Julij 2013 • Letnik 19 • št. 189

Svetovanje www.facebook.com/KlubGaia www.klubgaia.si

Tema meseca 4

Temnolistne trajnice za kontrastMatic Sever

Ekološko vrtnarjenje 14

Bogati sadovi Gainega vrtaIgor Škerbot

Ekološko vrtnarjenje 24

Hruške lepe HeleneRoman Mavec

Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:49 AM Page 1

Preženimoose in sršene!

Ucinkovito nad mrces!

V poletnih dneh nas pogosto zmotijo ose, če je vbližini zrelo sadje, sladka pijača ali hrana. S svojimpikom lahko ogrozijo naše zdravje, zato jeprav, da se pred njimi zavarujemo.

Ose postanejo agresivne, če jih razdražimo in ko branijosvoje gnezdo. Njihovo želo je gladko, zato ga z lahkoizvlečejo in večkrat pičijo. Ko se počutijo ogrožene,sprostijo v okolico hormone, ki povečajo agresivnost

ostalih os v bližini. Pri večini ljudi osji pik povzroči bolečinoin rdečico, pride lahko tudi do zatekanja. Pri ljudeh zalergijami je še posebej nevaren pik v vrat in ustno

votlino, saj lahko zaradi zatekanja pride dooviranega dihanja. Pikom lahko sledi tudi hujša

slabost in je potrebno zdravljenje v bolnišnici.Osja gnezda ne sodijo v bližino ljudiOs se najlažje ubranimo, če skrbimo, da stahrana in pijača v zaprtih posodah. Če je vbližini naše hiše ali vrta osje gnezdo, pa

imamo večji problem, saj je lahko v njemtudi do dvesto živali. Najbolj pogosto gnezda

najdemo na podstrešjih, v dimnikih in razpokahter na sami steni. Pomembno je, da jih takoj

zajezimo. V ta namen uporabimo effect insekticid protiosam in sršenom v obliki aerosola. Izdelek je oblikovantako, da je možno pršenje tudi od daleč, in sicer z razdalje4-5 metrov. Tak način je bolj varen, omogoča pa tudi, dazadenemo težje dostopna mesta. Posebna formula dvehsnovi v insekticidu povzroči takojšnje uničenjenadležnega mrčesa, deluje pa tudi podaljšano. Aerosolproti osam in sršenom vsebuje še odvračalo, ki preprečipovratek žuželk na poškropljeno mesto. Učinkovito delujetudi na sršene in njihova gnezda.Osja gnezda pršimo z razdalje treh do štirih metrov, vintervalih po pet sekund. Škropimo v zgodnjih jutranjihurah, ko so živali manj aktivne, ali pozno zvečer, ko jevečina os že v gnezdu.

www. .si

Bioc

id u

pora

blja

jte v

arno

. Pre

d up

orab

o ve

dno

preb

erite

etik

eto

in p

odat

ke o

pro

izvo

du.

Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:49 AM Page 2

Klub GaiaStrokovno-izobraževalna revijaglavnega pokrovitelja, Unichem d.o.o.Gaia – revija članov Kluba Gaia,

Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika,

T: (01)755 81 60, E: gaia@klubgaia.com

Gaia-U d.o.o., direktorica: Loreta Vlahović • Sveto-

valka: Vida Radivojević • Glavna urednica: Mira

Arh • Strokovni sodelavci: Davor Špehar, Nevenka

Breznik, Miša Pušenjak, Igor Prša, Matjaž Mastnak,

Roman Mavec • Lektor in redaktor: Mira Arh • Gra-

fična priprava: Trajanus d.o.o., Kranj. Tiskano v Slo-

veniji. Izhaja mesečno, razen januarja in novem-

bra. Letna naročnina 18,88 EUR.

Natisnjeno v 30.500 izvodih. ISSN 1408-7774

Naslednja številka izide 15. avgusta 2013.

Gaia predstavljaTema meseca

4 Temnolistne trajnice za kontrast

Okrasni vrt6 Kaj obrezujemo poleti in jeseni

Vse o ...8 Vse o zimzelenih grmičkih

Strokovnjak odgovarja članom11 Gnitje sliv in breskev, venenje mladih

poganjkov na sadnem drevju in hrastu,preprečevanje suše

Ali poznate?12 Sladki koren

Izziv v vrtu13 Doma narejeni šopki

Ekološko vrtnarjenje14 Bogati sadovi Gainega eko vrta

16 Čas bo za motovilec

18 Kako narazen, da bo ljubezen

23 Pomirjujoča meta

24 Hruške lepe Helene

26 Znebimo se težav med vrtninami

Klubski kotiček19 Gain piknik

20 Gaina prijavnica in izžrebanci

21 Gaina poletna križanka

22 Gaini kuponi popustov

Gaia na obisku28 Samooskrba pri Primožičevih

Oblikovanje vrta30 Žive meje vseh vrst

Zelenjavni vrt33 Kitajsko zelje

Slovenski naravni biseri34 Šmrkava baba

Dom brez mrgolazni35 Klopi, komarji in muhe

Koledar del38 Dela v vrtu, na katera ne smemo pozabiti

v mesecu juliju in avgustu

www.klubgaia.sijulij 2013 3

uvodnik

Kar narava veleva - Gaia razodeva!

Domači sadovi delaKako preprosto je, ko imaš svoj košček zemlje, pa četudi le na terasi

ali balkonu. Domači pridelki so vedno veselje, kot otroci, ki

odraščajo. Zdaj se že kažejo prave oblike in na obzorju so tudi že

količine vrtnin in sadja, ki bodo oskrbele vso družino. Kaj ni to

veselje?

Že sedaj se pripravljamo na naš tradicionalni Gain piknik, ki bo

letos na severu Primorske, v Ozeljanu pri Novi Gorici, in sicer v

nedeljo, 1. septembra 2013. Po izletih in lokalnih znamenitostih ter

ogledu vrtov naših zvestih članov kluba, si bomo privoščili dobro

hrano in odlično zabavo ob glasbi, kot je to navada na Gainih

srečanjih.

V drugi polovici septembra pa vas vabimo na nepozabno lep

dvodnevni izlet po vrtovih Benečije, od Padove do Vicenze, s

prenočitvijo v podeželski idili.

Predlagam, da na Gain piknik prinesete s seboj tudi kak svoj

pridelek z vrta, da si jih izmenjate med sabo, mi pa bomo najlepše

in najboljše pokazali vsem in jih nagradili.

Ugani, kaj je na naslovnici!Tudi v letu 2013 smo vam pripravili zanimive slike Gainih naslovnic,

saj bo vsakokrat 1. stran revije neke vrste uganka: Napišite

ime rastline z naslovnice! Med vašimi dopisnicami s pravil-

nimi odgovori bomo izžrebali vsak mesec enega člana in ga

bogato obdarili z izdelki Plantella v vrednosti 20,00 EUR. K

odgovoru pripišite svoje podatke (ime in priimek, naslov,

številko telefona) ter ga do 1. 8. pošljite na naš naslov.

Rešitev iz prejšnje številke: Škrlatni naprstec, Digitalis

Purpurea • Nagrajenka: Milvana Cimerman, Žalec?

Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:49 AM Page 3

` Prav posebna skupina so ligularije. Ne-

katere sorte, kot je Ligularia ‘ Britt Marie

Crawford’, imajo precej velike ledvičaste

liste v temno vijoličasto-rjavi barvi, za

povrh pa se še lepo bleščijo. Za močne

Tema meseca

Temnolistne trajnice za kontrast

Nekateri ljubitelji vrtnihrastlin so morda malce manjnavdušeni nad trajnicamiglede časovne dolžinecvetenja, saj trajanajpogosteje mesec ali dva.Ne manjka tudi takih, kiimajo nenavadno obarvaneliste. Te nas navdušujejo zbarvo vso sezono ali pa karvse leto.

Zakaj temni listi?Ko govorimo o temnolistnih trajnicah, naj-

večkrat mislimo na tako imenovane rdeče-

listne trajnice. V ta sklop prištevamo tako

tiste z rjavimi kot tiste z rdečerjavimi ali vi-

joličastimi listi. Te rastline so v vrtove naj-

večkrat prišle s človeško selekcijo. V naravi

se na vsake nekaj tisoč sejancev pojavi mu-

tacija, ki povzroči nadpovprečno tvorbo

barvila antociana. Ker je tega v listu zelo

veliko, se zeleni klorofil ne izrazi, zato list

vidimo kot rjav, rdeč oz. vijoličast.

Temnolistne trajnicein kombinacije` Vsekakor je najobsežnejši rod s temno-

listnimi predstavnicami iskrivka oz. hoj-

hera Heuchera sp. Vrtnarji so vzgojili že

ogromno sort z zelo lepimi listi v nena-

vadnih barvnih odtenkih. Ena najpogo-

steje gojenih je sorta Heuchera ‘Palace

Purple’ z rjavordečimi listi, ena najbolj

temnih je ‘Obsidian’, sorta ‘Midnight

Rose’ pa ima v listu še nenavadne ro-

žnate pegice. Tudi prave vijoličaste pri

iskrivkah ne manjka, najdemo jo pri

sorti ‘Blackberry Jam’ in ‘Plum Royale’.

Zelo lepo se podajo k sveže zelenim ali

rumenkastim okrasnim travam, modri-

kastim ali rumenkastim hostam, v loncu

bo kontrastno delovala skupaj s preve-

šajočo se rumenolistno pijavčnico Lysi-

machia nummularia ‘Aurea’.

` Zelo temen je tudi penstemon Penste-

mon digitalis ‘Husker Red’, ki zacveti belo

ter ustvari nenavaden kontrast že sam

po sebi. Lepo se ujame s sivolistnimi

rastlinami in rdečelistnimi grmovnicami.

Iskrivke Heuchera ‘Obsidian’ v ospredju

se lepo ujamejo s temnolistno konjsko

grivo Ageratina altissima v ozadju.

Rjavo-rdeči listi se lepo ujamejo z

vijoličasto krvomočnic. V gredi naj se

temni listi ponovijo večkrat, če pa se

ujamejo še s temnolistnimi

grmovnicami, bo učinek zelo

harmoničen.

Ligularija L. ‘Britt Marie Crawford’

ustvarja močan kontrast z rumenim,

togim šašem Carex elata ‘Aurea’.

K zanimivemu videzu polsenčne zasa-

ditve pa ne prispeva samo barvni kon-

trast, pač pa tudi različne oblike listov.

4 www.klubgaia.si

Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:49 AM Page 4

julij 2013 5

poudarke jo družimo s togim šašem

Carex elata ‘Aurea’ z rumenimi listi.

` Svetilke Actaea sp. so prav tako nena-

vadne temnolistne trajnice. Listi so glo-

boko deljeni in spominjajo na praprot,

iznad njih pa se dvigajo ozka kremna,

rožnata ali bela socvetja, ki močno di-

šijo po medu. Odlične so za kombina-

cije v polsenci in svetli senci. Čudovite

so, če se dvigajo nad nižjimi belopisa-

nimi hostami, ki še dodatno poudarijo

temne liste svetilk, lep učinek pa na-

stane tudi ob rumeno-zelenih listih.

` Med krvomočni-

cami je toliko iz-

bire, da se je

težko odločiti, po

čem seči. Po-

znamo sorte z iz-

razito rjavi listi in

sorte z rdeče-

vijoličastimi listi. Ena bolj atraktivnih je

malce višja rjavo-rdeča krvomočnica Ge-

ranium phaeum ‘Samobor’ z velikimi

črno-vijoličastimi pegami na listih. To

pridno izrabimo za kombinacijo z dru-

gimi temnejšimi rastlinami, npr. isrkiv-

kami, barvno pa se lepo ujamejo tudi z

rdečimi zalimi kobulčki Astrantia major

sorte. Nekatere kot travniška krvomo-

čnica G. pratense ‘Midnight Reiter’ pa

imajo celotno površino listov vijoličasto.

` Predvsem jeseni tudi v cvetličnih loncih

radi za zasaditve uporabljamo plazeči

skrečnik. Temnolistne sorte se lepo po-

dajo k srebrnolistnim rastlinam, z rume-

nolistnimi pa ustvarjajo kontrast. Lepe

so tudi kombinacije s temnocvetnimi,

belimi ali pastelno vijoličastimi mače-

hami. Ena najlepših temnolistnih sort je

Ajuga reptans ‘Binblasca’ z nagubano in

bleščečo se listno površino.

` Med mlečki je nekaj posebnega npr.

rdečelistni mandljevolistni mleček Eup-

horbia amygdaloides ‘Purpurea’. Spo-

mladi temne liste, ki so bolj rdeči na

legah, kjer je vsaj nekaj ur sonce, poži-

vijo žvepleno rumeni cvetovi, ki se kra-

sno podajo k spomladanskim jegličem

Primula veris, rumenocvetočim lipicam

Epimedium sp. in k narcisam.

` Tudi homulice in hermelike nam bodo

na zelo sončnih in vročih legah priča-

rale nekaj zanimivih slik. Temnolistne

hermelike so čudovite ob rožnatih je-

senskih astrah, drobnih belih cvetovih

pajčolanke in ob okrasnih sivih pelinih.

Nižje homulice, kot so Sedum ‘Bertram

Anderson’ in S. spurium sorte na robu

gredice ali v skalnjakih družimo z volna-

tim čišljakom Stachys byzantina, pajče-

vinastimi netreski, nizkim pelinom

Artemisisa schmidtiana…

Temne hermelike

so prava žlahtna

popestritev jesen-

skih zasaditev v

rožnatih in vi-

joličastih kombi-

nacijah, čez

poletje pa se

krasno ujamejo z

belo pajčolanko

in sivimi okras-

nimi pelini.

` Zmagovalka v temni barvi pa je zago-

tovo črna kačja brada Ophiopogon pla-

niscapus ‘Nigrescens’. To je verjetno

edina prava črna trajna rastlina pri nas.

Ker je zimzelena, lahko spomladi skupaj

z zvončki ustvarimo zanimivo črno-belo

zasaditev, kasneje pa jo za bolj vpadljiv

učinek lahko kombiniramo tudi z zlato

rumenimi cvetovi ali rumenimi listi dru-

gih rastlin.

Na splošno so temnolistne rastline precej

opazne, a ne kričeče. Ker »absorbirajo« ve-

liko svetlobe, moramo biti pazljivi, da jih

ne uporabimo preveč. Večje število tem-

nih rastlin v zasaditvi največkrat deluje ne-

prijetno. Take trajnice naj se bodisi kot ista

sorta bodisi kot druga vrsta s podobnim

odtenkom listov večkrat ponovi v skupini

vzdolž neke grede. Če imamo zelo malo

prostora, pa se odločimo npr. le za eno

bujnejšo rastlino, ki bo dala svoj pečat za-

saditvi. Lep učinek teh rastlin je v družbi

rdečih in oranžnih cvetov na eni strani, ter

s sivimi, rožnatimi in vijoličastimi odtenki

na drugi. Prostora za eksperimentiranje pa

je zelo veliko.

Ker so listi tu zelo pomembni, poskrbim,

da se lepo razvijejo s pomočjo gnojenja s

pametnim dolgodelujočim gnojilom

plantella formula 365 za okrasne rastline,

nikar pa ne pozabim na polže, ki lahko

hitro skazijo še tako premišljeno kombina-

cijo. Proti njim uporabim bio plantella

arion+.

Matic Sever

Tudi v posodah lahko temnolistne traj-

nice, kot je krvomočnica Geranium

‘Midnight Reiter’, kot posamezni

primerki ustvarijo zanimiv poudarek

med pretežno zelenimi sosedami.

Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:49 AM Page 5

Okrasni vrt

Kaj obrezujemo poleti in jeseniV mesecu februarju smo pregledno obdelali obrezovanje pozimi in spomladi. A velikorastlin je priporočljivo obrezati poleti ali jeseni. Nadaljujemo s predstavitvijo, da bodotako zajeti vsi letni časi.

• slezinec (Abutilon)• vrtne fuksije • sirski oslez

(Hibiscus syriacus)

Postopek rezi:

odstranimo

poškodovane dele rastlin

da spodbudimo novo

rast iz osnove.

Rastline, poškodovane od mraza v spomladanskem času

(rastline, ki ne poganjajo)

• forsitija (Forsythia)

• devcija (Deutzia)

• nepravi jasmin

(Philadelphus)

Postopek: Ko rastline

odcvetijo, odstranimo

vse olesenele stare veje,

da spodbudimo novo

rast in nastavek za

cvetenje za drugo leto.

Spomladi cvetoče grmovnice,

ki cvetijo na lanskoletnih poganjkih • pušpan (Buxus)

• tuje (Thuja)

• lovor, lovorikovec (Laurus)

• bodika (Ilex)

Postopek: delno

odstranimo letošnjo rast, da

ohranimo obliko. Obrežimo

na začetku in ob koncu

poletja. Močno rastoče

obrezujemo vsakih 6

tednov.

Žive meje in oblikovane grmovnice

• jabolka

• češnje, višnje

• hruške

• breskve

Postopek: Odstranimo

mehke, nove poganjke

z namenom, da je kro-

šnja bolj zračna in

svetla. Izrezujemo po-

stopoma po delih rast-

line.

Sadno drevje

POLETNA REZ

• črni ribez

• rdeči ribez

• maline

• robide

Postopek: izrezujemo

veje, ki so letos rodile pri

črnem ribezu, malinah in

robidah. Prikrajšamo

rdeči ribez.

Jagodičevje

Veliko je vprašanj o obrezovanju, zakaj, kdaj in kako. Rastline

potrebujejo obrezovanje iz nešteto razlogov. Eden od teh je

razpoložljiv prostor. Bujne rastline na majhnem prostoru po-

trebujejo obrezovanje, da omejimo velikost, kar je dobro za

listnate grmovnice. Cvetočim grmovnicam, če izključimo

vrtnice, z obrezovanjem zmanjšamo cvetenje, a bodo zato

cvetovi, ki ostanejo, večji in odpornejši. Naslednji razlog je

pomlajevanje in dober videz. Ob tem ne pozabite na bolezni

in škodljivce. Z obrezovanjem krošnjo naredimo bolj zračno,

da zrak lahko kroži. S tem preprečimo razvoj glivičnih bolezni

in omogočimo dostop koristnim organizmom. To je v večini

primerov tudi glavno vodilo za poletno rez.

6 www.klubgaia.si

Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:49 AM Page 6

Pognojimo le enkratZa dobro obraščanje in bujno cvetenje je priporočljivo okra-

sno grmičevje in drevje pognojiti spomladi z uporabo pamet-

nega gnojila plantella formula 365, s katerim gnojimo le

enkrat v rastni sezoni. Hranila se nadzorovano sproščajo, od-

visno od temperature zemlje in vlage in s tem zagotavljajo

uravnoteženo prehrano skozi vso rastno sezono.

