diplomska naloga - fsp.uni-lj.si · tone pavček zahvala zahvaljujem se vsem, ki so mi pomagali in...

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

DIPLOMSKA NALOGA

ROK KERN

Ljubljana, 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT

Visokošolski študij

Športno treniranje

Nogomet

METODIKA UČENJA PREIGRAVANJA V NOGOMETU

DIPLOMSKA NALOGA

MENTOR

dr. Marko Šibila, prof. šp. vzg.

SOMENTOR

dr. Marko Pocrnjič, prof. šp. vzg.

Avtor naloge

KONZULTANT ROK KERN

doc. dr. Primož Pori, prof. šp. vzg.

Ljubljana, 2016

Ko hodiš, pojdi

zmeraj do konca.

Tone Pavček

ZAHVALA

Zahvaljujem se vsem, ki so mi pomagali in me spodbujali pri pisanju diplomske naloge.

Najprej se zahvaljujem mojemu mentorju dr. Marku Pocrnjiču, profesorju športne vzgoje,

ki mi je svetoval in mi dajal napotke, da so me pripeljali do željenega cilja. Ves čas

študija mi je nudil vso strokovno pomoč in podporo.

Posebej se moram zahvaliti Gašperju Kernu in Davidu Selanu, ki sta po mojih napotkih

demonstrirala različne metode varanj z žogo in mi omogočila posneti DVD in fotografije.

Nazadnje se moram zahvaliti še družini, ki mi je ves čas študija stala ob strani in verjela

vame.

Ključne besede: nogomet, preigravanje, žoga, metodika učenja

METODIKA UČENJA PREIGRAVANJA V NOGOMETU

Rok Kern

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2016

Visokošolski študij, Športno treniranje, Nogomet

Število strani;69; število slik:41; število virov:14;

IZVLEČEK

Uspeh v nogometu je odvisen od več dejavnikov, ki so med seboj tesno povezani. Vpliv

posameznega dejavnika je različen, vendar najboljše rezultate dosegamo z

uravnavanjem odnosov na optimalno raven. Dejavnike uspešnosti delimo v zunanje

dejavnike, notranje dejavnike in transformacijski proces.

V diplomski nalogi sem se osredotočil predvsem na motorične in tehnične nogometne

prvine (notranji dejavniki), ter metode treniranja (transformacijski proces). Podrobno sem

opisal metodiko različnih varanj z žogo ter jih nadgradil z DVD-jem in slikovnim

gradivom. Z vidnimi podobami igralci dobijo boljše predstave o posameznem gibu,

najrazličnejših povezavah gibanj ter o medsebojnem sodelovanju igralcev v vseh fazah

igre.

Diplomska naloga nudi kakovostno gradivo vsem, ki jih pri igranju nogometa poglobljeno

zanima varanje z žogo, ter želijo v svoj program učno-trenažnega procesa svojim

igralcem nuditi več, predvsem praktičnih primerov ter pisnih informacij za izvedbo le

tega. Diplomska naloga bo tudi v pomoč za kasnejše razširjanje ter dodajanje prvin.

Key words: football, dribbling, ball, methods of learning

METHODOLOGY OF LEARNING DRIBBLING IN FOOTBALL

Rok Kern

University of Ljubljana, Faculty of Sport, 2016

University study, Sports training, Football

Number of pages;69; number of figures:41; number of sources:14;

ABSTRACT

Success in football depends on several factors, which are closely connected. Impact of

each factor is different, but the best results are achieved by varying relations to the

optimum level. Success factors are dividing into external factors, internal factors and

transformation process.

In this thesis I have focused mainly on motor and tehnical elements of football (i.e.

internal factors), as well as training of various dribbling with ball and then upgraded it

with the DVD and pictorial material. By means of the visual images of the movement,

players get a better idea of each movement, different cinnections of movement as well

as cooperation of players in all phases of the game.

The thesis provides quality material to all who are playing football in detail interested in

dribble with the ball and they want, in their program of learning-training process, offer

their players more, especialy practical examples, written and pictorial information for the

implementation of it. The thesis will also be helpful for later dissemination and for adding

elements.

KAZALO VSEBINE 1. Uvod ...................................................................................................................... 10 2. Predmet, problem in namen dela ........................................................................ 12

2.1. Značilnosti nogometne igre ............................................................................................. 12 2.2. Igralne situacije ............................................................................................................... 13 2.3. Strukturne enote ............................................................................................................. 14 2.4. Preigravanje (varanje) .................................................................................................... 15

2.4.1. Varanje brez žoge .................................................................................................... 16 2.4.2. Varanje z žogo ......................................................................................................... 16 2.4.3. Sestavljeno varanje .................................................................................................. 16 2.4.4. Uporabnost varanja .................................................................................................. 17 2.4.5. Napake pri varanju ................................................................................................... 17

2.5. Metodika učenja preigravanj z žogo ................................................................................ 17 2.5.1. Osnovna učno-vzgojna načela ................................................................................. 18 2.5.2. Metode posredovanja snovi ..................................................................................... 20

2.5.2.1. Metoda demonstracije ........................................................................................ 20 2.5.2.2. Metoda razlage ................................................................................................. 20

2.5.3. Učne metode ........................................................................................................... 20 2.5.3.1. Vidne metode (demonstracije, slike, video) ........................................................ 21 2.5.3.2. Besedna (verbalna) metoda ............................................................................... 21 2.5.3.3. Ideomotorna metoda (pogovor) .......................................................................... 21 2.5.3.4. Praktične metode ............................................................................................... 22

2.5.3.4.1. Sintetična metoda ........................................................................................ 22 2.5.3.4.2. Analitična metoda ........................................................................................ 22 2.5.3.4.3. Kombinirana metoda.................................................................................... 23 2.5.3.4.4. Situacijska metoda ...................................................................................... 23 2.5.3.4.5. Metoda igre ................................................................................................. 23 2.5.3.4.6. Tekmovalna metoda .................................................................................... 23

2.5.4. Oblike dela ............................................................................................................... 24 2.5.4.1. Frontalno delo .................................................................................................... 24

2.5.4.1.1. Nevezane frontalne oblike dela .................................................................... 24 2.5.4.1.2. Sklenjene frontalne oblike dela .................................................................... 25

2.5.4.2. Skupinsko delo ................................................................................................... 25 2.5.4.2.1. Značilnosti skupinskih učnih oblik ................................................................ 26 2.5.4.2.2. Vrste skupinskih učnih oblik ......................................................................... 26

2.5.4.3. Individualna oblika ............................................................................................. 29 2.5.5. Metodična lestvica ................................................................................................... 29

3. Cilji ......................................................................................................................... 30 4. Metode dela ........................................................................................................... 31 5. Teorija in metodika različnih varanj z žogo ........................................................ 32

5.1. Varanje s košenjem ........................................................................................................ 32 5.2. Varanje z zunanjim delom stopala .................................................................................. 37 5.3. Varanje z obratom .......................................................................................................... 41 5.4. Varanje z zaustavljanjem žoge ....................................................................................... 44 5.5. Varanje z zamahom nad žogo ........................................................................................ 45

5.6. Varanje z dvojnim košenjem ........................................................................................... 46 5.7. Varanje s prestopom (scissors move, step over) ............................................................ 47 5.8. Varanje z dvojnim prestopom (double scissors move) .................................................... 48 5.9. Varanje »reverse scissors« ............................................................................................. 48 5.10. Varanje z dvojnim nagibom (double lunge move).......................................................... 50 5.11. Varanje s polnim obratom (360 spin, Zidane) ................................................................ 50 5.12. Varanje »Cruyff« ........................................................................................................... 52 5.13. Varanje »nutmeg« (panna, mrežca) .............................................................................. 53 5.14. Varanje »backbreaker« ................................................................................................. 53 5.15. Varanje »backheel« (petka) .......................................................................................... 55 5.16. Varanje »under the bridge« .......................................................................................... 56 5.17. Varanje »whiplash« ...................................................................................................... 56 5.18. Varanje »crossover« ..................................................................................................... 58 5.19. Varanje »rabona« ......................................................................................................... 59 5.20. Varanje »fake rabona« ................................................................................................. 60 5.21. Varanje »roundabout« .................................................................................................. 61 5.22. Varanje »elastico« (elastika) ......................................................................................... 62 5.23. Varanje »rainbow« ........................................................................................................ 63 5.24. Varanje »subway« ........................................................................................................ 64 5.25. Varanje »Matthews« (Matthews move) ......................................................................... 65

6. Razprava ............................................................................................................... 66 7. Sklep ...................................................................................................................... 67 8. Literatura ............................................................................................................... 68

KAZALO SLIK

Slika 1: Nogometne zveze ......................................................................................................... 11 Slika 2: Analiza igre ................................................................................................................... 15 Slika 3: Vidna metoda................................................................................................................ 21 Slika 4: Besedna metoda ........................................................................................................... 21 Slika 5: Ideomotorna metoda ..................................................................................................... 22 Slika 6:Varanje s košenjem ....................................................................................................... 32 Slika 7: Preigravanje z žogo v omejenem prostoru .................................................................... 33 Slika 8: Preigravanje v trojkah ................................................................................................... 34 Slika 9: Povezovanje varanja s strelom na gol ........................................................................... 35 Slika 10: Povezovanje varanja s podajo in strelom na gol ......................................................... 35 Slika 11: Igralna situacija za varanje s košenjem ....................................................................... 36 Slika 12: Varanje z zunanjim delom stopala .............................................................................. 37 Slika 13: Povezovanje varanja s strelom na gol ......................................................................... 39 Slika 14: Povezovanje varanja s sprejemanjem dolge podaje, podaja in pa strel na gol ............ 39 Slika 15: Igra na več vrat ........................................................................................................... 40 Slika 16: Varanje z obratom....................................................................................................... 41 Slika 17: Povezovanje varanja z dvojno podajo in strelom na gol .............................................. 42 Slika 18: Povezovanje varanja s sprejemanjem dolge podaje ter predložkom v kazenski prostor .................................................................................................................................................. 43 Slika 19: Igralna oblika; namesto golov se šteje za točko uspešno izvedeno varanje ................ 43 Slika 20: Varanje z zaustavljanjem žoge ................................................................................... 44 Slika 21: Varanje z zamahom nad žogo .................................................................................... 45 Slika 22: Varanje z dvojnim košenjem ....................................................................................... 46 Slika 23: Varanje s prestopom ................................................................................................... 47 Slika 24: Varanje z dvojnim prestopom ...................................................................................... 48 Slika 25: Varanje "reverse scissors" .......................................................................................... 49 Slika 26: Varanje z dvojnim nagibom ......................................................................................... 50 Slika 27: Varanje s polnim obratom ........................................................................................... 51 Slika 28: Varanje "Cruyft" .......................................................................................................... 52 Slika 29: Varanje "nutmeg" ........................................................................................................ 53 Slika 30: Varanje "backbreaker" ................................................................................................ 54 Slika 31: Varanje "backheel" ...................................................................................................... 55 Slika 32: Varanje "under the bridge" .......................................................................................... 56 Slika 33: Varanje "whiplash" ...................................................................................................... 57 Slika 34: Varanje "crossover" .................................................................................................... 58 Slika 35: Varanje "rabona" ......................................................................................................... 59 Slika 36: Varanje "fake rabona" ................................................................................................. 60 Slika 37: Varanje "roundabout" .................................................................................................. 61 Slika 38: Varanje "elastika" ........................................................................................................ 62 Slika 39: Varanje "rainbow" ....................................................................................................... 63 Slika 40: Varanje "subway" ........................................................................................................ 64 Slika 41: Varanje "Matthews" ..................................................................................................... 65

10

1. Uvod

Je lahko nogomet tudi način življenja? Seveda je način življenja, je Enzo Bearzotu

odgovoril novinarju na vprašanje. Dovolj je le razumeti njegove prave vrednote in mu

najti pravo mesto v družbi.

