Предлог План за измена на ПЛАНОТ ЗА …...vo taa nasoka ministerstvoto...

1

Предлог План за измена на

ПЛАНОТ ЗА УПРАВУВАЊЕ со Подрачјето на светско наследство

Природно и културно наследство на Охридскиот регион

Верзија 0.4

2

Предлог за измена на Планот за управување со природното и

културното наследство на Охридскиот регион

ПЛАН ЗА УПРАВУВАЊЕ СО ПОДРАЧЈЕ НА СВЕТСКО НАСЛЕДСТВО

Изработен од БДС, Скопје и СУСТКУЛТ Проектниот тим на општина Охрид

- 3 -

SODR@INA 1 Резиме ............................................................................................................................ - 9 -

1.1 Kratka vizija ......................................................................................................... - 9 -

2 VOVED ......................................................................................................................... - 13 -

2.1 SUSTKULT Proekt i SUSTKULT Metodologija ................................................ - 14 -

2.2 Statusot na podra~jeto od Svetsko nasledstvo na Ohridskiot region ......... - 16 -

2.3 Kriteriumi ........................................................................................................... - 18 -

2.4 Poznati li~nosti za za{titenoto podra~je ..................................................... - 19 -

2.5 Granici na za{titenoto podra~je ...................................................................... - 21 -

2.5.1 Kontaktna zona ............................................................................................. - 22 -

2.6 Isklu~itelna univerzalna vrednost ................................................................ - 22 -

2.6.1 Klu~ni vrednosti na Ohridsko Ezero ........................................................ - 22 -

2.6.2 Klu~ni vrednosti na Nacionalen park Gali~ica ..................................... - 23 -

2.7 Integritet i avtenti~nost na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na

Ohridskiot region ......................................................................................................... - 26 -

3 Upravuvawe so prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na Ohridskiot region - 29

-

3.1 Cel na Planot za upravuvawe ............................................................................ - 29 -

3.2 Potreba za izrabotka na Planot za upravuvawe.............................................. - 30 -

3.3 Status na Planot ................................................................................................. - 31 -

3.4 Pravna osnova za izrabotka i donesuvawe na Planot za upravuvawe .......... - 32 -

3.4.1 Proces na izrabotka na Nacrt Planot za upravuvawe ............................. - 33 -

3.4.2 Procesot na izrabotka na Planot za upravuvawe zapo~na vo mart 2009 god.

i trae{e do januari 2010 godina. ............................................................................. - 34 -

4 Istoriski razvoj i na~in na `ivot na srednovekovniot Ohrid ..................... - 37 -

4.1 Istoriski razvoj .................................................................................................. - 37 -

4.1.1 Praistorija i antika .................................................................................... - 37 -

4.1.2 Sreden vek .................................................................................................... - 42 -

4.1.3 Osmanliski period ...................................................................................... - 43 -

4.1.4 Prerodbenski period ................................................................................... - 44 -

4.1.5 Period pome|u dvete svetski vojni ............................................................ - 46 -

4.1.6 Ohrid vo ramkite na SFRJugoslavija ........................................................ - 47 -

4.1.7 Ohrid vo samostojna Makedonija ................................................................ - 48 -

5 Vrednosti na za{titenoto podra~je na Ohridskiot region ............................. - 51 -

5.1 Isklu~itelna univerzalna vrednost na za{titeniot region - vekovna sinteza

na iskonskata priroda i drevnite graditelski formacii ....................................... - 51 -

- 4 -

5.2 Kulturni vrednosti ............................................................................................ - 51 -

5.2.1 Kulturen pejsa` ........................................................................................... - 52 -

5.2.2 Kulturno nasledstvo ................................................................................... - 53 -

5.2.3 Nedvi`no kulturno nasledstvo ................................................................. - 53 -

5.2.4 Urbanisti~ko-arhitektonski vrednosti ................................................... - 53 -

5.2.5 Ruralni oblasti vo Ohridskiot region ..................................................... - 60 -

Krajbre`ni ruralni naselbi ........................................................................................ - 61 -

5.2.6 Kulturno – umetni~ki vrednosti................................................................ - 62 -

5.3 PRIRODNI VREDNOSTI NA OHRIDSKI REGION ......................................... - 83 -

5.3.1 Podatoci za prirodnite vrednosti na Ohridsko Ezero .......................... - 83 -

5.3.2 Prirodni vrednosti na kopnen del od Ohridski Region......................... - 86 -

5.3.3 Prirodno nasledstvo na Ohridskiot region ............................................ - 87 -

5.4 Op{testveno - ekonomski vrednosti ................................................................ - 90 -

5.4.1 Op{testveni vrednosti .............................................................................. - 90 -

5.4.2 Nau~no - obrazovni vrednosti .................................................................... - 90 -

5.4.3 Ekonomski vrednosti ................................................................................... - 91 -

6 Faktori i rizici koi gi zagrozuvaat vrednostite na Ohridskiot region ... - 97 -

6.1 Faktori koi gi zagrozuvaat kulturnite i prirodnite vrednosti .................. - 97 -

6.1.1 Urbanisti~ko-arhitektonski vrednosti ................................................... - 97 -

6.1.2 Kulturno-umetni~ki vrednosti .................................................................. - 98 -

6.1.3 Prirodni vrednosti .................................................................................... - 99 -

6.1.4 Drugi vrednosti ......................................................................................... - 100 -

6.1.5 Turizam ....................................................................................................... - 102 -

6.1.6 Infrastruktura ......................................................................................... - 102 -

6.1.7 Op{testveno-ekonomski vrednosti ......................................................... - 103 -

6.2 Rizici koi gi zagrozuvaat vrednostite .......................................................... - 103 -

7 Potencijali na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na Ohridskiot region ... -

113 -

8 Vizija ........................................................................................................................ - 119 -

9 Op{ti celi na Planot za upravuvawe so prirodnoto i kulturnoto nasledstvo

na Ohridskiot region ................................................................................................... - 124 -

10 Klu~ni pra{awa na upravuvawe so prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na

Ohridskiot region ........................................................................................................ - 128 -

10.1 Op{ti merki na upravuvawe ........................................................................ - 128 -

10.2 Pravna ramka na za{tita ............................................................................. - 128 -

10.2.1 Nacionalno zakonodavstvo ....................................................................... - 129 -

- 5 -

10.2.2 1Sorabotka na dràvnite organi so instituciite od privatniot sektor .... -

130 -

10.2.3 Upravuvawe so kulturno i prirodno nasledstvo .................................... - 130 -

10.3 Sopstvenost .................................................................................................... - 131 -

10.4 Dostapnost na javnosta .................................................................................. - 131 -

10.5 Koristewe ....................................................................................................... - 131 -

10.6 Nau~ni istraùvawa ..................................................................................... - 131 -

10.7 Obrazovni programi ...................................................................................... - 132 -

10.8 Prmet so nedvi`nostite ............................................................................... - 132 -

10.9 Finansirawe .................................................................................................. - 132 -

10.10 Urban razvoj .................................................................................................... - 132 -

10.10.1 Sostojba na nedvi`noto kulturno nasledstvo .................................... - 133 -

10.10.2 Prostorno - urbanisti~ka dokumentacija ............................................. - 135 -

10.10.3 Urban razvoj na Ohridskiot region vo XX vek i denes ....................... - 136 -

10.10.4 Sostojbata na gradovite i naselbite vo za{titenoto podra~je ........ - 137 -

10.11 Infrastruktura na Ohridskiot region ....................................................... - 141 -

10.11.1 Komunalna infrastruktura na Ohridskiot region ............................. - 141 -

10.11.2 Energetska infrastruktura ................................................................... - 142 -

10.11.3 Soobra}ajna infrastruktura ................................................................. - 143 -

10.12 Konzervacija, restavracija, revitalizacija i odrùvawe ....................... - 144 -

10.12.1 Restavracija na sakralni objekti ......................................................... - 144 -

10.12.2 Konzervacija na objektite od profana arhitektura ........................... - 149 -

10.13 Sproveduvawe na proekti ............................................................................. - 155 -

10.14 Odrùvawe ..................................................................................................... - 155 -

10.15 Op{ti zabrani (reìm na za{tita) ............................................................. - 156 -

10.15.1 Kulturno nasledstvo .............................................................................. - 156 -

10.15.2 Prirodno nasledstvo ............................................................................. - 157 -

10.15.3 Zabrana za dvièwe na oddelni vidovi plovni objekti ................... - 157 -

10.15.4 Privremena ili trajna za{tita ............................................................ - 157 -

10.16 Manaxment vo turizmot ................................................................................. - 157 -

10.17 Kadrovski potencijal i edukacija ............................................................... - 159 -

10.17.1 Kadrovski potencijal ............................................................................. - 159 -

10.17.2 Edukacija ................................................................................................. - 160 -

11 Akciski plan ............................................................................................................... 164

12 Sproveduvawe – Implementacija ........................................................................ - 185 -

12.1 Odgovornost i administracija ..................................................................... - 185 -

12.2 Finanasirawe i potrebni sredstva ............................................................ - 186 -

- 6 -

12.3 Monitoring i revizija na Planot za upravuvawe ....................................... - 186 -

13 PRILOZI .................................................................................................................. - 187 -

- 7 -

1. REZIME

- 9 -

1 Резиме

1.1 Kratka vizija

Planot za upravuvawe obezbeduva Vizija za idninata na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na Ohridskiot region kako svetsko nasledstvo. Vizijata e dizajnirana da ja odrì univerzalna vrednost i isklu~itelnoto zna~ewe na Regionot, kako pridobivka za idnite generacii, istovremeno grièj}i se za za~uvuvawe na avtenti~nosta na vrednostite. Koristej}i go statusot na svetsko nasledstvo so potvrdeni univerzalni vrednosti kako strate{ki potencijal za unapreduvawe na lokalnata zaednica i kako dobro na site nejzini gra|ani, Republika Makedonija }e go promovira zna~eweto na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na Ohridskiot region.

Podra~jeto na Svetskoto nasledstvo na Ohridskiot region, so svesta za vrednosta na prirodno i kulturnoto nasledstvo {to go poseduva, }e go temeli svojot prosperitet na obmislena politika pri upravuvaweto so nego, na na~in so koj }e se zadovolat potrebite na sega{nite generacii, so cel na idnite da im se prenese so celata svoja ubavina, raznovidnost i avtenti~nost.

Razvojot vo Ohridskiot region treba da se bazira na harmoni~nost na odnosite pome|u prirodnoto i kulturnoto nasledstvo i novite sodrìni na prostorot na kopnoto i ezeroto, pome|u socijalnite potrebi, ekonomskite aktivnosti vo prirodnoto i vo kulturnoto opkruùvawe.

Zaradi urbanisti~ko-arhitektonskite i prirodnite vrednosti na za{titeniot prostor na Svetskoto nasledstvo na Ohridskiot region, prostorniot razvoj }e bide rakovoden od principite na integralnata za{tita, odnosno po~ituvawe na tradicionalnite urbanisti~ki modeli, za~uvuvawe na prirodnoto nasledstvo i pejzaòt na Ohridskiot region i negovata celovitost i integritet. Voedno neophodno e vospostavuvaweto na ramnoteà pome|u potrebite na sovremeniot ìvot i za~uvuvawe na unikatnite univerzalni prirodni i kulturni vrednosti.

Zaradi zgolemuvawe na kapacitetite na samooodr`livost na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na Ohridskiot region i negova zgolemena vrednost }e se pristapi kon pogolemo u~estvo vo zadovoluvawe na potrebite za revitalizacija na prostorot, za zadovoluvawe na kulturnite, edukativnite i nau~nite potrebi na op{testvoto na nacionalno i me|unarodno nivo. Predvideni se vozobnovuvawe na pra-fukciite, i dodavawe na novi kompatabilni programski sodrìni na odredeni areali vo centralnoto gradsko jadro na gradot Ohrid, kako i zbogatuvawe na kulturnta poraka na regionot (Vozobnovuvawe na Svetiklimentoviot univerzitet na Plao{nik);

- 10 -

- 11 -

2. VOVED

- 12 -

- 13 -

2 VOVED

Republika Makedonija raspolaga so bogati prirodni i kulturni vrednosti koi{to po svojata raznovidnost pretstavuvaat privle~ni turisti~ki motivi - ezera, visoki planini, {umi, reki, izvori kako i brojno nedvi`no, dvi`no i duhovno kulturno nasledstvo.

Mno{tvoto od sakralnoto i profanoto kulturno nasledstvo kako i arheolo{kite lokaliteti na koi se utvrdeni tragi na ìvot od najranite oblici na civilizaciskoto ìvewe, impozantni mozai~ni pretstavi od rimskata epoha i ranoto hristijanstvo so isklu~itelni estetski vrednosti i nivniot spoj go smestuvaat regionot vo eden od retkite so vakva intenzivnata i harmonizirana koncentracija na kulturno nasledstvo so karakteristiki na izvonredna prezervacija i avtenti~a za{tita.

Vo taa nasoka Ministerstvoto za kultura preku sistemot na svoite institucii nadle`ni za za~uvuvawe na svetskoto kulturno nasledstvo vo regionot ja obezbeduva soodvetnata za{tita i tretman spored site moderni standardi i trendovi vo segmentot na za{titata.

Od vkupnata teritorija na dràvata 40% se {umi i {umsko zemji{te, 51% e zemjodelsko, a 9% e neproduktivno zemji{te. Teritorijata na Makedonija e ridsko-planinska, isprese~ena so kotlini i re~ni dolini, dobro razviena hidrografska mreà i tri pogolemi prirodni ezera: Ohridskoto, Prespanskoto i Dojranskoto Ezero.

Osnovni karakteristiki na biolo{kata raznovidnost na Makedonija se nejzinata heterogenost i visokiot stepen na reliktnost i endemizam. Spored analizata za bogatstvoto na biolo{kata raznovidnost vo odnos na drugi zemji vo Evropa, Republika Makedonija e rangirana na samiot vrv od listata na dràvi koi se ozna~eni kako “European Hotspot”.

Eden od najreprezentativnite regioni vo Republika Makedonija po svoite prirodni i kulturni vrednosti e Ohridskiot region.

Ohridskoto Ezero se nao|a vo jugozapadniot del na Republika Makedonija na nadmorska viso~ina od 693,17 metri so povr{ina od 358,2 km2, od koja na Republika Makedonija ñ pripa|aat 249 km2. Ohridskata kotlina na ~ie dno leì Ohridskoto Ezero e nastanata po tektonski pat vo tercierniot period, pred pove}e od 3 milioni godini. So svoite 288,7 metri dlabo~ina Ohridskoto Ezero e poznato kako najdlaboko ezero na Balkanskiot Poluostrov.

Vo Ohridskoto Ezero, zaradi geografskata izoliranost i povolnite hidrografski uslovi, za~uvani se i vo nego ìveat golem broj rastitelni i ìvotinski organizmi, od koi pove}eto se endemi~ni.

Ohridskoto Ezero pretstavuva eden od najzna~ajnite centri na biolo{ka raznovidnost vo Evropa so okolu 1200 nativni vidovi, od koi 586 se ìvotinski vidovi, a okolu 614 rastitelni vidovi. Posebno zna~ajni za naukata se 212 endemi~ni vidovi, od koi 182 se ìvotinski vidovi. Eden del od niv pretstavuvaat ìvi fosili, re~isi neizmeneti od vremeto na tercier, kako {to se endemskiot sun|er, reliktnite vidovi polàvi, a od ribite ohridskata pastrmka i belvicata.

Vo odnos na zastapenosta na vidovi kako i po procentot na endemi~nost, Ohridskoto Ezero ni malku ne zaostanuva zad klasi~nite primeri so bogatstvo na endemizam, kako {to se Bajkalskoto Ezero vo Sibir i ezeroto Tangawika vo Afrika. Srodnosta na ohridskite endemi~ni formi so terciernite fosili, zboruva za toa deka florata i faunata na Ohridskoto Ezero e posledniot ostatok od stariot voden svet na Evroaziskoto kopno. Ottamu i nejzinoto izvonredno zna~ewe za svetskata nauka.

- 14 -

Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe na Republika Makedonija kako nadleèn dràven organ za za{tita na Ohridskoto Ezero, vo sorabotka so najstarata nau~nata institucija vo Makedonija, Hidrobiolo{ki zavod od Ohrid (osnovan vo 1934 god.), permanentno ja sledi sostojbata na ekosistemot na Ohridskoto Ezero. Ovoj kanstanten monitoring ovozmoùva uvid vo aktuelnata sostojba na ekosistemot, {to ja olesnuva postapkata za eventualno prezemawe na navremeni merki za za{tita i za~uvuvawe na retkata i unikatna flora i fauna koja{to e od neprocenlivo zna~ewe ne samo za biolo{kata ramnoteà na ovoj edinstven ekosistem, tuku ima i op{to nacionalno no i po{iroko globalno zna~ewe.

2.1 SUSTKULT Proekt i SUSTKULT Metodologija

СУСТКУЛТ” Достигнување одржливост преку интегриран пристап на управување со местата на културно наследство ” е проект финансиран од Европска Унија во рамките на програмата за Транснационална соработка од Југоисточна Европа(ЈИЕ)-приоритет 4.Главна цел на проектот СУСТКУЛТ е да се подобри ефективноста на управувањето со местата на наследство преку развој на заедничка методологија способна за валоризација на комплексноста на културното наследство на ЈИЕ.

Во СУСТКУЛТ се вклучени 12 институции од 7 земји ( Италија,Словенија,Романија и Унгарија, Република Македонија и Албанија) создавајќи добро избалансирано партнерство од силна територијална важност.

Општина Охрид е партнер во проектот а водечки партнер е градот Венеција.Четири проектни партнери се впишани во листата на Светско наследство на УНЕСКО.(Охрид,Крф Берат и Венеција)

Проектот е структуиран во 7 Работни пакети ( РП) :

РП 1 – Проектно и финансиско управување РП 2 - Комуникација РП 3 – Развој на размена на знаења за културното наследство РП 4 – Заедничка транснационална методологија РП 5 –Обука и подигнување на капацитети РП 6 – Развој на планови за управување и евалуација РП 7- Стимулирање на работни места и генерирање на приходи

РП 1 и РП 2 обезбедуваат правилно управување, координација и комуникација а другите работни пакети ги остваруваат суштинските активности за лесно и ефективно управување на проектните цели и временска успешна реализација на очекуваните резултати.Главните проектни активности вклучуваат поставување на 7 локални мрежи и транснационална мрежа на ЈИЕво полето на управување со културното наследство , креирање и развој на на Веб-Гис платформа за управување и промоција на културното наследство , креирање и реализација на транснационален пакет на обука ( обука за on-line and on-site курсеви) за подигнување на капацитети за упоравување, развој / подобрување на плановите за уптавување мо местата на партнерите врз основа на заедничка методологија , дефинирање на одржлива рамка на маркетинг стратегија за местото- одредено културно наследство базирано на локална маркетинг анализа и бизнис план.

РП 6 се фокусира на конкретната употреба на заедничка флексибилна методологија дефинирана во РП 4 за создавање/ интеграција на плановите за управување на културното наследство во местата на партнерите.Активностите од Рп 6 предвидуваат да придонесат за ефективно управување со културното наследство во урбаното планирање / процесите на просторното планирање во местата на партнерите и ќе дејствуваат како средство за развој и реализација на конкретни мерки.

- 15 -

Со употребата на методологијата, специфичното културно наследство и културните вредности и практики на локалните заедници ќе бидат подобро разбани , сместени и унапредени во плановите за управување и постоечките инструменти за планирање.Работниот пакет ќе ја вклучи дефиницијата на конзистентен систем за вреднување кој ќе обезбеди развиената методологија да ги исполни своите цели.Вреднувањето ќе се одвива низ повратните информации и проценки собрани преку локалните мрежи(РП 3) .Местата на партнерите ќе дејствуваат како пилот подесувања за примена на методологијата за да се овозможи добро темпирање,прилагодување и подобрување на РП 4.

Планот за управување во контекст на светско наследство е концепт на интегрирано планирање и акции кој ги поставува целите и мерките за заштита, конзервација, употреба и развој на местата со светско наследство. Верзијата на “Оперативен водич за имплементација на Конвенцијата за Светско Наследство ”, која стапи во сила на 1-ви Фебруари 2005 направи ваквите планови да станат задолжителни за добра кои се впишани во листата на светско наследство.

Одговорни институции за подготовка на План за Управување ( ПУ) за Охридскиот регион како светско природно и лултурно наследство се : Министерство за Култура и Министерство за животна средина и просторно планирање.

Процесот на подготовка на ПУ започна во Март 2009. Во Јануари 2010 нацрт планот за управување со природното и културното наследство на Охридскиот регион беше поднесен до центарот за светско наследство и во Декември 2011 советодавните тела на УНЕСКО ги испратија нивните коментари и препораки за понатамошна подготовка.

За реализација на проектните активности Општина Охрид треба да подготви план за управување со културното наследство на Охрид со апликација на СУСТКУЛТ методологијата врз постоечкиот нацрт план за управување со природното и културното наследство на Охридскиот регион како место со светско наследство.

Создавањето на оваа Методологија е дел од РП 4 и е една од суштинските проектни активности; намерата е дa биде конкретна секторска вкрстена алатка за ефективно управување со културното наследство во склоп на урбаното планирање и процесите на просторно планирање. Создадена е на база на постоечките интернационални искуства и најдобри практики ( УНЕСКО, ИКОМОС и др.) и на потребата за создавање на регионален стратешки пристап за зачувување и промоција на културното наследство, целта на методологијата е дефинирање и размена на интегриран пристап способен за валоризација на комлексноста на културното наследство во регионот на ЈИЕ. Главни извори за создавање на овој документ се: УНЕСКО Оперативен водич за имплементација на светското наследство, Планови за управување со места на светско наследство,- практичен водич од Birgitta Ringbeck, проект водич Natereg (Програма на ЈИЕ), СУСТКУЛТ online обука на мултидисциплинарен курс на “Интегрирано Управување на места со културно светско наследство, “Дефиниција на модел за реализација на планови за управување на места под УНЕСКО” од Министерство за Култура на Италија.

Предвидено е заедничката методологија да биде алатка за управување на властите така што тие ќе можат да развијат нацрт планови за управување кои ќе ја балансираат заштитата и одржливата употреба на културното наследство во местата. Рзавојот на методологијата е базиран на принципот bottom-up пристап (учество на сите заинтересирани страни и консултации на локално ниво ) и на learning-by-doing пристап . Местата со наследство на проектните партнери се всушност гледани како "извори за

- 16 -

учење", кои ќе бидат искористени и на локално и на транснационално ниво за развој и примена на методологијата.

Цели на СУСТКУЛТ Методологијата се :

Одржување на рамнотежа на спротивставена употреба и различни

побарувања од корисниците на местото : локална економија,граѓаните,

туристите, сопствениците, конзерваторите и др.

Одржување на рамнотежа на потребите за да се обезбеди долгорочна

конзервација на остатоците со овозможување на пристап до најголем

можен број на посетители.

Обезбедување на усогласено интегрирање на местото во градот како

значаен дел од заедничкото наследство

Развојот на СУСТКУЛТ Методологијата веше базиран на резултатите од три меѓусебно поврзани подактивности во склоп на РП 4: студија на улогата на културата за одржлив развој , прибирање на податоци за најдобри практики на партиципативно управување со наследството и идентификација на потребите и очекувањата на локалните заедници.

Фази на на управувачко планиpање се идентификувани од страна на проектот СУСТКУЛТ :

1. Предфаза

2. Фаза на планирање

3. Фаза на Имплементација

4. Мониторинг/Евалуација ( фаза на преглед)

Vrednuvani se i predlo`eni различни нивоа на конкретни акции и методи/алатки со цел да се пронајде како местата треба да бидат управувани за да станат извори на одржлив развој.

Генерално проектот СУСТКУЛТ и Методологијата се во линија со рамката и принципите на светско наследство. Сепак не сите СУСТКУЛТ места се места на светско наследство и затоа СУСТКУЛТ Методологијата има намера да биде флексибилна алатка насочена кон места кои се и кои не се светско наследство.

2.2 Statusot na podra~jeto od Svetsko nasledstvo na Ohridskiot region

Konvencijata za Svetskoto nasledstvo definira dva razli~ni vida na svetsko nasledstvo: kulturno i prirodno. Kombiniranite, odnosno me{anite lokaliteti gi sodr`at elementite na dvata vida nasledstvo.

UNESKO ja usvoi Konvencijata za za{tita na svetskoto kulturno i prirodno nasledstvo na svojot Generalnata konferencija vo Pariz na 16 noemvri 1972 godina koja be{e ratifikuvana od strana na nekoga{nata SFRJugoslavija vo 1984 godina. Vo Konvencijata se naveduva deka delovi od kulturnoto ili prirodnoto nasledstvo se od isklu~itelen interes i poradi toa treba da bidat za~uvani kako del od svetskoto nasledstvo na ~ove{tvoto kako celina. Konvencijata predviduva identifikacija, za{tita, konzervacija i prezentacija na kulturnite i prirodnite lokaliteti so “Isklu~itelna univerzalna vrednost”. Za edna{ zapi{aniot lokalitet na Listata, nadle`nostite na Komitetot za svetsko nasledstvo se odnesuvaat na sledewe na negovata konzervacija, za period kolku {to toj ostanuva zapi{an na Listata.

- 17 -

Da se ima status na svetsko nasledstvo, odnosno, da se bide me|u elitata na gradovi i lokaliteti koi poseduvaat univerzalni prirodni i kulturni vrednosti, da se bide edno od 890-te mesta vo svetot, ~ii {to vrednosti mu pripa|aat na celoto ~ove{tvo e golema privilegija. Taa privilegija e dotolku pogolema {to podra~jeto na Ohridskiot region e edno od samo 25-te podra~ja vo svetot, vpi{ano vo listata kako integralno dobro, odnosno, poseduva podednakvo prirodni i kulturni univerzalni vrednosti.

No, istovremeno toa pretstavuva ogromna odgovornost i obvrska na celata op{testvena zaednica za za~uvuvawe i za{tita na univerzalni vrednosti, priznati i verificirani od celiot svet.

Statusot na za{titeno nasledstvo podrazbira obvrska za site subjekti vo sistemot pri donesuvaweto na propisi i drugi akti kako i pri prevzemaweto na dejstvija i postapki vrzani za toa podra~je da gi primenuvaat svetskite standardi vo procesot na negovata za{tita, odnosno, da gi primenuvaat me|unarodnite propisi i principi {to se sodràni vo brojnite konvencii potpi{ani i verifikuvani od strana na Republika Makedonija, kako i odlukite, preporakite i upatstvata na organite i telata na UNESKO.

So dobro obmislena politika za upravuvawe so prirodnoto i kulturnoto nasledstvo i so adekvatno promovirawe na svetskoto zna~ewe na Ohridskiot region, toj status moè da se iskoristi kako strate{ki potencijal za unapreduvawe na celata lokalna zaednica i nejzinite gra|ani.

Ohridskoto Ezero do 1912 godina bilo za{titeno so pravni propisi na Osmanliskata Imperija, a od 1912 do 1941 godina so pravni propisi od Kralstvoto Jugoslavija. Prvoto re{enie za za{tita na Ohridskoto Ezero po Vtorata svetska vojna e donesena vo 1944 na prvoto zasedanie na ASNOM. Potoa, Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite na kulturata so Re{enieto br. 08-267 vo 1963 god, go ukinuva prethodnoto re{enie i Ezeroto go za{tituva vo kategorija spomenik na prirodata.

Sobranieto na Socijalisti~ka Republika Makedonija vo 1977 god. donese Zakon za za{tita na Ohridskoto, Prespanskoto i Dojranskoto Ezero (Sl. vesnik na RM” br.45/77) so koj Ohridskoto Ezero be{e proglaseno za za{titeno podra~je vo kategorija “Spomenik na prirodata”, so povr{ina od 200 km². Ova e treta kategorija na za{titeno podra~je soglasno kriteriumite na Svetskata unija za za{tita na prirodata (IUCN) i kategorizacija na za{titeni podra~ja soglasno Zakonot za za{tita na prirodata (Sl. vesnik na RM” br. 67/2004 i br.14/2006).

Zaradi isklu~itelnata vrednost i pred se poradi koncentracijata na kulturnite dobra staroto gradsko jadro na Ohrid e staveno pod reìm na za{tita kako spomeni~ka celina so re{enie br. 07-57/1 od 28.03.1968 doneseno od Zavod za za{tita na spomenicite na kulturata – Ohrid.

Site prethodno elaborirani karakteristiki pridonesoa, Ohridskoto Ezero da bide staveno na Listata na Svetsko kulturno nasledstvo na UNESKO, pod imeto: „Ohridskiot Region so negovite kulturni i prirodno istoriski aspekti i negovata ekolo{ka sredina”, pod broj MK - 99 vo 1979 kako prirodno nasledstvo, a zaradi svoite kulturni vrednosti, vo 1980 god. kako kulturno nasledstvo.

Za sproveduvawe na za{titata i aspektite od prirodnoto nasledstvo nadle`no e Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, dodeka za aspektite na za{tita na kulturnoto nasledstvo nadle`no e Ministerstvoto za kultura.

Republika Makedonija dostavuva periodi~ni izve{tai za sostojbata so Ohridskiot region kako prirodno i kulturno-istorisko podra~je. So Izve{tajot od 2005 god., a vrz osnova na postoe~koto dosie za nominacija i podatocite od procenkite

- 18 -

be{e konstatirana potrebata od revidirawe na granicite na za{titeniot region i promena na imeto pod koe e zapi{ano dobroto.

Na predlog na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe i Ministerstvoto za kultura, predloèn e nov naziv na nominacijata - Prirodno i kulturno nasledstvo na Ohridskiot Region, i istoto e prifateno na 30-toto zasedanie na Komitetot za Svetsko nasledstvo, vo juli 2006 god. vo Vilnus, Litvanija.

Na 33-ta sednica na Komitetot za svetsko nasledstvo na UNESKO koja se odrà od 21-30 juni 2009 godina vo Seviqa, [panija, a poa|aj}i od evaluacionite izve{tai na IKOMOS i IUCN donesena e odluka za prifa}awe na predloènata modifikacija na granicite na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na Ohridskiot region.

2.3 Kriteriumi

Vo 1979 godina Komitetot za svetsko nasledstvo odlu~i Ohridskoto Ezero da bide vpi{ano vo Listata na svetsko nasledstvo kako prirodno nasledstvo pod kriteriumot (iii), odnosno sega kriterium (vii).

Spored Konvencijata za za{tita na svetskoto kulturno i prirodno nasledstvo ovoj kriterium za procenka na isklu~itelnite univerzalni prirodni vrednosti na dobroto pretpostavuva nominiranoto dobro da sodrì:

- Isklu~itelni-prirodni fenomeni ili oblasti so posebna prirodna ubavina i estetska va`nost.

So Odluka na Komitetot, vo Konvencijata za za{tita na svetskoto kulturno i prirodno nasledstvo e definirana kategorijata na isklu~itelni univerzalni vrednosti, odnosno toa pretstavuva ne{to tolku isklu~itelno {to gi nadminuva nacionalnite granici i e od zaedni~ko zna~ewe za sega{nite i idni generacii za ~ove{tvoto. Toa zna~i deka postojanata za{tita na ovie vrednosti e od najvisok prioritet na celokupnata me|unarodna zaednica. Za taa cel, Komitetot definira kriterium za opis na ovoj tip na nasledstvo (~len 49).

Isto taka, dràvata demonstrira celosna odlu~nost da go za{titi dobroto. Nejzinata re{enost se sogleduva preku przemawe na soodvetni politiki, pravna ramka, nau~ni, tehni~ki, administrativni i finansiski merki usvoeni i predloèni za za{tita na dobroto i negovite isklu~itelni univerzalni vrednosti (~len 53).

Zna~eweto, celite i na~inot na za{tita na prirodata preku za{titata na biolo{kata i predelskata raznovidnost i za{titata na prirodnoto nasledstvo ima posebno op{testveno zna~ewe, koe proizleguva od Ustavot na Republika Makedonija (1991), Zakonot za za{tita na prirodata (“Slu`ben vesnik na RM” br.67/2004, 14/2006 i 84/2007 i ratifikuvanite me|unarodni konvencii od RM.

Za{titata na prirodata pretstavuva integralen del od:

a) edinstvenata koncepcija za za{tita i unapreduvawe na ìvotnata sredina;

b) op{tata koncepcija za organizacija i ureduvawe na prostorot na regionot;

v) koncepcija za vkupniot op{testveno-ekonomski razvoj na regionot.

Koncepcijata na za{titata na prirodata se bazira na op{tite i posebni celi i nasoki za za{tita na prirodnoto nasledstvo i za{tita na biolo{kata i predelskata raznovidnost.

Vo 1980 god. izvr{ena e promena vo nominacijata so dopolnuvawe na kriteriumite za kulturno nasledstvo (i), (iii) i (iv), i na Listata na Svetsko nasledstvo

- 19 -

dobroto e vpi{ano kako “Prirodnoto i kulturno nasledstvo na Ohridskiot Region”, odnosno kako ME[OVITO DOBRO.

Kriterium I – Kulturno dobro {to pretstavuva remek-delo na ~ove~kiot kreativen duh.

Ohrid poseduva golem broj kulturni spomenici (arheolo{ki lokaliteti, crkvi so freski i ranohristijanski baziliki so podni mozaici, spomenici od islamskata kultura, objekti od starogradskata arhitektura, kako i mno{tvo vredni ikoni, rakopisi i drugo dvi`no nasledstvo). Site tie poseduvaat vistinski istoriski, arhitektonski, kulturni i umetni~ki vrednosti, me|utoa nieden od niv sam za sebe ne gi ispolnuva kriteriumite za izvonredna univerzalna vrednost. Nivnata koncentracija vo staroto gradsko jadro na Ohrid, koe samoto po sebe ima golemo zna~ewe, kako i po bregovite na Ohridskoto Ezero i po{irokiot prostor so koj so~inuvaat edna izvonredno harmoni~na celina, e ona {to ovoj region go ~ini edinstven i go opravduva negovoto zna~ewe kako izvonredna univerzalna vrednost.

Kriterium III – Da pretstavuva edinstveno ili barem izvonredno svedo{tvo za kulturnata tradicija na odredena postoe~ka ili is~eznata civilizacija.

Vekovnata sinteza na iskonskata priroda i ostatocite od materijalnoto i duhovnoto nasledstvo na pove}e civilizacii koi tuka prestojuvale ili od tuka pominuvale, kvalitetot i raznovidnosta na kulturnoto nasledstvo, kako i izvonrednata so~uvanost i avtenti~nata za{tita, go pravat ova podra~je edinstveno.

Kriterium IV – Da pretstavuva izvonreden primer na gradba,

arhitektonski ili tehnolo{ki ansambl ili pejza` koj gi otslikuva zna~ajnite epohi na ~ove~kata istorija.

Staroto jadro na gradot Ohrid pretstavuva edinstvena so~uvana avtenti~na urbana celina, prilagodena na polo`bata na ezerskiot breg i konfiguracijata na terenot, so sakralna i profana arhitektura od visok kvalitet. U{te vo anti~kiot Lihnid (staroto ime na gradot) se prisutni planski arhitektonski re{enija, so forum, javni, stanbeni i sakralni objekti so potrebnata infrastruktura.

Od osobena va`nost e ranohristijanskata umetnost od IV do VI vek, so prostrani baziliki ~ii podovi se pokrieni so izvonredni mozaici, na koja se nadovrzuva vizantiskata umetnost (IX-XIV vek), so golem broj so~uvani sakralni objekti od razni tipovi, so vnatre{nost bogato ukrasena so freski, ikoni i crkoven mobilijar.

Posebno mesto vo graditelskoto nasledstvo na Ohrid i pripa|a na negovata starogradska arhitektura, osobeno zaradi faktot {to ovde e so~uvan tipi~niot izgled na orientalna gradska ku}a od XVIII i XIX vek. Vakviot tip na ku}i, prisuten i vo drugi gradovi ne samo vo Makedonija, ovde se razvil vo edna originalna, lokalna varijanta. Ograni~eniot prostor za yidawe diktiral i formirawe na mnogu tesni uli~ki. Nedostigot na svetlina i vozduh se nadomestuval so gradewe na pove}e katovi vo viso~ina, od koi sekoj nareden e po{irok od prethodniot i so golem broj na {iroki prozorci.

Stepenot na razvoj na ovaa arhitektura se dol`i, pred sé, na toa {to so vekovi narodnite majstori gi nasleduvale i usovr{uvale znaewata i tradiciite na svoite prethodnici, taka {to vo XIX vek, koga Ohrid go dostignal svojot ekonomski zenit, tie go postignale i maksimumot vo ovaa stanbena arhitektura.

2.4 Poznati li~nosti za za{titenoto podra~je

Ohridskata tvrdina vo pettoagolna forma izgradena od delkan kamen, se nao|a na visoka karpa. Nejzinata vkupna dol`ina iznesuva 4.400 ~ekori. Vo

- 20 -

nadvore{nata tvrdina, koja se nao|a na rid, postoi i Vnatre{na tvrdina, koja gleda kon sever, a ~ii{to yidini se visoki to~no 40 ar{ini. Na graditelot na Ohridskata tvrdina mu nema ramen.

Evlija Чelebi (turski patepisec, 1670)

Od toa mesto se gleda skoro celoto Ohridsko Ezero so isklu~ok na negoviot najjugozapaden kraj, kade {to se nao|a na mnogu tesen pojas Ohrid, drevnata Ahrida, koj so svojot rid i svojata krepost, raspoloèni na bregovite na ezeroto, mnogu potsetuva na @eneva, raspoloèna na Lemanskoto Ezero. Vakvata sporedba na posetitelot u{te pove}e mu se nametnuva poradi istata sina i proyirna boja na vodite, svojstvena i za dvete ezera. Ako treba da se opredeli koe od dvete e pobistro, toga{ toa }e bide Ohridskoto, zo{to, kako i vo Rona kaj @eneva, ~ovek i tuka moè da gi zabeleì ribite na dnoto na ezeroto duri i od prozorcite na manastirot.

D-r Ami Bue (francuski patepisec, 1836/38)

Dajte mi krilja ja da si metnam I v na{i st'rni da si preletnam Na na{i mesta ja da si idam Da vidam Ohrid, Struga da vidam Tamo zorata greit du{ata I s'nce svetlo zajdvit v gorata Tamo darbite prirodna sila So s'ta rasko{ gi rasturila Bistro ezero gleda{ beleit Ili od vetar sinotemneit Pole pogledni{ ili planina Segde boèva je hubavina

Konstantin Miladinov (makedonski poet, 1860)

Toa {to ima{e sila da me privle~e, me privle~e, me pobedi, poradi koe jas ne moèv so ~asovi, so denovi, so denovi i no}i da se oddelam od bregot na Ohridskoto Ezero.

Branislav Nu{i} (jugoslovenski knièvnik, 1894)

Ohridskata okolina, pribliùvaj}i se so brod od manastirot Sv. Naum, se sporeduva so najubavite gletki vo svetot. Violetovite piramidi na albanskite planini na zapad se nadvisnuvaat edna nad druga. Ne`no razvigor~e ja pridviùva povr{inata na ezeroto vo koja se otslikuvaat belite oblaci. Postepeno, beliot ridest grad izbiva na povr{inata na sinata voda so urnatinite na Car Samoilovata tvrdina na vrvot. Crkvi, kubiwa, kuli se pojavuvaat edna po druga. Belite yidovi na ku}ite, crvenite i sivi pokrivi, òltenikavite karpi, site tie se vo sklad so jasno zelenata boja na topolite, ovo{kite i vrbite. Ezerskiot breg ~ini{ e rascvetan, poln so oleandri, vistari, ~empresi, rozovi grmu{ki i enormno golem broj na smokvi.

Stojan Pribi~evi} (amerikanski novinar, 1905)

Vie moète od ~ardakot ili od visokiot prozorec da go po~uvstvuvate i vidite ona {to e, kako {to izgleda, glavnata cel na ovaa arhitektura i najgolemata potreba na ovie lu|e: vozduhot i sonceto i ubavinata na vidikot na Ezeroto i na predelite okolu nego.

Ivo Andri} (pisatel, dobitnik na Nobelovata nagrada za literatura, 1955)

Чovek bi rekol deka pred sebe ima del od more istrgnat od okeanot i frlen me|u nedostapnite planini koi go opkruùvaat od site strani. Na Ohridskoto Ezero navistina mu odgovara imeto-makedonsko slatkovodno more-i toa ne samo po toplinata na sinata boja koja e pointenzivna od nebesnoto sinilo.

- 21 -

Akademik d-r Sini{a Stankovi} (jugoslovenski biolog, 1959)

Ohridskite freski imaat svoja posebnost. Ovaa umetnost, pred sé, plenuva so svojata sila i ma{kost.

Akademik Viktor Lazarev (sovetski vizantolog, 1961)

Gi posetiv crkvite vo Ohrid, gi ima okolu trieset. Toa e edinstveno svedo{tvo deka pome|u vizantiskoto crkovno slikarstvo, Ravena i Sicilija, od edna strana, i italijanskata renesansa od druga strana, ne postoela praznina. Ohrid e zna~aen most na evropskata umetnost.

Ser Herbert Rid (britanski istori~ar na umetnosta, 1961)

Denes ne e mo`no da se studira vizantiska umetnost ako ne se poseti Makedonija... Gledaj}i gi freskite vo Sveta Sofija vo Ohrid, osobeno se zabele`uva na~inot na koj nepoznatite umetnici gi postignuvale likovnite re{enija vo kompoziciite. Potpolno e neopravdano da se zboruva za postoewe na ~ista vizantiska {kola.

Dejvid Talbot Rajs (britanski vizantolog, 1961)

Vo Ohrid, vo 1945 god., navistina dojdov poradi freskite...Zapad voop{to ne ja poznava na{ata renesansa. Zapad dolgo ne go sfa}a{e slovenskiot nacionalen pridones za sovremenoto slikarstvo.

Ilja Erenburg (sovetski pisatel, 1965)

Ohrid ima golem broj stari crkvi. Postoi edna {to postoela u{te pred sedmiot vek, pred doa|aweto na Kliment. Taa e izgradena pod visokata kula na tvrdinata, a za vreme na turskoto vladeewe bila pretvorena vo xamija. Ovaa crkva e rekonstruirana pred nekolku godini. Na nejzinata ju`na strana se nao|a Klimentoviot grob, koj sam si go izgradil, kade {to bil zakopan na 26 mart 916 god.

Tang Kuang{i (kineski publicist, pisatel i preveduva~, 1986)

Fascinantno e toa {to se slu~uva vo arheolo{kite lokaliteti vo Ohrid. Stanuva zbor za vistinska renesansa na makedonskata arheologija i umetnost povrzani za Ohrid.

Akademik d-r Dejan Medakovi} (istori~ar na umetnosta, 2002)

Ova se samo nekoi od mnogute vpe~atoci za Ohrid koi dovolno mo`e da pomognat vo razbiraweto na Ohrid i negovite ubavini, kompleksnosta, vrednosite i nivnoto vozbudlivo edinstvo.

2.5 Granici na za{titenoto podra~je

Vo 1979 godina koga Ohridskiot region be{e vpi{an vo Listata na svetskoto nasledstvo. Vo dokumentite za nominacija granicite ne bea precizno definirani, od koi pri~ini vo 2009 godina, sogleduvaj}i ja realnata sostojba, izvr{eno e novo definirawe na granicite na za{titenoto podra~je i istoto e prifateno od Komitetot za Svetsko nasledstvo vo Seviqa-[panija.

Granicata na Prirodnoto i kulturno nasledstvo na Ohridskiot region zapo~nuva od grani~niot premin kaj Sveti Naum od kade {to se protega na istok i severoistok po grani~nata linija pome|u Republika Makedonija i Republika Albanija se do grani~niot stolb F 11/I. Ottuka granicata svrtuva kon sever, izbiva na nadmorska visiona od 1102 m na Stara Gali~ica, od kade {to se izdiga kon pogolema nadmorska visina a potoa se spu{ta po suvodilicata koja zavr{uva kaj mesnosta Lipova Livada na nadmorska visina od 1568 m. Odovde granicata svrtuva kon istok i vodi po asvaltniot pat do mesnosta Dolna Plos, od kade {to go menuva pravecot kon sever iska~uvaj}i se na vrvot Tomoros - t.t. so kota 1673 m. Ottuka granicata go

- 22 -

zadrùva istiot pravec i vodi po vozvi{enijata Preseka - t.t. so kota 1633 m, Tumba - t.t. so kota 1605 m, [agon - t.t. so kota 1622 m, Samar - kota 1657 m, Crven Kamen - t.t. so kota 1660 m, Garvanov Kamen, Samernica - t.t. so kota 1346 m, Baj~inov Rid - t.t so kota 1380 m, go se~e patot Ohrid - Resen i izbiva na vozvi{enieto Pr~i{ta - t.t. so kota 1184 m a potoa na Stogovo - t.t. so kota 1327 m i na Kalipadinje - kota 1372 m. Ottuka granicata prodolùva da se protega kon sever i se spu{ta na visinskata to~ka so kota 1268 m, minuva niz ridot Nikotinec - kota 1131 m, od kade {to se spu{ta kaj mesnosta Privja Voda - kota 899 m. Odovde granicata go menuva pravecot i se protega na severozapad iska~uvaj}i se na ridot Gradi{te - t.t so kota 1086 m. Ottuka granicata se spu{ta i minuva niz ju`nite delovi na Debrca, potoa niz ridot Gorica - t.t so kota 877 m, ja se~e Sateska Reka, minuva niz mesnosta Gorna Tumba i kotata 1270 m, potoa niz vozvi{enieto Kodra Mare - t.t so kota 1436 m i visinskata to~ka so kota od 1522 m, se spu{ta kon mesnosta Grikovec, minuva niz seloto Toska i izbiva na visinskata to~ka 971 m. Odovde granicata go menuva pravecot kon jug, ja se~e rekata Crni Drim, minuva niz Suvo Pole, potoa niz t.t. 754 m i 714 m, go se~e brdoto Dolna Krasta, go se~e patot s. Vrani{ta - s. Oktisi, minuva niz visinskata to~ka 752 m i niz isto~nite delovi na Sinje Brdo, minuva niz visinskata to~ka 864 m, go se~e patot Struga - s. Vi{ni, minuva niz kotata 1026 m, potoa niz mesnostite Bango i Conga, visinskata to~ka 1165, trigonometriskite to~ki 1144 (Karali{te), 1103 (Krasje) i 1179 i izbiva na grani~niot premin ]afa San na makedonsko-albanskata granica. Ottuka granicata go menuva pravecot kon istok i vo dolìna od 2, 2 km vodi do bregot na Ohridskoto Ezero po granicata sprema Albanija a potoa se protega niz Ohridskoto Ezero za da zavr{i na grani~niot premin kaj Sv. Naum. (Prilog-Karta so granici)

Povr{inata na Prirodnoto i Kulturno nasledstvo na Ohridskiot region iznesuva 833,5 km².

2.5.1 Kontaktna zona

UNESKO prepora~uva deka sekoe Svetsko nasledstvo treba da ima definirana kontaktna zona koja treba da obezbedi dopolnitelna za{tita.1

Za ruralnite delovi na Ohridskiot region ekstenzijata na kontaktnata zona, prifatena od lokalnite vlasti, }e bide od 1 do 3 km vo zavisnost od topografijata na terenot.

Kontaktnata zona }e bide dopolnitelno precizirana so donesuvawe na Zakonot za upravuvawe so svetskoto prirodno i kulturno nasledstvo na ohridskiot region, Zakonot za proglasuvawe na staroto gradsko jadro na Ohrid za kulturno nasledstvo od osobeno zna~ewe i aktite za revalorizacija na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na ohridskiot region.

2.6 Isklu~itelna univerzalna vrednost

Isklu~itelnata univerzalna vrednost na Ohridskiot region pretstavuva prirodnoto i kulturnoto nasledstvo koe gi nadminuva nacionalnite granici i podednakvo e zna~ajno za sega{nite i idnite generacii kako i za celoto ~ove{tvo.

Pri vrednuvaweto na prostorot osobeno zna~ewe e dadeno na geomorfolo{kite i topografskite specifiki, vizurite, atraktivnosta na regionot i posebnite klimatski specifiki.

2.6.1 Klu~ni vrednosti na Ohridsko Ezero

Ohridskoto Ezero so svoeto poteklo, starosta, morfolo{kite karakteristiki, oligotrofnosta na vodata ili siroma{nosta so organski materii, predstavuva muzej na ìvi endemi~ni i reliktni vidovi na florata i faunata. So

1 UNESCO 2008 Operational Guidelines, 103-7

- 23 -

site ovie osobenosti ovoj akvati~en ekosistem se vbrojuva vo redot na svetski poznatite, od nau~en aspekt, va`ni vodeni ekosistemi, kako {to se Bajkalskoto Ezero i Tangawika. Zaradi seto ova Ohridskoto Ezero be{e proglaseno kako spomenik na prirodata.

Prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na Ohridskiot region, sodrì pove}ekratni prirodni vrednosti. Niv pred se gi so~inuvaat geografsko-ambientalnite svojstva na regionot vo koi se soedineti motivi od iskonskata priroda, pred se na Ohridskoto Ezero. Vo Ohridskoto Ezero se registrirani 146 endemi~ni vidovi, no sepak posebno zna~ajni za naukata se okolu 212 endemi~ni vidovi na polàvi, planarii, ezerski sun|eri, algi, 17 avtohtoni vidovi ribi i 87 vidovi ptici, me|u koi: pelikanot, maliot kormoran, crvenata ~apja, ibisot, crniot {trk i drugi koi se vklu~eni vo Svetskata i Evropskata Crvena lista na zagrozeni divi vidovi.

Ohridskoto Ezero so 212–te endemi~ni vidovi i povr{ina od 358,2 km2 najverojatno pretstavuva ezero so najgolem diverzitet vo svetot, zemaj}i ja vo predvid negovata povr{ina.

Najeksplicitna ekspresija na endemizamot vo Ohridskoto Ezero e registrirana kaj grupite od bentalnata fauna, kade {to postojat celi evolutivni linii: pijavici (Hirudinea),rakovi (Crustacea), {kolki (Bivalvia) i polàvi (Gastropoda) i spleskani crvi (Turbellaria). Kaj nekoi od spomnatite grupi pokraj golemiot biodiverzitetot, posebno obele`je pretstavuva i nivoto na endemizam, koe se dviì vo granicite od 54 % kaj klasata Hirudinea do 79 % kaj klasata polàvi (Gastropoda). Za odbeleùvawe e i golemiot broj reliktni vidovi algi, me|u koi najbrojni se dijatomeite.

2.6.2 Klu~ni vrednosti na Nacionalen park Gali~ica

Kopneniot del od Ohridskiot region zafa}a pove}e od 2/3 od Nacionalniot park Gali~ica ili 18000 ha i se odlikuva so golem diverzitet na vidovi, ìveali{ta i ekosistemi.

[umi

[umite vo parkot imaat golemo ekolo{ko zna~ewe i vklu~uvaat pove}e tipovi ìveali{ta koi se smetaat za zagrozeni ili retki vo Evropa, odnosno se zna~ajni za za~uvuvaweto na pove}e vidovi, koi isto taka se smetaat za klu~ni vrednosti.

Soglasno EUNIS klasifikacijata na tipovi na ìveali{ta od 2004, vo parkot se sre}avaat deset tipovi ìveali{ta (so vkupno 13 rastitelni zaednici) koi se za{titeni so Direktivata na EU za za~uvuvawe na prirodnite ìveali{ta i na divata fauna i flora. Me|u niv, po svoeto zna~ewe se izdvojuvaat {umite od foja (Peoniski {umi so foja, EUNIS 2004: G3.933) koi vo parkot opfa}aat tri rastitelni zaednici: Pruneto-Celtetum (Em 1989), Biaro tenuifolii - Juniperetum excelsae Em, and Querco- Juniperetum excelsae Matevski et all. (prov.).

Grmu{esta vegetacija

Vo parkot se sre}avaat dva tipovi na ìveali{ta so grmu{ki koi se smetaat za zagrozeni ili retki vo Evropa, odnosno se va`ni za za~uvuvaweto na nekoi klu~ni vidovi. Tuka spa|aat ìveali{tata so grmu{ki od zelenika (ìveali{ta so grmu{ki od Buxus sempervirens, EUNIS 2004: F3.12) i ìveali{tata so grmu{ki od modra smreka (predmediteranski ìveali{ta so grmu{ki od modra smreka, EUNIS 2004: F3.164).

Pasi{ta

Vo parkot, soglasno EUNIS klasifikacijata od 2004 godina se sre}avaat 4 tipovi od ovie ìveali{ta, so vkupno 8 rastitelni zaednici, koi se smetaat za

- 24 -

zagrozeni ili retki vo Evropa. Me|u niv, brdskite pasi{ta (Elino-Balkanski stepi so Satureja montana, EUNIS 2004: F1.21 ) se posebno zna~ajni za golem broj vidovi orhidei vo parkot. Pasi{tata imaat i socio-ekonomsko zna~ewe za naselenieto vo parkot no i po{iroko.

Hazmofitska vegetacija i vegetacijata na sipari

Soglasno EUNIS klasifikacijata od 2004 godina se sre}ava dva tipa na hazmofitska vegetacija (EUNIS 2004: H3.2A1 i EUNIS 2004: H3.2A11, so ~etiri rastitelni zaednici) i eden tip na vegetacija na sipari (EUNIS 2004: H2.6, edna rastitelna zednica) koi se smetaat za zagrozeni ili retki vo Evropa.

Vodnite ìveali{ta

Poradi varovni~kiot karakter na planinata, vodnite ekosistemi vo parkot imaat golemo ekolo{ko zna~ewe za golem broj na klu~ni vidovi. Me|u niv se izdvojuvaat i dva tipovi na ìveli{ta koi se retki ili zagrozeni vo Evropa (Privremeni povr{inski tekovi (vla`na faza) – EUNIS 2004: C2.26 i Vegetacija na oligotrofni brzi potoci bogati so varovnik – EUNIS 2004: C2.5). Pokraj niv se sre}avaat u{te najmalku 5 tipovi vodni ìveali{ta koi se od posebno zna~ewe za za~uvuvaweto na golem broj klu~ni vidovi bez`rbetnici i `rbetnici. Od niv, od posebno zna~ewe se izvori{teto Sv. Naum, Crvena Lokva, drugite prirodni i ve{ta~ki lokvi, kako i planinskite i krajbre`nite izvori.

Pe{teri

Varovni~kiot karakter na planinata e pri~ina za bogatstvoto na podzemni geomorfolo{ki formi, kako na primer pe{terite koi pretstavuvaat zna~ajni ìveali{ta na pove}e klu~ni vidovi.

Spored EUNIS klasifikacijata od 2004 godina vo parkot se sre}avaat tri tipovi na ìveali{ta koi se retki ili zagrozeni vo Evropa (EUNIS 2004: H1.1, H1.221 i H1.231). Od pe{terite kako zna~ajni ìveali{ta se izdvojuvaat Me~kina Dupka, Voila, Leskoska Pe{tera i drugi.

Gorenavedenite ìveali{ta pridonesuvaat del od parkot da bide proglasen za posebno podra~je za za~uvuvawe vo ramkite na Evropskata ekolo{ka mreà NATURA 2000.

Globalno zagrozeni vidovi

Spored kriteriumite na IUCN vo parkot se sre}avaat pove}e vidovi koi se smetaat za globalno zagrozeni (status „endangered”) od koi 4 vida bez`rbetni, a 13 od `rbetnite ìvotni. Kon ovaa grupa moè da se dodadat i 19 vi{i rastenija od parkot koi se vbrojuvaat me|u globalno retkite vidovi rastenija, kako i 15 vidovi gabi od globalno zna~ewe.

Zna~ajni populacii od vidovite koi se retki ili zasegnati vo Makedonija vo Evropa ili globalno

Od algite 7 taksoni koi se retki vo Makedonija vo parkot se pretstaveni so zna~ajni populacii. Od vi{ite rastenija se sre}avaat 56 taksoni, koi se retki vo Makedonija (do 10 nao|ali{ta). Kon niv treba da se dodadat i lokalnite endemiti. Od markomicetite, vo parkot se sre}avaat 47 vidovi koi se retki ili zagrozeni vo Makedonija ili Evropa. Od niv 38 imaat nacionalno zna~ewe, 22 se so evropsko zna~ewe i 10 so globalno zna~ewe.

Od bez`rbetnicite koi se za{titeni vo Evropa vo parkot se sre}avaat 11 vidovi ~ii populacii se zna~ajni na nacionalno nivo. Me|u niv se vbrojuva i eden vid ~ija populacija vo parkot ima evropsko zna~ewe. Od retkite bez`rbetnici, vo parkot se sre}avaat 15 vidovi ~ii populacii se zna~ajni na nacionalno nivo. Me|u niv se

- 25 -

vbrojuva i eden vid ~ija populacija vo parkot ima evropsko zna~ewe. Kon niv treba da se dodadat i lokalnite endemiti.

Od `rbetnite ìvotni koi se za{titeni vo Evropa vo parkot se sre}avaat 77 taksoni ~ii populacii se zna~ajni na nacionalno nivo, a 8 od niv imaat evropsko ili globalno zna~ewe. Kon ovaa grupa treba da se dodadat i dva vida ptici ~ii populacii se smetaat za zna~ajni poradi nivniot relikten karakter.

Endemski rastenija i ìvotni

Vo Parkot se sre}ava isklu~itelno golem broj na endemski rastitelni i ìvotinski taksoni, i toa 29 taksoni od algi, 12 vidovi od skrienosemenite rastenija, 68 taksoni od bez`rbetnite i 4 taksoni od `rbetnite ìvotni. Pokraj toa se sre}avaat i golem broj na drugi taksoni koi se endemi~ni za Makedonija ili Balkanskiot Poluostrov i toa: 46 taksoni od vi{ite rastenija, 89 taksoni bez`rbetnici i 14 taksoni od `rbetnite ìvotni. Poradi prisustvoto na ovie vidovi, parkot ima golemo zna~ewe za za~uvuvawe na biolo{kata raznovidnost vo Makedonija,

Vidovi od golemo socio-ekonomsko zna~ewe

Vo parkot se sre}avaat golem broj rastenija i gabi ~ii delovi se sobiraat poradi nivite hranlivi, lekoviti i aromati~ni svojstva, za li~na upotreba ili za komercijalna namena. Me|u niv, po svoeto zna~ewe se izdvojuvaat ohridskiot ~aj (Sideritis reaseri) i smreklinkite (Juniperis communis).

Vidovi koi se silno prepoznatlivi i atraktivni za lokalnoto naselenie i posetitelite

Od vi{ite rastenija toa se gali~i~kiot smil (Helichrysum zivojini), gali~i~kata ka~unka (Crocus cvijici), ohridskiot ~aj (Sideritis raeseri), gali~i~kiot kozinec (Astragalus mayeri), divata foja (Juniperus excelsa), persiskata morina (Morina persica), gali~i~kiot ~uvarku}a (Sempervivum galicicum), makedonskiot dab (Quercus trojana), omelikata (Genista radiate) i Lilium heldreichii. Od gabite, vo ovaa grupa na vidovi se vbrojuvaat jaj~arkata (Amanita caesarea), Battarraea phalloides, Hymenochaete cruenta, Myriostoma coliforme, Pisolithus arhizus i Pyrofomes demidoffii. Od bez`rbetnicite toa se: Anax imperator, sagata (Saga pedo), Paracaloptenus caloptenoides, Calosoma sycophanta, Carabus gigas, alpskata striìbuba (Rosalia alpina) i elen~eto (Lucanus cervus).

Od `rbetnicite golem broj od pticite se vbrojuvaat vo ovaa grupa, osobeno grablivite ptici, pelikanite i mnogu drugi. Od cica~ite toa se kafeavata me~ka (Ursus arctos), risot (Linx linx), volkot (Canis lupus), divata koza (Rupicapra rupicapra balcanica), obi~niot elen (Cervus elafus) i srnata (Capreolus capreolus.

Klu~nite vrednosti na prirodnoto nasledstvo na Ohridskiot region se dadeni vo tabeli vo prilog.

Spored op{tite principi na Konvencijata za za{tita na svetskoto kulturno i prirodno nasledstvo, isklu~itelnata univerzalna vrednost na kulturno - istoriskiot region vo koj pripa|aat spomeni~kite celini na gradovite Ohrid i Struga, najzna~ajnite duhovni centri kako {to se manastirskite kompleksi Sv. Arhangel Mihail - Sv. Naum, Sv. Bogorodica Zahumska, Sv. Bogorodica - Kali{ta i Sv. Jovan Bogoslov - Kaneo, i na golemiot broj naseleni mesta, se sodrì vo kvalitetot na specifi~nata arhitektura i uspe{noto ostvaruvawe na edinstvoto pome|u gradovite, naselbite i prirodnata okolina na ezeroto.

Imaj}i gi vo predvid bogatite prirodni, kulturno-istoriski, arhitektonski, arheolo{ki i etnolo{ki vrednosti koi na regionot mu davaat posebnost, edinstvenost, reprezentativnost, avtenti~nost, za~uvanost, raznovidnost i integralnost, sozdadeni se mo`nosti regionot da pretstavuva dobro so najvisoko

- 26 -

nacionalno zna~ewe i univerzalni vrednosti za ~ove{tvoto i negovata istorija, kultura, umetnost i nauka.

Isklu~itelnata univerzalna vrednost se potvrduva i so nekoga{ poznatata komunikacija Via Ignacija, ~ija trasa pominuvala niz Ohridskiot region, povrzuvaj}i gi istokot i zapadot, odnosno Konstantinopol so Rim.

2.7 Integritet i avtenti~nost na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na Ohridskiot region

Ohridskiot region e rasprostranet pokraj bregot na Ohridskoto Ezero koe, nastanato vo damne{nite geolo{ki epohi so tektonsko pomestuvawe na po~vata, fascinira so svojata isklu~itelna prirodna ubavina. Vklu~uvaj}i ja istoriskata spomeni~ka celina na gradot Ohrid kako centar, gradot Struga, koj e rasprostranet pokraj vodite na rekata Crn Drim koja istekuva od Ohridskoto ezero, nekolkute ribarski naselbi locirani pokraj bregovite na ezeroto, kako i golemiot broj na arheolo{ki lokaliteti i hristijanski duhovni centri, Ohridskiot region pretstavuva isklu~itelna univerzalna vrednost pome|u prirodniot fenomen i ~ovekovoto deluvawe.

Od planinite centralno mesto vo regionot zavzema masivot Gali~ica so vrvot Magaro (2275 m), dodeka planinata Jablanica pretstavuva zapadna granica na regionot so nekolku vrvovi nad 2000 m.

Staroto gradsko jadro na Ohrid pretstavuva kompleksna spomeni~ka celina ~ie formirawe, spored potvrdeni artefakti i za~uvanite objekti, opstojuva bez prekin od praistoriskite vremiwa, preku anti~kiot i docnoanti~kiot period, ranoto hristijanstvo, raniot i razvieniot sreden vek, osmanliskiot period pa se do denes, odnosno periodot od IV vek pred n.e. do XXI vek. Gradot, formiran vo karakteristi~ni prirodno-geografski, istoriski, etno-socijalni i estetski uslovi na ìveewe i stopanisuvawe, vo izminatiot period, iako bez urbanisti i arhitekti, se izdigal i razvival vo edna karakteristi~na harmonija, bez tendencija za uzurpacija na prostor i vizuri.

Gradot Ohrid pretstavuva retko arhitektonsko-umetni~ko ostvaruvawe i bogata riznica na arhitektonsko, arheolo{ko, materijalno i duhovno bogatstvo, so ogromna koncentracija na zna~ajni spomeni~ki dobra.

Dolgiot istoriski kontinuitet na ovoj prostor, so razmena na kulturite pome|u istokot i zapadot, na ovaa mala teritorija formiral poseben identitet, kakov {to ne postoi nadvor od granicite na regionot.

Integritetot e definiran preku neraskinlivata vrska pome|u prirodata i objektite od kulturno nasledstvo. Ako Ezeroto ne bilo tamu kade {to e so svojata edinstvenost i duhovnost, nikoga{ nemalo da se izgradat objekti od isklu~itelno zna~ewe i site svrteni kon ezeroto.

Integritetot na ezeroto, ~ija povr{ina e raspredelena na dve dràvi – Makedonija i Albanija, ostanuva kako otvoreno pra{awe, so ogled na faktot deka postoeweto na administrativni granici se neprifatlivi za prirodnite bogatstva na Svetot.

Avtenti~nosta na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo e definirana preku isklu~itelnite univerzalni vrednosti koi poedine~no se obrazloèni vo prodolènie.

- 27 -

3. PLAN ZA UPRAVUVAWE SO PRIRODNOTO I KULTURNOTO

NASLEDSTVONA OHRIDSKIOT REGION

- 28 -

- 29 -

3 Upravuvawe so prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na Ohridskiot region

3.1 Cel na Planot za upravuvawe

Osnovna cel na Planot za upravuvawe e da gi valorizira, za{titi i promovira univerzalnite prirodni i kulturni vrednosti na Ohridskiot region. Za postignuvawe na taa cel, Planot za upravuvawe dava vizija za upravuvawe so so prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na Ohridskiot region za eden podolgoro~en period, nasoki za negova realizacija, iskaàni preku op{tite celi i predloènite programi i aktivnosti, so prepoznatlivi mehanizmi i nositeli na aktivnostite, rokovi za nivna implementacija kako i mahanizmi za monitoring. Toj go unapreduva razbiraweto na regionot, negovoto tolkuvawe i koristewe kako obrazovno sredstvo, i potkrepa na lokalnata zaednica vo nejzinoto kulturno, socijalno i ekonomsko ìveewe. Planot za upravuvawe so Ohridskiot region ima za cel da obezbedi celosna ramka za sproveduvawe na odlukite za konzervacija, upravuvawe i koristewe na dobroto za period od deset godini od denot na negovoto usvojuvawe. Vo su{tina, Planot ima za cel:

- Obezbeduvawe na status i formalen opis na zna~eweto na dobroto;

- Kratok pregled na aktuelnite problemi i predizvici;

- Definirawe na celite za naso~uvawe na politikite i aktivnostite vo tekot na desetgodi{noto koristewe na Planot.

Integralna za{tita na Ohridskiot region kako svetsko prirodnoto i kulturnoto nasledstvo }e bide mo`no da se postigne ostvaruvaj}i gi slednite op{ti celi:

- Obezbeduvawe na zakonska ramka za za~uvuvawe na prirodnoto i kulturnoto naslesdtsvo na Ohridskiot region, kako svetsko nasledstvo. Ova gi vklu~uva za{titata na prirodnite vrednosti i podobruvawe na arhitektonskite i arheolo{kite vrednosti i nivnata urbana i pejza`na povrzanost.

- Promovirawe na odr`livo upravuvawe so prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na Ohridskiot region;

- Zajaknuvawe na pravnata i institucionalnata struktura;

- Obezbeduvawe efikasna primena na zakonskata i planska dokumentacija, zaradi za~uvuvawe na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo od prekumerna i nekontrolirana urbanizacija;

- Integralna za{tita na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo niz kontinuirana kontrola na lokalniot urban razvoj;

- Ekonomski razvoj na Ohridskiot region niz korisewe na potencijalite na principite na odr`liviot razvoj;

- Zajaknuvawe na institucionalnite kapacitetite na site nivoa;

- Sozdavawe na uslovi za istraùvawe, za{tita, konzervirawe, popularizacija i unapreduvawe na sostojbata so prirodnoto i kulturnoto nasledstvo vo Ohridskiot region;

- Prenesuvawe na isklu~itelnite vrednosti na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo vo Ohridskiot region na idnite generacii, kako del od op{toto nasledstvo na celoto ~ove{tvo;

- Sproveduvawe na nau~ni istraùvawa i vospitno-obrazovni aktivnosti;

- 30 -

- Spre~uvawe na aktivnosti koi negativno vlijaat vrz isklu~itelnite vrednosti na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo vo Ohridskiot region,

- Vklu~uvawe na Republika Makedonija i op{tinite Ohrid, Struga i Debrca vo me|unarodniot sistem na sorabotka i pomo{ so cel me|unarodnata za{tita na svetskoto prirodno i kulturno nasledstvo.

- Izgotvuvawe i realizacija na programi i proekti zaradi za{tita i unapreduvawe na Ohridskiot region.

- Podigawe na javnata svest za za{tita i za~uvuvawe na prirodnite i kulturnite vrednosti na Ohridskiot region, postignuvaj}i zaedni~ko lokalno, nacionalno i me|unarodno partnerstvo vo upravuvaweto so Svetskoto naslestvo.

3.2 Potreba za izrabotka na Planot za upravuvawe

Na 16 noemvri 1972 godina vo Pariz e usvoena Konvencijata za za{tita na Svetskoto kulturno i prirodno nasledstvo. Spored ovaa Konvencija zemjite potpisni~ki se obvrzaa (~len 4 od Konvencijata) da ja garantiraat identifikacijata, za{titata, konzervacijata, unapreduvaweto i prenesuvaweto na idnite generacii kulturnoto i prirodnoto nasledstvo od svojata teritorija. Operativniot vodi~ donesen od strana na Komitetot za svetsko nasledstvo jasno prepora~uva deka sekoja zemja potpisni~ka na Konvencijata treba da izgotvi Plan za upravuvawe za Svetskoto nasledstvo na svojata teritorija, odnosno da utvrdi upravuva~ki mehanizmi za za{tita i obezbeduvawe na dolgoro~na konzervacija na Svetskoto nasledstvo. Od zemjite potpisni~ki na Konvencijata se o~ekuva da garantiraat deka „sekoe nominirano dobro treba da ima soodveten plan za upravuvawe koj }e odredi kako isklu~itelnta univerzalna vrednost na dobroto }e bide za{titena, po~ituvaj}i gi mislewata na u~esnicite (Operativen vodi~ za implementacija na Konvencijata za svetsko nasledstvo, paragraf 108 (UNESKO 2008)). Vo poslednite godini be{e prepoznaena potrebata od aktivno upravuvawe so Svetskoto nasledstvo, pri~ina poradi koja UNESKO go revidira{e Operativniot vodi~ vo delot za implementacija na Konvencijata za svetsko nasledstvo i vo podobruvawe na procesot za nominacija. Vo idnina UNESKO o~ekuva site nominacii da imaat izgotven plan za upravuvawe kako del od nivnite aplikacii.

