Evropski parlament2019-2024

Dokument zasedanja

A9-0197/2020

22.10.2020

POROČILOo novi industrijski strategiji za Evropo(2020/2076(INI))

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

Poročevalec: Carlo Calenda

Pripravljavec mnenja (*):Danilo Oscar Lancini, Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

(*) Pridruženi odbor – člen 57 Poslovnika

RR\1216571SL.docx PE650.700v02-00

SL Združena v raznolikosti SL

PR_INI

VSEBINA

Stran

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA..................................................4

OBRAZLOŽITEV....................................................................................................................31

MANJŠINJSKO STALIŠČE....................................................................................................34

MNENJE ODBORA ZA OKOLJE, JAVNO ZDRAVJE IN VARNOST HRANE.................35

MNENJE ODBORA ZA MEDNARODNO TRGOVINO.......................................................48

MNENJE ODBORA ZA ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNE ZADEVE................................55

MNENJE ODBORA ZA NOTRANJI TRG IN VARSTVO POTROŠNIKOV.......................65

MNENJE ODBORA ZA REGIONALNI RAZVOJ.................................................................72

PISMO ODBORA ZA RIBIŠTVO...........................................................................................78

MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE.........................................................................82

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU................................................90

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU..................................................................................................................................91

PE650.700v02-00 2/90 RR\1216571SL.docx

SL

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o novi industrijski strategiji za Evropo(2020/2076(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 9, 151 in 152, člena 153(1) in (2) ter člena 173 o industrijski politiki EU, ki se med drugim sklicuje na konkurenčnost industrije Unije,

– ob upoštevanju členov 14, 27 in 30 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

– ob upoštevanju PDEU in Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti člena 5(3) PEU in Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

– ob upoštevanju člena 3(3) PEU, ki se nanaša na notranji trg, trajnostni razvoj in socialno tržno gospodarstvo,

– ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic,

– ob upoštevanju ugotovitev indeksa digitalnega gospodarstva in družbe za leto 2020, ki je bil objavljen 11. junija 2020,

– ob upoštevanju dokumenta Komisije z dne 2. junija 2020 o časovnici farmacevtske strategije za pravočasen dostop pacientov do cenovno dostopnih zdravil,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. maja 2020 z naslovom Čas za Evropo: obnova in priprava za naslednjo generacijo (COM(2020)0456),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. maja 2020 z naslovom Prilagojeni delovni program Komisije za leto 2020 (COM(2020)0440),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. februarja 2020 z naslovom Evropska strategija za podatke (COM(2016)0066),

– ob upoštevanju bele knjige Komisije z dne 19. februarja 2020 z naslovom Umetna inteligenca: evropski pristop k odličnosti in zaupanju (COM(2020)0065),

– ob upoštevanju poročila z dne 19. februarja 2020 o vprašanjih varnosti in odgovornosti, ki jih sprožajo umetna inteligenca, internet stvari in robotika (COM(2020)0064),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. maja 2020 o novem večletnem finančnem okviru, lastnih sredstvih in načrtu za okrevanje1,

– ob upoštevanju evropske gospodarske napovedi Komisije (pomlad 2020),

– ob upoštevanju sklepov predsednika Evropskega sveta po videokonferenci s člani

1 Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0124.

RR\1216571SL.docx 3/90 PE650.700v02-00

SL

Evropskega sveta 23. aprila 2020,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami2,

– ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika z dne 8. aprila 2020 o globalnem odzivu EU na pandemijo COVID-19 (JOIN(2020)0011),

– ob upoštevanju sklepov predsednika Evropskega sveta po videokonferenci s člani Evropskega sveta 17. marca 2020 o covidu-19,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. marca 2020 z naslovom Usklajen gospodarski odziv na izbruh virusa COVID-19 (COM(2020)0112),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2020 z naslovom Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo (COM(2020)0098), sklepov z naslovom Intenzivnejše kroženje – Prehod v trajnostno družbo, ki jih je Svet sprejel na 3716. seji 4. oktobra 2019 (12791/19) in sporočila Komisije z dne 2. decembra 2015 z naslovom Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo (COM(2015/0614),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. marca 2020 z naslovom Nova industrijska strategija za Evropo (COM(2020)0102),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. marca 2020 z naslovom Strategija za MSP za trajnostno in digitalno Evropo (COM(2020)0103),

– ob upoštevanju predloga Komisije z dne 4. marca 2020 za uredbo o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi Uredbe (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (COM(2020)0080),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. februarja 2020 z naslovom Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope (COM(2020)0067),

– ob upoštevanju delovnega programa Komisije za leto 2020 z naslovom Bolj ambiciozna Unija (COM(2020)0037),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru3,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. januarja 2020 o naložbenem načrtu za trajnostno Evropo (COM(2020)0021),

– ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom Osrednji načrt za konkurenčno preobrazbo energetsko intenzivnih industrij v EU, ki bo omogočila nastanek podnebno nevtralnega krožnega gospodarstva do leta 2050 (Masterplan for a Competitive Transformation of EU Energy-intensive Industries Enabling a Climate-neutral Circular Economy by 2050),

2 Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0054.3 Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0005.

PE650.700v02-00 4/90 RR\1216571SL.docx

SL

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2019 o pošteni obdavčitvi v digitaliziranem in globaliziranem gospodarstvu BEPS 2.04,

– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 12. decembra 2019 (EUCO 29/19),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 20. junija 2019 o novi strateški agendi za EU za obdobje 2019–2024 (EUCO 9/19),

– ob upoštevanju sklepov o prihodnji strategiji EU na področju industrijske politike, ki jih je Svet sprejel na 3655. seji 29. novembra 2018 (14832/2018),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. maja 2018 z naslovom Nova evropska agenda za kulturo (COM(2018)0267),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. septembra 2017 z naslovom Vlaganje v pametno, inovativno in trajnostno industrijo – Prenovljena strategija EU za industrijsko politiko (COM(2017)0479),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2017 o oblikovanju ambiciozne industrijske strategije EU kot strateške prednostne naloge za rast, delovna mesta in inovacije v Evropi5,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2017 o digitalizaciji evropske industrije6,

– ob upoštevanju vprašanja za ustni odgovor za Komisijo o ambiciozni industrijski strategiji EU kot prednostni nalogi za rast, delovna mesta in inovacije v Evropi (O-000047/2017),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 z naslovom Aktu za enotni digitalni trg naproti7,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Digitalizacija evropske industrije – Izkoriščanje vseh prednosti enotnega digitalnega trga (COM(2016)0180),

– ob upoštevanju Pariškega sporazuma, ki ga je Evropski parlament ratificiral 4. oktobra 2016,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. oktobra 2016 o potrebi po evropski politiki za ponovno industrializacijo glede na nedavna primera Caterpillar in Alstom8,

– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 15. decembra 2016 in 23. junija 2017,

4 Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0102.5 UL C 334, 19.9.2018, str. 124.6 UL C 307, 30.8.2018, str. 163.7 UL C 11, 12.1.2018, str. 55.8 UL C 215, 19.6.2018, str. 21.

RR\1216571SL.docx 5/90 PE650.700v02-00

SL

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2016 o skladni politiki EU za kulturno in kreativno industrijo9,

– ob upoštevanju sklepov Sveta o agendi za konkurenčnost industrije, o digitalizaciji evropske industrije ter o svežnju o tehnologijah enotnega digitalnega trga in modernizaciji javnih storitev,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2015 z naslovom Trgovina za vse – Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko (COM(2015)0497),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2014 o ponovni industrializaciji Evrope za spodbujanje konkurenčnosti in trajnosti10,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. januarja 2014 z naslovom Za oživitev evropske industrije (COM(2014)0014),

– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 22. maja 2013 in 22. marca 2019 (EUCO 1/19),

– ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

– ob upoštevanju mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za regionalni razvoj in Odbora za pravne zadeve,

– ob upoštevanju pisma Odbora za ribištvo,

– ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A9-0197/2020),

A. ker Evropska unija v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050 zahteva novo industrijsko strategijo, ki bo ustvarila pogoje za inovativno, vključujočo, odporno in digitalizirano družbo ter pomembno prispevala h globalni konkurenčnosti evropskih industrij; ker bi morala ta strategija ohraniti visoko stopnjo zaposlenosti in visokokakovostna delovna mesta, pri čemer ne sme biti nihče zapostavljen; zagotoviti mora tudi dvojni prehod na sodobno in digitalizirano evropsko industrijsko bazo, ki bo v celoti izkoristila potencial obnovljivih virov energije, ki so energetsko zelo učinkoviti in z viri zelo gospodarni, pa tudi podnebno nevtralni; prav tako bi morala okrepiti vodilno vlogo Evrope v svetu in zmanjšati odvisnost Unije od drugih delov sveta v strateških vrednostnih verigah z diverzifikacijo in povečanjem njihove trajnosti, da bi se izognili selitvi evropskih industrij in hkrati ohranili odprtost trga;

B. ker je pandemija covida-19 s svojimi posledicami v Evropi povzročila upad gospodarske rasti, kakršnega doslej še ni bilo, zato bi se lahko neenakosti in družbene napetosti v Uniji še poglobile, zlasti med najranljivejšimi državljani;

C. ker se industrijska konkurenčnost in podnebna politika medsebojno krepita, inovativna in podnebno nevtralna ponovna industrializacija pa bo ustvarila lokalna delovna mesta in zagotovila konkurenčnost evropskega gospodarstva; ker bi bilo treba tak pristop

9 UL C 238, 6.7.2018, str. 28.10 UL C 482, 23.12.2016, str. 89.

PE650.700v02-00 6/90 RR\1216571SL.docx

SL

uporabljati v vseh politikah, ki obravnavajo zeleni in digitalni prehod;

D. ker mora Unija sprostiti neizkoriščeni podjetniški potencial določenih družbenih skupin, v katerih ga je treba v celoti razviti, vključno z mladimi, migranti, starejšimi in ženskami; ker bi bila lahko industrijska strategija Unije priložnost za krepitev podjetniške kulture nezadostno zastopanih ali prikrajšanih skupin in bi jim lahko omogočila, da v celoti prispevajo k digitalnemu in zelenemu prehodu;

E. ker sta pandemija covida-19 in gospodarska recesija brez primere, ki jo je povzročila, prizadela vse gospodarske sektorje, zlasti mala in srednja podjetja, gospodarska dejavnost v nekaterih sektorjih pa je celo popolnoma zamrla; ker v teh okoliščinah hitro in pravično okrevanje ne bo mogoče doseči z običajnim pristopom, pri čemer bi se morala vsaka v prihodnost usmerjena industrijska strategija najprej osredotočiti na okrevanje industrije in dolgoročno globalno konkurenčnost, zlasti v sektorjih rasti in v tistih sektorjih, ki so zaradi ukrepov za omejitev gibanja utrpeli največ škode;

F. ker bo finančna struktura gospodarskih družb zaradi novih posojil, najetih za preživetje upada gospodarske rasti, verjetno ranljivejša, kar bo kratko-, srednje- in dolgoročno povzročilo počasno rast in pomanjkljive naložbene zmogljivosti za uresničitev dvojnega prehoda na digitalizirano, podnebno nevtralno, krožno in z viri gospodarno gospodarstvo;

G. ker Unija v teh okoliščinah potrebuje industrijsko strategijo, ki se bo izvajala v dveh ločenih fazah in bo prva osredotočena na okrevanje, druga pa na obnovo in odpornost; ker bi moralo okrevanje gospodarstva temeljiti na odločnem socialnem in okoljsko trajnostnem pristopu ter podpirati obnovo industrije in s tem zagotoviti uspešno digitalno in zeleno preobrazbo, te spremembe pa zahtevajo kvalificirano delovno silo, da bo zagotovljen pošten in pravičen prehod;

H ker je industrijski sektor v Evropi močno prepleten in so države članice med seboj trdno povezane, njihov pristop do podjetij različnih velikosti pa se razlikuje; ker bo zato usklajena evropska politika, ki bo zagotavljala koristi celotni proizvodni verigi, od velikih podjetij do malih in srednjih podjetij, uspešnejša pri povečanju svetovne konkurenčnosti in trajnosti Evrope;

I. ker bi si morala Unija še naprej prizadevati za ambiciozne večstranske in dvostranske trgovinske sporazume; ker je bila evropska industrija že pred krizo zaradi covida-19 na razpotju, saj je kljub temu, da ostaja steber evropskega gospodarstva in zaposluje približno 32 milijonov ljudi, njen prispevek k evropskemu BDP v dvajsetih letih padel s 23 % na 19 %; ker se naša industrija v tem času sooča z močno mednarodno konkurenco, poleg tega pa nanjo pogosto negativno vplivajo vedno bolj protekcionistični trgovinski ukrepi tretjih držav, ki nimajo visokih okoljskih in socialnih standardov;

J. ker mora nova evropska industrijska strategija omogočiti dvojni prehod na konkurenčno in trajnostno evropsko industrijsko bazo; ker je ta preobrazba priložnost, da Evropa posodobi svoje industrijske temelje, ohrani in vrne delovna mesta in bistveno industrijsko proizvodnjo ter izboljša spretnosti, znanja in zmogljivosti, ki so nujni v okviru globalnih prizadevanj za uresničevanje ciljev, opredeljenih v podnebnih pravilih, ter ciljev trajnostnega razvoja;

RR\1216571SL.docx 7/90 PE650.700v02-00

SL

K. ker mora strategija zagotoviti potreben regulativni okvir, ki bo omogočil dvojni prehod, ter potrebno infrastrukturo in finančne vire, s poudarkom na načelu „energetske učinkovitosti na prvem mestu“, prihranku energije in virov, tehnologiji obnovljivih in brezogljičnih virov energije, krožnosti in nestrupenosti;

L. ker so podnebne spremembe in uničevanje okolja ne glede na krizo zaradi covida-19 še vedno eden od največjih izzivov, ki zahtevajo celovit in enoten pristop; ker industrijske emisije EU prispevajo k skupnim emisijam toplogrednih plinov v Evropi; ker je dekarbonizacija energetsko intenzivne industrije še vedno eden največjih izzivov pri doseganju podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050; meni, da bi morali k uresničevanju podnebnih ciljev Unije prispevati vsi sektorji;

M. ker je kriza zaradi covida-19 pokazala, da imajo digitalna sredstva, vključno s povezljivostjo in omrežji ter digitalnimi znanji in spretnostmi, bistveno vlogo kot orodje, ki delavcem in gospodarskim družbam omogoča, da svoj način izvajanja nalog in delovanja prilagodijo izrednim razmeram; ker sta odpornost digitalne infrastrukture ter izboljšanje digitalnih znanj in spretnosti delovne sile prednostni področji za povečanje konkurenčnosti evropskih podjetij, zlasti malih in srednjih;

N. ker bi se morala nova industrijska strategija Unije osredotočiti na povečano povezljivost, izboljšane digitalne plasti, industrijski internet stvari, umetno inteligenco, verigo podatkovnih blokov, hiperzmogljivo računalništvo in kvantno računalništvo; ker bo digitalni sektor pripomogel tudi k uresničevanju evropskega zelenega dogovora in industrijskega prehoda na podnebno nevtralnost, in sicer kot vir tehnoloških rešitev in optimizacije industrijskih procesov ter z izboljšanjem energetske učinkovitosti in uspešnosti krožnega gospodarstva samega digitalnega sektorja;

O. ker suverenost in strateška avtonomija Unije zahtevata avtonomno in konkurenčno industrijsko bazo ter obsežne naložbe v raziskave in inovacije, da bi vzpostavili vodilni položaj na področju ključnih omogočitvenih tehnologij in inovativnih rešitev ter zagotovili svetovno konkurenčnost; ker bi morala industrijska strategija Unije vsebovati akcijski načrt za okrepitev, skrajšanje, večjo trajnost in diverzifikacijo dobavnih verig evropskih industrij, da bi zmanjšali zanašanje na določeno število trgov in povečali njihovo odpornost; ker bi morala obstajati tudi strategija za pametno vračanje industrije, da bi ponovno zagnali in povečali proizvodnjo v Evropo, okrepili naložbe ter preselili industrijsko proizvodnjo v sektorjih, ki so za Unijo strateškega pomena;

1. meni, da bi moral biti v vseh strategijah Unije poudarek na prehodu na socialno, gospodarsko in okoljsko odporno družbo, strateškem vodstvu in avtonomiji ter dobro delujočem enotnem trgu; zato tudi meni, da je treba zagotoviti zakonodajni in politični okvir, ki bo v celoti delujoč in usmerjen v prihodnost ter bo temeljil na razumevanju dinamike med načrtom za oživitev gospodarstva, našimi podnebnimi in digitalnimi ambicijami, ter učinkovito industrijsko strategijo, ki bo racionalizirala različne pristope in cilje; poziva Komisijo, naj opredeli celovito prenovljeno industrijsko strategijo, ki bo zagotovila jasen politični okvir in regulativno varnost ter med drugim:

a) ustvarila pogoje za dolgoročno rast, izboljšala blaginjo Unije, ki temelji na inovacijah, in globalno konkurenčnost ter dosegla podnebno nevtralnost;

b) črpala ustrezna finančna sredstva, vključno z ukrepi za okrevanje;

PE650.700v02-00 8/90 RR\1216571SL.docx

SL

c) podpirala in upravljala dvojni zeleni in digitalni prehod ter zagotovila, da se bodo ohranjala ter ustvarjala nova visokokakovostna delovna mesta;

d) prispevala k izvajanju evropskega zelenega dogovora;

e) zagotavljala bolj trajnostne, diverzificirane in digitalizirane strateške vrednostne verige, tudi s spodbujanjem in podpiranjem mednarodne trgovine, ki temelji na pravilih;

f) krepila podjetniški duh, ustvarjala podjetjem prijazno okolje, podpirala mala in srednja podjetja ter spodbujala ustanavljanje in širitev podjetij, vključno z zagonskimi podjetji;

g) izboljšala strateško odpornost in avtonomnost Unije, tudi na področju surovin, ter krepila vodilni položaj na področju tehnologije,

h) ustvarjala pogoje za enak razvoj in ga spodbujala v vseh regijah Unije, pri čemer nihče ne sme biti zapostavljen;

2. poziva k vključujoči industrijski strategiji, ki bo pri razvoju in izvajanju vključevala vse industrijske ekosisteme, mala in srednja podjetja, regije, skupnosti in delavce; meni, da lahko močna industrijska strategija prispeva k premostitvi morebitnih vrzeli in omogoča, da bodo izkoriščene priložnosti, ki jih ustvarja dvojni prehod; meni, da mora imeti industrijska politika Unije oporo v trdnem socialnem stebru in da mora pravočasno obravnavati socialne posledice strukturnih sprememb;

3. meni, da je treba nujno vlagati v aktivne trge dela ter zagotoviti programe izobraževanja in usposabljanja v skladu s potrebami gospodarstva; poziva Komisijo, naj vzpostavi politiko Unije za kompenzacijo izgubljenih delovnih mest v tradicionalnih industrijah z zaposlitvenimi priložnostmi v sektorjih digitalne in zelene preobrazbe; spodbuja Komisijo in države članice, naj podpirajo gospodarsko in socialno okrevanje območij, ki jim grozi odseljevanje in osiromašenje prebivalstva, pri čemer je treba posebno nameniti razlikam med spoloma, saj je malo verjetno, da bodo nova delovna mesta na voljo v istih regijah, ki bodo izgubile tradicionalno industrijo, ali da bodo zanje kvalificirani isti delavci;

4. meni, da dvojni prehod ponuja priložnost za področja, kjer prevladujejo fosilna goriva, da se v prvi vrsti preusmerijo v inovacije in proizvodnjo, združljivo s cilji za doseganje podnebne nevtralnosti; zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo ta prehod spodbujal pogoje za ustvarjanje delovnih mest, ki bodo pošteni in socialno pravični v duhu načela, da nihče ne sme biti zapostavljen, skupaj z doslednim izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic, izboljšanjem socialnih in življenjskih standardov ter dobrimi delovnimi pogoji; v zvezi s tem poudarja, da morajo vsak ukrep, ki pospešuje dvojni prehod, spremljati ustrezne politike in konkretni ukrepi za odpravljanje negativnih učinkov za regije in najbolj ranljive osebe;

5. meni, da se je treba v ta namen osredotočiti na regionalno in socialno kohezijo ter predvidevanje in upravljanje prestrukturiranja, prilagojenega posebnostim in potrebam lokalnega trga dela, da bi se spodbudilo okrevanje gospodarstva v prizadetih regijah, boj proti brezposelnosti in uporaba javnih naložb, tudi v ključnih sektorjih, ki jih je

RR\1216571SL.docx 9/90 PE650.700v02-00

SL

pandemija še posebej prizadela, da bi tako podprli visokokakovostna delovna mesta po vsej Uniji; poudarja pomen sodelovanja delavcev pri upravljanju in vodenju podjetij;

6. poudarja, da je treba prepoznati prihodnja znanja in spretnosti ter da potrebujemo večje naložbe v človeške vire, izobraževanje, ciljno usmerjeno usposabljanje, izpopolnjevanje in vseživljenjsko izobraževanje, da bi imeli ljudje in regije v prihodnosti zagotovljene možnosti in dohodek, industrija pa kvalificirane delavce; ugotavlja, da je konkurenčna industrija močno odvisna od zaposlovanja in ohranjanja kvalificirane delovne sile s ključnimi znanji in spretnostmi na področju trajnosti in digitalne preobrazbe podjetij, kar bi bilo treba podpreti z ustreznim financiranjem iz programa za digitalno Evropo in programa za enotni trg;

7. poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za večje usklajevanje izobraževalnih politik z obsežnimi javnimi naložbami vanje po vsej Evropi; Komisijo tudi poziva, naj ustanovi strokovno skupino deležnikov, ki bo zadolžena za predvidevanje prihodnjih vrzeli in primanjkljaja v industrijskih veščinah s pomočjo umetne inteligence in digitalnih virov, zlasti potenciala masovnih podatkov;

8. meni, da bi morala nova dolgoročna strategija za evropsko industrijsko prihodnost prispevati k odpravljanju razlike med plačami moških in žensk, ki še vedno vpliva na evropski trg dela in na evropsko družbo; poziva Komisijo, naj pri izvajanju evropske industrijske strategije ustrezno upošteva razsežnost spola, tako v fazi okrevanja kot tudi v fazi obnove in preoblikovanja, pri čemer naj uporabi tudi orodja za vključevanje vidika spola v proračun pri opredelitvi finančnih instrumentov za podporo industrijske in gospodarske rasti Unije;

9. poudarja, da ima lahko evropska industrija ključno vlogo pri dejavnem zavzemanju za ambiciozne okoljske, socialne in ekonomske cilje, tudi na področju človekovih pravic; meni, da mora Unija za uresničitev teh ciljev zagotoviti splošen okvir potrebne skrbnosti, na podlagi katerega bo industrija prepoznavala, spremljala, preprečevala, blažila in upoštevala okoljska in socialna tveganja, vplive, zlorabe in škodo v zvezi s svojimi dejavnostmi znotraj države in na svetovni ravni ter v vseh dobavnih verigah, da bodo zagotovljeni minimalni standardi in ustvarjeni enaki konkurenčni pogoji;

10. meni, da Unija potrebuje industrijsko strategijo, ki bo prispevala k okrevanju industrije po sedanji gospodarski krizi, privabljala naložbe, podpirala dostop do kapitala in spodbujala učinkovito konkurenco; zato meni, da bi morala posodobljena strategija upoštevati dve poglavitni in medsebojno povezani fazi: ena bo namenjena utrditvi delovnih mest, ponovnemu zagonu proizvodnje in njeni prilagoditvi na t. i. novo normalnost po koncu pandemije, druga pa obnovi in preobrazbi;

11. poziva Komisijo, naj v zvezi s tem okrepi ustrezno obstoječo in prihodnjo zakonodajo, da bi dali prednost zelenemu in digitalnemu prehodu, hkrati pa okrepili dolgoročno konkurenčnost ter družbeno in gospodarsko odpornost v obeh fazah; poleg tega poziva Komisijo, naj spodbuja notranje povpraševanje in dolgoročno rast v Uniji s privabljanjem več javnih in zasebnih naložb v raziskave in inovacije, v razvoj novih trajnostnih in digitalnih tehnologij, tudi v delovno intenzivnih panogah, v nova infrastrukturna omrežja in projekte, ki bodo skladni s cilji evropskega zelenega dogovora, v energetsko učinkovitost in učinkovito rabo virov ter v krožno

PE650.700v02-00 10/90 RR\1216571SL.docx

SL

gospodarstvo;

12. poziva Komisijo, naj pripravi izčrpno poročilo, v katerem bo ocenila stanje gospodarstva Unije in izvedljivost dvojnega prehoda, pri čemer je treba upoštevati priložnosti za industrijo, tudi za mala in srednja podjetja, da bi izkoristili sinergijo in minimizirali tveganja, ki jih lahko predstavljata drug drugemu, ter ustvarili največje možne koristi; poziva Komisijo, naj na podlagi svojih ugotovitev strategijo, objavljeno marca 2020, prilagodi sedanjim razmeram in obravnava obe fazi, pri tem pa naj se še naprej osredotoča na zeleni, digitalni, pravičen in pošten prehod, ki bo krepil suverenost Unije in njeno strateško avtonomijo;

13. poudarja, da mora industrijska strategija Unije slediti natančno opredeljenim ciljem, in poziva Komisijo, naj zaradi popolne preglednosti določi jasne, jasne in konkretne opredelitve pojmov „strateška“, „samostojnost“, „strateška avtonomija“, „odpornost“, „strateška odpornost“ in druge s tem povezane pojme, da bodo z njimi povezani sprejeti ukrepi specifični in usmerjeni v prednostne naloge in cilje EU;

14. meni, da tradicionalni instrumenti zavarovanja ne zadostujejo za kritje izgub pri prekinitvi poslovanja zaradi pandemije in da je potrebna ambiciozna rešitev na ravni EU za predvidevanje in upravljanje negativnih učinkov prihodnje pandemije ali sistemske krize na ljudi, podjetja in gospodarstvo; poziva Komisijo, naj si prizadeva za oblikovanje okvira, ki bi zajemal institucionalne vlagatelje, države članice in EU ter bi kril izgube zaradi prekinitve poslovanja v primeru prihodnje pandemije;

15. pozdravlja predlog Komisije, da se vzpostavi nov evropski instrument za okrevanje s sredstvi v višini 750 milijard EUR; obžaluje, da so bila tako v večletnem finančnem okviru 2021–2027 kot v evropskem instrumentu za okrevanje zmanjšana sredstva, namenjena za v prihodnost usmerjene programe, ki jih je julija 2020 predlagal Evropski svet, ter poziva, naj se poraba iz proračuna EU za prizadevanja na področju podnebnih sprememb poveča na vsaj 30 % proračuna; meni, da bodo ti rezi ogrozili temelje trajnostnega in odpornega okrevanja industrije Unije ter negativno vplivali na doseganje ciljev Unije glede podnebne nevtralnosti do leta 2050, pa tudi na socialno pravičnost in svetovno konkurenčnost; zato poziva k ambicioznemu in trdnejšemu dolgoročnemu proračunu EU za obdobje 2021–2027, ki ne bo nižji od predloga Komisije; v zvezi s tem poudarja stališče Parlamenta o reformi sistema virov lastnih sredstev EU, vključno z uvedbo novih virov, ki bodo bolje usklajeni z glavnimi prednostnimi nalogami politik EU in bodo spodbujali napredka pri njihovem izvajanju;

16. pozdravlja ukrepe, ki jih je Unija sprejela za obvladovanje krize zaradi covida-19, likvidnostno injekcijo ECB, povečanje kapitala EIB za mala in srednja podjetja in pobudo SURE, da bi državam članicam pomagali financirati ureditve skrajšanega delovnega časa, ohraniti zaposlenost in zaščititi delavce; pozdravlja tudi dodelitev izrednih finančnih sredstev v okviru državne pomoči sicer solventnim podjetjem in delavcem, da bi lažje premostili ekonomske izgube zaradi pandemije; vseeno poziva Komisijo, naj poskrbi za to, da pomoč, zagotovljena v fazi izrednih razmer, ki je upravičena zaradi posledic pandemije, ne bo privedla do pomanjkanja učinkovite konkurence na enotnem trgu in da ne bo noben strateški sektor prezrt; z zanimanjem pričakuje pravočasen pregled pravil Unije o državni pomoči, da bi državam članicam zagotovili potrebno prožnost za ciljno usmerjeno podporo pri spodbujanju

RR\1216571SL.docx 11/90 PE650.700v02-00

SL

industrijskega razogljičenja in digitalizacije, zlasti smernic o državni pomoči za varstvo okolja in energijo; v zvezi s tem poudarja, da bi morala vsaka revizija pravil o državni pomoči temeljiti na oceni učinka konkurenčnosti evropske industrije, upoštevati morebitna izkrivljanja na svetovni ravni ter biti popolnoma skladna z doseganjem podnebne nevtralnosti EU do leta 2050 in okoljskih ciljev, opredeljenih v podnebnih pravilih EU;

17. poudarja, da bi bilo treba državno pomoč odobriti samo podjetjem, ki se soočajo z neposrednimi gospodarskim posledicami zaradi covida-19, in da bi morala biti omilitev pravil o državni pomoči časovno omejena; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj predlaga posebno ureditev državne pomoči za podporo sektorjem, ki so jih izredni ukrepi zaradi covida-19 najbolj prizadeli, kot so avtomobilska, turistična, letalska, jeklarska in kovinska industrija; poziva Komisijo, naj določi skupne minimalne zahteve za podjetja, ki prejemajo finančno pomoč, da se prepreči, da bi različna nacionalna merila povzročila nadaljnja odstopanja; poudarja, da bi se morala javna pomoč uporabljati za ohranitev delovnih mest in usklajevanje dejavnosti podjetij, ki jo prejemajo, s cilji Unije za podnebno nevtralnost in okoljskimi cilji;

18. poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo nujno pomoč prejemala le podjetja, ki spoštujejo veljavne kolektivne pogodbe in niso registrirana v davčnih oazah;

19. poudarja tudi, da bi morala biti vsakršna državna pomoč, dodeljena v okviru industrijske ali katere koli druge politike, skladna z „načelom ravnotežja“, da bi se zagotovili enaki konkurenčni pogoji in preprečile vsakršne oblike davčnega dampinga v EU in izkrivljanje konkurence;

20. poziva Komisijo, naj vzpostavi jasen, dosleden in dostopen pristop k opredelitvi trga pri zadevah v zvezi s konkurenco v različnih industrijah; poleg tega poudarja, da je treba zagotoviti ustrezno hitrost, preglednost in sorazmernost v upravnem in postopkovnem okviru postopkov EU o konkurenci, zlasti pri nadzoru združitev, ki ga izvaja EU;

21. spodbuja Komisijo, naj vzpostavi poročanje o načinih, kako tuji protekcionizem vpliva na industrijo Unije, in redno ocenjevanje konkurenčnosti različnih industrijskih sektorjev Unije v primerjavi z njenimi glavnimi konkurenti po svetu, ter naj hitro ukrepa, če je potrebna prilagoditev pravil Unije;

22. poziva Komisijo, naj ob upoštevanju bistveno spremenjenih svetovnih gospodarskih razmer pregleda protimonopolna pravila Unije in poskuša doseči ravnotežje med potrebo po obvladovanju konkurence na svetovni ravni ter zaščito dobavne verige in potrošnikov pred potencialno negativnimi posledicami bolj skoncentriranega notranjega trga;

23. meni, da so gospodarske sheme, ki so jih uvedle posamezne države članice kot pomoč, da bi mala in srednja podjetja ter zagonska podjetja in gospodarske družbe premagali kratkoročne denarne težave, koristne, a bi lahko v nekaterih primerih povečale njihovo stopnjo zadolženosti; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj podpre programe EU in nacionalne programe, ki spodbujajo povečanje kapitala, ter olajša okrevanje;

24. poziva Komisijo, naj ponovno oživi in obnovi pobudo „Small Business Act“ za Evropo s pobudami, namenjenimi zlasti podpori mikropodjetij in malih podjetij, saj ukrepi, ki

PE650.700v02-00 12/90 RR\1216571SL.docx

SL

temeljijo na enotnem pristopu za vse, pogosto niso ustrezni za mikropodjetja ter mala in srednja podjetja; meni, da bi bilo najbolje, če bi mala in srednja podjetja obravnavali z namenskimi podpornimi ukrepi, s katerimi bi preprečili upravne ovire in zagotovili, da imajo podjetja dostop do potrebne likvidnosti z učinkovitimi in dostopnimi orodji na podlagi hitrih, prožnih ter malim in srednjim podjetjem prijaznih postopkov; poudarja, da veliko malih in srednjih podjetij ne bo dovolj likvidnih za vlaganje v trajnostno digitalno preobrazbo;

