učni načrt za gimnazijo priredba 23apr09

8/8/2019 Uni Nart Za Gimnazijo Priredba 23apr09

1/48

SLOVENINA

Gimnazija

Uni nart za pouk slovenine za slovenske uence po svetu oz. zunajRepublike Slovenije


2/48

2

Uni nart za predmet slovenina v gimnazijah je pripravila Predmetna komisija za posodabljanje uneganarta za slovenino.

Avtorji besedila: Mojca Poznanovi Jezerek, predsednica Mira Hedet Krka, lanica dr. Martina Kriaj Ortar, lanica dr. Boa Krakar Vogel, lanica Marija Konina, lanica Suzana Krvavica, lanica Dr. Tomo Virk, lan Stanislava idan, lanica Darinka Ambro, sodelavka

Recenzenti: dr. Marja Beter Turk dr. Janko Kos dr. Sonja Pejak

Avtorji prilagojenega unega narta za pouk slovenine v gimnazijah za slovenske dijakepo svetu oz. zunaj Republike Slovenije:

Marjeta Hoevar, prof., Gimnazija Beigrad

Mojca Poznanovi, prof, Zavod RS za olstvo


3/48

3

Kazalo

1 OPREDELITEV PREDMETA

2 SPLONI CILJI/KOMPETENCE

3 CILJI IN VSEBINE3.1 Jezikovni pouk3.2 Knjievni pouk

4 DIDAKTINA PRIPOROILA4.1 Jezikovni pouk4.2 Knjievni pouk

5 VREDNOTENJE DOSEKOV

6 ZNANJA IZVAJALCEV

7 PRILOGA Predlogi prostoizbirnih knjievnih besedil za individualno inskupinsko delo ter aktualizacijo


4/48

4

1 OPREDELITEV PREDMETA

Slovenina kot materni/prvi jezik za veino dijakov/dijakinj in kot drugi jezik/jezik okolja za

manjino je kljuni splonoizobraevalni predmet v gimnaziji, podlaga za samorazumevanje, za

vsakrno uenje s slovenskim jezikom izraenih vsebin, za razumevanje, doivljanje in

vrednotenje pojavov okrog nas. Dijaki/dijakinje se pri njem usposabljajo za uinkovito govorno

in pisno sporazumevanje v slovenskem jeziku, razvijajo zavest o pomenu materinine sploh, o

slovenini kot dravnem in uradnem jeziku, o njenem poloaju v EU in o njeni izrazni razvitosti

na vseh podrojih javnega in zasebnega ivljenja.

Dijaki/dijakinje se z ustvarjalno mojo slovenskega jezika sreujejo e zlasti ob umetnostnih

besedilih. Namen tega sreevanja je branje, osebno doivljanje in odprto razumevanje obveznih

in prostoizbirnih umetnostnih besedil iz slovenske in prevodne knjievnosti. Na ta nain

dijaki/dijakinje razvijajo doivljajske, domiljijsko ustvarjalne, vrednotenjske in intelektualne

zmonosti, ki bogatijo posameznikovo osebnost in so sestavina estetske zmonosti, ter

poglabljajo splono sporazumevalno zmonost za sprejemanje in izraanje raznovrstnih besedil.

Spoznavanje temeljnih dejstev in nosilcev slovenskega jezika in knjievnosti je eden od

najpomembnejih pogojev za poglabljanje kulturne, domovinske in dravljanske vzgoje.

Umeanje reprezentativnih del iz slovenske knjievne ustvarjalnosti v evropske kulturne okvire

pa prispeva k medkulturni in iri socialni zmonosti. Kritina refleksija obravnavanih pojavov

prispeva e k razvijanju kritinega miljenja ter k uenju uenja.

V predmetniku gimnazije je pouku slovenine namenjenih 560 unih ur, tj. 140 ur v olskem

letu, v predmetniku dopolnilnega pouka slovenine za Slovence v tujini pa 420 unih ur, tj. 105

ur v olskem letu; polovica ur je namenjena jezikovnemu pouku, polovica pa pouku knjievnosti.

Predmet je nadgradnja unega narta iz osnovne ole, naravnan v uporabnost pridobljenih

spoznanj pri posameznikovem nadaljevanju izobraevanja in delovanju v raznovrstnih izzivih

sodobne ivljenjske prakse.


5/48

5

Uni nart za pouk slovenine v tujini upoteva specifiko pouevanja v tujini in je oblikovan

tako, da omogoa im laje vkljuevanje v razline programe olanja (npr. slovenska

gimnazija, mednarodna matura). Vsebuje iste splone cilje/kompetence kot uni nart za

gimnazije (2008), nekaj sprememb pa je zaradi manjega tevila ur in specifinih oblik dela pri

vsebinah. Torej je uni nart za pouk slovenine v tujini prilagojena oz. dopolnjena varianta

unega narta za gimnazije. Spremembe oz. doloila, ki veljajo zgolj za uenje slovenine v

tujini, so zato napisane v odebeljenem/polkrepkem poevnem tisku, vse drugo pa ostaja

nespremenjeno, kot je v unem nartu za gimnazije. Izpuenih je le nekaj za pouevanje v

tujini neizvedljivih podrobnosti.

Pouk slovenine (v tujini) zaradi objektivnih vzrokov pogosto poteka tudi na daljavo.

Pouk slovenine na daljavo se organizira v spletnih uilnicah oz. e-unih okoljih v skladu s

splonimi kot tudi s specifinimi znailnostmi unega procesa. V procesu pouevanja in uenja

na daljavo sta namreuenec in uitelj fizino loena, veinoma pa tudi asovno neusklajena,

zato je potreben poseben specialnodidaktini in metodini pristop. Poleg neposrednega

izvajanja pouka slovenine na daljavo se v spletni uilnici lahko organizirajo tudi druge

dejavnosti, npr. sodelovanje na tekmovanju v znanju, posebna skrb pa se namenja

vkljuevanju nadarjenih dijakov in diujakov s teavami v razvoju (npr. gibalno oviranih,

dolgotrajno bolnih) ter tudi sodelovanju s stari.


6/48

6

2 SPLONI CILJI/KOMPETENCEPredmet slovenina omogoa razvijanje osebne, narodne in dravljanske identitete ter kljunih

zmonosti vseivljenjskega uenja predvsem sporazumevanje v slovenini, socialno, estetsko,

kulturno in medkulturno zmonost, uenje uenja, digitalno pismenost, samoiniciativnost,

kritinost, ustvarjalnost, podjetnost ipd.

1. Dijaki/dijakinje se zavedajo pomembne vloge slovenskega jezika v svojem osebnem,

drubenem in poklicnem ivljenju.

Zavedajo se, da je slovenski jezik dravni in uradni jezik v Republiki Sloveniji, poznajo

pa tudi poloaj italijanskega in madarskega jezika ter drugih jezikov v Republiki

Sloveniji ter poloaj slovenskega jezika v zamejstvu in izseljenstvu. Z razumevanjem

izrazne in ustvarjalne enakovrednosti slovenine v drubi evropskih jezikov razvijajo

pomembne sestavine socialne zmonosti.

Zavedajo se, da je slovenski jezik temeljna prvina njihove dravljanske identitete, skupaj

s knjievnostjo pa tudi najpomembneji del slovenske kulturne dediine; tako si

oblikujejo svojo dravljansko zavest.

Tisti, za katere je slovenina materni/prvi jezik, se zavedajo, da je slovenina zanje

najbolj naravna socializacijska danost, saj se z njo vseskozi, najlae in najuspeneje

izraajo, ter da je slovenina temeljna prvina njihove osebne in narodne identitete; tako

si oblikujejo svojo narodno zavest.

2. Dijaki/dijakinje razvijajo zmonost pogovarjanja, posluanja (gledanja), branja, pisanja in

govorjenja raznih besedil.

Pogovarjajo se vljudno in strpno; spotujejo mnenje drugih, izraajo svoje mnenje in ga

utemeljijo.


7/48

7

Besedila posluajo in berejo razmiljujoe in kritino, razlenjujejo in vrednotijo jih z

raznih vidikov ter prepoznavajo morebitno manipulativnost. Umeanje

prebranih/posluanih besedil v asovni in kulturni kontekst spodbuja razvijanje in

poglabljanje kulturne in medkulturne zmonosti.

Tvorijo uinkovita, razumljiva, ustrezna in jezikovno pravilna ustna in pisna besedila.

Razumevanje in vrednotenje procesov sprejemanja in tvorjenja besedil spodbuja uenje

uenja.

Razvijanje sporazumevalne zmonosti se povezuje z uporabo IKT; tako se razvija

posameznikova digitalna zmonost.

3. Dijaki/dijakinje razvijajo jezikovno, slogovno in metajezikovno zmonost v slovenskem

knjinem jeziku.

1. Svoja in tuja besedila sistematino opazujejo in razlenjujejo z raznih vidikov ter utrjujejo

in nadgrajujejo svojo jezikovno, slogovno in metajezikovno zmonost ter zmonost

nebesednega sporazumevanja.

2. Spoznavajo sistemske zakonitosti slovenskega knjinega jezika in se zavedajo njihovega

pomena, zato jih zavestno vkljuujejo v svoja besedila.

3. Znajo presoditi, katera jezikovna zvrst je ustrezna v danih sporazumevalnih okoliinah.

4. Dijaki/dijakinje razvijajo zmonost literarnega branja kot specifino podvrsto

sporazumevalne zmonosti. Usposabljajo se za branje in interpretacijo literarnih besedil:doivljajo, razumevajo, aktualizirajo in s pomojo svojih izkuenj, knjievnega znanja in

splone razgledanosti vrednotijo ter poimenujejo idejno-tematske in slogovno-kompozicijske

plasti literarnih besedil iz domae in prevodne sodobne, noveje in stareje knjievnosti.

5. Dijaki/dijakinje se obasno preizkuajo v pisnem in govornem (po)ustvarjanju literarnih


8/48

8

besedil in tako poglabljajo zmonost estetskega doivljanja.

6. Dijaki/dijakinje ob interpretaciji literarnih besedil razvijajo zmonost tvorjenja raznovrstnih

neumetnostnih besedil; razumevanje in vrednotenje teh procesov spodbuja uenje uenja.

7. Dijaki/dijakinje ob interpretaciji razvijajo estetsko in kulturno zmonost: literarna besedila

opredeljujejo po zvrstno-vrstni pripadnosti, prepoznavajo in vrednotijo posebnosti njihove

literarnoumetnike sestave, jih umeajo v prostor in as, se seznanjajo z njihovimi avtorji ter

s temeljnimi kulturnozgodovinskimi okoliinami njihovega nastajanja in sprejetosti pri

bralcih.

8. Dijaki/dijakinje se ob razvranju besedil sistematino seznanjajo z razvojem slovenske

knjievnosti in s soasnimi smermi, z avtorji in deli iz evropske oz. svetovne knjievnosti ter

prek besedilno-sobesedilnih primerjav, presoj in medpredmetnih povezav razvijajo

medkulturno zmonost.

3 CILJI IN VSEBINE


9/48

9

Vsebine jezikovnega in knjievnega pouka so razdeljene na vsebinske sklope s

procesnorazvojnimi cilji. Pri razporeditvi vsebin in ciljev po sklopih je upotevano priporoeno

razmerje med splonimi in posebnimi znanji v razmerju 70 : 30. Splona znanja so namenjena

vsem dijakom/dijakinjam in jih mora uitelj/uiteljica obvezno obravnavati, posebna znanja pa so

dodatna ali poglobljena znanja, ki jih uitelj/uiteljica lahko obravnava po lastni presoji glede na

zmonosti in interese svojih dijakov/dijakinj. Splona znanja prijezikovnem pouku so zapisana

pokonno, posebna znanjapoevno, izbirne vsebine pa polkrepko.

JEZIKOVNI POUKZa slovenske dijake/dijakinje, ki se olajo v tujini, naeloma veljajo cilji in vsebine jezikovnega

pouka, opredeljeni s tem unim nartom [poglavje 3 Cilji in vsebine, razdelek 3.1 Jezikovni

pouk, podrazdelek 3.1.1 Procesnorazvojni in vsebinski sklopi jezikovnega pouka, ki si v unem

nartu sledijo v naslednjem zaporedju: Oblikovanje in razvijanje zavesti o jeziku, narodu in

dravi, Razvijanje zmonosti (uradnega) pogovarjanja, Razvijanje zmonosti(uradnega)

dopisovanja, Razvijanje zmonosti kritinega sprejemanja enogovornih neumetnostnih besedil,

Razvijanje zmonosti tvorjenja enogovornih neumetnostnih besedil, Razvijanje poimenovalne,skladenjske, pravorene, pravopisne in slogovne zmonosti ter zmonosti nebesednega

sporazumevanja ter Razvijanje metajezikovne zmonosti]. Prilagoditve zaradi manjega tevila

ur in posebnosti pouevanja slovenine kot materinine v tujini (npr. pouevanje na daljavo)

bodo opredeljene v nadaljevanju.