Zgodovina nogometa se začne na Kitajskem, kjer so našli dokaze, da so se ob igri z

žogo oziroma vsaj v vodenju žoge z nogami zabavali že v časih dinastije Han (206 pr. n.

š - 220 n.š.). Na drugem koncu sveta, v Grčiji, so prav tako ostali naslikani dokazi o tem,

da so nogomet oziroma obliko udejstvovanja z žogo gojili že v antiki; predvsem

Špartanci so igrali "pranogomet", o tem pa pričajo tudi slike na vazah in mozaikih. V

Evropi se je v poznem srednjem veku razvila igra z žogo, ki pa je imela manj današnjih

nogometnih značilnosti, zato pa več znakov bojnih oziroma borilnih športov. V Angliji so

že takrat bili bližje sodobnemu nogometu, le da so v precej grobi igri boja z žogo

sodelovale cele vasi, cilj pa je bil žogo spraviti skozi mestna vrata nasprotne ekipe.

Nogometna igra, kakršno poznamo in razumemo danes, se je oblikovala daljnega leta 1863. Iz Anglije se je igra prenesla v Evropo po letu 1875 in sicer najprej na Dansko, Nizozemsko, Švico, Skandinavijo, Nemčijo, nato pa še v ostale države.

Za razvoj nogometa v Sloveniji je najbolj zaslužen inž. Stanko Bloudek, ki je v Ljubljano

prinesel prve nogometne čevlje in žogo ter z dresi opremil ekipo Hermesa. Leta 1911 so

Slovenci ustanovili prvi slovenski nogometni klub Ilirija. Prvo organizacijo, ki je

združevala klube v Sloveniji, smo dobili 23. aprila 1920, ko je bila ustanovljena

Ljubljanska nogometna podzveza (LNP). Ob reorganizaciji športa je bila nato 29. maja

1948 ustanovljena Nogometna zveza Slovenije, ki pa je delovala v okviru NZJ s

sedežem v Beogradu.

Po ustanovitvi samostojne slovenske države se je Nogometna zveza Slovenije

osamosvojila in bila kot enakopravna članica 3. julija 1992 sprejeta v FIFO, svetovno

nogometno organizacijo, 17. junija 1993 pa v UEFO, evropsko nogometno organizacijo

(Elsner, 2004).

Nogometne zveze

Krovna organizacija je FIFA, Mednarodna zveza nogometnih združenj ali po francosko

Fédération Internationale de Football Association. V to organizacijo so včlanjene

nogometne zveze držav s spodaj navedenih celin in sicer:

11

Evropa – UEFA

Južna Amerika – CONMEBOL

Severna in Srednja Amerika – CONCACAF

Afrika – CAF

Azija – AFC

Oceanija - OFC

Slika 1: Nogometne zveze

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Nogomet

http://sl.wikipedia.org/wiki/Nogomet

12

2. Predmet, problem in namen dela

Uspeh v nogometu je odvisen od več dejavnikov, ki so med seboj tesno povezani. Vpliv

posameznega dejavnika je različen, vendar bo najboljše rezultate dosegel tisti, ki bo te

odnose uravnal na optimalno raven. Dejavnike uspešnosti delimo v:

zunanje dejavnike

notranje dejavnike

transformacijski proces

Zunanji dejavniki so dejavniki okolja, štejejo odnos in interes do športa nasploh in

nogometa posebej, športno tradicijo, materialna in finančna vlaganja, naravne možnosti

za igranje nogometa, tehnične možnosti (naprave, rekviziti, oprema), organiziranost

nogometa, številnost nogometne populacije, strokovne in znanstvene informacije, ter še

posebej strokovne kadre.

Notranji dejavniki so značilnosti, lastnosti in sposobnosti igralcev, to je organiziran

sistem psihosomatičnih dimenzij, duševno-telesno-družbenega stanja. Sem uvrščamo

zdravstveno stanje, morfološke značilnosti, nogometne motorične sposobnosti (kot

sinteza osnovnih motoričnih in funkcionalnih sposobnosti tehnike in prvin taktike), taktiko

igre (skupinska in moštvena taktika), kognitivne sposobnosti, konativne-vedenjske

lastnosti in sociološke značilnosti.

Dejavniki procesa treniranja so začetni izbor in nadaljnja selekcioniranja, izbira

dejavnosti in sredstev, volumen obremenitve, metode treniranja, oblike dela, način

vodenja in drugo.

Diplomska naloga vsebuje predvsem sposobnost nogometnih motoričnih in tehničnih

prvin (notranji dejavniki), ter metode treniranja (transformacijski proces).

2.1. Značilnosti nogometne igre

Glavna značilnost igre je sodelovanje med igralci, ki je večstransko, odvisno tudi od

načina vodenja, individualnosti igralcev, sestave moštva, sistema vrednosti itd. Posebno

pomembno je medsebojno motorično komuniciranje ob sočasnem komuniciranju z žogo

in upoštevanju velikosti igralne površine.

Cilj igre je premagati nasprotnika, doseči čim več golov. To je mogoče na razne načine

ob različni razporeditvi igralcev na igrišču, ob kontinuiranem napadanju s pritiskom

13

(presingom) na nasprotnika ali z obrambnim slogom igre s hitrimi nasprotnimi napadi in

podobnim. Ne glede na razporeditev igralcev na igrišču (sistem) in obliko

komunikacijske mreže (stil), je komunikacijska mreža razdeljena na dve fazi:

na igro v fazi napada

na igro v fazi branjenja

Faza igre v napadu je obdobje v igri, ko moštvo z različnim oblikovanjem komunikacijske

mreže z različno dejavnostjo (protinapad, počasen napad, napad po boku itd.) na

različnih delih igrišča prehaja iz obrambe v napad, pripravlja in zaključuje napad. Faza

igre v obrambi je obdobje v igri, ko moštvo z različnim oblikovanjem komunikacijske

mreže z različno dejavnostjo (presing, počasno, hitro vračanje na lastno polovico igrišča,

tesno pokrivanje, pokrivanje mož na moža, pokrivanje prostora, »lovljenje« nasprotnika

v nedovoljen položaj itd.) na različnih delih igrišča prehaja iz napada v obrambo,

preprečuje pripravo in zaključek napada.

Vsako fazo igre delimo na tri pod faze in sicer:

Faza napada:

prehod iz obrambe v napad

priprava zaključka napada

zaključek napada

Faza obrambe:

prehod iz napada v obrambo

preprečevanje priprave napada

preprečevanje zaključka napada

(Elsner, 2004)

2.2. Igralne situacije

V vsaki fazi oziroma pod fazi igre, kljub temu da težimo k svobodni ustvarjalni igri,

organiziranosti delovanja moštva ne smemo zanemarjati. Zato je potrebno za vsako

fazo igre oblikovati ustrezne igralne situacije in predvideti njihovo reševanje z

medsebojnim sodelovanjem igralcev. Igralne situacije, ki se na tekmah večkrat

ponavljajo, imenujemo osnovne tipične igralne situacije, ki so vidne v vsaki pod fazi igre.

Tem nasprotne so atipične igralne situacije, ki jih igralci oblikujejo z improvizacijo.

Rešitve so nepredvidljive, vedno drugačne, izpelje pa jih posameznik pa tudi igralci z

medsebojnim sodelovanjem.

14

K osnovnim tipičnim situacijam prištevamo tudi tiste, ki so vezane na prekinitve igre; to

so metanje outa, prosti in kazenski strel, kot, udarec od vrat in sodniška žoga.

Tipične igralne situacije so tesno povezane tudi s sistemom in taktiko igre. Čim večje je

njihovo število, bolj raznovrstna in organizirana je igra moštva. To seveda ne pomeni, da

igra s protinapadom, kjer pripravo zaključka napada celo preskočimo ali jo

poenostavimo, ni ustrezna. Nasprotno, lahko je celo učinkovitejša. Enostavne, toda

učinkovite tipične igralne situacije, ki jih posamezni igralci le v malenkostih spreminjajo

(npr. podaja skozi noge nasprotnika, podaja preko glave, podaja s peto), kažejo celo na

višjo stopnjo nepredvidljivosti in ustvarjalnosti. Igra z manjšim številom tipičnih situacij je

omejena, manj kakovostna, slabše organizirana. Tega ne more nadoknaditi niti

ustvarjalnost posameznikov.

2.3. Strukturne enote

Strukturne situacije v obeh fazah igre, v napadu in v obrambi, je mogoče izpeljati le s

pomočjo strukturnih enot, to je tehnično-taktičnih prvin.

Delimo jih glede na igro v napadu in obrambi.

Strukturne enote v fazi napada so:

odkrivanje igralca

podajanje žoge

sprejemanje žoge

vodenje žoge

varanje z žogo

streljanje na vrata

Strukturne enote v fazi obrambe so:

pokrivanje igralca

odvzemanje žoge

izbijanje žoge

Izvedba strukturnih enot je v osnovi odvisna od specifičnih nogometnih motoričnih

sposobnosti, vzdržljivosti, tehnike in taktike. Specifična nogometna motorična

sposobnost je najgospodarnejša in najumnejša, smotrna in preudarna izvedba

specifičnih motoričnih nalog brez in z žogo v različnih igralnih situacijah (Elsner, 2004).

