UNDP-LGSHED

STRATE[KI PLAN ZA RAZVOJ NA OP[TINA STRUGA 2007-2011

Struga, 2006

1

SODR@INA

A. Pregled na strategijataA.1. A.2. A.3 A.4 Glavni predizvici Glavni temi i celi Planovi na dejstvuvawe, sproveduvawe i implementirawe Vizija

1. Voved 2. Proces na formulirawe na strategijata 3. Lokalna procenka3.1 Op{ti podatoci3.1.1 3.1.2 3.1.3 3.1.4 3.1.5 Geografska polo`ba Klima Prirodni resursi Naselenie @ivotna sredina

3.2 Stopanstvo3.2.1 3.2.2 3.2.3 Broj i struktura na delovni subjekti Rabotna sila, vrabotenost i nevrabotenost Opis na glavni stopanski sektori: tekstilen, {umarski, grade`en, uslugi, zemjodelstvo, turizam

3.3 Infrastruktura3.3.1 3.3.2 3.3.3 3.3.4 3.3.5 3.3.6 Pati{ta Energetika Vodosnabduvawe Kanalizacija i kolektorski sistem Telekomunikacii

3.4 Socijalen profil3.4.1 3.4.2 3.4.3 3.4.4 3.4.5 3.4.6 Obrazovanie Zdravstvena i socijalna za{tita Kultura ( ) Gra|anski sektor Mediumi

3.5 3.6 3.7 Nadle`nosti na Op{tinata

4. 4.1 4.2 4.3 4.4 Infrastruktura Odr`liv ekonomski razvoj Kvalitet na `ivotot Obrazovanie i obuka

5. Strategijata: vizija, strate{ki i razvojni celi, programi i proekti

2

Pregled na strategijataOd juli 2005 do juli 2006 vo op{tina Struga be{e iniciran proces na strate{ko planirawe za da se postavi osnova za nejzin iden razvoj. Ovoj proces, finansiski podr`an od vladata na Finska, bil pomognat od Lokalnata Agencija za Razvoj ( LAR) vo ramkite na proektot na UNDP predvoden od tim na nadvore{ni eksperti. LAR organizira{e obemni konsultacii so lokalni biznis grupi koi gi istaknaa temite i predizvicite vo op{tina Struga na koi treba da im se obrne vnimanie. Istite opfa}aat Procenka na tekovnata ekonomska, op{testvena i kulturna sostojba vo op{tinata ( del 1), SVOT analiza ( Del 2) i Strate{ki plan za razvoj ( Del 3). A.1 Glavni predizivici Glavnite razvojni predizvici so koi }e treba da se soo~i decentraliziranata vlast i nejzinite partnerski grupi vo op{tinata se slednive: Odr`liv ekonomski razvoj e potreben za da se obezbedi vrabotuvawe i poka~at prihodite i mo`nostite vo Struga. Vo momentot stopanstvoto ima {iroko bazirana ekonomija fokusirana vrz tradicionalnite sektori na turizam, tekstilna industrija, grade`ni{tvo, {umarstvo i zemjodelstvo. Dodeka istite obezbeduvaat dobra osnova za razvoj, potreben e zna~itelen napredok za da se podobri konkurentnosta vo sekoj od sektorite i da se pro{iri ekonomskata osnova. Obrazovanieto i obu~uvaweto }e bidat zna~ajni pridvi`uva~i na napredokot vo op{tinata. Iako vo momentot e dostapen ograni~en broj na podatoci, postoi potreba za podobro usoglasuvawe na potrebata za kvalifikacii na biznisite, uslugite i administracijata so podobren kvalitet i izvedbata na obrazovanieto. Turizam ima zna~aen potencijal za da bide pottiknuva~ na razvojot. Struga se nao|a do ubavoto Ohridsko ezero koe e vo blizina na dve sosedni zemji ( Albanija i Grcija) i ima dolga istorija kako region za relaksacija, aktivnosti i kulturni i istoriski nastani. Iako vo momentot e pomalku poznata od svojot sosed Ohrid, so dobro planirawe i investirawe Struga mo`e da stane pokonkurenten turisti~ki centar na golem broj pazari. Dobro upravuvawe so prirodni resursi koi mo`e da se najdat vo izobilie vo Struga }e bide od su{tinsko zna~ewe za odr`liv

3

razvoj vo op{tinata. Ohridskoto ezero, rekite, {umite, planinite, zemjodelska i nezemjodelska zemja i bogata flora i fauna se izvori koi }e go potkrepat celosen kvalitet na `ivotot i odr`liv ekonomski razvoj. Reprezentativni sektorski grupi, NVO i op{tinski grupi egzistiraat i funkcioniraat do odreden stepen. Istite imaat potreba od podr{ka i pomo{ za razvoj so cel pove}e da doprinesat kako su{tinski partneri vo odr`liviot razvoj na op{tinata. Uspe{no implementirawe na ovaa strategija bara silno javno, privatno i op{tinsko partnerstvo. Etni~kata i kulturnata raznovidnost na Struga isto taka dava bogata osnova za iden razvoj, osobeno koga Makedonija i sosednata Albanija se dvi`at kon integracijata vo EU i pobliski odnosi so site sosedni zemji i zemjite vo regionot. Postojat brojni oblasti za sorabotka vklu~uvaj}i trgovija i transport, turizam , kulturna razmena, razvoj na infrastrukturata i za{tita na `ivotnata sredina. Postojat seriozni nedostatoci vo infrastrukturata na koi treba da im se posveti vnimanie. Visoko na listata se upravuvawe so cvrst otpad ( vklu~uvaj}i recikliriawe) i kanalizaciski sistemi, a i na pati{ta im treba vnimanie. So novi strate{ki planovi koi se pojavuvaat na nacionalno nivo se opfa}a golem broj na tematski oblasti, Struga treba da se vklu~i vo pozitivni konsultaciski procesi vo formuliraweto na ovie planovi i da go harmonizira razvojot vo op{tinata. A.2 Glavni temi i celi Strategijata prezentirana vo ovoj dokument ja opi{uva ramkata vo koja se razgleduvaat temite istaknati pogore. Strategijata e grupirana vo ~etiri glavni tematski oblasti: 1. Infrastruktura 2. Odr`liv ekonomski razvoj 3. Kvalitet na `ivotot 4. Obrazovanie i obu~uvawe

o o o o o o o

o o (, , , , )

4

o o o o

o o o o o t

o o o o o o o o

Glavnite celi koi treba da se postignat so strategijata se : o Modernizirano urbanisti~ko planirawe organizirano so cel da gi zadovoli potrebite na posofisticirana i progresivna stru{ka zaednica. o Podobreni javni i privatni infrastrukturni sistemi i uslugi koi go zajaknuvaat delovniot razvoj i razvoj na zaednicata vo op{tinata. Razviena mre`a na institucionalna podr{ka e funkcionalna obezbeduvaj}i efektivni, dostapni i profesionalni delovni i razvojni uslu`ni dejnosti za zaednicata. Struga go razviva svojot potencijal za da mo`e da u~estvuva vo me}unarodni investicioni programi i da privle~e direktni stranski investicii (DSI). Gra|anite se poaktivni i posposobni da u~estvuvaat vo razvojot na aspektite na kvalitetot na `ivotot vo op{tinata i site nejzini okolni oblasti. Op{tinskite umetni~ki, sportski i informativni objekti se podobreni-rekonstruirani i nivnata upotreba e pro{irena. Zdravstvenata usluga obezbeduva i pru`a potrebna zdravstvena za{tita na gra|anite na Struga poefikasno i poefektivno.

