Davni postopek in davni nadzor: vpraanja 2007-2009Izpit 20.2.2009 1. Izvrba na avtomobilih Davna izvrba na preminine se praviloma opravlja ele, e izvrba na denarne prejemke, denarna sredstva pri bankah ali na druge denarne terjatve dolnika ni bila uspena. Davna izvrba na preminine je sestavljena iz treh faz: prva faza je rube preminin, druga faza je cenitev, sledi e zadnja faza, to je prodaja zarubljenih preminin. Sklep o davni izvrbi izda davni organ, ki je v skladu z dolobo 150. lena ZDavP-2 krajevno pristojen za izdajo sklepa o davni izvrbi. Zarubiti se smejo preminine, ki so v lasti oziroma posesti dolnika, razen tistih, ki so izvzete iz izvrbe. O opravljenem rubeu in cenitvi se sestavi zapisnik, ki je dokaz o poteku in vsebini postopka ter danih izjav. Zarubljene preminine se lahko pustijo v hrambi pri dolniku, s tem da morajo biti vidno oznaene, da so zarubljene. Dolnik zarubljene preminine lahko uporablja z dovoljenjem davnega organa. O tem davni organ izda sklep, zoper katerega ni pritobe. Zarubljena gotovina, vrednostni papirji in dragocenosti se vedno odvzamejo. Zastavna pravica je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplaila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplaa iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Davni organ praviloma pridobi zastavno pravico na premininah z rubeem. V doloenih primerih pa se zastavna pravica pridobi kasneje in sicer v primerih, ko so predmet rubea preminine, za katere Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih preminin doloa, da se vpisujejo v register. V skladu z Uredbo se v register vpisujejo naslednje preminine: - zaloge, - oprema, - motorna in tirna vozila, - motorna kolesa ter prikolice, - ivali. Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih preminin vodi Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES). V kolikor davni organ zarubi preminine, ki se v skladu z Uredbo vpisujejo v register, se sklep o izvrbi skupaj z rubenim zapisnikom in zahtevo za vpis v register polje na AJPES. V teh primerih davni organ zastavne pravice ne pridobi e z rubeem temve ele z vpisom v register. Register neposestnih zastavnih pravic je javna knjiga, ki vsakomur omogoa, da se enostavno in zanesljivo seznani z obstojem zastavne pravice na preminini. Veljavnost rubea preneha: - ko se zarubljena preminina proda, - e se prodaja ne opravi v roku enega leta od vroitve sklepa o izvrbi, - ko se dolniku vroi odloba, s katero je ugodeno njegovi pritobi zoper sklep o izvrbi - ko davni organ prejme sodbo, s katero je tretji pred sodiem uspel z lastninsko tobo. e je zarubljena nepreminina vpisna v register neposestnih zastavnih pravic rube preneha z izbrisom zastavne pravice iz registra. Ob nastopu katerega izmed dejstev iz prejnjega odstavka mora torej davni organ to nemudoma sporoiti AJPES-u, ki vodi ta register. V postopku davne izvrbe zarubljene preminine je mogoe prodati na naslednje naine:

1

Davni postopek in davni nadzor: vpraanja 2007-2009na javni drabi, po dolniku samem, z zbiranjem ponudb, z neposredno pogodbo ali s komisijsko prodajo.

-

2. Zavezujoa informacija (14. len ZDavP-2) Institut zavezujoe informacije je v slovenskem pravnem prostoru nov institut. Tudi primerjalnopravno gledano, gre za relativno nov institut, ki so ga razvite drave priele v svoje pravne sisteme priele uvajati pred priblino desetimi leti ali kasneje. Iz sistematike ZDavP-2 je razvidno, da je ta institut namenjen informiranju zavezancev za davek. Gre za pisno informacijo davnega organa o davni obravnavi zavezanevih nameravanih transakcijah, oziroma nameravanih poslovnih dogodkov (nameravana aktivnost). Predhodna davna obravnava nameravane zavezaneve aktivnosti je eden od elementov v procesu odloitve zavezanca, ali bo nameravano aktivnost izpeljal ali ne. Za razliko od prej opisane pravice do informiranja, pa je zavezujoa informacija, kot to izhaja e iz imena, zavezujoa za davni organ. To pomeni, da je davni organ pri davni obravnavi konkretne aktivnosti vezan na mnenje, ki ga izda v obliki zavezujoe informacije. Kot je bilo e navedeno, zavezujoa informacija, zavezuje davni organ. Zaradi taknega uinka pa je treba v zakonu, oziroma v ZDavP-2 doloiti tudi, kdaj zavezujoa informacija nima pravnih uinkov in jo davni organ preklie: temelji na netonih ali nepopolnih podatkih, ki jih je zavezanec navedel v vlogi, ali; aktivnost zavezanca nima v vlogi navedene ekonomske vsebine Izdana zavezujoa informacija se nadomesti, e se naknadno ugotovi, da je bilo pri izdaji nepravilno uporabljeno materialno pravo (in je bila izdana v zvezi z nameravano aktivnostjo, ki je ponavljajoe narave, oziroma v asu preklica e ni konana). Zavezujoa informacija zavezuje davni organ glede aktivnosti, ki jih je zavezanec izvedel do dneva vroitve nadomestne zavezujoe informacije.

Zahteva za izdajo zavezujoe informacije se zahteva z vlogo, za katero se uporabljajo pravilaiz ZUP (razumljivost, navedba organa, podatek o morebitnem zastopniku, navedba firme, sede, ), poleg tega pa mora vsebovati naslednjo vsebino: natanen opis nameravane aktivnosti (opis njene ekonomske vsebine, opis posameznih transakcij, narte zavezanca, navedba vpraanj, mnenje zavezanca, navedba obstojeih stali); izjava zavezanca, ali je bilo katerokoli vpraanje, povezano z izdajo ZI, predmet predloenega obrauna, e obravnavano v izdani ZI, obravnavano v postopku davnega nadzora, obravnavano v postopku s pravnimi sredstvi /pred sodiem; dokumentacija, ki predstavlja podlagi/na katero se zavezanec sklicuje v zahtevi za izdajo ZI. Davni organ obvesti zavezanca, da ne bo izdal ZI, e: gre za e izvedeno aktivnost, pri emer se teje, da je aktivnost izvedena tudi, e zavezanec za davek ne more ve enostransko vplivati na izvedbo aktivnosti, je katerokoli vpraanje, povezano z zahtevo za izdajo zavezujoe informacije, obravnavano v postopku davnega nadzora oziroma v postopku s pravnimi sredstvi ali pred sodiem, oziroma naj bi se nameravana aktivnost opravljala v nedoloenem prihodnjem asu oziroma, e iz vloge za izdajo zavezujoe informacije ne izhaja resen namen izvedbe nameravane aktivnosti,

2

Davni postopek in davni nadzor: vpraanja 2007-2009bi priprava zavezujoe informacije zahtevala razlago predpisa, ki ni predpis iz tretjega odstavka 2. lena tega zakona, bi priprava zavezujoe informacije zahtevala ugotovitev dejstva, iz okoliin pa izhaja, da tega dejstva v asu obravnave zahteve za izdajo zavezujoe informacije, ni mogoe ugotoviti, zlasti: rezidentstvo, opravljanje dejavnosti, povezanost oseb, gre za vpraanje, povezano z oblikovanjem transfernih cen. Zavezujoo informacijo izda Generalni davni urad. Vse stroke v zvezi z izdajo zavezujoe informacije nosi zavezanec: 50 eurov za uro dela, vendar ne manj kot 500 eurov. e se oceni, da bodo stroki presegli 2000 eurov, se lahko od prosilca zahteva predujem.

3. Dokazno breme davnega organa Dokazno breme 76. len ZDavP-2 - Zavezanec za davek mora za svoje trditve v davnem postopku predloiti dokaze. Davni organ mora dokazati dejstva, na podlagi katerih davna obveznost nastane, ali ne nastane, oziroma se povea ali zmanja. e ta zakon ali zakon o obdavenju ne doloa drugae, mora zavezanec za davek dokazati svoje trditve, na podlagi katerih se davna obveznost zmanja. Dokazila 77. len ZDavP-2 - e ZDavP-2 ali zakon o obdavenju ne doloa drugae, dokazuje zavezanec za davek svoje trditve v davnem postopku praviloma s pisno dokumentacijo ter poslovnimi knjigami in evidencami, ki jih vodi v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavenju, lahko pa predlaga tudi izvedbo dokazov z drugimi dokaznimi sredstvi, torej po ZUP (ogled, zaslianje pri, izvedenci). Po ZDavP-2 imajo torej listine prednost. Rok za predloitev dokazov 78. len ZDavP-2 - Zavezanec za davek mora dokaze predloiti v roku, ki ga doloi davni organ s pisnim pozivom, s sklepom o zaetku postopka davnega nadzora oziroma s sklepom, ki ga izda v postopku davnega nadzora. Rok se lahko na zahtevo stranke podalja, e se zahteva poda pred iztekom prvotnega roka.

4. Zastaranje davnega dolga, ki je zavarovan Zastaranje 125. len ZDavP-2 Po mojem mnenju veljajo enaka doloila zastaranja po ZDavP-2 tako za dolg, ki je zavarovan kot za dolg, ki ni zavarovan, in sicer: Doloeni so zastaralni roki za zastaranje: 1. pravice do odmere davka; 2. pravice do izterjave davka; 3. pravice do vraila davka. Pravica do odmere davka zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek obraunati, odtegniti ali plaati. Pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plaati. V primeru naknadno ugotovljene obveznosti v davnem nadzoru, tee relativni rok zastaranja pravice do izterjave od dneva izvrljivosti odmerne odlobe.

3

Davni postopek in davni nadzor: vpraanja 2007-2009Pravica zavezanca za davek do vraila plaanega davka, ki ga ni bil dolan plaati, zastara v petih letih od dneva, ko ga je plaal oziroma od pridobitve pravnega naslova, s katerim je bilo ugotovljeno, da ga ni bil dolan plaati. Pretrganje zastaranja 126. len ZDavP-2 Tek zastaranja pravice do odmere davka pretrga vsako uradno dejanje davnega organa z namenom odmere davka in o katerem je zavezanec za davek obveen. Tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davnega organa z namenom davne izvrbe in o katerem je bil dolnik obveen. Tek zastaranja pravice do vraila plaanega davka pretrga vsako uradno dejanje davnega organa ali vsako dejanje, ki ga zavezanec za davek opravi pri davnem organu z namenom, da dosee vrailo davka. V zakonu je izrecno doloen prietek teka roka po pretrganju zastaranja. Tako zakon doloa, da po vsakem pretrganju zastaranja zane naslednji dan znova tei zastaralni rok, v starem zakonu o davnem postopku to ni bilo doloeno in tako je tudi za pretrganje zastaranja uporabljala reitev, po kateri je tudi po pretrganju zastaranja priel zastaralni rok po poteku koledarskega leta. Doloen pa je tudi absolutni zastaralni rok, torej rok, po katerem pravice do odmere davka in izterjave davka ni v nobenem primeru ve mono uveljaviti, in sicer ko potee deset let od trenutka, ko je zastaranje prvi zaelo tei. Pravica zavezanca do vraila plaanega davka absolutno zastara v desetih letih od dneva, ko bi moral biti davek vrnjen, razen v primeru, ko je tonik s tobo uspel. V tem postopku se as sodnih postopkov ne teje v as zastaralnega roka.