Sostojbata so Ohridskiot region, kade sopstveni~kite i upravuva~kite odgovornosti gi spodeluvaat poedinci, grupi ili organizacii, izgotvuvaweto na Planot za upravuvawe e dragocena alatka za nivna strate{ka koordinacija. Vo grad so ogromno nasledstvo, upravuva~kite promeni na na~in korisen za dvate strani – istoriskoto opkruùvawe i op{tinata, e klu~no. Planot za upravuvawe }e mu ovozmoì na Ohridskiot region da ~ekori vo 21 vek , potpiraj}i se na svoite temeli kako me|unarodno vaèn grad-region na nasledstvoto.

Periodi~nite izve{tai dostavuvani do UNESKO, koi imaat forma prifatena od sekoja zemja ~lenka, sodràt golem broj na klu~ni pra{awa, vklu~uvaj}i i primena na Konvencijata za za{tita na svetskoto kulturno i prirodno nasledstvo no i sostojbata so konzervacijata na sekoe poedine~no nasledstvo. Kako del od periodi~nite izve{tai zemjite u~esni~ki e potrebno da dadat izve{taj za upravuva~kite podgotovki i planovi za upravuvawe „kako sporedba so sostojbata od vremeto na vpi{uvawe na dobroto na listata za svetsko nasledstvo„ (UNESKO, nedatirano, II.4).

Za prv pat po vpi{uvaweto na Ohridskiot region vo Listata na Svetskoto nasledstvo vo 1979 god., vo septemvri 1998 god. be{e izvr{en monitoring na podra~jeto od strana na zaedni~ka misija od UNESCO-ICOMOS-IUCN. Vo izve{tajot na Misijata, pokraj ocenkata za sostojbata na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo, be{e povtorno naglasena potrebata od donesuvawe na Plan za upravuvawe so podra~jeto od Svetskoto nasledstvo na Ohridskiot region. Nedoprenata prirodna okolina na

- 31 -

bregovite na Ohridskoto ezero seriozno se naru{uva so tendencijata za zgolemuvawe na nesoodvetna i preterana urbanizacija vo krajbre`niot pojas, naru{uvaj}i ja prirodnata ramnoteà vo regionot. Vo odredeni delovi na bregovite na Ohridskoto Ezero stepenot na urbanizacija e zgolemen do stepen koj seriozno gi zagrozuva vrednostite poradi koi Ohridskiot region e vpi{an na Listata na svetskoto prirodno i kulturno nasledstvo.

Ne donesuvaweto i ne sproveduvaweto na Planot za upravuvawe so za{titenoto podra~je od Svetskoto prirodno i kulturno nasledstvo na Ohridskiot region2, zaedno so nepo~ituvaweto na prostornite i urbanisti~kite planovi od strana na graditelite, ja vlo{uva sevkupnata sostojba vo za{titata i, osobeno, go naru{uva kulturniot pejza` kako najva`na karakteristika na podra~jeto.

Od pri~ini {to vo nominacijata, prifatena vo 1979 i 1980 godina, za Ohridskiot region ne be{e neophodno izotvuvawe na Plan za upravuvawe, Vladata za Republika Makedonija odlu~i za Ohridskiot region da se izgotvi Plan za upravuvawe kako bi se ispolnile obvrskite proizlezeni od periodi~nite izve{tai za naredniot period.

Tokmu zatoa, so Planot za upravuvawe:

- se ureduva planiraweto i upravuvaweto so prirodnoto i kulturnoto nasledstvo vo Ohridskiot region kako svetsko nasledstvo.

- se ureduvaat pravata i obvrskite na Republika Makedonija, na op{tinite Ohrid i Struga i Debrca, kako i pravata i dol`nostite na pravnite i fizi~kite lica vo odnos na upravuvaweto so prirodnoto i kulturnoto nasledstvo vo Ohridskiot region.

Potrebata za izgotvuvawe na Planot za upravuvawe so Ohridskiot region proizleguva kako obvrska od Konvencijata za za{tita na svetskoto kulturno i prirodno nasledstvo (UNESKO).

Planot za upravuvawe gi propi{uva merkite i aktivnosti za za{tita na prirodnite i kulturnite vrednosti, osobeno na biolo{kata raznovidnost, poradi koi Ohridskoto Ezero e vklu~eno na Listata na svetsko nasledstvo (UNESKO). Akcioniot Plan na Planot za upravuvawe go objasnuva na~inot kako }e se sprovedat merkite (vremenska ramka, finansirawe i odgovorni instutucii za implementacija).

3.3 Status na Planot

Vo nacionalnoto zakonodavstvo na Republika Makedonija vakov vid planski dokument za integralno upravuvawe so prirodno i kulturno nasledstvo predviden e so Zakonot za upravuvawe so svetskoto prirodno i kulturno nasledstvo na Ohridskiot region3.

Spored svojot status Planot za upravuvawe e obvrzuva~ki dokument, imeno, planskite dokumenti, kako i zakonskite propisi koi }e se donesuvaat vo idnina, }e se izrabotuvaat spored principot na uskladuvawe so preporakite i nasokite sodràni vo Planot za upravuvawe za podra~jeto od Svetskoto prirodno i kulturno nasledstvo na Ohridskiot region.

So Zakonot me|u drugoto e utvrdeno deka Vladata na R. Makedonija na predlog na Upravata za ìvotna sredina i Upravata za za{tita na kulturnoto nasledstvo donesuva plan za Upravuvawe so svetskoto prirodno i kulturno nasledstvo na ohridskiot region.

2 Izraboten Januari 2010 no ne e donesen spored Zakonot 3 Slu`ben Vesnik na RM Br.75/2010

- 32 -

Zakonot ja utvrduva sodrìnata i postapkata za negovo donesuvawe, sproveduvaweto na planot i formiraweto na telo koe }e go koordinira izvr{uvaweto na aktivnostite predvideni vo planot i nadzorot vrz negovata implementacija.

3.4 Pravna osnova za izrabotka i donesuvawe na Planot za upravuvawe

Preporaka vo Operativniot vodi~ za implementacija na Konvencijata za Svetskoto nasledstvo (paragraf 132) kade se prepora~uva sekoe svetsko kulturno i prirodno nasledstvo treba da ima Plan za upravuvawe.

Zaklu~ok na Vladata na Republika Makedonija od 13.11.2007 god. so koj se zadolùvaat Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe i Ministerstvoto za kultura da formiraat tim za otpo~nuvawe postapka za podgotovka na Plan za upravuvawe so Ohridskiot region kako integralno prirodno i kulturno nasledstvo na svetot.

Zaklu~ok na Vladata na Republika Makedonija od 02 januari 2009 god. so koj se zadolùvaat Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe i Ministerstvoto za kultura da formiraat timovi za podgotovka na Planot za upravuvawe so Ohridskiot region kako prirodno i kulturno nasledstvo, da go podgotvat Nacrt planot najdocna do 30.06.2009 god. i za toa da ja informiraat Vladata na Republika Makedonija.

Vo Republika Makedonija za{titata na prirodata e regulirana so Zakonot za za{tita na prirodata (“Sl.vesnik na RM” br.67/2004, 14/2006 i 84/2007) preku za{tita na biolo{kata i predelskata raznovidnost i za{tita na prirodnoto nasledstvo vo za{titeni podra~ja i nadvor od niv.

Vo soglasnost so Zakonot za za{tita na prirodata, subjektite koi se nadle`ni za za{tita i upravuvawe so za{titenite podra~ja donesuvaat planovi za upravuvawe i godi{ni programi za za{tita na prirodata, po prethodna soglasnost od Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe. Soglasno zakonot sodrìnata na planovite za upravuvawe so za{titenite podra~ja e propi{ana so pravilnik.

Planovite za upravuvawe so za{titenite podra~ja treba da se usoglaseni so celite, merkite i aktivnostite za za{tita i upravuvawe so za{titenite podra~ja, utvrdeni so Zakonot za za{tita na prirodata, aktot za proglasuvawe na za{titenoto podra~je, me|unarodnite standardi i vodi~i, kako i me|unarodni dogovori ratifikuvani od Republika Makedonija i prostorno planskata dokumentacija.

Planovite za upravuvawe so za{titenite podra~ja se donesuvaat za period od deset godini, a najdocna vo rok od dve godini od denot na proglasuvaweto na za{titenoto podra~je. Subjektite zadolèni za vr{ewe na rabotite za za{tita i upravuvawe na za{titeno podra~je, vr{at ocenka na rezultatite postignati so primenata na planot za upravuvawe, najdocna do istekot na sedmata godina od denot na donesuvaweto na planot. Isto taka, subjektite se dol`ni da otpo~nat so izgotvuvawe na novi planovi za upravuvawe so za{titenite podra~ja, najdocna edna godina pred istekot na rokot za koj se doneseni.

Vo postapka za donesuvawe na planovite za upravuvawe so za{titenite podra~ja, Ministestvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe i subjektite koi upravuvaat so za{titenite podra~ja organiziraat javna rasprava. Vo R. Makedonija za{titata na kulturnoto nasledstvo e regulirana so Zakon za za{tita na kulturnoto nasledstvo (Slu`ben vesnik na RM br. 20/04 i 115/07). So ovoj Zakon ne e predvidena obvrska da se nosat planovi za upravuvawe za za{titenite podra~ja.

- 33 -

3.4.1 Proces na izrabotka na Nacrt Planot za upravuvawe

Vo sorabotka so UNESKO-BRESCE od Venecija, kon krajot na oktomvri 2008 god. vo Ohrid be{e organizirana rabotilnica na koja pretstavnici od Crna Gora gi prenesoa svoite iskustva od izgotvuvawe na Planot za upravuvawe na podra~jeto na Kotor. Celta na rabotilnicata, na koja prisustvuvaa pretstavnici od Ministerstvoto za kultura, Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, nevladini organizacii, Makedonskiot nacionalen komitet na IKOMOS, kako i od op{tinite Ohrid, Struga i Debrca, be{e zapoznavawe na u~esnicite so principite, iskustvata i metodologijata, kako pojdovna osnova za izrabotka na Planot za upravuvawe.

So Odlukata od Prviot sostanok na Nacionalnata komisija za UNESKO na RM (01.12.2008 god.) be{e predloèno Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe da gi formira rabotnite tela (Koordinativno telo, stru~ni rabotni grupi i sovetodavno telo) za izgotvuvawe na Planot za upravuvawe na Ohridskiot region kako prirodno i kulturno nasledstvo.

Soglasno Nacrt zapisnikot od Чetirieset i ~etvrtata sednica na Vladata na Republika Makedonija od 02.01.2009 god. (to~ka 34) Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe i Ministerstvoto za kultura, koi imaat klu~na uloga vo izrabotkata i donesuvaweto na Planot za upravuvawe, bea zadolèni da formiraat timovi za podgotovka na Planot za upravuvawe so Ohridskiot region kako prirodno i kulturno nasledstvo.

Nositeli na aktivnostite za izrabotka na Planot za upravuvawe so Ohritskiot region kako Svetskoto prirodno i kulturno nasledstvo, se Ministerstvoto za kultura-Uprava za za{tita na kulturnoto nasledstvo - za delot za kulturnoto nasledstvo i Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe – Uprava za ìvotna sredina - za prirodnoto nasledstvo, odredeni od Vladata na Republika Makedonija. Finansiraweto na aktivnostite za procesot na izrabotka na Planot za upravuvawe – delot za kulturnoto nasledstvo, se obezbeduva od buxetot na Ministerstvoto za kultura – Nacionalna komisija za UNESKO, a za delot za prirodnoto nasledsvto treba da bide obezbedeno od buxetot na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe i od Nacionalna komisija za UNESKO. Za izrabotka na Planot za upravuvawe od strana na sekoj od nositelite na aktivnostite se formirani Koordinativni tela (po 4 ~lena) i rabotni grupi sostaveni od pretstavnici od relevantni javni i nacionalni institucii:

- Zavod za za{tita na spomenicite na kulturata i muzej – Ohrid;

- Nacionalen konzervatorski centar – Skopje;

- Prostorno informativen sistem;

- Agencija za katastar na nedvi`nosti;

- Hidrobiolo{ki zavod-Ohrid;

- JU Nacionalen park Gali~ica – Ohrid;

Sovetodavno telo za kulturnoto nasledstvo (2 ~lena) sostaveno od istaknati pretstavnici od kulturata i kulturnoto nasledstvo.

Od 13-16 dekemvri 2009 godina vo Ohrid vo organizacija na UNESKO – BRESCE se odrà rabotilnica na koja na tema „Implementirawe na Planot za upravuvawe so prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na Ohridskiot region”. Na rabotilnicata se utvrdija nasoki za izrabotka na Akciskiot plan kako zna~aen del od podgotovkata na Planot za upravuvawe.

Pri izrabotkata na Planot za upravuvawe se koristeni komparativni analizi i iskustva od drugi zemji koi ve}e imaat izraboteno Planovi za upravuvawe za Svetsko nasledstvo, kako i preporakite na ekspertite na UNESKO.

- 34 -

Metodologijata za podgotovka na Planot za upravuvawe na za{titenoto podra~je na Ohridskiot region e vo soglasnost so Nasokite za upravuvawe so podra~jata na svetsko kulturno nasledstvo (Bernard M. Filden, Juka Jokileto, 1998). Planot za upravuvawe gi ima vo predvid i ostanatite dokumenti kako Deklaracijata od Budimpe{ta za Svetsko nasledstvo (UNESKO 2002), Povelbata od Burra za konzervacija na istoriski gradovi i urbani predeli (IKOMOS Avstralija 1987)

Planot za upravuvawe na za{titenoto podra~je na Ohridskiot region se zasnova na podatocite sodràni vo nacionalni strate{ki dokumenti, analizi i izve{tai, informacii kako i koristewe na soodvetni bibliografski edinici za kulturnoto nasledstvo za Ohridskiot region. Za nekoi od temite i oblastite koi se tretirani vo Planot za upravuvawe nedostasuvaat relevantni podatoci i informacii koi se identifikuvani i za istite se dadeni preporaki za nivna dorabotka ili izrabotka na novi.

3.4.2 Procesot na izrabotka na Planot za upravuvawe zapo~na vo mart 2009 god. i trae{e do januari 2010 godina.

Procesot na izrabotka na Planot trgnuva od konceptot na timska rabota i interdisciplinarniot pristap, {to podrazbira sinhronizirano vodewe na pove}e istraùva~ki postapki od strana na rabotniot tim sostaven od eksperti od razli~ni specijalnosti, vrz baza na zaedni~ka metodolo{ka platforma, celite koi treba da se ostvarat i edinstvenata koordinacija.

Vo postapkata za izrabotka na Planot za upravuvawe se definirani slednite klu~ni temi:

1. Vrednostite na prirodnoto i kulturno nasledstvo na Ohridskiot region;

2. Potencijalite i mo`nostite na prirodnoto i kulturno nasledstvo na Ohridskiot region;

3. Faktori i rizici koi go zagrozuvaat prirodnoto i kulturno nasledstvo na ohridskiot region;

4. Vizija na prirodnoto i kulturno nasledstvo na Ohridskiot region;

5. Op{ti celi na Planot za upravuvawe na prirodnoto i kulturno nasledstvo na Ohridskiot region;

6. Preliminarna sodrìna na Planot za upravuvawe;

7. Akcionen plan za Procesot na podgotovka na Planot za upravuvawe.

- 35 -

4. ISTORISKI RAZVOJ

- 36 -

- 37 -

4 Istoriski razvoj i na~in na ìvot na srednovekovniot Ohrid

4.1 Istoriski razvoj

4.1.1 Praistorija i antika

Tragite na ~ovekovoto postoewe na teritorijata na Ohridskiot region datiraat od najstarite vremiwa {to moè da se prati preku bogatoto arheolo{ko nasledstvo, i se pojdovna to~ka za prou~uvawe na kulturno - istoriskite epohi koi vo kontinuitet ostavile materijalni tragi na prostorot.

Povolnite geografski klimatski uslovi i kontaktot so ezeroto bogato so riben fond kako eden od osnovnite uslovi za ìvot, u{te vo praistoriskiot period ovozmoìle formirawe na palafitni nakolni naselbi i naselbi locirani pokraj samiot ezerski breg. Za ova svedo~at 15-te evidentirani arheolo{ki lokaliteti od praistoriskiot period na teritorijata od ovoj region.

NAKOLNITE @IVEALI[TA VO MAKEDONIJA gi spomnuva u{te Herodot (V, 16) koj dava opis na edna ezerska naselba na Prasijadskoto Ezero (Butkovskoto ili Dojranskoto).

Ohridskoto Ezero, zaedno so Prespanskoto, pretstavuva ostatok na golemoto neogeno Dasaretsko Ezero i pripa|a na Jadranskiot basen. So dosega{nite istraùvawa utvrdena e diluvijalna terasa 10 do 12 m nad dene{noto nivo od vodata na ezeroto, a osven toa utvrdena e i krajbre`na linija visoka 4,0 m nad sega{noto nivo od ezeroto. Ova ezero imalo i poniski ezerski sostojbi vo minatoto. Toa e konstatirano vrz osnova na za~uvani tragi, arheolo{ki ostatoci, predanija i drugi podatoci. Vrz osnova na podatocite koi gi ostavile istori~arite, hroni~arite, patepiscite i istraùva~ite se registrirani ili se pretpostavuvaat arheolo{ki vrednosti vo vodite na ezeroto.

Dosega najvpe~atlivi ostatoci od podvodnoto kulturno nasledstvo se ostatocite od nakolnite (palafitni) naselbi koi pripa|ale na praistoriskite vremiwa. Toa se glavno, ostatoci od drveni kolci zabodeni na dnoto od ezeroto, kako i mnogubroen dvièn arheolo{ki materijal na prostorite od soodvetnite lokaliteti. Takvi lokaliteti se konstatirani vo stru{kiot del od krajbre`jeto, i toa: Usta na Drim, koj se prostira na pogolema povr{ina pokraj bregot i vo vodite na ezeroto, na mestoto kade {to rekata Crn Drim istekuva od Ohridskoto Ezero vo Struga; Vrbnik, blizu Struga, vo vodite na ezeroto na okolu 2,5 km zapadno od Usta na Drim (me|u Struga i Kali{ta), i Crkveni Livadi, kaj s. Vrani{ta, na mestoto kade rekata [um se vliva vo Crn Drim (re~na naselba, od tipot na nakolnite naselbi). Vo albanskiot del od ezeroto konstatirani se ostatoci od nakolna naselba blizu Pogradec. Site ovie naselbi obiluvaat so dvièn arheolo{ki materijal koj hronolo{ki pripa|a na mladoto kameno vreme (neolit), bakarnoto, bronzenoto i èleznoto vreme od praistoriskata epoha.

Od gorenavedenite lokaliteti vo stru{kiot del od Ohridskoto Ezero osobeno e zna~aen Usta na Drim, kade {to vo 1961 godina (pri regulacija na koritoto od rekata Crn Drim) bile isflani kameni i kremeni orudija i kerami~ki fragmenti. Pri toa se izvr{eni kratkotrajni za{titni arheolo{ki istraùvawa so koi e otkrien bogat arheolo{ki materijal koj hronolo{ki se vrzuva za vremeto na eneolitot i bronzenoto doba. Naselbata bila nakolna i se prostorala na pogolema povr{ina kraj bregot, vsu{nost, toa bile nekolku pomali nakolni ìveali{ta edno do drugo, a ìtelite glavno se zanimavale so lov, ribolov i zemjodelstvo. Deneska arheolo{ki predmeti od ovoj lokalitet se nao|aat vo tri muzei na Makedonija: vo stru{kiot muzej „D-r Nikola Nezlobinski„, vo Ohridskiot i vo Muzejot na Makedonija vo Skopje kako i vo pove}e privatni kolekcii vo Struga.

- 38 -

Regulacijata na koritoto na Crn Drim vo {eesettite godini na XX vek e pri~ina za otkrivawe na u{te eden lokalitet od vakov vid: Crkveni Livadi kaj s. Vrani{ta, 4 km od Struga, na mestoto kade {to rekata [um se vliva vo Crn Drim. So za{titnite arheolo{ki iskopuvawa (Narodniot muzej vo Ohrid vo 60-te godini na XX vek i Arheolo{kiot muzej - Muzejot na Makedonija od Skopje, vo sorabotka so Muzejot „D-r Nikola Nezlobinski“ od Struga vo 1979 godina) e konstatirana u{te edna nakolna (krajre~na) naselba od bronzenoto vreme.

Vo 1997 godina, na isto~noto karpesto krajbre`je na Ohridskoto ezero bea izvr{eni prvite podvodni arheolo{ki istraùvawa vo Makedonija na lokalitetot Plo~a Mi}ov Grad, vo Zalivot na Koskite, odnosno, pokraj ju`niot breg na poluostrovot Gradi{te, blizu seloto Pe{tani. Na dlabo~ina od 3,00 do 5,00 m bea otkrieni mnogubrojni drveni kolci zaka~eni na dnoto od ezeroto i mnogubroen dvièn arheolo{ki materijal so hronolo{ka pripadnost od krajot na bronzenoto i po~etokot na èleznoto vreme. Vo periodot od 1998 do 2005 godina na lokalitetot se realizirani pove}e kampawi na podvodni istraùvawa pri {to bea otkrieni, numerirani, izmereni i pozicionirani 9102 kolci. Vrz osnova na istraùvawata na naselbata konstatirano e deka taa se prostirala na povr{ina od okolu 8500 m2. Bila izgradena na platforma od drveni kolci zaka~eni na dnoto od ezeroto. Utvrdeno e deka najbliskiot kolec do severniot breg od zalivot se nao|a na ssa 12 m vo ezeroto {to upatuva na podatok deka toa e kolec od podvi`niot most preku koj naselbata bila povrzana so kopnoto. Istraùvawata pokaàa deka na dnoto od ezeroto na prostorot od ovaa naselba ima vpe~atliva koncentracija na celi i osobeno fragmentirani kerami~ki sadovi, kameni artefakti i fragmentirani ìvotinski koski. Kerami~kite sadovi i fragmenti glavno se so gruba faktura i retko ukraseni so reljefna ornamentika, karakteristi~ni za ranoto èlezno vreme, odnosno za protogeometriskiot i geometriskiot period na mediteranskite prostori. Vo ramkite na dvi`niot arheolo{ki materijal osobeno se prisutni kru`ni kerami~ki plo~ki so razli~en dijametar koi imaat dva, tri ili ~etiri mali kru`ni otvori za koi se pretpostavuva deka koristeni kako riboloven pribor na toga{nite ìteli od naselbata. Od kerami~kite predmeti prisutni se isto taka razni formi na pr{leni, predmeti za ritualni potrebi - `rtvenici. Kamenite orudija se glavno fragmenti od ra~ni melnici za ìto, kako i celi izmazneti elipsovidni kameni predmeti koi sigurno sluèle kako kako alatki za perewe na oblekata. Me|u mnogute fragmenti od koski na doma{ni ìvotni, prisutni se i fragmenti od elenski rogovi koi najverojatno sluèle kako alatki. Vrz osnova na rezultatite od ovie podvodni terenski istraùvawa i vrz osnova na analizite na dvi`niot arheolo{ki materijal moè so sigurnost da se kaè deka ovaa nakolna naselba pripa|ala na docnoto bronzeno vreme i na po~etocite od èleznoto vreme, odnosno na vremeto od 1500 do 700 god. pred Hristovata era. Lokalitetot “Plo~a Mi}ov Grad” vo Zalivot na Koskite denes e atraktiven muzejski kompleks koj ima pove}e sodrìni: rekonstruirana palafitna naselba nad vodite od ezeroto, rimski kastrum koj e konzerviran, restavriran i prezentiran na najvisokoto plato od ridot “Gradi{te”, pristapen objekt so muzejski vitrini i objekt za realizacija na podvoden turizam.

Vo 1998 godina, vo blizina na seloto Trpejca bea otkrieni ostatoci na u{te edna nakolna naselba, toa e lokalitetot Na Dol vo Zalivot na Pr~ot. Drveni kolci i dvièn arheolo{ki materijal (keramika, kameni orudija) bea registrirani na dlabo~ina od 5,00 - 7,00 m pod povr{inata na vodata. Toga{ bea izvedeni probni podvodni istraùvawa so rekognoscirawe i foto-dokumentirawe na ostatocite na ovaa naselba. Spored karakterot i osobenostite na naodite, konstatirano e deka i ovaa naselba pripa|a na krajot od bronzenoto vreme.

Vo 1999 godina e otkriena i treta naselba pokraj isto~niot breg na Ohridskoto Ezero. Ovoj pat se raboti za prostor koj go zafa}a severnoto krajbre`je na seloto Pe{tani, t.n. Zaliv na Bombite. Ovde slu~ajno e otkrien drven kolec na

- 39 -

samiot breg, kako i mnogubrojna fragmentirana keramika koja po svoite tipolo{ki odliki e re~isi identi~na so kerami~kata produkcija od prethodnite dve nakolni naselbi.

Postoi pretpostavka za u{te edna praistoriska naselba na ju`noto krabre`je vo vodite na Ohridskoto Ezero, toa e lokalitetot “Vojna plaà” koj se protega na bregot i vo ezeroto, a se nao|a zapadno od manastirskiot kompleks “Sv. Naum”

Lihnidos

Ohrid (anti~kiot Lihnidos), grad vo jugozapadniot del od Makedonija, pokraj severniot breg od Ohridskoto (Lihnidskoto) Ezero, e eden od najstarite gradovi vo Evropa. Bogata materijalna kultura e evidentirana vo isto~noto podno`je na Ohridskiot rid, vo nizinskiot del od gradot, pokraj ezeroto, kade e konstatirana golema palafitna naselba koja egzistirala kontinuirano od neolitskiot period (mladoto kameno vreme) do po~etokot na èleznoto vreme od praistoriskata epoha. Naselbata bila podignata na mo~urliv teren, koj denes, zaedno so ostatocite na taa praistoriska civilizacija, e pokrien so 4 metra naslagi od glina i zemja, vrz koja deneska se protega ramni~arskiot del od gradot Ohrid. Kon krajot na bronzenoto i ranoto èlezno vreme ìtelite poleka go naseluvale ridot, negoviot povisok zapaden del, na koj denes egzistira del od staroto gradsko jadro na Ohrid, odnosno na prostorot od Samuilovata tvrdina i lokalitetot Plao{nik. Imeno, so najnovite arheolo{ki istraùvawa, na ovoj prostor e konstatirana naselbinska mat slikana keramika i grobovi cisti od ranoto èlezno vreme (VIII-VII vek) vo koi se otkrieni i predmeti, vo naukata poznati kako „makedonski bronzi”. Od ovoj period se i ostatocite od ve}e spomenatite naselbi vo vodite na Ohridskoto Ezero: lokalitetite Usta na Drim i Vrbnik vo Struga, edna vo blizina na Pogradec (Albanija) i na isto~noto krabre`je na ezeroto: Zalivot na Pr~ot kaj s. Trpejca, Zalivot na Koskite kaj poluostrovot „Gradi{te” i Zalivot na Bombite kaj s. Pe{tani.

Arhajskiot period (IV-V vek) e eden od najzna~ajnite za Ohrid i negovata neposredna okolina vo ramkite na arheolo{kata nauka bidej}i od ovoj period poteknuvaat nadaleku pro~uenite zlatni ritualni maski otkrieni vo nekropolata „Trebeni{ta” kaj s. Gorenci, severozapadno od Ohrid (otkrieni vo 1918 godina, vo 1930-1934 godina, kako i vo gradot Ohrid, na lokalitetot Gorna Porta, vo 2002 godina). Zaedno so ovie predmeti vo grobovite od nekropolite otkrieni se i mnogubrojni drugi prilozi od zlato, srebro, bronza, }ilibar i keramika koi pripa|ale na toga{nata plemenska aristokratija na Enheleite (Engelani), pleme od regionite na Gorna Makedonija, ~esto spomnuvano vo anti~kite izvori. Strate{kite pozicii na dvata rida (Ohridskiot i Gabavskiot) smesteni severno pokraj ezeroto gi zabeleàl makedonskiot kral Filip II (358 god. pred n.e.) koj minuval niz Lihnitida (oblasta pokraj Lihnid i Lihnidskoto Ezero), i naredil na niv da se podignat mo}ni bedemi-tvrdini. Ostatoci od najstarata ohridska tvrdina se otkrieni vo 2001-2002 god. na prostorot od dene{nata Samuilova tvrdina, dodeka na Gabavskiot Rid do denes se za~uvale vidlivi ostatoci od bedemi izgradeni od megalitni („kiklopski”) kameni blokovi koi nekoga{ bile mo}na prestolnina na Engelanite, a podocna i na drugite makedonski kralevi.

Vo makedonsko-helenisti~kiot period (od krajot na IV do I vek pred n.e.), Lihnid bil bogat, urbaniziran grad, pokraj bregot od Beloto (Lihnidsko) Ezero i pokraj poznatata anti~ka magistrala Via Ignacija. Za toa govorat nekropolite kaj Deboj (pomaliot isto~en del od Ohridskiot rid) i kaj Gorna Porta (severen vlez vo stariot del na Ohrid), istraùvana vo 1978/1979, 2000-2002 god., koja obiluva so mnogubrojni arheolo{ki vrednosti od zlato, srebro, bronza i keramika, denes vo “zlatnata zbirka” od muzejot “Robevci” vo Ohrid. Od ovoj period e i Anti~kiot teatar koj se nao|a vo isto~noto podno`je na povisokiot del od Ohridskiot rid, vo blizina

- 40 -

na Gorna Porta, i verojatno bil izgraden vo II vek pred n.e. (preadaptiran vo II vek za potrebite na toga{noto rimsko op{testvo). Denes toj e konzerviran i prezentiran, i sluì za odrùvawe na kulturni manifetacii. Zapadno od teatarot, vo neposredna blizina, za~uvana e vo celost tipi~na staromakedonska grobnica so skalest vlez, dromos, pretkomora i komora, koja poteknuva od krajot na IV ili po~etokot na III vek pred n.e.

Gradot Lihnid i tvrdinata, za prvpat se spomnuvaat kaj anti~kiot istori~ar Livij vo 209 god. pred n.e., vo vremeto na vladeeweto na makedonskiot kral Filip V. Ovoj podatok govori deka kon krajot na III vek pred n.e. tvrdinata ve}e funkcionirala vo site presudni momenti od istorijata na gradot Lihnid, dene{niot Ohrid.

Vo vremeto na rimskata dominacija, Lihnidos zaedno so Dasaretite, bil libera gens, grad koj vo golema mera slobodno se razvival. Ottoga{ poteknuvaat novootkrienite mozai~ni podovi na Plao{nik (I vek pred n.e.) so pretstava na tvrdina so kuli i razni drugi mozai~ni umetni~ki sliki, a vo ramkite na objekti od rasko{ni palati. Dene{niot izgled i protegaweto na tvrdinata najverojatno bile oformeni vo IV vek, koja denes ja prepoznavame po tehnikata na yidawe opus mixtum. Vo istoriskite izvori e zabeleàno deka vaka ukrepeniot grad imal silna odbranbena mo}, poradi {to vo 479 god. kralot Teodorih Amaliecot, kral na isto~nite Goti, vo svojot pohod od Makedonija kon Nov Epir, ne uspeal da go osvoi Lihnid “zatoa {to gradot leèl na utvrdenoto upori{te i izobilstvuval so izvori me|u yidi{tata”.

Vo docnoanti~kiot period Lihnid se spomenuva kako episkopsko sedi{te bidej}i mo{ne rano, preku antiohiskiot episkop Erazmo tuka doa|a hristijanstvoto. Ne e to~no poznato koga e organizirana lihnidskata episkopija koja za prv pat se spomenuva vo aktite na crkovniot sobor vo Serdika (343 god.) kade {to me|u potpisnicite se pojavuva i Dionysius de Macedonia de Lychnido. Dionisij e vsu{nost edinstveniot poznat lihnidski episkop od IV vek.

Ova e vremeto na bazilikite. Lihnid, kako i vo staromakedonskata-helenisti~ka era, i sega e bogat so rasko{ni arhitektonski gradbi. Samo na Plao{nik, na relativno mal prostor otkrieni se ostatoci od tri monumentalni ranohristijanski gradbi: tetrakonhalna crkva so atrium i krstilnica, trobrodna bazilika so narteks, atrium i prostrana krstilnica so isklu~itelno vredni podni mozai~ni pretstavi i verojatno episkopski dvor od vremeto koga Lihnidos bil podolg period episkopski centar na provincijata Nov Epir. Vo Ohrid denes ima arhitektonski ostatoci od u{te pet drugi baziliki, {to pretstavuva svoevidna pojava vo vremeto koga so isto~noto rimsko carstvo vladeel carot Justinijan I.

Posledna vest za istorijata na anti~kiot Lihnid e vesta za negovoto razurnuvawe koga, kako i pove}e drugi mesta vo Makedonija, go pogodil i do temeli go razurnal katastrofalen zemjotres {to se slu~il vo 518 god.

Slednata pozna~ajno spomenuvawe na Lihnidos/Ohrid e vo IX vek koga za prvpat vo istoriskite izvori se spomnuva pod imeto Ahrida. Ottoga{ toj prestanuva da bide Lihnid, a ìvotot vo ovaa slovensko-vizantiska sredina kontinuirano prodolùva pod imeto Ohrid. Od vremeto na golemiot i prviot slovenski episkop i prosvetitel Sv. Kliment Ohridski (kraj na IX - po~etok na X vek, koga bila pogignata negovata trolisna crkva na Plao{nik, denes vozobnovena), i ponatamu niz sredniot vek Ohrid se razviva kako isklu~itelno crkovno sredi{te so mnogubrojni sakralni objekti koi so svoite freskoìvopisni dela se vo redot na najzna~ajnite dela od vizantiska srednovekovna umetnost. @ivopisot i ikonopisot pretstavuvaat glavnite vrednosti vo ìveeweto gradot sé do ukinuvaweto na slavnata Ohridska arhiepiskopija 1762 god. Srednovekovnite sakralni spomenici: katedralnata crkva Sv. Sofija Ohridska (XI-XIV) vek, Sv. Bogorodica Perivlepta (XIII vek) i drugite, i denes se reprezentativni vrednosti na gradot Ohrid i na negovoto slavno minato. Vo arheolo{ka smisla ostatoci od isprepletena srednovekovna arhitektura vo Ohrid,

- 41 -

denes se evidentirani i delumno prezentirani na lokalitetite Samuilova tvrdina/Citadela i na Plao{nik.

Engelana

Lokalitetot se nao|a na okolu 5 km severozapadno od Ohrid, na Gabavskiot rid, nad lokalitetot Sv. Erazmo. Ostatocite se monumentalni, a se pretpostavuva deka poteknuvaat od IV vek pred n.e. Vrz osnova na rezultatite od ponovite arheolo{ki istraùvawa se pretpostavuva deka se raboti za plemenskata “prestolnina” na gornomakedonskoto pleme Engelanite i “baza” na makedonskite kralevi vo III-II vek pred n.e. utvrdena so mo}ni bedemski yidovi gradeni so megalitni kameni blokovi. Podignata e verojatno vo vremeto po prvata vojna na Filip II so Ilirite vo 358 god., koga za prvpat vo istoriskite izvori (Diodor) se spomnuva Lihnidskoto Ezero. Filip II verojatno naredil da se zapo~ne so gradewe na tvrdini na poziciite od ridovite: Ohridskiot (mestoto na dene{nata Samuilova tvrdina) i Gabavskiot (mestoto na lokalitetot “Kuli{ta”) koi podocna se razvile vo zna~ajni anti~ki centri. Pozicijata na lokalitetot “Kuli{ta” e isklu~itelna vo severnoto krajbre`je od regionot na Lihnidskoto Ezero. Postavenosta na strmniot rid so tvrdinata e vsu{nost “orlovski” greben so vizuri na istok kon Ohrid i ohridskata kotlina, na zapad kon Struga i stru{koto pole, a na jug kon sinite vodi na Ohridskoto Ezero. Ostatocite od “kamenata” civilizacija se monumentalni. Dolgi godini se smeta{e deka anti~kiot Lihnidos (dene{en Ohrid) se nao|al na ovoj rid, a ne na mestoto na koe denes se nao|a. Vo 1931-1932 god. vr{eni se arheolo{ki iskopuvawa na eden del od ovie “kiklopski” yidini so {to ovaa tvrdina dokumentirano e vlezena vo svetskata arheolo{ka literatura. Rezultatite pokaàle deka vo centralniot del od tvrdinata, na najvisokata visinska to~ka, bil fundiran eden pomal akropolen prostor koj najverojatno pretstavuval zasolni{te na vladetelot i najbliskata svita. So istraùvawata bil otkrieni i ekonomskiot del na tvrdinata, odnosno prostorot vo kogo bile smesteni pitosi, golemi kerami~ki sadovi za ~uvawe na namirnici. Zapadnata strana od ova “kiklopsko” gradi{te bila najsilno za{titena so monumentalen bedem {irok do 2,10 m i {est mo}ni kuli izgradeni od megalitni kameni blokovi, me|u koi najgolemite so dimenzii 1,80 h 0,90 m.

Smetame deka ovoj lokalitet e eden od najzna~ajnite arheolo{ki lokaliteti od vakov vid vo ramkite na mediteranskiot kulturen kompleks. Geografskata polo`ba na Gabavskiot rid na kogo pred okolu 2.400 godini bila izgradena tvrdina so “kiklopski” yidini, deneska ovozmoùva soodvetno planirawe i realizacija na programa za otkrivawe, konzervacija, restavracija, za{tita, prezentacija i funkcionalizacija na kulturno-istoriskiot spomenik vo nasoka na kulturno i ekonomsko iskoristuvawe na negovite potencijali. Imeno, toj se nao|a na samo nekolku kilometri od Ohrid, nedaleku od bregot na Ohridskoto Ezero i pokraj magistralniot pat Ohrid-Ki~evo-Skopje, koj pat go povrzuva Ohrid i so sosednata Struga, a isto taka i so ohridskiot aerodrom. Gabavskiot rid e isklu~itelno ìvopisen so visokite karpi koi strmno se izdigaat re~isi vedna{ od magistralniot pat na nadmorska visina od 875 m. Za odbeleùvawe e {to do magistralniot pat, a pod samite karpi, vo 1975-1976 god. se otkrieni ostatoci na ranohristijanska bazilika so mozai~ni podovi i ranosrednovekovna nekropola. Na desetina metri severozapadno smestena e atraktivnata pe{terna crkva posvetena na hristrijanskiot propovednik Sv. Erazmo so sloevi na ìvopis od XIII i XVII vek, a vo blizina vo karpite e i pe{ternata kelija-crkva Sv. Katerina. Celiot ovoj kompleks na kulturno-istoriski vrednosti, vo neposredna vertikalna blizina na aktuelnata tvrdina so “kiklopski” yidini, re~isi “organski” povrzan so tvrdinata, ovozmoùva osmisluvawe koe sigurno }e obezbedi ekonomsko isplatliva turisti~ka destinacija.

Stepenot na za~uvanost na arheolo{kite lokaliteti koi svedo~at za ovoj istoriski period e relatitivno dobar. Isklu~ok se nekolku ranohristijanski baziliki so za~uvani bogati mozai~ni podovi koi se zagrozeni, odnosno, na niv ne e

- 42 -

izvr{ena konzervacija i soodvetna za{tita od atmosverski vlijanija. Takvi primeri se:ranohriostijanskata bazilika Sv. Erazmo, ranohriostijanskata bazilika Studen~i{ta, ranohriostijanskata bazilika Radoli{ta i drugi.

4.1.2 Sreden vek

Od krajot na VI i po~etokot na VII vek nad ostatocite od docnata antika prodolùva ìveeweto i razvojot na gradot vo promeneti op{testveni, ekonomski i kulturni uslovi so noviot etnos Slovenite - Berezitite. Vozobnovuvaj}i se na pridobivkite od docnoanti~kite tradicii na Lihnid, vo pogled na materijalnata, a osobeno na duhovnata kultura, niz srednovekovieto Ohrid izrasnuva vo zna~aen crkoven, kulturen, administrativen i zanaet~isko stopanski centar ne samo vo regionot tuku i vo po{irokoto balkansko podra~je. Posebno mesto zazemaat arheolo{kite lokaliteti vo ~ija kompleksnost vleguvaat i ranosrednovekovnite kulturni horizonti koi so svoite sodrìni ja nadopolnuvaat istoriskata slika.

Od nekolkute sistematski arheolo{ki istraùvawa i mnogubrojnite slu~ajni otkrivawa na ostatoci od profana i sakralna arhitektura, delovi na komunikacii, vodovodni-kanalizacioni instalacii na pove}e mesta vo utvrdenoto gradsko jadro i okolu nego, e nadopolneta pretstavata za najzna~ajnite elementi na Ohrid vo srednovekovieto kako urbaniziran grad. Ovaa stambena arhitektura so povisok stepen na grade`ni{tvo e sekako odraz na negovata gradska oformenost so razvoj na ekonomski, kulturen i duhoven ìvot.

Spored dosega otkrienoto od profana arhitektura, bez razlika na vremenskata pripadnost vo pogled na na~inot na gradeweto postojat vidlivi i jasno izdiferencirani stilski razliki spored upotrebeniot gradeèn materijal i spored osobenostite i na~inite na gradewe.

Mestoto i ulogata na Lihnid vo docnoanti~kiot - starohristijanskiot period kako duhoven i kulturen centar, e izrazeno so prisustvoto na 18 monumentalni starohristijanski baziliki, od koi najgolen broj e lociran vo samiot grad i vo negovata neposredna krajbre`na okolina kako i so mo}ta na lihnidskata episkopija so {to izleguva nadvor od svoite regionalni granici.

Za~etokot na organiziraweto na hristijanskata crkva po slovenizacijata na ohridskoto podra~je e prisutno u{te od samiot kraj na VIII ili po~etokot na IX vek na {to upatuvaat idealnata horizontalna stratigrafija na ranosrednovekovnata nekropola na bazilikata Sv. Erazmo i vertikalnata stratigrafija na srednovekovnata nekropola kaj seloto Radoli{ta, stru{ko, kako i gradeweto na sakralni srednovekovni objekti vo vtorata polovina na VIII i IX vek pa i niz celoto srednovekovie.

Trikonhalnite crkvi, prisutni na ovie prostori se za~etoci na srednovekovnata sakralna arhitektura. Vo vremeto na misionerskata dejnost na slovenskiot prosvetitel i prv slovenski episkop Sv. Kliment i na negoviot sorabotnik Sv. Naum, vo Ohrid i ohridsko se izgradeni nekolku crkvi so manastirski kompleksi posebno va`ni za {ireweto na slovenskata bogoslu`ba na teritorijata na Makedonija.

Od 976 do 1018 god. Ohrid e sredi{te i centar na makedono-slovenskata dràva na ~elo so Car Samuil koga i ohridskata crkva e podignata na rang na Patrijar{ija. Vo toj period vovedena e slovenska liturgija i bibliskite knigi na isto~nata crkva, kodikolo{ki i liturgisko struktuirani vo Ohridskata knièvna {kola. So toa ohridskiot literaturno - pravopisen centar e glaven dvigatel na seto ona {to e sozdadeno vo pismenosta, literaturata i kulturata ne samo vo Makedonija tuku i po{iroko.

- 43 -

Znaej}i go golemoto zna~ewe na Ohrid, Car Samuil se stremel novata prestolnina da ja izdigne nad site drugi, da ja sporedi i da ja napravi sli~na na Carigrad po ubavina i religiozno zna~ewe.

Vo Ohrid kako zna~aen centar niz srednovekovniot period vidno mesto zavzemaat i raznovidnite zanaet~iski rabotilnici. Od zanaetite osobeno e razvieno filigranstvoto za {to postojat mnogu artefakti na crkovni predmeti kako krstovi relikvijari, razni pehari, opkovi na ikoni, nakit i drugo.

Kako najzna~ajni srednovekovni sakralni objekti denes egzistiraat crkvite: Sv. Bogorodica Perivlepta, Sv. Pantelejmon (vozobnovena), Sv. Bogorodica Pandanasa, Sv. Konstantin i Elena, Sv. Nikola Bolni~ki, Sv. Bogorodica Bolni~ka, Sv. Jovan Bogoslov - Kaneo i drugi pomali crkvi - paraklisi.

Vo toj period e oformena i starata ~ar{ija kako logi~en zavr{etok na podgradieto na gradot vo ~ij krajbreèn del se vr{ela robna razmena so okolite naseleni mesta locirani okolu bregot na ezeroto.

Sredniot vek e period koga se formiraat nekolku manastirskim kompleksi kako {to se: Sv. Arhangel Mihail (Sv. Naum), Sv. Bogorodica Zahumska, Sv. Bogorodica Kali{ka i pomali pe{terni crkvi smesteni vo karpestiot breg na ezeroto koi egzistiraat i denes.

Ovoj period e prekinat so ranoto prodirawe na Osmanliskata imperija na ovie prostori okolu 1385 god.

4.1.3 Osmanliski period

Vrz osnova na turski dokumenti, pa|aweto na Ohrid pod turska vlast se opredeluva 1395 god. Se pretpostavuva deka prezemaweto go izvr{il Чandarli Hajrudin Pa{a, koj stanal vezir vo funkcija na najvisok voen komandant i najvisoka li~nost po sultanot.

Iako za to~nata godina za potpa|awe na Ohrid pod Osmanliska vlast nemame sigurni podatoci, prisustvoto na Osmanliite e potvrdeno vo eden natpis od crkvata Sv. Ilija, vo ohridskoto selo El{ani koj datira od 1408 god.

Ohrid dobil izvonredno zna~ewe vo osvojuva~kite planovi na Osmanliite. Ohridskiot sanxak spa|al me|u najstarite sanxaci formirani na balkanskiot del od osmanliskata dràva.

Za vreme na turskoto vladeewe vo Ohrid, vo tekot na XV vek, pogolemiot broj hristijanski crkvi se pretvoreni vo xamii. Toga{ e urnata Klimentovata crkva Sv. Pantelejmon i nad nea e izgradena xamijata posvetena na sultanot Mehmed Fatih, poznata kako Imaret xamija. Mnogu verojatno e deka toa e najstarata ohridska xamija {to moèla da im sluì na prvite osmanliski osvojuva~i. Pokraj nea bilo izgradeno i edno u~ili{te, edno te}e i cel kompleks na pridru`ni objekti. Podocna i katedralnata crkva Sv. Sofija (vo XVI vek) bila pretvorena vo xamija, a celosno se urnati crkvite Sv. Dimitrija (koja se nao|ala na samiot plo{tad pokraj ezeroto), Sv. Nikola i Sv. Nedela (se nao|ala na prostorot kaj Ali Pa{ina xamija i medresata). Ali Pa{inata xamija e izgradena vo XVI vek, dodeka pak sru{enata xamija Haxi Kasam kaj plo{tadot datira od XV vek. Vo blizina na dvete xamii pronajdeni se nekropoli koi upatuvaat na postoewe na srednovekovni hristijanski sakralni objekti.

Spored popisot {to go izvr{ile Osmanliite vo 1582 god., Ohridskata nahija imala vkupno 88, a Debrca 32 sela, {to ukaùva na gustata mreà na naseleni mesta. Vkupniot broj na naselenie vo dvete nahii iznesuvalo 18.243 luge, od koi 13.592 vo Ohridskata nahija i 4,561 vo Debrca.

Vrz osnova na imiwata na stare{inite na semejstvata od popisot moè da se zaklu~i deka najgolemiot del od naselenieto bilo makedonsko. Me|utoa, o~igledno

- 44 -

e prisustvoto na neslovensko, albansko i vla{ko naselenie. Debrca vo toj pogled bitno se razlikuva od Ohridskata nahija. Taa isklu~ivo bila naselena so makedonsko naselenie.

Vo patepisot na Evlija Чelebija se spomenuva deka vo Ohrid imalo 17 muslimanski hramovi, sedum osnovni u~ili{ta, 77 bawi i 3 javni kujni. Vo XVII vek i ohridskata ~ar{ija zafa}ala golem prostor vo podgradieto, raspolagaj}i so site neophodni objekti za odvivawe na zanaet~iskite i trgovskite aktivnosti. Se spomenuva deka vo toa vreme imalo 150 du}ani, 3 besplatni konaci i 3 anovi. Imalo i 7 dobro opremeni kafeani. Malubrojni se podatociote za razvojot na Ohrid vo XVIII vek iako e evidentirano deka gradot se {iri, taka {to kon krajot na toj vek se zapo~nuvaat da se formiraat Dolno i Gorno Vla{ko maalo.

Ohridskata arhiepiskopija bila edinstvenata srednovekovna feudalna ustanova koja ja prodolìla svojata aktivnost i vo vremeto na osmanliskoto vladeewe. Koi bile pri~inite {to Osmanliite ja ostavile Ohridskata arhiepiskopija da dejstvuva, moè samo da se pretpostavuva.

Vojnite vo XVIII vek seriozno ja potresuvaat Osmanliskata imperija. Vo takvi priliki feudalcite stanuvale se pomalku zavisni od centralnata turska vlast. Eden od takvite {to ostavil tragi vo Ohrid e i Xeladin beg. Protiv nego se vodela svoevidna hajka od centralnata vlast i od odredeni feudalci, {to dovelo do pusto{ewa niz Ohrid i stradawe na naselenieto. Чove~kite ìvoti tolku bile zagrozeni {to zapo~nalo masovno izumirawe na naselenieto. Vo tie uslovi, vo 1810 godina i vo 1816 godina Ohrid, go zafa}a bolest ~uma. Poradi ograbuvaweto na narodot Xeladin beg vo vojna slu`ba go primil serdarot Kuzman Kapidan, koj vo Ohrid e dosta opean i niz narodnata pesna. Negovata druìna broela okolu 40 hrabri i iskusni borci. Vo cremeto na Xeladin beg imperijata sakala da ja zajakne vlasta poradi {to sultanovite vojski go napadnale Ohrid. Skoro celiot imot od begot bil zaplenet, a Xeladin beg vo 1832 god. moral da pobegne duri vo Egipet.

4.1.4 Prerodbenski period

Vo osmata decenija na XIX vek na Balkanskiot Poluostrov se odigruvaat krupni nastani Toa e period na vostanija protiv Osmanliite (Bosna i Hercegovina, Bugarija i Makedonija), kako i period na vojni me|u Srbija, Crna Gora i Rusija protiv Turcija.

Na tloto na Zapadna Makedonija, narodot se soo~uval so razbojni{tva, osobeno od Albancite, no i so izvonredno te{kite uslovi {to gi nametnala Imperijata. Kako rezultat na toa po~nuva eden bran na revolucionerno vriewe koe go opfatilo i Ohrid.

Spored statistikata na eden bugarski demograf, kon krajot na XIX vek vo Ohrid imalo 8.760 hristijani i 5.500 Muslimani od koi samo 500 se navedeni kako Albanci. Vo Struga imalo 3.000 hristijani i okolu 1.300 Muslimani od koi kako Albanci se deklarirale 350 lica. Moè da se zabeleì deka vo statisti~kite podatoci makedonskoto naselenie e imenuvano so razli~ni nazivi. Bugarskiot demograf zboruva za “bugari” dodeka pak vo statistikata na avstroungarskiot vicekonzul Kral, stoi deka brojot na naselenieto vo Ohridskata kaza e sleden: Sloveni-egzarhisti - 36.608, Sloveni-patrijar{isti - 561, Sloveni-muslimani- 318, Vlasi 1.948 i Albanci (vo koi se smetani i Turcite) - 12.140. Vkupno se izbroeni 51.915 lica.

Sovremenicite {to go posetile Ohrid po Ilindenskoto vostanie konstatirale deka gradot bil zapu{ten, ostanalo samo malku od negovoto slavno minato, a naselenito bilo isto{teno i propadnato vo beda i strav. Vlo{enite stopanski i op{testveno-ekonomski uslovi vo Ohridskata okolija pridonele, vo prvata decenija od XX vek, Makedoncite zasileno da zaminuvaat na pe~alba vo

- 45 -

Amerika. Postoi podatok deka samo vo 1907 god. od Ohrid kako pe~albari vo Amerika zaminale 3.630 lica.

Najzna~ajno mesto vo bogatoto kulturno nasledstvo na ovoj grad od ovoj period zazema starata gradska arhitektura na Ohrid, osobeno poradi faktot {to ovde e so~uvan tipi~niot izgled na orientalnata gradska ku}a od XVIII i XIX vek so site stilski karakteristiki. Ovoj tip i izgled na ku}ite moè da se najde i na mnogu drugi mesta i ne samo vo Makedonija, no tuka toj se razvil vo edna originalna, lokalna varijanta. Ograni~eniot prostor za gradba diktiral tesni uli~ki pome|u ku}ite taka {to nekoi od niv se edvaj {iroki kolku da moàt dvajca da se razminat.

Nedostigot na svetlina i vozduh e nadomesten so podigaweto na pove}e katovi od koi sekoj nareden e po{irok od prethodniot i ima mnogu prozorci obi~no svrteni kon jug, kon ezeroto.

Malubrojnite za~uvani ku}i od prvata polovina na XIX vek se sre}avaat vo pogusto naselenite ulici, razmesteni po stariot del na gradot i sekoja od niv ima svoja ubavina. Za~uvanite objekti od starata ohridska stanbena arhitektura pretstavuvaat izvonredni spomenici na makedonskoto minato i pretstavuvaat inspiracija vo sovremenoto arhitektonsko tvore{tvo.

Zaedno so razvojot na gradot se razvivala i ohridskata ~ar{ija, taka {to vo prvite decenii na XIX-ot vek brojot na du}anite ve}e narasnal na 250. Ovoj period e zlatnoto vreme koga zanaet~istvoto go doìvuva svojot najgolem procut. Golemiot broj na du}ani bil usloven od razvienite zanaeti me|u koi najzna~ajni bile }ur~iskiot, taba~kiot, terziskiot, samarxiskiot, kuvenxiskiot i kalajxiskiot zanaet. Vo Ohrid vo XVIII-ot i XIX-ot vek se razvil i {apkarskiot zanaet. Prete`no se izrabotuvale beli ke~iwa koi gi pravele za potrebite na albanskoto naselenie.

Kon sredinata na XIX-ot vek poleka se formira fizionomijata na stariot grad ~ij duh iako samo kako bleda slika go prepoznavame i denes. Чar{ijata e rasturena niz pove}e ulici, no vidliva stanuva koncentracijata vo potezot od ~inarot kon ezeroto. Vo malite uli~ki du}anite ostanale od slab materijal, dodeka vo glavnata ulica kon pristani{teto se izgradile „magazi” od cvrst materijal, kamen i tula so svodovi, podrumi i polukatovi. Vo ovoj period du}nite nemaat nikakvi sanitarni uredi. Takvite potrebi lu|eto gi zadovoluvale vo anovite i drugite ugostitelski objekti vo samata ~ar{ija. Gradeweto du}ani od pocvrst i pokvaliteten materijal i na povisoko arhitektonsko nivo se dolèlo na zgolemuvaweto na materijalnite dobra na trgovcite vo Ohrid. Trgovskite vrski so Evropa i evropskoto vlijanie se odrazuvaat i vo govorot na gra|anite. Sega ve}e delovnite objekti ne gi narekuvaat du}ani tuku magazi (od francuskiot zbor magazin). Najmnogu izmeni ohridskata ~ar{ija pretrpela vo vtorata polovina od XIX-ot vek koga vo nea po~nuvaat da se sre}avaat katovi vo bondru~ni konstrukcii koi se koristele za rabotilnici ili magazi. Za àl drugite du}ani kako tro{ni i dotraeni objekti se sru{eni i nema od niv so~uvani.

Vo ovoj period izgradeni se i nekolku sakralni objekti me|u koi najzna~ajni se crkvite Sv. Bogorodica - Kamensko, Sv. Nikola Gerakomija i Sv. Kuzman i Damjan vo Ohrid i crkvata Sv.\or|i vo Struga izgradena na temeli od postara gradba. Vo ovie sakralni objekti izraboteni se mnogu vredni drveni ikonostasi, koi gi izrabotile poznati majstori od mija~kiot kraj i poseduvaat bogat crkoven mobilijar.

Za razvojot na rezbarstvoto na ovie prostori svedo~at i enterierite na ohridskite ku}i od XIX-ot vek kade se sre}avaat mnogu elementi i izrabotki od rezba - rezbani tavanici so rozeti, dolapi, sergeni, a najpoznata bila tavanicata vo rezba od majstorite Filipovci od s. Osoj- debarsko {to ja krasela ku}ata na Osman Beg.

- 46 -

4.1.5 Period pome|u dvete svetski vojni

Vo ovoj period se slu~uvaat pogolemi promeni vo strukturata na staroto gradsko jadro so gradewe na pogolemi objekti vo akademski stil, so neoklasicisti~ki stilskim odliki. Takvite objekti se domonantni na prostorot pome|u sitnata stambena struktura i arhitektura poinakva od postojnata starogradska. Pod vlijanieto na evropskata arhitektura i na ovoj prostor se ~uvstvuva vlijanieto na Evropa, no za àl novite objekti organski ne se vklopuvaat vo postojniot prostor. Kako tipi~ni primeri na taa arhitektura se: Muzejot na Slovenska piosmenost (nekoga{no u~ili{te Sv. Kliment Ohridski), Upravnata zgrada na NU Zavod i Muzej - Radni~ka {kola, u~ili{teto Sv. Sava, hotelot Radi~ i mnogu drugi.

Na po~etokot na XX–ot vek zanaet~istvoto seu{te pretstavuvalo mnogu zna~ajna stopanska granka. Toa e tesno povrzano so zemjodelstvoto i sto~arstvoto a so porastot na naselenieto i negovite potrebi toa seu{te opstojuva. Ova e period na vostanie, vojni, no i zapo~nuvawe na prodor na industriski proizvodi od zapadna Evropa so konkurentni niski ceni. Naselenieto e prinudeno da go napu{ta zanaetot ili da zaminuva nadvor od zemjata. Del od naselenieto migrira od selo vo grad begaj}i od nesigurnite i pasivnite planinski sela. Brzo se menuva i na~inot na ìveewe i oblekuvawe {to direktno se odrazuva i ima posledici vrz zanaet~istvoto. Zanaet~iite rabotele vo primitivni uslovi i so primitiven alat i ne moèle da go izdràt pritisokot od konkurencijata na golemite rabotilnici. Samo nekoi zanaeti se smetale deka }e pokaàt progres vo idnina i toa ~evlarskiot, opin~arskiot, {iva~kiot, kolarskiot, kova~kiot, ka~arskiot, grade`niot i pekarskiot zanaet. Vo op{tinata Ohrid vo 1919 godina bile prijaveni i registrirani kako samostojni 183 zanaet~ii: 48 ~evlari, 25 pekari, 23 kova~i, 12 kasapi, 11 {iva~i, 8 stolari, 7 potkovuva~i, 5 berberi, 5 samarxii i drugi zanaet~ii.

Mora da se napomene deka vo stariot del na gradot vnatre vo yidinite rabotele du}ani. Imalo pove}e maalski furni, bakalnici, konduraxiski rabotilnici. Tie se nao|ale na potegoto od Gorna do Dolna Porta i vo maalata Mesokastro.

Do 30-tite godini na XX vek zna~ajno se pro{irile kowukturnite zanaeti kako ~evlari, berberi, {iva~i, pekari, kasapi, no vo ova vreme se javuvaat i novi zanaeti kako: fotografi, modni {iva~i, bravari, biserxii i dr. Golem udar na zanaet~istvoto bila golemata ekonomska kriza. Sostojbata se podobruva so otvoraweto na elektri~nata centrala, praveweto na gradskiot vodovod, prigotvuvaweto na gradskata plaà, popravaweto na ulicite koi predizvikuvaat promeni vo ~ar{ijata. Vo Ohrid doa|aat prvite turisti, ~ar{ijata se ureduva, se ru{at starite kepenci i se pravat moderni izlozi i betonirani trotoari. Turistite po~nale da kupuvaat razni suveniri od zanaet~iite. No sepak zanaet~istvoto ostanalo na ekstenzivno nivo, optovareno so dava~ki na dràvata, zatoa bil i golem brojot na bespravni zanaet~ii. Zanaet~iskoto proizvodstvo bilo celosno nameneto za pazarot na ovoj region. Vo 1933 god. pravno registrirani zanaet~ii vo Ohrid imalo 286, pove}eto od niv bez pomo{nici.

Me|u dvete svetski vojni so ekonomskiot podem i ~ar{ijata go menuva svojot lik, i po~nuvaat da se gradat objekti so neoklasicisti~ki obele`ja i elementi kako kontrast na kamenite i bondru~nite du}ani vo ~ar{ijata. Toa se ku}ite na Чorbevci, Ginek, Zgradata od Radio Ohrid, ku}ata denes od semejstvo Vidi~eski, ku}ata od Beli~, pove}e objekti niz glavniot del od ~ar{ijata, na ul. 7-i Noemvri i vo delot po Trsija (pokraj ezero). Prizemnite du}ani pokrieni so svodovi dobivaat kat za ìveewe so karakteristi~ni balkoni bez erkeri so neobi~ni fasadi vo pastelni boi i skromna vtorostepena plastika. I denes objektite od ovoj period go ~inat najgolemiot del vo ~ar{ijata. Toa e period koga se gradat ugostitelskite objekti - hotelite „Srpski Kraq” („Radi}”) kaj dene{not plo{tad, „Belvi” i „Turist” pokraj ezeroto, no i hotelot „Solun” (kaj dene{niot riben restoran), restoranot „Velika Srbija” („Orient”), anovi, kafeani okolu plo{tadot i okolu ~inarot kade najpoznato

- 47 -

bilo kafeto „Teferi~”. Do 1930 godina ìtniot pazar vo Ohrid se nao|al kaj dene{niot plo{tad, pazarot na bav~anxiite „maas pazar” se nao|al na potegot od stokovnata ku}a „ Biljana “ do skali~kite koi go se~at nizot du}ani, dodeka kaj porane{nata drvara, pokraj ezero, se nao|al „at pazar” ili „ajvan pazar” za ìvotinska stoka.

Vo periodot me|u dvete svetski vojni od 1919-1941 god. vo Ohrid e otvoreno i rabotelo Zanaet~isko - trgovsko u~ili{te kade golem broj u~enici nau~ile zanaet, stanale kalfi, a potoa dobri majstori i trgovci. Vo istiot period rabotelo i @ensko zanaet~isko u~ili{te.

Mnogu vaèn moment vo periodot me|u dvete svetski vojni e otvoraweto na rezbarskoto u~ili{te koe bilo premesteno od Debar vo Ohrid vo 1927 godina. U~ili{teto dobilo status na redovno ~etirigodi{no u~ili{te i kako takvo postoelo se do 1949 godina koga otsekot za rezba se prisoedinil na srednoto u~ili{te za primeneta umetnost vo Skopje.

4.1.6 Ohrid vo ramkite na SFRJugoslavija

Po vtorata svetska vojna otpo~nuva industrijalizacijata na gradovite kako i zabrzaniot razvoj i obnova. Vo ovoj period zapo~nuvaat skromnite konzervatorski zafati na najzna~ajnite profani objekti vo Ohrid: ku}ite na Robevci, na Uranija, na Чaulevi, na Kanev~evi no i mnogu zna~ajnite konzervatorski zafati na katedralnata crkva Sv. Sofija, Bolni~kite crkvi, crkvata Sv. Bogordica Perivlepta i drugi. Se zapo~na so prvite arheolo{ki istraùvawa na arheolo{kiot lokalitet Plao{nik so otkrivaweto na ranohristijanskite baziliki kako i celosnoto otkrivawe na ostatocite od Svetiklimentovata crkva Sv. Pantelejmon. Toa e period koga vo srceto na stariot grad otkrien e i Anti~kiot teatar, vr{eni se konzervatorski zafati na Citadelata i delumno na perimetralniot bedemski yid od Samuilovata tvrdina, kako i intervencii na dotraenata infrastruktura vo starite gradski jadra.

Na nedopreniot ezerski breg se izgradija golemi hotelski kompleksi {to pridonesoa za razvojot na turizmot, kako najva`na stopanska granka na gradot. Nadvor od granicite na staroto gradsko jadro, vo ravni~arskiot del pokraj bregot na ezeroto pome|u individualnite stambeni kompleksi se izgradeni dva gradski hoteli: Riviera i Palas koi i denes postojat.

Po Vtorata Svetska vojna zapo~nuvaat va`ni strukturni promeni vo sektorot na sopstvenosta, brojnata zastapenost na poedini zanaeti itn. Zanaet~istvoto se podreduva na novite uslovi vo novoto socijalisti~ko op{testvo. Se finansira{e i se poddrùva{e dràvnoto i zadru`noto zanaet~istvo, dodeka individualnoto zanaet~istvo e povtorno vo te{ka polo`ba. Toga{ se formirani zanaet~iski pretprijatija: „Marko Nestoroski” koe podocna prerasnuva vo fabrika „Bratstvo”, bakaro-kalajxiska zadruga, zanaet~isko pretprijatie za biser i staklena galanterija „Ohridski biser” koe prerasnuva vo fabrika „Ezerka”, atelje za umetni~ka rezba „Andon Dukov” so 2 pogoni rezbarski i stolarski, dràvno zanaet~isko pretprijatie „7-mi Noemvri”, pretprijatie za doma{na rakotvorba i konfekcija „8-mi Mart” od koe se formira tekstilniot kombinat „Oteks”, Zavod za doma{na rakotvorba Ohrid, „@ito Makedonija”, ~evlarska zadruga „Ilinden”, berberska zadruga „Nov ìvot” itn. Vo ovoj period kako novi zanaet~ii se javuvaat: avtomehani~ari, precizni mehani~ari, radioteleviziski tehni~ari i drugi, i se pove}e se razvivaat uslu`no i servisnite zanaeti: metaloprerabotuva~ki, drvoprerabotuva~ki, tekstilni i drugi, koi se pro{iruvaat, poradi {to opa|aat starite zanaeti: abaxiskiot, kalajxiskiot, kova~kiot, potkovuva~kiot, ~evlarskiot, opin~arskiot, samarxiskiot, Brziot razvoj na industrijata, a so toa i menuvaweto na potro{uva~kata struktura vlijaele nekoi stari zanaeti da stanat nerentabilni, duri i nekoi od niv da is~eznat zasekoga{. Spored oficijalnite statisti~ki podatoci brojnata sostojba na zanaet~iskite du}ani vo 1957 god. bila 209, od koi 18 kova~i, 6 kazanxii, pu{kar, 4 sat~ii, 2 kujunxii, 2

- 48 -

nalbanti, 2 koàri, 2 bojaxii, ~e{lar, izrabotuva~ na {noli, 15 stolari, 2 bo~vari, 4 kolari, 34 kroja~i - {iva~i, jorganxija, volnovla~ar, 25 konduraxii, 2 sara~i, 2 opin~ari, 8 samarxii, 8 fotografi, 2 nalanxii, 3 ~ubuk~ii, sodaxija, biserxija, 9 pekari itn. Najzastapeni bile kroja~kiot, kova~kiot, dogramaxiskiot, berberskiot, furnaxiskiot i samarxiskiot zanaet. Pogolemiot broj zanaet~iski du}ani vo gradot bile vo stari dotraeni objekti.

Po Vtorata svetska vojna ~ar{ijata pretrpuva golemi izmeni, se ru{at nizovite na du}ani od Чorbevci do „Amamot” i xamijata „Haxi Kas’m”. Чar{ijata toga{ ja gubi svojata istoriska funkcija, a se dobivaat skapi neiskoristeni prostori. Чar{ijata se poplo~uva so krupen varovni~ki kamen vo sivkasto- violetovi nijansi. Vo po~etokot na 60-tite godini e urnat hotelot od Radi}; se gradat golemi samoposlugi i stokovni ku}i; vo 70-tite godini se gradi ugostitelskiot kompleks „Letnica”. So probivaweto na ulicite Boris Kidri~ i Turisti~ka jasno se razgrani~uvaat granicite na ~ar{jata. Чar{ijata i prostorno i po svojata funkcija, se u{te pretstavuva edinstven gradski centar, pretstavuva srce na krvotokot na gradot. Vo nejzinata blizina se nao|aat najva`nite administrativni objekti - po{ta, banka, sud, op{tina, centar za kultura. Taa ja ~uva starata istoriska linija, so du}ani vo niza na sitni parceli, bez nekoe precizno zonirawe na dejnostite. Ohrid te`nee da stane moderen grad.

Vo ovoj period, poto~no vo 1979-1980 god. Ohridskiot region e staven vo spisokot na svetskoto kulturno nasledstvo.

4.1.7 Ohrid vo samostojna Makedonija

So osamostojuvaweto na Republika Makedonija vo 1991 godina i so nejzinoto me|unarodno priznavawe se steknaa uslovi za direktno u~estvo vo site me|unarodni asocijacii i organizacii koi se bavat so za{tita na kulturnoto i prirodnoto nasledstvo. Toa ovozmoì efikasno implementirawe na me|unarodnite standardi vo site oblasti od za{titata kako i kaj site subjekti koi se zadolèni za ~uvawe na regionot kako svetsko kulturno nasledstvo.

