UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

PODOBA TRBOVELJ KOT TURISTIČNE DESTINACIJE Ljubljana, avgust 2010 BRANKA SAVIČIĆ

    

 

IZJAVA

Študentka BRANKA SAVIČIĆ izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem ga napisala pod mentorstvom doc. dr. DOMNA BAJDETA, in da dovolim njegovo objavo na fakultetnih spletnih straneh.

V Ljubljani, dne: 30.8.2010 Podpis:

 

 

i

KAZALO

UVOD .................................................................................................................................1

1 TRŽENJE TURISTIČNIH DESTINACIJ...................................................................1

1.1 Opredelitev turistične destinacije ..............................................................................1

1.2 Vrste turističnih destinacij..........................................................................................2

1.3 Destinacijski trženjski splet ..................................................................................3

1.3.1 Izdelčni trženjski splet (4P).................................................................................3

1.3.2 Storitveni trženjski splet (3P)..............................................................................3

1.3.3 Dodatna dva elementa destinacijskega trženjskega spleta (2P) ..........................4

1.4 Funkciji turistične destinacije ..............................................................................4

2 TRBOVLJE KOT TURISTIČNA DESTINACIJA ....................................................5

2.1 Zgodovina Trbovelj .....................................................................................................5

2.1.1 Najstarejša hiša v Trbovljah................................................................................5

2.1.2 Najstarejša cerkev v Trbovljah............................................................................6

2.1.3 Začetki rudarstva.................................................................................................6

2.1.4 Rudarske kolonije................................................................................................6

2.1.5 Začetek etnološke poti.........................................................................................7

2.1.6 Daljša etnološka pot ............................................................................................7

2.1.7 Krajša etnološka pot ............................................................................................8

2.2 Geografski opis Trbovelj ............................................................................................8

2.2.1 Meje Trbovelj......................................................................................................8

2.2.2 Kamninska zgradba .............................................................................................9

2.2.3 Prometna povezanost ..........................................................................................9

2.2.4 Najvišji dimnik v Evropi .....................................................................................9

2.3 Kultura in kulturna dediščina Trbovelj ....................................................................9

2.3.1 Zbirka kiparja Stojana Batiča............................................................................10

2.3.2 Zasavski muzej Trbovlje ...................................................................................10

2.3.3 Delavski dom Trbovlje......................................................................................10

2.3.4 Dom Svobode....................................................................................................11

2.3.5 Knjižnica Toneta Seliškarja ..............................................................................11

2.3.6 Mladinski center Trbovlje .................................................................................11

 

 

ii

2.4 Šport v Trbovljah ......................................................................................................12

2.4.1 Rudar Trbovlje ..................................................................................................12

2.4.2 Konjeniško društvo Trbovlje.............................................................................12

2.4.3 Planinstvo v Trbovljah ......................................................................................12

3 RAZISKAVA O PODOBI TRBOVELJ V OČEH POTENCIALNIH SLOVENSKIH OBISKOVALCEV IN PREDSEDNICE TDT...................................13

3.1 Cilji raziskave ............................................................................................................13

3.2 Načrt raziskave ..........................................................................................................13

3.2.1 Izbor vprašanj in sestava anketnega vprašalnika...............................................13

3.2.2 Nabor sodelujočih .............................................................................................14

3.3 Opis vzorca.................................................................................................................14

3.4 Analiza rezultatov ankete .........................................................................................17

3.5 Sklepne ugotovitve anketne raziskave .....................................................................20

3.6 Intervju s predsednico Turističnega društva o turizmu v Trbovljah...................21

3.7 Primerjava intervjuja in rezultatov ankete ............................................................21

SKLEP ..............................................................................................................................22

LITERATURA IN VIRI .................................................................................................23

KAZALO SLIK Slika 1: Deleži anketiranih po stopnjah dokončane izobrazbe v mlajši skupini .............14 Slika 2: Deleži starejših anketiranih po stopnjah dokončane izobrazbe............................15 Slika 3: Deleži anketiranih v mlajši skupini glede na višino neto mesečnega dohodka ...15 Slika 4: Deleži anketiranih v starejši skupini glede na višino neto mesečnega dohodka..16 Slika 5: Delež anketiranih v mlajši skupini glede na regijo stalnega prebivališča............16 Slika 6: Delež anketiranih v starejši skupini glede na regijo stalnega prebivališča ..........17 Slika 7: Primerjava deležev glede na poznane značilnosti Trbovelj med starejšo in mlajšo skupino anketiranih ...........................................................................................................18 Slika 8: Primerjava deležev anketirancev med starejšo in mlajšo skupino glede na poznavanje Turističnega društva in lokalnih vodnikov v Trbovljah .................................18 Slika 9: Primerjava povprečnih ocen med mlajšo in starejšo generacijo o Trbovljah in znamenitostih Trbovelj ......................................................................................................19 Slika 10: Delež anketirancev mlajše skupine glede na pogostost obiskovanja Trbovelj ..19 Slika 11: Delež anketirancev starejše skupine glede na pogostost obiskovanja Trbovelj20

 

UVOD

Trbovljam mnogi pravijo črni revir zaradi stare industrije, po kateri naj bi bilo mesto še danes prepoznavno. Zaradi tega sem se odločila za diplomsko nalogo, katere predmet obravnave je predstavitev Trbovelj, kot turistične destinacije. Namen diplomske naloge je predstaviti mesto Trbovlje kot zanimivo mesto, ki ima za seboj bogato zgodovino in ki je za seboj pustilo pečat. Dodaten namen diplomske naloge je pomagati Turističnem društvu Trbovlje z informacijami o mnenju Slovencev o mestu Trbovlje. S pomočjo raziskave, ki sem jo opravila med Slovenci, ki ne živijo v Trbovljah, lahko društvo prepozna njihov odnos do Trbovelj. Cilj diplomske naloge je tudi povečati prepoznavnost mesta po Sloveniji. Diplomska naloga je sestavljena iz štirih poglavji. Prva dva poglavja se nanašata na teoretični del, druga dva pa na raziskovalni del. V prvem poglavju sem opredelila pojem turistične destinacije ter vrste le teh. V tem poglavju sem predstavila tudi 9P-jev, s katerimi se soočamo pri trženju turističnih destinacij ter opisala management in trženje destinacije. V drugem teoretičnem delu sem opisala mesto Trbovlje skozi zgodovino. Naredila sem geografski opis Trbovelj, predstavila kulturo in kulturno dediščino ter možnosti športnih aktivnosti v tem mestu. V drugem delu sem najprej opravila anketno raziskavo, s katero sem ugotovila stališče Slovencev do mesta Trbovlje. V zadnjem poglavju je opisan povzetek intervjuja, ki sem ga opravila s predsednico Turističnega društva Trbovlje, o preteklem, sedanjem in prihodnjem stanju društva ter na splošno o turizmu v Trbovljah.

1 TRŽENJE TURISTIČNIH DESTINACIJ

1.1 Opredelitev turistične destinacije Najpogostejša definicija za turistično destinacijo pravi, da je to geografski prostor, ki ga turist izbere za potovalni cilj. Geografski prostor je lahko kontinent, država, regija, mesto ali manjša geografska enota, kot na primer znana ulica (Čopova ulica). Najpogosteje pa je ob omembi pojma 'turistična destinacija' mišljeno na državo. Omenjena definicija turistične destinacije je v času naraščanja kompleksnosti poslovanja postala preozka, saj vključuje le pogled z vidika turista. Turisti pa niso edina skupina, ki se navezujejo na pojem turistične destinacije, saj imajo pomembno vlogo tudi njeni lokalni prebivalci, vlada in javni sektor, turistični sektor ter tisti posamezniki, ki opravljajo funkcijo managementa turistične destinacije (Konečnik, 2007, str. 116). Tako kot vsaka organizirana družbena skupnost, mora tudi določena destinacija vzpostaviti marketinški odnos z drugimi kraji, državo, organizacijami ter posamezniki, ki lahko kupujejo izdelke in storitve destinacije, se v njej zaposlujejo ali žive, vanjo investirajo ali celo prežive počitnice v njej. Če hoče destinacija pri tem uspeti, mora v zameno oblikovati in ponuditi ustrezno vrednost, ki je specifična in enkratna ter hkrati tudi dolgoročno branljiva pred napadi

1

 

 

konkurentov. Konkurenčna prednost destinacije je lahko izražena v velikosti ali majhnosti, izobrazbi ali podjetnosti prebivalcev, posebnih storitvah, naravnih ali s človeškimi rokami ustvarjenih lepotah (Jančič, 1999, str. 54). Upoštevajoč navedena dejstva Konečnik (2007, str. 116) navaja, da je turistična destinacija kompleksna entiteta, sestavljena iz množice različnih izdelkov, storitev kot tudi doživetij; vodena s strani večjega števila interesnih skupin (turističnega sektorja, javnega sektorja in vlade, različnih organizacij, lokalnih prebivalcev) ter opazovana z različnih zornih kotov (z zornega kota turistov, lokalnih prebivalcev, z zornega kota managementa destinacije). Turistična destinacija mora zagotavljati delovanje in usklajevanje nalog strateškega managementa in strateškega trženja. Magaš (1997, str. 10) meni, da se beseda destinacija (lat. destinatio) uporablja v vseh oblikah romanskih jezikov, razširjena pa je tudi v anglosaških državah. Pojem destinacije se je začel uporabljati v začetku sedemdesetih let. Destinacija je postajala sinonim za turistično lokacijo, regijo, državo, skupino držav in celo za kontinent. Bieger (2000, str. 74-75) z izrazom turistična destinacija označuje geografski prostor, ki ga turist izbere za cilj potovanja. Ta geografski prostor vsebuje vse, kar potrebuje turist za bivanje, preskrbo in razvedrilo.

