DarjaReichmanZa gledališče se je odločila že v gimnazijskih letih, ko se je na podstrešju poljanske gimnazije, skupaj z UršuloCetinski in Jaso Jamnikom, vživljala v različne vloge, potem je bila na sprejemnih izpitih še roža ovijalka, ažirante je dokončno osvojila kot Celimena iz Ljudomrznika. Dobitnica študentke Prešernove nagrade, Sever-jeve in Borštnikove nagrade ter srebrnega celjskega grba in zlatega leva je doslej odigrala že devetdeset vlog.

Samo koreografijaje za igralca premalo

TekstPatricija MaličevFotoJože SuhadolnikV diplomski predstavi je bila Estelle v SartrovihZaprtih vratih pa potem še Beata, Isabelle in An-gel v Bartolovem Don Lorenzu ... V Lorcovi Krva-vi svatbi je bila Nevesta, Neznanka v Pirandello-vem Kot me ti hočeš. To so bili nekateri vrhunciprvega dela kariere. Drugi del, ki se je začel z an-gažmajem v kranjskem gledališču, še traja. Preddnevi je kot Karla nastopila v Heberjevi noči,predstavi, ki jo je maestozno režiral Alen Jelenin ki je še dolgo ne bo mogoče pozabiti.

Umetniško vodstvo Prešernovega gledališčaKranj je na repertoar uvrstilo zgodbo o nacizmu,ki v ljudi seje izključevanje, nestrpnost do vsehdrugačnih, strah, zlo in smrt - primerjave s ča-som, v katerem živimo, so nepotrebne. Tako vKranju nadaljujejo uspešno sodelovanje s Škucgledališčem iz Ljubljane, s katerim ju družitapredvsem uprizarjanje družbeno angažiranihbesedil in odpiranje tabujev.

Mati skrbnica Darje Reichman v Helverjevinoči je ena bolj tenkočutnih in preciznih, fizič-no zelo napornih ponazoritev »mater korajž«, kiso se v preteklem desetletju zgodile na sloven-skih odrih. Njena slutnja o prihodu zla in o ne-izogibnosti odločitve, da mu (zlu) ne bo predalasvojega sina, se izrazi v vsej svoji boleči jasnostitako odločno tudi zato, ker je utemeljena na čistiljubezni. Srhljivo.

Pogovarjali sva se pri njej doma, v družbistrahovito očarljivega mačka, ki je seveda domaz morja. Najdenček. Neulovljiv kot galebi. Re-ichmanova je igralka, ki sem jo na avtobusih,ko sem se kdaj s kranjskim gledališčem vozilana gostovanja, vedno gledala v gibki vrat, tilnik.Pogosto je sedela za šoferjem - in vedno se mije zdela nekako vilinska. Zaradi svetlih las, ne-mara. Krhka. A še zdaleč ni samo to; v resnici jena odru neverjetno vzdržljiva in prav po špor-tno čvrsta. Gospa Lemarchand v Hildi, Marlenev Marlene Dietrich, Maša v Treh sestrah, Clara vPred upokojitvijo, Mati v predstavi Mrtvec pridepo ljubico, Simka v Žalujoči družini - to so njene

zadnje vloge v predstavah, ki ne bi bile to, kar so,brez Darje Reichman.

Mnogi smo vašo podobo poznali, še predensmo začeli hoditi v gledališče; bili ste tistadeklica, ki jo je vaša mama, ilustratorka JelkaReichman, risala v ilustracijah knjig ...No, ne vem, ali sem bila to ravno jaz, mama je ri-sala tako, še preden me je rodila. Zgodaj je začelaslikati že po naravi ljubke otroške obraze.