Gnojila so z ustreznim razmerjem hranil prilagojena posamez-

nim skupinam rastlin: za okrasne rastline, vrtnice, rododen-

drone, žive meje in iglavce.

Loreta Vlahović

• ostrožnike

(Delphinium)

• volčji bob (Lupinus )

• potonike (Paeonia)

• plamenke (Phlox)

Postopek:

odstranimo mrtva

cvetna stebla, po

potrebi pa tudi liste.

Zelnate trajnice

• brškin (Cistus)

• sivke (Lavandula)

• rožmarin (Rosmarinus)

Postopek: Po cvetenju

odstranimo večji del rastline,

tja do 10 cm pod cvetovi,

vendar ne do starega lesa. Še

vedno morajo na preostalih

delih rastline ostati aktivna

očesa. Občutljivo francosko

sivko rajši obrežite spomladi

po zmrzalih.

Mediteranske grmovnice, ljubiteljice sonca,

ki ne prenesejo močne zimske rezi

• tise (Taxus baccata) in

njene varietete

Postopek: Tisa boljše

prenaša pozno rez kot

ostale vedno zelene

rastline. Če želite obrezati

le enkrat letno, potem to

naredite zgodaj jeseni. Na

ta način bo živa meja

čvrsta za prezimovanje.

Žive meje

JESENSKA REZ

www.klubgaia.si 7

Vita in Cvet delata čudežeŠtevilna so vprašanja vrtičkarjev, kaj storiti z rastlino, ki slabo raste, ne cveti in hira. Rešitev je bio

plantella vita, vitaminski kompleks iz morskih alg, ki rastline okrepi in spodbudi obraščanje tako

korenin kot nadzemnega dela. Po 2x zalivanju z Vito v nekaj dnevnih presledkih rastline že v slabih dveh tednih nastavi

nove liste, postane temno zelena in zacveti. Enako pomaga tudi pri zelenjavi, sadnem drevju in vseh okrasnih rastlinah. Za

vzdrževanje bujnosti in bogatega cvetenja balkonskih lepotic redno gnojimo z gnojilom plantella cvet, ki je

obogaten z 11 vitamini.

Lantana pred zalivanjem

Lantana po tretji uporabi

bio plantella vite

Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:49 AM Page 7

Vse o...

Vse o zimzelenih grmičkihZimzelene grmovnice poleg dreves predstavljajo ogrodje in stalnico našega vrta.Listopadne drevnine se z letnimi časi spreminjajo in večinoma pozimi niso nič posebnega,zimzelene pa lahko zacvetijo, včasih spremenijo barvo listov, večinoma pa ostanejo vesčas enake. Zato jih na vrt posadimo najprej, nato pa dodajamo listopadne grmičke,trajnice in enoletnice, ki ob zimzelenem okrasju še bolj pridejo do izraza.

šmin B. candidula in visoki B. julianae,

primeren za zakritja ali žive meje. Cve-

toči češmini privabljajo veliko čebel,

plodovi jeseni pa razveseljujejo ptiče.

Tako je češmin kot nalašč za pravi eko-

loški vrt. Odlično se obnese v neprehod-

nih živih mejah, pa tudi v loncih mu ni

hudega. Pa še nekaj za letošnje poletje:

odlično prenaša sušo!

Skimija – SkimmiaSkimija je manjša zimzelena grmovnica

kroglaste oblike, ki je precej skromna in

trdoživa rastlina Dobro prenaša senco in

onesnaženo okolje, le neodcedna tla jo

lahko uničijo. Primerna je za obrobek

gredic in sajenje v posode. Potrebuje

nevtralna ali kisla tla. Zraste največ do

1m visoko in ima velike usnjate liste, ki

so na spodnji strani rahlo srebrnkasti.

Spomladi se v latih razcvetijo drobni

beli cvetovi, ki jim jeseni sledijo bleščeče

rdeče jagode. Obrezovanje te grmov-

nice ni potrebno.

Gaulterija –GaultheriaJe prav imenitna

pokrovna rastlina

za prekrivanje ki-

slih tal ali tal pod

rastlinami, kot so

rododendroni in

azaleje. Cvetovi

nekoliko spomi-

njajo na šmarnice

in zacvetijo pozno

spomladi ali poleti,

jeseni in pozimi pa

se razvijejo živo-

barvne jagode.

Verjetno je edina

med rastlinami, ki ima jagode v beli, ro-

žnati, rdeči, modri ali škrlatni barvi.

Uspeva v vlažnih kislih tleh, se pa precej

razraste, zato jo je potrebno včasih

omejiti. Zraste do 50 visoko. Najbolj

znana je vrsta G.procumbens.

Grmasti jetičniki – HebeGrmasti jetičniki so precej raznolik in

obsežen rod. Prepoznamo jih po luski-

nastih listih, ki so tesno zloženi ob ste-

blu, nekatere vrste pa imajo goste

eliptične liste in majhne cvetove v go-

stih socvetjih. Uspevajo v vsakih dobro

odcednih tleh, najraje na sončni legi, ne-

koliko so občutljivi na mraz. Pri tem ob

zmrzali večjo škodo utrpijo rastline z

večjimi listi. Žal imajo te lepe rastline še

eno slabost, in sicer kratko življenjsko

dobo. Nizko rastoče jetičnike sadimo v

skalnjake, kot pokrovne rastline in na

grobove. Najbolj pogosta sorta je H.pin-

guifolia »Pagei«. Bolj tipičen grmasti je-

tičnik pa je višji, celo do 1,2 m visok

8 www.klubgaia.si

Zimzeleni češmin

Zimzeleni grmi predstavljajo lepo oza-

dje za druge, bolj spreminjajoče se cve-

toče ali barvite rastline.

Zimzeleni češmini –BerberisDružina češminov je ena najbolj razno-

likih družin, kjer najdemo tako pritlikave

kot tudi zelo visoke vrste grmičkov,

vsem pa je skupno to, da so bodikavi in

imajo rumenkaste ali oranžne cvetove.

Češmini niso zahtevni za tla, uspevajo

pa na soncu ali v polsenci. Zimzelene

češmine gojimo zaradi bleščečih tem-

nozelenih listov, barvitih cvetov in je-

senskih rdečih jagod. Vsi so precej

nezahtevni za gojenje in praktično ne

potrebujejo obrezovanja. Najboj znana

je vrsta Berberis darwinii, ki doseže veli-

kost 2,5 m, ima rdečkaste popke in spo-

mladi bogato rumeno cveti. Poznamo

še Berberis stenophylla in njegove

manjše sorte, B.linearifolia, pokrovni če-

Skimija

Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:49 AM Page 8

grmiček, katerega lepo zastopa sorta H.

»Autumn Glory« z vijoličasto-modrimi

cvetovi od junija do novembra. Po-

znamo tudi višje Hebe, ki pa so bolj ob-

čutljive na mraz, zato jih sadimo v bolj

milem podnebju, kjer se odlično obne-

sejo v živih mejah. Taka vrsta je H.salici-

folia, ki doseže tudi do 3,5 m višine.

Pieris – PierisJe prijazna, počasi rastoča grmovnica, ki

potrebuje kisla tla in nekaj sence v vro-

čem poletju. Spomadi jo krasijo dolge

vejice belih cvetov, ki so podobni šmar-

nicam, še zlasti pa so cenjene sorte z

živo rdečimi mladimi listi. Pri nas lahko

nabavimo predvsem japonski pieris

(Pieris japonica), včasih pa tudi Pieris flo-

ribunda, ki je nekoliko nižji od japon-

skega. Pieris sadimo rajši spomladi,

zalivamo in dognojujemo pa ga z de-

ževnico oz. gnojilom plantella formula365 za rododendrone. Večina pierisov

dobro prenaša obrezovanje takoj po

cvetenju, ko odstranimo tudi odcvetele

cvetove.

Bodika – IlexBodiko spoznamo po izrazito temno ze-

lenih listih z nazobčanim robom in po

rdečih, okroglih plodovih, ki se na njej

pojavijo jeseni. Plodovi so strupeni. Ne-

kateri križanci imajo lahko rumene ali pi-

sane liste, ki so gladki, jagode pa so

lahko tudi rumene ali črne. Večino bodik

sadimo v parih, če želimo, da obrodijo.

Obrodijo ženske rastline. Če želimo

imeti samo eno rastlino in jagode, izbe-

remo samooplodno sorto. Bodika v na-

ravi raste kot grm, lahko jo pa vzgojimo

tudi v drevo. Grmiček je zelo trpežen, saj

se bo tudi po hujših zimah lepo obnovil.

V vrtnarijah najdemo več sort bodike,

med najbolj pogostimi je Ilex x meser-

veae »Blue Princess« z zelenimi listi in

rdečimi plodovi, I. aquifolium »Argentea

Marginata« z listi, ki so zlato obrobljeni,

I. aquifolium Pyramidalis v obliki stožca

(samooplodna) in I.aquifolium »Alaska«

z manjšimi, nekoliko zvitimi bodičastimi

listi. Samooplodna sorta je tudi I. aqui-

folium »J.C.van Tol«

Bodika za tla ni občutljiva in lepo

uspeva v vsakih vrtnih tleh na soncu ali

v polsenci. Uporabna je tudi v živi meji

in dobro prenaša obrezovanje.

Če opazimo, da v maju začnejo na

grmičku rumeneti listi, se ne ustrašimo,

to je naravni proces. Rumeni listi odpa-

dejo, rastlina pa jih nadomesti z novimi.

Mahonija – MahoniaMahonija je precej trpežna in nezahte-

vna rastlina, ki se ponaša s svetlečimi,

temno zelenimi, bodičastimi listi in ru-

menimi cvetovi, ki cvetijo pozimi in zgo-

daj spomladi. Iz cvetov se razvijejo črne

jagode. Je skoraj neuničljiva, saj dobro

prenaša mestno okolje, pritisk sosednjih

korenin in mraz, no, malo slabše se od-

Oživite vrtnozelenico

Porumenelo travo v

poletnem času vsakih 10-14

dni zalijemo ali škropimo z vitaminskim

kompleksom in stimulatorjem rasti bio

plantella vita, ki bo rastline ponovno

okrepil in postopoma bodo spet bolj

zdrave, plevel pa bo imel manj

možnosti za razraščanje.

Ustavite ščitkarjana balkonskemcvetju

Rastlinjakovega

ščitkarja na fuksiji,

hibiskusu, pelargonijah,

verbenah ali surfinijah najprej

opazimo s pomočjo bio

plantella rumenih lepljivih

ploščic, takoj zatem

ukrepamo s pripravkom na

osnovi naravnega piretrina

bio plantella flora kenyatox

verde, ki deluje tudi proti

ušem. Ob zelo hudem napadu uporabimo

vivera karate zeon.

V vrtu ustavite psein mačkeDomače živali pogosto

zahajajo v

zelenjavni vrt,

kjer povzročajo

največ težav z uriniranjem

ali opravljanjem velike potrebe.

Da v zelenjavnem vrtu ne bo

neprijetnih srečanj s psi in

mački, ki tudi kopljejo,

tacajo in poškodujejo naše

vrtnine, uporabite

odganjalec psov in mačkplantella repel.

Vroče ideje

Če imamo

10minut

Če imamo

5minut

Če imamo

15minut

Pieris in hortenzija

julij 2013 9

Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:49 AM Page 9

meni, da jo moramo saditi v parih ali v

skupini, če želimo imeti plodove. Potre-

buje kisla tla in sonce ali polsenco. Pred

zimo jo zaščitimo ali prenesemo v notra-

nje prostore.

Kombinacije zimzelenihgrmovnicZimzeleni grmički se odlično kombini-

rajo z večino trajnic, listopadnih grmič-

kov in barvitih enoletnic. Potrebno je

paziti le na končno velikost in kislost

zemlje. Tako so npr. pieris, skimija in

gaulterija dobri sosedje kisloljubnih

grmovnic, npr. rododendronov, azalej,

hortenzij, lepo pa se ujemajo tudi z naj-

različnejšimi iglavci, še posebej, ker ve-

činoma dobro uspevajo tudi v polsenci

ali celo senci. Bodika je odlična rastlina

za zakritja in žive meje, lahko pa je tudi

solitarna rastlina. Ravno tako tudi zim-

zelene češmine s pridom uporabljamo

v živih mejah ali na sončnih gredicah za

ozadje barvitim trajnicam.

Oskrba zimzelenih grmovnicGrmovnice spomladi pognojimo z enim

od membranskih gnojil, ki ustreza posa-

mezni rastlini. Pri tem upoštevamo, da

rastline, ki uspevajo v kislih tleh, potre-

bujejo tudi kislo gnojilo, torej upora-

bimo plantella formulo 365 zarododendrone. Ostale lahko pognojimo

ziva na zbita tla in veter. Večina vrst lepo

uspeva v senci, zato se krasno obnese

kot pokrovna rastlina. Najbolj razširjena

je navadna mahonija, Mahonia aquifo-

lium, pri kateri se listi iz temno zelene

barve pozimi spremenijo v bronasto ali

škrlatno. Malo višja je Mahonia japonica,

kot solitarno grmovnico pa lahko upo-

rabimo M.medio, še posebej njeno sorto

»Charity«. Obrezovanje tega grmička ni

potrebno.

Pernecija – PernettiaJe izredno lep, nizek, gost grmiček, ki ga

jeseni krasijo bele, rožnate ali vijolične

jagode. V maju in juniju cveti v kremasti

barvi. Je dvodomna rastlina, kar po-

s plantella formulo 365 za okrasnerastline. Ker deluje membransko gno-

jilo postopoma vse leto, bo to za gnoje-

nje zadostovalo. Rastline zalivamo v

poletni suši, česar ne pozabimo niti po-

zimi, saj marsikatera izmed teh rastlin

propade ravno zaradi zimske suše in ne

toliko mraza. Včasih, predvsem novo po-

sajene rastline zaščitimo pred zimskim

mrazom. Sadimo jih večinoma spo-

mladi, da se pred zimo dobro ukoreni-

nijo. Večina teh rastline je zdravih, včasih

opazimo pegavosti ali plesni, ki jih učin-

kovito preprečimo z naravnim fungici-

dom na osnovi njivske preslice bioplantella natur-f.

Nevenka Breznik

Vse o...

Mahonija

Gubavolista brogovita

Zato, ker rastline gnojimo le enkrat letno.

Dolgo delujoča membranska gnojila se

zahvaljujoč polprepustni ovojnici sproščajo

kontrolirano, v odvisnosti od temperature in

vlažnosti tal. Na ta način dobijo naše zelene

ljubljenke v vsakem trenutku ravno pravšnjo

količino hranil in so vso sezono zdrave in

bujno rastoče.

Raba gnojila je tako veliko bolj racionalna in

prijazna okolju.

Ker ima vsaka rastlina svoj okus, lahko

izbiramo gnojila s prilagojenimi sestavami

za vsako rastlino posebej.

Gnojilom plantella formula 365 pravimo pametna gnojila. Zakaj pametna?

10 www.klubgaia.si

Preizkusite in ugotovili boste, da je plantella formula 365 res pametno gnojilo!

Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:49 AM Page 10

Strokovnjak odgovarja članom

julij 2013 11

Sadno gnilobo pred zorenjem omejite s

pripravkom vivera chorus. To je glivična

bolezen, ki povzroča gnitje plodov v na-

sadu in pri skladiščenju. Na gnilobni pegi

se pojavijo koncentrični gnijoči krogi.

Okuženi plodovi odpadejo ali ostanejo na

drevesu, se posušijo ter zgrbančijo in so

naslednje leto vir novih okužbe. Gliva pa-

razitira rane, v nasadu se ohranja v obliki

plodovnih mumij. Osnovni dejavniki, ki

vplivajo na obseg okužbe, so vreme in

povzročitelji poškodb plodov. Poskrbite za

zmanjšanje možnosti za poškodbe zaradi

škodljivcev ali drugih mehanskih po-

škodb. V nasadih redno odstranjujte plo-

dovne mumije, ustrezno skrbite za

zračnost krošnje in redčenje plodov. Pri

rezi in tudi med rastjo vestno odstranju jte

gnile plodove in mumije, ki jih uniči mo.

Negativne učinke na to bolezen ima tudi

pripravek vivera chorus, ki ste ga spomladi

že uporabili za varstvo jablan in hrušk. Za

zmanjševanje okužb s sadnimi monilijami

ga v času zorenja

uporabite v nasa-

dih breskev, nek-

tarin, sliv in ma-

relic. Prvič se tre-

tira tri do štiri

tedne pred obira-

njem, drugič pa

en teden prej.

?Zanima me, zakaj mladipoganjki na hruški in ostalemsadnem drevju ter hrastu

venejo, se sušijo in upogibajonavzdol.Andrej iz Brezovice na Bizeljskem

Če so tla rahla in dobro strukturna, bo

voda, ki smo jo dolili plodovkam v pla-

stenke in so zakopane v zemljo, pronicala

počasi, rastline pa si je bodo vzele ravno

toliko, kolikor jo potrebujejo. V hudi vro-

čini bodo sosedje oz. drugi skrbniki morali

plastenke čez tri dni vseeno dopolniti. Za-

livanje solatnic ne bo potrebno, če jih

bomo zasenčili in zastrli tla, pred tem pa

zemljo dobro namočili. Kapusnice potre-

bujejo vodo le ob presajanju in tvorjenju

glav ali rož, zato jih tik pred dopustom ne

presajamo in ne sejemo. Tudi korenčnice

in gomoljnice nas bodo počakale, če jih

bomo pred dopustom dobro namočili. Pri

tem moramo preveriti globino namaka-

nja. Preden zapustimo zelenjadnice in

gremo na dopust vodi za zalivanje do-

damo stimulator rasti in vitaminski kom-

pleks bio plantella vita, ki bo rastlinam

pomagal premagovati stres. Rastline bo

varoval pred vročino in sušo, pa tudi pred

nenadnim padcem temperatur, točo ali

drugimi stresnimi pogoji. Da bodo rastline

čim bolj zdrave in krepke, jih tudi redno

dognojujemo. Uporabimo organsko gno-

jilo na osnovi morskih alg bio plantella vrt,

ki ga lahko za boljši učinek doda-

jamo tudi s škropljenjem preko li-

stov (škropimo le zgodaj zjutraj

ali zvečer). Tako imajo rastline

na voljo dovolj kakovostne

hrane, s katero si zagotavljajo

energijo za zdravo rast in razvoj

plodov.