1.2 Vrste turističnih destinacij

Konečnik (2007, str. 118-120) navaja delitev turističnih destinacij po različnih kriterijih. Pri delitvi glede na velikost prostora, ki vključuje smiselno celoto govorimo o makro destinacijah, ki so sestavljene iz več mikro destinacij. Lahko govorimo o Sloveniji kot makro destinaciji in posledično so kraji v Sloveniji mikro destinacije, npr. Trbovlje. Lahko pa je Slovenija mikro destinacija, Evropa pa makro destinacija. Glede na strukturo sestave tal govorimo o homogenih in heterogenih destinacijah. Slovenija spada med heterogene destinacije. Med homogene destinacije pa bi lahko uvrstili nekatere mediteranske države (npr. Malto) ali puščave (npr. Gobi). Glede na osnovne značilnosti delimo destinacije na urbane (Barcelona, London, New York), morske (Karibi, Bali), gorske (Alpe), podeželske (Sveti Martin na Muri – Hrvaška), avtentične – države v razvoju z neokrnjenim okoljem (Tanzanija, Venezuela) in edinstveno eksotične destinacije (Mauritcius, Sejšeli). V primeru ločevanja glede števila ponujenih turističnih proizvodov delimo na destinacije kot proizvod in na tradicionalno lokacijsko pogojene destinacije. Destinacija kot proizvod pomeni, da ponuja en specifičen proizvod (npr. zabaviščni park Disneyland ali pa posebne ladje za križarjenje). Tradicionalne lokacijsko pogojene destinacije so lokacijsko omejene in

2

 

 

ponujajo več možnih turističnih proizvodov. V primeru delitve glede razmerja med destinacijami oz. glede na zaznavanje prostora z vidika turista poznamo komplementarne destinacije in destinacije kot substituti. Z vidika ameriškega turista sta komplementarni destinaciji evropski prestolnici Dunaj in Ljubljana, saj predstavljata komplementarni dobrini za kateri bi ameriški turist namenil enakovreden delež izdatkov za ogled. Primer destinacij kot substitutov pa lahko omenimo svetovni mesti London in Sydney, saj se ameriški turist odloči bodisi za obisk enega ali drugega mesta.

1.3 Destinacijski trženjski splet Pri trženju destinacij se soočamo z 9P-ji, katere morajo managerji in tržniki poznati ter jih upoštevati pri načrtovanju managerskih in trženjskih aktivnosti destinacije. Torej pri trženju destinacij upoštevamo elemente izdelčnega (t.i. 4P), storitvenega (t.i. 3P) ter dodatnih dveh elementov (t.i. 2P) destinacijskega trženjskega spleta (Konečnik, 2007, str. 120).

1.3.1 Izdelčni trženjski splet (4P) Izdelek (ang. product) je ključni element v tržni ponudbi. Trženjski splet se začne z oblikovanjem ponudbe, ki prinaša vrednost ciljni stranki in zadovoljevanje njihovih potreb. Ta ponudba postane podlaga, na kateri podjetje gradi dobičkonosne odnose s strankami (Kotler & Armstrong, 2004, str. 277). Drugi pomemben element v trženju je cena (ang. price), saj ima vsak izdelek in storitev ustrezno ceno glede na segment, kateremu je namenjena in glede na pozicijo, ki jo želi doseči med konkurenti. Cenovna politika zajema poleg oblikovanja cen tudi določanje popustov in plačilnih pogojev (Brezovec, 2000, str. 86). Tretji element izdelčnega trženjskega spleta so tržne poti (ang. placement). Kotler (2004, str. 505) navaja, da so tržne poti skupek medsebojno odvisnih organizacij, ki so vpletene v postopek dajanja izdelka ali storitve v uporabo ali porabo. Odločitve o tržnih poteh sodijo med najpomembnejše odločitve managementa podjetja, saj izbrane poti močno vplivajo na vse druge trženjske odločitve. Zadnji element izdelčnega trženjskega spleta je promocija oz. splet tržnega komuniciranja (ang. promotion), ki ga sestavljajo oglaševanje, osebna prodaja, pospeševanje prodaje ter odnosi z javnostmi. Vsebina promocije mora ustrezati konkurenčni poziciji podjetja in turistom, katerim je proizvod oz. storitev namenjena (Brezovec, 2000, str. 86).

1.3.2 Storitveni trženjski splet (3P) V storitvenih dejavnostih govorimo o 3 dodatnih P-jih, in sicer so to ljudje (ang. people),

3

 

 

fizični dokazi (ang. physical evidence) in proces (ang. process). Večino storitev izvajajo ljudje, zato imajo njihova izbira, usposabljanje in motiviranje velik vpliv na porabnikovo zadovoljstvo. Prek fizičnih dokazov in predstavitev skušajo podjetja pokazati kakovost svojih storitev. K fizičnim dokazom spadajo zgradba podjetja in zunanje okolje (pohištvo in druga oprema, barve, razpored prostorov, hrup, vonj, parkirišče) ter komunikacijsko gradivo in simboli. Storitvena podjetja lahko pri posredovanju storitve poleg že omenjenih dveh elementov izbirajo tudi med različnimi procesi. Med procese spadajo stroji in naprave, potek aktivnosti, ravnanje zaposlenih ter vpletenost porabnika. Vse to skupaj mora biti prijazno do porabnika in učinkovito za podjetje (Kotler, 2004, str. 450).

1.3.3 Dodatna dva elementa destinacijskega trženjskega spleta (2P) Prvi dodatni element destinacijskega trženjskega spleta je politika (ang. politics). Torej poleg deležnikov turistične destinacije, ki delajo destinacijo edinstveno v primerjavi s konkurenčnimi destinacijami, je potrebno upoštevati tudi javni sektor in vlado. Velikokrat se zgodi, da destinacijske strategije vključujejo kompromisne rešitve vseh prisotnih deležnikov. Drugi dodatni element destinacijskega trženjskega spleta je majhna količina sredstev (ang. paucity), ki je namenjena trženjskim aktivnostim turistične destinacije. Veliko turističnih destinacij se srečuje s problemom premajhnega proračuna, s katerim bi lahko aktivno tržili na tujih trgih. Pomembno je, da načrtovalci trženjskih akcij, zaradi omenjenega problema, skušajo poiskati optimalno kombinacijo orodij trženjskega komuniciranja, ki bodo v skladu z omejenim proračunom sposobna maksimizirati učinkovitost predvidenih akcij (Konečnik, 2007, str.120).

1.4 Funkciji turistične destinacije Funkciji turistične destinacije sta management in trženje turistične destinacije. Destinacija mora zagotavljati delovanje obeh funkcij, poleg tega pa morata biti obe destinacijski funkciji povezani in soodvisni; delovati morata na način, ki bo v končni fazi zadovoljil potrebe in želje deležnikov destinacije. Management turistične destinacije mora skrbeti za ohranjanje konkurenčnega in trajnega razvoja destinacije. Konkurenčnost destinacije se nanaša na uspešnost konkuriranja in zagotavljanja dobičkonosnosti na trgu, medtem ko se trajni razvoj destinacije navezuje na zmožnost zagotavljanja kakovostnih virov destinacije ob njenem hkratnem konkuriranju na trgu. Uspešen management turistične destinacije sestoji iz poslovne in ekonomske managerske spretnosti, ki so usklajene z okoljevarstvenimi zmožnostmi (Konečnik, 2007, str.

4

 

 

121). Turistična destinacija se ne nanaša le na proizvedene turistične storitve, temveč tudi na privlačnost destinacije, na katere ljudje včasih nimajo vpliva. Privlačnosti destinacije pa so osnovni razlog za prihod obiskovalcev, zato je trženje destinacij bolj komplicirano kot trženje posameznih turističnih proizvodov. Trženje destinacije vključuje celo vrsto elementov, ki jih tržnik ne more nadzorovati in so izven njegovega vpliva. Takšni elementi so naravne privlačnosti, podnebje in kulturne značilnosti (Mihalič, 1999, str. 103). Trženje turistične destinacije je bilo včasih enačeno z nalogo trženjskega komuniciranja, kjer je bil osnovni namen posredovanje podobe in sporočil o destinaciji njenim potencialnim ciljnim skupinam. Tako imenovana tradicionalna naloga je še vedno pomembna, ne zadošča pa za učinkovito trženje turistične destinacije. Moderna naloga trženja turistične destinacije pa poudarja razvoj posameznih turističnih proizvodov in ugotavljanje primernih ciljnih trgov. Sodobnejša naloga trženja destinacije je obravnavana kot povezovalni člen med strateškim managementom, ki izraža želje in interese vseh deležnikov destinacije, ter željami modernih turistov (Konečnik, 2007, ste. 122). 2 TRBOVLJE KOT TURISTIČNA DESTINACIJA

2.1 Zgodovina Trbovelj Spoznavanje preteklosti je koristno, saj daje podlago, na kateri človek bolje razume sedanjost in jasneje vidi v prihodnost. Preteklost trboveljske pokrajine je izredno bogata. Prvi znaki življenja na ozemlju Trbovelj segajo že v prazgodovino, saj so bili odkriti ostanki prazgodovinske stavbe. Slovenci pa so začeli prihajati v trboveljsko pokrajino šele okrog leta 600. Ko so Slovenci prihajali v svojo novo domovino, so bili večinoma še pastirji in nomadi, v tej tako imenovani novi domovini pa se je njihovo življenje kmalu spremenilo. Začeli so se združevati v rodove, bratstva in plemena. Le tem je bil skupni dom in njive, katere so obdelovali (Orožen, 1958, str.29-33).