Pijeva kavo in pravkar ste iskali eno od uo-kvirjenih fotografij s predstav in vmes šaljivozamrmrali, da pri vas stene samevajo, danimate nič obešeno, drugače kot pri mami.Kaj ste mislili s tem?Včasih želiš nezavedno ali celo namenoma po-begniti od tega, kar ti je zaznamovalo mladost.Pri nas so bile stene vedno polne slik. Spomi-njam se, da je mama hodila po hiši s kladi- �vom v roki in iskala, kam bi spet kaj obesila.Sedaj, ko ima vse stene polne, pa premišljuje,kaj bi premestila. Je pa res, da so stene pri nas izopeke, tu so pa betonske. Če hočeš kaj obesiti nazid, moraš vrtati. To moti sosede pa tudi mene.No, deloma je kriva tudi moja lenoba oziromaprezaposlenost. Neprestano si govorim, da bo žeprišel čas, da stanovanje »uredim«. Ampak tre-nutno so mi druge stvari pomembnejše.

Se še spomnite, kako je bilo na sprejemnihizpitih za akademijo? Menda ste profesorjehitro, predvsem pa učinkovito prepričali ...Aja, kdo je to povedal?

Če ga izdam, bo v škripcih.V našem poklicu so sprejemni izpiti mejnik, kisi ga, hočeš nočeš, zapomniš. Izpite smo takratimeli na velikem odru MGL. Vse tekste, ki semjih sicer znala na pamet, sem v trenutku pozabi-la. Na srečo so bili profesorji tako prijazni, da somi rekli, naj vzamem tekst v roke, potem je pašlo. Spomnim se, da mi je profesor Koran rekel,naj bom roža ovijalka ali nekaj podobnega.

Ta je pa lepa!Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Delo - Sobotna priloga 10.12.2016

SobotaDržava: Slovenija

Doseg: 70.000

Stran: 25

Površina: 2.277 cm2 1 / 7

Živo se spomnim tudi tega, da me je profesor Fa-ganel, ko sem odhajala iz dvorane, vprašal, kajbom, če ne bom sprejeta. Odgovorila sem mu, dami ne bo hudega, ker že študiram slovenistiko ingermanistiko na filozofski fakulteti. Ampak pomojem mnenju so ti izpiti vedno neke vrste lo-terija. Veliko jih želi priti na AGRFT, izbrani paso samo redki. Vendar to še ne pomeni, da tisti,ki so bili zavrnjeni, nimajo talenta, ali da so vsisprejeti talentirani.

Za vami je nekaj izjemnih sezon. Mineva 20let, kar ste v Prešernovem gledališču v Kra-nju. Kako vam je?Da, natančno enaindvajset let. Tako hitro sominila in vedno hitreje minevajo. Lepo mi je vPrešernovem gledališču. Smo čudovita ekipa, kizna stopiti skupaj, ko je treba. In kar je pomemb-nejše: ustvarjamo predstave, ki so pomembne inse nas »tičejo«. To čudovito misel je prvi izrekelMile Koran tik pred premiera Strička Vanje, eneod mojih najljubših predstav. Ponovil je besedegospoda Gombača, ki ga je vedno spraševal, alise ga predstava, ki jo režira, »tiče«. To je ključno.Delati v prazno, je stran vržen čas.

Debut, in to zelo uspešen, ki gaje pospremilokar nekaj nagrad, ste doživeli v Celju.V celjsko gledališče sem prišla kot štipendistkatakoj po absolventskem stažu. Ljubljanska gle-dališča niso bila radodarna s štipendijami, celj-sko pa mi jo je ponudilo, in pozneje tudi službo.Bila sem zelo mlada in neizkušena, vržena »medodrske zveri« v pozitivnem smislu. Od njih semse veliko naučila, v dobrem in slabem pomenu.Predvsem pa sem dobila priložnost ustvaritizahtevne vloge. To je bilo«dino, kar me je zani-malo. Delati, igrati, živeti na odru.

V Helverjevi noči, ki je premiera doživelanedavno, igrate mamo skrbnico. Čustvenoin fizično zelo zahtevna vloga ... in vi v njejizjemni.Da, zelo zahtevna. Zanimivo je, da se mi je Karlakar zgodila. Vsa njena stanja sem našla v sebi.

