z vidika vsebin, 9
udeležencev se s trditvijo niti ne strinja niti strinja, manjšina pa se s trditvijo ne strinja.
0 2 4 6 8 10
Sploh se ne strinjam
Se ne strinjam
Se niti ne strinjam nitistrinjam
Se strinjam
Se povsem strinjam
Število odgovorov
149
Graf 29: Prosim, označite, ali se z navedenimi trditvami o e-izobraževanju v primerjavi s tradicionalnim
izobraževanjem (v učilnici) v splošnem strinjate ali se ne strinjate!
Programi e-izobraževanja omogočajo pri izpeljavi učnega procesa več prožnosti z vidika učnih stilov.
Graf 29 kaže, da se 17 udeležencev strinja ali povsem strinja s trditvijo, da programi e-
izobraževanja omogočajo pri izpeljavi učnega procesa več prožnosti z vidika učnih stilov, trije
se s to trditvijo ne strinjajo.
0 5 10 15
Sploh se ne strinjam
Se ne strinjam
Se niti ne strinjam nitistrinjam
Se strinjam
Se povsem strinjam
Število odgovorov
150
Graf 30: Prosim, označite, ali se z navedenimi trditvami o e-izobraževanju v primerjavi s tradicionalnim
izobraževanjem (v učilnici) v splošnem strinjate ali se ne strinjate!
Sodelovanje v programih e-izobraževanja zahteva več discipline in organiziranosti.
Graf 30 prikazuje, da se 23 udeležencev strinja, da sodelovanje v programih e-izobraževanja
zahteva več discipline in organiziranosti, le dva se niti ne strinjata niti strinjata. Nihče se s to
trditvijo ne strinja.
0 5 10 15
Sploh se ne strinjam
Se ne strinjam
Se niti ne strinjam nitistrinjam
Se strinjam
Se povsem strinjam
Število odgovorov
151
Graf 31: Prosim, označite, ali se z navedenimi trditvami o e-izobraževanju v primerjavi s tradicionalnim
izobraževanjem (v učilnici) v splošnem strinjate ali se ne strinjate!
Programi e-izobraževanja zahtevajo od udeležencev visoko raven usposobljenosti s področja
računalništva in informatike.
Graf 31 prikazuje, da se 14 udeležencev strinja ali povsem strinja s trditvijo, da programi e-
izobraževanja zahtevajo od udeležencev visoko raven usposobljenosti s področja
računalništva in informatike, le štirje se s to trditvijo ne strinjajo.
0 2 4 6 8 10 12
Sploh se ne strinjam
Se ne strinjam
Se niti ne strinjam nitistrinjam
Se strinjam
Se povsem strinjam
Število odgovorov
152
Graf 32: Prosim, označite, ali se z navedenimi trditvami o e-izobraževanju v primerjavi s tradicionalnim
izobraževanjem (v učilnici) v splošnem strinjate ali se ne strinjate! Udeležencem programov e-izobraževanja
je zagotovljeno varstvo zasebnosti in zaščita individualnih informacij.
Graf 32 prikazuje, da se 19 udeležencev strinja s trditvijo, da je udeležencem programov e-
izobraževanja zagotovljeno varstvo zasebnosti in zaščita individualnih informacij, le en
udeleženec se s trditvijo ne strinja.
0 5 10 15
Sploh se ne strinjam
Se ne strinjam
Se niti ne strinjam nitistrinjam
Se strinjam
Se povsem strinjam
Število odgovorov
153
Tabela 9: Prosimo, označite, ali se z navedenimi trditvami o e-izobraževanju v primerjavi s tradicionalnim
izobraževanjem (v učilnici) v splošnem strinjate ali se ne strinjate! PRIMERJAVA ODGOVOROV
Trditev
1.sploh
se ne
strinjam
2.se ne
strinjam
3.se niti
ne
strinjam
niti
strinjam
4. se
strinjam
5. se
povsem
strinjam
E-izobraževanje je po kakovosti enakovredno tradicionalnemu izobraževanju.
0 7 8 6 4
Delodajalci sprejemajo diplome in certifikate, pridobljene z e-izobraževanjem, kot enakovredne.
0 5 12 5 3
V programih e-izobraževanja je dovolj interakcije in komuniciranja.
0 7 6 11 1
Programi e-izobraževanja omogočajo pri izpeljavi učnega procesa več prožnosti z vidika časa.
1 3 5 8 8
Programi e-izobraževanja omogočajo pri izpeljavi učnega procesa več prožnosti z vidika prostora.
0 0 4 13 8
Programi e-izobraževanja omogočajo pri izpeljavi učnega procesa več prožnosti z vidika vsebin.
0 3 9 8 5
Programi e-izobraževanja omogočajo pri izpeljavi učnega procesa več prožnosti z vidika učnih stilov.
0 3 5 14 3
Sodelovanje v programih e-izobraževanja zahteva več samodiscipline in organiziranosti.
0 0 2 11 12
Programi e-izobraževanja zahtevajo od udeležencev visoko raven usposobljenosti s področja računalništva in informatike.
0 4 7 10 4
Udeležencem programov e-izobraževanja je zagotavljeno varstvo zasebnosti in zaščita individualnih informacij.
0 1 5 13 6
154
Graf 33: Prosimo, označite, ali se z navedenimi trditvami o e-izobraževanju v primerjavi s tradicionalnim
izobraževanjem (v učilnici) v splošnem strinjate ali se ne strinjate! PRIMERJAVA ODGOVOROV
Iz tabele 9 in grafa 33 je razvidno:
1. da se največ udeležencev (več kot 90 %) strinja ali popolnoma strinja s trditvijo, da
sodelovanje v programih e-izobraževanja zahteva več samodiscipline in organiziranosti.
2. Več kot 80 % udeležencev pa se strinja s trditvijo, da programi e-izobraževanja
omogočajo pri izpeljavi učnega procesa več prožnosti z vidika prostora.
3. Nekoliko manj udeležencev (75 %) pa se strinja ali povsem strinja s trditvijo, da je
udeležencem programov e-izobraževanja zagotovljeno varstvo zasebnosti in zaščita
individualnih informacij.
4. Nekaj manj kot 70 % udeležencev pa se strinja ali povsem strinja s trditvijo, da programi
e-izobraževanja omogočajo pri izpeljavi učnega procesa več prožnosti z vidika učnih
stilov.
5. Najnižji odstotek udeležencev, ki se strinjajo ali povsem strinjajo (32 %) pa je pri trditvi,
da delodajalci sprejemajo diplome in certifikate, pridobljene z e-izobraževanjem, kot
enakovredne.
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
5. se povsem strinjam
4. Se strinjam
3.Se niti ne strinjam niti strinjam
2.se ne strinjam
1.Sploh se ne strinjam
155
Tabela in graf prikazujeta tudi, da
1. se največ udeležencev (slabih 30 %) ne strinja s trditvijo, da je e-izobraževanje po
kakovosti enakovredno tradicionalnemu izobraževanju, enak odstotek pa je udeležencev,
ki se ne strinjajo s trditvijo, da je v programih e-izobraževanja dovolj interakcije in
komuniciranja.
2. nihče pa ni izbral odgovora »se ne strinjam« ali »se povsem ne strinjam« pri trditvah, da
programi e-izobraževanja omogočajo pri izpeljavi učnega procesa več prožnosti z vidika
prostora in da sodelovanje v programih e-izobraževanja zahteva več samodiscipline in
organiziranosti.
Graf 34: Kaj se vam zdi pozitivno pri e-izobraževanju? – Ker lahko sam/a določam čas in tempo učenja.
(najbolj pomemben odgovor – 1, najmanj pomemben odgovor 5)
Graf 34 prikazuje, da je 7 udeležencev označilo kot najbolj pomemben odgovor, da lahko pri
e-izobraževanju sami odločajo o času in tempu učenja, 5 udeležencev pa kot najmanj
pomemben odgovor.
0 2 4 6 8
Najbolj pomemben odgovor
Pomemben odgovor
Niti pomemben nitinepomemben odgovor
Nepomemben odgovor
Število odgovorov
156
Graf 35: Kaj se vam zdi pozitivno pri e-izobraževanju? – Ker so manjši stroški izobraževanja (ni prevoza
v šolo…). (najbolj pomemben odgovor – 1, najmanj pomemben odgovor 5)
Graf 35 kaže, da je 7 udeležencev odgovorilo, da je najbolj pomembno pri e-izobraževanju, da
so manjši stroški izobraževanja, vendar pa jih ravno toliko misli, da stroški pri izobraževanju
niso pomembni.
