1

Vezenje Osnovni vbodi in tehnika vezenja

S l ikarsk i , mar je t icni in gobe l insk i vbod

Angleško vezenje in vezenje r iše l je

Izbirni predmet

ˇ

2

3

Izbirni predmet

Vezenje Osnovni vbodi in tehnika vezenja

S l ikarsk i , mar je t icni in gobe l insk i vbod

Angleško vezenje in vezenje r iše l je

ˇ

CIP - Katalo`ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana

371.214.1:746.3

MLAKAR, Matilda U~ni na~rt. Izbirni predmet [Elektronski vir] : programosnovnošolskega izobra`evanja. Vezenje / [avtorici Matilda Mlakar,Majda Ferk]. - 1. izd. - Ljubljana : Ministrstvo za šolstvo inšport : Zavod RS za šolstvo, 2008

Na~in dostopa (URL): http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/osnovnosolsko_izobrazevanje/program_devetletne_osnovne_sole/abecedni_seznam_izbirnih_predmetov_v_devetletni_osnovni_soli/Na~in dostopa (URL): http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/osnovnosolsko_izobrazevanje/program_devetletne_osnovne_sole/izbirni_predmeti_v_devetletni_osnovni_soli/

ISBN 978-961-234-680-5 (Zavod RS za šolstvo)1. Gl. stv. nasl. 2. Ferk, Majda238038784

Sprejeto na 102. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobra`evanje 24. maja 2007.

U~ni na~rt za izbirni predmet

VEZENJE

Osnovni vbodi in tehnika vezenja: 35 urSlikarski, marjeti~ni in gobelinski vbod: 35 urAngleško vezenje in vezenje rišelje: 32 ur7., 8. in 9 razred

AVTORICI:Matilda Mlakar, u~iteljica prakti~nega pouka, predmetna u~iteljica tehni~ne vzgoje in fizike, u~iteljica vezenja v kro`kih vezenja na OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, OŠ Cirkovce in OŠ Mladika v Ptuju v obdobju od 1994 do 2004, upokojenaMajda Ferk, predmetna u~iteljica biologije in kemije, u~iteljica vezenja v kro`ku vezenja v OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica od 2001 do 2004 STROKOVNA SODELAVKA:Ivanka Kores, ravnateljica OŠ Cirkovce

Izdala in zalo`ila Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo

Za ministrstvo: dr. Milan ZverZa zavod: mag. Gregor Mohor~i~

Uredila: Nataša PurkatJezikovni pregled: Danica Ma~ek in Tatjana Li~en

Oblikovanje: TANDARPrelom: Ko~evski tisk, Ko~evje

Prva izdaja

Ljubljana, 2008

K a z a l o1 OPREDELITEV PREDMETOV ................................................................................................. 3

2 SPLOŠNI CILJI PREDMETOV................................................................................................. 4

3 OPERATIVNI CILJI PREDMETOV ........................................................................................... 5

3.1 Osnovni vbodi in tehnika vezenja .......................................................................................5

3.2 Slikarski, marjeti~ni in gobelinski vbod ........................................................................... 10

3.3 Angleško vezenje in vezenje rišelje .................................................................................. 14

4 KATALOG ZNANJA .............................................................................................................. 18

4.1 Osnovni vbodi in tehnika vezenja ..................................................................................... 18

4.2 Slikarski, marjeti~ni in gobelinski vbod ............................................................................ 19

4.3 Angleško vezenje in vezenje rišelje .................................................................................. 19

5 PRILOGE............................................................................................................................. 21

5.1 Medpredmetne povezave: ................................................................................................ 21

5.2 Specialnodidakti~na priporo~ila ....................................................................................... 21

5.3 Ocenjevanje znanja ..........................................................................................................22

5.4 Predlog literature za u~itelje ............................................................................................22

3

1 OPREDELITEV PREDMETA

Zna~ilno `ensko doma~e rokodelstvo v preteklosti je bilo (in je še vedno) izdelovanje vezenin

ali na kratko vezenje. Vezenina se je razvijala v stari Gr~iji, Ameriki in Evropi. Tehnika vezenja

– okraševanja obla~il in drugih predmetov za vsakdanjo rabo se je v zgodovini ~loveka vedno

bolj izpopolnjevala in postajala vedno bogatejša in raznovrstnejša. V srednjem veku so vezenine

krasile sobane na dvorcih, v pala~ah in cerkvah.

Z razvojem mest so za~ele šivati vezenine meš~ansko dekle, meš~anska gospa in kme~ko dekle

na vasi. Takrat je najve~ vezenin nastalo za balo (vezena posteljnina, prti in prti~ki), ki jo je

nevesta pripeljala na novi dom. Z uvedbo `enskih ro~nih del v u~ni program osnovne šole so

generacije spoznavale osnovne tehnike vezenja. Med drugo svetovno vojno in po njej je razvoj

ro~nega vezenja zastal, ker je bilo ro~no delo za dekleta v osnovni šoli odpravljeno.

Vezenje (osnovni vbodi in tehnika vezenja; slikarski, marjeti~ni in gobelinski vbod; angleško

vezenje in vezenje rišelje) so trije samostojni enoletni izbirni predmeti, ki jih osnovna šola

lahko ponudi u~encem zadnjega triletja osnovne šole. Znanja, ki so zaobse`ena v celotnem

programu, so med seboj povezana, se nadgrajujejo in poglabljajo, zato priporo~amo, da se

u~enec najprej vklju~i k predmetu osnovni vbodi in tehnika vezenja, naslednje leto k predmetu

slikarski, marjeti~ni in gobelinski vbod in nazadnje k predmetu angleško vezenje in vezenje

rišelje, kjer u~enci vezejo zahtevnejše oblike, tudi a`ur in kri`ce na štetje.

