Sveta vojna za Telekom SlovenijeGašper Blažič, foto: Gregor Pohleven, Urban Cerjak, Matic Štojs, VVikimedia Commons, Flickr

Bitka za ohranitev Telekoma Slovenije v rokah domačih mafijskih omrežij je očitno dosegla vrh. Potem ko si nadzorni svetSlovenskega državnega holdinga (SDH) ni upal sprejeti odgovornosti za prodajo, je enako dejanje ponovila tudi vlada.

Vlada Mira Cerarja se jezaradi Telekoma sešlav nedeljo (!), 7. junija. A

sestanek, ki naj bi prinesel do-končno odločitev glede »svetekrave« slovenske tranzicije, ni

prinesel nič novega, saj je koa-licija vrnila žogico SDH, kar jedokaz več, kako močno se lomijopolitična kopja na račun najve-čjega slovenskega telekomuni-kacijskega podjetja. Ni namreč

dvoma, da se koalicija skušaznebiti odgovornosti za morebi-tno prodajo večinskega deleža vTelekomu Slovenije tudi zaradimočnega interesa postkomu-nističnih tranzicijskih botrov

iz ozadja. Prav to je tudi razlog,da iz borčevskih vrst sedaj leti-jo puščice proti premierju MiruCerarju, medtem ko koalicijskestranke iščejo le še kratkoroč-ne koristi (ugoden položaj na

Nar

očni

k: V

SESL

OVE

NSK

O Z

DR

UŽE

NJE

MAL

IH D

ELN

IČAR

JEV

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

javnomnenjskih lestvicah).

Neodločni Cerar »Prvi sklepje ta, da vlada nalaga organomSDH, da nadaljujejo s postop-kom in z vsemi potrebnimi ak-tivnostmi v okviru roka veljav-nosti ponudbe,« je po nedeljskiseji vlade na tiskovni konferencipojasnil premier Cerar. Kot ješe dejal, je vlada poleg tega od-pravila oba pomisleka, ki ju jeizpostavil SDH, in sicer gledemehanizma razdelitve tveganjter glede pojma strateškega la-stnika. Vlada tako med drugim

soglaša z. mehanizmom razdeli-tve tveganj, predvidenim v pro-dajni pogodbi, hkrati pa upraviSDH nalaga, da v primeru skle-nitve pogodbe o prodaji delnicin vseh drugih pogodb, potreb-nih za izvršitev posla, vključi v totudi opcijsko pogodbo za nakupstoodstotnega deleža družbe So-line v korist Republike Slovenije.V vladi pričakujejo, da bo SDHpo enem letu in pol pravočasno

opravil svojo dolžnost, sprejelodgovornost in sledil svoji od-ločitvi, v kateri je nadzorni svetskupaj z upravo ugotovil, da jeprodaja Telekoma primerna inekonomsko utemeljena. »Zdajko ni več teh pomislekov, ki soše obstajali, pričakujem, da sebo postopek nadaljeval in ustre-zno zaključil,« je nadaljeval pre-mier Cerar in tako potrdil, dase postopek prodaje Telekomavendarle nadaljuje. Kot je zna-no, sta uprava in nadzorni svetSDH v četrtek prodajo Teleko-ma britanskemu Cinvenu kotedinemu ponudniku ocenila kotprimerno in ekonomsko uteme-ljeno, kljub temu pa nadzorni-ki v četrtek zvečer niso dali so-glasja k prodaji družbe, ampakso odločitev o prodaji prepustilivladi kot skupščini holdinga. Zatakšno potezo so se menda od-ločili zaradi vprašanja, ali gre vprimeru Cinvena za strateškegavlagatelja, in vprašanja jamstvadržave za morebitne obveznostiTelekoma iz naslova sodnih spo-rov in konkurenčnih postopkov.Prodajna pogodba namreč vse-buje mehanizem razdelitve tehtveganj. Cinven, ki se potegujeza približno tričetrtinski deležv največjem slovenskem teleko-munikacijskem operaterju, jesporočil, da pričakuje odločitevprodajalcev do 10. junija (torejdo srede).

