vprašanja in odgovori (44 str)

5/22/2018 Vpra anja in Odgovori (44 STR)

1/44

Rokasl

1

Vpraanja in odgovori FPJF

1. Vrste proraunov in opredelite po vrednostni strukturi

Redni proraun: o njem govorimo takrat, kadar se z rednimi proraunskimi prihodki

pokrivajo odhodki, ki jih redno zajema vsak proraun, in ki se financirajo na osnovi

prorauna

Izredni proraun: o njem govorimoe se dodatna sredstva- izredni prihodki- kot

neplanirani oz. nezadostno planirani odhodki vnesejo v poseben proraun

Naknadni proraun: o njem govorimo v primeru, da se izredni proraun sprejme med

proraunskim letom, v katerem se izvaja glavni- redni proraun

Dvoletni ali veletni:e se proraunski prihodki in proraunski odhodki planirajo in

odobravajo za obdobje, ki je dalje od enega leta

Ciklini proraun:e se naj proraunsko ravnoteje uresnii v doloenem

gospodarskem ciklusu in ne v doloenem proraunskem letu

Aneksi proraun: s tem proraunom se doloajo prihodki in odhodki dravnih

gospodarskih drub, ki opravljajo javne slube

Avtonomni proraun: se ne sprejema v okviru postopka pred parlamentom, temve

ih sprejemajo posamezni dravni organi

2. Naloge prorauna

Dravni proraun je pomemben instrument, ki ga ima drava (vlada) na voljo pri izvajanju

veletne makroekonomske politike, katere cilj je zagotavljanje stabilnih javnih financ inpospeevanje gospodarskega ter drubenega razvoja. Sredstva prorauna se uporabljajo za

financiranje funkcij dravnih in obinskih organov, za izvajanje njihovih nalog in druge namene,

ki so opredeljeni z ustavo, zakoni ali obinskimi predpisi ter v viini, ki je nujna za delovanje in

izvajanje njihovih nalog in programov.

3. Sprejemanje prorauna RS

Postopek sestavljanja in sprejemanja prorauna poteka v vefazah. Uvodno fazo predstavlja

izdaja predloga za izdajo zakona o proraunu za prihodnje proraunsko leto. Ta predlog

doloi vlada in ga do predpisanega roka polje parlamentu.Drugo fazo predstavlja izdelava osnutka zakona o proraunu, ki ga doloi vlada v skladu ze

sprejetim predlogom. V proraunskih sistemih drav opravljajo to funkcijo finanna

ministrstva, ki im pripada t.i. proraunska iniciativa pri sestavi prorauna. Da bi lahko

finanno ministrstvo sestavilo osnutek prorauna mu morajo vsi bodoi koristniki

proraunskih sredstev predloiti svoje delovne programe in dokumentirane predloge svojih

finannih nartov ter predraunov za zahtevke po sredstvih za delo doloenega segmenta

avnega sektorja. V ta namen Ministrstvo za finance pozove vse koristnike proraunskih

sredstev, da mu posredujejo podatke o sredstvih, ki jih potrebujejo v doloenem

proraunskem letu. Prav tako je potrebno opraviti uskladitev proraunskih prihodkov in

predvidenih odhodkov. Pristojni organ Ministrstva za finance sestavi predraun in ga

predloi vladi. Na svoji seji vlada sprejme nart osnutka predrauna in ga predloi


2/44

Rokasl

2

parlamentu, k er ga pred razpravo obravnavajo njegova strokovna telesa. e se z nartom

prorauna strinja parlament oz. njegov za to pristojni organ, zadoli vlado, da pripravi

predlog zakona o proraunu in pri tem upoteva stalia in pripombe, ki so rezultat

parlamentarne razprave.

Proraun se pravilom sprejme v obliki zakona in se v celoti ali deloma objavi v uradnem listu

RS.ele ko je zakon sprejet in objavljen, se lahko zane njegovo izvajanje in s tem financiranje

nalog drave in dravnih organov.

4. Izredni avni prihodki dravnega prorauna

Izredni proraun imamo takrat, kadar z rednim proraunom ne moremo pokriti neplaniranih

oziroma premalo planiranih izdatkov oziroma pridobimo izredne prihodke, s katerimi bomo

v posebnem proraunu(izrednem) pokrili nepredvidene izdatke. Izredni proraun je v

nasprotju z naelom proraunske enotnosti.

Izredni prihodki se ne pobirajo trajno, temvepredhodno ali zaradi kakne posebne

prilonosti. Ti so lahko predvidljivi(samoprispevek) ali nepredvidljivi.

Sem spadajo:

- izredni dohodki iz dravnega premoenja

- izredne davine

- dohodki od izdaje novega (dravnega) denarja za kritje izrednih javnih izdatkov

- avna posojila

- dediine

- darila- reparacije(priznani zahtevki iz naslova vojne odkodnine)

- mednarodne denarne pomoi

5. Natej nove metode planiranja prorauna in eno opii

To so: metoda ppbs, racionalne odloitve, program-proraun, proraun z nielnim izhodiem,

objektivne poslovne odloitve, ocene programa, obraunska metoda strokov in koristi

Analiza strokov in koristi (CBA - Cost-Benefit Analysis)

Eno od orodij za izbiranje ideje za nadaljnji razvoj je analiza strokov in koristi, ki pokae, ali

obstajajo sredstva, ki bodo podprla razvoj koncepta v nov izdelek.

CBA je eden od temeljev poslovnega narta, ki ima naslednjo strukturo:

Skupen povzetek

Kratka predstavitev projekta, definicija izdelka, panoge in ciljnega trga, zgodovina podjetja in

projekta, poslanstvo podjetja, predstavitev aktivnosti za nadaljnji razvoj, kritine toke razvoja

projekta in zdruenja, ki jih bo treba zasnovati.

Marketinki nart, ki mora vsebovati analizo trga, ciljne odjemalce, analizo konkurentov, analizo

SWOT, strateko pozicioniranje, trenjski splet, napoved prodaje.Organizacijski nart vsebuje organizacijsko strukturo, kljune elemente za pripravo


3/44

Rokasl

3

organizacijskega narta in vrsto organizacijske strukture.

Nart proizvodnje, ki izhaja iz plana prodaje. Vsebuje podatke o strokih surovin, stroki

lovekih resursov, drugih direktnih strokih in na koncu strokih na enoto.

Finanni nart, ki vsebuje plan investicij in financiranja (vkljuno z viri financiranja) ter zaetno

bilanco, proraun itd.

Namen priprave poslovnega narta je poiskati in zagotoviti notranje ali zunanje financiranje za

razvojni proces izdelka ali, sploneje, za zaetek ali raziritev poslovnega podviga. Do

selekcioniranja idej o izdelku in razvoja koncepta je obiajno porabljeno zanemarljivo malo

denarja. Najveji vloki se zanejo s stopnjo razvoja. Zato je obvezno, da poslovni nart

oblikujemo, preden se lotimo razvoja. Poslovni nart zahteva informacije od razlinih ljudi z

razlinih vodilnih poloajev v podjetju. Zgolj ena oseba ne bi bila nikoli sposobna podati vseh

odgovorov, potrebnih za razvoj poslovnega narta. Rezultat poslovnega narta je ponavadi ocena,

ali bo prilo do donosnega povraila, v tem primeru investicije razvoja izdelka.

6. Prihodki v proraun obine

Za financiranje zagotovljene porabe obinam pripadajo:

davek na dediine in darila

davek na odbitke od iger na sreo

davek na promet nepreminin

upravne takse

posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic

del prihodkov od dohodnine (30%)

Za financiranje drugih nalog:

davek od premoenja

nadomestilo za uporabo stavbnega zemljia

krajevne takse

komunalne takse

pristojbine

odkodnine in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaevanje okolja

odkodnine zaradi spremembe namembnosti kmeti skega zemljia in gozda

prihodki uprave prihodki doloeni z drugimi akti

7. Davni vidiki koncesij za d avni proraun

V primeru koncesij lahko govorimo da gre za doloenost davka. Drava npr. nikoli ne ve koliko

bo dobila denarja od podjetja X na raun davkov (saj je dobiek podjetja, od katerega se obrauna

davek, nedololjiv). Z koncesijo se pa tono doloijo obveznosti podjetja, ki ga mora izpolnit in

posledino tudi davek, ki ga mora podjetje plaat. Drava navadno nadzira oblikovanje cen in

kakovost opravljenih storitev prejemnika koncesije. Drava tako neposredno vpliva na viino

dobika in na uspenost poslovanja organizacije oz. celo na izgubo, posledino pa tako tudi na


4/44

Rokasl

4

viino davka. S koncesijami si drava na nek nain zagotovi viino davka, ki ga bo dobilo od

podjetja na podlagi koncesije.

Koncesija- pojem oznauje monopol, ki ga drava podeli neki osebi za opravljanje storitev ali

dejavnosti, ki so za dravo javnega pomena. Gre za izvajanje aktivnosti, ki imajo javno korist, te

pa so: opravljanje transportnih storitev, izkorianje rudnih ali naftnih bogastev, preskrba z

energijo in vodo, izgradnja razlinih infrastrukturnih objektov in ostale javne storitve.

8. Kaj so koncesnine in obrazloi na primeru

Koncesnina je plailo za koncesijo oz. za pridobitev neke izkljune pravice, nato pa se sklene

koncesijska pogodba.

Primer

Drava podeli koncesijo nekemu gospodarskemu subjektu za izkorianje rudnih bogastev, ta pa

plaa koncesnino da lahko potem sklene koncesijsko pogodbo.

9. Natej finanne instrumente in enega opii

Finanni instrumenti so:

Dravni plan

Proraun-je akt, ki ga sprejema najviji organ oblasti drave oz. lokalne skupnosti v

doloeni obliki za dobo enega leta. Proraun vsebuje po obsegu in virih prihodke in

izdatke posamezne politino teritorialne enote

Finanni plani

Kreditna bilanca

Plailna bilanca

Bilanca denarnih dohodkov in izdatkov

Dravne bilance

Evidenca

Posebni finanni instrumenti

Od mnoice posebnih finannih instrumentov so pomembni: menica,ek, akreditiv,

nalog za vplailo, nalog za izplailo, poslovne knjige itd.

10. Navedi veje finan

ne znanosti in eno izmed njih opi

i

Temeljna znanost, ki prouuje javne finance, je finanna veda.Finanna vedaprouuje in razlaga

posamezne finanne zakonitosti in pojave.Finanna politikapa pomeni uresniitev finanne vede

v vsakdanji praksi.

11. Natej znane teoretike, ki so najbolj zaznamovali finanno pravo

Razvoj klasinih ekonomskih nael obdavenja se prine z Adamom Smithom. Bil je prvi klasik, ki

e podal sistematien pregled davnih nael. Veliko kasnejih teoretikov je analiziralo in

dopolnjevalo Smithova naela. Pomembni klasiki soe J.B. Say, ki je trdil, da je najbolji proraun

tisti, ki je najmanji; David Ricardo in Adolph Wagner, ki je Smithova naela dodelal in izpolnil.


5/44

Rokasl

5

Odgovor na odprta vpraanja uporabnosti Smithovih in Wagnerjevih nael je podala

keynesijanska teorija.

12. Pomen Adama Smitha v davnem pravu/ Ustavna naela v povezavi z Adamom Smithom

Z Adamom Smithom se prine razvoj klasinih ekonomskih nael. Bil je prvi klasik, ki je

podal sistematini pregled davnih nael. Analiziral in sintetiziral je predvsem naeli davne

splonosti in davne enakomernosti, ki so ju kasneji-postklasini- teoretiki skupaj razumeli

kot najvije ekonomsko naelo- naelo davne pravinosti. Poleg tega je opozoril tudi na

druga davna naela (kot so npr.: naelo davne doloenosti, naelo davne cenenosti in

naelo davnih ugodnosti), ki so e izhodia za nekatera sodobna ekonomska in pravna

naela. Smith je ugotovil da dohodek posameznikov izhaja iz treh razlinih izvorov: rente,

dobika in mezde, zato se mora tudi vsak davek plaati iz enega od teh virov. To nadalje

pomeni, da so vrste davkov odvisne od dohodka. Smith je loil davke na rento, davke na

dobiek, davke na mezdo in davke, ki ne sodijo v nobeno od teh kategorij.