U~enec se lahko vklju~i k predmetu slikarski, marjeti~ni in gobelinski vbod, tudi ~e prejšnje

leto ni bil vklju~en k predmetu osnovni vbodi in tehnika vezenja, vendar obvlada minimalna

znanja osnovnih vbodov vezenja. K predmetu angleško vezenje in vezenje rišelje se lahko

vklju~i u~enec, ki vsaj delno obvlada osnovne vbode in tehniko vezenja. Predmeti spadajo

v dru`boslovno-humanisti~ni sklop izbirnih predmetov. Prispevajo pomembna znanja o naši

preteklosti in kulturni dediš~ini. Znanje vezenja je za današnji ~as zelo uporabno.

4

2 SPLOŠNI CILJI PREDMETOV

Z uvedbo izbirnih predmetov vezenje v zadnji triadi osnovne šole ̀ elimo u~encem podati znanja

s podro~ja vezenja in vezenin in tako obuditi kulturno dediš~ino ter ohraniti to lepo doma~o

obrt. Ta dejavnost je vezana na razum in ~ustva.

U~enec pri izbirnih predmetih vezenje:

– pri pregledovanju in izbiranju vzorcev razvija logi~no sklepanje in abstraktno mišljenje,

ustvarjalnost in domišljijo;

– nau~i se prepoznavati motive in tehnike ro~nega vezenja, ki so zna~ilni v posameznih po-

krajinah v Sloveniji;

– nau~i se prenašati sliko na platno in razvija likovne sposobnosti in estetski ~ut;

– nau~i se, kako pripraviti na~rt vzorca;

– navaja se na samostojno delo;

– spozna slovenske izraze za tehnike vezenja in vrste vbodov;

– pri vezenju razvija likovne sposobnosti za harmonije barv prejic, nau~i se pranja in likanja

vezenin;

– razvija interes za prakti~no delo in nadaljnje izobra`evanje ter si pridobi mo`nost poznejše

samozaposlitve;

– pri prakti~nem delu si razvija ro~ne spretnosti in pridobiva delovne navade, krepi pozor-

nost, natan~nost, vztrajnost in potrpe`ljivost;

– navaja se na ~isto~o pri delu;

– bolj kakovostno pre`ivlja prosti ~as;

– ohranja in razvija kulturno dediš~ino;

– pripravlja se za sodelovanje v kulturnem `ivljenju o`jega in širšega okolja ter za razumeva-

nje in human odnos do kulturne dediš~ine;

– sodeluje pri promociji šole, kraja in ob~ine;

– se dru`i v skupine, razvija humane odnose, prijateljstva in prijetno sproš~anje ter se navaja

na kulturni dialog;

– v dru`ino se prenašajo vrednote, kot so ljubezen, spoštovanje otrok do starejših in na-

sprotno;

– spoznava uporabno vrednost vezenin kot okras na obla~ilih, modnih dodatkih, za dekora-

cijo v stanovanjih, darila, turisti~ne spominke neko~ in danes;

– spozna vezenino in na~in vezenja kot pomemben element kulturne dediš~ine našega naroda;

– se seznani z zgodovino vezenja v Evropi in na Slovenskem;

– spozna, kako so vezle naše babice.

5

3 OPERATIVNI CILJI PREDMETOV

3.1 Osnovni vbodi in tehnika vezenja

U^NA TEMA: ZGODOVINA VEZENJA

CILJI:

– u~enci spoznajo, kaj je vezenina;

– seznanijo se, kje v Evropi so vezli `e v 17. stoletju (Benetke, Flandrija);

– spoznajo gradivo (vire) o za~etkih vezenja na Slovenskem;

– seznanijo se s pojmom nevestina bala;

– spoznajo vrste vezenin, ki so v preteklosti nastajale v spretnih rokah u~enk v osnovnih

šolah pri predmetu `enska ro~na dela, v rokah deklet in gospodinj: nevestina bala (vezeni

vzorci na rjuhah, pregrinjalih, prevlekah za vzglavnik, prevlekah za odejo, zavesah, na spod-

njem perilu);

– spoznajo vezenje kot okras v cerkvah;

– seznanijo se z razvojem vezenja danes: mali prti~ki (36 x 36 cm), torbice za suho sadje

(embala`a), okrasne blazine, vezeni vzorci na bluzah, pleteninah, kavbojkah, šalih.

PREDLAGANE VSEBINE:

– zgodovina vezenja v Evropi;

– za~etki vezenja na Slovenskem (na Ptuju je bil 1. te~aj vezenja za dekleta leta 1908 – doku-

ment: Publikacija OŠ Mladika v Ptuju);

– kaj je vezenina, tipi~ne slovenske narodne vezenine po pokrajinah.

DEJAVNOSTI:

– u~enci zbirajo stare vezenine doma, pri babicah, tetah, prababicah;

– izdelajo raziskovalno nalogo o vezeninah v preteklosti in danes;

– ogledajo si stare in sodobne vezenine v muzejih, cerkvah, na gradovih;

– pripravijo razstavo starih in novih (svojih) vezenin v šoli ob koncu šolskega leta ali na kul-

turni dan.

6

U^NA TEMA: ORODJE IN PRIBOR ZA VEZENJE TER PRIPRAVA NA PRAKTI^NO DELO

CILJI:

– u~enci spoznavajo pribor in orodje za vezenje ter razumejo njegovo uporabnost pri

prakti~nem delu;

– spoznavajo materiale za vezenje (platna in prejice);

– lo~ijo standardne materiale za vezenje (bomba`no in laneno platno) od nestandardnih (ple-

tenine, volna, juta, rafija);

– nau~ijo se izbrati motiv oz. risbo za vzorec;

– nau~ijo se zaš~ititi risbo (jo preplastiti in jo ohraniti kot vzorec za ve~kratno uporabo);

– nau~ijo se risbo prekopirati na platno;

– seznanijo se z nujnostjo higiene rok in mize pri delu (Vezemo le z umitimi rokami na ~isti

mizi!);

– nau~ijo se, da po kon~anem delu skrbno pospravijo šivanko (jo zabodejo v blazinico), zlo`ijo

platno (vezenje) in oboje pospravijo v ~isto platneno vre~ko.