15

Slika 2: Analiza igre

Vir: Elsner B., (2006). Nogomet trening mladih, Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport

2.4. Preigravanje (varanje)

Preigravanje je izvajanje določenih gibov, nakazanih gibov, spremembo ritma in gibanja

z namenom, da nasprotnik ne bi odkril prave namere v igri. V igri ne moremo

najpreprosteje rešiti vsake situacije, ker nas pri tem ovira nasprotnik. V tem primeru nam

IGRA

FAZE IGRE

NAPAD (komunikacijska

mreža)

OBRAMBA (trganje komunikacijske mreže)

Prehod iz obrambe v napad Priprava napada Zaključek napada

Prehod iz napada v obrambo Preprečitev priprave napada Preprečitev zaključka napada

IGRALNE SITUACIJE

STRUKTURNE ENOTE

SPECIFIČNE NOGOMETNE

MOTORIČNE SPOSOBNOSTI

MOTORIČNE SPOSOBNOSTI

TEHNIKA TAKTIKA

16

za uspešno nadaljevanje igre pomaga varanje, s katerim pridobimo prednost pred

nasprotnikom za lažji prodor na vrata, udarec na vrata ali podajo soigralcu.

Varanje delimo glede na posest žoge:

varanje brez žoge (fintiranje)

varanje z žogo (dribling)

sestavljeno varanje (fintiranje in dribling)

Varanje lahko razdelimo tudi po tem, kje je nasprotni igralec:

nasprotnik je pred igralcem

nasprotnik je za igralcem

nasprotnik je ob igralcu

2.4.1. Varanje brez žoge

Varanje brez žoge lahko izvedemo s katerimkoli delom telesa. V nogometu varamo brez

žoge predvsem s telesom in nogami. Vsa varanja so zlasti uspešna, če jih izvajamo v

teku. Brez žoge varamo zato, da bi se osvobodili nasprotnika in tako olajšali možnost za

izvedbo akcije z žogo (vodenje, udarec na vrata itd.).

2.4.2. Varanje z žogo

Pri varanju z žogo prevaramo nasprotnika s spremembo smeri gibanja žoge. Glavni cilj

je, da s spremembo smeri gibanja z žogo preidemo v položaj, ko nam nasprotnik ne

more odvzeti žoge, ali da akcijo lahko nadaljujemo z drugo prvino tehnike. Da bi to

dosegli, se moramo gibati tako, da nasprotnik prenese težišče na eno stran, mi pa se

nato s spremembo smeri z žogo gibamo v drugo smer. Varanje z žogo je mnogo težje

kot varanje brez nje. Nasprotnika moramo prevarati tako, da žogo obdržimo. Varanje z

žogo je tudi mnogo odgovornejše, ker ima lahko izguba žoge, predvsem v obrambi,

hude posledice.

2.4.3. Sestavljeno varanje

Sestavljeno varanje je povezava varanja brez in z žogo. V prvem delu nasprotnika z

gibanjem telesa zavaramo, v drugem delu pa ga z vodenjem žoge obidemo oziroma

ustvarimo želeno prednost za uspešno nadaljevanje igre.

17

2.4.4. Uporabnost varanja

Z varanjem se želimo nasprotnika osvoboditi, želimo ga prevarati in omogočiti

nadaljevanje zamišljene akcije. Varanje brez žoge uporabljamo tako v obrambi kot

napadu. To varanje je izredno koristno pri pokrivanju in odvzemanju žoge, pri

odkrivanju, vodenju, zaustavljanju in drugod. Obrambni igralci velikokrat z lažnim

napadom zmedejo nasprotnika. Vratar z gibom telesa prisili zlasti neizkušenega igralca,

da udari žogo v tisto smer, kamor želi vratar. Napadalec z gibi telesa, s spremembo

gibanja ustvarja nove situacije in boljše položaje za začetek ali nadaljevanje akcij.

2.4.5. Napake pri varanju

Glavne napake pri varanju so:

gibanje igralca ali gibi s telesom ne povzročijo odziva nasprotnika

izbira vrste varanja ne ustreza situaciji na terenu in predvidevanemu nadaljevanju

akcije

hitrost varanja je prepočasna ali prehitra

pri varanju z žogo se preveč ali premalo približamo nasprotniku

pri določenih vrstah varanja ne prenesemo teže na določeno nogo

po izvedenem varanju prepočasi nadaljujemo akcijo

zaustavljanje pri varanju z zaustavljanjem je prepočasno, ker nismo kolena stojne

noge dovolj pokrčili in nismo vse teže prenesli na stojno nogo

varamo z nogo, ki je bližje nasprotniku

2.5. Metodika učenja preigravanj z žogo

Pod pojmom “metodika” želimo opozoriti trenerje (učitelje) na številne pedagoške

napotke in zakonitosti vodenja vzgojno-izobraževalnega dela. Vadba mladih v nogometu

je nadaljevanje vzgojno-izobraževalnega dela v šoli. Pomembno je poznati, kako voditi

športni trening mladih oziroma smisel in zaporedje trenerjevih ukrepov, da bi bil končni

uspeh čim boljši. Ne samo v pogledu znanja tehnično-taktičnih elementov, ampak tudi v

vzgojnem pogledu.

Pomembne vsebine metodike, ki naj bi jih vsak dober trener nogometa upošteval, so:

osnovna učno-vzgojna načela

metode posredovanja snovi

učne metode

18

oblike dela

metodična lestvica pri proučevanju elementov tehnike

2.5.1. Osnovna učno-vzgojna načela

Vsak človek mora pri svojem delu upoštevati določena načela oziroma principe, da bi

bilo njegovo delo čim bolj uspešno. Tudi na področju treniranja mladih nogometašev

veljajo določena učno-vzgojna načela, saj je delo z mladimi zelo zapleteno in

odgovorno. Učno-vzgojna načela so določene smernice v delu trenerja, ki ga vodijo v

učnem in vzgojnem procesu s ciljem, da bi uspešno uresničeval naloge pri učenju in

vzgajanju.

a) Načelo vzgojnosti

Zahteva trenerja je, da pomaga vsestransko razvijati mlado osebnost in se ne omeji le

na posredovanje in utrjevanja znanja, spretnosti in sposobnosti. Trener mladih si mora

prizadevati oblikovati mlado osebnost, ki bo imela pozitivne moralne lastnosti, kot so:

pridnost

vztrajnost

vestnost

natančnost

spoštovanje drugih

odgovornost

To lahko trener doseže na več različnih načinov:

I. Z vsebinami - ne samo govoriti o nogometu in samo igrati nogomet. V delo

mora vključiti tudi druge športne panoge in se pogovarjati tudi o drugih življenjskih

problemih.

II. Z načinom dela - bolj ko trener pozna in obvlada učne metode, oblike dela,

nogometne elemente in tudi različne druge športe, tem bolj bo uspešen je pri svojem

delu.

III. Kot trenerjeva osebnost - trener lahko pozitivno ali negativno vpliva na otroke s

svojim zgledom. Trener je velikokrat otrokom vzor, ki bi mu hoteli biti podobni.

Pomembno je ozračje, ki ga trener ustvarja v moštvu. Ozračje naj bi bilo prijateljsko,

delovno, brez nasilja in pritiskov na otroke, brez ironije in smešenja, kajti to učinkuje na

mlade igralce negativno, še zlasti nekatere lahko zelo prizadene.

19

b) Načelo nazornosti ali zlato načelo

Zlato načelo nazornosti pomeni celovito doživljanje in razumevanje nekega gibanja,

neke naloge s pomočjo čutil in s ciljem, da sprejmejo določena dejstva in si oblikujejo

pravilne predpostavke o gibanju oziroma nalogi. To načelo zahteva od trenerja, da vse,

kar otroke uči, tudi pokaže. Pri tem lahko uporabi lastno znanje, znanje drugih, video

posnetek, slike, živo besedo podprto z mimiko in kretnjami. Uporabi naj čim več teh

možnosti, saj bo tako otrok hitreje in boljše dojel neko gibanje oziroma nalogo.

c) Načelo primernosti

Otroci se postopno razvijajo, tako telesno kot tudi psihološko. Od trenerja se zahteva, da

delo prilagodi fizičnim in psihičnim sposobnostim otrok določene starostne skupine (npr.

nogometni naraščaj naj igra čim več različnih iger, ne samo nogometa, ni ožje

specializacije, brez pretiranih razlag). Trener mora paziti, da delo ni ne pretežko, ne

prelahko, da ne podcenjuje ali precenjuje sposobnosti otrok.

d) Načelo dolgoročne naravnanosti vadbe

Vrhunski dosežki zahtevajo dolgotrajno pripravo in postopnost. Obstajajo etape v

razvoju nogometašev, katere imajo vsaka svoje zahteve glede vsebine. Osnovna

zahteva je, da je treba zagotoviti čim boljšo osnovo in postopno povečati napor in

zahtevnost pri delu. Delo z mladimi mora imeti dolgoročni značaj in ne sme biti pretirano

naravnan k tekmovanju v ligi.

f) Načelo mnogostranosti

Mnogostranost zahteva od trenerja mladih široko izbiro vaj in nalog pri delu z mladimi,

kajti le tako bodo mladi dobili široko osnovo.

g) Načelo radosti ali igrivosti

Trener mladih mora s svojimi metodami, vajami in nastopom zagotoviti veselje in radost

otrok pri delu. Pri tem ne sme pretiravati, ampak spretno izbrati takšne vaje, ki bodo

zahtevale tudi odgovornost in disciplino.

20

e) Načelo dinamičnosti

Delo mora biti organizirano tako, da bo čim večkrat in istočasno zaposlilo čim več otrok

(ne delajmo kolon s 6, 7, 8 ali celo več igralci).

Ostala načela so še:

od lažjega k težjemu

od bistvenega k manj bistvenemu

veliko število ponovitev

2.5.2. Metode posredovanja snovi

2.5.2.1. Metoda demonstracije

Trener pokaže in ponazori tisto, kar bo učil. Otroci samo opazujejo. Vaja oziroma naloga

se pokaže najprej v celoti. Demonstracija naj bo v naravni obliki, tempu in ritmu ter zelo

nazorna. Včasih celo pretiravamo, kadar želimo poudariti bistvene elemente motorične

izvedbe. Demonstracija je še boljša, kadar trener s kratko besedo opozarja na bistvene

elemente motorične naloge.