25. poudarja, da programi financiranja EU prispevajo k dolgoročni ravni rasti pri upravičenih podjetjih, vendar tudi poudarja, da se podjetja, zlasti mala in srednja podjetja, soočajo z znatnimi težavami pri dostopu do financiranja EU; zato poziva Komisijo, naj sledi poti, ki so jo začrtale sofinancirane nacionalne sheme davčnih dobropisov, namenjene spodbujanju naložb v digitalne in okoljske tehnologije;

26. ponovno poudarja pomen namenskih podpornih ukrepov za mala in srednja podjetja s trdno finančno podporo v naslednjem večletnem finančnem okviru; spodbuja Komisijo, naj razmisli o oblikovanju programa vavčerjev za mala in srednja podjetja, da podpre njihova prizadevanja, vključno s prizadevanji za posodobitev zastarele opreme, okrepitev prenosa znanja in opredelitev najučinkovitejše uporabe tehnologij, kot je industrijska umetna inteligenca, za izpopolnjevanje delovne sile z nujno potrebnimi veščinami za omogočanje nadzora sredstev na daljavo, spremljanje proizvodnje in sodelovanje zaposlenih, ter za okoljsko trajnostne poslovne modele, pristope krožnega gospodarstva, energijsko učinkovitost in učinkovito uporabo virov, kar so področja, na katerih so znanja in spretnosti pogosto ključnega pomena ter malim in srednjim podjetjem omogočajo, da ostanejo konkurenčna;

27. obžaluje, da še vedno obstaja velika razlika med velikimi podjetji ter malim in srednjimi podjetji glede vključevanja digitalnih tehnologij v njihovo poslovanje, pa tudi razlika med tistimi, ki so na področju inovacij na čelu, in tistimi, ki zaostajajo; poudarja, da je treba povečati priložnosti za mala in srednja podjetja kar zadeva njihovo zmogljivost za prevzemanje inovativnih tehnologij in zmanjšanje digitalnih neravnovesij na področju infrastrukture v malih mestih ter na podeželskih in oddaljenih območjih; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj dodatno podpre evropska vozlišča za digitalne inovacije, ki so na podlagi poznavanja lokalnih ekosistemov potencialno učinkovito sredstvo za zmanjšanje digitalne vrzeli;

28. meni, da bi morala biti podjetja socialnega gospodarstva v celoti vključena v izid industrijske strategije, saj ustvarjajo javno vrednost in prispevajo k razvoju lokalnih skupnosti, v katerih delujejo; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj pri oblikovanju finančnih instrumentov in delovnih programov upošteva posebnosti te kategorije podjetij, da bi podprla njihov dostop do finančnih sredstev;

29. poudarja, da je zaradi posebnih značilnosti gospodarsko vzdržen prehod na podnebno nevtralno in v celoti digitalno gospodarstvo posebej primeren za ukrepe za okrevanje, katerih namen je hitro spodbuditi povpraševanje potrošnikov in zaposlovanje; poudarja, da dokazi kažejo, da zeleni in digitalni projekti ustvarijo več delovnih mest, višje kratkoročne donose na porabljen evro ter višje dolgoročne prihranke stroškov v primerjavi s tradicionalnimi fiskalnimi spodbudami, saj se hitro razvijajo zaradi že dostopne tehnologije (na primer obnovljivi viri), pogosto vključujejo mala in srednja

RR\1216571SL.docx 13/90 PE650.700v02-00

SL

podjetja ter spodbujajo lokalna gospodarstva z močnimi zaposlitvenimi učinki, hitro povečujejo razpoložljivi dohodek potrošnikov (na primer z energetsko učinkovitostjo), so manj izpostavljeni zunanjim pretresom ter bodo tako prispevali k odpornejšemu socialnemu in ekonomskemu okrevanju;

30. ugotavlja, da za pomoč pri opredeljevanju naložb z velikim pozitivnim okoljskim in socialnim vplivom taksonomija EU, kjer je razpoložljivo, določa okvir za vzpostavitev stopnje, do katere naložba šteje za okoljsko trajnostno, in zagotavljanje, da se ne povzroči nikakršna bistvena škoda za okoljske ali socialne cilje;

31. meni, da Unija potrebuje inovativno industrijsko strategijo, ki pospešuje digitalizacijo naših industrij ter malih in srednjih podjetij, tudi tradicionalnih, veča industrijsko zmogljivost Unije na področju kritičnih digitalnih infrastruktur in zmogljivosti ter krepi enoten digitalni in podatkovni trg; meni, da mora Unija podpirati podjetja pri avtomatizaciji in digitalizaciji njihovega strokovnega znanja in usposabljanja ter pri naložbah v digitalno opremo (strojno in programsko), pri tem pa posebno pozornost nameniti spodbujanju udeležbe žensk v procesu digitalizacije in k posodobitvi in izboljšanju sistemov usposabljanja in pridobivanja kvalifikacij; poudarja pomen programa za digitalno Evropo in pospeševanja uvedbe omogočitvenih tehnologij in tehnologij v vzponu v industrijskih panogah; spodbuja vzpostavljanje vozlišč za digitalne inovacije po vsej EU;

32. poziva Komisijo in države članice, naj med drugim vlagajo v podatkovno gospodarstvo, na človeka osredotočeno umetno inteligenco, pametno proizvodnjo, internet stvari, mobilnost, superračunalništvo, inženiring in tehnologijo programske opreme, oblak, kvantno tehnologijo, odpornost, cenovno dostopna in varna zelo hitra omrežja 5G in 6G, tehnologijo razpršene evidence, robotiko, baterije in satelitski internet; zato v zvezi s tem poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo pravočasno izvajanje ustreznih ključnih ukrepov, priporočenih v naboru orodij za kibernetsko varnost 5G, zlasti pa naj v zvezi s ključnimi sredstvi, ki so v ocenah tveganja, usklajenih na ravni Unije, opredeljena kot kritična in občutljiva, uporabljajo zadevne omejitve za visoko tvegane dobavitelje, kjer je to ustrezno;

33. poudarja, da ima digitalni sektor ključno vlogo pri prispevanju k preobrazbi industrijskega sektorja, tako pri zagotavljanju rešitev čiste tehnologije in optimizacije industrijskih procesov kot pri zmanjševanju njihovega vpliva na okolje; glede na veliko porabo energije in sredstev, povezano z IKT, poziva Komisijo, naj oceni morebiten vpliv obsežnega razvoja digitalnih rešitev na okolje, pri tem pa Evropi zagotovi primat pri izjemno energijsko učinkovitih in krožnih digitalnih tehnologijah in podatkovnih središčih; jo poziva, naj predlaga konkretne načrte za digitalne rešitve, ki bi prispevali k ekološkemu prehodu, in določi metodologijo za spremljanje in količinsko opredelitev vse večjega vpliva digitalnih tehnologij na okolje;

34. poudarja, da imajo podatki ključno vlogo pri preobrazbi evropskih industrij ter da sta pametna rast proizvodnje in digitalizacija pomembna; poziva Komisijo, naj uvede enotno evropsko digitalno in podatkovno okolje ter zagotovi in spodbuja interoperabilnost, pa tudi dostop do in pretok varnih podatkov in programske opreme v Uniji in med sektorji, in sicer v podjetjih vseh velikosti in med javnimi ustanovami; jo tudi poziva, naj zagotovi primat Evrope pri določanju v prihodnost usmerjenih

PE650.700v02-00 14/90 RR\1216571SL.docx

SL

standardov in oblikovanju v prihodnost usmerjenih orodij in infrastruktur za hrambo in obdelavo podatkov ter združevanje evropskih podatkov v ključnih sektorjih, s skupnimi in interoperabilnimi podatkovnimi prostori na ravni Unije; jo v zvezi s tem poziva, naj se osredotoči zlasti na projekte, namenjene upravljanju s podatki in označevanju podatkov, standardizaciji in varnosti podatkov, naj podatke, zlasti podatke javnih organov, razvija in obdeluje na evropskem ozemlju, naj vzpostavi boljši sistem obdavčevanja digitalnega gospodarstva, v katerem bodo dobički obdavčeni in v katerem bodo imela podjetja veliko interakcije z uporabniki, ter naj še naprej razvija evropske standarde in certificiranje na področju kibernetske varnosti, s čimer bo zagotovila večjo konkurenčnost, promovirala prelomne tehnologije, zlasti za kritično infrastrukturo, tudi z revizijo direktive o varnosti omrežij in informacijskih sistemov in z vzpostavitvijo strokovne mreže centrov za kibernetsko varnost; jo tudi poziva, naj zagotovi pravično platformo za poslovne odnose, ki bi podjetjem v EU, zlasti malim in srednjim podjetjem, omogočala učinkovito uporabo podatkov, ustvarjenih na platformah;

35. priznava, kako pomemben je pregleden, verodostojen in interoperabilen evropski pristop k podatkovnemu gospodarstvu, ki je osredotočen na človeka; poziva Komisijo in države članice, naj postopno odpravijo razdrobljenost v različnih nacionalnih strategijah in obravnavajo neravnovesja v tržni moči, da bi podprle vsesplošni tok podatkov na ravni Unije, interoperabilnost, upravljanje podatkov, varstvo podatkov in njihovo (ponovno) uporabo;

36. poudarja, da je potreben evropski pravni okvir za umetno inteligenco, robotiko in povezane tehnologije, ki obravnava etična načela in temeljne pravice pri njihovem razvoju, uvedbi in uporabi ter vprašanja v zvezi z varnostjo in odgovornostjo; poudarja, da bo za inovacije in konkurenčnost evropske industrije potreben horizontalni okvir, ki odraža vrednote in načela Unije, da bi zagotovili konkretne smernice in pravno varnost za državljane in podjetja, vključno s tistimi, ki imajo sedež zunaj Unije;

37. meni, da je treba previdno proučiti vse zakonodajne ukrepe v okviru revizije trenutno veljavnega okvira pravic intelektualne lastnine, saj bi to lahko močno vplivalo na še vedno občutljivo in razvijajoče se podatkovno gospodarstvo EU; meni, da ne bi smelo biti lastninske pravice na podlagi intelektualne lastnine za neosebne podatke, ki jih uporabljajo in proizvajajo tehnologije, kot je umetna inteligenca;

38. poziva Komisijo, naj v načrt za okrevanje vključi konkretne ukrepe za privabljanje industrije v Evropo, naj poveča, okrepi in spodbuja vrnitev in diverzifikacijo evropskih industrij v smislu njihovega strateškega pomena ter z vidika podnebne nevtralnosti, ter naj skrajša in diverzificira vrednostne verige; v zvezi s tem poudarja pomen zagotavljanja, da Unija proizvaja dovolj strateških dobrin, kot so medicinska in zdravstvena oprema ali obnovljiva energija, da bo samozadostna v kriznih časih, ter za doseganje tega cilja spodbuja uporabo spodbud, kot so zahteve za večji obseg nakupa lokalnih proizvodov (EU/EGP) iz sektorjev, ki prejemajo začasno pomoč;

39. priznava tveganje, da bo pandemija covida-19 vodila v okrepitev gospodarskega nacionalizma in protekcionizma, kar je izjemen izziv za prosto trgovino, ki temelji na pravilih, in globalne vrednostne verige zaradi ponovne nacionalizacije proizvodnje ter prekinitve teh verig; v ta namen poziva deležnike, naj skrajšajo in diverzificirajo svoje dobavne verige ter jih naredijo bolj vzdržne, da bi zmanjšali ranljivost;

RR\1216571SL.docx 15/90 PE650.700v02-00

SL

40. v zvezi s tem poziva Komisijo, naj se zavzame za odprt mnogostranski trgovinski sistem, ki temelji na pravilih in je skladen s svetovnimi prizadevanji za zaustavitev podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti ter z okoljskimi in socialnimi standardi EU, ki izboljšuje dostop do mednarodnih trgov za evropska podjetja ter preprečuje močnim mednarodnim akterjem, da bi zlorabljali svojo tržno moč; meni, da bi morala Unija v tem okviru ustrezno uporabiti politiko konkurence v zvezi s podjetji iz tretjih držav, bolj odločno uporabljati ukrepe instrumenta trgovinske zaščite, da bi sistematično obravnavala prakse nepoštenega dampinga in subvencij, ter da bi morala okrepiti obstoječ sistem instrumenta trgovinske zaščite;

41. poziva Komisijo, naj nemudoma predlaga začasno prepoved tujih prevzemov evropskih podjetij v strateških sektorjih, ki jih izvajajo podjetja v državni lasti ali z vladami povezana podjetja iz tretjih držav; jo nadalje poziva, naj razmisli o vzajemnosti dostopa do trga, sistematično preuči okvir Unije za pregled neposrednih tujih naložb, da bi zaščitila dostop do strateških industrij, infrastrukture, ključnih omogočitvenih tehnologij ter drugih sredstev, ki so v interesu varnosti in kibernetske varnosti, pa tudi naj prepreči sovražne prevzeme, da bi zaščitila konkurenčnost in zmanjšala izkrivljanje trga na enotnem trgu; v zvezi s tem pozdravlja belo knjigo o zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev glede tujih subvencij; poziva h bistveni okrepitvi in hitremu sprejetju Uredbe (EU) št 654/2014 (uredba o izvrševanju); poudarja, da gre za pomembno orodje za zaščito interesov Unije, kadar tretje države sprejmejo nezakonite ukrepe, ki škodijo evropskim podjetjem;

42. poziva Svet, naj si še naprej prizadeva za napredek pri pogajanjih o instrumentu za mednarodno naročanje, ki zagotavlja vzajemnost in vzajemne standarde; poziva Komisijo, naj predlaga ustrezne pravne instrumente, ki bodo obravnavali učinke izkrivljanja, ki se pojavljajo na enotnem trgu, vključno s postopki javnega naročanja; jo v zvezi s tem poziva, naj premisli o možnosti, da bi dali prednost podjetjem, ki imajo in ohranjajo svoj sedež, proizvodnjo in delovna mesta v Uniji; jo poziva, naj preuči možnost uvedbe ukrepov v podporo evropskim proizvajalcem, zlasti malim in srednjim podjetjem, ki se soočajo z vse večjo konkurenco iz držav v vzponu, katera ne spoštuje skupnih mednarodnih trgovinskih pravil ter socialnih in okoljskih standardov, saj ni močnega instrumenta za mednarodno javno naročanje in učinkovitih globalnih pravil za dostop do javnih naročil;

43. meni, da ima lahko celovit pristop k industrijski strategiji, ki vključuje vse politike EU, pomembno vlogo v gospodarski in industrijski diplomaciji; spodbuja Komisijo k aktivni uporabi mreže gospodarskih zbornic EU v tretjih državah za oblikovanje novih poslovnih partnerstev;

44. pozdravlja cilj vzpostavitve vodilnih trgov z okoljsko trajnostnimi in digitalnimi tehnologijami ter inovativnimi rešitvami; meni, da je financiranje raziskav in inovacij bistveno za inovativne industrijske projekte in digitalne zmogljivosti, ter da bi moralo biti povezano s sedanjo analizo smernic za pomembne projekte skupnega evropskega interesa, ki jo izvaja Komisija; meni, da bi bilo treba pri opredelitvi meril upoštevati odpornost in strateško avtonomijo in bi morali biti pomembni projekti skupnega evropskega interesa skladni s cilji Unije glede podnebne nevtralnosti in njenimi digitalnimi cilji; poziva Komisijo, naj poveča preglednost pri izvajanju pomembnih projektov skupnega evropskega interesa, da bi zagotovila udeležbo malih in srednjih

PE650.700v02-00 16/90 RR\1216571SL.docx

SL

podjetij; jo tudi poziva, naj spodbuja vodilne evropske akterje in/ali ekosisteme v strateških industrijskih sektorjih, ki bi lahko konkurirali v svetovnem merilu in bodo prispevali k doseganju podnebno nevtralnega gospodarstva in digitalnega primata, ne da bi pri tem izkrivljali konkurenco v Uniji ali spodkopavali zaupanje v odprtost trga in dostop do njega;

45. poziva Komisijo, naj nadaljuje svoje delo na področju vrednostnih verig in zagotovi ustrezno spremljanje predlaganih ukrepov za šest strateških vrednostnih verig, ki jih je opredelil Strateški forum za pomembne projekte skupnega evropskega interesa, ter naj vzpostavi pregledne pogoje za vloge za skupne pomembne projekte skupnega evropskega interesa, ki bodo enotni v vseh državah članicah, da bi zagotovili, da koristijo Uniji kot celoti; jo poziva, naj v sedanji krizi vlaga v projekte, ki imajo jasno evropsko dodano vrednost, poenostavi upravne postopke, razširi merila za upravičenost stroškov in poveča financiranje;

46. meni, da bi moral biti Instrument Evropske unije za okrevanje steber prve faze okrevanja industrije EU po pandemiji covida-19; poziva Komisijo, naj poskrbi za to, da se bo sklad začel hitro izvajati, in zahteva, da bo Parlament v celoti vključen v odločanje in izvajanje, da se zagotovi demokratična odgovornost in kar najbolj povečata preglednost in parlamentarni nadzor; zahteva, da mora Instrument Evropske unije za okrevanje za okrepljeno financiranje v začetni fazi v višini 750 milijard EUR:

a. predvideti cilje za socialne, trajnostne in digitalne naložbe, da bi čim bolj zmanjšali negativne učinke in karseda povečali koristi za podnebno, okoljsko in socialno razsežnost;

b. biti posebej osredotočen na mala in srednja podjetja, ki jih je pandemija covida-19 najbolj prizadela, in podpirati njihov dostop do finančnih sredstev;

c. biti, kjer je mogoče, neposredno upravljan s strani Komisije v tesnem sodelovanju z državami članicami prek evropskih programov, da bo napredek bolj usklajen, da bo imel večji vpliv na svetovnem trgu, da se kar najbolj povečata preglednost in parlamentarni nadzor in da se preprečijo notranje in zunanje izkrivljanje enotnega trga in motnje na njem;

d. upoštevati posebnosti držav članic, ki jih je kriza različno prizadela;

e. finančno pomoč razporejati med različne ekosisteme industrije, vključno z mikropodjetji ter malimi in srednjimi podjetji, glede na nastalo škodo, socialni učinek, izzive, s katerimi se spopadajo, in znesek nacionalne finančne podpore, ki so jo že prejeli prek nacionalnih shem pomoči, ob upoštevanju strukturnih medsebojnih odvisnosti različnih vrednostnih verig; upoštevati izkušnje, pridobljene pri prejšnjih ukrepih za javno podporo v odziv na gospodarsko in finančno krizo v letih 2008 in 2009, in njihov vpliv na odpornost ter dolgoročno gospodarsko in socialno okrevanje; upoštevati, da mora biti sklad pogojen z merili, s katerimi se zagotavlja, da se finančna sredstva ne uporabijo za odplačilo starih dolgov ali vzdrževanje zastarele tehnologije in da se podpirajo podjetja, ki prispevajo k dolgoročni rasti ter imajo velik potencial za oživitev gospodarstva; upoštevati, da bi morali biti izdatki za okrevanje usmerjeni v podnebju in inovacijam prijazne sektorje z velikimi multiplikacijskimi učinki, ki bodo

RR\1216571SL.docx 17/90 PE650.700v02-00

SL

prispevali k prihodnji gospodarski odpornosti EU;

f. podpirati nacionalne davčne sheme, ki spodbujajo kapitalske naložbe zasebnega sektorja in gospodarskim družbam omogočajo, da del posojil, ki jih zagotavlja sklad, pretvorijo v lastniški kapital;

g. dodeliti namensko financiranje podjetjem, zlasti malim in srednjim podjetjem, mikropodjetjem in zagonskim podjetjem, katerih poslovni načrti in poslovanje vključujejo ključne inovacije, tehnologije in storitve, tudi napredek pri digitalnem in zelenem prehodu, ali katerih poslovanje je potrebno za strateško avtonomijo Unije v kritičnih sektorjih s posebnim poudarkom na večji krožnosti, gospodarnosti z viri, energijski učinkovitosti in prihrankih ter prehodom na obnovljive vire; prispevati k povečanju odpornosti dobavnih verig in zmanjšanju njihove odvisnosti, njihovi diverzifikaciji in krepitvi, pri tem pa preprečevati diskriminacijo podjetij, ki se soočajo s kriznimi razmerami in potrebujejo pomoč pri prehodu;

h. nameniti financiranje velikim podjetjem, ki imajo verodostojne načrte za prehod na podnebno nevtralni model;

i. krepiti program jamstev EIB in poskrbeti, da bo ta dopolnjeval nacionalne programe, da bo k njim pomembno prispeval in krepil njihov učinek v praksi;

j. dati prednost podjetjem, ki so zavezana preglednosti, zagotavljajo prepoznavnost financiranja EU, uvajajo sisteme za sodelovanje delavcev v zadevah podjetja ter spoštujejo svoje obveznosti nefinančnega poročanja;

47. poudarja, da je treba podpreti trajnostno in pravično okrevanje in zagotoviti blaginjo državljanov po pandemiji covida-19; meni, da bi moral sklad spodbujati trajnostnost in konkurenčnost evropskih industrij ter zagotavljati pošten in pravičen digitalni in zelen industrijski prehod;

48. meni, da bi morala Unija vzporedno s sedanjo krizo predvideti in začeti priprave na drugo fazo industrijske strategije, s čimer bi zagotovila konkurenčnost, okoljsko trajnostnost in digitalizacijo svojih industrij, kar bi privedlo do dolgoročne odpornosti na socialno odgovorni osnovi; želi spomniti, da bodo imele države članice ključno vlogo pri uspešnem okrevanju, tako da bodo spodbujale učinek omejenih sredstev EU, in da bi morala industrijska politika za Komisijo postati horizontalna naloga;

49. meni, da Unija potrebuje industrijsko strategijo, ki bo vključevala varovanje okolje in biotske raznovrstnosti, ter vztraja, da je treba pospešiti podnebno nevtralno preobrazbo naše industrije; poudarja, da morajo biti naložbe skladne s cilji podnebne nevtralnosti do leta 2050, saj sicer obstaja tveganje, da postanejo nasedle naložbe in povzročijo učinek vezave na tehnologije fosilnih goriv in okolju škodljive tehnologije;

50. poudarja, da morata resnično učinkovita evropska industrijska strategija in s tem povezana politika temeljiti na ambicioznem podnebnem ukrepanju in ciljih na podlagi podnebne zakonodaje, s čimer se bo zagotovil jasen načrt, kako oblikovati industrijo prihodnosti, da bodo vsi sektorji prispevali k temu, da bo cilj podnebne nevtralnosti dosežen karseda hitro oziroma najpozneje do leta 2050;

PE650.700v02-00 18/90 RR\1216571SL.docx

SL

51. poudarja, da je treba novo industrijsko strategijo uskladiti s cilji podnebno nevtralnega gospodarstva do leta 2050, hkrati pa opozarja, da morajo evropske podnebne politike temeljiti na dokazih;

52. poudarja, da je na nacionalnih in svetovnih trgih veliko potenciala za tehnologije z nizkimi emisijami in brezemisijske tehnologije, obnovljive vire energije ter trajnostne proizvode, procese in storitve v celotni vrednostni verigi, od surovin do energetsko intenzivnih panog, proizvodnje in sektorja industrijskih storitev; poleg tega meni, da bodo podnebna pravila v veliki meri prispevala k racionalizaciji prizadevanj za doseganje podnebne nevtralnosti do najpozneje do leta 2050 in določila podnebne cilje za leti 2030 in 2050 v zakonodaji Unije; meni, da je celovitejši in bolj sistematičen okvir politik potreben tudi za zagotavljanje skladnosti vseh politik Unije, dolgoročne varnosti za vlagatelje in upravne predvidljivosti ter usklajenega, preglednega in vključujočega pristopa k upravljanju na vseh področjih politike, s čimer bi utrli pot jasni in predvidljivi strategiji za evropsko industrijo;

53. pozdravlja predlagani industrijski forum; poziva Komisijo, naj nadaljuje njegovo ustanavljanje in v tem okviru vzpostavi dialog z uravnoteženim predstavništvom vseh zadevnih znanstvenih strokovnjakov, organizacij in deležnikov, vključno s civilno družbo, potrošniškimi organizacijami in sindikati, naj podrobno spremlja in redno poroča o napredku posameznih industrijskih sektorjev na ravni EU pri doseganju ciljev podnebne nevtralnosti, ki naj bi bili doseženi najpozneje do leta 2050, in svetuje Komisiji glede prispevka in doslednosti naložb z okoljskimi in podnebnimi cilji EU v skladu z uredbo o upravljanju energetske unije;

54. meni, da bi morali k uresničevanju podnebnih ciljev Unije prispevati vsi sektorji, ter v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je, da Komisija pripravi strategije za posamezne sektorje, ki bodo določale ukrepe, potrebne za doseganje teh ciljev in zagotavljanje skladnosti politik; poziva k hitremu opuščanju fosilnih goriv in poudarja, da je treba za industrije vzpostaviti izjemno učinkovit podnebno nevtralni energetski sistem s konkurenčnimi cenami na svetovni ravni; poudarja vlogo čiste, trajnostne in cenovno dostopne energije in surovin pri prehodu na izjemno energijsko učinkovita in podnebno nevtralna gospodarstva; poudarja, da je treba zagotoviti, da bo uporaba virov energije, kot je zemeljski plin, samo prehodne narave, ker naj bi najkasneje do leta 2050 dosegli cilj podnebne nevtralnosti; poudarja, da bo nadaljnje povezovanje energijskega trga EU imelo pomembno vlogo pri povečanju cenovne dostopnosti energije in bolj zanesljivi oskrbi z njo; v zvezi s tem poudarja, da je treba pospešiti razvoj zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in njihovo vključevanje v mešanico virov energije ter olajšati uvedbo proizvodnje vodika, ki temelji obnovljivih virih, kot potencialni tehnološki preboj v sektorjih, v katerih je zmanjšanje emisij težko dosegljivo; pozdravlja vzpostavitev zavezništva za čisti vodik in zavezništva za nizkoogljično industrijo; poudarja, da je treba pospešiti raziskave o obsežni proizvodnji vodika in zelenega goriva ter tehnologijah za razogljičenje, kot so infrastruktura za zajemanje in shranjevanje ogljika v industrijskih procesih, elektrarne na biomaso ter proizvodni obrati, da bi dosegli energijski prehod, pri tem pa proučiti možnost uporabe energije iz geotermalnih virov; ponavlja, da bo za to potrebna obsežna razpoložljivost cenovno dostopne in čiste energije ter podporne infrastrukture v skladu s potrebami po razogljičenji energijsko intenzivnih industrij;

RR\1216571SL.docx 19/90 PE650.700v02-00

SL

55. poziva institucije EU, države članice, regije, industrijo in vse druge pomembne akterje, naj sodelujejo za izboljšanje energijske učinkovitosti Evrope, ustvarijo vodilne trge na področju podnebno pomembnih tehnologij in inovacij v Uniji ter pri tem dajo prednost naložbam v energetsko infrastrukturo; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se EIB bolje izkoristi kot „podnebna banka“ Unije za krepitev trajnostnega financiranja javnega in zasebnega sektorja in za pomoč podjetjem pri razogljičevanju;

56. poudarja, da je treba v vseh sektorjih gospodarstva uvesti obsežne stroškovno konkurenčne zmogljivosti na področju energije iz obnovljivih virov; priznava, da ima Unija 40 % patentov na področju energije iz obnovljivih virov na svetu, ter poudarja, da bi morala ohraniti primat v prelomnih tehnologijah na področju obnovljivih virov; v zvezi s tem poudarja, da je treba oblikovati zanesljivo industrijsko politiko za obnovljive vire energije, ki bo zajemala politike v zvezi s ponudbo in povpraševanjem ter omogočila povezovanje sektorjev za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, kar je ključno za zagotavljanje dolgoročne zanesljive oskrbe z energijo, tehnološkega primata in strateške neodvisnosti Evrope; poziva Komisijo, naj tehnologije za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov prizna kot ključno strateško vrednostno verigo in kot industrijski ekosistem, ki je upravičen do financiranja v okviru instrumenta za strateške naložbe ter bo ustrezno zastopan na prihodnjem industrijskem forumu; poudarja, da je treba pripraviti podporne ukrepe za razvoj tehnologij za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v Evropi, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za proizvajalce iz Unije in tiste zunaj nje;

57. poudarja, da je za konkurenčnost evropske industrije bistvenega pomena, da temelji na učinkovitem, trajnostnem in v celoti medsebojno povezanem prometnem, digitalnem in energetskem infrastrukturnem omrežju; poziva k dolgoročni naložbeni politiki za opremo in prenovo infrastrukture ter k zmanjšanju upravnih ovir, ki zavirajo hiter razvoj vseevropskih omrežij; poziva k povečanju finančnih sredstev instrumenta za povezovanje Evrope v njegovih treh sektorjih, da bi spodbudili naložbe v infrastrukturo, medsebojne povezave, digitalizacijo in pametna omrežja, ki bodo skladne s cilji evropskega zelenega dogovora; poudarja, da je treba pospešiti izvajanje projektov skupnega interesa in karseda hitro revidirati uredbo o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo (TEN-E);

58. opozarja na potencial krožnega gospodarstva z ničelno stopnjo onesnaževanja za posodobitev gospodarstva Unije, zmanjšanje njegove porabe energije in virov, prednostno obravnavno preprečevanja odpadkov, zagotavljanje spodbud za inovacije ter preobrazbo celotnih industrijskih sektorjev in njihovih vrednostnih verig, proizvodov, proizvodnih procesov in poslovnih modelov, s čimer bi spodbudili dematerializacijo in razstrupljanje gospodarstva Unije in zmanjšali odvisnost Evropa od surovin, hkrati pa spodbujali inovacije, tudi ustvarjanje novih trgov za brezogljične, nizkoogljične in obnovljive rešitve, ki nadomeščajo proizvode in materiale na podlagi fosilnih goriv, ter razvoj novih ekološko zasnovanih tehnologij in rešitev, da bi preprečili vpliv na okolje; poudarja, da je med podnebnimi ukrepi in krožnim gospodarstvom močna sinergija, zlasti v energetsko intenzivnih panogah, panogah z veliko porabo virov in prenovitvenih panogah, ter poudarja, da se procesi razogljičenja in izhodišča med sektorji razlikujejo; poudarja, da bi lahko krožno biogospodarstvo in gozdarski sektor prispevala k spodbujanju konkurenčne in trajnostne industrije;

PE650.700v02-00 20/90 RR\1216571SL.docx

SL

59. želi spomniti, da bo evropska podnebna in energetska politika za svoje strateške tehnologije potrebovala velike količine kovin in mineralov; izraža zaskrbljenost, ker je Evropa pri dobavi teh kovin in mineralov zelo odvisna od drugih svetovnih območij in postopno izgublja svoj svetovni delež tudi pri materialih, za katere ima industrijsko zmogljivost; poudarja, da evropske avtonomije v strateških sektorjih ni mogoče doseči brez konkurenčnega in trajnostnega evropskega ekosistema za osnovne, dragocene in ključne materiale iz primarnih in sekundarnih virov; v zvezi s tem opozarja na pomembnost akcijskega načrta za krožno gospodarstvo, vendar poudarja, da mora Evropa okrepiti svoje zmogljivosti v vseh fazah vrednostne verige surovin, namreč pri rudarjenju, recikliranju, taljenju, rafiniranju in preoblikovanju; meni, da področje uporabe akcijskega načrta in zavezništva za ključne surovine ne bi smelo biti omejeno na ključne surovine, temveč bi moralo biti usmerjeno v razvoj povezanega ekosistema za vrsto materialov, kovin in mineralov, potrebnih za energetski prehod;

60. poziva Komisijo, naj pripravi evropsko strategijo za uvoz in izvoz za tehnologije za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ter za tehnologije, ki temeljijo na učinkoviti rabi virov in energije;

61. poudarja potencial povezovanja sektorjev in medsebojnega povezovanja energetsko intenzivnih sektorjev, kot sta stavbni in prometni sektor, ter v zvezi s tem pozdravlja sporočilo Komisije o povezovanju energetskih sistemov;

62. poziva k obsežnemu toku financiranja energijske prenove stavb za krepitev načrtovane pobude za val prenove s potrebnimi finančnimi sredstvi v okviru načrta za okrevanje; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba v prihodnjem predlogu o valu prenove in v okviru obveznosti držav članic za določitev dolgoročnih strategij za doseganje energijsko zelo učinkovitega in razogljičenega stavbnega fonda v celoti dati prednost načelu „energijska učinkovitost na prvem mestu“, pri čemer bi bilo treba pospešiti temeljite prenove ter zamenjavo neučinkovitih sistemov ogrevanja in hlajenja, ki temeljijo na fosilnih gorivih; poudarja, da je mogoče celovite programe temeljite prenove, ki zajemajo celotne občine ali okrožja, uvesti z nižjimi stroški in hitreje, kar bo koristilo potrošnikom in zmanjšalo stroške energije;