PREDLAGANE VSEBINE:

– pribor in orodje za vezenje (šivanka, naprstnik ali tulec iz kartona, vdevalnik niti, okrogli

okvir, papir za kopiranje, majhne ukrivljene škarjice, bomba`no, laneno in mre`asto platno,

bomba`ne prejice);

– priprava na prakti~no delo.

DEJAVNOSTI:

– u~enci prinesejo v šolo šivanke in pribor za vezenje;

– iz kartona si izdelajo tulec – naprstnik za kazalec leve (ali desne) roke, da se ne bodo zbadali

vanj;

– u~enci izberejo preprosti motiv – risbo in jo prelepijo z lepilnim trakom (preplastitev), da

jo zavarujejo. Risbo polo`ijo na platno, jo pripnejo z bucikami, pod risbo polo`ijo kopirni

papir. Nato z izpraznjenim kemi~nim svin~nikom (ki ne piše!) vle~ejo po ~rtah. Na platnu

nastaja `elena risba – vzorec. Narisano platno polo`ijo na kazalec leve roke (ki je zaš~iten

s tulcem!), z desno pa šivanko vbadajo v platno po narisani ~rti. Levi~arji delajo ravno na-

sprotno in so pri vbadanju z levico prav spretni in natan~ni.

PRIPORO^ILA:

U~itelj `e uro prej u~ence seznani z nalogo, da prinesejo v šolo pribor za vezenje: šivanko, bla-

zinico za šivanke, škarjice, platno, platneno vre~ko za pribor in platno, karton, lepilni trak. Ves

7

pribor jim takrat tudi poka`e. Pojasni tudi, kakšno platno naj kupijo, koliko in kje. Pri uri jim

pomaga razrezati platno na prti~ke. Priporo~amo, da šola organizira nakup platna za u~ence.

U^NA TEMA: ENOSTAVNI STEBELNI VBOD

CILJI:

– u~enci spoznajo tehniko enostavnega stebelnega vboda;

– nau~ijo se s stebelnim vbodom vesti ravne ~rte, kotne, vijugaste in okrogle obrise narisane-

ga predmeta;

– pridobijo spretnost pravilne dr`e platna v rokah med prsti in pravilne dr`e šivanke;

– nau~ijo se za~etne stopnje vezenja, zaklju~evanja vzorca in prenos barvne nitke na so-

sednje narisano polje;

– spoznajo enostavno obrobo z resicami.

PREDLAGANE VSEBINE:

– higiena rok in mize pri vezenju,

– enostavni stebelni vbod,

– vezenje prti~ka,

– obroba (resice).

DEJAVNOSTI:

– u~enci samostojno izvezejo prti~ek, velik 36 x 36 cm, na katerega so si `e prejšnjo uro nari-

sali preprost motiv po lastni domišljiji in ustvarjalnosti;

– izvezeni prti~ek kon~ajo s preprosto obrobo z resicami;

– preden za~nejo vesti, si vedno umijejo roke.

PRIPORO^ILA:

Po uvodni frontalni razlagi u~itelj vsakemu u~encu posebej poka`e pravilno dr`o platna, šivanke

in tehniko stebelnega vboda. Stebelni vbod je najbolj znan in vsestransko uporaben vbod. Z

njim izvezemo obrise likov in posami~ne ~rte za narisano obliko (Glej: Vanda Bonando, Marinella

Nava: Vezenje. Lipa Koper 1983, str. 60). Obrobo z resicami naredijo u~enci tako, da na vseh

straneh izvle~ejo enako število nitk.

8

U^NA TEMA: ŠIROKI STEBELNI VBOD IN PREDNJI VBOD

CILJI:

– u~enci se nau~ijo razlikovati med enostavnim in širokim stebelnim vbodom;

– znajo prebrati risbo s širokim stebelnim vbodom;

– nau~ijo se pravilni za~etek širokega stebelnega vboda in kako ta vbod pravilno kon~ajo;

– nau~ijo se prehajanja s prvega polja na drugo;

– vedo, kdaj uporabijo široki stebelni vbod;

– spoznajo tehniko prednjega vboda, ki ga uporabijo za obrobo.

PREDLAGANE VSEBINE:

– priprava in risanje motiva,

– široki stebelni vbod,

– vezenje prti~ka s širokim stebelnim vbodom,

– prednji vbod – vaja na prti~ku,

– obroba prti~kov s prednjim vbodom,

– vezenje motiva na barvno jopico (po izbiri).

DEJAVNOSTI:

– izberejo in narišejo motiv na belo bomba`no platno, veliko 36 x 36 cm;

– u~enci izvezejo prti~ek s širokim stebelnim vbodom;

– vadijo prednji vbod na malem prti~u tako, da s tem vbodom z raznobarvnimi nitkami izve-

zejo ve~ vodoravnih in navpi~nih ~rt, ki se prekri`ajo;

– oba prti~ka kon~ajo z obrobo s prednjim vbodom;

– izvezejo lahko tudi preprosti motiv na barvno jopico (po izbiri).

PRIPORO^ILA:

Široki stebelni vbod se veze podobno kot enostavni stebelni vbod, le da nitko pripeljemo mimo

prejšnjega vboda za 1/2 nazaj. Pri ponovitvah tega vboda nastaja široki vez. Vezemo lahko tudi

z volno na pleten izdelek. Nastane okras na obla~ilu (Glej: Vanda Bonando, Marinella Nava:

Vezenje, Lipa Koper, 1983, str. 60).

Prednji vbod se veze od desne proti levi (levi~arji nasprotno). Preden za~nejo u~enci vesti ob-

robo s prednjim vbodom, si s svin~nikom zarišejo razdalje na robu prti~ka s to~kami, v katere

enakomerno vbadajo s šivanko (Glej: Vanda Bonando, Marinella Nava: Vezenje, Lipa Koper,

1983, str. 39).

