znanje nas dela

velike

NOVO

6DOTIK NARAVEVZORČNE STRANI IZ NOVEGA UČBENIKA ZA NARAVOSLOVJE V ŠESTEM RAZREDU

po posodobljenem učnem načrtu•

v sodelovanju s slovenskimi učitelji•

z navodili za vaje in poskuse•

z dodatnim gradivom in e-gradivom

NOVO

6VZORČNE STRANI IZ NOVEGA UČBENIK

6IK

66A

6ZA NARAVOSLOVJE V ŠESTEM RAZRED6RED66U6

učbenik zvezek za aktivno učenje

priročnik za učitelja na www.devetletka.net

V učnem kompletu Dotik narave 6 bodo:

O naravoslovju praktično in sodobnoDotik narave 6 je popolnoma nov učni komplet, ki sledi ciljem posodobljenega učnega načrta. Zanj je značilen integrativni pristop, ki se izogiba delitvi na kemijska, fizikalna in biološka poglavja. Tako učbenik vsebino naravoslovja smiselno povezuje z vsebino in cilji sorodnih predmetov v vertikali (naravoslovje in tehnika, biologija, kemija in fizika).

Vsaka učna enota je predstavljena na dveh sosednjih straneh kot smiselna celota, kar učencem olajša pregled nad vsebino. Začne se z naslovom in kratkim motivacijskim uvodom, nadaljuje pa z nekaj sklopi razlage. Razlaga je temeljito podprta z aktivnostmi, vajami in poskusi, ki praktično pojasnjujejo učno snov in omogočajo učencu, da se zares »dotakne« naravoslovja. Ne manjkajo niti vaje za učenje učenja in predlogov za projektno delo. Navodila za vaje in eksperimente so na koncu vsakega poglavja.

V učbenik so vtkane rubrike Ponovi, Razmisli ter Poveži in uporabi znanje, ki so namenjene utrjevanju in spodbujajo učenca k povezovanju učnih vsebin med poglavji (npr. fotosinteza in človekovo pridobivanje sončne energije) in s predznanjem iz preteklih šolskih let.

Gradivo je bogato in obenem zelo premišljeno opremljeno s fotografijami in nazornimi ilustracijami, ki pomagajo pri razumevanju besedila.

Spoštovani!

Kaj manjka učbenikom za naravoslovje, ki so na voljo pri nas? To je vprašanje, ki smo si ga postavili ob temeljiti analizi vseh učbenikov za naravoslovje in posodobljenega učnega načrta. Ugotovitve so nas kaj hitro pripeljale do odločitve o pripravi popolnoma novega učnega kompleta.

Novi učbenik za naravoslovje v šestem razredu, ki ste ga v spletnem glasovanju učiteljice in učitelji poimenovali Dotik narave 6, soustvarjamo dr. Gregor Torkar, dr. Iztok Devetak in Miloš Kovič. Pri tem je naše osnovno vodilo premišljena integracija kemijskih, fizikalnih in bioloških vsebin in s tem učnih ciljev v smiselno celoto. Seveda smo največ časa namenili pripravi koncepta, ki bo vam kar se da olajšal delo v razredu, vašim učencem pa omogočil uspešno učenje.

Pri tem seveda ne zadostujejo le spoznanja in smernice sodobne didaktike. Vsak učenec ima svoje posebnosti, vsak izmed vas pa svoj osebni slog poučevanja. Prav zato želimo v pripravo novega učnega kompleta vključiti vas – učiteljice in učitelje z vse Slovenije. Vaše mnenje in izkušnje iz razreda za nas veljajo več kot vse teorije!

Nadaljevanje vam prinaša kratek opis novega gradiva in nekaj vzorčnih strani. Srčno upamo, da vas bodo spodbudile k sodelovanju!

dr. Gregor Torkar,urednik in soavtor novih učbenikov za naravoslovje

Skladno s posodobljenim učnim načrtom. Izide že spomladi 2012.

učbenik zvezek za aktivno učenje

PRIR

OČN

IK Z

A U

ČITE

LJA

za naravoslovje v šestem razredu osnovne šole

Gregor Torkar, Iztok Devetak, Miloš Kovič 6Dotik narave

Sledi nadaljevanje za 7. razredV naslednjem šolskem letu bomo pripravili tudi učbeniški komplet Dotik narave 7, ki bo sestavljen enako kot učbenik za 6. razred.

predlog letne priprave na www.devetletka.net

dodatno gradivo na www.devetletka.net

elektronski učbenik na www.irokus.si

Pri nastajanju učbenika Dotik narave 6 sodelujejo:• izkušeni avtorji: – dr. Gregor Torkar, profesor biologije in gospodinjstva ter

docent za področje biološkega izobraževanja na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer preučuje odnos učencev do narave in didaktične pristope v naravoslovju.

