univerza v mariboru pravna fakulteta · ji pravo dodeljuje pravno in poslovno sposobnost ter ima...

UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA

MARJANA RADUHA

PRIPISNI SPREGLED PRAVNE OSEBNOSTI

Diplomsko delo

Maribor, 2012

UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

PRIPISNI SPREGLED PRAVNE OSEBNOSTI

Študent: Marjana Raduha Številka indeksa: 71138201 Študijski program: UNI-PRAVO Študijska smer: Korporacijsko pravo Mentor: Izr. prof. dr. Saša Prelič

Maribor, december 2012

Zahvala za podporo, razumevanje in motivacijo gre vsem, ki so me v času mojega študija spodbujali, predvsem moji družini, fantu in prijateljem. Posebna zahvala pa mojemu mentorju prof. dr. Saši Preliču, ki mi je pomagal z napotki in usmeritvami ter bil zmeraj na razpolago. Hvala, da ste verjeli vame.

i

KAZALO

KAZALO ..................................................................................................................... i

POVZETEK ................................................................................................................ 1

ZUSAMMENFASSUNG ............................................................................................... 2

UVOD ....................................................................................................................... 3

1. PRAVNE OSEBE ......................................................................................................... 4 1.1. POJEM, NASTANEK, RAZVOJ IN POMEN PRAVNIH OSEB ........................................................ 4

1.1.1. Pojem ............................................................................................................................. 4 1.1.2. Nastanek in razvoj .......................................................................................................... 4 1.1.3. Pomen ............................................................................................................................ 6

1.2. TEMELJNE ZNAČILNOSTI IN OBLIKE PRAVNIH OSEB ............................................................... 7 1.2.1. Načelo numerus clausus ................................................................................................ 7 1.2.2. Ločitveno načelo ............................................................................................................ 7 1.2.3. Načelo popolne odgovornosti ........................................................................................ 8 1.2.4. Zakonska ureditev .......................................................................................................... 8 1.2.5. Sistemi ustanavljanja ..................................................................................................... 8 1.2.6. Osnovne delitve pravnih oseb ....................................................................................... 9

1.3. POMEN PRAVNE IN POSLOVNE SPOSOBNOSTI PRAVNE OSEBE ........................................... 14 1.3.1. Pravna sposobnost ....................................................................................................... 14 1.3.2. Teorija ultra vires ......................................................................................................... 15 1.3.3. Poslovna sposobnost ................................................................................................... 16 1.3.4. Procesna in deliktna sposobnost ................................................................................. 16

2. INSTITUT SPREGLEDA PRAVNE OSEBNOSTI .............................................................. 17 2.1. POJEM SPREGLEDA PRAVNE OSEBNOSTI ............................................................................. 17 2.2. RAZVOJ SPREGLEDA PRAVNE OSEBNOSTI ............................................................................ 19 2.3. TEORETIČNE OPREDELITVE SPREGLEDA PRAVNE OSEBNOSTI .............................................. 22

2.3.1. Teorije germanskega pravnega sistema ...................................................................... 22 2.3.2. Teorije anglo – ameriškega pravnega sistema ............................................................. 23

2.4. TEMELJNE VRSTE SPREGLEDA PRAVNE OSEBNOSTI ............................................................. 25 2.4.1. Jamčevalni spregled ..................................................................................................... 25 2.4.2. Pripisni spregled ........................................................................................................... 26 2.4.3. Zakonski spregled ........................................................................................................ 26 2.4.4. Spregled v sodni praksi ................................................................................................ 26 2.4.5. Neposredni spregled .................................................................................................... 27 2.4.6. Obrnjeni spregled ........................................................................................................ 27 2.4.7. Prečni spregled ............................................................................................................ 27 2.4.8. Druge vrste spregleda .................................................................................................. 28

2.5. ZAKONSKA UREDITEV SPREGLEDA PRAVNE OSEBNOSTI ...................................................... 29

3. PRIPISNI SPREGLED PRAVNE OSEBNOSTI ................................................................. 31 3.1. OPREDELITEV INSTITUTA PRIPISNEGA SPREGLEDA PRAVNE OSEBNOSTI ............................. 31 3.2. PRIPISNI SPREGLED PRAVNE OSEBNOSTI V GERMANSKEM IN ANGLO – AMERIŠKEM PRAVNEM SISTEMU ........................................................................................................................... 34 3.3. PRIPISNI SPREGLED PRAVNE OSEBNOSTI V SLOVENSKEM PRAVNEM SISTEMU .................. 36 3.4. OKVIRNE SKUPINE PRIMEROV PRIPISNEGA SPREGLEDA PRAVNE OSEBNOSTI .................... 38 3.5. PRIPIS RAVNANJ ALI PREPOVEDI Z NAJPOGOSTEJŠIMI DEJANSKIMI PRIMERI ..................... 38

3.5.1. Pripis ravnanj ali prepovedi ......................................................................................... 38 3.5.2. Konkurenčna prepoved ................................................................................................ 39 3.5.3. Povzročitev zavarovalnega primera ............................................................................. 40

ii

3.5.4. Prepoved glasovanja .................................................................................................... 40 3.6. PRIPIS VEDNOSTI ALI LASTNOSTI Z NAJPOGOSTEJŠIMI DEJANSKIMI PRIMERI ..................... 41

3.6.1. Pripis vednosti ali lastnosti .......................................................................................... 41 3.6.2. Dobroverna pridobitev ................................................................................................ 41 3.6.3. Uveljavljanje napak ...................................................................................................... 42 3.6.4. Zmota glede lastnosti ................................................................................................... 42

3.7. TEORIJA KONTROLE V NAJPOGOSTEJŠIH DEJANSKIH PRIMERIH .......................................... 43 3.7.1. Teorija kontrole ........................................................................................................... 43 3.7.2. Daimler Co. Ltd. v. Continental Tyre & Rubber Company Ltd. ..................................... 43 3.7.3. Pridobivanje lastninske pravice na nepremičninah ..................................................... 44

3.8. MOŽNI NEKATEGORIZIRANI PRIMERI PRIPISNEGA SPREGLEDA PRAVNE OSEBNOSTI .......... 45 3.9. ODKLONILNA IN PRITRDILNA STALIŠČA O UPORABI INSTITUTA PRIPISNEGA SPREGLEDA PRAVNE OSEBNOSTI .......................................................................................................................... 47 3.10. MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA IN UPORABE PRIPISNEGA SPREGLEDA PRAVNE OSEBNOSTI ......................................................................................................................................... 49

ZAKLJUČEK ............................................................................................................. 50

BIBLIOGRAFIJA ....................................................................................................... 52

1

POVZETEK Pripisni spregled pravne osebnosti je podvrsta civilnopravnega instituta spregleda pravne osebnosti, ki se v osnovi deli na jamčevalni in pripisni spregled pravne osebnosti. Ta delitev temelji na pravni posledicah, ki so značilne za posamezno podvrsto. Njegovo bistvo je negiranje ločitvenega načela pri pravnih osebah. S pripisnim spregledom pravne osebnosti določenemu pravnemu subjektu pripišemo neko lastnost, ravnanje, vedenje oziroma prepoved ali opustitev, ki dejansko pripada oziroma se nanaša na drug subjekt in nato pravne posledice tega dejanskega stanja učinkujejo na subjekt, ki se mu določena lastnost, ravnanje, vedenje oziroma prepoved ali opustitev pripiše. Ena od udeleženih oseb je zmeraj pravna oseba. Ta institut pozna večina večjih svetovnih pravnih sistemov a je v le redko katerem uzakonjen in povzroča v teoriji veliko polemik, pravna praksa pa se ga načeloma poslužuje v izjemnih primerih, kadar druge rešitve ne prinesejo pravičnega rezultata. Ključne besede: pripisni spregled pravne osebnosti, jamčevalni spregled pravne osebnosti, spregled pravne osebnosti, pravna oseba, ločitveno načelo, načelo poštenosti in pravičnosti, teorija kontrole.

2

ZUSAMMENFASSUNG Zurechnungsdurchgriff ist eine Untergruppe von Durchgriff der sich auf Haftung und Zurechnungsdurchgriff teilt und ein zivilrechtliches Institut ist. Diese Teilung basiert auf Rechtsfolgen die den einzelnen Durchgriff folgen. Wessen des Durchgriffs ist Negierung des Trennungsprinzips bei juristischen Personen. Mit Zurechnungsdurchgriff werden von einer juristischen Subjekt auf die andere Eigenschaft, Handhabung, Wissen, Verbot oder Ausfall übertragen, so dass dann die Rechtsfolgen des tatsächlichen Zustands auf die juristische Subjekt, der bestimmte Eigenschafft, Handhebung, Wissen, Verbot oder Ausfall zugeschrieben werden, Wirkung haben. Ein von teilnehmenden Subjekte ist immer juristische Person. Dieses Institut kennen fast alle großen Rechtssysteme der Welt aber es ist selten im Gesetz normiert, weswegen es viele Diskussionen in der Theorie verursacht. In der juristischen Praxis ist es nur in Ausnahmefällen verwendet, wenn andere Lösungen das Gerechitgkeitsprinzip nicht ausüben. Stichworte: Zurechnungsdurchgriff, Haftungsdurchgriff, Durchgriff, juristische Person, Trennungsprinzip, Gerechitgkeitsprinzip, Kontrolltheorie

3

UVOD Pripisni spregled pravne osebnosti je institut, ki predstavlja izjemo in odpira v tuji in domači pravni teoriji in praksi polemike in razprave o svoji upravičenosti ter sprejemljivosti že vrsto let. Predstavlja podvrsto spregleda pravne osebnosti, njegova uporaba pa se predvideva v primerih, kadar s civilnopravnimi instituti in drugimi v pravu uveljavljenimi metodami ni možno doseči pravičnega rezultata. Pomeni pripis konkretne lastnosti, vedenja, prepovedi ali ravnanja enega subjekta drugemu, predvsem med pravno osebo in njenimi člani, čemur sledi tudi aplikacija pravnih posledic tega dejanskega stanja na ta drugi subjekt, to pa lahko privede do razvrednotenja instituta pravnih oseb, saj negira ločitveno načelo, kar ima lahko zelo daljnosežne posledice. Ker je družben razvoj dandanes zelo hiter, se nenehno pojavljajo nova področja, ki jih obstoječe pravo še ne zajema in v takih primerih obstaja velika možnost zlorab in malverzacij ter obidov predpisov, kajti današnja potrošniško usmerjena družba je izgubila temeljne vrednote morale in poštenja. V iskanju odgovora kako zajeziti izkoriščanje pravnih oseb v nasprotju z njihovim namenom se mi je misel ustavila na institutu spregleda pravne osebnosti, mentor pa je usmeril mojo pozornost še malo globje v to tematiko, in sicer na pripisni spregled pravne osebnosti, ki je tako postal tema mojega diplomskega dela. S tem diplomskim delom bi tako rada našla odgovore na vprašanja, kaj dejansko pomeni pripisni spregled pravne osebnosti, kako je razvit v tujih pravnih sistemih in kako pri nas, zakaj je uporaben le kot izjema ter kakšne so možnosti njegove uporabe in razvoja v prihodnje. Ker pa je tematika zelo kompleksna in zahteva dobro poznavanje instituta pravne osebe in njegove specifičnosti, sem se odločila v svojem delu najprej predstaviti sam institut pravne osebe, njegov nastanek, razvoj, pomen ter temeljne značilnosti in oblike, ki jih poznamo pri nas in v tujini. Kot temelj, iz katerega pripisni spregled pravne osebnosti izhaja, je sam spregled pravne osebnosti in zato se mi zdi neobhoden opis bistvenih značilnosti tega instituta, njegov razvoj, teoretične opredelitve, temeljne delitve in ureditev, o čemer bo govora v drugem poglavju. Bistvu jedra tega diplomskega dela, ki je v tretjem poglavju, pa bom namenila opredelitev instituta pripisnega spregleda pravne osebnosti, njegovo ureditev v tujih in v slovenskem pravnem sistemu, okvirno kategorizacijo primerov in pa opis nekaterih najpogostejših dejanskih primerov pripisnega spregleda. Za konec bom navedla še nekaj odklonilnih in pritrdilnih stališč glede uporabe pripisnega spregleda ter možnosti nadaljnjega razvoja in uporabe instituta. Pri pisanju diplomskega dela sem se odločila za običajno metodo raziskovanja, ki zajema uporabo študijske literature, raznih strokovnih člankov in razprav v pravnih publikacijah, veljavne in pretekle zakonodaje, sodne prakse in pa internetnih virov.

4

1. PRAVNE OSEBE

1.1. POJEM, NASTANEK, RAZVOJ IN POMEN PRAVNIH OSEB

1.1.1. Pojem Pravna oseba je umetna pravna tvorba oz. subjekt s personalnim in/ali materialnim substratom, ki nastane na podlagi pravnega akta oz. dejstva in ji pravo dodeljuje pravno in poslovno sposobnost ter ima svoj opredeljen namen.1 Zakoni načeloma splošnega instituta pravne osebe ne definirajo, mu pa zato toliko več pozornosti posveča teorija, ki ga definira zelo neenotno.2 Nekateri teoretiki ga pojmujejo zelo široko, drugi spet zelo ozko, določitev enotne definicije je namreč težka, ker je institut zelo slojevit. Na nemško govorečem področju imenujejo institut pravne osebe juristische Person, v Franciji ga poznajo pod besedno zvezo personne morale, v Italiji delle persone giuridiche, na Hrvaškem pravna osoba, v anglo – ameriškem pravnem sistemu pa ga najpogosteje označujejo kot legal entities ali legal persons.3

1.1.2. Nastanek in razvoj Že v času rimskega prava se je pojavila potreba po združevanju več fizičnih oseb in njihovem združenem delovanju z istim namenom, oz. potreba po združevanju premoženja večih oseb za dosego skupnega cilja. Tako je nastal institut pravne osebe, vendar ga takrat še niso poznali pod tem pojmom. S časom se je ta institut razvijal in prilagajal potrebam vsakokratne družbe, osnovne značilnosti pa so ostale enake.4 Že rimski klasiki so razvili korporacije, ki so jih tudi že delili na javnopravne in zasebnopravne. Jasno so že razlikovali med korporacijo kot posebnim pravnim subjektom in med posameznimi njenimi člani.5 Lahko rečemo, da so že na nek način imeli razvito ločitveno načelo. Ustanove pa je kot pravne osebe pripoznal šele Justinijan v svojih novelah in so v tistem času največkrat služile za dobrodelne namene.6

1 Trstenjak Verica, Pravne osebe, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 53-55. 2 Trstenjak V., o.c., str. 52. 3 Trstenjak V., o.c., str. 52. 4 Trstenjak V., o.c., str. 60. 5 Korošec Viktor, Rimsko pravo, I. del, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2002, str. 114. 6 Korošec V., o.c., str. 116.

5

Po nastanku v rimskem pravu so pravne osebe kot institut dobile večji pomen spet v nemškem srednjeveškem pravu, še posebej pa s samo recepcijo rimskega prava.7 V času nemškega srednjeveškega prava so bile socialne težnje močnejše in zato se je razvilo večje število družbenih tvorb, ki so imele mešane značilnosti korporacij in civilnih družb (societas).8 Poznal pa se je tudi vpliv kanonskega prava, ki je predvsem razširil uporabo ustanov.9 V obdobju po francoski revoluciji pa je zaradi bojazni takratnih oblasti po združevanju določenih družbenih slojev in prikritem koncentriranju politične moči proti njim, razvoj pravnih oseb nekoliko zastal, ker njihovo ustanavljanje ni bilo zaželeno, nekatere pravne osebe so bile celo odpravljene ali prepovedane. Posledično jih tudi niso urejali zakoniki iz takratnega obdobja (francoski civilni zakonik iz leta 1804, avstrijski državljanski zakonik iz leta 1811).10 Prvi je pojem pravne osebe za ta institut uporabil Hugo v svojem delu Lehrbuch des Naturrechts als einer Philosopie des positives Rechts iz leta 1798.11 Teorije o pravni osebi pa so se začele razvijati v 19. stoletju.12 Prvo teorijo o pravni osebi, to je teorijo fikcije, je razvil Savigny, ki je trdil, da je pravna oseba fingiran subjekt.13 Brinz je označil pravno osebo kot premoženje brez subjekta, ki je vezano za določen namen.14 Otto von Gierke pa je v okviru teorije o realnosti pravnih oseb, znan po svoji organski teoriji, kjer smatra pravno osebo kot resnično skupnostno osebnost, ki je nosilec volje in dejanj ter stopa v pravna razmerja preko svoji organov in ta njegov nauk je imel močan vpliv.15 Sistematično ureditev instituta pravnih oseb so povzeli šele modernejši civilni zakoniki, kot sta švicarski in nemški civilni zakonik, okrog leta 1900.16 Pri nas je na pomenu pridobil institut pravnih oseb spet šele po letu 1990, ko je prišlo do spremembe političnega in pravnega sistema v naši državi, od leta 1945 do leta 1990 pa je bil specifičen in v večini neprimerljiv z ureditvami ostalih držav evropskega kontinentalnega pravnega sistema, zaradi politično - gospodarske ureditve, ki je takrat veljala pri nas.17 V današnjem času institut pravne osebe ureja večina evropskih pravnih sistemov, na področju Evropske unije so nekatere oblike pravnih oseb celo poenotene, to so evropska delniška družba (Societas Europaea–SE), evropsko gospodarsko interesno združenje (EGIZ) in evropska zadruga (SCE). Nekoliko drugačno ureditev pravnih oseb pozna anglo – ameriški pravni sistem, kjer ta institut ni tipičen in ga zato ne obravnava tako

7 Trstenjak V., o.c., str. 61. 8 Korošec V., o.c., str. 116. 9 Korošec V., o.c., str. 117. 10 Trstenjak V., o.c., str. 61. 11 Trstenjak V., o.c., str. 60. 12 Korošec V., o.c., str. 117. 13 Trstenjak V., o.c., str. 60-62. 14 Korošec V., o.c., str. 117. 15 Trstenjak V., o.c., str. 62. 16 Trstenjak V., o.c., str. 62. 17 Trstenjak V., o.c., str. 417.