Dijaki/dijakinje v tiriletnem obdobju obravnavajo vse procesnorazvojne in vsebinske sklope

jezikovnega pouka. Splona znanja so obvezna za vse dijake in so pri jezikovnem pouku

zapisana pokonno, posebna znanja pa lahko uitelj obravnava glede na zmonosti in elje

svojih dijakov. Ob posebnih znanjih, zapisanih s poevnim tiskom (npr. doloene besedilne

vrste ipd.), je v unem nartu ohranjena tudi izbirnost na ravni sporazumevalnih dejavnosti pri

sprejemanju in tvorjenju besedil (npr. dijaki berejo in/ali posluajo) ter na ravni besedilnih

vrst. Izbirne vsebine in dejavnosti prepoznamo v unem nartu po polkrepkem tisku. Cilji in

vsebine praviloma niso razporejeni po letnikih, razen predlogov za obravnavo besedilnih vrst

in predlogov za razvijanje sporazumevalne (npr. poimenovalna, skladenjska, pravorena ipd.


10/48

10

zmonost ) ter deloma tudi metajezikovne zmonosti. V 1. letniku tako dijaki/dijakinje

sistematino usvajajo predvsem naela uspenega dvogovornega in enogovornega

sporazumevanja ter strategije sprejemanja in tvorjenja besedil, v 2. letniku temeljne pomenske,

izvorne, tvorbne, oblikovne in tvarne znailnosti besede, v 3. letniku stavnolensko sestavo

stavka in stavno sestavo povedi, v 4. letniku pa sistematino utrjujejo, nadgrajujejo,

povzemajo in uporabljajo spoznanja o temeljnih besedilnih vrstah in njihovih znailnostih.

Glede na predvidoma manje tevilo ur pouka slovenine, tujejezikovno okolje in morebitno

fizino oddaljenost uitelja/uiteljice in dijaka/dijakinje (pouevanje na daljavo) je

priporoena veja izbirnost od predlagane v nacionalnem programu.

Pri nartovanju jezikovnega pouka za dijake/dijakinje v tujini naj uitelji/uiteljice upotevajo

naslednje zahteve in priporoila:

1. Enakomerno razvijanje vseh tirih sporazumevalnih dejavnosti, tj. branja, posluanja,govorjenja in pisanja.

2. Razvijanje sporazumevalne zmonosti naj poteka ob sprejemanju in tvorjenjuneumetnostnih besedil. Poudarek naj bo na rabi in ne na poznavanju jezikovnega

sistema.

3. Pri procesnorazvojnih sklopih Razvijanje zmonosti kritinega sprejemanjaenogovornih neumetnostnih besedil in Razvijanje zmonosti tvorjenja enogovornih

neumetnostnih besedil priporoamo v vsakem letniku obravnavo vsaj dveh besedil iz

obveznega nabora (pokonni tisk), najbolje tistih, ki jih dijaki/dijakinje tako sprejemajo

kot tvorijo.

4. Besedilne vrste v sklopih Razvijanje zmonosti (uradnega) pogovarjanja inRazvijanje zmonosti (uradnega) dopisovanja so obvezne. Pri poukuslovenine na

daljavo bo uitelj/uiteljica poiskal/-a najbolje tehnine reitve za posluanje in

analizo posnetih ali odigranih uradnih pogovorov.


11/48

11

5. Pri razvijanju strategij sporazumevalnih dejavnosti naj se uitelj/uiteljica povezuje spoukom prvega jezika oz. jezika drave, v kateri se dijak/dijakinja izobrauje, ter prav

tako s poukom tujih jezikov, ki jih le-ta obiskuje pri rednem pouku.

6. Uresnievanje ciljev in vsebin jezikovnega pouka naj uitelj/uiteljica sproti prilagajazmonostim in potrebam svojih dijakov/dijakinj, vendar tako, da bodo le-ti ob zakljuku

gimnazijskega izobraevanja dosegli temeljni cilj jezikovnega pouka, tj. im vijo

stopnjo funkcionalne pismenosti.

KNJIEVNOST

Tudi pri pouku knjievnosti je za slovenske dijake/dijakinje, ki se olajo v tujini, izhodie Uni

nart za gimnazije 2008 - razdelek 3.2, ki je naveden v celoti. Procesnorazvojni cilji pouka

knjievnosti, navedeni v razdelku 3.2.1, veljajo v celoti tudi za uni nart za dijake/dijakinje v

tujini, pri vsebinskih sklopih - razdelek 3.2.2 - pa je nekaj prilagoditev in dopolnitev, ki so

zapisane kasneje. V razdelku 3.2.2 so pri vsebinskih sklopih (sklop je enota v okvirju, prim.:

Slovensko pesnitvo v drugi polovici 20. stoletja) knjievnega pouka navedeni temeljni pojmi iz

literarne vede v levem stolpcu, pripadajoa obvezna besedila za obravnavo v desnem stolpcu

(razdelek I, predstavljal naj bi priporoeni 70 % dele, namenjen vsem dijakom/dijakinjam,

uitelj/uiteljica jih mora obravnavati), za tem pa obvezna domaa branja, ki so za

uitelja/uiteljico dijakov/dijakinj v tujini le dodatno vodilo oz. opora pri izboru besedil.

Posebna znanja (predstavljala naj bi 30 % dele, namenjena so poglabljanju, uitelj/uiteljica

jih lahko obravnava po lastni presoji glede na zmonosti in interese svojih dijakov/dijakinj) pa

so izbirna literarna besedila v razdelku I s pripadajoimi temeljnimi pojmi iz literarne vede,

izbirna obvezna domaa branja ter prostoizbirna besedila.

Za pouk knjievnosti v tujini je izbirnosti glede na uni nart za gimnazije e nekoliko ve, saj

je treba upotevati oblike dela, tevilo ur, vkljuenost dijakov/dijakinj v razline olske sisteme

in monosti nadaljnjega olanja. Razdelek 3.2.2 je uitelju/uiteljici izhodie pri izboru

vsebin, raziri pa ga lahko tudi s prostoizbirnimi besedili (priloga). Uitelj/uiteljica oblikuje

izbor vsebin veinoma samostojno, vendar je pri tem treba zadostiti nekaterim zahtevam. Te


12/48

12

izhajajo izsplonih ciljev/kompetenc, ki so glavno vodilo uitelju/uiteljici pri izbiri vsebin.

Zahteve, ki jih mora upotevati uitelj/uiteljica pri izboru vsebin:

1. Uresniljivost doseganja procesnorazvojnih ciljev.

2. Vsebinski sklop UVOD V OBRAVNAVO KNJIEVNOSTI velja v celoti.

3. Iz ostalih vsebinskih sklopov pa je treba:

a) obravnavati pojme iz literarne vede (temeljne pojme literarne teorije in splono oznakoobdobij), ki omogoajo dosego procesnorazvojnih ciljev in ki so navedeni ob besedilu, ki

ga izberemo;

b) izbrati najmanj eno besedilno enoto iz vsakega sklopa/obdobja.

Besedilna enota je eno dalje besedilo (npr.: roman, drama, ep) ali vekrajih besedil

(35 lirskih pesmi, 24 krajih oz. srednje dolgih pripovednih besedil).

c) V vsakem letniku obravnavati najmanj 10 besedilnih enot.

) V vsakem letniku izbrati vse literarne zvrsti, in sicer v razmerju, primerljivem tistemu v

naboru obveznih besedil.

d) Obvezno v celoti prebrati in poglobljeno obravnavati naslednja besedila slovenskih

avtorjev:

- 1. letnik: Primo Trubar (po izboru),

Anton Toma Linhart: Ta veseli dan ali Matiek se eni;

- 2. letnik: France Preeren: Krst pri Savici, lirika (izbor vsaj 35 pesmi);

- 3. letnik: Dragotin Kette ali/in Josip Murn Aleksandrov ali/in Oton upani(izbor 5

pesmi),Ivan Cankar: izbrana drama in eno besedilo kratke proze,

Sreko Kosovel: (izbor vsaj 3-5 pesmi),

Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi;

- 4. letnik: Kajetan Koviali Dane Zajc (izbor 3-5 pesmi),

Lojze Kovai: izbrani roman,

Drago Janar: Veliki briljantni valek


13/48

13

in besedila maturitetnega sklopa, e dijak/dijakinja konuje olanje z maturo. e pa

mature ne opravlja, temu ustrezno tevilo izbranih besedil iz kateregakoli

vsebinskega sklopa.

e) Izbor besedil tujih avtorjev uskladiti z besedili svetovne knjievnosti, ki jih vsebujejo uni

narti za knjievnost v programih rednega olanja v tujini. Priporoljivo pa je obravnavati

tudi sodobneje besedilo okolja/nacionalne knjievnosti, kjer biva dijak/dijakinja.

f) Vsa izbrana besedila (izjemoma veino - odvisno od zmonosti dijakov in razpololjivih ur)

v celoti prebrati (torej so besedila za domae branje) in poglobljeno obravnavati.

3.1 Jezikovni pouk

3.1.1 Procesnorazvojni in vsebinski sklopi jezikovnega poka

OBLIKOVANJE IN RAZVIJANJE ZAVESTI O JEZIKU, NARODU IN DRAVIDijaki/dijakinje si uzaveajo

vlogo prvega/maternega jezika in njegove prednosti pred tujimi jeziki ter oblikujejo poseben odnosdo svojega prvega/maternega jezika,

vlogo slovenine v Republiki Sloveniji in za njene dravljane ter oblikujejo poseben odnos doslovenine kot dravnega in uradnega jezika,

vlogo slovenine in drugih jezikov v organih EU, vlogo madarine oz. italijanine v delu Prekmurja oz. v delu slovenske Istre,

vlogo slovenine v zamejstvu in izseljenstvu, veplastnost/raznovrstnost slovenine in jezikov nasploh, vlogo sporazumevanja v vsakdanjem ivljenju.

Dijaki/dijakinje spoznavajo osnovne jezikovne druine v Evropi in njihove pomembneje jezike (v 1. letniku), razvoj slovenine skozi as in narodnostno-jezikovna prizadevanja tistih Slovencev, ki so

pomembno prispevali k oblikovanju slovenskega knjinega jezika ter k njegovemu ohranjanju inrazvijanju (v 4. letniku).

RAZVIJANJE ZMONOSTI (URADNEGA) POGOVARJANJADijaki/dijakinje posluajo in gledajo naslednje vrste posnetih ali odigranih uradnih pogovorov:*

1. 2. 3. 4. raziskovalni

pogovor, pogajalni

pogovor, preprievalni

pogovor, okroglo

mizo/sestanek.* Predlagana je obravnava po letnikih (mona pa je tudi strnjena obravnava).Pred posluanjem/gledanjem

opisujejo potek pogovarjanja, predstavljajo naela uinkovitega in vljudnega pogovarjanja,


14/48

14

opisujejo zgradbo govorjenih dvogovornih besedil, predstavljajo vrste pogovorov ter znailnosti tiste vrste pogovora, ki ga bodo posluali in tudi

tvorili, ter povedo, na kaj bodo pozorni med posluanjem/gledanjem pogovora.

Po posluanju in gledanju razlenjujejo pogovor (npr. okoliinsko, naklonsko, pomensko, besedno, tvarno), vrednotijo uinkovitost, ustreznost in razumljivost sogovorcev, njuno jezikovno in slogovno

zmonost ter zmonost nebesednega sporazumevanja, prepoznavajo, posploujejo in povzemajo znailnosti dane vrste pogovora ter jih primerjajo z

znailnostmi istovrstnih neuradnih pogovorov in uradnih pogovorov druge vrste, se pripravijo na sodelovanje v pogovoru dane vrste.

S sogovorcem odigrajo pogovor dane vrste pri tem upotevajo naela uspenega pogovarjanja.Po pogovarjanju

poslualci razlenjujejo pogovor, ga vrednotijo in utemeljujejo svoje mnenje, nastopajoa vrednotita svoj in sogovorev prispevek, vsi uenci presojajo uinek pridobljenega vsebinskega in procesnega znanja na svojo zmonost

pogovarjanja ter izdelajo nart za izboljanje te svoje zmonosti.

RAZVIJANJE ZMONOSTI (URADNEGA) DOPISOVANJADijaki/dijakinje berejo naslednje vrste uradnih dopisov:*

1. 2. 3. 4. vabilo, zahvalo, opraviilo,

pronjo, prijavo, pritobo.