Izpit 12.6.2009 1. Pomen dokazov v davnem postopku? Dokazno breme 76. len ZDavP-2 - Zavezanec za davek mora za svoje trditve v davnem postopku predloiti dokaze. Davni organ mora dokazati dejstva, na podlagi katerih davna obveznost nastane, ali ne nastane, oziroma se povea ali zmanja. e ta zakon ali zakon o obdavenju ne doloa drugae, mora zavezanec za davek dokazati svoje trditve, na podlagi katerih se davna obveznost zmanja. Dokazila 77. len ZDavP-2 - e ZDavP-2 ali zakon o obdavenju ne doloa drugae, dokazuje zavezanec za davek svoje trditve v davnem postopku praviloma s pisno dokumentacijo ter poslovnimi knjigami in evidencami, ki jih vodi v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavenju, lahko pa predlaga tudi izvedbo dokazov z drugimi dokaznimi sredstvi, torej po ZUP (ogled, zaslianje pri, izvedenci). Po ZDavP-2 imajo torej listine prednost. Rok za predloitev dokazov 78. len ZDavP-2 - Zavezanec za davek mora dokaze predloiti v roku, ki ga doloi davni organ s pisnim pozivom, s sklepom o zaetku postopka davnega nadzora oziroma s sklepom, ki ga izda v postopku davnega nadzora. Rok se lahko na zahtevo stranke podalja, e se zahteva poda pred iztekom prvotnega roka.

4

Davni postopek in davni nadzor: vpraanja 2007-2009

2. as inpiciranja? 137. len ZDavP-2 (kraj in as davnega inpekcijskega nadzora) (1) Davni inpekcijski nadzor se opravlja v poslovnih prostorih zavezanca za davek, ki opravlja dejavnost, lahko pa tudi v poslovnih prostorih, kjer se zanj vodijo oziroma hranijo poslovne knjige in druge evidence, e se te ne vodijo oziroma hranijo pri njem, oziroma v prostorih pooblaenca, ki ga je doloil zavezanec za davek. Za ta namen mora dati zavezanec za davek na razpolago primeren delovni prostor in potrebne pripomoke. (2) e poslovni prostor ni primeren za opravljanje davnega inpekcijskega nadzora, ali e obstajajo drugi razlogi, kot na primer narava dejavnosti zavezanca za davek, se inpekcijski nadzor lahko na predlog zavezanca za davek, ali po odloitvi davnega organa, opravlja v prostorih davnega organa. (3) Davni inpekcijski nadzor se ne opravlja v stanovanjskih prostorih, ki jih zavezanec za davek ni doloil kot svoj sede ali poslovni prostor. (4) e zavezanec za davek, njegov zastopnik ali pooblaenec ali zaposleni pri zavezancu za davek ovira pooblaeno osebo pri pregledu, lahko pooblaena oseba zahteva, da se le-ta odstrani. (5) e pooblaena oseba pri opravljanju nalog davnega inpekcijskega nadzora naleti na fizini odpor, ali e tak odpor priakuje, lahko zahteva pomo policije. (6) Policisti nudijo pomo pooblaenim osebam v skladu z zakonom, ki ureja policijo. (7) Davni inpekcijski nadzor se opravlja v poslovnem delovnem asu. Davni inpekcijski nadzor se lahko opravlja tudi izven poslovnega delovnega asa, e: 1. zavezanec za davek na to pristane, ali 2. je to nujno potrebno zaradi namena davnega inpekcijskega nadzora. 3. Izvrba na vrednostne papirje? Za izvrbo na vrednostne papirje se uporabljajo dolobe poglavja o rubeu in prodaji preminin, e ni v tem poglavju drugae doloeno. Posebnosti glede rubea in prodaje vrednostnih papirjev ureja zakon loeno za materializirane in nematerializirane vrednostne papirje. Razlika med materializiranimi in nemateriailiziranimi vrednostnimi papirji je v nosilcu, na katerem je zapisana pravica izdajatelja. Pri materializiranih vrednostni papirji je pravica zapisana na listini (vrednostni papir kot listina), medtem ko se nematerializirani vrednostni papirji ne pojavljajo v papirnati obliki, pa pa je pravica zapisana na elektronskem nosilcu. Elektronski nosilec, v katerega se vpisujejo pravice iz nematerializiranih vrednostnih papirjev, je centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ga vodi Centralna klirinko depotna druba. V primeru izvrbe na materializirane vrednostne papirje, se sklep polje dolniku in upravljavcu registra, v katerega so vpisani ti vrednostni papirji. Upravljavec vpie sklep o izvrbi v register. Vpis vsebuje navedbo davnega organa, ki je izdal sklep, datum izdaje sklepa in prepoved razpolaganja Rube nematerializiranih vrednostnih papirjev se opravi tako, da se sklep polje dolniku in klirinko depotni drubi, ki sklep vpie v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev. Vpis vsebuje navedbo davnega organa, ki je izdal sklep, datum izdaje sklepa in prepoved razpolaganja. V primeru prodaje zarubljenih nematerializiranih vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, jih prenese KDD na raun kupca. V primeru prodaje nematerializiranih vrednostnih

5

Davni postopek in davni nadzor: vpraanja 2007-2009papirjev, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu, prenese KDD vrednostne papirje na kupca na podlagi naloga za prenos, ki ga izda davni organ.

Zdaj pa e lenI: V. poglavje Davna izvrba na vrednostne papirje 209. len (smiselna uporaba dolob) Za rube in prodajo vrednostnih papirjev se smiselno uporablja III. poglavje tega dela zakona o rubeu in prodaji preminin, e ni s tem poglavjem doloeno drugae. 210. len (vroitev sklepa o izvrbi in vpis rubea materializiranih vrednostnih papirjev) (1) Davni organ vroi sklep o izvrbi na materializirane vrednostne papirje dolniku in upravljavcu registra oziroma delnike knjige, v katerega so vpisani ti vrednostni papirji. (2) Upravljavec registra oziroma delnike knjige na podlagi sklepa iz prvega odstavka tega lena opravi rube tako, da pri vrednostnih papirjih, na katere se nanaa sklep, vpie sklep o izvrbi v register oziroma delniko knjigo. Vpis vsebuje naslednje podatke: davni organ, ki je izdal sklep, datum izdaje sklepa, prepoved razpolaganja. 211. len (vroitev sklepa o izvrbi in vpis rubea nematerializiranih vrednostnih papirjev) (1) Davni organ vroi sklep o izvrbi na nematerializirane vrednostne papirje dolniku in klirinko depotni drubi. (2) Klirinko depotna druba na podlagi sklepa iz prvega odstavka tega lena opravi rube tako, da pri nematerializiranih vrednostnih papirjih, na katere se nanaa sklep, vpie sklep o izvrbi v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev. Vpis vsebuje naslednje podatke: davni organ, ki je izdal sklep, datum izdaje sklepa, prepoved razpolaganja. 212. len (prodaja zarubljenih vrednostnih papirjev) (1) Zarubljene vrednostne papirje, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, prodaja ministrstvo, pristojno za finance, oziroma pravna oseba, ki jo za to pooblasti ministrstvo, pristojno za finance. (2) V skladu s tem poglavjem klirinko depotna druba v primeru prodaje zarubljenih nematerializiranih vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, prenese nematerializirane vrednostne papirje na raun kupca.

6

Davni postopek in davni nadzor: vpraanja 2007-2009

(3) V skladu s tem poglavjem klirinko depotna druba v primeru prodaje zarubljenih nematerializiranih vrednostnih papirjev, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu, na podlagi naloga za prenos, ki ga izda davni organ, prenese nematerializirane vrednostne papirje na raun kupca. (4) Znesek, pridobljen s prodajo, se nakae na predpisane raune, doloene s predpisom iz drugega odstavka 91. lena tega zakona. 4. Pomen informacij in pojasnil davnega organa? Pravica do informiranja 13. len ZDavP-2 S pravico do informiranja se zavezancu za davek zagotovi: 1. da je pravoasno in na primeren nain obveen o spremembah v zakonih o obdavenju in v drugih predpisih v zvezi z obdavenjem ter da mu davni organ pravoasno, najpozneje pa v 30 dneh po predloitvi vpraanja in vseh informacij, ki so relevantne za pripravo pojasnila, posreduje pojasnila o nainu izvajanja posameznih dolob predpisov o obdavenju, 2. do informacij o nainu izraunavanja in plaevanja davkov ter 3. do podatkov o stanju svojih davnih obveznosti. Zavezance za davek obveajo tako davni uradi, kot tudi Generalni davni urad. V tem primeru zavezanci za davek na davni organ naslovijo vpraanje, kako izvajati dolobe ZDavP-2 oziroma predpisov o obdavenju. Ta mnenja za davni organ niso zavezujoa, kar pomeni, da bi lahko kasneje, e bi se ugotovilo, da je pojasnilo napano, brez posledic, odstopil od zavzetega stalia. Tovrstna vpraanja so predvsem pogosta ob spremembah zakonodaje. Najpogosteje zastavljena vpraanja in odgovori se obiajno objavijo tudi na spletnih straneh Davne uprave RS. Navodila, ki jih za zagotovitev enotne uporabe predpisov z delovnega podroja davnega organa izda minister za finance, generalni direktor Davne uprave Republike Slovenije oziroma generalni direktor Carinske uprave Republike Slovenije, so zavezujoa za ravnanje davnega organa v davnem postopku. To pomeni, da navodila (okronice), primarno naslovljena na vse davne urade, veejo davni organ pri njegovem postopanju. Zavezanci pa morajo biti s tem tudi seznanjeni, glede na to, da davni urad ne sme odstopiti od navodila, ki ga izda generalni direktor Davne uprave RS. Sistem informiranja mora biti vzpostavljen tako, da omogoa im laji dostop do teh informacij. Sistem informiranje je tako podprt prek interneta in obveanja v medijih Zavezujoa informacija 14. len ZDavP-2 Institut zavezujoe informacije je v slovenskem pravnem prostoru nov institut. Tudi primerjalnopravno gledano, gre za relativno nov institut, ki so ga razvite drave priele v svoje pravne sisteme priele uvajati pred priblino desetimi leti ali kasneje. Iz sistematike ZDavP-2 je razvidno, da je ta institut namenjen informiranju zavezancev za davek. Gre za pisno informacijo davnega organa o davni obravnavi zavezanevih nameravanih transakcijah, oziroma nameravanih poslovnih dogodkov (nameravana aktivnost). Predhodna davna obravnava nameravane zavezaneve aktivnosti je eden od elementov v procesu odloitve zavezanca, ali bo nameravano aktivnost izpeljal ali ne. Za razliko od prej opisane pravice do informiranja, pa je zavezujoa informacija, kot to izhaja e iz imena, zavezujoa za davni organ. To pomeni, da je davni organ pri davni obravnavi konkretne aktivnosti vezan na mnenje, ki ga izda v obliki zavezujoe informacije. Kot je bilo e navedeno, zavezujoa informacija, zavezuje davni organ. Zaradi taknega uinka pa je treba v zakonu, oziroma v ZDavP-2 doloiti tudi, kdaj zavezujoa informacija nima pravnih uinkov in jo davni organ preklie:

