vrtca jesenicevrtecjesenice.splet.arnes.si/files/2015/10/poročilo-o-delu-vrtca-14-15.pdf · disl....

POROČILO O DELU

VRTCA JESENICE

V ŠOLSKEM LETU 2014/15

Poročilo o delu 2014/15

Vrtec Jesenice 2

KAZALO VSEBINE

1. NAMEN DOKUMENTA .................................................................................................................... 3 2. ANALIZA CILJEV IN NALOG PREDŠOLSKE VZGOJE ........................................................................... 3 3. ANALIZA ORGANIZACIJE DELA ........................................................................................................ 3 4. POSLOVNI ČAS ................................................................................................................................ 4 5. ANALIZA PROGRAMOV ................................................................................................................... 4 6. PRILAGOJENO IZVAJANJE PROGRAMOV ZA OTROKE S POSEBNIMI POTREBAMI .......................... 4 7. VZGOJNE DEJAVNOSTI ZA OTROKE, KI NISO VKLJUČENI V VRTEC.................................................. 4 8. VSEBINSKI PLAN IN PREDNOSTNE NALOGE ................................................................................ 5

8.1 GLAVNE VSEBINE, ki so se izvajale preko celega leta v vseh enotah ....................................... 5 8.2 Obogatitveni program v rednih oddelkih ................................................................................. 7 8.3 Prednostne naloge ................................................................................................................... 9 8.4 Poletje v Vrtcu Jesenice .......................................................................................................... 10

9. IZOBRAŽEVANJE IN STROKOVNO SPOPOLNJEVANJE DELAVCEV IN DELAVK ............................... 21 10. ANALIZA SODELOVANJA S STARŠI IN OKOLJEM ......................................................................... 28

10.1 IZ MAJHNEGA RASTE VELIKO ................................................................................................ 30 10.2 TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA (TVU) ............................................................................ 34

10.2.1 Parada učenja ............................................................................................................... 35 10.2.2 Prireditve v tednu vseživljenjskega učenja v enotah vrtca ........................................... 37

10.3 MESEC NARCIS ...................................................................................................................... 40 10.4 STARA RUDNA POT ............................................................................................................... 40

11. ANALIZA DELA STROKOVNIH ORGANOV .................................................................................... 40 12. ANALIZA PEDAGOŠKEGA SPREMLJANJA IN MENTORSTVO ........................................................ 41

12.1 Pedagoško spremljanje ........................................................................................................ 41 12.2 Mentorstvo ........................................................................................................................... 41

13. UPRAVLJANJE.............................................................................................................................. 43 14. IZVEDENE INVESTICIJE ................................................................................................................ 43 15. POROČILO O DELU POMOČNIC RAVNATELJICE .......................................................................... 44 16. POROČILO O DELU SVETOVALNE SLUŽBE ................................................................................... 51 17. POROČILO O DELU ORGANIZATORKE PREHRANE IN ZDRAVSTVENO ......................................... 58 HIGIENSKEGA REŽIMA ...................................................................................................................... 58 18. ZAKLJUČEK .................................................................................................................................. 62 19. PRILOGE: POROČILA O DELU POSAMEZNIH ENOT VRTCA JESENICE .......................................... 63


Vrtec Jesenice 3

1. NAMEN DOKUMENTA Na podlagi 21. člena Zakona o vrtcih (Ur. l. RS., št. 12/96, 78/03, 72/05 s spremembami) je vzgojiteljski zbor 26. 8. 2014 obravnaval Letni delovni načrt Vrtca Jesenice, svet Vrtca Jesenice pa je 8.10.2014 načrt sprejel. Letni delovni načrt je bil pri delu upoštevan, sprotne analize so bile izvedene. Analiza je bila usklajena s poročili posameznih enot Vrtca Jesenice in obravnavana na vzgojiteljskem zboru 23. 6. 2015.

2. ANALIZA CILJEV IN NALOG PREDŠOLSKE VZGOJE Cilji in naloge, ki smo jih zastavili so izhajali iz zakonitosti otrokovega razvoja. Izhodišče vzgojnega dela je otrok, zato smo ves čas cilje usmerjali k vzpodbujanju otrok na vseh področjih razvoja v skladu z zakonitostmi razvojnega obdobja in specifičnimi značilnostmi posameznega otroka ter nudenju možnosti za razvoj posebnih spretnosti in sposobnosti. Strokovno izhodišče za delo v vseh oddelkih predstavlja Kurikulum za vrtce, ki je nacionalno sprejet dokument. Načela in cilje kurikula so strokovni delavci v oddelkih upoštevali pri vsakodnevnem načrtovanju, izvajanju in evalvaciji vzgojnega dela. Program posameznega oddelka so vzgojiteljice predstavile staršem na prvem srečanju. Delo so planirale tematsko in projektno in je bilo predstavljeno na vidnem mestu. Metode in oblike dela so strokovne delavke izbirale glede na zastavljene cilje in razvojne značilnosti otrok. V posameznih oddelkih so strokovni delavci izvajali metodologijo programa Korak za korakom.

3. ANALIZA ORGANIZACIJE DELA V šolskem letu 2014/15 je Vrtec Jesenice deloval v 4 enotah ter na 2 dislokacijah, skupno v 36 oddelkih. Vzgojno delo je izvajalo 36 vzgojiteljic in 39 pomočnic vzgojiteljic. Oddelke so vodile vzgojiteljice z ustrezno izobrazbo in sicer: 23 vzgojiteljic s VII. stopnjo izobrazbe, 1 vzgojiteljica s VI. stopnjo izobrazbe ter 12 vzgojiteljic s V. stopnjo izobrazbe; 5 pomočnic vzgojiteljic s IV. stopnjo izobrazbe ; 32 pomočnic vzgojiteljic s V. stopnjo izobrazbe ter 2 pomočnici vzgojiteljice s VII. stopnjo izobrazbe. Pri organizaciji dela smo imeli težave zaradi daljših bolniških odsotnosti. Za nadomeščanje smo zaposlili vzgojiteljico. Pridobili smo tudi soglasje za sklenitev podjemnih pogodb za nadomeščanje treh strokovnih delavcev. Odsotnosti do 30 dni smo reševali z notranjimi prerazporeditvami. Sklenili smo podjemno pogodbo za občasno nadomeščanje odsotnega delavca in zagotovitev nemotenega procesa dela, predvsem razvoz hrane po enotah vrtca, ter podjemno pogodbo z vzgojiteljico za izvajanje Cicibanovih uric. Za pomoč otrokom s posebnimi potrebami je bila zaposlena delavka preko javnih del za 8 ur. Zaradi oddaljenosti vrtcev med seboj in zaradi boljše povezave smo v šolskem letu 2014/15 izbrali organizacijske vodje enot, ki hkrati opravljajo svoje delo v skupini. Organizacijske vodje so bile: Janja Debeljak, Miljana Jeftenić in Mateja Kovač Bernik. Organizacijsko vodenje enote na C. Cirila Tavčarja 21 je opravljala pomočnica ravnateljice v okviru svojih nalog in ima sedež v tej enoti. Upokojitev: V tem šolskem letu se nihče ni upokojil.


Vrtec Jesenice 4

4. POSLOVNI ČAS Vrtec Jesenice posluje preko vsega leta. Staršem smo nudili usluge pet dni v tednu. Poslovni čas Vrtca Jesenice je povprečno 10 ur dnevno, vrtci pa so bili odprti: enota Angelce Ocepek, C. C. Tavčarja 21 od 5.00 do 16.00 ure 11 ur enota Angelce Ocepek, C. C. Tavčarja 3 a od 5.30 do 15.30 ure 10 ur enota Julke Pibernik, Tomšičeva 3 od 5.30 do 15.30 ure 10 ur enota Cilke Zupančič, Cankarjeva 4 e od 5.30 do 15.30 ure 10 ur DO Ivanke Krničar, Blejska Dobrava 44 od 6.30 do 15.00 ure 8 ur 30 min DO Frančiške Ambrožič, Hrušica 55a od 6.30 do 15.30 ure 9 ur V mesecu juliju in avgustu sta poslovali dve enoti: Angelce Ocepek, na Cesti Cirila Tavčarja 21 in Cilke Zupančič na Koroški Beli. Ostale enote so bile iz organizacijskih razlogov zaprte. V teh dveh mesecih so lahko starši otroke pripeljali v dežurni enoti. Število prijavljenih in dejansko prisotnih otrok redno spremljamo ter na podlagi analiz ugotavljamo, da je število dejansko prisotnih otrok vedno manjše od števila prijavljenih približno za eno tretjino.

5. ANALIZA PROGRAMOV Dnevni program vzgoje in varstva je bil zagotovljen s prilagajanjem potreb staršev in sicer:

- celodnevni program od 5. do 15.30 ure oziroma do 16. ure, v katerih so bili vključeni otroci iz 36 oddelkov;

- v poldnevni program od 7. do 13. ure, v tem šolskem ni bil vključen noben oddelek. Otroci so bili vključeni v homogene oddelke, starostna razlika otrok v posameznih oddelkih je največ eno leto. Otroci so bili vključeni v heterogene oddelke, kjer so praviloma otroci od 3 leta starosti do vstopa v šolo.

6. PRILAGOJENO IZVAJANJE PROGRAMOV ZA OTROKE S POSEBNIMI POTREBAMI Prilagojeno izvajanje programa predšolske vzgoje je potekalo v skladu s predpisi. V šolskem letu 2014/15 so bili otroci s posebnimi potrebami, ki so bili v skladu z odločbo usmerjeni v program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo vključeni v pet rednih oddelkov. Dodatno strokovno pomoč so otrokom v skladu z odločbo o usmeritvi nudile mobilne specialne pedagoginje iz OŠ Poldeta Stražišarja: Alenka Stare, Martina Vrabec, Sonja Novšak, Darija Zupan, Mateja Mlačnik, surdopedagoginja Sonja Iljaš in naša svetovalna delavca. Darko Čibej septembra, oktobra in začetek decembra, nadaljevala pa je Neža Ajdišek ob vrnitvi s porodniškega dopusta. Prilagojenega programa v tem šolskem letu nismo izvajali.

7. VZGOJNE DEJAVNOSTI ZA OTROKE, KI NISO VKLJUČENI V VRTEC Za zunanje otroke smo ponudili Cicibanove urice, ki so jih obiskovali otroci od tretjega do petega leta starosti enkrat tedensko tri šolske ure. Izvajalka Cicibanovih uric je bila Cecilija Hrast. Skupno je bilo izvedeno 15 srečanj po dve uri za 12 otrok.


Vrtec Jesenice 5

8. VSEBINSKI PLAN IN PREDNOSTNE NALOGE 8.1 GLAVNE VSEBINE, ki so se izvajale preko celega leta v vseh enotah Vsebine, ki so se izvajale preko celega šolskega leta so podrobno predstavljene v analizah LDN posameznih enot, še bolj poglobljene pa v analizah posameznega oddelka.

Program Etika in vrednote v vzgoji in izobraževanju, smo izvajali v vseh enotah našega vrtca.

Inštitut za etiko je bil ustanovljen leta 2012. Ustanovila ga ja Slovenska akademija znanosti in umetnosti v povezavi z evropskimi akademijami, ki so že napravile nekaj korakov v tej smeri, kot odziv na nezadovoljive razmere v naši državi, družbi in skupnosti.

Program temelji na spoznanjih o pomenu spodbujanja in utrjevanja etike in splošnih vrednot. Prinaša resne in pretehtane vsebine, pripomočke in orodja za spodbujanje in utrjevanje etike in splošnih vrednot v vrtcu.

Vprašanje etike in vrednot v vzgojno izobraževalnem delu je vse prevečkrat podvrženo poskusom vplivanja različnih ideoloških in svetovnonazorskih pogledov. Temelj programa Etika in vrednote v vzgoji in izobraževanju je zato Evropsko ogrodje etike in vrednot ter želi spodbujati temeljne in obče veljavne vrednote, ki temeljijo na tradiciji evropske kulture in zgodovine in ne na posameznih ideoloških pogledih.

Ključna področja in vrednote so uravnotežene v celoto in so opredeljena v deset kompleksnih vrednot. To so: Znanje in modrost, Humanost, Življenje – narava - zdravje, Skrb za sočloveka, Pravičnost, Univerzalizem, Integriteta, Delo-ustvarjalnost, Tradicija, Kultura.

Program bo potekal tri leta v več fazah.

»Varuhi etike in vrednot« so:

Vrtec Jesenice Zdenka Kovač

enota Angelce Ocepek, C. Cirila Tavčarja 21 Mateja Ban in Barbara Čop

enota Angelce Ocepek, C. Cirila Tavčarja 3a Jasna Koron

enota Julke Pibernik, C. Toneta Tomšiča 3 Vlasta Ravhekar

enota Cilke Zupančič, Ul. Ivana Cankarja 4e Barbara Dežman

disl. odd. Frančiške Ambrožič, Hrušica 55 a Mateja Ban

disl. odd. Ivanke Krničar, Blejska Dobrava 44 Mateja Ban

- udeležili smo se izobraževanj, kjer smo se seznanili z natančnejšo vsebino programa in posameznimi moduli; - starši in zaposleni so že drugič sodelovali v raziskavi o stanju etike in vrednot v vrtcu (anketni vprašalniki); - inštitut je obdelal podatke in pripravil poročilo. Rezultati so pokazali, kje se na področju etike in vrednot nahaja vrtec po mnenju zaposlenih in po mnenju staršev. Narejena je bila tudi primerjava med ostalimi slovenskimi vrtci, naš vrtec je nad povprečjem.


Vrtec Jesenice 6

V tem šolskem letu smo izvajali tri module in sicer: Življenje, narava, zdravje, Kultura in Univerzalizem.

Modul življenje, narava, zdravje (Vrednote: spoštovanje življenja, spoštovanje narave in okolja,

zdravje, bioetične vrednote) Zajema področje nas samih, našega bivanja in življenja, kar je temelj

vsemu ostalemu. Ker živimo se lahko pogovarjamo, raziskujemo vrednote in ustvarjamo. To

življenje pa ni samo po sebi umevno in ni ločeno od vsega ostalega.

Postavljeni smo v prostor, kjer živimo in v katerem smo povezani z naravo in vsemi živimi bitji. Kultura (Vrednote: Spoštovanje lepote, umetnost in kultura, svetovni nazor/religija, spoštovanje vzgoje in drugih pridobitev človekove civilizacije. Kultura je splošni izraz za vse duhovne in materialne dobrine, ki jih je človeštvo ustvarilo in prenašalo iz generacije v generacijo. Kultura predstavlja nabor vsega, kar je človeku največ vredno, zato je razumljivo, da je kultura kot takšna tudi ena najpomembnejših vrednot človeštva in civilizacije. Le človek je zmožen ustvarjati kulturo v pravem pomenu besede, torej prenašati nova spoznanja in dosežke v naslednjo generacijo. To se dogaja v procesu vzgoje in izobraževanja, ki pomeni eno od temeljnih funkcij za človeka tako značilnega družinskega načina življenja in je hkrati tudi ena od temeljnih nalog vsake družbe. Le človek je ustvaril tudi poseben poklic, ki mu je poveril učenje drugih in s tem trajno ohranjanje in napredek kulture. To poklicno in življenjsko poslanstvo je poklic vzgojitelja in učitelja v najširšem pomenu besede. S to domeno se dotikamo središča programa Etika in vrednote v vzgoji in izobraževanju. Za doseganje stabilne družbe prihodnosti je potrebno spoštovati, nadgrajevati in po potrebi tudi spreminjati kulturo. To pa v veliki meri dosegamo preko vrednot.

Univerzalizem (Vrednote: mir, enakost, kulturni verbalizem, spoštovanje različnosti in drugačnosti, skromnost, odpuščanje) Modul vključuje načela, prepričanja in ravnanja, ki prispevajo k splošnemu in skupnemu dobremu in ustvarjajo bolj ali manj uspešno družbo. Mir, spoštovanje različnosti in drugačnosti, enakost, skromnost, kulturni pluralizem in odpuščanje so splošne vrednote, ki gradijo skupnost, znotraj katere različni ljudje sobivamo v sožitju. Uresničujemo jih lahko vsi, ne da bi s tem ogrožali druge ljudi. V okviru modula smo univerzalne vrednote ozaveščali preko različnih dejavnosti, tako pri otrocih, kot tudi zaposlenih in starših.

V vrtcu so se izvajali raznoliki projekti, povezani z glavnimi vsebinami. Nekateri projekti pa so se nadaljevali še iz preteklih šolskih let. Predstavitev projektov in število udeleženih strokovnih delavcev preko celega šolskega leta je razvidna iz spodnje tabele. Tabela: Projekti, ki smo jih izvajali v šolskem letu 2014/2015.

Vsebina Izvajalec Št. udelež.

Zdravje v vrtcu

Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana

42

Unicefov projekt Punčka iz cunj

Unicef 33

Veliki nemarni škornji Zavod VISTA Murska Sobota

2

Korak k sončku Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije

4

Mali sonček Šport mladih 19

Projekt Z igro do prvih turističnih korakov Zgodbe turizma

Turistična zveza Slovenije Skupnost vrtcev Slovenije


Vrtec Jesenice 7


Podprojekt: Kotiček za pravljice Podprojekt: Jesenice – moje mesto

2

2

Gozdni vrtec Gozd oblikuje življenje

Inštitut za gozdno pedagogiko 16

Projekt Varno s soncem ZZV Kranj 6

Projekt Planetu zemlja prijazen vrtec/šola - Food revolution - Eko beri - Od zrna do kruha - Žakelj v igralnici - urbana permakultura

Društvo Planet Zemlja 26 14 12 8

Pomahajmo v svet/ Say hello to the world Fini zavod Radeče 4

Skupaj 190

Po vseh enotah so bile izvedene tudi naslednje prireditve in praznovanja:

- prihod jeseni – obisk Tete Jeseni, lutkovne predstave, - jesenski živ-žav, teden otroka – delavnice, športne aktivnosti, kostanjev piknik, risanje na

asfalt, - praznični december – lutkovna igrica, družabna srečanja s starši, obisk Dedka Mraza,

koledovanje - kulturni teden – razstava, predstava, obisk knjižnice, - pustno rajanje, - prihod pomladi – lutkovne predstave, izleti v naravo, - dan mamic in babic, - dan družine, - dan Zemlje, - mesec športa, - pozdrav letnim časom, - svetovni dan gibanja, - svetovni dan zdravja, - zaključni izleti, - zaključne prireditve.

8.2 Obogatitveni program v rednih oddelkih Strokovni delavci vrtca so v osnovni program vključevali tudi raznolike obogatitvene dejavnosti, ki so jih bili deželni vsi vključeni otroci. V vseh enotah vrtca so strokovni delavci za vse otroke izvajali:

- praznovanja: teden otroka, prihod jeseni, veseli december, pustovanje, kulturni praznik, praznovanje pomladi, ob zaključkih šolskega leta podelitev priznanj za sodelovanje pri različnih aktivnostih, praznovanja rojstnih dni.

- lutkovne predstave: ogled predstave v gledališču Tone Čufar v okviru Brihtinega dneva, ter predstave v izvedbi dijakov Srednje šole Jesenice. Poleg navedenih so v vseh vrtcih celo leto izvajali predstave v izvedbi strokovnih delavk vrtcev.

- obiske: Gasilski dom Jesenice, Galerija Dolik, Knjižnica Jesenice, društva upokojencev, Muzej Jesenice, Bolnica Jesenice, Kosova graščina, dom Franceta Berglja, obiski staršev na njihovih delovnih mestih …

- izlete: Ukova, Pejce, Kres, Trim steza, Blejska Dobrava, Jeseniške Rovte, Javorniške Rovte in Plavški Rovt, Hom, Završnica, Lipce.


Vrtec Jesenice 8

- zaključne prireditve: izvedene so bile v vseh enotah po izbiri strokovnih delavk (nastop otrok, skupni izleti);

- pevski zborček: v enoti na C. Cirila Tavčarja 21 je vodila pevski zborček Mateja Korošec. - folklorno skupino: »Jab´čki« sta v enoti na C. Cirila Tavčarja 21 vodili strokovni delavki

Tatjana Gričar in Ramanda Robič; - natečaje in razstave (predstavljeno v spodnjih tabelah).

Tabela: Natečaji v šolskem letu 2014/2015.

Vsebina Izvajalec Št. Udelež.

Bodi eko, ohrani čebelo in smreko 21.11.2014

Medex 4 strok. 40 otrok

Preventivna akcija »Bodi preViden« z zaletavčkom in obračalnikom 8.10.2014

Občina Jesenice 2 strok. 24 otrok

NIVEA Podarite nam modro srce februar 2015

Biersdorf 6 strok 60 otrok

Moja ideja – nova igrača februar 2015

Vrtec Postojna 4 strok 32 otrok

Cici umetnije januar 2014

Mladinska knjiga založba 2 strok 20 otrok

Naravne in druge nesreče – Ogenj ni igrača februar 2015

RS Ministrstvo za obrambo 2 strok 24 otrok

Natečaj AKCIJA zbiranja kartuš tonerjev Bitera 650 otrok

Natečaj Planetu Zemlja prijazen vrtec celo leto

Društvo Planet Zemlja 650 otrok 43 strok

Cici Vesela šola 21.4.2015

Mladinska knjiga Založba 373 otrok 7 mentoric

Varni v prometu – risbe 31.3.2015

Občina Jesenice 250 otrok 22 mentoric

»Škratova hišica v gozdu« natečaj v okviru projekta Veliki nemarni škornji 25.3.2015

Zavod Vista 21 otrok 2 mentorici

Otroci sonca april 2015

DM 650 otrok 72 mentoric

Radi delamo dobro marec 2015

Mercator Market Hrušica 34 otrok in starši

Ustvarimo svoje drevo 30.5.2014

Cicido 70 otrok 6 mentorc

Vrtec je sodeloval na različnih natečajih, kjer so bili strokovni delavci uspešni. V letošnjem šolskem letu sta bili na natečaju »Moja ideja – nova igrača« nagrajeni s 3. mestom vzgojiteljica Maja Rožič in vzgojiteljica Barbara Koblar. Aktivno delujemo v okviru Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu – naš vrtec je bil predlagan za zlati znak za aktivnosti v varnosti in prometu. Po posameznih enotah so bila podeljena tudi priznanja za natečaj »Varno v prometu«. V akciji Radi delamo dobro so v DO Frančiške Ambrožič pridobili sredstva v višini 200€ in nabavili multifunkcijsko napravo ter žoge.


Vrtec Jesenice 9

Tabela: Razstave v šolskem letu 2014/2015.

Vsebina Izvajalec Št. Udelež.

Razstava v trgovini Spar Vrtec Jesenice 24

Interaktivna razstava z znanstvenimi eksperimenti EXPERIA

Fun Science Slovenija Mercator

24

Razstava v trgovini Pikapolonica Vrtec Jesenice 50

Razstava Šiviljstvo Castello Vrtec Jesenice 72

Razstava v trgovini Tuš Vrtec Jesenice 48

Razstava v Občinski knjižnici Jesenice Vrtec Jesenice 50

Razstava Mesec narcis Vrtec Jesenice 200

Razstava v TIC Jesenice Vrtec Jesenice 50

Razstava v Občinski knjižnici Jesenice Vrtec Jesenice 50

Razstava na upravi Vrtca Jesenice Bilo je nekoč.., Vrtec nekoč

enota Angelce Ocepek, C. cirila Tavčarja 3a

100

Razstava na upravi Vrtca Jesenice Lutke in scena za predstavo Sovica Oka

Enota Julke Pibernik 100

Razstava na upravi Vrtca Jesenice Mednarodni projekt Pomahajmo v svet

DO Frančiške Ambrožič in Ivanke Krničar

100

Razstava na upravi Vrtca Jesenice Stavbe govorijo in Rudna pot v okviru Turističnega projekta

enota Angelce Ocepek, C. cirila Tavčarja 21

100

Razstava v enoti Angelce Ocepek, C. Cirila Tavčarja 21 Stavbe govorijo in Rudna pot v okviru Turističnega projekta


100

Mala razstava v enoti Angelce Ocepek, C. Cirila Tavčarja 21


200

Razstava Nekaj lepega enota Cilke Zupančič 150

Razstava risbic na prireditvi Iz majhnega raste veliko

Vrtec Jesenice 150

Mnoge obogatitvene dejavnosti so se izvajale z namenom sodelovanja vrtca z okoljem in starši ter so predstavljene v poglavju 9. Sodelovanje s starši in okoljem. 8.3 Prednostne naloge V Vrtcu Jesenice smo na podlagi predlaganih prednostnih nalog po aktivih in analize spremljanja vzgojnega dela, kot skupno prednostno nalogo identificirali nadgradnjo strukturiranja učnega okolja. Vsak tandem je pripravil dva pisna primera dobre prakse. Vsi primeri so v spletni učilnici, namenjeni učenju in kritičnemu vrednotenju. Vsak strokovni aktiv je pripravil dve nadgradnji primerov dobre prakse. Rezultat dela na tem področju je interni priročnik Ustvarjanje spodbudnega učnega okolja, ki ga je zbrala, oblikovala in uredila pomočnica ravnateljice Vlasta Ravhekar in izvode poslala po posameznih enotah. V eni enoti Angelce Ocepek, na C. Cirila Tavčarja 21 spodaj, so bile izvedene medsebojne hospitacije z namenom opazovanja učnega okolja. Medsebojne hospitacije so bile pozitivno sprejete.


Vrtec Jesenice 10

Zbrali smo primere izvirnih didaktičnih iger, ki so jih izdelali strokovni delavci. Zbranih je bilo kar 78 didaktičnih iger. Uredniški odbor je pripravil knjižico z naslovom Didaktične igre s pravili. Natisnili smo jo v nakladi 300 izvodov. Pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela smo kot pripomoček uvedli E-asistent aplikacijo, ki je bila med strokovnimi delavci pozitivno sprejeta. Nekateri strokovni delavci jo že uporabljajo, nekateri jo bodo začeli uporabljati v novem šolskem letu. Gre za avtonomno odločitev vsakega posameznega strokovnega delavca. 8.4 Poletje v Vrtcu Jesenice Letošnje poletje nam je namenilo obilo vročih dni, zato smo večino dejavnosti izvedli na prostem, kot na primer igro, sprostitev, zabavo, malico, ustvarjanje, gibalno-plesne aktivnosti ipd.

Poletja brez vode si ne znamo predstavljati. Vroče dni v vrtcu smo popestrili z igrami z vodo, v vodi in ob vodi. Otroci so najbolj uživali, kadar so hodili bosi, se igrali z vodo, škropili in polivali, spuščali čolničke, prelivali in odlivali vodo v mlinčkih ter čofotali v manjših bazenčkih. Mali otroški šotori so otrokom vseh starostnih skupin nudili senco in obilo veselja. Nepogrešljiva je bila tudi odeja, ki smo jo pogrnili na travo in se igrali, kot da smo na plaži ali pikniku. Otroška domišljija ni poznala meja.

Za brezskrbno igro smo poskrbeli za zaščito pred soncem, uporabo klobučkov, sončnih očal in zaščitnih krem. Pred močnim soncem smo se umaknili v senco, kjer smo se spočili, ohladili in poskrbeli za okrepčilo. Vzdušje v vrtcu je bilo sproščeno, pestro in igrivo.

NARAVA

- Otroci so spoznavali različne morske živali (riba, hobotnica, morska zvezda, galeb, rakovica, morski ježek, delfin, kit, školjke, polži) in rastline (alge, korale).

- Spoznavanje je potekalo konkretno in preko aplikatov ter slikanic in knjig. - Ob igri z naravnimi materiali (les, pesek, voda) so spoznavali njihove lastnosti, razvili

ustvarjalnost, iznajdljivost. - Spoznavali so, da nekateri materiali plavajo, nekateri potonejo (les, kamenje). - Igrali so se z lužami, jih primerjali. - Spoznavali so tekoče in stoječe vode ter življenje ob njej. - Spoznavali so nadležne žuželke (komar, osa, muha) in ustrezno zaščito pred njimi. - Opazovali in poslušali so reko in slap ter se pogovarjali o svojih občutkih. - Igrali so se s kamni, konstruirali skulpture, vzorce, metali v vodo itd. - Opazovali so polže in želvi ter aktivno sodelovali pri skrbi zanje.


Vrtec Jesenice 11


Vrtec Jesenice 12


Vrtec Jesenice 13

GIBANJE

- Otroci so razvijali motorične sposobnosti na lažjih in zahtevnejših poligonih ter čutnih poteh.

- Preko različnih gibalnih dejavnosti so razvijali koordinacijo telesa (gibalne igre, sprehodi, igra na igralih/plezalih.

- Spoznavali so osnovne zakonitosti sile premikanja (avto po klančini/ravnini). - Razvijali so drobno motoriko v različnih manipulativnih igrah. - Rokovali so s predmeti različnih oblik, velikosti. - Manipulirali so s sipkimi materiali (sol, mivka). - Razvijali so vzdržljivost ob daljših sprehodih.


Vrtec Jesenice 14


Vrtec Jesenice 15

UMETNOST - Slušne in tipne zaznave so s pomočjo likovnih sredstev pretvorili na papir (tipanje školjke,

igra z vodo/peskom). - Otroci so ustvarjali predvsem prsti ali dlanjo (ribe, hobotnica, rakovica, morski ježek,

barvanje kamnov. - Pri ustvarjanju so uporabljali tudi naravne materiale; sol, les. - Tiskali so s pomočjo štampiljk, ki so ponazarjale aktualne teme. - Ob glasbi (koncert strokovnih delavk) so doživljali ugodje in spoznavali ter posnemali

ritem. - Igrali so na inštrumente in eksperimentirali z različnimi ritmi, glasnostjo, hitrostjo. ipd - Slišane zvoke so razlikovali in jih med seboj primerjali. - Z igranjem so izražali svoje razpoloženje. - Izdelke, ki so jih ustvarili so uporabili v igri.


Vrtec Jesenice 16


Vrtec Jesenice 17

DRUŽBA

- Otroci so sodelovali v skupini in se urili v različnih socialnih situacijah. - Napredovali so na področju vzpostavljanja in vzdrževanja odnosov. - Sodelovali so v različnih socialnih igrah, kjer so krepili samopodobo. - Prevzemali so skrb za mlajše otroke. - Učili so se odgovornosti in skrbi zase ter za druge. - Spoznavali so opravila, ki jih izvajamo v vsakdanjem življenju. - Preizkusili so se v različnih vlogah (Indijanci, gusarji, lovci, kuharji, ribiči, železničarji).


Vrtec Jesenice 18

JEZIK

- Ob prebiranju um. besedil so si krepili besednjak; spoznali so nove besede in besedne zveze.

- S pomočjo literature so poiskali informacije, ki so jih zanimale in odgovore na vprašanja.


Vrtec Jesenice 19

- Naučili so se nekaj pesmi z morsko tematiko ter utrjevali že znane otroške pesmi. - Napredovali so v samostojnem pripovedovanju pred skupino. - Pri večini otrok je opazen napredek pri razvoju govora. - Ob ilustracijah so otroci sestavili zgodbo.

ZGODBA O RIBICI

V potočku je živela zlata ribica. Imela je veliko prijateljic. Povedala je, da jo lovijo gusarji. Pri potočku so se igrali otroci. Prosila jih je, da ji pomagajo in jo rešijo pred gusarji. Otroci

so ji priskočili na pomoč. Ujeli so jo v kanglico in jo dali v akvarij. Dajali so ji hrano in jo opazovali. Videla je, da so otroci prijazni in se ni več bala, ker je vedela, da je med

prijatelji. Čeprav se je imela lepo, ji je postalo dolgčas. Odnesli so jo v drug potoček, kjer so jo čakale prijateljice ribice. Ker so jo otroci imeli radi, so jo vsak dan obiskovali in ji

pripovedovali svoje dogodivščine. Ribica je bila srečna.

