twinning project si04/en/01 - portal gov.siokolje.arso.gov.si/...za_porocanje_eper_e_prtr_si.pdf ·...

Twinning Project SI04/EN/01 Integrated Pollution Prevention and Control (IPPC)

Aktivnost 17

Zahteve za poročanje

- Navodila za EPER ⇒ E - PRTR -

Pripravila:

Ga. Sabine Grimm

State Agency of Environment, Monitoring and Conservation Baden-Württemberg

Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana

Ljubljana: Julij 2006

A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research

July 2006 Activity 17- guideline on reporting requirements- EPER / E-PRTR 2 of 41

Kazalo

1. Uvod..............................................................................................................4

2. EPER.............................................................................................................5

2.1. Pravno ozadje................................................................................................5

2.2. Definicije .......................................................................................................5

2.3. Cilji registra EPER .........................................................................................8

2.4. Zahteve za poročanje ....................................................................................8

2.5. Identifikacija dejavnosti IPPC.......................................................................10

2.6. Priporočila za ravnanje za pristojne organe .................................................16

2.7. Pridobivanje podatkov – upravljanje podatkov – tok podatkov.....................17

2.8. Operativni tok podatkov ...............................................................................18

2.9. Časovni razpored.........................................................................................19

3. Pogled na Pollutant Release Transfer Register (PRTR) .........................20

3.1. Nove zahteve s PRTR .................................................................................20

3.2. Nove dejavnosti ...........................................................................................22

3.3. Dodatna onesnaževala ................................................................................22

3.4. Pregled zahtev za poročanje za industrijski kompleks .................................23

3.5. Osnovni podatki o industrijskem kompleksu PRTR......................................26

3.6. Dejavnosti iz Priloge I (dejavnosti PRTR) ....................................................27

3.7. Izpusti onesnaževal v zrak in vodo ..............................................................28

3.8. Izpusti onesnaževal v tla..............................................................................28

3.9. Nenamerni izpusti ........................................................................................28

3.10. Prenos onesnaževal v odpadno vodo..........................................................28

3.11. Prenos odpadkov.........................................................................................29

3.12. Metode določanja ........................................................................................31

3.13. Časovni razpored.........................................................................................32

3.14. Tok podatkov ...............................................................................................33

3.15. Zaupnost .....................................................................................................33

3.16. Udeležba javnosti ........................................................................................35

3.17. Izpusti iz razpršenih virov.............................................................................35

3.18. Zagotavljanje kakovosti................................................................................36

3.19. Kazni .....................................................................................................36

4. Priporočila za izgradnjo struktur za izmenjavo informacij in izkušenj..37



4.1. Vzpostavitev delovnih skupin.......................................................................37

4.2. Vzpostavitev spletnega portala ....................................................................37

4.3. Delavnice za vodenje postopkov usklajevanja.............................................38

5. Sklep ...........................................................................................................39

6. Okrajšave....................................................................................................40

7. Seznam literature.......................................................................................41



1. Uvod

Od sredine 70-ih let prejšnjega stoletja in v zadnjih letih Evropska unija pospešeno sprejema

direktive in predpise, ki zadevajo varstvo okolja. Poleg varstva okolja z zmanjševanjem emisij

skuša Evropska unija doseči poenotenje okoljskih standardov znotraj držav članic. Na ta način

bi se naj izboljšala kakovost okolja in zmanjšala konkurenčna trenja v vseh državah Evropske

unije.

Da bi izvrševanje direktiv in predpisov v državah članicah potekalo v skladu z roki in v polnem

obsegu, Evropska unija v zadnjih letih spodbuja dolžnost poročanja. Dolžnost poročanja

predstavlja nadzorni instrument, in sicer ne samo za Evropsko unijo, temveč tudi za javnost, saj

se ustrezni podatki in informacije objavijo. Aktualen in izstopajoč primer je register EPER

(European Pollutant Emission Register) s podatki o vseh napravah IPPC v Evropi in njihovih

pomembnejših emisijah. Dostop do podatkov o zmogljivosti in emisijah za okolje relevantnih

industrijskih naprav v državah članicah in njihova primerjava je javnosti omogočeno na spletni

strani www.eper.cec.eu.int/eper/. Podatki za EPER bodo z drugim poročilom EPER dne

30.06.2006 zadnjič posredovani EU. Leta 2007 bo EPER zamenjal PRTR (Pollutant Release

and Transfer Register), ki predstavlja razširitev registra EPER [Poglavje 3].



2. EPER

Evropski register emisij onesnaževal EPER (European Pollutant Emission Register) je obsežen evropski register industrijskih emisij v zrak, vodo (neposreden izpust) in kanalizacijo (posreden izpust).

2.1. Pravno ozadje

Na podlagi Deklaracije iz Ria (Agenda 21, Poglavje 10) iz leta 1992 je bila leta 1996 vzpostavitev emisijskega inventarja sprejeta v Direktivo IPPC (Direktiva 96/61/EG) (člen 15 (3)). S tem predstavlja člen 15 (3) Direktive 96/61/ES [1] o celovitem preprečevanju in zmanjševanju onesnaženja okolja podlago za izvajanje registra EPER. Komisija zato vsaka tri leta objavi seznam najpomembnejših emisij, ki so določene v Prilogi 1 Odločbe o EPER. Iz tega izhaja zadolžitev držav članic, da pridobijo podatke o emisijah in jih sporočijo Komisiji.

V Odločbi Komisije z dne 17. julija 2000 (2000/479/EGS) [2] (Odločba o EPER) so zapisane konkretne zahteve po vzpostavitvi Evropskega registra onesnaževal (EPER).

Države članice poročajo Komisiji o emisijah iz posameznih industrijskih kompleksov v zrak, vodo (neposreden izpust) in zunanje čistilne naprave (posreden izpust). Industrijski kompleks je obratovalna naprava z eno ali več napravami na isti lokaciji, kjer upravljavec izvaja eno ali več dejavnosti po Prilogi 1 Direktive IPPC.

Vzporedno k temu Aarhuška konvencija („Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah“) v členu 5 (9) [3] določa, da vsaka pogodbena stranka sprejme ukrepe za vzpostavitev državnega povezanega sistema zapisov ali registrov, ki bi obsegali onesnaževanje okolja v obliki strukturirane, računalniško podprte in javno dostopne baze podatkov.

2.2. Definicije

Naprava v smislu Direktive IPPC

V skladu s členom 2 Direktive IPPC je naprava „nepremična tehnična enota, kjer poteka ena ali več dejavnosti, ki so navedene v Prilogi 1, in katere koli z njimi neposredno povezane dejavnosti, ki so tehnično povezane z dejavnostmi, ki se izvajajo na tem mestu in bi lahko vplivale na emisije in onesnaževanje okolja“. Po Prilogi 1 lahko mednje sodijo tudi tako imenovane pomožne naprave industrijske dejavnosti.



Upravljavec v smislu Direktive IPPC

Po členu 2 Direktive IPPC je upravljavec „vsaka fizična ali pravna oseba, ki upravlja ali nadzoruje obrat ali na katero je bilo, če je to predvideno v nacionalni zakonodaji, preneseno odločilno gospodarsko razpolaganje v zvezi s tehničnim delovanjem obrata“.

Obratovalna naprava

V skladu z Odločbo o EPER je obratovalna naprava „industrijski kompleks z eno ali več napravami na istem kraju, kjer upravljavec izvaja eno ali več dejavnosti po Prilogi 1 Direktive IPPC“.

EPER

Evropski register emisij onesnaževal (European Pollutant Emission Register).

Odločba o EPER

Odločba Komisije 2000/479/ES z dne 17. julija 2000 o izvajanju Evropskega registra emisij onesnaževal (EPER) skladno s členom 15 Direktive Sveta 96/61/ES o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja okolja (IPPC).

Direktiva IPPC

Direktiva Sveta 96/61/ES z dne 24.9.1996 o celovitem preprečevanju in zmanjševanju onesnaževanja okolja.

Dejavnosti IPPC

Industrijske dejavnosti po členu 1 Direktive IPPC, ki so navedene v Prilogi1 Direktive IPPC.

Kapaciteta oziroma storilnost industrijskega kompleksa

Zadeva Prilogo 1 Direktive IPPC, v kateri so podane pragovne vrednosti za proizvodno kapaciteto oz. zmogljivost naprav za nekatere industrijske dejavnosti. Temu se doda – v kolikor obstaja – kapaciteta iz odločbe dovoljenja, sicer se upošteva predpisano kapaciteto industrijskega kompleksa. V Prilogi 1, številki 2 Direktive IPPC je treba upoštevati: „V kolikor izvaja isti upravljavec več dejavnosti enake kategorije v istem obratu in na isti lokaciji, se kapacitete teh dejavnosti seštejejo".

Koda NACE

Uredba Komisije (ES) št. 29/2002 z dne 19. decembra 2001 o spremembah Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti.



Koda NOSE-P

Koda NOSE-P (Nomenclature of Sources of Emission - Process List) predstavlja klasifikacijo povzročiteljev emisij tehničnih procesov in postopkov. Razvita je bila na podlagi v CORINAIR uporabljeni nomenklaturi SNAP (SNAP = Selected Nomenclature for Air Pollution). Fleksibilna združitev kode NOSE-P s kodo NACE cilja na standardizirano klasifikacijo virov emisij, z integriranimi tehničnimi in ekonomskimi vidiki, ki jo EUROSTAT, Evropska agencija za okolje in Komisija predlagajo pod oznako NOSE (Nomenclature of Sources of Emissions) (NACE "+" NOSE-P => NOSE).

Za EPER je bila na željo več držav članic EUROSTAT-a razvita skrajšana, pet številčna koda NOSE-P v formatu xxx.xx.