9

U^NA TEMA: PLOŠ^ATI VBOD IN ZAN^NI VBOD

CILJI:

– u~enci znajo na sliki dolo~iti širša polja, ki jih bodo zapolnili ali izvezli;

– vedo, da so za ploš~ati vbod primerna polja, široka do 0,5 cm;

– nau~ijo se pravilnega vbadanja, da bo ploš~ati vbod tudi po pranju gladek (upoštevati je

treba toleranco kr~enja platna in prejice);

– spoznajo na~in, kako za~nejo ploš~ati vbod in kako ga kon~ajo, ter prehod na sosednje

polje, nau~ijo se vle~i nitke paralelno (nitka zraven nitke);

– nau~ijo se vesti zan~ni vbod in ga uporabijo za obrobo.

PREDLAGANE VSEBINE:

– izbira, priprava in risanje vzorca,

– ploš~ati vbod,

– vezenje izdelka s ploš~atim vbodom,

– zan~ni vbod,

– obroba nadprta z zan~nim vbodom.

DEJAVNOSTI:

– izberejo in narišejo motiv na belo platno;

– u~enci vezejo ploš~ati vbod v ravno narisanem, vijugastem in okroglem polju;

– u~enci samostojno izvezejo okrasno blazino ali nadprt;

– nau~ijo se zan~no obrobo in z njo kon~ajo nadprt, ki so ga izvezli s ploš~atim vbodom.

U^NA TEMA: ENOSTAVNI KRI@NI VBOD (KRI@NI VEZ)

CILJI:

– u~enci znajo prebrati motiv (risbo) v kri`nem vbodu;

– znajo na karirasti papir narisati s kri`ci lastno zamisel (vzor~ek, `ival, cvetico…);

– urijo spretnost natan~nega risanja motiva v kri`cih na platno.

PREDLAGANE VSEBINE:

– na~rtovanje in risanje motiva s kri`ci na papir,

– risanje motiva na platno,

– vezenje izdelka v kri`nem vbodu,

– obroba izdelka.

10

DEJAVNOSTI:

– u~enci na~rtujejo motive s kri`ci na karirast papir;

– motiv narišejo na barvasto ali belo platno za vre~ko;

– s kri`nim vbodom izvezejo narisani motiv na vre~ko za sadje ali vre~ko za vezenje;

– spretnejši in hitrejši u~enci izvezejo še en izdelek s kri`nim vbodom (po izbiri: prti~ek, tor-

bico, ovitek za knjigo …).

PRIPORO^ILA:

Vre~ko za sadje ali vezenje, torbico ali ovitek za knjigo u~encem zašijejo starši ali šivilja s šivalnim

strojem, potem ko so u~enci vzorec izvezli ro~no. U~itelj u~ence opozori, da mora biti vzorec

narisan zelo natan~no, da bodo kri`ci v ravnih vodoravnih in navpi~nih vrstah.

3.2 Slikarski, marjetični in gobelinski vbod

U^NA TEMA: OSNOVNI VBODI (STEBELNI VBOD, PLOŠ^ATI VBOD, ZAN^NI VBOD)

CILJI:

– u~enci obvladajo enostavni stebelni vbod;

– znajo s stebelnim vbodom vesti ravne ~rte, kotne, vijugaste in okrogle obrise narisanega

predmeta;

– utrdijo spretnost pravilne dr`e platna v rokah med prsti in pravilne dr`e šivanke;

– znajo za~etne stopnje vezenja, zaklju~evanje motiva in prenos barvne nitke na sosednje

narisano polje;

– poznajo preprosto obrobo z resicami;

– u~enci znajo na sliki dolo~iti širša polja, ki jih bodo zapolnili ali izvezli;

– vedo, da so za ploš~ati vbod primerna polja, široka do 0,5 cm;

– nau~ijo se pravilnega vbadanja, da bo ploš~ati vbod tudi po pranju gladek (upoštevati je

treba toleranco kr~enja platna in prejice);

– poznajo na~in, kako za~nemo ploš~ati vbod in kako ga kon~amo, ter prehod na sosednje

polje, nau~ijo se nitke vle~i paralelno (nitka zraven nitke);

– znajo vesti zan~ni vbod in ga uporabijo za obrobo.

11

PREDLAGANE VSEBINE:

– higiena rok in mize pri vezenju,

– Izbira, priprava in risanje motiva,

– enostavni stebelni vbod,

– obroba prti~ka,

– ploš~ati vbod,

– vezenje izdelka s ploš~atim vbodom,

– zan~ni vbod,

– obroba prti~ka z zan~nim vbodom.

DEJAVNOSTI:

– u~enci prinesejo v šolo šivanke in pribor za vezenje;

– iz kartona si izdelajo tulec – naprstnik za kazalec leve (ali desne) roke, da se ne bodo zbadali

vanj;

– u~enci izberejo preprost motiv – risbo in jo prelepijo z lepilnim trakom (preplastitev), da jo

zaš~itijo. Risbo polo`ijo na platno, jo pripnejo z bucikami, pod risbo polo`ijo kopirni papir.

Nato z izpraznjenim kemi~nim svin~nikom (ki ne piše!) vle~ejo po ~rtah. Na platnu nastaja

`elena risba – motiv;

– u~enci samostojno izvezejo prti~ek, velik 36 x 36 cm, na katerega so si `e prejšnjo uro nari-

sali preprosti motiv po lastni domišljiji in ustvarjalnosti;

– izvezen prti~ek kon~ajo s preprosto obrobo;

– preden za~nejo vezenje, si vedno umijejo roke;

– izberejo in narišejo motiv na bel platnen prti~ek;

– u~enci vezejo ploš~ati vbod v ravno narisanem polju, v vijugastem in okroglem polju – izve-

zejo prti~ek;

– nau~ijo se ali ponovijo zan~no obrobo in z njo kon~ajo prti~ek, ki so ga izvezli s ploš~atim

vbodom.

PRIPORO^ILA:

Ker je za spoznavanje slikarske tehnike vezenja nujno predznanje tehnik vezenja iz 7. razreda

(stebelni, ploš~ati in zan~ni vbod), bodo u~enci v za~etku 8. razreda ponovili osnovne vbode in

tehnike vezenja oziroma se jih bodo u~enci, ki v 7. razredu niso obiskovali izbirnega predmeta

vezenje, na novo nau~ili.