7

Davni postopek in davni nadzor: vpraanja 2007-2009 temelji na netonih ali nepopolnih podatkih, ki jih je zavezanec navedel v vlogi, ali; aktivnost zavezanca nima v vlogi navedene ekonomske vsebine Izdana zavezujoa informacija se nadomesti, e se naknadno ugotovi, da je bilo pri izdaji nepravilno uporabljeno materialno pravo (in je bila izdana v zvezi z nameravano aktivnostjo, ki je ponavljajoe narave, oziroma v asu preklica e ni konana). Zavezujoa informacija zavezuje davni organ glede aktivnosti, ki jih je zavezanec izvedel do dneva vroitve nadomestne zavezujoe informacije.

Zahteva za izdajo zavezujoe informacije se zahteva z vlogo, za katero se uporabljajo pravilaiz ZUP (razumljivost, navedba organa, podatek o morebitnem zastopniku, navedba firme, sede, ), poleg tega pa mora vsebovati naslednjo vsebino: natanen opis nameravane aktivnosti (opis njene ekonomske vsebine, opis posameznih transakcij, narte zavezanca, navedba vpraanj, mnenje zavezanca, navedba obstojeih stali); izjava zavezanca, ali je bilo katerokoli vpraanje, povezano z izdajo ZI, predmet predloenega obrauna, e obravnavano v izdani ZI, obravnavano v postopku davnega nadzora, obravnavano v postopku s pravnimi sredstvi /pred sodiem; dokumentacija, ki predstavlja podlagi/na katero se zavezanec sklicuje v zahtevi za izdajo ZI. Davni organ obvesti zavezanca, da ne bo izdal ZI, e: gre za e izvedeno aktivnost, pri emer se teje, da je aktivnost izvedena tudi, e zavezanec za davek ne more ve enostransko vplivati na izvedbo aktivnosti, je katerokoli vpraanje, povezano z zahtevo za izdajo zavezujoe informacije, obravnavano v postopku davnega nadzora oziroma v postopku s pravnimi sredstvi ali pred sodiem, oziroma naj bi se nameravana aktivnost opravljala v nedoloenem prihodnjem asu oziroma, e iz vloge za izdajo zavezujoe informacije ne izhaja resen namen izvedbe nameravane aktivnosti, bi priprava zavezujoe informacije zahtevala razlago predpisa, ki ni predpis iz tretjega odstavka 2. lena tega zakona, bi priprava zavezujoe informacije zahtevala ugotovitev dejstva, iz okoliin pa izhaja, da tega dejstva v asu obravnave zahteve za izdajo zavezujoe informacije, ni mogoe ugotoviti, zlasti: rezidentstvo, opravljanje dejavnosti, povezanost oseb, gre za vpraanje, povezano z oblikovanjem transfernih cen. Zavezujoo informacijo izda Generalni davni urad. Vse stroke v zvezi z izdajo zavezujoe informacije nosi zavezanec: 50 eurov za uro dela, vendar ne manj kot 500 eurov. e se oceni, da bodo stroki presegli 2000 eurov, se lahko od prosilca zahteva predujem.

Izpit 28.11.2008 1. Izvrba na avtomobile Davna izvrba na preminine se praviloma opravlja ele, e izvrba na denarne prejemke, denarna sredstva pri bankah ali na druge denarne terjatve dolnika ni bila uspena. Davna izvrba na preminine je sestavljena iz treh faz: prva faza je rube preminin, druga faza je cenitev, sledi e zadnja faza, to je prodaja zarubljenih preminin. Sklep o davni izvrbi izda davni organ, ki je v skladu z dolobo 150. lena ZDavP-2 krajevno pristojen za izdajo sklepa o davni izvrbi. Zarubiti se smejo preminine, ki so v lasti oziroma posesti dolnika, razen tistih, ki so izvzete iz izvrbe.

8

Davni postopek in davni nadzor: vpraanja 2007-2009O opravljenem rubeu in cenitvi se sestavi zapisnik, ki je dokaz o poteku in vsebini postopka ter danih izjav. Zarubljene preminine se lahko pustijo v hrambi pri dolniku, s tem da morajo biti vidno oznaene, da so zarubljene. Dolnik zarubljene preminine lahko uporablja z dovoljenjem davnega organa. O tem davni organ izda sklep, zoper katerega ni pritobe. Zarubljena gotovina, vrednostni papirji in dragocenosti se vedno odvzamejo. Zastavna pravica je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplaila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplaa iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Davni organ praviloma pridobi zastavno pravico na premininah z rubeem. V doloenih primerih pa se zastavna pravica pridobi kasneje in sicer v primerih, ko so predmet rubea preminine, za katere Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih preminin doloa, da se vpisujejo v register. V skladu z Uredbo se v register vpisujejo naslednje preminine: - zaloge, - oprema, - motorna in tirna vozila, - motorna kolesa ter prikolice, - ivali. Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih preminin vodi Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES). V kolikor davni organ zarubi preminine, ki se v skladu z Uredbo vpisujejo v register, se sklep o izvrbi skupaj z rubenim zapisnikom in zahtevo za vpis v register polje na AJPES. V teh primerih davni organ zastavne pravice ne pridobi e z rubeem temve ele z vpisom v register. Register neposestnih zastavnih pravic je javna knjiga, ki vsakomur omogoa, da se enostavno in zanesljivo seznani z obstojem zastavne pravice na preminini. Veljavnost rubea preneha: - ko se zarubljena preminina proda, - e se prodaja ne opravi v roku enega leta od vroitve sklepa o izvrbi, - ko se dolniku vroi odloba, s katero je ugodeno njegovi pritobi zoper sklep o izvrbi - ko davni organ prejme sodbo, s katero je tretji pred sodiem uspel z lastninsko tobo. e je zarubljena nepreminina vpisna v register neposestnih zastavnih pravic rube preneha z izbrisom zastavne pravice iz registra. Ob nastopu katerega izmed dejstev iz prejnjega odstavka mora torej davni organ to nemudoma sporoiti AJPES-u, ki vodi ta register. V postopku davne izvrbe zarubljene preminine je mogoe prodati na naslednje naine: na javni drabi, po dolniku samem, z zbiranjem ponudb, z neposredno pogodbo ali s komisijsko prodajo.

2. Dokazno breme- davni organ Dokazno breme 76. len ZDavP-2 - Zavezanec za davek mora za svoje trditve v davnem postopku predloiti dokaze. Davni organ mora dokazati dejstva, na podlagi katerih davna obveznost nastane, ali ne nastane, oziroma se povea ali zmanja.

9

Davni postopek in davni nadzor: vpraanja 2007-2009e ta zakon ali zakon o obdavenju ne doloa drugae, mora zavezanec za davek dokazati svoje trditve, na podlagi katerih se davna obveznost zmanja. Dokazila 77. len ZDavP-2 - e ZDavP-2 ali zakon o obdavenju ne doloa drugae, dokazuje zavezanec za davek svoje trditve v davnem postopku praviloma s pisno dokumentacijo ter poslovnimi knjigami in evidencami, ki jih vodi v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavenju, lahko pa predlaga tudi izvedbo dokazov z drugimi dokaznimi sredstvi, torej po ZUP (ogled, zaslianje pri, izvedenci). Po ZDavP-2 imajo torej listine prednost. Rok za predloitev dokazov 78. len ZDavP-2 - Zavezanec za davek mora dokaze predloiti v roku, ki ga doloi davni organ s pisnim pozivom, s sklepom o zaetku postopka davnega nadzora oziroma s sklepom, ki ga izda v postopku davnega nadzora. Rok se lahko na zahtevo stranke podalja, e se zahteva poda pred iztekom prvotnega roka.

3. Zastaranje davnega dolga, ki je zavarovan Zastaranje 125. len ZDavP-2 Po mojem mnenju veljajo enaka doloila zastaranja po ZDavP-2 tako za dolg, ki je zavarovan kot za dolg, ki ni zavarovan, in sicer: Doloeni so zastaralni roki za zastaranje: 1. pravice do odmere davka; 2. pravice do izterjave davka; 3. pravice do vraila davka. Pravica do odmere davka zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek obraunati, odtegniti ali plaati. Pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plaati. V primeru naknadno ugotovljene obveznosti v davnem nadzoru, tee relativni rok zastaranja pravice do izterjave od dneva izvrljivosti odmerne odlobe. Pravica zavezanca za davek do vraila plaanega davka, ki ga ni bil dolan plaati, zastara v petih letih od dneva, ko ga je plaal oziroma od pridobitve pravnega naslova, s katerim je bilo ugotovljeno, da ga ni bil dolan plaati. Pretrganje zastaranja 126. len ZDavP-2 Tek zastaranja pravice do odmere davka pretrga vsako uradno dejanje davnega organa z namenom odmere davka in o katerem je zavezanec za davek obveen. Tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davnega organa z namenom davne izvrbe in o katerem je bil dolnik obveen. Tek zastaranja pravice do vraila plaanega davka pretrga vsako uradno dejanje davnega organa ali vsako dejanje, ki ga zavezanec za davek opravi pri davnem organu z namenom, da dosee vrailo davka. V zakonu je izrecno doloen prietek teka roka po pretrganju zastaranja. Tako zakon doloa, da po vsakem pretrganju zastaranja zane naslednji dan znova tei zastaralni rok, v starem zakonu o davnem postopku to ni bilo doloeno in tako je tudi za pretrganje zastaranja uporabljala reitev, po kateri je tudi po pretrganju zastaranja priel zastaralni rok po poteku koledarskega leta.

10

Davni postopek in davni nadzor: vpraanja 2007-2009Doloen pa je tudi absolutni zastaralni rok, torej rok, po katerem pravice do odmere davka in izterjave davka ni v nobenem primeru ve mono uveljaviti, in sicer ko potee deset let od trenutka, ko je zastaranje prvi zaelo tei. Pravica zavezanca do vraila plaanega davka absolutno zastara v desetih letih od dneva, ko bi moral biti davek vrnjen, razen v primeru, ko je tonik s tobo uspel. V tem postopku se as sodnih postopkov ne teje v as zastaralnega roka.