SNAP

Izbrana klasifikacija onesnaženosti zraka (Selected Nomenclature for Air Pollution).

Lokacija

Odločba o EPER definira lokacijo kot geografsko mesto industrijskega kompleksa.



2.3. Cilji registra EPER

EPER je namenjen (1) javnosti, (2) industriji in (3) politiki oz. organom.

Z ozirom na različne skupine uporabnikov ima EPER naslednje cilje:

• (1) z boljšim dostopom do okoljskih informacij krepiti okoljsko zavest javnosti, s tem pa omogočiti višjo udeležbo državljanov pri okoljskih vprašanjih,

• (2) večanje aktivnosti industrije na področju varovanja okolja in pospeševanja industrijskih inovacijskih procesov, kakor tudi

• (3) pomagati ovrednotiti napredke pri upoštevanju okoljskih ciljev narodnih in mednarodnih sporazumov.

Glavni namen Evropskega registra emisij onesnaževal je zbiranje primerljivih emisijskih podatkov posameznih industrijskih virov in dejavnosti, njihov vnos v integrirano bazo podatkov in zagotavljanje dostopa javnosti do teh informacij.

2.4. Zahteve za poročanje

EPER se nanaša na industrijske komplekse, ki so zajeti v Direktivi IPPC, to pomeni, da izvajajo eno ali več industrijskih dejavnosti v skladu s Prilogo 1 Direktive IPPC (dejavnosti IPPC). Sem spadajo med drugim velika in srednja podjetja z naslednjih področij:

• energetika, • proizvodnja in predelava kovin, • nekovinska industrija, • kemična industrija, • ravnanje z odpadki in • druge dejavnosti (predvsem proizvodnja celuloze in papirja, proizvodnja živil, intenzivna

reja perutnine in prašičev).

Poročati morajo industrijski kompleksi z imisijami, ki presegajo pragovne vrednosti iz Priloge A1 Odločbe o EPER za določena onesnaževala in skupine onesnaževal. Enota poročanja je sam industrijski kompleks in ne naprava, kot je bilo napačno razumljeno predvsem pri prvih poročilih v EPER. Register EPER zajema 50 onesnaževal (med drugim za podnebje pomembne pline, težke kovine, klorove organske spojine), od tega 37 onesnaževal zraka in 26 onesnaževal za emisije vode. Informacije se poroča se v obliki letne količine (kg/leto). Vrednosti emisij se izmerijo, izračunajo ali ocenijo glede na posamezno onesnaževalo.

V registru EPER se vodi naslednje podatke:

• osnovni podatki o industrijskem kompleksu: ime, naslov, geografske koordinate, ime matičnega podjetja, koda NACE (Nomenclature des Activités économiques dans les Communautes Européenes – standardna klasifikacija gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti) in glavna gospodarska dejavnost;

• industrijske dejavnosti v skladu s Prilogo A3 Odločbe o EPER [1] in kodo NOSE-P (Nomenclature of Sources of Emission – klasifikacijo povzročiteljev emisij tehničnih pocesov): navedba glavne in nadaljnjih gospodarskih dejavnosti;



• emisije v zrak, vodo (neposreden izpust) in kanalizacijo (posreden izpust): letna količina v kg/leto in metoda določanja.

Oblika za poročanje za države članice je določena v Prilogi A2 [Razpredelnica 1] Odločbe o EPER in predstavljena v nadaljevanju:

Razpredelnica 1: Oblika za poročanje podatkov o emisijah za države članice v skladu s Prilogo A2 Oznaka industrijskega kompleksa

Ime matičnega podjetja Ime industrijskega kompleksa Naslov/lokacija industrijskega kompleksa Poštna številka/država Geografske koordinate Koda NACE (4-mestna) Glavna gospodarska dejavnost Proizvodni volumen (izbirno) Inšpektorati (izbirno) Število naprav (izbirno) Letno število obratovalnih ur (izbirno) Število zaposlenih (izbirno)

Vse dejavnosti/postopki v skladu s Prilogo 1 (v skladu s Prilogo A3)

Koda dejavnosti (NOSE-P, ≥ 5-mestna, v skladu s Prilogo A3)

dejavnost 1 (glavna dejavnost v skladu s Prilogo 1) ...* dejavnost N

koda 1 (NOSE-P-glavna koda) ...* koda N

Podatki o emisijah industrijskega kompleksa v zrak za vsako onesnaževalo, katere pragovna vrednost je presežena (v skladu s Prilogo 1 A1)

Izpust v zrak

onesnaževalo 1 ...* onesnaževalo N

M: izmerjeno C: izračunano E: ocenjeno

v kg/leto

Podatki o (neposrednih ali posrednih) emisijah industrijskega kompleksa v vodo za vsako onesnaževalo, katere pragovna vrednost je presežena (v skladu s Prilogo 1 A1)

Neposreden izpust v površinske vode

Posreden izpust z vnosom (preko sistema odvodnjavanja) v čistilno napravo zunaj lokacije

onesnaževalo 1 ...* onesnaževalo N

M: izmerjeno C: izračunano E: ocenjeno

v kg/leto v kg/leto

Datum predložitve Komisiji

Kontaktna oseba v državi članici Telefonska številka Številka faksa E-pošta



2.5. Identifikacija dejavnosti IPPC

Za pridobitev za EPER potrebnih podatkov priporočamo postopek po korakih:

• Sprva moramo identificirati industrijski kompleks z dejavnostmi po Prilogi 1 Direktive IPPC, saj je EPER omejen na v Prilogi 1 navedene industrijske dejavnosti.

• Navedba kode NACE za industrijski kompleks in uvrstitev dejavnosti skladno s Prilogo 1 (kategorija vira) in kode NOSE-P v skladu s Prilogo A3 Odločbe o EPER.

• Določitev glavne dejavnosti in pripadajoče glavne kode NOSE-P. Glavna dejavnost je načeloma gospodarsko najpomembnejša dejavnost.

• Ugotovitev emisij za onesnaževala iz Priloge A1 Odločbe o EPER v obliki letne količine. Ugotoviti je treba realne količine in ne dopustnih vrednosti. Poročati je treba tiste emisije onesnaževal, ki presegajo navedene pragovne vrednosti iz Priloge A1 Odločbe o EPER. Industrijski kompleksi, pri katerih ni presežena nobena pragovna vrednost, ne potrebujejo poročati emisij.

Priloga 1 Direktive IPPC [1] navaja industrijske dejavnosti, ki jih direktiva zajema. Za vrsto teh industrijskih dejavnosti je podana minimalna vrednost proizvodne kapacitete. Industrijske dejavnosti z majhno proizvodno kapaciteto ne spadajo pod Direktivo IPPC. V kategorijah brez minimalne vrednosti se zajame vse dejavnosti te kategorije.

Če upravljavec opravlja več dejavnosti iste kategorije iz Priloge 1 Direktive IPPC v istem industrijskem kompleksu na isti lokaciji, se proizvodne kapacitete teh dejavnosti seštejejo. To vsoto se nato primerja z navedbo minimalne vrednosti do proizvodne kapacitete za ustrezne dejavnosti po Prilogi 1.

Primer:

Upravljavec upravlja v svojem industrijskem kompleksu dva kotla s kurilno zmogljivostjo 40 MWth in 25 MWth. V tem primeru se kapaciteti obeh kotlov seštejeta, s čimer dobimo kurilno zmogljivost 65 MWth. S tem sodi dejavnost IPPC v kategorijo 1.1 (kurilne naprave z nazivno vhodno toplotno močjo nad 50 MW).

Identifikacija dejavnosti IPPC različnih vrst na isti lokaciji

V praksi na velikih industrijskih krajih pogosto obratuje več različnih naprav. Pri ugotavljanju dejavnosti IPPC je treba najprej za vsako napravo posebej ugotovi, ali predstavlja dejavnost po IPPC. Na Slika 1 je prikazan postopek na primeru iz kemične industrije. Na lokaciji je naprava za proizvodnjo polimerov, naprava za predelavo polimerov, elektrarna s kurilno zmogljivostjo nad 50 MW, kakor tudi naprava za obdelavo odpadnih vod, kjer se tudi obdeluje odpadne vodi iz drugih področij.

Pri preverjanju teh naprav ugotovimo, da sta na tej lokaciji naslednji dve dejavnosti IPPC:



• proizvodnja polimerov; vrsta 4.1h (kemični obrati za proizvodnjo osnovnih organskih kemikalij, kot so osnovne plastične mase (polimeri, sintetična vlakna in vlakna na osnovi celuloze)),

• elektrarna; vrsta 1.1 (kurilne naprave z nazivno vhodno toplotno močjo nad 50 MW).

Predelava polimerov in naprava za obdelavo odpadnih vod nista dejavnosti IPPC sami po sebi. S tem pa še ni rečeno, da nista sestavni del katere od obeh prepoznanih dejavnosti IPPC. Tako lahko npr. predelava polimerov tvori enoto s proizvodnjo polimerov (primerjaj definicijo naprave v smislu Direktive IPPC v poglavju 2.2).

Slika 1: Primer identifikacije dejavnosti IPPC na eni lokaciji

Določanje dejavnosti IPPC industrijskega kompleksa

S pomočjo Priloge 1 Direktive IPPC lahko upravljavec neposredno ugotovi, ali opravlja dejavnost, ki spada pod Direktivo IPPC.

Pristojnim organom velikokrat tehnični podatki (na primer proizvodna kapaciteta) neke naprave niso znani, ki jih potrebujejo za ugotavljanje, ali gre za dejavnost IPPC ali ne.

