trije izzivi vodenja pri - Šola za ravnatelje...1 i. znanstveni posvet vodenje v vzgoji in...
TRANSCRIPT
1
I. znanstveni posvet Vodenje v vzgoji in izobraževanju
3.-4. april 2012
Trije izzivi vodenja pri
izboljševanju šol in učenja
Bill Mulford Zaslužni profesor
Pedagoška fakulteta, Univerza v Tasmaniji
2
Pregled (glejte gradivo)
• Uvod – prenehajte se ‘udarjati'.
• Trije izzivi vodij pri izboljševanju šol in
učenja:
– cilje je potrebno pregledati in razširiti;
– merimo to, kar cenimo, in ne tistega, kar
mislimo, da lahko preprosto merimo;
– razvijajmo vodje in njihove šole kot skupnosti
učečih se strokovnjakov.
• Zaključek – po čem boste znani vi?
Dokazi jasno kažejo, da vztrajno
ignoriranje nekognitivnega, še posebej
socialnega razvoja, pri mnogih otrocih
vodi v zmanjšanje življenjskih
možnosti.
5
Dokazi natančneje kažejo naslednje:
V času šolanja:
• manjša zavzetost za šolanje
• manjša prisotnost v šoli
• večje število izključitev iz šole
• nižji akademski rezultati in
usposobljenost
6
Po šolanju (sociala in zdravstvo):
• nižja raven socialnega vedenja,
vključno z več težavami s policijo in
sodnim sistemom
• nižji zdravstveni standardi, vključno
z večjo zlorabo mamil
• višji delež najstniškega starševstva
7
Po šolanju (zaposlitev):
• nižji uspeh pri delu, posebej na vse več
delovnih mestih, povezanih s storitvenimi
dejavnostmi
• višji delež nezaposlenosti v kasnejšem
življenju
• nižji dohodki v kasnejšem življenju
8
9
Nekateri dokazi: na primer, zelo
kakovostne longitudinalne študije v VB
Nacionalna raziskava o razvoju otrok (National
Child Development Survey - NCDS) vključuje vse
otroke, rojene v Veliki Britaniji v enem tednu
v marcu 1958. Podatki so bili zbrani ob
starostih 7 (N = 12.787), 11 (10.927), 16 (8.509),
23 (7.740), 33 in 42 (7.735)
E.g., Feinstein, L. (2000). The relative economic importance of academic, psychological and behavioural attributes developed in childhood. London: Centre for Economic Performance, London School of Economics and Political Science, University of London.
10
• Raziskovalci so preučili kognitivne in
nekognitivne spretnosti pri sedmih in
enajstih letih starosti in različne rezultate
šolanja, vedenja in položaja na trgu dela
pri 16, 33 in 42 letih.
11
Social Maladjustment aged 7 and 11
• težave s policijo do 16. leta starosti
• najstniško materinstvo
• prenehanje šolanja po 16. letu
• nižje rezultate v visokem šolstvu
• nižjo verjetnost zaposlitve
• nižje plače pri 33 in 42 letih
Pomanjkljiv socialni razvoj pri 7 in 11 letih
(Carneiro, P., Crawford, C., & Goodman, A. (2006). Which skills matter? : Centre for the Economics of Education, London School of Economics. )
Predicts napoveduje
12
High/Scope Perry vrtec
Študija do starosti 40 let Larry Schweinhart
Fundacija High/Scope za raziskave v izobraževanju
www.highscope.org
Schweinhart, L., & Weikart, D. (1993). Success by empowerment: The High/Scope
Perry Preschool Study through age 27. Young Children, 49, 54-58.
