univerza v mariboru - connecting repositories · 2018. 11. 4. · paketom spss v24. rezultati:...
TRANSCRIPT
-
POZNAVANJE PRAVICE DO
ZDRAVSTVENEGA POOBLAŠČENCA MED
PACIENTI
(Magistrsko delo)
Maribor, 2018 Dušanka Bezjak
-
POZNAVANJE PRAVICE DO
ZDRAVSTVENEGA POOBLAŠČENCA MED
PACIENTI
(Magistrsko delo)
Maribor, 2018 Dušanka Bezjak
-
Mentor: izr. prof. dr. Suzana Kraljić
Somentor: doc. dr. Petra Povalej Bržan
-
I
POZNAVANJE PRAVICE DO ZDRAVSTVENEGA
POOBLAŠČENCA MED PACIENTI
POVZETEK
Izhodišča, namen: Pravica do zdravstvenega pooblaščenca pomeni, da pacient, ki je
sposoben odločanja o sebi in je dopolnil 18 let, določi osebo, ki bo v času njegove
nesposobnosti odločala o njegovi zdravstveni oskrbi in drugih pravicah iz ZPacP.
Namen raziskave je opozoriti na pravico do zdravstvenega pooblaščenca.
Raziskovalne metode: Izvedli smo kvantitativno raziskavo, vključenih je bilo 144
anketiranih. Anketiranje je potekalo po principu snežne kepe. Rezultati raziskave so
bili obdelani s programom Microsoft Excel, hipoteze preverjene s statističnim
paketom SPSS V24.
Rezultati: Večina anketiranih pozna pravico do vnaprej izražene volje glede
zdravstvenih storitev, vendar svoje volje še nikoli niso v naprej izrazili; več kot
polovica jih ne pozna pravice do zdravstvenega pooblaščenca, kateri so zanjo že
slišali, so zanjo izvedeli iz spleta, ter od zdravstvenega osebja; odstotek tistih, ki jih
je zdravstveno osebje poučilo o tej pravici je majhen. Večina jih želi biti bolje
seznanjena s to pravico; ne drži, da so višje izobraženi bolje seznanjeni s to pravico;
večina anketiranih še ni bila v vlogi zdravstvenega pooblaščenca in ne poznajo
nikogar drugega, ki bi že bil v tej vlogi.
Diskusija in zaključek: Raziskava kaže na nizko poznavanje in koriščenje te pravice
v praksi, na željo po dodatnem informiranju o pravici, in na slabo izvajanje
promocije pravice v praksi. Naloga medicinskih sester je tudi promocija zdravja, tako
je seznanjenost pacientov o tej pravici dolžnost medicinskih sester, ki bi jo morale
izvajati dosledneje.
-
II
Ključne besede: Zakon o pacientovih pravicah, volja, upoštevanje, pooblastilo,
pooblaščenec, seznanjenost, zdravstveno osebje
-
III
KNOWING THE RIGHT TO HEALTH CARE PROXY
BETWEEN PATIENTS
ABSTRACT
Purpose: The right to a health care proxy means that a patient who is capable of
taking decisions about himself by himself and who is over the age of 18, can appoint
a person who will, in case and during the time of his/her incapability, be authorized
to decide on his health care and other rights defined in the Patient Rights Act. The
purpose of the research is to draw attention to the right to a health care proxy.
Research methods: We conducted a quantitative survey involving 144 respondents.
The method of snowball sampling was applied. The research results were processed
using Microsoft Excel, the hypotheses were tested using SPSS V24 statistics
software package.
Results: Most respondents know the right to pre-emptive will regarding health
services but have never expressed their will before; more than half of them do not
know the right to a health attorney who has already heard her, they have learned
about it from the web, and from medical staff; the percentage of those who have been
advised by healthcare professionals about this right is small. Most of them want to be
better acquainted with this right; it is not true that higher educated people are better
acquainted with this right; most of the respondents have not yet been in the role of
health attorney and do not know anyone else who would have been in this role.
Discussion and conclusion: The survey showed the low level of awareness of the
right and low level of the use of this right in practice, desire to further information
about this right and the low level of activities related to the rising of awareness of
this right in practice. Tasks of nurses also include the promotion of health and, in this
regard, the informing of patients about their rights. So, the rising of patients’
-
IV
awareness of their right to a health care proxy is under the responsibility of nurses
who should perform their task more consistently.
Keywords: Patient Rights Act, advanced directive, compliance, authorization, health
care proxy, awareness, medical staff
-
V
KAZALO VSEBINE
1 UVOD IN OPIS PROBLEMA ........................................................................... 1
1.1 Zakonodaja ......................................................................................................... 2
1.1.1 Ustava Republike Slovenije ............................................................... 2
1.1.2 Zakon o pacientovih pravicah............................................................ 3
1.1.3 Podzakonski akti ............................................................................. 5
1.2 Upoštevanje vnaprej izražene volje pacienta ..................................................... 6
1.2.1 Zasebnost pacienta .......................................................................... 9
1.2.2 Volja pacienta ................................................................................. 9
1.2.3 Način izražanja volje pacienta ......................................................... 10
1.3 Pravica do zdravstvenega pooblaščenca ......................................................... 11
1.3.1 Opredelitev pravice do pooblaščenca ............................................... 11
1.3.2 Pooblastilo ................................................................................... 12
1.3.3 Pravice in dolžnosti zdravstvenega pooblaščenca ............................... 13
1.3.4 Pogoji in način določitve pacientovega zdravstvenega pooblaščenca .... 15
1.3.5 Postopek zapisa in izbrisa zdravstvenega pooblaščenca ...................... 18
1.3.6 Obravnava kršitev pravice do zdravstvenega pooblaščenca ................. 19
1.3.7 Dostop do podatkov in preverjanje identitete ..................................... 22
1.4 Pravica do zdravstvenega pooblaščenca v Massachusetts .............................. 23
1.4.2 Primerjava ureditve v Sloveniji in Massachusetts (ZDA) ..................... 26
2 NAMEN IN CILJI RAZISKAVE ........................................................................ 28
3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA IN HIPOTEZE ............................................ 30
4 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA ............................................................. 31
4.1 Raziskovalne metode ........................................................................................ 31
4.2 Raziskovalno okolje .......................................................................................... 32
-
VI
4.3 Raziskovalni vzorec .......................................................................................... 32
4.4 Etični vidik ....................................................................................................... 33
4.5 Predpostavke in omejitve raziskave ................................................................. 33
5 REZULTATI ......................................................................................................... 34
5.1 Ovrednotenje hipotez ....................................................................................... 48
6 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA ................................................................ 53
7 SKLEP .................................................................................................................... 58
LITERATURA ......................................................................................................... 60
PRILOGE ................................................................................................................... 1
PRILOGA 1: ANKETNI VPRAŠALNIK ............................................................... 1
-
VII
KAZALO TABEL
Tabela 1: Izobrazba anketiranih ................................................................................. 34
Tabela 2: Hospitalizacija v preteklosti ....................................................................... 35
Tabela 3: Zavedanje pravice do vnaprej izražene volje glede zdravstvenih storitev, v
primeru nesposobnosti odločanja o svoji zdravstveni oskrbi ............................. 36
Tabela 4: V naprej izražene volja glede zdravstvene oskrbe v preteklosti ................ 37
Tabela 5: Poznavanje pravice do zdravstvenega pooblaščenca za primer
nesposobnosti odločanja o lastni zdravstveni oskrbi ......................................... 38
Tabela 6: Vir informacij glede pravice do zdravstvenega pooblaščenca ................... 39
Tabela 7: Koriščenje pravice do zdravstvenega pooblaščenca v smislu, da ste kot
zdravstvenega pooblaščenca pooblastili drugo osebo ........................................ 40
Tabela 8: Poučitev o pravici do zdravstvenega pooblaščenca s strani zdravstvenega
osebja v času hospitalizacije .............................................................................. 41
Tabela 9: Anketirani v vlogi zdravstvenega pooblaščenca ........................................ 42
Tabela 10: Poznavanje nekoga (sorodnika, znanca), ki je že nastopil v vlogi
zdravstvenega pooblaščenca .............................................................................. 43
Tabela 11: Prednost zdravstvenega pooblaščenca pri odločanju o zdravstveni oskrbi
pacienta pred osebami, ki jih določa zakon ....................................................... 44
Tabela 12: Zavedanje, da ima zdravstveni pooblaščenec možnost oz. pravico da
pooblastilo ob vsakem času tudi odpove ............................................................ 45
Tabela 13: Zavedanje, da mora biti podpis pacienta na pooblastilu, s katerim se
pooblasti zdravstveni pooblaščenec overjen ...................................................... 46
Tabela 14: Želja po boljši seznanjenosti s pravico do zdravstvenega pooblaščenca . 47
Tabela 15: Postavitev zdravstvenega pooblaščenca, če bi se »jutri« znašli v situaciji,
v kateri bi bilo to mogoče in potrebno ............................................................... 48
-
VIII
Tabela 16: Rezultati binomskega testa o pravici do vnaprej izražene volje glede
zdravstvenih storitev .......................................................................................... 49
Tabela 17: Rezultati Mann Whitney testa o poznavanju pravice do zdravstvenega
pooblaščenca ...................................................................................................... 50
Tabela 18: Rezultati Mann Whitney testa o poznavanju pravice do zdravstvenega
pooblaščenca glede na stopnjo izobrazbe anketiranih ....................................... 50
Tabela 19: Rezultati Binomskega testa o tem ali so anketirani že bili v vlogi
zdravstvenega pooblaščenca .............................................................................. 51
Tabela 20: Rezultati Binomskega testa o poznavanje sorodnika, znanca, ki je že
nastopil v vlogi zdravstvenega pooblaščenca .................................................... 51
-
1
1 UVOD IN OPIS PROBLEMA
Redki zakoni so tako neposredno pomembni za tako velik del prebivalstva kot Zakon
o pacientovih pravicah (ZPacP). Le ta ne zadeva zgolj izvajalcev zdravstvenih
storitev, zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev in sodelavcev, ampak predvsem
vse ljudi, ki se tako ali drugače lahko znajdemo v vlogi uporabnika zdravstvenih
storitev, pa naj bo to med tehtanjem telesne mase na obdobnem sistematskem
zdravstvenem pregledu v šoli, ali ko nam izbrana osebna zdravnica gleda v žrelo, da
bi lažje presodila našo sposobnost za delo, ali ob posvetovanju s specialistom za
kožne bolezni, kako z najmanj bolečinami odstraniti bradavico na podplatu. Zaradi
narave in vloge zdravstva gre za pravice tako rekoč vseh prebivalcev Slovenije
(Balažic, et. al., 2009, p. 7).
Ena večjih vsebinskih novosti ZPacP je pravica do upoštevanja vnaprej izražene
volje. Pravzaprav gre za skupino treh (pod) pravic, in sicer (Pirc Musar & Brulc,
2008, p. 50):
pravica do postavitve zdravstvenega pooblaščenca,
pravica do izključitve oseb, ki so po zakonu upravičene do odločanja o
pacientov zdravstveni oskrbi, in
pravica do vnaprejšnje (izjave volje glede) zavrnitve zdravstvene oskrbe.