12

U^NA TEMA: SLIKARSKI VBOD

CILJI:

– u~enci se na vezenem vzorcu seznanijo s tem, kako te~ejo nitke, s katerimi zapolnimo celot-

ne ploskve motiva;

– spoznajo, da slikarski vbod uporabljamo za polnjenje ve~jih ploskev;

– razvijajo smisel za skladnost barv in barvne harmonije;

– ugotovijo, da je slikarski vbod eden najlepših vezilnih vbodov;

– nau~ijo se pravilno vesti slikarski vbod;

– motiv »naslikajo« tako, da ploskve zapolnijo z raznobarvnimi nitkami ali meliranimi nitka-

mi.

PREDLAGANE VSEBINE:

– izbira in risanje motiva na belo platno,

– slikarski vbod – »slikanje« sadja,

– slikarski vbod – prekrivanje cvetnih listov,

– obroba prti~kov,

– pranje in likanje vezenin.

DEJAVNOSTI:

– u~enci izberejo in narišejo motive na bel bomba`ni prti~ek in nadprt;

– s slikarskim vbodom izvezejo dva izdelka: npr. prti~ek z motivom sadja (jabolko, hruška,

sliva, grozdje …), nadprt s cvetnim motivom (po izbiri).

PRIPORO^ILA:

U~itelj naj u~encem predstavi slikarski vbod najprej tako, da jim poka`e nekaj `e izvezenih

izdelkov v tej tehniki, šele potem naj razlo`i tehniko slikarskega vboda. Ve~ o razlagi slikarske

tehnike vezenja v: Vanda Bonando, Marinella Nava: Vezenje, Lipa Koper, 1983, str. 70–71.

U^NA TEMA: MARJETI^NI VBOD (ENOSTAVNI MARJETI^NI VBOD ALI VERI@NI MARJETI^NI

VBOD)

CILJI:

– u~enci znajo s šestilom narisati cvetove in izdelati motiv;

– razvijajo spretnost samostojnega na~rtovanja motiva na papir;

– znajo prenesti motiv na platno;

13

– usvojijo tehniko vezenja marjeti~nega vboda;

– znajo izdelati obrobo prti~ka.

PREDLAGANE VSEBINE:

– na~rtovanje motiva (cvetje) in risanje na platno,

– marjeti~ni vbod,

– vezenje prti~ka z marjeti~nim in ploš~atim vbodom,

– obroba prti~ka s prednjim ali zan~nim vbodom.

DEJAVNOSTI:

– u~enci na list A4 na~rtujejo motiv – tri razli~no velike kroge,

– na~rt motiva prenesejo na prti~ek iz belega ali barvastega platna,

– cvetove lahko dopolnijo s steblom in listi,

– cvetove izvezejo z marjeti~nim vbodom, sredino (manjši krog) pa napolnijo s ploš~atim vbo-

dom,

– prti~ek kon~ajo z obrobo po izbiri.

PRIPORO^ILA:

U~enci na list A4 s šestilom narišejo tri razli~no velike kroge. Vsak krog razdelijo na šest delov.

Znotraj vsakega kroga narišejo še manjši krog, ki pomeni sredino cveta (prašniki). Tako so dobili

motiv s tremi cvetovi. Na~rt prelepijo z lepilnim trakom, nato motiv prekopirajo na platno. Ve~

o razlagi marjeti~nega vboda v: Vanda Bonando, Marinella Nava: Vezenje, Lipa Koper, 1983,

str. 65.

U^NA TEMA: GOBELINSKI VBOD

CILJI:

– seznanijo se z materialom za gobelinski vbod (mre`asto platno, stramin, debelejše

bomba`ne niti, volnene niti);

– znajo uporabljati topo šivanko, ki se uporablja za vezenje gobelinskega vboda;

– usvojijo tehniko vezenja pokon~nega ali poševnega gobelinskega vboda;

– nau~ijo se natan~no brati vzorec (motiv) in razvijajo smisel za harmonijo barv.

PREDLAGANE VSEBINE:

– izbira materiala in preprostega motiva za vezenje gobelina,

– gobelinski vbod (pokon~ni ali poševni),

14

– vezenje izdelka (stenske tapiserije) z gobelinskim vbodom,

– obroba izdelka.

DEJAVNOSTI:

– u~enci prinesejo od doma po navodilih iz prejšnje ure material za vezenje gobelinskega

vboda (po izbiri: mre`asto platno ali stramin, debelejše bomba`ne niti ali volnene niti,

ustrezno debelo topo šivanko);

– izberejo si preprost vzorec (npr. vodoravne ~rte, liki, …);

– izvezejo izdelek z gobelinskim vbodom (stenska tapiserija, torbica, ovitek za knjigo …);

– izdelek kon~ajo z ustrezno obrobo ali ga šivilja sešije skupaj (npr. torbico).

PRIPORO^ILA:

U~itelj u~encem poka`e nekaj `e izvezenih izdelkov z gobelinskim vbodom. Ve~ o razlagi go-

belinskega vboda v: Vanda Bonando, Marinella Nava: Vezenje, Lipa Koper, 1983, str. 102–103.

3.3 Angleško vezenje in vezenje rišelje

U^NA TEMA: ANGLEŠKO VEZENJE

CILJI:

– u~enci prepoznavajo izvezene izdelke v tehniki angleškega vezenja;

– znajo brati na~rt za angleško vezenje in narisane ~rte ob obrisu vzorca (prednji vbod);

– seznanijo se s postopkom tehnike angleškega vezenja;

– znajo izvesti izdelek v tehniki angleškega vezenja;

– seznanijo se z zgodovinskim razvojem tehnike angleškega vezenja.

PREDLAGANE VSEBINE:

– branje na~rta za angleško vezenje in risanje vzorca na platno,

– priprava vzorca za za~etek angleškega vezenja,

– vezenje prti~ka v tehniki angleškega vezenja,

– izdelava obrobe prti~ka,

– pranje, sušenje in likanje prti~ka.