* Predlagana je obravnava po letnikih (mona pa je tudi strnjena obravnava).Pred branjem

opisujejo potek dopisovanja,

predstavljajo naela uinkovitega in vljudnega dopisovanja, opisujejo zgradbo zapisanih dvogovornih besedil, predstavljajo vrste dopisov ter znailnosti tiste vrste dopisa, ki ga bodo brali in tudi pisali, ter povedo, na kaj bodo pozorni med branjem dopisa.

Po branju razlenjujejo dopis (npr. tvarno/oblikovno, okoliinsko, naklonsko, pomensko, besedno, povedno), vrednotijo njegovo uinkovitost, ustreznost, razumljivost in pravilnost, prepoznavajo, posploujejo in povzemajo znailnosti dane vrste dopisa ter jih primerjajo z

znailnostmi istovrstnih neuradnih dopisov in uradnih dopisov druge vrste, se pripravijo na pisanje dopisa dane vrste (npr. izberejo ustrezno strategijo, izdelajo nart).

Piejo dopis pri tem upotevajo naela uspenega dopisovanja.

Po pisanju vrednotijo svoj dopis in dopise soolcev ter utemeljujejo svoje mnenje, posluajo mnenja soolcev o svojem dopisu ter izrekajo svoje (ne)strinjanje z njimi, odpravijo napake v svojem dopisu in prepiejo dopis, poroajo o svoji strategiji pisanja dopisa ter jo primerjajo s strategijami soolcev, presojajo uinek pridobljenega vsebinskega in procesnega znanja na svojo zmonost kritinega

branja in pisanja dopisov ter izdelajo nart za izboljanje teh svojih zmonosti.

RAZVIJANJE ZMONOSTI KRITINEGA SPREJEMANJA ENOGOVORNIHNEUMETNOSTNIH BESEDILDijaki/dijakinje sprejemajo (tj. berejoin/ali posluajo in gledajo) naslednje vrste enogovornih


15/48

15

neumetnostnih besedil:1. 2. 3. 4.

predstavitev

osebe, predstavitev

postopka, predstavitev

kraja/drave,

besediloekonomskepropagande,

predstavitevnaprave,

publicistino

poroilo, ivljenjepis, referat, javno

obvestilo/vabilo/zahvalo/opraviilo,

reportao,

strokovni/poljudno

-znanstveni lanek, komentar, esej, seminarsko nalogo,

predavanje,

besedilo politinepropagande,

zakon/statut/upravno odlobo,

zapisnik.

Pred sprejemanjem sodelujejo v vodenem pogovoru

o strategijah posluanja oz. branja enogovornih neumetnostnih besedil,

o naelih uinkovitega posluanja oz. branja enogovornih neumetnostnih besedil, o vrstah enogovornih neumetnostnih besedil, o znailnostih tiste besedilne vrste, ki jo bodo sprejemali, ter o tem, na kaj bodo pozorni med sprejemanjem besedila;

nato izberejo ustrezno strategijo branja oz. posluanja enogovornega besedila.Po sprejemanju

razlenjujejo besedilo (npr. okoliinsko, naklonsko, pomensko, besedno, povedno, tvarno), vrednotijo njegovo uinkovitost, ustreznost, razumljivost in pravilnost, prepoznavajo, posploujejo in povzemajo znailnosti dane vrste besedila ter jih primerjajo z

znailnostmi enogovornih neumetnostnih besedil druge vrste, poroajo o svoji strategiji sprejemanja besedila ter jo primerjajo s strategijami soolcev,

vrednotijo svojo zmonost kritinega sprejemanja enogovornih besedil in izdelajo nart zaizboljanje te svoje zmonosti,

se pripravijo na tvorjenje podobnega besedila (e je to nartovano v sklopu Razvijanje zmonostitvorjenja enogovornih neumetnostnih besedil).

RAZVIJANJE ZMONOSTI TVORJENJA ENOGOVORNIH NEUMETNOSTNIH BESEDILDijaki/dijakinje tvorijo (tj. govorno nastopajo in/ali piejo) enogovorna besedila, in sicer:

tvorijo besedilo tiste vrste, ki so jo pred tem e sprejemali, tj.1. 2. 3. 4.

predstavitev osebe,predstavitev postopka,predstavitev kraja/

drave,predstavitev naprave,besediloekonomskepropagande,

ivljenjepis lastniin/ali izbrane osebe,

referat,

reportao,

komentar,esej,seminarsko nalogo,

esej,zapisnik;

pripovedujejo o svojih doivetjih, predstavljajo umiljene dogodke/svetove, poroajo o zanimivih/aktualnih dogodkih, predstavljajo svoje mnenje o aktualnih dogodkih, obnavljajo in ocenjujejo knjigo/film/prireditev, predstavljajo svoje poklicne ipd. narte.

Pred tvorjenjem sodelujejo v vodenem pogovoru


16/48

16

o strategijah tvorjenja enogovornih neumetnostnih besedil, o naelih uspenega tvorjenja enogovornih neumetnostnih besedil, o vrstah enogovornih neumetnostnih besedil in

o znailnostih tiste vrste enogovornega neumetnostnega besedila, ki ga bodo tvorili;

nato se pripravijo na pisanje oz. na govorni nastop (npr. izberejo ustrezno strategijo, izdelajo nart,po raznih virih iejo manjkajoe podatke, urejajo podatke, izdelajo ponazorila ipd.).

Po tvorjenju vrednotijo razumljivost, zanimivost, resninost, aktualnost, ivost, uinkovitost, ustreznost in

jezikovno pravilnost svojega zapisanega besedila/govornega nastopa in zapisanih besedil/govornihnastopov soolcev ter utemeljujejo svoje mnenje,

posluajo mnenja soolcev o svojem besedilu/govornem nastopu ter izrekajo svoje (ne)strinjanje znjimi,

odpravijo napake v svojem zapisanem besedilu in ga prepiejo, poroajo o svoji strategiji pisanja besedila oz. govornega nastopanja ter jo primerjajo s strategijami

soolcev,

presojajo uinek pridobljenega vsebinskega in procesnega znanja na svojo zmonost kritinegasprejemanja in pisanja enogovornih besedil oz. govornega nastopanja ter izdelajo nart za

izboljanje teh svojih zmonosti.

RAZVIJANJE POIMENOVALNE, SKLADENJSKE, PRAVORENE, PRAVOPISNE INSLOGOVNE ZMONOSTI TER ZMONOSTI NEBESEDNEGA SPORAZUMEVANJADijaki/dijakinje razvijajo POIMENOVALNO ZMONOST tako, da

pred sprejemanjem besedil ali po njem predstavljajo pomen danih besed in frazemov iz besedila, med tvorjenjem besedil poimenujejo prvine stvarnosti in pri tem pazijo, da ne ponavljajo istih

besed, prepoznavajo poimenovalne napake v svojih in tujih besedilih ter jih odpravljajo,

v 2. letniku sistematino predstavljajo pomene vepomenskih besed in smiselno uporabljajo vepomenske besede,

loujejo blizuzvonice, predstavljajo njihov pomen in jih smiselno uporabljajo, iejo sopomenke, protipomenke, nadpomenke in podpomenke, besede iz iste besedne druine in

iz istega tematskega polja, nadomeajo opisne besedne zveze s tvorjenkami in obrnjeno, nadomeajo proste besedne zveze s frazemi in obrnjeno, nadomeajo prevzete besede z domaimi in obrnjeno.

Dijaki/dijakinje razvijajo SKLADENJSKO ZMONOST tako, da po sprejemanju besedil predstavljajo pomen povedi/zvez povedi ter pretvarjajo skladenjsko

zapletene povedi v preprosteje, med tvorjenjem besedil skladajo besede v povedi, povedi v zveze povedi in replike v zveze replik

pri tem upotevajo pomenska in slovnina razmerja ter lenitev po aktualnosti, prepoznavajo skladenjske napake v svojih in tujih besedilih ter jih odpravljajo, v 3. letniku sistematino dopolnijo dejanje z njegovim vrilcem, prizadetim in tvorijo

enostavne povedi, predstavljajo isto dejanje na tvorni in trpni nain, poroajo o prvotnem govornem dogodku na razne naine, dopolnijo dani dogodek s sledeim/hkratnim dogodkom, z njegovim nasprotjem/oviro in

tvorijo priredno zloene povedi, dopolnijo dano dejanje z opisom njegovega vrilca, prizadetega, kraja in tvorijo podredno

zloene povedi, zdruujejo pomensko povezane povedi v priredno ali podredno zloene povedi, podredno

zloene povedi pa nato strnjujejo v enostavne povedi z navadnimi stavnimi leni,


17/48

17

odpravljajo ponavljanje besed v zvezah povedi, ponovljene besede pa zamenjajo s sopomenkami oz. jih izpuajo,

zdruujejo zveze povedi s ponovljenimi prvinami v povedi s prilastkovim odvisnikom, te pa nato

strnjujejo v povedi s polstavki, desnimi in levimi prilastki, opazujejo zaporedje besed in delov povedi ter odpravljajo napake.

Dijaki/dijakinje razvijajo PRAVORENO ZMONOST tako, da posluajo knjino izreko in si jo skuajo ozavestiti, v 1. letniku sistematino spoznavajo, vadijo in utrjujejo knjini izgovor posameznih besed in

povedi, prepoznavajo pravorene napake v svojih in tujih besedilih ter jih odpravljajo, skuajo med govornim nastopanjem govoriti im bolj knjino.

Dijaki/dijakinje razvijajo PRAVOPISNO ZMONOST tako, da v 1., 2. in 3. letniku sistematino spoznavajo, nadgrajujejo in utrjujejo pravila

o zapisovanju glasov, o deljenju besed,

o pisanju prevzetih besed, o pisanju skupaj, narazen ali z vezajem, o rabi velike zaetnice in o rabi loil,

prepoznavajo pravopisne napake v svojih in tujih besedilih, jih odpravljajo in utemeljujejo svojepopravke,

med pisanjem upotevajo pravopisna pravila.Dijaki/dijakinje razvijajo SLOGOVNO ZMONOST tako, da

opazujejo svoje in tuje sporazumevanje v slovenini v raznih okoliinah, prepoznavajo jezikovnezvrsti in jim doloajo ustrezne okoliine sporoanja, uporabljajo okoliinam ustrezne jezikovnezvrsti ter izraajo mnenje o ustreznosti jezikovnih zvrsti pri drugih govorcih,

po sprejemanju besedila sklepajo o okoliinah nastanka besedila in povedo, iz katerih prvin

besedila so jih prepoznali, pred tvorjenjem besedila analizirajo okoliine sporoanja, med tvorjenjem pa izbirajo njim

ustrezne besede, besedne zveze, stavne vzorce ipd., v 1. in 2. letniku sistematino

predstavljajo pragmatino pogojene nesporazume med sporoevalcem in naslovnikom ter razlogezanje,

izrekajo isto govorno dejanje na razne naine ter vsakemu izreku doloijo ustrezne okoliine, razlenjujejo dane okoliine sporoanja in uporabijo ustrezen izrek govornega dejanja, prirejajo isto besedilo za razne naslovnike in pojasnjujejo svoje priredbe, besedam iz dvojice doloajo slogovno vrednost in povedo, v katerih okoliinah bi lahko

uporabili slogovno zaznamovano besedo, v besedilih ali v skupini besed prepoznavajo slogovno zaznamovane besede/besedne zveze in jih

zamenjajo s slogovno nezaznamovanimi, vrednotijo ustreznost svojih in tujih besedil, prepoznavajo slogovne napake, jih odpravljajo in

utemeljujejo svoje popravke.Dijaki/dijakinje razvijajo ZMONOST NEBESEDNEGA SPORAZUMEVANJA tako, da

med pogovarjanjem zavestno uporabljajo nebesedne spremljevalce govorjenja, opazujejosogovoreve nebesedne spremljevalce govorjenja, prepoznavajo njihovo vlogo in se nanjeodzovejo, nato v pogovoru vrednotijo uinkovitost in ustreznost sogovorevih in svojih nebesednihspremljevalcev govorjenja,

med sprejemanjem besedil opazujejo njihove nebesedne dele in nebesedne spremljevalce pisanjaoz. govorjenja, prepoznavajo njihovo vlogo ter vrednotijo njihovo uinkovitost in ustreznost,

si pred govornim nastopanjem oz. pred pisanjem besedila pripravijo vidna nebesedna ponazorila,nato jih smiselno uporabljajo med govornim nastopanjem oz. jih smiselno vkljuujejo v zapisano


18/48

18

besedilo, med govornim nastopanjem zavestno uporabljajo nebesedne spremljevalce govorjenja, med

pisanjem pa nebesedne spremljevalce pisanja; nato sodelujejo v pogovoru o njihovi ustreznosti in

uinkovitosti.Dijaki/dijakinje med razvijanjem vsake od navedenih zmonosti presojajo uinek pridobljenegavsebinskega in procesnega znanja na to svojo zmonost ter izdelajo nart za njeno izboljanje.