2.1.1 Najstarejša hiša v Trbovljah V času laške gospoščine so bile Trbovlje poleg Laškega najpomembnejši kraj. To dokazuje urbar iz leta 1582, ko navaja, da je v Trbovljah poseben gospoščinski urad. Ta urad je imel svoj sedež v 'grofovski lovski hiši', ki stoji še danes in je poznana kot najstarejša hiša v Trbovljah. Pozneje so to hišo prodali državni pristojbinski upravi, ki je v njej namestila svoj urad. Leta 1815 je poslopje kupila državna tobačna uprava, ki ga je uporabljala kot poslovalnico. Že 14 let pozneje so jo prodali na javni dražbi Jakobu in Mariji Peklar, ki sta v njej uredila gostilno in mesnico. Nekateri jo še danes imenujejo Peklarjeva hiša. Danes je v tej

5

 

 

hiši restavracija (Rozina, 2009, str. 101).

2.1.2 Najstarejša cerkev v Trbovljah V Trbovljah poznamo tudi najstarejšo cerkev. Prvič se je o njej govorilo v 13. stoletju, verjetno pa je stala že mnogo prej, saj je bila posvečena staremu svetniku, galskemu škofu Sv. Martinu, po katerem se imenuje še danes. Cerkev je bila dolgo podružnica braslovške župnije. V Trbovlje pa so jo postavili, ker je bila za domačine braslovška pražupnija preveč oddaljena. Prva verodostojna omemba cerkve je iz leta 1330, ko se navaja prvi duhovnik v Trbovljah (Rozina, 2009, str. 95-96).

2.1.3 Začetki rudarstva Že dobrih 200 let je minilo odkar so se v Trbovljah začeli ukvarjati s panogo, po kateri je mesto še danes poznano. Govorimo o rudarstvu, kopanju premoga, katerega so kmetje v preteklosti imenovali 'črna zemlja'. O tej zemlji sta slišala dva popotna rudarja, si jo na licu mesta ogledala in ugotovila, da gre za 'kameni premog'. Ko sta o svojem odkritju pripovedovala deželnemu odvetniku Francu Maurerju, se je v Maurerju vzbudila želja po proizvajanju in dobičku. Zaradi pomanjkanja sredstev je ustanovil družbo, ki je kmalu pridobilo še nekaj članov. Maurer si je leta 1802 ogledal Trbovlje in ugotovil, kje bi se lahko kopalo. Leta 1804 je odprl premogovnik, ki je skoraj dve stoletji vplival na razvoj Trbovelj. Na začetku so bile količine nakopanega premoga majhne, kopali pa so ga predvsem mladi fantje iz okoliških kmetij. Kmalu pa je začelo primanjkovati domačinov, ki bi kopali premog, zato so se v trboveljsko dolino začeli naseljevati tujci. Posledično je začelo primanjkovati bivališč za prišleke in zato so sprva začeli graditi skromne koče, pozneje pa že prave kolonije hiš, v katerih so lahko živeli rudarji in njihove velike družine.

2.1.4 Rudarske kolonije SSKJ navaja, da je kolonija večja skupina po enotnem načrtu zgrajenih stanovanjskih hiš. Kolonije so gradili po načelu – čim hitreje in čim ceneje. Sistematična gradnja kolonij se je začela v 70. letih 19. stoletja, ko je Trboveljska premogokopna družba prevzela vse zasavske rudnike. Sprva so bila le enoprostorska stanovanja s sobo in kuhinjo v enem prostoru, po letu 1870 pa si je več družin delilo le kuhinjo. Po letu 1890 pa je imela vsaka družina že svojo sobo in kuhinjo. Rudniško stanovanje je lahko dobil tisti, ki je delal vsaj pet let pri rudniku, za stanovanje s kuhinjo pa je moral imeti družino. Določene kolonije so razglašene za etnološke spomenike in na podlagi tega obstaja v Trbovljah etnološka pot. Obstaja krajša in daljša različica etnološke poti.

6

 

 

2.1.5 Začetek etnološke poti Etnološka pot se začne v koloniji Njiva, ki je ena večjih trboveljskih kolonij in edina, ki se nahaja sredi mesta. Pot vodi mimo tako imenovanih 'gankov' (balkonov) kolonije Njiva do dveh muzejskih rudarskih stanovanj. Za enimi vrati se skriva stanovanje iz 20. let 20. stoletja, za drugimi vrati pa stanovanje 60. let 20. stoletja. Najemniki so stanovanja opremili z malo pohištva, z le nujnimi kosi opreme kot so štedilnik, zaboj za premog t.i. 'kolemkišta', miza t.i. 'metrga', vsaj dva stola brez naslonjala t.i. 'štokerl' in visoka omara t.i. 'gredenca'. Medtem so se v sobi nahajale dve do tri postelje, ena do dve omari, predalnik za perilo, morda še kakšen zaboj in stol, pri redkih pa še šivalni stroj. Pri nekaterih družinah je imel najmlajši član lastno ležišče – zibelko, drugod pa so se morali zadovoljiti z ležiščem v odprtem predalniku. Po ogledu rudarskih stanovanj etnološka pot vodi v takrat imenovano Petelinovo vas, ki je bila naselje obrtnikov, trgovcev in gostilničarjev. Ime Petelinja vas je protipomenka višje ležeči Kurji vasi, ki je tudi naslednja postaja etnološke poti. Prvotno ime Kurje vasi je Fanina kolonija, in sicer zaradi bližine rudarskega rova 'Fani'. Za to kolonijo je bilo predvsem značilno trideset obcestnih, delno podkletenih, pritličnih hišic, ki so se vzpenjale proti koloniji Terezija, ki je tudi ena izmed točk etnološke poti.

2.1.6 Daljša etnološka pot Ob ogledu daljše poti nas pred ogledom kolonije Terezije čaka še ogled hiške 'Na Fani'. To je nepodkletena, 18-stanovanjska dvonadstropnica na eni ter kleti in drvarnice na drugi strani, med njimi pa krušna peč in barake z vrtovi, kar skupaj tvori zaprt dvoriščni prostor, značilen za kolonijsko gradnjo. Naprej nas pot vodi do že omenjene Terezije, ki je največja trboveljska kolonija. V tej koloniji se zaradi zidave v različnih obdobjih pojavljajo trije različni tipi zgradb, in sicer enonadstropne hiše s prizidkom na dvoriščni strani, dvonadstropne s prizidkom ter dvonadstropne širšega tlorisa in večjih oken. Tu so ohranjeni še objekti skupne rabe, kar je naslednja točka etnološke poti. Med objekte skupne uporabe spadajo kleti in drvarnice, lesena stranišča, krušna peč ter vodnjak oz. 'štirna'. Terezija je dobila ime po rovu Terezija, ki je ena izmed naslednjih postojank te poti. Ta rov je bil eden glavnih vzhodnega obrata, ki je bil povezan s celotno jamo. Zaprli so ga avgusta 1991. Od tu pot vodi do uradniške kolonije na Gvidu. Nekoč so jo imenovali tudi 'Gojda' oziroma 'Bajer'. Gojda je popačenka iz imena Gvido, medtem ko ime Bajer izhaja iz bližnjega zbiralnika vode, ki je služil zasipanju jam. Ta stanovanja so bila trikrat večja od delavskih, saj je bilo v eni hiši dve tretjini manj stanovanj kot v delavskih kolonijah. Nedaleč od Bajerja pa se nahaja pomemben trboveljski simbol 'Drajeršoht', jašek, ki je služil prevozu ljudi, dostavi materiala in opreme v jamo ter uvozu premoga s površinskega kopa Dobrna na separacijo. Pred zadnjo kolonijo etnološke poti nas loči še nekdanji samski dom ali 'Puršenhaus'; enonadstropna delavska hiša z velikimi spalnicami in prizidkom na dvoriščni strani. Včasih je na stiku Puršenhausa in kolonije Žabja vas stala štirna, do danes pa je tu ostala le še

7

 

 

enokuriščna krušna peč. Žabja vas ima klasično kolonijsko lego – ne nahaja se v sami dolini, ampak od nje tudi ni veliko oddaljena. V koloniji je bilo 48 enojnih, pritličnih, štiristanovanjskih hiš, dve desetstanovanjski in samski dom, torej je ta kolonija nudila okrog 1000 ljudem streho nad glavo. Te hiše so bile na razoranem zemljišču, kjer so se stalno pojavljale žabje mlake in od tu tudi ime – Žabja vas. Zadnja postojanka daljše etnološke poti je rudniška uprava. Včasih je imela rudniška uprava svoj sedež v prostorih današnjega sodišča. Domačini so to stavbo imenovali graščina. Pred današnjo upravo je stal kip Rudar kiparja Stojana Batiča, ki danes stoji na vrhu stopnišča pred Delavskim domom. Še vedno pa se na rudniški upravi nahaja svetovni rudarski znak.