Graf 36: Kaj se vam zdi pozitivno pri e-izobraževanju? – Ker si bom s tem načinom pridobil/a sodobna
znanja in kompetence, potrebne za sedanji čas, ter izboljšal-a svojo digitalno pismenost. (najbolj
pomemben odgovor – 1, najmanj pomemben odgovor 5)
0 2 4 6 8
Sploh se ne strinjam
Se ne strinjam
Se niti ne strinjam nitistrinjam
Se strinjam
Se povsem strinjam
Število odgovorov
0 2 4 6 8
Sploh se ne strinjam
Se ne strinjam
Se niti ne strinjam nitistrinjam
Se strinjam
Se povsem strinjam
Število odgovorov
157
Graf 37: Kaj se vam zdi pozitivno pri e-izobraževanju? – Ker si na tak način samostojno pridobivam nova
znanja. (najbolj pomemben odgovor – 1, najmanj pomemben odgovor 5)
Graf 38: Kaj se vam zdi pozitivno pri e-izobraževanju? – Ker bom ob tem tudi osebnostno rasel/a.
(najpomembnejši odgovor – 1, najmanj pomemben odgovor 5)
Za 8 udeležencev je najbolj pozitivno pri e-izobraževanju, da bodo ob tem tudi osebnostno rasli, 5 udeležencem se je ta odgovor zdel pomemben, ravno tako 5 pa najmanj pomemben.
0 2 4 6 8
Sploh se ne strinjam
Se ne strinjam
Se niti ne strinjam nitistrinjam
Se strinjam
Se povsem strinjam
Število odgovorov
0 2 4 6 8 10
najpomembnejši odgovor
pomemben odgovor
niti pomemben nitinepomemben odgovor
nepomemben odgovor
najmanj pomembenodgovor
Število odgovorov
158
Tabela 10: Kaj se vam zdi pozitivno pri e-izobraževanju? (Prosimo, razvrstite odgovore od
najpomembnejšega (1) do najmanj pomembnega (5)) (povzetek grafov 34 do 38)
Ker lahko sam/a določam čas in tempo učenja. 7
Ker so manjši stroški izobraževanja (ni prevoza v šolo…) 7
Ker si bom s tem načinom pridobil/a sodobna znanja in kompetence, potrebne
za sedanji čas.
6
Ker si na tak način samostojno pridobivam nova znanja. 5
Ker bom ob tem tudi osebnostno rasel/a. 8
Drugo, navedite: 0
Iz tabele 10 je razvidno, da je največ udeležencev (8) za najpomembnejši odgovor na
vprašanje Kaj se vam zdi pozitivno pri e-izobraževanju? izbralo odgovor Ker bom ob tem tudi
osebnostno rasel/a. Le eden manj (7 udeležencev) pa se je odločilo za odgovor Ker lahko
sam/a določam čas in tempo učenja in Ker so manjši stroški izobraževanja. Udeležencem se je
najmanj pomembno pri e-izobraževanju zdelo to, da si na tak način samostojno pridobivajo
nova znanja.
Graf 39: Kaj se vam zdi negativno pri e-izobraževanju?
Graf 39 prikazuje, da je največ udeležencev (10) odgovorilo, da se jim najbolj negativno pri e-
izobraževanju zdi strah pred neuspehom pri izobraževanju po tej metodi. Za druge odgovore
0
3
3
10
2
2
7
0
0 2 4 6 8 10 12
Tak način izobraževanja me sploh ne…
Takšno izobraževanje zahteva…
Strah pred uporabo IKT
Strah pred neuspehom pri…
Neustrezna oprema
Neustrezni učni pogoji doma
Nimam razlov, zaradi katerih se ne bi…
Drugo
Število odgovorov
159
(takšno izobraževanje zahteva tehnično znanje, strah pred uporabo IKT) so se odločili le po 3
udeleženci, po dva pa vidita slabost pri e-izobraževanju, ker imata slabo opremo ali
neustrezne učne pogoje doma. Kar 7 udeležencev pa je zapisalo, da nimajo razlogov, zaradi
katerih se ne bi odločili za e-izobraževanje.
Socialno demografska vprašanja
Graf 40: Spol
Graf 41: Letnik, v katerega ste vpisani
Ženski96%
Moški4%
Število
0
2
4
6
8
10
12
14
16
18
20
1.letnik 2.letnik 3.letnik 4.letnik Poklicni tečaj
število
160
Graf 42: Status udeleženca
Graf 42 prikazuje, da je skoraj 70 % udeležencev pri modulu Plesno izražanje brezposelnih,
petina je zaposlenih in trije so študentje (drugo), ki ob svojem študiju opravljajo še
srednješolski program Predšolska vzgoja.
161
Priloga 9: Rezultati ankete za udeležence izobraževanja o zadovoljstvu izvedbe e-
izobraževanja pri modulu Plesno izražanje – Anketa 2
Anketni vprašalnik za udeležence izobraževanja o zadovoljstvu
izvedbe e-izobraževanja pri modulu plesno izražanje
Tabela 11: Ocena e-izobraževanja v primerjavi s tradicionalnim izobraževanjem - zbirni rezultati
Trditev N = 26
Število odgovorov
1 - sploh se ne
strinjam
2 - se ne strinjam
3 - se niti ne
strinjam niti
strinjam
4 - se strinjam
5 - se povsem strinjam
a) E-izobraževanje je po kakovosti enakovredno tradicionalnemu izobraževanju.
0 4 3 14 5
b) Menim, da sem se po metodi e-izobraževanja naučil/a vsaj toliko kot po klasični metodi.
1 5 4 10 6
c) V programu Plesno izražanje je bilo dovolj interakcije in komuniciranja.
2 3 7 6 8
d) Program Plesno izražanje mi je omogočal pri učenju več prožnosti z vidika časa.
2 1 6 3 14
e) Program Plesno izražanje mi je omogočal pri učenju več prožnosti z vidika prostora.
1 0 5 9 11
f) Program Plesno izražanje mi je omogočal pri učenju več prožnosti z vidika vsebin.
0 1 9 11 5
g) Program Plesno izražanje mi je omogočal pri učenju več prožnosti z vidika učnih stilov.
1 0 10 8 7
h) Sodelovanje v programu Plesno izražanje je zahtevalo več samodiscipline in organiziranosti.
0 0 4 9 13
i) Sodelovanje v program Plesno izražanje je zahtevalo več časa.
1 2 4 9 10
162
j)
Program Plesno izražanje je zahteval od udeležencev visoko raven usposobljenosti s področja računalništva in informatike.
2 3 11 5 5
k)
Udeležencem programa Plesno izražanje je bilo zagotovljeno varstvo zasebnosti in zaščita individualnih informacij.
1 2 3 10 10
Graf 43: E-izobraževanje je po kakovosti enakovredno tradicionalnemu izobraževanju (N = 26)
Iz tabele 11 in grafa 43 je razvidno, da se 73 % (19 od 26) udeležencev izobraževanja strinja
ali povsem strinja, da je e-izobraževanje po kakovosti enakovredno tradicionalnemu
izobraževanju. Nihče od vprašanih ne meni, da e-izobraževanje po kakovosti ni enakovredno
tradicionalnemu izobraževanju. 4 oz. 15,4 % pa se s to trditvijo ne strinjajo.
sploh se ne strinjam
0,0%
se ne strinjam15,4%
se niti ne strinjam niti
strinjam11,5%
se strinjam53,8%
se povsem strinjam19,2%
163
Graf 44: Mnenje o tem, da so se udeleženci po metodi e-izobraževanja naučili vsaj toliko kot po klasični metodi
(N = 26)
Malce nižji odstotek 61,6 oz. 16 od 26 udeležencev izobraževanja se strinja ali povsem strinja
s trditvijo, da so se po metodi e-izobraževanja naučili vsaj toliko, kot bi se po klasični
metodi, kar je razvidno iz tabele 1 in grafa 2. S to trditvijo se jih 6 oz. 23 % sploh ne strinja
oz. ne strinja.
sploh se ne strinjam
3,8%
se ne strinjam19,2%
se niti ne strinjam niti
strinjam15,4%
se strinjam38,5%
se povsem strinjam23,1%
164
Tabela12: Ocena drugih trditev pri modulu Plesno izražanje
Trditev - rangirano od najvišje do najnižje ocene povprečna ocena
h) Sodelovanje v programu Plesno izražanje je zahtevalo več samodiscipline in organiziranosti.
4,3
e) Program Plesno izražanje mi je omogočal pri učenju več prožnosti z vidika prostora.
4,1
d) Program Plesno izražanje mi je omogočal pri učenju več prožnosti z vidika časa.