– dr. Iztok Devetak – profesor biologije in kemije ter docent za kemijsko izobraževanje na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer preučuje vpliv različnih didaktičnih pristopov na izboljšanje razumevanja naravoslovja pri učencih.

– Miloš Kovič – profesor matematike in fizike na Osnovni šoli Gradec, Litija, ki pri svojem pedagoškem delu zagovarja uporabo aktivnih metod učenja in poučevanja.

• evalvatorji – učiteljice in učitelji naravoslovja iz vse Slovenije, med katere vabimo tudi vas

Vabimo vas v skupino evalvatorjev!Ob avtorski ekipi, ki ustvarja komplet Dotik narave 6, oblikujemo obsežno evalvatorsko skupino. Želimo si, da bi svoje predloge, pripombe in zamisli prispeval čim širši krog učiteljev praktikov, zato vas vabimo, da postanete evalvator in sodelujete v naši akciji evalviranja učbenikov z imenom Superučbeniki.

Pridružite se nam in sodelujte pri nastanku učbenikov, »pisanih na kožo« vam in vašim učencem.

Vaše sodelovanje bo nagrajeno. Več informacij o evalvacijah najdete na www.devetletka.net/dotik.

Zvezek za aktivno učenjePosodobljeni učni načrt predvideva precejšen delež aktivnega učenja s poskusi, z opazovanjem in reševanjem problemskih nalog. Učbeniki za naravoslovje seveda dajejo iztočnice za aktivnosti, vendar je za

kakovosten pouk potreben dodaten zvezek.

V učnem kompletu Dotik narave 6 bomo ponudili popolnoma novo rešitev – zvezek za aktivno učenje, ki lahko nadomesti tako navaden kot tudi delovni zvezek, saj bo imel lastnosti obeh! Vključeval bo pester nabor nalog, navodila za poskuse, preizkuse znanja, prostor za beležke in dodatne naloge, pa tudi slovarček pojmov in povzetek ključnih vsebin naravoslovja v 6. razredu. Tako bo učencem koristil tudi po tem, ko bodo učbenike vrnili v učbeniški sklad.

Pri snovanju zvezka bomo imeli v mislih tudi razumno ceno, ki bo sprejemljiva za starše.

POPOLNA

NOVOST!

Ko se spomladi ogreje zemlja, vzklijejo semena in začno rasti nove rastline, novo življenje.Pšenica, koruza, ječmen in druge rastline z užitnimi semeni pogosto imenujemo kar dobrotnice sveta. Brez njih bi bila na Svetu lakota.

Iz semena zraste nova rastlina

Zgradba semen

Semena so zgrajena iz kalčka, hrane za kalček in semenske lupine.

Kalček je nova mlada rastlina, ki počaka na ugodne razmere zavarovana v semenu. V kalčku so razvite zasnove za korenino, steblo in list, ki ob ugodnih razmerah začno rasti.

Semenska lupina obdaja seme in jo varuje pred poškodbami, izgubo vode, mrazom in drugimi neugodnimi razmerami.

Posadimo semena

Vsako leto na vrt in v cvetlične lončke posadimo rastline. Kljub trudu se rastline iz leta v leto različno dobro razvijejo in obrodijo. Včasih rastline prizadene suša, drugo leto so padavine preobilne, spet tretjič jih prizadene pozeba. Tako lahko vsako leto opazujemo pogoje za rast rastlin.

Vaja 1 • Primerjaj kaljivost semen v različnih razmerah in opazuj, kako iz semena zraste nova rastlina.

Posejali smo semena rastlin, ki jih bomo v prihodnjih dneh in tednih skrbno opazovali. Semena se razvijejo po cvetenju rastline. Po svoji obliki, barvi in velikosti so si semena različna.

Zaloge hrane v semenu

Mlada rastoča rastlina črpa zaloge hrane v semenu, ki so shranjene večinoma v obliki škroba (koruza, pšenica, �žol, grah) in olj (sončnica, buča). Zaloga hrane daje rastlini potrebno energijo za rast. Hrana je lahko shranjena v kličnih listih, kot pri �žolu, ali močnatem telesu, kot pri koruzi. Ko se zaloge hrane v semenu izčrpajo se razvijejo zeleni listi. Semena z obilico olj in škroba ljudje uporabljamo v prehrani.

Vaja 2 • Doka i prisotnost olj in škroba v semenih.

Povzetek• Rastline potrebujejo ustrezne pogoje

za svojo rast.• Seme sestavlja kalček mlada rastlina , hrana

za kalček in semenska lupina. • aloge hrane v semenu so shranjene v obliki

olj ali škroba.

Ponovi in razmisli• Kaj je kalček• Semena katerih rastlin uporabljamo ljudje

v prehrani

Uporaba soje za izdelavo biogoriva.

Škrobni prehranski izdelki.