Pri nekaterih vlogah je treba veliko bolj brskati,da ustvariš pravi lik, pa še vedno ni tisti pravi.Pri Karli pa se mi je zdelo, da me nekako vodi.Čeprav gre res za zelo težko vlogo.

Ampak delovali ste izjemno suvereno innekdo je po premieri rekel, da še nikdar nistebili tako dobri.Z njo sem se zelo hitro zlila. Kljub temu me jeizčrpala. Samo drugače. Ko sem prvič prebralatekst, še nisem vedela, da jo bom igrala. Bese-dilo, še preden je bilo prevedeno v slovenščino,me je strašansko prevzelo. Tekst je žlahtno pa-tetičen, hkrati pa neizrekljivo krut. Razmere, kijih opisuje, ga izostrijo v vertikalo. Sprva sem seustrašila Karlinega monologa, ki obsega tri stra-ni - kako ga izpeljati, da ne bo izpadel patetično,da ne bom zavozila. Pa mi je kar šlo.

Vaš mož, pesnik in pisatelj Iztok Osojnik, je

sedel pred menoj. Ko je nasilje pred namieskaliralo, je, tako kot jaz, umikal pogled.In med gledalci na premieri je bila tudi vašamama. S katerimi besedami sta vas pozdravi-la po premieri?Mama in oče sta bila zaskrbljena, ker sta vedela,da imam virozo in vročino. Vloga je res napor-na, to je videti tudi na obrazu; gledalci namrečsedijo zelo blizu in dejansko vidijo vsako potnosrago na licih. Kaj pa se je dogajalo možu, nevem. Sama tega nisem videla, bil pa je zelo pre-vzet s predstavo.

Ampak kakšna naj bi bila igralka, ki lahkoigra Karlo? Dozdeva mi se, da jih ni veliko,ki bi jo tako odigrale, kot ste jo vi. Trebaje nekaj vedeti tudi o življenju, da razumešKarlo.Bi se kar strinjala. Mislim, da je treba za takšnovlogo vsaj približno razumeti življenje, hkrati paobvladati igralsko tehniko, postopke pri igri.

In vi ste Mlakarjeva učenka ...Ja, sem. Igranje in ustvarjanje vloge primerjams tekmovanjem na smučarski tekmi. Uspešnosmučati od starta do cilja zahteva presneto do-bro pripravljenost, kondicijsko in psihološko,tveganje in še nekaj več... Odvisno pa je tudi odtega, ali ti proga »leži«. Leta tako odrskih kot ži-vljenjskih izkušenj so pomembna. Lahko imašveliko življenjskih izkušenj, ampak če do 51. letanisi veliko stal na odra - ne bo šlo.

Človek se izgrajuje vse življenje, nemara jetudi z delom igralca tako ... Nobenih pravihkontrolnih list ni, kajne?Pravzaprav vsakič začneš znova, od začetka.Vsakič je hkrati lažje in težje. To je svojevrstenparadoks. Nadzoruješ se sam, morda tudi rež-iser, če te dobro pozna in sta že večkrat delalaskupaj. Pa seveda publika, vedno znova. Izgra-juješ se z vsako novo ponovitvijo. In včasih, koje vloga čustveno in fizično zahtevna, je to zelonaporno. Večer pred tem si prepričal ljudi, a da-nes jih moraš znova in jutri spet. Vsakič morašpodoživeti pravo čustvo, pravo bolečino. Ko zač-nem študirati novo vlogo, se najbolj bojim tega,da se ne bi ponavljala, kar je težko, a prav v temtiči ustvarjalnost: nekako naravno oblikovatinovo vlogo. Zadnjič mi je neki gledalec rekel, dako je gledal predstavo Pred upokojitvijo, do koncani vedel, da sem to jaz. Gledalci te ne vidijo kotDarje, ampak kot lik, ki ga igraš. Taka opažanjate razveselijo. Ali ko ti včasih profesionalni kri-tik reče: Škoda, da ne pišem več za noben časo-pis. Zelo mi je bilo všeč.