13
Ključna spoznanja
55%
40%
60%
15%
38%
28%
36%
60%
77%
49%
61%
67%
0% 20% 40% 60% 80% 100%
Arrested 5+ times by 40
Earned $20K+ at 40
High school graduate
Basic achievement at 14
Committed to school at 14
Ready for school at 5
Program group No-program group
Osnovni dosežki pri 14-ih
Diplomant srednjega/višjega
šolstva
Pri 40-ih zasluži več kot 20.000
USD
Aretirani več kot 5-krat do 40.
leta
Skupina v
programu
Skupina izven
programa
Pripravljeni za šolo pri 5-ih
Zavzeti za šolo pri 14-ih
14
Nedavna avstralska študija potrjuje
raziskave v VB in ZDA
3.173 avstralskih otrok so spremljali
od rojstva do 21. leta starosti. Njihovo
vedenje so ocenjevali pri 5, 14 in 21
letih
Bor, W., et al. (2010). Do antisocial females exhibit poor outcomes in adulthood? An
Australian cohort study. Australian & New Zealand Journal of Psychiatry. 44(70, 648-
657
15
• Tisti, ki so nesocialni pri 5 letih a ne pri 14 imajo kot odrasli več težav z zdravjem kot tisti, ki so se pri 5 letih obnašali lepo.
• Tisti, ki so nesocialni pri 5 in 14 letih so bili izpostavljeni večjemu tveganju, da nadaljujejo nesocialno vedenje, uporabljajo marihuano, imajo težave z zdravjem, depresijo in anksioznostjo.
16
Glede na dogajanja v našem
svetu/družbi, kateri so po
vašem mnenju
najpomembnejši cilji
izobraževanja? (glejte svojo ‘domačo nalogo’ … vprašalnik
na str. 33 v gradivu)
Cranston, N., Mulford, B., Keating, J., & Reid, A. (2010). Primary
school principals and the purposes of education in Australia: The
results of a national survey. Journal of Educational Administration. 48(3), 517-539.
17
Primerjajte z odgovori iz nedavne avstralske
raziskave med ravnatelji osnovnih šol
0,00
0,50
1,00
1,50
2,00
2,50
3,00
3,50
4,00
4,50
5,00
Student love oflearning andresponsiblecitizens for
democracy andcommon good
Social justice Communitydevelopment and
resource
Sorting foremployment and
the economy
ljubezen učencev
do učenja,
odgovorno
državljanstvo za
demokracijo in
skupno dobro
Socialna
pravičnost
Sredstva, razvoj
in vključevanje
skupnosti
Razvrščanje za
zaposlitev in
gospodarstvo
Generalni sekretar OECD je na okrogli mizi
ministrov za izobraževanje pripomnil (OECD,
2008):
“… bolj kot svet postaja globaliziran in povezan,
bolj potrebujemo odlične sodelovalce in organizatorje namesto izoliranih posameznikov, ne glede na njihove vrhunske sposobnosti.
Oblikovati moramo ljudi za bolj vključujoč svet; ljudi ki prepoznajo in znajo graditi na različnih vrednotah, prepričanjih, kulturah. Medosebne kompetence za oblikovanje vključujočih rešitev bodo postajale vse bolj pomembne.”
19
20
Drugi izziv: merimo tisto, kar
cenimo in ne tistega, kar
mislimo, da lahko preprosto
merimo
Šole
Nacionalna
preverjanja/PISA
21
Na tretjem Forumu OECD o statistiki, znanju
in politiki (2009), je generalni sekretar OECD
opozoril na naslednje:
“… če ne bomo razvili nove generacije statistike za merjenje socialnega napredka in blagostanja, lahko ljudje izgubijo zaupanje v institucije in zmožnost vlad za reševanje težav ljudi.”
22
UNICEF. (2007). Child poverty in perspective: An overview of child well-being in rich countries. Florence: UNICEF Innocenti Research Centre Report Card No. 7.
24
Na
presojanje
uspeha
moramo
pogledati
širše
“Se opravičujem, ampak prevladala je desna možganska polovica.”
Raziskave kažejo, da sta ocenjevanje in
odgovornost povezana z boljšimi rezultati
učencev (tako z vidika rezultatov testov
bralne in matematične pismenosti učencev
kot socialnega razvoja).
