gorske rožice plenijo šnops in na grobove · na organiziran kriminal pri ropanju velikonočnice...

4
Gorske rožice plenijo za v šnops in na grobove PZS in varuh gorske narave Dušan Klenovšek opozarjata na množično ropanje gorskega cvetja Vse skupaj dobiva razsežnosti organiziranega kriminala, velikonočnici in encijanu grozi izumrtje TINA HORVAT [email protected] LOVRENC PRI LISCI, BOLETI- NA PRI PONIKVI, LJUBLJANA O Že večkrat smo v Sloven- skih novicah opozorili na plenjenje naših zaščitenih rastlin. Nazadnje smo pred dvema tednoma razkrivali, kako lovci na zvončke v tuji- ni kujejo izjemne zaslužke s pri nas izropanimi čebuli- cami, po njih prihajajo celo organizirano - z letali. Prav te dni pa na Planinski zvezi Slovenije (PZS) opozarjajo na organiziran kriminal pri ropanju velikonočnice in clusijevega svišča, ki jima zaradi tega grozi izumrtje. Na PZS se sprašujejo, ali bo treba že kmalu posaditi plastične nadomestke. Ropanje je ekološki kriminal »Pojavljajo se primeri neorganiziranega ter celo organiziranega, lahko bi ocenili načrtnega izkopava- nja in odtujevanja rastlin. Tovrstno, po večini nočno ropanje cvetja in uničevanje rastišč ima že elemente eko- loške kriminalitete, zato se morata s tem ukvarjati tudi inšpekcija in policija. Upa- mo, da bodo storilce odkrili in razkrili ter tako prispevali k ohranjanju naše prelepe narave,« je opozoril Marijan Denša, načelnik Komisije za varstvo gorske narave Planinske zveze Slovenije. Ogroženi gorski cvetlici sta prav te dni v raVcvetu, kot opozarjajo varphi narave, pa je prav to čas, ko so v največji nevarnosti, da jih izkopljejo. Na štirih rastiščih na Boču pri Poljčanah in v Boletini pri Ponikvi cveti velikonočnica ( Pulsatilla grandis). Krhka cvetlica velja za pravo evropsko\ čudo, saj v vsej južni Evrqpi cvreti le v Sloveniji. Na Sv. % Lovrencu pri Lisci pa je te dni v razcvetu prelep encijan - clusijev svišč ( Gentiana clusii), že mnoga leta simbol slovenskih gora in planin- cev. Kljub temu da so rastišča teh zaščitenih rastlin zaradi izkopavanja in malomarnega teptanja zaščitili z zakonom ter varovalno ograjo, tablami ih celo z gorskimi stražami, se plenjenje nadaljuje. V skalnjaku ne zraste Prvi je pred nekaj leti na ropanje gorskega cvetja opozoril Dušan Klenovšek, strokovni svetovalec PZS, sicer pa varuh gorske narave in gorski stražar Planinskega društva Lisca Sevnica. Leta 2013 sta s kolegico, tudi varuhinjo gorske narave, po naključju odkrila blog in ča- sopisni članek iz britanskega Telegrapha o tem, kako je nekdanji bankir postal znan lovec na rastline, pri tem se je na svojem blogu hvalil, kako hodi na prave plenilske pohode v Slovenijo in na Balkan in potem v Veliki Britaniji razpečuje zvončke, teloh, encijane, kranjske lilije in še mnoge zaščitene vrste. Seveda gre za že raz- vpitega Toma Mitchella, ki se je po intervenciji sloven- ske policije preusmeril samo na zvončke in telohe. A če gre pri zvončkih za razširjen mednarodni črni trg, so za izumrtje veliko- nočnice in clusijevega svišča najbolj nevarni kar domači plenilci gorskega cvetja. Kot nam razloži Klenovšek, se je na Lovrencu na pobočju Lisce že od nekdaj izkopa- valo encijan: »Priljubljena žgana pijača se sicer dela iz korenin druge vrste encija- na, predvsem košutnika, ki je rumene barve. A na žalost je na sliki zaradi komercial- nih interesov vedno modri encijan, zato so na Lovren- cu mnogi izkopavali tega, ki je zelo redek in ima tudi veliko manjše korenine, zato je škoda še večja. Poleg tega je encijan zelo priljubljen v skalnjakih in na grobovih, vendar ljudje sploh ne vedo, da se clusijev encijan ne pusti udomačiti in se ga ne da presajati.« Ostalo je 60 lukenj Da gre za resnično hudo ple- njenje, se je izkazalo oktobra 2017, ko so na Lovrencu našli kar 60 izkopnih lukenj. Klenovšek pove, da je očitno šlo za zelo strokoven izkop; saj so luknje tudi temeljito prekrili, zato jih kmalu sploh ne bi odkrili. Policijska preiskava niti do danes ni našla storilca, po vsej verjetnosti so korenine končale pri proi- . zvajalcu grenčice / encijan. Težko si / je predstavljati, da bi kdo potreboval to- liko rastlin s korenino vred za domače potrebe. Podobno je z rastišči veliko- nočnice na Boču in v Boleti- ni pri Ponikvi. »Gre za krhko in zelo občutljivo rožo, ki je zaradi redkosti zelo privlač- na za botanične navdušence. Že nekaj časa imamo obču- tek, da vsa Slovenija hodi gledat velikonočnico, saj so prav v tem času organizirani številni avtobusni izleti na to območje. A taka masa ljudi je za to občutljivo rastlinico lahko usodna, če pride na dan 500 ljudi, jo lahko v nekaj sekundah poteptajo in uničijo! Vsak jo hoče videti od blizu in fotografirati.« Zaradi izjemnega navala so že pred nekaj leti rastišča encijana in velikonočni- ce zaščitili z ograjami in opozorilnimi tablami ter organizirali žive straže, pro- stovoljce planinskih društev, ki so v času cvetenja stražili po rastiščih in odganjali morebitne roparje. A prav nič ne pomaga, plenjenje se nadaljuje. Klenovšku se zdi prav neverjetno, da se v teh časih takšnega ropanja nika- kor ne da ustaviti. »Sam ne vem, kako bi se morali lotiti teh nepridipravov. Bi bolj zaleglo ozaveščanje ali trši prijemi? Zdi Se mi, da so bile včasih veliko hujše kazni, in tudi dandanes bi verjetno veliko bolj zaleglo, če bi se komu izreklo hudo kazen, da bi potem vsi videli, da se tega pač ne dela.« Povedal je še, da je Janez Rekar iz Mojstrane pred 120 leti zaradi ruvanja planik šest ur preživel v zaporu, medtem ko dandanes ni nobenega Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati! Slovenske novice 06.03.2019 Sreda Država: Slovenija Doseg: 314.000 Stran: 6 Površina: 1.121 cm 2 1 / 4

