vnatresni fizicko i zdravstveno 7 oddelenie print spremno za … - 5 odd likovno... · 2020. 10....

LIKOVNO

OBRAZOVANIE ZA

ODDELENIE

5Skopje, 2010

1

Avtori: Dan~o Ordev

Igor Ordev

Recenzenti: D-r Maja Raunik Kirkov, pretsedatel

Suta Topkoska, ~len

Agim Saiti, ~len

Со решение на Министерот за образование и наука на Република Македонија бр.22-2326/1 од 21.04.2010 година се одобрува употребата на овој учебник

CIP - Каталогизација во публикација Национална и универзитетска библиотека “Св.Климент Охридски” , Скопје373.3.016:73/76 (075.2) = 163.3ОРДЕВ, Данчо Ликовно образование за 5 одделение / Данчо Ордев, Игор Ордев. - Скопје :Министерство за образование и наука на Република Македонија, 2010. - 105 стр. : илустр. ; 26 смРечник на поими: стр.96-97ISBN 978-608-4575-84-91. Ордев, Игор [автор]COBISS.MK-ID 84076042

2

Издавач: Министерство за образование и наука за Република Македонија

Печати: Графички центар дооел, Скопје

Тираж: 15.300

CIP - Каталогизација во публикацијаНационална и универзитетска библиотека “Св. Климент Охридски”, Скопје

373.3.016:73/76(075.2)=163.3

ОРДЕВ, Данчо Ликовно образование за 5 одделение во деветгодишно основно образование / Данчо Ордев, Игор Ордев. - Скопје : Министерство за образование и наука на Република Северна Македонија, 2020. - 104 стр. :илустр. ; 30 см

ISBN 978-608-226-425-71. Ордев, Игор [автор]

COBISS.MK-ID 111810826

Издавач: Министерство за образование и наука на Република Северна Македонија

Печати: Европа 92, Кочани

Тираж: 1.082

Drag u~eniku

I vo ovaa u~ebna godina prodolùvame da crtame, da

slikame i da oblikuvame tvorbi po likovno, kako i da se

zapoznavame so novi sodrìni od likovnata umetnost.

Vo sekoe sledno oddelenie }e u~ime pove}e za liko-

vniot jazik, }e se zapoznavame so novi likovni tehni-

ki i so novi imiwa na istaknati likovni umetnici od

Makedonija i od svetot.

So pomo{ na u~ebnikot i so pomo{ na va{iot nastavnik

po likovno sè pove}e }e ja razbirate magijata na liko-

vnoto izrazuvawe i }e se osposobite za prepoznavawe

na vistinskite vrednosti vo likovnata umetnost.

Uìvajte vo sozdavaweto na va{ite likovni tvorbi, a

~asot po likovno neka vi pretstavuva zadovolstvo.

Avtorite

3

RAZNI TEHNIKI

VO LIKOVNATA UMETNOST

4

AVTOPORTRETI

NA POZNATI LIKOVNI UMETNICI

MOJOT AVTOPORTRET

_____________________(ime)

_______________________________

(prezime)

_______________________________

(oddelenie)

_______________________________

(osnovno u~ili{te)

(Nacrtaj go svojot avtoportret vo

prazniot prostor)

Albreht Direr: Avtoportret,

maslo na platnoElizabet le Brun:

Avtoportret, maslo na platno

Ogist Renoar: Avtoportret,

maslo na platno

Pol Sezan: Avtoportret,

maslo na platnoTintoreto: Avtoportret, maslo

na platno

Rubens: Avtoportret,

maslo na platno

Kamij Pisaro: Avtoportret,

maslo na platno

5

SODR@INA

LIKOVNA UMETNOST.............................................................8

LIKOVEN JAZIK ....................................................................10

Linija........................................................................................12

Boja............................................................................................14

Ton.............................................................................................18

Tekstura....................................................................................20

Nasoka ......................................................................................22

Golemina...................................................................................24

Forma-volumen.........................................................................26

Prostor......................................................................................28

Kontrast....................................................................................30

Ritam-povtoruvawe.................................................................32

Harmonija..................................................................................34

Ramnote`a................................................................................36

Gradacija..................................................................................38

Proporcija................................................................................40

Edinstvo....................................................................................42

Kompozicija..............................................................................44

Motiv.........................................................................................46

LIKOVNI PODRA^JA...........................................................54

CRTAWE...................................................................................56

Tekstura....................................................................................58

Forma........................................................................................59

Prostor.....................................................................................60

Kontrast...............................................................................61

Kompozicija.............................................................................62

Tu{...........................................................................................63

6

SODR@INA

7SLIKAWE.................................................................................64

Boja.............................................................................................66

Tekstura..................................................................................68

Prostor......................................................................................69

Akvarel.....................................................................................70

Voso~en pastel.........................................................................71

OBLIKUVAWE..........................................................................72

Forma...................................................................................76

Kontrast...............................................................................77

Proporcija................................................................................78

Glina..........................................................................................79

DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII...............................80

GRAFIKA..................................................................................84

Potpi{uvawe vo grafika......................................................86

Linija.............................................................................87

Tekstura........................................................................88

Forma...............................................................................89

ESTETSKO PROCENUVAWE....................................................90

RE^NIK NA POIMI...............................................................96

TEST 1........................................................................................99

TEST 2......................................................................................101

LIKOVNA UMETNOST

Znaeme deka lu|eto se zanimavaat so naj-

raznovidni dejnosti i zanaeti za da si gi olesnat

i razubavat sekojdnevniot ìvot i opstanok.

Umetnicite sozdavaat dela so koi go razubavu-

vaat na{eto slobodno vreme i nè pravat sre}ni

i humani. Postojat pove}e vidovi umetnosti kako

{to se muzikata, teatarot, baletot, knièvnosta,

fotografijata, a se razbira i likovnata umetnost

e edna od niv.

Muzi~kata umetnost e nedeliva od na{eto

sekojdnevie i go ispolnuva sekoj moment od na{iot

ìvot.

Teatarskata umetnost e posebno doìvuvawe

za sekoj ~ovek so {to se zbogatuva na{iot ìvot

so uìvawe vo glumata, dvièweto, dejstvieto i

govorot na glumcite izvedeni na scenata.

Sekoj od nas koj posetil baletska pretstava

znae deka baletot kako umetnost pretstavuva

posebno doìvuvawe vo ubavinata na muzikata i

prekrasnite dvièwa i igra na baletskite umet-

nici.

LIKOVNA UMETNOST

01

FILM

FOTOGRAFIJA

TEATARBALETMUZIKA

8

LIKOVNA UMETNOST

Preku televizijata ili koga odime vo kino

znaeme deka filmskata umetnost e sekojdnevno

prisutna vo na{eto slobodno vreme, so {to nè za-

bavuva i odmora.

Sekoj ~ovek saka da ~ita ubava kniga koja vo sekoj

moment e negov najdobar prijatel. Knièvnosta

kako umetnost go zbogatuva na{iot ̀ ivot i na~inot

na izrazuvawe i nè pravi pobogati i porazli~ni

od drugite.

Denes umetnosta na fotografijata nè zapozna-

va so ubavinite na sè ona {to nè opkruùva. Preku

fotografijata se zapoznavame so vol{ebnosta i

specifi~nosta na prirodata, gradovite, ìvotot

na drugite lu|e, a istovremeno ni prenesuva i nè

informira za slu~uvawata vo svetot.

Likovnata umetnost se izrazuva preku crte`,

slika, grafika, skulptura i dizajn so {to go ra-

zubavuva na{iot sekojdneven ìvot so vol{ebni

likovni dela.

LIKOVNA UMETNOST

01

CRTE@

SKULPTURA

DIZAJN

GRAFIKA

FRESKA

SLIKA

9

DA ZAPOMNIME:

Umetnostite se delat na: likovna, muzi~ka, baletska, tea-tarska, knièvna i umetnost na fotografijata.

LIKOVNEN JAZIKLIKOVNI ELEMENTI

02

L I N I J A

Linijata spa|a vo elementi i

nea ja prepoznavame kako tra-

ga na podlogata koga crtame i

pi{uvame.

G O L E M I N A

Goleminata e element koj ni

kaùva deka ne{tata okolu nas

se pomali ili pogolemi.

F O R M A

Formata ve}e ja znaeme. Site

predmeti, pa i nie samite,

imame forma i spored nea se

prepoznavame.

Site umetnosti gi prepoznavame spored nekoja specifi~nost, muzikata spored zvukot i

melodijata, knièvnosta i teatarot spored zborot, baletot spored igrata, a filmot spored

dejstvoto. Site umetnosti se izrazuvaat so ne{to specifi~no, pa taka i likovnata umet-

nost. Izrazot na likovnata umetnost go vikame likoven jazik. Likovniot jazik e mnogu lesen

za sovladuvawe. Toj se deli na likovni elementi i likovni principi. Nie vo u~ebnikov

}e se zapoznaeme poedine~no so sekoj od niv, a preku crtawe, slikawe i vajawe }e gi pret-

stavime na{ite likovni tvorbi. Likovnite elementi i principi se mnogu ednostavni za

razbirawe, a mnogu }e ni pomognat likovno da se izrazuvame, kako i da ja razbereme likov-

nata umetnost. Likovni elementi na likovniot jazik se: linija, boja, ton, tekstura, nasoka,

golemina, forma (volumen) i prostor. Likovni principi se: kontrast, ritam, harmonija,

ramnoteà, gradacija, proporcija, edinstvo i kompozicija.

B O J A

Bojata ja sre}avame sekade

okolu nas i taa gi obojuva vo

prekrasni boi site ne{ta {to

gi gledame i {to nè opkruù-

vaat.

T O N

Tonot zna~i posvetli i

potemni boi od edna ista

boja. Toj se dobiva mnogu les-

no, so me{awe na bojata so

crna i bela.

T E K S T U R A

Teksturata e prikaùvawe

na rapavi i mazni povr{ini

na nekoi predmeti.

P R O S T O R

Prostorot se pretstavuva na

slikata. Kako prostor se imenu-

va seto ona niz koe se dviì-

me nie, pticite, vozilata...

Rastenijata rastat slobod-

no.

N A S O K A

Nasoka e pravec na gledawe

na eden crte`, slika, skulp-

tura ili grafika.

10

LIKOVEN JAZIKLIKOVNI PRINCIPI

02

K O N T R A S T

Kontrastot e likoven prin-

cip. Toj zna~i ne{to spro-

tivno, kako svetlo-temno,

golemo-malo, nisko-visoko,

toplo-ladno itn.

G R A D A C I J A

Gradacijata e moèbi nov

zbor, no so nego u~ime kako

vo likovnata tvorba poste-

peno se menuvaat bojata,

linijata, tonot i drugite ele-

menti.

E D I N S T V O

Edinstvoto kako princip go

sreduva likovnoto delo vo

mirna celina.

P R O P O R C I J AProporcijata e kako da gi napravime skladni raznite golemini vo tvorbata kako celina.

R A M N O T E @ ARamnoteàta kako princip }e ni pokaè kako tvorbata da bide odmerena, a raspore-dot vo nea ramnomeren.

H A R M O N I J AHarmonija zna~i kako likov-nata tvorba da ja napravime da bide skladna i ubava

K O M P O Z I C I J AKompozicijata e krajniot princip koj nè u~i kako da gi rasporedime liniite, boite, tonovite vo na{ata likovna tvorba.

R I T A M Povtoruvaweto ili ritamot go sre}avame sekade, vo mu-zikata tonovite imaat ri-tam. Denot i no}ta se povto-ruvaat, nedelite, mesecite i godinite isto taka itn.

11

DA ZAPOMNIME:Likovniot jazik se deli na likovni elementi i likovni prin-cipi. Likovni elementi se: linija, boja, ton, tekstura, nasoka, golemina, forma i prostor. Likovni principi se: kontrast, ri-tam, harmonija, ramnoteà, gradacija, proporcija, edinstvo i kompozicija.

LIKOVEN JAZIKLIKOVNI ELEMENTI

02

Linijata e osnovniot element od likovniot

jazik so koj se izrazuva umetnikot, no i element

koj e prisuten sekade okolu nas, vo sè ona {to nè

opkruùva, vo predmetite, prirodata i pojavite.

ôvekot linijata ja upotrebuva sekojdnevno

za negovite potrebi, so nea pi{uva, pretstavuva

razni formi, informira, gi beleì svoite idei,

odnosno komunicira so okolinata.

Da se potsetime deka liniite se delat na krivi

i pravi, a moàt da bidat debeli i tenki, kusi i

dolgi.

Ako vo na{eto likovno izrazuvawe so edna

linija go opi{uvame nadvore{niot lik, odnosno

formata na ona {to go prikaùvame - taa linija ja

imenuvame kako konturna. So teksturnata linija

ja pretstavuvame raznovidnosta na materijalot

na povr{inata na ne{tata koi moàt da bidat ra-

pavi ili mazni, grubi ili ne`ni itn.

LINIJA

Linijata vo prirodata

Linijata vo prirodata

Linijata vo sekojdnevniot ìvot

Linijata okolu nas

12


02

Predistoriski crte`, pe{tera Lasko

Konturna linija

Konturna linija

Teksturna linija

Vasko Ta{kovski: Ostrov, tu{, perce (teksturna linija)

Crte`, jaglen (linija)

13

DA ZAPOMNIME:

Linijata e likoven ele-ment. Razlikuvame krivi, pravi, konturni i tekstur-ni linii.


02

BOJA

Sè okolu nas {to nè opkruùva: prirodata,

lu|eto, rastenijata, ìviot svet, predmetite, sè

ona {to go gledame koga ima svetlost e oboeno so

boja.

Bez svetlina, ve{ta~ka ili prirodna ne se gle-

da bojata, odnosno nema boja.

Bojata ja sre}avame sekade okolu nas i sè {to

postoi na svetot ima svoja boja. Bojata se gleda

samo koga ima svetlina, bez svetlina nema boja.

So prekr{uvawe na zracite se dobivaat boite na

spektarot, a toa se: crvenata, portokalovata, ̀ ol-

tata, zelenata, sinata i violetovata. Vo priro-

data ovie boi se javuvaat po do`dot, a taa pojava

ja vikame vinoìto.

Bojata vo likovniot jazik se deli na pove}e

na~ini, a prvata podelba e na primarni i sekun-

darni boi. Primarni boi se crvenata, sinata i

òltata. Od niv sekoj od nas moè, so me|usebno

me{awe, da dobie sekundarni boi. Sekundarni

boi se: zelenata, portokalovata i violetovata.