25
Uspešni vodje šol:
• nenehno razmišljajo o tem, kaj in kako
delajo in o razlogih za svoje aktivnosti;
• z uporabo različnih lastnosti in pristopov
zagotavljajo učinkovito ocenjevanje in
odgovornost, še posebej z razvojem
zaupanja in spoštovanja v šoli,
opolnomočenjem, skupnim poslanstvom in
spremljanjem.
26
• Na kratko, raziskava kaže na pomen
‘strokovno odzivne’ za razliko od
‘birokratsko pogodbene’ odgovornosti.
27
Nauki bojne ladje Vasa
• ‘srebrna krogla’ z uporabo pristopa ‘velikega
poka’ k reformam namesto “počasnega
premikanja k utopiji”.
• vedno prisotna možnost ‘večanja’ z gradnjo
večjih in boljših različic obstoječih ‘ladij’ z
birokratskim načrtovanje namesto krepitve
zmožnosti šol in strokovnih zmožnosti.
29
• enostranski poudarek na ‘tistem, kar
deluje’/proceduralnih iluzijah učinkovitosti
namesto kritične vizije dejanskih potreb in
razlogov zanje in poskušanjem ocenjevanja le-
teh in ukrepov na podlagi rezultatov.
• v modelu ‘odvisnosti’
- odsotnost odgovorosti, posebej v primerih, kjer
se ‘delavci’ menjajo
- pripisovanje uspeha tistim na vrhu in neuspeha
ostalim (iskanje ‘krivca’)
- nezmožnost komunikacije in prenašanja
ključnih skrbi vzbujajočih dokazov
namesto “ljudje pravijo: ‘to smo opravili sami’. 30
31
Z modrimi besedami, ki jih je zapisal kitajski
filozof leta 604 pr.n.št.:
“Ljudje ne opazijo obstoja zares dobrih vodij.
Naslednje dobre ljudje častijo in hvalijo.
Naslednjih se ljudje bojijo.
Še naslednje sovražijo.
Ko je delo najboljših vodij končano, ljudje
pravijo: ‘to smo opravili sami’.”
• Izobraževanje in njegova prenova sta
zaznana kot nekaj, kar delamo drugim in za
druge, še posebej tiste v stroki namesto skupnosti učečih se strokovnjakov.
32
34
MODEL LOLSO Leadership for Organisational
Learning and Student Outcomes
(Vodenje za organizacijsko učenje in
rezultate učencev)
Mulford, B., Silins, H., & Leithwood, K. (2004). Leadership for organisational learning
and student outcomes.. Dordrecht:, The Netherlands: Kluwer.
35
Srednje šole v Avstraliji in na Tasmaniji
raziskava 3.500 učencev 10. razreda
in 2.500 njihovih učiteljev/ravnateljev
študije primerov
raziskava 1.800 istih učencev, ko
dosežejo 12. razred
na podlagi konkretnih problemov
pripravljena gradiva za učenje
36
•
3
Velikost
šole
1
Soc-ekon
status
2
Domače
okolje
4
Vodja
6
Učiteljevo
vodenje
8
Usmerjeno
st v okolje
10
Učiteljevo
delo
5
Aktivna
vključenost
9
Organizacij
sko učenje
7
Cenjeni
zaposleni 11
Sodelovanje
Lastna 12
predstava o
znanju
12
Vključenost
37
LOLSO: Ravnateljevanje/‘Glas’ učitelja
.
Ravnateljevo
transformacijsko
vodenje (RTV) Individualna podpora
Kultura
Struktura
Poslanstvo & cilji
Pričakovanja rezultatov
Intelektualna spodbuda
?