4,0
k) Udeležencem programa Plesno izražanje je bilo zagotovljeno varstvo zasebnosti in zaščita individualnih informacij.
4,0
i) Sodelovanje v program Plesno izražanje je zahtevalo več časa. 4,0
f) Program Plesno izražanje mi je omogočal pri učenju več prožnosti z vidika vsebin.
3,8
g) Program Plesno izražanje mi je omogočal pri učenju več prožnosti z vidika učnih stilov.
3,8
c) V programu Plesno izražanje je bilo dovolj interakcije in komuniciranja. 3,6
j) Program Plesno izražanje je zahteval od udeležencev visoko raven usposobljenosti s področja računalništva in informatike.
3,3
Tabela 12 nam kaže, da so se udeleženci izobraževanja najbolj strinjali s trditvijo, da je
sodelovanje v programu Plesno izražanje zahtevalo več samodiscipline in organiziranosti
(povprečna ocena = 4,3 od 5). Program jim je omogočal pri učenju več prožnosti z vidika
prostora (4,1), z vidika časa (4,1), z vidika vsebin in učnih stilov (3,8). Z najnižjo povprečno
oceno (3,3) pa so ocenili trditev, da je program zahteval od udeležencev visoko raven
usposobljenosti s področja računalništva in informatike.
165
Graf 45: Vrsta pomoči, ki so jo udeleženci potrebovali pri izvedbi programa Plesno izražanje (N = 29)
Graf 45 prikazuje, da je največ pomoči potrebovalo za usposabljanje o uporabi spletne
učilnice Moodle (11), najmanj pa pomoč pri uporabi Facebooka (2). Devet udeležencev se je
obrnilo na šolo po tehnično pomoč in 7 po pedagoško.
Graf 46: Ali so ustrezno pomoč tudi dobili, v primeru, da so zanjo zaprosili? (N = 51)
11
9
7
2
0
2
4
6
8
10
12
usposabljanje o uporabispletne učilnice Moodle
tehnična pomoč medizobraževanjem
pedagoška pomoč medizobraževanjem
drugo (mentor,poznavanje Facebook-a)
Šte
vilo
od
govo
rov
0 5 10 15 20
Učiteljica
Mentorica - organizatorkaizobraževanja
Središče za samostojno učenje
Osebje za tehnično pomoč
Tajništvo
Prijatelji, sošolci, sorodniki
Drugo
vedno
občasno
redko
nikoli
166
Tabela 13: Ali so ustrezno pomoč tudi dobili, če so zanjo zaprosili? (N = 51)
vedno občasno redko nikoli
a) Učiteljica 5 0 0 0b) Mentorica - organizatorka izobraževanja 18 0 0 0c) Središče za samostojno učenje 4 0 0 0d) Osebje za tehnično pomoč 4 0 1 1e) Tajništvo 1 1 1 0f) Prijatelji, sošolci, sorodniki 14 1 0 0g) Drugo 0 0 0 0
Graf 46 (in tabela 13) prikazuje, v kolikšni meri so pomoč udeleženci tudi dobili, če so zanjo
zaprosili. V veliki večini so pomoč tudi dobili, le po en udeleženec pravi, da je v tajništvu
dobil pomoč redko, kar je razumljivo, ker v tajništvu niso dajali tovrstne pomoči. Po en
udeleženec (od 26) pa trdi, da je redko dobil pomoč ali pomoči nikoli ni dobil od osebja za
tehnično pomoč.
Graf 47: Na koga so se največkrat obrnili po pomoč? (N = 23)
Graf 47 prikazuje, da so se udeleženci največkrat obrnili po pomoč na mentorico –
organizatorko izobraževanja (13 udeležencev) in na prijatelje, sošolce in sorodnike (8
udeležencev).
Učiteljica0,0%
Mentorica -organizatorka izobraževanja
56,5%
Središče za samostojno
učenje8,7%
Osebje za tehnično pomoč
0,0%
Tajništvo0,0%
Prijatelji, sošolci,
sorodniki34,8%
Drugo0,0%
167
Graf 48: Kateri tip nalog najbolj ustreza? (N = 26)
Graf 48 ponazarja, da 88 % udeležencev najbolj ustrezajo individualne naloge. Njihova
pojasnila so bila naslednja: (Navajam dobesedno)
Ne moreš nikomur škoditi.
Ker je večina udeležencev zaposlenih, ni toliko časa za kvalitetno timsko delo, ki zahteva,
da se timi med sabo tudi sestanejo.
Časovno se nismo uspele bolje spoznati.
Odvisen si sam od sebe, narediš načrt in ga izvedeš. Ni potrebno usklajevanje med
sošolci, imaš pregled nad vso vsebino in nad celotnim delom.
Ker smo vsi na tesnem s časom, mi je individualna naloga bolj ustrezala, saj sem se lahko
doma sama pripravila na nalogo.
Daje možnost samoustvarjanja.
Ker sem to nalogo opravljala, ko sem imela čas in nisem bila vezana na nobenega
drugega.
Ker sem se lahko sama organizirala po svojem dodeljenem času.
Individualne, saj izpeljem lastno idejo in to, kadar imam čas. A sem kasneje ugotovila, da
smo tudi v timu veliko pridobili drug od drugega, tako da lahko rečem tudi oboje.
V timu je potrebno usklajevati čas, prostor.
Težko se je organizirati v tim, ker se med sabo ne poznamo in ker se več ljudi težje
uskladi, da skupaj naredijo nalogo.
Individualna naloga; 23;
88%
Timska naloga; 3;
12%
168
Ni se potrebno usklajevati z drugimi člani in razmišljati, katero področje bo kdo predelal.
Da si sama razporedim obveznosti.
Da jim bolj ustreza timska naloga so se odločili le 3 udeleženci in svojo odločitev pojasnili:
Več ljudi ima več idej in tako s skupnimi močni pridemo do najbolj zanimive ideje, ki jo
lahko razvijemo v ustrezen projekt.
Zato, ker si med sabo pomagamo in sodelujemo, če česa ne vemo, pa tudi lažje je, ker so
naloge razdeljene.
Tabela14: Ali je glede na izkušnje pri modulu Plesno izražanje e-izobraževanje primeren način za
pridobivanje naslednjih kompetenc? (N = 26)
Kompetenca N = 26
Število odgovorov - ocena primernosti
Povprečna ocena
1 - povsem neprime
ren
2 – neprime
ren
3 - delno prime
ren
4 – prime
ren
5 - zelo prime
ren
Pomnjenje 1 2 7 9 7 3,7
Razumevanje 1 2 7 10 6 3,7 Sposobnost uporabe znanja v praksi
1 3 8 8 6 3,6
Sistematičen in organiziran prikaz znanja
1 1 9 8 7 3,7
Kritično razmišljanje in presoja naučenega
1 3 9 9 4 3,5
Ustvarjalnost 0 1 5 12 8 4,0
Timsko delo in sodelovanje 2 1 8 9 6 3,6
Tabela 14 prikazuje primernost e-izobraževanja za pridobivanje kompetenc pri modulu Plesno
izražanje. Udeleženci menijo, da je e-izobraževanje najbolj primerno za pridobivanje
ustvarjalnosti (4,0), nekaj manj sistematičen in organiziran prikaz znanja , razumevanje in
pomnjenje (3,7), kot najmanj primerno pa je e-izobraževanje za pridobivanje kritičnega
razmišljanja in presoje naučenega.