MATEMATIKA

- Ob igri z vodo in peskom so otroci usvojili osnove dodajanja in odvzemanja. - Ob igri z lužami so usvojili pojma večje/manjše, daljše/krajše. - Utrjevali so barve in štetje ob različnih didaktičnih igrah. - Razvrščali so živali. - Razvijali so predstave o količini določenih snovi, primerjali po principu več/manj.


Vrtec Jesenice 20


Vrtec Jesenice 21

Glede na značilnost letošnjega poletja je bilo najbolj zastopano kurikularno področje narava. Prvotno to področje ni bilo načrtovano v tolikšni meri, kot je bilo kasneje izvedeno. Pri svojem delu smo bili strokovni delavci fleksibilni, prav zaradi tega smo otrokom lahko zagotovili mnogo možnosti, da so se učili na konkreten način in z lastno aktivnostjo. Ob evalvaciji ugotavljamo, da je bilo področje matematike najmanj zastopano, kar nam predstavlja izziv za novo šolsko leto.

9. IZOBRAŽEVANJE IN STROKOVNO SPOPOLNJEVANJE DELAVCEV IN DELAVK Vsem strokovnim delavcem smo omogočili spremljati novosti na področju predšolske vzgoje. Zaposlenim pa ponudili različne oblike in vsebine za strokovno spopolnjevanje. Izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje delavcev in delavk v Vrtcu Jesenice je obsegalo:

- stalno strokovno izpopolnjevanje strokovnih delavk, - strokovno izpopolnjevanje drugih delavcev in delavk, - izredni študij, - interno izobraževanje strokovnih in drugih delavcev in delavk.

Strokovni izpit za področje vzgoje in izobraževanja sta uspešno opravili Petra Mlinarec in Anka Benčina. ŠTUDIJSKE SKUPINE Študijske skupine sestavljajo strokovne delavke vrtcev Gorenjske. V šolskem letu 2014/15 so se sestale enkrat v vrtcu v Bohinjski Bistrici, nadaljnja izvedba je potekala na daljavo. Vsebina pa je bila »Otrok in gibanje – Vpliv gibanja na celostni in uravnotežen otrokov razvoj«. Izvajalka študijskih skupin je bila ga. Karmen Usar iz ZRSŠ OE Kranj. MREŽA VRTCEV KORAK ZA KORAKOM V mrežo vrtcev Korak za korakom se strokovne delavke, ki izvajajo metodologijo Korak za korakom niso vključile, ker nobena strokovna delavka v tem šolskem letu ni želela prevzeti koordinatorske vloge.


Vrtec Jesenice 22

INTERNO IZOBRAŽEVANJE V šolskem letu 2014/15 so bila v Vrtcu Jesenice izvedena naslednja izobraževanja:

- Medkolegialne hospitacije (izvajalka: Barbara Čop). Na prvem srečanju je izvajalka pripravila predavanje z naslovom Pristop k raziskovanju in opazovanju, kjer so se udeleženci seznanili s temeljnimi zakonitostmi, ki jih je potrebno upoštevati pri opazovanju vzgojno-izobraževalnega procesa. Na drugem srečanju so udeleženci izvedli pedagoško/kolegialno opazovanje dela v oddelkih v dveh korakih:

o Priprava in opazovanje; Poudarek je bil na opazovanju didaktičnega vidika tj. zasnova oz. organizacija prostora v oddelku, uporaba učnih sredstev – struktururanje spodbudnega učnega okolja. Opazovanje se je izvajalo ob v naprej pripravljeni ček listi.

o Poopazovalni ( refleksijski, evalvacijski ) razgovor.

- Polstenje volne (izvajalka Barbara Koblar). SAMOIZOBRAŽEVANJE Zaposleni spremljajo strokovno literaturo: revije, knjige … V individualnem letnem načrtu so si strokovne delavke določile strokovno literaturo, ki so jo preštudirale in predstavile na strokovnem aktivu. ŠTUDIJ OB DELU Na Pedagoški fakulteti študirajo: Petra Bergles, Urška Poklukar, Diana Kesič, Marina Lepir, Špela Kovač, Anica Presterel, Ramanda Robič in Sabina Jakupovič. V letošnjem šolskem letu je Klaudia Zalokar uspešno zaključila študij predšolske vzgoje. REDNI ŠTUDIJ - Gorica Stevanović, Pedagoška fakulteta Koper, podiplomski magistrski študij (2. stopnja),

absolvent,študijski program Zgodnje učenje; - Barbara Čop Pedagoška fakulteta Koper, podiplomski magistrski študij (2. stopnja), absolvent,

študijski program Zgodnje učenje; - Mateja Ban Pedagoška fakulteta Ljubljana, podiplomski magistrski študij (2. stopnja),

absolvent, študijski program Predšolska vzgoja; - Miljana Jeftenić Pedagoška fakulteta Koper, podiplomski magistrski študij (2. stopnja),

absolvent, študijski program Inkluzivna pedagogika; - Maja Rožič Pedagoška fakulteta Ljubljana, podiplomski magistrski študij (2. stopnja),

absolvent, študijski program Predšolska vzgoja. SEMINARJI, PREDAVANJA, SREČANJA, POSVETI, EKSKURZIJE

Vsebina Izvajalec Št. udel.

2. Posvet Etika in vrednote v VIZ - Brdo pri Kranju, 11.9.2014

Izobraževanje za 3. modul » Življenje, narava, zdravje« v programu Etika in vrednote v VIZ

- Brdo pri Kranju, 19.9.2014 Izobraževanje za 4. modul » Kultura«

- Brdo pri Kranju, 17.12.2014 Izobraževanje za 5. modul »Univerzalizem«

- Brdo pri Kranju, 20.3.2015

Inštitut za etiko 1

5

5

6


Vrtec Jesenice 23


Informativni sestanek javnim zavodom, vključenim v projekt IR optika

- Ljubljana, 9.9.2014

RS MIZŠ Direktorat za informacijsko družbo

1

Zborovska šola za vrtce - Otočec, 26. in 27.9.2014

ZRSŠ 1

Seminar e-računi za gorenjske vrtce - Šenčur, 18.9.2014

VASCO d.o.o 2

Predstavitev zakonskih novosti - Ljubljana,2.9. 2014

RS Ministrstvo za notranje zadeve 1

Upravljanje dokumentacije vzgojno-izobraževal- nih zavodov v skladu z Uredbo o upravnem poslovanju in Zakonom o varstvu osebnih podatkov


ALTHEIA

1

Upravljanje dokumentacije vzgojno-izobraževal- nih zavodov s predstavitvijo računalniške aplikacije vključno z novim Enotnim klasifikacijskim načrtom


ALTHEIA

1

Zabavno jadranje po morju znanja - Bled, 14.10.2014

Mladinska knjiga ZALOŽBA 5

Sodobna poslovna sekretarka v vzgoji in izobraževanju XI.

- Ptuj, 15. in 16.10.2014

EDUCA

1

Festival odprtega učnega okolja »Gozd in podeželje – odprto učno okolje mladih«

- Kranjska Gora, 21.10.2014

Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj

4

SKUPNA JE MLADOST 16. strokovno srečanje zaposlenih v vrtcih na Gorenjskem – »Gibanje za male in velike« - Jezersko,30.5.2015

ZRSŠ OE Kranj

56

Strokovno srečanje ravnateljev in pomočnikov ravnateljev vrtcev na Gorenjskem

- Naklo 1.10.2014 - Lesce - Jezersko

19.12.2014 7.5.2015

ZRSŠ OE Kranj

3 2 3

Delovno srečanje RO Združenje ravnateljic in ravnateljev vrtcev Slovenije

- Radenci, 4.12.2014

Združenje ravnateljic in ravnateljev vrtcev Slovenije

1

Letni zbor Združenja ravnateljic in ravnateljev vrtcev Slovenije

- Brdo pri Kranju, 28.1.2015


1

Seja članov RO Združenja ravnateljic in ravnateljev vrtcev Slovenije - Ljubljana, 18.3.2015 - Ljubljana, 7.7.2015


1 1

Posvet Združenja ravnateljic in ravnateljev vrtcev Slovenije

- Moravske Toplice, od 11. – 12.5.2015


2

Regionalno srečanje dnevov evropske kulturne dedi-ščine

- Tržič, 26.3.2015

Zavod za kulturno dediščino Slovenije in Tržiški muzej

1


Vrtec Jesenice 24


Veliki nemarni škornji - Gabrovka, 6.10.2014

Zavod VISTA Murska Sobota

2

Jesenske novitete za računovodje iz vzgoje in Izobraževanja

- Ljubljana, 14.10.2014

EDUCA

1

Gozd kot ustvarjalno učno okolje - Velika Kostrevnica, 12.5.2015

Inštitut za gozdno pedagogiko

2

Izobraževanje programa Zdravje v vrtcu - Ljubljana, 18.11. in 20.11.2014 - Ljubljana, 17.3. in 19.3.2015

NIJZ Ljubljana 13 19

Skupščina Skupnosti vrtcev Slovenije - Ljubljana, 9.1.2015

Skupnost vrtcev Slovenije 1

Mednarodni strokovni posvet OPZHR Slovenije » S pravimi koraki do zdravja otrok« - Rimske Toplice, 17. – 18. 11. 2014

Inštitut za sanitarno inženirstvo

1

Seja sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Jesenice

- Jesenice, 3.12.2014 - Jesenice, 28.1.2015 - Jesenice, 10.6.2015

Občina Jesenice Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu

1 1 1

Seminar »Delo s predšolskim gluhim in naglušnim otrokom«

- Ljubljana, 4. in 5.11.2014

Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana

1

Seminar »Joj, moj glas« - Jesenice, 21. in 22.11.2014 - Jesenice,15. in 16.5.2015

Center za korekcijo sluha in govora

15 15

Seminar »Izpopolnjevanje s področja pravnih podlag delovanja in poti financiranja dejavnosti«

- Ljubljana, 26.11.2014

Skupnost vrtcev Slovenije

1

Strokovno-izobraževalno srečanje »Mreža znanja« - Ljubljana, 28.11.2014

Arnes 1

Seminar Težavni otroci – nočna mora ali izziv - Ljubljana, 27.11.2014

EDUvision 2

Simpozij Nevroedukacija – od nevronov do razumevanja

- Ljubljana, 28.11.2014

EDUvision

2

Posvet » Letno poročilo za določene in druge uporabnike EKN«

- Kranj, 27.1.2015

Društvo računovodskih in finančnih delavcev

1

Seminar »Plesi, prilagoditve in postavitve« - Ljutomer, 31.1.2015

JSKD OI Ljutomer 2

Mednarodno srečanje mentorjev projekta »Pomahajmo v svet«

- Zagreb, 18.2.2015

FINI zavod Radeče

2

Strokovni posvet pomočnikov ravnateljev Vloga pomočnikov ravnateljev pri spodbujanju učenja

- Portorož, 4. in 5.3.2015

Šola za ravnatelje

1

XX. strokovni posvet SVS 2015 - Portorož, 16. in 17.3.2015

Skupnost vrtcev Slovenije 2

Strokovno usposabljanje Oblikovanje inkluzivne Center Janeza Levca v


Vrtec Jesenice 25


kulture v šoli in vrtcu - Ljubljana, 13.3., 14.3. in 19.3. 2015

Ljubljani 1

Sodobno računovodstvo v VIZ - Terme Zreče, 14.-15.4.2015

EDUCA 2

Strokovno izobraževanje oseb, odgovornih za pripravo programa pregledov, njegovo realizacijo in izvajanje pregledov igrišča vrtca


Borštnar & Co. Ljubljana

1

Srečanje v okviru programa Varno s soncem - Posavec, 20.4.2015

Nacionalni inštitut za javno zdravje

6

Seminar Gozd kot ustvarjalno vzgojno-učno okolje - Velika Kostrevnica,12.5.2015


2

Predavanje za starše Učenje otrok za odgovorno vedenje

- Jesenice, 13.5.2015

Marko Juhant

57

Strokovna ekskurzija v okviru Planetu Zemlja prijazen vrtec

- Poljčane, Dole, Križeča vas, 6.6.2015

Planet Zemlja

38

Praktično usposabljanje študentov sanitarnega inženirstva – izobraževanje za delovne mentorje


Univerza v Ljubljani Zdravstvena fakulteta

1

Srečanje na SŠJ ob zaključku šolskega leta - Jesenice, 10.6.2015

SŠJ 1

Srečanje mreže gozdnih vrtcev in šol Slovenije - Kočevje, 11.6.2015


2

Zaključna prireditev natečaja » Moja ideja – nova igrača

- Postojna, 11.6.2015

Vrtec Postojna

2

Srečanje za starše otrok novincev - Jesenice, dvorana Kolpern, 11.6.2015

Vrtec Jesenice 87

Skupaj 392

TEMATSKE KONFERENCE, AKTIVI


Tematska konferenca »Prikriti kurikulum v teoriji in praksi«

- Jesenice,16.10. in 12.11.2014 - Jesenice, 23.10. in 13.11.2014

ZRSŠ

33 33

Aktiv ravnateljic gorenjskih vrtcev - Radovljica - Bohinjska Bela - Škofja Loka

12.9.2014 12.11.2014 12.12.2014

- Kamnik 19.3.2015

Vodja aktiva 1 1 1 1

Aktiv svetovalnih delavk gorenjskih vrtcev - Kranj - Ljubljana

26.9.2014 16.1.2015

Vodja aktiva 1 1

Republiški aktiv svetovalnih delavk in delavcev v vrtcih

Skupnost vrtcev Slovenije


Vrtec Jesenice 26


- Kranj, 26.9.2014 - Ljubljana, 9.4.2015 - Ljubljana, 17.4.2015 - Ljubljana, 22.4.2015

1 1 1 1

Pripravljalni odbor za izvedbo srečanja Skupna je mladost - Kranj, 28.1.2015 - Jezersko, 30.5.2015

ZRSŠ OE Kranj

1 1

Konferenca SIRikt 2015 - Kranjska Gora, 27.5.2015

SIRikt 1

Sestanek organizacijskega odbora za izvedbo projekta Tedna vseživljenjskega učenja - Jesenice, 18.3.2015 - Jesenice, 15.4.2015

Občina Jesenice Ljudska univerza Jesenice

1 1

Skupaj 81

DELAVNICE


Delavnica za Iz Joomle na WordPress - Ljubljana, 16.9.2014

Arnes 1

1. krog izvedbe študijske skupine Vloga odraslega pri gibalnih dejavnostih otrok v vrtcu

Vrtec Bohinjska Bistrica: - 4.11.2014 - 11.11.2014 - 18.11.2014

ZRSŠ OE Kranj (Izvajalka Karmen Usar)

7 8 7

Delavnice tradicionalnih jedi – Krapi in štruklji - Gozd Martuljek, 3.11.2014

Pekarna Mišmaš 8

Dan spletnega anketiranja - Ljubljana, 27.11.2014

Fakulteta za družbene vede 1

Delavnica Planetu zemlja prijazen vrtec Od zrna do kruha

- Jesenice, 20.1.2015

Zavod Etno Eko

10

Delavnica Planetu zemlja prijazen vrtec Food revolution

- Jesenice, 13.1.2015

Zavod Etno Eko

22

Delavnica Planetu zemlja prijazen vrtec Urbana permakultura – žakelj v igralnici

- Jesenice, 26.11.2014

Zavod Etno Eko

6

Delavnica Predstavitev supervizije za vzgojitelje in učitelje

- Jesenice, 8 srečanj: 23.9.,21.10.,25.11.,3.2.,3.3.,31.3.,24.4.,20.5. (8 udeleženk)

Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije

64

Interaktivna delavnica »Tanka črta odgovornosti«

- Jesenice, 25.2.2015

Center Mi Jani Prgič

77


Vrtec Jesenice 27


Delavnice za starše Rezervirano za starše: Kar se Janezek nauči – spodbujanje samostojnosti pri otroku

- 12.3.2015 enota Julka Pibernik

Kako ravnati, ko me otrok ne upošteva?! - 31.3.2015 enota Angelce Ocepek, C. Cirila

Tavčarja 21 ( za skupino Sonček) » To zmorem sam!«

- 16.4.2015 enota Angelce Ocepek, C. Cirila Tavčarja 21 ( za skupino Mucek in Krtek)

Izzivi sodobne vzgoje

- 16.4.2015 enota Angelce Ocepek, C. Cirila Tavčarja 3a ( za skupino Drevo in Sovice)

Neža Ajdišek Neža Ajdišek Neža Ajdišek Neža Ajdišek

3

14

18

16

Skupaj 262

Skupaj vse 925

Slika: Primerjava števila udeležencev izobraževanj v treh šolskih letih.

Glede na preteklo šolsko leto je udeležba na vseh izobraževanjih v porastu. Za vse zaposlene smo izvedli predavanje »Tanka črta odgovornosti«. Upadlo je tudi število udeležencev v projektih glede na predpreteklo leto, zato, ker smo takrat zaključili inovacijski projekt Čustva odpirajo um – šola prihodnosti. Prav tako so bile tedaj bolje obiskane delavnice za starše.


Vrtec Jesenice 28

10. ANALIZA SODELOVANJA S STARŠI IN OKOLJEM Sodelovanje s starši je ključnega pomena za kvalitetno izvajanje programa predšolske vzgoje v vrtcih. Starši so naši partnerji, zato temu področju namenjamo prav posebno pozornost od vstopa otroka v vrtec do njegovega odhoda v šolo. Strokovni delavci so si prizadevali, da so bili starši sprotno informirani o vseh pomembnih stvareh, izvajali so individualne pogovore, skrbeli za pisne informacije o delu, programih in aktivnostih. Starše so vsakodnevno obveščali preko oglasnih desk, e-pošte pomembne dogodke pa so predstavili tudi na spletnih straneh našega vrtca. Enkrat mesečno so bile staršem ponujene individualne pogovorne ure, katerih namen je spremljanje razvoja in napredka posameznega otroka. Strokovni delavci v oddelkih so poleg individualnih srečanj izvedli s starši tudi številne druge oblike srečanj: predavanja, delavnice, izlete, skupna srečanja z otroki ipd. Dogovor je bil, da se izvedejo štiri srečanja in zaključna prireditev (skupaj je bilo načrtovanih 180 srečanj). Analize so pokazale, da so bila srečanja izvedena po dogovoru ( 4 oddelki), večina strokovnih delavk pa je izvedla več srečanj v različnih oblikah (skupni izleti, srečanja ob praznovanjih). Največ oddelkov (18) je izvedlo šest srečanj. Vsi oddelki skupaj so izvedli kar 235 srečanj s starši, kar kaže na to, da se strokovni delavci zavedajo velikega pomena sodelovanja s starši in tudi na naše skupno dobro sodelovanje. V metodologiji programa Korak za korakom pa so strokovne delavke poleg navedenega še:

- ugotavljale potrebe in interese družin pred vstopom otroka v vrtec, otrokove posebnosti ter s starši podpisale sporazum med družino in vzgojitelji,

- izvedle obiske na domu na povabilo družin (38).


Vrtec Jesenice 29

Tudi v letošnjem šolskem letu so bila pogovorna srečanja za starše Rezervirano za starše v organizaciji svetovalne službe. Izvedena so bila štiri srečanja. Glavni namen srečanj je starše »narediti bolj občutljive« za razvojne potrebe otrok, ozavestiti pomen zgodnjih izkušenj za posameznikov razvoj in občutenje zadovoljstva v življenju ter izmenjati medsebojne izkušnje.

V šolskem letu 2014/2015 se je Vrtec Jesenice zelo povezoval tudi z okoljem. Aktivno smo izvedli tudi raznolike dejavnosti v Tednu vseživljenjskega učenja. V sodelovanju z Zavodom z šport smo izvedli Cici Olimpijado, Olimpijski tek in športno dopoldne z Lipkom.

Redno smo sodelovali z zobozdravstveno službo ZD Jesenice. Oddelke našega vrtca je obiskovala zobna asistentka in otroke navajala na pravilno čiščenje zob. Tabela: Pregled prireditev in obiski, ki smo se jih udeležili v šolskem letu 2014/2015.


MINI OLIMPIJADA JESENICE 2014 25. 9. 2014 v športnem parku Podmežaklja

Zavod za šport Jesenice, Olimpijski komite Slovenije

305 otrok 28 sprem.

Igriva košarka z Lipkom 27.2.2015 v OŠ Prežihovega Voranca

Zavod za šport 67 otrok

Pomladni bazar otroških oblačil in igrač 28.3.2015 v OŠ Toneta Čufarja

Projekt natura 100

Parada učenja na Stari Savi – TVU 20.5.2015

Ljudska univerza Jesenice 35 otrok 7 sprem.

Iz majhnega raste veliko – Družinske športne igre 2.6.2015 igrišče enote Julke Pibernik

Vrtec Jesenice 100 otrok 24 sprem.

Olimpijski tek vrtcev Karavanke 2015 na šolskih igriščih 1. in 5. 6.2015

Zavod za šport Jesenice 486 otrok 24 sprem.

Brihta 4.6.2015 v Kinu Železar

Občinska knjižnica Jesenice 343otrok 34 sprem.

Poslovne športne igre 29.8.2015 v športnem parku Podmežaklja

Olimpijski komite Slovenije Združenje športnih zvez


Vrtec Jesenice 30


Konj plesalec, igrana igrica 30.9.2014 (v DO Ivanke Krničar)

Srednja šola Jesenice 4.a 23 otrok 2 sprem.

Ples in nove hlače, igrana igrica 2.10.2014 (v DO Frančiške Ambrožič)

Srednja šola Jesenice 4.b 35 otrok 4 sprem.

Konj plesalec, igrana igrica 7. 10 2014 (v enoti Cilke Zupančič)

Srednja šola Jesenice 4.a 106 otrok 12 sprem.

Kdo bo zmagovalec, igrana igrica 9.10.2014 (v enoti Angelce Ocepek, C. Cirila Tavčarja 21)

Srednja šola Jesenice 4.b 130 otrok 12 sprem.

Muca Copatarica Februar 2015 (v enoti Cilke Zupančič in enoti Julke Pibernik)

Gledališče Bicikleta 120 otrok 12 sprem.

Polžek Samo, lutkovna predstava 2.2.2015 (v enoti Angelce Ocepek, C. Cirila Tavčarja 21 in 3a) 3.2.2015 (v enoti Cilke Zupančič in enoti Julke Pibernik)

Slovenska filantropija 240 otrok 26 sprem. 243 otrok 12 sprem.

O petelinčku, ki se je učil kikirikati 18.2.2015 (v OŠ Poldeta Stražišarja)

OŠ Poldeta Stražišarja 40 otrok 4 sprem.

Zrcalce 18.2.2015 (v OŠ Poldeta Stražišarja)

OŠ Poldeta Stražišarja 40 otrok 4 sprem.

Glasbena pravljica v Glasbeni šoli 31.3.2015

Glasbena šola Jesenice 80 otrok 8 sprem.

Spar 19.3.2015 (pred trgovino Spar)

Spar

23 otrok 2 sprem.

Sparky 18.3.2015 (v enoti Angelce Ocepek, C. Cirila Tavčarja 3a)

Spar

20 otrok 2 sprem.

Ogled filma Rdeči balon 15.4.2015

Kino Železar Kinodvor, Art kino mreža

181 otrok 14 sprem.

Obisk pri županu 9.4.2015 (na Občini Jesenice)

DO Ivanke Krničar 23 otrok 2 sprem.

10.1 IZ MAJHNEGA RASTE VELIKO

V Vrtcu Jesenice pod sloganom »Iz majhnega raste veliko« svojo dejavnost predstavljamo širši lokalni skupnosti že četrto leto. Na ta način se želimo še tesneje povezati ter sodelovati z lokalno skupnostjo. V letošnjem šolskem letu smo pod istim sloganom pripravili že drugo športno prireditev z naslovom Družinske športne igre, ki smo jih izvedli 2. junija 2015 na igrišču enote Julke Pibernik.


Vrtec Jesenice 31

Ravnateljica Zdenka Kovač je prisotne lepo pozdravila in seznanila z namenom prireditve. Udeležence je nagovorila tudi podžupanja Vera Pintar.

Družinske športne igre smo izvedli na sedmih postajah:

Žoge na izletu:


Vrtec Jesenice 32

Tarča:

Prenašanje vode:

Avioni:


Vrtec Jesenice 33

Skakanje:

Baloni:

Keglji:

Otroci so na postajah zbirali žige in prejeli medaljo. Udeležencem smo se zahvalili za njihov prispevek in skupno športno druženje.


Vrtec Jesenice 34

10.2 TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA (TVU) V okviru TVU so potekale v našem vrtcu različne prireditve. Letos je naš vrtec organiziral kar dvanajst dogodkov, katerih se je udeležilo skupno 1390 udeležencev.

Zap. št.

Naslov oz. kratek opis vsebine prireditve

Ime in priimek vodja prireditve, telefon

in e-pošta

Datum izpeljave prireditve

Čas izpeljave Ura od - do

Kraj izpeljave

1. IGRE IN PLESI RAZLIČNIH GENERACIJ

Mateja Hočevar 04 5 831 470 [email protected]

20.5.2015 10:30 – 11:30

Vrtec Jesenice Enota Angelce Ocepek C.C. Tavčarja 3/a

2. PRAVLJICA POD DREVESOM

Tatjana Sabolić Diana Kesič 04 5 831 177 [email protected]

18.5. 2015 10.00 -11.00

Vrtec Jesenice Enota Julke Pibernik C. Toneta Tomšiča 3

3. ŠPORTNO DOPOLDNE


19.5.2015

10.00 - 11.30


4. OBISK DEDKOV IN BABIC


20.5. 2015

9.00 - 10.00


5. SPRETNOSTNA VOŽNJA S KOLESI

Marjana Jakopič Klaudija Zalokar 04 5874 466 [email protected]

20.5.2015 16.00 - 17.00

Športno igrišče na Blejski Dobravi

6. POHOD PO RUDNI POTI S STARŠI IN OTROKI

Edina Mušić Anka Presterel Milojka Korbar 04 5 836 746 [email protected]

20.5. 2015 od 16.00 do 19.00 ure

Jesenice – Rudna pot

7. RAZSTAVA STAVBE GOVORIJO

Edina Mušić Anka Presterel 04 5 836 746 [email protected]

25.5. -31.5. 2015

Vsak dan od 8.00 – 16.00 ure

Vrtec Jesenice Enota Angelce Ocepek, C.C. Tavčarja 21

8. ŠPORTNO POPOLDNE Z DRUŽINAMI

Melinda Žvan 04 5 831 470 [email protected]

21.5.2015 16.00 - 18.00

Vrtec Jesenice Enota Cilke Zupančič, C. I. Cankarja 4e, Nogometno igrišče na Lipcah

9. USTVARJALNICA Melinda Žvan, Barbara Koblar 04 5 831 470 [email protected]

20.5.2015 14.00 - 18.00

Stara Sava

10. PREDSTAVITEV VRTCA NA STOJNICI

Alenka Pozvek, Mojca Jeklič 04 5 831 177 [email protected]

20.5.2015 14.00 - 18.00

Stara Sava


Vrtec Jesenice 35

Zap. št.

Naslov oz. kratek opis vsebine prireditve

Ime in priimek vodja prireditve, telefon

in e-pošta

Datum izpeljave prireditve

Čas izpeljave Ura od - do

Kraj izpeljave

11. DRAMATIZACIJA: Deklica in Kač, po Reviji Cicido, februar 2015, PESMICI: - So ptički se ženili ( J. Bitenc) - Sonce se smeje ( J. Bitenc).

Gorica Stevanović 04 5836 760 [email protected]

20.5.2015 17.00 - 17.08

Stara Sava

12. KULTURNI PROGRAM: SLOVENSKI LJUDSKI PLES: - Ob bistrem potočku je mlin, ter SLOVENSKA LJUDSKA PESEM: - Jaz imam pa goslice.

Anita Plohl 04 5836 760 [email protected]

20.5.2015 17.08 - 17.15

Stara Sava

10.2.1 Parada učenja Vrtec Jesenice je v Tednu vseživljenjskega učenja sodeloval na prireditvi Parada učenja z ustvarjalno delavnico, predstavitveno stojnico in s kulturnim programom. USTVARJALNA DELAVNICA NA STARI SAVI V sredo, 20.5., smo v Kolpernu na Stari Savi v sklopu Vseživljenjskega učenja, izvedli ustvarjalno delavnico za otroke. Izdelovali smo lutke klepetavčke iz barvnega papirja in lovilce sanj iz papirnatih krožnikov, volne, lesenih perl in barvnega perja. Delavnice se je udeležilo kar nekaj družin, katere so uživale v ustvarjanju in veselem vzdušju.


Vrtec Jesenice 36

PREDSTAVITEV VRTCA JESENICE NA STOJNICI Na stojnici smo ponudili promocijski material, obiskovalci so si lahko ogledali tudi zanimive izdelke otrok jeseniških vrtcev.

KULTURNI PROGRAM Otroci iz skupine mavrica, ki obiskujejo dislocirani oddelek Frančiške Ambrožič na Hrušici so se predstavili z dramatizacijo Deklica in Kač , ki pripoveduje o deklici, ki se izgubi v gozdu in sreča živali. Nauk zgodbe je, da je lepo, če si prijazen in se ti vse dobro povrne. Zapeli so tudi pesmici So ptički se ženili ( J. Bitenc) in Sonce se smeje ( J. Bitenc). Otroci iz oddelka kužki pa so zaplesali slovenski ljudski ples Ob bistrem potočku je mlin, ter zapeli slovensko ljudsko pesem Jaz imam pa goslice.


Vrtec Jesenice 37

10.2.2 Prireditve v tednu vseživljenjskega učenja v enotah vrtca

PRAVLJICA POD DREVESOM Otroci in vzgojiteljice so poiskali na vrtu varno zavetje pod krošnjami dreves, pod katerimi smo spoznali in se vživeli v literarne junake.

ŠPORTNO DOPOLDNE Z otroki smo na vrtu poiskali naravni material - palice, kamenje, storže, veje. Uporabili smo jih pri postavitvi postaj za gibalne dejavnosti. Razvijali smo naravne oblike gibanj in hkrati odkrivali razliko med naravnimi materiali.

OBISK DEDKOV IN BABIC V svojo sredino smo povabili dedke in babice. Ob igri smo krepili medgeneracijske vezi.


Vrtec Jesenice 38

IGRE IN PLESI RAZLIČNIH GENERACIJ V naš vrtec smo povabili babice in dedke, da bi se z nami igrali razne igre in plesali. Odzvali sta se dve babici, ki sta nam sprva pripovedovali o njunem otroštvu, potem pa sta nam pokazali tudi nekaj iger in ples. Igrali smo se igre Gnilo jajce, Koze zbijat, Vroča žoga ter zaplesali plesa Rašplja in Bela Lilija oz. Rdeči tulipan. Ples Bela Lilija oz. Rdeči tulipan smo mi pokazali babicama, medtem, ko sta ostale igre in ples onidve pokazali nam. Ena od babic nam je še pokazala, kako se delajo zapestnice iz slamic, kar bomo v naslednjih dneh poskusili tudi mi. Ura druženja je bila prijetna, tako babici, kot otroci in strokovni delavki, smo se naučili nekaj novega.

SPRETNOSTNA VOŽNJA V vrtcu na Blejski Dobravi so izvedli spretnostno vožnjo.