Izpit 7.2.2008 2. Zaasne odredbe v davnem postopku 83. len (zaasna in glavna odloba) e je glede na okoliine primera neizogibno potrebno, ali e je s tem zakonom ali zakonom o obdavenju tako doloeno, lahko davni organ izda zaasno odlobo na podlagi podatkov, znanih do dneva izdaje odlobe. V taki odlobi mora biti izrecno navedeno, da je zaasna. (2) Zaasno odlobo lahko davni organ razveljavi in nadomesti z glavno odlobo najpozneje v roku enega leta od dneva izdaje zaasne odlobe, razen e je v tem zakonu ali zakonu o obdavenju drugae doloeno. e zaasne odlobe ne razveljavi in nadomesti z glavno odlobo v tem roku, se teje, da je zaasna odloba glavna. (3) Ne glede na drugi odstavek tega lena davni organ zaasno odlobo razveljavi in nadomesti z glavno odlobo, e je s tem zakonom ali zakonom o obdavenju tako doloeno, in sicer v roku, predpisanem s tem zakonom ali zakonom o obdavenju.

119. len (zaasni sklep za zavarovanje) (1) Z zaasnim sklepom za zavarovanje lahko davni organ: 1. naloi banki oziroma hranilnici, pri kateri ima zavezanec za davek denarna sredstva, da denarnih sredstev zavezancu za davek ne izplaa, zavezancu za davek pa prepove razpolaganje s temi sredstvi, pri emer se smiselno upotevajo omejitve iz 166. lena tega zakona; 2. dolniku zavezanca za davek prepove izplailo terjatve, ki jo ima zavezanec za davek do njega, oziroma vrnitev stvari zavezancu za davek ter zavezancu za davek prepove, sprejeti poplailo terjatve oziroma vrailo stvari ali 3. zavezancu za davek omeji ali prepove razpolagati z njegovimi premininami, pri emer se smiselno upotevata 177. in 178. len tega zakona, nepremininami oziroma delei, ki jih ima v drubah. (2) Zaasni sklep za zavarovanje, s katerim se zavezancu za davek omeji ali prepove razpolaganje z njegovimi nepremininami, davni organ nemudoma polje pristojnemu sodiu, to pa po uradni dolnosti vpie v zemljiko knjigo zaznambo v njem vsebovane prepovedi. (3) Zaznamba iz drugega odstavka tega lena se izbrie iz zemljike knjige na predlog davnega organa, lahko pa tudi na predlog zavezanca za davek, e predlogu priloi potrdilo davnega organa o sprejemu instrumenta zavarovanja iz 117. lena tega zakona. (4) Zaasni sklep za zavarovanje, s katerim se zavezancu za davek prepove razpolaganje z delei, ki jih ima v drubah, davni organ nemudoma polje pristojnemu registrskemu organu oziroma

11

Davni postopek in davni nadzor: vpraanja 2007-2009klirinko depotni drubi, ki v njem vsebovano prepoved po uradni dolnosti vpieta v predpisan register. (5) Vpis iz etrtega odstavka tega lena se izbrie iz zadevnega registra na predlog davnega organa, lahko pa tudi na predlog zavezanca za davek, e predlogu priloi potrdilo davnega organa o sprejemu instrumenta zavarovanja iz 117. lena tega zakona. (6) Po izdaji zaasnega sklepa za zavarovanje, s katerim se zavezancu za davek omeji ali prepove razpolaganje z njegovimi premininami, davni organ nemudoma vloi zahtevo za vpis v register neposestnih zastavnih pravic. Upravljavec registra po uradni dolnosti izda potrdilo o vpisu. (7) Zaznamba iz prejnjega odstavka se izbrie iz registra na predlog davnega organa, lahko pa tudi na predlog zavezanca za davek, e predlogu priloi potrdilo davnega organa o sprejemu instrumenta zavarovanja iz 117. lena tega zakona.

3. Cenitev premoenja kot nain doloitve davne osnove 68. len (odmera davka v posebnih primerih) (1) Davni organ lahko ugotovi predmet obdavitve s cenitvijo in na tej podlagi odmeri davek, e: zavezanec za davek ne vloi davne napovedi ali ne predloi obrauna davka davnemu organu ali ju vloi oziroma predloi brez podatkov, potrebnih za ugotovitev davne obveznosti; fizina oseba ne napove dohodkov; ugotovi, da temelji davna napoved oziroma obraun davka na neresninih ali nepravilnih podatkih; ugotovi, da napovedani prihodki oziroma prihodki, izkazani v obraunu davka, niso sorazmerni napovedanim odhodkom oziroma odhodkom, izkazanim v davnem obraunu, razen e davni zavezanec navede upraviene razloge; zavezanec za davek na zahtevo davnega organa ne predloi poslovnih knjig in evidenc, ki jih je dolan voditi, ali so knjige in evidence vsebinsko napane ali e kaejo take bistvene formalne pomanjkljivosti, ki upraviujejo dvom o njihovi vsebinski pravilnosti; delodajalec ne predloi podatkov o davnem odtegljaju od dohodkov iz zaposlitve. (2) Cenitev je ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki omogoajo davnemu organu doloiti verjetno davno osnovo. (3) e je davnemu organu poznan del prihodkov ali del odhodkov, se verjetna davna osnova lahko doloi na podlagi uradnih podatkov in podatkov, ki jih davni organ zbere v ugotovitvenem postopku v zvezi z zavezancem za davek, njegovimi druinskimi lani in povezanimi osebami, kot so podatki o tevilu zaposlenih, izplaanih plaah in drugih dohodkih iz zaposlitve, prihodkih in odhodkih, opravljenih dobavah, nabavah in storitvah, vrednosti premoenja, in drugih zunanjih znakov posedovanja premoenja, proizvodnih kapacitetah oziroma opremljenosti ter lokaciji poslovnih in stanovanjskih prostorov, tevilu najemnikov ter obdobju oddajanja v najem. (4) e davni organ nima na razpolago podatkov iz tretjega odstavka tega lena, oceni davno osnovo z uporabo podatkov iz tretjega odstavka tega lena pri zavezancih za davek, ki so v istem davnem obdobju in v podobnih okoliinah opravljali enako ali podobno dejavnost oziroma opravljali enake ali podobne dobave in storitve oziroma dosegali primerljive vrste dohodkov. V tem primeru davni organ odmeri davek za davno obdobje, kot je doloeno z zakonom o obdavenju od ocenjene davne osnove. (5) e davni organ ugotovi, da davni zavezanec fizina oseba razpolaga s sredstvi za privatno

12

Davni postopek in davni nadzor: vpraanja 2007-2009potronjo, vkljuno s premoenjem, ki precej presegajo dohodke, ki jih je davni zavezanec napovedal, ali e je davni organ na drugaen nain seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga davni zavezanec fizina oseba, oziroma s troenjem davnega zavezanca fizine osebe ali s podatki o pridobljenem premoenju davnega zavezanca fizine osebe, se davek odmeri od ugotovljene razlike med vrednostjo premoenja (zmanjano za obveznosti iz naslova pridobivanja premoenja), sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdaveni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plaajo. Postopek za odmero davka po tem odstavku se lahko uvede za eno ali ve koledarskih let v obdobju zadnjih pet let pred letom, v katerem je bil ta postopek uveden. Od tako ugotovljene osnove se plaa davek po povpreni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davnega obdobja. (6) Verjetna davna osnova oziroma z oceno doloena davna osnova po tem lenu se znia, e zavezanec za davek dokae, da je nija. 69. len (prijava premoenja) (1) V primerih iz 68. lena tega zakona sme davni organ pozvati posameznega davnega zavezanca fizino osebo, da predloi davnemu organu podatke o svojem premoenju ali delih premoenja (v nadaljnjem besedilu: prijava premoenja). (2) V prijavi premoenja mora davni zavezanec iz prvega odstavka tega lena navesti premoenje, ki ga ima v lasti, in sicer: 1. nepreminine; 2. pravice na nepremininah in druge premoenjske pravice; 3. preminine, ki posamino presegajo vrednost 10.000 eurov; 4. vrednostne papirje in lastnike delee v gospodarskih drubah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, igar vrednost presega skupaj 10.000 eurov; 5. gotovino in denarna sredstva na raunih v bankah in hranilnicah; 6. terjatve in obveznosti iz naslova obligacijskih razmerij, e presegajo 3.000 eurov. (3) Rezident Republike Slovenije prijavi premoenje iz drugega odstavka tega lena, ki se nahaja v Republiki Sloveniji in izven Republike Slovenije, nerezident Republike Slovenije pa premoenje, ki se nahaja v Republiki Sloveniji. (4) V prijavi premoenja se navedejo koliina oziroma tevilo enot premoenja ter vrednost posamezne enote premoenja ob pridobitvi, as in pravni temelj pridobitve posamezne enote premoenja. Davni zavezanec mora premoenje na poziv davnega organa dokazati. (5) V prijavi premoenja se lahko navede tudi drugo premoenje, ki ni navedeno v drugem odstavku tega lena. (6) Davni organ lahko od istega davnega zavezanca zahteva predloitev prijave premoenja ali delov premoenja najve enkrat letno. (7) e davni zavezanec iz prvega odstavka tega lena ivi v zakonski zvezi oziroma v ivljenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in druinskih razmerjih v pravnih posledicah izenaena z zakonsko zvezo oziroma v registrirani istospolni partnerski skupnosti, prijavi premoenje tudi zakonec oziroma oseba, ki ivi z davnim zavezancem v ivljenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in druinskih razmerjih v pravnih posledicah izenaena z zakonsko zvezo oziroma oseba, ki ivi z davnim zavezancem v registrirani istospolni partnerski skupnosti. (8) Premoenje otroka do 18. leta starosti se prijavi v prijavi premoenja starev oziroma skrbnikov.

13

Davni postopek in davni nadzor: vpraanja 2007-2009(9) e prijava premoenja ne zajema predpisanih podatkov, se kot prijavljena vrednost premoenja teje le vrednost gospodinjske opreme, vrednost obiajnih uporabnih predmetov in osebnih predmetov, ki so v lasti fizine osebe, vendar najve do zneska 20.000 eurov. (10) Za premoenje, ki ga fizina oseba ne prijavi v prijavi premoenja, se teje, da je pridobljeno v obdobju od zadnje prijave premoenja, e fizina oseba ne dokae drugae. (11) Prijavo premoenja iz prvega odstavka tega lena sme davni organ uporabiti le za oceno davne osnove za davke od dohodkov fizinih oseb. 4. Davno porotvo Institut porotva prepreuje, da bi se davni zavezanec plailu davne obveznosti lahko izognil tako, da bi premoenje odtujil svojim ojim druinskim lanom ali tretjim osebam. V primeru da je izvrba iz premoenja dolnika neuspena, se davek izterja iz premoenja ojih druinskih lanov1, ki so premoenje pridobili od dolnika neodplano ali po niji ceni od trne v letu oziroma po letu, v katerem je davna obveznost nastala. Predmet izvrbe je lahko katerokoli premoenje ojih druinskih lanov, ne samo tisto, ki so ga prejeli od dolnika, vendar le do viine vrednosti tako pridobljenega premoenja. e pa je dolnik z namenom, da bi se izognil plailu davka, v ali po letu v katerem je nastala davna obveznost, premoenje odtujil komu drugemu, se tak pravni posel lahko izpodbija pred sodiem v skladu z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja.

