vzorČne strani iz novega uČbenika dotik · pdf fileavtorica nagovarja učence osebno in jim...

8znanje

nas dela velike

DOTIK ŽIVLJENJAVZORČNE STRANI IZ NOVEGA UČBENIKA

ZA BIOLOGIJO V OSMEM RAZREDU

po posodobljenem učnem načrtu•

v sodelovanju s slovenskimi učitelji•

z navodili za vaje in poskuse•

z dodatnim gradivom in e-gradivom

NOVO

8VZORČNE STRANI IZ NOVEGA UČBENIKA

8 IZ NOVEGA UČBENIKA

8ZA BIOLOGIJO V OSMEM RAZRE

8MEM RAZRE

8 8D

8 8U

8NOVO

O človeku celostno in osebnoNastajajoči učni komplet Dotik življenja 8 po svoji didaktični zasnovi izhaja iz obstoječega kompleta Biologija 9, ki ga je napisala ista avtorica, Urška Lunder, dr. med.

Čeprav se novo gradivo večinoma zgleduje po dosedanjem učbeniku, je temeljito pregledano, nadgrajeno in usklajeno z zahtevami posodobljenega učnega načrta. Tako si tudi zasluži nov naslov – Dotik življenja.

Učbenik omogoča celosten pogled na človeka, ki združuje fizično telo z duhovno in mentalno komponento. Gradivo je logično in pregledno strukturirano ter opremljeno z nazornimi ilustracijami in privlačnimi fotografijami. Za dodatno motivacijo in širjenje obzorja poskrbijo rubrike Zanimivosti, V premislek in Za zelo radovedne.

Avtorica nagovarja učence osebno in jim posreduje svoje misli in doživetja. Učence spodbuja k opazovanju in razmišljanju o njihovem telesu ter oblikovanju lastnih stališč. Poseben poudarek je tudi na spodbujanju odgovornosti, dobre samopodobe ter spoštovanja do sebe in drugih.

Spoštovani!

Preden smo se lotili priprave novih učbenikov za biologijo, smo za mnenje vprašali tudi vas. Odgovori 124 učiteljic in učiteljev, ki so sodelovali v naši anketi, so jasno nakazali, kakšni naj bi bili novi učbeniki, da bodo zadostili ciljem in vsebinam iz posodobljenega učnega načrta ter izpolnili vaša pričakovanja.

Seveda je bila anketa le začetek. Pri ustvarjanju novega kompleta za biologijo v osmem razredu z avtorico tesno sodeluje tudi skupina evalvatork – profesoric biologije iz različnih slovenskih regij. A tudi to še ni konec. V akciji Superučbeniki bo delovno različico novega učbenika pregledal tudi širši krog učiteljic in učiteljev iz vse Slovenije!

In kakšen bo novi učbenik? Ker vemo, da se najlaže učimo, če nekaj sami naredimo, raziščemo, preskusimo …, bo gradivo močno spodbujalo aktivnost učencev. Človeško telo in dogajanje v njem bodo spoznali s poskusi in opazovanjem. V nadaljevanju najdete nekaj informacij o nastajajočem učbeniku, gotovo pa bodo najzgovornejše vzorčne strani, ki sledijo.

Naj navdušijo tudi vas!

Petra Bizjak, urednica za učbenikeZaložba Rokus Klett, d. o. o.

Skladno s posodobljenim učnim načrtom. Izide že spomladi 2012.

učbenik zvezek za aktivno učenje

priročnik za učitelja na www.devetletka.net

V učnem kompletu Dotik življenja 8 bodo:

učbenik zvezek za aktivno učenje

PRIR

OČN

IK Z

A U

ČITE

LJA

za biologijo v osmem razredu osnovne šole

Dotik življenja

8Urška Lunder

Pri nastajanju kompleta sodelujejo:• avtorica Urška Lunder, dr. med.

• konzulentka Mojca Šegel, Osnovna šola Vitanje in Gimnazija Slovenske Konjice

• ožja evalvatorska skupina: – Vesna Maršič, Osnovna šola Istrskega odreda Gračišče, – Damjana Padovnik Lisac, Osnovna šola Dušana Bordona

Semedela – Koper, – Laura Ozebek, Osnovna šola Milojke Štrukelj Nova Gorica, – Jasna Belas, Osnovna šola Fram, – Marija Borčnik, Osnovna šola Simona Jenka Smlednik, – Andreja Senčar, Osnovna šola Bojana Ilicha Maribor, – Klavdija Sotlar, Osnovna šola Toneta Tomšiča Knežak, – Katarina Požun Brinovec, Osnovna šola XIV. divizije Senovo, – Petra Vrtačnik Žveplan, Osnovna šola Tončke Čeč Trbovlje.