RAZVIJANJE METAJEZIKOVNE ZMONOSTIDijaki/dijakinje sproti (tj. v vseh tirih letnikih) usvajajo

ZNAILNOSTI TISTIH BESEDILNIH VRST, KI JIH NATO SAMI TVORIJO (gl. seznam besedilnih vrst vsklopih Razvijanje zmonosti (uradnega) pogovarjanja, Razvijanje zmonosti (uradnega)dopisovanja in Razvijanje zmonosti tvorjenja enogovornih neumetnostnih besedil); svoje znanje oznailnostih dane besedilne vrste nato uporabijo (in tudi preverijo) pri tvorjenju besedila dane vrste;

MERILA ZA VREDNOTENJE BESEDIL in ta nato upotevajo pri vrednotenju svojih in tujih besedil;

MERILA ZA VREDNOTENJE ZMONOSTI SPREJEMANJA IN TVORJENJA BESEDIL ter ta nato upotevajopri vrednotenju svoje in tuje zmonosti sprejemanja in tvorjenja besedil.

Dijaki/dijakinje v 1. letniku sistematino usvajajo NAELA USPENEGA DVOGOVORNEGA IN ENOGOVORNEGA SPORAZUMEVANJA; v vseh letnikih jih

upotevajo pri tvorjenju in sprejemanju besedil ter presojajo njihovo uresnievanje v tujih besedilih; STRATEGIJE SPREJEMANJA IN TVORJENJA BESEDIL; v vseh letnikih jih upotevajo pri tvorjenju in

sprejemanju besedil ter presojajo njihovo uresnievanje v tujih besedilih.Dijaki/dijakinje v 2. letniku

sistematino usvajajo temeljne POMENSKE, SLOGOVNE, IZVORNE, TVORBNE, OBLIKOVNE IN TVARNEZNAILNOSTI BESEDE,

vrednotijo uinek pridobljenega vsebinskega in procesnega znanja na rabo in razumevanje besedeter na svoje poznavanje znailnosti besed,

izdelajo nart za odpravljanje teav pri rabi in razumevanju besed.

Dijaki/dijakinje v 3. letniku sistematino usvajajoSTAVNOLENSKO SESTAVO STAVKA in STAVNO SESTAVO POVEDI, vrednotijo uinek pridobljenega vsebinskega in procesnega znanja na tvorjenje in razumevanje

enostavnih in vestavnih povedi ter na prepoznavanje stavnolenske sestave stavka in stavnesestave povedi,

izdelajo nart za odpravo svojih teav pri tvorjenju in razumevanju enostavnih in vestavnihpovedi ter pri doloanju stavnolenske sestave stavka in stavne sestave povedi,

sistematino usvajajoPOVEDNOZVEZNO SESTAVO ENOGOVORNIH BESEDIL in SEKVENNO-REPLINO SESTAVO DVOGOVORNIH BESEDIL,

vrednotijo uinek pridobljenega vsebinskega in procesnega znanja na tvorjenje in razumevanje zvezpovedi (oz. enogovornih besedil) in zvez replik (oz. dvogovornih besedil),

izdelajo nart za odpravo svojih teav pri tvorjenju in razumevanju zvez povedi (oz. enogovornihbesedil) in zvez replik (oz. dvogovornih besedil).

Dijaki/dijakinje v 4. letniku sistematino utrjujejo, nadgrajujejo, povzemajo in uporabljajo spoznanja O TEMELJNIH BESEDILNIH

VRSTAH in O NJIHOVIH ZNAILNOSTIH, vrednotijo uinek pridobljenega vsebinskega in procesnega znanja na svoje poznavanje znailnosti

raznih besedilnih vrst ter na tvorjenje in sprejemanje besedil, izdelajo nart za odpravo svojih teav pri poznavanju znailnosti raznih besedilnih vrst ter pri

tvorjenju in sprejemanju besedil raznih vrst.


19/48

19

3.2 Knjievni pouk

3.2.1 Procesno-razvojni cilji obravnave vsebinskih sklopov, navedenih v podpoglavju 3.2.2:

RAZVIJANJE ZMONOSTI BRANJA IN INTERPRETIRANJA KNJIEVNIH BESEDILDijaki/dijakinje berejo knjievna besedila: Na zaetku olanja berejo predvsem njihovemu bralnemu razvoju dostopna, tematsko in anrsko

zanimiva besedila iz sodobnosti in preteklosti. V nadaljevanju olanja berejo obvezna besedila iz slovenske knjievnosti iz poglavitnih obdobij, zvrsti

in tem in izbirna besedila iz slovenske in prevodne knjievnosti po dogovoru z uiteljem. Na koncu olanja berejo zvrstno-tematsko oblikovani sklop integralnih besedil za problemsko,

raziskovalno in ustvarjalno branje ter za primerjanje besedil, za njihovo vrednotenje in uvranje vkontekst.

Po branju interpretirajo besedila, in sicer tako, da izraajo svoje doivljanje, razumevanje, aktualizacijo in vrednotenje knjievnih besedil,

sodelujejo v pogovoru, tvorijo govorjeno oz. zapisano enogovorno besedilo, npr.

pripravijo govorne nastope o svojem branju besedil iz vsebinskih sklopov, recitirajo ali uprizarjajo obvezna in izbirna besedila, piejo eseje, piejo ustvarjalna besedila.

RAZVIJANJE (SPLONE) SPORAZUMEVALNE ZMONOSTIDijaki/dijakinje ob branju knjievnih besedil ob dialokem odzivanju nanje in ob tvorjenju enogovornihbesedil o njih oz. o knjievnosti razvijajo tudi svojo (splono) sporazumevalno zmonost, npr.

zmonost izrekanja in utemeljevanja svojega mnenja, zmonost sprejemanja drugotnih neumetnostnih besedil, zmonost tvorjenja uinkovitih, ustreznih, razumljivih in jezikovno pravilnih drugotnih

neumetnostnih besedil.

PRIDOBIVANJE KNJIEVNEGA ZNANJADijaki/dijakinje

pri branju in interpretaciji v besedilih prepoznavajo, razlenjujejo, definirajo in na novih primerihpreizkuajo literarnointerpretativne prvine s podroja literarne teorije in zgodovine ter se zavedajonjihovega pomena za razumevanje in razvranje literarnih del,

knjievna besedila iz slovenske in prevodne knjievnosti asovno razvrajo, spoznavajo in

samostojno povzemajo znailnosti literarnozgodovinskih obdobij, smeri, poetik avtorjev inznailnosti prebranih del,

primerjajo bistvene razvojne znailnosti slovenske knjievnosti in kulture z razvojnimiznailnostmi drugih knjievnosti in kultur,

pridobljeno znanje iz literarne zgodovine in teorije uporabljajo pri vrednotenju in aktualizacijipomena posameznih in splonih literarnih pojavov.

IRJENJE SPOZNANJ O KNJIEVNOSTI, KRITINA AKTUALIZACIJA, NJIHOVOUVRANJE V IRI KULTURNO-RAZVOJNI KONTEKST


20/48


21/48

21

2. Oznaka obdobja:- asovna umestitev, obdobja, predstavniki

- grka in rimska kultura in mitologija,antino gledalie, svet ljudi, bogov inpolbogov, usoda

3. Pomen antine knjievnosti za razvoj evropskihknjievnosti in kulture ter njen pomen danes

II. Prostoizbirna besedila za individualno in skupinsko delo teraktualizacijo (Priloga)

BIBLIJA IN KNJIEVNOSTI STAREGA ORIENTATemeljni pojmi iz literarne vede Obvezna in prostoizbirna besedila

1. Literarnointerpretativne prvine:- zaveza izraelskega ljudstva z Bogom,

dogodki iz izraelske zgodovine, Jezusovodelovanje, trpljenje in boanskost, kesanjein odpuanje, ljubezenski motivi

- prilika-parabola, legenda, psalm,ljubezenska lirika, zgodba

- paralelizem, primera, oblikovne znailnostizgodbe

2. Oznaka obdobja:- asovna in prostorska umestitev

starojudovske in drugih orientalskihknjievnosti

- vloga verskih in moralno-filozofskihsistemov v razvoju orientalskihknjievnosti, kranstvo, nastanek inzgradba Biblije

3. Kulturni, moralni in literarni pomen Biblije,biblijski motivi in ideje v delih slovenskih indrugih evropskih knjievnikov

I. Obvezna besedila:a) Ehnaton: Himna sonnemu boanstvu/Ep o Gilgameub) Sveto pismo: O izgubljenem sinu/Svatba v galilejski Kanic) Sveto pismo: Psalm 130/129 (Iz globoine)/Visoka pesem) Sinuhejeva zgodba/Tiso in ena no: Zgodba o grbcu


KNJIEVNOST SREDNJEGA VEKA V EVROPI IN NA SLOVENSKEMTemeljni pojmi iz literarne vede Obvezna in prostoizbirna besedila

1. Literarnointerpretativne prvine:- verski in posvetni motivi, kranske

predstave o posmrtnem ivljenju, greh inpokora, trubadurska/viteka ljubezen

- versko alegorini ep, viteki roman,trubadurska in viteka lirika,pridiga/homilija

- zgradba Boanske komedije, jezikovne inslogovne znailnosti pridige, slogovne

I . Obvezna besedila:a) Dante: Boanska komedijab) Rudel: Pesem o daljni ljubezni/Villon: Balada o

obeencih/Roman o Tristanu in Izoldi/ Burka o jezinemdohtarju

c) Briinski spomeniki


22/48

22

znailnosti trubadurske lirike2. Oznaka obdobja:

- asovna in prostorska umestitev,

predstavniki- konec antinih civilizacij, fevdalizem,

razvoj kranstva, cerkvena in posvetnaumetnost, latinina in novi evropski jeziki

1. Kulturni, literarni in jezikovni pomenBriinskih spomenikov, vpliv srednjevekeknjievnosti na evropsko knjievnost,aktualnost srednjevekih motivov in tem


RENESANSATemeljni pojmi iz literarne vede Obvezna in prostoizbirna besedila

1. Literarnointerpretativne prvine:- renesanne ideje in humanizem (obudovanje

narave in harmonije stvarstva ter lovekovetelesne in duevne lepote, uivanje v utnosti,poudarjanje svobodnega razuma inposameznika, obudovanje moi in oblasti)

- sonet (petrarkizem), novela, roman - parodijana viteke romane), elizabetinsko gledalie;renesanna tragedija, komedija;

- zgradba novele in zbirke; primerjava donKihot, Sano Pansa - idealizem, realizem vodnosu do sveta, tragikominost;

- drama kot besedna in kot gledalika stvaritev

2. Oznaka obdobja:-drubeno-, kulturno- in duhovnozgodovinske

razmere v Italiji v (14.) in v Evropi v 15. in16. stoletju; humanizem, vzpon meanstva,odkritja, ustvarjalnost na drugih umetnikihpodrojih, renesansa v Dubrovniku

- znailnosti renesanne knjievnosti; spojitevsrednjevekih in antinih tradicij v novodobne

- glavni predstavniki in njihovo delo

3.Pomen renesanse in humanizma ter njun vplivna razvoj nacionalnih knjievnosti v Evropi innjun pomen danes

I. Obvezna besedila:a) Petrarca: O blaen bodi as / Michelangelo Buonarotti: O

no, o mrani asb) Boccaccio: Novela o sokolu /Andreuccio iz Perugie/O

bistroumni Filipic) Cervantes: Don Kihot)Shakespeare: Hamlet / Romeo in Julija


SLOVENSKA REFORMACIJA, PROTIREFORMACIJA IN BAROK


23/48

23

Temeljni pojmi iz literarne vede Obvezna in prostoizbirna besedila1. Literarnointerpretativne prvine:

- protestantske ideje, kratke zgodbe

(eksempli) za ponazoritev versko-moralnihnaukov;

- zvrsti cerkvene knjievnosti, polliterarnabesedila, pridiga, nabona verzifikacija;

- znailnosti Trubarjevega jezika in sloga;retorine prvine; alegorino moraliziranje,baroni slog