Pacientov zdravstveni pooblaščenec odloča o njegovi zdravstveni oskrbi in ima
pravico do seznanitve s pacientovo zdravstveno dokumentacijo, njegovim stanjem in
pojasnili o zdravstveni oskrbi. Pacient določi pooblaščenca s pisnim pooblastilom, v
njem pa lahko določi tudi navodila o svoji zdravstveni oskrbi, morebitne omejitve
pravice do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo in njegovim zdravstvenim
stanjem ter čas trajanja pooblastila. V skladu z 32. členom ZPacP lahko pooblastilo
kadar koli prekliče, pooblastilu pa se lahko odpove tudi pooblaščenec. Obrazec za
pooblastilo je na voljo v zdravstvenih ustanovah in na ministrstvu, pacient pa tudi
določi, kje naj se pooblastilo hrani (Ramškar, 2009).
-
2
V skladu s 4. odstavkom 37. člena ZPacP lahko v vlogi zdravstvenega pooblaščenca
nastopi kdorkoli, in ne zgolj tisti posameznik, ki spada v krog oseb, ki so sicer po
zakonu upravičene odločati o pacientovi zdravstveni oskrbi za primer njegove
nesposobnosti odločanja o sebi. Smisel obravnavanja instituta je ravno v tem, da
pacient po svoji volji določi drugačen režim odločanja, kot je tisti, ki ga urejata 37. in
38. člen ZPacP (Balažic, et. al., 2009, p. 166).
ZPacP je pacientom omogočil, da se upošteva njihova volja o tem, kakšne
zdravstvene oskrbe ne dovoljujejo, če bi se znašli v položaju, ko ne bi bili sposobni
dati veljavne privolitve. Čeprav ta določba obstaja že osem let je izjavo o
upoštevanju vnaprej izražene volje izpolnilo zelo malo ljudi. Na njene
pomanjkljivosti opozarjajo tudi zdravstveni delavci. Ljudi, ki so formalizirali svojo
voljo tako, kot to predvideva ZPacP, je malo, saj na Zavodu za zdravstveno
zavarovanje Slovenije hranijo le 156 izjav (Lorenčič, 2016). Menimo, da je tak
podatek dovolj zgovoren razlog, zakaj je o takšni problematiki potrebno več govoriti,
razpravljati. Kot problem vidimo predvsem prenizko seznanjenost ljudi o njihovih
pacientovih pravicah nasploh in tako tudi ter predvsem o pravici do zdravstvenega
pooblaščenca.
Pravica do zdravstvenega pooblaščenca je pravica, ki jo poznajo tudi druge države. V
Združenih državah Amerike je ta pravica poznana kot institut imenovan »Health
Care Proxy«. Zanimalo nas je, kako je ta pravica urejena v eni izmed zveznih držav
ZDA (Massachusetts) ter kakšna je primerjava z ureditvijo v Sloveniji.
1.1 Zakonodaja
1.1.1 Ustava Republike Slovenije
-
3
Ustava Republike Slovenije (URS) je hierarhično najvišji nacionalni pravni akt, s
katerim mora biti usklajena vsa druga zakonodaja in ji biti podrejena. URS vsebuje
človekove pravice, ki so tako pomembne, da se z nobenim zakonom ne smejo kršiti
(Medoš, 2004, p. 313). Ker se večinoma človekove pravice pokrivajo s pravicami
bolnikov, saj so bolniki le ljudje v določenem obdobju, ko potrebujejo zdravstveno
pomoč (Medoš, 2004, p. 313), človekove pravice iz URS veljajo tudi za bolnike oz.
paciente.
URS določa človekove pravice in temeljne svoboščine v 2. poglavju, in sicer v členih
od 14 do 65. Z vidika pacientovih pravic so med temi pravicami najpomembnejše
naslednje pravice: pravica, ki določa, da je človeško življenje nedotakljivo (17. člen);
prepoved mučenja, po kateri nihče ne sme biti podvržen mučenju, nečloveškemu ali
ponižujočemu kaznovanju ali ravnanju, ter v skladu s katero je na človeku
prepovedano delati medicinske ali druge znanstvene poskuse brez njegove svobodne
privolitve (18. člen); pravica do osebne svobode (19. člen); pravica do osebnega
dostojanstva in varnosti (34. člen); pravica do nedotakljivosti človekove telesne in
duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic (35. člen); pravica do
zdravstvenega varstva (51. člen). Glede na to, da ZPacP izhaja iz ustavne ureditve
(Pirc Musar & Brulc, 2008, p. 18) so te pravice podlaga za vsebino ZPacP.
1.1.2 Zakon o pacientovih pravicah
V zadnjih nekaj desetletjih so se zakonske pravice pacientov v številnih državah
občutno okrepile (Trarieux-Signol, et al., 2014, p. 2). V Sloveniji je takšno okrepitev
pravic pacientov prinesel ZPacP.
In tako je v Sloveniji temeljni in krovni zakon s področja pacientovih pravic ZPacP.
Ta zakon je bil sprejet predvsem zaradi pomanjkljivosti prejšnje zakonodaje, in sicer
zaradi dveh temeljnih razlogov (Ministrstvo za zdravje, 2007):
-
4
neobstoj preglednega kataloga pacientovih pravic, kjer bi bila vsebina vsake
pravice podrobneje opredeljena skupaj s potencialnimi izjemami ali
posebnostmi ter
pomanjkljivo urejenih in zato neenotnih, nepreglednih in neučinkoviti
pritožbenih postopkov oz. postopkov uveljavljanja pravic kadar so te kršene.
Nov zakon je torej prinesel ureditev potrebnega na področju varstva pacientovih
pravic ter odpravo pomanjkljivosti zakonodaje, ki je veljala pred njim. Vsebina
ZPacP je določena v 1. odstavku 1. člena, ki določa, da ta zakon »določa pravice, ki
jih ima pacient kot uporabnik zdravstvenih storitev pri vseh izvajalcih zdravstvenih
storitev, postopke uveljavljanja teh pravic, kadar so te kršene, in s temi pravicami
povezane dolžnosti«. Med tem ko je namen tega zakona določen v 2. odstavku 1.
člena ZPacP in sicer določa, da je namen zakona »omogočiti enakopravno, primerno,
kakovostno in varno zdravstveno oskrbo, ki temelji na zaupanju in spoštovanju med
pacientom in zdravnikom ali drugim zdravstvenim delavcem oziroma delavko ter
zdravstvenim sodelavcem«.
Marinič (2012) poudarja, da ZPacP zagotavlja varovanje človekovih pravic in
uresničevanje aktivnega vključevanja pacienta v proces zdravstvene nege. ZPacP
torej poskuša pacienta postaviti v vlogo dejavnega subjekta, ki poleg sodelovanja pri
lastni zdravstveni obravnavi tudi sam oz. s pomočjo drugih, varuje svoje pravice
(Vlada Republike Slovenije, 2016).
ZPacP je sicer nov predpis, ki nima svojega predhodnika, pa vendar izhaja iz ustavne
ureditve, temeljev nekaterih obstoječih zakonov in za Republiko Slovenijo
neobvezujočih mednarodnih dokumentov, kot je Deklaracija o promociji pacientovih
pravic v Evropi sprejeta s strani World Health Organization (WHO, 1994) oz.
Svetovne zdravstvene organizacije (Pirc Musar & Brulc, 2008, p. 18). Podlaga za
ZPacP pa je bila tudi Konvencija o človekovih pravicah in Konvenciji Sveta Evrope o
-
5
varovanju človekovih pravic in človekovega dostojanstva v zvezi z uporabo biologije
in medicine (Marinič, 2012).
ZPacP je modern pristop k pravicam pacienta in na drugi strani obvezen za
zdravnike (Golob, 2011, p. 469). Kot tak ZPacP obstoječemu sistemu zdravstvenega
varstva dodaja kakovost in paciente postavlja v ugodnejši položaj nasproti
izvajalcem zdravstvenih storitev (Pirc Musar & Brulc, 2008, p. 18).
1.1.3 Podzakonski akti
Na področju pacientovih pravic je v Republiki Sloveniji sprejetih tudi nekaj
podzakonskih aktov. Gre za predpise, ki so podrejeni zakonom in s tem seveda tudi
URS. Ministrstvo za zdravje (2017) podaja naslednji seznam podzakonskih oz.
zakonom podrejenih predpisov s področja varovanja pacientovih pravic:
Pravilnik o načinu določitve pacientovega zdravstvenega pooblaščenca in o
izjavi vnaprej izražene volje (Uradni list RS, št. 77/08), ki določa postopek
zapisa in izbrisa podatkov, hrambo in postopek seznanitve s pooblastilom, s
katerim pacient določi svojega zdravstvenega pooblaščenca.
Pravilnik o internem strokovnem nadzoru pri izvajalcu zdravstvenih storitev,
zoper katerega je vložena druga zahteva (Uradni list RS, št. 77/08), ki določa
postopek izvedbe internega strokovnega nadzora pri izvajalcu zdravstvenih
storitev, zoper katerega je vložena druga zahteva, na podlagi sklepa senata
Komisije Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic.
Pravilnik o mediaciji v zdravstvu (Uradni list RS, št. 77/08), ki določa postopek
mediacije pri Komisiji Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic v
sporih zaradi kršitev pacientovih pravic, merila usposobljenosti mediatorjev,
pogoje za uvrstitev mediatorjev na seznam mediatorjev, način nadzora nad
delom mediatorjev in način vodenja statističnih podatkov o opravljenih
postopkih mediacij.
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200877&stevilka=3455http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200877&stevilka=3456http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200877&stevilka=3457
-
6
Pravilnik o obrazcih o pisnih izjavah volje pacienta (Uradni list RS, št. 82/08),
ki določa vsebino in obliko obrazcev o pisnih izjavah volje pacienta ter
minimalne zahteve o vsebini obrazcev.
Pravilnik o višini materialnih stroškov nastanitve pri izvajalcu zdravstvenih
storitev (Uradni list RS, št. 82/08, 84/08 – popr.).
Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene
storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov (Uradni list RS, št. 63/2010
in 55/17 – ZPacP-A), ki določa najdaljše dopustne čakalne dobe za
posamezne zdravstvene storitve, čakalni seznam, postopek vpisa in
prednostne kriterije za uvrščanje pacientov v čakalni seznam ter način
vodenja čakalnih seznamov pri izvajalcih zdravstvenih storitev v mreži javne
zdravstvene dejavnosti.
Pravilnik o organizaciji in izvajanju verske duhovne oskrbe v bolnišnicah in
pri drugih izvajalcih zdravstvenih storitev (Uradni list RS, št. 100/08), ki
določa pogoje za uresničevanje pravice do ustrezne verske duhovne oskrbe v
bolnišnicah in pri drugih izvajalcih zdravstvenih storitev, kjer se v okviru
mreže javne zdravstvene službe izvaja stacionarna zdravstvena oskrba in
nujna medicinska pomoč.
Uredba o poslovanju z uporabniki v javnem zdravstvu (Uradni list RS, št. 98/08
in 55/17 – ZPacP-A), ki natančneje določa sistem naročanja na zdravstveno
storitev in uvaja Zdravstveni kontaktni center.
1.2 Upoštevanje vnaprej izražene volje pacienta
Ena poglavitnih značilnosti civilne družbe je ta, da lahko vsak posameznik osebno
odloča po svoji vesti, ki vsebuje osebno svobodo (Klemenc, 2004, p 288). Namreč
vsak posameznik je odgovoren za svoje odločitve in nosi posledice takšnih odločitev.
Zato je edino pravilno, da tudi on sam svobodno sprejema odločitve, ki mu prinašajo
takšno odgovornost in posledice. In zato je tudi edino pravilno, da vsak posameznik
izraža svojo voljo tudi za primere, ko ne bo več sposoben sam odločati o sebi.