169
Tabela 15: Primernost posameznih nalog za pridobivanje posameznih kompetenc, ocenjene na lestvici od
1 do 5, pri čemer imajo ocene naslednji pomen:
Naloga Ocena
Število odgovorov po posameznih kompetencah
Pomnjenje
Razumevanje
Sposob nost
uporabe znanja v praksi
Sistematičen in
organizi ran
prikaz znanja
Kritično razmišlja
nje in presoja naučene
ga
Ustvarjal nost
Timsko delo in
sodelovanje
Test (N = 26)
1 4 0 3 3 5 8 122 2 3 2 2 5 7 73 6 8 4 6 9 3 24 1 4 10 6 4 4 45 13 11 7 9 3 4 1
Blog - Ogled in analiza
predstave (N = 26)
1 1 1 0 0 0 0 92 3 1 3 3 1 4 73 3 2 2 9 1 7 34 8 7 6 8 5 4 05 11 15 18 6 19 11 7
Blog - ritmične izštevan
ke z dojenč kom in ples s
predmeti (N = 26)
1 0 0 0 0 1 0 62 0 2 0 3 2 0 53 8 4 0 5 2 2 94 11 11 12 8 10 13 2
5 7 9 14 10 11
11 4Posnetek igrice in
objava na Faceboo
ku (N = 26)
1 1 0 0 0 1 0 62 6 0 1 1 1 1 43 7 8 3 9 7 1 74 4 11 6 7 9 3 45 8 7 16 9 8 21 5
Študij in obvladova
nje osnovnih elementov
plesnih tehnik in srečanje (N = 26)
1 0 0 0 0 0 0 32 3 1 1 5 3 3 33 10 5 9 5 11 9 84 4 8 3 3 2 5 6
5 9 12 13 13 10
9 6Plesi po
svetu 1 0 0 0 0 0 0 52 4 3 3 3 2 2 3
170
(N = 26) 3 8 6 6 5 8 7 54 7 7 4 9 6 1 25 7 10 13 9 10 16 11
Rajalne igre
(N = 25)
1 0 0 1 0 0 1 72 3 1 4 3 3 2 73 2 3 1 7 5 8 84 12 13 8 9 10 7 15 8 8 11 6 7 7 2
Oblikovanje učne
ure (N = 25)
1 0 1 1 1 0 0 72 3 1 1 1 2 2 93 6 7 6 9 5 5 64 8 5 2 4 11 8 15 8 11 15 10 7 10 2
Forum - vprašanja
in srečanje (N = 24)
1 1 0 2 1 1 5 52 5 2 2 4 2 1 33 7 6 10 7 9 7 104 5 8 3 5 3 5 15 6 8 7 7 9 6 5
Končni izpit
(N = 10)
1 0 1 0 0 0 0 32 1 0 1 1 1 2 33 1 0 1 3 5 0 04 5 2 3 2 2 4 15 3 7 5 4 2 4 3
V naslednjem koraku pa me je zanimalo, kako udeleženci e-izobraževanja ocenjujejo
primernost e-izobraževanja za posamezne naloge z vidika naslednjih kompetenc: pomnjenje,
razumevanje, sposobnost uporabe znanja v praksi, sistematičen in organiziran prikaz znanja,
kritično razmišljanje in presojanje naučenega, ustvarjalnost, timsko delo in sodelovanje. Na
osnovi ocenjene vsake posamezne kompetence za konkretno nalogo je izračunana povprečna
ocena.
Najvišje dosežena povprečna ocena primernosti posameznih nalog za pridobivanje
posameznih kompetenc je pridobljena pri nalogi Blog – Ogled in analiza predstave (4,6 od
najvišje ocene 5). Pri tej nalogi udeleženci ocenjujejo, da je še posebej primerna za e-
izobraževanje z vidika sposobnosti uporabe znanja v praksi (povprečna ocena 4,8). Blog –
ritmične izštevanke z dojenčkom in ples s predmeti, posnetek igrice in objava igrice na
Facebooku in končni izpit so bili ocenjeni s povprečno oceno 4,5. Druge naloge so dosegale
le nekoliko nižje povprečne ocene, najnižjo povprečno oceno je prejela naloga Test in sicer
3,7.
171
Tabela 16: Povprečna ocena primernosti posameznih nalog za pridobivanje posameznih kompetenc
Naloga
Skupna
pov.oce na
Povprečna ocena
Pomnjenje
Razume vanje
Sposobnost
uporabe znanja
v praksi
Sistema tičen in organizi
ran prikaz znanja
Kritično razmiš
ljanje in presoja naučene
ga
Ustvarjalnost
Timsko delo in sodelo vanje
Test 3,7 3,7 3,9 3,6 3,6 2,8 2,6 2,0 Blog - Ogled in analiza predstave
4,6 4,0 4,3 4,8 3,7 4,6 3,8 2,6
Blog - ritmične izštevanke z dojenčkom in ples s predmeti
4,5 4,0 4,0 4,5 4,0 4,1 4,3 2,7
Posnetek igrice in objava na Facebook-u
4,5 3,5 4,0 4,4 3,9 3,8 4,7 2,9
Študij in obvladovanje osnovnih elementov plesnih tehnik in srečanje
4,4 3,7 4,2 4,1 3,9 3,7 3,8 3,3
Plesi po svetu 4,4 3,7 3,9 4,0 3,9 3,9 4,2 3,4 Rajalne igre 4,3 4,0 4,1 4,0 3,7 3,8 3,7 2,4 Oblikovanje učne ure
4,3 3,8 4,0 4,2 3,8 3,9 4,0 2,3
Forum - vprašanja in srečanje
4,0 3,4 3,9 3,5 3,5 3,7 3,3 2,9
Končni izpit 4,5 4,0 4,4 4,2 3,9 3,5 4,0 2,8
172
Graf 49: Ali je metoda e-izobraževanja primerna za izvedbo izobraževanja na srednješolski stopnji? (N =
26):
Na vprašanje Ali je metoda e-izobraževanja primerna za izvedbo izobraževanja na
srednješolski ravni, kar je razvidno iz grafa 49, je 69 % odgovorilo, da je, manjšina (31 %) pa
je mnenja, da ni. Svoje odgovore so pojasnili takole:
Da; 18; 69%
Ne ; 8; 31%
173
Tabela 17: Pojasnila odgovorov udeležencev MPI glede primernosti e-izobraževanja na srednješolski
ravni
Da Ne
Svoboda in prisila obenem.
Dopušča več svobode in individualizma.
Timsko učenje je konstruktivno učenje.
Danes so mladostniki precej računalniško
izobraženi in bi morda kakšen izbirni
predmet lahko opravljali na ta način.
Učiš se lahko na različne načine. IKT je
danes del vsakdana in jih obvladajo tudi
mlajši otroci.
Mislim, da je računalniško znanje sodobno in
obvezno in ga pridobimo z metodo e-
izobraževanja.
Da, toda ne za vse predmete.
E-i ne bi omejevala na starost. Tudi v OŠ so
določene vsebine primerne za učenje preko
računalnika in interneta.
Dobro je, da si sami organiziramo čas.
Mislim, da bi se dalo vse delo bolj enostavno
izvesti.
Ker zahteva veliko discipline in
samodejavnosti.
Ponovno poudarjam, da je osebni kontakt
zelo pomemben tudi pri izobraževanju.
Zato, ker nekateri predmeti enostavno ne
gredo po tej metodi.
Zato, ker je velikega pomena praksa, mnenje
sošolk, učitelja.
Na srednješolski stopnji izobraževanja
odraslih mi je primerno e-i. Na splošni srednji
šolski stopnji pa se mi zdi zelo pomembno
druženje z vrstniki.
174
Graf 50: Ali bi se udeleženci v prihodnosti odločili za izobraževanje, ki bi bilo organizirano po metodi e-
izobraževanja? (N = 26):
Graf 50 prikazuje koliko udeležencev bi se v prihodnosti odločilo za izobraževanje, ki bi bilo
organizirano po metodi e-izobraževanja. Razvidno je, da bi se za tak način izobraževanja
odločilo 62 % udeležencev. Svoje odločitve so pojasnili:
Da; 16; 62%
Ne ; 10; 38%
175
Tabela 18: Pojasnila odgovorov udeležencev MPI glede odločitve za izobraževanje, ki bi bilo organizirano
po metodi e-izobraževanja
Da Ne
Všeč mi je.
E-izobraževanje je zelo pomembno in
primerno, če oseba ima veliko obveznosti in
tako lahko sama prilagodi svoj prosti čas za
učenje.
Ker je finančno bolj ugodno, tudi čas se da
organizirati.
Ja, saj mi prihrani čas in sem lahko z otrokom
in si lahko sama določam čas dela.
Z vašim e-i imam dobre izkušnje in nimam
zadržkov pred takšno metodo izobraževanja.
Da, a odvisno kateri predmet.
Ker sem sama tip človeka, ki je raje v
interakciji s soudeleženci programa in mi
tehnologija ne leži.
Ker se mi zdi, da pri nekaterih predmetih
potrebuješ stik z učiteljem.
Preverila bi najprej, kateri predmeti potekajo
po tej metodi.
Preverila bi, kateri programi so po e-
izobraževanju in kateri ne.
Ker je še vedno boljši stik z učiteljico.
Premalo osebnega stika.
Graf 51: Ali bi udeleženci priporočili tak način izobraževanja tudi svojim prijateljem in znancem? (N =
23)
Graf 51 prikazuje delež udeležencev (57 %), ki bi tak način izobraževanja priporočili tudi
svojim prijateljem in znancem. Takole pojasnjujejo svojo odločitev:
Da; 13; 57%
Ne ; 10; 43%
176
Tabela 19: Pojasnila odgovorov udeležencev MPI v zvezi s priporočili takega načina izobraževanja tudi
svojim prijateljem in znancem
Da Ne
Svoboda in prisila.