Vrtec Jesenice 39

POHOD PO RUDNI POTI S STARŠI IN OTROKI Organizirali smo srečanje s starši in jih popeljali v skrivnostni svet škrata Perkmandeljca. Strokovne delavke so starše in vse udeležence vodile in pripovedovale pravljico o škratu in zgodovino Stare rudne poti. Na vsaki postaji nas je pričakalo pismo škrata, ki je od nas zahteval, da opravimo določeno nalogo.

ŠPORTNO POPOLDNE Z DRUŽINAMI Zbrali smo se pred vrtcem na Koroški Beli in se peš odpravili na Lipce, kjer smo strokovni delavci pripravili razne gibalno - rajalne igre. Družine so sodelovale pri igrah skakanje z vrečami, nošenje žogic z žlicami, vožnja s samokolnicami in ravnotežje s stožci. Vsi skupaj smo se imeli zelo lepo!

RAZSTAVA – STAVBE GOVORIJO Celoletni turistični projekt z naslovom STAVBE GOVORIJO smo zaključili s slavnostno otvoritvijo naše razstave v vrtcu. Na slovesno otvoritev so bile vabljene vse skupine enote, Razstava pa je na ogled tudi ostalim enotam Vrtca Jesenice ter vsem občanom Jesenic.


Vrtec Jesenice 40

Vrtec Jesenice je letos sodeloval že deveto leto.

10.3 MESEC NARCIS Tudi v letošnjem šolskem letu smo v mesecu maju praznovali Mesec narcis. Akcija Mesec narcis je potekala sedmo leto.

Praznovanju so se na različne načine priključili strokovni delavci iz vseh enot našega vrtca. Posamezni oddelki so prispevali različne izdelke otrok, ki so bili razstavljeni v TIC Jesenice.

10.4 STARA RUDNA POT Vrtec Jesenice se je aktivno vključil v oživitev Rudne poti. To je pot, po kateri so nekoč tovorili železovo rudo od Savskih jam do Plavža na Stari Savi. Za vrtec je predvsem aktualen spodnji del poti, ki poteka od Stare Save do Pejc. Na tej poti želimo otrokom na njim primeren način predstaviti, kako je potekal prevoz rude. Letos je rudarski škrat Perkmandeljc otroke in starše popeljal v preteklost tako, da jim je na pohodu po Rudni poti dal različne naloge, ki jih otroci in starši skupaj reševali. Skozi naloge so spoznavali življenje rudarjev in fužinarjev, ki so bili povezani z nahajališčem železove rude. Vse udeležence je čakal skriti zaklad.

11. ANALIZA DELA STROKOVNIH ORGANOV STROKOVNI AKTIVI Strokovne aktive so sestavljale strokovni delavci enot in dislociranih oddelkov. Strokovni aktivi so se sestajali vsak drugi torek v mesecu, vsebina teh srečanj pa je bila usklajevanje skupnih ciljev, timsko načrtovanje, dogovori in usklajevanje po kurikulumu, medsebojno dopolnjevanje, reševanje problemov. Strokovne aktive so v tem šolskem letu vodile: Janja Debeljak, Miljana Jeftenić, Mateja Bergant, Viktorija Kokošinek, Mateja Kovač Bernik in Marjana Jakopič. Redno sta se srečanj strokovnih aktivov udeleževali tudi pomočnici ravnateljice Vlasta Ravhekar in Mateja Ban.


Vrtec Jesenice 41

TANDEMI so se sestajali enkrat mesečno ter skupaj načrtovali delo. VZGOJITELJSKI ZBOR Vzgojiteljski zbor se je sestal štirikrat:

- 26. 8. 2014: namenjen je bil predstavitvi pedagoških smernic za novo šolsko leto, predstavitvi organizacije Vrtca Jesenice v šolskem letu 2014/15 in evalvaciji poletnega dela;

- 20. 2. 2015: se je izvedel po enotah Vrtca Jesenice z namenom glasovanja o predlogu za napredovanje v nazive sedmih vzgojiteljic;

- 26.2.2015: je mag. Jani Prgič izvedel interaktivno delavnico z naslovom »Tanka črta odgovornosti«;

- 23. 6. 2015: obravnavali smo delo vrtca v tekočem šolskem letu ter priporočila za poletno delo, pregledali stanje za novo šolsko leto in obravnavali predloge napredovanja v nazive šestih vzgojiteljic.

KOLEGIJ Kolegij so sestavljale ravnateljica, pomočnici ravnateljice, vodje strokovnih aktivov, svetovalna delavka in vodja ZHR ter prehrane. Sestajali so se enkrat mesečno in sicer drugi torek v mesecu. Kolegiji so bili namenjeni načrtovanju ter evalvaciji prednostnih nalog vrtca, reševanju pedagoških dilem in vprašanj ter prenosu aktualnih informacij. Organizacijskie vodje so uskladile dopuste in delovne urnike za poletne mesece.

12. ANALIZA PEDAGOŠKEGA SPREMLJANJA IN MENTORSTVO 12.1 Pedagoško spremljanje Pedagoško spremljanje so izvajale ravnateljica Zdenka Kovač ter obe pomočnici ravnateljice Vlasta Ravhekar in Mateja Ban, z vsakodnevnimi osebnimi stiki , s sodelovanjem pri vzgojnih dejavnostih in pregledom pedagoške dokumentacije. Spremljalo se je tudi dijakinje pri opravljanju nastopov (24 nastopov). 12.2 Mentorstvo Celo leto so oddelke obiskovale dijakinje in dijaki Srednje šole Jesenice, program: predšolska vzgoja. Hodili so na hospitacije, izvajali praktično usposabljanje in se pripravljali na poklicno maturo. Mentorstvo smo nudili tudi udeležencem v izobraževanjih za odrasle in študentom različnih fakultet. Dve vzgojiteljici sta bili mentorici dvema sodelavkama za opravljanje strokovnih izpitov. Tabela: Mentorstvo dijakinjam in dijakom Srednje šole Jesenice, program Predšolska vzgoja.

Št. Enota

Mentorica Dijak - inja Letnik Termin Trajanje

1. JP Janja Debeljak Šeherezada Oraščanin

4. A Torek, 14.10.2014 - 12.5.2015

27 x

2. Renata Seljak Jelena Tasić 190 ur

3. Jelka Koranter Aleksandra Dragić (brez pavze)

4. Tatjana Sabolič Taja Ozebek


Vrtec Jesenice 42

Št. Enota

Mentorica Dijak - inja Letnik Termin Trajanje

5. ŠC Mateja Korošec Katja Arh 2. B 17.11.- 28.11.2014

2 tedna

6. Mateja Bergant Manca Rotar 7 ur/dan

7. Irena Rozman Krištof Razingar 76 ur

8. Tatjana Gričar Luka Čušin 2. A 3.11.- 14.11.2014

9. Sonja Mally, Barbara Čop

Žiga Podgoršek

10. CZ Mateja Kovač Bernik

Maja Vengar 4. B

11. Barbara Koblar Sandra Selman 3. B 2.3.– 20.3.2015 3 tedni

12. Melinda Žvan Sara Stojov 7 ur/dan

13. FA Gorica Stevanović Petra Popovič 2. A

14. Anita Plohl Lucija Krašovec 1. LJ 4.5. – 8.5.2015

15. AO Miljana Jeftenić Alma Mahmutović 4. B Četrtek 16.10.2014 -

27 x

16. Nevenka Razinger Tea Parežanin 14.5.2015 po 7ur

17. Petra Pretnar Tina Lasnik 190 ur

18. Lea Mulej Zupan Maša Kocjančič 3. A 2.2.– 20.2.2015 3 tedni

19. Nataša Ferjan Sandra Panić

20. FA Gorica Stevanović Kristina Žižmund 15.7.– 29.7.2015

2 tedna

Tabela: Mentorstvo udeležencev izobraževanj za odrasle.

Št. Mentorica Kandidat/ka Letnik Termin Trajanje

1. Mateja Hočevar

Stella Krnjajić Zavod za izobraževanje

odraslih Radovljica

24.11. – 19.12. 2014 4 tedni in trije nastopi

Tabela: Mentorstvo študentom fakultet.

Št. Mentorica Študentka Letnik Termin Trajanje

1. Miljana Jeftenić Maja Jamnik Pef Ljubljana 1. letnik programa predšolska vzgoja

oktober 14 – januar 15

7 opazovanj za predmet razvojna psihologija

2. Maja Rožič Maja Jamnik Pef Ljubljana 1. letnik programa predšolska vzgoja

7. – 20. aprila 2015 3 tedni

3. Mateja Korošec

Vladimir Radič Pef Ljubljana april, maj 2015 1 teden

3. Nevenka Razinger Marjana Jakopič

Katja Češnjak Pef Koper 1. letnik programa predšolska vzgoja

4. – 22. maja 2015 1 teden 2 tedna


Vrtec Jesenice 43

Tabela: Mentorstvo za strokovne izpite ( pet nastopov) 2014/15

Mentorica Kandidatka

Maja Rožič Petra Mlinarec

Mateja Kovač Bernik Anka Benčina

13. UPRAVLJANJE Vrtec upravljamo v skladu z veljavno zakonodajo (Zakon o vrtcih, ZOFVI, ustanovitveni akt, pravilniki …). SVET ZAVODA v sestavi delavcev vrtca, predstavnikov ustanovitelja in predstavnikov staršev je bil sklican šest krat.

- 8. 10. 2014 je pregledal in potrdil zapisnike 2. seje Sveta Vrtca Jesenice in 3.,4.,5., korespondenčne seje Sveta Vrtca Jesenice, obravnaval in potrdil letni delovni načrt za šolsko leto 2014/15 in potrdil Predhodno soglasje Občine Jesenice za sklenitev podjemne pogodbe z vzgojiteljico, ki bo vodila Cicibanove urice;

- 21.1.2015 se je izvedla korespondenčna seja za potrditev soglasja za sklenitev pogodbe za občasno nadomeščanje odsotnega delavca in zagotovitev nemotenega procesa dela, predvsem razvoz hrane po enotah vrtca;

- 25.2.2015 je Svet zavoda pregledal zapisnike 6. in 7. Seje, obravnaval in potrdil Letno poročilo za leto 2014, potrdil Finančni načrt za leto 2015 in ugotavljal delovno uspešnost ravnateljice;

- 27.3.2015 se je izvedla korespondenčna seja za potrditev soglasja za sklenitev podjemnih pogodb za nadomeščanje treh strokovnih delavk v času od 16.2.2015 – 30.6.2015 in od 1.9.2015 do 31.12.2015;

- 15.6.2015 je bila izvedena korespondenčna seja za potrditev soglasja za zaposlitev kuharja/kuharice za nedoločen čas in kuharja/kuharice za določen čas.

- 31.7.2015 pa se je izvedla korespondenčna seja za potrditev soglasja za zaposlitev štirih pomočnikov/pomočnic vzgojiteljev.

Predsednica je Vanja Kramar, njena namestnica Gorica Stevanović; predstavniki zaposlenih so še: Melinda Žvan, Jasna Koron, Ulčar Nina; predstavniki sveta staršev: Armin Džafić, Egon Kepic in Dušan Kisič; predstavniki občine: Jože Anderle, Špela Horvat in Ivana Pretnar.

SVET STARŠEV, ki zagotavlja uresničevanje interesa staršev pri vzgojnem delu in daje pobude ravnatelju in svetu vrtca je bil sklican enkrat:

- 6.10.2014 je gospa ravnateljica predstavila organizacijo in konstituiranje Sveta Staršev Vrtca Jesenice. Izvedeno je bilo imenovanje ga. Maruše Berce za predsednico Sveta staršev in ga. Edine Džombić za nemestnico predsednice. Predstavljen je bil letni delovni načrt za leto 2014/15.

14. IZVEDENE INVESTICIJE V letošnjem šolskem letu je bilo za celotno šolsko leto namenjenih le 15.000 €, nekaj sredstev smo pridobili preko donacij. V skladu s finančnimi zmožnostmi smo izvedli naslednje investicije v posameznih enotah:


Vrtec Jesenice 44

- enota Julke Pibernik, Cesta Toneta Tomšiča 3: - prenovljeni stropi v garderobah in hodnikih, - napeljava optičnega kabla (Ministrstvo), - menjava glavnih vhodnih vrat, - daljinsko odpiranje vrat ograje, - postavitev toplotne postaje.

- enota Angelce Ocepek, Cesta Cirila Tavčarja 21: - menjava ventilov na pipah, - obnovitev hodnikov, - nove omare za hodnike, - ureditev visoke grede, - napeljava vode na igrišče in postavitev fontane.

- enota Angelce Ocepek, Cesta Cirila Tavčarja 3a: - prenovljeni stropi v garderobah in hodnikih, - tri zunanja igrala, - energetska sanacija stavbe.

- enota Cilke Zupančič, Cesta Ivana Cankarja 4e: - dvižna jadra za senco nad peskovnikom, - dve novi zunanji igrali, - napeljava vode na igrišče in postavitev fontane, - napeljava optičnega kabla (Ministrstvo).

15. POROČILO O DELU POMOČNIC RAVNATELJICE

Pomočnica ravnateljice Vlasta Ravhekar sem opravljala svoje delo v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ( Ur. l. RS, št. 12/96 s spremembami) in opisom dela in nalog v sistemizaciji delovnih mest. Delo je povezano z vsemi dejavnostmi, navedenimi v tem poročilu. V šolskem letu 2014/15 sem trikrat tedensko delala na upravi vrtca in enoti Angelce Ocepek na C. Cirila Tavčarja 3a, enkrat tedensko pa sem obiskovala enoto Julke Pibernik in enoto Cilke Zupančič. Spremljala sem uvajanje otrok in ugotovila, da niso imeli večjih adaptacijskih težav. Delo strokovnih delavk sem spremljala pri neposrednem vzgojnem delu, preko individualnih pogovorov, pregledov dokumentacije ter prisotnostjo na različnih strokovnih aktivih. Strokovnim delavcem sem svetovala glede na posebnosti. Iskali smo možnosti izboljšav in razreševali pedagoške dileme v zvezi z otroki, starši in sodelavci. Z vzgojiteljicami sem se individualno pogovorila o organizaciji in izvedbi pogovornih uric za starše, ter o obveščanju staršev na oglasnih deskah. Trinajstim vzgojiteljicam sem pomagala pri pripravi predlogov za napredovanje v nazive, jih pregledala ter dopolnila in zanje pripravila glasovnice.


Vrtec Jesenice 45

V tem šolskem letu smo nadaljevali s prednostno nalogo strukturiranje učnega okolja. Z nekaterimi tandemi smo skupaj oblikovali spodbudno učno okolje. V spletni zbornici so zbrani primeri spodbudnega učnega okolja. Vsak strokovni aktiv je naredil dve nadgradnji. Vse primere sem zbrala in uredila v priročnik Ustvarjanje spodbudnega učnega okolja in poslala v enote vrtca. Organizirala in spremljala sem mentorstvo za pedagoško prakso štirih študentov fakultet, ene udeleženke izobraževanj za odrasle in 21. dijakinj/dijakov Srednje šole Jesenice programa Predšolska vzgoja. Hospitirala sem nastope dijakinj četrtih letnikov za opravljanje poklicne mature. Na hospitacijah so bile prisotne tudi njihove mentorice, s katerimi smo dijakinje skupaj ocenile. Po vsakem nastopu smo se pogovorile in iskale še drugačne možne poti izvedb. Naš vrtec že drugo leto sodeluje v triletnem programu Etika in vrednote v vzgoji in izobraževanju. Nadaljevala sem z nalogami varuhinje etike in vrednot v enoti Julke Pibernik. Izvedla sem dve izobraževanji za strokovne delavce. Prispevke didaktičnih iger sem poslala na natečaj Inštituta za etiko in vrednote Jože Trontelj. Ponovno smo anketirali starše in zaposlene. Anketa je pokazala rezultat, ki je ponovno višji od povprečja slovenskih vrtcev. Sodelovala sem v uredniškem odboru, kjer smo uredili in zbrali didaktične igre v knjižici za vsak dan z naslovom Didaktične igre s pravili. Napisala sem poročilo o izvajanju načrta integritete, o delu javne delavke, poročilo za oceno ravnateljice ter poročilo o delu vrtca Jesenice. Deveto leto sem koordinirala prireditve v Tednu vseživljenjskega učenja. Letos smo izvedli 12 dogodkov in sodelovali na Paradi učenja na Stari Savi z nastopom otrok s kulturnim programom, s predstavitveno stojnico ter pripravili ustvarjalno delavnico. Sodelovala sem s z Zavodom za šport pri izvedbi Mini cicibanove olimpiade , Olimpijskega teka, Igrive košarke z Lipkom in pri projektu Poslovne športne igre. Bila sem pobudnica pripravljalnega odbora Iz majhnega raste veliko in koordinirala prireditev z naslovom Družinske športne igre, ki smo jih izvedli na igrišču enote Julke Pibernik. Opravljala sem delo koordinatorke Cicidijeve Cici vesele šole. Koordinirala sem nacionalni Unicefov projekt Punčka iz Cunj z dnevnikom. Vzpodbujala sem medsebojno spoštovanje, sodelovanje in prijateljstvo. Podarili smo 12 punčk z dnevniki in s tem prispevali k rešitvi 12 otrok pred šestimi nalezljivimi boleznimi. Na ta način smo družine seznanili s humanitarnostjo. Punčke so bile razstavljene v ljubljanski Mestni hiši. Z Matejo Ban in Nežo Ajdišek smo prijavile prispevek z naslovom »(Samo)evalvacija kazalnikov kakovosti v času prihoda in odhoda otrok iz vrtca« na Nacionalno konferenco KEKS Krepitev kakovosti in evalvacija v sistemu vzgoje in izobraževanja, ki bo v novembru 2015 in jo organizira Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport. Sodelovala sem pri anketi o kvaliteti strokovnih aktivov z vprašanjem »Kakšen je moj prispevek k dvigu kvalitete strokovnosti na strokovnih aktivih na ravni enote« in pri organizaciji ankete obsežne raziskave z naslovom »Medgeneracijske razlike v vzgojnih pristopih in stališčih mater mlajših otrok« kjer smo anketirali mamice in babice otrok (po materini strani) za študentko podiplomskega študija pedagogike Filozofske fakultete Maribor.


Vrtec Jesenice 46

Skupaj s skupino za evalvacijo smo evalvirali poletno delo. Pripravili smo tudi slikovno gradivo, ki smo ga razstavili v enotah vrtca, v paviljonu na Stari Savi in TICu. Sprotno sem beležila vse spremembe v Vpis v razvid. Urejala sem predpisano dokumentacijo, ki se hrani na upravi. Občasno sem nadomeščala ravnateljico in strokovne delavke. Sodelovala sem v strokovni skupini za pripravo individualiziranega programa. S Centrom za socialno delo Jesenice in Zvezo društev prijateljev mladine Jesenice sem se dogovorila za brezplačno letovanje treh otrok v Novigradu. Pripravljala in urejala sem prispevke za internetno stran vrtca in jeseniške novice. Skrbela sem za odvoz skupne akcije zbiranja izrabljenih tonerjev in kartuš z vseh enot celo šolsko leto. Vodila sem evidenco delovnih ur za upravo, javno delavko in zbirala podatke z vseh enot. Udeležila sem se izobraževanj v okviru programa Etika in vrednote v VIZ, strokovnega srečanja Skupna je mladost, treh srečanj ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, predavanja Tanka črta odgovornosti, srečanja na SŠJ ob zaključku šolskega leta, strokovne ekskurzije v okviru projekta Planetu Zemlja prijazen vrtec, kjer smo si ogledali urbano permakulturo Dole in Križečo vas. Celo leto sem spremljala uresničevanje LDN vrtca in ugotovitve zapisala v poročilu o delu vrtca ter zbrala analize posameznih enot. Opravljala sem različne naloge po pooblastilu in v dogovoru z ravnateljico. Tudi v prihodnje si bom prizadevala za kakovostno pedagoško delo, za katerega smo pomembni vsi strokovni delavci, ki smo nenehno vključeni v proces profesionalnega razvoja, ki evalviramo svoje pedagoško delo, sodelujemo z drugimi in širimo svoje navdušenje za vseživljenjsko učenje. Prepričani moramo biti, da je lahko uspešen vsak otrok in naša odgovornost je tudi ta, da vsakemu otroku zagotovimo kar najboljšo podporo pri njegovemu učenju in razvoju, izkazujemo navdušenje do učenja in spretnosti, ki ga podpirajo. Prav je, da se odzivamo na izzive vsakodnevnega življenja in dela, na spremembe v družbi, poplavo informacij in novih tehnologij. V novem šolskem letu bom zato aktivno nudila podporo strokovnim delavkam tako po vsebinski, kot tudi tehnični plati pri uresničevanju prednostne naloge – načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela. Koordinirala bom prijavo vsem strokovnih delavcev na različna izobraževanja preko spletne aplikacije KATIS. Kot novost pa želim uvesti tudi pridobitev uradnih potrdil, ki služijo napredovanju, v okviru internih izobraževanj in izobraževanj v okviru programa Etika in vrednote v VIZ. Zelo pomembna je aktivna udeležba, s katero v partnerstvu z drugimi nenehno izboljšujemo kakovost svojega profesionalnega delovanja, promoviramo svoj poklic, krepimo sposobnosti zagovorništva kakovostne predšolske vzgoje in tudi spoštovanje do pedagoškega poklica. Pripravila: VlastaRavhekar, dipl. vzg. pomočnica ravnateljice


Vrtec Jesenice 47

Pomočnica ravnateljice Mateja Ban sem v šolskem letu 2014/2015 opravljala različne naloge po dogovoru z ravnateljico, poleg tega sem v tem šolskem letu izvajala tudi naloge organizacijske vodje v enoti Angelca Ocepek, Cesta Cirila Tavčarja 21, ter v dislociranih oddelkih Ivanka Krničar na Blejski Dobravi in Frančiška Ambrožič na Hrušici. V enoti Angelca Ocepek je bilo v tem šolskem letu 7 oddelkov 1. starostnega obdobja in 7 oddelkov drugega starostnega obdobja. V DO Frančiške Ambrožič sta bila to šolsko leto 2 oddelka drugega starostnega obdobja, v DO Ivanke Krničar pa en oddelek drugega starostnega obdobja. Organizacijsko vodenje obsega pripravo razporedov za delo strokovnih delavcev in razporejanje strokovnih delavcev, ki zagotavljajo sočasnost dela v oddelku ter urejanje nadomeščanj v primeru bolniške odsotnosti. Področje vodenja me vedno postavlja pred nove izzive in naloge, ki jih je potrebno rešiti. Zato, da bi svoje delo opravljala še bolj kvalitetno sem se odločila, da se vpišem v šolo za ravnatelje. V tem šolskem letu smo že začeli s prvimi predavanji.

Med naloge, ki predstavljajo delovno rutino in jih opravljam spadajo:

mesečno zbiranje formularjev za evidenco delovnega časa, formularjev o realizaciji delovnih ur strokovnih delavcev, evidenco števila prisotnih otrok, priprava zvezkov za evidenco delovnega časa za vse enote;

naredila sem dve analizi prisotnosti otrok v času prihoda in odhoda in sicer za mesec september, oktober in mesec april. Na podlagi analize smo spremenili odpiralni čas vrtcev v treh enotah razpored strokovnih delavcev v posameznih enotah;

dnevno popisujem število prisotnih otrok v enoti Angelce Ocepek in na tak način vsak dan vzpostavim stik z vsemi strokovnimi delavci, pa tudi z otroki in pogosto tudi s starši. Na tak način hitro zvem za probleme, ki se pojavljajo v enoti in jih skušam kar najhitreje na ustrezen način razrešiti. Včasih je to ureditev nadomeščanja ob nepredvideni odsotnosti strokovnega delavca, spet drugič samo pomoč pri pripravi prostora za določeno dejavnost ali kratek pogovor s strokovnimi delavci. Prav na teh obhodih po enoti velikokrat dobimo ideje za delo, ureditev enote, organizacijo srečanja, izvedbo projekta itd.

v mesecu novembru sem izpolnila Vprašalnik za statistično raziskovanje Predšolska vzgoja in izobraževanje v vrtcih ob začetku šolskega leta 2013/14 za vse enote in oba dislocirana oddelka.

Kot organizacijski vodja sem organizirala delo v enotah v času jesenskih, novoletnih, zimskih in prvomajskih šolskih počitnic na podlagi prijav staršev. Za vsake počitnice pripravim anketne liste za starše, kamor označijo prisotnost/odsotnost otroka v tem času. V tem času lahko starši otrok, ki so vpisani v dislociranih oddelkih na Hrušici in Blejski Dobravi koristijo varstvo v enoti na Cesti Cirila Tavčarja 21. V kolikor število prijavljenih otrok v enotah Julka Pibernik in Angelca Ocepek, Cesta Cirila Tavčarja 3a ni bilo zadostno, smo tudi za prijavljene otroke iz teh enot organizirali varstvo v dežurni enoti na Cesti Cirila Tavčarja 21. Razpored za delo v poletnih mesecih sem organizirala skupaj organizacijskimi vodjami Janjo Debeljak in Miljano Jeftenić.

Ob torkih in četrtkih, po potrebi pa tudi druge dneve, sem bila prisotna v dislociranih oddelkih in spremljala pedagoško in organizacijsko delo. S strokovnimi delavkami smo skupaj načrtovali posamezne dejavnosti ali pa se posvetovali glede strokovnih vprašanj, ki so zahtevali večjo organizacijo (izleti, srečanja, izvajanje različnih projektov….). Ostale dneve pa smo bili velikokrat v stiku po telefonu ali e-pošti.

V tem šolskem letu smo postavili novo spletno stran vrtca. Priprava in oblikovanje spletne strani sta mi vzela zelo veliko časa, saj sem morala ves čas iskati nove informacije in znanja. Določene informacije sem dobila tudi na Mednarodni konferenci SIRikt 2015 v Kranjski gori, ki sem se je udeležila tudi to leto. Prevzela sem urejanje spletne strani, vendar želim v novem šolskem letu te


Vrtec Jesenice 48

naloge v določenih področjih prepustiti tudi drugim. Tako je že v tem šolskem letu Barbara Dežman začela sama objavljati jedilnike na spletni strani, v času poletnih počitnic pa sta Barbara Čop in Mateja Slivnik prevzeli nalogo objave fotografij o poletnem dogajanju. Sprememba spletne strani je bila povezana tudi z zamenjavo strežnika in spremembo spletne domene. Zaradi prehoda na Arnesov strežnik je bilo potrebno spremeniti elektronske naslove v vrtcu, pripravila pa sem tudi e-naslove za vse enote. Hkrati pa se je v tem letu začelo tudi urejanje IR optike. Prevzela sem koordinacijo med vrtcem in Arnesom. Tako smo do konca poletja uspešno pripravili enoti Juke Pibernik in Cilke Zupančič za priključitev na optično omrežje.

Mesečno sem sodelovala na strokovnih aktivih. V tem šolskem letu smo veliko časa posvetili oblikovanju pozitivne in sodelovalne klime v enoti Angelca Ocepek, Cesta Cirila Tavčarja 21. Načrtno smo skozi sodelovanja in skupne prireditve gradili pozitivno klimo v kolektivu. Prednostna naloga je bila uvedba medsebojnih hospitacij. Veliko novih informacij sem pridobila na XVII. strokovnem posvetu pomočnikov ravnateljev: Vloga pomočnikov ravnateljev pri spodbujanju učenja v Portorožu, ki sem se ga udeležila. Znanje in informacije , ki sem jih pridobila v delavnici Medsebojne hospitacije kot priložnost za učenje, sem posredovala na strokovnem aktivu in jih uporabila pri oblikovanju ček liste za medsebojne hospitacije, ki sva ga naredili skupaj z strokovno vodjo Barbaro Čop.

Pri oblikovanju kvalitetnih odnosov pa so nam koristile vsebine programe Etika in vrednote v vzgoji in izobraževanju. Kot varuh etike in vrednot sem se udeležila treh predstavitev modulov na Brdu pri Kranju. Za posamezni modul, ki smo ga obravnavali sem pripravila predstavitev za strokovne delavce. Naredila sem PPt in tudi predloge za dejavnosti. Predvsem pa sem spodbujala sodelovanje strokovnih delavcev v programu. Njihove prispevke sem objavljala na spletni strani vrtca in na strani Inštituta za etiko. V sodelovanju s strokovnimi delavci smo pripravile jesensko srečanje za starše in otroke z naslovom Iz majhnega raste veliko. Staršem sem predstavila vsebino modula Življenje, narava, zdravje ter modula Kultura. Pomagala sem pri organizaciji novoletnega srečanja s starši Koledovanje 2014 in sprevod z lučkami do Gledališča Toneta Čufarja, ki je potekal tudi v okviru modula kultura.

V svoje pedagoško delo kot pomočnik ravnatelja sem vključevala tudi pogovore s strokovnimi delavci. Nudila sem jim strokovno pomoč in jim svetovala pri načinu oblikovanja priprave na delo. Izvedla sem več osebnih posvetovalnih razgovorov s strokovnimi delavci ob različnih priložnostih (izvajanje projektov, ideje za delo v skupini, pobude…). V šolskem letu 2014/15 je bila kot prednostna naloga v vrtcu izpostavljeno: Strukturirano učno okolje. Tema se nadaljuje še iz prejšnjega šolskega leta. Ker se je med strokovnimi delavci pokazalo kar nekaj vprašanj v zvezi s strukturiranim učnim okoljem sem v literaturi poiskala članke na to temo in jih posredovala strokovnim delavcem. Z nekaterimi strokovnimi delavkami sem izvedla individualne pogovore o tem, kaj naj bi spodbudno učno okolje opisovalo.

V tem letu smo se odločili za uvedbo programa eAsistent za vrtce. Odločili smo se, da bomo v novem šolskem letu strokovnim delavcem omogočili pisanje elektronskih priprav na delo s pomočjo tega programa. Tudi sama sem zaprosila za dostop, da sem se seznanila z načinom dela in sem lahko svetovala kako oblikovati pripravo na delo. Strokovnim delavcem, ki delo z računalnikom ne obvladujejo tako dobro, sem bila vedno na razpolago za pomoč in nasvet. Veliko znanja sem pridobila na različnih seminarjih, pa tudi na Konferenci SIRikt 2015 v Kranjski gori, ki sem se je udeležila ter na konferenci Dan spletnega anketiranja.

V tem šolskem letu sem predlagala zbiranje primerov didaktičnih iger, ki jih za delo v oddelku strokovni delavci naredijo sami. Ideja je bila pozitivno sprejeta zato sem pripravila enoten obrazec v katerega so strokovni delavci vpisali nam igre in jo opisali. Nabralo se je veliko število primerov.,


Vrtec Jesenice 49

ki jih je skupina za evalvacijo pregledala, prispevke uredila in pripravila končni izbor iger, ki so primerne za objavo. Tako je nastala publikacija Didaktične igre, za katerega sem pripravila uvodni tekst Pomen igre in iger s pravili za otrokov razvoj.