DEJAVNOSTI:

– u~enci izberejo vzorec in preberejo na~rt za angleško vezenje, vzorec prekopirajo na bel

bomba`ni prti~ek;

15

– ob ~rti vzorca izvezejo prednji vbod,

– izvezejo prti~ek v tehniki angleškega vezenja,

– prti~ek obrobijo z zan~nim vbodom ali na rob prišijejo ~ipko,

– prti~ek v šoli operejo, raztegnejo, posušijo in zlikajo,

– u~enci pazijo na higieno rok, mize, na kateri vezejo, in na to, da platno ostane ~isto. Sadje,

hrana in sokovi niso priporo~ljivi, ko je na mizi vezenje.

PRIPORO^ILA:

Tehnika angleškega vezenja je nastala v Angliji, ko so se izdelovale bomba`ne vezenine: bela

nitka na belo platno ali barvasta nitka na belo ali barvasto platno, celo na ~rno platno.

Priprava na angleško vezenje: Ob ~rti polja, kjer bo nastala luknjica, izvezemo prednji vbod,

da okrepimo rob. Po sredini polja z majhnimi ostrimi škarjicami zare`emo ravni rez po dol`ini,

~ez njega pa pravokotno do tri kratke reze po širini polja (odvisno od dol`ine in oblike polja).

Zarezano platno upognemo po ~rti vzorca navznoter in za~nemo vesti ovojni vbod ali kordonet.

Ve~ o razlagi tehnike angleškega vezenja v: Vanda Bonando, Marinella Nava: Vezenje, Lipa

Koper, 1983, str. 72–73.

U^NA TEMA: VEZENJE RIŠELJE

CILJI:

– u~enci ponovijo ovojni vbod (pravilen za~etek in zaklju~ek kon~ane oblike);

– nau~ijo se napeljati nitko z enega dela vzorca na drugega ali tretjega, ~e je nitka še dovolj

dolga;

– znajo izdelovati mosti~ek ali pikot, ki ga pove`ejo na ovojni vbod vzorca;

– spoznajo tehniko vezenja rišelje, ki je razli~ica ~ipkastega vezenja;

– seznanijo se z enostavnim zan~nim vbodom.

PREDLAGANE VSEBINE:

– branje na~rta za vezenje rišelje in risanje preprostega vzorca na belo platno,

– tehnika vezenja rišelje,

– vezenje prti~ka v tehniki rišelje,

– izdelava obrobe prti~ka,

– pranje in likanje prti~ka.

16

DEJAVNOSTI:

– opazujejo `e izvezene motive v tehniki rešilje;

– izberejo preprost vzorec za vezenje rešilje in ga narišejo na prti~ek, velik 36 x 36 cm;

– izvezejo narisani vzorec in natan~no izdelajo mosti~ke;

– izvezejo obrobo ali prišijejo ~ipko;

– v šoli prti~ek operejo, raztegnejo posušijo in zlikajo.

U^NA TEMA: A@UR IN KRI@NI VBOD NA MRE@ASTEM PLATNU

CILJI:

– u~enci spoznajo tehniko vezenja a`ur in navadni kri`ni vbod na `e izvezenih izdelkih ali

skicah;

– znajo pravilno in natan~no vesti kri`ce z navadnim kri`nim vbodom na mre`asto platno;

– znajo vesti enostavni in obojestranski a`ur na mre`asto platno;

– z a`urom znajo izvesti obrobo prti~ka z resicami;

– vedo, da je navadni kri`ni vbod najpogostejša tehnika vezenja na Gorenjskem;

– nau~ijo se, kako pravilno za~eti a`ur, kako zaviti na vogalu in kako kon~ati.

PREDLAGANE VSEBINE:

– navadni kri`ni vbod na mre`astem platnu,

– vezenje prti~ka z navadnim kri`nim vbodom,

– enostavni a`ur in obojestranski a`ur,

– vezenje prti~ka v tehniki a`ur,

– vezenje obrobe prti~kov z a`urom in resicami,

– pranje, sušenje in likanje prti~kov.

DEJAVNOSTI:

– u~enci izvezejo prti~ek v tehniki a`ur (npr. vezejo dve ~rti enostavnega a`ura, v sredini pa

eno obojestranskega a`ura);

– prti~ek obrobijo z a`urom in naredijo resice;

– u~enci izberejo preprost vzorec za navadni kri`ni vbod (npr. gorenjski nagelj);

– izvezejo izbrani vzorec z navadnim kri`nim vbodom tako, da natan~no štejejo nitke. Tudi ta

prti~ek obrobijo z a`urom in naredijo resice;

– oba prti~ka operejo, posušijo in zlikajo.

17

PRIPORO^ILA:

Vzorci za kri`ni vbod in a`ur naj bodo preprosti in prti~ki majhni (npr. 36 x 36 cm), sicer bodo

u~enci imeli premalo ~asa, da izdelke kon~ajo. Izberejo lahko belo ali barvasto mre`asto platno,

da bodo lahko šteli in izvlekli nitke pri a`uru.

Gorenjske vezenine s kri`ci so bile vezene najve~krat samo z eno barvo, v~asih z dvema (rde~a

in modra, lahko tudi dve svetlejši barvi). V Beli krajini je mo~no razširjena tehnika vezenja

tkanice ali tkani~enje, ki je popolno posnemanje tkanja, znano pa je tudi štepanje, s katerim

so Belokranjice krasile rokavce, do pasu ali ni`je segajo~o srajco. V Beli krajini (pa tudi drugje)

lahko namesto navadnega kri`nega vboda in a`ura u~ence nau~ite vesti v tehniki tkani~enja

ali štepanja.

Ve~ o razlagi tehnike a`ur v: Vanda Bonando, Marinella Nava: Vezenje, Lipa Koper, 1983, str.

45–46. Ve~ o razlagi tehnike vezenja z navadnim kri`nim vbodom, tehnike tkani~enja in štepanja

pa v: Neli Niklsbacher-Bregar: Narodne vezenine na Slovenskem, Zalo`ba Centralnega zavoda

za napredek gospodinjstva, Ljubljana, 1982, str. 24–25, 166–168.