No, in tukaj sva pri drugih »kontrolnih in-stancah«, pri kritikih oz. kritiških zapisih. Nažalost so taki časi, da o predstavah določenihgledališč kritiki več ne poročajo. Mislim na takoimenovana neljubljanska, nenacionalna gledali-šča. Menda niso pomembna, ne glede na to, kdorežira, kaj uprizarjajo, ali je umetniško predstavauspešna, kdo igra. Ni zapisa. Strokovni kritiškizapis je uradna referenca. Odkar kritiki ocenju-O

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Delo - Sobotna priloga 10.12.2016 SobotaDržava: Slovenija

Doseg: 70.000

Stran: 25

Površina: 2.277 cm2 2 / 7

jejo predstave z zvezdicami, pa bralci večinomasamo pogledajo število zvezdic in mnenje javno-sti je zabetonirano, ne glede na to, da se pogostože zapis ne sklada s podano oceno. Ne mislim,da nimamo dobrih, usposobljenih kritikov. Žalpa je vedno manj prostora za kvalitetne kritike,vedno manj je referenčnih tiskanih izdaj ali te-levizijskih oddaj, čeprav je po drugi strani vednoveč kulturnih dogodkov, kar je odlično.

Če se vrneva za hip k vaši Karli; znova gre zavlogo ženske, ki mora čustveno vzdrževatitako samo sebe kot partnerja in sploh celo-tno čustveno situacijo, v katero sta vpletena.Pogosto dobivate takšne vloge?Ja, še kar. Glede vlog se res ne morem pritoževa-ti in večinoma mi vse pomenijo umetniški izziv,rada se pustim presenetiti sama sebi in se prepu-stiti čarovnijam režiserja.

Je za vas tekst odločujoči del uprizoritvevsake predstave?Tekst je zelo pomemben, če ne kot končni pro-dukt, pa kot skelet ali srce predstave. Pogostogre sicer predstava svojo pot, se odlepi od teksta,ustvari nov tekst, ampak to mora biti narejeno zveliko znanja in spoštovanja. Drugače je primer-nejše, da se predstavi reče avtorski projekt.

Katere vloge so bile v preteklih tridesetihletih za vas ključne?Kaj, trideset let je že mimo?! Bo že držalo. Odvpisa na akademijo in prvih korakov na pro-fesionalnem odru. Moja prva profesionalnavloga je bila prostitutka Betty v Beraški operi vrežiji Vinka Moderndorferja. Takoj na začetkusem še morala spopasti s petjem. Pojem pa resne dobro, ampak je šlo, z Vinkovo pomočjo inspodbudami kolega Bojana Umka, ki je odličenpevec (smeh). Takoj zatem je sledila prva glav-na vloga Neveste v Lorcovi Krvavi svatbi v režijiBarbare Hieng, moje mentorice na akademiji.Seveda poleg njojega izvrstnega profesorja Du-šana Mlakarja, lahko rečem mojega gledališkegaočeta. Tudi on mi je že zelo zgodaj po akademijizaupal zelo lepe vloge.

Hilda, Hedda Gabler, Maša, Marlene Dietrich,Mrtvec pride po ljubico, predstava o izbrisa-nih - so vloge, za katere mora biti igralka šeposebej občutljiva. Drži?Mislim, da mora biti igralec nasploh zelo sen-zibilen človek. Občutje je sestavni del vloge. Čeje vloga narejena samo koreografsko, ni dovolj.Vedno mora biti prežeta s čustvom in razumom,vsaj pri meni.

Vaš sodelavec, ki vas zelo dobro pozna inceni, mi je prišepnil, da ste tako dobri v tem,kar počnete, tudi zato, ker vidite in slišite,znate opazovati, biti čuječi in zelo občutljivi,kar je za igralko bistveno in skoraj nujno. Terda spremljate stvari, dogodke, predstave invam ni le do cenene »rumene« slave ...Mislim, da bi morali to početi vsi igralci oziroma

ustvarjalci. Mar ne? Nenehno se gibljem v zgod-bah in življenju drugih oseb, pogosto preplete-nih med seboj. Vedno in v vsaki situaciji črpamiz jedra ženske duševnosti, poskušam se vživetiv njen svet, najsi gre za lik na filmu, v knjigi, nasliki ali pa zgolj za vsakdanje ljudi, ki jih srečašna tržnici, na poti na Šmarno goro, v gostilni alina sprehodu po mestu, na primer v Ljubljani aliKranju. A ne samo tu. Neznansko rada potujemin odkrivam utrip tujih mest in življenje tamkaj-šnjih prebivalcev.