2.5.2.2. Metoda razlage

Trener mora pritegniti otrokovo pozornost, da bo otrok lahko sledil razlagi, ki mora biti

kratka in jedrnata. Z razlago želimo predvsem s kratkim opisom in pojasnitvijo bistvenih

delov gibanja doseči, da bi otroci prodrli v smisel prikaza in ga razumeli. Razlaga se

velikokrat veže neposredno na demonstracijo.

2.5.3. Učne metode

Pri razvoju specifičnih nogometnih motoričnih sposobnosti uporabljamo metode, ki

zagotavljajo ustrezno posredovanje informacij in ustrezno dinamiko vadbe. Za razvoj

nogometnih motoričnih sposobnosti ločimo štiri glavne skupine metod, ki so po vsebini

in načinu posredovanja različne, vendar se med seboj dopolnjujejo.

21

2.5.3.1. Vidne metode (demonstracije, slike, video)

So zelo pomembne metode. Z njimi igralci dobijo vidne predstave o posamičnem gibu,

najrazličnejših povezavah gibanj, o medsebojnem sodelovanju igralcev v vseh fazah

igre itd. V metodičnem postopku se te metode uporabljajo takoj za besedno metodo, kot

dopolnjevanje pri utrjevanju specifičnih nogometnih motoričnih sposobnosti in taktičnega

znanja.

Slika 3: Vidna metoda

Vir: dr. M. Kovač, dr. J. Strel, dr. G. Jurak, dr. M. Bučar, dr. G. Starc, J. Pajek, (2005) Nekatera poglavja didaktike

športne vzgoje v prvem in drugem triletju osnovne šole, Ljubljana, Fakulteta za šport

2.5.3.2. Besedna (verbalna) metoda

Je pomembna pri učenju tehnike in posredovanju taktičnih informacij, predvsem v

povezavi z vidno in praktičnimi metodami. Z besednimi informacijami posredujemo

zvočne informacije. Pri posredovanju informacij je pomembno paziti na količino

posredovanih informacij, čas trajanja posredovanja informacij in predvsem sposobnosti

igralcev za dojemanje teh informacij.

Slika 4: Besedna metoda

Vir: dr. M. Kovač, dr. J. Strel, dr. G. Jurak, dr. M. Bučar, dr. G. Starc, J. Pajek, (2005) Nekatera poglavja didaktike

športne vzgoje v prvem in drugem triletju osnovne šole, Ljubljana, Fakulteta za šport

2.5.3.3. Ideomotorna metoda (pogovor)

Ideomotorna metoda je dopolnilna metoda pri motoričnem učenju. Bistvo metode je čim

bolj natančna in podrobna predstava in koncentrirano doživljanje izvršenega giba v

mislih na osnovi časovnih, prostorskih in dinamičnih parametrov sestave gibanja.

Trener prikaže Igralec opazuje

Trener razlaga Igralec posluša

22

Predpogoj je že osvojena praktična izkušnja v motorični aktivnosti. Čeprav pri tej metodi

ni aktivnega gibanja, omogoča hitrejše osvajanje informacij za razvoj specifičnih

nogometnih sposobnosti.

Slika 5: Ideomotorna metoda

Vir: dr. M. Kovač, dr. J. Strel, dr. G. Jurak, dr. M. Bučar, dr. G. Starc, J. Pajek, (2005) Nekatera poglavja didaktike športne vzgoje v prvem in drugem triletju osnovne šole, Ljubljana, Fakulteta za šport

2.5.3.4. Praktične metode

V metodiki razvoja nogometnih motoričnih sposobnosti so prav gotovo najpomembnejše

praktične metode.

2.5.3.4.1. Sintetična metoda

Sintetična metoda pomeni učenje in vadbo motoričnega gibanja v celoti. Začnemo

vedno s to metodo, da otroci takoj dobijo celostno predstavo o gibanju, ki se ga bodo

učili. Uporablja se pri razvijanju nogometnih motoričnih sposobnosti, ki omogočajo

izvedbo posamičnih strukturnih enot ter nato povezovanje strukturnih enot v celoto.

2.5.3.4.2. Analitična metoda

Analitična metoda je učenje in vadba motoričnega gibanja po posameznih sestavnih

delih. Starejši pristop poučevanja je začel s to metodo, v sodobnem pristopu jo

uporabljamo v primerih:

za odpravljanje napak

pri zahtevnejših gibanjih (varanje z žogo)

pri učenju gibanja, kjer je nevarnost poškodbe (osnovno odvzemanje,

odvzemanje s podrsavanjem)

Trener išče informacijo

Igralec posluša, išče samostojne rešitve, aktivno sodeluje

23

Analitična metoda omogoča pravilno in točno učenje tehnično-taktičnih prvin in veliko

gostoto ponavljanja. Slabost te metode pa je, da je zelo dolgočasna in nemotivacijska za

igralce.

2.5.3.4.3. Kombinirana metoda

Pri učenju in vadbi je največkrat potrebna kombinirana metoda, saj gre za uporabo tako

sintetične metode, kot tudi analitične metode, vendar najprej začnemo s sintetično.

Kombiniramo lahko tudi metodo igre z analitično metodo in metodo igre s sintetično

metodo. Prednost kombiniranih metod je v večji zanimivosti vadbe, kakovostnejši

izvedbi strukturnih enot, različnimi intenzivnostmi in gostoti vadbe.

2.5.3.4.4. Situacijska metoda

Situacijska metoda predstavlja vadbo in prilagajanje na konkretne tipične in atipične

igralne situacije v obeh fazah igre. Osnovni namen te metode je taktična informiranost

nogometaša. Trener mora posredovati nekaj idej, kako reševati posamezne situacije

med igro.

2.5.3.4.5. Metoda igre

Metoda igre je vodilna metoda pri učenju in vadbi nogometnih vsebin. V igralnih oblikah ,

ki so podobne nogometni igri, niso pa še nogometna igra, učimo predvsem neko

nogometno gibanje. Igralne oblike vsebujejo samo nekatere značilnosti in zahteve

nogometa. Največkrat so poenostavljene in jim lahko, glede na namen, spreminjamo

pravila. Npr. 2+2:2, 1+1:1, 1+1:2, igra sredine (pepček), 2+3:3. Ta metoda zagotavlja

hkrati veselje, sproščenost, čustveno doživljanje. Motiviranost je večja, individualnost je

dovolj poudarjena, raznovrstnost reševanja igralnih situacij je večja. Slabosti te metode

so lahko v preveliki individualnosti, avtomatizaciji napačnega izvajanja tehničnih prvin in

posredno napačnega razvijanja specifičnih nogometnih motoričnih prvin.

2.5.3.4.6. Tekmovalna metoda

Tekmovalna metoda predstavlja uporabo in preverjanje na treningu pridobljenih

motoričnih spretnosti in taktičnih znanj v tekmovalnih pogojih (tekma).

24

2.5.4. Oblike dela

Enako pomembno kot “kaj” učiti, je tudi “kako” učiti.

V ta namen ločimo več oblik dela in sicer:

frontalno delo

skupinsko delo

individualno delo

2.5.4.1. Frontalno delo

Frontalno delo naprej ločimo na:

sodobnejše nevezano

tradicionalno sklenjeno

2.5.4.1.1. Nevezane frontalne oblike dela

Pri nevezani frontalni obliki dela se med trenerjem in igralcem že vzpostavljajo

neposredni kontakti.

Značilnosti nevezanega frontalnega dela so:

trener usmerja vso skupino igralcev/otrok

vsa navodila, od razlage in demonstracije, do popravljanje napak, so namenjena

vsem igralcem/otrokom hkrati

vsem posredujemo istočasno enako vsebino

ni individualizacije

Prednosti nevezanega frontalnega dela:

racionalnost, ko je potrebno vse igralce z nečim seznaniti (priprava na dejavnost

– uvodni del ure, seznanjanje s preprostimi gibalnimi informacijami, ki so

namenjene vsem)

prihranek časa

Uporaba nevezane frontalne oblike dela v uvodnem delu vadbe (tekalne igre,

gimnastične vaje):

Primer 1: tekalna igra (cilj je vse ogreti, vsi delajo enako vsebino, ni individualizacije)

Primer 2: tek z delno individualizacijo (prva skupina teče ob obodu telovadnice, druga

skupina teče osmice).

25

2.5.4.1.2. Sklenjene frontalne oblike dela

Značilnosti sklenjene frontalne oblike dela so predvsem:

gre za delo s celotno skupino otrok

brez upoštevanja načela individualizacije

vsebina, postopki in obremenitve so podrejeni povprečju skupine

Vadba je za nekatere prezahtevna, za druge prelahka in zato neučinkovita. Ta vadba

porazno vpliva na šibkejše (gibalno slabše) otroke/igralce, tako v učnem kot

doživljajskem pogledu. Zato vedno bolj zaostajajo v razvoju. Ta oblika dela tudi otežuje

navezovanje socialnih stikov med skupino.

Uporaba sklenjene frontalne oblike dela:

a) Vadba v vrsti, koloni, krogu, polkrogu:

Primer 1: gimnastika (delo v vrsti, krogu, polkrogu)

Primer 2: igre z žogo, vodenje žoge (delo v koloni)

b) Delo v parih

Uporabljamo ga pri ogrevanju, učenju novih gibalnih znanj, razvijanju novih gibalnih

sposobnosti, preverjanju, priporočljivo tudi pri pomoči boljših otrok slabšim.

c) Štafete

Uporabljamo jih v glavnem delu treninga, praviloma pri utrjevanju in ponavljanju, lahko

pa organiziramo tekmovanje. Zaradi hitrosti izvedbe mora biti igralcem

snov/element/gibanje znano. Uspešno jih uporabljamo predvsem pri tekalnih igrah,

vadbi tehničnih elementov z žogo in koordinacijsko zahtevnejših nalogah.

d) Poligoni

Poligon je izjemno učinkovita organizacijska oblika. Z vsebinami razvijamo predvsem

gibalne sposobnosti ali utrjujemo gibalna znanja. Uporabljamo ga v glavnem delu

treninga. Zaradi hitrosti izvedbe mora biti igralcem snov znana.

2.5.4.2. Skupinsko delo

Med skupinske učne oblike dela štejemo klasično vadbo po postajah/v skupinah, z

različnimi izpeljavami (dopolnilne ali dodatne naloge), ter obhodno vadbo.

26

2.5.4.2.1. Značilnosti skupinskih učnih oblik

Pri skupinskih učnih oblikah so igralci razdeljeni v skupine oziroma v pare. V istem

časovnem obdobju izvajajo različne naloge.