Erjavčeve intervencije a enoje interes premierja, drugo pamnenje koalicijskih strank.Predsednik DeSUS Kari Erjavecje večurno sejo vlade predčasnozapustil, medijem pa zagotovil,

da je njegova stranka predlaga-la, naj končno odločitev sprejmekar SDH. »Predlagamo, da SDHopravi tiste naloge, ki jih ima pozakonski pristojnosti, saj je bilustanovljen zato, da politika neodloča o takšnih zadevah, kotje privatizacija,« je novinarjemdiplomatsko pojasnil Erjavecin hkrati potrdil, da želi sečo-veljske soline (ki jih zastopa žeomenjena družba Soline) zava-rovati kot narodni park. A glejga, zlomka - Erjavčev DeSUS jeves čas poudarjal, da bo njego-va odločitev o prodaji Telekomaodvisna od presoje, ali je poten-cialni novi Telekomov večinskilastnik Cinven strateški partner.A Erjavec je tokrat ploščo obr-nil in novinarjem dejal, češ dani stvar vlade, da opredeli, ali jeposamezno podjetje strateško aline. To bo po njegovih besedahmoral oceniti SDH, in sicer zlastiv ekonomskem smislu, ker prav-ne definicije glede tega namrečni. No, Erjavcu lahko celo verja-memo glede na to, da je po izo-brazbi pravnik. A bolj kot to bo-dejo v oči akrobacije, s katerimikoalicijske stranke rešujejo svoj»ugled« pred javnostjo oziromapred tistimi, ki imajo v državidejansko oblast in predstavljajot. i. globoko državo. Erjavec je vnedeljo napovedal, da če bo namizi glasovanje o prodaji Tele-koma, bodo ministri iz vrst De-SUS glasovali proti. Vendar pa jeizrazil mnenje, da takšnega skle-pa verjetno ne bo. In ni se motil.No, tako Cerarju kot Erjavcu grena roko to, da so seje vlade zdajbistveno bolj zaprte pred javno-stjo, kar je očitno tudi posledica

Nesoglasij v koaliciji glede prodajeTelekoma Slovenije je vse več. Bodo znovazmagali stari komunistični botri iz ozadja?N

aroč

nik:

VSE

SLO

VEN

SKO

ZD

RU

ŽEN

JE M

ALIH

DEL

NIČ

ARJE

VO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

afere z magnetogramom sejeprejšnje vlade pred skoraj letomdni, ko je tedanja premierkaAlenka Bratušek samo sebe pre-dlagala za evropsko komisarko.

Pire brez komentarja sevedaje zanimivo tudi ravnanje koali-cijske SD in njenega predsednikaDejana Zidana, ki ga očitno nezanima več, kako so se strankeopredeljevale v preteklosti. Še včasu vlade Alenke Bratušek sostranke očitno podprle namero,da se Telekom vrne na seznampodjetij, ki gredo v prodajo. Asedaj je spet vse drugače. Kakor-koli že, v SD niso podprli vrnitveodločanja o Telekomu na SDH.Menda zato ne, ker bi na pod-lagi stališča nadzornega svetaSDH, ki prvotno ni dal soglas-ja k predlogu uprave za prodajoTelekoma, na seji lahko ugotovi-li, da je prodajni postopek kon-čan. Torej: po interpretaciji SDso nadzorniki osrednjega držav-nega holdinga svoje že poveda-li, zato vlada o tem pravzapravsploh ne bi smela več odločati.Kot je po seji vlade razlagal Zi-dan, je uprava SDH predlagala,da bi vlada dala soglasje k pro-daji britanskemu skladu Cinven,vendar za to ni bilo možnosti,saj ni bilo primernih gradiv. Sejevlade sta se sicer res udeleži-la tudi predsednik uprave SDHMatej Pire in član uprave MatejRunjak, vendar sta po seji vlade»snedla jezik« in nista dajala iz-jav. Njun molk je po svoje zgo-voren in je neke vrste dokaz, daje bilo na seji vlade hudo »vroče«ne samo zunaj, pač pa tudi v sej-ni sobi. A prvi mož SDH MatejPire je še dva dni pred sejo raz-lagal, da SDH ne razlikuje medstrateškim in portfeljskim inve-stitorjem. Kot pravi, ni nujno, daportfeljski vlagatelj ne bo vlagal vnova znanja, ne bo odpiral novihtrgov, ne bo vlagal v razvoj, nebo povečeval števila zaposlenih.Prav tako ni nobenih zagotovil,da bo to počel strateški vlagatelj.Pire je bil sicer zelo redkobe-seden glede Telekoma, je pa nasplošno pojasnil, da se SDH pri

Milan Kučan je na sobotnem srečanjuizgnancev znova stopil na stran »na-

cionalnega interesa«. Razumljivo, sajprihodnji lastnik ni po njegovem okusu.

odločitvah precej zanaša na t. i.track record vlagateljev - kaj sedogaja s prevzetimi podjetji - inna podlagi tega lahko z velikogotovostjo napovejo, kaj se bozgodilo s podjetji po prevzemu.

