O m a ž T e d e n s k i T r i b u n i, ali kratek zapis o rallyjih starodobnikov v letih 1966 – 1970O

blik

ovan

je |

PaTe

ja

avtor | Peter Škofič

2

TT, Tedenska Tribuna

1966

O Buicku

1967

O Jaguarju in ljudski tehniki

O registrskih tablicah

1968

1969

1970

345161719283542

Teden sk a Tri buna

3

Najbrž se še vsi tisti, ki ste se nekako pririnili do zasluženega penziona pa tudi mi, ki se nam ta korenček

iz meseca v mesec odmika, spomnite tednika TT, ki je izhajal skoraj četrt stoletja. Vsak ponedeljek, od

začetka petdesetih, do sredine sedemdesetih let. Vsebina je pokrivala takratne aktualne dogodke, ki so

jim uredniki dodali še kakšen poljudno znanstveni prispevek, novičko s filmskega sveta, šund romančič v

nadaljevanjih, križanko, neminovno nagico na zadnji strani – če je bilo le mogoče, so ji pripisali še kakšno

ljudsko modrost o pridnih čebelicah, primerjalni avtomobilski test izpod peresa Ante Mahkote in,

jasno, Miki Mustrovega Zvitorepca!

Uredniki in novinarji TT-ja so bila sama znana imena slovenskega žurnalizma: Henrik Übeleis, Zoran

Jerin, Janez Kajzer, že omenjeni Ante Mahkota, Rapa Šuklje, Vesna Marinčič, Bernarda Je-

klin, Feri Žerdin, Evgen Jurič in »foto« Joco Žnidaršič. Legenda fotografije na Slovenskem.

Format je bil velikanski, najbrž po meri lesenih časopisnih držal, ki so jih uporabljali v boljših »dunajskih«

kavarnah, recimo v ljubljanskem Unionu ali v Evropi.

Verjamem, da bo marsikomu ob branju teh, skoraj petdeset let starih člankov z vsem pripadajočim gra-

fičnim okrasjem iz tistega časa na lice kanila kakšna solzica nostalgičnega ganotja. Zakaj pa ne? Saj je

bilo fajn, pa še mladi smo bili. Predvsem za mlajše bralce sem dodal nekaj diasov (takrat seveda še nismo

poznali digitalne fotografije), z recimo, »poljudnimi« komentarji o sodelujočih vozilih, ki jih na današnjih

srečanjih starodobnikov srečamo le še poredko. Precej jih je preminulo, nekaj jih je odšlo v tujino, nekaj pa

jih je postalo del muzejske zbirke v Bistri. Zagotovo pa so vsi avtomobili, ki so sodelovali na TT rallyjih

izvirali iz domačega, povojnega fonda vozil, saj uvoz starodobnikov v takratno Jugoslavijo ni bil mogoč.

Tako so bili, denimo, britanski avtomobili izrazite bele vrane. Spomnim se le Morris Eight-a, iz gumi-

klinike za današnjo moščansko toplarno. Veliko pa je bilo nemških DKW-jev. Ki so danes, v nasprotju z

modnimi Angleži, sila redki ptiči.

Morda le še namig za manj vešče uporabnike računalnika: približno na sredini zgornjega roba vašega mo-

nitorja je izpisana besedica view/pogled. Kliknete in poiščete zoom /povečava. S tem ukazom lahko

povečate črke v skeniranih člankih. Torej, če ni res nujno, za branje tega sestavka ne potrebujete lupe.

TT, Tedenska Tribuna TT, Tedenska Tribuna

1966

O Buicku

1967

O Jaguarju in ljudski tehniki

O registrskih tablicah

1968

1969

1970

1966»Veterani na plan!« so sredi septembra leta 1966, ob lični sliči-ci temnega BMW 315 (le kdo ve, kje so ga našli?) s TT-jevega uredništva vabili vse pogumneže, ki bi si upali s svojim vsaj 26 let starim avtomobilom na dirko, ki pa naj ne bi bila le »dirka«, kot smo jih poznali do takrat, ampak nekaj poseb-nega. Preplet spretnostne in točnostne vožnje z ocenjeva-njem vozila; tega preverjenega recepta se odsihmal trdno držijo vsi organizatorji srečanj starodobnikov v Sloveniji. Omahljivce so mamili celo z denarjem, petrolovim gori-vom, malico, zastonjskim prenočiščem v velenjskem hotelu Paka in z bogatimi nagradami - na primer z zložljivim biciklom Pony. Res širokogrudno. Še posebej za čase, ki jim danes rečemo »svinčeni«.