63. opozarja, da procesno ogrevanje in hlajenje še vedno spadata med največje porabnike energije v industrijskem sektorju; zato poudarja, da je treba za pospešitev prizadevanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v industriji v celoti izkoristiti potencial energijske učinkovitosti na področju industrijskega gretja in hlajenja z obsežnejšo elektrifikacijo na podlagi obnovljivih virov energije, toplotnimi črpalkami, boljšo uporabo industrijskih grozdov ter simbioz, ki ponujajo možnosti za bistveno zmanjšanje v številnih sektorjih;

64. poudarja, da ima zelena mobilnost potencial za ustvarjanje novih delovnih mest, okrepitev evropske industrije in podpiranje naložb, namenjenih širitvi trajnostne prometne infrastrukture, ki bi omogočila doseganje multiplikacijskega učinka z oddajo naročil širokemu krogu subjektov – izvajalcem, podizvajalcem, dobaviteljem in njihovim podizvajalcem – ter zmanjšanje emisij v prometnem sektorju; poudarja, da je treba pospešiti uvajanje evropskega zavezništva za baterije, da se sprosti potencial njegove strateške vrednostne verige, povečajo možnosti za inovativne in lokalno proizvedene baterije in recikliranje kovin v Evropi, ustvari dodana vrednost Unije za

RR\1216571SL.docx 21/90 PE650.700v02-00

SL

prispevanje h konkurenčnosti avtomobilske industrije Unije in omogoči prehod na razogljičen električni sistem; poziva, naj se poveča število naložb v hitre vlake in prenovo medkrajevnih železniških omrežij ter v brez- in nizkoemisijski javni prevoz; poudarja, da je zeleno mobilnost treba spodbujati z naložbami v boljšo infrastrukturo, kot je večja razširjenost polnilnih mest; meni, da se bo lahko trg električnih vozil z večjo gostoto polnilnih mest znatno in hitro razširil, kar bo pozitivno vplivalo na naš okoljski in ogljični odtis; zato poziva Komisijo, naj predloži obsežno strategijo za uvedbo infrastrukture za hitro polnjenje električnih vozil, da zagotovi uporabo električnih vozil s strani potrošnikov, jih prepriča v potencial te tehnologije in jim omogoči dostop do gostega omrežja združljive polnilne infrastrukture ter podpre evropsko avtomobilsko proizvodnjo;

65. meni, da bo Evropa za uspešen energetski prehod potrebovala veliko cenovno dostopne energije brez emisij oz. z nizkimi emisijami ogljika in iz obnovljivih virov, ki bo izvirala tudi iz tretjih držav in bo uporabljala podporno infrastrukturo; poziva, naj bodo strateške pobude v EU in energetska politika v središču zunanje in sosedske politike Unije, vključno s finančno podporo za zavezništva na področju vodika iz obnovljivih virov in zelene energije; meni, da bi morala biti ta zavezništva prav tako vključena v trgovinske sporazume; poudarja, da so močna zavezništva pomembna za obravnavanje pomanjkanja in trajnostnega pridobivanja virov in surovin;

66. opozarja na osrednji načrt EU iz leta 2019 za konkurenčno preobrazbo energetsko intenzivnih panog, ki upravlja prehod, hkrati pa ohranja konkurenčnost evropske industrije, ter poziva Komisijo, naj izvaja v njem navedeno priporočilo glede pomoči pri nadomestitvi uvoza iz tretjih držav, ki okoljskim standardom ne ustreza v zadostni meri, ter spodbujanju višjih podnebnih ciljev svetovnih trgovinskih partnerjev EU;

67. poziva k reviziji sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) v skladu s podnebnimi cilji in k mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), ki bo prispeval k pametnemu vračanju proizvodnje in krajšim vrednostnim verigam; poudarja potencialno pomembno vlogo mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah pri preprečevanju selitve virov CO2;

68. poudarja, da je več kot polovica svetovnega BDP odvisna od narave in njenih danosti in kar nekaj sektorjev je zelo odvisnih od narave; ugotavlja, da več kot 90 % izgube biotske raznolikosti in motenj pri oskrbi z vodo povzročajo dejavnosti pridobivanja in predelave virov; poudarja, da bi morala biti evropska industrijska politika skladna s cilji strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030;

69. poudarja, da je na podlagi pristopa „eno zdravje“ ohranitev naravnih ekosistemov ključno za zagotavljanje osnovnih potrebščin za človeštvo, kot so pitna voda, čist zrak in rodovitna prst; poziva k hitremu oblikovanju zanesljivih kazalnikov za oceno vplivov na biotsko raznovrstnost in za zagotovitev postopnega zmanjšanja onesnaževanja, kot je določeno v strategiji EU za biotsko raznovrstnost;

70. poudarja, da je industrija še vedno pomemben dejavnik pri onesnaževanju okolja z onesnaževanjem zraka, vode in prsti; poudarja, da bo pri uvajanju obveznosti večjih obratov za zmanjšanje onesnaževanja pomembno vlogo imela direktiva o industrijskih emisijah; z zanimanjem pričakuje prihodnji akcijski načrt za popolno odpravo

PE650.700v02-00 22/90 RR\1216571SL.docx

SL

onesnaževanja zraka, vode in tal ter pregled direktive o industrijskih emisijah, ki bi morala prispevati k občutnemu zmanjšanju onesnaževanja v industriji;

71. poudarja, kako pomembna je regionalna razsežnost industrijske politike, saj so gospodarske razlike med regijami trdno zakoreninjene in bi se lahko zaradi učinkov koronavirusne krize še poglobile; poudarja, da je treba v regionalnih načrtih za prenovo doseči napredek pri trajnostnih strategijah za preobrazbo in programe za oživitev gospodarstva združiti z aktivnimi programi za trg dela, da bi preprečili in ublažili propadanje regij; poziva Komisijo, naj tesno sodeluje z državami članicami pri pripravi srednjeročnih in dolgoročnih napovedi glede veščin, potrebnih na trgu zaposlovanja;

72. v zvezi s tem poudarja, kako pomembni so evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI) pri podpiranju ustvarjanja kakovostnih delovnih mest z dostojnimi plačami, konkurenčnosti podjetij, trajnostnem gospodarskem razvoju ter posodobitvi in izboljšanju sistemov izobraževanja in usposabljanja ter zdravstvenega varstva;

73. opozarja, da je treba podpreti pošten, vključujoč in pravičen prehod ter obravnavati socialne in gospodarske neenakosti, ne le prekvalifikacije in delovna mesta v novih gospodarskih sektorjih, da se zagotovi, da nihče ne bo zapostavljen in da noben delavec ne bo izključen s trga dela; meni, da bo dobro zasnovan mehanizem za pravičen prehod, vključno s skladom za pravičen prehod, pomembno orodje za lajšanje dvojnega prehoda in doseganje ambicioznih ciljev podnebne nevtralnosti; vztraja, da je treba za bolj vključujoč prehod in obravnavanje njegovih socialnih posledic v fazo oblikovanja in izvajanja načrtov za pravični prehod vključiti vse lokalne deležnike, vključno s predstavniki civilne družbe in skupnosti; poudarja, da imajo naložbe v trajnostno tehnologijo ključno vlogo v zvezi s tem, saj podpirajo dolgoročni gospodarski razvoj regionalnih gospodarstev; poudarja, da bi bilo zanesljivo financiranje mehanizma za pravičen prehod, vključno z znatnimi dodatnimi proračunskimi viri, ključen element za uspešno izvajanje evropskega zelenega dogovora;

74. meni, da je treba krepiti medregijsko sodelovanje, katerega cilj so trajnostna in digitalna preobrazba ter strategije za pametno specializacijo, da se spodbudijo regionalni ekosistemi; zato poziva Komisijo, naj podpre razvoj orodij, ki lahko regijam zagotovijo jasen načrt s prilagojenim pristopom, da se zagotovi vodilni položaj na industrijskem področju;

75. meni, da je treba za preobrazbo industrije na obstoječe trge vključiti novo znanje in inovacije ter jih uporabiti tudi pri oblikovanju novih, treba pa je tudi znatno okrepiti prizadevanja na področju raziskav in razvoja; poudarja, da so inovacije ena od gonilnih sil vodilnih industrijskih ekosistemov in da bi se to moralo odražati v okrepljeni podpori inovacijski in podjetniški zmogljivosti v vseh fazah inovacijskega cikla; poudarja, da je treba povečati sredstva za raziskave, zlasti zelo kakovostne javne raziskave, razvoj in inovacije kot ključne elemente za doseganje dvojnega prehoda, izboljšanje strateške neodvisnosti Unije ter povečanje dolgoročne konkurenčnosti; v zvezi s tem poziva države članice, naj spoštujejo svojo zavezo, da bodo 3 % svojega BDP vložile v raziskave in razvoj, da bi ohranile vodilno vlogo Unije med svetovnimi tekmeci; obžaluje, ker trenutno primanjkuje zmogljivosti za inovacije v malih in srednjih podjetjih zaradi pomanjkanja potrebnega rizičnega kapitala, stroškov in zapletenosti upravnih postopkov ter pomanjkanja ustreznih znanj in spretnosti in ker ni dostopa do

RR\1216571SL.docx 23/90 PE650.700v02-00

SL

informacij;

76. poudarja, da je treba povečati proračun za programe, ki podpirajo industrijsko preobrazbo Unije, in zato opozarja na stališče Parlamenta, da se proračun za program Obzorje Evropa poveča na 120 milijard EUR in zagotovi skladnost programa s cilji Unije na področju podnebne nevtralnosti ter podpre program InvestEU in program za digitalno Evropo z ustreznimi instrumenti financiranja za tržni razvoj prelomnih tehnologij in inovacij, s čimer se spodbujajo tudi sinergije med regionalnimi, nacionalnimi, evropskimi in zasebnimi finančnimi viri; poziva k učinkoviti podpori Evropskega sveta za inovacije in Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo ter h krepitvi njunih nalog; vztraja, da bi bilo treba znaten delež sredstev iz programa Obzorje Evropa, ki so na voljo za mala in srednja podjetja, izvrševati prek Evropskega sveta za inovacije in tudi skupnih delov programa, da bi ustvarili nove rešitve in spodbudili inovacije, tako postopne kot prelomne; podpira vzpostavitev evropskih partnerstev v okviru programa Obzorje Evropa, da bi spodbudili naložbe zasebnega sektorja za spodbujanje prenosa znanja, tehnologij in inovacij iz raziskovalnih središč in univerz v industrijski proces, pri čemer bi uporabili shemo industrijskega ekosistema ter podprli okrevanje ter zeleni in digitalni prehod; poleg tega poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo ta partnerstva pregledna in vključujoča ves čas njihovega obstoja, zlasti kar zadeva njihov strateški raziskovalni program in letne delovne programe; poudarja, da bi morali izključiti tudi vsa nasprotja interesov in zagotavljati resnično dodano vrednost za družbo;

77. v zvezi s tem tudi meni, da je bolje pripravljena in odpornejša družba ključnega pomena za obvladovanje motenj na evropski ali svetovni ravni in za celovite odzive politike ter da so pri tem ključne usklajene naložbe v raziskave in razvoj; zato poziva Komisijo, naj podpre oblikovanje posebnega instrumenta za pripravljenost na pandemije in družbeno odpornost, saj bi s tem ustvarili pogoje za boljše usklajevanje na ravni EU, opredelili prednostna področja in začeli izvajati ukrepe, ki zahtevajo zelo kakovostne medicinske raziskave in usklajene naložbe na področju raziskav in inovacij;

78. poudarja, kako pomembna je farmacevtska industrija, ki temelji na raziskavah, ker bistveno prispeva k zagotavljanju kakovostne proizvodnje in dobave cenovno dostopnih zdravil, da ta dosežejo vse paciente, ki jih potrebujejo, krepitvi inovacij Unije, njene odpornosti, dostopnosti in odzivnosti ter pomaga pri spopadanju s prihodnjimi izzivi; ponovno poudarja, da je treba uvesti načrt za zmanjšanje tveganja v zvezi s pomanjkanjem zdravil, da bi lahko obvladovali morebitne ranljivosti in tveganja v dobavni verigi kritičnih zdravil, prispevali k prihodnjim inovacijam za odzivanje na neizpolnjene potrebe ter podprli odpornost, odzivnost in pripravljenost sistemov zdravstvenega varstva za reševanje prihodnjih izzivov, vključno s pandemijami;

79. poudarja vlogo ključnih omogočitvenih tehnologij pri izgradnji tehnoloških in inovacijskih zmogljivosti v vsej Uniji; poziva Komisijo, naj program Obzorje Evropa in njegovo industrijsko strategijo prilagodi razvoju, širitvi in komercializaciji prelomnih tehnologij in inovacij v Uniji, da bi premostili vrzel med inovacijami in uvajanjem na trg, tako da zagotovi financiranje tveganj za tehnologije v zgodnji fazi in predstavitvene projekte in razvije začetne vrednostne verige, da bi v prvi vrsti podprla komercialne, tržno uporabne, brezemisijske in nizkoemisijske, obnovljive, energijsko učinkovite in z viri gospodarne ter krožne tehnologije in proizvode, procese, storitve in poslovne

PE650.700v02-00 24/90 RR\1216571SL.docx

SL

modele ter podprla razvoj raziskovalne infrastrukture, tudi zato, da bi se zmanjšale raziskovalne vrzeli med državami članicami; spodbuja Komisijo in države članice, naj vzpostavijo točke vse na enem mestu s poenostavljenimi informacijami o možnostih financiranja za industrijske predstavitvene projekte za prelomne tehnologije;

80. poziva Komisijo, naj preuči ukrepe za preprečevanje morebitne izgube znanja in inovacij med sedanjo krizo, vključno z instrumenti, ki podpirajo podjetja pri izmenjavi delavcev z znanji z javnimi raziskovalnimi organizacijami in univerzami, da omogočijo javno-zasebne raziskave na področju javnih prednostnih nalog ter ohranijo zaposlitvene in inovacijske zmogljivosti v času krize;

81. poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami pripravi možne davčne spodbude za krepitev naložb v raziskave in razvoj, ki so se zaradi krize zaradi covida-19 zmanjšale;

82. poziva Komisijo, naj še naprej podpira zmožnost evropskih podjetij za inovacije na podlagi celovite ureditve intelektualne lastnine, poveča prožnost pri izdajanju licenc, da bodo lahko učinkovito zaščitila svoje naložbe v raziskave in razvoj, si zagotovila primeren donos ter še naprej razvijala standarde odprte tehnologije, ki podpirajo konkurenčnost in izbiro ter sodelovanje industrije EU pri razvoju ključnih tehnologij;

83. priznava, da je trden in uravnotežen okvir pravic intelektualne lastnine ključni dejavnik evropske konkurenčnosti za boj proti industrijskemu vohunjenju in ponarejanju, zato poziva Komisijo k ohranitvi in krepitvi tega okvira; poudarja, da je treba zagotoviti izenačenost z ZDA in Kitajsko glede spodbud za intelektualno lastnino na področju biološke znanosti, da bi Evropa ostala privlačen prostor za naložbe v raziskave in razvoj ter industrijski razvoj; poziva Komisijo, naj ohrani in razvija vrhunski evropski sistem intelektualne lastnine s spodbujanjem močnega varstva intelektualne lastnine, spodbudami in mehanizmi nagrajevanja za raziskave in razvoj, da bi privabili naložbe v razvoj prihodnjih inovacij v korist družbe; pozdravlja napovedani akcijski načrt za intelektualno lastnino, ki bi lahko omogočil evropski prispevek k razvoju standardov; podpira trajnostno proizvodnjo in delovna mesta ter povečanje privlačnosti in ugleda kakovostne proizvodnje EU po vsem svetu; poziva Komisijo, naj spodbuja prenos ključnih okoljskih in podnebnih tehnologij v države v razvoju z izdajanjem odprtih licenc za take tehnologije;

84. poziva Komisijo, naj začne čim prej izvajati evropski enotni patent, kot določa sporazum o enotni patentni jurisdikciji z dne 19. februarja 2013;

85. poudarja, kako pomembno je celovito in učinkovito upravljanje industrijske preobrazbe, da bo zagotovljena skladnosti z ustrezno zakonodajo in strategijami EU, zlasti s cilji evropskega zelenega dogovora, kar je ključno za njen uspeh; pozdravlja opredelitev 14 ekosistemov, ki jo je pripravila Komisija, in vključujoč pristop k povezovanju vseh akterjev, ki so del vrednostne verige, da bi spodbudili evropski vodilni položaj v strateških sektorjih ter konkurenčnost na svetovni ravni; poudarja, da je treba zagotoviti uspešnost malih in srednjih podjetij v vseh ekosistemih; opozarja, da je treba zagotoviti preglednost v zvezi z industrijskimi ekosistemi, ki so bili opredeljeni, zlasti glede meril, ki jim je treba zadostiti za vključitev v ekosistem, natančne razdelitve po vrstah akterjev v vsakem ekosistemu in informacij o rezultatih ter obravnavanih temah, pa tudi vloge industrijskega foruma in zavezništev, povezanih s temi ekosistemi; poudarja, da bi

RR\1216571SL.docx 25/90 PE650.700v02-00

SL

morali biti civilna družba, potrošniške organizacije in sindikati ustrezno udeleženi pri opredelitvi splošnih in sektorskih industrijskih strategij in prednostnih nalog; poudarja, da bi morali ekosistemi vključevati vse povezave z vrednostnimi verigami, vključno z malimi in srednjimi podjetji, in poudarja, da imajo ta podjetja bistveno vlogo pri vzpostavljanju industrijskih zavezništev in njihovih proizvodnih verig; poudarja, da so za zavezništva potrebni ustrezni finančni instrumenti;

86. meni, da bodo ekosistemi ključni sestavni deli naslednje industrijske revolucije, saj bodo spodbujali napredno in pametno proizvodnjo, zagotovili cenovno dostopno, čisto, trajnostno in varno energijo ter potrebno energetsko infrastrukturo, preoblikovane metode proizvodnje in opravljanja storitev; poziva, naj se analizirajo ekosistemi, da se ocenijo potrebe vsakega sektorja v zvezi s prehodom in zagotovi pomoč pri pripravi načrta prehoda; meni tudi, da bo spodbujanje sodelovanja med industrijo, akademskim svetom, malimi in srednjimi podjetji, zagonskimi podjetji in podjetji v razširitveni fazi, sindikati, civilno družbo, organizacijami končnih uporabnikov in vsemi drugimi deležniki ključno za reševanje nedelovanja trga in premostitev vrzeli med idejo in njeno uresničitvijo, ob hkratnem zagotavljanju varstva delavcev, tudi na področjih, ki še niso zajeta v industrijskih interesih, vendar imajo visoko socialno dodano vrednost; poziva k upravljanju teh ekosistemov, ki bo vključevalo vse ustrezne deležnike iz industrijskih sektorjev, ki so ključni za doseganje zelenega in digitalnega prehoda; meni, da bi morali ekosistemi sodelovati pri opredelitvi rešitev in ukrepov, ki jih je treba sprejeti za izvajanje evropske industrijske strategije in podpiranje trdnih evropskih vrednostnih verig, ki so bistvene za dvojni zeleni in digitalni prehod;

87. poudarja, da bodo naložbe v ključne vrednostne verige bistvene pri ohranjanju naše prihodnje strateške neodvisnosti; meni, da je treba dati prednost naložbam v industrijske sektorje, ki so bistvenega pomena za našo strateško neodvisnost, kot so varnost, obramba, tehnologije, povezane s podnebjem, prehranska suverenost in zdravje; zlasti ponovno poudarja pomen farmacevtske industrije pri zagotavljanju prihodnjih inovacij za obravnavo neizpolnjenih potreb ter pri podpiranju odpornosti, odzivnosti in pripravljenosti zdravstvenih sistemov za reševanje prihodnjih izzivov, vključno s pandemijami;

88. poudarja, kako pomembna je industrija energije iz obnovljivih virov kot strateški sektor za krepitev konkurenčne prednosti EU, doseganje dolgoročne odpornosti in zagotavljanje energetske varnosti in hkrati za krepitev industrijske moči; poleg tega poudarja prispevek sektorja obnovljivih virov energije k ustvarjanju novih delovnih mest na lokalni ravni in poslovnih priložnosti, zlasti za mala in srednja podjetja, ter k spodbujanju proizvodnje opreme, pa tudi k zmanjšanju stroškov energije in izboljšanju stroškovne konkurenčnosti;

89. poudarja, da je kriza zaradi covida-19 močno prizadela avtomobilski sektor ter prisilila podjetja in delavce, da se hitro prilagodijo na spremembe pri dobavi in nove zdravstvene in varnostne zahteve, poleg procesa preobrazbe, v katerem je bil sektor že pred pandemijo; meni, da je prehod na pametno in čistejšo mobilnost bistvenega pomena, saj se razvijamo v podnebno nevtralno, digitalno in odpornejše gospodarstva, kar bi bilo treba šteti tudi za priložnost za ustvarjanje zelene rasti in čistih delovnih mest na podlagi globalne konkurenčne prednosti evropske industrije na področju tehnologije vozil; poziva Komisijo, naj določi prednostne naloge, povezane z raziskavami in

PE650.700v02-00 26/90 RR\1216571SL.docx

SL

inovacijami, digitalizacijo in podporo za zagonska podjetja, mikropodjetja ter mala in srednja podjetja, tudi v avtomobilskem sektorju;

90. poudarja, da je kriza zaradi covida-19 močno prizadela tudi turistični sektor, in poziva Komisijo, naj določi prednostne naloge v zvezi s pomočjo in spodbudami za okrevanje tega sektorja, ob upoštevanju njegovega prispevka k BDP EU in konkurenčnosti Unije; poziva Komisijo, naj spodbuja sodelovanje med državami članicami in regijami, da bi ustvarili možnosti za nove naložbe in nadaljnje inovacije in tako vzpostavili trajnosten, inovativen in odporen evropski turistični ekosistem, ki bi ščitil pravice delavcev in potrošnikov;

91. poudarja, da imajo kulturni in ustvarjalni sektorji potencial, da dajo zagon inovacijam s spodbujanjem sprememb v drugih sektorjih, izumov in napredka; ugotavlja, da inovativni gospodarski sektorji vse pogosteje ohranjajo konkurenčno prednost z ustvarjalnostjo; ugotavlja tudi, da so kulturni in ustvarjalni sektorji s pojavom vse bolj zapletenih, ustvarjalnih in prepletenih poslovnih modelov vse pogosteje ključni del skoraj vsakega proizvoda in storitve; zato meni, da bi morala Evropa graditi na svojih ustvarjalnih in kulturnih prednostih, ter poziva Komisijo in države članice, naj kulturnim in ustvarjalnim sektorjem namenijo dovolj pozornosti pri oblikovanju celovitega in usklajenega dolgoročnega okvira industrijske politike, vključno z dostopom do finančnih sredstev in programov financiranja;

92. poudarja pomembnost vesoljske politike Unije, zlasti za izboljšanje evropskih industrijskih vesoljskih zmogljivosti in izkoriščanje potenciala sinergij z drugimi ključnimi sektorji in politikami, zlasti za razvoj vrhunskih tehnologij in spremljanje industrijske preobrazbe;

93. se zaveda, da kemična industrija prispeva k številnim strateškim vrednostnim verigam ter pomaga proizvajati ogljično nevtralne in krožne tehnologije in rešitve, ki so gospodarne z viri; poziva k oblikovanju trajnostne politike za kemikalije, ki bo usklajena z industrijsko strategijo;

94. poziva Evropsko agencijo za okolje, naj skupaj z Evropsko agencijo za kemikalije pripravi poročilo o kemikalijah v okolju v Evropi; meni, da bi bilo treba v poročilu oceniti sistemske pomanjkljivosti nevarnih kemikalij v proizvodnih in potrošniških sistemih v Evropi, njihovo uporabo v proizvodih in pojavitev v evropskem okolju ter škodo, ki jo imajo za zdravje ljudi in ekosisteme;

95. poudarja, da sta dobro delovanje in konkurenčnost zdravstvenega sektorja ključna, da se pacientom zagotovi trajnosten dostop do zdravil in zajamčeno visoka raven zdravstva EU; meni, da bi morala Komisija s farmacevtskim forumom pod nadzorom Evropske agencije za zdravila poenostaviti dialog z državami članicami in vsemi ustreznimi deležniki, da bi omogočili obsežno razpravo o vzdržnosti na področju zdravil in uvajanju novih tehnologij v zdravstvene sisteme ter drugih temah; poudarja, da bi moral ta forum za dialog upoštevati različne nacionalne pristope k določanju cen in povračil ter naložbam v zdravstveno varstvo in njegovi organizaciji;

96. meni, da je javno naročanje bistvena gonilna sila preobrazbe industrije; poziva Komisijo, naj prouči, kako bi v celoti izkoristili učinek vzvoda javne porabe in naložb za doseganje ciljev politik, tudi s krepitvijo trajnostnih meril in tako, da dobi javno

RR\1216571SL.docx 27/90 PE650.700v02-00

SL

naročanje osrednjo vlogo v načrtu Unije za oživitev gospodarstva z dajanjem prednosti in podpiranjem povpraševanja po ekološko inovativnem, stroškovno učinkovitem in trajnostnem blagu in storitvah, omogočanjem selitve v ključnih strateških sektorjih, kot so izdelki, povezani z zdravjem, kmetijstvo in obnovljive tehnologije, ter krepitvijo krajših in trajnostnih dobavnih verig; poziva Komisijo in javne organe, naj proučijo pogoje, da se v javnih naročilih predpišejo obvezne trajnostne zahteve na podlagi okoljskih, socialnih in etičnih meril, kot je ogljični odtis, obseg recikliranja in delovni pogoji v celotnem življenjskem ciklu, ter naj povečajo ozaveščenost in bolje uporabijo obstoječe sheme za spodbujanje zelenih storitev; vztraja, da bi morala imeti mala in srednja podjetja pošteno možnost sodelovanja pri javnih naročilih; poziva naročnike k sistematični uporabi pristopa na podlagi najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo v življenjskem ciklu proizvodov in storitev; spodbuja jih, naj uporabijo določbo (člen 85 direktive za posebne sektorje), ki jim omogoča, da zavrnejo ponudbe, če vrednost izdelkov s poreklom iz tretjih držav presega 50 % skupne vrednosti izdelkov, ki sestavljajo to ponudbo;

97. priznava prispevek standardizacije k evropskemu enotnemu trgu ter k povečanju gospodarske, družbene in okoljske blaginje, vključno z zdravjem in varnostjo potrošnikov in delavcev; poudarja, da je treba razviti, oceniti in uporabljati harmonizirane standarde za podporo industrijskih sektorjev pri proizvodnji izdelkov na načine, ki so učinkoviti, varni, krožni, trajnostni in ponovljivi ter ki zagotavljajo visoko kakovost;

98. poziva Komisijo, naj sprejme trden sistem ključnih kazalnikov uspešnosti za analiziranje predhodnega učinka predpisov in instrumentov Unije ter morebitnih potrebnih naložb, ter naj spremlja napredek in rezultate, pri tem pa upošteva razsežnost malih in srednjih podjetij; poudarja, da bi moral sistem ključnih kazalnikov temeljiti na ciljih, ki so specifični, merljivi, dosegljivi, relevantni in časovno določeni;

99. poziva Komisijo, naj okrepi izvajanje ocen učinka in zagotovi, da se, preden pripravi nove zakonodajne predloge ali sprejme nove ukrepe, opravi podrobna ocena učinka možnih stroškov izpolnjevanja obveznosti, vpliva na zaposlovanje ter bremen in morebitnih koristi za evropske državljane, sektorje in podjetja, vključno z MSP; meni, da bi se morala ocena zakonodaje in ukrepov Unije bolj osredotočati na izvajanje v državah članicah in analizirati, kaj se zgodi, ko se zakonodaja Unije izvaja in razlaga na način, ki povzroča nepotrebne in nepričakovane regulativne ovire za mala in srednja podjetja in tudi večja podjetja; poziva Komisijo, naj podpre regulativno skladnost in prizna prizadevanja za pametno pravno ureditev, da bi zmanjšala birokratska bremena, ne da bi ogrozili učinkovitost zakonodaje ali znižali socialne in okoljske standarde, zlasti kadar se mora tradicionalna industrija prilagoditi zaradi regulativnih odločitev; meni, da bi morali biti ukrepi za digitalizacijo in razogljičenje zasnovani tako, da bi podjetjem, vključno z malimi in srednjimi podjetji, nudili priložnosti in kar najbolj zmanjšali breme za prizadeti sektor;

100. pričakuje, da industrijska strategija ne ustvarja nepotrebnih regulativnih bremen za podjetja, zlasti mala in srednja, in da se – brez poseganja v posebne pravice sozakonodajalcev – uporabi pravilo, da vsak novosprejeti predpis zamenja že obstoječega, da se v primeru, ko se z novimi predpisi uvajajo stroški izpolnjevanja obveznosti, opredelijo obstoječi predpisi, ki jih je treba razveljaviti ali revidirati, in tako

PE650.700v02-00 28/90 RR\1216571SL.docx

SL

zagotovi, da se ti stroški v določenem sektorju ne povečajo; meni, da mora tak predlog temeljiti na dokazih, da se je treba o njem obsežno posvetovati, zagotoviti učinkovitost zakonodaje ter socialnih in okoljskih standardov ter jasno pokazati koristi evropskega ukrepanja; meni, da mora EU krepiti uveljavljanje svojega načela „velika vloga pri velikih vprašanjih in majhna pri manj pomembnih zadevah“, da bi bolje zagotovila sorazmernost;

101. meni, da bi morala imeti javna uprava ključno vlogo pri zagotavljanju prijaznega poslovnega okolja in zmanjševanju upravnega bremena za podjetja, hkrati pa zagotavljati dosledno uporabo etičnih, socialnih in okoljskih standardov in standardov preglednosti ter pravil Unije o varnosti delavcev; meni, da bi bilo treba v javnem sektorju in med zaposlenimi v njem spodbujati orodja e-uprave, politike digitalnih inovacij in krepitev digitalnih znanj in spretnosti; poziva Komisijo, naj zagotovi izmenjavo nacionalnih in regionalnih dobrih praks na tem področju, s posebnim poudarkom na javnem upravljanju konkurenčnosti gospodarstva;

102. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

RR\1216571SL.docx 29/90 PE650.700v02-00

SL

OBRAZLOŽITEV

Uvodno pojasnilo

To poročilo o industrijski politiki EU je bilo pripravljeno v obdobju, ki je za gospodarske dejavnosti po vsem svetu dramatično. Gospodarske posledice koronavirusa, kakršnih od druge svetovne vojne še ni bilo, so v enaki meri prizadele tako povpraševanje kot ponudbo. Finančne razmere evropskih podjetij so se občutno poslabšale, njihove naložbene zmogljivosti pa so ogrožene.

Ravno v obdobju, ko je Unija nameravala pospešiti dva zgodovinska prehoda, in sicer digitalnega in okoljskega, ki zahtevata zelo velike zasebne in javne naložbe, digitalni in okoljski prehod. V tem poročilu se zato predlagata dve jasno ločeni fazi industrijske politike: prva zajema okrevanje proizvodnega sistema, druga pa je namenjena njegovi obnovi in preobrazbi. Opredelitev proizvodnih ekosistemov, s katero se trenutno ukvarja Komisija, bo morala zagotoviti smernice za vse pobude na področju industrijske politike, omogočati izbor ukrepov in prednostnih nalog ter zagotavljati usklajevanje pobud na področju raziskav, izobraževanja in naložb.

Industrijska politika, ki jo vodi Unija, je pogosto presplošna in teoretična, zaznamuje pa jo kombinacija načelnih izjav, pomanjkanja sredstev, prevelikega števila predpisov in pretirano birokratskih mehanizmov. Poročilo se zato bolj kot na izjave o namerah osredotoča na konkretna orodja in ukrepe, ki jih je treba izvesti. Da bi vzpostavili učinkovito evropsko industrijsko politiko, je treba zagotoviti ustrezen evropski proračun in dodatna sredstva iz nacionalnih proračunov in izdaje evropskih obveznic. Z besed moramo preiti na dejanja. Neuspelih začetkov si ne moremo več privoščiti.