Prodaja pod mizo? a nekaj jejasno: Telekom Slovenije je v temprimeru lakmusov papir (nedo-končane) slovenske tranzicije.Evropska banka za obnovo inrazvoj (EBRD) je denimo prej-šnji teden sporočila, da preučujemožnost sodelovanja s Cinve-nom pri nakupu Telekoma, pritem pa je ocenila, da je Telekom»zelo primeren za privatizacijo«.A dejstvo, kdo bo novi večin-ski lastnik (če sploh bo) v Te-lekomu, niti ni več pomembno- v vsakem primeru bo namreč

postkomunistična nomenkla-tura skušala preprečiti proda-jo večinskega deleža Telekoma.Če namreč z evropskega parke-ta prihajajo pozitivni signali zaprodajo Telekoma, je povsemjasno, da bodo skušale »zdravesile« to ustaviti. Tako je že prej-šnjo sredo stranka Trs (sestavnidel Združene levice, ki je po ne-katerih javnomnenjskih lestvi-cah že na vrhu priljubljenosti!)vlado pozvala, naj postopek pro-daje Telekoma ustavi. Ob tem so»trsovci« z Matjažem Hanžkomna čelu predstavili dokument, kinaj bi dokazoval, da so prodajalciTelekoma zavrnili ponudbo, ki jeza 200 milijonov evrov presegalaponudbo sklada Cinven, imenainteresenta pa niso razkrili. Oči-tno je šlo za še eno propagandno

akcijo ZL, češ da vlada nekaj pri-kriva oz. da gre pri Cinvenu za»podmizni posel«, kjer običajnetržne zakonitosti ne veljajo. Ne-rodna zadeva predvsem za ZL(oz. Trs kot njen sestavni del), sajje vse od nastanka nasprotovalatržni ekonomiji in delala rekla-mo za t. i. dogovorno ekonomijo,ki smo jo poznali že v času Jugo-slavije. In sedaj isto logiko do-govorne ekonomije očita tistim,ki se zavzemajo za privatizacijooz. prodajo Telekoma, kar kaže,da hudič v sili ne žre samo muh,ampak grize tudi lasten rep. KerZL ni uspelo z blokado proda-je Telekoma, ji tako ostane le šeulica. Tako je frontmen ZL LukaMesec svoj »dž.ihad« v milejšiobliki izrazil v četrtek z zborova-njem pred parlamentom, kjer sopredstavniki t. i. vulgosocializ-ma v posebni izjavi izrazili svo-je mnenje v prid »nacionalnegainteresa«. Med njimi je bil tudidolgoletni prvi (režimski) sindi-kalist Dušan Semolič, češ da sedobra podjetja ne prodajajo. »Nikupnine, ki upravičuje ta proces,kajti v njem so praviloma najve-čji poraženci delavci in delavke,«je med drugim dejal. Na strannasprotnikov privatizacije se je

Zastavonoša pri nasprotovanju prodajeTelekoma je znova ZL oz. njen frontmanLuka Mesec, pridružujejo pa se murežimski sindikalisti.

Nar

očni

k: V

SESL

OVE

NSK

O Z

DR

UŽE

NJE

MAL

IH D

ELN

IČAR

JEV

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

postavil tudi Peter Glavič iz civil-ne iniciative malih delničarjev,češ da bodo z razprodajo služilitisti, ki so jo zakuhali. Protestni-kom se je pričakovano pridružiltudi prvi mož SVIZ in vidni članTrsa Branimir Štrukelj. Vsi pa soza četrtek, 11. junija, napovedalivelik shod proti privatizaciji. No,očitno bo ta shod podprl tudi delkoalicije, denimo SD, ki se zave-da, da izgublja volilno telo - sle-dnje namreč vse bolj uhaja k ra-dikalni ZL.