Organizatorji so tekmovalno progo speljali med Velenjem in Mariborom. Za upehance so pred klanci, kot sta recimo makolski ali vrholski, poskrbeli z vlečno službo AMZS. Vsaj tako je bilo rečeno. V reportaži, ki je kasneje obeležila ta dogodek je namreč vlečna služba AMZS predstavljena neka-ko, kako naj rečem, komično? Med prvimi pogumneži se je javil Rudi Ferlež s Šentjurja s svojim zvestim Fordom A, takrat še v sivo modri monduri in s platišči, ki so bila pač tisti čas edina primerna za pnevma-tike po YU standardih. Vsega skupaj se je prijavilo 77 tekmovalcev, med ostalimi tudi znani goriški zastopnik Fordovih vozil Paolo Gratton z zgodnješim modelom Forda T. Spremljal ga je rojak z MG PA Midgetom (poznavalcem se vnaprej opravičujem za more-bitne netočnosti glede identifikacije posameznih modelov avtomobilov).

Teden sk a Tri buna

5

O BuickuS šest, ali sedemsedežnim Buickom, glavnim junakom Čap-kovega filma »Naš avto«, posnetem le nekaj let pred TT ral-lyjem, se je prijavil trzinski mehanik Matevž Štefe. Takratni fičkisti se gospoda Štefeta zagotovo še dobro spominjajo po vgradnjah Abarthovih vsadkov¹. Bolj po spominih iz zakladnice ljudskih mitov in legend, kot pa po dokazljivih podatkih, so pred prvo TT dirko glede Buickovega porekla krožile govorice, da prihaja iz garaže kraljevega dvora. Znano je, da so bili Karađorđeviči precej-šnji snobi, še posebej se je to tikalo prestižnih avtomobilov. Tako so ob popisu premičnega inventarja po zlomu Jugosla-vije v njihovih garažah našteli 75 avtomobilov: 1 Rolls Royce (s pripisom »stari«), 3 Lincolne, 1 BMW, 1 Mercury, 4 tovor-ne Škode, 28 različnih Fordov, 2 Opel Kapitaena, in pozor, 27 Packardov! Ki so jih ločili takole: 1 blindiran, 1 športni, 4 dvanajstvaljni in 21 »raznih«. Med ostalo šaro sta bila še tovornjaka Mercedes in Bussing, Hansa, Peugeot »i 4 mala automobila«. Buick ni bil posebej omenjen, težko pa bi ga uvrstili v kategorijo malih avtomobilov. Ves ta pleh je bil ocenjen na blizu 16 milijonov dinarjev, kar bi po predokupacijskem tečaju pomenilo 235 tisoč dolarjev (povprečni avto je takrat stal 850 USD), po pookupacijskem tečaju pa 64 tisoč Reichsmark (1 »delavski« VW naj bi stal 1.000 RM).

Carlo Abarth, sicer rojeni Dunajčan, je nekaj let pred drugo vojno preživel v Ljubljani. Aktivno se je udeleževal motociklističnih

dirk (vključno s tistimi na Večni poti, mimo današnjega ZOO), pri čemer se je tudi huje ponesrečil.¹

Kralj Aleksander in kraljica Marija se spuščata proti enemu od Packardov.

Kraljica Marija za krmilom (morda?) Rolls Royca (Silver Ghoast Alpine Ea-gle?). V ozadju nekoliko zdolgočaseni kralj. Znano je, da je kraljeva družina sicer uporabljala nekoliko manjši model, t.im. »Twenty«, s šestimi valji.

Ve terani na plan!