?V času zorenja mi zelo radegnijejo slive in breskve. Kajnaj naredim?

Jože iz Kanižarice pri Črnomlju?Kaj naj naredim v vrtu pred

dopustom, da ne bo težav ssušo?

Sonja iz Idrije.

Za sušenje poganjkov sta

običajno dva vzroka: 1. Na

hruškah , ostalem sadnem

drevju in drevnini je naj-

pogosteje kriva osica, ki jo

imenujemo brstarica. Mla-

di poganjki v maju se su-

šijo, ko se iz jajčeca, ki ga

osica odloži v vrh poganjka, izleže pa go-

senica, ki vrta rov v stržen. Pri mladih dre-

vesih je lahko škoda občutna, saj pro-

padejo mnogi ali pa vsi vršički poganjkov.

Pomembno je, da takoj po napadu pore-

žemo napadene poganjke in jih zažgemo

ali zakopljemo. 2. Sušenje in venenje po-

ganjkov mnogi pripisujete hruševemu

ožigu, kar pa je zmotno mišljenje. Simp-

tome hruševega ožiga na jablanah, hru-

škah, kutini, nešplji, panešplji, ognjenem

trnu, japonski kutini, šmarni hrušici, japon-

ski nešplji, glogu, jerebiki in fotiniji prepo-

znate po tem, da se cvetovi posušijo,

zmehčani poganjki se ukrivijo navzdol (v

značilni obliki pastirske palice), iz plodov

in razpok na vejah pa se prične cediti slu-

zast bakterijski izcedek. Ob morebitnem

sumu na okužbo takoj pokličite lokalnega

fitosanitarnega inšpektorja ali strokov-

njaka na lokalni kmetijsko-gozdarski

zavod. Za varstvo uporabimo bakrov pri-

pravek v času cvetenja in kasneje, ko so

plodiči debelejši od 20 mm, v primeru

neurja s točo ter v jesenskem času. V času

cvetenja in kasneje v rastni dobi je dovo-

ljen le pripravek vivera cuprablau-z.

Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:50 AM Page 11

Ali poznate?

Sladki koren

Golostebelni sladki koren (Glycyrhhiza glabra) je trajni grm s

pokončnimi stebli, ki spada v družino metuljnic. Zraste do

meter in pol visoko. Listi so deljeni na več podolgovato jajča-

stih listnih ploskev. Na spodnji strani imajo lepljive žleze. Cve-

tovi so rožnati do vijoličasti, somerni in značilne zgradbe za

metuljnice. Razporejeni so v pokončnih grozdnih socvetjih.

Plodovi so goli ali ščetinasti. Korenina je olesenela in v prerezu

rumenkasta. Je značilnega sladkastega okusa.

Uporaba v kulinarikiKorenine so zanimive za raznovrstno uporabo. Vsebujejo ra-

zlične sladkorje in snov glicirizin, ki je sama okoli 50-krat slajša

od kristalnega sladkorja. Zato so korenine, njihov prah ali po-

parek že v antiki uporabljali za slajenje jedi, sladic in napitkov.

Še danes je na Finskem ena najbolj priljubljenih slaščic sal-

miakki, ki vsebuje izvlečke korenine sladkega korena. Te iz-

vlečke je najti v nekaterih likerjih in brezalkoholnih napitkih.

Prah korenin uporabljajo pri pripravi slaščic. V Italiji boste na-

leteli na sladoled z aromo sladkega korena. Korenine dodajajo

čajnim mešanicam, da prikrijejo neprijeten okus drugih se-

stavin. Takega poparka ni potrebno sladkati.

Zdravilne lastnosti Sladki koren je ena pogosteje uporabljenih zdravilnih rastlin

v Sredozemlju in osrednji Evropi. Poleg sladkih sestavin vse-

buje saponine in druge učinkovine, ki pomagajo pri celi vrsti

težav. Korenino uporabljajo za lajšanje izkašljevanja. Deluje

protivnetno in lajša težave z oteklimi sklepi ter vnetja v ustni

votlini in grlu. Spada med zelišča za »čiščenje krvi«. Pomaga

pri zdravljenju rane na želodcu, vnete želodčne sluznice in pri

vnetju sečil. Določene učinkovine delujejo podobno kot hor-

moni nadledvične žleze, zato lajša težave pri Addisonovi bo-

lezni. Z izvlečkom je mogoče pozdraviti nekatera glivična

obolenja. Deluje proti virusom, ki se razmnožujejo na sluzni-

cah, tudi pri herpesu. Delno ščiti jetra. Uravnava raven žen-

skega spolnega in drugih hormonov. Včasih so korenino dajali

žvečiti otrokom, ki so jim rasli zobje.

Praktiki priporočajo, da pripravkov sladkega korena ne upo-

rabljate več od 4 do 6 tednov. Dolgotrajna uporaba lahko

povzroči povišan krvni tlak, glavobole, mišično oslabelost in

zastajanje vode v telesu. Pripravkom sladkega korena se mo-

rajo izogibati ljudje z oslabelim srcem, okvarjenimi ledvicami

in cirozo jeter. Tudi pri hormonskem zdravljenju sladkega ko-

rena ni dobro uporabljati. Pri občutljivih ljudeh lahko težave

povzroči že prekomerno uživanje bonbonov in sladic s slad-

kim korenom.

Rastni pogoji Sladki koren izvira iz Sredozemlja. Rad ima dobro založena,

odcedna, vendar vlažna tla. Mlade rastlinice prvi dve leti po-

časi rastejo. Korenine izkopljemo četrto leto. Grmiček slad-

kega korena, podobno kot druge metuljnice, obogati zemljo

z dušikom. Na vrtičku ga je priporočljivo omejiti, ker starejši

grmi poženejo stranske korenine in iz njih nove poganjke.

dr. Janko Rode

12 www.klubgaia.si

Na deklaracijah nekaterih sladic, bonbonih, sladoledu in likerju lahko zasledimo kotsestavino tudi likviricijo. Gre za rastlino, ki jo pri nas imenujemo sladki koren.

Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:50 AM Page 12

julij 2013 13

Stepske perunikePo oblikovni uporabnosti za cvetlične

aranžmaje se s stepskimi perunikami

najbolj približamo poklicnim cvetličar-

jem, ki vse leto ponujajo v rastlinjakih

prisilno vzgojeno cvetje holandskih pe-

runik. Najpomembnejša prednost step-

skih perunik (Iris spuria v mnogih sortah)

je, da so to vrtne trajnice in si jih lahko

pridelamo kar sami. Zacvetijo v začetku

poletja, njihove precej globoko zasi-

drane korenike pa dejansko preživijo

tudi najbolj vroča stepska poletja. Pri

nas najpogosteje naletimo na sorte z

belim, rumenim ali modrim cvetjem,

drugi odtenki in barvne kombinacije so

med ljubitelji še redkeje zastopane. Tudi

cvetje stepskih perunik režemo takrat,

ko se ravno pokaže barva. Na vrhu vsa-

kega stebla je po troje ali več cvetov, ki

se postopoma odpirajo in zagotavljajo

trajnejšo lepoto aranžmaja.

Izidor Golob

Potonike in plahticeZelnate potonike, s katerimi se začenja

neuradni začetek vrtnarjevega poletja,

zacvetijo nekaj pozneje kot lesnate.

Oboje pa dajejo hvaležno cvetje za reza-

nje. Bahavost bogato polnjenih cvetov v

beli, rožnati ali rdeči barvi je protiutež sor-

tam z elegantno enojnimi cvetovi. Katero

koli sorto cvetočih potonik lahko družimo

z manj bohotnimi cvetovi, zanesljivo pa

ne bo narobe, če jim dodamo nežno ze-

lenkasta stebla navadne plahtice (Alche-

milla mollis), pajčolanke ali prevešavih

poganjkov velikega zimzelena (Vinca

major, pa naj bo to običajen zeleni ali pi-

sanolistna sorta) ali nežno steblovje orlic.

Dokler orlice cvetijo, upoštevamo njihovo

barvo, skladno s potonikami, zanimivi na-

stavki plodov pa so pozneje kar univerza-

len florističen dodatek. Pri potonikah

upoštevamo dve pomembni tehnični

dejstvi: stebla vedno porežemo tako, da

na rastočem preostanku peclja ohranimo

nekaj listov, v vazi pa se najlepše razvijejo

cvetovi, če smo jih porezali v popkih z

ravno nakazujočo se barvo.

Uporabna soplodjaKar lepo število vrtnih enoletnic in traj-

nic zagotavlja zanimiv material celo po

tem, ko se je cvetje že v celoti osulo. Ob

omenjenih orlicah se spomnimo na ba-

lončkasto napihnjene plodove črnik (Ni-

gella damascena), ki sicer še v cvetočem

stanju seveda zaživijo v rahlem šopku.

Nič manj niso uporabna s stroki oblo-

žena stebla odcvetelega volčjega boba

ali naprsteca. Še zelene, a dorasle ma-

kove glavice s poljubnim dodatkom

rožic so ideal harmonične lepote. Če so

se socvetja okrasnih lukov (Allium) pri-

bližala svoji zrelosti, jih lahko upora-

bimo še sveža, lahko pa jih posušimo za

poznejšo rabo. Tudi kobuli enoletnega

dišavnega kopra (Anethum graveolens)

se kar sami ponujajo v floristično rabo.

Podobnih priložnosti pač lahko vsakdo

najde še obilo na svojem vrtu ali okolici.

Izziv v vrtu

Doma narejeni šopkiPoletje v svojem cvetočem in zelenečem razkošju ponujaobilo ustvarjalnih možnosti za priložnostne aranžerje inljubiteljske floriste. Zdaj se v domačem vrtu vedno najdeprimerno cvetje in zelenje, ki ga povežemo v šopek alineformalno razporedimo v izbrano posodo.

Poletje na terasi: po zakonitostih

barvnega kroga se k rumenim stepskim

perunikam zanesljivo brezhibno podajo

zvončice (Campanula persicifolia). Za

nežen rumenkasto-zelen dodatek poskrbi

še nekaj cvetnih stebel plahtice.

Cvetoči vršički

homulice so kot

radost pravega

poletja in tudi

nageljčki so zrasli

na sončni škarpi.

Nekaj stebelc

črnike v jasni

modrini cvetov pa

dodaja

razigranost v

preprostem,

domačem

namiznem šopku.

Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:50 AM Page 13

daljnja rast po presajanju povezana z

razpoložljivostjo talne vlage.

Sadike belega zelja sorte ‘emona’, ki je

namenjeno za pridelavo čvrstih zeljnih

glav za ribanje in pripravo kislega zelja,

smo posadili na izpraznjeno gredo po

cvetači, sadike rdečega zelja pa smo po-

sadili po kolerabici, ki smo jo v glavnem

že pobrali, le nekaj manjših kolerabic

smo pospravljali še v začetku julija.

Škodljivci v našem vrtuŠe vedno smo se precej ukvarjali z zati-

ranjem črne fižolove uši (Aphis Fabae), ki

se je pojavljala na listih rdeče pese, bli-

tve, peteršilja, na bobu in na nizkem fi-

žolu, našli smo jo tudi na sončnicah.

Za zatiranje te vrste uši smo uporabili

sredstvo bio plantella flora kenyatox

Narava nas je osrečila in v nekaj toplihjunijskih dneh omogočila, da smo v vrtuzačutili poletje. Sedaj lahko v njem vsak dansproti in redno kaj poberemo, odrežemokakšno glavo solate, list blitve, peteršilja,naberemo stroke graha, … A s prihajajočimpoletjem že mislimo tudi na pozno-poletne in jesenske dneve.

Ekološko vrtnarjenje

14 www.klubgaia.si

Na delavnici v juniju namje bilo pošteno vročeV eko Gainem vrtu smo se na delavnici

21. junija lotili prvih poletnih sajenj ze-

lenjadnic, saj so nekatere spomladanske

vrste zelenjave že pobrane in pospra-

vljene. Tako smo na delavnici sledili cilju

»Prve saditve za pozno poletje in jesen«.

Kljub zelo vročemu poletnemu vre-

menu se je zbrana peščica lotila mnogo-

terih poletnih opravil v vrtu.

Paradižnik in zalistnikiNajprej smo potrgali zalistnike pri pa-

radižniku, ki zelo bujno in lepo raste,

cveti in nastavlja prve plodove. Cilj naše

pridelave paradižnika je vzgojiti le eno

močno in čvrsto steblo paradižnika.

Tega potem, ko smo odstranili zalist-

nike, le še privežemo ob oporo, da bo

lepo v pokončni drži rasel in se razvijal.

Pazimo, da ne privežemo pretesno, zato

priporočamo vezati v »osmico«, saj tako

rastočemu in vsak dan bolj debelemu in

močnemu steblu pustimo prostor za

razvoj in ga ne utesnjujemo.

Izkop zgodnjega krompirjaNaj spomnim, da smo nakaljene gomo-

lje zgodnjega krompirja sorte KIS Vipava

posadili 23. marca. Od takrat je vseskozi

lepo napredoval in rasel. Nismo zasledili

težav s koloradskim hroščem in krom-

pirjevimi boleznimi. Sicer je bil goden za

izkop že kak teden pred našo junijsko

delavnico, a mi smo ga kopali z velikim

veseljem, saj je obilno obrodil in iz 9

grmov dal 6,5 kg mladih gomoljev

krompirja. Pravo veselje ga je bilo izko-

pavati in gomolje zbirati v košaro, ki je

bila vse bolj polna gomoljev z značilno

rdečo kožico.

Sadili smo glavnati ohrovtin zeljeIzpraznjeno gredico smo potem, ko smo

izkopali ves krompir, temeljito preko-

pali, odstranili nekaj plevelnih rastlin in

zemljo poravnali za novo sajenje na gre-

dico. Posadili smo v tri vrste dve različni

sorti glavnatega ohrovta na razdaljo 30

cm med rastlinami. Seveda smo po sa-

jenju sadike ohrovta temeljito zalili, saj

so bila tla že kar dobro izsušena. Za

dober oprijem sadik je čim hitrejša na-Odstranjevali smo zalistnike.

S prožno vrvico smo steblo v 'osmico'

privezali ob količek.

Bogati sadovi Gainega eko vrta

Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:50 AM Page 14

verde. Z ostalimi škodljivci v poletju v

večjem obsegu nismo imeli težav.

Sejali smo nizek fižolNa drugi gredici druge poljine smo

potem, ko smo pospravili glavnato so-

lato, v dve vrsti posejali nizek fižol ‘top

crop’. Setev smo izvedli 10. junija v takrat

še zelo mokra in zelo mazava tla. Vznik

je bil srednje dober, a hiter. Z drugim

terminom setve nizkega fižola v našem

vrtu želimo pridelati sveže in mlade

stroke fižola ob koncu poletja.

Sadili smo tudi solatniceIzmed solatnic je konec pomladi čas za

sajenje sadik poletne endivije in jesen-

skih sort radičev. Na drugo gredico če-

trte poljine smo na junijski delavnici na

polovici gredice posadili radič štrucar v

dve vrsti. Radič okroglastih glavic in

rdeče obarvanih listov sorte ‘palla rosa’

pa smo posadili med por na drugi gre-

dici tretje poljine. Pri sajenju vseh sola-

tnic upoštevamo pravilo, da jih ne

sadimo pregloboko, koreninski vrat sa-

dike radiča ali katere koli druge sola-

tnice sme biti zasut tako globoko, da iz

tal lepo gleda celotni nadzemni del sa-

dike solatnic.

Kmalu bosta na vrsti zaspravilo že česen in rdečapesaZaradi vročega in suhega konca junija je

česen začel pospešeno dozorevati, saj

so se mu začeli spodnji listi vidno sušiti

in so iz dneva v dan bolj porumeneli. Ko

bodo na česnovi rastlini ostali zgornji 3

do 4 zeleni listi in se jim bodo sušile ozi-

roma rumenele konice listov, bo najbolj

primeren čas za spravilo česna z grede.

Pri spravilu česnu ne smemo zamujati in

ga pospravljati prepozno, saj lahko v

tem primeru pride do pokanja glavice

ob suhem steblu, kar bo skrajšalo čas

skladiščenja česna. Mnogi česen po-

SEM ZA EKO IN SAMOOSKRBO!

spravijo prepozno, češ saj mora biti suh.

A česen se pospravlja z bolj zeleno rast-

lino, saj le na tak način zagotovimo

dobro shranjevanje preko zime in ohra-

njanje kakovosti pridelka česnovih gla-

vic. Tako pobran česen poten v suhem

in polsenčnem prostoru dosušimo, ko

so še glavice čvrste in niso razpokale.

Kaj se bo dogajalo v juliju?Vseskozi bomo spremljali rast in razvoj

zelenjadnic, nadaljevali z oskrbo, v

suhem in vročem bomo po potrebi zali-

vali, dognojevali sveže posajene sola-

tnice in kapusnice z naravnim

organskim gnojilom iz ekstrakta mor-

skih alg bio plantella vrt ali pa bomo

uporabljali naravni vitaminski kompleks

bio plantella vita. Dozorele zelenjadnice

bomo redno in sproti pobirali in upora-

bljali čim bolj sveže nabrane za svojo

prehrano. Ni ga večjega užitka kot če

lahko človek zaužije sadove svojega

dela.

Skrbeli bomo tudi za oskrbo in negova-

nje robnih gredic, kjer že rastejo zelišča,

okrasne cvetlice, stročnice (bob in fižol),

vrežasta bučka ter sončnice.

Našo julijsko delavnico bomo posvetili

»Poletnim opravilom v vrtu« in če bo

ugodno poletno vreme, bomo takrat

že uživali v spravilu prvih plodov pa-

radižnika, paprike, kumar ali bučk. Kot

je sedaj že navada, bomo delavnico iz-

peljali v Gaiinem eko vrtu v petek

19.7.2013, ob 17. uri. Začeli bomo na

lokaciji Velika Pirešica 1 (stara šola), Dru-

štvo LaVita ter nadaljevali v Gainem eko

vrtu, ki je sicer na lokaciji nasproti Poli-

gonu sonaravnih vrtov.

Obvezne prijave na info@lavita.si ali sms

040-203-055.

Vabljeni, da se nam v Gainem eko vrtu

ponovno pridružite.

Igor Škerbot,

specialist zelenjadarstva,

KGZS - Zavod CE

Med por, ki ga bomo kmalu pospravili

smo posadili sadike radiča.

Poleg belega zelja 'emona' smo

posadili tudi rdeče zelje.

Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:50 AM Page 15

Ekološko vrtnarjenje

16 www.klubgaia.si

Čas bo za motovilecV poznem poletju, jeseni in pozimi pride na vrsto čas za zanimivo in v Slovenijitradicionalno solatnico - motovilec (Valerianella locusta L.). A če ga želimo uživati žekmalu po koncu poletja, je potrebno začeti razmišljati o setvi že v avgustu.

Motovilec pridelujemo zaradi njegovih

listov v listni rozeti, ki so idealen nado-

mestek listov drugih solatnic, ki jih Slo-

venci tako pogosto in radi uživamo čim

dlje preko leta. Motovilec vsebuje

mnoge hranilne snovi, veliko vitaminov

in mineralov. Majhne rozete z gladkimi

lističi so prijetnega okusa in so bogat vir

vitamina C in železa. Je zelenjadnica, ki

jo v glavnem začnemo pobirati od sep-

tembra ter vse do marca prihodnje leto,

saj je motovilec odporen na nizke zim-

ske temperature. Če ga posejemo v rast-

linjak, so možnosti

za daljšo oskrbo s

to solatnico še

večje. Je rastlina

kratkega dneva in

potem, ko se

začne zima posla-

vljati s prihajajočo

pomladjo, kaj

kmalu uide v cvet.

Zgodnjesetve vavgustuČas za setev na-

stopi že od sredine

avgusta dalje, a

glavnino setve

motovilca opra-

vimo proti koncu

tega meseca in

potem še v sep-

tembru ter vse do-

kler tla v oktobru

ali novembru ne za-

mrznejo. Sicer pa priporočam, da v vrtu

sejemo motovilec v več terminih, saj se

bomo na takšen način potem veliko dlje

in terminsko v daljšem obdobju oskrbo-

vali z njim. Ponavadi ga sejemo za pred-

posevki kot so zgodnji krompir, zgodnje

kapusnice (zelje, brokoli, cvetača, kole-

rabica, …), čebulnice (česen, čebula),

korenček, rdeča pesa oz. vse preostale

zelenjadnice, ki do časa setve pravoča-

sno zapustijo gredice. Motovilca ni pri-

poročljivo sejati na površine, kjer so

pred tem rasle kakršne koli druge sola-

tnice, kot je glavnata solata, berivka. So-

latnice niso ugoden predposevek zaradi

možnosti prenosa različnih bolezni, ne-

varne tudi za motovilec. V kolobarju mo-

tovilca ne sejemo na isto površino prej

kot po treh letih presledka.

Sorte motovilcaPosebno pozornost namenimo izbiri

sorte. Ni namreč vseeno ali je motovilec

sposoben narediti velike liste in bujne

rozete z obilico stranskih poganjkov v

njej ali pa je rozeta enostavna in sorta

nima posebej poudarjene sposobnosti

tvorbe bujnih listnih rozet. V primeru

setve motovilca holandskega tipa, ki je

sposoben oblikovati velike liste in bujno

olistane rozete je še posebej pomem-

bno, da ga sejemo redkeje, če ga pose-

jemo povprek na gredo ali pa ga sejemo

v vrstice, kjer bo imel na voljo dovolj pro-

stora za svojo rast in razvoj. Za sorte mo-

tovilca v tipu ljubljanskega velja, da ne

oblikujejo bujnih in tako močno razraš-

čenih listnih rozet, predvsem pa so listi

bolj kompaktni in zbiti. Zato Slovenci

zelo pogosto posegamo po slovenski

sorti ‘žličar’ ali ‘ljubljanski motovilec’, kot

pa po sortah holandskega tipa.

Direktna setev ali sadikeMotovilec v vrtovih ponavadi sejemo di-

rektno na grede. Pri tem velja, da ga

Presajene sadike v rastlinjaku za pozno

jesensko spravilo rozet.

Motovilec posejan

v vrste (slika levo)

in povprek (slika

desno) v nizkem

tunelu.

Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:50 AM Page 16

Poleti je idealen čas

za setev poletnih solat, kot so: radič,

endivja in motovilec. Ker zemlji, kjer so

prej rasle vrtnine, že primanjkuje hranil,

gredico pognojimo z organskim

gnojilom v obliki granul bio plantella

nutrivit za solatnice in kapusnice.

lahko sejemo v vrste ali na povprek. Za-

radi izkoristka prostora ga najpogosteje

sejemo povprek. Pri takšni setvi velja

opozorilo, da ne sejemo pregosto, saj

bodo rastline motovilca vsaka zase po

vzniku potrebovale dovolj življenjskega

prostora za svojo rast in oblikovanje ka-

kovostnih listnih rozet in listov, ki jih

bomo uporabljali za prehrano.

Medvrstni prostor pri setvi motovilca

naj bo vsaj 10 ali še bolje 15 cm. Če pa

sejemo motovilec ljubljanskega tipa, ki

oblikuje manj bujne rastline, lahko zas-

nujemo gostejše posevke. V nobene

primeru ni priporočljivo imeti več kot

600 rastlin na kvadratnem metru. Sicer

pa v sodobnem vrtnarstvu tudi motovi-

lec vedno pogosteje pridelujmo s po-

močjo v gojitvenih ploščah vzgojenih

sadik. Le te so potem primerne za pre-

sajanje na stalno mesto v gredo, ko

imajo vsaj 4 do 6 listov in jih običajno

posadimo v vrste.

Seme naj bo staroZa setev motovilca uporabimo lansko

seme in nikoli iz tekoče sezone. Če sta-

rega semena nimamo več, se priporoča,

da ga za nekaj dni zamrznemo ali za

teden dni shranimo v papirnati vrečici v

hladilniku. Velja tudi vedeti, da motovil-

čevo seme kali tudi 14 dni in več. Po

setvi na grede je zaradi hitrega in do-

brega vznika posejano površino pripo-

ročljivo neposredno na tla prekriti z

vlakninasto prekrivko ali do vznika na

primer s časopisnim papirjem, ker v dol-

gih poletnih dneh tema vzpodbudi hi-

trejši vznik posejanega semena moto-

vilca.

prehiti zmrzal in snežna odeja, ki nam v

zimi fizično prepeči možnost rezanja in

nabiranja motovilca za prehrano. Moto-

vilec je odlična jesensko zimska sola-

tnica, ki ne bi smela manjkati na noben

vrtu. Slovenci se ponašamo tudi z

dvema avtohtonima sortama motovilca

– ljubljanski in žličar.

Igor Škerbot,

specialist zelenjadarstva

KGZS, zavod Celje

NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO! junij 2013 17

Bolj kot je seme motovilca straro,

boljše je.

Motovilec 'žličar' je dobra izbira in

Slovenci ga pogosto pridelujemo.

Holandski tip motovilca ima ožje in

dolg liste ter mnogo stranskih

poganjkov ali rozet.

Plevel mu je velikkonkurentV pridelavi motovilca je potrebno pose-

bej pozorno spremljati tudi rast pleve-

lov, ki jim lahko rečemo tudi glavna

ovira za rast posejanih semen moto-

vilca. Zato se mnogi pridelovalci raje

odločajo za setev motovilca v vrste ali

zasnovo posevka s pomočjo vzgojenih

sadik s koreninsko grudo. V med-

vrstnem prostoru je zatiranje vzniklih

plevelov z mehansko obdelavo veliko

bolj enostavno in hitro opravljeno. Sicer

pa je motovilec zelo nezahtevna zele-

njadnica, ki ne potrebuje veliko gnoje-

nja. Priporočamo pripravo tal z 100 %

organskim gnojilom v obliki granul bio

plantella nutrivit za listnato zelenjavo.

Namakamo ga v času takoj po setvi, da

omogočimo hiter vznik, sicer pa pazimo,

da se tla v posevku motovilca ne izsušijo

preveč tudi v jeseni, saj lahko premalo

talne vlage motovilcu, ki ima zelo plitev

koreninski sistem, onemogoči rast in

pripravo na zimski čas in prezimovanje.

Idealen tako jeseni kot tudipozimiMotovilec dobro prezimi, pazimo le da

mu na zmrznjene liste ne sije sonce. Za

svojo rast ne potrebuje veliko toplote in

ni toplotno zahtevna rastlina, zato ga

lahko gojimo na prostem pa tudi v topli

gredi ali rastlinjaku. Motovilec raste tudi

pri temperaturi 4oC. Brez posebnih

težav prezimi tudi pri temperaturah do

-15oC. Prezimitev je odvisna od razvito-

sti rastline in tudi od sorte motovilca.

Če bomo v avgustu s setvijo pohiteli,

bomo prve rozete listov motovilca rezali

že v poznem septembru ter potem še

kasneje v jeseni ter vse dokler nas ne

Poletna setevsolate

Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:51 AM Page 17

Ekološko vrtnarjenje

18 www.klubgaia.si

Kako narazen,da bo ljubezenDobri ali slabi sosedje na vrtu so začelizanimati mnoge vrtnarje. Vendar se kmaluznajdejo v dilemi, strah ji je, da bodo naredilikaj narobe takrat, ko se ravno ne poslužujejoteh dobrih kombinacij. Naj poskusim razčistiti, zakaj sploh sadimo rastline skupaj in na koncuseveda, kako daleč delujejo ti vplivi dobrih in slabih prijateljev med rastlinami.

Kaj je bistvo dobrihsosedov?Že dolgo je znano, da rastline ob spre-

jemu hranil oddajajo v tla tudi nekatere

kemične snovi. Te so zelo pomembne

tako pri planiranju kolobarja, saj skoraj

vedno motijo, če na istem mestu še en-

krat raste ista rastlina ali njena sorod-

nica. Čeprav večina pozna te motnje, saj

se tla utrudijo, gre pravzaprav za kemi-

čne spojine, ki jih rastline iz iste botani-

čne družine ne marajo. Seveda to velja

tudi pri sadnem drevju, okrasnih rastli-

nah, zeliščih in seveda vrtninah. Te iste

kemične snovi pa lahko delujejo pri-

jetno, krepčilno ali neprijetno oz. zavi-

ralno na sosednjo rastlino. Tako

nastanejo dobri sosedje.

Vendar je potrebno vedeti, da je vpliv

dobrih ali slabih prijateljev samo tako

kratek ali dolg, kolikor so dolge ali

kratke korenine rastlin, ki jih sadimo

skupaj. Torej, rastline, kot so zelje, ki

imajo širok, velik koreninski sistem, širijo

svoj vpliv daleč okoli (v krogu 50 – 70

cm), čebula, česen pa imata plitek in

slab koreninski sistem, zato njun vpliv

sega samo 30 cm v krogu okoli rastline.

Bližina slabega sosedaNaj naštejem samo nekaj primerov. Naj-

bolj znana dobra soseda sta seveda ko-

renček in čebula (namesto nje je lahko

tudi por ali česen). Druga znana kombi-

nacija je česen z jagodami. V zadnjih

letih pa mnogi vedo tudi za koristnost

bazilike ob paradižniku, kumarah in dru-

gih bučnicah. Vendar je še kar nekaj

takih kombinacij, na primer šetraj z fižo-

lom, pa zelena ob kapusnicah, pa kami-

lice in kapusnice, koper, koperc in rdeča

pesa in še kar nekaj bi se jih našlo.

Ali pa najbolj znani sovražniki: med

seboj se ne marajo kobulnice, zato ko-

renčka in peteršilja zagotovo ne sadimo

skupaj. Mnogi so zdaj zavzdihnili, saj

imamo skoraj vsi navado, da ju sejemo

na isto gredo. Vendar vpliv seže samo

tako daleč, kolikor daleč se prepletajo

korenine rastlin. Torej sta v nekoliko

slabšem položaju samo vrstici, kjer se

stikata korenček in peteršilj. Vsekakor pa

naj vam ne pade na pamet, da bi pose-

jali izmenično vrsto peteršilja in nato ko-

renčka.

Naslednja negativna kombinacija sta

grah in paprika, pa fižol in paprika, zelo

neprijetna soseda sta tudi čebula, ki ne

mara stročnic in vseh križnic (zelje, cve-

tača, repa, koleraba, redkvica...), pa še

nekaj takih kombinacij je. Med zelišči je

najbolj neprijetna soseda vinska rutica,

ki se slabo razume z velikim številom

ostalih zelišč.

Nekatere rastline preprosto smrdijo

škodljivcem druge rastline. Tako so

znane kombinacije drobnjaka in jagod,

pa korenčka in čebule, pa ... Vse dobre in

slabe kombinacije je potrebno poiskati

v tabelah, ena je objavljena tudi na sple-

tni strani Kluba Gaia.

Kaj lahko raste na sosednjigredi? Če je vmes prava, trajna potka, širine

okoli 30 cm, lahko tam raste karkoli. Če

pa je samo deska, razmislite, kako daleč

sežejo korenine posamezne vrtnine, saj

tako daleč sega njen vpliv, naj bo pozi-

tiven ali negativen.

Miša Pušenjak

Slabi sosedje: korenine neprijateljskih

rastlin silijo vsaka sebi, že zaradi tega

se rastlina slabo počuti.

Dobri sosedje: korenine sosednjih,

prijateljskih rastlin se prepletajo.

Dobra soseda sta tudi rdeča pesa in korenček.

Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:51 AM Page 18

julij 2013 19

Klubske strani

Poskrbeli bomo za

bogat program, do-

bro hrano in pijačo ter

predvsem za dobro

voljo, ki je v teh časih

nikoli ni dovolj, ekipa

kluba Gaia pa z njo ne

skopari. Z izleti bogat

dan nam bo ostal tra-

jno v lepem spominu.

Na izbiro boste imeli:

1. Zeliščni vrt v Gr-

garskih ravnah in sirarno, 2.

Vrtnarijo Golob Klančič v Vitovljah, ki

je specializirana za proizvodnjo trajnic,

3. Park dvorca Coronini in pokrajinski

muzej v gradu Kromberk, 4. Mini ar-

boretum Rudolfa Bezavščka v Ročinju,

5. Čudovite vrtove naših članov

Informativni programPrihod na prireditveni prostor med 1000

in 1030 uro za vse udeležence prireditve.

Sledi dobrodošlica in domača topla mal-

ica. Med 1130 in 1430 uro bodo orga-

nizirani zanimivi krajši izleti, kjer boste

poleg zgodovinskih, kulturnih in etno-

grafskih znamenitosti lahko spoznali tudi

vrt ali domačijo naših članov iz bližnje

okolice (izleti so za doplačilo, prijave na

kraju dogodka, več informacij pa v

naslednji številki). Po končanih izletih in

ogledih prihod na

prireditveni pros-

tor, kjer bodo po-

stregli s kosilom. Za

zabavo bo poskr-

bel zabavni ansam-

bel in animator.

Plesali, peli, zaba-

vali in družili se

bomo do 1830, ko

se bomo odpravili

proti domu.

CENA PO OSEBI: 27 €

Cena vključuje: najem prostora s šo-

torom, topla malica, kosilo, zabavni

ansambel, animacija, organizacija in

vodenje izleta.

V ceno ni vključeno:

� avtobusni prevoz

� izleti za doplačilo (več informacij v

naslednji številki)

VSTOPNA MESTA (CENA ZA AVTO-

BUSNI PREVOZ): � Maribor, Ptuj, Celje,

Slovenj Gradec, Velenje, Trojane: 20 € �

Novo Mesto, Ivančna Gorica, Grosuplje:

17 € � Lesce Kranj, Medvode, Ljubljana:

15 € � Postojna, Vipava: 10 €

Gain piknik na obzorju

Prijavnica za tradicionalni Gain piknik, nedelja, 1. september 2013Ime in priimek prijavljenca:

Naslov (pošta, poštna številka):

Telefon:

Poleg sebe prijavljam še: ____________ odraslih oseb in/ali __________ otrok

Avtobusni prevoz: da ne

Iz kraja: Izpolnjeno prijavnico, s pripisom Gain piknik, pošljite na naslov: Turistična agencija AVANTURA, Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana. Za več informacij pokličite telefonsko številko 01/242 00 00 ali

01/242 00 01, lahko tudi zastopnika Stojana Rusa na 041/458 973, pošljete pa lahko tudi elektronsko pismo na prodaja@avantura.si.

�

Gain tradicionalni piknik bomo organizirali na severnem Primorskem, in sicer v Ozeljanupri Novi Gorici, v nedeljo, 1. septembra 2013. Zabave, izletov in druženja bo na pretek,gostoljubja Primorcev pa se tudi ne bomo branili.

Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:51 AM Page 19

Klubske strani

Člani so darovali Gaio za rojstni dan naslednjim novincem:Janez Kosec, Ljubljana Črnuče • Slavka Lukežič, Ljubljana

Črnuče • Esveda Kadič, Kobarid • Marjana Pšeničnik,

Ravne na Koroškem

Zvestoba se splača, Gaia jo poplačaIvi Klemen, Brezovica pri Ljubljani • Breda Škrjanc,

Cerklje na Gorenjskem • Milena Požrl, Divača • Miha

Dolar, Kamna Gorica • Olga Zupan, Kranj • Darinka

Rožič, Ljubljana - Polje • Borut Švajker, Maribor

• Andreja Zorčič, Medvode • Franjo Mavrin, Prevalje

• Tončka Sinjur, Šentvid pri Stični

Potegujte se za nagrado ENODNEVNI IZLET vjesenskem času v organizaciji Kluba GaiaNagrado dobite:

� vsi, ki v času od 15. junija do 31. avgusta pridobite 10 novih naročnikov na revijo Gaia

� ena celotna skupina - z žrebanjem bomo nagradili eno celotno skupino, to je Gaiana,

ki bo pridobil nove in vse njegove naročnike.

Naročnine morajo biti poravnane do 31. avgusta.

Prijave in rezervacije: 01 2420000, 2420002, info@avantura.si • www.avantura.si

Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana

AVANTURA potovalni kotiœek

Za dobro zdravje in sprostitev5-dnevni program s Savino Wybihal

v Banji Vruœuci (BIH)

9.-13. okt. • 13.-17. nov. • 4.-8. dec cena 255 E

vkljuœeno: polpenzion, avtobus, vse vaje po programu, kopanje odhod: MB, CE, LJ, NM

Zakljuœek poletja – Otok Hvar25.-29. september cena 99 E

vkljuœeno: polpenzion, vsi prevozi

Obiranje mandarin19.-20. oktober cena 99 E

vkljuœeno: polpenzion, prevozi

Sodelujte v natečajuNaj naj dosežek naših članov

Dragi člani, fotografije nam do konca septembra 2013 pošljite na naslov Klub Gaia, Sinja

Gorica 2, 1360 Vrhnika ali po e-pošti gaia@klubgaia.com (pri tem pazite na primerno

kakovost fotografij za objavo – vsaj 800 KB). Dodajte še svoje podatke in mobi

številko. Nagrajence bo izbirala tričlanska komisija, nagrade bomo slavnostno podelili,

zmagovalce pa predstavili v decembrski številki revije Gaia in jih obdarili s Plantella in Bio

Plantella paketom za vrt, poln cvetja in zelenja.