40
LOLSO: organizacijsko vodenje
Administrativno
timsko
vodenje
Učiteljevo
vodenje
Organizacijsko učenje (OU)
RTV
41
LOLSO: Organizacijsko vodenje
Administrativno
timsko
vodenje
Učiteljevo
vodenje
OU Vzdušje zaupanja in sodelovanja
RTV
42
LOLSO: organizacijsko učenje
Administrativno
timsko
vodenje
Učiteljevo
vodenje
OU Vzdušje zaupanja in sodelovanja
Skupno poslanstvo,
spremljanje
RTV
43
LOLSO: organizacijsko učenje
Administrativno
timsko
vodenje
Učiteljevo
vodenje
OU Vzdušje zaupanja in sodelovanja
Skupno poslanstvo, spremljanje
Prevzemanje pobud
in tveganja (učenje)
RTV
44
LOLSO: organizacijsko učenje
Administrativno
timsko
vodenje
Učiteljevo
vodenje
Organizacijsko učenje (OU) Vzdušje zaupanja in učenja
Skupno poslanstvo, spremljanje
Prevzemanje pobud in tveganja
(učenje)
Trajni in uporabni
strokovni
razvoj
RTV
46
LOLSO: ‘glas’ drugega učitelja
Administrativno
timsko
vodenje
Učiteljevo
vodenje
OU
Vrednote
zaposlenih
Poudarek
na skupnosti
RTV
47
LOLSO: poudarek na skupnosti in vrednost
zaposlenih
Administrativno
timsko
vodenje
Učiteljevo
vodenje
OU
Vrednote
zaposlenih
Poudarek
na skupnosti
RTV
50
LOLSO: nekognitivni rezultati učencev
.
Delo
učiteljev Sodelovanje
Učen. lastna
predstava o
znanju
51
LOLSO: nekognitivni rezultati učencev
.
Delo
učiteljev Sodelovanje
Angažiranost
Lastna
predstava
o znanju
52
LOLSO: nekognitivni rezultati učencev
.
Delo
učiteljev Sodelovanje
Angažiranost
Academic
Self-
Concept
Lastna
predstava
o znanju
53
LOLSO: nekognitivni rezultati učencev
.
Delo
učiteljev Sodelovanje
Angažiranost
Lastna
predstava
o znanju
54
LOLSO: kognitivni rezultati učencev
.
Delo
učiteljev Sodelovanje
Angažiranost
Lastna
predstava o
znanju
Akademski
dosežki
55
LOLSO: kognitivni rezultati učencev
.
Delo
učiteljev Sodelovanje
Angažiranost
Lastna
predstava o
znanju
Akademski
dosežki
56
LOLSO: kognitivni rezultati učencev
.
Delo
učiteljev Sodelovanje
Angažiranost
Lastna
predstava o
znanju
Prisotnost učencev
v šoli
Akademski
dosežki
57
LOLSO: povezave med vodstvom, OU, delom učiteljev in rezultati učencev
.
Delo
učiteljev Sodelov.
Angažiranost
Lastna
prepričanja
o znanju
Prisot.
v šoli
Akad. dos.
Administ.
timsko
vodenje
Učiteljevo
vodenje
OU
Cenjeni
zaposleni
Poudarek
na skupnosti
RTV
58
Delo
učiteljev Sodelov.
Angaž.
Lastna pr.
o znanju
Prisotn.
v šoli
Akad.
dos.
Administ.
timsko
vodenje
Učiteljevo
vodenje
OU
Cenjeni
zaposleni
Poudarek
na skupnosti
Velikost
šole
LOLSO: drugo – velikost šole
RTV
59
Delo
učiteljev Sodel.
Angaž.
Lastna pr.
o znanju
Prisotn.
v šoli
Akad.
dos.
Administ.
timsko
vodenje
Učiteljevo
vodenje
OU
Cenjeni
zaposleni
Poudarek
na skupn.
Velikost
šole
LOLSO: Drugo
RTV
60
LOLSO: drugo - SES
.
Teach
Work Partic
Engage
Acad
Self-Con
Reten
Akad.
dos.
Admin
Team
Lead
Učiteljevo
vodenje
OU
Staff
Value
Comm
Focus
Socio
ekonomski -
status (SES)
TVV
Delo
učiteljev Sodel.
Angaž.
