Seminarska naloga za tekmovanje v vodenju

LEGENDE IN SRHLJIVKE TEHARIJ

Mentorica: mag. Vida Lončarič, prof. Avtor: Alenka Zupanc, 2.c EGD

Seminarska naloga za tekmovanje v vodenju-TEHARJE

LEGENDE IN SRHLJIVKE TEHARIJ

Mentorica: mag. Vida Lončarič, prof. Avtor: Alenka Zupanc, 2.c EGD

Vrhe, marec 2017

TEHARJE

LEGENDE IN SRHLJIVKE TEHARIJ

Mentorica: mag. Vida Lončarič, prof. Avtor: Alenka Zupanc, 2.c EGD

Vsebina UVOD ....................................................................................................................................................... 1

SPLOŠNI OPIS POTI IN O TEHARJAH ........................................................................................................ 2

ZGODOVINA ......................................................................................................................................... 2

NASTANEK PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA ....................................................................... 2

CERKVE V KRAJU IN ŽUPNIJA TEHARJE ................................................................................................ 3

SPOMINSKI PARK ................................................................................................................................. 4

ODSEKI: ZNAMENITOSTI IN ZANIMIVOSTI ............................................................................................... 4

PONUDBA DODATNIH STRITEV IN GOSTINSKA PONUDBA ...................................................................... 6

DODATKI .................................................................................................................................................. 8

VIRI .......................................................................................................................................................... 9

1

UVOD

V zadnjih letih se vse bolj uveljavljajo alternativne oblike potovanj in turizma. Predvsem se je

začel razmah v 70. letih prejšnjega stoletja, ko so mladi začeli potovati po svetu z nahrbtniki

in si niso želeli vodenega turizma in bivanja v hotelih, temveč neposrednega stika s

prebivalstvom (kavč surfing) in veliko dogodivščin (adrenalinski pristopi), kar jim je bilo bolj

privlačno. Nov trend za mlade je nočni strašljiv turizem. Bolj kot je strašno, bolj je zanimivo.

Teharje je znano najbolj po povojnih pobojih in taborišču, ki se je tu nahajal. Ni pa samo to,

Teharje so močno povezane s Celjskimi grofi o čemer nam priča tudi legenda, ki jo bom

kasneje natančneje opisala.

Za goste sem pripravila nekaj zelo zanimivih in strašljivih zgodbic o Teharjah s katerimi bi

animirala goste in pripravila pot ogleda. Pridobila sem jih od vaščanov in iz gradiva o

zgodovini Teharij.

Za vodenje sem si izbrala skupino osnovnošolskih otrok s starši iz Celja. Na Teharje bi se

pripeljali z avtobusom v poznejših urah v času mraka, pričakala bi jih pri pošti na Teharjah

oblečena v plašč s kapuco in baklo. S seboj bi imela tudi bakle za spremljevalce in starše

otrok jim jih razdelila in jih odpeljala po naši temačni poti.

2

SPLOŠNI OPIS POTI IN O TEHARJAH

ZGODOVINA Teharje so posredno v pisnih virih omenjajo prvič v 12. stoletju, ko so grofje Vovbrški

poročali o sodnem uradu v tej vasi. Ime vasi naj bi izviralo iz nemške besede Teich (ribnik) in

je povezano z dejavnostjo, ki se je na tem območju odvijala v času prvih omemb. Naši

predniki – imenovani Tajherji – so na območju današnje Blagovne in Proseniškega izsuševali

močvirja, s tem pa pridobivali nove obdelovalne površine, ki so jim omogočale preživetje.

Ime delavcev je postalo ime vasi, v kateri so Tajherji živeli in danes predstavlja predmestje

tretjega največjega slovenskega mesta – Celje.