Vo XX vek so promena na ekonomskite, socijalnite i op{testvenite priliki se menuva funkcijata na odredeni objekti taka da del od profanite objekti se orientiraat kon razvoj na kultura (muzei i muzejski zgradi), turizam, ugostitelstvo i drugi dejnosti, a del od sakralnite objekti funkcioniraat po potreba, odnosno na soodvetnite verski praznici.

Se razviva i zgolemuva motorniot soobra}aj {to doveduva do degradacija na prostorot

So donesuvaweto na novi urbanisti~ki planovi zapo~nuva da se vr{i atak na site slobodni povr{ini preku novi lokacii i dogradbi na postojnite objekti so {to se zagrozuvaat vizurite i aeracijata na celoto jadro.

- 49 -

5. VREDNOSTI

- 50 -

- 51 -

5 Vrednosti na za{titenoto podra~je na Ohridskiot region

5.1 Isklu~itelna univerzalna vrednost na za{titeniot region - vekovna sinteza na iskonskata priroda i drevnite graditelski formacii

Ohridski region sodrì pove}eslojni kulturno-istoriski vrednosti. Niv gi so~inuvaat pred se geografsko-ambientalnite svojstva na Ohridskoto Ezero i planinskite venci koi pretstavuvaat granici na za{titeniot region. Koristej}i go ezeroto kako osnoven izvor na ìvot, mnogu generacii ostavile zad sebe sintezi na prirodnoto, ruralnoto i urbanoto.

Tragite na ~ovekovoto postoewe i negovata egzistencija na ovie prostori, koi datiraat u{te od praistorijata, preku tragite na graditelstvoto niz istoriskiot kontinuitet na site epohi i civilizacii, mnogubrojnite artefakti i pi{ani dokumenti, brojnite primeroci od dvi`noto kulturno nasledstvo svedo~at za mnogu intenziven ìvot na ovie prostori koi ~ovekot nikoga{ ne gi napu{til, koristej}i ja podarenata mestopolo`ba na ezeroto. Kulturnite vrednosti na ovoj prostor so akcent na duhovnosta, bile temeli za formirawe na golem hristijanski centar u{te vo zarodi{ot na hristijanstvoto.

Nau~no - obrazovnite vrednosti, definirani kako isklu~itelno zna~ajni za za{titeniot region so formiraweto na Svetiklimentoviot univerzitet i Ohridskata knièvna {kola, formirani od u~enicite na osnova~ite na slovenskata azbuka, pretstavuvaat nau~en potencijal za istraùvawa vo oblasta na pismenosta, istorijata, arheologijata, arhitekturata, etnologijata i istorijata na umetnosta.

Koga se zboruva za Ohrid kako centar na regionot koj samiot po sebe pretstavuva grad - muzej ne treba da go zaboravime faktot deka postoi muzej ~ii koreni navleguvaat dlaboko vo istorijata. Imeno, pove}e od dva veka pred osnovaweto na Britanskiot muzej vo London (1953) i Luvr vo Pariz (1793), vo crkvata Sv. Bogorodica Perivlepta vo Ohrid postoel arhiepiskopski muzej, koj bil eden od prvite i verojatno najstariot vo Evropa koj postoel celi 400 godini od 1516 se do 1916 god. Postoeweto na muzejot vo Ohrid pred skoro eden milenium e potvrden so postoeweto na pe~at od 1516 god.

Op{testvenata vrednost na Ohridskiot region povrzana e so tradicionalnite op{testveni aktivnosti i sovremenoto koristewe (upotreba), a toa podrazbira grià i svest za okolinata i go pottiknuva procesot na za{tita i revitalizacija na kulturnoto nasledstvo. Taa ima zna~ajna uloga vo vospostavuvaweto na op{testveniot i kulturniot identitet na lokalno i nacionalno nivo.

Ekonomskata vrednost e generalizirana so samite kulturni dobra i procesot na nivna za{tita. balansiranoto upravuvawe, valorizacijata na za{titeniot region i negovata pravilna revalorizacija {to pretstavuva garancija za odr`liv razvoj.

Politi~kata vrednost ja dava op{tata ramka vo smisla na sozdavawe uslovi za dejstvuvawe i sproveduvawe na nasokite i merkite, kako i implementacija na odr`liviot razvoj.

Revalorizacijata na poedine~nite vrednosti, zaradi koi regionot e zapi{an na Listata na svetskoto nasledstvo, e od najgolema va`nost vo planiraweto na merkite za za{tita i unapreduvawe na istite. Od tie pri~ini se pristapi kon detalna analiza na vrednostite na regionot i negovata sistematizacija.

5.2 Kulturni vrednosti

Niz celata istorija na razvojot na za{titenoto podra~je na Ohridskiot region, urbanisti~ko-arhitektonskite i kulturno-umetni~kite vrednosti me|usebno se

- 52 -

isprepletuvaat i uslovuvaat, ~inej}i neraskinlivo edinstvo i narekuvaj}i se so edno edinstveno ime - kulturni vrednosti.

5.2.1 Kulturen pejsa`

Teritorijata na svetskoto kulturno nasledstvo na Ohrid pretstavuva integralno dobro od nasledenite prirodni i kulturni vrednosti vo koi raznovidnoto i bogato arhitektonsko nasledstvo e pro{arano so prirodata i e nedelivo od nea. Zaradi osobenoto isprepletuvawe na graditelskoto i drugoto kulturno nasledstvo so prirodnite vrednosti na regionot, celoto za{titeno podra~je moè da se vbroi i vo kategorijata na kulturen pejza` vo koj neraskinlivo se povrzani istorijata, kontinuitetot na kulturnite tradicii, op{testvenite vrednosti i stremeì so iskonskata prirodna ubavina na ovoj region.

Manastirskiot kompleks Sv. Arhangel Mihail - Sv. Naum lociran na najju`niot del od Ohridskoto Ezero pretstavuva eden od najizrazenite oblici na kulturen pejsa`.

Manastirskiot kompleks Sv. Bogorodica Zahumska smesten neposredno do bregot na Ohridskoto Ezero vo nedoprena priroda , opkruèn so karpest teren koj se izdiga vo zadninata na crkvata i endemsko zelenilo, pretstavuva eden od najkarakteristi~nite izrazi na graditelstvoto nastanato so vekovnata simbioza na ~ovekovoto deluvawe i iskonskata priroda.

Rimskiot kastrum koj se izdiga nad karpestiot breg do koj e rekonstruirana palafitna neolitska naselba pretstavuva isto taka simbioza na prirodnite odliki na karpestiot teren koi se isprepletuvaat so kamenite yidini od kastrumot.

Ribarskite naselbi Trpejca i Pe{tani se karakteriziraat so originalniot na~in na postavenost pokraj bregot od ezeroto kako svedo{tvo za na~inot na ìvot i kulturata na ìveewe vo krajbre`niot za{titen prostor.

Karpestiot breg koj strmno se spu{ta kon ezeroto, so~uvan vo svojata iskonska ubavina e obogaten so ribarskata naselba Kaneo nad koja se izdiga crkvata Sv. Jovan Bogoslov - Kaneo i koja so svoite sovr{eni proporcii idealno e vklopena vo prirodniot ambient so so~uvan pejsa` zbogaten so iglolisno zelenilo.

Narodniot graditel na staroto gradsko jadro na Ohrid pokaàl izvonredna sposobnost za prilagoduvawe na gradbite kon prirodnata sredina, pri {to na dvata rida, na teren so golem pad, se razviva grad so amfiteatralna postavenost na objektite vtopeni vo zelenilo, i so nepovtorlivi vizuri kon ezeroto, i od ezeroto kon gradot. Vo takov karakteristi~en ambient na najvisokiot del od ridot se izdignuva Citadelata od Samuilovata Tvrdina koja so perimetralnite yidovi go zaobikoluva staroto gradsko jadro vo dolìna od 3.000 m.

Gradot Struga, iako e smesten na samiot breg na Ohridskoto Ezero, sepak ìvotot vo gradot e orientiran kon bregovite na rekata Crn Drim koja kako priroden fenomen istekuva od vodite na ezeroto, povrzan so mostovi koi i nekoga{ i sega povrzuvaat dve razli~ni etni~ki kulturi na ìveewe.

Delovi od kulturniot pejsa` se i listopadnite i iglolisnite {umi koi kako bogat zelen pojas se rasprostraneti do brdovitite tereni isprepleteni pome|u starite sakralni i profani gradbi, bedemski yidovi i gradski porti.

Postignatata skladnost pome|u gradbite i prirodnoto opkruùvawe vo za{titenoto podra~je na regionot, nastanale kako rezultat na dolgata tradicija na ìveewe na ovie prostori vo pove}e ~ove~ki dejnosti. Vo pogodnata klima vo tekot na site epohi na minatoto racionalnosta, kreativnosta i znaeweto nao|ale pogodna po~va za sozdavawe i usovr{uvawe.

- 53 -

5.2.2 Kulturno nasledstvo

Kulturnoto nasledstvo na Ohrid e simbioza na neprocenlivi materijalni i duhovni vrednosti vo edna urbanisti~ko - arhitektonska celina so~inuvaj}i neraskinlivo edinstvo na tradicionalni i umetni~ki vrednosti i knièvni, dokumentacioni fondovi po~nuvaj}i od praistorijata do denes. Ova obuslovuva vo Ohrid da bidat smesteni najzna~ajnite institucii od oblasta na kulturnoto nasledstvo vo Makedonija {to gi zgolemuva vrednostite i potencijalite na gradot.

5.2.3 Nedvi`no kulturno nasledstvo

Osnovnite spomeni~ki vrednosti na Ohridskiot region pretstavuvaat sklad od istoriski za{titeni gradski jadra, prirodna urbana struktura, ezero - breg, duhovni centri i organski urbani strukturi smesteni pokraj bregot na ezeroto so specifi~en na~in na ìveewe i ruralni naselbi smesteni vo so~uvani ekolo{ki prirodni sredini.

Definiranata urbanisti~ka matrica na staroto gradsko jadro na Ohrid izobiluva so brojni arheolo{ki lokaliteti, duhovni centri i specifi~na stambena arhitektura karakteristi~na za ovie prostori od periodot od XIX vek, kako i arhitektura nastanata pod vlijanie na evropskiot neoklasicizam. Vo granicite na za{titenata spomeni~ka celina na Ohrid za spomeni~ki dobra proglaseni se vkupno: 23 hristijanski sakralni gradbi, 74 profani objekti, 7 objekti od islamska arhitektura i 10 arheolo{ki lokaliteti.

5.2.4 Urbanisti~ko-arhitektonski vrednosti

Na teritorijata na Ohridskiot region smesten pokraj bregot na Ohridskoto Ezero (so nadmorka viso~ina od 695 m), opkruèni od site strani so planinskite masivi na planinite Gali~ica, Petrino i Jablanica, formirani se urbani aglomeracii sozdavaj}i specifi~en organski urbanizam so formirawe na dve gradski jadra, nekolku ribarski naselbi, pove}e zna~ajni duhovni centri, i pove}e ruralni naselbi smesteni vo masivi od iskonska priroda, se u{te nenaru{ena od dejstvuvaweto na ~ovekot.

Isklu~itelno povolnata geografska polo`ba zaedno so ostanatite privle~ni prirodni opkruùvawa, ovozmoùva kontinuiran ìvot na ovoj prostor, od vremeto na po~etovite na ~ove~kata civilizacija, preku praistoriskite i istoriskite epohi do denes.

Analiziraj}i gi gradbite, po~nuvaj}i od praistorijata so postoeweto na golemiot broj na nakolni palafitni naselbi ~ii ostatoci se vidlivi i denes na ezerskoto dno, preku antikata, do posledniot period vo ramkite na samostojna Makedonija, na teritorija gusto izgradena so maksimalno zadovoluvawe na potrebite na sekoj poedinec i primarnite postulati na urbanata regulacija se istaknuva urbanizam koj ne e reguliran so planovi i propisi. Toa e organski urbanizam kade urbanoto tkivo raste i se razviva spored strogite zakoni i potrebite na ~ovekot.

Nasproti toa, smestuvaweto na duhovnite centri bilo obusloveno od golemite vrednosti na prirodniot pejsa` zbogaten so nepovtorlivi vizuri kon ezeroto koristej}i gi bogatite zeleni padini na planinite, prirodnite izvori, podno`jata na strmnite karpesti predeli i misti~nosta na prostorot.

Ohridskoto Ezero pokraj toa {to pretstavuva priroden fenomen, pretstavuvalo i osnoven izvor na hrana na naselenieto. Kako posledica na toa e podigaweto na nekolku ribarski naselbi pokraj negovite bregovi.

Plodnite kotlini, oformeni pome|u planinskite masivi vo regionot, sozdale uslovi za razvoj na ruralni naselbi so specifi~na arhitektura i so prostrani plodni poliwa so lozarstvo i ovo{tarstvo. Vredno e da se napomene deka

- 54 -

ruralnite naselbi vo podno`jeto na planinite se u{te ìveat, no ostanatite od planinskite delovi se napu{teni a naselenieto migriralo vo gradovite.

Vo ponovo vreme, koga urbanizacijata agresivno go napa|a krajbre`niot del okolu Ohridskoto Ezero edinstveno nenaru{ena ostanuva vertikalnata proekcija na staroto gradsko jadro na Ohrid koja zavr{uva so Citadelata od Samuilovata tvrdina na samiot vrv od brdoto, kako i so~uvaniot perimetralen bedemski yid so gradski porti vo koj e so~uvan i neizgraden po{umen teren pod koj po izohipsite na terenot se razviva gradskoto jadro teatralno spu{taj}i se kon ezerskiot breg.

Staroto gradsko jadro na Ohrid

Ohrid spa|a vo redot na retkite balkanski gradovi, koi bez prekin opstojuvale niz celiot anti~ki period, koi go preìveale propa|aweto na taa civilizacija i pod novo ime se odràl do denes. Ridot na koj e smesten gradot e vsu{nost poluostrov koj po svojata konfiguracija ima dva dela: povisokiot, koj go zafa}a zapadniot prostor i e nare~en Gorni Saraj i Visoko Kale, i poniskiot koj go zafa}a isto~niot del i e nare~en Deboj. Me|u niv e formirana dolina, sedlest premin koj blago se pro{iruva i se spu{ta kon jug, do bregot na ezeroto.

Arheolo{kite soznanija vo ponovo vreme nudat se po~esto korekcii na nekoi pretpostavki {to proizleguvaat od ednostrani prou~uvawa. Arheolo{kite podatoci skromno, no gi potkrepuvaat re~isi site tri fazi od razvojot na gradskata naselba i gradot Lihnidos – predurbanata faza, protourbanata faza i urbanata faza. Predurbanata naselba bila smestena na zapadniot breg od Varo{, na terasite od Gorni Saraj i Visoko Kale. Vo protourbanata faza naselbata se {iri kon jug zafa}aj}i go i prostorot na Plao{nik i kon istok do helenisti~kata grobnica od makedonski tip na ulicata “Bra}a Miladinovci”. So izgradbata na Anti~kiot teatar kon krajot na helenisti~kiot period, gradot Lihnidos ve}e vleguva vo urbanata faza od svojot razvoj (V. Bitrakova Grozdanova). Spored navedeniot avtor, “pogolemiot del od utvrduvaweto na gradot vo helenisti~kiot period se poklopuva so yidinite koi se obnovuvani vo docnata antika na potegot severno od Visoko Kale i Gorni Saraj i na jugozapadnata strana”.

Toa {to Lihnidos vo ovoj period e episkopsko sedi{te osobeno se odrazilo vo urbanizacijata na gradot so dobivawe na nov globalen izgled vo arhitektonskata smisla. Imeno, so arheolo{kite iskopuvawa dosega se konstatirani sedum baziliki vo stariot del na Ohrid ({to sigurno ne e i kone~en broj ), so vremenska pripadnost na IV, V i na po~etokot na VI vek i so takvi arhitektonsko-dekorativni odliki koi ukaùvaat na silen podem i sjaj na Lihnidos vo ovaa nasoka.

Prostorno, gradot vo ova vreme e pro{iren i kon isto~niot, ponizok del od ridot, kade {to, otkrienata trikorabna starohristijanska bazilika, hronolo{ki i simboli~no, na nekoj na~in pretstavuva most (vo stratigrafska smisla) ili premin na anti~kiot Lihnidos vo srednovekovniot Ohrid. Ovoj docnoanti~ko-starohristijanski period se karakterizira so potresi od naezdata na varvarskite narodi. Vo 478 god. pro~ueniot gotski vojskovodec Teodorik, so svojata vojska se upatil kon Lihnidos, no ne moèl da go zazeme ’’zatoa {to gradot leèl na utvrdeno mesto i izobiluval so hrana i izvori me|u yidinite’’. Te{kata opsada na gradot od strana na Gotite (koja traela i vo 479 god.) ja potvrduvaat i arheolo{kite iskopuvawa izvr{eni kaj severniot del od tvrdinata (mesnosta Deboj) vo 1964 god.

Nemirnite vremiwa i ~estite zakani od varvarskite vojski vo ovoj period gi terale prvencite na gradot da ja obnovuvaat tvrdinata. Pogolemiot del od denes vidlivite yidini (osobeno na severnata i zapadnata strana) se izgradeni vrz temeli postaveni u{te vo III vek pred n.e., dodeka nekoi partii na severnata i na isto~nata strana se podignati najdocna vo IV vek od novata era, koga vo ramkite na utvrdeniot del od gradot vlegol i prosotorot od mestoto Deboj. Docnoanti~kiot na~in na gradewe

- 55 -

e registriran na nekoi mesta na tvrdinata po o{tetuvawata nastanati vo fasadnite dogradbi na srednovekovieto.

Koristej}i gi temelite i za~uvanosta na znamenitata tvrdina, odnosno vrz temelite od uni{teniot Lihnidos izrasnal nov grad - srednovekovniot Ohrid.

Kako izgledal Ohrid vo sredniot vek moè samo da se pretpostavi. Gr~kite imiwa Mesokastro i Egzokastro ni ukaùvaat deka nadvor od gradskite yidini sigurno se ìveelo, postoel ekonomski del od gradot, kako karakteristika na srednovekovnite gradovi kade zanaet~iskite uslugi i trgovskata razmena se odvivale nadvor od yidinite, vo podgradieto.

Ohridskata ~ar{ija so starite zanaeti zapo~nala da se razviva mnogu odamna kako logi~en horizontalen zavr{etok pokraj ridot koj bil stanben, verski i kulturen centar. Ohridskoto podnebje bilo bogato so proizvodi za koi imalo interes nadvor od granicite na kazata i niz nego minuvale zna~ajnite soobra}ajni arterii na Balkanskiot Poluostrov, me|u koi i anti~kiot pat Via Ignacija.

Vo celiot izminat period, nastanat vo karakteristi~ni prirodno-geografski, istoriski, etno-socijalni uslovi na ìveewe i stopanisuvawe, iako bez urbanisti i arhitekti, gradot se izdigal i razvival vo edna karakteristi~na harmonija.

Gradot zna~ajno go menuva svojot izgled za vreme na Osmanliskiot period koga postoi stroga podelba na hristijanski i muslimanski del. Na brdoto, pome|u mnogubrojnite sakralni objekti, ostanuva da ìvee hristijanskoto naselenie, dodeka muslimanskoto naselenie se naseluva vo ramni~arskiot del i plodnata ramnica.

Isto taka gradot pretrpuva pogolemi promeni i vo periodot pome|u dvete svetski vojni koga se gradat monumentalni objekti so neoklasi~na arhitektura nastanata pod evropskite vlijanija.

Vo XX vek so promenata na ekonomskite, socijalnite i op{testvenite priliki doveduva do menuvawe na funkcijata na odredeni objekti koi se orientiraat kon razvoj na kulturata (muzei i muzejski zgradi), turizmot, ugostitelstvoto i drugi dejnosti.

Golem del od profanite objekti se totalno ruinirani, ili novozgradeni bez arhitektonski, grade`ni i materijani vrednosti. Izvr{eno e drasti~no nagolemuvawe na visinite so katovi i nekarakteristi~ni potkrovja so {to se zagrozuva ramnoteàta na prostornata struktura po visina, se zatvoraat vizuri, se naru{uva insolacijata na okolnite objekti, a nepotrebnoto potkrovje se vnesuva kako stran element vo starite objekti karakteristi~ni so krovovi so blagi padovi i izraziti strei. Se ova doprinesuva do edna sosem poinakva gustina na naselenost i procent na izgradenost na celinata. Del od ovie objekti ne se naseleni, odnosno, se koristat kako vikend ku}i.

So izgotvuvaweto na planskata dokumentacija, spomeni~kata celina e podelena vo pove}e urbani edinici i zoni. Vakvata podelenost na integralnata urbanisti~ka aglomeracija stavena pod za{tita, se urbanizira so posebni DUP-ovi so {to ne moè da se sogledaat site problemi vo prostorot predviden za realizacija. Od ova proizleguva deka ne postoi eden plan za za{titenoto podra~je za da se prati sostojbata, razvojot kako i da se ovozmoì celosen pregled na spomeni~kata celina {to i doveduva do degradacija i propa|awe na prostorot.

Struktura na staroto gradsko jadro na Ohrid

Pri vrednuvaweto na prostorot osobeno zna~ewe e dadeno na geomorfolo{kite i topografskite specifiki, vizurite i atraktivnosta na lokacijata na gradskoto jadro. Graditelite pokaàle izvonredna sposobnost za prilagoduvawe kon prirodnata sredina, pri {to na dvata rida, na teren so golem pad, se razviva grad

- 56 -

so amfiteatralna postavenost na objektite i so nepovtorlivi vizuri kon Ohridskoto Ezero. Toa e urbanizam koj ne e reguliran so planovi i propisi, na teritorija tolku gusto izgradena so maksimalno zadovoluvawe na potrebite na sekoj poedinec i primarnite postulati na urbanata regulacija. Toa e organski urbanizam kade urbanoto tkivo raste i se razviva spored strogite zakoni i potrebite na ~ovekot: pravo na pristap i vlez vo ku}ata, pravo na sonce i otvoreni pogledi.

Staroto gradsko jadro e oformeno i zagradeno so perimetralni bedemski yidovi so Citadela koja se nao|a na najvisokata to~ka od ridot. Glavnite gradski komunikacii se povrzani i oformeni po izohipsite povrzuvaj}i gi glavnite gradski porti od Samuilovata tvrdina. Ridot e prese~en i so glavna i sporedni vertikalni komunikacii koi ja povrzuvaat glavnata gradska porta so priobalniot ezerski pojas. Od vakoviot sostav i konfiguracijata na terenot proizleguva deka nekoga{ vospostaveniot urban koncept ili poredok se odrùva do denes nasproti poedine~nite gradbi koi se ru{at i se obnovuvaat.

Strukturata na jadroto go zbogatuvaat i golemiot broj na arheolo{ki lokaliteti so akcent na ranohristijanskite baziliki koi izobiluvaat so bogati mozai~ni podovi.

Kako najstar sloj na urbana struktura moè da se potencira crkovnata arhitektura cenej}i deka Ohrid kako arhiepiskopski grad bil sredi{te na verskiot ìvot. Nejzinoto hronolo{ko datirawe se dviì vo period od IX do XIX vek. Karakteristi~no e da se napomene deka sakralnite objekti egzistiraat vo svoite urbani ramki od stambena arhitektura koja kaskadno go ispolnuva prostorot pome|u nekoga{nite oformeni komunikacii izvedeni pome|u objektite na ekonomi~na nepravilna lokacija so razviena prostorna struktura vo visina. Denes vo spomeni~kata celina ima 15 crkovni objekti (iako po edna legenda se veli deka vo gradot postoele 365 crkvi) ìvopisani so redok i vreden ìvopis. Od pozna~ajnite sakralni objekti se: Katedralniot hram Sv. Sofija koj vo XI vek e sedi{te na Ohridskata arhiepiskopija, a freskoìvopisot so koj e naslikana crkvata zavzema istaknato mesto vo slikarstvoto od XI i XIV vek; crkvata Sv. Bogorodica Perivleptos – koja so specifi~noto re{enie na vnatre{niot prostor kako i karakteristi~niot opus na gradewe so bogata keramoplasti~na dekoracija, i vredniot freskoìvopis ovozmoùvaat istata da se vbroi vo ramkite na retko so~uvani vizantiski spomenici od vtorata polovina na XIII vek (1295 god.); crkvata Sv. Bogorodica Bolni~ka, datirana vo sedumdesettite godini na XIV vek; crkvata Sv. Nikola Bolni~ki, so retka kambanarija na zapadnata strana vo forma na “furka” i vredno slikarstvo od XIV i XV vek; crkvata Mal Sv. Kliment, koja se datira vo 1378 god.; crkvata Sv. Konstantin i Elena, podignata vo periodot od XIV do XV vek; crkvata Sv. Dimitrija, datirana vo 80-

tite godini od XIV vek; crkvata Mal Sv. Vra~i; crkvata Sv. Bogorodica Чelnica; crkvata Sv. Nikola Чudotvorec, so ìvopis od nastanat vo pove}e periodi od XI – XX vek; crkvata Sv. Pantelejmon, izgradena od IX do XIV vek, a vozobnovena vo 2000 - 2002 god.; crkvata Sv. Jovan Bogoslov – Kaneo, ~ie datirawe se smestuva vo krajot na XIII vek; crkvata Sv. Nikola Gerakomija, koja za prv pat se spomenuva vo XVII vek a dene{nata gradba poteknuva od XIX vek; i crkvata Sv. Bogorodica Kamensko - podignata vo XVII vek, ~ij ìvopis vo oltarniot prostor e zavr{en od strana na Di~o Zograf vo 1864 god. i istiot pretstavuva redok primer na ìvopis vo sakralen objekt kade {to celosno go izvel ovoj na{ prerodbenik.

Kako rezultat na vekovnata selekcija, vo gradbata na starogradskata ku}a se iskristalizirale op{toprifateni metodi na standardizacija, strogo odmereni po dimenziite na ~ovekot. Merilata na ~ovekot ja pravat arhitekturata humana, a toa se odnesuva i na nedvi`nostite po namena vo enterierot.

Profanata arhitektura do po~etokot na XX vek spored organskata metodika i bezimeniot majstor - neimar go oformuva i mu dava ìvot na prostorot zatvoren vo

- 57 -

ku}ata. Uslovite na minimalnoto gradili{te go prinudile da ja usvoi koncepcijata na vertikalna podelba – ekonomski del vo prizemjeto, ~esto vkopano vo terenot vo naklon, prostorii za ìveewe na sredinata, a najvisoko - reprezentativni odai, otvoreni za sonce i vozduh. Ovaa prosta {ema, vo praktikata e realizirana na bezbroj na~ini i pristapi, i vo najrazli~ni varijanti, vo zavisnost od specifikite na podlogata, materijalnite mo`nosti na sopstvenikot, oson~uvaweto, pogledite i t.n. Golem del od profanite objekti vo temelnite partii se fundirani na ìva stena.

Ne postojat pi{ani izvori za nekoga{nata profana arhitektura na ovie prostori vo koja ìveele crkovnite velikodostojnici koi gi opsluùvale mnogubrojnite crkvi.

Po svojot oblikoven izraz se izdvojuvaat pove}e objekti od koi pozna~ajni se ku}ite na Robevci, na Uranija, na Hristo Uzunov, na Trim~evi, na Krap~evi i mnogu drugi. Ovie objekti vo golema mera se avtenti~ni, osobeno ku}ite na Uranija, na Trim~evi i na Krap~evi, kade organizacijata na prostorot proizleguva od samiot na~in na ìveewe.

Pokraj ostatocite od ohridskite starogradski ku}i od XIX vek vo Ohrid postojat i objekti gradeni vo periodot pome|u dvete svetski vojni, poto~no objekti od gradska arhitektura. Ovie objekti se odlikuvaat so elementi od evropskoto graditelstvo od po~etokot na XX vek, kade {to preovladuvale klasi~niot, neoklasi~niot, renesansniot i akademsko-barokniot manir. Tie ostavile svoj beleg i istoriska poraka preku malkute objekti so izrazeni arhitektonski vrednosti, retki primeroci za tvore{tvoto od po~etokot na XX vek, me|u koi, kako najreprezentativni primeroci se izdvojuvaat Upravnata zgrada na NU Zavod i Muzej - Ohrid, t.n. Radni~ka {kola, Muzejot na Slovenska pismenost, Ku}ata na \ur~inovi i mnogu drugi.

Ohridskata ~ar{ija i prostorno i po funkcija pretstavuva edinstven gradski centar. Taa i denes e srce na gradot. Razvivaj}i se niz istorijata, Ohrid poleka se prerasnal vo sovremen grad so orientalno vlijanie za ~ie postoewe trebalo da se zadovolat odredeni kriteriumi me|u koi da postoi ekonomski del od gardot, a toa e ~ar{ijata.

Чar{ijata i denes ja ~uva svojata istoriska linija, so nizovi du}ani na sitni parceli, bez nekoe precizno zonirawe na dejnostite. Iako ~ar{ijata ja zadràla svojata teritorijalna ramka i izobiluva so raznovidni sodrìni: trgovija so obleka, nakit, tehnika, ugostitelstvo, zabava, galerii, prodavnici za suveniri i stari predmeti, sepak e prisutno ~uvstvoto deka taa izgubila od svojot duh i tradicija. Starite zanaet~ii obremeneti so dava~ki poleka se otkaùvaat od zanaetot i semejnite tradicii. Se ~uvstvuva potreba za turisti~ka atraktivnost na ~ar{ijata, a toa se postignuva samo so ~uvaweto na istoriskata celovitost, arhitekturata i zanaetite koi zaedno go ~inat identitetot na ovoj star grad.

Valorizacija na graditelskoto nasledstvo na staroto gradsko jadro na Ohrid

Potencijalnata spomeni~ka vrednost na urbanata celina na Ohrid mnogu e pozna~ajna od sevkupnosta na materijalno so~uvanite podatoci. So~uvana e starata matrica na nekoga{nite re{enija i urbani aglomeracii, no celosniot kulturno-istoriski i graditelsko-umetni~ki potencijal ne e celosno utvrden duri ni za najvrednite gradbi na prostorot koi se proglaseni za poedine~ni spomeni~ni dobra.

Treba da se istakne deka valorizacijata na kulturnoto nasledstvo ima dvojna cel: da ja naglasi vrednosta na arhitektonskiot entitet, i da ja proceni negovata uloga vo prodlabo~uvaweto na soznanijata za genezata na urbanite aglomeracii.

- 58 -

Vrz osnova na dosega{nite istraùvawa na urbanoto minato i nasledstvo na gradot, kako i dosega{nite analogni iskustva vo izgotvenite studii za gradot, napravena e edna po~etna skala na vrednuvawe:

1. Spomeni~ki dobra: ansambli i gradbi so visoko kulturno - istoriski, graditelsko - umetni~ki potencijal, izvor na podatoci za minatoto na gradot, op{testveni slu~uvawa i vlijanija od razvienite duhovni centri, kompleksna vrednost na nasledstvoto: arhitektura, crkoven mobilijar, bogata crkovna arhiva i drugo. Posebno zna~ewe imaat arheolo{kite ostatoci pokraj najzna~ajnite sakralni i drugi gradbi.

2. Arhitektonsko-stilski ansambli kako prostorni celini nastanati niz pove}e hronolo{ko - stilski periodi, so~uvani zna~ajni arhitektonski elementi na avtenti~nite re~enija.

3. Poedine~ni objekti od stambenata arhitektura so~uvani vo svojot izvoren oblik, rasporedeni vo nizovi dol` nekoga{nite elitnite gradski ulici.

4. Neostilskata arhitektura pretstavena preku sakralna i stambena arhitektura kako i objekti od javen karakter datirani vo periodot od krajot na XIX i po~etokot na XX vek.

5. Bogat fond na so~uvana fragmentarna kamena plastika zna~ajna za nekoga{nata geneza na gradbite i urbanite celini otkrieni pri arheolo{ki istraùvawa ili pri iskop na zemja za izgradba na novi objekti.

6. Ambientalni vrednosti na profana arhitektura so site stilski karakteristiki locirani na brdovitiot teren, vklopeni vo zelenilo ili vo krajbre`niot del od gradot.

7. Neskladno so ambientot: izgradba na pove}ekatnici so glomazni volumeni i nesoodvetna arhitektura neuskladeni so sitnata struktura na gradot.

Staroto gradsko jadro na Struga

Struga leì na dvata brega na rekata Crn Drim, poto~no na nejziniot istek od Ohridskoto Ezero. Vo minatoto Struga se protegala pokraj mnogu va`nata soobra}ajna arterija, VIA EGNATIA, niz koja se odvival ìv soobra}aj, {to se reflektiralo vrz ekonomskiot i kulturniot razvoj na gradot. I vo vremeto na turskoto vladeewe, najgolemiot del od trgovskiot i patni~kiot soobra}aj se odvival niz ovoj kraj. Po propa|aweto na Osmanliskata imperija i po postavuvaweto na politi~kite granici me|u balkanskite dràvi, popre~nata soobra}ajna arterija go gubi svoeto zna~ewe, {to se odrazilo na razvojot na gradovite vo pograni~nata zona.

Postoeweto na Struga se povrzuva so nakolnite ìveali{ta pokraj Ohridskoto Ezero, od kade poteknuva i dene{noto ime. Arheolo{kite nao|ali{ta svedo~at za postoewe na naodi od neolitskiot period, bronzenoto vreme, makedonsko-helinisti~ki period, rimskiot i ranosrednovekovniot period.

Arhitektonsko-urbanisti~kite karakteristiki na Struga od krajot na XIX vek, vo materijalno - teritorijalna smisla, vo golema mera se zadràle do krajot na 50-tite i po~etokot na 60-tite godini na XX vek. Teritorijalnata podelba od aspekt na etni~kata priradnost na naselenieto bila sli~na kako i porano - na leviot breg na Drim ìveelo pravoslavno naselenie (Makedonci i Vlasi), a na desniot breg muslimansko (Turci, Albanci i Romi). Arhitektonsko - urbanisti~kite karakteristiki proizleguvale od etni~kiot sostav na naselenieto, nosej}i go vrz sebe pe~atot na istoriskata, tradicionalna grade`na misla.

Kosturot okolu koj se stvorila i niz epohite se razvivala naselbata e so~inet od koordinatniot sistem stvoren od rekata Crn Drim vo pravec sever - jug i ~ar{ijata vo pravec istok - zapad, voedno i del od komunikacijata kon Albanija. I vo

- 59 -

dvata pravci se odvival karakteristi~en op{testven ìvot a kako posledica na op{testveno-politi~kite i ekonomskite promeni, po ovie koordinati mnogu pobrzo se menuval i arhitektonskiot izraz. Vo stanbenite zoni vo kvadrantite na koordinatniot sistem, promenite vo materijalniot izraz na arhitekturata bile nezna~itelni, kako posledica na minimalnite promeni na stanbenata programa na poedinci ili grupi.

Na desniot breg od Drim, naselen prete`no so muslimansko naselenie, kako i vo drugite makedonski gradovi, ìvotot e orientiran i zatvoren vo intimnata ramka na dvorot, bregot so zelenilo i voda. Kon tesnite i krivi ulici svrten e arhitektonskiot grb, naj~esto visoka ograda od tula. Objektite se siroma{no tretirani, taka {to ne e so~uvan nitu eden so pogolemo zna~ewe.

I leviot breg bil graden soobrazno so psiholo{kite karakteristiki na naselenieto. No, vo urbanisti~koto oformuvawe zna~ajna uloga odigral i politi~kiot moment: Hristijanskoto naselenie, koe ja naseluvalo ovaa teritorija niz celiot period na turskata dominacija, bilo izloèno na fizi~ko nasilstvo, a isto taka i na ~esti upadi na razbojni~ki bandi. Poradi toa e stvorena karakteristi~na urbanisti~ka {ema, koja i denes jasno se nasetuva. Samo glavnata ulica - ~ar{ijata, e otvorena za komunikacija, a site sporedni ulici se tesni, zatvoreni, re~isi intimni minuvali{ta, koi vo sekoj moment na opasnost moèle da bidat brzo blokirani i zatvoreni.

Ova e edinstven slu~aj vo makedonskite gradovi, kade politi~kite uslovi presudno vlijaele na formiraweto na urbanisti~koto tkivo na gradot. I sosema e razbirlivo, bidej}i Struga so svojata geografska polo`ba pretstavuva najistaknat punkt na etni~kata granica.

Za razvojot na gradot pove}e podatoci dava Evlija Чelebija od vtorata polovina na XVII vek. Toj ja spomnuva Struga kako edna od trite nahii vo ohridsko. Imala 300 ku}i vo tri maala, ~ar{ija so 40 du}ani, pove}e xamii, anovi i sarai. Vo mesnosta Pana|uri{ta imalo oklu 100 pana|urski baraki.

Blizinata do ezeroto, upotrebata na drvo kako gradeèn materijal, ~estite poplavi, napadi i grabeì, pridonele gradot ~esto da se obnovuva i da go menuva svojot izgled. Najstarite objekti vo gradot se od krajot na XIX i po~etokot na XX vek.

Iako e smestena pokraj ezeroto, Struga urbanisti~ki e orientirana kon Crn Drim. Site popre~ni uli~ki vodat kon rekata. @iveeweto vo Struga se odviva prete`no vo individualni stanbeni zgradi, naj~esto vo niz, so tesni frontovi i isto takvi uli~ki me|u nizovite. Ku}ite naj~esto se so katnost od prizemje i eden ili dva kata. Poradi visokite podzemni vodi, prizemjeto ja prezelo funkcijata na podrum, dodeka ìvotot se odvival na katovite. Zbieni edna do druga, maksimalno koristej}i go prostorot, tie formirale mali stanbeni ostrov~iwa so masivni porti, koi na izvesen na~in gi {titele ìveali{tata, bidej}i gradot nemal fortifikacionen sistem. Vo prizemjeto kamenot bil osnoven gradeèn materijal, se yidalo naj~esto so kal, a katot bil od bondruk, iskovan so letvi~ki ili pra~ki i malterisan so malter od kal. Fasadite bile beli. Upotrebenite grade`nite materijali i na~inot na gradba se glavnite vinovnici za dene{nata sostojba na Struga.

Vo po~etokot na XX vek pe~albarstvoto zema golem zamav vo ovoj kraj. Pe~albarite vgraduvaat vo svoite novi ku}i barokot i drugi neo - stilovi od zapad, adaptiraj}i gi spored svoite mo`nosti i uslovite na podnebjeto. Ovie ku}i se gradeni od cvrst materijal i se nao|aat vo relativno dobra sostojba.

Чar{ijata vo Struga e so bogata tradicija. Vo minatoto tuka se organizirale godi{ni pana|uri, koi mu ovozmoùvale na naselenieto da se snabdi so proizvodi koi ne se proizveduvale vo Struga. Spored statisti~kite podatoci, vo Struga bile

- 60 -

zastapeni nad dvaesettina zanaeti. Чar{ijata se protegala po ulicata “Mar{al Tito” i ostatoci od nea se u{te ima, iako mnogu od zanaetite izumrele.

Na rekata Crn Drim imalo mnogu drveni mostovi koi go povrzuvale gradot, no ~estite poplavi gi urivale, taka {to denes ima samo u{te eden drven most, koj ne e vo upotreba. So ureduvaweto na koritoto na rekata Crn Drim, naselenieto e za{titeno od poplavi, a gradot dobil novi, sovremeni mostovi.

Golemiot i brz ekonomski i kulturen razvoj na gradot po Vtorata svetska vojna se odrazil i na starata gradska arhitektura, koja vo golem del e zameneta so novi stanbeni zgradi, so {to se naru{il kontinuitetot na gradbata i edinstvoto i skladnosta na prostorot.

Denes, sogleduvaj}i ja potrebata da so~uvame del od minatoto dodeka sosema ne is~eznalo, neophodno e delot od gradot koj gi ima so~uvano karakteristikite na arhitekturata od XIX i po~etokot na XX vek, a ~ie edinstvo seu{te ne e naru{eno, da go za{titime od ponatamo{no propa|awe i ru{ewe.

Manastirski kompleks Sv. Arhangel Mihail (Sv. Naum)

Manastirskiot kompleks Sv. Arhangel Mihail (Sv. Naum) se nao|a na najju`nata to~ka od Ohridskoto Ezero na triesetina kilometri od Ohrid,. Crkvata posvetena na arhangelite izgradena e na visok strmen breg, opkolena so manastirski konaci i trpezarija, osven od ju`nata strana kade se otvora prekrasen vidik kon ezeroto.

Isto~no od manastirot, vo negovata neposredna blizina, {iroko se razlivaat obilnite izvori na rekata Crn Drim. Impresivna e gletkata na bistrite i studeni vodi koi se vlevaat vo vodite na Ohridskoto Ezero, na malite ostrovi obrasnati so bujna vegetacija koi se formirani okolu izvorite na rekata.

Sv. Naum ja izbral ovaa tivka i blagorodna divina za svoe `iveali{te, mesto od kade {to ja razvil plemenitata misija za prosvetuvawe na ~ovekot.

Manastirski kompleks Sv. Bogorodica Zahumska – Zaum

Na isto~niot breg na Ohridskoto Ezero, vo neposredna blizina na ribarskoto selo Trpejca, e smesten manastirskiot kompleks Sv. Bogorodiva Zahumska vo ~ija pozadinata se izdiga strmen karpest teren koj ovozmo`uva ovoj kompleks da izgleda u{te poubavo.

Vo sredi{niot del od ovoj kompleks se nao|a manastirskata crkva koja pretstavuva prekrasno arhitektonsko ostvaruvawe, so precizno izvedena fasadna dekoracija, elegantni proporcii i naglasena viso~ina, dodeka ostatocite od nekoga{nite konaci se nao|aat od nejzinata severna strana.

Manastirski kompleks Sv. Bogorodica – Kali{ta

Manastirskiot kompleks Sv. Bogorodica Kali{ta se nao|a na zapadniot breg od Ohridskoto Ezero, vo neposredna blizina na ribarskoto selo Kali{ta i hotelot Biser.

Manastirskiot kompleks, vo ~ija pozadina se izdignuva strmen karpest teren, go so~inuvaat pove}e crkvi (od koi edna e pe{terna) i manastirski konaci. Za oformuvawe na pe{ternata crkva iskoristena e prirodna pe{tera vo varovitata planina Mokra, kade zografite ja koristele konfiguracijata na karpite za islikuvawe na freskite, bez bilo kakva nejzina adaptacija.

5.2.5 Ruralni oblasti vo Ohridskiot region

Oblasta Debrca se nao|a na jugozapadniot del od Makedonija, me|u Ki~evo i Ohrid. Po svoite geografski, etnografski i ekonomski odliki pretstavuva specifi~no individualiziran kraj.

- 61 -

Dosega vo naukata nema sosema to~ni podatoci za potekloto na imeto na oblasta Debrca. Postojat pretpostavki deka vo ramkite na Klimentovata Episkopija Velika (Drembica) spa|ala i sega{nata teritorija na Debrca.

Za istoriskiot razvoj na ovoj kraj se znae mnogu malku: Povolnata geomorfolo{ka polo`ba na Debrca, sozdala uslovi da se razvijat ìveali{ta na lugeto od prvobitnoto op{testvo u{te od najranite periodi. Za staroto kameno doba (paleolitot) nema nikakvi podatoci, dodeka na pove}e mesta se pronajdeni tragi od novoto kameno doba (neolitot). Tragi od neolitski naselbi pronajdeni se na terenot od nekoga{noto selo Javorec, vo podno`jeto na Ilinska planina, kade se nao|a pe{terata Javorec, potoa kaj mesnosta Kutlina - kaj seloto Velmej, Zla strana kaj Gorno Sredore~e, Чerepec, isto~no od selo Godivje, do crkvata Sv. Bogorodica vo selo Breàni i kaj brdoto Gorica blizu do seloto Le{ani.

Do celosnoto potpa|awe na Makedonija pod vlasta na Rimjanite, 168 god. pred n.e. Debrca bila naselena od desaretite koi ìveele severno od Lihnidskoto (Ohridsko) Ezero. Prisustvoto na Rimjanite vo Debrca e potvrdeno so pove}e arheolo{ki naodi.

Od vremeto na vizantiskiot imperator Anastasija (491-518) do 20-tite godini na VII vek vo Makedonija bila naselena so mnogubrojni Slovenski plemiwa. Na teritorijata od Debrca se naselile Berzitite (Brsjacite) ~ie ime i denes e za~uvano vo narodot. Za ìvotot na makedonskite sloveni po doa|aweto vo ovie krai{ta nema skoro nikakvi podatoci. Od arheolo{kite istraùvawa moè da se utvrdi deka tie se naselile na terenot od nekoga{nite anti~ki ìveali{ta ili formirale novi naselbi.

Vo periodot na silniot razvoj na ju`noslovenskata kultura i pismenost najverojatno Debrca e sostaven del od Klimentovata parohija (do 893 god.) i potoa vo sostavot na negovata episkopija Velika. Za toa se potvrdi i arheolo{kite ostatoci od nad 30 ranosrednovekovni slovenski crkvi i manastiri {to se nao|aat vo ovaa oblast.

Po pa|aweto pod tursko ropstvo Debrca e nahija na Ohridskata kaza. Kako i vo cela Makedonija, taka i vo Debrca ìvotot i ekonomskata polo`ba na narodot za vreme na dolgovekovnoto ropstvo, pod timarsko-spahiskiot sistem se vlo{uva do krajni granici. Postojano, ograbuvani i opusto{uvani se celi naselbi, a selanite stanuvale ~ifligari na begovskite imoti ili se zasolnuvale pred gnevot na Turcite i formirale novi naselbi na podale~nite planinski prevoi.

Po Vtorata svetska vojna del od planinskite sela se napu{teni i naselenieto migrira kon gradovite baraj}i sredstva za egzistencija. Za razlika od niv ramni~arskite sela prodolùvaat so pointenziven ìvot vo sovremeni uslovi i prete`no se posveteni na zemjodelie, lozarstvo i ovo{tarstvo, a del od plodnata kotlina e pretvoren vo neobrabotlivo zemji{te.

Krajbre`ni ruralni naselbi

Trpejca

Seloto Trpejca se nao|a na 17 km ju`no od gradot Ohrid i e smesteno vo podno`jeto na planinata Gali~ica, vo edna prirodna vdlabnatina me|u karpite na isto~niot breg od Ohridskoto Ezero, na nadmorska viso~ina od 695 - 750 m. Pokraj seloto minuva patot Ohrid - Sv. Naum.

So vekovi naselenieto se zanimavalo so ribolov kako osnoven izvor na prihodi. Zna~ajna uloga ima i sto~arstvoto, a zemjodelstvoto e ograni~eno na mala obrabotliva povr{ina vo suvoto trpej~ko pole. Seloto ima 370 ìteli - Makedonci.

- 62 -

Vo vtorata polovina na XX vek ìtelite na seloto se orientirani kon vrabotuvawe vo gradot Ohrid, dodeka vo posledniot period se orientirani kon razvivawe na intenziven leten ezerski turizam.

Vo neposredna blizina na seloto e smestena najstarata so~uvana crkva Sv. Bogorodica Zahumska od XIV vek. Neodamna e obnovena i starata selska crkva Sv. Nikola.

Pe{tani

Na 12 km ju`no od gradot Ohrid, vo podno`jeto na planinata Gali~ica, na isto~niot breg na Ohridskoto Ezero, na nadmorska visina od 966 m, na patot Ohrid - Sv. Naum, smesteno e seloto Pe{tani. Seloto e naseleno so 1200 ìteli so makedonsko etni~ko poteklo i pravoslavna veroispovest.

So vekovi ovie ìteli se zanimavale so ribarstvo i sto~arstvo, no poslednite nekolku decenii se orientiraat kon razvoj na turizmot so dobro razvieni uslu`ni dejnosti trgovija i ugostitelstvo. Ova naloìlo starite selski doma}instva da se preadaptiraat vo moderni sovremeni objekti za potrebite na turizmot i ugostitelstvoto i pretstavuvaat revitalizirani ruralni sredini.

Rado`da

Pretstavuva tipi~no ribarsko selo, smesteno vo ramni~arskiot del kraj ezerskiot breg koe postepeno prerasnuva vo turisti~ka ruralna naselba, so idealni mo`nosti za razvoj na selski turizam. Kako rezultat na ova ne postoi avtenti~no so~uvana ribarska ku}a kako i ribarski kolibi za ~uvawe na priborot.

Seloto postepeno se transformira vo sovremena turisti~ka naselba so razvoj na uslu`nite dejnosti: trgovija, ugostitelstvo i turizam.

Nad seloto se nao|a pe{ternata crkva Arhangel Mihail so so~uvan vreden ìvopis.

Kali{ta

Vo neposredna blizina na gradot Struga, pokraj ezerskiot breg e se nao|a seloto Kali{ta. Toa pretstavuva tipi~no ribarsko selo kade vo poslednite godini se pove}e se gradat mali ugostitelski objekti i se razviva ugostitelstvoto i turizmot.

Vo neposredna blizina na seloto se nao|a manastirskiot kompleks Sv. Bogorodica so pe{terniot hram Ro`destvo Bogorodi~ino. Manastirskata crka i konacite se izgradeni vo ponovo vreme i aktivni se i denes.

5.2.6 Kulturno – umetni~ki vrednosti

Univerzalnite vrednosti na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na Ohridskiot region gi zbogatuvaat i izvonrednite dela od oblasta na slikarstvoto, vajarstvoto, primenetite umetnosti, kako i nematerijalnoto kulturno nasledstvo ili taka nare~enata ìva kultura:

● Slikarstvo: mozaici, fresko-ìvopis, ikoni, yidni dekoracii, iluminacii na rakopisi, grafiki, sliki na platno

● Vajarstvo i rezba: skulpturi, kamena plastika, ikonostasi, vladi~ki tronovi i drug crkoven mobilijar, drveni rezbani ukrasi

● Primeneti umetnosti: predmeti od keramika, staklo, drvo, metal, tekstil, koà, hartija i razni drugi dela na tradicionalnite umetni~ki zanaeti

● Nematerijalno kulturno nasledstvo: tradicionalni obi~ai i verski i kulturni manifestacii

- 63 -

Nekoi od ovie umetni~ki dela pretstavuvaat integralen i nedeliv segment od objektite vo koi se nao|aat, kako {to se podnite mozaici na ranohristijanskite baziliki, freskite, ikonite i ikonostasite vo crkvite od vizantiskiot, post-vizantiskiot i periodot na Prerodbata, yidnite ukrasi itn., So svoite kulturno-umetni~ki vrednosti tie vo golema mera pridonesuvaat za zna~eweto na samite objekti vo koi se nao|aat i ~uvaat. Takvi se pogolemiot broj ranohristijanski baziliki vo za{titenoto podra~je, brojnite crkvi od navedenite periodi, del od so~uvanite avtenti~ni enterieri vo objektite od starogradskata arhitektura, Galerijata na ikoni-Ohrid, Arheolo{kiot muzej so Etnolo{kiot oddel, Istoriskoto oddelenie na muzejot, smesteno vo spomen-ku}ata na revolucionerot Hristo Uzunov, memorijalnata ku}a na Ohridskiot poet Grigor Prli~ev itn.

Regionot e prepoznatliv po avtenti~nosta na svoite umetni~ki dela, pred se srednovekovnite freski, koi se delo na brojni anonimni slikari, no i na edni od najpoznatite vo svojata epoha - zografite od poznatata Ohridska slikarska {kola od XV vek Mihail Astrapa i Evtihij, potoa svetski poznatata Ohridska zbirka na ikoni, delata od poznatata Ohridska rezbarska {kola i mnogu drugi.

Vo Ohrid, kako eden od najstarite gradovi vo Evropa, preku golemiot broj umetni~ki dela {to se odraz na toj kontinuitet na civilizacii, epohi i stilovi, moè da se sledi kontinuirano, od neolitskiot period pa sé do denes, bogatata materijalna kultura na ovoj region.

So najnovite arheolo{ki istraùvawa na prostorot od Samoilovata tvrdina i Plao{nik otkrieni se ostatoci na slikana keramika i grobovi od ranoto èlezno vreme (VIII-VII vek pred n.e.). Od istiot period vo vodite na Ohridskoto Ezero se otkrieni ostatoci od naselbi, i toa na lokalitetot Usta na Drim i Vrbnik vo Struga, i na isto~noto krabre`je, Zalivot na Pr~ot kaj s. Trpejca, Zalivot na Koskite kaj poluostrovot “Gradi{te” (koja e neodamna rekonstruirana i pretstavuva prv muzej na voda vo po{irokiot region na Balkanot) i Zalivot na Bombite kaj s. Pe{tani.

Arhajskiot period (IV-V vek) e eden od najzna~ajnite za Ohrid i regionot bidej}i od ovoj period poteknuvaat pro~uenite ~etiri zlatni posmrtni maski otkrieni vo nekropolata “Trebeni{ta” kaj s. Gorenci, severozapadno od Ohrid (1918 god. i 1930-1934 god.), i eden primerok otkrien vo samiot grad Ohrid, na lokalitetot Gorna Porta, (2002 god.). Pokraj ovie predmeti, vo grobovite od ovie nekropoli otkrieni se i brojni drugi grobni prilozi od zlato, srebro, bronza, }ilibar i keramika.

Arheolo{koto nasledstvo na Ohridskiot region ima svoj kontinuitet od praistoriskite, preku anti~kite pa sé do srednovekovnite nao|ali{ta i lokaliteti {to ni ovozmoùva da go sledime civilizaciskiot kontinuitet i kulturnata istorija na regionot. Od golemiot broj lokaliteti, treba da se napomenat neolitskata naselba na lokalitetot “Zla Strana” kaj seloto Gorno Sredore~e na 35 km severno od Ohrid ( IV milenium pred n.e.); lokalitetot “Kutlina”, eneolitska naselba, kaj s. Velmej, 40 km severno od Ohrid (3000-2500 god. pred n.e.); nekropolata “Trebeni{ta” kaj s. Gorenci, pokraj magistralniot pat Ohrid-Ki~evo-Skopje, na lokalitetite Suva Чe{ma, Tri Чequsti i Vrtuqka; nekropolata “Crvejnca” kaj Prentov Most, pokraj patot Ohrid-Bitola-Skopje; “Dolno Trnovo”, praistoriska naselba od neolitskiot period, do severnoto predgradie na Ohrid (IV milenium pred n.e.); semejnata, staromakedonska grobnica “Kara|ulevci” od makedonsko-helenisti~kiot period, se nao|a vo stariot del na Ohrid-Varo{ (III vek pred n.e.); hramot na boìcata Izida vo Karabegomala, vo centralnoto podra~je na Ohrid, (III-II vek pred n.e.); lokalitetot “Deboj”, helenisti~ka i rimska nekropola (centralna nekropola na gradot Lihnid) na koja e otkriena i ranohristijanska bazilika od V-VI vek; semejnata grobnica od anti~kiot period vo severoisto~noto predgradie na Ohrid (III-IV vek); naselba “Vidobi{ta”; anti~kata furna nameneta za pe~ewe na kerami~ki sadovi pokraj patot Ohrid-Sv. Naum (III-IV

- 64 -

vek); lokalitetot “Kozluk”, na 1 km severozapadno od Ohrid, kade {to e otkriena Villa rustica od docnoanti~kiot period (IV vek) i mnogu drugi.

Vo helenisti~kiot period, (od krajot na IV do I vek pred n.e.), Lihnid bil bogat, urbaniziran grad na poznatata anti~ka magistrala Via Ignacija, za {to govori i nekropolata na Deboj (pomaliot isto~en del od Ohridskiot rid) i kaj Gorna Porta, koja obiluva so mnogubrojni arheolo{ki predmeti od zlato, srebro, bronza i keramika, denes izloèni vo Arheolo{kiot muzej vo Ohrid. Vo gradot Lihnid postoela i kovnica za pari za {to svedo~at so~uvani primeroci na moneti od II vek pred n.e., so predniot del od ~un i imeto na gradot na aversot, i makedonski {tit na reversot.

Od ovoj period e i Anti~kiot teatar koj se nao|a vo blizina na Gorna Porta i koj denes, istraèn, konzerviran i revitaliziran, sluì za raznovidni kulturni manifestacii.

Do po~etokot na VI vek vo gradot, kako i vo negovata pobliska i podale~na okolina se podignati pogolem broj ranohristijanski baziliki. Pokraj so svoite arhitektonsko-istoriskite vrednosti isklu~itelnata vrednost se nadopolnuva so nivnite podovi koi se ukraseni so isklu~itelno vredni podni mozaici so geometriski ornamenti, mnogubrojni pretstavi na ptici i razni ìvotni, kako i antropomorfni pretstavi. Osven ovie ohridski baziliki, so svoite izvonredni podni mozaici se izdvojuvaat i bazilikite kaj Studen~i{ta, Sv. Erazmo i kaj stru{koto selo Radoli{ta.

Najstarata yidna dekoracija e so~uvana vo katedralata na Ohridskite arhiepiskopi - monumentalnata crkva Sv. Sofija. Slikarstvoto, iako vo golema mera o{teteno i is~eznato, pretstavuva najgolem so~uvan fresko-ansambl od XI vek vo vizantiskata umetnost. Vo poslednata ~etvrtina na XIV vek, katot na narteksot so freski go naslikal suptilniot i nadaren slikar Jovan Teorijan koj verojatno rabotel i ikoni za nekoi od ohridskite crkvi.

Sepak, edna od najcelosnite, najubavi, najdramati~ni i najso~uvani slikarski celini e yidnoto slikarstvo na crkvata Sv. Bogorodica Perivlepta, koe vo 1295 god., kako svoevidna referenca za podocne`nite raboti na ovie prostori, go izvele pro~uenite solunski zografi Mihail Astrapa i Evtihij, koi ovde za prv pat gi ostavile i svoite potpisi. Fresko-ìvopisot vo Sv.Bogorodica Perivlepta prestavuva vistinski biser na so~uvanoto srednovekovno yidno slikarstvo vo Ohrid. Fresko dekoracija, a vo izvesni slu~ai i fasadna dekoracija, delo na brojni anonimni slikari od pogolemite vizantiski umetni~ki centri, i od poznatata ohridska slikarska {kola, e prisutna vo re~isi site crkvi od XI do XIX vek vo Ohridskiot region.

Svetski poznatata zbirka ikoni, postojano izloèni vo Galerijata na ikoni vo Ohrid, kako edna od najzna~ajnite, najubavite i najvrednite zbirki, se vbrojuva vo samiot vrv na ovoj vid umetnost. Se sostoi od ~etiriesetina ikoni so najvisoki umetni~ki kvaliteti, sozdadeni pome|u XI i XIX vek vo umetni~kite rabotilnici vo Ohrid, dodeka mal broj od niv bile doneseni od slikarskite ateljea vo Carigrad i Solun. Nekoi od ikonite se pokrieni so okovi od pozlateno srebro, ukraseni so minijaturni figuri na proroci i razni drugi svetiteli, sceni od Stariot i Noviot Zavet kako i floralni i geometriski ornamenti. Raznite vremenski epohi ostavile svoi hronolo{ki i stilski obele`ja vrz ikonite od ovaa zna~ajna zbirka. Najranite poznati ohridski ikoni se samo pandan na yidnoto slikarstvo od istoto vreme, a osnovni karakteristiki im se monumentalnosta, vko~anetosta na izrazot i ~udnata smirenost {to zra~i od licata na svetitelite. Dvete najstari ohridski ikoni, “Sv. Vasilij Veliki i sv. Nikola” (1045-50 god.) i “Чetiriesette Sevastiski Ma~enici” (11 vek), mu pripa|aat na ovoj stilski period.

Na po~etokot na XII vek, od koga datiraat ikonite na Bogorodica i Arhangelot Gavril, {to zaedno ja so~inuvaat kompozicijata “Blagove{tenie”,

- 65 -

umetni~kiot izraz e poprefinet i ima ponaglasen graficizam vo obrabotkata na likovite.

Edna od retkite ikoni kaj koi se sre}ava zapis za nejzinoto nastanuvawe e ikonata na Isus Hristos od 1262/63 god., nara~ana od ohridskiot arhiepiskop Konstantin Kavasila za nekoja od ohridskite crkvi.

Problemot na svetlinata i formata so koj se zanimavale slikarite od vtorata polovina na XIII vek, e mo{ne uspe{no sovladan kaj litiskata ikona so pretstavi na Bogorodica Odigitrija i Raspetieto Hristovo.

Sepak, vistinskite remek-dela nastanale vo periodot na takanare~enata “Paleologovska renesansa”, period na procut na umetnosta. Krajot na XIII ili samiot po~etok na XIV vek e vreme koga nastanuva ikonata so pretstava na Evangelistot Matej, ekspresivna i cvrsto modelirana figura, edno od najdobrite ostvaruvawa vo vizantiskiot ikonopis voop{to. Na po~etokot na XIV vek se naslikani i prazni~nite ikoni “Kr{tevawe Hristovo”, “Sleguvawe vo Ad” i “Tomino neverstvo” za ikonostasot na tuku{to ìvopisanata crkva Sv. Bogorodica Perivlepta (1295), kako i istoimenata hramovna ikona. Vistinskoto sovr{enstvo e postignato vo slikaweto na litiskite ikoni “Bogorodica Psihosostrija” so “Blagove{tenieto” na zadnata strana i “Isus Hristos Psihosostis” so “Raspetieto” na reversot, nastanati vo po~etokot na XIV vek kako delo na ve{tite race na nepoznat majstor.

Silniot kult na slovenskite prosvetiteli sv. Kliment i sv. Naum Ohridski tie da bidat slikani na brojni ikoni vo eden ve}e definiran i voobi~aen ikonografski oblik za toj period. Me|utoa, samo edno delo, litiskata ikona so pretstava na ovie dvajca svetiteli, se izdvojuva spored svoite umetni~ki kvaliteti. Rafiniran crte`, ne`na modelacija i harmoni~en kolorit se odlikite na slikarot na ovaa ikona i se mo{ne bliski do stilot na Jovan Teorijan, avtorot na freskite na spratot na narteksot na crkvata Sv.Sofija.

Po godinata 1395, koga Ohrid pa|a pod turska vlast, umetni~kata aktivnost postapno no sigurno zamira. Vo XVI i XVII vek se ~inat napori za nejzino povtorno zaìvuvawe, no bez nekoj pogolem uspeh i bez izgledi za makar i bledo kopirawe na golemite umetni~ki dostignuvawa od prethodnite periodi.

Duri vo XVIII, a posebno vo XIX vek, preku izvonrednite dela na zografite Konstantin, Mihail i Daniil od Samarina i, osobeno, najpoznatiot i najploden makedonski slikar od XIX vek, Di~o Zograf, ikonopisot uspeal povtorno da se zdobie so nekakov ugled, no ni oddaleku onakov kakov {to uìval vo minatoto.

Od kamenata plastika, me|u najstarite so~uvani primeroci se, sekako dvete statuetki na egipetskata boìca Izida, od III-II vek pred n.e., otkrieni vo centralnoto podra~je na Ohrid, reljefite, koi nekoga{ bile del od veli~estvenata dekoracija na anti~kiot teatar, od pribli`no istoto vreme i pove}e drugi celosno ili delumno so~uvani vajarski dela.

Me|u najreprezentativnite elementi na srednovekovnata kamena plastika, sekako spa|aat so~uvanite stolpci i reljefnite parapetni plo~i od nekoga{nata mermerna oltarna pregrada na crkvata Sv. Sofija od XI vek. Tie, so u{te porasko{no ukrasenite mermerni delovi od nekoga{niot amvon, ciboriumot i vladi~kiot prestol bea vgradeni vo turskiot mimbar po pretvoraweto na crkvata vo xamija, vo vtorata polovina na XV vek, koj vo 1997 god. be{e demontiran, a site elementi se celosno grafi~ki i fotografski dokumentirani i deponirani. So~uvani se i pogolem broj stolbovi so kapiteli, kornizi, reljefni plo~i i razni elementi od mermerna plastika od razni epohi i stilovi, od antikata, preku ranohristijanskiot pa sé do srednovekovniot period, od koi del se vgradeni kako spolii vo razni srednovekovni sakralni objekti, a del se so~uvani in situ.

- 66 -

Edinstven so~uvan primerok na drvena plastika, i voop{to eden od retkite vo vizantiskata umetnost e drvenata ikona na sv. Kliment Ohridski, patronot na gradot, izrabotena kon krajot na XIII vek vo dlabok reljef od cre{ovo drvo, koja denes e izloèna vo Galerijata na ikoni.

Vo nekoi od crkvite vo Ohrid oltarskiot prostor e oddelen od naosot so veli~estveni drveni ikonostasi (od koi nekoi se i pozlateni), izraboteni od racete na pro~uenite makedonski i ohridski rezbari. Ukraseni se so najrazli~ni geometriski, rastitelni i ìvotinski motivi, me|u koi dominiraat cvetnite motivi, prepleti na lozica i razno lisje i golem broj ptici vo najrazli~ni pozi. So svojata rasko{nost i ubavina se izdvojuvaat ikonostasite vo crkvite Sv. Nikola Gerakomija, Sv. Bogorodica Bolni~ka, Uspenie na Bogorodica-Kamensko, Sv. Georgij vo Vla{ka maala (site od XIX vek), dodeka najstariot drven ikonostas vo Ohrid i voop{to vo Makedonija e so~uvan vo crkvata Sv. Vra~i Mali (XIV vek). Ovde posebno mesto zazema ikonostasot vo manastirot Sv. Naum, koj e raboten vo plitka rezba i e celosno pozlaten, a na nego e zapi{ana i godinata na izrabotka - 1711.

Od ostanatite kopani~arski dela, vo crkvata Sv. Bogorodica Perivlepta se ~uva i drveniot prestol na ohridskiot arhiepiskop Prohor od 1540 god., ukrasen so inkrustacija od sedef, a tuka e i ponoviot arhierejski prestol, umetni~ki izraboten od debarski majstori, po pora~ka na ohridskiot mitropolit Grigorij (1891-1897).

Vo Ohridskiot muzej se ~uvaat i kopani~arski dela, izraboteni od majstorite na poznatata ohridska rezbarska {kola koja funkcionirala do {esettite godini na XX vek, me|u koi po svojata majstorska izrabotka i ubavina se izdvojuvaat dvete kompletni tavanici, kabinetot izraboten vo aùrna rezba, klupskite garnituri so masi~ki i fotelji, pove}e rozeti i razni drugi elementi.

Faktot deka vo crkvata Sv. Bogorodica Perivlepta vo Ohrid postoel arhiepiskopski muzej ~ii koreni navleguvaat dlaboko vo istorijata, i opstojuval se do 1916 godina e pri~ina vo 1951 godina da bide formiran Narodniot muzej vo Ohrid. Toj nasledil golem broj iluminirani gr~ki i slovenski rakopisi od X vek navamu, od koi kako pozna~ajni se izdvojuvaat: Minejot za mesecite noemvri-fevruari, pi{uvan na pergament (kraj na XIII ili po~etokot na XIV vek), Psaltirot od sredinata na XIV vek, Lestvicata na sv. Jovan Sinajski (kraj na XIII ili po~etok na XIV vek), Lestvicata na sv. Jovan Lestvi~nik (sredina na XIV vek) itn. Treba da se napomene deka, pro~ueniot Bolowski psaltir od prvata polovina na XIII vek (1230-1242), pi{uvan na pergament, nastanal vo seloto Ramne {to se nao|a na samo nekolku kilometri od gradot Ohrid, a se ~uva vo Avgustinskiot manastir vo Bolowa u{te od po~etokot na XVIII vek. Denes vo ohridskiot muzej se ~uvaat golem broj arheolo{ki predmeti od razli~ni epohi kako i mnogu drugi dvi`ni muzejski predmeti, izraboteni od drvo, metal, staklo, tekstil i drugi materijali. Me|u najzna~ajnite dela na umetni~kite zanaeti, prete`no so liturgiska namena, spa|aat: stavrotekata izrabotena od pozlaten srebren lim, drvo i poloskapoceni kamewa (XI vek); evharisti~nata gulabica, izrabotena od pozlaten bakar i emajl vo Limo`, Francija (XIII vek); kadilnicata od pozlaten bakar i emajl (kraj na XIII ili po~etokot na XIV vek), okovi za ikoni i ckovni knigi, kandila, kadilnici, naprestolni krstovi, darohranilnici i mnogu drugi predmeti.

Ohrid ima mo{ne stara i dolga tradicija na vezewe, osobeno vo oblasta na crkovniot umetni~ki vez. Za àl, najpeprezentativnite primeroci, me|u koi i poznatata pla{tanica na vizantiskiot imperator Andronik II Paleolog, {to ja daruval na crkvata Sv. Bogorodica Perivlepta, denes se ~uvaat vo vitrinite na muzeite vo nekoi sosedni zemji. Me|u vezenite predmeti {to se so~uvani vo samiot Ohrid se ~etirite krstovi, delovi od omofor ili sakos, so vezeni pretstavi na Golemite praznici, bisti na proroci i drugi svetiteli. Stilskite i ikonografskite osobini na ovie krstovi i na~inot na izrabotkata ukaùvaat deka tie nastanale vo XV vek. Vo Ohrid e so~uvana i edna podea (vezena ikona koja obi~no visela pod slikanata

- 67 -

ikona so ista pretstava) na koja e izvezeno Vovedenieto na Bogorodica, a koja najverojatno bila izrabotena vo vtorata polovina na XV vek, kako i eden nabedrenik, {to datira od krajot na XV ili po~etokot na XVI vek. Od crkovnite ode`di od postar period vo Ohrid e so~uvan edinstveno felonot koj {to se nao|al vo crkvata Sv. Bogorodica Perivlepta. Izraboten e od zelena svilena tkaenina od ponovo vreme na koja se aplicirani postari vezeni delovi. Vezeniot ukras se sostoi od krstovi, ispolneti so ornament od lozica, od koi eden e na{ien na grbot na felonot a dva na gradniot del. Upotrebeniot materijal, na~inot na izrabotka i primenetata ornamentacija indiciraat deka vezenite delovi nastanale kon krajot na XIV ili po~etokot na XV vek.

