REVIJA ZA SLOVENCE ZUNAJ REPUBLIKE SLOVENIJE

Intervju

Prof. dr. Matjaž Klemenčič: Samostojna Slovenija – tudi

zasluga naših rojakov

Laura Fekonja

Poučevanje v tujini

Slovenci v Kanadi

Aktivnosti jim ne manjka

Dr. France Arhar

Država ni kriva za vse!

Perpetuum Jazzile

Na ameriški turneji

Slove

nija d

anes

, Slov

enci.

si, Le

to 1,

Ševil

ka 4

julij 2011SLOVENCI.SI

Tam, kjer je stvarnik premišljeno in v užitek sestavljal mozaik zemeljske lepote, se igral z zeleno in modro barvo ter med seboj pomešal gozdove, reke, jezera in planine, je sredi Slovenije ustvaril nezamenljivo podobo pokrajine, ki jo pozna cel svet – Bled. Prepoznaven po jezeru z otočkom in nepozaben zaradi gradu. Veličastnega gradu z razgledom, kot metulj razprtih kril

pripetem na 130 metrov visoko skalo nad jezerom, kjer se v vsej svoji lepoti samovšečno spogleduje s Triglavom in mežika Karavankam svoj nebesedni perpetuum mobile: »In takšna je podoba raja!«

1000 let blejskega gradu

Grad kot metulj na beli skali

Kjer so Julijske Alpe razprle svojo kraljevsko kuliso visokih vrhov, ostrih skalnih grebenov in globokih alpskih

dolin, in kjer je Sava med svoja dva kraka (Sava Dolinka in Sava Bohinka) ujela jezero, se je pod visoko previsno skalo z gradom ugnezdil kraj, ki je danes poznan po vsem svetu. Slavo Bleda in bivšega Veldesa so ustvarjali romarji, potem turisti, ki so zaupali zdravilcu, švicarskemu Arnoldu Rikliju, pa kronane in aristokratske glave, diplomati, predsedniki in njihove prve dame, oficirji, umetniki vseh vrst, pisatelji, filmski igralci in filmske dive, agencije turizma na vseh celinah pa v zadnjem času na svoje kataloge najlepših destinacij sveta, z veseljem pripenjajo fotografijo Bleda; z jezerom in cerkvico na otočku in gradom na skali. Kraljestvo urbane ambientalne postavitve pred kraljestvom brezbrežne narave s svojim legendarnim junakom – Zlatorogom v ozadju.

Iz zgodovinePisni viri govore o najstarejšem gradu na Slovenskem in darovnica nemškega kralja Henrika II. Briksenškemu škofu Albuinu in njegovi škofiji, ki nosi datum 22. maj 1011, to potrjuje. Castellum Veldes se imenuje in Valvasor je v Slavi Vojvodine Kranjske (1689) zapisal, da mu je ime verjetno prinesla pečina, na kateri stoji, v nemščini imenovana Felsen.Briksenški škofje niso nikdar živeli na Bledu in so iz skoraj 300 km oddaljenega Briksna

prihajali zelo redko. Blejsko posest so upravljali ministeriali, oskrbniki in gradiščani po grajskem fevdnem pravu. Kasneje so briksenški škofje svojo posest dajali v zakup. Na vrsto so prišli glavarji, za njimi plemiči in potem meščani. Nekateri so stanovali na Bledu, drugi so upravljali posest s pomočjo oskrbnikov. Prav zaradi številnih menjav lastnikov in upravljalcev se na gradu ni ohranila avtentična oprema z zgodovinsko vrednostjo. Danes z grajskim kulturnim spomenikom gospodari in ga v spomin časa varuje Zavod za kulturo Bled.

Čez tisoč letTisočletnica gradu je zdaj okvir velike prenove grajskega objekta. Prenovljena je glavna pešpot na grad, nove so stopnice na kamniti vstopni obok, pa površine obeh teras in mnogo drugih za varno in udobno doživljanje gradu potrebnih malenkosti. Z veliko pozornosti pa je pripravljen tudi vsebinski program, ki vabi na užitek spoznavanja preteklosti gradu in okolja, dediščine pisane besede na Slovenskem, užitek spoznavanja vinske kulture, poduk o zeliščih in nenazadnje v grajsko restavracijo, eno najlepših v Sloveniji.

Vredno obiskaMuzejPrinaša pregled kraja skozi čas in z opremo ilustrira bivalno kulturo v različnih obdobjih.

Grajska kletPonuja degustacijo cele palete vin iz kleti Vina Dornberk iz Zalošč (tudi iz hrastovih sodov), obiskovalci pa si v spomin lahko napolnijo steklenico ter jo lastnoročno začepijo in povoskajo, prav tako, kot so to počeli v starih časih.

Grajska tiskarnaPostavljena je v spomin na grajskega zakupnika Herbarda Auersperga Turjaškega, junaka iz turških bojev, in na, v času njegovega zakupništva gradu, tukajšnje močno grajsko protestantsko oporišče (junija 1561 se je tod mudil tudi avtor prvih dveh slovenskih knjig, Katekizma in Abecedarija, Primož Trubar). V njej stoji rekonstrukcija Gutenbergove lesene tiskarske stiskalnice, s katero tiskar demonstrira tiskanje na ročno izdelan papir z zgodovinskimi klišeji in svinčenimi črkami.

Galerija StolpGalerija je umeščena v del grajskega stolpa in namenjena različnim razstavam.

Zeliščna galerijaMultivizijaRestavracijaAnimacija skupine Viteza Gašperja Lambergarja

Zavod za kulturo Bled, tel. +386 4 572 97 82, blejski.grad@kbled.si, www.blejski-grad.si

3

PRVA STRAN

VSEBINA

20 let samostojne Slovenije 4 Dobrodošli doma 6 Prof.dr.MatjažKlemenčič:SamostojnaSlovenija–tudizasluga naših rojakov 8 SlovencivKanadi:Aktivnostijimnemanjka!

Poslovne strani 10 FranceArhar:Državanikrivazavse!

Kultura 12 PerpetuumJazzile:VokalnaposlasticaizSlovenijenaturneji 14 NewYorkodkrilslovenskegaslikarja 16 VokalnaskupinaPlamen:Marijine»nitkeživljenja«

Knjižna polica 19 SlovenskanacionalnaenciklopedijaSlovenija 19 AstronavtkaSunitaLWilliams,državljankavesolja

Mladi 20 LauraFekonja:Poučevanjeslovenščinevtujini– neprecenljiva izkušnja

Izobraževanje in zanost 26 ZmagoPrelec:Znanostnesmebitisamasebinamen

Med nami 27 Slovenskizdravnikiprednovimiizzivi 29 RazstavaSlovencivLondonu199194 30 Skrb za mlade 32 21.Dragamladih

Zamejski dnevnik 33 Bralnaznačka 34 Zazdajbrezdvojezičnetopografije 35 NegotovausodaRadiadva 37 Skupnaprimorskaprihodnost

Doživimo slovenijo 38 PosestvoPule:Elegancabrezčasnosti 40 Ljubljana,ljubljena… 42 Bela krajina

Šport 44 LegendarniBraneOblak 45 PrimožBrezec:Topoletjeimaprednostdružina

Slovenija danesSlovenci.si

Izdajatelj:Domus,založbaintrgovinad.o.o.

UredništvoTrgMDB121000 LjubljanaSlovenija

Tel:+386(0)15205084E-pošta:slovenija.danes@sloveniatimes.netSpletnastran:www.slovenci.si

Vodja projektaMarkoStijepićmarko.stijepic@sloveniatimes.com

Glavna in odgovorna urednicaBlankaMarkovičKocenblanka.markovic.kocen@sloveniatimes.net

LekturaBlankaMarkovičKocen

Oblikovanje in prelomMaja Kaplanmaja@sloveniatimes.net

SlovenijadanesizhajavsakmesecPosamičninaročnikiplačajosamostroškepošiljanjaNaklada:3000izvodovTisk:Litterapicta,Medvode,Slovenija

MedijSlovenijadanesjevpisanvrazvidmedijevpriMinistrstvuRSzakulturopodzaporednoštevilko:1603.

ISSN2232-3473

RevijofinanciraUradVladeRepublikeSlovenijezaSlovencevzamejstvuinposvetu

REPUBLIKA SLOVENIJAURAD VLADE RS ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU

Naredimo pogumne korake naprejSlovencismonarodtrdegadelainvztrajnegaboja.ZgodovinaSlovenijini poklanjala daril. Tudineodvisnostinsamostojnostsmodoseglizlastnimprizadevanjem,tveganjeminžrtvami.Pripravazaosamosvojitevje bilo civilno družbenovretje,prežetozmočjoideječlovekovihpravic.Osamosvojitevjebilanujnainjepostalaresničnostzaradizaščitečlovekovihpravicvsehljudinanašemozemlju,zaradizavarovanjaljudipredagresijoinnevarnostjoširitvevojneinkotpotzaodpiranjenoverazvojneperspektive.Vsetosejeizkazalokotnujnoindosegljivo.Pred20letismosezavezalidemokraciji,svobodi,spoštovanjučlovekovegadostojanstvainpravic,spoštovanjumanjšininpriseljencev,odprtostiinsodelovanjuzdrugimi.Kotključnitemeljosamosvajanjapogostonavajamoenotnost.Resje,političnaenotnostjebilaizjemnegapomena,aspomnilbirad,dajebiladoseženademokratično,upoštevalajepluralizem,usklajevanjetakrattakorazličnihpolitičnihdejavnikov.Takratnapolitičnavoljajespoštovalatudicivilnodružboinnjenepobude,kisoodpiraleprostorzadialoginnoveideje.Tudidanespotrebujemomočnejšeangažiranjecivilnedružbeinnjenihpobud,kisonajboljšezdraviloprotimalodušjuvdružbi.Sevedajepotrebnakritičnasamorefleksija,vendarnemalodušje!Bodimorealni,nismoustvarilimalo.Danesseživibolje,kotseježivelopreddvemadesetletjema,odprlesosenoveperspektive,tudičejihzaradigospodarskekrizetežjeprepoznavamo.Krizajerazgalilaštevilnepomanjkljivostiinnapake,kisoznamižedolgo.Danesimamopriložnostindolžnost,davsetepomanjkljivostiodpravimo,vzpostavimoučinkovitemehanizmepravnedržave,zagotovimosolidarnostinspodbudimoustvarjalnost,podjetnostindržavljanskipogum.Preddvajsetimiletisobiledovoljenesanje,danespotrebujemopredvsemverodostojneanalizestanjaininovativnepremisleke,kakonaprej.SvetinSlovenijavnjemstavprocesuspreminjanja.Najtiindoločitimoramonašemestovtehspremembah,izboljšatimoramokakovostvsega,karustvarjamo,materialnegainduhovnega.Določimotorejpremišljeneprednostneciljeinpoiščimovsebivsenajboljšezanjihovouresničevanje!Bodimosamozavestni.Današnjepreizkušnjenisonajtežjevnašizgodovini,sopatakšne,dazahtevajoresenpremislekinvečodločnosti.Uporabimočasinpamet,kistanavoljo.Naredimopogumnekorakenaprej.Prepričansem,dabonam,Slovencemodtuinodvsepovsod,tekorakelažje

nareditiskupaj.Veselsem,dabomo20letnašeljubedomovinepraznovaliskupaj,tu,kjersmodoma.Srečanje»Dobrodošlidoma«1.julijavLjubljanizdružujeSlovencezvsegasveta.Obudimoveziinsisezimovroke.DrageSlovenkeinSlovenci,želimvamveselosrečanje,novaspoznanjater,nenazadnje,prijetnobivanjedoma.

Dr.DaniloTük,predsednikRS

4

20 LET SAmOSTOjNE SLOVENIjE

Vseslovenskosrečanje

Dobrodošli doma

Program1. julij 2011

Prešernov trg17:30 DruštvoKinoatelje(Italija)-Pogledi skoziželeznozaveso(slo/it,22’)- filmskaprojekcija18:00 Bališ(Avstrija)19:00 IzseljenskodruštvoSlovenijavsvetu (SLO)-projekcijarazstave»Slovenci posvetuvčasuosamosvajanja«20:30 Uradnidelosrednjeprireditve21:00 SoundsofSlovenia/SozvočjaSlovenije +JuanVasle(SLO)

Pogačarjev trg15:30 ZdruženipevskizborizStuttgarta, Augsburga,UlmainRavensburga (Nemčija)16:00 SlovenskokulturnodruštvoGorski Kotar(Hrvaška)16:30 DruštvoSlovencevKredarica(Srbija)17:00 SlovenskokulturnodruštvoLipa München(Nemčija)17:30 InstrumentalnaskupinazboraDavorin JenkoDruštvaTriglavBanjaLuka(BiH)18:00 LesenivejnatirogoviJožetaSetničarja izKresnicinETNOglasbenaskupina Lesenirogisti/MarjanZgonc(SLO)18:30 FolklornaskupinaTriglavStuttgart (Nemčija)19:00 AnsambelSkala+OktetSotočje(SLO)20:00 BKevolution(Italija)

Magistrat16:30 PihalniorkesterBežigrad(SLO)

17:00 Slovenskorudarskopevskodruštvo JadranMerlebach(Francija)17:30 Slovenskokatoliškopevskoinkulturno društvoSlomšek(Belgija)18:00 RastArgentina(Argentina)18:30 PevskizborDruštvaSlovencev SuboticaTriglav(Srbija)19:00 MešanipevskizborSlovenskega kulturnegadruštvaTriglavSplit(Hrvaška)19:30 FolklornaskupinadruštvaSlovenija Berlin(Nemčija)

Trubarjev antikvariat16:30 FantovskipevskizborMismomi Cleveland(ZDA)17:00 OtroškipevskizborNageljVaraždin (Hrvaška)17:30 MešanipevskizborEncijan SlovenskegakulturnegadruštvaIstra Pulj(Hrvaška)18:00 DruštvoSlovencevKredarica(Srbija)18:30 CamerataSlovenicaSlovenskega kulturnegadruštvaCankarSarajevo(BiH)19:00 VolkFolkIlirskaBistrica(SLO)19:30 PevskizborSabotin(Italija)

Ulična prizorišča16:30 PihalniorkesterBežigrad(SLO)18:30 Nastopbeneškegagledališča(Italija)19:00 SlovenskokulturnodruštvoLipa München/FolklornaskupinaTriglav Stuttgart(Nemčija)19:30 LutkovnikrožekPivka(SLO)20:00 Nastopbeneškegagledališča(Italija)

Organizatorsipridržujepravicodomožnostispremembeprograma.

Spremljevalni ProgramOkrogla miza

Položaj Slovencev po svetu29. 6. ob 15h, SAZU, atrijNevladneorganizacije,UradVladeRSzaSlovencevzamejstvuinposvetu

Razstava

Dela s Slikarskih kolonij SIM1. 7. ob 19.30, Mestna hišaZdruženjeSIM

Razstave

»Slovenci po svetu v času osamosvajanja«30. 6. - 16. 7., Državni zbor RS, NUKOdprtje razstave bo 30.6. ob 11.45 v Državnem zboru. Razstava bo istočasno na ogled pred veliko čitalnico v NUK od 1. do 16. julija. IzseljenskodruštvoSVS

Simboli/ Símbolos21. 6. - 3.7., KUD France Prešeren, Muzej novejše zgodovine (Cekinov grad)Fernando Jereb

Moja, tvoja, naša Slovenija25. 5.- 25. 8., Krakovski nasipUKOM

Predstavitve

Voden ogled knjižnice1. 7. ob 11h, Narodna in univerzitetna knjižnicaNUK;zbirnomestopritličjepredprodajalno

»Slovenci po svetu tudi na spletu«1. 7. ob 12h, NUK; sejna soba, 1. nad.Predstavitev prvih dveh slovenskih izseljenskih publikacij, Meddobja in Zbornika Svobodne Slovenije, ki sta v celoti dostopni na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si).Narodnainuniverzitetnaknjižnica

Odprta vrata Zbirke tiskov Slovencev zunaj Slovenije1. 7. od 9h do 15h, NUK, soba 206, 2. nad.Narodnainuniverzitetnaknjižnica

Narodna galerija1. 7. ob 9h in 10hBrezplačenvstopinvodenje

Botanični vrt in tropski vrt1. 7.BrezplačenvstopzbrošuroDobrodošlidoma

Foto:U

.Hoč

evar

5

20 LET SAmOSTOjNE SLOVENIjE

Praznični dan, namenjen prav vsem Sloven-cem, se bo zvečer v velikem slogu zaključil naPrešernovem trgu, kjer bo potekala osred-nja slovesnost. Po pozdravnih nagovorih bosledilmultimedijski nastop Sounds of Slovenia/Sozvočja Slovenije, multimedijski spektakel, kizdružuje skupinovrhunskihglasbenic inglasbe-nikov, uveljavljenih kot odličnih solistov, hkratipaigrajoinpojejovrazličnihzasedbah(Katalena,Jararaja, Magnifico, Siddharta, Elevators, FakeOrchestra,Brina,Katice,BigBandRTVSlovenijaitd.).Projekt pod umetniškim vodstvom harmoni-

karja in skladatelja Janeza Dovča predstavljaslovenskoljudskoizročilovsodobnihinživihpri-redbah. Slovenska ljudska glasba je spomin izdavnine,odmevprostora,kivsebinosirazličnostslovenskihpokrajin,skoncertompaželimopoka-zati,kajpomenibogastvorazlikinkakopomemb-najeraznolikost,nesamovkulturnem,temvečtudivgospodarskeminpolitičnemsvetu.

Muzej novejše zgodovine1.7. ob 15hBrezplačenogledinvodenje

Projekcije

Pogledi skozi železno zaveso (slo/it, 22’)1.7., Prešernov trgKinoatelje

V priponki1. 7., Trubarjeva hiša literatureKinoatelje

Slovenci po svetu v času osamosvajanja1. 7., Prešernov trgIzseljenskodruštvoSVS

Predstava

Predstava za otroke in odrasle »ČudaLuža«1.7. ob 17h, KUD France PrešerenDruštvomatematikov,fizikovinastronomovKoper

Šport

4. nogometni turnir ekip Slovencev po svetu21. - 24. 7., Stadion ŽAKIzseljenskodruštvoSVS

Prireditev

Nedelja Slovencev po svetu3. 7., Po celi SlovenijiRafaelovadružba

21. Draga mladih8. - 10. 7., Socialna akademija, Ljubljana»ČutimSlovenijo?Slovenijapred20leti,SlovenijadanesinSlovenijačez20let«.Rafaelovadružba

Odlikovanja

Türk z odlikovanji opozoril tudi na manjšinePredsednik Danilo Türk je z redom za zasluge sredi maja odlikoval Mihaela Glavana, Zdravka Likarja in Ernesta Ružiča in s tem v času pred 20. obletnico samostojnosti opozoril na našo kulturno dediščino, skupnost v zamejstvu in mednarodno sodelovanje.

SlavistMihaelGlavanjepriznanjeprejelzaizjemenprispevekkpromocijislovenskepisnekulturnedediščinedomainvtujini.MeddrugimjepripravilfaksimileinponatiseBrižinskihspomenikov,prvihknjigizobdobjareformacijeinnovejšihPrešernovihPoezij.Zaizjemnodelonapodročjunaravne,kulturneinzgodovinskedediščine,zadelomedSlovencivBenečijiterzaohranjanjevezizzamejskimiSlovencijebilodlikovanZdravkoLikar.PredsednikjenaslovesnostivobrazložitviizpostavilpredvsemLikarjevprojektgradnjemuzeja1.svetovnevojnevKobariduinnjegovovidnovlogopriurejanjuPotimiruodLogapodMangrtomdoMengor.ObtemjepredlagalvzpostavitevEvropskepotimirunacelotnemobmočjuSoškefronte.ErnestRužič,meddrugimtudidolgoletnidopisnikosrednjerevijezaSlovencevzamejstvuinposvetu,jeodlikovanjeprejelzarazvojinohranjanjeSlovencevnaMadžarskemterustvarjanjeplodnihstikovinsodelovanjamedSlovenijoinMadžarsko.Ssvojimnovinarskiminpublicističnimdelomjebistvenoprispevalkboljšiinformiranostiširšejavnostioproblematikimanjšin,pričemerjeTürkopozoril,dadanesnemoremobitizadovoljnisstopnjouresničevanjapravicSlovencevnaMadžarskem.(B.M.K.)

Posvet

Mladi v čezmejnih gospodarskih procesihVključevanjemladihvčezmejnegospodarskeprocese,edenizmedključnihprojektovvokviruStrategijeVladeRSogospodarskemsodelovanjumed Slovenijo in avtohtono slovenskonarodnoskupnostjovsosednjihdržavahdoleta2020,jebilotemamajskegaposveta,kigajevLjubljaniorganiziraluradzaSlovencevzamejstvuinposvetuvsodelovanjusSlovenskimdeželnogospodarskimzdruženjemizTrsta.SrednjeročniciljposvetajevzpostavitisistemčezmejnihdelovnihpraksinizmenjavvSlovenijiinsosednjihdržavah,karbopredvsemolajšalozaposlovanjemladih.»Časisespreminjajoinmisespreminjamoznjimi,«jevsvojemnagovoruizpostavilministerzaSlovencevzamejstvuinposvetudr.BoštjanŽekšindodal,daseSlovencipremalozavedamospremembinsenespreminjamoradi,čepravsospremembevtemčasunujne,karveljatudizagospodarstvoingospodarskosodelovanjevceloti.Omenjenastrategija,kibopovezaladržavneinstitucije,podjetja,zbornice,manjšinskazdruženja,diplomatskainkonzularnapredstavništva,jetrenutnovmedresorskemusklajevanju.(B.M.K.)

RepublikaČeška

Praznično ob jubileju SlovenijeVeleposlaništvo Slovenije v Češki republiki je 6. junija v prostorih Nove scene Narodnega gledališča v Pragi pripravilo koncert slovenskega pevskega zbora Perpetuum Jazzile. KoncertuvpočastitevdvajseteobletnicesamostojnostiRepublikeSlovenijejesledilsprejemza

okoli300povabljenihgostov,medkaterimijebilkotčastnigostMilanŠtěch,predsednikSenataParlamentaČeškerepublike.Sprejema,nakateremsolahkoobiskovalciokušalislovenskedobroteinvina,soseudeležilišeštevilnitujiveleposlanikiindrugičlanidiplomatskegazbora,predstavnikičeškegapolitičnega,znanstvenega,gospodarskegainkulturnegaživljenjaterSlovenkeinSlovenci,kiživijoindelajovČeškirepubliki.VisokegostejezabavalslovenskizborPerpetuumJazzile,kiječeškoprestolnicoobiskalvokvirusvojeevropsketurneje.PridogodkujesodelovalatudiSlovenskaturističnaorganizacija,kijezbranimpredstavilaSlovenijoinnjenoturističnoponudbo,šeposebenpoudarekpasonamenilislovenskikulinariki.(P.V.)

6

20 LET SAmOSTOjNE SLOVENIjE

VlogazamejcevinizseljencevpriosamosvajanjuSlovenije

Samostojna Slovenija – tudi zasluga naših rojakov»Zgodba o osamosvajanju slovenije bi lahko bila drugačna, če ne bi v njej uspešno sodelovali tudi slovenski iZseljenci,« je prepričan dr. matjaž klemenčič, profesor Zgodovine na mariborski filoZofski fakulteti, ki je velik del svojega Znanstvenega dela posvetil zgodovini slovenskih izseljencev in manjšin. blanka markovič kocen

kot izjemnega pozna-valca te problematikein zavzetega zbiralcavirov o prizadevanjih

slovenskih izseljencev in zamejcevza priznanje slovenske samostoj-nosti smo dr. Klemenčiča povabilikpogovorupredpomembnooblet-nico.

Kako so se Slovenci v zamejstvu in po svetu vključevali v prizadevanja za mednarodno priznanje Sloveni-je – vaša splošna ocena? Naši rojaki so bili pri tem zelo

uspešni.Organiziralisosežetakrat,kosmoSlovencizačelisproceside-mokratizacije.Žeodleta1989smoimeli le posamezne organizacije,ki so delovale v tem smislu, da bipomagale pri slovenskih priza-devanjih za demokratizacijo intudi za osamosvojitev. Govorimo

predvsem o organizacijah v ZDAinAvstraliji,kisobiledelomatudipolitičnousmerjene.Topomeni,daso organizacije iz tako imenovanedesne politične opcije podpiralezlastiSlovenskodemokratskozvezoinSlovenskekrščanskedemokrate.

Torej gre ključni pomen pri uspešnosti omenjenih prizadevanj pripisati organizacijam?Predvsem gre za to, da so te

organizacije obstajale že prej. Navoljo je bila celamreža slovensko-ameriških, slovensko-argentinskihinslovensko-avstralskihorganizacij

patudiorganizacijvdrugihdeželah,kjer živijo slovenski izseljenci, kiso, razen v ZDA, že začele z orga-niziranjem slovenskega kongresa,delovalepa so tudi vokviru svojihstruktur in političnih organizacijpo vsem svetu. To je bila osnova,daso lahko leta1990 in tudi1991ustanavljali posebne organizacije,namenjenetemu,dasozbiralema-terialnopomočinzlastipridobivalepolitično podporo v procesu osa-mosvajanjaSlovenije.

Opravili ste ogromno zgodovinsko delo. Kako in koliko časa ste zbirali gradivo za Vire o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije, Del 4, Slovenci v zamejstvu in po svetu ter mednarodno priznanje Slovenije?Če merite samo na četrti del

Virovodemokratizacijiinosamo-svajanju Slovenije, o katerih go-

voriva,smosevedavsodelovanjuznekaterimisodelavciInštitutazanarodnostnavprašanjavLjubljanitopočelikakihštiridopetlet.Pritem smo zajeli ne le Slovence vizseljenstvu,ampaktudizamejskeSlovence,tojeSlovencevFurlani-ji-Julijskikrajiniv Italiji,Slovencena Koroškem in Štajerskem vAvstrijiterSlovenceizPorabjanaMadžarskem.Po izdajiomenjenihvirov pa sem ob pisanju obsežneknjige o koroških Slovencih podrugisvetovnivojni(DieKärntnerSlowenen und die Zweite Repub-lik: zwischen Assimilierungsdruck

junija 1991 je bil v Clevelandu ustanovljen celo poseben odbor, United Americans For Slovenia.

7

20 LET SAmOSTOjNE SLOVENIjE

und dem Einsatz für die Umset-zung der Minderheitenrechte)naletel na obsežno gradivo, ki gaje hranil Karel Smolle, nekdanjivodja Biroja Republike Slovenije v Avstriji.Tabirojetedajpredstav-ljal enoodpomembnejših vozliščdiplomatskih aktivnosti Slovenijev Avstriji, zlasti med osamosvo-jitveno vojno in v prvih tednih po njej.

S kakšnimi občutki so naši rojaki spremljali razpadanje Jugoslavije?Slovenci, Hrvati, Makedonci,

Bošnjaki indrugi sobiliorganizira-ni oziroma so se pred začetkomteh procesov delili predvsem popolitičnem ključu, torej so delomapodpiralikomunističnirežim,delo-masobiliprotinjemu,vmessobiletudinianse.Delitvenatejosnovisoobstajale,šepredensoseSlovencizačeliosamosvajati.Vsi so bili za demokracijo, de-

mokratizacijo,medtemkoješesredi50-ihlet20.stoletjaSLSvemigracijiimelavsvojemprogramuzapisano,dajenajboljnaravnaoblikaživljenjaSlovencevvzdruževanjunaslovan-skemjugu.Tosodejstvainnemore-mogovoritionekihdavnihželjahzasamostojno slovensko državo, tudimedizseljencine,razendelatedan-je slovenske politične emigracije,

združeneokrogčasopisaSlovenskadržava,kijeizhajalvKanadi,ajeza-jemal krog svojih somišljenikov povsemsvetu.

Kdo so bili ljudje (slovenskega rodu), ki so pisali politikom v svo-jih državah in zahtevali priznanje Slovenije kot samostojne in neod-visne države?Ko je prišlo do osamosvajanja,

zlastipo25.juniju1991,sobilitonaprimer v ZDA v bistvu predstavni-ki organizacij, o katerih govorimo,zlasti Slovenske narodno-pod-porne jednote, Kranjske slovenskekatoliškejednoteoziromaAmeriško-slovenske katoliške jednote,kotsezdajimenuje.Nesmemopapozabitinitinaposameznikeizvrstpreosta-lih šestih podpornih slovenskih or-ganizacij ter politikov slovenskegarodu, med njimi tudi kongresnikovinsenatorjev.Najpoudarim,dajebiljunija1991vClevelanduustanovljenceloposebenodbor,UnitedAmeri-cans For Slovenia. Podobno je biloznačilno tudi za druge priseljenskedržave,zlastizaKanadoinAvstralijo.

Dokumentov iz prav vseh držav, kjer živijo Slovenci, verjetno niste uspeli zbrati. Katera območja so izostala in zakaj?Dokumente smo zbrali iz večine

držav, v katerih so živeli Slovenci,rečem lahko tudi,da smo jih zbra-li večino, vendar pa bi se še kajnašlo. Še posebej v državah, kjerživi manjša slovenska skupnost,premajhnopozornostpasmotedajposvetili zlasti zahodnoevropskimdržavam(zizjemoVelikeBritanije).

Kje so bili Slovenci najbolj aktivni v akciji za priznanje samostojnosti Slovenije?Najboljaktivnisobilivtem,daso

pisali pisma svojim kongresnikom,ljudem, ki so potem prepričevalisvoje znance, prijatelje na visokihpoložajih o smiselnosti, da Slo-venijapostane samostojnadržava.O tem, da je pač JLA napadla Slo-venijo….Pri tehdejavnostih sobilidokaj uspešni. Argentina, denimo,je priznala Republiko Slovenijo kot neodvisnodržavožepred15.janu-arjem1992.Vprepričevanjeevrop-skihkolegovsosevključilitudiposa-meznipolitiki,kisojihnašipolitiki,zamejskiali izseljenski,prepričali vto.Zeloodkritomoramopovedati,dasobilizlastiaktivnitistipolitiki,kisopačbilislovenskegarodu.Konec

koncev smo imeli kar tri kongre- snikeindvačlanaameriškegaSen-ata! Pri tem gre tudi za to, da soSlovenci lahko nevtralizirali deja-vnostitistih,kisodelovaliprotiosa-mosvojitvi, med njimi kongresnicaiz Marylanda, Helen Delich Bent-

leyjeva,kiseježetakratrazglašalaza ambasadorko »srbske stvari« vAmeriki. Zgodba bi bila lahko tudidrugačna,čenebipritemuspešnosodelovalitudiizseljenci!

Na tisoče pisem, klicev, peticij, razglednic, telefaksov z izraženo podporo Sloveniji so prebival-ci ZDA naslovili na Belo hišo ter

ameriški Kongres. ZDA s tedanjim predsednikom Bushem pa so se kljub temu obotavljale. Kako to komentirate?Obotavljale so se pač zato, ker

je bil to del svetovne politike. Pri-marenpomentehdejavnosti jebiltudivtem,dasoSlovenciprispevaliksvojemusamozavedanju indokajuspešnozaustavljaliproceseasimi-lacije, amerikanizacije, avstralizaci-je in podobno.

Ko je do priznanja slovenske samo-stojnosti naposled prišlo – kako so Slovenci v zamejstvu in po svetu praznovali?Praznovali so na najrazličnejše

načine.Vsvojihdržavahsoprirejalibanketezgovoriinvsemtistim,karsodizraven.Udeležilosejihjeokoli500tisočljudi.

Kaj vas je pri vašem raziskovalnem delu najbolj presenetilo – v pozitiv-nem in negativnem smislu?Presenetilomeninič,kerto,zla-

stizameriškimiSlovenci,počnemže

Prof.dr.MatjažKlemenčič:»MinistrstvozavisokošolstvoinznanostbimoraloproučevanjevprašanjSlovencevzunajSlovenije,takovsosednjihdržavahkotvizseljenstvu,uvrstitimedprioritete.Všolahnavsehstopnjahpabimoralitemuposvetitivečpozornosti«.

Vsi so bili za demokracijo, demokratizacijo, medtem ko je še sredi 50-ih let 20. stoletja SLS v emigraciji imela v svojem programu zapisano,

da je najbolj naravna oblika življenja Slovencev v združevanju na slovanskem jugu.