6

obširno, je pa prišlo že do številnih poenotenj in sta zato anglo – ameriški in evropski kontinentalni pravni sistem tudi v tem pogledu primerljiva.18

1.1.3. Pomen Dandanes si sveta in njegovega delovanja brez pravih oseb dejansko več ne moremo zamisliti. Spremljajo nas na vsakem koraku, tako v javnem kot v zasebnem življenju in vsak posameznik je posredno ali neposredno vpet v njihovo delovanje. Rečemo lahko, da so pravne osebe motor današnjega kapitalističnega sistema in razvoja današnje družbe. V tem razvoju se tudi same spreminjajo in prilagajajo ter iščejo stalno nove možnosti za napredek, pri čemer pa kljub vsemu ohranjajo svoje temeljne značilnosti in bit. Grejo v korak z globalizacijo, postale so čezmejne, se združujejo, omogočajo pretok premoženja, ljudi, predstavljajo finančno in družbeno moč… Pravo pa skuša slediti temu hitremu razvoju in predvsem preprečiti zlorabe instituta pravnih oseb, do česar lahko v tej današnji potrošniško usmerjeni družbi pride zelo hitro in pogosto. Institut pravne osebe se lahko namreč kaj hitro sprevrže v figuro, ki služi le prikrivanju dejanskih zlorab ter malverzacij in za subjektiviteto katere se skrivajo dejanski kršitelji, zato je potrebno, da ima pravo nad razvojem in delovanjem vseh različic in vrst tega instituta stalno budno oko in da gre v korak z njegovim dejanskim razvojem. Ker pa je to dejansko nemogoče, kajti pravo zelo težko predvidi vse možne bodoče situacije in aspekte razvoja nekega instituta in tako ne more striktno pravno urediti vseh bodočih dejanskih stanj, si pomaga z določenimi pravnimi rešitvami, kot so naprimer različne metode razlage pravnih norm, pa tudi z institutom spregleda pravne osebnosti. Da pa bi razumeli spregled pravne osebnosti, moramo podrobneje poznati in razumeti posamezne vrste pravnih oseb in njihovo delovanje.

18 Trstenjak V., o.c., str. 72.

7

1.2. TEMELJNE ZNAČILNOSTI IN OBLIKE PRAVNIH OSEB

1.2.1. Načelo numerus clausus Tako v slovenskem, kot v večini ostalih evropskih kontinentalnih pravnih sistemih, ki temeljijo na rimskem pravu, poznamo numerus clausus pravnih oseb z zelo redkimi izjemami, ki jih najdemo predvsem pri pravnih osebah javnega prava, kot pravne osebe sui generis, ki jih država ustanovi s posebnim zakonom, primer take pravne osebe je Banka Slovenije.19 Načelo numerus clausus pomeni, da se lahko ustanavljajo le oblike pravnih oseb, ki so vnaprej točno določene in, da ni možno ustanoviti pravne osebe, katere oblike zakon ne predvideva, prav tako ni dovoljeno mešanje obstoječih oblik pravih oseb. S tem se zagotavlja večja pravna predvidljivost in varnost ter pregled nad delovanjem pravnih oseb.

1.2.2. Ločitveno načelo Temeljna lastnost pravnih oseb je njihova samostojnost v pravnem prometu in sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti. Med članom kot personalnim substratom pravne osebe in pravno osebo kot nosilcem pravic in obveznosti velja stroga ločenost, ki se kaže s tako imenovanim ločitvenim načelom. Ločitveno načelo torej pomeni, da sta pravna subjektiviteta pravne osebe in pravna subjektiviteta njenih članov strogo ločeni. Da se pravice in obveznosti iz članove sfere ne morejo prosto prenašati v sfero družbe in enako tudi obratno. V tem smislu je potrebno razumeti tudi, da člani pravno niso lastniki pravne osebe, katere člani so, temveč imajo le korporacijska upravičenja, ki izhajajo iz imetništva deležev. Nad subjekti prava namreč lastninska pravica ni možna. Tudi upravljalska upravičenja člana ne pomenijo enotenja volje člana in pravne osebe, v organu katere nastopa. Pravna oseba ima svojo lastno voljo in svoje interese, ki se načeloma razlikujejo in so ločeni od volje njenih članov. Prav v tem ločitvenem načelu leži tudi sam pomen pravnih oseb, ki načeloma nastanejo z namenom, da člani do neke mere omejijo svojo odgovornost, kar velja zlasti za kapitalske družbe. Kljub temu načelu pa mora še zmeraj obstajati zavest članov o pravičnosti in odgovornosti v smislu ustanavljanja in upravljanja pravnih oseb in za uveljavljanje te pravičnosti se lahko izjemoma uporabi institut spregleda pravne osebnosti, ki v potrebnih primerih dovoli poseg v samo bit pravne osebe in razveljavi ločitveno načelo.

19 Trstenjak V., o.c., str. 66-67, 418.

8

1.2.3. Načelo popolne odgovornosti Ker so subjekti prava samostojni nosilci pravic in obveznosti to posledično pomeni tudi, da samostojno odgovarjajo za svoje obveznosti in so tako popolnoma odgovorni v pravnem prometu. Tako kot za fizične velja tudi za pravne osebe načelo popolne odgovornosti, kar pomeni, da prvenstveno same odgovarjajo za vse svoje obveznosti, temu pa lahko pristopijo še drugi subjekti, predvidoma na temelju zakona ali pogodbe in tako načeloma subsidiarno odgovarjajo za obveznosti nosilca ali pa njegove obveznosti prevzamejo. To načelo je lahko, v primeru zadostitve načela pravičnosti preseženo s spregledom pravne osebnosti, ko za obveznosti pravnega subjekta odgovarja drugi subjekt.

1.2.4. Zakonska ureditev V slovenski pravni ureditvi nimamo enotnega civilnega zakonika, ki bi na enem mestu sistematično urejal pravne osebe, kot to poznajo nekatere druge pravne ureditve, na primer nemška, ki ureja institut pravnih oseb v Bürgerliches Gesetzbuch in švicarska v Zivilgesetzbuch, kjer se nahaja osnovna ureditev, specifične lastnosti določenih pravnih oseb pa urejajo specialni zakoni. Pri nas so pravne osebe urejene le v področnih ali specialnih zakonih, na primer gospodarske družbe ureja Zakon o gospodarskih družbah, ustanove ureja Zakon o ustanovah,… itd.

1.2.5. Sistemi ustanavljanja Že v času rimskega prava so se razvili različni sistemi ustanavljanja pravnih oseb. Prvotno so poznali svobodni sistem, po katerem so korporacije nastale že ob izpolnitvi predpisanih pogojev, pozneje pa so prešli na koncesijski sistem ustanavljanja, pri katerem je bilo za ustanovitev potrebno senatovo ali cesarjevo dovoljenje in je tako pomenilo večji nadzor nad ustanavljanjem pravnih oseb.20 Tak način ustanavljanja poznamo v nekaterih primerih tudi danes, ko da dovoljenje za ustanovitev kak državni organ, kot je to na primer pri ustanovah, kjer Zakon o ustanovah v 5. členu določa, da ustanova postane pravna oseba, ko organ, pristojen za ustanove, izda soglasje k aktu o ustanovitvi.21 Poznamo pa še normativni sistem ustanavljanja pri katerem ob izpolnjevanju določenih pogojev pristojni organ vpiše pravno osebo v register in ji s tem podeli pravno sposobnost, pravna oseba tako nastane s konstitutivnim vpisom v register. Normativni sistem ustanavljanja danes prevladuje. 20 Korošec V., o.c., str. 114. 21 Zakon o ustanovah, Uradni list RS, št. 70/2005-UPB1.

9

1.2.6. Osnovne delitve pravnih oseb Pravne osebe se na temelju različnih vidikov delijo v več skupin, osnovna delitev, ki izhaja že iz rimskega časa, je delitev na temelju sestave substrata pravne osebe in pomeni delitev na korporacije (universitas personarum), ki so združenja fizičnih oseb in pa na ustanove (universitas bonorum), ki so združenje premoženja, določenega za poseben namen.22 V novejšem času se tej delitvi pridružuje še nova skupina, to so pravne osebe societetnega tipa, ki so se razvile iz družbe civilnega prava (societas) in se od korporacij ločijo po večji vpetosti članov v upravljanje, njihovi subsidiarni odgovornosti za obveznosti pravne osebe in načelnem prenehanju pravne osebe ob spremembi članske strukture.23 Poleg te osnovne delitve pravnih oseb poznamo še delitve na temelju drugih vidikov. Pomembnejša taka delitev je delitev pravnih oseb z vidika njihovega namena na javnopravne in zasebnopravne, ki so jo prav tako poznali že v rimskem pravu in delitev na pridobitne in nepridobitne.24 Pravna oseba javnega prava je na primer država, to je Republika Slovenija in pa občine ter javni zavodi, zasebnopravne pravne osebe pa so številne in po sestavi zelo raznolike, med nje uvrščamo društva, ustanove, zadruge in predvsem gospodarske družbe.25 Poznamo tudi združenja, ki nimajo pravne osebnosti, to pomeni, da jim pravo ni podelilo pravne in poslovne sposobnosti ali pa je le ta zelo omejena. Med taka združenja v našem pravnem sistemu štejemo družbo civilnega prava in razne skupnosti, do nedavnega je v to skupino spadala tudi tiha družba, ki je z novelo ZGD-1G odpravljena.26 V primerljivih pravnih sistemih nimajo statusa pravne osebe tudi nekatere druge družbe, v nemškem pravnem sistemu so take na primer osebne družbe, vendar to ne pomeni, da ne morejo nastopati v pravnem prometu.

22 Trstenjak V., o.c., str. 133. 23 Trstenjak V., o.c., str. 140-141. 24 Trstenjak V., o.c., str. 91-92. 25 Brus Marko, Uvod v zasebno pravo, Splošni del civilnega prava, GV Založba, Ljubljana 2011, str. 361. 26 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah/ZGD-1G/, Uradni list RS, št. 57/2012.

10

ZASEBNOPRAVNE PRAVNE OSEBE Pravni subjekti v tej skupini se ustanovijo z akti zasebnega prava, kot so pogodbe in statuti.27 Članstvo v njih je prostovoljno in različni tipi pravnih oseb v tej skupini dopuščajo članom različno mero dispozitivnosti pri urejanju razmerij. Razvrščamo jih v tri osnovne skupine, in sicer: korporacije, pravne osebe societetnega tipa in ustanove.

� KORPORACIJE

»Društvo je temeljna oblika korporacije.«28 Pomeni prostovoljno združenje oseb, ki imajo skupni, nepridobitni interes in jim je priznan status pravne osebe. Člani društva za obveznosti društva načeloma ne odgovarjajo. Sprememba članske strukture ne vpliva na obstoj društva. Člani imajo pravico odločanja in glasovanja v avtonomnem organu, ki je načeloma skupščina, lahko pa ima društvo tudi druge organe vodenja in nadzora. V našem pravnem redu društva ureja Zakon o društvih.29 Zadruga je pravna oseba, v katero se prostovoljno združujejo člani, zaradi povečanja svoje gospodarske koristi in se lahko ukvarja s pridobitno dejavnostjo, vendar je njen namen načeloma nepridobiten.30 Poznamo dve statusni različici zadrug, in sicer zadrugo z omejeno odgovornostjo (z.o.o.), kjer člani odgovarjajo subsidiarno za obveznosti zadruge, v določeni višini večkratnika vpisanega deleža, in pa zadrugo brez odgovornosti (z.b.o.), kjer člani za obveznosti zadruge ne odgovarjajo. Zadruge so v našem sistemu pravno urejene v Zakonu o zadrugah.31 Kapitalske gospodarske družbe pa se delijo na delniško družbo (d.d.), družbo z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), komanditno delniško družbo (k.d.d.) in evropsko delniško družbo (SE). Značilnost vseh teh družb je, da je njihov poglavitni in izključni namen opravljanje pridobitne dejavnosti, člani teh družb pa ne odgovarjajo za obveznosti družbe, za katero morajo ob ustanovitvi zagotoviti premoženje, kot osnovni kapital družbe, ki je skupaj s člani, nosilec eksistence družbe. Pri teh družbah pride najizraziteje do veljave ločitveno načelo, ki v teh primerih striktno pravno in realno ločuje premoženje družbe od premoženja članov družbe. In zaradi te tipične ureditve prihaja pri teh družbah najpogosteje do uporabe instituta spregleda pravne osebnosti. Te vrste družb pri nas pravno ureja Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1).32

27 Trstenjak V., o.c., str. 125. 28 Trstenjak V., o.c., str. 135. 29 Zakon o društvih, Uradni list RS, št. 64/2011. 30 Trstenjak V., o.c., str. 456. 31 Zakon o zadrugah, Uradni list RS, št. 97/2009. 32 Zakon o gospodarskih družbah/ZGD-1-UPB3/, Uradni list RS, št. 65/2009.

11

� PRAVNE OSEBE SOCIETETNEGA TIPA

V sklopu zasebnopravnih pravnih oseb najdemo tudi pravne osebe societetnega tipa, ki jih podrobneje opredelimo kot osebne gospodarske družbe. Za to skupino je prav tako, kot za kapitalske gospodarske družbe, značilna pridobitna dejavnost, v nasprotju s kapitalskimi družbami pa pri osebnih gospodarskih družbah člani za obveznosti družbe odgovarjajo z vsem svojim premoženjem ter velja načelo upravljanja družbe s strani članov, njihova izločitev načeloma pomeni prenehanje družbe. Daje se večji poudarek personalnemu substratu družbe kot pri kapitalskih družbah. V tej skupini v slovenskem pravnem sistemu poznamo družbo z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.), komanditno družbo (k.d.) in gospodarsko interesno združenje (GIZ).

� USTANOVE

Ustanove so pravne osebe, katerih temelj je materialni substrat, torej premoženje in nimajo personalnega substrata. To pomeni, da imajo na namen vezano premoženje in nimajo članov s korporativnimi pravicami, temveč le beneficiarje ustanove, ki nimajo članskih pravic.33 Ustanovitelji so lahko fizične ali pravne osebe. So pravne osebe zasebnega prava in so v skupini izjem, za katere velja koncesijski način ustanavljanja. Ustanove pri nas ureja Zakon u ustanovah34, ki določa da mora biti namen ustanove splošnokoristen ali dobrodelen in praviloma trajen. Ustanovo vodi uprava, ki jo določi akt o ustanovitvi ali pa organ, pristojen za ustanove. Uprava si mora prizadevati, da bi dosegla namen ustanove in v tem okviru lahko po standardu dobrega gospodarstvenika razpolaga s premoženjem ustanove, z nepremičninami pa samo ob soglasju pristojnega organa za ustanove.35 Naloga uprave je upravljanje s premoženjem ustanove, ne more pa odločati o bistvenih vprašanjih obstoja in spremembah namena ustanove. V nasprotju z nazivom ustanove lahko naziv fundacija uporablja katerakoli pravna oseba, ki je ustanovljena v splošnokoristen ali dobrodelen namen in ne opravlja pridobitne dejavnosti, ker naziv fundacija za razliko od ustanove ne pomeni pravnoorganizacijske oblike pravne osebe.36

33 Trstenjak V., o.c., str. 461. 34 Zakon o ustanovah, Uradni list RS, št. 70/2005. 35 Brus M., o.c., str. 368. 36 Trstenjak V., o.c., str. 467.

12

JAVNOPRAVNE PRAVNE OSEBE V to skupino pravnih oseb uvrščamo pravne osebe, katerih ustanovitveni akt je zakon ali kak drug oblastni akt ter imajo predvsem javna pooblastila in javne naloge in tudi možnost uporabe prisilnih sredstev ter obvezno članstvo.37 Razvrščamo jih na več tipov in sicer: korporacije javnega prava, javni zavodi, javni skladi, javne agencije in pravne osebe sui generis. Za njih so značilna posebna pravila ustanavljanja in delovanja. Imajo specifične načine upravljanja, nadzora in financiranja. Urejajo jih posebni zakoni, kot so Zakon o zavodih38, Zakon o javnih skladih39, Zakon o javnih agencijah40 ter številni drugi specialni zakoni in podzakonski akti. Področja njihovega delovanja so predvsem nepridobitna in v javnem interesu.