Teharje ima bogato zgodovino in je eden redkih slovenskih krajev s svojo opero. Teharski

plemiči so delo BenjaminaIpavca, v Ljubljani so jih uprizorili leta 1892. Krajevna zgodovina je

tesno povezana s celjskimi grofi, saj so si Teharčani pridobili poplemenitenje. Po legendi naj

bi namreč celjski grof Ulrik II. rad zahajal k teharskim dekletom. Med enim od nočnih

pohodov so ga tamkajšnji fantje ujeli in pridržali. Grof je v želji, da bi si prihranil sramoto,

Teharčanom ponudil odkupnino, vendar je fantje niso sprejeli. Spustili so ga šele, ko jim je

obljubil, da jih bo poplemenitil in jim iz svojega grba podelil zvezdi. FerdoKočevar je napisal

pripovedko Mlinarjev Janez. Po izumrtju celjskih grofov je nadvojvoda Ferdinand 25. maja

1537 teharskim plemičem znova obnovil in potrdil svoboščine.

V kraju, ki vodi iz Celja proti Šentjurju in naprej na Kozjansko ter v Obsotelje, obvladuje

središče veliko sodobno urejeno krožišče v spomin na cerkev sv. Štefana. V njem je obelisk s

kipom prvega krščanskega mučenca sv. Štefana, ki je obdan s kamenjem. Na stranicah

obeliska so krajevni simboli: teharski grb, posnetek njihove zastave in sodniško žezlo, ki

spominja na nekdanjo pravico do lastnega sodstva v kraju. Tam, kjer danes stoji krožišče, je

stala Štefanova cerkev. Njen zvonik se je ohranil vse do leta 1974, ko so ga podrli.

V samem središču sta dvorec Mlinarjev Janez, danes je v zasebni lasti, ter stara šola, ki je

urejena v muzej s stalno razstavo Železarstvo v Štorah, stalno razstavo Teharje skozi čas in

razstavno galerijo. V hiši je tudi izobraževalni center.

NASTANEK PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA Večino slovenskih vasi so sestavljale lesene hiše, pokrite s slamo ali s skodlami in obkrožene z mnogimi vnetljivimi materiali, ki so mnogokrat povzročili požare različnih razsežnosti. Pogosto so posamezne vasi zgorele do tal, pred požari pa niso bile imune niti Teharje. Obramba pred požarom in ohranitev premoženja je bila prepuščena prebivalstvu samemu, zato so razmere prebivalce prisilile, da so začeli razmišljati o organizirani obrambi pred požari.

3

Na Teharjah so želje postale resničnost poleti 1921, ko je skupina vaščanov ustanovila prostovoljno gasilsko društvo. Ustanovni odbor so sestavljali načelnik Zdravko Jančigaj in odborniki M. Stojan, J. Cajhen, I. Bucej, I. Toman, I. Jošt, I. Koštomaj, F. Dimec, Š. Stojan ter I. Vrečko. Pridružili so se še drugi, tako da je bilo na ustanovnem zboru prisotnih 24 članov.

CERKVE V KRAJU IN ŽUPNIJA TEHARJE Teharje so bile sprva podružnica žalske pražupnije in z njo dodeljene leta 1256 stiškemi

samostanu. O stari teharski župniji ni nobenega poročila, vemo le, da je le-ta leta 1528 že

imela župnika in dva kaplana, kot župnija pa je omenjena 1545. na območju tedanje župnije

je bilo pet cerkva: župnijska cerkev sv. Martina, in cerkev sv. Štefana, sv. Ane, sv. Lovrenca in

sv. Janeza. Cerkev sv. Štefana je stala na kraju sedanjega krožišča na Teharjah. Med vojno je

bila v letalskem napadu poškodovana, po vojni ( 1958) pa so jo porušili. Zvonik je ostal do

leta 1974. v spomin na cerkev sv. Štefana je v krožišču postavljen obelisk s kipom prvega

krščanskega mučenca sv. Štefana, ki je obdan s kamenjem. Na stranicah obeliska se nahajajo

krajevni simboli: teharski grb, posnetek teharske zastave in sodniško žezlo, ki spominja na

nekdanjo pravico do lastnega sodstva v kraju.