Lastna pr.
o znanju
Prisotn.
v šoli
Administ.
timsko
vodenje
Učiteljevo
vodenje
OU
Cenjeni
zaposleni
Poudarek
na skupn.
RTV
61
LOLSO: drugo - SES
.
Teach
Work Partic
Engage
Acad
Self-Con
Reten
Akad.
dos.
Admin
Team
Lead
Teacher
Leader
OL
Staff
Value
Comm
Focus
SES
PTL
Delo
učiteljev Sodel.
Angaž.
Lastna pr.
o znanju
Prisotn.
v šoli
Administ.
timsko
vodenje
Učiteljevo
vodenje
OU
Cenjeni
zaposleni
Poudarek
na skupn.
RTV
62
LOLSO: drugo – izobraževanje v
domačem okolju
.
Teach
Work Partic
Engage
Acad
Self-Con
Reten
Akad.
dos.
Admin
Team
Lead
Teacher
Leader
OL
Staff
Value
Comm
Focus
Izobraževanje
v domačem
okolju
PTL
Delo
učiteljev Sodel.
Angaž.
Lastna pr.
o znanju
Prisotn.
v šoli
Administ.
timsko
vodenje
Učiteljevo
vodenje
OU
Cenjeni
zaposleni
Poudarek
na skupn.
RTV
63
LOLSO: drugo – izobraževanje v
domačem okolju
.
Teach
Work Partic
Engage
Acad
Self-Con
Reten
Akad.
dos.
Admin
Team
Lead
Teacher
Leader
OL
Staff
Value
Comm
Focus
Izobr.
v dom.
okolju
PTL
Delo
učiteljev Sodel.
Angaž.
Lastna pr.
o znanju
Prisotn.
v šoli
Administ.
timsko
vodenje
Učiteljevo
vodenje
OU
Cenjeni
zaposleni
Poudarek
na skupn.
RTV
64
LOLSO: popolni model
.
Teach
Work Partic
Engage
Acad
Self-Con
Reten
Akad.
dos.
Admin
Team
Lead
Teacher
Leader
OL
Cenjeni
zaposleni
Comm
Focus
SES Izobr.
v dom.
okolju
Velikost
šole
PTL
Delo
učiteljev Sodel.
Angaž.
Lastna pr.
o znanju
Prisotn.
v šoli
Administ.
timsko
vodenje
Učiteljevo
vodenje
OU
Poudarek
na skupn.
RTV
65
LOLSO: celoten model
.
Teacher
Work
Student
Participation
Student
Engagement
Student
Academic
Self-
Concept
Prisotnost
učencev
v šoli
Akademski
dosežki
učencev
Administrative
Team
Leadership
Teacher
Leadership
Organisat-
ional
Learning
Cenjeni
zaposleni
Community
Focus
Šolski socio-
ekonomski
status Izobraževanje
v domačem
okolju
Velikost
šole
64%
87%
84%
Ravnateljevo
vodenje
‘Glas’ učiteljev (raziskava) ‘Glas’ učencev
(raziskava)
Rezultati
učencev
Delo
učiteljev
Sodelovanje
učencev
Angažiranost
učencev
Učenčeva
lastna predst.
o znanju Administ.
timsko
vodenje
Učiteljevo
vodenje
Organizacijsko
učenje
Poudarek
na skupn.
67
Primerjajte z odgovori nedavne avstralske
raziskave med ravnatelji osnovnih šol
0,00
0,50
1,00
1,50
2,00
2,50
3,00
3,50
4,00
4,50
5,00
ceniti in
znati
izkoristiti
različnost in
primanjkljaj
e
sredstva,
razvoj in
vključevanje
skupnosti
poudarjati
raznolikost
znotraj šol
vključevanje
učencev v
kurikul
spodbujati
zaupanje in
sodelovanje
med
strokovnimi
delavci in
učenci
nacionalni
preizkusi za
razvrščanje
učencev in
šol
68
Na kratko, raziskave kažejo, da iz uspešne šolske reforme izhajajo trije pomembni razvojni elementi in da vodenje igra pomembno vlogo v vsakem izmed njih:
Mulford, B. (2007). Building social capital in professional learning
communities: Importance, challenges and a way forward. In Stoll, L., &
Seashore Louis, K. (Eds). (2007) Professional learning communities: Divergence, depth and dilemmas. London: Open University Press and
McGraw Hill. Pp. 166-180.]