Po uspešno opravljenih vseh izpitih na Pedagoški fakulteti sem začela z zbiranjem gradiva za magistrsko nalogo. Za temo magistrske naloge sem izbrala področje samoevalvacije strokovnih delavcev, saj se mi zdi to področje zelo pomembno. Menim, da se še premalo poslužujemo procesa (samo)evalvacije in ne poznamo dovolj pomena in rezultatov, ki jih le ta prinese. Kvalitetno opravljena (samo)evalvacija strokovnemu delavcu pomaga, da še bolj kvalitetno opravlja svoje delo. Je v veliko pomoč pri načrtovanju dela v oddelku, saj strokovni delavec pridobi boljši uvid v svoje delo in rezultate, ki se kažejo pri otrokovem napredku. Da bi pridobila več informacij in boljši vpogled v delo strokovnih delavcev sem naredila analizo Letnih delovnih načrtov in Analiz letnih delovnih načrtov strokovnih delavcev za šolsko leto 2013/14. Iz njih sem ugotavljala, koliko strokovni delavci svoje delo evalvirajo. Rezultate raziskave sem predstavila ravnateljici in tudi vsakemu strokovnemu delavcu posebej. Na pogovoru o rezultatih sem jim svetovala, kako lahko svoje delo nadgradijo, kje so njihove močne strani in kaj lahko še izboljšajo. Začutila sem, da so moje mnenje vzeli pozitivno in uporabili pri pripravi letnega delovnega načrta za novo šolsko leto. Da so začeli razmišljati drugače, se je pokazalo tudi na strokovnih aktivih. Želim jih spodbuditi, da bi se vedno vprašali, kaj izvajanje neke dejavnosti pomeni zanje, za otroke, vrtec kot celoto; kaj s tem pridobimo, kje se kažejo spremembe.

Kot koordinator sem sodelovala v projektu Planetu Zemlja prijazen vrtec, v sklopu katerega so potekali štirje podprojekti:

- Food revolution - v projekt je bilo vključenih 8 strokovnih delavcev; - Eko beri, v katerega so bile vključene 4 strokovne delavke; - Od zrnja do kruha, v katerem je sodelovalo 17 strokovnih delavcev; - Urbana permakultura – žakelj v igralnici

V okviru podprojekta Urbana permakultura smo izvedli interno izobraževanje. Pripravila sem program izobraževanje, ki je vključeval obisk Beškovnikove domačije v Vitanjah, ogled Učnega poligona v Dolah in turistične vasi Križeča vas. Izobraževanja se je udeležilo 34 delavcev vrtca.

V okviru projektov Od zrnja do kruha in Food revolution sta bili v vrtcu izvedeni izobraževanji za strokovne delavce in tehnični kader. Cilj projekta je ekološko osvestiti otroke in odrasle. prispevek o tem je bil objavljen tudi v Jeseniških novicah in na Radiu Triglav.

Kot koordinator sem vodila projekt Korak k sončku, v katerega so se vključili štirje strokovni delavci. Cilj projekta je otrokom približati drugačnost in jih pripraviti na sprejemanje vsake drugačnosti. Več strokovnih delavk odločilo za aktivno sodelovanje v celotnem procesu supervizije, ki je potekal v šolskem letu 2014/2015 želijo pa tudi nadaljevati v novem šolskem letu. Tudi supervizija je način, da se strokovni delavci učijo refleksije in samoevalvacije. želela bi, da se še več strokovnih delavcev vključi v ta proces.

Večkrat sem se pridružila strokovnima delavkama Gorici Stevanović in Marjani Jakopič, ki sta sodelovali v projektu Say hello to the world – Pomahajmo v svet. Skupaj smo pripravile članke za zbornik, pomagala pa sem tudi pri pripravi PPt za predstavitev na konferenci v Zagrebu. V okviru projekta se je nabralo veliko fotografskega in tekstovnega materiala, ki ga bom v sodelovanju s strokovnimi delavkami, ki so sodelovale v projektu zbrala in pripravila za tisk. Sodelovanje v tem projektu nas je privedlo na idejo, da se prijavimo v program Erasmus+ in kandidiramo za dodelitev sredstev za izvedbo sledenja na delovnem mestu v drugih državah. S svetovalno delavko Nežo


Vrtec Jesenice 50

Ajdišek sva pripravili precej zahtevno prijavo za pridobitev sredstev in bili pri tem tudi uspešni. Tako v novem šolskem letu načrtujemo sledenje na delovnem mestu za tri strokovne delavce v Litvi in Avstriji.

V tem šolskem letu sem prevzela somentorstvo ga. Tanji Karlin pri pripravi diplomske naloge. Tema njene diplomske naloge je Vključevanje otrok priseljenih družin v vrtec, s poudarkom na pomembnosti (ne)znanja slovenskega jezika. Otroci priseljenci in nepoznavanje slovenskega jezika se kaže kot problem tudi pri delu v vrtcu, zato se mi zdi , da bo to sodelovanje v obojestransko korist. V Vrtcu Jesenice je opravila anketo o vključevanju otrok priseljencev v vrtec. Analiza rezultatov nam je pokazala na kar nekaj problemov, ki jih bomo skušali rešiti skozi Inovacijski projekt, ki ga želimo prijaviti v novem šolskem letu.

V mesecu narcis sem organizirala zbiranje izdelkov za razstave na temo. Pri oblikovanju narcis, likovnih izdelkih in didaktičnih igrah so sodelovalo otroci in strokovne delavke iz več enot Vrtca Jesenice. Izdelki so bili razstavljeni v izložbi TIC Jesenice. Tam sem pripravila še razstavo o turističnem projektu.

Urejala sem e-zbornico, kamor sem redno pripenjala razporede dela in uredila tudi dokumentacijo, ki jo pri svojem delu potrebujejo strokovni delavci in je dostopna v e-zbornici. Konec šolskega leta sem tudi nekoliko spremenila vizualno podobo spletne zbornice.

Koordinirala sem dobrodelno akcijo zbiranja zamaškov, ki že vrsto let poteka v vrtcu. Pri tem sodelujemo z OŠ Prežihovega Voranca, kamor odvažamo zbrane zamaške.

Spremljala in beležila sem vse dogodke, ki so se zgodili v Vrtcu Jesenice, in jih zapisala v Kroniki Vrtca Jesenice.

Skupaj z ravnateljico sva se udeležili Posveta združenja ravnateljic in ravnateljev vrtcev Slovenije maja v Moravskih Toplicah.

Iz zapisanega se vidi, da sem načrtovano iz preteklega leta realizirala in bila pri tem relativno uspešna, pokazale pa so se tudi nova področja dela o katerih nisem razmišljala ob koncu prejšnjega šolskega leta. Predvsem gre tu za urejanje spletne strani in mednarodno sodelovanje, ki se kaže za novo šolsko leto. Še vedno pa si želim še več pedagoškega dela s strokovnimi delavci. Tudi v novem šolskem letu bom spodbujala strokovne delavce k sodelovanju in povezovanju. Ena od nalog bo tudi spodbujanje in pomoč pri uporabi eAsistenta, vodenje in koordiniranje projektov in sodelovanje v inovacijskem projektu, ki bo posegal na uvajanje drugega tujega jezika oziroma slovenščine kot drugega jezika pri otrocih priseljencih. Predvsem pa želim znanja, ki jih imam in jih bom še dobila posredovati strokovnim delavcem, da bi bili pri delu še bolj inovativni, kvalitetni in strokovni. Zato, da bo delo uspešno še naprej, se bom trudila, da bi bila tudi naslednje šolsko leto prisotna na več strokovnih aktivih enote. Aktivno bom sodelovala tudi s svetovalno službo vrtca in se posvetovala o svojih opažanjih, idejah in predlogih za kakovostno delo. Želim si tudi povratne informacije o svojem delu, tako s strani strokovnih delavcev kot vodstva vrtca. Menim, da je povezava med vodstvenimi in strokovnimi delavci zelo pomembna. Upam, da mi bodo načrti za novo šolsko leto uspeli.

Pripravila: Mateja Ban dipl. vzg pomočnica ravnateljice


Vrtec Jesenice 51

16. POROČILO O DELU SVETOVALNE SLUŽBE

UVOD V šolskem letu 2014/2015 je do novembra svetovalno delo opravljal psiholog Darko Mihael Čibej, po vrnitvi s porodniške odsotnosti pa psihologinja Neža Ajdišek. Oba svetovalna delavca sva sledila načelom, ciljem in dejavnostim, kot jih opredeljujejo Programske smernice za delo svetovalne službe v vrtcih, ter sledila prednostnim nalogam, ki so bile zastavljene v Letnem delovnem načrtu svetovalne službe za šolsko leto 2014/2015. Temeljni cilj svetovalne službe je ustvarjati takšne pogoje, ki bodo prispevali k optimalnemu razvoju otrok. V procesih pomoči, pri izvajanju razvojnih in preventivnih dejavnosti ter dejavnostih načrtovanja in evalvacije sva svetovalna delavca stremela k timskemu povezovanju z različnimi sodelavci znotraj in zunaj vrtca – v prvi vrsti z vzgojiteljicami in pomočnicami ter pomočniki vzgojiteljev ter starši otrok.

ORGANIZACIJA DELA SVETOVALNE SLUŽBE Po posameznih enotah vrtca sem bila prisotna skladno z vnaprej dogovorjenim urnikom, v obeh dislociranih oddelkih pa po dogovoru (nekoliko manjkrat v enoti Ivanke Krničar na Blejski Dobravi, kjer v letošnjem šolskem letu ni bilo večjih nalog, v katere bi se vključevala svetovalna služba). Poleg nalog svetovalne službe sva svetovalna delavca pokrivala tudi tri ure dodatne strokovne pomoči za otroka s posebnimi potrebami, ki mu je bila določena z odločbo pomoč psihologa, zato sva bila večkrat prisotna v enoti Angelce Ocepek na Cesti Cirila Tavčarja 3a (trikrat tedensko). Kot je bilo predvideno v Letnem delovnem načrtu, je v času vpisa otrok v vrtec in z vpisom povezanih nalog, prišlo do odmika od postavljenega urnika, saj so te naloge zahtevale več prisotnosti na upravi vrtca, od koder je urejen dostop do računalniške baze vpisanih otrok. Med naloge, ki so povezane z vpisom, sodijo: vpis, pregled vlog, oblikovanje oddelkov za novo šolsko leto, vnos vlog, priprava obvestil in pogodb za starše, pregled vrnjenih pogodb, priprava vabil za srečanje, srečanje za starše novosprejetih v mesecu juniju. V letošnjem šolskem letu sem skušala čas, ki je bil potreben za naloge, povezane z vpisom, ter vnos vlog, v čim večji možni meri skrajšati. Skupno je računalniški vnos vlog trajal 2 tedna (od 30. 3. do 10. 4.). Enote sem tedaj obiskovala skladno z možnostmi oz. po dogovoru s strokovnimi delavci in starši.

ANALIZA DELA SVETOVALNE SLUŽBE GLEDE NA PREDNOSTNE NALOGE Svetovalna služba opravlja dejavnosti po posameznih področjih, ki pa se povezujejo. To so: dejavnosti pomoči, razvojne in preventivne dejavnosti ter dejavnosti načrtovanja in evalvacije. Pri načrtovanju svojega dela sem se sprotno usklajevala s strokovnimi delavci po posameznih enotah, vodstvom vrtca, starši in zunanjimi institucijami. V letošnjem šolskem letu sva svetovalna delavca večji poudarek dala šestim »prednostnim« nalogam, skladno z Letnim delovnim načrtom, zato jih na tem mestu tudi podrobneje analiziram.


Vrtec Jesenice 52

1. Priprava individualiziranih programov (IP) za otroke s posebnimi potrebami s poudarkom na skupnem sodelovanju vseh članov strokovne skupine

Ocenjujem, da je bila ta naloga uspešno realizirana. V letošnjem šolskem letu so bili v začetku šolskega leta v program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo usmerjeni 4 otroci, med letom pa sta prišli še 2 odločbi (skupno šest odločb). Pri pripravi individualiziranih programov za otroke s posebnimi potrebami smo aktivno sodelovale vse članice strokovnih skupin. Kot svetovalna delavka sem prevzela vlogo koordinatorja in povezovalca pri pripravi posamezni delov IP-ja ter nudila »birokratsko« in »vsebinsko« podporo pri zapisu in oblikovanju IP-ja. Menim, da članice strokovnih skupin zelo dobro sodelujemo, strokovne delavke vrtca zelo pozorno in natančno spremljajo razvoj in napredek otrok s posebnimi potrebami, ki so vključeni v redne oddelke vrtcev, nudijo jim vsakodnevne prilagoditve, povezujejo se z izvajalkami dodatne strokovne pomoči, upoštevajo njihova priporočila, pobude pri vsakodnevnem delo z otroki, kar se odraža v napredku otrok in zadovoljstvu staršev. Pri svojem delu so zelo uspešne tudi izvajalke dodatne strokovne pomoči, ki prihajajo iz zunanjih institucij. Pri svojem delu se tesno povezujejo s strokovnimi delavci vrtca in starši. V letošnjem šolskem letu smo v vrtcu sodelovali s tremi specialnimi pedagoginjami iz OŠ Poldeta Stražišarja (Martino Vrabec, Darijo Zupan in Sonjo Novšak), ki so skupno pokrivale 9 ur dodatne strokovne pomoči. Sodelovali smo tudi s surdopedagoginjo in logopedinjo Sonjo Iljaš iz ZGN Ljubljana, ki je skupno pokrivala 3 ure dodatne strokovne pomoči (2 uri surdopedagoške dodatne strokovne pomoči in eno uro logopedske dodatne strokovne pomoči).

2. Bolj aktivno vključevanje staršev otrok s posebnimi potrebami v delo strokovnih skupin Starši se redno udeležujejo srečanj strokovnih skupin (trikrat letno – ob začetku šolskega leta pri predstavitvi IPja, pri delni evalvaciji v mesecu januarju in ob zaključku šolskega leta pri končni evalvaciji), z vsemi starši smo dobro sodelovali. Izvajalke dodatne strokovne pomoči smo starše vedno tudi povabile na hospitacije ur DSP in na pogovorne ure. Otrokom smo domov posojale različen didaktični material, s čimer smo želele spodbuditi razvoj otrokovih šibkih področij ter povezavo med vrtcem in domom, kar so starši zelo pozitivno sprejeli. Pogovorne ure so s starši posebej imele tudi strokovne delavke v oddelkih. Sodelovanje s starši otrok s posebnimi potrebami je pozitivno, starši nam posredujejo vse pomembne informacije za delo z otrokom. Vsi starši so poudarili, da so z napredkom otroka zadovoljni in menijo, da je usmeritev koristna. V prihodnje si želim, da bi starši v večji meri tudi sami sporočili svoje želje, pričakovanja glede otrokovega napredka in razvoja, ki bi jih vključili v IP, zato bo aktivno vključevanje staršev z otroki s posebnimi potrebami ostala tudi prioritetna naloga za novo šolsko leto. Pred pripravo IP-jev za novo šolsko leto bom starše povabila, da nam posredujejo svoje mnenje (lahko ustno ali pisno), saj želim, da bi tudi starši zaznavali, da je IP pomemben in živ dokument, ki je namenjen predvsem njihovemu otroku (in ne zgolj zakonsko določen dokument, ki pač »mora« biti).

3. Sodelovanje s starši pri iskanju najbolj optimalnih skupnih poti za razvoj njihovih otrok ob dogovorjenih sestankih ali kratkih pogovorih ob prisotnosti v skupini

V letošnjem šolskem letu je bilo izpeljanih večje število pogovornih srečanj s starši. S posameznimi starši smo sodelovali preko celega šolskega leta. Največkrat smo starše povabili s strani vrtca (bodisi svetovalna delavka bodisi vzgojiteljica), večkrat pa so tudi starši sami izrazili željo in pripravljenost za skupno pogovorno srečanje. Razlogi za srečanja s starši so bili različni: vprašanja


Vrtec Jesenice 53

v zvezi z uvajanjem otrok v vrtec, vedenjske težave in vzgojne dileme, družinsko življenja, razvojne težave otrok in s tem povezana zaskrbljenost staršev glede otrokovega razvoja in napredka, razveze staršev, bolezen otrok. Več pozornosti sem namenila tudi spremljanju učinkov pogovornih srečanj s starši z namenom spremljanja in prdobivanja povratnih informacij (ugotavljanje učinkov skupnih pogovornih ur, realizacije dogovorov s skupnih srečanj). Pri otrocih, pri katerih smo ugotavljali razvojne težave, smo starše napotili na ZD Jesenice v DMZ na kliničnopsihološko diagnostiko k Meti Horvat Fajdiga, spec. klin. psih.

4. Nadaljevanje in nadgradnja sodelovanja s starši v okviru pogovornih srečanj za starše V lanskem šolskem letu so bila srečanja za starše, pri katerih so bili zunanji izvajalci, zelo slabo obiskana, zato se letos nisem odločila za izvedbo pogovornih srečanj z zunanjimi izvajalci, temveč sem pogovorna srečanja izvedla za posamezne oddelke s temo, ki je bila za starše znotraj teh oddelkov aktualna in koristna. V sodelovanje s strokovnimi delavci sem pripravila in izvedla 4 srečanja. Srečanja so v prvi vrsti namenjena skupnemu razmišljanju o vzgoji, razvoju predšolskih otrok ter izmenjavi izkušenj o tem, kako se starši soočajo z vsakodnevnimi izziv pri vzgoji in v družinskem življenju. Cilji srečanj so bili: - senzibilizirati starše za razvojne potrebe otrok, - opolnomočiti starše pri njihovih vzgojnih prizadevanjih in - izmenjati starševske izkušnje.

Datum Naslov Enota in oddelek

12. 3. 2015 Kar se Janezek nauči – spodbujanje samostojnosti pri otroku

JP (za vse oddelke)

31. 3. 2015 Kako ravnati, ko me otrok ne upošteva?! ŠC (za skupino Sonček)

16. 4. 2015 »To zmorem sam!« ŠC (za skupini Mucek in Krtek)

16. 4. 2015 Izzivi sodobne vzgoje AO (za skupini Drevo in Sovice)

Prvo srečanje, ki je bilo namenjeno vsem staršem v enoti, je bilo zelo slabo obiskano (prišel je le en starš in ena strokovna delavka), ostala srečanja pa so imela zelo dober obisk, kar kaže na to, da je smiselno s tovrstno organizacijo srečanje za starše nadaljevati v prihodnje. Odzivi staršev in strokovnih delavcev so bili pozitivni. Na tem mestu gre zahvala tudi strokovnim delavkam iz skupin Mucek in Krtek, ki so v času srečanja za otroke organizirale varstvo, kar je nedvomno doprineslo k boljšemu obisku in staršem omogočilo lažji prihod na srečanje. Skupno se je srečanj udeležilo približno 50 staršev. V prihodnjem šolskem letu bom vodjem strokovnih aktivov predlagala, da že v začetku šolskega leta na aktivih razmislijo o temah pogovornih srečanj, ki bi bile zanimive za starše. K sodelovanju pa morda povabimo tudi kakšnega zunanjega strokovnjaka.

5. Spremljanje otrok, pri katerih ugotavljamo potrebo po odlogu všolanja V okviru identifikacije in spremljanja otrok, ki potrebujejo odložitev všolanje, je zelo pomembno tesno sodelovanje med vrtcev in DMZ Jesenice (klinično psihologinjo). Ugotavljam, da smo pri identifikaciji otrok strokovni delavci vrtca in klinična psihologinja zelo usklajeni. Pri otrocih, ki so bili spremljani v okviru DMZ, je diagnostiko opravila klinična psihologinja, za dva otroka pa smo diagnostiko in/ali poročilo pripravili v vrtcu. Pomembno je, da so informacije o odlogu všolanja,


Vrtec Jesenice 54

pravočasne zaradi načrtovanja oddelkov za novo šolsko leto. V šolskem letu 2015/2016 bo imelo odlog 11 otrok, od tega 3 otroci s posebnimi potrebami in 1 novosprejet otrok. Z večino staršev otrok, ki imajo odlog všolanja, sem opravila tudi svetovalne razgovore, jim predstavila otrokovo funkcioniranje in prednosti odloga. Dvema otrokoma, ki bosta imela odlog všolanja, bom v novem šolskem letu nudila individualno strokovno pomoč z namenom spodbujanja otrok na njihovih šibkih področjih. Kot predstavnica vrtca sem sodelovala tudi na treh Komisijah za ugotavljanje pripravljenosti otrok za vstop v šolo na osnovnih šolah na Jesenicah, ki so potekale v mesecu maju. Že pred komisijami sem se povezali s svetovalnimi delavkami šole in jim predstavila otroke, ki bi potrebovali odlog. Na Komisijah sem v soglasju s starši opozorila tudi na nekatere težave pri otrocih, ki bi potrebovali več suporta in spremljanja v osnovni šoli.

6. Redni posvetovalni razgovori s strokovnimi delavci otrok, ki potrebujejo pomoč oz. svetovanje z namenom spremljanja razvoja in napredka otrok

Ta prednostno naloga je tako kot do sedaj predstavljala večji del svetovalnega dela v vrtcih. Z vzgojiteljicami in pomočnicami ter pomočniki vzgojiteljev smo se vsakodnevno posvetovali o razvoju in napredku posameznih otrok, kar mi je omogočilo lažje spremljanja napredka in razvoja otrok. Strokovni delavci so me sprotno obveščali o pomembnih informacijah v zvezi z otrokovim razvojem in napredkom in ocenjujem, da skupaj dobro sodelujemo. Informacije s strani strokovnih delavcev so bile zame zelo dragocene in so mi bile v veliko pomoč pri načrtovanju morebitnih oblik pomoči za otroke ali pri načrtovanju sodelovanja s starši. Veliko časa sem namenila skupnemu razmišljanju glede oblik pomoči, ki jih lahko otroku nudijo znotraj oddelka (individualizacija in prilagoditve vzgojno-izobraževalnega dela), saj verjamem, da lahko cilj našega delovanja uresničimo le preko timskega sodelovanja. Trudila sem se, da sem bila strokovnim delavcem s svojo prisotnostjo in posvetovanjem v enoti v pomoč pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji vzgojno-izobraževalnega dela. Tudi sama sem skrbela za sprotno informiranje strokovnih delavcev. V letošnjem šolskem letu sva oba svetovalna delavca veliko pozornosti namenila tudi detekciji otrok s posebnimi potrebami, torej odkrivanju otrok, ki bi že v vrtcu potrebovali usmeritev v ustrezen program. V tekočem šolskem letu smo tako pričeli z usmeritvijo še desetih otrok. Pri odkrivanju otrok s posebnimi potrebami imajo izjemno pomembno vlogo strokovni delavci v oddelku, saj so običajno tisti, ki prvi opazijo odstopanja od normativnega razvoja in na to opozorijo. Naslednji pomembne korak je opazovanje otroka in ocena njegove trenutne ravni funkcioniranja ter spremljanje njegovega vključevanja in funkcioniranja. V kolikor so otrokovi primanjkljajev in zaostanki tolikšni, da bistveno vplivajo na otrokovo funkcioniranje, smo se za otroka v sodelovanju s starši odločili za uvedbo postopka usmerjanja. Pri tem je ključno sodelovanje s starši in zunanjimi institucijami, v katerih je otrok voden ali v katere smo otroka napotili. V posameznih primerih potrebujejo starši več časa, da sprejmejo usmeritev in pomoč za svojega otroka, zato je potrebno v teh postopkih pomoči biti potrpežljiv in senzibilen. Postopki usmerjanja žal trajajo predolgo (v letošnjem šolskem letu smo za tri otroke na odločbo čakali celotno leto!) in so za starše zahtevni, zato pri sami oddaji zahteve za uvedbo postopka usmerjanja staršem nudim veliko podpore. V vrtcu pripravimo poročilo o otroku, aktivno sodelujemo z ZRSŠ in KUOPP ter zunanjimi institucijami, kjer je otrok voden (DMZ, Pediatrična klinika).


Vrtec Jesenice 55

RAZVOJNE IN PREVENTIVNE DEJAVNOSTI NA RAVNI VRTCA Kot svetovalna delavka sem poleg preventivnih dejavnosti za starše (pogovorna srečanja) sodelovala tudi pri drugih (razvojnih) nalogah in projektih na ravni vrtca:

- sodelovanje na kolegiju vrtca; - sodelovanje v projektu Etika in vrednote; - sodelovanje pri »mini« evalvaciji dela strokovnih aktivov; - prijava vrtca na projekt Erasmus+ - učna mobilnost posameznikov (naš projekt žal ni bil

izbran, temveč je na rezervni listi v primeru sprostitve dodatnih finančnih sredstev); - prijava prispevka z Matejo Ban in Vlasto Ravhekar na Nacionalno konferenco KEKS v

novembru 2015; - sodelovanje na kulturnih prireditvah za otroke v vrtcu (5 pevskih nastopov), - sodelovanje z vodstvom vrtca pri nalogah vpisa otrok v vrtec, posvetovanje glede drugih

aktualnih vprašanj. Trudim se, da s svojim delovanjem prispevam k sodelovalnemu učenju odraslih v vrtcu – iščem poti za skupno dogovarjanje, sodelovanje, delovanje, da lahko vsi posamezniki doprinesemo k večji kakovosti vrtca. Prav zato čutim, da je ustvarjanje ustreznih pogojev za skupno sodelovanje, dogovarjanje in dvig kvalitete našega dela tudi moja prednostna naloga.

SODELOVANJE Z ZUNANJIMI INSTITUCIJAMI V letošnjem šolskem letu sem veliko sodelovala tudi z zunanjimi institucijami v postopkih pomoči in pri izvedbi različnih razvojnih in preventivnih projektov. Sodelovala sem s Centrom za socialno delo Jesenice (psihologinjo Marijano Odorčič in socialno delavko Ivico Oberžan), z ZD Jesenice (klinično psihologinji Meto Horvat Fajdiga, Otroškimi in šolskim dispanzerjem), Zavodom RS za šolstvo in komisijami za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami v postopkih usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, svetovalnimi delavkami OŠ Prežihovega Voranca, OŠ Toneta Čufarja, OŠ Koroška Bela in OŠ Poldeta Stražišarja. Sodelovala sem tudi kot predstavnica vrtca v Lokalni Akcijski Skupnosti v okviru Občine Jesenice.

IZOBRAŽEVANJE IN DODATNO STROKOVNO SPOPOLNJEVANJE V šolskem letu 2014/2015 sem se udeležila naslednjih izobraževanj oz. strokovnih spopolnjevanj (v skupnem številu 62 ur):

- udeležba na srečanju Republiškega aktiva svetovalnih delavcev v vrtcih – RASD (v mesecu marcu v Vrtcu Ledina v Ljubljani) (8 ur);

- aktivno sodelovanje v okviru delovne skupine RASD, ki je pripravila pobudo za spremembo zakonodaje na področju usmerjanja otrok s posebnimi potrebami v predšolskem obdobju za MIZŠ (2 srečanji v Ljubljani – 2x8ur = 16 ur);

- udeležba na srečanju regijskega aktivna svetovalni delavcev v vrtcih na Gorenjskem – študijski obisk ZGN Ljubljana (8 ur);

- udeležba na delavnem strokovnem srečanju v organizaciji CSD Jesenice na temo izvajanje Zakona o preprečevanju nasilja v družini (3 ure);

- udeležba na informativnem srečanju o projektih Erasmus+ (3 ure);


Vrtec Jesenice 56

- udeležba na izobraževanju za varuhe v programu Etika in vrednote (modul Univerzalizem) na Brdu pri Kranju (8 ur)

- udeležba na strokovnem srečanju Skupna je mladost v organizaciji ZRSŠ OE Kranj (8 ur)

- udeležba na strokovni ekskurziji vrtca v okviru projekta Planetu Zemlja prijazen vrtec (8 ur). V aprilu 2015 sem pridobila certifikat EuroPsy, ki ga podeljuje Evropska zveza združenj psihologov (EFPA) in s katerim izkazujem ustrezno kompetentnost za opravljanje psihološke dejavnosti na področju psihologije izobraževanja. Gre za evropski standard kvalifikacije psihologov, ki ga pridobi psiholog, ki izkazuje ustrezne izobrazbene in strokovne kriterije za delovanje na svojem strokovnem področju. Certifikat se podeli za obdobje 7 let, po tem času ga je potrebno obnoviti. V postopku pridobitve certifikata je bilo potrebno pripraviti obsežno dokumentacijo in opredeliti svoje kompetence, zato sem bila podeljenega certifikata zelo vesela in je zame pomembna spodbuda za naprej. Izven delovnega časa sem pridobila dragocene strokovne izkušnje, ki mi koristijo v vrtcu, tudi kot predsednica Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami Kranj 2. Ocenjujem, da sem v tej funkciji pridobila veliko novih znanj, predvsem pa organizacijskih in sodelovalnih spretnosti, saj sem sodelovala s strokovnjaki različnih profilov (kliničnim psihologom, logopedom, specialnim pedagogom, pediatrom, nevropsihiatrom). Pri svojem delu sem se z namenom dviga kvalitete svojega dela in v primeru strokovnih dilem posvetovala s klinično psihologinjo Meto Horvat Fajdiga iz ZD Jesenice, izvajalkami dodatne strokovne pomoči (Darijo Zupan, Sonjo Iljaš, Sonjo Novšak, Martino Vrabec). Kritično prijateljstvo sem nadaljevala tudi s kolegicami - psihologinjo Anito Fartek iz OŠ Svetega Jurija ter socialno pedagoginjo Tamaro Danieli iz Vrtca Hansa Christiana Andersena. V novem šolskem letu želim nadaljevati z aktivnim sodelovanjem v regijskem in republiškem aktivu, vključiti pa se želim tudi v izobraževanje s področja otrok s posebnimi potrebami (npr. MNRI – Integracija refleksov zgornjih okončin) in s področja duševnega zdravja (Svetovanje ob kriznih dogodkih in/ali Psihološki debriefing, izvajalka mag. Mateja Štirn, v okviru projekta Super psiholog). Dolgoročno pa se želim vključiti v izobraževanje iz vedenjsko-kognitivne ali igralne terapije.

SKLEPNA MISEL IN NAČRTI ZA NAPREJ … Po vrnitvi s porodniškega dopusta je bila zame vključitev v delo in življenje v vrtcu sredi šolskega leta velik izziv. Ugotavljam, da je potrebno zaradi narave dela skrbno načrtovati delo svetovalne službe, v želji, da bi čim več časa aktivno preživela v oddelkih po posameznih enotah našega vrtca, pa mi je večkrat zmanjkalo časa za sistematično beleženje in spremljanje opravljenega svetovalnega dela ter urejanje predpisane dokumentacije, zato želim v novem šolskem letu temu področju z namenom dviga kvalitete dela svetovalne službe nameniti več pozornosti in skrbnosti (redno vodenje dnevnika dela svetovalne službe z namenom lažjega načrtovanja in boljšega spremljanja/evalvacije opravljenih nalog). Glede na evalvacijo delo sem si za novo šolsko leto postavila zaenkrat naslednje prednostne naloge:

- priprava projektov pomoči za otroke, ki jim nudim individualno pomoč v okviru svetovalne službe;

- ponovna evalvacija uvajanja otrok v vrtec (v vidika staršev in strokovnih delavcev) – skladno z dogovorom vzgojiteljskega zbora v juniju;


Vrtec Jesenice 57

- spodbujanje aktivnega vključevanja in povezovanja vseh članov strokovne skupin in staršev pri pripravi, izvedbi in evalvaciji IP-jev;

- poglobitev sodelovanja z izvajalkami dodatne strokovne pomoči (pri realizaciji ur svetovalnih storitev in timskemu pristopu);

- izvedba pogovornih srečanj za starše po posameznih enotah in oddelkih;

- spremljanje otrok, ki potrebujejo odlog všolanja (ugotavljanje učinkov odložitve všolanja, identifikacija otrok, ki bi potrebovali odlog);

- aktivno vključevanje v razvojne projekte vrtca (inovacijski projekt, Etika in vrednote …). Pomembno se mi zdi tudi, da načrtno skrbim za lasten profesionalni razvoj in ustrezno refleksijo svojega dela. Pri svojem delu, sploh v procesih reševanja težjih svetovalnih nalog (npr. nasilje v družini, težke socialno-ekonomske razmere, nesprejemanje otrokovih težav s strani staršev, konflikti med starši v postopkih razveze, bolezni otrok) pogosto ugotavljam, da je težko ohraniti ustrezno emocionalno distanco, pogosto se pojavlja ob tem tudi občutek nemoči ali občutek, da ne morem ali nisem storila dovolj. V teh trenutkih je izjemno pomembno, da imam možnost vzdrževanja kritičnega prijateljstva s kolegi na podobnih delovnih mestih in empatične ter kritične »poslušalcev in svetovalce« znotraj vrtca, ki pomagajo iskati meje lastne profesionalne odgovornosti in zmožnosti. Pri načrtovanju in evalvaciji mojega dela so mi bile v vrtcu poleg strokovnih delavcev v pomoč tudi pomočnici ravnateljice Mateja Ban in Vlasta Ravhekar ter ravnateljica Zdenka Kovač, ki so znale ob pravem času prisluhniti, svetovati in tudi »nastaviti ogledalo«. V zaključku bi se rada zahvalila vsem strokovnimi delavcem ter zaposlenim v našem vrtcu, saj se prav v vseh enotah in oddelkih čutim sprejeto in dobrodošlo, zaradi česar lažje uresničujem poslanstvo svetovalne službe.