PRAVNE OSEBE EU Že dolgo tečejo prizadevanja, da bi postal trg Evropske unije čim bolj poenoten, ker bi tako lažje interno funkcioniral in posledično lažje konkuriral ostalim velikim trgom in gospodarstvom v svetu. To poenotenje zadeva tudi pravne osebe, ki nastopajo na skupnem trgu Evropske unije in ker smo del te skupnosti, nas določbe tega poenotenja zavezujejo. V tej smeri so bile izdane že številne direktive in uredbe Evropskega parlamenta in Sveta Evropske unije, ki harmonizirajo določena področja ustanavljanja in delovanja pravnih oseb, predvsem na gospodarskem področju. Direktive narekujejo končni cilj nekega ukrepa in morajo kot take biti prelite v pravne sisteme dotičnih držav članic, kar pomeni, da lahko vsaka država izbere svoj način za dosego tega istega cilja, ki ga direktiva narekuje. Uredbe pa področje, ki ga zajemajo unificirajo, kar pomeni, da veljajo striktno tako, kot so bile sprejete in na ta način urejajo določeno področje v vseh državah članicah enako. Za razliko od direktiv, uredb ni potrebno implemenitirati v pravne sisteme držav članic, ampak veljajo neposredno. In z uredbami so bile do sedaj v Evropski uniji unificirane tri pravne osebe, to so: evropsko gospodarsko interesno združenje (EGIZ)41, evropska delniška družba (SE)42 in evropska zadruga (SCE)43. V pripravi pa je tudi unifikacija evropske zasebne družbe oziroma evropske družbe z omejeno odgovornostjo (SPE).44

37 Trstenjak V., o.c., str. 419. 38 Zakon o zavodih, Uradni list RS, št. 12/1991. 39 Zakon o javnih skladih, Uradni list RS, št. 77/2008. 40 Zakon o javnih agencijah, Uradnni list RS, št. 52/2002. 41 Uredba Sveta (EGS) št. 2137/85, Uradni list EU, št. L 199. 42 Uredba Sveta ES št. 2157/2001, Uradni list EU, št. L 294/1. 43 Uredba Sveta ES št. 1435/2003, Uradni list EU, št. L 207/1. 44 Svet Evropske Unije, Predlog uredbe Sveta o evropski zasebni družbi, št. 10611/11, URL: http://register.consilium.europa.eu/pdf/sl/11/st10/st10611.sl11.pdf (9.11.2012).

13

PRAVNE OSEBE V ANGLO-AMERIŠKEM PRAVNEM SISTEMU Anglo – ameriški pravni sistem ne temelji na rimskem pravu in tako tudi pravne osebe, kot jih pozna naš evropski kontinentalni pravni sistem, niso tipične za njihovo pravno ureditev. Pojem pravne osebe sicer poznajo, vendar instituta v njihovem in našem sistemu nista identična, je pa skozi razvoj, predvsem zaradi lažjega sodelovanja, prišlo do številnih poenotenj, tako da lahko rečemo, da sta trenutno instituta primerljiva. Njihovi predpisi instituta pravne osebe kot take načeloma ne urejajo, teorija pa ga obravnava pod pojmom legal entities ali legal persons.45 Prihaja tudi do razlik v poimenovanju določenih statusnih oblik pravnih oseb znotraj samega anglo-ameriškega pravnega sistema, drugače se namreč nekatere oblike imenujejo v angleškem kot v ameriškem pravnem sistemu. Tudi pri njih se pravne osebe delijo glede na različne vidike, kot glavno delitev pa bi lahko v njihovem sistemu opredelili delitev na tako imenovane registrirane in na neregistrirane pravne osebe.46

� COMAPNIES/CORPORATIONS To sta primerljivi obliki našim kapitalskim gospodarskim družbam. Poimenovanje companies se uporablja v angleškem pravu in jih poznajo več vrst: company limited by shares, company limited by guarantee in unlimited company. Urejata jiih posebna predpisa Companies Act 1985 in Companies Act 1989 ter obsežna sodna praksa, kar je značilnost njihovega pravnega sistema. Vse navedene pravne osebe so načeloma registrirane v posebnem registru in s tem pridobijo status, primerljiv našim pravnim osebam. Ustanovitveni akt pa je sestavljen iz dveh delov, en ureja zunanja razmerja (memorandum of association), drugi pa notranja razmerja v pravni osebi (articles of association), skupno je poimenovan kot constitution of companies.47 Corporations oziroma business corporations pa je ameriško poimenovanje angleških companies in nam primerljivega instituta delniške družbe in ga načeloma urejajo posamični zakoni ameriških držav. Naši družbi z omejeno odgovornostjo se v ameriškem pravu najbolj približa limited liability company.

� PARTNERSHIP To obliko združenja poznata tako angleško kot ameriško pravo in ga opredeljujeta v primerjavi z našim pravnim sistemom kot osebno družbo, ki pa nima priznane pravne sposobnosti in se ne uporablja pogosto. Partnership se deli na general partnership, ki je primerljiv z našo družbo z neomejeno odgovornostjo, na limited partnership, ki je podoben naši komanditni družbi, in na silent partnership.48

45 Trstenjak V., o.c., str. 72-73. 46 Trstenjak V., o.c., str. 76. 47 Pennington Robert R, Company Law, Oxford University Press, Oxford 2006, str. 3-36. 48 Trstenjak V., o.c., str. 77.

14

1.3. POMEN PRAVNE IN POSLOVNE SPOSOBNOSTI PRAVNE OSEBE

1.3.1. Pravna sposobnost Pravna sposobnost je sposobnost subjekta prava, da lahko nastopa v pravnem prometu kot nosilec pravic in obveznosti in se nanaša tako na fizične kot na pravne osebe. Tu pride do veljave načelo enakosti, kar pomeni, da so tako fizične kot pravne osebe pravno sposobne, z določenimi izjemami pri pravnih osebah, ki so pogojene z naravnimi karakteristikami fizičnih oseb, ki jih pravne osebe nimajo ali pa jih določa zakon. Tako v nekaterih primerih določa, da so nekatere pravne osebe le delno pravno sposobne ali pa sploh nimajo pravne sposobnosti, kot primer take pravne osebe je lahko pri nas društvo.49 Pomembno je, da so pravne osebe kot take samostojni nosilci pravic in obveznosti, njihovih članov pa to neposredno ne zadeva, ti lahko v določenih primerih le odgovarjajo za obveznosti pravne osebe. Velja načelo popolne odgovornosti, ki pravi, da vsaka pravna oseba odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.50 Pravne osebe pridobijo pravno sposobnost odvisno glede na način njihovega nastanka. V prevladujočem normativnem sistemu nastanka to pomeni, da jo pridobijo z vpisom v register, ker je vpis konstitutivnega pomena. Kadar pa sam vpis v register ni konstitutivnega pomena, temveč je le deklaratoren in velja kak drug sistem nastanka pravnih oseb (koncesijski, svobodni) pa pridobijo pravne osebe pravno sposobnost v trenutku njihovega nastanka, ki ga določa zakon ali kak drug predpis. Prenehanje pravne sposobnosti pomeni tudi prenehanje obstoja pravne osebe kot take, kar se zgodi z izbrisom iz registra, ki ima prav tako kot vpis, konstitutivne učinke. Pred izbrisom pa morajo biti izpolnjene vse predpostavke za prenehanje pravne osebe kot nosilca pravic in obveznosti, to pomeni, da morajo biti v celoti urejena vsa tista pravna razmerja, ki so predvsem premoženjske narave, v katera so vpeti pravni interesi udeležencev.51

49 Trstenjak V., o.c., str. 253-255. 50 Ivanjko Šime, Kocbek Marijan, Prelič Saša, Korporacijsko pravo, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 157. 51 Prelič Saša, Oris pravne ureditve prenehanja pravnih subjektov, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Maribor 2006, str. 5-6.

15

1.3.2. Teorija ultra vires Teorija ultra vires izvira predvsem iz angleškega pravnega sistema in je nastala v času koncesijskega sistema ustanavljanja pravnih oseb, pomeni pa omejitev pravne sposobnosti pravne osebe, in sicer v smislu, da lahko pravna oseba opravlja le pravne posle, ki spadajo v okvir njene dejavnosti, ki je opredeljena v statutu oz. družbeni pogodbi in kot taka registrirana v registru pravnih oseb. Pravni posli, ki so sklenjeni izven okvira namena registrirane dejavnosti pravne osebe, so neveljavni.52 Pravo po tej teoriji namreč pravne osebe, izven sfere njene registrirane dejavnosti, ne priznava kot pravni subjekt in tako ni dopustno sklepati zavezujočih pravnih poslov, izven registrirane sfere dejavnosti. Ta teorija je bila v našem sistemu najbolj dosledno uveljavljena v času socialistične ureditve, pozneje pa je prevladovalo splošno načelo civilnega prava in favorem negotii. Do odprave teorije ultra vires je predvsem pripomogla tako imenovana publicitetna direktiva Sveta Evropskih skupnosti. Navedena direktiva v 9. členu določa, da so vsa dejanja pravnih oseb v razmerju do tretjih veljavna, četudi ne spadajo v okvir njihove izrecne dejavnosti.53 To je povzeto tudi v našem ZGD-1, ki v 6. členu določa, da so pravni posli, ki presegajo dejavnost pravne osebe, določene v ustanovitvenem aktu, sklenjeni s tretjimi osebami, veljavni, če sta izpolnjena dva pogoja. Objektivni pogoj se nanaša na splošno veljavnost pravnega posla, kar pomeni, da mora biti pravni posel splošno pravno dovoljen, subjektivni pogoj pa je dobra vera tretjega, kar pomeni, da tretja oseba ni vedela oz. ni mogla vedeti za omejitev dejavnosti prave osebe. Sama navedba omejitve dejavnosti oz. opredelitve dejavnosti v ustanovitvenem aktu pa ne zadostuje kot dokaz, da tretja oseba ni dobroverna. V tej smeri gre tudi določba drugega odstavka 86. člena v Obligacijskem zakoniku54, ki določa, da je pogodba veljavna, če je njena sklenitev prepovedana le eni stranki. S temi konkretnimi določili je teorija ultra vires v slovenskem pravnem sistemu pogojno odpravljena, enako pa je tudi v večini drugih pravnih sistemov, kjer so jo na podoben način odpravili ali pa vsaj omilili. Statutarno ali kako drugo omejevanje zastopanja zastopnikov pravne osebe pa je po 32. členu ZGD-1 brez učinka proti tretjim, učinkuje lahko samo v notranjih razmerjih pravne osebe. Tako lahko po zakonu pravna oseba sklepa pravne posle, ki spadajo v okvir njene opredeljene in registrirane dejavnosti in pa tudi vse druge pravne posle, ki ne spadajo v okvir njene dejavnosti, a so potrebi za njen obstoj in opravljanje dejavnosti.

52 Trstenjak V., o.c., str. 250. 53 Direktiva Sveta ES št. 68/151/EGS, Uradni list ES, št. L 065. 54 Obligacijski zakonik-UPB1, Uradni list RS, št. 97/2007.

16

1.3.3. Poslovna sposobnost Poslovna sposobnost subjekta se nanaša na sposobnost samostojnega oblikovanja in izvajanja poslovne volje ter sprejemanja in pridobivanja pravic in dolžnosti. Poslovna sposobnost pravne osebe je v prvi meri odvisna od poslovne sposobnosti njenega zakonitega zastopnika, kajti če zakoniti zastopnik ni poslovno sposoben oziroma je omejeno poslovno sposoben, tudi pravna oseba ne more biti poslovno sposobna, ker ne more prenesti na njo več pravic, kot jih ima sam. Kot trenutek nastanka oz. pridobitve poslovne sposobnosti se pri pravnih osebah šteje imenovanje potrebnih organov ali zastopnikov, ki so sposobni izražati voljo pravne osebe. Ti so lahko imenovani na podlagi zakona ali ustanovitvenega akta pravne osebe in imajo navznoter nalogo poslovodenja, navzven pa nalogo zastopanja pravne osebe.

1.3.4. Procesna in deliktna sposobnost Procesna sposobnost se nanaša na sposobnost stranke samostojno opravljati procesna dejanja v pravnem postopku in to sposobnost lahko štejemo kot poseben del poslovne sposobnosti, ki je pravnim osebam priznana enako kot fizičnim in se izvaja preko njenih organov in zastopnikov. V ta okvir pa sodi še sposobnost biti stranka v postopku, kar pomeni, da je lahko pravna oseba nosilec pravic in obveznosti v procesnem postopku in jo lahko razumemo kot del pravne sposobnosti pravne osebe.55 Glede deliktne sposobnosti, ki je prav tako del poslovne sposobnosti in pomeni sposobnost pravne osebe, da odgovarja za protipravna dejanja svojih organov in oseb, ki nastopajo v njenem imenu, pa je bilo veliko dilem. Najprej se je razvila deliktna sposobnost na civilnopravnem področju, najpogosteje glede odškodninske odgovornosti pravne osebe, kar danes ni več sporno. Niso pa še dokončno poenotena mnenja glede deliktne sposobnosti pravne osebe na prekrškovnem in kazenskem področju. V slovenskem pravnem sistemu so pravne osebe, tako glede prekrškovnega, kot glede kazenskega prava, deliktno sposobne v okvirih, ki zajemajo pravnim osebam pripisljive pravice in dolžnosti ter sposobnosti.56 Deliktno sposobnost na civilnopravnem področju, tako kot za fizične, tudi za pravne osebe, splošno ureja Obligacijski zakonik, deliktno sposobnost na področju prekrškovnega prava ureja Zakon o prekrških57, na področju kazenskega prava pa Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja.58 Tako so se pravne osebe dejansko približale pravni sposobnosti fizičnih oseb in izpopolnile načelo enakopravnosti pravnih subjektov.

55 Trstenjak V., o.c., str. 262-263. 56 Trstenjak V., o.c., str. 255-257. 57 Zakon o prekrških (ZP-1-UPB8), Uradni list RS, št. 29/2011. 58 Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD), Uradni list RS, št. 98/2004, 65/2008.

17

2. INSTITUT SPREGLEDA PRAVNE OSEBNOSTI

2.1. POJEM SPREGLEDA PRAVNE OSEBNOSTI S pojmom spregled pravne osebnosti označujemo pojav oz. institut, ki pomeni negacijo ločitvenega načela pri pravnih osebah in s tem omogoča prenos učinkov s pravne osebe na njene člane ali pa tudi obratno. S tem se zabriše stroga ločnica med samo pravno osebo in njeno personalno podstatjo. Subjektiviteta pravne osebe in subjektiviteta člana se na nek način poenotita, v smislu, da imajo določena dejanja enega pravnega subjekta pravne posledice v pravni sferi drugega pravnega subjekta. Spregled pravne osebnosti pa nikakor ne pomeni negacije ali prenehanja pravne osebe, subjektiviteta pravne osebe se nadaljuje, le da v določenih primerih pravo dovoli poseg v temeljno načelo iz potrebe po zadostitvi načelu pravičnosti. Da bi do spregleda prišlo, mora obstajati izjemna utemeljenost razlogov in povezanost med spregledom in razlogom zanj, hkrati pa mora biti spregled sorazmeren z razlogom in ne sme posegati v ustavna načela.59 V nemškem pravnem sistemu imenujejo institut spregleda pravne osebnosti »Durchgriff«, kar bi lahko prevedli kot »preboj«. Ilustrativno bi to lahko opisali kot poseg prava skozi fiktivno subjektiviteto pravne osebe do njene realne podstati, to je do njenih članov, kot fizičnih oseb ali pa tudi v obratni smeri.60 Anglo – ameriško pravo ta pojav imenuje »lifting the corporate veil« oziroma »piercing the corporate veil«, kar pri prvem imenu dobesedno pomeni »dvig korporativne tančice« oziroma pri drugem imenu »preboj korporativne tančice«. To si ilustrativno lahko razlagamo kot pogled v ozadje pravne subjektivitete, torej odmik neke korporativne zavese za katero se skrivajo fizične osebe, to so člani s svojimi interesi.61 V njihovi literaturi lahko zasledimo tudi izraz »disregard of legal entity«, prevod katerega pa dejansko lahko enačimo z našim izrazom spregled pravne osebnosti, ki bi ga ilustrativno lahko ponazorili kot spregled neke pravne subjektivitete, za katero se skrivajo interesi posameznikov.62 V domači in tuji literaturi različni avtorji, ki obravnavajo ta institut, na različne načine razlagajo sam pojem, nekatere razlage so širše, nekatere pa zelo ozke. Ivanjko tako pravi: »Institucija spregleda pravne osebnosti omogoča določeno korekcijo temeljnega načela, da družbeniki pri kapitalskih družbah ne odgovarjajo za obveznosti družbe.«63 59 Kocbek Marijan … et al., Zabel Bojan, Veliki komentar ZGD-1, 1. Knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 160. 60 Mayr Vida, Spregled pravne osebnosti, Uradni list RS, Ljubljana 2008, str. 43. 61 Mayr V., o.c., str. 42-43. 62 Serick Rolf, Rechtsform und realität juristischer Personen, Walter de Gruyter & Co., J.C.B.Mohr, Berlin – Tübingen 1955, str. 54-55. 63 Ivanjko Š., Kocbek M., Prelič S., o.c., str. 159.

18

Dosti širše opredeli institut Zabel v Velikem komentarju ZGD-1, in sicer: »O spregledu govorimo takrat, kadar zakon, sodna praksa ali upravna odločba zanemari, zavestno prezre samostojno, z zakonom zagotovljeno bit pravne osebe in prenese učinke nekega, prvotno na pravno osebo navezanega stanja na osebo ali osebe, ki stojijo za pravno osebo. Spregled pravne osebe pomeni, da se zanika ločenost med pravno osebo in njenimi pripadniki.«64 Mayrjeva pa opredeli pojem spregleda sledeče: »S spregledom pravne osebnosti torej označujem primere, ko pravo razširi obveznosti ali pripiše določene lastnosti, vednosti oziroma prepovedi v razmerju pravna oseba – član v katerikoli smeri, torej razširi obveznosti, lastnosti ali vednosti pravne osebe oziroma prepovedi, ki veljajo zanjo, na člana ali nasprotno.«65 V nemškem pravnem sistemu je veliko pozornost tej tematiki posvetil Serick, ki institut spregleda pravne osebnosti opredeli kot pojav, kadar se pravna oseba zlorablja za nepoštene namene ali kadar je potrebno uveljaviti v pravni osebi določene pravne standarde ter se v tem smislu spregleda pravna osebnost in se poseže v personalni ali materialni substrat pravne osebe, z namenom preprečitve zlorabe pravne osebe oziroma uveljavitve ustrezne vsebine pravnega standarda.66 Anglo – ameriški pravni sistem gleda na institut spregleda nekoliko drugače, ker se tudi ureditev pravnih oseb v njihovem sistemu nekoliko razlikuje od našega. Opredelitev in uporabo samega instituta spregleda lepo prikaže povzetek iz sodbe United States v. Milwaukee Refrigerator Transit Co., sodnika J. Sanborna, ki pravi, da se korporacija presoja po splošni pravilih pravnih oseb, razen če se zlorablja v škodo javnega dobrega, če se za njeno pravno subjektiviteto skriva nezakonitost, prevara ali kaznivo dejanje, takrat pravo smatra korporacijo kot združenje fizičnih oseb.67

64 Kocbek M. … et al., Zabel B., o.c., str. 158. 65 Mayr V., o.c., str. 46. 66 Serick R., o.c., str. 203. 67 Pennington R. R, o.c., str. 55.