6

Buick – kot filmski junak v Piranu...

pa v veseli druščini na zaječarskih ulicah...

ter v nekoliko bolj čemerni družbi žandarjev, tudi nekje v južni Srbiji. Zdi se, kot da ima možakar, ki objema psička, levo koleno prebodeno z bodalom za lomljenje ledu?

Teden sk a Tri buna

7

Silvo Andrejka, predstavnik AMZS se je prijavil z bistriškim Piccolom². Piccolo, takrat še temno zelen, je sicer prišel v muzej iz Mozirja. Iz iste garaže kot kasneje Perl, avstrijski avtomobilček, pravzaprav kar cyclecar z elegantim lesenim »boat tailom«, kot bi njegovi značilni krmi rekli Angleži.Med tekmovalnimi vozili so sicer prevladovali Fiati (39 avto-mobilov), predvsem Balille (bilo jih je kar 22), sledili pa so zakajeni DKW-ji s 15 primerki.Predvojni Fiati in DKW-ji so bili na takratnih slovenskih cestah nasploh pogost pojav. Prvi so verjetno v precej-šnjem številu prišli iz bivšega STO (Svobodnega tržaškega

ozemlja), drugi pa so po večini preživeli vojno zato, ker jih Nemci ob begu niso mogli odpeljati, saj so pili mešanico, ki ni bila na seznamu standardnih wermachtovih goriv.Precej osebnih avtomobilov je bilo v povojnem času pre-delanih v bolj praktične dostavnike, saj je bil to relativno enostaven poseg, glede na to, da so bili takrat avtomobili s samonosnimi karoserijami še precejšnja redkost. Eni so to počeli z več, drugi pa z nekoliko manj oblikovalskega občut-ka in kleparskega znanja. Tudi na TT-jevi dirki je bilo precej primerkov te vrste. Eden od njih je bil šestcilindrski Opel, s katerim je Emil More dolga leta dovažal steklenice sifona v legendarni ljubljanski Daj Dam.Večina udeležencev si je ob slovesu zaželela ponovnega sre-čanja ob letu osorej (kar se je uresničilo), še posebej pa usta-novitve kluba veteranov. Kar se je uresničilo precej kasneje.

Picollo je izdelek tovarne Ruppe&Sohn iz Apolde v Turingiji, ki je z imenom Apollo (ki sicer ni imela nobene zveze

s podobno zvenečimi vesoljskimi plovili) presahnila na začetku 30-ih let. Mimogrede, iz apolde izhajajo tudi

dobermani. Bistriški Piccolo je imel že ob prihodu v muzej vgrajen nekoliko mlajši JAP-ov dvovaljnik. Kosi original-

nega motorja so bili sicer priloženi avtomobilovi popotnici ob selitvi v muzej, tako da so tisti, ki so menda vedeli o

čem se pogovarjajo, nekaj časa kolebali, ali bi bilo mogoče rekonstruirati prvotni motor, ali ne. Na koncu je Piccolo

ostal kar pri JAP-u. Sicer pa je bilo v TT-ju pri opisovanju mešanja pijač za njegov zagon precej mistike. Kadar je

vozil, je pil kar navaden 86 oktanski petrolov bencin.

²

Ve terani na plan!

8

Pridatek v arheološkem pomenu je predmet, ki so ga v starem veku in antiki priložili pokojniku na zadnji poti.

Ime ardita je povezano z italijanskim fašizmom. Sprva je šlo za anarhistično gibanje z začetka 20-ih let prejšnjega

stoletja, ki si ga je

Mussolini hitro podredil in je prešlo pod okrilje fašistične organizacije. Podobno kot Balilla, kjer je šlo za mladinsko

fašistično gibanje. Nekaj podobnega kot Hitlerjugend pri nacistih.

³

⁴

Gledalci na preži nekje med Šempetrom in Žalcem v Savinjski dolini. Zrklu se približuje Tatra 30 (ali celo 52)? Prijavljena je bila kot Tatra 12, kar glede na velikost avtomobila zagotovo ni držalo. Avtor zapisa nedostojno kaže hrbet. Taunus in Millecento ob robu ceste takrat seveda še nista bila staro-dobnika. Avtobus na desni – TAM ali FAP?