Tako lahko reemo da so ustavna naela dobila svoje izhodie v Smithovih naelih.

13. Definiraj doloenost po Adamu Smithu

Smith je podal naelo, da mora davek, ki ga naj plaa posameznik, biti doloen in ne samovoljen.

Davni zavezanci morajo vnaprej poznatias, znesek in nain plaila davka. Kjer je to urejeno

drugae, je vsak zavezanec v neupravieni diskrecijski oblasti davkarja. Ta lahko samovoljno

povea davek neljubemu davnemu zavezancu, ali izsili zase kakno darilo ali dodatni

neupravieni dohodek. Nedoloenost obdavenja povzroa predrznost davkarjev in pomaga k

podkupljivosti te skupine ljudi. Dolo

enost tega, kar mora vsak posameznik pla

ati, je priobdavenju tako pomembna, da velika stopnja neenakosti ni niti priblino takno zlo kot majhna

stopnja nedoloenosti.

14. Wagnerjev model davnih nael

Wagner je davna naela razvrstil vtiri skupni:

I. Finanno politina naela: naelo izdatnosti davkov, naelo elastinosti davkov

II. Ekonomsko-politina naela: naelo izbire davnega izvora, naelo izbire davne oblike

III. Socialno-politina naela: naelo univerzalnosti davne obveze, naelo enakomernosti

obdavenjaIV. Davno tehnina naela: naelo davne doloenosti, naelo najugodnejega plaila davka,

naelo najcenejega pobiranja davkov

15. Administrativno- ravna naela

To so:

naelo davne doloenosti- davna doloenost pomeni, da ni davkov,e jih prej ne

predpie zakon, da ni davkov zunaj zakona, da ni davkov proti zakonu. Po naelu

doloenosti mora biti davna obveznost vnaprej znana, kar pomeni, da jeretroaktivno delovanje davnih zakonov prepovedano


6/44

Rokasl

6

naelo najugodnejega plaevanja davkov- na podlagi tega naela naj bi drava

omogoila davkoplaevalcem, da izvedejo plailo svoje davne obveznosti na

najbolj ugoden nain

naelo najcenejega pobiranja davkov- pobiranje davkov mora biti im ceneje

zato, ker je od strokov pobiranja med drugim odvisna tudi viina obdavenja

16. Objektivno davno pravo

Davno pravo kot pozitivno pravo je del celovitega sistema pravnih pravil in nael, ki s

pravno pravilnostjo urejajoivljenjsko pomembno zunanje vedenje in ravnanje ljudi v

dravno organizirani drubi. Po svoji vsebini je pozitivno davno pravo objektivno ali

subjektivno. Objektivno davno pravo predstavljajo veljavna davno-pravna naela ter

splona in abstraktna davno pravna pravila, ki vnaprej povedo, kako naj se vede nedoloeno

tevilo pravnih subjektov. (Subjektivno davno pravo predstavljajo pravno zavarovana

upravienja ali pravice, ki jih imajo pravni subjekti na temelju objektivnega davnega prava.)

17. Naelo ekonominosti (pojasni na primerih)

Pomen naela je, da mora biti zbiranje davkovim ekonomineje (ceneje) oz. povezano z

najnijimi monimi stroki.

Stroki pobiranja davkov so odvisni od razlinih okoliin, kot npr.tevila davnih oblik,

tevila davnih olajav, organizacije davne slube, kvalifikacijske strukture zaposlenih v

davnih organih ipd.

*Redukcija olajav. *Optimalna organizacija davnih slub. *Velika razlika med bruto in neto

prihodki iz naslova davkov negativno vplivajo na davno moralo.

Primer: bolja organizacija davne slube, manji stroki

18. Davno naelo sorazmernosti in Weber

Naelo sorazmernosti pri uvedbi davkov pomeni, da mora zakonodajalec predhodno presoditi, ali

e obdavitev oz. uvedba posameznega davka z doloeno vsebino nujna in ali zaelenega cilja ni

mogoe dosei z drugimi sredstvi. Sorazmernost zakonodajalcu nalaga dolnost, da obdavenje,

kot poseg v lastninsko pravico davnih zavezancev, omeji le na primere, v katerih bi bil tak poseg

v razumnem sorazmerju z zakonodajalevim ciljem.

19. Ustava v povezavi davnim pravom

Okvir, ki ga davno pravo ne sme prekoraiti, je ustavno pravo. Zlasti so pomembne omejitve

drave pri poseganju v zasebno, premoenjsko sfero posameznikov. Drava, ki v davnem

razmerju nasproti posamezniku sicer nastopa oblastno oz. avtoritativno, mora kljub temu

spotovati ustavno doloene pravice posameznika. Pomemben vir davnega prava je Ustava

RS, v kateri so zapisane pravice posameznika, ki jih je treba spotovati, v njej pa najdemo tudi

naela, ki so pomembna za davno pravo. Tako je npr. v ustavi naelo enakosti, ki je na

podroju (davnega) prava vpeljano kot naelo enakosti pred zakonom in v zakonu. Potem je

v ustavie zapisano da je Slovenija pravna drava in seveda je tudi naelo pravne drave


7/44

Rokasl

7

pomembno naelo davnega prava. Skratka Ustava predstavlja pomemben vir davnega

prava, v kateri so zapisana pomembna naela, ki jih je treba upotevati pri davnem pravu.

20. Troarine

Troarina e posebna dajatev, ki jo plaajo troarinski zavezanci dravi in predstavlja vir javnihprihodkov za dravo. Troarina se plauje od troarinskih izdelkov, proizvedenih na obmoju

Republike Slovenije ali vnesenih z ozemlja dravlanic Evropske unije v Slovenijo ali troarinskih

izdelkov, ki se uvozijo v Evropsko unijo ( s strani tretjih drav- katerakoli drava, ki ni sestavni

del EU)

Predmet troarinskih obveznosti so troarinski izdelki, in sicer:

Alkohol in alkoholne pijae

Tobani izdelki

Energenti

Elektrina energija

Troarinski zavezanec je tako:

Proizvajalec troarinskih izdelkov

Pooblaeni prejemnik troarinskih izdelkov

Uvoznik troarinskih izdelkov

Trgovec s troarinskimi izdelki na debelo, oz. druga oseba na katero se prenese

troarinska obveznost

Troarinski zavezanec mora imeti za prodajo troarinskih izdelkov posebno dovoljenje-

troarinsko dovoljenje, ki mu ga izda carinski organ.

Prihodki troarin pripadajo proraunu RS.

21. Naelo pravne drave- ormalna komponenta

Naelo pravne drave je v veini drav osrednje univerzalno naelo. Ima dve komponenti, in sicer

formalno in materialno. Najprej se je razvila formalna komponenta, ki zagotavlja zlasti pravno

varnost- delitev oblasti, vladavina prava, zakonitost, dolonost, varstvo zaupanja v pravo, naelna

prepoved retroaktivnosti, sodno varstvo zoper upravne akte ipd. (Materialna komponenta pa

zagotavljaloveko pravinost-lovekove pravice in temeljne svoboine,lovekovo dostojanstvo,

enakost, svoboda in podobno.) Obe komponenti sta nujni pogoj za ohranitev pravne drave.

22. Pojasni javnofinanno razmerje na primeru

Primer javnofinannega razmerja je davnopravno razmerje. To je razmerje med dvema

doloenima strankama, na podlagi katerega je ena stranka (davni upnik) upraviena, da od

druge stranke zahteva doloeno dajatev, storitev, opustitev ali trpljenje, druga stranka (davni

zavezanec) pa je dolna tako zahtevo izpolniti. Z vidika upnika predstavlja takno razmerje

davni zahtevek, z vidika dolnika pa davno obveznost. Davnopravno razmerje sestoji iz dveh

delov, in sicer iz formalnega dela (procesnopravnega razmerja) in iz materialnega dela

(davnodolnikega razmerja). Kljub temu da je to razmerje sestavljeno iz dveh delov, je vendarle

enotno, ker so vsi njegovi instituti usmerjeni k istemu cilju- plailu davka.


8/44

Rokasl

8

23. Davna reforma EU

Z letom 2007 je prilo do modernizacije davnega sistema ter v tem okviru do bolj enakomerne

porazdelitve davnega bremena, poenostavitve davnega sistema in administrativnih postopkov

ter prilagoditev pravnemu redu EU. Davna reforma je prinesla tudi preoblikovanje zavarovalnic

in pooblaenih investicijskih drub, oblikovanje univerzalnih finannih institucij za vejo

konkurennost na domaem finannem trgu ter njihovo dostopnost v celotni Sloveniji. Prilo je

tudi do razvoja razlinih finannih instrumentov in do odpravljanja kljunih razlogov za finanno

nedisciplino.

24. Navedi osnovne razlike med aktivnimi in pasivnimi davnimi subjekti

Aktivni davni subjekt davnega sistema je drava. Drava enostransko prepisuje in ureja davno

obveznost. Drava ima pravico pobirati davke od pravnih in fizinih oseb, ki so dolne davek

plaati.

Pasivni davni subjekt davnega sistema je davni zavezanec. To je fizina ali pravna oseba, ki ji je

na podlagi davnega predpisa odmerjen davek. Zavezan je k izpolnitvi davne obveznosti

25. Davno- ravno razmerje z vidika nastanka in prenehanja

Davno-pravno razmerje je drubeno razmerje, ki je urejeno z davno-pravnimi pravili

(normami). Pogoj za nastanek, spremembo in prenehanje davno-pravnega razmerja je

hkratni obstoj abstraktne pravne norme in nastop pravno relevantnega dejstva.

Dav

no-pravno razmerje pomeni prakti

no udejanjanje dav

nega prava. Formalna podlaga zanjegov nastanek je v tem, da mora biti vnaprej regulirano, temeljiti mora na vnaprej dolo eni

abstraktni in sploni davno-pravni normi, nastane pa takrat, ko nastopi pravno relevantno

dejstvo.

Pravno relevantna dejstva pa so dogodki ali lovekova dejanja, ki jim davno-pravna pravila

pripisujejo davno pravne posledice.

26. Osnovni reprezentativni elementi davka

Zna

ilnosti davkov so:

enostranskost- davke doloi drava ali lokalna skupnost enostransko s pravnim

aktom

prisilnost- davki za zavezance niso prostovoljna, temveprisilna dajatev, za katere

izvritev skrbi drava prek svojih organov oblasti

nerecipronost- davki niso vezani na neposredne ali posebne protidajatve, ki bi jih

davnim zavezancem zagotavljala drava

nepovratnost- drava postane lastnik sredstev

nedololjivost porabe davkov (javne potrebe)

denarna oblika- davki so denarni dohodki drave, izjemoma so lahko v naravi


9/44

Rokasl

9

27. Sintetini in cedularni (analitini) davki- ojasni ter povej kje zasledimo v dohodnini

cedularnost / Cedularni davki in kje jih najdemo v ZDoh-2

Sintetini (univerzalni) davki so tisti, s katerimi se obdavuje vsa ekonomska modavnega

zavezanca. Davna osnova za sintetine davke so skupni prihodki davnega zavezanca v

doloenemasovnem obdobju, ne glede na davni izvor. Univerzalno obdavenje je znailno za

neposredne davke, s katerimi so obdaveni dohodki davnega zavezanca za preteklo obdobje

enega leta.

Cedularni (analitini) davki pa so, nasprotno od univerzalnih, tisti s katerimi se obdavujejo

posamezni prihodki davnega zavezanca. Davne stopnje cedularnih davkov so proporcionalne in

za posamezne vrste dohodkov razline.