5

Socijalna za{tita i sistemi za za{tita na zednicata obezbeduvaat potrebna podr{ka na gra|anite na Struga poefikasno i poefektivno. Kapacitetot i razbiraweto na potrebata za za{tita i zajaknuvawe na prirodna i grade`na sredina se podobreni. Obrazovanieto e poraznovidno, fleksibilno i dostapno i poka`uva posilna i pozna~ajna povrzanost so delovni mo`nosti i mo`nosti za vrabotuvawe vo op{tinata i po{irokiot region. Marginalizirani i ranlivi grupi imaat pristap kon podobreni uslugi i sistemi koi ovozmo`uvaat podobra vklu~enost vo donesuvaweto odluki i razvojot na zaednicata.

A.3 Planovi za dejstvuvawe, izvr{uvawe i implementacija Ovaa strategijata ja dava celosnata ramka za odr`liv razvoj vo Struga vo periodot 2006-2011. Se u{te ne se izraboteni detalni Planovi za implementacija za podgotovka na implemntacijata istite treba da bidat izraboteni {to e mo`no pobrzo po usvojuvaweto na Strategijata od strana na Sovetot na Op{tina Struga. Planovite za implementacija baraat zna~itelni detali za programite i proektite koi treba da se implementiraat vklu~uvaj}i detalni opisi na raboteweto, finansiraweto, implementaciski partneri i izvr{iteli, rezultati i indikatori na vlijanieto, vremenski ramki, pretpostavki i rizici, itn. A.4 Vizija Strategijata }e bide uspe{na dokolku se ispolni Vizijata za sekoja od ~etirite temi: Preku podobreno urbano planirawe i upravuva~ki procesi Struga }e ima infrastruktura koja e soodvetna za raznovidna, ambiciozna i napredna op{tina i }e bide vo mo`nost da podr`i odr`liv razvoj na {iroka osnova. Do 2011 Struga poka`uva silen ekonomski oporavuvawe i `ivost, i se smeta za op{tina so zasilen i odr`liv biznis podr`an so efektivni dr`avni i javni slu`bi za razvoj. Kvalitetot na `ivotot e podobren preku podobar pristap kon podobreni uslugi, informacii i institucii za site gra|ani. Do 2011, obrazovanieto vo Struga }e bide prilagodeno na raznovidnite potrebi na op{tinska zaednica vo procesot na modernizacija i razvoj.

6

1 Struga e edna od trite op{tini izbrani da u~estvuvaat vo pilot programa na UNDP Lokalna samouprava za odr`liv ~ove~ki i ekonomski razvoj. Programata, finansiski i tehni~ki podr`ana od vladata na Finska, ja podr`uva sekoja od op{tinite vo izrabotkata na Strategijata za lokalen odr`liv razvoj ( SLOR). Fokusot e vrz zajaknuvawe na kapacitetite na lokalnata samouprava za efikasno obezbeduvawe na uslugi i razvojno planirawe sozdavaj}i povolna sredina za ekonomsko oporavuvawe i ovozmo`uvawe na komunikacija pome|u op{tinskiot personal i drugi javni agencii i po{iroka javnost. Isto taka strategijata promovira u~estvo na gra|anskoto op{testvo vo procesot na donesuvawe odluki vo op{tinite kako garanti za transparentnost i odgovornost na vladata. Kako del od programata vospostaveni se zna~ajni kontakti so tri partner op{tini od Finska vo parnerstvo so lokalna vlast, gra|ansko op{testvo, privatniot sektor i isto taka novi Agencii za lokalen razvoj osnovani so pomo{ na UNDP. Glavnata cel e podr`uvawe na razvojot vo Republika Makedonija preku zajaknuvawe na inkluzivno i efektivno upravuvawe i podobruvawe na `ivea~kata. Zna~ajot na lokalen odr`liv razvoj za me|unarodnata zaednica se reflektira vo razli~ni me|unarodni dokumenti za razvoj. Agenda 21, vodi~ za odr`liv razvoj usvoen na Konferencijata za `ivotna sredina i razvoj na ON vo Rio De @aneiro vo 1992, ja naglasuva ulogata na lokalnite vlasti i inicijativi vo podr`uvaweto na odr`liv razvoj. Ulogata na privatniot sektor vo izgradba na kapaciteti, transfer na tehnologija i obezbeduvawe na finansii za lokalen razvoj bea istaknati na Svetskiot samit za odr`liv razvoj vo Johanesburg vo 2002. Denes se smeta deka partnerstvata pome|u vladi, gra|ansko op{testvo i privaten sektor se od su{tinsko zna~ewe za odr`liv lokalen razvoj. Isto taka, Mileniumskite razvojni celi pretstavuvaat globalno partnerstvo koe se razvilo od obvrskite i celite postaveni na svetskite samiti od 1990te. Kako odgovor na glavnite razvojni predizvici i potrebite na gra|anskoto op{testvo, MRC promoviraat namaluvawe na siroma{tijata, obrazovanie, maj~insko zdravje, polov kvalitet i celat kon borbata protiv smrtnosta na deca, HIV i drugi bolesti. MRCD se zbir na celi postaveni za 2015 koi mo`e da bidat postignati dokolku site u~esnici rabotat zaedno i go izvr{uvaat svojot del od zada~ata. Vladata ja potpi{ala Mileniumskata deklaracija vo 2000 so {to na Makedonija i se dava mo`nost da najde

7

pat do dolgoro~en razvoj bidej}i vetila deka }e gi postigne MRC. Ovaa SLOR e primer na raboteweto na UNDP za da se zajakne partnerstvoto pome|u op{tinite i promovirawe na u~esni~ki procesi za elaboracija na MRC zacrtani strategii za lokalen razvoj. Ovoj dokument vklu~uva tri strate{ki komponenti ( tuka nare~eni Strategija) koi se povrzani i harmonizirani edni so drugi.: a) Procenka na lokalna sostojba b) SVOT analiza na ~etiri temi: Infrastruktura, Odr`liv ekonomski razvoj, Kvalitet na `ivotot i Obrazovanie i obu~uvawe c) Strate{ki planovi vklu~uvaj}i Vizija, Strate{ki celi, Razvojni celi i kratok pregled na Programi i Proekti Razvojniot proces na Strategijata identifikuva{e prioritetni oblasti i strate{ki izbori i postavuva {iroka osnova za ekonomski, op{testven i kulturen razvoj na Op{tina Struga za periodot od 2006 do 2011. Me|utoa, ponatamo{no elaborirawe treba da se slu~i vo forma na izrabotuvawe na Implementaciski planovi koi treba da dadat detali za programi i proekti, u~esnici i agenti na dejstvuvawe, planovi za finansirawe, pretpostavki i rizici, razvoj na indikatori i vremenski pretpostavki. Kako {to Makedonija se dvi`i kon integracijata so EU, podobren kapacitet na lokalnite vlasti treba da se iskoristi za integrirawe i harmonizirawe na ovaa strategija so evropski, nacionalni i regionalni politiki koi se pojavuvaat. Podgotvuvaweto na strategijata zapo~na vo juli 2005. Nejzinata realizacija be{e postignata vo juli 2006 so naporite na lokalnata vlast koja rabote{e preku Rabotni grupi koi vklu~uvaa pretstavnici na lokalnata vlast i privatniot i gra|anskiot sektor i koi bea koordinirani od Agencijata za lokalen razvoj. Profesionalen tim, koj se sostoi od menaxer na celosna programa, dvajca lokalni konsultanti i eden me|unaroden consultant, go napravil i podr`al procesot.