• širša evalvatorska skupina – učiteljice in učitelji naravoslovja iz vse Slovenije, med katere vabimo tudi vas!

Vabimo vas v skupino evalvatorjev!Za Dotik življenja 8 smo oblikovali ožjo evalvatorsko skupino. Želimo pa si, da bi svoje predloge, pripombe in zamisli prispeval čim širši krog učiteljev, zato vas vabimo, da tudi vi postanete evalvator in sodelujete v naši akciji evalviranja učbenikov z imenom Superučbeniki.

Pridružite se nam in sodelujte pri nastanku učbenikov, »pisanih na kožo« vam in vašim učencem.

Vaše sodelovanje bo nagrajeno. Več informacij o evalvacijah najdete na www.devetletka.net/dotik.

predlog letne priprave na www.devetletka.net

dodatno gradivo na www.devetletka.net

elektronski učbenik na www.irokus.si

Vsi smo različni, a vendar smo zgrajeni po enakih zakonitostih. Naša telesa so sestavljena iz enakih organov, tkiv in celic. Telo opisujemo po organskih sistemih (npr. obtočila), ki opravljajo značilne funkcije v njem. Organski sistem tvorijo organi (npr. srce). Ti pa se ločijo na tkiva (npr. srce je pretežno sestavljeno iz mišičnega in vezivnega tkiva). Tkiva so zgrajena iz enakih ali podobnih celic, ki opravljajo enake naloge (npr. celice srčne mišice in vezivne celice).

Zgradba celiceKatere osnovne naloge opravljajo vse celice povsem samostojno?

Vse celice opravljajo iste osnovne naloge: se hranijo, dihajo, izločajo, se odzivajo na dražljaje in se množijo ali ohranjajo. Celice se v svojem dozorevanju specializirajo za določene naloge.

Kadar pod svetlobnim mikroskopom opazuješ celico, kaj vse lahko opaziš?

Zanimivosti:Nekaterim celicam je pri njihovih nalogah jedro v celični sestavi odveč (na primer rdečim krvničkam in krvnim ploščicam). Brez jedra se več ne morejo deliti in to niso več prave celice.

Elektronski mikroskop nam omogoča opazovanje celične zgradbe, ki je ne vidimo s svetlobnim mikroskopom.

V njem na opazovani predmet namesto svetlobnih žarkov usmerimo snop elektronov. Sliko predmeta lahko povečamo tudi večmilijonkrat.

lizosom

celična membrana

ribosomi

mitohondrij

citoplazma

celično jedro

endoplazemski kanal z ribosomi

Celico od njene okolice razmejuje celična membrana. Za nekatere snovi je prepustna, za druge pa ne. Zato rečemo, da je celična membrana polprepustna. Celico obdaja medceličnina. V celici je celično jedro, ki vsebuje dedni zapis za vse lastnosti in delovanja. Dedni zapis je kodirano zaporedje nukleinskih kislin, ki so vgrajene v kromosome. Ti so vidni pod svetlobnim mikroskopom šele med delitvijo celice.

Zanimivosti:James Watson in Francis Crick ob modelu dvojne vijačnice dedne snovi DNA, ki sta jo odkrila leta 1953. To odkritje je osnova za današnjo teorijo genetskega koda.

mitohondrij

kloroplast

celična stena

jedro z dedno snovjo

vakuola

RASTLINSKA CELICA

celična stena

dedna snov v citoplazmi

BAKTERIJA

V celični tekočini – citoplazmi so številni majhni »organčki«, ki jih imenujemo organeli.

Nekateri organeli sestavljajo nove beljakovine, to so endoplazemski kanalčki in ribosomi. Drugi imajo nalogo sestavljanja spojin, ki so za celice vir energije. To so mitohondriji, ki pri tem porabljajo hranilne snovi in kisik. So energetska tovarna v celici. Njihovo delo imenujemo celično dihanje. Spet nekateri drugi organeli opravljajo predelavo in izločanje odpadkov iz celice, to so lizosomi.

Se še spomniš, po čem se rastlinska celica razlikuje od človeške oziroma živalske? Katere so značilnosti bakterij? S pomočjo literature razišči tudi, kakšna je zgradba paramecija in glivne celice.

Način zapisa dedne informacije je enak pri vseh organizmih, kar imenujemo univerzalnost genetskega koda.

Nariši celico in označi njene osnovne dele.

Zanimivosti:Poznavanje sestave celične stene bakterij je omogočilo razvoj nekaterih antibiotikov, ki razgradijo celično steno bakterije.

