univerza v ljubljani pedagoŠka fakulteta poučevanje...

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Poučevanje, poučevanje na razredni stopnji

Klara Volaj

MATERIALNI POGOJI ZA POUČEVANJE ŠPORTA V 1. IN 2. TRILETJU

OSNOVNIH ŠOL V LJUBLJANI IN NJENI BLIŽNJI OKOLICI

Magistrsko delo

Ljubljana, 2018

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Poučevanje, poučevanje na razredni stopnji

Klara Volaj

MATERIALNI POGOJI ZA POUČEVANJE ŠPORTA V 1. IN 2. TRILETJU

OSNOVNIH ŠOL V LJUBLJANI IN NJENI BLIŽNJI OKOLICI

Magistrsko delo

Mentorica: izr. prof. dr. Vesna Štemberger

Ljubljana, 2018

Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.

Spomladi do rožne cvetice,

poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police,

pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice,

v življenju do prave resnice, v sebi do rdečice čez eno in drugo lice.

A če ne prideš ne prvič ne drugič

do krova in pravega kova, poskusi: vnovič in zopet in znova.

(Tone Pavček)

Zahvala

Iskreno se zahvaljujem mentorici izr. prof. dr. Vesni Štemberger za sodelovanje, strokovno

vodenje in za vso pomoč pri nastajanju magistrskega dela.

Zahvaljujem se tudi asis. Miri Metljak za nesebično pomoč pri nastajanju empiričnega dela

magistrskega dela.

Najlepša hvala tudi vsem ravnateljem in učiteljem osnovnih šol, ki so bili pripravljeni

sodelovati in mi s tem omogočili izvedbo raziskave.

Navsezadnje pa se iskreno zahvaljujem tudi družini, ki mi ves čas stoji ob strani, me podpira

in verjame vame.

POVZETEK

V magistrskem delu smo ugotavljali, kakšni so materialni pogoji za poučevanje športa v 1. in

2. triletju osnovnih šol v Ljubljani in njeni okolici.

Ustrezni materialni pogoji pomembno vplivajo na kakovosten proces predmeta šport, saj

učencem in učiteljem omogočajo ustrezne razmere za učenje in poučevanje. V teoretičnem

delu smo predstavili vlogo športa v vzgojno-izobraževalnem procesu, pri katerem načrtno

vplivamo na celosten razvoj otroka. Podrobneje smo opredelili zahteve in minimalne tehnične

pogoje za vadbeni prostor ter opremo v osnovni šoli in predstavili različne pokazatelje

primernega učnega okolja. Raziskali smo tudi področje financiranja in vzdrževanja šolskih

objektov, ki je največkrat vzrok za razlike v materialnih pogojih šolskih vadbenih prostorov.

Posebno pozornost smo namenili tudi varnosti pri poučevanju športa. Na koncu smo

predstavili še nekatere možnosti za izboljšanje stanja šolskih vadbenih prostorov za šport s

ciljem dviga kakovosti.

V raziskavi za preverjanje materialnih pogojev in zadovoljstva učiteljev z njimi je sodelovalo

56 ljubljanskih in okoliških osnovnih šol. Od tega je prvi vprašalnik, ki je preverjal materialne

pogoje, izpolnilo 56 razrednih učiteljev (za vsako osnovno šolo po en učitelj), ki so v šolskem

letu 2016/17 poučevali v 1. ali 2. triletju. Zanimalo nas je, ali se pouk športa izvaja v za to

primernih vadbenih prostorih, kako je tam poskrbljeno za osvetljenost, prezračevanje in za

varnost, kakšni so higienski pogoji, ali opremljenost materialnih pogojev ustreza

priporočenim minimalnim standardom in ali obstajajo razlike v materialnih pogojih med

ljubljanskimi in okoliškimi šolami. Drugi vprašalnik, ki je preverjal zadovoljstvo učiteljev z

materialnimi pogoji, pa je rešilo 156 razrednih učiteljev (za vsako osnovno šolo več učiteljev)

na istih šolah, ki so prav tako v šolskem letu 2016/17 poučevali v 1. ali 2. triletju. Zanimalo

nas je zadovoljstvo učiteljev z vadbenimi prostori, s pripomočki, sodobno tehnologijo, z

osebno športno opremo in s higienskimi pogoji.

Rezultati so pokazali, da so materialni pogoji za poučevanje športa v 1. in 2. triletju osnovnih

šol v Ljubljani in njeni bližnji okolici ustrezni. Pouk športa se tam večinoma izvaja v za to

primernih vadbenih prostorih, katerih velikost je prav tako ustrezna številu učencev. V

vadbenih prostorih za šport je večinoma dobro poskrbljeno za osvetljenost in prezračevanje.

Higienski pogoji za učence so večinoma ustrezni glede možnosti umivanja, neustrezni pa

glede možnosti preoblačenja. Higienski pogoji za učitelje so večinoma ustrezni glede

možnosti preoblačenja in tudi možnosti umivanja. Učenci in učitelji se za pouk športa

večinoma vedno preoblačijo v športna oblačila. Na večini ljubljanskih in okoliških osnovnih

šol niti količina vgrajene opreme niti količina športnih pripomočkov ni skladna z normativi.

Med učitelji, ki poučujejo šport v 1. in 2. triletju, ne obstajajo statistično pomembne razlike v

zadovoljstvu z materialnimi pogoji glede na starost. Prav tako med ljubljanskimi in okoliškimi

šolami ne obstajajo razlike v materialnih pogojih za poučevanje športa.

Ključne besede: osnovna šola, šport, materialni pogoji, varnost

ABSTRACT

MATERIAL CONDITIONS FOR TEACHING SPORTS IN THE FIRST AND

SECOND TRIAD IN THE PRIMARY SCHOOLS IN LJUBLJANA AND ITS

SURROUNDINGS

Master thesis deals with the material conditions for teaching sports in the first and second

triad in the primary schools in Ljubljana and its surroundings.

The purpose of this master thesis is to show how appropriate material conditions affect the

quality of the sports subject in schools whereas they provide the right conditions for learning

as well as teaching the subject at hand. Theoretical part presents the role of sports in the

educational process where the influence of sports can be felt throughout the whole

development of every individual student. The detailed demands have been presented as well

as the minimal technical conditions for exercising, and the equipment for successful learning

environment in primary schools. The research shows how financing and maintenance of

school facilities is mostly the cause for such discrepancies in material conditions of school

facilities whereas safety is the priority when it comes to teaching sports. In the end, the master

thesis offers some suggestions for improvement of school sports facilities.

The thesis includes the research where 56 primary teachers answered the questions regarding

material conditions for the first questionnaire and the second questionnaire was aimed at 156

primary teachers' satisfaction, from Ljubljana and the surrounding primary schools, with the

previously mentioned conditions. Every primary teacher who was teaching in 2016/ 2017 in

the first or the second triad, had to answer the questions from the questionnaire. The purpose

of that was to find out if the supports subject is conducted in the appropriate facilities, if the

lighting is taken care of, airing as well as safety, what are the hygiene conditions, if the

equipments meets the minimal standards and if there are big differences between the primary

schools in Ljubljana and those outside the ring. The final results show that the material

conditions for teaching sports in the first and second triad in primary schools in Ljubljana and

its surroundings, meet the standards. The lessons are conducted in the appropriate facilities

which size fits the number of students, they are suitably aired as well as lit. The hygiene

conditions for the students are mostly appropriate since the students can wash themselves

however, inappropriate for changing. Moreover, the teachers believe the hygiene conditions

are acceptable for washing as well as for changing. Students as well as teacher, they both

change into their sports clothes. Most of the primary schools in Ljubljana, as well as its

surrounding schools, do not meet the norm in regards to having enough sports equipment.

There is no drastic difference in the satisfaction of material conditions among teachers of

different ages, teaching the first and the second triad, nor among those teaching in the primary

schools in Ljubljana or the ones from the surrounding schools.

Key words: primary school, sports, material conditions, safety

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Klara Volaj – magistrsko delo

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ..................................................................................................................................... 1

2 PREDMET IN PROBLEM .................................................................................................. 2

2.1 PREDMET ŠPORT V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM PROCESU ....................................... 2

2.2 FINANCIRANJE IN VZDRŽEVANJE ŠOLSKIH OBJEKTOV IN OPREMLJENOSTI .......... 5

2.3 MINIMALNI TEHNIČNI POGOJI ZA ŠPORTNI PROSTOR IN OPREMO V OSNOVNI

ŠOLI .................................................................................................................................................... 7

2.3.1 Vrste športnih prostorov ......................................................................................................... 8

2.3.2 Izračun potrebnega števila vadbenih prostorov .................................................................... 10

2.3.3 Izbira vadbenih prostorov ..................................................................................................... 11

2.3.4 Nepokrite vadbene površine ................................................................................................. 11

2.3.5 Oprema šolskih prostorov..................................................................................................... 12

2.4 VARNOST PRI PREDMETU ŠPORT ....................................................................................... 14

2.4.1 Opredelitev varnosti v učnem načrtu za šport ...................................................................... 14

2.4.2 Nevarnosti in ravni odgovornosti ......................................................................................... 15

2.4.3 Skrb za varno učno okolje, opremo in pripomočke .............................................................. 16

2.4.4 Varnostni ukrepi ................................................................................................................... 19

2.3 PRIPOROČILA ZA IZBOLJŠANJE STANJA ŠOLSKIH VADBENIH PROSTOROV S

CILJEM DVIGA KAKOVOSTI ....................................................................................................... 21

3 CILJI RAZISKAVE ........................................................................................................... 25

4 HIPOTEZE .......................................................................................................................... 26

5 METODE DELA ................................................................................................................. 27

5.1 Vzorec merjencev ........................................................................................................................ 27

5.2 Vzorec spremenljivk .................................................................................................................... 28

5.3 Organizacija meritev ................................................................................................................... 29

5.4 Metode obdelave podatkov ......................................................................................................... 29

6 REZULTATI IN RAZLAGA ............................................................................................. 30

6.1 VADBENI PROSTORI ............................................................................................................... 30

6.1.1 VRSTE VADBENIH PROSTOROV ................................................................................... 30

6.1.2 VELIKOST VADBENIH PROSTOROV ............................................................................ 31

6.1.3 VELIKOST VADBENIH PROSTOROV GLEDE NA ŠTEVILO UČENCEV .................. 33

6.1.4 POGOJI V VADBENIH PROSTORIH (OSVETLJENOST, PREZRAČEVANJE,

VARNOST) ................................................................................................................................... 35

6.1.4.1 Osvetljenost v vadbenih prostorih ................................................................................. 35

6.1.4.2 Prezračevanje v vadbenih prostorih ............................................................................... 36