Boja vo prirodata

Boja vo prirodata

Boja vo prirodata

Prekr{uvawe na svetlinata niz opti~ka prizma

14


02

Umetnicite razlikuvaat mnogu vidovi primarni

i sekundarni boi, no nie treba da znaeme pove}e za

crvenata i za sinata boja. Crvenata boja ja imame

kako cinober i karmin, a sinata kako ultramarin

i parisko sina. Ova treba da go znaeme bidej}i

ako sakame da dobieme violetova boja mora da gi

me{ame karmin crvena i ultramarin sina.

Boja na gr~ki se vika hroma i od toj zbor site

boi na spektarot gi narekuvame hromatski boi. Vo

likovniot jazik belata i crnata ne se smetaat za

boi tuku ozna~uvaat svetlina ili temnina {to se

dodava na drugi boi. Crnata i belata gi nareku-

vame ahromatski boi.

Boite imaat svoj intenzitet, a so toa nekoi dejs-

tvuvaat posvetlo a nekoi potemno. Taka {to boite

se delat na posvetli i potemni.

@ivotot na ~ovekot ne mo`e da se zamisli

bez postoewe na bojata. Taa gi boi predmetite,

oblekata, hranata, znacite za komunikacija i sè

drugo. Bojata vlijae na psihata na ~ovekot, ~esto

pati asociraj}i na ne{to, na sre}a, radost, taga.

Cinober Karmin

Ultramarin Parisko sina

Hromatski boi

Ahromatski boi

Spektar na boi (vino`ito)

15

ôvekot ~uvstvuva toplo i studeno vo dopir so

nekoi pojavi ili predmeti. Boite moàt da dejst-

vuvaat na ~ovekot i da asociraat ~uvstvo na toplo

i studeno. Spored ova vlijanie boite se delat na

topli i studeni. Na studeno dejstvuvaat òlto -

zelenata, zelenata, zeleno - sinata, sinata, sino

- violetovata i violetovata. Toplo dejstvuvaat

òltata, òlto - portokalovata, portokalovata,

crvenata i crveno - violetovata.

Vo likovnata tvorba boite se kombiniraat naj-

raznovidno, kako sli~ni i kako kontrastni. Ako

vo edna tvorba slikame so boi koi se sli~ni, kako

na primer: òlta, portokalova i crvena ili sina,

violetova i crvena ili òlta, zelena i sina, ve-

lime deka tie boi se harmoni~ni.

Ako sakame da slikame so boi koi se sprotivni,

toga{ velime deka slikame kontrastno. Kaj boite

razlikuvame razni kontrasti me|u koi najpoznat


02

Iluzija na prostor so boja

Ladni i topli boi

(u~eni~ka tvorba)

Komplementarni boi

Komplementarni boi

Komplementarni boiLadni boi

(u~eni~ka tvorba)

Topli boi

(u~eni~ka tvorba)

16


02

e komplementarniot kontrast. Vo ovoj kontrast

boite me|usebno se zajaknuvaat i stanuvaat pouba-

vi. Komplementarni boi se crvenata i zelenata,

sinata i portokalovata, òltata i violetovata.

So boite moè da se dobie iluzija na daleku i

blisku, odnosno da se dobie iluzija na prostor.

Svetlite i toplite boi dejstvuvaat blisku, a tem-

nite i ladnite boi dejstvuvaat daleku vo likov-

nata tvorba.Komplementaren kontrast

Vinsent van Gog: Selski sokak vo Avers, maslo na platno (komplementaren kontrast)

17

DA ZAPOMNIME:

Imame primarni i sekundarni boi. Primarni boi se: sina, òlta i crvena. Sekundarni boi se: violetova, portokalova i zelena. Primarnite i sekundarnite boi se hromatski, a crnata i belata se ahromatski. Boite se delat i na temni i svetli i topli i ladni.Me|usebno komplementarni boi se: crvena i zelena, sina i portokalova, òlta i viole-tova.


02

TON

Nasekade okolu nas kade {to ima svetlina

se gleda i boja. Vo temnina bojata ne se gleda.

Zabele`uvame deka nekoi od boite se posvetli,

a nekoi potemni. Ako vo bojata ima pove}e svetli-

na, taa boja izgleda posvetlo i obratno, bojata e

potemna ako vo nea ima pomalku svetlina. Koga

bojata e posvetla ili potemna velime deka taa

boja ima posvetol ili potemen ton. Ako zamislime

deka belata boja e svetlina i ja dodademe na dru-

ga boja, }e dobieme posvetol ton od istata boja.

Ako, pak, crnata boja ja zamislime kako temnina

i ja dodademe na druga boja, }e dobieme potemen

ton. Tonot ozna~uva koli~estvo svetlina vo edna

boja.

@or` Sera: Crta~, jaglen

(ahromatski tonovi)

Pol Kle: Amrt i ogan, tempera

(ahromatski tonovi)

Hromatski tonovi

Hromatska tonska skalaAhromatska tonska skala

18


02

Postojat dva vida na tonovi, ahromatski i hro-

matski. Ako ahromatskite boi (belata i crnata) gi

izme{ame me|usebno, }e dobieme ahromatski tono-

vi od siva. Ako pove}e od ovie tonovi podredime

eden do drug so postepeno osvetluvawe i zatem-

nuvawe, }e dobieme ahromatska tonska skala.

Ahromatskata tonska skala se sostoi od mnogu

sivi tonovi pome|u crnata i belata boja.

Ton osven so me{awe na crnata i belata boja

se dobiva i so pomo{ na linii. Ako sakame da do-

bieme posvetli tonovi, liniite se nanesuvaat

poretko. Za potemni tonovi liniite se nanesuvaat

pogusto. Nanesuvaweto na liniite mo`e da bide

paralelno, vkrsteno ili vo razni pravci.

Vo edna likovna tvorba mo`eme da upotrebime

i svetli i temni ahromatski tonovi. Ako upo-

trebime mnogu svetli i mnogu temni tonovi, do-

bivame kontrast na svetlo - temno.

Tonot vo prirodata

(fotografija)

N. B. Kica: Zaminuvawe na

dervi{ot, maslo na platno (ton)

Sveto Manev: Slika 3,

crte` (ton)

Tomas Ginzboro:

Portret na devojki,

maslo na platno (ton)

19

DA ZAPOMNIME:

Tonot e koli~estvo na svetlina vo edna boja. Razlikuvame hromatski i ahromatski tonovi. Hromatski tonovi se dobivaat so me{awe na belata ili crnata so nekoja primarna ili sekundarna boja. Ahromatski tonovi se dobivaat so me|usebno me{awe na crnata i belata.


02

TEKSTURA

Sè {to e napraveno od nekoj materijal okolu nas

ima povr{ina. Povr{inata moème da ja vidime so

oko ili da ja po~uvstvuvame so dopir. So gledawe

ili so dopirawe zabeleùvame dali povr{inite

se rapavi, mazni, prijatni, neprijatni, meki, tvr-

di, vla`ni ili suvi. Ako ja crtame, slikame ili

vajame povr{inata na nekoja materija, rezultatot

go narekuvame tekstura.

Site predmeti imaat tekstura. Predmetite

moàt da bidat sozdadeni od prirodata ili od

~ovekot. Teksturata na predmetite {to gi sozdala

prirodata velime deka e od prirodno poteklo.

ôvekot proizveduva mnogu predmeti od

raznovidni materijali. Prvin proizveduva ma-

terijali, pa od niv pravi predmeti, a potoa na

predmetite im pravi razni teksturi, rapavi, maz-

ni, meki, tvrdi i mnogu drugi. Niv gi narekuvame

teksturi od ve{ta~ko poteklo.

Prirodna tekstura

Prirodna tekstura na kamen

Prirodna tekstura

Dan~o Kal’~ev: Idoli,

maslo na drvo

(tekstura vo slikarstvoto)

20


02

Umetnicite na svoite crteì pravat teksturi

so pomo{ na linii. Za da pretstavat raznovidni

teksturi upotrebuvaat debeli, tenki, dolgi, kusi,

pravi i krivi linii. Liniite gi crtaat na razni

na~ini, poretki ili pogusti, podebeli ili potenki

i dobivaat iluzija na tekstura. Za taa cel se upo-

trebuvaat najraznovidni materijali za crtawe.

Za pretstavuvawe na tekstura so linijata se

kombinira i to~kata. So razni golemini i gusti-

na na nanesuvaweto na to~kite moè da se dobie

iluzija na rapavo i mazno.

I vajarite vo skulpturata imitiraat tekstura.

Tie teksturata ja dobivaat so ostavawe tragi vo

materijalot, so dlabewe i grebewe vo glinata, ka-

menot, drvoto ili metalot.

Tekstura so to~ki

Tekstura so linija

Risto Kal~evski: Pesok i

kamen, maslo na platno

(tekstura vo slikarstvoto)

Tekstura so boja

Vasil Vasilev: Ana, drvo

(tekstura vo skulptura)

Huskovi}: Prizor, maslo na

platno (tekstura)

Ordan Petlevski: Izgoruvawe,

maslo na platno (tekstura)

21

DA ZAPOMNIME:

Tekstura e prikaùvawe na materijalot na nekoja povr{ina vo likovnoto delo. Imame teksturi od prirodno i ve{ta~ko poteklo, i tekstura vo liko-vnite tvorbi.


02

NASOKA

Nasokata e likoven element kako del od liko-

vniot jazik. Vo likovnata umetnost ima formi

koi dejstvuvaat na na{eto oko kako da se dviì

vo odreden pravec. Odredeni formi imaat vizu-

elna sila koi go dviàt na{eto oko vo odreden

pravec. Pravecot na dvièwe zavisi od izgledot

na formata ili postavenosta na pove}e formi

zaedno. Na primer: koga imame pretstaveno edno

drvo, na{eto oko se dviì nagore - nadolu, zna~i

vertikalno. Ako imame pretstaveno redica drva,

edni do drugi, na{eto oko }e se dviì levo - des-

no, odnosno horizontalno.

Kako }e gledame zavisi od toa kako umetnikot

gi postavil liniite i povr{inite vo deloto. Raz-

likuvame horizontalna, vertikalna i kosa naso-

ka, kako i dela bez nasoka.

@an Dibife: Vrl vrlina, maslo na platno (bez nasoka)

Vertikalna nasoka

Horizontalna nasoka

Bez nasoka

Vertikalna nasoka

22


02

Horizontalna nasoka imame koga liniite i

povr{inite od deloto go naso~uvaat na{eto oko

da gleda levo i desno, odnosno horizontalno.

Na nekoi dela na{eto oko se dviì gore - dolu,

odnosno vertikalno. Ako e taka, zaklu~uvame deka

tvorbata ima vertikalna nasoka.

Ako na{eto oko vo nekoja forma, ili vo nekoe

delo se dviì koso, velime deka imame kosa na-

soka.

Vo nekoi formi okoto miruva i ne se dviì so

{to velime deka taa forma e bez nasoka. Bez na-

soka moè da bide i celata tvorba ako liniite i

formite se postaveni taka {to vizuelnata sila

ne go dviì okoto nitu horizontalno, nitu ver-

tikalno, nitu koso.

Kosa nasoka

Bez nasoka

Hundertvaser: Gradina, maslo na platno (tvorba bez nasoka)

Kontrast na nasoka

Edgar Dega: Devojka, crte` so

moliv (kosa nasoka)

Alfred Sisle: Regata vo

Hampton, maslo na platno

(horizontalna nasoka)

23

DA ZAPOMNIME:

Nasoka e vizuelna sila koja go dviì okoto vo odreden pravec vo liko-vnoto delo. Razlikuvame horizontalna, vertikalna i kosa nasoka. Imame for-mi i dela bez nasoka.


02

GOLEMINA

Sè {to gledame okolu nas ima boja, raznovidna

forma, no i odredena golemina. Nekoi ne{ta se

pomali, a nekoi se pogolemi. Predmetite se po-

mali i pogolemi vo zavisnost koj predmet so koj se

sporeduva. Velosipedot e pomal od avtomobilot

koj e pogolem, no avtomobilot e pomal od kombeto

koe e pogolemo, no i kombeto e pomalo od avtobusot

koj e pogolem itn. Zna~i dali ne{to e pomalo ili

pogolemo zavisi od toa so {to go sporeduvame.

Site likovni dela se kombinirani od pomali

i pogolemi golemini na linii, povr{ini, tonovi,

oboeni povr{ini, teksturi, nasoki, formi i volu-

men.

Malo

Golemo

Pogolemo

NajgolemoTvorba so isti golemini

24


02

Umetnicite vo istorijata se trudele da naj-

dat idealna kombinacija na goleminite, toa {to

go slikaat ili vajaat da bide poubavo. Odno-

sot na razli~ni golemini go vikame proporcija.

Proporciite se mnogu va`ni pri pretstavuvaweto

na ~ovekot i negovoto telo, kako i vo arhitektu-

rata.

Proporciite se bitni i vo povtoruvaweto na

goleminite, odnosno vo ritamot. Ako povtoruvame

eden ist element, toga{ deloto izgleda monotono,

dodeka ako povtoruvame raznovidni elementi, de-

loto izgleda pointeresno i poubavo za gledawe.Anri Matis: Sina golotija IV,

rabota na hartija (golemina)

Levit Sol: Mo`ni kombinacii so pravi linii i ~etiri nasoki

Ianeli Arkan`elo: Bez

naslov, sina kompozicija

(proporcija)

Fiqo de Freitas: O`ivuvawe

1962 (proporcija)

25

DA ZAPOMNIME:

Goleminata e relativen poim i ozna~uva kombinirawe na razni golemini vo edna tvorba. Me|usebniot odnos na goleminite go narekuvame proporcija.


02

FORMA

Znaeme deka formata e nadvore{niot izgled

na sè ona {to nè opkruùva, kako i na ona {to se

pretstavuva vo likovnata umetnost.

Da se potsetime deka imame dvodimenzionalni

i trodimenzionalni formi. So dvodimenzionalni

formi umetnicite crtaat, slikaat i pravat grafi-

ka, a so trodimenzionalni formi skulptorite,

odnosno vajarite gi oblikuvaat svoite umetni~ki

dela.

Formata po oblik moè da bide otvorena, zat-

vorena ili perforirana. Otvorena forma e koga

prostorot {to ja opkruùva moè da navleze vo

vnatre{nosta (~a{a, vaza, {i{e, grne, kapa).

Dvodimenzionalna forma

Dinami~ni formi

Sigatiki formi

(kompjuterska tvorba)Vencislav Rihter: H-1, aluminium (perforirana forma)

26


02

Formite vrz okoto na ~ovekot dejstvuvaat

stati~no i dinami~no, odnosno stati~nite formi

koga gi gledame dejstvuvaat mirno i ne go dviàt

pogledot vo nekoj pravec.