ZDoh-2 predvideva cedularni nain obdavitve za obdavitev dohodkov iz kapitala, kamor se

uvrajo obresti, dividende in kapitalski dobiki. Poleg teh vrst dohodkov, deluje dohodnina

cedularno, v primerih, ko imamo opravka z dohodki nerezidentov, ki se v skladu z zakonskimidolobami obdavujejo po viru in torej niso zavezani k vloitvi napovedi za odmero dohodnine. V

takih primerih so posamezne vrste dohodkov podvrene obdavitvi s samostojnimi, dokonnimi

vrstami davkov, ki za zavezance za dohodnino predstavljajo zgolj akontacije dohodnine, za

nerezidente pa pomenijo dokonno obdavitev s pomojo davkov po odbitku.

28. Davki, ki se plaujejo iz naslova davnega zavezanca in davki, ki se plaujejo iz aslova

lanika

Davki, ki se plaujejo iz naslova davnega zavezanca so neposredni davki, to so tisti, kjer so

davni zavezanec in davni planik ista oseba. Viina davka je odvisna od dohodkov in

premoenja konkretnega davnega zavezanca.

Davki, ki se plaujejo iz naslova davnega planika, pa so posredni davki, za katere po definiciji

velja, davni planik praviloma ni davni zavezanec. Davni planik je davni destinatar, torej

oseba, ki po volji zakonodajalca nosi davno breme,eprav ni davni zavezanec. Posredni davki

bremenijo promet proizvodov in storitev.

29. Navedite nezakonito evazijo / Navedite nekaj primerov nezakonite davne evazije/ Davna

taja

Nezakonita davna evazija (ang.: tax evasion) pomeni namerno, nedopustno in nezakonito

davno utajo, kjer davna obveznost ni plaana oziroma sploh ni ugotovljena, zato ker davni

zavezanec ni upoteval in spotoval dolobe davnega prava. Tax evasion se deli na naklepno

izmikanje, ki je kaznivo dejanje in nenaklepno izmikanje, ki ima za posledico dolnost plaila

celotnega davka, lahko pa je podkrepljeno celo s plailom denarne kazni. Ta se izvede bodisi z

opustitvijo vloitve davne napovedi, ali z navajanjem neresninih podatkov v vloenih davnih

napovedih, z goljufivo samoobdavitvijo ali premajhnim obraunom davkov po odbitku. Zato se

davna utaja, katere namen je izogniti se plailu davkov na nezakonit nain, ter s tem prikrajati

dravo za davne prihodke, ki ji pripadajo, ali pridobiti zase ali koga drugega ve je premoenjske

koristi, vtevilnih dravah obravnava kot prekrek ali kaznivo dejanje, katere posledica je plailo

davne obveznosti in davnih kazni katerim v hujih primerih davnih utaj sledi tudi zapornakazen. Katera dejanja je mogoeteti za nezakonita ali kazniva, pa doloajo nacionalne zakonodaje


10/44

Rokasl

10

vsake posamezne drave, zato se definicije zakonitega / nezakonitega dejanja oz. ravnanja med

posameznimi dravami lahko tudi razlikujejo.

Med nezakonito davno evazijo spadata defravdacija (utaja davkov) in kontrabanda (tihotapstvo).

Metode dokonanja davne utaje:

neprijava dejavnosti

odjava poslovanja ponarejanje listin za uveljavljanje davnih olajav

nezajemanje prihodkov

oblikovanje navideznih poslovnih pogojev

Primer: Nezakonita davna evazija: Zavezanec med stroke knjii fiktivni raun od missing trader drube, s

tem izkae nijo davno osnovo in plaa manji davek od dobika pravnih oseb in tudi odbija si vstopni

DDV, ki ga missing trader druba nikoli ni in ne bo plaala.

30. Prikai na prime u razliko med zakonito in nezakonito davno evazijo

Davnega nartovanja in izogibanja plailu davka, ki je izvedeno z uporabo zakonitih metod insredstev (t.im. zakonita davna evazija),eprav pogosto tudi na nelegitimen nain, ne moremo in

ne smemo enaiti z davno utajo (t.im. nezakonito davno evazijo), ki pomeni nezakonito

izogibanje plailu davkov.

Izogibanje (izmikanje) plailu davka oz.zakonita davna evazija (ang.: tax avoidance) je izraz, s

katerim se oznaujejo dopustna ravnanja davnih zavezancev, namenjena zmanjevanju njihove

davne obveznosti, s katerimi se dejansko ne krijo zakonske dolobe, so pa ta dejanja po svoji

naravi v nasprotju z duhom ali namenom zakona in zato nesprejemljiva in vedno tudi nelegitimna

(spotovanje splonih pravnih nael in pravinosti). Med pojavi davnega izogibanja se natevajo

primeri davnega nartovanja, kot na primer: prenos sredstev v drave z ugodnejim davnim

reimom, prenos kapitalskih dobikov v drave z nijimi davnimi stopnjami, razdelitev

dohodkov med razline davne zavezance, ki so obdaveni z nijimi mejnimi davnimi stopnjami,razdelitev dejavnosti na vedelov zaradi izogibanja registracije za DDV, itd

V ekonomski teoriji obstajajo trije osnovni naini davnega izogibanja: prenos dohodka, preloitev

davkov, davno arbitriranje.

Nezakonita davna evazija (ang.: tax evasion) pomeni namerno, nedopustno in nezakonito

davno utajo, kjer davna obveznost ni plaana oziroma sploh ni ugotovljena, zato ker davni

zavezanec ni upoteval in spotoval dolobe davnega prava. Tax evasion se deli na naklepno

izmikanje, ki je kaznivo dejanje in nenaklepno izmikanje, ki ima za posledico dolnost plaila

celotnega davka, lahko pa je podkrepl eno celo s plailom denarne kazni. Ta se izvede bodisi z

opustitvijo vloitve davne napovedi, ali z navajanjem neresninih podatkov v vloenih davnih

napovedih, z goljufivo samoobdavitvijo ali premajhnim obraunom davkov po odbitku. Zato se

davna utaja, katere namen je izogniti se plailu davkov na nezakonit nain, ter s tem prikrajatidravo za davne prihodke, ki ji pripadajo, ali pridobiti zase ali koga drugega ve je premoenjske

koristi, vtevilnih dravah obravnava kot prekrek ali kaznivo dejan e, katere posledica je plailo

davne obveznosti in davnih kazni katerim v hujih primerih davnih utaj sledi tudi zaporna

kazen. Katera dejanja je mogoeteti za nezakonita ali kazniva, pa doloajo nacionalne zakonodaje

vsake posamezne drave, zato se definicije zakonitega / nezakonitega dejanja oz. ravnanja med

posameznimi dravami lahko tudi razlikujejo.

Metode dokonanja davne utaje:

neprijava dejavnosti

odjava poslovanja

ponarejanje listin za uveljavljanje davnih olajav

nezajemanje prihodkov oblikovanje navideznih poslovnih pogojev


11/44

Rokasl

11

Primer: Nezakonita davna evazija: Zavezanec med stroke knjii fiktivni raun od missing trader drube, s

tem izkae nijo davno osnovo in plaa manji davek od dobika pravnih oseb in tudi odbija si vstopni

DDV, ki ga missing trader druba nikoli ni in ne bo plaala.

31. Problemi davnih umikov

Pri davni evaziji se davni zavezanec izogne plailu davka, zaradi tega je prizadet fiskus.

Problem predstavljajo nezakoniti davni umiki:

DEFRAVDACIJA namerna utaja davka

KONTRABANTA nezakonita dejanja z namenom evazije

32. Navedite vrste blagajn v katere se stekajo davine

Blagajne so: pokojninska, socialna, finanna in obinska, z uredbo regij bo e regijska

Prorauni so: zdravstveni (socialni), pokojninski in centralni

33. Opii faze prevalitve davkov

Te faze so:

perkusija ali impact doloitev davnega zavezanca

reperkusija ali dejanska prevalitev davni zavezanec prevzame breme, vendar ga skua

prenesti na nekoga drugega

incidenca oseba, ki jo je davek prizadel, davnega bremena ne more prevaliti na naine

iz prejnjih faz

difuzija ali sploni uinek obdavitve - zmanjanje globalne proizvodnje

34. Predpostavke dohodnine

Predpostavke oz. znailnosti so naslednje:

zavezanci za dohodnino so fizine osebe

e letni davek- odmeri se 1x na leto

e neposredni davek- davni zavezanec in davni planik je ista oseba

e subjektivni davek- pri odmeri se upotevajo subjektivne okoliine na strani

davnega zavezanca e sintetini davek- obdavena je vsa ekonomska modavnega zavezanca, nanaa se

na celoten dohodek davnega zavezanca

e progresiven davek- za dohodnino je znailna stopniasta progresija: predpisi

doloijo mejne davne stopnje, ki naraajo z rastjo osnove, vendar se zviana davna

stopnja uporablja samo za tisti del osnove, ki presega mejo spodnjega razreda osnove

e republiki davek je vir za polnjenje proraunske blagajne

relevanten je neto dohodek


12/44

Rokasl

12

35. Kako se po ZDoh-2 uresniuje negativna definicija dohodka?/ Dohodek po ZDoh-2

Negativna definicija dohodka pomeni, da so obdavljivi vsi prihodki davnega zavezanca, razen

tistih, za katere zakon izrecno doloa drugae (obdavljivo je vse, kar ni izrecno izvzeto).

Kljub temu, da zakon temelji na negativni definiciji dohodka in so z zakonom urejene vse oblikedohodkov fizinih oseb, ki so naeloma posledica udejstvovanja davnega zavezanca na trgu, pa

niso vsi dohodki, ki jih zakon ureja, predmet obdavitve z dohodnino kot letnim davkom.

Dohodki, ki jih ZDoh-2 ureja so:

dohodki iz zaposlitve

dohodki iz dejavnosti

dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti

dohodki iz oddajanja premoenja v najem in prenosa premoenjske pravice

dohodki iz kapitala

drugi dohodki

Vsi navedeni dohodki, razen dohodkov iz kapitala, se vkljuujejo v t.i. letno davno osnovo

zavezanca in so torej podvreni sintetini obdavitvi z dohodnino kot letnim davkom. Dohodki iz

kapitala (obresti, dividende in kapitalski dobiki) pa so obdaveni s cedularnim davkom in se ne

vkljuujejo vev letno davno osnovo zavezanca.

36. Kdaj je dohodek v smislu obdavitve dohodnine prejet/ Kdaj zavezanec v smislu predmeta

obdavtve pri dohodnini prejme dohodek

Z dohodnino so obdaveni dohodki fizine osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseeni vdavnem letu, ki je enako koledarskemu letu. Dohodek je pridobljen oziroma doseen v davnem

letu, v katerem je prejet,e ni ZDoh-2 drugae doloeno.teje se, da je dohodek prejet, ko je

izplaan fizini osebi ali je kako drugae dan na razpolago fizini osebi.

37. Praktino- v em je bistvo drugih dohodkov

Namen drugih dohodkov je v zagotovitvi funkcioniranja negativne definicije dohodka. Kategorija

drugih dohodkov, kot je oblikovana v ZDoh-2, je povsem samostojna oblika dohodkov, katere

edini namen je v prestrezanju dohodkov, ki niso bili predmet obdavitve v okviru drugih vrst

obdavljivih dohodkov.

