»Čigava bo torej

ta žena ob vstajenju,

kajti vseh sedem

jo je imelo za ženo?«

Jezus jim je rekel:

»Sinovi tega veka

se ženijo in možijo,

tisti pa, ki so vredni,

da dosežejo oni vek

in vstajenje od mrtvih,

se ne bodo

ne ženili ne možile.

Tudi umreti

ne bodo več mogli;

saj so enaki angelom

in so Božji sinovi,

ker so sinovi vstajenja.

(Lk 20,33–36)

BOG NI BOG MRTVIH, AMPAK ŽIVIH, KAJTI NJEMU VSI ŽIVIJO

Vsakdo ima nekega svojega boga, ker resničnih ateistov ni. Kdor se namreč trudi, da bi spoznal zakone narave, slej ko prej pride do zaključka, da prostrano vesolje in življenje na zemlji nista nastala naključno, ampak je v ozadju modri stvarnik, ki ga vsakdo po svoje imenuje. Na koncu koncev ime ni niti važno, ker je bolj pomembno to, kaj to bitje od mene zahteva in kakšne so posledice njegovega delovanja v mojem osebnem življenju. Zato tukaj prihaja do delitve na tiste, ki zagovarjajo živega Boga, ki mu ni vseeno, kaj se dogaja z njegovim stvarstvom, na drugi strani pa so tisti, ki pravijo, da je nek začetek bil, potem pa se je stvarnik umaknil in nas prepustil naši usodi. Slednji trdijo, da ne bodo po svojem zemeljskem odho-du nikomur dajali odgovor o svojem življenju. Zanje je Bog mrtev.

Saduceji, ki ne verujejo v vstajenje mrtvih, so Jezusa izzvali z vprašanjem: »Žena je bila poročena s sedmimi brati in ni imela z nobenim otrok. Čigava bo žena ob vstajenju?« Vsi, ki verujemo v Boga, se strinjamo, da naš razum ne najde pravega odgovora na to vprašanje. Zato nam Jezus odgovarja: »Sinovi tega veka se že-nijo in možijo, tisti pa, ki so vredni, da dosežejo oni vek in vstajenje od mrtvih, se ne bodo ne ženili ne možile. Tudi umreti ne bodo več mogli; saj so enaki angelom.« Gre za dve različni stvarnosti: o živ-ljenju na zemlji vemo, po kakšnih zakonitostih se vse razvija, glede nebes pa se lahko zanašamo le na to, kar nam je v Svetem pismu razloženo v podobah. Zato nas tukaj rešuje samo vera.

Kakšna je ta vera, ki nam daje odgovore na osnovna življenjska vprašanja? Ne gre za vero v neko bitje, o katerem ne vemo nič za-nesljivega, ampak za vero v živega Boga. Samo živi Bog se lahko odziva na vse, kar se dogaja, samo on lahko novači ljudi, ki bodo poskrbeli, da bo vse, kar je on ustvaril, doseglo svojo polnost.

Višek vsega ustvarjenega pa je človek, ki je ustvarjen po Božji podobi in sličnosti. Ko se je Jezus poslavljal od svojih učencev jim je dejal: »Še veliko vam imam povedati, a zdaj ne

morete nositi. Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico, ker ne bo govoril sam od sebe, temveč bo povedal, kar bo slišal, in oznanjal vam bo prihodnje reči.« Vsi, ki smo pri birmi pre-jeli Svetega Duha, smo postali Božji sodelavci. Sveti Duh nas uči, kako moramo živeti, da se bo Božje kraljestvo utrjevalo. Mi smo sedaj orodje v Božjih rokah. Poslani smo, da kot kristjani pričuje-mo, da je Jezus živi Bog in naš odrešenik.

župnik Branko Balažic, SDB

Župnijska Oznanila

Trnja in Zagorja

32. nedelja med letom 10.11.2019 Leto XVII., 43 (943)

Svete maše:

32. NEDELJA

MED LETOM

10.11. Sv.Leon Veliki, pp.,c.u.

Klenik

Zagorje Palčje Klenik

9h SHOD: V č. sv. Lenartu za vaščane Klenika - Ofer

10,30 Za vse župljane obeh župnij 12h +Lučka Abram, Palčje 50, obletna 15h Pete litanije Matere Božje in blagoslov

Ponedeljek 11.11. Sv. Martin, škof

Palčje 17,30 +Rado Pavlovič, Palčje 38, 30. dan

Torek 12.11. Sv. Jozafat Kunčevič

Klenik 17,30 +Tone Kernel, Klenik 11, 30. Dan

+Sebastijan Perenič, Klenik 2/a, dar. Pepca, Rakitnik

Sreda .13.11. Sv. Stanislav Kostka

Zagorje 7h +i Zadel, Šabec in Udovič, Zagorje 59

Četrtek 14.11. Sv. Nikolaj Tavelić m.

Zagorje

Palčje 16h Molitvena ura za duhovne poklice

17,30 +Boža Česnik, Palčje 49, osmina

Petek 15.11. Sv. Albert Veliki, c.uč.