8

2 Razvojot na strategijata se odviva{e vo pet fazi: Prva faza: Formirawe na grupi spored tematskite oblasti I prvi~ni sostanoci so ~lenovite na grupite; Vtora faza: Sobirawe I analiza na podatoci za prirodnite resursi, infrastrukturata, ekonomijata, sistemi na socijalan podr{ka I kulturni aspekti. Treta faza: SVOT analiza ( analizirawe na Prednosti, Nedostatoci, Mo`osti, Zakani) za sekoja grupa oddelno; ^etvrta faza: Definirawe na strategija za sekoja tematska oblast ( vizija, strate{ki celi, razvojni celi, programi I proekti); Petta faza: Integrirawe na oddelni SVOT analizi I strategii vo ~etiri rpioritetni oblasti ili temi: Infrastruktura, Odr`liv ekonomski razvoj, Kavlitet na `ivotot, I Obrazovanie I obu~uvawe. Izrabotkata na starategijata bila postignata preku obemen process na konsultacii. Pretstavnici na delovni I uslu`ni grupi, zaednicata I volonterski sector I op{tinskata administracija uestvuvaa I doprinesuvaa kon strategijata po politi~ko odobruvawe na procesot od gradona~alnikot I Sovetot na op{tinata. Bea formirani sedum rabotni grupi vo Struga so ~lenovi predlo`eni od grupi na gra|ansko op{testvo I op{tinata koi rabotea na volonterska ( neplatena) osnova. Tie gi razgleduvaa slednite tematski oblasti: i) Mikro, mali I sredni pretprijatija(MMSP) ii) Turizam I ugostitelstvo iii) Ruralen razvoj I zemjodelstvo iv) Urbano planirawe, komunalni problemi I ekologija v) Obrazovanie vi) Kultura, sport i mladina vii) Zdravstvo, socijalna za{tita, civilna odbrana I protivpo`arna za{tita

Rabotnite grupi organiziraa sopstven raspored, podr`an od LAR. Konsultantskio tim ovozmo`i program za obuka podr`an od LAR i op{tinskiot ekspert. Prvata verzija na strategijata be{e koordinirana od LAR i pregledana od konsultantskiot tim i prvata verzija be{e podgotvena za ponatamo{ni konsultacii I pregled of

9

strana na gra|anite preku nivni pretstavnici. Kone~nata verzija }e bide prezentirana pred Sovetot na op{tinata za odobruvawe.

3 3.1 3.1.1 - , , M ; , , ; . 103.407ha. 698 m . , , , . , . , , . 5073 ha 1/3 .. . i 50 (Misle{evo, Draslajca, Moroi{ta, Lo`ani, Bixevo, Vrani{ta, Dolna Belica, Zagra~ani, Kali{ta, Mali Vlaj, Radoli{ta, Rado`da, Frangovo, [um, Oktisi, Vi{ni, G Belica, Drenok , Modri~, Globo~ica, Lukovo, Nerezi, Bezevo, Jablanica, Lakaica, Priskup{tina, Burinec, Zb`di, Lokov, Prisovjani, R'`anovo, Selci, Br~evo, Bogojci, Tosk, Delogo`di, Koro{i{ta, Livada, Mislode`da, NovoSelo, Poum, Xepin, Borovec, Labuni{ta, Podgorci, Ta{maruni{ta, Vele{ta, , , ). : - .

10

o - , - - (da ostane Strusko pole kako toponim) .

3.1.2 Klima , , , . a , - - , , . 28 - 33 . s , 26,4 . 25 20 , 73-78 , . . 1600 ... 0 .

. 2208,3 , . . , , . 10 12 , .

11

7,2 , 1,4 . . 600-700. 2000-2500 , . 96 , . , , , . . . , , . , . ,,. . . , .

3.1.3 Hidrografija - . , ,

12

, ( ) . . 695 , 265 . . , . . 40% 200 . . ( 80 ) . . ., 5 . 50 3 , 3482. . . : . : , , , , - .

. , .

, , , . , .

13

, , , . , . . . : , , , , , , . : , , , .(prevod dropka) . . 146 . - . 17 : , . , . 750 ( , , , ).

3.1.4

14

2002, 63376 . Ovaa brojka ne e zna~ajno promeneta vo odnos na b 1994 (spored toga{nata administrativno-teritorijalna organizacija), koga vo toga{nata op{tina `iveele 62679 `iteli. //////// 2004 10,2 %(na 1000 `iteli) , a 7,5 % (na 1000 `iteli). 10,6 . 101, 2,7. So ovie podatoci op{tinata e pod prosekot na Republikata. Migracionoto saldo vo 2004 godina e 6. Pritoa kako doseleni se registrirani vkupno 223 lica, od koi 152 se doseleni gra|ani vo ramkite na RM. Brojot na vkupno otselenite iznesuva 217, od koi 150 se otseleni gra}ani vo ramki na RM. Karakteristi~no e deka od vkupno otselenite gra|ani najgolem broj (113) se od `enski pol, a naj~esti pri~ini za preseluvawe se sklu~uvaweto brak i semejnite pri~ini (78 i 52 respektivno). 130,6 km2 . 2004 288 7,8 1000 12 0,3 1000 . Vo odnos na sklu~enite brakovi , dodeka vo odnos na razvedenite brakovi Op{tinata e pod republi~kiot prosek, odnosno spa|a vo grupata op{tini so najniska stapka na razvedeni brakovi. 31743 (50%) 31633(50%) . , 2002, 33,1 . 20 36,2 % , 40 67,2 % 60 11,7 .

%

15

20336 36029 3628 116 656 106 103 2402 63376

32 56.5 6 0.18 1 0.16 0.16 4 100

40000 36029 35000 30000 25000 20000 15000 10000 5000 0 3628 116 1 656 106 103 2402 20336

16

3.1.5 , , . 2002 . . , , , , , , . , 12 . : -o oblasta na biolo{kata raznovidnost, aktivnostite se odnesuvaat na promocija za{tita odr`liv koristewe odnite i krajbre`nite ekosistemi, {umskite ekosistemi i planinskite ekosistemi -o oblasta na klimatskite promeni aktivnostite se odnesuvaat na energetska efikasnost i promovirawe na koristeweto na obnovlivi izvori na energija -o oblasta na internacionalnite vodi aktivnostite se odnesuvaat na ekolo{kiot akcent na me|ugrani~nite vodni povr{ini, zakanite od povr{inskoto i podzemnoto zagaduvawe {to go odreduvaat kvalitetot na vodite -o oblasta na degradacija na zemji{teto aktivnostite se odnesuvaat na :integrirano upravuvawe so vodenite povr{ini, za{tita na zemji{teto, po{umuvawe, za{tita od {umski po`ari i sl.

o . 602. .