38. Kateri so drugi dohodki, ki zapadejo pod dohodnino?

Drugi dohodki v smislu ZDoh-2 so vsi dohodki, ki se v skladu z zakonom o dohodnini ne tejejo

za dohodke iz zaposlitve, za dohodke iz opravljanja dejavnosti, za dohodke iz osnovne kmetijske

in osnovne gozdarske dejavnosti, za dohodke iz najema ali prenosa premoenjske pravice ali za

dohodke iz kapitala. Kot drugi dohodki so obdaveni tako vsi ostali dohodki, ki:

niso dohodki v smislu ZDoh-2, kot to doloa 19.len zakona

niso oproeni plaila dohodnine v skladu z 20. Do 32.lenom zakona

niso oproeni plaila dohodnine, oz. se ne vtevajo v davno osnovo v skladu z drugimi

dolobami ZDoh-2, in

niso predmet obdavitve v okviru katerekoli druge vrste dohodkov, kot jih ureja ZDoh-2


13/44

Rokasl

13

Drugi dohodki vkljuujejo:

nagrade

darila

dobitke v nagradnih igrah (ki niso igre na sreo)

priznavalnine po Zakonu o republikih priznavalninah in Zakonu o uresnievanju

javnega interesa na podroju kulture

kadrovske in drugetipendije

druinske invalidnine in druinski dodatek po Zakonu o vojnih invalidih

nadomestila, prejeta v zvezi z ustanovitvijo ali obremenitvijo pravice in drugi dohodki,

doseeni s prenosom oz. odstopom pravice na premoenju, ki je prenosljiva in katere

vrednost je mogoe izraziti v denarju

izplaila odkupne vrednosti v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem

zavarovanju in Zakonom o prvem pokojninskem skladu RS in preoblikovanju

pooblaenih investicijskih drub

dohodek, ki se neteje za dohodek iz zaposlitve, za dohodek iz dejavnosti, za dohodek iz

osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za dohodek iz premoenja, ter za

dobiek iz kapitala, in ni dohodek, ki se ne teje za dohodek po ZDoh-2 oz. ni dohodek,

oproen plaila dohodnine po ZDoh-2

39. Bonitete po ZDoh-2 (primeri) in kako se jim doloa davna osnova

Boniteta je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo

delojemalcu ali njegovemu druinskemulanu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z

zaposlitvijo.

Kot najbolj tipine vrste dohodkov iz zaposlitve, ki imajo naravo bonitet, zakon eksemplifikativno

navaja:

uporabo osebnega avtomobila za privatne namene

nastanitev

posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je nija od trne

popust pri prodaji blaga in storitev

izobraevanje delojemalca in njegovega druinskegalana

zavarovalne premije in podobna plaila

darila, ki jih zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve nekdanjemu,

sedanjemu, ali bodoemu delojemalcu ali njegovemu druinskemulanu

pravico delojemalcev do nakupa delnic

Dohodki, ki se netejejo za boniteto, pa so:

ugodnosti manjih vrednosti, ki jih delodajalec zagotavlja vsem zaposlenim pod enakimi

pogoji

plaila delodajalca za zdravstvene preglede delojemalcev, ki jih je delodajalec dolan

zagotoviti na podlagi zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu, in bi opustitev

zdravstvenega pregleda oz. plaila pomenila kritev zakona


14/44

Rokasl

14

ugodnosti, ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno ali pogosto, in sicer do

zakonsko doloene viine

Znesek bonitete se praviloma doloa na podlagi primerljive trne cene.e primerljive trne cene

ni mogoe doloiti, se znesek bonitete doloi na podlagi stroka, ki je nastal delodajalcu v zvezi z

zagotavljanjem bonitete,e ni z ZDoh-2 drugae doloeno. Tako ugotovljena boniteta se zmanja

za plaila, ki jih delojemalec plaa delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem doloene bonitete,e ni z

ZDoh-2 drugae doloeno.

40. Natejte zvrsti dohodninskih olajav (vrste+primeri)

ZDoh-2 navaja naslednje olajave:

Splona olajava: vsakemu rezidentu se prizna zmanjanje davne osnove v viini 2.800

letno, pod pogojem, da drug rezident za njega ne uveljavlja posebne olajave za

vzdrevanega druinskegalana

Osebne olajave: do taknih olajav so upravieni:

o invalidi s 100% telesno okvaro,e jim je priznana pravica do tuje nege in pomoi

o osebe (rezidenti) po dopolnjenem 65. Letu starosti

o prejemniki pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja

delovni invalidi, ki so prejemniki nadomestil iz obveznega invalidskega

zavarovanja

o prejemniki priznavalnin po Zakonu o republikih priznavalninah in Zakonu o

uresnievanju javnega interesa na podroju kulture

posebne osebne olajave: med posebne osebne olajave spada olajava za izobraevanje.

Le ta se prizna rezidentu, ki se izobrauje, ima status dijaka alitudenta, e ni dopolnil 26.leta starosti (izjemoma je mogoa prolongacija uveljavljanja olajave tudi po 26. Letu

starosti,e so izpolnjeni zakonsko doloeni pogoji). Druga vrsta olajave, ki spada med

posebne osebne olajave, pa je olajava za samozaposlene delavce v kulturi in samostojne

novinarje. Uveljavljanje olajav je odvisno od izpolnjevanja zakonsko doloenih pogojev,

olajava pa se v obeh primerih prizna v enakem odstotku (15%) od letnih prihodkov, e

prihodki na letni ravni ne presegajo zakonsko doloenega zneska.

Posebna olajava (olajava za vzdrevane druinskelane): zakon ohranja olajavo za

vzdrevane druinskelane, ki je zavezancem omogoena zaradi poveanih strokov, ki

jih imajo zaradi dolnosti vzdrevanja druinskihlanov. Do olajave so upravieni le

rezidenti Slovenije, ki lahko uveljavljajo olajavo za osebe in ki:

o Imajo na obmoju Slovenije prijavljeno bivalie, ali

o So dravljani RS ali druge dravelanice EU, ali

o So rezidenti drave, s katero ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo o

izogibanju dvojnega obdavenja dohodka

Osebe, za katere lahko zavezanec v skladu z zakonom uveljavlja olaj avo za vzdrevane

druinskelane, lahko razdelimo v naslednje kategorije:

o zakonci, razvezani zakonci in izvenzakonski partnerji

o otroci

o stari oz. posvojitelji zavezanca ali zavezanevega zakonca


15/44

Rokasl

15

olajava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje: davne olajave so odvisne od

pogojev, ki jih predpisuje zakon. Delene so jih osebe, ki vplaujejo premije dodatnega

pokojninskega zavarovanja. Premije lahko plaujejo bodisi zaposleni sami v svojem imenu

in za svoj raun, bodisi delodajalci za zaposlene v svojem imenu in za tuj raun. Tako

lahko davne olajave in spodbude koristijo tako zaposleni, kot tudi delodajalci

olajave za rezidente dravlanic EU oz. EGP: Fizina oseba, ki je rezident dravelanice

EU oziroma EGP, ki ni Slovenija, in v Sloveniji dosega dohodke iz zaposlitve,

dohodke iz dejavnosti, dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti,

dohodke iz oddajanja premoenja v najem in prenosa premoenjske pravice ter druge

dohodke, lahko uveljavlja olajave, doloene v 111., 112. in 114. lenu tega zakona,e z

dokazili dokae, da znaajo navedeni dohodki, doseeni v Sloveniji, najmanj 90% njenega

celotnega obdavljivega dohodka v davnem letu, ine dokae, da so v dravi njenega

rezidentstva dohodki, doseeni v Sloveniji, izvzeti iz obdavitve ali so neobdaveni

41. Dohodek iz drugega (odvisnega) pogodbenega razmerja/ Napii definicijo dohodka od

drugega pogodbenega razmerja o ZDoh-2

Dohodek iz drugega pogodbenega razmerja vkljuuje vsak posamezni dohodek za opravljeno

delo ali storitev. Gre za dohodke, ki po navadi temeljijo na sklenjeni pogodbi o delu (podjemni

pogodbi), ki je predmet urejanja OZ, in ki so obasnega ali zaasnega znaaja. Ne glede na splono

opredelitev dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja zakon kot takne izrecno opredeljuje

tudi:

dohodke, prejete za stvaritev in izvedbo avtorskega dela, in sicer ne glede navrsto

pogodbe, ki je podlaga za njihovo izplailo

dohodke iz opravljenega dela ali storitev, ki ni dohodek iz dejavnosti ali v zvezi z

dejavnostjo, in

dohodke verskih delavcev iz naslova razmerja z versko skupnostjo, ki nima vsehelementov delovnega razmerja

42. Odlog ugotavljanja davne obveznosti o ZDoh-2 in njegove pravne posledice / Odlog pri

dobiku iz kapitala / Odlog plaila davka iz kap. dobika

Odlog ugotavljanja davne obveznosti je namenjen predvsem omilitvi zakonskih dolob, ki

davno obveznost iz naslova kapitalskih dobikov razirjajo na vse primere odsvojitev kapitala.

Kadar zavezanec odsvoji kapital na zakonsko doloen nain, se davna obveznost zavezanca v

trenutku odsvojitve ne ugotavlja. Odlog ugotavljanja davne obveznosti je mogoe uveljavljati le

pri:

podaritvi kapitala zakoncu ali otroku zamenjavi deleev v okviru zamenjave kapitalskih deleev, zdruitev in delitev, kot jih

opredeljuje ZDDPO-2

zamenjavi investicijskih kuponov podsklada za investicijske kupone drugih podskladov v

okviru prehajanja med podskladi pri istem krovnem vzajemnem skladu, ki ga upravlja

druba upravljanje, v kolikor je zagotovljena sledljivost prehodov med podskladi

Posledica uveljavitve odloga ugotavljanja davne obveznosti je odloitev davnih posledic, ki bi

po normalnem teku stvari nastopile, do naslednje odsvojitve kapitala, to je do naslednje

obdavljive odsvojitve kapitala s strani obdarjenca v primeru podaritve kapitala, ali zavezanca v

primeru zamenjave deleev ali investicijskih kuponov.


16/44

Rokasl

16

43. Dohodek iz oddajanja premoenja v najem in iz prenosa remoenjske pravice

Dohodek iz oddajanja premoenja v najem je dohodek, doseen z oddajanjem nepreminega in

doloenega preminega premoenja v najem ali podnajem. Za oddajanjem premoenja v najem se

teje:

Vsako oddajanje premoenja na podlagi pogodbe ali na drugi pravni podlagi, s katerimnajemodajalec prepusti najemniku doloeno premoenje v uporabo ali mu prepusti

pravico do uporabe premoenja, najemnik pa mu je zato dolan plaati ustrezno

najemnino ali drugo nadomestilo

Drugi primeri uporabe premoenja, kadar tisti, katerega premoenje uporablja nekdo

drug ali ima pravico do uporabe premoenja nekdo drug ali ima nekdo drug pravico, da

od njega zahteva opustitev doloenih dejanj, ki bi jih imel sicer pravico izvrevati na

svojem premoenju, prejem ustrezno nadomestilo,e ni z ZDoh-2 doloeno drugae

Kot dohodek iz oddajanja premoenja v najem se obdavuje najemnina in druga nadomestila

v zvezi z oddajanjem premoenja v najem, ki vkljuujejo zlasti:

Obveznosti in storitve, za katere se je zavezal ali jih je opravil najemnik, razen

obratovalnih strokov, ki jih za najeto premoenje plauje najemnik Premije, nadomestila, odkodnine in podobne dohodke, ki ne predstavljajo dohodka

iz oddajanja premoenja v najem

Davna osnova je dohodek iz oddajanja premoenja v najem, zmanjan za normirane stroke v

viini 40% od dohodka, doseenega z oddajanjem premoenja v najem

Kot dohodek iz prenosa premoenjske pravice se obdavuje dohodek, doseen z odstopom

uporabe oz. izkorianja ali odstopom pravice do uporabe oz. pravice do izkorianja:

Materialne avtorske pravice in materialne pravice izvajalca

Izuma, videza izdelka, znaka razlikovanja, tehnine izboljave, narta, formule,

postopka, podobne pravice oz. podobnega premoenja in informacij glede

industrijskih, komercialnih ali znanstvenih izkuenj, ne glede na to, ali so zavarovanipo zakonu

Osebnega imena psevdonima ali podobe

Kot davno relevanten dohodek iz prenosa premoenjske pravice seteje vsak dohodek, prejet

kot nadomestilo za prenos premoenjske pravice, ki vkljuuje zlasti nadomestilo za uporabo,

izkorianje ali odstop pravice do uporabe oz. pravice do izkorianja premoenjske pravice.

Davna osnova je vsak posamezen dohodek iz prenosa premoenjske pravice, od katerega

lahko zavezanci odbijejo potrebne stroke, in sicer v obliki normiranih strokov v

maksimalnem znesku 10% doseenega dohodka.