Slovenci so lahko nevtralizirali dejavnosti tistih, ki so delovali proti osamosvojitvi. Primaren

pomen teh dejavnosti je bil tudi v tem, da so Slovenci prispevali k svojemu samozavedanju in dokaj uspešno zaustavljali procese asimilacije,

amerikanizacije, avstralizacije in podobno.

30let.Včasuosamosvajanjasobiledelitvezanekajčasapozabljene.

S čim se zdaj ukvarjate prof. Klemenčič?NastajanovaknjigaoSlovencihv

Pueblu,vKoloradu.Napisalsemžeknjigoonjihnapodlagiživljenjepisaenega od pionirjev v Pueblu, spomočjonjegovegasorodnika (JimPugel and Other Slovenian Pio-neersofPueblo,Colorado).Tojebilživljenjepisstricatistega,skaterimsemdelalvPueblu,kjersembilensemester gostujoči profesor natamkajšnji univerzi. Zdaj delam pra-voznanstvenoanalizooSlovencihvPueblu, pri čemer manjkajo samoše zadnji popravki.

Kako osebno gledate na zgodbo o slovenskih izseljencih?Opažam veliko premalo ra-

zumevanjasstraniustreznihsloven-skihministrstevinagencij.Čenamrečgradiva ne bomo zbirali in objavljalisedaj,bovseskupajutonilovpozabo.Resje,dasevZDAtagradivapatudizavest o obstoju slovenske skupno-stikottakšne,čepravssvojstvenimidefinicijami, ohranja, a vprašanječasaje,kakodolgobošetako.Pomo-jemprepričanjubimoraloministrstvovisokošolstvoinznanostpreučevanjevprašanj Slovencev zunaj Sloveni-je, tako v sosednjih državah kot vizseljenstvu, uvrstiti med prioritete.Všolahnavsehstopnjahpabimoralitemuposvetitivečpozornosti.

8

20 LET SAmOSTOjNE SLOVENIjE

Slovenci v Kanadi

Aktivnosti jim ne manjka državni sekretar na uradu Za slovence v Zamejstvu in po svetu dr. Boris jesih je zadnje majske in prve junijske dni oBiskal slovensko skupnost v kanadi, kjer se je seZnanil Z delovanjem tamkajšnjih slovenskih organiZacij, srečal pa se je tudi Z nekaterimi uspešnimi slovenskimi podjetniki in učitelji slovenskega jeZika.blanka markovič kocen

»Vtisi so zelo globoki in bomverjetno potreboval še nekaj časa, da jih bom popolnomauredil,« jepovrnitvivdomo-

vinomed drugim dejal dr. Jesih, kije v Kanado odpotoval na povabilo tamkajšnjih slovenskih društev inv organizaciji Veleposlaništva Re-publike Slovenije v Ottawi. Šlo jeza zelo intenziven obisk, saj se jev tednu dni srečal s skoraj vseminajpomembnejšimi društvi in orga-nizacijamiSlovencev,kiživijovKana-di.TehjepoJesihovihbesedahvednoveč,njihovoštevilosejepozadnjempopisuprebivalstvapovečalokarza8.000inznašanekajčez36.000.Dr.JesihsejekanadskimSlovencemza-hvalil za podporo in prizadevanja v časuosamosvajanjaSlovenije.

Mnogi se nameravajo vrniti»VTorontusmobilivokvirutega

obiska dvakrat, obiskali pa smo šeSlovence v Winnipegu v provinciManitobo, v Calgaryju in Vancou-vru,«jepoteksvojegaobiskaopisaldržavni sekretar. Poleg splošnihvprašanj, s katerimi se ubadajonaši rojaki, so se ga dotaknile, kotpravi, predvsem številne osebneusode ljudi, ki so iz različnih ra-zlogov odšli v Kanado iskat novopriložnost, bodisi zaradi političnihrazlogov, številni pa »s trebuhomza kruhom«. »Odhajali so za leto,dve, ostali so celo življenje,« pri-povedujedr. Jesih indodaja,dasomu številni Slovenci povedali, dabi se prvo leto vrnili, vendar za tonisoimelimožnosti.Nanjegovove-likopresenečenjepajesrečalnekajljudi,kisoizrazilinamen,dasebodovrnili.Državnisekretarobtemugo-tavlja,daseSlovenciizKanadevsepogosteje vračajo v Slovenijo kotobiskovalcialituristi,kardokazuje,da so si z letiustvarili standard, kijimtoomogoča.

Lastni društveni prostori, kampi in celo cerkevRaziskavotem,odkodjenajveč

SlovencevvKanadi,sicerni,poJesi-hovemprepričanjupa jih jenajvečiz Prekmurja in Bele Krajine. »Grepredvsemzaekonomskemigrante,kivKanaditvorijozeloaktivnesku-pnosti,« je med drugim povedalin dodal, da imajo zelo urejenodruštveno življenje. »Velika večinaima izredno lepe društvene pro-storev svoji lasti.Prav tako imajo,kar je v Severni Ameriki zelo prilju-bljeno, tako imenovana letovišča,parke, poletne kampe, kjer sesrečujejo,siorganizirajopiknike...Intuditikampisovnjihovilasti.«Jesihobtempoudarja,dasovečinode-narja za omenjene nakupe prispe-valiSlovencisami.VWinnipegusosi celokupili cerkev,vkateri imajovsakonedeljobogoslužjev sloven-skem jeziku,po tempadruženjevkletnihprostorih,kotjetoobičajvAmeriki in Kanadi.

Prizadevni učiteljiKotnajboljaktualnoinvsebinsko

vprašanje izpostavlja poučevanje

slovenščine, ki v Kanadi poteka vsobotnih šolah slovenskega jezika.»Slovenija vseskozi izobražuje tudiučitelje, ki poučujejo v teh šolah,običajno vezanih na cerkvene in-stitucije,« pojasnjuje dr. Jesih, kije obiskal dve taki šoli, in sicer vTorontu in Hamiltonu. Pohvalil jeprizadevnost tamkajšnjih učiteljicin učiteljev, ki večinoma delujejonaprostovoljnibaziinzasvojedelonisoplačani.

Možnosti gospodarskega sodelovanjaV spremstvu veleposlanika

Tomaža Kunstlja si je državni se-kretar v Torontu in okolici ogledalštiri podjetja, katerih lastniki soslovenskegarodu, inpri tempred-stavil možnosti sodelovanja s po-djetjivSloveniji.ObiskaljepodjetjaWollWood,kjer izdelujejonotranjoopremo poslovnih prostorov inhotelov, Top Grade Molds Ltd. zaproizvodnjo komponent za briz-ganje plastike, Kodarin Industries,kjer izdelujejo turbine, ter BlueSkyProcess Solutions zaproizvod-njogibljivihzglobovzasončneelek-

trarne. Podjetja zaposlujejo med50 in 150 delavcev in so tako postrokovnosti kot po prepoznavno-sti na kanadskem trgu med vodil-nimi.DržavnisekretarJesihjepod-jetnikom med drugim predstavilStrategijo sodelovanja med Repu-blikoSlovenijoinavtohtonosloven-skonarodnoskupnostjovsosednjihdržavahnapodročjugospodarstvado leta2020, ki bi jo želel urad zaSlovence v zamejstvu in po sveturazširiti tudi na druge države, kjerživijoSlovenci.»Prvipomembenko-rakbibilzbiranjepodatkovosloven-skihpodjetnikih,kiživijoindelujejoposvetu,«jepoudarilindodal,davKanadimočnoprimanjkujedelovnesile.TakobivpodjetjuWollWood,denimo,potrebovalimizarje izSlo-venije. »Priložnosti je torej precej.V Kanadi deluje tudi Kanadsko-slovenska gospodarska zbornica inverjetnoježogicanaobehstraneh,tudinanaši,daugotovimo,kakšneso možnosti gospodarskega sode-lovanjaprekSlovencev,kisogospo-darskouspešnivKanadiintudidru-god,«ugotavljadržavnisekretar.

VWinnipegusosiSlovencikupilicerkev,vkateriimajovsakonedeljobogoslužjevslovenskemjeziku.

Dr.JesihsejeSlovencemvKanadizahvalilzapodporoinprizadevanjavčasuosamosvajanjaSlovenije.

WWW.DVAJSET.SI

20 LET 230x320.pdf 1 3/17/11 1:25 PM

10

POSLOVNE STRANI

FranceArhar, najboljšifinančnikleta2010

Država ni kriva

za vse!nekdanji guverner Banke

slovenije, nekdanji kandidat Za predsednika države in Zdajšnji

predsednik uprave unicredit banke, dr. france arhar, je bil

na finančnem sejmu kapital vnovič imenovan Za slovenskega

finančnika leta. dober finančnik mora po njegovem mnenju znati

držati besedo in jo iZpolniti v celoti in ob času.

blanka markovič kocen

Kaj pomeni biti prvi mož tuje ban-ke v primerjavi z vodenjem domače banke?Resnici na ljubo težko naredim

primerjave, ker razen Banke Slo-venije nimam izkušenj z vodenjem domačihbank.Mislimpa,dajera-zlikavtem,dajeupravavtujibankidejansko v celoti odgovorna nad-zornim svetom, medtem ko se vdomačihbankahobznanihzgodbahdogajajostvari,kisotujedelniškimdružbam: na dnevno poslovanježelijo vplivati različni subjekti, kiuradno nimajo svojega mesta vbanki, nimajo tudi nobene odgo-vornosti,imajopasevedaželjo,dabistakimalidrugačnimvplivomprišlidodoločenihrešitevali,čehočete,dodoločenihkoristi.Primarsikateri

delniškidružbiješevednovprašljivatudi celotna sestava nadzornegasveta z vidika profesionalnosti. Vtujih bankah so v nadzornem sve-tu dejansko finančniki, bančniki izrazličnih držav. Razprava med up-ravo in nadzorniki je zato usme- rjena h konkretnim vprašanjem. Z drugimi besedami, moč argu-menta ima odločilen vpliv. Korpo-rativno upravljanje je torej šibkatočkanašegacelotnegasistema.Nemoremseznebitivtisa,dabiželelio nekaterih zadevah upravljanja v delniškihdružbahodločativsi.Takokot v bivšem sistemu družbenegasamoupravljanja…

Letos ste bili imenovani za najboljšega finančnika na sejmu Kapital. Kakšne pa so odlike do-brega finančnika?Prepričansem,dajeprvazahteva

zelo preprosta: držati besedo. Kodaš obljubo, prej večkrat premisli,kajti dano besedo moraš izpolnitiv celoti in ob času. Bančništvo, kimupravimofinančnoposredništvo,ima na eni strani nalogo vzposta-viti zaupanje med tistimi, ki sesprašujejo, komu bi denar zaupali.Tukaj se banka pričenja, pri virih.Innadrugistrani,bančnaskrivnostaliumetnostjevocenitveganjaza

prihodnost. Preteklost namreč nivprašanje, vedno je vprašanje pri-hodnost in daljše je to obdobje,težja je naloga. Sedanja kriza kaženato,dajebilvidiktovrstneanalizetveganja v kipečem gospodarstvumarsikjepotisnjennastran,nisogajemaliresnoinposledičnojedanestolikoslabihkreditovvbankah,dajecelotnibančnisistemsklenilprete-kloletozizgubo.

Kaj vas najbolj razočara, razžalosti?Najbolj me razočara človek, v

katerega stoodstotno verjamem,pa tega zaupanja ne upraviči.Če te razočara tak človek, se ti vtvoje prepričanje sesuje… To jerazočaranje. Zgodilo se mi je lani,vendar, glede na to, da v celotispoštujem standarde bančne za-upnosti, imen ne pripovedujem.Nekdo,kiimavelikugled,jeprepro-sto‘izginilvpesku’.Vednonajvečpo-vedodejanja.Teorija jesicernujnopotrebna,človekpridobivaizkušnjes prakso, na podlagi empirike. Taempirika ali, kot temu pravimo,lastnašolaimapravzapravnajvečjovrednost in jedejanskonepozablji-va.Marsikajizteorijepozabimo….

S katerimi ukrepi bi izboljšali sta-nje slovenskega gospodarstva?

Izvedeli smoNekdanjiguvernerBankeSlovenijeinzdajšnjiprvimožUnicreditbankesijezasvojoprvoplačokupilimešaleczabeton.Brezzadregepove,dajebilpačvednonavajendelati.»Mojpokojniočejebilzidar,zatosemmedštudijemvesčasdelal,izpiteopravljaljunija,potemsemtrimesecepočitnicpo12,13urzidal,«pojasnjuje.Arharpravi,dagafizičnodelosprošča.»Tojelahkotudidelonavrtu.Kakršnokolideloznaravoponujanajvečjezadovoljstvo,naravajenajvečjidajalecinčečloveklahko»od-klopi«,siobtakemdelulahkonapolnišbaterije.«FranceArharjezapriseženiNotranjec.TudičesevslužbivLjubljanizadržidopoznihnočnihalizgodnjihjutranjihur,sevselejvračadomov.Potempazjutrajpešv11.nadstropjestolpnicevBTC-ju,kjerimapisarno.

»Človek pridobiva izkušnje s prakso, na

podlagi empirike, lastne šole. Ta ima

pravzaprav največjo vrednost in je dejansko

nepozabljiva.«

11

POSLOVNE STRANI

Razlikovati moramo več dejav-nikov. Samo del jih je na stranidržave kot oblasti. Država ni zavse kriva! Če iščemo krivdo samopri tretjem, samipaničnenaredi-mo, ravnamo nekorektno, neobje-ktivno. Drugi del dejavnikov je nastrani trga, če s tem izrazom po-imenujempodjetja, posameznike…Krizainsedanjidogodkidokazujejo,dabidružbakotcelotamoralabitibolj poštena, kajti cela vrsta do-godkov kaže, v kakšno tveganje, vkakšen hazard so šli posamezniki.Ti se seveda opravičujejo, češ dasopačpogojinatrgutakoravnanjeomogočali.Nafinančnempodročjutopravgotovodrži.Čevzamemkotizhodiščno leto 2007, ko so v Slo-veniji padli vsi rekordi, kar zadevafinančno posredništvo, gospodar-skorast,rastkreditov,pričakovanj,rastdobičkaitd.Doživelismonekokulminacijo, spremenili svojavred-nostna pričakovanja, menili smo,da si neuspešen, če je bila tvojarast, recimo, dolgoletno rastočepovprečje.To jebilavsekakorpre-lomnicainsamsesprašujem,kakobi se zgodba v Sloveniji končala,če 15. sept. 2008 ne bi propadlaameriška banka Lehman Brothers.Slovenija se je namreč šele takratsoočilaspravokrizo.

Ali lahko napoveste, kdaj bo Slo-venija izšla iz krize?Na podlagi empirike nekaterih

drugihdržavbotookrevanjepomo-jem prepričanju vsaj srednjeročnoobdobje.Topomenivsajšepetlet.

Pred časom vas je zaneslo v poli-tiko. Kakšni so bili motivi?Zelo preprosti. Leta 2002, na

prvih predsedniških volitvah podveh Kučanovih mandatih, semimel po anketah višji delež pozi-tivnihglasovkotpokojnipredsed-nik Drnovšek. Potem je prišla na dan znana zgodba s plačo, ki si jenisem vzel sam, pač pa mi jo jedoločilnadzornisvet.Instozgod-bosopačprepričaliljudi.Gledenadejstvo, da sem bil deset let gu-verner in je imela centralna banka kot institucija takrat najvišje zau-panje, sem se nekako poistovetilstempojmom.Inpreprostopove-dano,četemunebibilotako,ver-jemitemi, se ne bi odločil. Desetlet sem imel namreč s politiki ve-likoopravka,takozvladoinspar-lamentom.Dobrosemvedel,kajinkako sedogaja, kaj je slabo in kajdobro.Vednosemimelnamenna-reditikajvečinboljše.Incelavrstaljudimijeizreklapozitivnomnenje.

Vas politika še mika?Pošteno povedano, ob tistem,

karsemvidel,doživelvvolilnikam-panji, se sprašujem, kaj pa je tegameni treba. Da sploh ne govorimofinancah!Vsetisto, kar seprika-zuje,vglavnemsplohnires.Stroškiza to kampanjo…. Skratka, brez teizkušnjebibilnatempodročjuzelovelikidealist.

FranceArhar,predsednikupraveUnicreditbanke:»Kodašobljubo,prejvečkratpremisli,kajtidanobesedomorašizpolnitivcelotiinobčasu.«

»Če iščemo krivdo samo pri tretjem, sami pa nič ne naredimo, ravnamo nekorektno in neobjektivno.«

»Nekako se ne moremo znebiti vtisa, da bi želeli o nekaterih zadevah upravljanja v delniških družbah odločati vsi.«

»Kriza in sedanji dogodki kažejo na to, da bi družba kot celota morala biti v večji meri poštena.«

Foto:B

OBO

12

KULTURA

Perpetuum Jazzile

Vokalna poslastica iz Slovenije na turnejištevilo ustvarjalnih vrhuncev zBora perpetuum jazzile iz leta v leto narašča. po poti Znamenite priredbe africe gresta tudi priredbi avsenikovih del.patricija virtič

perpetuum Jazzile je edini džez zborvSloveniji.Nji-hovaglasbajeprepletenazritmičnobrazilskobosso

novo, swingom, posegajo pa tudipogospelu, funku inpopu.Zbor jedolgo časa deloval pod vodstvomMarkaTiranapod imenomGaude-amus, leta 2001 je umetniškovodenje prevzel Tomaž Kozlevčar,sicerpevecznaneslovenskevokal-ne skupineNew SwingQuartet, kijezborpovedelvglobljeinboljpre-poznavnevodedžezovskeinpopu-larne glasbe. V začetku letošnjegaleta je taktirkoprevzel ŠvedPederKarlsson.Zbor je preboj v svetovne

glasbene vode dosegel s priredboskladbeAfricaskupineToto.Prired-bajenavdušilatudiavtorjaskladbe,zanjosodobiliViktorjazaposebnedosežke, posnetek pesmi na splet-nemportalu Youtube si je ogleda-lo že več deset milijonov ljudi. Popodobni poti gre tudi njihova pri-redbadvehAvsenikovihskladb.Zborsetrenutnomudinaturne-

jipoSeverniAmeriki,pred temsouspešno zaključili evropsko turne-jo, v sklopu katere so na povabiloslovenskih veleposlaništev v Ber-linu, Pragi in Zagrebu zapeli napraznovanjih ob 20. obletnici sa-mostojnostiSlovenije.Ouspehihinnačrtihzbora jetikpredodhodomna evropske in ameriške glasbeneodrespregovorilJanTrost.

Že več let zapored napolnite Gal-lussovo dvorano, ki je s 1545 sedeži največja dvorana Cankarjevega doma. Pravzaprav se je vaš koncert Vokal Xtravaganzza »raztegnil« na več dni, vstopnice za koncerte pa so razprodane že več mesecev vna-prej. Nekoč je veljalo, da je Vokal Xtravaganzza vrhunec vašega vsa-koletnega ustvarjanja – to še drži? Ob tolikšnem številu koncertov še prinaša izzive?

Izzivov nam v Perpetuum Jazz-ile (PJ)nikolinezmanjka! In res je,Vokal Xtravaganzza (VX) v Cankar-jevem domu nam še vedno pred-stavljaenegavrhuncevvsakoletne-gaustvarjanja–razlikajelevtem,da je število teh vrhuncev iz leta v leto večje.NaVX vsako leto pred-stavimonovrepertoar,kigapilimomesecepred jesenskimnastopom,obenempavgostepremiernopo-vabimosvetovnopriznanovokalnozasedbo. Po dosedanjih The RealSixpack,Mansound,BolykiBrothersinTheRealGroupbodoletosgostipravtakoŠvedi–VocalSix.

Koliko koncertov in nastopov letno sploh imate?Lani 74. Letos smo že pri tride-

setem.

Čeprav smo Slovenci Perpetuum Jazzile poznali pred uspehom s skladbo Africa, je bil prav posne-tek pesmi iz Vokal Xtravaganzze

tisti, s katerim ste osvojili svet. Ste pričakovali takšen odziv? Ste stavili prav na to skladbo?Nitine.Pričakovalismonekpre-

bojvtujinomedljubiteljetovrstneglasbeposvetu,nitivsanjahpani-smoupalinatakuspeh,kakršnegaAfricaševednožanje.

Ste sploh pričakovali, da boste na ta način (s pomočjo Youtuba) pro-drli na svetovno glasbeno sceno?Youtube je krasno promocijsko

orodje, ki omogočimarsikateremuglasbeniku brezplačen prodor donovih fanov in tržišč, do koder sklasičnimi prijemi ne bi mogli (oz.bitakapottrajalazelozelodolgo).Namjeočitnouspelo.

Vidite internet kot možnost samo-promocije? Vaša spletna stran je vedno ažurna, vidimo vas lahko na Myspace-u, Youtubu, Facebooku, pišete svoj blog …Nedvomnojezaglasbenikedanes

internet ključno promocijsko oro-dje.TegasevPJzavedamoženekajlet, odkar smo ažurno prisotni narazličnihweb kanalih. Primarni stazagotovo pred kratkim prenovljenispletnainFacebookstran,nakateriimamožepreko45.000prijateljevzvsegasveta(približno50odstotkoviz tujine). Preko interneta se pro-dajajonosilciglasbe,naročajokon-certi,organizirajoturneje,sklepajoposli in poznanstva itd. Menim,

da potencial interneta zelo dobro izkoriščamo,ševednopagaimamoogromno neizkoriščenega - in natem bomo delali tudi v prihodnje.

Bliža se turneja čez lužo, ki pa ne bo vaše prvo gostovanje – pred leti ste že obiskali Latinsko Ameriko. Katere države, kraje boste obiskali letos in kako dolgo bo turneja tra-jala?Prva severnoameriška turneja je

za vsakega glasbenika prelomna,sajvstopnatakoogromenglasbenitrg ni mačji kašelj. Letošnja, ki boprimarno promocijske narave, nasbopopeljalavNewYork,Nashville,Fo

to:Irena

HerakUsenik

13

KULTURA

Cleveland,Pittsburg,MillwaukeeinToronto,trajalapabo14dni.Upa-mo,dasekmalutjatudivrnemo.

Zbor še vedno deluje ljubiteljsko, kar pomeni, da vsi člani pojejo »prostovoljno«, brez plačila. Kako uspete usklajevati družine, službe, šolanje z vedno več nastopi in kon-certi?Z ogromno predanosti, odreka-

njaindobrevolje.PJtihočeš-nočešmorapostatiprvapostranskastvarv življenju, sicer je kakovostnosodelovanje skoraj nemogoče. Azaenkrat nas je takšnih glasbenihentuziastovočitnošedovolj.

Razmišljate o profesionalizaciji zbora?Razmišljanja obstajajo, a je v

realnosti žal tako velik korak šenedosegljiv. Finančno smo neod-visni – pomeni, da nimamo velikihsponzorjev,kibinasfinancirali,karsamopovečujeuspehezadnjihne-kajlet,obenempasezavedamo,daso večje finančne injekcije gonilorazvoja, ki bi nam lahko pomagalekšehitrejširastiindoseguševišjihciljev.

Po mnogih letih sodelovanja ste se razšli z dolgoletnim umetniškim vodjem Tomažem Kozlevčarjem. Vaše številne uspešnice so nastale pod njegovo taktirko. Je bil razhod sporazumen? Boste ohranili sode-lovanje?S Tomažem smo prišli do točke,

ko sodelovanje ni več prinašalododanevrednosti,kibisijePJželel.Razhajanjasosepojavilapredvsemv načinih dela, zato smo moralisoočitipričakovanjaobeh strani insi priznati, da je razhod najboljšarešitev.

Vajeti zbora je prevzel švedski vir-tuoz Peder Karlsson. Šestindvajset let je bil član a cappella skupine The Real Group, ene najvplivnejših

a cappella zasedb vseh časov. Kako je prišlo do sodelovanja?S Pedrom smo stopili v stik, ko

smo s Tomažem začeli pogovoreozaključevanju sodelovanja. Vedelismo,dajePederlanizaključilsvojoveč kot bogato pevsko pot s TRGindase jeposvetilpoučevanjuterširjenju svojih izkušenj in znanja.Po začetnemposlovnem»otipava-nju« so sledili konkretni dogovori,obojestranskonavdušenjepajekajhitro preraslo v konkretno sode-lovanje–inmoramopriznati,dajeresvrhunsko!!!

Karlsson ostaja na Švedskem, obiskal vas bo le na nekaj vajah mesečno. Pomembno vlogo pri vodenju zbora je tako prevzela al-tistka in solistka ansambla Sandra Feketija (letos je kot spremljevalna pevka zastopala tudi Slovenijo na tekmovanju za pesem Evrovizije). Ta nova ureditev predvideva še večjo disciplino pevcev …Res je. Če bi se dalo, bi Pedra

uvoziliingaimelinavsakivaji,ažaltoni realistično. Sandradelujekotnjegova desna roka, tako da namna vajah predaja njegova navodilain napotke. Sistema smo se neve-rjetno hitro navadili in nam ne pred-stavlja niti najmanjšega problema.Uvedli smo tudi posebno spletnoučilnico, kjer lahko pevci najdemovespotrebenučnimaterial,forumezadiskusije,analiziranje...

Glasbeni poznavalci so nad velikim metom, ki vam je uspel s pridobi-tvijo novega umetniškega vodje, navdušeni, drugi so začudeni, da primernega vodje niste našli na slovenskih tleh. Ste načrtno izbirali nekoga iz tujine?Da,vedelismo,daželimosvetov-

nopriznanegaumetnika,kiboznalvnasprepoznatiiniznaspotegnitinajboljše, to primerjati na svetov-nem tržišču popularne a cappellaglasbe, ki gamora seveda odlično

poznati, in nas tja tudi ustreznopozicionirati–torej,izpostavititistelastnosti, v katerih smo vrhunski,in izboljšatitiste,kjerso izboljšavenujnopotrebne.Naslovenskihtlehtakšnega strokovnjaka žal nismoprepoznali.

Zborovodja takšnega kova zago-tovo odpira vrata na svetovne glasbene odre. So na vidiku še kakšni odmevnejši nastopi, morda sodelovanja s tujimi glasbeniki?

Zaenkrat imamo zelo veliko dela »sami s seboj« - veliko delamo narazličnih tehnikah petja, na inten-zivnosti, na medsebojnem zave-danju in poslušanju, barvanju gla-sov...Skratkanapodročjih,kjer jebilodo sedajnekolikomanjpozor-nosti. Svetovni odri in sodelovanjabodoprišlasamaodsebe.No,prvotakšnoboželetospoletishrvaškimzvezdnikom Tonyjem Cetinskim vpuljskiAreni.

Kljub temu, da je Slovenija dežela zborov, ste edini džez zbor v Slo-veniji. Bi si želeli še kakšnega?Konkurenca je eno od gonil raz-

voja, ki bi jo z veseljempozdravili.Trenutno jeninavidiku, saj s svo-jim načinom večglasnega petja,tehnično izjemno naprednegaozvočevanjainatraktivnegacelost-nega nastopa utiramo novo pot vglasbenemšovbiznisu.

Je v Sloveniji dovolj dobrih pevcev, da bi lahko ustanovili še en takšen zbor, kot je Perpetuum Jazzile?Absolutno! Slovenija ima

ogromno odličnih pevcev. A našekonkurenčne prednosti se skrivajov neprecenljivih izkušnjah pevcev,vseboljatraktivnihinkompleksnih

aranžmajih,večletnemrazvojuton-ske ekipe in nastopa PJ nasploh,načinihinorganizacijisistemaitd.

Kako pa je z iskanjem novih članov? Zbor je kar številčen, vaše avdicije pa vsako leto zbudijo veliko zani-manja. Še sprejemate nove pevce? Kakšne lastnosti iščete pri novih kandidatih?Vedno bomo veseli novih kako-

vostnihpevskihmoči.Letnosenamna avdicije prijavi nekaj sto novih

pevcev, a v svoje vrste res spusti-mo lenajboljše.Ravenzahtevnostismovzadnjih letihmoralidvigniti,sajjebilnavalprevelik.Lastnosti,kijih iščemo in zahtevamo, so pred-vsem odlična harmonska pred-stava, ritem, intonančna točnost,zmožnost glasovnega barvanja inprilagajanja.

Osvojili ste Slovenijo, svet – pos-netke vaših koncertov si je ogleda-lo milijone ljudi. Kakšni so načrti? Kakšni so izzivi, s katerimi bi se želeli spopasti? Kakšne so smer-nice zbora v prihodnje?Nekako se bomo trudili prenesti

»virtualni«uspehvrealnost.Trenut-noskupajznovimumetniškimvodjoin novimi idejami s polno paro pri-pravljamokonceptzabližnjoindalj-no prihodnost. Načrti nikakor nisoskromni, nanašajo pa se predvsemna tujino. Seveda turneje preko meja prinašajo določene omejitve, pred-vsemvoblikidopustovoz.počitnic,kijihčlanizboravtanamenpotrebu-jemo.Usklajevanjezasebnihinzbo-rovskih obveznostibo gotovo edenvečjih izzivov. Nikakor pa ne bomopozabilidomačegaobčinstva,sajzaletošnjojesenpripravljamotudikon-certno turnejo po Sloveniji.

Foto:Irena

HerakUsenik

Foto:Irena

HerakUsenik

PJtihočeš-nočešmorapostatiprvapostranskastvarvživljenju,sicerjekakovostnosodelovanjeskorajnemogoče.

Konkurencajeenoodgonilrazvoja,kibijozveseljempozdravili.

14

KULTURA

MiroZupančič

New York odkril slovenskega slikarjaslovenski umetniki v new Yorku - 2. delivan cimerman

potem ko smo v prejšnjištevilki popisali žalostnonewyorško usodo inpredstavili neizpeto

umetniško dušo Karla Mehleta,tokrat predstavljamo spodbudnoameriško zgodbonjegovega rojakaMiraZupančiča,kisejevNewYor-kusočasnoprebijalizanonimnosti.MiroZupančičsevNewYork,kjer

ustvarja še danes, priseli 1963., aSlovenca, ožja rojaka v srcu vele-mesta, nikoli nista vedela drug zadrugega!MiraZupančiča,kisijepriSvetiEmipriRogaškiSlatinizženoMarinkokupilstarohišo,sem(avtor)pripeljalnadomMehletovehčerkeVirginije v Celju. Ves začuden nadkakovostjodelKarlaMehletainnje-govimgenialnimtalentomterizvir-no umetniško močjo je občudovalminiaturevolju,gvašuinakvarelihterpokojnemusoustvarjalcuizrekelvisoko,laskavostrokovnopriznanje.Miro Zupančič nam je opisal svojoumetniško pot.

Postal bom umetnik!»Rojen sem bil 5. maja 1937 v

vasi Turje pri Rimskih Toplicah namanjši kmetiji z mlinom in žago.