Upload: others

Post on 18-Mar-2020

5 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

Page 1: Gorske rožice plenijo šnops in na grobove · na organiziran kriminal pri ropanju velikonočnice in clusijevega svišča, ki jima zaradi tega grozi izumrtje. NaPZS se sprašujejo,

Gorske rožice plenijo

za v šnops in na grobovePZS in varuh gorske narave Dušan Klenovšek opozarjata

na množično ropanje gorskega cvetja

Vse skupaj dobiva razsežnosti organiziranega kriminala,

velikonočnici in encijanu grozi izumrtjeTINA HORVAT

[email protected]

LOVRENC PRI LISCI, BOLETI-

NA PRI PONIKVI, LJUBLJANA

O Že večkrat smo v Sloven-skih novicah opozorili na

plenjenje naših zaščitenihrastlin. Nazadnje smo preddvema tednoma razkrivali,kako lovci na zvončke v tuji-ni kujejo izjemne zaslužke s

pri nas izropanimi čebuli-cami, po njih prihajajo celoorganizirano - z letali. Prav

te dni pa na Planinski zveziSlovenije (PZS) opozarjajona organiziran kriminal priropanju velikonočnice inclusijevega svišča, ki jimazaradi tega grozi izumrtje.Na PZS se sprašujejo, alibo treba že kmalu posaditiplastične nadomestke.