2. Oznaka obdobja:-drubeno-, kulturno- in duhovnozgodovinske

razmere na Slovenskem v 16., 17. in 18.stoletju (turki vpadi, kmeki upori, irjenje

reformacije, zmaga protireformacije);ustvarjalnost na drugih umetnikih podrojih;- znailnosti reformacije (protestantizma),

protireformacije, baroka;- Dalmatin in drugi protestantski pisci; katoliki

pisci

3. Pomen protestantizma za razvoj slovenskeknjievnosti in knjinega jezika, kulturni innacionalni pomen; pomen baronih pridig narazvoj slovenskega pripovednitva

I. Obvezna besedila:a) Trubar: En regiter ... (Proti zidavi romarskih cerkva)b) Trubar: Te cerkve boje zuper nje sovranike

toba inu molitev/Krelj: Prona za mirc) Dalmatin: Predgovor k Bibliji/Bohori: Predgovor v

Arcticae horulae) Svetokriki: Na noviga lejta dan


EVROPSKI KLASICIZEM IN RAZSVETLJENSTVOTemeljni pojmi iz literarne vede Obvezna in prostoizbirna besedila

1. Literarnointerpretativne prvine:- racionalizem, empirizem, zavraanje nazadnjatva,razumnost, nasprotovanje zaostalosti, fanatizmu,predsodkom, nasilju;

- liki v klasicistini komediji, medloveki odnosi,ljudomrznitvo ;

- vrste kominosti;- komedija nravi, roman

2. Oznaka obdobja:drubeno-, kulturno- in duhovnozgodovinskerazmere v Evropi v 17. in 18. stoletju, utemeljitevabsolutizma, utrjevanje plemstva, osamosvajanjemeanstva, francoska revolucija

- asovna umestitev klasicizma in razsvetljenstvater predromantike

- predstavniki klasicizma in razsvetljenstva ter

I. Obvezna besedila:a) La Fayette: Kneginja Klevska/Racine: Fedrab) Swift: Gulliverjeva potovanja/Voltaire: Kandid ali

optimizemc) Molire: Tartuffe/Ljudomrznik

II. Prostoizbirna besedila za individualno in skupinsko deloter aktualizacijo (Priloga)


24/48

24

njihovo delo

3. Pomen klasicizma in razsvetljenstva ter njegov

vpliv na slovensko knjievnost in na razvojnacionalnih knjievnosti v Evropi in njen pomendanes

SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVOTemeljni pojmi iz literarne vede Obvezna in prostoizbirna besedila

.1. Literarnointerpretativne prvine:- minljivost ivljenja, hrepenenje, maevanje,

zloin in kazen, sovratvo, ljubezen;

- pesnitvo: lirske pesmi, balade, romance;pripovednitvo (bajka, pravljica, pripovedka,legenda );

- znailnosti ljudskega sloga(ljudska tevila, okrasni pridevniki,komparacije, ponavljanja, pomanjevalnice,

dialektizmi, prispodobe )

2. Opredelitev pojma:- ljudsko slovstvo in slovstvena tradicija;

ponarodela pesem; razliice;

- od starodavnih mitov, poganstva, srednjegaveka do danes;

- zapisovalci ljudskega slovstva neko in danes

3.Pomen in vpliv ljudskih motivov in likov naslovensko umetnost in knjievnost

I. Obvezna besedila:a) Trgaj mi roice/ Dekle na sred morjab) Lepa Vida/Rolin in Verjankoc) Kurent/Sveti Luke


RAZSVETLJENSTVO V SLOVENSKI KNJIEVNOSTI


25/48

25

KNJIEVNOST EVROPSKE PREDROMANTIKE IN ROMANTIKETemeljni pojmi iz literarne vede Obvezna in prostoizbirna besedila

1. Literarnointerpretativne prvine:- razdvojenost subjekta med idealom in stvarnostjo,

poudarjanje ustev, domiljije, zatekanje vpreteklost, izjemni literarni junaki ipd.;

- predromantino sentimentalno pripovednitvo,romantina lirsko-epska pesnitev, romantina lirika,zgodovinski roman, kratka pripoved s poudarjenimiustvenimi in fantastinimi sestavinami

2. Oznaka obdobja:- drubeno-, kulturno- in duhovnozgodovinske

okoliine: propadanje idej francoske revolucije,Evropa po Napoleonu, obutje ujetosti posameznikav "nelepo resninost", vpliv predromantike;

- asovna umestitev evropske in slovenske romantike,predstavniki

3. Pomen romantine knjievnosti danes(aktualizacije, medijske predstavitve, aktualnostromantinega utenja)

I. Obvezna besedila:a) Rousseau: Julija ali Nova Heloiza/ Goethe: Trpljenje

mladega Wertherjab) Byron: Romanje grofia Harolda/ Pukin: Jevgenij

Onjeginc) Goethe: Faust) Pukin: Pesnik/Lermontov: Jadro / Leopardi: Sam sebi /

Heine: Loreleid) Lermontov: Junak naega asa/Poe: Maska Rdee smrti

II. Prostoizbirna besedila za individualno in skupinsko deloter aktualizacijo po izboru uiteljev in uencev

Temeljni pojmi iz literarne vede Obvezna in prostoizbirna besedila1. Literarnointerpretativne prvine:- razsvetljenske ideje: pounost, optimizem,

utilitarizem;- alpska poskonica, sinekdoha;- komedija, vrste komike, satirine prvine;- predelava Beaumarchaisove komedije Figarova

svatba

2. Oznaka obdobja:- narodne, drubeno-, kulturno- in

duhovnozgodovinske razmere na Slovenskem v 18.in na zaetku 19. stoletja (vladavina cesariceMarije Terezije in Joefa II., drubene reforme;ilirske province, vrnitev avstrijske oblasti);

- delovanje preroditeljev;- predstavniki in njihovo delo

3. Pomen razsvetljenstva za slovensko nacionalnoidentiteto, zaetki slovenskega gledalia, prvasamostojna pesnika zbirka

I. Obvezna besedila:a) Vodnik: Zadovoljni Kranjc/Ilirija oivljenab) Linhart: Ta veseli dan ali Matiek se enic) Pohlin: Uvod v Kraynsko gramatiko/Linhart: Poskus

zgodovine Kranjske .... II. Oblika vladavine

II. Prostoizbirna besedila za individualno in skupinsko deloter aktualizacijo (Priloga)


26/48

26

ROMANTIKA NA SLOVENSKEM

Temeljni pojmi iz literarne vede Obvezna in prostoizbirna besedila

1. F. Preeren, osebnost in delo,literarnointerpretativne prvine:a) zgodnje Preernovo ustvarjalno obdobje

oblikovno tematske znailnosti, romanca;b) zrelo obdobje Preernovega pesnikega razvoja

ljubezenska, nacionalna, pesnika, bivanjskatematika, pesnike oblike sonet, stanca,romantina pesnitev idr.;

c) pozno obdobje Preernovega pesnikega

ustvarjanja oblikovno tematske spremembe,balada

2. Znailnosti obdobja: sploni in kulturnozgodovinskiokvir, predstavniki kulturnega ivljenja, njihov pomenza literarni, jezikovni, kulturni in nacionalni razvoj

3. Pomen Preerna in sodobnikov skozi as

I. Obvezna besedila:a) Preeren: Here svetb) Preeren: Slovo od mladostic) Preeren: Sonetje nesree (1., 5., 6.)) Preeren: Sonetni venec (1., 7., 8., 15.)d) Preeren: Krst pri Savicie) Preeren: Pevcuf) Preeren: Nezakonska mati

g) Preeren: Zdravljicah) Preeren: Neiztrohnjeno srcei) J. Cigler: Srea v nesrei/J. Turnograjska:

Nedolnost in sila/A. M. Slomek: Blae in Neicav nedeljski oli

II. Prostoizbirna besedila za individualno in skupinskodelo ter aktualizacijo (Priloga)


27/48

27

KNJIEVNOST EVROPSKEGA REALIZMA IN NATURALIZMATemeljni pojmi iz literarne vede Obvezna in prostoizbirna besedila

1. Literarnointerpretativne prvine:- doivljanje stvarnosti kot sile, ki v temeljih

doloa loveko ivljenje, kritien, resen odnos donje;

- nov tip literarnega junaka iz meanskega,delavskega, kmekega sveta;

- motivi in teme iz vsakdanjega ivljenja, soasnedrube in njenih problemov; v naturalizmuraziritev snovi, motivov in tem;

- pomen pripovednitva, razmah romana inuveljavitev novih tipov romana (drubeni,socialni, vojni), cikli romanov, roman epopeja;nove poteze v novelistiki; nove dramske vrste vprozi (drubeno-kritina drama, tezna drama,psiholoka drama);

- literarne osebe, dogajalni prostor in as, slog terzgradba;

- novosti v pripovedni tehniki: od vsevednega kpersonalnemu pripovedovalcu

2. Oznaka obdobja:

- razvoj meanske, kapitalistine drube,propadanje plemstva, francoska julijska revolucija1830, revolucionarni val 1848; nove filozofskeideje; silovit razvoj naravoslovnih ved;

- asovna umestitev evropskega realizma innaturalizma, predstavniki, razlini tipi realizma,primerjava znailnosti francoskega in ruskegarealizma

3. Pomen obdobja, njegov vpliv na slovenskoknjievnost ter na moderne knjievne tokove 20.stoletja

I. Obvezna besedila:a) Stendhal: Rdee in rno / Balzac: Oe Goriot /

Flaubert: Gospa Bovaryb) Gogolj: Mrtve due/Tolstoj: Vojna in mir /

Dostojevski: Zloin in kazenc) Zola: Beznica/Germinal) Gogolj: Pla/Maupassant: Nakitd) Gogolj: Revizor/Ibsen: Strahovi/Strindberg:

Gospodina Julija

II. Prostoizbirna besedila za individualno inskupinsko delo ter aktualizacijo (Priloga)


28/48


29/48

29

- vzpon meanstva in ustanovitev novihnacionalnih drav v 2. polovici 19. stoletja,razmah kolonialnega imperializma, silovit

razvoj znanosti, industrije in tehnike, velikemigracije, gospodarske krize in ostresocialne napetosti;

- v umetnostni odpor zoper realizem innaturalizem s pojavom nove romantike,dekadence in simbolizma; esteticizem inlarpurlartizem;

- asovna umestitev obdobja, predstavniki

3. Pomen obdobja za knjievnost in umetnostna Slovenskem


KNJIEVNOST SLOVENSKE MODERNETemeljni pojmi iz literarne vede Obvezna in prostoizbirna besedila

1. Literarnointerpretativne prvine:- romantine ideje, motivi in teme, obogateni s

prvinami dekadence in simbolizma;drubenokritine in satirine teme vpripovednitvu in dramatiki;

- razcvet lirike (sonet, svobodne pesnikeoblike, gazela, podoknica, kmeka pesem),

pripovednitva (rtica, povest, novela, roman)in dramatike (komedija, farsa, tragedija,poetina drama, ljudska igra) ter polliterarnihoblik;

- verzni prestop, zvoni uinki, personifikacija,prispodobe, simboli, ritem, verz;

- zgradba pripovednih besedil;- dramska zgradba, satira

2. Oznaka obdobja:- drubenopolitine razmere na Slovenskem ob

koncu 19. stoletja (avstrijska raznarodovalna

politika; gospodarski pritiski, mnoinoizseljevanje); balkanske vojne, prva svetovnavojna, majnika deklaracija, ustanovitevkraljevine SHS;

- smeri in tokovi slovenske moderne;- sodobniki slovenske moderne;- asovna umestitev obdobja, predstavniki

3. Pomen slovenske moderne za evropeizacijoslovenske knjievnosti; aktualnost sporoilaslovenske nove romantike za sodobnega loveka

I. Obvezna besedila:a) Kette: Na trgu/Na molu San Carlo/Pijanecb) Murn: Ko dobrave se mrae/Pesem o

ajdi/Sneg/Nebo, nebo/Vlahic) upani: Ti skrivnostni moj cvet/ Manom

Josipa Murna Aleksandrova (I, III)/Duma/Slap/Vihar (V zarje Vidove)

) Cankar: Na klancu/Hia Marije Pomonice/Martin Kaur

d) Cankar: Skodelica kave/Sova/Gospodstotnik/Kostanj posebne sorte

e) Cankar: Za narodov blagor/Kralj naBetajnovi/Pohujanje v dolini entflorjanski/Hlapci

f) Gradnik: Pisma (1., 5., 7.)g) Izidor Cankar: S poti/Kraigher: Kontrolor

krobar/Zofka Kveder: Misterij ene



30/48

30

SVETOVNA KNJIEVNOST V PRVI POLOVICI 20. STOLETJA


- ljubezen in smrt, slutenje onstranstva, zavestin nezavedno, notranje ivljenje indoivljanje, avtobiografinost, obutjausodnosti in grotesknosti bivanja;

- lirika, epika, dramatika; panska romanca,moderna lirika, moderna novela, moderniroman, moderna drama, "enstvena pisava";

- nadrealistini motivi, simbolika barv;- pripovedna tehnika modernega romana,nehotni spomin, tok zavesti, notranji monolog,

doivljeni/polpremi govor;- groteska v pripovednitvu


okoliine: prelom stoletja z obutji usodnostiin konca nekega obdobja, oktobrskarevolucija, prva svetovna vojna, panskadravljanska vojna, Einsteinovi teorijirelativnosti, Husserlova fenomenologija inFreudova psihoanaliza zbujanje nezaupanjav gotovost in obvladljivost stvarnega

materialnega sveta, raziskovanje nadutnegasveta in notranjega sveta zavesti innezavednega;

- smeri (dadaizem, futurizem, simbolizem,nadrealizem, ekspresionizem, socialistinirealizem, modernizem) in njihova asovnaumestitev;

- predstavniki in dela

3. Pomen obdobja za razvoj slovenske in svetovneknjievnosti in umetnosti po 2. svetovni vojni

I. Obvezna besedila:a) Rilke: Panter/Apollinaire: Cona/Garca

Lorca: Vitezova pesem/Eliot: Pustadeela/Pasternak: Hamlet/Pound: Canto/Tagore: Pesem zahvale/Cvetajeva: ivljenju*

b) Proust: Combray / Joyce: Ulikses / Woolf:Gospa Dalloway

c) Kafka: Preobrazba/Mann: Smrt v Benetkah) Bulgakov: Mojster in Margaretad) Pirandello: Henrik IV./Brecht: Mati Koraja


* Predlagamo obravnavo 23 pesmi.


