izzivi razvoja študijskih programov

22
Izzivi razvoja študijskih programov Izzivi razvoja študijskih programov prof. dr. Dušan Lesjak Nacionalni (letni) posvet Portorož, 8. - 9. 5. 2006

Upload: lance

Post on 29-Jan-2016

63 views

Category:

Documents


0 download

DESCRIPTION

Nacionalni (letni) posvet. Izzivi razvoja študijskih programov. prof. dr. Dušan Lesjak. Portorož, 8. - 9. 5. 2006. Uvodna razmišljanja. Faze življenjskega cikla študijskih programov: Razvoj Izvedba Evalvacija (sprotna, letna, večletna) Spreminjanje/prenova/razvoj Ugašanje/ukinjanje - PowerPoint PPT Presentation

TRANSCRIPT

Page 1: Izzivi razvoja študijskih programov

Izzivi razvoja študijskih programovIzzivi razvoja študijskih programov

prof. dr. Dušan Lesjak

Nacionalni (letni) posvet Nacionalni (letni) posvet

Portorož, 8. - 9. 5. 2006

Page 2: Izzivi razvoja študijskih programov

Portorož, 8. - 9. 5. 20062

Uvodna razmišljanjaUvodna razmišljanja

• Faze življenjskega cikla študijskih programov:– Razvoj

– Izvedba

– Evalvacija (sprotna, letna, večletna)

– Spreminjanje/prenova/razvoj

– Ugašanje/ukinjanje

• Vidiki razvoja:

– Mednarodna primerljivost/internacionalizacija

– Akademski: reference učiteljev in zavoda

– Tržni: študentje, delodajalci, konkurenca

– Ekonomski (ekonomika izobraževanja)

Bolonjski proces je priložnost za …

Page 3: Izzivi razvoja študijskih programov

Portorož, 8. - 9. 5. 20063

EU usmeritveEU usmeritve

BOLONJSKI PROCES• prepoznavnost in primerljivost diplom• 3 stopnje izobraževanja• nabirni in prenosni kreditni sistem• mobilnost študentov, učiteljev, raziskovalcev• sodelovanje pri zagotavljanju kakovosti• evropska dimenzija visokega šolstva • večja zaposljivost diplomantov• krajšanje časa študija, vendar ne na račun njegove

kakovosti

Vseživljenjsko učenje in kvalifikacije/trg dela in trajnostna zaposljivost

Tuning projekt/visokošolsko izobraževanje

Dublinski deskriptorji/razlikovanje stopenj

Lisbona2010

Page 4: Izzivi razvoja študijskih programov

Portorož, 8. - 9. 5. 20064

Nekateri nacionalni mejnikiNekateri nacionalni mejniki

• 2003 - Uredba o financiranju VŠ 2004 - 2008

• 2004 – ZViS; Uvedba bolonjskih stopenj…

• 2005 - razprava o EOK in NOK

• 2006 – SURS; Uredba o kvalifikacijah (8 ravni)

• 2006 – ZViS; Agencijo nadomesti Svet RS za VŠ, ustreznost

starih in novih naslovov, financiranje 1. in 2. stopnje…

• 2006 - ZSZN

• 2006 - Nacionalni program visokega šolstva

• 2006 - Priprava novega sistema financiranja?

Page 5: Izzivi razvoja študijskih programov

Portorož, 8. - 9. 5. 20065

V študijskem letu 2005/2006:

• 92.204 dodiplomskih študentov (40.308 VS in 51.896

UNI), (UL 57.845, UM 24.982, UP 5.536, samostojni

3.841),

• 8.344 podiplomskih študentov (UL 4.845, UM 1.610, UP

728, samostojni 1.161)

V študijskem letu 2004/2005:

• 6.137 (5.333 FTE) učiteljev, znanstvenih delavcev in

sodelavcev (UL 3.990, 3.787 FTE; UM 1.360, 1.231 FTE;

UP 395, 167 FTE; samostojni: 392, 146 FTE).

Visokošolsko izobraževanje v SLOVisokošolsko izobraževanje v SLO

Page 6: Izzivi razvoja študijskih programov

Portorož, 8. - 9. 5. 20066

• Študijski programi (razpisani in akreditirani):

– Pred “bolonjo” okoli 600,

– Bolonjskih (prenovljenih in novih) blizu 200.