44. Obdavitev dohodka iz zaposlitve

Za dohodek iz zaposlitve seteje dogodek, prejet na podlagi pretekle ali sedanje zaposlitve. Za

zaposlitev seteje vsako odvisno pogodbeno razmerje, v katerega vstopa fizina oseba pri

opravljanju fizinega in intelektualnega dela, vkljuno z opravljanjem storitev in ustvarjanjem ali

izvedbo avtorskega dela, ne glede naas trajanja. Za odvisno pogodbeno razmerje se teje:

Delovno razmerje in

Vsako drugo pogodbeno razmerje, ki glede nadzora in navodil v zvezi z opravljanjem

dela ali storitev, naina opravljanja dela ali storitev, plaila za opravljeno delo ali storitev,

zagotavljanja sredstev in pogojev za opravljanje dela ali storitev in drugih pravic ter

odgovornosti fizine osebe in delodajalca kae na odvisno pogodbeno razmerje med

delodajalcem in fizino osebo


17/44

Rokasl

17

Dohodek iz zaposlitve vkljuuje vsako izplailo in boniteto, ki sta povezana z zaposlitvijo.

Dohodek iz zaposlitve e dohodek iz delovnega razmerja in dohodek iz drugega pogodbenega

razmerja ali razmerja na drugi podlagi.

Zakon doloa za dohodek iz zaposlitve dva naina obdavitve, in sicer:

Davna osnova za dohodke iz delovnega razmerja je dohodek iz delovnega razmerja, kotje opredeljen v zakonu, zmanjan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki so

opredeljeni s posebnimi predpisi in ki jih je dolan plaevati delojemalec

Davna osnova za dohodke iz drugega pogodbenega razmerja ali razmerja na drugi

podlagi e vsak posamezni dohodek, zmanjan za normirane stroke v viini 10%

45. Razlika v obdavitvi med dohodki iz delovnega razmerja in dohodki iz drugega odvisnega

ogodbenega razmerja, kot so dohodki iz zaposlitve po zakonodaji o dohodnini

Pri dohodkih iz delovnega razmerja predstavlja davno osnovo dohodek iz delovnega razmerja,

kot je opredeljen v ZDoh-2, zmanjan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki so opredeljeni s

posebnimi predpisi in ki jih je dolan plaevati delojemalec. Uporablja se progresivno obdavenje.Dohodek iz delovnega razmerja se obdavujee med letom. Torej se e med letom plauje

akontacija dohodnine glede na dejansko viino dohodka. Tako padev enega izmed 3. tarifnih

razredov.

Davna osnova za dohodke iz drugega pogodbenega razmerja je vsak posamezni dohodek,

zmanjan za normirane stroke v viini 10%. Obdavuje pa se proporcionalno. Dohodek iz

drugega pogodbenega razmerja se obdavuje ne glede na viino dohodka in plaa vsak 25%

akontacije.

46. Obdavitev izuma

V primeru obdavitve izuma gre za dohodek iz prenosa premoenjske pravice, torej se v tem

primeru kot dohodek iz prenosa premoenjske pravice obdavuje dohodek, doseen z odstopom

uporabe oz. izkorianja ali odstopom pravice do uporabe oz. pravice izkorianja izuma.

Kot davno relevanten dohodek iz prenosa premoenjske pravice seteje vsak dohodek, prejet kor

nadomestilo za prenos premoenjske pravice, ki vkljuuje zlasti nadomestilo za uporabo,

izkorianje ali odstop pravice do uporabe oz. pravice do izkorianja premoenjske pravice.

Davna osnova je vsak posamezen dohodek iz prenosa premoenjske pravice, od katerega lahko

zavezanci odbijejo potrebne stroke, in sicer v obliki normiranih strokov v maksimalnem znesku

10% doseenega dohodka.

47. Obdavitev kapitalskih dobikov iz naslova prometa poslovnih deleev po ZDoh-2

Kapitalski dobiki niso vedel osnove sintetine obdavitve v okviru osebne dohodnine temve

so predmet cedularne-singularne obdavitve, kar pomeni, da bo kapitalski dobiek predmet

samostojne obdavitve-viina davka bo odvisna od viine dobika in dobe imetnitva poslovnega

delea.

48. Pojasnite davek od dobika iz ZDoh-2 iz naslova nepreminin

Gre za dohodek iz kapitala in sicer za kapitalski dobiek. Predmet obdavitve so tako kapitalskidobiki, ki jih zavezanec dosee ob odsvojitvi nepreminine, ne glede na to, ali je bila


18/44

Rokasl

18

nepreminina odsvojena v spremenjenem ali nespremenjenem stanju. Davna osnova je torej

pozitivna razlika med prodajno vrednostjo nepreminine in njeno nabavno vrednostjo (vrednostjo

ob pridobitvi).

Treba je opozoriti na dolobo 153. lena ZDoh-2, ki v skladu z dolobami ZDoh-2 iz obdavitve

izvzema nepreminine (kapitalske dobike iz naslova nepreminin), ki so bile pridobljene pred1.1.2002. Kapitalski dobiek doseen ob odsvo itvi nepreminine, pridobljene pred navedenim

datumom, bo torej neobdaven,etudi bo odsvojitev opravljena po 1.1.2007 (po dnevu zaetka

uporabe ZDoh-2)

Davka od kapitalskega dobika v primeru odsvojitve nepreminine se ne plauje tudi v primerih:

e je nepreminina predmet dedovanja

odsvojitve nepreminine po pogodbi o dosmrtnem preivljanju ali po darilni pogodbi za

primer smrti

prenosa nepreminine iz naslova razlastitve

zastavitve nepreminine, prenos nepreminine posojilojemalcu in nazaj iste nepreminine

rubea nepreminine v postopkih prisilne izterjave obveznih dajatev

Kot izhodina davna stopnja za obdavitev kapitalskih dobikov, ustvarjenih na podlagi

odsvojitve nepreminine, je doloena 20% davna stopnja. Izhodina davna stopnja pa se

zniuje, in sicer vsakih pet let imetnitva kapitala za 5%.

49. Dividende po zakonu o dohodnini / Kako ZDoh-2 opredeljuje dividende

ZDoh-2 kot davno relevanten dohodek opredeljuje dividende in druge dohodke na podlagi

lastnikega delea.

Za lastniki deleseteje vsak dele, ki ga ima fizina oseba, na podlagi vloenih sredstev vgospodarski drubi, zadrugi in drugih oblikah organiziranja, vkljuno s premoenjskim vlokom

tihega drubenika v podjetje nosilca tihe drube in premoenjskim vlokom fizine osebe v

katerokoli drugo obliko organiziranja, ki ima preteno naravo lastnikega kapitala.

Kot dividenda se po ZDoh-2 obdavuje vsaka razdelitev dohodka imetniku delea iz premoenja

planika oz. povezane osebe planika na podlagi njegovega lastnikega delea v planiku, ki ne

predstavlja zmanjanja njegovega lastnikega delea, vkl uno z razdelitvijo v obliki delnic ali

zamenljivih obveznic ter pripisom dobika kapitalskemu deleu drubenika.

Kot dividende so po ZDoh-2 obdavuje tudi:

Prikrito izplailo dobika, doloeno v zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb Dobiek, ki se razdeli v zvezi z dolnikimi vrednostnimi papirji, ki zagotavljajo udelebo

v dobiku planika

Dohodek, ki ga zavezanec dosee na podlagi delitve istega dobika vzajemnega sklada

ali delitve prihodkov vzajemnega sklada, ki niso zajeti z 81.lenom ZDoh-2

50. Obdavitev vrednostnih papirjev

ZDoh-2 opredeljuje, da se kot kapital, katerega dobiki so v primeru odsvojitve le- tega predmet

obdavitve,tejejo tudi vrednostni papirji. Torej gre v tem primeru za obdavitev dobika iz

kapitala.

Davna osnova od dobika iz kapitala je ustvarjen dobiek, ki se definira kot razlika med (vijo)vrednostjo kapitala od odsvojitvi in (nijo) vrednostjo kapitala ob pridobitvi.


19/44

Rokasl

19

Izhodina davna stopnja znaa za kapitalske dobike 20%, priemer se davna stopnja na

vsakih dopolnjenih pet let imetnitva kapitala znia za 5%.ele po dvajsetih letih imetnitva

kapitala je davna stopnja enaka 0% in so tako kapitalski dobiki neobdaveniele po poteku

dvajsetletnega obdobja imetnitva kapitala.

51. Obdavitev investicij

ZDoh- 2 je obdavitev dohodkov iz naslova nalob uredil v okviru tistega dela zakona, kamor

po svoji naravi tudi spadajo, in sicer v kolikor davni zavezanec iz naslova tovrstne nalobe

prejme obresti, so takni dohodki obdaveni kot obresti, v kolikor prejme dividende, se

dohodki obdavijo kot dividende,e se pri odsvojitvi investicijskega kupona realizira

kapitalski dobiek, je tovrsten dohodek v celoti obdaven kot kapitalski dobiek in se tudi

presoja z vidika pravil, ki veljajo za obdavitev kapitalskih dobikov.

52. Davni odtegljaj po ZDoh-2

Od dohodkov, od katerih se v skladu z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb,izraunava, odteguje in plauje davni odtegljaj, se izraunava, odteguje in plauje davni

odtegljaj,e jih v okviru opravl anja dejavnosti dosega zavezanec po ZDoh-2. Davni odtegljaj se

izraunava, odteguje in plauje od osnove in po stopnji, doloeni z zakonom, ki ureja davek od

dohodkov pravnih oseb.

Davni odtegljaj se izraunava, odteguje in plauje tudi od plail, ki ih zavezanec po davku iz

dejavnosti dosega v okviru opravljanja dejavnosti nastopajoega izvajalca aliportnika. Davni

odtegljaj se izraunava, odteguje in plauje od posameznega plaila, zmanjanega za normirane

stroke v viini, doloeni v prvem odstavku 59. lena ZDoh2-2, po stopnji, doloeni z zakonom, ki

ureja davek od dohodkov pravnih oseb. Zavezanec nerezident, ki nima poslovne enote v Sloveniji,

lahko namesto normiranih strokov uveljavlja posamezni aktivnosti v Sloveniji neposrednopripisljive dejanske stroke, ki se priznajo na podlagi dokazil.

Davni odtegljaj se ne izraunava, odteguje in plauje,e zavezanec, rezident ali nerezident, ki

ima poslovno enoto v Sloveniji, izplaevalcu dohodka predloi svojo davnotevilko.

53. Razlika v obdavitvi daril in dediine po ZDoh-2 in po ZDDD

Po ZDoh-2 dediine in volila (razen tistih, ki jih fizina oseba prejme v zvezi z opravljanjem

dejavnosti) ter darila, prejeta od fizine osebe, ki ni delodajalec prejemnika (ali z delodajalcem

povezana oseba) ali delodajalec osebe, ki je povezana s prejemnikom (razen daril, ki jih fizi na

oseba prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti), se ne tejejo za dohodek, ki se obdavi zdohodnino. Medtem ko so pa darila in dediina po ZDDD predmet obdavitve.

54. Davna osnova po ZDDPO-2

Davna osnova za davek rezidenta in nerezidenta za dejavnost oz. posle v poslovni enoti ali preko

poslovne enote v Sloveniji, je dobiek, ki se ugotovi v skladu z dolobami ZDDPO-2. Dobiek je

preseek prihodkov nad odhodki, ki so doloeni z ZDDPO-2.e ZDDPO-2 ne doloa drugae, se

za ugotavljanje dobika priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oz.

letnem poroilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni

izid, na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi raunovodskimi standardi. Dobiek

poslovne enote nerezidenta Slovenije je dobiek, ki se lahko pripie tej poslovni enoti. Poslovni


20/44

Rokasl

20

enoti se lahko pripie tisti dobiek, za katerega bi se lahko priakovalo, da bi ga ta poslovna enota

imela,e bi bila samostojni zavezanec, ki opravlja enako ali podobno dejavnost oz. posle.