31/48

31

SLOVENSKA KNJIEVNOST V PRVI POLOVICI 20. STOLETJATemeljni pojmi iz literarne vede Obvezna in prostoizbirna besedila

1. Literarnointerpretativne prvine:- ekspresionistina usmerjenost v notranji svet,

stiska, razklanost, katastrofina prihodnostevropske civilizacije; izraanje etinih doivljajev(novi lovek);

- ekspresionistina estetika (uinki grdega,prenapetega, neskladnega; pomen grotesknosti):

- lirska poezija; usmeritev k najmodernejimslogovnim vzorom (konstruktivizem);

- socialni realizem kot novi tip angairanegarealizma; razmerje do socialistinega realizma;povezanost s slovenskim nacionalnimvpraanjem; regionalna obarvanost; razmahpripovednitva; snovna, motivna in tematskanavezanost na kmeki svet;

- obsenost in raznovrstnost pesnitva v asu 2.svetovne vojne

2. Oznaka obdobja:

- as drubenih sprememb kot posledica prvesvetovne vojne, oktobrske revolucije, razpadaAvstro-Ogrske in nastanka novih drav; izgubaetninega ozemlja, gospodarska kriza inizseljevanje; nazorsko loevanje;

- novi literarni tokovi: ekspresionizem inavantgardna gibanja ter drubenokritini socialnirealizem; uporniko medvojno pesnitvo;

- asovna umestitev obdobja in predstavniki

3. Pomen obdobja za slovenski knjievni in drubeno-kulturni razvoj; aktualizacije

I. Obvezna besedila:a) Kosovel: Balada/Slutnjab) Kosovel: Ekstaza smrti/Nokturnoc) Kosovel: Pesem t. X / Kons 5) Pregelj: Matkova Tinad) Grum: Dogodek v mestu Gogie) Preih: Boj na poiralniku/Samorastnikif) Kosma: Srea/Kranjec: Povest o dobrih

ljudeh/Reonja na svojemg) Bartol: Alamut/Al Arafh) A. Vodnik: Pomladna pesem/Veerni oblaki/

B. Voduek: Oljni vrt/Bleea tihota visokegadne

i) Bor: Sreanje/Kajuh: Bosa pojdivaJ) Balanti: Zasuta usta/Neisti as/Hribovek:

Jabolko na mizi/Osamelost



32/48

32

SVETOVNA KNJIEVNOST V DRUGI POLOVICI 20. STOLETJATemeljni pojmi iz literarne vede Obvezna in prostoizbirna besedila

1. Literarnointerpretativne prvine:

- odtujenost od sveta; svoboda kot breme;absurdnost bivanja; breztalnost;popredmetenost sveta; subjektivizem;relativizem; spoznavna, bivanjska, vrednostnain metafizina negotovost; udeno, maginoin realnost; elja po vrnitvi pristne izkunje;kulturna drugost in druganost; kolonialnonasilje in odpor;

- drama absurda, eksistencialistina drama,roman (eksistencializma, maginega realizma,postmodernistini, postkolonialni), novi

roman, novi novi roman, anrski roman, kratkazgodba (postmodernistina, minimalistina),lirika;

- eksistencialistine ideje in filozofija absurda vpripovednitvu in dramatiki; dramska inpripovedna tehnika;

- groteskne in satirine prvine v dramatiki,magini realizem v pripovednitvu;

- medbesedilnost, metafikcija


okoliine: druga svetovna vojna, problemholokavsta, Evropa in svet po drugi svetovnivojni, leto 1968, osamosvajanje kolonialnihdrav okrog leta 1960, postindustrijska druba,informatizacija in virtualizacija,postkolonializem, globalizacija;

- smeri (eksistencializem, gledalie absurda,novi roman, magini realizem,postmodernizem, minimalizem, postkolonialna

knjievnost) in njihova asovna umestitev;- predstavniki in dela

3. Pomen obdobja in aktualizacije

I. Obvezna besedila:a) Szymborska: Radost pisanja /Plath: rni

vran v deevnem vremenu/Paz: Predzaetkom/Neruda: Nastanejo ljudje/Senghor: rna ena/Prevert: Barbara*

b) Hemingway: Komu zvoni/Faulkner: Svetlobav avgustu

c) Borges: Aleph/ Garca Mrquez: Sto letsamote/Morrison: Ljubljena

) Camus: Tujec/Fowles: enska francoskegaporonika/ Sskind: Parfum/ Calvino: e

neke zimske noi popotnik/ Mahfouz: Potmed palaama

d) Sartre: Zaprta vrata /Ionesco: Pleasta pevka/Beckett: akajo Godota / Williams:

Tramvaj poelenje/Barnes: Prerekanja

II. Prostoizbirna besedila za individualno in

skupinsko delo ter aktualizacijo (Priloga)

* Predlagamo obravnavo 23 pesmi.


33/48

33

SLOVENSKO PESNITVO V DRUGI POLOVICI 20. STOLETJATemeljni pojmi iz literarne vede Obvezna in prostoizbirna besedila1. Literarnointerpretativne prvine:

- motivi in teme ljubezni, vsakdanjega ivljenja,melanholije, dvoma, resignacije, zvestobahumanistinim vrednotam, ironino in satirinorazreevanje bivanjskih dilem;

- tesnoba, groza, nemo, tematika smrti, smisla inabsurdnosti ivljenja, ironinost, grotesknost,fantastine prvine, pomen pesnitva;

- motivi osebnega ivljenja in etinegaopredeljevanja;

- brezosebni lirski subjekt, pesmi podobe, modernalirska balada, svobodna skladnja, svobodni verz,konkretna poezija, pesem v prozi, pomen soneta

2. Oznaka obdobja:- obnova poruene domovine, politine, socialne in

kulturne razmere v socializmu, po letu 1990nacionalna osamosvojitev in spremembadrubeno-ekonomskega sistema; pomenknjievnih glasil (Beseda, Revija 57, Perspektive,Sodobnost, Nova revija, Literatura);

- smeri in tokovi: intimizem, ekspresionizem insimbolizem, modernizem, eksistencializem,poezija absurda, literarnoumetnike avantgarde inultramodernizem, postmodernizem, noviintimizem;

- asovna umestitev obdobja in predstavniki

3. Pomen obdobja za slovenski knjievni razvoj.Vpetost v sodobno knjievno in kulturnodogajanje; razmerje med tradicijo, modernizmomin postmodernizmom; nagrade; medijska indrubena angairanost avtorjev ...

I. Obvezna besedila:a) Kocbek: Deek na drevesu/Kdo sem/Udovi:

Fantazija v mestu na vodib) Menart: Croquis/Celuloidni pajacc) Krakar: Med iskalci biserov I, IV,VII/Pavek:

e enkrat glagoli/Zlobec: Pobeglo otrotvo

) Kovi: Juni otok/Psalmd) Dane Zajc. Veliki rni bik/rni deeke) Strnia: Veerna pravljica/ Vrba/Makarovi:

Poroka/ Odtevanka/ Kravos: Zamejskaalostna

f) alamun: Stvari/Mrk/Gobiceg) Jesih: Grizljal sem svinnik/Nekega dne ob

uri, ko mrai se/B. A. Novak: Zimah) U. Zupan: Psalm- magnolije v aprilskem

snegu/Zapuanje hie, v kateri sva seljubila/Maja Vidmar: Ne bojim se/A. teger:Povabilo na aj/M. Haderlap: Dekla



34/48

34

SLOVENSKO PRIPOVEDNITVO V DRUGI POLOVICI 20. STOLETJA


- druga svetovna vojna, socialna in moralnakritika, ivljenjska resignacija in pesimizem,bivanjska in etina problematika,avtobiografinost, notranje doivljanje,folklorno izroilo, zgodovina in usoda, erotika,virtualnost resninosti, iskanje minimalnepristnosti;

- novela, (tradicionalna, postmodernistina,minimalistina) kratka zgodba, roman

(drubeni, vojni, zgodovinski,eksistencialistini, modernistini,postmodernistini, potopisni, erotini,avtobiografski, antiutopini, kriminalni,znanstvenofantastini, novi roman)

- modernistini pripovedni postopki, verizem,pripovedovalec, slog

2. Oznaka obdobja:- drubeno-, kulturno- in duhovnozgodovinskeokoliine: v povojnem obdobju uradno

spodbujanje socialistinega realizma inpreganjanje "zahodnih, meanskih" vplivov,nato postopno prodiranje modernih literarnihsmeri; obutja bivanjske negotovosti,spoznavne relativnosti, ideolokekonstruiranosti zgodovine; od osemdesetih letnaprej (nacionalna osamosvojitev insprememba drubeno-ekonomskega sistema)pod vplivom postmodernega obutjavirtualnosti sveta ter vdora postmoderne drubein kulture izrazit porast kratke zgodbe in

popularnih anrov;

- smeri (socialni in socialistini realizem,psiholoki realizem, eksistencializem, noviroman, modernizem, ludizem, slovenskimagini realizem, postmodernizem,minimalizem, "enstvena pisava") in njihovaasovna umestitev;

- predstavniki in dela

4. Pomen obdobja za slovenski knjievni razvoj.Vpetost sodobnega pripovednitva in avtorjev v

I. Obvezna besedila:a) Kocbek: rna orhideja/Blaena

krivda/Zupan: Menuet za kitaro/Zidar: SvetiPavel

b) Kovai: Resninost/Prileki

c) Lipu: Zmote dijaka Tjaa / Hieng: udeniFeliks / Rebula: Senni ples / eligo: Triptih

Agate Schwarzkobler

) Janar: Severni sij/Posmehljivopoelenje/Katarina, pav in jezuit/Smrt priMariji Sneni / Bojetu: Filio ni doma /Lainek: Namesto koga roa cveti/Ki jo jemegla prinesla / Blatnik: Plamenice insolze/Zakon elje



35/48

35

knjievno in kulturno dogajanje. Razmerje medsodobnim in tradicionalnim pripovednitvom inpostmodernizmom; nagrade; angairanost

avtorjev ...

SLOVENSKA DRAMATIKA V DRUGI POLOVICI 20. STOLETJATemeljni pojmi iz literarne vede Obvezna in prostoizbirna besedila

1. Literarnointerpretativne prvine:- tradicionalni motiv v sodobni dramatiki,

poetina drama, eksistencialistine prvine;modernistina komedija; moderna groteskna

drama; sodobna socialnokritina drama;- jezikovna razgibanost; pogovorne prvine;pokrajinska obarvanost

2. Oznaka smeri: tematska, dramaturka iskanjain smeri v povojni dramatiki

3. Gledalike ustanove, radijske in televizijskeigre in spremljevalno dogajanje (nateaji,nagrade, medijske predstavitve, reiserskiprojekti)

I. Obvezna besedila:a) Smole: Antigona/Kozak: Afera

b) Zajc: Voranc/Strnia: Samorog/abec) Janar: Veliki briljantni valek/Zupani:

Vladimir/Razred) Jesih: Grenki sadei pravice/Jovanovi: Norci


Seznam obveznega domaega branja velja le kot vodilo in pomopri izboru besedil.