Kjer danes stoji župnijska cerkev sv. Martina, je bila do začetka 20. stoletja stara cerkev

istega svetnika, a so jo podrli, ker je bila premajhna. Leta 1906 je bil blagoslovljen temeljni

kamen za novo, zgradili so jo leta 1907, posvetili pa 1908. V celoti je bila obnovljena 2007.

Malo nad njo je na vrhu hriba Anina cerkev. Pisni viri pripovedujejo, da naj bi svetišče zgradili

v 16. stoletju. A grb celjskih grofov nad glavnim pročeljem ter gotski stavbni členi kažejo, da

je bila pozidana pred izumrtjem celjskih grofov leta 1456. Večkrat so jo prenavljali, temeljito

predelavo pa je doživela že v drugi četrtini 18. stoletja. V 19. so znova močno posegli v

notranjščino. Glavni oltar je iz 1651. V treh nadstropjih se skriva pravo razkošje baročnega

rezbarstva. V tronu kraljuje kip sv. Ane Samotretje (sv. Ana, Marija in Jezus), ki pa je mlajši

kakor druge podobe na oltarju, ki prikazujejo Marijino sorodstvo. Do cerkve je lep sprehod,

blizu je tudi okrepčevalnica. Na Teharju je strnjene veliko zgodovine. Ta je pripomogla tudi k

samonikli podobi domačinov, ki se nikoli niso pustili vleči za nos. Biti razpet med sedanjostjo

in zgodovino bližnjih celjskih grofov, pozneje v dobi industrializacije pa oblikovati odnos do

železarne v sosednjih Štorah ni bilo preprosto. Teharje in Teharčani so tu kot znak preudarne

hoje skozi zgodovino.

4

SPOMINSKI PARK Pod sv. Ano je lep spominski park o žalostnem delu naše zgodovine. V barake nekdanjega

nemškega vadbenega centra so po končani vojni maja 1945 začasno namestili zajete

domobrance: vojake, civiliste, žene in otroke. Večino so jih brez sodbe pobili: delno v bližini

taborišča v Bukovžlaku ali v bližnji okolici Celja. Kjer je bilo nekdanje taborišče, so zgradili

vsem tukaj umrlim in od tu v smrt odpeljanim Spominski park Teharje in ga odprli oktobra

2004. Tu je zelo tiho. Na mestu, kjer je bilo taborišče pa je sedaj jezero.

ODSEKI: ZNAMENITOSTI IN ZANIMIVOSTI

Peljala bi jih po poti, ki jo poznamo domačini na njih pa bi pokazala srhljive točke o katerih

krožijo zgodbe.

Pot od Pošte na Teharjih do Mlinarjevega Janeza traja 5minut, predstavitev 7 minut.

1. PRI MLINARJEVEM JANEZU

Najprej bi se ustavili pri Mlinarjevem Janezu, kjer obiskovalci prepoznajo legendo o

poplemenitenju Teharčanov, domačini pa poznamo malce bolj srhljivi del zgodbice. Takole

naj bi se zgodilo:

Ulrik II. je zalezoval lepo Marjetico Pengarjevo, dekle Mlinarjevega Janeza, doma z mlina pri

mostu preko Voglajne. Nekega dne je Janez s tovariši zalotil grofa, ki je hotel ugrabiti

Marjetico. Nadaljevanje zgodbe pa sledi na naši naslednji točki.

Pot od Mlinarjevega Janeza do Kmetije Gorišek traja 4minut, predstavitev 8 minut.

2. NOČNI KRIKI

Potem bi se odpravili do kmetije Gorišek, kjer bi povedala nadaljevanje prejšnje zgodbe:

Janez je s vaškimi prijatelji grofa zaprl v svinjake ravno pri tej kmetiji in ga hudo mučili, naj bi

mu celo odsekali nekaj prstov na nogi, potem pa je Teharčane le poplemenitil, še danes pa se

zlasti pozno ponoči zaslišijo strašanski kriki in klicanje na pomoč.

Pot od Kmetije Gorišek do »Spodnjih« Vrh traja 3minut, predstavitev 5 minut.