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200882&stevilka=3636http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200883&stevilka=3639http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2008-21-3685http://www.uradni-list.si/1/content?id=99424http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2017-01-2526http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2008100&stevilka=4246http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200898&stevilka=4178http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200898&stevilka=4178http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2017-01-2526
-
7
Namreč, nesreča ali bolezen lahko posamezniku odvzameta sposobnost, da se ta
odloča o svoji zdravstveni oskrbi (Frosh & General, 2016) in v takšnem primeru se
upošteva njegova volja, ki jo oz. če jo je izrazil v naprej.
V Konvenciji Sveta Evrope o varovanju človekovih pravic in človekovega
dostojanstva v zvezi z uporabo biologije in medicine (Uradni list RS, MP 17/98), ki
jo je podpisala tudi Slovenija, je v 9. členu jasno zapisano: »Upošteva se volja, ki jo
je glede zdravniških posegov predhodno izrekel bolnik, ki v času posega ni zmožen
izraziti svoje želje.« (Zwitter, 1998, p. 111). Upošteva se torej v naprej izražena
volja pacienta. »Vnaprej izražena volja se lahko uporabi za dajanje navodil o tem,
kako posameznik želi, da se z njim ravna v prihodnje pri izgubi zmožnosti odločanja.
Izražena volja z navodili je najbolj uporabna, kadar so navodila kategorična (na
primer, v nikakršnih okoliščinah naj se ne izvaja srčnopljučno oživljanje).« (Klein &
Pustovrh, 2011, p. 98)
Pravica do v naprej izražene volje se lahko nanaša na postavitev pacientovega
zdravstvenega pooblaščenca, na izključitev ali omejitev določenih oseb ter na
zavrnitev bodoče zdravstvene oskrbe (Kraljić, 2010b, p. 195). V naprej izražena
volja pacienta se nemalokrat imenuje tudi pacientova oporoka (Kraljić, 2010b, p.
194). Kraljićeva (2010b, p. 194) meni, da izraz »oporoka« ni primeren, saj se z
oporoko označuje pravni posel za primer smrti, kjer pravne posledice nastopijo šele
po smrti, medtem ko se v naprej izražena volja pacienta oblikuje za primer, ko bo
pacient še živ, a ne bo sposoben odločati o sebi.
Za veljavnost v naprej izražene volje morajo biti kumulativno izpolnjene naslednje
predpostavke (Kraljić, 2010b, p. 197):
starost 18 let;
sposobnost odločanja o sebi;
pisnost in overitev podpisa pacienta;
le v primeru okoliščin, ki jih zakon taksativno določa;
-
8
izredna poučitev izbranega zdravnika.
Lansko leto sprejeta novela ZPacP-A glede teh predpostavk prinaša določeno
spremembo oz. novost. In sicer ZPacP-A v 12. členu določa spremembe 34. člena
ZPacP, da lahko pisno izjavo glede vnaprej izražene volje pacient kadar koli s pisno
izjavo spremeni ali prekliče. Tako več ne velja petletna časovna omejitev, kot jo
določa ZPacP in po kateri je veljalo, da pisna izjava o vnaprej izraženi volji velja pet
let, in jo pacient lahko ne glede na sposobnost odločanja o sebi kadar koli s pisno
izjavo prekliče. Novela torej ne določa več pet letnega časovnega roka veljavnosti
vnaprej izražene volje, ampak takšna volje velja do preklica ali spremembe pacienta.
Stražišar & Stražišar (2016, p. 288) opozarjata, da ZPacP zdravniku ne daje
eksplicitnega pooblastila za ugotavljanje pacientove nesposobnosti, saj govori samo
o tem, kateri posegi in pod kakšnimi pogoji se lahko opravijo, če pacient ni sposoben
odločati o sebi ali izraziti svoje volje. Avtorja dodajata, da je »lahko vsak poseg,
narejen v nuji, ko gre za omejeno možnost odločanja zaradi predhodne uporabe
zdravil, ki vplivajo na voljo ali psiho pacienta, in ni soglasja pacienta, teoretično
obravnavan pred Evropskim sodiščem za človekove pravice.« (Stražišar & Stražišar,
2016, p. 288)
Volja pacienta, ki mora biti dokumentirana na privolitvenem obrazcu je za zdravnika
v prvem primeru zavezujoča, v drugem pa mora biti upoštevana kot smernica pri
odločanju o zdravljenju (Ministrstvo za zdravje, 2009, p. 140). V naprej izražena
volja se upošteva, ko nastopijo okoliščine, ki to zahtevajo in hkrati ne obstaja
utemeljen dvom, da bi pacient svojo voljo v takšnih okoliščinah tudi preklical
(Ministrstvo za zdravje, 2009, p. 140).
Kljub temu, da pravica pacienta, da v naprej izrazi svojo voljo obstaja že slabo
desetletje, je izjavo o upoštevanju vnaprej izražene volje izpolnilo zelo malo ljudi
(Lorenčič, 2016). »Ljudi, ki so formalizirali svojo voljo tako, kot to predvideva
-
9
zakon, je malo, saj na ZZZS hranijo le 156 izjav.« (Lorenčič, 2016). Tudi v tujini
situacija ni kaj veliko boljša, saj raziskave kažejo, da je tudi izven naših meja ta
pravica redko izkoriščena (Trarieux-Signol, et al., 2014).
1.2.1 Zasebnost pacienta
»Človekovo dostojanstvo je vrednost, lastnina posameznika, ki pride do izraza v
medsebojnih odnosih. Dostojanstvo je del človekove osebnosti.« (Šmitek, 2006, p.
23). In k njegovemu dostojanstvu sodi tudi zasebnost oz. pravica do zasebnosti.
Pravica do zasebnosti je zagotovljena že s samo URS v 35. členu, ki določa pravico
do nedotakljivosti človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter
osebnostnih pravic.
Marinič (2012, p. 238) povzema po Šturm (2002), da pravica do zasebnosti danes
pomeni pravico človeka, da zbiralec podatkov njegove osebne podatke, lastnosti ali
značilnosti uporabi zgolj za svoje potrebe in ne prenaša nikomur drugemu. Pravica
do zasebnosti je urejena tudi v 43. členu ZPacP, kateri v 1. odstavku določa, da
morajo izvajalci zdravstvenih storitev pri vsakokratni zdravstveni oskrbi spoštovati
pacientovo zasebnost, zlasti njegova moralna, kulturna, verska, filozofska in druga
osebna prepričanja, ob upoštevanju medicinske doktrine.
1.2.2 Volja pacienta
Zdravstveni delavci delajo na predpostavki, da ima vsak odrasli pacient sposobnost,
da se odloči glede svoje zdravstvene oskrbe (pregledi, preiskave, oblike zdravljenja),
razen, če je mogoče dokazati, da pacient ni sposoben takšnega odločanja (Wakefield,
2012, p. 12). V takšnem primeru lahko zdravstveni delavci ravnajo v skladu z v
-
10
naprej izraženo voljo pacienta, seveda ob predpostavki, da je pacient takšno voljo
izrazil vnaprej, ko je bil še sposoben odločati o sebi.
Klemenc (2004, p. 291) povzema po Buček Hajdarević (2001), da je za zdravljenje
pacienta posebej občutljiva njegova volja, odločati o samem sebi, ki se nanaša na
subjektivno izražanje volje, vključuje pa tudi dolžnost, ki jo ima pacient v postopku
zdravljenja.
Bistvo vnaprej izražene volje je, da lahko pacient vnaprej izrazi svojo voljo v zvezi s
tem, kakšne zdravstvene oskrbe ne dovoljuje, če bi se kdaj znašel v položaju, ko ne
bi bil sposoben neposredno zavrniti zdravstvene oskrbe in bi hkrati (Ambrožič,
2011):
trpel za hudo boleznijo, katera bi lahko (v kratkem času) vodila v smrt kljub
ustrezni zdravstveni oskrbi in bi oskrba samo podaljševala preživetje, ali
bi mu ustrezna zdravstvena oskrba podaljšala življenje v položaju, ko bi
bolezen ali poškodba povzročila tako hudo invalidnost, da bi dokončno
izgubil telesno ali duševno sposobnost, da bi skrbel sam zase (28. člen
ZPacP).
1.2.3 Način izražanja volje pacienta
V zvezi z izražanjem volje vnaprej se zahteva precej opravkov. Tako mora pacient,
ki želi izraziti svojo voljo svojo izjavo najprej podpisati pri izbranem zdravniku, ki
ga pouči o pomenu in posledicah njegove odločitve, nato pri zastopniku pacientovih
pravic, zatem mora izjavo odnesti na upravno enoto, kjer overi svoj podpis, in
končno na območno enoto Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer jo
shranijo (Lorenčič, 2016). Pred overitvijo podpisa na pooblastilu mora biti pacient
natančno seznanjen in poučen o pomenu in posledicah takšne odločitve (Lešnik,
2010, p. 28).
-
11
Glede overitve podpisa pacienta na pisni izjavi pa ZPacP ne določa načina takšne
overitve (Keresteš, 2010, p. 283). Overitev je torej lahko opravljena pri notarju ali na
upravni enoti. ZPacP v 27. členu določa tudi privolitveni obrazec in njegovo
vsebino, za izražanje volje vnaprej.
1.3 Pravica do zdravstvenega pooblaščenca
Odrasla oseba lahko sama odloča o lastnem zdravljenju. Gre za pravico
posameznika, da odloča o življenjskih pomembnih odločitvah povezanih z njegovim
zdravljenjem. Nesreča ali bolezen lahko posamezniku odvzame takšno sposobnost
odločanja, a odločitev glede zdravljenja je kljub temu potrebno sprejeti in če je ne bo
posameznik sam, jo bo zanj sprejel nekdo drug (Frosh & General, 2016, p. 3). Gre za
odločitve, ki odražajo vrednote, prioritete in voljo osebe, ki se znajde v vlogi
pacienta (Frosh & General, 2016, p. 3). Situaciji, da bi takšno odločitev sprejel v
primeru pacienta nekdo drug se lahko le ta izogne tako, da si postavi svojega
pooblaščenca, ki bo v njegovem imenu sprejel takšne odločitve, kadar jih sam ne bo
mogel. Gre za pravico da si posameznik postavi oz. določi zdravstvenega
pooblaščenca.
1.3.1 Opredelitev pravice do pooblaščenca
Pravica do zdravstvenega pooblaščenca je določena v 8. poglavju ZPacP, ki ureja
pravico do upoštevanja vnaprej izražene volje, in sicer natančneje v 32. členu ZPacP.
Kot določa 1. odstavek 32. člena lahko »pacient, ki je sposoben odločanja o sebi in
je dopolnil 18 let starosti, določi osebo, ki bo v primeru in za čas njegove
nesposobnosti odločanja o sebi odločala o njegovi zdravstveni oskrbi in drugih
-
12
pravicah iz ZPacP.« V skladu s to določbo ima torej pacient pravico, da si postavi
svojega zdravstvenega pooblaščenca.
Pacientov zdravstveni pooblaščenec lahko o pacientovi zdravstveni oskrbi odloča po
svoji vesti in lastnem prepričanju, kaj je za pacienta najbolje. Dopustno in celo
priporočljivo je, da pacient svojemu zdravstvenemu pooblaščencu da navodila in
usmeritve, ki naj jih upošteva pri sprejemanju odločitev« (Pirc Musar & Brulc, 2008,
p. 52). Ta navodila so lahko tudi takšna, da mora pooblaščenec določeno zdravstveno
oskrbo zavrniti (da zavrne oskrbo na smrt bolnega pacienta ali oskrbo za
podaljševanje življenja pri dokončno izgubljeni sposobnosti skrbeti zase (Balažic, et.
al., 2009, p. 166).
