Doživite veselje zimskih počitnic v gostoljubnem termalnem in mineralnem zdravilišču v Radencih, najlepše urejenem

turističnem kraju v Sloveniji.

L J U B L J A N A , S O B O T A . 2 2 . D E C E M B R A 1 9 9 0 L E T O X X X I I • Š T . 2 9 7 • C E N A 10 D I N A R J E V

3,30 DEM, 23 ATS, 2,80 CHF, 2460 ITL

Danes v prilogi - Zaliv: Vojna ali mir? - Milan Kučan: Voda je še umazana - Letos drugačen slovenski božič?

Jutri bo plebiscit o samostojni Sloveniji Glasovalna mesta na nedeljskem plebiscitu bodo odprta od 7. do 19. ure - Okoli 23. ure znani začasni rezultati - Glasujejo lahko tudi zdomci in izseljenci

ta niso mogli udeležiti zaradi od-sotnosti.

LJUBLJANA, 21. decembra - S tiskovno konferenco so danes v Cankarjevem domu odprli plebiscitno novinarsko središče, ki bo za tuje in domače novinarje (za zdaj jih je iz tujine prijavljenih blizu petdeset, domačih pa kakih sto trideset) odprto vse do razglasitve neuradnih rezultatov nedeljskega plebiscita. Če ne bo nepredvidenih težav (tudi sneg je med njimi), bodo ti znani okoli triindvajsete ure.

volišča odpreti nekaj prej ali jih zapreti nekaj kasneje, da omo-gočijo glasovanje ljudem, ki so ves dan na delovnem mestu.

Na tiskovni konferenci so predsednica republiške volilne komisije Marija Ude-Marinček, njen namestnik Tone Frantar in tajnik te komisije Marko Golo-bič novinarjem predstavili teh-nično stran priprav in izvedbe plebiscita. Pri tem so se, kot je dejala predsednica, ravnali stro-go po zakonskih določbah, da bi bila tako zagotovljena maksimal-na zakonitost in da o plebiscitu ne bo dvomov.

Sicer pa se bo dane? že konča-lo predčasno glasovanje, ki se je začelo pred tremi dnevi na sede-žih občinskih volilnih komisij za vse tiste glasovalne upravičence, ki bodo v nedeljo odsotni. Po-datkov sicer ne zbirajo, kaže pa, da število ne bo veliko. Vse gla-sovnice bodo ostale varno shra-njene do nedelje do 15. ure, ko jih bodo prešteli in ugotovili re-zultate.

Poleg predčasnega glasovanja je sprememba zakona o volitvah v skupščine (po njem tečejo pri-prave in izvedba plebiscita) omogočila tudi glasovanje v do-movih, bolnišnicah, zdraviliščih in priporih, glasovali bodo lahko torej tudi tisti, ki so začasno zdoma oziroma v domovih ali zavodih nimajo stalnega prebiva-lišča. Za volilne odbore v teh ustanovah so pripravili posebna navodila. Glasovalna mesta - kakih 150 jih bo - bodo odpr-ta od osme do štirinajste ure, glasovnice, oddane na teh me-stih, bodo prav tako začeli pre-števati in ugotavljati rezultat ob 15. uri.

Večina glasovalnih mest, po vsej Sloveniji naj bi jih bilo ka-kih 4.100. pa bo praviloma odpr-ta od sedme zjutraj do sedme zvečer. Izjema so posamična ob-močja v Sloveniji, kje? morajo

V volilnih odborih in komisijah bo ta dan delalo približno 27.000 ljudi.