članica Meri Koželj,

Strunjan

članica Tina Flerin Cankar,

Kamnik

Letos imate možnost

sodelovati s svojimi

vrtnarskimi fotografijami v

naslednjih rubrikah:

� NAJ otroška pomoč

na vrtu,

� NAJ srečen Gaian

pri vrtnarjenju,

� NAJ koristne živali

v mojem vrtu,

� NAJ okrasni vrt,

� NAJ rešitve v sadovnjaku,

� NAJ balkonske zasaditve,

� NAJ poseben zeliščni vrt,

� NAJ samooskrbni

zelenjavni vrt,

� NAJ vrtna trata,

� NAJ opornice v

zelenjavnem vrtu.

Vrtnarska sezona je na vrhuncu, z njo pa novi zeleni čudeži, nekateri pravv vašem vrtu. Nikar jih ne zamudite! Budno opazujte okolico in imejte svojfotografski aparat vselej pri roki. Tako boste posneli kako sliko, ki bo ne levam, temveč tudi drugim ljubiteljem vrtnarjenja vzela sapo. In morda vamcelo prinese čudovito nagrado ...

Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:51 AM Page 20

Med vsemi, ki boste do 17. avgusta na naš naslov Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika s pripisom »Gaina poletnakrižanka« poslali pravilno rešitev gesla v križanki, bomo izžrebali 5 srečnežev in jih bogato nagradili. Kot 1. nagradobomo podelili paket izdelkov Plantella v vrednosti 20 EUR in majico Kluba Gaia, za 2. in 3. nagrado bostanagrajenca prejela paket izdelkov Plantella v vrednosti 10 EUR in majico Kluba Gaia, za 4. in 5. nagrado pa bomosrečneža oblekli v majico Kluba Gaia. Imena izžrebancev bomo objavili v septembrski številki revije Gaia in na spletnistrani www.klubgaia.si.

Gaina poletna križanka

1 2 1 3 4 5 6 7 6 3 10 5 4 11 10 7 10julij 2013 21

Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:51 AM Page 21

Bio plantella Nutrivitza jagode • 1 kg

–20

%

Kateri: _________________Øtevilo kosov: _________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2013.

–20

%

Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri

Trgovec obvezno vpiøeime izdelka in øtevilo kosov! Kupon ni izplaœljiv vgotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2013. Ne velja za izdelke v akciji!

•

Plantella Cvet1 L ali 3 L

Plantella Tabs za balkonskocvetje

Øtevilo kosov:_________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2013.

–20

%

•

Bio plantella Vrt1 L ali 3 L

–20

%Kateri: _________________Øtevilo kosov: _________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2013.

Bio plantella Arion +250 g ali 500 g

–20

%

Kateri: _________________Øtevilo kosov: _________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2013.

"Bio plantella Flora kenyatox

verde 500 ml ali Bio plantellaKenyatox verde 50 ml

–20

%"

Effect univerzalni insekticid aerosol

400 ml + 80 ml gratis

–20

%"

Bio plantella Vita250 ml ali 500 ml

Plantella Cvet1 L ali 3 L

–20

%

Plantella Cvet500 ml, 1 L ali 3 L

Kateri:_________________Øtevilo kosov:_________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2013.

–20

%

•

Bio plantella Gel proti polæem1 L

Øtevilo kosov:_________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2013.

"

–20

%

•

Bio plantella Kenyatox verde500 ml

Øtevilo kosov:_________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2013.

"–2

0 %

•

Plantella Total-R750 ml

Øtevilo kosov:_________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2013.

–20

%

•

Effect Insekticid za ose insrøene – aerosol

400 ml ali 750 ml

Kateri:_________________Øtevilo kosov:_________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2013.

"–2

0 %

•

Ugodnosti uveljavite tako, da izreæeteposamezne kupon œke in jih ob nakupuopredeljenega izdelka predloæite nablagajni doloœene prodajalne, nave -dene v glavi kuponov in œlansko izka z -nico. Posamezen kuponœek velja obnakupu enega ali veœ izdelkov nafotografiji in samo v spodaj navedenihtrgovinah. Ponovno vam ponujamokupone po lastni izbiri, ki jih uporabiteza izbrani izdelek.Število kosov ali izdelek se vpiše nakupon na prazno œrto. Kuponœke bostelahko uve ljavljali do doloœenegadatuma na kuponœku.

Effect Hlevski muholovec (v roli)ali Effect Hiøni muholovec

z medom A4

–20

%

Kateri: ___________ Øtevilo kosov: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2013.

Plantella Tekoœe gnojilo zapelargonije • 1 L

–20

%

Øtevilo kosov: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2013.

Effect Insekticid za ose insrøene – aerosol

400 ml ali 750 ml

–20

%

Kateri: ___________ Øtevilo kosov: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2013.

"

Bio plantella Flora kenyatoxverde 500 ml ali Bio plantella

Kenyatox verde 50 ml

–20

%

Kateri: ___________ Øtevilo kosov: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2013.

Bio plantella Arion +250 g ali 500 g

–20

%

Kateri: ___________ Øtevilo kosov: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2013.

–20

%

Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri

Trgovec obvezno vpiøe ime izdelka in øtevilo kosov!Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2013. Ne velja za izdelke v akciji!

Ugodnosti za œlane Kluba Gaia in Kluba Kalia

, KGZ Sloga Kranj, KZ Agraria Koper, KZ Sava Lesce in Tabakum.

V vseh prodajalnah: Koroøka KGZ, KZ Ptuj, , KGZ Krpan, KZ Laøko, KZ Domæale, ,

Ponudba velja do 15. 8. 2013 oz. do razprodaje zalog. Popust uveljavite œlani Kluba Gaia na blagajni ob predloæitvi kupona ali Merkurjeve karticezaupanja. Predstavljeni izdelki so na voljo v izbranih trgovskih centrih Merkur, na oddelkih z vrtnim programom.

BIO PLANTELLA GEL PROTIPOLÆEM1 L

Naravnamehanskazaøœita predpolæi.

Kuponi popustov - samo za œlane Kluba GaiaKuponi popustov - samo za œlane Kluba Gaia

Bio plantela Vrt1 L ali 3 L

–20

%

Kateri: ___________ Øtevilo kosov: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2013.

"

Merkurjeve ugodnosti za clane Kluba Gaia in imetnike Merkurjeve kartice zaupanja!

-20%

EFFECT INSEKTICID ZA OSE IN SRØENE –AEROSOL • 400 ml

Insekticid v spreju z adokazanim uœinkom,namenjen zatiranju os insroenov. Posebna formuladveh aktivnih snovipovzroœi takojønje uniœenje mrœesa. -20%

PLANTELLA SPECIALNOGNOJILO ZA VSE VRSTE TRAV1 kg, 3 kg, 5 kg, 20 kg

Mineralno specialno gnojilo vgranulah za gnojenje vseh vrsttrav intravniøkihrastlin.

BIO PLANTELLA VITA500 ml

Naravni vitaminskikompleks zaprehrano rastlin, kikrepi rastline inpoveœuje odpornostna zunanjevremenske razmerein strese.

" "

PLANTELLA CVET500 ml, 1000 ml, 3 L

Visokokakovostnotekoœe gnojilo,obogateno z vitaminiza gnojenje vseh vrstcvetoœih sobnih,okenskih, balkonskih invrtnih rastlin ter zabistveno veœ cvetov.

"

"

Bio plantella Vita250 ml ali 500 ml

Katera: ___________ Øtevilo kosov: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2013.

""

–20

%

"

""

"

–20

%

Katera: _________________Øtevilo kosov: _________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2013.

Øtevilo kosov: _________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2013.

Kateri: _________________Øtevilo kosov: _________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2013.

Kateri: _________________Øtevilo kosov: _________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2013.

"–2

0 %

Kateri: ___________ Øtevilo kosov: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2013.

""

-20% -20%-20%

"

"

V kolikor poteka na isti izdelek redna akcija v trgovini, vam popust Gaia ne pripada.

Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:52 AM Page 22

20 %

VzgojaMete najbolje rastejo na vlažnem, rahlo

senčnem rastišču, vendar bodo uspevale

tudi na polnem soncu. Morda pa lahko to

lastnost izkoristimo, kajti malo zelišč ima

rado takšne pogoje. Kot nezahtevne rast-

line zrastejo od 10-120 cm visoko in se zelo

razrastejo. Sadimo jih lahko tudi v okrasne

lonce. Ne zahtevajo posebne nege. Da jih

omejimo v rasti, jih redno uporabljamo in

po potrebi režemo. Mete so odlične so-

sede drugim rastlinam, zato si jih posa-

dimo ob rob zelenjavnih gredic. Ne

pozabimo, da so trajnice, včasih se v vrtu

še preveč razrastejo. S svojim vonjem od-

ganjajo nekatere škodljive žuželke in pri-

vabljajo koristne. So pa same občutljive na

napad uši. Če se nam ti škodljivci pojavijo

na meti, ki jih imamo v okrasnem loncu na

balkonu ali terasi, potem uporabimo pri-

pravek bio plantella aktiv, ki uspešno za-

tira uši, pršice, tripse, ščitkarja in nima

karence. Škropljenje ponovite čez nekaj

dni, da uničite nove škodljivce. Bio plan-

tella aktiv uporabljajte zgodaj zjutraj ali

zvečer, ko je sušenje počasnejše in zato

učinkovitost sredstva večja. Lističe pobi-

ramo kadarkoli in jih po možnosti upora-

bimo sveže. Lahko pa jih tudi posušimo.

Najbolj poznane vrste metNam najbolj poznane mete so: poprova

meta (Mentha x piperita), klasasta meta

(Mentha spicata), vodna meta (Mentha

aquatica), okroglolistna meta (Mentha sua-

veolens).

Poprova meta (Mentha x piperita)

V naših vrtovih raste v glavnem ta meta.

Danes se v določenih trgovinah dobi po-

prove mete z različnimi okusi, npr. po čo-

koladi. Je košato in bujno razrastla (1 m

visoka) rastlina z živicami. Stebla imajo

lahko rahlo rdečkast nadih, listi so ovalni

do elipsasti. Cvetovi so beli, rožnati, škrla-

tni v klasastih socvetjih. Cveti od aprila do

oktobra. Rasla bo na sončnih kot na pol-

senčnih legah. Da omejimo čezmerno ra-

zraščanje na gredici, vkopljemo pregrade

ali pa jo gojimo kot posodovko. Vsake 3-4

leta jo lahko presadimo v visokokakovo-

stno zemljo brez šote bio plantella uni-

verzal, ki vsebuje kompostirana lesna

vlakna za uravnoteženo strukturo zemlje,

boljše zadrževanje vode in preprečevanje

spiranja organskih hranil. Razmnožujemo

jo z delitvijo ali z živicami. Lahko pa si jo

vzgojimo tudi iz semena.

Klasasta meta (Mentha spicata)

Je košato razrasla trajnica, z zelenimi na-

cepljenimi listi in rahlo vijoličastimi do ro-

žnatimi ustnatimi cvetovi. Cveti od julija

do septembra. Je ena bolj aromatičnih

met nasploh. Vršičke ali posamezne liste

porežemo pred cvetenjem in jih (sveže ali

posušene) uporabljamo za čaje in začinja-

nje solat, omak, jedi iz skute in jajc, sladic,

osvežilnih pijač, sadnih solat in sladoleda.

Primerna tudi za potpurije in dišavne

vrečke, cvetlične dekoracije in kot dodatek

kopelim. Nezahtevna. Če že, jo gnojimo s

kompostom ali kakšnim gnojilom iz pro-

grama bio plantella. Lahko jo gojimo tudi

kot posodovko.

Uporaba mete v kuhinjiUporabljamo predvsem sveže liste. Listi

imajo topel, svež, aromatičen, sladek okus.

Lističi so odlični za pripravo čajev, napi-

tkov, želejev, sirupov, sladkarij in slado-

leda. Dodamo jih omakam, krompirju,

grahu, perutnini, ovčetini in solatam.

Najpogosteje jo uporabljajo v indijski ku-

hinji. Na bližnjem vzhodu se meta upora-

blja pri jedeh z jagenjčkom, medtem ko

vsi vemo, kako pomembna je meta v bri-

tanski in ameriški kuhinji: metina omaka

in metin žele. Je pomembna sestavina v

čajih v severni Afriki in v arabskih deželah.

Je tudi sestavni del alkoholnih pijač: npr.

mojito. Olje iz mete in mentol (izvlečke iz

mete) se uporabljata za dodatek k bonbo-

nom, pijačam, antiseptičnim tekočinam,

zobnim pastam, žvečilkam in čokoladi.

Zdravilnost meteV osnovi so z metinim čajem zdravili bole-

čine v želodcu in prsih. Mentol pa je nepo-

grešljiv (izvleček iz mete) v kozmetični

industriji, živilski in tobačni industriji.

Kristina Škrbec

NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO!

Ekološko vrtnarjenje

Pomirjujoča metaMeta (Mentha sp.) vključuje več različnih vrst, okoli 18. Vse vrste so aromatične trajnice.Imajo močno razrasle prizemne poganjke - živice, oz. stolone, ki zrastejo v večinomapokončno rastoči bujen grmiček. Listi so različnih oblik, barv (vsi odtenki zelene, vijoličasti,modrikasti do sprano rumeni), vonjav in okusa. Cvetovi so beli ali vijoličasti.

–20

%

oli)

–20

%

_

–20

%

ov!

,

Japonska meta v družbi

plazeče trdoleske in sivke.

Švicarska meta z

zelišči: jioagulan,

rožmarin in sivka.

Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:53 AM Page 23

Hrušev plod je torej značilne hruškaste

oblike, večinoma zelene barve, sladek in

razmeroma zelo aromatičen, njegova

trajnost pa je kratka.

Hruška je kot drevo lahko zelo različna

po velikosti in vzgojni obliki. Velikost

hruške delno določa sortna značilnost.

Sorte so po svoji rasti bujno rastoče,

poznamo pa tudi zelo šibko

rastoče sorte. Za velikost

hruševega drevesa v

polni rodnosti pa je

seveda odločilna

podlaga, na ka-

tero je cepljena

žlahtna sorta.

Med podlagami

za hruško ni veli-

kega izbora, saj v

osnovi cepimo hru-

ško na kutino ali na

sejanec hruške. Po-

znamo dva tipa kutine, ki je

primerna za cepljenje hruške. To

sta kutina – MA in kutina – MC. Naj po-

udarim, da to ni sorta kutine, ki jo upo-

rabljamo za pridelavo slastnih kutin,

temveč sta to dva odbrana tipa, ki sta

najprimernejša za podlago, kamor ce-

pimo žlahtne hruške. Podlaga kutina -

MC je nekaj šibkejša v svoji rasti, je pa

tudi bolj občutljiva na nizke tempera-

ture, zato je bolj priporočljiva za toplejše

Ekološko vrtnarjenje

24 www.klubgaia.si

Hruške lepe HeleneKakšna je razlika med odgovorom tretješolca in petošolca,ko ju vprašaš, kakšne oblike je plod hruške? Otrok, kiobiskuje tretji razred osnovne šole našteva: hruška jetrikotne oblike, podolgovata, drugačna kot jabolko, otrok izpetega razreda pa jedrno pove: Ima hruškasto obliko!

Nudijo veliko kombinacij, tako da lahko

zadostimo svojim željam in potrebam.

Opozoril bi le na večkrat zmotno naku-

povanje sadik. Med hruševimi sadikami

obstajajo le nižje in višje rastoče kombi-

nacije med podlago in žlahtno sorto, ni-

kakor pa v drevesnici ne zahtevamo

hruševe sadike, ki je namenjena za »špa-

lirsko« vzgojo. V »špalir« lahko vzgojimo

katerokoli sadiko, saj je »špalir« le plod

naše vzgoje in oblikovanja mlade sa-

dike. Zelo pomembno je, da drevesu na

različni podlagi namenimo primerno

dovolj prostora, da se lahko v celoti raz-

vije in razbohoti, da ga pozneje ne si-

limo v majhnost s pretirano rezjo in

omejevanjem življenjskega prostora.

Nekako po domače bi hruške lahko raz-

delili na: jedilne sorte, tepke in sorte, ki

so jih vsaj včasih uporabljali za prede-

lavo v mošt, kis, žganje. Predvsem pri je-

dilnih sortah je izbor že dolga leta

skorajda nespremenjen. Princesa med

hruškami je še vedno viljamovka in ver-

jetno bo tako še naprej. Viljamovka

predele Slovenije – Primorska, Posavje.

Podlaga kutina – MA pa je nekako naj-

bolj razširjena podlaga za uporabo v in-

tenzivnih sadovnjakih, pa seveda tudi

na domačem vrtu. Ta sorta zraste tja do

4 metrov višine, če ji zato namenimo

vsaj dva metra tlorisne površine. Pripo-

ročam pa, da ima taka kombinacija med

podlago in žlahtno sorto celo življenjsko

obdobje ustrezno in trajno oporo, naj-

bolje je, da namestimo k drevesu dovolj

debelo kovinsko cev, debeline ~5 centi-

metrov. Če imamo dovolj prostora ali če

imamo namen zasaditi travniški sadov-

njak, je smiselno zasaditi hruške, ki so

cepljene na podlago semenjak. Žlahtna

hruška, cepljena na podlago semenjak,

lahko dočaka zelo visoko starost, tudi

100 in več let.

Preprostadelitev sort

Izbor sadik v sad-

nih drevesnicah

je velik in pester.

Viljamovka

Rdeča sorta hruške.

Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:53 AM Page 24

jablano, jerebiko, kutino, glog in še ve-

liko drugih sadnih, okrasnih in divjih

rastlin. Hrušev ožig se v določenih letih

bolj, v določenih letih pa sploh ne po-

javi. Vse je odvisno od vremena v času

cvetenja. Ko je toplo in veliko padavin v

času cvetenja, se bolezen močno in

hitro razvije. Za razvoj te bolezni so bile

zelo primerne razmere v letu 2007, ko je

bila v Sloveniji prava poplava hruševega

ožiga. Če se bolezen pojavi, takoj obve-

stimo ustreznega strokovnjaka, da nam

da napotke za nadaljnje delo in sanacijo

bolezni. Za to bolezen najdemo vse na-

potke na spletni strani FURS. Dober

način boja proti hruševem ožigu je

redno spremljanje in opazovanje naših

dreves. Hruška zelo rada pocvita – ko so

na drevesu že dokaj debeli plodovi, se

pojavijo »pozni« cvetovi, preko katerih

se rastlina s pomočjo čebel z lahkoto

okuži, zato je potrebno vse te cvetove

sproti odstranjevati.