V teh primerih lahko najprej postopoma določimo predizbor. Poleg neposredne identifikacije dejavnosti IPPC preko tehničnih predlog v Prilogi 1 direktive, lahko posežemo še po drugih že uveljavljenih pravnih klasifikacijah naprav. V ta namen morajo obstajati primerne skladnosti v karakterizaciji naprav.

Naslednja razpredelnica [Razpredelnica 2] navaja za poročanje potrebne osnovne podatke EPER po Prilogi A2 Odločbe o EPER:

IPPC 4.1 IPPC 1.1 Ne-IPPC

Upravljavec A

proizvodnja polimerov

predelava polimerov

elektrarna >

50 MW

Obdelava odpadne vode Ni dejavnost IPPC

Odpadne vode, drugi



Razpredelnica 2: Zahtevani osnovni podatki o industrijskemu kompleksu EPER

Osnovni podatki o industrijskem kompleksu Pojasnilo

Leto poročanja Leto poročanja mora biti 2001 (EPER 1) in 2004 (EPER 2)

ID industrijskega kompleksa Identifikacijsko številko industrijskega kompleksa praviloma sestavlja nacionalne kode države članice in delovišče industrijskega kompleksa

Ime matičnega podjetja Matično podjetje se nanaša na upravljavca industrijskega kompleksa. Če gre za podjetje z enim samim industrijskim kompleksom, je lahko ime matičnega podjetja identično imenu industrijskega kompleksa.

Ime industrijskega kompleksa Ime industrijskega kompleksa

Naslov/lokacija industrijskega kompleksa Naslov/lokacija industrijskega kompleksa

Identifikacijska koda/država članica SL za Slovenijo

Mesto industrijskega kompleksa Mesto industrijskega kompleksa

Poštna številka industrijskega kompleksa Poštna številka industrijskega kompleksa

Geografske koordinate industrijskega kompleksa Koordinate označujejo lokacijo, kjer se industrijski kompleks nahaja. Geografske koordinate se podajo v širinskih in dolžinskih stopinjah (WSG84). Nanašajo se na središče industrijskega kompleksa. Natančnost mora ležati v velikostnem razredu enega kilometra.

Koda NACE (4-mestna) Koda NACE predstavlja statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti

Glavna gospodarska dejavnost Besedilo k kodi NACE

Proizvodni volumen (izbirno)

Pristojni organ Podatek lahko koristi ARSO in IRSOP, da določita odgovornosti

Število naprav (izbirno)

Število obratovalnih ur letno (izbirno)

Število zaposlenih (izbirno)

Nacionalna koda ID industrijskega kompleksa v skladu z Odločbo o EPER ni potrebna, je pa pomemben instrument za izvajanje analiz trenda časovnih vrst, kakor tudi za izdelavo analize razvoja na okoljskem področju, ki se izvaja vzporedno s poročili. Zaradi tega je pomembno, da je identifikacijska številka industrijskega kompleksa vsa leta obratovanja ista.

Naslednja razpredelnica [Razpredelnica 3] prikazuje obliko za prijavo dejavnosti IPPC, oziroma kategorije vira industrijskega kompleksa EPER v skladu s Prilogo 1 Direktive IPPC, oziroma Priloge A3 Odločbe o EPER:



Razpredelnica 3: Podatki o dejavnosti IPPC/kategorije vira industrijskega kompleksa EPER (v skladu s Prilogo 1 Direktive IPPC oziroma Priloge A3 Odločbe o EPER)

Dejavnosti industrijskega kompleksa IPPC Pojasnilo

Vse aktivnosti/postopki Priloga 1

(v skladu s Prilogo A3)

Koda dejavnosti (NOSE-P, 5-mestna,

v skladu s Prilogo A3)

Aktivnost 1

(glavna dejavnost v skladu s Prilogo 1)

“

Aktivnost N

Koda 1 (glavna koda NOSE-P)

“

Koda N

V tem delu so navedene vse dejavnosti IPPC (kategorije virov) na industrijskem kompleksu. Seznam vsebuje številko dejavnosti IPPC, kodo in označbo kategorije vira, kakor tudi pripadajočo kodo NOSE-P in postopek NOSE-P. V prvi vrstici se navedejo podatki za glavno dejavnost industrijskega kompleksa. Za register EPER se Komisiji javijo posamezne dejavnosti IPPC v obliki kategorij virov. Kategorije virov so identične z dejavnostjo IPPC ali pa predstavljajo skupek dejavnosti IPPC. Te kategorije virov in koda NOSE-P so glavne kategorije vira in glavne kode NOSE-P industrijskega kompleksa, na katere se nanašajo vrednotenja vseh emisij industrijskega kompleksa na evropski ravni. Vsako nadaljnjo dejavnost IPPC se navede ločeno. Tudi pri posamični napravi, kjer poteka več dejavnosti IPPC (na primer kemična večprocesna naprava), se te navede posamično.

Pregled vseh korakov pri identifikaciji dejavnosti IPPC:

• Določitev vseh industrijskih kompleksov z dejavnostjo IPPC. Upoštevanje najnižjih vrednosti proizvodne kapacitete v skladu s Prilogo 1 Direktive IPPC.

• Določitev vseh dejavnost IPPC za vsak posamičen industrijski kompleks.

• Opredelitev industrijskega kompleksa kot obratovalne enote za poročanje v EPER za ugotovljene dejavnosti IPPC.

• Dodelitev pripadajočih kategorij virov in pripadajoče 5-mestne kode NOSE-P vsaki dejavnosti IPPC s pomočjo Priloge A3 Odločbe o EPER.

• Določitev gospodarsko najpomembnejše dejavnosti IPPC kot glavne dejavnosti industrijskega kompleksa in tudi pripadajoče glavne kode NOSE-P.

• Če gospodarsko najpomembnejše dejavnosti IPPC ni možno jasno določiti, se za glavno dejavnost določi tisto dejavnost IPPC, ki ima največ oziroma glede na okolje najpomembnejše emisije.



Določanje podatkov o emisijah industrijskega kompleksa

Naslednja razpredelnica [Razpredelnica 3] prikazuje obliko za poročanje podatkov o emisijah za industrijski kompleks EPER v skladu s Prilogo A1 Odločbe o EPER:

Razpredelnica 4: Oblika za poročanje podatkov o emisijah industrijskega kompleksa EPER

Podatki o emisijah industrijskega kompleksa Pojasnilo

Podatki o emisijah industrijskega kompleksa v zrak za vsako onesnaževalo, katerega pragovna vrednost je presežena (v skladu s Prilogo A1

Izpust v zrak

onesnaževalo 1

...*

onesnaževalo N

M: izmerjeno

C: izračunano

E: ocenjeno

v kg/leto

Podatki o (neposrednih in posrednih) emisijah industrijskega kompleksa v vodo za vsako onesnaževalo, katerega pragovna vrednost je presežena (v skladu s Prilogo A1)

Neposredni izpust v površinske vode

Posredni izpust z odvajanjem (preko sistema za odpadne vode) v čistilno napravo izven lokacije

onesnaževalo 1

...*

onesnaževalo N

M: izmerjeno

C: izračunano

E: ocenjeno

v kg/leto

v kg/leto

V register EPER so sporočeni podatki letnih vrednostih količin emisij v kg/leto, zaokroženi na tri decimalna mesta in s kodo za postopek določanja M, C ali E kot izpust v zrak, neposredni izpust v površinske vode in neposredni izpust v čistilno napravo izven lokacije:

Izpust v zrak

Izpust onesnaževal v zrak se upošteva kot emisija industrijskega kompleksa. Tokovi odpadnega zraka v industrijskem kompleksu se pri EPER ne upoštevajo.

Izpust v vodo

Pri izpustu onesnaževal v vodo je treba za industrijski kompleks ločeno navesti dve vrsti emisij:

• Neposredni izpust v površinsko vodo mora biti naveden kot neposredna emisija industrijskega kompleksa.

• Posredni izpust preko javne naprave za odpadne vode ali naprave za odpadne vode tretjega mora biti naveden kot posredna emisija industrijskega kompleksa (podatek o čisti snovi oziroma čisti količini oz. predhodno obdelane količine).



EPER ne upošteva tokov odpadnih voda v industrijskem kompleksu, ki so speljani v lastno napravo za obdelavo odpadnih voda na isti lokaciji.

Upoštevati je treba, da se neposredni in posredni izpust pri industrijskem kompleksu lahko pojavita vzporedno. Ali je pragovna vrednost presežena, se preveri z vsoto neposrednih in posrednih izpustov.

Primeri:

Industrijski kompleks je neposreden in posreden odvajalec z naslednjo situacijo:

20 kg/leto Cr in spojin neposrednega vnosa v vodo in 32 kg/leto Cr in spojin posrednega vnosa v vodo vsota je 52 kg/leto in pragovna vrednost (50 kg/leto) je posledično presežena; o obeh izpustih je treba poročati

Industrijski kompleks je neposreden in posreden odvajalec z naslednjo situacijo:

26 kg/leto Cr in spojin neposrednega vnosa v vodo in 26 kg/leto Cr in spojin posrednega vnosa v vodo vsota je 52 kg/leto pragovna vrednost (50 kg/leto) je posledično presežena; o obeh izpustih je treba poročati

Metodika določanja emisij

Sporočeni podatki o emisijah morajo biti opremljeni z indeksom, ki navaja metodo določanja podatkov o emisijah. Za podatke o emisijah se za EPER uporablja poenostavljen kodirni sistem s tremi razredi, ki s črkovno kodo opozarja na uporabljeno metodo določanja.

Načeloma lahko količine emisij ugotavljamo po naslednjih postopkih določanja:

• M: Meritev (Measurement): Količine emisij temeljijo na stalnih ali posameznih meritvah, na primer iz nadzora organa, lastne kontrole in/ali nadzora industrijskega kompleksa.