Žekotmajhendečeksemsstarimižeblji, barvic nisem imel, izpraskalv staro omaro prve podobe. Očeme je pošteno premikastil! Natosem začel z ogljem iz peči risatipo stenah, največ v našem mlinu,kjer sembil najraje.Napodstrešjusemnašelškatleodčevljev,naka- teresemrisal.Zvelikimižebljisemna steno pribijal svoje prve ume-tnine.Kosembil star tri, štiri leta,sem se odločil: postal bom umet-nik! Navdih sem iskal v naravi, shribaTurjekaobčudovalKaravankein Savinjske Alpe in se spraševal:kakšen neki je svet tamonkraj, zavisokimigorami?Moja prva velika slika prikazuje

našohišo,mlininžago.Narisalsemportretebližnjihinvelikosličicvspo-minske knjige sošolcev v Šmarjeti.UčiteljLojzeKozeljmejezačelspod-bujati. Kot dijak celjske obrtniškešole sem se vključil v Umetniškodruštvo F. Prešerna in Umetniško društvo v Mariboru. Duhovnik dr. FerdinandKolednikmejespodbujalnaumetniškipoti,naročililustracijezanekajknjiginmepodpiralprimo-jemakademskemštudijuvAvstriji.Leta 1957 sem se vpisal na Kunst-

schulederStadtLinzindiplomiralizslikarstva,delnoizgrafike.Služilsemsisvojkruh,bilisotežki

časi,takratnibilomogočeštudirativSloveniji,sajpovojneoblastinisoimeleposluhazaumetnost..Bilječasindustrializacijedežele,kiseje(žal!)otresala kmetijstva in sepodrejalaBeogradu. Tujina me je privlačilazaradi osebnega umetniškega raz-vojainvplivovnaosebnorast.Odpi-ralasosemiširokaobzorja,bogatilsemseznovimiznanjizvsegasve-ta.Realističnemotivesemobogatilznaravo,ožjimokoljem,zoljemnaplatno,perorisbo,gvašem.Zelove-likosemobnavljal,restavriralinupo- rabljalnaravnebarvezafreske.«LinzjeZupančičzapustilpripetin-

dvajsetih,zdiplomovžepu.PotgajevodilanaDunaj,odtodvRiminmestavelikihitalijanskihumetnikov.VFirencahinPadovisomuponudilicelo mesto učitelja, a ga je vleklodalje,vširšisvet.VEvropi jebil točas ruskega vpliva, ameriške de- litvenabloke,časberlinskegazidu,hladnevojne.Avgusta1968soRusiokupirali Češkoslovaško. Zupančičpravi, da so tudi na akademiji vLinzu odmevali dogodki, revolucijanaMadžarskem.Avstrijcisosetuj- cevotepali,češdaimajodovoljsvo-jih študentov. »Šele tretje leto, kosoAvstrijcispoznali,kajznam,pasome že zaprosili, če hočem ostati,«pripoveduje umetnik.»Pozneje,leta1963,vNewYorku

nibilodostidrugače.Atentatorjiso

VNewYorkuživečislikarMiroZupančičse2010.vCeljuprvičsrečazdelirojakaKarlaMehleta(naportretuBožidarjaJakca)inMehletovohčerkoVirginijoMehleMajerič

Tujina me je privlačila zaradi osebnega

umetniškega razvoja in vplivov na osebno rast.

15

KULTURA

ubilipredsednikaJohnaF.Kennedy-jaintujciizvsehdeželsvetasobilinaseznamu sumljivih. Z newyorškegaletališča sem se odpravil k teti vCleveland.Koiščemdeloinpovem,da sem restavrator, so bili polpi-smeniAmeričaninavdušeni:restau-rant–restavracija,gostinstvo!A tudi v slovenskih klubih in

društvih ni bilo mnogo bolje. Kosem v restavraciji ob mizi nekemuposlovnežu povedal, da sem slikar,umetnik,jevstalinodšel,rekoč:΄Nobusiness!΄Trimesecesemizdelovalrinkezabajonete,delezaletala,bru-sil,poliralvserijskiproizvodnji,kijegoltalamoči.Nato semšel vdrugotovarno,katerelastnikastabilaSlo-venec in Poljak. Groza! Bilo je šeslabše.Mojaprva tedenskaplačavAmeriki je znašala 60 dolarjev.Teta mi je odstopila garažo za

slikarskiatelje.Podnevisemdelalvtovarni,ponočipaslikal.«Pošestihmesecih Zupančičevega bivanja vClevelandu so slikarji, Slovenci, pri-redili prvo skupno razstavo vBara-govemdomu.Dobiljeprvonaročilo,zastonj je poslikal slovensko pri-stavo. Ustvaril je veliko »sgrafito«,

mesto Ljubljano,obudil domotožje,JožeVodlanpajenaslikalBohinj,bal-zamzarodoljubnegorenjskeduše...In semmalal pra-slovenskemo-

tive: kozolce, Bled, Triglav, noše,plesalke, folkloro, kulise za vaškeigre…Dovolj!semrekellepegadnepošestihmesecih.VNewYork,srceumetnostipojdem!«

V New Yorku, umetniškem središču sveta, do danes»VNewYorkunilahkozačetipot

umetnika, saj se sprva počutiš kotsmet v vetru. Bila je jesen. Poletisemsi žeogledalprostore za kon-vencijo akademikov Društva Sava. Vobnovljeni dvorani sem razstavilšestvelikihslik.Povabilismoševseznane Slovence iz različnih delovsveta in jeseni1963.vNewYorkuodprli prvo kolektivno, danes bidejali globalno razstavo slovenskihumetnikov!Katalog jebilnatisnjenv slovenskem in angleškem jezi-ku, kar je Američane opozorilo naslovenščino, naš materni jezik, inSlovenijo. Dokazali smo, da nismoAvstrijci,temvečsamonikliSlovencivsvojokulturoinjezikom,razseljenitudipovsehdržavahAmerike!NewYorkTimesindrugičasopisisoob-javili odlično kritiko, prodali smovečinoslik.«

Prva razstava v SlovenijiPrvo samostojno razstavo v Slo-

veniji je imel Zupančič septembra2000 v Ljubljani, v galeriji Krka.Razstave, ki jih je bilo po različnihkrajihSlovenijedodanesževečkot20, kažejo na univerzalnega, vse-stransko nadarjenega umetnika, kije začrtal vidne sledi v slovensko(izseljensko),atudivameriškolikov-no,slikarskoustvarjalnost.Spoznalisoustvarjalnomočmaloštevilnegaslovenskega naroda in odtlej radiodkrivajoSlovenijovosrčjuEvrope.

ObrazstavivTR3,avgusta2005,na Trguosvoboditve v Ljubljani, jeumetnostni zgodovinar in pisateljJože Hudeček povedal: »Velikaznačajna in umetniška vrednostslikarja Mira Zupančiča je tudi vtem,dasejevrnildomovinobogatilsvojeokolje,kigadoslejnipoznalo.Slovenstvo lahko prepoznamo potistihmojstrih,ustvarjalcih,kiživijov tujini, in so kljub temuostalitis-to,karsovsvojemnajglobljembi-stvubili -predodhodom izdomo-vine - ali pa so postali celo boljši.Miro Zupančič je prišel v Amerikozevropskimslikarskim izročilom inugledno šolo in ni nikoli podlegelnačelom ameriških ustvarjalcev, kisobili takrat šedalečodevropskeslikarsketradicije.Nikoliniposkušalbitisenzacionalist,kiprodajasvojadelanaborzahinsespogledujezja-vnostjo.Ostaljezvestsamemusebiinustvarildelastrajnovrednostjo.«Eden je bil New York za slikar-

ja Karla Mehleta, drugi za MiraZupančiča.Dvojepotirojakov,kisenistanikolisrečala-vistemmestu,obistemčasu!Enagorečastrastpoizpovedi, odkrivanju, iskanju. Kdomed izvedenci bo pravično ocenilumetniškovrednostnjunihdel?

Foto:IvanCimerman

Foto:IvanCimerman

MiroZupančičssoprogoobobiskuSlovenskeizseljenskematicevdružbizizjemnimslikarjem–akvarelistomAntonomZaicom,rojenimvDomžalah,živečimvNemčiji.

RazstavavljubljanskiGalerijiDružina,sept.2003.Zleve:KatarinaHabe,EvaHren,MarijaTrampužKavčič,MiroinMarinkaZupančič.

AkademskislikarMiroZupančič,našdrugi»celjskijunak«izNewYorka,jerazstavljalvseptembru2000vGalerijiKrkavLjubljani.PrvazdesneženaMarinka,tretjahčiMetka,četrtiMiroZupančič

Dovolj! sem rekel lepega dne po šestih mesecih. V New York, srce umetnosti pojdem!«

Jože Hudeček: »Velika značajna in umetniška vrednost slikarja mira Zupančiča je tudi v tem, da se je vrnil domov in obogatil svoje okolje, ki ga doslej ni poznalo.

16

KULTURA

VokalnaskupinaPlamen

Marijine »nitke življenja«lepo in mirno je teklo življenje ahačičevih v predvojnem tržiču, potem pa je prišla svetovna vihra in glasbeno družino Za štiri leta odnesla v valjevo v srbiji. po vrnitvi se je hči marija posvetila šoli in nato študiju na ljubljanski glasbeni akademiji, dokler…jože galič

za mlado pevko je bilo pre-lomno leto1956,ko so jonaavdiciji izbraliAvseniki.Še danes ostaja nepozab-

na njena interpretacija znamenite uspešnice Tam, kjer murke cveto,Marijapajepribližnovtemčasuus-pelatudikotpevskasolistkavradij-skemorkestruBojanaAdamiča.Naslednja prelomnica mlade

Tržičankejebiloleto1960,kosejepotrehletihzakonapodalazamožemv Kanado. Študirala je na univerziMcGill vMontrealu indiplomiralana njenem likovno-pedagoškemoddelku, obenem pa na kanadskitelevizijipredstavljalaslovenskope-sem.Znjo insprivlačnimidiapozi-tivi je ničkolikokrat nastopila napredstavitvah slovenske kulturein glasbene tradicije po dobršnemdelu Kanade.Po selitvi v Toronto je ustano-

vila terveč letpripravljala invodi-la radijsko oddajo Glas kanadskihSlovencev, vmes pa veliko pela intudi snemala. Rada se spominjakoncertavameriškiMinnesoti,kjerjo jeposlušalodvanajsttisoč ljudi,ponosna je na leta 1980 izdano

ploščo njenih avtorskih in 1986.slovenskihnarodnihpesmi.

Plamen v Kanadi s slovensko pesmijo in besedoTisto, kar jo še danes – tako se

zdi – najbolj osrečuje pri njenemsobivanju z glasbo, pa se je rodilopreddvajsetimi letiobpraznovan-

ju kanadskega priznanja samo-stojne Slovenije: delo in nastopi zDekliškim zborom oziroma (danesso skoraj vsa dekleta že mlademamice)VokalnoskupinoPlamen!Rosemary Fotivec Stadulski se

takole spominja začetkov delova-njazbora:»Štirimladadekletasmopod Marijinim vodstvom začelauresničevati svoje sanje – petjepesmiizslovenskegaizročila.Prvihsedem let je imel sestav, ki se jesčasomarazširilnadvanajstčlanic,vaje kar pri Mariji doma. Čas zadelo z zborom smo vseskozi usk-lajevalesštudijem,služboinvzad-njih letih tudi z življenjem našihmladih družin. A nam še zdaj nitežko prihajati vsako sredo iz pre-cejoddaljenihkrajev,sajneizmernouživamopripetjuslovenskihpesmi!MarijaAhačič ježenskazneverjet-nokarizmo,nadarjenaosebnost,kinasresničnoznavoditi.Podnjenimumetniškim vodstvom se je našprogram s slovenskih in kanadskihljudskihpesmirazširilšenaduhov-noglasboinsodobnejšepopularneskladbe.Nekatereodnjihpopestri-mosklavirskospremljavo,številneceloskoreografijo.«

Plamenselahkopohvalizzaresza-vidanjavrednokoncertnokariero,katere prvi vrhunec je bil leta 1997 zelo odmeven nastop na kanad-ski nacionalni televiziji in stoječeovacije številnih poslušalcev naKonvencijiTorontskeženske ligevprestolniciOntaria.Leta2000jebilzbor izbran izmed 126 glasbenimiskupinamizanastopvkanadskemparlamentu v Ottawi, kjer so gana tako imenovanem BreakfastPrayerMeetinguposlušalikanads-kiposlanciintujidiplomati.Prvičvzgodovini kanadskega hrama de-mokracije sta se v uradnem delukakšnega kulturnega programaslišali slovenskabeseda in sloven-skapesem!

Letos vnovič na gostovanje v SlovenijiVokalna skupina Plamen je gos-

tovala tudi že pri Slovencih v Avs-traliji ter doslej kar trikrat v Slo-veniji.Da,doslej,kajtiletosavgustaprihajajo dekleta na obisk domo-vinesvojihstarševinstarihstarševžečetrtič!18.avgustabozborkon-certiral na ptujskem gradu, danpozneje na gradu v Sevnici, miniturnejopabo zaključil 20. avgustavMarijinemTržiču.»BrezpomočiuradazaSlovence

vzamejstvuinposvetuterpokrovi-teljev iz Kanade bi bilo takšno turne-josevedanemogočeizvesti,«praviMarijaAhačičPollak, ki je za svojedolgoletnodelonapodročjukulturepredletiprejelatudivisokodržavnopriznanje v domovini.Marija polovico leta običajno

preživivKanadi,drugopolovicopavSloveniji,kjersesrečujesstarimiznanci in prijatelji, poje v zanimiviskupini Dame domače glasbe in –pišeknjigeonitkahživljenjazanimi-vih osebnosti. »Dolge naj bodo tenitkeveselja,kratkepanitkegorja,«jizverzinjenepesmiželimorojakisteinonestranioceana!

DekletomizskupinePlamenšezdajnitežkoprihajativsakosredoizprecejoddaljenihkrajev,sajneizmernouživajopripetjuslovenskihpesmi!

PevkevdržavnemzboruspredsednikomRSdr.DanilomTürkom

17

KULTURA

Film

Beneški Slovenci v EPpovezovanje slovencev prek evropskega parlamenta (ep) se je nadaljevalo, ko so Bili na povaBilo evropskih poslancev iz slovenije, italije in avstrije na obisku v Bruslju predstavniki slovencev avstrijske koroške, beneške slovenije in belgije.blanka markovič kocen

FestivalLent

Maribor bliže obiskovalcem

LetošnjifestivalLentbomed24.junijemin9.julijemponudilokoli450prireditev,kisojihpobesedahdirektorjaNarodnegadomaMariborVladimirjaRukavineskušališeboljkotdoslejpribližatiobiskovalcem,pozornejepasoposkrbelitudizaboljšokoordinacijofestivalskihprireditev.Organizatorjenamrečspremenilurnikedogodkovnaposameznihodrih,takodasijevenemvečerumočogledativečprireditev.Mednovostmi,kijihprinašaletošnji,že19.Lentpovrsti,jefestivaluličneprehraneSladolent.Šestvrhunskihslovenskihkuharjevv»dobrojedskihpredstavah«ustvarjainponujanoveslovenskejedi,pripravljenepravzafestival,inprehranonaulicivokviruEvropskeprestolnicekulture2012.Lent,kinilenajvečjislovenskifestival,ampaksodimednajvečjepoletnefestivalevEvropi,jelaniobiskalovečkotpolmilijonaobiskovalcev,podobenobiskpasiorganizatorobetatudiletos(B. M. K.)

FestivalvNoviGorici

Nagrada teatru ŠentjanžFestivalmladinskihgledališkihskupinSlovenijejeletosvNoviGoricipostregelsklasičnimitekstiinavtorskimiprojekti,kizajemajoproblematikoodraščajočegačlovekainodražajočas,vkateremživimo.Ustvarjalcisotakoprekodelrazmišljalioidentiteti,ovirtualnemsvetu,oumeščenostiinustrojenostivsvetuternenazadnjeosvojiintimi.NagradazanajboljšopredstavovcelotiješlaletosvrokegledališkiskupinionstranSlovenije,TeatruŠentjanžizŠentjanžavRožu,medtemkosopreostalenagradesoostalevSloveniji.StonagradosoŠentjanžanivkonkurencizgledališkimiskupinamiizSlovenijedokazali,daselahkoznjimikosajonaistiravniinpokakovostizanjiminezaostajajo.Predstava»Jackaliskodelicakave«jelepdokaz,dajezdobroizbranim,sstrokovnousposobljenimkadrom,spodporostaršev,učiteljevindomačegakulturnegadruštvamogočedosečizavidanjavredneuspehe.Uveljavitisenadobrislovenskigledališkisceninisomačjesolze.Dosežekpaješetolikovečjegapomena,sajjevSlovenijigledališkavzgojavšoliinzunajnjeprecejboljrazvitakotnaavstrijskemKoroškem.(B.M.K.)

večkotstoSlovencevinItalijanovsinapovabilo evropskega poslanca Loj-zetaPeterleta inevropskeposlankeiz Furlanije-Julijske krajine v Italiji

DeboreSerracchianiogledalofilmznaslovom“Sansanjudaprideandan...’’PredvajanjasejeudeležilatudievropskaposlankaizSlovenijedr.Romana Jordan Cizelj.»PozdravljamBenečane,Rezijane,KoroškeinbelgijskeSlovence.TakegaobiskaEvropskiparlamentšenidoživel!«jezbranenagovorilLojzePeterle,evropskiposlanecEvropskeljudskestranke-krščanskihdemokratovizSlovenijeindodal:»BeneškiSlovencisomoralipodrugisvetovnivojnivtisočihzapustitidomove.Veselsem,dabomodaneslahko

spoznalinjihovoizseljenskozgodbo.Vem,dasokotrudarjivBelgijiohranilisvojobeneškoslovenskozavestinostalipovezanissvojodomovino.«Dokumentarecznaslovom»Sensanjudaprideandan«opisujesanjevsakegaemigranta,kiželi,dabiseenkratvrnilinponovnoslužilkruhvsvojemdomačemkraju.»Filmprikazuježivljenjskezgodbe12Benečanov,kisopodrugisvetovnivojniemigriralivBelgijonadelovrudnikih.Pomembnojeohranitispomin,sajsotiljudjetakratnazačetkugradiliEvropo,«ješedodalaRepinčeva.PredvajanjadokumentarcasejeudeležiloosemBeneškihSlovenkinSlovencevnastopajočihvfilmu.(B.M.K.)

TrilokGurtu

18

KULTURA

Kulturni kažipot (P. V.)

Koncert

MePZ Tone Tomšič Ljubljana1. 7. ob 20.30, Koncert Grad, Slovenska Bistrica

AkademskipevskizborToneTomšičjeslovenskimešanipevskizbor,kidelujevseodleta1946.SedežzborajevLjubljani,njegovičlanipasopovečiništudentjeUniverzevLjubljani.Vseh80let,kolikordeluje,sodimednajpomembnejšeusmerjevalceslovenskegazborovskegapetja.

Festival

Rock Otočec Od 1.7. do 3. 7. , Jasa na Otočcu, Grajska cesta, Otočec

TudiletošnjaizvedbafestivalaRockOtočecbopotekalanaidiličnilokacijiobrekiKrki.Organizatorjisozadogodekzagotoviliprogram,kiseponašaznajpomembnejšimiglasbenimiskupinamigledenavsedosedanjeRockOtočce.Nastopilobopettujihinprek30slovenskihskupin.

Festival

16. mednarodni glasbeni festivalOd 1. 7. do 31. 7., Bled

Koncertiklasične,jazzincrossoverglasbe.

Festival

Marezijazz in Zgrabi zvok1. in 2. 7., Marezige

Marezijazz,največjisrednjeevropskifestivalbigbandov,kivsakoletoponesenaobalonajboljšeizvajalceorkestralnegajazzaprinas.Naodrusebodovdvehdnehpredstavilivrhunskislovenskiizvajalci,medkaterimiizstopazlastiBigbandRadiotelevizijeSlovenije,BigbandDom,BigbandKrškoterštevilnidrugi.VzporednosfestivalombopotekaljazzseminarZgrabizvok,nakaterembodopredavalivrhunskimednarodnopriznaniSlovenskijazzglasbeniki.

Festival

3. Mednarodni festival pihalnih orkestrov “Loka jo piha”2. 7. ob 18.00, Mestni trg in okolica, Škofja Loka

Mednarodnifestivalpihalnihorkestrov“Lokajopiha”potekažetretjeletozapored.Orkestri,kiprihajajoizrazličnihkoncevEvrope,sebodopredstaviliskoračnicamiterkoncertnimprogramom.

Predstava

Knezi Celja: Skrivnost gradu Ojstrica - Legenda o Frideriku in Veroniki2. 7. 2011, 21.00, Stari grad Celje

Zgodovinskadramaoeninajprepoznavnejšihplemiškihrodbinnaslovenskihtlehvsrednjemveku,Celjskihknezih,uprizorjenanaCeljskemgradu.

Ples

Ulični plesni dogodek “Plesne fuzije ob Dravi” na festivalu Lent4. 7., ob 21. 30, Mariborska tržnica

Nastopajoskupineindruštvazidejnozanimivimprogramomvraznovrstnihustvarjalnihpristopihinslogovnihprepletanjih.Priložnostzavečjoplesno-glasbenoprepoznavnostinkreativnadruženja.

Koncert

Simfonični orkester RTV Slovenija5. 7. ob 20.00, Slovenska filharmonija, Ljubljana

Anja Bukovec in Terrafolk7. 7., ob 20.30, Stari grad Celje

Festival

Metal Camp 2011Od 11. do 16. 7., TolminSlovenskiMetalCampfestivaldanesuživaunikatenstatusmeduveljavljenimitovrstnimifestivaliposvetu.Spovsemsvojoenergijoinkarizmoponujaedineprave“allinclusive”metalpočitnice:koktejlinaplaži,plavanjevturkizniSoči,brezplačnokampiranjemedmogočnimigorami,nastopeizbranihmetalskupinsvetovnegakovainneskončnemožnosti

zaraziskovanjeenenajlepšihfestivalskihlokacijnaplanetu!

Gledališče

Tomaž Pandur: Somrak bogov / La Caida de los Dioses12. 7., Križanke, Trg francoske revolucije 1, Ljubljana

Somrakbogovjezgodbaopadcuinpropadunemškearistokratskedružine,kiimavlastimogočnojeklarno.DogajasenazačetkuTretjegarajha,včasuzgodovinskihdogodkov,kotjebilpožigReichstaga.Essenbeckovipoenistranipodpirajo,podrugipaprezirajoHitlerjevostranko,zatosepoumoruglavedružinespustijovkrvavobitkozamoč.TanedvomnoedennajboljšihfilmovvfilmskizgodovinijedelViscontijeveNemšketrilogije,skupajsSmrtjovBenetkahinLudvikom.TomažPandursenavdušujenadfilmom,gledališčemintudiopero.Zatosijezadal,davsvojišestipredstavivŠpanijiuprizoriprojekt,kigajeimelvednovmislih.Popeljenasšedljeodfilma,sajnamželipokazati,dajeViscontijevdiskurzpo40letihzvsem,karsepravkardogaja,skrizonagospodarskem,političneminsocialnempodročju.

Razstava

Osamosvojitev Slovenije in filatelistično zbiranjedo 28. 8., Narodni muzej Slovenije, Prešernova 20, Ljubljana

Narodni muzej Slovenije ob 20. obletnici osamosvojitveRepublikeSlovenijesfilatelističnimindrugimgradivompredstavljaprelomnedogodkevzgodovinislovenskeganaroda,skaterimisoseuresničilestoletnesanjenašihprednikov.ZnastankomneodvisneinsamostojneSlovenije,kigazaznamujeizidprveslovenskeznamkezmotivomPlečnikovegaparlamentazdne26.junija1991,sejezačeloobdobjesamostojneslovenskepoštneinfilatelističnezgodovine.Razstavljenogradivoizslovenskihmuzejev,arhivovinzasebnihzbirkpredstavljazaokroženozgodboslovenskeosamosvojitvenafilatelističnemoziromapoštnempodročju:odleta1990,kososezačelinepovrnljiviosamosvojitveniprocesi,pavsedoprveobletnicesprejemaRepublikeSlovenijevOrganizacijozdruženihnarodovmaja1993.

19

KNJIŽNA POLICA

KnjižnenovostiEvePetrič

Ena knjiga, trije jezikiTri naslovnice iz moje serije Latin Geisha:

SlovenskainangleškaizdajaromanaVsisojedlisušiizserijeLatinGeishamladeslovenskemultimedijskeumetniceinpisateljiceEvePetričstaugledalilučsveta2009.MakedonskasejimajepridružilavSkopjunaaprilskemknjižnemsejmu.»OdzivnamojVsisojedlisušimejevSkopjuzeloprijetnopresenetil,atudizaskrbelpredmojorazstavo(Onesizefitsall)vKICKulturnoinformacijskemcentruSkopje,«jepovedalaavtorica.Prvičsenamrečpredstavljasserijomanjšihdel.»Vseenosemnaletalumoralaplačatioverweight,«dodaja.»Atolažimsezmislijo,davečjenivednoboljše.«Inkamporazstavi?VBuenosAires,kjerboEvanaknjižnemsejmupodpisovalasvojoŠkatlobrezkože,lebdečo,kijojevšpanskemprevoduUnacajasinpiel,flotandoizdalazaložbaEdicionesB.»Insevedabomsvojemusušijuposkusilapriskrbetišečetrtijezik-četrtaslikažečaka,«dodajanadvseaktivnaumetnica.(B.M.K.)

Slovenskanacionalnaenciklopedija

SlovenikaoB 20-letnici samostojnosti Bomo slovenci novemBra letos doBili slovensko nacionalno enciklopedijo z imenom slovenika. tomaž štefe

izšla bo v dveh knjigah, pričemer bodo v prvem zvez-kugeslaodAdoM,vdru-gempaodNdoŽ.Trpežna

vezava z usnjenimhrbtom zago-tavlja knjigama dolgoletno up-orabnost.NaslovSlovenikabovglobokem,metalnemtisku.ČrkaS iz Prešernovega rokopisa pasimbolizira slovensko identite-to,zajetovSloveniki.

Vsebina geselV obe knjigi z okoli 1600

stranmi bo vključenih okrog8000 geselskih člankov inokrog 2000 enot slikovnegagradiva.Kotsezaenciklope-dijo spodobi, bodo gesla vse-binskotakoraznolika,kotjerazno-liko življenje. Na tem mestu jihopisujemo kot vsebinske sklope,pričemerjejasno,davenciklope-diji niso razvrščena v sklope, am-pak po abecedi. Segala bodo odprvih dokazov človeškega bivanjana slovenskem ozemlju, naselitveKeltov, Rimljanov in Slovanov (kikot staroselci zelo verjetno že odnekdaj živijo na tem prostoru),preko življenjav frankovskidržaviinhabsburškimonarhijido1.sve-tovne vojne, Države Slovencev,Hrvatov inSrbov,Kraljevine Jugo-slavije, 2. svetovne vojne in SFRJter doplebiscita, samostojne Slo-venijeinSlovencevposvetu.Zelo številna so gesla na temo

naravnih značilnosti naše zeloraznolike dežele in posebnosti,kakršnesokraji,mesta,pokrajine,občine, gore, reke, jezera, jame,rastlinstvo, živalstvo, vreme itd.Obsežen sklop predstavljajo geslana temo veliki posamezniki slov-enskega in neslovenskega rodu,pomembnezgodovinskeosebnos-ti, državniki, znanstveniki in izu-mitelji, rektorji evropskihuniverz,zdravniki in svetovalci vladarjev,pisatelji, likovni, glasbeni in drugiumetniki, športniki, izjemni misi-jonarji in dobrodelniki itd.Vsebinsko so za našo narodno

bitzelopomembnageslaosloven-

skikulturi in umet-nosti. Vključujejo vse v našemprostoru navzoče umetnostnezvrsti: slikarstvo, kiparstvo, stav-barstvo, arhitekturo, književnostinjezik,glasbo,gledališče,medije,umetno obrt, ljudsko umetnostinizročilo…Posebnoskupinoge-selpredstavljajogeslaoslovenskiznanostiintehniki,kiobravnavajozdravstvo,rudarstvo,fužinarstvo,železarstvo, železnice, avtomobi-lizem, promet, elektroindustrijo,dosežkegospodarstva,tehnologi-je…ZaradivsegategaSlovenikanile

najcelovitejše spričevalo sloven-ske identitete, temveč tudi zrcalonajsodobnejših dosežkov sloven-skih znanstvenih ved. Sodobnain pregledna notranja postavitevbesedila in likovnega gradiva za-gotavljahitroinenostavnoiskanje,simbolični poudarki pa praktičniuporabidodajajopridihprestiža.Pri pripravi slovenske naciona-

lneenciklopedijejesodelovalovečstopriznanihstrokovnjakovsposa-meznih področij, deset notranjihurednikov (z Martinom Ivaničemkotglavnimurednikom)instrokov-niuredniškiodborspredsednikom,akademikom prof. dr. MatjažemKmeclom,kiob temugotavlja,dajeslovenskinarodnajmanjšinarodz nacionalno enciklopedijo.

AstronavtkaSunitaL.Williams

Državljanka vesoljaV zbirki Velikani ustvarjalnosti, ki jo izdaja Slovenska znanstvena fundacija in katere namen je javnosti predstaviti raziskovalce, izumitelje, mislece, vizionarje …, skratka osebnosti, na katere smo lahko upravičeno ponosni in ki so slovenskega rodu, je izšla druga knjiga z naslovom Astronavtka Sunita L. Williams, državljanka vesolja.

»Sunitajeizrednaženska,popolnomapreskromnazasvojedosežke,«jojenapredstavitviknjigeopisalsoavtorknjigedr.DušanPetrač,tudisamvečdesetletijNasinraziskovalecinvrhunskistrokovnjaknapodročjuvesoljsketehnike.Dr.EdvardKobal,direktorSlovenskeznanstvenefundacijeindrugisoavtor,padodaja:»Zelomaloljudiimamožnost,daseodpravivvesolje,daopravidoločenomisijo.Grezapomembnostvar,kijeneopravišzase,ampakzačloveštvo.InvtejpeščicijetudiSunita,astronavtkaslovenskegarodu.«Sunita,katereprednikipomaministraniizvirajoizvasiLešepriTržiču,kjersourediliinsijemočogledatitudinjenospominskosobo,ševednoslovizaženskorekorderko,kijedoslejnajveččasapreživelavvesolju-insicerkar194dni,18urin2minuti.»Kosivvesolju,navečinotrivialnihstvaripozabiš.Vidišleplanetinnjegovolepoto,različnebarveinrazpoke.Našadolžnostje,dakarvnajvečjimeriohranimoplanet,nelezanašezanamce,začloveškirod,temvečtudizadrugevrste,kibivajonanjem,«jedejalaSunitavintervjuju,kijemeddrugimobjavljenvtudizzasebnimidružinskimifotografijamiobogateniknjigi.(Ana Mrzlikar)

20

mLADI

Laura Fekonja

Poučevanje slovenščine v tujini - neprecenljiva izkušnjalaura fekonja, 29-letna slovenka, že štiri leta in pol poučuje slovenščino na masarykovi univerZi v brnu na češkem, kjer poleg poučevanja skrbi Za prepoZnavnost slovenije in slovenščine.ana mrzlikar

masarykova univerza vBrnujedruganajvečjauniverzanaČeškeminvodilna visokošolska

institucija na Moravskem. Tre-nutno jo sestavlja devet fakultetz več kot 200 oddelki, inštituti inklinikami. Priznana je kot ena od najpomembnejšihizobraževalnihinraziskovalnih institucij na Češkemin se med srednjeevropskimi uni-verzami ponaša z visokim ugle-dom. Leta 1919 ustanovljena uni-verza igrapomembnovlogo tudi vdružbenem in kulturnem življenjuJužnomoravskeregijenaČeškem.Slovensko-češko sodelovanje

meduniverzamiježetradicionalnozelo dobro in trdno, pripovedujeLaura Fekonja, 29-letna Sloven-ka, ki že štiri leta in pol poučujeslovenščinonaMasarykoviuniverzivBrnunaČeškem,karseodražanavečnačinov.»NaČeškem,predvsemvPragi,jevelikorednihštudentovizSlovenije, ki seodločajopredvsemzasmeri,ki jihvSlovenijini,kot jenaprimerlutkarstvo,alipazasmeri,ki so tukaj preverjeno izjemnodo-bre–film ingledališče.Potemgreza medfakultetne projekte, raznekonference, slovarje, skupno razi-skovanje … Za dobro sodelovanjeskrbijo tudi redne izmenjave pro-fesorjev, saj veliko slovenskih pro-fesorjev s fakultet prihaja na go-stovanjanaČeškoinobratno.Predstojnik oddelka za slavistiko

v Brnu, prof. Ivo Pospišil, na pri-mer, redno sodeluje z Inštitutomza slovensko literaturo in literarnevede ZRC SAZU, izjemno dobrosodelujejo tudi ljubljanski in brn-ski dialektologi itd. In nenazadnje,vsi lektorati slovenščine po svetu,vključno zbrnskim (trenutno jih ježe 58), so pravzaprav rezultat do-brega meduniverzitetnega sode-

lovanja,nakarsemkotslovenistkain kot Slovenka izjemno ponosna.Upam ter želim si, da bo lektora-tovslovenščineintovrstnegasode-lovanja v prihodnje še več,« poveLaura.Ugotavlja tudi, da sta si univer-

zitetnasistemanaČeškeminvSlo-veniji precej podobna. Kljub temu pase ji zdizanimivo,kakohitrosonaČeškemvprimerjaviznamiuve- dli bolonjsko reformo: »Na filo-zofski fakulteti Masarykove uni-verze imajo že ves čas, odkar semtukaj, bolonjski sistem – torej triletabakalarskegaštudijaindveletimagistrskega, in imeli soga žekarnekaj časa pred mojim prihodom!Masarykovauniverzapajezelona-prednatudissvojimodličniminfor-macijskim sistemom, preko kate-regasmovsipovezaniinvkateremlahkotakoučiteljikottudištudentjeizvemo čisto vse relevantne infor-macije o študiju, študijskih pred-metih,dogodkihnauniverzi…«Na Masarykovi univerzi študira

veliko število tujih študentov, takorednihkottistih,kipridejovBrnonaštudijsko izmenjavo. »Med sloven-skimi študenti številčno prevladu-jejotidrugi,«praviLaura,»sicerpav Brnu veliko tujih študentov redno študiranaprimermedicino,insicerizdvehrazlogov:prvije,dajecelo-tenštudijmogočvangleščini,drugipa,dajebrnskamedicinskafakulte-tapriznanainveljazadobro.«

Zakaj ravno Brno?Laura je odraščala v neokr-

njeni naravi, v prelepih SlovenskihGoricah, v kraju Negova. Srednjošolo je obiskovala v Mariboru, pozaključenimaturipasejevpisalanafilozofskofakultetovLjubljani,kjerje uspešno doštudirala slovenskijezikinknjiževnost.