2.1.7 Krajša etnološka pot Malo pod vrhom Kurje vasi se za krajšo etnološko pot zavije desno mimo tako imenovane gostilne Pri Ameršek h koloniji Barbara. Kolonija je dobila ime po bližnjem rovu Barbara, ki je dobil ime po Sveti Barbari, ki goduje 4. decembra in je poznana kot zavetnica rudarjev. V tej koloniji je pet nepodkletenih, osem do desetstanovanjskih dolgih hiš. Po sredini te kolonije vodi cesta v kolonijo Pauer, ki je zadnja postojanka krajše poti. Danes se imenuje Šuštarjeva kolonija in je sestavljena iz na-svoj-način zgrajenih 14 podkletenih, pritličnih, štiristanovanjskih hiš, ki so služile nadzornikom in poduradnikom (Mlakar Adamič, 2006, str. 5-27).

2.2 Geografski opis Trbovelj Rudarsko mesto Trbovlje leži v regiji Zasavje na 309.7 m nadmorske višine. Raztezajo se v ozki in več kot pet kilometrov dolgi dolini potoka Trboveljščica. Jedro naselja je v dnu doline, ob cesti, ki vodi od reke Save čez Vrhe in skozi Marijo Reko v Prebold. S te ceste se odcepi cesta tudi v bližnji zaselek Klek ter od tam naprej na Čebine, cesta skozi Bevško vas vodi v Zagorje ob Savi in cesta čez Osteniški preval vodi v Hrastnik (Orožen Adamič, Perko & Kladnik, 1996, str. 313).

2.2.1 Meje Trbovelj Trbovlje merijo 12,58 km² in so največja občina v Zasavju. Kot je že omenjeno na južni strani meji z reko Savo, nato se za elektrarno mejna črta obrne proti severu, kjer je meja zahodno od naselij Prapretno in Plesko. Meja se nadaljuje do Sv. Marka, od koder se po cesti spusti proti trboveljski dolini, se obrne in vključi še Zgornje Trbovlje in Golovec. Nadaljuje se čez Gabrsko, južno od Podmeje in Knezdola, kjer se izogne Planinski vasi. Na zahodni meji Trbovlje vključuje še Prapreče, kjer se meja po Bevščici spusti proti Savi (Rozina, 2009, str. 76).

8

 

 

2.2.2 Kamninska zgradba Kot je že v prejšnjem poglavju omenjeno je na Trbovlje največji vtis pustil rjavi premog, katerega so kopali okrog 200 let. Zaradi primanjkovanja je Rudnik Trbovlje-Hrastnik v zapiranju. Rudnik pa ni edino podjetje, ki posluje s trboveljskimi kamninami. Obstaja tudi Lafarge Cement, ki izdeluje cement. Osnovni surovini za pridobivanje cementa sta apnenec in glina ali njuna naravna mešanica – lapor. V trboveljski cementarni uporabljajo apnenec in lapor, ki ju pridobivajo v kamnolomu Pesko v Trbovljah. Ocenili so, da je laporja v kamnolomu Pesko še za 69 let, apnenca pa na 135 let pridobivanja. Na spletni strani podjetja Lafarge Cement je mogoče dostopati do celotne predstavitve pridobivanja cementa (Kako nastane cement, 2010).

2.2.3 Prometna povezanost Trbovlje so z železnico povezane proti Ljubljani in proti Zidanem mostu, s cestami pa so povezane: - z Ljubljano preko Zagorja čez Trojane ali ob Savi - s Savinjsko dolino, s cesto preko Podmeje, čez Prebold do Celja ali pa ob Savi do Hrastnika, čez Dol do Celja - z Zagrebom, s cesto ob Savi in nato po avtocesti od Krškega. Obstajajo tudi mnogi avtobusni prevozi do Zagorja in Hrasnika (Lenarčič, 1973, str. 13).

2.2.4 Najvišji dimnik v Evropi Visok je 360 metrov in je najvišja stavba v Sloveniji ter najvišji dimnik v Evropi. Ta dimnik je leta 1976 nadomestil prejšnji 80 metrov visok dimnik in posledično se je v Zasavju zmanjšala onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom. Dimnik je projektiralo nemško podjetje Karrena, zasnovan pa je tako, da bi prenesel rušilne potrese. Premer dimnika na tleh je 27,5 metra, na vrhu, ki v močnem vetru niha do skoraj enega metra, pa 7,7 metra.

2.3 Kultura in kulturna dediščina Trbovelj Trbovlje ima na podlagi bogate zgodovine veliko kulturnih društev, stavb in bogato kulturno dediščino. Med kulturno dediščino spadajo že nekatere zgoraj omenjene rudarske kolonije. Posamezne kolonije so razglašene za etnološke spomenike, za katere velja varstveni režim I. ali II. stopnje. Etnološka pot s kolonijami pripoveduje o vsakdanjem življenju v nekdanjih rudarskih Trbovljah. Poleg kolonij pa isto zgodbo predstavljajo spomeniki Stojana Batiča, ki so postavljeni po različnih koncih Trbovelj.

9

 

 

2.3.1 Zbirka kiparja Stojana Batiča Poseben pomen za Trbovlje ima kip, ki stoji na Trgu revolucije in je k njegovi izdelavi poleg Stojana Batiča pripomogel arhitekt Boris Kobet. Bronasta kompozicija kipa prikazuje borca proti Orjuni, žensko z otrokom in partizana. Poleg tega pa Batičeve figure rudarjev in spomenik boju z Orjuno najdemo tudi na stopnišču pred Delavskim domom in na ploščadi pred muzejem (Rozina, 2009, str. 88, 90). Kipar Stojan Batič je Trbovljam podaril rudarski ciklus skulptur, ki se danes nahajajo v stalni zbirki na podstrešju Zasavskega muzeja Trbovlje.

2.3.2 Zasavski muzej Trbovlje Ustanovljen je bil 22. julija 1951 pod imenom Muzej narodne osvoboditve okraja Trbovlje. Prvotni prostori so bili v Rudarskem domu, v sedanje prostore na Ulico 1. junija pa se je preselil leta 1956. Večja sprememba glede dejavnosti pa se je zgodila leta 1973-74, ko je postal medobčinski posebni muzej in se je delokrog razširil na področje Zasavja. Ponovna prenova se je zgodila leta 1983, ko je svojo dejavnost začel širiti na vsa področja razvoja krajev in se glede na splošnost preimenoval v Revirski muzej Trbovlje. Javnost seznanjajo s stalnimi in občasnimi razstavami ter publikacijami, ki izidejo večinoma ob razstavah (Kalšek et al., 2001, str. 5-7). Trenutno je v Zasavskem muzeju Trbovlje osrednja razstava Srečno...črne doline, kjer je osrednja tema rudarstvo. Kot že omenjeno je v njihovi lasti zbirka kipov Rudarski ciklus Stojana Batiča, poleg tega pa še slikarska zbirka Leopolda Hočevarja – Hočija in zbirka zasavskih slikarjev. Muzej pa upravlja tudi z že omenjenima rudarskima stanovanjema v rudarski koloniji Njiva.

2.3.3 Delavski dom Trbovlje Delavski dom v Trbovljah je bil slovesno odprt 29. novembra 1956. Sestavljen je iz gledališke dvorane z vrtljivim odrom, ki premore 434 sedežev, nekaj manjše sodobno opremljene kinodvorane, ki lahko gosti 356 obiskovalcev ter predavalnice oziroma male dvorane, ki sprejme do 100 ljudi. Poleg naštetega pa se v Delavskem domu nahajajo še razstavna galerija, kavarna in dve veliki avli za sprejeme. Zunanjo steno krasi velik mozaik Marija Pregla, ki je bil nagrajen s Prešernovo nagrado. Prva dramska predstava v tem domu so bili Cankarjevi Hlapci. Na odru Delavskega doma so se zvrstile tudi številne mladinske prireditve in nastopi. Delavski dom ima velik pomen tudi za Delavsko godbo Trbovlje, ki deluje že od leta 1903, saj vsako leto večkrat nastopijo v domu. Orkester je osvojil že kar nekaj priznanih nagrad. Na zvezni reviji pihalnih godb v Beogradu so leta 1950 osvojili častno prvo mesto. Leta 1974 pa so na svetovnem prvenstvu pihalnih orkestrov na Nizozemskem osvojili prvo nagrado ter si pridobili zlato medaljo v najvišjem tekmovalnem razredu (Lenarčič, 1976, Rozina, 2009).

10

 

 

2.3.4 Dom Svobode Dom Svobode je prav tako stavba, kjer si je možno ogledati različne gledališke predstave. Zgrajen je bil leta 1910, v njem pa se nahajajo gledališka dvorana in oddelek Knjižnice Toneta Seliškarja. Dom Svobode je postal bolj poznan ob ustanovitvi lastne gledališke skupine. Mladinsko gledališče Svoboda vsako leto konec januarja podeljuje štilčke mladim gledališčnikom, ki so se še posebej izkazali. V dvorani pa poleg gledaliških skupin velikokrat nastopajo tudi različne glasbene skupine.