6.1.4.3 Varnost v vadbenih prostorih ........................................................................................ 37

6.2 POUK PREDMETA ŠPORT ...................................................................................................... 39

6.3 HIGIENSKI POGOJI .................................................................................................................. 41

6.3.1 HIGIENSKI POGOJI ZA UČENCE .................................................................................... 41

6.3.1.1 Možnost preoblačenja .................................................................................................... 41

6.3.1.2 Možnost umivanja ......................................................................................................... 42

6.3.1.3 Pogostost vadbe v športni opremi .................................................................................. 43

6.3.2 HIGIENSKI POGOJI ZA UČITELJE .................................................................................. 44

6.3.2.1 Možnost preoblačenja .................................................................................................... 44

6.3.2.2 Možnost umivanja ......................................................................................................... 46

6.3.2.3 Pogostost vodenja v športni opremi .............................................................................. 47

6.3.2.4 Preskrba učiteljev s športno opremo .............................................................................. 48

6.4 OPREMLJENOST VADBENIH PROSTOROV ........................................................................ 49

6.4.1 VGRAJENA OPREMA ....................................................................................................... 50

6.4.2 ŠPORTNI PRIPOMOČKI .................................................................................................... 52

6.5 ZADOVOLJSTVO UČITELJEV Z MATERIALNIMI POGOJI GLEDE NA STAROST ....... 62

6.6 RAZLIKE MED LJUBLJANSKIMI IN OKOLIŠKIMI ŠOLAMI ............................................ 69

7 SKLEP .................................................................................................................................. 72

8 LITERATURA .................................................................................................................... 76

9 PRILOGE ............................................................................................................................ 79

9.1 VPRAŠALNIK ZA UGOTAVLJANJE MATERIALNIH POGOJEV ZA POUČEVANJE

ŠPORTA ............................................................................................................................................ 79

9.2 VPRAŠALNIK ZA UGOTAVLJANJE ZADOVOLJSTVA UČITELJEV Z MATERIALNIMI

POGOJI ............................................................................................................................................. 82


KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Normativne površine vadbenih prostorov za osnovno šolo ............................... 9

Preglednica 2: Primer izračuna potrebnega števila vadbenih prostorov za osnovno šolo ..... 10

Preglednica 3: Karakteristike nepokritih športnih površin za osnovno šolo ........................... 11

Preglednica 4: Priporočeno število vgrajene opreme in športnih pripomočkov za šport v

prvem in drugem triletju ........................................................................................................... 12

Preglednica 5: Vrste vadbenih prostorov, ki jih osnovne šole v Ljubljani in njeni okolici

uporabljajo za poučevanje predmeta šport .............................................................................. 30

Preglednica 6: Velikosti vadbenih prostorov za pouk športa na ljubljanskih in okoliških

osnovnih šolah .......................................................................................................................... 31

Preglednica 7: Razvrstitev velikosti vadbenih prostorov za pouk športa na ljubljanskih in

okoliških osnovnih šolah glede na normative o velikosti vadbenih površin............................. 32

Preglednica 8: Velikost vadbenih prostorov glede na število učencev pri pouku športa na

ljubljanskih in okoliških osnovnih šolah .................................................................................. 33

Preglednica 9: Količina svetlobe v vadbenih prostorih pri pouku športa na ljubljanskih in

okoliških osnovnih šolah ter vrednost Kullbackovega 2Î-preizkusa ........................................ 35

Preglednica 10: Možnost prezračevanja v vadbenih prostorih pri pouku športa na

ljubljanskih in okoliških osnovnih šolah ter vrednost Kullbackovega 2Î-preizkusa ................ 36

Preglednica 11: Zagotavljanje varnosti v vadbenih prostorih pri pouku športa na ljubljanskih

in okoliških osnovnih šolah ...................................................................................................... 38

Preglednica 12: Prostorska in časovna razporeditev ur pouka športa na ljubljanskih in

okoliških osnovnih šolah .......................................................................................................... 39

Preglednica 13: Izvajanje pouka šport na prostem na ljubljanskih in okoliških osnovnih šolah

.................................................................................................................................................. 40

Preglednica 14: Možnost preoblačenja za učence za pouk športa na ljubljanskih in okoliških

osnovnih šolah ter vrednost Kullbackovega 2Î-preizkusa ........................................................ 41

Preglednica 15: Možnost umivanja za učence pri pouku športa na ljubljanskih in okoliških


Preglednica 16: Pogostost vadbe učencev v športni opremi pri pouku športa na ljubljanskih in

okoliških osnovnih šolah .......................................................................................................... 43

Preglednica 17: Možnost preoblačenja za učitelje za pouk športa na ljubljanskih in okoliških


Preglednica 18: Možnost umivanja za učitelje pri pouku športa na ljubljanskih in okoliških


Preglednica 19: Pogostost vodenja učiteljev v športni opremi pri pouku športa na ljubljanskih

in okoliških osnovnih šolah ...................................................................................................... 47


Preglednica 20: Preskrba učiteljev s športno opremo na ljubljanskih in okoliških osnovnih

šolah ......................................................................................................................................... 48

Preglednica 21: Opremljenost vadbenih prostorov z vgrajeno opremo na ljubljanskih in

okoliških osnovnih šolah ter vrednost t-testa ........................................................................... 50

Preglednica 22: Razlike v opremljenosti vadbenih prostorov z vgrajeno opremo med

ljubljanskimi in okoliškimi osnovnimi šolami ter vrednost t-testa ........................................... 52

Preglednica 23: Opremljenost vadbenih prostorov s športnimi pripomočki na ljubljanskih in

okoliških osnovnih šolah ter vrednost t-testa ........................................................................... 53

Preglednica 24: Razlike v opremljenosti vadbenih prostorov s športnimi pripomočki na

ljubljanskih in okoliških osnovnih šolah ter vrednost t-testa ................................................... 58

Preglednica 25: Zadovoljstvo učiteljev z vadbenimi prostori za pouk športa glede na starost

.................................................................................................................................................. 62

Preglednica 26: Zadovoljstvo učiteljev s količino športnih pripomočkov za pouk športa glede

na starost .................................................................................................................................. 63

Preglednica 27: Zadovoljstvo učiteljev s stanjem ohranjenosti športnih pripomočkov za pouk

športa glede na starost ............................................................................................................. 63

Preglednica 28: Zadovoljstvo učiteljev z razpoložljivostjo športnih pripomočkov za pouk

športa glede na starost ............................................................................................................. 64

Preglednica 29: Zadovoljstvo učiteljev z zagotavljanjem pomoči pri izbiri športnih

pripomočkov za pouk športa glede na starost .......................................................................... 65

Preglednica 30: Zadovoljstvo učiteljev z upoštevanjem njihovih predlogov pri nakupu

športnih pripomočkov za pouk športa glede na starost ............................................................ 65

Preglednica 31: Zadovoljstvo učiteljev s sodobno tehnologijo za pouk športa glede na starost

.................................................................................................................................................. 66

Preglednica 32: Zadovoljstvo učiteljev z osebno športno opremo za pouk športa glede na

starost ....................................................................................................................................... 67

Preglednica 33: Zadovoljstvo učiteljev s higienskimi pogoji za pouk športa glede na starost 67


1

1 UVOD

Dandanes, ko je potreba po športni aktivnosti večja kot kadar koli prej, je vpliv športa na

mladega človeka nenadomestljiv. Šport v vzgojno-izobraževalnem procesu namreč ne

prispeva le k učenčevi fizični pripravljenosti, ampak mu pomaga razvijati spretnosti tudi na

emocionalnem, socialnem, kognitivnem in na moralnem področju. Zato je izjemnega pomena,

da učencem omogočimo gibanje in si stalno prizadevamo za kakovosten šport v šoli.

Za kakovosten šport v šoli pa je treba delovati na različnih področjih. Vsi učitelji, ki

poučujejo predmet šport (športni pedagogi in razredni učitelji), morajo že pred začetkom

šolskega leta dobro načrtovati pouk in tako zagotoviti optimalno uresničevanje učnega načrta.

Načrtovanje športnovzgojnega procesa je odvisno od posebnosti šole in značilnosti ciljne

skupine, ki jo poučujemo. Učitelj mora upoštevati materialne pogoje za poučevanje predmeta

šport (vadbene prostore in njihovo opremljenost), kadrovske in zemljepisne razmere, tradicijo

šole, hkrati pa mora biti pozoren na predznanje, izkušnje, interese, število učencev itn. (Kovač

s sod., 2004). Zaradi vse večjih razlik med učenci pa je treba športne aktivnosti prilagoditi

posameznikom – delo je treba diferencirati in individualizirati, kar je mogoče izvajati le v

optimalnih pogojih dela. Šola mora zato poskrbeti za ustrezne materialne pogoje ter s tem

učencem in učiteljem omogočiti ustrezne razmere za učenje in poučevanje, prilagojeno

individualnim potrebam učencev.

Ustrezne pogoje predstavljajo ustrezne vadbene površine, ustrezni športni pripomočki in

športna oprema ter ustrezni spremljajoči prostori za preoblačenje in umivanje. Vsa oprema in

pripomočki morajo biti ustrezni; zagotavljati je treba njihovo brezhibno delovanje. Zelo

pomemben dejavnik pri tem predstavlja tudi zagotavljanje varnosti. Učitelj mora učence

naučiti varnega ukvarjanja s športom, med vadbo pa mora poskrbeti za varne okoliščine in

tako kar se da zmanjšati tveganje za nastanek poškodb. K temu sodi tudi ustrezna osebna

športna oprema učencev in učitelja.

Opremljenost vadbenih prostorov je med drugim pogosto omejena s finančno zmožnostjo

šole. Osnovne šole se razlikujejo po opremljenosti vadbenih prostorov za šport. S tem je

večkrat povezano tudi zadovoljstvo učiteljev na delovnem mestu. Dejstvo je, da slabši delovni

pogoji zahtevajo več prilagajanja in iznajdljivosti učitelja ter s tem lahko negativno vplivajo

na učiteljevo poučevanje.

Ker učno okolje z ustreznimi pogoji dela predstavlja pomemben dejavnik kakovostnega

poučevanja in učenja predmeta šport, si moramo prizadevati za njegovo ustrezno

opremljenost.


2

2 PREDMET IN PROBLEM

Na kakovosten proces predmeta šport pomembno vplivajo ustrezni materialni pogoji. Ti

učiteljem omogočajo doseči cilje, ki so zastavljeni v učnem načrtu, in prilagajati učne vsebine

individualnim potrebam učencev.