• Visokošolski zavodi:

– Javni: UL 22 F, 3 A, 1 VŠ; UM 12 F, 1 VŠ; UP: 3 F, 2 VŠ

– Samostojni (zasebni):

• Koncesionirani: GEA-VŠP LJ, VŠUP NM, UNG (Politehnika)

• Nekoncesionirani: 5 F (ISH, ŠPŠM Bled, FDEŠ Brdo, Evro PF

Nova Gorica); 3 VŠ (VKŠ Celje, VPŠ Maribor, VGŠ Celje)

Visokošolsko izobraževanje v SLOVisokošolsko izobraževanje v SLO

Page 7: Izzivi razvoja študijskih programov

Portorož, 8. - 9. 5. 20067

• 14.246 študentov (4.785 rednih in 9.461 izrednih) v

05/06,

• 1.299 (388 FTE) strokovnih delavcev in sodelavcev v

04/05,

• 51 zavodov (24 javnih in koncesioniranih, 27 zasebnih)

v 05/06,

• 22 različnih študijskih programov v 05/06,

• 10.576 vpisnih mest (2.880 rednih) za 06/07.

Višješolsko izobraževanje v SLOVišješolsko izobraževanje v SLO

Page 8: Izzivi razvoja študijskih programov

Portorož, 8. - 9. 5. 20068

Nekateri izzivi visokega šolstva v Nekateri izzivi visokega šolstva v SLOSLO

• Konkurenčnost in kakovost terciarnega izobraževanja glede na mednarodna merila ter internacionalizacija.

• Izmenjava znanja med gospodarstvom in terciarnim

izobraževanjem.

• Financiranje visokega šolstva: masa sredstev v % BDP

in alokacija sredstev, odgovornost (zavodov/učiteljev

in študentov) ter preglednost poslovanja/nadzor.

Page 9: Izzivi razvoja študijskih programov

Portorož, 8. - 9. 5. 20069

Razlikovanje bolonjskih Razlikovanje bolonjskih stopenjstopenj

ZViS (2004) 1. stopnja 2. stopnja 3. stopnja

Znanje in razumevanje

Podprto z napredno (“advanced”) literaturo

Zagotavlja osnove ali priložnosti za raziskovalno delo

Omogoča sistematično razumevanje področja študija ter uporabo raziskovalne metodologije

Aplikacija (uporaba) znanja in razumevanja

S pomočjo argumentovSposobnost reševanja problemov v novo nastalih okoliščinah

Raziskovalno delo, ki je odmevno tudi v tujini

Ustvarjanje sodb Na osnovi zbiranja in interpretacije podatkov

S pomočjo integracije znanja in presoje nepopolnih podatkov

Kritična analiza, evalvacija in sinteza nove kompleksne ideje

Komunikacijske veščine

Informacije, ideje, problemi in rešitve

Predstavitev zaključkov strokovni in ne-strokovni javnosti

Predstavitev svojih ekspertiz kolegom in širši javnosti

Spretnosti učenjaRazvita avtonomija in sposobnost za delo in nadaljnje učenja

Razvita sposobnost nadaljnjega samostojnega študija

Sposobnost nadaljnjega akademskega in profesionalnega razvoja

SURS / EOK / 6., 7. in 8. raven izobrazbe (kvalifikacije)

Page 10: Izzivi razvoja študijskih programov

Portorož, 8. - 9. 5. 200610

Dileme razvoja programov Dileme razvoja programov

• Zasnova modela visokošolskega izobraževanja:

– 3 + 2, 4 + 1, 5 + 0

– Splošno/temeljno in posebno/aplikativno, zaposljivost – kompetence

diplomanta!

• Število programov na 1. in 2. bolonjski stopnji:

– iz več na manj, iz manj na več, enako (različnost strok, zaposljivost)

– Študenti in nadaljevanje študija “po diagonali” (2 poklica)

• Zgradba programov - smeri/usmeritve/moduli - predmeti:

– vsaj 30% različnosti med programi,

– vsaj 50% iz temeljnega študijskega področja,

– število obveznih predmetov in število učiteljev

– obvezni in izbirni predmeti, vsaj 10% poljubne izbirnosti (odprtosti)

– mobilnost (nacionalno im mednarodno) do 30 KT (obveznih in izbirnih

predmetov)

– predmeti (vsebina, kompetence, metode poučevanja, preverjanja in

ocenjevanja)

• Ekonomika izobraževanja in kakovost – na vseh nivojih!