Tkaeweto e isto taka edna od starite, tradicionalni dejnosti na podra~jeto na Ohrid, a po svojata umetni~ka vrednost i {arenilo osobeno se izdvojuvaat ohridskite }ilimi, tkaeni voglavno vo XIX vek za da gi krasat podovite na gostinskite sobi vo ku}ite na bogatite ohridski semejstva. ]ilimite, zaedno so u{te nekoi drugi vidovi tkaeni predmeti za ukrasuvawe na ku}ite ili za sekojdnevna upotreba, so svoite simboli, {ari i boi ja izrazuvaat tradicijata i topliot kolorit na ohridskoto podnebje.

Zaokruùvawe na bogatoto dvi`no nasledstvo na Ohrid prestavuva golemata zbirka na slikarski i vajarski dela od sovremenata umetnost (kraj na XIX i XX vek) sozdadeni od poznati makedonski umetnici i umetnici od prostorite na cela porane{na Jugoslavija.

Nematerijalnoto kulturno nasledstvo e isto taka mnogu zna~aen segment na kulturno-umetni~kite vrednosti na podra~jeto na Ohrid, a nego go so~inuvaat brojni verski i kulturni manifestacii koi tradicionalno, so godini, a nekoi i so vekovi nanazad se odrùvaat vo za{titenoto podra~je.

So razni proslavi i praznuvawa, maskembali i karnevali se odbeleùvaat verskite praznici. Na ovoj na~in se za~uvuva tradicijata prenesuvaj}i ja na idnite generacii se ona {to e obele`je na vekovnoto minato.

Vekovna tradicija vo regionot e proslavata na verskiot praznik Vodici ili Bogojavlenie, kako eden od najgolemite hristijanski paraznici bidej}i toa e denot koga, spored tradicijata, sv. Jovan Krstitel go krstil Isus Hristos vo vodite na rekata Jordan. Ova e mnogu stara pravoslavna tradicija na kr{tevawe na vodite na Ohridskoto Ezero i site vodi vo celiot region. Na toj den, mnogu mladi lu|e, se frlaat vo studenata ezerska voda za da go fatat srebreniot krst {to ohridskiot mitropolit go frla vo ezeroto. Se veruva deka po ovaa ceremonija ezerskata voda e osvetena i poradi toa i lekovita, taka {to site {to prisustvuvaat na ovoj nastan polnat sadovi so voda i ja ~uvaat vo svoite domovi sé do slednata godina. Isto taka, se veruva deka fa}aweto na krstot }e im donese zdravje i sre}a vo godinata {to doa|a. Ovaa manifestacija se po~esto e posetuvana od golem broj na turisti i stanuva svoeviden brend vo turisti~kata ponuda.

Makedonskata Pravoslavna Crkva so osobeni po~esti go proslavuva praznikot na svojot patron-Sv. Kliment Ohridski, nejziniot prv arhiepiskop i osnova~ na ohridskata knièvna {kola, a gradot Ohrid go slavi Sveti Kliment kako svoj patron i za{titnik i ovoj den se proslavuva kako praznik na gradot. Spored tradicijata, sekoga{ koga na gradot Ohrid mu se zakanuvala nekakva opasnost ili nesre}a, se pojavuval duhot na Sveti Kliment i go spasuval svojot grad od nevolji. Na ovoj den vo Ohrid doa|aat golem broj turisti i gosti od zbratimenite gradovi i drugi mesta, pridruùvaj}i se vo sve~enata proslava.

Kulturnite manifestacii prestavuvaat vistinsko zbogatuvawe na kulturnoto miwe na gradot. Me|u najzna~ajnite i ve}e tradicionalni i {irum svetot poznati i priznati kulturni manifestacii se Balkanskiot folkloren festival, na koj tradicionalno u~estvuvaat vokalno-instrumentalni ansambli i solisti od

- 68 -

balkanskite i drugite sosedni zemji, pretstavuvaj}i go svojot avtenti~en folklor i tradicionalna kultura preku igri, pesni, obi~ai, narodni nosii, muzi~ki instrumenti i razni drugi predmeti od ra~na izrabotka, i festivalot Ohridsko leto, eden od najgolemite i najzna~ajnite muzi~ko-scenski festivali vo Makedonija na koj u~estvuvaat golem broj vode~ki umetnici, muzi~ari i ansambli od najpoznatite evropski i svetski muzi~ki centri (Aldo Чikolini, Andre Navara, Ravi [ankar, Henrik [ering, Leonid Kogan, Viktor Tretjakov, Ivo Pogoreli}, yvezdite na ruskata opera i balet, svetski poznatiot tenor Hoze Kareras i poznatiot dirigent, maestro Zubin Mehta).

Za vreme na odrùvaweto na festivalot gradot stanuva sredi{te vo koe se sre}avaat golem broj muzi~ki i dramski umetnici od celiot svet koi so svojata visoko profesionalna umetni~ka izvedba ja zbogatuvaat turisti~kata ponuda na Ohrid.

Kako ramnoprven ~len na Evropskata Asocijacija na Festivali, ohridskiot festival uìva golema reputacija vo svetot i vo letniot period, koristej}i gi prekrasni prirodni i istoriski lokacii vo Ohrid kako {to se anti~kiot teatar, katedralnata crkva Sv. Sofija, Samoilovata tvrdina i mnogu drugi, stanuva glaven centar na sevkupnoto kulturno ìveewe na Ohrid, Makedonija i po{iroko.

Samoilova tvrdina

Ohridskata tvrdina e eden od najgolemite fortifikaciski objekti vo Makedonija. Niz istorijata taa bila pove}e pati razurnuvana, no i obnovuvana, dograduvana i pro{iruvana taka {to nosi tragi od re~isi site istoriski epohi. So najnovite istraùvawa se otkrieni ostatoci za koi se pretpostavuva deka se del od prvata tvrdina od vremeto na Filip II Makedonski. Podignata na Ohridskiot rid, se pretpostavuva deka tvrdinata bila izgradena vo sredinata na IV vek pred n.e. Iako se pronajdeni ostatoci od bedemot i kula od ranata antika, sepak, najgolemiot del od tvrdinata e od vremeto na carot Samoil (od 976 do 1014 god.), period koga Ohrid bil prestolnina na prvata dràva na makedonskite sloveni, i zatoa, taa denes e poznata kako Samoilova tvrdina.

Po celosniot raspad na Samoilovoto carstvo i povtornoto pa|awe pod vizantiska vlast, carot Vasilij II celosno ja urnal tvrdinata, no taa podocna nekolku pati bila povtorno gradena.

So svoite bedemi i kuli tvrdinata go opfa}a celiot ohridski rid {to se izdiga nad ezeroto. Od site strani, osven ju`nata {to e svrtena kon ezeroto, gradot e za{titen so visoki kuli i yidovi, dolgi okolu 3 kilometri. Viso~inata na bedemite e razli~na, od 3 do 16 metri, vo zavisnost od konfiguracijata na terenot.

Za vlez vo gradot imalo tri porti: Gorna Porta, vo blizina na crkvata Sv. Bogorodica Perivlepta, Чelna Porta, kaj dene{nata crkva Sv. Bogorodica Чelnica i Dolna Porta, vo blizina na crkvata Sv. Nikola Bolni~ki, od koi samo Gorna Porta e vo celost za~uvana.

Tvrdinata za odbrana i ìveewe posleden ja koristel Xeladin Beg, odmetnik od centralnata osmanliska vlast, koj {to vladeel so Ohrid kako samostoen feudalen gospodar kon krajot na XVIII i po~etokot na XIX vek. Negovata palata, poznata pod imeto Gorni Saraj bila izgradena vo 1808 god. vo ju`niot del na citadelata.

Anti~ki teatar

Anti~kiot teatar se nao|a vedna{ pod Samoilovata tvrdina, blizu do Gorna Porta. Prvite soznanija za negovoto postoewe gi dal ruskiot istori~ar na umetnosta N. P. Kondakov vo 1900, a ve}e vo tekot na 1935 god., kako i podocna, vo periodot 1959-60 god. bile vr{eni sonda`ni iskopuvawa so {to, vo samoto urbano jadro na gradot, teatarot bil i fakti~ki konstatiran. Bil izgraden kon krajot na III, ili po~etokot na II vek pred n.e. za dramski, muzi~ki i poetski pretstavi. Podocna, teatarot bil

- 69 -

dograduvan, so {to se izdvojuvaat tri razli~ni fazi na gradba - vo prvata faza toj bil objekt za teatarski pretstavi so pomal broj na sedi{ta, vo vtorata faza (vremeto na Rimskata Imperija), teatarot bil prisposoben za gladijatorski i borbi so divi ìvotni, i poslednata faza, koga orhestrata so po~esnite sedi{ta bila zagradena so za{titen yid. Podocna vo gornata nadvore{na zona bil izgraden epiteatron, so {to kapacitetot se zgolemil do 5000 gleda~i. Na mnogu sedi{ta se najdeni vreàni imiwa na pobogati gra|ani na Lihnid od toj period, koi gi imale zakupeno sedi{tata za site pretstavi vo teatarot. Po 313 god., koga hristijanstvoto bilo legalizirano vo Rimskata Imperija, me|u brojni drugi objekti, verojatno kako ~in na odmazda na onie koi vo nego stradale, bil razurnat i teatarot, a negoviot materijal bil koristen za izgradba na baziliki, i drugi profani objekti.

So sistematskite arheolo{ki istraùvawa vo poslednite nekolku decenii na prostorot na teatarot e otkrieno bogato spomeni~ko nasledstvo: reljefi od teatarski sceni, mnogu moneti, nakit, amuleti, i drugi predmeti od anti~kiot period, kako i objekti od srednovekovieto od sakralen i od profan karakter. Na iskopuvaweto, restavracijata i revitalizacijata na teatarot vo poslednite petnaesetina godini se rabote{e intenzivno i vo 2001 god. toj kone~no be{e otvoren i po mnogu vekovi povtorno ja dobi svojata osnovna namena, vo nego da se odrùvaat koncerti, pretstavi i najrazli~ni kulturni manifestacii.

Plao{nik

Lokalitetot Plao{nik, smesten na zaramneto plato na povisokiot Ohridski rid, u{te vo ranohristijanskiot period bil mnogu po~ituvan prostor kade bile izgradeni golema polikonhalna crkva (V ili VI vek) i u{te edna pogolema, petkorabna bazilika (V vek), dvete so krstilnici otkrieni vo ponovo vreme, so izvonrednite podni mozai~ni ukrasi so geometriski, floralni, zoomorfni i figurativni pretstavi, kako i brojni fragmenti od arhitektonska plastika.

Se pretpostavuva deka tokmu tuka pominal episkopot sv. Erazmo od Antiohija na svojot pat kon Apeninskiot polustrov i go donesol Hristovoto u~ewe vo anti~kiot Lihnid, pokrstuvaj}i preku 20.000 lu|e. Po varvarskite pusto{ewa i prirodni katastrofi (zemjotresot od 518 god.), starata, zapu{tena i polurazurnata trolisna crkva ja obnovil i tuka ja zapo~nal svojata dejnost sv. Kliment, koj vo Ohrid pristignal vo proletta na 886 god. Kon osnovnoto jadro na crkvata toj dodal priprata, a potoa i novi gradbi-na zapad, sever i jug. Taka se razvivalo àri{teto na slovenskata pismenost, centarot na Ohridskata knièvna {kola i centar na pove}e duhovni i nau~ni disciplini niz koj minale 3500 u~enici-idni sve{tenici, pisateli, preveduva~i i misioneri.

Spored biografot na sv. Kliment, arhiepiskopot Teofilakt, eden od naju~enite lu|e na XI i XII vek, negovata crkva se istaknuvala so skladni, zaobleni formi i, spored nego, taa bila poubava od soborniot hram Sv. Sofija vo Ohrid,.

Od kako go formiral ohridskiot duhoven centar na Plao{nik, sv. Kliment vo 893 god. bil hirotonisan za episkop Veli~ki, no ~esto se vra}al tuka za da se pomoli vo mirot i ti{inata na svojot manastir.

Biografot na Sv. Kliment, napi{al deka koga toj go po~ustvuval bremeto na godinite, so svoi race si go podgotvil grobot na desnata strana od pronaosot. Spored ovie podatoci arheologijata go otkri grobot, i denes, po mnoguvekovni razgrabuvawa, mo{tite na svetitelot povtorno se vrateni na mestoto kade {to toj po~ival po 916 god.

Manastirot na Plao{nik vo sredniot vek bil najpo~ituvano svetili{te vo Ohridskata arhiepiskopija, pa zatoa, so narasnuvaweto na hristijanskata zaednica, osnovniot hram bil pro{iruvan so dodavawe na narteks, paraklisi, kambanarija i trem. So najnovite arheolo{ki iskopuvawa site delovi na crkvata bea konstatirani,

- 70 -

so nivnite to~ni dimenzii i na~in na yidawe. Jugozapadno od crkvata imalo u{te dve odvoeni prostorii od koi ednata verojatno sluèla kako trpezarija. Skoro vo site delovi na crkvata pronajdeni se pogolemi i pomali delovi na freski od srednovekovniot period, od koi nekoi denes se prezentirani vo severniot del na tremot. Freskoìvopisot so~uvan na yidovite okolu oltarot vo originalen vid konzerviran e na prvobitnoto mesto i vo obnoveniot hram.

Pred samiot kraj na XV vek manastirskata crkva i site konaci bile urnati i vrz temelite na crkvata bila podignata xamijata Sultan Mehmed, a imotite na crkvata bile odzemeni i dodelen na ustanovata Imaret. Vo nepoznato vreme minareto i pokrivot na xamijata se urnale i ostanale samo strani~nite yidovi. Po urivaweto na crkvata, gra|anite na Ohrid gi prenele mo{tite na svetecot vo crkvata Sv. Bogorodica Perivlepta, koja dobila nova namena na arhiepiskopska katedrala.

Vo izminatiot pove}edeceniski period, vo pove}e navrati se prezemani obemni arheolo{ki istraùvawa, so {to bea konstatirani site hristijanski sloevi na Plao{nik, taka {to se pristapi kon vozobnovuvawe na hramot so site negovite dogradbi do osmanliskiot period, odnosno do urivaweto na crkvata, so respektirawe na starite yidovi, koi vo oltarot dostignuvaat do viso~ina na ~ove~kiot rast. Crkvata e vozobnovena vrz srednovekovniot gabarit pri {to se so~uvani i konzervirani starite yidovi i freski i osvetena vo avgust 2002 god. pod imeto Sv. Kliment i Pantelejmon, a mo{tite na svetitelot posle 530 godini bea povtorno vrateni vo negoviot grob.

Ranohristijanska bazilika-Studen~i{ta

Na padinite na planinata Petrino, vo blizina na Biljaninite Izvori vo Studen~i{ta, so~uvani se ostatocite na u{te edna bazilika. Spored dosega{nite istraùvawa ovaa ranohristijanska gradba poteknuva od V-VI vek

Na nejzinite podni mozaici, vo kru`ni medaljoni, sre}avame pretstavi na dolgonogi ptici, pretstaveni vo rezervirani dvièwa i, {to e moèbi i najzna~ajno za ovoj region, pretstavi na ribi vo voda.

Motivot na ribarski jazol, kako i ornamentot vo forma na ribini krlu{ki na mozaicite vo nekoi gradbi od docnata antika i ranohristijanskiot period vo ovoj region, zboruvaat za ribolovot kako edno od najstarite zanimawa na ovoj narod kako i za bogatstvoto na ezeroto so riba.

Ranohristijanska bazilika Sv. Erazmo

Vedna{ pod srednovekovnata pe{terna crkva posvetena na antiohiskiot episkop Erazmo se nao|a istoimenata ranohristijanska bazilika. Crkvata ima trikoraben oblik so narteks, atrium, pomo{ni aneksi i krstilnica so bazen. Vo centralniot del na atriumot ima bunar koj sluèl kako fontana {to bilo voobi~aeno za ovie delovi na hristijanskite hramovi od toa vreme.

Mozai~nata dekoracija vo bazilikata kaj Sv. Erazmo glavno se sostoi od geometriski ornamenti i go pretstavuva bogatstvoto od raznovidni elementi: meandri, krugovi, kvadrati, solomonovi jazli, pletenki, stilizirani {i{arki, romboidi, {estoagolnici itn.

Ranohristijanska bazilika-Radoli{ta

Na samo nekolku kilometri od gradot Struga, vo seloto Radoli{ta, se nao|aat ostatocite na ranohristijanska bazilika koja {to e datirana kon krajot na V ili po~etokot na VI vek. Po svojata forma i arhitektonska kompozicija ovaa crkva e trikorabna, so apsida na istok i e sli~na so bazilikata vo Studen~i{ta vo Ohrid. Podovite na narteksot i na centralniot korab se pokrieni so mozaik, a dekoracijata e ispolneta so stilizirani ~etvorolisti, so dvojna pletenka na rabovite, so kru`ni medaljoni izvedeni vo dvojna pletenka, a vo medaljonite se nao|aat stilizirani drvja

- 71 -

so najrazli~ni plodovi i ìvotni, dodeka prostorite pome|u kru`nite poliwa se ispolneti so motivot na Solomonov jazol. Prostorot me|u isto~nite i severnite pilastri vo narteksot e ispolnet so motiv na ribini lu{pi. Centralniot korab na naosot e ukrasen so ednodelen }ilim, formiran od poliwa so poligonalen i kruèn oblik, vo koi{to se pretstaveni najrazli~ni vidovi ribi, jaguli, rakovi i ptici.

Crkva Sv. Sofija

Poznatata katedrala Sv. Sofija, so prekrasni freski od XI vek, se nao|a vo samoto sredi{te na stariot del na Ohrid. Nejzinite isklu~itelni freski spa|aat me|u najdobrite dostignuvawa na srednovekovnoto slikarstvo od periodot na makedonskata dinastija vo Vizantija. So arheolo{kite istraùvawa e utvrdeno deka crkvata bila izgradena vrz temelite na ranohristijanska bazilika, a bila obnovena i ukrasena so freski vo vremeto na arhiepiskopot Lav, vo periodot pome|u 1037 i 1056 god.

Nekolku vekovi katedralata bila sedi{te na Ohridskata arhiepiskopija i pretstavuva najgolem i najdobro su~uvan spomenik na crkovnata arhitektura vo Ohrid i Makedonija.

Za àl, vo nejzinata vnatre{nost nema so~uvano mnogu od originalniot rasko{ i sjaj poradi faktot {to vo vtorata polovina na XV vek Sv. Sofija bila pretvorena vo xamija, a podocna i magacin. Vo 1912 god. taa povtorno stanala pravoslavna crkva. Kako edinstvena galerija na slikarstvoto od periodot pome|u XI i XIV vek, taa pretstavuva eden od najzna~ajnite srednovekovni spomenici, ne samo vo Ohrid i Makedonija, tuku vo vizantiskata umetnost voop{to.

Zaradi nejzinata izvonredna akustika, za vreme na odrùvawe na festivalot Ohridsko leto, crkvata se koristi kako dvorana za koncerti na klisi~na muzika i dramski pretstavi.

Crkva Sv. Bogorodica Perivlepta

Edna od najubavite i najstari crkvi vo Ohrid, e crkvata Sv. Bogorodica Perivlepta, koja se nao|a na vrvot na ridot vo stariot del na gradot, vo blizina na Gorna Porta i e datirana vo 1295 god. Izvonrednata arhitektura i prekrasnoto yidno slikarstvo ja ~inat ovaa crkva eden od najzna~ajnite srednovekovni spomenici vo Makedonija.

Fresko-slikarstvoto vo crkvata pretstavuva edno od prvite dela na najpresti`nite srednovekovni slikari Mihail i Evtihij. Nivniot dramati~en ekspresionizam bil osnova za eden nov pravec vo vizantiskata umetnost od ovaa epoha, nare~en “Renesansa na Paleolozite”. Na yidovite na ovaa crkva, so izvonredna ìvost i snaga tie gi naslikale scenite od ìvotot na Bogorodica i Isus Hristos.

Po urivaweto na svetiklimentovata crkva Sv. Pantelejmon, mo{tite na sv. Kliment bile preneseni ovde i ottoga{ ìtelite na Ohrid ja narekuvaat ovaa crkva u{te i Sv. Kliment.

Po pretvoraweto na najgolemata ohridska crkva Sv. Sofija vo xamija, ovaa crkva stanala katedralna crkva na ohridskata arhiepiskopija. Vo toj period mnogu crkovni predmeti, kako rakopisi, ikoni, knigi, vezovi itn., bile preneseni vo ovaa crkva, od koi nekoi se so~uvani i do denes.

Crkva Sv. Jovan Bogoslov-Kaneo

@ivopisnata crkva posvetena na sv. Jovan Bogoslov e edna od najstarite i najatraktivni crkvi vo Ohrid. Ne postojat pi{ani podatoci za vremeto koga bila izgradena, no se pretpostavuva deka poteknuva od XIII vek.

Osamena na karpata {to se nadvisnuva nad Ohridskoto Ezero, nad ribarskata naselba Kaneo (po koja go dobila i imeto), taa e edno od obele`jata na

- 72 -

stariot del na Ohrid i omilen simbol na celiot grad. Nejzinata edinstvena polo`ba nudi izvonreden pogled na ezeroto, gradot i Nacionalniot park “Gali~ica”.

Pokraj prekrasnata polo`ba, najimpresivni se fasadite i kupolata na crkvata poradi harmoni~nata i majstorski izvedena dekoracija od tuli i kamen-bigor. Pojavata na vizantiskite i ermenskite elementi vo arhitekturata i nivnata izvonrednata kombinacija, ja pravi crkvata da bide eden od najprepoznatlivite srednovekovni spomenici vo Ohrid.

Spored istoriskite izvori, crkvata bila napu{tena vo periodot pome|u XVII i XIX vek {to rezultiralo so uni{tuvawe na freskite na nejzinite yidovi. So~uvani se samo nekoi delovi od vnatre{nata dekoracijai toa vo kupolata i apsidata, kako i na severniot i ju`niot stolb.

Manastir Sv. Naum

Manastirot Sv. Naum, se nao|a na okolu 29 km od Ohrid, na izvonredna lokacija vo karpite visoko nad Ohridskoto Ezero, opkruèn so prekrasna priroda. Najreprezentativen del na manastirskiot kompleks e crkvata posvetena na svetite arhangeli Mihail i Gavril koja vo 900 god. ja podignal sv. Naum,

Sv. Naum Ohridski, poznat po svojata ~udotvorna iscelitelska mo} i sovremenik na sv. Kliment Ohridski, po~inal vo 910 god., i po smrtta, bil pogreban vo malata kapela vo crkvata, kade preku celata godina doa|aat brojni gosti da go posetat negoviot grob. Kapelata e ukrasena so prekrasni freski so sceni od ìvotot i ~udata na sv. Naum.

Podocna, vo vremeto na turskoto vladeewe, crkvata bila celosno razurnata. Dene{nata crkva bila izgradena vo nekolku fazi vo periodot pome|u XVI i XVII vek vrz temelite na starata crkva. Vo crkvata denes ne e so~uvana fresko-dekoracija od X vek. Sega{niot freskoìvopis bil naslikan vo 1806 god. Karakteristi~en element vo crkvata, poznat po svoite umetni~ko-estetski vrednosti, e nejziniot ikonostas izraboten vo pozlatena rezba, vo 1711 god., kako i pove}eto ikoni postaveni na nego.

Crkva Sv. Bogorodica Zahumska

Crkvata Sv. Bogorodica Zahumska se nao|a vo podno`jeto na planinata Gali~ica, na isto~niot breg na Ohridskoto Ezero, vo blizina na seloto Trpejca.

Ktitorskiot natpis nad vlezot vo naosot kaùva deka taa bila podignata i ukrasena so freski vo 1361 god. Ktitor na crkvata bil }esarot Grgur, a patron na nejzinata vnatre{na dekoracija devolskiot episkop Grigorij, edna od najvlijatelnite li~nosti na Ohridskata arhiepiskopija od sredinata na XIV vek.

Crkvata e izgradena vo forma na vpi{an krst vo pravoagolnik i ima naglasena viso~ina po {to se izdvojuva od postarite arhitektonski re{enija na crkvite od ohridskiot krug. Nad centralniot del ima kupola, potprena na ~etiri stolbovi, a na isto~nata strana tristrana apsida. Vo vremeto na nejzinata izgradba crkvata imala i narteks na zapadnata strana.

Fresko-dekoracijata vo Sv. Bogorodica Zahumska e dosta o{tetena, no sepak zazema zna~ajno mesto vo ohridskata umetnost od XIV vek bidej}i nejzinite tvorci, pokraj tematskite karakteristiki i tradicii na ohridskoto slikarstvo, ovde gi prezentirale i novite struewa vo vizantiskata umetnost od toa vreme. Nepoznatite slikari na ovie freski go pokaàle nivniot rafiniran vkus i ~uvstvoto za naracija vo kompoziciite, a koloritot e ìv so svetla koloristi~ka gama. Po ovie karakteristiki zografite na Sv. Bogorodica Zahumska, koi svojata umetni~ka naobrazba ja steknale najverojatno vo umetni~kite rabotilnici vo Solun, se izdvojuvaat od nivnite sovremenici koi rabotele vo Ohrid.

- 73 -

Crkva Sv. Nikola Bolni~ki

Ednobrodnata crkva Sv. Nikola Bolni~ki se nao|a vo blizina na bregot na ezeroto. Bila podignata vo 1313 god. i nekoga{ se koristela kako bolnica i karantin (ottamu e i nejzinoto ime). Slikarstvoto na nejzinite yidovi poteknuva od nekolku periodi, no najgolemiot del mu pripa|a na ukrasuvaweto od prvata polovina na XIV vek. Osobeno zna~ajni se scenite: “Uspenieto na Bogorodica”, “Probra`enieto Hristovo” i “Vleguvaweto vo Erusalim” kako i figurite na sv. Kliment Ohridski, sv. Nikola i sv. Pantelejmon, pretstaveni vo cel rast.

Crkva Sv. Bogorodica Bolni~ka

Crkvata Sv. Bogorodica Bolni~ka se nao|a vo blizina na crkvata Sv. Nikola Bolni~ki i vo minatoto isto taka se koristela kako bolnica. Nejziniot arhitektonski tip e osobeno interesen bidej}i crkvata ima popre~en brod namesto kupola, {to mo{ne retko se sre}ava vo ovoj region. Crkovniot dvor e ograden so visoka yid od kamen i vo nego ima mno{tvo grobovi na monasi i sve{tenici, kako i zaedni~ka grobnica na mnogu gra|ani na Ohrid.

Fresko-slikarstvoto vo crkvata poteknuva od tri razli~ni periodi: od vremeto na nejzinata izgradba (okolu 1368 god.), od po~etokot na XV vek, i poslednoto ukrasuvawe bilo izvedeno vo 1834 god. Vo crkvata ima i nekolku vredni ikoni i drven ikonostas, izraboten vo rezba vo 1833 god. od majstorot Nikola Darkovski Karaxovi~ od Lazaropole.

Crkva Sv. Kuzman i Damjan (Sv. Vra~i-Mali)

Skromnata gradba posvetena na sv. Kuzman i Damjan, poznata vo Ohrid kako Sv. Vra~i Mali, se nao|a vo blizina na crkvata Sv. Konstantin i Elena. Taa e mala, ednobrodna gradba so fragmentarno so~uvan fresko-`ivopis {to poteknuva od tretata decenija na XIV vek. Na ju`niot yid na crkvata e naslikan patronot na Ohrid, sv. Kliment, so model na gradot vo racete.

Sepak, najgolemata vrednost na ovaa male~ka crkva e nejziniot drven ikonostas vo rezba koj poteknuva od XIV vek, i e najstariot so~uvan ikonostas vo Makedonija.

Crkva Sv. Dimitrij

Pred samata porta {to vodi vo dvorot na crkvata Sv. Bogorodica Perivlepta, se nao|a malata ednobrodna crkva, posvetena na svetiot voin Dimitrij.

Spored kvalitetot i stilot na so~uvanata fresko-dekoracija, taa najverojatno bila izgradena i naslikana vo XIV vek. Delumno uni{tenite freski se podeleni vo tri zoni od koi vo prvata se naslikani stoe~kite figuri na razni svetiteli pome|u koi, spored svojata ubavina, se izdvojuva likot na patronot na crkvata, sv. Dimitrij, oble~en vo vojni~ka obleka.

Vtorata zona e ispolneta so sceni od Golemite Praznici kako: “Vleguvaweto vo Erusalim”, “Raspetieto Hristovo” i “Voskresenieto”, dodeka vo tretata zona se nao|a friz od medaljoni so bisti na proroci.

Crkva Sv. Konstantin i Elena

Crkvata na svetiot car Konstantin i negovata majka Elena se nao|a na ridot, vedna{ zad crkvata Sv. Bogorodica Perivlepta. Spored natpisot nad ju`niot vlez, crkvata bila podignata i naslikana vo 1477 god. Gradbata na ovaa crkva e skoro identi~na so tipot na crkvata Sv. Bogorodica Bolni~ka: ednokorabna gradba so popre~en brod. Pokraj pretstavata na ktitorot na crkvata, eromonahot Partenij, vo nea se so~uvani i drugi pretstavi kako: “Tajnata ve~era”, “Molitva na maslinovata gora”, “Predavstvoto na Juda”, “Hristos pred Pilat”, “Voznesenie Hristovo”, “Ro`destvototo” i mnogu drugi.

- 74 -

Crkva Sv. Kliment-Mal

Ovaa mala crkvi~ka se nao|a vo neposredna blizina na crkvite Sv. Bogorodica i Sv. Nikola Bolni~ki. Bila izgradena i ìvopisana vo 1378 so zalagawe na sve{tenikot Stefan i e edinstvenata srednovekovna crkva vo Ohrid {to go nosi imeto na negoviot patron-sv. Kliment.

Golem del od fresko-dekoracijata e o{teten, no so~uvanite ostatoci pokaùvaat deka toa bilo izvedeno vo najdobrite tradicii na ohridskoto srednovekovno slikarstvo. Na nego rabotele dvajca slikari i spored nivniot stil tie pripa|ale na nekoja od ohridskite slikarski rabotilnici. Na ju`niot yid na naosot se so~uvani figurite na sv. Kliment, sv. Nikola, sv. Naum i drugi svetiteli, a vo polukalotata na apsidata e pretstavata na Bogorodica. Vo naosot, na zapadniot yid, se so~uvani i nekoi sceni od Golemite Praznici.

Crkva Sv. Bogorodica Чelnica

Smestena pod crkvata Sv. Vra~i Mali, ovaa crkva e izgradena po godinata 1380 vrz temelite na postara srednovekovna gradba ~ija {to isto~na strana se potpira vrz srednovekovnite gradski bedemi. Vo nejzina blizina se otkrieni ostatocite na edna od trite glavni gradski porti (taka nare~enata “Чelna Porta” spored koja i go dobila imeto).

Fresko-slikarstvoto vo ovaa crkva e so~uvano samo fragmentarno na ju`niot yid so nekolku ostatoci od ciklusot na Golemite Praznici koj prodolùva i na severniot yid. Pod ovoj ciklus so~uvani se i pretstavi na nekoi svetiteli. Freskite se delo na dvajca slikari koi rabotat vo duhot na lokalnite slikarski tradicii od XIV vek.

Vo XIX vek vnatre{nata dekoracija vo crkvata ja izrabotil poznatiot slikar Di~o Zograf od debarskiot kraj.

Pe{terna crkva Sv. Arhangel Mihail-Rado`da

Pe{ternata crkva posvetena na voda~ot na nebesnite sili, Arhangelot Mihail, e izgradena vo edna prirodna pe{tera visoko vo karpite na edno od najubavite mesta na zapadniot breg na Ohridskoto Ezero, nad seloto Rado`da. Dene{niot arhitektonski izgled crkvata go dobila vo XIV vek koga nejzinata vnatre{nost bila ukrasena so freski, a del od so~uvanite freski poteknuvaat u{te od XIII vek. Slikarite koi rabotele vo XIV vek dlaboko go respektirale deloto na nivnite prethodnici, taka {to vrz postariot sloj, koj ne go uni{tile, ednostavno gi povtorile istite slikarski temi. Edna od kompoziciite naslikani vo ovaa crkva koja zasluùva osobeno vnimanie i e istovremeno najvpe~atliva, e “Чudoto vo Hona”, so isklu~itelna pretstava na arhangelot Mihail - edna od najstarite vakvi sceni vo fresko slikarstvoto vo hristijanskata umetnost voop{to.

Pokraj so~uvanite poedini sceni od Golemite Praznici i Stradanijata Hristovi, vo crkvate e naslikan i patronot na gradot Ohrid, sv. Kliment Ohridski.

Slikarstvoto na ovaa crkva pretstavuva edno od poslednite dela na Ohridskata slikarska {kola od XIV vek kade {to slikarite, vo osnova go sledat sodrìnskiot i ikonografskiot koncept, no sepak, moè da se po~uvstvuva razlikata pome|u ova slikarstvo i postarite dela od Ohridskiot slikarski krug.

Ovaa pe{terna crkva i denes go prodolùva svojot kontinuitet. Nejziniot ikonostas so krstot, sepak e vaèn za istraùvaweto i prou~uvaweto na Mija~kata umetni~ka {kola od XIX vek.

Pe{terna crkva Sv. Atanasij-Kali{ta

Vo neposredna blizina na crkvata posvetena na praznikot na Ro`destvoto na Bogorodica, na strmnata karpa nad ezeroto se nao|a pe{ternata crkva, posvetena na

- 75 -

sv. Atanasij. Prirodniot otvor vo karpata sluì kako naos, dodeka apsidata i ju`niot yid se gradeni od kr{en kamen. Vlezot se nao|a na ju`niot yid, a priodot e ovozmoèn preku kameni skali, napraveni vo ponovo vreme. Slikarstvoto {to gi pokriva yidovite na crkvata pretstavuva najgolem so~uvan ansambl na srednovekovnoto slikarstvo vo Stru{ko. Iako ne postojat pi{ani izvori, spored stilskite odliki, ovie freski nedvosmisleno moè da se datiraat vo vtorata polovina na XIV ili prvata polovina XV vek. Izborot na kompoziciite i svetitelite vo slikaniot ansambl e napraven ume{no i so merka taka da odgovara na raspoloìvite povr{ini vo vnatre{niot prostor na crkvata. Pogolem del od freskite vo XIX vek bile e retu{irani.

Za vreme na konzervatorskite raboti vo 1964 god., konzervirani se prvobitnite freski i otstranet e retu{ot od XIX vek, dodeka toj e za~uvan edinstveno na onie mesta kade {to e uni{ten prvobitniot. Vo gornata zona se naslikani nekoi sceni od Golemite Praznici, kako “Ro`destvoto Hristovo”, “Sretenieto”, “Raspetieto” i drugi, a od svetitelskite likovi ovde se pretstaveni sv. Kliment Ohridski, sv. Nikola Чudotvorec i dopojasnite figuri na svetite ma~eni~ki sv. Petka, sv. Marina, sv. Nedela i sv. Varvara, naslikani na ju`niot yid vo vid na fresko-ikoni vo ramki.

Pe{terna crkva Ro`destvo na Bogorodica-Kali{ta

Pe{ternata crkva Ro`destvo na Bogorodica e smestena vo prirodna pe{tera vo Mokra Planina i do nea se doa|a preku drveni skali. Najverojatno pe{terata prvobitno bila adaptirana za ìveali{te na nekoj monah, a podocna, koga crkovniot i anahoretskiot ìvot na bregovite na Ohridskoto Ezero bil vo svojot zenit, crkvata go dobila dene{niot arhitektonski oblik. So~uvani se nekolku }elii kade {to monasite i pustinicite gi ìveele svoite ìvoti izolirani od nadvore{niot svet, vo neprekinati molitvi, samoizolacija i post.

Vnatre{nosta na crkvata bila ukrasena so freski moèbi u{te vo periodot na srednovekovieto, {to moè da se zaklu~i spored nekoi so~uvani fragmenti, no, najverojatno poradi golemata o{tetenost na dolniot sloj freski, crkvata bila povtorno celosno ìvopisana. So podetalna analiza na stilskite osobini na ova slikarstvo i tipolo{kite karakteristiki na poedini pretstavi, moè da se zaklu~i deka ova slikarstvo, delo na anonimen ohridski zograf, nastanalo vo eden period {to moè da se smesti vo po{iroki hronolo{ki ramki, od po~etokot pa se do krajot na XVI vek.

Od naslikanite pretstavi osobeno vnomanie privlekuva likot na sv. Pantelejmon, naslikan na ju`niot yid zaedno so negoviot u~itel Ermolaj, dodeka od posebna va`nost e naslikanata kompozicija na koja se pretstaveni sv. Kiril Filosof i sv. Klimen Ohridski. Ovaa kompozicija, na koja tie se pretstaveni kako obavuvaat liturgiska slu`ba svrteni eden kon drug, e mo{ne retka i zasega edinstvena ne samo vo Makedonija, tuku i vo po{irokiot region na Balkanot. Od ikonografska gledna to~ka ovaa scena ne e edinstvena samo vo Postvizantiskiot period tuku i vo site prethodni periodi vo istorijata na umetnosta

Pe{terna crkva Sv. Erazmo

Dol` bregovite na Ohridskoto Ezero ima pove}e pe{terni crkvi, no se veruva deka pe{terata koja se nao|a na okolu 2 km oddale~enost od Ohrid, od desnata strana na patot {to vodi kon Struga i Skopje, bila prvata {to bila adaptirana za mona{ka }elija ili crkva. Crkvata e posvetena na antiohiskiot episkop Erazmo koj bil prviot {to go donesol hristijanstvoto vo ovie kraevi kon krajot na IV vek.

Freskite, naslikani na prirodnite karpi na pe{terata se mnogu dobro so~uvani. Iako imiwata na slikarite ne se poznati, vrz osnova na pretstavata na epirskiot despot, a podocna i solunski car, Teodor I Angel Duka, se veruva deka slikarstvoto poteknuva od XIII vek.

- 76 -

Pe{terna crkva Sv. Stefan

Crkvata Sv. Stefan, vo mesnosta vikana Pancir, e smestena vo edna {uplina na prirodnata karpa visoko nad Ohridskoto Ezero, na okolu 5km od Ohrid na patot kon Sv. Naum. Crkvata e najverojatno postara, no vnatre{nata dekoracija bila izvedena vo XV vek. Fresko-slikarstvoto na ovaa crkva poseduva visoki umetni~ki kvaliteti no, za àl, o{teteno e vo golema mera.

Bogorodica so Hristos kako i nekoi od crkovnite oci, kako sv. Vasilij Veliki, sv. Jovan Zlatoust i sv. Atanasij Aleksandriski, se nekoi od so~uvanite slikani pretstavi vo ovaa crkva. Na severniot yid se u{te naslikani i kompozicijata na Deisisot i figurata na sv. Petka, dodeka patronot na crkvata, arhi|akonot Stefan e pretstaven vo ni{ata na proskomidijata.

Pe{terna crkva Sv. Bogorodica Pe{tanska

Crkvata Sv. Bogorodica se nao|a vo karpite na isto~niot breg na Ohridskoto Ezero, blizu ribarskoto selo Pe{tani. Vnatre{nosta na crkvata e vo celost pokriena so freski koi se dobro so~uvani i moè da se datiraat vo sredinata na XIV vek.

Fresko-dekoracijata e izvedena direktno vrz neramnata povr{ina na karpite i scenite se prilagodeni na nivniot oblik. Pome|u najzna~ajnite kompozicii se scenite od Golemite Praznici: “Blagove{tenieto”, “Ro`destvoto”, “Sretenieto Hristovo”, “Kr{tevaweto”, “Vleguvaweto vo Erusalim”, “Raspetieto”, kako i pretstavite na svetite voini i lekari i najpo~ituvanite svetiteli vo Ohrid, svetite Kliment i Naum Ohridski.

I pokraj golemata vlaga vo pe{terata {to predizvikuva dosta o{tetuvawa na freskite, ova e najgolemiot fresko ansambl so~uvan vo nekoja od pe{ternite crkvi na bregovite na Ohridskoto Ezero.

Crkva Sv. Nikola-Kosel

Pokraj golemite crkovni spomenici, ~ija vnatre{nost e bogato ukrasena so freski, prekrasni ikonostasi i mno{tvo ikoni, ne pomalku zna~ajni za poznavaweto na na{ata istorija, umetnost i kultura od vremeto na navleguvaweto na Osmanliite vo ovie kraevi se i malite hristijanski hramovi, izgradeni vo ruralnite oblasti okolu pogolemite urbani centri Ohrid i Struga. Edna od niv e i crkvata Sv. Nikola vo ohridskoto selo Kosel koja pretstavuva ednostavna, ednobrodna gradba, so niska tristrana apsida na isto~nata strana i zasvedena so poluobli~as svod. So svoite mali dimenzii i so svojata forma taa e sli~na na pove}eto rusti~no yidani i grubo malterisani spomenici od XV vek vek od okolinata na Ohrid.

Nejzinata vnatre{na slikana dekoracija denes e mnogu o{tetena, osobeno na isto~niot yid od oltarniot prostor i vo dolnata zona na ju`niot yid. Vo osnova, rasporedot na freskoìvopisot vo crkvata ja povtoril sodrìnata na spomenicite od Ohridskiot krug od sredinata na XV vek. Podobro se so~uvani nekoi kompozicii od Golemite Praznici kako {to se “Ro`destvoto Hristovo”, “Sretenieto”, “Kr{evaweto”, “Lazarevoto Voskresenie”, “Vleguvaweto vo Erusalim”, “Raspetieto”, “Sleguvaweo vo pekolot”, a celiot ciklus se zavr{uva so “Uspenieto na Bogorodica” na zapadniot yid.

Od poedine~nite svetiteli tuka se likovite na sv. Kirik i Julita, svetite vra~i Pantelejmon, Kuzman i Damjan i evrejskite mladi~i Misail, Azarij i Ananij, kako i figurite na svetite voini sv. Teodor Tiron, sv. Teodor Stratilat, sv. Georgij i kompozicijata na Deisizot.

Stilskite odliki i osobeniot rakopis na zografot ukaùvaat na dosta obrazovana li~nost i ovozmoùvaat popribli`no da se odredi vremeto na slikaweto. Imeno, nema somnenie deka freskite gi izvel istiot zograf koj vo 1487/88 god. ja ukrasil vnatre{nosta na oddale~eniot manastirski hram Sv. Dimitrij kaj Bobo{evo

- 77 -

vo Bugarija. Stanuva zbor za eden od potalentiranite u~enici, verojatno obrazuvan vo istata rabotilnica ~ii majstori ja ukrasile fasadata na crkvata Sv. Konstantin i Elena vo Ohrid i vnatre{nosta na selskata crkva vo selo Banica, a podocna i hramot na manastirot vo Dragalevci.

Crkva Voznesenie Hristovo (Sv. Spas) - s. Leskoec

Seloto Leskoec se nao|a na okolu 2 kilometri od Ohrid, na patot kon Bitola. Vo nego vo 1462 god. e podignata i ìvopisana crkvata posvetena na praznikot na Voznesenieto Hristovo, poznata u{te i kako Sv. Spas. Crkvata e vo forma na ednokorabna gradba so polukruèn svod i tristrana apsida. Spored natpisot koj se nao|a nad zapadniot vlez od nadvore{nata strana, koj e od vremeto na obnovata na crkvata vo 1898 god., se spomenuva i godinata 1462, kako datum koga crkvata bila izgradena i ìvopisana.

@ivopisot od crkvata e dosta dobro so~uvan i pretstavuva interesna likovna celina. Posebno treba da se istaknat kompoziciite “Miewe na nozete na Apostolite”, “Pri~estuvaweto” i nekoi sceni od Stradanijata Hristovi. Me|utoa, vo likoven i ikonografski pogled, najinteresna freska vo ovaa crva e, sekako, kompozicijata “Tajnata Ve~era” na ~ija trpeza se nao|a i riba, ohridskata pastrmka so karakteristi~nite crveni to~ki na koàta.

Pokraj vo crkvata Sv. Vra~i Mali, i vo ovaa crkva, me|u drugite svetiteli e pretstaven i sv. Kliment Ohridski, za{titnikot na Ohrid so modelot na gradot vo racete. Pokraj likot na sv. Kliment e naslikan i likot na sv. Nikola Чudotvorec, a poseben vpe~atok ostavaat portretite na ktitorite na ovaa crkva, Tode i Vulka, naslikani bez kakva i da e idealizacija.

Stilskata analiza na slikarstvoto vo ovaa crkva ukaùva na nepoznat zograf koj so sigurnost pripa|al na Ohridskata slikarska {kola, a negovoto delo se karakterizira so vnesuvawe na li~ni elementi vo temi ~ii ikonografski re{enija se poznati u{te od porano.

Crkva Uspenie na Bogorodica-Velestovo

Crkvata Uspenie na Bogorodica se nao|a na padinite na planinata Gali~ica, na okolu 5 kilometri od Ohrid. Stanuva zbor za mala, ednokorabna gradba so poluoblest svod i tristrana apsida na isto~nata strana, a kako materijal za gradba e upotreben kr{en i delkan kamen.

Pred pove}e godini originalnite freski vo nejzinata vnatre{nost bile prema~kani so nov sloj sliki, no pritoa e po~ituvan stariot raspored na pretstavite i ikonografskata koncepcija ostanala nenaru{ena. Konzervacija na arhitekturata i ìvopisot na crkvata e izvr{ena vo 1966 god. pri {to se otkrieni i nekolku natpisi ispi{ani so staroslovensko pismo.

@ivopisot vo crkvata e izveden vo dve fazi. Prvata, zapo~nala vo mesec maj 1444 god., a freskite nastanale so zalagawe na popot \or|i, i pove}e drugi ktitori ~ii imiwa se spomenuvaat vo edniot od natpisite. Spored vtoriot natpis, {to se nao|a nad zapadniot vlez, dekoracijata na hramot e dovr{ena vo vtorata faza, izvedena vo 1450/51 god. Vo natpisot se spomenuvaat pove}e ktitori, a posebno vaèn e podatokot deka vo vremeto na zavr{uvaweto na dekoracijata vo Velestovskata crkva na ~elo na Ohridskata arhiepiskopija se nao|al arhiepiskopot Nikola.

Zografite od prvata faza na ukrasuvweto na crkvata, verojatno dvajca, vo celina ostavile podobro slikarstvo so pomiren i posiguren crte`. Tie se pretstavile kako dosta zreli tvorci, {to ne moè da se kaè i za slikarot ili slikarite od vtorata faza.

Prvata faza pokaùva kontinuitet na slikarstvoto {to se neguvalo vo Ohrid, dodeka vtorata faza pokaùva deka voop{to ne bil zna~aen kvalitetot i

- 78 -

umetni~kite znaewa na zografot, tuku ednostavno bilo va`no da se dovr{i ìvopisuvaweto na crkvata.

Vo gornite zoni na yidovite se naslikani sceni od Golemite Praznici, a pred samiot ikonostas e naslikana Bogorodica so Hristos vo racete. Vedna{ do nea se sv. Nikola, sv. Kliment Ohridski i sv. Marina, a na severniot yid se naslikani svetite voini Teodor Stratilat na kow, Prokopij, Merkurij, Dimitrij i sv. Georgij.

Crkva Sv. Nikola-Gerakomija

Crkvata Sv. Nikola Gerakomija, izgradena vo XIX vek, se nao|a vo blizina na katedralniot hram Sv. Sofija vo Ohrid, a imeto go dobila najverojatno po domot za starci koj se nao|al vo neposredna blizina. Samiot naziv “Gerakomija” zna~i “dom za stari lica” i upatuva na zaklu~okot deka ovde nekoga{ postoela ustanova koja edinstveno moèla da bide pod patronat na Arhiepiskopijata i kako takva mu pripa|ala na arhitektonskiot kompleks okolu ohridskata katedrala.

Taa pretstavuva trikorabna bazilika, gradena od kr{en kamen i delkan bigor, a na aglite ima vgradeni obraboteni kamewa koi verojatno poteknuvaat od postara gradba. Nad centralniot korab ima tri slepi kupoli, a strani~nite se zasvedeni so polucilindri~ni svodovi. Svodovite se me|usebno razdeleni so stolbovi vrz koi se potpira i ènskata galerija, {to se nao|a na zapadnata strana od hramot.

Na ju`nata strana ima zatvoren trem od koj vodat skali do ènskata galerija {to se nao|a nad nego.

Yidnata dekoracija ne e celosno zavr{ena i se sostoi od slikani partii vo poedini delovi na crkvata. @ivopisot vo bo~nite svodovi i vo slepite kupoli nad centralniot korab go izrabotil Di~o Zograf vo {eesettite godini na XIX vek. Vo oltarot i na delovi od ju`niot i zapadniot yid, ne{to podocna, rabotel nepoznat slikar so mnogu poskromni kvaliteti.

Slikaniot repertoar go so~inuvaat figuri i polufiguri na Isus Hristos, Bogorodica, sv. Jovan Krstitel, evangelistite, proroci i drugi svetiteli i kompozicijata Uspenie na Bogorodica na zapadniot yid na hramot.

Vnatre{nosta na crkvata ja krasi drven ikonostas izraboten vo rezba, za koj ikonite, spored natpisite na pove}e ikoni, vo periodot pome|u 1862 i 1864 god. gi izrabotil isto taka Di~o Zograf.

Crkva Uspenie na Bogorodica-Kamensko

Crkvata Uspenie na Bogorodica (koja spored nazivot na lokacijata kade {to se nao|a e poznata i pod imeto Kamensko), se nao|a vo blizina na vekovnata ohridska znamenitost, drevniot Чinar. Ne e to~no poznato koga crkvata bila izgradena i ìvopisana, no postojat odredeni podatoci deka taa postoela u{te vo XVII vek, a spored vreànata godina na eden kamen blok na isto~nata strana odnadvor, dene{niot izgled i dimenzii gi dobila, najverojatno, pri obnovata vo 1832 god. koga bila i pro{irena.

Izgradena e od obraboten kamen vo vid na trikorabna bazilika, so kupola nad centralniot brod. Brodovite se me|usebno razdeleni so stolbovi, a na zapadnata strana ima i ènsko oddelenie.

Spored natpisot {to se nao|a na vnatre{nata strana nad ju`nata vrata vo oltarniot prostor, crkvata bila ìvopisana vo 1863 god. od strana na Di~o Zograf. Vo jugoisto~niot del na oltarniot prostor se naslikani slovenskite prosvetiteli Sv. Kiril i Metodij, prviot hristijanski misioner vo Ohrid i ohridsko - sv. Erazmo Antiohiski i sv. Kliment Ohridski. Vo 1924 god. povtorno e intervenirano na ìvopisot.

- 79 -

Ona {to posebno impresionira vo ovaa crkva e nejziniot drven ikonostas, izraboten vo rezba, vo 1867 god. Toj e delo na rezbarot Petar Stani{ev od poznatiot kopani~arski rod od s. Treson~e.

Spored svojata konstrukcija, ikonostasot e podelen na pet horizontalni pojasi i celiot e isprepleten so najrazli~ni sceni od florata i faunata na ohridskoto krajbre`je. Vo prviot pojas ima 12 stolp~iwa, po {est od dvete strani na Carskite Dveri, a me|u niv se }itabiwata, naslikani so ednoobrazni cve}iwa, postaveni vo vazni. Vo vtoriot pojas, isto taka, ima 12 stolp~iwa koi gi izdvojuvaat prestolnite ikoni. Tretiot pojas go so~inuvaat luneti razdeleni edna od druga so ptici. Чetvrtiot pojas e friz na koj ima ornamenti so vinova loza i grozje i 12 medaljoni so po eden angel. Na najgorniot del od ikonostasot ima dva zmeja nad koi e postaven golem krst so pretstavata na “Raspetieto Hristovo”, levo e ikonata Bogorodica, a desno e na sv. Jovan. Karakteristi~no e {to na ovoj ikonostas nema ~ove~ki figuri, nitu pak nekakvi kompozicii.

Na Carskite Dveri, vo dolniot del, se naslikani Sv. Kiril i Metodij, sv. Kliment Ohridski i sv. Atanasij, dodeka na edna od prestolnite ikoni, “Uspenie na Sv. Bogorodica” koja e slikana od \or|i Manuil vo 1845 god., se nao|a natpis koj kaùva deka del od ikonostasot izrabotil Hristo Cvetko-psaltos, za spomen. Spored natpisot koj se nao|a nad lunetata nad Carskite Dveri, moè da se vidi deka vo 1867 god. celiot ikonostas bil pozlaten, a za toa platil Stefan Trim~e-Rekali.

Crkva Sv. Georgij-Gorna Vla{ka Maala

Na krajot na XVIII i vo po~etokot na XIX vek, koga Makedonija sé u{te se nao|a pod vlasta na Osmanliskata Imperija, doa|a do pointenzivna izgradba na novi crkvi, {to se povrzuva so zgolemuvaweto na pravata za sloboda na veroispovest i zgolemuvaweto na hristijanskata zaednica. Skoro site crkvi od ovoj period imaat bazilikalna forma, so daleku pogolemi dimenzii od crkvite {to se gradele vo prethodnite vekovi na Osmanliskata dominacija vo Makedonija.

Vo ovoj period vo Ohrid bila izgradena i crkvata Sv. Georgij vo vla{kata maala.

To~noto vreme na nejzinata izgradba ne e poznato, no spored godinata 1838, {to e vreàna vo eden kamen na isto~nata strana, crkvata bila najverojatno toga{ i izgradena, vrz temelite na nekoja postara crkva. Gradena e od delkan kamen, so isklu~ok na krovnite venci i pettostrana apsida so slepi ni{i, koi se gradeni od bigor, a ìvopisana bila vo 1889 god.

Vo nejzinata vnatre{nost se gledaat tri kupoli, od koi srednata se potpira na ~etiri stolba, a ima i galerija na sprat, amvon i vladi~ki prestol.

Vo vnatre{nosta na crkvata se nao|a golema zbirka ikoni od koi pogolemo vnimanie zasluùvaat Carskite dveri na nejziniot ikonostas, koi poteknuvaat od XV-XVI vek. Na niv, voobi~aeno e naslikana kompozicija Blagove{tenie, a ima i ispi{an tekst so staroslovensko pismo od koj se doznava deka ovie dveri se izraboteni vo vreme na popot Jovan, a sredstvata bile obezbedeni kako dar od izvesen Stojan. Tie bile izraboteni od racete na nepoznati tvorci koi pripa|ale na kopani~arska rabotilnica koja deluvala na ova podra~je kon krajot na XV i po~etokot na XVI vek.

Pogolemiot broj ikoni vo crkvata, nastanati po 1840 god., gi izrabotil zografot Mihail od epirskoto selo Samarina koj, zaedno so sin mu Daniil gi naslikal i prestolnite ikoni vo manastirot Sv. Jovan Bigorski.

Crkva Sv. Kuzman i Damjan (Sv. Vra~i-Golemi)

Trikorabnata bazilika na svetite besrebrenici Kuzman i Damjan, poznata kako Sv. Vra~i Golemi se nao|a na padinata na ridot, vo stariot del na Ohrid nad crkvata Sv. Sofija. Sega{nata crkva bila podignata kon sredinata na XIX vek i

- 80 -

podocna prepravena, no ima izvesni soznanija deka na toa mesto nekoga{ postoel mnogu postar hram. Vo lunetata nad vleznata vrata {to se nao|a na ju`niot yid na crkvata, se nao|a edna freska na koja se pretstaveni nejzinite patroni sv. Kuzman i Damjan, delo na Di~o Zograf od 1867 god.

Pogolemiot del od ikonite na nejziniot golem ikonostas se delo na zografskata tajfa vo koja glavni majstori bile Manuil Georgiev i Konstantin Jovanov od Kosturskoto selo Selica. Spored so~uvanite natpisi na nekoi od ikonite vo crkvata doznavame deka tie bile naslikani vo 1850 i 185 god.

Crkva Sv. Georgij-Struga

Crkvata Sv. Georgij {to se nao|a vo centarot na Struga, bila izgradena vo 1835 god. vrz temelite na postar crkoven objekt od XVI vek.

Taa e najstaroto hristijansko svetili{te vo gradot vo koe redovno se odrùva liturgiska slu`ba. Yidovite na crkvata vo vnatre{nosta se pokrieni so freski od krajot na XIX vek, me|utoa, vistinsko bogatstvo na crkvata pretstavuva nejziniot prekrasen ikonostas, izraboten vo rezba, kako i pogolemiot broj ikoni. Tie datiraat od periodot pome|u XIII i XIX vek, no, sekako, najstara, najubava i najvredna me|u site niv e ikonata so pretstava na figurata na patronot na crkvata, sv. Georgij. Spored dolgiot zapis na nejzinata zadna strana, vo koj se spomenuva “Struga Ohridska”, nea ja naslikal vo 1266/67, zografot Jovan, po nara~ka na |akonot Jovan, referendar na Ohridskata arhiepiskopija.

Haxi Durgut (Krst) xamija

Dobro poznatata Krst Xamija (Haxi Durgut), za koja se smeta deka se nao|a na mestoto na nekoga{nata crkva Sv. Nedela e najstarata xamija vo Ohrid, izgradena vo 1466 god.

Vo polumese~inata na vrvot na minareto i denes se nao|a mal krst, a legendata veli deka koga turcite go podignale minareto, otkoga prethodno go frlile krstot vo ezeroto, toj povtorno se vratil na negoviot vrv. Koga tie povtorno go frlile krstot, minareto se urnalo, a koga tie pak go podigale, krstot se vra}al na negovoto mesto. Ova se povtoruvalo pove}e pati, sé dodeka nekomu ne mu se sonilo deka minareto nema da padne samo ako go ostavat krstot na vrvot. Toga{ turcite go stavile krstot vo polumese~inata i taka minareto stoi do denes.

Ali-Pa{ina xamija

Ali-Pa{inata xamija se nao|a vo starata ~ar{ija, vo blizina na stariot ~inar. Spored istoriskite podatoci so koi raspolagame i vrz osnova na arhitektonskite karakteristiki, taa bila izgradena kon krajot na XV ili na samiot po~etok na XVI vek od strana na vezirot Ali-Pa{a.

Spored ohridskata vakufnama od 1491 god., postoele sarai i vakafi koi mu pripa|ale na Ali-Pa{a, a me|u pove}eto zavetnini {to toj gi izgradil imalo i xamija. Kaj Osmanliite postoel obi~aj sekoj pa{a da izgradi xamija vo mestoto kade {to bil ispraten. Toj fakt go potvrduvaat i specifi~nostite na samata xamija bidej}i xamiite Hajdar-Kadi vo Bitola, Fuad-Pa{a i Ali-Pa{inata xamija vo Istanbul gi sodràt istite specifi~nosti {to i se svojstveni na Ali-Pa{inata xamija vo Ohrid.

Arhitektonskite elementi na xamijata govorat za specifikite na prvite po~etoci na osmanliskata klasi~na arhitektura. Krovot na kupolata e potisnat, a otvorite se dosta tesni, {to e karakteristika na lokalnite gradbi i govori vo prilog na toa deka nejzin graditel bil nekoj lokalen neimar, najverojatno od Ohrid.

Vo 1999 god. so izgradba na individualen objekt do samata Ali-Pa{ina xamija, pri iskop na temeli, se otkrija podni mozaici, koi prodolùvaat pod samata xamija. Mozaicite poteknuvaat od ranohristijanskata bazilika, a isto taka se

- 81 -

otkrieni i yidovi na srednovekovni sakralni objekti, so {to se potvrdi pretpostavkata deka tuka se nao|ala crkvata Sv. Nikola. So novite arheolo{ki doistraùvawa napraven e proekten elaborat, so koj se predviduva celosna konzervacija na mozaicite, koi vo sklop na novoizgradeniot objekt, }e bidat prezentirani pred javnosta.

Zejnel-Abedin te}e i xamija

Dervi{koto te}e od redot Halveti bilo izgradeno vo prvata polovina na XVII vek od strana na Zejnel Abedin-Pa{a kako obi~na xamija i versko u~ili{te (“medresa”). Denes, kako del od verskiot kompleks, postoi i turbe, vo koe centralnoto mesto go zazema grobot na Haxi Muhamed Hajati, koj imal persisko poteklo i bil prviot dervi{ki {eh vo Ohrid.

Sinan-Чelebi turbe

Vo blizina na crkvata Sv. Kliment i Pantelejmon na Plao{nik se nao|a turbe so grobot na Sinan Чelebi, osnova~ot na dobrotvornata ustanova Imaret (“kujna”) za siroma{ni koja {to postoela sé do 1912 god. Toj umrel vo 1493 god., a pokraj negoviot grob vo turbeto se nao|a i grobot na }erkata na Ta{ula koja {to bila èna na gospodarot na Ohrid od XIX vek, Xeladin Beg.

Saat-kula

Saat-kulata, e izgradena vo podno`jeto na isto~niot del od ohridskiot rid vo 1726 god. od strana na âva{ Dol Sulejman aga. Imeto na donatorot i godinata na gradbata se zapi{ani na gorniot del od yvonoto na staroturski so arapski bukvi. Sé do 1912 god. go ot~ukuvala sekoj izminat ~as. Taa se izdiga kako naglasena vertikala na stanbeniot del i pazarot, nekoga{en esnafski centar na Ohrid, a bila i tesno povrzana so ~ar{ijata.

Stara gradska arhitektura-Ohrid

Starata gradska arhitektura na Ohrid zazema posebno mesto vo bogatoto kulturno nasledstvo na ovoj grad, osobeno zaradi faktot {to ovde e so~uvan tipi~niot izgled na orientalnata gradska ku}a od XVIII i XIX vek. Iako prisuten i na drugi mesta, ovoj tip na arhitektura tuka se razvil vo edna originalna, lokalna varijanta.

Ograni~eniot prostor za gradba diktiral mnogu tesni uli~ki pome|u ku}ite taka {to nekoi od niv se edvaj {iroki da moàt dvajca da se razminat.

Nedostigot na svetlina i vozduh e nadomesten so podigaweto na pove}e katovi od koi sekoj nareden e po{irok od prethodniot i ima mnogu prozorci obi~no svrteni kon jug, kon ezeroto.

Malubrojnite za~uvani ku}i od prvata polovina na XIX vek se sre}avaat vo pogusto naselenite prostori, razmesteni po stariot del na gradot i sekoja od niv ima svoja ubavina.

Za~uvanite objekti od starata ohridska stanbena arhitektura pretstavuvaat izvonredni spomenici na makedonskoto minato i pretstavuvaat inspiracija vo sovremenoto arhitektonsko tvore{tvo.

Stara gradska arhitektura-Struga

Ku}ite od starata gradska arhitektura na Struga se zbieni edna do druga vo sovr{ena harmonija bez da si pre~at edna na druga.

Golemiot broj sakralni i profani gradbi, mostovite na rekata Crn Drim i tesnite, kaldrmisani uli~ki, govorat za postoeweto na staroto gradsko jadro na ovoj grad.

- 82 -

Za àl, golem del od tie gradbi is~eznale niz vremeto i denes ve}e ne postojat, no i onie malobrojnite {to ostanale se vistinska gordost na struàni i sé u{te svedo~at za ona {to se slu~uvalo vo edno, ne taka odamna, minato vreme koga ovde se ìveelo mirno i tivko. Na fasadite, portite i prozorcite na stru{kite ku}i se zabeleùvaat site karakteristiki na tipi~nata orientalna gradska arhitektura od krajot naa XIX i po~etokot na XX vek. Nadvore{niot izgled na ku}ite e prili~no ednostaven i bez mnogu ukrasi, no zatoa pak, nivniot enterier izobiluva so najrazli~ni dekorativni elementi, me|u koi se izdvojuvaat tavanite, ukraseni so najraznovidni rozeti i drugi elementi izraboteni vo dlaboka rezba, {to im dava navistina prekrasen izgled. Harmonijata na ku}ite e zapazena i vo nivnata vnatre{nost preku celosno i funkcionalno iskoristuvawe na raspoloìviot prostor, podelen na prostorii so razli~na namena vo koi se odvival sekojdnevniot ìvot.

Ohridskiot muzej

Muzejot vo Ohrid e formiran vo 1951 god. kako naslednik na arhiepiskopskiot muzej, eden od najstarite vo Evropa koj {to postoel polni 400 godini, od 1516 do 1916. Nekoi od najzna~ajnite predmeti {to se ~uvaat vo ovoj muzej se: slovenskite i gr~kite rakopisi, anti~kite reljefi i skulpturi, numizmati~kata zbirka i mnogu drugi dvi`ni muzejski predmeti.

Denes najgolemiot del od muzejot e smesten vo arhitektonskata ubavica na Ohrid, vo ku}ata na semejstvoto Robevi. Toa e arheolo{kata zbirka {to go prikaùva arheolo{koto bogatstvo na ohridsko-stru{kiot region od praistorijata do denes. Vo “{irvanot” (potpokrivot) na ku}ata, koj {to e promoviran vo ohridska rezidencija, e izloèna ohridskata rezba.

Memorijalniot kat na semejstvoto Robevi so originalni materijalni detali od nivnoto vreme e smesten vo isto~noto krilo na ovaa prekrasna gradba {to gi nosi belezite i tradiciite na vozbudliviot XIX vek.

Galerija na ikoni-Ohrid

Galerijata na ikoni vo Ohrid e smestena vo muzejskiot kompleks na crkvata Sv. Bogorodica Perivlepta. Zbirkata se sostoi od triesetina ikoni od ohridskiot region koi poseduvaat najvisoki umetni~ki kvaliteti so {to ovaa galerija se vbrojuva pome|u trite najpoznati vo svetot.

Najgolemiot del od ikonite vo ovaa zbirka se sozdadeni pome|u XI i XIX vek vo umetni~kite rabotilnici vo Ohrid, dodeka nekoi od niv bile doneseni ovde od carigradskite i solunskite rabotilnici.

Nepoznatite slikari postignale vistinsko sovr{enstvo vo slikaweto na ikonite {to se karakteriziraat so rafiniran crte`, ne`na modelacija i harmoni~en kolorit. Posebno mesto vo ovaa zbirka im pripa|a na litiskite ikoni, slikani od obete strani, koi impresioniraat so plasti~niot tretman vo nivnata obrabotka i izrazot na vnatre{niot ìvot na naslikanite svetiteli.

Dobro poznati me|u ekspertskite i po{irokite umetni~ki krugovi, ohridskite ikoni dosega bile izlagani na brojni izlo`bi vo mnogu zemji vo svetot kako Japonija, Francija, Italija, Hrvatska, Polska, SAD, Velika Britanija itn.

Prirodonau~en muzej “D-r Nikola Nezlobinski” - Struga

Osnova~ na ovoj muzej e rusinot Dr. Nikola Nezlobinski, doktor i golem vqubenik vo prirodata, koj vo Struga do{ol vo 1924 god. od Sankt Peterburg, kade {to studiral voena medicina i gi prou~uval plosnatite crvi. Vo 1928 god. ja priredil prvata zoolo{ka izlo`ba so koja gi postavil temelite na ovoj muzej. Zaedno so negovite sorabotnici preparirale stotici insekti, ptici i ìvotni {to ìveele vo mo~uri{tata okolu Struga, od koi pogolem broj ve}e ne postojat. Muzejot ~esto go posetuvaat turisti i u~enici na studiski patuvawa. Muzejskite zbirki, koi se ~uvaat

- 83 -

vo muzejot ili se izloèni na slikovit i edukativen na~in, se sostojat od golem broj rastitelni i ìvotinski vidovi od Ohridskoto Ezero i negovata okolina, vklu~uvaj}i primeroci od site kategorii, po~nuvaj}i od primitivnite formi pa se do cica~ite.

5.3 PRIRODNI VREDNOSTI NA OHRIDSKI REGION

5.3.1 Podatoci za prirodnite vrednosti na Ohridsko Ezero

Ohridskata kotlina e dlaboka tektonska tvorevina na [arsko-Pindskiot sistem na Balkanskiot Poluostrov, koja e formirana vo pliocen ili goren miocen. Masivot na kotlinata e od razli~en geolo{ka starost. Preovladuvaat trijaski, juriski i kredni varovnici.

Ohridskoto podra~je gi soedinuva izrazitite komponenti na prirodnite fenomeni i kulturno-istoriski vrednosti i predstavuva sedi{te na kulturni, istoriski i umetni~ki slu~uvawa na ovoj del od Balkanski Poluostrov. Opfa}a prostor od okolu 380 km2 od koj pogolem del pripa|a na Ohridskoto Ezero (249 km2).

Ohridskoto Ezero e najgolemoto ezero vo dasareskata grupa od egejskata ezerska zona, a pripa|a na jadranskiot sliv. Leì na nadmorska viso~ina na 693,17 m. Maksimalna dolìna na ezeroto e 30,372 km, maksimalna {irina 14,8 km, a prose~na 11,8 km. Maksimalna dlabo~ina e 288,7 m, a srednata dlabo~ina iznesuva 163,71 m. Volumenot na ezeroto e ssa 58,64 km3, so vreme na retencija od 83,61 godini. Povr{inata na ezeroto na makedonska strana iznesuva 249 km2, a vkupnata povr{inata na slivot iznesuva 967 km2. Povr{inite na pritokite se malubrojni i malkuvodni.

Ohridskoto Ezero se snabduva so izvorska voda, a najizda{ni se vrelata kaj Sv. Naum, Biljanini Izvori, Bej Bunar i dr.