Je zelo dobro organiziran in se vsak lahko
adaptira.
Ker je finančno bolj ugodno, tudi čas se da
organizirati.
Da, obvezno.
S tem pridobiš čas.
Ker ima več prednosti, kot pomanjkljivosti.
Takšno izobraževanje zahteva preveč časa.
Odvisno je od samega človeka, mogoče pa bi
komu to bolj ležalo kot meni (ker mi
tehnologija ne leži).
Ne, preveč zmede.
Graf 52: Bi se odločili za izobraževanje na CDI Univerzum, če bi šola izvajala izobraževanje po metodi e-
izobraževanja pri vseh predmetih/modulih? (N = 23)
Graf 52. Na vprašanje, če bi se odločili za izobraževanje na CDI Univerzum, če bi šola
izvajala izobraževanje po metodi e-izobraževanja pri vseh modulih/predmetih, pa je pritrdilno
odgovorilo le 43 % udeležencev izobraževanja. Svoje odgovore so pojasnili takole:
Da; 10; 43%
Ne ; 13; 57%
177
Tabela 20: Pojasnila odgovorov udeležencev MPI glede odločitve za izobraževanje na CDI Univerzum, če
bi šola izvajala izobraževanje po metodi e-izobraževanja pri vseh predmetih/modulih
Da Ne
Mogoče ne pri vseh predmetih (glasba, kjer
rabiš več konzultacij z učiteljico).
Bi se udeležila, vendar bi preverila, kakšna je
vsebina oz. koliko je obsežna.
Prihranilo bi mi veliko časa za pot do CDI
(na predavanja).
Da, razen praktičnih delov.
Zahteva preveč časa, preveč nalog.
Vzame veliko časa in zahteva veliko
tehničnega znanja.
Čeprav ima e-izobraževanje veliko prednosti,
vseeno imam rada pri določenih predmetih
frontalno metodo dela pri učenju.
Ker je moje mnenje, da potrebujemo stik z
učiteljem pri določenih predmetih
(matematika, slovenščina).
Zato, ker mi je še vedno bolj všeč osebni stik.
Pri nekaterih predmetih potrebuješ fizično
razlago.
Vedno je osebni stik neprecenljiv, saj ne gre
le za vsebino, ampak kaj ti mentor/učitelj
lahko da kot oseba.
Ker sem absolutno za osebni stik s
predavatelji in želim si biti na predavanjih.
178
Vprašanje 20. Veseli bi bili vaših predlogov, kako bi lahko izobraževanje v prihodnje
izboljšali. Udeleženci so odgovorili:
Tabela 21: Predlogi udeležencev MPI za izboljšanje izobraževanja v prihodnje
Mislim, da bi se dalo vse poenostaviti, da bi bilo manj tedenskih nalog.
Mogoče bi lahko le polovico nalog opravili preko e-izobraževanja. Ostalo pa na predavanjih.
Več predmetov e-izobraževanja.
Glede na to, da mi je bila naloga »ogled predstave« zelo všeč, bi lahko bila še kakšna podobna
dejavnost.
Nimam predlogov, ker je bilo to moje prvo tako izobraževanje, in ne morem primerjai. Manj
obsežno.
Rada bi le več medsebojnega sodelovanja.
Več skupnih srečanj, sploh pri izvajanju dela nalog.
Kombinacija osebnega stika (izobraževanja v živo) in e-izobraževanja.
Več osebnega stika s predavateljico.
Manj timskega dela, če se ljudje med sabo poznajo tako slabo, kot smo se mi. Mogoče še več
takih nalog (individualnih), kjer se lahko umetniško izražaš.
Sam e-i mi je všeč, vendar ne pri plesnem izražanju. Pri ostalih predmetih bi bilo bolj
praktično (samostojne vaje, predelanje snovi). Pri plesnem izražanju pa bi si želela več
praktičnega dela.
Čim manj kompliciranja s komentarji, ki smo jih morali oddajati drugim sošolcem oz.
njihovim projektom.
Ukinila bi e-i.
Manj nalog in drug način dela za timsko nalogo.
179
21. Ali bi nam želeli sporočiti še kaj? Odgovori udeležencev so:
Tabela 22: odgovori udeležencev MPI na vprašanje ali bi šoli želeli sporočiti še kaj
Da tudi drugi učitelji sistematizirajo ta isti sistem.
Generalno gledano se mi zdi predmet izpeljan zelo kakovostno, najbolj všeč mi je dejstvo, da
se učitelji zares potrudijo za vsakega izmed nas, so nam pripravljeni pomagati.
Rada bi vas pohvalila za organizacijo in trud.
Želela bi si več kontakta s profesorico.
Nadaljujte z dobrim delom.
180
Priloga 10: Rezultati in primerjava anket o zadovoljstvu skupine iz leta 2011 in
skupine iz leta 2012
ANALIZA ANKETE O ZADOVOLJSTVU SKUPINE IZ LETA 2011 IN SKUPINE IZ
LETA 2012
Graf 53: Primerjava zadovoljstva udeležencev leta 2011 in 2012 glede učiteljice
Vir: lastni vir: Rezultati anketnega vprašalnika za udeležence izobraževanja o zadovoljstvu izvedbe e-
izobraževanja pri MPI. (Anketa 3 in 4), december 2011, december 2012.
Iz grafa 53 je razvidno, da so udeleženci delo učiteljice bolje ocenili v letu 2012 (povprečna
ocena 4,5), kot v letu 2011 (povprečna ocena 4,3).
0
1
2
3
4
5
6
2011
2012
Učiteljica
181
Graf 54: Primerjava zadovoljstva udeležencev leta 2011 in 2012 glede mentorice/organizatorke
izobraževanja
Vir: lastni vir: Rezultati anketnega vprašalnika za udeležence izobraževanja o zadovoljstvu izvedbe e-
izobraževanja pri MPI. (Anketa 4) december 2012.
Graf 54 prikazuje podatke le za leto 2012, ker v klasični izvedbi izobraževanja vloge
mentorice ni bilo, zato je v letu 2011 niso ocenjevali. Povprečna ocena dela
mentorice/organizatorke izobraževanja je 4,7.
4,4
4,5
4,6
4,7
4,8
4,9
je delovalaprijazno in
potrpežljivo
je bila vednopripravljena
odgovarjati navprašanja
je bilaorganizirana
je v virtualniučilnici
spodbujalaudeležence in
ustvarjaladobre odnose
je v virtualniučilnici
skrbela zaprijetno klimo
je v virtualniučilnici hitroin pravočasnoodgovarjalana vprašanja
Povprečnaocena
Mentorica/organizatorka 2012
182
Graf 55: Primerjava zadovoljstva udeležencev leta 2011 in 2012 glede virtualne/spletne učilnice
Vir: lastni vir: Rezultati anketnega vprašalnika za udeležence izobraževanja o zadovoljstvu izvedbe e-
izobraževanja pri MPI. (Anketa 4), december 2012.
Graf 55 prikazuje zadovoljstvo udeležencev z virtualno/spletno učilnico v letu 2012
(povprečna ocena je 4,4). Primerjave z letom 2011 ni, ker pri izvedbi v tem letu še ni bilo
spletne učilnice.
4
4,1
4,2
4,3
4,4
4,5
je bila dobroorganizirana
je bila pregledna(v njej sem se
zlahka znašel/a)
je bilaopremljena z
jasnimi navodili
je bilaopremljena z
dovolj navodili
Povprečnaocena
Virtualna /spletna učilnica 2012
183
Graf 56: Primerjava zadovoljstva udeležencev leta 2011 in 2012 glede dvorane
Vir: lastni vir: Rezultati anketnega vprašalnika za udeležence izobraževanja o zadovoljstvu izvedbe e-
izobraževanja pri MPI. (Anketa 3), december 2011.
Graf 56 nam ponazarja povprečno oceno dvorane (4,5), kjer so v letu 2011 imeli izpeljana vsa
srečanja in izpit iz MPI.
4
4,1
4,2
4,3
4,4
4,5
4,6
je bila prostorna je bila ustreznorazsvetljena
je bila ustreznoopremljena
je bila vednourejena inpočiščena
Povprečnaocena
Dvorana 2011
184
Graf 57: Primerjava zadovoljstva udeležencev leta 2011 in 2012 glede osnovnega gradiva
Vir: lastni vir: Rezultati anketnega vprašalnika za udeležence izobraževanja o zadovoljstvu izvedbe e-
izobraževanja pri MPI. (Anketa 3 in 4), december 2011, december 2012.