Ob tem povejmo še, da delnih rezultatov plebiscita ne bo, saj bo treba številu glasovalnih upravičencev — teh je blizu mili-jon in pol, najprej prišteti vse, ki bodo glasovali s potrdilom, po-tem pa odšteti vse, ki se plebisci-

Ponovimo še to, da imajo gla-sovalno pravico vsi državljani Jugoslavije, ki so dopolnili osemnajst let, imajo poslovno sposobnost in stalno bivališče v Sloveniji. Izrekanja se lahko udeležijo tudi zdomci in izseljen-ci, če bodo ta dan doma, vendar bodo morali prej dobiti na ob-činskem organu za notranje za-deve (dežurali bodo v soboto in nedeljo), kjer so imeli pred od-hodom v tujino stalno bivališče, potrdilo. Glasovanje pa ne bo omogočeno Slovencem, ki živijo v drugih republikah, saj bi bil to, kot smo slišali, prejudic plebisci-ta. JANA TAŠKAR

TEMA DNEVA

Devizni polom Ali je morda zvezni izvršni svet z najnovejšimi ukrepi o ome-

jitvi prodaje deviz občanom priznal, da se je zamajala zasnova notranje konvertibilnosti dinarja? Dejstvo je, da se je zaradi nerealnega dinarskega tečaja določenemu delu gospodarstva splačalo poceni uvažati, izvozniki pa so imeli hude izgube. Prav tako se je tudi vsakemu pametnemu Jugoslovanu splačalo, da je v bankah kupoval poceni devize.

Devizni polom pa se je začel takrat, ko so ljudje v to prenehali verjeti in ko so začeli poceni kupljene devize - vča-sih celo z nezasluženimi dinarji — spravljati v nogavice ali nositi v tujino. Dinar se je trdno držal marke na določeni ravni, bančniki so zaman opozarjali, da se podira njihova likvidnost, ZIS pa je še naprej vztrajal pri zunanjem vtisu svoje politike, ki so ga federalne enote - ene bolj druge manj - vztrajno spodkopavale.

Občani so imeli seveda svoje račune. Ti računi še zdaleč niso bili špekulantski, kot to danes nekateri trdijo. Tudi, če bi devize kupovali v večjih vsotah zaradi bojazni pred devalva-cijo, ne bi Jugoslovani prav nič zgubili, če bi devize pustili na svojih hranilnih knjižicah in čakali, da se poveča njihova dinar-ska protivrednost. Dejstvo, da tega ne počnejo več, pa je neposredno povezano z nezanesljivimi političnimi razmerami v državi.

Napaka zvezne vlade je predvsem v tem, da je dovolila velike presežke v porabi, zlasti v nekaterih delih države. Občani, pa tudi republike, ki bi se morale dogovoriti vsaj o minimumu skupne ekonomske politike, morajo zdaj odgovo-riti na vprašanje, ali res vsi potrebujemo konvertibilni dinar.

BOJANA JAGER

Sprejeti ukrepi zvezne vlade niso uvod v devalvacijo dinarja Kot je še izjavil guverner NBJ, pri omejeni prodaji deviz ne gre za pritisk na federalne enote, ampak predvsem za ohranitev stabilnega tečaja dinarja O D NAŠE DOPISNICE Spričo političnih navzkrižij, BEOGRAD, 21. decembra - Z odlokom ZIS je začasno omejena prodaja deviz občanom, čez mejo pa ni mogoče nesti več kot za 1000 mark deviz. Na današnji tiskovni konferenci ni bilo mogoče zvedeti, koliko časa bo veljal ta ukrep, slišati pa je bilo, da bo to odvisno predvsem od dogovora, ki naj bi ga v prihodnjih dneh dosegli v skupščini SFRJ glede bistvenih dokumentov ekonomske politike.

ohranili stabilen tečaj dinarja; vsi ti ukrepi pfci nikakor ne po-menijo odstopa od koncepta konvertibilnosti niti ne uvoda v devalvacijo.