Fiat 518 S (Ardita)⁴ z drznim prehitevalnim manevrom naskakuje nekaj starejšega brata, Fiata 514. Bi bil slednji kaj hitrejši, če bi ne bil po sili spre-menjen v tovornjak? Desno, ob cesti, delček zadka VW 1500.

Začetki klubskega starodobniškega druženja namreč segajo šele v zgodnja osemdeseta leta, ko smo AMTK iz Ljubljane pridali³ Sekcijo ljubiteljev starih motornih vozil (SLMSV).

Teden sk a Tri buna

9

Med množico avtomobilstov je Jule Kačič, znani ljubljanski »tehnični arheolog« in zbiratelj s svojim švicarskim Mo-tosacochem gorčične barve zastopal čast v tistem času tudi sicer zelo redkih motociklistov. Na sami »dirki« si je najmanj kazenskih točk in s tem tudi zmago privozil Slavko Gabršček iz Kobarida z Lancio Augusto. Temno modra Lancia je redno sodelovala na vseh kasnejših rallyjih, tudi na tistih v 80-ih letih, ki jih je organiziral TMS.

Ve terani na plan!

10

Teden sk a Tri buna

11

Ve terani na plan!

12

Še vedno na preži med hmeljarji. DKW F7 ali F8? Reichklasse z nižjo, ali Meisterklasse z večjo prostornino motorja?

Steyr 220. Takrat je bil še v lasti Janeza Strgulca z Vrhnike. Avto se je v 80-ih preselil v Ljubljano, v Moste. Desno, Rog Touring. Imena gospoda na biciklu se ne spomnim.

Frankolovo? Piccolo v oblakih omamnega dima dveh dvotaktnikov. IMV-ja, ki ga vleče in prehitevajočega DKW-ja 1000 S iz katerega je nastal posnetek.

Balille so se ločile po številu prestav. Zgodnejši, nekoliko bolj oglati modeli so imeli tri, kasnejši modeli pa 4

prestave (po italijansko “marcia”). Torej 3M, ali 4M.⁵

Fiat 508, Balilla, 4M⁵ .

Slovenska Bistrica. MG PA Midget iz Gorice. Na prečni cevi med blatniko-ma ima emblem švicarske avtomobilske zveze.

Teden sk a Tri buna

13

Prav tam. Kaže, da je bilo zaporedje snemanja drugačno od razvrstitve posnetkov v pričujočem zapisu.

Slovenske Konjice, ali Slovenska Bistrica? Hanomag. Zdi se mi, da se ni nikdar več pojavil na kakšni podobni prire-ditvi. Nekoliko nenavadna, vsaj za nemški avto, je pozicija krmila, ki je na desni strani.

Frankolovo? Piccolo v oblakih omamnega dima dveh dvotaktnikov. IMV-ja, ki ga vleče in prehitevajočega DKW-ja 1000 S iz katerega je nastal posnetek.

Ve terani na plan!

14

Slovenska Bistrica. Ford T , 1914. Eden izmed številnih starodobnih Fordov, ki jih ima v lasti Paolo Gratton. Za vetrobranom sta zataknjena dva letaka z napisom »Ford je krepak!«. V ozadju pa Ford Transit.

Slovenska Bistrica in Ford A Rudija Ferleža. Na levi delček Balille. Morda gre celo za izdelek karoserijske delavnice Garavini.

Slovenska Bistrica. Tatra 30, ali morda 52. Avto je bil prijavljen kot model 12, ki je bil izpeljanka majhnega modela 11, s tisoč kubičnim motorjem. Model 30/52 je imel 1700, oziroma 1900 kubični motor in za številko večjo karoserijo.

Slovenska Bistrica. Buick, prijavljen kot model 1925, čeprav je verjetno kakšno leto mlajši. V ozadju pano z napisom Štefe – Abarth – Trzin.