Mednarodni okvir – odločnejša Unija

Vemo, da se bosta obe fazi izvajali v sistemu mednarodnih gospodarskih odnosov, v katerem so razmere veliko ostrejše in kompleksnejše kot v zadnjih 30 letih. Gre za bolj zaprt in protekcionističen sistem, pri katerem prihaja do občutnega razhajanja med državami s tržnim gospodarstvom in državami, v katerih še vedno prevladuje pogosto agresiven državni kapitalizem. EU bo morala kljub doslednemu upoštevanju načela proste trgovine in ohranitvi večstranskega sistema trgovanja zagotoviti instrumente trgovinske zaščite in sistem spremljanja najučinkovitejših tujih naložb. Zagotoviti bo morala tudi zanesljivost oskrbe, tudi s spodbujanjem mehanizmov za vrnitev proizvodnje v strateških proizvodnih sektorjih. Prav tako je bistveno, da vse načrte o razogljičenju evropske industrije spremlja davek na meji glede na emisije ogljika, ki bo preprečeval selitev virov CO2. Pogajanja o sporazumih o prosti trgovini bodo morala potekati v skladu s spremenjenimi mednarodnimi odnosi in okoljskimi cilji Unije. Ustrezno bo treba izbrati trgovinske partnerje in vključiti določbe o trajnosti, ki bodo veliko strožje od sedanjih.

Faza 1 - Okrevanje

V prvi fazi mora biti eden od temeljev ukrepanja Unije ohranitev enotnega trga. Ta bo v primerjavi z razmerami pred covidom-19 bolj razdrobljen in neuravnotežen. Zaradi delne

PE650.700v02-00 30/90 RR\1216571SL.docx

SL

prekinitve zagotavljanja državne pomoči so v prednosti države z več finančnimi sredstvi. Ukrepati je treba hitro in nacionalne sheme za podporo podjetjem in delavcem nadomestiti z evropskimi programi, ki jih bo upravljala Komisija. Pri tem bi bilo treba uporabiti zlasti sklad za okrevanje, pri katerem bi bilo treba dati prednost državam, v katerih je bila pomoč nižja in ki jih je epidemija najbolj prizadela.

Drug bistveni element strategije za okrevanje mora biti podpora za dokapitalizacijo podjetij. Razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom se je poslabšalo, zato je treba zagotoviti učinkovito fiskalno podporo in neposreden vstop v kapital večjih podjetij ter jasne določbe o izstopu in nevtralnosti pri upravljanju. Sklad za okrevanje bo moral v ta namen vključevati posebno dodelitev sredstev.

Proizvodnim sektorjem, ki so jih posledice koronavirusa posebej prizadele, kot sta turizem in letalstvo, je treba zagotoviti večji znesek nepovratnih sredstev in daljše obdobje posebnega režima državne pomoči.

Faza 2 - Obnova in preoblikovanje

Ponovni zagon evropskega gospodarstva je mogoče doseči le z učinkovitim programom javnih naložb. Zato je izjemno pomembno, da se prekinitev uporabe pravila Pakta za stabilnost in rast vsaj v omejeni obliki nadaljuje za naložbe, namenjene digitalizaciji in okoljskemu prehodu.

Finančni ukrepi, določeni v evropskem zelenem dogovoru, so bili že pred krizo povsem nezadostni, da bi podprli okoljski prehod. Zato je treba zagotoviti, da se bodo ukrepi v okviru sklada za okrevanje nadaljevali v obliki sklada za obnovo in preobrazbo. Strukturo ukrepov in programov bo treba spremeniti in jo bolje prilagoditi digitalnim in okoljskim ciljem. Nekaj mora biti jasno: brez močne evropske podpore, zagotovljene v obliki okrepljenega proračuna, prehoda s sklada za okrevanje na sklad za obnovo in preobrazbo ter večje naložbene svobode držav članic cilja glede podnebne nevtralnosti leta 2050 ne bomo uresničili. Poleg sklada za obnovo in preobrazbo bi bilo treba okrepiti vse evropske programe in jih uskladiti z nacionalnimi načrti, pri tem pa začeti pri programu Obzorje Evropa. Podrobno je treba proučiti, ali bi lahko spremenili predpise o državni pomoči in združitvah, da bi z mobilizacijo večjega nabora finančnih sredstev pospešili industrijski prehod in omogočili izoblikovanje evropskih vodilnih podjetij, pri tem pa zagotoviti ustrezne mehanizme spremljanja, da enotni trg in dobavna veriga ne bi utrpela škode.

Obširnosti, razsežnosti in izčrpnosti sprememb, ki jih moramo izvesti, ne smemo podcenjevati. Za razogljičenje na primer jeklarske industrije, ki je bistvenega pomena za celotno proizvodno verigo v strojnem in avtomobilskem sektorju, bi bilo treba zagotoviti: 1) učinkovite spodbude za zamenjavo strojev in tehnologij; 2) subvencije za cene plina, ki trenutno za proizvodnjo jekla niso konkurenčne; 3) davek na meji glede na emisije ogljika, da bi preprečili uvoz onesnaževal po nizki ceni. Le celosten in zelo drag pristop lahko torej zagotovi prehod na zmanjšanje emisij, ki ne bo negativno vplival na evropsko industrijo.

Orodja in metodologije – učinkovitejša industrijska politika

V tem poročilu se predlaga nekaj sprememb načina, kako je bila industrijska politika doslej vodena. Pred sprejetjem vsakega novega predpisa bi bilo treba zlasti izvesti oceno učinka. Predvsem v prvi fazi bi bilo nepredstavljivo, da bi industrijski sektor, ki je v krizi zaradi

RR\1216571SL.docx 31/90 PE650.700v02-00

SL

koronavirusa, obremenili s predpisi, ki zahtevajo drage prilagoditve. V drugi fazi pa bi bilo treba zagotoviti ustrezne sklade za pomoč pri prehodu.

Poleg tega se v zvezi z metodologijami predlaga, da se uvede sistem ključnih kazalnikov uspešnosti, ki bo namenjen ocenjevanju učinkovitosti ukrepov Unije.

Nazadnje pa se predlaga, da se za spodbujanje naložb in raziskav namesto običajnih spodbud, ki se dodeljujejo v okviru razpisov, uporabi mehanizem za sofinanciranje nacionalnih shem davčnih dobropisov. Ta možnost, ki bi jo bilo treba razširiti na vse evropske instrumente in sklade, bi zagotavljala boljši dostop do sredstev malim in srednjim podjetjem, večjo učinkovitost in hitrost uporabe sredstev, manj birokratskih postopkov in nižje stroške dodeljevanja sredstev.

PE650.700v02-00 32/90 RR\1216571SL.docx

SL

MANJŠINJSKO STALIŠČE

ki ga predložijo: – Marc Botenga (poročevalec v senci in avtor manjšinskega stališča)– Marisa Matias– Cornelia Ernst– Manuel Bompard– Sandra Pereira– Sira Rego

Industrijska strategija lahko družbi omogoči, da demokratično odloča o tem, kaj bo proizvajala, kje in pod kakšnimi pogoji, industrija pa s tem postaja pomemben kapital za ljudi in planet. Te odločitve pa lahko tudi prepusti trgu. V tem primeru je komaj kaj več kot sredstvo prerazporejanja javnih subvencij za financiranje dobičkov in prednostnih nalog zasebnih družb.

V tem poročilu je bila sprejeta napačna izbira. Sicer se deklarativno zavzema za socialne in podnebne zahteve, vendar na prvo mesto sistematično postavlja konkurenčnost in potrebe multinacionalnih družb. Zavrača pogojevanje javnih subvencij z ohranjanjem kakovostnih delovnih mest ali neizplačevanjem dividend. Ponuja dodatne davčne olajšave, ne da bi morale družbe plačati pravičen delež davkov. Poročilo skoraj ironično opozarja, da si tudi podjetja, ki niso registrirana v davčnih oazah, zaslužijo podporo.

Zelene subvencije nimajo zavezujočih ciljev za zmanjšanje emisij. Permisivna klasifikacija EU za trajnostne dejavnosti (taksonomija) skoraj ni omenjena in je ni treba strogo upoštevati, dovoljen pa je zemeljski plin.

Poročilo postavlja pod vprašaj omejitve združitev in protimonopolnih pravil in spodbuja „večjo koncentracijo notranjega trga“ ter tako krepi regionalne razlike in odvisnost malih in srednjih podjetij od prevladujočih multinacionalk. Poročilo celo v strateških sektorjih ne vidi vloge za javni proizvodni sektor ali za ambiciozno javno socialno in podnebno načrtovanje. Delavci in podnebje si zaslužijo več.

RR\1216571SL.docx 33/90 PE650.700v02-00

SL

17.9.2020

MNENJE ODBORA ZA OKOLJE, JAVNO ZDRAVJE IN VARNOST HRANE

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o novi industrijski strategiji za Evropo(2020/2076(INI))

Pripravljavec mnenja (*): Danilo Oscar Lancini

(*) Postopek s pridruženim odborom – člen 57 Poslovnika

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker bi bilo treba med okrevanjem po pandemiji covida-19 industrijski sektor EU podpreti na način, ki bo privedel do prehoda v odporno, trajnostno, krožno, podnebno nevtralno, digitalizirano in konkurenčno industrijo z ničelno stopnjo onesnaževanja, vsi njeni sektorji pa bodo pripomogli k doseganju podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050 in k varstvu okolja;

B. ker je industrija ključna za prihodnji napredek in blaginjo Evrope; ker industrija predstavlja več kot 20 % gospodarstva EU in zaposluje okoli 35 milijonov ljudi; ker je močna industrijska baza bistvena za uspeh zelenega prehoda;

C. ker so evropske industrije trenutno izjemno odvisne od industrijskih zmogljivosti in surovin tretjih držav; ker je pandemija covida-19 pokazala učinke izgube pomembnih strateških industrijskih obratov pri proizvodnji zdravil in medicinske opreme v več državah članicah, kar je privedlo do motenj v vrednostnih verigah in razkrilo ranljivosti v ključnih evropskih industrijskih sektorjih, pokazala pa je tudi, da je treba te zmogljivosti ohraniti znotraj enotnega trga;

D. ker se je v pandemiji covida-19 pokazalo, da so poskusi pridobitve zdravstvenih zmogljivosti prek neposrednih tujih naložb povezani z večjim tveganjem in da je treba ohraniti ter okrepiti izmenjavo teh pomembnih zmogljivosti znotraj enotnega trga;

E. ker bo s programom EU za okrevanje sproščena doslej najvišja vsota v vrednosti 1,85 bilijona EUR za naložbe v digitalizacijo in zeleno okrevanje industrije EU, delovna mesta ter rast;

PE650.700v02-00 34/90 RR\1216571SL.docx

SL

F. ker je okrevanje po pandemiji ccovida-19 priložnost za resnično uvedbo trajnosti v industrijsko proizvodnjo in pospešitev zelenega prehoda;

G. ker bi morala nova evropska industrijska strategija omogočiti pravični zeleni prehod; ker bo pravilna industrijska strategija kot sestavni del evropskega zelenega dogovora spodbudila ustvarjanje delovnih mest in gospodarskih priložnosti, obvarovala naše podnebje in okolje za prihodnje generacije ter tvorila ključno politiko za to obdobje, ki bo pripomogla k obnovi evropskega gospodarstva na trajnostni način;

H. ker mora evropska strategija nujno utreti pot za digitalni in zeleni prehod evropske industrije, hkrati pa ohraniti njeno konkurenčnost, blaginjo in delovna mesta ter podpreti evropsko industrijo, da bo postala odpornejša, bolj okoljsko trajnostna, svetovno konkurenčna in digitalizirana; ker evropska industrijska strategija ne omogoča samo prehoda energetsko intenzivnih industrij, ampak tudi ustvarja širšo trajnostno industrijsko bazo, vključno z malimi in srednjimi podjetji, ki so pomemben del evropskega gospodarstva;

I. ker na so konkurenčnost evropske industrije negativno vplivali nepoštena mednarodna konkurenca in globalno izkrivljanje; ker za podjetja iz držav zunaj EU pogosto veljajo manj strogi podnebni in okoljski predpisi ter imajo nižje stroške dela v svojih državah; ker je to olajšalo selitev evropske industrije, kar je nato privedlo do okoljske in socialne škode;

J. ker bi morala Unija močno vplivati na podnebno in okoljsko ukrepanje na svetovni ravni prek notranjega trga in okoljske diplomacije ter tako, da prevzeme vodilno podnebno in okoljsko vlogo ter obenem podpre razvoj industrij, ki ustrezajo zahtevam prihodnosti, in visokih standardov za socialno zaščito;

K. ker primer EU kaže, da se gospodarska rast in varovanje podnebja med seboj ne izključujeta, saj so vrednosti emisij v EU 23 % nižje od vrednosti leta 1990, njen BDP pa se je dvignil za 61 %;

L. ker se je industrija EU sicer že začela spreminjati, še vedno pa povzroči 20 % vseh emisij toplogrednih plinov v EU; ker preobrazba industrijskega sektorja in vseh povezanih vrednostnih verig traja 25 let;

M. ker digitalne tehnologije spreminjajo podobo industrije, ustvarjajo nove poslovne modele, omogočajo večjo produktivnost, delavcem ponujajo nova znanja in spretnosti ter podpirajo razogljičenje gospodarstva;

N. ker si morajo države članice v skladu s členom 151 PDEU prizadevati za izboljšanje delovnih razmer in življenjskega standarda delavcev, tako da se ob ohranitvi izboljšav omogoči njihova harmonizacija;

O. ker lahko davčna konkurenca in različna davčna pravila med državami članicami povzročijo asimetrije na enotnem trgu in agresivno davčno načrtovanje multinacionalk, s tem pa gospodarstva, v katerih je dejanska vrednost ustvarjena, prikrajšajo za sredstva, potrebna za prehod;

RR\1216571SL.docx 35/90 PE650.700v02-00

SL

1. poziva Komisijo, naj oceni učinek covida-19 na evropsko industrijo in predlaga v prihodnost usmerjen usklajen odziv, da bi olajšala okrevanje industrije, ki bo vodilo dvojni digitalni in zeleni prehod na podnebno nevtralnost, krožnost in ničelno onesnaževanje, hkrati pa se bosta zagotovili konkurenčnost in odpornost v skladu z evropskim zelenim dogovorom;

2. poudarja, da bodo vsi sektorji in industrijske vrednostne verige, zlasti tisti, ki so energetsko intenzivni, imeli ključno vlogo pri doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora, in sicer ne samo tako, da bodo zmanjšali svoj ogljični odtis, temveč tudi tako, da bodo pospešili prehod z zagotavljanjem cenovno dostopnih in čistih tehnoloških rešitev, razvojem in ustvarjanjem vrednostnih verig za ekonomsko vzdržne in trajnostne proizvode in procese ter razvojem novih trajnostnih poslovnih modelov;

3. poziva države članice, naj podprejo pripravo ambicioznega načrta za okrevanje z evropskim instrumentom Next Generation EU v okviru okrepljenega večletnega finančnega okvira in uvedbo novih virov lastnih sredstev; poudarja, da morajo biti skladi za okrevanje uporabljeni popolnoma v skladu s podnebno in okoljsko zakonodajo Unije ter morajo pospešiti zeleni prehod;

4. poudarja, da sta mehanizem za okrevanje in odpornost ter instrument za strateške naložbe pomembna za podpiranje naložb in spodbujanje ključnih evropskih industrij, da bi pomagali okrepiti in vzpostaviti evropske strateške vrednostne verige, ter meni, da bi ju bilo mogoče dopolniti s skladom za diverzifikacijo strateške dobavne verige, ki bi zmanjšal preveliko zanašanje na enega samega dobavitelja in aktivno podprl podjetja pri diverzifikaciji proizvodnje v strateških sektorjih; poziva Komisijo, naj hitro predstavi konkretne zakonodajne predloge, ki bodo zagotovili resnično enake konkurenčne pogoje in zaščitili ključne industrije pred nelojalno konkurenco s strani državnih ali državno subvencioniranih vlagateljev iz tretjih držav;

5. poziva Komisijo, naj programe in instrumente Next Generation EU usmeri v okrevanje sektorjev, ki jih je pandemija koronavirusa najbolj prizadela, tako na gospodarskem kot tudi na delovnem področju;

6. pozdravlja dejstvo, da namerava načrt EU za okrevanje spodbuditi naložbe v trajnostno in podnebno nevtralno industrijo; zlasti pozdravlja podvojitev naložb v čisto vodikovo tehnologijo, saj lahko čisti vodik prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, pripomore k okrevanju gospodarstva EU in utre pot do podnebne nevtralnosti, in sicer tako, da se ga uvaja v sektorje, v katerih bo razogljičenje zahtevno, zlasti v energijsko intenzivne panoge; je seznanjen z ustanovitvijo zavezništva za čisti vodik; ugotavlja, da bi lahko imela EU vodilni položaj na področju čistega vodika; meni, da morajo biti razvoj proizvodnje čistega vodika in raziskave o številnih možnostih, ki jih ponuja, prednostna naloga evropske industrijske strategije; poziva k strateškim naložbam za spodbuditev proizvodnje in uporabe čistega vodika, vzpostavitev infrastrukturne mreže, ki bo to omogočila, ter raziskave in inovacije;

7. poudarja, da je pomembno upoštevati odnos med načrtom okrevanja, našimi podnebnimi in digitalnimi cilji ter učinkovito industrijsko strategijo;

8. poudarja, da bi morala EU okrepiti industrijske in tehnološke zmogljivosti z naložbami v ključne čiste tehnologije in tako povečati odprto strateško neodvisnost in odpornost,

PE650.700v02-00 36/90 RR\1216571SL.docx

SL

zagotoviti trajnost, konkurenčnost in visoko raven socialno-ekonomske blaginje za svoje državljane, ter zmanjšati neenakosti, pri čemer ne bi smel biti nihče prezrt, vse to pa bi moralo prispevati k digitalnemu in zelenemu prehodu in biti skladno z njima;

9. pozdravlja vzpostavitev mehanizma za pravični prehod, ki naj bi zagotovil podporo delavcem in skupnostim, ki se soočajo z izzivi zaradi prehoda v podnebno nevtralno gospodarstvo, podjetjem pa omogočil naložbe v trajnostne proizvodne tehnologije; poudarja, kako pomembno je zagotoviti ambiciozno financiranje Sklada za pravični prehod, ki mora predvsem prispevati k ustvarjanju trajnostnih delovnih mest in izpopolnjevanju ali preusposabljanju delavcev; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj priznajo potrebo po poklicnem izobraževanju in usposabljanju, da bi olajšali in spodbujali izpopolnjevanje in preusposabljanje zadevnih delavcev ter tako povečali njihovo zaposljivost in zmogljivost za prilagajanje na nova delovna mesta; poudarja, da bi morala biti pravični prehod in zmanjšanje neenakosti vključena v socialne, gospodarske in okoljske politike na vseh ravneh;

10. poziva Komisijo, naj znatno okrepi podporo inovacijam za doseganje ogljično nevtralne industrije, uvajanje prodornih tehnologij in vodilna trajnostna podjetja, tako da uporabi tehnološko nevtralen pristop, hkrati pa naj ne naloži nepotrebnih regulativnih bremen ozirom jih naj odpravi, zlasti za mala in srednja podjetja; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj nemudoma uresniči vse ukrepe in možnosti financiranja, ki so predvideni v industrijski strategiji; poudarja, bi morale institucije EU, države članice, regije, industrija in vsi drugi pomembni akterji sodelovati pri ustvarjanju vodilnih trgov na področju čistih tehnologij in zagotoviti, da bo evropska industrija vodilna v svetu;

11. meni, da bodo industrijske raziskave in inovacije ključne za doseganje ambicioznejših ciljev EU za leto 2030 za trajnostni (gospodarski, okoljski in socialni) razvoj ter izpolnjevanje dolgoročnih podnebnih in energetskih ciljev;

12. ugotavlja, da je za reševanje podnebne krize potrebnih več raziskav in inovacij; poziva Komisijo, naj izboljša pogoje za podjetja in industrije, da bi v zvezi s tem okrepila njihovo konkurenčnost;

13. poudarja, da je mogoče z naložbami v zelene tehnologije, trajnostne rešitve in nove možnosti za podjetja zeleni dogovor spremeniti v novo strategijo za rast, ki lahko koristi inovativnim malim in srednjim podjetjem;

14. želi spomniti Komisijo, naj prilagajanju pristopa vsakega programa industrijske strategije upošteva različne industrijske ekosisteme ter potrebe manj tehnološko razvitih regij;

15. pozdravlja pobudo Komisije za razširitev vozlišč za digitalne inovacije v vse evropske regije, kar bi malim in srednjim podjetjem omogočilo uporabo digitalnih inovacij, s čimer bi ustvarili možnosti za prostovoljstvo in usposabljanje na področju digitalnih tehnologij;

16. poudarja, da bi morale biti politike EU skladne in usklajene v vseh sektorjih ter da bi moral biti njihov cilj zmanjšati prekrivanje in krepiti sinergije; poudarja, da je vključevanje podnebja in okolja pomembno v vseh sektorjih politike; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo pravilno izvajanje in polno izvrševanje veljavne zakonodaje; meni, da bi bilo treba pri prehodu v odporno, zeleno in digitalno gospodarstvo olajšati dostop do financiranja EU, zlati za mala in srednja podjetja;

RR\1216571SL.docx 37/90 PE650.700v02-00

SL

17. priznava, da je dosleden, predvidljiv in pravičen okvir glede pravic intelektualne lastnine v prihodnji farmacijski strategiji pomemben dejavnik za ohranitev evropske konkurenčnosti; poziva k učinkovitemu izvrševanju tega okvira, da bi ohranili tehnološko avtonomijo, spodbudili naložbe in promovirali trajnostne inovativne rešitve, pri tam pa upoštevali interese potrošnikov in pacientov, ki so jedro tega okvira;

18. poudarja, da morata resnično uspešna evropska industrijska strategija in politika temeljiti na ambicioznem podnebnem ukrepanju in ciljih na podlagi podnebne zakonodaje, s čimer se bo zagotovil jasen načrt, kako oblikovati industrijo prihodnosti, v okviru katere bodo vsi sektorji prispevali k temu, da bo cilj podnebne nevtralnosti dosežen čim hitreje oziroma najpozneje do leta 2050;

19. poudarja, da je treba novo industrijsko strategijo uskladiti s cilji podnebno nevtralnega gospodarstva do leta 2050, hkrati pa opozarja, da morajo evropske podnebne politike temeljiti na dokazih;

20. poudarja, kako pomembno je združevati ukrepe za znižanje emisij z gospodarsko rastjo, večjo konkurenčnostjo in izboljšanjem blaginje evropskih državljanov;

21. trdi, da mora industrijska strategija tudi opredeliti načine, kako lahko mala in srednja podjetja prispevajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in varstvu okolja v EU, da bodo ti dopolnjevali obstoječa prizadevanja in politike ter zagotovili dodatna orodja, s katerimi bodo lahko mala in srednja podjetja sledila in prispevala k zelenemu prehodu industrije v podnebno nevtralno gospodarstvo;

22. poudarja, da je treba vzpostaviti enake konkurenčne pogoje na svetovni ravni; poziva k reviziji sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) v skladu s podnebnimi cilji in k mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), ki bo prispeval k pametnemu vračanju proizvodnje in krajšim vrednostnim verigam; poudarja potencialno pomembno vlogo mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah pri preprečevanju selitve virov CO2;

23. ponovno izraža močno podporo cilju iz zelenega dogovora Komisije glede vzpostavitve mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah; poziva Komisijo, naj predlaga to reformo v okviru delovnega programa Komisije za leto 2020;

24. poziva Komisijo, naj formalizira proces, da bodo tehnologije z nizkimi emisijami ogljika postale dosegljive in cenovno dostopne državam v razvoju;

25. poziva, naj prostotrgovinski sporazumi spodbujajo skladnost med trgovinsko, podnebno in okoljevarstveno, carinsko in industrijsko politiko ter politiko nadzora trga v skladu cilji evropskega zelenega dogovora; poziva tudi k vzpostavitvi izvršljivih poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju v vseh trgovinskih sporazumih; poudarja, kako pomembno je nadaljnje spodbujati recipročnost visokih socialnih, okoljskih in varnostnih standardov EU prek trgovinskih sporazumov ter bolj odporne carinske politike in politike nadzora trga; vztraja, naj se pri carinskemu nadzoru po vsej EU spoštujejo isti standardi ob usklajevanju z državami članicami in ob doslednem spoštovanju načela subsidiarnosti;

26. poziva k vzpostavitvi obveznih in ambicioznih poglavij o podnebju v prostotrgovinskih sporazumih; ponavlja, kako pomembna je prihodnja zakonodaja o primerni skrbnosti;

PE650.700v02-00 38/90 RR\1216571SL.docx

SL

27. poziva Komisijo, naj skrbno prouči učinek evropske odvisnosti od uvoza iz tretjih držav, zlasti tistih, v katerih ima država znaten vpliv na trg, in vključi ukrepe za obvladovanje vseh motenj svetovnih vrednostnih verig, zlasti z okrepljenim usklajevanjem v EU in s strateškimi globalnimi partnerstvi;

28. opozarja, da bi lahko v skladu z industrijsko strategijo uporaba načel krožnega gospodarstva v vseh sektorjih in industrijah do leta 2030 ustvarila 700 000 novih delovnih mest po vsej EU, številna izmed njih v malih in srednjih podjetjih; poudarja, da bi bilo mogoče s krožnim gospodarstvom zmanjšati porabo energije in virov ter povečati zmogljivosti in zanesljivo oskrbo z recikliranimi materiali, ki so ključni za zeleno energijo in digitalne tehnologije; meni, da mora biti industrijska politika EU usklajena s krožnim gospodarstvom in z akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo ter zagotoviti prehod evropskega gospodarstva v krožno gospodarstvo brez strupov; poziva, naj se zagotovi dodatna podpora raziskovalnim in razvojnim programom, namenjenim spodbujanju prehoda v varno in trajnostno krožno gospodarstvo, in sicer s spodbujanjem inovativnih rešitev in razvoja obstoječih tehnologij v strateških sektorjih;

29. poudarja, da za izboljšanje krožnega modela gospodarstva niso dovolj samo ukrepi na strani povpraševanja, kot sta spodbujanje trajnostne potrošnje in povečanje uporabe zelenih javnih naročil, temveč bo treba okrepitvi učinkovite rabe virov in načela krožnosti v proizvodnih procesih nameniti še veliko pozornosti; poziva Komisijo, naj v ta namen določi jasne cilje in zakonodajne okvire; v zvezi s tem pozdravlja napoved okvira politike za trajnostne proizvode in vzpostavitev zahtev za predpisano vsebnost recikliranih materialov;

30. poziva Komisijo, naj za vsak sektor določi ambiciozne cilje za učinkovitejšo rabo virov, začne pa naj s tistimi, kjer je raba virov najintenzivnejša; meni, da bi bilo treba oblikovati načrte, ki bi usmerjali prehod različnih sektorjev v krožno gospodarstvo, pripraviti pa bi jih morali v sodelovanju z industrijskimi združenji, podjetji, sindikati, civilno družbo in akademskimi krogi; poudarja, da je pomembno imeti vzpostavljen jasen okvir za spremljanje, ki bo dajal celovite in javno dostopne informacije o doseženem napredku;

31. poudarja, da bi lahko krožno biogospodarstvo in gozdarski sektor prispevala k spodbujanju konkurenčne in trajnostne industrije; spodbuja države članice, naj pospešijo naložbe v trajnostne bioproizvode, ki jih je mogoče reciklirati, ter njihovo javno naročanje;

32. poudarja, da sta učinkovita raba virov in energijska učinkovitost pomembni za zmanjšanje odvisnosti od uvoza rud in fosilnega goriva; poudarja, da se z zmanjšanjem količin odpadkov ne bo zmanjšalo samo onesnaževanje, ampak se bodo tudi ohranili dragoceni viri;

33. poudarja, da je treba zmanjšati količino odpadkov v industrijskem sektorju; poziva Komisijo, naj uvede obvezne cilje za ponovno uporabo industrijske embalaže; poziva k uskladitvi embalaže znotraj poslovnega sektorja in držav članic, da bi olajšali izvajanje sheme za vračanje embalaže;

34. pozdravlja napoved Komisije, da bo sprejela trajnostno strategijo za kemikalije, kar bo prispevek na poti k ničelni stopnji onesnaževanja in okolju brez strupov; poudarja, da je evropska kemična industrija eden od temeljev gospodarske blaginje v Uniji, ni pa dovolj

RR\1216571SL.docx 39/90 PE650.700v02-00

SL

trajnostna na področju porabe energije in vpliva na okolje; poudarja, da v tem sektorju še posebej pomembno doseči energijsko učinkovitost in ničelno stopnjo onesnaževanja;

35. se zaveda, da kemična industrija prispeva k številnim strateškim vrednostnim verigam ter pomaga proizvajati ogljično nevtralne in krožne tehnologije in rešitve, ki so gospodarne z viri; poziva k oblikovanju trajnostne politike za kemikalije, ki bo usklajena z industrijsko strategijo;

36. poudarja, da bi morala biti evropska industrijska strategija popolnoma skladna s prihodnjo strategijo na področju kemikalij za trajnost, in sicer glede odprave nevarnih snovi in njihove zamenjave z varnejšimi alternativami ter s posebnim poudarkom na zmanjšanju in preprečevanju izpostavljenosti kemikalijam, kot so endokrini motilci, da bi zaščitili zdravje ljudi in okolje;

37. poudarja, da je treba spodbujati inovacije v kemični industriji, in se zaveda, da je kemična industrija zmožna zagotoviti mnoge nizkoogljične rešitve; poudarja, da sta spodbujanje inovacij in čim manjša izpostavljenost ljudi in okolja nevarnim kemikalijam poglavitna elementa za prehod z linearne na krožno in trajnostno kemično industrijo, ki bi temu središčnemu sektorju evropskega gospodarstva zagotovila pomembno konkurenčno prednost;

38. poziva Evropsko agencijo za okolje, naj skupaj z Evropsko agencijo za kemikalije pripravi poročilo o kemikalijah v okolju v Evropi; v poročilu morali oceniti sistemsko naravo nevarnih kemikalij v evropskih proizvodnih in potrošniških sistemih, njihovo uporabo v proizvodih, pojavljanje v evropskem okolju ter škodo, ki jo povzročajo zdravju ljudi in ekosistemom;

39. poziva Komisijo in države članice, naj v okviru politike javnega zdravja ohranijo živahno farmacevtsko industrijo, ki bo temeljila na raziskavah in bo v interesu državljanov in pacientov; vztraja, da bi morali biti ukrepi, predlagani v prihodnji farmacevtski strategiji Komisije, usklajeni z industrijsko strategijo in osredotočeni na zagotavljanje, da bo Evropa ohranila svojo vodilno in inovacijsko vlogo pri proizvajanju zdravil in aktivnih snovi, tako da bo pacientom zagotovljen pošten dostop; poziva Komisijo, naj farmacevtsko strategijo zasnuje tako, da bo zagotovila prava politična orodja, s katerimi bo mogoče spodbujati razvoj inovativnih zdravil v korist pacientov, zagotoviti stabilen in učinkovit regulativni okvir ter dodobra izkoristiti potencial digitalne preobrazbe v zdravstvu;

40. poudarja, da je za Unijo pomembno ohraniti zanesljivo oskrbo s ključnimi materiali in minerali, farmacevtskimi učinkovinami, zdravili in medicinsko opremo; poziva k okrepitvi evropskih vrednostnih verig, da se na ključnih strateških področjih zmanjša odvisnost od tretjih držav; poziva Komisijo in države članice, naj tesno sodelujejo in sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi si bodo zagotovile zanesljivo oskrbo z medicinskimi proizvodi, zmanjšale odvisnost EU od tretjih držav in podprle lokalno farmacevtsko proizvodnjo zdravil velikega terapevtskega pomena, pri čemer naj dajo prednost zdravilom velikega zdravstvenega in strateškega pomena; želi opomniti, da mora biti pridobitev javnih sredstev pogojena s tem, da so naložbe popolnoma pregledne in sledljive, da morajo obvezno oskrbovati evropski trg ter morajo prispevati k čim ugodnejšim razmeram za paciente, na primer k dostopnosti in cenovni dosegljivosti

PE650.700v02-00 40/90 RR\1216571SL.docx

SL

proizvedenih zdravil; v zvezi s tem poudarja, da bi morala farmacevtska strategija spodbuditi diverzificirano dobavno verigo in izdelati načrt, s katerim bi zmanjšali tveganje pomanjkanja zdravil ter tako obvladovali morebitne šibke točke in tveganja v dobavni verigi; poziva Komisijo, naj predlaga, kako bi lahko zagotovili, da bo dobavna veriga in mreža odpornejša, in naj pripravi načrt, s katerim bi zmanjšali tveganje pomanjkanja zdravil, zato da bi obvladali šibke točke in tveganja v dobavni verigi ključnih zdravil; poziva Komisijo in države članice, naj pregledajo neposredne tuje naložbe v tovarne za proizvodnjo zdravil, ki so del kritične zdravstvene infrastrukture Evrope;

41. poziva Komisijo, naj intenzivneje sodeluje in podpre zaščito kritične zdravstvene infrastrukture v državah članicah in naj začne v sektorju zdravstvene infrastrukture izvajati evropski program za njeno zaščito;