Bučno olje uporabljamo v kozmetiki in prehrani.

Posnetek iz poskusa vaja 1 . Rastlina je vzklila, ker je imela ugodne pogoje za rast.

semenska lupina

močnato telo

klični list

zasnova lističa

zasnova stebelca

zasnova koreničice

Seme �žola in koruze

8 9

Škrobni prehranski izdelki.Škrobni prehranski izdelki.Škrobni prehranski izdelki.

Bučno olje uporabljamo v kozmetiki in prehrani.

Seme �žola in koruzeSeme �žola in koruzeSeme �žola in koruzeSeme �žola in koruze

8 9

Rastemo z delitvijo celic

Z rastjo se v rastlini povečuje število celic, ki se delijo, rastejo in se spreminjajo (razvijajo). Celice se delijo tako, da se iz ene materinske celice razvijeta dve hčerinski celici, ki sta enaki kot materinska celica. Nastale hčerinske celice sprva rastejo, nato se lahko spet delijo ali pa začnejo spreminjati obliko in nato opravljajo različne naloge v rastlini: na primer vsrkavajo vodo in mineralne snovi ali izdelujejo hrano.

Rast in razvoj

Vaja 1 (drugi del) • Opazuj rast semen, ki si jih posadil.

Rastline rastejo, se razvijajo in spreminjajo tako kot vsa živa bitja. Rast in razvoj rastlin lahko opazujemo na primer pri olu in koruzi. Opazimo, da rastline postajajo vse večje in težje. Rastline razvijejo korenine, steblo in liste. Ko mlada rastlina izčrpa zaloge hrane v semenu, razvije prve zelene liste in začne v njih izdelovati hrano. Rastline in druga živa bitja (organizmi) so zgrajeni iz drobnih celic.

korenine

steblo

listi

korenine

steblo

listi

klična lista

Iz majhnega semena lahko zraste tudi do 90 metrov veliko drevo. Ampak kako? Rast rastlin je ena imenitnejših in najpomembnejših zgodb na našem planetu, ki jo moraš spoznati.

Kalitev semen

Semenska lupina ob stiku z vodo nabrekne in poči. Iz razpoke v semenu najprej pogleda koreničica (1, 2), to je zasnova za korenino. Nato se pokažejo stebelce in lističi (3). Prve liste, ki poženejo na steblu rastline, imenujemo klični listi. Nato se razvijejo prvi pravi zeleni listi , . Opisano začetno obdobje rasti kalčka imenujemo kalitev.

Rast in razvoj koruze.

1

12

23

4 4

5

5

Čim več kock sestavlja igračo, tem večja je. Tako kot kocke tudi celice gradijo organizem in omogočajo rast ter razvoj rastline.

Delitev, spreminjanje in rast celic omogočajo

sekvoji, da zraste do 90 metrov. Zgrajena je

iz milijard celic.

Povzetek• Kalitev je začetno obdobje rasti mlade

rastline, ki porablja zaloge hrane v semenu. • Rastlina raste in razvije tri osnovne rastlinske

organe – korenine, steblo in liste. • Rastline in druga iva bitja so zgrajena

iz drobnih celic, ki se delijo, rastejo in spreminjajo obliko.

Ponovi in razmisli• Kaj omogoča rast in razvoj rastlin• Kateri rastlinski organi se razvijejo iz semena

Rast in razvoj �žola.3

Iz majhnega zraste veliko

8 9

Bi na tej strani kaj spremenili?Povejte nam svoje mnenje v okviru akcije Superučbeniki na www.devetletka.net/dotik.

DELOVNA

RAZLIČICA

Rastemo z delitvijo celic

Z rastjo se v rastlini povečuje število celic, ki se delijo, rastejo in se spreminjajo (razvijajo). Celice se delijo tako, da se iz ene materinske celice razvijeta dve hčerinski celici, ki sta enaki kot materinska celica. Nastale hčerinske celice sprva rastejo, nato se lahko spet delijo ali pa začnejo spreminjati obliko in nato opravljajo različne naloge v rastlini: na primer vsrkavajo vodo in mineralne snovi ali izdelujejo hrano.

Rast in razvoj

Vaja 1 (drugi del) • Opazuj rast semen, ki si jih posadil.

Rastline rastejo, se razvijajo in spreminjajo tako kot vsa živa bitja. Rast in razvoj rastlin lahko opazujemo na primer pri olu in koruzi. Opazimo, da rastline postajajo vse večje in težje. Rastline razvijejo korenine, steblo in liste. Ko mlada rastlina izčrpa zaloge hrane v semenu, razvije prve zelene liste in začne v njih izdelovati hrano. Rastline in druga živa bitja (organizmi) so zgrajeni iz drobnih celic.

korenine

steblo

listi

korenine

steblo

listi

klična lista

Iz majhnega semena lahko zraste tudi do 90 metrov veliko drevo. Ampak kako? Rast rastlin je ena imenitnejših in najpomembnejših zgodb na našem planetu, ki jo moraš spoznati.