Drug velik problem ima hruška s škod-

ljivcem hruševa bolšica. Hruševa bolšica

»zajeda«, sesa mlade poganjke, ki se zvi-

jejo. Bolšica izloča tudi »mano«, na ka-

tero se naselijo razne glive sajavosti, na

mani pa se tudi »pase« velika množica

žuželk. Vse to bi lahko še nekako prene-

sli, a hruševa bolšica prenaša kar lepo

število raznih virusnih bolezni, ki žal niso

ozdravljive in je tako naša hruška slej ko

prej obsojena na klavrno propadanje.

Tudi o zatiranju hruševe bolšice naj-

demo veliko podatkov na spletu – FURS,

rade volje pa večini pomagajo tudi sad-

jarji in drugi strokovnjaki s področja var-

stva rastlin.

Roman Mavec

Uporabnost viljamovke je zelo vsestran-

ska. Najbolj užitna in slastna je popol-

noma zrela – a ne preveč, saj vse hruške

rahlo napenjajo. Posušena viljamovka

pa je najboljša sladica, šilce dobrega

žganja iz viljamovke pa je tako ali tako

poezija. Edina slabost – za domačo klet,

pa je žal zelo kratek obstoj plodov, saj

nam tudi v najhladnejši kleti viljamovka

obstane le tja do treh tednov ali meseca

dni. Žal je to slaba lastnost večine sort

hrušk, le nekaj sort se lahko dobro skla-

dišči, podobno kot na primer jabolka.

Žlahtnitelji si vseskozi prizadevajo

»ustvariti« nove sorte. Te so lahko: rdeče

obarvane, se dalj časa dobro shranjujejo

v kleti, so »drugačne« oblike kot ostale

hruške. Ves ta trud je popestril ponudbo

sort, tako da lahko najdemo svoj okus v

določeni sorti. Kraljica pa ostaja vilja-

movka.

Med sortami hrušk je zanimiva japonska

hruška – nashi, ki ni nikakršen križanec

med jablano in hruško, temveč čisto na-

vaden tip hruške, ki po okusu ne dosega

evropskih sort, je pa na vrtu nashi

vredno posaditi, saj si s tem povečamo

pestrost okusov in »razširimo« našo

zbirko v vrtu.

Bolezni in škodljivciVečina hrušk je razmeroma odpornih na

bolezni, predvsem v manj intenzivnih

nasadih. Hrušev škrlup ne povzroča

kakšnih večjih problemov, hruška plesni

ne pozna, je pa zelo občutljiva na bak-

terijsko bolezen hrušev ožig. Bolezen je

po hruški tudi dobila ime, kljub temu da

»ognjevka«, kar bi bilo po mojem mne-

nju boljše, primernejše ime, napade tudi

združuje v sebi vse, kar hruška potre-

buje oziroma kar človek od hruške zah-

teva. Je izredno simpatične, »prave«

hruškaste oblike, ima razmeroma nežno

in gladko kožico, ki ob zorenju postane

privlačno rumene barve, z rahlimi, rde-

čkastimi lički. Meso, ki se skriva pod ko-

žico, je nežno, ob polni zrelosti se nam

v ustih dobesedno stopi. O aromi, ki je

nedvomno vrhunska, pa je več ali manj

škoda tratiti besede.

Hrušev škrlup.

Poškodovani plodovi zaradi uporabe

neprimernega sredstva proti boleznim.

Hruševa bolšica – škodljivec

prenaša virusne bolezni.

Ustavite sadno gniloboSadna gniloba je bolezen, ki povzroča gnitje plodov v nasadu

in pri skladiščenju. Za zmanjševanje okužb v času

zorenja uporabite pripravek vivera chorus. Prvič se tretira tri

do štiri tedne pred obiranjem,

drugič pa en teden pred obiranjem.

Na obseg okužbe vplivata vreme in

mehanske poškodbe plodov. V

nasadih redno odstranjujte

plodovne mumije, ustrezno skrbite

za zračnost krošnje, redčite plodove

in preprečite mehanske poškodbe.

NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO!

Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:53 AM Page 25

Ekološko vrtnarjenje

26

Znebimo se težav med vrtninami

Prva težava, ki je letos mnoge presenetila,

so bile nizke temperature skoraj vso po-

mlad. Zaradi tega bodo plodovke celo po-

letje nekoliko bolj občutljive kakor smo

navajeni. Mnoge so že ali pa jih še bodo

presenetili deformirani plodovi paradiž-

nika, pa tudi paprike, ti so posledica pren-

izkih temperatur pri presajanju plodovk v

grede in rastlinjak. Plodovi so nekoliko dru-

gačni, a kljub temu povsem užitni. Tudi za-

kasnjeno cvetenje, odpadanje cvetov in

sušenje plodičev bučnic so posledica neu-

godnih vremenskih razmer. Za letos je pre-

pozno, kaj pa lahko naredimo v bodoče?

Vsekakor plodovk ne sadimo na prosto

pred prvim majem, paprike in jajčevca pa

ne pred 15. majem. Če vam takrat vrtnarji

skušajo prodati prevelike sadike (nad 30

cm) jih zavrnite in poiščite manjše, pri-

merno velike sadike. Te veliko bolje prene-

sejo take stresne razmere. Tisti, ki vas

neuspevanje plodovk spravlja v stres, pa

si res čim prej omislite rastlinjak.

Naši vremenarji nam zdaj zelo natančno

napovedo vsako vremensko spremembo.

Dan pred napovedanim hitrim skokom

temperatur navzdol rastline poškropimo in

zalijemo s pripravki, ki vsebujejo aminoki-

sline kot je bio plantella vita. Tla okoli rast-

lin, posebej tistih, ki potrebujejo višje

temperature, zastremo s slamo ali senom.

Pripravke z aminokislinami uporabljamo

enkrat tedensko dokler se ne ogreje. Ko se

ponovno ogreje, pa rastline zalijte s narav-

nim organskim gnojilom bio plantella vrt,

da bodo čim prej ponovno pričele z rastjo.

Med doma pripravljenimi pripravki blaži

mraz pripravek iz baldrijanovih nadzem-

nih delov, protistresno pa deluje tudi čaj

iz ognjičevih ali regratovih cvetov. Pogno-

jimo pa lahko tudi z namočenimi kopri-

vami in gabezom.

Visoke temperature Naslednji stres pa je rastlinam prinesel

prvi vročinski val. Sprva so sicer lepo za-

gnale, saj jim je toplota odgovarjala, a

kmalu so se mnogim pojavile prve težave.

Veliko prekmalu so se pojavile fiziološke

motnje, ki pa jih letos številni zamenjujejo

za bolezen. Na plodovkah, predvsem pa-

radižniku se je že na prvih plodovih poja-

vilo gnitje muhe, spodnjega dela plodu,

kumare in bučke pa se sušijo. Tudi robovi

solate postajajo črni. Vse to so posledice

trenutnega pomanjkanja kalcija v samih

plodovih. Večja verjetnost je, da se bo to v

prvem stresnem trenutku zgodilo, če ste

pretiravali z gnojenjem z organskimi gno-

jili, enako opažamo tudi pri bučnicah.

Drugi vzrok je neenakomerna preskrba z

vodo. Hitri skoki temperatur, potem pa še

neenakomerno zalivanje sta vzrok, da se

je letos ta težava pojavila že zelo zgodaj.

Vendar se vedno pojavi v vročem delu po-

letja. Zato naj vam bo vodilo, da nikoli ne

pognojite bolj kakor so navodila, zalivanje

pa mora biti redno. Gredice spomladi za-

stremo s slamo, v vročini pa je bolje, da so

zastrte s svežo, zeleno organsko prekrivko,

pokošeno travo, koprivami… Zalivamo

celo gredo, ne samo okrog rastlin, posebej

v vročinskih valovih. Zastirke pa bodo

ohranile tla vlažna dalj časa. Rastlinam do-

dajamo plantella kalcijevo listno gnojilo.

Zakaj pa so letos rastline bledeLetos je prišlo zaradi nizkih temperatur še

do pomanjkanja magnezija v samih rast-

linah. Očitno so prenizke temperature pre-

prečile sprejem tega hranila v same

rastline. Najbolj se to pozna na papriki in

fižolih. Pomanjkanje magnezija je običa-

jen pojav na listih paradižnika. Letos pa je

ta pojav zelo zgoden in je prestrašil

mnoge vrtičkarje. Spodnji listi so dobili iz-

razite rumene pege, ki jih obdajajo zelene

listne žile. Paradižniku magnezija ni potre-

bno dodajati, saj običajno toplejše vreme

ta pojav ustavi, ob prvem obiranju pa tako

spodnje liste odstranimo. Če pa se širi na

Tako drugačni plodovi so posledica

mrzlega maja.

Pepelaste plesni so najpogostejše na

bučnicah.

Rja na česnu, pogosto se pojavi v suhi

jeseni tudi na fižolu.

V prvi polovici leta 2013 je vreme v Sloveniji pokazalo vso svojo pestrost, zaradi katere jeSlovenija tudi lepa in zanimiva. Žal pa seveda take razmere prinašajo kar nekaj težav vzelenjavni vrt.

Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:53 AM Page 26

pa rastline redno enkrat tedensko poškro-

pimo. Uporabimo lahko sojin lecitin bio

plantella super-f ali izvleček njivske pre-

slice bio plantella natur-f, ki je ob rednem

tedenskem varstvu dokazal 90 % uspeh.

Doma lahko naredimo čaj iz cvetov rmana

ali listov timijana, naredimo koprivni, be-

zgov ali pa čebulni pripravek. Tudi razred-

čeno mleko ali sirotka pomagajo. Najbolje

je uporabljati izmenično, enkrat eden,

drugič drugi pripravek vsaj enkrat teden-

sko. V vročem in vetrovnem vremenu ne-

varnost ni velika in zadoščajo kalcij,

aminokisline ali alge. Zelo majhna je tudi

nevarnost v rastlinjakih ali pod strehicami.

Miša Pušenjak

NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO!

zgornje liste, potem je seveda nujna upo-

raba listnega gnojila z magnezijem. Pa-

priko in predvsem fižol pa najprej

okopljemo, ogrnemo, dobro zalijemo s

pripravkom bio plantella vrt, nato pa še

poškropimo z magnezijem.

Škodljivci so letos redenpojavRes je, letos so nas uši presenetile že zelo

zgodaj. Uši je najlažje odstraniti, saj imamo

na voljo zelo dobro delujoče ekološke pri-

pravke na bazi naravnega piretrina iz izvle-

čka rastline dalmatinski bolhač bio

plantella flora kenyatox verde, ki pa ga

upam že vsi poznate. Deluje na vse vrste

uši, pa tudi na pršice. Pomembneje je, da

veste, da teh naravnih pripravkov ne upo-

rabljamo, ko sije sonce, saj le to močno

zmanjša njihovo moč. Tudi visoke tempe-

rature ga oslabijo, zato je nujno, da poča-

kate prav do noči. Vsekakor z njimi ne

pretiravati, rastline poškropimo enako-

merno, vendar ne večkrat po istem mestu.

Bolje je čez dan ali dva tretiranje ponoviti,

kakor naenkrat preveč poškropiti.

Od domačih pripravkov se boste uši zne-

bili s pripravki iz listov rabarbare, pelina ali

vratiča, kopriva je manj učinkovita.

Rje, pegavosti, plesni letosniso najmočnejšeMočneje se je letos pojavila samo rja na

česnu. Rje prepoznamo po rdeče-rjavo in

oranžnih pegah, ki pa morajo na prstu pu-

stiti sledove. Kakor hitro opazite prve pege,

uporabite presličine pripravke kot je bio

plantella natur-f. Z njimi liste dobro omo-

čite, tretiranje pa ponovite trikrat v pet-

dnevnih presledkih, vedno po sončnem

zahodu in vselej, ko so rastline ohlajene.

Pepelaste plesni so močnejše v vročem

delu poletja, vendar morajo biti prisotne

jutranje rose. Proti njim je veliko naravnih

pripravkov v trgovinah, tudi preslični in iz-

vlečki sojinega lecitina, kot je bio plantella

super-f bodo pomagali, vendar le takoj v

začetku napada. Z radiča, blitve in peter-

šilja jih lahko sprva tudi operete z močnej-

šim curkom vode ali napadene liste

preprosto porežete in uporabite. Pri radi-

čih lahko porežemo samo liste prezim-

nega radiča, letnega ne režemo.

Paradižnikove plesni nasnajbolj skrbijoNajbolj pa se vrtičkarji bojijo plesni, pred-

vsem krompirjeve (paradižnikove). Proti

njej pa se je res potrebno nekoliko bolj bo-

riti. Kar nekaj možnosti je, vendar vse zah-

tevajo redno škropljenje. Vsekakor na vrtu

ne uporabljamo sintetičnih, kemičnih

sredstev za varstvo rastlin. Najprej se je

potrebno potruditi in redno odstranjevati

zalistnike, to je pomembno posebej letos.

Ko poberemo celo etažo plodov, pore-

žemo tudi vse liste do nje, tako poskrbimo

za zračen in svetel nasad. Ne pretiravamo

z gnojenjem, seveda pa poskrbimo, da

imajo rastline dovolj kalcija. V nevarnosti

Pelete za zatiranje polževDa bi se v celoti znebili polžev, v vrtu okoli rastlin potresemo

pelete bio plantella arion +, ki so tako slastne, da jih odvrnejo

od uživanja rastlin. Uporabimo jih v odmerku 5 g/m2. Potresemo ga v večernih

urah, ko polži prilezejo iz skrivališč. Sredstvo potresemo po

površini, kjer se nahajajo ali pa pripravek nastavimo v zato

posebej pripravljeno posodico. Pelete delujejo ciljno na

vse vrste polžev. Ker so obstojni tudi v vlagi, delujejo

tudi takrat, ko je napad polžev največji. Pelete bio

plantella arion + poiščete v specializiranih

trgovinah, kot so: kmetijske zadruge, semenarne,

Semenarnine trgovine Kalia, vrtni centri. Pakiranje

250 g se kupi brez FFS izpita. Ohranite svoj vrt

varen pred požrešnimi polži - uporabite učinkovite

pelete bio plantella arion +.

Pomanjkanje kalcija na plodovih

paradižnika, paprike in solate.

Vsak vrtičkar se boji takega prizora:

krompirjeva plesen na paradižniku.

Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:53 AM Page 27

Gaia na obisku

Samooskrbapri PrimožičevihV vasi Pšata, Dol pri Ljubljani, smo v začetku julija obiskaličlana Kluba Gaia, Nušo in Lojzeta Primožič. Zakonca obpomoči širše družine skrbita za manjši obhišni vrt in njivo ssadovnjakom, kjer pridelajo sadja in zelenjave za celoletnooskrbo.

Naša članica Nuša je letos zelo zadovoljna z rastlinjakom, ki

je svoj prostor že pred leti našel v vrtu blizu hiše. Tako iz

kuhinje do lonca pot ni dolga. Zaradi dolge zime je delo na

njivi in vrtu zamujalo, v rastlinjaku pa je bilo dovolj

zelenjave pozimi in v zgodnji pomladi. Gospa Primožič zato

rastlinjak priporoča v vsak dom. V njem poleti goji

paradižnik, papriko, kumare, v kotu je prostor našla celo

artičoka, ki jo letos namerava prezimiti.

Člana

Nuša in Lojze

Zelišča potrebujejo veliko svetlobe in sonca, zato je

najprimernejše rastišče tisto, ki je obsijano z opoldanskim

soncem. Tla morajo biti prepustna, v njih se ne sme nabirati

stoječa vlaga. Gredico je v bližini rastlinjaka, tako imajo

zelišča krajšo pot od gredice do kuhinje.

Paradižnik je ga.

Nuša zalila z

domačo gabezovo

prevrelko, ki ji je

dodala tudi

tekoče organsko

gnojilo na osnovi

morskih alg bioplantella vrt, to

zelo ugodno

deluje na rast,

ukoreninjenje in

povečanje pridelka.

Zdrav paradižnik

je v tedenskih

presledkih redno

varovan tudi s

pripravkom na

osnovi njivske

preslice bioplantella natur-f,

ki rastline krepi.

Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:53 AM Page 28

julij 2013 29

Članica Nuša je v vrtu že poskrbela za

zastirko iz pokošene trave. V tem letu je

njen vrt prva vročina obiskala sredi

junija. Takrat je zastrla predvsem

plodovke, ki so najbolj občutljive na

pomanjkanje vode. V času našega

obiska smo skupaj pripravili zastirko iz

slame, praproti in listov bezga med

paradižniki. Praprot in bezeg naj bi

nekoliko omejili skrivanje polžem pod

slamo. Za uspešno omejevanje polžev

v vrtu smo uporabili nadvse učinkovite

pelete bio plantella arion +, ki so

dovoljene v ekološki pridelavi.

Hruške so gojene ob žici,

nekaj pa je cepljenih na

nizke podlage in so gojene

v vzgojni obliki. V času

našega obiska je junijska

lepotica že prestopala v

fazo zorenja. Mož Lojze jo

ima še posebno rad, saj v

običajnih letih zori konec

junija ali v začetku julija,

njeno meso pa je

rumenkasto bele barve,

srednje čvrsto, srednje

sočno, sladko, dobrega

okusa. To leto bo zorela nekoliko kasneje. To je opaziti tudi na sliki, saj se osnovna

rdečkasta barva še ni spremenila v rumeno. Na listih je opaziti znake hruševe rje,

ki na pridelek ne bo bistveno vplivala.

V času obiska so v predelu sadovnjaka zoreli: maline, ribez, josta,

kosmulja, pojavile so se tudi prve obarvane ameriške borovnice.

Otroci so najbolj navdušeni nad rumenimi, sladkimi malinami, v

sadovnjak jih privabljajo tudi prve debele ameriške borovnice.

Kmalu se bodo gostili tudi z zgodnjimi jabolki. Še posebno so

navdušeni nad beličnikom, med hruškami pa bo prva na

jedilniku junijska lepotica. G. Lojze je v domačem samooskrbnem

sadovnjaku ponosen tudi na asimino, kaki, žižulo in drugo

eksotično sadje, ki v domačih vrtovih še ni tako pogosto.