2.3.5 Knjižnica Toneta Seliškarja Nahaja se na Ulici 1. junija poleg Zasavskega muzeja, služi pa izobraževanju, kulturni razgledanosti ter razvedrilu. Sestavljena je iz oddelka za odrasle, oddelka za mladino, čitalnice in e-knjižnice, kjer je dostop do interneta in vzajemnega kataloga (COBISS). E-knjižnica je javno dostopna vsem članom in drugim obiskovalcem, kjer lahko brezplačno uporabljajo enega izmed petih računalnikov in dostop do interneta. Na voljo je tudi povečevalna lupa za slabovidne občane. V knjižnici redno pripravljajo kulturne prireditve in dejavnosti, kot so razstave (knjižne, tematske, priložnostne, likovne) ter razne predstavitve knjig, literarne večere in potopise. Otroci se lahko vsak teden udeležijo pravljičnih uric in ustvarjalnih delavnic. Natančen opis prireditev je na voljo na spletni strani Knjižnice Toneta Seliškarja (Knjižnica Toneta Seliškarja - Dogodki in prireditve, 2010).

2.3.6 Mladinski center Trbovlje MCT ima svoj sedež na Rudarski cesti ob igrišču Rudar. Pod njihovim okriljem deluje tudi klub Sonček, ki pa ima svoj sedež ob igrišču Partizan. Po dvajsetih letih mirovanja je klub Sonček leta 2009 zopet začel združevati trboveljsko in zasavsko mladino. V Mladinskem centru Trbovlje redno pripravljajo športne in kulturne prireditve, poleg tega pa se tudi mednarodno udejstvujejo. MCT bo na lokaciji med Delavskim domom in domom Društva upokojencev zgradil mladinski center in hotel, ki bo predvidoma odprt sredi leta 2011. S tem hotelom predvidevajo razvoj trboveljskega oziroma zasavskega turizma. V teh prostorih bo večnamenski klubski prostor, vadnica in snemalni studio za glasbene zasedbe, videodelavnica, prenočišča in inkubator za projekte mladih. Poleg vsega naštetega bo še informacijska kavarna, ki bo hkrati tudi turistična info točka za Trbovlje. Mladinski hotel bo izpolnjeval mednarodne standarde v hotelski ponudbi, tako da se bo lahko vključil v mrežo Hostelling International in si bodo potencialni gostje lahko rezervirali namestitev po svetovnem spletu (Lokar, 2010).

11

 

 

2.4 Šport v Trbovljah Prvo športno društvo v Trbovljah je bilo ustanovljeno pred dobrimi 100 leti. Trboveljsko telovadno društvo Sokol je bilo ustanovljeno leta 1909 in je imelo svoj prostor za vadbo v stari dvorani pri Forte, na sedanjem Trgu revolucije. Kmalu so zaradi večjega števila članov ustanovili Sokol II, leta 1911 pa tudi ženski odsek Sokola. Že leta 1914 po izbruhu prve svetovne vojne so se morali izseliti iz dvorane Forte, vendar so se kmalu po vojni zopet sestali, saj so dobili vrnjen arhiv. Kljub temu so začeli razmišljati o izgradnji novega doma, ki je bil svečano odprt leta 1925. Po drugi svetovni vojni pa so se slovenski sokoli vključili v novo telesnovzgojno organizacijo Partizan (Ivančič Lebar, 1999, str. 8 - 15). Poleg društva Partizan se nahaja tudi igrišče Partizan, ki je odprto za vse, ki želijo v prostem času igrati nogomet, rokomet, košarko in druge športe.

2.4.1 Rudar Trbovlje Nogomet, rokomet in košarko igrajo v društvu Rudar. Košarkarsko društvo Rudar je ustanovljeno leta 1949, ko ga je na pobudo Borisa Skaline ustanovila skupina dijakov. Rokometni klub je bil ustanovljen par let pozneje, in sicer leta 1952, medtem ko je nogometni klub Rudar že leta 1972 praznoval svojo petdesetletnico. Na začetku svojega delovanja je bilo nogometno moštvo Rudar tretje najmočnejše v Sloveniji. Beseda Rudar pa poleg športnih društev predstavlja tudi nogometni stadion, katerega igralna površina je prekrita z umetno travo, igrišče pa obkroža atletska steza, tribuna stadiona pa sprejme 1500 ljudi.

2.4.2 Konjeniško društvo Trbovlje V tem društvu delujejo ljubitelji konj in konjeništva že od leta 1995. Konjušnica, gospodarski objekt ter maneža za vadbo in šolanje se nahaja vzhodno od vasi Retje, na meji s Prapretnim. KDT ima lastno jahalno šolo, ponujajo pa tudi vodeno in samostojno terensko ježo. V konjušnici trenutno domuje deset konj, posebej pa skrbijo za poni kobilo, na kateri se je marsikdo naučil prvih jahalnih veščin. Konjeniško društvo Trbovlje trenutno šteje preko petdeset članov, med katerimi so tudi licencirani inštruktorji jahanja in tekmovalci v preskakovanju. V sklopu prireditev ob prazniku občine Trbovlje organizirajo konjeniške igre in srečanje konjenikov iz Trbovelj in okolice, konec decembra pa tradicionalno žegnanje konj v Čečah (Predstavitev Konjeniškega društva Trbovlje, 2007).

2.4.3 Planinstvo v Trbovljah Začetki Planinskega društva Trbovlje segajo v leto 1912. Za ustanovitev društva ima velik pomen lega Trbovelj, saj leži v kotlini, obdani s srednjegorskimi planinami kot so Mrzlica (1119m), Partizanski vrh (prej Sv. planina – 985m) ter Kum (Zasavski Triglav – 1220m). Cilj ustanovitve društva je bil organiziranje številnih izletov predvsem v zasavske hribe ter tudi v alpski svet. Že ob ustanovitvi so najvnetejši skoraj vsako nedeljo obiskali Mrzlico. Še danes

12

 

 

deluje Planinsko društvo Trbovlje in redno organizira različne izlete in prireditve. 3 RAZISKAVA O PODOBI TRBOVELJ V OČEH POTENCIALNIH SLOVENSKIH OBISKOVALCEV IN PREDSEDNICE TDT Pri prvem raziskovalnem delu se nameravam osredotočiti predvsem na ostale prebivalce Slovenije in njihov odnos do Trbovelj. Pri tej raziskavi sem si za raziskovalni instrument izbrala anketni vprašalnik, ki anketirane ljudi sprašuje o poznavanju Trbovelj in Turističnega društva Trbovlje ter o tem, kako bi ocenili privlačnost Trbovelj na splošno in kako posamezne značilnosti Trbovelj (Priloga 1). Izbor ankete kot metode raziskovalnega dela je primeren, saj so vsa vprašanja za vse anketirance enaka.

3.1 Cilji raziskave Pri teoretičnem delu diplomske naloge sem podala posamezne značilnosti Trbovelj. Zanima pa me tudi mnenje ljudi o določenih značilnostih Trbovelj. Izvedeti želim: • Po čem so Trbovlje znane pri različnih starostnih skupinah ljudi iz drugih krajev Slovenije? • Ali ljudje, ki niso iz Trbovelj, vedo, da obstaja Turistično društvo Trbovlje in lokalni turistični vodniki, ki obiskovalcem razkažejo mesto? • Predvsem me zanima, kako ljudje iz drugih krajev Slovenije ocenjujejo Trbovlje in njegove znamenitosti.

3.2 Načrt raziskave S pomočjo raziskave bom spoznala stališče ljudi iz drugih krajev Slovenije do Trbovelj.

3.2.1 Izbor vprašanj in sestava anketnega vprašalnika Vprašalnik je sestavljen iz dveh glavnih delov. Prvi del je sestavljen iz vsebinskih vprašanj, ki anketiranca sprašujejo o poznavanju Trbovelj in njegovem mnenju o Trbovljah. S pomočjo odgovora na prva štiri vprašanja lahko ugotovimo, ali anketiranec pozna Trbovlje. Ostala vprašanja iz prvega sklopa so namenjena spoznavanju stališč anketiranca do Trbovelj. Drugi del vprašanj se nanaša na demografske podatke anketiranca. S pomočjo podatkov o dokončani stopnji izobrazbe, približnem neto dohodku, regiji stalnega prebivališča, spolu in starostjo anketiranca, pri analizi ankete mnenje pripišem določeni skupini ljudi.

13

 

 

3.2.2 Nabor sodelujočih Odločila sem se za dva različna pristopa k anketirancem. Ljudem, ki uporabljajo elektronsko pošto, sem anketo poslala kar v elektronski verziji in tako izboljšala geografsko razpršenost anketirancev. Ljudje, ki ne uporabljajo elektronske pošte pa so anketo rešili v fizični obliki (natisnjeno anketo). Večinoma so anketiranci, ki spadajo v starostno skupino do 35 let, rešili elektronsko verzijo prek elektronske pošte. Anketiranci, stari 35 let ali več, pa so večinoma izpolnili natisnjeno anketo. Anketirance sem pridobila po priložnostnem vzorcu, ki je oblikovan s pomočjo znancev. Pri izboru anketirancev sem pazila, da je moj vzorec demografsko čimbolj heterogen.