Izpit 6.11.2007 2. Opustitev sodelovanja davnega zavezanca pri naknadni davni kontroli 139. len ZDavP-2 doloa, da je pravica zavezanca za davek, da sodeluje pri davnem inpekcijskem nadzoru: 139. len (pravica zavezanca za davek do informacij) (1) Pooblaena oseba, ki opravlja davni inpekcijski nadzor, mora zavezanca za davek pred zaetkom davnega inpekcijskega nadzora pouiti o pravici zavezanca za davek, da je prisoten pri davnem inpekcijskem nadzoru in, da je tekoe obveen o pomembnih dejstvih in dokazih v inpekcijskem nadzoru ter med postopkom, razen e to onemogoa potek ali namen davnega inpekcijskega nadzora, obveati zavezanca za davek o pomembnih dejstvih in dokazih in vse to navesti v zapisnik. (2) Pred sestavo zapisnika mora pooblaena oseba, ki opravlja davni inpekcijski nadzor, o rezultatu davnega inpekcijskega nadzora opraviti sklepni pogovor z zavezancem za davek, v katerem mora zavezanca za davek opozoriti na sporna dejstva, ki vplivajo na obdavenje, na pravne posledice ugotovitev davnega inpekcijskega nadzora in na davne uinke teh ugotovitev. (3) Sklepni pogovor ni potreben, e: 1. rezultat davnega inpekcijskega nadzora ne zahteva spremembe obdavenja, ali 2. se mu zavezanec za davek odpove, ali se mu izogiba.1

14

Davni postopek in davni nadzor: vpraanja 2007-2009

in e bi inpektor v postopku din opustil sodelovanje zavezanca za davek oz. mu ne bi dal te monosti, je to postopkovna napaka in e zavezanec za davek v svoji pritobi na inpekcijsko odlobo to navede kot razlog za pritobo, bo "zadeva na drugi stopnji padla" oz. bo drugostopni organ njegovi pritobi ugodil in zadevo vrnil v ponovni postopek prvostopnemu organu.

3. Odgovornost za davne prekrke Za davni prekrek so lahko odgovorni: posameznik, pravna oseba, odgovorna oseba pravne osebe, samostojni podjetnik, izvajalec plailnega prometa, odgovorna oseba izvajalca plailnega prometa, izvajalec pokojninskih nartov, njegova odgovorna oseba, pooblaeni udeleenec trga vrednostnih papirjev in njegova odgovorna oseba. Za storjene prekrke ZDavP-2 predpisuje globo, kazenske dolobe so v lenih 394. do 402. Loimo davne prekrke posameznikov, huje davne prekrke posameznikov, davni prekrki v zvezi z opravljanjem dejavnosti in posebno hude davne prekrke.

Izpit 21.5.2007 1. Uinki zastaranja tako glede stranke kot DU. Zastaranje 125. len ZDavP-2 Doloeni so zastaralni roki za zastaranje: 1. pravice do odmere davka; 2. pravice do izterjave davka; 3. pravice do vraila davka. Pravica do odmere davka zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek obraunati, odtegniti ali plaati. Pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plaati. V primeru naknadno ugotovljene obveznosti v davnem nadzoru, tee relativni rok zastaranja pravice do izterjave od dneva izvrljivosti odmerne odlobe. Pravica zavezanca za davek do vraila plaanega davka, ki ga ni bil dolan plaati, zastara v petih letih od dneva, ko ga je plaal oziroma od pridobitve pravnega naslova, s katerim je bilo ugotovljeno, da ga ni bil dolan plaati. Pretrganje zastaranja 126. len ZDavP-2 Tek zastaranja pravice do odmere davka pretrga vsako uradno dejanje davnega organa z namenom odmere davka in o katerem je zavezanec za davek obveen. Tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davnega organa z namenom davne izvrbe in o katerem je bil dolnik obveen.

15

Davni postopek in davni nadzor: vpraanja 2007-2009Tek zastaranja pravice do vraila plaanega davka pretrga vsako uradno dejanje davnega organa ali vsako dejanje, ki ga zavezanec za davek opravi pri davnem organu z namenom, da dosee vrailo davka. V zakonu je izrecno doloen prietek teka roka po pretrganju zastaranja. Tako zakon doloa, da po vsakem pretrganju zastaranja zane naslednji dan znova tei zastaralni rok, v starem zakonu o davnem postopku to ni bilo doloeno in tako je tudi za pretrganje zastaranja uporabljala reitev, po kateri je tudi po pretrganju zastaranja priel zastaralni rok po poteku koledarskega leta. Doloen pa je tudi absolutni zastaralni rok, torej rok, po katerem pravice do odmere davka in izterjave davka ni v nobenem primeru ve mono uveljaviti, in sicer ko potee deset let od trenutka, ko je zastaranje prvi zaelo tei. Pravica zavezanca do vraila plaanega davka absolutno zastara v desetih letih od dneva, ko bi moral biti davek vrnjen, razen v primeru, ko je tonik s tobo uspel. V tem postopku se as sodnih postopkov ne teje v as zastaralnega roka.

2. Zavarovanje izpolnitve davnega dolga Zavarovanje izpolnitve davne obveznosti Davni organ lahko zahteva zavarovanje izpolnitve davne obveznosti -pred izdajo odlobe ali -pred potekom roka za predloitev davnega obrauna. Zavarovanje izpolnitve davne obveznosti je torej mogoe zahtevati v asu, ko davni organ e ne razpolaga z izvrilnim naslovom za obveznost, za katere izpolnitev se zavarovanje zahteva. Zavarovanje plaila davne obveznosti Zavarovanje plaila davne obveznosti davni organ zahteva v primeru -odloga plaila davne obveznosti ali -obronega plaila davne obveznosti. To pomeni, da je zavarovanje plaila davne obveznosti vezano na postopek odloanja o odlogu oziroma obronem plaevanju davne obveznosti. Davni organ zahteva zavarovanje izpolnitve davne obveznosti oziroma zavarovanje plaila davne obveznosti s sklepom, v katerem tudi doloi vrsto zavarovanja, pri emer pri izbiri vrste zavarovanja upoteva naelo sorazmernosti. Davni organ dovoli odlog oziroma obrono plailo davne obveznosti pod pogojem, da zavezanec predloi instrument zavarovanja (v primeru, e so izpolnjeni pogoji za zavarovanje). Pogoji za zavarovanje (v katerih primerih lahko davni organ zahteva zavarovanje?) -e je tako doloeno z zakonom o obdavenju ali -e na podlagi podatkov iz uradnih evidenc ali drugih podatkov, ki jih pridobi o zavezancu, davni organ utemeljeno priakuje, da bo izpolnitev oziroma plailo davne obveznosti onemogoeno ali znatno oteeno.

16

Davni postopek in davni nadzor: vpraanja 2007-2009Zavarovanja izpolnitve ali zavarovanja plaila davne obveznosti davni organ kljub izpolnjenim pogojem ne zahteva tudi, e je zavezanec za davek doloeni neposredni uporabnik dravnega prorauna. Zavarovanje izpolnitve oziroma zavarovanje plaila davne obveznosti davni organ praviloma zahteva s sklepom, v katerem doloi tudi vrsto zavarovanja. Zakon doloa, da mora biti sklep obrazloen. Zoper sklep, s katerim se zahteva zavarovanje je dovoljena pritoba, ki se v roku 8 dni vloi pri organu, ki je sklep izdal. Vloena pritoba ne zadri izvritve sklepa. Vrste zavarovanj (114. len ZDavP-2) Davni organ lahko za zavarovanje izpolnitve oziroma plaila davne obveznosti: -od zavezanca za davek zahteva predloitev ustreznega instrumenta zavarovanja, ali -zavezancu omeji ali prepove razpolaganje z doloenim premoenjem zaasni sklep za zavarovanje. Instrumenti zavarovanja (117. len ZDavP-2) Davni organ lahko od zavezanca zahteva predloitev enega izmed naslednjih instrumentov zavarovanja: banna garancija brez ugovora na prvi poziv, ki jo izda banka, ki jo kot garanta prizna davni organ; garantno pismo zavarovalnice, ki ga izda zavarovalnica, ki jo kot garanta prizna davni organ; cirkulirani certificirani ek, e je trasat takega eka banka, ki jo kot garanta prizna davni organ; avalirana menica, e jo je avalirala banka, ki jo kot garanta prizna davni organ; gotovinski polog. Navedeni instrumenti so nateti zgolj primeroma, in davni organ lahko na zahtevo zavezanca za davek sprejme tudi druge instrumente zavarovanja, e ti instrumenti na enakovreden nain zagotavljajo izpolnitev oziroma plailo davne obveznosti. Zavezanec za davek lahko prosto izbere instrument zavarovanja, pri emer lahko davni organ predlagani instrument zavarovanja zavrne, e meni, da le-ta ne zagotavlja izpolnitve oziroma plaila davne obveznosti na zanesljiv nain. Ta vrsta zavarovanja je primerna predvsem za zavarovanje plaila davne obveznosti (v primeru odloga ali obronega plaila obveznosti), kjer se e sam postopek zane na zahtevo zavezanca, kar tudi pomeni, da bo zavezanec zainteresiran za predloitev zahtevanega instrumenta zavarovanja. Zavarovanje mora zagotoviti zavezanec za davek, lahko pa davni organ na zahtevo zavezanca za davek dovoli, da zavarovanje namesto njega predloi tudi tretja oseba. V zvezi z instrumenti zavarovanja je minister za finance na podlagi 124. lena ZDavP-2 v devetem delu Pravilnika o izvajanju ZDavP-2 predpisal nain predloitve instrumenta zavarovanja, kriterije za doloitev njegove viine in nain sprostitve oziroma unovitve zavarovanja (leni od 44. do 55. navedenega Pravilnika). Pravilnik v tem delu doloa predvsem: pogoje za priznanje garanta s strani davnega organa (banke oziroma zavarovalnice),