4948

2. SEM IZ CELIC

celična membrana, citoplazma, celični organeli, dedna snov, gen, DNA, mitoza, mejoza, specializacija celic ali tkiv

Sestavi razpredelnico organskih sistemov, organov, tkiv in celic.



citoplazmi

BAKTERIJA


4948

Sledi nadaljevanje za 9. razredV naslednjem šolskem letu bomo pripravili tudi učni komplet Dotik življenja 9, ki bo sestavljen enako kot učbenik za 8. razred.

dodatno gradivo

Zvezek za aktivno učenjePosodobljeni učni načrt predvideva precejšen delež aktivnega učenja s poskusi, z opazovanjem in reševanjem problemskih nalog. Učbeniki za biologijo seveda dajejo iztočnice za aktivnosti, vendar je za

kakovosten pouk potreben dodaten zvezek.

V učnem kompletu Dotik življenja 8 bomo ponudili popolnoma novo rešitev – zvezek za aktivno učenje, ki lahko nadomesti tako navaden kot tudi delovni zvezek, saj bo imel lastnosti obeh! Vključeval bo pester nabor nalog, navodila za poskuse, preizkuse znanja, prostor za zapiske in dodatne naloge, pa tudi slovarček pojmov in povzetek ključnih vsebin biologije v 8. razredu. Tako bo učencem koristil tudi po tem, ko bodo učbenike vrnili v učbeniški sklad.

Pri snovanju zvezka bomo imeli v mislih tudi razumno ceno, ki bo sprejemljiva za starše.

POPOLNA

NOVOST!

Bi na tej strani kaj spremenili?Povejte nam svoje mnenje v okviru akcije Superučbeniki na www.devetletka.net/dotik.

DELOVNA

RAZLIČICA








lizosom

celična membrana

ribosomi

mitohondrij

citoplazma

celično jedro




mitohondrij

kloroplast

celična stena


vakuola

RASTLINSKA CELICA

celična stena


BAKTERIJA







4948

2. SEM IZ CELIC










lizosom

celična membrana

ribosomi

mitohondrij

citoplazma

celično jedro




mitohondrij

kloroplast

celična stena


vakuola

RASTLINSKA CELICA

celična stena


BAKTERIJA







4948

2. SEM IZ CELIC



Poleg splošnih osnovnih nalog lahko celice v človeškem telesu opravljajo še posebne naloge, za katere so specializirane.

Mišične celice omogočajo pretvarjanje energije kemične vezi v mehansko silo, ki jo uporabijo za gibanje.

Živčne celice omogočajo hiter prenos sporočila (sprejem, obdelava, odgovor).

Vezivne celice gradijo ovojnine in ogrodja.

Epitelijske ali krovne celice omogočajo zaščito in izločanje.

Tako kot živali ima tudi človek strukture za opravljanje osnovnih življenjskih funkcij: sprejemanje snovi iz okolja in prebavo hrane, transport snovi po telesu, izločanje odpadnih snovi, gibanje, zaznavanje okolja, nadzor nad delovanjem telesa in razmnoževanje.

Specializacija celic

50 51

2. SEM IZ CELIC

Kaj lahko sami naredimo, da na primer preprečimo

okužbe dihal, ki so najpogostejše okužbe?

• poskrbimo za dobro fizično kondicijo – s hojo ali drugo

redno zmerno telesno aktivnostjo in gibanjem na

svežem zraku,

• poskrbimo za zdravo in redno prehrano,

• pijmo dovolj tekočin in imejmo primerno topel in vlažen

zrak v prostoru,

• izogibajmo se bolnim ljudem, ki kašljajo in smrkajo,

• pogosto si umivajmo roke z milom in vodo ter jih

razkužujmo.

V premislek:Zelo pomembno je, da jemljemo antibiotike le takrat, ko jih resnično potrebujemo. K povečanemu vplivu antibiotikov na bakterijsko odpornost prispeva tudi nepravilno jemanje antibiotikov. Premajhni odmerki ali prekratko zdravljenje omogočijo, da nekoliko odpornejše bakterije preživijo. Bolezen se zato lahko ponovi, odporne bakterije pa se prenesejo tudi na druge ljudi.

Bolezen Bolezen je motnja v zgradbi ali delovanju organizma. Nekatere bolezni

so posledica notranjih okvar ali poškodb, nekatere pa so posledica

okužbe. Nekatere bakterije, zajedavske živali in virusi lahko

povzročijo bolezni, ker telesu jemljejo snovi ali izločajo strupene snovi,

ki povzročajo poškodbe.