21

mLADI

To, da je šla delat v tujino, jebilo naključje. »Ker sem se že včasuštudijaučilačeškoinsembiladvakrattudinaštudijskiizmenjavivPragi, sem si rekla, dabi šla, čebisekdajponudilapriložnost,delatnaČeško,insicervBrno.Gledenato,dasembilaprejdvakratnaizmen-javivPragi,jetosicernenavadno,aBrnomejeenostavnoboljprevzeloin navdahnilo, tako da sem si rek-la, tukaj pa bi z veseljemdelala inživela.«Inkerjepriložnostprišlaobpravemčasu,jojeznavdušenjeminhvaležnostjosprejela.Ker je Češka razmeroma blizu

Slovenije, se ji vzdrževanje stikovzdružinoni zdelo težavno.Domovse Laura vrača poleti, na daljšepočitnice, pozimi za praznike invmes, če je priložnost. »Trenutki,kočutišdomotožje,sesevedapoja-vijo, a pravzaprav jih ni bilo veliko

innikolinisemrazmišljalaotem,dabivseskupajpustila.Kosezanekajodločim,zatemstojiminvztrajam,«pravi.Stikezdomačimipajijevčasubivanja v tujini nedvomno olajšala inpoenostavilatudisodobnatehni-ka:splet,skype,e-pošta…»Sicer pa poznam samo dva

Slovenca, ki živita v Brnu. Eden jestarejši gospod, ki je poročen sČehinjo in občasno pride na našeliterarne večere, drugi pa jemlajšifant,kijevBrnušeledveletiindelazamednarodnopodjetje– tudionvečkrat obišče naše kulturne do-godke.«

Laura in njenih 30 študentovLaurapoučujeprvi,tretjiinčetrti

letnik slovenistov. Do sedaj se jenamreč slovenščina odpirala vsakidveleti,odjesenipasebovsakoleto.Slovenščino študirajo študentje, kiso večinoma Čehi, nekaj pa jih jetudiizsosednjeSlovaške.Študentovslovenščinejeokrog30.Laurapra-vi,dačeškištudentjehitroosvojijoslovenščino do temere, da jo ob-vladajonakomunikacijskiravni,karpomeni, da se lahko precej hitropogovarjajo o vsakdanjih temah inse,čepridejovSlovenijo,znajdejo.Težje in veliko več trudapa je tre-ba vložiti, če si želijo znati sloven-skoodlično.»Topravzapravuspeleredkim,tisti,kipajim,postanejona-vadnoodličniprevajalci.VBrnusotrenutno kar trije vidnejši: dr. PetrMainuš, Libor Doležan in ZdenĕkRejda, ki predstavljajo pomembenmostmedobemakulturama.«Tudisamasejevtemčasuzado-

voljivonaučilačeščine.Češkojesi-cerznala,šepredenjeprišladelatvBrno,takodajesvojeznanjejezikapotem le izboljševala in »pilila«.Tudisčeškimiprijatelji,seveda!KerjeLaurazelomladaprofesori-

ca, pravi, da jo je čistona začetkumalceskrbelo,alijibouspeloimetisštudentiprijateljski,avendarprofe-sionaleninustrezenodnos.»Kmalusejeizkazalo,dajebilstrahodveč,sajsmovzpostaviliizjemnolepindo-berodnos.Inkersemtakonavajenaže izsvojihštudentskih let,vikanjepaobstajatudivčeščini,segatudimi obojestransko poslužujemo. Kopa študentje zaključijo s študijem,sesevedazačnemotikati.«

In kako se počuti Slovenka v tujini?»To,dasemSlovenkavtujini,se

mi ne zdi nič posebnega. Počutimse dobro, verjetno ravno zato, kerdelamto,karmeresničnoveseliinzanimaindelopamidajemožnosttako za profesionalno kot tudi zaosebnostnorast.Zamejetudizelopomembno, da sem zaposlena v

Sloveniji, kar olajša marsikaj. Za-poslena semna Filozofski fakultetiUniverze v Ljubljani, na Centru zaslovenščino kot drugi/tuji jezik,program Slovenščina na tujih uni-verzah–sodelavcinaCentru innaprogramu STU odlično skrbijo zanas – zatomojedelo tukaj potekadobro.Kotučiteljicaslovenščinenatuji univerzi pa poleg poučevanjapočnem še marsikaj. Pogosto or-ganiziramliterarnevečere-vBrnusmotakomeddrugimgostiliDragaJančarja,GoranaVojnovića,Grego-rja Podlogarja, Primoža Čučnika,koncerte - tukaj sobiliKatalena inVladoKreslin,strokovneekskurzijevSlovenijo,kulinaričnevečere ipd.V okviru teh dogodkov imam ve-likočastinprivilegij,daspoznavamizjemneSlovence,«pove.Učitelji slovenščine na tujih uni-

verzahsenamrečvvelikimeripo-leg svoje osnovne dejavnosti (tj.poučevanja slovenščine) ukvarjajozmarsičim.»Čerečemposplošeno,skrbimozačimvečjoprepoznavnostSlovenijeinslovenščine.Menim,dasmopritemzelouspešni,zakarsmohvaležninašislovenskialmamateri,torejfilozofskifakulteti,sodelavcemprogramaSlovenščinanatujihuni-verzah ter seveda univerzam gos-titeljicam,kinampriuspešniizvedbitehdejavnosti–vsakapačgledenasvojezmožnosti–pomagajo«.Laura življenje jemlje tako, kot

seponujainnimakakihnačrtovžezadesetletnaprej.Zatotega,kakodolgo namerava ostati v tujini, nemorenapovedatiinpredvideti.

Kriza se pozna, a živi se vseeno lepo“Na Češkem živijo ljudje po moji

oceni precej dobro. Življenje jesproščenoinjeprecejstvari,kinamolajšajo življenje tukaj: izjemno do-bro je organiziran na primer javniprevoz,sajpovsodpoČeškemlahkobreztežavinpoceniprideškamorkoli

– tudi vnajboljoddaljenovas. Javniprevozjeorganizirantako,dasovoz-niredivlakovinavtobusovusklajeni.Četorejnekampripotuješzvlakom,imašgotovovečkotdesetminutnavoljozapovezavozavtobusom.TudinaČeškemsekrizapozna,a

nasplošnoseševednožividobro.Ljudje so zelo navajeni hoditi venjest, kaj spit in se družit. Pogostose zgodi, damed tednomv kakšnigostilni ali lokalunimogočedobitimesta,kamorbiseusedel”.

Še enkrat bi se odločila enako»Poučevanje slovenščine v tu-

jini je neprecenljiva izkušnja, sajmi je dala možnost, da bolje spo-znamsebe,svojokulturo,svojprvijezikindatoznanje,kigaimamkotdiplomiranaslovenistkainobenemrojena govorka slovenščine, pre-dam naprej. Na sploh je čudovito,ko začnemo sebe opazovati skoziprizmo drugega – tudi s tem, koosvajamo drugi jezik, spoznamo,kakšno je drugo dojemanje svetain lažje razumemotudi svoje.Takaizkušnja je zelo dobra in koristnatudi zato, ker te izjemno okrepi –samasempostalavelikomočnejša,samozavestnejša in kar se mi zdišenajboljdragoceno–boljodprtaindojemljiva tudi zadrugesoljudi.Spoznalasemtudi,da jemoč–negledenato,kjesmo–povsodnajtidobreinzanimiveljudi«.Navprašanje, ali bi se šeenkrat

odločila enako, odgovarja: ned-vomno. Laurajesenizaenoletoodhajav

Zagreb,kjerbonatamkajšnjifilozof-skifakultetipoučevalaslovenščino.Prepričana je, da se nam, doklersmomladi,nitrebapretiranovezatina kraje, ker nas to zgolj omejuje.“Novega okolja in delovnih izzivovse zelo veselim in če se bom tampočutilapoltakodobrokotvBrnu,bompovsemzadovoljna(smeh)”.

VečinaštudentovslovenščinenaMasarykoviuniverzivBrnunaČeškemvčasuštudijavečkratobiščeSlovenijo.Prihajajonaštudijskeizmenjave,skupinskovokvirustrokovnihekskurzijinzelopogostotudipoleti(sprijatelji,združino)nadaljšepočitnice.»NadSlovenijisovečinomanavdušeni,najboljpajihnavadnoprevzamejogoreinčudovitanarava,kijeimamovSlovenijiresničnovizobilju,«praviLaura.

Foto:o

sebn

iarhiv,M

asarykov

aun

iverza(m

uni.

cz)

22

NE PREZRITE

Rodoslovje

Iskanje sorodnikovnadaljevanje dela v arhivupeter hawlina, slovensko rodoslovno društvo

v dosedanjihnadaljevanjihsmo začeli z dokumenti-ranjempodatkovosvojihprednikih. To je osnovni

tip rodovnika. Pri tem delu smozačeli z zapisovanjem lastnega ve-denja,nadaljevalistem,karsmola-hkopridobiliodživečihsorodnikov,iz domačega arhiva, z nagrobnihspomenikovinmordašenakakšenpriročennačin.Čezzbranimnismobilizadovoljni,smosemoralipodativ arhiv.S pomočjo arhivskih zapisov v

matičnih knjigah smo lahko svojeprednike dokumentirali za pet, de-set, morda celo petnajst generacij.Česmoimelisrečo,smopritemdelunaletelinarodovnik,kigajenaredilkdoodsorodnikov.Področjenjego-vihinnašihraziskavsestikainprekri-va.Kotbizlatokopnašelzlatožilo.Vrodoslovjubimordatemulahkore-kli,dasmonašlizlatokorenino.Ker z vsako naslednjo raziskano

generacijo podvojimo število doku-mentiranih prednikov v prejšnji ge-neraciji,senamzvsakonaslednjotudipodvoji število priimkov, s katerimismovsorodu.S takimpodvajanjempasezačnemopribliževatitrditvi,dasmotakoalitakovsivsorodu.

Sorodstvo takoin drugačePojem sorodnika je ohlapna ka-

tegorija. Zna kdo postaviti mejomed ožjim in širšim sorodstvom?Prej ali slej smo res vsi v sorodu.Strogovzeto, smo sorodniki samo,če imamo skupne prednike. Temupravimo krvno sorodstvo. Mož inženav temsmislunista sorodnika,šemanj sta sorodnika svaka in/alisvakinji.Patudikrvnosorodstvopotreh,štirihgeneracijah‘zvodeni’ inutone v pozabo. V takem primerutudi rek ‘kri ni voda’ izgubi svojoveljavo. Dokazovanje sorodstva navelikodaljavo,merjenozgeneraci-jamiinkoleni,jesamošenekakšnazanimiva rodoslovna zgodovina inzemljepis.

Zlata korenina in zlata vejaPo tem uvodu lahko dosedanje

dokumentiranje prednikov v vsehsmereh razširimona ostalo sorod-

stvo. V družini je navadno več kotenotrok.Večinatehotrokimasvo-jedružineinpotomce.Vsakodnjihima enako pravico, da je vključenv sorodstvenoevidenco. Kot so senam med predniki pojavljali novi priimki, se nam s porokami pojav-ljajo med drugimi sorodniki. Ver-jetnost združevanja že narejenih

rodovnikov se še bolj poveča. Česmopridokumentiranjuprednikovuporabili izraz zlata korenina, bimedsorodnikilahkogovoriliozlativeji, saj vemo,da se rodovnikipo-gosto grafično predstavljajo kotdrevesaskoreninamiinvejami.Čepridokumentiranjuprednikov

nismo delali omejitev, jih tudi pri

dokumentiranju sorodnikov nebomo. Sorodstva torej ne bomoomejevali. Nasprotno. Iskali bomopriložnosti za odkrivanje zlatih ko-renininzlatihvej.Zakajtakegapajenajvečpriložnostimedtistimi,kita ‘drevesa’ že imajo dokumenti-rana.Takisezbirajovrodoslovnemdruštvu.Otemvečprihodnjič.

23

NE PREZRITE

Kozolcikotsimbolslovenstva

Muzej kozolcev dobiva končno podobov šentrupertu na dolenjskem rase edinstven muzej kozolcev na prostem. projekt naj bi bil Zaključen septembra 2012.blanka markovič kocen

»Zmuzejemnaprostem - ko-zolci želimo na eni stranirešiti kulturnozgodovinskodediščino, kot jo predstav-

ljajo kozolci v Sloveniji, na drugistranipagrezaprojekt,kiimatudituristični,gospodarskiinstrokovnipomen,«pravidirektorprojektaPe-terGeršič.“Zanamijepomembnafaza izbora kozolcev, ki bodo pre-seljeni v muzej na prostem. Stro-kovna skupina je izbrala objekte,kisoporazličnihkriterijihprimerniza selitev in bodo v muzeju pred-stavljalitakozgodovinskirazvojko-zolcavnašihkrajihtertudirazličnenačine njihove tradicionalne upo-rabe. Zdaj nas čaka še temeljitaanaliza izbranih kozolcev, pripravadokumentacije, ki bo omogočalafazo njihove prestavitve v muzej.Kozolce bodo mojstri v tem delurazstavili, sledila bo premestitev,nato znova sestavljanje na mestumuzeja v Šentrupertu, pri čemerpričakujemo tudi precej obnovi-tvenihdel,restavracijekozolcev.”

650 kozolcev presenetilo celo strokovnjakeKozolci so brez dvoma sloven-

ska posebnost. Samo na območju

Mirnskedolinesonaštelinekajvečkot 650 kozolcev različnih tipov,medkaterimipošteviluprednjačijotoplarji. Odkritje je preseglopričakovanja strokovnjakov, ki sov popisu sodelovali. Po besedahdirektorja projekta je prav na tem območjunajvečjakoncentracijako-zolcev v Sloveniji, kar je tudi eden

od razlogov za postavitev tegamuzeja na prostem.»V Sloveniji seje kozolec zelo razvijal skozi čas.Vsakpajeimelsvojozgodbo,«poveGeršičinpoudarja,daželijovmuze-junaprostemz19kozolciprikazatirazvojnopottegazaSlovenijotakoznačilnega objekta. »Najprej sobili kozolci zelo preproste sušilnenaprave, potem se je razvoj na-daljeval s tako imenovanim eno-jnim kozolcem in enojnim kozolcem splaščem,nakoncupapridemodoljudemnajboljznanegatoplerja,ve-likegakozolcazvečokni,ki jeimelžeprecejrazličnihfunkcij.Podnjimse je dogajalo tudi družabno, so-cialnoživljenje,kijeskorajvsakemukozolcu vdahnilo svojo zgodbo,«razlaga sogovornik. Projekt Muzejna prostem– kozolci sofinancirataobčina Šentrupert in Služba VladeRS za lokalno samoupravo in re-gionalnirazvoj.PoGeršičevihbese-dahjeodzivjavnostinaprveinfor-macijeoprojektuzelodober,celopresenetljiv. »Sprejeli smo velikotelefonskih klicev, povpraševanj oprojektu in dodatnih informacijah,

kakosekozolecgradi,čejemogočekakšen kozolec dobiti…. Ljudje sosporočali,dase jimkozolecpodirainspraševali,alijimlahkopomaga-mo oziroma, če nas zanima.« Pro-jektpaneohranjasamoslovenskekulturnozgodovinske dediščine,temvečodpirazeloširokeinzanimi-ve teme, tudi povezane z lesom,kivzadnjemčasuvnovičpridobivana vrednosti. »Tudi ko govorimo oekologiji, zelo hitro pomislimo nales,« dodaja Geršič in opozarja nazelodolgozgodovinopredelavelesav Sloveniji.

Mojstri za kozolceVprojektusodelujejotudimojstri,

kišeznajorazstavitiintudiustreznosestavitikozolec,pričemerjetrebapoudariti, da gre za zelo zahtevneoperacije.Stari,pravilnosestavljenikozolci, namreč nimajo nobenegaželeznega spojnega dela. Vse kon-strukcijske povezave so narejeneizključnoizlesa.Končnarazličicavi-dezamuzejajesiceržepripravljena,a jo sprotiprilagajajo zaradiugoto-vitev stroke in izbranih kozolcev.Snovalcimuzejasinamrečželijo,dabiimelčimboljnaravnoobliko,dabikozolcidajali, kolikor je tomogoče,vtis,dasoumeščenivokoljevsvojipravi funkciji in niso nekakšni spo-meniki,zgoljpostavljeninakupu.Vokvirumuzejanaprostembodosicerstekletudiaktivnosti,kibodousmer-jenevohranjanjeobjektovnamestunjihoveganastanka.

Topler,velikkozoleczvečokni,jeimelprecejrazličnih,tudidružabnofunkcijo.

Bralci,ljubiteljiinzbiralcikozol-cevlahkokprojektuprispevajozinformacijami,alipale-teodsnovalcevmuzejapridobijo.K boljšemu razvoju projekta lahkoprispevajotudizrazličnimizgodbamiokozolcih,kibodoobjektomvdahnileživljenje.Informacijelahkosporočitealipridobitenaspodnjemnaslovu:ObčinaŠentrupertŠentrupert33,8232Šentrupertinfo@sentrupert.si

24

IZOBRAŽEVANJE IN ZNANOST

Poletnešoleinseminarji

Poletje je čas za učenjev poletnih mesecih bodo na več lokacijah potekale poletne šole in seminarji, ki mlade spodbujajo k učenju slovenščine, hkrati pa omogočajo doživete počitnice v sloveniji.patricija virtič

18. poletni tečaj slovenskega jezika na Obali

Pod okriljem Univerze na Pri-morskembovKoprumed18.in31.julijem potekal tečaj slovenskegajezika znaslovom»Halo, tukaj slo-venski Mediteran«. Štirideseturnitečajbotrajaldvatedna,razdeljenjenasklopaspoznavanjajezikovnihstrukturinkonverzacije.Popoldan-skičasbopopestrenzdelavnicamiin predavanji o slovenski folklori,ljudskiglasbi,slovenskiknjiževnosti,gledališču in filmu, v večernemdelupasibodoudeleženciogledalifilmske in gledališke predstave terse srečali s slovenskimi pisatelji,režiserjiinigralci.Poletnitečajislo-venskegajezikasonamenjenivsem,ki bi se radi naučili slovenskegajezika ali svoje znanje slovenščineše izpopolnili, spoznali Slovenijo innjeno kulturo. Primeren je tako za popolnezačetnikekottiste,kiosno- ve slovenskega jezika že poznajo,zaželeno pa je, da so udeležencistari najmanj 15 let. Tečajniki sebodoodpravilitudinaekskurzijopoSlovenijiinzladjoposlovenskihob-morskihmestih.

Kontaktna oseba:Mojca ButinarMužina(mojca.butinar@fhs.upr.si).

Mladinska poletna šola slovenskega jezika v LjubljaniZa mladostnike, stare od 13 do

17 let, Center za slovenščino kotdrugi/tuji jezik v prestolnici med4. in15. julijemžepeto letoorga-nizira Mladinsko poletno šolo slo-venskegajezika.Dopoldansebodoudeleženci učili slovenskega jezika(20 ur tedensko), v popoldanskemin večernem času bo potekal tudibrezplačni spremljevalni program,kibonamenjenspoznavanjusloven-ske kulture, zgodovine in sodobnestvarnosti, poskrbeli pa bodo tudizaobilicošportnih insprostitvenihdejavnosti.Tuditatečajsebopričelzuvrstitvenimtestom.Kontakt:center-slo@ff.uni-lj.si

Prestolnica bo gostila 30. poletno šola slovenskega jezika 2011

Med 4. in 29. julijem bo v Ljubljani potekala jubilejna,žetridesetaPo-letna šola slovenskega jezika, ki jopripravljaCenterzaslovenščinokot

drugi/tuji jezik Filozofske fakulteteUniverzev Ljubljani. Slušatelji, stariod18.letnaprej,selahkoudeležijodvo- ali štiritedenskega tečaja. Natečaju bodo poučevali izkušeni lek-torji z Univerze v Ljubljani. Pred začetkom tečaja bodo udeležencepreizkusilivznanjuslovenskegajezi-ka in jih glede na rezultat razvrstilivenoodzačetnih,nadaljevalnihaliizpopolnjevalnih skupin, ki bodoštele od 8 do 12 študentov. Zain-teresirani se lahko odločijo tudi zadodatni izbirni popoldanski tečaj.Polegjezikovnegatečajabopotekaltudi pester spremljevalni program,ki je namenjen spoznavanju slo-venske kulture in zgodovine, obe-nem pa pomeni neposreden stiks slovenščino in njenimi govorci vnaravnem jezikovnem okolju, zunajrazreda. Udeleženci bodo odšli nacelodnevnoekskurzijovzanimiveinkulturno bogate predele Slovenijetertakospoznalitamkajšnjenaravneznamenitosti.Nedelje bodoproste,kar udeleženci navadno izkoristijozaobiskprijateljevinsorodnikovaliogledturističnihznamenitosti.Ministrstvozašolstvoinšportter

UradVladeRSzaSlovencevzamej-stvu inposvetustazaudeležence

obeh poletnih šol v Ljubljani name-nilatudištipendije.Kontakt:center-slo@ff.uni-lj.si

V Zgornji Savinjski dolini učenje slovenščine tudi za otrokePoletna šola slovenščine, name-

njena otrokom slovenskega rodu,starimod7.do17.let,kiživijovtujini,bopotekalaod23.julijado6.avgu-stavLjubnemobSavinji.OrganizirajoZavodRepublikeSlovenijezašolstvovsodelovanjuzOsnovnošoloLjubnoob Savinji, financira pa ministrstvozašolstvo inšport.Udeleženci, lanijih jebilokar64,prebivajopri svo-jih vrstnikih ali na ekološki kmetiji.Program je zasnovan tako, da seotrociinmladostnikidopoldneučijoslovenščino, v popoldanskem časuOsnovna šola Ljubno ob Savinji za-nje organizira izlete, ekskurzije teroglede znamenitosti Ljubnega inokolice,delživljenjapoletnešolepasotudivodenedružabneinšportnedejavnostinaprostemali v športihcentrih.Kontakt:RajkoPinter

(rajko.pintar@guest.arnes.si)

BranjejezastareinmladevparkihLjubljane

Foto:D

unjaW

edam

25

IZOBRAŽEVANJE IN ZNANOST

Slovenščinanadaljavo

Do znanja slovenščine kar iz naslanjačas programom slovenščina na daljavo se lahko naučite slovenskega jeZika, ne da bi obiskali slovenijo ali kakšen jeZikovni tečaj slovenščine. Za učenje potrebujete le računalnik s poveZavo do svetovnega spleta, uporaba programa pa je breZplačna.patricija virtič

Na spletu brezplačno dostopen že od leta 2006Slovenščina na daljavo je

brezplačno dostopen internetnitečaj, ki je nastal v sodelovanjuCentra za slovenščino, Fakulteteza elektrotehniko Univerze v Lju-bljani,ministrstvazavisokošolstvo,znanostintehnologijoteruradazaSlovence v zamejstvu in po svetu.Tečaj je namenjen samostojnemuučenju slovenščine kot tujega jezi-ka,zaživeljeleta2006.Nastaljekotrezultatciljnegaraziskovalnegapro-jekta,katereganosilecjebilCenterza slovenščino kot drugi/tuji jezikFilozofskefakulteteUniverzevLju-bljani.

Primeren za začetnike in izpopolnjevalceJezikovni tečaj je razdeljen na

tri težavnostne stopnje (začetniki,nadaljevalci, izpopolnjevalci), raz-vija pa različne jezikovne spret-

nosti (poslušanje, branje, pisanje).Sestavljen je iz šestih vsebinskihsklopov:osebnaidentiteta;osebnarazmerja; hrana, pijača, nakupova-nje;zdravjeinhigiena;prometinpo-tovanja;deloinpoklic.Vsakatemavključuje avdio in video posnetke,branjerazličnihbesedilterpisanje,vsako od teh dejavnosti pa dopol-njujejovaje,kisomedijudidaktičnoin estetsko prilagojene in na pod-lagi katerih uporabnik lahko sprotipreverja svoje znanje. »To je edenizmed modernejših pripomočkovzaučenjeslovenščine,dostopen jevsakomur, njegova posebna vred-nostpaje,dajevelikogradivatudivavdio-videoobliki,karjetečajnikupri učenju izgovorjave v velikopomoč,« jepojasnila Tanja JermanizCentrazaslovenščino.

Za mlade po letih in mlade po srcuTečaj je namenjen tujim govor-

cem v Sloveniji in na tujem, slo-

venskimizseljenceminnjihovimpo-tomcem, študentom na študijskihizmenjavah, prevajalcem … Pred-stavlja priložnost za vse, ki jimslovenščina ni prvi jezik, da sena preprost, široko dostopen inprijeten način začnejo učiti aliposkušajo svoje znanje izpopolniti.»Tečajjekomunikacijskonaravnan,v ospredju so dialogi in besedišče,ne vsebuje pa slovnice. Name-njen je predvsem vsakodnevnemusporazumevanju,« doda Jermano-va.Tečajnik iz tujine,kibipredelalvsetemenavsehstopnjah,bisela-hkobreztežavsporazumevalsslo-venskogovorečimi,ješeprepričana.Otrokom je namenjen posebenkotiček,kjerselahkotinaučijoslo-venskih besed za številke, barve,živaliinpisarniškepripomočke.

Tečajnik si svoj učni načrt izdela samInternetni tečaj Slovenščina na

daljavojeprostodostopennasplet-

nemnaslovuwww.e-slovenscina.si.Predprvouporabojepotrebnaregi-stracija.Poprejemugeslase lahkovašeučenjezačne.TanjaJermanizCentrazaslovenščinopriporoča,danajprej rešiteuvrstitveni test, s ka-terimbostelažjedoločiliravenzna-njaslovenščine.Rezultattestavasbouvrstil med začetnike, nadaljevalceali izpopolnjevalce. V posameznihenotahsilahkospomočjoŠtudijskihorodij izberete katerokoli študijskopot,priporočenapajetista,kiustre- za vašemu predznanju. »Tečajnima obveznega zaporedja učenja,tečajniksesamodloči,katerotemona kateri stopnji bopreučeval.Ob-staja sicer priporočen vrstni red, anakoncujetečajniktisti,kisizačrtasvojoučnopot,«pojasniJermanova.Prijava omogoča, da ima tečajnikpreglednadžepreučenimitemami.Ob naslednji prijavi lahko nadaljujetam,kjerjekončal.

Poleg jezikovnega tečaja tudi poznavanje SlovenijeSpletnomestojeaktivnoževrsto

let, obisk strani pa je, kljub padcupoprvotnemnavdušenju,ševednozadovoljiv. »Še vedno nam kateriizmedtečajnikovnanašihpreosta-lihtečajihinšolahslovenskegajezi-kapove,dase jeslovenščinezačelučiti prav prek tega programa,«poudari Jermanova, ki priznava,da je program potreben prenove:»Program bi želeli nadgraditi indopolniti,tojepotrebnointegasesevedazavedamo,azatakšenpro-jekt potrebujemo finančna sred-stva, ki pa jih trenutno nimamo.«Celoten sistem Slovenščina nadaljavo poleg jezikovnega tečajaponuja tudi informacije o Sloveniji in slovenščini, na voljo pa so tudivzorčni testi za preverjanje znanjaslovenščine po veljavnem sistemutestiranjavSloveniji.

26

IZOBRAŽEVANJE IN ZNANOST

ZmagoPrelec

Znanost ne sme biti sama sebi namen»poveZava Znanosti in prakse je Zelo učinkovita in v življenju nujna.«ana mrzlikar

zmago Prelec je slovenskistrokovnjak in znanstve-nik spodročjaenergetike,ki živi in dela na Reki na

Hrvaškem.»Tehnikamejezanima-la že od otroških dni, tako da vpisnasrednjostrojnošolosplohnibilvprašanje. Pomembno pa semi jezdelo tudi dejstvo, da je takrat naReki že obstajala tudi fakulteta zastrojništvo.« Po končanemu do-diplomskem študiju se je polegredneslužbevINARafinerijiRijeka,kjer je bil zaposlen dobrih 29 let,odločil tudi za znanstveno kariero.Potem ko je leta 1984 doktoriral iz strojništva, je postal tudi redniprofesornatehnični fakulteti.»La-hkorečem,dasemimelvzporednopriložnost,čeneceloprivilegij,dasvoje osvojeno znanje in izkušnjeprenašam na obe strani: izkušnjeiz gospodarstva na študente,teoretično znanje pa na sodelavcev praksi. Mislim, da je bila takšnapovezava znanosti in prakse zeloučinkovitainjevživljenjunujna.Tojepravzapravtisto,česardandanesvnašihokoliščinahprecejprimanj-kuje. Kritike, da so znanstveniki ingospodarstvo premalo povezani,soresničneinupravičene,karpazanobeno stran ni dobro. Na takšennačin gospodarstvo počasi izgu-blja zaupanje v domači znanstve-ni potencial in se zato raje odločiza povzemanje oziroma nakup žedokončanih zunanjih rešitev inproizvodov, znanstveniki pa se vsemanjukvarjajozrealnimiproblemi,ki bi jih lahko reševali v gospodar-stvu.Stempaizgubitaobestrani,«jeprepričanZmagoPrelec.

Življenje na RekiKojepodrugisvetovnivojniJugo-

slavijaspodbujalaselitve -v tovar-nah v povojni obnovi so namrečpotrebovali precej novih delovnih moči - sta se tudimamaMarija inočeJožeodločila,dasiboljšepogo-jezaživljenjenajdetavmestu,kijenudilovečmožnostizadelo.Takratštiriletni Zmago se je iz osrčjaBrkinov,izvasiBarke,združinopre-selilnaReko.V tem mestu je že pred drugo

svetovno vojno živelo precej slo-venskih družin, po vojni pa se jenjihovo število še povečalo. Poukv osnovnih šolah je vse do leta

1954potekalvslovenščini,kasnejepa jebilanažalost slovenskašolana Reki ukinjena zaradi premajh-negavpisaslovenskihotrok.Zma-go Prelec zato ne govori popolneslovenščine: »V krogudružine, privsakdanjempogovorusstaršismopopolnomaobdržalislovenskijezik,intočisto»brkinsko«narečje,pravtakoslovenskogovorimssorodnikiizSlovenije.Ssvojoženo,doklerjebila še živa, in s svojimi otroki pasem se oziroma se pogovarjam vhrvaščini.«Žeodleta1947jenaRekiobsta-

jalo in uspešno delovalo Kulturno-prosvetnodruštvoBazovica,kjersosezbiralireškiSlovenciinvkateremje bil tudi Zmago Prelec v svojemmladinskem in študentskem ob-dobju aktiven član. Kasneje pa je,kotpravi,zaradimnogihobveznostipostalbolj pasiven.»Sevedapa ševedno obiščem kakšno lepo pri-reditev in se udeležim kakšnegadrugegadogodka,«dodaja.