Kalitev semen

Semenska lupina ob stiku z vodo nabrekne in poči. Iz razpoke v semenu najprej pogleda koreničica (1, 2), to je zasnova za korenino. Nato se pokažejo stebelce in lističi (3). Prve liste, ki poženejo na steblu rastline, imenujemo klični listi. Nato se razvijejo prvi pravi zeleni listi , . Opisano začetno obdobje rasti kalčka imenujemo kalitev.

Rast in razvoj koruze.

1

12

23

4 4

5

5

vsrkavajo vodo in mineralne snovi ali izdelujejo

Čim več kock sestavlja igračo, tem večja je. Tako kot kocke tudi celice gradijo organizem in omogočajo rast ter razvoj rastline.

Delitev, spreminjanje in rast celic omogočajo

sekvoji, da zraste do 90 metrov. Zgrajena je

iz milijard celic.

Povzetek• Kalitev je začetno obdobje rasti mlade

rastline, ki porablja zaloge hrane v semenu. • Rastlina raste in razvije tri osnovne rastlinske

organe – korenine, steblo in liste. • Rastline in druga iva bitja so zgrajena

iz drobnih celic, ki se delijo, rastejo in spreminjajo obliko.

Ponovi in razmisli• Kaj omogoča rast in razvoj rastlin• Kateri rastlinski organi se razvijejo iz semena

Rast in razvoj �žola.3

Iz majhnega zraste veliko

8 9

Praprotnice in semenke

Praprotnice in semenke so rastline, ki so osvojile kopno. Imenujemo jih tudi brstnice. Večinoma živijo na kopnem, torej niso potopljene v vodi, zato potrebujejo korenine. Imajo kompleksno razvite vse tri osnovne rastlinske organe (korenine, steblo in liste), zgrajene iz značilnih rastlinskih tkiv. Ta med drugim uravnavajo količino vode v rastlini, kar je pomembno opravilo kopenskih rastlin, ki niso obdane z vodo.

Med praprotnice uvrščamo praproti, lisičjakovce in preslice. Na spodnji strani listov se pri praproti razvijejo temne pike ali lise s trosovniki. V njih nastajajo celice, imenovane trosi. V nasprotju s semenkami praprotnice nimajo cvetov, tako kot tudi ne mahovi in alge.

Alge

Alge živijo v vodi ali njeni neposredni bližini, zato nimajo še razvitih korenin. Alge so preprosto zgrajeni enocelični ali mnogocelični organizmi. Preprosto grajeno telo alge imenujemo steljka. Nimajo razvitih korenin, stebla in listov, kar je značilno za večino rastlin na kopnem. Alge delimo po obliki in rastlinskih barvilih v različne skupine.

Mahovi

Mahovi so večinoma kopenski organizmi, vendar za svoj razvoj potrebujejo vlažno okolje. Mahovi so bolj zapleteno zgrajeni kot alge. Nekateri imajo že razvito stebelce in lističe, nimajo pa še korenin. Tako kot nekatere alge so na podlago zasidrani z majhnimi celičnimi izrastki, imenovanimi rizoidi. Po obliki mahove delimo med jetrenjake in lističarje. Na steljkah mahov lahko pogosto opazimo rjave izrastke, kjer nastajajo trosi. Iz trosov se razvije nova zelena rastlinica mahu.

Semenke so dobile ime po semenu, v katerem je kalček. Seme omogoča, da kalček preživi sušne razmere ali mraz ter počaka na ugodne razmere za kalitev. Semenke so edine rastline, ki lahko cvetijo in delajo semena. Podrobneje jih bomo spoznali v nadaljevanju.

Vaja 20 • Oglej si primere rastlin in jih razvrsti med alge, mahove, praproti in semenke.

Naj te dejstvo, da so brstnice osvojile kopno, ne zavede. Kljub temu številne semenke, kot na primer lokvanj, morska trava in račja zel, rastejo v vodi.

Alge, mahovi, praprotnice in semenke

Prve rastline so živele v vodi. Z razvojem življenja na Zemlji so se vrste rastlin spreminja-le, prilagajale, nastajale so nove vrste in posto-poma osvojile tudi kopno. Za ta podvig, ki je močno spremenil Zemljo, so se morale tudi same močno spremeniti.

Rastline razdelimo v več skupin. Na razlike med skupinami je vplival proces naseljevanja rastlin na kopno. Večina vodnih rastlin ne potrebuje korenin in žil, po katerih bi črpale in prevajale vodo ter mineralne snovi. Vodne rastline živijo potopljene v vodi z raztopljenimi mineralnimi snovmi (morju, reki, jezeru ...), zato lahko vodo črpajo naravnost skozi stene in membrane v notranjost celic. Na drugi strani kopenske rastline potrebujejo korenine za črpanje vode iz tal.