42. poudarja, da sta dobro delovanje in konkurenčnost zdravstvenega sektorja ključna, da se pacientom zagotovi trajnosten dostop do zdravil in zajamčeno visoka raven zdravstva EU; meni, da bi morala Komisija s farmacevtskim forumom pod nadzorom Evropske agencije za zdravila poenostaviti dialog z državami članicami in vsemi ustreznimi deležniki, da bi omogočili obsežno razpravo o vzdržnosti na področju zdravil in uvajanju novih tehnologij v zdravstvene sisteme ter drugih temah; poudarja, da bi moral ta forum upoštevati različne nacionalne pristope k določanju cen in povračil, pa tudi naložbe v zdravstveno varstvo in organizacijo, da bi zavarovali sedanje naložbe v proizvodnjo v Evropi ter zagotovili dolgoročno vzdržnost, konkurenčnost in zanesljivost oskrbe; poziva Komisijo, naj v skladu z veljavnimi pravili EU o javnih naročilih oblikuje namenske smernice EU o vzdržnem javnem naročanju zdravil in tako podpre države članice, pri čemer naj upošteva merila, ki ne bodo zajemala zgolj najnižje cene (merila ekonomsko najugodnejše ponudbe), temveč tudi zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti, konkurenčnost, zanesljivost oskrbe ter spodbujanje naložb v raziskave in proizvodnjo;

43. glede na sedanjo zdravstveno krizo in morebitne prihodnje krize podpira spodbujanje podjetij iz EU in proizvodnje v EU, zmanjševanje odvisnosti EU od tretjih držav, povečevanje proizvodnih zmogljivosti za nekatere proizvode, predvsem za razkužila, ventilatorje in zaščitno opremo, ter združevanje in usklajevanje zmogljivosti za digitalno proizvodnjo, ki lahko pomagajo pri proizvodnji potrebne opreme, na primer 3D-tiskanje;

44. poudarja, da je treba pregledati in prilagoditi pravila EU o javnih naročilih, da bi podjetjem v EU zagotovili resnično enake konkurenčne pogoje za, zlasti tistim, ki proizvajajo trajnostne proizvode ali ponujajo trajnostne storitve, na primer v javnem prevozu;

45. želi opomniti, kako pomemben je trajnostni prevoz v industrijski dobavni verigi, in poziva, naj se zunanji stroški vštejejo v ceno proizvodov; poudarja, da ima industrija trajnostne in pametne mobilnosti potencial in odgovornost, da vodi digitalni in okoljski prehod, podpre konkurenčnost evropske industrije in izboljša povezljivost, zlasti na področju avtomobilske, vesoljske, železniške in ladjarske industrije; poziva Komisijo in države članice, naj povečajo naložbe v brezemisijsko mobilnost ter odporno in varno prevozno infrastrukturo, predvsem hitra omrežja, in naj še naprej podpirajo razvoj trajnostnih alternativnih goriv;

RR\1216571SL.docx 41/90 PE650.700v02-00

SL

46. poudarja, da je zelena mobilnost pomembna za ustvarjanje novih delovnih mest, okrepitev evropske industrije in zmanjšanje emisij v prometnem sektorju; poziva k obsežni strategiji in večjim naložbam v uvedbo širokega infrastrukturnega omrežja za hitro polnjenje električnih vozil s hitrimi, zanesljivimi in združljivimi polnilnimi mesti za električna vozila;

47. se zaveda velike vloge baterijskih tehnologij pri razogljičevanju mobilnosti in energetskih sistemov; pozdravlja evropsko zavezništvo za baterije in strateški akcijski načrt za baterije; poziva, naj se podpira in spodbuja proizvodnja baterij v Evropi ter vzpostavi usklajen in podpirajoč regulativni okvir za trajnostne baterije, ki bo skladen z načeli krožnega gospodarstva, širšimi cilji razogljičenja EU in zahtevo, da je treba zmanjšati odvisnost od kritičnih surovin in kovin iz tretjih držav;

48. poudarja, da je pomembno postaviti trajnostne vrednostne verige baterij za sedanje in prihodnje potrebe v elektromobilnosti; poudarja, da bi moral novi regulativni okvir za baterije v celoti vključevati zahteve glede trajnosti, kot so cilji za ponovno uporabo in recikliranje ter trajnostno in družbeno odgovorno pridobivanje surovin; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo naložbe v konkurenčen in trajnosten sektor proizvodnje baterij ter naj mu zagotovijo okvir, ki bo vključeval varen dostop do surovin, podporo tehnološkim inovacijam in dosledna pravila glede proizvodnje baterij, ki bodo skladna z zahtevami krožnega gospodarstva;

49. poudarja, da bi morala ta panoga v celoti prispevati k varstvu biotske raznovrstnosti in okolja; poudarja, da je več kot polovica svetovnega BDP odvisna od narave in njenih danosti in kar nekaj sektorjev je zelo odvisnih od narave; ugotavlja, da več kot 90 % izgube biotske raznolikosti in motenj pri oskrbi z vodo povzročajo dejavnosti pridobivanja in predelave rudarskih in drugih virov; poudarja, da bi morala biti evropska industrijska politika skladna s cilji strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030 ter delovati po previdnostnem načelu in načelu „onesnaževalec plača“;

50. poudarja, da je na podlagi pristopa „eno zdravje“ ohranitev naravnih ekosistemov ključna za zagotavljanje osnovnih dobrin za človeštvo, kot so pitna voda, čist zrak in rodovitna tla; poziva k hitremu oblikovanju zanesljivih kazalnikov za oceno vplivov na biotsko raznovrstnost in za zagotovitev postopnega zmanjšanja onesnaževanja, kot je določeno v strategiji EU za biotsko raznovrstnost;

51. poudarja, da je industrija še vedno pomemben dejavnik pri onesnaževanju okolja, saj onesnažuje zrak, vodo in tla; poudarja, da bo pri uvajanju obveznosti večjih obratov za zmanjšanje onesnaževanja pomembno vlogo imela direktiva o industrijskih emisijah; z zanimanjem pričakuje prihodnji akcijski načrt za popolno odpravo onesnaževanja zraka, vode in tal ter pregled direktive o industrijskih emisijah, ki bi morala prispevati k občutnemu zmanjšanju onesnaževanja v industriji;

52. pozdravlja namero Komisije, da bo zavzela bolj strateški pristop do panog energije iz obnovljivih virov; meni, da bi morali te panoge celovito podpreti, saj imajo pomembno vlogo pri razogljičevanju energetskih sistemov in doseganju podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050; poudarja tudi, da je pomembno slediti načelu energijske učinkovitosti na prvem mestu, da bi zmanjšali povpraševanje po energiji;

53. se zaveda, da je to eno poglavitnih načel energetske unije, s katero naj bi v EU zagotovili

PE650.700v02-00 42/90 RR\1216571SL.docx

SL

zanesljivo, trajnostno, konkurenčno in cenovno ugodno oskrbo z energijo; poudarja, da je val prenove velika priložnost za stavbni in energetski sektor EU, ter poziva države članice, naj pospešijo naložbe v prenovo stavb; želi opozoriti, da imajo lahko nacionalni, regionalni in lokalni akterji pomembno vlogo pri spodbujanju in usklajevanju pobud za prenovo;

54. poudarja, da so tehnologije za obnovljive vire energije strateškega pomena za uspešen prehod na podnebno nevtralnost; poziva k zanesljivi industrijski strategiji za uvedbo in razširitev zmogljivosti obnovljivih virov energije, zato da bi si v Evropi zagotovili dolgoročno zanesljivo oskrbo z energijo, konkurenčnost, vodilni položaj na tehnološkem področju in nova delovna mesta;

55. poudarja, da bodo za razvoj energije iz obnovljivih virov in digitalno gospodarstvo potrebne vse večje količine redkih zemelj, redkih kovin ter kritičnih in osnovnih kovin; opozarja, da se pri rudarjenju, ki je potrebno za ta razvoj, porabijo velike količine vode, zaradi česar lahko konkurira potrebam lokalnega prebivalstva, zlasti v regijah, kjer imajo težave z vodo; poudarja, da lahko rudarske dejavnosti v tretjih državah povzročijo močno onesnaženje, ki lahko negativno vpliva na kakovost vode, zraka in tal, krčenje gozdov in izgubljanje biotske raznovrstnosti; opozarja, da se te dejavnosti pridobivanja večinoma izvajajo v državah v razvoju, kjer delovni standardi zagotavljajo precej manj zaščite kot v Uniji, in da zato delovne razmere v rudarstvu ogrozijo zdravje in življenje rudarjev; poudarja, da ima onesnaženje, ki ga povzročajo rudarske dejavnosti, neposreden učinek na sredstva za preživljanje lokalnega prebivalstva in ga lahko na koncu prisili v odseljevanje; opozarja, da lokalno prebivalstvo trpi posredne posledice onesnaženja vode, zraka in tal, kar močno vpliva na zdravje teh ljudi;

56. poudarja, da sta okolje in gospodarstvo temelj vključujoče družbe, ki nam omogoča, da obvladujemo sprotne in prihodnje izzive ter dobro izkoristimo vsako priložnost;

57. meni, da Evropska unija potrebuje ponovno industrializacijo, da mora posodobiti svojo industrijsko bazo, okrepiti notranji trg in postaviti konkurenčen okvir za industrijo, vključno z učinkovito strategijo za mala in srednja podjetja, zato da se bo povečala konkurenčnost Evrope in njen vodilni položaj v svetu;

58. poziva Komisijo, naj okrepi in spodbudi vračanje ter diverzifikacijo evropske industrije v strateških sektorjih, ki še niso dovolj odporni, kot sta proizvodnja energije iz obnovljivih virov in farmacija;

59. meni, da bi morala biti preselitev evropske industrije spodbuda za oživitev manj razvitih evropskih regij, tudi manj in redko poseljenih regij, kot je zapisano v členu 174 PDEU; poudarja, da bi na ta način spodbudili njihovo gospodarsko rast in ustvarili številna delovna mesta, to pa bi kot končni rezultat omogočilo ohranjanje poseljenosti;

60. poudarja, da bi morala industrijska strategija temeljiti na dokazih in najnovejših znanstvenih raziskavah; poudarja, da je vložek evropske industrije in podjetij pomemben pri razvoju industrijske strategije;

61. poudarja, da bi morala evropska industrijska strategija zagotavljati tudi jasne, izčrpne in zlahka dostopne informacije o stanju evropske industrije, zlasti vse informacije, ki so potrebne za razumevanje zdravstvenih in okoljskih vplivov industrijske proizvodnje;

RR\1216571SL.docx 43/90 PE650.700v02-00

SL

62. poudarja, da se mora v industrijskih sektorjih izboljšati ravnovesje med moškimi in ženskami, in sicer s spodbujanjem žensk k študiju na področju znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike ter razmisleku o karieri v tehnologiji, ter da je treba vlagati v razvoj digitalnih kompetenc ter tako izboljšati uravnoteženo zastopanost spolov na področju ustanavljanja in vodenja podjetij;

63. podpira Komisijo pri oblikovanju nove industrijske strategije EU, da bi bila industrija bolj konkurenčna in odporna, ko se bo spoprijemala z globalnimi pretresi;

64. meni, da bi si morala EU prizadevati za oblikovanje ustrezno prilagojene industrijske strategije, ki bo trden temelj Evrope v prihodnosti, zlasti po gospodarski krizi brez primere, ki jo je povzročila pandemija covida-19;

65. meni, da mora industrijska strategija zagotoviti nabor uporabnih instrumentov, ki bo prilagojen posameznim sektorjem ali ekosistemom in usklajen med državami članicami, da bi se povečala učinkovitost evropskih politik in instrumentov.

PE650.700v02-00 44/90 RR\1216571SL.docx

SL

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja 11.9.2020

Izid končnega glasovanja +:–:0:

6498

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Bartosz Arłukowicz, Margrete Auken, Simona Baldassarre, Marek Paweł Balt, Traian Băsescu, Aurelia Beigneux, Monika Beňová, Sergio Berlato, Alexander Bernhuber, Simona Bonafè, Delara Burkhardt, Pascal Canfin, Sara Cerdas, Mohammed Chahim, Tudor Ciuhodaru, Nathalie Colin-Oesterlé, Miriam Dalli, Esther de Lange, Christian Doleschal, Marco Dreosto, Bas Eickhout, Eleonora Evi, Agnès Evren, Fredrick Federley, Pietro Fiocchi, Andreas Glück, Jytte Guteland, Martin Hojsík, Pär Holmgren, Jan Huitema, Yannick Jadot, Adam Jarubas, Petros Kokalis (Petros Kokkalis), Atanasios Konstandinu (Athanasios Konstantinou), Joanna Kopcińska, Ryszard Antoni Legutko, Peter Liese, Sylvia Limmer, Javi López, César Luena, Fulvio Martusciello, Liudas Mažylis, Tilly Metz, Silvia Modig, Dolors Montserrat, Alessandra Moretti, Dan-Ștefan Motreanu, Ville Niinistö, Ljudmila Novak, Jutta Paulus, Stanislav Polčák, Jessica Polfjärd, Luisa Regimenti, Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Rob Rooken, Silvia Sardone, Christine Schneider, Günther Sidl, Ivan Vilibor Sinčić, Linea Søgaard-Lidell, Nicolae Ştefănuță, Nils Torvalds, Edina Tóth, Véronique Trillet-Lenoir, Alexandr Vondra, Mick Wallace, Pernille Weiss, Michal Wiezik, Tiemo Wölken, Anna Zalewska

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Michael Bloss, Manuel Bompard, Laura Huhtasaari, Christel Schaldemose, Inese Vaidere

RR\1216571SL.docx 45/90 PE650.700v02-00

SL

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

64 +PPE Bartosz Arłukowicz, Alexander Bernhuber, Traian Băsescu, Nathalie Colin-Oesterlé, Christian Doleschal,

Agnès Evren, Adam Jarubas, Peter Liese, Fulvio Martusciello, Liudas Mažylis, Dolors Montserrat, Dan-Ștefan Motreanu, Ljudmila Novak, Jessica Polfjärd, Stanislav Polčák, Christine Schneider, Edina Tóth, Inese Vaidere, Pernille Weiss, Michal Wiezik, Esther de Lange

S&D Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Marek Paweł Balt, Monika Beňová, Simona Bonafè, Delara Burkhardt, Sara Cerdas, Mohammed Chahim, Tudor Ciuhodaru, Miriam Dalli, Johan Danielsson, Jytte Guteland, César Luena, Javi López, Alessandra Moretti, Christel Schaldemose, Günther Sidl, Tiemo Wölken

Renew Pascal Canfin, Fredrick Federley, Andreas Glück, Martin Hojsík, Jan Huitema, Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Linea Søgaard-Lidell, Nils Torvalds, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță

ID Simona Baldassarre, Marco Dreosto, Luisa Regimenti, Silvia Sardone

Verts/ALE Margrete Auken, Michael Bloss, Bas Eickhout, Pär Holmgren, Yannick Jadot, Tilly Metz, Ville Niinistö, Jutta Paulus

NI Eleonora Evi, Atanasios Konstandinu (Athanasios Konstantinou), Ivan Vilibor Sinčić

9 -ID Laura Huhtasaari, Sylvia Limmer

ECR Sergio Berlato, Pietro Fiocchi, Joanna Kopcińska, Ryszard Antoni Legutko, Rob Rooken, Alexandr Vondra, Anna Zalewska

8 0ID Aurelia Beigneux, Catherine Griset, Joëlle Mélin

GUE/NGL Malin Björk, Manuel Bompard, Petros Kokalis (Petros Kokkalis), Silvia Modig, Mick Wallace

Uporabljeni znaki:+ : za- : proti0 : vzdržani

PE650.700v02-00 46/90 RR\1216571SL.docx

SL

26.6.2020

MNENJE ODBORA ZA MEDNARODNO TRGOVINO

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o novi industrijski strategiji za Evropo(2020/2076(INI))

Pripravljavec mnenja: Markus Buchheit

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. pozdravlja novo industrijsko strategijo za Evropo, zlasti to, da je osredotočena na zagotavljanje poštene konkurence in enakih konkurenčnih pogojev po vsem svetu ter na instrumente, s katerimi naj bi industrijo EU v skladu z evropskim zelenim dogovorom dobro pripravili na spoprijemanje s sedanjimi in prihodnjimi svetovnimi izzivi; poziva Komisijo, naj pri izvajanju strategije zavzame intenzivno celovit pristop; poudarja, da so socialne pravice, digitalizacija, promet, trgovina in okoljske politike v evropski industriji medsebojno prepletene;

2. se zaveda, da začenja EU pri svetovni konkurenčnosti zaostajati in da naj se bi svetovna trgovina zaradi posledic covida-19 v letu 2020 predvidoma zmanjšala za 13 do 32 %, BDP EU pa vsaj za 7,5 %, medtem ko so ocene glede pričakovanega okrevanja leta 2021 še vedno precej negotove; zato poudarja, da je glede na hitro nazadujoče globalno gospodarstvo potrebna ponovna industrializacija Evrope, pri tem pa je treba posebno pozornost nameniti okrevanju trga dela; poziva EU, naj si torej z vsemi močmi prizadeva ohraniti podjetja in delovna mesta; poudarja, da je pomembno prilagoditi industrijsko strategijo EU novemu gospodarskemu scenariju za čas po pandemiji in upoštevati njene negativne učinke na konkurenčnost EU, zato da evropska industrija ne bi bila več toliko odvisna od zunanjih dobaviteljev; poziva k okrepljenim ukrepom, s katerimi bi podprli financiranje malih in srednjih podjetij, da bi pri njih podprli inovacije ter tako skušali poiskati rešitve za prekinitve v njihovi globalni vrednostni verigi, ki jih je povzročila pandemija;

3. poziva k obsežni in dosledni industrijski strategiji, ki bo usklajena z evropskim zelenim dogovorom in s katero bomo naša gospodarstva preobrazili in napravili odpornejša, ko bomo združili strateške naložbe v podporo malim in srednjim podjetjem in izboljšali zaposlitvene možnosti ter znanja in spretnosti; spodbuja Komisijo, naj okrepi in izboljša svoje pobude v podporo malim in srednjim podjetjem pri premagovanju ovir, ki jim

RR\1216571SL.docx 47/90 PE650.700v02-00

SL

onemogočajo dostop do mednarodnih trgov, in sicer naj se pogaja za namenska poglavja v trgovinskih sporazumih ter naj podpira nacionalne in regionalne izvozne agencije pri prizadevanjih, da bi tem podjetjem pomagale čim bolje izkoristiti te sporazume; ob tem želi opozoriti na pomen učinkovitih kampanj obveščanja in ozaveščanja ter učinkovitega izvajanja strategije za mala in srednja podjetja; prosi Komisijo, naj zmanjša upravno in regulativno breme za mala in srednja podjetja, da bodo lahko dobro izkoristila dostop do trga; poudarja, da je treba še izpopolniti poslovno okolje v EU, in sicer je treba olajšati dostopanje do financiranja, zlasti glede na sedanje motnje v globalnih vrednostnih verigah; poudarja tudi, da je treba pred uvajanjem novih pravil EU poskrbeti za pravno varnost, empirično utemeljeno politiko, oceno učinka in stroškovno učinkovitost; želi opomniti Komisijo na načelo, da je treba za vsak novosprejeti predpis odpraviti enega že obstoječega; pozdravlja, da si je Komisija zadala cilj, da bo v začetku leta 2020 na platformi Access2Market uvedla orodje za samooceno o izpolnjevanju pravil o izvoru, da bi podjetjem pomagala pri ocenjevanju, ali je posamezni izdelek upravičen do preferencialov po trgovinskem sporazumu EU, ter jim tako olajšala njihovo uporabo; meni, da je treba podpreti mala in srednja podjetja, ki vlagajo v podnebno nevtralnost, ter poskrbeti, da bodo ostala konkurenčna;

4. poudarja, da se morajo države članice močno zavzeti za prihodnost evropske industrije, saj je EU v svetovnem merilu vodilna na področju nizkoogljične in trajnostne tehnologije ter skuša preprečevati selitev ogljikovih virov; poziva Komisijo, naj predstavi predlog o mehanizmu za ogljično prilagajanje na mejah, in poudarja, da mora biti popolnoma skladen s pravili Svetovne trgovinske organizacije ter upoštevati tudi rezultate skrbne ocene učinka; poudarja, da naša podnebna prizadevanja ne smejo privesti do deindustrializacije EU, temveč do trajnostnih inovativnih rešitev, ki bodo bolj konkurenčne in bodo priložnost za krožno gospodarstvo; poudarja, da se naše gospodarske panoge spodbuja, naj dejavno pomagajo uresničevati cilje evropskega zelenega dogovora z vlaganjem v podnebno nevtralnost in izpolnjevanjem novih standardov, čeprav tekmujejo s konkurenti iz tretjih držav, ki nimajo tako visokih zahtev glede zmanjševanja emisij; poudarja, da evropska podjetja, zlasti mala in srednja, kljub trudu za konkurenčnost na izvoznih trgih ogroža nelojalna konkurenca; poziva Komisijo, naj podpre mala in srednja podjetja, ki se pri izvažanju svojega blaga in storitev v tretje države že osredotočajo na zeleno tehnologijo in inovacije, da bi tudi tam uvedli zeleno tehnologijo in tako ustvarili enake konkurenčne pogoje;

5. poziva Komisijo, naj se osredotoči na zagotavljanje oskrbe v Evropi, in sicer naj poskrbi za strateške zaloge in njihovo ustrezno dopolnjevanje ter zmanjša odvisnost od maloštevilnih držav, obenem pa naj se tudi usmeri k pametnemu vračanju osrednjih industrijskih sektorjev, na primer tehnologije in telekomunikacij, medicinskih proizvodov, zdravil in strateških surovin; poudarja, da je treba z nepovratnimi sredstvi podpirati raziskave, digitalizacijo in robotizacijo, da bomo ostali konkurenčni na svetovnih trgih; poudarja, da zgolj vračanje proizvodnje in osredotočanje na domačo produktivnost kot edini način za reševanje pomanjkanja strateškega blaga ne bo rešilo te problematike, zlasti ne v času krize; meni, da bi morala imeti EU vodilno vlogo v večstranskih forumih in institucijah in tako zagotoviti, da bomo lahko ublažili pomanjkanje tega blaga v prihodnosti, saj lahko ta problem rešimo samo z okrepljenim večstranskim sodelovanjem; glede tega odobrava oblikovanje instrumenta za strateške naložbe, ki je predlagan v svežnju ukrepov za okrevanje gospodarstva, in meni, da bi ga lahko dopolnili s skladom za diverzifikacijo dobavne verige, zato da bi zmanjšali preveliko odvisnost od maloštevilnih dobaviteljev in dejavno podpirali podjetja pri

PE650.700v02-00 48/90 RR\1216571SL.docx

SL

diverzificiranju proizvodnje v strateških sektorjih; meni, da bi lahko industrijsko strategijo EU dopolnili z uredbami o drugih vidikih dobavnih verig, na primer primerni skrbnosti ter okoljskem in delovnem pravu z močnimi socialnimi zaščitnimi ukrepi ter tako postavili celovit pristop;

6. pripoznava, da je kriza zaradi covida-19 pokazala, da potrebujemo digitalne rešitve in digitalne trgovinske in poslovne modele; poudarja, kako pomembna so večstranska pogajanja o e-trgovanju, ki ravno potekajo v Svetovni trgovinski organizaciji in zajemajo tudi čezmejne tokove podatkov; poziva k celovitemu in ambiciozno zastavljenemu sklopu pravil, ki bodo jamstvo za evropske standarde varstva podatkov;

7. se zaveda, da bo utegne naslednja industrijska revolucija močno vplivati na mednarodno trgovino; želi opomniti, da se bo mednarodna dobavna veriga zaradi načrtovanega optimiziranja proizvodnje prestrukturirala, kar bo močno poseglo na trg dela in s tem negativno vplivalo na ustvarjanje delovnih mest in ves trg; poziva Komisijo, naj s svojo politiko vključi močne socialne zaščitne ukrepe;

8. poudarja, da industrija EU zagotovi več kot 80 % izvoza in zaposluje okoli 35 milijonov ljudi; poziva Komisijo, naj upošteva, da industrija evropskemu trgu dela in socialnim pravicam zagotavlja znatno dodano vrednost in je pomemben dejavnik blaginje in konkurenčnosti;

9. vztraja, da mora biti industrijska strategija EU vključujoča in pregledna ter mora zajeti vse subjekte vzdolž vse vrednostne verige – od najmanjših zagonskih podjetij do največjih gospodarskih družb, od akademskih krogov do raziskovalnih ustanov in od ponudnikov storitev do dobaviteljev, a tudi sindikate in potrošniške organizacije;

10. poziva Komisijo, naj postavi mnogostranski sistem na podlagi pravil, ki bo ustrezal močnejši vlogi EU v svetu, katere odprta in poštena trgovina bo skladna s svetovnimi prizadevanji za zaustavitev podnebnih sprememb in izgubljanja biotske raznovrstnosti in bo podpirala trajnostno gospodarsko okrevanje; poudarja, da bi morala pošteno in svobodno trgovino podpirati dobro delujoča Svetovna trgovinska organizacija; prosi Komisijo, naj sodeluje z drugimi članicami Svetovne trgovinske organizacije, da bi začele ambiciozno reformo, si še naprej prizadevale poiskati dolgoročno mnogostransko rešitev za izhod iz sedanjega zastoja glede pritožbenega organa, zato da bi zagotovile odprto in pošteno trgovino z izvršljivim sistemom reševanja sporov in enake konkurenčne pogoje za trgovska podjetja ter da bi v celoti uveljavile socialne in okoljske standarde; poziva Komisijo, naj se pogaja za nova pravila, s katerimi bi se bojevali zoper izkrivljajoče trgovinske prakse, ki jih uporabljajo podjetja v državni lasti, proti industrijskim subvencijam ter politikam in praksam, povezanim z vsiljenim prenosom tehnologije; pozdravlja, da v Svetovni trgovinski organizaciji ravno tečejo večstranska pogajanja o poglavitnih trgovinskih in storitvenih področjih ter o lažjem izvajanju naložb; poziva k nadaljevanju sedanje ničelne tarifne stopnje za zdravila v okviru Svetovne trgovinske organizacije in podpira razširitev pobude „nič za nič“, da bi zajeli še več proizvodov in več držav;

11. poudarja, da je zavezan vzpostavitvi čim tesnejšega odnosa z Združenim kraljestvom, saj bo ta država ostala naša partnerica, zaveznica in prijateljica v Evropi; spodbuja Komisijo, naj zagon zaradi izstopa Združenega kraljestva izkoristi za racionalizacijo politik EU, zmanjšanje pretiranih upravnih postopkov in povečanje konkurenčnosti

RR\1216571SL.docx 49/90 PE650.700v02-00

SL

evropskih podjetij ter malih in srednjih podjetij; poudarja, da bi moral biti namen sporazuma o prosti trgovini čim bližji dostop do trga in olajšana trgovina, zato da bi karseda zmanjšali motnje za trgovino, to pa bi morali podpreti z določbami za enake konkurenčne pogoje, ki bi zagotavljale visoke standarde socialne, delovne in okoljske zaščite, a tudi ustrezno politiko o konkurenci in državni pomoči; ponovno poziva Komisijo, naj si prizadeva za nov in celovit strateški sporazum o partnerstvu med EU in Združenim kraljestvom, ki ne bo zajemal samo trgovine, kar je skladno tudi s politično izjavo iz oktobra 2019;

12. poziva Komisijo, naj si prizadeva za učinkovit in dobro delujoč sistem javnega naročanja, ki bo povečal učinek vzvoda za pogajanja o vzajemnosti in odprtju trga; poziva Svet, naj nadaljuje pogovore in skuša priti do hitrega dogovora o instrumentu za mednarodno javno naročanje; poudarja, da je potreben instrument proti diskriminatornim praksam, ki so jim podjetja EU izpostavljena na trgih javnih naročil v tretjih državah; poziva, da je treba tu vključiti splošni katalog bistvenih nujnih proizvodov, zato da dobavitelji iz tretjih držav med svetovnimi izrednimi razmerami ne bi zlorabljali mednarodne trgovine;

13. pozdravlja pregled mednarodne trgovinske in naložbene politike Unije in poziva Komisijo, naj ovrednoti „trgovinska orodja“ EU, da se bo mogla ustrezno zoperstavljati izkrivljanju svetovnega trga; poziva k okrepitvi trgovinskih zaščitnih instrumentov oziroma ukrepov, da bi postali učinkovitejši in bolje prilagojeni za zaščito evropske industrije in učinkovito odpravljanje izkrivljanja trga; poziva, naj se posebna pozornost nameni strateškim kovinam in jeklarstvu, da se zagotovi resnična konkurenca; zavrača neupravičene protekcionistične ukrepe, ki slabijo in motijo svetovno gospodarstvo, ter neupravičeno državno pomoč v tretjih državah, s čimer proizvodne stroške znižujejo tako, da ni v skladu s cilji Pariškega sporazuma ali cilji trajnostnega razvoja;

14. poziva Komisijo, naj nujno dopolni zaščitni ukrep EU za jeklo ter upošteva tudi aktualno dogajanje s covidom-19, zato da bi obvarovala jeklarstvo pred vztrajnim problemom globalnih presežnih zmogljivosti in nepoštenimi trgovinskimi praksami ter zagotovila učinkovito konkurenco;

15. poziva Komisijo, naj poskrbi za učinkovito uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, obenem pa naj spodbuja inovacije, zagotavlja dostop do zdravil in varuje javno zdravje, se bori proti trgovini s ponarejenim in piratskim blagom v vsej mednarodni dobavni verigi, pri tem pa naj sodeluje z vsemi ustreznimi akterji, kar so poglavitni cilji akcijskega načrta za intelektualno lastnino; poziva Komisijo, naj spodbuja in zagotavlja zaščito geografskih označb na mednarodni in dvostranski ravni, ter jo vabi k razpravi o geografskih označbah za nekmetijske proizvode, s čimer bi lahko podprli inovacije, trajnostno proizvodnjo in delovna mesta v EU ter po vsem svetu povečali privlačnost in ugled naših kakovostnih proizvodov; poudarja, da bi morali prožnost iz Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) uporabljati za reševanje morebitnega pomanjkanja zdravil;

16. poziva države članice, naj začnejo nemudoma izvajati vse določbe uredbe o pregledu neposrednih tujih naložb; poudarja, da je pomembno bolje usklajevati dejavnosti držav članic s poudarkom na skladnosti, učinkovitosti in preglednosti; poziva Komisijo, naj skrbno spremlja izvajanje te uredbe in zagotovi potrebno pomoč pri tem, da se zaščiti dostop do strateških panog, infrastrukture, ključnih omogočitvenih tehnologij in drugih

PE650.700v02-00 50/90 RR\1216571SL.docx

SL

sredstev, ki so v interesu varnosti in kibernetske varnosti, ter naj ohrani konkurenčnost enotnega evropskega trga; pozdravlja belo knjigo o enakih konkurenčnih pogojih v povezavi s tujimi subvencijami in poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog, s katerim bi preprečili sovražne prevzeme podjetij iz tretjih držav, ki so deležna ogromnih vladnih subvencij, in tako uredili problematiko izkrivljanja, ki na ta način nastaja na enotnem trgu; poziva k hitremu sprejetju Uredbe (ES) št. 654/2014 (uredba o izvrševanju).