Glavne značilnost skupinskih učnih oblik so:

ob dobri predhodni pripravi trener le nadzoruje vadbo

igralcem istočasno posreduje različne vsebine

skupinsko delo je zelo primerno za diferenciacijo in individualizacijo

v skupini se vzpostavljajo socialne interakcije

Prednosti skupinskih učnih oblik so:

racionalnost, ko želimo uriti že pridobljeno znanje in odpravljati napake

navajanje otrok na samostojno vadbo

učitelj se pri vadbi lahko posveti posameznim učencem, ostale le nadzoruje

omogoča diferenciacijo in individualizacijo

2.5.4.2.2. Vrste skupinskih učnih oblik

a) Klasična vadba po postajah (v skupinah)

Za vadbo po postajah je značilno delo v skupinah, ki so lahko homogene ali heterogene.

Igralce razdelimo na več skupin od 2 do 10 igralcev. To organizacijsko učno obliko

uporabljamo zlasti pri ponavljanju, ko določeno učno snov utrjujemo z namenom, da jo

igralci trajno osvojijo.

Delo je organizirano tako, da je vsebina nalog na različnih vadbenih mestih sorodna ali

pa povsem različna, odvisno od ciljev, ki smo si jih zastavili. Vadba na posameznem

mestu praviloma traja 2-5 minut.

Način uporabe skupinskega dela v različnih stopnjah učenja:

pri podajanju novih učnih vsebin so skupine po navadi heterogene, saj na ta

način

dosežemo, da boljši učenci pomagajo slabšim

pri ponavljanju so skupine praviloma homogene; boljšim skupinam dajemo

zahtevnejše naloge, slabšim pa naloge, ki so bolj preproste in imajo vlogo

dopolnilnih vaj

27

Če organiziramo tekmovanje, učence razdelimo v heterogene skupine, saj imajo le tako

vsi možnost zmagati.

b) Delo z dopolnilnimi/dodatnimi nalogami

Delo z dopolnilnimi/dodatnimi nalogami je zahtevna organizacijska učna oblika, ki je v

praksi manj uveljavljena, a je zelo učinkovita, saj omogoča večjo individualizacijo.

Na osnovni vadbeni postaji igralci izvajajo glavno vsebino. Na drugih,

dopolnilnih/dodatnih postajah pa izvajajo dopolnilne/dodatne naloge. Te lahko

pripomorejo k izboljšanju tehnike prvine, ki jo vadimo ali pa z njimi razvijamo določene

gibalne sposobnosti. Na dodatnih postajah izvajajo naloge v oteženih okoliščinah(npr.

večje število ponovitev, hitrejša izvedba, izvedba v specifičnih pogojih).

c) Obhodna vadba

Igralci so razdeljeni v manjše skupine, ki pri vadbi krožijo od naloge do naloge, ki so

nanizane v določenem logičnem zaporedju. Osnovni namen vadbe je predvsem z

ustrezno obremenitvijo razvijanje motoričnih sposobnosti.

Naloge so razporejene v obliki kroga, njihovo število je različno (6 – 10) in je odvisno od

števila igralcev in velikosti prostora. Biti morajo preproste in poznane, tako da izvedba

ne povzroča težav.

Obremenitev lahko povečamo na različne načine:

povečamo število postaj

povečamo čas trajanja dela na posamezni postaji

povečamo število ponavljanj

povečamo število obhodov

zmanjšamo čas odmora

povečamo težo bremena

Poznamo več načinov obhodne vadbe:

a) Individualna obremenitev

Na vsakem vadbenem mestu igralci vadijo eno minuto; obremenitev si določajo sami. Ni

nujno, da opredelimo odmor.

b) Minutni ciklus vadbe

V času ene minute predpišemo čas dela in odmor (npr. na začetku bodo igralci izvajali

nalogo 20 sekund in 40 sekund počivajo, v drugem obhodu čas dela podaljšamo na 30

28

sekund itd.). Čas dela povečujemo glede na pripravljenost igralcev. Slabost tega načina

je, da je čas dela/obremenitve za vse igralce enak, kar pomeni, da ni individualizacije.

c) Kdo bo hitrejši?

Na vseh postajah vsi igralci izvajajo enako število vaj (ponovitev). Ko opravijo

predpisano število vaj (ponovitev) na eni postaji, gredo na naslednjo. Če tekmujemo,

zmaga tisti, ki prvi opravi vse predpisane naloge na vseh postajah.

d) Kdo bo naredil več postaj?

Na vsaki postaji vsi igralci izvajajo enako število vaj. Igralci lahko tekmujejo, kdo naredi

več postaj v določenem času, npr. v petih minutah.

e) Ciljni čas

Čas, ki ga je dosegel posamezni učenec v prvem obhodu, poskuša v drugem obhodu

izboljšati. Pri takšnem načinu je mogoča individualizacija, saj so sposobnejši igralci bolj

obremenjeni.

f) Morgan-Adamsov princip

Ta način je zelo učinkovit, saj lahko obremenitev prilagajamo sposobnostim

posameznika ali skupine. Najprej igralce preverimo, da dobimo podatke o njihovih

trenutnih zmožnostih. Uporabljamo maksimalni test v enoti časa, ki je običajno 1 minuta

(ali manj pri zahtevnejših vajah). Lahko ugotavljamo tudi maksimalni test zmogljivosti

(število ponovitev oziroma čas, v katerem igralec opravi določeno število ponovitev).

Na začetku igralci začnejo naloge s polovico maksimalne obremenitve, nato pa

obremenitev postopoma zvišujemo. Sprva na račun povečanja števila obhodov s

polovico maksimalne obremenitve (npr. trije krogi s polovico maksimalne obremenitve),

nato pa s pomočjo povečanja števila ponovitev na posameznem vadbenem mestu (npr.

polovica maksimalne obremenitve +2, +3 ... v serijah 1x, 2x ... z odmori 30 sekund, 20

sekund ...).

Zelo pomembna je uporaba preglednic, kamor vpisujemo obremenitve in dosežke

posameznika ali skupine. Igralce sistematično spremljamo, saj jih s tem motiviramo in

spodbujamo k nadaljnjemu delu.

Za trenerja je to zahtevna organizacijska oblika, vendar je izredno učinkovita, saj

omogoča izrazito individualizacijo dela.

29

(dr. M. Kovač, dr. J. Strel, dr. G. Jurak, dr. M. Bučar, dr. G. Starc, J. Pajek, (2005) Nekatera

poglavja didaktike športne vzgoje v prvem in drugem triletju osnovne šole, Ljubljana, Fakulteta

za šport )

2.5.4.3. Individualna oblika

Individualna oblika se izvaja znotraj frontalnega ali skupinskega dela tako, da lahko

hodimo od igralca do igralca, ga spodbujamo, popravljamo napake pri izvajanju, hkrati

pa se vsakemu čimbolj posvetimo.

2.5.5. Metodična lestvica

Metodična lestvica ali metodični postopek pri poučevanju elementov tehnike je urejeno

zaporedje postopkov, metod in vaj pri učenju določene gibalne naloge.

I. Imenovanje in demonstracija učnega elementa

II. Opis bistvenih sestavnih elementov

III. Izvedba tehničnega elementa v celoti v gibanju (1. stopnja vadbe)

IV. Demonstracija in opozorilo na bistven napake

V. Izvajanje in vadba elementa po posameznih delih za odpravljanje napak ali za

izpopolnjevanje elementa

VI. Izvajanje in vadba udarca v cilj (2. stopnja vadbe - samo pri udarcih!!)

VII. Izvajanje in vadba elementa v povezavi z drugimi vsebinami nogometne igre (3.

stopnja vadbe)

VIII. Izvajanje in vadba elementa v »igralni obliki« ali v »tipični igralni situaciji« (4.

stopnja vadbe) (Elsner, Verdenik, Pocrnjič,1996)

30

3. Cilji

Cilj diplomske naloge je poiskati, opisati in predstaviti metodiko učenja varanj z žogo.

Metodiko varanja sem razčlenil na posamezne gibe in jo podrobno predstavil tako v

pisni obliki kot z DVD-jem in slikovnim gradivom. V taki obliki je dostopna tako

amaterskim ljubiteljem nogometa kot trenerjem (učiteljem) za metodično učenje in

treniranje.

Posebno pomemben je tak način predstavitve pri delu z otroci, saj jim tako približamo

vidne predstave o posamičnem gibu; na ta način ga hitreje in pravilno osvojijo. Hkrati pa

je ta način predstavitve primeren tudi za postopno/metodično učenje in treniranje, saj

tako lahko zmanjšamo ali celo preprečimo avtomatizacijo napačnega izvajanja tehničnih

prvin.

31

4. Metode dela

Diplomsko delo je monografskega tipa. Za izdelavo sem uporabljal domačo in tujo

strokovno literaturo, katere vire navajam v sedmem poglavju. Prav tako so mi bili v

pomoč elektronski mediji ter izkušnje, ki sem jih pridobil pri delu z nogometaši ter s

študijem na Fakulteti za šport.

Pri demonstraciji tehnik za izdelavo slikovnega gradiva sta sodelovala Gašper Kern in

David Selan. Gradivo smo posneli na igrišču NK Velesovo. Za snemanje smo uporabljali

fotoaparat Canon PowerShot SX10IS z ločljivostjo 10 milijonov slikovnih pik.

Pred vsakim novim tehničnim elementom smo z demonstratorji preučili tehnike elemente

varanja, ki so pomembni za pravilno izvedbo posameznega preigravanja. Vsak element

preigravanja smo posneli večkrat (5 do 10 ponovitev).

Po končanem snemanju sem za posamezne tehniko izbral videoposnetek, ki je najbolj

nazorno prikazoval pravilnost izvedbe posamezne tehnike varanja. Posnetek sem nato

razrezal s spletno aplikacijo http://image.online-convert.com/convert-to-jpg, ki je video

vsebino razdelil v 150 do 200 posameznih slik. Izmed njih sem nato izbral dvanajst

najbolj pomembnih, ki sem jih vključil v diplomsko delo. Iz njih se najbolj nazorno vidi

gibanje napadalca.

Na podlagi slikovnega gradiva in video analize sem nato gibanje napadalca za vsak

primer varanja z žogo razčlenil na posamezne elemente in jih podrobno opisal. Od

devetintrideset pripravljenih preigravanj z žogo, smo jih posneli triintrideset. Izmed njih

sem nato izbral petindvajset preigravanj, ki so se mi po lastni presoji zdeli kar najbolj

uporabni pri igri ter se ne ponavljajo. Nekateri so se namreč razlikovali samo v

podrobnostih.