17

. . . (, ) . . .

3.2

Spored poslednite lokalni statistiki1 op{tina Struga vo 1995 godina u~estvuvala vo op{testveniot proizvod na Republikata so 1,4%, dodeka po `itel ostvaruvala 43,5 % od prosekot na Republikata. Zna~i, vo po~etokot na devedesetite godini od minatiot vek (po~etniot period na tranzicijata) strukturata na ekonomijata bila sledna: industrijata i rudarstvoto 46%, zemjodelstvoto i ribarstvoto so 18%, grade`ni{tvoto so 2,7%, trgovijata so 14,8%, ugostitelstvoto i turizmot so 7,1%, zanaet~istvo li~ni uslugi so 2, 2%, stanbeno-komunalnata dejnost so 4,4%, zdravstvoto i socijalnata za{tita so 1,5 i site ostanati oblasti so 3, 3% . Denes, vo nedostig na lokalni ekonomski statistiki, grubi ocenki mo`at da se pravat samo vrz osnova na komparacii na1

Op{testven proizvod i nacionalen dohod vo RM, 1995 godina, po op{tini, Statisti~ki pregled br. 283, Skopje, maj 1997 god., Zavod za statistika na RM;

18

osnovnite ekonomski pokazateli vo odnos na nacionalnata ekonomija i regionot na koj pripa|a op{tinata. Taka, prose~nata stapka na rast na BDP za periodot 1998-2002 za Republikata iznesuva samo 5,2%, a za regionot vo koj pripa|a op{tinata (Jugozapaden region) rastot iznesuva samo 2,8%. Isto taka za regionot, BDP po `itel iznesuva 4192 SAD $ i kako takov e ponizok od prosekot na zemjata za 39%. I {to e osobeno zna~ajno prose~nata godi{na stapka na dodadena vrednost od ne-finansiskiot sektor vo periodot 1998-2002 e negativna i iznesuva -1,1% vo sporedba so republi~kiot prosek od 3 %. Poegzaktni analizi za lokalnata ekonomija mo`at da se vr{at samo vrz baza na podatocite za brojot na delovnite subjekti spored vidot i sektorite na dejnost i spored podatocite za vrabotenosta vo op{tinata.

3.2.1 Ekonomskata struktura na op{tina Struga, spored sektorite na dejnosti e pretstavena vo slednava tabela: Vo % DELOVNI SUBJEKTI PO SEKTORI NA DEJNOST ZEMJODELSTVO, LOV I [UMARSTVO 2.60 86 VADEWE NA RUDI I KAMEN 0.18 6 PRERABOTUVA^KA INDUSTRIJA 10.50 347 SNABDUVAWE SO ELEKTRI^NA ENERGIJA, GAS I VODA GRADE@NI[TVO TRGOVIJA NA GOLEMO I MALO, POPRAVKA NA VOZILA I PREDMETI ZA LI^NA UPOTREBA I ZA DOMA]INSTVA RIBARSTVO HOTELI I RESTORANI SOOBRA]AJ, SKLADIRAWE I VRSKI FINANSISKO POSREDUVAWE AKTIVNOSTI VO VRSKA SO NEDVI@EN IMOT, IZNAJMNUVAWE I DELOVNI AKTIVNOSTI JAVNA UPRAVA I ODBRANA, ZADOL@ITELNA OBRAZOVANIE ZDRAVSTVO I SOCIJALNA RABOTA DRUGI KOMUNALNI, KULTURNI, OP[TI I LI^NI USLU@NI AKTIVNOSTI VKUPNO 3 376 1563 10 251 202 5 115 29 15 54 241 3303 0.09 11 48 0.30 7.60 6.11 0.15 3.48 0.87 0.45 1.63 7.40 100

19

da se zaklu~i spored brojot na kompaniite dominantna dejnost e trgovijata (so u~estvo od 48 %), 11%, 11 % , turizmot i 8%, drugite komunalni, kulturni, op{ti i li~ni uslu`ni aktivnosti so okolu 7 % i se ostanato so okolu 15% .

3.2.2 , Rabotnata sila (ekonomski aktivnoto naselenie koe go so~inuvaat vrabotenite i nevrabotenite) vo op{tinata iznesuva okolu 30%. Stapkata na nevrabotenost iznesuva 30,4%, a na vrabotenost 41,5%.

20

Stapkata na nevrabotenost spored registriraniot broj na nevraboteni iznesuva 41,1%, dodeka fakti~kata e 30, 4% a stapkata na vrabotenost iznesuva 23,9%.

n o 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60 353 177 1334 567 1295 556 1317 505 1187 462 1164 470 1013 374 805 286 568 168 247 27

9283 3592

9283 3592 4802 2062 300 0 0 148 0

1221

59 315

161 3

0 1

1051 242

1742 768

21

9283 3592 65 101 39 10 3 16 6 960 256

148

4301 1810

3747 1413

1 . 1 5 6 11 12 17 18 23 2 3 4 5 7 8 1895 596

9396 3613

228 78

820 302

861 334

807 320

591 225

1069 447

973 436

896 415

1256 460

22

9283

3170 6113

pogore navedenite pregledi za strukturata na nevrabotenosta mo`e da se izvedat slednive konstatacii; - , od (9283), 3592 (52%) 5691(61%). - , 20-24 - 1334 (14,37%), 30-34 - 1317(14,19%) 25-29 1295(13,95%) . - , 4802 (52%), 1742 (19%), 1221 (13%),. - , - 4301 (47%), 3747 (40%) 13% - , . 20% (1895) 8 , 14% (1256) 5-7 , 12% (1069) 2 . - , 34% 3170 , 66% 6113 ; - a na oto naselenie ( % 15 24 ) iznesuva 69, 1% i so toa op{tinata e pod republi~kiot prosek, kako i pod prosekot na celiot region (72, 5% i 75,4% respektivno). - , , (). - 6066 .

23

3.2.3 . ( 3000 ). , . . -. , ( 1000). , . .. . 90% . 90 , , (, ). 90 . . . - . , . 1945-1990 .

24

, - . , . , . T . . . . 7 . . 12 - . . . 3 . . . . , . . .

25

. , . , . 5 .

7000 : - na 4000 ; 1,5/h - na 1500 ha . - 1500 ha . . 414 , , , . i ovo{tarstvo . , 2005 : 735 22 10860 1500

Potencijalite na ovo{tarstvoto s . . 2005 195 300 . 13 ha 20 ha . 26

64 ha 30 ha . 2005 5336 21136 . . . 7933 ha . 1383 ha , 6550 ha. 3950 ha 3983 ha . , . 1.962160 m3, 38947 m3. .. 23787h, 21511h 90,5% , 2276h 9,5% . , 30,4 % , 69,9% . 100% . 33000340003 . : - 270003/. ( 200003/. 70003/. ); - 2600-30003/. ( I, II III ) .. : -Opis Vkupna povr{ina [ha] dr`avna sopstvenost [SE Karaorman 5159,40 4665,40 494,00 [SE Jablanica - ]afasan 7656,90 6923,90 733,00 [SE Jablanica 5292,90 4786,90 506,00 [SE Globo~ica 5677,80 5134,80 543,00 Vkupno

23787 21511 2276

27

- privatni {umi Vkupna povr{ina [ha] - visokosteblesti {umi niskosteblesti {umi Drvna masa [m3] od visokosteblesti {umi - od niskosteblesti {umi Godi{en prirast od visokosteblesti {umi - od niskosteblesti {umi 3541,00 1054,00 2487,00 7069,60 2943,00 4126,60 4737,20 1931,90 2805,30 4156,00 4156,00 19503,80 5928,90 13574,90

492765 258705 234060

749202 443355 305847

495873 328277 167596

224320 224320

1962160 1030337 931823

10818 5653 5165

15187 8423 6764

8841 3481 5360

4101 4101

38947 17557 21390

, (, ) . , . 30, . . , , , , , . . .