RR\1216571SL.docx 51/90 PE650.700v02-00

SL

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja 25.6.2020

Izid končnega glasovanja +:–:0:

3114

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Barry Andrews, Anna-Michelle Asimakopulu (Anna-Michelle Asimakopoulou), Tiziana Beghin, Geert Bourgeois, Saskia Bricmont, Jordi Cañas, Anna Cavazzini, Miroslav Číž, Arnaud Danjean, Paolo De Castro, Emanuil Frangos (Emmanouil Fragkos), Enikő Győri, Roman Haider, Christophe Hansen, Heidi Hautala, Danuta Maria Hübner, Herve Juvin, Danilo Oscar Lancini, Bernd Lange, Gabriel Mato, Maxette Pirbakas, Carles Puigdemont i Casamajó, Samira Rafaela, Inma Rodríguez-Piñero, Massimiliano Salini, Helmut Scholz, Sven Simon, Kathleen Van Brempt, Jörgen Warborn, Iuliu Winkler

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Reinhard Bütikofer, Marco Campomenosi, Nicola Danti, Svenja Hahn, Sandra Kalniete, Urmas Paet

PE650.700v02-00 52/90 RR\1216571SL.docx

SL

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

1. Nova industrijska strategija za Evropo – 2020/2076(INI) – pripravljavec mnenja: Markus Büchheit (ID) – sprejetje osnutka mnenja

1.1. Končno glasovanje

31 +ECR Geert Bourgeois, Emanuil Frangos (Emmanouil Fragkos)

ID Marco Campomenosi, Roman Haider, Herve Juvin, Danilo Oscar Lancini, Maxette Pirbakas

NI Tiziana Beghin, Carles Puigdemont i Casamajó

PPE Anna-Michelle Asimakopulu (Anna-Michelle Asimakopoulou), Sandra Kalniete, Arnaud Danjean, Enikő Győri, Christophe Hansen, Danuta Maria Hübner, Gabriel Mato, Massimiliano Salini, Sven Simon, Jörgen Warborn, Iuliu Winkler

RENEW Barry Andrews, Jordi Cañas, Svenja Hahn, Samira Rafaela, Urmas Paet, Nicola Danti

S&D Miroslav Číž, Paolo De Castro, Bernd Lange, Inma Rodríguez Piñero, Kathleen Van Brempt

1 -GUE/NGL Helmut Scholz

4 0VERTS/ALE Saskia Bricmont, Anna Cavazzini, Reinhard Bütikofer, Heidi Hautala

Uporabljeni znaki:+ : za- : proti0 : vzdržani

RR\1216571SL.docx 53/90 PE650.700v02-00

SL

16.7.2020

MNENJE ODBORA ZA ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNE ZADEVE

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o novi industrijski strategiji za Evropo(2020/2076(INI))

Pripravljavec mnenja: Jordi Cañas

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker industrija EU danes zaposluje približno 35 milijonov ljudi, ustvari več kot 80 % izvoza in ima vodilno vlogo pri izvajanju neposrednih tujih naložb; ker je 99 % podjetij v EU MSP, ki ustvarijo približno 50 % BDP EU in zaposlujejo več kot 100 milijonov delavcev; ker bi morala nova industrijska strategija temeljiti na industrijskih ekosistemih, ki bi vključevali vse akterje industrijskih vrednostnih verig, od velikih, malih in srednjih (MSP) ter mikropodjetij do delavcev in potrošnikov;

B. ker so ženske in invalidi še vedno slabše zastopani v vseh industrijskih sektorjih, poklicih in na vodstvenih položajih ter so pogosteje zaposleni v industrijskih sektorjih ali podsektorjih z nizko dodano vrednostjo, in to kljub temu, da ima 40,1 % žensk zaključeno terciarno izobrazbo in da je v letu 2019 delež žensk v starostni skupini 20–24 z vsaj višjo sekundarno izobrazbo znašal 86,2 % (v primerjavi z 81 % pri moških)11;

C. ker Evropa potrebuje socialno in okoljsko trajnostno industrijsko strategijo, s katero se bo dajala prednost enakim možnostim in socialni koheziji; ker mora nova industrijska strategija EU v vseh sektorjih in podjetjih služiti kot motor za ustvarjanje več in boljših delovnih mest, krepitev vloge MSP ter doseganje popolnoma vključujočega in uravnoteženega trga dela, da bo dopolnjevala pravičen dvojni prehod na digitalno in z viri in energijo zelo gospodarno podnebno nevtralno industrijo, ki bo temeljila na energiji iz obnovljivih virov; ker bi moralo izvajanje zelenega dogovora in digitalne strategije spodbujati tudi trajnostno rast za bolj zeleno in bolj krožno usmerjeno industrijo;

D. ker je več kot 99 % evropskih podjetij MSP, a jih je le 17 % uspešno vključilo digitalne 11 https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Educational_attainment_statistics#Level_of_educational_attainment_by_sex

PE650.700v02-00 54/90 RR\1216571SL.docx

SL

tehnologije v svoje delovanje; ker 70 % podjetij poroča, da je dostop do nadarjene delovne sile ovira za nove naložbe po vsej EU;

E. ker ima Evropa močno in več stoletij staro industrijsko tradicijo in je zato zmožna izvesti učinkovit dvojni prehod, temelječ na socialnem gospodarstvu in vrednotah EU;

F. ker je za vse industrijske sektorje bistvenega pomena, da se digitalizacija in umetna inteligenca varno in vključujoče uvedeta in uporabljata, če naj se izvede zeleni industrijski prehod, s katerim bi povečali konkurenčnost ter ustvarili kakovostne zaposlitvene možnosti, trajnostne poslovne modele in gospodarsko blaginjo; ker je v zvezi s tem pomembno vlagati v raziskave in inovacije ter digitalno izobraževanje;

G. ker mora evropski pristop k umetni inteligenci prednostno obravnavati etične vidike in dileme, povezane z umetno inteligenco, da bi zagotovili, da bodo pri umetni inteligenci v ospredju ljudje, da bo povečala blaginjo ljudi, družbe in okolja, okrepila občutek varnosti ter v celoti spoštovala temeljne pravice in vrednote EU;

H. ker je pandemija COVID-19 ljudi, ki živijo in delajo v EU, močno prizadela, poleg tega pa tudi industrijo EU postavlja pred izzive zgodovinskih razsežnosti ter močno vpliva na organizacijo dela, delovna mesta in delavce v določenih sektorjih, saj več kot petim milijonom ljudi grozi izguba zaposlitve, BDP pa naj bi se v Uniji po napovedih v povprečju zmanjšal za približno 7 %; ker je bila proizvodnja v več tovarnah hitro preusmerjena v medicinske proizvode; ker se je potreba po novi industrijski strategiji s krizo še povečala;

I. ker bo po navedbah iz poročila Svetovnega gospodarskega foruma o prihodnosti delovnih mest 65 % otrok, ki danes vstopajo v osnovno šolo, na koncu zasedalo delovna mesta, ki sploh še ne obstajajo; ker je nizko kvalificirana delovna sila v digitalni dobi še posebej ranljiva in statistični podatki Eurostata kažejo, da 77,8 % Evropejcev v starostni skupini 25–64 let meni, da ne potrebujejo dodatnega izobraževanja ali usposabljanja, in se lahko zato v primeru nepredvidenih razmer znajdejo v ranljivem položaju; ker je zato treba podpirati izobraževalne sisteme in sisteme usposabljanja, ki vključujejo elemente prekvalifikacije in ozaveščanja, da bodo lahko podajali osnovne kompetence ter spretnosti in znanja, vključno z digitalno pismenostjo, ki so potrebni za nove poklice;

J. ker je socialni dialog, vključno s kolektivnimi pogajanji in stalnim sodelovanjem med socialnimi partnerji, bistvenega pomena za trdno industrijsko politiko, s katero bodo izboljšani delovni pogoji in pogoji zaposlitve, kar bo prispevalo k pravičnejši družbi, v kateri nihče ne bo zapostavljen;

K. ker bi bilo treba socialne partnerje spodbujati k pogajanjem za kolektivne pogodbe in njihovem sklepanju v zadevah, ki so relevantne zanje, pri tem pa v celoti spoštovati njihovo avtonomnost in pravico do kolektivnih ukrepov;

L. ker gospodarska rast prinaša boljši družbeni in življenjski standard ter dobre delovne pogoje;

M. ker bi morala industrijska strategija EU prispevati k oživitvi regij in s tem podpirati njihovo preobrazbo s pomočjo strategij pametne specializacije ter strukturnih in investicijskih skladov;

RR\1216571SL.docx 55/90 PE650.700v02-00

SL

1. poudarja, da mora industrijska politika EU vsebovati močno socialno in okoljsko razsežnost ter biti skladna z evropskim stebrom socialnih pravic in cilji evropskega zelenega dogovora in Pariškega sporazuma, če naj se z njo učinkovito odpravijo družbene in gospodarske posledice strukturnih sprememb in prispeva k uresničevanju teh ciljev, da bo tako prispevala h konkurenčnosti, kakovostni zaposlitvi, dostojnim delovnim pogojem, enakim možnostim ter dostopu do dobro delujočih trgov dela in sistemov socialnega varstva za vse; poudarja, da prehod na krožno, podnebno nevtralno gospodarstvo nudi nove priložnosti za ustvarjanje delovnih mest in modernizacijo evropskega industrijskega sektorja, tako da se ustvarijo novi trgi, med drugim z energijsko učinkovitostjo, razširitvijo obnovljivih virov energije in spodbujanjem inovativnih modelov, kot so recikliranje z dodajanjem vrednosti, ponovna uporaba in popravila;

2. ugotavlja, da bi morala priporočila za posamezne države vključevati ukrepe in vprašanja, relevantne za industrijsko politiko (EU) v okviru evropskega semestra; poudarja, da je merjenje trenutnega stanja in napredka nujno za razvoj pri oblikovanju politike na podlagi dokazov, s čimer bi države članice EU poleg tega dobile informacije v zvezi z napredkom in razvojem industrijske politike na nacionalni ravni in ravni EU;

3. poudarja, da so digitalizacija, umetna inteligenca, analitika masovnih podatkov, kibernetska varnost, inovacije in razvoj ukrepov za trajnostne industrije nujni za ustvarjanje večje socialne kohezije, uresničevanje ciljev evropskega zelenega dogovora in zagotavljanje konkurenčnosti EU;

4. poudarja, da so čezmejni in sezonski delavci pomembni za zagotavljanje storitev kot ključni element prizadevanj za gospodarsko okrevanje, ter poziva k ukrepom za spodbujanje njihove mobilnosti in varstvo njihovih delavskih pravic, med drugim tudi k boljšemu izvajanju veljavne zakonodaje;

5. poziva Komisijo, naj težave, s katerimi se čezmejni in sezonski delavci soočajo pri pridobivanju socialnih pravic, ker pravice delavcev niso prenosljive, odpravi, in sicer tako da hitro sprejme revizijo uredbe o koordinaciji sistemov socialne varnosti in izvaja usklajene digitalne rešitve na ravni držav članic ter hkrati krepi in poenostavi rešitve za boj proti vsem vrstam goljufij;

6. pozdravlja, da Komisija prek instrumenta za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) zagotavlja finančno pomoč za ohranitev delovnih mest, in meni, da bi lahko bil evropski sistem pozavarovanja za primer brezposelnosti dodatno orodje pri zagotavljanju pravičnega prehoda na krožno, podnebno nevtralno in digitalno gospodarstvo in bi lahko prispeval k odpornosti evropskega gospodarstva in zlasti evropske industrije; z zanimanjem pričakuje predlog Komisije, ki ga je v zvezi s tem napovedala predsednica von der Leynova;

7. pozdravlja predlog za načrt EU za okrevanje, ki ga je Komisija predložila 27. maja 2020 in vključuje okrepljen dolgoročni proračun EU (večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027) in instrument Next Generation EU, vreden 750 milijard EUR, ter poziva k njegovi hitri odobritvi; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je s pomočjo mehanizma za okrevanje in odpornost socialno in okoljsko trajnostno vlagati v industrijske sektorje, ki jih je kriza še posebej prizadela, pri čemer mora biti poudarek

PE650.700v02-00 56/90 RR\1216571SL.docx

SL

na spodbujanju aktivnih politik zaposlovanja, naložbah v digitalne kompetence in infrastrukturo, podjetništvu in ustanavljanju zagonskih podjetij, zlasti za MSP in samozaposlene, saj bo to pripomoglo k razvoju strategije za trajnostno in konkurenčno industrijsko politiko po vsej EU;

8. poudarja, da so za to, da bi lahko v strateških industrijskih sektorjih ter na področju nekaterih tehnologij z veliko dodano vrednostjo na svetovni ravni prevzeli in ohranili vodilni položaj, nujni raziskovalni in inovacijski projekti pod okriljem programa Obzorje Evropa in Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT); želi spomniti, da inovacijska prizadevanja pozitivno vplivajo na uresničevanje cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050, zagotavljanje konkurenčnega vodilnega položaja podjetij EU ter število in kakovost delovnih mest;

9. pozdravlja finančno olajšavo, ki jo je prek programa SURE zagotovila Komisija za ohranitev delovnih mest, in nova partnerstva med zavodi za zaposlovanje, socialnimi partnerji in podjetji, katerih namen je olajšati prekvalifikacijo, zlasti sezonskim delavcem pri vseh vrstah delovnih mest v turizmu;

10. meni, da mora biti industrijska politika EU usmerjena v pospeševanje inovacij, zlasti na ključnih področjih digitalizacije in proizvodnje, in vključevati strategije za spodbujanje vrnitve kakovostnih zaposlitvenih in proizvodnih priložnosti po vsej Uniji, s čimer bi zagotovili trajnosten in uravnotežen teritorialni razvoj vseh regij EU, ter da jo je treba podpreti s kohezijsko politiko ter evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, da bi povečali konkurenčnost EU na svetovni ravni in preprečili prekomerno odvisnost od tujih ponudnikov, zlasti na področjih strateškega pomena, kot so zdravila in medicinski pripomočki, kibernetska varnost in varnost podatkov, digitalne storitve in strateške tehnologije ter energetika, in tako okrepili strateško avtonomijo EU; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je razvijati znanja in spretnosti zaposlenih v teh sektorjih; poudarja tudi, da je treba spodbujati javne naložbe in pravilno uporabo državne pomoči, pa tudi povečati kapitalske naložbe podjetij, diverzificirati svetovne dobavne verige ter jih narediti bolj trajnostne in pregledne;

11. želi spomniti, da je industrijski sektor temelj gospodarstva, ki ustvarja velik delež evropskega izvoza in naložb v raziskave in inovacije; poudarja ključno vlogo MSP kot hrbtenice evropskega gospodarstva pri zagotavljanju rasti industrije v EU ter uresničevanju ciljev zelenega in digitalnega prehoda; zato poudarja, da bi morala biti MSP v središču nove industrijske strategije, ter poziva Komisijo in države članice, naj ustvarijo okolje, ki bo MSP v podporo in jim bo omogočilo razvoj in rast, na primer tako da zmanjšajo nepotrebno regulativno obremenitev, olajšajo dostop do ustreznih virov financiranja in podpirajo podjetništvo, ki so bistveni za inovacije, ustvarjanje delovnih mest in vključevanje; v zvezi s tem podpira, da novo industrijsko strategijo dopolnjuje novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo, s katerim naj bi bilo v EU do leta 2030 ustvarjenih do 700.000 novih delovnih mest, od katerih bodo številna koristila zlasti MSP;

12. poudarja, da industrijska strategija EU potrebuje močno socialno komponento, industrijo pa je treba pravično digitalizirati; poziva Komisijo, naj prek Evropskega socialnega sklada plus, Sklada za pravični prehod in drugih skladov zagotovi zadostna sredstva in učinkovite mehanizme; poziva, naj se s strategijo zadosti potrebam manj

RR\1216571SL.docx 57/90 PE650.700v02-00

SL

tehnološko razvitih industrijskih regij, vključno s tistimi, ki so močno odvisne od trdnih fosilnih goriv, in tistimi iz člena 174 PDEU, ter zagotovijo potrebne naložbe v infrastrukturo, na primer v pokritost s širokopasovnim internetom;

13. poudarja, da je treba opozoriti na to, da bi zaradi industrijskega prehoda lahko prišlo do izgube delovnih mest, in poudarja tudi odgovornost, ki jo imajo javni organi pri socialni zaščiti; poziva države članice, naj poskrbijo za to, da bo delavcem pri tem prehodu zagotovljena ustrezna plača in podpora, pri čemer naj bo poudarek na zaposljivosti in dobrem počutju, poleg tega pa naj razmislijo o tem, da bi sprejele širši sveženj ukrepov za socialno zaščito, kot so nacionalni sistemi zajamčenega minimalnega dohodka, nadomestila za brezposelnost, družinska podpora, dodatek za ogrevanje, ustrezne pokojnine, štipendije za dijake in študente, plačilo delovne prakse in podpora invalidom, da bi zagotovili dostojen življenjski standard;

14. poudarja, da naložbe v varnost in zdravje pri delu prispevajo k preprečevanju z delom povezanih bolezni, nezgod ter škodljivih fizičnih in psihosocialnih obremenitev ter občutno pozitivno vplivajo na gospodarstvo, saj prispevajo k večji učinkovitosti in trajnostnim poklicnim potem; želi spomniti, da se po navedbah Komisije vsak evro, porabljen za varnost in zdravje pri delu, povrne z najmanj dvema evroma; poudarja, da bi morala biti varnost in zdravje pri delu prioriteta tudi v novi industrijski strategiji za Evropo;

15. pozdravlja, da je bilo za Sklad za pravični prehod dodeljenih več sredstev, saj bo v sektorju premogovništva do leta 2030 z dolgoročnim procesom industrijskega prehoda morda izgubljenih 160.000 delovnih mest, hkrati pa se bodo drugi sektorji, kot so energetsko intenzivne industrije ali avtomobilska industrija, prav tako soočali s korenitimi strukturnimi spremembami;

16. poziva Komisijo, naj podrobno preuči vpliv odvisnosti Evrope od uvoza iz tretjih držav, zlasti Kitajske in drugih držav, v katerih ima država velik vpliv na trg, kar ima nepoštene posledice za podjetja in zaposlene v EU;

17. je seznanjen s prilagojenim pristopom, ki ga bo Komisija uporabila pri oblikovanju programov v okviru industrijske strategije; poziva, naj se ta pristop uporabi v skladu z realnim stanjem, tako da se upoštevajo dejanske potrebe posameznega ekosistema;

18. poudarja, da je treba za zaščito evropskih delovnih mest reformirati konkurenčno pravo EU, hkrati pa zagotoviti, da bo EU ostala odprta in privlačna za tuje naložbe, pri čemer morajo biti spoštovani načelo pravne države in standardi EU;

19. poudarja, da je za konkurenčno in trajnostno industrijo EU bistveno, da zna privabiti, zaposliti in obdržati kvalificirano delovno silo; meni, da so aktivne politike zaposlovanja, izobraževanje in usposabljanje na področjih, usmerjenih v prihodnost, dostojni pogoji zaposlitve in delovni pogoji, dostopno in cenovno ugodno otroško varstvo, znanja, spretnosti in kompetence, zlasti kar zadeva poklicno in strokovno izobraževanje in usposabljanje ter digitalna znanja in spretnosti, bistvenega pomena za odpravo trenutnega in prihodnjega pomanjkanja znanj in spretnosti, pa tudi za to, da se podpre prehod na trajnostne načine proizvodnje in opravljanja storitev; meni, da so za učinkovito in pravočasno izpopolnjevanje in prekvalifikacijo delavcev in iskalcev zaposlitve potrebne naložbe v individualizirano vseživljenjsko učenje, podjetništvo,

PE650.700v02-00 58/90 RR\1216571SL.docx

SL

vključno z zadrugami in socialnimi podjetji, digitalno pismenost in človeške vire, s čimer bo delovna sila postala močnejša in odpornejša, ter da bi morale biti te naložbe sestavni del industrijske strategije EU; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj poskrbi za to, da se bodo cilji nove industrijske strategije, evropskega zelenega dogovora in pričakovanega posodobljenega programa znanj in spretnosti za Evropo dopolnjevali, tako da se osredotoči na konkretne ukrepe in usklajene strategije za odrasle, s pomočjo katerih bodo lahko izboljšali svoja znanja in spretnosti ter kvalifikacije, da bodo kos spreminjajočim se zahtevam, potrebam in spremembam na trgu dela;

20. priznava, da sta pomanjkanje strokovno usposobljene delovne sile ter neskladje v znanju in spretnostih med največjimi izzivi, s katerimi se podjetja dandanes soočajo, in da ovirata proizvodnjo in rast, ter poudarja, da bi morala znanja in spretnosti ustrezati potrebam trga dela; meni, da bi morali imeti socialni partnerji ključno vlogo pri ugotavljanju prihodnjih vrzeli v znanjih in spretnostih in pomanjkanja strokovno usposobljene delovne sile, pa tudi pri razvoju programov izobraževanja in usposabljanja, vključno z usposabljanjem na delovnem mestu, ter poziva Komisijo in države članice, naj podprejo celovito strateško načrtovanje in boljše sodelovanje ter spodbujajo izmenjavo informacij med vsemi zadevnimi akterji, vključno s ponudniki poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, industrijskimi grozdi, univerzami, javnimi zavodi za zaposlovanje, podjetji, sindikati ter lokalnimi in regionalnimi organi, pri tem pa naj posebno pozornost namenijo novim znanjem in spretnostim, potrebnim za nove poklice in sektorje; v zvezi s tem poudarja, kako pomembne so podporne strukture, kot so mreže MSP, regionalne razvojne agencije, inovacijski grozdi in svetovanje zagonskim podjetjem, za ustvarjanje lokalnih in regionalnih industrijskih vrednostnih verig; poziva Komisijo in države članice, naj povečajo mobilnost delovne sile ter zagotovijo prenosljivost in popolno priznavanje poklicnih znanj in spretnosti ter kvalifikacij in učinkovito varstvo pravic mobilnih delavcev do socialne varnosti v EU, poleg tega pa naj razvijejo politike za privabljanje raziskovalcev, odličnih študentov in kvalificiranih delavcev iz tretjih držav;

21. poudarja, da razvoj tehnologij umetne inteligence za prihodnji trg dela EU in njeno industrijo prinaša tako priložnosti kot izzive; ugotavlja, da bi lahko EU pri spodbujanju družbeno odgovornega pristopa k tej tehnologiji in njeni uporabi prevzela vodilno vlogo v svetu; poziva Komisijo, naj tesno sodeluje z državami članicami, socialnimi partnerji in drugimi deležniki, da se bodo skupaj ustrezno odzvali na sektorske spremembe, za katere je treba pripraviti ustrezen program za prekvalifikacijo delavcev, ter oblikovati, izvajati in uveljavljati evropske etične in varnostne standarde za umetno inteligenco; poudarja, da je treba za okrepitev enotnega trga obravnavati morebitne družbene odzive ter se domisliti konceptov in načinov, kako bi lahko te izzive premagali, vključno z morebitnimi davčnimi vidiki v zvezi z delovnimi mesti, ki bi bila nadomeščena zaradi robotike;

22. poziva Unijo in države članice, naj spoštujejo in podpirajo socialne partnerje, razširijo obseg kolektivnih pogajanj ter sprejmejo ukrepe za spodbujanje velikega števila sindikatov in združenj delodajalcev, da bodo tako poskrbele za to, da bo industrijski sektor demokratičen, vključujoč in socialno pravičen; poudarja, da je učinkovit socialni dialog bistveno orodje za zagotavljanje demokratičnega, vključujočega in pravičnega prehoda v industrijskem sektorju; meni, da sodelovanje med Unijo, državami članicami, socialnimi partnerji in predstavniškimi organizacijami civilne družbe ustvarja okolje za

RR\1216571SL.docx 59/90 PE650.700v02-00

SL

rast evropske industrije in da bi morala nova industrijska strategija odražati tradicijo socialnega trga EU in prek trdnega okvira upravljanja v celoti vključevati socialne partnerje; poudarja, da socialni dialog prispeva h gospodarski konkurenčnosti in socialni koheziji; poziva k nadaljnji krepitvi socialnega dialoga po vsej Evropi, da bi uravnotežili odnose med delodajalci in delojemalci ter spodbudili kolektivna pogajanja; poudarja, da bi morali biti delavci, njihovi predstavniki in sindikati v središču vseh industrijskih strategij, da bi zagotovili njihov demokratični značaj; poziva Komisijo, naj jih vključi v vse faze procesa;

23. poudarja, da je treba mlade vajence prek visokokakovostnega plačanega vajeništva hitreje vključiti na trg dela; poziva države članice, naj že od osnovne šole naprej spodbujajo izobraževalno kulturo poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, v kateri bodo obrti cenjene, poklicno in strokovno izobraževanje in usposabljanje pa postalo želena in predstavljiva poklicna pot;

24. poudarja, kako pomembno je pri ustvarjanju kulture vseživljenjskega učenja, da so dejavnosti izobraževanja dostopne; poziva Komisijo, naj razvije in spodbuja več priložnosti za vseživljenjsko učenje, kot so univerzitetni programi za odrasle in starejše, javni izobraževalni centri, izobraževalni boni, množični odprti spletni tečaji, več sredstev za organizacije civilne družbe s področja izobraževanja, sredstva in ukrepi za poklicne prehode;

25. pozdravlja delo Evropske fundacije za usposabljanje (ETF), zlasti na področju poklicnega izobraževanja, pri spodbujanju mobilnosti ter pomoči partnerskim državam pri njihovem prehodu in razvoju človeškega kapitala z reformo njihovih sistemov izobraževanja in usposabljanja ter trga dela ; poziva, naj Cedefop, Eurofound, ESZD in Komisija bolj sodelujejo na področju spoznanj, izmenjave informacij in primerov dobre prakse;

26. meni, da je nedavna pandemija pokazala, kako pomembne so digitalne in okolju prijazne rešitve, zlasti delo na daljavo, in da je treba na evropski ravni oblikovati skupne minimalne standarde za zaščito zdravja in varnosti delavcev ter zagotovitev vključenosti socialnih partnerjev; meni, da delo na daljavo prinaša priložnosti, kot so boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, manjše emisije CO2, ki nastanejo zaradi dnevnega prevoza na delo, ter boljše zaposlitvene možnosti za invalide, oskrbovalce, mlade in ljudi, ki živijo na oddaljenih območjih, pri čemer hkrati priznava, da obstajajo težave, ki so povezane s socialnim, poklicnim in digitalnim razkorakom; poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajni okvir za ureditev pogojev za delo na daljavo po vsej EU in zagotovitev dostojnih delovnih pogojev in pogojev zaposlitve v digitalnem gospodarstvu;

27. poziva Komisijo, naj predlaga ambiciozno posodobitev evropskega akcijskega načrta za digitalno izobraževanje, s katero bo demokratizirano učenje na daljavo, vključeno vseživljenjsko učenje in neformalno izobraževanje, zagotovljenih več finančnih sredstev, ki bodo namenjena temu, da bodo digitalna znanja in spretnosti postali ena glavnih prioritet, ter povečano sodelovanje med državami članicami; poziva Komisijo, naj preuči pomembno vlogo ter možnosti dela na daljavo in e-učenja v javnem in zasebnem sektorju, pri čemer ne sme biti nihče zapostavljen;

PE650.700v02-00 60/90 RR\1216571SL.docx

SL

28. poudarja, da bi bilo treba podnebno politiko izvajati tako, da bi podpirala nove tehnologije, naložbe in inovacije ter s tem ustvarjanje delovnih mest; poudarja, da se lahko pri ekološkem prehodu sicer ustvarijo zelena delovna mesta, a mora vse načrte za razogljičenje evropskih industrij kljub temu spremljati mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, ki bo združljiv s pravili STO in dopolnjeval obstoječe ukrepe v zvezi s selitvijo virov CO2;

29. poziva države članice, naj vzpostavijo učinkovite okvire preventivnega prestrukturiranja ter okvir za drugo priložnost, da se poštenim dolžnikom v finančnih težavah omogoči, da ponovno začnejo uspešno poslovati in se izognejo stečaju, ter da se jih ne odvrne od preizkušanja novih zamisli;

30. poudarja, da morata biti uravnotežena zastopanost spolov in doseganje njune enakosti med ključnimi načeli industrijske strategije EU; poziva Komisijo, naj v svojo strategijo za industrijsko politiko vključi vidik enakosti spolov, zlasti pri ukrepih za obravnavanje digitalne in zelene preobrazbe, ter naj poveča udeležbo žensk v digitalnem gospodarstvu, podjetništvu, izobraževanju in zaposlovanju na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter na področju IKT, da bi premostili razlike med spoloma v industriji in digitalnem sektorju; poziva Unijo, države članice in socialne partnerje, naj odpravijo kakršno koli diskriminacijo v industrijskem sektorju pri plačah na podlagi starosti ali spola ter naj v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso prek kolektivnih pogodb ali zakonsko določenih minimalnih plač zagotovijo, da bodo vsi delavci upravičeni do ustreznih plač; poziva države članice, naj končno odpravijo blokado predloga direktive iz leta 2012 o zastopanosti žensk v upravnih odborih, da bi povečali delež žensk na vodstvenih položajih;

31. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo evropska strategija o invalidnosti za obdobje po letu 2020 obravnavala in spodbujala vključevanje invalidov v industrijski sektor in delovna mesta ter družbo kot celoto, in sicer z bojem proti diskriminaciji, spodbujanjem solidarnosti in zagotavljanjem dostopnosti z odpravo fizičnih, digitalnih, izobraževalnih in socialnih ovir in z uporabo digitalnih podpornih tehnologij; poziva industrijski sektor, naj v celoti izvaja načelo oblikovanja, pri katerem se upoštevajo potrebe vseh uporabnikov, da bo popolna dostopnost postala vodilo že v fazi načrtovanja, in naj vzpostavi dialog z organizacijami, ki zastopajo invalide;

32. poudarja, da morajo Unija in države članice s skupnimi močmi krepiti položaj evropske industrije v svetu in pri tem vzpostaviti široko in konkurenčno industrijsko bazo, skladno s ciljem doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050; poudarja, da so ustvarjanje visokokakovostnih delovnih mest, socialna zaščita, dobro delujoče javne storitve in pravna država v zvezi s tem pomembni za uspešne industrijske dejavnosti;

33. poziva Unijo in države članice, naj v okviru evropske industrijske politike zagotovijo, da bodo finančna podpora in subvencije dodeljene samo podjetjem, ki spoštujejo ustrezne kolektivne pogodbe; poleg tega poudarja, da bi bilo treba v kriznih razmerah, kot jih je na primer povzročil COVID-19, nujno pomoč zagotoviti samo podjetjem, ki ne odkupujejo delnic, izplačujejo dividend delničarjem, ne dajejo bonusov vodstvenim delavcem ter niso registrirana v davčnih oazah.