Kot je dejal guverner NBJ Dušan Vlatkovič, ne gre za nika-kršen pritisk na federalne enote, temveč za potrebo, da bi s kon-sistentno ekonomsko politiko

ENCIKLOPEDIJA V 3 SLOVENIJE I Z Š L A JE 4. K N J I G A

založba mladinska knjiga

Sprejem za predstavnike oboroženih sil LJUBLJANA, 21. decembra - Predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan je na današnjem sicer tradicionalnem srečanju pred dnevom oboroženih sil. ki pa je bilo tokrat bistveno bolj skromno kot v prejšnjih letih, čestital za praznik vsem pripadnikom JLA. Ob tem je izrazil željo, da bi bilo medsebojno sodelovanje, ki ima. kot je dejal Kučan, realne korenine in interese, tudi v prihodnje tako. kot je bilo v preteklosti. Milan Kučan je dejal, da smo zdaj sredi reševanja jugoslovanske krize, sredi procesov demokratizacije in v času novih dogovorov na zvezni ravni. Poudaril je, da JLA nikakor ne bi smela privoliti v to. da bi uresničevala interese te ali druge politike. Na koncu svojega kratkega nagovora se je pripadnikom JLA zahvalil za vso dosedanjo pomoč Sloveniji, še zlasti ob nedavnih katastrofalnih poplavah Srečanja v prostorih predsedstva Slovenije so se udeležili: generalpodpolkovmka Andnja Rašeta namestnik komandanta petega armadnega območja, in Dane Popovič, komandant ljubljanskega korpusa ter generalmajorja Marjan Vidmar in Ciril Zabret. od predstavnikov Slovenije pa med drugim predsednik skupščine dr. France Bučar, podpredsednik vlade Matija Malešič, član predsedstva Slovenije Ciril Zlobec, v. d. načelnika štaba TO Slovenije Janez Slapar, obrambni minister Janez Janša m notranji minister Igor Bavčar. (B. S., foto: Janez Zrnec)

negotovosti glede sprejetja eko-nomske politike za prihodnje le-to in govoric o devalvaciji so na-stale razmere, ki grozijo s preve-likim odtokom kapitala iz države in popolno nelikvidnostjo banč-nega sistema. V zadnjih dveh tednih so občani in delovne or-ganizacije dvigovali veliko več deviz kot prej, hkrati pa dotok deviz v državo ni bil v skladu z ustvarjenim izvozom in drugi-mi oblikami deviznega dotoka.

Z dvema neposrednima ukre-poma centralne banke se je sicer namensko izboljšala devizna lik-vidnost samih bank (za blizu 450

• V zadnjih dneh so občani ku-pili celo po 50 milijonov dplar-jev na dan. V letošnjem letu so občanom prodali ali prenesli na devizne račune 5,7 milijarde do-larjev, pri tem pa delež nakupa efektive v tuji valuti dosega 2,7 milijarde dolarjev, Če bi se ta proces nadaljeval, bi bili kmalu priče popolni nelikvidnosti bank in širjenju monetarne nedisci-pline.

Močnejša Ljubljanska banka Pripojitev Gospodarske ban-ke k Ljubljanski banki d. d. - Na čelu Anton Slapernik

LJUBLJANA, 21. decembra - Z glasovanjem delničarjev na zboru Ljubljanske banke-Gospo-darske banke Ljubljana se je danes ta banka pripojila Ljubljanski ban-ki d. d. Ljubljana, saj so dobre pol ure zatem dali soglasje k temu tudi delničarji na zboru delničarjev LB d. d. Združena banka bo začela polnopravno delovati 1. januarja, in kot je dejal eden od udeležencev današnjega sestanka, takšne banke po moči ni daleč naokoli.

Glasovanje na obeh zborih je dalo vso podporo modelu nove močne banke, ki naj bi tudi v svetu nekaj pomenila že zaradi večje ka-pitalne moči ipd. Novi upravni od-bor bo vodil Herman Rigelnik, medtem ko bo generalni direktor banke še naprej Anton Slapernik; njegova namestnika bosta Tomaž Jančar in Ciril Krpač. Več na 3. strani. S. Z.