3.3 Opis vzorca Vzorec anketirancev je po demografskih podatkih zelo pester in zajema različne skupine ljudi. Anketirala sem 60 ljudi, ki ne živijo v Trbovljah, od tega 30 anketirancev, ki so stari do 35 let (mlajša skupina), ter 30, ki so stari 35 let ali več (starejša skupina). Anketiranci so iz različnih regij Slovenije, različnih stopenj izobrazbe ter različnih dohodkovnih skupin. Slika 1 prikazuje izobrazbeno strukturo mlajše skupine. 1 anketiranec oz. 3,3% od vseh anketiranih ima končano osnovno šolo, 16 anketiranih oz. dobrih 53,3% iz mlajše skupine ima končano srednjo ali poklicno šolo, višjo ali visoko šolo so dokončali 3 anketirani oz. 10% in 10 anketiranih oz. 33,3% je dokončalo univerzitetno izobrazbo.

Slika 1:  Deleži anketiranih po stopnjah dokončane izobrazbe v mlajši skupini

3%

53%10%

33% osnovna šolasrednja ali poklicna šolavišja ali visoka šolauniverzitetna izobrazba

 

Slika 2 prikazuje izobrazbeno strukturo starejše skupine. 4 oz. 13% anketiranih iz skupine starejših anketirancev je dokončalo osnovno šolo, 20 anketiranih oz. 67%, ki so stari 35 let ali več, je končalo srednjo ali poklicno šolo, višjo ali visoko šolo je končalo 5 anketiranih oz. 17% in 1 anketiran oz. 3% je dokončalo univerzitetno izobrazbo.

14

 

 

Slika 2: Deleži starejših anketiranih po stopnjah dokončane izobrazbe

13%

67%

17% 3%

osnovna šolasrednja ali poklicna šolavišja ali visoka šolauniverzitetna izobrazba

Glede na višino mesečnega dohodka sem anketirance razdelila v šest dohodkovnih razredov ter jim še ponudila možnost, če ne želijo odgovoriti na to vprašanje. Slika 3 prikazuje delež anketirancev v mlajši skupini glede na mesečni neto dohodek. 20 anketiranih v mlajši skupini ima manj kot 500€ mesečnega dohodka, 4 anketirani imajo od 501 do 800€ mesečnega dohodka, v razred z dohodkom od 801 do 1100€ se uvrščata 2 anketirana, nihče od anketiranih v mlajši skupini se ne uvršča v razred od 1101 do 1500€, 1 anketiranec dosega od 1501 do 2000€ dohodka, ničhe od anketiranih v mlajši skupini ne presega dohodka 2000€ mesečno. 3 anketiranih pa ni želelo odgovoriti na vprašanje o mesečnem neto dohodku.

Slika 3: Deleži anketiranih v mlajši skupini glede na višino neto mesečnega

dohodka

67%13%

7%

0%

3%

0%

10% Manj kot 500€ mesečnood 501 do 800€ mesečnood 801 do 1100€ mesečnood 1100 do 1500€ mesečnood 1501 do 2000€ mesečnoveč kot 2000€ mesečnone želim odgovoriti

Slika 4 prikazuje delež anketiranih v starejši skupini glede na višino neto mesečnega dohodka. 7 anketiranih ima manj kot 500€ neto mesečnega dohodka, 16 anketiranih spada v razred od 501 do 800€ dohodka, 4 anketirani iz starejše skupine se uvrščajo v razred z dohodkom od 801 do 1100€ in 3 anketirani imajo od 1101 do 1500€ neto mesečnega dohodka. Nihče od anketiranih ne pade v dohodkovni razred od 1501 do 2000€ dohodka in nihče od anketiranih ne presega meje 2000€ mesečno.

15

 

 

Slika 4: Deleži anketiranih v starejši skupini glede na višino neto mesečnega dohodka

23%

54%

13%10%

0%

0%

0%Manj kot 500€ mesečnood 501 do 800€ mesečnood 801 do 1100€ mesečnood 1100 do 1500€ mesečnood 1501 do 2000€ mesečnoveč kot 2000€ mesečnone želim odgovoriti

Anketirani imajo stalno prebivališče v različnih slovenskih regijah. Slika 5 prikazuje delež anketiranih v mlajši skupini glede na regijo, v kateri imajo stalno prebivališče. 4 anketirani (13,3%) imajo stalno prebivališče na Dolenjskem, 3 anketirani (10%) na Gorenjskem, na Goriškem živi 1 anketirani (3,3%), na Koroškem 2 anketirana (6,7%), 1 anketirani (3,3%) v mlajši skupini ima stalno prebivališče v regiji Obala in Kras, 11 anketiranih (36,7%) za stalno živi v Osrednji Sloveniji, 3 anketirani (10%) imajo stalno prebivališče v Podravju ter 3 anketirani (10%) v Savinjski regiji.

Slika 5: Delež anketiranih v mlajši skupini glede na regijo stalnega

prebivališča

13,3%

10%

3,3%

6,7%6,7%

3,3%36,7%

10%10%

DolenjskaGorenjskaGoriškaKoroškaNotranjskaObala in KrasOsrednja SlovenijaPodravjeSavinjska

Slika 6 prikazuje delež anketiranih v starejši skupini glede na regijo, v kateri imajo stalno prebivališče. 2 anketirana iz starejše skupine (6,7%) imata stalno prebivališče na Dolenjskem, 7 anketiranih (23,3%) prihaja z Gorenjske, 2 anketirana (6,7%) imata stalno prebivališče na Notranjskem, 13 anketiranih (43,3%) za stalno živi v Osrednji Sloveniji, v Podravju imajo stalno prebivališče 4 anketirani (13,3%) in 2 anketirana (6,7%) iz starejše skupine imata stalno prebivališče v Savinjski regiji.

16

 

 

Slika 6: Delež anketiranih v starejši skupini glede na regijo stalnega prebivališča

6,7%

23%

6,7%43,3%

13,3%6,7%

DolenjskaGorenjskaNotranjskaOsrednja SlovenijaPodravjeSavinjska

Struktura vzorca anketirancev glede na spol pa vsebuje 26 žensk mlajših od 35 let (87%) in 4 moški, ki so stari do 35 let (13%) ter 20 žensk (67%) in 10 moških v starejši skupini (33%).

3.4 Analiza rezultatov ankete Rezultati ankete so pokazali, da 22 anketiranih v mlajši skupini (73%) ve, da mesto Trbovlje spada v Zasavsko regijo, medtem ko 8 anketiranih (27%) iz iste skupine tega ne ve. 25 anketiranih iz starejše skupine (83%) ve, da Trbovlje spada v Zasavje in le 5 anketiranih (17%) iz te skupine tega ne ve. Slika 7 prikazuje primerjavo deležev glede na značilnosti, po katerih je Trbovlje poznano med starejšo in mlajšo skupino. Ugotovila sem, da značilnosti Trbovelj bolje poznajo anketirani iz starejše skupine, saj le 6,7% ne ve po čem je Trbovlje poznano. Medtem, ko kar 26,7% anketiranih iz mlajše skupine ne ve, po čem je Trbovlje najbolj znano. Največ anketiranih v mlajši (53,3%) in v starejši skupini (66,7%) pozna Trbovlje po Rudniku. 23,3% anketiranih iz starejše skupine in 20% anketiranih iz mlajše skupine pozna Trbovlje po Termoelektrarni in najvišjem evropskem dimniku. Po cementarni pozna Trbovlje 7 anketiranih (23,3%) iz starejše skupine in 3 anketirani (10%) iz mlajše skupine. 5 anketiranih (16,7%) iz starejše skupine pozna Trbovlje tudi po ostalih značilnostih kot so Pihalni orkester, muzej, Orleki, Rudar in 1 anketiranem iz starejše skupine je Trbovlje znano po onesnaženosti.

17

 

 

Slika 7: Primerjava deležev glede na poznane značilnosti Trbovelj med starejšo in mlajšo skupino anketiranih

0,00%10,00%20,00%30,00%40,00%50,00%60,00%70,00%80,00%

Rud

nik

Term

oele

ktra

rna

in n

ajvi

šji

dim

nik

Cem

enta

rna

Ost

alo

Ne

vem

starejša skupinamlajša skupina

Slika 8 prikazuje primerjavo deleža anketirancev med starejšo in mlajšo skupino glede na tiste, ki vedo, da obstaja Turistično društvo Trbovlje in turistični vodniki, ki razkažejo Trbovlje. 8 anketiranih (27%) iz mlajše skupine in 12 anketiranih (40%) iz starejše skupine vedo, da obstaja Turistično društvo v Trbovljah. Le 3 anketirani iz mlajše skupine (10%) in kar 11 anketiranih (37%) iz starejše skupine vedo, da obstajajo turistični vodniki, ki razkažejo mesto Trbovlje. Predvidevam, da gre tudi pri teh anketiranih zgolj za predvidevanje, da obstaja, kot pa za dejansko poznavanje.