17

Davni postopek in davni nadzor: vpraanja 2007-2009podatke, ki jih mora vsebovati posamezni instrument zavarovanja (pri emer so ti podatki predpisani le za banno garancijo, za ostale instrumente pa je v tem delu doloena smiselna uporaba), viino instrumenta zavarovanja (v tem okviru tudi pogoji, pod katerimi lahko davni organ dovoli, da je viina instrumenta zavarovanja izjemoma lahko nija od viine davne obveznosti), nain zagotovitve gotovinskega pologa in podatki, ki jih mora vsebovati potrdilo o gotovinskem pologu, ki ga izda davni organ, nain sprostitve instrumenta zavarovanja (potreben je zahtevek zavezanca), obrazce instrumentov zavarovanja in obrazce potrdil o gotovinskem pologu. Zaasni sklep za zavarovanje (119. len ZDavP-2) Z izdajo zaasnega sklepa se zavezancu prepovedo doloene aktivnosti, naravnane na to, da bi obstojee dejansko stanje spremenil na kodo davnega organa kot (bodoega) upnika, s imer se zavaruje uspenost pozneje izvrbe na podlagi izvrilnega naslova, ki ga ob izdaji zaasnega sklepa e ni oziroma davni organ (zaradi dovolitve odloga ali obronega plaila) e ne bo zael postopka davne izvrbe. Davni organ z izdajo zaasnega sklepa zavezancu omeji ali prepove razpolaganje z doloenim premoenjem, in sicer lahko: 1. naloi banki oziroma hranilnici, pri kateri ima zavezanec za davek denarna sredstva, da denarnih sredstev zavezancu ne izplaa, zavezancu za davek pa prepove razpolaganje s temi sredstvi, pri emer se smiselno upotevajo omejitve iz 166. lena ZDavP-2; 2. dolniku zavezanca za davek prepove izplailo terjatve, ki jo ima zavezanec do njega oziroma vrnitev stvari zavezancu ter zavezancu za davek prepove, da sprejme poplailo terjatve oziroma vrailo stvari; 3. zavezancu za davek prepove razpolaganje z njegovimi premininami, pri emer se smiselno upotevata 177. in 178. len ZDavP-2 ali/in nepremininami oziroma delei, ki jih ima v drubah. V ZDavP-2 je doloena monost, da davni organ z zaasnim sklepom zavezancu neposredno prepove razpolaganje z njegovimi nepremininami oziroma delei, ki jih ima v drubah. Takna ureditev je predvsem posledica sprememb Zakona o zemljiki knjigi v letu 2003, ki sedaj omogoa, da sodie zaznambo v zemljiko knjigo vknjii tudi na podlagi odlobe upravnega organa. Zaasni sklep za zavarovanje, s katerim se zavezancu za davek prepove razpolaganje z njegovimi: nepremininami, davni organ nemudoma polje pristojnemu sodiu, to pa po uradni dolnosti vpie v zemljiko knjigo zaznambo v njem vsebovane prepovedi (2. odstavek 119. lena ZDavP-2), delei, ki jih ima v drubah, davni organ nemudoma polje pristojnemu registrskemu organu oziroma klirinko depotni drubi, ki v njem vsebovano prepoved po uradni dolnosti vpieta v predpisan register (4. odstavek 119. lena ZDavP-2), Takna prepoved se izbrie na predlog davnega organa, lahko pa tudi na predlog zavezanca za davek, e predlogu priloi potrdilo davnega organa o sprejemu ustreznega instrumenta zavarovanja. V primeru odtujitve preminine ta po prejnji ureditvi ni bila vpisana v ustrezne register in je lahko drug subjekt, kljub izdanemu zaasnemu sklepu za zavarovanje, dobil pravico pred davnim organom z zastavo ali rubeem. Zato je novela ZDavP-1B v tem delu ureditev dopolnila tako, da davni organ

18

Davni postopek in davni nadzor: vpraanja 2007-2009zaasni sklep za zavarovanje, s katerim se zavezancu za davek omeji ali prepove razpolaganje z njegovimi premininami, nemudoma polje upravljavcu registra neposestnih zastavnih pravic, ta pa po uradni dolnosti vpie v register zaznambo omejitve ali prepovedi iz tega sklepa. Zastavna pravica na podlagi sporazuma (112. len ZDavP-2) Davni organ lahko sporazumno z zavezancem za davek zavaruje izpolnitev oziroma plailo davne obveznosti tudi z vknjibo zastavne pravice na nepreminini. V tem primeru nosi stroke zavarovanja zavezanec za davek. Podlaga za nastanek sporazumne hipoteke je pravni posel, v katerem se zavezanec za davek (zastavitelj) davnemu organu (zastavnemu upniku) zavee, da bo v njegovo korist ustanovil hipoteko na svoji nepreminini. Sporazumna hipoteka je zato glede na temelj pogodbena hipoteka. Zavarovanje plaila v postopku izvrbe (113. len ZDavP-2) V poglavje o zavarovanju izpolnitve oziroma plaila davne obveznosti je vkljueno tudi zavarovanje plaila v postopku davne izvrbe, v katerem davni organ lahko predlaga zavarovanje plaila davka e oceni, da ni verjetno, da se bo davek poplaal iz denarnih prejemkov, denarnih sredstev pri bankah oziroma hranilnicah, denarnih terjatev dolnika ali iz njegovega preminega premoenja, dolnik pa je lastnik nepreminega premoenja ali delea v drubi. V tem primeru zavarovanje opravi davni organ tako, da polje predlog za zavarovanje skupaj s sklepom o zavarovanju plaila davne obveznosti, na katerem je potrdilo o izvrljivosti, neposredno sodiu in predlaga vpis zastavne pravice. Davnemu organu pa je dana opcija, ali bo predlog za zavarovanje posredoval neposredno sodiu, in tako sam sodeloval v postopku odloanja o predlogu, ali pa bo predlog posredoval sodiu preko dravnega pravobranilstva, ki bo v tem primeru v postopku zastopal davni organ. Veljavnost zavarovanja (121. len ZDavP-2) V zvezi s asovno veljavnostjo zavarovanja je v zakonu doloeno, da zavarovanje velja do dneva izpolnitve oziroma plaila davne obveznosti. Ne glede na navedeno, pa rok veljavnosti predloenega instrumenta zavarovanja ne more biti kraji od treh mesecev oziroma roka, v katerem mora biti izpolnjena oziroma plaana davna obveznost, podaljan za 60 dni. Sprostitev zavarovanja (122. len ZDavP-2) Zavarovanje se ne more sprostiti, dokler davna obveznost, za izpolnitev ali plailo katere je bilo to zavarovanje predloeno: -ne ugasne (pri zavarovanju plaila) ali -bodoa davna obveznost e lahko nastane (pri zavarovanju izpolnitve). Ko davna obveznost ugasne ali ne more ve nastati, davni organ zavarovanje nemudoma sprosti. Poplailo iz sredstev zavarovanja (123. len ZDavP-2) Davni organ se poplaa iz sredstev zavarovanja, e zavezanec za davek ne izpolni oziroma plaa svoje davne obveznosti v predpisanem roku. V ZDavP-2, za razliko od ureditve v 56. lenu ZDavP-1, ne doloa ve obveznosti davnega organa, da mora pred poplailom iz predloenega instrumenta

19

Davni postopek in davni nadzor: vpraanja 2007-2009zavarovanja, zavezancu za davek in garantu poslati opomin z opozorilom o posledicah neizpolnitve obveznosti.

3. Nesuspenzivnost oz. potrebno je bilo nateti in opisati izjeme (obrono, ugovor,...). Suspenzivni uinek pritobe (87. len) Pritoba ne zadri izvritve odmerne odlobe, e ni s tem zakonom drugae doloeno. Davni organ po uradni dolnosti do odloitve o pritobi odloi davno izvrbo, e oceni, da bi bilo pritobi mogoe ugoditi. Za as, ko je zavezancu za davek odloena izvrba, se zaraunajo obresti po medbanni obrestni meri za ronost enega leta, ki je veljala na dan izdaje odmerne odlobe, e se pritobi ne ugodi. Zakon sicer kot referenno obrestno mero navaja slovensko medbanno obrestno mero, vendar je od uvedbe evra v Sloveniji to sedaj EURIBOR.

Za omilitev nesuspenzivnosti odlobe ZDavP-2 pozna: ODPIS, DELNI ODPIS, ODLOG IN OBRONO PLAEVANJE DAVKA To so posamezni instituti, ki jih lahko zavezanci za davek uporabijo, ko so v finanni stiski.

Izpit 23.4.2007 1. Naelo zaslianja stranke(sklepna dejanja)

Preden se izda odloba, je treba dati stranki monost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliinah, ki so pomembne za odlobo (zaslianje stranke). e so v postopku udeleene stranke z nasprotujoimi interesi, mora imeti vsaka stranka monost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah stranke z nasprotnim interesom. Organ svoje odlobe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana monost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, doloenih z zakonom. e za posamezna dejanja v postopku ni z zakonom doloeno, v kakni obliki se lahko opravijo, jih opravijo stranke izven ustne obravnave pisno ali ustno na zapisnik, na obravnavi pa ustno.

2. Na praktinem primeru pokaite razliko med davnim zavezancem ter planikom davka

Zavezanci za davek (12. len) Pojem zavezanca za davek, kakor je opredeljen v zakonu, je izrazito irok in zajema vse, ki so potencialno zavezani za izpolnitev celotne ali dela davne obveznosti. Zavezanci za davek so: 1. davni zavezanec;

20

Davni postopek in davni nadzor: vpraanja 2007-20092. planik davka za raun enega ali ve davnih zavezancev; 3. pravni naslednik ali skrbnik davnega zavezanca oziroma planika davka oziroma njegovega premoenja; 4. oseba, ki mora v postopku davne izvrbe plaati davek. Davni zavezanec je oseba, katere dohodek, premoenje ali pravni posli so neposredno predmet obdavitve. Planik davka je oseba, ki je zavezana za izraunavanje davka oziroma odtegovanje davka od davnih zavezancev in ki ta davek prenese na ustrezen raun prejemnikom. Lastnost planika davka mora izhajati iz tega zakona ali zakona o obdavenju. Planik davka ima enake pravice in obveznosti kakor davni zavezanec. Praktien primer: zaposlenec je zavezanec za davek, delodajalec je planik davka!

3. Nekaj ukrepov za omilitev nesupenzivnosti pritobe Suspenzivni uinek pritobe (87. len) Pritoba ne zadri izvritve odmerne odlobe, e ni s tem zakonom drugae doloeno. Davni organ po uradni dolnosti do odloitve o pritobi odloi davno izvrbo, e oceni, da bi bilo pritobi mogoe ugoditi. Za as, ko je zavezancu za davek odloena izvrba, se zaraunajo obresti po medbanni obrestni meri za ronost enega leta, ki je veljala na dan izdaje odmerne odlobe, e se pritobi ne ugodi. Zakon sicer kot referenno obrestno mero navaja slovensko medbanno obrestno mero, vendar je od uvedbe evra v Sloveniji to sedaj EURIBOR. Za omilitev nesuspenzivnosti odlobe ZDavP-2 pozna: ODPIS, DELNI ODPIS, ODLOG IN OBRONO PLAEVANJE DAVKA To so posamezni instituti, ki jih lahko zavezanci za davek uporabijo, ko so v finanni stiski.