Za moje nadrobnejše zanimanje za kranjskogledališče, ki v zadnjih sezonah s svojimipredstavami še kako izstopa, je pravzapravodgovoren vaš mož, ki je ob enem od mojihzapisov pred dolgimi leti, Iger sem upora-bila, če se ne motim, sintagmo »gledališčeiz province«, napisal pismo bralcev in me vnjem dobronamerno okaral ... Kako je z vamiin tem odnosom, da se, Ljubljančanka, vozitev Kranj?Nič posebnega. S tem si večje probleme delajodrugi, tisti, ki nas merijo iz centra. Ljubljančanismo velikokrat potisnjeni na obrobje, mogočezato, ker se nam, kot rojenim Ljubljančanom, nibilo treba toliko boriti za uveljavitev v prestol-nici, saj smo tu doma. Zato se tudi na drugihpodročjih ne borimo toliko, da bi zaradi tega pocele dneve viseli v gledaliških kavarnah. Meneje vedno zanimalo predvsem delo, na drugo ni-sem toliko pozorna. Nikoli ne veš, kdaj se neve-de komu zameriš, komu nisi všeč ali po volji, kersi morda partnerka človeka, ki ga ne marajo, alipa hči osebe, kiji zavidajo. S tem se več ne obre-menjujem. V Prešernovem gledališču sem zelozadovoljna, hvaležna sem vsem zaposlenim inzvesti, izobraženi publiki. Vedno igram za vse.

Nikakor se ne želim hvalisati ali delati skro-mno. Tako kot sama izgubim, če ne vidim do-bre predstave ali filma oziroma če ne preberemdobre knjige, tako izgubijo tudi tisti, ki ne vidijopresežnih predstav v našem gledališču, ker sejim morda zdipredaleč ali ga imajo po krivici zaprovincialno oziroma zanj sploh še niso slišali.Svoje vloge odigram in živim za ljudi, ki so tam.In sicer enako, kot če bi jih igrala v Ljubljani ali vNew Yorku. V predstavah, ki so res dobre in dajomisliti ter vzbudijo globoke občutke. Si lahkoobiskovalec želi še kaj več?

Zdi se, kot da gledališče vse bolj odseva,kako zelo hitro je svet mutiral v nekaj, kar šene znamo prav prepoznati. Svet seje torejspremenil, koliko smo se mi?Tako kot se spreminja svet, se spreminjamo tudimi. Enako velja za umetnost oziroma gledališče.Prav je tako. Ta sprememba je dolgoročno sicerhitra, ampak človek je morda niti ne zazna takozelo. Si del sveta, v katerem se rodiš, moji staršipripadajo nekemu dragemu obdobju, jaz svoje-mu in moj sin spet svojemu. Vsi pa nekaj časaživimo v istem svetu, vsak je zaznamovan s svo-jo »zgodovino«. Zdi se, da čas teče vedno hitreje,že včerajšnji dan je zgodovina, zadnja premiera,O

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Delo - Sobotna priloga 10.12.2016 SobotaDržava: Slovenija

Doseg: 70.000

Stran: 25

Površina: 2.277 cm2 3 / 7

zadnja izvolitev novega ameriškega predsedni-ka. Vse se pomika naprej in vsak posamezniknezadržno drsi proti koncu ali večnosti. Po temse prav nič ne ločimo od ljudi, ki so živeli prednami.