4 35000 ha. , , 28

. . .

Op{tina Struga kako turisti~ka destinacija raspolaga so afirmirani turisti~ki vrednosti koi pretstavuvaat zna~aen turisti~ki potencijal i ~ie aktivirawe treba da pretstavuva eden od imperativite za sevkupniot razvoj vo naredniot period. Najgolemi aduti na Op{tina Struga {to se odnesuva na turisti~kiot razvoj i silniot probiv na me|unarodniot turisti~ki pazar se: odli~nata geo-strategiska polo`ba i relativno dobro razvienata soobra}ajna infrastruktura, umereno-kontinentalnata i sredozemnomorskata klima so visok stepen na insolacija preku celata godina, isklu~itelen fond na flora i fauna so golem broj endemski formi, prostori so odli~no so~uvana prirodna sredina i zdrava hrana, bogatoto istorisko minato so ogromen broj arheolo{ki nao|ali{ta i kulturno-istoriski spomenici, planinski masivi so izvonredni uslovi za razvoj na zimskite sportovi, silno izrazenata tradicija vo domenot na gostoprimstvoto i folklorot i tn. . - .

29

- , . , , , , . : 560 ; 216 ; 1135 ; 130 ; 140 ; 135 ; 230 ; 70 ; 70 ; 70 , 110 ; Hotel " Pla`a" - 64 legla, Hotel "Izgrev" - 578 legla, Hotel "Gorna Belica" - 50 legla, Odmorali{te za deca "Majski cvet" - 600 legla, Hotel Solferino (Crven Krst na grad Skopje) 91 leglo, Avtokamp "AS" - 1.600 legla, Avtokamp "Livadi{te" - 1.200 legla, Avtokamp "Treska" - 350 legla. (ima promeni vo brojki .) , , ( ) . : 578 ; 130 ; 64 ; 1135 . .

. 1970 1980 1991 1995

828 70 728 50 148 3000 8460 2414 3619 2425 12231 6187 16298

,

30

: , , , . .

, , , , 2001 . , . 2001. , 5 , () , .

. 1968 1978 1988 1995 9 122 61 313 103 160 61 042 809 8 426 12 287 / 85 915 236 605 567 683 324 858 2 838 19 080 63 609 /

Turisti~ka ponuda vo Op{tina Struga mora da inkorporira potpolno nov kvalitet koj }e bide rezultat na sledeweto na dvi`ewata na me|unarodniot turisti~ki pazar, prifa}aweto na pozitivnite iskustva od razvienite turisti~ki destinacii i ramnote`en razvoj na ekonomskite, ekolo{kite i infrastrukturnite elementi. Pred s, neophodno e zbogatuvawe na postoe~kata ponuda so novi proizvodi i uslugi, zgolemuvawe na udobnosta i celosna modernizacija na postoe~kite smestuva~ki kapaciteti, temelna transformacija na sistemite na upravuvawe, tehni~ko-tehnolo{ko dopremuvawe, funkcionalno, sodr`ajno i urbanisti~ko oblikuvawe na atraktivnite elementi vo prostorot. Sepak, imaj}i gi predvid komparativnite prednosti i privle~nata mo} na na{ite prirodni ubavini i antropogeni atraktivnosti, mo`eme da o~ekuvame stru{kiot turisti~ki proizvod, prilagoden kon specifi~nata turisti~ka pobaruva~ka i celno naso~en kon odnapred opredeleni segmenti na turisti~kiot pazar, kone~no da po~ne da dobiva svoja sopstvena fizionomija i imix. 31

- . , . ( , , ), , , , 2006 .

3.3 3.3.1 , . - - . , . . . - . , . - . , , ( ). .

32

3.3.2 22.000 520 2. 30%, 70%. . 110/35(20)/10V, 35/10V. , , , .. . , . , . , , . e 110/35(20)/10kV, 240VA, , -. 110V- , 110V- - 1502 7,2 . 282, 158,44VA. 492 . 97 .

33

. . 1961-1965 . , , 30 .

3.3.3 , . 120.000. 2.2103. 1 569 212 3 413 296 3 , 1 155 916 3 . . . . .

3.3.4

34

. 14 . . 40 0003 . 941 566 3 . . 1.268.553 3. 872 950 3 55,6% 297 562 3 , 575 389 3 .

3.3.5 . . .

3.3.6 14.485 3,5 . 96.5% , . . 2000-2005. . . 1991-2000.

35

, .

3.4 3.4.1 (,,). , . 811 . . 36

: - 1 () - 11 () 24 1 () : , ,,,, - . 100 - 2 - 1 , . 20 % . 2005/2006 8076 ,2700 120 . 1998 , 1998 10 000 . . : , ,,.

3.4.2 o i socijalna gri`ao 4 ( , , ). 12 ; 2 ; 15 ; 16 . 67.700 , 31.044 , 14 .

37

2007 .. , . - ( ) - , , . 8 . : ; ; ; , , ; ; ; ; ; . 142. 12 . . : - (, , , , ); - - ( -) , . - ( 14 18 .) - . - - Primateli na pari~na i drug vid pomo{ po razni osnovi vo 2005 1449

38

-

59 336 859 6 3 525 /1186 252

: , . 2005 60. 130 . . 2006. ( , ) . . . , , . : , , . . , : , . . - . - . , , 39

- .

3.4.3 aA - . . , . , O . ., .. . . , . , , ,,, , , . . , , - . 25-29 . 1961 100 . : (), , Kenge jeho, , . 40

. , , , , , . .

3.4.4 : , , , -, , , , -, , , , . , 121 , . . / . , - , . 200.0002 , , 3 2 . .. , .

3.4.5 : - 12 ; - 7; , , -15; ,- 6; - 6 ; -4; -2; - 2; -15. 69 , : , . .

41

- , , , . ( ). , a , , .

3.4.6 , 4 ( , , ) .

42

3.5 . , . , : , , , , , , , . . , . . , , .

3.6 (. ). .

43

21 . - - ., . .. .

3.7 , , , , , . . :

. : o , ; o 20 ; ; o ; o ; o , ; o , . . .

.

44

: ( )

45

46

. , 12 1 , 31 . , . . Buxet na Op{tina Struga za 2006 godina:

PLATI, NAEMNINI I NADOMESTOCI ZA VRABOTENITE REZERVI I NEDEFINIRANI RASHODI STOKI I USLUGI TEKOVNI TRANSFERI DO EDINICITE NA LOKALNATA SAMOUPRAVA SUBVENCII I TRANSFERI SOCIJALNI BENEFICII KAPITALNI RASHODI

411.034.841 173.784.000 7.695.000 150.700.000 78.855.841

% 42.27 1.87 36.66 19.18

411.034.84140.038.190 9.74

556.000 194.535.651 1.300.000 23.600.000 200.000 150.805.000

0.13 47.32 0.52 5.74 0.04 36.51

47

4

SWOT

48

/ 7 , 200 3 ( - ) 12 40 , 60

( ) 80% - , , ,

( )

-

- , , , , , - 2 1 - , , . - , , ,

- , , ( ) , , , ( ) / /

, , , , ,

,

( ) - ( ) ,

, ( )- - , , , .