55. Kaj se obdavuje pri nerezidentih po davku od dohodka pravnih oseb

Nerezidenti so po ZDDPO-2 obdaveni le za dohodke, katerim je glede na zakonske kriterijemogoe doloiti vir v Sloveniji. Dohodki, ki imajo skladno s kriteriji v ZDDPO-2 vir v Sloveniji so

opredeljeni ozko in so taksativno nateti po naelu: v Sloveniji imajo davni vir tisti dohodki, ki so

v zakonu izrecno navedeni, ostali dohodki pa nimajo vira v Sloveniji.

Naslednji dohodki nerezidenta imajo po ZDDPO-2 vir v Sloveniji pod naslednjimi pogoji:

Dohodek nerezidenta, doseen v poslovni enoti tega nerezidenta ali preko poslovne enote

tega nerezidenta, ima vir v Sloveniji,e se poslovna enota nahaja v Sloveniji

Dohodki od nepreminin in pravic na nepremininah imajo vir v Sloveniji,e gre za

nepreminine, ki se nahajajo v Sloveniji

Dohodki iz kmetijske in gozdarske dejavnosti imajo vir v Sloveniji,e se dejavnost

opravlja na zemljiih, ki se nahajajo v Sloveniji

e drugi zakonsko doloeni pogoji

Po ZDDPO-2 so predmet obdavitve:

Dobiek, ki je doseen v poslovni enoti nerezidenta v Sloveniji

Dohodki, od katerih se izraunava in plauje davni odtegljaj

Dobiek poslovne enote nerezidenta v Sloveniji, je dobiek, ki se lahko pripie tej poslovni enoti.

Poslovni enoti se lahko pripie tisti dobiek, za katerega bi se lahko priakovalo, da bi ga ta

poslovna enota imela,e bi bila samostojni zavezanec, ki opravlja enako ali podobno dejavnost

oziroma posle. Prihodki, ki so doseeni z opravljanjem dejavnosti oziroma poslov v poslovni enoti

ali preko poslovne enote nerezidenta v Sloveniji in dejanski stroki, ki nastanejo za namene te

poslovne enote, vkljuno s poslovodnimi in splonimi upravnimi stroki, se pripiejo tej poslovnienoti,e nastanejo v Sloveniji ali izven nje.

56. Kateri dohodki so po ZDDPO-2 podobni dividendam

Za dohodke, podoben dividendam, setejejo:

dobiek, ki se izplaa v zvezi z vrednostnimi papirji in krediti, ki zagotavljajo udelebo v

dobiku izplaevalca;

dobiek, rezerve iz dobika, osnovni kapital v delu, ki se je oblikoval iz predhodnega

poveanja osnovnega kapitala iz dobika ali rezerv iz dobika in skrite rezerve

izplaevalca, ob prenehanju izplaevalca;

izplaana vrednost delnic ali poslovnih deleev, zmanjana za njihovo emisijsko vrednostin za sorazmerni del kapitalskih rezerv, ob izkljuitvi ali izstopu delniarja, drubenika ali

lana izplaevalca;

izplailo na podlagi rednega zmanjanja osnovnega kapitala izplaevalca v delu, ki se je

oblikoval iz predhodnega poveanja osnovnega kapitala iz dobika ali rezerv iz dobika;

izplaana vrednost pridobljenih lastnih delnic ali lastnih poslovnih in drugih lastnih

deleev, zmanjana za njihovo emisijsko vrednost in za sorazmerni del kapitalskih rezerv;

dobiek, prenesen na podlagi podjetnike pogodbe v skladu z zakonom, ki ureja

gospodarske drube;

prikrito izplailo dobika, ki se opravi osebi, ki ima neposredno ali posredno v lasti

najmanj 25 % vrednosti alitevila delnic ali deleev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru

izplaevalca ali obvladuje izplaevalca na podlagi pogodbe ali na nain, ki se razlikuje odrazmerij med nepovezanimi osebami


21/44

Rokasl

21

57. Katere so glavne predpostavke DDV- a/ Navedite nekaj znailnosti DDV- a na notranjem

trgu

Povzemimo glavne znailnosti slovenskega DDV:

zanj velja ozemeljsko naelo;

obraunava se pri vsakem prometu, na vseh stopnjah prometa (vsestopenjski davek);

obraunavajo ga vsi, ki opravljajo promet proizvodov ali storitev (pravne osebe, zasebniki

in fizine osebe);

ima le dve davni stopnji;

pri izvozu proizvodov in storitev se ne obraunava;

osnova za obraun je vrednost, ki jo plaa kupec (praviloma izkazana na prodajni listini);

zavezanci poraunavajo obraunani DDV z vstopnim (nabavnim) DDV;

tisti, ki so oproeni obrauna DDV, nimajo pravice do porauna vstopnega DDV.

Po 1. maju 2004 se z ZDDV

e vedno ohranja osnovno na

elo, da DDV v Sloveniji temelji na:potroni obliki

Potrona oblikaDDV omogoa davnim zavezancem vrailo vstopnega davka za vse nabave

blaga oziroma storitve, ki so potrebne za opravljanje dejavnosti (za reprodukcijski material,

trgovsko blago, nadomestne dele, potroni material, osnovna sredstva). Z vidika davnega

zavezanca je namreDDV popolnoma nevtralen davek, saj se lahko vsi vstopni davki

zaraunani pri nabavah (razen nekaterih izjem kot so npr. stroki reprezentance, prehrane,

nastanitev, nabava osebnih avtomobilov) poraunajo z izstopnimi davki zaraunanimi pri

prodajah v doloenem obraunskem obdobju. To pomeni, da so blago in storitve, dokler so v

prometu med davnimi zavezanci, neobdavene,dejansko je obdavena le konna poraba

blaga in storitev.

ozemeljskem naeluOzemeljsko naelopomeni, da se ZDDV tudi po 1. maju 2004 uporablja le za obdavevanje

prometa blaga in storitevna obmoju Slovenije in se neiri na obmoje celotne Evropske unije.

naelu namembnega kraja

Pri obdavitvi prometa blaga sistem DDV temelji na naelu namembnega kra a, na podlagi

katerega je blago obdaveno tam, kjer je porabljeno oziroma uporabljeno. To pomeni, da

davni zavezanec kot prodajalec blaga izstavi raun brez obraunanega DDV, davni

zavezanec kot kupec blaga pa mora obraunati DDV po stopnjah veljavnih v njegovi dravi

(npr. slovenski davni zavezanec proda blago nemkemu davnemu zavezancu - la-ta mu

pred izstavitvijo rauna predloil svojo identifikacijskotevilko). Tako obraunani DDV pa

lahko kupec upoteva istoasno kot svoj vstopni DDV. Z uporabo naela namembnega kraja je

tako zagotovljena enakopravna obravnava plaila DDV. Omenjeno naelo se torej uporablja lev primerih, ko gre za dva davna zavezanca, ki sta registrirana za namene DDV, in sicer vsak

v svoji dravilanici.

naelu porekla

Pri storitvah se tudi po 1. maju 2004 ohranja sistemobdavitve po naelu porekla. To pomeni,

da se storitev obdavi tam, kjer ima davni zavezanec, ki opravlja storitev svoj sede, razen pri

tono doloenih storitvah, ko je kraj opravljene storitev sedeprejemnika storitve.

58. Pojasnite ali DDV davek na porabo, na novo ustvarjeno vrednost, na potronjo ali na

romet ter trditev argumentirajte

DDV je vse od navedenega. DDV uvramo med davke na potronjo, saj je obdavena potronja(konni nosilec davka je kupec- potronik). DDV je tudi posredni davek in davek na promet blaga

in storitev, s katerim se obdavujejo izdelki in storitve v vseh fazah prometa, od proizvajalca,


22/44

Rokasl

22

trgovca, do konnega potronika. Je tudi davek na novo ustvarjeno vrednost, saj je obdavena

dodana vrednost v posamezni fazi proizvodnje. Zavezanec za DDV torej obrauna in plaa

dejansko le davek, ki bremeni vrednost, dodano v njegovi fazi proizvodnje ali prodaje.

59. Regresivnost DDV. Elementi za prepreevanje regresivnosti pri DDV

Regresivnost je najizraziteja negativna znailnost DDV- a, ki se odraa v asocialni funkciji. To je

razumljivo, saj je obseg obdavitve pri dodatni vrednosti veliko veji,tevilo stopenj pa omejeno.

Drave uporabljajo standardno in eno ali veznianih davnih stopen . Zmanjevanjetevilnih

davnih oprostitev kakor tudi odstopanje od selektivnega pristopa obdavenja prometa blaga in

storitev poveuje regresivno delovanje DDV.

Reitev za regresivnost je oprostitev plaila davka na doloene stvari kot npr. hrana, oblaila,

zdravstveno varstvo, stanovanje, in nekatere druge storitve. Vendar pa imata zero-rating in

oprostitev plaila davkov v kontekstu blaitve regresivnosti svoje pomanjkljivosti. Prva je velika

izguba dravnega prihodka. Neuinkovitost je v tem,da bi taka metoda najvepomagala tistim

druinam, ki ne spadajo k revnim, torej tistim, ki niso v skupinah, ki jim je tak ukrep namenjen.

60. Vsebina in pomen nevtralnosti v smislu DDV / Na primeru razloi nevtralnost davka/ naelo

evtralnosti posrednih davkov ter praktini primer

Gre se za to, da davek ni diskriminatoren in je za vse enak. Nevtralnost ureditve DDV je v tem, da

omogoa pravico do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost. Zavezanec se z odbitkom

davka popolnoma rei bremena davka, ki ga je plaal pri opravljanju svoje ekonomske dejavnosti.

Z vidika davnega zavezanca je namreDDV popolnoma nevtralen davek, saj se lahko vsi vstopni

davki zaraunani pri nabavah (razen nekaterih izjem kot so npr. stroki reprezentance, prehrane,

nastanitev, nabava osebnih avtomobilov) poraunajo z izstopnimi davki zaraunanimi pri

prodajah v doloenem obraunskem obdobju. To pomeni, da so blago in storitve, dokler so v

prometu med davnimi zavezanci, neobdavene,dejansko je obdavena le konna poraba blaga instoritev.

Nevtralnost se ne odraa samo v razmerjutevila prometnih transakcij, marvetudi v razmerju

med varevanjem in porabo. Nevtralnost se odraa tudi pri odloitvi, kdaj opraviti pravni promet,

takoj ali pozneje.

O nevtralnem davku govorimo takrat, ko so vsi proizvodni dejavniki obdaveni samo enkrat pri

enaki davni stopnji. Namen nevtralnosti je tudi, da nam omogoa nevtralnost na dalje obdobje.

Na dravni ravni nam DDV z njegovo enkratno stopnjo obdavitve omogoa enakost kot pri

zmanjevanju tekoih prihrankov, zato ne moremo govoriti, da nam zmanjuje prodajo, ampak

daje nevtralnost.

Nevtralnost za davnega zavezanca, kupca blaga in storitev pomeni pravico, da od davne

obveznosti v davnem obdobju odteje vstopni davek, ki so mu ga zaraunali dobavitelji.

Primer: Veletrgovec kupi blago, na raunu, ki ga prejme, je obraunan davek, ki si ga veletrgovec lahko

odbija kot vstopni davek (njegov stroek je torej neto cena brez davka). Nato veletrgovec to blago proda

drugemu trgovcu, ki ima prodajalno, na raunu je spet obraunan davek, ki si ga maloprodajalec odbija kot

vstopni davek in ima kot stroek spet samo neto ceno brez davka. Maloprodajalec nato to blago proda

konnemu kupcu, na raunu spet obrauna davek, ki ga konni kupec plaa in si ga ne sme odbijati.

61. Vstopni DDV(oprostitev, nielna stopnja in interkomunitarni sistem)

Vstopni DDV je DDV, ki je zavezanec plaal ali ga je dolan plaati. Izkazan je na prejetih raunih.