Obvezno domae branje1. Obvezna besedila:

Sofoklej: Kralj Ojdip/Antigona

Zgodbe Svetega pisma (izbor)

Cervantes: Don Kihot/Boccaccio: Dekameron (izbor)/Shakespeare: Romeo in Julija/ Hamlet

Linhart: Ta veseli dan ali Matiek se eni/Kreft: Kranjski komedijanti

Preeren: Krst pri Savici

Tolstoj: Vojna in mir/Dostojevski: Zloin in kazen/Stendhal: Rdee in rno/Flaubert: Gospa

Bovary

Juri: Deseti brat/Kersnik: Jara gospoda/Tavar: Visoka kronika/Kratka proza slovenskega

realizma (izbor)

Gogolj: Revizor/Ibsen: Strahovi/Wilde: Saloma/ehov: enjev vrt

Cankar: Hlapci/Za narodov blagor/Kralj na Betajnovi/Pohujanje v dolini entflorjanski

Svetovna novela 19. in 20. stoletja (izbor, Klasje)


36/48

36

Grum: Dogodek v mestu Gogi/Od Ivana Preglja do Cirila Kosmaa (izbor novel, Klasje)

Bulgakov: Mojster in Margareta/Kafka: Proces/Camus: Tujec

2. Eno ali dve prostoizbirni besedili v vsakem letniku

4 DIDAKTINA PRIPOROILA

4.1 Jezikovni pouk

4.1.1 Cilji

Temeljni cilj jezikovnega pouka v gimnaziji je vzgojiti jezikovno, narodno in dravljansko ozaveenega

in samozavestnega dijaka, ki bo tudi kultiviran in suveren sogovorec, govorec in pisec ter kritien

poslualec/gledalec/bralec raznovrstnih neumetnostnih besedil.

Uni nart v poglavju 3.1 podrobneje navaja procesnorazvojne cilje in vsebine za oblikovanje in razvijanje

dijakove zavesti o jeziku, narodu in dravi ter za razvijanje in doseganje dijakovih temeljnih zmonosti, tj.

zmonosti (uradnega) pogovarjanja in dopisovanja, kritinega sprejemanja in tvorjenja enogovornih

neumetnostnih besedil, poimenovalne, skladenjske, pravorene, pravopisne in slogovne zmonosti,

zmonosti nebesednega sporazumevanja ter metajezikovne zmonosti.

41.2 Vsebine

Vsebine jezikovnega pouka so podane v toki 3.1. Razdeljene so na sedem vsebinskih sklopov, in sicer:

Oblikovanje in razvijanje zavesti o jeziku, narodu in dravi,

Razvijanje zmonosti (uradnega) pogovarjanja,

Razvijanje zmonosti (uradnega) dopisovanja,

Razvijanje zmonosti kritinega sprejemanja enogovornih neumetnostnih besedil, Razvijanje zmonosti tvorjenja enogovornih neumetnostnih besedil,

Razvijanje poimenovalne, skladenjske, pravorene, pravopisne in slogovne zmonosti ter

zmonosti nebesednega sporazumevanja,

Razvijanje metajezikovne zmonosti.

Vsebine so dopolnjene s procesnorazvojnimi cilji ti se v veini sklopov smiselno nadgrajujejo, zato je

predlagana postopna obravnava po letnikih; vendar pa se uitelji lahko odloijo tudi drugae, npr. za


37/48

37

strnjeno obravnavo ali za drugano razvrstitev po letnikih (e se jim tako zdi bolj smiselno oz.

uinkoviteje).

Pri jezikovnem pouku se je v primerjavi z veljavnim unim nartom iz leta 1998 poveal obseg izbirnih

vsebin ob obveznih vsebinah je namre 30 % vsebin jezikovnega pouka izbirnih; izbirni pa sta tudi

sporazumevalni dejavnosti pri obravnavi veine besedilnih vrst (prim. berejo in/ali posluajo in gledajo;

govorno nastopajo in/ali piejo). Izbirne vsebine in izbirne dejavnosti so v unem nartu natisnjene

polkrepko. Dijakom in uiteljem omogoajo, da samostojno, kritino in odgovorno izbirajo med

besedilnimi vrstami in dejavnostmi glede na interese, zmonosti in priakovanja udeleencev

izobraevanja.

Obvezne in izbrane izbirne vsebine in dejavnosti so t. i. splona znanja. Splona znanja so namenjena

vsem dijakom in jih mora uitelj obvezno obravnavati.

V unem nartu pa so skladno s priporoili navedena tudi posebna znanja (ta so za jezikovni pouk

navedena v poevnem tisku). To so dodatna ali poglobljena znanja, ki jih uitelj lahko obravnava po lastni

presoji glede na zmonosti in interese svojih dijakov.

Prilagoditve in priporoila za pouevanje slovenine (jezikovnega pouka) za dijake/dijakinje v tujini so

v poglavja 3 Cilji in vsebine.

4.1.3 Uresnievanje v praksi

Une razmere v tujini so zelo raznolike, zato uitelj/uiteljica pouk prilagaja le-tem. Zgolj v pomooz.

razmislek sledi nekaj priporoil iz unega narta za gimnazije.

Uitelj nartuje potek in trajanje obravnave sklopov ter dejavnosti dijakov v svoji letni pripravi; pri tem

naj sodeluje z uitelji drugih predmetov, k nartovanju pa naj pritegne tudi dijake. V poglavju 3.1 je sicer

predlagano doloeno zaporedje obravnave sklopov, vendar pa se uitelj lahko odloi drugae pri tem pamora paziti, da upoteva naelo postopnosti oz. od preprostega k zahtevnejemu (zato naj npr. dijaki

najprej sprejemajo in tvorijo obveevalna, opisovalna in pripovedovalna besedila, ele nato pa razlagalna

in utemeljevalna).

Izhodina dejavnost za uresnievanje ciljev (od t. 3.1 dalje) je sprejemanje (tj. branje in/ali posluanje

oz. gledanje) danih besedilnih vrst; temu sledi tvorjenje podobnih besedil. To pomeni, da se dijaki sreajo

z novo besedilno vrsto najprej kot prejemniki (bralci/poslualci oz. gledalci), po razlenjevanju in


38/48

38

vrednotenju besedila ter povzemanju znailnosti dane besedilne vrste pa tudi kot tvorci (pisci/govorci)

podobnega besedila.

Vse tiri sporazumevalne dejavnosti (branje, posluanje, govorjenje in pisanje) naj bodo zastopane im

bolj enakovredno.

Sprejemanje in nato tvorjenje neumetnostnih besedil naj potekata po naslednjih korakih:

1. Dijaki/dijakinje se pripravijo na sprejemanje besedila dane vrste (npr. obudijo svoje predznanje o

napovedani

besedilni vrsti in o napovedani temi, predstavijo svoje izkunje s sprejemanjem podobnih besedil,

izrazijo svoja priakovanja, izberejo ustrezno strategijo sprejemanja besedila ipd.).2. Dijaki/dijakinje sprejemajo (tj. berejo ali posluajo oz. gledajo) besedilo; med sprejemanjem so

pozorni na besedilo, na nebesedna ponazorila in na nebesedne spremljevalce pisanja/govorjenja,

skuajo si zapomniti im ve podatkov, delajo si izpiske/zapiske ipd.

3. Dijaki/dijakinje po sprejemanju razlenjujejo besedilo (in sicer okoliinsko, naklonsko, pomensko,

besedno-skladenjsko, tvarno ipd.) ter vrednotijo njegovo uinkovitost, ustreznost, razumljivost in

pravilnost.

4. Nato dijaki/dijakinje prepoznavajo, predstavljajo in povzemajo znailnosti dane besedilne vrste ter jih

primerjajo z znailnostmi drugih besedilnih vrst.5. e je v unem nartu predvideno tudi tvorjenje besedila iste vrste, se dijaki/dijakinje nanj pripravijo

(npr. predstavijo svoje izkunje s tvorjenjem podobnih besedil in svoje teave pri tem, predstavijo

znailnosti dane besedilne vrste, izberejo ustrezno strategijo sporoanja, izdelajo nart, po raznih virih

iejo manjkajoe podatke, urejajo podatke, izdelajo ponazorila ipd.).

6. Dijaki/dijakinje piejo besedilo oz. izdelajo pisno podlago za govorni nastop. (Pri tem lahko

uporabljajo raunalnik.)

7. Dijaki/dijakinje po pisanju/govornem nastopu skupaj s soolci in uiteljem vrednotijo svoje besedilo

in besedila soolcev ter utemeljijo svoje mnenje; e je potrebno, odpravijo napake v svojem besediluin ga prepiejo.

8. Na koncu dijaki/dijakinje presojajo uinek pridobljenega vsebinskega in procesnega znanja na svojo

zmonost sprejemanja in tvorjenja besedil dane vrste ter izdelajo nart za izboljanje teh zmonosti.

Obravnava neumetnostnih besedil naj poteka z aktivnimi oblikami uenja. Pri obravnavi neumetnostnih

besedil naj prevladuje pogovorna metoda, e se le da, tudi ob dodatnih tiskanih in digitalnih jezikovnih

ipd. prironikih in drugih virih.


39/48

39

4.2 Knjievni pouk

4.2.1 Cilji

V unem nartu so cilji pouka knjievnosti zapisani v tretjem poglavju Cilji in vsebine, in sicer v

podpoglavju 3.2 Knjievni pouk. V gimnaziji je knjievni pouk namenjen vzgoji kultiviranega bralca,

bodoega izobraenca. To je bralec, ki v svoje razmiljanje o bralnem doivetju vkljuuje medbesedilno

izkuenost, poznavanje literarnih pojavov in splono kulturno razgledanost. Zato naj bi v asu

predmaturitetnega izobraevanja pridobil pozitivne izkunje sreevanja z besedno umetnostjo in zmonost

samostojnega branja raznovrstnih literarnih besedil. Ob branju naj bi reflektiral svoje doivetje,

prepoznaval literarne lastnosti, podajal svoje razumevanje in vrednotenje ter znal literarne pojave uvrati

v njihov tipini literarni in iri kulturni kontekst. Knjievnost naj bi dojemal kot del kulturnega dogajanja

v asu, nacionalnem in mednacionalnem prostoru, tj. kot pojav, ki sooblikuje vrednostni sistem

posameznika in drube.

4.2.2 Vsebine

Vsebine pouka knjievnosti so podane v razdelku. 3.2.1 in 3.2.2. V toki 3.2.1 so procesno-razvojni cilji

obravnave literarnih besedil (Razvijanje zmonosti branja in interpretiranja knjievnih besedil,

Razvijanje(splone) sporazumevalne zmonosti, Pridobivanje knjievnega znanja, irjenje spoznanj o

knjievnost, kritina aktualizacija, njihovo uvranje v iri kulturno-razvojni kontekst ), v toki 3.2.2 pa

knjievna besedila, razporejena v sklope po literarnozgodovinskem naelu kot v unem nartu iz leta

1998. Nespremenjena sta naeloma tudi obseg besedil in delitev na obvezna in prostoizbirna besedila, tj.

na splona in posebna znanja, poveala pa se je izbirnost tako v okviru obveznih besedil kot domaega

branja. Izbor je pri slovenski in svetovni knjievnosti 2. polovice 20. stoletja ustrezno posodobljen.

Novost je tudi ta, da lahko uitelj vsebinske sklope obravnava po druganem zaporedju, kot so

predstavljeni unem nartu. Torej ni treba nujno slediti literarnozgodovinski periodizaciji, e uitelj meni,

da bodo dijaki laje dojeli sodobneje vsebine pred starejimi. Vendar pa mora v fazi sinteze dijakom

predstaviti tudi mesto obravnavanega sklopa v literarnozgodovinskem razvoju, da omogoi asovno

predstavo in medkulturne povezave. To lahko ponazori s tabelo, asovno premico ipd.

Za pouk knjievnosti v tujini je izbirnost e poveana (pojasnjeno v razdelku 3). Zaradi prehodnosti

dijakov/dijakinj je priporoljivo obravnavati knjievnost kronoloko po letnikih, znotraj letnika pa je

zaporedje obravnave poljubno.


40/48

40

Vsebine posameznih sklopov so predstavljene v dveh stolpcih. V levem so podani

tipini literarnointerpretativni pojmi, ki jih dijaki/dijakinje sreujejo in spoznavajo pri branju

besedil v okviru doloenega sklopa, in ki so jim v pomo pri interpretaciji, pojmi in vsebine, ki omogoajo razvrstitev prebranih besedil v iri literarni in kulturni kontekst

doloene dobe,

opozorila na mogoe aktualizacije, pomen knjievnih pojavov obravnavanega sklopa za

sodobnost.