• C: Izračun (Calculation): Količine emisij temeljijo na utemeljenih izračunih z uporabo emisijskih faktorjev in masnih bilanc.

• E: Ocenitev (Estimation): Količine emisij temeljijo na ocenitvah na podlagi masne bilance, merilnih rezultatov ali podatkov zmogljivosti in projektiranih podatkov enakih naprav, v kolikor so zmogljivost oz. kapaciteta in pogoji obratovanja vsaj približno enaki.



Na Slika 2 so ponovno prikazane zahteve za poročanje EPER

Slika 2: Poročanje za EPER

2.6. Priporočila za ravnanje za pristojne organe

Države članice morajo zagotoviti, da se izvajajo vse zahteve Direktive IPPC pri vseh dejavnostih, ki so navedene v Prilogi 1 direktive. V ta namen je potrebno določiti vse upravljavce in ustrezne naprave, ki izvajajo dejavnosti IPPC. V tem poglavju bomo najprej obravnavali postopek in izkušnje pri zajemanju dejavnosti IPPC v Nemčiji. Konkreten postopek pristojnih organov bo opisan v obliki priporočila za ravnanje.

Priporočilo za ravnanje je namenjeno organom, ki želijo v svojem območju pristojnosti identificirati vse dejavnosti v Prilogi 1 Direktive IPPC. Priporočamo postopek štirih korakov:

Identifikacija dejavnosti IPPC v območju pristojnosti organa:

Korak 1: Dodelitev po pristojnih oddelkih

Korak 2: Sestava seznama kandidatov

Korak 3: Ogled seznama kandidatov s strani pristojnega referenta

Korak 4: Podrobno preverjanje posameznih industrijskih kompleksov in naprav

Osnovni podatki• ID ind. -kompleksa, ime, naslov…

Dejavnosti IPPC-• Mednarodne kode (NACE, NOSE - P)

Emisije• 50 onesnaževal 24 voda, 37 zrak • Letne količine v kg/a• Pragovne vrednosti

Odgovornost• Sporočeni podatki upravljavec • Verificiranje pristojni organ

Poročanje za EPER

Vsaka 3 leta



Korak 1: Dodelitev po pristojnih oddelkih

Če so pristojni organi organizirani glede na panoge, gospodarske panoge ali proizvodne postopke, potem je v prvem koraku smiselno določiti, kateri oddelek je pristojen za posamezno kategorijo industrijske dejavnosti po Prilogi 1 Direktive IPPC. Določene kategorije (na primer 1.1 kurilne naprave, 2.6 obrati za površinsko obdelavo kovin ali 6.7 obrati za površinsko obdelavo snovi, predmetov ali izdelkov z uporabo topil) lahko pripadajo več panogam. Zaradi tega jih je treba upoštevati v več oddelkih.

Korak 2: Sestava seznama kandidatov

V drugem koraku se sestavi seznam z vsemi industrijskimi kompleksi, ki lahko pridejo v obzir. Ta seznam kandidatov se lahko sestavi s sistematskim iskanjem po bazah podatkov industrijskih kompleksov in/ali z »brainstormingom« pristojnih referentov. V podporo je bila v Nemčiji sestavljena določitev pripadnosti dejavnosti IPPC k različnim uvrstitvam naprav (www.eper.de/Dokumente) po nemškem pravu (Priloga k 4. BImSchV, Področja izvora uredbe o odpadni vodi) in evropski kodi gospodarskih dejavnosti (NACE). Glede na panogo, je podan postopek s tem več ali manj natančen.

Korak 3: Ogled seznama kandidatov s strani referenta

Kot izid koraka 2 imamo za vsako kategorijo iz Priloge 1 Direktive IPPC bolj ali manj obsežen seznam kandidatov. V koraku 3 ta seznam pregleda pristojni referent. Na osnovi poznavanja industrijskih kompleksov lahko referenti praviloma za večino kandidatov spontano ugotovijo, ali industrijski kompleks spada pod Direktivo IPPC ali ne. Kandidate, za katere ni mogoče nedvomno ugotoviti, v katero kategorijo po Prilogi 1 Direktiva IPPC sodijo, se v koraku 4 podrobneje pregleda.

Korak 4: Podrobno preverjanje posameznih industrijskih kompleksov in naprav

Za naprave, kjer pristojni referent ne more neposredno določiti, ali naprava spada pod Direktivo IPPC ali ne, je potrebno podrobno preverjanje v smislu koraka 4. Praviloma je le za peščico kategorij potrebno več preverjanj, pogosto je treba podrobneje pregledati le nekaj naprav.

Večina vprašanj se nanaša na kapacitete, ki so podane kot pragovne vrednosti v Direktivi IPPC. Za razjasnitev teh vprašanj lahko posežemo po dokumentaciji dovoljenja ali po poročilih o emisijah. V posameznih primerih je potrebno informacije od upravljavca pridobiti po telefonu.

2.7. Pridobivanje podatkov – upravljanje podatkov – tok podatkov

Podatke, potrebne za EPER, praviloma zbere upravljavec in jih tudi sporoči pristojnemu organu države članice [Slika 2]. Država članica zbere podatke, jih ovrednoti in poda poročilo Komisiji. Države članice morajo uporabljati enotno obliko iz Priloge A2 Odločbe o EPER.

Evropska agencija za okolje v Kopenhagnu (EEA = European Environmental Agency) pomaga pri zbiranju podatkov, preverjanju konsistence in razširjanju podatkov. Ob podpori EEA bo Komisija vsaka tri leta objavila poročila z rezultati in trendi emisij dejavnosti IPPC. Poleg tega bo Komisija ob pomoči EEA sporočene podatke o emisijah posameznega industrijskega kompleksa objavila na spletnih straneh. Komisija bo dodatno ovrednotila celoten proces



poročanja, vključno z zbiranjem, kakovostjo, upravljanjem in razširjanjem sporočenih podatkov. Po vsakem krogu poročanja bo Komisija skupaj z državami članicami preverila rezultate in predlagala izboljšave glede na učinkovitost registra EPER na podlagi izkušenj vseh udeleženih.

Datenerhebung

NationaleBehörde

IVU-Betrieb Zuständige Behörde

EU

VerifizierungDatenerhebung

Verantwortlicher

Erinnerung

Rückfragen

Datensammlung

Plausibiliserung

EPER-Bericht

Slika 3: Tok informacij v državi članici

2.8. Operativni tok podatkov

Operativer Datenfluss EPER

EU

Mitgliedstaat Mitgliedstaat Mitgliedstaat

Nationale Behörde Nationale Behörde Nationale Behörde

Regionale Behörde Regionale Behörde Regionale Behörde

Lokale Behörde Lokale Behörde Lokalel Behörde

Slika 4: Operativni tok podatkov EPER

Pridobivanje podatkov

Ind. kompleks IPPC Pristojni organ Nacionalni organ

Poizvedba

Opomba

Pridobivanje podatkov

Odgovorni

Verificiranje Zbiranje podatkov

Preverjanje verjetnosti

Poročilo za EPER

Operativni tok podatkov za EPER

Država članica

Nacionalni organ

Država članica Država članica

Nacionalni organ Nacionalni organ

Regionalni organ Regionalni organ Regionalni organ

Lokalni organ Lokalni organ Lokalni organ



Možnosti urejanja toka informacij znotraj pristojnega organa in med organi in upravljavcem je več [Slika 4]:

• Prenos podatkov na papirju

• Elektronski prenos podatkov z datotekami in/ali mapami

• Elektronski prenos podatkov s programskimi orodji

• Elektronski prenos podatkov z uporabo spleta

2.9. Časovni razpored

Časovni razpored natančno prikazuje roke poročanja in vsakokratne naloge vseh udeleženih, ki v EPER poročajo podatke, validirajo in jih posredujejo dalje. Časovni razpored je neke vrste podporni inštrument za nadzor upoštevanja rokov.

Časovni razpored mora sestaviti nacionalni organ in ga poslati vsem lokalnim in regionalnim organom približno 4 do 6 tednov pred pozivom organa upravljavcu za poročanje podatkov v EPER.

Na Slika 5 vidimo primer časovnega razporeda v Nemčiji za drugo poročanje v EPER. Časovni roki so urejeni s pravnimi predpisi za zrak in vodo.

Dez.04

Zuständige Behörde

Anschreiben anBetreiber

Datenerhebungund Meldung

durch Betreiber

30.04.05

Frist Abgabe EPER-DatenBetreiber zuständige

Behörde

Verifizierung durchzuständige Behörde

Plausibili-sierung

15.06.05

Ende Verlängerungfür Betreiber; evt.

Erinnerungs-schreiben

Meldung vonregionaler zu

nationalerBehörde

31.12.05 30.09.06

Datenlieferung und EPER-Bericht vonnationaler Behörde an EU-Kommission

20052004

01.01.05

Verlän-gerung

Einzelfall

Zeitplan EPER-2 Berichterstattung

30.06.06

2006

Veröffentlichungdurch EU -

Kommission

Plausibili-sierung

Slika 5: Časovni razpored poročanja EPER-2

Časovni razpored poročanja EPER-2

Pristojni organ → dopis upravljavcu

Pridobivanje podatkov in poročanje

upravljavca

Rok za oddajo podatkov v EPER upravljavec → pristojni organ

Podaljšanje

Pos. primer

Konec podaljšanja za upravljavca, po potrebi opomin

Poročanje reg. organa nac. organu

Objava Komisije

Posredovanje podatkov in poročilo EPER nacionalnega organa Komisiji

Verificiranje s strani pristojnega organa





3. Pogled na Pollutant Release Transfer Register (PRTR)

Na podlagi Deklaracije iz Ria (Agenda 21, Poglavje 10) iz leta 1992 je leta 1996 prišlo do sprejema vzpostavitve inventarja emisij v Direktivo IPPC (96/61/ES) [1] (člen 15 (3)). V Aarhuški konvenciji („Konvenciji o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah“) člen 5 (9) [3] dalje določa, da vsaka pogodbenica sprejme ukrepe, da vzpostavi povezan, državni sistem zapisov ali registrov za zajemanje okoljskega onesnaževanje v obliki strukturirane, računalniško podprte in javnosti dostopne baze podatkov.