Po poškodbi organizem potrebuje

počitek, da se celice obnovijo.

Ali poznaš kakšno bolezen, ki jo povzročijo bakterije?

Poišči jih še več s pomočjo literature.

Ali poznaš kakšno bolezen, ki jo povzročijo virusi?

V sodobnem času smo bili priča nekaterim epidemijam.

Zanimivosti:Antibiotiki so zdravila, ki uničujejo

bakterije. Antibiotične učinkovine

izvirajo iz gliv, bakterij, lišajev

ali višjih rastlin. Najbolj znani

antibiotik, penicilin, je denimo

produkt plesni. Nekatere antibiotike danes proizvajajo tudi

umetno.

Zanimivosti:• Večina izmed vrst bakterij je koristnih in le malo jih povzroča bolezni.

• a na i koži in sluzni ah živi veliko bakterij, ki se prehranjujejo z izločki žlez ali ostanki hrane. Prisotnost neškodljivih bakterij preprečuje naselitev škodljivih.


DELOVNA

RAZLIČICA

Poleg splošnih osnovnih nalog lahko celice v človeškem telesu opravljajo še posebne naloge, za katere so specializirane.

Mišične celice omogočajo pretvarjanje energije kemične vezi v mehansko silo, ki jo uporabijo za gibanje.

Živčne celice omogočajo hiter prenos sporočila (sprejem, obdelava, odgovor).

Vezivne celice gradijo ovojnine in ogrodja.

Epitelijske ali krovne celice omogočajo zaščito in izločanje.

Tako kot živali ima tudi človek strukture za opravljanje osnovnih življenjskih funkcij: sprejemanje snovi iz okolja in prebavo hrane, transport snovi po telesu, izločanje odpadnih snovi, gibanje, zaznavanje okolja, nadzor nad delovanjem telesa in razmnoževanje.

Specializacija celic

50 51

2. SEM IZ CELIC

Kaj lahko sami naredimo, da na primer preprečimo

okužbe dihal, ki so najpogostejše okužbe?

• poskrbimo za dobro fizično kondicijo – s hojo ali drugo

redno zmerno telesno aktivnostjo in gibanjem na

svežem zraku,

• poskrbimo za zdravo in redno prehrano,

• pijmo dovolj tekočin in imejmo primerno topel in vlažen

zrak v prostoru,

• izogibajmo se bolnim ljudem, ki kašljajo in smrkajo,

• pogosto si umivajmo roke z milom in vodo ter jih

razkužujmo.

V premislek:Zelo pomembno je, da jemljemo antibiotike le takrat, ko jih resnično potrebujemo. K povečanemu vplivu antibiotikov na bakterijsko odpornost prispeva tudi nepravilno jemanje antibiotikov. Premajhni odmerki ali prekratko zdravljenje omogočijo, da nekoliko odpornejše bakterije preživijo. Bolezen se zato lahko ponovi, odporne bakterije pa se prenesejo tudi na druge ljudi.

Bolezen Bolezen je motnja v zgradbi ali delovanju organizma. Nekatere bolezni

so posledica notranjih okvar ali poškodb, nekatere pa so posledica

okužbe. Nekatere bakterije, zajedavske živali in virusi lahko

povzročijo bolezni, ker telesu jemljejo snovi ali izločajo strupene snovi,

ki povzročajo poškodbe.


počitek, da se celice obnovijo.

Ali poznaš kakšno bolezen, ki jo povzročijo bakterije?

Poišči jih še več s pomočjo literature.

Ali poznaš kakšno bolezen, ki jo povzročijo virusi?

V sodobnem času smo bili priča nekaterim epidemijam.

Zanimivosti:Antibiotiki so zdravila, ki uničujejo

bakterije. Antibiotične učinkovine

izvirajo iz gliv, bakterij, lišajev

ali višjih rastlin. Najbolj znani

antibiotik, penicilin, je denimo

produkt plesni. Nekatere antibiotike danes proizvajajo tudi

umetno.

Zanimivosti:• Večina izmed vrst bakterij je koristnih in le malo jih povzroča bolezni.

• a na i koži in sluzni ah živi veliko bakterij, ki se prehranjujejo z izločki žlez ali ostanki hrane. Prisotnost neškodljivih bakterij preprečuje naselitev škodljivih.


Mitozaje delitev ene celice na dve hčerinski. Celična delitev se začne po obdobju rasti celice.

Zanimivosti:Vse tvoje telesne celice (in tudi celice vsakega večceličnega organizma) v jedru vsebujejo enak dedni zapis. Polovica tvojega dednega zapisa v jedru vsake telesne celice je od očeta in polovica od matere.