Znanstveno deloZmago Prelec je od leta 2000

dalje redni profesor in znanstveni

svetovalecnaTehničniinPomorskifakultetinaReki.Osemletjebiltudiprodekan za področje poslovnihodnosov,danespavodikatedrozaprocesnoinenergetskostrojništvo,energetikoinzaščitookolja.V okviru dodiplomskega študija

predavapredmeteenergetskisiste-mi, generatorji pare, inženirstvovarstva okolja, na doktorskemštudiju pa predmeta optimizacijaenergetskih procesov in varstvookoljavprocesniindustriji.Je tudi aktiven član mednaro-

dnih organizacij, ki se ukvarjajo zzaščitookolja inenergetiko.Vde-vetdesetihletihprejšnjegastoletjajesodelovalvdelovniskupinizno-traj Evropske ekonomske komisijepri Združenih narodih, ki je pri-pravljala Konvencijo o prekomer-nem onesnaževanju zraka. Medleti 1995 in 2000 je bil predsed-nik Zveze inovatorjev INA – Rafi-nerije nafte Rijeka. Sodeloval jenamnogihkongresihinsimpozijih,tako doma kot v tujini, predavalštudentom v Italiji, na Nizozem-skem, je mentor mnogih diplom-skihinmagistrskihdel,avtorknjig,učbenikov, strokovnih člankov.Dolgaletajebiltudiurednikstro-kovnegaglasilaEnergetičar.Zasvojeznanstveneraziskave in

izsledkejeprejelmnogonagrad.Za-gotovo lahko izpostavimo nagradomestaReke,kijojeleta1995prejelza znanstveni in strokovni razvojtehnične veje energetike: za rezul-tate znanstvenih raziskav in za av-torskodeloEnergetikauprocesnojindustriji iz leta 1994.Namednar-odnikonferenciPOWER-GEN1998.v Milanu pa je prejel nagrado zanajbolje ocenjeno izumiteljskoin znanstveno delo. »Nagrade inpriznanja za dosežke pri delu soprijetnadoživetja,posebnočesmojih deležni po dolgotrajnem deluin marsikaterem odrekanju. Pride-jo nekako sami od sebe - človekne razmišlja o njih, dokler jih neprejme.Takratpapostanejovelikaspodbuda inobenemobvezazašeintenzivnejšedelo.«

ZmagoPrelec,strokovnjakinznanstvenikspodročjaenergetikeinvarstvaokolja,kiživinaReki:»Znanost,kineiščeinnenajdesvojepotrditveinuporabevpraksi,nipravaznanost,kertakšnapostanesamasebinamen«.

Foto:o

sebn

iarhiv

ZmagoPrelecovarovanjuokoljaincenienergijevprihodnosti:»Zanobenovrstoenergijenemoremovečtrditi,dajepoceniinšeposebnone,dajepolegtegašeneškodljivazaokolje.Obdobjanizkeceneenergijejebilokonecpredvečkot38leti,odprvesvetovneenergetskekrizeleta1973vtakratnipolitičnikrizinaBližnjemvzhodu.Odtakratnaprejraznepolitičnekrizealipodobnisvetovnidogodkiodčasadočasaskoziskokovitespremembeceneenergijepoudarjajoresnico,dasonjenerazpoložljivekoličinevsemanjše,daenergijanineizčrpna,dazadostneintrajnealternativezakonvencionalnevirešenisonavidikuindasemoramonaučitiživetisspoznanjem,dabocenaenergijevprihodnješenaprejrasla«.

27

mED NAmI

Svetovnislovenskikongres

Slovenski zdravniki pred novimi izziviv organiZaciji svetovnega slovenskega kongresa je med 9. in 11. junijem v ljubljani potekala tradicionalna, po vrsti že 7. konferenca slovenskih Zdravnikov iZ sveta in slovenije, ki je v dvanajstih letih, odkar se Zdravniki na njej srečujejo, pridobila velik ugled v zdravniških krogih. blanka markovič kocen

osrednjinamensrečanja,katerega častni pokro-vitelj je bil predsednikVlade Republike Slo-

venije Borut Pahor, glavni pokro-vitelj pa Zdravniška zbornica Slo-venije, je krepitev sodelovanjamed slovenskimi zdravniki domainposvetu,medsebojnaizmenjavaizkušenj in utrjevanje stikov. Dej-stvojenamreč,dajemedSlovencivtujinivelikouveljavljenihstrokov-njakov,tudizdravnikov,medicinskastroka pa nikoli ni poznala meja.Udeleženci tridnevne konferenceso razmišljali o aktualnih temah,meddrugimoobvladovanju infek-cijskihboleznivSlovenijiinposvetuterinfektologijiinmedicinivizred-nihrazmerah.Izbranetemesobilesplošne, saj se pojavljajo na vsehbolniškihoddelkihinpovsemsvetu.

Strokovni odbor pri Svetovnem slovenskem kongresu je v sode-lovanju s Slovenskim zdravniškimdruštvom in Zdravniško zbornico Sloveniježepredletioblikovalpred-logzatovrstnasrečanjaznamenom,dabičimširšemukroguslovenskihzdravnikov omogočili seznanitev znajnovejšimi dosežki na področjurazličnih vej medicine in prek slo- venskihvrhunskihstrokovnjakovterznanstvenikov, ki delujejo v tujini,

zagotoviličimhitrejšipretokznanjavslovenskiprostor.Dejstvojetorej,da ima srečanje ne le nacionalni,temvečtudiširšidružbenipomen.

Od občudovanja do preganjanja»Povezovanje in odprtost po-

menitazamajhnodržavopriložnost

za primerjave in spodbudo za na-predek,« jeobodprtju konferencemeddrugimdejalaprof.dr.BojanaBeović,predsednicaorganizacijske-

gaodboraindodala:»Vrazburljivihčasih s številnimi zgodovinskimispremembami se spreminja tudiodnosdonašegapoklica,kinihaod(pre)velikegaobčudovanjadoneza-upanjainpreganjanja.«»Včasuodprvekonferencepred

12 leti je slovensko zdravništvoprehodilo vijugasto pot, tako kot

so skoraj vse poti v naši deželi,medhribi indolinami,poplanotahin grapah,« se je slikovito izrazilaBeovićeva.

Znanje naj krožiDobrodošlico je udeležencem

konference zdravnikov, ki je hkrati23. srečanje slovenskih strokov-njakov iz sveta in domovine v or-ganizaciji Svetovnega slovenskegakongresa,jezaželeltudipredsednikSSK dr. Boris Pleskovič, ki je meddrugim izpostavil pomen vračanjamladih,kištudirajovtujini,daznan-jekrožiinsespletejovezi.»V Sloveniji primanjkuje

zdravnikov in upam, da jih bomotudi s pomočjo tega dogodka čimvečpripeljalinazaj,«jemeddrugim

dejaldr.Pleskovič,predsednikSve-tovnega slovenskega kongresa. Ponjegovih besedah so ta prizadeva-njažeobrodilanekajsadov.Opozo-rilpajenato,dajenasvetumnogoSlovencev, ki nimajo slovenskegadržavljanstva, zato bi bilo prav, daimajotuditivprimeruenakihkvali-fikacij prednost zaposlovanja prinas.Vsepristojneinstitucijejezatopozval,najtemunamenijoposebnopozornostinpomagajoprivračanjuin vključevanju naših rojakov vdomovino.

Težavni začetki srečanjVsvojemnagovorujepredsednik

SSKmeddrugimorisal tudizgodo-

se nadaljuje na strani 28

Osrednjinamensrečanjajekrepitevsodelovanjamedslovenskimizdravnikidomainposvetu,medsebojnaizmenjavaizkušenjinutrjevanjestikov.

Dejstvo je, da ima srečanje ne le nacionalni, temveč tudi širši družbeni pomen.

28

mED NAmI

vinotehsrečanj.»Kosejeleta1997rodilazamisel,dabivSlovenijopo-vabili ugledne slovenske strokov-njake, ki so se uveljavili v tujini,je bilo v začetku precej težav,« jedejal dr. Pleskovič.Uradnedržavnein akademske institucije namrečponjegovih besedahniso imele nepravega posluha ne popolnih po-datkovoziromanaslovovnašihstro-kovnjakovvtujini.»Večinapristojnihsejeobnašalatako,kotdaslovenskistrokovnjakivtujininisodelnašeganaroda, čeprav v tujini živi več kotpol milijona Slovencev.« Kljub zeloskromnim finančnim sredstvom zaorganizacijosvetovnihkonferencsov Svetovnem slovenskem kongresuostali optimisti, pravi dr. Pleskovič.Povsemupravičeno!UgledniSloven-cinamrečnisosamozveseljemprišlina srečanje v domovino, ampak sosi, razen redkih izjem, plačali tudinajvečjistrošek,tosoletalskekarteiz daljnih krajev. Medudeleženci smo pred samo

otvoritvijo konference poklepetali z dr. Silvom Lipovškom, uglednim

slovenskim zdravnikom, ki se jepo dolgih letih iz Argentine vrnildomov.»Malozašalo,malozares,

vSloveniji sembil“naročen”,vAr-gentiniparojen,sajsometja“preti-hotapili” v trebuhumojematere,«

smeje pove dr. Lipovšek, ki je nakonferenci predaval o infektologi-ji na otroški kirurgiji. S ponosom

pove, da je prej govoril slovenskokot špansko, v znanju maternegajezika pa se je izpopolnjeval v so-botnihšolahslovenščine.Dr.LipovšekjebilprvičvSloveniji

leta 1998. »Takratme je prešinilo,kamsodim,«praviindoda,dasejeobvrnitvinaletališčuvBuenosAi-resuprvičvživljenjupočutilkottu-jecvArgentini.»Takratsemsirekel,dovolj je,uredilvsepapirje,prodalimetje in se marca 2002 vrnil zastalno.«Eden izmed dejavnejših uvelja-

vljenih udeležencev konference jebil dr. Jože Rožanec, prav tako izBuenosAiresa,kijeprvidangovo-ril o inovativnosti in kreativnostiznanstvene kirurgije, predstavil pajetudiraziskovalnodelospodročja

kirurških posegov pri majhnih tu-morjih ledvic. Dr.Rožanecjepredstavnikdruge

generacije argentinskih Slovencev.Za zdravniški poklic se je odločilže v mladih letih, saj je medicinoštudiral tudi njegov oče, in sicerv Sloveniji, za razliko od sina, ki jeznanje s tega področja pridobivalvArgentini.Kako jepovezansSlo-venijo,pričatudidejstvo,da jehčislovenskih staršev tudi njegovaženainvdružinigovorijoslovensko.»Koprestopimodomačiprag,gov-orimo samo v maternem jeziku,«

pove sogovornik, ki je doktoriral spodročja zdravljenja raka ledvic inpredavapovsemsvetu.Sicerjepro-fesorurologijenakatoliškiuniverziv Buenos Airesu. Zaradi številnihobveznostijevSlovenijitokratostalle nekaj dni. »Na letošnji kongres sem prišel

z najboljšimi pričakovanji, ker semprepričan,dajestikmedzdravnikiizSlovenijeinsvetazelopomemben,«jedejal.»Čepravsenovostivmedi-cini bolj alimanj povsod enako alivsajpodobnoizvajajo,sosistemi,pokaterih delamo, različni. Srečanja,kotjekonferencavLjubljani,panasobojestranskoobogatijo.«Dr.Rožanecsevzadnjihletihpo-

glablja vmanjšeposegevurologijiinnemorenapovedati,alibovpri-hodnje delal tudi v Sloveniji.

Dr. Patricija Ečimović: očarana nad človečnostjo irskih zdravnikovPosebno življenjsko zgodbo ima

tudidr.PatricijaEčimović,anestezi-ologinja, ki je doktorirala iz epide-miologije raka in trenutno dela naIrskem.»Ko sem se leta 2008 odločila

za življenje indelona Irskem, sembila odlično sprejeta,« pravi dr.Ečimovićeva,kipri Ircihcenipred-vsem toplino. »Ta sepozna tudi inpredvsempri delu z bolniki, kar jebil eden izmed glavnih motivovza to, da sem ostala na Irskem.«Po njenih besedah je na Irskemtradicijaohranjanjastikovstistimi,kisoodšliposvetu,zelovelikainjevelikopripomoglakdržavi.TudiSlo-venijamoratoizkoristi.Samaskušavesčasrazmišljati,kajlahkostorizadomovino.

VLjubljanise,kotpravi,ševednopočutikotdoma,naIrskopavsakoleto popelje študente medicine iz Slovenije.

Na konferenci je predavala o izkušnjah z misij Zdravnikov brezmeja.Kotanesteziologinjajesode-lovala v sedmih misijah po vsemsvetuinvsakaposebejsejoje,pra-vi,močnodotaknila.Ob začetku konference je izšel

tudizborniksprispevkisodelujočihv programu, ki je na voljo tudi vpisarni Svetovnega slovenskegakongresa.

Dr.BorisPleskovič,predsednikSSK:»VSlovenijiprimanjkujezdravnikovinupam,dajihbomotudispomočjotegadogodkačimvečpripeljalinazaj.«

Dr.JožeRožanec:»Srečanja,kotjekonferencavLjubljani,panasobojestranskoobogatijo.«

se nadaljuje s strani 27

Dr. Patricija Ečimović: »Na Irskem je tradicija ohranjanja stikov s tistimi, ki so odšli po svetu,

zelo velika in je veliko pripomogla k državi. Tudi Slovenija mora to izkoristiti.«

Dr. Bojana Beović: »V razburljivih časih s številnimi zgodovinskimi spremembami se

spreminja tudi odnos do našega poklica, ki niha od (pre)velikega občudovanja do nezaupanja

in preganjanja.«

29

mED NAmI

Slovenijavsvetu

Britansko priznanjeraZstava slovenci v londonu 1991-1994ana mrzlikar

ob dvajsetletnici razglas-itve slovenske državnosti jeZnanstveno raziskovalni cen-terSAZUskupajzArhivomRS

v svojematrijuodprl razstavoSlovencivLondonu 1991-1994. Kronika delovanjacivilnedružbevčasuosamosvajanja:Slov-enskikriznicenteringlasiloTheSlovenianNewsletter.Grezanajobsežnejšiurejenidokument

akcij, s katerimi je civilna družba v Lon-donu odgovorila ob napadu jugoslovan-skearmadenaSlovenijo leta1991.Pub-likacija JaneValenčič inMiheDobrina jezbirskorajvsegapisnegainfotografskegagradiva iz arhivov Slovenskega kriznegacentrainglasilaTheSlovenianNewsletter.Slovenski krizni center je ustanovila

skupinamladihintelektualcev,Slovencev,ki so takratživelivLondonu,njegovivo-dilni člani sobili: JanaValenčič,dr.Zvez-dan Pirtošek, dr. Marko Hawlina, MihaDobrin,PolonaTrudenDobrin,NadjaRoj-nikStone,NatašaKormanič,EvaldFlisarindrugi.Slovenskikriznicenternibilorganizacija,temvečakcijskaskupinaposameznikov,SlovencevinBri-tancev,brezvnaprejdoločenegaprograma,for-malnegačlanstvainvodje.»Slikejugoslovanskihtankov, ki se valijo skozi slovensko pokrajino,so med Slovenci različnih prepričanj prebudileobčutek nacionalne identitete in povezanosti.Odločeni, da pomagamo ohraniti in negovatinoveobčutke,smo1991.vpeljalirednamesečnasrečanjavgostilniMaddox’sArmssrediLondonaintakojekriznicenternastal.TasrečanjasobilapredhodnikBritansko-slovenskegadruštva,«stavrazstavnemkataloguzapisalaavtorjarazstave.

Britanska javnost ni bila naklonjena osamosvojitvi Slovenije»Britanski Slovenci smo se od vsega začetka

zavedali,dabritanskajavnostinvečjidelvplivnihosebnostinasprotujetarazpaduJugoslavije.Edenodrazlogov,kotgajenavajalapremierkaMarga-retThatcher,jebilotudivprašanjeodplačevanjajugoslovanskihdolgovvtujini.PolegtegajeimelaJugoslavijaaurodežele,kisejeuprlaHitlerju inStalinu,ljudjesotjahodilinapočitnice,bilajekarpriljubljena in spoštovana država. In potem sepojaviSlovenija,kiseželiodcepiti,pridedovojne…CelotnobritanskomnenjejebilonenaklonjenoosamosvojitviSlovenijeinmismomnenjebritan-ske javnostipomagalizasukatiskozirazličneak-cije:šlismopredkamere,nacesto,lobiralismo

vparlamentu…Ljudi smoozaveščali,kakšna jevresnicisituacijainzakajjeodcepitevSlovenijenjenalegitimnapravica.Netrdimo,dasoakcijecivilnedružbepospešile

britanskopriznanjeSlovenije,mislimopa,dasogaolajšale,«pripovedujeJanaValenčič.

Razstava naj gre med Slovence po svetu»Mojavelikaželja je,dabi ta razstavašlapo

svetu–ArhivRSjerazstavopredelalvpotovalniformat, kar pomeni, da se lahko prenaša v ne-kajpotovalkah.RadabijoposlalamedSlovencevCleveland,Argentino,Avstralijo…Kajtito,karsmodoživljalimi,sodoživljalivtistemčasutudidrugiSlovenciposvetu.Nadgradnjasezačne,kosmotogradivoindokumentacijozbrali inorga-nizirali. Mojadrugaželjapaje,dabikatalog,razstavo

oz.sporočiloterazstaveumestilinainternetalikako drugo primerno obliko, ki bi se približalaslovenskim srednješolcem. Mladim bi namrečrada dala sporočilo, da Slovenija ni nastala naGregorčičevioz.vparlamentu,ampakpredvsemnacesti,medljudmi.Tarazstavajeresničnopri-marni vir informacij, saj je nastala nekaj let podogodkih,takrat,kosmovsetošemočnočutili,«pravi JanaValenčič. »Vsak»papir« je zgodovin-skidokument.Velikavrednotaterazstaveje,dakaže,kakopomembnisodokumenti,kajdejanskopišezgodovino.Kajtičevsetonebibilozbrano,biostalovškatlah,«dodajaMihaDobrina.

Slovenijavsvetu

Slovenci po svetu v času osamosvajanja SlovenijeIzseljenskodruštvoSlovenijavsvetujevpočastitev20.obletniceslovenskesamostojnostipripravilotrizanimiverazstave.SlovenciposvetuvčasuosamosvajanjaSlovenijejenaslovvelikerazstavefotografijindokumentov,kipričajoodelovanjuSlovencevposvetuvčasuosamosvajanjaSlovenije.Razstavajedo7.julijanaogledvpreddverjuvelikedvoranevDržavnemzboruRepublikeSlovenije,do16.julijapapredvelikočitalnicoNarodneinuniverzitetneknjižnicevLjubljani.(Boštjan Kocmur)

Bara RemecVNUK-ujenaogledtudirazstavaakademskeslikarkeBareRemec,velikeumetniceinilustratorkeštevilnihknjižnihdel.Razstavaobeležuje20-letnicosmrtislikarkeinenakoobletniconjeneprverazstavevsamostojniSloveniji.BaraRemecjesvojopotzačrtalainseuveljavilažepreddrugosvetovnovojno,zgodajzatistečasezazelonenavadnoodločitev,dapostaneslikarka.Poletu1948jesvojoživljenjskoinumetniškopotnadaljevalavArgentini.ObodprtjurazstavesopredstavilitudivArgentinipravkarizdanomonografijotaboriščnihskicBaraRemec:njenabegunskapotvrisbah.

RazstavadokumentiraodgovorskupineposameznikovnavojnovSlovenijileta1991indogodkeponjej.NastalajeizarhivskegagradivaSlovenskegakriznegacentrainglasilaTheSlovenianNewsletter,kistatakratdelovalavLondonuNafotografijistaavtorjarazstaveJanaValenčičinMihaDobrin.

IzseljenskodruštvoSlovenijavsvetuvabi na 18. Tabor Slovencev po svetu,vnedeljo,3. junija,vŠmarjeških Toplicah. Vcerkvisv.MarjetevŠmarjetiboob10.00svetamaša,ob12.uripabovTermahŠmarješkeToplicepotekalaokroglamizanatemoSlovencipoosamosvojitviSlovenije–Sodobnemednarodneselitve.VkulturnemprogramubodonastopilidijakiRAST40izArgentine,MPZMismomiizClevelanda,KvartetSlomšekizMaasmechelnainTamburjašiizVipave.Opoldanskičasbonamenjendruženjuinkopanju,poskrbljenobozaavtobusniprevozizLjubljane,skupnokosiloinkopanje.OdhodbosparkiriščaTivoliob8. uri.

30

mED NAmI

Slovenskaizseljenskamatica

Skrb za mladeprvič objavljamo seZnam štipendistov simjanez rogelj, glavni tajnik sim

slovenska izseljenska ma-ticaježeobsamiustano-vitvi leta 1952 takratnemu svetu za znanost in kul-

turo v Ljudski republiki Slovenijipredlagala,najUniverzavLjubljaniomogoči študij trem do petimmladimizseljencemizZDA.Ustanoviteljimaticesosezaveda-

li,dajezaučinkovitoindolgotrajnoživljenjeizseljencevtrebapritegnitipredvsemmlade,najlažjepajetodoseči s podelitvijo štipendij zaštudijvSloveniji,insicernasmereh,ki smo jih nekoč označili kot slo-venistika.V začetku delovanja matice so

bili najbogatejši stiki z ZDA, zatonislučaj,dajebilaprvaštipendija,

ime in priimek država predmet študija šolsko leto od - do

Leonida Stanko Venezuela stomatolog 1976–1982

ViktorJanže ZDA medicina 1976–1982

NormaTomič Argentina folk.koreograf 1977–1979

Prof. John Butchar ZDA slov.etn.folk 1977–1978

JeanetteZaman ZDA slov./ekon. 1978–1981

Danica Dolenc Kanada slov. 1978–1979

IrenaMislej Argentina umetnostnazgodovina 1978–1979

TinaSommers ZDA slov. 1978–1980

Jerry Klinc ZDA slov. 1980-1981

NancyHribar ZDA slov. 1980–1981

VickiGleim ZDA slov. 1980–1981

IvankaDrufkova Kolumbija slikarstvo 1981–1982

BrunoIskra–Doma Avstralija slov. 1981–1984

ElizabetaReja–Wolfand Avstralija slov./ang. 1981–1985

VesnaMatič ZDA klin.psih.podipl. 1981–1985

Jacqueline Kotar Francija franc./slov.FF 1981–1986

VasilijaTsigarida Grčija kemija 1983–1989

Amalija Perez Molek Argentina ALU–spec 1983–1988

OskarMolek Argentina etnol. špan. 1983-1987

MarkRichardson ZDA slov. 1983–1985

Jana Fele Belgija slov. 1984–1985

MetkaHoops Nizozemska slov. 1984–1985

TanyaVršič Kanada slov. 1984–1985

StefiaKarlovich ZDA ang./slov./FF 1984–1986

roma podeljevanje štipendij prev-zelo ministrstvo oziroma zavod zašolstvo,poletu2008paAgencijazaštipendije-JavniskladRSzarazvojkadrovinštipendij.Bilobikoristno,

ime in priimek država predmet študija šolsko leto od - do

FlorenceSiskovich ZDA petje balet 1954–1968

Klarita Klinc Argentina slavistika 1954–1957

BronislavaŠkruba Francija klavir 1954–1955

Anton Soler Biljenski Argentina podipl.glasba 1957–1959

JosipSviličič+ Argentina glasba,pianist 1962–1967

AlbertoGregorič Argentina defektologija 1962–1964

AlbertoMislej Argentina novinarstvo 1962–1964

NelidaMislej Argentina statistika 1962–1964

Prof. Robert Gobetz ZDA slovenska

dramatika 1964-1966

VioletaRuparcich ZDA folk.koreografija 1964–1965

RudolfoŠtekar Argentina gradbenitehnik 1964–1966

ArmandoBlažina Argentina novinarstvo 1964–1967

JuanAngeloŠaili Argentina vZG.pomorstvo 1964–1970

DoloresIvancich ZDA petje 1965–1966

MargeryObed ZDA praksanazavoduzaslepe 1965–1967

Franc Smerke Belgija FF 1965–1970

BožidarSenegačnik Francija rudarskasrednja

šola 1965–1969

Marta Kuhar Sackitey Urugvaj učiteljišče 1966–1969

JuanCarlosOven Argentina filolog 1967–1972

KarmenKlavžar Argentina kemija 1968–1969

JuanVatovec Argentina stomatologija 1972

MaričkaRitlop Avstralija ekonomija 1972–1973

MarjanGolobič Kanada ang./franc. 1976–1982

Štipendistisosemedštudijem v Sloveniji

tudidodobraspoznali,nekaterisotocelo

kronalisporoko,kotna primer leta 1966 JuanAngeloŠailiIz

Argentine.

dabiskladinšeprejministrstvozašolstvo prav tako objavila pregledizseljenskih štipendistov, tokratVlade R Slovenije, tudi za obdobje1991-pado2011.

ki jo jeSIMpodelila izseljencuozi-romanjegovemupotomcu, prav izZDA.TojebilaFlorenceŠiškovič,kije od leta 1954 do 1958 v Ljubljani študirala petje in balet.NaslednjištipendistkistabiliKlar-

itaKlinc izBuenosAiresa in Bron-islava Škroba iz Francije. Prva je vtem obdobju študirala slavistiko,drugapaklavir.Revija Slovenija danes prvič do-

slej objavlja seznam vseh izseljen-cev oziroma njihovih potomcev v Sloveniji, ki jim je le-ta prek SIMpodelilaštipendijo.Od takrat pa do leta 1991 je

SIM štipendirala 114 štipendistov,pregledjepriložen.Poletu1991jeskrbzamladeozi-

31

mED NAmI

ime in priimek država predmet študija šolsko leto od - do

MilenaFranceus Švedska ang./slov 1984–1990

EvaŽigon Avstralija ang./nem. 1984-1990

Marko Lavriša Kanada zim.semest.NaFAAG 1985

CristoperBennet VB slov.zimskisemester 1985

DiegoArmandoGomez Argentina AGRFT–režija 1985–1990

IngridPoredoš VB slov. 1985

LidijaAvsenik Kanada slov. 1985–1986

Irena Bremšak Kanada FNTkemija 1985–1986

BrankoGašperlin Kanada pravo 1985–1986

TanjaGolob ZRN slovenščinaFF 1985–1986

Silvija Ivanuša ZRN slov./rušč.FF 1985–1986

ChristianeLeskovec ZRN nem./ang.FF 1985–1986

F. Kelly Neill Kanada slov.FF 1985-1986

AleksandraTsallou Grčija etnolog./slov. 1985–1986

AnthonyHiti ZDA arhitekturaFAAG 1985–1986

DrobničMarionLinda Avstralija tečajslov. 1986-1987

ČebokliSonja Francija FF 1986-1987

ViraHelveJustina Francija tečajslov. 1986-1987

Nataša Devlin VB ALU,dizajn 1986–1989

FrancesMilene Argentina FF 1986–1987

WalterŠkrielec Argentina 1986-1987

AleksandraJ.Iglič Argentina špan./ang. 1986–1987

TeresaI.Kores Argentina špan./umetn.zg. 1986–1990

Ivancic Nolimal Monica ZDA ALU 1986–1987

ime in priimek država predmet študija šolsko leto od - do

AntolinMargaret ZDA FF 1986–1987

JelševarEma ZDA FF 1986–1987

AndrejRžišnik ZRN Faag.arh. 1986–1990

ElektraTsigarida Grčija etnol./slov. 1986–1990

PavlinaTsigarida Grčija arhitektura 1986–1989

SonjaČebokli Francija franc./španšč. 1986–1987

EmaJelševar ZDA ang./nem 1986–1987

LouiseMagdič Avstralija tečaj.slov. 1986–1987

ThomasNachbaur Avstrija FF 1986–1988

AngeliqueVanDeLaak Avstralija tečajslov. 1986–1988

VesnaHatežič Avstralija 1987-1988

Sandra Roxana Stocca Argentina rušč./angl 1987–1991

AnnaMargaretaKramar–Balazsin, Švedska angl./slov 1987–1990

BarbaraTsonaki Grčija tečajslov. 1987–1990

JohnTurk Kanada 1987–1988

VilmaRojic Argentina ang./fran. 1987-1988

KristinaKores Argentina ang./fran. 1987-1990

Nancy Skovran ZDA angl.,/nem. 1987–1988

AlexisOkreti Argentina 1987–1988

MariaClasudiaMassironi Argentina 1987–1988

Manuel Mirko Capitanich Argentina 1987–1988

RobertTurk ZDA 1987–1988

Linda Cimperman Pestotnik ZDA 1987–1988

MargaretAntolin ZDA 1987–1988

MilenaKrižman Avstralija 1988-1989

Katarina Schober Avstrija FF 1988-1990

IonidaLeonidakis Grčija FNT 1989–1990

KarolinaKoglot Venezuela ALU 1989–1990

TomšičBeatrizGabriela Argentina ALU 1989–1990

MarcelaOkretič Argentina tečaj 1989–1990

Juliete Kubik Argentina tečaj 1989–1990

PavlinkaTaniaKorošec Argentina 1989–1990

GracielaMravlje Argentina ALU 1989–1990

SaraSežun ZDA tečaj tečaj

O’kickiJoseph ZDA pravna f. 1989–1990

O’kickiSylvia ZDA FDV 1989–1990

MiovićRachel ZDA FF 1989–1990

MicheleMatkins ZDA tečaj 1989–1990

Alan Marko Sodja Avstrija 1989–1990

IrenaBirsa Avstralija 1989–1990

BogdanBogdanovič Čile 1989–1990

VladimirDim Kanada tečaj 1989–1990

AvgustinBudja Švedska FF 1989-1990

PotemkosobiliizbraniizseljencizaštudijvLjubljani,sonajprejpridobiliznanjeslovenskegajezika,Naslikiučenjeslovenščinezlektorico,MolekAmalija,Argentina,TsallouAleksander,Grčija,OskarMolek,Argentina,NachbauerThomas,Avstrija.

32

mED NAmI

Rafaelovadružba:21.Dragamladih

»Čutim Slovenijo?« »slovenija pred 20 leti, slovenija danes in slovenija čeZ 20 let«

Dragamladihjetradicionalniintelektualniforummladih izSlovenije,zamejstva inzdomstva.Greza mladinsko različico tradicionalnih študijskihdnevov Draga, ki že desetletja potekajo naOpčinah pri Trstu. Tema letošnje Dragemladihbo»Slovenijapred20leti,SlovenijadanesinSlo-venijačez20let«.

Rafaelovadružba

Višarski dnevi mladih

RafaelovadružbavabiMladeSlovenceizdomovine,zamejstvaintujinenaPOLETNEVIŠARSKEDNEVEMLADIH,kibodoodčetrtka,4.,donedelje,7.avgusta2011.DobimosevčetrtekzvečernaLigu(župnijaRočinj),vpetekbomošlinaStarogoroinpoTerskidolini,vsobotopavŠpeterinKanalskodolinotersepovzpelinaSv.Višarje.7.avgustajihbomozaključilistradicionalnimromanjemTrehSlovenij,kjerbomosodelovalipripripraviinprogramu.Program:-druženjesSlovenciizrazličnihdržav,-srečanjazgostiindomačini,-duhovnostinpetje,-pohodništvo.Starostnaomejitev:od20do35let.Kerješteviloudeležencevomejenona15,pohitisprijavo!Večinformacijnatel.014383050,rafaelova.druzba@siol.net.Akontacijaobprijavi je 10€.

Dragamladihbopotekalaod8.do10.julija2011vprostorihSocialneakademije(UlicaJanezaPav-laII.13,Ljubljana).

INFORMACIJE/PRIJAVESocialna akademijaTel:0038614399795E-pošta:info@socialna-akademija.siwww.dragamladih.orgCena:50€.Vcenojevštetobivanje,prehranainstroškiprograma.