Zagorje 17,30 +Marija, Jože in Pavel Škrlj, Drskovče 2, obletna

Sobota 16.11. Sv. Gertruda (Jerica)

Zagorje 17h Spoved

17,30 +Ivanka Rebec, Parje 9, obletna

+Milan in Marija Kastelic, Zagorje 127,obletna

33. NEDELJA

MED LETOM

17.11. Sv. Elizabeta Ogrska

Trnje Trnje

Zagorje

Šilentab.

8,30 Češčenje SRT 9h +Zvonko Rotar, Klenik 3, obletna

+Jožef in Vilma Šabec, Trnje 63, obletna

10,30 Za vse župljane obeh župnij

14h SHOD: V čast sv. Martinu za romarje – Ofer

- SHOD v KLENIKU je danes, ob 15h bodo tam pete litanije Matere Božje in evharistični blagoslov. - SHOD na ŠILENTABRU bo prihodnjo nedeljo ob 14h. Somaševanje bo vodil g. profesor dr. Rafko Valenčič. Lepo vabljeni, da počastimo sv. Martina in se mu pri-poročimo. Spomnili pa se bomo tudi sv. Hieronima, ki je bil rojen nekje v naši bli-žini in obhajamo 1600-letnico njegove smrti. - SEJA ŽPS Trnje bo v petek, 15.11. ob 19h v Mežnariji. Lepo vabljeni vsi člani! - Kulturno društvo KERNEL in DKPS OS Sv. HIERONIM vas vabita v četrtek, 14. 11. 2019, ob 18. 45 v kulturni dom v Slavini na pogovor z avtorico knjige NA OBALAH SPOMINA rojakinje in izseljenke Jožice Janežič.

ZADNJA POSTAJA

V tem mesecu se je gotovo vsak od

nas ustavil in pomudil tudi na kraju, ki

je svet in skrivnosten. O njem nam naš

pesnik Župančič poje: »Tihi, skrivnost-

ni tisti so hrami …« Tam človek utihne

in gre vsaj za nekaj minut vase. Misel

poleti v preteklost, spomin oživi na

ljubljeni obraz, na dragega človeka.

Jesen je tako čas, ko se marsikdo

ustavi in zamisli: Kam grem, kakšna

prihodnost je pred menoj in od kod pri-

hajam? Kdo sem?

Človekovo življenje je odprto v dve

smeri, v dve skrivnosti. Pred rojstvom

in po smrti – na obeh koncih smo po-

greznjeni v nepoznano, v skrivnost, v

večnost, iz katere smo izšli in v večnost,

v katero gremo. Ali pa morda iz enega

niča v drugi nič?

»Ničesar ni, samo tema,« pravijo neka-

teri. Spoštovanja vredno mnenje – kdor

ga prenese, kdor lahko z njim živi. Ima

pa eno pomanjkljivost, ki je v tem, da

mu manjkajo dokazi.

Domnevam, da bo takšen človek pri-

sluhnil, če bo slišal, da je nekdo, ki ga

ima mnogo ljudi na tem svetu za Božje-

ga Sina, pred več kot dva tisoč leti go-

voril o nekem drugem , prihodnjem ve-

ku in o vstajenju od mrtvih. Kako je že

rekel? »Tisti, ki dosežejo oni svet, ne

morejo več umreti. Enaki so angelom,

saj so Božji otroci in jih čaka vstajenje.

Da, mrtvi bodo vstali. Kajti Bog ni

Bogmrtvih, ampak živih. Njemu vsi ži-

vijo. Jaz sem vstajenje in življenje.

Kdor vame veruje, vekomaj ne bo

umrl.«

Onstran torej le nista samo tema in

pogreznitev v nič. Pa pravijo: Nihče se

ni vrnil, da bi povedal. Pač, nekdo se je

vrnil, živ se je vrnil iz predora smrti.

Zanimivo je, da sprva celo njegovi naj-

bližji prijatelji niso mogli verjeti lastnim

očem. Toda od tiste prve velike noči je

vse drugače. Zadnja postaja – cilj na

koncu predora je znan. Po: TV Slovenija – Ozare, 1995

Bog pa ni Bog mrtvih, ampak živih, kajti njemu vsi živijo. (Lk 20,38)

»Otroci nebes in vstajenja« niso redki izbranci, temveč so vsi možje in žene, saj je zveličanje, ki ga je prinesel Jezus za vsakega od nas. In življenje sinov vstaje-nja bo podobno življenju angelov (Lk 20,36), torej vse potopljeno v svetlobo Boga, vse posvečeno njegovi slavi, v večnosti, polni veselja in miru. Toda pozor! Vstajenje ni samo dejstvo, da bomo vstali po smrti, ampak je nova zvrst življenja, ki ga okušamo že danes, torej je zmaga nad ničem, ki jo že lahko okušamo. Vstajenje je temelj krščanske vere in upanja!