Rešitev za listno luknjičavost koščičarjev in ušiOb močnejšem napadu bolezni je listje na drevesu videti kot

prestreljeno. Jeseni in spomladi je dobro opraviti varstvo z

bakrenim pripravkom vivera cuprablau-z, v mokrih letih

poskrbimo za varstvo z registriranimi sredstvi še v aprilu in

maju. To bolezen je opaziti tudi na marelici in breskvi. Naš

član Lojze nam je zaupal, da je bilo letos največ težav z

ušmi, ki jih je v začetnih fazah razvoja ustavil s pripravkom

bio plantella aktiv-r. Davor Špehar

Na češnji, ki vsako leto

obilno rodi, letos ni

plodov. Na listih je opaziti

luknje, cvetni nastavki in

poganjki pa se sušijo, kar

je posledica cvetne

monilije. Za izpad

prideleka pri češnji je to

leto kriv dež in z njim

povezana cvetna monilija.

Luknje v listih so nastale

zaradi bolezni, ki jo

imenujemo listna

luknjičavost koščičarjev.

Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:53 AM Page 29

Oblikovanje vrta

Žive meje vseh vrst

Žive meje lahko oblikujemo iz velikega

števila grmovnic. Tudi višina in širina ži-

vice lahko varirata od 30 cm pa tja do 6

m in več. Vse je odvisno od izbora rast-

line. Živa meja je lahko zasajena iz ene

same rastlinske vrste, lahko pa jo obliku-

jemo iz različnih cvetočih grmovnic. Po-

memben je pravi izbor.

Zimzelene žive mejeOd zimzelenih rastlin za žive meje upo-

rabljamo: tise, kleke, lovorikovce, pu-

špane, kosteničevje in bodike. Bodika

je tudi ena izmed redkih rastlin, ki dejan-

sko izvaja funkcijo meje – je preveč bo-

deča, da bi kdo šel skozi. Nekoč je bila

kalina ali liguster grmovnica, ki se je naj-

pogosteje uporabljala za zasaditev žive

meje. Je delno vedno zelena in njeni

drobni lističi so se skladali z večino za-

saditev in okolij. Tudi višina ligustrove

žive meje je lahko različna, od 30-40 cm

pa tja do 1,5 ali 2 m. Kot živica potrebuje

vsaj 2 x letno rez. Zelo dobro prenaša

pomladitve in se tudi po močni rezi

hitro obraste. Zaradi večkratnega obre-

zovanja so kalino počasi nadomestile

zimzelene rastline s stožčasto rastjo.

Danes največkrat uporabljene rastline

so kleki ali Thuja occidentalis. Te rastline

so sicer zelo uporabne za razmejitve.

Kot žive meje v urbanih sredinah so še

sprejemljive. Na podeželju pa je klek

zelo moteč element, ki se nikakor ne

sklada z našo naravno krajino. Veliko pri-

mernejša je uporaba tise ali pa gabra

oziroma bukve. Tako kot kalina ima tudi

klek nekaj posebnosti pri oblikovanju.

Za zasaditev je najprimernejša osnovna

vrsta, ki jo je potrebno obrezovati tako

pogosto kot liguster. Mladih rastlin ste-

brastih sort klekov v začetku ni potre-

bno obrezovati, z leti pa tudi te rastline

potrebujejo redno rez in čiščenje suhih

vejic v notranjosti.

Listopadne žive mejeNasprotje zimzelenih živih mej so listo-

padne, te pa so lahko le zelene ali cve-

toče. Zelo plemenita živica je zasajena s

sadikami bukve. Tako bukev kot gaber

imata lastnost, da mlade liste ohranita

na vejah skozi vso zimo. Odvržeta jih

šele tri tedne pred novim brstenjem in

olistanjem. Tako smo pri listopadnih

rastlinah pred neželenimi pogledi zašči-

teni tudi čez zimo.

Listopadne grmovnice, ki so primerne

za žive meje, so: gaber, bukev, trdole-

ska, maklen, medvejka, petoprstnik,

hibiskus, forzicija, itn. Lepe so tudi ži-

vice iz cvetočih grmovnic. Medvejke s

spomladanskim cvetjem pozdravijo

dolgo pričakujočo pomlad, pozneje pa

vnašajo mir v vrt s svojimi nežno zele-

nimi listi. Petoprstniki cvetijo nekoliko

pozneje, vendar pa je to cvetenje toliko

daljše, celo do prvih mrazov.

Pri izboru listnatih rastlin se lahko odlo-

čimo za mešan nasad. Lahko zasadimo

rastline z različno barvo listov ali pa v

nasad dodamo cvetoče grmovnice. Pri

izbiri rastlin je pomembno, da upošte-

30 www.klubgaia.si

V živih mejah lahko oblikujemo

skulpture nam priljubljanih živali.

Raf se je pravočasno lotil oblikovanja

žive meje.

Petoprstnik

obrežemo jeseni,

lahko tudi z

motornimi

škarjami. Z njimi

oblikujemo

zunanji izgled.

Potem iz vsakega

grma izrežemo 2-

3 starejše

poganjke. Tako

živico redčimo in

pomlajujemo.

Vrt oblikujemo z rastlinami, ki jih posadimo posamično ali vskupine: Drevesa v vrtu so najbolj opazni, z leti tudi najvišjigradniki vrta. Trajnice s svojo raznolikostjo dodajo v vrtceloletno pestrost. Grmovnice pa se pojavljajo v različnihfunkcijah in ena med njimi je tudi ta, da namesto klasičneograje umestimo zeleno, vedno spreminjajočo se mejo.

Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:53 AM Page 30

jemo. V nasadu, je

grmovnice potre-

bno negovati v ra-

zličnih letnih časih,

a hkrati moramo

imeti v mislih, da

tvorijo celoto. Ve-

čina se jih oblikuje

z izrezovanjem, kar

je ena lažjih oblik

negovanja, vendar

je ne smemo izpustiti. Najožja zimze-

lena živa meja, ki lahko sega zelo visoko,

je bršljanova živa meja. Omejitev je vi-

šina, do katere jo še lahko brez težav

vzdržujemo.

Rastni pogoji in oskrbaNajboljši čas za zasaditev živic je jesen,

saj je večina sadik pripravljenih z golimi

koreninami ali s koreninsko balo. Sa-

dilna razdalja med rastlinami je odvisna

od izbora rastlin in želene gostote. Pri

rastlinah, ki zrastejo v višino več kot 2 m,

je ta razdalja 40 – 50 cm. Ob sajenju pa-

zimo na razdaljo v vrsti in oddaljenost

med rastlino in mejo. Pozorni smo, da

rastlin ne sadimo preblizu meje, ker jih

bomo morali v času rasti negovati tudi

z zadnje strani. Ob zasaditvi jim vedno

dodamo organsko gnojilo plantella or-

ganik, ki nudi rast-

linam prva hranila

za rast in zaradi mi-

kroorganizmov v

organski snovi

skrbi za sprejem

hranil, ki so v tleh.

Spomladi rastline

pognojimo z mem-

branskim gnojilom

plantella formula

365 in izberemo za

našo živico ustre-

zno pripravljeno

formulacijo – za

žive meje ali za okrasne rastline. Za kre-

pitev rastlin ni odveč, če jih nekajkrat

letno zalijemo z visoko kakovostnim or-

ganskim tekočim gnojilom bio plantella

vrt ali vitaminskim kompleksom bio

plantella vita. Vedno več škodljivcev in

bolezni se pojavlja tudi na okrasnih rast-

linah in živica nam bo hvaležna, če jo

bomo s temi dodatki ojačali.

Zimzelene žive meje običajno obrezu-

jemo dvakrat letno, spomladi aprila in

poleti avgusta. Zaradi spomladanskih

nizkih temperatur se čas rezi lahko pre-

makne do sredine maja. Tudi poletnim

vročinam se je bolje izogniti in rez lahko

opravimo v začetku septembra. Pazimo,

da ne obrezujemo v močnem soncu, saj

poškodovani listi dobijo opekline.

Karin Bejo

julij 2013 31

vamo rastišče, kjer

bodo rastline rasle

in njihov način ra-

zraščanja. Zelo po-

srečene so

kombinacije do-

brovit s hibiskusi.

Spomladi cvetoča

dobrovita nam po-

lepša pomlad, po-

leti cvetoči hibis-

kus pa lepša vrt

skozi poletje v je-

sen. Obe grmov-

nici se negujeta

podobno – z izrezovanjem poganjkov.

Jeseni izrežemo nekaj poganjkov iz vsa-

kega grma dobrovite in hibiscusa in

tako bomo vzdrževali višino rastlin, nji-

hovo širino in skrbeli za nenehno pom-

lajevanje grmov.

V mešanem nasadu lahko zasadimo tudi

maklen, rdečelistno bukev, glog in tudi

kakšno tiso ter tako pričaramo pestrost

in razgibanost zasaditve, ki je lahko

enaka po širini in zelo različna po višini.

Za mešano živo mejo iz cvetočih grmov-

nic se odločimo šele, ko zelo dobro po-

znamo njihovo vzdrževanje. Saj ključ do

lepe živice je prav način, kako jo negu-

Bršljanova živa meja rabi oporo.

Cvetoče

grmovnice ob

stezi zastirajo

pogled na

sosedovo

območje.

Naravna talna inokrasna oblogaDEKORATIVNOBOROVO LUBJE• Pripomore k

nastajanju humusa• Øœiti tla pred izsuøitvijo• Prepreœuje razraøœanje

plevela• Zmanjøuje potrebo

po zalivanju rastlin

Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:54 AM Page 31

Ve se, da pomanjkanje vitamina D pri otrocih povzroča rahitis;

pri odraslih bolezen mehkih kosti (osteomalacijo), pri starejših

pa pripomore k razvoju krhkih in lomljivih kosti ali osteopo-

roze. Poleg tega pa vitamin D med

drugim krepi tudi naš obrambni

sistem, pomaga zdraviti artritis,

onemogoča višanje krvnega tlaka

ter zmanjšuje možnost zboleva-

nja za sladkorno boleznijo tipa 2.

Ljudje, ki imajo dovolj vitamina

D, manj obolevajo za srčno-žil-

nimi boleznimi, pozimi imajo

astmatiki manj okužb dihal.

Vitamin D nastaja v koži pod

vplivom sončnih žarkov, nekaj

pa ga je tudi v mastnih ribah

severnih morij (največ v lo-

sosu), jajčnem rumenjaku, s

soncem obsijani zelenjavi

itd., pa tudi v posebnih ka-

pljicah (holekalciferol), ki jih

dobimo v lekarnah, a samo

na recept. Zelenega, ki za

zavarovanca ni plačljiv,

lahko zdravnik napiše

samo ljudem z osteopo-

rozo in osteopenijo; be-

lega, plačljivega, pa vsem, za katere

presodi, da jim bo jemanje vitamina D koristilo.

Sicer pa dobimo dovolj vitamina D, če imamo poleti trikrat na

teden po 10 do 15 minut roke (ali noge) in obraz izpostavljene

soncu med enajsto in šestnajsto uro. Vendar v tem času koža

ne sme biti namazana s kremo z zaščitnim faktorjem, ki je višji

od osem, sicer sončni žarki ne mo-

rejo prodreti skoznjo.

Drugače pa na naj bi se pred od-

hodom na sonce zavarovali z

dobro zaščitno kremo - čim višji je

faktor, bolj varuje pred škodljivimi

UV žarki; ali se zaščitili s primernimi

oblačili in pokrivali.

Več preberite v poletni številki

Vzajemnosti.

Revija Vzajemnost je namenjena upoko -jencem in izhaja vsak prvi četrtek vmesecu.V devetintridesetih letih je postala za -nesljiva spremljevalka sta rejših ljudi, sajverodostoj no piš e o pokojninskih temah inraz no vrstnih socialnih preje m kih. Svojimnaročnikom brez plačno, pisno in potelefonu od govarja na pokojninska inpremo ženjsko-pravna vpraša nja ter vpra -šanja s področja delovnega prava, socialnevarnosti, zdravstvenega varstva, skrbi zastarejše in osebne stike.

V Vzajemnosti so koristni članki o zdravju, prehrani in gibanju, čemurmoramo v zrelih letih posvetiti še posebno pozornost. Prav tako patudi druženju in sprostitvi, zato vsak mesec objavlja kakšen prijetenter cenovno ugoden izlet ali letovanje po meri starejših. Ne manjkaniti branja za razvedrilo, križank, vzorcev ročnih del in nagradnih iger.Za druženje svojih bralcev skrbi tudi z brezplačnimi malimi oglasi,prek katerih si naročniki iščejo partnerje in prijatelje.Naročniki pa so tudi člani Kluba Vzajemnost in s klubsko karticolahko v več kot 130 trgovinah, podjetjih ter zdraviliščih uveljavljajorazlične popuste. Imajo pa še tudi številne druge ugodnosti. Revija ni v prosti prodaji. Polletna naročnina je 11,40 EUR.Več o reviji na www.vzajemnost.si.

Za več informacij ali BREZPLAČNI OGLEDNI IZVOD

pokličite na tel. številko: 01 530 78 44.

Naročam glasiloPriimek in ime __________________________________________

Leto rojstva ____________________________________________

Ulica in hišna številka ____________________________________

______________________________________________________

Kraj in poštna številka ___________________________________

Telefon _______________________________________________

Datum ________________________________________________

Podpis ________________________________________________

Izpolnjeno naročilnico pošljite na naš naslov:Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana.

! !

Sonce je koristno, a tudi nevarnoZaradi vse večje nevarnosti razvoja kožnega raka nas dermatologi neprestano opozarjajo,naj se izogibamo soncu med 11. in 16. uro. Vemo tudi, da je dolgotrajno sončenje brezzaščite škodljivo. Toda vitamin D nastaja v koži pod vplivom UV sončnih žarkov prav vteh »kritičnih urah«! In ta vitamin je za organizem zelo pomemben.

Revija Vzajemnost predstavlja

Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:54 AM Page 32

Primerno rastišče in sosedjeNajugodnejša za rast kitajskega zelja so dobro odcedna in ro-

dovitna vrtna tla. Za potrebno količino hranil pa bo poskrbel

odmerek organskega ali kompleksnega mineralnega gnojila že

pred setvijo. V drugi polovici julija in v začetku avgusta ga se-

jemo na grede, s katerih smo pobrali korenček, zgodnji krompir,

nizek stročji fižol ali grah. Pri zgodnejših setvah nam navadno

zaradi vročega in suhega vremena prehitro uide v cvet. Dobri

sosedje kitajskemu zelju so: špinača, ko-

lerabica, fižol in grah, nekoliko

slabši pa redkvica in redkev.

Direktna setev v vrtKitajsko zelje sejemo na raz-

daljo 40 cm med vrstami in

ga kasneje redčimo na 30 cm

v vrsti. Presajanja ne prenaša

dobro, saj za dolgo zaostane v

rasti in lahko se zgodi, da ga hladna

jesen preseneti, še preden oblikuje

glave. Kitajsko zelje lahko režemo v vseh razvoj-

nih stopnjah, saj se po vsakem rezanju spet obraste,

njegovi krhki listi pa se kasneje sklenejo v glave. Najlepši raz-

voj mu omogočijo tople jeseni. Hibrid Nagaoka F1 je zgodnje

kitajsko zelje, ki oblikuje lepo, pokončno in široko glavo že

dobra dva meseca po setvi. Glavice so izredno kompaktne in

okusne.

Potrebno je redno okopavanjeČe smo tla pognojili že pred setvijo, dognojevanje ni potre-

bno, posevek pa moramo redno okopavati, da ga ne preraste

plevel. Ko rastline dosežejo velikost 10 do 12 cm, tla okrog

njih prekrijemo z organsko prekrivko (slama, pokošeni travni

ostanki, lubje..), ki preprečuje rast plevela in varuje tla pred iz-

sušitvijo. Sicer pa kitajsko zelje potrebuje veliko vode, pred-

vsem v začetku rasti. Od škodljivcev so nadležni bolhači in

stenice, ki lahko na listu pustijo le skelet. Od bolezni pa je naj-

nevarnejša golšavost kapusnic, ki se ji lahko izognemo že s

pravilnim kolobarjenjem, tako da na isti gredici ne gojimo za-

poredoma zeljevk.

33

Zelenjavni vrt

Kitajsko zelje

julij 2013

Pridelek in shranjevanjeKitajsko zelje režemo sproti, ko glave še odraščajo, saj tako

naredimo prostor še ostalim nedozorelim glavam.

Če pa imajo rastoče glave dovolj prostora, jih

lahko nekaj časa še pustimo rasti. Jesenski

mraz jim ne škoduje in na rastišču zdržijo še

dolgo, mi pa jih sproti pobiramo in upora-

bljamo ter imamo tako vso jesen na voljo

sveže glave. Takrat bo prišel do polnega iz-

raza tudi njegov okus, predvsem če ga bomo

uživali v solati. Po pobiranju odrezane glave

pustimo dva dni veneti na soncu, saj se tako bolje

skladiščijo.

V shrambi ali kleti hranimo kitajsko zelje do dva meseca, s

koreninami vloženega v pesek.

Andreja Tomšič, Vrtni centri Kalia

To okusno, hitro rastočo in vsestransko uporabno vrtnino pridelujejo v Aziji že dolgastoletja, pri nas pa se je razširila šele v drugi polovici prejšnjega stoletja. Njegovo osrčjenam služi za pripravo okusne solate, rebra pa so odličen nadomestek belušev. Iz njegovihmladih, krhkih listov lahko pripravimo »špinačo« in ko sklene glave, ga pripravljamo kotohrovt. Glave lahko tudi kuhamo in narežemo na rezine, preko katerih polijemo zabelo izpraženih drobtin, kisa in olja ali kisle smetane.

Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:54 AM Page 33

Šmrkava babaZaradi stalno delujočih mehaničnih in kemičnih procesovnastajajo na mestih, kjer je kamnina odpornejša, skalni rogljiin stolpi oziroma samotarji. Ti se najpogosteje pojavljajo vstranskih apnenčastih in dolomitnih grebenih, zato jih je vSloveniji največ na alpskem in kraškem območju. Eden odtakšnih skalnih samotarjev, imenovan Šmrkava baba, se jeskozi stoletja izoblikoval tudi na južnem pobočju Čavna inga je bilo včasih, ko to pogorje še ni bilo tako zaraščeno kotdanes, prav lepo videti iz doline.

vano ter dobro označeno planin-

sko pot skrbijo tamkajšnji planinci

in lovci.