Na tem osnovan „Protokol o registru izpustov in prenosov onesnaževal („Protokol PRTR“) [6] je dne 21.5.03 podpisala EU in 33 drugih držav. S sprejetjem Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta E-PRTR (ES) (ES) št. 166/2006 z dne 18. januarja 2006, [4] [5] je EU vzpostavila pravno podlago za evropski PRTR; ta z obveznostmi do poročanja zadeva neposredno upravljavce naprav, za katere velja dolžnost poročanja. EU z evropskim PRTR prenaša Protokol PRTR iz OZN-EKE.

Glavni cilj registra PRTR je obveščanje javnosti. Neposredne povezave z Direktivo IPPC, kakor je to pri EPER in s tem povezani cilji (med drugim monitoring učinkovitosti), odpadejo oz. stopijo v ozadje. Poleg podatkov o posameznih napravah Protokol PRTR predvideva, da bo podatke o emisijah razpršenih virov (med drugim promet in hišni požar) objavil v registru PRTR na spletu. EU bo tako uporabila obstoječe podatke in ne bo uvedla nobenih dodatnih dolžnosti do poročanja o razpršenih virih za države članice.

Evropska uredba o PRTR gre v posameznih točkah preko zahtev Protokola PRTR. Tako je bil na primer seznam onesnaževal razširjen iz 86 na 91 snovi, ki jih je treba sporočiti.

Države članice, ki so podpisale Protokol PRTR, so sedaj dolžne vzpostaviti nacionalni register. Tako je na primer načrtovano, da se bo nacionalni register za Nemčijo izdelal analogno k evropskemu PRTR. Pravno izvajanje PRTR v Nemčiji bi naj potekalo s pomočjo Ratifikacijskega zakona, Zakona o izvrševanju in spremembi 11. BImSchV.

3.1. Nove zahteve s PRTR

E-PRTR v celoti prinaša nove, različne zahteve za vse udeležence.



Evropska uredba o PRTR stavi na zahteve registra EPER in povečuje poročanje, kakor je to prikazano v Razpredelnici 5 v posameznih točkah:

EPER E-PRTR

50 onesnaževal 91 onesnaževal

56 dejavnosti IPPC 65 dejavnosti iz Priloge I (dejavnosti PRTR)

Poročanje vsaka 3 leta Letno poročanje

Emisije v zrak, vodo in tla Emisije v zrak, vodo in tla

Nenamerni izpust

Emisije v odpadne vode (posredno odvajanje)

Prenos onesnaževal v odpadne vode

Prenos odpadkov

Emisije iz razpršenih virov

Udeležba javnosti

Razpredelnica 5: Nove zahteve s PRTR

Podrobneje se pokažejo nadaljnje modifikacije o obliki poročanja:

• Dejavnosti PRTR namesto kategorij virov (tj. združene dejavnosti IPPC)

• Koda NOSE-P v PRTR ni potrebna

• Navedba porečja (npr. v Nemčiji po okvirni vodni direktivi)

• Ločena navedba nenamernega (accidental) izpusta

• Pri prenosu odpadkov razlikovanje glede na odstranjevanje (D za Disposal) in ponovno uporabo (R za Recovery)

• Urejanje industrijskega parka pri E-PRTR odpade, tudi velike industrijske čistilne naprave (npr. industrijske čistilne naprave) morajo izpolnjevati zahteve za poročanje v okviru E-PRTR.



3.2. Nove dejavnosti

V primerjavi z registrom EPER (56 dejavnosti IPPC) se mora po registru PRTR poročati o 65 (PRTR) dejavnostih. Po Prilogi 1 evropske Uredbe o PRTR so bila dodana naslednja področja:

• (1e) naprave za mletje premoga s kapaciteto 1 t na uro

• (1f) naprave za proizvodnjo premogovih izdelkov in trdih, nedimnih goriv

• (3a) podzemni kop-rudarstvo in s tem povezane dejavnosti

• (3b) površinski kop in kamnolom, če znaša površina odkopnega območja 25 ha

• (5f) naprave za čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo 100.000 populacijskih ekvivalentov

• (5g) samostojno obratovane naprave za industrijsko odpadno vodo za eno ali več v prilogi opisanih dejavnosti s kapaciteto 10.000 m³ dnevno

• (6c) industrijske naprave za zaščito lesa in lesnih izdelkov, s kemikalijami s proizvodno kapaciteto 50 m³ dnevno

• (7b) intenzivna vodna kultura s proizvodno kapaciteto 1000 t rib ali lupinarjev letno

• (9e) naprave za gradnjo in lakiranje ladij ali za odstranjevanje lakov z ladij s kapaciteto za 100 m dolge ladje

Na področju dejavnosti je prišlo do novosti za obstoječe dejavnosti, in sicer:

• (6b) industrijske naprave za proizvodnjo papirja in kartona in ostalih primarnih lesnih izdelkov (npr. iverne plošče, vlaknene plošče in vezan les) s proizvodno kapaciteto 20 t dnevno

• 4 (f) naprave za industrijsko izdelavo eksplozivnih sredstev in pirotehničnega materiala

• 8 (b) sektor pijač je sedaj izrecno naveden

• …

3.3. Dodatna onesnaževala

V E-PRTR se sporoči skupno 91 onesnaževal in s tem 5 več, kot ji je bilo treba sporočiti glede na Protokol PRTR.

V Razpredelnici 6 so navedena dodatna onesnaževala.

Razpredelnica 6: Dodatna onesnaževala v registru PRTR



EPER E-PRTR

50 onesnaževal 91 onesnaževal, od tega

86 iz Protokola PRTR (50 onesnaževal EPER je vključenih)

37 zrak / 26 voda 60 zrak, 71 voda (izpust in prenos),

61 tla

Primeri onesnaževal, ki so bili dodatno vključeni:

• 13 snovi, ki jih je na podlagi internacionalnih pogodb prepovedano uporabljati,

• oktilfenoli/etoksilirani oktilfenol, fluoranti, isodrin, heksabrombifenil, benzo(g,h,i)perilen,

• do zdaj samo zrak, od slej tudi za vodo dolžnost poročanja: tetrakloreten (PER), tetraklormetan (TCM), triklorbenzol (TCB), trikloreten, triklormetan,

• pragovne vrednosti znižane: PCDD+PCDF (dioksini+furani): iz 0,001 kg/a na 0,0001 kg/a.

Za posamezne dejavnost PRTR je pričakovati, da bo prišlo do izpusta določenih onesnaževal. V ta namen so bile za posamezne dejavnosti PRTR v Prilogah 4 in 5 dokumenta Komisije Guidance Document [7] izdelani seznami dejavnosti glede na pričakovana onesnaževala za emisije vode in zraka. Upoštevati je treba, da seznami služijo zgolj za orientacijo.

3.4. Pregled zahtev za poročanje za industrijski kompleks

Za E-PRTR veljajo naslednje zahteve za poročanje industrijskih kompleksov:

• Izpusti v zrak, vode in tla (določanje letne količine emisij v kg/a)

• Prenos v odpadni vodi v kg/a (določanje letne količine emisij odpadne vode v kg/a)

• Prenos odpadkov (določanje količine odpadkov)

- prenos nenevarnih odpadkov > 2000 t/a (znotraj in izven države; opomba: razlikovanja ni)

- prenos nevarnih odpadkov > 2 t /a

o prenos nevarnih odpadkov > 2 t/a (znotraj države)

o prenos nevarnih odpadkov > 2 t/a (izven države)

Vse vrednosti se zaokrožijo na tri pomembna mesta; onesnaževalo/količino odpadkov je treba sporočiti tudi takrat, ko je vrednost, ki se jo sporoča, enaka pragovni vrednosti.



Primer:

Izračunana vrednost za CO2 100.134.000 kg/a z zaokrožitvijo letne količine na tri mesta da vrednost 100.000.000 kg/a za CO2. Vrednost natančno ustreza pragovni vrednosti 100.000.000 kg/a za CO2. Vrednost je treba sporočiti.

Posebnosti:

• Predhodna obremenitev pri izpustih v vodo: v primerih, ko se uporabljajo velike količine vode drugega izvora kot hladilne vode, se lahko s predhodno obremenitvijo vode vnesen delež količine onesnaževal odšteje od izpuščene količine.

• Meja določanja pod pragovno vrednostjo: Če so koncentracije pri prenosih pod mejo določanja, iz tega ni možno samodejno sklepati, da pragovna vrednost ni bila presežena. Tako se lahko npr. v napravah za obdelavo odpadne vode naprav „razredčeno“ onesnaževalo pojavi pod mejo določanja, čeprav letna količina presega pragovno vrednost. V teh primerih bi naj meritve potekale bližje virom (npr. meritve delnih pretokov preden onesnaževalo pride v napravo za obdelavo).

Naslednja slika [Slika 1] kaže zahteve za poročanje industrijskih naprav PRTR.