Dinami~nite formi vo sebe imaat vizuel-

na sila koja go dviì okoto vo odreden pravec,

odnosno formite ne se stati~ni.

Trodimenzionalnata forma koja zafa}a del od

prostorot se vika volumen. Skulptorite svoite

dela gi realiziraat so volumen izraboten od raz-

ni vidovi materijali. Volumenot moè da bide

aglest ili val~est, ispaknat ili vdlabnat.

Perforirana forma

Stati~ni formi

Dinami~ni formi

Jordan Grabulovski: Prostorni belezi, cement

(trodimenzionalna forma)

27

DA ZAPOMNIME:

Forma e nadvore{niot izgled na sè ona {to nè opkruùva. Imame dvodimenzionalni i trodimenzionalni formi. Formite moàt da bidat: otvoreni, zatvoreni i per-forirani. Razlikuvame u{te i stati~ni i dinami~ni formi.


02

PROSTOR

Sè ona {to nè opkruùva okolu nas e prostor.

Vo prostorot se dviìme, rabotime i se zabavu-

vame. Ulicata, u~ili{teto, stanot, sobata, gradot,

neboto, kosmosot, seloto, poleto... sè e prostor.

Ovoj prostor go vikame realen zatoa {to postoi i

nie se dviìme vo nego.

Umetnicite na svoite dela se obiduvaat da go

prikaàt prostorot od predistorijata do denes.

Prikaùvaweto na prostorot vo umetni~koto delo

e iluzija na prostor.

Iluzija na prostorot moè da se dobie so svet-

li i so temni boi. Svetlite boi sekoga{ izgledaat

podale~no, a temnite poblisku.

Iluzija na prostorot moè da se pretstavi i so

pogolemi i so pomali formi. Golemite formi iz-

gledaat poblisku, a pomalite podale~no.

Najrealnoto prikaùvawe na prostorot umetni-

cite go dostignale so upotrebata na perspektivata.

Perspektivata go prikaùva prostorot kako

{to na{eto oko go gleda vo realnosta.

Realen otvoren prostor

Grad, otvoren prostor,

fotografija

Priroda, realen nadvore{en

prostor, fotografija

Zatvoren vnatre{en prostor,

fotografija

Kamij Pisaro: Bulevarot Monmartr nave~er, maslo na platno

(iluzija na nadvore{en prostor)

28


02

Na primer: ako zastaneme na sredinata na èlezni~kata pruga ili ulica, nie na visina na na{ite o~i imame vidikova linija vo koja se spo-juva horizontot, odnosno neboto i zemjata. Na taa vidikova linija, odnosno horizontot ima vidiko-va to~ka vo koja se spojuva sè {to gledame, se spo-juvaat liniite koi izgledaat sè potesni i potesni, iako ne se. Vo taa to~ka se spojuvaat i stolbovite koi se do liniite.

Pri upotrebata na perspektivata imame edna vidikova linija, a moè da imame dve vidikovi to~ki, levo i desno. So perspektiva moè da se pretstavi sè ona {to go gledame vo vnatre{niot i vo nadvore{niot prostor, ulici so zgradi, ob-jekti, vozila i lu|e, i vnatre{nosta na prostorot so site predmeti.

Perspektivata ja upotrebuvaat likovnite umet-nici, a najmnogu arhitektite vo svoite proekti.Perspektiva so horizont i edna

vidliva to~ka

Perspektiva

Alfred Sisle: Pat, maslo na

platno (perspektiva)

Perspektiva so horizont i dve vidikovi to~ki

Arhitektonska skica so perspektiva

29

DA ZAPOMNIME:

Prostor e sè ona {to nè opkruùva. Razlikuvame realen prostor i iluzija na prostor. Prostorot se prikaùva so svetli i temni boi i so pomali i pogolemi formi. Najre-alno prikaùvawe se postignuva so perspektiva.


02

KONTRAST

Kontrastot e likoven princip koj moè da se

primeni so site likovni elementi. Kontrastot

zna~i sprotivnost na razli~ni vrednosti vo edna

tvorba. Kontrastot moè da bide so poslab i so

pojak intenzitet.

Tonovite {to se dviàt od crna do bela vo

likovnoto delo moàt da se kombiniraat vo kon-

trastna kompozicija.

Kontrastot moè da se dobie so upotreba na

linijata, ako vo edna tvorba se upotrebat pravi i

krivi, debeli i tenki, kusi i dolgi linii.

Kontrastot ~estopati se primenuva so upotreba

na temni i svetli boi vo edna tvorba. Svetloto i

temnoto pravat golem kontrast. Kontrastot moè

da se zabeleì i pome|u primarnite i sekundar-

nite boi.

Kontrast na linija

Ordan Petlevski: Crte`, tu{,

perce (kontrast na linija)

Andrijana Pulemi: Slika,

maslo na platno (kontrast na

topli i ladni boi)

Kontrast na golemina i boja (u~eni~ka tvorba)

Dimitar Ki~evski-Mi~o:

Ciklus Feniks, maslo na

platno (kontrast na nasoka)

30


02

Mnogu efektni likovni tvorbi se napraveni

so primena na komplementarniot kontrast. Pri

ovoj kontrast se dobivaat interesni i zvu~ni boi

na likovnoto delo. So ovoj kontrast se zasiluva

me|usebniot intenzitet na boite.

Golemi i mali golemini na linija, povr{ina

ili drugi formi mnogu ~esto se kombiniraat kon-

trastno vo edna tvorba.

Kontrast na svetlo i temno

Marija Kostoj~inovska: Erik,

maslo na platno

(kontrast na svetlo-temno)

Nikola Martinovski: Majka so dete, maslo na

platno (kontrast na topli i ladni boi)

Miroslav Masin: Bakne`i, maslo na platno

(kontrast na golemina i boja)

31

DA ZAPOMNIME:

Kontrast e upotreba na sprotivni vrednosti vo edna liko-vna tvorba. Kontrastot se dobiva so site likovni elemen-ti.


02

RITAM

Ritamot ili povtoruvaweto e likoven prin-

cip koj se primenuva vo odredeni likovni tvorbi.

Ritam e koga nekoj likoven element se povtoruva

edno po drugo pove}e pati vo edna tvorba.

Povtoruvaweto ~esto se sre}ava kaj narod-

nite rakotvorbi od predistorijata do denes, vo

dezenot, kako i vo arhitekturata.

Povtoruvawa vo arhitekturata

Povtoruvawa vo arhitekturata

Povtoruvawa vo prirodata

Ornament

(ritam na forma i boja)

Dezen (ritam na forma i boja)Makedonski naroden vez (ritam na forma i boja)

32


02

Razlikuvame dva vida ritam, regularen i al-

ternativen. Regularen ritam e koga eden ist ele-

ment voop{to ne se menuva pri povtoruvaweto.

Zna~i, toj se povtoruva pove}e pati. Povtoru-

vaweto mo`e da bide horizontalno, vertikalno

ili vo site nasoki.

Alternativniot ritam e pointeresen so toa

{to kaj nego mo`at da se menuvaat dva ili pove}e

vidovi elementi razli~ni po forma, boja, ton ili

golemina.

Regularen ritam

Alternativen ritam

(kompjuterska tvorba)

Alternativen ritam

Tome Mi{ev: Dijalog, maslo na

platno (sloboden ritam)

Umberto Bo~oni: Edinstveni formi na kontinuitetot na pros-

torot, bronza (sloboden ritam)

33

DA ZAPOMNIME:

Povtoruvaweto na likovnite elementi edno po drugo go narekuvame ritam. Razlikuvame regularen i alternativ-en ritam.


02

HARMONIJA

Znaeme deka harmonijata e likoven princip

so koj gi kombinirame likovnite elementi vo

me|usebni harmoni~ni kombinacii. I crte`ot i

slikata, skulpturata i dizajnot go primenuvaat

ovoj princip za da dobijat harmonija vo tvorbata.

Harmonija vo edno likovno delo mo`eme da

postigneme ako ja izvedeme so sli~ni linii, boi,

tonovi, teksturi i so drugi elementi. Vakvata har-

monija so sli~nosti se vika harmonija po analogi-

ja.Harmonija so ahromatski

tonovi

Harmonija so ton

Veqo Ta{ovski: Prostor II,

kombinirana tehnika

(harmonija so ton)

Vasko Ta{kovski: Krajbre`no

drvo, tu{, perce

(harmonija so linija)

Harmonija so linija, forma, tekstura, golemina i ritam

34


02

Harmonija postignuvame ako vo edna tvorba upotrebime sli~ni krivi, sli~ni debeli, tenki, dolgi ili kusi linii. Ako upotrebime sli~ni po-svetli ili potemni tonovi ili sli~ni golemini.

So bojata moème da postigneme harmonija ako upotrebime sli~ni boi vo edna tvorba. Na primer: sina, zelena, zeleno - sina i òlta; crvena, por-tokalova i òlta; sina, violetova i crvena itn.

Pablo Pikaso: Son, maslo na

platno (harmonija so forma)

Stenton Mekdonald Vrajt:

Organizacija 5, maslo na

platno (harmonija so forma)

Anri Ruso: Son, maslo na platno (harmonija so forma i boja)

Rubens Korubin: Vo moeto atelje, akrilik (harmonija so ton)

Ilija Ko~ovski: Predel,

drvorez (harmonija so linija i

golemina)

35

DA ZAPOMNIME:

So kombinirawe na sli~ni vrednosti dobivame harmonija. Ovoj na~in go narekuvame harmonija po analogija.


02

RAMNOTE@A

Ramnoteàta e likoven princip i del od li-

kovniot jazik so koj se zapoznavme prethodno, no

sekoga{ e prisuten vo na{eto likovno izrazu-

vawe.

Ramnoteàta e odlika na site nas i na ona {to

nè opkruùva. ôvekot se stremi kon umstvena i

fizi~ka ramnoteà, prirodata za da se so~uva

postignuva ramnoteà. Ovoj princip vo sekoj-

dnevnoto ìveewe e vaèn za za~uvuvawe na

celinata na ìvotot i opstanokot.

Ramnoteàta vo edna likovna tvorba se

postignuva so na~inot na kombinirawe na li-

kovnite elementi vo edna celina. Simetrija vo prirodata

Simetrija

Ornament (simetrija)

Pablo Pikaso: Gospo|ici od Aviwon, maslo na platno

(asimetrija)

36


02

Na~inot na dobivawe ramnoteà go postignu-

vame so sreduvawe po pat na simetrija ili asime-

trija. Spored toa, razlikuvame simetri~na i

asimetri~na ramnoteà.

Da se potsetime deka simetrija se dobiva koga

na dve polovini od tvorbata, na levata i desnata,

postavuvame ednakvi vrednosti na isto mesto, so

identi~en raspored.

Vo likovniot jazik principot ramnoteà ima

zada~a da ja regulira taa vrednost vo likovnata

tvorba, vo crteòt, slikata, grafikata, skulptu-

rata ili dizajnot.

Asimetrija

Simetrija (kompjuterska tvorba)

Dimitar Kondovski: Bez naslov, maslo na drvo

(asimetrija)

Dan~o Kal’~ev: Slika 1323, maslo na drvo

(asimetrija)

37

DA ZAPOMNIME:

Ramnoteà e kombinirawe na likovnite elementi vo edna celina po pat na simetrija i asimetrija.


02

GRADACIJA

Vo likovniot jazik postoi likoven princip

nare~en gradacija. Ovoj princip ni pokaùva

deka sekoj likoven element moè postepeno da se

promeni od edna vrednost vo druga. Tonot moè

da se promeni od svetol kon potemen postepeno,

bojata od òlta da premine poleka kon zelena, pa

sina, potoa kon violetova sè do crvena. Gradacija

na bojata najdobro moè da se zabeleì kaj spek-

tarot na boite.Gradacija so boja

Gradacija so ton

Gradacija so linija i nasoka

Gradacija so tekstura

Teodor @eriko: Portret na starica, maslo na platno

(gradacija so ton)

38


02

I formata mo`e da go promeni svojot lik po pat

na gradacija taka {to od triagolnik, so postepena

promena, mo`e da se transformira vo krug.

Vo arhitekturata ~esto se primenuva princi-

pot na gradacija pri {to prostorot postepeno se

namaluva.

Gradacija so golemina

Gradacija so golemina Gradacija so forma

M. Kraqevi}: Devojka so modri ~orapi, maslo na platno

(gradacija so ton)

Jan Vermer: Devojka, maslo na

platno (gradacija so ton)

Pablo Pikaso: @ena koja pegla,

maslo na platno (gradacija so ton)

39

DA ZAPOMNIME:Gradacija e postepeno preminuvawe na likovnite elemen-ti od edna vrednost vo druga.


02

PROPORCIJA

Likovniot umetnik sekoga{ se stremi kon toa

da ja pretstavi ubavinata na ne{tata koi nè

opkru`uvaat.

Vo crte`ot, slikata, grafikata i vo skulptura-

ta se kombiniraat razni golemini vo edna celina

so cel da se dobie idealna ubavina. Odnosot na

goleminite vo edna celina se vika proporcija.

Umetnicite sekoga{ se stremele kon toa da ja

iznajdat idealnata proporcija na ~ove~koto telo

so {to bi ja pretstavile ubavinata na ~ovekot. Proporcija na ~ove~koto telo

Makedonska ku}a (proporcija)

40


02

Za ubavinata na proporciite na site ne{ta,

na objektite od arhitekturata i na likovnite

dela ~ovekot na{ol re{enie. Gr~kite arhitek-

ti svoite hramovi i drugi objekti gi gradele po

proporcija. Gr~kite skulptori ~ove~koto telo go

vajale spored odredeni proporcii za koi smetale

deka se idealni za pretstavuvawe na ubavinata

na ~ove~koto telo.Instrument (proporcija)

Pit Mondrijan: Tablo II,

maslo na platno ^ove~ki lik (proporcija)

Gaudi: Katedralata vo Barselona, (proporcija vo arhitekturata)

Vitruvuje: [ema na ~ovek,

crte` (proporcija)

41

DA ZAPOMNIME:

Proporcija e me|usebniot odnos na goleminite vo edna umetni~ka tvorba.


02

EDINSTVO

Edinstvoto e likoven princip koj e sli~en so

harmonijata. Negova cel e vo likovnata tvorba da

gi soedini site delovi vo edna celina.