19

2.2. RAZVOJ SPREGLEDA PRAVNE OSEBNOSTI Institut pravne osebe se je dokončno uveljavil in postal vsesplošno sprejet, k čemer so v veliki meri pripomogle sodne odločbe, med katerimi je najbolj znana angleška odločitev v primeru Salomon v. A. Salomon & Co. Ltd.68 iz leta 1897. V tem primeru je usnjar A. Salomon ustanovil družbo A. Salomon & Co. Ltd. skupaj s svojo ženo in petimi sinovi ter sam postal večinski družbenik, ostali ustanovitelji so imeli vsak po eno delnico družbe, dva sinova sta postala direktorja družbe. Salomon je nato družbi prodal usnjarsko podjetje, družba mu je kupnino poravnala delno v gotovini, del kupnine pa je Salomon dobil v obliki obveznic družbe. Nad družbo je bil nato kmalu, zaradi prezadolžitve, uveden likvidacijski postopek in prišlo je do vložitve tožbe upnikov, ki niso bili poplačani. Upniki so se sklicevali na prevaro, ker so imetniki obveznic, kar je bil tudi ustanovitelj Salomon, dobili poplačilo terjatev, ostali upniki pa ne, trdili so, da je bila družbe A. Salomon & Co. Ltd. le Salomonov zastopnik, kar je potrdilo tudi angleško vrhovno in pritožbeno sodišče, angleška lordska zbornica pa je dokončno presodila, da je bila družba pravilno ustanovljena ter, da je kot pravna oseba ločena od premoženja družbenikov, ki niso odgovorni za njene obveznosti. To odločitev bi tako lahko šteli kot dokončno uveljavitev ločitvenega načela. Sočasno s primeri utrjevanja instituta pravne osebe in ločitvenega načela pa so se začeli pojavljati primeri, ko je zaradi doslednega upoštevanja tega istega načela prihajalo do nepravičnih rešitev in tako se je v sklicevanju predvsem na temeljno načelo pravičnosti in poštenosti začel uveljavljati institut spregleda pravne osebnosti, ki pa še danes lomi mnenja teoretikov, v praksi pa se predvsem v evropskem kontinentalnem pravnem sistemu pojavlja le kot izredni in skrajni institut. Na njegovo izjemnost kaže tudi citat iz stališča nemškega državnega sodišča (Reichsgericht)69 iz leta 1920, ki pravi, da je treba spregledati pravno osebnost, ko to zahteva resničnost življenja in moč dejstev ter poudarja, da je potrebno dajati prednost vsebini pred obliko ampak, da se pravna osebnost ne sme zanemariti zlahka in lahkomiselno.70 Institut spregleda pravne osebnosti se pogosteje uporablja v ameriškem pravnem sistemu in v pravnih sistemih, ki nimajo zakonsko precizno dodelane zaščite upnikov in šibkejših udeležencev v pravnem prometu. Tako se je skoraj istočasno, kot se je v angleškem pravnem sistemu s sodbo Salomon v. A. Salomon & Co. Ltd. utrdila pravna osebnost, v ameriškem pravnem sistemu uporabil spregled pravne osebnosti v primeru First National Bank of Chicago v. Trebein,71 ko je insolventni F.C. Trebein

68 Wikipedia, Salomon v. A. Salomon & Co. Ltd., URL: http://en.wikipedia.org/wiki/Salomon_v._A._Salomon_%26_Co._Ltd. (10.9.2012). 69 Wikipedia, Reichtsgericht, URL: http://de.wikipedia.org/wiki/Reichsgericht (11.11.2012). 70 Mayr V., o.c., str. 55-56. 71 Disregard of the Corporate Fiction and Allied Corporation Problems, str. 53, URL: http://books.google.si/books?id=LISjLNsOhfoC&pg=PA53&lpg=PA53&dq=First+National+Bank+of+Chicago+v.+Trebein&source=bl&ots=beuMi_hec3&sig=j0HfdHpm_3i-

20

skupaj s sorodniki ustanovil pravno osebo Trebein Company, v kateri je bil večinski lastnik in na katero je prenesel vse svoje premoženje, kar pa so njegovi upniki izpodbijali, ker so smatrali to za prevaro in trdili, da je bil namen ustanovitve pravne osebe le izigranje upnikov. Vrhovno sodišče v Ohiu je tako presodilo, da je pravna oseba Trebein Company le F.C. Trebein v drugi preobleki in dovolilo obrnjeni spregled pravne osebnosti in poseg upnikov na premoženje pravne osebe. V ameriški sodni praksi so tako začeli nastajati primeri na tematiko spregleda že v 19. stoletju, pogostejši pa so postali po gospodarskem zlomu leta 1929 in takrat so tudi začela nastajati prva teoretična dela na to temo. V Evropi se je institut spregleda začel pogosteje uporabljati v času prve svetovne vojne, glede vprašanja pripadnosti pravnih oseb, ko je angleška lordska zbornica v primeru Daimler Co. Ltd. v. Continental Tyre and Rubber Co. Ltd.72 presodila državno pripadnosti pravne osebe na podlagi državne pripadnosti njenih članov, kar je tipični pripisni spregled pravne osebnosti in pa v času po drugi svetovni vojni v primerih kompenzacij terjatev vojnih družb, kjer so šteli za vojne družbe vse pravne osebe, ki so v času vojne proizvajale orožje in vojaško opremo in je bil njihov edini družbenik nemška država, za del državnega aparata. Ker pa so takrat vladale vojne razmere teh primerov zaradi specifičnih okoliščin ni možno posploševati. Je pa že leta 1955 nastalo prvo obsežno teoretično delo na temo spregleda, in sicer Rechtsform und Realität Juristischer Personen, avtorja Rolfa Sericka, ki je v svojem delu sistematično predstavil in utemeljil institut spregleda na temelju ameriške prakse. Temu teoretičnemu delu so nato sledile številne razprave in kritike ter različna stališča in utemeljitve raznih pravnih teoretikov, razvoj problematike pa se nadaljuje še danes, kar kaže na slojevitost in zahtevnost tematike. Tudi v slovenskem pravnem prostoru je prišlo do razvoja navedene problematike, čeprav se je naš pravni sistem zaradi specifične gospodarsko-politične ureditve močno razlikoval od ostalih pravnih sistemov. Prvi primer na to temo je zabeležen leta 1964, ko je Vrhovno gospodarsko sodišče Jugoslavije spregledalo pravno osebnost v sodbi P 626/64 in odločilo, da ustanovitelj odgovarja za obveznosti podjetja v nastanku, ki mu je že bila priznana pravna osebnost.73 Kot eden redkih primerov pripisnega spregleda pa se navaja mnenje občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije iz leta 1992, kjer se pripiše ravnanje edinega člana podjetja temu podjetju oz. se šteje ravnanje člana kot ravnanje pravne osebe, o čemer podrobneje v 3. poglavju. Problematika spregleda pa je dobila v našem prostoru tudi teoretični odziv in sicer je na to temo napisanih kar nekaj strokovnih razprav in utemeljitev, obravnavana pa je tudi v učbenikih gospodarskega prava ter v komentarju Zakona o gospodarskih družbah. Smo namreč ena redkih držav, ki smo izrecno uzakonili ta institut in sicer ga je na nek način vseboval že Zakon o

xfknkHIp8VU8AlY&hl=sl&sa=X&ei=4xGgUNHYBITWsgaA34GYBg&ved=0CCMQ6AEwAQ#v=onepage&q&f=false (11.11.2012). 72 Več o tem primeru na str. 44. 73 Mayr V., o.c., str. 253.

21

združenem delu v določilu odgovornosti temeljnih podjetniških oblik za obveznosti združevalnih oblik, nato ga je uzakonil Zakon o podjetjih iz leta 1989 v členu 140.a) kot jamčevalni spregled v primerih mešanja premoženja ali sfer v enoosebnih družbah, nakar se je določilo o spregledu zapisalo tudi v ZGD in v prenovljeni ZGD-1, do nedavnega ga je v konkretni določbi vseboval tudi Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)74. Najtemeljiteje je tematika s teoretičnega vidika pri nas obdelana v poglobljenem delu dr. Vide Mayr z naslovom Spregled pravne osebnosti, ki sistematično, nazorno in primerjalno prikazuje razvoj in vpliv tega instituta, ki se razvija v smeri zaščite šibkejših strank v pravnem prometu ter preprečevanja zlorab in se omejuje v uporabi le v skrajnih primerih, ko ni na razpolago drugih pravnih sredstev, ker posega v samo bit pravne osebe, da se ne bi izničila celovitost in namen instituta pravne osebe, kar bi lahko porušilo svetovni gospodarskih in družbeni sistem.

74 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Uradni list RS, št. št. 126/2007, 40/2009, 59/2009, 52/2010, 26/2011.

22

2.3. TEORETIČNE OPREDELITVE SPREGLEDA PRAVNE OSEBNOSTI Teorije, ki obravnavajo spregled pravne osebnosti, so številne in se v grobem delijo na teorije germanskega pravnega sistema in teorije anglo - ameriškega pravnega sistema, poleg teh dveh glavnih skupin pa poznamo še nekatere teorije, ki jih ne moremo razvrstiti po kriteriju navedenih skupin. Ta delitev na skupine ne pomeni absolutne razmejitve med skupinami in med posameznimi teorijami v skupinah, ker se določene teorije prepletajo in jih je zato težko omejiti v določeno skupino, tako je ta razdelitev le okvirna.

2.3.1. Teorije germanskega pravnega sistema V skupino teorij germanskega pravnega sistema bi lahko uvrstili predvsem teorije zlorabe in institucionalne teorije spregleda ter teorije uporabe in namena norm. Teorijo zlorabe delimo podrobneje na subjektivno in objektivno.75 Kot utemeljitelja teorije subjektivne zlorabe se navaja Serick, ki je prvi obširneje obravnaval problematiko spregleda v nemškem pravnem sistemu.76 V teoriji zahteva kot pogoj za spregled pravne osebnosti poleg objektivne zlorabe pravne osebe, ki se nanaša na uporabo pravne osebe v nasprotju z namenom pravnega reda tudi subjektivno zlorabo, ki pomeni zavestno ravnanje članov pravne osebe v smislu kršitve zakona ali pogodbe ali kakšnega drugega oškodovanja tretjih, kar se konkretno ugotavlja za vsak primer posebej. Članom pravne osebe je torej potrebno dokazati namen zlorabe pravne osebe, razen v nekaterih izjemnih primeri, predvsem pri pripisnem spregledu, ko se določene lastnosti ali vedenja enega subjekta pripišejo drugemu subjektu. Po tej teoriji spregled pravne osebnosti v njeno korist ali korist njenih članov ni možen. Opisano teorijo izpodrivata objektivna in institucionalna teorija spregleda.77 Teorija objektivne zlorabe kot pogoj za uporabo instituta spregleda navaja uporabo pravne osebe v nasprotju z namenom in cilji pravne osebe, za katere je ustanovljena, oziroma v nasprotju s funkcijo, ki jo ima pravna oseba v pravnem redu, ni pa zahtevan pogoj krivdnega odnosa subjekta, zoper katerega se uveljavlja spregled, do ravnanja, ki spregled povzroči. Utemeljevanje spregleda na temelju te teorije je dosti lažje in zato se izraža bojazen, da bi lahko prišlo do razvrednotenja instituta pravne osebe. Institucionalna teorija spregleda pa dovoljuje spregled, ko se institut pravne osebe objektivno uporablja v nasprotju s splošnimi nameni tega instituta, ki izhajajo iz splošnih pravnih načel, v škodo tretjih.78

75 Brus Marko, Spregled pravne osebnosti, Pravna praksa, št. 16-17/98, GV Založba, Ljubljana 1998, str. III-IV. 76 Mayr V., o.c., str. 157. 77 Mayr V., o.c., str. 160. 78 Brus M., o.c., str. IV.

23

Teorije uporabe in namena norm zahtevajo individualno presojo vsakega posamičnega primera in ugotovitev pravega namena norme z različnimi metodami razlage ter uveljavitev njene uporabe v skladu z ugotovljenim namenom in če uresničitev namena norme zahteva spregled, je ta upravičen. Te teorije imajo odločilno vlogo pri pripisnem spregledu, kjer subjektivna zloraba pravne osebe ni nujna predpostavka.79

2.3.2. Teorije anglo – ameriškega pravnega sistema Tudi anglo – ameriški pravni sistem ima kar nekaj teorij spregleda, ki se med sabo prav tako prepletajo in jih je težko absolutno ločiti. Ni jih možno direktno aplicirati v naš pravni red zaradi samih razlik v sistemih, poglobljeni pogled pa nam lahko da kar nekaj iztočnic, ki so sprejemljive tudi v našem pravnem sistemu, predvsem pa razpolagajo z največjim številom sodnih primerov, ki obravnavajo institut spregleda.80 Teorija o korporaciji kot sredstvu člana, katere začetnik je Powell z delom Parent and subsidiary corporations iz leta 1931, zahteva za uveljavitev jamčevalnega spregleda tri pogoje, in sicer: kontrolo obvladujoče družbe oziroma člana, ki je čezmerna, tako da predstavlja odvisna družba le še sredstvo, preko katerega deluje obvladujoči subjekt, prevaro ali nepošteno ravnanje v razmerju do uveljavitelja spregleda in pa nepravično izgubo ali škodo tožnika.81 Teorija o korporaciji kot alter egu člana se po pogojih, ki jih zahteva za uveljavitev spregleda, zelo približa teoriji o korporaciji kot sredstvu člana, nekateri celo menijo, da je to ena in ista teorija v dveh različicah. Pri tej teoriji sta subjektiviteti pravne osebe in člana tako povezani, da dejansko razločevanje ni možno in se družbenik s pravno osebo predstavlja dejansko samo v drugi pojavni obliki. Kot kriterij za uveljavljanje spregleda po tej teoriji sta postavljena dva pogoja, in sicer takšna povezanost prevladujočega člana s pravno osebo, da je le ta dobesedno njegov alter ego, interesi so tako enotni, da ni možno ločiti osebnih in korporacijskih dejavnosti, drugi kriterij pa je dopustnost uporabe pravne osebe kot ščita pred odgovornostjo člana.82 V teoriji zastopanja pa se utemeljuje spregled z zastopniškim razmerjem med članom in pravno osebo in temelji na predpostavki, da če nastopa pravna oseba le kot zastopnik člana, naj član odgovarja v smislu spregleda za obveznosti, ki jih pravna oseba prevzame. Razmerje zastopanja se ocenjuje predvsem na temelju obvladovanja. Uporaba te teorije se opušča, saj večina meni, da odgovornost, ki izhaja iz tako ugotovljenega razmerja, zahteva pravilno uporabo instituta zastopanja in ne spregleda.83

79 Mayr V., o.c., str. 156-165. 80 Grilc Peter, Spregled pravne osebnosti v angleškem pravu in sodni praksi, Podjetje in delo, 1/1991, GV Založba, Ljubljana 1991, str. 46. 81 Mayr V., o.c., str. 166-169. 82 Mayr V., o.c., str. 170-171. 83 Mayr V., o.c., str. 172.

24

Anglo – ameriški sistem pozna še teorijo enotnega podjetja, ki uveljavlja stališče, da če skupina družb v določenem pravnem prometu predstavlja enotno podjetje, da jo je potem potrebno tako tudi obravnavati, se pravi kot eno pravno osebo. Ta teorija pa naj se ne bi uporabljala v primeru, ko gre za dejansko različne in neodvisne posle v okviru skupine večih družb. Pri tej teoriji ni kriterija kontrole in oškodovanja tretjih. Načeloma je ta teorije presežena, razen v specifičnih področjih, kot je presoja konkurenčnopravnih vidikov v okviru Evropske unije.84

84 Mayr V., o.c., str. 165-174.

25

2.4. TEMELJNE VRSTE SPREGLEDA PRAVNE OSEBNOSTI Glede na obsežnost in kompleksnost problematike spregleda, je le-ta obravnavana iz več možnih vidikov in tako poznamo več možnih delitev spregleda, ki temeljijo na različnih osnovah. Najpomembnejša je osnovna delitev spregleda na dve različni podzvrsti, ki temelji na pravnih posledicah spregleda in tako deli institut spregleda na jamčevalni in pripisni spregled. Nadaljnja delitev je delitev na osnovi pravnega temelja spregleda, ki pozna zakonski spregled in pa spregled v sodni praksi. Potem pa se lahko deli spregled na posamezne vrste še na osnovi smeri učinkovanja, kjer poznamo neposredni, obrnjeni in prečni spregled.85 Takšno delitev navaja Vida Mayr, nekateri teoretiki, kot na primer Serick, ki delitve spregleda na jamčevalni in pripisni spregled ne izvajajo tako striktno, pa kategorizirajo spregled predvsem v kategorije glede na smer učinkovanja in glede na razlog za spregled. Tukaj je povzeta kategorizacija spregleda po Mayrjevi, ker je prilagojena umestitvi v slovenski pravni sistem.