S takšno, vnaprej izraženo voljo, s katero si pacient postavi zdravstvenega
pooblaščenca, se pacientu omogoči, da izrazi svojo željo o zdravstveni oskrbi
svojemu partnerju, družinskim članom, prijateljem, zdravstvenemu osebju ter tako
pove, da je zanj pomembno njegovo dostojanstvo in kakovostno življenje, ne
kakršnokoli življenje (Reberšek Gorišek & Gorišek Miksić, 2016, p. 72).
Takšna pravica do zdravstvenega pooblaščenca pa je lahko izjemno koristna tudi za
ljudi, ki razmišljajo vnaprej za čas svoje starosti, ko lahko zbolijo za demenco (Dias
Pereira, 2013, p. 498). Pravica do zdravstvenega pooblaščenca je vsekakor korak
naprej v pravo smer za spodbujanje načrtovanja zdravstvenega varstva in tudi
staranja (Dias Pereira, 2013, p. 497).
1.3.2 Pooblastilo
Pooblastilo pacienta je pravni temelj za pridobitev pravice do odločanja, ki jo pacient
podan v času, ko je ta (še) sposoben odločati o sebi (Balažic, et. al., 2009, p. 166).
-
13
Pacient lahko v pooblastilu določi (Lorenčič, 2009):
navodila o svoji zdravstveni oskrbi,
morebitne omejitve pravice do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo in
njegovim zdravstvenim stanjem ter,
čas trajanja pooblastila.
Oseba, na katero je pooblastilo naslovljeno, je torej pacientov zdravstveni
pooblaščenec. ZPacP v 5. odstavku 32. člena določa, da so osebno ime, rojstni in
kontaktni podatki pacientovega zdravstvenega pooblaščenca dostopni izvajalcu
zdravstvenih storitev prek informacijskega sistema kartice zdravstvenega
zavarovanja ali centralne evidence zdravstvene dokumentacije. Postopek zapisa in
izbrisa podatkov, hrambo in postopek seznanitve s pooblastilom predpiše minister,
pristojen za zdravje.
Pacient, ki je še sposoben odločati o sebi, lahko takšno pooblastilo kadarkoli prekliče
s pisno izjavo, ki pa ne rabi biti overjena (Novak, 2010, p. 174; Balažic, et. al., 2009,
p. 167). Za preklic pooblastila torej ZPacP ne zahteva overitev podpisa, zahteva pa
pisno obliko. Dodati pa velja, da ZPacP v 4. odstavku 32. člena določa tudi pravico
pacientovega pooblaščenca, da se lahko pooblastilu ob vsakem času odpove s pisno
izjavo, razen, kadar bi takšna odpoved lahko povzročila resno zdravstveno škodo za
pacienta. Torej pooblastila ne sme odpovedati ob neprimernem času (Balažic, et. al.,
2009, p. 168).
1.3.3 Pravice in dolžnosti zdravstvenega pooblaščenca
Pacientov zdravstveni pooblaščenec ima iz pooblastila določene pravice, pa tudi
obveznosti oz. dolžnosti. Kot tak ima pravico odločati o zdravstveni oskrbi pacienta
v primeru, če ta ni sposoben odločanja o sebi (npr. ker je v komi) in pa tudi pravico,
da odloča tudi o uveljavljanju drugih pravic iz ZPacP, ki bi jih sicer lahko uveljavil
-
14
pacient sam (npr. vložitev zahteve za obravnavano kršitev pacientovih pravic)
(Balažic, et. al., 2009, p. 165).
Razen pacienta imajo torej pravico do seznanitve s pacientovo zdravstveno
dokumentacijo tudi osebe, določene bodisi po zakonu ali po pooblastilu (ti. pacientov
zdravstveni pooblaščenec) (Kraljić, 2010a, p. 51). Takšne osebe torej lahko
dostopajo do pacientovih podatkov.
Pacientov zdravstveni pooblaščenec ima pravico, da se seznani z zdravstveno
dokumentacijo pacienta, njegovim zdravstvenim stanjem in vsemi pojasnili, ki so
pomembna za odločanje o zdravstveni oskrbi (Kraljić, 2010, p. 195 ). To lahko stori
na dveh podlagah, in sicer (Pirc Musar & Brulc, 2008, p. 52):
kot prvo ima za to izrecno zakonsko pooblastilo, kar pomeni, da to pravico
izvršuje kot svojo lastno pravico (glej 2. odstavek 32. člena);
takšno pravico ima tudi na podlagi pooblastilnega razmerja, saj je pooblaščen
za uveljavljanje vseh pravic po ZPacP in tako tudi do (pacientove) pravice do
seznanitve z zdravstveno dokumentacijo.
Takšna seznanitev zdravstvenega pooblaščenca s pacientovo dokumentacijo je
pomembna in potrebna za učinkovito odločanje o pacientovi zdravstveni oskrbi (Pirc
Musar & Brulc, 2008, p. 52). Dodajmo, da lahko pacient pravico pooblaščenca do
seznanitve z zdravstveno dokumentacijo in informacijami o zdravstvenem stanju, v
samem pooblastilu tudi omeji, vendar pa je ne more v celoti odvzeti, saj odločanje
brez kakršnihkoli informacij o pacientu ni mogoče (Balažic, et. al., 2009, p. 165).
Kot smo omenili, ima zdravstveni pooblaščenec po 4. odstavku 32. člena ZPacP
pravico, da se lahko pooblastilu ob vsakem času odpove s pisno izjavo, razen, kadar
bi takšna odpoved lahko povzročila resno zdravstveno škodo za pacienta.
-
15
Dodajmo, da v vlogi zdravstvenega pooblaščenca lahko nastopi kdorkoli in ne le
osebe, ki spadajo v krog oseb, ki so po ZPacP upravičene odločati o pacientovi
zdravstveni oskrbi za primer njegove nesposobnosti odločanja o sebi (Balažic, et. al.,
2009, p. 166). Tako lahko pacient uveljavi svojo voljo glede tega, kdo bo njegov
zdravstveni pooblaščenec in se mu ni treba držati določb zakona o tem, kdo naj bo
njegov zdravstveni pooblaščenec ter kot tak odloča o njegovih pravicah. Torej takšen
režim, ki ga pacient vzpostavi po svoji volji, izključuje zakonit režim, saj sicer ne bi
bilo smiselno urejati instituta pacientovega pooblaščenca Balažic, et. al., 2009, p.
166).
Po 4. odstavku 37. člena ZPacP so to:
pacientov zakonec, zunajzakonski partner ali partner iz istospolne skupnosti,
pacientovi otroci ali posvojenci,
pacientovi starši oziroma posvojitelji,
pacientovi bratje ali sestre,
pacientovi stari starši,
pacientovi vnuki.
Novakova (2010, p. 174) opozarja, da ZPacP ne določa oz. ne ureja vprašanja, kaj v
primeru, če pooblaščenec ne upošteva navodil pacienta ali kako drugače ogroža
koristi pacienta, pacient pa ni več sposoben odločati o sebi in tako tudi ne preklicati
pooblastila. Z namenom preprečitve takšnih zlorab bi bilo potrebno v prihodnje, po
vzoru tuje zakonodaje, določiti, da potrebuje pooblaščenec za privolitev v posege, ki
lahko nepopravljivo ali huje okvarijo zdravje pacienta ali ogrozijo njegovo življenje,
privolitev organa, pristojnega za skrbništvo za odrasle (pri nas je to po novem
sodišče) (Novak, 2010, p. 174).
1.3.4 Pogoji in način določitve pacientovega zdravstvenega
pooblaščenca
-
16
Za postavitev zdravstvenega pooblaščenca morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, ki
jih nalaga zakonodajalec. Tako je lahko, v skladu z 2. odstavkom 32. člen ZPacP,
zdravstveni pooblaščenec oseba, ki je sposobna odločanja o sebi in je dopolnila 18
let starosti. ZPacP zahteva polnoletnost in ne le poslovno sposobnost osebe. Z
določitvijo takšne starostne meje je zakonodajalec od podelitve pooblastila izključil
mladoletnike, ki so pridobili svojo poslovno sposobnost pred 18. letom starosti s
sklenitvijo zakonske zveze ali s tem, ko so postali starši (Balažic, et. al., 2009, p.
166). Starost 18 let oz. polnoletnost se torej zahteva tako pri osebi zdravstvenega
pooblaščenca, kakor tudi pri osebi, ki pooblastilo podeljuje.
Naslednji pogoj se nanaša na samo pooblastilo, za veljavnost katerega se zahteva
pisna oblika in pa overitev podpisa pacienta. Overitev se zahteva, da se preprečijo
morebitne zlorabe, saj se z overjenim podpisom jamči, da je pooblastilo res dal
pacient, ki je na pooblastilu naveden kot pooblastitelj (Balažic, et. al., 2009, p. 167).
Kot smo že omenili, se overitev lahko opravi tako pri notarju, kakor tudi na upravni
enoti. Namreč zakon glede tega ničesar ne določa.
Dodajmo, da ZPacP uporablja pojem zdravstvenega pooblaščenca v ednini. Takšno
poimenovanje sicer vzbuja vprašanje ali ima lahko pacient več kot enega
pooblaščenca, vendar pa ne kaže nobenih zadržkov za več pooblaščencev, ki bi o
pacientu odločali sukcesivno (drug za drugim) po vrstnem redu kot ga določi
pooblastitelj (pacient) (npr. če bo pooblaščenec A zadržan, bolan ali mrtev, naj o
pacientu odloči pooblaščenec B) (Balažic, et. al., 2009, p. 167).
V skladu s 4. odstavkom 34. člena ZPacP mora biti vnaprej izražena volja
dokumentirana na obrazcu, ki ga določa 27. člen ZPacP. V skladu s tem 27. členom
mora biti privolitev pacienta dokumentira na privolitvenem obrazcu, ki vsebuje:
osnovne podatke o izvajalcu zdravstvenih storitev,
-
17
opis medicinskega posega oziroma zdravstvene oskrbe z navedbo poglavitnih
možnih zapletov in pričakovanih koristi ter povzetek drugih pojasnil iz 20.
člena ZPacP,
osebno ime in podpis zdravnika, ki opravi pojasnilno dolžnost, oziroma
zdravnika, ki medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo izvede,
privolitveno in zavrnitveno izjavo ter izjavo o prejemu in razumevanju pojasnil
iz 20. člena ZPacP ter izjavo o preklicu iz 31. člena ZPacP,
osebno ime in številko zdravstvenega zavarovanja zavarovane osebe ali drug
osebni podatek, ki identificira pacienta,
osebno ime in drug podatek, ki omogoča identifikacijo prič, oseb, ki dajejo
soglasje, in oseb, ki dajejo privolitev namesto pacienta, ki ni sposoben
odločanja o sebi,
osebna imena, kontaktne podatke in razmerje do pacienta tistih oseb, ki jih
pacient določi v okviru privolitve iz tretje in četrte alineje tretjega odstavka
prejšnjega člena in način ter obseg uresničevanja pravice,
čas in datum danih izjav,
navedbo razlogov in okoliščin iz šestega in sedmega odstavka prejšnjega člena,
podpis pacienta, razen v primerih, ki jih določa ta zakon, in podpise drugih
oseb, kadar je to potrebno,
druge sestavine, ki so potrebne glede na naravo in okoliščine privolitve
oziroma zavrnitve, ali jih določa drug zakon.