Ovoj princip se postignuva so upotreba na ed-

nakvi ili sli~ni linii, tekstura, ton, boja, for-

ma, volumen, golemini, nasoka ili prostor. Mihal Larinov: Slika, maslo

na platno (edinstvo so sli~ni

vrednosti)

Du{an Xamowa: Metalna

skulptura 3, (edinstvo so

tekstura)

Amadeo Modiljani: Madam

Pampadur, maslo na platno

(edinstvo so boja)

Petar Lubarda: Kosovska

bitka, maslo na platno

(edinstvo so forma i so boja)

Edinstvo so boja

42


02

Anri Matis: Rasprskuvawe

na listovi, gva{ (edinstvo so

forma i so golemina)

Pol Gogen: Mrtva priroda, maslo na platno

(edinstvo so ton i so boja)

Klod Mone: Pejza`, maslo na platno (edinstvo so boja)

Edinstvo so forma

Jan Arp: Planina, sidro, pa-

pok, maslo na platno (edinstvo

so forma)

43

DA ZAPOMNIME:

So upotreba na sli~ni vrednosti na likovnite elementi se postignuva edinstvo vo likovnoto delo.


02

KOMPOZICIJA

Vo kompozicijata kako likoven princip, liko-

vniot umetnik se obiduva likovno da gi raspore-

di elementite vo edna umetni~ka celina. Vo

kompozicijata se rasporeduvaat liniite, boite,

tonovite, formite, volumenot, teksturata so cel

da se dobie celina koja ima umetni~ka vrednost.

Isto kako i kaj drugite umetnosti, kompozici-

jata se stremi da napravi raspored na zborovite

vo eden umetni~ki tekst, a vo muzikata kompozi-

torot gi rasporeduva, odnosno komponira notite

vo melodija koja slu{atelot so zadovolstvo ja

slu{a i u`iva vo nejzinata ubavina. Hristos sedr`itel, ikona,

Ohrid (vertikalna kompozicija)

Vasil Vasilev: Vertikalna

asocijativna forma 5, drvo

(vertikalna kompozicija)

Afrim Spahiu: Pejza`, fotografija (horizontalna kompozicija)

@an Person: Prosti mi, maslo

na platno

(horizontalna kompozicija)

El Greko: Portret na Sv. An-

drea, maslo na platno

(dijagonalna kompozicija)

44


02

Kompozicijata se dobiva so raspored na boite,

primarni, sekundarni, ladni i topli, na tonovite,

liniite i drugite likovni vrednosti.

Kompozicijata vo likovnata tvorba moè da

bide horizontalna, vertikalna ili dijagonalna,

vo zavisnost od toa kako se dviì na{eto oko pri

gledawe na likovnoto delo.

Ako kompozicijata e dolgo horizontalna i vo

nea se redat vo ritam pove}e formi i golemini,

toa go narekuvame friz.

Fernand Leè: Polihromi

nurka~i, maslo na platno

(zatvorena kompozicija)

Hans Sebalt: Adam i Eva, bak-

ropis (vertikalna kompozicija)

Konstantin Ka~ev: Lihnida,

maslo na platno (vertikalna

kompozijcija)

Otvorena kompozicija

Q. Wer{: Torzo, maslo na

platno (vertikalna kompozicija)

Amadeo Modiljani: Akt so

ogrlica, maslo na platno

(dijagonalna kompozicija)

Lov na bikovi, friz, Bagdad (horizontalna kompozicija)

45

DA ZAPOMNIME:

Kompozicija e raspored na likovnite elementi vo edna celina. Razlikuvame horizontalna, vertikalna i dijagonalna kompozicija.

MOTIVLIKOVNA UMETNOST

03

PORTRETSo motivot vo likovnata umetnost se zapoz-

navme vo prethodnoto oddelenie. Vidovme deka

likovnata umetnost gi zadovoluva duhovnite

potrebi na ~ovekot. ûvstvuvame zadovolstvo i

ubavina koga gledame eden crte`, slika, vajarsko

delo ili grafika.

Sodrìnata na likovnoto delo moè da bide

prepoznatliva, odnosno vo nea da prepoznaeme

nekoj lik, predmet ili dejstvo, no moè da bide i

delo koe e sostaveno od ubavi kombinirani linii,

boi, tonovi, povr{ini, volumen vo koi na{eto oko

i nie samite uìvame i se odmorame.

Ako vo likovnote delo prepoznavame lik na

~ovek, predmet, del od prirodata ili ne{to

drugo, velime deka toa delo ima motiv. Motivot

moè da bide portret, avtoportret, karikatura,

figura, akt, ànr, ìvotni, enterier, pejza` ili

mrtva priroda.

Ako pak vo likovnoto delo imame samo kombi-

nacija na linii, boi, tekstura, tonovi, volumen,

formi i sl. velime deka toa delo e bez motiv,

odnosno deka e apstraktno.

Koga na likovnoto

delo e pretstaven lik

na ~ovek, toj motiv go

narekuvame portret.

Umetnicite mnogu ~esto

niz istorijata i denes

prikaùvale portreti

na lu|e, vladeteli, vid-

ni i zaslu`ni lu|e ili

obi~ni lu|e so razni

profesii. Umetnicite

vo izrabotkata na por-

tretot se stremat da

go prikaàt fizi~kiot

izgled na ~ovekot, no

vo isto vreme da gi

pretstavat i negovata

psiholo{ka karakteris-

tika i izrazot na li-

ceto.

Mark Rotko: Bela i zelena vo

sina, maslo na platno

(apstraktno)

Leonardo da Vin~i: Mona Liza,

maslo na platno (so motiv)

Endi Vorhold: Portret na Mik

Xeger, grafika

46


03

AVTOPORTRET

Avtoportret e koga

avtorot go pretstavuva

svojot lik na likovno-

to delo. Imame tvorbi

vo koi se prika`uva

samo likot na avtorot,

a mnogu ~esto niz is-

torijata slikarot koga

slika grupna scena so

mnogu likovi vo nekoe

dejstvo, na nekoj lik od

grupata go slika svojot

avtoportret. Taka se

slu~uva vo sceni so is-

torisko, biblisko ili

mitolo{ko dejstvo.

Endi Vorhold: Portret na

Ingrid Bergman, sito-pe~at

Blagoja Nikolovski: Portret na

starica, maslo na platno

Ogist Renoar: Portret na

Viktor ^oku, maslo na platno


maslo na platno

Miroslav Kraqevi}: Avtoportret

so ku~e, maslo na platno

Antoan Vato: Avtoportret,

maslo na platno

Kamij Pisaro: Avtoportret,

maslo na platno

47


03

KARIKATURA FIGURA

Karikaturata e

specifi~en motiv vo koj

umetnikot ja potencira

psiholo{kata karak-

teristika na ~ovekot,

negovata nesekojdnev-

na, sme{na, neprijatna

ili ne~ove~na osobina,

odnosno negativnite

osobini kaj lu|eto.

Samoto ime na mo-

tivot ni objasnuva

deka delata vo koi e

prisuten ovoj motiv ni

prika`uvaat figura na

lu|e. Ovoj motiv e mnogu

zna~aen za nas zatoa

{to ni go prika`uvaat

~ovekot i negovata

karakteristi~na oble-

ka niz istorijata bidej-

}i vo ovoj period ne

postoela fotografi-

jata kako dokument na

vremeto.

Preku ovoj motiv

se zapoznavame kako

bile oble~eni lu|eto

vo damne{ni vremiwa,

vo Egipet, Rim, Grcija,

vo razni istoriski pe-

riodi, a vo niv pre-

poznavame vladeteli,

sve{tenici, vojnici,

zanaet~ii, razni pro-

fesii i obi~ni lu|e.

Onore Domie: Konte, bronza

Onore Domie: Karikatura,

litografija

Onore Domie: Voobrazeniot

bolen, litografija

Onore Domie: Advokat,

laviran tu{Onore Domie: Krispen i Skapen, maslo na platno

48


03

AKT

Ako na likovnoto

delo prepoznavame golo

~ove~ko telo, na ma`

ili na `ena, velime

deka toj motiv e akt.

Aktot bil motiv na

umetnikot u{te od pred-

istorijata do denes.

Preku ovoj motiv umet-

nikot ni ja pretstavuva

ubavinata i skladnosta

na ~ove~koto telo bez

obleka. Mnogu umetnici

vo svoeto tvore{tvo

imaat napraveni dela

so ovoj motiv.

Konstantin Ka~ev: Lihnida,

maslo na platno

Ogist Roden: Bakne`, mermer

Ivan Me{terovi}: Se}avawe,

mermer

Pol Gogen: Tahi}anka,

maslo na platno

Amadeo Modiljani: Gola `ena,

maslo na platno

Angeliko: Sv. Katerina, tempera

Ogist Renoar: Na pro{etka,

maslo na platno

49


03

@ANR @IVOTNI

Umetnicite go crtaat

i go slikaat ona {to go

doìvuvaat, gledaat,

odnosno ona {to gi

opkruùva vo ìvotot.

Mnogu ~esto na svoite

dela prikaùvaat sce-

ni od sekojdnevniot

ìvot, lu|e, sobiri,

obi~ai, razni dejstva.

Ovoj motiv go nareku-

vame ànr-sceni.

Preku ovie dela na

koi se pretstaveni ̀ anr

-sceni, nie, dene{nite

lu|e, se zapoznavame so

ìvotot na lu|eto niz

istorijata.

Osoznavame kako tie

se oblekuvale, kako

ìveele, so koi alat-

ki se sluèle, kako

izgledala nivnata oko-

lina, ìveali{tata. I

ovoj motiv e dokument

za vremeto vo koe bile

sozdadeni delata.

@ivotnite sekoga{

bile del od ìvotot na

~ovekot, kako doma{ni

ili ìvotni vo priro-

data. Nekoi od niv mu

pomagale da opstane,

da se prehrani, a nekoi

mu sluèle so nivnata

ubavina ili za zabava.

Vo istorijata nekoi

civilizacii i narodi

go zemale likot na ne-

koe ìvotno kako nivni

simbol na ubavina ili

mo}, kako {to e likot

na kow, sokol, bik, lav,

orel i sl.

I likovnite umet-

nici na svoite dela gi

prikaùvale ìvot-

nite sakaj}i da ja pret-

stavat nivnata ubavina

i sila. Pretstavuvawe-

to na ìvotnite kako

motiv go narekuvame

animalizam.

Edgar Dega: â{a pelinkovec,

maslo na platno

Jan Vermer: Pijanistki, maslo

na platno

Eduard Mone: Pojadok na

treva, maslo na platno

Diego Velaskez: Kova~nica,

maslo na platno

Predistoriski crte`

od Lasko

50


03

ENTERIER

Enterier e motiv koga

umetnikot go prika`uva

vnatre{niot prostor na

domot ili drugi prosto-

rii vo koi `ivee ili

raboti. Kako i drugite

motivi, i ovoj motiv e

dokument za vremeto

vo koe e napraveno de-

loto.

Crven sad vo oblik na govedo,

terakota, Teheran

Leonardo da Vin~i: Studija na

kow, crte`

Reljef

Pablo Pikaso: Koza, bronza

Vermer: Soba, maslo na platno

Tuluz Lotrek: Crn igra~ vo

bar, crte`

Vinsent van Gog: No}na kafeana, maslo na platno

Velaskez: Mali dvorski

dami, maslo na platno

51


03

PEJZA@

Site nie sakame da

odime vo priroda za da

uìvame vo nejzinata

ubavina. I likovnite

umetnici prikaùvaj-

}i ja ubavinata na pla-

ninite, {umite, ezera-

ta, poliwata, rekite,

neboto, selata i gra-

dovite ni ja prenesu-

vaat taa ubavina vo

na{ite domovi, galerii

ili vo prostorot vo koj

se dviìme. Ovoj motiv

se narekuva pejza`.

Vasko Ta{kovsi: Plaà na dinosaurusi, maslo na platno

Piter Brojgel: Lovci na

snegot, maslo na platno

Pol Sezan: Zaliv L’stewa,

maslo na platno

Adem Kastrati: Zimski pejza`,

maslo na platno

Rubens Korubin: Gradina,

akrilik

Nikola Martinovski: Pejza`

od Zapre{i~, maslo na platno

52


03

MRTVA PRIRODA

Umetnikot gi zabele-

ùva site ne{ta okolu

sebe i gi odbira kako

sodrìna za svoite

dela. Ako na deloto

prepoznavame razni

predmeti, rastenija,

ili mrtvi ìvotni, ve-

lime deka vo deloto

kako motiv e pretstave-

na mrtva priroda.Dan~o Kal’~ev: Mrtva priroda,

maslo na platno

Eduard Mone: Cve}e, maslo na

platno

Eugen Delakroa: Mrtva

priroda, maslo na platno

Pol Sezan: Mrtva priroda, maslo na platno

Pablo Pikaso: Zelena mrtva


Dragan Najdenovski: Mrtva


53

LIKOVNI PODRA^JALIKOVNA UMETNOST

04

Vo prethodnoto oddelenie se zapoznavme so

likovnata umetnost i likovnite podra~ja. Ve}e

znaeme deka imame crtawe, slikawe, skulptura,

grafika i vizuelni komunikacii i dizajn.

Ako umetnikot upotrebuva nekoj materijal so

koj preku linija, tekstura ili drugi formi se iz-

razuva so crtawe, velime deka toa delo spa|a vo

podra~jeto crtawe.

Vo likovnoto podra~je slikawe, umetnikot

pravi sliki vo koi se izrazuva so boja i oboeni

povr{ini. Ova podra~je sekoga{ bilo najmnogu

prisutno vo likovnata umetnost.

Koga likovnoto delo se izrabotuva po pat na

pe~atewe, so {to se dobivaat pove}e isti likov-

ni tvorbi, velime deka toa podra~je e grafika.

Crte`

Rembrant: Pletenki, laviran

tu{

Klod Mone: Katedralata vo

Ruen, detaq

Kolio Karanfilov: Glava

crvena, terakota

Rubens Korubin: Pejza` pod mese~ina, akrilik

54

LIKOVNI PODRA^JALIKOVNA UMETNOST

04

Za razlika od crte`ot, slikata ili grafikata,

umetnicite skulptori izrabotuvaat dela vo pros-

torot. Toa se skulpturi ili reljefi napraveni od

razni materijali, kako {to se: kamenot, metalot,

drvoto ili plastikata.

Osven {to imame umetnici koi izrabotuvaat

umetni~ki dela, postojat i umetnici koi gi ime-

nuvame kako dizajneri. Toa se umetnici koi go

kreiraat izgledot na predmetite za sekojdnevna

upotreba. Ovie umetnici go razubavuvaat na{eto

sekojdenevie i predmetite {to gi upotrebuvame.