MOJSTRA N A T R A P E Z U

Karikatura: Franco Juri

SZ: Kaos kliče vojsko Nekateri poslanci pozivajo Gorbačova k ločitvi od tistih, ki jih omenja Ševardnadze, drugi pa zahtevajo zaščito komunističnega sistema

lov, Prohanov) in ruske pravo-OD NAŠEGA DOPISNIKA MOSKVA, 21. decembra - Poslanci 4. kongresa narodnih deputa-tov ZSSR so sklenili razpravo o konceptu novega zveznega dogo-vora, v nastopih pa, razumljivo, niso mogli mimo razlogov za napo-vedani odstop zunanjega ministra Eduarda Ševardnadzeja. Tako v kongresni dvorani kot zunaj nje odmeva peticija 53 poslancev, ki od predsednika Gorbačova zahtevajo zlom »separatistov in protiso-cialističnih sil«. Medregionalna poslanska skupina pa med drugim poziva k strnitvi demokratov, Gorbačova pa naj bi ločili od tistih, o katerih je govoril Ševardnadze.

Leningrajski župan Anatolij Sobčak je med drugim menil, da diktatura lahko nastopi, če se ne bodo republike med seboj čim-prej dogovorile o ekonomskih odnosih v letu 1991. Grozi na-mreč popoln kaos, če bodo v dr-' žavi prisiljeni še naprej na dan zapreti po deset, zatem po sto in po tisoč podjetij in takrat bodo, tako pravi Sobčak, vse smeri, od demokratov do konservativcev, naravnost prosile armado, naj uvede red v drža"vi. Dejal je, da sicer ne more reči, kakšna bo ta

Podjetje Les je od danes v stečaju Za stečajnega upravitelja je bil imenovan Marjan Colja, odvetnik iz Ljubljane

LJUBLJANA, 21. decembra - Z današnjim dnem se začne stečajni postopek podjetja Les d.d. Ljubljana. Tak sklep je na današnjem naroku sprejel stečaj-ni senat pri Temeljnem sodišču v Ljubljani. Za novega stečajne-ga upravitelja je bil imenovan Marjan Colja, odvetnik iz Ljub-ljane.

Predlog za uvedbo prisilne po-ravnave je senat zavrnil, saj pq mnenju njegovega predsednika Žarka Tataloviča ni nikakršne možnosti za prisilno poravnavo, saj stečajna masa Elana še ni znana. Zato je po njegovem mnenju edina možnost uvedbe stečajnega postopka, vendar pa to ne pomeni, da so s tem izgub-ljene vse možnosti za uvedbo prisilne poravnave. Ta bo možna tudi v času stečajnega postopka, če bo Lesu od svojih upnikov uspelo izterjati dolg. Poleg tega pa še vedno obstajajo možnosti, da izplačilo varčevalcev Lesa prevzame katera izmed bank. Več na 3. strani. F. D.

Iraški minister trdi, da se ne bodo umaknili Ves Bagdad je bil kot izumrl, v vajah za simuli-rano evakuacijo je sodelovalo milijon ljudi B A G D A D , 21. decembra (Tanjug, AFP) - »Ne priznavamo reso-lucije varnostnega sveta in tudi ne roka, da moramo do 15. januarja umakniti čete iz Ruvajta,« je izjavil iraški zunanji minister Tarik Aziz sovjetskemu veleposlaniku v traku, ko je odgovoril na pismo, ki ga je v ponedeljek dobil od svojega, medtem že bivšega, sovjet-skega kolega Ševardnadzeja.

Aziz je ponovil, da se Irak ne boji nikakršnih vojnih groženj, in dodal, da njegova država ne bo nikoli privolila v ameriški nadzor nad iraškim in arabskim bogastvom. »Naš dialog z ZDA, SZ in evropskimi državami naj ne bi temeljil na grožnjah in pri-tisku, temveč na iskrenem dialo-gu, ki bi zajemal ureditev vseh vprašanj na območju Zaliva in Bližnjega vzhoda, na temelju mi-rovne pobude predsednika Sada-ma Huseina, dane 12. avgusta,« je opozoril iraški minister.