Kot smo že omenili, mora pacient, ki želi izraziti svojo voljo svojo izjavo najprej
podpisati pri izbranem zdravniku, ki ga pouči o pomenu in posledicah njegove
odločitve, nato pri zastopniku pacientovih pravic, zatem mora izjavo odnesti na
upravno enoto, kjer overi svoj podpis, in končno na območno enoto Zavoda za
zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer jo shranijo (Lorenčič, 2016). Odnos med
pacientom in zdravnikom ena najbolj občutljivih tem (Novak, 2006, p. 671) in zato je
pomembno, da imata zdravnik in pacient, ki izraža svojo voljo glede zdravstvenega
pooblaščenca glede tega pogovor.
-
18
1.3.5 Postopek zapisa in izbrisa zdravstvenega pooblaščenca
Postopek zapisa in izbrisa zdravstvenega pooblaščenca ureja Pravilnik o načinu
določitve pacientovega zdravstvenega pooblaščenca in o izjavi vnaprej izražene
volje (Uradni list RS, št. 77/08). V skladu s 4. členom tega pravilnika se podatki o
zdravstvenem pooblaščencu zapišejo v sistem kartice zdravstvenega zavarovanja na
podlagi prejetega pooblastila v obliki listine. Podatki o pooblaščencu in drugi
podatki, ki se vpisujejo v sistem kartice zdravstvenega zavarovanja so določeni v 3.
členu omenjenega pravilnika in sicer so to naslednji podatki:
osebno ime,
datum in kraj rojstva,
naslov prebivališča in telefonska številka, navedba, da je oseba pacientov
zdravstveni pooblaščenec,
datum pooblastila, s katerim pacient določi svojega pooblaščenca,
kraj hrambe pooblastila,
morebitne omejitve pooblastila (polno ali delno pooblastilo),
morebitna časovna omejitev veljavnosti pooblastila,
morebitna omejitev pravice do seznanitve s pacientovo zdravstveno
dokumentacijo,
datum zapisa v sistem kartice zdravstvenega zavarovanja.
Pravilnik o načinu določitve pacientovega zdravstvenega pooblaščenca in o izjavi
vnaprej izražene volje v 3. členu določa, da sta upravljavca zbirk podatkov o
pooblaščencu Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki upravlja z
informacijskim sistemom kartice zdravstvenega zavarovanja in upravljavec centralne
zbirke zdravstvene dokumentacije v skladu s posebnim zakonom. Kot določa 4. člen
pravilnika v 2. odstavku, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ob prejemu
pooblastila preveri:
ali gre za pooblastilo v smislu prvega odstavka 32. člena ZPacP,
ali pooblastilo vsebuje podatke iz prve do šeste alinee prejšnjega člena,
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200877&stevilka=3455
-
19
ali pooblastilo vsebuje osebne podatke pacienta, na podlagi katerih je mogoče
pacienta nedvoumno identificirati,
ali je podpis pacienta na pooblastilu overjen pri notarju ali upravni enoti,
ali pooblastilo vsebuje podpis pooblaščenca (soglasje pooblaščenca),
ali je glede na podatke iz zbirk podatkov, s katerimi upravlja Zavod za
zdravstveno zavarovanje Slovenije, pacient dopolnil starost 18 let,
ali je glede na navedbe v pooblastilu pooblaščenec dopolnil starost 18 let.
V skladu s 5. členom Pravilnik o načinu določitve pacientovega zdravstvenega
pooblaščenca in o izjavi vnaprej izražene volje se v primeru, da pacient pooblastilo
prekliče ali se mu pooblaščenec na enak način odpove, podatki pooblaščenca
izbrišejo, vendar tako, da je še najmanj dve leti od prenehanja pooblastila mogoče
ugotoviti vsebino nekdanjega zapisa.
1.3.6 Obravnava kršitev pravice do zdravstvenega pooblaščenca
Država je dolžna varovati temeljne pravice in svoboščine svojih državljanov že po
URS. S tem je, kot pravna in socialna država, dolžna varovati tudi vse pravice, ki jih
določajo zakoni v Republiki Sloveniji. Iz tega izhaja tudi dolžnost države, da varuje
pacientove pravice, ki mu jih zagotavlja ZPacP. Tako ima pacient, kateremu so bile
na kakršenkoli način kršene pravice, ki mu jih zagotavlja ZPacP, pravico do
obravnavane kršitve po ZPacP.
Primarni upravičenec do uveljavljanja pravice do obravnavane kršitve po ZPacP je
pacient, ki meni, da so mu bile kršene pravice, ki mu, kot pacientu zagotavlja ZPacP
(Balažic, et. al., 2009, p. 253). A v primeru, da pacient ni sposoben odločati o sebi,
tudi ni sposoben uveljavljanja pravice do obravnavane kršitve po ZPacP. Za
paciente, ki niso sposobni odločanja o sebi, se smiselno uporabljajo določbe ZPacP,
ki urejajo poseben način uveljavljanja pravic pacientov, ki so nesposobni odločanja o
-
20
sebi in me take določbe sodi tudi določbe 32. člena (Balažic, et. al., p. 253). Torej je
pooblaščenec tisti, ki je upravičen do uveljavljanja pravice do obravnavane kršitve
po ZPacP.
Vrste postopkov za varstvo pacientovih pravic ZPacP določa v 47. členu, in sicer
določa dve vrsti takšnih postopka:
1. postopek z zahtevo za prvo obravnavo kršitve pred pristojno osebo izvajalca
zdravstvenih storitev na podlagi pacientove pisne ali ustne zahteve;
2. postopek z zahtevo za drugo obravnavo kršitve v postopku pred Komisijo
Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic na podlagi pacientove pisne ali
ustne zahteve.
Po ZPacP je tako za obravnavo kršitev pacientovih pravic predviden dvostopenjski
postopek (Vlada Republike Slovenije, 2016, p. 10). In glede na načelo dveh stopenj
je vložitev zahteve za drugo obravnavo pogojena s poprejšnjim uveljavljanjem
kršitve pri izvajalcu zdravstvenih storitev na podlagi zahteve za prvo obravnavo (Pirc
Musar & Brulc, 2008, p. 75). In tako torej Komisija Republike Slovenije za varstvo
pacientovih pravic odloča o drugi zahtevi le, če dogovor v postopku prve obravnave
ni bil dosežen (Pirc Musar & Brulc, 2008, p. 80).
Glede postopka prve obravnave velja poudariti (Pirc Musar & Brulc, 2008, p. 76-85):
Za vodenje postopka prve obravnave mora vsak izvajalec zdravstvenih storitev
določiti eno ali več pristojnih oseb, sicer je za reševanje zahteve pristojen
direktor.
Zahteva za prvo obravnavo se vloži ustno na zapisnik pri pristojni osebi ali
pisno.
Zahtevo zaradi neprimernega odnosa zdravstvenih delavcev ali sodelavcev je
potrebno vložiti v 15 dneh od domnevne kršitve. Zahtevo zaradi domnevno
-
21
neustreznega ravnanj pri zdravstveni oskrbi se lahko vloži v 30 dneh po
končani zdravstveni oskrbi.
Rešitve spora so lahko različne, nekaj jih predvideva ZPacP (npr. ustno ali
pisno opravičilo, povračilo stroškov ali škode, dopolnitev, ponovitev ali
poprava zdravstvene oskrbe itd.).
Zahteva za drugo obravnavo je torej pogojena s poprejšnjim uveljavljanjem kršitve
pri izvajalcu zdravstvenih storitev na podlagi zahteve za prvo obravnavo. Takšna
zahteva, ki mora imeti z zakonom določene sestavine, se poda pisno ali ustno na
zapisnik v 15 dneh po pridobitvi zapisnika prve obravnave oz. po poteku roka za
izvršitev dogovorov (Pirc Musar & Brulc, 2008, p. 80). Postopek pred Komisijo
Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic je sestavljen in treh delov (Pirc
Musar & Brulc, 2008, p. 82), in sicer: Prvi je predhodni preizkus zahteve za drugo
obravnavo z vidika obstoja procesnih predpostavk; sledi pripravljalni narok in nato
izvedba druge obravnave (odločanje o zahtevi pred senatom ali postopek mediacije.
ZPacP določa, vsaj formalno, precej pester večstopenjski postopek, namenjen
varstvu pacientovih pravic, ki pa se je, resnici na ljubo, v praksi izkazal za ne preveč
učinkovitega (Turk, 2015, p. 13). Turk (2015, p. 13) zato svetuje, da si pacient v
takšnem primeru zagotovi ustrezno strokovno pomoč – bodisi zastopnika pacientovih
pravic, bodisi ustreznega pravnega strokovnjaka, ki se spozna na področje pravnih
vidikov zdravstva.
Komisija Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic je centralni nacionalni
organ, katere člane za dobo petih let imenuje minister za zdravje, njenega
predsednika pa za enako dobo imenuje Vlada Republike Slovenije (Pirc Musar &
Brulc, 2008, p. 81).
-
22
Dodajmo, da so obravnave kršitev pravice od vnaprej izražene volje, kamor sodi
pravica do zdravstvenega pooblaščenca, izjemno redke. Namreč, delež pacientov, ki
so doživeli neizpolnitev pravice do upoštevanja vnaprej izražene volje je v letu 2016
znašal le 1% (to je 7 pacientov od 707) (Prosnik, 2017, p. 8).
1.3.7 Dostop do podatkov in preverjanje identitete
Določeni podatki o postavitvi zdravstvenega pooblaščenca so dostopni v
informacijskem sistemu kartice zdravstvenega zavarovanja kot zbirke osebnih
podatkov, kar precej olajša izvajanje same pravice v praksi, saj se tako zdravstveno
osebje lahko na preprost način seznani z dejstvom obstoja zdravstvenega
pooblaščenca in njegovimi kontaktnimi podatki (Balažic, et. al., 2009, p. 169). Tako
je mogoče, kadar je v praksi to potrebno, tudi preveriti identiteto pooblaščenca.
Namreč, zanjo preverjanje identitete ter obstoja in veljavnosti pooblastila je v
pristojnosti izvajalca zdravstvenih storitev (Kraigher, 2010, p. 12).
Dostop do podatkov in preverjanje identitete ureja 6. člen Pravilnika o načinu
določitve pacientovega zdravstvenega pooblaščenca in o izjavi vnaprej izražene
volje. 1. odstavek tega člena Pravilnik o načinu določitve pacientovega
zdravstvenega pooblaščenca in o izjavi vnaprej izražene volje določa, da se dostop
do podatkov v sistemu kartice zdravstvenega zavarovanja izvede, če pri zdravstveni
oskrbi nastopi položaj, ko pacient ni sposoben odločanja o sebi. 2. odstavek 6. člena
istega pravilnika določa, da je tisti zdravnik, ki pacientu nudi zdravstveno oskrbo,
pooblaščen za branje podatkov v sistemu kartice zdravstvenega zavarovanja ter v
skladu s 3. odstavkom je izvajalec zdravstvenih storitev tisti, ki stopi v kontakt s
pooblaščencem in ob njegovem prihodu preveri njegovo identiteto ter njegovo
starost.