Ropanje je ekološkikriminal»Pojavljajo se primerineorganiziranega ter celo

organiziranega, lahko bi

ocenili načrtnega izkopava-nja in odtujevanja rastlin.Tovrstno, po večini nočno

ropanje cvetja in uničevanjerastišč ima že elemente eko-loške kriminalitete, zato se

morata s tem ukvarjati tudiinšpekcija in policija. Upa-

mo, da bodo storilce odkriliin razkrili ter tako prispevalik ohranjanju naše prelepenarave,« je opozoril MarijanDenša, načelnik Komisijeza varstvo gorske narave

Planinske zveze Slovenije.Ogroženi gorski cvetlici sta

prav te dni v raVcvetu, kotopozarjajo varphi narave,

pa je prav to čas, ko so v

največji nevarnosti, da jih

izkopljejo. Na štirih rastiščihna Boču pri Poljčanah in vBoletini pri Ponikvi cvetivelikonočnica ( Pulsatillagrandis). Krhka cvetlicavelja za pravo evropsko\čudo, saj v vsej južni Evrqpicvreti le v Sloveniji. Na Sv. %

Lovrencu pri Lisci pa je te

dni v razcvetu prelep encijan

- clusijev svišč ( Gentianaclusii), že mnoga leta simbolslovenskih gora in planin-cev. Kljub temu da so rastiščateh zaščitenih rastlin zaradiizkopavanja in malomarnegateptanja zaščitili z zakonomter varovalno ograjo, tablamiih celo z gorskimi stražami,se plenjenje nadaljuje.

V skalnjaku ne zraste

Prvi je pred nekaj leti na

ropanje gorskega cvetjaopozoril Dušan Klenovšek,strokovni svetovalec PZS,sicer pa varuh gorske narave

in gorski stražar Planinskegadruštva Lisca Sevnica. Leta

2013 sta s kolegico, tudivaruhinjo gorske narave, po

naključju odkrila blog in ča-sopisni članek iz britanskegaTelegrapha o tem, kako jenekdanji bankir postal znan

lovec na rastline, pri tem se

je na svojem blogu hvalil,

kako hodi na prave plenilskepohode v Slovenijo in na

Balkan in potem v VelikiBritaniji razpečuje zvončke,teloh, encijane, kranjskelilije in še mnoge zaščitenevrste. Seveda gre za že raz-

vpitega Toma Mitchella, kise je po intervenciji sloven-

ske policije preusmeril samo

na zvončke in telohe.A če gre pri zvončkih za

razširjen mednarodni črni

trg, so za izumrtje veliko-nočnice in clusijevega sviščanajbolj nevarni kar domačiplenilci gorskega cvetja. Kot

nam razloži Klenovšek, se

je na Lovrencu na pobočjuLisce že od nekdaj izkopa-valo encijan: »Priljubljenažgana pijača se sicer dela izkorenin druge vrste encija-na, predvsem košutnika, ki

je rumene barve. A na žalostje na sliki zaradi komercial-nih interesov vedno modri

encijan, zato

so na Lovren-

cu mnogiizkopavalitega, ki je zeloredek in imatudi veliko manjšekorenine, zato je škodaše večja. Poleg tega je encijanzelo priljubljen v skalnjakihin na grobovih, vendar ljudjesploh ne vedo, da se clusijev

encijan ne pusti udomačitiin se ga ne da presajati.«

Ostalo je 60 lukenjDa gre za resnično hudo ple-njenje, se je izkazalo oktobra2017, ko so na Lovrencu

našli kar 60 izkopnih lukenj.Klenovšek pove, da je očitnošlo za zelo strokoven izkop;saj so luknje tudi temeljito

prekrili, zato jih kmalusploh ne bi odkrili.

Policijska preiskavaniti do danes ninašla storilca, povsej verjetnostiso koreninekončale pri proi-

. zvajalcu grenčice/ encijan. Težko si

/ je predstavljati, dabi kdo potreboval to-

liko rastlin s korenino vred

za domače potrebe.Podobno je z rastišči veliko-nočnice na Boču in v Boleti-ni pri Ponikvi. »Gre za krhko

in zelo občutljivo rožo, ki jezaradi redkosti zelo privlač-na za botanične navdušence.Že nekaj časa imamo obču-tek, da vsa Slovenija hodi

gledat velikonočnico, saj so

prav v tem času organiziraništevilni avtobusni izleti na to

območje. A taka masa ljudije za to občutljivo rastlinicolahko usodna, če pride na