Za snemanje posameznega preigravanja je bilo v povprečju potrebnih šest do sedem

ponovitev snemanj, da je bilo gibanje napadalca in kakovost posnetka zadovoljiva.

Povzetek:

39 pripravljenih preigravanj

33 posnetih preigravanj

25 predstavljenih preigravanj

210 posnetkov preigravanj

Za risanje skic sem uporabil program Tactics Manager 2.5.

32

5. Teorija in metodika različnih varanj z žogo

Metodična lestvica ali metodični postopek pri poučevanju elementov tehnike je urejeno

zaporedje postopkov, metod in vaj pri učenju določene gibalne naloge.

I. Imenovanje in demonstracija učnega elementa

II. Opis bistvenih sestavnih elementov

III. Izvedba tehničnega elementa v celoti v gibanju (1. stopnja vadbe)

IV. Demonstracija in opozorilo na bistven napake

V. Izvajanje in vadba elementa po posameznih delih za odpravljanje napak ali za

izpopolnjevanje elementa

VI. Izvajanje in vadba udarca v cilj (2. stopnja vadbe - samo pri udarcih!!)

VII. Izvajanje in vadba elementa v povezavi z drugimi vsebinami nogometne igre (3.

stopnja vadbe)

VIII. Izvajanje in vadba elementa v »igralni obliki« ali v »tipični igralni situaciji« (4.

stopnja vadbe) (Elsner, Verdenik, Pocrnjič,1996)

5.1. Varanje s košenjem

Prikaz:

Slika 6:Varanje s košenjem

Vir: Rok Kern

33

Opis bistvenih sestavnih elementov:


igralec vodi žogo naravnost proti nasprotniku

ko se igralec odloči za varanje (1-2 m pred njim), mora imeti stojno nogo za žogo

ter težo na tej nogi

nato igralec peto druge noge dvigne k zadnjici, izvede rahel zamah proti žogi in

udarec po žogi s sprednjim notranjim delom stopala izven središča žoge. Tako

žogo “pokosi” in jo usmeri v drugo stran (stran stojne noge)

takoj za tem sledi “šprint”

1. STOPNJA: Izvedba tehničnega elementa v celoti v gibanju

Igralci vodijo žogo znotraj omejenega prostora zapolnjenega s stožci (nasprotniki) in

izvajajo varanje pred stožcem (počasno vodenje proti stožcu, hitro varanje, kjer je

potrebno paziti na primerno razdaljo od stožca ter da pri košenju nogo dvignemo do

zadnjice ter nato šprint za žogo). Vajo izvajamo izmenično z desno in levo nogo.

Slika 7: Preigravanje z žogo v omejenem prostoru

34

Slika 8: Preigravanje v trojkah

Razlaga in opozorilo na bistvene napake:

ni prisotna trodelnost preigravanja (počasi-hitro-šprint)

preveč ali premalo se približamo nasprotniku

ne znižamo težišča ampak ostanemo togi

nepravilna postavitev stojne noge (preveč spredaj)

Analitična vadba

Varanje s košenjem vadimo najprej v počasnem teku ali hoji, kjer smo pozorni predvsem

na to da se pri košenju dvignemo na prste stojne noge ter nato izvedemo udarec po žogi

z drugo nogo s sprednjim notranjim delom stopala, kjer je potrebno paziti da dvignemo

to nogo do zadnjice. Ko nam to ne dela več težav nadaljujemo s sintetično vadbo

preigravanja, kjer smo pozorni na trodelnost varanja. Se pravi na počasnejši uvod – hitro

varovanje – šprint. (povzeto po Pocrnjič M., 1995)

2. STOPNJA: ni izvedljiva

35

3. STOPNJA: izvajanje in vadba elementa v povezavi z drugimi vsebinami nogometne igre

Slika 9: Povezovanje varanja s strelom na gol

Slika 10: Povezovanje varanja s podajo in strelom na gol

36

4. STOPNJA: Izvajanje in vadba elementa v »igralni obliki« ali v »tipični igralni situaciji« Igralca se gibljeta v omejenem prostoru, kjer vsak brani svoja vrata. Igralec poskuša

preigrati nasprotnika da doseže gol.

Slika 11: Igralna situacija za varanje s košenjem

37

5.2. Varanje z zunanjim delom stopala

Prikaz:

Slika 12: Varanje z zunanjim delom stopala

Vir: Rok Kern



igralec žogo vodi naravnost proti nasprotniku

1-2 m pred nasprotnikom igralec postavi stojno nogo vstran od žoge v višini žoge

(ali celo pred žogo)

prenese težo na stojno nogo, zniža težišče tako, da napravi polčep na stojni nogi

v smeri dol-vstran-naprej

z drugo nogo igralec napravi najprej zamah k stojni nogi, nato pa bliskovito

potisne žogo v nasprotno stran od stojne noge z zunanjim delom stopala

takoj za tem sledi šprint za žogo

38

Razlaga in opozorilo na bistvene napake


preveč ali premalo se približamo nasprotniku

nepravilna postavitev stojne noge (predaleč od žoge)

1. STOPNJA: Izvedba tehničnega elementa v celoti v gibanju

Isto kot pri varanju s košenjem, vadimo preigravanje v omejenem prostoru kjer je stožec

namišljen nasprotnik ter preigravanje v trojkah.

Analitična vadba

Pri tem varanju lahko posebej vadimo varanje tako da je žoga najprej na miru in vadimo

samo kje moramo postaviti stojno nogo, da lahko najbolj optimalno izvedemo gib vstran.

Ko to že znamo lahko to izvajamo v počasnem teku. Po primernem obvladovanju tega

varanja lahko to začnemo vaditi po sintetični metodi, se pravi celotno varanje v

primernem tempu, kjer pazimo na trodelnost.

2. STOPNJA: Ni izvedljiva

3. STOPNJA: Izvajanje in vadba elementa v povezavi z drugimi vsebinami nogometne

igre

Pri tej vaji je cilj napadalca da mu uspe prečkati vrata ki so bližje sredini igrišča, s tem si

omogoči lažje nadaljevanje akcije proti golu, oz. pri igri si s tem pusti več odprtih

možnosti za nadaljevanje napada, kot pa če je omejen na prostor ob stranski črti.

Prehod med stožci točkujemo od 5 do 1 za boljšo motiviranost igralcev.

39

Slika 13: Povezovanje varanja s strelom na gol

Slika 14: Povezovanje varanja s sprejemanjem dolge podaje, podaja in pa strel na gol

40

4. STOPNJA: Izvajanje in vadba elementa v »igralni obliki« ali v »tipični igralni situaciji«

Slika 15: Igra na več vrat

41

5.3. Varanje z obratom

Prikaz:

Slika 16: Varanje z obratom

Vir: Rok Kern


nasprotnik je za igralcem

igralec varanje izpelje tako, da vodi žogo v nasprotno stran od želene smeri za

nadaljevanje igre(oz. je taka situacija)

nasprotnik se giblje za njim

v hitrem teku igralec izvede obrat za 180° in vodi žogo v nasprotno stran

obrat opravi v stran, ki je bolj prosta

Igralec sestavljeno varanje izpelje tako, da pred obratom z žogo telo nagne v nasprotno

stran od nameravanega obrata ( fintiranje). Nasprotnik se odzove na njegov “lažni” gib in

mu omogoči prosto pot v nasprotno stran.

42

Razlaga in opozorilo na bistvene napake


ne naredimo fintiranja 1. STOPNJA: Izvedba tehničnega elementa v celoti v gibanju

Isto kot pri varanju s košenjem. Analitična vadba

Lahko v počasnem teku vadimo sami kjer počasi naredimo fintiranje in nato hitreje

varanje v nasprotno stran.

2. STOPNJA: Ni izvedljiva

3. STOPNJA: Izvajanje in vadba elementa v povezavi z drugimi vsebinami nogometne igre

Slika 17: Povezovanje varanja z dvojno podajo in strelom na gol

43

Slika 18: Povezovanje varanja s sprejemanjem dolge podaje ter predložkom v kazenski prostor

4. STOPNJA: Izvajanje in vadba elementa v »igralni obliki« ali v »tipični igralni situaciji«

Igra v omejenem prostoru kjer se štejejo točke za vsako uspešno narejeno preigravanje.

Igralci imajo na volja varanje s košenjem, varanje z zunanjim delom stopala in varanje z

obratom da si pridobijo točko. Ekipa z največ točkami zmaga.

Slika 19: Igralna oblika; namesto golov se šteje za točko uspešno izvedeno varanje

44

5.4. Varanje z zaustavljanjem žoge

Prikaz:

Slika 20: Varanje z zaustavljanjem žoge

Vir: Rok Kern


nasprotnik je poleg igralca ( oz. tečeta en ob drugem)

igralec žogo vedno vodi z nogo, ki je bolj oddaljena od nasprotnika

igralec varanje izpelje tako, da se v zelo hitrem teku zaustavi

pri tem ima vso težo telesa na nogi, ki je bliže nasprotniku, z bolj oddaljeno nogo

pa s podplatom žogo zaustavi in stopi nanjo

nasprotnik se na njegovo nenadno spremembo gibanja ne more takoj odzvati,

zato teče še nekoliko naprej

to izkoristi igralec za spremembo smeri vodenja ali drugačno nadaljevanje

zamišljene akcije

45

5.5. Varanje z zamahom nad žogo

Prikaz:

Slika 21: Varanje z zamahom nad žogo

Vir: Rok Kern


nasprotnik je poleg igralca ( oz. tečeta en ob drugem)

to varanje je zelo podobno tistemu z zaustavljanjem žoge

v teku, ko se žoga kotali, zamahne igralec z nogo, ki je bolj oddaljena od

nasprotnika, nad žogo

po zamahu igralec nadaljuje z vodenjem žoge v teku

igralčev zamah nad žogo zmede nasprotnika, zato se želi hitro zaustaviti

ta trenutek igralec izkoristi in pospeši tek ter se od nasprotnika oddalji

46

5.6. Varanje z dvojnim košenjem

Prikaz:

Slika 22: Varanje z dvojnim košenjem

Vir: Rok Kern



da bi bilo varanje uspešno, mora igralec najprej udariti žogo v nasprotnikovo

stran, da nasprotnik misli, da bomo varali v njegovo stran.