-
23
Podatke kot upravljalec zbirke v informacijski sistemu kartice zdravstvenega
zavarovanja vpisuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in sicer v
poenostavljenem upravnem postopku, v katerem mora na podlagi originalnega
pooblastila preveriti izpolnjene formalne pogoje (npr. overitev podpisa pacienta, ali
so v pooblastilu navedeni osebni podatki, ki jih zahteva ZPacP) (Balažic, et. al.,
2009, p. 169).
Dodati velja, da takšno vpisovanje podatkov v sistem kartice zdravstvenega
zavarovanja ni obvezno, zaradi česar lahko pacient in njegov pooblaščenec pravice
uveljavljata na podlagi pooblastila v fizični obliki (pacient npr. prinese izvod
pooblastila svojemu osebnemu zdravniku, ki ga nato vloži v njegovo zdravstveno
dokumentacijo) (Balažic, et. al., 2009, p. 169).
1.4 Pravica do zdravstvenega pooblaščenca v Massachusetts
Pravico do zdravstvenega pooblaščenca poznajo tudi druge države. Ker vsaka država
na različne načine ureja zahteve za uveljavljanje zdravstvenega varstva, je
pomembno poznati zahteve, ki veljajo v posamezni državi (Human Rights
Campaign, 2017). Tako imajo svojo ureditev takšne pravice tudi v eni od Združenih
držav Amerike, to je Massachusetts.
1.4.1 Health Care Proxy v Massachusetts
Strokovna opredelitev »Health Care Proxy« oz. zdravstvena pooblaščenca je
naslednja (MedicineNet, 2016): »Health Care Proxy« je zdravstveni pooblaščenec, ki
se postavi s pravnim dokumentom, s katerim pacient določi drugo osebo (torej
pooblaščenca), da ta odloča o zdravstveni oskrbi, ko pacient postane nesposoben
izražati svoje želje (MedicineNet, 2016). Takšno »pooblastilo za zdravstveno
-
24
varstvo« pooblaščencu daje enake pravice, glede zahteve in zavrnitve zdravljenja,
kot bi jih imela oseba (pacient), če bi ta bila sposobna sprejemati in sporočati
odločitve.
Takšno pooblastilu daje pooblaščenemu tudi pravico (Human Rights Campaign,
2017):
da ima prednost pri obisku v bolnišnici;
da prejme lastnino pacienta, dokler je pacient v stanju, da ni sposoben odločati
o sebi;
odloča o zdravljenju in tudi kirurškem posegu.
Po Zakonu o zdravstvenem varstvu, ki velja v Massachusetts je zdravstveni
pooblaščenec preprost pravni dokument, ki omogoča posamezniku, da imenuje drugo
osebo, ki jo pozna in ji zaupa, da lahko odloča o zdravstveni oskrbi, če iz
kakršnegakoli razloga in kadarkoli sam ne bo mogel sprejeti posameznih odločitev-
Tak dokument pa se nanaša ne samo na izbire, ki jih je posameznik naredil v zvezi s
svojim zdravstvenim varstvom, temveč tudi na odnose, ki jih ima s svojim
zdravnikom, družino in drugimi, ki se lahko ukvarjajo z njegovo oskrbo
(Massachusetts Medical Society, 2015).
Omenjeni Zakon o zdravstvenem varstvu, ki velja kot splošni zakon v
Massachusettsu, v poglavju 201D, določa, da lahko izpolni obrazec za postavitev
zdravstvenega pooblaščenca vsak, ki je dopolnil 18 let ali več. Pooblaščenec je lahko
torej vsaka polnoletna oseba, razen administrator, operater ali drugače zaposlen v
zdravstveni ustanovi, kot je bolnišnica ali dom za starejše osebe, kjer je oseba, ki
pooblašča pacient ali varovanec. Ta izjema pa ne velja, če je takšna oseba s
pacientom v krvnem sorodu ali v razmerju posvojitelj - posvojenec.
-
25
V Massachusetts imajo torej za postavitev oz. določitev takšnega pooblaščenca
pripravljen obrazec, ki ga je potrebno izpolniti po določenih navodilih. Ne glede na
to ali posameznik živi v Massachusettsu ali ne, lahko uporabi ta obrazec, če prejmete
zdravstveno varstvo v zvezni državi Massachusettsu (Massachusetts Medical
Society, 2015).
Pooblastilo ne začne veljati samodejno, temveč kot je določeno v dokumentu. To je
najpogosteje takrat, ko zdravnik oceni in izjavi, da pacient ni več zmožen odločati o
sebi (Human Rights Campaign , 2017).
V zvezi s tem obrazcem in njegovo hrambo veljajo določeni nasveti in sicer
(Massachusetts Medical Society, 2015):
ko se izpolni obrazec se naredijo najmanj štiri kopije tega izpolnjenega
obrazca;
izvirnik obdrži oseba, ki pooblašča in sicer ga naj shrani na mesto, kjer ga je
mogoče z lahkoto najti (odsvetujejo se sefi in podobno);
kopija se izroči zdravniku, da jo shrani v zdravstveno kartoteko;
ostale kopije se lahko dajo tudi družinskim članom, sorodnikom, odvetniku,
duhovniku ter drugim osebam, za katere pooblastitelj meni, da so za to
primerne in jim zaupa.
Kopije pooblastila je priporočljivo izročiti tudi bolnišnici, domu starejših občanov (v
kolikor pacient stanuje v domu ali to načrtuje), družinskim članom, lahko tudi
prijateljem (Frosh & General, 2016, p. 5).
Takšno pooblastilo pa se lahko tudi razveljavi oz. prekliče. Do preklica oz.
prenehanja veljavnosti pooblastila pride v naslednjih primerih (Massachusetts
Medical Society, 2015):
če oseba kasneje prijavi oz. postavi drugega zdravstvenega pooblaščenca;
-
26
če pride do pravno veljavne ločitve zakonske zveze v primeru, da je zakonec
postavljen kot pooblaščenec;
če oseba ustno ali pisno sporoči svojemu zdravniku ali drugemu
zdravstvenemu delavcu, da želi preklicati pooblastilo;
če oseba stori kakršnokoli drugo dejanje, s katerim jasno pokaže, da želi
preklicati pooblastilo (npr. uniči pooblastilo, prečrta vsebino pooblastila,
izrazi željo o preklicu drugim osebam itd.).
1.4.2 Primerjava ureditve v Sloveniji in Massachusetts (ZDA)
Tako kot v Sloveniji tudi v Massachusetts (ZDA) poznajo pravico do zdravstvenega
pooblaščena. Tako kot v Sloveniji je tudi v Massachusetts kot pogoj, da lahko nekdo
postavi svojega zdravstvenega pooblaščenca ta, da je dopolnil 18 let starosti. In tako
kot v Sloveniji tudi v Massachusetts velja, da takšno pooblastilo daje pooblaščencu
enake pravice, glede zahteve in zavrnitve zdravljenja, kot bi jih imela oseba
(pacient), če bi ta bila sposobna sprejemati in sporočati odločitve.
Tako kot v Sloveniji, se tudi v Massachusetts volja glede zdravstvenega
pooblaščenca izrazi na dokumentu. V Sloveniji ZPacP določa vsebino (potrebne
podatke, ki jih naj obrazec vsebuje) takšnega privolitvenega obrazca, kot smo jo že
predstavili. V državi Massachusetts obstaja pripravljen obrazec, z izpolnitvijo
katerega se postavi zdravstveni pooblaščenec in navodila za njegovo izpolnitev. V
Massachusetts takšen obrazec vsebuje tudi izjavo oz. podpis dveh prič, da
pooblastitelj pooblašča določeno osebo za svojega zdravstvenega pooblaščenca
(Massachusetts Medical Society, 2015).
Za preklic pooblastila zdravstvenega pooblaščenca v Sloveniji je potrebna pisna
oblika, ne pa tudi overjen podpis pooblastitelja oz. pacienta. Med tem ko v
Massachusetts lahko pooblastitelj takšen preklic pooblastila poda tudi ustno ali kako
-
27
drugače (npr. da postavi drugega pooblaščenca, da stori dejanje, ki kaže na preklic,
če pride do pravno veljavne ločitve zakonske zveze v primeru, da je zakonec
postavljen kot pooblaščenec ali če to ustno ali pisno izjavi kakšni drugi osebi).
-
28
2 Namen in cilji raziskave
Namen raziskave je opozoriti na pacientove pravice, predvsem na pravico do
zdravstvenega pooblaščenca. Gre za vnaprej izraženo voljo pacienta in za pravico, o
kateri je seznanjenih malo ljudi. Tako želimo prispevati k ozaveščenosti prebivalstva
o tej pravici, ki jim pripada po zakonu in katero bi morda izkoristilo več
posameznikov, če bi poznali njeno vsebino. Tako je namen dela tudi opozoriti na
morebitno pomanjkanje promocije pacientovih pravic, ki bi lahko vplivala na večjo
ozaveščenost pacientov o njihovih pravicah.
Cilji teoretičnega dela:
predstaviti nacionalno zakonodajo s področja pacientovih pravic in pravice do
zdravstvenega pooblaščenca (URS, ZPacP in podzakonski akti);
predstaviti upoštevanje vnaprej izražene volje pacienta (zasebnost pacienta,
njegovo voljo in kako le to izrazi vnaprej);
predstaviti vsebino in pomen pravice do zdravstvenega pooblaščenca (opredelitev
pravice, pojem pooblastila, pravice in dolžnosti zdravstvenega pooblaščenca,
način, kako se le ta določi, postopek njegovega zapisa in izbrisa, pritožbeni
postopek, dostop do podatkov in preverjanje identitete);
predstaviti, kako imajo pravico do zdravstvenega pooblaščenca urejeno v državi
Massachusetts (Združenih državah Amerike) ter narediti primerjavo s slovensko
ureditvijo.
Cilji empiričnega dela:
ugotoviti, koliko so polnoletni državljani Republike Slovenije seznanjeni s
pravico do upoštevanja vnaprej izražene volje;
ugotoviti, koliko so polnoletni državljani Republike Slovenije seznanjeni s
pravico do zdravstvenega pooblaščenca;
-
29
na osnovi dobljenih rezultatov opozoriti na morebitno slabo ozaveščenost
prebivalstva o pacientovih pravicah, zlasti pravici do zdravstvenega pooblaščenca
ter tako opozoriti na potrebo po promociji s področja pacientovih pravic.
-
30
3 Raziskovalna vprašanja in hipoteze
V okviru raziskave smo odgovorili na naslednja raziskovalna vprašanja:
Ali polnoletni državljani Republike Slovenije vedo, da imajo pravico do vnaprej
izražene volje glede zdravstvenih storitev?
V kolikšni meri so polnoletni državljani Republike Slovenije seznanjeni s pravico do
zdravstvenega pooblaščenca?
Ali so polnoletni državljani Republike Slovenije že bili sami kdaj v vlogi
zdravstvenega pooblaščenca in ali, poznajo koga, ki je že bil v tej vlogi?
V kolikšni meri je pravica do zdravstvenega pooblaščenca izkoriščena med
polnoletnimi državljani Republike Slovenije?
Kje polnoletni državljani Republike Slovenije najpogosteje pridobijo informacije o
pravici do zdravstvenega pooblaščenca?
Na osnovi dobljenih rezultatov smo potrdili oz. ovrgli naslednje hipoteze:
Hipoteza 1: Večina jih ne ve, da imajo pravico do vnaprej izražene volje glede
zdravstvenih storitev.
Hipoteza 2: Višje izobraženi so bolje seznanjeni s pravico do zdravstvenega
pooblaščenca.