Spoznajmo razlike med algami, mahovi, praprotnicami in semenkami, ki živijo v vodi in na kopnem.

Povzetek• Preprosto zgrajeno telo alge imenujemo

steljka, ki nima razvitih korenin, stebla in listov.

• ahovi imajo bolj zapleteno zgradbo kot alge, pogosto tudi že preproste lističe in stebla, vendar so brez korenin.

• Praprotnice in semenke imajo kompleksno razvite korenine, steblo in liste.

Ponovi in razmisli• akaj alge ne potrebujejo korenin• V katero izmed naštetih skupin rastlin

uvrščamo ol akaj

rdeče alge

mikroskopske alge

zelene alge

preslica

mah jetrenjak

mah lističar

praprot

trosovniki praproti lokvanj

1 11

Bi na tej strani kaj spremenili?Povejte nam svoje mnenje v okviru akcije Superučbeniki na www.devetletka.net/dotik.

DELOVNA

RAZLIČICA

Praprotnice in semenke

Praprotnice in semenke so rastline, ki so osvojile kopno. Imenujemo jih tudi brstnice. Večinoma živijo na kopnem, torej niso potopljene v vodi, zato potrebujejo korenine. Imajo kompleksno razvite vse tri osnovne rastlinske organe (korenine, steblo in liste), zgrajene iz značilnih rastlinskih tkiv. Ta med drugim uravnavajo količino vode v rastlini, kar je pomembno opravilo kopenskih rastlin, ki niso obdane z vodo.

Med praprotnice uvrščamo praproti, lisičjakovce in preslice. Na spodnji strani listov se pri praproti razvijejo temne pike ali lise s trosovniki. V njih nastajajo celice, imenovane trosi. V nasprotju s semenkami praprotnice nimajo cvetov, tako kot tudi ne mahovi in alge.

Alge

Alge živijo v vodi ali njeni neposredni bližini, zato nimajo še razvitih korenin. Alge so preprosto zgrajeni enocelični ali mnogocelični organizmi. Preprosto grajeno telo alge imenujemo steljka. Nimajo razvitih korenin, stebla in listov, kar je značilno za večino rastlin na kopnem. Alge delimo po obliki in rastlinskih barvilih v različne skupine.

Mahovi

Mahovi so večinoma kopenski organizmi, vendar za svoj razvoj potrebujejo vlažno okolje. Mahovi so bolj zapleteno zgrajeni kot alge. Nekateri imajo že razvito stebelce in lističe, nimajo pa še korenin. Tako kot nekatere alge so na podlago zasidrani z majhnimi celičnimi izrastki, imenovanimi rizoidi. Po obliki mahove delimo med jetrenjake in lističarje. Na steljkah mahov lahko pogosto opazimo rjave izrastke, kjer nastajajo trosi. Iz trosov se razvije nova zelena rastlinica mahu.

Semenke so dobile ime po semenu, v katerem je kalček. Seme omogoča, da kalček preživi sušne razmere ali mraz ter počaka na ugodne razmere za kalitev. Semenke so edine rastline, ki lahko cvetijo in delajo semena. Podrobneje jih bomo spoznali v nadaljevanju.

Vaja 20 • Oglej si primere rastlin in jih razvrsti med alge, mahove, praproti in semenke.

Naj te dejstvo, da so brstnice osvojile kopno, ne zavede. Kljub temu številne semenke, kot na primer lokvanj, morska trava in račja zel, rastejo v vodi.

Alge, mahovi, praprotnice in semenke

Prve rastline so živele v vodi. Z razvojem življenja na Zemlji so se vrste rastlin spreminja-le, prilagajale, nastajale so nove vrste in posto-poma osvojile tudi kopno. Za ta podvig, ki je močno spremenil Zemljo, so se morale tudi same močno spremeniti.

Rastline razdelimo v več skupin. Na razlike med skupinami je vplival proces naseljevanja rastlin na kopno. Večina vodnih rastlin ne potrebuje korenin in žil, po katerih bi črpale in prevajale vodo ter mineralne snovi. Vodne rastline živijo potopljene v vodi z raztopljenimi mineralnimi snovmi (morju, reki, jezeru ...), zato lahko vodo črpajo naravnost skozi stene in membrane v notranjost celic. Na drugi strani kopenske rastline potrebujejo korenine za črpanje vode iz tal.

Spoznajmo razlike med algami, mahovi, praprotnicami in semenkami, ki živijo v vodi in na kopnem.

Povzetek• Preprosto zgrajeno telo alge imenujemo

steljka, ki nima razvitih korenin, stebla in listov.