Ezeroto e tipi~no suptropsko so najgolema mese~na temperatura od 25,75˚C vo povr{inskiot sloj na vodata, za vreme na stagnantniot period. Dlabo~inskata temperatura na vodata se odlikuva so golema konstantnost i nikoga{ ne e poniska od 5˚C. Vo termi~ki pogled Ohridskoto Ezero e studeno oligomikti~no i celosnoto me{awe na vodata se slu~uva na sekoi 6-7 godini. Akumulirana toplina vo Ezeroto vo tekot na letniot period i nejzinoto osloboduvawe vo tekot na zimata, ovozmoùva umereni zimski temperaturi vo ohridskiot region.

Ohridskoto Ezero se odlikuva i so golema proyirnost na vodata, koja dostignuva pove}e od 21 metri, {to ovozmoùva odrùvawe na golemata biolo{ka raznovdnost.

Ezeroto predstavuva visoko stabiliziran dinami~ki sistem vo koj site fizi~ki, hemiski i biolo{ki promeni povrzani vo eden kompleksen proces so cikli~en karakter. Niska produkcija na fitoplankton e edna od glavnite odliki na ezeroto. Pri~ina za toa se niskite koncetracii na hranlivi supstancii vo vodite, glavno fosfati i nitrati. Kako posledica na malata produkcija na fitoplankton vo trofogenata zona sedimentacijata na planktonskiot detritus na ezerskoto dno e nezna~itelna. Sekundarnata organska produkcija e istotaka nezna~ajna. Sodrìnata na rastvoren O2 vo trofogenata i trofoliti~kata zona, e dosta visoka i nikoga{ ne e pod 60% od normalnata zasitenost. Vo taa zona osobeno vo letniot period nema akumulacija na slobodni jaglerodni kiselini. @elezo i mangan i hipolimnion nema, a koncentracijata na fosfat i drugi mineralizirani produkti drasti~no e zgolemena, taka {to istoto poleka go gubi oligotrofniot karakter, {to od druga strana predizvikuva serija promeni vo ezerskiot ekosistem.

Ohridskoto Ezero pretstavuva eden od najzna~ajnite centri na biolo{ka raznovidnost vo Evropa so okolu 1200 nativni vidovi, od koi 586 ìvotinski, a okolu 614 rastitelni vidovi. Posebno zna~ajni za naukata se 212-te endemi~ni vidovi, od koi 182 se ìvotinski vidovi.

- 84 -

Vo Ohridskoto Ezero strukturata i periodicitetot na fitoplanktonskata zaednica imaat karakteristiki koi se vklopuvaat vo {ablonite karakteristi~ni za oligotrofnite ezera od umerenata klimatska zona, no isto taka imaat i sopstveni karakteristiki.

Evidentiranite taksoni vo pelagijalnata zona na Ohridskoto Ezero pripa|aat na slednite tipovi na algi: Cyanophyta, Bacillariophyta, Chlorophyta, Chrysophyta i Pyrrophyta.

So najgolem broj na vidovi (no so mala brojnost) se zastapeni zelenite algi, a potoa sledat sinozelenite algi, a apsolutno dominantni po svojata kvantitativna zastapenost se endemi~nite dijatomei Cyclotella fottii i Cyclotella hustedtii, koi so~inuvaat ne{to pove}e od 40% od vkupnata fitoplanktonska gustina.

Vo litoralnata zona postoi zna~itelno pogolemo vidovo raznoobrazie vo fitoplanktonskata zaednica. So najgolem broj na vidovi se zastapeni dijatomeite, a po niv sleduvaat zelenite algi.

Istraùvawata na zooplanktonot, kako zna~aen konstituent vo sinxirite na ishrana vo pelagijalnite akvati~ni ekosistemi, imaat zna~ajna uloga vo odreduvawe na kvalitetot na vodite i stabilnosta na vodnite ekosistemi.

Vo vkupniot kvantitet na zooplanktonot, kako i spored biomasata dominiraat pretstavnicite od Copepoda.

Na vtoro mesto spored kvantitativnata zastapenost se pretstavnicite od tipot Rotifera, me|utoa tie imaat nezna~itelno u~estvo vo vkupnata biomasa na zaooplanktonot.

Grupata Cladocera u~estvuva so mal del vo vkupniot zooplankton. Me|utoa, so ogled na nivnata golema individualna biomasa, kako i nivnata kvantitativna zastapenost, osobeno vo letniot period koga vo zooplanktonot se prisutni dvata alohtoni vida: Diaphanosoma birgei lacustris, i Leptodora kindtii (evidentirani vo poslednava decenija), tie imaat zna~aen del vo vkupnata biomasa na Cladocera, odnosno, vo vkupnata biomasa na zooplanktonot.

Endemi~ni vidovi za Ohridskopto Ezero se: Arctodiaptomus steindachneri Rich, 1897, Cyclops ochridanus Kiefer,1931 i spored LÝova i Starobogatov (1982) i larvenite stadiumi od vidot Dreissena (Carinodreissena) stankovici.

Makrofitskata vegetacija na ezeroto e zonirana vo tri pojasi: prviot e pojasot na trskata (Phragmites), vtoriot na vidot lokumicata (Potamogeton) i tretiot e na pojasot.

Rastitelniot svet od Ohridskoto Ezero se karakterizira so floristi~ka raznovrsnost, so tri karakteristi~ni grupi makrofiti: emergentni, flotantni (pliva~ki) i submerzni (potopeni) makrofiti.

Od vkupniot broj evidentirani makrofiti so najgolem procent se prisutni submerzni (potopeni) makrofiti (okolu 75%), potoa sleduvaat. emergentnite (okolu 16%) i flotantnite so samo 9 %.

Od emergentnite rastenija dominira trskata, Phragmites australis koja obrazuva diskontinuiran pojas okolu Ezeroto i so vkupna povr{ina od okolu 74 ha (0,31% od vkupnata povr{ina na Ezeroto), a od submerznite rastenija dominiraat stebloobvitkuva~kata lokumica, Potamogeton perfoliatus (1021,13 ha - 4,28%) i harata Chara tomentosa i drugi vidovi hara (1049,16 ha- 4,39 %) koi zaedno prekrivaat okolu okolu 2070,16 ha – odnosno 8,67 % od vkupnata povr{ina na Ezeroto.

Sepak, od istraùvawata moè da se zaklu~i deka vo Ohridskoto dominiraat makrofitski vidovi koi se indikatori za vodi od vtora kategorija (Nuphar lutea (L.) Smith, Polygonum amphibium L., Potamogeton perfoliatus L., Myriophyllum spicatum L., Myriophyllum verticillatum L., Ceratophyllum demersum L., Elodea canadensis Rich.&Michx., Najas major All. i Lemna trisulca L.).

Voobi~aeno, litoralnata zona e najgusto naselena. Taa e ìveali{te na najgolem broj vidovi od bentalnata fauna so isklu~ok na dlabo~inskite formi. Taka,

- 85 -

vo ovaa zona se skoncentrirani predstavnici od klasite: Turbellaria, Oligochaeta, Hirudinea, Bivalvia, Gastropoda, Amphipoda, Isopoda i Insecta.

Vo sublitoralnata zona kvantitativno najzastapen e vidot Dreissena prespensis. Ovaa zona e ìveali{te i na slednite vidovi od makrozoobentosot: Ochridospongia rotunda, Dendrocoelum lychnidicum, Peloscolex stankovici, Asellus arnautovici, Polinskiola polinskiii i drugi.

Vo profundalnata zona se sre}avaat slednite vidovi: Criodrilus ochridensis, Macedopyrgula wagneri, Micropyrgula stankovici, Stankovicia baicaliiformis, Nimphargus foreli ochridanus i drugi.

Vo odnos na procentualnata zastapenost na poedinite klasi vo vkupnata bentalna fauna, na profilot HBZ-s.Rado`da be{e utvrdeno deka (vo site tri dlabo~inski zoni), Amphipoda se odlikuva so najgolema procentualna zastapenost, odnosno 31%. Sleduvaat Oligochaeta so 24%, Bivalvia so 20%, Insecta so 9%, Hirudinea so 8%, Isopoda so 5%, Gastropoda so 3% i najmalku zastapenata Turbellaria so samo 1%(Trajanovski, S., 2004).

Poradi dolgata i ednovremeno kontinuirana egzistencija na Ohridskoto Ezero od tercier do denes, po priroden, evolutiven pat, vo nego e formirana i stabilizirana po svojot sostav isklu~itelna ihtiofauna. Imeno, vo kontekst na iznesenovo da istakneme deka najgolem broj od vidovite se endemi~ni, odnosno egzistiraat samo tuka i nikade na drugo mesto vo svetot. Me|u niv se nao|aat i reliktni vidovi, koi se zapazeni kako ìvotni oblici od vremeto na nivnoto naseluvawe vo Ezeroto.

Evidentiranite avtohtoni vidovi pripa|aat kon ~etiri familii od koskenite ribi i toa: Salmonidae, Cyprinidae, Cobitidae i Anguillidae. Familijata Salmonidae (pastrmki) sodrì dva vida, odnosno Salmo letnica (Karaman) ohridska pastrmka i belvica - Acantholinqua ochridana (Steind.). Kon familijata Cyprinidae (krapovidni) pripa|aat 12 vida, i toa: Cyprinus carpio (L.) - krap, Rutilus rubilio ochridanus (Karaman) - grunec, Pachyhilon pictus (Heck. et Kner) - moranec, Phoxinellus minutus (Karaman) - grun~e, Leuciscus cephalus (Bonap.) - klen, Phoxinus phoxinus (L.) - pijor, Scardinus erythrophthalmus scardafa n. ochridanus (Vlad. et Petit) - pisa, Chondrostoma nasus ochridanum (Karaman) - skobust, Gobio gobio ochridanus (Karaman) - mrenec, Barbus meridionalis petenyi Heck. - mrena, Alburnus alburnus alborella (Filippi) - pla{ica, Alburnoides bipunctatus ohridanus (Karaman) - gomnu{ka ({lunec).

Od familijata na {tipalkite (Cobitidae) zastapeni se dva vida: kamnarot - Nemachilus barbatulus sturanyi (Steind.) i jagul~eto Cobitis taenia meridionalis (Karaman). Familijata Anguillidae e zastapena so eden vid, odnosno so jagulata Anguilla anguilla (L.).

Vo Ohridskoto Ezero, pokraj avtohtonite, se sre}avaat i nekolku alohtoni (introducirani) ribi i toa: vinoìtna pastrmka Oncorhynchus mykiss (Wal.) i nejzinata albino forma (zlatna), karas Carassius carassius (L.), plati~e Rhodeus sericeus, son~arka Lepomis gibbosus (L.), rasbora Pseudorasbora parva (L.), kako i ribni~ka forma na krapot (gol krap).

Vrednostite na biodiverzitetot na Ohridsko Ezero se dadeni vo tabeli vo prilog.

Na podra~jeto na Ohridskiot region kako svetsko nasledstvo identifikuvani se slednite lokaliteti so prirodni vrednosti:

1. Sveta Bogorodica Kali{ka - sublakustriski izvori

2. Kali{ta - edinstveno prirodno ìveali{te na òltiot lokvaw (Nuphar lutea) na Ohridsko Ezero

3. Podmoqe - najrasprostranet pojas na trska (Phragmites australis) na Ohridskoto Ezero, prirodno ìveali{te na zagrozeni vidovi ptici i mrestili{te na krap.

- 86 -

4. Mazija - revitalizirano prirodno ìveali{te na òltiot lokvaw (Nuphar lutea), mrestili{te na krap i ìveali{te i gnezdili{te na ptici.

5. Studen~i{ko Blato - makrofitska vegetacija i plodi{te na krapovidni ribi.

6. Veli-Dab - sublakustriski izvori, plodi{te na pastrmka i biodiverzitet na bentosna fauna.

7. Veqa-Pe{ - sublakustriski izvori, plodi{te na pastrmka i biodiverzitet na bentosna fauna.

8. Sveti Petar - krajbre`ni i sublakustriski izvori, mrestili{te na pastrmka i biodiverzitet na bentosna fauna

9. Sveti Naumski Izvori - najizda{en izvor na Ohridsko Ezero, mrestili{te na pastrmki i krapovidni ribi i biodiverzitet na bentosna fauna.

Lokalitetite so prirodni vrednosti vo Ohridskiot region se obeleàni na kartata so granici na prirodnoto i kulturno nasledstvo na Ohridskiot region (prilog).

5.3.2 Prirodni vrednosti na kopnen del od Ohridski Region

Prirodnite vrednosti na kopneniot (teresti~en) del od Ohridskiot region kako svetsko nasledstvo, se obraboteni preku prezentirawe na podatoci za geodiverzitetot i biodiverzitetot na Nacionalniot park Gali~ica, koja zafa}a delovi od navedeniot region.

5.3.2.1 Geodiverzitet

Geodiverzitetot na planinata Gali~ica e pretstaven so site vidovi na reljefni formi koi se karakteristi~ni za karstot: {krapi, vrta~i, uvali i karstni poliwa kako nadzemni i pe{terite kako podzemni oblici. Na podra~jeto od parkot ima 4 karstni poliwa: Suvo Pole, Asan|ura, Xafa i Vrdulo. Najgolemo od niv e Suvo Pole, koe e dolgo 4,2 km, {iroko 1 km, dodeka najniskiot del od poleto se nao|a na nadmorska visina od 1443 metri.

Od dvanaesette pe{teri koi dosega se konstatirani na Gali~ica, najdolga me|u niv e pe{terata Samoska Dupka. Se nao|a vo skarstenata dolina Studino, na nadmorska visina od 1430 metri, a dolìnata na kanalot na pe{terata iznesuva 279 metri.

Na Gali~ica zastapeni se i klifovski otseci i ostenci koi se formirani pod dejstvo na abrazijata. Tie glavno se nao|aat na potegot od poluostrovot Gradi{te vo pravec kon seloto Qubani{te.

Od denudacionite formi na Gali~ica najzastapeni se to~ilata i siparite. Tie se najizrazeni pod najgolemiot tektonski otsek koj se nao|a na zapadnata strana od vrvot Magaro, kako i pod vrvot Lako Signoj.

Planinata Gali~ica za vreme na glacijalniot period bila opfatena so intenzivna glacijacija koja ostavila dlaboki tragi vo reljefot. Kako ostatok od toj period, se pogolemiot broj cirkovi na Gali~ica, od koi najizrazen e cirkot koj leì pod vrvot Magaro, na nadmorska visina od 2000 do 2100 metri.

Zaradi varovni~kiot sostav, Gali~ica e siroma{na so voda, no zatoa pak vo nejzinoto podno`je, na kontaktot me|u varovnicite i {krilcite, izbivaat dosta silni izvori. Tie se povrzani so golemiot karsten izdan na Gali~ica, vo koj se akumulirani golemi rezervi na podzemna voda koja niz sistemot od puknatini pridoa|a od vodite na Prespanskoto Ezero, koe od Ohridskoto e povisoko za okolu 150 m. Najgolemite izvori se nao|aat na isto~niot breg na Ohridskoto Ezero, kako {to se izvorite kaj

- 87 -

manastirot Sveti Naum so izda{nost od 5-20 m3/sek., podvodniot izvor kaj seloto Trpejca i dr.

5.3.2.2 Biodiverzitet

Biolo{kata raznovidnost na Nacionalniot park Gali~ica opfa}a raznovidnost na ìveali{tata i rastitelnite zaednici.

Vo parkot se evidentirani 37 tipovi na ìveali{ta, soglasno EUNIS klasifikacijata na ìveeali{ta od 2004, kako i 43 rastitelni zaednici

Utvrdena e golema vidova raznovidnost na algalna flora vo izvori{teto Sveti Naum. kade se evidentirani okolu 117 taksoni.

Od li{aite (lihenoidni gabi) se sre}avaat 30 vidovi, dodeka gabite se prrstaveni so nad 480 vidovi. Isto taka, registriran e golem diverzitet na vi{ite rastenija, so brojnost od nad 1600 taksoni.

Od ìvotinskiot svet, od bezrbetnicite na podra~jeto na parkot se sre}avaat pretstavnici od: rotifera - 46 vidovi; mekoteli (Molusca) - 66; prstenesti crvi (Annelida) – 23 i od ~lenkonogi (Arthropoda) - 2721 vidovi. Vkupniot broj na bezrbetnici vo Nacionalniot park Gali~ica iznesuva 2856 vidovi.

Od rbetnicite se sre}avaat vidovi od grupata na ribite, vodozemcite, vleka~ite, pticite i cica~ite. Od klasata na ribite (Pisces) se sre}avaat 27 vidovi; vodozemcite (Amphibia) - 10; vleka~ite (Reptiia) - 21; (Aves) pticite - 293 i cica~ite (Mammalia) – 64 vidovi. Vkupniot broj na rbetnici vo parkot iznesuva 415 vidovi.

Golem broj od vidovite od Nacionalniot park Gali~ica imaat me|unaroden i regionalen status na za{tita, odnosno se vklu~eni vo prilozite na konvenciite, dogovorite i direktivite na EU za za{tita na prirodata.

5.3.3 Prirodno nasledstvo na Ohridskiot region

Eden od mehanizmite i alatkite za integralna za{tita na prirodnoto nasledstvo, osobeno na komponenite na biolo{kata raznovidnost e vospostavuvaweto na za{titeni podra~ja. Soglasno Zakonot za za{tita na prirodata (“Slu`ben vesnik na RM” br.67/2004, 14/2006 i 84/2007) sistemot na za{titeni podra~ja se vospostavuva zaradi za{tita na biolo{kata raznovidnost vo ramkite na prirodnite ìveali{ta, procesite koi se slu~uvaat vo prirodata, kako i abioti~kite karakteristiki i predelskata raznovidnost. So proglasuvaweto na podra~jeto za za{titeno, toa se steknuva so staus na prirodno nasledstvo.

Soglasno Prostorniot Plan na RM, Sektorska studija za za{tita na prirodnoto nasledstvo (1999) na podra~jeto na Ohridskiot region se registrirani 13 za{titeni podra~ja.

Lista na za{titeni podra~ja vo Ohridski region

Grupa Ime na objektot Op{tina Sostojba

na za{tita

1 NP Gali~ica Ohrid, Resen

za{titen

2 SP Makedonski Dab (s. Trpejca) Ohrid za{titen

3 SP Ohridsko Ezero Ohrid, Struga

za{titen

- 88 -

4 SP Чempresovi stebla Ohrid za{titen

5 SP Alepski bor Ohrid za{titen

6 SP Platanovo steblo (~inar Ohrid) Ohrid za{titen

7 SP Grupa ~empresovi stebla Ohrid za{titen

8 SP Чempresovi stebla Ohrid za{titen

9 SP Platan (s. Kali{ta) Struga za{titen

1 SP Duvalo kaj Kosel (postvulkanska pojava) Ohrid za{titen

1 SP Pe{tera Samotska Dupka Ohrid za{titen

1 SP Ostrovo Ohrid za{titen

1 SP Pe{tera Vojla Ohrid za{titen

NP - nacionalen park

SP - spomenici na prirodata

Nacionalen park (NP) Gali~ica

Nacionalniot park Gali~ica e podra~je so zna~ajni prirodni vrednosti poznato po svojata ubavina, bogatstvo i raznovidnost na biodiverzitet.

Nacionalniot park Gali~ica zafa}a povr{ina od 24.926 ha i teritorijalno pripa|a na op{tinite Ohrid i Resen. Zaradi karakteristi~nata mestopolo`ba, osobenite prirodni ubavini, pejsa`nite i estetskite vrednosti i isklu~itelno bogatiot i endemi~en rastitelen i ìvotinski svet vo 1958 god. Sobranieto na Republika Makedonija ja proglasi planinata Gali~ica za Nacionalen Park. (Zakon za proglasuvawe na {umskite predeli na planinata Gali~ica za Nacionalen park - “Sl. vesnik na NRM” br.31/58 i izmenite i dopolnuvawata na zakonot br.16/65).

So Nacionalniot park Gali~ica upravuva Javnata ustanova Nacionalen park Gali~ica so sedi{te vo Ohrid.

Soglasno Zakonot za za{tita na prirodata (“Slu`ben vesnik na RM” br.67/2004, 14/2006 i 84/2007) vo Nacionalniot park Gali~ica se vospostaveni: zona na strogoza{tita, zona za aktivno upravuvawe, zona za odr`livo koristewe i za{titen pojas.

Javnata ustanova Nacionalen park Gali~ica ima izgotveno Nact plan za upravuvawe so NP Gali~ica.

Makedonski dab - s.Trpjca

Dabovoto steblo (Quercus macedonica) se nao|a vo s.Trpejca i istoto e najgolemoto steblo od ovoj vid vo Makedonija. Viso~inata mu iznesuva 18 m, a obemot na debloto e 4,60 metri. Ima dendrolo{ka i obrazovna namena.

Ohridsko Ezero

Vo Ohridskoto Ezero zaradi geografskata izoliranost i povolnite hidrografski uslovi, za~uvani se i vo nego ìveat okolu 146 vidovi endemi~ni organizmi. Eden del od niv pretstavuvaat ìvi fosili re~isi neizmeneti od vremeto na tercier navamu - endemskiot sunger, reliktnite vidovi polàvi od koi 86% se endemi~ni, nekolkute reliktni vidovi glisti, ohridskata pastrmka (Salmo letnica), belvicata (Acantolingua ochridana) i dr. vidovi ribi so endemski karakter kako i pogolem broj reliktni vidovi algi me|u koi najbrojni se dijatomeite.

Poradi isklu~itelnite prirodni vrednosti, pred se bogatstvoto na rastitelni i ìvotinski vidovi, Sobranieto na Socijalisti~ka Republika

- 89 -

Makedonija vo 1977 god. go donese Zakon za za{tita na Ohridskoto, Prespanskoto i Dojranskoto Ezero (Sl. vesnik na RM” br.45/77) so koj Ohridskoto Ezero be{e proglaseno za za{titeno podra~je vo kategorijata spomenik na prirodata.

Platan ~inar

Platonovoto steblo (Platanus orientalis) se nao|a na ul.”Goce Del~ev” vo Ohrid. Stebloto e vo dobra sostojba i gi ima slednite dimenzii: viso~ina 24 metri; obemot na debloto e 6,20 metri, a proekcijata na kro{nata iznesuva 20 metri i ima dendrolo{ka i vospitno-obrazovna namena.

Platan

Platonovoto steblo (Platanus orientalis) se nao|a vo dvornoto mesto na manastirot Sv.Bogorodica na bregot od Ohritskoto Ezero vo s.Kali{ta. Pokraj dendrolo{kata ima i vospitno-obrazovna namena. Toa e steblo so najgolemi dimenzii vo Stru{ko.

Duvalo

Lokalitetot pretstavuva aktivna postvulkanska pojava i se nao|a kaj seloto Kosel vo blizina na Ohrid. Ima izgled na minijaturten krater so pre~nik od 0,5 metri i dlabo~ina od 30 santimetri. Od otvorot izbivaat gasovi na jaglen dioksid i sulfur vodorod, zaradi {to ovaa pojava vo isto vreme e mofeta i sulfatara.

Чempresovi stebla se nao|aat na ul: “Samoilova” vo Ohrid

Alepski bor se nao|a kaj mesnosta Dolni Saraj vo Ohrid

Grupa ~empresovi stebla se nao|aat kaj crkvata Sv. Kliment vo Ohrid

Чempresovi stebla se nao|aat na ul:”Ilindenska” vo Ohrid

Pe{tera Samotska Dupka

Se nao|a na desnata strana od skarstenata dolina Studino na planinata Gali~ica (1430 m.n.v.). Pe{terata ima geomorfolo{ko zna~ewe i predstavuva fosilna ponorska pe{tera so zna~itelno prisustvo na pe{terski ukrasi. Pe{terata e dolga 301 metar.

Ostrovo

Kako poseben tip na krajbre`no-izvorski ezera se izdvojuva ezeroto “Ostrovo” koe se nao|a pokraj bregot na Ohridskoto Ezero vo blizina na manastirot Sveti Naum, na mestoto kade {to izbivaat vodite na najgolemiot karsten izvor vo Republika Makedonija. Dolìnata na zaezereniot del se dviì okolu 220 metri, a najgolemata izmerena dlabo~ina e 3,5 metri. Me|u ezeroto “Ostrovo” i Ohridskoto Ezero postoi kus povr{inski vodotek so dolìna od okolu 10 metri. Vo odnos na Ohridskoto Ezero, ezeroto Ostrovo se odnesuva sli~no kako “kriptodepresija”, bidej}i negovoto dno leì povisoko vo prosek za 2,94 metri od nivoto na Ohridskoto Ezero, dodeka povr{inskiot del e nad nivoto na vodata vo Ohridskoto Ezero za 0,56 metri. Goleminata na izvori{teto Ostrovo iznesuva 0,342 km2 a protokot vo Ohridskoto Ezero e okolu 11 m3/sek.

Pe{tera Voila

Pe{terata Voila poznata i pod imeto Skalana se nao|a 250 metri isto~no od patot Ohrid - Suvo Pole za selo Kowsko. Vlezot na pe{terata koj e na nadmorska viso~ina od 1.450 metri te{ko se zabeleùva bidej}i se nao|a vo leskova {uma.

Vkupnata dolìna pe{terata Voila iznesuva 37 metri. Me|utoa ovaa dolìna e nesigurna i treba da se zeme so rezerva. Dlabo~inata na pe{terata, od vlezot do dnoto na nejzinata najniska galerija dostignuva 20 metri. Pe{terata Voila pretstavuva najbogata so ukrasi od site pe{teri na Gali~ica. Pe{terskite ukrasi

- 90 -

osobeno se zastapeni vo vtoroto pe{tersko pro{iruvawe (kon istok). Ovde se sretnuvaat mnogubrojni stalaktiti, slivovi i pe{terski stolbovi koi imaat pre~nik i nad 10 cm. Pe{terskite ukrasi se sretnuvaat i vo poedini kanali od pe{terata. Na mesta tolku mnogu se zastapeni {to go spre~uvaat vleguvaweto vo kanalot.

5.4 Op{testveno - ekonomski vrednosti

5.4.1 Op{testveni vrednosti

Od sekoga{ lokalnoto naselenie bilo svesno i gaelo tradicionalen odnos i ìvot neguvaj}i gi vrednostite na kulturnite i prirodnite dobra. Ovaa svest manifestirana kako potreba za gordeewe so identitetot e so~uvana do dene{ni dni. Edna od glavnite op{testveni vrednosti gledano od socio-kulturolo{ki aspekt e ramnoteèn i stabilen razvoj na naselenieto, logi~no povrzan so razvojot i porastot na regionot kako i otvorenost kon evropskite vrednosti i standardi. Zna~ajnite op{testveni aktivnosti se manifestiraat i preku rabotata na instituciite kako i preku individualnoto dejstvuvawe. Op{testvenite oblici se razvivaat vo kontinuitet od minatoto do denes preku bogato izrazeni brojni tradicionalno izrazeni manifestacii i nastani.

Blagodarewe na bogatoto nasledstvo na ovie prostori i denes se prodolùva tradicijata na slavewe na verskite praznici po povod denovite posveteni na odredeni svetiteli koi dobivaat i me|unarodno zna~ewe. Pokraj ova postojat i muzi~ko - kulturni manifestacii so dolg kontinuitet na postoewe kako {to se festivalot Ohridsko leto i Balkanskiot festival na narodni posmi i igri.

Akcent e staven i na pove}egodi{noto odrùvawe na seminarot za makedonski jazik so u~estvo na eksperti - slavisti od celiot svet.

Svesta za zna~eweto na regionot i potrebata od negovata za{tita se izrazuva preku formiraweto na pove}e institucii za za{tita na regionot pod UNESKO kako prirodno i kulturno nasledstvo.

Op{testvenoto dejstvuvawe e izrazeno i preku verskata i nacionalnata tolerancija koja se ogleda preku razvienoto dejstvuvawe na crkovnite zaednici koi se so~uvani od nekoga{ do denes.

Op{estveno-ekonomskite vrednosti na Ohridskiot region povrzani se so tradicionalnite op{testveni aktivnosti i sovremenoto koristewe/upotreba, a toa podrazbira grià i visoka svest za opkruùvaweto i go podtiknuva procesot na za{tita i unapreduvawe na prirodnoto i kulturno nasledstvo. Tie imaat va`na uloga vo vospostavuvawe na op{testveniot i kulturen identitet kako na lokalno taka i na nacionalno nivo. Ovie vrednosti se generiraat vo samoto kulturno i prirodno nasledstvo i vo procesot na nivnata za{tita. Usoglasuvaweto pome|u za{titata i dobroto upravuvaweto so Ohridskiot region , se garancija za odr`liv razvoj.

Blagodarenie na statusot na svetsko nasledstvo, prirodnoto i kulturno nasledstvo na Ohridskiot region ima pove}ekraten potencijal za razvoj na turizmot. Nau~no-obrazovnite vrednosi se bitni za Ohridskiot region,ipredstavuvaat nau~en potencijal za istraùvawa vo oblasta na prirodnite nauki, istorijata, arheologijata, aritekturata, etnologijata i istorija na umetnosta.

5.4.2 Nau~no - obrazovni vrednosti

Dolgoto civilizacisko egzistirawe na gradot Ohrid niz vekovite kako duhoven i kulturen centar ostavilo poseben pe~at i vo prosvetitelskata dejnost so formiraweto na prviot klimentov slovenski univerzitet so formiraweto na Ohridskata knièvna {kola koja vo pi{anite izvori opfa}a 3500 u~enici.

- 91 -

Bogatiot fond na gr~ki i slovenski crkovni rakopisi raznesuvan od gradot od razni zavojuva~i ja osiroma{ile ohridskata zbirka, no sepak postoi zaviden fond - zbirka na stari rakopisi i kopii na stari slovenski epigrafski spomenici od po~etocite na slovenskata pismenost.

Prosvetitelskiot procvet na gradot kako i negovata duhovnost e zamrena vo dolg period na osmanliskoto vladeewe na ovie prostori vo traewe od 5 veka.

So opa|aweto na mo}ta na Osmanliskata imperija se pojavuva prerodbenskiot period i nacionalnoto budewe, se pojavuvaat prerodbenici so lokalni patriotski ~uvstva svesni za zna~eweto na Ohrid i negovata duhovnost.

Niz minatoto na Ohrid sekoga{ dominantna uloga za op{testvenite odnosi imale visokite crkovni velikodostojnici koi doa|ale od golemite hristijanski centri Konstantinopol i Solun i deluvale vrz op{testvenite i duhovnite vrednosti na gradot.

Ohridskiot region ima izvonredno golem potencijal za istraùvawe vo oblasta na prirodnite nauki, istorijata, arheologijata, arhitekturata, etnologijata i istorijata na umetnosta.

Edna od najzna~ajnite institucii vo regionot pretstavuva NU Zavod i Muzej koja e institucija koja se griì za za{tita na dvi`noto i nedvi`noto kulturno nasledstvo na regionot. Isto taka ovaa institucija poseduva ogromen fond na dvi`no kulturno nasledstvo vo mal del izloèno vo postojnite muzejski prostori zaradi nemawe na prostorni mo`nosti od koi najzna~ajna e poznatata ohridska zbirka na ikoni koi se pozajmuvani i izloùvani vo muzeite {irum svetot.

5.4.3 Ekonomski vrednosti

Ohrid vo tekot na svojata dolga istorija imal svoi vozvi{uvawa i padovi soglasno ekonomsko-op{testvenite odnosi i politi~kite priliki na nemirniot Balkan.

Osnoven izvor za egzistencija na naselenieto otsegoga{ bilo ribarstvoto, zemjodelstvoto i sto~arstvoto, no toa ne bilo dovolno za opstojuvawe i ìvot na naselenieto taka da pe~albarstvoto ima dlaboki koreni vo ekonomskiot razvoj na regionot.

Turizmot i ugostitelskite uslugi pokraj trgovskite dejnosti se glavnite stopanski dejnosti. Pokraj toa prisuten e i razvojot na maloto stopanstvo, sezonskata rabota zemaj}i vo obzir da golemite industriski kapaciteti koi fukcioniraa vo minatoto, ve}e se zamreni.

Vo posledno vreme golem e razvojot na kulturniot turizam, a toa e posledica na golemite investicii vo kulturnoto nasledstvo na Ohrid od 2000 godina pa navamu.

Administrativno gledano zna~ajno e vo naredniot period da se vospostavi ednakvost pred zakonot za site u~esnici na pazarot zaradi za~uvuvawe na vrednostite na kulturnoto nasledstvo so po~ituvawe na urbanisti~kata planska dokumentacija, ekolo{kite programi, odr`liviot razvoj i fiskalnata disciplina.

5.4.3.1 Turizam

Blagodarej}i na statusot na svetskoto kulturno nasledstvo kako i svoite prirodni i urbanisti~ko arhitektonski vrednosti, duhot na minatite vremiwa, za~uvanata avtenti~nost na Ohridskiot region ima mnogu golem potencijal za razvoj na turizmot.

Turizmot pretstavuva otvorena mo`nost za u~estvo na ~initeli koi imaat zaedni~ki interesi i interakciski odnosi. Vakviot priod podrazbira deka op{tata

- 92 -

integrativna zalo`ba vo kreiraweto na turisti~kiot razvoj i organizacija na turisti~kite prostori vo ramkite na Ohridskiot region }e se temeli na usvoenite prostorni re{enija vo sverite koi se vo neposredna vrska so turisti~kiot razvoj. Sepak so site nabroeni potencijali se u{te ne postoi jasno definirana vizija na turisti~kiot proizvod na lokalno nivo i strate{ki ne se odredeni celite za razvoj na regionot.

Pojdovna osnova na konceptot za razvoj na turizmot i organizacija na turisti~kite prostori pretstavuva zna~eweto na prirodnoto i antropogenoto nasledstvo. Turizmot ima bitna uloga vo unapreduvaweto i revitalizacijata na prostornite resursi. Polo`bata na regionot gi otvora mo`nostite vo pogled na kontaktnosta, tranzitnosta i polivalentnosta. Va`na pojdovna osnova e i nedovolnata zastapenost na turisti~kite potencijali na turisti~kiot pazar, kako i turisti~kata posetenost.

Najgolema posetenost na Ohridskiot region se ostvaruva od turistite koi poteknuvaat od zemjite na Balkanskiot Poluostrov. Tradicionalnite emitivni sveri pretstavuvaat i zemjite od Zapadna Evropa (Germanija i Holandija). Me|utoa brojot na evropskite turistite zabele`itelno opa|a. Vo strukturata na turisti~kata ponuda dominantno u~estvo ima doma{noto smestuvawe (49,5 %), dodeka hotelskite kapaciteti u~estvuvaat so (15,3 %). Ostatokot od ponudata otpa|a na kampovite, odmarali{tata i motelite. Vo odnos na zastapenosta na turisti~kite kapaciteti dominira op{tina Ohrid so 58,2 %, dodeka op{tina Struga so 25,5 %.

Planskite predviduvawa treba da bidat naso~eni kon dve opredelbi. Prvata se odnesuva na stabilizirawe i intenzivirawe na emitivni karakteristiki na grani~nite zemji, koi evidentno gravitiraat kon ovoj region. Vtorata opredelba se odnesuva na prevzemawe promotivni aktivnosti kon ostanatite Balkanski zemji.

Ovoj koncept na razvoj i organizacija na turisti~kite prostori treba da dade nasoki i opredelbi od strategiska va`nost za idniot turisti~ki razvoj i optimalno koristewe na prostornite resursi.

Smestuva~kite kapaciteti po statistika od 1990 god. iznesuvaat 50000 no}evawa, dodeka vo narednite godini nivniot broj se namaluva. Se smeta deka godi{niot prirast na brojot na turistite za 3,5 %, taka da brojot na legla vo 2020 god. }e iznesuva nad 80000 legla. Standardite i strogite kriteriumi na EU }e ovozmo`at vo strukturata u~estvoto na hotelskite kapaciteti do 2020 god. da se zgolemi po pat na komercijalizacija na najgolem broj od detskite, mladiniskite i rabotni~kite odmorali{ta i izgradba na novi hotelski kapaciteti taka da do krajot na planiraniot period da dostigne nivo od 20000 legla, odnosno u~estvo od 25 % vo vkupniot broj na predvideni legla vo site smestuva~ki kapaciteti.

Ohrid kako grad doma}in na brojni kulturni nastani i manifestacii kako {to se festivalot Ohridsko leto, Balkanskiot festival, Festivalot za francuski film, internacionalniot seminar za slavistika i mnogu drugi pridonesuvaat vo ovoj period regionot da bide poseten od najgolem broj na turisti kako mnogu popularna destinacija. Ova e zbogateno so kvalitetite na bistroto ezero so razvien nauti~ki turizam.

[to se odnesuva do hotelskite kapaciteti regionot sekoja godina se zbogatuva so kvalitetni hotelski smestuvawa od apartmanski tip prete`no locirani pokraj bregot na ezeroto.

Precizni podatoci za privatni smestuva{ki kapaciteti nama zatoa {to golem broj od niv ne se registrirani. Pokraj ezerskiot breg postoi i drug vid na smestuva~ki kapaciteti kako {to se nekolkute kampovi: Gradi{te, Qubani{ta, Ele{ec, As i drugi.

- 93 -

Ohridskiot region poseduva ogromen broj na ugostitelski objekti, kako i drugi servisni slu`bi za potrebite na turisti~kata posetenost kako {to se: turisti~ki agencii, slu`ba za krstarewe so brodovi po ezeroto, no se u{te ne e reguliran ezerskiot me|unaroden soobra}aj so sosednata dr`ava Republika Albanija.

5.4.3.2 Soobra}aj

Postojniot soobra}aen sistem pretstavuva del od kulturniot pejsa` na za{titeniot region i e formiran kon krajot na XIX i po~etokot na XX vek. Do ovoj period lokalniot soobra}aj se obavuval vo najgolema merka i preku ezerski pat. Postojnata izgradena infrastruktura oceneta e vo sklop so ostanatiot kulturen pejsa` i ne go zagrozuvaat ambientalniot i drugite vrednosti na za{titenoto podra~je.

Bidej}i postojnata infrastruktura na za{titenoto podra~je e proektirana i gradena za potrebite od nekoga{, odnosno od pred eden vek, jasno e deka infrastrukturata e vo lo{a sostojba, ne e nesoodvetno dimenzionirana i postoi potreba od nejzino revitalizacija. Ova osobeno se odnesuva na patot od me|unarodno zna~ewe koj go povrzuiva gradot Ohrid so Republika Albanija, a voedno gi obedinuva i site atraktivni hotelski i turisti~ki kapaciteti na ju`nata obala od ezeroto. neophodno e odredeni delnici od ovoj pat da se dislociraat nad naselenite mestan koi {to se nao|aat pokraj bregot na ezeroto.

Ista e sostojbata i so pati{tata koi go povrzuvaat gradot Struga so priobalnite naselbi kako i so grani~niot premin ]afasan.

Vo kontekst na planiraweto i razvojot na evropskata transportna infrastruktura, osobeno za RM se zna~ajni koridorite 8 i 10. Panevropskiot koridor 8 - istok zapad, E-65 gi povrzuva panevropskite transportni podra~ja na Jadransko-Jonskoto i Crnoto More i treba da pominuva niz Ohridsko-prespanskiot region.

Aerodromot Sv. Apostol Pavle - Ohrid se nao|a na 9 km od gradot na magistralniot pat Struga - Ki~evo - Skopje. Kapacitetot na aerodromot e 300 patnici na ~as. Vo tekot na edna godina se iskoristuvaat pribli`no 40 % od raspolo`livite soobra}ajni kapaciteti na aerodromot.

Na Ohridskoto Ezero postoi i organiziran voden soobra}aj kade {to se vr{i dva vida prevoz na patnici: liniski i vonliniski prevoz po pat na spogodbi - krstarewa. Intenziven ezerski soobra}aj se odviva vo letniot period za prevoz na turisti do odredeni turisti~ki destinacii i krstarewa. Pristani{tata od koi se vr{i prevozot se od po~etokot na XX vek i se nao|aat vo lo{a sostojba. Neophodna e nivna revitalizacija i obogatuvawe na ezerskiot breg so pomali pristani{ta i drveni platformi.

- 94 -

- 95 -

6. FAKTORI I RIZICI

- 96 -

- 97 -

6 Faktori i rizici koi gi zagrozuvaat vrednostite na Ohridskiot region

Imaj}i predvid deka Ohridskiot region e del od Svetskoto prirodno i kulturno nasledstvo, priznato i poznato po negovite izvonredni univerzalni vrednosti, od su{tinska va`nost e da se za~uva negovata avtenti~nost, prirodnite i kulturnite vrednosti da bidat za{titeni na soodveten na~in.

So obemna, dolgoro~na i detalna analiza na vrednostite na ovoj region, identifikuvani se i definirani faktorite i rizicite koi go ugrozuvaat. Nivnata identifikacija pretstavuva osnova, kako za planirawe na negovata optimalna za{tita, taka za i iskoristuvaweto na potencijalite na Ohridskiot region vo turisti~ki i drugi celi.

6.1 Faktori koi gi zagrozuvaat kulturnite i prirodnite vrednosti

6.1.1 Urbanisti~ko-arhitektonski vrednosti

● Nepotpolna stru~na valorizacija na prostorot i nepostoewe na studii za za{tita na graditelskoto nasledstvo za site naseleni mesta;

● Nedovolno poznavawe i prou~enost na istoriskiot razvoj na podra~jeto, odnosno, karakteristikite na istoriskite epohi koi se vlijaele na izgledot. Mnogubrojni transformacii na prostorot {to negativno vlijaat na mo`nosta za prepoznavawe na vrednostite i potencijalite;

● Nedovolno razvienata op{ta svest za vrednostite i potencijalite na prostorot vo celina, kako i nedovolnoto nivo na svesta za arhitektonskite i umetni~kite vrednosti na graditelskoto i drugoto kulturno nasledstvo;

● Neprilagodenosta na konceptite za razvoj na poedini stopanski granki so prostornite potencijali na Ohridskiot region i so ograni~uvawata {to gi postavuvaat kriteriumite za za{tita (soobra}ajnata i druga infrastruktura, golemi turisti~ki kompleksi, proizvodstveni pogoni, razni postrojki i objekti, stanici, magacini, skladi{ta);

● Nesoodvetstvuvawe na postulatite na sovremenata stanbena arhitektura so prostornite potencijali na Ohridskiot region i so ograni~uvawata koi gi nalagaat principite za po~ituvawe na vrednostite na tradicionalnata arhitektura;

● Neprilagodenosta na standardnite koncepti za planirawe na unapreduvaweto na sostojbata na graditelskoto nasledstvo so propi{anite kriteriumi za za{tita;

● Nedovolna obu~enost na stru~nite kadri za vr{ewe na rabotite okolu planiraweto, proektiraweto i izveduvaweto na grade`ni i drugi raboti vo Ohridskiot region;

● Nepostoewe na stimulacii ili nekakvi olesnuvawa i pomo{ za sopstvenicite na objektite vo Ohridskiot region za sanacija, restavracija i konzervacija na objektite;

● Nedovolen broj stru~en kadar za izveduvawe na rabotite vo tradicionalnite, zanaet~iski tehniki.

● Nedovolen broj stru~en kadar za izvr{uvawe na rabotite okolu prou~uvaweto i za{titata na graditelskoto nasledstvo.

● Nedovolen broj stru~en kadar za izvr{uvawe na rabotite za konzervacija i restavracija na kulturnoto nasledstvo.

- 98 -

● Nepostoeweto na postojani i sigurni izvori na sredstva i kontinuiran na~in za finansirawe na za{titata i unapreduvaweto na sostojbata na graditelskoto i drugoto kulturno nasledstvo.

● Nepreciznosta i nedore~enosta vo zakonskata regulativa vo pogled na stru~nata kompetentnost za planirawe, proektirawe i realizacija na grade`ni i drugi zafati vo ramkite na Ohridskiot region.

● Nedovolna komunikacija pome|u site subjekti {to u~estvuvaat vo procesot na upravuvawe so podra~jeto od Svetskoto nasledstvo.

6.1.2 Kulturno-umetni~ki vrednosti

● Nedostatok na odnapred predvideni i obezbedeni izvori na finansiski sredstva za konzervatorsko-restavratorski intervencii na arheolo{kite naodi pri arheolo{kite istraùvawa i na drugite dvi`ni spomenici, kako i nivna adekvatna za{tita, valorizacija i prezentacija;

● Nepo~ituvawe na zakonski propi{anite proceduri {to gi determiniraat ovie vrednosti;

● Nepostoewe na celosna inventarizacija;

● Nedostatok na konzervatorsko-restavratorski tretman;

● Nedostatok na soodvetno ureden i opremen prostor za prezentacija;

● Necelosna valorizacija;

● Nedovolno fizi~ko obezbeduvawe na odredeni arheolo{ki lokaliteti;

● Nesoodvetni mikroklimatski uslovi vo pove}eto crkvi zaradi {to se vlo{uva sostojba na freskoìvopisot vo istite, odnosno, zaradi zgolemenata vlaga doa|a do izbivawe na {alitra na negovata povr{ina kako i pojava na mikroorganizmi;

● Nedovolno ili konstantnoto presilno osvetluvawe vo odredni spomenici;

● Nedostig na informacii za zna~eweto, stati~kite i grade`nite intervencii na objektite, moè isto taka da gi zagrozi freskite i drugite dekoracii koi se nao|aat vo niv;

● Nedostigot ili nedovolna tehni~ka i foto-dokumentacija za prethodno izvr{enite konzervatorsko-restavratorski raboti, vlagata, crvojadinata, mehani~kite faktori, moè da gi zagrozi drvenite ikonostasi po crkvite;

● Necelosnata ili nepostoeweto na zakonski propi{anata dokumentacija za izvr{enite konzervatorsko-restavratorski raboti, starosta na drvenata podloga, vlagata, crvojadinata, nesoodvetnite mikroklimatski uslovi vo prostorot kade {to se ~uvaat ili izlagaat, moè da bidat zagrozeni ikonite;

● Necelosna ili nepostoewe na zakonski propi{ana dokumentacija za izvr{enite konzervatorsko-restavratorski raboti na dvi`nite dobra;

● Kako posledica na nedostatokot na adekvatni uslovi za ~uvawe i prezentacija na predmetite (prostornite kapaciteti, mikroklimatskite uslovi-vlagata, temperaturata, osvetluvaweto), nedostatokot od soodvetni i navremeni konzervatorsko-restavratorski tretmani, nedostig od soodvetni laboratorii i rabotilnici kade istite bi se izveduvale i preku koi bi se sledela sostojbata, izlagaweto i transportot na muzejskite predmeti vo ramkite na mikro (vo domicilnite muzei) i makro destinaciite (izlagawe vo drugi muzei i sli~no), golem broj od muzejskite predmeti se vo prili~no lo{a sostojba;

- 99 -

● Nedovolnoto vloùvawe vo obrazovniot sistem, vo delot vo koj bi se obrazuval kadar koj potoa bi se bavel so ovie vrednosti;

● Negriàta na op{testvenata zaednica za za~uvuvawe i zaìvuvawe na tradicionalnite zanaeti, umetnosti i ve{tini, koi pretstavuvaat osnova za adekvatna za{tita i za~uvuvawe na kulturnite vrednosti na Ohridskiot region;

● Nedovolnoto vloùvawe vo obrazovniot sistem preku koj bi se obrazuvale i obu~uvale zanaet~ii od tradicionalnite zanaeti, potrebni za za{tita na specifi~ni vidovi od kulturnoto nasledstvo, preku razni specijalisti~ki kreativni kursevi i sli~no);

● Nedovolni stimulacii i privilegii za sopstvenicite na privatnite zbirki so cel nivna za{tita, odrùvawe, valorizacija i prezentacija;

● Nedovolno razviena svest kaj site ~initeli vo procesot na za{tita, ~uvawe, prezentacija i iskoristuvawe na vrednostite na Ohridskiot region na Ohrid koi se prepoznati i priznati kako umetni~ki.

6.1.3 Prirodni vrednosti

● Nekontrolirana eksploatacija na rastitelnite vidovi vo razni celi, gi zagrozuva osobeno lekovitite rastenija;

● Poàrite koi so svojot intenzitet i rasprostranetost zna~itelno go uni{tuvaat rastitelniot i ìvotinskiot svet;

● So prekumernoto se~ewe i uni{tuvawe na {umite, se uni{tuvaat stani{tata na mnogu vidovi, se menuva i izgledot na samiot pejza` {to direktno se odrazuva i na promena na mikroklimatskite uslovi, odnosno, uslovite za ìvot, kako na rastitelnite, taka i na ìvotinskite vidovi;

● Grade`nite raboti, nesoodvetnite agrotehni~ki merki i razni drugi intervencii na zemji{teto koi moè da predizvikuvaat erozija;

● Nedovolno definirana, organizirana i sprovedena preventivna za{tita na teren;

Nedovolna svest na gra|anite za vrednostite i mo`nostite, odnosno potencijalite na prostorot vo celina;

Nedovolno razviena svest na poedini subjekti vo procesot na za{tita i primena na vrednostite na Svetskoto nasledstvo;

Nedostatok na programi za upravuvawe t.n. dolgoro~ni dokumenti so kratkoro~ni, srednoro~ni i dolgoro~ni celi;

Nepo~ituvawe ili selektivna primena na zakonskata regulativa koja gi opredeluva ovie vrednosti;

Nedovolna komunikacija pome|u site subjekti koi u~estvuvaat vo procesot na upravuvawe so prirodnoto i kulturno nasledstvo na Ohridskior region

Nekoordiniranost na instituciite na sistemot, nedostatok na kapaciteti, stu~ni kadri i sretstva ;

Nesovpa|awe na konceptot na razvoj na odredeni stopanski granki so prostorni potencijali vo Ohridskiot region i ograni~uvawata koi se postaveni so kriteriumite za za{tita na Svetskoto nasledstvo (krupni turisti~ki kompleksi);

Nesovpa|awe na standardite na planskiot koncept za unapreduvawe na nasledenoto dobro so propi{anite kriteriumi za za{tita na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na Ohridskiot vregion ;

- 100 -

Nedovolna istraènost na za{titenite prostori;

Nepotpolna valorizacija (vrednuvawe);

Nepotpolna revalorizacija;

Prekumeren lov na ohridskata pastrmka;

Neplansko koristewe na Ohridskoto Ezero kako hidropotencijal;

Nepostoewe na postojani izvori i kontinuiran na~in na steknuvawe sredstva za za{tita i unapreduvawe na sostojbata na prirodnoto nasledstvo;

6.1.4 Drugi vrednosti

Nepostoewe na jasno definirana vizija na turisti~kite proizvodi i strate{ko opredeleni celi za razvoj na podra~jeto;

Op{testvenata tranzicija, koja e vo tek, a ima za cel promena na odnost kon potesnta i po{iroka okolina i namalena svest za za{tita na nasledstvoto;

Prekumerna urbanizacija na prostorot, so {to se menuva izgledot na pejzaòt, a toa direktno se odrazuva i na izmenite na uslovite za ìvot kako na ìvotinskiot taka i na rastitelniot svet;

Uzurpacija na prostorot koj vlijae na poremetuvawe i uni{tuvawe na ekosistemskite vrednosti;

Nestru~na sanacija na sakralnite i stanbeni objekti od strana na korisnicite;

Nedovolno vloùvawe vo infrastruktura;

Nedovolno stavawe vo funkcija i vrednuvawe na potencijalite;

● Promena na stavovite i vrednostite vo op{testvoto go zafa}a i obrazovniot sistem, koj e nepodgotven soodvetno da go istakne i da ja educira mladata populacija za vrednostite na ova podra~je, kako sredina koja e pod za{tita na UNESKO.

6.1.4.1 Koristeweto na |ubriva i pesticidi na obrabotlivoto zemji{te

Obrabotlivoto zemji{te vo Ohridskiot region e zna~aen izvor na zagaduvawe Ohridsko Ezero poradi toa {to rastvorenoto |ubrivo, ~esti~kite od zemji{teto i pesticidite se ispiraat vo potocite, rekite i na kraj doa|aat do ezeroto.

Vo Albanija se navodnuvani okolu 1500 ha obrabotlivo zemji{te so koristewe na vodite od rekata Drilon i Ohridsko Ezero. Pove}eto od iscrpenata voda indirektno ili direktno zavr{uva vo ezeroto. Vo Makedonija moè da se navodnuva okolu 50% od obrabotlivoto zemji{te. Goleminata na navodnuvanoto zemji{te varira od godina vo godina, zavisno od vremenskite i ekonomskite uslovi poradi visokata cena na vodata za navodnuvawe. Vodata koja {to se koristi za navodnuvawe doa|a od Ohridskoto Ezero, Koselska Reka i rekata Sateska.

Vo Albanija i Makedonija mnogu se koristat ve{ta~kite |ubriva, vo prosek 160 – 200 kg/ha/godi{no vo tekot na devedesetite godini. (Waltzin i sorabotnicite, 2002). Se koristat i golem broj pesticidi, vklu~uvaj}i go tuka bakar sulfatot, lindanot, organofosfatite, sinteti~kite fungicidi i drugi hemikalii. Vo 2001 vo oblasta na Pogradec vo Albanija bea upotrebeni 8.901 kg pesticidi. Vo Makedonija, koristeweto na agrohemiski supstanci e regulirano so zakon, no mnogu od zabranetite supstancii moàt lesno nelegalno da se kupat i ~esto se koristat. Ne postojat specifi~ni podatoci za koristeweto na pesticidite

- 101 -

6.1.4.2 Otpadni vodi

Vo Makedonija regionalniot kolektorski sistem za otpadni vodi za za{tita na Ohridsko Ezero gi sobira otpadnite vodi od okolu 75% od Ohridsko – Stru{kiot region i gi ispora~uva vo postrojkite za prerabotka koi se locirani blizu Vrani{ta. Po obrabotkata otpadite vodi se ispu{taat vo rekata Crn Drim. Prvata faza na postrojkata koja ima kapaciteti da gi preraboti otpadnite vodi od okolu 120 000 lu|e, fukcionira od 1988. Vo 2001 godina be{e napraven plan za razvoj na regionalen sistem za otpadni vodi do 2025 god. Vo dve dodatni konstrukciski fazi }e se doizgradat u{te 44 km kanalizacija koi }e go opfatat najgolemiot del od bregot na Makedonska strana.

Vo regionot na Ohridskoto Ezero e akuten problemot so komunalnite otpadni vodi od krajbre`niot pojas kade seu{te ne e realiziran kolektorot (osobeno vo periodot na turisti~kata sezona) industriski otpadni vodi {to se isfrlaat delumno i vo r. Gra{nica, intenzivnoto vnesuvawe na eroziven nanos so karakter na dopolnitelno organsko zagaduvawe od promivawe na po~venite sloevi {to sodràt ve{ta~ki fertilizatori i hemiski sredstva za za{tita od {tetnici preku rekata Sateska. Pogolem del od problemite od minatoto se nadminati so pre~istitelnata stanica “Vrani{te”, edinstvenata od toj vid vo Republika Makedonija {to funkcionira zadovolitelno.

6.1.4.3 Podzemni vodi

Za~uvuvaweto na kvalitetot na podzemnite vodi, hraneweto na podzemnite baseni vo zavisnost od klimatskite, hidrolo{kite uslovi, geolo{kata i pedolo{kata struktura i zagrozenosta od antropogenite aktivnosti ({to ~esto gi nadminuvaat dràvnite granici) e imperativ za racionalno stopanisuvawe so vodnite resursi vo pograni~niot region. Opredeluvaweto na zoni na sanitarno ograni~uvawe - (prva po{iroka za{titna zona), zona za higiensko-epidemiolo{ko ograni~uvawe - (vtora za{titna zona) i zona za higiensko-epidemiolo{ko sledewe i nabquduvawe - (treta za{titna zona) na izvori{tata vo podra~jeto e od interes za kvalitetnoto vodosnabduvawe na naselbite vo pograni~nite op{tini. Vo prv red kako zna~ajni rezervi {to treba da bidat predmet na za{tita se izvorite [um, Radoli{ta, Rado`da, Vev~ani i Biljaninite Izvori.

Zaedni~kiot interes za ~ista sredina i za~uvuvawe na kvalitetot na povr{inskite i podzemnite vodi me|u R. Makedonija i R. Albanija }e se ostvari so zaokruùvawe na izgradbata na kolektorot za otpadni vodi i pre~istitelnata stanica za naselenite mesta na bregot na Ohridskoto Ezero od strana na R. Albanija.

6.1.4.4 . Industrija

Industrijata vo Ohridskiot region proizveduva rezervni delovi za avtomobili, elektri~ni delovi, tekstil, keramika i prerabotka na metali. Site ovie industriski kapaciteti ispu{taat otpad koj moè da gi zagaduva rekite Sateska, Velgo{ka, Koselska i Golema Reka.

6.1.4.5 Cvrst otpad

Cvrstiot otpad isto taka moè da bide izvor na zagaduvawe za ezeroto dokolku ne bide deponiran na vistinski na~in. So raspa|aweto na ovoj materijal, visokokontaminirani te~nosti moàt da se slijat vo podzemnite vodi i preku potocite vo koi tie se slivaat da najdat pat do ezeroto.

6.1.4.6 Koristewe na prirodnite resursi

Raznovidnosta i dinami~nosta na prirodnite pojavi i procesi vo regionot ovozmoìle sozdavawe na golem broj na prirodni resursi koi preku primena na

- 102 -

soodvetna tehnologija moè da se stavat vo funkcija na vkupniot razvoj na pograni~niot region.

Rudarstvo:

Zonata na kontaktnoto podra~je na R. Makedonija so sosednite zemji R. Albanija i R. Grcija metalogenetski pripa|a na rudniot reon na [arsko-pindskiot masiv. Perspektivni rudni nao|ali{ta se: jaglenovite leì{ta vo Piskup{tina-Stru{ko i Lavci-Resensko, leì{tata na varovnici vo Stru{ko (Labuni{ta, Ta{maruni{ta, Kali{ta, Struga), Ohridsko (Leskoec, ramne, Kuratica i Trpeica), travertinot vo velmej-Ohridsko i bre~ite na Jablanica.

[umarstvo:

Povr{inite pod {umi vo op{tinite vo pograni~niot region na R. Makedonija zazemaat 107.470 ha. Vkupnata drvna masa iznesuva 195.989 m3 godi{no {to pretstavuva solidna osnova za razvoj na malite drvoprerabotuva~ki kapaciteti. So posebno visoki kvaliteti se odlikuvaat visokosteblenite bukovi {umi na Jablanica (buka) i Baba Planina (molika i buka). Me|utoa, poradi istorisko-ekonomskite uslovi (razvojot i opstojubaweto na selata) i prirodnite uslovi izrazeni preku dinamikata na reljefot, geolo{kata osnova, hidrolo{ko-meteorolo{kite uslovi i vegetaciskata pokrivka na pogolem del od niskite tereni (rabnite delovi na kotlinite Debrca, stru{ko Pole, Prespanskata Kotlina) izrazeni se erozivnite procesi. Kako posledica na ovie procesi se pojavuvaat golem broj na porojni tekovi i visoka produkcija na nanosen materjal vo dolnite te~enija na rekita Sateska, Golema Reka i pogolem broj mali reki koi direkno se vlenvaat vo ezerata.

Zemjodelstvo:

Vo opfatot na analiziraniot prostor se nao|aat Prespanskoto Pole i Stru{koto Pole koi raspolagaat so visoko-produktivni obrabotlivi povr{ini, a spored hidro-klimatskite uslovi pogodni se za odgleduvawe na ovo{tarski kulturi i lozja, kako i na golem broj industriski kulturi. Vkupnata povr{ina na zemjodelskoto zemji{te iznesuva 75.000ha, a obrabotlivata povr{ina iznesuva 39.000 ha. Povr{inite pod pasi{ta zavzemaat 35.000 ha, od koi posebno se izdvojuvaat visokoplaninskite pasi{ta na Jablanica, Gali~ica i Baba so vkupna povr{ina od 24.836 ha. Posebna pogodnost pretstavuvaat ezerata za razvoj na stopanskiot ribolov.

6.1.5 Turizam

Prisustvoto na dvete ezera (Ohridskoto i Prespanskoto) i visokite planini Baba, Gali~ica i Jablanica so svoite atraktivni prirodni ubavini ovozmoùvaat razvoj na stacionarniot leten i zimski turizam. Nivnoto dosega{no iskoristuvawe ukaùva na neophodnost od definirawe na zaedni~ka strategija za turisti~ko koristewe na celiot region za razvoj i koncentracija na odredeni sodrìni vo krajbre`nite prostori. Ovaa potreba ja potencira i statusot na Ohridskiot region vo Listata na svetsko nasledstvo. Dosega{nite plansko-ureduva~ki naso~uvawa vo golema mera dadoa pozitivni rezultati, me|utoa, visokoestetskite pejza`ni vrednosti na regionot naloùvaat potreba od revalorizacija na turisti~kite potencijali i redefeinirawe na interesite i celite za nivno koristewe soglasno konceptot za odr`liv razvoj.

6.1.6 Infrastruktura

Prostornoto planirawe ima vlijanie na razvojot na infrastrukturata vrz op{testveno-ekonomskiot razvoj i za{titata na ìvotnata sredina i prirodata na Ohridskiot region. Pojdovnite osnovi vo zaedni~kiot razvoj na infrastrukturnite sistemi vo regionot gi so~inuvaat:

- 103 -

- izgradenite patni pravci: Skopje-Ohrid-Resen-Bitola-Mexitlija (magistralen E-65); Ohrid-Struga- ]afa San (magistralen E-850); Ohrid Sveti Naum, Resen - Stewe i Resen - Markova Noga (regionalni);

- planiraniot (so Prostorniot plan na RM) paten pravec (avtopat E-871) Deve Bair - Skopje - Ohrid - ]afa San;

- izgradenite èlezni~ki pravci: Skopje - Bitola - Mexitlija;

- planiranite èlezni~ki pravci: Ki~evo - Ohrid - ]afasan i Ohrid - Resen - Bitola;

- izgradenata elektroprenosna mreà: 150 KV dalnovod Bitola - Amindeo (R. Grcija) i 110 KV dalnovod Bitola - Resen - Ohrid - Struga;

- planiranata elektroprenosna mreà: 400 KV dalnovod Bitola - Amindeo i Bitola - Ohrid - Elbasan i 110 KV dalnovod Ohrid - Pogradec;

- postojnata TE Bitola 1, 2 i 3;

- planiranata TE Bitola 4;

- planiraniot gasovod: Strumica - Kavadarci - Bitola so krak kon R. Grcija i preku Ohrid - Struga za R. Albanija;

Me|unarodnite i magistralnite patni pravci se optovareni so frekfencija od vozila (patni~ki avtomobili, lesni tovarni vozila, avtobusi, te{ki tovarni vozila i avtovozovi-kamioni so prikolki). Mo`nata bliska realizacija na Koridorot-8 ja potencira potrebata od zaedni~ka sorabotka pri ocenkata na {tetnite vlijanija, (Environmental Impact Assessment), zaradi utvrduvaweto na direktnite, indirektnite i induciranite impakti vo prostorno nedeliviot fizi~ki koridor i zonite na me|usebnite interakcii na avtopatot i okolnoto zemji{te pod razli~na namena na koristewe.

6.1.7 Op{testveno-ekonomski vrednosti

● Nedovolna povrzanost i kompatibilnost na instituciite na sistemot.

● Migracija na naselenieto vo i od Ohridskiot region predizvikana od kupuvaweto i prodavaweto na nedvi`nostite, i od drugi ekonomski pri~ini.

● Nepo~ituvawe i selektivna primena na zakonskata regulativa.

● Nedovolni vloùvawa za podobruvawe na infrastrukturata.

● Nedostatok na stru~en kadar.

● Is~eznuvawe i izumirawe na starite tradicionalni zanaeti.

● Dolgiot proces na op{testvena tranzicija zapo~nat u{te pred 18 godini.

● Nepostoewe ili poremetuvawe na kriteriumite za vrednost, predizvikano od promenite vo op{testveno-ekonomskiot i politi~kiot sistem na zemjata.

● Nepribirawe, ili necelosno pribirawe na komunalnite prihodi po osnov na koristewe na prirodnite i kulturnite dobra (zemji{teto, vodata, javnite povr{ini, turisti~kata i drugi komunalni taksi).

6.2 Rizici koi gi zagrozuvaat vrednostite

Seizmi~kite pojavi-zemjotresite se dominantni prirodni nepogodi vo Republika Makedonija, koi moàt da imaat katastrofalni posledici, kako vrz ~ovekot, taka i vrz prirodata. Prisutni se niz vekovite, na deset seizmi~ki àri{ta vo zemjata ili vo nejzinata pobliska i po{iroka okolina, od koi vo istorijata kako

- 104 -

eden od najrazurnuva~kite e zabeleèn onoj {to se slu~il vo 518 god. i gi sramnil so zemjata skoro site toga{ni gradovi i naseleni mesta.

Duri i zemjotresite so umereni magnitudi, do 6,0 stepeni spored MSK-64, moàt da predizvikaat seriozni razurnuvawa, bidej}i tradicionalno gradenite objekti, osobeno vo ruralnite sredini, ne moàt da gi izdràt ovie zemjotresi bez zna~itelni o{tetuvawa.

Me|u podra~jata {to se izloèni na najgolemi seizmi~ki vlijanija, pokraj Debar, Skopje, Berovo, Ko~ani, Del~evo, podra~jeto pome|u Gevgelija i Demir Kapija, se vbrojuva i podra~jeto na Ohridskiot region.

Istoriskite podatoci pokaùvaat deka silnite zemjotresi generirani na teritorijata na dràvata se prosledeni i so pojava na kolateralni hazardi (likvifakcija, odroni, svle~i{ta, puknatini, rasednici, pomeruvawa), so dominantni odroni i svle~i{ta, {to u{te pove}e gi zgolemuva negativnite posledici na zemjotresite.

Po katastrofalniot zemjotres {to go pogodi Skopje vo 1963 god. i ne{to poslabiot vo 1968 vo Debar, vrz osnova na pregledot i analizata na site o{teteni objekti e definiran koncept na integralno razgleduvawe i kontrola na seizmi~kiot rizik. Aseizmi~kata gradba i seizmi~kata za{tita zazedoa prioritetno mesto vo tehni~kata regulativa za proektiraweto i izgradbata. Vo izminatite nekolku decenii normite bea modificirani, podobruvani, taka {to denes tie se na kvalitativno nivo. Sepak, od aspekt na za{titata na prostorot, ìvotnata sredina, naselenieto i sozdadenite vrednosti, neophodno e potrebna celosna revizija na normativnite akti i definirawe na sovremeni kriteriumi za izgradba vo seizmi~kite podra~ja.

Zaradi otsustvoto na soodveten institucionalen sistem, kako i nepo~ituvaweto na donesenite prostorni i urbanisti~ki planovi od ponizok red, propi{anite merki za aseizmi~ka za{tita, nivoto na seizmi~kiot rizik e zgolemeno. Ovde osobeno nepovolno vlijaeelo bespravnoto gradewe, nelegalnite i nestru~no izvedeni konzervatorsko-restavratorski raboti na spomenicite na kulturata, kako i nekontroliranata i prekumerna urbanizacija. Vo tie ramki, ostanuva otvoreno pra{aweto kolku podru~jeto na Svetskoto prirodno i kulturno nasledstvo na Ohridskiot region e bezbedno vo seizmi~ki pogled.

Pokraj zemjotresite, toa e izloèno na rizik i od drugi opasnosti, kako {to se poàrite, do izvesen stepen poplavite i drugite vremenski nepogodi, kako i tehni~ko-tehnolo{kite havarii i katastrofi.

Poàrite na celoto podra~je na zemjata, pa i vo Ohridskiot region, se slu~uvaat glavno vo letniot period, kako posledica na visokite temperaturi ili neodgovornoto odnesuvawe na poedinci. Pri~ina za poàrite moè da bidat i dotraenite ili neispravni elektri~ni instalacii, {to e posebno opasno za muzeite, arhivite i drugite objekti vo koi se izloèni ili se ~uvaat dvi`nite spomenici na kulturata.

Postojnite merki za protivpoàrna za{tita i kontrolata na uredite i aparatite za za{tita od poàr ne se adekvatni.

Podra~jeto na Ohridskiot region, odnosno poedini negovi delovi ili poedine~ni spomenici na kulturata, moàt delumno, iako mnogu retko, da bidat izloèni i na rizikot od poplavi, naj~esto zaradi neadekvatniot odvoden i kanalizacionen sistem, nivnoto nedovolno odrùvawe i ~istewe, no i od povremeno izlevawe na nekoi od re~nite tekovi ili vo ekstremen slu~aj od naglo i enormno podignuvawe na nivoto na Ohridskoto Ezero.

Od ostanatite meteorolo{ki pojavi so karakteristiki na elementarni nepogodi se manifestiraat i pojavite na grad, olujni vetrovi i magli.

- 105 -

Poradi toa e neophodno podigawe na vetrobrani od trajna {umska vegetacija osobeno na pogolemite agrokompleksi. Kako posebna merka za za{tita od silnite vetrovi, pokraj komunikaciite, pretstavuva izborot na vegetacija so izrazen godi{en prirast koja podnesuva podolgotrajni su{ni periodi.

Namaluvawe na seizmi~kiot rizik

Namaluvawe na seizmi~kiot rizik moè da se izvr{i so primena na soodvetni ekonomski merki za za{tita na sozdadenite vrednosti (grade`na intervencija na nosivata konstrukcija na postojnite objekti, zaradi zgolemuvawe na otpornosta protiv najsilnite zemjotresi), odnosno zadolìtelna primena na normativno-pravna regulativa, so koja se uredeni postapkite, uslovite i barawata za postignuvawe na tehni~ki konzistenten i ekonomski odr`liv stepen na seizmi~ka za{tita pri izgradbata na novite objekti.