Strah pred Nemci? Kako resneso razmere ob prodaji Telekoma(očitno gre starim omrežjem vtem primeru za »biti ali ne biti«),dokazujejo tudi informacije ovelikih pritiskih tako na vodstvoSDH kot na nekatere poslanceDZ, češ da bodo kazensko ova-deni, če bodo sodelovali pri pro-daji Telekoma. Spomin na starečase, morda na Venezuelo alicelo Severno Korejo? Kakorkoliže, informacijo, da je grožnja zovadbami prišla v prostore DZ,je novinarjem razkril kar po-slanec SD Janko Veber, do ne-davnega obrambni minister, kije »odletel« zaradi angažiranjavojaške obveščevalne službe prianaliziranju posledic morebitneprodaje Telekoma. A Veber ver-jetno računa, da sam ne bo medovadenimi, saj je kot obrambniminister zaradi nasprotovanjaprodaji položil glavo na tnalo -

in jo izgubil. Očitno se skuša Ve-ber maščevati Cerarju tudi tako,da dejansko ponavlja to, kar je vjavnost spravil že Hanžek - češ,v primeru Telekoma sta finanč-ni minister in državni sekretarjavno komunicirala o Telekomuin nakazala možnost suma do-govarjanja med edinim ponu-dnikom za Telekom, tj. družboCinven, v navezi z Deutsche Te-lekomom. Veber ob tem pričaku-je, da bo imel Cerar tudi v temprimeru enaka merila kot v pri-meru njegove razrešitve. Očitnoje med tranzicijskimi botri za-vladal strah, da bi Cinven po na-kupu deleža Telekoma slednjegaprodal naprej družbi Deutsche

Telekom, medtem ko je sestr-ska družba iz Avstrije, TelekomAustria, nedavno kupila znane-ga mariborskega ponudnika in-ternetnih storitev Amis. Gledena to, da je v sklopu TelekomaSlovenije tudi mobilno omrežjenekdanje družbe Mobitel, lahkosklepamo, da stare botre skrbipredvsem izguba možnosti, dabi prek stacionarne in mobil-ne telefonije nadzirali velik deldržavljanov. A če se vrnemo kovadbam: napoveduje jih LudvikKlavs z Akademije za strateške

študije. No, zanimivo je, da seje Klavs v primeru Patria mendapostavil na stran (neupravičeno)obsojenih, zanje naj bi celo pre-dlagal pomilostitev (kar je bilozaradi formalnosti zavrženo).Vendar naši viri opozarjajo, daje bila to dejansko (namerna?)medvedja usluga Janši, Krkovičuin Črnkoviču - pomilostitev na-mreč pomeni le oprostitev pre-stajanja kazni in ne razveljavitvesodbe. Kot je znano, je ustavnosodišče sporno obsodbo v zadeviPatria razveljavilo.

VrOČ kOStanj In kaj na vse topravi drugi del opozicije, sloven-ska pomlad, ki zaradi interesa,da se tranzicija čim prej konča,podpira privatizacijo Telekoma?Kot je zapisal vodja poslanskeskupine SDS Jože Tanko, tisti,katerim je bilo zaupano upra-vljanje države, z njeno lastnino»očitno delajo tako kot trgovcina bolšjem trgu, ki blago pre-metavajo z enega pulta na dru-gega«. Po njegovem mnenju sobile odločitve sprejele pravoča-sno, vlada pa bi morala že davnoimenovati novo vodstvo SDH.Ker tega ni storila, mora prevzetipolitične posledice za vse to, karse sedaj dogaja. Kot je še zapisal,v SDS nimajo težav z odločitvi-jo o prodaji Telekoma, vendar panaj odločitve sprejemajo tisti, kiso za to pristojni in pooblaščeni.Ravnanje premierja Mira Cerar-ja v tem primeru Tanko ocenju-je kot neodgovorno, saj v vladipo njegovi oceni samo »iščejo,komu bi dali kostanj v roke, dabi odločil in sprejel odgovor-nost namesto njih«. ProdajoTelekoma naj bi podpirala tudiNSi, zadržke pa ima Zavezni-štvo Alenke Bratušek. Zanimivje tudi odziv programskega svetaKoalicije civilne družbe za pre-novo (Sinteza-KCD), ki je še ena

Britanska finančna družba Cinven naodziv vlade nebo čakala v nedogled.

Tako SDS kot NSi podpirata privatiza-cijo Telekoma Slovenije, ob tem pa se

poslanci SDS sprašujejo, koliko časa sibodo v vladi podajali vroč kostanj.