Če bi sodili po današnjih vajah simulirane evakuacije iz iraškega glavnega mesta, pri katerih je sodelovalo okoli milijon Irača-nov, je uporaba orožja žal videti veliko stvarnejša in neizogibna. Petmilijonski Bagdad je bil da-nes grozljivo opustel, saj je na vajah sodelovalo skoraj vse pre-bivalstvo. V te namene so upo-

rabili večino avtobusov, ki so vozili ljudi v predmestja in v bo-doča zaklonišča. Podobne vaje so potekale še na drugih koncih države, množično so sodelovale tudi ženske. Zlovešče napovedi in grožnje z morebitno vojno je v svojem uvodniku danes objavil časopis iraškega obrambnega ministrstva Al Kadesija z naslo-vom »Irak se bo branil pred na-padalci«.

Ameriški predsednik Bush je sinoči uporabil drastični besed-njak, ko je pred člani kongresa izrazil svojo pripravljenost, da uporabi silo nad Irakom. Med drugim je dejal, da bo v primeru vojne »izprašil« iraškega vodite-lja. Tudi britanski premier John Major je sinoči v Washingtonu izjavil, da kompromis ne pride v poštev in da se Irak mora po-vsem umakniti iz Kuvajta.

milijonov dolarjev), da bi laže izpolnjevale obveznosti do obča-nov. Poudariti kaže, da dviganje deviz z deviznih hranilnih knjižic občanov ni omejeno (omejuje ga le ravnanje nekaterih bank), temveč je omejena le vsota de-viz, ki jih je mogoče nesti čez mejo, in sicer na 1000 mark tako v gotovini kot v čekih.

Zastavlja se tudi vprašanje, ali bo centralna banka naposled uveljavila svoja pooblastila, kar zadeva banke, ki ne spoštujejo predpisov o deviznem poslova-nju z občani. Poudariti je tudi treba, da ni nikakrših omejitev za poslovne banke pri nakupu deviz na deviznem trgu za po-ravnavo obveznosti do tujine in na podlagi že odprtih akrediti-vov. Ti ukrepi tudi ne posegajo v pravice zasebnega sektorja in zasebnih podjetnikov, kar zade-va plačila v tujino. To omogoča raven deviznih rezerv, ki so bile 20. decembra 7,9 milijarde do-larjev, treba pa je bilo preprečiti nenadzorovano zmanjševanje teh rezerv, je poudaril zvezni se-kretar za finance Branko Zekan.

BOJANA J A G E R

Nova ustava suverene in samostojne Hrvaške Popolno soglasje o temeljnih členih je skalilo le nasprotovanje dela srbskih poslancev O D NAŠEGA DOPISNIKA ZAGREB, 21. decembra — Čeprav je bil že pred razpravo na skupnem zasedanju hrvaškega sabora dosežen medstrankarski sporazum o sprejetju nove ustave Republike Hrvaške, je kakih 30 poslancev predložilo nove pripombe k predlogu ustave. Ob tem se je razvnela že znana polemika o »ogroženosti Srbov« na Hrvaškem.

Zato se je na predvečer jutrišnjega slavnostnega zasedanja sabora sestala ustavna komisija, ki je med dveurnim odmorom saborskega zasedanje s samo enim glasom proti sprejela predlog ustave. Tako so nato, po sestanku vseh poslanskih klubov, z veliko večino glasov sprejeli poslanci hrvaškega sabora. Po besedah predsednika ustavne komisije Vladimirja Šeksa so v komisiji nazadnje upoštevali eno samo današnjo pripombo, ki zadeva 135. člen nove ustave. Po zadnjem predlogu je bil aktualen tako imenovani amandma poslanca HDZ Ivana Milasa, po katerem bi lahko sabor brez referenduma odločal o združevanju Hrvaške z drugimi državami oziroma o odcepitvi. Ta predlog pa so preoblikovali tako, da je v normalnih razmerah o zdru-ževanju oziroma o odcepitvi nujno potrebno v 30 dneh izpeljati referendum med prebivalstvom, v izrednih razmerah pa to vlogo z dvotretjinsko večino opravi sabor.