Teden sk a Tri buna

15

16

1967Drugi, takrat že tradicionalni TT rally je potekal konec septembra 1967 na relaciji Medno-Medvode-Kranj-Brnik-Ka-mnik-Domžale-Šentjakob-Ljubljana. Tokrat je bila meja za udeležence spuščena za leto dni, torej le za avtomobile, iz-delane do vključno leta 1938. Od sedemdeseterice prijavlje-nih se jih je v precej meglenem jutru pred motelom Medno dejansko pojavilo 54. Veliko je bilo znancev s predhodnega štajerskega rallyja, nekaj pa je bilo tudi zanimivih novin-cev: Fiatov tovornjak iz Kobarida, Fiat 508S iz Trsta, Tatra 57, za katero je bilo rečeno, da je služila za taksi v Mariboru in je zdaj del zbirke muzeja v Bistri, ter še posebej izstopajoči rumeni Jaguar iz Lukovice. Ta dirkalec, ki je bil redni ude-leženec rallyjev starodobnikov v tistih in tudi v kasnejših letih zagotovo zasluži nekaj več pozornosti⁶.

Nazadnje sem ga, še ne tako davno, srečal v Portorožu. V rdeče beli opravi.⁶

Teden sk a Tri buna

17

O jaguarju in ljudski tehniki

Pred grozečo okupacijo Jugoslavije spomladi leta 1941, je precej spretnih lastnikov motociklov obvarovalo svoje ljubljence pred rekvizicijo tako, da so jih razstavili in skrili po podstrešjih. Z avtomobili je bilo nekoliko težje. S topo-klinčki⁷ je še šlo, saj so bili majhni in dokaj nezahtevni za razstavljanje in spet sestavljanje. Tako se spomnim strica, ki je pravil, kako je svojega malega fiata razstavil in ga po delih na raznih krajih skril pred Italijani, kasneje Nemci in še kasneje pred partizani in ga nato na začetku petde-setih let, ko je bilo vse hudo v glavnem mimo, spet sesta-

vil. Nikoli ne bom pozabil čarobne vožnje s tem avtom na ljubljanski Bellevue na torto za moj tretji, ali četrti rojstni dan. Drugi, ki so imeli bolj nerodne avtomobile so jih (zelo praktično) zazidali. To se je na primer zgodilo Chryslerju iz znane ljubljanske družine Slamič (avto je zdaj spravljen – ne zazidan – v Bistri).Tretji pa so po vojni iz odpada, torej ostankov vsega tistega kar so za seboj pustili Nemci, sestavljali unikate. Tisti, ki so tvegali oznako »buržuj« so to počeli sami, drugi pa so motocikle in avtomobile ustvarjali v okviru ljudske tehni-ke. Vključno z njenimi športnimi sekcijami, kjer je bil, to si upam trditi, skreiran tudi omenjeni Jaguar⁸. Sicer končni zmagovalec druge TT-jeve dirke.

Jaguar ob neznanem času in v neznanem kraju v družbi dveh pravih rivalov. Srednji ima značilno prednjo premo Lancia Lambde, desni pa nezgrešljive izpušne cevi Mercedesa SSK.

Tako se je v zgodnjih 70-ih letih, ko sem kupil svoj prvi avto, v pogodbi zapisalo prodajalcu.

Za drobnjakarje: Prvi avto, ki so ga poimenovali jaguar, je bil predstavljen leta 1935. jaguar, ki je sodeloval na TT

rallyju pa je nosil letnico 1932.

⁷⁸

Ve terani na plan!

18

Sarajevo, avgust 1950. Svetli avto na sredini bi, z veliko mero domišljije, lahko bil Delage. Kaj pa bolid na desni? Ni videti kot izdelek ljubiteljskega krožka.

Ljubljana, julij 1951. Jaguar na »Prešercu«.

Krožna dirka, najbrž nekje v Srbiji v zgodnjih petdesetih letih. Glede na tokrat pravi Jaguar XK 120 Drophead Coupe v ospredju (z lokalno registr-sko tablico?!), se to zagotovo ni dogajalo pred pomladjo 1951. Zadaj nekaj večja mercedesova mrcina. Morda kar 540K? Še bolj v ozadju pa, »skoraj« Cisitalia. Vsekakor je videti zelo »trendy«. Na transparentu med topoli piše: »Narodna tehnika automobilsko – motociklistički (najbrž sledi savez) Srbije. START« .