Nar

očni

k: V

SESL

OVE

NSK

O Z

DR

UŽE

NJE

MAL

IH D

ELN

IČAR

JEV

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

• v vrsti civilnih organizacij zaobrambo »nacionalnega intere-sa«. Programski svet je namrečna državnega sekretarja na fi-nančnem ministrstvu MetodaDragonjo naslovil predlog, dase prodaja prekliče, med drugimzato, ker je en sam ponudnik, kini strateški partner in ponuja pre-nizko ceno. Pod dopis so podpi-sani Emil Milan Pintar, AndrejCetinski, Jože Mencinger, Bog-dan Biščak in Miroslav Marc. Apravzaprav je v tej zgodbi raz-merje moči v parlamentu manjpomembno, kajti nosilci močiso v naši državi tisti, o katerihse ne odloča na volitvah, pač paprav ti nosilci moči krojijo volil-ne izide prek medijev.

Sveta krava tranzicije seve-da pa je jasno, da je v ozadju»svete vojne« za Telekom Slo-venije predvsem ohranitve-ni refleks stare nomenklatu-re, kar dokazuje tudi sobotni

Kučanov izpad na srečanjuizgnancev v ljubljanskem Ti-voliju. Potem ko je ljubljanskižupan Zoran Jankovič izra-zil vročo željo, da bi razvpitakomunistična koračnica »Hej,brigade« postala ljubljanskahimna, se je tudi Kučan oprlna njen verz »Na Slovenskemsmo mi gospodar«. Ob tem seje vprašal, ali smo na Sloven-skem še gospodar, potem kodržava proda vse narodovopremoženje. »A je bilo vre-dno prehoditi vso dolgo potiz tujine do doma zato, da sena koncu zdaj po tolikih letihpostavlja to vprašanje,« je za-dnji šef partije položil na srceizgnancem, čeprav so bili mednjimi tudi takšni, ki so novoveliko krivico doživeli po vr-nitvi v domovino, saj so bili zakomunistično oblast nezaže-len dejavnik. Vendar velja spo-mniti, da se je Kučan s svoji-mi oprodami v zvezi s prodajo

podjetij in bank vedno oglašalle tedaj, ko je bil v igri »napa-čen« lastnik. Ob prodaji Ban-ke Koper je bil denimo tiho,prav tako tudi takrat, ko je vpivovarski vojni tedaj še Šroto-va Pivovarna Laško izmaknilaPivovarno Union izpred nosukoncema Interbrew. Ob temvelja spomniti tudi na zgod-bo iz leta 2000, ko je Bajuko-va vlada, ki so ji očitali vsemogoče kadrovske zamenjave,vendarle zamudila pri zamenja-vi tedanjega prvega moža Ka-pitalske družbe (KAD) JožetaLeniča, slednji pa je še »pravo-časno« poskrbel, da so delni-ce Dela iz državne lasti prišle vroke Gorenju, ki ga je tedaj vodilKučanov prijatelj Jože Stanič. Stem se je osrednja slovenska ča-sopisna družba s pomočjo starihkadrov v paradržavnih skladihin nekaterih »nacionalnih šam-pionih« zavarovala pred morebi-tnim »sovražnim prevzemom« s

strani lastnikov, ki bi lahko uve-dli radikalne spremembe. Zatone preseneča, da se ob zadnjispremembi lastniške strukturečasopisnega podjetja Delo (kot jeznano, bo po novem boter »Črnevdove« Stojan Petrič) praktičnonihče od varuhov »nacionalne-ga interesa« ni oglasil. ČasopisDelo bo namreč tudi po novemv »pravih rokah« in bo tudi vprihodnje glasilo tistih, ki imajoSlovenijo za talca in za molznokravo svojih osebnih kapital-skih ambicij. Tudi zato ostajaKučan še naprej nedotakljiva»sveta krava«, ki ji je vse odpu-ščeno (tudi seksistično znaša-nje nad sedaj že nekdanjo novi-narko POP TV), medtem ko jePahorjevo nerodno dvorjenjematurantkam postalo pred-met novega (umetno ustvarje-nega) škandala in celo zahtevepo odstopu. To je samo še do-kaz več, da Sloveniji iz ozadjavladajo rdeči džihadisti. (D

Nar

očni

k: V

SESL

OVE

NSK

O Z

DR

UŽE

NJE

MAL

IH D

ELN

IČAR

JEV

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.