Graf 57 predstavlja povprečno oceno zadovoljstva udeležencev glede osnovnega gradiva, ki
so ga uporabljali v obeh letih, ki je v letu 2012 višje (4,5) kot v letu 2011 (4,1).
0
0,5
1
1,5
2
2,5
3
3,5
4
4,5
5
2011
2012
Osnovno
185
Graf 58: Primerjava zadovoljstva udeležencev leta 2011 in 2012 glede navodil za izdelovanje nalog
Vir: lastni vir: Rezultati anketnega vprašalnika za udeležence izobraževanja o zadovoljstvu izvedbe e-
izobraževanja pri MPI. (Anketa 4), december 2012.
Graf 58 prikazuje povprečno oceno zadovoljstva z navodili za izdelavo nalog (4,5), ki so jih
udeleženci opravljali v letu 2012 pri metodi e-izobraževanja. Podatek za leto 2011 ne obstaja,
ker v letu 2011 pri klasičnei izvedbi izobraževanja niso imeli navodil, zato jih nismo
evalvirali.
4
4,1
4,2
4,3
4,4
4,5
4,6
4,7
4,8
so bila pravočasnopripravljena
so bila kvalitetnopripravljena
so bila dovolj jasna Povprečna ocena
Navodila za izdelavo nalog 2012
186
Priloga 11: Rezultati fokusne skupine
Zapisnik fokusne skupine udeležencev e-izobraževanja na CDI Univerzum, modul
Plesno izražanje
Datum: 23.4. 2013
Namen: Presoja kakovosti izpeljave e-izobraževanja pri predmetu Plesno izražanje, vir:
anketni vprašalnik
Število udeležencev: 6 udeleženk
1. Uvodna vprašanja:
‐ Ste imeli z dostopnostjo tehnike (interneta, računalnika, kamere) kakšne težave?
‐ Je tehnika, ki ste jo imeli doma , zadoščala za izpeljavo e-izobraževanja?
‐ Ste imeli strah pred uporabo tehnike? Je bil morda prisoten strah, da ne znate
uporabljati tehnike, da bi se lahko udeležili takšnega načina izobraževanja?
Večina udeleženk je menila, da je bil najprej prisoten strah, ob podpori in učenju novega
načina izobraževanja pa se je ta strah zmanjševal.
2. Ključna vprašanja:
A-del: se nanaša na 1. anketo: stališča udeležencev izobraževanja glede njihovih pričakovanj
in usposobljenosti za uporabo IKT tehnologije v izobraževanju.
‐ Ste spremenili mnenje o e-izobraževanju po izvedbi modula Plesno izražanje?
‐ Od kod ste poznali pred tem e-izobraževanje?
‐ Kaj ste pridobili z e-izobraževanjem?
Na vprašanja so udeleženke odgovorile, da e-izobraževanje poznajo samo preko revij, reklam,
ena je bila udeležena v e- izobraževanju pred tem.
Udeleženke so glede pridobitev z udeležbo v e-izobraževanju odgovarjale: osebnostna rast
zaradi aktivne vloge pri učenju, povečana samodisciplina, odkrivanje novih znanj, nov izziv,
samostojno razporejanje časa.
187
B-del: 2. anketa: vprašalnik za udeležence izobraževanja o zadovoljstvu izvedbe e-
izobraževanja pri modulu Plesno izražanje
‐ Kakšno je vaše mnenje o e-izobraževanju po izvedbi programa na e-način?
Z izkušnjo e-načina izobraževanja so izpostavile, da je stik s skupino zelo pomemben.
Udeleženke so imele drugačna pričakovanja glede samega predmeta, pričakovale so več
srečanj , pri timskem delu – skupinsko opravljanje nalog , deležne so bile tako pozitivnih kot
negativnih izkušenj. Ocenjujejo, da so imele manj samodiscipline glede učenja pred izkušnjo
z e-izobraževanjem. Pred vključitvijo so pričakovale, da bo potrebno imeti več znanja s
področja IKT tehnologije. Sedaj menijo, da ni potrebno imeti toliko znanja, kot so
pričakovale, da se je lahko vključiti v tako obliko e-izobraževanja.
Zavzele so stališče, da je e-izobraževanje enakovredno tradicionalnemu načinu izobraževanja.
Na vprašanje, V čem se razlikuje izkušnja e-izobraževanja od pričakovanj, so odgovorile, da
so pričakovale več srečanj v živo.
Na vprašanje, Na koga so se obrnile po pomoč, so odgovorile, da največ na sošolce,
organizatorico ter organizirano pomoč v Središču za samostojno učenje. Na učiteljico se niso
obračale, ker ni bil vzpostavljen stik na začetku. Ocenile so, da je bilo ponujeno dovolj
pomoči.
Na vprašanje, Ali bi se še udeležile e-izobraževanja, so odgovorile, da bi se udeležile
kombinirane oblike, ne pa take, ki bi potekala samo v e-obliki.
Na vprašanje, kaj bi predlagale kot izboljšavo, so odgovorile, da več srečanj v živo.
Ob koncu še kritičen razmislek udeleženk glede primernosti oz. neprimernosti posameznih
predmetov za e-izobraževanje. Menijo, da so neprimerni tisti predmeti, ki zahtevajo več
praktičnega dela.
188
3. Povzetek:
Udeleženke pozitivno ocenjujejo e-izobraževanje, predlagajo več srečanj oz. kombinirano
obliko izobraževanja. Pohvalile so organizacijo izobraževanja na CDI Univerzum, nekatere
so izpostavile, da bi lahko bil kriterij ocenjevanja strožji (to so udeleženke, ki imajo
nedokončano ali dokončano univerzitetno izobrazbo).
Ljubljana, 9.5. 2013
Zapisala Vodja fokusne skupine
Mojca Sikošek Penko Mateja Vurnik
189
Priloga 12: Mnenja udeležencev o izvedbi e-izobraževanja MPI, ki so jih podali pri
nalogi 7. tedna.
4. Najbolj zanimiva naloga se mi je zdela, ko smo morali posneti posnetek in ga objaviti. Pri
ustvarjanju posnetka sem se zelo zabavala in zdelo se mi je zelo poučno, saj smo se lahko
postavili v vlogo vzgojiteljice, oziroma smo videli, kako bo to izgledalo v vrtcu.
Najtežja naloga pa se mi je zdela timska naloga, saj se med sabo nismo poznali in se je
bilo težko tako na hitro dogovoriti glede naloge.
5. Sprva sem bil zelo skeptičen glede tega načina izobraževanja, zdaj pa mislim , da je to
super in da smo več odnesli, kot če bi čepeli na predavanjih in zehali. Čeprav to ni čisto
res , saj je bilo prvo srečanje izredno koristno in zanimivo. Najtežji nalogi sta bili na prvi
pogled posnetek igrice ter skupinska naloga. Vendar, ko si se je lotil, je izpadlo ok. Edino,
kar me je zmotilo, je to, da nisem mogel prebirati blogov za ogled predstave, ker mi ni
nobenega odprlo. Pa še to je najbrž problem na mojem računalniku, glede na to, da ostali
lahko komentirajo. Drugače pa hvala za vse.
6. Generalno menim, da je e-izobraževanje izpeljano zelo korektno za predmet Plesno
izražanje, saj so nam podana zelo jasna navodila. Sicer je bilo kar naporno, saj smo vsak
teden imeli naloge. Je pa res, da je prednost e-izobraževanja tudi ta, da si sami izbiramo
čas, ko se bomo učili tako da tudi naloge niso bile prenaporne.
Osebno sem najbolj uživala v ogledu predstave, ker me je le-ta vrnila v otroštvo in sem
uživala enako kot vsi prisotni otroci in starši.
7. Moje mnenje o e-izobraževanju je pozitivno.Lahko bi bilo več takih izobraževanj, ker bi
nam tako zelo sprostilo urnik, ki ga imamo nekateri zelo zapolnjenega.
Plesno izrazanje se mi je zdelo zelo zanimivo, ker smo vedno imeli kakšno nalogo.Čeprav
je bilo zame kar malo naporno, ker imam še veliko drugih predmetov, sem vse naloge
opravila. Mi je pa zelo všeč ker končni izpit ne bo tako zelo naporen. Zato smo se 7
tednov zelo trudili in bili zelo pridni. Upam da ste bili tudi vi zadovoljni z našim delom.
8. Najbolj zahtevni nalogi sta mi bili povezava na Fb, ker sem imela s samim nalaganjem
posnetka kar nekaj težav, ter timska naloga, saj smo se morale za plesno igrico časovno
uskalajevati. Mnenje za celoten učni proces je zelo pohvalno, čeprav sem za določene
naloge potrebovala malo več časa kot sem sicer mislila, poleg tega pa se mi zaradi
vsakotedenskih nalog prek moodla ni bilo treba voziti do šole.