Eden vaših celjskih vrhuncev je bila zagotovovloga Neznanke v Pirandellovem Kot meti hočeš v režiji Janeza Pipana. Katere odstvaritev sami razumete kot lastne vrhuncein zakaj?Joj, težko vprašanje. Vsaka vsaj približno do-bra zadnja vloga se ti zdi vrhunec. Najbrž je tonujno, saj samo tako ohraniš željo in moč, daposamezno vlogo znova odigraš. Zaradi vpra-šanja sem ponovno preštela svoje vloge, Karla vHelverjevi noči je moja devetdeseta vloga. Iz tegaizbrati najuspešnejše oziroma najljubše vloge jepresneto težka naloga. So to tiste, ki so bile na-grajene? Kaj pa vse, ki niso bile, sama pri sebipa vem, da so bile zahtevnejše, skrivnostnejšein pronicljivejše? To je tako kot z otroki. Če jihimaš več, se zgodi, da en blesti v šoli, dragi pa ne,pa je lahko pametnejši in srčnejši. Oba sta tvojain krasna.

Omenili ste Neznanko. Bila je velika vloga,odigrala sem jo zelo mlada, pomeni moj celjskivrhunec. Ampak to je bilo povsem na začetku.S to vlogo sem se poleg drugega naučila, kajpomeni nositi celo predstavo, kar je neprecen-ljivo. Sledili sta obe vlogi Veronike Deseniškena Celjskem gradu (režiser Franci Križaj). Bilista neprecenljiva izkušnja, odigrati priljubljenojunakinjo pred množico. Pa Rebeka v Kaj pa Le-onardo? pod vodstvom prof. Mlakarja v MGL.Potem Sonja v Stričku Vanji, zame ena najlepšihvlog velikega Čehova. In Elizabeth v Vera lju-bezen upanje (Eduard Miler), spoznanje, da neljubezen, ne vera, ne upanje ne pomaga, ko jeres hudo. Pa spopad z goro besed Elfriede Jeli-nek v Dramah princes v vlogi Rozamunde (IvicaBuljan), nedosegljiva Hedda Gabler, pretresljivaLaura v Stekleni menažeriji (Damir Zlatar Frey),Maša v Treh sestrah (Oliver Frljič). Ter zadnje,zahtevna gospa Lemarchand v Hildi, izrednonaporna vloga tetraplegične Clare v Pred upoko-jitvijo in Karla. Če izpostavim samo nekatere.

Rekli ste, daje bila za to, da ste se odločili zaigro, kriva tudi Korunova predstava Zlati če-veljčki, v katerih ste kasneje, v režiji MatjažaZupančiča, nastopili tudi sami ...Ja, bilo je srečno naključje, da me je Matjaž Zu-pančič povabil v to predstavo in mi zaupal vlo-go Administratorke, ki jo je v nekoč Korunovipredstavi igrala Milena Zupančič. Predstava mije bila res všeč že kot gimnazijki, enako veljatudi za Mlado Bredo Daneta Zajca. V obeh gre zapoetičnost, ki mi je blizu.

Kateri so najbolj »vaši« režiserji?Nekateri te zaznamujejo, z dragimi zaradi oko-liščin veliko delaš, s kakšnimi pa sploh nikoli.Vendar nikakor ne morem mimo Dušana Mla-karja, mojega profesorja, s katerim sva naredila,

mislim, da sedem predstav in je bil zame, kotsem že rekla, pravi gledališki oče. Potem je tuMile Koran, velikan, ki sem ga srečala, ko semnapolnila trideset let; na srečo sem imela že ne-kaj izkušenj, tako da se ga nisem več bala. Zameje še vedno eden največjih. Pa Eduard Miler, kimi je vedno zaupal velike naloge, Ivica Buljanme je vsaj za trenutek popeljal v meni ne takodomače »performanstvo«. Pa Mateja Koležnikin seveda generacija mlajših režiserjev, JernejLorenci, Oliver Frljič ali Alen Jelen, izjemno sen-zibilen režiser, ki zna prebuditi vest v človeku, skaterim sva postavila dve izredni predstavi, Hil-do in Helverjevo noč.