RR\1216571SL.docx 61/90 PE650.700v02-00

SL

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja 16.7.2020

Izid končnega glasovanja +:–:0:

4166

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Abir Al-Sahlani, Marc Angel, Dominique Bilde, Gabriele Bischoff, Vilija Blinkevičiūtė, Milan Brglez, Sylvie Brunet, David Casa, Leila Chaibi, Margarita de la Pisa Carrión, Özlem Demirel, Klára Dobrev, Jarosław Duda, Estrella Durá Ferrandis, Rosa Estaràs Ferragut, Nicolaus Fest, Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Cindy Franssen, Heléne Fritzon, Helmut Geuking, Elisabetta Gualmini, Alicia Homs Ginel, France Jamet, Agnes Jongerius, Radan Kanev, Ádám Kósa, Stelios Kiburopulos (Stelios Kympouropoulos), Katrin Langensiepen, Miriam Lexmann, Elena Lizzi, Radka Maxová, Kira Marie Peter-Hansen, Manuel Pizarro, Dennis Radtke, Elżbieta Rafalska, Guido Reil, Daniela Rondinelli, Mounir Satouri, Monica Semedo, Beata Szydło, Eugen Tomac, Romana Tomc, Yana Toom, Nikolaj Villumsen, Marianne Vind, Maria Walsh, Stefania Zambelli, Tatjana Ždanoka, Tomáš Zdechovský

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Marc Botenga, Jordi Cañas, Lukas Mandl, Samira Rafaela, Anna Zalewska

PE650.700v02-00 62/90 RR\1216571SL.docx

SL

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

41 +ECR Helmut Geuking, Elżbieta Rafalska, Beata Szydło, Anna Zalewska, Margarita de la Pisa Carrión

NI Daniela Rondinelli

PPE David Casa, Jarosław Duda, Rosa Estaràs Ferragut, Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Cindy Franssen, Ádám Kósa, Stelios Kiburopulos (Stelios Kympouropoulos), Lukas Mandl, Dennis Radtke, Eugen Tomac, Romana Tomc, Maria Walsh

Renew Abir Al-Sahlani, Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Sylvie Brunet, Jordi Cañas, Samira Rafaela, Monica Semedo, Yana Toom

S&D Marc Angel, Gabriele Bischoff, Vilija Blinkevičiūtė, Milan Brglez, Klára Dobrev, Estrella Durá Ferrandis, Heléne Fritzon, Elisabetta Gualmini, Alicia Homs Ginel, Agnes Jongerius, Manuel Pizarro, Marianne Vind

Verts/ALE Katrin Langensiepen, Kira Marie Peter-Hansen, Mounir Satouri, Tatjana Ždanoka

6 -ID Dominique Bilde, Nicolaus Fest, France Jamet, Elena Lizzi, Guido Reil, Stefania Zambelli

6 0GUE/NGL Marc Botenga, Leila Chaibi, Özlem Demirel, Nikolaj Villumsen

PPE Miriam Lexmann

Renew Radka Maxová

Uporabljeni znaki:+ : za- : proti0 : vzdržani

RR\1216571SL.docx 63/90 PE650.700v02-00

SL

3.9.2020

MNENJE ODBORA ZA NOTRANJI TRG IN VARSTVO POTROŠNIKOV

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o novi industrijski strategiji za Evropo(2020/2076(INI))

Pripravljavec mnenja: Adam Bielan

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. poudarja, da je pandemija covida-19 močno prizadela temelje evropskega in svetovnega gospodarstva, tako v smislu javnih financ kot zmožnosti zasebnega sektorja, da zagotavlja zaposlitvene priložnosti in vlaga vire v sredstva ali inovacije; poudarja, da je povzročila je tudi zaostanke v proizvodnji in pri obveznih prilagoditvah, ki izhajajo iz zakonodaje; poleg tega ugotavlja, da je pokazala odvisnost EU v nekaterih strateških vrednostnih verigah; meni, da bi morala Komisija razmisliti o ukrepih, med drugim tudi prek politik upravljanja, ki bodo zagotovili pravilno delovanje enotnega trga ter odpornost in avtonomijo strateških sektorjev evropske industrije;

2. zato pričakuje, da bo potrebna temeljita revizija industrijske strategije, ki je bila pripravljena pred izbruhom covida-19 in objavljena v zgodnji fazi pandemije v Evropi, tako da bo ta odražala spremembo gospodarskih obetov in novo misijo Komisije: osredotočiti se na industrijski prehod, ponovno usmeriti gospodarstva po vsej EU k rasti in obravnavati vse večje razlike s krepitvijo gospodarstev držav članic, tako severnih in južnih kot vzhodnih in zahodnih; poziva Komisijo, naj opredeli celovita, ambiciozna in trajnostna prizadevanja, ki bodo koristila državljanom in podjetjem; meni, da je zato potreben skupen evropski pristop;

3. poudarja, da mora Komisija sprejeti ukrepe za odpravo motenj na enotnem trgu; poleg tega poudarja, da strategija ne bi smela zgolj vrniti enotnega trga v prejšnji položaj, kar bi se doseglo z odpravo motenj, povezanih s pandemijo covida-19; verjame, da bi morala ta industrijska politika tudi poskrbeti za odpornejši in bolj trajnosten razvoj, odpraviti preostale neupravičene ovire za enotni trg, tudi na področju storitev, ter zagotoviti učinkovito in pravično izvajanje in izvrševanje pravil enotnega trga;

4. poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami izvede celovito in medsektorsko analizo gospodarstev v EU, da bi dognala resnost vpliva pandemije covida-19 in ocenila

PE650.700v02-00 64/90 RR\1216571SL.docx

SL

obseg motenj v čezmejnih vrednostnih verigah; meni, da bo to bistvena baza dokazov, da bo Komisija lahko izdala posodobljena priporočila in določila ključne politike, ki bodo okrepile kolektivno dolgoročno okrevanje na enotnem trgu, pri katerem ne bo nihče zapostavljen;

5. meni, da bi morala nova industrijska strategija Komisije na podlagi obsežne baze dokazov dati prednost trajnostnemu in pravičnemu gospodarskemu okrevanju, digitalnemu in zelenemu prehodu ter blaginji in priložnostim za državljane in potrošnike, da bi poudarila skupno zavezanost ponovni vzpostavitvi in krepitvi odpornosti enotnega trga in evropske industrije ter zagotavljanju koristi za vse države članice, njihove državljane in podjetja; poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni načelom boljše priprave zakonodaje, vključno s posebno oceno predlogov Komisije kar zadeva spoštovanje sorazmernosti, tako da bi se zagotovilo, da se z vsemi prizadevanji podpira razvoj močnega enotnega trga; v zvezi s tem opozarja na načelo, da je treba za vsak novosprejeti predpis odpraviti enega že obstoječega, ki ga je podprla Komisija, da bi zmanjšala birokracijo;

6. poudarja, da je bistveno okrepiti odpornost industrijskih ekosistemov enotnega trga, za kar je potreben ambiciozen zakonodajni okvir, vključno z obravnavo konkurence in okvirov državne pomoči; pozdravlja 14 ekosistemov, ki jih je opredelila Komisija, in potrebo po preusmeritvi nekaterih njihovih ključnih dejavnosti na notranji trg, kar bi moralo prispevati k povečanju odpornosti evropske industrije, krepitvi njene avtonomije in zmanjšanju odvisnosti od tretjih držav;

7. opozarja, da so med pandemijo covida-19 več ključnih sektorjev, kot so živilski, farmacevtski in zdravstveni, in njihove dobavne verige prizadele velike motnje, zato so morali proizvajalci in predelovalci poiskati nove dobavitelje in alternativne prodajne možnosti; poudarja, da bi morala prenovljena industrijska strategija potrebne spremembe izvajati šele po poglobljeni oceni učinka, in sicer na pravičen in trajnosten način, da bi preprečili prihodnji zlom dobavnih verig in zastoje proizvodnje v kritičnih sektorjih zaradi selitev ter zagotovili, da EU v primeru nove krize ne bo več odvisna od uvoza osnovnih dobrin in zdravil iz tretjih držav, hkrati pa zagotovili konkurenčnost gospodarstva EU;

8. poziva Komisijo, naj v novo industrijsko strategijo vključi mehanizme, ki izravnavajo stroške industrijske trajnostne proizvodnje EU in zagotavljajo konkurenčnost industrije EU na svetovnem trgu;

9. poudarja, da industrijska konkurenčnost EU ne temelji le na dobro delujočih dobavnih verigah in prostem pretoku blaga, temveč zlasti na popolnoma delujočem enotnem trgu storitev; opozarja na tekoči proces „storitvizacije“ industrije; poudarja, da mora Komisija v okviru prenovljenega sklopa prednostnih nalog razmisliti, kako poglobiti enotni trg za čezmejne storitve glede na njihov dobro dokumentirani potencial za krepitev konkurenčnosti in rasti po vsej EU; poziva Komisijo, naj obravnava obstoječe neupravičene regulativne in neregulativne ovire na notranjem trgu, ki so včasih posledica omejevalnih in zapletenih nacionalnih pravil, omejenih upravnih zmogljivosti in nepopolnega prenosa pravil EU ter njihove neustrezne uveljavitve, hkrati pa ohrani visok standard varstva potrošnikov; poudarja pomen prožnejšega in preglednejšega upravljanja nadaljnjega povezovanja notranjega trga in njegove industrije z izboljšanimi

RR\1216571SL.docx 65/90 PE650.700v02-00

SL

orodji za spremljanje, učinkovitost in e-upravo, kot so pregled notranjega trga, okrepljeno omrežje SOLVIT in digitalni portal;

10. poudarja, kako pomembno je, da Evropa postane svetovni vzor trajnosti, kar je osrednjega pomena za načrtovanje razvoja evropske industrije, in poudarja, da je treba spodbujati krožno gospodarstvo in trajnostno proizvodnjo s spodbudami za inovacije; opozarja, da je za uspešen prehod na bolj trajnosten enotni trg potrebna večja raven zaupanja med državami članicami; meni, da bi se morala nova industrijska strategija v skladu z zelenim novim dogovorom med drugim osredotočiti na oblikovanje in razvoj ekoloških industrij; poudarja, da je treba okrepiti evropsko industrijo, da bi podprli razvoj novih, usklajenih trgov in zagotovili krožno gospodarstvo; poudarja pomen notranjega trga pri ponovni uporabi primarnih in sekundarnih surovin popolnoma v skladu z veljavno zakonodajo;

11. opozarja na sklepe Evropskega sveta z dne 12. decembra 2019, kjer je poudarjeno, da je treba oblikovati okvir za ukrepe, ki bodo koristili vsem državam članicam, in navedeno, da morajo biti ustrezna zakonodaja in politike EU usklajeni s ciljem podnebne nevtralnosti in prispevati k njegovi izpolnitvi, hkrati pa je treba ohraniti konkurenčnost EU; zato poziva k ustreznim instrumentom, pobudam in naložbam, da se zagotovi stroškovno učinkovit in pravičen prehod; meni, da bi bilo treba v tem okviru upoštevati različne nacionalne okoliščine in izhodišča; poudarja, da mora prenovljena industrijska strategija prispevati k bolj trajnostnemu notranjemu trgu, hkrati pa upoštevati potrebo po okrepitvi varstva potrošnikov;

12. poudarja, da lahko močan javni sektor poleg uspešne industrije z naložbami in razvojem industrijske infrastrukture dejavno prispeva k olajšanju potrebne preobrazbe gospodarstva in družbe EU, kar zahtevajo tudi cilji evropskega zelenega dogovora; v zvezi s tem priznava, da se bo večina javnega in zasebnega sektorja v prihodnjih letih soočala z velikimi finančnimi omejitvami; poleg tega poudarja, da bo preobrazba kapitalsko intenzivna in bi morala odražati omejitve za naložbe, s katerimi se sooča industrija, ter dodatne omejitve za proračune držav članic, ki so posledica pandemije covida-19; zato Komisijo spodbuja k aktivnemu in odprtemu dialogu z vsemi industrijskimi sektorji in ustreznimi deležniki, da spremembe v novi zakonodaji zagotovo ne bodo negativno vplivale na enotni trg; izraža zaskrbljenost zaradi neenakomerno hitrega razvoja, zlasti v manj razvitih delih EU in v najbolj oddaljenih regijah, kjer so za doseganje preobrazbe potrebni konkretnejši ukrepi; poziva Komisijo, naj v prenovljeni industrijski strategiji sprejme model, ki vključuje prožnost in podporo, da se zagotovi, da nihče ne bo zapostavljen; v zvezi s tem opozarja, da sta zavezanost Evrope in njen pristop, podrobno opisana v načrtu okrevanja za Evropo, ki ga je pripravila Komisija, način, da se nadalje olajša uresničitev splošnih ciljev EU;

13. poudarja, kako pomembna je digitalizacija industrije EU, tudi pri preverjanju industrijskih vhodnih materialov pred njihovim vstopom na notranji trg, poudarja, da imajo nove tehnologije, kot so umetna inteligenca, internet stvari in robotika, pomembno vlogo, ki je sorazmerna z njihovim potencialom za prispevek k razvoju industrijskih procesov in inovacij, ter omogočajo koristi za potrošnike z inovativnimi proizvodi in storitvami ter za podjetja z optimizirano učinkovitostjo; zato poziva Komisijo, naj vzpostavi enotni evropski digitalni in podatkovni trg, da se olajšajo čezmejne priložnosti v vsej EU za podjetja in državljane, ter vlaga v odporna in varna

PE650.700v02-00 66/90 RR\1216571SL.docx

SL

zelo hitra omrežja, ki bodo na voljo v vseh regijah, v umetno inteligenco, podatkovno gospodarstvo ter pametno in 3D proizvodnjo; nadalje poudarja, da bi morala industrijska politika upoštevati pravni okvir Unije za varnost potrošnikov in odgovornost ter bi se morala pravočasno prilagajati tehnološkemu razvoju, da bi zagotovili visoko raven varstva potrošnikov, zaupanje v nove tehnologije in pravno varnost za podjetja;

14. poudarja, da imajo javna naročila pomembno vlogo pri oblikovanju evropske industrije in da bi lahko pripomogla k spodbujanju trgov za inovativne in trajnostne proizvode, in sicer tudi s spodbudami, ki jih zagotavlja sedanji prostovoljni okvir za zelena javna naročila; meni, da bi lahko politike javnih naročil prinesle še več koristi, če bi se ustrezna zakonodaja pravilno izvajala, uskladila in poenostavila; spodbuja Komisijo, naj izvede poglobljeno analizo o tem, kako bi lahko izenačenje socialnih in okoljskih meril z ekonomskimi merili koristilo evropskemu okviru za javna naročila, pri čemer naj bo posebni poudarek na učinkoviti porabi davkoplačevalskega denarja, stopnji povečanja udeležbe malih in srednjih podjetij ter vplivu na strateške naložbe; poudarja, da evropski trg javnih naročil ponuja velike priložnosti za podjetja v EU in zunaj nje; zato poudarja, da je treba uporabljati načelo vzajemnosti, zlasti kadar evropska podjetja nimajo enakih možnosti v tretjih državah; v zvezi s tem opozarja na belo knjigo Komisije o zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev glede tujih subvencij (COM(2020)0253);

15. meni, da bi bilo treba pravila, ki urejajo konkurenco v EU, posodobiti, da bi bila primerna tako za zaščito celovitosti evropskega enotnega trga kot za svetovne gospodarske razmere, poleg tega pa bi podpirala nastajanje evropskih tekmecev, ki bi bili sposobni konkurirati vodilnim v svetu, pomagala državam članicam pri doseganju tehnološkega vodstva in preprečila sovražne prevzeme strateških podjetij v EU; poziva Komisijo, naj medtem zagotovi, da začasni okviri, odobreni za državno pomoč, na srednji in dolgi rok ne bodo izkrivljali konkurence na enotnem trgu; meni, da je treba zaščititi tudi interese malih in srednjih podjetij, mikropodjetij in zagonskih podjetij; hkrati poziva Komisijo, naj omogoči učinkovito uporabo državne pomoči v državah članicah, ko je ključnega pomena preprečevanje večjih gospodarskih motenj; poudarja, da disfunkcionalna konkurenca omejuje izbiro potrošnikov in ogroža njihovo blaginjo;

16. poudarja, da bi morala industrijska strategija podpirati načela proste, pravične in trajnostne trgovine ter zavezanost EU, da sodeluje s svetovnimi partnerji pri reformi mnogostranskega trgovinskega sistema; poziva Komisijo, naj pojasni, kako namerava ohraniti te zaveze, hkrati pa spodbujati ustanavljanje podjetij, ki bi bila vodilna na svetovni ravni in bi izvirala iz Evrope;

17. poudarja, da visoka stopnja odstopanja pri pregledu proizvodov iz tretjih držav, v carinskih postopkih in politikah na področju sankcij na točkah vstopa EU v carinsko unijo pogosto povzroči ne samo motnje v trgovinskih tokovih in dobavnih verigah, temveč tudi velika tveganja za zdravje in varnost potrošnikov na enotnem trgu; vztraja, da mora Komisija zagotoviti, da se bodo pri carinskem nadzoru po vsej EU spoštovali isti standardi, in sicer z neposrednim mehanizmom za enoten carinski nadzor ob usklajevanju z državami članicami in ob doslednem spoštovanju načela subsidiarnosti;

18. opozarja, da so številni sektorji, na primer avtomobilski, letalski, strojniški, logistični,

RR\1216571SL.docx 67/90 PE650.700v02-00

SL

živilski, farmacevtski sektor in sektor medicinskih pripomočkov, bistvenega pomena za evropsko gospodarstvo in da bi morala Evropa v njih ohraniti vodilno vlogo; poleg tega opozarja, da so ti sektorji pod stalnim pritiskom zaradi številnih sprememb, ki se pričakujejo v gospodarstvu v prihodnosti, močno pa jih je prizadela tudi pandemija covida-19; meni, da bi morala prenovljena industrijska strategija predvideti posebne ukrepe za te sektorje, zlasti za letalskega in avtomobilskega, vključno z ustrezno finančno podporo; meni, da so zlasti za avtomobilski sektor potrebni ukrepi, da bi spodbudili povpraševanje po vozilih prek programov za odkup in zamenjavo, v sklopu katerih bi starejše modele umaknili s cest po vsej EU in jih zamenjali z nizkoemisijskimi in brezemisijskimi modeli, in da bi odpravili morebitne ovire za inovacije na trgu z odpravo blokad za homologacijo in registracijo vozil najnovejše tehnologije in vlaganjem v infrastrukturo, usmerjeno v prihodnost, kot so polnilna ali oskrbovalna mesta; meni, da lahko ti ukrepi povečajo zaupanje potrošnikov v kakovost proizvodov, kupljenih in izdelanih na notranjem trgu, in okrepijo gospodarstvo EU; poziva Komisijo, naj razmisli o odložitvi izvajanja zakonodaje, na katero bi lahko vplivala kriza zaradi covida-19;

19. poudarja, kako pomembni so ukrepi in informacijski kanali, ki malim in srednjim podjetjem, mikropodjetjem ter zagonskim podjetjem pomagajo pri učinkoviti digitalizaciji in prehodu na „industrijo 4.0“; poziva Komisijo in države članice, naj pomagajo zagonskim podjetjem in MSP z dodatnimi finančnimi zavezami programu enotnega trga in vozliščem za digitalne inovacije, da bodo lahko razvila in uvedla lastne proizvode, in jim tako omogočijo, da v celoti uresničijo svoj potencial za rast in delovna mesta v Evropi, vključno z ustvarjanjem evropskih vrednostnih verig v skladu s trajnostnimi cilji; poudarja pomen usklajevanja z drugimi pomembnimi globalnimi akterji pri tehnologijah v vzponu, kar bi ustvarilo globalno združljiv pristop, ki bi omogočal prosto širitev evropskih podjetij, vključno z MSP, na globalne trge in ne le na trge v Evropi;

20. verjame, da imajo projekti z evropsko podporo ključno vlogo pri krepitvi različnih razsežnosti notranjega trga glede na njihov pomemben obseg in uporabo financiranja; v zvezi s tem priznava, da je pomembno oblikovanje novih partnerstev na strateških področjih, kot je evropsko zavezništvo za baterije (EBA), da bi obnovili trajnostne dobavne verige v Evropi;

PE650.700v02-00 68/90 RR\1216571SL.docx

SL

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja 3.9.2020

Izid končnega glasovanja +:–:0:

33110

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Alex Agius Saliba, Andrus Ansip, Alessandra Basso, Brando Benifei, Adam Bielan, Hynek Blaško, Biljana Borzan, Vlad-Marius Botoş, Markus Buchheit, Dita Charanzová, Deirdre Clune, David Cormand, Petra De Sutter, Carlo Fidanza, Evelyne Gebhardt, Sandro Gozi, Maria Grapini, Svenja Hahn, Virginie Joron, Eugen Jurzyca, Arba Kokalari, Marcel Kolaja, Kateřina Konečná, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Jean-Lin Lacapelle, Maria-Manuel Leitão-Marques, Morten Løkkegaard, Adriana Maldonado López, Antonius Manders, Beata Mazurek, Leszek Miller, Dan-Ștefan Motreanu, Kris Peeters, Anne-Sophie Pelletier, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Tomislav Sokol, Ivan Štefanec, Kim Van Sparrentak, Marion Walsmann, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Maria da Graça Carvalho, Anna Cavazzini, Krzysztof Hetman

RR\1216571SL.docx 69/90 PE650.700v02-00

SL

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

33 +ECR

EPP

EUL/NGL

NI

RENEW

S&D

Adam Bielan, Carlo Fidanza, Eugen Jurzyca, Beata Mazurek

Maria da Graça Carvalho, Deirdre Clune, Krzysztof Hetman, Arba Kokalari, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Antonius Manders, Dan-Ștefan Motreanu, Kris Peeters, Andreas Schwab, Tomislav Sokol, Ivan Štefanec, Marion Walsmann

Kateřina Konečná

Marco Zullo

Andrus Ansip, Vlad-Marius Botoş, Dita Charanzová, Sandro Gozi, Svenja Hahn, Morten Løkkegaard

Alex Agius Saliba, Brando Benifei, Biljana Borzan, Evelyne Gebhardt, Maria Grapini, Maria-Manuel Leitão-Marques, Adriana Maldonado López, Leszek Miller, Christel Schaldemose

1 -ID Hynek Blaško

10 0EUL/NGL

GREENS/EFA

ID

Anne-Sophie Pelletier

Anna Cavazzini, David Cormand, Petra De Sutter, Marcel Kolaja, Kim Van Sparrentak

Alessandra Basso, Markus Buchheit, Virginie Joron, Jean-Lin Lacapelle

Uporabljeni znaki:+ : za- : proti0 : vzdržani

PE650.700v02-00 70/90 RR\1216571SL.docx

SL

9.9.2020

MNENJE ODBORA ZA REGIONALNI RAZVOJ

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o novi industrijski strategiji za Evropo(2020/2076(INI))

Pripravljavka mnenja: Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova)

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker je domača industrija gibalo trajnostnega razvoja in rasti, izvoza, inovacij ter socialne blaginje v EU; ker je pandemija covida-19, ki je povzročila doslej največjo družbeno-gospodarsko krizo, zaradi preselitve proizvodnje privedla do motenj v vrednostnih verigah, pri čemer se je izkazalo, da EU v ključnih gospodarskih sektorjih nima odprte strateške proizvodne avtonomije; ker pa se je med to pandemijo izkazalo tudi, da so regije EU vendarle odporne, saj so se na inovativen način odzvale na nastale družbene izzive;

B. ker so mala in srednja podjetja v EU stimulator za konkurenco na enotnem trgu in imajo ključno vlogo v industriji EU, saj so hrbtenica in gonilna sila njenega gospodarstva; ker je pandemija močno prizadela mala in srednja podjetja, predvsem socialna podjetja, ki so se znašla v hudem likvidnostnem krču; ker bi bilo zato treba mala in srednja podjetja podpreti in spodbujati pri ustvarjanju inovativnih, zelenih, kakovostnih in varnih delovnih mest v okviru prehoda na okoljsko trajnost ter bolj digitalizirano in odpornejše gospodarstvo v vseh regijah Unije, kar bi bilo treba doseči s spodbudami in ne v škodo proizvodnih sektorjev; ker se lahko to doseže denimo z uporabo dane prožnosti v okviru Pakta za stabilnost in rast;

C. ker bo imela nova industrijska strategija za Evropo ključno vlogo pri razvoju bolj zelenega, bolj digitaliziranega in odpornejšega gospodarstva; ker pristop, ki upošteva lokalne posebnosti, na primer na podlagi pametne specializacije, regijam pomaga pri vzpostavljanju prostora, na katerem lahko inovativni industrijski ekosistemi rastejo in se razvijajo, ter spodbuja povezave med industrijo, malimi in srednjimi podjetji, raziskovalnimi središči, lokalnimi skupnostmi ter drugimi lokalnimi in regionalnimi akterji ter nacionalnimi deležniki;

1. opozarja, da je industrijska prihodnost EU povezana z uskladitvijo gospodarstva z

RR\1216571SL.docx 71/90 PE650.700v02-00

SL

načeli iz evropskega zelenega dogovora, načrtom za novo rast in trajnostni razvoj EU, ki prispeva k doseganju ciljev iz Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja OZN ter prehod na digitalno gospodarstvo (digitalna agenda); opozarja tudi, da so ta načela namenjena tudi povezovanju državljanov, občin, regij in držav članic ter podjetij (zlasti malih in srednjih) in drugih deležnikov, da bi razvili trajnosten in s tem mednarodno konkurenčen industrijski sektor, vključno z regijami v procesu pravičnega in pravičnega prehoda, hkrati pa spodbujali kohezijo med vsemi regijami, tako da nihče ne bi bil zapostavljen;

2. meni, da bi morale biti naložbe v tradicionalno proizvodnjo, pri čemer mora biti poudarek na raziskavah, inovacijah in uporabi inovativnih tehnologij, prehodu na trajnosten, cenovno dostopnem in varnem energetskem sistemu ter izobraževanju, prekvalifikaciji in izpopolnjevanju delavcev (zlasti v malih in srednjih podjetjih), gonilna sila industrijske rasti Unije, ter da bodo spodbujale socialno, ekonomsko in teritorialno kohezijo in sodelovanje med vsemi regijami EU, spoštovati pa bi morale posebnosti in raznolikost posameznih regij, da bodo lahko dosegle pravično, trajnostno, odporno, spolno uravnoteženo in vključujočo rast tako v mestih kot na podeželju; poudarja, da bi bilo treba v industrijski strategiji EU posebno pozornost nameniti izzivom najbolj oddaljenih in drugih regij, ki se soočajo z neugodnimi naravnimi ali demografskimi razmerami, kot so navedene v členih 349 in 174 PDEU;

3. meni, da bi moral biti cilj pri podpiranju malih in srednjih podjetij s sredstvi iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov med drugim inovativna, digitalna in na znanju temelječa gospodarska preobrazba ter pravičen prehod na zeleno, energijsko in z viri gospodarno, diverzificirano in ogljično nevtralno EU, ki bo tako bolj povezana in kohezivna ter si bo prizadevala za zagotovitev dolgoročnega in trajnostnega zaposlovanja v vseh svojih regijah, in sicer na podlagi gospodarske rasti in diverzifikacije obstoječih industrij, da bo industrijsko konkurenčna, hkrati pa je treba ublažiti negativne gospodarske in socialne posledice selitve industrije;

4. ponovno poudarja, da imata javni in zasebni sektor pomembno novo vlogo pri spodbujanju pravičnega prehoda, s tem ko podpirata zelen, pravičen in učinkovit energetski prehod, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, vključno z upravljanjem odpadkov, učinkovito rabo energije in virov, odgovorno rabo obstoječih virov in prehransko varnost, ter digitalni prehod (in s tem industrijsko konkurenčnost), pa tudi prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev njihovih posledic ter ustrezno preprečevanje tveganj v vseh regijah EU; želi spomniti, da so bili podani predlogi za inovativna javna naročila, pri čemer je treba spodbujati dolgoročne javne naložbe in sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem, da bi podprli gospodarsko rast in prehod na čistejše gospodarstvo;

5. pozdravlja instrument EU za okrevanje (Next Generation), s katerim se želi razviti trdno kohezijsko in industrijsko politiko za financiranje okrevanja in obravnavanje najnujnejših potreb po okrevanju; vendar ugotavlja, da je za kohezijsko politiko EU potrebno zadostno financiranje iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov za spodbujanje gospodarske, socialne in teritorialne kohezije v vseh regijah EU, da bi se zmanjšale gospodarske in socialne razlike, dosegla pozitivna konvergenca in spodbujal trajnostni razvoj, odporen proti podnebnim spremembam, ter s tem zaustavil in spremenil trend izgube biotske raznovrstnosti; priznava, da lahko evropski strukturni in

PE650.700v02-00 72/90 RR\1216571SL.docx

SL

investicijski skladi v vseh regijah pomembno prispevajo k razvoju znanj in spretnosti ter krepitvi zmogljivosti za pametno specializacijo in digitalni prehod;

6. meni, da bi morala biti EU pozorna na ohranjanje in razvoj industrijske strategije ter proizvodnje, ki zagotavljata evropsko strateško avtonomijo z geopolitičnega vidika, zmanjšujeta stroške in zagotavljata razpoložljivost in izvedbo storitev, osnovnih proizvodov in opreme za državljane na enotnem trgu; meni, da si je treba bolj prizadevati za zagotavljanje zanesljivih evropskih vrednostnih verig, da bi s tem zmanjšali odvisnost od tretjih držav v najpomembnejših strateških sektorjih ter zagotovili oskrbo z varnimi in kakovostnimi proizvodi pri vračanju proizvodnje in premestitvi industrijskih obratov nazaj v Evropo; v zvezi s tem je trdno prepričan, da je treba nujno preiti z linearnega gospodarstva na krožno gospodarstvo;

7. meni, da bi bilo treba pri naložbah v novo ali prestrukturirano industrijsko proizvodnjo v ogljično intenzivnih regijah črpati iz dolgoročnih javnih naložb z znatno finančno podporo iz Sklada za pravični prehod in iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, če želimo najpozneje do leta 2050 izvesti pravičen prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo v Uniji, da bi tako prispevali k izkoreninjenju energijske revščine in socialnega dampinga ter zmanjšali emisije, pri čemer ne bi smel biti nihče zapostavljen; želi spomniti, da je Parlament v svoji resoluciji z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru12 poudaril, da je treba v vseh sektorjih povečati uporabo energije iz obnovljivih virov ter postopoma opuščati neposredne in posredne subvencije za fosilna goriva v EU in v posameznih državah članicah, če naj bi EU dosegla svoje podnebne in trajnostne cilje;

8. meni, da si mora EU zaradi pandemije covida-19 skupaj z državami članicami prizadevati za obvarovanje svoje gospodarske, proizvodne in družbene strukture, industrijskega in upravnega sektorja ter državljanov, ki jih je kriza močno prizadela in so utrpeli resne zdravstvene posledice in dolgoročne ekonomske posledice; meni, da bi nam morala biti ta kriza v poduk, zlasti kar zadeva obvarovanje vrednostnih verig v ključnih sektorjih, kot je zdravstvo; poudarja, da se je treba pri dodeljevanju sredstev v okviru ukrepov za okrevanje osredotočiti predvsem na mala in srednja podjetja; meni, da bo lažji in prožnejši dostop do financiranja zagotovil hitro okrevanje;

9. meni, da bi se morali v okviru nove industrijske strategije osredotočiti na podpiranje regij pri diverzifikaciji njihove industrije ter spodbujanje naložb in inovacij, pa tudi preoblikovanje in krepitev odpornosti lokalnih in regionalnih gospodarstev, da bi zaustavili upad industrijske proizvodnje in odseljevanje, s katerima se soočajo; ugotavlja, da lokalna industrijska politika omogoča prilagojen pristop k oblikovanju politike, ki je osnovana na obstoječih primerjalnih prednostih in podpira podjetja pri usmeritvi v visokotehnološke sektorje; meni, da bi morali biti evropski strukturni in investicijski skladi usmerjeni tudi v „podjetnike, ki jih primanjkuje“ (mlade, ženske, starejše in invalide), katerih podjetniški potencial je treba v celoti izkoristiti; ponovno poudarja, da je za povečanje socialne kohezije in zmanjšanje neenakosti nadvse pomembno, da se poveča podjetniška zmogljivost teh kategorij delavcev kot močne oblike udeležbe na trgu dela;

10. meni, da je lahko industrijska strategija uspešna le, če je vzpostavljen ustrezno delujoč

12 Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0005.

RR\1216571SL.docx 73/90 PE650.700v02-00

SL

enotni trg in socialni dialog, v katerega so vključeni poslovna skupnost, sindikati, nevladne organizacije, nacionalne, regionalne in lokalne organe ter drugi deležniki; poudarja, da je treba poenostaviti in uskladiti financiranje na evropski, nacionalni in regionalni ravni, vse od raziskav in razvoja do dajanja na trg, zlasti financiranje iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, in sicer s poenostavitvijo, harmonizacijo in dopolnitveno vlogo predpisov za instrumente financiranja, kot je program Obzorje Evropa; poziva tudi k ustvarjanju sinergije med finančnimi sredstvi EU ter nacionalnimi, regionalnimi in zasebnimi sredstvi za financiranje inovacijskih projektov znotraj industrijskih panog, da bi zlasti podpirali stalno rabo sredstev in medsektorsko sodelovanje na podlagi načel pametne specializacije pri usklajevanju prizadevanj, krepitvi učinkovitosti, zmanjševanju birokratskih postopkov in preprečevanju podvajanj.

PE650.700v02-00 74/90 RR\1216571SL.docx

SL

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja 7.9.2020

Izid končnega glasovanja +:–:0:

3803

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

François Alfonsi, Mathilde Androuët, Pascal Arimont, Adrian-Dragoş Benea, Isabel Benjumea Benjumea, Tom Berendsen, Erik Bergkvist, Stéphane Bijoux, Franc Bogovič, Andrea Cozzolino, Corina Crețu, Rosa D’Amato, Tamás Deutsch, Christian Doleschal, Francesca Donato, Raffaele Fitto, Chiara Gemma, Cristian Ghinea, Mircea-Gheorghe Hava, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Ondřej Knotek, Constanze Krehl, Elżbieta Kruk, Cristina Maestre Martín De Almagro, Pedro Marques, Martina Michels, Andżelika Anna Możdżanowska, Niklas Nienaß, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Younous Omarjee, Alessandro Panza, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Caroline Roose, André Rougé, Vincenzo Sofo, Susana Solís Pérez, Irène Tolleret

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Katalin Cseh, Lena Düpont, Alexandra Geese, Hannes Heide

RR\1216571SL.docx 75/90 PE650.700v02-00

SL

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

38 +ECR Raffaele Fitto, Elżbieta Kruk, Andżelika Anna Możdżanowska

GUE/NGL Martina Michels, Younous Omarjee

ID Mathilde Androuët, André Rougé

NI Rosa D'Amato, Chiara Gemma

PPE Pascal Arimont, Isabel Benjumea Benjumea, Tom Berendsen, Franc Bogovič, Tamás Deutsch, Christian Doleschal, Lena Düpont, Mircea-Gheorghe Hava, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Andrej Novakov (Andrey Novakov)

RENEW Stéphane Bijoux, Katalin Cseh, Cristian Ghinea, Ondřej Knotek, Susana Solís Pérez, Irène Tolleret

S&D Adrian-Dragoş Benea, Erik Bergkvist, Andrea Cozzolino, Corina Crețu, Hannes Heide, Constanze Krehl, Cristina Maestre Martín De Almagro, Pedro Marques, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova)

Verts/ALE François Alfonsi, Alexandra Geese, Niklas Nienaß, Caroline Roose

0 -

3 0ID Francesca Donato, Alessandro Panza, Vincenzo Sofo

Uporabljeni znaki:+ : za- : proti0 : vzdržani

PE650.700v02-00 76/90 RR\1216571SL.docx

SL

PISMO ODBORA ZA RIBIŠTVO

Cristian-Silviu BuşoipredsednikOdbor za industrijo, raziskave in energetikoBRUSELJ

Zadeva: mnenje o novi industrijski strategiji za Evropo (2020/2067(INI))

Spoštovani gospod predsednik!