• ahovi imajo bolj zapleteno zgradbo kot alge, pogosto tudi že preproste lističe in stebla, vendar so brez korenin.

• Praprotnice in semenke imajo kompleksno razvite korenine, steblo in liste.

Ponovi in razmisli• akaj alge ne potrebujejo korenin• V katero izmed naštetih skupin rastlin

uvrščamo ol akaj

rdeče alge

mikroskopske alge

zelene alge

preslica

mah jetrenjak

mah lističar

praprot

trosovniki praproti lokvanj

1 11

Kritosemenke

Kritosemenke imajo semena skrita v plodovih. Semena nastanejo v plodnici pestiča cveta, kjer je semenska zasnova. Cvetovi kritosemenk so pogosto barviti. Rastline so olesenele ali zelnate. Razdelimo jih na enokaličnice in dvokaličnice. Kalček enokaličnic ima en klični list, kar lahko opazuješ pri koruznem semenu. Kalček dvokaličnic ima dva klična lista, kar lahko opazuješ pri semenu �žola.

Poveži znanja • še enkrat si oglej klične liste pri semenu koruze in �žola na str. 8 ter ugotovi, katera je enokaličnica in katera dvokaličnica.

Vaja 11 • Po preprostem določevalnem ključu razvrsti rastline v skupine.

Golosemenke

Mednje uvrščamo smreko, bor, brin, macesen, jelko in druge iglavce. Vse so lesnate rastline. Večinoma imajo vednozelene liste. Cvetovi so storži. Na luskah ženskih storžev se iz semenskih zasnov razvijejo semena. Semena so prosta (gola) na površini lusk. Od tod tudi izvor imena golosemenke.

Vaja 10 • Opazuj stor bora in smreke ter si oglej semena.

Rastline s cvetovi in semeni

Kadar pomislimo na rastline, si večinoma predstavljamo rastlino s cvetovi in semeni. Spremljajo nas v vsakdanjem življenju kot kulturne, industrijske in okrasne rastline, na primer vrtnica, zvonček, sončnica, tulipan, smreka ali jablana.

Semenke ali cvetnice

Izvor imena semenke smo že pojasnili. Za semenke je značilno, da razvijejo korenine, steblo, liste, cvetove in semena. Rastline se razmno ujejo s pomočjo cvetov. Od tod tudi drugo ime za semenke cvetnice. Semenke (cvetnice) navadno delimo na golosemenke in kritosemenke.

Povzetek• Rastline, ki imajo poleg korenin stebel in listov

razvite tudi cvetove in semena, imenujemo semenke ali cvetnice.

• Pri golosemenkah se seme razvije na površini plodnih lusk storža.

• Pri kritosemenkah se seme razvije skrito za steno plodnice pestiča.

• Kritosemenke delimo na enokaličnice in dvokaličnice.

Ponovi in razmisli• Kaj je skupnega golosmenkam in

kritosemenkam• V katero izmed naštetih skupin rastlin

uvrščamo tulipan in ripečo zlatico

KRITOSEMENKE

Dvokaličnica

Kalček ima dva klična lista

Mrežasto razporejene žile listov in listni pecelj

Cvetovi imajo štiri- petštevno število cvetnih listov

potonika

pogačica

jablana

penuša šipek

GOLOSEMENKE

narcisa

zvonček

kukavica

KRITOSEMENKE

Enokaličnica

Kalček ima en klični list

Vzporedno razporejene žile listov

Cvetovi imajo tri števno število cvetnih listov

cvetovi borastorži smreke

Ginko je iglavec, ki ima

pahljačasto oblikovan list.

cvetovi boracvetovi bora

storži smreke

Storž in plodna luska s semenoma.

semena tise

lilija

1 1

Bi na tej strani kaj spremenili?Povejte nam svoje mnenje v okviru akcije Superučbeniki na www.devetletka.net/dotik.

DELOVNA

RAZLIČICA

Kritosemenke

Kritosemenke imajo semena skrita v plodovih. Semena nastanejo v plodnici pestiča cveta, kjer je semenska zasnova. Cvetovi kritosemenk so pogosto barviti. Rastline so olesenele ali zelnate. Razdelimo jih na enokaličnice in dvokaličnice. Kalček enokaličnic ima en klični list, kar lahko opazuješ pri koruznem semenu. Kalček dvokaličnic ima dva klična lista, kar lahko opazuješ pri semenu �žola.

Poveži znanja • še enkrat si oglej klične liste pri semenu koruze in �žola na str. 8 ter ugotovi, katera je enokaličnica in katera dvokaličnica.

Vaja 11 • Po preprostem določevalnem ključu razvrsti rastline v skupine.

Golosemenke

Mednje uvrščamo smreko, bor, brin, macesen, jelko in druge iglavce. Vse so lesnate rastline. Večinoma imajo vednozelene liste. Cvetovi so storži. Na luskah ženskih storžev se iz semenskih zasnov razvijejo semena. Semena so prosta (gola) na površini lusk. Od tod tudi izvor imena golosemenke.