S tem dejanjem so tudi odpravili nejasnosti, ki so izhajale iz prehodnih določb, češ da Hrvaška do novega zgodovinskega spo-razma ostaja v federaciji, če drugače ne odloči sabor. Na koncu današnjega zasedanja so sprejeli tudi zakon o državnih simbolih: hrvaškem grbu »šahovnici«, nad katerim je sedaj v obliki krone pet zgodovinskih grbov hrvaških pokrajin, zastavi in lenti predsednika republike in poglavarja hrvaške države, dopolnili pa so tudo hrvaško himno z novim verzom, ki govori o ljubezni Hrvatov do morja. Čeprav je hrvaško notranje ministrstvo prepovedalo javne manifesta-cije med dvodnevnim zasedanjem sabora, so sprejem hrvaške ustave počastili z ognjemetom. Več na 2. strani. PETER POTOČNIK

diktatura, zagotovo pa bo njen temeljni del zdajšnja nomenkla-tura. Da bi to preprečili, bi po besedah Sobčaka morali čimprej skleniti gospodarsko skupnost zveznih republik, predlagal pa je tudi, da bi republiška vodstva podpisala preambulo zveznega dogovora.

Predstavnik medregionalne poslanske skupine Čelišev je pozval na združitev bloka demo-kratskih sil, in sicer kot zaščito pred diktaturo, Mihaila Gorba-čova pa pozval, naj se loči od tistih, o katerih je govoril Še-vardnadze.

Že sicer polarizirano razpravo vznemirja tudi poseben poziv Mihailu Gorbačovu, ki ga je podpisalo 53 poslancev. Od predsednika zahtevajo zaščito sovjetskega komunističnega si-stema in ozemeljske nedotaklji-vosti. Posebej zgovorna je struk-tura podpisanih, saj so se prvič doslej družno podpisali najvišji predstavniki sovjetske armade (Mojsijev, Varenikov in Kuli-kov), predstavniki vojaško-indu-strijskega kompleksa, partije, ruskih konservativno-nacionali-stičnih pisateljev (Bondarev, Be-

MED 30.000 RAZUČNIMI

KNJIGAMI BO VSAJ ENA TUDI ZA VAS

slavne cerkve. Poziv dokazuje hud pritisk za vzpostavitev avto-ritarnega režima.

Predsednikov glasnik Vitalij Ignatenko je sporočil, da Edu-ard Ševardnadze še opravlja funkcijo šefa diplomacije in da se je danes dve uri pogovarjal z Mihailom Gorbačovom. Visoki predstavnik Šahnazarov pa me-ni, da Ševardnadzejeva politična kariera še ni končana.

Poslanci kongresa naj bi čez dan ali dva sprejeli poseben sklep o novem zveznem dogovo-ru ZSSR, po besedah Rafika Ni-šanova pa je razprava pokazala, da je večina za ohranitev celovi-te ZSSR. Župan Moskve Gavril Popov, glede na dramatičnost zasedanja dopušča rezervno možnost, da bi utegnili sklicati izreden kongres poslancev Ru-ske federacije.

MIHA L A M P R E H T

D A N E S V D E L U • Ali bo srbski

parlament ostal brez opozicije? Pet pred dvanajsto so opozicijski kandidati le dobili dovoljenje za vstop v beograjsko tv

• Kninski kotel spet vre Razglasitev avtonom-ne srbske pokrajine je močno zvišala tem-peraturo

stran 2

• Zamisel za Elan: terjatve v delnice Stečajna ekipa se je resno lotila dela

• Gradimo most solidarnosti Poslušalci Vala 202 prispevali več kot do-volj za poplavljence

stran 3 • Založba

Obzorja slavi 40-letnico V Mariboru doslej iz-

dali več kot 3000 knjig in publikacij

stran 5

• Tihotapec ni ničesar videl in ne slišal Zanimiva pripoved Tržačana, kije »delal uslugo prijatelju«