Nekoč ste mi v šali omenili, da imate z Mate-jo Koležnik poseben, Ijubezensko-problema-tični odnos.Mateja je moja sošolka z akademije. Spomnimse, da me je nekoč ustavila na stopnicah, rekoč,da sicer ne ve, zakaj so me sploh sprejeli na aka-demijo, a si prav zaradi tega želi z mano delatiKasparja Hauserja, ker bi izkoristila mojo gibal-no neusklajenost. Produkcija žal ni bila realizi-rana, sva pa kasneje veliko sodelovali in vednomi je dala priložnost ustvariti zanimive, drugač-ne vloge zunaj tako imenovane »cone udobja«.Nazadnje sem pri njej v Pred upokojitvijo odigra-la vlogo invalidne Clare, zame eno najtežjih vlogdoslej, tako zaradi čustvene plati invalidnostikakor tudi zaradi izredno zahtevne telesne drže.Zelo težko.

Kaj pa Damir Zlatar Frey? Spomnim se vaskot neverjetne Laure v Stekleni menažeriji.Damir je poglavje zase, z njim sem pozneje delalasamo enkrat, če odštejem najino sodelovanje nazačetku moje poti, ko je bil koreograf pri pred-stavi Junak z zahoda (MGL). Takrat sva se malcesprla, ker mi je očital, da želim biti na odru lepa.To ni bilo res, ker me vedno zanima vsebina,videz je drugotnega pomena. Najino drugo so-delovanje čez mnogo let pri Stekleni menažerijipa je pomenilo redek gledališki čudež. Štiridesetlet staro me je postavil v vlogo krhke, z bolečinoprežete, pa vendarle ljubezni iščoče Laure. Za tosem hvaležna tako njemu kakor celi ekipi, s ka-tero smo ustvarili ta čudni, stari svet med oma-rami sredi Predoselj.

Ugibam, da vam je dramsko gledališče precejbliže od tako imenovanih avtorskih projek-tov, kot je bila predstava o izbrisanih. Spo-mnim se, da ste imeli tudi na odru »ločeno«mnenje ...Ne bi rekla, da mi je bliže, bolj sem ga vajena,v njem sem bolj doma. To pa ne pomeni, da sene predam z vso vnemo in srcem tudi v avtor-skemu projektu, ko dobim priložnost. Delo sFrljičem v 25.671, tako imenovani predstavi oizbrisanih, je bilo težko, naporno, ampak kljubvsemu navdihujoče in predvsem pomembno,ker je ljudi opozorilo na problem, ki - mimogre-de - še danes ni rešen.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Delo - Sobotna priloga 10.12.2016

SobotaDržava: Slovenija

Doseg: 70.000

Stran: 25

Površina: 2.277 cm2 4 / 7

Ste ze imeli priložnost igrati ob »idealnem«partnerju, partnerki? Kakšen naj bi bil?Nedvomno, pogosto igram z idealnimi soigralciin soigralkami, saj praviloma dobra predstavanastane samo, ko se vsi deleži pokrijejo. Idealenpartner? Predan temu, kar dela, pripravljen bititudi malo »nor«. Nujno je, da se vzpostavi kemi-ja med soigralcema. Nazadnje se mi je to zgodilo

v zadnji predstavi. Mladi Blaž Setnikar v vlogiHelverja me je prevzel, na odru živiva svoje ži-vljenje.

Helverjeva noč nam predstavi nacističnomiselnost kot virus, ki se zazre v vse poreživljenja in indoktrinira ljudi. Govori tudi otem, kar smo danes.Neizmerno sem hvaležna Alenu Jelenu, ki je na-šel ta tekst, in umetniški voditeljici Marinki Po-štrak ter direktorici Mirjam Drnovšček, da sta gauvrstili na repertoar. Tekst razkriva zastrašujočomiselnost, ki je grozljivo še kako prisotna tudidanes, zato je nujno neprestano opozarjanje nastrahote, ki se lahko porodijo iz take miselnosti.