Page 11: Izzivi razvoja študijskih programov

Portorož, 8. - 9. 5. 200611

Primer FM / “Bolonja” Primer FM / “Bolonja”

Zasnova modela 3 + 2+ 3, razvoj programov po stopnjah:1. stopnja: 1 VS, 1 UNI – 1. izvedba 2005/2006, že akreditirane

manjše spremembe za 2006/2007

2. stopnja: 4 od 7 programov akreditiranih, razpisani za 2006/2007

3. stopnja: snovanje modela (sofinancirano iz strukturnih skladov)

BOLONJSKI MODEL 3 + 2 + 3

1. stopnja3 leta

2. stopnja2 leti

Z

3. stopnja3 leta

Z

· Redni način študija· Izredni način študija· Študij na daljavo – e-izobraževanje · Študij po delih – upoštevan koncept LLL

Z

Z = zaposljivost

Page 12: Izzivi razvoja študijskih programov

Portorož, 8. - 9. 5. 200612

Snovanje programa 1. Snovanje programa 1. stopnjestopnje

RAZISKAVA

Zastopanost strokovnih področij

MODEL ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA

Bolonjska deklaracija, mednarodne raziskave, Tuning,

EMFD, ZVIS 2004, Merila

Kompetenčni profil diplomanta

Splošne in predmetno-specifične kompetence

Izdelava učnih načrtov

Učitelji (katedre)

Diplomanti FM

Delodajalci

Page 13: Izzivi razvoja študijskih programov

Portorož, 8. - 9. 5. 200613

Raziskava kompetenc dipl. 1. st.Raziskava kompetenc dipl. 1. st.

Vzorec, raziskovalna metoda:• Učitelji FM, fokusne skupine po katedrah; razprava.

• Študenti in diplomanti FM; vprašalnik.

• Delodajalci – vodje kadrovskih služb; vprašalnik.

Razlikovalno področje:• Pomen znanja, spretnosti in veščin, inovativnosti...

• Zastopanost posameznih strokovnih področij.

• Opredelitev kompetenc diplomanta.

• Osebnostne lastnosti diplomanta.

Ugotavljanje morebitnih razlik med VS in UNI.

Page 14: Izzivi razvoja študijskih programov

Portorož, 8. - 9. 5. 200614

Rezultati - primerjava VS in Rezultati - primerjava VS in UNIUNI

0 5 10 15 20 25 30

Ekonomske in poslovne vede

Upravne in organizacijske vede

Management človeških virov (HRM)

Pravne vede

Aplikativno jezikoslovje (tuji poslovni jeziki)

Informacijsko komunikacijske in tehnološkevede

Raziskovalna metodologija

Praktično usposabljanje

VS UNI

Vsebinska področja/ poslovne vede

Page 15: Izzivi razvoja študijskih programov

Portorož, 8. - 9. 5. 200615

Rezultati - primerjava VS in UNIRezultati - primerjava VS in UNI

0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5

uporabe teoretičnih izhodišč za nadaljnje raziskovanje

uporabe informacijske tehnologije

kritičnega in analitičnega mišljenja

snovanja dolgoročnih načrtov

snovanja operativnih načrtov

organiziranja dela v spremenjenih okoliščinah

sprejemanja odločitev

vodenja procesov pogajanj

razumevanja zunanjega okolja in vplivov na organizacijo

vplivanja, spodbujanja in usmerjanja sodelavcev k doseganjuželenih ciljev organizacije

vodenja projektov

prevzemanja najzahtevnejših nalog v organizaciji

delovanja v kriznih razmerah

pridobivanja podatkov iz različnih virov

obdelave podatke in preoblikovanja podatkov v informacije

izdelave različnih poročil in analiz

vodenja skupin sodelavcev

sodelovanja v skupinah

pisnega sporočanja

javnega nastopanja

UNI

VS

Kompetence diplomantov

Page 16: Izzivi razvoja študijskih programov

Portorož, 8. - 9. 5. 200616

Podlage za odločanjePodlage za odločanje

• Ugotovitve raziskave: - Minimalne razlike med VS in UNI - Vsebinska področja in pričakovane kompetence diplomantov

• Zakonodaja: - ZViS (2004) razlikuje VS in UNI - Zaključek srednje šole, vstopni pogoji za VS in UNI so različni

• Trg dela in obstoječe sistematizacije

Na FM odločitev za “enaka” VS in UNI

Page 17: Izzivi razvoja študijskih programov

Portorož, 8. - 9. 5. 200617

PredmetPredmet

Razvoj, izvedba in evalvacija

RAZVOJ PREDMETA

Določitev učnih izidov (outcomes)