- , , - ( , )

(, , - , ) , ,

l -

(, ,)

, , . , , , ( )

INFRASTRUKTURA Vizija Strategiski celi Preku podobren urbanisti~ki plan i procesi na upravuvawe, Struga }e ima infrastruktura soodvetna za raznovidna, ambiciozna i progresivna op{tina i }e bide vo mo`nost da podr`i odr`liv razvoj so {iroka osnova. S1. Modernizirano urbanisti~ko planirawe sposobno da zadovoli zgolemuva~ki potrebi na sofisticirana i progresivna stru{ka zaednica.

Razvojni celi D1. Sistemot na urbanisti~ko planirawe e zasilen, zasnovan vrz najdobra nacionalna i me|unarodna praksa i kapacitetot na ~ove~ki resursi za podobruvawe na infrastrukturata i obezbeduvawe soodvetni uslugi e zgolemen.

Programi Pg. Program za modernizacija na urbano planirawe

Proekti Pr. Modernizacija na urbano planirawe, obu~uvawe i HR proekt za razvoj. Pr. Proekt za finalizirawe na urbanisti~ki plan: - Revizija na postoe~ki ruralni planovi - Revizija na postoe~ki Op{ti urbanisti~ki planovi i Detalni urbanisti~ki planovi - Urbanisti~ko planirawe na obalata Pr. Proekt za digitalizacija na urbano planirawe Pr. Proekt za struja, kanalizacija i druga infrastruktura ( cadastre). Pr. Razvoj na podobren monitoring sistemi i sistemi na procenka za urbanisti~ko planirawe.

1

S2.Podobreni privatni i javni infrastrukturni sistemi koi go zasiluvaat biznisot i razvojot na zaednicata vo op{tinata.

D1 Podobrena patna mre`a i transportni uslugi vo op{tinata.

Pg 1. Razvojna programa za pati{ta.

Pg. Programa za podobruvawe na transportot.

Pr. Prioriteten plan izraboten za podobruvawe na pati{ta i posledovatelna implementacija vo gradovite i selata vklu~uvaj}i: - plan za upravuvawe so soobra}aj vo Struga - Podobruvawe na signalizacijata - Uli~no osvetluvawe Pr. Pregled na transportni uslugi. Pr. Izraboteni planovi za podobruvawe na javni I privatni transportni uslugi I dodeluvawe resursi. Pr. Razvoj na biomasa I proekt za ispolnuvawe. Pr. Proekt {to promovira upotreba na son~eva energija vo op{tinata.

D. Poraznovidni I odr`livi energetski sistemi se razvivaat.

Pg. Programa za razvoj na obnovlivi izvori na enrgija.

2

Pr. FEASIBILITYStudija za upotreba na mali hidro centrali za struja. Pr. Fizibiliti studija za vospostavuvawe na sistem na centralno greewe vo Struga. D. Podobreno snabduvawe, funkcionalnost i kvalitet za sistemot za vodosnabduvawe kako i kanalizacija i sistemi za STORM WATERS vo gradovite i selata. Pg. Razvojna programa za voda. Pr. Podobruvawe / obnovuvawe na sistemot za vodosnabduvawe vo urbani i ruralni oblasti vklu~uvaj}i: - zavr{uvawe na rezevoarot za voda - Izgradba na mali brani - Zamenuvawe na aktiven karbon ( filter) - Zamenuvawe na cevki od azbest i cement vo gradovite i selata - Povrzuvawe na Frangovo i Kali{ta so centralen vodovod.

3

Pg. Razvojna programa za kanlizacija i higiena.

Pr. Proekt za zgolemuvawe na svesta za odgovorna upotreba na vodata i {tedewe naso~en kon u~ili{ta, doma}instva i biznisi. Pr. Podobruvae / obnovuvawe na kanalizacijata vo urbani i ruralni sredini vklu~uvaj}i: - Xxxxx sela - Xxxxx Pr. Postavuvawe na javni toaleti vo gradot i na obalata na ezeroto. Pr. Podobruvawe/Obnovuvawe na sistemot za otpadni vodi i funkcionalnosta vo urbani i ruralni sredini. Pr. Pregled i revizija na postoe~kite sistemi za upravuvawe so cvrst otpad. Pr. Proekt za razvoj na biznisi za povtorna upotreba i recikliriwe.

Pg. Razvojna programa za otpadni vodi.

D. Sistem za upravuvawe so Pg. Programa za cvrst otpad koj naglasuva upravuvawe so reciklirawe (minimum 10% cvrst otpad. od op{tinskiot otpad), namalena potro{uva~ka, I sigurno, ekolo{ko

4

otstranuvawe na neupoterbliv otpad.

Pr. Informativna kampawa za podigawe na svesta za minimizirawe na otpadot i reciklirawe. Pr. Razvoen proekt za upravuvawe so cvrst otpad.

D. Podobreni Pg. Ravojna telekominikaciski uslugi i programa za pristap vo ruralni i urbani komunikacii. oblasti.

D.Modernizirani komunikaciski sistemi na civilna odbrana i povrzani resursi.

Pr. Proekt za obezbeduvawe na podobar informativen sistem i Internet pristap vo javni pretpijatija, lokalna samouprava, biznisi, u~ili{ta i doma}instva. Pr. Analiza na tekovniot Pg. Razvojna sistem i procenka na programa za civilna odbrana. potrebite za moderen sistem. Pr. U~estvo vo vrvni nacionalni komunikaciski sitemi za civilna odbrana. Pr. Planirawe i implementacija na sekundarna ( na op{tinsko nivo) infrastruktura i drugi resursi.

5

Pr. Razvoen proekt za ~ove~ki resursi, oprema i organizacija.

6

OD@LIV OP[TESTVENO-EKONOMSKI RAZVOJ Vizija Strategiski celi Razvojni celi Do 2011 Struga poka`uva silno ekonomsko oporavuvawe i `ivost i se smeta za op{tina so zasileno i odr`livo pretpriema{tvo podr`ano so efektivno rabotewe na javni i privatni razvojni uslugi. S. Razviena mre`a za institucionalna podr{ka e funkcionalna obezbeduvaj}i efektivni, odgovorni iprofesionalni biznisi i razvojni uslugi vo zaednicata. D. Op{tinskata administracija mo`e da obezbedi kvalitetni uslugi za podr{ka na biznisite za ovozmo`uvawe na ekonomski razvoj i vrabotuvawe.

Programi Pg. Programa za vospostavuvawe na slu`bi za podr{ka na biznisi vo op{tinskata administracija.

Proekti Pr. Vospostavuvawe na Edinica za podr{ka na biznisot vo sklop na op{trinskata administracija za da se obezbedat site relevantni uslugi na edno mesto. Pr. Obu~uvawe na persona lot za podr{ka na biznisot za planirawe i izvr{uvawe na biznis uslugi. Pr. Sozdavawe na baza na podatoci za delovni aktivnosti vo op{tinskata administracija. Pr. Razvoj na Biznis Park / Biznis inkubatorsko mesto, objekti i uslugi.