Osnovne šole se srečujejo z različno velikimi vadbenimi prostori, različnimi pogoji umivanja

in preoblačenja za učence in razredne učitelje za pouk športa, z različno opremljenostjo in

različno izbiro športnih pripomočkov za poučevanje. Pomanjkljivi materialni pogoji lahko

vodijo do prilagajanja poteka pouka danim pogojem namesto značilnostim in potrebam

učencev. Z zavedanjem, da je pouk predmeta šport v celoti namenjen učencem in oblikovanju

njihovega razvoja, menimo, da je treba poskrbeti, da so izhodišča športnovzgojnega delovanja

temeljito in kakovostno načrtovana, k čemur spada tudi skrb za ustrezne materialne pogoje, ki

to omogočajo.

Problem magistrskega dela je raziskati in analizirati, kakšni so materialni pogoji za

poučevanje športa v 1. in 2. triletju osnovnih šol v Ljubljani in bližnji okolici, saj ti

omogočajo varno in kakovostno poučevanje tega predmeta ter s tem vplivajo na celostni

učenčev razvoj. Pri tem se bomo osredinili tudi na to, kako so z materialnimi pogoji pri

poučevanju športa zadovoljni učitelji ter ali med ljubljanskimi in okoliškimi šolami obstajajo

razlike v materialnih pogojih.

2.1 PREDMET ŠPORT V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM PROCESU

Predmet šport ima v vzgojno-izobraževalnem procesu pomembno mesto, saj predstavlja

nenehen proces bogatenja znanja, razvijanja sposobnosti in lastnosti ter s tem vpliva na

oblikovanje osebnosti in odnosov med posamezniki (Kovač s sod., 2011). Predstavlja tisti del

šolskega programa, pri katerem načrtno in strokovno celovito vplivamo na razvoj otroka ter

ga vzgajamo in učimo za zdrav način življenja.

Lahko rečemo, da šport v vzgojno-izobraževalnem procesu predstavlja enega izmed

najpomembnejših dejavnikov telesne aktivnosti otrok, ker:

so otroci med šolanjem najdovzetnejši za biološke prilagoditve in vzgojne vplive telesne aktivnosti;

gre za dolgotrajen proces, ki poteka 12–16 let v sklopu vzgojno-izobraževalnega programa;

šolski objekti s svojo infrastrukturo omogočajo uspešen pedagoški proces (Škof, 2005).

S poučevanjem predmeta šport si prizadevamo, da pri vseh učencih dosežemo različno

športno znanje (teoretično in praktično), razvoj motoričnih sposobnosti, pozitivno osebno

naravnanost posameznika; s tem prispevamo k skladnemu biopsihosocialnemu razvoju

učencev. Cilji in značilnosti predmeta šport so opredeljeni v učnem načrtu za športno vzgojo

(2011).

Program športa je prisoten v vseh razredih devetletne osnovne šole, kateremu je namenjenih

834 ur rednega pouka in 5 športnih dni v posameznem šolskem letu. Program je z vidika

razvojnih značilnosti učencev vsebinsko, organizacijsko in metodično razdeljen v tri šolska

obdobja in v vsakem izmed njih šola ponuja tri vrste programov:


3

program, obvezen za vse učence;

programe, ki jih mora šola ponuditi, vključevanje učencev je prostovoljno;

dodatne programe, ki jih šola lahko ponudi, vključevanje učencev je prostovoljno (Kovač s sod., 2011).

Ob prenovi šolskega sistema se v šoli vse bolj poudarjata individualno delo in skrb za

posameznika. To je navedeno tudi v učnem načrtu za športno vzgojo (2011), in sicer med

splošnimi izhodišči za učitelja, ki naj:

spoštuje načelo enakih možnosti za vse učence ter upošteva njihovo različnost in drugačnost;

vodi pedagoški proces, tako da je vsak učenec uspešen in motiviran za delo;

načrtno spremlja in vrednoti učenčev razvoj ter ga spodbuja k rednemu športnemu udejstvovanju;

posebno skrb namenja nadarjenim za šport in učencem s posebnimi potrebami.

Učitelj mora pri izvajanju športa upoštevati splošne cilje, ki so skupni vsem starostnim

skupinam, in jih načrtno uresničevati skozi ves vzgojno-izobraževalni proces. Splošni cilji,

določeni v učnem načrtu za športno vzgojo (2011), so:

ustrezna gibalna učinkovitost in oblikovanje zdravega načina življenja, pri čemer je pozornost usmerjena na skladno telesno in gibalno razvitost, pravilno držo in zavestni

nadzor telesa pri izvajanju različnih položajev in gibanj ter zdrav življenjski slog v celoti;

usvajanje spretnosti in znanj za sodelovanje v različnih športnih aktivnostih, pri katerih je potrebno osnovno seznanjanje z varnim in odgovornim športnim udejstvovanjem;

razumevanje koristi redne aktivnosti in vloge športa za kakovostno preživljanje prostega časa;

pozitivno doživljanje športa, ki bogati posameznika, da doživlja zadovoljstvo ob gibanju in doseganju osebnih ciljev;

ustvarjanje pozitivnih vedenjskih vzorcev, kot so: spodbujanje medsebojnega sodelovanja, zdrave tekmovalnosti in spoštovanje športnega obnašanja.

Operativni cilji in vsebine navajajo, kaj naj učenci v triletnem obdobju dosežejo, in so v

učnem načrtu za športno vzgojo (2011) združeni po vzgojno-izobraževalnih obdobjih.

Odprtost operativnih ciljev prinaša učitelju avtonomijo in hkrati odgovornost za načrtovanje.

Razdeljeni so v štiri skupine, ki poudarjajo:

ustrezno gibalno učinkovitost – učenci izboljšujejo svoje funkcionalne in gibalne sposobnosti ter z zavestnim nadzorom telesa oblikujejo pravilno telesno držo;

usvajanje gibalnih spretnosti in športnih znanj – učenci sproščeno izvajajo naravne oblike gibanja, z gibanjem izražajo svoja občutja, izvajajo osnovne prvine atletike,

gimnastike in iger z žogami itn.;

razumevanje pomena gibanja in športa – učenci poznajo in razumejo pravilne telesne drže, spoznavajo primerno obutev in opremo za različne športne aktivnosti, poznajo

različne športne površine in naprave ter jih znajo poimenovati, poznajo osnovna načela

varnosti itn.;

oblikovanje stališč in navad ter prijetno doživljanje športa – učenci preizkusijo svoje zmogljivosti, razvijajo samozavest, vztrajnost, pridobivajo higienske navade itn.


4

V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju so v ospredju športne vsebine, ki jih učenci

spoznavajo skozi igro. Ta jim omogoča neposrednost, spoznavanje in primerjanje sebe z

okolico, hkrati pa jih spodbuja h gibanju in emocionalnemu doživljanju. Učenci z igro

zadovoljujejo osnovno potrebo po gibanju, pri tem pa razvijajo orientacijo v prostoru,

ustvarjalnost, sodelovanje in strpnost do drugih. V tem obdobju izbiramo vsebine, ki

spodbujajo razvoj koordinacije, ravnotežja, moči, gibljivosti in skladnega gibanja. Na

učinkovitost vadbe v tem obdobju lahko vplivamo s primernimi spodbudami, z ustreznim

razmerjem med obsegom in intenzivnostjo obremenitve ter z raznimi pripomočki, primernimi

razvojni stopnji učencev.

V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju pa se že pojavljajo nekatere razlike v

biološkem razvoju učencev, kot so: rast mišic, višek telesne energije, visoka stopnja razvitosti

koordinacije gibanja, socialna razvitost itn. V tem obdobju je poseben poudarek namenjen

ustrezni izbiri vsebin, ki spodbujajo gibalno učinkovitost učencev, ki vplivajo na razvoj

kostne mase in ki pri učencih s povišano telesno težo zmanjšujejo količino maščobe. Igra je še

vedno pomemben del vsake učne ure, ki jo v tem obdobju poleg raznovrstnih pripomočkov

popestrimo tudi s sodobno tehnologijo. Učne ure usmerjamo k doživljanju gibanja kot

dejavnika zdravega načina življenja (Kovač s sod., 2011).

V učnem načrtu za športno vzgojo (2011) so poleg ciljev in vsebin določeni tudi standardi

znanja. Ti predstavljajo stopnjo znanja, ki naj bi jo do konca posameznega vzgojno-

izobraževalnega obdobja dosegli vsi učenci, učitelju pa predstavljajo vodilo pri delu. Zaradi

različnih razvojnih značilnosti učencev so standardi zapisani na koncu vsake triade, z

namenom, da ima vsak učenec dovolj časa, da jih usvoji. Učiteljeva naloga pri tem je, da

diferencira in individualizira učni proces.

Diferenciacijo in individualizacijo pa je mogoče uspešno izvajati le v ustreznih pogojih dela.

Temeljnega pomena pri poučevanju predmeta šport so materialni pogoji, ki zahtevajo

ustrezno opremljenost vadbenih prostorov. Dobro opremljeno učno okolje učitelju omogoča,

da pouk prilagaja vsem učencem, ne glede na njihove individualne potrebe. Večji kot je nabor

športnih pripomočkov za posamezne dejavnosti, več efektivnega časa imajo učenci (na

različnih razvojnih stopnjah) na voljo za usvajanje določenega cilja. Šole naj bodo zato

opremljene z ustrezno športno opremo in s športnimi pripomočki (s kvalitativnega in

kvantitativnega vidika) za vse starostne skupine. Pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na

opremljenost z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, s pomočjo katere učitelj lažje

individualizira delo (kamere z možnostjo zamika posnetkov, merilniki srčne frekvence …) in

posameznika s spremljanjem lastnega napredka motivira za nadaljnje delo. Poleg opisanih

materialnih pogojev pa k udejanjanju individualizacije in diferenciacije vsekakor prispeva

tudi pripravljenost učiteljev, da spoštujejo in sprejemajo drugačnost (Jurak in Kovač, 2010).

Pri poučevanju športa moramo poskrbeti za zadovoljitev vseh otrokovih prvinskih potreb po

gibanju in igri, za prilagajanje razvojnim, gibalnim in funkcionalnim sposobnostim

posameznikov ter za pridobivanje različnih gibalnih spretnosti ter športnih znanj. Kovač idr.

(2011, str. 7) trdijo, da »primerno izbrane vsebine, ustrezne učne metode in oblike ter

individualno postavljanje doseganja ciljev omogočajo, da se učenci ob športnem

udejstvovanju počutijo prijetno, se psihično sprostijo, hkrati pa osmislijo in bolje razumejo

šport«.