Po udobni, rahlo valoviti stezi

smo večinoma hodili po gozdu, le

tu in tam so nam redkejši sestoji dreves in

grmičevja dopustili čudovite poglede

proti Vipavski dolini. Na obeh straneh

dobro uhojene poti se je v mešanem

gozdu ter občasno na gruščastih in kam-

nitih predelih bohotilo raznovrstno cve-

toče rastlinje. Pri tem so našo pozornost

najprej pritegnili razvejani, do poltretjega

metra visoki grmi šmarne hrušice, katere

beli cvetovi so združeni v latasta socvetja

na koncu poganjkov. Iz njih se razvijejo

kot grahovo zrno veliki pečkati plodovi, ki

so sprva zelenkasti do rdečkasti, v zrelem

stanju pa so modro črni z nekoliko svetlej-

šim poprhom; so užitni in prijetnega

okusa.

Sredi maja smo v Ajdovščini zavili proti Lo-

kavcu in se po sedmih kilometrih, dva ki-

lometra pred Predmejo, med Tuneli in

kamnolomom, ustavili na izhodišču (775

m) srednječavenske poti, ki so jo v prete-

klosti nadelali gozdarji in z njo povezali

štiri gozdarske postojanke: Predmejo,

Čaven, Selovec in Krnico nad Vitovljami.

Zdaj za to nezahtevno in skrbno vzdrže-

34 www.klubgaia.si

Slovenski naravni biseri

Clusijev svišč

Dišeči volčin Šmarna hrušica

Šmrkava baba

Mračice, svišči, volčiniNa robovih melišč so nas navdušile večje

in manjše blazine usnjatih, skoraj zimzele-

nih, rahlo bleščečih in na vrhu srčasto zao-

bljenih listov, ki so dali ime srčastolistni

mračici, katere glavičasta socvetja svet-

lomodre barve so se pozibavala na pribli-

žno deset centimetrov visokih neolistanih

steblih. Ko smo se približali slikovitemu

grebenu, ki mu domačini rečejo Police, so

se v skalnih razpokah poslavljali avriklji, pri

tleh pa so nas pozdravljali temnomodri

Clusijevi svišči in rožnati šopki dišečega

volčina. Privlačni zvonasti cvetovi vrh krat-

kega stebelca sodijo – poleg planike, sleča

in murke - v klasični planinski šopek. Res

je, da cvetovi jožefice, kakor tudi pravijo

dišečemu volčinu, prijetno dišijo, vendar

je to lastnost vseh volčinov.

Po uri hoje smo z vodnikoma Antonom

Kreševcem in Jožetom Vodopivcem, prejš-

njim in sedanjim predsednikom kamenj-

ske planinske sekcije, ob poti prišli do 26

metrov visoke Šmrkave babe, skalnega

stolpa, ki v premeru meri 7,5 metra. Po

ljudski domišljiji naj bi ta osamelec pred-

stavljal okamnelo, grdo, hudobno, staro

babo, ki je s črnim ogrinjalom jahala na

oslu in ji je stalno teklo iz nosu; srečanja z

njo so se zlasti bali popotniki v Trst in

otroci.

Boris Dolničar

Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:54 AM Page 34

Da bi pri muhah prekinili razmnoževalni cikel, moramo

ukrepe zatiranja usmeriti tako na ličinke kot na odrasle muhe.

Zelo pomembno je vzdrževanje higiene, da odstranimo

možna razmnoževalna mesta. Glavni vir hrane ličink so

ostanki hrane, kamor odrasle muhe ležejo jajčeca. Za omeje-

vanje škodljivega vpliva komarjev na človeka uporabljamo tri

glavne pristope, in sicer: zatiranje populacij komarjev s kemij-

skimi spojinami (insekticidi), izsuševanje vodnih teles, kjer se

razmnožujejo in naseljevanjem naravnih plenilcev ter z upo-

rabo sredstev, ki preprečujejo stik komarjev z ljudmi.

Osebna zaščita pred klopi in komarjiKadar se gibljemo v naravi, si lahko pred nadležnim

mrčesom pomagamo z uporabo repelenta effect fa-

mily protect. Učinkovito nas zaščiti pred klopi, ko-

marji in tigrastimi komarji ter pred večino vrst muh,

uši in bolh. Uporablja ga lahko vsa družina, tako

otroci kot tudi nosečnice. Nudi učinkovito zaščito do

7 ur, nima vonja ter ne draži kože. Enakomerno ga po-

pršite po izpostavljenih delih telesa na 6 – 7 ur. Po-

iščite ga v specializiranih trgovinah, kot so: kmetijske

zadruge, semenarne, vrtni centri, Tuš in Lekarne Lju-

bljana.

Zaščita domaOb pojavu komarjev v domu si lahko pomagamo z effect uni-

verzalnim insekticidom v aerosolu. Pred uporabo sredstvo

dobro pretresemo. Pet sekund pršenja zadostuje za zaščito

20m2 velikega prostora. Za boljši rezultat sredstvo razpršimo

v vse štiri kote prostora. Uporabljamo ga predvsem v bivalnih

prostorih, a tudi na terasah, v kampih… Nudi nam takojšno

in dolgotrajno zaščito. Proti komarjem pršimo navzgor, v vsehsmereh.

Effect univerzalni insekticid z razpršilko uporabljamo za za-

ščito proti muham. Pršimo po mestih, kjer muhe pristajajo.

Muhe se rade zadržujejo na toplih in temnih mestih. To so ve-

likokrat južne strani stavb, lesene obloge v hlevih… Primeren

je tudi za uporabo v kampih. Deluje v trenutku in nam nudi

tudi dolgotrajno zaščito. Na površinah ne pušča madežev. Na

steklene in lesene podlage ga nanašamo v odmerku 10 ml na

1 m2, to je deset pritiskov na razpršilko. Priporočamo, da na

betonskih podlagah uporabite pripravek v odmerku 15 ml na

1 m2, kar je 15 pritiskov na razpršilko.

Pri boju proti muham si lahko pomagamo tudi z effect hišnimi

muholovci z medom. Tu gre za povsem naravno in učinkovito

mehansko zaščito. Muholovci z dodatkom medu privlačijo

muhe, da se ujamejo na hitro lepljivo površino. Muholovci so

varni za toplokrvne živali in ljudi. Posebno lepilo je trajno ob-

stojno na zraku, lepilni trak z medom pa močno privlači muhe.

S potegom rdeče vrvice izvlečemo muholovec in ga obesimo

v prostor, kjer se zbirajo muhe. Muholovce lahko uporabljamo

v stanovanjih, na vikendih, v prikolicah …

Saša Klančar

Dom brez mrgolazni

Klopi, komarji in muheV travi, živih mejah in vrtovih prežijo na nas klopi. Muhe nam čez dan brenčijo postanovanjih in terasah, zvečer in ponoči nas nadlegujejo komarji. Za zatiranje inodvračanje tega mrčesa imamo na razpolago različne učinkovite izdelke.

julij 2013 35

Bioc

id u

pora

blja

jte v

arno

. Pre

d up

orab

o ve

dno

preb

erite

etik

eto

in p

odat

ke o

pro

izvo

du.

Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:54 AM Page 35

Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:54 AM Page 36

ODHOD: SOBOTA, 21. in 22. SEPTEMBER 2013ODHODI: ob 04.00 iz MARIBORA, ob 05.00 iz Celja ter ob 06.00 iz Ljubljane

1. dan: Slovenija – Padova – Valsanzibio – Montagnana – Vicenza

Ogledne točke: najstarejši BOTANIČNI VRT na svetu v Padovi, park VILE Barbariga v Valsansibiu

s srednjeveškim vrtom v italijanskem stilu; znamenito obzidano mesto Montagnana. Večerja in

nočitev na podeželju.

2. dan: Vicenza – Villa Schio – Bassano Della Grappa – Slovenija

Ogled mesta VICENZA s številnimi palačami in odlično urejenim mestnim središčem, ter

zgodovinski vrt pri VILLA DA SCHIO v Costozzi, postanek v enem izmed številnih vrtnih centrov v

okolici Vicenze. Za zaključek degustacija slovite pijače »grappa« v mestu BASSANO DI GRAPA.

Prihod domov v poznih večernih urah.

CENA POTOVANJA ZA OSEBO JE: 155,00 € (min. 35 oseb)V CENO POTOVANJA JE ZAJETO: avtobusni prevoz na omenjeni relaciji, cestnine, parkirnine in

takse, gostinsko – hotelske storitve na osnovi polpenziona v dvoposteljnih sobah, 3 X vstopnine:

Botanični vrt Padova, Villa Barbariga Sanzibio, Villa da Schio, degustacija grappe, DDV, slovensko

vodstvo in organizacija DOPLAČILO: Enoposteljna soba – 18 €.

PRIJAVE IN INFORMACIJE (do najkasneje 3.9.2013) na:

KOMPTUR, d.o.o. Celje Glavni trg 9, 3000 Celje, tel. 03 4900125, faks 03 4900127, gsm 051 336090,

e mail info@komptur.com in PE Laško,Trg svobode 8,3270 Laško, tel. 03 7338950, faks 03 7338956

e mail : lasko@komptur.com

PARKI in VRTOVI BENEŒIJE

Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:55 AM Page 37

Koledar del

38 www.klubgaia.si

SadovnjakPri poletni rezi odstranimo odvečne veje, bohotivke, ter upogibamo veje.

Obiramo maline, jabolka, breskve, marelice, zgodnje hruške.

V avgustu opravimo cepljenje sadnega drevja s ploščično in T-okulacijo.

Stres v sadovnjaku v vročem poletju (vročina, suša) blažimo s pripravkom na osnovi

aminokislin in vitaminov bio plantella vita, ki ga poškropimo po listih v odmerku 30

ml v 5-10 l vode/100 m2.

Dinamiko leta oljčne muhe spremljamo na bio plantella rumenih lepljivih ploščah. Na

drevesa jih obesimo že v poletnem času, ko običajno zasledimo prve primerke.

Okrog dreves ohranjamo območje brez trave in plevela, v pomoč nam bo pripravek

vivera touchdown (40-80 ml/ 3-4 l vode/100 m2) Pazimo, da sredstvo ne zanašamo po

zelenih poganjkih in listih.

Na bio plantella rumenih lepljivih ploščah spremljamo nalet jabolčnega zavijača in

takrat ukrepajmo z registriranim pripravkom.

V poleten času se rade pojavijo tudi pršice, proti katerim ukrepamo s pripravkom

vivera vertimec.

V ekološkem varstvu proti pršicam in ušem uporabimo pripravek bio plantella aktiv,

poškropite tudi spodnjo stran listov.

Pri orehih je najboljši čas za obrezovanje ravno od julija do avgusta, ker se večje rane

do zime dobro zacelijo. Vse večje rane zamažemo s kvalitetno cepilno smolo bio

plantella arbosan.

Po

da

tki s

o v

zeti

z d

ovo

ljen

jem

av

tori

ce iz

Se

tve

ne

ga

ko

led

arj

a M

ari

e T

hu

n z

a le

to 2

01

3, k

i ga

v S

love

niji

izd

aja

v n

esk

rajš

an

i ob

liki Z

alo

žba

Ajd

a, t

el.:

01

/75

4 0

7 4

3.

Lege

nda:

ko

reni

na,

cvet

, lis

t, pl

od,

neug

odno

, pr

esaj

anje

.

15

�

1718192021

�

232425262728

�

3031

123456

�

89

10111213

�

15

do 8.00 , od 9.00 do 12.00 neugodno od 17.00

do 14.00 od 15.00

do 8.00 od 9.00

do 10.00

neugodno do 9.00od 10.00 do 16.00 , od 17.00

do 13.00 od 14.00

do 17.00 od 18.00

do 13.00 in od 14.00

od 11.00

do 10.00 od 11.00

do 12.00 od 13.00

do 11.00

do 14.00

JulijP

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

AvgustČ

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

Zelenjavni vrtParadižnikom odstranjujemo zalistnike in jih privezujemo k opori. Nabiramo vrtna

zelišča, ki jih posušimo in uporabljamo pozimi (meta, majaron, bazilika).

Vse vrtnine redno tedensko varujemo s pripravkom na osnovi njivske preslice bio

plantella natur-f (5 ml/1 l vode/ 10 m2) ali sojinega lecitina bio plantella super-f (5

ml/1 l vode/ 10 m2).

S pripravkom na osnovi sojinega lecitina bio plantella super-f (5 ml/ 1 l vode/10 m2)

tedensko krepimo kumare pred pepelovko bučnic, kumarno plesnijo in paradižnik

pred paradižnikovo plesnijo.

S pripravkom bio plantella natur-f (5 ml/ 1 l vode/10 m2) krepimo vrtnine pred sivo

plesnijo, pepelasto plesnijo, rjo in drugimi plesnimi.

Kapusnice so hvaležne za dognojevanje z organskim gnojilom v obliki granul bio

plantella nutrivit univerzal, ki ga uporabimo tudi za gnojenje kitajskega zelja, radiča,

endivije in druge listne zelenjave.

Za ohranitev zdravega paradižnika v času obiranja uporabimo pripravek vivera

quadris (1 ml/1 l vode/ 10 m2), ki ima zelo kratko karenco (3 dni).

Gredice, kjer bomo sejali in sadili v poletnem času, obogatimo z organskim gnojilom

v obliki pelet plantella organik (do 2 kg/10m2).

V juliju lahko sejemo tudi: korenček, peteršilj, blitvo in rdečo peso, črno redkev, repo

in podzemno kolerabo za zimsko shranjevanje, glavnati radič, presajamo pa lahko

tudi sadike.

Poletne setve zelenjave senčimo tako, da preprečimo premočnim sončnim žarkom,

da zažgejo premlade in nežne, komaj vznikle rastline.

Solato v poletnih mesecih presajamo v polsenco visokega fižola, paradižnika, paprike

ali sladke koruze.

Solato in druge vrtnine vsakih 14 dni zalijemo s tekočim organskim gnojilom bio

plantella vrt ali stimulatorjem rasti na osnovi aminokislin in vitaminov bio plantella

vita (30 ml v 2-5l vode/10m2).

Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:55 AM Page 38

Sobne rastlineSobne rastline tedensko dognojimo s priročnim

gnojilom v obliki šumečih tablet plantella tabs (1

tableta / 1 l vode).

Ob pojavu listnih uši ali rastlinjakovega ščitkarja

ukrepamo s pripravkom na osnovi naravnega

piretrina bio plantella flora kenyatox verde.

Ob prvem pojavu pršic vse napadene rastline in

rastline v okolici poškropimo s pripravkom vivera

vertimec (1ml/1 l vode/10m2) , ki deluje tudi proti

tripsom. Sobne rastline, ki smo jih prestavili na vrt,

v zunanjem okolju nekoliko več zalivamo kot

znotraj.

Okenske in balkonske rastlineCvetoče balkonske rastline

dognojujemo enkrat

tedensko z visoko

kakovostnim tekočim

gnojilom z dodano organsko

komponento in 11 vitamini

plantella cvet, ki poleg

glavnih hranil vsebuje še

mikrohranila.

Tudi zelene strukturne

rastline tedensko dognojimo z visoko kakovostnim tekočim gnojilom

plantella list.

Za dognojevanje balkonskih rastlin je zelo preprosto in uporabno tudi

novo gnojilo v obliki šumečih tablet plantella tabs za balkonsko cvetje (1

tableta za 10 l vode).

Petunije, surfinije in milijon zvončke dognojujemo s plantella specialnim

gnojilom za surfinije.

Če vaše rastline niso takšne kot bi želeli, jih zalijte s pripravkom bio

plantella vita (30 ml v 2-5l vode/10 m2), ki na popolnoma naraven način

pospešuje rast in razvoj in naredi vaše rastline bolj odporne.

Pajčevinaste prevleke na spodnji strani listov in

bledenje listov nakazuje pojav pršice, zato ob

prvem pojavu ukrepamo s pripravkom vivera

vertimec (1ml/1 l vode/10 m2).

Za večjo odpornost rastlin proti boleznim jih

enkrat tedensko in po vsakem dežju poškropimo

z naravnim fungicidom na osnovi njivske preslice

bio plantella natur-fr.

Redno odstranjujemo odcvetele cvetove.

Če se je pojavila siva plesen, jo omejimo s

pripravkom vivera switch

(1 g/1 l vode/10 m2).

Rjo na fuksijah, nageljnih in navadnih

pokončnih pelargonijah odpravimo s pripravkom

vivera quadris (1 ml/1 l vode/ 10 m2), ki deluje tudi

proti pepelasti plesni. S tem pripravkom ukrepamo tudi pri varstvu

plesnivih listov surfinij, dalij, gomoljnih begonij in nageljnov.

Okrasni vrtPoletna vročina ustreza razvoju pršic, zato

preventivno ukrepamo s pripravkom bio plantella

aktiv, ob hujšem napadu uporabimo pripravek

vivera vertimec (1ml/1 l vode/10m2).

Vrtnice konec poletja še zadnjič pognojite s

plantella specialnim gnojilom za vrtnice.

Tudi okrasne grmovnice pognojite s plantella

specialnim gnojilom za okrasne rastline.

Ob pojavu pepelaste plesni in rje ukrepamo s

pripravkom vivera quadris (1 ml/ 1 l vode/10 m2)

Kaparje najlažje omejimo s sistemičnimi

insekticidi.

S plantella borovim dekorativnim lubjem prekrijte

oziroma zastrite zemljo na okrasnih gredah,

grobovih, pod grmičevjem, sadnim drevjem in

okrasnimi rastlinami v višini 2 do 3 cm.

Pred potresanjem borovega lubja površino

enakomerno zrahljajte in odstranite plevel.

Vrtna trataVrtno zelenico kosimo nekoliko višje (5 cm), da

trave ne poškoduje sonce. Poleti trato zalivamo

raje manj pogosto, pa takrat bolj obilno.

Z membranskim gnojilom plantella formulla 365

za travo vrtno zelenico pognojimo samo

enkrat na leto. V klasičnem načinu gnojenja

uporabimo mineralno gnojilo plantella

specialno gnojilo za vse vrste trav.

V predelih, kjer trave in plevela

(tlakovci, dovozne poti,…) ne

želimo, uporabimo pripravek na

osnovi glifosata plantella total-r.

Vinska trtaČe nočete ničesar prepustiti naključju, za varstvo proti peronospori v juliju

uporabite pripravek vivera ridomil (25 g/10 l vode/100 m2).

Ko ukrepamo proti peronospori, škropivu dodamo tudi enega izmed

registriranih pripravkov proti oidiju.

Za zaključno varstvo proti peronospori v sredini avgusta uporabimo

pripravek vivera cuprablau-z (30 g/10 L vode/100 m2).

Z bakrenim pripravkom vivera cuprablau-z ukrepamo tudi po toči.

Upoštevamo karenco.

Pripravek vivera switch uporabimo v času mehčanja grozdnih jagod oz.

najpozneje 3 tedne pred trgatvijo.

junij 2013 39

�

Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:55 AM Page 39

Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:55 AM Page 40