dan 500 ljudi, jo lahko v

nekaj sekundah poteptajo inuničijo! Vsak jo hoče videtiod blizu in fotografirati.«Zaradi izjemnega navala sože pred nekaj leti rastišča

encijana in velikonočni-ce zaščitili z ograjami in

opozorilnimi tablami ter

organizirali žive straže, pro-stovoljce planinskih društev,ki so v času cvetenja stražilipo rastiščih in odganjalimorebitne roparje. A prav

nič ne pomaga, plenjenje se

nadaljuje. Klenovšku se zdiprav neverjetno, da se v tehčasih takšnega ropanja nika-kor ne da ustaviti. »Sam ne

vem, kako bi se morali lotititeh nepridipravov. Bi boljzaleglo ozaveščanje ali tršiprijemi? Zdi Se mi, da so bilevčasih veliko hujše kazni, in

tudi dandanes bi verjetnoveliko bolj zaleglo, če bi se

komu izreklo hudo kazen,

da bi potem vsi videli, da se

tega pač ne dela.« Povedalje še, da je Janez Rekariz Mojstrane pred 120 letizaradi ruvanja planik šest ur

preživel v zaporu, medtemko dandanes ni nobenegaO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Slovenske novice 06.03.2019 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 314.000

Stran: 6

Površina: 1.121 cm2 1 / 4

Page 2: Gorske rožice plenijo šnops in na grobove · na organiziran kriminal pri ropanju velikonočnice in clusijevega svišča, ki jima zaradi tega grozi izumrtje. NaPZS se sprašujejo,

podobnega primera. Ne uničujmo naših simbolov

»Pohoditi, poškodovati ali uničiti nekaj tako lepega, kot

so prelestne gorske cvetlice, je za ozaveščene planinceneprimerno dejanje. Planinsko cvetje ima za slovenskeplanince in osrednjo planinsko organizacijo velik sim-

bolni, vzgojni, izobraževalni, ozaveščevalni in pove-zovalni pomen. Planinsko cvetje je v simbolih mnogihplaninskih društev, dusijev svišč je simbol Komisije za

varstvo gorske narave PZS,« opozarjajo na PZS.

gg* � Dušan Klenovšek (levo) opozarja, da se

gfs * ' plenjenje nadaljuje, foto barbar* ploštajner

rsHnHiVaruha velikonočnice na Boču .FOTO IVAN BOROVNIK

*

Izkopana velikonočnica na

Boču je primer za kriminaliste.FOTO: IVAN BOROVNIK

Za encijanom je ostala leluknja. roTo dušan Klenovšek

?' . '* u/.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Slovenske novice 06.03.2019

SredaDržava: Slovenija

Doseg: 314.000

Stran: 6

Površina: 1.121 cm2 2 / 4

Page 3: Gorske rožice plenijo šnops in na grobove · na organiziran kriminal pri ropanju velikonočnice in clusijevega svišča, ki jima zaradi tega grozi izumrtje. NaPZS se sprašujejo,

FOTO: DUŠAN KLENOVŠEK

.

'

** ,Ji

;" j. *' - >f v|/č

� *'* �

,„ '% �a! �Ijfe jffif 11.* V.�* �r* �**«j-* � '*■' t-

* «s* 5�' rt

■ — •* � «4�*� ,ftB

1 * *(

»* v*? * *�

t• ,#

encijanov so naenkrat

izkopali na

Lovrencu.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Slovenske novice 06.03.2019

SredaDržava: Slovenija

Doseg: 314.000

Stran: 6

Površina: 1.121 cm2 3 / 4

Page 4: Gorske rožice plenijo šnops in na grobove · na organiziran kriminal pri ropanju velikonočnice in clusijevega svišča, ki jima zaradi tega grozi izumrtje. NaPZS se sprašujejo,

Clusijev svišč na Lovrencu izkopavajo zaradi

grenčice in za na grobove, foto vinko sesko

'" ="■ ■''*MH.XmM itmmA

* «K< � JBf v

i iBr" 4 i

*iJk

*,i\ j/ twKKB/m � .t S � ||

«« * * % 't�* » ,* /i�.4y. ** ih-t� jf MlvIiVv V�BVM 'N J JR9b\

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Slovenske novice 06.03.2019

SredaDržava: Slovenija

Doseg: 314.000

Stran: 6

Površina: 1.121 cm2 4 / 4