Dizajnerite go osmisluvaat izgledot na kori-

cite i ilustraciite za u~ebnicite i knigite koi

gi ~itame, vesnicite i spisanijata, plakatite,

reklamite, bilbordite, ambala`ata na proiz-

vodite {to gi kupuvame vo prodavnica, oblekata,

igra~kite, predmetite za doma}instvo, mebelot,

avtomobilite i sè ona {to go sre}avame okolu

nas.

Dizajn na spisanie

Crte`, tu{, jaglen

Keramika, terakota

Dizajn na nakit Carska povorka, friz, reljef,

mermer

Dizajn na enterier

55

DA ZAPOMNIME:

Likovnata umetnost se deli na slednite likovni podra~ja: crtawe, slikawe, skulptura, grafika i vi-zuelni komunikacii i di-zajn.

CRTAWELIKOVNO PODRA^JE

05

Kako vo prethodnoto, taka i vo ova oddelenie

}e crtame, a vo isto vreme }e go razvivame na{eto

likovno izrazuvawe preku crte`.

Crteòt e likovna tvorba so koja se izrazu-

vale i se izrazuvaat likovnite umetnici bez

razlika dali se slikari, grafi~ari, skulptori

ili dizajneri. Vo umetnosta crteòt sluì kako

po~etok vo sozdavaweto na novo likovno delo,

zabeleùvawe na po~etnata ideja i ponatamo{na

razrabotka kako toa delo }e izgleda.

Zabeleùvaweto na po~etnata ideja se pravi

so skica ili kroki-crte`. Skica ili kroki e brz

crte` na ne{to {to go gledame ili na nekoja ideja

koja vo momentot sme ja zamislile. Skicata se pra-

vi so brzi i ednostavni potezi bez prikaùvawe

na detali.

Za razlika od skicata, so crteòt se pravat i

studii na ona {to }e se slika, modelira ili dizaj-

nira. Studija vo likovnata umetnost e tvorba vo

koja umetnikot vo detali gi prikaùva ne{tata.

Toa se pravi podolgo vreme i se posvetuva poseb-

no vnimanie.

Znaeme deka moè da se crta so site materi-

jali koi na hartijata ostavaat tragi.

Dan~o Ordev: Akt, kroki, tu{,

drvce

Edgar Dega: Balerina, crte`Rembrant: Skica za slika, crte`

56


05

Leonardo da Vin~i: Studija za

posledna ve~era, crte`

Brza skica na ~ovek

Vasko Ta{kovski: Drvo na

periferija, tu{, perce

Du{an Xamowa: Skica za

spomenik, tu{, perce

Du{an Xamowa: Skica za

skulptura, tu{, perce

Edgar Dega: Crte`, jaglen

Studija so moliv

57

DA ZAPOMNIME:

Vo crtaweto likovno se izrazuvame so crte`. Skica ili kroki e brz crte`, a studija e detalen crte`.


05

Vo likovnata umetnost se crta sè ona {to moè

da se vidi okolu nas i sè ona {to moème da si go

zamislime vo na{ata fantazija. Seto toa {to go

gledame i zamisluvame go prikaùvame so linija.

Kako vo prirodata, taka i vo crteòt seko-

ja forma ima svoja karakteristi~na povr{ina.

Povr{inite ne se isti, nekoja e rapava, nekoja

mazna, gruba ili ne`na. Ve}e znaeme deka prets-

tavuvaweto na karakterot na povr{inite prets-

taveni so crtawe go narekuvame tekstura.

Teksturata vo crteòt ja prikaùvame so

raznovidni linii, no moè i so to~ki. Ako upo-

trebime to~ki, nie treba da izmislime razni vi-

dovi, golemi, mali, vo razni kombinacii, pove}e

i pomalku gusto naneseni. Istoto vaì i za lini-

ite koi treba da bidat raznovidni, debeli, ten-

ki, dolgi, kusi, krivi i pravi i naneseni vo razni

kombinacii.

Ako na na{iot crte` moème da gi razlikuvame

nacrtanite formi spored raznovidnosta na tek-

sturata, nie sme uspeale da go prikaème materi-

jalot na crteòt.

TEKSTURA

Tekstura so linija i to~ki

Tekstura so linija

Vinsent van Gog: Pejza`, tu{,

perce (tekstura)

Tekstura

Ordan Petleski: Raspukuvawe,

tu{ (tekstura)

Kamij Pisaro: Saem na sviwi,

tu{ i perce (tekstura so to~ki)

58

DA ZAPOMNIME:

Teksturata vo crteòt ja dobivame so upotreba na raznovidni linii i kombi-nacija na to~ki.


05

FORMA

Vo likovniot jazik se zapoznavme so formata

kako likoven element. Sè ona {to sakame da go na-

crtame ima forma, a toa e likot na ona {to go gle-

dame ili zamisluvame. Vo crtaweto se izrazuvame

so dvodimenzionalni formi koi gi prikaùvame

so linija.

Koga gledame eden crte`, toj moè da izgle-

da smireno ili nemirno, vo zavisnost od toa so

kakvi linii i formi e nacrtan. Sekoja forma vo

sebe sodrì vizuelna sila koja go dviì okoto

vo odreden pravec so {to nekoi formi izgledaat

smireno, odnosno velime deka se stati~ni. Onie

formi koi izgledaat nemirno gi narekuvame

dinami~ni.

Ako vo crteòt upotrebime pove}e stati~ni

formi, crteòt }e izgleda smireno, a ako upo-

trebime pove}e dinami~ni formi i samiot crte`

}e izgleda nemirno, odnosno dinami~no. Koi i

kakvi formi i linii upotrebuvame naj~esto zavi-

si od nas, od na{iot karakter i od li~nosta.

Dinami~ni formi

Crte`, moliv

Amadeo Modiljani: ôvek so

brada, tu{

Skica, crte`, tu{ Stati~ni formi

59

DA ZAPOMNIME:

Formite vo crteòt moàt da izgledaat stati~no i dinami~no.


05

PROSTOR

Znaeme deka vo likovnata umetnost prikaùvame

iluzija na prostor, odnosno realniot prostor {to

nè opkruùva go prikaùvame so linija, boja, ton

ili so drug likoven element.

Vo crtaweto e va`no da dobieme iluzija na

blisku i daleku. Ako nacrtame pomali i pogolemi

formi, pomalite izgledaat kako da se podaleku, a

pogolemite poblisku. Na primer, pomala i pogole-

ma figura na ~ovek, vo crteòt pomalata izgleda

kako da e podaleku i obratno.

Vo crteòt ~esto upotrebuvame prostor so

pomo{ na perspektiva.

Vo perspektivata imame horizont, odnosno vi-

dikova linija i vidikova to~ka vo koja se spojuvaat

site linii od ona {to go gledame. Na primer, ako

zastaneme na sredinata na ulicata site paralelni

linii okolu nas, od trotoarite, zgradite, drvore-

dot se dviàt kon horizontot, se smaluvaat i se

spojuvaat vo vidikovata to~ka. Ova moème da go

vidime na primerite vo u~ebnikov.

Realen prostor so golemo-malo

Perspektiva, crte`

Perspektiva so vidikova to~ka

Perspektiva so horizont i dve vidikovi to~ki

60

DA ZAPOMNIME:

Iluzija na prostor se prikaùva i vo crteòt so pomo{ na golemi i mali formi i so perspektiva.


05

KONTRAST

Likovniot element kontrast ~esto e prisuten

vo crtaweto. Kontrast dobivame so upotreba na

raznoviden intenzitet na liniite, podebeli i po-

tenki, dolgi i kusi, pravi i krivi. So raznovid-

nosta na intenzitetot na linijata dobivame crte`

so bogatstvo na raznovidni linii.

Kontrast na linija

Kontrast na linija (detska tvorba) Kontrast na linija

Vinsent van Gog: @olta ku}a, tu{, perce (kontrast na linija i

tekstura)

Edvard Munk: Vrisok, tu{

(kontrastna linija)

61

DA ZAPOMNIME:

So upotreba na raznovidni linii dobivame kontrast vo crte`ot.


05

KOMPOZICIJA

Svesno ili nesvesno sekoj {to crta pravi kom-

pozicija na povr{inata na koja crta. Nie gi redime

formite i liniite vo eden raspored za koj mis-

lime deka e najdobar so {to gradime kompozicija

po na{a èlba i zamisla.

Kompozicija pravime od slobodni ili geometris-

ki tela ili formi, linii, to~ki, tekstura. Koga

crtame mrtva priroda so ovo{je ili drugi plodo-

vi, nie gi komponirame taka {to crteòt da ni

bide so ubava kompozicija, zna~i ne gi rasporedu-

vame slu~ajno po celata povr{ina, bez cel ili

bez ~uvstvo.

Mrtva priroda, moliv Mrtva priroda, moliv

Mrtva priroda, pastel Mrtva priroda, pastel Crte`, pastel

Crte`, moliv

62

DA ZAPOMNIME:

I vo crteòt gradime interesna kompozicija na likovnite elementi po na{a èlba i zamisla.


05

TU[

Kako u~enici, naj~esto crtame so crn tu{, no

moème da rabotime i so tu{evi vo boja. Posto-

jat tu{evi so mnogu interesni boi za crtawe. So

niv moème da crtame so metalno perce so ostar

vrv, so drvce ili so ~etka koja ima vrv. Tu{evite

vo boja se interesni zatoa {to ni ovozmoùvaat

da napravime crte` bogat so raznobojni linii i

povr{ini, oboen so raznovidni boi.

So tu{evite vo boja se crta na ist na~in kako i

so crniot tu{. Se crta na mazna podloga, a najdo-

bro e na hamer-hartija. Pokraj toa {to moème da

crtame, koga }e go zavr{ime crteòt, nie moème

tu{ot da go razredime so ~etka i voda i da napra-

vime laviran crte`. Toa zna~i deka formite,

odnosno ne{tata {to sme gi nacrtale moème

da gi pomineme so ~etkata kako da gi slikame, so

razni boi ili so edna boja, so posvetli i potemni

tonovi.

Kakvi linii i kakva boja }e upotrebime zavisi

od na{ata ideja koja sme ja zamislile kako avto-

ri.

Vasko Ta{kovski: Ku}a vo

staro Skopje, tu{, drvce

Anri Matis: Akt vo studio, tu{,

perce

Difi: Svira~, tu{, perce

Bonard: Petel, tu{, ~etka

Laviran crte` so tu{ i ~etka

63

DA ZAPOMNIME:

Tu{ot e crta~ka tehnika. Crtame so perce, drvce ili ~etka na maznata stra-na na hartijata. Ako go raz-redime tu{ot so voda, do-bivame laviran crte`.

SLIKARSTVOLIKOVNO PODRA^JE

06

Vo prethodnite oddelenija se zapoznavme so

slikarstvoto kako likovno podra~je od likovnata

umetnost. Vo ova podra~je so razni boi ili oboe-

ni materijali se pravi likovna tvorba nare~ena

slika.

Slikata se pravi so boja. Bojata se dobiva od

prirodno i od ve{ta~ko poteklo. Prvata sostojba

na bojata e vo oblik na siten prav koj go imenu-

vame kako pigment. Ovoj pigment ponatamu se me{a

so nekoe vrzno sredstvo i se dobiva akvarel, tem-

pera, maslena boja, polikolor ili akrilik koi se

te~ni tehniki za slikawe. Od pigmentot se pra-

vat i tehniki koi se vo kruta sostojba kako {to se

pastelot, voso~niot pastel, molivot vo boja i dr.

Osven {to imame boi so koi direktno slikame,

vo slikarstvoto imame i tehniki vo koi so gotovi

oboeni materijali pravime slika.

Vo ovie tehniki spa|aat kolaòt, mozaikot,

vitraòt i tapiserijata.

Vo tapiserijata imame volnica vo razni boi

so koi se tkae tapiserijata. Vo vitraòt sosta-

vuvame tvorba so raznovidno oboeni stakla koi

me|usebno se spojuvaat so olovo. Mozaikot e teh-

nika vo koja se upotrebuvaat raznovidni kam~iwa

koi sostaveni vo edna celina ja gradat tvorbata

koja naj~esto e postavena na yidna povr{ina.

Poden mozaik od golemata

bazilika, Heraklea

Mikica Trujkanovi}: Tvojot den,

kombinirana tehnika

Pigment

Izrabotka na boja od pigment

64


06

Za nas najdostapen e kola`ot {to ve}e sme go upotrebile vo slikaweto. Vo ovaa tehnika, so pomo{ na oboeni povr{ini od hartija, vesnici, spisanija ili od tekstil, so se~ewe i kinewe na raznovidni formi, pravime slikarska tvorba po na{a zamisla.

So krutite boi se slika direktno na podlogata, a te~nite se nanesuvaat so ~etka ili slikarski {pahli. Te~nite boi prvo mora da se razredat so sredstvo koe go narekuvame medium. Medium za akvarelot, temperata, gva{ot i polikolorot e vodata, a za maslenite boi se lenenoto maslo i terpentinot.

So pomo{ na va{iot nastavnik po likovno }e nau~ite kako podobro se koristi i se rakuva so ~etkata i so tehnikite za slikawe za da dobiete najdobri likovni rezultati. Naj~esto se slika so edna tehnika, no ponekoga{ tehnikite se kom-biniraat so {to se dobiva slikarska tvorba vo kombinirana tehnika.

Freska vo crkva, Voznesenie

Hristovo, Male{evo

Litiska ikona, Ohrid

Petar Mazev: Kurban, maslo na

platno

Rada Petrova-Malki}: Bez

naslov, tapiserija

Hunder Vaser: Gra|anin,

kombinirana tehnika

Gitara, akvarel

Mikica Trujkanovi}: Parodija

Viktori, kombinirana tehnika

65

DA ZAPOMNIME:

Slikarstvoto e likovno podra~je. Pigment e boja vo prav. Slikarski teh-niki se: akvarel, tempera, masleni boi, polikolor, akrilik, pastel, voso~en pastel, kola`, mozaik, vi-tra` i tapiserija.


06

BOJA

Vo prethodnite sodrìni vidovme deka bez bo-

jata ~ovekot ne moè da go zamisli svojot ìvot.

Isto taka i slikarstvoto ne moè da se zamisli

bez upotreba na boite, hromatski ili ahromat-

ski, primarni ili sekundarni, ladni i topli,

kontrastni i harmoni~ni.

Sè ona {to nè opkruùva i seto ona {to }e go

odbereme za da se prikaè na na{ite tvorbi ima

boja.

Nekoi predmeti, pojavi ili drugi ne{ta se oboe-

ni vo razni boi, no nekoi sekoga{ gi sre}avame vo

ista boja. Na primer: neboto sekoga{ go zamislu-

vame sino, trevata i lisjata sekoga{ se zeleni,

bananata i limonot sekoga{ se oboeni so òlto,

portokalot e so portokalova boja, domatot e cr-

ven, lubenicata i zelkata se zeleni itn.