Zapisala: Neža Ajdišek, svetovalna delavka


Vrtec Jesenice 58

17. POROČILO O DELU ORGANIZATORKE PREHRANE IN ZDRAVSTVENO HIGIENSKEGA REŽIMA PREHRANA

o Načrtovanje prehrane – jedilniki so se pripravljali mesečno, pri tem so bila upoštevana strokovna prehranska priporočila, vendar so se deloma prilagajali željam in potrebam otrok ter zmogljivosti kuhinje in letnim časom. Občasno je zaradi odsotnosti kadra ali ne dobave živil, prihajalo do spremembe in prilagoditve jedilnikov. Pri pripravi jedilnika smo občasno vključili otroke. Jedilniki so se redno objavljali na spletni strani Vrtca Jesenice in oglasnih deskah pred igralnicami.

o V šolskem letu 2014/15 smo tako kot preteklo leto nadaljevali s pripravo tradicionalnih jeseniških jedi. Jedilnik se je pripravljal s pomočjo brošur, ki jih je izdala Ljudska univerza Jesenice in knjižice Dobrote iz škratove in lisjakove dežele, ki jo je izdal Vrtec Jesenice.

o V mesecu decembru se je dobavitelje živil pozvalo k ponovni oddaji ponudb za dobavo živil. Izvedla se je preverba cen in izbrala najugodnejše ponudnike, ki bodo živila dobavljali do konca koledarskega leta 2015.

o Izvedli smo dva sestanka komisije za prehrano Vrtca Jesenice in štiri sestanke s komisijo za prehrano v Vrtcu Angelca Ocepek, Tavčarjeva 21 in OŠ Tone Čufar, ki pripravlja hrano za prej omenjeni vrtec. Vse ostale pripombe in želje glede prehrane so se sprejemale in reševale sprotno.

o Redno - sprotno se je izvajalo spremljanje živil na prevzemu in reševalo reklamacije v zvezi z dobavo neustreznih živil (sodelovanje z dobavitelji).

o Izvedene so bile interne presoje Haccp sistema, vzorčenje živil in brisov na snažnost ter vmesni sanitarno higienski pregledi v vseh kuhinjah vrtca (centralna in delilne kuhinje).

o Redno so se spremljale evidence monitoringa Haccp sistema in izvajanje morebitnih korektivnih ukrepov.

o Po potrebi so se nabavljala dietna živila za otroke z alergijami. Potekalo je redno sodelovanje s starši teh otrok. Konec šol. leta 2014/15 je bilo aktualnih 16 diet.

o Vsi otroci so čez dan imeli na razpolago sadje in manj sladke napitke. Večkrat se je otrokom za žejo ponudila voda.

o Pričeli smo z vpeljevanjem brezmesnega dneva (1x tedensko).

o V posameznih enotah sem spremljala otroke v času prehranjevanja (serviranje obrokov, uporaba predpasnikov, jedilnega pribora, kultura prehranjevanja).

o Redno sem spremljala nove trende in priporočila glede prehranjevanja otrok (Ministrstvo za zdravje RS, Zavod za šolstvo RS).

o Zaposleni so bili redno obveščeni o novih predpisih glede varnosti in zdravja ter prehrane.

o Glede na potrebe se je redno nabavljal kuhinjski inventar, delovna obleka in obutev.

o Vsi zaposleni v kuhinjah so bili v začetku septembra ustrezno poučeni o higieni in pravilnem delu v kuhinji. Zapisi usposabljanj za redno zaposlene in novo zaposlene se nahaja v Haccp dokumentaciji.


Vrtec Jesenice 59

o Redno se je spremljalo zdravstveno higienski režim v centralni in delilnih kuhinjah. Redno se je pregledovalo izpolnjevanje predpisanih evidenc v okviru Haccp dokumentacije. Pomanjkljivosti so se odpravljale sproti (pogovor z zaposlenimi).

o V obroke se je večkrat vključevalo stročnice in žitarice, kot so kosmiči, kaše ipd.

o Pri pripravi obrokov so se uporabljale naravne začimbe, brez ojačevalcev arom, kvalitetne maščobe, izogibali smo se nezdravi pripravi obrokov.

o Glede na razpoložljivost dobave, smo nabavljali živila lokalnih proizvajalcev, predvsem sadja in zelenjave.

o V obroke smo občasno vključevali ekološka živila.

o Na vse jedilnike se od meseca decembera 2014 dalje vpisujejo vsi alergeni in alergeni v sledovih, ki jih vsebujejo pripravljene jedi.

o Izvajalo se je redno sodelovanje z zunanjimi institucijami:

- ZIRS RS

- NLOZH, OE Kranj (sanitarno mikrobiološki laboratorij)

- JEKO-in

- NIJZ, OE Ljubljana, OE Kranj

IZVEDENI PROJEKTI PRI PREHRANI OTROK

o V tednu otroka (1. teden v mesecu oktobru) smo pripravili jedilnik (za en dan v tednu) po želji otrok iz dislocirane enote Ivanke Krničar, Blejska Dobrava.

o V okviru svetovnega dneva hrane, je bil otrokom ponujen eko zajtrk (eko jogurt ali mleko, eko pekovsko pecivo).

o V mesecu novembru (21.11.2014) je bil izveden tradicionalni slovenski zajtrk (kruh, med, maslo, mleko in jabolka, vse slovenskega izvora, med, mleko in jabolka lokalnega izvora).

o Zadnji teden v decembru smo imeli slavnostno kosilo.

o V okviru svetovnega dneva voda, so vsi otroci pili vodo in se pogovarjali na temo vode.

o V mesecu juniju (19.6.2015) so bili po posamezni enotah organizirani pikniki na prostem.

o V okviru svetovnega dneva gibanja so se otroci udeležili različnih športnih dejavnosti.

ZDRAVSTVENO HIGIENSKI REŽIM

o Vsi novo zaposleni in dijaki na praksi, ki so pri svojem delu prihajali v stik živili so pred nastopom dela podpisali Prilogi 1 in 2 o zdravstvenem stanju zaposlenih in bili poučeni o zdravstvenih zahtevah za osebe, ki pri svojem delu prihajajo v stik z živili. Evidence le teh se hranijo po posameznih enotah.

o Po planu smo organizirali zdravniške preglede zaposlenih v ZD Jesenice za kuhinjsko osebje in strokovne delavce (razpored in izvidi se hranijo na upravi).

o Novo zaposleni so bili pred nastopom dela seznanjeni z oceno tveganja ter požarnim redom.


Vrtec Jesenice 60

o Pripravila so se pisna navodila o ravnanju v primeru pojava nalezljivih bolezni za vzgojiteljice in starše. Zgibanke o nalezljivih boleznih in kratka navodila so se preko oglasnih desk redno posredovala tudi staršem. V oddelkih se vodijo evidence o nalezljivih in ostalih bolezni, ki se pojavljajo v vrtcu.

o Redno se je spremljala temperatura tople in hladne vode in izpiranje omrežja ter čiščenje mrežic, z namenom obvladovanja razmnoževanja bakterij vrste legionela. Vzpostavljene so redne evidence v vseh enotah Vrtca Jesenice. Pripravljena je bila nova verzija dokumentacije o obvladovanju razmnoževanja legionel v notranjem vodovodnem omrežju.

o Organizirani so bili redni sestanki s hišniki in čistilkami (glede na tekočo problematiko).

o Redno se je spremljalo čiščenje vrtcev (tudi popoldansko spremljanje), pomanjkljivosti so se odpravljale sproti.

o Zaposlenim je bilo omogočeno cepljenje proti sezonski gripi.

VZGOJNO DELO S PODROČJA ZDRAVSTVENO HIGIENSKE VZGOJE OTROK IN EKOLOGIJE

o V okviru razvijanja samostojnosti pri higienskih navadah in navadah za ohranitev zdravja, kot del dnevne rutine smo z otroci druge starostne skupine s pomočjo igre in slikanice Dr. Hov ter knjižice Jej zdravo, za počutje pravo, spoznali zdrave navade. Praktično smo se naučili pravilno umivati roke.

o Zaposlene in otroke smo spodbujali k ločenim zbiranju odpadkov.

o V mesecu maju so se izvedle čistilne akcije okolice vrtcev.

o V šolskem letu 2014/15 se je Vrtec priključil projektu Zdrav vrtec. Udeležili smo se dveh usposabljanj in pripravili program za to šolsko leto, ki je bil potrjen pri nosilcu projekta NIJZ RS, OE Ljubljana. Konec šolskega leta je bilo izdelano poročilo o delu in izvedbi načrtovanih aktivnosti in posredovano nosilcu projekta.

o Enoti Julke Pibernik in Ivanke Krničar sta se vključili v projekt Varno s soncem. Strokovne delavke so se udeležile strokovnega usposabljanja, aktivnosti v povezavi z omenjenim projektom potekajo v poletnih mesecih.

o Opravljeni so bili redni pregledi igrišč in popravilo igral. Pripravila se je nova verzija dokumentacije o pregledih igrišč.

o Glede na aktualno problematiko, so tekom celotnega šolskega leta 2014/15 potekali pogovori s starši o nalezljivih boleznih in preprečevanju širjenja le-teh.

o Izvedlo se je izobraževanje iz varstva pri delu za novo zaposlene in vse ostale zaposlene.

STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

o Skupna je mladost

o Vzgojiteljski zbori

o Zdrav vrtec - NIJZ, OE Ljubljana (projekt)

o Varno s soncem - NIJZ, OE Kranj (projekt)

o Aktivi ZHRP Gorenjske


Vrtec Jesenice 61

o Etika in vrednote v vzgoji in izobraževanje – Inštitut za etiko

o Varnost igrišč – usposabljanje z odgovorne osebe

o Mednarodni posvet organizatorjev zdravstveno higienskega režima in prehrane

Pripravila: Barbara Dežman mag. javne uprave, dipl.san.inž. org. ZHRP


Vrtec Jesenice 62

18. ZAKLJUČEK Poročilo o delu v skladu z 48. členom ZOFVI (Uradni list RS, št. 16/07 s spremembami) obravnava in potrdi Svet Vrtca Jesenice. Pripravljeno je na osnovi zbranih gradiv celoletnega uresničevanja Letnega delovnega načrta za šolsko leto 2014/2015. Pripravila: Vlasta Ravhekar, dipl. vzg. Zdenka Kovač, dipl.vzg. pomočnica ravnateljice ravnateljica


Vrtec Jesenice 63

19. PRILOGE: POROČILA O DELU POSAMEZNIH ENOT VRTCA JESENICE


Vrtec Jesenice 64

ANALIZA LETNEGA DELOVNEGA NAČRTA enote Angelce Ocepek, Cesta Cirila Tavčarja 21

Vodja strokovnega aktiva: Barbara Čop, dipl.vzg.


Vrtec Jesenice 65

1. UVOD

Pedagoško delo v šolskem letu 2014/15 je potekalo po zastavljenih ciljih in prioritetnih nalogah Letnega delovnega načrta enote. Pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju vzgojno-izobraževalega dela smo izhajale iz nacionalnega dokumenta Kurikulum za vrtce ob upoštevanju razvojnih potreb in zakonitosti otrok.

2. REALIZACIJA PREDNOSTNIH NALOG STROKOVNIH DELAVCEV ENOTE:

2.1. Ustvarjanje pozitivnih medsebojnih odnosov 1.1.1 Dobrim medsebojnim odnosom smo namenili posebno pozornost v vseh formalnih kot tudi neformalnih oblikah sodelovanja. Gradili smo jih z odprto, spoštljivo in asertivno komunikacijo, ter z odpiranjem raznolikih možnosti ustvarjalnega sodelovanja. Pri vseh skupnih dejavnostih, ki smo jih načrtovali, smo bili vključeni vsi strokovni delavci. Naloge smo si razdelili glede na močna področja posameznika in jih tudi uspešno izvedli. Skrb za pozitivno vzdušje med zaposlenimi in ugodno ozračje za sodelovanje in ustvarjalnost nam bo v izziv tudi v novem šolskem letu. Želimo si, da bi se vpletala v vzgojni proces do te mere, da postane samoumevna. 2.2. Medsebojne hospitacije strokovnih delavcev Izhodišče za izpeljavo projekta je bil interni seminar z naslovom Opazovanje in ocenjevanje dela v oddelku, katerega izvajalka je bila Barbara Čop. Na podlagi tega se je vseh 18 strokovnih delavcev odločilo, da pristopimo k omenjenemu projektu. Tema opazovanja je bila enotna – spodbudno učno okolje. Prav tako smo strokovni delavci prejeli enotni instrument, ki je opredeljeval dimenzije opazovanja. Opazovanje je potekalo na relaciji vzgojitelj – vzgojitelj in pomočnik vzgojitelja – pomočnik vzgojitelja. Oblikovali so se naslednji pari:

Maja in Irena – Jasna in Marinka

Vanja in Petra Ž. – Jelka, Sabina in Petra M.

Barbara in Viki – Nejca, Špela in Romana

Tanja in Mojca – Tajda in Ramanda.

Po opazovanju so sledili strokovni pogovori. Na podlagi le-teh in vrnjenih evalvacijskih vprašalnikov (priloga) sklepamo, da smo cilje, ki smo si jih zastavili, uspešno uresničili. Pri strokovnih delavcih smo spodbudili samoevalviranje, timsko delo in učenje. Polega tega pa sta 2/3 posameznikov aktivno prispevali k ustvarjanju pozitivnih medsebojnih odnosov, predvsem na področju komunikacije. Konkretne pridobitve strokovnih delavcev:

sprejemanje tretje osebe v oddelku,

sprejemanje pozitivne kritike,

samoevalvacija,

spodbuda za delo v ožjem timu,

direktno apliciranje v prakso,

motiviranost za delo v oddelku,

razvijanje strokovnih pogovorov,

samozaupanje in medsebojno zaupanje,

razvoj profesionalnosti.

Glede na naklonjenost 2/3 posameznikov medsebojnim hospitacijam v naslednjem šolskem letu nadaljujemo s projektom. Vanj se vključijo tisti, ki čutijo potrebo in si takšnega načina učenja in izmenjave primerov dobre prakse želijo. Izhodišča za opazovanje prilagodimo glede na sposobnosti in potrebe sodelujočih. Enotna tema – Opazovanje načrtovanih dejavnosti. 2.3. Sodelovanje s starši


Vrtec Jesenice 66

Z namenom, da pridobimo informacije o tem, kako so starši zadovoljni s sodelovanjem z vrtcem, smo med starše skupin našega aktiva razdelili anketo z naslovom Načini in vsebine sodelovanja s starši. Med starše je bilo razdeljenih 109 vprašalnikov, vrnjenih je bilo 76, kar je 70%. Rezultati so pokazali, da je polovica vseh staršev zadovoljna s ponujenimi oblikami srečanj. Določen procent staršev pa je izrazilo željo po več in drugačnih oblikah sodelovanja. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo oblikovali nove drugačne načine.

Organizirali smo dve skupni srečanji s starši na nivoju cele enote. Prvo srečanje je bilo organizirano v tednu otroka kot športno druženje s starši in otroki na igrišču našega vrtca. Drugo srečanje smo pripravili v decembru kot praznični sprevod od Občine Jesenice do gledališča Tone Čufar z ogledom igrane predstave za otroke. Odziv s strani staršev je bil zelo množičen, prav tako so bili izraženi zelo pozitivni vtisi. Sklep aktiva je zato bil, da bodo skupna srečanja za starše in otroke postala tradicionalna, in sicer dva vsako šolsko leto – enega bomo organizirali v tednu otroka, enega pa v mesecu decembru. 2.4. Spodbujanje aktivnega učenja otrok Aktivno učenje pri otrocih smo strokovni delavci spodbujali skozi načrtovane in nenačrtovane dejavnosti, tako v igralnici kot na prostem. Dejavnosti so se prepletale skozi vsa kurikularna področja. Otroke smo spodbujali k reševanju problemov, raziskovanju, razvijanju njihove ustvarjalnosti in radovednosti. Z otroki in za otroke smo izdelali različne didaktične igrače. Ponudili smo jim tudi nekonstruiran material. Omogočali smo jim čas, mir in svobodo za raziskovanje in tako spodbujali njihov optimalen razvoj. V njihovo aktivnost smo posegali le, kadar so to želeli sami ali kadar smo videli, da potrebujejo našo pomoč.

3. REALIZACIJA PREDNOSTNIH PODROČIJ DELA V ODDELKIH

3.1. Strukturiranje spodbudnega učnega okolja Že drugo leto smo se pri delu v oddelkih osredotočali tudi na spodbudno učno okolje. V tekočem letu smo delali na strukturiranju spodbudnega učnega okolja. To smo uresničevali tako, da smo igralnice preko leta prilagajali in opremljali glede na trenutne vsebine. Materiali in sredstva so bili na dosegu otrokom. Omogočili smo jim dovolj časa in prostora za samostojno igro z izbranimi sredstvi in materiali. S tem smo otrokom omogočali možnost izbire ter spodbujali njihovo aktivnost in vedoželjnost. V prvi vrsti so torej izbrane teme v oddelkih narekovale opremljenost in razporeditev kotičkov, izbiro materialov in didaktičnih sredstev. Pri organizaciji oz. opremljanju prostora smo upoštevali tudi izbran projekt Gozd. Otrokom smo poskušali gozd približati s tem, da smo igralnice opremljali z materialom, prinesenim iz narave. Pri organizaciji učnega okolja smo upoštevali tudi projekt Etika in vrednote. Učno okolje smo urediti tako, da je prispevalo tudi k uresničevanju načel modulov. Ugotavljamo, da so na naše ustvarjanje in strukturiranje spodbudnega učnega okolja vplivale tudi medsebojne hospitacije. Pri izvajanju le-teh smo namreč posamezniki dobili drugačen vpogled v organizacijo prostora kot učnega okolja in smo še bolj ozavestili, kako veliko vlogo ima učno okolje pri spodbujanju aktivnosti učenja otrok. 3.2. Gozd V vseh skupinah smo strokovni delavci, otroci in starši v igralnice prinašali različne naravne materiale in sredstva glede na letne čase. V skupinah, kjer je bilo obiskovanje gozda zaradi starosti otrok težje izvedljivo, smo strokovni delavci otroke peljali v naravo v neposredni bližini: travnik, park, igrišče. Uhojene skupine smo izvedle obiske v gozdu: Trim steza, del Rudne poti, Razgledna pot, do Ukove, Hrušica.


Vrtec Jesenice 67

Otroci so z obiskovanjem narave in gozda med drugim pridobivali tudi znanje o varni hoji, z možnostjo svobodnega raziskovanja in igre pa so razvijali predvsem spoštljiv odnos do narave. 3.3. Etika in vrednote V okviru projekta Etika in vrednote smo izvedli kar nekaj različnih dogodkov. V prvem modulu Življenje, narava, zdravje smo organizirali športno druženje naše enote s starši. Igrali smo se različne športne igre, poskrbeli pa smo tudi za zdravo malico (pekli smo krompir, izdelovali sadna nabodala in se odžejali s čajem). Ob koncu srečanja so otroci prejeli medalje za spomin na športno popoldne. Z obiskom srečanja smo bili zelo zadovoljni, saj se ga je udeležilo veliko število družin. Cilji, ki smo si jih zastavili, so bili v celoti realizirani. V okviru prvega modula nas je obiskala Maša Prelog, za katero smo zbirali plastične zamaške. Pripravili smo ji prireditev z igrano predstavo Domišljavi želodek, obiskom Nodija in petjem otroških pesmic. V tem modulu je bilo veliko aktivnega življenja v naravi (sprehodi, nabiranje plodov, opazovanje narave). Otroci prvega starostnega obdobja so se spoznavali z različnimi naravnimi materiali, iz katerih so izdelovali različne likovne izdelke. Strokovni delavci so modul zaključili s seminarjem Joj moj glas, Food revolution in Zdravje v vrtcu. V drugem modulu Kultura smo pripravili različne dejavnosti. V mesecu februarju smo v tednu kulture izvedli večdnevno prireditev, ki smo ji poimenovali »Svet v malem«. Sodelovali smo z otroki drugega starostnega obdobja, s starši in delavci vrtca. Za cilj smo si zadali otrokom predstaviti različne kulture v našem okolju. Otroci so spoznavali pestrost posameznih kultur na več nivojih umetniškega ustvarjanja in jezikovno pestrost, s katero se vsakodnevno srečujemo. Poslušali so pesmi, izštevanke in pravljice v slovenskem in tujih jezikih. Zbrali pa smo tudi recepte različnih domačih in tujih tradicionalnih jedi. Skupina Krtki se je preko skype povezala z otroki iz vrtca v Bosni. Naučili so se bosansko izštevanko. To so predstavili tudi na prireditvi. Modul smo zaključili z likovno razstavo izdelkov otrok iz našega vrtca in z izdelavo knjižice Svet v malem. Tretji modul Univerzalizem smo začeli s postavitvijo panoja »mozaik miru«. V tem modulu skrbimo za dobre medsebojne odnose in pozitivno vzdušje med zaposlenimi, starši in otroki. V projektu Etika in vrednote smo:

krepili kompetence vzgojiteljev z udeležbo na različnih seminarjih,

otroke spodbujali in jih usmerjali k etičnim vrednotam,

se povezovali in sodelovali s starši, različnimi strokovnimi službami in delavci celega vrtca (Skupna je mladost, Iz majhnega zraste veliko, strokovna ekskurzija zaposlenih).

4. SODELOVANJE Z OKOLJEM: Strokovni delavci enote smo sodelovali in navezovali stike z ustanovami, organizacijami in posamezniki, ki so povezani z našimi projekti:

- Gledališče Tone Čufar - Planinsko društvo Jesenice - Folklorna skupina Jabčki - Pef Ljubljana (študentke Maja Jamnik) - Srednja šola Jesenice (dijaki) - Kulturna društva Triglav, Biser, Ilinden - Društvo Never give up - Gozdar - Čebelar.


Vrtec Jesenice 68

5. IZOBRAŽEVANJE:

Mreža mentorskih vrtcev študijske skupine: Vloga odraslega pri gibalnih dejavnostih otrok v vrtcu;

Tematska konferenca Prikriti kurikulum v teoriji in praksi v vrtcu Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana: Joj, moj glas

Planetu zemlja prijazen vrtec/šola: Food revolution

Unicefov projekt Punčka iz cunj,

Zdravje v vrtcu

eAsistent Interna izobraževanja:

Opazovanje in ocenjevanje dela v oddelku (izvedba Barbare Čop)

Etika in vrednote (posredovanje izobraževanja Etike in vrednot - Barbara Čop, Mateja Ban)

6. PREDLOGI ZA NOVO ŠOLSKO LETO: Glede na to, da v našem strokovnem aktivu sodeluje največje število strokovnih delavcev predlagamo, da bi se strokovni aktiv zaradi boljšega sodelovanja in večje možnosti aktivnosti posameznikov v novem šolskem letu po skupnem uvodu razdelil na dve delovni skupini. Predlogi za izobraževanje: Gibanje s fit klubom. Predavanje na temo Profesionalnost v odnosih na delovnem mestu. Celostno vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole – uresničevanje smernic. Predavanje dr. Sonje Rutar na temo profesionalni razvoj strokovnih delavcev, medkulturnost… Predlagano prednostno področje dela z otroki:

- gibanje - vključevanje otrok priseljencev.

7. PRILOGE: - Anketa Načini in vsebine sodelovanja s starši - Poročilo o analizi ankete za starše o načinih in vsebinah sodelovanja vrtca s starši - Medsebojne hospitacije – ček lista - Medsebojne hospitacije – evalvacija - Poročilo analize evalvacijskih listov za strokovne delavce

Uvod Spoštovani starši! Namen ankete je zbrati podatke o načinih in vsebinah sodelovanja vrtca s starši. Zanimajo nas vaša pričakovanja, zadovoljstvo, mnenja, dobre rešitve, težave. V ta namen vam posredujemo vprašalnik z namenom pridobiti informacije, ki nam bodo vodilo pri analizi našega dosedanjega dela in načrtovanja v prihodnje. Prosimo, če si vzamete nekaj minut in s klikom na oznako "Naslednja stran" pričnete z izpolnjevanjem ankete.


Vrtec Jesenice 69

Q1 - Ali menite, da so oblike sodelovanja s s starši, ki jih ponuja vrtec koristne oz. potrebne?

da ne Drugo:

Q2 - V katere oblike sodelovanja s starši, ki jih ponuja vrtec se vključite?

vedno zelo pogosto

pogosto občasno nikoli

roditeljski sestanek govorilne ure ustvarjalna delavnica obisk staršev v oddelku organizirana srečanja izven vrtca (knjižnica, gledališče, športna igrišča, kmetija ...)

družinski pohod prireditve organizirane na nivoju Vrtca Jesenice (npr. Iz majhnega raste veliko, Koledovanje, Prireditve v okviru Tedna vseživljenjskega učenja, prireditve v okviru programa Etika in vrednote, ... )

obiski strokovnih delavk na domu Q3 - Ali vrtec ponudi dovolj srečanj s starši?

da ne Drugo:

Q4 - Ali so oblike srečanj, ki jih ponuja vrtec dovolj pestre?

da ne

Q5 - Ali menite, da vaše sodelovanje z vrtcem koristi otroku?

da ne Drugo:

Q6 - Ali ste zadovoljni s ponudbo sodelovanj, ki jih ponuja vrtec?

da ne

Q7 - Zakaj ne?


Vrtec Jesenice 70

Q8 - Kolikokrat na leto se udeležite katerekoli oblike sodelovanja?

Q9 - Če bi nam želeli sporočiti še kaj v zvezi s sodelovanjem s starši, lahko to zapišete v spodnji okvir.

Q10 - Prosimo Vas, da odgovorite še na nekaj demografskih vprašanj:

moški ženska spol Q11 - Stopnja izobrazbe:

IV. stopnja V. stopnja VI. stopnja VII. stopnja VIII. stopnja

Q12 - Število otrok v družini

Hvala za sodelovanje.


Vrtec Jesenice 71

POROČILO O ANALIZI ANKETE ZA STARŠE O NAČINIH IN VSEBINAH SODELOVANJA VRTCA S STARŠI

v oddelkih 1. starostnega obdobja in v oddelku 3 do 4 leta v enoti Angelce Ocepek, Cesta Cirila Tavčarja 21

Šolsko leto 2014/2015

V mesecu februarju 2015 smo staršem, ki imajo otroke vključene v oddelke 1. starostnega obdobja in v oddelek 3 do 4 leta v enoti Angelce Ocepek, Cesta Cirila Tavčarja 21, po sklepu strokovnega aktiva ponudili v izpolnjevanje anketni vprašalnik o načinih in vsebinah sodelovanja vrtca s starši. Namen evalvacije je bil ugotoviti, ali so starši zadovoljni s predlaganimi oblikami sodelovanja in kakšne so njihove želje in pričakovanja. Razdeljenih je bilo 109 anketnih vprašalnikov. Vrnjenih je bilo 76 anketnih vprašalnikov, kar je 70%. Na prvo vprašanje Ali menite, da so oblike sodelovanja s starši, ki jih ponuja vrtec koristne oz. potrebne? so odgovorili vsi starši in se razen v enem primeru strinjali, da so ponujene oblike sodelovanja koristne in potrebne. V drugem vprašanju smo starše spraševali V katere oblike sodelovanja s starši, ki jih ponuja vrtec se vključite? In kako pogosto. Pri analizi smo združili kriterija vedno in zelo pogosto ter pogosto in občasno. Staršem smo ponudili osem različnih vrst sodelovanja, on pa so se odločili pri vsakem vprašanju posebej.

1. roditeljski sestanek

2. govorilne ure

3. ustvarjalna delavnica

4. obisk staršev v oddelku

5. organizirana srečanja izven vrtca (knjižnica, gledališče, športna igrišča, kmetija ...)

6. družinski pohod

7. prireditve organizirane na nivoju Vrtca Jesenice (npr. Iz majhnega raste veliko, Koledovanje, Prireditve v okviru Tedna vseživljenjskega učenja, prireditve v okviru programa Etika in vrednote, ... )

8. obiski strokovnih delavk na domu

58% staršev je odgovorilo, da vedno ali zelo pogosto prihajajo na roditeljske sestanke. Izrazili so tudi večje zanimanje za družinske pohode saj se jih vedno ali zelo pogosto udeleži 39%, pogosto ali občasno pa 41%. Za obiske staršev v oddelku se starši v 30% odločijo vedno ali zelo pogosto, 30% pa se za to ne odloči nikoli. Več kot 50% staršev je odgovorilo, da se za sodelovanje na prireditvah, ki so organizirane na nivoju Vrtca Jesenice odločijo pogosto ali občasno.

vedno zelo

pogosto pogosto občasno nikoli

Vedno ali zelo

pogosto f1

Pogosto ali

občasno f2

Nikoli f3 Skupaj

1. 28 15 9 19 3 43 28 3 74

2. 18 10 17 23 5 28 40 5 73

3. 19 9 17 21 2 28 38 2 68

4. 11 9 8 17 20 20 25 20 65

5. 19 6 11 24 8 25 35 8 68

6. 14 8 10 13 11 22 23 11 56

7. 15 4 15 22 17 19 37 17 73

8. 15 3 5 12 37 18 17 37 72


Vrtec Jesenice 72

f1% f2% f3% skupaj%

1. 58,11 37,84 4,05 97,37

2. 38,36 54,79 6,85 96,05

3. 41,18 55,88 2,94 89,47

4. 30,77 38,46 30,77 85,53

5. 36,76 51,47 11,76 89,47

6. 39,29 41,07 19,64 73,68

7. 26,03 50,68 23,29 96,05

8. 25,00 23,61 51,39 94,74

Na vprašanje Ali vrtec ponudi dovolj srečanj s starši? je 65 staršev odgovorilo, da je srečanj dovolj, 9 staršev je odgovorilo, da srečanj ni dovolj eden pa je napisal, da bi si jih želel še več. Starši, ki so odgovarjali na anketna vprašanja so do vseh oblik srečanj pozitivno naravnani in se jih udeležijo vedno, ko so jim ponujena. V večini (67 odgovorov) se strinjajo, da so vsebine organiziranih srečanj dovolj pestre in da sodelovanje staršev z vrtcem koristi otrokom (72 odgovorov). Pri analizi odgovorov na vprašanje Ali ste zadovoljni s ponudbo sodelovanj, ki jih ponuja vrtec? Je 73 staršev odgovorilo pritrdilno, trije pa so izrazili nestrinjanje. Dva sta svoje nestrinjanje obrazložila v odgovoru na odprto vprašanje:

- Premalo aktivnosti za otroke drsanje, plavanje, smučanje, nič nimajo organiziranih dejavnosti, kot drugi vrtci.