190
9. Z e-izobraževanjem sem se srečala prvič. Na začetku se mi je zdelo zelo težko, vendar mi
je na koncu nekako uspelo s pomočjo sošolcev in organizatorke same. To izobraževanje
ima svoje prednosti in slabosti. Zdi se mi da predmeti kot sta npr. glasba in likovno
izražanje, bi preko tega sistema zelo težko potekali,za ostale predmete bi bilo pa kar
izvedljivo. Zanima me, ali bo v bodoče še več predmetov potekalo po e-izobraževanju?
Drugače je pa res vse lepo razločno napisano, tako da nam je potek nalog potekal brez
večjih težav.
10. Najbolj zanimive naloge so mi bile posnetek, oblikovanje individualne ure in ogled
predstave, ki me je zelo navdušila. Samostojnost in izvirnost, ki jo moraš pokazati pri
načrtovanju ure, se mi je zdela zelo zanimiva (kako otroka spodbuditi k sodelovanju,
opraviti nalogo in ga umiriti). Pri samem predmetu mi ni bilo všeč timsko delo. Glede na
to, da je treba nalogo predstaviti na izpitu, se mi zdi to zelo težko organizirati v tako veliki
skupini. Torej moje mnenje je, da bi raje izpit zagovarjala sama. Tudi pri komentiranju
drug drugega se mi zdi, da je to stvar posameznika, da si prebere, če ga zanima, prevzame
kar se mu zdi koristno in pokomentira, če si to želi, in ne, da si nekako prisiljen
komentirati in s tem se mi odziv ne zdi pristen (napišeš ker moraš).
11. Naloga, ki se mi je zdela najbolj zanimiva, je bila oblikovanje učne ure z otroki. Pri tej
seminarski nalogi sem se resnično poglobila v razmišljanje o tem, kako bi otroke
vzpodbudila k izražanju, gibanju in povezovanju med sabo. Naloga, ki se mi je zdela
najbolj zahtevna, je bila posnetek igrice, saj veliko sošolcev ni veščih z računalniki in
tehnologijo, tudi sama sem imela veliko problemom z FB-jem in naložitvijo posnetka.
Mislim, da bi to nalogo lahko pripravili na kakšnem srečanju med sabo.
12. O e izobraževanju imam pozitivno mnenje, vendar moram povedati, da si morda malo bolj
okupiran s časom, saj je vse določeno na rok, no sicer smo vse speljali in to še v
pravočasnih rokih. Všeč mi je tudi to, da se lahko samostojno pripravljaš na določene
naloge, kot je na primer naloga POSNETEK PLESA, ki mi je bila nabolj všeč, saj si lahko
po svoji intuiciji in s svojim znanjem pokazal, kaj si sposoben in kaj znaš. Domišljija pa je
imela tudi svojo vlogo.
13. Najbolj mi je bila zanimiva naloga 3. tedna, ko smo morali posneti posnetek določenega
plesa. Sama sem se ob izvajanju in snemanju tega posnetka zelo zabavala. Toliko bolj pa
me je veselilo, da sem lahko to počela z nečakoma, da sem lahko popestrila tudi njuno
popoldne. Dobila sem tudi občutek, koliko koncentracije ti lahko posvečajo 3-letni otroci,
saj mi bo to pozneje v vrtcu prišlo zelo prav.
191
14. Vsaka naloga v vsakem tednu je bila po svoje zanimiva. Z vsako nalogo sem se tudi nekaj
naučila in se mi zdi, da sem tako veliko več odnesla brez kakšnega dodatnega učenja, kot
pa če bi vsak teden prihajali v učilnico in bi se tam o tem pogovarjali. Saj tako sem morala
vse sama delati, si sama prebrati in poiskati določeno literaturo. S tem ko pa je vsak teden
naloga, te pa prisili, da vse lepo sproti delaš in je tudi na koncu verjetno veliko boljši
rezultat, kot če bi imeli vse naenkrat. Skratka med pisanjem vsake naloge sem uživala.
15. Moram vas pohvaliti za takšno strokovno angažiranost. Z osebnega stališča gledano, sem
zelo vesela takšnega načina sodelovanja, saj iskreno povem, da sem se morala najprej
naučiti osnovno obvladanje računalnika, da sem lahko sodelovala na virtualnem
izobraževanju, hehe. Sem še stara šola, kjer ni bilo računalnika, tako da, ja super, veliko
sem pridobila!
16. Vesela sem, da ste nam dali to možnost izražati se, kajti le tako lahko izhajamo iz vsakega
posameznika in gradimo lastno samopodobo,raziskujemo in spoznavamo svoje
sposobnosti, ki jih lahko z dobro voljo izboljšamo in poskušamo iskati vire, da se
dopolnjujemo, izboljšujemo na raznih področjih ustvarjanja, umetnosti,...da bomo lahko
maksimalno dobro delali za otroke kot vzgojitelji in starši. Morda bi samo dodala,da je
zame vse prehitro potekalo, pogrešam malo več skupnega sodelovanja, druženja, kjer bi se
lahko učili praktično izvajati plesno izražanje, praktično se naučiš pravilnejših gibov in si
pod nadzorom inštruktorja, ki te lahko popravi. No, se bomo marali pa še učiti,... Vse
pohvale in zahvale, da ste nam omogočili to pridobljeno širino, in še naprej veliko
uspehov!
17. Ob začetku predavanj sem bila malo panična, ker se mi je zdelo, da bodo te tedenske
naloge kar zahtevne, potem pa so zadeve kar stekle. Mi je všeč, da končni izpit ne bo tako
obsežen. Najbolj zahtevna naloga mi je bila oddaja posnetka, ker sem porabila kar precej
časa, da sem svojega malega asistenta prepričala, da sva odigrala igro na podano temo,
seveda se je potem vse dobro izteklo. Najbolj zanimiva naloga pa mi je bila ogled
predstave, kjer lahko ob spremljanju predstave, spremljaš tudi otroke, kako doživljajo in
spremljajo predstavo. Všeč mi je bilo, da sem lahko analizirala predstavo.
18. Najbolj je bila zanimiva naloga, ko smo morali spisali blog o predstavi, ki smo si jo
ogledali. Ker rada obiskujem gledališča in raznovrstne predstave, mi je ta najbolj
ustrezala. Ogledala sem si dve predstavi in ena izmed njih, mi je bližje predstavila,
kakršna kvalitetna predstava za malčke sploh je. Ta naloga je bila tudi najbolj zahtevna in
192
mi je vzela največ časa. Naloga prvega tedna (test) mi je bila najmanj zanimiva, ker smo
morali obvezno biti ob določenem datumu in uri pri računalniku in internetu.
19. Glede na moje slabo poznavanje računalnika sem imela kar nekaj problemov, ki sem jih s
pomočjo hčerke uspešno rešila in poleg vašega predmeta osvojila še nekaj znanja iz
računalništva. Vse naloge so bile po svoje zanimive, najbolj pa so mi všeč opisi lutkovnih
predstav. Sama sem velika ljubiteljica lutk, a sem imela nekaj letni premor (hčerki sta
lutke prerasli) in sedaj ponovno v družbi nečaka uživam v lutkah. Všeč mi je, da si lahko s
pomočjo komentarjev izberem predstave, ki otroke pritegnejo, in se ognem tistim, ki so
sicer umetniške a neprimerne za otroke s slabo koncentracijo.
20. Z e-izobraževanjem sem se srečala prvič in v njem vidim tako pluse kot minuse. Pozitivno
se mi zdi, da smo si lahko samostojno organizirali delo in se na svoj način lotili
raziskovanja različnih dejavnosti, zanimive naloge pa so nas spodbudile k ustvarjalnosti in
poglobitvi v temo. Ker pa je ples izrazito fizična dejavnost, se mi zdi pomemben tudi
osebni stik in neposredno predajanje znanja, da imajo možnost osnove plesa pridobiti tudi
tisti, ki se s to umetnostjo še niso srečali. Zato bi v nadalje predlagala, da se kombinirata
obe vrsti izobraževanja. Najbolj sta me pritegnili nalogi: ustvarjalni/domišljijski ples, ki
smo ga posneli in objavljali na facebooku in oblikovanje učne ure.