69
• Prvi element je povezan s skupnostjo – kako
se komuniciramo in ravnamo z ljudmi.
Uspeh je bolj verjeten tam, kjer ljudje
– ukrepajo prvi, namesto, da bi se vedno le
odzivali,
– imajo moč,
– aktivno sodelujejo pri sprejemanju odločitev s
pomočjo transparentne in pregledne strukture,
ki zagotavlja podporo,
– uživajo zaupanje in spoštovanje, so spodbujani
in cenjeni.
70
• Drugi element je povezan s skupnostjo
strokovnjakov – in vsebuje
– skupne norme in vrednote, vključno s
priznavanjem razlik in različnosti,
– skupno poslanstvo, spremljanje
– deprivatizacijo prakse,
– sodelovanje,
– odgovornost skozi kritičen in reflektiven
dialog, še posebej na podlagi podatkov o
uspešnosti,
– stabilnost za potrebne spremembe.
*
71
• Zadnji element je povezan
– z zmožnostjo sprejemanja potrebnih
sprememb,
– s preizkušanjem/inovacijo,
– s prisotnostjo zmožnosti za učenje
Na kratko:
skupnost učečih se strokovnjakov
75
Vsak element skupnosti učečih se
strokovnjakov in vsak prehod med njimi je:
• omogočen s primernim, trajnim, optimističnim, skrbnim in opogumljajočim programom strokovnega učenja;
• pogoj za drugega;
• uporaben ne le v posameznih šolah, temveč tudi med šolami in med šolo in njeno skupnostjo.
77
OECD šole za scenarije prihodnosti
(glejte ‘domačo nalogo’)
OECD. (2001). What schools for the future? Paris: OECD.
OECD. (2006). Think scenarios, rethink education. Paris: OECD.
Mulford, B. (2008). The leadership challenge: Improving learning in schools. Camberwell: ACER Australian Education Review #53. Download at:
http://research.acer.edu.au/aer/2/
V naslednjih 5-10 letih…. Pet možnih načinov organizacije šol Najbolj
verjetno
Najbolj
zaželeno
• status Quo
1. birokratski sistemi se nadaljujejo
• »vrnitev k šoli«
2. šole kot skupnosti/družbeni centri
3. šole kot učeče se organizacije
• razšolanje
4. šole nadomestijo učne mreže, ki
uporabljajo informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo in svetovni splet
5. vse šole se privatizirajo in delujejo na
konkurenčnem trgu
78
87
Kateri scenarij je najbolj verjeten in kateri
zaželen?
Ne skrbi za mene. Jaz sem tisti, ki preživi!
88
Mnenje avstralskih ravnateljev o
scenarijih OECD
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Birokratsko Družbeni centri Org. za učenje KT mreže Trg
%
Verjetno
Status Quo Vrnitev k šolam Razšolanje
89
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Birokratsko Družbeni centri Org. za učenje IKT mreže Trg
%
Zaželeno
Status Quo Vrnitev k šoli Razšolanje
Mnenje avstralskih ravnateljev o
scenarijih OECD
90
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Birokratsko Družbeni centri Org. za učenje IKT mreže Trg
%
Verjetno
Zaželeno
Status Quo Vrnitev k šolam Razšolanje
Mnenje avstralskih ravnateljev o
scenarijih OECD
91
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Birokratsko Družbeni centri Org. za učenje IKT mreže Trg
%
Verjetno
Zaželeno
Status Quo Vrnitev k šolam Razšolanje
Mnenje avstralskih ravnateljev o
scenarijih OECD