Izkae se v nacionalni valuti. Posebnost se pojavlja v okviru spremembe valute, in sicer nastajajoteave pri evidentiranju vstopnega DDV v evidence DDV. DDV se namreupoteva na dan izdaje


23/44

Rokasl

23

rauna. Praktini primer za teave pri evidentiranju DDV je recimo naslednji dolnik prejme

raun za stroke, ki se nanaajo na december 2006, ele januarja 2007. Ker gre za stroke, ki se

vsebinsko nanaajo na tolarje, je raun izdan v tolarjih. Razhajanja nastajajo pri knjienju in

evidentiranju DDV dolnik bo moral knjiiti prejeti raun v tolarjih v stroke leta 2006, na

vstopni DDV in na obveznost do dobavitelja. V evidence DDV pa bo potrebno vpisati znesek v

evrih. Ker je raun prejetele januarja 2007 je pravica do odbitka vstopnega DDV nastala vanuarju, ta pa se izpolnjuje v evrih (pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane

obveznost obrauna DDV 62.l. ZDDV-1).

Oprostitev pomeni, da davnemu zavezancu ni treba plaati DDV- a v fazi, ki ga zadeva

oprostitev. Pri tem pa tudi nima pravice odbiti davka, ki ga je plaal ob nakupu inputa. To

pomeni, da se plailo davka prenese iz ene faze prometa v naslednjo fazo. Vse esar davni

zavezanec ni plaal v prejnji fazi mora plaati v naslednji. Davni zavezanec, ki je zapadel v fazo

oprostitve plaila davka, deluje izven sistema DDV in ima poloaj konnega potronika. Oseba, ki

deluje v fazi oprostitve, ne vodi posebnega raunovodstva za DDV, mora pa zato plaati DDV v

vseh predhodnih fazah prometa. Oprostitve DDV so predvidene za aktivnosti v javnem interesu,

ki ne povzroajo izogibanje plailu davka ali davne utaje. Oprostitev je znailna za proizvode, skaterimi seeli dosei zmanjano regresivnost davka.

Nielna stopnja gre za davne zavezance, kjer je blago obdaveno z davno stopnjo 0%.

Prodajalec taknega blaga ne plaa DDV-ja, ima pa pravico odbiti preddavek(vstopni davek), torej

davek, ki ga je plaal za input. Davni zavezanec izpolni davno prijavo. Pri presoji uinkov v

obdavitvi porabe je treba vedeti, da posamezna oprostitev, ki zveni za davnega zavezanca

prijetno,e ne pomeni olajave v celoti, saj to kar davni zavezanec pridobi z oprostitvijo,e v

naslednji obdaveni fazi izgubi, saj ima zaradi manjega davka ob nabavi tudi manje povrailo

preddavka oziroma ga sploh nima. Uporablja se za izvoz blaga.

Interkomunitarni sistem sistem prodaje najprej znotraj ozemlja skupnosti EU.

62. Nielna stopnja DDV pri nas- kje se uporablja i obrazloitev

V primeru davne stopnje 0% davni zavezanec pri prodaji ne zarauna DDV, pri obraunu davka

pa lahko upoteva vstopni davek kot odbitno postavko, saj blago, obdaveno s stopnjo 0%,

predstavlja obdaven promet. Stopnja 0% se uporablja v izvozu (blago vstopi v dravo uvoznico

neobremenjen z DDV). Davek torej je, vendar je stopnja le tega 0%. Zavezanec ki je opravil

transakcijo, pa ima pravico do povraila vstopnega davka.

63. Razlika med nielno stopnjo in oprostitvami pri DDV

Posledica obeh je, da davni zavezanec ne plaa davka, vendar pa obstaja med njima bistvena

razlika. V primeru davne stopnje 0% davni zavezanec pri prodaji ne zarauna DDV, pri

obraunu davka pa lahko upoteva vstopni davek kot odbitno postavko, saj blago, obdaveno s

stopnjo 0%, predstavlja obdaven promet. Stopnja 0% se uporablja v izvozu (blago vstopi v

dravo uvoznico neobremenjen z DDV). V primeru oprostitve pa davni zavezanec ne

obraunava DDV ter ne sme uveljavljati vstopnega davka kot odbitne postavke, saj je blago

izvzeto iz sistema DDV (transakcija je oproena plaila davka. To pomeni da prodaja ni

obdavena, zato vstopnega davka ni mogoe zahtevati). Oprostitev DDV velja predvsem za tiste

dejavnosti, ki so v javnem interesu (npr. zdravstvene, socialnovarstvene,

izobraevalne,),zavarovalne in finanne storitve,


24/44

Rokasl

24

64. Prodajna cena je 100 enot. Preko splone (zniane) davne stopnje DDV- a prikaite vsefazno

obdavitev.

Primer

P1 proda blago podjetniku P2 za 100 enot+20% (8,5%) 20 enot

120 enot

Plailno breme je 20 enot.

P2 proda blago podjetniku P3 za 150 enot

+20% (8,5%) 30 enot

180 enot

Plailno breme je 10 enot (30 enot- 20 enot vstopni davek)

P3 proda blago potroniku za 300 enot

+20% (8,5%) 60 enot360 enot

Plailno breme je 30 enot (60 enot-30 enot vstopni davek)

Plailna bremena skupaj: 20+ 10+30= 60 enot

60 enot ustreza DDV, ki odpade na konnega potronika.

Iz prikazanega se vidi da se davek plauje na vsaki stopnji, ki jo opravi blago. Prodajne cene

podjetnikov se razumejo vkljuno z davkom na dodano vrednost. Tako plaa podjetnik 2 podjetniku 1

120 enot, podjetnik 3 plaa podjetniku 2 180 enot, vsak podjetnik pa si lahko davek na dodano

vrednost, ki ga je plaal svojemu dobavitelju, zarauna kot vstopni davek.

65. Davna osnova pri DDV

Pri dobavah blaga ali storitev davna osnova vkljuuje vse, kar predstavlja plailo (v denarju, v

stvareh ali v storitvah), ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od kupca, naronika

ali tretje osebe za te dobave, vkljuno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno takih

dobav,e ni z ZDDV-1 drugae doloeno.

V davno osnovo se vtevajo,ee niso vteti:

Troarine in drugi davki, takse, uvozne in druge dajatve, razen DDV

Postranski stroki, kot so provizije, stroki pakiranja, prevoza in zavarovanja, ki jih

dobavitelj ali izvajalec zarauna kupcu oz. naroniku storitve

Davna osnova pri prometu blaga in storitev, ki se obravnavajo kot pridobitve blaga znotraj Unijeiz 12. In 13.lena ZDDV-1, je nabavna cena blaga ali podobnega blaga, ki ne vkljuuje davka na

dodano vrednost, oz. lastna cena, doloena v trenutku dobave.

Davna osnova pri uvozu blaga je carinska vrednost, doloena v skladu z veljavnimi carinskimi

predpisi Unije. Davna osnova vkljuuje tudi:

troarine in druge davke, prelevmane in druge dajatve, ki se plaajo zunaj dravelanice

uvoza in tiste, ki se plaajo zaradi uvoza, razen DDV

postranske stroke (provizije, pakiranje, prevoz, zavarovanje,) do prvega namembnega

kraja na ozemlju dravelanice uvoza ter postranske stroke, ki nastanejo v drugem

namembnem kraju na ozemlju Unije,e je ta kraj znan v trenutku nastanka obdavljivega

dogodka


25/44

Rokasl

25

66. Pojasnite preraunano stopnjo DDV

DDV se obraunava po stopnji 20% oz. 8,5% od davne osnove. Pri izraunu zneska DDV, ki je

vsebovan v plailu, se uporablja preraunana davna stopnja, ki se izrauna na naslednji nain:

stopnja DDV x 100

preraunana davna stopnja =100 + stopnja DDV

Preraunana stopnja 20% znaa 16,6667%, preraunana stopnja 8,5% pa znaa 7,8341%

67. Izraunaj izstopni davek pri DDV

Izstopni davek oz. davek ob prodaji je enak prodajni vrednosti, pomnoeni z davno stopnjo.

Prodajna vrednost x davna stopnja = izstopni davek!

68. aktura (raun) DDV

V sistemu davka na dodano vrednost je raun zelo pomemben element. Z raunom se na eni

strani izkazuje davna obveznost dobavitelja in na drugi strani pravica kupca do odbitka za

davek, ki mu je bil zaraunan (vstopni davek na dodano vrednost).

Vsak davni zavezanec mora zagotoviti, da je raun izdan za:

Dobave blaga ali storitev, ki jih je opravil drugemu davnemu zavezancu ali pravni

osebi, ki ni davni zavezanec

Dobave blage, pri katerih je kraj obdavitve tam, kjer se prevoz kona

Oproene dobave blaga v drugo dravolanico

Vsako predplailo, ki ga prejme

Druge dobave blaga in storitev, ki jih je opravil na ozemlju Slovenije

Raun lahko pod predpisanimi pogoji izda tudi kupec blaga ali naronik storitev ali tretja oseba v

imenu in za raun davnega zavezanca. Davni zavezanec, ki na ozemlju Slovenije opravi ve

posameznih dobav blaga ali storitev, lahko izda skupni raun.

V skladu s slovenskim Zakonom o davku na dodano vrednost mora davni zavezanec na raun

navesti najmanj naslednje podatke:

Datum izdaje rauna

Zaporednotevilko, ki omogoa identifikacijo rauna

Ime in naslov davnega zavezanca in njegovega kupca ali naronika

Koliino in vrsto dobavljenega blaga oz. obseg in vrsto opravljenih storitev Stopnjo davka na dodano vrednost

Ine ve

Zakon o davku na dodano vrednost v doloenih primerih dopua tudi izdajo poenostavljenih

raunov.

Znesek na raunu je lahko izkazan v katerikoli valuti, s tem da mora biti znesek davka na dodano

vrednost, ki ga je treba plaati, izraen v evrih. Raun se lahko izda v papirni obliki, lahko pa tudi

v elektronski obliki,e s tem soglaa kupec oz. naronik ine so izpolnjeni pogoji za elektronsko

poslovanje.


26/44

Rokasl

26

69. Kako se pri DDV skozi obraun izkazuje kreditna metoda

To smiselno izhajae iz samega sistema DDV, po katerem se izstopni DDV odmeri na vsaki

stopnji v dobavni verigi do konnega kupca in se hkrati pri vsakokratnem prejemniku blaga, ki je

davni zavezanec, uveljavlja odbitek tega davka (kreditna metoda).

DDV se lahko obrauna po treh metodah, in sicer po odtevalni, kreditni in setevalni. Slovenski

zakon temelji na kreditni metodi, po kateri davni zavezanec odteje znesek DDV, obraunan ob

nabavah, od zneska, obraunanega ob dobavah. V odtetem znesku je ves DDV, plaan ob

nabavah opreme. Kreditna metoda je obvezna za drave Evropske unije. Za DDV je znailno, da

ima malo davnih stopenj (v dravah Evropske unije od ene do tiri). Slovenski zakon ima dve

davni stopnji (8,5 %in 20 %, do 31. decembra 2001 pa 8 % in 19%), ki se uporabljata tako za

promet proizvodov kot tudi za promet storitev.

70. DDV- lailo in fakturiranje

Plailo DDV primarno izhaja iz obligacijskega razmerja med prodajalcem in kupcem, ki izhaja iz

fakture. Pri tem ni pomembno ali je kupec zavezan za DDV ali ne; pomembna ni niti legalnost

oziroma nelegalnost dejavnosti(npr. nima gradbenega dovoljenja). ele po tej prvi fazi nastopi

davna obveznost do drave davno pravno razmerje. DDV se vedno plaa, vano je ali si ali

nisi zavezanec za DDV.

Torej lahko loimo dve fazi:

civilnopravno razmerje- prodajalec izstavi raun, ki ga je treba plaati. Gre za obligacijsko

razmerje med strankama

davnopravno razmerje- razmerje med davnim zavezancem in dravo. Pomembno je, da

je bil davek v 1. Fazi (med strankama) pravilno in pravoasno zaraunan v doloenem

obraunskem obdobju

Naeloma je DDV koncipiran na t.i. fakturirani realizaciji. Faktura je aktivna legitimacija, ki

zavezanca prisili k plailu davka. Ko je faktura izdana je davek potrebno plaati. DDV je potrebno

plaati tudi,e ga zavezanec sploh ni zaraunal alie mu kupec sploh ni plaal. Pomembno je le,

da je fakturo izstavil.