Pred štartom na Ljubelju leta 1959. Zdaj gre pa že zares. Tokrat stoji v spodnji vrsti prava pravcata Cisitalia - z domačo registrsko tablico (?!), v srednji vrsti Denzel, Porsche, MG TD in AR 1900. Zgoraj BMW 327. Neka-terih dirkalcev, ki nikakor niso videti kot sadovi dela ljudske tehnike, ne prepoznam.

Teden sk a Tri buna

19

O registrskih tablicahKaže, da smo v takrat novonastali državi v pičlih petih, ali šestih letih, kar trikrat menjali registrske tablice. Partizanska vozila, oziroma vozila Jugoslovanske armade (formirane marca 1945), za začetek, sploh niso bila označe-na s tablicami, ampak kar s tablami, kar lepo kaže spodnji posnetek jeepa, slikanega nekje na Primorskem. Na odbija-ču ima pričvrščeno tablo s silhueto Triglava in peterokrake zvezde.Po osvoboditvi so bile uvedene šesterokotne tablice z oznako DFJ - zadaj večja in spredaj manjša (že narezana pločevina za te tablice je verjetno izvirala kar iz opuščenih wermachtovih skladišč). DFJ pomeni Demokratično federa-tivno Jugoslavijo, znano po tem, da so pred njenim nastan-kom namesto volilnih lističev uporabili gumijaste kroglice. (Morda bi bil takšen pristop h glasovanju primeren tudi za naše vrle parlamentarce?)

Slika je bila posneta v mengeškem Leku leta 1946. Levo je parki-ran tako imenovani »štabac«. Kanadski Chevloret (uradno CMP: Canadian Military Pattern »truck«), enoprostorec s štirikole-snim pogonom in strešno odprtino za opazovalca ali strelca. Desno stoji znani JMC (po domače đems, ki smo ga dobro poznali še za časa služenja vojske v JLA).

Slika bolj poudarjeno kaže šesterokotno tablico, ki je bila pričvrščena na Unrrinem đemsu, posnetem istega leta 1946 v avto-šoli v Cerknici.

Leva, barvna slika pa kaže enako tablico, pritrjeno na enega mojih topoklinčkov.

Ve terani na plan!

20

Gre za »nemški« Triumph. Črka »M« najbrž ne pomeni Makedonije, pač pa Ljudsko milico. (Kdo ve, če je mladenki v nekaj naslednjih trenutkih po posnetku še uspelo obsedeti na »sociusu«?)

»Naš« (po angleško bi zagotovo napisali Nash). Avto, ki ga je v letih 1947/48 izdelal Jernej Kožar, sicer takratni predsednik republiške športne komisije pri AMZS.

Zundapp KS 750. V Kotorju? Zagotovo je šlo za vojni plen. Tablica: levo zvezda, sledi CG in trimestna številka.

Konec leta 1945, ko se je DFJ preimenovala v FLRJ, Federativ-no ljudsko republiko Jugoslavijo, so te šesterokotne tablice zamenjali s tablicami z oznako republike, zvezdo in pripi-som FLRJ (oziroma FNRJ).Tako tablico je mogoče z nekaj napora opaziti na eni gornjih fotografij - na srednjem bolidu med »jaguarjem« in »loko-motivo«. Nekoliko bolj jasno pa se to dodano kratico »FLRJ« vidi na sledečih fotografijah motocikla in kabrioleta.

Teden sk a Tri buna

21

Futuristični avto Johna Desideria (po naše Ivana Želje), ki je razdaljo med Rimom in Neapljem premagal v pičli uri. Posnetek je s Kongresnega trga v Ljubljani.

Piccolo v Kamniku.

Osijek, enkrat v zgodnjih petdesetih. Najbrž je šlo tudi v tem primeru za Unrrino pomoč. Pri tablici nekoliko bega umestitev zvezde: namesto ob običajnem levem robu je tokrat postavljena ob zgornji rob.