tako nasprotnik iztegne nogo z namenom, da bi blokiral varanje

igralec mora v tem trenutku »pokositi« žogo v nasprotno smer, ter v šprintu

nadaljevati v željeno smer

nasprotnik nam težko takoj sledi, ker v trenutku, ko se odloči blokirati igralčevo

varanje in iztegne nogo, ni pripravljen na hitri tek za igralcem, prav tako je s

hrbtom obrnjen v našo smer varanja

47

5.7. Varanje s prestopom (scissors move, step over)

Prikaz:

Slika 23: Varanje s prestopom

Vir: Rok Kern



igralec se mu v teku približuje ter 1-2m pred njim začne z varanjem

z nogo s katero igralec vodi žogo, prestopi oz. zakroži z nogo okoli nje in sicer

tako, da gre najprej z nogo za žogo do druge noge in notranje strani žoge, nato

igralec nadaljuje z gibom pred žogo, tako da noga, s katero prestopa, konča spet

na zunanji strani žoge

nato igralec z nartom druge noge porine žogo v nasprotno smer od prestopa,

čemur sledi šprint

48

5.8. Varanje z dvojnim prestopom (double scissors move)

Prikaz:

Slika 24: Varanje z dvojnim prestopom

Vir: Rok Kern

To varanje je zelo podobno varanju s prestopom, z razliko, da pri tem varanju igralec

naredi dva ali več prestopov čez žogo, kar dodatno zmede nasprotnika.



igralec se mu v teku približuje ter 1-2m pred njim začne z varanjem

z nogo s katero igralec vodi žogo, prestopi oz. zakroži z nogo okoli nje in sicer

tako, da gre najprej z nogo za žogo do druge noge in notranje strani žoge, nato

igralec nadaljuje z gibom pred žogo, tako da noga, s katero prestopa, konča spet

na zunanji strani žoge

enako ponovimo z drugo nogo

nato igralec z nartom noge s katero je začel varanje porine žogo v nasprotno

smer od prestopa, čemur sledi šprint

49

5.9. Varanje »reverse scissors«

Prikaz:

Slika 25: Varanje "reverse scissors"

Vir: Rok Kern



varanje je sestavljeno iz več preprostih gibov

ko je nasprotnik v primerni razdalji od igralca, le-ta začne z varanjem

igralec žogo najprej z eno nogo prestopi, ter nato z notranjim delom druge noge

žogo preusmeri v tisto stran, v katero je sprva začel z varanjem, ter v šprintu

nadaljuje mimo nasprotnika

50

5.10. Varanje z dvojnim nagibom (double lunge move)

Prikaz:

Slika 26: Varanje z dvojnim nagibom

Vir: Rok Kern



to varanje je potrebno začeti 3-4 metre pred nasprotnikom

bolj kot spretnost z žogo je tukaj potrebno ukaniti nasprotnika z gibanjem telesa

ko igralec vodi žogo, naredi kratek skok na eno od strani, npr., da začne z desnim

skokom vstran. Vso težo telesa ima na desni nogi, z levo nogo pa nakaže, kakor

da bo žogo brcni z zunanjim delom stopala v levo stran

pri tem je zelo pomembno, da pri nakazanih gibih, v tem primeru v levo stran,

sodeluje tudi zgornji del telesa, zlasti ramena, saj bo gib tako bolj prepričljiv.

nato igralec skoči na levo stran žoge, kjer je vsa teža telesa na levi nogi in z

desno nogo in z rotiranjem telesa nakaže, da bo šel v desno stran

če je nasprotnik »nasedel« že pri prvem nakazanem gibu, seveda igralec

nadaljuje varanje v desno stran, če pa ni, pa igralec akcijo ponovi še enkrat s

skokom na desno stran in nato nadaljuje levo mimo nasprotnika

51

5.11. Varanje s polnim obratom (360 spin, Zidane)

Prikaz:

Slika 27: Varanje s polnim obratom

Vir: Rok Kern



varanje je potrebno začeti do 2m pred nasprotnikom, odvisno od hitrosti

z nogo, s katero igralec vodi žogo, le to porola/povleče malo nazaj

nato s telesom naredi obrat za 360°, pri čemer zamenja nogo na žogi, ter jo s

podplatom porola v smer varanja

pri tem varanju je treba paziti, v katero smer se igralec obrača

če je nasprotnik bolj na igralčevi levi strani, bo igralec pri varanju naredili obrat v

desno stran, zato, da je žoga čim dlje od nasprotnika, in obratno

52

5.12. Varanje »Cruyff«

Prikaz:

Slika 28: Varanje "Cruyft"

Vir: Rok Kern


nasprotnik se igralcu približuje s sprednje ali bočne strani

žoga je pri nogi, ki je bolj oddaljena od nasprotnika

to je sestavljeno varanje, saj je večino varanja odvisno od tega, da nasprotnik

misli, da bo igralec žogo podal ali streljal na gol

ko je nasprotnik blizu, igralec z oddaljeno nogo nakaže strel oz. podajo

to mora izvesti kar se da prepričljivo, zato, da nasprotnik poizkusi to preprečiti

nato pa namesto, da igralec žogo poda soigralcu, žogo porine za stojno nogo

tako se nasprotnik v trenutku znajde obrnjen s hrbtom proti igralcu in žogi

takoj za tem igralec izvede šprint v željeno smer

53

5.13. Varanje »nutmeg« (panna, mrežca)

Prikaz: Slika 29: Varanje "nutmeg"

Vir: Rok Kern


nasprotnik je pred igralcem ali bočno od njega

ko je nasprotnik 1-2 metra pred igralcem, mora imeti igralec popoln nadzor nad

žogo

v tem trenutku mora igralec vedeti, katera je nasprotnikova stojna noga

ponavadi ima nasprotnik stojno nogo rahlo pred drugo nogo

ko je igralec pripravljen za varanje, najprej naredi “fintiranje”

žogo potisne približno pol metra v smeri nasprotnikove nestojne noge

zelo pomembno pri tem je tudi gibanje telesa, saj mora igralec nasprotnika

prepričati, da bo šel v smer gibanja telesa

s tem bo igralec dosegel, da bo nasprotnik naredil dolg korak v smer gibanja

žoge

ko nasprotnik naredi dolg korak proti žogi, igralec žogi spremeni smer za toliko,

da gre žoga nasprotniku med nogami, igralec pa ga obide, ter v šprintu nadaljuje

z igro

54

5.14. Varanje »backbreaker«

Prikaz:

Slika 30: Varanje "backbreaker"

Vir: Rok Kern



varanje mora igralec začeti do 2m pred nasprotnikom, odvisno od hitrosti

igralec žogo z desno nogo porola naprej, ter jo nato prestopi z levo nogo

pri tem je zelo pomembno gibanje telesa, ki ga mora igralec v tem trenutku

izrazito obrniti v nasprotno stran od načrtovanega varanja

po »fintiranju« se igralec spet obrne s telesom v drugo stran, ter žogo z notranjim

delom stopala vodi stran od nasprotnika

nato ter v šprintu nadaljuje z igro

55

5.15. Varanje »backheel« (petka)

Prikaz:

Slika 31: Varanje "backheel"

Vir: Rok Kern


nasprotnik je bočno ali celo malo za igralcem in igralca poskuša dohiteti

igralec z levo nogo naredi korak naprej, s čimer »fintira« nasprotnika, da tudi on

stopi naprej

z desno nogo nato igralec s peto udari žogo za nasprotnikom bočno stran od

njega, čemur sledi šprint

56

5.16. Varanje »under the bridge«

Prikaz:

Slika 32: Varanje "under the bridge"

Vir: Rok Kern



varanje igralec izvaja na mestu ali pa se premakne celo korak nazaj

tako nasprotnik postane agresivnejši, ter igralca ne čaka, ampak gre proti njemu

igralec žogo z nogo porola nazaj, ter jo porine za telesom na drugo stran, pri

čemer naredi kratek korak nazaj, ter žogo ustavi s podplatom druge noge

pomembna je tudi igralčeva drža telesa, da nasprotnika »fintira«, da ga

nasprotnik poskuša blokirati na tej strani

igralec akcijo še enkrat ponovi z drugo nogo v drugo stran, z razliko, da žoge

sedaj ne ustavi, ampak jo porine mimo nasprotnika naprej ter v šprintu nadaljuje

57

5.17. Varanje »whiplash«

Prikaz:

Slika 33: Varanje "whiplash"

Vir: Rok Kern



varanje je potrebno začeti do 2m pred nasprotnikom, odvisno od hitrosti

igralec z nogo brcne ali porola žogo proti drugi nogi nazaj, s katero jo nato hitro

brcne z notranjim delom pete naprej mimo nasprotnika

v hitri akciji to izgleda, kot da bi se žoga odbila od igralčeve noge

nato igralec nasprotnika obide po drugi strani, pridobi spet žogo v posest in v

šprintu nadaljuje

58

5.18. Varanje »crossover«

Prikaz:

Slika 34: Varanje "crossover"

Vir: Rok Kern



to varanje je zelo težko izvedljivo, še težje ga je izvesti med tekmo v teku

nasprotnik mora biti zelo blizu. Igralec začne tako, da žogo najprej porola z eno

nogo diagonalno naprej, z drugo nogo pa žogo prestopi

tako je igralec v položaju, kjer ima noge zakrižane

igralec nato z nogo, s katero je prej porolal žogo naprej in je za drugo nogo,

brcne žogo z nartom naprej mimo nasprotnika, ter v šprintu teče za njo

ta gib bo verjetno zelo zmedel nasprotnika in je malo verjetno, da bo igralcu takoj

sledil

59

5.19. Varanje »rabona«

Prikaz:

Slika 35: Varanje "rabona"

Vir: Rok Kern


pri tej potezi igralec ne obide nasprotnika, ampak žogo poda soigralcu ali strelja

ko je igralec pred nasprotnikom, stopi z levo nogo blizu žoge tako, da sta noga in

žoga vzporedno, vendar naj bo žoga na zunanji strani

nato igralec z desno nogo zamahne nazaj ter brcne žogo z nartom kar se da

močno, pri čemer ima noge prekrižane

ker ta gib ni ravno tipičen za nogomet, ga nasprotnik po vsej verjetnosti ne bo

uspel blokirati

60

5.20. Varanje »fake rabona«

Prikaz:

Slika 36: Varanje "fake rabona"