Vo investicionite proekti treba da se razrabotat i merkite za za{tita na ~ovekot, materijalnite dobra i ìvotnata sredina od prirodnite katastrofi. Neophodno e permanentno aùrirawe na planovite za za{tita od elementarni nepogodi, koi soglasno zakonskite obvrski postojat za celata teritorija na dràvata, poradi prisutniot seizmi~ki hazard, kako i izloènosta na drugi prirodni katastrofi.

Za podra~jata vo koi pokraj seizmi~kite hazardi, postoi opasnost i od kolateralni {teti, neophodno e da se izvr{i detalna reonizacija kako osnova za primena na za{titni merki vo procesot na prostornoto i urbanisti~koto planirawe.

Za kvalitativno i kvantitativno definirawe na parametrite na seizmi~nosta na teritorijata na zemjata, neophodno e zgusnuvawe na mreàta na seizmolo{ki stanici i na mreàta na instrumentite za registracija na zemjotresite i nivno osovremenuvawe. So realizacija na navedenite prioriteti se sozdavaat realni uslovi za uspe{na inènerska prevencija i namaluvawe na seizmi~kiot rizik na teritorijata na Makedonija, odnosno za efikasen menaxment na efektite i vonrednite sostojbi predizvikani od silnite seizmi~ki sili.

Voveduvaweto na aseizmi~koto upravuvawe so fondot na postojnite objekti (vo smisla na dijagnosticirawe na nivnata seizmi~ka sigurnost), neophodno e za standardnoto urbanisti~ko planirawe.

Poso~enata problematika mora da pretstavuva podra~je od su{tinska i dolgoro~na grià na op{tetvenata zaednica na site nivoa, od lokalno do dràvno, na {to mora da mu se pristapi itno, organizirano, efikasno i efektivno. Na toj na~in, sistematski bi se pristapilo kon re{avaweto na tri klu~ni problemi:

● Nedovolnata seizmi~ka sigurnost na odreden del od fondot na postojnite objekti.

● Nedovolnoto uvaùvawe i po~ituvawe na barawata za seizmi~ka otpornost i bezbednost pri promena na namenata, nadgradbata i rekonstrukcija na objektite.

● Nedostatok na adekvatna zakonska i tehni~ka regulativa, soglasno na sovremenite koncepti na seizmi~kata evaluacija i zajaknuvawe na ovie objekti, kako i nedostatok na prostorni i urbanisti~ki planovi vo koi ovoj problem se re{ava na adekvaten na~in.

● Neophodno e koristewe na soodvetni mapi pri planiraweto na zemjotresnata za{tita, no potreben e i integralan pristap za namaluvawe na seizmi~kiot rizik.

- 106 -

Namaluvawe na rizikot od poàri

Zaradi pouspe{na za{tita od vakvite pojavi vo prostornite i urbanisti~kite planovi se prezemaat niza merki za namaluvawe ili celosno otstranuvawe na pri~inite za predizvikuvawe na poàri, spre~uvawe na nivnoto {irewe, gasnewe i ukaùvawe pomo{ pri otstranuvawe na posledicite predizvikani od niv, koi se odnesuvaat na:

● izvori za snabduvawe so voda, kapacitetite na gradskata vodovodna mreà i vodovodnite objekti koi obezbeduvaat dovolno koli~estvo voda za gasnewe na poàri;

● oddale~enost me|u zonite predvideni za stanbeni i javni objekti i zonite predvideni za industriski objekti i objekti za specijalna namena za smestuvawe lesno zapalivi te~nosti, gasovi i eksplozivni materii;

● oddale~enost me|u objektite so razli~na namena i otpornost na poàri na konstrukciite vnatre vo industriskata i stanbena zona i objektite za specijalna namena;

● {iro~inata, nosivosta i proto~nosta na pati{tata so koi }e se ovozmoì pristap na protivpoàrni vozila do sekoj objekt i nivno manevrirawe za vreme na gasnewe na poàrite;

Za{tita od poàri opfa}a merki i dejnosti od normativen, operativen, organizacionen, tehni~ki, obrazovno-vospiten i propaganden karakter, koi se uredeni so Zakonot za za{tita od poàri (Slu`ben Vesnik na SRM br.43/86) koj e vo proces na revizija so aproksimacija na direktivite na Evropska Unija, so koj se o~ekuva podobruvawe na zakonskata regulativa za prevzemawe na merki za za{tita od poàri.

● Vo celata postapka za prostorno i urbanisti~ko planirawe da se vklu~at i stru~ni lica od oblasta na za{tita od poàri.

● Da se zasili i izdigne na najvisoko nivo inspekciskata kontrola, kako na lokalno, taka i na nacionalno nivo.

● Pri proektiraweto na novi, ili rekonstrukcija i sanacija na starite muzei, arhivi, crkovni riznici, depoa i drugi objekti kade {to se ~uvaat dvi`nite spomenici na kulturata, neophodno e da bidat vklu~eni i stru~ni lica od oblasta na za{tita od poàri.

● Pri proektiraweto na naselbi, stanbeni blokovi, pove}ekatnici i sli~no, zadolìtelno treba da u~estvuvaat i stru~ni lica od oblasta na za{tita od poàri.

● Izgradba na protivpoàrni prepreki: isprese~enost na urbanoto tkivo, slobodni neizgradeni povr{ini, ve{ta~ki vodeni tekovi, mali ezerca i sli~no.

● Donesuvawe na Odluka na dràvno nivo za merkite za konzervacija ili otstranuvawe na eksplozivni i poàrno opasni postrojki od napu{tenite ili zatvorenite fabri~ki kompleksi.

● Izrabotka na planovi za za{tita od poàr vo {umskite kompleksi so prosekuvawe i izgradba na poàrni pati{ta, kako i so parcelizacija vo smisol na poàrni prepreki zaradi spre~uvawe na {ireweto na eventualnite poàri na celite kompleksi.

● Postavuvawe na soodvetni za{titni ogradi, kontrola na pristapot i aktivna i permanentna kontrola na bezbednosta od poàri.

● Postavuvawe na soodveten broj protivpoàrni uredi i aparati vo sekoj objekt i nivna redovna kontrola i servis.

- 107 -

● Pristapuvawe kon izgotvuvawe na novi zakonski akti koi go ureduvaat podra~jeto na protivpoàrnata za{tita.

Namaluvawe na rizikot od poplavi

Pri pojava na prirodni stihii kako {to se poplavite, sekoe organizirano op{testvo prezema aktivni i pasivni merki za organizirana odbrana od niv. Za donesuvawe na brzi, ispravni i efikasni odluki neophodno e da se raspolaga so:

● odnapred razraboten plan;

● sigurni informacii za sostojbata vo zagrozenoto podra~je;

● sigurni prognosti~ki informacii za o~ekuvanite sostojbi.

So ogled na prirodnite karakteristiki, kako i koristeweto na prostorot, pred sé za urbani celi, potrebno e da se izrabotat prognosti~ki modeli za odredeni podra~ja vo zemjata, prvenstveno za sistemot Ohridsko Ezero-Globo~ica-[piqe, a isto taka da se obezbedat i uredat re~nite korita, osobeno na rekite Sateska i Crn Drim zaradi {to e potrebno:

● odrùvawe i obnovuvawe na krajbre`nata vegetacija za spre~uvawe na erozija;

● strogo kontrolirawe na sostojbata so re~niot nanos;

● otpo~nuvawe so izgradba na stabilizacioni pragovi za visinsko fiksirawe na re~nite korita i za spre~uvawe na bo~nata erozija;

● otpo~nuvawe so ureduvawe i oplemenuvawe na degradiranite re~ni korita;

● odrùvawe i rekonstrukcija na ve}e izgradenite sistemi za za{tita od poplavi.

Za trajna regulacija na koritoto na rekata Sateska i otstranuvawe na nejzinoto negativnoto vlijanie i degradacija {to permanentno gi vr{i na Ohridskoto Ezero so nanosite {to vo nego gi deponira, potrebno e prefrlawe na nejzinite vodi od Ohridskoto Ezero vo rekata Crn Drim, za {to treba da se izgotvi tehni~ko re{enie so koe }e se izbegne zasipuvaweto na koritoto na Crn Drim i poplavuvaweto na Stru{ko Pole.

Eutrofikacija na Ohridskoto Ezero

Koncentracijata na fosfor na vodite na Ohridskoto Ezero e seu{te dovolno niska za da moè ezeroto da se smeta za „oligotrofno”, no ovaa koli~ina se nagolemuva so tekot na vremeto. Koncentracijata koja moè da se izmeri sega e 3 do 4 pati pogolema od koncentracijata koja bila merena pred Vtorata svetska vojna. Zemaj}i go predvid ogromniot volumen na voda vo Ohridsko Ezero, se raboti za mo{ne zna~ajna promena. Ako ovoj trend se potvrdi preku dodaten monitoring, moè da se o~ekuva dramati~ni promeni vo Ohridsko Ezero vo tekot na narednite nekolku dekadi. Preliminarnite procenki na vkupnoto optovaruvawe so fosfor vo Ohridsko Ezero napraveno vo 1995 god. sugeriraat deka vkupnoto optovaruvawe bi moèlo da e 3-5 pati pogolemo od ona koe e potrebno za ezeroto da se oddrì vo oligotrofna sostojba (Ernst Basler i partnerite 1995), sledstveno na ova }e treba da se namali optovaruvaweto so fosfor od drugite izvori. Na albanskata strana na ezeroto, drugi va`ni izvori na fosfor se basenite na rekite Чerava, Pograde~ka Reka i izvorite Drilon. Na makedonskata strana, najmnogu fosfor vo ezeroto nosat Velgo{ka, Koselska Reka i rekata Sateska, kako i izvorite kaj Sveti Naum. Optovaruvaweto so fosfor koe doa|a od rekata Sateska e verojatno isto tolkavo kako od otpadnite vodi od Pogradec.

- 108 -

Bakterisko zagaduvawe na Ohridskoto ezero

Eden od najgolemite potencijalni rizici za ~ove~koto zdravje vo naselbite koi se nao|aat na bregot na Ohridsko Ezero e kontaminacijata so bakterii i virusi koi predizvikuvaat zaboluvawa, a koi vleguvaat vo ezeroto preku otpadnite vodi koi sodràt fekalii. Vo 1988 god. be{e zavr{ena prvata faza na kolektorskiot sistem za prerabotka na kanalizaciskata voda po dolìnata na bregot na Ohridskoto Ezero. Po po~nuvaweto na rabotata na ovoj sistem ima{e dramati~ni podobruvawa vo kvalitetot na vodata na ohridskoto krajbreìe. Brojot na opasnite bakterii se namali za iljada pati. Vodata na ohridskoto krajbreìe sega e glavno bezbedna za kapewe i za piewe. Ovie podobruvawa se silen pottik za prodolùvawe na izgradba na sistemi za prerabotka na otpadnite vodi vo dolìna na celiot breg na ezeroto.

Nadvor od golemite gradovi, zagaduvaweto so bakerii se javuva na mestata kade rekite i potocite se vlivaat vo ezeroto. Ovie tekovi nosat ìvotinski i ~ove~ki otpad od selata koi se podaleku od ezeroto. Site ovie izvori na zagaduvawe treba da se zemat vo predvid, dokolku se saka vodite na Ohridsko Ezero da ostanat ~isti za upotreba i zadovolstvo na site.

Zoni na zagaduvawe i uni{tuvawe na prirodnite ìveali{ta po dolìnata na ezerskoto krajbre`je

Poradi toa {to litoralnata zona e vo direkten dopir so naselenieto koe ìvee na krajbreìeto, taa e najmnogu zagrozena kaj najgolem del od ezerata. Ohridsko Ezero. Uni{tuvaweto na prirodnite ìveali{ta i naru{uvaweto na kvalitetot na vodata e najsilno izrazeno vo litoralnata zona, posebno vo onie oblasti koi se najbliski do naselenite mesta. Vo Ohridskiot region, problemi vo litoralnata zona postojat na podra~jeto na Struga, Ohrid i krajbreìeto koe se protega kon jug do Sveti Naum. Promeni isto taka postojat na mestata kade se vlevaat golemite pritoki na ezeroto, posebno rekata Sateska, Velgo{ka i Koselska Reka. Na mestata kade ima priliv na hranlivi materii, nagolemen e i rastot na podvodnite rastenija. Na mestoto na vlivot na reka Sateska, sedimentot ja ispolnuva litoralnata zona. Planktonot i bentosnite bezrbetni ìvotni isto taka pokaùvaat promeni vo zaednicite vo ovie litoralni zoni. Kako fitoplanktonot, taka i vidovite na zooplanktonot se menuvaat kon onie vidovi koi ìveat vo mezotrofni i eutrofni uslovi. Ovie promeni }e imaat zna~ajno vlijanie vrz drugite biotopi na Ohridskoto Ezero. Krajbreìeto na Ohridsko Ezero porano imalo dolgi pojasi na trski, no toa e vo golema merka promeneto od ~ove~kata populacija koja ìvee vo negovata blizina. Istoriski, trskite se koristele za mnogu razni primeni. Edna od najzna~ajnite e kako materijal za krovovi na ku}ite. I pokraj promenite vo na~inot na ìveewe i predominacija na novi materijali i novi tehnologii, trskite seu{te se koristat za razli~ni potrebi i vo sega{no vreme. Isto taka, trskite ednostavno se se~at ili se gorat za da se obezbedi podobar pogled ili polesen rekreativen pristap kon ezeroto.

Ulov na riba od Ohridsko Ezero

Jasno e deka ribnite kolonii vo ezeroto se vo neposredna opasnost i deka se neophodni brzi aktivnosti vo upravuvaweto. Site podatoci ukaùvaat na seriozna zagrozenost na populacijata na pastrmkata i zagrozenost na populaciite na pla{icata i krapot. Prekumerniot ribolov e najverojatno glavnata pri~ina za namaluvawe na populacijata na pastrmkata. Socio-ekonomskite pritisoci koi doveduvaat do prekumeren ribolov pove}e ja zagrozuvaat pastrmkata vo odnos na drugite vidovi riba poradi pogolemata pobaruva~ka i povisokata ekonomska vrednost na ovaa riba.

Iako dojde do namaluvawe na prose~niot ulov na pastrmka duri vo poslednite nekolku godini, postoi dramati~na promena vo ulovot. Po~nuvaj}i so 1992 god., ribolovot vo Albanija po~na dramati~no da se zgolemuva, dodeka vo Makedonija po~na da opa|a. Promenite vo pritisokot za ribolov vo obete zemji se rezultat na razlikite na socijalnata i politi~kata situacija vo sekoja od niv i zakonite koi go

- 109 -

reguliraat ribolovot. Vo Makedonija postojat ograni~uvawa za goleminata na ulovot vo tekot na poslednata decenija, preku koncesii i dozvoli koi gi dava vladata. Od 2005 god. vo sila e i zabrana za lov na pastrmkata i belvicata.

Isto taka postojat nekoi preliminarni dokazi deka pesticidite koi se koristat od zemjodelcite vo regionot moè da gi zagrozuvaat ribite vo ezeroto. Ovie pesticidi se najdeni vo tkivata na ribite uloveni vo ezeroto. Ne samo {to ovie pesticidi se {tetni za samite ribi, tie isto taka moè da pretstavuvaat opasnost za lu|eto koi ja jadat ovaa riba, posebno za bremenite èni i za malite deca.

Menuvawe na tekot na reka Sateska

Menuvaweto na tekot na rekata Sateska go zgolemi prilivot vo podslivot na Ohridsko Ezero za 174%. Toa ovozmoì isu{uvawe na okolu 2500 hektari zemjodelsko zemji{te i go regulira tekot i kosinata na rekata Crn Drim niz gradot Struga kako i niz zemjodelskoto podra~je okolu gradot. Vo Struga be{e konstruirana prelivna struktura i tekot na rekata be{e kontroliran za da se ovozmoì razvivawe na potencijalot za hidroelektranite „Globo~ica” i „[piqe”.

Vo momentot ne postoi kontrola vrz koli~inata na pesok i ~akal koi se crpat od re~noto dno. Ova crpewe vlijae vrz tekot na rekata i koli~inata na sedimentot i rezultira so zna~ajna erozija na re~niot tek. Koga be{e izvr{eno prenaso~uvaweto na rekata Sateska, bea prezemeni antieroziski merki ~ija cel be{e da se namali vnesuvaweto sediment vo rekata i prvenstveno, prilivot na sedimenti vo Ohridsko Ezero. Ovie merki vo po~etokot bile efikasni no podocna prestanale da se primenuvaat. Ottoga{, golemi koli~ini sediment se nasobrani vo izgradeniot re~en tek, kanalot e izloèn na propa|awe a vegetacijata po dolìnata na bregot e uni{tena.

Sedimentnoto optovaruvawe na Ohridsko Ezero e golemo i na mestoto na vlivot vo ezeroto e formirana re~na delta. Raspa|aweto na organskite materii gi namali koncentraciite na rastvoreniot kislorod i dojde do promena na raspredelbata na florata i faunata na ovoj del od ezeroto.

Vo 1988 god. be{e izgotvena studija za da se ispita vlijanieto na sedimentot od rekata Sateska vrz Ohridsko Ezero, na nizinite vo okolinata na Struga, tekot na rekata Crn Drim, kako i na elektri~nite centrali na rekata Crn Drim koja {to be{e napravena od strana na Institutot za energetika od Skopje. Ovaa studija go razgleda prenaso~uvaweto na rekata Sateska povtorno vo Crn Drim i ve{ta~koto ezero „Globo~ica”. Implementacijata na ovoj proekt bi go podobrilo ekolo{koto zdravje na rekata i bi gi namalilo {tetnite vlijanija vrz Ohridsko Ezero.

- 110 -

- 111 -

7. POTENCIJALI

- 112 -

- 113 -

7 Potencijali na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na Ohridskiot region

Ohridskiot region so geografskite i avtenti~nite vrednosti treba da se opfati kako celina i da se za~uva negovata izvornost i identitet. Sovremenata ekonomska vrednost na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na Ohridskiot region treba da bide manifestirana preku naukata i obrazovanieto, turizmot, soobra}ajot (ezerskiot soobra}aj), ribarstvoto i zanaet~istvoto.

Razvojot na Ohridskiot region treba da bide preku edinstvenite unikatni vrednosti na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo, taka da proizvodite treba da se promoviraat kako edinstvena celina, so avtenti~en originalen identitet. Vo tie ramki prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na Ohridskiot region treba da se promovira koristej}i go prefiksot na brendot na UNESKO.

Prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na Ohridskiot region, kako vrednosti od isklu~itelno zna~ewe, zazemaaat posebno, ili dominantno mesto, zatoa {to kako i vo vizijata, se prepoznaeni kako glavni potencijali za razvoj na regionot.

Prirodnite (floristi~ki-faunisti~ki) vrednosti na Ohridskiot region, predstavuvaat dobar potencijal za razvoj na: botanikata, zoologijata, medicinata farmacijata, ekologijata, koi pretstavuvaat oblasti koi bi moèle da se vrednuvaat niz razvojot na eko-turizmot, za koj postoi golemo interes Osven toa posvolnite prirodni i klimatski uslovi se potencijalen razvoj za zdravstveno-rekreativen turizam.

Kulturnite vrednosti na Ohridskiot region pretstavuvaat potencijal za razvoj na kulturniot turizam, kako i za razvojot na svesta za kulturata i istorijata kako sredstvo za integracija na istoriskite dobra vo site sferi na sovremeniot ìvot.

Spojot na mnogubrojnite dvi`ni i nedvi`ni spomeni~ki dobra i faktot {to tie se nao|aat vo edinstvo so prirodnoto nasledstvo pridonesuva vo ponatamo{nite uspe{ni planirawa na gradovite i naselbite.

Ohrid e najzna~aen primer na avtenti~no so~uvan star grad, dobro vklopen vo mestoto i zbogaten so arhitektura so golemi vrednosti i kako takov pretstavuva zna~aen potencijal za ponatamo{en razvoj.

Golemite turisti~ki kapaciteti ovozmoùvaat i organizirawe na kongresen turizam za edukacija na stru~en i nau~en kadar, za valorizacija na prirodnite i kulturnite vrednosti kako i za edukacija na u~ili{nata i univerzitetska populacija, niz organizirawe nastava vo priroda, kako i vo drugi disciplini.

Turizam. Ohridskiot region ima golemi potencijali za razvoj na pove}e vidovi na turizam: kulturen, sportski, ruralen, ezerski, eko-turizam, zimski, podvoden i planinski turizam.

Kako uslov za realizirawe na site ovie vidovi na turizam pretstavuva planiraweto za podobruvawe na postoe~kata elektri~na, vodovodna, patna i kanalizaciona infrastruktura, {to pretstavuva realna pretpostavka za razvoj na odr`liviot turizam.

Za pokvalitetno podobruvawe na soobra}ajnata infrastruktura kako najgolem problem e parkiraweto vo starite gradski jadra, taka{to e potrebno izgradba na katni garaì i oformuvawe na podzemni parking prostori. Vo postojnata planska dokumentacija ve}e se predviduva izgradba na katni garaì, no istite se u{te ne se realizirani. Gradovite Ohrid i Struga vo letniot period mora da imaat organiziran reìmski soobra}aj so {to se onevozmoùva intenziven soobra}aj vo za{titenite jadra.

- 114 -

Idejata za izgradba na ì~ara koja bi go povrzala centarot na gradot so staroto gradsko jadro i Citadelata bi ovozmoìla revitalizacija na prostorot od gradskata tvrdina, turisti~ka valorizacija na prostorot i obezbeduvawe na atraktivni vizuri kon noviot del na gradot i ezerskata panorama. Isto taka ve}e podolg period postoi ideja za izgradba na ì~ara koja bi gi povrzala postoe~kite turisti~ki kapaciteti koi se nao|aat pokraj ezerskiot breg so Nacionalniot park Gali~ica koj poseduva potencijal za razvoj na zimskiot turizam. So ova bi se zgolemila turisti~kata sezona vo Ohrid i bi se sozdale uslovi, Ohrid da ima turisti~ka sezona vo tekot na celata godina. So ova turisti~kite potencijali bi dovele do kvaliteten turisti~ki proizvod obedinuvaj}i gi vo eden region prirodnite i kulturnite vrednosti.

Kako na site destinacii, turizmot se multiciplira i vo ostanatite vidovi na proizvodi i uslugi, kako {to e izrabotka na suveniri, proizvodstvo i plasman na hrana, zgolemen promet vo prodavnicite, a so toa i zgolemena vrabotenost.

Turisti~kiot potencijal vo Ohridskiot region e uslov, sistemot na za{tita na prirodnoto i kulturnoto nasdledstvo da bide {to pocelosen i so poddr{ka na site sektorski nositeli na razvojot ,a turisti~kiot proizvod bi moèl da bide visoko kvaliteten i da se odrì na me|unarodniot pazar podolgo. Zaedni{tvoto na dvata faktora - stepenot na za{tita i za~uvanosta na prirodnoto i kulturno nasledstvo, od edna strana i kvalitetot na turisti~kiot proizvod od druga, se vo me|usebna zavisnost:

Potencijalite moàt da se pronajdat vo slednite oblici na turizam:

- kulturen turizam

- sportsko-rekreativen turizam

- nauti~ki turizam

- riboloven turizam

- kongresen turizam

- relogiozen turizam

- ruralen turizam

- zdravstven i banski turizam

- ekolo{ki turizam

- obrazoven turizam

Blizinata na Nacionalniot park Gali~ica, prirodnite ubavini i pejzaì na ovoj prostor, bogatstvoto na prirodni vrednosti doprinesuvaat Ohridskiot region da pretstavuva zna~aen turisti~ki potencijal. Regionot ima perspektiva da bide pozicioniran na svetskiot pazar kako zna~ajno prirodno nasledstvo, no osnoven preduslov za toe e zdrava i nezagadena ìvotna sredina.

Vo vkupnata turisti~ka ponuda poseben akcent treba da se dade na hotelsko-ugostitelskite uslugi koi gi nudat i tradicionalnite obi~ai i narodnata kujna.

Soobra}aj. Pokraj Pan-Evropskiot koridor 8, postojnata patna mreà na podra~jeto na Ohridskiot region treba da se podobri so prodolùvawe na avtopatni re{enija na delnici, rekonstrukcija na delnici, so dobro povrzuvawe kako obikolnica na Ohridskoto Ezero, rekonstrukcija na delnica Ohrid - Resen, rehabilitacija i rekonstrukcija na odredeni delnici od magistralnite patni pravci kako i drug razvoj od regionalnata patna mreà koj bi se izvr{il preku izgradba na novi patni pravci do ruralnite naselbi.

- 115 -

Vo ramkite na Ohridskiot region ne postoi èlezni~ki soobra}aj i istiot e predviden vo ramkite na koridor 8 koj e od golema va`nost da se realizira od Ki~evo kon ]afasan - Republika Albanija. So ova bi se sozdale dobri uslovi za razvoj na ovoj region i po negovata celosna realizacija bi se povrzale i otvorile stopanstvata na Makedonija, Albanija i Bugarija. Preporakata za razvoj na èlezni~kiot soobra}aj vo regionot e od golemo zna~ewe kako dolgoro~na vizija za ostvaruvawe na pointenziven razvoj na regionot.

Ezerskiot soobra}aj mora da bide soodvetno planiran pri {to treba da se sozdadat uslovi za negov uspe{en razvoj. Za da se ostvarat celite za pogolem razvoj na ezerskiot soobra}aj na Ohridskoto Ezero se prepora~uvaat slednite merki {to treba da se prevzemat: voveduvawe na me|unarodna ezerska linija od gradot Ohrid, odnosno Struga, do gradot Podgradec - Republika Albanija so stalen vozen red. Isto taka se predviduva rekonstrukcija na postojnite i izgradba na novi pristani{ta na utvrdenite linii, nabavka na novi plovni objekti kako i voveduvawe na postojani linii za prevoz na patnici vo celiot period po izgradba na soodvetni pristani{ta.

Bidej}i postoi vozdu{en soobra}aj koj se odviva preku aerodromot Sv. Apostol Pavle, osven za razvoj na komercijalnata avijacija so podobruvawe i modernizirawe na postojnata aerodromska infrastruktura se nudi mo`nost i za razvoj na sportska, {kolska i zemjodelska avijacija. Razvojot na turizmot vo regionot perspektivno bara i izgradba na hidrodrom i heliodrom na bregot na Ohridskoto Ezero koj bi se koristele za izveduvawe na panoramski turisti~ki letovi.

Vo regonot ima potreba od formirawe na stokovno-transporten centar koj lokaciski bi ovozmoìl koristewe na transportnite sistemi: vozdu{en i paten.

Vo ramkite so predlozite za osovremenuvawe na patnite pravci kon ]afasan i Sv. Naum, kako i izgradba na èlezni~kata pruga kon ]afasan potrebno e da se doizgradat i soodvetno opremat grani~nite premini.

Ribarstvo. Bistroto sladkovodno Ohridsko Ezero so prozirnost pove}e od 21 m e bogato so riben fond od 17 vidovi ribi, od koi pove}eto se endemi~ni vidovi. Ribarstvoto e edna od najva`nite stopanski dejnosti vo Ohrid od mnogu odamna. Golem del od ìtelite so ribolovot ja obezbeduvale svojata egzistencija. Kvalitetot na ribata vo ezeroto, osobeno na pastrmkata, bil pro~uen nadaleku. Vo postarite izvori se spomnuva deka vo 1337 god. carot Du{an edno od lovi{tata vo Ohrid mu go podaril na manastirot Treskavec, a podocna me|u 1342 i 1345 god. na crkvata Sv. Bogorodica Perivleptos na koja i se davaat na posed 7 ribari. Vo Ohridskoto Ezero se lovele golemi koli~ini riba koja bila ceneta po svojot kvalitet duri do Carigrad, za koe spomnuvaat patopiscite od 15-ot vek, J. Musaki i \. Gustinijani.

Vo turskiot period delovi od ezeroto se davale pod zakup so licitacija na 2 godini, a podocna na 4 godini. Kon krajot na 19-ot vek so ribarstvo se zanimavale okolu 80 doma}instva vo Ohrid. Tie upotrebuvale ra~no izraboten alat, a mreìte gi pletele najnogu ènite - mreàrki, na koi toa im bila i profesija. Na ribolov odele so drveni i golemi ~unovi izraboteni od lokalni majstori. Чunovite se upotrebuvale i za prenos na stoka, drva i prehrambeni proizvodi od Pogradec do Struga i obratno. So dodatok nare~en ~ardak, ohridskite ~unovi se koristel i za prevoz na patnici do manastirot Sv. Naum i do Sv. Bogorodica vo Kali{ta, kako i za izleti i pro{etki po ezeroto.

Za Ohridskoto Ezero do sega se izdadeni pogolem broj nau~ni trudovi {to svedo~i za negovoto zna~ewe i bogatstvoto na negovata flora i fauna. Najpoznati vidovi na riba vo Ohridskoto Ezero se pastrmkata i belvicata. Kako institucija koja {to se griì za Ohridskoto Ezero i negovata flora i fauna e Hidrobiolo{kiot zavod od Ohrid, formiran u{te vo 30-tite godini od XX vek. Toj poseduva mrestili{te i istovremeno se griì i za zbogatuvawe na ribniot fond vo ezeroto. Zaradi nekontroliranoto ribarewe doa|a do namaluvawe na endemskite vidovi na ribi vo

- 116 -

ezeroto i ovoj institut odlu~uva to~no vo koj period od godinata i pod koj reìm moè da se eksploatira ribniot fond na ezeroto.

Nauka i obrazovanie. Prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na Ohridskiot region ima ogromni potencijali za nau~ni i stru~ni istraùvawa vo oblasta na: biologijata, geografijata, ekologijata, medicinata, arheologijata, arhitekturata, istorijata na umetnost, slavistikata i etnologijata.

- 117 -

8. VIZIJA

- 118 -

- 119 -

8 Vizija

Republika Makedonija }e go promovira svetskoto zna~ewe na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na Ohridskiot region , koristej}i go toj status kako strate{ki potencijal za odr`liv razvoj na lokalnite zaednici, regionot i po{iroko na dràvata.

Ohridskiot region, so celosno izgradena svest za prirodnite i kulturnite vrednosti {to gi poseduva, }e go temeli svojot razvoj i prosperitet vrz edna koordinirana i razvojna politika na upravuvawe, so cel zadovoluvawe na potrebite na sega{nite generacii, i prenesuvawe na ubavinata, avtenti~nosta i raznovidnosta na nasledstvoto na idnite generacii

Razvojot na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na Ohridskiot region }e se temeli vrz harmoni~nost na odnosite pome|u prirodnoto i kulturnoto nasledstvo i novite sodrìni na prostorot, i soci-ekonomskite potrebi na lokalnoto naselenie.

Zaradi urbanisti~ko-arhitektonskite i prirodnite vrednosti na Ohridskiot region, prostorniot razvoj }e bide rakovoden od principite na integralna za{tita, odnosno, po~ituvawe na tradicionalnite urbanisti~ki modeli za za~uvuvawe na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo kulturniot pejza` na Ohridskiot region i negovata celovitost i integritet, kako i vospostavuvawe na ramnoteà pome|u potrebite na sovremeniot ìvot i za~uvuvaweto na tradicionalnite i univerzalnite vrednosti.

Podra~jeto na Ohridskiot region kako Svetsko nasledstvo }e pretstavuva atraktivna destinacija za razvoj na kulturniot turizam. Poradi toa, so {irok konsenzus na site ~initeli, }e se vodi osobena grià za site spomenici na kulturata preku konzervacija, restavracija, sanacija i revitalizacija na sakralnite i profani objekti, srednovekovnite bedemi na Ohrid i drugite utvrduvawa, arhitektonskite ansambli vo starite gradski jadra na Ohrid i Struga kako i objektite od graditelskoto nasledstvo vo ruralnite sredini.

Golemiot broj arheolo{ki lokaliteti ve}e se, ili }e se stavat vo funkcija na turizmot prezentirani kako arheolo{ki parkovi, kako {to e slu~ajot so skoro otvoreniot Muzej na voda vo Zalivot na koskite kaj seloto Pe{tani, edinstven od ovoj vid vo po{irokiot region. Ogromniot broj dvi`ni spomenici na kulturata kako {to se arheolo{kite i etnolo{kite predmeti, ikonite, starite rakopisi i istoriski dokumenti, kako i predmetite od primenetata umetnost, izloèni vo nekolku postojani postavki ili preku razni vremeni izlo`bi i drugi vidovi na prezentacija, se isto taka vo funkcija na razvojot na kulturniot turizam.

Zaradi edinstvenite prirodni vrednosti na Ohridskiot region so golemo vnimanie }e se planira i realizira za{titata i za~uvuvaweto na negoviot geodiverzitet i biodiverzitet.

Preku prezemawe na merki za za{tita na vidovite i ìveali{tata, koi se vklu~eni na nacionalnite i me|unarodnite listi za za{tita, }e se obezbedi stabilnost na ekosistemite.

Ribarstvoto, kako zna~ajna ekonomska granka za Ohridskiot region, }e bide respektabilna dejnost, pod strog nadzor i kontrola na stru~nite institucii.

Starite zanaeti }e se vozobnovat i povtorno }e zaìveat, a uslu`nite dejnosti }e go dostignat nivoto na evropskite i svetskite standardi.

Vo duhot na tradicijata, no i idniot razvoj, Ohrid }e pretstavuva univerzitetski centar za steknuvawe znaewa od oblasta na turizmot, ugostitelstvoto, arhitekturata, za{titata na kulturnoto nasledstvo i drugi nau~ni disciplini. Gradot

- 120 -

Ohrid, kako i site drugi pogolemi i pomali naseleni mesta vo Ohridskiot region, }e ja ~uvaat, afirmiraat i neguvaat svojata multikulturalnost, brojnite tradicionalni kulturni nastani i manifestacii i festivali, svojata drevna duhovnost i osobenost.

Isklu~itelnite univerzalni vrednosti na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na Ohridskiot region }e stanat pojdovna to~ka za vospostavuvawe na mostovi na sorabotka so sosednite dràvi, kako i so dràvite od po{irokiot region.

Vizijata za idniot razvoj na Ohridskiot region ne e opfa}a samo za{titata na prirodnoto i kulturnoto naledstvo, tuku i negoviot odr`liv razvoj. Soodvetno informirawe i promocija za vistinskite vrednosti, pridonesuva za podigawe na javnata svest, pred se na lokalnoto naselenie kako elementaren faktor za za~uvuvawe na vrednostite.

Celta e za{tita, za~uvuvawe i prezentirawe na integralnoto dobro vo funkcija na sekojdnevniot ìvot, razvoj na maloto stopanstvo, i negova me|unarodna afirmacija.

Zaradi zgolemuvawe na samooodr`livosta na kulturno nasledstvo na Ohridskiot region i potvrduvawe na negovite vrednosti }e se prezemat merki za revitalizacija na prostorot, so cel zadovoluvawe na kulturnite, edukativnite i nau~nite potrebi na op{testvoto na nacionalno i me|unarodno nivo. Predvideni se vozobnovuvawe na pra-fukciite, i dodavawe na novi kompatabilni programski sodrìni na odredeni areali vo centralnoto gradsko jadro na gradot Ohrid, kako zbogatuvawe na kulturnta poraka na regionot (Vozobnovuvawe na Svetiklimentoviot univerzitet na Plao{nik);

Vo tekot na pred fazata i fazata na implementirawe na SUSTKULT proektot spored SUSTKULT Metodologijata be{e izrabotena SVOT analiza i be[e definirana kratka izjava za Vizija i be{e razvien Slogan za Podra~jeto na svetsko prirodno i kulturno nasledstvo Ohridski region:

OHRID GRAD KADE KULTURNOTO NASLEDSTVO GO PREGRNALO PRIRODNOTO

- 121 -

- 122 -

9. OP[TI CELI NA PLANOT ZA UPRAVUVAWE

- 123 -

- 124 -

9 Op{ti celi na Planot za upravuvawe so prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na Ohridskiot region

Vizijata za razvojot na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na Ohridskiot region mo`e da se ostvari so postignuvawe na slednite op{ti celi:

OP[TA CEL Br.1: Da se pridonesi kon razbirawe i upravuvawe so Podra~jeto od svetsko nasledstvo - Ohridski Region (Prvi ~ekori)

OP[TA CEL Br.2: Da se vospostavi i zajakne efektivna zakonska i institucionalna infrastruktura so cel da se za~uva i za{titi Isklu~itelnata univerzalna vrednost na Podra~jeto od svetsko nasledstvo Prirodno mi kulturno nasledstvo na Ohridskiot region (Za idnite generacii)

OP[TA CEL Br. 3: Da se pridonese kon valorizacijata i promocijata na Podra;jeto na svetsko nasledstvo – Prirodno i Kulturno nasledstvio na Ohridskiot region (Zgolemuvawe na razbiraweto za Isklu~itelnata univerzalna vrednost)

OP[TA CEL Br. 4: Da se pridonese vo razvojot na odr`liva infrastruktura (Odr`livi uslugi)

OP[TA CEL Br. 5: Da se pridonese kon Ekonomski razvoj na Podra~jeto na svetsko nasledstvo preku iskoristuvawe na potencijalite vrz baza na principot za odr`liv razvoj (Koristewe na Podra~jeto na svetsko nasledstvo)

OP[TA CEL Br. 6: Da se zajaknat ~ove~kite resursi na site nivoa preku edukacija na novi kadri i ponatamo{na edukacija i specijalizacija na postoe~kite vraboteni (Zavisi samo od nas)

Glavnite temi, problemite i zada~ite na Planot za upravuvawe so prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na Ohridskiot region se prezentirani vo poglavjeto 10 - Klu~ni pra{awa vo vrska so upravuvaweto so prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na Ohridskiot region i poglavjeto 11 - Akciskiot plan.

- 125 -

- 126 -

10. KLU^NI PRA[AWA

- 127 -

- 128 -

10 Klu~ni pra{awa na upravuvawe so prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na Ohridskiot region

Za seopfatno upravuvawe so prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na Ohridkiot region, neophodno e dobro poznavawe na site ~uvstvitelni to~ki i opasnosti i predizvici za podra~jeto, potencijalite i mo`nostite {to gi nudi statusot na Svetsko nasledstvo, kako i celosno poznavawe na sevkupnite resursi {to gi poseduva podra~jeto.

Podra~jeto na Ohridskiot region e ~uvstvitelno na promenite i rastot, no i obete se neizbe`ni i poèlni za ponatmo{niot razvoj na podra~jeto. Nekontroliranata i neprimerena promena na karakterot i su{tinata na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo Ohridskiot region moè da stane i opasnost za samite vrednosti zaradi koi toa e vpi{ano vo Listata na Svetskoto nasledstvo. Osobena opasnost za podra~jeto pretstavuva prekumernata i nekontrolirana urbanizacija koja kontinuirano se odviva, taka {to, kako {to konstatira{e i Misijata od UNESCO-ICOMOS-IUCN u{te vo 1998 god., gradeweto na golem broj objekti na krajbre`niot pojas na Ohridskoto Ezero, od seloto Rado`da pa sé do Sv. Naum, doveduva do kontinuirana promena na postojnata strukturata na naselbite od krajbre`jeto, na samiot pejza` i na krajbre`jeto, {to be{e identifikuvano kako rizik koj bi moèl da ja zagrozi univerzalnata vrednost na Svetsko nasledstvo na Ohridskiot region. Vo prilog na ova, sega{nata urbanizacija i zasilenata gradba na individualni objekti kako i zabrzaniot ekonomski razvoj, negativno vlijaat na za~uvuvaweto na starata gradska arhitektura, na samata struktura na stariot del na Ohrid i okolnite prostori vo koi se nao|aat istoriski spomenici, kako i na prirodnoto nasledstvo vo celina.

Kontroliranata izgradba moè pozitivno da vlijae vrz unapreduvaweto na Ohridskiot region. Neophodno e da se obezbedat mehanizmi na soodvetna za{tita i upravuvawe so regionot i istite da bidat vo funkcija na izbegnuvawe i sveduvawe na najmala mo`na mera na promenite koi bi mu na{tetile na Ohridskiot region. Isto taka e neophodna i soodvetna koordinirana integralna politika na upravuvawe so prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na Ohridskiot region, so vklu~uvawe i na privatnite i gra|anski strukturi.

Postojat i golem broj mo`nosti {to gi nudi samiot status na Svetsko nasledstvo kako {to se, na primer: podobruvawe na upravuvaweto i sostojbata na podra~jeto, podobruvawe na negovata dostapnost i iskoristuvawe, kako i pridonesot vo kulturniot i ekonomskiot razvoj na lokalnata zaednica i na posetitelite.

Site pra{awa {to se prezentirani vo ova poglavje se klu~ni za Ohridskiot region bidej}i, posredno ili neposredno, vlijaat na upravuvaweto so samoto podra~je i na za{titata na univerzalnite vrednosti na istoto.

10.1 Op{ti merki na upravuvawe

- Nikoj ne smee da go degradira, o{teti ili na bilo koj na~in da go uni{ti prirodnoto i kulturnoto nasledstvo vo Ohridskiot region.

- Nikoj ne smee da prevzema bilo kakvi aktivnosti i dejstvija vrz prirodnoto i kulturnoto nasledstvo vo Ohridskiot region bez dozvola na Upravata za ìvotna sredina odnosno Upravata za za{tita na kulturnoto nasledstvo.

10.2 Pravna ramka na za{tita

Postojnoto zakonodavstvo od oblasta na za{titata na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo i od dopirnite oblasti previduva donesuvawe na pove}e nacionalni strategii, kako strate{ki dokumenti za razvojot na dràvata vo odredeni segmenti. Za upravuvaweto so prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na Ohridskiot region relevantni se slednive dokumenti:

- 129 -

- Nacionalna strategija za za{tita i koristewe na kulturnoto nasledstvo;

- Nacionalna strategija za za{tita na prirodata;

- Nacionalna strategija za za{tita na biolo{ka raznovidnost;

- Strategija za regionalen razvoj na Republika Makedonija;

-Strategija za upravuvawe so otpad na Republika Makedonija (donesena vo 2008 godina);

- Strategija za monitoring na ìvotnata sredina;

- Nacionalna strategija za zemjodelstvoto i ruralen razvoj;

- Strategija za razvoj na turizmot (donesena vo 2009 godina);

- Nacionalna strategija za razvoj na kulturata;

- Prostoren plan na Ohridsko-prespanski region;

- Plan za upravuvawe so Nacionalniot park Gali~ica.

Prostorniot plan na Republika Makedonija od 2004 godina e najvisokiot dolgoro~en i integralen planski dokument za prostorot na dràvata, so koj se davaat nasoki za namenata, koristeweto, za{titata, organizacijata i ureduvaweto na prostorot na teritorijata na dràvata i za ureduvaweto so toj prostor.

Na lokalno nivo od donesenite planski dokumenti relevantni za Planot za upravuvawe se:

- Strategija za odr`liv lokalen ekonomski razvoj na op{tina Ohrid;

- Strate{ki plan za razvoj na op{tina Struga 2007-2011;

10.2.1 Nacionalno zakonodavstvo

Za{titata na kulturnoto nasledstvo e regulirana so Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo (“Sl.vesnik na RM” br.20/04, 115/07). Vo navedeniot zakon pra{aweto za donesuvawe na planovi za upravuvawe so za{titeni podra~ja ne e regulirano. Imeno, soglasno Zakonot, obvrska za podgotovka na Plan za upravuvawe so nedvi`no kulturno nasledstvo, odnosno so spomeni~ka celina e predvidena samo za za{titeni dobra vo dràvna sopstvenost koi se predmet na koncesija i za za{titeni dobra za ~ie upravuvawe se osnova posebna nacionalna ustanova za upravuvawe so za{titenoto podra~je.

Pokraj Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo normativnata ramka za za{tita na kulturnoto nasledstvo ja so~inuvaat pove}e podzakonski akti za za{tita na kulturnoto nasledstvo, Zakoni i podzakonski akti od dopirnit oblasti so za{titata na kulturnoto nasledstvo i me|unarodnite dogovori za za{tita na kulturnoto nasledstvo. Normativnata ramka za za{tita na kulturnoto nasledstvo ne e zaokruèna. Vo sledniot period prestoi da se donesat pove}e podzakonski akti, a so prestojnite izmeni na Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo }e se dade osnov za zadolìtelno donesuvawe na planovi za upravuvawe so za{titeni podra~ja.

Vo faza na izrabotka e i Predlogot na Zakonot za upravuvawe so svetskoto prirodno i kulturno nasledstvo na Ohridskiot region i Predlogot na Zakonot za proglasuvawe na staroto gradsko jadro na Ohrid za kulturno nasledstvo od osobeno zna~ewe.

Vo Republika Makedonija za{titata na prirodata e regulirana so Zakonot za za{tita na prirodata (“Sl.vesnik na RM” br.67/2004, 14/2006 i 84/2007) preku za{tita na biolo{kata i predelskata raznovidnost i za{tita na prirodnoto nasledstvo vo za{titeni podra~ja i nadvor od niv.

- 130 -

Vo soglasnost so Zakonot za za{tita na prirodata, subjektite koi se nadle`ni za za{tita i upravuvawe so za{titenite podra~ja donesuvaat planovi za upravuvawe i godi{ni programi za za{tita na prirodata, po prethodna soglasnost od Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe. Soglasno zakonot, sodrìnata na planovite za upravuvawe so za{titenite podra~ja e propi{ana so pravilnik.

Planovite za upravuvawe so za{titenite podra~ja treba da se usoglaseni so celite, merkite i aktivnostite za za{tita i upravuvawe so za{titenite podra~ja, utvrdeni so Zakonot za za{tita na prirodata, aktot za proglasuvawe na za{titenoto podra~je, me|unarodnite standardi i vodi~i, kako i me|unaroodni dogovori ratifikuvani od Republika Makedonija i prostorno planskata dokumentacija.

Planovite za upravuvawe so za{titenite podra~ja se donesuvaat za period od deset godini, a najdocna vo rok od dve godini od denot na proglasuvaweto na za{titenoto podra~je. Subjektite zadolèni za vr{ewe na rabotite za za{tita i upravuvawe na za{titeno podra~je, vr{at ocenka na rezultatite postignati so primenata na planot za upravuvawe, najdocna do istekot na sedmata godina od denot na donesuvaweto na planot. Isto taka, subjektite se dol`ni da otpo~nat so izgotvuvawe na novi planovi za upravuvawe so za{titenite podra~ja, najdocna edna godina pred istekot na rokot za koj se doneseni.

Vo postapka za donesuvawe na planovite za upravuvawe so za{titenite podra~ja, Ministestvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe i subjektite koi upravuvaat so za{titenite podra~ja organiziraat javna rasprava.

10.2.2 1Sorabotka na dràvnite organi so instituciite od privatniot sektor

Imaj}i ja predvid sistemskata razlika vo minatoto so ostanatite evropski zemji kade dominira{e dràvnata sopstevenost, kako i novonastanatite sistemski promeni so koi e zapo~nat procesot na privatizacija i decentralizacija, principot na sorabotka pome|u dràvnite organi i privatniot sektor se u{te ne e dovolno razvien.

Intencijata na ovoj plan e jaknewe na modelite za podobruvawe na sorabotkata na dràvnite i lokalnite institucii so privatniot i nevladiniot sektor vo nasoka na gradewe na gra|anskoto op{testvo i so krajna cel konceptot na sorabotka da se dovede so stepen na partnerstvo.

10.2.3 Upravuvawe so kulturno i prirodno nasledstvo

Zaradi zna~enieto i koncentracijata na kulturnoto nasledstvo vo ovoj region osnovana e posebna Nacionalna Ustanova za za{tita, Zavod za za{tita na spomenicite na kulturata i Muzej – Ohrid koja {to vo koordinacija so Nacionalniot konzervatorski centar ja imaat nadle`nosta vo segmentot na za{titata na kulturnoto nasledstvo.

Za za{tita na dvi`noto kulturno nasledstvo i za prirodnoto nasledstvo na Stru{kiot region osnovana e Nacionalna ustanova, muzej d-r Nikola Nezlobinski – Struga.

Za upravuvaweto so del od prirodnoto nasledstvo na Ohridskiot region e nadle`na javnata ustanova Nacionalen park Gali~ica koja integralno upravuva so prirodnoto nasledtvo vo granicite na parkot.

Monitoring i nau~ni istraùvawa na prirodnoto nasledstvo na Ohridskiot region sproveduva javnata nau~na ustanova – Hidrobiolo{ki zavod – Ohrid.

So ogled deka op{tinite Ohrid, Struga i Debrca soglasno zakonskata regulativa nemaat nadle`nosti vo delot na za{titata na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo ne se osnovani lokalni ustanovi so vakvi ingerencii.

- 131 -

Upravuvaweto so Ohridskiot region ja nametnuva potrebata od napu{tawe na konceptot na formalna komunikacija me|u zainteresiranite strani, poradi {to se predlaga nova koncepcija na upravuvawe koja pretpostavuva multisektorski i interdisciplinaren no partnerski koordiniran pristap na kontinuirano multidisciplinarno upravuvawe.

Se predlaga evolutiven premin kon integralno upravuvawe koe }e se temeli na upravuva~ki mehanizmi so pomo{ na koi }e se realizira obedinuvawe i koordinacija na razli~ni strukturi i sektori preku inovativen strukturen pristap koj }e se sozdava na terenot – upravuvawe so promenite spored konceptot od dolu kon gore.

10.3 Sopstvenost

Za{titenoto sakralno kulturno nasledstvo e vo sopstevnost na Makedonskata pravoslavna crkva i Islamskata verska zaednica.

Profanite objekti se vo dràvna sopstvenost, vo sopstvnost na op{tinite i vo privatna sopstvnost.

Imatelite na svetskoto kulturno nasledstvo vo Ohridskiot region se odovorni za odrùvawe, ~uvawe, po~ituvawe i pravilno koristewe na kulturnoto nasledstvo.

Kulturnoto nasledstvo i dobro za koe osnovano se pretpostavuva deka e kulturno nasledstvo {to }e se najde vo zemja ili voda, bez ogled dali e izvadeno se smeta za sopstvenost na R. Makedonija.

Zemji{teto na koe se nao|a prirodnoto nasledstvo vo Ohridskiot region moè da bide vo dràvna sopstvenost, vo sopstvenost na edinicite na lokalnata samouprava na ~ie podra~je se nao|a prirodnoto nasledstvo i vo privatna sopstvenost.

Vidot i negovoto ìveali{te e vo dràvna sopstvenost bez ogled na sopstvenosta na zemji{teto na koi se nao|a prirodnoto nasledstvo.

Sopstvenikot na zemji{teto na koe se nao|a prirodnoto nasledstvo e dolèn da se griì za vidovite i nivnite ìveali{ta na na~in opredelen so zakonot za za{titata na prirodata i zakonite od dopirnite oblasti.

Imatelot na prirodnoto nasledstvo vo Ohridskiot region moè da go koristi na na~in i pod uslovi utvrdeni so zakon.

10.4 Dostapnost na javnosta

Prirodnoto i kulturnoto nasledstvo vo Ohridskiot region, kako i nau~nata i stru~nata dokumentacija i se dostapeni na javnosta.

Vo slu~aj na organizirawe na obrazovni, nau~ni i kulturni manifestacii imatelot na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo vo Ohridskiot region e dolèn da ovozmoì istoto da se koristi za taa cel.

10.5 Koristewe

Prirodnoto i kulturnoto nasledstvo vo Ohridskiot region se koristi na na~in utvrden so postojnata zakonska regulativa i so Planot za upravuvawe so prirodnoto i kulturnoto nasledstvo vo Ohridskiot region.

10.6 Nau~ni istraùvawa

Organite na dràvnata uprava i gradona~alnikot na op{tina Ohrid, op{tina Struga i op{tina Debrca, sekoj vo ramkite na svoite nadle`nosti, se dol`ni da prevzemaat merki za pottiknuvawe na sproveduvaweto na nau~no istraùva~ki

- 132 -

aktivnosti, zaradi za{tita na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo vo Ohridskiot region.

10.7 Obrazovni programi

Organite na dràvnata uprava i gradona~alnikot na op{tina Ohrid, gradona~alnikot na op{tina Struga i gradona~alnikot na op{tina Debrca, sekoj vo ramkite na svoite nadle`nosti se dol`ni da prevzemaat merki za pottiknuvawe na obrazovanieto i sproveduvawe na informativni programi zaradi zapoznavawe na naselenieto vo nasoka na po~ituvawe i uvaùvawe na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo vo Ohridskiot region.

Organite na dràvnata uprava, op{tinite Ohrid, Struga i Debrca, kako i pravnite i fizi~kite lica se dol`ni da ja informiraat javnosta za vrednostite na prirodnoto i kutlurnoto nasledstvo, za opasnostite koi mu se zakanuvaat na prirodnoto i kutlurnoto nasledstvo, kako i za prevzemenite merki za negova za{tita.

10.8 Prmet so nedvi`nostite

Pozitivnite kampawi vo nasoka na razvoj na turizmot go smestija Ohridskiot region vo rangot na privle~ni turisti~ki destinacii, {to se reflektira so pottiknuvawe na umereno vloùvawe vo hotelierstvoto i ugostitelstvoto i istovremeno pridonese vo porastot na prometot so nedvi`nosti.

So ogled na toa {to zgolemeniot interes za investirawe vo Ohridskiot region pokraj pozitivnite nosi i negativni efekti, lokalnite zaednici i dràvata potrebno e da utvrdat model na izbalansirana politika pome|u barawata na investitorite i univierzalnite vrednosti na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na Ohridskiot region.

Za da se izbegne promenata na karakterot i su{tinata na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na Ohridskiot region potrebno e da se harmoniziraat novite intervencii vo prostorot soglasno na potrebite na za{titata.

10.9 Finansirawe

Finansiraweto na za{titata na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo vo najgolem del se vr{i so sredstva od Buxetot na R. Makedonija.

Vo buxetite na op{tinite se u{te ne se predviduvaat stavki za ovaa namena iako vo ramkite na raspolo`livite sredstva u~estvuvaat vo realizacija na oddelni proekti.

ûvaweto i redovnoto odrùvawe na nedvi`noto kulturno nasledstvo vo privatna sopstvenost e na tovar na sopstvenikot koj ima pravo na besplatna stru~na pomo{ od nadle`nite slu`bi za za{tita.

Vo kontekst so sovremenite evropski trendovi za finansirawe vo segmentot na za{titata se koristat i sredstva od me|unarodni fondovi i od donacii i sponzorstva, kako i od prihodi od koristewe na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo.

Vo nasoka na odr`livo finansirawe potrebno e da se definiraat mehanizmi na vzaemni obvrski me|u subjektite koi }e gi davaat finansiskite uslugi i subjektite koi }e gi primaat istite. Na toj na~in, so tek na vremeto }e se namali buxetskoto finansirawe od strana na javniot sektor, a }e se zgolemat sopstvenite sredstva na poedncite i voop{to na celinata na za{titenoto podra~je.

10.10 Urban razvoj

Specifi~nosta na prirodnoto opkruùvawe, ezeroto, pejsaòt, bogatstvoto i raznovidnosta na biodiverzitet, vo harmonija so avtenti~nite vrednosti na sozdadenoto kulturno nasledstvo, mu davaat posebnost na celiot region i go ~inat

- 133 -

edinstven. Mileniumskata aktivnost na mnogu generacii ostavila zad sebe sinteza na prirodnoto, urbanoto i ruralnoto nasledstvo.

So postepenoto gubewe na delovi od tradicionalnite gradbi se menuva izgledot na pejsaòt vo celina, so {to trajno se gubat negovite karakteristiki. Od taa pri~ina treba realno da se sogledaat vrednostite na site elementi na tradicionalnoto graditelstvo, zatoa {to, iako sekoj element od graditelstvoto sam za sebe ne pretstavuva isklu~itelna vrednost, istiot vo integralna konotacija vlijae na harmonizacija na celinata.

So cel nadminuvawe na nekontroliranata urbanizacija, so novite propisi koi se vo postapka na donesuvawe, gradona~alnicite na op{tinite Ohrid, Struga i Debrca pred da zapo~nat so sproveduvawe na javna rasprava po istite, se dol`ni urbanisti~kite planovi ili promena na postojnite urbanisti~ki planovi da gi dostavat na mislewe do Ministretsvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe i Ministerstvoto za kultura, kako i do Komisijata za upravuvawe so prirodnoto i kulturnoto nasledstvo vo Ohridskiot region koja }e bide dopolnitelo formirana.

10.10.1 Sostojba na nedvi`noto kulturno nasledstvo

Koga se zboruva za op{tata sostojba na so~uvanosta na dobroto vo regionot voop{to ne moè da stane zbor za so~uvanost na starata urbana arhitektura. Golem del od profanite objekti koi ne spa|aat vo gorenavedenite grupi se totalno ruinirani, bez arhitektonski, grade`ni i materijani vrednosti ili se novozgradeni, od koi pak, najgolemiot del se bez karakteristi~nite arhitektonski fasadni elementi so ogromni novi lokacii, dogradbi, nadgradbi ili podkrovja (kako najnetipi~en element). Se ova doprinesuva do edna sosem poinakva gustina na naselenost i procent na izgradenost na regionot. Ne mal del od ovie objekti ne se naseleni vo tekot na celata godina, odnosno se koristat kako vikend ku}i.

Izvr{eno e drasti~no nagolemuvawe na visinite so katovi i nekarakteristi~ni potkrovja so {to se zagrozuva ramnoteàta na prostornata struktura po visina, se zatvoraat vizuri, se naru{uva insolacijata na okolnite objekti, a nepotrebnoto potkrovje se vnesuva kako stran element vo starite objekti karakteristi~ni so krovovi so blagi padovi i izraziti strei.

Uli~nata mreà e relativno za~uvana, no fakt e deka nekoga{nite pe{a~ki ili kolski uli~ki se preoptovareni so motoren soobra}aj.

So izgotvuvaweto na planskata dokumentacija spomeni~kite celini od gradovite se podeleni vo pove}e urbani edinici i zoni. Vakvata podelenost na integralnite urbanisti~ki aglomeracii staveni pod za{tita se urbaniziraat so posebni DUP-ovi so {to ne moè da se sogledaat site problemi vo prostorot predviden za realizacija. Od ova proizleguva deka ne postoi eden plan za za{titenoto podra~je za da se prati sostojbata, razvojot kako i da se ovozmoì celosen pregled na spomeni~kata celina {to i doveduva do degradacija i propa|awe na prostorot.

Seto ova pridonesuva gradovite da stanat takvi kakvi {to se: neprepoznatlivi po svojata avtenti~nost, so drasti~no nagolemuvawe na visinite so katovi i nekarakteristi~ni podkrovja, so vnesuvawe na novopredvideni lokacii na slobodni zeleni povr{ini bez analizi na i taka degradiraniot prostor na jadroto so nere{ena infrastrukturna mreà i bez prethodno izvr{eni analizi za stamben odnosno urbanisti~ki maksimum, so vmetnuvawe na novi lokacii vo arheolo{ki lokaliteti, so legalizirawe na divo izgradeni objekti, dogradbi i nadgradbi na uzurpirani prostori, bez re{ena nova infrastruktura na gradovite, bez soodveten soobra}aen koncept, so menuvawe na likot na Starite gradski ~ar{ii so promena na fasadite i izlozite na du}anite, kako i nagolemuvawe na nivnite visini, so nesoodvetnoto poplo~uvawe, so izgradba na mestata od individualnite ku}i na

- 134 -

kolektivni stanbeni zgradi so nesoodvetna arhitektura, visina i postavenost sprema strueweto na vozduhot od ezeroto. So site ovie promeni gradskite jadra ja za~uvale samo svojata forma, no ne moè da stane zbor za nivna avtenti~na so~uvanost. Avtenti~no se so~uvani mnogu mal broj na objekti.

Za profanite objekti koi ne se vo privatna sopstvenost, odnosno i pripa|aat na R.Makedonija, a koi istovremeno pretstavuvaat spomenici na kultura, za nivnoto odrùvawe, sanacija, konzervacija i revitalizacija se griì Ministerstvoto za kultura preku nadle`nite ustanovi za za{tita. Ovie objekti pretstavuvat prete`no muzejski zgradi kade {to e izloèno dvi`noto kulturno nasledstvo i kontinuirano se odrùvaat vo zavisnost od sredstvata koi gi obezbeduva nadle`nata institucija preku Ministerstvoto za kultura. Nadle`nite institucii se griàt ovie objekti da bidat so~uvani {to poavtenti~no, a site aktivnosti koi se izveduvaat na objektite se pravat vrz osnova na prethodno izraboteni elaborati koi se usvoeni od strana na stru~ni komisii i koi dobile konzervatorsko odobrenie od strana na Upravata za za{tita na kulturnoto nasledstvo.

Profanite objekti koi se spomeni~ki dobra ili se so arhitektonski ili ambientalni vrednosti, a koi se vo privatna sopstvenost, a se vo mnogu lo{a sostojba se prepu{teni na mo`nostite i èlbite na imatelite. Naj~esto imatelite zaradi lo{a finansiska sostojba ne se vo mo`nost istite da gi konzerviraat ili saniraat, {to doveduva do nepovratno gubewe na istite. Od druga strana imatelite koi se ekonomski stabilni, prevzemaat intervencii nadvor od propi{anite so Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo, pri {to krajniot rezultat e povtorno - nepovratno gubewe na istite.

Hristijanskite sakralni objekti se vo relativno stabilna sostojba. Sukcesivno se prevzemani konzervatorski i sanacioni raboti koi voglavno se odnesuvaat na za{tita na krovnite povr{ini i stati~ko zajaknuvawe, dodeka pak fasadite i dvornite povr{ini mnogu retko se tretirani. Poseben probem pretstavuva op{tata lo{a sostojba na ìvopisot vo najgolemiot del od crkvite. Kontinuiranoto tekovno odrùvawe e zadolìtelno kako preventiva.

Muslimanskite sakralni objekti se vo relativno stabilna sostojba. Kaj istite se prevzemaat mnogu intervencii bez konsultacii so slu`bite za za{tita. So nekoi intervencii e napraveno nepovratno gubewe na ostatoci na postari gradbi. Ima i objekti koi {to se dosta zapostaveni i kade {to treba da se predvidat adekvatni konzervatorski i sanacioni merki.

Monumentalnite spomenici na kulturata kako {to se Anti~kiot teater i Samuilovata tvrdina sé u{te se vo faza na doistraùvawe, sanirawe i prezentirawe iako ve}e se delumno revitalizirani i dostapni za {iroka publika.

Arheolo{kite lokaliteti koi se vo ramkite na za{titenata celina se delumno preventivno za{titeni i prezentirani. Isklu~ok pretstavuva Plao{nik kade {to pogolemiot del e konzerviran i prezentiran za po{iroka publika, iako sé u{te vo kontinuitet aktivnostite prodolùvaat sekoja godina.

So promena na ekonomskite, socijalnite i op{testvenite priliki se menuva funkcijata na odredeni objekti taka da del od profanite objekti se orientiraat kon razvoj na kulturata (muzei i muzejski zgradi), turizam i ugostitelstvo i drugi dejnosti, a del od sakralnite objekti funkcioniraat po potreba, odnosno na soodvetnite verski praznici.

Za degradacija na prostorot doprinesuva i razvieniot motoren soobra}aj i kako dvièwe i kako potreba od parkirawe na sekoe slobodno mesto pokraj objektite.

Postoeweto na pove}e urbanisti~ki planovi predizvikuva preklopuvawe na delovi od prostorot i nemo`nost na sogleduvawe na organskoto ìveewe na starite gradovi kako celina.

- 135 -

Mora da se napomene deka vo poslednite 20 godini od strana na Vladata na RM mnogu e investirano vo pogled na za{titata na kulturnoto nasledstvo na Ohrid. Vo ovoj period realizirani se kapitalni proekti koi vo golema mera pridonesuvaat za razvojot na kulturniot turizam vo gradot. Izrabotena e obemna dokumentacija od arheolo{kite istraùvawa {to se vr{eni na prostorot od arheolo{kite loaliteti: Plao{nik, Anti~ki teatar, Samuilova Tvrdina, Engelana kako i od podvodnite arheolo{ki istraùvawa koi se vr{eni vo Zalivot na koskite na bregot na Ohridskoto Ezero. Investirano e dosta i vo konzervacijata na objektite taka {to e izvr{ena konzervacija i restavracija na Anti~kiot teatar, Samuilovata tvrdina, vozobnovena e Svetiklimentovata crkva Sv. Pantelejmon na Plao{nik, izvr{ena e konzervacija na nekolku objekti od profanata i sakralnata arhitektura, izraboteni se ogromen broj na elaborati od koi treba da se potencira Elaboratot za revalorizacija na stariot del na gradot Ohrid spored koj treba da bide donesen poseben zakon za za{tita na Ohrid, izraboteni se ogromen broj na Za{titno-konzervatorski osnovi koi pretstavuvaat nasoki za urbanizacija na prostorot na Ohridskiot region.

Posebna i najgolena opasnost za propa|aweto na nedvi`noto kulturno nasledstvo pretstavuva se pogolemata i te{ko kontrolirana urbanizacija koja moè da gi zagrozi vrednostite zaradi koi Ohrid i regionot se staveni na listata na Svetskoto kulturno nasledstvo.

10.10.2 Prostorno - urbanisti~ka dokumentacija

Ohrid

Pred pove}e od 50 godini za prv pat racete na urbanistot se obidele da go stavat vo nekakvi ramki razvoj na gradot, i da vnesat ne{to “moderno” vo drevnite matrici:

- vo 1936 god. naturaliziraniot ruski urbanist - planer arh. Kovalevski izrabotil prv regulacionen plan na gradot i so toa Ohrid go vbroil vo redot na makedonski gradovi koi se zdobile so regulacioni planovi.

- vo 1947 god. e izraboten Osnoven plan na Ohrid od arhitektot Vlado Antoqak od Hrvatska koj gi prou~il vrednostite na gradot, gi procenal negovite kvaliteti i nedostatoci i so ovoj plan gi postavil nasokite za negoviot iden razvoj, osobeno vo pogled na soobra}ajnoto re{enie. Gradskata teritorija podelena e na nekolku zoni: stariot grad e namenet za domuvawe i prestoj na turisti, sredi{niot del na gradot e trgovsko - zanaet~isko - administrativen gradski centar.

- vo 1961 godina izraboten e Osnoven plan na Ohrid od Zavod za urbanizam i stanbeno komunalna tehnika na SRM od Skopje.

- vo 1973 god. Ohrid e povtorno tretiran so izrabotka na nov Osnoven plan, koj e izgotven od Direkcija za prostorno planirawe - Ohrid. Granicite na opfatot na gradot se pro{ireni.

- vo ovoj moment na sila e posledniot izraboten osnoven urbanisti~ki plan: Osnoven urbanisti~ki plan 1989 god.

Za planirawe na prostorot na urbaniot opfat relevantni se i slednite prostorni, generalni i detalni urbanisti~ki planovi:

- Prostoren plan na Ohridsko - Prespanskiot region usvoen vo 1972 god.;

- Prostoren plan na op{tinata Ohrid usvoen na 27.04.1988 god. so br. 08-2257;

- Osnoven urbanisti~ki plan za krajbre`niot pojas na op{tinata Ohrid usvoen na den 28.11.1989 pod br. 08-303 i so grafi~ki prikaz br. 6827;

- 136 -

- Izmeni i dopolnenija na OUP za krajbre`niot pojas na op{tinata Ohrid doneseni na den 23.04.1997 god. so Odluka br. 08-578.

- Nacionalen park “Gali~ica” - Plan za prostorno ureduvawe od 1987 god., Prostorniot plan na Republika Makedonija donesen 2004 god.

- Grneralen urbanisti~ki plan na Ohrid donesen vo 2006 god.

- DUP za I-va Urbana Edinica od 1986 god.

- DUP so Izmeni i dopolnuvawa za MZ 6 - Ko{i{ta (del); krajbreèn pojas Kaneo - Studen~i{ta od 1995 god., teh.br. 1/95, del. br. 08-393 od 1995 god.

- DUP za krajbre`je Kaneo - Studen~i{ta, Ohrid 2000 - 2005, od maj 2001 god.

Struga

Ne{to pove}e od 60 godini za prv pat racete na urbanistot se obidele da negoviot razvoj go stavat vo nekakvi ramki, da vnesat ne{to “moderno” vo drevnite matrici:

- Urbanisti~ko regulacionen plan za Struga od 1946 god., e prviot planski dokument. Izraboten e od Zagrebskata proektantska organizacija za izgotvuvawe na urbanisti~ko regulacioni planovi, proektant arh. Antoli}.

- Osnoven urbanisti~ki plan za gradot Struga od 1962 god. Izraboten e od Zavod za urbanizam i stanbena tehnika - Skopje.

- Osnoven urbanisti~ki plan za Struga - izmeni i dopolnuvawa - 1999 god.

- Osnoven urbanisti~ki plan za Struga - izmeni i dopolnuvawa - 1990-2001 god.

Za planirawe na prostorot na gradot Struga i negovoto potesno i po{iroko opkruùvawe relevantni se i slednite prostorni i urbanisti~ki planovi:

- Prostoren plan na Ohridsko - Prespanskiot region usvoen vo 1972 god.;

- Prostoren plan na op{tina Struga od 1990 god.;

- Osnoven urbanisti~ki plan Struga - izmeni i dopolnuvawa 2000 - 2010 god.;

- Prostorniot plan na Republika Makedonija donesen 2004 god.

Se do 2005 god. koga ne be{e donesen noviot Zakon za za{tita na kulturnoto nasledstvo slu`bite za za{tita postojano ne bea vklu~eni soodvetno pri izgotvuvaweto na planskata dokumentacija i se borea so urbanistite okolu nepravilnata urbanizacija i devastacija na prostorot, bidej}i nikoga{ za{titeniot prostor ne be{e sogledan urbanisti~ki kako celina, odnosno istiot be{e podelen na pove}e urbani edinici.