Site ne{ta za koi znaeme deka se oboeni vo

nekoja odredena boja velime deka imaat lokalna

boja. Spored toa moème da zaklu~ime deka lokal-

na boja e bojata vo koja se oboeni nekoi predmeti,

pojavi ili rastenija koi gi poznavame kako takvi.

Ona {to ima lokalna boja ne moème da go zamis-

lime vo druga osven vo negovata lokalna boja. Na

primer: bananata ne moème da ja zamislime kako

violetova ili crna, portokalot sin ili violetov,

lubenicata sina itn.

Za razlika od prethodnoto, predmetite koi

nemaat lokalna boja moème da gi zamislime vo

site boi kako {to se: avtomobilot, velosipedot,

mebelot, oblekata, igra~kite, penkalata, torbite

itn.

Lokalna bojaKomplementaren kontrast

66


06

Lokalna boja, u~eni~ka tvorba

Lokalna boja na jagoda

Lokalna boja na ovo{je

Lokalna boja na portokal i

jagoda

Lokalna boja, u~eni~ki tvorbi

67

DA ZAPOMNIME:

Vo slikarstvoto osnovno sredstvo e bojata. Razli-kuvame hromatski i ahro-matski boi, primarni i sekundarni, ladni i topli, kontrastni i harmoni~ni. Lokalna boja e prepoznatli-vata oboenost na ne{tata {to nè opkru`uvaat.


06

TEKSTURA

Poznato ni e deka slikata se gradi so razni

povr{ini oboeni so boja, so ton, so linija, no i

so upotreba na raznovidna tekstura. Tekstura so

boja se dobiva koga na povr{inata sakame da imi-

tirame nekoja materija, rapava ili mazna. So toa

slikata stanuva pointeresna i pobogata.

Tekstura na slikata dobivame so istraùvawe,

upotreba na materijalite za boewe na razni

na~ini, vo zavisnost od na{ata fantazija.

Moème da ja dobieme so nanesuvawe na poret-

ka i pogusta boja, boja vrz boja, crtawe vrz bojata,

so prskawe na boja vrz boja, so grebewe na suvata

ili vodena boja so nekoj predmet i na sekoj drug

na~in na koj }e se setime, a celta e da se dobie

iluzija na tekstura.

Teksturata moè da nè asocira na nekoj star

yid, na kora od drvo, na stara hartija, na kamen

ili na druga interesna povr{ina.

Slikarska tekstura

Slikarska tekstura

Tekstura

Slikarska tekstura

Slikarska tekstura

Tawa Balak: Na kamenot,

maslo na platno (tekstura)

68

DA ZAPOMNIME:

Slikarska tekstura e koga so eksperimenti-rawe i razli~ni na~ini na rabota so bojata dobivame raznovidni slikarski povr{ini.


06

PROSTOR

ôvekot se dviì, ̀ ivee i raboti vo prostorot. @ivotnite, rastenijata i predmetite se prisutni isto taka vo prostorot. Toa go narekuvame realen prostor.

Prostorot obi~no go delime na vnatre{en i nadvore{en. Nadvore{niot prostor e otvoren i niz nego moème da se dviìme bez nikakvi prepreki. Vnatre{niot prostor e zatvoren i vo nego ìveeme, rabotime, kupuvame, u~ime ili se zabavuvame za{titeni od toplo ili ladno, od sneg, do`d, veter ili drugi nepogodi.

Umetnicite vo svoite dela se obiduvaat da pret-stavat iluzija na prostor, odnosno crteòt ili slikata da dobie iluzija na blisku ili daleku.

Prostorot se dobiva so upotreba na pomali i pogolemi formi, so topli i ladni boi, so prek-lopuvawe i so perspektiva.

Realen prostor

Iluzija na prostor so boja i

perspektiva

Perspektiva na soba

Jakopo Tintoreto, maslo na

platno (perspektiva)

Leonardo da Vin~i: Poslednata ve~era, freska

69

Vinsent van Gog: No}na kafeana,

maslo na platno (perspektiva)

DA ZAPOMNIME:Vo slikarstvoto iluzija na prostor dobivame so pogolemi i pomali formi, so topli i ladni boi, so preklopuvawe i so perspektiva.


06

AKVAREL

Akvarelot e vodena slikarska tehnika so koja

slikaat i umetnicite i u~enicite.

Bojata se razreduva so obi~na voda i so pomo{ na

~etkata se nanesuva na rapavata strana od harti-

jata.

So akvarelot se dobivaat ne`ni, lesni i proyir-

ni nanosi na boja, za razlika od temperata. Pri

slikaweto treba da se upotrebuva pove}e voda so

{to se dobiva proyirnost na boite.

Za rabota ni se potrebni blok za crtawe, akva-

relni boi~ki i meki ~etki so ostri vrvovi. Se

slika so vrvot i sredniot del od ~etkata so les-

no i brzo nanesuvawe na bojata. Pred da po~neme

da slikame na rabotnata povr{ina postavuvame

vesnikarska hartija, a potrebni ni se i dva gole-

mi sada za voda (od jogurt ili od kiselo mleko) za

miewe na ~etkite, odnosno eden za ~ista, eden za

ne~ista voda. Vodata vo kan~iwata treba po~esto

da ja menuvame so nova za da mo`eme da dobieme

tvorba so poubavi i po~isti boi.

So akvarelot najdobro e da slikame direktno

so ~etkata, bez da crtame so moliv, se raboti od

levo kon desno i od gore kon dolu.


akvarel

Pribor za akvarel

Akvarel

Akvarel

70

DA ZAPOMNIME:Akvarel e slikarska teh-nika. Bojata se razreduva so voda, se slika na rapava hartija so ~etka.


06

VOSOÊN PASTEL

Voso~en pastel e materijal so koj moè da se

crta i da se slika.

Toj e vo tvrda sostojba, ima forma na kreda i

direktno se raboti na podlogata za slikawe. Kako

podloga ni sluì blago rapava hartija. Za da se

dobijat interesni efekti pri slikaweto, moème

da upotrebime i hartija vo boja.

So materijalot slikame direktno na hartijata

vo eden sloj, a moème da pokrivame boja vrz boja

vo pove}e sloevi. Po nanesuvaweto na pove}e sloja,

tvorbata moème da ja grebeme so ostra alatka so

{to se dobivaat interesni efekti i kombinacii.

U~eni~ka tvorba, voso~en

pastel


pastel


pastel


pastelU~eni~ka tvorba, voso~en

pastel


pastel


pastel


pastel

71

OBLIKUVAWE VO PROSTOROT-MODELIRAWE

LIKOVNO PODRA^JE

07

Vo prethodnite oddelenija ve}e se zapoznavme

so skulpturata kako edno od likovnite podra~ja

vo koe likovnite tvorbi zafa}aat del od pros-

torot, odnosno se trodimenzionalni. Za razlika

od skulpturata, crte`ot, slikata i grafikata se

dvodimenzionalni.

Znaeme deka tvorbite vo ova podra~je se delat

na polna plastika i reljef. Polna plastika e se-

koe delo koe e postaveno i stoi vo otvoren ili

zatvoren prostor i mo`e da se gleda od site stra-

ni. Ovie dela se stati~ni, a ima i polna plasti-

ka koja ne miruva i koja go menuva svojot izgled.

Skulpturata koja ne e stati~na ja narekuvame mo-

bil.

Reljefot e delo koe e sekoga{ postaveno na

nekoja yidna povr{ina kako dekoracija na javni i

reprezentativni objekti ili drugi spomenici.

Razlikuvame dlabok, visok i plitok reljef

(bareljef).

Frla~ na disk, Rim, mermer

(polna plastika)

Portret na Amen Hotep, Egipet

(dlabok reljef)

Bratot na po~inatiot, Egipet

(plitok reljef)

Detaq od ikonostas,

crkva Sv. Spas

Luka de la Robija: detaq od

reljef, visok reljef

72


LIKOVNO PODRA^JE

07

Plitok reljef e koga imame mali ispaknuvawa

vo prikaùvaweto na formite. Za dlabok reljef

velime deka e koga formite se prikaàni so

dlabewe vo reljefnata plo~a, ako pak imame pret-

staveni ispaknati skulpturi koi samo so eden del

se povrzani so plo~ata velime deka e toa visok

reljef.

Ako se {etame vo na{iot ili vo drugi gradovi

vo svetot, ~esto }e se sretneme so likovni dela

od skulpturata. Tie se postaveni da pretstavat

nekoe dejstvo, da odbeleàt nekoj nastan ili da

go ovekove~at likot na nekoja zaslu`na li~nost

od istorijata ili dene{nicata.

Ako vakvoto delo go pretstavuva samo por-

tretot na ~ovekot so del od gorniot del na telo-

to, toa delo go narekuvame bista. Toa se spomeni-

ci na zaslu`ni lu|e koi gi pametime po nivnite

zaslugi. Imame bisti na narodni heroi, na revo-

lucioneri, nau~nici, pisateli, umetnici, a i na

obi~ni gra|ani.

Aleksndar Kalder: Akusti~en

tavan, mobil

Keti Kolvic: Avtoportret,

bronza

Du{an Xamowa: Memorijalen

spomenik na Kozara, beton

Boro Mitri}eski: Kiril i

Metodij, bronzaZmiska boìca, Krit, terakota:

73

DA ZAPOMNIME:Skulpturata e likovno podra~je. Se deli na polna plastika i reljef. Mobil e podvi`na skulptura. Ra-zlikuvame dlabok, visok i plitok reljef. Bista e skulptura koja pretstavuva portret na ~ovek.


LIKOVNO PODRA^JE

Na plo{tadi i na javni mesta ~esto pati sre}a-

vame skulpturi koi pretstavuvaat nekoe istorisko

dejstvo ili nekoja poznata li~nost vo prirodna

golemina ili pogolemi.

Ovie objekti gi narekuvame spomenici. So niv

gi ~estvuvame va`nite nastani i zaslu`nite

li~nosti.

Naj~esto spomenicite se napraveni vo kamen

ili izlieni vo bronza so {to nivnoto vremetra-

ewe e neograni~eno.

Skulptorskite dela se izveduvaat od materi-

jali koi se stabilni i otporni na vlijanieto na

vremenskite uslovi. Naj~esto delata se naprave-

ni od terakota, kamen, drvo, bronza i metal, a

mo`e da se izrabotat i od razna plastika, hartija

stiropor, pa i od razni otpadni materijali.

07

Stefan Manevski: Mig na

vremeto, metal

Tutankamon, Egipet, oboena

skulptura

M. Aristid: Sputana akcija,

bronza

@arko Ba{evski: Spomenik na Aleksandar Makedonski, bronza

Petre Nikolovski: Objekt HHHIII 92, instalacija

74


LIKOVNO PODRA^JE

07

Na~inot na gradewe na skulptorskoto delo e najrazli~en vo zavisnost od èlbite na avtorot i od negoviot izbor na materijalot. So glina se modelira so dodavawe i odzemawe, so drvo i ka-men so dlabewe i odzemawe, so metal i bronza so liewe ili so gradewe po pat na kombinirawe i do-davawe na razni formi koi me|usebno se sostavu-vaat i zavaruvaat. So plastika, hartija i stiropor se gradi skulptura po pat na sostavuvawe, previt-kuvawe, se~ewe, perforirawe i lepewe.

So otpadni materijali se gradi asambla`, odnosno grupna skulptura vo koja se kombiniraat razni materijali vo edna celina spored idejata na avtorot.

Vo skulpturata nema ograni~uvawe za upotreba-ta na materijalite. Nekoi avtori se izrazuvaat kombiniraj}i i razni plodovi, granki, kamewa, ko-

rewa i drug materijal po svoj izbor.

Marijeta Sidovska: J’am loking

for a men in a miror, kom. teh.

Detska tvorba so hartija

Intervencija vo prostor

Vladimir Avram~ev: Predel

VIII, keramika

Robert Smitson: Zatvorawe na ulicata, kombinirana tehnika

07

75

DA ZAPOMNIME:

Spomenik e skulptura koja odbeleùva va`ni li~nosti od razni oblasti ili istoriski slu~uvawa. Skulptorskite dela se izrabotuvaat od: terakota, kamen, drvo, bronza, metal, a moè i od plastika, hartija, stiropor i drugi ma-terijali.

FORMA

Formata e glavniot izraz vo skulpturata bidej}i go potencira trodimenzionalniot oblik na deloto.

Ve}e znaeme deka skulpturata zafa}a del od prostorot i toj zafaten prostor go narekuvame volumen.

Volumenot po svojot izgled moè da bide aglest, val~est ili trkalezen, ispaknat ili vdlabnat.

Vo odnos na prostorot formata moè da bide zatvorena, otvorena ili perforirana.

Zatvorena e onaa forma koja e polna i pros-torot ne navleguva vo nea, na primer: topka, ja-bolko, kamen, kocka itn. Otvorena forma e onaa vo koja prostorot delumno vleguva vo volumenot, na primer: ~a{a, vazna, grne, kapa, tenxere i sl. Perforirana forma ja narekuvame onaa forma ili volumen vo koja postojat pomali ili pogole-mi otvori, na primer: re{eto, prsten, sinxir,

narakvica i sl.


LIKOVNO PODRA^JE

07

Stanko Pavlevski: Skulptura,

metal

Branko Veli~kovski: Torzo,

terakota

Vencislav Rihter: Centralna

forma, metalAlberto Xakometi: Paleta od ìca, ìca

76

DA ZAPOMNIME:

Formata moè da bide otvorena, zatvorena i perforirana. Volumen e prostorot {to go zafa}a odredena skulptura. Razlikuvame val~est, aglest, trkalezen, ispaknat i vdlab-nat reljef.


LIKOVNO PODRA^JE

07

KONTRAST

Kontrastot kako princip vo likovniot jazik ~esto se primenuva za da go razubavi deloto na umetnikot. Kontrastot se upotrebuva vo crte`ot, slikata, grafikata i vo skulpturata.

Vo skulpturata pri modeliraweto i komponi-raweto na pove}e delovi vo edna celina namerno se upotrebuvaat golemi i mali, val~esti i agles-ti formi, mazni i rapavi teksturi. So kontrastot umetnikot ja zbogatuva likovnata vrednost na de-

loto i do`ivuvaweto na gleda~ot.