Slika 6: Zahteve za poročanje naprav PRTR

Vir: Guidance Document Evropske Komisije [7]

Off-site Waste-Water Treatment Plant



3.5. Osnovni podatki o industrijskem kompleksu PRTR

Razpredelnica 7 navaja osnovne podatke, ki so potrebni za sporočanje industrijskega kompleksa PRTR za industrijski kompleks v skladu s Prilogo III Uredbe E-PRTR [4]:

Razpredelnica 7: Zahteve za poročanje osnovnih podatkov o industrijskem kompleksu PRTR

Potrebne informacije

Osnovni podatki o industrijskem kompleksu PRTR

Pojasnilo

Leto poročanja Leto poročanja je 2007, 2008 itd.

Številka ID Identifikacijska številka industrijskega kompleksa mora biti posredovana skladno s Prilogo III Uredbe E-PRTR. Spremembe številke ID se označijo v polju „Informacije“

Ime matičnega podjetja Matično podjetje je podjetje, katerega lastnik je industrijski kompleks ali tega kontrolira (npr. če ima v lasti več kot 50% kapitalskega deleža)

Primer: Esso Deutschland GmbH

Ime industrijskega kompleksa Ime industrijskega kompleksa (upravljavec ali lastnik)

Primer: Esso Raffinerie Hamburg

Ulica industrijskega kompleksa

Ulica industrijskega kompleksa Primer: Hamburgerstr.

Mesto/Občina Mesto/Občina industrijskega kompleksa

Primer: Hamburg

Poštna številka Poštna številka industrijskega kompleksa

Država članica Primer: Nemčija (koda DE)

Slovenija (koda SL)

Geografske koordinate industrijskega kompleksa Koordinate označujejo kraj, kjer se industrijski kompleks nahaja. Geografske koordinate se podajo v širinskih in dolžinskih stopinjah. Nanašajo se na geografsko središče industrijskega kompleksa. Natančnost mora znašati znotraj ± 500 metrov

Primer: 8.556677, 51.223344

Porečje Označitev porečja skladno s členom 3 (1) Direktive 2000/60/ES (Water Framework Directive) [xx]

Primer: Reka Ren



Koda NACE (4-mestna) Koda NACE predstavlja statistično sistematiko gospodarskih panog v Evropski Skupnosti; Po Uredbi (ES) št. 29/2002 DER Komisije z dne 19. decembra 2001 o spremembi Uredbe (EGS) št. 3037/90 Sveta o statistični sistematiki gospodarskih panog v Evropski Skupnosti

Primer: 24.10

Glavna gospodarska dejavnost Besedilo k kodi NACE

Primer k 24.10: Proizvodnja osnovnih kemičnih snovi

Proizvodni volumen (izbirno)

Število naprav (izbirno)

Število letnih obratovalnih ur (izbirno)

Število zaposlenih (izbirno)

Besedilno polje za informacije npr. spletni naslov industrijskega kompleksa

3.6. Dejavnosti iz Priloge I (dejavnosti PRTR)

Informacije o dejavnostih iz Priloge I Direktive IPPC se poroča z ozirom na Prilogo III Uredbe o E-PRTR, in sicer:

Dejavnost iz Priloge I

Koda E-PRTR Koda IPPC Besedilo k dejavnosti iz Priloge I Uredbe o E-PRTR

(izbirno)

1* 2. (f) 2.6 Obrati za površinsko obdelavo kovin in plastičnih mas z uporabo elektrolitskih ali kemičnih postopkov v kadeh s prostornino nad 30 m3

2

…n

9.(c) 6.7 Obrati za površinsko obdelavo snovi, predmetov ali izdelkov z uporabo organskih topil, zlasti za apreturo, tiskanje, premazovanje, razmaščevanje, impregniranje proti vlagi, lepljenje, barvanje, čiščenje ali impregniranje, s porabo več kot 150 kg na uro ali več kot 200 ton na leto

* je glavna dejavnost iz Priloge I



3.7. Izpusti onesnaževal v zrak in vodo

V razpredelnici so kot primer prikazane zahteve za poročanje izpustov onesnaževal v zrak:

Razpredelnica 8: Zahteve za poročanje izpustov v zrak

Onesnaževalo Metoda določanja Količina

Št. iz Priloge II

Ime M/C/E Uporabljena metoda

Skupno kg/a

Nenamerno kg/a

17 Arzen in spojine M EN 14385:2002 30,5 5,50

Zahteve za poročanje izpustov v vodo veljajo analogno.

3.8. Izpusti onesnaževal v tla

Člen 6 Uredbe o E-PRTR „Izpusti v tla“ pravi takole:

“O odpadkih, ki se odstranjujejo s postopki "obdelave v zemlji" ali "globinskega injiciranja", kakor so opredeljeni v Prilogi IIA k Direktivi 75/442/EGS, poroča kot o izpustu v tla samo upravljavec industrijskega kompleksa, iz katerega odpadki izhajajo.“ To ne velja za vnos gnojil in blata (uvodna navedba 9 k Uredbi o E-PRTR). Pomembna postopka odstranjevanja bi lahko bila predelava oljnega mulja ali vbrizgavanje spojin, ki vsebujejo sol, v udornine v rudarstvu.

Tudi nenamerne emisije v tla so pomembne samo v povezavi z zgoraj navedenimi postopki. Mejne količine izpustov so navedene v stolpcih 1a, b in c Priloge II Uredbe o E-PRTR. Zahteve za poročanje veljajo analogno k zahtevam za poročanje izpustov v tla [Razpredelnica 8].

Razlage k temu najdete v dokumentu „Guidance document for the implementation of the European PRTR“ ([7] str. 27).

3.9. Nenamerni izpusti

Poleg skupnih emisij („T“ za „Total“) se poroča še „nenamerne“ izpuste („A“ za „Accidental“) v zrak, vodo in tla, kakor tudi nenamerne prenose onesnaževal v odpadne vode.

Količino “nenamernih izpustov “ je treba všteti v skupne emisije, npr.:

Št. 17 Arzen in spojine (kot As):

Izpust (vse dejavnosti, npr. rutinski zagon naprave): 30 kg/a

Nenamerni izpust (accidental): 10 kg/a (A)

Skupna količina (total): 40 kg/a (T)

3.10. Prenos onesnaževal v odpadno vodo

Neposredne emisije v vodotoke se v Evropskem registru E-PRTR vodijo kot prenos onesnaževal v vodotoke.



V členu 5 odstavku 1 c Uredbe o EU-PRTR je poročanje o onesnaževalih v odpadne vode natančneje opisano:

[…] prenos odpadne vode, ki vsebuje katero koli onesnaževalo iz Priloge II in presega mejno količino, opredeljeno v stolpcu 1b Priloge II, na čistilno napravo izven kraja nastanka.

Zahteve za poročanje veljajo analogno zahtevam za poročanje za prenose v zrak [Razpredelnica 8].

3.11. Prenos odpadkov

Novost registra E-PRTR je poročanje o prenosih odpadkov skladno s členom 5 odstavkom 1b Uredbe o E-PRTR. Količine odpadkov (opozorilo: o onesnaževalih se ne poroča) se poroča, če presegajo:

• 2 t/a za nevarne snovi, • 2000 t/a za nenevarne snovi.

Navesti je treba, ali je odpadek namenjen za odstranitev („D“ za deposal) ali predelavo („R“ za recovery). V primeru čezmejnega prenašanja nevarnih odpadkov je treba navesti še ime in naslov predelovalca ali odstranjevalca odpadkov ter dejanskega kraja predelave ali odstranitve odpadkov.

Več informacij je potrebnih v primeru čezmejnega pošiljanja odpadkov (ustrezno z uredbo o prenosu odpadkov).

Chemieanlagen zur industriellen Herstellung

von anorganischen Grundchemikalien

Haupttätigkeit Anhang I

in andere Länderfür Beseitigungfür Verwertung

Betrieb S, Betreiber Sinnerhalb des Landes

für Beseitigung

für Verwertung

für Beseitigung

für Verwertung

Nicht-gefährlich.

Abfall

Gefährlicher

Abfall

A

B

C

F

E

D

Quelle: EU-Guidance-Doc 31.5.06

Abfall (t/a)

Abfall (t/a)

Verbringung von Abfällen

Slika 7: Prenos odpadkov

Prenos odpadkov i t j

Ind. kompleks S, upravljavec S

Kemični obrat za industrijsko proizvodnjo anorganskih osnovnih spojin Glavna dejavnost

Priloga

Za odstranjevanje

Za ponovno uporabo

Za odstranjevanje

Za ponovno uporabo

Znotraj države

V druge države Za odstranjevanje

Za ponovno uporabo

Odpadek t/a

Odpadek t/a

Nevarni odpadek

Nenevarni

odpadek



Prenos nevarnih odpadkov

V Razpredelnici 9 so kot primer prikazane zahteve za poročanje prenosov nevarnih odpadkov znotraj države: Razpredelnica 9: Zahteve za poročanje prenosov nevarnih odpadkov znotraj države

Nevarni odpadki

Količina (t/a) Postopek M/C/E Uporabljena metoda

4 R M Tehtanje Znotraj države

2 D M Tehtanje

V Razpredelnici 10 so kot primer za industrijski kompleks prikazane zahteve za poročanje prenosov nevarnih odpadkov izven države: Razpredelnica 10: Zahteve za poročanje prenosov nevarnih odpadkov izven države

Nevarni odpadki

Količina (t/a)

Postopek M/C/E Uporabljena metoda

Ime predelovalca/od

stranjevalca

Naslov

predelovalca/odstranjevalca

Kraj

Dejanski predelovalec/odstranjevalec

10 R M Tehtanje Kompleks X Mainstreet

Maintown1122, UK

Sidestreet

Maintown1122, UK

4 D M Tehtanje Kompleks Y ….. ….

Izven države

9 D M Tehtanje Kompleks Z ….. ….

Industrijski kompleks lahko še dalje odpadke prenaša tudi znotraj in izven države.