V RS je uveden koncept t.i. PLAANE REALIZACIJE- zavezanec je dolan plaati DDV ele

takrat, ko je fakturae plaana s strani kupca. Ta sistem olajuje situacijo zavezanca (ampak samomalega zavezanca) tako, da se jim s tem zagotovi enakopraven gospodarski poloaj.

71. Razlika med plaano in fakturirano realizacijo v sistemu DDV

Naeloma je DDV koncipiran na t.i. fakturirani realizaciji. Faktura je aktivna legitimacija, ki

zavezanca prisili k plailu davka. Ko je faktura izdana je davek potrebno plaati. DDV je potrebno

plaati tudi,e ga zavezanec sploh ni zaraunal alie mu kupec sploh ni plaal. Pomembno je le,

da je fakturo izstavil.

V RS je uveden koncept t.i. PLAANE REALIZACIJE- zavezanec je dolan plaati DDV ele

takrat, ko je fakturae plaana s strani kupca. Ta sistem olajuje situacijo zavezanca (ampak samo

malega zavezanca) tako, da se jim s tem zagotovi enakopraven gospodarski poloaj.


27/44

Rokasl

27

72. Slabe strani plaane realizacije DDV za davnega zavezanca

Ima pa obraunavanje DDV po realizaciji tudi slabe plati. Vstopni DDV od prejetih raunov se

lahko odbija ele, ko je prejeti raun dejansko plaan. Potrebna pa je tudi veja pazljivost pri

evidentiranju in spremljanju plail, saj sta obveznost obrauna, pa tudi pravica do odbitka DDV

vezana na plaila. Plaana realizacija se ne more uporabljati za nazaj, temvele za naprej. Nekateri

poslovni dogodki pa se morajo e vedno evidentirati po splonih pravilih, in ne po plaani

realizaciji. Tako prihaja do meanice dveh sistemov za obraun DDV, kar pa pomeni manjo

preglednost.

73. Vrste davnih utaj pri indirektnih davkih/ Davni Vrtiljak

Indirektni davek oz. posredni davek je DDV zato lahko primerno na njem opredelimo vrste

davnih utaj. Najpogosteje so naslednje oblike nezakonitega izogibanja plaevanju davka:

neregistriranje davnih zavezancev in pretirana prijava terjatev

neregistrirani obdavljivi nakupi

terjanje vstopnega davka od neregistriranih davnih zavezancev

kreditni zapisi o nakupih, ki pri davni prijavi vkljuujejo neprikazan davek na dodano

vrednost

zahtevani vstopni davek za obdavene dobave, uporabljen pri davka oproenih poslih

prijave manjih vrednosti od dejanske

opustitev plaila davka za lastno porabo

ponarejanje izvoznih terjatev in lani davni zavezanci

dogovor o direktni menjavi blaga

raunovodske napake itd.

V zadnjemasu je na podroju davka na dodano vrednost prisotna najnevarneja oblika

davne utaje, t.i. davni vrtiljak.

Davni vrtiljak, kot primer utaje ali neupraviene pridobitve davka na dodano vrednost, je

oblika davnih goljufij v prometu med dravamilanicami. Gre za to, da dobavitelj

zaraunanega davka na dodano vrednost nikoli ne plaa v dravni proraun, prejemnik oz.

kupec blaga pa uveljavlja vrailo njemu zaraunanega davka. Gre za sistemsko in

organizirano davno utajo davka na dodano vrednost, ki jo omogoajo drube, ustanovljene z

izkljunim namenom pridobitve koristi iz obraunanega davka na dodano vrednost, ki ga

nikoli ne plaajo dravi, kjer pridobijo vstopni davek na dodano vrednost (Torej kupec

uveljavlja vrailo vstopnega DDV preden je prodajalec le tega plaal dravi. Medtem pa

prodajalec drubo zapre). Znailno za navedeno utajo je, da zgornje meje za davno izgubo ni,

ker se ta kopi

i, dokler deluje mehanizem vrtiljaka. Ker so take goljufije resna gro

nja tudi zaslovenski proraun je s slovenskim Zakonom o davku na dodano vrednost urejeno, da morajo

vsi davni zavezanci, ki zanejo poslovati na novo, oddajati davne obraune za davek na

dodano vrednost vsak mesec, ne glede na vrednost priakovanih prihodkov.

74. Pogoji za DDV zavezanca

neodvisnost

opravljanje dejavnosti (mora biti tudi prijavljena)

da znesek obdavljivega prometa presee 25.000 EUR


28/44

Rokasl

28

75. Razlika med kmetom pavalistom in kmetom DDV zavezancem / Vloga in pomen kmeta

avalista

Davni zavezanec iz drugega odstavka 94.lena ZDDV-1 (mali davni zavezanec) ima ob dobavi

kmetijskih in gozdarskih pridelkov ter kmetijskih in gozdarskih storitev, ki so rezultat osnovne

kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, pravico do pavalnega nadomestila DDV pod pogojiin na nain, doloenimi z 95lenom ZDDV-1.

Pravico do pavalnega nadomestila imajo le tisti davni zavezanci, ki opravijo dobave blaga in

storitev ,ki so rezultat osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti davnim zavezancem,

ki morajo obraunavati in plaevati DDV v skladu z ZDDV-1

Davni zavezanci kupci blaga oziroma naroniki storitev, ki so rezultat osnovne kmetijske in

osnovne gozdarske dejavnosti, so dolni plailu za opravljeno dobavo priteti znesek pavalnega

nadomestila v viini 8% od odkupne vrednosti.

Davni zavezanci kupci blaga oziroma naroniki storitev, ki so rezultat osnovne kmetijske in

osnovne gozdarske dejavnosti, imajo pravico, da pavalno nadomestilo odbijejo kot DDV pod

pogoji, doloenimi s tem z ZDDV-1.

Davni zavezanci imajo pravico do pavalnega nadomestila,e so predhodno pridobili dovoljenjedavnega organa. Imetnik dovoljenja mora za obdobje veljavnosti dovoljenja sestaviti obraun

pavalnega nadomestila in ga predloiti davnemu organu do 31. januarja tekoega leta za

preteklo koledarsko leto

Kmet zavezanec za DDV pa obrauna DDV po stopnji 8,5% ali 20 %.

76. Obdavitev kmeta iz vseh virov

Kmetje pavalisti se obdavijo na podlagi potencialnega trnega dohodka (katastrski dohodek) in

drugih dohodkov v zvezi z opravljanjem kmetijske dejavnosti. To pomeni, da se ne rauna posebej

koliko je dobil kmet za prodajo ita, mleka, krompirja ipd. temvese gleda katastrski dohodek, ki

bi naj zajemal vse potencialne dohodke.

77. Mali zavezanci DDV

Mali davni zavezanec je oseba, ki opravlja ekonomsko dejavnost v smislu davka na dodano

vrednost, vendar je zaradi obsega obdavljivega prometa na ravni 12 mesecev pod predpisanim

pragom, oproena obraunavanja davka na dodano vrednost.

Davni zavezanec je tako oproen obraunavanja DDV,e v obdobju zadnjih 12 mesecev ni

presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 25.000 eurov obdavljivega prometa.

Obraunavanja DDV je oproena tudi dobava blaga in storitev v okviru osnovne kmetijske in

osnovne gozdarske dejavnosti, kot jo doloajo predpisi o dohodnini,e se zanjo dohodek ne

ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranihodhodkov in,e katastrski dohodek vseh lanov kmekega gospodinjstva za zadnje koledarsko

leto ne presega 7. 500 eurov. Za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost se kot davni

zavezanec za namene tega zakonateje eden odlanov kmekega gospodinjstva, zavezancev za

dohodnino od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki ga lani

kmekega gospodinjstva, zavezanci za dohodnino iz te dejavnosti doloijo za predstavnika.

Ne glede na to,pa se lahko davni zavezanec odloi za obraunavanje DDV v skladu z ZDDV-1.

Davni zavezanec mora izbiro vnaprej priglasiti pristojnemu davnemu uradu in jo uporabljati

najmanj 60 mesecev.


29/44

Rokasl

29

78. Kako gospodarski subjekt postane zavezanec DDV

Pravna ali fizina oseba se lahko identificira za namene DDV e s prvimi, navzven vidnimi

aktivnostmi, ki so usmerjene na opravljanje dejavnosti. Kot dokazilo, da namerava opravljati

dejavnost, davnemu organu predloi: pogodbe ali predpogodbe, poslovni nart, listine o

nabavah za namene opravljanja dejavnosti ipd.

Davni zavezanec mora vloiti zahtevek za izdajo identifikacijske tevilke za DDV davnemu

organu, kjer je vpisan v davni register.

Pravna ali fizina oseba postane identificirana za namene DDV s pridobitvijo identifikacijske

tevilke za DDV.

Prag za male davne zavezance v viini 25.000 evrov (ko presee ta prag) ; pravna

oseba; pridobitna dejavnost

79. Razloi meseni obraun davnega zavezanca za DDV, pri katerem je vstopni davek veji odzstopnega in konkretno opredeli kaj lahko v tem primeru stori

e je vstopni DDV veji od izstopnega, pomeni, da je zavezanec v obraunu izkazal preseek

DDV, ki ga ima pravico iz prorauna zahtevati nazaj. Na obraunu DDV okljuka kvadratek

Zahtevam vrailo in drava mu bo v 60 dneh od predloitve obrauna vrnila viino preseka

DDV. Od 01.01.2010 bo drava preseke vraala v roku 21 dni. V kolikor bi v obraunu

izkazal izstopni DDV viji od vstopnega, bi izkazoval obveznost za plailo DDV, ki bi jo moral

plaati najkasneje zadnji delovni dan v mesecu, ki sledi mesecu, za katerega se oddaja

obraun.

80. Vrste vodenja evidenc zavezanca za DDV

Podroje DDV evidence sestavlja 5 programov:

Knjiga prejetih raunov

Knjiga izdanih raunov

Posebna evidenca uvoza

Knjiga prejetih raunov za pridobitve blaga znotraj EU

Knjiga izdanih raunov za dobave blaga znotraj EU.

81. Naini dobav blaga znotraj Skupnosti

Naini dobav blaga znotraj skupnosti!

Dobave blaga znotraj skupnosti so podvrene veji pozornosti in administraciji kot pridobitev

blaga znotraj skupnosti. Za vsako dobavo, ki jo davni zavezanec opravi drugim osebam v EU, je

potrebno izdati raun. Pri tem mora davni zavezanec paziti na to, komu je dobava opravljena.

Sistem pozna vesituacij, in sicer:

dobava drugemu davnemu zavezancu, ki je identificiran za namene DDV v drugi dravi

lanici;

tristranska dobava;

dobava novih prevoznih sredstev;

dobava blaga davnim zavezancem- kmetom pavalistom; poiljne dobave blaga konnim kupcem.


30/44

Rokasl

30

82. Nastanek davne obveznosti pri prometu nepreminin za vse oblike prometa ( po Zakonu o

davku na promet nepreminin)

Davna obveznost nastane takrat, ko je sklenjena pogodba, na podlagi katere se prenese

nepreminina ali ustanovi oziroma prenese stavbna pravica ali s pravnomonostjo sodne odlobe.

e je za prenos nepreminine ali ustanovitev oziroma prenos stavbne pravice potrebno dovoljenjedravnega organa ali drug pravni akt, nastane davna obveznost takrat, ko je davnemu

zavezancu vroeno dovoljenje oziroma ko postane pravni akt pravnomoen,eprav je bila

pogodba sklenjena prej.

Pri pridobitvi lastninske pravice na podlagi priposestvovanja davna obveznost nastane na d

vprašanja in odgovori (44 str)

Documents