Da bi pripomogli h kakovosti predmeta šport, je poleg upoštevanja didaktičnih priporočil in

uresničevanja ciljev iz učnega načrta pomembno tudi načrtovanje. Načrtovanje pouka

namreč predstavlja eno temeljnih vodil učiteljevega dela, s pomočjo katerega lahko


5

zagotovimo optimalnejše uresničevanje učnega načrta in se izognemo improviziranemu delu.

Načrtovati moramo pravočasno in natančno (Voglar, 1999). Kristan (2009) opisuje, da je

vzgojno-izobraževalno delo v učnem načrtu opredeljeno »v obliki smotrov in nalog, učitelji

pa vsebine in sredstva samostojno izbirajo po svoji strokovni presoji na podlagi interesa

učencev, krajevnih posebnosti in pogojev, ki jih ima šola«. Učni načrt tako učitelju dopušča

samostojnost in svobodo izbire, hkrati pa od njega zahteva večjo strokovno odgovornost in

usposobljenost. S tem ima vsaka osnovna šola »svojo vizijo« predmeta šport, ta pa je odvisna

od učitelja, ki poučuje ta predmet.

Letni delovni načrt je dokument, ki predstavlja izhodišče za delo šole v posameznem šolskem

letu. V njem šola opredeli vsebino, obseg in razporeditev vzgojno-izobraževalnega in

preostalega dela ter interesnih in drugih dejavnosti skladno s predmetnikom in z učnim

načrtom (Zakon o osnovni šoli, 31. člen). Letni delovni načrt za predmet šport pripravi

aktiv športnih pedagogov in razrednih učiteljev, v katerem morajo med drugim opredeliti tudi

materialne pogoje dela. Strokovni delavci v tem poglavju opišejo trenutno stanje vadbenih

prostorov, razpoložljivost in funkcionalnost opreme ter učnih pripomočkov, načrtujejo nakup

potrebnih pripomočkov in osebne opreme ter napišejo načrt gradnje ali obnove vadbenih

prostorov, če je to potrebno. Pri tem je zelo pomembno sodelovanje športnih pedagogov in

razrednih učiteljev, ki poučujejo šport, čeprav ne poučujejo skupaj, saj se vendar spoprijemajo

z istimi vadbenimi prostori in njihovo opremljenostjo.

Ker materialna opremljenost telovadnice pomembno vpliva na kakovost izvedbe pouka

športa, morajo osnovne šole poskrbeti za zadostno število pripomočkov in opreme ter za

njihovo primerno vzdrževanje in shranjevanje. Učitelji morajo zato skrbeti za reden pregled in

popis celotne športne opreme in pripomočkov pred začetkom vsakega šolskega leta ter

poskrbeti za morebitna popravila ali načrtovati nove nakupe (Jurak s sod., 2012).

Celoten učni načrt za športno vzgojo (2011) izhaja iz potreb učenca; z zbranimi cilji,

vsebinami in metodami mu je treba ponuditi programe, ki mu omogočajo optimalen celostni

razvoj in ga izobrazijo za kakovosten način življenja. Izhodišča športnovzgojnega delovanja

je zato treba temeljito in kakovostno načrtovati, saj je pozneje v veliki meri s tem povezana

tudi kakovost izvedbe. Slabo stanje na področju načrtovanja predmeta šport se kratkoročno

kaže v nekakovostnem procesu predmeta šport, dolgoročno pa v kakovosti življenja

posameznika (Štemberger, 2004).

2.2 FINANCIRANJE IN VZDRŽEVANJE ŠOLSKIH OBJEKTOV IN OPREMLJENOSTI

Gradnjo in vzdrževanje športnih objektov, kot je šolska telovadnica, pogosto omejuje

finančna zmožnost zavoda. To je najpogosteje tudi vzrok za razlike v materialnih pogojih

šolskih vadbenih prostorov (Jurak in Kovač, 2010).

Razvoj osnovnih šol je ekonomsko odvisen od financiranja države. Več kot država nameni

osnovni šoli za razvoj, večja je verjetnost, da šola razvije svojo avtonomijo in učencem

ponudi več na različnih področjih, torej je omogočena tudi boljša opremljenost vadbenih

prostorov (Novak, 2006).

V Republiki Sloveniji se vzgojno-izobraževalni program v osnovni šoli financira iz:

javnih sredstev;

sredstev ustanovitelja;


6

prispevkov gospodarskih združenj in zbornic;

neposrednih prispevkov delodajalcev za izvajanje praktičnega pouka;

prispevkov učencev;

sredstev od prodaje storitev in izdelkov;

donacij, prispevkov sponzorjev in iz drugih virov (Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, 2007, 78. člen).

Dolžnost šole je, da uporabi dobljena sredstva skladno z namenom, za katerega so ji bila

dodeljena. Namensko porabo sredstev v šolah nadzoruje organ šolske inšpekcije (prav tam).

Iz sredstev državnega proračuna se osnovnim šolam zagotavljajo finančna sredstva za:

izvedbo obveznega, dopolnilnega in dodatnega pouka;

program šole v naravi;

dve uri interesnih dejavnosti na oddelek;

podaljšano bivanje 1.–5. razreda;

kritje materialnih stroškov skladno s standardi in z normativi za izvedbo izobraževanja (Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, 2007, 81. člen).

Iz sredstev lokalne skupnosti pa se skladno z normativi in s standardi osnovnim šolam

zagotavljajo sredstva za:

plačilo stroškov uporabe prostora in opreme;

investicijsko vzdrževanje nepremičnin in opreme;

dodatne dejavnosti;

investicije (Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, 2007, 82. člen).

Občine kot lokalne skupnosti tako predstavljajo najpomembnejši finančni vir, največkrat pa se

pojavljajo celo kot lastniki in investitorji. Zagotavljajo sredstva za financiranje športnih

objektov v okviru občinskih proračunov tekočega leta ali celo načrtujejo financiranje za več

let vnaprej. Šolske vadbene prostore financirajo skladno z določeno strategijo, pri čemer ima

pomembno vlogo sodelovanje s športnimi pedagogi (Jurak in Kovač, 2010).

Šola lahko ustanovi tudi šolski sklad, v katerem se pridobivajo sredstva iz prispevkov staršev,

donacij ali iz drugih virov. Iz šolskega sklada se financirajo dejavnosti, ki niso del

izobraževalnega programa, oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev, nakup nadstandardne

opreme, zvišanje standarda pouka itn. (Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in

izobraževanja, 2007, 135. člen).

Jurak s sod. (2013) ugotavlja, da se med posameznimi deli Slovenije pojavljajo zelo velike

razlike glede vadbenih površin na učenca v osnovni šoli. Na spodnjeposavskem in

pomurskem območju je skoraj dvakrat večji obseg vadbenih prostorov v osnovni šoli kot na

osrednjeslovenskem in obalno-kraškem območju. Najslabše vadbene pogoje imata Mestni

občini Ljubljana in Maribor, daleč najboljše pa Mestna občina Murska Sobota. Razlogov za to

je več, med njimi pa Jurak s sod. (2013) navaja spodbujanje gradnje šol na državni ravni z

negativnimi vplivi na vlaganje v vadbene prostore v največjih mestih in slabo sodelovanje

med državo in največjimi občinami pri zasnovi in gradnji šolskih športnih objektov.

Izpostavlja dejstvo, da je dolga leta veljalo načelo, da lahko občine s šibko finančno močjo za

gradnjo šol in s tem tudi športnih objektov prejmejo 90 % državne pomoči, medtem ko so

najpremožnejše občine za investiranje šolskih športnih objektov prejele le 10 % vrednosti


7

objekta. Z najslabšimi pogoji poleg Maribora izpostavlja mesto Ljubljana, ki v največjem

obdobju gradnje športnih objektov teh sploh ni obnavljala ali gradila. Jurak s sod. (2013)

rešitev vidi v oblikovanju novih programov za gradnjo šolskih športnih objektov s

spremenjenimi merili o sofinanciranju gradnje na ravni države in mestnih občin, ki bodo

odpravila obstoječe razlike pri obsegu vadbenih površin na učenca v osnovni šoli.

Ob gradnji vsakega športnega objekta je za ohranjanje uporabnega in estetskega vidika

obvezno njegovo vzdrževanje. Gre za različna dela, s katerimi ohranjamo objekt v dobrem

stanju, kar pomeni, da se omogoča njegovo brezhibno in varno uporabo. Vzdrževanje

objekta obsega:

Redna vzdrževalna dela, s katerimi se ohranja osnovna amortizacija objekta. To so manjša popravila športnih naprav, opreme, poda, pohištva, pleskanje … S temi popravili ne

spreminjamo zmogljivosti opreme, tehnoloških naprav, velikosti ali namembnosti objekta.

Investicijska vzdrževalna dela, ki objekt posodabljajo in modernizirajo. Gre za vsa popravila, gradbena in instalacijska dela, ki predstavljajo tehnološko modernizacijo (npr.

zamenjava dolgotrajnega parketa) ob hkratni zahtevi po energetski učinkovitosti objekta

(Jurak in Kovač, 2010).

Šolske telovadnice sodijo med najbolj racionalno izkoriščene športne objekte, saj dosegajo

skoraj polno zasedenost. Dandanes so prisotne že v vsakem malo večjem kraju, pri čemer je

njihova opremljenost odvisna od njihovega financiranja in vzdrževanja.

Flisek in Vodičar (2013) v ospredje postavljata gradnjo večnamenskih objektov pred

specialnimi športnimi objekti. Pravita, da je večnamenskost tista značilnost, ki lahko

športnemu objektu poveča uporabno vrednost ter v prostor vnaša večjo ekonomsko in

družbeno upravičenost. Večnamenski objekti so tako poleg dopoldanskih šolskih potreb

namenjeni tudi širši populaciji lokalne skupnosti, ki ji z možnostjo uporabe omogočimo

kakovostno preživljanje prostega časa kot protiutež sodobnemu načinu življenja v vseh

življenjskih obdobjih.

2.3 MINIMALNI TEHNIČNI POGOJI ZA ŠPORTNI PROSTOR IN OPREMO V OSNOVNI ŠOLI

Opisani minimalni tehnični pogoji za športni prostor in opremo v osnovni šoli so v celoti

povzeti po razpisnem gradivu Ministrstva za šolstvo in šport, Navodila za graditev osnovnih

šol v Republiki Sloveniji, 2007, ki te tudi določa.

Šolski športni prostor predstavljajo pokrite in nepokrite športne površine.

Vadbeni prostor opredeljuje tisti funkcionalno opremljen prostor ali površino, ki omogoča

izvajanje pouka športa eni vadbeni skupini za najmanj dve ali več različnih vsebin.