Pg. Op{tinska programa za nefinansiska podr{ka za razvoj na MSP.

Pr.Sozdavawe na sovetni~ki paketi i alatki za nefinansiska podr{ka na razvojot na pretpriema{tvo.

7

D. Transformacija na Pg. Programa za Agencijata za lokalen vospostavuvawe razvoj (ALR) vo op{tinski na RDC Centar za regionalen razvoj (CRR) za promovirawe I upravuvawe so turizmot I drug odr`liv razvoj. Pg. Programa za razvoj na turizam.

Pr. Programa za razvoj na pretpriema~ki ve{tini e sozdadena vo partnerstvo so Agencijata za vrabotuvawe.. Pr. Proekt paket za vklu~uvawe na soodvetno opremuvawe ( HR, oprema, obuka za upravuvawe i razvoj vklu~uvaj}i lokalna, regionalna ime|ugrani~na sorabotka. Pr. Proekt za osnivawe i obu~uvawe na Turisti~ka asocijacija na Struga za da se razvije kapacitet za koordinirawe i obezbeduvawe na uslugi povrzani so razvojot na sektorot. Pr. Temelno istra`uvawe na karakteristikite na turizmot i obebzeduva~i na uslugi vo sektorot vo Struga.

8

Pr. Plan za razvoj na turizmot vo Struga i implementacija: - celosna strategija za razvoj so vklu~ena analiza na tro{oci I korist - razvoj na obalata, gradskata marina i drugi potencijali - nacionalna i me|unarodna promocija - obrazovanie i obu~uvawe Pg. Razvojna programa za Mre`a za podr{ka na biznisot vo Struga MPBS) Pr. Proekt za osnivawe na Mre`a za podr{ka na biznisot vo Struga ( javno i privatno ~lenstvo) vklu~uvaj}i obu~uvawe za planirawe i promovirawe na delovni priliki - vo op{tinata - vo sorabotka so soednite op{tini

9

Pg. Razvojna programa za Agri-hrana.

Pr. Proekt za osnivawe i obu~uvawe na Asocijacijata na proizvoditeli na agrihrana vo Struga ( vklu~uvaj}i ~lenstvo od postoe~kite subsektor asocijacii) za podobruvawe na kapicetot za obezbeduvawe na razvojni uslu`ni dejnosti i koordinacija za sektorot. Pr. Temelno istra`uvawe na karakteristikite na sektorot za agri-hranata vo Struga. Pr. Razvoen plan za agrihrana vo Struga - izraboten i implementiran od partneri akcioneri - fokus vrz nadgradba na silnite strani na lokalnata prehrambena industrija - vklu~uvawe na odr`liv razvoj na ribni resursi.

10

Pg. Razvojna programa za {umarstvo.

Pr. Proekt za podr{ka na podobreno upravuvawe so farmi i slu`bi za sovetuvawe na farmerski biznisi. Pr. Procenka na {umski resursi i nivnata upotreba vo op{tinata. Pr. Proekt za razvoj na {umski resursi vklu~uvaj}i: - baza na podatoci za {umski resursi - osnivawe i obu~uvawe na Asocijacija na odgleduva~i na {umi - Plan za investirawe i odr`liva upotreba na {umi - Podobrena regulativa i sproveduvawe na istata

Pg. Razvojna programa za alternativni preprijatija.

Pr. Proekt za pomo{ za razvoj na novi biznis idei vo netradicionalni sektori: - Plan za razvoj i implementacija Razvoj na nov biznis.

11

S. Struga go razviva svojot potencijal za da bide vo mo`nost da u~estvuva vo me|unarodni investicioni programi so cel da privle~e Direktni stranski investicii (DSI).

D. Me|ugrani~no investirawe i DSI se razvieni so cel da se postigne razvoj na biznisot i novi mo`noati za vrabotuvawe.

Pg. Programa za ravoj na me|ugrani~na sorabotka. (MS) Pg. Programa za privlekuvawe na DSI od Finska.

Pr. Proekt za razvoj na vrskata na MS so Albanija i Grcija.

Pr. Proekt za zajaknuvawe na postoe~kata Dvojna vrska i ovozmo`uvawe na DSI od Finska.

12

KVALITET NA @IVOTOT Vizija Strate{ki celi Kvalitetot na `ivotot vo Struga e podobren so pristap do podobreni uslu`ni sdejnosti, informacii i ustanovi za site gra|ani. S. Gra|anite se poaktivni i posposobni da u~estvuvaat vo razvojot na aspektite na kvalitetot na `ivotot vo op{tinata inejzinata okolina.

Razvojni celi D. Formirani se op{tinski i gra|anski grupi (NVO), zajaknati i povrzani vo forum so cel da im obezbedat kanal na gra|anite preku koj mo`e da doprinesat kon definirawe i postignuvawe na razvojni celi.

Programi Pg. Programa za osnivawe i razvivawe na zaednicata i volonterski grupi i zaedni~ki forum.

Proekti Pr. Izgradba na kapacitetite na grupite pretstavuvaj}i gi slednive interesi: `ivotna sredina; semejna i socijalna za{tita; sport i rekreacija; kulturno nasledstvo.

13

S. Op{tinskite umetni~ki, kulturni, sportski i informativni objekti se podobreni / renovirani i nivnata upotreba e pro{irena.

D. Podobruvawe na objektite i sozdavawe na programi koi }e go zajaknat razvojot na umetnosta, kulturata i sportot vo op{tina Struga.

Pg. Programa za razvoj na kulturata.

Pr. Procenka na razvojot na kulturata vo op{tinata i formulirawe na strategija za razvoj na kulturata so mo`nost za vklu~uvawe na slednive subproekti: Pr. Obu~uvawe za razvoj i promovirawe na kulturno nasledstvo. Pr. Rekonstrukcija na muzejot. Pr. Rekonstrukcija u dopolnuvawe na moderna multi-funkcionalna biblioteka. Pr. Izgradba na Mladinski centar. Pr. Osnivawe na teatar na gradot Struga. Pr. Razvoj na tradicionalnite kulturni nastani kako na~in za promovirawe na regionot.

14

Pg. Programa za razvoja na umetnost.

Pr. Razvoj, za{tita i obele`uvawe na arheolo{ki nao|ali{ta.

Pr. Planirawe i razvoj na umetnosta na Struga. Pr. Osnivawe na centarot za izrabotka, promocija i proda`ba na umetni~ki dela i rakotvorbi. Pr. Procenka na ulogata i potencijalot na sportot vo Struga: - Da se vklu~i sorabotka so sosedniot Ohrid. Pr. Plan za razvoj na sportski objekti i uslugi: - da se vklu~i sorabotka so sosedniot Ohrid. Pr. Zavr{uvawe na zatvoreni sportski Sali.

Pg. Programa za razvoj na sport.

15

Pr. Rekonstrukcija na otvoreni sportski tereni i objekti. Pr. Renovirawe na bazenot.

S. Zdravstvena usluga koja obezbeduva i sproveduva potrebna zdravstvena za{tita za gra|anite na Struga poefikasno i poefektivno.