Slika 8: Primerjava deležev anketirancev med starejšo in mlajšo skupino glede

na poznavanje Turističnega društva in lokalnih vodnikov v Trbovljah

40%

37%

27%

10%

0% 10% 20% 30% 40% 50%

Turistično društvo

turistični vodniki

mlajša skupinastarejša skupina

Ugotovila sem, da bi se 15 anketiranih (50%) iz mlajše skupine in 20 anketiranih (67%) iz starejše skupine udeležilo skupinskega vodenega ogleda Trbovelj, kjer bi jim predstavili turistične znamenitosti ter naravne in kulturne zgodovinske spomenike Trbovelj. Anketirani v mlajši skupini bi v povprečju za omenjeni vodeni ogled bili pripravljeni maksimalno plačati 13,1€. Anketirani v starejši skupini pa bi v povprečju vodeni ogled maksimalno plačali 10,9€. Slika 9 prikazuje primerjavo povprečnih ocen Trbovelj na splošno in znamenitosti Trbovelj med mlajšo in starejšo generacijo. Trditev, da je Trbovlje privlačno kot turistična destinacija v povprečju mlajša skupina ocenjuje z 2,1. Enako trditev, da je Trbovlje privlačno kot turistična

18

 

 

destinacija pa starejša skupina v povprečju ocenjuje z 2,6.

Slika 9: Primerjava povprečnih ocen med mlajšo in starejšo generacijo o Trbovljah in znamenitostih Trbovelj

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

3,5

4

Trbo

vlje

kot

turis

tična

dest

inac

ija

Rud

nik

Naj

višj

iev

rops

kidi

mni

k

Zasa

vski

muz

ej

Fest

ival

Škl

abfe

st

Kon

jeni

ško

druš

tvo

Trbo

vlje

Špo

rtno

druš

tvo

Rud

ar

povp

rečn

a oc

ena

starejša skupinamlajša skupina

Najslabše je v povprečju starejša skupina ocenila rudnik in festival Šklabfest. V povprečju je starejša in mlajša skupina najvišjo oceno podelila najvišjemu evropskemu dimniku. Mlajši anketiranci so podelili enako povprečno oceno kot dimniku tudi zasavskemu muzeju. Mlajša generacija je v povprečju najslabše ocenila Športno društvo Rudar (nogomet, rokomet, košarka). Slika 10 prikazuje kako pogosto anketirani iz mlajše skupine v povprečju obiščejo Trbovlje. Največ anketirancev iz mlajše skupine obišče Trbovlje redkeje kot enkrat mesečno, kar 33,3% anketiranih mlajše generacije pa ni bilo še nikoli v Trbovljah.

Slika 10: Delež anketirancev mlajše skupine glede na pogostost obiskovanja Trbovelj

0,00%

3,33%

0

3,33%

60%

33,33%vsak dannekaj krat tedenskonekaj krat mesečnoenkrat mesečnoredkejenikoli še nism bil v Trbovljah

Slika 11 prikazuje delež anketirancev starejše skupine glede na pogostost obiskovanja Trbovelj. Tudi večina anketiranih iz starejše skupine obišče Trbovlje redkeje kot enkrat mesečno, 30% anketiranih iz te skupine pa še nikoli ni bilo v Trbovljah.

19

 

 

Slika 11: Delež anketirancev starejše skupine glede na pogostost obiskovanja Trbovelj

0,00%

0,00%

0

6,70%

63%

30,00% vsak dannekaj krat tedenskonekaj krat mesečnoenkrat mesečnoredkejenikoli še nism bil v Trbovljah

3.5 Sklepne ugotovitve anketne raziskave Na podlagi opravljene ankete sklepam, da anketiranci iz starejše skupine (stari 35 let ali več) bolje poznajo Trbovlje ter so jim Trbovlje in njegove znamenitosti bolj všeč kot anketirancem iz mlajše skupine (starim manj kot 35 let). Ugotovila sem, da največ anketirancev iz mlajše in starejše skupine pozna Trbovlje po rudniku. Anketiranci iz mlajše skupine poznajo Trbovlje le po industriji (rudnik, cementarna, termoelektrarna), medtem ko anketiranci iz starejše skupine poznajo Trbovlje tudi po športnih in kulturnih dejavnostih (Orleki, pihalni orkester, muzej, Rudar). Le slab odstotek ljudi ve, da v Trbovljah obstaja Turistično društvo Trbovlje, še manj pa jih je slišalo za lokalne turistične vodnike, ki obiskovalcem razkažejo mesto Trbovlje. 67% anketirancev iz starejše skupine bi se udeležilo skupinskega vodenega ogleda Trbovelj, medtem ko bi se le tega udeležilo 50% anketiranih iz mlajše skupine. Predvidevam, da bi morali biti ciljna skupina za ogled Trbovelj, ljudje, ki so starejši od 35 let. Čeprav bi bili anketiranci iz starejše skupine, ki bi si želeli ogledati mesto, pripravljeni v povprečju plačati manj za ogled kot anketiranci iz mlajše skupine. Trbovlje kot turistična destinacija se zdi bolj primerna anketiranim iz starejše skupine. Tudi posamezne značilnosti Trbovelj so ocenili bolje kot anketiranci iz mlajše skupine. Anketirancem iz mlajše skupine je izmed naštetih značilnosti Trbovelj (rudnik, najvišji evropski dimnik, zasavski muzej, festival Šklabfest, Konjeniško društvo Trbovlje, Športno društvo Rudar) najbolj všeč najvišji evropski dimnik in zasavski muzej, ki so ju v povprečju ocenili z 3,3. Ista skupina pa je v povprečju najslabše izmed naštetega ocenila Športno društvo Rudar. Druga skupina (starejši anketiranci) so v povprečju prav tako kot mlajša skupina najbolje ocenili najvišji evropski dimnik in zasavski muzej, le da je pri tej skupini povprečna ocena 3,6. Starejši anketiranci pa so najslabše ocenili rudnik ter festival Šklabfest, kar je bilo tudi za pričakovati.

20

 

 

Na podlagi ugotovitev bi organizatorjem vodenega ogleda Trbovelj priporočala, da na ogledu dajejo poudarek najvišjemu evropskemu dimniku in zasavskem muzeju. Na celotni predstavitvi Trbovelj bi lahko bil največji poudarek na zgodovini mesta, kar bi starejšo populacijo najbolj zanimalo. V svoji anketni raziskavi sem tudi ugotovila, da je več anketiranih iz mlajše skupine, ki še nikoli niso bili v Trbovljah. Kakšno pa je dejansko stanje obiskovalcev v Trbovljah pa sem ugotovila v intervjuju.

3.6 Intervju s predsednico Turističnega društva o turizmu v Trbovljah Poleg mnenja ljudi sem želela dobiti tudi mnenje predsednice Turističnega društva Trbovlje (ga. Marija Juraja) o preteklem, sedanjem in bodočem stanju turizma v Trbovljah. Z gospo predsednico sem opravila delno strukturiran intervju, saj sem imela le okvirna vprašanja, ki sem jih postavljala brez določenega vrstnega reda (Priloga 2). Turistično društvo Trbovlje je bilo ustanovljeno leta 1934 kot Olepševalno društvo Trbovlje. To društvo je delovalo na področju turizma in hortikulture. Po dobrih 6 letih je to društvo prenehalo delovati in je leta 1989 bilo ponovno ustanovljeno kot Turistično društvo Trbovlje (TDT). To je prostovoljno društvo, njihovo poslanstvo pa je promocija občine Trbovlje. Ljudje nočejo obiskati Trbovelj zaradi onesnaženosti. Tisti, ki obiščejo Trbovlje pa so z ogledom mesta zelo zadovoljni. Obiskovalci so večinoma starejša populacija, z univerze za 3. življenjsko obdobje ter šolska mladina s tehničnih in gradbenih šol iz Ljubljane in Gorenjske regije. Izbirajo lahko med dvema vodenima ogledoma, pri obeh pa se ogled začne pri Delavskem domu, kjer jih pričaka Perkmandeljc, škratek, ki je zaznamoval življenje rudarjev. TDT se promovira na sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani, na Obrtnem sejmu v Celju in na različnih prireditvah v Trbovljah. Spletne strani nimajo zaradi prevelikih stroškov. Vsako leto društvo podeli društvu ali posamezniku nagrado za promocijo Trbovelj, ki se imenuje Zlata vrtnica. V prihodnosti nameravajo urediti površine rudnika, kjer bodo naredili Rudarsko pot z različnimi igrišči, kot so na primer igrišče za balinanje in kegljanje.

3.7 Primerjava intervjuja in rezultatov ankete Ugotovila sem, da kljub slabemu poznavanju Trbovelj med anketiranimi, obisk Trbovelj ni slab, kar mi je povedala predsednica TD Trbovlje. V anketni raziskavi se je izkazalo, da je Trbovlje obiskalo več anketiranih iz starejše skupine, kar se ujema z izjavo predsednice o obisku starejše populacije z univerze za 3. življenjsko obdobje. Gospa Juraja meni, da mnogi nočejo obiskati Trbovelj zaradi onesnaženosti, vendar je anketna raziskava pokazala drugače. Le ena anketirana oseba izmed 60 anketiranih Trbovlje pozna po onesnaženosti, velika večina pa po rudniku, ki je v zgodovini pustil močen pečat na mesto.

21

 

 

Kljub promoviranju Turističnega društva Trbovlje na različnih sejmih je le slab odstotek anketiranih vedelo, da le to obstaja. Prav tako velik delež anketiranih ni vedel, da obstajajo v Trbovljah lokalni turistični vodniki, ki razkažejo mesto, vseeno pa bi se večina vodenega ogleda udeležila.