Vadbena skupina je sestavljena iz skupine učencev in pedagoga. Pravilnik o normativih in

standardih za izvajanje programa osnovne šole (2005) določa le velikost vadbene skupine od

6. razreda naprej, ki jo sestavlja 20 učencev.


8

2.3.1 Vrste športnih prostorov

Šolski športni prostor sestavljajo naslednje skupine prostorov, ki jih členimo glede na namen:

1. PROSTORI ZA IZVAJANJE POUKA

vadbeni prostor

shramba orodja

sodniška niša

studio

prostor za športnega pedagoga

garderoba za učitelje razrednega pouka

2. SPREMLJAJOČI PROSTORI

sanitarni blok – slačilnice, umivalnice, WC

prostor za čistila

3. KOMUNIKACIJE

hodniki, avle, predprostori

prostor za gledalce

Opis skupin prostorov

1. PROSTORI ZA IZVAJANJE POUKA

Vadbeni prostor

Vadbeni prostori in površine morajo zagotavljati izvedbo programa športne vzgoje in so

različni po velikosti, namembnosti in po vgrajeni opremi.

Shramba orodja

Minimalna globina shrambe orodja osnovnega vadbenega prostora naj bo 3,80 m. Svetla

višina prostora mora biti najmanj 2,50 m, višina vrat pa 2,20 m.

Sodniška niša, vgrajeni goli Sodniška niša je prostor zunaj tekmovalnega območja, postavljen tako, da omogoča pregled

nad dogajanjem, postavitev zapisnikarske mize in klopi za rezervne igralce. Vgrajeni goli

pomenijo prostor zunaj tekmovalnega območja, kamor se goli pospravijo, pri igri pa

potegnejo do meje igrišča.

Studio

Prostor ob plesni delavnici, v katerem so postavljene akustične naprave.

Prostor za športnega pedagoga

Prostor za športnega pedagoga je sestavljen iz delovnega prostora in sanitarnega vozla, ki ga

tvorijo WC-školjka, prha in umivalnik; je skupen za do štiri pedagoge. Služi tudi kot prostor

za prvo pomoč.


9

Garderoba za učitelje razrednega pouka

Prostor, ki je namenjen preoblačenju učiteljev razrednega pouka. Sanitarni vozel naj bo

skupen s prostori športnega pedagoga.

2. SPREMLJAJOČI PROSTORI

Sanitarni blok Na en vadbeni prostor naj bo en sanitarni blok, ki ga tvorita dve slačilnici, umivalnica in WC

v skupni površini 32 m2; računa se na 20 oseb. Ob gradnji samo enega vadbenega prostora je

treba ločiti ženski in moški del v skupni površini 36 m2. Dopustno je združevanje več

sanitarnih blokov v skupno celoto, vendar tako, da je mogoče ločiti uporabnike po spolu.

Dimenzioniranje:

slačilnica – 0,5 m2/osebo;

1 prha na 10 oseb, 1 umivalnik oz. pipa v koritu za pranje nog na 5 oseb;

1 WC-školjka na 20 oseb.

Prostor z WC-školjko in umivalnikom naj bo dostopen iz čistega hodnika.

Izhodišče za dimenzioniranje sanitarnega bloka pri minimalnem vadbenem prostoru je 15

oseb.

Prostor za čistila

V vsaki etaži vadbenih prostorov mora biti prostor za čistila.

3. KOMUNIKACIJE

Hodniki

Pokrite športne površine in drugi šolski prostori naj bodo povezani s pokritim in z zaprtim

hodnikom. Čiste in umazane poti naj se ne mešajo, kar velja predvsem za uporabo garderob za

zunanja igrišča in dostope zunanjih uporabnikov. Dovoz do objekta mora omogočiti dostavo

opreme za funkcijo prostora.

Prostor za gledalce

Za ogled prireditve naj bo prostor za 1/3 otrok na šoli na sedežih. Ob gradnji samo osnovnega

vadbenega prostora naj se predvidi del hodnika, galerija ali balkon kot stojišča.

Preglednica 1: Normativne površine vadbenih prostorov za osnovno šolo

PROSTOR Minimalni vadbeni

prostor (MVP) (m2)

Osnovni vadbeni

prostor (OVP) (m2)

1. Prostori za pouk 180,00 443,00

a) vadbeni prostori 150,00 360,00

b) shrambe 20,00 40,00

c) sodniška niša, goli 3,00 22,00

d) studio

e) prostor za športnega pedagoga

7,00 16,00

f) garderoba za učitelje razrednega pouka

5,00


10

2. Preostali prostori 23,00 38,00

a) garderobe 22,00 34,00

b) čistila 1,00 4,00

3. Komunikacije 20,00 65,00

a) hodniki 20,00 50,00

b) prostor za gledalce 15,00

Vir: Navodila za graditev osnovnih šol v Republiki Sloveniji, 2007, str. 64

2.3.2 Izračun potrebnega števila vadbenih prostorov

Število vadbenih prostorov določa:

perspektivno število oddelkov;

perspektivno število otrok v razredih;

število ur športa tedensko;

število vadbenih skupin;

tedenska zasedenost vadbenega prostora.

Pouk športa poteka v 1. in 2. triletju po 3 ure tedensko. Za izračun upoštevamo 30 ur tedenske

zasedenosti vadbenega prostora.

Formula za izračun potrebnega števila vadbenih prostorov:

Presežek tedenske zasedenosti do 5 ur na vadbeni prostor se nadomesti z največ eno uro pred

poukom ali po pouku. Število vadbenih prostorov določa tudi vse druge spremljajoče prostore

in komunikacije, s tem pa tudi normativno površino, ki pripada šoli.

Preglednica 2: Primer izračuna potrebnega števila vadbenih prostorov za osnovno šolo

ŠOLA 1.–5. RAZRED 6.–9. RAZRED VADBENI

PROSTOR

Št.

odd.

Št.

učencev

(po 28)

Št.

odd.

Št. VS

(enotna

skupina)

Št.

ur/teden

(3

ure/teden)

Št.

odd.

Št. VS

(20

učencev)

Št.

ur/teden

(3

ure/teden)

Skupaj

ur/teden

VP Izbira

3 84 3 3 9 9,00 0,30 1 MVP

6 168 5 5 15 1 1,4 4,2 19,20 0,64 1

9 252 5 5 15 4 5,6 16,8 31,80 1,06 1

12 336 7 7 21 5 7 21 42,00 1,40 2

15 420 8 8 24 7 9,8 29,4 53,40 1,78 2

18 504 10 10 30 8 11,2 33,6 63,60 2,12 2

21 588 12 12 36 9 12,6 37,8 73,80 2,46 3

24 672 14 14 42 10 14 42 84,00 2,80 3

27 756 15 15 45 12 16,8 50,4 95,40 3,18 3

št. ur na teden/30 = število vadbenih prostorov


11

30 840 16 16 48 14 19,6 58,8 106,8 3,56 4

33 530 18 18 54 15 21 63 117,0 3,90 4

36 1008 20 20 60 16 22,4 67,2 127,2 4,24 4


2.3.3 Izbira vadbenih prostorov

Če šola potrebuje več kot en vadbeni prostor, si za njim poleg potrebnega osnovnega

vadbenega prostora sledijo plesno-borilni prostor, igralnica, namizni tenis, prostor za športne

igre ali bazen in fitnes.

Če se gradi večji objekt, kot ga narekuje športni standard, se določata vrsta in velikost

vadbenih prostorov v povezavi z obstoječimi šolskimi in drugimi športnimi prostori okolice

oziroma lokalnega športnega izročila.

Na obstoječih podružničnih šolah s tremi ali z manj oddelki tvori vadbeni prostor namensko

opremljena učilnica. Ob potrebni novogradnji naj se zagotovi minimalni vadbeni prostor.

Osnovni vadbeni prostor naj se zagotovi tisti šoli, ki za izvajanje pouka športa potrebuje

vadbeni prostor vsaj 21 ur tedensko.

Kadar se gradi športna dvorana, je treba za oddelke prvega triletja zagotoviti namensko

opremljen minimalni vadbeni prostor.

2.3.4 Nepokrite vadbene površine

Del šolskega prostora predstavljajo tudi nepokrite vadbene površine, ki so namenjene športu.

Če ob šoli ni možnosti za namestitev igrišč, se lahko uporabljajo druga igrišča, ki so v

oddaljenosti 5-minutne hoje. Šolska športna igrišča morajo biti na taki lokaciji, da vizualno in

hrupno ne motijo pouka v razredih. Športni kompleksi ob šolah morajo biti ograjeni s čvrsto

ograjo višine 220 cm, v conah visokih žog pa mora biti ograja dvojne višine. Ob

gospodarskem dovozu je potreben poseben vstop za pešce, ki onemogoča vstop kolesom in

motornim vozilom. Ploščadi in tekališča naj bodo izvedeni tako, da je mogoča preplastitev z

umetno snovjo. Kompleks naj ima pitno vodo.

Vrste nepokritih vadbenih prostorov so razvidne v preglednici 3.

Preglednica 3: Karakteristike nepokritih športnih površin za osnovno šolo

Naziv Normativna površina Minimalna površina

Kompleksna igralna enota 250 m2

Univerzalna ploščad 28 x 16 m 24 x 15 m

Velika ploščad za športne igre 42 x 28 m 38 x 24 m

4-stezno tekališče – 60 m 4 x 60 m

Skakališče v daljino 4 x 75 m

Tekalni krog 150–200 m


12

Shramba za zunanjo športno

opremo

Metališče krogle ½ kroga r = 20 m

Skakališče v višino ½ kroga r = 16 m


2.3.5 Oprema šolskih prostorov

Pouk predmeta šport zahteva ustrezno opremljenost prostora in njeno brezhibno delovanje.

Oprema prostorov temelji na izhodiščih učnega načrta za športno vzgojo (2011) in mora

zagotavljati njegovo izvajanje. Oprema se deli na vgrajeno opremo in športne pripomočke.

Vgrajena oprema poleg velikosti prostora določa tudi njegovo osnovno namembnost.

Športni pripomočki se lahko uporabljajo v različnih prostorih in pri različnih vsebinah.