stran 6 • Iz sveta

avtomobilizma

stran 7

Knjigarna Mladinske knjige, Titova 3, Ljubljana

Stran so morali vdova in Stalinovi spomeniki Albanija se otresa zadnjih črnih simbolov - Ho-xhova družica podpira demokratizacijo - Nemiri BEOGRAD, OHRID, BRUSELJ, 21. decembra (Tanjug, AFP) — V pičlih 24 urah se je Albanija otresla dveh simbolov, ki sta temu izoliranemu in trdovratnemu režimu dolga leta dajala pečat. Včeraj se je s položaja predsednice množične Demokratske fronte uma-knila Nexhmija Hoxha, vdova po pokojnem albanskem voditelju, ki je od leta 1944 do smrti 1985 l »jekleno pestjo« odločal o usodi države in njenih prebivalcev, danes pa je skupina delavcev v zgod-njih jutranjih urah odstranila orjaški Stalinov spomenik s trga Sken-derbeg v Tirani.

Tomba blesti tudi v Kranjski Gori KRANJSKA GORA, 21. decembra - Alberto Tomba je na uvodni tekmi letošnjega pokala Vitranc v Kranjski Gori presmučal obe progi veleslaloma v svojem slogu in z zmago pred Švicarjem Kaelinom ter Luksemburžanom Girardellijem napovedal, da je najresnejši kandi-dat za veliki kristalni globus te sezone svetovnega pokala in eden največjih favoritov za svetovno alpsko prvenstvo januarja v Saal-bachu in Hinterglenu. Njegov največji tekmec, Norvežan Kristian Ole Furuseth, tokrat ni imel sreče in prav zato je na današnji slalomski tekmi (štart na prvi progi ob 10. uri in na drugi ob 12.30) pričakovati toliko večji boj. Več na 6. strani. (Foto: Igor Modic)

MLADINA obdaruje 1 5 %

VELIČASTEN SIMBOL NA SMETIŠČU ZGODOVINE - Tudi v Albaniji se je zgodilo, da je moral prelepi spomenik velikemu Stalinu v »skladišče«: v zgodnjih jutranjih urah so ga odstranili z glavnega trga v Tirani. (Telefoto: Reuter)

Albanska tiskovna agencija ATA je dopoldne posredno po-jasnila, da to ni bil osamljen pri-mer. Vlada je menda sklenila, da bo po vsej državi odstranila Stalinove simbole in črtala nje-govo ime iz nazivov delovnih or-ganizacij. Nexhmia Hoxha pa je v poslovilnem govoru na sestan-ku vodilnega telesa fronte pojas-nila svoj odhod s položaja, na katerem je vztrajala polnih 20 let, s starostjo, saj se že bliža sedemdesetim letom, hkrati je po svoje podprla demokratizaci-jo, ki se je začela v državi, in »boj predsednika Ramiza Alije za vzpostavitev pravne države, človekove pravice, večstrankar-ski sistem in vključitev Albanije v evropske tokove.« Kaže, da se je s tem končala dolgoletna kari-

era, povezana z najbolj mračnim obdobjem albanske izolacije, in da Nexhmija, tako kot Stalinovi spomeniki, odhaja na smetišče zgodovine.

Nemiri pa se s tem ne poleže-jo. Najnovejši in doslej tudi naj-silovitejši so sprožili nov plaz emigrantov. Tako je v minulih dneh samo na območju Ohrida in Struge prebegnilo v Jugoslavi-jo 12 albanskih državljanov. »Pobegnili smo zaradi izredno slabih razmer v državi, zaradi politike, ki je naravnana proti ljudstvu, in slabih zaslužkov,« so povedali trije mladi delavci, ki so se predali našim oblastem, in dodali, da je treba za eno samo srajco delati ves mesec. Kdor ima kolo, je že bogataš.

V prvem tednu suverenosti, od 24. do 31. decembra, vsem novim naročnikom podarjamo 1 5 % p o p u s t a

VEM, DA BOM ZVEDEL:

• kaj piše v avtori-tativni prognozi o razmerah za po-slovanje v 1991;

• kako je mogoče rešiti Me ta lno in Litostroj;

• o ljudeh, ki se koncentrirajo po metodi Mind-M a p p i n g ;

• o idejah, ki so pri-nesle uspeh celj-ski z latarni .