2.4.1. Jamčevalni spregled Jamčevalni spregled je definiran kot spregled, pri katerem se prenese odgovornost za določene obveznosti, kot so dajatve in storitve, s pravne osebe na njenega člana ali obratno. Opredeljen je glede na pravne posledice, ki so vedno odgovornost za tujo obveznost oziroma natančneje, za tuj denarni dolg. Jamčevalni spregled je možen le pri pravnih osebah, ki imajo člane, kateri osebno ne odgovarjajo za obveznosti te pravne osebe, to so najpogosteje gospodarske kapitalske družbe.86 Da pa bi lahko prišlo do jamčevalnega spregleda morajo biti izpolnjeni določeni kriteriji, kot je neizpolnitev obveznosti in izkaz realne nezmožnosti ali nepripravljenosti za izpolnitve, kajti odgovornost člana za obveznosti pravne osebe ali obratno, je v primeru spregleda subsidiarne narave.87 Zahtevana je tudi povezanost subjektov, načeloma članstvo v pravni osebi, ki mora biti razumljeno v širokem kontekstu. Pomemben kriterij je vzročna zveza med dejanskim stanom in neizpolnitvijo obveznosti, ki se presoja individualno. Nekatere teorije pa zahtevajo tudi pripisljivost ravnanja, ki sproži sam spregled, članu oziroma pravni osebi, katero zadenejo posledice spregleda.88 Tako stališče je v določenem smislu zavzeto tudi v naši praksi, ki zahteva predpostavko aktivnosti članov v pravni osebi. Vrsta jamčevalnega spregleda je v praksi najpogostejša in v teoriji največkrat obravnavana in je lahko opredeljena kot vrsta zakonskega jamčevalnega spregleda ali jamčevalnega spregleda na temelju sodne prakse, deli pa se še na neposredni, obrnjeni ali prečni način jamčevalnega spregleda. V praksi ga najpogosteje zasledimo kot neposredni spregled. 85 Mayr V., o.c., str. 61-62. 86 Mayr V., o.c., str. 71. 87 Brus M., o.c., str. IV. 88 Mayr V., o.c., str. 75-76.

26

2.4.2. Pripisni spregled Pripisni spregled je prav tako vrsta spregleda, opredeljena na temelju pravnih posledic, ki so v tem primeru pripis oziroma projekcija nekega ravnanja, vedenja ali lastnosti, oziroma opustitve ali prepovedi enega subjekta drugemu, pri čemer je eden od udeleženih subjektov zmeraj pravna oseba. Pri tem spregledu ne gre za odgovornost za denarno obveznost.89 Ta vrsta spregleda ni vezana na odgovornost oziroma neodgovornost članov pravne osebe za njene obveznosti in lahko tako pride do njegove uporabe pri kateri koli vrsti pravne osebe predvsem korporativnega tipa, najpogosteje pa ga zasledimo pri enoosebnih družbah in pravnih osebah z manjšim številom članov.90 V praksi pripisni spregled ni toliko uveljavljen kot jamčevalni ali pa ga zasledimo pod drugačnimi poimenovanji oziroma označenega z drugimi instituti, v teoriji pa je kar pogosto obravnavan in polemiziran. Prav tako ga lahko delimo naprej na zakonskega ali pripisni spregled na temelju sodne prakse, glede učinkovanja pa je lahko neposredni, obrnjeni ali prečni. Več o samem pripisnem spregledu v 3. poglavju.

2.4.3. Zakonski spregled Institut spregleda pravne osebnosti načeloma v primerljivih pravnih redih zakonsko ni urejen ali pa je urejen zelo abstraktno. Če pa določen zakon vsebuje normo, ki določa spregled pravne osebnosti s konkretno izoblikovanim dejanskim stanom in sodišče oziroma drug pristojen organ presodi na temelju te določbe, pa se tak spregled imenuje zakonski spregled. Zakonski spregled torej temelji na zakonsko določeni normi.91 V predpisih slovenskega pravnega reda najdemo kar nekaj takih določb, kot na primer v ZGD-1 in ZFPPIPP, ki v samem nazivu ne vsebujejo poimenovanja spregleda, vsebinsko pa dejansko pomenijo spregled pravne osebnosti in odločbe na temelju take norme pomenijo zakonski spregled pravne osebnosti.

2.4.4. Spregled v sodni praksi Kadar pa odločba o spregledu nima pravnih temeljev v konkretni pravni normi oz. nima konkretnih zakonskih temeljev, temveč izhaja iz avtoritete in interpretacije določil in načel samega sodišča v konkretnem primeru, pa govorimo o spregledu v sodni praksi.92 Takšne vrste spregled je v teoriji najbolj problematiziran in kljub veliko razpravam in obširni sodni praksi še zmeraj ni čvrstih smernic, v katerih primerih lahko sodišče uporabi tak način spregleda.93

89 Mayr V., o.c., str. 119. 90 Mayr V., o.c., str. 120. 91 Mayr V., o.c., str. 63. 92 Mayr V., o.c., str. 69. 93 Mayr V., o.c., str. 70.

27

2.4.5. Neposredni spregled Neposredni ali tudi tako imenovani direktni spregled se opredeljuje na temelju učinkovanja spregleda in pomeni vrsto spregleda, ko se neka odgovornost, prepoved ali lastnost pripiše oziroma se prenese na člana pravne osebe. Deluje torej v smeri s pravne osebe na njenega člana. V tej obliki se lahko pojavi tako pripisni kot jamčevalni spregled, s tem da je jamčevalni spregled v tej obliki pogostejši. Zakonski spregled je načeloma opredeljen kot neposredni.94

2.4.6. Obrnjeni spregled Obrnjeni spregled je nasprotje neposrednega spregleda, in sicer je prav tako opredeljen na temelju delovanja spregleda, le da za razliko od neposrednega, obrnjeni spregled deluje v smeri s člana pravne osebe na pravno osebo. To pomeni, da se pri tej obliki spregleda odgovornost oziroma neka prepoved ali lastnost, ki se nanaša na člana pravne osebe, prenese ali pripiše pravni osebi.95 Oblika obrnjenega spregleda je pogostejša pri pripisnem spregledu, pri jamčevalnem pa ni toliko uveljavljena, v germanskem pravnem sistemu velja za izjemo zaradi vprašanja varstva upnikov in manjšinskih družbenikov, v anglo – ameriškem sistemu pa ga dopuščajo v enaki meri kot neposredni spregled.96

2.4.7. Prečni spregled Kot prečni spregled pa se označuje vrsta spregleda, ki temelji na učinkovanju v smeri s pravne osebe na njeno sestrsko pravno osebo.97 To natančneje pomeni, da se konkretna odgovornost ali lastnost, prepoved, ki se nanaša na določeno pravno osebo prenese oziroma pripiše njenim članom in potem preko njih sestrski pravni osebi, katere člani so prav tako te iste osebe. Kot sestrske pravne osebe razumemo pravne osebe z enako člansko sestavo. Ta vrsta spregleda je najmanj dodelana in ni sprejeta pri vseh avtorjih, ki obravnavajo tematiko spregleda pravne osebnosti, v večji meri se uporablja v anglo – ameriškem pravnem sistemu, germanski sistem pa je pri uporabi bolj zadržan.98

94 Mayr V., o.c., str. 62, kjer povezema Drobniga. 95 Mayr V., o.c., str. 62, kjer povezema Drobniga. 96 Mayr V., o.c., str. 144-145. 97 Mayr V., o.c., str. 62. 98 Mayr V., o.c., str. 146-147.

28

2.4.8. Druge vrste spregleda Pri vrstah spregleda poznamo še nekatere druge razvrstitve, ki niso tako uveljavljene, v izjemnih primerih pa se vseeno občasno pojavljajo. Tak je na primer pravni osebi ali njenim članom prijazen spregled, kar pomeni, da z nastopom spregleda, na katerega se sklicujejo sami člani pravne osebe ali pravna oseba sama, nastanejo za pravno osebo ali njene člane ugodnejše pravne posledice. Večina teorij spregleda tako vrsto prijaznega spregleda odklanja.99 Posebna vrsta spregleda je tudi spregled na državo, ki se pojavlja kot član pravne osebe in pa spregled v zvezi z arbitražno pogodbo, ki pa delno že posega na področje procesnega spregleda, ko se na spregled pravne osebnosti navezujejo določene procesne posledice.100 Institut spregleda pravne osebnosti poznamo tudi na drugih področjih prava, predvsem na davčnem in upravnem področju. Ker pa ta institut zajema zelo široko zastavljeno problematiko in se pojavlja na številnih področjih v različnih možnih dejanskih stanovih, ga je zelo težko opredeliti v določene zvrsti, ker je dosti primerov mejnih in je zato tudi samo normiranje te problematike zelo težavno.

99 Mayr V., o.c., str. 147-148. 100 Mayr V., o.c., str. 152.

29

2.5. ZAKONSKA UREDITEV SPREGLEDA PRAVNE OSEBNOSTI Institut spregleda pravne osebnosti se nanaša na splošno sprejet in široko uveljavljen institut pravnih oseb ter tako zajema široko področje delovanja in se lahko pojavlja v tako različnih primerih in možnih dejanskih stanovih, da je njegovo konkretno normiranje zelo oteženo. Institut pravnih oseb je sicer konkretno normiran, ampak njegov dolgotrajni razvoj in množičnost uporabe v dejanskem življenju je pripeljala do situacije, ko normativna ureditev ne more zajeti vseh možnih dejanskih stanj in tako nastajajo pravne praznine, ki jih lahko opredelimo kot primere, ki so pravno pomembni, a jih zakonodajalec ni pravno uredil. Tak primer so tudi zlorabe, ki pomenijo izkoriščanje pravnih oseb v nasprotju z njihovimi temeljnimi nameni in splošnimi načeli. In da bi lahko zapolnili to področje, ki ga je možno zlorabiti na številne različne načine, se je v praksi uveljavil spregled pravne osebnosti. Teorija je o njem razvila različna stališča in metode uporabe, v praksi pa se kaže potreba po predvidljivosti in pravni varnosti, ki narekuje uzakonitev tega instituta. Večina pravnih sistemov ga kljub temu nima izrecno normiranega, naš pravni sistem pa spada med izjeme, ki imajo spregled pravne osebnosti normiran. Opredeljuje ga splošna in abstraktna norma 8. člena ZGD-1, ki napotuje na možnost spregleda predvsem pri gospodarskih pravnih osebah, obenem pa opozarja na njegovo izjemno naravo in previdnost pri uporabi ter tako ohranja pravno varnost in predvidljivost pravnih odločitev, ki sta pomembna elementa pravne države.101 8. člen ZGD-1G se glasi sledeče: (1) Ne glede na prejšnji člen so za obveznosti družbe odgovorni tudi njeni družbeniki, in to: - če so družbo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot posameznike prepovedan, - če so družbo kot pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih ali njenih upnikov, - če so v nasprotju z zakonom ravnali s premoženjem družbe kot pravne osebe kot s svojim lastnim premoženjem, ali - če so v svojo korist ali korist druge osebe zmanjšali premoženje družbe, čeprav so vedeli ali bi morali vedeti, da ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam. (2) Spore glede odgovornosti družbenikov iz prvega odstavka tega člena sodišča obravnavajo prednostno. Bistveno podobne določbe o spregledu poznajo še nekateri drugi pravni sistemi, ki imajo ta institut normiran, med njimi so: Hrvaška, Srbija, Madžarska, Litva, kanadski Quebec. Spregleda pa nimajo uzakonjenega v Nemčiji, Avstriji, Švici, Franciji ter v Angliji in Ameriki, kjer njegovo uporabo

101 V. Mayr, o.c., str. 281-282.

30

predvsem utemeljujejo s teoretičnimi dognanji in splošnimi pravnimi načeli.102 Pri nas smo imeli še eno določbo, ki je urejala spregled pravne osebnosti v jamčevalnem smislu. Ta se je nahajala v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v 442. členu iz leta 2007 in je urejala odgovornost aktivnih družbenikov za obveznosti izbrisane družbe. Po tem določilu naj bi obveznost za izbrisane družbe prešle na aktivne družbenike, ki so imeli možnost vpliva na upravljanje družbe. To določilo je bilo zapisano že v predhodnem Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod)103 v 27. členu iz leta 1999 in je prešlo v ZFPPIPP z dodatkom o opredelitvi aktivnih družbenikov. S sprejetjem Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD)104 je bil 442. člen od 6. do 10. odstavka razveljavljen, kar pomeni, da je razveljavljena odgovornost aktivnih družbenikov za obveznosti izbrisanih družb in s tem tudi opredelitev aktivnih družbenikov. Po tem zakonu odgovarjajo družbeniki izbrisane družbe, če se dokažejo razlogi za spregled pravne osebnosti, v razveljavljenem določilu pa se je to domnevalo. Drugih konkretnih določil o spregledu kot takem naš pravni sistem ne pozna, najdejo pa se določene določbe, ki bi jih glede na namen in uporabo lahko razlagali tudi kot spregled. Take določbe so na primer 48. člen Obligacijskega zakonika, ki ureja zmoto zastopnika pri izjavi volje, ki se pripiše zastopanemu in bi se lahko razumela tudi kot vrsta pripisnega spregleda, potem 1. odstavek 148. člena Obligacijskega zakonika, ki določa, odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzročijo njeni organi tretjim, kar je oblika jamčevalnega spregleda. V 46. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ)105 lahko prepoznamo pripisni spregled pravne osebnosti in sicer v smislu pripisa dobrovernosti organov in članov pravne osebe pravni osebi. Ravno tako bi lahko rekli, da je v 251. členu ZDG-1 možno prepoznati pripisni spregled, ko zakon določa, da se delnice obvladujoče družbe, ki jih pridobi odvisna družba, štejejo za lastne delnice obvladujoče družbe.106 V 6. členu Zakona o društvih pa lahko opazimo jamčevalni spregled, ko določba v 3. in 4. odstavku nalaga odgovornost za obveznosti društva njenim odgovornim osebam, če delujejo v škodo društva.107 Takih določb, v katerih bistvu lahko dejansko opazimo razne tipe spregleda, je še precej, vendar jih zakonodajalec in večina teoretikov obravnavajo pod drugačnimi instituti, ki so pravno sprejemljivejši in jih je lažje uveljavljati.

102 V. Mayr, o.c., str. 195-204. 103 Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), Uradni list RS, št. 54/1999. 104 Zakon o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD), Uradni list RS, 87/2011. 105 Stvarnopravni zakonik (SPZ), Uradni list RS, št. 87/2002. 106 V. Mayr, o.c., str. 66. 107 V. Mayr, o.c., str. 214.

31

3. PRIPISNI SPREGLED PRAVNE OSEBNOSTI

3.1. OPREDELITEV INSTITUTA PRIPISNEGA SPREGLEDA PRAVNE OSEBNOSTI Pripisni spregled pravne osebnosti je podvrsta okvirnega instituta spregleda pravne osebnosti in temelji na delitvi glede na pravne posledice, ki jih uporaba tega instituta prinese. O pripisnem spregledu tako govorimo, kadar nekemu subjektu pripišemo določeno ravnanje, vedenje ali lastnost oziroma opustitev ali prepoved, ki se nanaša na drug subjekt in nato pravne posledice, ki se nanašajo na določeno dejansko stanje učinkujejo na osebo kateri se pripiše ravnanje, vedenje, lastnost oziroma opustitev ali prepoved.108 Eden od udeleženih subjektov je vedno pravna oseba. Ta vrsta spregleda ni vezana na premoženjsko odgovornost oziroma na odgovornost članov pravne osebe za njene obveznosti in tako zajema vse vrste predvsem korporativnih pravnih oseb in ne le tiste, pri katerih člani ne odgovarjajo za obveznosti pravne osebe.109 To pomeni, da je pripisni spregled možen pri vseh pravnih osebah, predvsem pa pri kapitalskih gospodarskih družbah in tudi pri pravnih osebah societetnega tipa. Najdemo ga v številnih pravnih panogah, kot je gospodarsko pravo, konkurenčno pravo, davčno pravo, mednarodno javno pravo v povezavi z njihovimi tipičnimi pravnimi subjekti. Pogostost uporabe tega instituta je prav tako kot pri jamčevalni vrsti spregleda, večja pri enoosebnih družbah in pravnih osebah z manjšim številom članov, kajti v teh primerih prihaja pogosteje do mešanja sfer subjektov in različnih podvajanj in navzkrižij interesov, ki posledično pripeljejo do raznih zlorab pravnih subjektov. Tudi pri pripisnem spregledu prihaja do neke vrste odprave ločitvenega načela, vendar ne v premoženjskem smislu, temveč v smislu pravnih sfer, katerih ločitve zakon striktno ne ureja, izhaja pa le-ta iz splošne ureditve in načel, ki urejajo institut prave osebe. Vsak subjekt, tako fizični kot pravni ima namreč svojo premoženjsko in pravno sfero oziroma subjektiviteto. Pod pravno subjektiviteto spadajo določene lastnosti, sposobnosti, vedenja in ravnanja določenega subjekta in pomenijo pravno celoto nekega subjekta. Tako imajo člani pravne osebe vsak svojo pravno subjektiviteto oziroma sfero, pravna oseba, katere člani so, pa ima svojo lastno, od njenih članov ločeno pravno subjektiviteto, enako kot so ločene premoženjske sfere subjektov. In pri pripisnem spregledu se na specifičen način odpravi ta ločenost sfer med člani in pravno osebo in se tako pripišejo določena ravnanja, lastnosti ali vedenja ene osebe drugi, ob upoštevanju smisla in namena določenega določila. Kljub temu pa ne pride do negacije ali prenehanja kateregakoli v naveden proces vpletenega subjekta. Tako člani kot pravna oseba ohranijo svojo subjektiviteto in v pravnem prometu še