Zanimivosti:• eli e kože živijo približno

sedem dni. Rdeče krvničke živijo 120 dni, kostne celice pa verjetno kar 10–30 let.

• ak je bolezen pri kateri se celice nenadzorovano hitro delijo in rastejo. Nekateri dejavniki, ki ga sprožijo, so že znani, na primer pretirano sončenje, obsevanje z rentgenskimi žarki, kemične snovi, denimo katran v cigaretah, alkoholne žgane pijače, nekatera pregreta olja in nekateri dodatki živilom za spreminjanje okusa, nekateri dodatki živilom, ki so na ovojnini označeni z različnimi oznakami E, itd.

• rhljaj so odmrle eli e kože na lasišču, pomešane z maščobo iz drobnih žlez lojnic v koži.

Mejozaje proces dveh zaporednih delitev celice, v katerem nastanejo štiri nove celice. Vsaka od njih ima enojen sestav kromosomov. Pri moškem je mejoza sestavni del tvorbe semenčic, pri ženski pa sestavni del tvorbe jajčec.

Med mejozo se dedni material v praspolni celici podvoji. Nato se pari podvojenih kromosomov zlepijo in deli kromosomov zamenjajo. Sledi prva mejotska delitev, pri kateri se pari kromosomov razpolovijo. Prvi delitvi sledi še druga mejotska delitev, pri kateri se podvojeni kromosomi razidejo. V vsaki celici dobimo enojno število kromosomov. Nastanejo štiri celice, vsaka spolna celica je unikat.

V jedru celice se tanki raztegnjeni kromosomi podvojijo. Podvojijo se tudi nekateri organeli (mitohondriji, pri rastlinah tudi kloroplast).

Nato se podvojeni dedni zapis skrajša in odebeli.

Kromosomi se razporedijo po sredini celice.

S pomočjodelitvenega vretena se podvojeni kromosomi ločijo.

Kromosomi potujejo na nasprotna pola v celici.

Kromosomi se na vsaki strani celice zberejo v dve novi jedri.

Celična membrana se v sredini celice zoži in loči, da nastaneta dve celici; obe sta popolnoma enaki, kot je bila materinska celica.

Zanimivosti:Ali veš, katera je največja celica v telesu? Imajo jo ženske. To je jajčece. Vidiš ga lahko s prostim očesom. Velikost jajčeca je 0,1 mm, kar lahko primerjaš z luknjico, ki jo s šivanko narediš v papir.

KROMOSOM IN IZ NJEGA POVEČAN KOŠČEK DNA

52 53

2. SEM IZ CELIC

• Vse živo sestavljajo celice.• Vsaka celica lahko živi neodvisno

od drugih celic.• Celice izvirajo iz drugih celic.

Tem ugotovitvam biologi pravijo celična doktrina.

Celična delitevV tvojem telesu vsak dan z delitvijo nastajajo milijarde novih celic. Nekatere so potrebne za rast, druge nadomestijo izrabljene in odmrle celice. Celice v tvojem telesu se delijo na dva načina: z mitozo se delijo skoraj vse tvoje telesne celice za rast in obnovo, z mejozo pa nastajajo spolne celice.

V svojih celicah imaš v jedru 46 kromosomov (23 parov). Ti so sestavljeni iz nukleinske kisline (DNA). Na vsakem kromosomu so deli DNA, ki nosijo zapis za eno lastnost. Imenujemo jih geni. V telesnih celicah imamo dvojno število kromosomov in vsako lastnost določata gena na dveh kromosomih.

Različna sta le kromosoma X in Y. To sta spolna kromosoma in nosita zapis za različne lastnosti.

Opomba: Za lažjo ponazoritev mitoze sta na risbah narisana le 2 para kromosomov, pri mejozi pa le en par.


DELOVNA

RAZLIČICA

Mitozaje delitev ene celice na dve hčerinski. Celična delitev se začne po obdobju rasti celice.

Zanimivosti:Vse tvoje telesne celice (in tudi celice vsakega večceličnega organizma) v jedru vsebujejo enak dedni zapis. Polovica tvojega dednega zapisa v jedru vsake telesne celice je od očeta in polovica od matere.

Zanimivosti:• eli e kože živijo približno

sedem dni. Rdeče krvničke živijo 120 dni, kostne celice pa verjetno kar 10–30 let.

• ak je bolezen pri kateri se celice nenadzorovano hitro delijo in rastejo. Nekateri dejavniki, ki ga sprožijo, so že znani, na primer pretirano sončenje, obsevanje z rentgenskimi žarki, kemične snovi, denimo katran v cigaretah, alkoholne žgane pijače, nekatera pregreta olja in nekateri dodatki živilom za spreminjanje okusa, nekateri dodatki živilom, ki so na ovojnini označeni z različnimi oznakami E, itd.