Vaja 10 • Opazuj stor bora in smreke ter si oglej semena.

Rastline s cvetovi in semeni

Kadar pomislimo na rastline, si večinoma predstavljamo rastlino s cvetovi in semeni. Spremljajo nas v vsakdanjem življenju kot kulturne, industrijske in okrasne rastline, na primer vrtnica, zvonček, sončnica, tulipan, smreka ali jablana.

Semenke ali cvetnice

Izvor imena semenke smo že pojasnili. Za semenke je značilno, da razvijejo korenine, steblo, liste, cvetove in semena. Rastline se razmno ujejo s pomočjo cvetov. Od tod tudi drugo ime za semenke cvetnice. Semenke (cvetnice) navadno delimo na golosemenke in kritosemenke.

Povzetek• Rastline, ki imajo poleg korenin stebel in listov

razvite tudi cvetove in semena, imenujemo semenke ali cvetnice.

• Pri golosemenkah se seme razvije na površini plodnih lusk storža.

• Pri kritosemenkah se seme razvije skrito za steno plodnice pestiča.

• Kritosemenke delimo na enokaličnice in dvokaličnice.

Ponovi in razmisli• Kaj je skupnega golosmenkam in

kritosemenkam• V katero izmed naštetih skupin rastlin

uvrščamo tulipan in ripečo zlatico

KRITOSEMENKE

Dvokaličnica

Kalček ima dva klična lista

Mrežasto razporejene žile listov in listni pecelj

Cvetovi imajo štiri- petštevno število cvetnih listov

potonika

Cvetovi imajo štiri- petštevno število cvetnih listov

pogačica

jablana

penuša

pogačica

šipek

GOLOSEMENKE

narcisa

zvonček

kukavica

KRITOSEMENKE

Enokaličnica

Kalček ima en klični list

Vzporedno razporejene žile listov

Cvetovi imajo tri števno število cvetnih listov

cvetovi borastorži smreke

Ginko je iglavec, ki ima

pahljačasto oblikovan list.

Storž in plodna luska s semenoma.

semena tise

lilija

1 1

Obnovljivi viri energije

Viri energij, ki bi lahko v celoti zamenjali fosilna goriva, so: energija vetra, energija vode, sončna energija, jedrska energija, geotermalna energija, energija biomase, energija valovanja in še katera. Za večino naštetih virov energij, z izjemo jedrske in geotermalne, je dejanski vir energije Sonce. Sonce je neskončen vir energije, vendar velike količine sončne energije ne moremo ujeti in shraniti. Vsi našteti viri energije so neomejeni oziroma se lahko zaloge energije hitreje obnavljajo, kot jih porabljamo. Takšne vire energije imenujemo obnovljivi viri energije.

Neobnovljivi viri energije

Sodobni svet je zaradi industrije in visokega življenskega standarda velik porabnik energije. Viri večine energije so še vedno fosilna goriva, ki pa jih ni v neomejeni količini. Omenili smo, da premog, nafta in zemeljski plin nastajajo dolge milijone let. Veliko hitreje jih porabljamo, kot pa nastajajo, zato jih imenujemo neobnovljivi viri energije. Zato moramo varčevati z energijo, ki nam je še na voljo, iskati nove in do okolja prijaznejše vire energije.

Obnovljivi in neobnovljivi viri energije

Povzetek• Obnovljivi viri energije se kljub nenehni

porabi sproti obnavljajo. Med obnovljive spadajo energiji vetra in vode, sončna, jedrska in geotermalna energija ter energija biomase.

• Neobnovljivi viri energije se ob nenehni porabi ne morejo sproti obnavljati. Neobnovljiva so fosilna goriva.

Ponovi in razmisli• Opiši razliko med obnovljivimi in

neobnovljivimi viri energije. • Pripravi nekaj predlogov zamenjave

neobnovljivih virov z obnovljivimi za vašo družino.

Energijo vetra lahko občutijo tudi palme.

Uničujoča moč vode.

Zaloge goriva bodo v prihodnosti pošle.

Nafto hitreje črpamo, kot pa nastaja.

Sončna energija, energija vode, biomase in vetra

Vsako živo bitje porablja energijo. Da bi lahko človeštvo še dolgo živelo je modro izrabljati tiste vire energije, ki so obnovljivi. Spoznaj jih.

Težava obnovljivih virov je nezanesljivost, ker je uporaba odvisna od naravnih pojavov (npr. sončni dnevi, veter, suša). Večina obnovljivih virov je zaradi zapletene tehnologije še zelo draga ali nevarna za okolje (npr. radioaktivni odpadki).