108 V. Mayr, o.c., str. 119. 109 V. Mayr, o.c., str. 48.

32

naprej nastopajo kot samostojni pravni subjekti.110 Pripisni spregled samo za določen primer oziroma ob nastopu določenega dejanskega stanja, kadar z drugimi pravnimi instituti ni možno doseči smisla in namena neke določbe in kadar to narekuje načelo poštenosti in pravičnosti, odmisli ločitveno načelo in prenese neko lastnost, vedenje, prepoved ali opustitev s pravne osebe na njenega člana ali obratno. Tudi pripisni spregled je mišljen kot institut, ki se uporablja izjemoma, ker prav tako kot jamčevalni spregled posega v samo bit instituta pravne osebe in negira temeljno načelo njegovega obstoja, to je ločitveno načelo. V zelo redkih primerih ima uporaba pripisnega spregleda pravne temelje v zakonski ali pogodbeni določbi. Razlog je predvsem obsežnost materije, v kateri se lahko pojavlja, kajti s konkretno normo je nemogoče zaobjeti toliko različnih dejanskih stanov in področij, s preveč splošno normo pa prihaja do bojazni, da bi institut postal preširoko uporabljan in bi razvrednotil pomen pravnih oseb. Drugi razlogi za nenormiranost tega instituta pa so predvsem različni pogledi teoretikov nanj, kjer ga nekateri popolnoma zavračajo in zagovarjajo stališče, da ga je možno nadomestiti s smiselno uporabo in razlago norm ter uporabo norm v skladu z njihovim namenom, nekateri obe vrsti spregleda, jamčevalnega in pripisnega, obravnavajo enotno, večina pa se strinja, da je uporaben kot izjema in skrajna rešitev, zato je zakonskega pripisnega spregleda, kjer bi pripisni spregled temeljil na konkretni zakonski določbi, v praksi in pravnih sistemih malo. Dogaja pa se v sodni praksi, da nastajajo primeri, kjer pride do dejanske uporabe pripisnega spregleda na temelju splošnih načel, predvsem načela poštenosti in pravičnosti, teoretičnih utemeljitev in nazorov, ali pa se institut pripisa uporabi pod drugačnim imenovanjem in tako nastane pripisni spregled na temelju sodne prakse. Pripisni spregled se najpogosteje uporablja kot obrnjeni spregled, kar pomeni, da se določene lastnosti, vedenja, ravnanja, oziroma opustitve ali prepovedi, ki se nanašajo na člana pravne osebe, prenesejo ali pripišejo tej pravni osebi, pri čemer ni zadržkov iz razloga varstva upnikov ali manjšinskih družbenikov pravne osebe, kot je to pri obrnjenem jamčevalnem spregledu, kjer se nalaga premoženjska odgovornost člana na pravno osebo, s čimer se lahko prikrajša to pravno varovano kategorijo udeležencev.111 Neposreden in prečni pripisni spregled pa sta v praksi bolj redka.112 Pri pripisnem spregledu se mora oceniti tudi aktivnost in dejanska možnost vpliva članov na delovanje pravne osebe ter povezanost med subjekti, kar je predpostavka za uporabo instituta pripisnega spregleda. Dosti lažje namreč pride do pripisnega spregleda pri članu, ki ima v pravni osebi večinski delež ali jo kako drugače obvladuje oziroma preko njenih organov ali zastopništva ustvarja voljo pravne osebe, kot pri članu, ki ima v pravni osebi neznatni delež in nima dejanskega vpliva na poslovanje.

110 V. Mayr, o.c., str. 140. 111 V. Mayr, o.c., str. 141-145. 112 V. Mayr, o.c., str. 144-147.

33

Pogosto je možno določen pravni problem rešiti tako s pripisnim spregledom kot s smiselno in pravilno uporabo ter razlago norme, rešitve pa imajo med sabo le mala odstopanja.

34

3.2. PRIPISNI SPREGLED PRAVNE OSEBNOSTI V GERMANSKEM IN ANGLO – AMERIŠKEM PRAVNEM SISTEMU GERMANSKI PRAVNI SISTEM V germanskem pravnem sistemu, na katerem v veliki meri temelji tudi naš pravni sistem, se je o problematiki pripisnega spregleda pravne osebnosti začelo teoretizirati že precej zgodaj. Prvi je o tej problematiki obsežno, nazorno in sistematično pisal Rolf Serick v delu z naslovom Rechtsform und realität juristischer Personen iz leta 1955.113 Teoretično so že v tistem času razlikovali med jamčevalnim in pripisnim spregledom pravne osebnosti, čeprav Serick tega v svojem navedenem delu striktno ne omenja in za obe vrsti spregleda uporablja enak izraz, to je Durchgriff. Njegovo delo pa se v večji meri nagiba k obravnavi pripisnega spregleda, za katerega so pozneje začeli uporabljati izraz »Zurechnungsdurchgriff«, od koder izhaja tudi naše poimenovanje tega instituta, ki ga nekateri imenujejo tudi kot neposredni prevod tega nemškega izraza, z oznako priračunovalni spregled.114 Sam izraz »Zurechnungsdurchgriff« je v nemško literaturo uvedel Herbert Wiedemann.115 Serick v svojem delu priznava sam spregled pravne osebnosti in s tem tudi njegovo podvrsto, pripisni spregled, vendar ga prav tako kot je to še danes, opredeljuje kot izjemo, ki lahko pride v poštev le v skrajnih primerih, ko ni možno na drugačen pravni način zadostiti načelom poštenosti in pravičnosti. Opozarja na nevarnost razvrednotenja instituta pravne osebe, če bi se spregled preveč posplošil in tako tudi na nek način razlaga nenormiranost tega instituta v nemški zakonodaji, ker je potrebno vsak primer presojati posebej ter kompleksno in ni možno potegniti neke dokončne smernice, ki bi ponazarjala v katerih konkretnih primerih se lahko spregled uporabi, ker bi to pomenilo preveliko posplošitev uporabe tega instituta in veliko nevarnost za uničenje bistva instituta pravne osebe. Je pa že v tistem času opažal, da je prihajalo do zlorab pravnih oseb najpogosteje v primerih, ko je bila pravna oseba organizirana kot enoosebna družba in pa v odvisnih družbah, predvsem s strani oseb, ki so imele dejanski vpliv na delovanje pravne osebe. V svojem delu je okvirno kategoriziral primere spregledov v tri temeljne skupine in sicer: obid zakona s pomočjo pravne osebe, obid in kršitev pogodbenih določil in pa primeri nepoštenega oškodovanja tretjih s pomočjo pravne osebe.116 Njegova stališča in ugotovitve so v veliki meri aktualni še danes, čeprav se institut pravne osebe nenehno razvija in prilagaja družbenim razmeram, njegovo bistvo ostaja nespremenjeno.

113 V. Mayr, o.c., str. 57. 114 Mayr V., o.c., str. 121. 115 Brus M., o.c., str. II. 116 Serick R., o.c., str. 17-53.

35

Obstajajo pa v nemškem pravnem sistemu tudi teoretiki, ki sprejemajo uporabo jamčevalnega spregleda, pripisni spregled pa zavračajo in napotujejo na reševanje te problematike s splošnimi civilnopravnimi instituti. Eden izmed teh je Karsten Schmidt, ki zagovarja stališče, da se primeri pripisnega spregleda lahko rešujejo v celoti s pravilno uporabo in razlago norm.117 ANGLO – AMERIŠKI PRAVNI SISTEM Anglo – ameriški pravni sistem nima dosti teoretičnih razprav glede instituta spregleda pravne osebnost in posledično tudi ne glede pripisnega spregleda, ki ga tudi pojmovno ne loči od jamčevalnega spregleda, kar pa ne pomeni, da dejansko institut ni v uporabi. Primerjave celo kažejo, da je njihov sodni sistem veliko bolj naklonjen njegovi uporabi in da pride do uveljavitve pripisnega spregleda dosti prej in brez tolikšnih zadržkov kot pri nas, kar je seveda tudi posledica nekoliko drugačne ureditve samega sistema in pa instituta pravnih oseb v njihovem pravnem sistemu.118 Rolf Sreick je v svojem delu opisal pojav spregleda v ameriškem pravnem sistemu in ga primerjal z nemškim ter prišel do zaključka, da sta v večini pogledov simetrična, kajti tudi ameriško pravo pozna ločitveno načelo v isti strogosti, dosti bolj pa je pri njih izraženo načelo ultra vires, ki tudi vpliva na institut spregleda s tem, ko pravno osebo omejuje zgolj na delovanje znotraj okvirov registrirane dejavnosti, s čimer pride do vprašanja, kako kategorizirati posledice delovanja izven teh okvirov in komu jih pripisati.119 Iz sodnih primerov lahko razberemo, da so ameriška sodišča že zelo zgodaj spoznala, da obstajajo določeni primeri, v katerih je potrebno sodnikom dovoliti spregled pravne osebnosti, da bi lahko prišli do rešitve, ki izpolnjuje kriterije pravičnosti in poštenosti. Predvsem je to takrat, ko pravne osebe zlorabljajo svoj prvobitni pomen in obstoj, ter s tem kršijo načelo dobre vere in poštenja.120 Sama dejstva kot so obstoj enoosebnih družb, hčerinskih družb, ki imajo identične družbenike, primerov, ko so organi dveh družb sestavljeni iz istih subjektov, še sama po sebi ne pomenijo spregleda, so samo indici, ki v določenih primerih pripeljejo do spregleda. Tako tudi v njihovem pravnem sistemu ni neke konkretne smernice, ki bi urejala ta pojav, ampak se prav tako primeri obravnavajo individualno in prihaja do spregleda izjemoma.

117 Mayr V., o.c., str. 120, kjer povzema Schmidta. 118 Mayr V., o.c., str. 120. 119 Serick R., o.c., str. 54-61. 120 Grilc P., o.c., str. 52.

36

3.3. PRIPISNI SPREGLED PRAVNE OSEBNOSTI V SLOVENSKEM PRAVNEM SISTEMU Ker naš pravni sistem v veliki meri temelji na germanskem pravnem sistemu, je tudi pri problematiki pripisnega spregleda pravne osebnosti možno potegniti med njima vzporednice. Naša pravna literatura samemu institutu spregleda pravne osebnosti namenja dosti razprav in polemik, pri razčlenitvi na jamčevalni in pripisni del spregleda pa občutno več pozornosti namenja jamčevalnemu spregledu, pripisnega pa omenja bolj okvirno in površno. Še najbolj podrobno in sistematično se v to problematiko poglablja Vida Mayr v svoji knjigi Spregled pravne osebnosti, ki je njena nekoliko predelana in dopolnjena doktorska disertacija. Pripisni spregled pravne osebnosti je predvidoma deležen manj obsežne obravnave, ker njegove posledice načeloma niso tako drastične in ker ga nekateri teoretiki zavračajo z utemeljitvijo, da je možno take primere uspešno reševati z drugimi civilnopravnimi instituti, predvsem s pravilno uporabo in razlago norm v skladu z njihovim namenom. Problematika pa je kljub temu zelo kompleksna in nezanemarljiva ter v pravni praksi dokaj pogosta, čeprav včasih poimenovana z drugačnimi nazivi. Naša zakonodaja je ena redkih pravnih ureditev, ki normira splošni spregled pravne osebnosti in v tej splošni normi zajema tudi pripisni spregled pravne osebnosti. Nahaja v prvi alineji prvega odstavka osmega člena ZGD-1, ki ga kot takega označi tudi Zabel v Velikem komentarju ZGD-1121 in se glasi: »če so družbo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot posameznike prepovedan«.122 Ta poizkus združitve jamčevalnega in pripisnega spregleda pravne osebnosti je že pred novelo zakona označen kot neuspešen.123 Določa namreč odgovornost za obveznosti, kar pa je značilnost jamčevalnega spregleda in ne pripisnega. Ni pa na podlagi tega določila še nobene sodne prakse, ki bi nazorneje pokazala razumevanje tega določila v praksi. Na splošno je v sodni praksi malo primerov, ki bi obravnavali pripisni spregled pravne osebnosti oziroma jih pod tem nazivom v bazah zbranih sodnih praks ni možno najti. Delno je težava verjetno tudi v tem, da se primeri pripisnega spregleda v praksi pogosto poimenujejo z drugačnimi nazivi. Najbolj odločno o njem govori primer, ki ga je edinega v bazah sodb možno najti pod nazivom spregled, iz leta 1992, kjer je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na občni seji izdalo pravno mnenje, na temelju 140.a) člena Zakona o podjetjih124 in tako nazorno uporabilo institut pripisnega spregleda 121 Kocbek M. … et al., Zabel B., o.c., str. 164. 122 Zakon o gospodarskih družbah/ZGD-1-UPB3/, Uradni list RS, št. 65/2009. 123 Brus M., o.c., str. XII. 124 Zakon o podjetjih, Uradni list SFRJ, št. 77/1988, 40/1989, 83/1989, 140.a) člen: Če edini delničar delniške družbe, edini član družbe z omejeno odgovornostjo ali

37

pravne osebnosti. Mnenje Vrhovnega sodišča se glasi: »V sporu proti podjetju v zasebni lastnini lahko izda sodišče začasno odredbo po 265. členu in naslednjih Zakona o izvršilnem postopku tudi takrat, kadar upnik verjetno izkaže nevarnost, da bo edini lastnik dolžnika - podjetja v zasebni lastnini, s svojim ravnanjem onemogočil ali precej otežil izterjavo, katerega edini lastnik je. Takšno ravnanje lastnika podjetja v zasebni lastnini ustvarja videz tolikšne njegove gospodarske povezanosti s podjetjem, da je lastnikovo ravnanje obravnavati kot ravnanje podjetja (140.a člena Zakona o podjetjih).«125 Večina primerov pripisnega spregleda pa še zmeraj temelji na splošnih pravnih načelih in spoznanjih, tako kot je to značilno tudi za pravne sisteme, ki spregleda pravne osebnosti nimajo normiranega. Ker je bil pri nas razvoj pravnega sistema zaradi specifičnosti politično-gospodarske usmeritve drugačen, kot je bil v germanskem pravnem sistemu, po katerem se večinoma zgledujemo, je bistvo uzakonitve spregleda tudi v tem, da bi brez nje le s težavo prišlo do spontane uporabe oz. bi preteklo dosti časa, da bi se pravni sistem sam razvil tako daleč.126

edini lastnik zasebnega podjetja s svojimi dejanji ali mešanjem svojega premoženja in premoženja podjetja ustvarja pri drugih videz gospodarske identičnosti s podjetjem, je neomejeno solidarno odgovoren upnikom za obveznosti podjetja. 125 Sodstvo Republike Slovenije, sodna praksa, pravna mnenja in stališča, URL: http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/pravna_mnenja_in_stalisca/38367/ (18.9.2012). 126 Mayr V., o.c., str. 204.

38

3.4. OKVIRNE SKUPINE PRIMEROV PRIPISNEGA SPREGLEDA PRAVNE OSEBNOSTI Kot je bilo že rečeno, je primere pripisnega spregleda pravne osebnosti oz. njegove dejanske stanove zelo težko kategorizirati zaradi njihove obsežnosti, raznovrstnosti in kompleksnosti. Kljub temu pa jih teorija poizkuša vsaj okvirno opredeliti v neke osnovne skupine, ki pomenijo neko splošno kategorizacijo. Teh skupin, ki temeljijo na različnih okoliščinah je dosti in se razlikujejo od avtorja do avtorja glede na njihova stališča in proučevanje instituta. Odločila sem se prikazati delitev v tri skupine, ki med sabo niso strogo ločene, zajemajo pa dejansko največje možno število dejanskih stanov. Tako lahko dejanske stanove pripisnega spregleda razdelimo v skupino pripisa ravnanj ali prepovedi, pripisa vednosti ali lastnosti in v skupino teorije kontrole, kot jih opredeljuje tudi Vida Mayr.

3.5. PRIPIS RAVNANJ ALI PREPOVEDI Z NAJPOGOSTEJŠIMI DEJANSKIMI PRIMERI

3.5.1. Pripis ravnanj ali prepovedi V to skupino lahko štejemo primere, v katerih pripišemo določenemu subjektu neko ravnanje ali prepoved, ki velja za drug subjekt.127 Pod pojmom ravnanja tako razumemo konkretno aktivnost subjekta, ki se zaradi določene povezanosti z drugim subjektom, pripiše le temu, kot da je ta isti izvedel to aktivnost. Enako je pri konkretni prepovedi, zakonski ali pogodbeni, ki velja za določen subjekt in jo le-ta želi obiti tako, da pod njegovim vplivom opravi aktivnost z njim na nek način povezan subjekt, v takem primeru se prepoved, ki velja za prvotni subjekt prenese oziroma pripiše tudi tej drugi osebi. Za oba pripisa, tako ravnanj ali prepovedi pa je značilna konkretna aktivnost subjekta, torej povzročitev določenega dejanskega stanja.