• rhljaj so odmrle eli e kože na lasišču, pomešane z maščobo iz drobnih žlez lojnic v koži.

Mejozaje proces dveh zaporednih delitev celice, v katerem nastanejo štiri nove celice. Vsaka od njih ima enojen sestav kromosomov. Pri moškem je mejoza sestavni del tvorbe semenčic, pri ženski pa sestavni del tvorbe jajčec.

Med mejozo se dedni material v praspolni celici podvoji. Nato se pari podvojenih kromosomov zlepijo in deli kromosomov zamenjajo. Sledi prva mejotska delitev, pri kateri se pari kromosomov razpolovijo. Prvi delitvi sledi še druga mejotska delitev, pri kateri se podvojeni kromosomi razidejo. V vsaki celici dobimo enojno število kromosomov. Nastanejo štiri celice, vsaka spolna celica je unikat.

V jedru celice se tanki raztegnjeni kromosomi podvojijo. Podvojijo se tudi nekateri organeli (mitohondriji, pri rastlinah tudi kloroplast).

Nato se podvojeni dedni zapis skrajša in odebeli.

Kromosomi se razporedijo po sredini celice.

S pomočjodelitvenega vretena se podvojeni kromosomi ločijo.

Kromosomi potujejo na nasprotna pola v celici.

Kromosomi se na vsaki strani celice zberejo v dve novi jedri.

Celična membrana se v sredini celice zoži in loči, da nastaneta dve celici; obe sta popolnoma enaki, kot je bila materinska celica.

Zanimivosti:Ali veš, katera je največja celica v telesu? Imajo jo ženske. To je jajčece. Vidiš ga lahko s prostim očesom. Velikost jajčeca je 0,1 mm, kar lahko primerjaš z luknjico, ki jo s šivanko narediš v papir.

KROMOSOM IN IZ NJEGA POVEČAN KOŠČEK DNA

52 53

2. SEM IZ CELIC

• Vse živo sestavljajo celice.• Vsaka celica lahko živi neodvisno

od drugih celic.• Celice izvirajo iz drugih celic.

Tem ugotovitvam biologi pravijo celična doktrina.

Celična delitevV tvojem telesu vsak dan z delitvijo nastajajo milijarde novih celic. Nekatere so potrebne za rast, druge nadomestijo izrabljene in odmrle celice. Celice v tvojem telesu se delijo na dva načina: z mitozo se delijo skoraj vse tvoje telesne celice za rast in obnovo, z mejozo pa nastajajo spolne celice.

V svojih celicah imaš v jedru 46 kromosomov (23 parov). Ti so sestavljeni iz nukleinske kisline (DNA). Na vsakem kromosomu so deli DNA, ki nosijo zapis za eno lastnost. Imenujemo jih geni. V telesnih celicah imamo dvojno število kromosomov in vsako lastnost določata gena na dveh kromosomih.

Različna sta le kromosoma X in Y. To sta spolna kromosoma in nosita zapis za različne lastnosti.

Opomba: Za lažjo ponazoritev mitoze sta na risbah narisana le 2 para kromosomov, pri mejozi pa le en par.

Ključni pojmicelična membrana – celice izmenjujejo snovi z okoljem skozi membrano

citoplazma – celična tekočina

celični organeli – membrana, jedro, kloroplast, mitohondrij, endoplazemski kanalčki, vakuole

dedna snov – v kromosomih zgoščen dedni zapis. V kromosomih so razvrščeni geni, ki vsebujejo genetsko kodo oziroma zaporedje nukleotidov.

gen – zapis za dedno lastnost (na primer za barvo oči). Eno lastnost lahko določa en gen, ki je delček dolge vijačnice DNA. Na celotni vijačnici DNA je veliko genov.

DNA – molekula nukleinske kisline, ki je sestavljena iz osnovnih enot – nukleotidov. Ima obliko dvojne vijačnice in je nosilec dedne informacije. Nukleotidi se v njej kot v verižici izmenjujejo in s svojim speci�čnim zaporedjem določajo lastnosti organizma.

mitoza – delitev ene celice v dve identični hčerinski celici

mejoza – proces dveh zaporednih delitev celice, v katerem nastanejo štiri nove celice, v vsaki pa je polovica prvotne dedne snovi

specializacija celic ali tkiv (diferenciacija) – poleg splošnih osnovnih nalog lahko celice v človeškem telesu opravljajo še posebne naloge, za katere so specializirane (mišične, vezivne, kostne, žlezne, krvne, živčne, spolne celice in številne druge)

Poišči ustrezno rešitev (pomagaj si tudi s snovjo prejšnjega poglavja)

1. Kdo je prvi opisal celico?A AristotelB Robert HookeC Charles DarwinD James Watson

2. Kaj imajo skupnega človeške, rastlinske celice, celice gliv in bakterije? Vse imajo:A jedro.B membrano.C dedno snov.D kloroplast.