18

4 KATALOG ZNANJA

4.1 Osnovni vbodi in tehnika vezenja

a) Temeljni standardi znanja

U~enec:

– razlo`i, kaj je vezenina in kaj vezenje;

– razlo`i politi~ne in gospodarsko-socialne razmere, ki so bile vzrok za razvoj te umetne obrti

na Slovenskem;

– našteje kraje (središ~a) v Sloveniji, v doma~i ob~ini in v sosednjih ob~inah, kjer so nekdaj

vezli in kjer vezejo še danes,

– pravilno uporablja pribor za vezenje in se pripravi na prakti~no delo;

– pozna razli~ne vrste vezenin in njihovo estetsko in prakti~no vrednost;

– obvlada osnovne vbode vezenja: stebelni vbod, ploš~ati vbod; enostavni kri`ni vbod, zan~ni

vbod in prednji vbod za obrobo na prti~ku;

– izveze vsaj pet izdelkov z razli~nimi vrstami vbodov in jih obrobi.

b) Minimalni standardi znanja

U~enec:

– razlo`i, kaj je vezenina in kaj vezenje;

– pozna politi~ne in gospodarsko-socialne razmere, ki so bile vzrok za razvoj te umetne obrti

na Slovenskem;

– prepozna materiale za vezenje in osnovne vbode (stebelni vbod, ploš~ati vbod, enostavni

kri`ni vbod, prednji vbod za obrobo);

– pozna estetsko in prakti~no vrednost vezenine;

– izveze vsaj tri izdelke z razli~nimi vrstami vbodov in jih obrobi.

19

4.2 Slikarski, marjetični in gobelinski vbod

a) Temeljni standardi znanja

U~enec:

– našteje kraje (središ~a) v Sloveniji, v doma~i ob~ini in v sosednjih ob~inah, kjer so nekdaj

vezli in kjer vezejo danes;

– pravilno uporablja pribor za vezenje in se pripravi na prakti~no delo;

– pozna razli~ne vrste vezenin in njihovo estetsko in prakti~no vrednost;

– obvlada osnovne vbode vezenja: stebelni, ploš~ati, enostavni kri`ni, zan~ni vbod in prednji

vbod za obrobo na prti~ku;

– obvlada zahtevnejše tehnike vezenje: slikarski, marjeti~ni in gobelinski vbod;

– izveze vsaj po en izdelek z razli~nimi vrstami zgoraj navedenih vbodov in jih obrobi.

b) Minimalni standardi znanja

U~enec:

– našteje evropska središ~a, kjer se je razvijalo vezenje `e pred sto leti;

– opiše zgodovinske razmere, v katerih je vezenje doseglo lep razvoj;

– razlo`i, zakaj je razvoj vezenja po 2. svetovni vojni pri nas zastal;

– zna izbrati ustrezne materiale za vezenje;

– pozna tehnike vezenja: slikarski vbod, marjeti~ni vbod in gobelinski vbod;

– obvlada osnovne tehnike vezenja: stebelni, ploš~ati, enostavni kri`ni, zan~ni vbod in pred-

nji vbod za obrobo na prti~ku,

– izveze vsaj tri izdelke z razli~nimi vrstami vbodov in jih obrobi.

4.3 Angleško vezenje in vezenje rišelje

a) Temeljni standardi znanja

U~enec:

– zna opisati vrste vezenja po pokrajinah na Slovenskem (npr.: na Gorenjskem vezejo s kri`ci,

v Beli krajini je znano belokranjsko tkani~enje, na Štajerskem in v Prekmurju vezejo stebelni

vbod, ploš~ati vbod …);

– pozna in razlo`i, kako so nastajale barvne kombinacije prejic neko~ in danes (nekdaj eno-

barvna, rde~a in modra, danes pisane, bele in ~rne);

20

– zna razlo`iti, zakaj se je angleško vezenje razvilo v Angliji (dr`ava je uva`ala belo bomba`no

platno iz kolonij);

– obvlada zahtevnejše tehnike vezenja: angleško vezenje, vezenje rišelje in kri`ce na mre`asto

platno (ali tkani~enje, štepanje);

– zna med seboj prepletati angleško vezenje in vezenje rišelje (razli~ica ~ipkastega veze-

nja);

– izveze vsaj štiri izdelke v zgoraj navedenih tehnikah vezenja in jih obrobi.

b) Minimalni standardi znanja

U~enec:

– zna opisati vrste vezenja po pokrajinah na Slovenskem (npr.: na Gorenjskem vezejo s kri`ci,

v Beli krajini je znano belokranjsko tkani~enje, na Štajerskem in v Prekmurju vezejo stebelni

vbod, ploš~ati vbod …);

– pozna in razlo`i na vezenem prti~ku angleško vezenje in vezenje rišelje, ki se med seboj

dopolnjujeta,

– obvlada osnove tehnik vezenja: angleško vezenje, vezenje rišelje, a`ur in kri`ce na mre`asto

platno,

– izveze vsaj tri izdelke v zgoraj navedenih tehnikah vezenja in jih obrobi.

21

5 PRILOGE

5.1 Medpredmetne povezave:

Predmet vezenje se navezuje na vsebine predmetov:

– zgodovina

– likovna vzgoja

– gospodinjstvo

– slovenš~ina

– geografija

– tehnika in tehnologija

5.2 Specialnodidaktična priporočila

Prakti~ni del pouka naj se izvaja v blokurah (po dve uri skupaj) vsak drugi teden. Razloga za to

sta nekoliko daljša priprava na delo in vezenje na platno. Zahtevajo se zbranost, natan~nost in

vztrajnost pri usvojitvi novega vboda.