Odbor za ribištvo je bil v okviru postopka iz naslova zadolžen, da pripravi mnenje in ga predloži vašemu odboru. Na seji dne 12. junija 2020 je odbor odločil, da bo pripravil mnenje v obliki pisma.

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor poziva, naj v predlog resolucije, ki ga bo sprejel, vključi pobude, navedene v nadaljevanju.

S spoštovanjem!

Pierre Karleskind

POBUDE

A. ker je namen nove industrijske strategije za Evropo, ki jo je Komisija objavila 10. marca 2020 (COM(2020)0102), določiti ambiciozen evropski regulativni okvir, da bi v celoti izkoristili potencial evropske industrije, zato da bi dosegli ekološki in digitalni prehod EU, hkrati pa spodbujali njeno mednarodno konkurenčnost;

B. ker sektorja ribištva in akvakulture ter njuni celotni vrednostni verigi sestavljajo številna mala in srednja podjetja in ker podpirata na tisoče delovnih mest in sta sestavni del evropske industrije, ki mora posledično prispevati k digitalnemu in ekološkemu prehodu ter ga tudi izkoristiti;

C. ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 16. januarja 2018 o mednarodnem upravljanju oceanov: agenda za prihodnost naših oceanov v okviru ciljev trajnostnega razvoja do leta 203013 pozval k moratoriju na dejavnosti globokomorskega rudarjenja;

D. ker je kriza zaradi covida-19 močno vplivala na ribištvo in akvakulturo ter na vse z njima povezane panoge, od trgovine z ribami do distribucije in predelave; ker so bili

13 UL C 458, 19.12.2018, str. 9.

RR\1216571SL.docx 77/90 PE650.700v02-00

SL

številni ribiči, ribogojci, predelovalci, trgovci na drobno in distributerji prisiljeni zmanjšati ali prekiniti svoje dejavnosti iz razlogov javnega zdravja, pa tudi zaradi močno zmanjšanega povpraševanja po morski hrani in akvakulturnih proizvodih, zlasti zaradi kolapsa kanalov prehrambenih storitev (sektor HoReCa); ker je to vplivalo na celotno ribiško industrijo, ne le zaradi pomanjkanja surovin, ampak tudi zato, ker je morala svoje proizvodne metode hitro prilagoditi novim sanitarnim ukrepom, da bi lahko ohranila svojo dejavnost in prebivalstvu zagotovila osnovne dobrine v tem kritičnem času, in ker so bili proizvajalci in predelovalci prisiljeni poiskati nove dobavitelje in alternativne tržne možnosti;

1. meni, da je treba ribištvo in akvakulturo, njuni celotni vrednostni verigi in vse druge z njima povezane sektorje vključiti v novo industrijsko strategijo za Evropo in tako zagotoviti, da bosta prispevala k ekološkemu in digitalnemu prehodu in tudi sama imela koristi od njega, pri čemer je treba upoštevati posebne značilnosti teh sektorjev, ter da se izboljšata njuna konkurenčnost in gospodarska stabilnost; poudarja ključno vlogo ribištva in akvakulture pri zagotavljanju industrijske in prehranske neodvisnosti Unije;

2. poziva k novi industrijski strategiji za Evropo, ki bo prispevala k ekološkemu in digitalnemu prehodu ribištva in akvakulture ter drugih gospodarskih panog, povezanih z ribiškimi in akvakulturnimi ekosistemi, ter zmanjšala njihov ekološki odtis in vpliv na biotsko raznovrstnost;

3. poziva Komisijo, naj ribištvo in akvakulturo, vključno z distribucijo in predelavo, vključi v načrt Evropske unije za okrevanje, ki ga bo treba izvajati skupaj z uvedbo ambiciozne industrijske, okoljske in digitalne politike; opozarja na pomen teh sektorjev z vidika delovnih mest, vključno z visokokvalificiranimi delovnimi mesti, ter dohodka za številna obalna območja in skupnosti;

Ekološki prehod

4. poudarja, kako pomembno je, da se pomorskim sektorjem, zlasti ribištvu, podeli ključna vloga pri ekološkem prehodu, in sicer z zagotavljanjem skladnosti med pomorsko in ribiško politiko Unije ter ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050 iz evropskega zelenega dogovora; poziva Komisijo, naj na podlagi ocene učinka pripravi akcijski načrt za razogljičenje pomorskih sektorjev, ki bo vključeval tudi ribiški sektor; meni, da bo posodobitev ladij za namene reševanja sodobnih izzivov, zlasti za doseganje ciljev razogljičenja, prispevala k ustvarjanju številnih novih delovnih mest; v ta namen poudarja pomen učinkovitega usposabljanja delavcev v ladjedelnicah;

5. poziva, naj se vsi deležniki v sektorju ribištva in akvakulture vključijo v evropsko zavezništvo za čisti vodik v okviru strategije EU za vodik, ki jo je 9. julija 2020 predstavil komisar za notranji trg Thierry Breton;

6. poziva k mednarodnemu moratoriju na vse dejavnosti globokomorskega rudarjenja ter k prepovedi raziskovanja ali vrtanja nafte ali plina na zavarovanih morskih območjih ali v njihovi bližini, kot je zahteval Parlament v svoji resoluciji z dne 16. januarja 2018, zato da bi zaščitili oceanske ekosisteme, ribje populacije in prihodnost ribiškega sektorja EU;

7. meni, da je sodelovanje deležnikov, kot so ribiči in ribogojci, osnovni pogoj za

PE650.700v02-00 78/90 RR\1216571SL.docx

SL

izvajanje ambiciozne strategije za obnovljive vire energije na morju; opozarja, da so posveti s pomorskim in ribiškim sektorjem ter obalnimi skupnostmi o delitvi pomorskega prostora bistveni za uspeh vsake tovrstne strategije; pod temi pogoji podpira pobudo Komisije za oblikovanje strategije za energijo iz obnovljivih virov na morju;

8. meni, da je Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR) najprimernejši za podpiranje ekološkega prehoda in da morajo ti sektorji prejeti ustrezno finančno podporo, da bi jim pomagali doseči ta prehod;

Digitalni prehod in inovacije

9. poudarja, da je treba ribištvo in akvakulturo vključiti v digitalni prehod; meni, da se bo z digitalnim prehodom teh sektorjev izboljšala njihova konkurenčnost, odpornost in trajnost ter omogočila priprava novih podatkov, hkrati pa se bo olajšalo zbiranje podatkov in dostop do njih ter izboljšalo razumevanje vodnih okolij in morske biotske raznovrstnosti ter poznavanje njihovega razvoja v realnem času;

10. poudarja, da bo uspešen digitalni prehod ribištva in akvakulture prispeval k boljšemu delovanju trga z morsko hrano z boljšim usklajevanjem ponudbe in povpraševanja ter optimizacijo dobavne verige, saj ta sektor zaznamuje velika geografska razdrobljenost virov oskrbe;

11. meni, da bo digitalizacija ribištva in akvakulture izboljšala učinkovitost sistemov nadzora in sledljivosti ribiških in akvakulturnih proizvodov, povečala vrednost teh proizvodov, povečala zaupanje potrošnikov ter prispevala k boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu; poziva, naj se v strategijo „od vil do vilic“ vključi oddelek, namenjen povečanju vrednosti ribiških in akvakulturnih proizvodov, da bi oba sektorja podprli pri ekološkem in digitalnem prehodu;

12. meni, da morajo imeti inovacije bistveno vlogo pri doseganju trojnega cilja ekološkega prehoda, digitalnega prehoda in svetovne konkurenčnosti ribištva in akvakulture ter da morajo zlasti spodbujati razvoj novih, bolj selektivnih in bolj ekoloških ribolovnih tehnik in opreme; poudarja pomen inovacij in znanstvenih raziskav v teh sektorjih, da bi dosegli trajnostni cilj skupne ribiške politike; meni, da je za spodbujanje inovacij v tem sektorju bistvenega pomena proaktivna politika usposabljanja, financiranja in mednarodnih partnerstev za razvoj raziskav za izkoriščanje morja;

13. želi opomniti, da se lahko nove tehnologije, podatki, vesoljske storitve in potencial na področju umetne inteligence uporabijo tudi na področju ribištva in se tako podpre ekološki prehod; poudarja, da te tehnologije omogočajo zbiranje podatkov, ki so zelo koristni za nadzor ribištva, upravljanje morskih virov in spremljanje morskih odpadkov;

14. poudarja, da mora digitalni prehod ribiškega in akvakulturnega sektorja spremljati ustrezna finančna in tehnična podpora;

Trgovinska politika

15. poudarja, da je v mednarodni trgovini pomembno zagotavljati pošteno konkurenco, zlasti v zvezi z ribiškimi in akvakulturnimi proizvodi; opozarja, da v okviru Svetovne

RR\1216571SL.docx 79/90 PE650.700v02-00

SL

trgovinske organizacije potekajo pogajanja za odpravo škodljivih subvencij, ki prispevajo k nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, prelovu in presežni zmogljivosti; poudarja, da ribiška flota Unije izpolnjuje najvišje socialne in okoljske standarde na svetu; poziva Komisijo, naj stori vse, kar je v njeni moči, da bi v Svetovni trgovinski organizaciji čim prej dosegla ambiciozen sporazum v skladu s cilji trajnostnega razvoja;

16. poziva Komisijo, naj zagotovi večjo doslednost in skladnost med trgovinsko in ribiško politiko EU, zlasti v zvezi z upoštevanjem poglavja o trajnostnem razvoju iz nove generacije trgovinskih sporazumov, ki pogodbenice zavezuje k dejavnemu sodelovanju v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu; podpira pobudo za oblikovanje novega položaja nadzornika za skladnost s trgovinskimi sporazumi, ki bo odgovoren za zagotavljanje skladnosti z vsemi določbami trgovinskih sporazumov in njihovo spremljanje;

17. poziva Komisijo, naj skrbno oceni vpliv prostotrgovinskih sporazumov na sektor ribištva in akvakulture EU ter na predelovalno industrijo in obalne skupnosti EU; poziva Komisijo, naj med trgovinskimi pogajanji s tretjimi državami na seznam „občutljivih proizvodov“ vključi ribiške in akvakulturne proizvode;

Državna pomoč in financiranje

18. poudarja, da je treba pregledati evropska pravila o državni pomoči, zlasti glede višine zgornje meje pomoči de minimis za ribištvo in akvakulturo, da bo ustrezala višini zgornje meje pomoči de minimis, ki je bila dodeljena drugim sektorjem; meni, da bo zvišanje zgornje meje pomoči de minimis za te proizvode pomagalo dodobra izkoristiti naložbeni potencial sektorjev ribištva in akvakulture v ekološkem in digitalnem prehodu ter pri inovacijah;

19. poziva Komisijo in države članice, naj podprejo ustrezno financiranje ribištva in akvakulture, da bi ju podprli pri ekološkem in digitalnem prehodu, zlasti z revidirano strategijo trajnostnega financiranja; opozarja, da je Parlament za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 pozval k znatnemu povečanju sredstev Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.

PE650.700v02-00 80/90 RR\1216571SL.docx

SL

18.9.2020

MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o novi industrijski strategiji za Evropo(2020/2076(INI))

Pripravljavec mnenja: Gilles Lebreton

POBUDE

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, naj v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker mora nova industrijska strategija za Evropo odslikavati vrednote EU in njene socialne tržne tradicije ter podpirati njeno suverenost;

B. ker bo dodatno posodobljena evropska politika intelektualne lastnine pomagala okrepiti tehnološko in digitalno suverenost EU, pravice intelektualne lastnine pa bodo na podlagi znamk, oblikovanja, patentov, procesnega znanja in algoritmov določale tržno vrednost in konkurenčnost evropskih podjetij;

C. ker člen 107 Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da so lahko nekatere oblike državne pomoči skladne z notranjim trgom, če pomagajo pri izvajanju pomembnega projekta skupnega evropskega interesa;

1. ve, da je bil predlog Komisije o novi industrijski strategiji objavljen že v začetku krize zaradi covida-19 in je bil nato dopolnjen s svežnjem ukrepov za okrevanje evropske industrije ter malih in srednjih podjetij; se zaveda, da je strategija usmerjena na okrevanje podjetij v prvi fazi ter na obnovo in preoblikovanje v drugi;

2. poziva Komisijo in države članice, naj čim bolj izkoristijo potencial Sklada za pravični prehod ter spodbujajo naložbe v nove trajnostne zaposlitvene priložnosti ter naj izvajajo presečno politiko in programe izobraževanja ter splošnega in poklicnega usposabljanja, s katerimi bi podprle izpopolnjevanje in preusposabljanje delavcev, iskalcev zaposlitve in ljudi, ki niso na trgu dela, ter vsem, brez diskriminacije, zagotovile dostop do njega;

3. meni, da EU potrebuje jasno, v industrijo usmerjeno vizijo za leto 2030 in da bi se morala zavedati, da bodo na vseh ravneh, evropski, nacionalni in lokalni, potrebne usklajene odločitve, če želimo obvarovati konkurenčnost evropske industrije;

RR\1216571SL.docx 81/90 PE650.700v02-00

SL

4. želi opozoriti, da je treba zaradi pandemije covida-19 in gospodarske krize, ki jo je prinesla, pregledati in prilagoditi nestvarne podnebne cilje EU, zlasti v sektorjih, kot sta industrija in energetika;

5. se zaveda, da ima ta kriza velike gospodarske in socialne posledice, še posebej za ženske; poziva Komisijo, naj trdovratne neenakosti med spoloma v EU začne odpravljati z izvajanjem ocen učinka na enakost spolov pri vseh naložbah in političnih odločitvah o industrijski strategiji EU ter s sprejetjem ukrepov za zagotovitev enakih možnosti in dostopa do trga dela, odpravo razlik v plačah med spoloma in uravnoteženo zastopanost spolov na vseh ravneh odločanja;

6. opozarja, da je kriza pokazala, da je treba industrijsko strategijo spremeniti in tako bolj zaščititi strateške interese Unije, hkrati pa ohraniti mednarodno trgovino in posodobiti nekatere predpise, pri tem pa še preseči možnosti, ki jih ponuja uredba o neposrednih tujih naložbah14; je prepričan, da mora EU poiskati dobro ravnovesje med varovanjem in odprtostjo svojih trgov, obenem pa se zavzemati za poštena konkurenčna pravila na svetovni ravni;

7. poudarja, da javno naročanje pomembno vpliva na krivuljo uspešnosti evropske industrije, in poudarja, da bi morali osnovni pogoj za sodelovanje na razpisih javnega naročanja po vsej EU okrepiti načela vzajemnosti med državami članicami in tretjimi državami ter zagotoviti enake konkurenčne pogoje med podjetji iz EU in zunaj EU ter njihovimi proizvodi, na primer glede državne pomoči, okoljskih predpisov in dela otrok; poudarja, da je treba še bolj poenostaviti postopke javnih naročil za podjetja EU in vlade držav članic;

8. meni, da bi bilo treba pravila, ki urejajo konkurenco v EU, posodobiti, da bi bila primerna tako za evropski enotni trg kot za svetovne gospodarske razmere, kar bi omogočilo nastajanje evropskih vodilnih podjetij, ki bi bila zmožna konkurirati in uspeti na svetovni ravni, in to bi tudi podpiralo EU in njene države članice, da bi ohranile tehnološko vodstvo, si zagotovile digitalno in tehnološko suverenost in blokirale sovražne prevzeme strateških podjetij EU s strani tretjih držav ali akterjev s podporo teh držav;

9. poudarja, da mora biti v osrčju industrijske strategije EU njen trg dela; poudarja, da bi morali preobrazbo industrije opreti tudi na ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest, ne samo na ekonomske vidike;

10. se zavzema, da bi v posameznih sektorjih ocenili vse gospodarske učinke krize zaradi covida-19, tako da bi lahko prilagajanje industrijske strategije oprli na trdna dejstva;

11. poudarja, da bodo velike in trajne naložbe v visokošolsko strokovno izobraževanje, zlasti v naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo in matematiko, odločilnega pomena za spodbujanje digitalnih inovacij, vzgajanje usposobljene delovne sile in zmanjšanje neusklajenosti znanj in spretnosti med zaposlitvenimi možnostmi in iskalci zaposlitve;

12. meni, da bi morali biti med pomembnimi projekti skupnega evropskega interesa bolj izpostavljeni projekti, povezani z enotnim digitalnim trgom, s katerimi naj bi povezali

14 UL L 79 I, 21.3.2019, str. 1.

PE650.700v02-00 82/90 RR\1216571SL.docx

SL

javni in zasebni sektor za obsežne projekte, ki bodo prispevali k ciljem EU, s tem bi namreč spodbujali k oblikovanju pomembnih sodelovalnih projektov, ki bodo podpirali skupne evropske interese, kot je digitalna preobrazba; glede tega pozdravlja, da je Komisija prenovila svoje smernice;

13. je prepričan, da bo nastanek evropskega podatkovnega gospodarstva bistven pri oblikovanju industrijske strategije za Evropo; poudarja, da bi moralo biti to gospodarstvo usmerjeno v človeka, oprto na spoštovanje temeljnih pravic ter pravil zasebnosti, varstva podatkov in pravic intelektualne lastnine;

14. poudarja, da je pomembno zasnovati evropski enotni trg podatkov, ki bo zmožen reševati izzive zaradi vse večjih količin podatkov, ki so zakonito na voljo; poudarja, da bi morali posamezniki, delavci in podjetja v Evropi ohraniti nadzor nad svojimi podatki z varno podatkovno infrastrukturo in zaupanja vrednimi vrednostnimi verigami; sodi, da mora industrijska strategija nujno vsebovati ukrepe za izgradnjo suverene digitalne infrastrukture in za spodbujanje podjetij k shranjevanju in obdelavi podatkov na evropskih tleh;

15. meni, da je bistveno spodbujati izmenjavo podatkov med javnimi upravami, podjetji, raziskovalnimi inštituti in javnostjo, seveda ob spoštovanju pravil o varstvu podatkov in zasebnosti, poslovnih skrivnosti in pravic intelektualne lastnine;

16. pozdravlja napoved Komisije, da bo predlagala akcijski načrt za intelektualno lastnino, v katerem bo ocenila, ali bi bilo treba nadgraditi pravni okvir, da bi zagotovili pametno uporabo teh pravic v zvezi z umetno inteligenco in se ustrezno lotili problematike ponarejenih proizvodov; poudarja, da bi moral biti namen tega akcijskega načrta podpirati evropsko suverenost in v svetovnem merilu spodbujati enake konkurenčne pogoje za varstvo pravic intelektualne lastnine;

17. poudarja, da bo morala biti digitalna preobrazba osrednji dejavnik, če si bo želela Evropa spet priboriti tehnološko in digitalno suverenost, zato jo moramo postaviti v osrčje nove industrijske strategije za Evropo;

18. meni, da bi moral biti eden od strateških ciljev ponuditi ukrepe za spodbujanje razvoja in selitve industrijske proizvodnje v strateške sektorje, kot so zdravstvo, obramba, digitalno področje in energetika, zato da EU ne bo preveč odvisna od tretjih držav, in ji pomagati ponovno pridobiti samostojnost v teh strateških sektorjih, vsaj v zvezi z osnovnimi dobrinami, kot so aktivne farmacevtske učinkovine in surovine;

19. poudarja, da je EU potrebna trgovinska, gospodarska in industrijska politika, s katero bi lahko prilagodili in diverzificirali vire oskrbe, in da je treba evropska podjetja spodbujati k prožnosti in k temu, da se bodo znala v izrednih razmerah hitro preusmeriti v proizvodnjo nujno potrebnih izdelkov; glede tega podpira in spodbuja, da je treba sprejeti celo vrsto ukrepov za spodbujanje in podpiranje malih in srednjih podjetij pri dostopanju do notranjega trga in razvoja na njem;

20. želi opozoriti na trdovratne razlike držav članic in njihovih regij v gospodarski razvitosti; poudarja, da je treba načrtovane ukrepe za obnovo evropskega industrijskega potenciala uporabiti za izravnavo teh razlik, saj je to osnovni pogoj za uravnotežen razvoj EU;

RR\1216571SL.docx 83/90 PE650.700v02-00

SL

21. poudarja, da bi bilo treba države članice spodbuditi, naj poskrbijo za zadostne zaloge nekaterih osnovnih zdravstvenih pripomočkov, potrebnih za preprečevanje širjenja covida-19 in boj proti njemu, predvsem filtrirne dihalne maske tipa FFP2 in kirurške maske; tu pozdravlja pobudo Komisije rescEU, s katero naj bi z usklajenim javnim naročanjem in razdeljevanjem reševalne opreme poskrbeli za evropsko dodano vrednost;

22. poziva Komisijo, naj v strategijo vključi rešitve ter finančne in pravne spodbude za evropsko farmacevtsko industrijo, da bomo preprečili pomanjkanje zdravil;

23. meni, da morajo uvoženi proizvodi izpolnjevati varnostne, okoljske in zdravstvene standarde Unije ter pravo Unije o intelektualni lastnini; poziva Komisijo, naj začne reševati problem neravnovesja med podjetji iz EU in tistimi, ki niso iz EU, saj tem ni treba upoštevati unijskih predpisov o varstvu okolja in varnosti pri delu ter so pogosto manj obdavčena;

24. meni, da je izjemno pomembno vzpostaviti okvir EU za obvezno potrebno skrbnost na področju človekovih pravic in okolja, da se zagotovijo učinkovite pravne poti za žrtve kršitev, ki jih zakrivijo podjetja v globalnih vrednostnih verigah; pozdravlja zavezo Komisije, da bo vložila zakonodajni predlog o tem;

25. poudarja, da bi morali biti prednostni nalogi pri ukrepih, sprejetih za oblikovanje nove industrijske strategije za Evropo, to, da se še bolj okrepi enotni trg ter da se odpravijo sedanje upravne in pravne ovire za svobodno konkurenco v EU;

26. poudarja, da je Komisija v evropskem zelenem dogovoru opredelila okolje kot prednostno področje in da bi moralo to Unijo spodbuditi, da bi podprla domači razvoj zelenih tehnologij in na svojih zunanjih mejah uvedla davek na ogljikov dioksid;

27. meni, da bi morala imeti Komisija tudi v prihodnje vodilno vlogo v globalni industrijski politiki, zato bi si morala prizadevati za ambiciozno zastavljeno politiko, ki bo finančno in tudi sicer spodbujala inovacije na področju digitalizacije in uspešnih tehnologij, kot so umetna inteligenca, robotika ter kvantno in visokozmogljivo računalništvo, kajti njihova uspešnost bo močno odvisna od dejavne podpore za naložbe, vzpostavitve lastnih sredstev in sprememb v regulativnem okolju, zlasti od uvedbe evropskega akta o javnih naročilih, ki bo spodbujal k naročanju evropskega blaga in storitev;

28. poudarja, da bo imela umetna inteligenca osrednjo vlogo pri evropskem gospodarskem okrevanju, ki bo po pandemiji nujno potrebno; zato poziva Komisijo, naj se pri oblikovanju pravnega okvira za umetno inteligenco vzdrži pretiranega pravnega urejanja in zmanjša upravno breme, da ne bi zavirala tempa inovacij in gospodarske rasti evropskih podjetij;

29. poudarja, da ima EU znanstveni in gospodarski potencial, da prevzame vodilno vlogo v svetovni tehnološki tekmi, zlasti na področjih, kot so umetna inteligenca, velepodatkovne tehnologije in sistemi strojnega učenja;

30. meni, da ima majhno število ponudnikov digitalnih storitev prevladujoč položaj v EU in da s pretkanim preusmerjanjem dobička plačuje razmeroma malo davkov; zato poziva države članice, naj, dokler še nimamo primernejše mednarodne rešitve, v okviru

PE650.700v02-00 84/90 RR\1216571SL.docx

SL

Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj uvedejo evropski digitalni davek za digitalno gospodarstvo, da se na enotnem digitalnem trgu zagotovi poštena konkurenca;

31. poudarja, da bi digitaliziranje javne uprave pomagalo občutno zmanjšati preveliko birokracijo za posameznike in podjetja; zato poziva države članice, naj ustrezno ukrepajo in svoj pravni okvir preoblikujejo tako, da bo mogoče dodobra izkoristiti potencial digitalizacije;

32. poudarja, da nove digitalne tehnologije, kot je internet stvari, spreminjajo podobo industrije in da lahko sedanja tehnološka revolucija odločilno pomaga nastajanju sodobnega in energetsko učinkovitega evropskega gospodarstva;

33. želi poudariti, da imajo mala in srednja podjetja pomembno vlogo v preobrazbi evropske industrije, zlasti tista, ki delujejo na področju novih tehnologij; poudarja, da je malim in srednjim podjetjem potrebna stalna podpora, in sicer ustrezna finančna podpora in zagotovljeni preferenčni konkurenčni pogoji na digitalnem trgu, kjer sicer prevladujejo velika multinacionalna podjetja iz držav zunaj EU; poudarja, da bi bilo treba pri predlaganih določbah o avtorskih pravicah, dostopu do podatkov in inovacijah upoštevati, da imajo podjetja s tako zelo različnim tržnim položajem tudi sila različne možnosti;

34. poudarja, da je v poročilu Komisije iz januarja 2020 o varstvu in uveljavljanju pravic intelektualne lastnine v tretjih državah ugotovljeno, da kraja intelektualne lastnine, zlasti s strani Kitajske in Indije, evropskim podjetjem povzroča znatno škodo; zato poziva EU in države članice, naj zavzamejo usklajen, učinkovit in uspešen pristop boja proti kaznivim dejanjem na področju intelektualne lastnine;

35. poudarja, da je pandemija covida-19 resno prizadela mnoge sektorje in da bi zato morala industrijska strategija vsebovati posebne ukrepe, na primer odložitev že sprejetih ukrepov, ki bi te sektorje dodatno obremenjevali;

36. poziva Komisijo, naj čim prej objavi akcijski načrt za intelektualno lastnino, saj bi bil lahko osrednje orodje za zaščito tehnološke suverenosti Evrope, spodbujanje poštene svetovne konkurence, izboljšanje boja proti kraji intelektualne lastnine ter za prilagoditev pravnega okvira s področja intelektualne lastnine okoljskim in digitalnim izzivom in priložnostim;

37. poziva Komisijo, naj v akcijski načrt za intelektualno lastnino vključi ukrepe za spodbujanje enotnega evropskega patenta in predlaga ukrepe za preprečevanje zlorabe patentnih pravic s strani subjektov, ki ne poslujejo, zato da bi vzpostavili učinkovit in uravnotežen patentni sistem, ki bo deloval v korist konkurenčnega in pravičnega evropskega notranjega trga;

38. poziva, naj se v novi industrijski strategiji upoštevajo specifične potrebe tehnološko manj razvitih industrijskih regij, ki so močno odvisne od trdnih fosilnih goriv in jih bo energetski prehod najbolj prizadel; poudarja, da je treba upoštevati tveganje izgube delovnih mest zaradi industrijske preobrazbe, in poskrbeti, da bodo delavci ustrezno usposobljeni in da bodo imeli potrebne digitalne kompetence;

39. poudarja, da plačilna nezmožnost podjetij pogosto za seboj kot domine potegne druge

RR\1216571SL.docx 85/90 PE650.700v02-00

SL

primere insolventnosti, zato pozdravlja predlog Komisije o začasnem instrumentu za plačilno sposobnost; poziva Komisijo in države članice, naj razmislijo o nadaljnjih ukrepih in zakonodajnih pobudah, s katerimi bi preprečile plačilno nezmožnost podjetij, za katero niso sama kriva.

PE650.700v02-00 86/90 RR\1216571SL.docx

SL

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja 10.9.2020

Izid končnega glasovanja +:–:0:

1442

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Manon Aubry, Gunnar Beck, Geoffroy Didier, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Ibán García Del Blanco, Jean-Paul Garraud, Esteban González Pons, Mislav Kolakušić, Gilles Lebreton, Karen Melchior, Jiří Pospíšil, Franco Roberti, Marcos Ros Sempere, Liesje Schreinemacher, Stéphane Séjourné, Raffaele Stancanelli, Marie Toussaint, Adrián Vázquez Lázara, Axel Voss, Marion Walsmann, Tiemo Wölken, Lara Wolters, Javier Zarzalejos

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Heidi Hautala, Emil Radev

RR\1216571SL.docx 87/90 PE650.700v02-00

SL

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

14 +EPP Geoffroy Didier, Esteban González Pons, Jiří Pospíšil, Emil Radev, Axel Voss, Marion Walsmann, Javier

Zarzalejos

RENEW Karen Melchior, Liesje Schreinemacher, Adrián Vázquez Lázara

ID Gunnar Beck, Jean-Paul Garraud, Gilles Lebreton

NI Mislav Kolakušić

4 -RENEW Stéphane Séjourné

VERTS/ALE Heidi Hautala, Marie Toussaint

GUE/NGL Manon Aubry

2 0ECR Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Raffaele Stancanelli

Uporabljeni znaki:+ : za- : proti0 : vzdržani

PE650.700v02-00 88/90 RR\1216571SL.docx

SL

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja 16.10.2020

Izid končnega glasovanja +:–:0:

52712

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

François Alfonsi, Nicola Beer, François-Xavier Bellamy, Hildegard Bentele, Tom Berendsen, Vasile Blaga, Michael Bloss, Manuel Bompard, Paolo Borchia, Marc Botenga, Markus Buchheit, Cristian-Silviu Buşoi, Jerzy Buzek, Carlo Calenda, Maria da Graça Carvalho, Ignazio Corrao, Ciarán Cuffe, Josianne Cutajar, Nicola Danti, Pilar del Castillo Vera, Martina Dlabajová, Christian Ehler, Valter Flego, Niels Fuglsang, Lina Gálvez Muñoz, Claudia Gamon, Nicolás González Casares, Bart Groothuis, Christophe Grudler, András Gyürk, Henrike Hahn, Robert Hajšel, Ivo Hristov, Ivars Ijabs, Romana Jerković, Eva Kaili, Seán Kelly, Izabela-Helena Kloc, Łukasz Kohut, Andrius Kubilius, Miapetra Kumpula-Natri, Thierry Mariani, Eva Maydell, Joëlle Mélin, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Dan Nica, Angelika Niebler, Ville Niinistö, Aldo Patriciello, Mauri Pekkarinen, Mikuláš Peksa, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Morten Petersen, Clara Ponsatí Obiols, Jérôme Rivière, Robert Roos, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Jessica Stegrud, Beata Szydło, Riho Terras, Grzegorz Tobiszowski, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Isabella Tovaglieri, Henna Virkkunen, Pernille Weiss, Carlos Zorrinho

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jakop G. Dalunde, Pietro Fiocchi, Sven Schulze, Jordi Solé

RR\1216571SL.docx 89/90 PE650.700v02-00

SL

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

52 +EPP François-Xavier Bellamy, Hildegard Bentele, Tom Berendsen, Vasile Blaga, Cristian-Silviu Buşoi, Jerzy

Buzek, Maria Da Graça Carvalho, Pilar Del Castillo Vera, Christian Ehler, András Gyürk, Seán Kelly, Andrius Kubilius, Eva Maydell, Angelika Niebler, Aldo Patriciello, Sven Schulze, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Riho Terras, Henna Virkkunen, Pernille Weiss

S&D Carlo Calenda, Josianne Cutajar, Niels Fuglsang, Lina Gálvez Muñoz, Nicolás González Casares, Robert Hajšel, Ivo Hristov, Romana Jerković, Eva Kaili, Łukasz Kohut, Miapetra Kumpula-Natri, Dan Nica, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Patrizia Toia, Carlos Zorrinho

RENEW Nicola Danti, Valter Flego, Claudia Gamon, Christophe Grudler, Ivars Ijabs, Mauri Pekkarinen

GREENS François Alfonsi, Michael Bloss, Jakop Dalunde, Ciarán Cuffe, Henrike Hahn, Ville Niinistö, Mikuláš Peksa, Jordi Sole

ECR Pietro Fiocchi

NI Ignazio Corrao, Clara Ponsatí Obiols

7 -RENEW Nicola Beer, Martina Dlabajová, Bart Groothuis

ECR Robert Roos, Jessica Stegrud

GUE Manuel Bompard, Marc Botenga

12 0RENEW Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Morten Petersen

ID Paolo Borchia, Markus Buchheit, Thierry Mariani, Joëlle Mélin, Jérôme Rivière, Isabella Tovaglieri

ECR Izabela-Helena Kloc, Beata Szydło, Grzegorz Tobiszowski, Evžen Tošenovský

Uporabljeni znaki:+ : za- : proti0 : vzdržani

PE650.700v02-00 90/90 RR\1216571SL.docx

SL