3. S celično delitvijo nastaneta dve enaki celici pri:A mejozi.B mitozi.C menstruaciji.D mikroskopiranju.

4. S celično delitvijo spolnih celic se dedna snov v novih celicahA podvoji.B razpolovi.C potroji.D izgubi.

PojasniAntibiotiki so zdravila, ki uničujejo bakterije. Nekatere bakterije so odporne proti določenim antibiotikom, ker lahko na primer spremenijo svojo dedno snov (mutacija, konjugacija med bakterijami) tako, da antibiotik nanje ne more več delovati. Nepravilno in nenatančno jemanje antibiotikov ta proces odpornosti bakterij proti antibiotikom še pospešuje.

Pojasni, zakaj je pri jemanju antibiotikov pomembno natančno upoštevati navodila zdravnika.

Razmisli• Zakaj smo najpogosteje izpostavljeni okužbam dihal? Zakaj se z bolj

zdravim življenjskim slogom okrepi odpornost proti okužbam? Uporabi tudi druge vire s področja strokovne literature.

• Veliko pomembnih odkritij v zgodovini znanosti je bilo naključnih. Škotski zdravnik Alexander Fleming je delal kot bakteriolog v eni od bolnišnic v Londonu. Ko je poleti leta 1928 odšel na počitnice, je svoje petrijevke, v katerih je gojil bakterije, pospravil ob rob laboratorijske mize. Po enomesečnem dopustu je nato v teh petrijevkah opazil tudi plesen, kar ni bilo nič presenetljivega, saj je hranilo za bakterije v petrijevkah pač splesnelo. A ob robu plesni ni bilo bakterij. Plesen je preprečevala njihovo rast. Sklepal je:

A da plesen izloča kemično snov, ki uničuje bakterije – antibiotik.

B da je za zdravljenje bakterijskih okužb treba jesti plesen.

C da je zdravo živeti v vlažnih in plesnivih prostorih.

RaziskujOpravi poskus s tremi petrijevkami s hranilno osnovo. Prvo petrijevko izpostavi zraku v razredu za nekaj minut in jo pokrij. Drugo petrijevko izpostavi zraku v razredu za en dan, nato jo pokrij. V tretjo petrijevko razmaži slino in jo pokrij. Vse tri petrijevke opazuj čez tri dni. Opiši, kaj se zgodi, in skušaj razložiti.

Opomba: Po končanem poskusu petrijevk ne odpiraj, ampak jih najprej steriliziraj in šele nato umij. Na gojišču so se lahko namnožile bolezenske bakterije.

Razloži stavek“Antibiotiki – minljivi čudež medicine.”

Alexander Fleming v svojem laboratoriju. S še dvema raziskovalcema, ki sta izpopolnila uporabo penicilina v medicini, je Fleming leta 1945 prejel Nobelovo nagrado.

54 55

Povzetek in ponovitev

2. SEM IZ CELIC


DELOVNA

RAZLIČICA

Ključni pojmicelična membrana – celice izmenjujejo snovi z okoljem skozi membrano

citoplazma – celična tekočina

celični organeli – membrana, jedro, kloroplast, mitohondrij, endoplazemski kanalčki, vakuole

dedna snov – v kromosomih zgoščen dedni zapis. V kromosomih so razvrščeni geni, ki vsebujejo genetsko kodo oziroma zaporedje nukleotidov.

gen – zapis za dedno lastnost (na primer za barvo oči). Eno lastnost lahko določa en gen, ki je delček dolge vijačnice DNA. Na celotni vijačnici DNA je veliko genov.

DNA – molekula nukleinske kisline, ki je sestavljena iz osnovnih enot – nukleotidov. Ima obliko dvojne vijačnice in je nosilec dedne informacije. Nukleotidi se v njej kot v verižici izmenjujejo in s svojim speci�čnim zaporedjem določajo lastnosti organizma.

mitoza – delitev ene celice v dve identični hčerinski celici

mejoza – proces dveh zaporednih delitev celice, v katerem nastanejo štiri nove celice, v vsaki pa je polovica prvotne dedne snovi

specializacija celic ali tkiv (diferenciacija) – poleg splošnih osnovnih nalog lahko celice v človeškem telesu opravljajo še posebne naloge, za katere so specializirane (mišične, vezivne, kostne, žlezne, krvne, živčne, spolne celice in številne druge)

Poišči ustrezno rešitev (pomagaj si tudi s snovjo prejšnjega poglavja)

1. Kdo je prvi opisal celico?A AristotelB Robert HookeC Charles DarwinD James Watson

2. Kaj imajo skupnega človeške, rastlinske celice, celice gliv in bakterije? Vse imajo:A jedro.B membrano.C dedno snov.D kloroplast.