Igralke na vprašanje, katera vloga je (bila)

zanje emocionalno najbolj zahtevna, pogo-sto odgovarjajo - Medeja. Zaradi nedoumlji-vosti odločitve, da pokončaš lastne otroke.Tudi Karla je na neki način Medeja.Karla ni Medeja, čeprav stori enako dejanje,vendar v popolnoma drugačni situaciji. Medejas smrtjo svojih otrok ne odreši, ampak se z nji-hovim umorom maščuje Jazonu, ki je ne ljubiveč. Karla to naredi iz brezpogojne ljubezni doHelverja.

Med pogovorom ste pogosto uporabili bese-do čudež. Kar je redko. A lepo.Ja, kajti to, kar me ohranja živo in še naprej omo-goča razvoj v mojem poklicu, so prav gledališkičudeži, ki se pripetijo, ko se vse skupaj sestavi vodlično predstavo. Že od začetka sem zaljublje-na v gledališče in igranje. To je moj način življe-nja, predana sem mu z vsem srcem, ampak tone pomeni, da ne vidim in cenim dragih reči vživljenju. Družina, prijatelji, potovanja, naš ma-ček in narava mi dajejo moč, da lahko sveže inna novo zakorakam v novo predstavo.

99

66 Svoje vloge odigram in živimza ljudi, ki so tam. In sicer enako,kot če bi jih igrala v Ljubljani aliv New Yorku. V predstavah, ki sores dobre in dajo misliti ter vzbu-dijo globoke občutke. Si lahkoobiskovalec želi še kaj več?66 Igranje in ustvarjanje vloge pri-merjam s tekmovanjem na smu-čarski tekmi. Uspešno smučati odstarta do cilja zahteva presnetodobro pripravljenost, kondicijskoin psihološko, tveganje in še nekajveč... Odvisno pa je tudi od tega,ali ti proga »leži«. Leta tako odr-skih kot življenjskih izkušenj sopomembna.

66 Na žalost so taki časi, da opredstavah določenih gledališčkritiki več ne poročajo. Mislimna tako imenovana neljubljan-ska, nenacionalna gledališča. [...]Odkar kritiki ocenjujejo predstavez zvezdicami, pa bralci večinomasamo pogledajo število zvezdic inmnenje javnosti je zabetonirano,ne glede na to, da se pogosto žezapis ne sklada s podano oceno.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Delo - Sobotna priloga 10.12.2016

SobotaDržava: Slovenija

Doseg: 70.000

Stran: 25

Površina: 2.277 cm2 5 / 7

__________________________________________________________________________________________________________________________

l||ijHHM|^MmMli__rOII|l|^^^^^^^^^^B||^fc ~M|lliiliSlIllilllilB _*_»__»._, - __________________________________________________________________________________________H_______________________________________________________________________________v __hH___^ ____________________________________________________________________________________■

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Delo - Sobotna priloga 10.12.2016

SobotaDržava: Slovenija

Doseg: 70.000

Stran: 25

Površina: 2.277 cm2 6 / 7

~~~~~~~~~~~~~~~h~~. *7~j '^^^^^^^^^^^^^^^B^^HP^ . .* i_ž_@^^^^IHH^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^I____________________________________N_iyi_i-_ 'J__l__§l. *^cljtyfe3^flraHMnw^^^^^^B^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B_____________________________________^_-_l____r »jiiMhZz^^^^HB^^^^r .,#>■' i|qh|^»^hi^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^b

_r _. 3HP _______________________________ _________________________________________________________________________________■#_ iiM^~ .~ "»nfmiiiiii i m^^^^^^^^^^^^B ______________________________________________________________________________■________________________ __f 1_______________________________________________________________________________H- - *4_,__ Jmr*j^^ „ M^BWBM^MM^BM^BM^BM^BM^Bm\M3ff>mmtr~ m^ » • •" - ~~~~~~~~~~~M~~~~~~~~~~~~BDarja Reichman v Helverjevi noči Foto Nada Zgank

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Delo - Sobotna priloga 10.12.2016

SobotaDržava: Slovenija

Doseg: 70.000

Stran: 25

Površina: 2.277 cm2 7 / 7