Hipoteza 3: Večina jih še ni bila v vlogi zdravstvenega pooblaščenca in tudi ne pozna
nikogar, ki bi že bil v tej vlogi.
-
31
4 Raziskovalna metodologija
4.1 Raziskovalne metode
Izvedli smo kvantitativno raziskavo, v katero so bili vključeni polnoletni državljani
Republike Slovenije.
Najprej smo izvedli pregled in analizo znanstvene in strokovne literature, kjer smo
uporabili članke in knjige, ki vsebujejo raziskave na področju pacientovih pravic. Za
pregled in iskanje literature smo uporabili spletne podatkovne baze, kot sta CINAHL
in PubMed, ter kooperativni bibliografski sistem COBISS, ter literaturo iskano s
pomočjo spletnega brskalnika Google. Iskanje literature je potekalo od oktobra 2016
do maja 2017. Vključitveni kriterij za iskanje literature je bila polna dostopnost
tekstov v angleškem in slovenskem jeziku, izdanih od leta 2004 do 2017. Iskali smo
z naslednjimi ključnimi besedami: pacientove pravice (ang. patients rights),
zdravstveni pooblaščenec (ang. health care proxy), volja pacienta (ang. the patient
will), zdravstvene storitve (ang. health services). Ključne besede bomo uporabili v
angleškem in slovenskem jeziku.
Merski instrument je sestavljen iz 18 vprašanj zaprtega in pol zaprtega tipa. Od tega
sta dva vprašanja odprtega tipa, ostala vprašanja so zaprtega ali polzaprtega tipa.
Prva štiri vprašanja so namenjena pridobitvi demografskih podatkov (spol, starost,
izobrazba, regija bivanja), preostala pa pridobitvi odgovorov na raziskovalna
vprašanja ter ocenitev hipotez.
Vprašalnik je bil pripravljen na osnovi pregleda virov in literature (Ambrožič, 2011;
Balažic, et. al., 2009; Lešnik, 2010; ZPacP, 2008; Lorenčič, 2016). Sodelovanje v
raziskavi je bilo prostovoljno in anonimno.
-
32
Anketni vprašalnik je bil polnoletnim državljanom Republike Slovenije posredovan v
elektronski obliki, preko elektronske pošte, vzorčenje je potekalo po principu snežne
kepe. Brečkova (2005, p. 109) navaja, da metoda snežne kepe sodi med
neslučajnostne vzorce, ki deluje po naslednjem principu, kjer se najprej izberejo
začetni respondenti, ki nato vodijo do preostalih članov skrite populacije. Pri tem
začetni respondenti posredujejo kontakte drugih posameznikov, ki so tako povabljeni
k sodelovanju. Kot dodaja Brečkova (2005) gre za vzorčenje preko socialnih mrež, ki
se uporablja predvsem takrat kadar želimo dostopiti do skrite populacije. Tako
želimo pridobiti tudi podatke starejše populacije. Zbiranje podatkov je potekalo v
mesecu juliju in avgustu 2017.
Rezultati raziskave so bili obdelani s pomočjo programa Microsoft Excel,
predstavljeni so v obliki tabel in grafov ter besedno interpretirani. Hipoteze so bile
preverjene s pomočjo statističnega paketa SPSS V24 in sicer na osnovi smo uporabili
Binominalni test (hipotezi H1 in H3), hi kvadrat (hipoteza H2) in Kulbackov
preizkus (hipoteza H2).
4.2 Raziskovalno okolje
Raziskava je bila izvedena s pomočjo spleta, saj je bila polnoletnim državljanom
Republike Slovenije posredovan v elektronski obliki, preko elektronske pošte.
Raziskovalno okolje tako ni posebej opredeljeno okolje kakšne organizacije, temveč
je takšno okolje zgolj virtualno oz. svetovni splet.
4.3 Raziskovalni vzorec
Za raziskavo smo uporabili neslučajnostni vzorec, katerega so predstavljali
polnoletni državljani Republike Slovenije.
-
33
4.4 Etični vidik
Vsi izbrani polnoletni državljani Republike Slovenije, so v raziskavi sodelovali
anonimno in prostovoljno, prav tako so sodelovanje lahko odklonili, s čimer smo jih
seznanili v uvodnem govoru anketnega vprašalnika. Prav tako smo jih seznanili o
uporabnosti in objavi rezultatov anketnega vprašalnika.
4.5 Predpostavke in omejitve raziskave
Pri pripravi teoretičnega dela nismo pričakovali omejitev. Kar se tiče raziskovalnega
dela naloge smo predpostavljali, da bodo nekateri polnoletni državljani Republike
Slovenije kot anketiranci anketo zavrnil, zaradi pomanjkanja interesa ali časa glede
same izpolnitve oz. rešitve vprašalnika. Kot omejitev vidimo vzorčenje po metodi
snežne kepe. Kot dodaja Brečkova (2005, p. 107), je slabost takšnega vzorčenja ne
reprezentativnost vzorca in tako v tak vzorec ne bodo zajeti tisti posamezniki, ki
nimajo (močnih) socialnih mrež, čeprav kljub temu velja za najboljši in najcenejši
način dostopa do skrite populacije.
Kot omejitev bi navedli tudi, da je vzorec na katerem je bila izvedena raziskava, zelo
majhen, kar ni v prid reprezentativnosti. Torej to izpostavljamo kot omejitev, saj
kaže na problem s sklepanjem na celotno populacijo.
-
34
5 Rezultati
V raziskavi je sodelovalo 144 polnoletnih državljanov Republike Slovenije, od tega
89 (66,8 %) žensk in 55 (38,2 %) moških.
Povprečna starost anketiranih je bila 35,6±0,8 let. Med temi je bil najmlajši
anketirani star 18 let, najstarejši pa 73 leta.
Tabela 1: Izobrazba anketiranih
0
5
10
15
20
25
30
35
40
45
50
%
Iz tabele 1 je razvidna izobrazba anketiranih polnoletnih državljanov Republike
Slovenije. Vidimo, da so prevladovali anketirani s srednješolsko izobrazbo, katerih je
bilo 63 (43,8%). Sledili so anketirani s 6/1 stopnjo, katerih je bilo 29 (20,1%). 25
(17,4%) je bilo anketiranih s 6/2 stopnjo izobrazbe in 18 (12,5%) anketiranih s 7
stopnjo. 7 (4,9%) jih je imelo osnovnošolsko izobrazbo in 2 (1,4%) 8/1 stopnjo.
Med anketiranimi polnoletnimi državljani Republike Slovenije jih je bila večina iz
Podravske regije, in sicer je bilo takšnih 106 (73,6%). 16 (11,1%) anketiranih
polnoletnih državljanov Republike Slovenije je bilo iz Prekmurske regije; 8 (5,5%) iz
-
35
Notranjske; 6 (4,2%) iz osrednje Slovenije; 5 (3,5%) iz Savinjske; 2 (1,4%) iz
Gorenjske in 1 (0,7%) iz Koroške regije.
Tabela 2: Hospitalizacija v preteklosti
Tabela 2 prikazuje koliko anketiranih polnoletnih državljanov Republike Slovenije je
že bilo hospitaliziranih. Prevladujejo anketirani, ki so že bili hospitalizirani, saj je teh
kar 103 (71,5%). Tistih, ki še niso bili hospitalizirani je 41 (28,5%).
-
36
Tabela 3: Zavedanje pravice do vnaprej izražene volje glede zdravstvenih
storitev, v primeru nesposobnosti odločanja o svoji zdravstveni oskrbi
Iz tabele 3 je razvidno zavedanje anketiranih polnoletnih državljanov Republike
Slovenije, da imajo pravice do vnaprej izražene volje glede zdravstvenih storitev, v
primeru nesposobnosti odločanja o svoji zdravstveni oskrbi. Kot lahko vidimo, je kar
104 (72,2%) anketiranih, ki se zaveda svoje pravice do vnaprej izražene volje glede
zdravstvenih storitev, v primeru nesposobnosti odločanja o svoji zdravstveni oskrbi,
med tem ko se jih 40 (27,8%) te svoje pravice ne zaveda.
-
37
Tabela 4: V naprej izražene volja glede zdravstvene oskrbe v preteklosti
Iz tabele 4 je razvidno, ali so anketirani polnoletni državljani Republike Slovenije že
kdaj v naprej izrazili svojo voljo kot pacient glede svoje zdravstvene oskrbe. Kot
lahko vidimo, jih je večina, torej 97 (67,4%) takšnih, ki še niso vnaprej izrazili svoje
volje kot pacient glede svoje zdravstvene oskrbe. Medtem ko je 47 (32,6%) takšnih,
ki so svojo voljo glede svoje zdravstvene oskrbe že izrazili.
-
38
Tabela 5: Poznavanje pravice do zdravstvenega pooblaščenca za primer
nesposobnosti odločanja o lastni zdravstveni oskrbi
Tabela 5 prikazuje, ali anketirani polnoletni državljani Republike Slovenije poznajo
pravico do zdravstvenega pooblaščenca za primer nesposobnosti. Vidimo, da
prevladujejo anketirani, ki ne poznajo pravice do zdravstvenega pooblaščenca za
primer nesposobnosti. Teh je 80 (55,6%). Takšnih, ki so za takšno pravico sicer že
slišali, a ne poznajo njene vsebine je 45 (31,3%), med tem ko jih le 19 (13,2%)
navaja, da poznajo pravico do zdravstvenega pooblaščenca za primer nesposobnosti.
-
39
Tabela 6: Vir informacij glede pravice do zdravstvenega pooblaščenca
Tabela 6 nam prikazuje, kje so anketirani polnoletni državljani Republike Slovenije
izvedeli za pravico do zdravstvenega pooblaščenca. Pri tem vprašanju nismo
upoštevali anketiranih, ki pravice do zdravstvenega pooblaščenca ne poznajo oz. smo
upoštevali le tiste, ki to pravico poznajo. Vidimo, da prevladujejo anketirani, ki
navajajo, da so za pravico do zdravstvenega pooblaščenca izvedeli na spletu, in tisti,
ki so zanjo izvedeli od zdravstvenega osebja. Obojih je 17 (26,2%). Za pravico do
zdravstvenega pooblaščenca je izvedelo od družine 12 (18,4%) anketiranih; 10
(15,4%) je zanjo izvedelo od prijateljev in 9 (13,8%) iz medijev.
-
40
Tabela 7: Koriščenje pravice do zdravstvenega pooblaščenca v smislu, da ste kot
zdravstvenega pooblaščenca pooblastili drugo osebo
Iz tabele 7 je razvidno, koliko anketiranih polnoletnih državljanov Republike
Slovenije je že kdaj koristilo pravico do zdravstvenega pooblaščenca v smislu, da so
kot zdravstvenega pooblaščenca pooblastili drugo osebo (npr. otroka, partnerja,
sorodnika itd.). Kar 131 (91,0%) anketiranih navaja, da še niso koristili pravico do
zdravstvenega pooblaščenca v smislu, da bi za zdravstvenega pooblaščenca
pooblastili drugo osebo. Med tem ko jih 8 (5,6%) navaja, da ne vedo, ali so že
koristili takšno pravico, jih 5 (3,5%) pravi, da so že koristili pravice do
zdravstvenega pooblaščenca v smislu, da so pooblastili drugo osebo za svojega
zdravstvenega pooblaščenca (npr. otroka, partnerja, sorodnika itd.).