So donesuvaweto na noviot zakon vo 2005 god. slu`bite za za{tita se vklu~eni vo urbanizacijata na prostorot pred otpo~nuvaweto so izgotvuvawe na nacrt planovite, odnosno, so izgotvuvawe na Za{titno-konzervatorski osnovi se davaat smernici na urbanistite za idna urbanizacija.

10.10.3 Urban razvoj na Ohridskiot region vo XX vek i denes

Urbanisti~kiot razvoj na Ohridski region vo XX vek moè da se sogleda niz tri fazi, i toa:

I. Golemite op{testveni promeni nastanati so golemata industrijalizacija vo prvata polovina na XX vek, a posebno posle vtorata svetska vojna, vo tekot na socijalisti~kiot razvoj na zemjata, najdoa svoj odraz i vo urbanizacijata na prostorot i vo naselbite koi denes pretstavuvaat kontaktna zona na za{titenite spomeni~ki celini kako i vo onie naselbi koi se locirani pokraj bregot na ezeroto. Izgradbata na

- 137 -

industriskite objekti, golemite objekti od javen karakter, golemite turisti~ki hotelski kapaciteti kako i stanbenite objekti ja odbeleùvaat urbanizacijata na neposrednata okolina od starite gradski jadra i celiot krajbreèn del.

Od druga strana, ovoj period e mnogu ploden na poleto na konzervacijata i restavracijata na prostorite na starite gradski jadra. Vo ovoj period se vr{at konzervatorski zafati na golem broj objekti od sakralna i profana arhitektura, se vr{at arheolo{ki iskopuvawa na pove}e arheolo{ki lokaliteti, so eden zbor se tretira prostorot isklu~ivo vo granicite na gradskite jadra na koi ne im se odredeni kontaktnite zoni.

Golemi promeni se slu~uvaat i vo ruralnite sredini. So razvojot na industrijata naselenieto se pove}e migrira vo gradovite i prakti~no selata ostanuvaat prazni. Toa doprinesuva do se pogolemo propa|awe na ruralnata arhitektura koja denes re~isi i da ne postoi.

II. Periodot posle 1998 god. do donesuvaweto na Zakonot za za{tita na

kulturnoto nasledstvo vo 2005 god. se karakterizira so masovna urbanizacija na prostorot kako vo samite gradski jadra taka i vo nivnata neposredna okolina, a najmnogu e napadnat pitomiot ezerski breg. Ova e period koga slu`bite za za{tita na kulturnoto nasledstvo gi gubat svoite ingerencii i na barawata od investitorite izdavaat samo mislewe koe ne e obvrzuva~ko. Starite gradski jadra se delat na pove}e urbani edinici, a pri urbanizacijata na prostorot ne se vklu~uvaat slu`bite za za{tita, odnosno nacrt planovite se dostavuvaat kako gotovi proizvodi, odnosno ne postoi usloglasenost pome|u urbanizacijata i za{titata vo celost. Vo ovoj period se slu~uva i najgolemata devastacija na prostorot. Masovno se ru{at starite objekti i na nivno mesto se gradat novi objekti so mnogu pogolemi gabariti i so nesoodvetna arhitektura. Vo ovoj period vo golema mera se uni{tuvaat i gradskite ~ar{ii. Na mestata od malite du}ani vo niz se gradat golemi trgovski objekti so nesoodvetna arhitektura. Edinstveno intervenirano e vo blizinata na seloto Trpejca kade se sru{eni nekolku vikendici divo izgradeni i na prostorot od Andon Dukov do bolnicata Sv. Erazmo kade isto taka se sru{eni nekolku vikendici izgradeni neposredno do ezerskiot breg.

III. Tretata faza go opfa|a periodot od 2005 god. do denes. Vo ovoj period se stava red vo urbanizacijata na starite gradski jadra. So donesuvaweto na noviot Zakon za za{tita na kulturnoto nasledstvo pred izgotvuvawe na bilo kakov planski dokument zadolìtelna e izrabotka na za{titno - konzervatorski osnovi od nadle`nite institucii za za{tita so koi se davaat smernici za urbanizacijata na prostorot. Izrabotenite osnovi za koi dava mislewe Upravata za za{tita na kulturnoto nasledstvo od Skopje se dostavuvaat do planerite koi se dol`ni urbanizacijata da ja pravat soglasno izrabotenite osnovi. Na toj na~in slu`bite za za{tita se vklu~eni soodvetno vo urbanizacijata na prostorot. Isto taka i pri realizacijata na urbanisti~kata dokumentacija glaven zbor imaat arhitektite konzervatori koi vr{at stru~na kontrola na proektite i izdavaat konzervatorski odobrenija bez koi ne moè da se izdade odobrenie za gradewe.

10.10.4 Sostojbata na gradovite i naselbite vo za{titenoto podra~je

Ohrid

Na teritorijata na staroto gradsko jadro na Ohrid so~uvana e urbanata struktura na gradot so izvedba na objekti na minimalen prostor, vo ramkite na postojnite gabariti i visini, po pat na rekonstrukcija, faksimilna obnova, kako i vmetnuvawe na novi lokacii na napu{teni prostori koi drasti~no ne ja naru{ile prepoznatlivata panorama na gradot. Pogolemi izmeni gradot pretrpe vo 90 - tite godini od XX vek koga sovremeniot urbanizam ne gi po~ituva{e metodologijata i principite na za{titata. Vo toj period izvr{eni se pogolemi izmeni na objektite vo

- 138 -

centralnoto gradsko podra~je so izgradba na objekti so golemi gabariti i visini i so nesoodvetna arhitektura. Vo ovoj period se izvedeni i mnogu potkrovni prostori na postojnite objekti koi ne se vo duhot na ohridskata arhitektura i prete`no se divo izgradeni.

Isto taka i kontaktnata zona do skoro ne be{e tretirana vo planskata dokumentacija. Na toj prostor se izgradeni golem broj na visokokatnici koi se postaveni paralelno so ezerskiot breg vo podno`jeto na staroto gradsko jadro. So vakvata postavenost na objektite vo golema mera se promenija klimatskite specifiki na prostorot i vizurite.

Vo poslednite godini masovno se vr{i preadaptacija na prizemnite delovi od objektite so {to im se dava nova namena za potrebite na ugostitelstvoto i turizmot koi na nekoj na~in pretstavuvaat osnovni dejnosti na naselenieto vo gradot.

Krajbre`jeto na Ohridskoto Ezero e uzurpirano so vremeni ugostitelski objekti so {to se zagrozuva pristapot, vizurite kon ezeroto i predelot. So vremeni objekti - lokali e napadnat i dolgo za{titeniot breg na ezeroto ju`no od kanalot na Biljanite izvori (Studen~i{ta), a golem broj od plaìte pokraj ezeroto se izdavaat pod koncesija. Ohrid e eden od retkite gradovi koj nema kej vo delot na stariot grad, odnosno sopstvenicite na objektite pokraj bregot na ezeroto izvr{ile uzurpacija na prostorot.

Struga

Koga se zboruva za op{tata sostojba na za~uvanosta na dobroto vo urbaniot opfat voop{to ne moè da stane zbor za za~uvanost na starata urbana arhitektura. Golem del od profanite objekti se celosno ruinirani, novoizgradeni, bez arhitektonski vrednosti, najgolemiot del se bez karakteristi~nite arhitektonski fasadni elementi, dogradbi, nadgradbi ili netipi~ni podkrovja. Ova doprinesuva do edna sosem poinakva gustina na naselenost i procent na izgradenost na urbaniot opfat. Izvr{eno e zagrozuvawe na ramnoteàta na prostornata struktura po visina, se zatvoraat vizuri, se naru{uva insolacijata na okolnite objekti, a nepotrebnoto potkrovje se vnesuva kako stran element vo starite objekti.

Pri urbanizacijata na grad Struga osobeno treba da se obrne vnimanie na :

- Urbanizacijata na gradot i krajbre`niot del bara poseben pristap vo likoven i funkcionalen pogled, kako i soodvetno povrzuvawe so tradicionalnata arhitektura i ambientot.

- Dosega{nite urbanisti~ko-arhitektonski planovi se raboteni soglasno Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe, no bez stru~no-nau~na metodologija za rekonstrukcija odnosno revitalizacija na izgradenata prostorna okolina so kulturno istoriski vrednosti.

- Pod vlijanie na golemata ekspanzija na kapitalot se izrabotuvaat novi detalni urbanisti~ki planovi.

- Istovremeno se slu~uvaat trajni povredi na edine~ni objekti i na za{titenoto tkivo na staroto jadro, so {to nepovratno is~eznuvaat vrednostite na ovoj ansambl, osobeno na ~ar{ijata.

- Vo dosega{niot period od RZZSK-Skopje izgotvena e sektorska studija so to~no propi{an reìm, za site za{titeni delovi od staroto gradsko jadro.

- Bidej}i se raboti za vaka sloèna i kompleksna problematika, se nalaga u{te pogolema potreba od seopfatna studija za ozakonuvawe na prostorot, odnosno Elaborat za valorizacija na spomeni~kata celina i novopredloènite poedine~ni spomenici na kulturata.

- 139 -

- Toa zna~i da se vospostavi organizirana forma za rabota pome|u nositelite na site aktivnosti za prezentacija na kulturno - istoriskiot prostor so site drugi subjekti vo procesot na postojanoto planirawe do efikasna izvedba prema planski dokument.

Ribarski naselbi (Trpejca, Pe{tani, Rado`da i Kali{ta)

Nekoga{nite ribarski naselbi locirani na bregot na Ohridskoto Ezero gi izgubile site karakteristiki na svojot tipi~en ruralen izgled i oformeni se vo sovremeni turisti~ki naselbi so site karakteristiki na gradsko ìveewe so osnovni dejnosti ugostitelstvo i turizam vo sklop so nekoga{noto nivno zanimawe - ribarstvoto. Dolg period ovie sela se gradeni bez bilo kakva planska dokumentacija. Vo momentov za ovie prostori se izgotvuva soodvetna planska dokumentacija spored koja sigurno }e bide vklopeno ona {to e izgradeno na prostorot, no vo nikoj slu~aj ne moè da stane zbor za za~uvuvawe na nekoja avtenti~na arhitektura. Sovremenite potrebi na ìveeweto i obezbeduvawe na egzistencijata na naselenieto ovozmoìle izgradba na golem broj na mali hoteli od apartmanski tip dol` celiot ezerski breg, a vo blizina na ribarskite naselbi.

Ruralni naselbi

So oformuvaweto na modernite gradski centri i so industrijalizacijata na prostorot, naselenieto od ruralnite sredini masovno migrira vo gradovite baraj}i mo`nost za egzistencija. Selata postepeno ostanuivaat bez ìteli, objektite propa|aat i od urbanisti~ki aspekt ne moè da stane zbor za izgotvuvawe na planska dokumentacija za golem del od ruralnata sredina. Odredeni planinski sela migriraat kon poniskite delovi vo podno`jata na planinite postepeno oformuvaj}i moderni naselbi so arhitektura koja ne odgovara na ruralnata.

Manastirski kompleksi na bregot na ezeroto

Ezerskiot breg e karakteristi~en i so duhovni sodrìni: pe{terni crkvi vo karpestite prostori nad bregot od ezeroto i manastirski kompleksi koi imaat dolg istoriski kontinuitet i koi se aktivni do denes.

Manastirskiot kompleks Sv. Arhangel Mihail (Sv.Naum) e so~uvan vo svoite urbani ramki, vo prekrasen pejsa` na izvorite od rekata Crn Drim. Prostorot e devastiran so postavuvawe na vremeni objekti za potrebite na turizmot i ugostitelstvoto kako i nesoodvetni parterni ureduvawa izvedeni od strana na MPC bez soodvetna dokumentacija. [to se odnesuva do samite manastirski konaci i crkvata, site intervencii se vr{eni so soodvetna planska dokumentacija.

Na manastirskiot kompleks od crkvata Sv. Bogorodica Zahumska, ne se vr{eni nikakvi urbanisti~ki izmeni na prostorot. Starite manastirski konaci koi momentalno se vo urnatini, potrebno e da bidat obnoveni za ovoj prostor da si ja dobie soodvetnata izvorna fizionomija.

Manastirskiot kompleks Sv. Bogorodica - Kali{ta e prostorno i volumenski so~uvan, me|utoa avtenti~na e samo pe{ternata crkva koja se nao|a vo sostavot na manastirskiot kompleks. Ostanatite crkvi kako i manastirskite konaci permanentno se obnovuvani niz istorijata.

10.10.4.1 Prekumerna i nekontrolirana urbanizacija so najtipi~ni primeri na devastacija na prostorot

Urbanizacijata na Ohridskiot region e zapo~nata vo sredinata na XX vek, a osobeno intenzivna e urbanizacijata na novite delovi od gradovite i turisti~kite kompleksi vo krajbre`niot del na ezeroto, dodeka istoriskite jadra so pogolemi ili pomali izmeni se ostanati vo svoite istoriski ramki i postojniot kulturen pejsa`.

- 140 -

Najkrupni promeni vo prostorot se predizvikani so sovremenata urbanizacija na prostorot pri izgradbata na sovremenite stanbeni naselbi.

Stepenot na promenata vo prostorot na Ohridskiot region predizvikan so navedenite sovremeni gradbi moè da se karakterizira kako prekumerna i nekontrolirana urbanizacija.

Novite delovi na Ohrid i Struga

Najgolemi promeni gradovite Ohrid i Struga pretrpele posle Vtorata svetska vojna. Kako posledica na golemite migracii selo - grad i industrijalizacijata na gradovite se formiraat novi gradski naselbi so individualni i kolektivni stanbeni objekti locirani prete`no na plodnoto zemjodelsko zemji{te vo ramni~arskiot del. Ovie naselbi se re{eni so nova infrastruktura i nova soobra}ajna mreà. Najgolema devastacija na prostorot e napravena so netretiraweto na kontaktnite zoni koi bi gi povrzale sitnite strukturi na istoriskite urbani jadra so novata volumenska arhitektura i istite bi pretstavuvale eden vid tampon zona pome|u staroto i novoto. So ne tretiraweto na kontaktnata zona napraven e golem kontrast pome|u staroto i novoto taka da gradovite dosta izgubile od svoite istoriski i urbani fizionomii i prepoznatliv ambient.

Karakteristi~no e za gradovite toa {to se vr{i golem atak na prostorot od krajbre`niot del na ezeroto zavzemaj}i se pove}e prostor od nedoprenata prirodna sredina i kulturen pejsa`.

Pri realizacijata na novite objekti ve}e ne se koristat tradicionalnite grade`ni materijali. Objektite dobivaat sovremen izgled i se unificirani od komercijalni pri~ini. Poleka se gubi identitetot i tradicionalnite vrednosti, taka da objektite ja gubat proporcijata i volumenski ne se vklopuvaat vo prostorot. Predvidenite kapaciteti vo golema mera gi nadminuvaat prostornite mo`nosti na lokacijata.

So golemata ekspanzija na kapitalot i komercijalizacijata na prostorot kako i zaradi ~estite promeni vo urbanizacijata spored potrebite i èlbite na naselenieto za poseduvawe na nedvi`nost na vakov atraktiven prostor, gradovite se dovedeni do faza na urbanisti~ki maksimum pri {to ako ne se donese posebna strategija so poseben reìm za za{tita }e bide dovedena vo pra{awe nivnata funkcionalnost.

Novogradbi vo starite gradski jadra

Vo Ohridskiot region sovremenata urbanizacija gi zafa}a slobodnite prostori pokraj bregovite na ezeroto kako i popolnuvawe na slobodnite zeleni povr{ini vo starite gradski jadra. Prete`no se gradat individualni semejni ku}i.

Individualnite semejni ku}i vo delot pokraj bregot na ezeroto se lociraat pome|u starite objekti, dodeka vo starite gradski jadra se koristi sekoe slobodno par~e zemja za predviduvawe na nova lokacija i izgradba na nov objekt. Pri toa se gradat objekti so nesoodvetni gabariti i visini i nesoodvetna arhitektura. So vakvite gradbi se menuva prepoznatlivata silueta na gradovite. Na ovoj na~in se gubat odlikite na urbanisti~kite matrici zatoa {to novite gradbi ja naru{uvaat izvornata prostorna organizacija vo ramkite na tradicionalnata celina.

Izgradba na turisti~ki kapaciteti

Izgradbata na objektite za potrebite na turizmot najmnogu ja naru{uvaat arhitekturata na starite gradski jadra. So izgradba na vakvi objekti moè da dojde vo opasnost ~uvaweto na tradicionalnata arhitektura i kulturniot pejsa`.

Ova se odnesuva osobeno na objektite koi se gradat vo starite gradski jadra. @itelite na stariot del na Ohrid vo nasoka na razvoj na turisti~kite

- 141 -

kapaciteti nekontrolirano gi prisposobuvaat postojnite objekti, na toj na~in menuvaj}i ja nivnata avtenti~nost.

Pogolemi turisti~ki hotelski kapaciteti vo Ohrid se gradat vo ramni~arskiot del pokraj ezerskiot breg, vo prodolènie na hotelite Riviera i Palas se do Biljaninite izvori. Tie hoteli ne go remetat bregot na ezeroto, ja zbogatuvaat ezerskata panorama i ne gi naru{uvaat vizurite kon staroto gradsko jadro.

Doktrinata na ~uvawe i za{tita na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na dene{nite vremiwa podrazbira vklopuvawe na staroto i tradicionalnoto vo novite urbanizacii bez naru{uvawe na ambientalnite vrednosti na prostorot, vizurite i insolacijata.

10.11 Infrastruktura na Ohridskiot region

Za{titata na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na Ohridskiot region pretstavuva glaven del od socio-ekonomskoto planirawe na prostorot. Zatoa potrebno e da se vopostavi lista na prioritetni interesi na sekoe prirodno i kulturno dobro. Infrastrukturata e zna~ajna karakteristika na sekoe podra~je od aspekt na kvalitetot na ìveeweto i ~uvaweto na prirodnite i kultur

10.11.1 Komunalna infrastruktura na Ohridskiot region

Vodosnabduvawe

Osnovniot standard za vodosnabduvawe na gradskite naselbi vo komunalniot infrastrukturen sistem e 97 %. Dolgoro~nite planirawa na komunalnite javni pretprijatija, vrz osnova na porastot na naselenieto do 2020 god., predviduvaat celosna pokrienost na naselbite, odnosno obezbeduvawe na sanitarno higienska ispravna voda za piewe za sekoj ìtel.

Potrebnite koli~ini na voda se baziraat na raspoloìvite resursi kako izvori, povr{inskite vodi, podzemni vodi i izgradba na novi akumulacii voveduvawe na poekonomi~ni aktivnosti kako: namaluvawe na zagubite na voda, racionalno koristewe, zgolemuvawe na cenata na vodata, avtomatizirawe na upravuvaweto so vodosnabditelnite sistemi i sl.

Na sistemot za vodosnabduvawe od op{tina Ohrid se predviduva da se priklu~at 15 sela: Pe{tani, El{ani, Kowsko, [ipokno, Velestovo, Velgo{ti, Ramne, Leskoec, Kosel, Gorno Lako~erej, Dolno Lako~erej, Orman i Podmoqe i turisti~kite naselbi Ele{ec i Sv. Stefan.

Od op{tina Struga }e se priklu~at 17 sela: Draslajca, Loàni, Vele{ta, Oktisi, Gorna Belica, Vrani{ta, Zagra~ani, [um, Frangovo, Rado`da, Livada, Novo Selo, Bixevo, Radoli{ta, Kali{ta, Mesle{evo i Moroi{ta.

Vodi i vodostopanska infrastruktura

- Oformuvawe na za{titni zoni okolu sega{nite i planiranite izvornici za vodosnabduvawe (izvori, podzemni vodi i slivni podra~ja na povr{inskite vodi), so cel da se za~uva kvalitetot na vodite;

- Za~uvuvawe na prostorot predviden za izgradba na dovodite za voda za vodosnabduvawe i navodnuvawe, so poseben akcent na regionalnite i magistralnite sistemi;

- Za{tita na prostorot predviden za izgradba na akumulacii preku zabrana na izgradba na objekti i prezemawe na bilo kakvi aktivnosti so koi }e se degradira prostorot.

- 142 -

- Za{tita na slivnite podra~ja na postojnite i predvidenite akumulacii so prevzemawe na soodvetni antierozivni i regulacioni merki;

- Izgradba na uredi za pre~istuvawe na otpadnite vodi od naselenite mesta i od industrijata;

- Zabrana na izgradba na industriski i drugi objekti koi produciraat otpadni vodi vo slivovite na povr{inskite vodoteci koi se predviduvaat za vodosnabduvawe.

Otpadni vodi

Soglasno porastot na naselenieto vo 2020 god., se predviduva celosna pokrienost na gradskoto naselenie kako i pogolem del na selskoto, so sistemi za evakuacija na otpadnite vodi.

Za celosna za{tita na Ohridskoto Ezero od otpadnite vodi vo planskiot period predvideno e priklu~uvawe na u{te 37 sela na primarniot kolektor od Sistemot za za{tita na Ohridsko Ezero i pro{iruvawe na kapacitetot na pre~istitelna stanica od 120.000 na 180.000 E@.

10.11.2 Energetska infrastruktura

Koncepcijata na javnoto osvetluvawe e podelena na dva dela: osvetluvawe za motoren i pe{a~ki soobra}aj. Ovaa podelba e prevzemena od Me|unarodnata komisija za osvetluvawe – CIE koja izrabotuva predlozi so sovetodaven, no ne i obvrzuva~ki karakter. Pove}eto dràvi so svoite standardi, preku nacionalnite komiteti, se vklu~uvaat vo predlozite na CIE.

Javnoto osvetluvawe na soobra}ajnicite so motoren soobra}aj treba da ovozmoàt takvi uslovi na vidlivost, koi }e obezbedat vozewe vo tekot na no}ta so maksimalna mo`na sigurnost i udobnost. So osvetluvaweto treba da se namalat no}nite soobra}ajni nesre}i i da se zgolemi brzinata na dvièweto na motornite vozila so {to }e se zgolemi iskoristuvaweto na soobra}ajnata mreà vo tekot na no}nite ~asovi.

Vo javnoto osvetluvawe za pe{a~ki soobra}aj, se prepora~uva da se koristat novi sistemi na reflektirana svetlina koi so eden izvor na svetlina osvetluvaat mnogu pogolema povr{ina vo sporedba so sega{nite sistemi.

Brojot na vidovite na svetilki treba da se smali, so {to }e se namalat tro{ocite za odrùvawe na javnoto osvetluvawe.

Se planira vgraduvawe na priemnici za upravuvawe so javnoto osvetluvawe koe dale~inski moè da se programira i sinhronizira.

10.11.2.1 Telekomunikaciska infrastruktura

Telefonska mreà

AD T-Home za svoite korisnici obezbeduva {irok opseg na uslugi kako {to se: govorni uslugi (vklu~uvaj}i uslugi so dodadena vrednost), uslugi za prenos na podatoci, pristap do Internet, mobilni elektronski komunikaciski uslugi, javni govornici i dr. Vo ovoj region elektro komunikaciskite uslovi se obezbeduvaat vrz osnova na dobro vospostavenata komunikaciska mreà so primena na najsovremeni tehnologii preku primarnite centrali vo Ohrid, Struga i Resen.

Ovoj turisti~ki region ima dobra povrzanost vo komunikaciskiot soobra}aj. So prose~no instaliranite 30,8 priklu~oci na 100 ìteli e nad prosekot na aktivniot kapacitet na telefonski priklu~oci vo Republika Makedonija.

- 143 -

Mobilna telefonija

Od 2007 god. vo Republika Makedonija rabotat tri mobilni operatori: T- Mobile, One i VIP - operator {to direkno vlijae vrz namaluvawe na cenite od mobilnata telefonija za okolu 50 %. Operatorite vo svoite rabotni aktivnosti prevzemaat ~ekori za kvalitetno mre`no pokrivawe so mobilen signal na: regionot, op{tinite, naselenite mesta, podra~jata od javen interes (kulturno-istoriski, sportski, stopanski, industriski, pograni~ni zoni i dr.) kako i na soobra}ajnata i transportnata infrastruktura. Vo Ohridskiot region zaradi negovoto stopansko, kulturno-istorisko zna~ewe i golemiot broj na turisti~ki lokaliteti, postaveni se golem broj na bazni stanici, so koi procentot na pokrienost so signal na teritorijata na regionot iznesuva 89 % (podatoci od 2005 god.). Edinstveno visokite i nepristapni planski vrvovi na planinite Ilinska, Pla}enska, Slavej i Mazatar ne se pokrieni so signal na mobilnite operatori.

Radio i televiziska mreà

Osnovna dejnost na JP Makedonska radiodifuzija e razvoj, izgradba i odrùvawe na javnite radiodifuzni mreì vo Makedonija so koi se vr{i prenos, emitirawe i distribucija na radio i televiziskite programi na Makedonskata radio – televizija, lokalnite javni radiodifuzeri i komercijalnite radiodifuzeri za nacionalno i lokalno pokrivawe.

Svoite programi MRT gi emituva preku tri televiziski mreì, tri radio mreì vo VHF/FM podra~jeto i srednobranovata radio mreà. Makedonskata radiodifuzuja vo regionot ima instalirano repetitorski punktovi vo: Globo~ica, Lukovo, Debrca, Oktisi, Gorenci, Mali Vlaj 1 i 2, Kowsko, Tomoros, Braj~ino, Slatino, Velmej, Ohrid – Kale, Ohrid-Stopanska banka, Lokov, Mramorec, Ote{evo i Resen – Stopanska banka.

Ovoj region e pokrien so radio programa od predavatelot Ov~e Pole koj raboti na frekvencija vo srednobranovoto podra~je.

Pokraj programite na MRT vo regionot rabotat pove}e komercijalni televiziski distributeri. Site tie imaat postaveno repetitorski punktovi na ista lokacija, a moàt da se sledat i programi od komercijalni difuzeri emitirani od repetitorski punktovi postaveni nadvor od ovoj region.

Po{tenski soobra}aj

Za nepre~eno funkcionirawe i razvoj, JP Makedonski po{ti na podra~jeto na regionot e organizirana preku dve Podru`nici za regionalen soobra}aj, Ohrid i Bitola, koi po{tenskite uslugi gi obavuvaat preku svoite organizacioni edinici za davawe na uslugi na korisnicite, edinici na po{tenska mreà i po{tenski kof~eìwa, dostapni to~ki do korisnicite na uslugata na Makedonska po{ta.

Spored brojot na ìteli na po{tenska edinica, vo najpovolna sostojba e naselenieto od op{tina Debrca so 1377 ìteli na po{tenska edinica, a vo najnepovolna vo op{tina Struga kade od edna po{tenska edinica uslugi dobivaat 9054 ìteli, {to e rezultat na razlikata vo brojot na ìteli na kvadraten kilometar vo ovie op{tini.

Oddelni naseleni mesta se na golemo rastojanie od dostavnata po{ta. Taka ìtelite od naselenoto mesto R’ànovo se oddale~eni 25 km, a ìtelite od Stewe i Zba`di se na 18 km od dostavnata po{ta.

10.11.3 Soobra}ajna infrastruktura

Pokraj Pan-Evropskiot koridor 8, postojnata patna mreà vo podra~jeto na Ohridskiot region treba da se podobri so prodolùvawe na avtopatni re{enija na delnici, rekonstrukcija na delnici, so dobro povrzuvawe kako obikolnica na

- 144 -

Ohridskoto ezero, rekonstrukcija na delnica Ohrid - Resen, rehabilitacija i rekonstrukcija na odredeni delnici od magistralnite patni pravci kako i drug razvoj od regionalnata patna mreà koj bi se izvr{il preku izgradba na novi patni pravci do ruralnite naselbi.

Vo ramkite na regionot ne postoi èlezni~ki soobra}aj i istiot e predviden vo ramkite na koridor 8 koj e od golema va`nost da se realizira od Ki~evo kon ]afasan - Republika Albanija. So ova bi se sozdale dobri uslovi za razvoj na ovoj region i po negovata celosna realizacija bi se povrzale i otvorile stopanstvata na Makedonija, Albanija i Bugarija. Preporakata za razvoj na èlezni~kiot soobra}aj vo regionot e od golemo zna~ewe kako dolgoro~na vizija za ostvaruvawe na pointenziven razvoj na regionot.

Ezerskiot soobra|aj mora da bide soodvetno planiran pri {to treba da se sozdadat uslovi za negov uspe{en razvoj. Za da se ostvarat celite za pogolem razvoj na ezerskiot soobra}aj na Ohridskoto Ezero se prepora~uvaat slednite merki {to treba da se prevzemat: voveduvawe na me|unarodna ezerska linija od Ohrid do gradot Podgradec - Republika Albanija so stalen vozen red, rekonstrukcija na postojnite i izgradba na novi pristani{ta na utvrdenite linii, nabavka na novi plovni objekti kako i voveduvawe na postojani linii za prevoz na patnici po izgradba na soodvetni pristani{ta.

Vo sklad so predlozite za osovremenuvawe na patnite pravci kon ]afasan i Sv. Naum, kako i izgradba na èlezni~kata pruga kon ]afasan potrebno e da se doizgradat i soodvetno opremat grani~nite premini.

10.12 Konzervacija, restavracija, revitalizacija i odrùvawe

Akcent za obnova na staroto gradsko jadro na Ohrid e staveno vo 50-tite godini na XX vek po posetata na prvite pioneri – planeri, qubiteli na starogradskata arhitektura: Deroko, Grabrijan, Korbizie i dr.

Zapu{tenoto staro gradsko jadro (po II Svetska vojna), zapu{tenite verski objekti vo ova istorisko milje go zadràle „duhot na mestoto”, sozdavaj}i ansambli so golemi umetni~ko-arhitektonski znaewa.

Od razni pri~ini ne se otpo~nalo so kompleksna obnova vo urbanata aglomeracija tuku so restavracija i konzervacija na poedine~ni objekti od sakralnata i profanata arhitektura, so nedostatok na stru~en kadar i grade`ni materijali.

Zapu{tenata i dotraena infrastruktura – site vidovi na instalacii se izveduvaat bez pogolem generalen zafat, tuku samo po potreba.

Urbanata stratigrafija ima izolirani iskopini i soznanija za pogolemi anti~ki arheolo{ki ostatoci na prostorot, no bez dovolna dokumentiranost.

Gradot e specifi~en vo svojot dolg istoriski kontinuitet so zbir na mnogu fazi, so elementi od razli~na stilska i hronolo{ka pripadnost. Mnogu promeni vo urbanata struktura se nastanati vo promeneti politi~ko op{testveni uslovi. Bondru~nite objekti od starogradskata arhitektura mnogu brzo propa|aat. Vo jadroto ostanuvaat novi prostorni praznini na koi se interpoliraat objekti so neoklasi~ni karakteristiki pome|u sitnata struktura na jadroto.

10.12.1 Restavracija na sakralni objekti

Od sistematskite istraùvawa i vospostavenite konzervatorski principi, otpo~nata e restavracijata na sakralnite objekti. Izvr{ena e restavracija na dvete bolni~ki crkvi, restavracija na katedralnata crkva Sv. Sofija, so {to vo prvobitna sostojba e vraten ju`niot yid od crkvata koj bil za pove}e sm otklonat kon jug, pri {to ne e naru{eno ni{to od originalniot ìvopis i arhitektura. Ovoj zafat e

- 145 -

najkompleksen i postignati se najdobri rezultati vo postavuvaweto ravnoteà pome|u izvornite, reprezentativnite arhitektonski elementi.

Pregledot na konzervatorskite intervencii prikaàn e vo tabeli, klasificirani po objekti i po godini na realizacija.

Sv. Bogorodica Perivlepta

Konzervatorski zafati i istraùvawa

1951/53 Centralniot zavod za za{tita na spomenicite na kulturata na SRM izvr{i ~istewe na pogolem del od freskite vo naosot, intervencija na ikonostasot, kako i za{titni raboti vrz arhitekturata

1960/62 Zavr{ni raboti okolu ~isteweto na ìvopisot i negova konzervacija kako i celosna rekonstrukcija na krovot.

1965 Rekonstrukcija na krovot na severniot paraklis.

1975/76 Vo sorabotka so UNESKO i stru~waci od Vatikan vr{eni se probi za konzervacija na ìvopisot

1980 Probno ~istewe na solite od freskite vo jugo-zapadniot (mal) svod od naosot na crkvata

1982 Grade`na intervencija vrz fasadata na kambanarijata kako i prepokrivawe na istata. Istovremeno be{e prezemeno i komunalno ureduvawe na kompleksot okolu crkvata kako i dovod na elektri~na energija

1985/86 Prezemena e i izvr{ena totalna konzeracija i rekonstrukcija na pokrivnata konstrukcija na crkvata pri {to se izvr{eni i intervencii na tamburot na kupolata i svodovite na objektot, kako i arheolo{ki istraùvawa pri otkrivaweto na stariot kroven pokriva~. Istovremeno, prozorite na crkvata bea zatvoreni so tranzeni (kako {to i bile pri izgradbata).

1985 Izrabotena e drenaà i e izvr{eno parterno ureduvawe so poplo~uvawe na del od prostorot vo kompleksot Sv. Kliment

1988 Otstranuvawe na del od rastvorlivite soli od povr{inata na fresko-ìvopisot, a se rabote{e i na fiksirawe na o{teteniot ìvopis za podlogata kako i na kitirawe na o{tetenite mesta.

1991 Preventivni konzervatorski raboti na ìvopisot vo pripratata na crkvata

1998 Konzervatorski intervencii na ìvopisot

2000 Porta - Kompleks “Sv. Kliment” - Konzervacija i restavracija na rezbanite vratni krila

2002 Montirawe na aparatura - senzori za kontinuirano sledewe na temperaturata i vla`nosta vo vnatre{nosta na crkvata

2006 Konzervacija na del od krovot na crkvata Sv. Bogorodica Perivlepta

Sv. Sofija


1947 Konzervatorski raboti vrz arhitekturata

1949 Intervencii na pokrivot

1950 Formirana Republi~ka komisija za predlog merki za celosna konzervacija

1950 - 1951 Konzervatorski zafati vrz ìvopisot na crkvata od strana na konzervator Zdravko

- 146 -

Blaì}

1951 Konzervatorski raboti vrz arhitekturata i ìvopisot

1954 - 1956 Konzervatorski raboti na fresko-ìvopis - juèn yid vo Grigorievata priprata

1960 Stariot pokriv e zamenet so nov

1967 Za{titni iskopuvawa zapadno od objektot

1971 Eksperti od Polska pod rakovodstvo na prof. V. Domoslavski vr{at hemiski analizi na primerocite od soli vo crkvata

1978 Konzervatorski raboti na ìvopisot

1982 - 85/86 NIP “Crkva Sv. Sofija” - RZZSK, koga e postaven vremen pod od daski vo centralniot del na oltarniot prostor i e poplo~eno so kameni plo~i predvorjeto na crkvata.

1986 Stariot pokriv e zamenet so nov

1988 Konzervatorski zafati na ìvopisot vo naosot na crkvata

1991 Del od ìvopisot na ju`nata strana na Grigorijevata galerija e izvaden, obraboten vo laboratorijata na RZZSK i vo 1998 god. povtorno postaven na yidot

1992 Postavuvawe na za{titen pod vo oltarniot prostor

1992 Preventivna za{tita na krovot na eksonarteksot

1992 Konzervatorski raboti na fresko-ìvopis - juèn yid vo Grigorievata priprata

1996 Konzervacija na krovot na ju`nata kula

1997 Konzervacija na krovot na severnata kula

1997 Demontirawe na mimbarot vo oltarniot prostor - kako prva faza vo rekonstrukcija na oltarnata pregrada, arhiepiskopskiot tron i amvonot

1998 Konzervacija na krovot na narteksot i eksonarteksot

1994 - 1998 Preventivna za{tita na krovot i konzervatorski zafati na vencite na crkvata

1999 Izvr{eni sanacioni raboti vrz del od o{tetenata yidna povr{ina na o{teten del predizvikan so otstranuvaweto na mimbarot

2000 Kompleks Sv. Sofija - Yidovi na potegot predvorje i Dolni Saraj - Preventivni konzervatorski zafati

2001 Arheolo{ko-istraùva~ki raboti vo oltarniot prostor

2002 Postavuvawe na nov pod od mermerni plo~i vo naosot i oltarniot prostor; Mozai~nite povr{ini vo oltarniot prostor se konsolodirani i ostaveni vo postojnata in situ sostojba i prezentirani so stakleni podovi; Dovr{eno e rezbareweto na mermernite elementi od oltarnata pregrada, koja e postavena po celata {irina na oltarot, |akonikonot i proskomidiumot; Izraboteni i postaveni ikoni naoltarnata pregrada; Izraboteni se is postaveni duborezni carski dveri.

2002 Izvedena e celosna rekonstrukcija na ju`niot svod od centralniot del na crkvata

2002 Izvedeni arheolo{ko-istraùva~ki iskopuvawa po celata povr{ina od otvoreniot severen trem na crkvata

2004 Vr{ena hemiska analiza od strana na Tehnolo{ki fakultet vo Skopje na primeroci od fresko-malteri na crkvata

Sv. Bogorodica Bolni~ka

- 147 -


1953 Restavracija na zapadni yidovi

1959-60 Konzervatorski intervencii na arhitekturata i ìvopisot

1960 Otvoren prvobitniot prozorec vo ni{ata - apsidata na crkvata

1975 Arhitektonski intervencii (drenaà) i probi na ìvopisot vo sorabotka so stru~ni lica od Vatikan

1978-79 Konzervacija na ìvopis

1998-99 Preventivna za{tita na krovot

2006 Preventivna za{tita na ìvopisot na severniot yid od oltarot prva zona i proskomidija na crkvata Sv. Bogorodica Bolni~ka

Sv. Nikola Bolni~ki


1950 Intervencija na svodot, postaveni se popre~ni gredi bidej}i imalo opasnost od ru{ewe

1959/60 Konzervatorski intervencii na arhitekturata i ìvopisot

1975 Arhitektonski intervencii (drenaà) i probi na ìvopisot vo sorabotka so stru~ni lica od Vatikan

1987 Promena na krovna konstrukcija

1990 îstewe na rastvorlivite soli od fresko ìvopisot

Sv. Konstantin i Elena


1950 Izvr{eno e fugirawe na isto~nata fasada

1960 Izvr{eni se konzervatorski zafati od nepoznat obem

1992 Preventivna za{tita na krovot na celiot objekt od pogolem obem.

1999 Vonredna za{titna intervencija: prepokrivawe na delovi od krovot; konsolidirawe na op{ivkata od varov malter na spojot me|u transeptot i glavniot korab

2004 Preliminarni ispituvawa za problemot na isoluvawe vrz fresko ìvopisot od crkvata Sv. Konstantin i Elena

2005 Konzervacija na arhitekturata i promena na krovot na crkvata

Sv. Dimitrija

Konzervatorski zafati

1992 Izvr{eni se konzervatorsko-restavratorski raboti vrz arhitekturata i ìvopisot po prethodno izgotven i usvoen elaborat.

- 148 -

1999 Konzervacija na ìvopisot

Sv. Nikola ûdotvorec


1985 Za{titni preventivni intervencii vrz pokrivot kako i sonda`ni ispituvawa za sostojbata na ìvopisot vo ovoj objekt kako i preventivni konzervatorski intervencii

1992 Izvr{eni se konzervatorsko-restavratorski raboti vrz arhitekturata po prethodno izgotven i usvoen elaborat.


2000 Arheolo{ki istraùva~ki raboti, konzervacija na arhitektura i ìvopis

2000 Promena na pokrivna konstrukcija, od severnata i zapadnata strana vo dvornoto mesto se soyida potporen yid od kamen i kameni skali, se poplo~i dvornoto mesto; Konzervacija na ìvopis - prva faza

2001 Konzervacija na yidnoto slikarstvo (vra}awe na izvadeni fragmenti, dootkrivawe na postari fazi i dr.)

2001 Za{titni intervencii i vo arhitektonska smisla (fugirawe so varov malter na isto~niot, severniot i zapadniot nadvore{en yid, podyiduvawe na vnatre{nite yidovi i dr.)

2002 Konzervatorski intervencii vrz ìvopisot vo oltarniot prostor - apsidata, proskomidijata i |akonikonot; stati~ka sanacija na apsidata i nejzino prepokrivawe i dr. (treta faza)

2003 Crkva Sv. Nikola ûdotvorec - (~etvrtta faza) - arheolo{ki iskopuvawa vo naosot; stati~ki intervencii i zajaknuvawa na ju`niot yid; konzervatorski zafati na ìvopisot

Sv. Kuzman i Damjan (Golem Sv. Vra~i)


2004/05 Konzervacija na arhitekturata na crkvata Sv. Kuzman i Damjan ili Golem Sv. Vra~i - prva i vtora faza

2008 Konzervacija i sanacija na ogradnite yidovi - treta faza

Sv. Nikola Gerakomija


1966 rekonstrukcija i preureduvawe na vnatre{niot del na furnata koja se nao|a vo dvornoto mesto na crkvata Sv. Nikola Gerakomija vo Ohrid

Mal Sv. Vra~i


1950 Konzervatorski zafati na arhitekturata

- 149 -


Sv. Jovan Kaneo


1963 Konzervacija na ìvopis

1963/64 Kompletni konzervatorski zafati koga se sru{eni yvonikot i pripratata doyidani na objektot

1994 Preventivna za{tita na krovot

Sv. Bogorodica Kamensko


1982-83 Popravki na krovot

1986-87 Konzervatorski intervencii na ikonostasot

2002 Konzervacija na ìvopis

2007 Konzervacija na ìvopisot vo oltarniot prostor na crkvata

Mal Sv. Kliment


2001 Za{titni intervencii vrz arhitekturata na crkvata (konsolidacija na yidovite, spu{tawe na povr{inskoto nivo okolu yidovite, poplo~uvawe so kameni plo~i i dr.)

2001 Preventivna za{tita na ìvopisot

2002 Prodolùvawe na konzervatorskite aktivnosti vrz arhitekturata (nova pokrivna konstrukcija, postavuvawe na elektri~na instalacija i postaven nov pod vo vnatre{nosta od soodvetni kameni plo~i)

2002 Konzervacija na ìvopisot (mehani~ko otstranuvawe na efloresciranite mikroorganizmi i hemiski tretman so fugicid)

2007 Konzervatorski tretman na ìvopisot vo crkvata Mal Sv. Kliment

Sv. Bogorodica êlnica


1950 Adaptacija na crkvata

1963 Adaptacija na crkvata

2000 Preventivna za{tita na krovot

10.12.2 Konzervacija na objektite od profana arhitektura

Grade`nite raboti na ovie objekti isto taka se odvivaat od 50-tite godini od XX vek. Nekolku profani objekti vo niz {to se nao|aat na ul. Car Samuil se

- 150 -

konzervirani so {to se podobruvaat vrednostite na ambientot od taa ulica. Golem del od objektite koi ne bea vo sostojba da se konzerviraat bea faksimilno obnoveni, kako eksterierno, taka i enterierno. Takvi se: Ku}ata na Robevci, Ku}ata na Hristo Uzunov i Ku}ata na Uranija. Vo tekot na poslednite godini, dràvata povtorno vloùva sredstva vo objekti koi se spomeni~ki dobra, no koi se vo sopstvenost na privatni sopstvenici. Takvi se Ku}ata na Krap~evci, Ku}ata na Bojaxievi i Ku}ata na Pat~evi. Site konzervatorski intervencii na objektite od profana arhitektura se navedeni vo tabeli, klasificirani spored godinite na realizacija.

Ku}ata na Robevci


1979/80 Rekonstrukcija na objektot

2000 MKC Lapidarium - kompleks Robevci (Koncepcija, podgotovka na proekt, realizacija, izgradba i prezentacija; obnoveno fasadirawe na zapadnoto yidno platno na Muzejot Robevi

2007 Promena na stolarijata na ju`nata fasada na prviot, vtoriot i tretiot kat zaedno so drvenite op{ivki od vnatre{nata i nadvore{nata strana.

2007 Sanacija na ju`nata fasada i promena na o{tetenite drveni op{ivki

2008 Sanacija na severnata fasada i promena na o{teteni drveni op{ivki

2009 Sanacija na krovot i promena na odredeni podovi vo objektot

Ku}ata na Uranija


1985 Za{titna intervencija na pokrivna konstrukcija

1999 Preventivni za{titni intervencii na arhitektonskiot sklop od ku}ata na Uranija i na dvornoto mesto koe se nao|a ju`no od ku}ata, zaradi osposobuvawe na prostorot za ugostitelski uslugi i zaradi obezbeduvawe na funkcionirawe na Centarot za podvodni arheolo{ki istraùvawa.

2006 Preventivna za{tita na delovi na fasadata na Ku}ata na Uranija

2008 Stati~ko zajaknuvawe, faksimilna obnova i revitalizacija na Ku}ata na Uranija

Slovenska pismenost


1978-84 Konzervatorski zafati i revitalizacija na objektot

1997 Preventivni intervencii na objektot

1999 Prva faza - sanacioni zafati na potkrovjeto, izvedena e promena na krovnata konstrukcija

2004 So predavawe na prizemniot del, po barawe na Proektot za za{tita na Ohridskoto ezero, izraboten e proekt za prenamena na prostoriite, i se izvr{eni slednive grade`ni intervencii: vlez so otvorawe na prozor - vrata na severoisto~nata prostorija promena na dotraenite drveni konstruktivni elementi nad suterenot i prizemjeto i interpolacija na ~eli~ni nosa~i, promena na dotraenata stolarija na revitaliziraniot prostor, pregraduvawe na prostoriite so knauf elementi, izvedba na spu{teni tavani, oformuvawe na vlezno plato, postavuvawe na podovi

- 151 -

od laminat, krpewe na o{teteni delovi od fasadata i prema~kuvawe i osve`uvawe na celata fasada so soodveten ton sprema originalnata nijansa.

Galerija na ikoni


1981-83 Rekontrukcija na objektot

2000 Preadaptacija na objektot, nova koncepcija; postavuvawe na nov klima-ureden sistem; alarmen sistem

Ku}ata na Hristo Uzunov


1950-55 Intervencii od takov karakter sto se koristele istite materijali od koj bil graden objektot, bez posebni stati~ki zajaknuvawa, a poseben akcent bil daden na fasadnoto oblikuvawe

1977-82 Rekonstrukcija na objektot

2000 Preventivna za{tita - prepokrivawe na krovot

2005 Konzervacija na arhitekturata na muzejskata zgrada Ku}ata na Hristo Uzunov (promena na stolarijata na ju`nata i isto~nata strana i osve`uvawe na fasadata.

2006 Konzervacija na ju`nata i zapadnata fasada pri sto e izvr{ena promena na stolarijata na dvete fasadi i sanacija na fasadite so soodvetni konzervatorski materijali.

2007 Promena na stolarijata na severnata fasada na prviot kat; sanacija na severnata fasada i dr.

Starogradska arhitektura


2000 Konzervatorski zafati na ku|ata od Krap~evci

2008 Izrabotka na proekt za konzervacija na ku}ata na Bojaxievi i Dimzovi

2009 Konzervacija na ku}ata na Pat~evi

Upravna zgrada na Zavod i Muzej - “Radni~ka”


2004/05 Sanirani vidlivite horizontalni i vertkalni puknatini na fasadata, kako i o{tetuvawata od atmosferski vlijanija na fasadite i o{tetuvawata na krovnata konstrukcija, sanirani i konzervirani se o{tetuvawata na site elementi od vtorostepena plastika, a dotraenata na stolarija e zameneta so nova

2006 Konzervacija na fasada

2007 Sanacija na prostorii vo prizemjeto na objektot; sanacija na porane{noto konzervatorsko oddelenie; demontirawe na postoe~kata i formirawe na nova

- 152 -

portirnica

2008 Sanacija na enterierot i dvorna regulacija

2009 Sanacija na enterierot i dvorna regulacija

Grobot na Grigor Prli~ev i Spomen ku}a


2000 Konzervacija, restavracija i prezentacija na nadgrobniot spomenik na Grigor Prli~ev

2001 Izgradba na spomen ku}a na Grigor Prli~ev

Ku}a na Savinovci (Vila Sv. Sofija)


1953 Konzervacija na objektot (no ne postoi tehni~ka dokumentacija)

2000 Faksimilna obnova

Celta na obnovuvaweto na starogradskata arhitektura e za~uvuvawe na izvorno so~uvanata Ohridska ku}a so site karakteristiki, kako i za~uvuvawe na urbanite nizovi vo podno`jeto na ohridskiot rid i ul. Car Samuil, poto~no potegot od Dolna Porta do Muzej Robevci.

Najgolemite konzervatorski zafati vo Ohrid se odvivaat vo periodot od 2000 god. do denes. Eden od najgolemite realizirani proekti pretstavuva Vozobnovuvaweto na Svetiklimentovata vrkva Sv. Pantelejmon na Plao{nik vo Ohrid. Posle obemnite arheolo{ki istra`uvawa koi se izveduvaa na prostorot od Plao{nik se vozobnovi Svetiklimentovata crkva Sv. Pantelejmon. Vo isto vreme se vr{e{e restavracija na Anti~kiot teatar i konzervacija i restavracija na yidovite od Citadelata i podgradieto od Samuilovata tvrdina vo Ohrid. Isto taka se izgradi Muzejskiot kulturen centar - Lapidarium do Ku}ata na Robevci, a kontinuirano se vr{e{e konzervacija i na novootkrienite delovi od arheolo{kiot lokalitet Plao{nik, Samuilovata tvrdina i Anti~kiot teatar. Site konzervatorski intervencii navedeni se vo tabeli klasificirani po objekti i vreme na konzervatorskite zafati.

Plao{nik


1942 Iskopuvawa vo vnatre{nosta na razru{enata xamija Imaret

1960-65 Sistematsko arheolo{ko iskopuvawe

1967 Konzervatorski raboti na polikonhalnata crkva vo mesnosta Imaret

1997 konzervatorski zafati na Arheolo{kiot lokalitet Klimentova crkva - Plao{nik (Imaret) - Ohrid

1997 preventivna za{tita na nadvore{nite ostatoci od crkovnite zidovi (Arheolo{ki lokalitet Klimentova crkva - Plao{nik - Imaret)

2000 Plao{nik 2000 - Demontirawe na Sultan Mahmed xamijata na Plao{nik po

- 153 -

prethodno fotogrametrisko snimawe i celosno dokumentirawe na objektot

2000 Plao{nik 2000 - Istraùva~ki raboti - arheolo{ki iskopuvawa vo vnatre{nosta na ostatocite od Svetiklimentovata crkva Sv. Pantelejmon

2002 Izvedeni site rekonstruktivno-grade`ni fazi na Vozobnovuvaweto od yidaweto na kubeto na trikonhlaniot del od crkvata, preku yidaweto na kubeto od centralniot prostor i kambanarijata vo zapadniot del so izvedba na site potrebni yidni partII vo enterierna i eksterierna smisla i dr.

2002 Ranohristijanska polikonhalna crkva na Plao{nik - za{titna pokrivna konstrukcija

2003 Plao{nik 2003 - Konzervacija na mozai~nite povr{ini od ranohristijanskata bazilika

2003 Plao{nik 2003 - Arheolo{ki iskopuvawa na prostorot me|u polikonhalnata ranohristijanska crkva i Svetiklimentovata crkva, odnosno zapadno od narteksot na petobrodnata ranohristijanska crkva, kako i severno od nea.

2005 Izveduvawe na za{titno konzervatorski raboti na mozaikot od narteksot i |akonikonot od ranohristijanskata bazilika na Plao{nik, nivno podignuvawe, ~istewe i skladirawe

2005 Izvedba na za{titen krov nad mozaikot od krstilnicata od ranohristijanskata bazilika

2006 Konzervacija na mozaik od ranohristijanskata bazilika, narteks i |akonikonot

2007 Prodolùvawe so konzervacija na mozaikot od ranohristijanskata bazilika, narteksot i |akonikonot

2007 Izrabotka na za{titen krov nad mozaicite od narteksot i |akonikonot od ranohristijanskata bazilika na Plao{nik

2008-09 Sistematski arheolo{ki istraùvawa

2009 Izgotveno e idejno re{enie za vozobnovuvawe na Sv.Klimentoviot univerzitet na Plao{nik

Anti~ki teatar


1960-62 Arheolo{ki istraùvawa

2000 Izgradba na monumentalen potporen yid na zapadnata strana od teatarot

2000 Arheolo{ki iskopuvawa i otkrivawe na severoisto~niot del od teatronot, prostorot od arenata i prostorot jugozapadno od teatronot po ru{ewe na dve individualni stanbeni zgradi

2001 Dootkrivawe na krajniot del od teatronot, jugozapadniot vlez kon arenata i hodnikot za vnesuvawe na ìvotni vo arenata i ~etirite kafezi. Arenata be{e celosno otkriena i prezentirana. Zavr{eni konzervatorsko-restavratorski raboti (konzervacija na originalnite sedi{ta, restavracija so popolnuvawe na praznite mesta od sedi{tata, restavracija na dijazomata i konzervacija na prviot perimetralen yid.

2002 Dopolnitelni konzervatorski zafati naoddelni mesta i povtorno postavuvawe na drvena scena na celiot prostor od arenata.

2003 Izgraden drven podium za potrebite na Ohridsko leto

2005 Izvr{eni arheolo{ki istraùvawa, konzervacija i restavracija na delovi od

- 154 -

teatarskata scena i teatarskata zgrada

Samuilova tvrdina


1963 Arheolo{ki iskopuvawa na tvrdinata (D. Koco)

1963 Konzervacija na Citadelata

1970 Rekonstrukcija na del od ul. Klimentska od crkvata Sv. Bogorodica êlnica do Gorna Porta - Deboj

1987 Delumna konzervacija - Gorna Porta

Dolna Porta ?????

2000 Sistematski arheolo{ki iskopuvawa vo zapadniot del od severnata polovina na citadelata

2000 Kompleks “Gorna Porta” od Ohridska krepost - Za{tita, konzervacija i restavracija na isto~nata kula.

2000 Gorna Porta - konzervacija i restavracija na monumentalnite vratni krila

2001 Sistematski arheolo{ki iskopuvawa na celata SP od Citadelata.

2001 Konzervatorsko-restavratorski raboti zapadno od Gorna Porta (Sektor 1) do vtorata kula kon zapad, se izgradi parking - placot od severnata strana pokraj bedemot; zapo~naa konzervatorsko-restavratorskite raboti na severniot bedem isto~no od Gorna Porta (sektor 13) do vtorata kula isto~no od Portata.

2002 Sistematski arheolo{ki iskopuvawa na prostorot od Citadelata i kompleksite Gorna Porta, Deboj i Dolna Porta kako i konzervacija i restavracija na bedemite od Citadelata i kompleks Gorna Porta - Sektor 13.

2002 Promovirana i prezentirana konzervatorsko-restavratorskata zavr{nica na fazata 1a od realizacija na proektot za sanacija, konzervacija i restavracija na Citadelata od Samuilovata tvrdina.

2002 Kompleks Gorna Porta - Konzervatorsko-restavratorski raboti na bedemot od vtorata do tretata kula (sektor 13), od Gorna Porta kon Deboj .... itn. kako i arheolo{ki istraùvawa na prostorot.

2002 Kompleks Deboj 2 - sonda`ni arheolo{ki istraùvawa pokraj severoisto~niot bedem od Ohridskata krepost (sektori 16, 17, 18 i 19)

2002 Kompleks Dolna Porta - sonda`ni arheolo{ki istraùvawa (sektor 25)

2003 Konzervacija i restavracija na objekti vo vnatre{nosta na Citadelata:

2003 Arheolo{ki iskopuvawa i istraùvawa i otstranuvawe na yidovite bez stabilna fundamentacija

2003 Za{titna arheolo{ka intervencija i prezentacija na ostatocite od Kompleksot Dolna porta

2005 Konzervacija i restavracija na Sredi{niot bedem na Citadelata na Samoilovata tvrdina

2005 Preventivna za{tita na bedemskite yidovi kaj êlna porta.

2007 Za{titni arheolo{ki iskopuvawa

- 155 -

Sv. êtirieset ma~enici


2005 Za{titni arheolo{ki istraùvawa na crkvata i konzervacija na arhitekturata na objektot

2006 Preventivna za{tita na freskoìvopisot

Pokraj drugoto, konzervirani se i ogromni povr{ini so mozai~ni podovi, konzervirani se ogromen broj na predmeti – dvi`no kulturno nasledstvo koi se otkopani pri arheolo{kite istraùvawa koi postojano se izvr{uvaat na prostorot.

Seto ova ukaùva na edna bogata konzervatorska aktivnost koja kontinuirano se odviva na prostorite od Ohridskiot region.

10.13 Sproveduvawe na proekti

- Se zabranuva sproveduvawe na proekti so ~ija realizacija se izveduvaaat grade`ni, hidromeliorativni, hortikulturni ili drugi raboti na krajbre`noto zemji{te na Ohridskoto Ezero.

- Po isklu~ok sproveduvaweto na proekti so ~ija realizacija se izveduvaaat grade`ni, hidromeliorativni, hortikulturni ili drugi raboti na krajbre`noto zemj{te na Ohridskoto Ezero moè da se dozvoli vrz osnova na elaborat za za{tita na ìvotnata sredina odobren soglasno Zakonot za ìvotna sredina.

- Organot koj e nadleèn za izdavawe na odobrenie za sproveduvawe na proektite za izveduvawe na grade`ni, hidromeliorativni, hortikulturni ili drugi raboti na krajbre`noto zemj{te na Ohridskoto Ezero ne smee da go izdade istoto, dokolku ne e obezbedeno re{enie za odobruvawe na elaboratot za za{tita na ìvotnata sredina.

- Pravno ili fizi~ko lice ne smee da zapo~ne so sproveduvawe na proekt dokolku nema obezbedeno re{enie za odobruvawe na elaboratot za za{tita na ìvotnata sredina soglasno Zakonot za ìvotna sredina.

10.14 Odrùvawe

Odrùvaweto na delovite od graditelskoto tkivo koe naj~esto e sklono na propa|awe, a so samoto toa i ~esto promenlivite op{testveni uslovi vo odnos na op{testveniot kontekst na minatoto, nosi rizik od postepeno gubewe na originalnite karakteristiki na poedine~nite elementi, kako i od trajno gubewe na tradicionalnite materijali, formi i tehniki na gradewe.

Toa vo prv red se odnesuva na gubeweto na originalnite krovni pokriva~i od takanare~enata stara turska keramida, izgledot na prozorcite i vratite, kako i poplo~uvaweto na plo{tadite i ulicite, a vo pomala mera i na drugite elementi od urbaniot dizajn.

Stariot vid na turska keramida koja e najzastepen vid na kroven pokriva~ vo tradicionalnata arhitektura se zamenuva so kanalica so nov format ~ija forma, boja i izgled vo golema mera se razlikuvaat od stariot tip na }eramida.

Pri gradeweto na objektite mnogu ~esto yidanoto kameno prizemje se izveduva so novi grade`ni materijali, a potoa se obloùva so kameni plo~i so {to se gubi avtenti~niot tradicionalen izgled na yidovite i se naru{uva originalniot ambient.

Kaj odràvaweto na vratite i prozorcite mnogu ~esto drvenata stolarija se zamenuva so plasti~na ili aluminiumska, a so toa drasti~no se vidoizmenuva

- 156 -

arhitekturata na objektite. Mnogu ~esto i pri izrabotkata na drvena stolarija prozorite se izrabotuvaat kako ~isti stakleni otvori bez upotreba na horizontalni i vertikalni drveni pre~ki so {to povtorno se naru{uva izgledot na objektite. Najpoèlno e novata stolarija da bide izrabotena po urnekot na postoe~kata i da bide prema~kana vo temnokafeava boja.

Fasadite na objektite namesto da ja zadràt belata boja koja e karakteristi~na za arhitekturata vo ovoj region, mnogu ~esto privatnite sopstvenici po svoi èlbi upotrebuvaat razni nesoodvetni nijansi pri fasadnata obrabotka na objektite, a namesto karakteristi~nite drveni ogradi i drveni op{ivi (horizontalni i vertikalni) izrabotuvaat ogradi od najrazli~ni materijali, nesoodvetni za postojnata arhitektura bez upotreba na drveni horizontalni i vertikalni op{ivni elementi.

I ulicite i plo{tadite treba da go zadràt originalniot plo~nik, me|utoa lokalnata samouprava mnogu ~esto gi ignorira slu`bite za za{tita na kulturnoto nasledstvo i originalnite plo~nici gi zamenuva so novi izraboteni od sovremeni grade`ni materijali koi ne se vklopuvaat vo originalniot ambient.

Raznite reklamni panoa, korpi za otpadoci i ostanatite elementi od urbanata oprema ne se unificirani, gi naru{uvaat vizurite kon objektite i sozdavaat edna {arena slika koja ni odblisku ne treba da bide takva.

Ohridskiot region zasluùva mnogu podobri higienski uslovi vo pogled na ~istewe na postojnite komunikacii, frlawe na otpadot vo to~no opredeleno vreme. Posebno e va`no kontejnerite koi se postavuvaat vo starite gradski jadra da ne bidat postaveni na vidni mesta, tuku {to e mo`no podiskretno na skrieni prostori adekvatni za taa namena.

10.15 Op{ti zabrani (reìm na za{tita)

10.15.1 Kulturno nasledstvo

Reìmot na za{tita podrazbira obezbeduvawe neposredna za{tita na na~in koj }e gi za~uva izvornite, istoriski, urbanisti~ko-arhitektonski umetni~ki i estetski vrednosti i }e ovozmoì namensko osposobuvawe na objektite vo celinata za koristewe i vnesuvawe na novi sodrìni vo soglasnost so sovremenite potrebi na stopanskite, turisti~kite, kulturnite i drugi dejnosti.

Za~uvuvawe na urbanata struktura: gustina na naselenost povrzana so kontrolirana interpolacija na novi lokacii na slobodni prostori, granici na urbanite aglomeracii kako del od organski urbanizam, uli~na mreà, prodorite kon ezeroto i site zeleni povr{ini.

Za~uvuvawe na poedine~ni objekti – spomeni~ki dobra vo izvorna sostojba so konzervacija i sanacija.

Vra}awe na avtenti~niot fasaden izgled na onie objekti koi go izgubile, a za koi postojat dovolno informacii za izvorniot izgled.

Objektite vo starite gradski jadra da se zadràt vo ramkite na postoe~kite gabariti so mo`nost za pomali dogradbi vo sopstvenite lokacii koi nema drasti~no da vlijaat na promena na ambientot.

Sekoja novoizdadena lokacija ili temelna rekonstrukcija vo starite gradski jadra, so ogled na ogromnata koncentracija na arheolo{ki lokaliteti mora da bide uslovena so prethodni arheolo{ki istraùvawa.

Za~uvuvawe na namenata na objektite vo starite gradski jadra so mo`nost za plansko preureduvawe so vnesuvawe na novi funkcii i sodrìni po potreba, so obezbeden nadzor na slu`bata za za{tita na kulturnoto nasledstvo.

- 157 -

Ne se dozvoluva parkirawe neposredno do spomeni~ki dobra.

10.15.2 Prirodno nasledstvo

- Se zabranuva vnesuvawe na novi re~ni vodoteci vo Ohridskoto Ezero.

- Se zabranuva vnesuvawe na opasni i {tetni materii so koi{to bi moèlo da se predizvika hemiski, fizi~ki, biolo{ki, mikrobiolo{ki, radiolo{ki i drugi promeni na vodata vo Ohridskoto Ezero i negovite pritoki, ekosistemot i ìvite organizmi vo niv.

- Se zabranuva vnesuvawe materii i predmeti {to moàt da predizvikaat morfolo{ki promeni na Ohridskoto Ezero;

- Se zabranuva vnesuvawe na nepre~isteni otpadni vodi od naselenite mesta i industriskite kapaciteti;

- Se zabranuva ispu{tawe vo Ohridskoto Ezero na nafta i maslo od brodovite i od drugi plovni objekti;

- Se zabranuva postavuvawe na kapaciteti za odgleduvawe na ribi vo krajbre`noto zemji{te i vo vodite na Ohridskoto Ezero i negovite pritoki za komercijalni celi;

- Se zabranuva menuvawe na predelot na Ohridskiot region vo definiranite granici;

- Se zabranuva vnesuvawe ìvi organizmi {to ne se avtohtoni vo Ohridskoto Ezero, osven jagula;

- Se zabranuva otsranuvawe na trskata od krajbre`nite vodi na Ohridskoto Ezero. Isklu~ok, otsranuvawe na trskata od krajbr`nite vodi na Ohridskoto Ezero moè da dozvoli Upravata za ìvotna sredina vrz osnova na pozitivno mislewe od Hidrobiolo{kiot zavod Ohrid, a vrz prethodno izraboten elaborat za za{tita na ìvotnata sredina soglasno Zakonot za ìvotna sredina.

10.15.3 Zabrana za dvièwe na oddelni vidovi plovni objekti

Zaradi za{tita na vodite na Ohridskoto Ezero, na negoviot ekosistem i ìviot svet na predlog na ministerot za ìvotna sredina i prostorno planirawe, vo soglasnost so ministerot za kultura i ministerot za transport i vrski, Vladata na Republika Makedonija moè da donese zabrana za dvièwe na oddelni vidovi plovni objekti na del ili celata povr{ina na Ohridskoto Ezero {to e na teritorijata vo Republika Makedonija i negovite pritoki.

10.15.4 Privremena ili trajna za{tita

Vo slu~aj koga e zagrozena populacijata na oddelen vid ministerot za ìvotna sredina i prostorno planirawe vo sorabotka so drugi organi na dràvnata ili lokalnata vlast prezema merki za obezbeduvawe privremena ili trajna za{tita na toj vid.

10.16 Manaxment vo turizmot

Turizmot pretstavuva otvorena mo`nost za u~estvo na ~initeli koi imaat zaedni~ki interesi i interakciski odnosi. Turizmot vo regionot pretstavuva dejnost od poseben interes.

Vakviot priod podrazbira deka op{tata integrativna zalo`ba vo kreiraweto na razvojot na turizmot i organizacijata na turisti~kite infrastrukturni prostori vo ramkite na Ohridskiot region, }e se temeli i na usvoenite prostorni-planski re{enija koi se vo neposredna vrska so turisti~kiot razvoj.

- 158 -

Pojdovna osnova na konceptot za razvoj na turizmot pretstavuva zna~eweto na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo. Turizmot ima zna~ajna uloga vo unapreduvaweto i revitalizacijata na site resursi. Polo`bata na Ohridskiot region gi otvora mo`nostite vo pogled na kontaktnosta, tranzitnosta i polivalentnosta. Va`na pojdovna osnova e i nedovolnata zastapenost na turisti~kite potencijali na turisti~kiot pazar, kako i konjukturata na turisti~kata posetenost.

Najgolemata posetenost na Ohridskiot region se ostvaruva od turistite koi poteknuvaat od zemjite na Balkanskiot Poluostrov, kako i zemjite od zapadna Evropa (Germanija i Holandija).

Turizmot e dinami~na industriska granka i negoviot razvoj neophodno e da se planira taka {to kapacitetite na Ohridskiot region i negovata infrastruktura ne treba da se nadminat.

Za da se ostvarat celite na odr`liviot turizam koj moè da bide glaven dvigatel za lokalniot razvoj potrebno e vnimatelno da se planira i pri toa da se zemat vo predvid slednite aspekti:

- Razvojot na turizmot vo ovoj region da se temeli na prirodnite i kulturnite vrednosti koi ovozmozuvaat razvoj na posebni vidovi turizam i soodvetni aktivnosti.

- Turisti~kata valorizacija da gi opfa}a, za{titenite i predloènite za za{tita lokaliteti i objekti vo ramkite na prirodnoto i kulturno nasledstvo na Ohridskiot Region.

- Da se vnimava na kapacitetot na sredinata ili opkruùvaweto za koristewe na prostorot vo smisol na broj na turisti, aktivnosti i objekti koi moè da bidat istovremeno prisutni, a prostorot da ne ja izgubi prvobitnata atraktivnost.

- Da se vnimava na negativnite efekti od prekumerniot broj na turisti vrz sekojdnevnoto ìveewe na lokalnoto naselenie.

Potrebite na turistite i posetitelite

Potrebata na turistite e vo nasoka na zadovoluvawe na: kvalitetni smestuva~ki kapaciteti, soobra}ajniot transport, parkinzite, bogatata ponuda na ugostitelski objekti, bogatata ponuda na tradicionalni makedonski jadewa, raznovidnata ponuda na trgovskite objekti, kominalnata higiena, kvalitetot na ezerskata voda i raznovidnosta na zabavnite i rekreativni programi.

Neophodno e postojano anketirawe na turistite i posetitelite so cel zadovoluvawe na nivnite potrebi.

Marketing

Za Ohridski region postojat pove}e podatoci koi govorat za vrednostite na graditelskoto nasledstvo, kulturata na prethodnite civilizacii, tradicijata i obi~aite na lu|eto koi ìveat na ovie prostori.

Sovremenite turisti baraat {to pove}e informacii za mestoto kade doa|aat i obi~no gi posetuvaat tie delovi za koi znaat najmnogu. Tie informacii se odnesuvaat na razvojot na gradot i opisot na spomenicite na kulturata, prirodnoto nasledstvo, no i kvalitetot na hotelite, restoranite, prevozot, zabavata, infrastrukturata i sli~no.

Primaren vid na marketing se turisti~kite saemi i berzite za tur-operatorite. Sekundaren vid na informacii naj~esto se: mediumite, internetot i turisti~kite publikacii.

Prezentacijata na turisti~kata ponuda se odviva i preku turisti~kite vodi~i koi organizirano gi zapoznavaat turistite so kulturno-istorikite sodrìni

- 159 -

na Ohridskiot region. Za àl, del od turisti~ki vodi~i ne se soodvetno obu~eni za prezentacija na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo i so neto~ni informacii pogre{no gi informiraat turistite za istorijata na regionot i vlijaat na kvalitetot na informiranosta na turistite.