PETEK, 08. julij 201111:00Tiskovna konferenca15:00Prihod, prijava (Socialna akademija) in nastanitev (Duhovno središče sveti Jožef)18:00Pozdravi in nagovori gostitelja in gostov 18:15Popoldan z častnim gostom (Boris Pahor)20:00Spoznavni večer

SOBOTA, 09. julij 201110:00OKROGLA MIZA – Čutim Slovenijo?dr.AndrejFink(politolog)dr.IgorŠkamperle(sociolog)dr.IgorGrdina(zgodovinar)dr.BraneSenegačnik(pesnik)13:00Odmor/kosilo15:00Delavnice*20:00Večerja21:00Družabni večer

NEDELJA, 10. julij 201110:30OKROGLA MIZA – Slovenija jutri?dr.BernardNežmah(publicist)dr.MatejAvbelj(pravnik)mag.KlemenŽumer(strokovnjakzamednarodneodnose)13:00Kosilo14:00Zaključek

*DELAVNICE:novinarska,stopmotion,športna,glasbena,debatna

Organizatorji: Socialna akademija, Ljubljana,Amos – Akademsko katoliško združenje Mari-bor,SrediščeRotunda,Koper,Svetovnislovenskikongres, Rafaelova družba, Mladi v odkrivanjuskupnihpoti,Trst,DomSv.Jožef,Celje

Sofinancerji:UradRSzaMladino,MestnaobčinaLjubljana,UradRSzaSlovencevzamejstvuinposvetu

33

ZAmEjSKI DNEVNIK

Monošter

Odhaja tretji generalni konzulNovembra 1998 sta tedanja predsednika Madžarske in Slovenije dr. Árpad Göncz in Milan Kučan v Monoštru odprla slovenski generalni konzulat, nato pa Slovenski kulturni in informativni center – eno največjih pridobitev porabskih Slovencev in mesta Monošter nasploh.

SlovencinaMadžarskem

Bralna značkav pol stoletja se je bralna Značka raZširila in uveljavila v sloveniji in dokaj hitro med slovenci v sosednjih državah in po svetu. če so najprej brali Za prežihovo bralno Značko, berejo Zdaj, ob 50-letnici, Za 50 raZličnih bralnih Značk.ernest ružič

rezultat presega priča-kovanja pobudnikov, kars ponosom spremlja tudiSuhodolčanovsinPrimož,

eden najbolj branih mladinskih pi-sateljev na Slovenskem. Poznejeso se odločali še za Cankarjevo,Jurčičevo, Levstikovo, Prešernovo,Kranjčevoindrugebralneznačke,zakatere bereblizu 120tisoč šolarjevdoma,vsosednjihdržavahinposve-tu.Bralnoznačkoimajona99odstot-kih slovenskih osnovnih šol. Dolgo-letnipredsednikbralneznačkejebilpisateljTonePartljič,zanjimSlavkoPregl,zdajdr.IgorSaksida,medtemkojeMancaPerkogeneralnasekre-tarkaDruštvabralnaznačka.Na pobudo pisateljice Karoline

Kolmanič so leta 1986 začeli zaKranjčeve bralne značke prebiratitudi učenci v Porabju, na GornjemSeniku,vŠtevanovcihinMonoštru.„Najprejjebilokarprecejtežav,kersmosemoralizavsedogovarjatizBudimpešto.NaprvosrečanjevMonoštru je prišel pesnik TonePavček, o ka-teremsobiliučenciseznanjeni,naučilisosene-kajnjegovihpesmi.Pokazaloseje,dasoučencilepodeklamirali, kasnejepa smo spoznali, dapovedanega niso razumeli,“ se spominja pi-sateljica Karolina Kolmanič in ocenjuje, da jezdaj drugače: „Že takoj ko pridemo slovenskipisatelji na šolo, čutimo prijetnejše ozračje,slišimovečslovenskebesede.Poznajoserezul-tatipostopnegauvajanjadvojezičnegapouka,vlogavišjesvetovalkemag.ValerijePerger,zelokoristni so tudi stikimed porabskimi in prek-murskimi šolami, ko otroci spoznavajo jezikmeddruženjeminigro,karjetuditemeljnina-menpisateljskihobiskovvporabskihšolah.“Enakeželje inciljekotvPorabjugojibralna

značka tudi med Slovenci v Avstriji in Italiji:približati, seznaniti mlade s slovensko mla-dinsko književnostjo in tudi na ta način pris- pevatikučenjuslovenskegajezika.DragicaLu-pincježeleta1983pisala,kakosojonavdušilizačetkibralneznačkenaTržaškem.Sklenilaje,„da moramo nadaljevati in priti do tega, karimajo v Sloveniji že skoraj dvajset let.“Njenaprizadevanja niso bila zaman: „Število bral-nih značkarjev raste iz leta v leto. V zadnjemšolskemletusejimjepridružilovečkotdesetnovih šol. Mentorji se zanimajo, sodelujejo,

navdušujejo...“ Zelo lepe rezultate so imeli žepreddesetletjinaGoriškem:„Taplemenitaak-cija zaširjenjedobreknjige,ki ževečkotdvedesetletjipovezujevvelikodružinoslovenskešolarje, je navdušila tudi zdomce in zamej-ce,“ je zapisala Vida Blažko. „Pisatelj LeopoldSuhodolčan nima le velikih zaslug za razvojbralnihznačkvSloveniji,ampakjebiltudinji-hovpobudniknaKoroškem,“poudarjavMarijaMalle leta 1985.Potem,karjenapisalsedanjipredsednikdr.

IgorSaksidavzbornikuBranjejepotovanje,bobralnaznačkatudivnaslednjihletihopravljalasvojeplemenitoposlanstvomedmladimivSlo-venijiintudimedSlovencivsosednjihdržavah.

KarolinaKolmanič,kijeleta1986„prinesla“KranjčevobralnoznačkovPorabje,sejeletospogovarjalazučencinaGornjemSeniku.

MinisterzaSlovencevzamejstvuinposvetudr.BoštjanŽekš,predsednikZvezeSlovencevnaMadžarskemJožeHirnökinslovenskigeneralnikonzulvMonoštrumag.DragoŠiftar.

Zaprvegageneralnegakonzulajebilimenovanekonomistdr.ZlatkoMuršec,kijevsvojemmandatumestnemusvetupredlagal,najsprejmesklep,dadobiporabskosrediščedvojezičnitopografskinapis.BrezglasuprotijemestnisvetpobudosprejelinodtedajpišenazačetkumestaSzentgotthárd-Monošter.Madžarskazakonodajanamrečomogočadvo-alicelotrijezičnetopografskenapiseprednaselji,vkaterihživienaalicelodvemanjšini,kotjeprimerporabskegaDolnjegaSenika,kjerstaslovenskainnemškanarodnostvodličnemsožitjuzMadžari.DrugigeneralnikonzuljebilMarkoSotlar,kisijezlastiprizadevalzakakovostnejšinarodnostnipouk.MednjegovimmandatomjebiluvedendvojezičnipouknaGornjemSeniku,zatempaševŠtevanovcih.Mag.DragoŠiftar,tretjiinodhajajočigeneralnikonzul,jevložilvelikotrudavgospodarskiinsiceršnjirazvojPorabja.UstanovljenajebilaRazvojnaagencijaSlovenskakrajina,kijouspešnovodisodelavkakonzulata,porabskaSlovenkaAndrejaKovač;kotprvegasoodprliobnovljenvaškikulturnidomnaVerici,tačasjezaživeloveččezmejnihprojektov,9.julijapabodovAndovcih,vokviruPorabskegadneodprliobnovljenoPorabskodomačijo.ObdrugemobiskuvPorabjujeslovenskikmetijskiministermag.DejanŽidannapovedalureditevvzorčnekmetijenaGornjemSeniku,pokaterinajbisezgledovalitakovPorabjukotnaGoričkemvPrekmurju.Tudivtemprojektujesodelovalslovenskigeneralnikonzul.Kdobočetrtigeneralnikonzul,uradnoniznano,medkandidatipasoomenjaliDušanaSnoja,nekdanjegaslovenskegaveleposlanikavMoskvi.(E.R.)

PredKulturnimininformativnimcentromvMonoštru:KarolinaKolmanič,pobudnicaKranjčevebralneznačkevPorabju,BarbaraHanuš,kijebilamedučencivŠtevanovcih,višjasvetovalkamag.ValerijaPerger,MancaPerko,generalnasekretarkaDruštvabralnaznačka,AksinjaKermauner,kijeobiskalamonoštrskosrednjostrokovnošolo,inBiserkaBajzek,strokovnasodelavkaZvezeSlovencevnaMadžarskem.

34

ZAmEjSKI DNEVNIK

SlovencinaavstrijskemŠtajerskem

Za zdaj brez dvojezične topografijepri dvojeZični topografiji avstrija ravna raZlično pri iZpolnjevanju obveZnosti iZ 7. člena adp, ki Zagotavlja enake pravice slovencem na koroškem in štajerskem ter hrvatom na gradiščanskem.ernest ružič

Radgona,GoritzjeGórica,Leibnitzseveda pred desetletji kupcem izSlovenijepriljubljenaLipnica,Arn-fels paArnež, kjer se v avstrijski,ne narodnostni osnovni šoli, kerle-teh na Štajerskem ni, uspešno

Prvavas,kostopimonaozemljeavstrijskeŠtajerske,soSicheldorf–Žetinci.Invtemdelu,takoimenovanem„radgonskemkotu“,soprizadnjempopisunaštelinekajčezdvatisočslovenskogovorečihAvstrijcevvsehgeneracij.

učijo slovenščino kot jezik sos-edov. Pri dvojezični topografiji, a žal ne

samo tu, je očitno, kako različnoAvstrija ravna pri izpolnjevanju ob-veznostiiz7.členaAvstrijskedržavnepogodbe,kizagotavljaenakepraviceSlovencemnaKoroškeminŠtajerskemter Hrvatom naGradiščanskem. Za-devo je za štajerske Slovence, oce-njujepredsednicaKulturnegadruštvačlen 7 mag. Suzanne Weitlaner,zapletel kompromis z dvojezičnimitopografskimi napisi na Koroškem.„Ustavnizakon,kibosprejetkmalu,ne bo vključeval topografskih na-pisov in slovenščine kot uradnegajezika v okraju Bad Radkersburg/Radgona. Torej tisto, kar smo imelipoADP,nebovečveljalo,nakarsoopozorili tudi v Centru avstrijskihmanjšinnaDunaju.Nihčesenipoza-nimal za razmeremed nami, HrvatiinMadžari,ampaksoseoziralizgoljnaKoroško.Tehdesetodstotkovnebomodobilitudizato,kersonarod-nostnevasizdružilivobčinoRadkers-

burg/Radgona–okolica.Čebivzelieno ali drugo vas posebej, bi nammogočecelouspelo,čepravmenim,dabimoralizanascenzusznižatinapetodstotkov.ČedržavanespoštujeADP, potem z dežele Štajerske nepričakujemo pomoči, razen mordaodstrankezelenih.Negledenavse-binoustavnega zakonabodruštvokorak za korakom nadaljevalo po svoji poti, in prepričana sem, dabomonasvojnačinprišlidovidnedvojezičnosti.“Po tem, ko je Slovenija postala

samostojna država, zlasti po nje-nemvstopuvšengenskoobmočje,sejemarsikajspremenilotudivtemdelu Štajerske, kjer desetletja povojninisohotelislišatizaslovenskomanjšinoinsoodklanjalikakršnokolisodelovanje z Jugoslavijo. Vednovečjestikovmeddržavama,vendarbibilovpridmajhni,krhkimanjšinizzelomalopravicami,čebitudislo- venska stran nanjo spomnila, reci-mo,kosenašaRadgonazavstrijskodogovarjaosodelovanju.

sicheldorf je prva vas naavstrijskem Štajerskemob prekmurskih Gede-rovcih, naprej je Laafeld,

potem Bad Radkersburg, daljeproti Klochu/Kleku tudiGoritz beiRadkersburg. Natančno napisano,vendarterjapojasnilo,insicerzato,kervtehinšedrugihkrajihvtakoimenovanem „radgonskem kotu“indaljeprotiLeibnitzu inArnfelsuživijo Slovenci ali po tukajšnji ter-minologiji in po zadnjih uradnihpodatkihdobrihdvatisočsloven-skogovorečihAvstrijcev,medtemko je strokovna ocena, da je naavstrijskemŠtajerskemokrogpettisoč slovensko govorečih prebi-valcev.TodazarazlikoodKoroškein Gradiščanske tu ni niti enegadvojezičnega topografskega na-pisa, le kažipot h kulturnemudomu štajerskih Slovencev, Pav-lovi hiši v Laafeldu/Potrni je odlanskegaletavdvehjezikih.Inka-kor ima vas, kjer že dvaindvajsetlet uspešno deluje Pavlova hiša,vsem znano tudi slovensko ime,velja enako za Sicheldorf, ki jeŽetinci,Laafeld,torejPotrna,BadRadkersburg jebilanekočskupna

Foto:E

rnestR

užič

Foto:E

rnestR

užič

35

ZAmEjSKI DNEVNIK

Slovenci na Koroškem

Negotova usoda Radia dvaZaradi Zapletov v celovcu se lahko Zgodi, da bo manjšinski radio 2 ostal Brez licence in se umaknil z radijske scene. ernest ružič

kljub velikemu napred-ku tiskanih, predvsempa raznolikih elektron-skih medijev, sodi ra-

dio tudi zdaj med zelo pomembne spremljevalce, čeprav včasih resbolj mimogrede, našega vsak-danjika. Če gre za radijski pro-gram, namenjen manjšini ali tudio manjšini, je njegov pomen to- likovečji invečplasten.Zatomorainformacija z avstrijske Koroškeo položaju manjšinskega radia obtakoimenovanihvélikihtemah,kotje dvojezična topografija, zbuditinašo pozornost. Tako tudi vesti izCelovcaozapletih,koselahkozgo-di,daboRadio2ostalbrezlicenceinseumaknilzradijskescene.VAvstrijijedaljčasakotmarsikje

vEvropiimelaRadiotelevizijaORFvodilno vlogo oziroma monopol.Dosti pozneje kot v Sloveniji, de-nimo, so se začele oglašati regio- nalne, lokalne inmanjšinske radi-jske postaje oziroma programi.Takosejepreddesetimiletizačelo

sodelovanje med novoustanov-ljenimaRadiem2inRadiemAgoraz avstrijsko radiotelevizijo ORF.Tehprvihdesetletstaimelalicen-co za oddajanje slovenskih radi-jskihsporedovRadioAgorainRa-dio2.Panesamolicenco,marvečtudi svoje zveste poslušalke inposlušalce,kotjepokazalanedav-naanketavcelovškemnarodnost-nem tedniku Novice. Ena mlajšihposlušalkjepovedala,dasozanjoslovenski radio ORF, Radio 2 inAgora nujni dnevni spremljevalcizaradislovenskegovoriceinpove-zanostizdogajanjivSloveniji.Zaplet jenastal, takozaSloveni-

jo danesMarjanPipp, ko se je 19.junija iztekla radijska licenca, ki jebila v skupni lastiRadia 2 inRadiaAgora.ZanovodesetletnoobdobjestaseRadio2inRadioAgorapote-govalaločeno.Radio2jezalicencokandidiral s konceptom zabavno– informativnega programa v slo-venskemjeziku.Licencajebilapris-ojenaRadiuAgora, ki je kandidiral

spredlogomodprtegaradia,prika-terem je slovenskamanjšina edenod elementov radijskega sporeda.Radijska licenca je bila razpisanaza „naselitveno ozemlje slovenskemanjšinenaKoroškem.“Pričakovatijebilo,dabolicencadodeljenaslo-venskimanjšinizaoddajanjesloven-skegaradijskegaprograma.Zgodilose je drugače, dodelili so jo RadiuAgoraskonceptomodprtegaradia.NaodločitevsejeRadio2pritožilinčakanaodgovorZveznegakomuni-kacijskegasenata.Tudičetazavrnepritožbo, je mogoče nadaljevanjepostopkanaupravnemsodišču,karlahkotrajavečlet.Zeloverjetnaopcijaje,daboORF,

kot pravi Marijan Velik, vodja slo-venskihsporedovORF,oddajalslo-venskiprogramodšesteurezjutrajdoštirinajste,naprejpabiprogrampripravljalRadioAgora.Česebotozareszgodilo,sebodosodelavciRa-dia2ukvarjali zdrugiminalogami,in sicer s projektom Sosed/Nach-bar,vkateremskupajzGorenjskim

DolgoletnipredsednikKulturnegadruštvačlenVII.zaavstrijskoŠtajerskoinugledniumetniškifotografBrankoLenartsiogledujerazstavo,okaterisoporočalivTVoddajiDoberdan,Koroška!Doberdan,Štajerska!,medtemkokoroškislovenskiprogramORFšeneuresničujedogovoraospremljanjudogajanjamedSlovencinaŠtajerskem.

glasom izdajajo čezmejni mesečničasopis, in sodelovali pri skupnispletnistranizapromocijoKoroškeinGorenjske.Kakoseborazpletlacelovškaradi-

jska zgodba, zanima tudi štajerskeSlovence,enoredkihmanjšinvEv-ropi,kinimasvojihtiskanihneele-ktronskihmedijev.ŠtajerskiSloven-ci imajodogovor zORF-om, daboodogodkihmednjimiporočal slo-venskiprogramizCelovca,kakortože dela uredništvo TV oddaje Do-berdan,Koroška,kijeodlanskegaletatudiDoberdan,Štajerska!ORFjezagotovil tudiTVsignal,kizago-tavljagledanjeoddajizCelovca,karbopotrebnotudizaradio,kosebooglašal o dogodkih s Štajerske. ZaTV oddaje pripravljajo prispevketako iz Pavlove hiše v Potrni/Laaf-eldukotodrugih,sSlovencipove-zanihdogodkihinprireditvah.Pred-videno je,dabi vGradcudelovalomanjšeuredništvozaradijskeinTVprispevke, vendar ORF uresničitevprelagaževečkotenoleto.

MarjanPipp,poslovodjaRadia2:„RadijskafrekvencajebilarazpisanazanaselitvenoozemljeslovenskemanjšinenaKoroškem.Pričakovatijebilo,dabododeljenaslovenskimanjšinizaoddajanjeslovenskegaradijskegaprograma.“

36

ZAmEjSKI DNEVNIK

SlovencinaHrvaškem

Radi pojejo že 81 letmešani pevski zBor slovenski dom iz Zagreba s svojo prvo Zgoščenko.goran ivanovič, dopisnik sta iz Zagreba

Likovnaumetnost

Krogla - popolno telopomurje se lahko pohvali z velikim številom akademsko iZobraženih slikarjev in z nekoliko manj akademskimi kiparji. temu sledijo tudi raZstavišča in galerije, kjer je največ slikarskih raZstav, medtem ko so kiparske nekoliko redkejše, Zato pa deležne toliko večje poZornosti. ernest ružič

svojo dolgo zgodovino jeMešani pevski zbor Slo-venski dom zaznamovaltudi s prvo zgoščenko

„Zato,kerradipojemo“,kisojepred-stavilivzačetkujunijanakoncertuvsvojihprostorihvZagrebu.Predpol-nodvoranodomasoodpelivečinoizmed 16 narodnih in tradicionalnih slovenskihpesmi,kisonaalbumu.Pesmi imajo vzvišen ton, obenempatudidomotožniznačaj.Posebnoganljive so bile zahvale zborovodjiFrancu Keneju, ki se je po dolgihletih vodenja zbora v Zagrebu po-slovilodsvojihzvestihpevkinpev- cev.„Preddavnimiletinamjepokoj-

nizborovodjainskladateljRadovanGobecdejal,dasemoraborovodjapo petih, največ desetih letih po-slovitiodzbora,ker jevtemčasudal najboljše, kar je imel, in zborvečnebonapredoval.“Zborvodimod leta 1998 in nisem več takomlad,patudizdravjeminagaja,“jedejalKene,kijesicer13letenkrattedenskoprihajalnavajevZagrebizGlobokegapriBrežicah.„Velik uspeh je, da zbor deluje

večkot80letinohranjaslovenskopeseminpripadnostslovenskemunarodu v mestu, kot je Zagreb, vkaterem se ljudje hitro zgubijo vvelikimnožici,“ je izpostavil Kene,ki bo tudi kot upokojenec vodil nekaj zborov v Brežicah. Izrazil jeupanje,dabozborSlovenskidomkmalu prevzel novi zborovodja ter

dabodotudivprihodnjesledilibo-gatipevskizgodovini.Med drugimi glasbenimi uspehi

mešanegapevskegazboraSloven-ski dom je vsekakor lanski samo-stojnikoncertvprestižnizagrebškikoncertnidvoraniVatroslavLisins-ki.Lanisosepredstavilitudisvojimrojakom,kisovSarajevuzbraniok-rogdruštvaIvanCankar.Sicerpapaimajovsakoletovečuspešnihnas-topov v različnih mestih. V zboruje 35 pevk in pevcev, vendar sesoočajostežavami,kogrezapod-mladek, saj ima najmlajša pevkaokrog 40 let in je vnukinja enegaizmed nekdanjih pevcev. V zboruniso leSlovenci izZagreba,Samo-borja ali VelikeGorice, temveč sotudičlaniSlovenskegadoma,kisoprijateljiSlovencevsHrvaške.MlajšičlaniSlovenskegadomaso

zbraniv skupini tolkalcev,vkateriso večinoma študentje glasbeneakademije v Zagrebu. V Domu ženekaj let uspešno delujeta tudikreativna delavnica Šopek in lite-rarna skupina, od leta 1993 paredno poteka pouk slovenskegajezika. Slovenski dom redno pri-reja različne kulturne dogodke,med njimi razstave amaterskihslikarjevizvrstslovenskemanjšinenaHrvaškem.Pogostopa se članiSlovenskegadomatudineobveznodružijo in klepetajo v svojih pros-torihvsrediščumesta.Tuditakratodmevapesem,kinepoznaneletnemeja,kerpačradipojejo.

FrancKene,dolgoletnizborovodjaMPZSlovenskidom:„Velikuspehje,dazbordelujevečkot80letinohranjaslovenskopeseminpripadnostslovenskemunaroduvmestu,kotjeZagreb,vkateremseljudjehitrozgubijovvelikimnožici.“

Bili bi pristranski, če neomenimo evropskegatrienala male plastike vMurski Soboti za konec

lanskega in začetek letošnjegaletainvsega,karjeuspeloGaleriji-Muzeju Lendava, zlasti po zaslu-gi akademskega kiparja FerencaKirálya, toda dejstva v bistvu os-tanejo: ob množici slikarskih raz-stav na vseh koncih Pomurja soobčasno na ogled tudi kiparskadela. Od domačih avtorjev sta toIrena Brunec Tebi, obenem aka-demskakiparkainslikarka,inMirkoBratuša,kissvojimiGrelcizavročačustva letos zastopa Slovenijo na54. mednarodnem beneškem likov-nembienalu,kisegaudeležuje89držav in predstavlja neke vrstelikovneolimpijskeigre. Galerija v Murski Soboti, ki jo

vodi Robert Inhof, občasno ljubi-telje likovne umetnosti preseneti,ob že omenjenem evropskem tri-enalumaleplastike,skakovostnimirazstavamikiparskihdel.Enatakihje tudi razstava del pred desetimileti umrlega akademskega kiparjaFranca Rotarja, postavljena podimenom Povratek k jedru.Franc Rotar je kipar, ki je bi-

stveno prispeval k razvoju slov-enske modernistične skulpture.

Navdih je najpogosteje črpal iznarave, tako v njegovem opusuvseskoziopazimomeditacijo,takoo življenju kot o smrti kot pogojunovega življenja. Avtor razstavev soboški Galeriji Robert Inhof iz-postavlja,da „njegovekroglenos-ijo v sebi vsotisto življenjsko silo,kakršnonajdemovnaravi,ledasosedaj te krhke inminljivenaravnemetamorfoze utelešene v bronu,varjenemjeklualibetonu,torejma-terialih,kikažejoizrazitetendencepoobstojuvvečnosti.“FrancuRo-tarju je krogla najljubše in najboljpopolnogeometrijskotelo.„Kroglaje hkrati tudi edino geometrijskotelo,kinamnaposredennačingov-oriokiparstvu.Nobenegadrugegatelesa ni mogoče ustvariti z eno-stavnim sklepom dveh dlani, kotlahkotovidimovprimerusnežnihaliglinenihkep.“Naslednji cikel Rotarjevih del

soBloki,po letu1994pase je lo-til tudi enega primarnih naravnihmaterialov– lesa.Tuseprivelikihlesenihskulpturahreferenčnoskli- cuje na tradicionalno krščanskopodobokriža,kateregapadosled-no izpričuje odsotnost križanegatelesa.Ves Rotarjev opus, ki je bil do-

slejpredstavljenzgoljvLjubljani,jevbistvupovratek k jedruoziromanatančneje,kprajedru,izkateregavseizhajainvkateregasevsevrača.

AkademskakiparkainslikarkaIrenaBrunecTebiobsvojihdelihnarazstavivsoboškiGaleriji.

PoglednadelrazstaveFrancaRotarja:Krogle–najboljpopolnogeometrijskotelo.

Foto:E

rnestR

užič

Foto:E

rnestR

užič

37

ZAmEjSKI DNEVNIK

SlovenciinItalijanizačezmejnosodelovanje

Skupna primorska prihodnost

to je le nekaj vprašanj,na katera so odgovarjaliudeleženci okrogle mizeslovenskega časopisa

Delokonecmaja,kisojopripravilivGoriškemKulturnemdomu.Svojarazmišljanja so obogatili z doseda-njopraksoinizkušnjami,spredlogiza povezovanje in čezmejni razvojtersklenilizobetavniminapovedmizaprihodnost.

V goriški finančni družbi KB 1909 optimističnoDa je Primorska na slovenski

in italijanski strani vse bolj sku-pen prostor, že nekaj let dokazujegoriška finančna družba KB 1909,kijenastalanapogoriščunekdanjeKmečkebankevmestuobSočiinjev večinski lasti slovenske narodneskupnosti. Družba posluje v itali-janskem in slovenskem prostoruvsedomadžarskemejeinjekar40milijonovprometaod skupnih 110ustvarilanaslovenskemtrgu.Zob-veznicamijeprisotnanaLjubljanskiborzi,karpomeni,dadelujetudinaslovenskemfinančnemtrgu.Petinanjenih delničarjev je iz Slovenije,delničarji pa so tudi Italijani, torejljudje,kinegovorijoslovensko.»Naš projekt ni edini«, dodaja

predsednik družbe KB 1909 Bo-ris Peric. »Veliko jih je, od tega,na primer, da slovenski občani vsodobnem času kupujejo izdelkeitalijanske visoke mode v Vidmu,italijanski vozniki pa polnijo svojeavtomobilezbencinomvSloveniji,vsedotega,daGoričaniodhajajovnovogoriški trgovski center le dva

kilometra čez mejo.« PredsednikPeric je tudi prepričani, da bodona Primorskem ljudje živeli skupajnegledenanarodnopripadnost insebodonormalnopremikalivpros-toru,kiježezdajsskupnimdenar-jemdelevropskegatrga.

Beneška vrata odpirajo mladiMedtem ko sta bila goriški in

tržaški prostor dežele Furlanije Ju-lijske krajine doslej že odprta čezmejo k vzhodnim sosedom, pabeneškavratavPosočjeinobratnona novoodpirajo predvsemmladi,jezagoriškookroglomizopovedalaravnateljicadvojezičnešolevŠpetruprof.ŽivaGruden.»Mladiodhajajoksosedomnazabave,vgledališče,knjižnice inna taborjenja. Inmladivelikokratktakimstikomspodbuja-jošesvojestarše,kisemordatežjepremikajo tudi zaradi starihmisel-nih vzorcev in predsodkov. NašašolapažeimanekajstikovsšolovKobariduvskupnihprojektih.«

»Veliko obeta delovna izmenja-va dijakov in študentov, ki bodo spoznavanjem dveh jezikov in kultur bogatejšioddrugih,«jeopozorildr.BoštjanŽekš,ministerzaSlovencevzamejstvuinposvetuVladeRepub-like Slovenije. Zato si prizadevajo,

da bi šolske in drugeustanove terpodjetja tako v Sloveniji kot v Italiji začelasprejematimladenadelovnoprakso. Tega doslej ni bilo. Minis-ter Žekš je dodal tudi prepričanje,da bodo ljudje v primorskemdvojezičnemprostoručez letavsaj

malo razumeli oba jezika, sloven-skegainitalijanskegainbodozaradipoznavanjaobehstranivprednostipreddrugimi.Iz vrst slovenskenarodne skup-

nosti v Italiji so tematsko razpra-

verjeli smo, da bodo Z vstopom slovenije v evropsko unijo in s schengensko širitvijo izginili tudi Zidovi v človeških glavah in se bodo ljudje vZdolž fiZične meje Zbližali. pa je danes res tako? kakšne so izkušnje v vsakodnevnem življenju in kakšne napovedi za prihodnost?mirjam muženič, rtv slovenija

vo sooblikovali še Bojan Brezigar,predsednik paritetnega odbora zauresničevanje zaščitnega zakonater slovenska poslanca v parla-mentuFurlanijeJulijskekrajineIgorKocjančič in Igor Gabrovec, medgosti iz Slovenije pa še DanijelBožič, župan občine Komen. Vsemsodelujočim z obeh strani je bilaskupna napoved, da bo v prihod-njevsakdošenaprejplačevaldavkematičnidržaviinimelsvojpotnilist,hkratipabodolahkovsišeboljpo-slovalina skupnemtrgu,najverjet-neje brali enake časopise in obis-kovaliistagledališča.Med zaključke zanimivega

srečanja pa so zapisali: »Odpravi-ti predsodke in zastarele miselnevzorce ter razmišljati o razvojučezmejnega prostora s ciljem, dapostanemo akterji pri oblikovanjunjegovebodočepodobe.«

»Veliko obeta delovna izmenjava dijakov in študentov, ki bodo s poznavanjem dveh jezikov in kultur bogatejši od drugih,« je opozoril dr. Boštjan Žekš, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu.

38

DOŽIVImO SLOVENIJO

PosestvoPule

Eleganca brezčasnosti

pule kot dolenjsko polje.Nebeški mir, ki ga zmotile ptičje petje. Občutekdomačnosti. To je le del

občutij, ki sem jih bila deležna obprihodu na Posestvo Pule, luksu-zno podeželsko hotelsko naselje,v obnovo katerega je lastnik, JožeAnderlič,investiraldevetmilijonovevrov, saj ga je, čeprav v izvirni,zapuščenipodobi,prevzelonaprvipogled. Tako kot najbrž vsakegaobiskovalca.Ko najdete pot do Mokronoga

na Dolenjskem, ste praktično žerešili nalogo, kako priti na Pule,romantično planoto med vinoro-dnimi griči. Označbe so namrečnaravnost vzorne, vsak smerokazkrasi cvetlični lonček, zadnje predposestvomcelosimboličnikozolčki,vendarjetosamonapovedposeb-nostidoživetja.Začetki posestva segajo v 17.

stoletje, ko je na temmestu stalamogočna kmetija v lasti družineAnderlič. Njeno ime je bilo v zgo-dovinskih knjigah prvič omenjenoleta 1627. Takrat je kmetijamerila

nepoZabno prestižno doživetje avtentičnega slovenskega podeželja blanka markovič kocen

39

11hektarjev,karjevtistemčasupo-meniloizjemnoveliko.Vnukzadnje-galastnikajevzačetkutegastoletjaostanketekmetijenašelpovsemponaključju.Bilajeljubezennaprvipo-gled,pravizdajšnjavodjaposestvaVesnaVirant,kinasnapotipopo-sestvupopeljetudivpriročnimuzej,kjersilahkoogledamoarhivskeza-piseinslikelastnikovihprednikov.VnekajletihjeJožeAnderličkmetijotemeljitoobnovil,pri čemer jedo-slednospoštovaldediščinosloven-skegapodeželja.Posebno intenziv-nosodelapotekalaodaprila2005dojunija2006,kojebilaotvoritev.Zdaj posestvomeri 120 hektarjev,odtegaje100hektarjevgozdov.

Samo naravno!Posebnostposestvaje,dajevse,

kar na njem vidimo, narejeno iznaravnihmaterialov,kisobilinajde-ninanjem.Celolesjeimpregniransamosčebeljimvoskom.Kakodišivnotranjostivsakeoddevetihhišk,luksuznihapartmajev,kinaravnostvabijo k počitku! Vse posestvo se

ogreva na sekance, biomaso, ki jopridelujejo spodrtimprirastom izdomačegagozda.Čas tu izgubi svoj zalet. Naglica

se med razkošnimi travniki, ki jihobrobljajo gozdovi, ustavi. Ko stese nagledali zelenja in naposlušaliptičjega žvrgolenja, se lahko pre-pustite razvajanju v spa centru, kipoleg kozmetičnih storitev ponujatudivrhunskemasaže,turškoinfin-skosavno,notranjiinzunanjibazen.