Opredelitev kompetenc na nivoju predmeta

IZVEDBA PREDMETA

EVALVACIJA PREDMETA· Refleksija o izvedbi predmeta· Spremljanje obremenitve študentov· Anketiranje študentov

Opredelitev vsebin, metod poučevanja

in učenja

Opredelitev načinov preverjanja

znanja

Doseganje učnih izidov (outcomes)

Izvajanje vsebin, metod poučevanja

in učenja

Preverjanja in ocenjevanje znanja

Doseženi učni izidi (outcomes)

Izvedene vsebine, metode

poučevanja in učenja

Preverjanje in ocenjevanje

znanja

Page 18: Izzivi razvoja študijskih programov

Portorož, 8. - 9. 5. 200618

Študijski programŠtudijski program

• Letno načrtovanje izvedbe predmeta,

• Evalvacija izvajanja predmeta (refleksija učitelja, ankete, “workload”),

• Spremembe na nivoju izvedbe predmeta – odgovornost učitelja,

• Manjše spremembe programa (po potrebi, lahko tudi letno),

• Temeljita prenova/razvoj študijskega programa – praviloma na 5 let.

Temeljita prenova/razvoj študijskega programa temelji na:

• Evidencah (zavod, izobraževalna in raziskovalna dejavnost)

• Anketah (študentov, zaposlenih, diplomantov, delodajalcev)

• Razvojnih projektih – poglobljene raziskave na posameznem področju – npr. 2005/2006 – obremenitev študentov (“workload”)

• Primerjavah s sorodnimi domačimi in tujimi visokošolskimi zavodi

Razvoj, izvedba in evalvacija

Page 19: Izzivi razvoja študijskih programov

Portorož, 8. - 9. 5. 200619

Dejanska obremenitev Dejanska obremenitev študentovštudentov

Postopek spremljanja v 2005/06 poteka:

• na rednem in izrednem študiju v 1. in 3. letniku v bolonjskih programih in na podiplomskem študiju,

• sodeluje skupaj 71 študentov, 32 na dodiplomskem študiju in 39 na podiplomskem,

• vsak študent evidentira čas povprečno za 3 - 4 predmete.

Koliko in kaj zahtevamo od študentov?

Page 20: Izzivi razvoja študijskih programov

Portorož, 8. - 9. 5. 200620

Sistem kakovosti na FMSistem kakovosti na FM

Samoevalvacija:

Letna javna poročila: • Zavod kot celota, izobraževalno delo (za študijsko leto –

november)• Znanstveno – raziskovalno delo (za koledarsko leto – februar)• Poslovno poročilo zavoda (za koledarsko leto – februar)

Letno interno poročilo – splošni del (analize vseh anketnih vprašalnikov)

Obravnava analiz in uvajanje izboljšav:• Senat, akademski zbor, študentski svet• Učitelji in sodelavci, katedre (individualne analize)• Strokovni in upravni delavci, strokovne službe

Zunanja evalvacija: nacionalna in mednarodna

Page 21: Izzivi razvoja študijskih programov

Portorož, 8. - 9. 5. 200621

Kakovost in VŠKakovost in VŠ

• Kakovost stane, vendar jo je treba zagotavljati že

iz obstoječih sredstev (organizacijska kultura

zavodov, vrednote družbe, učiteljev in študentov)

• Kakovosti se ne da zaukazati zgolj iz kabineta

ministra, rektorata ali dekanata, največ lahko

naredimo učitelji sami in seveda tudi študentje.

Page 22: Izzivi razvoja študijskih programov

Portorož, 8. - 9. 5. 200622

• Učinkovitost izobraževanja – krajšanje njegovega trajanja, zmanjšanje osipa.

• Uspešnost izobraževanja – večja zaposljivost diplomantov.

• Dvig kakovost izobraževanja, raziskovanja ter poslovanja (javna in/ali zasebna sredstva).

• Spremenjen sistem financiranja za zavode: koliko “dote”?, programi/učitelji in/ali študenti/diplomanti?

• Izobrazba – javno/zasebno dobro?, javna odgovornost. Država bi naj plačevala čas študija (vaučerji).

• Odprtost ter “nezaščitenost” zavodov in učiteljev pred spremembami in konkurenco.

Izzivi in reforme VŠIzzivi in reforme VŠ