127 Mayr V., o.c., str. 124.

39

3.5.2. Konkurenčna prepoved Primeri konkurenčne prepovedi so tipični primeri pripisa ravnanj ali prepovedi in zelo nazorno prikažejo bistvo pripisnega spregleda. V primerih konkurenčne prepovedi, do katerih lahko pride na temelju zakonskega ali pogodbenega določila, je namreč pripisni spregled zelo pogost. Najdemo ga lahko v obrnjeni ali neposredni obliki, največkrat pa je potreben dvojni pripisni spregled, kar pomeni, da pri reševanju konkretnega primera pride dvakrat do spregleda pravne osebnosti.128 Primeri konkurenčne prepovedi se razlikujejo predvsem glede na to ali je določena konkurenčna prepoved podana za pravno osebo ali za njene člane. Če je konkurenčna prepoved podana za člane pravne osebe in jo le-ti želijo obiti na način, da ustanovijo pravno osebo, ki opravlja njim s konkurenčno prepovedjo prepovedano dejavnost, se najprej postavi vprašanje, če se lahko ravnanje te pravne osebe pripiše članom, kar se šteje kot neposredni pripisni spregled in kot pripis ravnanja. Odgovor na to vprašanje bo pritrdilen, če imajo ti člani, ki jih zadeva konkurenčna prepoved, v pravni osebi dejanski in odločilen vpliv. Nato pa se ločeno od tega obravnava vprašanje, ali lahko konkurenčno prepoved, ki velja za člane, pripišemo pravni osebi, ki izvaja konkurenčno dejavnost, to štejemo kot obrnjeni pripisini spregled in kot pripis prepovedi. Do pripisa bo v tem primeru prišlo, če se izkaže, da so člani, ki jih zadeva konkurenčna prepoved, večinski družbeniki pravne osebe, ki izvaja konkurenčno dejavnost oziroma imajo nanjo kak drugačen dejanski vpliv. In če se v obeh ločenih vprašanjih pripisa izkaže, da je leta upravičen, se pravni osebi, ki izvaja konkurenčno dejavnost, leta prepove, torej se ji pripiše konkurenčna prepoved njenih članov. Bolj kompleksno pa je vprašanje glede odškodnine zaradi kršitve konkurenčne prepovedi, ki že posega v jamčevalni spregled in odpira vprašanje zaščite upnikov in manjšinskih družbenikov pravne osebe, katero spregled zadeva.129 Če pa je konkurenčna prepoved podana za pravno osebo in jo le-ta poizkuša obiti na način, da izvaja konkurenčno dejavnost preko svojih članov, pa prav tako lahko pride do pripisa ravnanj in prepovedi in sicer, če se lahko ravnanje članov pripiše pravni osebi in prepoved pravne osebe članom, ki izvajajo konkurenčno dejavnost, kar sta spet dve ločeni vprašanji, ki sta prav tako vezani na dejanski vpliv članov na pravno osebo.130 Do primerov pripisnega spregleda pri konkurenčni prepovedi je prihajalo že zelo zgodaj in o njih piše tudi Serick v svojem delu, ki ga v naši teoriji povzema Vida Mayr.

128 Mayr V., o.c., str. 123. 129 Mayr V., o.c., str. 126. 130 Mayr V., o.c., str. 126.

40

3.5.3. Povzročitev zavarovalnega primera Do pripisnega spregleda pride v zavarovalništvu pogosto, in sicer v obrnjeni obliki, kadar pravna oseba sklene zavarovalno pogodbo, katere zavarovanec je ta pravna oseba, član te iste pravne osebe pa povzroči škodni dogodek, v katerem nastane škoda zavarovancu, torej pravni osebi, ki je hkrati tudi zavarovalec. Če je ta član, ki je povzročitelj škodnega dogodka, z namenom okoriščanja na račun zavarovalnine, večinski družbenik ali ima na kak drugačen način dejanski vpliv na pravno osebo, pride do pripisa njegovega škodnega ravnanja na pravno osebo in posledično se zavarovalnina ne izplača, kajti zakon določa, da lahko zavarovalnica zavrne izplačilo odškodnine, če zavarovalni primer povzroči zavarovalec ali zavarovanec sam.131

3.5.4. Prepoved glasovanja Tukaj gre dejansko za zelo podoben primer kot pri konkurenčni prepovedi, ravno tako pride do dvojnega spregleda. Pri prepovedi glasovanja namreč pride najpogosteje do spregleda, kadar član pravne osebe A, ki ga prepoved glasovanja zadeva, ustanovi pravno osebo B, na katero prenese svoje deleže pravne osebe A in nato ta pravna oseba B zanj izvršuje glasovalno pravico v pravni osebi A. Taki primeri so zelo kompleksni, saj je potrebno najprej ugotoviti, ali se lahko pripiše glasovanje pravne osebe B članu pravne osebe A, za kar je potreben dejanski vpliv tega člana na pravno osebo B, ki mora biti zadosten, da vpliva na oblikovanje pravne volje te prave osebe. Tak vpliv je skoraj nesporen, če je to enoosebna pravna oseba ali če ima član v njej večinski delež, ostali člani pa so le slamnati možje, povezanost pa ni izključena niti, če ima le manjšinski delež ali pa sploh ni formalni družbenik, temveč ima drugačen dejanski vpliv na pravno osebo, recimo preko vplivanja na vodstvo pravne osebe ali njene člane, kar pa je težje dokazljivo. Ločeno od tega vprašanja pa se obravnava nato še vprašanje ali lahko pripišemo prepoved glasovanja, ki se nanaša na člana, pravni osebi B. Tudi tukaj je potrebna predvsem povezanost člana in pravne osebe v tolikšni meri, da ima član na pravno osebo odločilen vpliv.132 V prvem primeru gre za neposredni pripisni spregled s pripisom ravnanja, v drugem primeru pa za obrnjeni pripisni spregled s pripisom prepovedi.

131 Serick R., o.c., str. 18-21. 132 Mayr V., o.c., str. 128-129.

41

3.6. PRIPIS VEDNOSTI ALI LASTNOSTI Z NAJPOGOSTEJŠIMI DEJANSKIMI PRIMERI

3.6.1. Pripis vednosti ali lastnosti Sem uvrščamo primere, pri katerih ni bistvena aktivnost subjektov, temveč za nastanek dejanskega stanu, ki vodi v pripisni spregled, zadošča že samo določena fizična ali pravna lastnost subjekta ali pa neko vedenje oziroma spoznanje konkretnih okoliščin ali dejstev. V teh primerih se določeno vedenje ali konkretna lastnost subjekta pripiše drugemu, na nek način z njim povezanemu subjektu in velja zanj, kot da bi bila njegova lastna ter ga glede na to doletijo tudi na to vedenje ali lastnost vezane prave posledice.133

3.6.2. Dobroverna pridobitev V primerih dobroverne pridobitve pride najpogosteje do pripisnega spregleda v smeri s člana na pravno osebo, kar pomeni obrnjeni pripisni spregled s pripisom vednosti, kajti pri tem primeru za presojo ni bistveno neko aktivno ravnanje subjekta temveč njegovo vedenje o nekem dejstvu. Kot dejanski primer lahko ponazorimo prenos lastnine na stvari s člana družbe, ki je pridobil to stvar na nepošten način, na pravno osebo. Če ima ta član, ki je s pravnim poslom prenesel lastnino nedobroverno pridobljene stvari na pravno osebo, v tej pravni osebi odločilen vpliv, potem pridobitev pravne osebe ne more biti dobroverna. Tudi če nedobroverni član imenuje poslovodstvo pravne osebe, ki je dejansko dobroverno in kot tako izrazi pravno voljo in sklene pravni posel v imenu pravne osebe, je formalno gledano ravnanje pravno pravilno, ampak zaradi nedobrovernosti člana in njegovega vpliva na poslovodstvo, se tak pravni posel šteje kot zloraba pravice in se s pripisnim spregledom pravne osebnosti pripiše nedobrovernost člana na pravno osebo.134 Tudi dejanska stanja, ki jih zajema 46. člen Stvarnopravnega zakonika135 bi lahko šteli za obratni pripisni spregled s pripisom vedenja, ki temelji na zakonski normi, katera določa, da se dobra vera oziroma nedobrovernost organov in drugih oseb, ki so povezane s pravno osebo, pripiše pravni osebi.

133 Mayr V., o.c., str. 131. 134 Mayr V., o.c., str. 132. 135 Stvarnopravni zakonik (SPZ), Uradni list RS, št. 87/2002, Ljubljana 2002, 46. člen, Dobra vera pravne osebe se presoja po dobri veri njenih organov in drugih oseb, za katere je glede na njihovo delovno področje pomembno, da stvar pripada pravni osebi.

42

3.6.3. Uveljavljanje napak Pri uveljavljanju napak na stvari pride pogosto do vprašanja dobrovernosti kupca. Zanimivo za pripisni spregled postane to vprašanje, kadar je kupec pravna oseba, ki je dobroverna, njen član pa ve za stvarno napako in tako ni dobroveren. Pri uveljavljanju stvarne napake lahko torej prodajalec zavrača zahtevek s sklicevanjem na določilo, ki ga izvzema odgovornosti na temelju vedenja kupca za napako ob sklenitvi pogodbe. S tem se postavi vprašanje, ali lahko nedobrovernost člana pripišemo pravni osebi. Kot v prejšnjih primerih je tudi tukaj potrebno upoštevati dejanski vpliv in udeležbo člana v tej pravni osebi. Tak primer spregleda je obrnjen pripisni spregled pravne osebnosti s pripisom vednosti.136

3.6.4. Zmota glede lastnosti Kadar subjekti sklepajo pravne posle, ti večkrat temeljijo na določenih lastnostih teh subjektov. Lahko pa pride do zmote pri teh lastnostih v smislu, da nek subjekt sklene pravni posel v prepričanju, da ima član pravne osebe, s katero sklepa pravni posel, konkretno lastnost, zaradi katere se je odločil skleniti pravni posel, nato pa se izkaže, da je bil glede lastnosti tega člana v zmoti.137 Postavi se vprašanje, če lahko zmoto glede člana pravne osebe pripišemo pravni osebi kot zmoto v pravni osebi. Do tega lahko pride, če je član večinsko udeležen v pravni osebi ali ima nanjo dejanski vpliv, takrat je to obratni pripisni spregled pravne osebnosti s pripisom lastnosti. V takem primeru se ne pričakuje od člana nobeno aktivno ravnanje, bistvena je njegove konkretna lastnost, ki je lahko opredeljena kot določeno znanje, sposobnost ali podobno in brez tega sklenjen pravni posel ne bi dosegel zadanega cilja.

136 Mayr V., o.c., str. 132-133. 137 Brus M., o.c., str. X.

43

3.7. TEORIJA KONTROLE V NAJPOGOSTEJŠIH DEJANSKIH PRIMERIH

3.7.1. Teorija kontrole To je posebna skupina pripisnega spregleda pravne osebnosti, za katero lahko rečemo, da je nastala prva, vendar zaradi svoje specifičnosti skorajda ni več v uporabi. Najpogosteje se je namreč uporabljala v vojnih in povojnih časih, ko je bilo v praksi pogosto vprašanje narodne pripadnosti določenega subjekta v pravnem prometu za namene opredeljevanja sovražnosti. S teorijo kontrole se namreč presoja državna oziroma narodna pripadnost pravne osebe na način, da se ugotovi državna oziroma narodna pripadnost njenih članov in se nato njihova pripadnost pripiše pravni osebi. V poštev pride seveda narodna pripadnost članov, ki obvladujejo oziroma imajo na pravno osebo dejanski vpliv. Teorija kontrole je zmeraj obrnjeni tip pripisnega spregleda pravne osebnosti. 138

3.7.2. Daimler Co. Ltd. v. Continental Tyre & Rubber Company Ltd. Primer Daimler Co. Ltd. v. Conitnental Tyre & Rubber Company Ltd.139, o katerem je leta 1916 odločala angleška lordska zbornica, šteje kot nazoren prikaz izvajanja teorije kontrole. V tem primeru je nazorno prikazan pripis državne oziroma nacionalne pripadnosti članov pravni osebi. V tem primeru so bili vsi člani, v Angliji ustanovljene družbe Conitnental Tyre & Rubber Company Ltd., nemški državljani, razen enega, in tudi direktorji družbe so bili nemški državljani. Družba Conitnental Tyre & Rubber Company Ltd. je družbi Daimler Co. Ltd. dobavljala gume, slednja pa bi ji morala izplačati kupnino. Družba Daimler Co. Ltd. je vložila tožbo o dopustnosti tega pravnega posla v tistih vojnih časih, ko je bilo prepovedano trgovanje s sovražniki in tako je angleška lordska zbornica odločila, da je družba Conitnental Tyre & Rubber Company Ltd., čeprav je bila registrirana in s sedežem v Angliji, a so jo obvladovali in kontrolirali člani nemške pripadnosti, sovražna družba in prepovedali trgovanje z njo. Pravno gledano je bila angleška pravna oseba, dejansko pa nemška.140 Torej je kljub teoriji ustanovitve in teoriji sedeža prevladala teorija kontrole in se je družba, ki je bila ustanovljena in je celo imela sedež v isti državi, kot je bila ustanovljena, štela za tujca, ker so bili njeni člani tujci. To pravilo je postalo v Angliji celo tako razširjeno, da so ga 8.8.1918 zapisali v Trading

138 Mayr V., o.c., str. 122. 139 Wikipedia, Daimler Co. Ltd. v. Conitnental Tyre & Rubber Company Ltd., http://en.wikipedia.org/wiki/Daimler_Co_Ltd_v_Continental_Tyre_and_Rubber_Co_(Great_Britain)_Ltd, (22.8.2012). 140 R. Serick, o.c., str. 137.

44

with the Enemy Amendment Act.141 Tukaj pride tako do zelo poenostavljenega obratnega pripisnega spregleda pravne osebnosti s pripisom lastnosti. Podobnih primerov pa je bilo v vojnih časih zelo dosti tudi v drugih pravnih sistemih in na drugih pravnih področjih.142

3.7.3. Pridobivanje lastninske pravice na nepremičninah V današnjem času pa se teorija kontrole najbolj nazorno pojavlja v primerih pridobivanja lastninske pravice tujcev na nepremičninah.143 Zakonodaja namreč v nekaterih državah predpisuje določene omejitve pri pridobivanju lastninske pravice na nepremičninah tujcem, v sled česar prihaja do zlorab teh omejitev z ustanavljanjem pravnih oseb, ki jih obvladujejo tujci in katerih bistven namen je pridobitev lastninske pravice na nepremičninah. V takih primerih prihaja pogosto do obrnjenega pripisnega spregleda pravne osebnosti s pripisom lastnosti, ko se domači pravni osebi, torej ustanovljeni in delujoči, na primer v Republiki Sloveniji, pripiše nacionalna pripadnost njenih članov in tako kot taka veljala tudi sama za tuj pravni subjekt in jo posledično zavezujejo omejitve pri pridobivanju lastninske pravice na nepremičninah.

141 R. Serick, o.c., str. 138. 142 R. Serick, o.c., str. 148. 143 Mayr V., o.c., str. 124.

45

3.8. MOŽNI NEKATEGORIZIRANI PRIMERI PRIPISNEGA SPREGLEDA PRAVNE OSEBNOSTI Kot že zapisano je problematika pripisnega spregleda pravne osebnosti zelo kompleksna in zajema številna pravna področja, kjer se lahko pojavlja v zelo različnih dejanskih situacijah, zato je kategorizacija teh dejanskih stanj zelo težka, ker so vsaka zase specifične in zahtevajo individualno obravnavo. Kljub temu je pravna stroka, ki se ukvarja s to tematiko, uspela okvirno kategorizirati najpogostejše dejanske stane v prej navedene skupine. Poleg teh skupin pa obstaja še dosti primerov, ki so tako specifični, da se ne dajo uvrstiti v konkretno skupino in jih zato nekaj najpogostejših navajam v tem posebnem poglavju. En takih primerov, ki se pogosto navajajo v nemški pravni teoriji, je enotnost interesa, ko dva subjekta skleneta pravni posel preko posrednika, pri čemer je ta posrednik član ene od pogodbenih strank. Ker so interesi posrednika v vlogi člana pogodbene stranke in v vlogi posrednika pogodbene stranke enaki, se na temelju pripisnega spregleda utemeljenost do posredniške provizije zavrne. Zanimivo je tudi vprašanje pretrganja zastaralnih rokov, če je procesno dejanje vloženo zoper napačno osebo in sicer, če se zahtevek vloži proti članu pravne osebe, dejansko pa bi se moral proti pravni osebi. Glede na vpetost tega člana v člansko strukturo ali njegov dejanski vpliv v pravni osebi se lahko tako vprašanje reši s pripisnim spregledom in se tako šteje za pretrganje zastaranja že procesno dejanje, vloženo proti članu pravne osebe, katero zastaranje dejansko zadeva in ne šele ob sprožitvi postopka zoper pravno osebo.144 V teoriji je večkrat omenjeno tudi razmerje med člani pravne osebe in pravno osebo v smislu podobnosti oziroma enačenja z razmerjem bližnjih sorodnikov, kar je pogosto predvsem pri vprašanju izpodbojnosti.145 Naš pravni sistem nima posebnih določil v tem smislu, razen v drugem odstavku 256. člena Obligacijskega zakonika146, ki določa zakonsko domnevo, da določena ravnanja bližnjih sorodnikov pomenijo izpodbojnost, vendar se ta člen nanaša na fizične osebe in pomeni izjemo. Načeloma bi v izjemnih primerih to lahko uporabili za osnovo pripisnega spregleda, vendar se v takih primerih teorija bolj opredeljuje za pravilno razlago in uporabo norme.147

144 Mayr V., o.c., str. 134-135. 145 Drobnig U., Der Durchgriff durch eine juristische Person, Zbornik višje pravne šole, št. 2, letnik: ll, Univerza v Mariboru, Maribor 1985, str. 266. 146 Obligacijski zakonik (OZ–UPB1), Uradni list RS, št. 97/2007, Pogoj za izpodbijanje, 256. člen, (2) Če je ta tretji dolžnikov zakonec ali je z njim v sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali v svaštvu v ravni vrsti oziroma v stranski vrsti do vštetega drugega kolena, se domneva, da mu je bilo znano, da dolžnik s takim razpolaganjem škoduje upnikom. 147 Mayr V., o.c., str. 139.