Odrùvawe na regionot

Turizmot moè so sebe da donese i brojni negativni posledici. Edna od negativnite posledici e i pritisokot na golem broj na posetiteli vo starite gradski jadra osobeno pri odrùvaweto na tradicionalnite manifestacii koi sobiraat nekolku desetici iljadi gosti.

Starite gradski jadra se atraktivni destinacii za snimawe na filmovi i kako takvi do sega bile inspiracija na mnogu poznati reìseri. I pokraj toa site tie aktivnosti treba da se izveduvaat pod odreden reìm za da ne dojde do zagrozuvawe kulturnoto nasledstvo.

Starite gradski jadra se prostori koi vo tekot na letniot period privlekuvaat ogromen broj na turisti i na koi pokraj drugite uslovi treba da im se obezbedi i soodveten parking prostor. Nedostatokot na soodveten parking prostor e eden od pogolemite problemi. So novite urbanisti~ki planovi neophodna e izgradba na katni garaì neprimetno vklopeni vo konfiguracijata na terenot so koi bi se re{il problemot na parkirawe.

So cel negativnostite da se svedat na minimum, neophodno e da se izrabotat menaxment ponudi so koi bi se planiral odr`liviot razvoj na turizmot. Za da se za{titi Ohridskiot region i da se unapredi turisti~kata ponuda, neophodno e da se napravi analiza za vlijanijata na razvojot na turisti~kite kapaciteti i vlijanieto na kulturnite manifestacii vrz prirodnoto i kulturnoto nasledsvto na Ohridskiot region, vo odnos na kapacitetot i ograni~uvaweto.

Ovie analizi se potrebni pri izrabotkata na Programa za menaxment vo turizmot, izrabotena vrz osnova na potrebite, mo`nostite i ograni~uvawata na turisti~kiot region.

10.17 Kadrovski potencijal i edukacija

10.17.1 Kadrovski potencijal

Ohridskiot region moè da se za~uva samo do kolku postoi soodveten, obu~en kadrovski potencijal, svesen za vrednosta na regionot. Ova se odnesuva kako na stru~en potencijal vo organite na Lokalnata samouprava, slu`bite za za{tita na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo i telata za implementacija na planot za upravuvawe, taka i na raznite profili na zanaet~ii.

Kadrovski potencijal so koj raspolaga regionot ne moè vo celina da odovori na potrebite za za{titata na univerzalnite prirodni i kulturni vrednosti kako i procesot na upravuvaweto so regionot. Poto~no, postoe~kiot potencijal ne e adekvaten od aspekt na obrazovanieto, za koe e potrebno visokoobrazovanie ili zanaet~iska obuka. Osven toa potrebno e site stru~ni kadri da bidat specijalizirani vo svojata oblast.

Ne postoi sistem za kontinuirana edukacija i specijalizacija vo obrazovniot sitem na Republika Makedonija za kadri od oblasta na za{titata na kulturnoto i prirodnoto nasledstvo, {to pridonesuva do naglsena atrofija na slu`bite za za{tita na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo vo Republika Makedonija.

Vo sostav na Zavodot i Muzej - Ohrid postoi arhitektonsko oddelenie koe e opremeno so cela aparatura za izveduvawe na istraùva~ki raboti, izrabotka na

- 160 -

proekti i studii za unaprduvaweto na svetskoto kulturno nasledstvo. Vo negov sostav e formiran i centar za dokumentacija – INDOK, vo koj e smestena celokupnata dokumentacija koja {to ja ima institucijata za dvi`noto i nedvi`noto kulturno nasledstvo.

So formiraweto na Fakultetot za turizam i ugostitelstvo vo Ohrid se oformuva kadar koj e neophodno potreben za funkcioniraweto na ugostitelstvoto i turizmot. Ova pretstavuva uslov za razvoj na site formi na turizam, vo koi lokalnata vlast i naselenieto ja gledaat razvojnata {ansa.

Postoeweto na Javnata nau~na ustanova - Hidrobiolo{kiot Zavod od Ohrid, od dale~nata 1934 god. go dokaùva faktot deka naukata odsekoga{ bila zainteresirana za sostojbite so biodiverzitetot na Ezeroto i negovata pobliska okolina.

10.17.2 Edukacija

Edno od osnovnite pra{awa za za{tita na prirodnoto i kulturno nasledstvo na Ohridskiot region e podignuvawe na javnata svest za vrednostite na regionot kaj site gra|anski i politi~ki strukturi, lokalnata i dràvnta zaednica, kako bi moèle pravilno da se procenat potrebite i mo`nostite na razvojot vo odnos na negovite vrednosti.

Zaradi nedovolno poznavawe na isklu~itelnite univerzalni vrednosti na Ohridskiot region se nametnuva potreba od edukacija.

Vo tekot na letoto treba da se organiziraat letni {koli/kampovi na koi studentite/posetitelite }e imaat mo`nost direktno da se zapoznaat so vrednostite na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na Ohridskiot region.

Za odredenite konzervatorski aktivnosti zna~ajni za za{tita na kulturnoto nasledstvo na regionot naselenieto najdobro se informira preku mediumite.

Vo sorabotkata so Ministerstvoto za obrazovanie i nauka e potrebno da se realiziraat edukativni programi za pottiknuvawe na mladite generacii za direktno zapoznavawe so vrednostite na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo i razvivawe na nivnata svest za zna~eweto na nasledstvoto, preku poseta na muzeite, lokalitetite i drugo.

- 161 -

- 162 -

11. AKCISKI PLAN

- 163 -

164

11 Akciski plan

Planot za upravuvawe gi propi{uva merkite i aktivnosti za za{tita na prirodnite i kulturnite vrednosti poradi koi Ohridskiot region e vklu~en na Listata na svetsko nasledstvo (UNESKO).

Akciskiot Plan na Planot za upravuvawe go objasnuva na~inot kako }e se sprovedat celite, preku realizirawe na soodvetni merki i aktivnosti so odgovorni instutucii (nositeli na aktivnosti) i vremenska ramka za negova implementacija.


1.1. Da se vospostavi institucionalna osnova za upravuvawe so prirodnoto i kulturnoto nasledstvo vo Ohridskiot region

1.2. Da se ovozmoì {iroko dostapna informacija za Podra~jeto od svetsko nasledstvo -Ohridski region

1.3. Da se organiziraat serija na debati/ rabotilnici za biznisite vklu~eni vo turizmot vo Ohridskiot region

1.4. Da se razvijat novi programski sodrìni vo Zalivot na koskite

OP[TA CEL Br.2: Da se Vospostavi i zajakne efektivna zakonska i institucionalna infrastruktura so cel da se za~uva i za{titi Isklu~itelnata univerzalna vrednost na Podra~jeto od svetsko nasledstvo Prirodno mi kulturno nasledstvo na Ohridskiot region (Za idnite generacii)

2.1. Da se izrabotat planski i zakonski dokumenti za za~uvuvawe i za{tita na Isklu~itelnata univerzalna vrednost na Ohridskiot region

2.2. Da se izrabotat Nacionalnite strate{ki dokumenti neophodni za za~uvuvawe i za{tita na Isklu~itelnata univerzalna vrednost na Ohridskiot region

2.3. Da se zgolemi vidlivosta na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo vo Ohridskiot Region


2.5. Da se revidira Planot za upravuvawe so Podra~jeto na svetsko nasledstvo


3.1. Da se Mapira i napravi inventorizacija na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo vo PSN Ohridski region

3.2. Da se valorizira i promovira nedvi`noto kulturno nasledstvo vo PSN Ohridski region

3.3. Da se valorizira i promovira prirodnoto nasledstvo vo PSN Ohridski region


4.1. Da se izgradi nova infrastruktura za za{tita na ìvotnata sredina 4.2. Da se podobri i izgradi nova infrastruktura vo urbanite sredini 4.3. Da se podobri i izgradi nova infrastruktura vo ruralnite sredini

165

4.4. Da se podobri i izgradi nova pristapna i druga neophodna infrastruktura do prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na Ohridskiot region


5.1. Da se kreira turisti~ka ponuda na PSN Ohridski region 5.2. Da se obezbedi turisti~ka promocija na PSN Ohridski region 5.3. Da se poddr`i razvojot na turisti~kata industrija vo PSN Ohridski

region

OP[TA CEL Br. 6: Da se zajaknat ~ove~kite resursi na site nivoa preku edukacija na novi kadri i ponatamo{na edukacija i specijalizacija na postoe~kite vraboteni (Zavisi samo od nas)

6.1. Da se zajaknat kapacitetite na stejkholderite odgovorni za Podra~jeto na svetsko nasledstvo

KRATENKI MK Ministerstvo za kultura

M@SPP Ministerstvo za `ivotna sredina I prostorno planirawe

MON Ministerstvo za obrazovanie i nauka

LSO Lokalna samouprava Ohrid

LSS Lokalna samouprava Strga

LSD Lokalna samouprava Debrca

ZMO Zavod i muzej – Ohrid

MS NU Muzej “dr Nikola Nezlobinski” – Struga

MTV Ministerstvo za transport i vrski

ME Ministerstvo za ekonomija

MZ[V Ministerstvo za zemjodelstvo,{umarstvo i vodostopanstvo

MVR Ministerstvo za vnatre{ni raboti

AUK Agencija za upravuvawe so krizi

HOTAM Hotelska asocijacija na MAkedonija

ATAM Asocijacija na turisti~ki agencii na Makedonija

MEST Ministerstvo za ekonomija – Sektor za turizam

MLS Ministerstvo za lokalna samouprava

NKC Nacionalen konzervatorski centar – Skopje

MPC Makedonska Pravoslavna crkva

IVZ Islamska verska zaednica

FTU Fakultet za turizam i ugostitelstvo - Ohrid

NPG Nacionalen park “Gali~ica”

HBZ Hidrobiolo{ki zavod – Ohrid

166

VRM Vlada na Republika Makedonija

CU Carinska Uprava na Republika Makedonija

MF Ministerstvo za finansii

UZKN Uprava za za{titan a kulturnoto nasledstvo

U@S Uprava za `ivotna sredina

APP Agencija za prostorno planirawe

AKN Agencija za katastar na nedvi`nosti

AOIL Agencii za obezbeduvawe imot i lica

MVR Ministerstvo za vnatre{ni raboti

FP Fond za pati{ta

DAPT Dr`avna agencija za promocija na turizam

ME Ministerstvo za ekonomija

NVO Nevladini organizacii

BS Biznis sector

SKRM Stopanska komora na Republika Makedonija

Komisija Komisija za upravuvawe so kulturnoto i prirodnoto nasledstvo na Ohridskiot region

ART Agencija za razvoj na turizmot

TDSO Treba da se odredi

168


MERKA/ Specifi~na cel

Aktivnosti/ Proekti Prioriteti

A, B, V4

Proceneti tro{oci/ potrebni

resursi (EUR)

Obezbedeni fondovi

Odgovoren za

aktivnosta

Vremenska ramka

Vrska/ zavisnost od

drugi aktivnosti

Indikatori za monitoring

1.5. Da se vospostavi institucionalna osnova za upravuvawe so prirodnoto i kulturnoto nasledstvo vo Ohridskiot region

1.5.1. Vospostavuvawe na Komisija za upravuvawe so prirodnoto i kulturnoto nasledstvo vo Ohridskiot region

A 10000 Centralen Buxet

2013 Mora da bide nazna~ena od Vladata

Godi{ni izve{tai na Komisijata – kako {to e predvideno so zakon

1.5.2. Donesuvawe na Planot za upravuvawe so prirodnoto i kulturnoto nasledstvo vo Ohridskiot region

A 20000 Centralen Buxet

2013 Mora da bide donesena od Vladata

Do krajot na 2013 zapo~nata e implementacijata na „Prviot ~ekor“ Akcionen Plan

1.5.3. Vospostavuvawe na op{tinski tela za upravuvawe so prirodnoto i kulturnoto nasledstvo vo Ohridskiot region

A 3000 Op{tinski buxeti

Op{tinite Ohrid Struga Debarca

2013 NA Do krajot na 2013 op{tinskite tela se vospostaveni

1.6. Da se ovozmo`i {iroko dostapna informacija za Podra~jeto od svetsko nasledstvo -Ohridski region

1.6.1. Razvoj i odr`uvawe na VEB strana za Podra~jeto od svetsko nasledstvo -Ohridski region, so osvrt vrz implementacijata na Planot za upravuvawe i Akcioniot plan



2014 NA Do krajot na 2014 aktivna e VEB strana za Podra~jeto od svetsko nasledstvo -Ohridski region

1.6.2. Izrabotka na vodi~ za razbirawe na Izjavata za Isklu~itelna univerzalna vrednost i kako planerite i stejkholderite da ja koristat koga donesuvaat odluki koi vlijaat vrz Podra~jeto od svetsko nasledstvo



2014 NA Do juli 2014 izraboten e Vodi~

1.7. Da se organiziraat serija na debati/

1.7.1. Priprema na debati i rabotilnici za celite na Planot za upravuvawe so Podra~jeto od svetsko



2013 NA Do krajot na 2013 organizirani najmalku 5 debati / rabotilnici

4 Prioritizacija: aktivnosta da bide finalizirana vo ramkite na 1 godina (A), 3 godini (B), 6 godini (V)

169




A, B, V4


resursi (EUR)

Obezbedeni fondovi

Odgovoren za

aktivnosta

Vremenska ramka

Vrska/ zavisnost od

drugi aktivnosti


rabotilnici za biznisite vklu~eni vo turizmot vo Ohridskiot region

nasledstvo i izgradba na partnerska mreà so biznisite vklu~eni vo turizmot

1.7.2. Organizirawe na nastani za promocija na Podra~jeto od svetsko nasledstvo kaj {irok auditorium

A 10000 Vlada Op{tinski buxeti


2013-2014 NA Do krajot na 2014 organizirani najmalku 6 nastani za promocija

1.7.3. Pottiknuvawe na biznisite vo turizmot da go koristat Podra~jeto od svetsko nasledstvo vo nivniot marketing i promocija

A 10000 Vlada Op{tinski buxeti


2013-2014 NA Do krajot na 2014 najmalku 20 biznisi go koristele PSN za nivni marketing i promocija

1.7.4. Vrz baza na partnerstvo razvoj na tematska kampawa i istra~uvawe za Podra~jeto od svetsko nasledstvo



2013-2014 NA Do krajot na 2014 sprovedeni najmalku 2 tematski istraùvawa

1.7.5. Vklu~uvawe na informacii za Podra~jeto od svetsko nasledstvo vo proektot za pe{a~ki pateki del od Akcioniot plan za Aktivno patuvawe



2013-2014 NA Informaciite se integrirani

1.8. Da se razvijat novi programski sodrìni vo Zalivot na koskite

1.8.1. Razvoj na Proektni predlozi

A NA NA Op{tina Ohrid

2013 NA Razvieni najmalku 3 Proektni karti

1.8.2. Razvoj na Biznis plan i marketing strategija

A 12000 SUSTKULT Op{tina Ohrid

2013 NA Izraboteni biznis blan i marketing strategija

1.8.3. Implementacija na selektiranite proekti

B TDO Op{tinski buxeti

Op{tina Ohrid

2013-2015 NA Implementiran najmalku eden proekt

170

OP[TA CEL Br.2: Da se Vospostavi i zajakne efektivna zakonska i institucionalna infrastruktura so cel da se za~uva i za{titi Isklu~itelnata

univerzalna vrednost na Podra~jeto od svetsko nasledstvo Prirodno mi kulturno nasledstvo na Ohridskiot region (Za idnite generacii)



A, B, V5


resursi (EUR)

Obezbedeni fondovi

Odgovoren za

aktivnosta

Vremenska ramka

Vrska/ zavisnost od

drugi aktivnosti


2.6. Da se izrabotat planski i zakonski dokumenti za za~uvuvawe i za{tita na Isklu~itelnata univerzalna vrednost na Ohridskiot region

2.6.1. Izrabotka na Plan za kontinuirano sledewe (monitoring) na promenite na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo vo granicite na Ohridskiot region

A TDSO TDSO MK, UZKN, ZMO, M@SPP, NPG, HBZO

2014-2015 3.1.1 3.1.2 3.1.3 3.1.4

Изработен план за мониторинг на промените

2.6.2. Donesuvawe i a`urirawe na Prostorniot plan na Ohridsko-prespanskiot region i urbanisti~kite planovi za op{tinite Ohrid, Struga i Debrca

B TDSO TDSO VRM, MK, M@SPP, MTV, APP, LSO, LSS, LSD,

2014-2016 Донесен просторен план Ажурирани урбанистички планови за општините

2.6.3. Izrabotka na studija za procenka na vlijanieto na za{titata na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo pri izrabotka na nova planska dokumentacija i drugi razvojni dokumenti


2013-2016 Изработена студија

2.6.4. Donesuvawe na Zakon za proglasuvawe na staroto jadro na Ohrid za kulturno nasledstvo od osobeno zna~ewe

A 30000 TDSO MK, UZKN, ZMO

2013-2014 Донесен закон

2.6.5. Izmena na propisite za danoci i carini zaradi utvrduvawe na postojani izvori na finansirawe na za{titata na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo i razvoj na turizmot (voveduvawe na spomeni~ka taksa, ekolo{ka taksa,

V TDSO CU, MF, MK, M@SPP, LSO. LSS, LSO

2013-2019 Законски утврдени нови извори на финансирање


171




A, B, V5


resursi (EUR)

Obezbedeni fondovi

Odgovoren za

aktivnosta

Vremenska ramka

Vrska/ zavisnost od

drugi aktivnosti


komunalna taksa i drugi dano~ni i carinski povlastici i subvencii)

2.6.6. Donesuvawe na akt za dozvoleni i restriktivni grade`ni normi i standardi vo Ohridskiot region

A 15000 TDSO MK, MTV, LSO, LSS, LSD, ZMO

2013-2014 Донесен акт

2.6.7. Donesuvawe na za{titno-konzervatorski osnovi za Ohridskiot region

A 15000 TDSO MK, UZKN, ZMO

2013-2014 Донесени заштитно-конзерваторски основи

2.6.8. Primena na drugi usvoeni strate{ki razvojni dokumenti i vospostavuvawe na soodveten balans pome|u urbanizacijata, odr`liviot razvoj i za{titata na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo


2013-2016 Број на имплементирани проекти со евидентиран баланс

2.6.9. Donesuvawe na Zakon za povtorno proglasuvawe na Ohridskoto Ezero za za{titno podra~je

A 30000 TDSO M@SPP 2013-2014 Донесен закон

2.6.10. Dosledna primena na site postojni propisi i planski dokumenti vo nasoka na spre~uvawe na pojavi koi mo`at da go naru{at integritetot na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na Ohridskiot region (nekontrolirana i prekumerna urbanizacija i neodr`livo koristewe na prirodnite resursi)

V 40000 TDSO VRM, MK, M@SPP, MTV, LSO, LSS, LSD,ME,MZ[V

2013-2019 Број на неприменети законски мерки на годишно ниво

2.7. Da se izrabotat Nacionalnite

2.7.1. Izrabotka na Nacionalna strategija za za{tita na prirodata

B 40000 TDSO VRM, M@SPP

2014-2016 Изработена стратегија

172




A, B, V5


resursi (EUR)

Obezbedeni fondovi

Odgovoren za

aktivnosta

Vremenska ramka

Vrska/ zavisnost od

drugi aktivnosti


strate{ki dokumenti neophodni za za~uvuvawe i za{tita na Isklu~itelnata univerzalna vrednost na Ohridskiot region

2.7.2. Izrabotka na Nacionalna strategija za razvoj na kulturata

B 40000 TDSO VRM, MK, 2014-2016 Изработена стратегија

2.7.3. Izrabotka na Nacionalna strategija za kulturnoto nasledstvo

B 10000 TDSO MK, UZKN 2014-2016 Изработена стратегија

2.7.4. Izgotvuvawe na nov Akcionen plan na Strategijata za za{tita na biolo{kata raznovidnost na RM

B TDSO TDSO VRM, M@SPP

2014-2016 Изготвен Акционен План

2.7.5. Katastarska identifikacija na zemji{teto vo Ohridskiot region

B 5000 TDSO AKN 2014-2016 До 2016 година 90% од земјиштето во охридскиот регион катастерски идентификуван

2.7.6. Donesuvawe na akt za soodvetno postavuvawe i upotreba na reklamni panoa, tendi i sli~no so cel za~uvuvawe na avtenti~nite vizuri na prirodnoto i kulturnoto nalsedstvo na Ohridskiot region

A TDSO TDSO MK, M@SPP,MTV, ZMO, LSO, LSS, LSD,

2013-2014 Донесен акт

2.7.7. Izgotvuvawe na Plan za ureduvawe na lokalitetot Sveti-naumski izvori

B TDSO TDSO M@SPP, NPG

2013-2014 2.1.2 Изготвен план


2.8.1. Ozna~uvawe na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na Ohridskiot region so nacionalen i me|unaroden znak za za{tita i drugi soodvetni oznaki

A 100000 TDSO MK, M@SPP, NPG, UZKN

2013-2015 До 2015 година природното и културното наследство е со соодветни национални меѓународни ознаки

2.9. Da se zgolemi

2.9.1. Plan za fizi~ka za{tita i obezbeduvawe na

A 15000 TDSO MK, AOIL 2013-2014 Изработен план

173




A, B, V5


resursi (EUR)

Obezbedeni fondovi

Odgovoren za

aktivnosta

Vremenska ramka

Vrska/ zavisnost od

drugi aktivnosti


vidlivosta na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo vo Ohridskiot Region

kulturnoto nasledstvo

2.9.2. Plan za spre~uvawe na nelegalna trgovija so kulturni dobra

A 15000 TDSO MK, UZKN, MVR

2013-2014 Изработен план

2.9.3. Plan za spre~uvawe na nelegalna trgovija so prirodni dobra od Ohridskiot region

A 15000 TDSO M@SPP, MVR

2013-2014 Изработен план

2.9.4. Donesuvawe na planovi za bezbednosna za{tita na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo (po`ari, prirodni nepogodi, plan za za{tita vo voena i vonredna sostojba)

A 5000/plan TDSO AUK, MVR, MZ[V

2013-2014 1.1.2 Донесени годишни планови

2.10. Da se revidira Planot za upravuvawe so Podra~jeto na svetsko nasledstvo

2.10.1. Revizija na Planot za upravuvawe – 2014 godina

A 2000 TDSO UZKN, U@S, Komisija

2013-2014 1.1.2 Ревидиран план

174




A, B, V6


resursi (EUR)

Obezbedeni fondovi

Odgovoren za

aktivnosta

Vremenska ramka

Vrska/ zavisnost od

drugi aktivnosti


3.4. Da se Mapira i napravi inventorizacija na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo vo PSN Ohridski region

3.4.1. Inventarizacija na prirodnite vrednosti na Ohridskiot region

A TDSO TDSO M@SPP,NPG, HBZO

2013-2014 До 2014 година инвентаризацијата на природните вредности е завршена

3.4.2. Mapirawe i dovr{uvawe na inventarizacija na kulturnoto nasledstvo

A TDSO TDSO MK, UZKN, ZMO

2013-2014 До 2014 година инвентаризацијата на културното наследство е завршена

3.4.3. Izrabotka na digitalna baza na podatoci za prirodnoto nasledstvo i za dvi`noto i nedvi`noto kulturno nasledstvo

B TDSO TDSO NPG, HBZO, UZKN, ZMO

2013-2015 3.1.1 3.1.2

До 2015 година дигиталната база на податоци е во функција

3.4.4. Zonirawe na prirodnoto i kulturnoto nasledsvto vo Ohridskiot region

A TDSO TDSO MK, M@SPP,

NPG, HBZO UZKN, ZMO

2013-2014 3.1.1 3.1.2 3.1.3

Зонирано природно-културно наследство

3.5. Da se valorizira i promovira nedvi`noto kulturno nasledstvo vo PSN Ohridski region

3.5.1. Valorizacija, revalorizacija i promocija na nedvi`noto kulturno nasledstvo (ureduvawe na za{titenite kulturni dobra) vo Ohridskiot region

V TDSO TDSO MK, M@SPP,

NPG, UZKN, MZO, LSO, LSS, LSD

2013-2019 Број на уредени заштитени културни добра Број на промотивни настани

3.5.2. Izrabotka i dovr{uvawe na arhitektonska dokumentacija za poedini kulturni dobra

B TDSO TDSO ZMO 2013-2016 Број на изработена архитектонска документација

3.5.3. Izrabotka na konzervatorsko-restavratorski proekti na zagrozeni poedine~ni kulturni dobra

В TDSO TDSO ZMO 2013-2019 3.2.2 Број на имплементирани конзерваторска-реставраторски проекти


175




A, B, V6


resursi (EUR)

Obezbedeni fondovi

Odgovoren za

aktivnosta

Vremenska ramka

Vrska/ zavisnost od

drugi aktivnosti


3.6. Da se valorizira i promovira prirodnoto nasledstvo vo PSN Ohridski region

3.6.1. Izrabotka na Studija za revalorizacija na prirodnite vrednosti na Ohridskoto Ezero

B TDSO TDSO M@SPP, HBZO


3.6.2. Izgotvuvawe na Studija za endemi~na i reliktna flora i fauna

B TDSO TDSO M@SPP, NPG, HBZO


3.6.3. Izgotvuvawe na Studija za sostojbata so zagrozenite vidovi i nivnite prirodni `iveali{ta



3.6.4. Izrabotka na Studija za procenka na stepenot na zagrozenost na vodnite i blatnite ekosistemi



3.6.5. Izgotvuvawe na Akcioni planovi za upravuvawe so zagrozenite vidovi od florata i faunata


2014-2016 3.3.2 3.3.3 3.3.4 3.3.6 3.3.7

Број на изработени акциони планови

3.6.6. Izgotvuvawe na Studija za stepenot na degradacija na klu~nite ekosistemi



3.6.7. Kvalitativno i kvantitativno utvrduvawe na biolo{kite resursi (divi vidovi so ekonomsko zna~ewe)


2014-2016 Изработена база на податоци

3.6.8. Identifikacija i monitoring na invazivni i alohtoni vidovi


2014-2016 Изработена база на податоци

3.6.9. Monitoring na vlijanieto na klimatskite promeni vrz prirodnoto i kulturnito nasledstvo na Ohridskiot region


2014-2016 Извештај од мониторингот

176




A, B, V6


resursi (EUR)

Obezbedeni fondovi

Odgovoren za

aktivnosta

Vremenska ramka

Vrska/ zavisnost od

drugi aktivnosti


3.6.10. Identifikacija na izvori na zagaduvawa na Ohridsko Ezero


2014-2016 Брпј на идентификувани и документирани извори на загадување

3.6.11. Istra`uvawe na fizi~ko-hemiski i biolo{ki parametri na Ohridsko Ezero i negoviot sliv


2014-2016 Извештај од истражувањата

3.6.12. Istra`uvawe i monitoring na fitoplanktonot i na zooplanktonot na Ohridsko Ezero


2014-2016 Извештај од истражувањата Мониторинг извештај

3.6.13. Prevzemawe merki za namaluvawe na fosforot vo Ohridsko Ezero, zaradi spre~uvawe na eutrofikacija na ezeroto


2014-2016 Број на превземени мерки

3.6.14. Inventarizacija i ocenka na najzagrozenite reoni i erozivni segmenti vo slivot na Ohridskoto Ezero


2014-2016 База на податоци

3.6.15. Inventarizacija na mo~uri{tata vo slivot na Ohridskoto Ezero, prostorna identifikacija vo GIS i prevzemawe na merki za revitalizacija


2014-2016 База на податоци

3.6.16. Identifikuvawe, za{tita i revitalizacija na prirodnite mrestili{ta na Ohridskata pastrmka


2014-2016 Извештај од истражувањата Број на заштитни мерки Број на мрестилишта

177




A, B, V7


resursi (EUR)

Obezbedeni fondovi

Odgovoren za

aktivnosta

Vremenska ramka

Vrska/ zavisnost od

drugi aktivnosti


4.5. Da se izgradi nova infrastruktura za za{tita na `ivotnata sredina

4.5.1. Izgradba na pre~estitelni stanici na turisti~ko-ugostitelskite objekti koi ne se opfateni so kolektorskiot sistem na Ohridskoto Ezero

Б TDSO TDSO M@SPP, MTV, ME, LSO, LSS, LSD

2013-2016 До 2016 година 100% од туристичко угостителски објекти имаат функционални пречистителни станици

4.5.2. Obezbeduvawe kontinuirano funkcionirawe i odr`uvawe na kolektorskiot sistem na Ohridskoto Ezero

V TDSO TDSO LSO, LSS 2013-2019 Број на денови кога колекторскиот систем не работи Количина на нетретирана вода испуштена во езерото

4.5.3. Izgradba na regionalna deponija za komunalen otpad nadvor od granicite na slivot na Ohridskoto Ezero

V TDSO TDSO M@SPP, LSO, LSS, LSD

2014-2019 Изградена регионална депонија

4.5.4. Sobirawe, selektirawe, reciklirawe i deponirawe na otpadot od Ohridskiot region

B TDSO TDSO LSO, LSS, LSD

2013-2019 4.1.3 Количина на собран, селектиран, рециклиран и депониран отпад

4.5.5. Vra}awe na rekata Sateska vo staroto te~enie (korito)

V TDSO TDSO VRM, MTV, M@SPP, LSO, LSS

2015-2019 Реката Сатеска во старото корито

4.6. Da se podobri i izgradi nova infrastruktura vo urbanite sredini

4.6.1. Podobruvawe na kvalitetot na postojnata i izgradba na nova infrastruktura vo urbanite sredini (pati{ta, parking prostori, aerodrom i drugo)

V TDSO TDSO MTV, LSO, LSS, LSD, FP

2013-2019 Изградена инфраструктура

4.7. Da se podobri i izgradi nova infrastruktur

4.7.1. Izrabotka na detalna studija za postoe~kata i izgradba na nova infrastruktura vo ruralnite

B TDSO TDSO MTV, LSO, LSS, LSD, FP



178




A, B, V7


resursi (EUR)

Obezbedeni fondovi

Odgovoren za

aktivnosta

Vremenska ramka

Vrska/ zavisnost od

drugi aktivnosti


a vo ruralnite sredini

sredini

4.7.2. Podobruvawe na kvalitetot na postojnata i izgradba na nova infrastruktura vo ruralnite sredini

V TDSO TDSO 2013-2019 4.3.1 Изградена инфраструктура

4.8. Da se podobri i izgradi nova pristapna i druga neophodna infrastruktura do prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na Ohridskiot region

4.8.1. Izgradba na pristapna i neophodna infrastruktura do i okolu za{titenite prirodni i kulturni dobra

V TDSO TDSO MTV, MK,M@SPP,NPG, UZKN, LSO, LSS, LSD, FP

2013-2019 Изградена инфраструктура

179

OP[TA CEL Br. 5: Da se pridonese kon Ekonomski razvoj na Podra~jeto na svetsko nasledstvo preku iskoristuvawe na potencijalite vrz baza na

principot za odr`liv razvoj (Koristewe na Podra~jeto na svetsko nasledstvo)


Aktivnosti/ Proekti Prioriteti A, B, V8


resursi (EUR)

Obezbedeni fondovi

Odgovoren za aktivnosta

Vremenska ramka

Vrska/ zavisnost od drugi

aktivnosti


5.4. Da se kreira turisti~ka ponuda na PSN Ohridski region

5.4.1. Kreirawe na turisti~ka ponuda za specifi~ni celni grupi na turisti bazirana na isklu~itelnite univerzalni vrednosti na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na Ohridskiot region

B TDSO TDSO MEST, DAPT, FTU, HOTAM, ATAM, LSO, LSS, LSD, ART

2013-2015 1.1.2 Видови на криерана туристичка понуда

5.4.2. Identifikacija na lokaliteti pogodni za razvoj na eko-turizam

B TDSO TDSO MEST, DAPT, FTU, HOTAM, ATAM, LSO, LSS, LSD, ART

2013-2015 1.1.2 5.1.1

Број на идентифилувани локалитети

5.4.3. Donesuvawe na akcionen plan za odr`liv turizam baziran na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo vo Ohridskiot region

B TDSO TDSO MEST, LSO, LSS, LSD, FTU, HOTAM, ATAM, i lokalni subjekti

2014-2015 1.1.2 5.1.1 5.1.2

Донесен Акционен План

5.4.4. Donesuvawe na akcionen plan za razvoj na tradicionalni zanaeti i formirawe na centar na zanaeti

B TDSO TDSO ME, LSO, LSS, LSD, NVO

2014-2015 1.1.2 5.1.1 5.1.2 5.1.3

Донесен Акционен План

5.4.5. Analiza na vlijanieto i posledicite od nekontroliran razvoj na turizmot i procenka na kapacitetot na izdr`livost

B TDSO TDSO MEST, MK, M@SPP, LSO, LSS, LSD, ZMO, NVO

2013-2014 Изработен аналитички извештај

5.5. Da se obezbedi turisti~ka promocija na PSN Ohridski region

5.5.1. Profesionalizacija i profilirawe na turisti~kiot kadar spored potrebite na turisti~kata industrija za soodvetna promocija na univerzalnite

V TDSO TDSO MON, FTU 2013-2019 Број на студенти/вработени со завршена специјализација


180





resursi (EUR)

Obezbedeni fondovi


Vremenska ramka


aktivnosti


vrednosti na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na Ohridskiot region

5.5.2. Turisti~ka promocija preku aktivno u~estvo na me|unarodni saemi i berzi za turizam so cel privlekuvawe na celni grupi na turisti, osobeno vo delot na afirmacija na posebni vidovi na turizam (kulturen, ruralen, eko-turizam, alternativen i dr.)

V TDSO TDSO MEST, LSO, LSS, LSD, DAPT, HOTAM, ATAM, ART

2013-2019 5.1.1 Број на посети на саемски настани Број на анимирани целни групи на туристи

5.5.3. Podigawe na javnata svest za statusot i zna~eweto na svetskoto prirodno i kulturno nasledstvo na Ohridskiot region preku edukativni programi i izrabotka na stru~ni i promotivni publikacii

B TDSO TDSO Site subjekti 2013-2019 1.1.2 Број на едукативни програми/годишно Број на изработени стручни промотивни публикации/годишно

5.5.4. Mediumska kampawa i izrabotka na soodveten promotiven materijal za zna~eweto na isklu~itelnite univerzalni vrednosti na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo Ohridskiot region

B TDSO TDSO Site subjekti 2013-2019

Вид и количина на изработен промотивен материјал/годишно Број на медиумски кампании/годишно

5.5.5. Otvarawe na veb strana za promocija na prirodnite i kulturnite vrednosti na Ohridskiot region

A TDSO TDSO Site subjekti 2013-2014 5.1.1 1.1.2 5.2.2 5.2.3 5.2.4

Веб страната е активна

5.5.6. Otvarawe na informativno-turisti~ki

A TDSO TDSO MTV, MEST, LSO, LSS,

2013-2014 Број на отворени информатино-

181





resursi (EUR)

Obezbedeni fondovi


Vremenska ramka


aktivnosti


punktovi LSD, туристички пунктови

5.5.7. Izrabotka na proekti za iluminacija

V TDSO TDSO MK, M@SPP, UZKN, MPC, IVZ, LSO, LSS, LSD, ZMO,

2013-2019 Број на реализирани проекти за илуминација

5.5.8. Ozna~uvawe i ureduvawe na pateki i vidikovci do prirodnite i kulturnite dobra i postavuvawe na informativni tabli

B TDSO TDSO MK, M@SPP,MTV, NPG, UZKN, ZMO, LSO, LSS, LSD,

2013-2016 Должина на уредени означени патеки

5.6. Da se poddr`i razvojot na turisti~kata industrija vo PSN Ohridski region

5.6.1. Kreirawe na asocijacii i partnerstva na hotelieri, ugostiteli, sopstvenici na smestuva~ki kapaciteti od mal obem, turisti~ki agencii, tur operatori, zanaet~ii i dr.

B TDSO TDSO MEST, LSO, LSS, LSD, HOTAM, ATAM, BS, SKRM, NVO

2014-2015 1.1.2 Криерана асоцијација

5.6.2. Poddr`uvawe i pottiknuvawe na razvojot na mali i sredni pretprijatija kako generatori za razvoj na lokalnata ekonomija

V TDSO TDSO ME, MF, , BS, LSO, LSS, LSD

2013-2019 Број на поддржани мали и средни претпријатија/годишно

5.6.3. Iznao|awe mo`nosti za stimulirawe na turisti~kiot sektor preku povolno kreditirawe i pottiknuvawe na privatno-javno partnerstvo

V TDSO TDSO MF, ME,LSO, LSS, LSD, HOTAM, ATAM

2013-2019 Број на реализирани јавно-приватни партнерства

182

OP[TA CEL Br. 6: Da se zajaknat ~ove~kite resursi na site nivoa preku edukacija na novi kadri i ponatamo{na edukacija i specijalizacija na

postoe~kite vraboteni (Zavisi samo od nas)



A, B, V9


resursi (EUR)

Obezbedeni fondovi

Odgovoren za

aktivnosta

Vremenska ramka

Vrska/ zavisnost od

drugi aktivnosti


6.2. Da se zajaknat kapacitetite na stejkholderite odgovorni za Podra~jeto na svetsko nasledstvo

6.2.1. Podigawe na kapacitetot na instituciite i ~ove~kite resursi

B TDSO TDSO MF, MK, M@SPP

2014-2016 Број на обуки/годишно Број на учесници на обуките/годишно

6.2.2. Tehni~ko i prostorno osovremenuvawe na instituciite nadle`ni za za{tita i prezentirawe na prirodnoto nasledstvo i na dvi`noto kulturno nasledstvo

B TDSO TDSO MF, MK, M@SPP

2014-2016 Број на лаборатирии и обучен кадар

6.2.3. Podobruvawe na koordinacijata i sorabotkata pome|u centralnata i lokalna vlast i ostanatite zasegnati strani

B TDSO TDSO Nadle`nite ministerstva i lokalnite samoupravi vo Ohridskiot region

2013-2016 Број на заеднички состаноци/годишно

6.2.4. Zajaknuvawe na inspekciskiot nadzor – kadrovsko ekipirawe na oddelenieto za inspekcija na Upravata za za{tita na kulturnoto nasledstvo vo Ohrid

B TDSO TDSO MF, MK, UZKN

2013-2015 Број на интервенции на инспекторите

6.2.5. Zajaknuvawe na inspekciskiot nadzor i kontrola na sostojbata so prirodnoto nasledstvo vo Ohridskiot region

B TDSO TDSO M@SPP 2013-2015 Број на интервенции на инспекторите


- 183 -

12. IMPLEMENTACIJA

- 184 -

- 185 -

12 Sproveduvawe – Implementacija

Vo ovoj del od Planot se utrduvaat mehanizmite i resursite neophodni za negova uspe{a implementacija koja {to treba da obezbedi kontinuirana sorabotka na site strani involvirani vo procesot, od koi se o~ekuva da gi prevzemat svoite odgovornosti i funkcii zaradi usoglasuvawe so celite na planot.

Postojat golem broj na institucii i poedinci koi imaat potencijal da dadat pridones vo implementacijata na planot, so poseben akcent na vklu~uvaweto na lokalnata samouprava.

12.1 Odgovornost i administracija

Za koordinirano izvr{uvawe na aktivnostite utvrdeni vo Planot i vr{ewe na nadzor na negovata implementacija Vladata na Republika Makedonija imenuva Komisija za upravuvawe so prirodnoto i kulturnoto nasledstvo vo Ohridskiot region kako koordinativno i sovetodavno telo (vo ponatamo{niot tekst: Komisija).10

- Komisijata e sostavena od 21 ~len, imenuvani vrz osnova na zaedni~ki predlog dostaven od ministerot za ìvotna sredina i prostorno planirawe i ministerot za kultura.

- ^lenovite na Komisijata se izbiraat i toa:

o eden na predlog od Vladata na Republika Makedonija;

o eden na predlog na ministerot za ìvotna sredina i prostorno planirawe od redot na vrabotenite vo organot ili od redot na istaknati nau~ni rabotnici od oblasta na za{tita na prirodnoto nasledstvo;

o eden na predlog na ministerot za kultura od redot na vrabotenite vo organot ili od redot na istaknati nau~ni rabotnici od oblasta na za{tita na kulturnoto nasledstvo;

o eden na predlog na ministerot za transport i vrski od redot na vrabotenite vo Kapetanijata na pristani{tata vo Ohrid;

o eden na predlog na Upravata za ìvotna sredina od redot na vrabotenite vo Upravata koi rabotat na pra{awa na za{tita na prirodnoto nasledstvo;

o eden na predlog na Upravata za za{tita na kulturnoto nasledstvo od redot na vrabotenite vo Upravata koi rabotat na pra{awa na za{tita na kulturnoto nasledstvo vo Ohridskiot region;

o eden na predlog na gradona~alnikot na op{tina Ohrid;

o eden na predlog na gradona~alnikot na op{tina Struga;

o eden na predlog na gradona~alnikot na op{tina Debrca

o eden na predlog na Javnata nau~nata ustanova Hidrobiolo{ki zavod, Ohrid;

o eden na predlog na Javnata ustanova Nacionalen park Gali~ica;

o eden prestavnik od JU Institut za ekologija i tehnologija – Struga;

o eden na predlog na Makedonskata Pravoslavna Crkva;

o eden na predlog na Islamskata verska zaednica;

o eden prestavnik od turisti~ka asocijacija vo Ohridskiot region;

10 Zakon za upravuvawe so svetskoto prirodnoi kulturno nasledstvo na Ohridskiot region

- 186 -

o eden prestavnik od nevladina organizacija koja deluva vo za{titata na prirodnoto nasledstvo od Ohridksiot region;

o eden prestavnik od nevladina organizacija koja deluva vo za{tita na kulturnoto nasledstvo od Ohridskiot region;

o eden prestavnik od Nacionalnata ustanova Zavod i muzej – Ohrid;

o eden prestavnik od NU Muzej “dr Nikola Nezlobinski” – Struga;

o eden prestavnik od NU Nacionalen konzervatorski centar - Skopje, i

o eden prestavnik od Nacionalnata komisija za UNESKO.

- Na predlog na ministerot za ìvotna sredina i prostorno planirawe i ministerot za kultura, na gradona~alnicite na op{tinite Ohrid, Struga i Debrca, kako ~lenovi na komisijata, moàt da bidat predloèni i prestavnici od drugi nau~ni, obrazovni i stru~ni ustanovi koi deluvaat vo oblasta na za{tita na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo vo Ohridskiot region.

12.2 Finanasirawe i potrebni sredstva

Aktivnostite predloèni vo planot }e se koordiniraat i izr{uvaat od strana na razni subjekti soglasno so nivnite nadle`nosti. Vo najgolem del od aktivnostite sredstvata }e se obezbedat od buxetite na op{tinite Ohrid, Struga i Debrca kako i od buxetot na R. Makedonija. Sredstvata za predvidenite aktivnosti alternativno moàt da bidat obezbedeni i od sredstva steknati so koristewe so prirodnoto i kulturnoto nasledsvto vo Ohridskiot region kako i od drugi izvori na finansirawe - donacii, grantovi, krediti, podaroci, legati i drugo.

12.3 Monitoring i revizija na Planot za upravuvawe

Planot za upravuvawe so prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na Ohridskiot region se nosi za period od 10 godini.

So ogled na toa {to vizijata sodràna vo Planot dolgoro~no go predviduva upravuvaweto so svetskoto prirodno i kulturno nasledstvo na Ohridskiot region, konsekventno i celite na planot se relevantni za podolg vremenski period.

Novite soznanija, izmenata na socio – ekonomskite okolnosti moàt da vlijaat na promenata na upravuva~kite prioriteti i da naloàt prevzemawe na dopolnitelni merki od strana na involviranite strani, osobeno so ogled na faktot deka pricipot na upravuvaweto e evolutiven i dinami~en proces koj {to ne prestanuva so donesuvaweto na Planot za upravuvaweto so prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na Ohridskiot region.

Vo taa nasoka revizijata na planot e potrebno da se vr{i na sekoi 4 (~etiri) godini.

Revizijata na kontaktnite zoni po nivnoto determinirawe }e se vr{i na 6 ({est) godini.

Monitoringot i revizijata na Planot i na kontaknite zoni ja vr{at Upravata za ìvotna sredina i Upravata za za{tita na kulturno nasledstvo koi {to podgotvuvaat izve{taj na koj {to mislewe dava i Komisijata za

upravuvawe so prirodnoto i kulturnoto nasledstvo vo Ohridskiot region.

- 187 -

13 PRILOZI .

- 188 -

13.1 PRILOG 1 - SWOT ANALIZA

189

ИНФРАСТРУКТУРА И ЗАШТИТА НА ЖИВОТНА СРЕДИНА (СООБРАЌАЈНА И КОМУНАЛНА, УРБАНО И ПРОСТОРНО ПЛАНИРАЊЕ)

А. Јаки страни:

СТРАТЕШКИ ЦЕЛИ

ПРИОРИТЕТИ

Покриеност со водоснабдителна мрежа, Покриеност со електрична мрежа, Покриеност со Интернет безжична мрежа Покриеност со Мобилна Тел. Мрежа Поркиеност со телекомуникации, Постоење на колекторски систем и станица за

прочистување на отпадните води, Постоењето на аеродромот, Постојна мрежа на локални и регионални и

магистрални патишта, Царински терминали, Граничен премин, Постоење на систем за заштита на Охридско

Езеро, Постоење на витални рурални населби, Близината на руралните подрачја до

општинскиот центар (максимум 30 км) Релативно добрата инфраструктура до

руралните населби. Изработен е и усвоен ГУП Шумата на Охридското кале Постојат кадровски потенцијали Богата Хидрографија (реки), Охридско Езеро, Поволна Клима (голем бр. на сончеви денови,

ветрови, чист воздух) Поволна надморска височина, Богат биодиверзитет, Изобилство на ендемска флора и фауна, Еколошки чиста животна средина, Богат шумски фонд, Еколошки чиста почва, Изобилие со питка вода (еколошки чисти

подземни води)

Регулација и рехабилитација на сливот на Грашница – Даљан,

Регулација на природните водотеци, (суводолици),

Изградба на иригационен систем за наводнување на Охридско поле

Заштита и ревитализација на природните живеалишта (студенчишко блато),

Довршување на канализационата

инфраструктура во општината Охрид, во Трпејца, Подмоље, Љубаништа, Св. Наум...),

Третман на отпадните води на населените места Трпејца со Љубаништа и Св. Наум,

Секундарна атмосферска канализација, во урбаните населени места,

Покривање на локалните водоводи со организирана служба,

Покриеност на сите населени места со водоснабдителна мрежа со оптимален капацитет,

Третман на индустриските отпадни води, Селекција и третман на цврстиот отпад на

целата територија на општина Охрид

Стратегија за управување со цврстиот отпад

Отстранување на дивите депонии на целата територија н аопштината

Санација и дислокација на депонијата Буково

Селекција и третман на опасен отпад (медицински,хемиски....)

Регулација и рехабилитација на сливното

подрачје на Охридското Езеро и заштита на природните живеалишта во близина на езерото.

Довршување на канализациона и

водоводна инфраструктура и соодветен третман на отпадните и атмосверски води на територијата на општина Охрид според светски стандарди

Стратегија за управување со цврстиот отпад

190

Постоење на систем за третман на отпадните води,

НП Галичица, Хидробиолошки Завод, Завод за Здравствена заштита, Постои ЛЕАП, Извршен е ГИС мониторинг и формирана е

база на податоци за Сливот Грашница и Даљан,

Постоење на Информативни Пултови Стопирана ерозијата на земјиштето

Б. Слаби страни:

Немање доволно финансиски средста за подобрување на водоводна и канализациона инфраструктура,

Недовршена сепарирана канализациона мрежа во општина Охрид,

Нереконструирани објекти во централното подрачје на градот (Библиотека, Хотел Палас.)

Непостоење на обиколница за тешки товарни возила

Недоволно одржување на постојната патна инфраструктура.на граничните премини

Недовршена изградба на фекална канализација (закана за Охридско Езеро)

Непокриеност на селските населби со ингеренции на Проаква во доменот на водоснабдувањето,

Недоволна снабденост со вода на приградските и селските населби,

Непокриеност на локалните водоводи со организирана служба,

Регулатива за сепарација на отпадни материи, Непостоење на железница,, Лоша патна инфраструктура према правците кои

водат до граничните премини . Непостоење на градска марина, Лоша состојба со паркинг просторите, Непочитување на процедура при

инфраструктурни зафати,

Механизам за интегрирано управување и редовен мониторинг систем,

Усвојување на локална регулатива за екологија,

Воведување на комуналните услуги на целата територија на општина Охрид,

Едукација на населението на општина Охрид

Зголемување на бројот на уредени рекреативни и зелени површини во општината.

Реконструкција на Објекти кои се наоѓаат во централното подрачје на градот.

Промена на законската регулатива, за зголемување на ефикасноста во доменот на надлежностите на локалната самоуправа

Заштита и Уредување на крајбрежниот појас на Охридското езеро во рамките на издржливоста на екосистемот,

Имлементација на ГИС (Географски информативен систем), и МИС систем

Заштита на животната средина од јонизирачки зрачења,

Дефинирање на капацитетот за апсорпција, издржливост и квалитет (carryng capacity anayses),

Ажурирана елекронска база на податоци за

Воспоставување механизам за ефикасно

управување со инфраструктурата и интегрирана заштита и управување со животната средина, светското природно и културно наследство почитувајќи ги законските регулативи и обврските превземени со потпишување на договор со УНЕСКО.

191

Неусогласеност на локалната и централната власт,

Не е целосно пренесена имотната сопственост од државно на локално ниво,

Преклопување на ингеренциите на општината со ингеренциите на министерство за Транспорт и врски и министерство за ЖСПП,

Неажурно архивирана документација, Неусогласена документација со катастар, Недостаток од визија за урбано планирање, Честа промена на законската регулатива, Узурпација и деградација на просторот, Диви депонии на територија на општината,

Ниска еколошка свест, Загадување на Охридското Езеро со цврст

отпад, Селекција и третман на цврстиот отпад, Недоволна застапеност на паркови и зелени

површини во урбана средина, Загадување на Охридското Езеро преку

сливното подрачје Грашница, Даљан и Черава,

Загадување на почвата со хемиски средства, Неконтролирано сечење на шумите, Диви депонии (шут, метал, органски материи), Непостоење на соодветна санитарна депонија

и третман, Загадување на подземните води преку

депонијата Буково и Р. Сушица, Надоволна техничка опременост на јавните

комунални претпријатија, Недостаток од база на податоци за природни

реткости и загадувачи, Неконтролиран урбан развој, Постоење на несоодветни септички јами, Недостаток на канти и контејнери, Недостаток на јавни тоалети. Недостаток од станици за третман на цврстиот

отпад во критичните водотеци

природни вредности, Заштита на високите класи на земјоделско

обработливо земјиште и урбанизација на ниските класи на земјиште,

Примена и почитување на обврските ...УНЕСКО

Доследно спроведување на законската регулатива

Доизградба и осовременување на патната

инфраструктура, Изградба на магистралниот пат Охрид –

Св. Наум, Довршување на транспортниот центар Покривање на Охрид со железничка мрежа Изградба на градска марина Изградба на соодветна паркинг

инфраструктура Изградба на ситем за централно

затоплување на градот Охрид, Користење на алтернативни обновливи

извори на енергија Осовременување на системот на улично

осветлување, улици и градски влезови Одржување на постојна патна

инфраструктура

Доизградба и осовременување на

сообраќајната инфраструктура Покривање на Охридскиот регион со

Железничка инфраструктура Користење на алтернативни обновливи

извори на енергија и изградба на ситем за централно затоплување на градот

192

Непостоење на механизам за управување со Охридско езеро.

В. Можности:

Можност за приклучување на нови корисници на постоечкиот колекторски систем,

Изградба на систем за централно затоплување на градот,

Можност за воведување на железнички сообраќај

Можност за користење на гасоводот, Промена на трансформатори со ПБЦ масла, Доизградба и осовременување на патна

инфраструктура, Проширување на постојните патни

инфраструктура Осовременување на патна сигнализација, Осовременување на системот на улично

осветлување (заштеди на ел.енергија), Можности за осовременување на

водоснабдителен систем (заштеди на ел.енергија),

Алтернативни обновливи извори на енергија, Имлементација на ГИС (Географски

информативен систем), Зонирање (дефинирање на индустриски

стопански и туристички еко...зони) Имплементација на едношалтерски систем. Јакнење на капацитетот на Локалната Свест, Стратегија за управување со цврстиот отпад, Дислокација на депонијата Буково, Регулација на речните корита од сливот, Механизам за интегрирано управување и

редовен мониторинг систем, Усвојување на локална регулатива за

екологија, Селекција и третман на цврстиот отпад

(еколошки депонии за производство на гас), Едукација на населението за селекција на

Да се искористи можноста со Изградените железнички патишта Скопје - Битола – Меџитлија да се продолжи Да се искористи Планираниот гасовод : Струмица – Кавадарци – Битола со продоложеток кон Р.Грција и преку Охрид и Струга до Р.Албаниа .

193

отпадот,

Г. Закани:

Политика на државата кон капитални инвестиции,

Непочитување на законска регулатива.

Неповолна економска состојба, Рестриктивен буџет, Несоодветна демографска политика, Државата управува со природните ресурси, Неконтролирана урбанизација, Ограничени ингеренции на локалната власт, Несоодветна законска регулатива Изградба и најава на одредени несоодветни

oбјеткти поради кои може да се изгуби статусот на УНЕСКО и можат му наштетат на биодиверзитетот.

Донесување на закон против градење на несоодветни објекти во близина на Охридското Езеро

194

KULTURA, KULTURNO - ISTORISKO I PRIRODNO NASLEDSTVOTO

А. Јаки страни: Што треба да направиме за да ги задржиме

јаките страни Приоритети

Охрид е дел од светското природно и културно наследство под патронат на УНЕСКО,

Постоење закон за прогласување на староградското јадро на Охрид за културно

наследство од особено значење, Постои МП за управување со културно и

природно наследство на охридскиот регион доставен на УНЕСКО,

Подготвени заштитно – конзерваторски основи за стариот дел на градот,

Културното наследство е значаен ресурс за развој на туризмот,

Добра состојба на зачуваност и заштита на значајни споменици на култура,

Постојни установи и институции од областа на културата (Завод и музеј – Охрид),

Постојни високо образовани кадри, Богато културно-историско наследство, Традиционална архитектура, Традиционални занимања и занаети, Специфични традиционални верски, културни

и фолклорни обичаи-мултикултурно богатство, Постоење на основни услови за развој на

музичката култура, Историски центар на писменост, Традиционална кујна, Културни и верски манифестации, Постоење на огромен број на верски објекти, Климатски и природни услови, Богато природно наследство, Охридско Езеро, Постоење на музеј вода на Охридско Езеро Постоење на Хидробиолошки Завод надлежен

за мониторинг на Охридското Езеро и неговите притоки,

Национален Парк, Богат биодиверзитет и изобилство на ендемска

Напори за зачувување на статусот град на УНЕСКО,

Јакнење на институционалната и кадровска инфраструктура,

Зачувување на вредностите на културно-историското наследство и природните богатства,

Изградба и подобрување на инфраструктурните, техничките и кадровските капацитети,

195

флора и фауна

Б. Слаби страни: Што треба да направиме за слабите страни

да ги претвориме во јаки страни

Слаба техничка опременост на културните објекти,

Недостаток од финансиски средства, Големи трошоци за тековно работење и

одржување, Недефинираност на ингеренциите меѓу

локалната самоуправа и централната власт во однос на управувањето со културното и природното богатство,

Неорганизирана промоција на културното богатство и културните настани,

Не постоење на аудио материјали и опрема кои туристите можат да ги изнајмат како туристички водичи,

Нема анализа за искористеност на местото на културно наследство во туризмот во Охрид,

Не постои практика за изготвување на МП со културно наследство,

Постоење на културни споменици кои се запоставени, а имаат потенцијали,

Непостоење на културен бренд, Недоволна музејска презентација и

организирана сувенирска презентација, Замирање на традиционални културни

вредности, Непостоење на повеќенаменска дворана, Отуѓено културно богатство од непроценлива

вредност за Охрид, Непостоење на дефиниран капацитет на

издржливост на еко-системот, Непостоење на интегрална заштита и

управување со Охридското Езеро, Некомплетирана правна рамка која треба да

произлезе од законот за управување со светското природно и културно наследство на Охрид,

Незавршена денационализација на црковниот

Подобрување на инфраструктурните и техничките капацитети,

Локални институционални и граѓански инцијативи за пристап до средства од релевантни институции и потенцијални донатори и инвеститори,

Оптимизирање на трошоците за тековно работење и одржување,

Дефинирање и поделба на ингеренциите меѓу локалната самоуправа и централната власт во однос на управувањето со културното и природното богатство,

Координација на институциите и културните активности,

Засилена, координирана и зголемена промоција и презентација на културното и природното богатство и културните настани,

Изградба на наменски репрезентативни објекти од областа на културата (повеќенаменска дворана, ..),

Иницијатива за реституција на културното богатство,

Дефинирање на капацитет на издржливост на еко-системот,

Воспоставување на интегрална заштита и управување со Охридското Езеро,

Довршување на денационализацијата на црковниот имот,

Засилена, координирана и зголемена промоција и презентација на културното и природното богатство и културните настани,

196

имот.


Користење на културното и природното богатство за одржлив развој на туризам,

Реализација на проекти,финансирани одмеѓународни фондови во делот на заштита на културното наследство и развој на туризмот,

Изработка на план за интегрирана заштита на старото градско јадро на Охрид,

Формирање на канцеларија за соработка со УНЕСКО,

Дигитализирана база на податоци за културно и природно наследство,

Поттикнување на кооперативност на јавниот, приватниот и граѓанскиот сектор од страна на ЛС,

Оформување на координативно тело за промоција на Охрид,

Координација на културните активности, Културните објекти да се користат за културни

настани, Поставување на културно - информативни

пунктови и сигнализација (Поставување на информативни табли, Подготовка на информативни материјали за поставување пунктови за природни богатства),

Изградба на центар за словенска култура-писменост,

Формирање на младински културен центар, Културно - информативни пунктови, Формирање на градски оркестар и камерен

гудачки состав, Формирање на етно парк, Интегрална заштита на езерото

Користење на културното и природното богатство за одржлив развој на туризам,

Формирање на канцеларија за соработка со УНЕСКО,

Дигитализирана база на податоци за културно и природно наследство,

Поттикнување на кооперативност на јавниот, приватниот и граѓанскиот сектор од страна на ЛС,

Оформување на координативно тело за промоција на Охрид,

Поставување на културно - информативни пунктови и сигнализација

Формирање на нови облици и институционални форми за зачувување и презентирање на природното и културното богатство (центар за словенска култура-писменост, младински културен центар, градски оркестар и камерен гудачки состав, етно парк, музеј на езерото...),

Нови форми и активности за координиран и одржлив развој на културното и природното наследство,

Г. Закани:

Законска регулатива, Неусогласеност на власта на локално и

национално ниво.

Доследна примена на законската регулатива, Спроведување на дефинираната урбана

политика,

197

Успорен процес на транзиција и децентрализација,

Нарушување на квалитетот на водотеци во Охридското Езеро и загадување на езерото.

Новоградби во стар дел на градот кои ги променуваат карактеристиките на старото градско јадро,

Неразвиени методи за прибирање податоци за туристи (бројки) мотивација за посета, ниво на задоволство од понуденото и друго,

Одредби од законот за светско наследство во дел на интеграции и надлежности.

198

ТУРИЗАМ

А. Јаки страни: ЦЕЛИ ПРИОРИТЕТИ Охрид е дел од светското природно и

културно наследство под патронат на УНЕСКО,

Охридско Езеро, Близината на Преспанското Езеро, Поволна географска позиција-меѓугранична

зона-Еврорегион, Богати и разновидни природни ресурси, Просторна и биолошка разновидност, (богат

биодиверзитет, Изобилство на ендемска флора и фауна, Поволна клима (голем број на сончеви

денови, ветрови, чист воздух), Поволна надморска височина, Еколошки чиста животна средина, Богат шумски фонд, НП Галичица, Голем број на објекти од културен значај,

сакрални (верски објекти), културно-историски споменици,

Културни, спортски и верски манифестации Витални, живописни, зачувани рурални

населби со традициоален начин на живеење,

Традиционално гостопримлив дух на месното население,

Богато традиционално занаетчиство, Богата традиционална кујна со еколошки

чисти продукти, Постоечките објекти: хотели, приватни

сместувачки капацитети, угостителската понуда,

Категоризација на туристичките капацитети од мал обем,

Формирање база на податоци и мапирање на туристичкото стопанство,

Постоење на туристички информативни

Развој на туристичката инфраструктура и

туристистичка понуда, Орагнизиран пристап во промоцијата на туризмот

преку туристичките органи, институции и асоцијации,

Развивање на различни видови на туризам, (езерски, еколошки, ловен, рекреативен, селски, здравствен..),

Задржување и унапредување на интересот за туристички посети од земјите од југоисточна Европа,

Организирана и координирана маркетинг стратегија,

Медиумска поддршка за позитивните примери, идеи и иницијативи за развој на туризмот,

Дефинирање и селекција на туристички производ,

Медиумски активности за поддршка и развој на туризмот,

Подобрување на квалитетот на постојната и

изградба на нова инфраструктура,

Дефинирање на капацитет за абсорбција, издржливост и квалитет на туристичките капацитети и услуги (carrying capacity analyses),

Зачувување, унапредување и искористување на природно-географските услови и нивно инкорпорирање во развојот на туризмот,

Зачувување и унапредување на културно-историските обележја и нивно искористување во развојот на туризмот,

Развивање на туристичка инфраструктура во сите делови на општината,

Организирано презентирања на туристичките

Дефинирање на туристичкиот

производ и понуда и нивна промоција и презентација,

Подобрување на квалитетот на

постојната и изградба на нова инфраструктура,

199

пунктови и сигнализација, Човечки ресурси и високообразован кадар, Постоењето на туристичките асоцијации –

организиран пристап, Факултетот за туризам, Постоечката мотивација за позитивни

промени во туризмот, Постоењето на услови за различни видови

на туризам, (езерски, еколошки, ловен, рекреативен, селски, здравствен..),

Постоечката сообраќајна, енергетска и комунална инфраструктура,

Постоење на охридскиот аеродром, Спортски терени, Близината на туристичките пазари-Грција,

Албанија, Србија, Црна Гора, Хрватска, Словенија, Бугарија...,

Зголемен интерес за туристички посети од земјите од југоисточна Европа,

Формиран е сектор за ЛЕР и туризам, Постоење на стратегија за одржлив развој, Државни субвенции во туризмот за

организирани странски туристички групи.

информации (пунктови и сигнализација),

Подобрување на транспортни и комуникациски врски и искористување на аеродромот,

Поволни кредитни линии за стимулирање на приватниот туристички сектор,

Заштита на природната средина и природните ресурси,

Гарантен и кредитен револвинг фонд за подигнување на квалитетот во туризмот,

Активна и динамична промоција и презентација пред странскиот туристички пазар,

Користење на кандидатскиот статус на Р Македонија, за привлекување на инвестиции и користење на европските фондови,

Фонд за реновирање на селски капацитети,

Развој на туризам во рурални области,

Развивање на алтернативен туризам,

Развој на зимски туризам,

Зачувување на чистата животна средина. Подигање на капацитетот на секторот за ЛЕР и

туризам, Искористување на човековите ресурси од областа

на туризмот, и нивно усовршување и професионализација во туристичкото работење,

Б. Слаби страни: Што треба да направиме за слабите страни

да ги претвориме во јаки страни

Недодефиниран капацитет за абсорбција, издржливост и квалитет на туристичките капацитети и услуги,

Концентрација на туристички посети во една кратка туристичка сезона (летен период),

Непостоење на локален туроператор и локална туристичка асоцијација,

Лоша патна и не постоење на железничка станица,

Недостаток на опрема која на туристите би им обезбедила повисок комфор (јавни тоалети),

Оформување на модел за следење на реалните актуелности во туризмот,

Спроведување на законот за туризам, угостителство и привремен престој на гости,

Оформување на функционални национални и локални структури за туризам,

Формирање на министерство за туризам, Организираност и координираност на

туристичкиот сектор, Доследно и квалитетно спроведување на

развојните планови и програми во туризмот, Профеционализација и профилирање на

Институционално јакнење и

развој на човечки ресурси,

200

Немање на реални податоци за туристичките капацитети,

Нееднакво развиена туристичка инфраструктура во сите делови на општината,

Неспроведување на законот за туризам, угостителство и привремен престој на гости,

Непостоење на функционални национални и локални структури за туризам,

Непостоење на министерство за туризам, Немање национална стратегија за одржлив

развој на туризам, Неорганизиран, сегментиран и

некоординиран маркетинг, Недоволна организираност и

координираност на туристичкиот сектор, Споро спроведување на развојните планови

и програми во туризмот, Недоволно профилиран кадар за туристичко

работење, Недоволно инвестирање во развој на кадри

во туризмот, Недостаток од туристички информативни

пунктови и сигнализација, Неискористеност на Охридскиот аеродром, Неквалитетната патна поврзаност со

регионите во соседните држави, Мали ингеренции на ЛС, Дисконтинуитет во соработката помеѓу МСП,

ЛС, национални и странски иституции, агенции и фирми,

Некоординирана размена на информации помеѓу јавен, бизнис и граѓански сектор,

Неусогласеност на градежните зафати и мерки на ЛС со почетокот на туристичката сезона,

Недоволна осознаеност на јавен, бизнис и граѓански сектор за важноста на автентичноста на културното и природно наследство,

туристичкиот кадар, Зголемена соработка помеѓу МСП, ЛС,

национални и странски иституции, агенции и фирми,

Зголемување на ингеренциите на ЛС, Координирана размена на информации помеѓу

јавен, бизнис и граѓански сектор, Информативен систем за управување со

туризмот, Профилирање и професионализација на

туристичките работници, Искористување на реформите во ЛС и

користење на нивните бенефиции за развој на туризмот,

Воспоставување на меѓуопштинска и регионална соработка во областа на туризмот,

201

Немање на поволни кредитни линии за стимулирање на приватниот туристички сектор,

Недоволна медиумска поддршка за позитивните примери, идеи и иницијативи за развој на туризмот,

Недоволно развиен информатички систем, Недоволна заштита на животната средина, Недоволно искористени природни ресурси,


Брендирање на Охрид, Дефинирање и селекција на туристички

производ, Обуки и тренинзи за туристичките

работници, Медиумскиот простор за промоција на

Охрид, Зајакнување на капацитетите во локалната

самоуправа, Иницијативи и мерки во надлежност на ЛС

за поттикнување на развојот на туризмот, Позитивни мерки на ЛС (даночни и други), Гарантен и кредитен револвинг фонд за

подигнување на квалитетот во туризмот, Воспоставување на меѓуопштинска и

регионална соработка во областа на туризмот,

Заеднички настап на саеми и промоции, Кандидатскиот статус за влез во EU,

Вклучување во програмите за развој на Европската Унија,

Државните фондови, меѓународни институции, агенции и донатори,

Фонд за реновирање на селски капацитети, Развој на туризам во рурални области, Зголемен интерес за алтернативен туризам, Развој на зимски туризам, Продолжување на туристичката сезона со

нудење на нови содржини и производи,

Брендирање на Охрид, Зачувување на статусот на Охрид - град на

УНЕСКО,

Брендирање на Охрид како туристичка дестинација,

202

Дединирање на туристичка понуда во руралните населби,

Поволност на Охридскиот регион, Поволност на Охридскиот аеродром за low-

cost авио превозници,

Специјализирано обучување на постојаните

туристички водичи,

Формирање на спортски авиоклуб.

Г. Закани:

Законодавство Спор процес на децентрализација Неповолна кредитна политика, Општата економска состојба, Визниот режим со членките на ЕУ, Високи цени на авио-превозот, Загадувањето на животната средина, Недоволно средства за маркетинг на

туризмот, Стратешка определба на Владата РМ во

однос на процесот на целосната централизација на власта на национално и локално ниво.

Доследно спроведување на законодавството, Намалување на сивата економија, корупцијата

и лошата економска состојба, Либерализација на визниот режим со земјите-

членки на ЕУ,

203

13.2 PRILOG 2: Vizija za grad OHRID

Vision for city of Ohrid

The World Heritage of the city of Ohrid, with the awareness of the value of the natural and cultural heritage it possesses, will build its prosperity based on contemplated management policy, in a way that will satisfy the needs of the present generations, and with the aim to pass it on to the future generations with all its beauty, diversity and authenticity.

The development of city of Ohrid should be based on balanced and harmonized relations between the cultural and natural heritage and the new contents on the areas of the land and lake, and the social needs, economic activities in the cultural and natural surrounding

The city of the World heritage will be an attractive destination for development of the cultural tourism because with the broad consensus of all participants special care would be taken for all the cultural monuments through conservation, restoration, sanation and revitalization of the sacral and the profane objects, the medieval ramparts in Ohrid and other establishments, the architectural ensembles in the old city nucleus of Ohrid as well as the objects that are left as constructional heritage in the rural settlements.

The city of Ohrid will be world class tourist destination, infrastructure and environmental governed municipality with sustainable natural and cultural heritage and the tourism will be leading economy branch.

Ohrid will be a desirable place to live and work in, whose residents by active participation will make the city to be bearer of its own and regional development with increased number of investments, increased employment and high living standards.

OHRID THE CITY WHERE THE CULTURAL EMBRACE THE NATURAL HERITAGE

Предлог План за измена на ПЛАНОТ ЗА …...vo taa nasoka ministerstvoto...

Documents