Vrhunska restavracija v nekdanjem hlevuInkovamporazvajanjuzačnekru-

litipoželodcu,takratbostedeležni

šeenegapresenečenja!Kulinaričnaponudba je namreč tisto, na karso na Posestvu Pule še posebej

ponosni. Simfonije okusov, ki jihpripravlja kuharski virtuoz BoštjanKokalj, zlepa ne boste pozabili!Pristniokusi,kizdružujejotradicio-nalne dolenjske jedi s sodobnimi

kulinaričnimismernicami,vasbodoočarali.Vtisnilisevambovspomininmed brbončice. In ker na pose-

stvu stavijo na avtentičnost, vasbodo v restavraciji Pod skednjemiz zastekljenih boksov, iz varnerazdalje, opazovali rasni konji. Sajstevendar»podskednjem«,marne?

Posel v naraviPosestvo je opremljeno s ce-

lotno infrastrukturo za prirejanjeposlovnih srečanj. In ni dvoma,da boste v objemu narave, na po-sestvu, kjer se čas ustavi, zlahkarazmišljali tudi o pomembnih po-slovnihodločitvah.Vodjaposestvanas popelje v domiselno oprem-ljenokonferenčnodvoranovman-sardnihprostorih,kjerseobpritis-komnagumbdvignelesenastenainseodprepoglednaširnedolenj-skegozdove…Lekdoobvsemtemzelenju ne bi mogel konstruktivnorazmišljati?

Usodni »da« na Pulah»Kerjenašeposestvoidiličnapla-

notazasklepanjezakonskihzvez,tuprirejamo tudi poroke s celotnimcivilnim obredom, vendar je naposestvu lahko samo ena nevestahkrati,« pravi Virantova in dodaja,da bi za cerkveni obred potrebovali vsaj eno kapelico, saj razpelo, kiga imajo, ni dovolj. »Želeli pabi sizdružiti oba obreda, saj bi bilo topriročnotudizamladoporočence.«Posestvojeodprtoodsrededone-delje,vponedeljekintorekpasamoza skupine, večje od deset oseb.Dolgoročno pa naj bi bilo odprtovsednivletu.

Posebnost posestva je, da je vse, kar na njem vidimo, narejeno iz naravnih materialov, ki so bili najdeni na njem. Celo les je impregniran

samo s čebeljim voskom.

DOŽIVImO SLOVENIJO

40

DOŽIVImO SLOVENIJO

Ljubljana

Ljubljena, “the beloved”...

mesto jevzcvetelosre-di Evrope,na stičiščumed mističnimkraškim svetom in

samozadostno lepoto Alp in 26.junija 1991 postalo glavno mestodržave Slovenije, ki samozavestnolovikorakssodobnoEvropoinsve-tom ter hkrati ohranja svojo nara-vno deviškost, predvsem zaradizaledja, zelene oaze narave, ki sekomaj 40 kilometrov od Ljubljane prelevivpravipragozd,zneprehod-nimigozdoviinmedvedi,kijhdrugesvetovneprestolnicepostavljajonaogledzgoljvsvojihživalskihvrtovih.

Ljubljana; ljubljenaLjubljana je mesto, kot jih je

med prestolnicami sveta le malo.

Nepozabna je zaradi panorame, kijo vzvišeno določa grajski hrib inumirjenodopolnjujesanjavainvasezaverovana temnozelena reka pod njim.Inenkratna,kerimaLjubljana,ljubljena,»thebeloved«ali»die li-ebliche«, kot jo turistični vodnikipredstavljajo tujcem, že v svojemimenu vtkan karakter prijaznegamesta,kigapreprostovsrkašvase,ko pohajkuješ po njem, loviš njensodobniritemaliseoplajašssledminjenepreteklosti.Poletjejorazvajas soncem, da so hiše še bolj bele,uliceintrgipasvetliinzračni,takodajenjenobiskpravipoljubpoletja.

LjubljanicaDanesserekakotkrotka insan-

java lepotica vije skozi Ljubljano

in komaj verjetno se zdi, da je vpreteklosti s poplavljenimi bregovipovzročala prebivalcem ob svojistrugi zelo velike skrbi. Vse do re-gulacije med obema vojnama, kojezelenolepoticovzelvsvojerokePlečnik, je prestopala bregove insilila Ljubljančane, da so se medhišamiprevažalisčolni.Včasihsoponjejplulitudido26

metrov dolgi parniki in njeni valo-vi so nosili slavnostno opravljenečolne, ki so se v znak praznikovin praznovanj podajali na vodno površino,da jebildogodekšeboljslovesen.Teidilejebilokonec,kojevlada

leta 1828 prepovedala vse zabavena Ljubljanici. Kmalu zatem je pre-sahnil tudi promet, ki ni vzdržalkonkurencez železnico,ki jeprišlavmestoleta1848.Zdaj je drugače. Ljubljanica je

znovavitalnidelživljenjavmestuinponjejveselovozijobarkeinčolnivveseljeturistov,kiseprevažajoznji-mina»rečniogledmesta«,intistih,kiobobrežjuberejoknjige,kolesari-jo,sesprehajajoalimalovišje,vsen-cidreves sedevprijetnih lokalčkih.Ljubljanicassvojiminabrežjiintrgije

centralnazgodbamestnegadogaja-nja,vezaneganakulturo, zabavo inturističnoatrakcijo.

Mostovi LjubljaneLjubljano od Barja do izliva v Savo

krasi35mostov,vožjemdelumes-tapa jih je16.PolegZmajskega jenajbolj znan med njimi Čevljarski(ime so mu nadele čevljarskedelavnice na njem) in seveda Tro-mostovje.Pravidiamantmednjimi.Plečnikjessmerjomostovpoudarilbistveno značilnost Prešernovegatrga – tloris lijaka, v katerega sestekajo ulice iz različnih smeri inse z njega zlivajo čez most skozimestnavrata, simboličnoponazor-jenasFilipovimdvorceminKresijo.Srednjimostsozgradilileta1842intako nadomestili lesenega, v letih1929 in1930pa jePlečnikpriure-janju nabrežja Ljubljanice osred-njemu dodal še dva mostova. Pritemjestarimostnamenilvoznemuprometu, razprta kraka pa je pre-pustilpešcem.Danes,kojesrediščemestaprepuščenopešceminkole-sarjem,jeTromostovjevečkratvpe-to v scensko zasnovodogodkov, kise vrste pod Prešernovim spome-

Ljubljanica-rekassedmimiimeni,kisenajprej,tam,kjerpodSnežnikomprivrenaplano,imenujeTrbuhovica,potempazaradisvo-jegaznačajaponikalnicepostaneObrh,Stržen,Rak,Pivka,Unica,vsedoklervMočilnikupriVrhnikipodolgipotipokraškempodzemljuneprivrenadankotLjubljanica.Potemsepodobrihštiridesetihkilometrihrahlegaspusta,zmanjkotmetrompadcačezLjubljanskobarjepriPodgradupriZalogupridružiSavi.

je mesto Z imenom ljubeZni. je reka, ki jo ovija in plemeniti njen utrip življenja. je ljubljana in je

ljubljanica, sredi slovenije... mesto Z dediščino rimljanov in podobo plečnika. belo mesto v Zeleni

obleki narave; prav takšni, kot jo nakaZujejo uradne barve mesta in jo opeva pesem prelepa si,

bela ljubljana... prijaZna življenju in prebivalcem ter zapeljiva za turizem in oBiskovalce. poleti

kot milni mehurček še posebej mikavna v barvah kulture, Zabave in dogodkov...

renata picej

Foto:D

unjaW

edam

41

DOŽIVImO SLOVENIJO

nikom, innočni sprehajalci vobje-munočilahkoobčudujejoosvetlenerečnevalovepodnjim.Šeposebejvabljivezasprehodpo

mestuinuživanjerečnegaambien-tasoštevilnebrvi,namenjenezgoljpešceminkolesarjem:BrvnaŠpici,Streliška, Ribja, Žitna in Poljanskabrv ter Hradeckegamost, ki so gapotem,kojebilskozičasženadvehdrugihlokacijah,letosrestavrirane-gapostavilimedKrakovskinasipinGrudnovonabrežje.

Sprehod ob rekiMedtem ko je pravi svetil-

nik turističnega utripa LjubljaneNebotičnik ob Slovenski cesti, izkateregaKavarnese lepovidigradin hiše starega mesta z reko podnjim, mora obiskovalec svoj koraknujnozastavitikobrežjuLjubljanicena odkrivanje diamantov ter poku-kativkaterostranskihulicalinatrg

ob njej, zaiti na skrita dvorišča inpohajkujočpoiskatinekajtipičnegavzdušja, doživetja, kulinaričnihužitkov,trgovskeponudbe...Zajeti nekaj zgodovinske in kul-

turne dediščine, se razveselitistojnic s ponudbo umetelno ust-varjenih obrtnih, ročnih izdelkov vsenci dreves ob Novem trgu, pris-luhnitibližnjifontanitikobspome-nikuIvanaHribarja,edinegaprave-ga župana Ljubljane, ki je mestogledal z očetovskimi očmi in zanjskrbelkotdabibilonjegovahči...Vabi Zlata ladjica in bližnji

Čevljarskimost te zapelje na desnibreg in postreže z Mestnim trgom(vreden obiska Zlatar Malalan, patrgovinicaPiranskesoline,VinotekaMovia). In še preden sedeš v starogostilno Sokol, je obvezen pogledv trgovinico nenavadnega imena:Porcelan CATRIYUR; v njej Katja inJure Bricman izdelujeta in proda-

jata unikatne porcelanaste izdel-ke, ki jih lahko zaradi prefinjenegaporcelana z izjemnimi tančinami inprepoznavne po dekorativni čipki,imenujemo za višek tehnološke in obrtniškeoblikovalskedrznosti; kotnalašč za darilo ali spominek – za-sebni ali protokolarni! V bližini jekompleks Plečnikove tržnice, ki jomorate doživeti dopoldne, ko pisa-na,glasnaindišečaPlečnikovakulisapulzirasrčniutripmesta,takodrago-cen turistični atribut... In potem jetu izbira:ZmajskialiMesarskimost(nov in okrašen s ključavnicami, kitako kot tiste na Kitajskem zidu alimarsikje drugje po svetu »zagotav-ljajo« večno povezanost zaljublje-nih parov), za prečenje... In znovapozdravljajo lokali, slaščičarne, paPrešernovspomenik,Filharmonija...In toliko drugih ogleda in doživetjavrednihposebnosti!

Pisano poletjeLjubljanapoletiživisvojelahkot-

no,pisanoinzdogodkiterdoživetjipolnoživljenje.Staroljubljansko društvo v sode-

lovanju z Imago Sloveniae letos žetriindvajsetič zapovrstjo prirejaMednarodni festivalPoletjevStariLjubljani,nizklasičnih in jazzovskihkoncertov.Muziciranje,prepletenoz očarljivim ambientom Stare Lju-bljane,privabljaobiskovalce izSlo-venijeintujine,etabliraninzelodo-broobiskanfestivalpaseodvijananajlepšihlokacijahstavbnekulturnedediščine in imapomembnovlogopri oživljanju staregamestnega je-

»Torek poprejšnjega tedna so musikanti Lublanskiga mesta se z’ muziko gori po Lublanici na čolnu pelali, inu zvečer ob deseti uri nazaj peršli. Čolnovi so bili z’lučmi inu baklami raz-svitleni. Eden je pustil eno raz-veselenje z’ognam naredit, to je rakete z’pulfram napolnene peržigat; ti so šli visoko na kvišku, se razpočili, inu podobe od kač ali pak od zvezd imeli. Iz mesta je vse gledat vrelo, kakor bi bil poln sod odmašil«.ZapisValentinaVodnikavNovicah,leta1797.

»Prelepa si bela Ljubljana, u gnezdu zelenih bregov, in vedno s tujine kot mama, popotnika kličeš domov«.StaneMancini:PrelepasibelaLjubljana

dra.Vokvirufestivalajetudiciklusjazz koncertov »Jazz na Gornjemtrgu«, vsak petek v prijetni intimiGornjegatrga.PoletniFestivalLjubljanassvojo

dolgoletno tradicijo in sporedomvrhunskih umetniških dogodkovizrazito zaznamuje kulturno doga-janje mesta. V bogatem koncert-nem, opernem in baletnem pro-gramu vsako leto nastopa vrstapriznanihumetnikov,mednjimitudinajuglednejšasvetovnaimena.DanesjeLjubljanamoderno,tur-

izmunaklonjenomesto.Jepolitičnoin kulturno srce slovenskeganaro-da,kineskriva,dastasevnjejpre-bujala Trubarjev reformatorski za-nosinPrešernovapesniškabeseda.Da so se tukaj rojevale Plečnikovearhitekturneinurbanističnezamisli,Cankarjevarazbolelost,Groharjevaiskanja ali trpkost Kogojevih Črnihmask.Vsetojeidentitetamesta,kigadanes,vlučinovegačasa,krasijoiskrive ideje mladih ustvarjalcev.Umetnikov, ki na ulici razstavljajosvoje instalacije. Glasbenikov, ki spetjeminigranjemdopolnjujejove-dutomesta.Kolesarjev,kisovzdolžrekepolegpešcevpravikraljimes-ta...nezamanbelegainljubljenega!

Foto:B

.Jak

se,S.Jersic

Foto:D

.Mlade

nović

Foto:K

.Kun

aver

42

DOŽIVImO SLOVENIJO

Belakrajina,dežela,kisevidizGorjancev

Kaj so »hisi za deco delat«?povaBite nekoga v Belo krajino in zlepa ne Bo uplahnilo njegovo navdušenjem nad odkritjem. dežela ob kolpi na meji s hrvaško, Zeleni vrt vinogradov, goZdički belih breZ, tipični steljniki, orlova praprot, Zeleni jurij, tamburice, pisanice, hisi in tako Zelo prijaZni ljudje... prepoznavate? pridite! spoznajte!renata picej

tam, kjer ena najtoplejšihrek z juga objema Slo-venijo, leži kotmajski po-pek sveža in skrivnostna

dežela.Imavse,karčlovekpotrebu-je.Rodovitnapolja,mehke cvetočetravnike, čudovito posebnost –steljnike(kombinacijebrezovihgajevzorlovopraprotjo),ogrlicevinogra-dov,obešenepohribih,kisozamejoproti severu zloženi pod Gorjance.Imajo torej kruh (ej, poskusiti veljanjihovo pogačo) in vino (Belokran-jec inMetliškačrninastazakon). Inimajovelikoturističnihzgodb.

MestaMetlika je danes prepoznavna

predvsempoprvičitalnici,prvihra-nilniciinposojilnicinaobmočjuDo-lenjske in Bele krajine ter po prvipožarnibrambinaSlovenskem.Zele-ni Jurij Črnomlju vsako leto znovanadenevidezprešernegamestainvobliki jurjevanja, najstarejšega folk-lornega festivalavSloveniji. InvabiSemič, Šokarija, kot ga imenujejoBelokranjci, z najlepšim razgledomnaSemiškogoro,mozaikomvinskihhramov in klopotcev ter veselimibrači na jesen, iskreno zavezanimitradicijiprepevanjaingostoljubja.

VodaImajodediščino,kijosponosom

lahkovčastivrednispominzavežejovturističnopopotnomalho.Naravasebohotinavsakemkorakuinskrivasvojebriljantevkardvehkrajinskihparkih:Kolpi in Lahinji.RekaKolpaje »najdaljša slovenska riviera« inreka,kiSlovenijoločujeodHrvaške.Poletidosežezelovisoketempera-ture(tudido30oC)injeprimernazakopanje, vožnjo s kanujem, raftomalikajakom.Bogatazribamiterdru-gimi živalskimi vrstami kot so pri- kupne vidre, bobri, želva skled-nica, inmnožicoptic, skriva v sebi

veliko in malo znano posebnost -endemičnočrnočloveškoribico.

Posebnost stavbne kulturne dediščine je »his«Stavbna dediščina postreže

s posebnim presenečenjem –kmečkimihišamiinšeposebej–hisi.Ja,daneskomajšekdove,kajbitosplohbilo,zatojeprav,daobiščeteMaliNerajec inpriVeriVardjan,kisesicerukvarjazdomačoobrtjo(vsvojigalerijivambopokazalaizdel-ke, ki jih oblikuje iz gline: različneživali, kolo sreče, vrče, poliče, gu-dala...),povprašateponjih.Hisi somajhne lesenehiše in so

bili v Beli krajini pomemben del stavbne dediščine.Medtem, ko sofantjeponavadipozimispalivhlevihinpoletinaskednjih,sovhisih,kisojih imeli na nekoliko premožnejšihkmetijah, spali mladoporočenci.Zatoso jimrekli tudi»hisi zadecodelat«.Pravilomasoimelihisizgoljen prostor za spanje, le izjemomasta bila v hisu dva prostora, ki stabilažepravorazkošje.Takojebilenprostor namenjen umivanju, drugipaspanju.

Ne spreglejte:Tri fareZnamenitabožjapotTrifareblizu

naselja Rosalnice priMetliki je ro-marski kompleks treh gotskih cer-kva:severna jeposvečenaŽalostniMateribožji,srednjanosipatrocinijGlejčloveka(Eccehomo), južnapaLurškeMaterebožje.

Mitrej nad RožancemMitrov tempelj, svetišče rim-

skega sončnega boga, spada mednajbolj privlačne arheološke spo-menikevSloveniji.Najdemogaod-maknjenega in skritega v gozdičuJudovje nad vasjo Rožanec, ob re-gionalnicestiSemič–Črnomelj.Re-lief,posvečenboguMitri,jevklesanvstenoopuščenegaantičnegakam-nolomaobkoncu2.stoletja.

Soseska zidanica DrašičiSoseskozidanicanajdemovkletnih

prostorih stare hiše sredi Drašičev.Podtemimenomjopoznajože250let,vnjejpasezbirajovaščani,kisetamdružijoinpijejosvojevino.Obis-kovalciselahkopohvalijo,dasopilivino65gospodarjevizenegakozar-ca.Pijetepalahkotudinarovaš,to

jestaranapravaizlesa,nakaterisejebeležildolgpitjaoziromaporabavinavsakegaposameznika.

Pisanice iz AdlešičevNadaCvitkovičizAdlešičevzveliko

vnemo ohranja kulturno dediščinotega območja, zato z veseljempokaže razstavo pisanic in tehnikeizdelovanja le teh okraskov jajčnihlupin. Poleg tega pa se ukvarja spridelavo in predelavo lanu.

Domačija domačih obrti Raz-tresenKako se pletejo cekarji ali izde-

lujejodrsanice inpisanice,kakoseobdeluje lan, vse to vampokažejona domačiji Raztresen v zaselkuRimblizuAlešičev,kjersovgaleriji,meddrugim,razstavljenitudiizdelkidomačih obrti belokranjskih obrt-nikov.Ogledatesi lahkoobjektezakmetijskodejavnost,senik,kozolec,stanovanjskohišo,prvobelokranjs-kožganjeteko,skedenj,vkateremjemožnoprenočevanje,vozove,sani,zapravljivčke,lesenebraneinplugeza oranje z živino, slamoreznico,mlatilnico,presekozavožnjognoj-nice in še kaj.

DOLENJSKA DRUGAČNA DOŽIVETJA S KOMPASOM NOVO MESTO

FEEL THE REAL SLOVENIA

KOMPAS NOVO MESTO – najbolj inovativna turistična agencija v Sloveniji (priznanje Slovenske turistične organizacije leta 2010). Z našimi programi boste resnično začutili pravo Slovenijo, kakršna je bila nekdaj in kakršna je danes. Poleg bogate naravne in kulturne dediščine boste z nami doživeli

tudi utrip podeželja in stik z gostoljubnim lokalnim prebivalstvom, ki se vedno iskreno razveseli vsakega gosta. Nudimo zelo ugodno nastanitev v hotelu 4**** ali v pristnih dolenjskih zidanicah. Organiziramo ture po celi Sloveniji.Naši nagrajeni turistični produkti:

PO POTEH DEDIŠČINEŠtevilne cerkve, samostani, gradovi, galerije, muzeji, stara mestna jedra, bogata vaška arhitektura: kozolci,podi…

AKTIVNE POČITNICEVeč kot 3000 km pohodnih, kolesarskih, vodnih in jahalnih poti po najlepših predelih Dolenjske, Bele krajine in Kočevsko-ribniške.

MATJAŽEVA DOMAČIJAZgodba O evropskem vinskem posebnežu – cvičku in zgodba o življenju na slovenskem podeželju nekoč in danes, degustacija vin, domačedobrote…

RUDOLFOV SPLAVSplavarjenje z Rudolfovim splavom okoli enega najlepših mest v Sloveniji z bogatim animacijskim programom je izjemno doživetje.

TURIZEM V ZIDANICAH Nastanitev v objektih, kakršnih ne najdete nikjer na svetu – v prekrasnih dolenjskih zidanicah, sredi vinskih goric.

VESELI JANEZPrvi panoramski avtobus v Sloveniji, ki vas popelje na ogled slovenske prestolnice ali v vinske gorice na 500 m nadmorske višine.

Informacije in rezervacije: Kompas Novo mesto, Novi trg 10, 8000 Novo mesto tel. + 386 7 393 15 20, E-mail: kompas.nm@siol.net.

Oglejte si najlepše izlete po Sloveniji na: www.kompas-nm.si

44

ŠPORT

Nogomet

Legendarni Brane Oblakbrane oblak, ki je v nogometnem svetu navduševal v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ostaja najboljši slovenski nogometaš vseh časovfranci božič

slovenski nogometaši sov dvajsetih letih samo-stojne Slovenije doseglifantastične uspehe in se

senzacionalno kar trikrat uvrstilina velika tekmovanja (EP2000, SP2002in2010).Uveljavilisosepred-vsem kot homogeno in bojevitomoštvo, za prebliske najboljšihposameznikov - Srečka Katanca,ZlatkaZahoviča,AlešaČeha,DžonijaNovaka, Roberta Korena, MilivojaNovakoviča,ValterjaBirseindrugihslovenskihvitezov-pajebilonekajmanj možnosti. Zato ni naključje,da Brane Oblak, ki je v nogomet-nemsvetunavduševalv sedemde-setihletihprejšnjegastoletja,ostajanajboljšislovenskinogometašvsehčasov.BraneOblakjepredletitudivuradnianketipostalnajboljšislo-venski nogometaš (pred SrečkomKatancem in Zlatkom Zahovičem),predkratkimpa jeonjegovisijajnimednarodni karieri izšla knjiga av-torja Iva Gajiča, ki je v slovenskih

športni javnosti vzbudila izjemnozanimanje.

Brane Oblak o sebiŽe v mojih časih je bila zunanja

podoba igralca zelo pomembna,vendarpa jaz - za razlikonaprim-erodmojegavrstnikaDanilaPopi-vode - temu idealu nikakor nisemustrezal.Nisembilneskromen,netihinnemiren.Bil sem sicer delaven in ambi-

ciozen,nepatudivzorenčlanmla-dinske organizacije ali Partije. Bilsem zelo samosvoj, ubogal nisemnikogar, nikomur se nisem kla-njal, imel pa sem ves čas odprteoči inušesa.Znalsemopazovatiinposlušati, a ne nepotrebnih umo-tvorov. Sestankov nikoli nisemmaral. Ko so mi najbolj razlagali,kajmoramstoritinaigriščuinzunajnjega,semtostorilposvoje-takokotsemmislil,dajeprav,inkotmijenarekovalaintuicija.Zavedalsemsesvojihsposobnostiinbilizredno

trmoglav.Taksembilskozivsokari-eroinsemšedanes.Ničminibilopodarjeno,vsesemdosegelstrdimdelom,zodpovedovanjem,izjemnovoljoinstrmo.Nimibilotežko,kersem imel jasne cilje, v katere sempovsem verjel. Cilja sicer ni težkoizbrati,velikotežjepajeizbratipotdouresničitve.Marsikdoomagaalipa kljub izjemnemu talentu zaradi napačnega vodenja in usmerjanjaobstanevpovprečju.Meninikoliniprišlonamisel,dabiodnehalalidabi drugi krojili mojo usodo. Vsakaovirame je le šeboljmotivirala ingnalanaprej.

Konec mita o Slovencih smučarjihDo leta1970, ko jeBraneOblak

kot član jugoslovanskenogometnereprezentance v družbi Džajića,Holcerja,Petkovića,Bajevićaindru-gihasovvBukareštizačelsvetovnokariero, so »Janezi« v Beogradu indrugodna jugudržave veljali le zasmučarje,kinimajovelikopojmaonogometu.Pred njim so Toplak, Hočevar,

Mihelčič in Tavčar v reprezen-tanci igrali zelo obrobne vloge,Brane Oblak pa je bil po nekajletih staža kar kapetan močnegajugoslovanskega moštva. Do ka-petanskega traku, s katerim je obmnožici slovenskihpolitikovpostalnajpomembnejši Slovenec v Beo-gradu,jeprišelzaradiprepoznavnebojeviteigre,nakaterisokonceptegradiliuveljavljeniselektorjiMiljanMiljanić, Vujadin Boškov in AnteMladinić, vsi Slovencem zelo na- klonjeni trenerji. Svetovno prven-stvovNemčiji leta1974 jebilnje-govvrhunec,postalječlansvetovneelite,vkaterisobiliCruyff,Becken-bauer,Neeskens,Breitner,Deyna...Tudinjegovaklubskakarierajebilaveličastna.PouveljavitvizOlimpijo,katere vrhunec je bilo dihanje za ovratnik Crveni zvezdi v finalu po-kalaleta1971,jessplitskimHajdu-

kom osvojil naslov jugoslovanske-ga prvaka, nato pa se je preselil vNemčijo.Schalke04jepodnjegovotaktirko in ob asistenci Abramc-zyka, Fischerja, Kremersa, Marićadosegelenegavrhuncev,Bayernpasijeznjimpovrnilnaslovnemškegaprvaka.Münchenski navijači so gaoboževali,nekolikomanjpatrener-ji,takodasevnavezisslovitimBre-itnerjem ni mogel razmahniti takokotvvsehdrugihklubih.KBayernugajepripeljalFranzBeckenbauer,kigajezaprestopnagovorilkarmedtekmo Schalke - Bayern v Gelsen-kirchnu.

Boljši igralec kot trenerBrane Oblak je bil igralec

domišljije in improvizacije, »fanta-zista«,kotjimpravijodanes,takodaniveljalzavelikegaupamedtrener-ji,hkaterimsejepreselilpoigralskikarieri.Takojetudiobveljalo,BraneOblak do 64. leta, ki ga je slavilpred kratkim, kot trener še zdalečnidosegeligralskeslave.ZOlimpijoje sicer osvojil naslov slovenskegaprvaka,začudapanikolinibilopo-vabilavkakvelikievropskiklub.Tuin tam so ga omenjali kot more-bitnega trenerja pri Hajduku ali vAvstriji,todazanjegovvrhunecbo,kotvsekaže,obveljalokrmiloslov-enske nogometne reprezentanceod leta 2004 do 2006. Z izborom mlajših igralcev, ki jih je pred temvodilvmladireprezentanci,jepost-aviltemeljemoštvu,kigajeMatjažKekpopeljalnaSPvJužnoAfriko.Stemjezaslovenskinogometopravilveliko delo, njegov vrhunec pa jebilazmaganadItalijovCeljuz1:0.Če Brane Oblak sredi prejšnjegaletanebiutrl reprezentančnepotiSamirjaHandanoviča,MišaBrečka,ValterjaBirse,MilivojaNovakoviča,Branka Jokiča, Roberta Korena,Boštjana Cesarja in drugih upov,potemSlovenijadanesnebibilatikpodevropskihvrhom.

Foto:B

OBO

45

ŠPORT

KošarkarPrimožBrezecbostiskalpestizanašefantevLitvi

To poletje ima prednost družina

sezonojekončalpredčasnozaradipoškodbegležnja.Vtem tudi tiči eden izmedrazlogov, zakaj se je

odpovedal nastopu na bližajočemse evropskem prvenstvu v Litvi,kjerbiizbranavrstapodvodstvomlegendarnegaBožidarjaMaljkovićakrvavopotrebovalaizkušenega216cmvisokegacentra.ABrezecnočetvegati.Polegpopolneregeneracijepa je glavni razlog za tekmovalnipremordružina,skaterozaradisvo-jegapoklicapreživipremaločasa.

Dolga ruska sezona»Sezona v Rusiji je bila zares

dolgainsejezavleklavjunij.Čebibilakončanakonecaprilaalimaja,bi vsekakor igral za reprezentan-

co. Nisem več star 20 let in telopotrebuje več počitka, gleženj jezeloobremenjen,zvilsemsigakardvakrat v treh tednih in to je bilo pravoopozorilo.Hkratiseželimtopoletjeboljkotvpreteklihletihpo-svetitidružini.TosemtudipovedalvodstvuKošarkarskezvezeSloveni-je, ki je mojo odločitev razumelo.Zagotovil sem, da sem še vednopravi borec in da bom v prihodnje vselej na razpolago reprezentanci,čemebopotrebovala, seveda,« jepojasnil Brezec, ki bo julija z ženoNadoinšestletnohčerkoNikozatritedneodpotovalvGrčijo,avgustpabodružinapreživelaskupajnasvo-jemposestvuvMiamiju.Brezecsebo nato vrnil na parket, najverje-tnejevRusiji.

Od Šolske košarkarske lige do NBA

Brezec je bil čudežni dečekslovenske košarke,ko je v Šolskikošarkarski ligi(ŠKL)blestelvdre-su srednje šole Srečka Kosovela vSežaniinbilleta1998znjoprvak.OpazilisogapriOlimpiji,kjerjeodi-graltrisezone,nakarsejepreselilkIndianaPacers,kigajeleta2000izbralakot27.igralcananaboru.VNBA je med letoma 2001 in 2009 nastopal še zaCharlotte, Toronto,Detroit, Philadelphio in Milwau-kee,skupajjezbralkar342tekem.Daleč najboljši sezoni sta bili priCharlotte Bobcats (2004-2006),kjer je imel povprečje 13 točk natekmo. Ko je njegov rejting v ZDAzačelpadati,sejeodločilvrnitinastarocelino indvesezonipreživelv Rimu pri Lottomatici, kjer staigrala skupaj z velikim prijateljemSanijem Bečirovičem. Oba sta senato podala v Rusijo, Bečirovič vmoskovskiCSKA,BrezecvKrasnijeKrilja Samara.