Izpit 16.6.2007 1. Razlike med davnim postopkom in davnim sporom

2. Razloite institut predhodnega pravnega vpraanja v davnem postopku na primeru Ne vem tono, ampak mogoe je to: institut reitve predhodnega vpraanja v osnovi po ZUPu pomeni, da preden lahko odloi o neki zadevi, najprej rei neko drugo zadevo, ki je pogoj, da lahko sploh o tisti prvi zadevi odloa. Primer: tujec, ki je zaposlen v Slo in tukaj dosega dohodek, odda napoved za odmero dohodnine, saj si je izraunal, da bi moral dobiti del dohodnine vrnjene. DURS mu ne more izdati odlobe o dohodnini, dokler ne ugotovi, ali je rezident RS, zato mora tujec podati vlogo za ugotovitev rezidentskega statusa RS; e izpolnjuje pogoje, mu DURS izda odlobo, da je rezident RS in ele nato mu izda odlobo o dohodnini in vrne preve plaano dohodnino.

21

Davni postopek in davni nadzor: vpraanja 2007-20093. Instituti za prepreitev nesuspenzivnosti v davnem postopku Suspenzivni uinek pritobe (87. len) Pritoba ne zadri izvritve odmerne odlobe, e ni s tem zakonom drugae doloeno. Davni organ po uradni dolnosti do odloitve o pritobi odloi davno izvrbo, e oceni, da bi bilo pritobi mogoe ugoditi. Za as, ko je zavezancu za davek odloena izvrba, se zaraunajo obresti po medbanni obrestni meri za ronost enega leta, ki je veljala na dan izdaje odmerne odlobe, e se pritobi ne ugodi. Zakon sicer kot referenno obrestno mero navaja slovensko medbanno obrestno mero, vendar je od uvedbe evra v Sloveniji to sedaj EURIBOR. Za omilitev nesuspenzivnosti odlobe ZDavP-2 pozna: ODPIS, DELNI ODPIS, ODLOG IN OBRONO PLAEVANJE DAVKA To so posamezni instituti, ki jih lahko zavezanci za davek uporabijo, ko so v finanni stiski. 101. 103. len ZDavP-2 Davni organ lahko dovoli odpis, delni odpis in odlog plaila davka za as do dveh let oziroma dovoli plailo davka v najve 24 mesenih obrokih v obdobju 24 mesecev, e bi se s plailom davne obveznosti lahko ogrozilo preivljanje davnega zavezanca in njegovih druinskih lanov. Vlogo za odpis, delni odpis, obrono plailo in odlog plaila je treba vloiti na predpisanem obrazcu ZDavP-2 v 102. lenu doloa, da davni organ lahko dovoli odlog plaila davka za as do dveh let oziroma dovoli plailo davka v najve 24 mesenih obrokih v obdobju 24 mesecev, e so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: e je pri davnem zavezancu podana plailna nezmonost ali izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov, zaradi katere bi davnemu zavezancu lahko nastala huja gospodarska koda, - e je zavezaneva plailna nezmonost ali izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov nastala iz razlogov, na katere davni zavezanec ni mogel vplivati, - e davnemu zavezancu grozi nastanek huje gospodarske kode in bi odlog in obrono plaevanje davka omogoilo prepreitev huje gospodarske kode. Izpolnjenost navedenih pogojev je potrebno ugotavljati v vsakem konkretnem primeru posebej, pri tem pa je potrebno uporabljati kriterije, ki so doloeni Pravilniku. e iz samega naslova 102. lena ZDavP-2 izhaja, da se dolobe tega lena nanaajo na primere huje gospodarske kode, kar pomeni, da gre za subjekte, ki se ukvarjajo z neko gospodarsko dejavnostjo. Peti odstavek 102. lena ZDavP-2 izrecno doloa, da se dolobe tega lena uporabljajo za davne zavezance, ki so: - pravna oseba - zdruenje oseb - druba civilnega prava po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti, - samostojni podjetnik posameznik - posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost. To pomeni, da lahko vlogo na podlagi 102. lena ZDavP-2 podajo samo zgoraj natete osebe. Ne glede na izpolnjevanje pogojev iz 101. in 102. lena ZDavP-2, lahko davni organ dovoli plailo davka v najve 12 mesenih obrokih ali dovoli odlog za najve 12 mesecev, e vlagatelj predloi ustrezen instrument zavarovanja ali dovoli vknjibo zastavne pravice v ustrezen register. V kolikor pa fizina oseba, ki ne opravlja dejavnosti, ni zmona plaati davka v enkratnem znesku in ne more zagotoviti zavarovanja, se ji lahko ne glede na izpolnjevanje pogojev iz 101. lena ZDavP-2 -

22

Davni postopek in davni nadzor: vpraanja 2007-2009dovoli obrono plailo davka v najve 3 mesenih obrokih, ne da bi predloil ustrezen instrument zavarovanja ali dovolil vknjibo zastavne pravice v ustrezen register. VPRAANJA, KI SO SE POJAVILA PRI FINANNEM PRAVU IN ZADEVAJO DAVNI POSTOPEK: 1) Natej 2 instituta davnega postopka, s katerima lahko e zaeti oz konan (isti) postopek, ponovno zane. Odprava in razveljavitev oziroma sprememba odlobe po nadzorstveni pravici (88. len ZDavP2) Davni organ po nadzorstveni pravici odpravi odmerno odlobo v petih letih od dneva, ko je bila odloba vroena zavezancu za davek: e jo je izdal stvarno nepristojen organ; e je bila v isti stvari e prej izdana pravnomona odloba, s katero je bila ta stvar drugae reena. Odmerno odlobo lahko davni organ po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odloba vroena zavezancu za davek, e je z njo prekren materialni zakon. Pristojni organ je nadzorni organ to je praviloma organ, ki sicer odloa o pritobah zoper odlobo prvostopnega organa. V naem primeru je to Sektor za upravni postopek na drugi stopnji s podroja carinskih in davnih zadev, v okviru Ministrstva za finance. Odloba se lahko odpravi, razveljavi ali spremeni v kodo ali v korist zavezanca za davek. Obnova davnega postopka (89. len ZDavP-2) Obnova davnih postopkov poteka po pravilih ZUP, posebne dolobe vsebuje ZDavP-2 le glede roka za obnovo v primeru obnovitvenega razloga novih dejstev in dokazov, ter glede doloitve trenutka, ko organ izve za nova dejstva in nove dokaze. e davni organ izve za nova dejstva ali najde ali pridobi monost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z e izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugane odlobe, e bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejnjem postopku, lahko zane obnovo postopka iz tega razloga po uradni dolnosti v estih mesecih, od dneva, ko je mogel navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze. Po preteku petih let od vroitve odlobe stranki, se obnova po uradni dolnosti ne more zaeti. V rokih iz prejnjega odstavka lahko predlaga obnovo postopka tudi zavezanec za davek. Za izvedbo obnove postopka je pristojen organ, ki je izdal odlobo v postopku, ki se obnavlja. Nova odloba izdana v obnovljenem postopku je lahko zavezancu v kodo ali v korist. 2) Davna preiskava V 131. lenu ZDavP - (davna preiskava) (1) e so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno dejanje, s katerim so bili kreni predpisi o obdavenju, ali zaradi izvajanja dejanj in ukrepov po tem zakonu in zakonu, ki ureja davno slubo, za zagotovitev medsebojne pomoi organom Skupnosti, drav lanic EU in tretjih drav, lahko davni organ zane davno preiskavo s tem, da izda nalog za preiskavo. (2) V nalogu za preiskavo mora davni organ navesti okoliine, iz katerih izhajajo razlogi za sum, oziroma dejanja in ukrepe iz prejnjega odstavka, ter navesti tudi, katere okoliine naj se v preiskavi raziejo, in subjekt oziroma krog subjektov, ki bodo predmet davne preiskave. (3) V postopku davne preiskave se preverijo oziroma dopolnijo podatki, ki jih je davni organ predhodno zbral v skladu s svojimi pooblastili. Davno preiskavo opravlja davni inpektor v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja davno slubo. (4) Davni inpektor po opravljeni davni preiskavi izdela zakljuno preiskovalno poroilo, v katerem opie ugotovitve davne preiskave in navede zbrane podatke, dokumente in druge dokaze. (5) e so razlogi za sum utemeljeni, davni organ zane postopek davnega inpekcijskega nadzora, s tem da zavezancu za davek izda sklep o zaetku postopka in ga seznani z ugotovitvami v

23

Davni postopek in davni nadzor: vpraanja 2007-2009izvedeni preiskavi. V davni preiskavi zbrani dokazi in podatki se lahko uporabijo kot dokaz tudi v davnem inpekcijskem nadzoru. 3) Davni nadzor V 127. lenu ZDavP-2 (davni nadzor) Davni nadzor obsega nadzor nad izvajanjem oziroma upotevanjem zakonov o obdavenju in tega zakona. Davni nadzor obsega: 1. davni nadzor davnih obraunov pri davnem organu, 2. nadzor in kontrolo v skladu z zakonom, ki ureja carinsko slubo, 3. davni inpekcijski nadzor, 4. davno preiskavo. 128. len (naela davnega nadzora) Davni nadzor se opravlja tako v korist kot v breme zavezanca za davek. Davni nadzor se mora nanaati predvsem na tista dejstva in okoliine, ki lahko vplivajo na poveanje ali zmanjanje davne obveznosti, ali ki vplivajo na prenos davne obveznosti med davnimi obdobji. 129. len - (nadzor obraunov davka pri davnem organu) Nadzor obraunov davka pri davnem organu se opravlja v prostorih davnega organa. 132. len (obseg davnega inpekcijskega nadzora) Davni inpekcijski nadzor je lahko celostni ali delni inpekcijski nadzor. Celostni davni inpekcijski nadzor obsega vsa podroja poslovanja oziroma vse vrste davkov za eno ali ve davnih obdobij. Davni inpekcijski nadzor je dopusten do zastaranja pravice do odmere davka. Davni inpekcijski nadzor se zane z vroitvijo sklepa o davnem inpekcijskem nadzoru. Inpektor lahko zane opravljati inpekcijski nadzor po poteku osmih dni od vroitve sklepa iz prejnjega odstavka. Zapisnik o davnem inpekcijskem nadzoru se sestavi in vroi zavezancu za davek najpozneje v desetih dneh po konanem pregledu. Zavezanec za davek lahko poda nanj pripombe v 20 dneh po vroitvi zapisnika. Rok za pripombe se na utemeljeno pisno zahtevo zavezanca za davek lahko s sklepom podalja praviloma najve za dodatnih deset dni. 4) Natej 3 pozitivne znailnosti davne samoprijave Namen instituta samoprijave je spodbuditi davne zavezance k temu, da morebitno kasneje ugotovljene nepravilnosti v davnih obraunih oziroma davni napovedi sporoijo davnemu organu in se tako izognejo kazni za prekrek. Davni zavezanci morajo navedene nepravilnosti sporoiti najkasneje do vroitve sklepa o zaetku davnega inpekcijskega nadzora oziroma do zaetka postopka o prekrku oziroma zaetka kazenskega postopka. Davni zavezanec lahko izkoristi institut samoprijave zgolj enkrat, saj lahko zgolj enkrat izjavi, da predlaga resnine, pravilne in popolne podatke. Institut samoprijave je urejen v 55., 57., 63., 396. in 399. lenu V postopku samoprijave mora davni zavezanec predloiti nov oziroma popravljen davni obraun (v nadaljevanju: popravljen davni obraun), v katerem prikae tudi neobraunane oziroma prenizko obraunane davke in hkrati plaati davek. Davni zavezanec se s samoprijavo izogne odgovornosti za prekrek, mora izpolniti svojo realno davno obveznost. Zavezanec mora, skladno z 2. odstavkom 55. lena ZDavP-2, od premalo plaanega oziroma neplaanega davka obraunati in plaati obresti po slovenski medbanni obrestni meri za as od poteka roka za plailo do predloitve davnega obrauna na podlagi samoprijave, za