Preglednica 4: Priporočeno število vgrajene opreme in športnih pripomočkov za šport v

prvem in drugem triletju

Vrsta vgrajene

opreme/športni pripomoček

Minimalno število Optimalno število

Blazine 10 20

Komplet polivalentnih blazin 0 1

Mehka blazina 2 4

Voz za blazine 1 2

Švedska klop 2 2

Odrivna deska 2 3

Švedska skrinja 1 2

Skrinjica – 2

Koza (manjša) 1 2

Moška bradlja 1 1

Dvovišinska bradlja 1 1

Prožna ponjava – 1

Plezalni drog 4 8

Plezalna vrv – 4

Mornarska lestev – 2

Kvadratna dvopolna lestev – 1

Pritrjen letvenik 10 24

Odmični letvenik 1 2

Gred (nizka) 1 4

Kolebnice 10 20

Obroči 10 20

Težke žoge 7 15

Avdiooprema – –

Videooprema – –

Zviralnik 1 2

Kij – 10

Stojala ali stožci 12 16


13

Žoge za malo košarko 4/1 2/1

Žoge za mali rokomet 4/1 2/1

Lahke odbojkarske žoge 4/1 2/1

Žoge za mali nogomet 4/1 2/1

Baloni 4/1 2/1

Loparji za mali tenis 4/1 2/1

Loparji za namizni tenis 4/1 2/1

Miza in mrežica za namizni

tenis

4/1 2/1

Žoge za mali tenis 4/1 2/1

Žogice za namizni tenis 4/1 2/1

Košare za žoge – –

Koši za malo košarko 2 4

Mala prenosna vrata 4 8

Večja prenosna vrata 2 4

Drobni ritmični pripomočki – –

Metodične ovire 5 15

Štoparica 1 3

Meter 1 1

Štafetne palice 5 10

Žogice (250 g) 10 20

Stojalo za skok v višino

(komplet)

1 2

Plavalne deske * *

Žoge za igro v vodi – 2

Sanke – 5

Oprema za alpsko smučanje – 14

Drsalke – 14

Torbice za prvo pomoč – 3

Tehtnica – 2

Kaliper – 1

Preproga za SDM – 2

Elektronska deska za taping – 1

Klopca za predklon – 1

Vir: Cilji šolske športne vzgoje po posameznih področjih in Navodila za graditev osnovnih šol

v Republiki Sloveniji (2007, v Bajželj, 2003)

Opomba:

S krepko pisavo je označeno število tiste vgrajene opreme oz. športnih pripomočkov, katerih podatke smo dobili v dipl. delu (Bajželj, 2003), saj jih v Ciljih šolske športne vzgoje nismo dobili.

Legenda:

Minimalno število – priporočeno najmanjše število vgrajene opreme/športnih pripomočkov, ki naj bi

bili na voljo na šoli v prvem in drugem triletju

Optimalno število – priporočeno optimalno število vgrajene opreme/športnih pripomočkov, ki naj bi


* – število pripomočkov mora biti optimalno glede na število vadečih; vsakemu vadečemu pripada

svoja plavalna deska (Cilji šolske športne vzgoje – plavanje in nekatere vodne aktivnosti)

– – ni podanega minimalnega/optimalnega števila vgrajene opreme/športnih pripomočkov, ki naj bi



14

4/1 – predstavlja 4 pripomočke na 1 učenca

2/1 – predstavlja 2 pripomočka na 1 učenca

Učno okolje predstavlja pomemben dejavnik poučevanja in učenja. Za doseganje zastavljenih

ciljev pri pouku predmeta šport so poleg strokovno izobraženih učiteljev in skrbno

načrtovanega pouka zelo pomembni tudi ustrezni pogoji dela, ki predstavljajo izhodišče za

poučevanje. Tudi Day (1999) ugotavlja, da lahko materialni pogoji vplivajo (pozitivno ali

negativno) na učiteljevo poučevanje. Slabši kot so pogoji, več improviziranja in prilagajanja

prostoru je potrebnega od učitelja. Šola mora tako poskrbeti za ustrezen vadbeni prostor,

higienske standarde, ustrezno športno opremo in za športne pripomočke v zadostnem številu.

Le ustrezno materialno okolje namreč omogoča poučevanje vsebin na različnih razvojnih

stopnjah učencev in hkrati pozitivno vpliva na proces športne vadbe.

2.4 VARNOST PRI PREDMETU ŠPORT

2.4.1 Opredelitev varnosti v učnem načrtu za šport

Varnost je v učnem načrtu prisotna v vseh sklopih ciljev za posamezni razred. Telesna

pripravljenost, tehnično znanje, odnos do lastnega zdravja, primerno vedenje in spoštovanje

drugih so namreč pogoji varne vadbe. Cilji iz učnega načrta tako niso neposredno usmerjeni v

poznavanje varnostnih dejavnikov, ampak tudi v razumevanje pomena varne vadbe, ustrezne

prehrane in hidracije, upoštevanja pravil v povezavi z varnostjo ter v primernost vedenja do

sošolcev (Jurak in Kovač, 2010). V sklop teoretičnih vsebin posameznih športov so torej

vključene vsebine, ki ves čas opozarjajo na varnost pri vadbi.

V učnem načrtu za športno vzgojo (2011) je v splošnih izhodiščih navedeno, da mora učitelj

spoštovati predpisane standarde in normative ter skrbeti za varnost pri poučevanju. Skrb za

varnost pa je še posebej poudarjena v poglavju didaktičnih priporočili, v katerih je zapisano,

da mora učitelj:

spoštovati normative (velikost vadbene skupine, pri čemer veljajo posebni normativi za plavanje in smučanje);

upoštevati osnovna načela varnosti (primerna osebna oprema, orodja in pripomočki, ustrezna zaščita vadbenega prostora, pozornost pri pripravi in pospravljanju orodja,

prilagajanje vsebin in metodičnih postopkov, organizacije vadbe in obremenitev glede na

sposobnosti, znanje in zdravstveno stanje učencev, doslednost pri uporabi zaščitne

opreme, upoštevanje načel pomoči in varovanja, primerno ogrevanje pred vadbo);

nadzorovati učence;

jih seznanjati z nevarnostmi (pri vadbi, na igrišču, v gorah, na smučišču, v vodi in ob njej).

Za izvajanje predmeta šport šola potrebuje ustrezno opremljen vadbeni prostor, ki je

varnostno, higiensko in zdravstveno ustrezen. V vadbenem prostoru in njegovi bližini morajo

biti na dosegu omarice prve pomoči, ob morebitni nezgodi pa mora učitelj izpolniti zapisnik o

poškodbi. Učni načrt predpisuje tudi, da posameznemu učencu pri športni vadbi pripada 20 m2

površine, ki v izjemnih primerih ne sme biti manjša od 10 m2 (Kovač s sod., 2011).


15

2.4.2 Nevarnosti in ravni odgovornosti

Nevarnost poškodb, ki se sicer pojavljajo tudi pri drugih šolskih predmetih, je pri pouku

športa največja. Te nevarnosti delimo na objektivne in subjektivne.

Objektivne (zunanje) nevarnosti so povezane z varnostjo prostorov in opreme, zato jih

lahko predvidimo, opazimo, odstranimo ali nevtraliziramo, saj izvirajo iz okolja. To so na

primer:

neprimeren prostor (dovolj velika telovadnica za predvideno učno vsebino, nedrseča tla, dobro prezračevanje, ustrezna osvetlitev idr.);

neprimerna orodja in pripomočki (orodja in pripomočki morajo biti ustrezni za določeno razvojno stopnjo otrok);

poškodovana orodja in pripomočki (orodja in pripomočki morajo biti redno in ustrezno vzdrževani, sicer niso primerni za uporabo);

neprimerna postavitev orodij in pripomočkov (orodja morajo biti dobro pričvrščena, ustrezno oddaljena od stene in drugih ovir, prostor okrog njih pa ustrezno zavarovan);

neprimerna osebna oprema učencev (nedrseča obutev in oblačila, ki niso ohlapna);

neprimerna urejenost učencev (speti lasje, dobro pričvrščena očala, nakit pri vadbi ni dovoljen);

preveliko število učencev (upoštevanje pravilnika o normativih in velikosti prostora za izvajanje določenih vsebin) (Jurak in Kovač, 2010).

Eno izmed najpogostejših objektivnih nevarnosti pri poučevanju predmeta šport predstavlja

zaščita vadbenega prostora, tj. zaščita naletnih površin (stene, ogledala, stebri, letveniki …),

zaščita stropa in svetil ter zaščita oken (Jurak s sod., 2012).

Učitelj se lahko pred objektivnimi nevarnostmi zaščiti že pred izvajanjem dejavnosti, in sicer

tako, da se najprej posveti poznavanju razvojne stopnje učencev, njihovim sposobnostim in

predznanju ter da temu primerno določi cilje in vsebine, ki jih bo poučeval. Pozneje, pri

načrtovanju, pa ob upoštevanju vseh nevarnih okoliščin izbere tiste metodične postopke, ki so

najprimernejši razvojni stopnji učencev (Jurak in Kovač, 2010).

Subjektivne (notranje) nevarnosti so tiste, ki so težje predvidljive in so odvisne od

udeležencev. To so na primer:

neprimerna kompetentnost učitelja predmeta šport (učitelj mora biti ustrezno strokovno podkovan, učno uro mora načrtovati, imeti mora dobre organizacijske

sposobnosti in pri tem skrbeti za varnost);

neprimerno izbrane in izpeljane učne vsebine (učitelj mora pri izbiri učnih vsebin upoštevati značilnosti učencev, kot je na primer strah, neznanje idr.);

opustitev temeljnih načel varne vadbe (pred vadbo se morajo učenci ustrezno ogreti in se po njej tudi ohladiti);

nepoznavanje ali neupoštevanje zdravstvenih težav učencev (učitelj mora biti seznanjen z zdravstvenimi stanji vseh učencev in jim ustrezno prilagoditi vadbo, če je to

potrebno);

pretiravanje (učitelj mora vadbo načrtovati primerno okoliščinam in jo znati ustrezno prilagoditi);

neupoštevanje pravil (pomembnost upoštevanja splošnih pravil in tistih, ki jih postavi učitelj);


16

neprimerno vedenje (učitelj mora posebno pozornost posvečati agresivnosti učencev, pretepom idr.) (prav tam).

Pri pouku predmeta šport je zaradi posebnosti prostora in velike količine pripomočkov veliko

možnosti, da se prisotni poškodujejo. Ustrezna oprema in njeno brezhibno delovanje zato

predstavljata ključna dejavnika, ki lahko zmanjšata možnost poškodb, ki so pri športu

najpogostejše.

Skrb za varnost pri pouku športa je odgovornost vodstva šole in izvajalca športne vadbe. Ta si

mora stalno prizadevati za odpravo tveganj poškodb vadečih, kar lahko stori s stalnim

preverjanjem, poročanjem o stanju športne opreme vodstvu šole in s pripravo predlogov za

izboljšanje stanja. Vodstvo šole mora pri tem podpirati izpeljavo programa skladno z

zakonodajo in zagotavljati, da so prostori, naprave, oprema in pripomočki redno pregledani

ter skladni z varnostnimi zahtevami zakonodaje. Varnost opreme je namreč tisti objektivni

dejavnik tveganja poškodb, na katerega imamo sami največji vpliv, saj ga lahko predvidimo,

se mu izognemo in zato šoli predstavlja še toliko večjo odgovornost (Jurak s sod., 2012).