Ostaja na tujemV Samari je Primoževo življenje

bistvenodrugačnokotvAmerikialiKanadi.»VZDAsevelikopotuje.Vsezoni je kar 82 tekem. V Rusiji jetegamanj,v ligi jedesetklubov,kinisotakozelooddaljeni.Samarajeveliko mesto, čeprav se ne moreprimerjatizMoskvo.Zimesozaresmrzle,poletjapasoprijetna.Kosemodšel,jebilo30stopinj,«jeznovimokoljemzadovoljenBrezec,kistaga

v mestu avtomobilov večkrat obi-skali žena inhčerka. Zdaj so v Lju-bljani,kjersijeBrezecogledalfinaleslovenskegadržavnegaprvenstva,vkateremjeKrkavpetiodločilnitek-mi premagala Olimpijo in ubranilanaslovprvaka:»To jebilozamedonekemerepresenečenje,vendarjebilazmagaKrkepovsemzaslužena.Privoščim ji. Imela je veliko smole,protiOlimpijijenekajkratzapravilavisoko prednost. Tudi v finalu po-kala. Če bi tam zmagala, bi lahkoosvojila celo trojno krono, potemko je slavila v pokalu challenge.Olimpija?Imelajeodličnosezonovevroligi,nakarsejezačelpadec,kiga je še stopnjevalodhod trenerjaJuretaZdovca,« jepovedalBrezec,ki možnosti, da bi še kdaj oblekelzeleno-beliOlimpijindres,ocenjujezazelomajhne:»Poglejte,šetrialištiri sezone bom igral na tujem inpotemdvomim,dabošekdohotelnajeti35-letnega‘kozla’.««Čenebonobeneodpovediveč,

bo imela slovenska reprezentancana EP v Litvi najmočnejšo ekipodoslej. Vsaj na papirju. Vendar jeturnirskisistemzelokrut,enporazlahko pokvari vse načrte. Vseka-korbomdržalpestizanašefante,«je zatrdil Brezec, za katerega bibil najlepši konec reprezentančnezgodbenastopnadomačemevrop-skemprvenstvu leta2013.Tampabizaresveljaloosvojitišetavrh.

primož breZec je pravi slovenski športni legionar. že pri 21 letih ga je kot nadvse obetavnega košarkarja pot Zanesla na tuje. iZ domače sežane je sicer najprej prišel k ljubljanski olimpiji, od tam pa skočil prek luže, kjer je v ligi nba igral Za kar šest moštev, Zatem pa odšel v italijo in nato v rusijo, kjer si je naZadnje kruh služil pri moštvu iZ samare.peter Zalokar

Foto:B

OBO

46

ŠPORT

V Berlinu slovesno ob slovenskem praznikuOb20.obletnicisamostojnostiRepublikeSlovenijejeberlinskoveleposlaništvovprostorihpredstavništvadeželeBaden-Württembergpripraviloslavnostnisprejem,nakateremjepovabljenenagovoriltudipredsednikDržavnegazboraRSdr.PavleGantar.ZahvalilsejeNemčijizapodporoinnjenaprizadevanjavčasunastajanjanovedržave,nakaterosmolahkoponosni,jedejalGantar.Presenečenjevečerapajebilposebengost,HansDietrichGenscher,nekdanjinemškizunanjiminister,kisijetakratpravposebejprizadevalzaslovenskosamostojnost.ZbranejenavdušilšepevskizborPerpetuumJazzile;vBerlinusospromocijskimnastopomzačelisvojo(prvo)svetovnoturnejo,konecmesecapabodožečezlužo.(Janja Lakner Anžin)

PredsednikDZPavleGantar(drugilevo)sejenaproslavivBerlinusrečalzveleposlanikomNj.eksc.MitjoDrobničem(prvilevo),nekdanjimnemškimzunanjimministromHansomDietrichomGenscherjem(tretjizleve)inEduardomOswaldom,podpredsednikomnemškegaparlamenta.

Po poteh babnopoljskega izseljenca Trohe

ŠportnodruštvoPlanjavaBabnoPoljejevmajuorganiziraložetretjispominskipohodpopotehbabnopoljskegaizseljencaFrankaTroheRihtarjevega.Skrajnoneprijaznovremenadrugempohodu,maja2010,društvunivzelovoljeinpoguma,ševeč,članiinštevilniprostovoljcisoletošnjipohodšenagradili.NjegovaosrednjanitjebilaobuditevTrohovegadaljšegadokumentarno-pripovednegabesedilaŽivljenjevširnemgozduvokoliciSnežnika(Slovensko-Amerikanskikoledar,1932).Letošnji

Foto:M

ajaHitij

Foto:A

lenk

aVe

ber

Kolesarstvo

Rekordni maraton Franja

»Naštelismo6.750udeležencev,karjenovrekord.Tojevelikoštevilo,kiseobtakšniobletnicispodobi,«jebilpo30.izvedbikolesarskegamaratonaFranjazadovoljenGorazdPenko,direktorvseboljodmevneprireditve.Ljubiteljivrtenjapedalsopopremaganih156oziroma97kilometrihssimboličnomedaljonavdušenoiskalisvojeimenadolgemseznamuudeležencevinseveselilidoseženegacilja–znovasopremagalisamisebe.Vdiscipliniranimnožici,medkaterojekolesariltudigostizItalije,športnoupokojeniGilbertoSimoni,dvakratnizmagovalecGirad’Italia,soseznašlašenekateradrugaznanaimena.Medpolitikiingospodarstvenikijebilomogočeopazitišportnikedrugihpanog,nekdanjegaselektorjaslovenskenogometnereprezentanceSrečkaKatancainsmukačaAndrejaJermana,kistapremagovalakrajšorazdaljo,PetraMajdičpajespodbujalamladinonadružinsko-šolskemmaratonu.ZmagovalcavelikegamaratonastapostalaItalijanAlessandroDandrea(156kilometrovjepremagalvtrehurahin21minutah)inŠpelaŠkrajnar(zaistipodvigjepotrebovala22minutveč).

Rokomet

Moški uspešni, ženske neMoška rokometna reprezentanca Slovenije jeuspešnokončalakvalifikacijezanastopnaevropskemprvenstvu,kigabojanuarjagostilaSrbija.NazadnjitekmisoSlovencipred4.000navijačivdvoraniStožicekars43:32premagaliUkrajinoinzasedlidrugomestovskupini3.BoljšajebilasamoPoljska,zaostalipastaPortugalskainomenjenaUkrajina.SlovenskirokometašisosetakodesetičuvrstilinazaključniturnirStareceline.Največjiuspehsodoseglileta2004,kosonadomačemevropskemprvenstvuosvojilisrebrnokolajno.VzdajšnjivrstiselektorjaBorisaDeničasobiliprotiUkrajininajboljrazpoloženistrelciDraganGajič(9golov),MatjažBrumen(7)inJureDolenec(6).PredtemsovStožicah

nastopileSlovenke,kipapodvodstvomTonetaTisljanisobileuspešnevkvalifikacijahzadecembrskosvetovnoprvenstvovBraziliji.NajprejsoprotiFrancozinjamvmestuPauizgubilez19:28,podobenizidpaiztržiletudinadomačemparketu–20:28.AnaGrosjebilanajboljšastrelkasšestimigoli.

Odbojka

Odbojkarji ostajajo neporaženiSlovenskamoškaodbojkarskareprezentancajetudivdrugitekmievropskeligeprotiVelikiBritanijivSheffielduzabeležilazmago.Potemkojenaprvitekmizaradipadcazbranostiizgubilaniz,sevdrugotoniponovilo,takodajekljubnekolikoboljenakovredniigrizmagalas3:0(23,21,18).IzbranciselektorjaVeselinaVukovićasotakoprvopolovicoevropskeligepreživelibrezporaza,oddalisosamoenotočko,insicerHrvaški.ProtiVelikiBritaniji,najbržnajslabšireprezentancivskupiniA,sobilidovoljprevidniinzbrani,danisoponovilinapakreprezentancHrvaškeinBelgije,kistazBritanciizgubilipoenotekmo.ČepravtekmizVelikoBritanijonistabilinajboljšipokazateljrealnihmoči,pastaVukovićuprišlizeloprav,prepričalsejelahko,daimaširokkaderindalahkomladiinneizkušeniigralcivsajnanekolikolažjihtekmahnadomestijoodsotnezaradi poškodb oziroma bolezni.

Veslanje

Čop in Špik spet skupaj

NajboljšaslovenskaveslačaIztokČopinLukaŠpikstapotrdila,dabostavletošnjisezonizdružilamočiinnaavgustovskemsvetovnemprvenstvunaBledunapadlazmagovalnioder.ČopinŠpikstavdvojnemdvojcuosvojilazlatoolimpijskoodličje(Sydney2000),trikratpastasezavihtelatudinasvetovniprestol,nazadnjeleta2007vMünchnu.VečletnosodelovanjestavnovičprekinilapošestemmestunaolimpijskihigrahvPekinguleta2008.

47

VAŠA POŠTA

Vabimovasksooblikovanjunašerevije.Nanaslovuslovenija.danes@sloveniatimes.netpričakujemozanimiveutrinkeizživljenjaSlovencevposvetu.Pošljitenamsvojefotografijeskratkimsporočilom,zakakšendogodekgre.Vašopoštosprejemamotudinanaslovu Slovenijadanes,TrgMDB12,1000Ljubljana,Slovenija.

Pomagajmo poiskati sina!Nanašorevijosejeobrnil Danijel Krajnc iz LenartavSlovenskihGoricah,kisizeloželinajtisinaDanila.SlednjinajbiživelvZDA,najverjetnejevdržaviVirginia,rojenpajebilleta1974vWashingtonumateriMargareti,poroduizGornjeRadgone,kijeumrlavprometninesrečiinpolegDanielazapustilašepetotrok.DanijelKranjcjevsedoMargaretinesmrtiohranjalstikezvseminjenimiotroki,potempajihjeizgubil,meddrugimtudizato,kerMargaretiniotrocinegovorijoslovensko.Danijelovanajvečjasrečabibilaizvedetisinovnaslov,zatosmoseodločili,daseiskanjupridružimozobjavovSlovenijidanes.ČebitorejkarkolivedelioDanilualigaprepoznalinafotografiji,nakaterijestarpetlet,kosejezanjimizgubilavsakasled,sporočitevuredništvo,mipabomopodatkeposredovalinjegovemuočetu.

Priložnost za ohranjanje slovenstva na PredarlskemVokviruproslaveob20.obletnicisamostojnostiRepublikeSlovenije,kijepotekala7.maja

Lumpacius-vagabund v Buenos Airesu

GledališkiodsekSlovenskegadomavKarapačajujeob51.obletnici,kisojozaznamovali1.maja,uprizorilveseloigroJohannaNestroya,Lumpaciusvagabund,vrežijiJožetaJanainsodelavcev.

poudarekpešpotiIzBabnegaPoljadoGoričicjepredstavljalpomembenprispevekkrajevpodSnežnikomobMednarodnemletugozdov.Zatosoorganizatorjimedsepovabilitudiprof.dr.RobertaBrusazbiotehniškefakultetevLjubljani.Pohodnikisonapotispoznavalitakopokrajinokotprijaznogostoljubjedomačinovvkarosmihvaseh.Pohod,kinimašportnotekmovalnegaduha,temvečjebližekulturno-etnološkiprireditvi,jevBabnoPoljeprivabil260pohodnikovizvseSlovenije,kisojihna18kilometrovdolgipotigostilištevilniobčaniLoškedolineinCerknice.SprehodilisoseodnajhladnejšeganaseljenegakrajavdržavidoslikovitevasiceobCerkniškemjezerutertakoodkrivalienoizmedštevilnihzgodbslovenskihizseljencev,kisokonec19.invzačetku20.stoletjazapuščalidomovinoinšlivSevernoAmeriko,misleč,dajimbotamlaže.InpravTrohajebiltistiizseljenec,včigarliterarnizapuščininajdemoneprecenljivopričevanjeoživljenjuljuditakrat,takovdomovinikotnaonistranioceana.(Alenka Veber, Športno društvo Planjava Babno Polje)

Trijemoški,vsibrezdenarja,sosesrečaliinšlivbližnjogostilnotertarnali,kakojimgreslabo.Poprespaninočisougotovili,dasejesanjalooistištevilki.Mordaponaključjusenaenkratpojaviprodajalkainjimprodasrečkoznjihovo»sanjskoštevilko«.Malopotistemizvejo,dasodobilimilijoninsigapoštenorazdelijo.Vnadaljevanjupredstavijosvoježivljenjskezgodbe,vmesjepaposežešeljubezeninnekateridrugipripetljaji.Vprijetni,zanimiviigri,kivečkratspravičlovekavsmeh,sonastopiliNadjaJan,GabrijelaJan,MartaVodnik,VeronikaŽnidar,MarjanaResnik,NataliaMitton,LenčiKlemen,AniKlemen,AndrejŽnidar,JožeJan,JureKomar,JožeKorošec,DamijanAhlin,FridoKlemen,FilipKomar,MartinMarkež,FranciKorošec,JanezŽnidar,ToneKomarinMaksiVazquez(vsisoprvaindrugageneracijaSlovencevvBuenosAiresu).ŠepetalkajebilaHelenaFinkŽnidar,zalučiinzvokjebilodgovorenDamijanAhlinspomočjoDamijanaCunya,maskojeimelanaskrbiAniSenovršnik,oblikovalkaprogramapajebilaTatjanaKlemen.Veselismo,daimamotakonadarjeneigralkeinigralcekisozapredstavovečmesecevvadili.Velikotrudainskrbijebilovloženih,ampaksplačaloseje.Dobilisokarnekajponudb,dabiigroponovilivdrugihslovenskihdomovihpoArgentini.VnašemdomuvKarapačajusmozvestislovenskimkoreninam,duhovniminkulturnimvrednotam.Ponosnismonato,čepravmajhnipoštevilu–velikipoljubeznidoslovenstva.Vvsehtehletihsmodoživelimarsikajlepegainvemo,damoramonadaljevati,čepravjevčasihtežkoinzmanjkuječasazadelovdomu.Upamo,dabomouspešnitudivprihodnje.(Marjana Pirc)

Spominski dan Jožeta Vihra30.aprilalanijedelalvprostorihdruštvaMariborvHildnu.Tam,kjerjebilnajrajšiinkamorjenajrajšiprihajal,gajevstarosti73letzadelasrčnakap.Kljubtakojšnjimedicinskipomočijeponoči,1.maja2010,umrlvbolnicivHildnu.VspominnadolgoletnegačlanadruštvaMariborvHildnuinčlanaupravnegaodborasmosečlaniinUOdruštvaletos1.majazbraliprinjegovemgrobu.Prižgalismosvečeinpoložilicvetjeinsetakospomnilinabolečoizgubonašegadolgoletnegaindragocenegačlana.Obtejpriložnostismosespomnilitudidrugihaktivnihčlanov,kisovzadnjemčasupreminili.Želimo,dabi1.majvnašemdruštvupostalspominskidanJožetaVihra.(Dušan Čegovnik iz Essna)

2011vRankweilu,vAvstriji,soseslovenskadruštvasPredarlskegapredstavilapodokriljemtamkajšnjekrovneorganizacijeslovenskihdruštev.PrireditvesoseudeležiliministerzaSlovencevzamejstvuinposvetudr.BoštjanŽekš,državnisekretardr.BorisJesih,generalnakonzulkaizCelovcaDragicaUrtelj,predstavnikiavstrijskihorganizacijinžupanobčineRankweil,MartinSummer.KulturnivečersossvojimnastopompopestriliučencidopolnilnegapoukaslovenščinepodvodstvomučiteljicMarijeRoginainSimoneGotalternastopfolklorneskupine.SodelovanjemeddruštvinajbipovezaločimvečSlovencev,živečihnaPredarlskeminokolici,tertakookrepiloohranjanjeslovenskeidentitete.(Jasmina Ritlop)

Naslikiodleveprotidesni:Predsednikislovenskihdruštev,gospodjeStefanFelbar,SlavkoOzvatič,MarjanFujs,JenöKalamar,StefanSkerlakinpredsednicakrovneorganizacijeJasminaRitlop

48

SUmmARIES

TheRoleofSloveniansintheNeighbouringCountriesandEmigrantsintheSlovenianIndependenceProcess

Independent Slovenia – a merit of our compatriots too

“ThestoryabouttheSlovenia’sindependenceprocesscouldhavebeendifferentiftheSlovenianemigrantshadnottakentheirpartinitaswell,”claimsMatjažKlemenčič,PhD,aprofessorofhistoryattheUniversityofMariborwhodevotedamajorpartofhisscientificworktostudyingthehistoryofSlovenianemigrantsandminorities.AsheisanoutstandingexpertontheissueandanavidcollectorofsourcesabouttheeffortstheSlovenianemigrantsandSloveniansintheneighbouringcountrieshavemadefortherecognitionofSlovenia’sindependenceweinvitedKlemenčičtosharehisviewswithusjustbeforetheSlovenia’sindependenceanniversary.HeispositiveaboutourcompatriotsbeingverysuccessfulinendeavoursfortherecognitionofSlovenia’sindependence.“Ifwefailtocollectandpublishthematerialsaboutthisnow,everythingwillsinkintooblivion,”warnsKlemenčič.

SlovenianWorldCongress

Slovenian Doctors Facing New ChallengesTherewasa7thtraditionalSloveniandoctors

from Slovenia and abroad conference held, or-ganisedaspartoftheSlovenianWorldCongresswhich happened between 9th and 11th June in Ljubljana.Thedoctors’conferencehasgainedagreatreputationinmedicalcirclesoverthepasttwelveyearswhichiseversincethedoctorshavebeenmeeting.Thecentralpurposeof the con-ferencewiththeSlovenianPrimeMinisterBorutPahor as thehonorary patron and theMedicalChamber of Slovenia as themain sponsor was

strengthening the collaboration between theSlovenian doctors from home and abroad, en-couraging the mutual exchange of experienceand deepening the mutual ties. Facts are thattherearemanyestablishedexperts,doctorsin-cluded, among the Slovenianswho live abroadand that medical profession has never recog-nisedtheconceptofborders.Wetalkedtosomerespectedattendeesattheconference.

FranceArhar,thebestfinancier of 2010

Not everything is the state’s fault!TheformerBankofSloveniagovernor,theformerpresidentialcandidateandthecurrentUnicredit Bank chairman of the board France Arhar,PhD,hasbeenproclaimedthefinancieroftheyearontheKapitalfinancialfaironceagain.Accordingtohim,agoodfinancierneedstoknowhowtokeephispromisesandfulfilthemcompletelyandontime.“Thinktwicebeforeyoumakeapromise,”hesays.HealsothinksthattheSloveniansocietyasawholelacksintegrity.Accordingtotheothercountries’experiencesheexpectsthattherecoveryoftheSlovenianeconomyisgoingtolastforatleastfivemoreyears.Afterwhathesawandexperiencedintheelectioncampaignduringthetimeofhiscandidacy,politicsdoesnottempthimanymore.However,hesaysthatwithouttheexperiencefromthepoliticalfieldhewouldbeareallybigidealist.

Perpetuum Jazzile

A Vocal Treat from Slovenia Touring North AmericaThenumberofPerpetuumJazzilechoir’screativehighlightsgrowsyearafteryear.ThesongcoversoftwoAvsenik’ssongsaretakingthesamepathasthefamoussongcoverofAfricawhichwasviewedbyseveraltenmillionsofpeopleonYoutube.ThecollaborationoftheSwedishvirtuosoPederKarlssonwhotookoverthechoirafterTomažKozlevčarisregardedasfantastic.Currently,thechoiristouringNorthAmerica.BeforethattheysuccessfullyfinishedtheirEuropeantourpartofwhichwerealsoperformancesatthe20thanniversaryoftheSlovenianindependencecelebrationceremonies,organisedbytheSloveneembassiesinBerlin,PragueandZagreb.Justbeforeleavingforthetours,JanTrosttalkedtoSlovenijadanesaboutthechoir’sachievementsandfutureplans.

MiroZupančič

New York Discovered a Slovenian PainterAfterwewroteaboutasadNewYorkdestinyandpresentedanunfulfilledartisticsoulofKarlMehleinthelastissueofourmagazine,wenowgiveyouanencouragingAmericanstoryofhiscompatriotMiroZupančičwhowasjustthenmakinghiswayoutofanonymity.MiroZupančič,whostilllivesinNewYork,cametotheBigApplein1963butthetwoSlovenians,closercompatriotsintheheartofthemetropolis,neverknewanythingabouteachother.TheauthorofthearticletookMiroZupančič,whoboughtanoldhousetogetherwithhiswifeclosetoSvetaEmanearRogaškaSlatina,tothehouseofMehle’sdaughterVirginiainCelje.EnthusedbythequalityofKarlMehle’sworks,hisingenioustalentandoriginalartisticpowerheadmiredminiaturesinoil,gouacheandwatercolourandexpressedahigh,flatteringexpertrecognitiontothedeceasedco-creator.MiroZupančičdescribedhisartisticpathforourmagazine.

BasketballPlayerPrimožBrezec

This Summer the Priority is FamilyPrimožBrezecisarealSloveniansportslegionary.Attheageof21hewasapromisingbasketballplayerandalreadythenhestartedhisinternationalcareer.FromthenativeSežanahefirstwenttoLjubljanatoOlimpijafromwhereheheadedtotheUSA.IntheNBAleagueheplayedforsixteamsandlateronreturnedtoEuropetoItalyandthentoRussiawhereherecentlymadealivingbyplayingfortheSamarateam.Hefinishedtheseasonprematurelyduetoanankleinjury.ThisisalsooneofthereasonswhyhedecidedtocancelhisattendanceatthecomingEuropeanchampionshipinLithuaniawheretheselectedteamledbythelegendaryBožidarMaljkovićwouldreallyneedanexperienced centre of 216 cm. ButBrezecdoesnotwanttotakerisks.Besidesthecompleteregenerationthemainreasonforthebreakishisfamilywithwhichhedoesnothaveachancetospendalotoftimetogetherduetothenatureofhisprofession.WepresentPrimožBrezecasasportsmenandapersoninthecurrentissueofSlovenijadanes.

49

RESÚmENES

ElroldeloseslovenosexpatriadosduranteelsurgimientodelaRepúblicadeEslovenia

Eslovenia: independiente también gracias a los expatriados“Denoserporlaparticipacióndelosexpatriadoseslovenos,elprocesodeindependizacióndeEsloveniahabríasidodiferente”,aseguróelDr.MatjažKlemenčič,profesordehistoriaenlaFacultaddeFilosofíadelaUniversidaddeMaribor,yquienhadedicadounagranpartedesutrabajoalahistoriadeloseslovenosenelextranjero.DurantesucarreraelDr.KlemenčičharecolectadounagrancantidaddematerialquedatestimoniodelaccionardelosexpatriadoseslovenosenposdelreconocimientodeEsloveniacomoestadoindependienteenlacomunidadinternacional.Conmotivodelvigésimoaniversariodenuestraindependencia,invitamosalDr.Klemenčičaconversarsobreeltema,yafirmóestarconvencidodequeloseslovenosexpatriadostuvieron“muchoéxito”enlacampañadeconcientizaciónsobrenuestrajovenrepública,perotambiénadvierteque“elmaterialdeberserrecolectadoypublicadodeinmediato,odelocontrariocaeráenelolvido”.

Congresomundialesloveno

Médicos eslovenos enfrentan nuevos desafíosDell9al11dejuniopasadotuvolugarenLjubljanalaséptimaedicióndelayatradicionalConferenciademédicoseslovenosdelmundoyEslovenia,apadrinadaporelPrimerMinistrodeEsloveniaBorutPahorypatrocinadaporlaCámarademédicosdeEslovenia(Zdravniška

zbornicaSlovenije).Elobjetivoprincipaldelencuentro—deimportantereputaciónenloscírculosmédicosmundiales—esaumentarlacooperaciónentrelosmédicoseslovenosdetodoelmundo,fomentarelintercambiodeexperienciasyfortalecerloscontactosprofesionalesdelosparticipantes,yaqueunbuennúmerodecientíficoseslovenosresidenenelextranjero,yentreellostambiénseencuentrandoctoresenmedicinadereconocido

prestigiointernacional.DurantelaConferenciahablamosconalgunosdelosparticipantesmásdestacados.

FranceArhar,mejorfinancistadelaño 2010

¡El estado no tiene la culpa de todo!ElDr.FranceArhar,ex-directordelBancoCentralEsloveno(BankaSlovenije),ex-candidatoaPresidentedelaNaciónyactualCEOdelBancoUnicredit,fuenuevamenteelegidocomo“Financistadelaño”enlaferiadenegocios

Kapital.Ensuopinión,unbuenfinancistadebecumplirconsupalabraentiempoyenforma.“Antesdeprometeralgo”,dijo,“piénselobienvariasveces”.Además,opinóquelasociedadeslovenanoeslosuficientementehonesta,yquelarecuperacióneconómicallevaráporlomenoscincoañosmás.FinalmenteagregóqueluegodesuexperienciacomocandidatoaPresidentedelaNación,haperdidotodointerésenlapolítica.

Perpetuum Jazzile

El grupo vocal número uno de Eslovenia de gira por NorteaméricaEléxitodelgrupovocalPerpetuumJazzilecontinúaenmeteóricoascenso.LaversiónacapelladeunosinoxidablesdeloshermanosAvseniksiguelospasosdeaquellanotableadaptacióndelclásicodeToto“Africa”,cuyovideofuevistohastalafechamásde10millonesdevecesenYouTube.Además,lanuevadirecciónartística—acargodelsuecoPederKarlsson,quientomaralabatutaluegodelapartidadeTomažKozlevčar—esconsideradacomodeprimernivel.Actualmenteelgrupoestáultimandolosdetallesdesugiranorteamericana,luegodeconcluirunaexitosaseriedeconciertosportodaEuropa,dondeademásactuaronenlasembajadaseslovenasenBerlín,PragayZagreb,enconmemoracióndelvigésimoaniversariodenuestraindependencia.

JanTrost,miembrodePerpetuumJazziledesdehaceaños,hablóconSlovenijadanessobreelpresenteéxitodelgrupo,ysobresusplanespara el futuro.

MiroZupančič

New York descubre a un pintor eslovenoLuegodepresentar,enelnúmeroanteriordeSloveniadanes,latristehistoriadelartistaeslovenoKarelMehleysumalogradodestinoenNuevaYork,hoycontrastamosconlaexitosahistoriadevidadeMiroZupančič,otroartistaplásticoeslovenoque,enlamismaépocayenlamismaciudadestadounidense,comenzabaalucharporsalirdelanonimato.MiroZupančičviveenNuevaYorkdesde1963,perolosdosartistasplásticoseslovenosjamásseconocieron,apesardevivirenelcorazóndelamismaciudad.ElautordeestaentrevistallevóaMiroZupančič—quienrecientementeadquirióunaantiguacasaenSvetaEmapriRogaškiSlatini—avisitaralahijadeMehleenCelje.MaravilladoantelaobradeKarelMehle,sugenialtalentoypoderosaoriginalidadartística,Zupančičadmiróminiaturasalóleo,alaaguadayenacuarelas,yfinalmentealabócongrandestérminosasufallecidocolega.

PrimožBrezecnoparticiparádelCampeonatoEuropeodeBasquetbolen Lituania

Este verano le dará prioridad a su familiaPrimožBrezecesunverdaderolegionariodeldeporteesloveno.Alos21años,coneltítulode“basquetbolistamásprometedor”acuestas,comenzabasucarrerainternacional.LuegodesupasoporelOlimpijadeLjubljanapartiórumboaEstadosUnidos,dondejugóparaseisequiposdiferentesenlaNBA,seguidasdetemporadasenItaliayRusia.Sinembargo,debidoaunalesiónenuntobillo,Brezecdebiócancelarsutemporadaactualantesdetiempo,loqueasuvezcontribuyóaquerechazaselaconvocatoriadellegendarioBožidarMaljkovićasumarsealseleccionadoquerepresentaráaEsloveniaenelpróximoCampeonatoEuropeodeBasquetbolenLituania.Aúncuandoelequiponecesitaurgentementeuncentralexperimentadode2,16mdeestatura,Brezecdecidiónoarriesgarse,citandoademásasufamiliacomomotivoimportanteparasurecesodeportivo;debidoasuprofesión,pasademasiadotiempolejosdesusseresqueridos.EnelactualnúmerodeSlovenijadanespresentamosaPrimožBrezec,eldeportistayelhombre.

50

ZADNjA STRAN

Križanka

Prenovljen osrednji medij za Slovence izven Republike Slovenije izhaja mesečno - zadnji petek v mesecuŽelite prejeti brezplačni ogledni izvod?

Would some of your family members like to read news from Slovenia in English?

Pošljitenamvašpoštninaslovnae-mail:slovenija.danes@sloveniatimes.netalipopošti:Slovenijadanes,c/oTheSloveniaTimes,TrgMDB12,SI-1000Ljubljana,Slovenija

Sendusyoure-mail:subscription@sloveniatimes.comorfillinandcutouttheenclosedformandsenditto:TheSloveniaTimes,TrgMDB12,SI-1000Ljubljana,Slovenija

IME

NASLOV

DRŽAVA

TELEFONDATUM

E-POŠTAPODPIS

NAME

ADRESS

COUNTRY

TELEPHONEDATE

E-MAILSIGNATURE

6 številk 6issues6issues

15EUR 28,80EUR43,12EUR

22EUR 39,60EUR61,60EUR

12 številk 12issues12issues

27EUR 54,72EUR79,27EUR

38EUR 75,25EUR113,24EUR

Slovenija SloveniaSlovenia

Mednarodno WorlwideWorlwide

Revijaboposlanazavionskopošto,takodajoprejmete5-7dnipoizidu

You can subscribe to The Slovenia Times, the leading Slovenian monthly in English.

30% discount if you subscribe to both magazines - The Slovenia Times and Slovenija danes

Gesloju

nijskenagradn

ekrižan

kelahk

odo

12.ju

nijapošlje

tepopo

štinana

slov

Slovenijadan

es,TrgM

DB12,100

0Ljub

ljana

,Slovenijaalipa

nam

gasporoč

itepo

elek

tron

skip

oštislov

enija.dan

es@slov

eniatim

es.net.V

sporoč

ilunaved

itetu

disvo

jtoč

ennaslov,davasb

omolahk

oob

vesti

liona

grad

i.

Ljubljana

ITALY

SERBIA

ALBANIA

MACEDONIA

MONTENEGRO BULGARIA

ROMANIA

BIH

HUNGARY

SLOVAKIA

CZECH REPUBLIC

AUSTRIA

CROATIA

SLOVENIA

GERMANY

SWITZERLAND

Zagreb

Sarajevo

Belgrade

Budapest

BratislavaVienna

Brno

Prague

Venezia

Bologna

Milan

Rome

Műnchen

Stuttgart

Bern

400 km Radius  More than 45 mio consumers

  11 countries, jointly representing more than 40% of the total GDP of the EU

EXPANDING THE POTENTIALAS A REGIONAL HUB

The FDI Summit Slovenia 2011 is a great platform to  efficiently explore the opportunities in Slovenia

  learn from the experience from existing investors

  grow your network of top executives in Slovenia and the region

Organised by

Organised under the patronage of the President of the Republic of Slovenia, Dr. Danilo Türk

+386 1 520 50 85

info@fdi.siwww.fdi.si

EXECUTIVE-LEVEL CONFERENCE ON FOREIGN DIRECT INVESTMENT

IDRIJA - najlepša čipka SlovenijeIdrija kot umetelna čipka, položena v svet hribov med krasom in alpskim predgorjem, je polna doživetij za vso družino. V svet odličnega turizma stopa zdaj tudi s prestižnima nazivoma Evropska destinacija odličnosti 2011 in Alpsko mesto 2011. Idrija je filigranski splet lepote narave, dediščine kulture, tehniške dediščine (rudnik, kamšt, klavže) in drugih posebnosti, kot so idrijski žlikrofi, idrijska čipka in nenazadnje tudi dediščina botanika in zdravnika Baltazarja Hacqueta (prvi raziskovalec Julijskih Alp), naravoslovca in zdravnika Giovannia Antonia Scopolija (utemeljitelj slovenske botanične znanosti) ter drugih znanih raziskovalcev.

• Divje jezero – naravni spomenik v Krajinskem parku Zgornja Idrijca • grad Gewerkenegg z Mestnim muzejem – najboljši evropski muzej

tehniške in industrijske dediščine leta 1997• Antonijev rov v rudniku živega srebra • kamšt - leseno vodno kolo premera 13,6 m• klavže - rečne zapornice za plavljenje lesa• cerkev sv. Trojice – stoji na mestu, kjer je legendarni škafar odkril živo

srebro• razstave čipk in izdelkov z idrijsko čipko – v Čipkarski šoli Idrija,

Mednarodnem centru idrijske čipke in Mestnem muzeju Idrija. Mestni muzej Idrija s stalno razstavo Idrijska čipka, z nitjo pisana zgodovina je prejel Valvasorjevo priznanje za leto 2008.

Po poti dediščine živega srebra

Doživite Idrijsko aktivno v vseh letnih časih

Kjer se čipke z živim srebrom prepletajo

Bogastvo okusov – idrijski žlikrofi, jed z evropsko zaščito

Turistična ponudba Idrije in rezervacija prenočišč: www.idrija-turizem.siSpletna trgovina z idrijsko čipko in spominki - http://darila.idrija-turizem.si/

Turistične informacije in lokalno vodenje

TIC IDRIJAVodnikova 3, Idrija

T: 05 37 43 916e: ticidrija@icra.si

I: www.idrija-turizem.si

Razgledi po stoletjih preteklosti

Oglejte si

Naravna dediščina – možnost za raziskovanje in izobraževanje