3. S celično delitvijo nastaneta dve enaki celici pri:A mejozi.B mitozi.C menstruaciji.D mikroskopiranju.

4. S celično delitvijo spolnih celic se dedna snov v novih celicahA podvoji.B razpolovi.C potroji.D izgubi.

PojasniAntibiotiki so zdravila, ki uničujejo bakterije. Nekatere bakterije so odporne proti določenim antibiotikom, ker lahko na primer spremenijo svojo dedno snov (mutacija, konjugacija med bakterijami) tako, da antibiotik nanje ne more več delovati. Nepravilno in nenatančno jemanje antibiotikov ta proces odpornosti bakterij proti antibiotikom še pospešuje.

Pojasni, zakaj je pri jemanju antibiotikov pomembno natančno upoštevati navodila zdravnika.

Razmisli• Zakaj smo najpogosteje izpostavljeni okužbam dihal? Zakaj se z bolj

zdravim življenjskim slogom okrepi odpornost proti okužbam? Uporabi tudi druge vire s področja strokovne literature.

• Veliko pomembnih odkritij v zgodovini znanosti je bilo naključnih. Škotski zdravnik Alexander Fleming je delal kot bakteriolog v eni od bolnišnic v Londonu. Ko je poleti leta 1928 odšel na počitnice, je svoje petrijevke, v katerih je gojil bakterije, pospravil ob rob laboratorijske mize. Po enomesečnem dopustu je nato v teh petrijevkah opazil tudi plesen, kar ni bilo nič presenetljivega, saj je hranilo za bakterije v petrijevkah pač splesnelo. A ob robu plesni ni bilo bakterij. Plesen je preprečevala njihovo rast. Sklepal je:

A da plesen izloča kemično snov, ki uničuje bakterije – antibiotik.

B da je za zdravljenje bakterijskih okužb treba jesti plesen.

C da je zdravo živeti v vlažnih in plesnivih prostorih.

RaziskujOpravi poskus s tremi petrijevkami s hranilno osnovo. Prvo petrijevko izpostavi zraku v razredu za nekaj minut in jo pokrij. Drugo petrijevko izpostavi zraku v razredu za en dan, nato jo pokrij. V tretjo petrijevko razmaži slino in jo pokrij. Vse tri petrijevke opazuj čez tri dni. Opiši, kaj se zgodi, in skušaj razložiti.

Opomba: Po končanem poskusu petrijevk ne odpiraj, ampak jih najprej steriliziraj in šele nato umij. Na gojišču so se lahko namnožile bolezenske bakterije.

Razloži stavek“Antibiotiki – minljivi čudež medicine.”

Alexander Fleming v svojem laboratoriju. S še dvema raziskovalcema, ki sta izpopolnila uporabo penicilina v medicini, je Fleming leta 1945 prejel Nobelovo nagrado.

54 55

Povzetek in ponovitev

2. SEM IZ CELIC

DN12

0032

Založba Rokus Klett

je članica Evropskega združenja

šolskih založnikov (EEPG).

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana

telefon: 01 513 46 00

telefaks: 01 513 46 99

e-pošta: [email protected]

www.rokus-klett.si

Z nakupom delovnih zvezkov in zvezkov za aktivno učenje

Založbe Rokus Klett prispevate sredstva za razvoj učnih

gradiv za otroke s posebnimi potrebami. S prilagojenimi

učnimi gradivi bodo lažje premagovali težave pri učenju

in razvijali svoje sposobnosti.

Predstavitev v vaši šoli!

Z veseljem pripravimo individualno predstavitev serije Dotik življenja v vaši šoli. Naši izobraže-valni svetovalki pričakujeta vaš klic ali e-pošto.

Zahodna Slovenija

Marinka VelikanjeGSM: 031/725 534E-pošta: [email protected]

Vzhodna Slovenija

Slavica BelaGSM: 031/622 751E-pošta: [email protected]

Kontaktirajte nas!

vzorČne strani iz novega uČbenika dotik · pdf fileavtorica nagovarja učence osebno in jim...

Documents