-
41
Tabela 8: Poučitev o pravici do zdravstvenega pooblaščenca s strani
zdravstvenega osebja v času hospitalizacije
Tabela 8 prikazuje, koliko anketiranih polnoletnih državljanov Republike Slovenije
je v času, ko so bili hospitalizirani, zdravstveno osebje poučilo o pravici do
zdravstvenega pooblaščenca. Pri tem vprašanju nismo upoštevali anketiranih, ki še
niso bili hospitalizirani oz. smo upoštevali le tiste anketirane, ki so že bili
hospitalizirani. Kot lahko vidimo prevladujejo anketirani, ki navajajo, da jih
zdravstveno osebje, v času ko so bili hospitalizirani, ni poučilo o pravici do
zdravstvenega pooblaščenca. Takšnih je 94 (90,4%). Da jih je o pravici do
zdravstvenega pooblaščenca v času hospitalizacije poučilo zdravstveno osebje jih
navaja 10 (9,6%).
-
42
Tabela 9: Anketirani v vlogi zdravstvenega pooblaščenca
Tabela 9 nam prikazuje koliko anketiranih polnoletnih državljanov Republike
Slovenije je že bilo v vlogi zdravstvenega pooblaščenca. Kot lahko vidimo skoraj vsi
anketirani, in sicer je teh kar 142 (98,6%) navajajo, da še niso bili v vlogi
zdravstvenega pooblaščenca, in le 2 (1,4%) anketirana navajata, da sta že bila v
takšni vlogi.
-
43
Tabela 10: Poznavanje nekoga (sorodnika, znanca), ki je že nastopil v vlogi
zdravstvenega pooblaščenca
Iz tabele 10 je razvidno ali anketirani polnoletni državljani Republike Slovenije
poznajo koga drugega, torej drugo osebo (sorodnika, svojca, znanca), ki je že
nastopila v vlogi zdravstvenega pooblaščenca. Velika večina, to je 133 (92,4%) ne
pozna druge osebe, ki je že nastopila v vlogi zdravstvenega pooblaščenca. Le 11
(7,6%) anketiranih navaja, da poznajo nekoga, ki je že nastopil v takšni vlogi.
-
44
Tabela 11: Prednost zdravstvenega pooblaščenca pri odločanju o zdravstveni
oskrbi pacienta pred osebami, ki jih določa zakon
Iz tabele 11 je razvidno, ali se anketirani polnoletni državljani Republike Slovenije
zavedajo, da ima zdravstveni pooblaščenec prednost pri odločanju o zdravstveni
oskrbi pacienta prednost pred osebami, ki jih določa ZPacP. Kot je razvidno, večina
anketiranih, to je 87 (60,4%) ne ve ali ima zdravstveni pooblaščenec prednost pri
odločanju o zdravstveni oskrbi pacienta prednost pred osebami, ki jih določa ZPacP.
49 (34,0%) jih navaja, da to vedo, in 8 (5,6%), da ne vedo, da ima zdravstveni
pooblaščenec prednost pri odločanju o zdravstveni oskrbi pacienta prednost pred
osebami, ki jih določa ZPacP.
-
45
Tabela 12: Zavedanje, da ima zdravstveni pooblaščenec možnost oz. pravico da
pooblastilo ob vsakem času tudi odpove
Tabela 12 nam prikazuje koliko anketiranih polnoletnih državljanov Republike
Slovenije se zaveda, da ima zdravstveni pooblaščenec možnost oz. pravico, da
pooblastilo ob vsakem času tudi odpove. Kot je razvidno velika večina anketiranih,
to je 110 (76,4%), ne ve, ali ima zdravstveni pooblaščenec možnost oz. pravico, da
pooblastilo ob vsakem času tudi odpove. Le 22 (15,3%) jih ve in le 12 (8,3%) jih ne
ve, da ima zdravstveni pooblaščenec možnost oz. pravico, da pooblastilo ob vsakem
času tudi odpove.
-
46
Tabela 13: Zavedanje, da mora biti podpis pacienta na pooblastilu, s katerim se
pooblasti zdravstveni pooblaščenec overjen
Tabela 13 nam prikazuje, ali anketirani polnoletni državljani Republike Slovenije
vedo oz. koliko anketiranih ve, da mora biti podpis pacienta na pooblastilu, s katerim
se pooblasti zdravstveni pooblaščenec overjen. Kot vidimo večina anketiranih, to je
96 (66,7%) ne vedo, ali mora biti podpis pacienta na pooblastilu, s katerim se
pooblasti zdravstveni pooblaščenec overjen; 27 (18,8%) jih ve in 21 (14,6%) jih ne
ve, da mora biti podpis pacienta na pooblastilu, s katerim se pooblasti zdravstveni
pooblaščenec overjen.
-
47
Tabela 14: Želja po boljši seznanjenosti s pravico do zdravstvenega
pooblaščenca
Iz tabele 14 je razvidno, koliko anketiranih polnoletnih državljanov Republike
Slovenije si želi, da bi bili bolje seznanjeni s pravico do zdravstvenega pooblaščenca.
Kot je razvidno, si jih večina, to je 93 (63,2%) želi, da bi bili bolje seznanjeni s to
pravico, med tem ko si 53 (36,8%) ne želi boljše seznanjenosti s pravico do
zdravstvenega pooblaščenca.
-
48
Tabela 15: Postavitev zdravstvenega pooblaščenca, če bi se »jutri« znašli v
situaciji, v kateri bi bilo to mogoče in potrebno
Iz tabele 15 je razvidno, ali bi anketirani polnoletni državljani Republike Slovenije
postavili svojega zdravstvenega pooblaščenca, če bi se »jutri« znašli v situaciji, v
kateri bi bilo to mogoče in potrebno. Kot je razvidno prevladujejo anketirani, ki bi si
postavili svojega zdravstvenega pooblaščenca, če bi se »jutri« znašli v situaciji, v
kateri bi bilo to mogoče in potrebno. Teh je 71 (49,3%). Pri tem jih 59 (41,0%)
navaja, da ne vedo, ali bi si v takšni situaciji postavili zdravstvenega pooblaščenca in
14 (9,7%) jih navaja, da si ne bi postavili svojega zdravstvenega pooblaščenca, če bi
se »jutri« znašli v situaciji, v kateri bi bilo to mogoče in potrebno.
5.1 Ovrednotenje hipotez
Hipoteza 1: Večina polnoletnih državljanov RS ne ve, da imajo pravico do vnaprej
izražene volje glede zdravstvenih storitev.
Prvo hipotezo smo testirali s pomočjo Binomskega testa, s katerim testiramo delež. V
tem konkretnem primeru smo preverjali, ali več kot 50% anketiranih polnoletnih
državljanov Republike Slovenije ne ve, da imajo pravico do vnaprej izražene volje
glede zdravstvenih storitev. Glede na rezultate ugotovimo, da jih točno 72,2% ve, da
-
49
imajo pravico do vnaprej izražene volje glede zdravstvenih storitev, v primeru
nesposobnosti odločanja o svoji zdravstveni oskrbi, 27,8% pa jih tega ne ve. Glede
na rezultate statistične značilnosti (p=0,001), lahko trdimo, da statistično značilno
več kot 50% anketirancev ve, da imajo pravico do vnaprej izražene volje glede
zdravstvenih storitev v primeru nesposobnosti odločanja o svoji zdravstveni oskrbi.
Tudi s hi kvadratom za en vzorec (hipoteza enakega verjetja) smo ugotovili, da
kategoriji odgovorov nista enakomerno zastopani.
Tabela 16: Rezultati binomskega testa o pravici do vnaprej izražene volje glede
zdravstvenih storitev
Kategorija N
Dejanski
delež
Testni
delež
p
vrednost
Ali veste, da imate pravico do
vnaprej izražene volje glede
zdravstvenih storitev, v primeru
nesposobnosti odločanja o svoji
zdravstveni oskrbi?
Da 104 0,72 0,50
-
50
med povprečnima rangoma zelo mala. V nadaljevanju preverimo, ali je razlika med
tistimi, ki poznajo pravico in tistimi, ki je ne, statistično značilna v stopnji izobrazbe.
Tabela 17: Rezultati Mann Whitney testa o poznavanju pravice do
zdravstvenega pooblaščenca
Ali poznate pravico do zdravstvenega
pooblaščenca za primer nesposobnosti
odločanja o lastni zdravstveni oskrbi? N
Povprečni
rang
Seštevek
rangov
Vaša
izobrazba
Da 19 73,84 1403,00
Ne 125 72,30 9037,00
Skupaj 144
Glede na vrednost statistične značilnosti tega testa (p=0,874) lahko trdimo, da med
tistimi, ki poznajo pravico do pooblaščenca in tistimi, ki je ne, ni statistično značilne
razlike v stopnji izobrazbe, saj je vrednost statistične značilnosti nad 0,05.
Tabela 18: Rezultati Mann Whitney testa o poznavanju pravice do
zdravstvenega pooblaščenca glede na stopnjo izobrazbe anketiranih
Vaša izobrazba
Mann-Whitney U 1162,000
Wilcoxon W 9037,000
Z -0,159
p vrednost 0,874
Hipotezo 2 na podlagi analize ovržemo, med tistimi, ki poznajo pravico in tistimi, ki
je ne, ni statistično značilne razlike v stopnji izobrazbe (p>0,05). Ne moremo reči, da
so višje izobraženi bolj seznanjeni s pravico.
Hipoteza 3: Večina polnoletnih državljanov Republike Slovenije še ni bila v vlogi
zdravstvenega pooblaščenca in tudi ne poznajo nikogar drugega, ki bi že bil v tej
vlogi.
Tretjo hipotezo smo testirali s pomočjo Binomskega testa s katerim testiramo delež.
V tem konkretnem primeru smo preverjali, ali več kot 50% anketiranih polnoletnih
državljanov Republike Slovenije še ni bilo v vlogi zdravstvenega pooblaščena in ali
-
51
več kot 50% anketiranih polnoletnih državljanov Republike Slovenije ne pozna
nikogar, ki bi bil v tej vlogi. Glede na rezultate ugotovimo, da jih točno 98,6% še ni
bilo v vlogi zdravstvenega pooblaščenca, le 1,4% anketiranih polnoletnih
državljanov Republike Slovenije pa je že bilo v tej vlogi. Glede na vrednost
statistične značilnosti (p
-
52
Hipotezo 3 potrdimo. Statistično značilno več kot polovica anketiranih polnoletnih
državljanov Republike Slovenije ni še nikoli bila v vlogi zdravstvenega
pooblaščenca, prav tako pa jih tudi večina ne pozna nikogar, ki bi bil v tej vlogi.
-
53
6 Interpretacija in razprava
Najprej nas je zanimalo ali polnoletni državljani Republike Slovenije vedo, da imajo
pravico do vnaprej izražene volje glede zdravstvenih storitev. Ugotovili smo, da se
večina, in sicer slabe tri četrtine polnoletnih državljanov Republike Slovenije zaveda
te svoje pravice in le četrtina se je ne zaveda. Ugotovili smo tudi, da jih dve tretjini
še ni nikoli v naprej izrazili svojo voljo kot pacient glede svoje zdravstvene oskrbe.
A zgolj zavedanje še ne pomeni poznavanje vsebine in bistva te pravice. Morda res
vedo, da lahko izrazijo svojo voljo v naprej, a to še ne zadošča za koriščenje pravic,
ki jim gredo iz tega zavedanja. Zato nas je zanimalo tudi, v kolikšni meri so
polnoletni državljani Republike Slovenije seznanjeni s pravico do zdravstvenega
pooblaščenca. Ugotovili smo, da dobra polovica, torej več k