24

Davni postopek in davni nadzor: vpraanja 2007-2009ronost enega leta, v viini, ki je veljala na dan poteka roka za vloitev davnega obrauna, poveani za: 1 odstotno toko, e predloi podatke po enem mesecu po preteku roka za vloitev davnega obrauna; 2 odstotni toki, e predloi podatke po estih mesecih po preteku roka za vloitev davnega obrauna; 3 odstotne toke, e predloi podatke po enem letu po preteku roka za vloitev davnega obrauna. 5) Dokazno breme v davnem postopku z vidika davnega zavezanca in z vidika davnega organa Z vidika davnega zavezanca IV. poglavje (ZdavP-2) Dokazovanje 76. len (dokazno breme) (1) Zavezanec za davek mora za svoje trditve v davnem postopku predloiti dokaze. (2) Davni organ mora dokazati dejstva, na podlagi katerih davna obveznost nastane ali ne nastane oziroma se povea ali zmanja. (3) e ta zakon ali zakon o obdavenju ne doloa drugae, mora zavezanec za davek dokazati svoje trditve, na podlagi katerih se davna obveznost zmanja. 77. len (dokazila) e ta zakon ali zakon o obdavenju ne doloa drugae, dokazuje zavezanec za davek svoje trditve v davnem postopku praviloma s pisno dokumentacijo ter poslovnimi knjigami in evidencami, ki jih vodi v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavenju, lahko pa predlaga tudi izvedbo dokazov z drugimi dokaznimi sredstvi. 78. len (rok za predloitev dokazov) Zavezanec za davek mora dokaze predloiti v roku, ki ga doloi davni organ s pisnim pozivom, s sklepom o zaetku postopka davnega nadzora oziroma s sklepom, ki ga izda v postopku davnega nadzora. Z vidika davnega organa 68. len ZDavP-2 (odmera davka v posebnih primerih) (1) Davni organ lahko ugotovi predmet obdavitve s cenitvijo in na tej podlagi odmeri davek, e: zavezanec za davek ne vloi davne napovedi ali ne predloi obrauna davka davnemu organu ali ju vloi oziroma predloi brez podatkov, potrebnih za ugotovitev davne obveznosti; fizina oseba ne napove dohodkov; ugotovi, da temelji davna napoved oziroma obraun davka na neresninih ali nepravilnih podatkih; ugotovi, da napovedani prihodki oziroma prihodki, izkazani v obraunu davka, niso sorazmerni napovedanim odhodkom oziroma odhodkom, izkazanim v davnem obraunu, razen e davni zavezanec navede upraviene razloge; zavezanec za davek na zahtevo davnega organa ne predloi poslovnih knjig in evidenc, ki jih je dolan voditi, ali so knjige in evidence vsebinsko napane ali e kaejo take bistvene formalne pomanjkljivosti, ki upraviujejo dvom o njihovi vsebinski pravilnosti; delodajalec ne predloi podatkov o davnem odtegljaju od dohodkov iz zaposlitve. (2) Cenitev je ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki omogoajo davnemu organu doloiti verjetno davno osnovo. (3) e je davnemu organu poznan del prihodkov ali del odhodkov, se verjetna davna osnova lahko doloi na podlagi uradnih podatkov in podatkov, ki jih davni organ zbere v ugotovitvenem postopku v zvezi z zavezancem za davek, njegovimi druinskimi lani in povezanimi osebami, kot so podatki o tevilu zaposlenih, izplaanih plaah in drugih dohodkih iz zaposlitve, prihodkih in odhodkih, opravljenih dobavah, nabavah in storitvah, vrednosti premoenja, in drugih zunanjih znakov posedovanja premoenja, proizvodnih kapacitetah oziroma opremljenosti ter lokaciji poslovnih in stanovanjskih prostorov, tevilu najemnikov ter obdobju oddajanja v najem.

25

Davni postopek in davni nadzor: vpraanja 2007-2009(4) e davni organ nima na razpolago podatkov iz tretjega odstavka tega lena, oceni davno osnovo z uporabo podatkov iz tretjega odstavka tega lena pri zavezancih za davek, ki so v istem davnem obdobju in v podobnih okoliinah opravljali enako ali podobno dejavnost oziroma opravljali enake ali podobne dobave in storitve oziroma dosegali primerljive vrste dohodkov. V tem primeru davni organ odmeri davek za davno obdobje, kot je doloeno z zakonom o obdavenju od ocenjene davne osnove. (5) e davni organ ugotovi, da davni zavezanec fizina oseba razpolaga s sredstvi za privatno potronjo, vkljuno s premoenjem, ki precej presegajo dohodke, ki jih je davni zavezanec napovedal, ali e je davni organ na drugaen nain seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga davni zavezanec fizina oseba, oziroma s troenjem davnega zavezanca fizine osebe ali s podatki o pridobljenem premoenju davnega zavezanca fizine osebe, se davek odmeri od ugotovljene razlike med vrednostjo premoenja (zmanjano za obveznosti iz naslova pridobivanja premoenja), sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdaveni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plaajo. Postopek za odmero davka po tem odstavku se lahko uvede za eno ali ve koledarskih let v obdobju zadnjih pet let pred letom, v katerem je bil ta postopek uveden. Od tako ugotovljene osnove se plaa davek po povpreni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davnega obdobja. (6) Verjetna davna osnova oziroma z oceno doloena davna osnova po tem lenu se znia, e zavezanec za davek dokae, da je nija.

6) Kaj je davek po ZDavP? 3. len ZDavP-2 (pobiranje davka) (1) Pobiranje davka vkljuuje vse naloge dravnih in drugih organov, pristojnih za pobiranje davkov, pravice in obveznosti zavezancev za davek in drugih oseb, doloenih z zakonom o obdavenju, zakonom, ki ureja davno in carinsko slubo, in tem zakonom, v zvezi z ugotavljanjem in izpolnitvijo davne obveznosti zavezanca za davek, ki je doloena s tem zakonom ali zakonom o obdavenju, vkljuno v zvezi z ugotavljanjem kritev zakona o obdavenju. (2) Davek po tem zakonu je vsak denarni prihodek dravnega prorauna, prorauna Evropske skupnosti ali prorauna samoupravne lokalne skupnosti, ki ne predstavlja plaila za opravljeno storitev ali dobavljeno blago in se plaa izkljuno na podlagi zakonov o obdavenju oziroma predpisov samoupravnih lokalnih skupnosti, izdanih na podlagi zakonov o obdavenju. (3) e ni s tem zakonom drugae doloeno, dolobe tega zakona, ki se nanaajo na davek, veljajo tudi za: uvozne in izvozne dajatve, predpisane s predpisi Evropske skupnosti, in prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevke za zaposlovanje in prispevke za starevsko varstvo, uvedene v skladu z zakonom (v nadaljnjem besedilu: prispevek). (4) Obresti, stroki postopka pobiranja davkov, denarne kazni in globe, ki jih odmeri oziroma izreka davni organ, so pripadajoe dajatve, ki se tejejo za davek iz drugega odstavka tega lena, e ni s tem zakonom drugae doloeno. (5) Za zakone o obdavenju se tejejo zakoni, ki uvajajo in urejajo davno obveznost, vkljuno s predpisi Evropske skupnosti, ki se tejejo za del pravnega reda Slovenije. 7) Pol je bil davni postopek - Kakni so roki pri institutu vrnitve v prejnje stanje pri dav. postopku..... To je iz ZUPa: VIII. poglavje VRNITEV V PREJNJE STANJE 103. len (1) Stranki, ki je iz opravienih vzrokov zamudila rok ali narok ali kakno drugo dejanje postopka in ga zaradi tega ne more ve opraviti, se na njen predlog dovoli vrnitev v prejnje stanje. (2) Stranki, ki ni pravoasno izroila vloge, se na njen predlog dovoli vrnitev v prejnje stanje tudi tedaj, e je iz nevednosti ali zaradi oitne pomote vlogo pravoasno poslala po poti, ali jo neposredno

26

Davni postopek in davni nadzor: vpraanja 2007-2009izroila nepristojnemu organu. (3) Vrnitev v prejnje stanje se dovoli tudi v primeru, e je stranka po oitni pomoti zamudila rok, pa je pristojni organ vlogo vendarle prejel vsaj v treh dneh po izteku roka, e bi stranka zaradi zamude izgubila kakno pravico. 104. len (1) Stranka mora v predlogu za vrnitev v prejnje stanje navesti okoliine, zaradi katerih ni mogla pravoasno opraviti zamujenega dejanja, in te okoliine vsaj verjetno izkazati. (2) Predlog za vrnitev v prejnje stanje se ne more opirati na tako okoliino, ki jo je organ e prej ocenil kot nezadosten vzrok za podaljanje roka ali za preloitev naroka. (3) e se predlaga vrnitev v prejnje stanje zato, ker je stranka zamudila vloiti kakno vlogo, mora predlogu priloiti tudi to vlogo. 106. len (1) Predlog za vrnitev v prejnje stanje se vloi pri organu, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje. (2) O predlogu odloi s sklepom organ, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje. 107. len (2) Zoper sklep, s katerim se zavrne predlog za vrnitev v prejnje stanje, je dovoljena pritoba le tedaj, e je izdal sklep organ prve stopnje."

27