Vaja 33 • Učenci v skupinah, po aktivni metodi vrtiljaka, razpravljajo o pozitivnih in negativnih vidikih uporabe različnih virov energije.

človeštvo še dolgo živelo je modro izrabljati tiste vire energije, ki so obnovljivi. Spoznaj jih.

Bistveni vprašanji sta, kako energijo pridobiti in kako jo čim bolj učinkovito izkoristiti.

RADiOAKtiVNA ODPADNA SNOV

Visoko radioaktivni odpadki nastajajo v izrabljenem jedrskem gorivu in ostajajo nevarni za okolje nekaj deset tisoč let.

16 17

Bi na tej strani kaj spremenili?Povejte nam svoje mnenje v okviru akcije Superučbeniki na www.devetletka.net/dotik.

DELOVNA

RAZLIČICA

Obnovljivi viri energije

Viri energij, ki bi lahko v celoti zamenjali fosilna goriva, so: energija vetra, energija vode, sončna energija, jedrska energija, geotermalna energija, energija biomase, energija valovanja in še katera. Za večino naštetih virov energij, z izjemo jedrske in geotermalne, je dejanski vir energije Sonce. Sonce je neskončen vir energije, vendar velike količine sončne energije ne moremo ujeti in shraniti. Vsi našteti viri energije so neomejeni oziroma se lahko zaloge energije hitreje obnavljajo, kot jih porabljamo. Takšne vire energije imenujemo obnovljivi viri energije.

Neobnovljivi viri energije

Sodobni svet je zaradi industrije in visokega življenskega standarda velik porabnik energije. Viri večine energije so še vedno fosilna goriva, ki pa jih ni v neomejeni količini. Omenili smo, da premog, nafta in zemeljski plin nastajajo dolge milijone let. Veliko hitreje jih porabljamo, kot pa nastajajo, zato jih imenujemo neobnovljivi viri energije. Zato moramo varčevati z energijo, ki nam je še na voljo, iskati nove in do okolja prijaznejše vire energije.

Obnovljivi in neobnovljivi viri energije

Povzetek• Obnovljivi viri energije se kljub nenehni

porabi sproti obnavljajo. Med obnovljive spadajo energiji vetra in vode, sončna, jedrska in geotermalna energija ter energija biomase.

• Neobnovljivi viri energije se ob nenehni porabi ne morejo sproti obnavljati. Neobnovljiva so fosilna goriva.

Ponovi in razmisli• Opiši razliko med obnovljivimi in

neobnovljivimi viri energije. • Pripravi nekaj predlogov zamenjave

neobnovljivih virov z obnovljivimi za vašo družino.

Energijo vetra lahko občutijo tudi palme.

Uničujoča moč vode.

Zaloge goriva bodo v prihodnosti pošle.

Nafto hitreje črpamo, kot pa nastaja.

Sončna energija, energija vode, biomase in vetra

Vsako živo bitje porablja energijo. Da bi lahko človeštvo še dolgo živelo je modro izrabljati tiste vire energije, ki so obnovljivi. Spoznaj jih.

Težava obnovljivih virov je nezanesljivost, ker je uporaba odvisna od naravnih pojavov (npr. sončni dnevi, veter, suša). Večina obnovljivih virov je zaradi zapletene tehnologije še zelo draga ali nevarna za okolje (npr. radioaktivni odpadki).

Vaja 33 • Učenci v skupinah, po aktivni metodi vrtiljaka, razpravljajo o pozitivnih in negativnih vidikih uporabe različnih virov energije.

Bistveni vprašanji sta, kako energijo pridobiti in kako jo čim bolj učinkovito izkoristiti.

RADiOAKtiVNA ODPADNA SNOV

Visoko radioaktivni odpadki nastajajo v izrabljenem jedrskem gorivu in ostajajo nevarni za okolje nekaj deset tisoč let.

16 17

DN12

0045

Založba Rokus Klett

je članica Evropskega združenja

šolskih založnikov (EEPG).

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana

telefon: 01 513 46 00

telefaks: 01 513 46 99

e-pošta: rokus@rokus-klett.si

www.rokus-klett.si

Z nakupom delovnih zvezkov Založbe Rokus Klett

prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke

s posebnimi potrebami. S prilagojenimi učnimi gradivi

bodo lažje premagovali težave pri učenju in razvijali

svoje sposobnosti.

Predstavitev v vaši šoli!

Z veseljem pripravimo individualno predstavitev serije Dotik narave v vaši šoli. Naši izobraževal-ni svetovalki pričakujeta vaš klic ali e-pošto.

Zahodna Slovenija

Marinka VelikanjeGSM: 031/725 534E-pošta: marinka.velikanje@rokus-klett.si

Vzhodna Slovenija

Slavica BelaGSM: 031/622 751E-pošta: slavica.bela@rokus-klett.si

Kontaktirajte nas!