3. IZGINOTJE KOKOŠI IN NEPOJASNJENA KRI

5

Pot nas naprej vodi do »Spodnjih« Vrh, kjer povem zgodbo o srhljivi krvi in izginjanju kokoši:

Na Teharskem Koseškem sodišču je bil obsojen nek vaščan, ki je kradel kokoši po domovih.

Ko ga naj bi eden od lastnikov kokoši zasačil, ga je udaril in razvil se je pretep. Še danes naj bi

ponoči iz kurnikov izginjale kokoši in bi se slišali zvoki pretepa, zjutraj pa naj bi bila vidna le

kri.

Pot od »Spodnjih« Vrh do Jezera traja 3minut, predstavitev 7 minut.

4. MRTVE DUŠEJ

Odpravimo se do jezera, v popolnih razmerah bi se nad jezerom dvigala megla v jezeru pa bi

bil močan odsev lune. Povem še naslednjo od naših srhljivk:

Nekoč naj bi dva mlajša fanta sklenila stavo ali se da preplavati jezero na Teharjah. Ko je prvi

zaplaval, je utonil v trenutku. Ker je jezero na mestu, kjer je bilo prej taborišče, nekateri

pravijo, da so ga v jezero potegnile mrtve duše. Za njegovim prijateljem pa je izginila vsaka

sled. Vsake toliko časa se iz jezera dvigne čudna nenavadna megla.

Pot od Jezera do Žive meje traja 5minut, predstavitev 8 minut.

5. KRIK V TEMI

V bližini jezera se ustavimo ob visoki živi meji, kjer je ob kriku in pogledu otrpnil mlajši fant,

zgodba gre takole:

Fant mladih let se je v temnem zgodnjem jutru ob oglašanju sove odpravljal v šolo. Šel je po

poti ob kateri je rasla visoka živa meja. Na kar je v nekem trenutku zaslišal glasen moški krik,

zagledal je moško truplo ležalo na tleh zraven pa neko srhljivo grozljivo bitje, ki se je

strašansko smejalo. Od strahu je otrpnil in si zaželel da bi se zbudil iz nočne more, vendar na

njegovo žalost je bila to resničnost… temna resničnost. Tako otrpel je ostal še dobro uro,

dokler se ni zdanilo in so ga našli sosedi. ko je prišel sosed je namreč truplo in srhljivo bitje

izginilo. Nikoli več si sam ni upal v šolo.

Pot od Žive meje do cerkve sv. Ane traja 8minut, predstavitev 8 minut.

6. IGRANJE TRUPEL

Pot nadaljujemo do cerkve sv. Ane, tam se je namreč zgodila ena od srhljivih zgodb:

V cerkvi Sv. Ane naj bi se namreč ponoči prikazovala trupla brez glav. Nekega večera, po

večerni maši pri Sv. Ani, ko je ključar pospravljal, se je najprej zaslišal čuden zvok kot neko

6

stokanje in igranje orgel. Igralo naj bi neko truplo brez glave. Ključar je pobegnil iz cerkve in

za jim so se s truščem zaprla vrata kar sama po sebi.

Pot od cerkve sv. Ane do Pokopališča traja 3minut, predstavitev 5 minut.

7. ŠE ZMERAJ ŽIVA?

Naša poslednja postaja pa je pokopališče, kjer sledi še zadnja od srhljivk potem pa bi jih

avtobus odpeljal iz parkirišča pri pokopališču. zgodba pa je takšna da si nihče ne bo več upal

na pokopališče zvečer sam:

Ko se je neko dekle, pred davnimi leti, pozno zvečer vračalo iz srednje šole, je šla mimo

pokopališča in videla je luč v mrliški vežici kar je pomenilo, da nekdo v njej »leži«, zato se je

odpravila pogledat, kdo je umrl. Pokojna je bila neka ženska. Ko se je dekle vračalo nazaj, je

za seboj zagledala senco in začutila, da je nekdo za njo. Ubogo prestrašeno dekle je zbežalo

domov in si vso pot ni upalo ozreti nazaj.