Varnost prostorov in opreme sicer zagotavljajo nekatera zakonodajna določila, vendar so ta

pomanjkljiva in nepopolna. Za vsako nesrečo pri pouku predmeta šport so lahko odgovorni

šola, učitelj, starši in učenci.

Učiteljeva odgovornost za varnost vadečih zahteva veliko znanja, predvidevanj in izkušenj.

Odgovoren učitelj pozna in spoštuje predpisane standarde ter izvaja dejavnosti skladno z

njimi. Ob upoštevanju temeljnih didaktičnih načel načrtuje dejavnosti iz učnega načrta in

izbira vsebine, ki so primerne glede na sposobnosti in znanje učencev. Upošteva razlike med

učenci in temu ustrezno prilagodi vadbo. Odgovoren učitelj ves čas predvideva nevarnosti,

predhodno ukrepa pred njim in pravilno ravna ob morebitni poškodbi. Poznati mora tudi

dejavnike (ne)varnosti in skrbeti za njihovo preventivo – poskrbeti mora za primerno

ogrevanje pred vadbo in ohlajanje po vadbi, uporabljati samo varno opremo, poznati pravilno

izvajanje posameznih gibanj, metodičnih postopkov učenja in varnih načinov varovanja

(Jurak in Kovač, 2010). Dejstvo je, da vseh dejavnikov nevarnosti učitelj ne more preprečiti,

lahko pa k temu veliko prispeva z vzpostavitvijo varnostnih ukrepov pri vadbi.

Vodstvo šole ima odgovornost, da zagotovi varno učno okolje in poskrbi za strokovno

usposobljenost kadra, obveznega in razširjenega športnega programa. Naloga vodstva je tudi,

da skrbi za stalen nadzor nad učenci.

Odgovornost pa je tudi na strani staršev in učencev. Starši morajo šolo seznaniti z otrokovimi

posebnostmi in otroku zagotoviti primerno športno opremo, učenec pa je dolžen spoštovati

navodila učitelja in se odgovorno osebno ravnati (prav tam).

2.4.3 Skrb za varno učno okolje, opremo in pripomočke

Pomemben dejavnik pri poučevanju predmeta šport je skrb za varnost. Primarno je treba

zagotoviti varnost vadbenega prostora, opreme in pripomočkov. S tem poskrbimo za varne

vadbene pogoje in tako zmanjšamo možnost nesreč ter z njimi povezanih poškodb. Učitelj pa

si tako zagotovi ustrezno zdravo delovno okolje (Jurak s sod., 2012, str. 10).


17

Pokazatelji primernega učnega okolja so različni: izbor športnih naprav in orodja ter njihova

razporejenost v prostoru, shranjevanje in funkcionalnost njihove postavitve z vidika

pogostosti uporabe, športni pod, osvetljenost, odmevni čas v telovadnici, prezračevanje,

število in kakovost športnih pripomočkov ter njihova primernost razvojni stopnji (Jurak s

sod., 2012).

Da bi poskrbeli za varno učno okolje in s tem izločili pogoste dejavnike tveganja poškodb, je

ključnega pomena skrb za ustrezno opremljen vadbeni prostor. Poleg ustrezne velikosti

vadbenega prostora so pomembni tudi nekateri drugi dejavniki:

Izbira poda predstavlja eno izmed najpomembnejših odločitev materialne opremljenosti, saj le ustrezen pod (največkrat gre za kakovosten parket) omogoča primerno prožnost in

varno premikanje po njem. Ustrezna izbira poda je pri predmetu šport še toliko

pomembnejša, saj gibanja potekajo z veliko hitrostjo. Obrabljen ali neustrezen pod lahko

ob preveliki drsnosti pripelje do zdrsov, pri premajhni drsnosti do prevelike fiksacije

stopal, pri neizravnanosti pa do padcev.

Pomemben dejavnik varnega učnega okolja pri predmetu šport je tudi ustrezna obdelava sten (biti morajo gladke, brez izboklin, omogočati morajo primerno trdnost …); te morajo

omogočati ustrezno zaščito in preprečevati poškodbe učencev. Stene zaradi svoje velike

površine predstavljajo enega izmed najverjetnejših dejavnikov tveganja poškodb. Stene je

zato treba zaščititi z mehkimi oblogami do višine 2 m. Poleg njihove zaščite pa je prav

tako pomembna zaščita preostalih nevarnih elementov v vadbenem prostoru, kot so:

radiatorji, stebri, ogledala, športne naprave itn. Za zaščito opreme, ki je pričvrščena na

strop (luči, okna, stropne plošče), pa so potrebne zaščitne mreže, ki so glede na potrebe

lahko fiksirane ali premične.

Sistem osvetljevanja in zasenčevanja omogoča uspešno izvajanje gibalnih aktivnosti, še posebej tistih, ki vključujejo žogo. Osvetljevanje lahko dosežemo z dnevno svetlobo in

umetnim osvetljevanjem ter z njunim nadzorovanjem (priporočljivo je stopenjsko

uravnavanje svetlobe). Vsaka telovadnica potrebuje umetno osvetlitev. Izbira vrste umetne

osvetlitve je odvisna od potreb, kot so: energetska učinkovitost, vrsta in prostorska

razporeditev luči, radiacija toplote, enakomernost osvetlitve, ter nazadnje tudi od višine

stroškov investicije, stroškov vzdrževanja in možnosti dostopa za čiščenje sijalk.

Najustreznejša je severna svetloba, najučinkovitejša pa je svetloba, ki prihaja s stropa.

Enakomerna in zadostna razporeditev oken in svetlobnikov omogoča dober vir naravne

osvetlitve. Pri tem je treba opozoriti, da ne sme prihajati do ostrih senc in bleščanja, ki

lahko pri učencih povzročijo slabšo zaznavo okolice. Za uravnavanje naravne svetlobe so

zato na zunanjih straneh oken potrebna senčila. Vsa svetila morajo biti tudi zavarovana z

zaščitnimi mrežami pred udarci.

Ustreznost vadbenega prostora je odvisna tudi od sistema prezračevanja in ogrevanja/ohlajevanja zraka v njem. Pri izvajanju različnih gibalnih aktivnosti prihaja do

onesnaženja zraka z vonjavami in vlago, kar učence in učitelja izpostavlja neugodnim

učnim pogojem. Toplotno okolje se namreč ustvarja z izmenjavo toplote med okolico

(temperatura zraka, vlažnost v zraku …) in človeškim telesom (oblika gibalne dejavnosti,

čas zadrževanja v prostoru …). Sistem ogrevanja/ohlajevanja in prezračevanja je zato

bistven, saj skrbi za ustrezno temperaturo, vlažnost in za svežino zraka. Prezračevanje

omogočajo prezračevalne naprave, ki jih je mogoče uravnavati ročno ali avtomatsko, in

naravno prezračevanje. V preteklosti je bilo mogoče samo naravno prezračevanje, kar je


18

predvsem v zimskem času povzročalo energetsko izgubo in težave z ustrezno temperaturo

v vadbenemu prostoru. Danes v sodobnih športnih dvoranah prezračevanje poteka s

prezračevalnimi napravami, ki so varčnejše in delujejo na način toplotne črpalke. Dotok

zraka poteka po prezračevalnih kanalih, tako da ne ogroža varnosti vadečih in hkrati

zagotavlja enakomerno porazdelitev temperature ter svežega zraka (Jurak s sod., 2012).

K varnemu učnemu okolju pri pouku športa pa spada tudi športna oprema, ki vključuje

športne pripomočke, osebno športno opremo in druge učne pripomočke za proces športne

vzgoje (pomagala, učila).

Športni pripomočki pomagajo učitelju pri izpeljavi kakovostne športne vadbe in vključujejo

fiksne ali premakljive športne naprave (v celoti grajene ali pa imajo vgrajena samo sidrišča za

postavitev), športna orodja (večji premični športni pripomočki, ki jih po navadi ne premikamo

z enega konca dvorane na drugega in na katerih/s katerimi vadijo vadeči) in drobni športni

pripomočki (manjši pripomočki, ki so premakljivi in jih lahko prenašamo iz prostora v

prostor) (prav tam).

Uporabniki vadbenih prostorov pri predmetu šport so učenci različnih starosti, telesnih mer,

sposobnosti in predznanja. Pri tem je pomembno, da jim omogočimo uporabo športne opreme,

ki je zanje ustrezna. Športni pripomočki morajo biti zato različnih velikosti in smiselno

izbrani tudi za najmlajše.

Pri športni opremi pa ne gre pozabiti tudi na pomembnost ustrezne osebne športne opreme.

Preoblačenje učitelja in učencev v športno opremo je za pouk športa pomembno z več

vidikov, od katerih je najpomembnejši gotovo varnost. Neprimerna športna oprema učitelja

ovira pri pravilni demonstraciji, asistenci in pri varovanju. Učitelj se mora zato pred poukom

športa preobleči v drugo obleko, kot jo nosi sicer, in se preobuti v nedrseče športne čevlje, ki

sodijo samo v telovadnico. Preoblačenje v športno opremo pri pouku športa pa je pomembno

tudi z vidika osebne higiene. Pri tem je velikega pomena vzor učitelja. Če ta želi učence

navajati na osebno higieno, da se pred vadbo in po njej preoblečejo, mora tako ravnati tudi

sam. V nasprotnem primeru to od njih težko pričakuje (Štemberger, 2005b).

Jurak s sod. (2012) ugotavlja, da so slovenske šole glede materialne opremljenosti, predvsem

zaradi številnih novih in obnovljenih starih telovadnic, večinoma zadovoljive. Kljub dobremu

povprečju pa se še vedno pojavljajo nekateri problemi, predvsem:

pri prostoru in opremi za šport na razredni stopnji (pouk poteka v premajhnih prostorih, z neprilagojenimi športnimi pripomočki);

pri pomanjkanju zaščitne opreme za določene dejavnosti (npr. za smučanje, rolanje idr.);

pri športnovzgojnem procesu na podružničnih šolah (večina nima ustreznih športnih površin in pripomočkov);

pri slabi opremljenosti s pripomočki, prilagojenimi različnim razvojnim značilnostim in sposobnostim učencev (npr. lahke, mehke žoge, nizke koze idr.);

na neurejenih zunanjih površinah (npr. zanemarjena in nevarna otroška igrišča idr.).