D. Podobrena efikasnost pri upotreba na zdravstveni resursi i obezbeduvawe na podobra usluga.

Pg. Programa za evaluacija na Primarna i Sekundarna zdravstvena za{tita.

Pr. Inspekcija i revizija na tekovna zdravstvena za{tita. Pr.Procenka na efikasnosta i efektivnosta na obezbeduvawe na zdravstvena za{tita soodvetna na potrebite. Pr. Razvoj na ~ove~ki resursi i Reorganizirawe na obezbeduvawe na zdravstvena za{tita.

16

S. Sistemi na socijalna i civilna za{tita koi obezbeduvaat potrebna podr{ka na gra|anite na Struga poefikasno i poefektivno.

D. Podobrena upotreba i efektivnost na resursite na socijalna i civilna za{tita i podobrena usluga.

Pg. Programa za evaluacija I podobruvawe na socijalna za{tita.

Pr. Modernizacija na klu~ni zdravstveni objekti i uslugi: - Prva pomo{ i usluga 911 - Nabavka na moderni medicinski vozila I oprema - Novi objekti za primarna zdravstvena za{tita. Pr. Inspekcija I revizija na tekovna socijalna i civilna za{tita.

Pr. Procenka na efikasnosta i efektivnosta na socijalna i civilna za{tita soodvetna na potrebite. Pr. Razvoj na ~ove~ki i drugi resursi i reorganizacija na raboteweto na socijalna i civilna za{tita. Pr. Osnivawe na Dneven centar za narkozavisnici i alkoholi~ari.

17

Pr. Osnivawe na centar za postari lica. Pr. Osnivawe na centar za podr{ka na invalidi. Pg. Razvojna programa za mladi. Pr.Razvoja na @ivotni ve{tini na mladi, kako i kulturen i op{testven razvoj.

Pg. Razvojna programa za sovetni~ki grupi.

Pr. Procenka na postoe~kite sovetni~ki slu`bi i planovi za podobruvawe.

D. Podobren kapacitet za za{tita na gra|anite od prirodni i ~ove~ki zakani i katastrofi.

Pg. Programa za razvoj na slu`bi za za{tita i spasuvawe.

Pr. Modernizacija na objekti, oprema, vozila, baza na podatoci, ~ove~ki resursi na protivpo`arna brigada. Pr. Osnivawe na profesionalna ezerska slu`ba za spasuvawe. Pr. Formirawe na volonterski grupi za za{tita i spasuvawe.

18

Pr. Informativna kampawa za gra|anite za samoza{tita. D. Podobrena sorabotka i komunikacii e vospostavena pome|u onie {to obezbeduvaat zdravstvena i socijalna za{tita I civilna za{tita vo polza na gra|anite. Pg. Programa za povrzuvawe i sorabotka pome|u obezbeduva~i na socijalna, zdravstvena i civilna za{tita. Pr. Planirawe na podobreno povrzuvawe i sorabotka pome|u obezbeduva~i na socijalna, zdravstvena i civilna za{tita.

Pr. Obu~uvawe za davawe uslugi.

Pr. Implementacija na planot za povrzuvawe i sorabotka. S. Kapacitet za razbirawe na potrebata za za{tita i zajaknuvawe na prirodna i grade`na sredina e zgolemen. D. Podobrena prirodna sredina za site da u`ivaat vo nea. Pg. Programa za dobro upravuvawe so `ivotna sredina. Pr. Evaluacija na sostojbata na `ivotna sredina i predlozi kako da se podobrat: - Ezera, reki, re~ni tokovi, {umi, oblasti so `ivotinski i rastitelen svet

19

Pr. Obrazovanie za za{tita na `ivotna sredina vo u~ili{tata. Pr. Proekt za vklu~uvawe na gri`a za i za{tita na `ivotna sredina vo site razvojni programi. D. Gradovite i selata vo op{tinata gi podobruvaat svoite ulici, plo{tadi, kejovi, parkovi i drugi karakteristiki. Pg. Programa za podobruvawe na grade`no i prirodno nasledstvo vo gradot Struga i drugi gradovi i sela. Pr. Podobruvawe i razubavuvawe na centralnoto gradsko podra~je na Struga ( plo{tad I glavni ulici); zavr{uvawe na zakrpuvawe na ulicite vo gradot; unapreduvawe na kejot, obalata, stazi za tr~awe i {etawe; unapreduvawe na parkovite i oblasti za rekreacija. Pr. Planovi izraboteni za razubavuvawe na okolnite gradovi iI sela za razvojot na turizmot.

20

Pg. Programa za Pr.Proekt za podigawe na zajaknuvawe na svesta vo ruralni zaednici ruralni sredini. za gri`ata i upravuvawe so `ivotna sredina. Pr. Razubavuvawe i ~istewe na divi ( nezakonski) deponii.

21

OBRAZOVANIE I OBU^UVAWE Vizija Strate{ki celi Do 2011 obrazovnata dejnost vo Struga }e bide prilagodena na raznovidnite potrebi na modernizirana zaednica vo razvoj. S. Edukativni dejnosti koi se poraznovidni, fleksibilni i pristapni i koi poka`uvaat posilna I porelevantna povrzanost so biznisi i mo`nosti za vrabotuvawe vo op{tinata i po{irokiot region.

Razvojni celi D. Pogolem broj na onie koi go napu{tile u~ili{teto nao|aat rabota, razvivaat biznis / ili prodol`uvaat so treto stepeno obrazovanie od porano.

Programi Pg. Programa za podobruvawe na obrazovanieto.

Proekti Pr. Evaluacija na obrazovni resursi, uslugi partnerstvo so delovni lu|e op{tinski funkcioneri. Pr. Vospostavuvawe na Sovetni~ka grupa za obrazovanie ( koordinirana od Op{tinata) i obu~ena za davawe obrazovni uslugi vo op{tinata. Pr. Proekt za Podobra vklu~enost na roditelite vo u~ili{tata. Pr. Proekt za profesionalna orientacija i obu~uvawe vklu~uvaj}i prakti~na obuka na sovetnici i maturanti vo odredeni relevantni ve{tini. Pr. Obrazovanie na vozrasni i kurs za obuka povrzani so nacionalni inicijativi: - pretpriema{tvo

22

-

drugi

Pr. Proekt/kursevi za napredna obuka na nastavnici i osve`uvawe za podobruvawe na metodite i relevantnost. Pr. Proekt za podobruvawe na u~ili{ni zgradi i infrastruktura.

Pr. Proekt za opremuvawe na u~ili{ta podorbuvawe na obemot i kvalitetot na u~ili{na oprema.

S. D. Zgolemeno u~estvo na Marginalizirani marginalizirani i ranlivi i ranlivi grupi grupi vo op{testvoto. imaat pristap kon podobreni uslu`ni dejnosti i sistemi koi ovozmo`uvaat podobra involviranost vo

Pg. Program za razvoj na glasot na marginalizirani i ranlivi.

Pr. Procenka na sostojbata na marginalizirani grupi vo Struga. Pr. Plan za podobreno pretstavuvawe i involviranost na marginalizirani i ranlivi grupi vo ravojot na op{tinata:

23

donesuvaweto odluki i razvojot vo zaednicata.

-

invalidi etni~ki malcinstva nevraboteni dolgo vreme onie vo te{ka siroma{tija `eni drugi

24