21. Vprašanj glede nalog nimam, ker smo navodila dobili na srečanjih in blogih. Navodila na
spletni učilnici so bila dovolj razumljiva. Glede spletne učilnice sem bil na začetku malo
prestrašen, ker se mi je zdelo izobraževanje na ta način manj uspešno oz. si nisem znal
predstavljati, kako izgleda. Kmalu po uporabi spletne učilnice sem ugotovil, da je takšno
izobraževanje lažje oz. bolj priročno. Če pa sem potreboval kakšne dodatne informacije,
sem se lahko obrnil na naše predavatelje.
22. Naloge so se mi zdele kar zahtevne, najbolj zahtevna pa se mi je zdela naloga iz 5. tedna,
ko smo morali kot skupina pripraviti timsko nalogo o plesih po svetu. Razlog je ta, da se
takrat še nismo dobro poznali in smo težko vzpostavili stike oz. se dogovorili, kateri ples
bomo izbrali in kako ga potem predstavili v nalogi. Po veliko preklicanih številkah in e-
mailih nam je uspelo.
23. Najlažja naloga, je ta naloga, preprosto, ker postaviš vprašanja, ki te zanimajo in podaš
mnenje, kako si ti doživel/doživljal to izobraževanje in spletno učilnico. Ker smo se na
srečanjih tudi veliko pogovarjali, menjali mnenja, smo vsi pridobili nove
informacije/podatke in ideje, ki jih bomo kot bodoči vzgojitelji potrebovali za vzgajanje
otrok.
193
24. Z e-izobraževanjem sem se srečala prvič in mi je zelo všeč. Takšno izobraževanje nam je
omogočalo, da smo si sami organizirali, kdaj in kako se bomo učili, prebirali literaturo,
opravljali naloge itd., hkrati pa nam je omogočalo, da smo večino nalog opravljali od
doma. Zelo pohvalno!
25. Najbolj zanjimivi sta mi bili naslednji nalogi: naloga 1. tedna, ko smo si morali ogledati in
analizirati otroško plesno/lutkovno predstavo in na enem mestu dobili vsebine in analize
različnih plesnih/lutkovnih predstav, mnenja, občutke sošolcev in naloga 3. tedna, ko smo
objavljali posnetke na fb, saj smo lahko bili zelo ustvarjalni.
26. Na začetku sem bila kar malo skeptična glede e-izobraževanja, ker ga nisem poznala.
Vendar mi je bilo iz tedna v teden lažje in bolj všeč. To sprotno delo je pripomoglo k
lažjemu pridobivanju dobre končne ocene.Zelo všeč mi je bil teden, ko smo na Facebooku
objavljali svoje umetnine, in pa seveda pisanje komentarjev. Zanimivo pa je bilo tudi
branje komentarjev drugih sošolcev, ki so komentirali. Všeč mi je bilo tudi skupno
srečanje z našo predavateljico, ki nam je pokazala kar nekaj stvari, ki nam bodo v pomoč
pri našem delu v vrtcu z otroki.
27. ..., začetek predavanj z nalogami se mi je zdel zelo težak in zahteven. Ko sem se lotil oz.
začel z nalogami, sem ugotovil, da ni težko, saj je vsaka podana naloga, tudi zelo dobro
razložena oz. vodena k uspešni rešitvi, če je bilo kaj nerazumljivega, je tudi ga. Vurnik
vedno bila pripravljena pomagati in razložiti tako, da smo razumeli. Vse pohvale.
V zvezi z izpitom in izpitno snovjo nimam dodatnih vprašanj , tako kot sem zgoraj
navedel, je vse razumljivo napisano. Zdaj je na nas, da se izkažemo in pokažemo, kaj
znamo SREČNO vsem
28. Kar pa se tiče e-izobraževanja, pa tole: sprva me je preplavil dvom o poteku izobraževanja
na tak način. Kasneje se je izkazalo, da je predvsem finančno bolj ugodno, ker so se
zmanjšali stroški prevoza. Časovno pa je bilo kar obsežno, saj so bile naloge take, da si si
moral vzeti veliko časa, če si jih želel korektno in po navodilih opraviti.
29. Na primer tretji teden, ko smo morali objaviti posnetek. Ne samo, da sem imela s
snemanjem polno dela, dodaten problem mi je predstavljala objava na fb, ker tega pač
nisem vešča. Ali pa peti teden, ko smo morali oddati dve nalogi, ki sta bili vsebinsko
obsežni. Da ne govorim o usklajevanju dela kolegov, s katerimi smo bili skupaj v skupini.
Najlažja in morda najmanj zahtevna je prav ta naloga, ker pač postaviš vprašanja, ki te
težijo ali pa napišeš komentar celotnega izobraževanja. Skratka, z modulom Plesno
izražanje sem bila zelo zaposlena in namenila sem mu zeloooo veliko časa. Bodo pa
194
priprave na izpit zaradi tega krajše. Najbolj zanimiva mi je bila naloga ples, ki smo ga
doma izvedli in posneli, ker so se vsi zelo potrudili in ker so nastopali in sodelovali tudi
drugi družinski člani ali prijatelji. Tudi ostale naloge so bile zanimive, saj smo bili
oziroma smo morali biti vsak teden aktivni. Všeč mi je način izobraževanja preko
"moodla", mogoče me je zmotilo to, da smo imeli tehnične težave in smo naloge oddajali
kasneje.
30. Na začetku tega predmeta Plesno izražanje sem bila zelo skleptična, saj se nisem še nikoli
tako izobraževala, obenem pa sem še antitalent za računalnike. Pri prvi uri sem imela
občutek, da bo to zelo zahteven predmet, toda kmalu sem ugotovila, da je predmet zelo
zabaven in sproščujoč. Vse naloge so mi bile zanimive, kreativne, domiselne in vesele.
Občutek imam, da smo lahko tako vsi prispevali svoje spretnosti, domišljijo in ideje, kajti
na srečanju bi se hoteli izogniti ti skušnjavi. Kot bodoča vzgojiteljica se moram zavedati,
da so majhni otroci zelo zahtevni in moram biti pri tem področju zelo domiselna, gibljiva
in kreaktivna, kar sem pa pri tem predmetu vse dosegla. Hvala vam!
31. Vse naloge so se mi zdele zanimive, kreativne in domiselne. Všeč mi je bilo, da so se
izvedle v tem stilu - modulov, ki so zajemale vse: izpit, samokreativnost, timsko delo,
objektivo (ogled predstave) in kar mi je všeč še posebej, nastop.Namreč preveč ljudi, ki se
odloča za ta poklic pozablja, da je nastop in prikaz v svetu malih zelo velik faktor, seveda
povezan z domišlijo, fleksibilnostjo, gibanjem in kreativo. Res, da smo morali "migat",
smo pa lahko to storili v svojem prostem času, kar mi zelo veliko pomeni saj se le tako
lahko temu posvečamo 100%. Z moje strani, vse pohvale.
32. Čeprav sem se z e-učenjem in opravljanjem izpitov na ta način spoznala že v času študija,
sem bila v začetku izvajanja tega predmeta skeptična. Zdelo se mi je, da nas čaka kar
precej obveznosti. Vendar pa je sprotno delo pripomoglo k lahkemu načinu pridobivanja
dobre končne ocene. Menim, da so nam bila navodila dobro in jasno posredovana. Všeč
mi je bilo, da smo terminski plan z zahtevanimi nalogami in vsemi našimi obveznostmi
dobili že na začetku. Na ta način sem si lažje razporedila njihovo opravljanje. Najbolj
zanimive so mi bile naše objave na Facebooku in pisanje blogov po ogledu izbranih
gledaliških predstav. Rada sem prebirala različna mnenja sošolcev, pa tudi njihove
poglede in predloge o določenih tematikah. Sem pristaš osebnega stika med predavateljem
in slušateljem. Ravno to sem pri tem predmetu najbolj pogrešala. Menim, da se med
predavanji v učilnici snov poda bolj nazorno in zanimivo, slušatelj sproti dobi odgovore
na morebitna vprašanja, pa tudi med vsemi vpletenimi se stkejo bolj pristne vezi. V
195
prihodnje bi svetovala, da bi pri tem predmetu izvedli več skupnih srečanj s
predavateljico.
33. Pri plesnem izražanju so se mi vse naloge zdele precej zahtevne. Še posebej zato, ker sem
se pozno vpisla v šolo in sem morala nadoknaditi vse zamujeno. Mislim, da mi je to tudi v
večji meri uspelo. Drugače pa mi je bila ena težjih nalog prav iz 5. tedna, ko smo morali
narediti seminarsko po skupinah. Razlog pa je bil, ker se še nismo dobro poznali, (niti
imen) in smo se kar s težavo povezali na začetku, čeprav se je kasneje vse odvilo super.