Kasneje, v petdesetih letih so se pojavile tablice z zvezdo in oznako republike, ki so nato zdržale vse do leta 1961, ko so jih zamenjali s tablicami z oznakami krajev. Torej takimi, kot so jih po večini imeli avtomobili na TT rallyjih.Zgodba o registrskih tablicah v Jugoslaviji bi bila zagotovo vredna posebne raziskave. S tem se je svoj čas ukvarjal moj prijatelj, beograjski topolinist Vojkan Maslačak, vendar je, na žalost, prekmalu umrl.

Ve terani na plan!

22

Teden sk a Tri buna

23

Ve terani na plan!

24

Kamnik (ali Mengeš?) Steyr 220.

Fiat 508S (Balilla, Coppa d oro)

FIAT 15 TER, ki so ga kobariški gasilci poimenovali po generalu Cadorni, poražencu bitke pri Kobaridu.

FIAT 508, Balilla, 4M

Teden sk a Tri buna

25

Ve terani na plan!

26

Teden sk a Tri buna

27

28

1968Na začetku oktobra 1968 so pri TT-ju organizirali tretjo tra-dicionalno dirko. Tokrat so itinerar speljali med Mursko Soboto in Ptujem. Ponovno je vse stroške udeležbe prevzel organizator (vključno z bivanjem v hotelu Diana v Murski Soboti in z železniškim prevozom avtomobilov iz bolj odda-ljenih krajev). To pot so k tekmovanju pripustili nekoliko mlajše avtomobile. Torej tudi tiste, ki so bili izdelani v letu 1939. Med prijavljenimi je bil seveda spet Piccolo, tokrat v osveženi opravi. Posadka TMS je sodelovala celo z dvema avtomobiloma – drugi avto je bila Tatra 57, ki jo omenjam v opisu predhodne dirke. Najbolj prestižen avto med ude-leženci je bil zagotovo rdeči Austro Daimler 14/32, ki sem ga kasneje videl le še enkrat. V Murski Soboti, v nekoliko ne-navadnem rumeno zelenem oplesku. Žal ni v TT-ju nobene-ga posnetka tega avtomobila, sam pa ga, kdo ve zakaj, tudi nisem posnel. Ta spodrsljaj torej popravljam s posnetkom, ki je nastal kakšnih dvajset let kasneje:

Austro Daimler iz časa I. svetovne vojne. Gre za sila redke avtomobile, pri čemer sta kar dva vozila po Sloveniji: ta s fotografije in drugi, ki je danes del zbirke TMS. Vgrajene so imeli štirivaljnike s prostornino 3,5 litra. Bistriškega sem celo nekajkrat vozil. Sijajen navor, odličen menjalnik (ročica je bila na zu-nanji strani kabine) in nikakršnega škrtanja, sicer značilnega za menjalnike brez sinhro-nov. Skratka, upravljanje s tem avtomobilom je bilo bolj enostavno, kot na primer, vožnja s precej mlajšim topolinom. Po mojem mnenju so bile edina, res velika pomanjkljivost teh starih avtomobilov, zavore. Imeli so jih le na zadnjem paru koles pa še to s prenosom z raztegljivimi pletenicami.

Teden sk a Tri buna

29

Zanimiv avto, ki ga v posebni reportaži hudomušno opisuje Bernarda Jeklin, je bil Willys Whippet 96. Štiricilindrski ameri-ški avtomobilček, ki so ga izdelovali med leti 1926 in 1928.

Ve terani na plan!

30

Teden sk a Tri buna

31

Ve terani na plan!

32

Teden sk a Tri buna

33

Uganka: DKW F7, ali F8? Reichklasse ali Meisterklasse? F7 so izdelovali od leta 1936 do 1939, F8 pa od leta 1939 naprej. F8 so v Vzhodni Nemčiji pod imenom IFA (kasneje Wartburg) izdelovali še v 50-ih letih. Se starejši in mlajši model morda ločita le po režah na motornem pokrovu?

Ve terani na plan!

34

Ptuj, Chevrolet Standard, 1934?

Spodaj: Ptuj, Škoda 430?

Obnemogli Piccolo nekje v bližini Radencev. Avtor zapisa z roditeljema ob gasilskem Puchu, ki je kasneje prešel v zbirko TMS.