V. Štemberger (2002) se je v raziskavi na vzorcu 31 osnovnih šol osredinila na vidik varnosti

pri predmetu šport na podlagi ugotovljenih materialnih pogojev. Preverjala je realno stanje na

šolah (število in velikost vadbenih prostorov, oprema in pripomočki …) ter ga primerjala s

predpisanimi normativi in standardi. Ugotovila je, da varnost na nekaterih slovenskih šolah za

poučevanje predmeta šport v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ni primerna. Skrb


19

vzbujajoč je podatek, da dve podružnični šoli sploh nimata telovadnice oziroma primernega

vadbenega prostora za izvajanje predmeta šport. Šport tam poteka v prostoru z 48 m2 na eni

šoli in v prostoru z 51 m2 na drugi šoli, kar ne predstavlja primernega vadbenega prostora.

Izračunala je tudi, da ima glede na povprečno kvadraturo prostorov in število učencev

teoretično vsak učenec na voljo 20 m2 pokrite vadbene površine, kar ustreza optimalnemu

normativu iz učnega načrta. Pri tem pa dodaja, da se zaradi slabega stanja vadbenih površin v

osnovnih šolah dogaja, da šport poteka v isti telovadnici in ob istem času za dva oddelka

hkrati. To pomeni, da je vsakemu otroku namenjenih premalo m2 pokrite vadbene površine,

kar ne zagotavlja varnosti. Poleg slabega stanja vadbenih površin pa pri analizi opremljenosti

šol s športnimi pripomočki ugotavlja, da ti na kar nekaj šolah niso prilagojeni razvojni stopnji

učencev prvega triletja (žogice, koši za malo košarko, kompleti polivalentnih blazin, baloni

…). Pripomočkov in orodij za starejše učence je sicer dovolj, vendar ti za najmlajše niso

prilagojeni in so zato za njihovo uporabo lahko ogrožajoči. Med rezultati izstopa tudi dejstvo,

da na nekaterih šolah v telovadnici nimajo opremljene omarice za prvo pomoč.

M. Kovač in Jurak (2010) zagovarjata, da je učitelj športa tisti, ki je zadolžen za to, da poskrbi

za varne vadbene pogoje ter da s tem zagotovi zdravo delovno okolje sebi in učencem. Na

nevarne pogoje mora sproti opozarjati, vendar do izvršitve lahko pride, le če temu prisluhne

tudi vodstvo šole. Učitelj mora zato dobro poznati vadbeni prostor, njegovo opremo in

pripomočke, ki jih uporablja pri poučevanju. Pozoren mora biti na ustrezno pritrditev naprav

pred vadbo in za nedostopnost določenih orodij med odmori. Skrbeti mora za zadostno število

pripomočkov, njihovo vzdrževanje in shranjevanje. Ko je pripomoček izrabljen ali

poškodovan, ni več varen, zato ga mora odstraniti, nakup novega pa pravočasno načrtovati.

Ker izboljšanje materialnih pogojev lahko znatno pripomore k povečanju varnosti in h

kakovosti dela pouka šport, je temu treba nameniti posebno pozornost. To je zapisano že v

uvodnih izhodiščih Ciljev šolske športne vzgoje (Cankar s sod., 1994), in sicer da je

»kakovostne spremembe v izobraževanju mogoče poiskati in doseči znotraj šolstva samega z

nenehnim posodabljanjem izobraževalnih programov tako na konceptualni kot na neposredni

izvedbeni ravni, z ustreznim sistemom izobraževanja učiteljev ter z izboljševanjem

materialno-organizacijskih pogojev« (prav tam, str. 7). Dodajamo pa, da mora biti učitelj, ne

glede na situacijo, kar se da prilagodljiv in iznajdljiv ter najbolje izkoristiti dane pogoje in

učencem zagotoviti kakovosten športnovzgojni proces.

2.4.4 Varnostni ukrepi

Z varnostnimi ukrepi skrbimo za varno ravnanje pri predmetu šport. Učitelj lahko za to

poskrbi v treh časovnih fazah:

v fazi načrtovanja;

med izvajanjem dejavnosti;

po morebitni poškodbi (Jurak in Kovač, 2010).

V fazi načrtovanja govorimo o preventivnih ukrepih. V tej fazi mora učitelj poskrbeti za

letni načrt in tematsko pripravo ter izdelati priprave za posamezne enote učnih ur predmeta

šport. Pri tem se mora opirati na učni načrt ter upoštevati sposobnosti in predznanje učencev.

Upoštevati mora njihove zdravstvene posebnosti in učne ure nadgrajevati takrat, ko učenci

predhodno znanje dobro usvojijo in avtomatizirajo. Pri dejavnostih naj upošteva tudi načelo


20

diferenciacije in individualizacije. V tej fazi sta potrebna tudi pregled in priprava vadbenih

prostorov, športne opreme in pripomočkov, ki jih učitelj namerava uporabljati pri pouku.

Med izvajanjem dejavnosti je učiteljeva naloga, da izvaja sprotne ukrepe, ki zagotavljajo

nemoten potek aktivnosti. Učitelj mora najprej izbrati ustrezen vadbeni prostor (če mu je to na

voljo), v katerem bo izvajal pouk predmeta šport. Izbrati mora ustrezno velik in opremljen

prostor, ki deluje brezhibno. Prostor mora biti ustrezen glede na vsebino poučevanja, razvojno

stopnjo učencev in njihovo število. Pred izvajanjem dejavnosti je učiteljeva naloga, da preveri

primernost športne opreme učencev (športna oblačila in obutev, spetost las, odstranjen nakit

…) in da se poznima o morebitnih zdravstvenih težavah učencev. Natančna, jasna in kratka

navodila mora podati pred izvajanjem dejavnosti. V tej fazi mora učitelj poskrbeti tudi za

primerno ogrevanje na začetku in ohlajanje na koncu učne ure. Učitelj mora pri izvajanju

dejavnosti upoštevati zaporedje stopenj učnega procesa, pri čemer mora dovolj časa posveti

posamezni stopnji in jo prilagoditi glede na potrebe razvojne stopnje učencev. Poučevati mora

tako, da se učenci naučijo pravilnih tehnik izvajanja gibanja, primernega varovanja in varne

uporabe naprav, orodij ter športnih pripomočkov. Vsak učitelj mora imeti v bližini vedno na

voljo tudi komplet prve pomoči.

Ob morebitni poškodbi mora učitelj najprej pravilno oskrbeti učenca, šele nato o tem

obvestiti starše in izpolniti zapisnik o poškodbi učenca (osnovni podatki šole in učenca,

podatki o poškodbi, opis ukrepov in podpis zapisnikarja) (prav tam).

A. Kunstek (2002) varnostne ukrepe deli še glede na vsebino:

Pravni ukrepi so vnaprej določena pravila, izdelana na osnovi veljavnih predpisov.

Tehnični ukrepi zagotavljajo brezhibno delovanje naprav in orodij, ki jih vključujemo za poučevanje predmeta šport, pri čemer je treba upoštevati pisna navodila o uporabi,

vzdrževanju in o njihovem preizkušanju.

Organizacijski ukrepi opredeljujejo organiziranje in ustrezno izbiro metodičnih postopkov pri pouku predmeta šport, ki preprečujejo tveganja in poškodbe učencev. Ti

ukrepi določujejo natančno opredelitev z vidika prostora, časa trajanja, zaporedja

aktivnosti, uporabe orodij pa tudi organiziran nadzor vodstva glede izvajanja teh ukrepov.

Informacijski ukrepi predstavljajo vse oblike informacij, ki jih učitelj posreduje učencem z namenom preprečitve tveganj.

Zdravstveni ukrepi so ukrepi, ki zajemajo izbiro vsebin predmeta šport glede na fizične sposobnosti učencev in njihove gibalne sposobnosti.

V praksi to pomeni, da je varnostne ukrepe pri predmetu šport treba upoštevati v fazi

načrtovanja in med izvajanjem športnih aktivnosti. Učitelj tako s preventivnimi ukrepi pred

vadbo in s sprotnimi ukrepi med vadbo poskrbi za varnostno nemoten pouk predmeta šport.

Učitelj mora pri poučevanju predmeta šport slediti nekaterim splošnim principom, ki

zagotavljajo večjo varnost učencem in tudi učitelju. To so na primer:

izogibanje tveganjem;

prepoznavanje tveganj, ki se jim ni mogoče izogniti;


21

obvladovanje tveganj, ko se pojavijo;

prilagajanje učnega procesa z ustrezno oblikovanim delovnim okoljem, ustrezno izbiro opreme in metodičnih postopkov;

zagotavljanje ukrepov za ohranjanje in krepitev zdravja;

prilagajanje tehničnemu napredku;

zamenjava nevarnega z nenevarnim;

poudarjanje celostne varnostne politike (pri organizaciji dela in medčloveških odnosih);

upoštevanje splošnih varnostnih ukrepov pred posebnimi;

posredovanje ustreznih in jasnih navodil učenem (Kunstek, 2002).

Omenjena načela in zakonitosti veljajo kot opomnik učiteljem pri načrtovanju in izvajanju

pouka predmeta šport. Poškodbe pri izvajanju predmeta šport se namreč zgodijo ravno zaradi

neizvajanja varnostnih ukrepov. Upoštevanje teh naj zato predstavlja del priprave na pouk

predmeta šport, saj je vsako načrtovanje varnostnih ukrepov treba zapisati in ga med

izvajanjem tudi nadzorovati.

2.3 PRIPOROČILA ZA IZBOLJŠANJE STANJA ŠOLSKIH VADBENIH PROSTOROV S CILJEM DVIGA KAKOVOSTI

Posledice današnjih spremenjenih življenjskih stilov se kažejo predvsem v povečanem številu

ljudi s previsoko telesno težo, z manjšimi sposobnostmi gibanja, vzdržljivosti in moči ter s

tem povezanimi srčno-žilnimi boleznimi, ki so pogost vzrok smrti (Jurak in Kovač, 2010).

Raziskave kažejo, da na gibalno aktivnost ljudi vplivajo različni dejavniki, med katerimi ima

pomembno vlogo tudi materialno okolje (Sallis, Prochaska in Taylor, 2000). Avtorji namreč

ugotavljajo, da je poleg bioloških (starost, spol, genetika …), psiholoških (užitek v športni

dejavnosti, samoučinkovitost …) in socioloških (aktivnost ljudi, ki nas obdajajo) vplivov

materialno okolje (vadbena infrastruktura) tisto, ki lahko pozitivno/negativno vpliva na

športno udejstvovanje ljudi. Enako zapisuje tudi Jurak s sod. (2012), ki meni,

univerza v ljubljani pedagoŠka fakulteta poučevanje...

Documents