46

Takih mejnih primerov, ko nekateri teoretiki zagovarjajo uporabo pripisnega spregleda, drugi pa pravilno razlago in uporabo norm, pa je veliko in v večini primerov prihaja ne glede na uporabo enega ali drugega načina reševanja primera, do zelo podobnih rezultatov.148 Neopredeljenih primerov, ki bi jih bilo mogoče reševati s pripisnim spregledom, najdemo dosti tudi na drugih pravnih področjih, predvsem davčnem in konkurenčnem ter javnopravnem, kjer imajo svojo specifiko, kar pa že presega okvirje tega diplomskega dela. Povsod pa se zagovarja stališče, da naj bi se pripisni spregled uporabljal res le v izjemnih primerih, kadar z drugimi instituti ni možno doseči pravične rešitve, to pa je predvsem v primerih, ki so kompleksni in jih konkretne norme in tudi ne njihova pravilna in namenska razlaga, ne morejo zaobjeti.

148 Mayr V., o.c., str. 140.

47

3.9. ODKLONILNA IN PRITRDILNA STALIŠČA O UPORABI INSTITUTA PRIPISNEGA SPREGLEDA PRAVNE OSEBNOSTI Že v prejšnjih poglavjih je zapisano, da del teorije odklanja, del teorije pa zagovarja uporabo pripisnega spregleda pravne osebnosti. Naj tukaj tako le na kratko povzamem bistvena stališča teoretikov o uporabi tega instituta. Teoretiki: Serick, Weber, Drobnig, Zabel, Brus, Mayr, ki zagovarjajo uporabo instituta pripisnega spregleda, so enotnega mnenja, da je institut izjema od splošnih načel in da ga je kot takega potrebno uporabljati restriktivno in le v skrajnih primerih, ko ni možna pravična rešitev z drugimi pravnimi instituti. Obstaja namreč bojazen, da bi se lahko s preširoko uporabo izničilo bistvo pravnih oseb, ki je ravno v ločenosti pravne osebe in njenih članov, kateri z ustanovitvijo pravne osebe omejijo lastno odgovornost za podjem in ločijo svojo subjektiviteto od subjektivitete pravne osebe, kar določa ločitveno načelo in pravna ureditev instituta pravnih oseb. Pripisni spregled to načelo odpravlja in za določen trenutek obravnava pravno osebo in njene člane kot enoten subjekt z isto subjektiviteto, to pa ne pomeni, da katerega od teh subjektov negira. Preširoka uporaba tega poistovetenja lahko ruši načelo pravne varnosti in predvidljivosti ter ogroža institut pravne osebe v smislu nezaupanja članov v ločitveno načelo, ki posledično vodi v neustanavljanje pravnih oseb, kar bi bilo za današnji čas nepojmljivo, saj trenutni družbeni, predvsem pa gospodarskih razvoj temelji na institutu pravne osebe.149 Razlog, ki pretehta to bojazen pred preglobokim posegom v bistvo pravne osebe pa je temelj prava, ki je v današnjem času vse premalo spoštovan in dostikrat kršen, to je namreč načelo poštenosti in pravičnosti. Zagovorniki uporabe pripisnega spregleda tako uporabo letega upravičujejo le, kadar se uporablja za zadovoljitev najvišjih načel prava in kadar rešitev primera ni možna z drugimi instituti, obstaja pa dejanska kršitev osnovnega pomena pravne osebe. Vsak tak primer se presoja individualno. Posploševanje ni možno zaradi različnosti dejanskih stanj, ki jih lahko zajema pripisni spregled in zato je tudi uzakonitev instituta otežena. Ravno v tej širini, ki jo lahko institut pripisnega spregleda zajame, pa je prednost in specifičnost, kajti v današnjem času, ko je razvoj zelo hiter, ga zakonodaja le težko dohaja in je dejansko življenje zmeraj korak pred njo, s tem pa tudi možnost zlorab in obidov pravnih načel in pravil. Z uporabo pripisnega spregleda se lahko, brez striktne podlage v zakonodaji, odpravijo kršitve in nepravična ravnanja, kar v določenih primerih tudi z namensko uporabo norm ni možno in je za te skrajne primere uporaba instituta pripisnega spregleda pravne osebnosti potrebna in sprejemljiva. Uveljavljanje pripisnega spregleda pa je v praksi zelo oteženo, ker so primeri večinoma zelo kompleksni, samo dokazovanje dejstev pa zelo težavno, ker nima dejanske pravne podlage. Celotno breme utemeljevanja in dokazovanja nosi tožeča stranka, ki brez konkretne pravne podlage težko pride do dokazov o bistvenih dejstvih dejanskega stanja. V

149 Mayr V., o.c., str. 282.

48

tem je tudi del razloga, da se stranke tega instituta ne poslužujejo v večji meri. Del teorije, ki odklanja uporabo instituta pripisnega spregleda pravne osebnosti, pa lahko delimo na dva dela, na tistega, ki nasplošno odklanja sam institut spregleda pravne osebnosti, tako jamčevalnega kot pripisnega, kar v naši teoriji ni možno, ker je institut vsaj deloma normiran, in pa na tistega, ki odklanja le pripisni spregled pravne osebnosti, kamor lahko prištevamo teoretika Flumeja in Torgglerja.150 Njihova najpogostejša utemeljitev je, da je možno primere, ki se rešujejo s pripisnim spregledom, rešiti s pravilno uporabo in razlago norm, torej s pomočjo različnih razlagalnih metod, kot so teleološka, logična, jezikovna,… itd. in na tak način aplicirati določeno konkretno normo na dejanski stan. Večino primerov je dejansko možno rešiti na več možnih načinov, končne rešitve pa so si med sabo zelo podobne. Načeloma pa je reševanje primerov s pravilno uporabo in razlago norm ter z drugimi civilnopravnimi instituti tudi dosti enostavnejše od uveljavljanja instituta pripisnega spregleda pravne osebnosti. Ni pa možno s temi pristopi rešiti vseh primerov, tudi deliktna odgovornost tu ne zadošča, ker ne pokriva vseh možnih načinov zlorab pravnih oseb in je dosti bolj toga od pripisnega spregleda, saj je vezana na predpostavke vzročne zveze in krivde.

150 Mayr V., o.c., str. 181-182, kjer povzema Torgglerja in Flumeja.

49

3.10. MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA IN UPORABE PRIPISNEGA SPREGLEDA PRAVNE OSEBNOSTI Pravna teorija, predvsem pa pravna praksa sta rabili veliko časa, da sta razvili in sprejeli uporabo instituta spregleda pravne osebnosti in s tem tudi pripisnega spregleda. Do samega razvoja instituta je prišlo zaradi togega in striktnega izvajanja predvsem ločitvenega načela pri institutu pravnih oseb, kar je v določenih primerih vodilo do pravno pravilnih, a nepravičnih rešitev, ker pravna pravila niso mogla zajeti in predvideti vseh možnih dejanskih situacij, ki jih je prinašal hiter družbeni razvoj in s tem omogočal tudi številne možnosti za zlorabe. V današnjem času pa je razvoj in napredek družbe še hitrejši, ker mu to omogoča vsesplošna globalizacija in tehnološka naprednost, temu pa sledi tudi razvoj in prilagajanje instituta pravnih oseb, ki se posledično prav tako nenehno razvijajo in prilagajajo novim potrebam in situacijam, a njihovo bistvo, ki je predvsem v ločitvenem načelu, se ohranja. S tem pa ostaja tudi potreba po institutu pripisnega spregleda pravne osebnosti, sedaj mogoče še toliko bolj kot pred časom, ker pravo še težje zapolnjuje vse pravne praznine, ki nastajajo zaradi hitrega napredka in stalno spreminjajočih se potreb. Tako postajajo razmerja in situacije, ki so bile pred časom še nepojmljive, danes povsem vsakdanje, kot je to naprimer deliktna sposobnost pravnih oseb. Ampak tudi pod okrilje tega instituta ne morem zajeti vseh možnih primerov pripisnega spregleda, kajti deliktna sposobnost pravne osebe zajema predvsem pravno osebo kot tako in pa njene organe, ne pa njenih članov, torej njenega substrata. V germanskih pravnih krogih se kaže nastanek novega instituta, imenujejo ga odgovornost za uničenje eksistence oziroma obstoja družbe, vendar ga bolj kot v problematiko spregleda pravne osebnosti uvrščajo med deliktno odgovornost. Zajema premoženjsko odgovornost družbenikov družbe z omejeno odgovornostjo, če le ti s svojim vplivom ogrozijo ali uničijo njeno sposobnost izpolnjevanja obveznosti.151 Kljub novo nastalim institutom in razvoju teorije in pravne prakse pa instituta pripisnega spregleda pravne osebnosti ne moremo preprosto zanemariti, ker se ga pravna praksa v številnih različnih pravnih sistemih za podobne dejanske primere še vedno poslužuje, spreminja le načine in vrsto utemeljevanja njegove uporabe, samo bistvo instituta, ki je v pripisu ravnanj in lastnosti pa ostaja isto.

151 Mayr V., o.c., str. 204-210

50

ZAKLJUČEK S tem diplomskim delom sem želela pobližje prikazati institut pripisnega spregleda pravne osebnosti, ki je v naši teoriji manj obravnavan kot v tujini in v praksi redko uporabljen, njegova tematika pa je zelo kompleksna. Sam institut izhaja iz delitve spregleda pravne osebnosti na dve veji in obstaja tako rekoč že od same utemeljitve instituta pravnih oseb v pravnih sistemih. Nanaša se namreč predvsem na razmerja med pravnimi osebami in njihovimi člani. Temeljna problematika, ki jo obravnava pripisni spregled prave osebnosti, je izkoriščanje pravnih oseb v nasprotju z njihovim bistvenim namenom. In ker so takšna izkoriščanja možna s številnimi različnimi dejanskimi stanovi, ki se z nenehnim družbenim razvojem dnevno povečujejo, pravo ni zmožno tako hitro normirati vseh možnih dejanskih situacij. Konkretne norme, ki varujejo bistvo in namen delovanja pravnih oseb, pa so dokaj toge in jih ni zmeraj možno, tudi ne z najrazličnejšimi metodami razlage, aplicirati na vse možne dejanske situacije. Tako ostajajo pravne praznine, ki jih današnja družba, ki ji primanjkuje temeljnih vrednot pravičnosti in poštenosti, s pridom izkorišča v nemoralne namene. Da bi se takšne situacije omejile, se je že kmalu po uveljavitvi pravnih oseb razvil institut spregleda pravne osebnosti in s tem tudi pripisni spregled. Pripisni spregled se tako uporablja za primere, kadar se določena lastnost, vedenje, ravnanje ali prepoved, ki se nanaša na člana pravne osebe, pripiše oziroma aplicira na to pravno osebo ali obratno, in se posledično nanjo prenesejo tudi pravne posledice, ki so predvidene za tako dejansko staje. Tako opisan pripis pa ni možno uporabljati tako preprosto, ker je v nasprotju s temeljnim načelom instituta pravnih oseb, to je ločitvenim načelom, ki v osnovi določa, da sta pravna oseba in njen član dva povsem ločena subjekta. Zato se institut pripisnega spregleda uporablja le izjemoma, kadar drugi razpoložljivi instituti in metode ne privedejo do pravične in poštene rešitve, ker bi presplošna uporaba lahko pomenila razvrednotenje instituta pravnih oseb. Večina pravnih sistemov ga nima uzakonjenega. Glavni razlog je kompleksnost in širina področja, ki ga je težko zaobjeti v konkretni normi, splošna norma pa bi lahko povzročila presplošno uporabo in s tem ogrozila sam institut pravne osebe. V našem pravnem sistemu pa imamo normo, ki opredeljuje spregled pravne osebnosti in v enem odstavku tudi pripisni spregled, kar je predvsem posledica drugačnosti političnega sistema v preteklosti in s tem tudi razvoja pravnega sistema, ki bi bil brez uvedbe določenih institutov v zakonodajo, počasnejši od sistemov in okolja, po katerem se ravnamo. Kljub temu pa tudi naša pravna praksa ostaja previdna pri uporabi instituta pripisnega spregleda pravne osebnosti in ga uporablja zelo omejeno.

51

Skozi raziskovanje in pisanje tega diplomskega dela sem izoblikovala osebno stališče, da je uporaba instituta pripisnega spregleda pravne osebnosti potrebna in upravičena v izjemnih primerih, tako kot to navaja tudi večina teoretikov, ki se ukvarjajo s to problematiko. Zdi pa se mi, da bi bilo vseeno potrebno vnesti v našo pravno prakso več samozavesti o uporabi tega instituta in z njim odpraviti kršitve in preprečiti ustvarjanje okoliščin, ki posameznike privedejo do nepravičnega izkoriščajo, ter tako obuditi zavest, da se kljub ločitvenemu načelu bistvo in namen pravnih oseb ne sme kršiti in protipravno ter nemoralno izkoriščati, ter se kot posameznik skrivati za tančico pravne osebe.

52

BIBLIOGRAFIJA VIRI: Direktiva Sveta ES št. 68/151/EGS, Uradni list ES, št. L 065. Obligacijski zakonik – UPB1, Uradni list RS, št. 97/2007. Stvarnopravni zakonik (SPZ), Uradni list RS, št. 87/2002. Uredba Sveta (EGS) št. 2137/85, Uradni list EU, št. L 199. Uredba Sveta ES št. 1435/2003, Uradni list EU, št. L 207/1. Uredba Sveta ES št. 2157/2001, Uradni list EU, št. L 294/1. Zakon o društvih (Zdru-1 – UPB2), Uradni list RS, št. 64/2011. Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), Uradni list RS, št. 54/1999. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Uradni list RS, št. 126/2007, 40/2009, 59/2009, 52/2010, 26/2011. Zakon o gospodarskih družbah, Uradni list RS, št. 65/2009. Zakon o javnih agencijah, Uradnni list RS, št. 52/2002. Zakon o javnih skladih, Uradni list RS, št. 77/2008. Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD), Uradni list RS, št. 98/2004, 65/2008. Zakon o podjetjih, Uradni list SFRJ, št. 77/1988, 40/1989, 83/1989. Zakon o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD), Uradni list RS, 87/2011. Zakon o prekrških (ZP-1-UPB8), Uradni list RS, št. 29/2011. Zakon o ustanovah, Uradni list RS, št. 70/2005. Zakon o zadrugah, Uradni list RS, št. 97/2009. Zakon o zavodih, Uradni list RS, št. 12/1991.

53

INTERNETNI VIRI: Disregard of the Corporate Fiction and Allied Corporation Problems, URL: http://books.google.si/books?id=LISjLNsOhfoC&pg=PA53&lpg=PA53&dq=First+National+Bank+of+Chicago+v.+Trebein&source=bl&ots=beuMi_hec3&sig=j0HfdHpm_3i-xfknkHIp8VU8AlY&hl=sl&sa=X&ei=4xGgUNHYBITWsgaA34GYBg&ved=0CCMQ6AEwAQ#v=onepage&q&f=false (11.11.2012). Sodstvo Republike Slovenije, sodna praksa, pravna mnenja in stališča, URL: http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/pravna_mnenja_in_stalisca/38367/ (18.9.2012). Svet Evropske Unije, Predlog uredbe Sveta o evropski zasebni družbi, št. 10611/11,URL: http://register.consilium.europa.eu/pdf/sl/11/st10/st10611.sl11.pdf (9.11.2012). Wikipedia, Daimler Co. Ltd. v. Conitnental Tyre & Rubber Company Ltd., URL: http://en.wikipedia.org/wiki/Daimler_Co_Ltd_v_Continental_Tyre_and_Rubber_Co_(Great_Britain)_Ltd (22.8.2012). Wikipedia, Reichsgericht, URL: http://de.wikipedia.org/wiki/Reichsgericht (11.11.2012). Wikipedia, Salomon v. A. Salomon & Co. Ltd., URL: http://en.wikipedia.org/wiki/Salomon_v._A._Salomon_%26_Co._Ltd., (10.9.2012).

54

LITERATURA: Brus Marko, Spregled pravne osebnosti, Pravna praksa, št. 16-17/98, GV Založba, Ljubljana 1998, str. I-XV. Brus Marko, Uvod v zasebno pravo, Splošni del civilnega prava, GV Založba, Ljubljana 2011. Drobnig Ulrich, Der Durchgriff durch eine juristische Person, Zbornik višje pravne šole, št. 2, letnik: ll, Univerza v Mariboru, Maribor 1985. Grilc Peter, Spregled pravne osebnosti v angleškem pravu in sodni praksi, Podjetje in delo, 1/1991, GV Založba, Ljubljana 1991, str. 43-55. Ivanjko Šime, Kocbek Marijan, Prelič Saša, Korporacijsko pravo, GV Založba, Ljubljana 2009. Kocbek Marijan … et al., Zabel Bojan, Veliki komentar ZGD-1, 1. Knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006. Korošec Viktor, Rimsko pravo, I. del, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2002. Mayr Vida, Spregled pravne osebnosti, Uradni list RS, Ljubljana 2008. Pennington Robert R , Company Law, Oxford University Press, Oxford 2006. Prelič Saša, Oris pravne ureditve prenehanja pravnih subjektov, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Maribor 2006. Serick Rolf, Rechtsform und realität juristischer Personen, Walter de Gruyter & Co., J.C.B.Mohr, Berlin – Tübingen 1955. Trstenjak Verica, Pravne osebe, GV Založba, Ljubljana 2003.

univerza v mariboru pravna fakulteta · ji pravo dodeljuje pravno in poslovno sposobnost ter ima...

Documents