Vir: Rok Kern


igralec nasprotniku nakaže, da bo naredili “trik” podajo Rabona

vendar, ko je čas za podajo, igralec žoge ne brcne, ampak jo le ustavi ( oz. si jo

poda v nasprotno smer kot je bil mišljen udarec) in nadaljuje v nasprotno smer

varanje mora igralec izvesti prepričljivo, zato da se nasprotnik potrudi zaustaviti

Rabona podajo, drugače varanje ne bo tako uspešno

61

5.21. Varanje »roundabout«

Prikaz:

Slika 37: Varanje "roundabout"

Vir: Rok Kern


igralec žogo sprejme, ko je s hrbtom obrnjen proti nasprotniku

z eno nogo igralec trdno stoji, z drugo nogo sprejme žogo z notranjim delom

stopala, ter se v istem trenutku obrne za 180° na stojni nogi brez prestopanja ter

brez ustavljanja žoge

ko je igralec z obrazom obrnjen proti nasprotniku, se odloči, v katero stran bo

nadaljeval z akcijo

vse je namreč odvisno od tega, kako igralec žogo sprejme, za koliko stopinj se

obrne in katera je v tistem trenutku stojna noga nasprotnika

igralec se mora torej v trenutku odločiti in v šprintu nadaljuje mimo nasprotnika

62

5.22. Varanje »elastico« (elastika)

Prikaz:

Slika 38: Varanje "elastika"

Vir: Rok Kern



ta tehnika varanja je na pogled zelo preprosta, vendar jo je težko pravilno izvesti

ko se igralec približuje nasprotniku, na primerni razdalji s sprednjim zunanjim

delom stopala porine žogo vstran, približno pol metra, ter ne da bi z nogo stopi na

tla, jo s sprednjim notranjim delom stopala potegne nazaj ter v šprintu nadaljuje

gibanje mimo nasprotnika po nasprotni strani, po kateri je prej izvedel varanje

Pri tem varanju je zelo pomembna razdalja, ko igralec žogo porine vstran in spet nazaj,

saj večja kot je razdalja, bolj učinkovito bo varanje.

63

5.23. Varanje »rainbow«

Prikaz:

Slika 39: Varanje "rainbow"

Vir: Rok Kern



z nartom desne noge ali notranjim delom stopala igralec “naloži” žogo na peto

leve noge, naredi korak naprej in dvigne žogo za hrbtom, nad glavo ter čez

nasprotnika

medtem igralec obide nasprotnika ter žogo ujame, ko pade na tla, ter v šprintu

nadaljuje z igro

64

5.24. Varanje »subway«

Prikaz:

Slika 40: Varanje "subway"

Vir: Rok Kern


nasprotnik je za nami ter nas že pokriva

da bo varanje uspešno, mora soigralec igralcu podati močno podajo

ko igralec dobi žogo, jo z desno nogo z zunanjim delom stopala dvigne/brcne

tako, da še vedno obdrži prvotno smer

mogoče le malo v desno, da jo nasprotnik težje prestreže, doda pa se ji višina

medtem, ko igralec žogo brcne v desno, obide nasprotnika po levi strani ter za

njim ujame žogo in nadaljuje v šprintu

65

5.25. Varanje »Matthews« (Matthews move)

Prikaz:

Slika 41: Varanje "Matthews"

Vir: Rok Kern



to varanje je uporabno takrat, ko nasprotnik ne teče na nas, ampak nas spremlja

z razdalje 1-2m

igralec mora biti pozoren na gibanje nasprotnikovih nog, oziroma na to, katera

nasprotnikova noga je stojna v trenutku igralčevega varanja

za uspešno izvedbo Matthevsa mora igralec v trenutku, ko nasprotnik prenese

vso težo telesa na eno nogo, z notranjim delom stopala poriniti žogo proti tej nogi

nato igralec z zunanjim delom stopala brcne žogo mimo nasprotnikove stojne

noge ter nadaljuje v želeni smeri

To varanje mora igralec izvesti zelo hitro, drugače bo nasprotnik dojel igralčev namen in

mu tako preprečil izvedbo varanja.

66

6. Razprava

Pri učenju in vadbi varanja z žogo priporočamo najprej izbrati za vadbo bolj

osnovne/lažje tipe varanj, da jih treniranec lahko lažje osvoji. V prvem delu začnemo

izvajati varanje analitično in sicer po posameznih delih/gibanjih varanja. Nato vse to

povežemo med seboj ter vadimo celotno varanje. V nadaljevanju, ko to gibanje že

obvladamo, pa povežemo elemente varanja še z drugimi prvinami, kot so: vodenje žoge,

varanje, strel na gol…

Na svetovnem nogometnem prvenstvu, ki se je leta 2006 odvijalo v Nemčiji, je bilo v

izločilnem delu tekmovanja ugotovljenih enajst najpogostejših situacij varanja z žogo.

Najpogosteje se ponavljajo:

varanje z notranjim delom stopala

varanje z zunanjim delom stopala

varanje z obračanjem

varanje z udarcem žoge mimo obrambnega igralca po strani, ki je nasprotna od

strani, po kateri steče napadalec

Nekoliko redkeje se ponavljajo:

varanje s spremembo hitrosti gibanj, ko se napadalec in obrambni igralec gibljeta

zelo hitro in približno v isti smeri

varanje z notranjim delom stopala ta stojno nogo po nakazanem udarcu

varanje s prestopanjem

varanje, pri katerem napadalec udari žogo obrambnemu igralcu men nogama

varanje s spremembo smeri, ko se napadalec in obrambni igralec gibljeta zelo

hitro in približno v isti smeri

varanje z notranjim delom stopala po nakazanem udarcu

varanje z notranjim delom stopala v stran pred stojno nogo in udarcem v smeri

naprej z notranjim delom stopala nasprotne noge

(Rovan, Kugovnik, Supej, Verdenik, 2009)

Prve tri najpogosteje uporabljene tehnike varanja z žogo v izločilnem delu svetovnega

nogometnega prvenstva v letu 2006 so tudi prve tri opisane in predstavljene v diplomski

nalogi. Te tri tehnike varanja so tudi najbolj osnovne ter najlažje za učenje z mladimi.

67

7. Sklep

Prepričan sem, da bo diplomska naloga imela koristne informacije tako v teoriji kot v

praksi ter bo prispevala k bolj kakovostnim treningom. Diplomska naloga bo kot

informacijska podpora vsem, ki jih poglobljeno zanima varanje z žogo, ter želijo v

svojem programu trenažnega procesa svojim igralcem nuditi več informacij, predvsem

praktičnih informacij in nazornega slikovnega prikaza.

Diplomska naloga bo odličen pripomoček vsem ljubiteljskim amaterjem in poklicnim

trenerjem, ki se ukvarjajo z vzgojo mladih nogometašev. Predvsem je namenjena za

treniranje mladih nogometašev, ki so šele začeli z osvajanjem osnovnih nogometnih

prvin, predvsem varanja z žogo.

Slikovno gradivo, ki ga prikazujem skozi celotno diplomsko nalogo, predstavlja veliko

dodano uporabno vrednost za metodično učenje in treniranje.

Pri svojem trenerskem delu sem med drugim ugotovil, da je za mlade igralce veliko bolj

zanimivo, če jim tehnike igranja z žogo predstavimo na več načinov: opisno, s slikovnim

gradivom, video vsebinami ter seveda s praktičnim prikazom na treningih. Med drugim

sem zasledil tudi to, da se mladi s takim načinom prikaza bolj zapomnijo ter so tudi bolj

zainteresirani za učenje novih tehnik. Hkrati pa je ta način predstavitve primeren tudi za

postopno/metodično učenje in treniranje, saj tako lahko zmanjšamo ali celo preprečimo

avtomatizacijo napačnega izvajanja tehničnih prvin.

Podroben prikaz različni metod varanj z žogo bo uporabnikom predstavljal uporabno

gradivo, ki ga je mogoče dopolnjevati in nadgrajevati z dodajanjem novih nogometnih

tehnik. Na ta način gradivo ne bo imelo uporabne vrednosti le kratek čas, saj ga bodo z

dodajanjem novih tehnik lahko uporabljale tudi bodoče generacije.

68

8. Literatura

Elsner B., (1984). Metodika dela z nogometaši. Ljubljana: Šolski center za telesno

vzgojo

Elsner B., Verdenik Z., Elsner B. ml., Pocrnjič M., (1996). Trener C. Ljubljana: Študijsko

gradivo za interno uporabo, Nogometna zveza Slovenije

Elsner B., (2004). Nogomet, teorija igre. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport

Elsner B., (2006). Nogomet, trening mladih. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za

šport

Elsner B., Tušak M., Macura S., Pokorn D., (2006). Nogomet za mlade, Ljubljana:

Marbona

Pocrnjič M., (1995). Tehnika - praktični del (po programu praktični vaj študentov

fakultete za šport)

Rovan K., Kugovnik O., Supej M., Verdenik Z., (2009). Nekatere značilnosti

najpogostejših načinov varanja z žogo pri nogometu. Ljubljana: Šport: revija za

teoretična in praktična vprašanja športa

Rudolf S., (1986). Mundial. Trst: Založništvo tržaškega tiska

dr. M. Kovač, dr. J. Strel, dr. G. Jurak, dr. M. Bučar, dr. G. Starc, J. Pajek, (2005)

Nekatera poglavja didaktike športne vzgoje v prvem in drugem triletju osnovne šole,

Ljubljana, Fakulteta za šport

http://www.ehow.com/how_2056757_do-scissors-move-soccer.html (9.4.2010)

http://www.ehow.com/video_4753662_do-nutmeg-soccer.html (15.4.2010)

http://www.expertfootball.com/training/dribbling_cruyff.php (8.4.2010)

http://www.talkfootball.co.uk/guides/football_skills.html (15.4.2010)

http://sl.wikipedia.org/wiki/Nogomet (17.04.2010)

http://www.ehow.com/how_2056757_do-scissors-move-soccer.html

http://www.ehow.com/video_4753662_do-nutmeg-soccer.html

http://www.expertfootball.com/training/dribbling_cruyff.php

http://www.talkfootball.co.uk/guides/football_skills.html

http://sl.wikipedia.org/wiki/Nogomet

69

IZJAVA O AVTORSTVU

Izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom METODIKA UČENJA PREIGRAVANJA V

NOGOMETU pri mentorju dr. Marku Šibili in somentorju asistentu dr. Marko Pocrnjiču,

avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni;

teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.

Kranj, 12.04.2016 Rok Kern

diplomska naloga - fsp.uni-lj.si · tone pavček zahvala zahvaljujem se vsem, ki so mi pomagali in...

Documents