Prenos nenevarnih odpadkov

V Razpredelnici 11 so kot primer za industrijski kompleks prikazane zahteve za poročanje prenosov nenevarnih odpadkov znotraj in izven države:

Razpredelnica 11: Zahteve za poročanje prenosov nenevarnih odpadkov

Nenevarni odpadki

Količina (t/a) Postopek M/C/E Uporabljena metoda

1.000 R M Tehtanje Znotraj ali izven države

12.000 D M Tehtanje



3.12. Metode določanja

Metodologija določanja emisij

Emisijske podatke, ki se poročajo, je treba opremiti z indeksom, ki navaja metodo določanja emisijskih podatkov. Za emisijske podatke v registru PRTR se uporablja poenostavljen kodirni sistem s tremi razredi, ki s črko označujejo uporabljeno metodo določanja:

• razred M: emisijski podatki/količine odpadkov temeljijo na meritvah (Measured)

• razred C: emisijski podatki/količine odpadkov temeljijo na izračunih (Calculated)

• razred E: emisijski podatki/količine odpadkov temeljijo na ocenah (Estimated)

Če se informacije poroča na podlagi meritev ali izračunov, potem je treba navesti uporabljeno analitsko metodo in/ali metodo izračuna (glej Razpredelnico 9, Razpredelnico 10 in Razpredelnico 11).

Razpredelnica 12: Uporabljena analitska metoda merjenja (M) pri izpustu ali prenosu

Kratek opis uporabljene metode

Opis

Mednarodno Internationally approved measurement standard short

PER Measurement methodology already prescribed by the competent authority in a licence or an operating permit for that facility

NRB National or regional binding measurement methodology prescribed by legal act for the pollutant and facility concerned

ALT Alternative Measurement Method in accordance with existing CEN/ISO measurement standards

CRM Measurement methodology the performance of which is demonstrated by means of certified reference materials and accepted by competent authority

OTH Other measurement methodology

Tehtanje Samo pri meritvah (M)



Razpredelnica 13: Uporabljena analitska metoda izračuna (C) pri izpustu in prenosu

Kratek opis uporabljene metode

Opis

Mednarodno Internationally approved measurement standard short

PER Measurement methodology already prescribed by the competent authority in a licence or an operating permit for that facility

NRB National or regional binding measurement methodology prescribed by legal act for the pollutant and facility concerned

MAB Mass balance method which is accepted by the competent authority

SSC European-wide sector specific calculation method

OTH Other measurement methodology

V kolikor so na voljo mednarodno priznane metode merjenja in izračunavanja, je treba te dodano uporabiti in navesti (skladno s členom 5 (4) Uredbe o E-PRTR). Razlage k temu najdete v dokumentu „Guidance document for the implementation of the European PRTR“ [7] Poglavje 1.1.11).

3.13. Časovni razpored

Člen 7 Uredbe o E-PRTR „Poročanje držav članic“ vključuje natančne podatke za časovni razpored. Pomembno je, da imajo vsi udeleženci – upravljavec, pristojni organ in Komisija – dovolj časa za pridobivanje podatkov, verificiranje in preverjanje verjetnosti podatkov, kakor tudi za njihovo objavo na spletu. Uredba o E-PRTR ne navaja nobenih časovnih rokov za poročanje podatkov pristojnim organom. Glede na zakon o subsidiarnosti, je za določanje takšnih datumov odgovorna država članica na nacionalni ravni.

Slika 8 prikazuje natančen časovni razpored za potek prvih let poročanja, kakor tudi datume za države članice in datume za Komisijo za predložitev evropskih podatkov v Evropski register PRTR in njihovo objavo.



Časovni razpored poročanja PRTR 2007 2008 2009 1. poročanje

Leto poročanja

15.6.08

(31.7.08)

15.2.09

(30.6.09)

30.9.2009

2008 2009 2010 2. poročanje

Poročanje

30.5.09

(30.6.09)

31.12.09

31.3.10 30.4.2010

n n + 1 leto n + 2 leti n. poročanje

Leto poročanja

30.4.n+1

(15.6.n+1)

31.12.n+1

31.3.n+2 30.4.n

Upravljavec pristojnemu deželnemu organu Nacionalni organ Komisiji

Pristojni organ nacionalnemu organu Objava Komisije

Slika 8: Časovni razpored poročanja PRTR

Letno poročanje prinaša znatno povečanje obsega dela za register PRTR. Tako bodo v enem koledarskem letu (2009) vsi koraki poročanja (upravljavec – pristojni organ – nacionali organ – Komisija) za različna leta poročanja potekali vzporedno.

3.14. Tok podatkov

Tok podatkov bo predvidoma isti toku podatkov iz registra EPER (glej Poglavje 2.7).

3.15. Zaupnost

Navedbe iz točke „Zaupnost“ temeljijo na členu 11 Uredbe o E-PRTR v zvezi s členom 4 (2) Direktive 2003/4/ES. Če država članica podatke obravnava zaupno, potem je treba za vsak industrijski kompleks navesti, katere informacije bodo s katerim razlogom pridržane.

Člen 11 Uredbe o E-PRTR se glasi:

„Če ima država članica zaupne podatke v skladu s členom 4 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2003/4/ES z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju [10], država članica v skladu s členom 7(2) te uredbe v svojem poročilu navede, katere informacije so



bile zadržane in razloge za to, za vsako leto poročanja posebej in za vsak industrijski kompleks, ki se sklicuje na zaupnost podatkov“.

Skladno s členom 4 (2) Direktive 2003/4/ES [3] lahko države članice predvidijo, da se zahteva za informacije o okolju zavrne, če bi razkritje informacij negativno vplivalo na:

a) zaupnost postopkov organov oblasti, za katere je ta zaupnost zakonsko predvidena; b) mednarodne odnose, javno varnost ali obrambo države; c) tekoče sodne postopke, možnost osebe do pravičnega sojenja ali možnosti organa

oblasti za izvajanje preiskav kazenskopravne ali disciplinske narave; d) zaupnost poslovnih ali industrijskih informacij, če takšno zaupnost predvideva

nacionalna zakonodaja ali zakonodaja Skupnosti zaradi varovanja upravičenih gospodarskih interesov, vključno z javnimi interesi pri ohranjanju zaupnosti statističnih podatkov in davčne tajnosti;

e) pravice intelektualne lastnine; f) zaupnost osebnih podatkov in/ali dokumentov, ki se nanašajo na fizično osebo, če ta

oseba ne da soglasja za razkritje informacij javnosti in če je taka zaupnost predvidena v nacionalni zakonodaji ali zakonodaji Skupnosti;

g) interese ali varstvo katere koli osebe, ki je prostovoljno dala zahtevane informacije, ne da bi bila za to zakonsko obvezana ali bi bilo po zakonu mogoče to od nje zahtevati, razen če je ta oseba dala soglasje za razkritje zadevnih informacij,

h) varstvo okolja, na katero se te informacije nanašajo, kot so kraji z redkimi vrstami.

Kadar bi naj neko onesnaževalo ostalo tajno, potem je treba namesto imena tega onesnaževala sporočiti skupino onesnaževala. Obstaja naslednja razdelitev v skupine onesnaževal:

• toplogredni plini • drugi plini • težke kovine • pesticidi • klorove organske snovi • druge organske snovi • anorganske snovi

Tako npr. spadajo onesnaževala s številkami 17–24 (po Prilogi II Uredbe o E-PRTR) k težkim kovinam (glej tudi dokument Komisije Guidance Document [7] Poglavje 1.2.4).

Odločitev, ali se podatke obravnava zaupno, sprejmejo pristojni organi v posamezni državi članici.

Države članice lahko predvidijo, da se zahteva za informacije o okolju zavrne, če bi razkritje informacij negativno vplivalo na:



Razpredelnica 14: Utemeljitev zaupnosti v zvezi z zahtevami poročanja v E-PRTR

Področja Utemeljitev

Osnovni podatki o industrijskem kompleksu

Direktiva 2003/4/ES, člen 4 (2f)

Izpust emisij Direktiva 2003/4/ES, člen 4 (2b) Direktiva 2003/4/ES, člen 4 (2c) Direktiva 2003/4/ES, člen 4 (2e)

Prenos odpadne vode in odpadkov Direktiva 2003/4/ES, člen 4 (2a do 2h), brez člena 4 (2f)

Razlage k členu 11 Uredbe o E-PRTR „Zaupnost“ najdete v „Guidance document for the implementation of the European PRTR“ ([7] Poglavje 1.2.4).

3.16. Udeležba javnosti

Novost registra PRTR je udeležba javnosti, ki se jo doseže z različnimi sredstvi. V Nemčiji npr. so bili v ta namen vzpostavljeni spletni portali. Obe spletni strani www.prtr.de in www.eper.de ponujata forume, kjer ima javnost možnost predložitve vprašanj ali pripomb o PRTR in EPER.

Nadaljnji instrument je PRTR Newsletter, ki izide 3 do 4-krat letno in na katerega je trenutno naročenih 300 strank s področja industrije, organov in ponudnikov storitev.

V ta namen služijo tudi delavnice s predstavniki iz industrije, industrijskih in okoljskih združenj, uprave in zainteresiranih državljanov v namene informiranja in razpravljanja o aktualnih vprašanjih in rešitvah.

Nadaljnje možnosti izhajajo iz prispevkov v strokovni literaturi, izjav za javnost in udeležbe na strokovnih delovnih skupinah.

Udeležba javnosti v postopkih odločanja in dostop do pravnega varstva sta podrobneje opisana v členih 12 in 13 Uredbe E-PRTR.