Te vsebine se nizajo okrog tistih besedil, ki jih bodo dijaki/dijakinje brali, zato ne bodo v vseh primerih

upotevane vse navedene. Med temeljno znanje sodi sploni zaris dobe ter tistih medsebojno povezanih

posameznosti, ki se nanaajo na prebrana besedila in ob njih omogoajo uresnievanje temeljnih ciljev.

V desnem stolpcu so podana besedila za branje in interpretacijo. Navedena besedila so tista, ki so zaradi

idejno-tematskih in slogovno-kompozicijskih lastnosti kljuno zaznamovala literaturo in kulturo v

doloenem asu. Zato so po merilih literarne vede, kulturne javnosti in izkuenih bralcev pomembna za

razumevanje bistva, sestave in razvoja literature kot posebnega podroja lovekovega delovanja ter sodijo

v obzorje priakovanj kultiviranega bralca. Njihov izbor se ujema z literarnointerpretativnimi pojmi in

smermi razvoja, podanimi v levem stolpcu.

Razdelek I (splona znanja) navaja obvezna (za uni nart za tujino ta obveza ne velja, upotevase

zahteve v razdelku 3) besedila, ki s tokovnimi oznakami a), b), c) sledijo pojmom in smerem v levemstolpcu. Globino (analize, sinteze, vrednotenja, nainov izraanja), kompleksnost (celostna, delna

interpretacija) in obliko interpretacije (frontalna, skupinska, individualna) posameznih besedil predvidi

uitelj.Ker pa naj bi dijaki/dijakinje izbrana besedila prebrali v celoti, naj bi bila stopnja intenzivnosti

velika (z analizo kljunih idejno-tematskih in oblikovno-kompozicijskih sestavin, s sintezo, z

veplastnim vrednotenjem, primerjanjem, pisanjem).

Uitelj/uiteljica lahko obvezni del glede na sposobnosti in interes dijakov ter pogoje dela tudi poljubno

raziri in oblikuje po razlinih didaktinih pristopih in aktivnih metodah, ki oblikujejo samostojnega,

kritinega kompetentnega bralca.

4.2.3 Uresnievanje v praksi

Une razmere v tujini so zelo raznolike, zato uitelj/uiteljica pouk prilagaja le-tem. Zgolj v pomooz.

razmislek sledi nekaj priporoil iz unega narta za gimnazije.

Razmerje med dejavno interpretacijo in kontekstnimi informacijami naj bi pri pouku bilo priblino 60 % :

40 %, obravnava vsebinskih sklopov pa zasnovana po naslednjih korakih:


41/48

41

kratek informativni uvod (uiteljeva interaktivna razlaga pojmov iz levega stolpca ..., govorni nastopi

in predstavitve projektnega in raziskovalnega dela posameznih dijakov ali skupin z uporabo IKT);

branje in tekstno-kontekstna interpretacija besedil (frontalno, skupinsko, individualno, prepletanje

bralnih dejavnosti pri pouku in doma);

sinteza bralnih izkuenj in kontekstnih spoznanj ob koncu obravnave sklopa. Uitelj vodi dijake, da

besedno in vizualno (sklepni zapis, preglednica, miselni vzorec ipd.) uredijo najpomembneja

spoznanja v sistem in jih shranijo v spomin. V tej fazi dijaki prav tako sodelujejo s projektno

raziskovalnim delom, preizkusijo pa se tudi v ustvarjanju ustvarjalno pisanje, uprizarjanje, recitali ...

na izhodiih pridobljenih bralnih izkuenj.

Potek obravnave, dejavnosti dijakov in trajanje predvidi uitelj v letni pripravi. Uitelj predvidi tudi as zapreverjanje in ocenjevanje. Pri tem povezuje dejavnosti in as, namenjen jezikovnemu in knjievnemu

pouka.

Vsebinski sklopi so oblikovani z mislijo na doloeno tevilo ur za vsakega ter na zaporedje obravnave

literarnozgodovinskih sklopov po letnikih, vendar je trajanje in zaporedje prepueno uiteljevi avtonomni

razporeditvi znotraj predvidenega tevila ur za knjievni pouk v posameznem olskem letu.

tevilo ur za delo s posameznim besedilom predvidi uitelj, pri emer lahko upoteva naslednje korake oz.strategije:

- motivacijo in kratko informacijo pred branjem, v kombinaciji s pogovorom o ciljih branja in z

opazovanjem besedila (izvirnik ali prevod, prevajalec, anrska oznaka, doba, pomen besedila skozi

as, morebitne medijske aktualizacije ...),

- pogovor, posamezna pojasnila tekih mest med branjem pred rokom za dokonanje v kombinaciji z

opozorili na sprotne zapise v dnevnik branja, opombe, nartovanje dogajalnih premic ipd.,

- pobrani pogovor o doivljanju, razumevanju, vrednotenju, aktualizaciji besedilne izkunje,

- mone oblike ocenjevanja,- spodbujanje ustvarjalnih dejavnosti.

5 VREDNOTENJE DOSEKOV

Vrednotenje znanja vkljuuje preverjanje in ocenjevanje. S preverjanjem uitelj ugotavlja, kako dijak

napreduje pri doseganju unih ciljev, dijak pa dobi povratno informacijo o svojem delu. Ocenjevanjeje

postopek pretvorbe unih dosekov v tevilno vrednost oziroma oceno.


42/48

42

Med pouevanjem in vrednotenjem obstaja tesna povezava, saj uitelj vrednoti tisto, kar je poueval.

Uitelj pouk izvaja na osnovi jasno zastavljenih ciljev tako, da omogoa razvoj razlinih dijakovihzmonosti. V procesu vrednotenja odseva to pri izbiri tvarine, ki je predmet vrednotenja, in pri nainu

izvajanja vrednotenja. Z izbiro vsebin, ki so podlaga za vrednotenje, uitelj dijaku sporoa, kateri cilji so

pri pouevanju posebej pomembni. Dijaku mora biti jasna povezava med unimi cilji, predstavljenimi v

procesu pouevanja, in nainom, s katerim se vrednoti njegovo znanje, prav tako pa tudi, katere kriterije

uitelj uporablja pri vrednotenju. Uinkovitost uenja in kakovost znanja dijakov se povea, e uitelj daje

prednost sprotnemu vrednotenju znanja, pri tem pa je pozoren na napredek posameznega dijaka, ne pa na

primerjanje z drugimi dijaki in na doseke oz. ocene.

Vrednotenje dosekov je lahko diagnostino (ugotavljanje predznanja dijakov), sprotno delno in

celovito (zbiranje in dajanje informacij za omogoanje im uinkovitejega razmerja med pouevanjem in

uenjem) in konno (ob koncu olskega leta). Pri zakljuevanju ocen ob koncu olskega leta uitelj

upoteva doseeno raven znanja dijaka, razvitost sporazumevalnih zmonosti in napredek med olskim

letom.

Diagnostino vrednotenje je pomembno za uitelja in dijaka. Obema pokae, kakno je predznanje

dijakov; uitelju je vodilo pri organizaciji pouka, dijaku pa pri nartovanju uenja. Uporablja se nazaetku olskega leta ali pred obravnavo posameznih sklopov.

Delno/sprotno vrednotenje se nanaa na spremljanje razvoja posamezne sporazumevalne zmonosti pri

jeziku in knjievnosti. Poteka celo olsko leto in daje povratne informacije o kakovosti pouevanja in

uenja. Vkljuuje npr. ponazarjanje, prepoznavanje in uporabo strokovnih jezikoslovnih izrazov,

samostojno opisovanje doivetja v sklenjenem besedilu, kraja, usmerjena ustna vpraanja, pisne

miniature, kraje testne oblike.

Celovito sprotno vrednotenje zajema kompleksneje dejavnosti ob obsenejih vsebinskih sklopih, npr.

govorni nastop, tvorbo raznih besedilnih vrst, razlenjevanje neumetnostnega besedila, primerjavoumetnostnih in neumetnostnih besedil, lastno interpretacijo enega ali ve besedil v referatu, pisno esejsko

nalogo.

Zelo pomembni vrsti sprotnega vrednotenja sta vrednotenje dosekov soolcev in samovrednotenje.

Obe sta vkljueni v 3. poglavje tega unega narta. Zlasti samovrednotenje omogoa dijaku, da se zave

svojega znanja/zmonosti ali teav, ki mu onemogoajo dosei cilj, in vzrokov zanje. Spodbuja njegovo

(samo)kritinost, sistematinost in krepi samozavest. Dijak izdela nart za izboljanje razlinih

zmonosti/znanj in tako uresniuje tudi splono kompetenco uenje uenja.


43/48

43

Konno vrednotenje znanja je izraeno v oceni, ki je vpisana v uradni listini in sporoa o dijakovih

dosekih vsem zainteresiranim: dijaku, starem, uiteljem, olskim oblastem, izobraevalnim ustanovam

in delodajalcem.

Najpogosteji obliki preverjanja in ocenjevanja zmonosti in znanj pri slovenini sta pisno in ustno.

Uitelj naj preverjanje prilagodi svojemu nainu dela, pri ocenjevanju pa upoteva tudi veljavni pravilnik

o preverjanju in ocenjevanju znanja v gimnazijskem izobraevanju.

Vrednotenje znanja je notranje (poteka pri pouku) in zunanje (izvaja se pri eksternem delu mature).

Dijak dobi v olskem letu ve ocen iz delnega preverjanja, v okviru celovitega preverjanja pa vsaj eno

oceno za govorni nastop/igro vlog/dramatizacijo (izmenino pri jezikovnem pouku in poukuknjievnosti) ter dve oceni za pisna besedila (drugotna besedila esejskega tipa in pisna neumetnostna

besedila).

6 ZNANJA IZVAJALCEV

V gimnazijah lahko ui predmet slovenina, kdor je konal program za pridobitev univerzitetne

izobrazbe bodisi enopredmetne bodisi dvopredmetne smeri in je pridobil katerega izmed strokovnih

naslovov:

- profesor slovenine/magister slovenine,

- diplomirani slovenist.

7 PRILOGAPredlogi prostoizbirnih knjievnih besedil za individualno in skupinsko delo ter

aktualizacijo

ANTINA KNJIEVNOST

Anakreon: Eros, z zlatimi kodri, Senca so osivela; Tibul: Elegija; Ovid: Metamorfoze; Horac: EpodaOvid: Metamorfoze; Homer: OdisejaLongos: Dafnis in Hloa; Heliodor: Etiopske zgodbe; Petronij: Satirikon (Zgodba o efeki vdovi); Apulej:Zlati oselEvripid: MedejaAristotel: Poetika; Plutarh: Vzporedni ivljenjepisi

*


44/48

44

Petika: Stare grke bajke; Schwab: Najlepe antine pripovedke; Harris: Pompeji; Strnia: Odisej;ekranizacije in umetnike upodobitve antinih motivov

BIBLIJA IN KNJIEVNOSTI STAREGA ORIENTAMatsuo Bao: Haikuji; Li Bai (Litaipo): Vena pesem; poezija Omarja Hajama in Hafisa; i kingMahabharata, RamajanaKalidasa: akuntalaAvesta, Koran, Vede

*Waltari: Egipan Sinuhe; Svetina: eherezada; Dekleva: Mushi mushi;Brown: Da Vincijeva ifra; ekranizacije in umetnike upodobitve biblijskih in orientalskih motivov

KNJIEVNOST SREDNJEGA VEKA V EVROPI IN NA SLOVENSKEM

Franiek Asiki: Sonna pesem; Dante: Novo ivljenje; Carmina buranaBeowulf; Pesem o Rolandu; Pesem o pohodu Igorjevem; Pesem o CiduChretien de Troyes: Roman o gralu; Avgutin, IzpovediHofmannsthal: SlehernikStiki rokopis in drugi srednjeveki rokopisi na Slovenskem

*Scott: Ivanhoe; Sienkiewicz: Kriarji; Juri: Veronika Desenika, Hi mestnega sodnika;Wambrechtsamer: Danes grofje celjski in nikdar ve;Menart: Srednjeveke pridige in balade; Eco: Ime roe; Erskine: Kratkotrajna srea F. Villona

RENESANSA

Shakespeare: SonetiRabelais: Gargantua in Pantagruel; Lazarek iz Tormesa; Margareta Navarska: HeptameronMacchiavelli: Mandragola, Vladar; Dri: Dundo Maroje; Shakespeare: Julij Cezar, Beneki trgovec,Ukroena trmoglavka, Othello, ViharMontaigne: Eseji

*Lamb: Pripovedke iz Shakespeara; Twain: Kraljevi in bera; Stone: V zan

učni načrt za gimnazijo priredba 23apr09

Documents