PONUDBA DODATNIH STRITEV IN GOSTINSKA PONUDBA

1. Picerija Picikato Teharje. Znani so seveda predvsem po najboljših picah daleč naokoli

imajo pa tudi druge specialitete kot so testenine (njoki, …), lazanje, razne plošče (žar,

zelenjavne, …), morske jedi, rižote ter sladice kot so torte, sladoled, pana cota ter

izjemen tiramisu. Imajo lepo teraso in dovolj prostora za posameznike in večje

skupine. Obratuje od ponedeljka do četrtka od 8.00 do 23.00, v petek od 8.00 do

24.00, sobota od 11.00 do 24.00 in v nedeljo od 11.00 do 22.00.

2. Železarski muzej Štore, ki pa se nahaja na Teharjah in ima zbirke: zgodovina rudarstva

in železarstva Štore, Industrijska dediščina, Teharje skozi čas, … imajo pa tudi

razstavno galerijo. Muzej in galerija sta odprta vsak dan od 10.00 do 13.00, ob sredah

do 17.00, sobota, nedelja, prazniki pa imajo zaprto. Izven delovnega časa in ob obisku

večjih skupin pa je mogoč ob predhodni najavi. Vstop je prost.

3. Na Vrhah pri cerkvi sv. Ane pa se nahaja okrepčevalnica »PR'SVET AN«, ki ponuja

razve osvežujoče pijače in je odprta vsak dan od 10.00 pa do 22.00 ure.

7

CENIK STORITVE VODENJA

ŠT. OSEB/ TRAJANJE VODENJA 60MIN 120MIN

DO 15 OSEB 7€/OSEBO 14€/OSEBO

DO 30 OSEB 15€/OSEBO 30€/OSEBO

VEČ KOT 30 OSEB 17€/OSEBO 43€/OSEBO

FOTOGRAFIJE:

Slika 1: Grb Teharij, Vir: Google Slika2: Izgled vodnika, vir: R.Z.

Slika 3: 1. točka, Vir: Google slika 4: 2. točka, Vir: R.Z.

Slika 5: točka 3., Vir: A.Z. Sl

Slika 7: točka 5., Vir: R.Z. Slika 8: točka 6., Vir: R.Z.

DODATKI

Slika 1: Grb Teharij, Vir: Google Slika2: Izgled vodnika, vir: R.Z.

Slika 3: 1. točka, Vir: Google slika 4: 2. točka, Vir: R.Z.

Slika 5: točka 3., Vir: A.Z. Slika 6: točka 4., Vir: R.Z.

Slika 7: točka 5., Vir: R.Z. Slika 8: točka 6., Vir: R.Z.

8

Slika 1: Grb Teharij, Vir: Google Slika2: Izgled vodnika, vir: R.Z.

9

Slika 9: točka 7., Vir: R.Z.

Slika 10: zemljevid poti, vir: Google

VIRI Interno gradivo

ENCIKLOPEDIJA Slovenije / [glavni urednik Marjan Javornik ; izdelava zemljevidov in risb Geodetski

zavod SR Slovenije, Ljubljana ; izdelava grafikonov Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, Ljubljana]. –

1. natis – Ljubljana : Mladinska knjiga 1987 - <1999> ; stran 195

SLOVENIJA : turistični vodnik : zvesti spremljevalec pri odkrivanju naravnih in kulturnih lepot / [vodja

projekta in urednik [in] priredba vseh besedil za vodnik Marjana Krušič ; temeljno besedilo Anton

Gosar in Matjaž Jeršič ; dopolnitev Peter Skoberne in Gojko Zupan ; drugi pisci Janez Mikuž … [e tal.] ;

opisi slikovnega gradiva Suzana Jeklic ; abecedno kazalo Marija Kaufman ; tlorisi Aleš Hafner s

10

sodelovanjem Gojka Zupana ; zemljevid na predpapirju, mestni načrti in karte območji Geodetski

zavod Slovenije]. – 4.,dopolnjena izd. – Ljubljana: Mladinska knjiga, 2009