3.17. Izpusti iz razpršenih virov

Vključitev informacij o izpustih o razpršenih virih v PRTR je novost v primerjavi z registrom EPER, poročanje pa zadeva: cestni promet, plovba, zračni promet, kmetijstvo, distribucija goriv, uporaba topil, ogrevanje gospodinjstev in gradbeništvo, (MSP).

Jasna definicija izpustov iz razpršenih virov se nahaja v členu 2, tč. 9, Protokola PRTR: „majhni ali razpršeni viri, za katere ni mogoče dobiti poročila za vsak posamezen vir “.

Razmejitev emisij glede na točkovne vire pa ni nepomembna.

Skladno s členom 8 odstavkom 1 Uredbe o E-PRTR Komisija v Evropski PRTR vključi informacije o izpustih iz razpršenih virov, ki jih že ima na voljo. S tem poročanje na nacionalni ravni ni potrebno, AMPAK v nacionalni Evropski register PRTR je treba vključiti informacije o izpustih iz razpršenih virov. V tem primeru je treba uporabiti nacionalne kriterije (npr. v Nemčiji prek Ratifikacijskega zakona).



Kriteriji za izpuste iz razpršenih virov se nahajajo v členu 8 Uredbe o E-PRTR.

3.18. Zagotavljanje kakovosti

Kriteriji za zagotavljanje in presojo kakovosti se nahajajo v členu 9 Uredbe o E-PRTR. Po členu 9 odstavku 1 in 2 te uredbe sta upravljavec in pristojni organ na različnih ravneh zadolžena za zagotavljanje kakovosti. Za kakovost podatkov je primarno zadolžen upravljavec, pristojni organ pa za njihovo preverjanje. Morebitne dodatne informacije za preverjanje podatkov lahko pristojni organ dobi na podlagi obstoječe dokumentacije dovoljenja in nadzora ali s podatki lastnega nadzora upravljavcev. Predvideva se, da preverjanje kakovosti s strani pristojnega organa zaradi pomanjkanja kapacitet poteka samo z naključnimi vzorci.

Značilnosti zagotavljanja kakovosti – povzetek:

• Upravljavci morajo zagotoviti kakovost podatkov (popolnost, koherentnost, verodostojnost) in zapise hraniti 5 let.

• Pristojni organi morajo preveriti kakovost podatkov (popolnost, koherentnost, verodostojnost).

• Komisija mora koordinirati delo na področju zagotavljanja kakovosti in presoje kakovosti (ob posvetovanju z odborom iz člena 19 odstavka 1).

• Komisija lahko sprejme smernice za spremljanje in poročanje emisij.

Zagotavljanje kakovosti podatkov je odgovornost držav članic in njihovih pristojnih organov (ministrstva in strokovnih organov). Preverjanje vidikov kakovosti pa je naloga nacionalnih vlad. Kriteriji kakovosti za podatke PRTR so opisani v dokumentu Komisije Guidance Document [7], Poglavje 1.2.3].

3.19. Kazni

Člen 20 Uredbe o E-PRTR pravi: (1) Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi njihovo izvajanje. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(2) Države članice uradno obvestijo Komisijo o navedenih določbah najpozneje leto dni po začetku veljavnosti te uredbe in brez odlašanja tudi o vseh poznejših spremembah navedenih določb. Predpise za globe v Nemčiji ureja Zakon o izvrševanju (Ausführungs- und Durchführungsgesetz) k Protokolu PRTR, ki je trenutno še v pripravi. S tem zakonom bo urejeno tudi varstvo posredovalcev informacij.



4. Priporočila za izgradnjo struktur za izmenjavo informacij in izkušenj

Pri izvajanju dolžnosti poročanja oz. pri vzpostavitvi registrov prihaja v praksi do številnih strokovnih vprašanj o konkretnih posameznih primerih. Vnaprej predelati in odgovoriti na vsa vprašanja v enem navodilu ni mogoče.

Priprava in usklajevanje vprašanj je predvsem nenehen postopek, v katerem se vprašanja postopno konkretizira in prenaša enotno postopanje na nacionalni ravni. Zato so za urejeno izmenjavo izkušenj in informacij potrebne trdne strukture.

4.1. Vzpostavitev delovnih skupin

Delovne skupine se srečujejo občasno in obravnavajo različne aktualne teme iz svojih področij. V teh delovnih skupinah naj bi sodelovali predstavniki organa za izdajo dovoljenj in inšpektorata.

4.2. Vzpostavitev spletnega portala

Spletni portal je načrtno pripravljen kot forum za informiranje in razpravljanje in naj bi aktivno podpiral postopek usklajevanja v Sloveniji. Za znanstvene in raziskovalne dejavnosti Okoljski zvezni urad je v Nemčiji Deželni urad za okolje, meritve in varstvo narave Baden-Württemberg (LUBW) pripravilo spletno platformo o EPER in PRTR (www.eper.de) (www.prtr.de). LUBW spletne strani redno posodablja in razvija.

Spletne strani bi morale vključevati naslednje elemente [Slika 9]:

• Začetna stran: Splošne informacije o ozadju in vsebini strani.

• Priklic podatkov EPER (v prihodnje podatki PRTR): Različne možnosti priklica; interaktivni servis načrtov.

• Dokumenti: Zagotavljanje dokumentov za prenos (pravna besedila, pregledne razpredelnice, priporočila za ravnanje itn.).

• Programska oprema: Zagotavljanje programskih orodij in priročnik programske opreme za prenos.

• Delavnica: Dokumentacija o obeh nacionalnih delavnicah o registru EPER.

• Pogosta vprašanja: Pogosto postavljena vprašanja za prepoznavanje dejavnosti IPPC in o registru EPER (med drugim pomembna vprašanja iz foruma).

• Forum: Javni forum za razpravljanje o Direktivi IPPC in EPER.

• Povezave: Pomembne povezave z Direktivo IPPC in EPER.

• Kontakti: Nacionalne kontaktne službe za vprašanja.

• NOVICE: Objavljanje novosti na spletni strani.



www.eper.de

Slika 9: Spletni portal nemške spletne strani EPER

4.3. Delavnice za vodenje postopkov usklajevanja

Pomemben instrument za vodenje postopkov usklajevanja predstavljajo delavnice ali strokovna srečanja. Takšni forumi omogočajo usmerjeno naslavljanje strokovnih predstavnikov industrije, združenj, uprave in strokovne publike.

V Nemčiji sta na primer potekali dve nacionalni delavnici o prenosu Evropskega registra emisij onesnaževal EPER in delavnica o uvedbi registra PRTR. Teh treh delavnic se je udeležilo vsakokrat po približno 150 do 170 ljudi iz industrije, združenj in uprave. Predstavljena in obravnavana so bila vprašanja ter rešitve. Zaradi zvezne strukture je v Nemčiji izmenjava informacij med regijami velikega pomena. Takšne delavnice prinašajo pomembne impulze za poenotenje postopanja in usklajevanje vzorčnih rešitev.



5. Sklep

Register EPER tvori trdno podlago in izhodiščno točko za razširitev na PRTR. Ta register bo v primerjavi z registrom EPER imel povečan obseg podatkov o posameznih industrijskih kompleksih (med drugim o emisijah v tla, dodatnih onesnaževalih in dejavnostih, količinah nevarnih snovi in drugih odpadkov). Poleg tega mora register PRTR zajemati tudi informacije o emisijah onesnaževal iz razpršenih virov (npr. promet, kmetijstvo). V PRTR ne bodo več zajete izključno naprave IPPC.

V celoti bo PRTR od upravljavcev in organov zahteval več dela, tudi letna poročanja, kakor je to bilo v primeru dosedanjega registra EPER.

Prednost poročanja PRTR je, da bo zaradi letnega poročanja javnost z več in bolj aktualnimi informaciji veliko več pridobila. Z udeležbo javnosti poročanje PRTR dobi nov značaj, specifičen za ciljne skupine.



6. Okrajšave

Okrajšave Opisi

EPER European Pollutant Emission Register

EEA European Environment Agency

EU European Union

GD Guidance Document

FAQ Frequently Asked Question

IPPC Integrated Pollution Prevention and Control

IVU die integrierte Vermeidung und Verminderung der Umweltverschmutzung

MS Member State

NACE Nomenclature des Activités économiques dans les Communautés Européennes

NOSE-P Nomenclature of Sources of Emission - Process List

PRTR Pollutant Release and Transfer Register

UNECE United Nations Economic Commission for Europe



7. Seznam literature

[1] Direktiva Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, Uradni list Evropske Skupnosti št. L 257/26 z dne 10.10.1996

[2] Evropska Komisija: Odločba Komisije z dne 17. julija 2000 o izvajanju Evropskega registra emisij onesnaževal (EPER) skladno s členom 15 Direktive Sveta 96/61/ES o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja okolja (IPPC), ABI. L 192/36

[3] Public Access Directive: Directive 2003/4/EC of the European Parliament and of the Council of 28 January 2003 on public access to environmental information and repealing Council Directive 90/313/EEC

[4] Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 166/2006 z dne 18. januarja 2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal ter spremembi direktiv Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES

[5] E-PRTR Regulation: Regulation (EC) No 166/2006 of the European Parliament and of the Council concerning the establishment of a European Pollutant Release and Transfer Register and amending Council Directives 91/689/EEC and 96/61/EC

[6] PRTR Protocol: UN-ECE PRTR protocol signed by the European Community and 23 Member States 21 May 2003 in Kiev based to the Aarhus Convention 1998 (Convention on Access to Information, Public Participation in Decision-making and Access to Justice in Environmental Matters)

[7] Guidance Document for the implementation of the European PRTR, EU-Commission, May 2006

twinning project si04/en/01 - portal gov.siokolje.arso.gov.si/...za_porocanje_eper_e_prtr_si.pdf ·...

Documents