07

Du{an Xamowa: Skulptura 45,

Hans Arp: Glava, bel mermer

Hain Stenbak: Bez naslov,

kombinirana tehnika

Henri Mur: Semejstvo, bronza

77

DA ZAPOMNIME:Likovniot princip kontrast se primenuva vo skulpturata so upotreba na vdlabnati i ispaknati, golemi i mali, val~esti i aglesti formi, kako i so mazna i rapava tekstura.


LIKOVNO PODRA^JE

07

PROPORCIJA

So proporcija se zapoznavme vo likovniot

jazik. Vo skulpturata naj~esto e izrazena `el-

bata da se iznajde idealnata ubavina na ona {to

se prika`uva, a taa prete`no se donesuva na

~ove~kiot lik i teloto na ~ovekot. Ubavinata

pretstavuva me|usebni idealni proporcii na site

delovi na ~ovekot. Sekoj umetnik koj se stremi

kon ubavinata go primenuva ovoj princip, a ve}e

znaeme deka ovoj problem go re{avale i skulpto-

rite vo stara Grcija, a vo ponovo vreme i Leonar-

do da Vin~i. Mikelanxelo: David, mermer

Mikelanxelo: Mojsie, mermer

Kanon za proporcija na ~ovek, Grcija

78

DA ZAPOMNIME:

Vo skulpturata se postignu-va idealna proporcija na delovite vo edna celina. Primeri se gr~kite skulp-turi.


LIKOVNO PODRA^JE

07

GLINA

Glinata e materijal so koj sekoj skulptor ja zapo~nuva svojata rabota. So nea mo`e da se obli-kuva sekakva forma i ideja na umetnikot. Se mode-lira so lesno dodavawe i odzemawe i so lepewe na materijalot. Se raboti so race ili so upotreba na razni alatki nare~eni {pahtli.

Skulpturata izrabotena vo glina ne mo`e da ostane vo ovoj materijal zasekoga{ zatoa {to }e po~ne da se roni pod vlijanie na vlagata vo vozduhot.

Ako sepak sakame da go so~uvame deloto vo gli-na, glinata se pe~e pod visoka temperatura so {to se pretvora vo terakota, pe~ena glina. Terakotata e sli~na na grn~arskite proizvodi.

Vo praktikata umetnicite naj~esto od deloto vo glina pravat kalap od koj se lijat edna ili pove}e identi~ni skulpturi vo bronza ili vo drug

metal.

Alatka za modelirawe so glina

Rabota so glina

Grn~arski predmeti

Aneta Svetieva: Kapa~ka,

terakota

Portret vo glina

Terakota

Sarkofagot od Cerveteri,

oboena terakota

79

DA ZAPOMNIME:

Glinata e skulptorski materijal so koj se mode-liraat likovnite dela. Se raboti so prsti i {pahtli. Pe~enata glina se nareku-va terakota.

DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII

LIKOVNO PODRA^JE

08

Ve}e se zapoznavme so dizajnot kako likovno

podra~je vo koe likovnite umetnici go pravat

izgledot na predmetite za sekojdnevna upotreba.

Izgledot na predmetite za sekojdnevna upotreba

go pravat umetnici - dizajneri. Vo toa, pokraj sè

drugo spa|a i nakitot kako i razni ukrasni pred-

meti.

Denes okolu nas se slu~uvaat mnogu ne{ta za

koi sakame da doznaeme koga i kade se slu~uvaat,

da bideme informirani za da go izbereme ona {to

nè interesira. Toa go postignuvame so sredstvata

za vizuelna komunikacija. Sè {to nè informira

so boja ili so forma e vizuelna komunikacija,

na primer: soobra}ajni znaci, plakati, posteri,

flaeri, bilbordi, spisanija, vesnici, za{titni

znakovi i sl.

Ma{ina za pi{uvawe

Dizajn na strujna lamba

Televizor

FoteljaDizajn na detska igra~ka

80


LIKOVNO PODRA^JE

08

AvtomobilNakit

Nakit

Gitara Korica na spisanie za deca

81

08

LIKOVNO PODRA^JE


Preku koricite na knigite ja prepoznavame i

odbirame sodr`inata {to sakame da ja ~itame.

So ~estitkite komunicirame i si gi ~estitame

raznite praznici i ubavi slu~uvawa vo na{iot

`ivot.

Kako i vo sekoe likovno podra~je, likovnite

umetnici {to gi dizajniraat vizuelnite komu-

nikacii dobro go poznavaat likovniot jazik i go

primenuvaat vo svojata umetni~ka rabota. Se upo-

trebuvaat formata, linijata, tonot i bojata kako

elementi na privlekuvawe na ~ovekot.

Harmonijata, kontrastot, proporcijata i kom-

pozicijata se prisutni vo sekoj dizajn.

Plakat

Ilustracija

Ilustracija

Ilustracija, CrvenkapaDizajn na CD

82

08

LIKOVNO PODRA^JE


Zname na Republika Makedonija

Plakat za 100 godini makedonska nezavisnost

Bilbord

Inicijali za bukvata O

Korica za kniga

Korica za spisanie za deca

83

DA ZAPOMNIME:

Izgledot na predmetite za upotreba go pravat umetnici nare~eni dizajneri. Site sredstva so koi se informirame za ona {to se slu~uva okolu nas se narekuva vizuelna ko-munikacija.

GRAFIKALIKOVNO PODRA^JE

09

Ve}e znaeme deka grafikata se dobiva po pat na

otpe~atuvawe. Vo crtaweto, slikaweto i skulptu-

rata dobivame samo edna tvorba so direktna izved-

ba. Vo ova podra~je so poseben proces na rabota

moème da otpe~atime isti grafiki vo pove}e

primeroci.

Za da napravime grafika, prvo mora da iz-

bereme podloga koja }e ja podgotvime za pe~atewe.

Podlogata koja ja obrabotuvame pretstavuva mat-

rica ili kli{e so koe se pe~ati grafikata.

Za matrica moè da upotrebime karton, plo~a

od linoleum, gips, drvo, kamen ili metal, vo za-

visnost od toa vo koja tehnika sakame da rabotime.

Na matricata za pe~atewe ja iscrtuvame na{ata

ideja za grafika. Ako za podloga imame linoleum,

gips ili drvo, prvo go crtame crteòt so crna

boja.

Koga crteòt }e bide gotov, so specijalni alat-

ki za dlabewe (dleta) gi vadime belite povr{ini

od crteòt, a crnite ostanuvaat ispaknati na

povr{inata. So toa matricata e podgotvena za

pe~atewe.

Dlabewe na matrica od

linoleum

Nanesuvawe boja na matrica

Pe~atewe na grafika

Vadewe na grafikataGrafi~ka ma{ina za pe~atewe

84


09

Vtora etapa e procesot na pe~atewe na grafi~kiot list. Na edna plasti~na, staklena ili metalna povr{ina stavame pe~atarska boja, a moè i tempera, i so valjak ja nanesuvame na ma-tricata. Koga }e naneseme boja, na kli{eto vni-matelno stavame hartija koja odozgora ne`no ja pritiskame so dlanka ili so nekoj val~est pred-met (laìca ili valjak).

Koga }e zaklu~ime deka hartijata dobro naleg-nala na povr{inata, ja vpila bojata od matricata, poleka ja odlepuvame od nego. So ovaa postapka na{ata grafika e otpe~atena.

Na ovoj na~in moème da otpe~atime grafi~ki

listovi kolku sakame.

Matrica i otpe~atok od linorez

Rembrant: Portret na Jan

Lutie Postariot, bakropis

Albreht Direr: Sv. Toma,

gravura

M. Aristid: Ov~ar~eto

Koridon, drvorez

85

DA ZAPOMNIME:Grafikata e likovno podra~je. Likovnite tvorbi vo grafikata se dobivaat so otpe~atuvawe na pove}e isti grafiki. Matrica ili kli{e e podlogata so koja se pe~ati. Dleta ili dlaba~i se alatki za obrabotka na matricata.


09

POTPI[UVAWE NA GRAFIKA

Grafikata kako likovna tvorba ima vred-

nost samo ako e potpi{ana od avtorot. Listot se

potpi{uva na dolnata horizontalna strana od

otpe~atokot, od levo na desno. Prvo se stava red-

niot broj na otpe~atenata grafika i vkupniot broj

na otpe~ateni grafiki. Na primer: ako grafikata

{to sme ja otpe~atile e treta po red, a vkupno

imame devet isti grafiki brojkata }e bide 3/9.

Vedna{ po brojot se naveduva tehnikata vo koja

e otpe~atena tvorbata, na primer: karton-pe~at,

gipsorez, linorez i sl. vedna{ po tehnikata se

naveduva godinata koga e otpe~atena grafikata,

na primer: 2010.

Vo sredinata na dolnata ivica se pi{uva

naslovot na grafikata, na primer: drvo; pejza`;

portret i sl., a vo desniot agol se stava potpisot

na avtorot koj ja kreiral grafikata.

So potpi{uvaweto na grafikata stanuva tvor-

ba na avtorot i se zdobiva so umetni~ka vrednost.

Avtorot sekoga{ treba da gi potpi{uva grafikite

na ovoj na~in.

3/9, sito-pe~at, 1990 Alfa II Dan~o Ordev

86

DA ZAPOMNIME:

Sekoja grafika se odbele`uva od strana na avtorot. So potpi{uvaweto grafikata sta-nuva originalno likovno delo.


09

LINIJA

Linijata posebno vo grafikata, kako i vo

crteòt, e osnoven element za izrazuvawe. Bogat-

stvoto na grafikata go dobivame so upotreba na

raznovidni debeli, tenki, dolgi, kusi, pravi i

krivi linii.

So linijata go izrazuvame ona {to sakame da go

prikaème zaedno so formite preku koi gi pre-

poznavame prikaànite ne{ta.Milan Sokol: Glava I, linorez

Kruèn pat, drvorez, nepoznat

avtor

Dim~e Nikolov: Predel HHI,

bakropis

Linija vo grafikata

Pablo Pikaso: Slikar so model koj plete, bakrorez

Ilija Ko~ovski: Zapisi, drvorez

87

DA ZAPOMNIME:

Grafikata naj~esto se izrazuva preku bogatstvoto i raznovidnosta na linijata.


09

TEKSTURA

Drug likoven element koj e isto taka vaèn

kako i linijata e teksturata. So teksturata gi

odreduvame karakteristikite na raznite formi

i povr{ini vo me|usebnite prepoznavawa.

Teksturata ja dobivame so dlabewe i reèwe

na matricata so razni vidovi tekstura koja ja do-

bivame preku raznite vidovi linii i to~ki, niv-

nata gustina i razli~nite pravci na nanesuvawe.

Ako analizirame nekoja od prikaànite grafi-

ki i teksturi vo u~ebnikov, }e vidime deka na prv

pogled }e gi voo~ime razlikite me|u formite so

pomo{ na nivnata tekstura.Ordan Petlevski: Memento,

drvorez

Dragan Bikov: Jadro,

kombinirana tehnika

Piter Brojgel: Vo lov, bakropis

Burhan Ahmeti: Esenski

fragment, akvatinta

88

DA ZAPOMNIME:

Teksturata e osnovno izrazno sredstvo vo sekoja grafika.


09

FORMA

Seto ona {to se prikaùva na grafi~kata tvor-

ba moè da go prepoznaeme preku negovata for-

ma.

Formata ja prikaùvame so pomo{ na linijata,

teksturata, a ponekoga{ i so bojata.

Vo grafikata, kako i vo drugite likovni

podra~ja so ubavinata na formite gi izrazuvame

na{ata ideja i èlba za ona {to sakame da go iz-

razime.

Sito-pe~at

Sito-pe~at

Sito-pe~at

T. Kauzari}: Kvadrat D, sito-pe~at

Basra Mekoli: Kreirawe na

ìvotot, digitalna grafika

89

DA ZAPOMNIME:

Vo grafikata formata se definira so linijata, bojata i raznovidnosta na teksturata.

ESTETSKO PROCENUVAWE10

90

LIKOVNA UMETNOST

Na ~asovite po likovno, del po del, go sovladuvame likovniot jazik so negovite karakteristi~ni likovni elementi i principi. Vo prakti~nata rabota se trudime likovniot jazik da go primenime vo na{ite tvorbi, a vo isto vreme istite da gi prepoznaeme vo delata na svetskite i makedonskite likovni umetnici.

Izrazuvaj}i se likovno i gledaj}i vredni i poznati likovni dela, nie se zdobivame so sposobnost da ocenime {to e dobro, a {to ne.

Estetikata e nauka za ubavoto. So pra{aweto na ubavoto se zanimavale mnogu filozofi, umetnici i

esteti~ari so cel da dojdat do su{tinata na vrednostite vo umetni~koto delo od oblasta na site umetnosti.

So pomo{ na va{iot nastavnik po likovno, preku razgovori za va{ite tvorbi, za likovnite dela, vie istovremeno steknuvate sposobnost da pro-cenite {to e vredno a {to ne e vo edna likovna umetni~ka tvorba.

Estetsko procenuvawe moè da napravite na sekoja tvorba od sekoe liko-vno podra~je, na crte`, slika, skulptura, grafika ili dizajn.

Gledaj}i edno likovno delo sekoj od nas go gleda kako likovna vrednost koja sekoga{ pobuduva vo nas odredeni pozitivni ~uvstva i zadovolstvo, vizuelno, mislovno i emotivno. Pokraj likovnata vrednost i tehni~kata izvedba, na na{ite ~uvstva i doìvuvawe vlijae kombinacijata na boite, tonot, liniite, svetlo - temnoto, formite ili sodrìnata, odnosno motivot. Doìvuvaweto moè da bide individualno vo zavisnost od li~nosta koja go gleda.

ESTETSKO PROCENUVAWE

10

PRIMER 1 91

CRTAWE

Vinsent van Gog: @olta ku}a, tu{, perce

Gledaj}i go crteòt na Van Gog, moème da gi zabeleìme slednive kvaliteti na crteòt:

- Na crteòt zabeleùvame upotreba na bogatstvo od raznovidni linii i to~ki, vo razni golemini i gustini.

- Formite vo crteòt, ku}ata, patot, neboto, drvoto jasno i ~isto se odvoe-ni edni od drugi so toa {to umetnikot za sekoja od niv upotrebil raznovidni linii, odnosno raznovidna karakteristi~na tekstura. U{te na prv pogled site formi jasno se prepoznavaat.

- Tehni~ki, crteòt izgleda ~isto, jasno, ednostavno i precizno.- Sekoj od nas emotivno razli~no moè da ja doìvee atmosferata na

crteòt. Nekoj }e ja doìvee kako mirna ulica vo prikve~erina, samo {to ne se zapalile svetilkite, nekoj moè da ja doìvee kako rano nautro samo {to lu|eto izleguvaat od svoite domovi itn.