- Ker so samo občasno. Pet staršev je odgovorilo tudi na odprto vprašanje, kjer so lahko napisali svoje želje, mnenja, predloge.

- Super ste. - Smo zadovoljni. Še bolj bi bili zadovoljni, če bi se obnovil vrtec (tla. Pohištvo, okna…) - Predlog: neformalna srečanja staršev, otrok in vzgojiteljic z namenom druženja in

spoznavanja (npr. piknik, pohod) - Da bi bila večkrat. - Prosimo več aktivnosti otroci&starši, vsaj da dajo razpis, mi se bomo že organizirali in

udeležili. Na vprašanja je odgovarjalo 66 žensk, 8 moških, 2 nista označila odgovora. 40% tistih, ki je odgovarjalo ima V. stopnjo izobrazbo 20% IV. ali VII. stopnjo. V 41% so bile to družine z enim otrokom v 42% pa z dvema otrokoma. 17% družin ima tri otroke ali več.


Vrtec Jesenice 73

ČEK LISTA – medsebojne hospitacije

TRDITEV DA NE

UTEMELJITEV

Učno okolje omogoča interakcijo in učenje otrok.

Strokovni delavec organizira prostor za delo v malih skupinah in za samostojno delo tako, da zadovolji individualne potrebe otrok in potrebe celotnega oddelka.

Prostor omogoča otrokom možnost izbire in samostojnega sprejemanja odločitev.

Material in sredstva v igralnici so na dosegu otrok.

Strokovni delavec nudi razvojno primerna gradiva oz. material.

Na razpolago je zadostna količina didaktičnega materiala.

Na razpolago je tako strukturiran, kot nestrukturiran material.

EVALVACIJA – medsebojne hospitacije Trditev 1 pomeni, da se ne strinjate, 4 pa, da se popolnoma strinjate.

TRDITEV

1 2 3 4

Medsebojne hospitacije sem prepoznal/a kot obliko medsebojnega učenja.

So me spodbudile k evalvaciji svojega dela.

So mi omogočile, da sem razvil/a nov pogled na delo


Vrtec Jesenice 74

sodelavcev.

So me spodbudile k razmišljanju o uporabi novih načinov dela v oddelku.

So me spodbudile k izvajanju drugačnih načinov dela v oddelku, kot sem jih izvajal/a do sedaj.

So okrepile timsko delo med sodelavci.

So me spodbudile, da sem bolj pripravljen/a predstaviti svojo dobro prakso.

So temeljile na kritičnem prijateljevanju.

So omogočile kulturo konstruktivnih povratnih informacij.

POROČILO O ANALIZI EVALVACIJSKIH LISTOV Oddanih je bilo 18 evalvacijskih listov. Pri analizi smo združili kriterija se ne strinjam in ne morem se

odločiti ter deloma se strinjam in popolnoma se strinjam.

TRDITEV

1 2 3 4

Medsebojne hospitacije sem prepoznal/a kot obliko medsebojnega učenja.

3 5 10

So me spodbudile k evalvaciji svojega dela.

6 5 7

So mi omogočile, da sem razvil/a nov pogled na delo sodelavcev.

2 4 5 7

So me spodbudile k razmišljanju o uporabi novih načinov dela v oddelku.

2 5 2 9

So me spodbudile k izvajanju drugačnih načinov dela v oddelku, kot sem jih izvajal/a do sedaj.

4 3 4 7

So okrepile timsko delo med sodelavci.

1 4 8 5

So me spodbudile, da sem bolj pripravljen/a predstaviti svojo dobro prakso.

2 4 5 7

So temeljile na kritičnem prijateljevanju.

1 6 11

So omogočile kulturo konstruktivnih povratnih informacij.

10 8

So prispevale k mojemu profesionalnemu razvoju.

2 4 6 6


Vrtec Jesenice 75

1. Medsebojne hospitacije sem prepoznal/a kot obliko medsebojnega učenja.

f

Se popolnoma strinjam

10

55,5

Se strinjam

5

27,8

Ne vem, ne morem se odločiti

3

16,7

Ne strinjam se

Skupaj

18

100

2. Medsebojne hospitacije so me spodbudile k evalvaciji svojega dela.

f


7

38,9

Se strinjam

5

27,8


6

33,3

Ne strinjam se

Skupaj

18

100

3. Medsebojne hospitacije so mi omogočile, da sem razvil/a nov pogled na delo sodelavcev.

f


7

38,9

Se strinjam

5

27,8


4

22,2

Ne strinjam se

2

11,1

Skupaj

18

100


Vrtec Jesenice 76

4. Medsebojne hospitacije so me spodbudile k razmišljanju o uporabi novih načinov dela v

oddelku.

f


9

50

Se strinjam

2

11.1


5

27,8

Ne strinjam se

2

11,1

Skupaj

18

100

5. Medsebojne hospitacije so me spodbudile k izvajanju drugačnih načinov dela v oddelku, kot

sem jih izvajal/a do sedaj.

f


7

38,9

Se strinjam

4

22,2

Ne vem, morem se odločiti

3

16,7

Ne strinjam se

4

22,2

Skupaj

18

100

6. Medsebojne hospitacije so okrepile timsko delo med sodelavci.

f


5

27,8

Se strinjam

8

44,4


4

22,2

Ne strinjam se

1

5,6

Skupaj

18

100


Vrtec Jesenice 77

7. So me spodbudile, da sem bolj pripravljen/a predstaviti svojo dobro prakso.

f


7

38,9

Se strinjam

5

27,8


4

22,2

Ne strinjam se

2

11,1

Skupaj

18

100

8. So temeljile na kritičnem prijateljevanju.

f


11

61,1

Se strinjam

6

33,3


1

5,6

Ne strinjam se

Skupaj

18

100

9. So omogočile kulturo konstruktivnih povratnih informacij.

f


8

44,4

Se strinjam

10

55,6


Ne strinjam se

Skupaj

18

100

10. So prispevale k mojemu profesionalnemu razvoju.


Vrtec Jesenice 78

f


6

33,3

Se strinjam

6

33,3


4

22,2

Ne strinjam se

2

11,1

Skupaj

18

100

f1 f2 f3 f4 skupaj

1. 16,7 27,8 55,5 100

2. 33,3 27,8 38,9 100

3. 11,1 22,2 27,8 38,9 100

4. 11,1 27,8 11,1 50 100

5. 22,2 16,7 22,2 38,9 100

6. 5,6 22,2 44,4 27,8 100

7. 11,1 22,2 27,8 38,9 100

8. 5.6 33,3 61,1 100

9. 44,4 55,6 100

10 11,1 22,2 33,3 33,3 100

f1 f2 skupaj

1. 16,7 83,3 100

2. 33,3 66,7 100

3. 33,3 66,7 100

4. 38,9 61,1 100

5. 38,9 61,1 100

6. 27,8 72,2 100

7. 33,3 66,7 100

8. 5,6 94,4 100

9. 100 100

10. 33,3 66,6 100


Vrtec Jesenice 79

ANALIZA LETNEGA DELOVNEGA NAČRTA METODOLOGIJE PROGRAMA KORAK ZA KORAKOM

enote Angelce Ocepek, cesta Cirila Tavčarja 21

Vodja strokovnega aktiva: Mateja Bergant


Vrtec Jesenice 80

STROKOVNE DELAVKE

VZGOJITELJICA POMOČNICA VZGOJITELJICE

1. EDINA MUŠIČ, dipl. vzg.

2. MATEJA KOROŠEC

3. MATEJA BERGANT

4. IRENA ROZMAN

5. TATJANA GRIČAR

6. SONJA MALLY, dipl. vzg.

1. ANKA PRESTEREL

2. MAJA JELOVČAN

3. MIHAELA KLARIČ

4. LJILJANA LESKOVAR

5. MILOJKA KORBAR

6. MATEJA SLIVNIK

V našem strokovnem aktivu sodelujemo strokovne delavke iz šestih oddelkov drugega starostnega obdobja. Program izvajamo na osnovi javno veljavnega programa za predšolske otroke - Kurikula za vrtce, v petih oddelkih izvajamo tudi metodologijo programa Korak za korakom, ki pomeni eno od izvedbenih variant. Vodja strokovnega aktiva je Mateja Bergant. Skozi celo leto smo v našem timu strokovno sodelovale, vsaka od strokovnih delavk je prispevala svoj del strokovnosti in profesionalnosti, da smo uspešno delale skupaj, vedno pripravljene na vse izzive, kar se je pokazalo tudi na vseh ravneh vzgojnega dela. Najbolj nas je veselilo, da so bili zadovoljni otroci in starši. Naš strokovni aktiv dela kvalitetno, povezano, med seboj smo si kritični prijatelji, upoštevamo druga drugo, se spoštujemo in upoštevamo tudi posameznika. Seveda je ta rezultat kvalitetnega sodelovanja večletna nadgradnja poglabljanja medsebojnih odnosov in sodelovanja. Kvalitetno strokovno delo v timu ne nastane čez noč, pač pa v nekaj letih , ko smo spoznale, da smo v naš strokovni aktiv prispevale vsaka del sebe in s tem tudi profesionalno rastle.


Vrtec Jesenice 81

LUTKOVNE PREDSTAVE

MESEC IZVEDBE NASLOV

EDINA MUŠIČ ANKA PRESTEREL

OKTOBER

RAZBITA BUČA

MATEJA KOROŠEC MAJA JELOVČAN

NOVEMBER

DOMIŠLJAVI ŽELODEK

IRENA ROZMAN LJILJANA LESKOVAR

JANUAR

JURČEK IN URA

SONJA MALLY MATEJA SLIVNIK

FEBRUAR

MIŠEK PUSTNA ŠEMA

TATJANA GRIČAR MILOJKA KORBAR

MAREC

ZAKAJ JE SNEG BEL MEDVED IŠČE PESTUNJO

MATEJA BERGANT MIHAELA KLARIČ

APRIL

STRAHEC BUUH

Lutkovne predstave bomo izvedle na prostem. V primeru slabega vremena pa v večnamenskem prostoru. Pri izvedbi lutkovne predstave, pomagajo tudi ostale delavke tima. Mihaela Klarić in Maja Jelovčan, pa bosta poskrbeli za digitalne zgodbe. CILJI:

o Otrok se vživi v vsebino lutkovne predstave in preko lutk spoznava pozitivne vrednote. o Otrok osvaja bonton ob spremljanju kulturne prireditve. o Otrok ob spremljanju lutkovnih predstav doživlja ugodje, veselje in sprostitev.


Vrtec Jesenice 82

EVALVACIJA Poleg vseh izvedenih lutkovnih predstav s katerimi smo uresničile zadane cilje, smo izvedle tudi nekaj digitalnih zgodb : Polž, ki je kupoval novo hišico, Najlepše darilo,Gorski Škrat in s tem otroke popeljale v domišljijski svet . Otroci se znajo kulturno obnašati pri gledanju predstav, seveda pa si pri takih predstavah poglabljajo in pridobivajo vrednote, ki se navezujejo na projekt Vrtca Jesenice Etika in vrednote.

PROJEKTI AKTIVA

NASLOV CILJI DEJAVNOSTI EVALVACIJA 1. MALI EKOLOGI

osveščanje otrok o ekologiji, ločevanju papirja, embalaže,

otroke navajati na pravilen odnos do narave,

skrb za okolje, varčevanje z vodo in

sanitarnim materialom.

izdelava družabnih iger ob knjigi Eko družabne igre – Mojca Košmrlj,

zapiranje vode pri umivanju, varčevanje z brisačkami, uporaba prtičkov pri

hranjenju,

uporaba košev za papir in embalažo,

biološki odpadki.

Ker nam v lanskem šolskem letu ni uspelo v celoti izvesti projekta, ga bomo letos nadgradile z eko družabnimi igrami.

-cilje smo uresničili, skozi celo leto smo skrbeli in utrjevali skrb za naravo, naravne vire,varčevali smo z materiali,ločevali odpadke in jih tudi uporabljali pri našem delu z otroki -nekaj skupin je izdelalo eko družabne igre s katerimi so si na razne načine utrjevali znanje na vseh vzgojnih področjih str. Delavci smo poskrbeli, da smo pri svojem vzgojnem delu uporabljali nestrukturiran material. S tem smo otroke celo leto ozaveščali o pomenu varovanja okolja.

2. NA ZABAVO V NARAVO – Z MALIMI KORAKI PO RUDNI POTI

spodbujanje partnerstva, medsebojno sodelovanje z družinami.

Spoznavanje kulturne dediščine našega kraja

Otrok spoznava značilnosti okolja, ki so pomembne za lokalno skupnost

srečanje družin bomo izvedle z ogledom Rudne poti v mesecu maju 2015

Zgodba Zlato v roži

-srečanje smo izvedle v okviru projekta vseživljensko učenje. Na Staro rudno pot smo odšli izpred cerkve na Jesenicah . Pot nas je peljala do prve kapelice, kjer so slišali zgodbo o rudarjih in pa nekaj značilnosti in pomembnosti Stare rudne poti, tudi o škratu


Vrtec Jesenice 83

S pomočjo zgodbe spoznati pomemben del lokalne skupnosti. Z druženjem in s pomočjo zgodbe in druženjem s starši, spoznati pomembne dele lokalne skupnosti (Rudna pot)

Perkmandeljcu, ki je bil rdeča nit pohoda, saj smo na koncu poti iskali zlato rudo .Pri drugi kapelici smo zapeli pesem Enkrat je bil en škrat, našli škratovo pismo… na koncu poti nas je pričakal škrat in zaklad. Cilje smo uresničile,otroci so bili polni pričakovanj,ki so jih doživeli. V naslednjem letu za nadgradnjo nameravamo nadaljevati pot po Stari rudni poti še naprej proti cilju.

3. Z GIBANJEM OSTANEM ZDRAV

strukturiranje različnih učnih okolij za gibanje,

doživljanje in spoznavanje narave,

spoznavanje športnih disciplin, razvijanje motoričnih

spretnosti in sposobnosti, otrok sodeluje v sprostitveni

dejavnosti.

skupni izlet na Trim ob prehodih letnih časov (spoznavanje narave v vsej njeni raznolikosti in skupnem rajanju) – vseh 6 oddelkov,

zimske olimpijske igre na snegu

cici olimpiada v jesenskem in pomladanskem času

-cilje smo uresničile ob izvedbi dejavnosti, ki so potekale na prostem ob enem pa je bilo druženje in skupno rajanje otrokom zelo všeč, saj so se dobro spoznali med seboj, kar se je opazilo tudi takrat ,ko so otroci morali v druge skupine. -zimskih OI nismo izvedli, smo pa izvedle elementarne igre na prostem -cici olimpijskega teka smo se udeležili -izvedli smo še jesenski piknik na prostem z lutkovno igrico važič jež, jesenskimi pesmicami, rajanje- piknik je bil žal po igralnicah ,ker nam je ponagajalo vreme. Kljub temu so otroci uživali saj so imeli kosilo piknik paket.


Vrtec Jesenice 84

4. ZDRAVJE V VRTCU – MOJE ZDRAVO IN VARNO OKOLJE

zagotavljanje varnosti v igralnici in na prostem,

skrb za osebno higieno.

umivanje rok (sodelovanje z vodjo ZHR ga. Barbaro Dežman)

umivanje zob

čiščenje nosu splakovanje straniščne školjke navajanje na samostojno

brisanje intimnih delov.

-cilje smo uresničile v celoti, umivanje rok pa nismo izvedle z vodjo ZHR, pač pa same ob predhodnem ogledu lut. filma Čiste roke za zdrave otroke. -otroci so v skrbi zase samostojni, tudi pri umivanju zob so skrbni -otroci še niso osvojili samostojnosti pri brisanju intimnih delov

5. JAZ SEM MUZIKANT

predstaviti otrokom instrumente.

S petjem, poslušanjem, igranjem otrok glasbo doživlja, poustvarja, ustvarja in komunicira

Spoznava različna glasbila in si razvija namerno slušno pozornost

otroci bodo spoznali harmoniko, klavir, boben, kitaro, prečna flavta,

naučimo se himno Jaz sem muzikant.

-dejavnosti nismo v celoti realizirale. Otroci so se seznanili in spoznali slovensko himno in himne nekaterih drugih držav,ki smo jim jih predstavile v okviru projekta Etika in vrednote, preko drugih dejavnosti smo se naučili pesmi o Škratu, Korakajmo, Balalajci .Pesmi smo uporabile v povezavi z drugimi dejavnostmi -s slovensko himno so se otroci srečevali ob različnih priložnostih in himno pripevali


Vrtec Jesenice 85

6. STRUKTURIRANJE SPODBUDNEGA UČNEGA OKOLJA

obogatiti naše strokovno vzgojno delo z dobrimi primeri spodbudnega učnega okolja in iskati nadgradnjo

naključno izbrane primere spodbudnega učnega okolja analiziramo in posredujemo drugim strokovnim delavkam strokovnega aktiva. Skupaj ga dopolnimo, nadgradimo in po želji izvedemo.

- Cilje smo realizirale,primere smo strokovno predelale in podale svoja mnenja, ideje in predloge.

7. ETIKA IN VREDNOTE –.MODULI – UNIVERZALIZEM, KULTURA; ŽIVLJENJE, NARAVA, ZDRAVJE

povezovanje vseh modulov preko različnih vsebin

-izvedle smo naslednje dejavnosti: - pod domeno življenje narava zdravje smo izvedli za otroke in starše gibalno prireditev z naslovom Iz majhnega raste veliko. Staršem in otrokom je bila ta oblika druženja všeč. Obiskala nas je tudi deklica Miša, ki je otrok s posebnimi potrebami in smo zanjo zbirali zamaške, pripravili smo ji igrano igrico Domišljavi želodek in deklico


Vrtec Jesenice 86

razveselili z likom Nodija, ki je njen motivator.Pridružili smo se vseslovenski akciji Teci z(a) Mišo, kjer so otroci na šolskem igrišču tekli in bili aktivni. V zimskem času smo z otroki poskrbeli za živali v gozdu ( na drevje so otroci obesili koščke sadja in zelenjave) -pod domeno kultura smo posvetili enl teden spoznavanju različnih kultur, kamor smo aktivno vključili starše, širše družine in naše zaposlene. -pod domeno univerzalizem smo se z otroki pogovarjali o miru, prijateljstvu in drugih vrednotah,ki se med seboj


Vrtec Jesenice 87

preletajo in povezujejo. Vse tri domene smo združili v zaključni prireditvi z naslovom Pozdrav poletju, kjer so se predstavili otroci z igrico Grad gradič, pevski zborček Mehurčki, folklorna skupina Jabčki in strokovni tim(evski nastop) Mehurke. Na koncu smo skupaj zarajali in s tem zaključili tretji modul. Za vse domene smo izdelali plakate za starše, žal ugotavljamo da je njihov odziv zelo slab.


Vrtec Jesenice 88

DELO V ODDELKIH

a. SKUPNE DEJAVNOSTI

NASLOV CILJI EVALVACIJA

1. OBČASNA IZPOSOJA KNJIG V ODDELKIH

Čim več otrok se spoprijatelji s knjigo in pri tem sodeluje cela družina.

-potekala skozi vse leto, otroci so si knjige pridno sposojali in pripomogli k sodelovanju cele družine in ob pripovedovanju vsebine bogatili besedišče in se seznanili z nastopom pred skupino

2. BELEŽENJE VREMENA

Opazovanje sprememb v naravi in navajanje na beleženje enostavnih tabel.

-potekalo celo leto .Starejši otroci so osvojili dneve v tednu mlajši delno, vsi pa so osvojili vremenska stanja

3. MERJENJE IN BELEŽENJE VIŠINE OTROK

Seznanjanje s standardnimi in nestandardnimi merskimi enotami.

-ob merjenju in tehtanju so ugotavljali kdo je večji, kdo težji, koliko so zrastli…

4. GREMO K SOSEDU NA OBISK Spoznavanje drugih prostorov in strokovnih delavk,

Popestriti delo v oddelkih z obogatitveno dejavnostjo

-dejavnost smo nekajkrat izvedle in otroke vsaka s svojo dejavnostjo razveselile, da so spoznali da je tudi drugje prijetno

5. KULTURNI RECITAL –NASTOP PEVSKEGA ZBORA MEHURKE Z LJUDSKIMI PESMIMI

Otrokom predstaviti pomen in spoštovanje naše kulture.

Ohranjanje otroškega ljudskega izročila.

-recital smo izvedle in z njim otrokom pričarale našo kulturo ljudskih pesmi


Vrtec Jesenice 89

6. PRAVILA PRIJAZNEGA VEDENJA V SKUPINI Oblikovanje pravil s pobudo otrok, vzpostavitev dobrih odnosov z drugimi, usvajanje osnovnih kulturnih navad, sprejemanje drugačnosti, upoštevanje drugih, poslušanje sebe in

drugih, spodbujati pozitivno naravnanost in

razvijanje prijateljskih odnosov,

pomoč prijateljem – medsebojna pomoč, otroci med seboj sami rešujejo spore.

-cilje smo uresničevale celo leto, tudi preko projekta Etika in vrednote s srečanjem z družinami, IZ MAJHNEGA RASTE VELIKO,ki smo ga pripravile strokovne delavke naše enote, obiskom deklice Miše za katero smo zbirali zamaške,predstavitvijo sveta v malem -ugotavljamo prijazen odnos otoka do otroka , tudi med otroki sosednjih skupin. Menimo ,da smo za tak odnos zaslužne strokovne delavke, ki smo vzor otrokom

b. DRUGE DEJAVNOSTI

NASLOV CILJI EVALVACIJA

1. FOLKLORNA SKUPINA »JAB`ČKI« - učenje osnovnih folklornih plesnih korakov v telovadnici

Otrokom predstaviti ljudske plese, Otroci se ob plesu veselijo in sproščajo.

-vzg. Tatjana Gričar in pom. vzg.Ramanda,ki ji je pomagala sta dejavnost redno izvajali in tudi nekajkrat z otroki nastopili za druge otroke

2. USTVARJAMO LEPŠI VRTEC IN OKOLICO Prispevek otrok k urejenosti vrtca in krepitev pozitivne samopodobe.

-cilje smo uresničile in otroke ter vzg. Osebje vzpodbujale k urejenosti vrtca in okolice

3. EKO KOŠ

Osveščanje otrok o ekologiji, ločevanje papirja, embalaže,

Otroke navajati na pravilen odnos do narave,

Skrb za okolje.

-izvajale celo leto in skrbno skupaj z otroki praznile koše z embalažo in papirjem

4. DAN DRUŽIN

Spoznavanje staršev med seboj, poudariti pomen družine, veselo druženje.

-srečanje smo izvedle po Stari rudni poti v okviru porojekta Vseživljensko učenje v ovezavi Etika in Vrednote


Vrtec Jesenice 90

5. ČISTILNA AKCIJA na DAN ZEMLJE (22.4.2014)

Otroke navajati na pravilen odnos do narave.

-čeprav čistilne akcije nismo izvedle skrbimo in se trudimo da je naša okolica čista, ne mečemo odpadkov in vedno za seboj počistimo

6. UMIVANJA VEČ BACILI PREČ (dogovor z Barbaro Dežman)

Dosledno umivanje rok in preprečevanje širjenja bolezni,

pridobivanje samostojnosti.

-izvedla vsaka sama in otroke naučila pravilnega umivanja rok

7. PEVSKI ZBORČEK STAREJŠIH SKUPIN (Mateja Korošec)

Otrokom približati glasbo in razvijanje veselja do petja.

-potekal je pod vodstvom vzg. Mateje Korošec, ki ji je pomagala pom. vzg.Anka Presterel

8. PEVSKO PRESENEČENJE OB POSEBNIH PRILOŽNOSTIH

Uživati ob poslušanju klavirja, petja, razvijati veselje in spoštovanje do glasbe.

-skupaj vse skupine otrok smo naučile nekaj pesmic ,ki smo jih uporabile tudi pri drugih dejavnostih

9. BOŽIČNO NOVOLETNE PRIREDITVE IN ZABAVE

Ohranjanje tradicij, veselo druženje družin ob novoletnem času.

-izvedle in realizirali smo sprevod z lučkami- lanternami, ki smo jih izdelali na delavnicah s starši. Starši se takih srečanj radi udeležijo in veselijo, te jihr želijo še naprej

10. PUSTOVANJE Otroke seznaniti z običajem, premagovanje strahu, razveseliti otroke.

-izvedle smo pustni sprevod po Plavžu in rajanje na igrišču pred vrtcem. Bili smo opažen,i ljudje so se nas razveselili. S tem smo pripomogli k prepoznavanju vrtca na pozitiven način in ohranjanju tradicije

11. IZVEDBA ZAKLJUČNIH PRIREDITEV Veseli zaključek šolskega leta, ob prijateljskem druženju se spominjati

preteklih dni v vrtcu.

-vsaka je sama izvedla zaključno srečanje, skupna pa je bila dejavnost Pozdrav poletju z otroki v dop.času ,kjer so nastopili otroci z igrico, pevski zborček Mehurčki, plesna skupina Jabčki in pevski zbor Mehurke.(str.delavke)


Vrtec Jesenice 91

SODELOVANJE

SODELOVANJE S STARŠI SODELOVANJE Z OKOLJEM

1. ODDELČNA SREČANJA, PRAZNOVANJA IN DELAVNICA – 8 srečanj: inf. sestanek za novince, uvodno srečanje za vse starše, srečanje družin (izlet) , likovna delavnica, novoletno srečanje, materinski in očetovski dan, 15.5. srečanje vseh družin, zaključno srečanje.

2. POGOVORNE URE – 1 x mesečno (zadnji torek v mesecu) 3. VKLJUČEVANJE STARŠEV V NEPOSREDNO VZG. DELO – po dogovoru 4. POMOČ STARŠEV NOVINCEV PRI UVAJANJU – po potrebi 5. OBISKI NA DOMU – ob povabilu staršev in otrok v mesecih september,

oktober, november in december (1x) 6. OBISKI MASKOT Z DNEVNIKOM NA DOMU, DRUŽABNE IGRE – čez vikend

(začetek v septembru) 7. STROKOVNA PREDAVANJA ZA STARŠE V ORGANIZACIJI VRTCA – pripravi

svetovalna delavka 8. UREJANJE OGLASNIH DESK – vsak teden 9. IZPOSOJA KNJIG IZ SOBNE KNJIŽNICE – po dogovoru 10. IZPOSOJA DIDAKTIČNIH IGRAČ – po dogovoru 11. ZBIR SLIK ZA STARŠE OB KONCU ŠOLSKEGA LETA – po dogovoru

1. SREDNJA VZGOJITELJSKA ŠOLA JESENICE – praksa 2. SODELOVANJE Z DRUGIMI ENOTAMI VRTCA – AO, JP. 3. O.Š. TONE ČUFAR JESENICE – po dogovoru tandemov z učiteljicami. 4. DOM DR. FRANCETA BERGLJA – ob praznikih, krajši obiski, delavnice. 5. POLICIJSKA POSTAJA JESENICE – po oddelkih v dogovoru s starši. 6. ZDRAVSTVENI DOM JESENICE – obisk zobne asistentke 1x mesečno po

dogovoru. 7. OBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE – sodelovanje na Brihti. 8. SODELOVANJE S KRAJEVNO SKUPNOSTJO – po potrebi v okviru

praznovanj v KS. 9. GASILCI + PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO – ogled in predstavitev

opreme (ureja Milojka Korbar in Anka Presterel). 10. KS PLANINA POD GOLICO, KS HRUŠICA – vzg. tim pripravi predstavo za

otroke v mesecu decembru (dogovor ureja Irena Rozman). 11. ŠPORTNO DRUŠTVO – cici olimpijada (September, maj) 12. JEKO-IN – papirna akcija (maj), dogovor ureja Mateja Korošec. 13. VRTEC JESENICE – zbiranje plastičnih zamaškov. 14. SODELOVANJE S ČEBELARJI – vsak tandem po dogovoru, medeni zajtrk. 15. SODELOVANJE Z OBČINO IN LJUDSKO UNIVERZO – mesec narcis,

vseživljenjsko učenje.

Izvedle nismo sodelovanja z Jeko- inom, ker smo ugotovile, da starši nosijo papir v šolo, kjer so imeli dve papirni akciji in pri tem smo jih tudi spodbudile. Z drugimi enotam Vrtca Jesenice smo sodelovale nenačrtovano z obiski igrišč, postavitvijo razstav na upravi. Vesele smo bile sodelovanja pri dveh dejavnostih celotne enote Angelce Ocepek z naslovom Iz majhnega raste veliko in Svet v malem ,ki je bi prispevek sodelovanja za dobro in za otroke.


Vrtec Jesenice 92

ADMINISTRACIJA

PRIPRAVA FORMULARJEV ZA NOVO ŠOLSKO LETO (VSAKA STR. DELAVKA ZA SVOJO SKUPINO)

PRIPRAVA LDN ENOTE (VZGOJNI TIM )

PRIPRAVA LDN ZA DELO PO SKUPINAH

PRIPRAVA ZLOŽENKE PO SKUPINAH

VODENJE DNEVNIKA PO SKUPINAH

ANEKDOTSKI ZAPISKI O OTROCIH

UREJANJE OGLASNIH DESK

PRIPRAVA FOLMULARJA O PODATKIH O OTROKU IN DRUŽINAH

ANKETNI VPRAŠALNIKI ( O OBISKIH NA DOMU, O SODELOVANJU IN DELU V SKUPINAH)

ANKETNI VPRAŠALNIKI ZA STARŠE (PRIČAKOVANJA STARŠEV; od vrtca, od oddelka)


Vrtec Jesenice 93

IZOBRAŽEVANJE

SAMOIZOBRAŽEVANJE – strokovna literatura

STROKOVNA IN IZOBRAŽEVALNA SREČANJA – organizacija vrtca: Prikriti kurikulum v teoriji in praksi v vrtcu

STROKOVNI AKTIVI IN TANDEMI

JOJ, MOJ GLAS

MREŽA VRTCEV KZK

FOOD REVOLUTION

MALI SONČEK

PUNČKA IZ CUNJ

URBANA PERMAKULTURA – ŽAKELJ V UČILNICI

SKUPNA JE MLADOST

IZ MAJHNEGA RASTE VELIKO

Strokovne delavke smo se udeležile vseh načrtovanih izobraževanj, ki so bila zelo kvalitetna in so nam pomagala pri našem vsakdanjem

delu in življenju v praksi. Posebej pohvalno je bilo izobraževanje Joj, moj glas in predavanje g. Juhanta. Izvedene niso bile delavnice

Mreža vrtcev KZK. Čeprav sta bili dve strokovni delavki pripravljeni izpeljati delavnico ta ni bila izvedena zato , ker nismo imele

koordinatorja, ki bi pri tem pomagal. Za naprej upamo, da bo str. delavka, ki je že bila kordinator zopet prevzela to nalogo. Bilo bi nam v

veselje saj bi lahko sodelovale na strokovnem področju metodologije KZK. Na naše veselje pa je bila izvedena strokovna ekskurzija v

okviru projekta Planetu zemlja prijazen vrtec.


Vrtec Jesenice 94

KABINETI

SONJA, MATEJA S. – utica zunaj

IRENA, LJILJANA – likovni kabinet

EDINA, ANKA – lutke, omara papir

MATEJA K., MAJA J. – telovadnice

MATEJA B., MIHAELA – odpadni kabinet

TATJANA, MILOJKA – knjižnica zbornica

ANALIZA LETNEGA DELOVNEGA NAČRTA enote Angelce Ocepek, Cesta Cirila Tavčarja 3a

Vodja strokovnega aktiva: Miljana Jeftenić, dipl.vzg.