Če ne bi bilo sklicevanja na raj in na večno življenje, bi krščanstvo bilo skrčeno na etiko in na življenjsko filozofijo. Nas-protno pa sporočilo krščanske vere prihaja iz nebes, je od Boga razodeto in gre on-kraj tega sveta. Verovati v vstajenje je bis-tvenega pomena, da vsako naše dejanje krščanske ljubezni ne bo kratkotrajno in bi imelo namen samo v sebi, temveč da po-stane seme, ki bo vzklilo v Božjem vrtu in bo rodilo sadove večnega življenja.

Povzeto po: radio.ognjisce.si

Gospod, tukaj pred teboj stojimo in se ti izročamo. Ustnice, ki te molijo, naj tudi zunaj cerkve oznanjajo tvojo dobroto … Ušesa, ki so te slišala, naj te slišijo tudi po ljudeh, ki nam jih pošiljaš … Gospod, hvala ti, ker nas imaš rad in nas prejemaš. Amen.

Po: Uvodi pri nedeljskih in prazničnih sv. mašah – leto C

12. november JOZAFAT KUNČEVIČ

Rodil se je okoli leta 1580 v Vladimiru v Ukrajini. Po rodu je bil Belorus. Starši, ki so bili plemiškega rodu in pravoslavne vere, so mu pri krstu dali ime Joan (Ivan). Izučil se je za tr-govca in je šel v mesto Vilno, kjer je prestopil k uniatom, katoličanom, ki obhajajo bogoslužje v vzhodnem obredu. Zahrepenel je po meni-škem življenju in leta 1604 kot redovnik bazili-janec dobil ime Jozafat. Kmalu je postal dia-kon, leta 1609 pa je bil posvečen v duhovnika. Nekaj let je bil samostanski predstojnik. Ostra meniška pravila je izpolnjeval z vso resnostjo. Ves čas je bil trdno prepričan, da je samo Ka-toliška cerkev v povezanosti z rimskim sede-žem prava pot k Bogu. Leta 1617 je sprejel škofovsko posvečenje in postal nadškof-koadjutor (pomočnik), leto kasneje pa nadškof v Pocoku. Tudi v tej službi se je ostro pokoril in rad pomagal ubogim. Prizadeval si je za soži-tje med Pravoslavno in Katoliško cerkvijo. Ve-dno pogosteje so mu grozili s smrtjo, saj je bilo ljudstvo zbegano od političnih zmed med pra-voslavno in katoliško strujo. 12. novembra 1623 zjutraj so možje z meči in sekirami obko-lili škofovsko hišo. Ko je odhajal iz svojega stanovanja, so planili nanj in ga umorili.

Župnijska Oznanila izdajata župniji Zagorje in Trnje,

odgovarja Niko Štrancar, župnik, Zagorje 113, 6257

Pivka, Tel. 05/75-75-254 in GSM 041/377-223

www.ztz.rkc.si

Dobri Jezus, v dneh ko se več ustavljamo

ob grobovih naših bližnjih, bi se ti rad za-

hvalil za življenje. Hvala ti, ker mi naklanjaš

tisočero trenutkov sreče in zadovoljstva.

Hvala ti za moje sorodnike, da lahko z

njimi delim prijetne in tudi manj prijetne

trenutke življenja. Daj vsem, ki so že odšli v

večnost, večni mir in pokoj. Naj nam, ki še

stopamo po tem svetu, izprosijo blagoslov

in varstvo naše nebeške Matere. Amen. AK

Velika zmota bi bila samo na svetnike se zanašati,

Boga pa pozabiti. Svetniki niso vsemogočni,

le Bog nam pomaga po njih prošnjah.

(bl. Anton Martin Slomšek)

Dragi moji, glejte, krščanski človek nima

svojih zakladov na zemlji, ampak v nebesih.

Zato moramo vso pozornost usmeriti tja, kjer je naš zaklad.

(sv. Janez Marija Vianney)

Svetnik je tisti, ki je sam sebe uresničil na čisto svojstven način po Božjem daru in po

svojem osebnem prizadevanju za vero, upanje in ljubezen do Boga in do bližnjega.

(Franc Kramberger)

YOUCAT – katekizem za mlade

Lahko pomagamo umrlim, ki so v stanju

vic?

Da, ker vsi krščeni sestavljamo eno

samo občestvo v Kristusu in smo med

seboj povezani, lahko mi živeči na

zemlji pomagamo dušam umrlih v vi-

cah. (KKC 1032)

Ko je človek mrtev, ne more nič več sto-

riti zase. Čas aktivne preizkusne dobe se

je iztekel. Mi pa lahko marsikaj naredi-

mo za umrle v vicah. Naša ljubezen sega

v onstranstvo. S svojim postom, molitvi-

jo, dobrimi deli, predvsem pa z obhaja-

njem svete evharistije lahko izprosimo

milost za umrle.

SMEH JE POL ZDRAVJA

»Novica« iz veroučnih klopi: Janezek je spraševal:

»Kaj je med peklom in nebesi?« Mihec mu je suvereno odgovoril:

»Dvigalo!«