35

1969

Četrti rally je bil trasiran med Novo Gorico in Koprom. Vsak udeleženec je s strani organizatorja dobil startnino v višini 500 din, kar je pomenilo kakšnih 40 takratnih dolarjev. Dirke se je udeležilo blizu 60 tekmovalcev – tudi precej številno damstvo in moštvo pripadnikov TMS s tremi avtomobili (Steyr 120, Steyr XXI in Tatra 57).Tokrat je bila zagotovo najprivlačnejša krhka rdeča lepotica ALMA 6 iz konca dvajsetih let. Francozinja, sicer doma iz Ljubljane⁹.

Te izrazito športne avtomobile so izdelovali le tri leta: med 1926 in 1929. Imeli so šestvaljne motorje s prostornino

1,6 litra, s po tremi ventili na valj. Zaradi izrednega navora so jim vgrajevali le dvostopenjske menjalnike. V

zvezi z almo, ki se je udeležila tega rallyja je krožila legenda, da jo je v Ljubljano med drugo vojno pripeljal nek

italijanski častnik. Ker se ji je pokvaril motor je ostala pri nas, pri čemer ji je novi lastnik po vojni (menda) vgradil

bolj robusten fiatov motor.

⁹

Ve terani na plan!

36

Teden sk a Tri buna

37

Ve terani na plan!

38

Teden sk a Tri buna

39

Vročica na Štanjelu. Nastopajoča avtomobila Praga Piccolo...

Kozina: Tatra 57... in BMW 326.

Steyr 120, nekje med Šempetrom in Branikom. Stojan Keržišnik maši lu-knjičavi hladič z jajčnim beljakom. Spuščene pnevmatike, ki so bile najbrž zadnjič menjane še v kraljevi Jugoslaviji so doživele podoben partizanski tretman kot hladič - temeljit odmerek slamnatega polnila. Avto je sicer del zbirke TMS. Morda le še zanimivost tega, sicer izbornega avtomobila: v kabini ima vzvod za priklop in izklop glušnika na izpušni cevi. Za vožnjo po mestu in za vožnjo po deželi.

Ve terani na plan!

40

Simonov zaliv: Gilera Simonov zaliv: Zundapp K 500?

Bogat instrumentarij Prage Piccolo. Ta avto so poleti leta 1968 pustili v Sloveniji prebežniki s Češke. Brata Janko in Tomaž Hribar sta ga v slabem letu dni lepo obnovila, zdaj pa je del zbirke TMS.

Simonov zaliv: FIAT 508, Garavini. Avto je bil nekaj časa razstavljen v zbirki TMS, zdaj ga, lepo obnovljenega, pogosto videvam na starodobni-ških prireditvah.

Teden sk a Tri buna

41

Moto Guzzi Sport 14

Simonov zaliv: Tatra 57 in Steyr XXI. Oba iz zbirke TMS

Simonov zaliv: Posnetek z zadnjega sedeža (če se prav spomnim) Ardite. V ospredju sami Fiati 508: na sredini Nuova Balilla (tudi Millecento), levo Garavini, desno »commerciale«. Tokrat, za spremembo, tovarniški izdelek.

42

1970Peta, in tudi zadnja dirka TT je bila udejanjena na za-četku oktobra 1970. Zdi se mi, da je bil itinerar speljan po Zasavju. Takrat me ni bilo zraven, zato tudi ni fotografij ali časopisnih izrezkov. Debelo desetletje je bilo potrebno, da so se, takrat že drugi organizatorji opogumili in organi-zirali serijo zaporednih rallyjev TMS (1981-1989). Vzporedno je še kot meteor zableščala Sekcija ljubiteljev starih motor-nih vozil pri AMTK, ki je organizirala precej odmevne dirke starodobnikov na Grobniku.A o tem morda kdaj drugič.

Teden sk a Tri buna

43

Viri:

- tednik TT, arhiv NUK- avtorjeva foto in druga dokumentacija- Muzej novejše zgodovine, fond fotografij Vlastje Simončiča in Miloša Švabiča- Sandi Sitar, 100 let avtomobilizma na Slovenskem

Povezave:- www.kotraza.rs- www.akter.co.rs- stare slike Cerknica. org - www.oldtajmeri.sr