Vrtec Jesenice 96

1. Predstavitev skupin in zaposlenih

V skupini Sonček se je meseca junija zamenjala pomočnica vzgojiteljice. Moniko Kovač je zaradi porodniškega dopusta nadomestila Špela Ropret.

2. Prednostna naloga

V enoti Angelce Ocepek smo strokovne delavke za prednostno nalogo izbrale projekt Mali sonček. Bile smo enotnega mnenja in sicer, da je gibanje osnovna potreba vsakega človeka, ne glede na starost, še posebej pa je pomembna pri otroku, saj vpliva na njegov celostni razvoj. Na podlagi tega smo se odločile, da bomo otroke skozi opazovanja spoznale in prepoznale njihove gibalne odzive ter se seznanile z njihovimi primanjkljaji in morebitnimi strahovi. To je bila osnova za načrtovano izvajanje različnih dejavnosti. Kriterij za doseganje pozitivnih gibalnih spodbud in usvajanje gibalnega znanja je bila starost otrok, razvojne značilnosti in individualne potrebe posameznikov. Strokovne delavke smo skozi celo šolsko leto vsakodnevno pripravljale gibalne dejavnosti, kjer so otroci imeli pestro izbiro različnih aktivnosti, pri katerih so upoštevali pravila in socialne dogovore. Široka paleta gibalnih dejavnosti in vlivanja pozitivnih spodbud je omogočila doseganje individualnega napredka posameznika. Ob pozitivni spodbudi s strani strokovnih delavcev in otrok pri izvajanju dejavnosti je vsak posameznik doživljal uspehe in s tem krepili pozitivno samopodobo. S tem so otroci pridobili motivacijo in veselje za še več gibanja. Vsakič smo poskrbele za varnost, zadostno hidracijo ter primerna oblačila in obutev. S starejšimi otroki smo se pogovarjale o pomenu gibanja ter spodbujale medsebojno sodelovanje in športno obnašanje. Z zgledom pedagoških delavcev in različnimi sprostitvenimi tehnikami smo otroke spodbujale k čutenju lastnega telesa, s tem pa k zavedanju sebe ter doživljanju ugodja v gibanju. Napredki otrok so bili vidni na več področjih. Postali so bolj samozavestni, vsaka nova naloga jim je bila izziv, oblikovali pa so se tudi na socialnem področju, kar je pripomoglo k večji potrpežljivosti pri dogovarjanju, prenašanju poraza, medsebojnih spodbudah in pomoči ter pozornosti in občutkih do sovrstnikov. Projekt smo zaključile z Igrami brez meja za vse otroke in starše iz naše enote. S strani staršev smo bile deležne zelo pozitivnega odziva. Skupaj z otroki so se aktivno podali na pot raziskovanja gibalnih nalog in si na ta način obuli otroške čevlje. V naslednjem šolskem letu bomo strokovne delavke nadaljevale s projektom Mali sonček, saj je gibanje pomembno za kvaliteto življenja. Menimo, da z vztrajnostjo in doslednostjo lahko dosežemo, da bodo otroci pridobili navado rednega gibanja tudi, ko zapustijo vrtec in šolo. Projekt bi nadgradile z ozaveščanjem o zdravi hrani.

3. Projekti enote

Spodbudno učno okolje pri usvajanju osnovnih življenjskih navad – To zmorem sam

Projekt je bil vključen v dnevno rutino in v vse načrtovane dejavnosti. Sproti smo opazovale napredek vsakega otroka in jih spodbujale k medsebojni pomoči in opazovanju. Projekt je tekel spontano brez dodatnega načrtovanja. Poročilo o poteku projekta je v prilogi junijskega zapisnika strokovnega aktiva.


Vrtec Jesenice 97

Mali bralček V vseh skupinah smo na svoj način spodbujale otroke in starše k preživljanju prostega časa s knjigo. Otroci so pripovedovali vsebino prebranih knjig v skupini. Izposoja knjig je potekala na različne načine. Nekateri so imeli bralni nahrbtnik, drugi dan za knjigo, starejši otroci so obiskovali knjižnico, kjer so imeli ure pravljic in si izposojali knjige ter se za zaključek udeležili Brihte. V naslednjem šolskem letu bomo s tem nadaljevale, saj je bil odziv otrok in staršev dober.

Planetu Zemlja prijazen vrtec

Projekt smo izvajali v vseh skupinah. Ločevali smo papir od drugih odpadkov in skupaj z otroki nosili v ločene zabojnike. Pazili smo na primerno vedenje do naravnega okolja pri dejavnostih na prostem. V starejših skupinah smo ločevali tudi druge odpadke in obiskovali ekološki otok. Ogledali smo si čistilno napravo in se pogovarjali o odgovornem odnosu do okolja. Pozitiven odnos do okolja smo razvijali in dosegali tudi skozi dnevno rutino in z zgledom.

Etika in vrednote

Projekt je potekal celo šolsko leto. Strokovne delavke smo se udeleževale podporne skupine, kjer smo se izobraževale o izvedbi aktualnega modula v praksi. Po skupinah smo glede na starostno obdobje in glede na interes otrok pripravljale različne dejavnosti v sklopu vseh treh modulov tega projekta. O poteku projekta smo na različne načine seznanjale tudi starše. V sklopu modula Življenje, narava, zdravje je potekal »teden brez igrač«. Otroci so se igrali in ustvarjali z naravnimi materiali kot so les, kamni, školjke, različni gozdni plodovi, odpadli drevesni listi, itd. Zaradi pozitivnih odzivov otrok smo »teden brez igrač« podaljšali. Strokovne delavke smo ugotovile, da takšna igra spodbuja otroško domišljijo, otroci pa da za igro ne potrebujejo industrijskih igrač. V sklopu modula Kultura smo pripravile razstavi starih predmetov z naslovom Vrtec nekoč in Nekoč je bilo. Ogledali smo si ju večkrat in glede na odziv otrok smo ugotovile, da so jim bili razstavljeni predmeti všeč. Tretji modul univerzalizem pa smo po oddelkih izvajale same glede na interes otrok.

4. Partnerstvo s starši

Za starše smo pripravljale roditeljske sestanke, srečanja ter pogovorne ure. Tako smo lahko ustvarjale zaupanje do vrtca in strokovnih delavk. Staršem smo omogočile aktivno vključevanje v naše delo na različne načine. Na ravni enote smo pripravile skupno srečanje, kar se nam zdi dober način povezovanja vrtca s starši. Starši so nam povedali, da jim je tak način sodelovanja všeč.

5. Sodelovanje z okoljem

Glede na starost otrok smo sodelovali s širšo lokalno skupnostjo. Otroci starejših skupin so redno obiskovali knjižnico. V oddelkih smo imele na praksi dijakinje Srednje vzgojiteljske šole. Udeležili smo se nekaterih natečajev. Institucije v okolici vrtca pa smo obiskovali glede na načrtovane dejavnosti v skupinah.

6. Sodelovanje strokovnih delavk

Strokovne delavke smo med seboj dobro sodelovale. Večkrat smo se dobile in si izmenjale mnenja, druga drugi pomagale reševati trenutne dileme, si svetovale in pogovarjale o delu v oddelkih. V prihodnje se bomo trudile ohranjati vsaj tako raven odnosov v naši enoti.


Vrtec Jesenice 98

7. Izobraževanje

Izvedeno je bilo predavanje Marka Juhanta z naslovom Učenje za odgovorno vedenje, kar smo predlagale v naši enoti v letnem delovnem načrtu.


Vrtec Jesenice 99

ANALIZA LETNEGA DELOVNEGA NAČRTA enote Julke Pibernik

Vodja strokovnega aktiva: Janja Debeljak


Vrtec Jesenice 100

PREDNOSTNA NALOGA Naša prednostna naloga v preteklem šolskem letu je bila otroku pomagati k temu, da napreduje na poti k samostojnosti, ker nihče ne more biti svoboden, če ni samostojen- nadgradnja. Zavedamo se, da je razvoj samostojnosti ena najpomembnejših vlog vzgoje, zato smo k sodelovanju te prednostne naloge povabili tudi starše. Opazile smo, da so starši velikokrat prej v oviro kot v pomoč. Z našo prednostno nalogo smo jih seznanile že na prvem informativnem srečanju, sproti pa smo jih obveščali o napredku njihovih otrok in jih spodbujali k njihovi doslednosti. Z različnimi dejavnostmi smo vzdrževali otrokovo motivacijo za samostojnost: ob igri, dnevni rutini, samostojnemu reševanju problemov, z lastnimi poskusi. Poskušali smo se izogibati nezaželenim pojavom na poti k samostojnosti kot so strah pred neuspehom, prekratkotrajna vztrajnost in perfekcionizem. Ob tej nalogi smo otroke navajali na skrb za sočloveka tako da so starejši pomagali mlajšim: pomoč pri oblačenju, skupni sprehodi, skupaj so se igrali tako v igralnici kot na prostem. K temu je veliko pripomogel projekt Veseli petek, kjer so otroci prinašali v vrtec svoje igrače, jih podelili svojim prijateljem in se skupno igrali. Pri tem smo spodbujali medsebojno pomoč in dograjevali pot k samostojnosti. Že star pregovor pravi: Vaja dela mojstra, če mojster dela vajo. Analiza ciljev in vsebin Cilji in vsebine so se skozi vsa področja prepletala preko različnih načrtovanih projektov: Mali sonček, Gozdni vrtec, Planetu zemlja prijazen vrtec- Od zrna do kruha, Beremo z Brihto, Zdravje v vrtcu in varno s soncem, Veseli petki, Ko lutka oživi GIBANJE Gibalne dejavnosti smo prilagodile različnim potrebam, interesom in sposobnostim otrok, tako, da smo optimalno prispevale k njihovemu razvoju in zdravju. Ker smo vrtec v bližini gozda smo poudarile spoznavanje vloge narave in čistega okolja v povezavi z gibanjem. Program na področju gibanja smo obogatile z gibalno športnimi vsebinami kot so projekti Mali sonček, Gozdi vrtec, Zdravje v vrtcu. Cilje smo uresničevale tudi preko zanimivih in raznolikih dejavnosti kot so:

- Cicibanova olimpijada Podmežaklo

- Spomladanski in jesenski kros

- Skupne športne igre v vseh letnih časih

- Izleti v bližnjo in daljno okolico

- Zimski športi na prostem in v telovadnici

- Vsakotedenski obiski gozda

- Igriva košarka (organizator KZS)

- Poligon varne vožnje s skiroji in tricikli

- Izlet s starši po zgornji razgledni poti DRUŽBA Otroci so pridobivali konkretne izkušnje za sprejemanje drugačnosti. Povezali smo se z osnovno šolo Polde Stražišar. Obiskali smo jih z otroki iz starejših skupin. Otroci iz osnovne šole Polde Stražišar so nam zaigrali dve igrici. Strokovne delavke pa smo jim zaigrale lutkovno igrico Rdeča kapica. Tudi v povezavi Etika in vrednote – kultura . Spoznavanje različnih kultur in kulturnih ustanov smo uresničevali preko različnih dejavnosti ( razstave, kulinarika, zgodbe in glasba različnih narodov). Gospa Ana iz Črne Gore pa nam je povedala dve pravljici v svojem jeziku. Ogledali smo si lutkovno


Vrtec Jesenice 101

igrico Polžek Samo - predstava na temo prostovoljstva in begunstva. Vse skupine smo obiskovale Občinsko knjižnico (pravljice, izposoja knjig, zaključna prireditev »BRIHTA«). Otroci so se seznanjali z različnimi funkcijami bližnjega družbenega okolja, s poklici, delovnimi in kulturnimi okolji. Reševalci so nam predstavili reševalno vozilo. Ob evakuaciji , ki smo jo izvedli so nas obiskali gasilci. Prireditev BODI VIDEN - BODI PREVIDEN pa so izvedli policisti. Obiskali smo Glasbeno šolo in se seznanili z različnimi glasbili. V projektu Gozdni vrtec pa smo se ob odkrivanju, doživljanju, občutenju gozda in sprememb v njem, seznanjali tudi z novim vedenjem in se učili živeti varno. pa ne samo v gozdu tudi v različnih okoljih : na igrišču, v prometu, športu, pri igri, hranjenju… V projektu Od zrna do kruha smo pridobivali praktično znanje o prehrani ter preizkusili lastne sposobnosti pri pripravi hrane – kruha. Seznanili smo se s kulturo in tradicijo pri peki kruha. Preko raznolikih dejavnosti( umivanje zob, spodbujanje k okušanju raznovrstne hrane, zdrave prehrane, osebne higiene, seznanjanje z varnim bivanjem na soncu..) smo skrbeli za zdravje in dobro počutje otrok ter jih tudi navajali na samostojnost in skrb zase,ozaveščali pa smo tudi starše. Ob različnih praznovanjih, ki smo jih izvajali (pozdrav jeseni, teden otroka, veseli december, slovenski kulturni praznik, pozdrav poletju in počitnicam) smo krepili sodelovanje med skupinami ter dali otrokom možnost razvijati sposobnosti in načine za vzpostavljanje, vzdrževanje in uživanje v prijateljskih odnosih tudi izven oddelka. Pomemben del kulture se razvija tudi tako, da se otroci učijo od otrok. Vse leto so bile v štirih skupinah tudi dijakinje srednje Vzgojiteljske šole , ki so aktivno sodelovale pri dejavnostih. Obiskala nas je lutka Sapramiška, ki je spodbudila otrokovo domišljijo in ustvarjalnost. Otroci so se urili v veščinah medgeneracijskega druženja ob obisku dedkov in babic. Z njimi so se igrali in ustvarjali. JEZIK Otroci so v vsakdanji komunikaciji poslušali jezik in se s tem vključevali v komunikacijske procese z otroci in odraslimi. Omogočili smo jim stik s knjižnico, ki za nas pripravlja zanimive programe. Poslušanje pravljic, pogovore, izposojo knjig in ob zaključku leta Brihtin dan. Z redno izposojo knjig smo privzgajali predvsem pozitivni odnos do literature ter spodbujali verbalno komunikacijo. Pri vsem tem poskušamo v sodelovanje vključiti tudi starše, saj je naša želja razvijanje jezika z vidika moralne-etične dimenzije in »razumevanja« (druge narodnosti), hkrati pa jih z rednim prebiranjem pravljic spodbuditi, da otrokom pomagajo pri porajajoči se pismenosti. Ob dnevu knjige nas je obiskala Muca Copatarica s predstavo. Popestritev je zagotovo pravljični kotiček Pod drevesom, saj narava pričara čisto drugačno spodbujanje domišljije. Strokovne delavke smo vestno, poučno in zabavno pripravljale in izvajale lutkovne igrice v »lutkovni sobi«- pričarali smo pravljično, estetsko ugodje do pridobivanja pozitivnega odnosa do literature. Verbalno in neverbalno smo se izražali v obliki predstav: Otrok otrokom, proslave ob praznikih, uganke, govorno didaktične igre,…. Rabo jezika smo povezali z različnimi projekti Etika in vrednote- Gozdna deklica, Zdravje v vrtcu- Tjaša v bolnici, Varno s soncem- Zgodba o soncu,…. Uživali in zabavali smo se v različnih rimah ter glasovnih in besednih igrah (animirani film, kino v vrtcu) NARAVA Pri vzgojnih dejavnostih na področju narave smo upoštevale zadano prednostno nalogo, otroku pomagati k temu, da napreduje na poti k samostojnosti, ker nihče ne more biti svoboden, če ni samostojen. Ob tem smo tudi doživljali in spoznavali živo in neživo naravo v njeni raznolikosti, povezanosti, stalnemu spreminjanju in hkrati razvijali spoštljiv in odgovoren odnosa do nje.


Vrtec Jesenice 102

Nadaljevale smo s projektom Gozdni vrtec. Igralnicam smo ohranile imena po drevesih: otroci iz kostanjeve, brezove, hrastove, lipove, javorje in leskove hišice. V gozdu smo svoja drevesa poiskali in jih spoznavali skozi različne dejavnosti. Pogosto smo obiskovali gozd, kjer smo tudi izvajali raznolike dejavnosti, pri katerih so otroci spoznavali naravo preko vseh čutil. Otrokom smo omogočile veliko proste igre in svobode ob odrivanju gozda, hkrati pa spodbujale otroke k kreativnosti, inovativnost ter skozi aktivnost popeljali otroke do spoznavanja vrednot ter kritičnosti lastnega vedenja. Upoštevali smo smernice, ki nam jih je posredovala Jelka Koranter iz izobraževanj na to temo. Spoznavali smo letne čase, obiskala nas je teta Jesen, babica Zima, Pomlad, poletje, opazovali spremembe v naravi, spoznavali odgovoren odnos do narave. Ločevali smo odpadke in ob dnevu zemlje pomagali očistiti naš vrt. Izvajali smo različne poskuse, poseben poudarek smo dali na eksperimente z vodo. Ob njih smo pridobivali znanja o lastnostih vode, agregatnih stanjih posebno pa še spoznavali pomen vode za življenje. Spoznavali smo kako skrbimo za zdravo in varno vedenje. To smo uresničevali ob projektu Ostani zdrav in varno s soncem. pridobili smo tudi posredovana znanja s seminarja, ki se ga je udeležila Alenka Pozvek in Silva Krašovec. Otroke smo ozaveščali o pomenu zdrave prehrane, telesnih dejavnostih, medsebojnih odnosov, osebne higiene in varnega fizičnega okolja. Obiskal nas je čebelar, imeli smo medeni zajtrk, teden jeseniških jedi… O pravilnem umivanju rok nas je poučila Barbara Dežman ob svojem obisku v skupinah. V projektu Varno s soncem smo otroke ozaveščali o nevarnostih, ki prežijo na soncu, kako se pred tem zaščitimo. Dobili smo plakate, brošure in kreme za zaščito. Opazovali smo sence, ki se spreminjajo, krajšajo in ugotavljali, kdaj je bivanje na soncu varno oz. nevarno za nas. Otrokom smo ob sončnih dnevih pripravili dejavnosti v senci(drevesni šotori). Ob tem sta nam pomagali strokovni delavki, ki sta se udeležili seminarja na to temo- Janja Debeljak in Diana Kesič. Projekt: Planetu Zemlja prijazen vrtec –Od zrna do kruha smo se z različnimi vsebinami, raziskovanjem in opazovanjem seznanjali z vrstami žita in moke. Med seboj smo jih primerjali, spoznavali kako nastane kruh ter se naučili odgovornega odnosa do hrane. Sejali smo različna semena žit in jih opazovali pri rasti. Ob tem smo spoznavali tudi, kaj potrebuje rastlina za rast. Pridobivali smo si praktično znanje o prehrani ter preizkusili lastne sposobnosti v pripravi hrane-kruha. Seznanili smo se s kulturo in tradicijo pri peki kruha. Nova znanja smo si pridobile tudi na praktičnem seminarju, ki smo jih prenesle med otroke. Nismo pozabili na lanskoletni projekt v katerem smo spoznavali zelišča. Pridobljena znanja smo utrjevali in poglabljali. Skrbeli smo za zeliščno gredico na vrtu in pred vrtcem. UMETNOST Pri umetnosti so otroci imeli možnost doživljanja in spoznavanja estetskih razsežnosti v našem okolju, kjer smo iskali podobe, ki jih je oblikovala narava, oblikovali smo iz naravnega materiala na prostem – sneg, pesek, land arti in se trudili urejevati okolje smiselno in estetsko – gredice in korita. Prav tako so imeli možnost odkrivati in poslušati zvoke narave v različnih življenjskih okoljih in jih tudi plesno uprizarjati. Poleg že poznanih malih inštrumentov smo iskali in uporabljali naravna glasbila. Otroke smo motivirali za aktivnosti v različnih umetniških delavnicah glede na letni čas in praznike, kjer smo upoštevali njihove pobude. Otroke smo spodbujali k umetniškemu izražanju različnih vsebin in doživetij ter jih vključevali v vsakodnevne vodene in spontane dejavnosti, kjer so udejanjali svoje lastne potenciale. Skupno smo prirejali plese (ples čarovnic, novoletni ples, pižama zabava, pustna zabava…), in glasbene urice. Ob različnih priložnostih smo urejali razstave v vrtcu. Lutke za lutkovno igrico Sapramiška, ki so delo strokovnih delavk, smo razstavili pred vhodom na upravo. Vključevali smo dramske aktivnosti, kjer je imela lutka posebno mesto. Priložnostno smo strokovne delavke zaigrale lutkovno igrico, kjer so se otroci vživljali v dramsko dogajanje in se poistovetili z osebami. Povezali smo se z OŠ. Polde Stražišar in sicer z izmenjavo lutkovnih


Vrtec Jesenice 103

predstav. Oblikovali smo lutkovne kotičke kjer so imeli možnost vsakodnevne spontane ali vodene uporabe lutke. Priložnostno smo uporabljali dialoge in dramatizacije ter se pri tem navajali na nastopanje pred drugimi- otroci otrokom in nastopi za starše. Ob filmskih delih (Rdeči balon, Življenje nekoč in danes, Krava na mesecu, vsebine iz naravoslovja,…..) so se seznanjali s gibljivo sliko ter na drugačen način spoznavali in doživljali umetnost. Redno smo uporabljali fotoaparat in opazovali posnetke- prireditve, okolje, narava, čustva in na spletu iskali določene informacije in slike. Z upoštevanjem razvojnih značilnosti in zakonitosti otroka na posameznih umetniških področjih, smo vzbujali pozitiven odnos do umetnosti. MATEMATIKA Otroci so si v vrtcu pridobivali matematična znanja in izkušnje ob vsakodnevnih spontanih dejavnostih kot so igra, pogovor in manipulacija s predmeti in načrtovanih dejavnostih, ki so bile zanimive in igrive. Vsebine so se prepletale, kar je vplivalo na otrokovo celostno dojemanje sveta. Na razpolago so imeli dovolj spodbud in spodbudno učno okolje. Posluževali smo se predvsem igre, lastne aktivnosti, opazovanja in razlage. Skozi različne igre in dejavnosti so spoznavali:

- števila in štetje,

- simbole, grafične prikaze in drevesne nivoje

- vzrok, posledico, verjetnost,

- prostor, orientacijo,

- urejanje, razvrščanje, razporejanje,

- merjenje.

Reševanje matematičnih problemov je otroke zabavalo, veselili so se uspehov in dosežkov. Matematiko smo strokovne delavke uporabile tudi kot sredstvo za doseganje ciljev na področju gibanja in drugih dejavnostih. Analiza projekta ETIKA IN VREDNOTE 1. Narava, družba, zdravje Cilj: graditev partnerstva med vrtcem in družino pri uresničevanju skrbi za zdravje otrok Vključevanje staršev

- Oglasne deske z različnimi obvestili in prikazi aktivnosti- plakati in fotografije

- Sodelovanje pri prinašanju dobrin- domače grozdje, orehi, lešniki, ruj-primorski grm, buče

- Pomoč pri jesenski dekoraciji in razstavi (prinašanje buč, naravnih materialov, plodov,….)-

ureditev tržnice za ustvarjalno igro

- Različne oblike srečanj - Skupni sprehod v gozd in kostanjev piknik

Ključni izzivi v vrtcu - Kuharske delavnice s pripravo zdrave hrane: pirin jabolčni zavitek, sadna solata, kuhanje

marmelade, bučna in zelenjavna juha, pečenje krompirja, kostanjev piknik

- Ustvarjalna igra Tržnica z okušanjem surovega sadja in zelenjave

- Hoja po naravni čutni poti

- Sprehodi in gibanja v gozdu – igra, raziskovanje, občutenje z vsemi čutili, sprehodi v dežju

Zgodbe - Glasbena pravljica- Tinkin dežnik (J. Bitenc)

- Glasbena pravljica – Grad gradič (ruska pravljica)

- Mavrični svet (neznano)


Vrtec Jesenice 104

- Škorček (Gerda Marie Scheidl)

- Gozdna deklica

- Repa velikanka (ruska ljudska)

- Trije medvedi (ruska ljudska)

- Pod medvedovim dežnikom (Svetlana Makarovič)

- Štručka (Cicido, junij 2010, za dva groša fantazije, CD zgoščenka)

- Kako si je koza zgradila bajtico (ruska pravljica)

Pesmice - Jesenska (Anja Štefan)

- Mavrični svet (neznano)

- Hruška debeluška (Anica Černejeva)

- Medvedek in hruška

- Angina (Janez Bitenc)

- Mama ježevka in sinko (Meta Rainer)

Stare modrosti - Enci, benci- izštevanka tedna

- Pregovori o vremenu

- Uganka tedna

Družabna igra- Volkarca 2. Kultura Zastavili smo si cilje in naloge:

- odpirati področje dojemanja lepote v vseh njenih razsežnostih

- dojemanje umetnosti kot načina izražanja lastnih občutkov in čustev.

Dejavnosti: 1. Knjiga moja prijateljica

- Sodelovanje z Občinsko knjižnico: izposoja knjig v Občinski knjižnici, pravljice s knjižničarko

- predstavitev najljubše slikanice svojim prijateljem

- urejanje knjižnih kotičkov v vrtcu: prebiranje različne literature- proza, poezija

2. Kulturne ustanove , objekti in razstave: - obisk Radia Triglav ob 50-letnici

- interne razstave v vrtcu, ki smo jih skupaj z otroki pripravili za starše

- ogled v razstavnem salonu Dolik – »Stvaritve narave« fotografije in druge priložnostne

zazstave

- v avli Gledališča T.Čufar razstava fotografij » Obrazi«

- ogled starih fotografij mesta Jesenic

- obisk Stare Save

- odkrivanje različnih spomenikov neposredni bližini- Spomenik Toneta Čufarja, vzorci na

stavbah,…

3. Tradicije: - proslava ob kulturnem prazniku

- igra z vlogami- življenje na gradu

- kuhinja vrtca nam je pripravila teden jeseniških jedi

- pustni sprevod in pustovanje v banketni dvorani Kolpern

- spoznavanje slovenskega ljudskega izročila- izštevanke, igre, plesi, pravljice, stare

slovenske lutkovne igre …)


Vrtec Jesenice 105

4. Ustvarjalnost otrok in strokovnih delavk - lutkovne igrice

- glasbena ustvarjalnost

- likovne spretnosti

5. Natečaji: - sestavili smo zgodbo in jo opremili z ilustracijami »Snežni korenjaki« 6. Projekt gozdni vrtec: - primerno vedenje in spoštljiv, odgovoren odnos do narave in skrb za živali pozimi - razvijanje estetskega čuta in fantazije

3. Univerzalizem Socialne igre Cilji: prepoznavanje, poimenovanje in določanje čustev ter uporaba stolpičnega diagrama Dejavnosti - Pri igrah so otroci vzpostavljali medsebojni stik, se povezali med seboj, osamljeni otroci so

vzpostavljali stik z drugimi, otroci, ki pa so preveč vsiljivi pa so se podredili pravilom skupine

- Med njimi se je razvila solidarnost, medsebojna pomoč in toleranca različnosti.

- Odrasli smo otroke preko socialnih iger spoznavali bolj vsestransko in prav tako preko iger

vzpostavljamo bolj enakovreden in neposreden odnos. Igre nam omogočajo tudi , da se z

otroki pozabavamo na prijeten način.

- Socialne igre niso navadne igre, vsaka ima svoj komunikacijski namen

- Skupinsko slikanje: likovno so interpretirali lastno počutje v skupini in in razvijali skupinske

aktivnosti

- Posluževali smo se raznih enciklopedij, slikanic zgodbic,…

Piščanček PIK Cilj: prepoznavanje lastnih čustev, vživljanje v čustva drugih, spodbujanje empatije, iskanje načinov za primerno izražanje »negativnih« čustev- jeza, žalost, skrb Dejavnosti - Najprej smo strokovne delavke zaigrale lutkovno igrico Piščanček Pik, nato pa so zaigrali še

otroci.

- Pripravili smo lutkovni kotiček z lutkami, ki so ga otroci imeli stalno na razpolago

- Vzporedno smo se pogovarjali o tem kakšna čustva čutimo, kako se nam odražajo na telesu

in kako jih prepoznavamo. Otroci so spoznavali, da imamo čustva prav vsi in jih imamo pravico

tudi izražati, vendar na primerne načine, tako, da ne prizadenemo drugih.

- Skupaj smo iskali načine izražanja čustva jeze – trgali smo papir, gnetli plastelin, …

- Na to temo smo tudi slikali, poslušali glasbo in ugotavljali kakšna čustva se skrivajo v barvah

ali glasbi. Ugotovili smo, da nam tudi bivanje v naravi- gozdu, pomaga pri sproščanju čustev.

SKUPAJ SMO PRAZNOVALI in ob tem krepili sodelovanje med skupinami ter otrokom dali možnost razvijati sposobnosti in načine za vzpostavljanje, vzdrževanje in uživanje v prijateljskih odnosih izven oddelka - pozdrav jeseni, pozdrav pomladi, poletju

- teden otroka

- veseli december

- slovenski kulturni praznik

- pustovanje


Vrtec Jesenice 106

Na našem vrtu je bila organizirana prireditev Iz majhnega raste veliko, zato smo zaključke izvedle samostojno po skupinah – da se ne bi ponavljale OBELEŽILI SMO nekatere pomembne datume in z njimi obogatili vsebine izbranih projektov: - svetovni dan zdravja- 7.4.,

- dan zemlje – 22.4.