SKLEP Trbovlje se sooča s problemom onesnaženosti, kar je tudi največja ovira za turizem. Predsednica Turističnega društva Trbovlje meni, da je to glavni vzrok, da Slovenci slabo poznajo mesto Trbovlje. V anketni raziskavi pa se je pokazalo drugače. Le ena oseba med 60 anketiranci pozna Trbovlje po onesnaženosti, večina pa mesto pozna po industriji, ki mestu daje poseben pomen. V anketni raziskavi sem ugotovila, da so Trbovlje in njegove znamenitosti bolj všeč anketirancem iz starejše skupine kot mlajšim anketirancem, čeprav razlike niso tako velike. Tudi predsednica TD Trbovlje je potrdila, da je največ obiskovalcev Trbovelj z univerze za 3. življenjsko obdobje. Torej sklepam, da je to mesto primerna turistična destinacija za starejšo populacijo, čeprav razlike med skupinama niso tako velike. V prihodnosti predvidevam, da se bo število obiskovalcev mesta Trbovlje povečalo. Obetajo se nove turistične privlačnosti kot so urejene rudarske poti z raznimi igrišči ter mladinski hostel, ki bo v Trbovlje privabil predvsem mlajšo generacijo. Morda se z leti ciljna skupina za ogled mesta Trbovlje celo spremeni. Najbolj pomembno je, da se bodo obiskovalci zavedali privlačnosti mesta in tako bo Trbovlje lahko postalo turistična destinacija.

22

 

 

LITERATURA IN VIRI 1. Bieger, T. (2000). Management von Destinationen und Tourismusorganisationen. (4. Auflage) München: Oldenbourg. 2. Brezovec, A. (2000). Marketing v turizmu. Portorož: Turistica, Visoka šola za turizem. 3. Ivančič Lebar, I. (1999). Sokol Trbovlje: 1909-1999. Trbovlje: Zasavski muzej Trbovlje, TVD Partizan. 4. Jančič, Z. (1999). Celostni marketing. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 5. Kako nastane cement. Najdeno 26. maja 2010 na spletnem naslovu http://www.lafarge.si/?stran=show_text&id=149 6. Kalšek, M., Ivančič Lebar, I., Forte, A., Mlakar Adamič, J. & Hacin, N. (2001). Naših petdeset let: Zasavski muzej Trbovlje: 1951 – 2001. Trbovlje: Zasavski muzej Trbovlje. 7. Knjižnica Toneta Seliškarja – Dogodki in prireditve. Najdeno 5. junija 2010 na spletnem naslovu http://kts.trbovlje.si/index.php?content=29. 8. Konečnik, M. (2007). Trženje v turizmu. Koper: Društvo za akademske in aplikativne raziskave Koper. 9. Kotler, P. (2004). Management trženja. (11th ed.). Ljubljana: GV Založba. 10. Kotler, P. & Armstrong G. (2004). Principles of marketing. (10th ed.). New Jersey: Pearson/ Prentice Hall. 11. Lenarčič, T. (1976). 20 let Delavskega doma Trbovlje. Trbovlje: Delavski dom Trbovlje. 12. Lenarčič, T. (1973). 60 let planinstva v Trbovljah. Trbovlje: Planinsko društvo Trbovlje. 13. Lokar, S. (2010, 24. April). V Trbovljah hotel za razvoj zasavskega turizma. Dnevnik. Najdeno 6. junija 2010 na spletnem naslovu http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042354847 14. Magaš, D. (1997). Turistička destinacija. Opatija: Hotelijerski fakultet.

23

 

 

15. Mihalič, T. (1999). Uvod v trženje v turizmu. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 16. Mlakar Adamič, J. (2006). Etnološka pot: trboveljske rudarske kolonije. Trbovlje (Zasavski muzej Trbovlje). 17. Orožen Adamič, M., Perko, D. & Kladnik, D. (1996). Priročni krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS. 18. Orožen, J. (1958). Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola. Trbovlje: Občinski ljudski odbor v Trbovljah. 19. Predstavitev Konjeniškega društva Trbovlje. Najdeno 7. junija 2010 na spletnem naslovu http://www.kdt.si/index.php?option=com_content&task=view&id=12&Itemid=33 20. Rozina, R. (2009). V 3 krasne: vodnik po Zasavju. Zagorje ob Savi: Regionalni center za razvoj.

24

 

    

 

PRILOGE

    

 

KAZALO PRILOG Priloga 1: Anketni vprašalnik Priloga 2: Vprašalnik za intervju Priloga 1: Anketni vprašalnik Spoštovani! Moje ime je Branka Savičić. Sem absolventka Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in pišem diplomsko nalogo na temo Podoba Trbovelj kot turistične destinacije. Del raziskovalnega dela moje diplomske naloge pa je vprašalnik, ki je pred Vami. Prosim Vas, da si vzamete nekaj minut časa in ga izpolnete. Vprašalnik je popolnoma anonimen in se uporabi zgolj v raziskovalne namene. 1. Ali morda veste v katero regijo spada mesto Trbovlje? 2. Ali veste po čem je Trbovlje najbolj znano? 3. Ali veste, da v Trbovljah obstaja Turistično društvo? a) da b) ne 4. Ali veste, da v Trbovljah obstajajo lokalni turistični vodniki, ki Vas popeljejo skozi mesto Trbovlje? a) da b) ne 5. Ali bi se udeležili skupinskega vodenega ogleda Trbovelj, kjer bi Vam predstavili turistične znamenitosti ter naravne in kulturno zgodovinske spomenike Trbovelj? a) da b) ne 6. Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z DA, koliko bi bili maksimalno pripravljeni plačati za vodeni ogled? _____

    

 

7. V kolikšni meri se strinjate z naslednjo trditvijo? Obkrožite vrednost od 1 do 5, pri čemer pomeni: 1- se ne strinjam, 2- se delno strinjam, 3- nimam mnenja glede te trditve, 4- se skoraj popolnoma strinjam, 5- se popolnoma strinjam. Trbovlje se mi zdi privlačno kot turistična destinacija. 1 2 3 4 5 8. Spodaj naštete značilnosti Trbovelj ocenite z ocenami od 1 do 5, pri čemer pomeni: 1- sploh mi ni všeč, 2- ni mi všeč, 3- nimam mnenja glede te značilnosti, 4- všeč mi je, 5- zelo mi je všeč. Rudnik 1 2 3 4 5 najvišji evropski dimnik 1 2 3 4 5 zasavski muzej 1 2 3 4 5 Festival Šklabfest 1 2 3 4 5 Konjeniško društvo Trbovlje 1 2 3 4 5 Športno društvo Rudar (nogomet, rokomet, košarka) 1 2 3 4 5 9. Kako pogosto v povprečju obiščete Trbovlje? a) vsak dan b) nekaj krat tedensko c) enkrat tedensko d) enkrat mesečno e) redkeje f) nikoli še nisem bil v Trbovljah g) drugo: _____ 10. Kakšna je Vaša končana stopnja izobrazbe? a) osnovna šola b) srednja ali poklicna šola c) višja ali visoka šola d) univerzitetna izobrazba e) magisterij ali doktorat 11. Koliko približno znaša Vaš mesečni neto dohodek (neto znesek)? a) manj kot 500 € mesečno b) od 501 do 800 € mesečno c) od 801 do 1100 € mesečno d) od 1101 do 1500 € mesečno e) od 1501 do 2000 € mesečno

    

 

f) več kot 2000 € mesečno g) ne želim odgovoriti 12. V kateri regiji imate stalno prebivališče? a) Dolenjska b) Gorenjska c) Goriška d) Koroška e) Notranjska f) Obala in Kras g) Osrednja Slovenija h) Podravje i) Pomurje j) Posavje k) Savinjska l) Zasavska 13. Vaš spol M Ž 14. Vaša starost: _____ let. HVALA ZA SODELOVANJE!

    

 

Priloga 2: Vprašalnik za intervju 1. Najprej mi prosim povejte nekaj o začetku oz. nastanku Turističnega društva Trbovlje. Kako je nastalo in kdo je pobudnik za ustanovitev? 2. Kakšne so naloge vašega društva? 3. Kako bi ocenili poznavanje Turističnega društva med ljudmi, ki ne živijo v Trbovljah? (slabo poznavanje - dve tretjini ljudi ne ve, da obstaja TDT) Kaj menite kakšni so vzroki za slabo poznavanje Turističnega društva Trbovlje? 4. Na spletni strani občine Trbovlje sem zasledila, da v Trbovljah obstajajo lokalni turistični vodniki, ki obiskovalcem razkažejo naše mesto. Zanima me ali je kaj obiskovalcev in predvsem kdo so obiskovalci našega mesta? (šolarji, zaposleni, upokojenci; iz katerih krajev največ prihajajo; jim je všeč naše mesto - ker so v moji raziskavi privlačnost Trbovelj kot turistične destinacije z ocenami od 1 do 5 v povprečju ocenili z 2,4 ) 5. Lahko orišete kako je s promocijo Trbovelj ostalim prebivalcem Slovenije danes in v zadnjih letih? (radijsko oglaševanje, letaki, plakati…) Ali tudi spletno oglašujete, morda kakšna spletna stran? 6. Ali sodelujete še s kakšnim društvom, muzejem, zavodom…Na kakšne načine sodelujete? (skupni projekti?) 7. Za konec mi pa še povejte kakšni so načrti na področju turizma v naši občini?