Vinsent van Gog: @olta ku}a, tu{, perce

10

92 PRIMER 2

ESTETSKO PROCENUVAWESLIKAWE

Ordan Petleski: Sogoreno podra~je, maslo na platno

Analiziraj}i ja slikata na Ordan Petleski, moème da go zabeleìme slednovo: -Umetnikot na svojata slika se izrazil so ubavinata na slikarskata tek-stura na bojata. So razni postapki dobil raznovidna i bogata tekstura. Zabeleùvame deka upotrebil sli~ni boi i kontrast na svetlo-temno na oddelni mesta so {to gi potenciral formite. -Oblikot na formite e zaoblen i kombiniran so raznovidni golemini. -Upotrebil sli~ni boi so {to slikata izgleda smireno i harmoni~no. -Iako na slikata nema prepoznatliv motiv, nie moème so zadovolstvo neograni~eno vreme da ja gledame i da uìvame vo slikata.

Ordan Petleski: Sogoreno podra~je, maslo na platno

10

PRIMER 3 93

ESTETSKO PROCENUVAWEGRAFIKA

Piter Brojgel: Vo lov, bakropis, grafika

Gledaj}i ja grafikata na Piter Brojgel, gi voo~uvame slednive vrednos-ti:

- Umetnikot upotrebil bogatstvo od kombinacija na raznovidni linii, to~ki i teksturi. Grafikata izgleda ~isto, jasno, ednostavno i precizno.

- Pretstavenite formi na motivot, ku}ite, drvoto i lu|eto vizuelno se oddeleni so raznovidna tekstura i temno - svetlo edni od drugi.

- So pomali i pogolemi formi na drvjata i ku}ite i so potemni i posvetli povr{ini na teksturata go ~uvstvuvame prostorot, odnosno imame iluzija na daleku i blisku.

- Tehni~ki zabeleùvame deka otpe~atokot e ~ist i jasen.- Ako grafikata ja pogledneme vnimatelno, del po del, sekoj od nas moè

da pronajde sodrìni so koi moè da se raskaè cela prikazna.

Piter Brojgel: Vo lov, bakropis, grafika

10

94 PRIMER 4

ESTETSKO PROCENUVAWESKULPTURA

Mikelanxelo - Roden: skulptura

Analiziraj}i ja skulpturata na Umberto Bo~oni, moème da go zabeleìme slednovo:

- Umetnikot ja izrabotil skulpturata so volumen so sli~ni golemini i sli~ni trkalezno-val~esti formi.

- Formata na skulturata e moderna, no sepak asocira na ~ove~ka figura koja se dviì, iako ne e realisti~ki prikaàna.

- Asocijacijata na figura vo dvièwe e postignata so formite koi se

dinami~ni i sami po sebe ni asociraat ritam vo prostorot. Gledaj}i gi formite, tie vizuel-no ni sugeriraat kako celata figura da se dviì napred.

- Celata skulptu-ra e harmoni~na i ja doìvuvame kako edin-stvo na volumenot.

- Umetnikot izgleda deka ja izrabotil vo bronza i vo òlta boja za da pridonese {to pove}e na ~uvstvoto za dinami~nost i ritam. Dali so druga boja bi go donele ova ~uvstvo?

Mikelanxelo - Roden: Skulptura

10

PRIMER 5 95

ESTETSKO PROCENUVAWEDIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII

Plakat za 100 godini makedonska nezavisnost, dizajn

Ovoj plakat R Makedonija go izdade po povod 100 godini od Ilindenskoto vostanie. Plakatot treba da ja pretstavi na{ata borba za nezavisna Make-donija.

Plakatot na lu|eto treba da im ja prikaè sodrìnata na porakata za koja e napraven. Od ovoj plakat moème da go razbereme slednovo:

- Glavniot simbol, na{eto zname, e pretstaven na plakatot so {to vedna{ zabeleùvame deka plakatot prenesuva poraka za dràvata.

- Plakatot e ispolnet so simboli.- Vo centarot magli~esto e pretstaven spomenikot Makedonium, mestoto

kade {to se rodilo Ilindenskoto vostanie. Zamaglenosta ja pretstavuva dale~nosta od 100 godini. Zad Makedonium se pojavuva sonceto kako simbol na svetlosta i slobodata, a od centarot niz celiot plakat se branuva make-donskoto zname.

- Celiot plakat e oboen so nacionalnite boi na Makedonija.- Osven porakata koja vizuelno ni se pretstavuva, imame i tekst koj tek-

stualno ni objasnuva po koj povod e izdaden plakatot.

Plakat za 100 godini makedonska nezavisnost, dizajn

RE^NIK NA POIMI11

A

Amater - qubitel na umet-

nosta koj ima druga svoja

profesija, a se zanimava

so likovno tvore{tvo od

qubov, a ne profesionalno.

Animalist - likoven umet-

nik koj osobeno se zanimava

so prikaùvawe, odnosno so

crtawe ili vajawe na ìvot-

ni.

Antika - naziv na starite

kulturi, osobeno na rimska-

ta i na gr~kata.

Apstraktna umetnost -

pravec vo modernata ume-

tnost koj go napu{ta

prikaùvaweto na realniot

svet i tvori so slobodni

formi.

Arabeska - ornament vo

arapski stil koj se sostoi

od stilizirani geometriski

i rastitelni elementi.

Atelje - rabotilnica, ra-

botna prostorija na likoven

umetnik ili na lica za krea-

tivni profesii.

Ambalaà - likovno dizaj-

nirawe na materijalot vo

koj se pakuva i se prodava

proizvodot.

B

Bareljef - mnogu nizok, pli-

tok reljef vo skulpturata.

Bienale - izlo`ba koja se

odrùva sekoja vtora godi-

na.

Bista - prikaùvawe na

glavata i gorniot del od

~ove~koto telo vo vajarstv-

oto.

V

Valer - soodveten francus-

ki zbor za ton.

Viweta - mal crte` ili sli-

ka {to sluì kako ukras na

nekoj tekst.

Vitra` - prozorec ili stak-

lena povr{ina, izrabotena

ili ukrasena so par~iwa

raznobojno staklo.

G

Galerija - prostor izgraden

so namena za izloùvawe na

umetni~ki dela.

Gva{ - tehnika za crtawe so

vodeni boi i so bela temper-

na.

Grafi~ki list - otpe~atena

grafi~ka likovna tvorba.

Galeriska skulptura -

skulptura koja po svojata go-

lemina moè da se izloùva

vo galerija (realna i mini-

jaturna golemina).

D

Dekoracija - ukrasenost,

odnosno ukrasuvawe na pros-

torot, kako i na poedine~ni

formi na ukrasuvawe.

Dizajn - crte` namenet za

oblikuvawe na proizvodi za

industrisko proizvodstvo.

Dizajner - umetnik, spe-

cijalist za estetsko obli-

kuvawe na predmeti ili

povr{ini za industrisko

proizvodstvo.

@

@anr - prikaùvawe na sli-

ki od sekojdnevniot ìvot

preku likovna tvorba.

I

Ilustracija - slika ili

crte` povrzan so dejstvo od

pi{uvan tekst.

Istorija na umetnost - nau-

ka za pojavata i razvojot na

umetni~kite pravci, niv-

nata vrednost i istorisko

zna~ewe.

Iluzija - iluzija vo sli-

karstvoto e pretstavuvawe

prostor, ton, perspektiva

itn.

Industriski dizajn - li-

kovno oblikuvawe na pred-

meti za sekojdnevna upotre-

ba koi{to se proizveduvaat

industriski.

K

Katalog - publikacija vo koja

se popi{ani site izloèni

dela na muzejot, galerijata,

izlo`bata ili tvore{tvoto

na umetnikot.

Ki~ - neumetni~ka zanaetska

ili umetni~ka produkcija.

Ki~ e delo koe nastanuva

poradi evtina èlba za

dopa|awe, zna~i dopadlivo

nadomestuvawe za umetnos-

ta, a se pojavuva kako rezul-

tat na nerazviena umetni~ka

sredina.

Kolorit - oboenost, svoj-

stvo, izraz, efekt na

umetni~koto delo postig-

nato so boja.

Kroki - brz i lesen crte`

so ednostavni linii i malku

detali.

96

RE^NIK NA POIMI

11

L

Lazurna boja - providno

nanesuvawe na boja niz koja

moè da se vidi podlogata.

Likovna umetnost - zaed-

ni~ki imenitel za arhitek-

tura, slikarstvo, vajarstvo i

grafika, tvorbi koi ~ovekot

kreativno gi sozdava.

Linearno - karakteristika

na slikarsko, skulptorsko

ili grafi~ko delo na koe

glavno izrazno sredstvo im

e linijata.

M

Marina - umetni~ko prika-

ùvawe na morski pejza`.

Minijatura - slika ili

skulptura vo izrazito mal

format.

Mozaik - umetni~ka tvor-

ba koja se izrabotuva so

sostavuvawe na raznobojni

kocki~ki od staklo, kamen

i sl.

Monografija - kniga vo koja

iscrpno se prikaàni ìvo-

tot i tvore{tvoto na nekoj

umetnik.

Monohromija - slikarsko

delo izraboteno samo so

edna boja.

N

Naturalizam - nastojuva-

we na umetnosta, pojavite i

predmetite da se prikaàt

povistinski i porealni.

O

Ornament - geometriski,

rastitelni ili zoomorfni

stilizirani formi so koi e

ukrasena nekoja povr{ina,

koi moàt da se povtoruvaat

ili variraat.

Obvivka - likovno obliku-

vawe, dizajnirawe na kori-

ca za kniga ili za drug re-

klamen materijal.

P

Paleta - povr{ina na koja

slikarot gi me{a boite pred

da gi nanese na deloto.

Panorama - prikaùvawe

na prirodata so {iroki i

dale~ni vidici.

Pejza` - slika na koja se

prikaùva priroda.

Primeneta umetnost - naziv

na umetni~ko oblikuvani

predmeti za upotrebliva

namena.

Profil - izgled na lik ili

na predmet gledani otstra-

na.

R

Ramen pe~at - grafi~ka teh-

nika bez dlabewe na pod-

logata (sito-pe~at, monotip-

ija, litografija).

Reproduktivna grafika

- kopija ili dela koi ne se

ra~no pe~ateni, tuku so of-

set-industriski pe~at.

S

Signatura - svoera~en pot-

pis na umetnikot na slikata,

grafikata ili skulpturata

{to ja izrabotil.

Skica - provizorna, nafr-

lana i nedoterana slika,

crte`, skulptura ili grad-

ba.

Stilizacija - uprostuvawe,

sveduvawe na formite od

prirodata na ednostavni i

osnovni oblici.

T

Tapiserija - op{t naziv na

umetni~ko delo izraboteno

od tekstilen materijal.

Terakota - op{t naziv za

proizvodi od glina koi se

zacvrsteni so pe~ewe.

Triptih - likovno delo

sostaveno od tri dela.

F

Faktura - povr{ina na

umetni~koto delo vo

slikarstvoto so koja se do-

bivaat nekoi osobenosti na

povr{inata.

Figurativnost - karak-

teristika na likovnoto

delo koga na nego moè da

se prepoznae konkreten lik,

sodrìna ili motiv.

C

Crte` - likovno delo na

povr{ina, ostvareno so

linija kako glavno izrazno

sredstvo.

[

[tafelaj - slikarski sta-

lak - nosa~, nogalki na koi

umetnikot ja postavuva

slikata pri rabota.

97

?

TEST

98

Drag u~eniku,

Koga }e dojde{ do ovie testovi, ve}e si se zapoznal

so pogolemiot broj na sodr`ini od u~ebnikov. Do

denes sigurno si nau~il dosta nepoznati raboti, a

nekoi ti se ve}e poznati.

Ovie testovi se samo proverka na tvoite znaewa.

Nekoi delovi od testot se so odgovori na posta-

venite pra{awa, a nekoi se re{avaat so crtawe.

Se nadevam deka testovite ne se te{ki i deka bez

pogolem napor }e gi re{i{.

Testovite }e gi popolnuva{ vo vreme koga }e re{i

nastavnikot po likovno, prviot pri krajot na pr-

voto, a vtoriot pri krajot na vtoroto polugodie.

Odgovorite na sekoe pra{awe }e se ocenuvaat so

bodovi koi }e gi opredeli nastavnikot po likov-

no.

Ti po`eluvam uspe{no re{avawe na testovite,

dobri ocenki i zadovolstvo pri rabotata.

TEST 1

99IME I PREZIME ________________________________________________________

ODDELENIE ____________________________________________________________

U^ILI[TE _____________________________________________________________

DATUM _____________________

1. Nabroj gi likovnite elementi:

-________________________________

-________________________________

-________________________________

-________________________________

-________________________________

-________________________________

-________________________________

-________________________________

2. Nabroj gi likovnite principi:

-________________________________

-________________________________

-________________________________

-________________________________

-________________________________

-________________________________

-________________________________

-________________________________

3. Nabroj gi likovnite podra~ja:

-________________________________

-________________________________

-________________________________

-________________________________

-________________________________

4. Nacrtaj tekstura.

so linii so to~ki

5. Nacrtaj gi slednive vidovi formi:

zatvorena otvorena perforirana

TEST 1

1006. Oboj gi predmetite so lokalna boja.

banana lubenica limon portokal

7. Odredi na koja nasoka i pripa|a

sledniov crte`:

kosa horizontalna vertikalna

8. Nacrtaj formi bez nasoka.

9. Nacrtaj stati~ni formi. 10. Nacrtaj iluzija na prostor so

preklopuvawe.

TEST 2

101IME I PREZIME ________________________________________________________

ODDELENIE ____________________________________________________________

U^ILI[TE _____________________________________________________________

DATUM _____________________

1. Koe od ovie dela ti se dopa|a pove}e?

2. Nacrtaj tvorba so simetrija. 3. Pretstavi gradacija na forma.

Ordan Petlevski: Izgoruvawe,

maslo na platnoDan~o Kal~ev: Mrtva priroda,

maslo na platno

so motiv apstraktno

TEST 2

1024. Nacrtaj regularen ritam.

5. Nacrtaj alternativen ritam.

6. Nacrtaj tvorba so motiv po tvoj

izbor.

7. Nacrtaj tvorba bez motiv.

8. Navedi tri primeri na dizajn.

- ______________________________

- ______________________________

- ______________________________

9. Navedi tri primeri na vizuelna

komunikacija.

- ______________________________

- ______________________________

- ______________________________

ZABELE[KI

103

ZABELE[KI

104

vnatresni fizicko i zdravstveno 7 oddelenie print spremno za … - 5 odd likovno... · 2020. 10....

Documents