- dan dreves-27.4. (24.4.),

- svetovni dan gibanja-10.4,

- svetovni dan družine

SODELOVALI SMO Z OKOLJEM - Bodi viden bodi previden

- Teden vseživljenjskega učenja- športne igre, obisk dedkov in babic v vrtcu, pravljica na

prostem

- Gledališče Tone Čufar- knjižnica, Brihtin dan, ogled filma Rdeč balon

- Zavod za šport: olimpijski tek, cicibanova olimpijada

- Glasbena šola: predstavitev glasbil

- Razstavni salon Dolik

- Obisk v lekarni

- Božično-novoletni sprevod z lučkami

- Pustni sprevod

- Zobozdravstvena služba

- Osnovna šola Polde Stražišar- lutkovne igrice

- Ljudska univerza- branje pravljic v tujem jeziku

- Gasilci

- Reševalna služba

- Trgovina Mercator nas je dve skupini povabila na dan dobrega soseda, trgovina Spar je nudila

gostoljubje eni skupini v mesecu decembru, kjer jih je pričakal Božiček in jih obdaril

- Osnovna šola Prežihov Voranc- igriva košarka- KZS z Lipkom

- Likovni natečaji in razstave: varno v prometu, TIC, hokej, , razstava risbic v trgovini Spar, za

prireditev iz majhnega raste veliko, Cicido-ustvarimo svoje drevo,

V VRTCU SO NAS OBISKALI - Dedek Mraz

- reševalci z reševalnim vozilom

- Dijakinje srednje vzgojiteljske šole: četrti letnik-matura

- Gasilci

- Psiholog

- Specialni pedagog

- Vodja prehrane in zdr.hig. režima

- zobna asistentka

- Sapramiška

- Muca Copatarica

SODELOVANJE STARŠI Staršem smo ponudili in izvedli pestre oblike skupnih srečanj


Vrtec Jesenice 107

- Pomoč pri privajanju

- Informativno srečanje

- Izlet v gozd

- Novoletne delavnice

- Pižama zabava

- Božično-novoletni sprevod z lučkami

- Pustni sprevod

- Pomladna srečanja z nastopi otrok

- Zaključna srečanja in izleti

Z obvestili na oglasnih deskah in rednih obiskih na mesečnih pogovornih uricah, so starši dobivali potrebne informacije. Preko plakatov in drugih oblik so pridobivali informacije o našem neposrednem delu z otroki. IZOBRAŽEVALE SMO SE - Tematska konferenca- Prikriti kurikulum v teoriji in praksi: Mojca Čufer, Renata Seljak, Janja

Debeljak, Urška Poklukar, Diana Kesič

- študijske skupine: Janja Debeljak, Diana Kesič, Urška Poklukar, Jelka Koranter, Silva Krašovec

- Planetu zemlja prijazni vrtec- od zrna do kruha: Tatjana Sabolič, Diana Kesič, Silva Krašovec,

Renata Seljak, Jelka Koranter, Silva Krašovec, Rosvita Lipičar, Alenka Pozvek, Mojca Jekllič

- Zdravje v vrtcu: Silva Krašovec, Alenka Pozvek,

- Skupna je mladost: Tatjana Sabolič, Diana Kesič, Jelka Koranter, Urška Poklukar, Mojca Čufer,

Alenka Pozvek

- Gozdni vrtec: Jelka Koranter

- Kulturna dediščina (tržiški muzeji): Jelka Koranter, Rosvita Lipičar, Silva Krašovec, Urška

Poklukar

- Etika in vrednote: Janja Debeljak, Diana Kesič, Jelka Koranter, Urška Poklukar, Silva Krašovec,

Tatjana Sabolič, Rosvita Lipičar, Nada Ladan, Renata Seljak, Mojca Čufer, Alenka Pozvek, Mojca

Jeklič

- Varno s soncem: Janja Debeljak, Diana Kesič

- Joj moj glas: Urška Poklukar, Rosvita Lipičar, Tatjana Sabolič, Jelka Koranter

- Strokovna ekskurzija: Janja Debeljak, Urška Poklukar, Sabolič Tatjana, Diana Kesič, Jelka

Koranter, Rosvita Lipičar, Alenka Pozvek, Silva Krašovec

ORGANIZACIJA PRAZNOVANJ

Vsaka strokovna delavka je imela zadolžitev za določene cilje in naloge kot so npr. prihodi letnih časov, razna praznovanja, kulturne dejavnosti in športne aktivnosti. Vse smo naloge izpeljale vestno in z odgovornostjo kar je prispevalo k kvaliteti našega dela tako z otroci, starši in nazadnje k rasti in krepitvi našega kolektiva: Jesen: Janja Debeljak, Mojca Čufar Teden otroka: Silva Krašovec, Tatjana Sabolič Veseli december: Jelka Koranter, Alenka Pozvek, Mojca Jeklič Kulturni teden: Rosvita Lipičar, Diana Kesič Pustovanje: Renata Seljak, Nada Ladan Pomlad: Urška Poklukar Teden vseživljenjskega učenja: Tatjana Sabolič


Vrtec Jesenice 108

PREDNOSTANA NALOGA ZA NAPREJ Povezovanje z ljudsko univerzo Jesenice- pravljice v tujem jeziku- vsak mesec ena, kjer bodo otroci imeli možnost , da na njim ustrezen način spoznajo različne jezike in kulture Povezovali se bomo z oš. P. Stražišar in VDCjem , kjer bomo pridobivali konkretne izkušnje za

sprejemanje drugačnosti (telesna in duševna drugačnost)- nadgradnja Poti samostojnosti.


Vrtec Jesenice 109

ANALIZA LETNEGA DELOVNEGA NAČRTA enote Cilke Zupančič

Vodja strokovnega aktiva: Mateja Kovač Bernik, dipl.

vzg.


Vrtec Jesenice 110

GLAVNI CILJ ENOTE: Razvijanje pristnosti ali zmožnosti otrok in zaposlenih, da smo takšni kakršni smo v resnici, saj tako lahko sprejemamo tudi enkratnost drugih. Ob načrtovanju LDN-ja smo začutili potrebo, da si zastavimo splošen cilj, ki označuje kakšen vrtec si želimo imeti in kako si želimo, da se nekdo počuti v njem. Tako široko zastavljen cilj nam je bil pravi izziv za načrtovanje dejavnosti s katerimi smo cilj skušali realizirati. - POD CILJ: - medgeneracijsko in medskupinsko povezovanje otrok, staršev in strokovnih delavcev na vrtčevski ravni. - PLESNI TEDEN: Na vrtu smo postavili ozvočenje in vse skupine povabili na ples, kjer smo otroci in odrasli sodelovali po svojih zmožnostih in željah. - GLASBENI TEDEN: V telovadnico smo povabili vse otroke našega vrtca k "zborovskemu petju". Skupaj smo se naučili štiri pesmi. Vsi otroci so peli v obsegu svojega glasu in v okviru lastnih zmožnosti. - DAN NARAVE Na igrišču smo pripravili orodje in pripomočke za urejanje vrtčevske okolice in vrta. Otroci so lahko sodelovali pri načrtovani dejavnosti ali pa v medsebojnih samostojnih igrah. - DRUŽINSKI IZLET Z GIBALNIMI IGRAMI Vse družine smo povabili na daljši sprehod in na cilju pripravili zabavne gibalne igre, ki so bile zastavljene tako, da povezujejo generacije k skupnemu druženju in sodelovanju. - PROSTOVOLJNO DELO UČENCEV IZ OŠ KOROŠKA BELA Preko celega leta so nas obiskovali učenci-prostovoljci iz OŠ Koroška Bela. Sami so pripravljali dejavnosti, ki so jih izvajali skupaj z otroki. Pri tem so upoštevali njihove sposobnosti glede na starost in želje. Dejavnosti so potekale preko ustvarjanja, petja, gibanja.

1.1 ETIKA IN VREDNOTE Cilj: - Spodbujanje srčnih vrednot. - Razvijanje spoštovanja do življenja, narave in okolja. Z zgledom, dejanji in različnimi dejavnostmi smo skozi celo šolsko leto otrokom poskušali približati vrednote univerzalizma, kulture in življenja, narave ter zdravja. Otroke smo skozi dejavnosti vodili k spoštljivemu ravnanju do vsega živega. Učili smo spoštljivega obnašanja do starejših in do vrstnikov. Približali smo jim osnove olike, lepega vedenja in kulture. Naučili smo se spoštovanja, strpnosti, sprejemanja in odpuščanja. 1.2 SPODBUDNO UČNO OKOLJE Cilj: - Doživljanje vrtca, kot okolja v katerem se otroci s pomočjo spodbudnega učnega okolja spontano vključujejo v dejavnosti in vsakdanje življenje. Spodbudno učno okolje smo ustvarjali tako v igralnici kot na prostem. Upoštevali smo predloge in želje otrok. Spodbujali smo jih k pozitivni interakciji med otroki, večji samostojnosti ter učenja preko igre.


Vrtec Jesenice 111

1.3 UNICEFOVA PUNČKA Cilj: - Povezati vrtec in družino. - - -Seznaniti otroke s pomenom dobrodelnosti. V projektu so sodelovali:

- Skupina Škratek z Matejo Kovač Bernik in Petro Bergles

Skupina Sovica z Barbaro Koblar in Urbanom Trčkom

- Skupina Ježek z Melindo Žvan in Ando Cuznar

- Skupina Sonček z Nino Ulčar in Špelo Ropret

Unicefova punčka je z otroki hodila domov in z družino preživljala skupni čas. Poskrbeli smo za dnevnik v katerega bodo družine lahko napisale kaj vse so delali. Otrokom smo približali dobrodelnost, Unicefova punčka je povezala družino z vrtcem. Ob zaključku projekta so punčke odšle na dobrodelno dražbo v Ljubljano. 1.4 EKOLOGIJA Cilj: - Spodbujanje otrok k ekološkemu ozaveščanju. Skupaj z otroki smo zbirali zamaške, ločevali odpadke, varčevali z elektriko in vodo. Izvedli smo jesensko in spomladansko čistilno akcijo, ter s tem poskrbeli za čistočo naše okolice. Prav tako, pa smo se vključili v projekt Eko beri v sklopu projekta Planetu Zemlja prijazen vrtec. Vse skupaj je postalo naš vsakdan in skrb za naravo naša navada. Otroci se zelo dobro zavedajo pomembnosti skrbi za okolje. 1.5 ZDRAVJE V VRTCU Cilj: - Ozaveščati otroke in starše o pomembnosti zdravega načina življenja. Otroke smo navajali na samostojnost pri osebni higieni. Prav tako, pa smo veliko časa posvetili tudi gibanju. Otroci so pridobivali izkušnje, stališča in vzorce vedenja, ki jih večinoma obdržijo vse življenje. Projekt in dejavnosti v vrtcu se med seboj velikokrat tudi prepletajo, zato smo o spoštovanju zdravega življenja govorili že pri etiki in vrednotah - modul življenje, narava, zdravje. 1.6 BEREM Z BRIHTO Cilj: - Otrok se seznanja s knjižnico in njenim pomenom, pri tem pa razvija veselje do knjige. V knjižnico so hodile starejše skupine:

Skupina Škratek z Matejo Kovač Bernik in Petro Kovač

Skupina Kuža z Aleksandro Debenec in Alešem Truhačevem

Skupina Sovica z Barbaro Koblar in Mojco Klinar

Skupina Ježek z Melindo Žvan in Ando Cuznar

Tudi letos smo uspešno sodelovali s knjižnico. Otrokom smo omogočili, da so si sami izposojali knjige, jih nosili domov in skupaj s starši prebirali. Spoznali so knjižnični bonton, poklic knjižničarke, samo ustanovo, prostor.

1.

1. BOGATITVENE DEJAVNOSTI Cilj: - Otrokom skozi obogatitvene dejavnosti približati kulturo in običaje. - Otrok se seznanja s širšo družbo in kulturo


Vrtec Jesenice 112

Izvedli smo:

Pozdrav letnim časom

Praznovanje tedna otroka

Veseli december

Obisk Dedka Mraza s spremstvom

Slovenski kulturni praznik

Pustovanje

Cicibanova olimpijada z olimpijskim tekom

Teden vseživljenjskega učenja

Lutkovne igrice

Cici vesela šola

3. SODELOVANJE S STARŠI

Cilj: - Oblikovanje partnerstva z družinami. Starše smo aktivno vključevali v proces dela. Starši so se vključevali v vsakdan vrtca z obiski v skupinah in z veliko udeležbo na raznih srečanjih.

4. SODELOVANJE Z OKOLJEM

Cilj: - Vključevanje otrok v širše okolje. Tako kot vsako leto smo bili tudi letos uspešni pri sodelovanju z okoljem, zunanjimi sodelavci in institucijami


Vrtec Jesenice 113

ANALIZA LETNEGA DELOVNEGA NAČRTA dislociranih oddelkov

Ivanke Krničar in Frančiške Ambrožič Vodja strokovnega aktiva: Marjana Jakopič, dipl.vzg.


Vrtec Jesenice 114

PREDNOSTNE NALOGE: V tem šolskem letu smo naše medsebojno sodelovanje nadgradili skozi tri prednostne naloge katere smo vnašali v naše delo ter jih vpletali v različne projekte, ki so tekli v posameznih oddelkih. In sicer:

Najbolj obsežna in poglobljena prednostna naloga je bila naloga projekta »Pomahajmo v svet«. Nadgradnja lanskoletnega dela je bila letos poglobiti in razširiti naše sodelovanje dveh enot preko računalnika, video klica, saj smo razpeti na dveh lokacijah, ki sta med seboj kar močno oddaljeni. Tako smo želeli otroke seznaniti z novo obliko komuniciranja s sodobno opremo. Že takoj smo navezali stike ter tehnično preizkusili novo opremo. Slika in zvok sta nas odprla novo obzorje, prinesla pa tudi vrsto težav. Sami smo se morali preko omrežja seznaniti z novo obliko komuniciranja. Seznaniti smo se morali s poslušanjem in predstavljanjem. Otroci so bili sprva zadržani, ker niso vedeli, kaj naj povedo, kam naj gledajo, kaj opazujejo, poslušajo… Vendar smo se z enoto na Hrušici uspešno povezali in hitro povzeli način komuniciranja, saj jezik in razumevanje jezika nista predstavljala težav. Le te so nastopile takrat, ko smo vzpostavili stik s sodelujočim vrtcem in ko smo ugotovili, da prijatelje nič ne razumemo. Pomagali smo si s kretnjami in besedami, ki so vodnik našega načrta in so zapisane v slikanici Pomahajmo v svet. Pomagali smo si tudi s pomočjo »stotih jezikov«, ki jih razumejo in zmorejo le otroci, da smo komunicirali in razumeli nove prijatelje. Skozi leto, ko smo ustvarjali projekt, odkrivali vsebine petih prstov, smo osvojili tudi način komuniciranja. Ob poslušanju tujega jezika, opazovanju govorice telesa, mimike obraza, smo zaznali zvočnost jezika in razumevanja. Iskali smo tudi nove besede. Otroci sami so začutili, kako pomembno je razvijati jezikovne spretnosti ter se naučiti še kakšnega drugega jezika, saj nam omogoča, da razvijamo sebe in se v novem svetu tudi znajdemo. Ob spoznavanju svoje identitete, spoznavanju svojega in drugih narodov, civilizacij, krajev, držav, kultur, običajev in navad,… pa so otroci imeli veliko možnosti razvijanja socialnih veščin, hkrati pa so spoznali, da vsi živimo pod istim soncem in smo del planeta, ki ga skupno gradimo. Gradimo pot, ki nas povezuje, gradi mostove, ki nas združujejo, iščemo drug drugega ter se spoštujemo. To pa se je opazilo tudi pri vsakodnevnih odnosih, ki smo jih krepili drug z drugim. V sodelovanju s projektom Etika in vrednote, smo nadaljevali gradnjo odnosov modula Skrb za sočloveka, letos pa smo te vrednote še podkrepili v modulu Univerzalizem. Ob zaključku projekta smo prejeli prvi zbornik: »1. mednarodni zbornik primerov dobre prakse projekta Pomahajmo v svet.« V njem sta objavljena oba prispevka, ki smo jih posredovali. Ga. Gorica Stevanović je posredovala primer prakse, ki ga je naslovila »Mi govorimo«, Marjana Jakopič pa primer »Prvi pomah«, kjer je predstavila cilje in dejavnosti prvega prsta. Obe strokovni delavki sta se tudi udeležili mednarodne konference v Zagrebu, kjer je ga. Gorica predstavila svoj primer. Ga. Marjana je bila povabljena na predstavitev svojega primera v Radeče na mednarodno konferenco, a se je žal zaradi osebnih odsotnosti opravičila. Projekt je dobra spodbuda za nadaljevanje zastavljenih ciljev in nalog. Oba dislocirana oddelka si želita v naslednjem šolskem letu z delom nadaljevati, ter načine komuniciranja prenašati tudi na rodove, ki prihajajo. Ugotavljamo, da v projektu rastemo strokovni delavci, saj nam oblike in metode dela predstavljajo nove izzive za to, da otroke popeljemo v svet, v način komuniciranja in pridobivanja novih znanj, ki so temelj sodobne družbe.

Hkrati z vnašanjem projekta Pomahajmo v svet smo razvijali tudi prednostno nalogo

oblikovanja spodbudnega učnega okolja. Sprva je bilo potrebno zagotoviti tehnične pripomočke, da smo se povezali med seboj ter se tudi večkrat videli in slišali. Otroci so z vzpostavitvijo stikov razvijali vedeželjnost in bili motivirani za raziskovanje širšega sveta.


Vrtec Jesenice 115

Sproti smo oblikovali različne igralne kotičke, ki so otroke nadaljnjo spodbudile k razvoju in napredku, zbirali smo slikovno gradivo, različno literaturo, uvajali iskanje informacij preko spleta, razvijali razne oblike druženja in sodelovanja… Vse dejavnosti so nas bogatile in nam omogočale osebno rast. Otroci so skozi oblikovanje spodbudnega učnega okolja spoznali tudi različne poti in vire pridobivanja informacij. Neposredno v okolju smo iskali nove spodbude, saj je narava nepogrešljiva in nenadomestljiva pri iskanju sredstev, oziroma porajanju idej, raziskovanju, eksperimentiranju in nenazadnje pri bogastvu igre v njej. Strokovni delavci smo se seznanile tudi s primeri dobre prakse, ki smo jih v lanskem šolskem letu posredovali. Nadgradili smo dva dogovorjena primera ter dejavnosti izvedli v oddelku skupaj z otroki. Izdano brošuro primerov smo skrbno pregledali ter ugotovili, da nam bo marsikateri primer dobre prakse koristil oziroma nam podal ideje pri delo z otroki.

Vse dejavnosti so se prepletale in povezovale tudi s projektom Etika in vrednote. Modul Kultura nas je popeljal k iskanju lepega, k umetnosti, k spoštovanju vzgoje, in oblikovanju svetovnega nazora… V DO na Blejski Dobravi smo odkrivali umetnost kovaštva, glasbe, pridobivali bralne navade in ustvarjali pastirske zgodbe, se seznanjali z življenjem in kulturo ljudi nekoč in danes… Vsi smo kulturo ravnanja in kulturne navade vnašali v vsakodnevne rutine pozdravljanja, prehranjevanja, oblikovanja medvrstniških odnosov, možnosti sodelovanja… Ugotavljamo, da otroci ne zmorejo pozdravljati ob prihodu oziroma odhodu, da ne zmorejo kulturnega prehranjevanja, so neješči, prav tako nimajo oblikovanih navad pospravljanja in urejanja igrač v igralnih kotičkih ali oblačil v garderobi… Skupaj s starši smo pričeli uvajati kulturo vedenja v vsakodnevne situacije. Skupaj smo rasli in oblikovali dober odnose, da je naše življenje bivanja v vrtcu prijetnejše. Se pa včasih še vedno znajdemo v težavah, saj sta strpnost in spoštovanje največji vrednoti sobivanja. Modul Življenje, narava, zdravje nas je popeljal do odkrivanja in spoštovanja lepot narave in okolja, življenja ter zagotavljanja skrbi za zdravje. Na Blejski Dobravi smo odkrivali naravno okolje in iskali pomen čistih voda v okolju. Hkrati smo skrbeli za ohranjanje čistih voda in čistega okolja, saj je voda naravni vir in je za življenj najpomembnejša. V vrtcu na Hrušici pa so spodbujali odnos do zdravja, zlasti zdravega in kulturnega prehranjevanja ter pomen gibanja za zdravje. Univerzalizem spodbuja mir, spoštovanje različnosti in drugačnosti, skromnost, odpuščanje… Skupaj smo preko skupnih druženje upoštevali drug drugega ter razvijali spoštljiv, human odnos. Vsakodnevne situacije so še kako podkrepile razumevanje tega modula ter vplivale na kakovostne odnose med nami. Vsi skupaj smo se trudili k zagotavljanju skupnega sobivanja, ki je temeljil na prijateljstvu in spoštovanju. Na Blejski Dobravi smo v povezavi s turističnem projektu pripravili družabno igro, kjer so otroci razmišljali o zgodbah univerzalizma in jo poslali na natečaj. Opazi se, da se s skupnimi močmi trudimo zagotavljati dane vrednote ter ustvariti boljši odnos drug do drugega.

DELO V ODDELKU V LDN smo planirali naslednje projekte, ki so tekli v posameznih oddelkih: 1.) Turistični projekt smo izvajali v vrtcu na Blejski Dobravi. V sodelovanju s starši, starimi starši, okoljem, krajani in krajankami, pa tudi s krajevno skupnostjo smo raziskovali morebitne obstoječe zgodbe, miti, legende… Ugotovili smo, da je znana le legenda Okamenela baba. Doživeli smo jo v naravnem okolju obdani s skalami ob vznožju Kočne. Na Kočni je ogromna skalnata skulptura vidna še danes in priča o obstoju legende. V tem okolju smo občutili trdno srce grajske gospode ter spoznali nesrečo, ki jih je doletela. Nauk legende smo povezali z dejavnostmi Etike in kulture -


Vrtec Jesenice 116

Modul Univerzalizem, kjer smo spodbujali in oblikovali dobre medsebojne odnose, da bi tudi naše življenje v vrtcu dobro funkcioniralo ter bi sami prispevali k kakovosti bivanja. Naš projekt smo ustvarjali s pomočjo starih staršev, saj smo jih vabili na sprehode po okolici, da smo vas skupaj spoznali, stari starši pa so nam zaupali spomine, legende, prigode, anekdote, ki so vas skozi zgodovino zaznamovale. Tako smo iz naravnega okolja in teh pripovedi ustvarili pastirske zgodbe. Glavnega junaka smo postavili v samo dogajanje vasi nekoč, ko je bila vas še kmečkega značaja. Kot pastir, ki pase svoje ovce v bljižnji in daljni oklici vasi, se dogajajo različne prigode. V zbirki so zasnovane zgodbe v sliki, zgibani sliki, v stripu, v sliki in besedi do preprostih zgodb, ki so podkrepljene z ilustracijami. V zgodbah se predstavljata proza kot poezija. Upoštevali pa smo razvojno stopnjo predšolskega otroka, saj je skupina otrok na Blejski Dobravi starostno mešana. Otroci so v tem projektu razvijali jezikovno ravan in rabo jezika, krepili besedišče ter komunikacijo. Predvsem pa so naravni svet in dejavnost pastirčka Jakca prenesli v svet pravljice. Pravljice smo kot del naše vasi in kulture predstavili tudi sodelujočemu vrtcu iz Hrvaške. 2.)Planet zemlja s podnaslovom Urbana permakultura: z željo ustvariti naravni svet v igralnici, odnos do narave in življenja, smo se vključili v dani projekt ter del narave pripravili tudi v vrtcu. V obeh enotah smo pripravili mini vrtičke. Na Blejski Dobravi smo gojili zelišča ter jih uporabljali v prehrani, pripravljali pa smo tudi izdelke in jih uporabili v kozmetiki in v alternativnemu zdravilstvu. Na Hrušici so gojili zelišča in zelenjavo ter se posvetili pripravi in uporabi rastlin v prehrambne namene. Namen vseh je bil, da pridobimo odnos do gojenja rastlin ter se vrnemo nazaj k naravi in uporabi rastlin za zdravje človeka. Otroci so preko leta dobili spoštljiv odnos do narave in gojenja rastlin, seznanili so se z dejstvom, da so rastline za človeka pomembne, predvsem pa koristne za zdravje. 3.) Zdravje v vrtcu - na Hrušici so strokovne delavke ugotovile, da otroci nimajo odnosa de hrane, ne znajo uporabljati jedilnega pribora, so pri hranjenju nesamostojni. Z željo, izboljšati navade hranjenja, predvsem pa kulturo hranjenja, so strokovne delavke podkrepile projekt ter v del dnevne rutine oblikovanja hranjenja vnašale tudi odnos do tega. Postopno so se zboljšale kulturne navade otrok, otroci so postajali spretnejši pri uporabi pribora, postali so bolj ješči, predvsem pa so pričeli jesti tudi jedi, ki jim niso preveč všeč. Na Blejski Dobravi sva nadgradili in nadaljevali s prakso samostojnega hranjenja in samostojne postrežbe, saj ugotavljava, da taka oblika organizacije prehranjevanja otroke krepi, predvsem pa vpliva na kakovostnejše navade prehranjevanja in zaužitja hrane. Projekt smo prav tako povezali z cilji Etike in kulture ter urbane permakulture. Skušali smo izboljšali zdravje otrok predvsem pa zavedanje, da smo za svoje zdravje tud sami odgovorni. Seveda se sproti še krepimo in utrjujemo zastavljene naloge in dejavnosti. 4.) Punčka iz cunj in Sapramiška smo načrtovali z namenom, povezati starše in vrtec med seboj ter pozvati k skrbi za sočloveka. Oba projekta sta nas spodbudila in povezala, da smo s skupnimi močmi sodelovali in zbrali kar veliko sredstev, s katerimi smo pomagali družinam v stiski. Prebudil se je tudi čut otrok, saj je bila za marsikoga to izkušnja darovanja igrače tistemu, ki je nima. Otroci so se naučili deliti stvari, kar se je opazilo tudi pri igri v oddelku. Postopoma so tudi pri igri v igralnici bolj skrbno izbirali sredstva, predvsem pa so jih začeli deliti s sovrstniki. 5.) Vrtec v gozdu smo izvajali skozi celo leto, ko smo čim več dejavnosti prenašali in izvajali v naravi. Tako smo izkoristili odlične dane možnosti okolja, ki jih ponujata naša kraja. Prav tako ugotavljamo, da se je okrepilo zdravje otrok in so otroci manj zbolevali tudi zaradi dejstva, da smo veliko časa preživeli v naravi, kar je okrepilo našo psihično in telesno pripravljenost. Naravno okolje pa je hkrati predstavljalo spodbudno učno okolje, ki nam je spodbujalo radovednost in stalno raziskovanje, saj nam narava v vseh letnih časih ponuja paleto življenja in sprememb spreminjanja. Iz naravnega okolja smo tudi črpali znanje, eksperimentirali, raziskovali, predvsem pa doživljali dejavnosti v vseh letnih časih. Otroci so tudi okrepili svoj gibalni razvoj, saj smo


Vrtec Jesenice 117

podkrepili naravne oblike gibanja in s tem razvijali gibalne spretnosti. Preko projekta Mali sonček pa smo še dodatno razvili motiviranost za izvajanje športnih dejavnosti v naravi. 6.) Mali bralec smo izvajali z namenom ustvariti odnos do knjige, pravljice, do pravljice ter poezije. Opažamo, da otroci do knjig nimajo spoštovanja in z njimi različno ravnajo. Najbolj nezadovoljni pa smo bili, ko smo ugotovili, da otroci knjige trgajo in po njih rišejo. Veliko časa smo posvetili ustreznemu rokovanju s knjigo. Vzporedno smo uvajali tudi zbrano poslušanje zgodb, saj smo prav tako ugotovili, da novinčki ne zmorejo zgodbi prisluhniti temveč se zabavajo po svoje. Tako smo uvajanju in sprejemanju pravljic namenili kar dovolj časa. Postopno so otroci pridobivali odnos do knjig kakor tudi do pravljic. Vedno bolj so pripovedovali o prebranih vsebinah. Ob posredovanju vsebin pa so začeli tudi uživati ter sproščeno pripovedovati. 7.) V Cici veseli šoli smo razvijali spretnosti opismenjevanja, predvsem pa reševanje nalog na bolj zabaven način. Preko reševanja danih nalog so otroci pridobivali tudi orientacijo na listu, v Cicidoju, seznanili so se tudi s preprostimi matematičnimi dejavnostmi, kakor tudi z dejavnostmi umetnosti in jezika. 8.) Vandravček v vrtcu na Hrušici v letošnjem šolskem letu ni uspel. Strokovne delavke ugotavljajo, da se starši nimajo interesa vključevati v oblike srečanja kjer morajo biti sami aktivni. Vnašanje zdravega življenjskega sloga ter prijetno druženje v tem šolskem letu nista bili vodilo in motivacija staršem. Zato bodo strokovni delavci dobro premislili, kako bodo z danim projektom nadaljevali. 9.) Mali sonček smo vnašali v različne projekte, zlasti v projekt Vrtec v naravi. Kot že omenjeno, so otroci pridobivali različne gibalne spretnosti. Preko njih pa se je vidno krepil celostni razvoj otrok. SODELOVANJE S STARŠI Želeli smo si, da bi naš odnos s starši postajal zaupljivejši in kvalitetnejši, Čas, ki smo ga namenili, da bi ga skupaj preživeli, smo želeli oblikovati čim bolj prijazen. Starši so na uvodnem sestanku dajali različne pobude, izražali so različne želje. Na Hrušici so strokovne delavke ugotovile, da so se starši v veliki meri udeleževali srečanj, kjer so otroci nastopali, oblike srečanja, kjer bi starši aktivno sodelovali z otroki pa niso bile obiskane (takšna srečanja so športna, kjer smo načrtovali poligone, da bi se starši skupaj z otroki udejstvovali, pa na žalost ni bilo interesa). Na Blejski Dobravi smo v letošnjem šolskem letu izvedli različne oblike srečanj. Ugotavljamo, da so se starši dobro pridružili skupnemu preživljanju skupnega časa, da so sami dajali pobude ter se tudi aktivno udeleževali. Na zaključnem srečanju so starši že dajali pobude za naslednje šolsko leto. Vsi skupaj, v obeh enotah smo ustvarili zaupljiv odnos s starši. Vse težave, ki so se porajale skozi leto smo sproti reševali. Staršem smo svetovali v danih trenutkih, hkrati pa tudi dobivali povratne informacije, na katerih smo gradili medsebojne odnose. SODELOVANJE Z OKOLJEM Skozi leto so tekli raznovrstni projekti: Pomahajmo v svet, Zdravje v vrtcu, Punčka iz cunj in Sapramiška… Pri vseh projektih smo iskali informacije v ožjem in širšem okolju. Vsa vrata so nam bila odprta, da smo pridobili določene informacije, ki smo jih potrebovali. Za pomoč se zahvaljujemo staršem, ki so nam omogočili marsikateri obisk pri ogledu različnih služb, ustanov, pa tudi Mateji Ban, pomočnici ravnateljice, ki nam je pomagala pri različnih vključevanjih v lokalno skupnost.


Vrtec Jesenice 118

SODELOVANJE Z VZGOJNIM TIMOM Ob ciljih Etike in vrednot smo skušali izboljšati medsebojne odnose ter skupno druženje in strokovno načrtovanje med vsemi člani našega tima. Vsi smo se trudili, da bi naše skupno sodelovanje potekalo prijetno, v polni meri odgovornosti, pripadnosti, spoštovanju in strokovnosti. Na strokovnih aktivih smo zadane naloge skupno opravili in iskali nove poti. Udeleževale smo se tudi skupnega strokovnega aktiva in vzgojiteljskih zborov. Pri svojem delu smo se srečevale tudi s svetovalno službo vrtca ter se za morebitne nasvete obračale tudi na ga. Nežo Ajdišek, ki se je odzvala našemu vabilu in sodelovala pri načrtovanju individualnega dela z otroki, ki potrebujejo dodatno strokovno pomoč. Sodelovali smo tudi z pomočnico ravnateljico ga. Matejo Ban, ki nas je v veliki meri podpirala, pomagala ter nudila vsakršno koli pomoč. Sodelovali smo s kuhinjo, ki nam je priskrbela marsikatero sestavino, da smo pripravili jedi. Sodelovali smo tudi z ga. Barbaro Dežman, vodjo prehrambnega in higienskega režima, saj se nam je pridružila pri higienskih dejavnostih in hkrati tudi pri dejavnostih prehrane. Sodelovali smo tudi med vrtčevsko, saj smo se povezali preko video klica ter ustvarili prijetno skupno druženje. IZOBRAŽEVANJE Ugotovili smo, da so nam bili podani zanimivi, predvsem pa za nas koristni seminarji, preko katerih smo skrbeli za svoje dobro počutje. Tako bi se zahvalili za izvedbo seminarja Joj, moj glas, pa Tanka črta odgovornosti, saj smo aktivno pričeli delati na sebi. Tudi izvedba Supervizije nas je popeljala k navezovanju skupnih stikov, predvsem pa k odkritemu in kritičnemu pogovoru. Ob vpeljevanju strokovnih tem na strokovnih aktivih smo ustvarili boljšo povezanost strokovnih delavk med seboj. Rasli smo v odkrit, strokoven pogovor, vedno pa smo razmišljali, kako bi naše delo v oddelku bolj strokovno in profesionalno izvedli. Seveda je od vsakega tandema odvisno, kako ustvari skupen stik. Na strokovnih aktivih smo ustvarjale prijeten odnos, ki smo ga profesionalno, predvsem pa z polno mero strokovnosti tudi zapečatili.


Vrtec Jesenice 119

vrtca jesenicevrtecjesenice.splet.arnes.si/files/2015/10/poročilo-o-delu-vrtca-14-15.pdf · disl....

Documents