Pri pouku predmetov vezenja posredujemo teoreti~na in prakti~na znanja ter vzgajamo. Nove

vsebine posameznih u~nih tem naj u~itelj podaja nazorno, tako da pred u~ence polo`i izvezene

izdelke in risbe motivov in vzorcev, ki jih bodo u~enci vezli. Na prilo`enih u~nih listih naj bodo

kopije motivov in vzorcev z vprašanji o tehniki vbodov. U~itelj naj se prilagaja razvojni stopnji

u~enca in njegovim sposobnostim. Spremlja naj njegovo dejavnost, ga spodbuja in opozarja

na napake.

Te`iš~e pou~evanja naj predstavlja prakti~no delo. Samostojno in prakti~no delo poteka v obliki

delavnice. U~enec rešuje svoje te`ave s pomo~jo u~iteljeve individualne razlage.

U~itelj naj ima na voljo ve~ razli~nih vzorcev. U~enec nariše na platno vzorec, ki si ga je izbral,

lahko pa nariše tudi vzorec po svoji zamisli na papir in ga potem prekopira na platno. U~itelj naj

izbira stare slovenske narodne motive, ki jih najde v literaturi, na starih vezeninah, v muzejih…

Poleg tega naj izbere tudi sodobne motive – torej vezenje za današnji ~as.

Svoje izdelke – vezenine (oprane in zlikane) – u~enci skrbno shranijo v ~isto škatlo ali predal za

razstavo, ki jo bodo pripravili ob koncu šolskega leta. Po razstavi naj svoje izdelke doma upo-

22

rabljajo: npr. prti in prti~ki naj krasijo mizo ali polico, okrasna blazina naj bo polo`ena v dnevni

sobi na kav~u, vre~ka za sadje naj visi na zidu na hodniku … Vezenine so izvezene z razumom,

dušo in s srcem, torej naj nam lepšajo dru`insko `ivljenje.

Na u~ne list naj u~enci zapišejo vrste vbodov, ki so se jih nau~ili, nalepijo najljubše vzorce in

naštejejo izdelke, ki so jih izvezli. Tako bo nastalo dokumentirano u~en~evo delo v mapi. Ob

koncu šolskega leta naj prejmejo pohvalo za udele`bo pri pouku vezenja in na razstavi.

Pri predmetu osnovni vbodi in tehnika vezenja u~enci usvojijo osnovne tehnike vezenja (kri`ni,

stebelni, ploš~ati vbod), pri predmetu slikarski, marjeti~ni in gobelinski vbod utrdijo znanje

osnovnih tehnik vezenja in usvojijo slikarski vbod, marjeti~ni vbod in gobelinski vbod, pri pred-

metu angleško vezenje in vezenje rišelje utrdijo znanje osnovnih tehnik vezenja, nadgradijo

znanje in osvojijo angleško vezenje, vezenje rišelje, a`ur in kri`ce na leakril.

K sodelovanju naj ob~asno povabijo tudi starejšo ljubiteljico vezenja, ki bo u~encem pokazala,

kako so vezli v starih ~asih. V treh letih naj u~enci spoznajo slovensko vezenino.

5.3 Ocenjevanje znanja

Z oceno ocenimo u~en~evo znanje in spretnosti. Te se ka`ejo kot:

– zbiranje informacij in izdelava projektne naloge,

– uporaba orodja in pribora za vezenje,

– sodelovanje v skupini,

– priprava na prakti~no delo,

– sprejemanje odlo~itev in na~rtovanje vzorcev,

– spretnost vezenja v posameznih tehnikah,

– pranje in likanje vezenih izdelkov in

– kakovost in estetski videz izdelkov.

5.4 Predlog literature za učitelje

– Bonando, Wanda in Nava, Mirella: Vezenje, Koper: Zalo`ba Lipa. 1983.

– Vse o ro~nih delih (prevedel Slavko Sušnik), Koper: Zalo`ba Lipa. 1983.

– Ro~na dela (pletenje, kva~kanje in vezenje), Ljubljana: Mladinska knjiga. 1979.

– Narodne vezenine na Slovenskem, Ljubljana: Zalo`ba Centralnega zavoda za gospodinj-

stvo. 1982.

23

– Ro~na dela (prevedla in priredila Darinka Petkovšek), Ljubljana: Mladinska knjiga. 1978.

– Vse o ro~nih delih (prevedla Marjana Samide), Koper: Zalo`ba Lipa. 1983.

– Korber, Marjana: Slovenske narodne vezenine. Velikono~ni prti, Ljubljana: Dru`ina. 2001.

– Rozboršek, Ivan: Slovenska krasilna umetnost, Celje: Mohorjeva dru`ba. 1992.

– S. M. Justina Višner O. S. U.: Slovenske narodne vezenine, Koper: Ognjiš~e. 1989.

– Bogataj, dr. Janez: Sto sre~anj z dediš~ino na Slovenskem, Ljubljana: Prešernova dru`ba.

1992.

– Košuta, Marta: Tr`aška noša in njena vezenina, Trst: Zalo`ba Devin. 1997.

BROŠURE, ^LANKI IN REVIJE:

– Anna (Burda), št. 1, januar 2000.

– Anna (Burda), št. 6, junij 1992.

– Anna (Burda), št. 6, junij 1994.

– RAKAM 7, Milano 1993.

– RAKAM 2, Milano 1993.

– S. E. D. (Glasnik slovenskega etnološkega društva ), 1999, 39/1, str. 49.

– BIOVEZ – Vezilje iz Slovenske Bistrice: Etnologija je povsod, str. 50 (Raziskavo je vodila

etnologinja Tanja Hohnec.).

– Hohnec, Tanja: Tekstil v pohorski hiši: bilten Mladinski raziskovalni tabor Šmartno 94,

ZTOKS – Gibanje znanost mladini, Ljubljana, junij 1995.

– Golob, Franc: Album pripoveduje, Ob 100-letnici Mladike Ptuj.

SPLETNI VIRI:

– Odprta šola – gimnazija Jesenice (šol. l. 2000/2001).

– Kulturni utrinek – VEZENINE neko~ in danes tudi v Bev~ah.

– Turisti~no društvo Rate~e – Planica – Sekcija za ro~na dela.

– Društvo `ena Tisa, Ptujska Gora.

24

ISBN 978-961-234-680-5