strategija uvajanja elektronskega poslovanja v … · elektronsko poslovanje, lokalne skupnosti,...

Lex localis, letnik I, številka 2, leto 2003, stran 109 - 130

109

STRATEGIJA UVAJANJA ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA V LOKALNE SKUPNOSTI

UDK 352:004.738.5 Milan Ojsteršek1 doktor računalništva Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko mag. Rado Lipovec magister znanosti Mestna občina Koper Marjan Marušič magister znanosti 3-PORT Koper Sašo Novakovič magister znanosti IPMIT Boris Vuga 3-PORT Koper Roman Tomažič 3-PORT Koper Povzetek Uvajanje elektronskega poslovanja v lokalne skupnosti je ena od prioritetnih nalog države. V članku je predstavljen povzetek Strategije uvajanja elektronskega poslovanja v lokalne skupnosti, ki je nastala kot rezultat projekta, izbranega na javnem razpisu Ministrstva za informacijsko družbo. V okviru tega projekta so nastali izdelki, ki analizirajo obstoječe stanje informatizacije občin, poslovne in tehnološke zahteve ter predlagajo projekte na področju elektronskega poslovanja z občani, s pravnimi osebami, z državno upravo in znotraj občinskih uprav. Celotno gradivo je objavljeno na spletnih straneh Ministrstva za informacijsko družbo (http://www.gov.si/mid). STRATEGY OF INTRODUCING ELECTRONIC COMMERCE INTO LOCAL COMMUNITIES Summary Introduction of e-services into local public administration is one of high priority tasks of

STRATEGIE DER EINFÜHRUNG DER INFORMATIONSTECHNOLOGIE IN DEN GEMEINDEN Zusammenfassung Eine der vordringlichsten Aufgaben des Staates ist die Einführung der

1 Docent, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru.

M. Ojsteršek et al: Strategija uvajanja elektronskega poslovanja v lokalne skupnosti

110

the Slovenian Government. The paper presents a summary of the Strategy of Introducing Electronic Commerce into Local Communities, which is the result of a project that has been selected through public tender of the Ministry for Information Society. Some products have been made within the framework of this project. They analyse the present situation in the sphere of municipality informatization; they assess business and technological requirements and they suggest some projects in providing electronic commerce services for local residents, legal persons, state administration and for meeting the needs within municipal governments. The entire material is published on the web pages of the Ministry for Information Society, http://www.gov.si/mid.

Informationstechnologie in den Gemeinden. Im Beitrag ist die Zusammenfassung der "Strategie der Einführung der Informationstechnologie in den Gemeinden" dargestellt, die als Resultat des bei öffentlicher Ausschreibung des Ministeriums für Informationsgesellschaft ausgewählten Projekts entstand. Im Rahmen dieses Projekts entstanden Elaborate, in denen der vorhandene Zustand der Informatisierung der Gemeinden sowie die geschäfts- und technologiebezogenen Forderungen analysiert und Projekte auf dem Gebiet der Kommunikation mit den Bürgern, juristischen Personen, der Staatsverwaltung und innerhalb der Gemeindeverwaltungen vorgeschlagen werden. Das gesamte Material ist auf den Webseiten des Ministeriums für Informationsgesellschaft veröffentlicht (http://www.gov.si/mid).

Klju čne besede Elektronsko poslovanje, lokalne skupnosti, strateški načrt. Keywords Elecronic commerce, local communities, strategic plan. Schlüsselworte Elektronische Kommunikation, Gemeinden, Strategie.


111

1 Uvod Slovenske občine so trenutno na različni stopnji informatizacije. Ta razvitost je odvisna od višine proračuna, ki ga posamezna občina namenja za informatizacijo od kadrov, ki planirajo in izvajajo razvoj na tem področju, in od tega, kako dolgo že občina obstaja. Občine, ki so nastale pred osamosvojitvijo Slovenije, imajo dobro definiran organizacijski sistem, ki so ga za svoje potrebe do določene mere tudi informacijsko podprle. Občine, ki so nastale po osamosvojitvi Slovenije, so si v teh letih komaj postavile svoj organizacijski sistem (sprejele ustrezne občinske odloke, vzpostavile delovanje občinske uprave, javnih služb ali režijskih obratov), niso pa še zmogle vzpostaviti ustreznega informacijskega sistema. Te občine so si v večini primerov kupile ustrezno računalniško opremo za potrebe njihovih zaposlenih ter program za vodenje financ in obračun plač, ostalih področij delovanja občinske uprave pa nimajo informacijsko podprtih. Državna uprava je leta 2001 sprejela strateški načrt e-poslovanja državne uprave od leta 2001 do 2004 (Strategija RS 2001), (Akcijski 2002) in ga uresničuje s projekti iz sklopa »E-uprava« (http://e-gov.gov.si/e-uprava/index.html). Slovenija v okviru te strategije sledi ciljem, ki so si jih postavile kandidatke za članstvo v Evropski uniji v strategiji eEurope+ (eEurope+ 2001). Ti cilji so pospeševanje ponudbe telekomunikacijskih storitev po dostopnih cenah za vse, prevzemanje in izvajanje pravnega reda za področje informacijske družbe, zagotavljanje varnosti elektronskega poslovanja, vlaganje v ljudi in znanje in spodbujanje rabe interneta na različnih področjih (e-državna in lokalna uprava, zdravstvo, e-poslovanje, e-vsebine…). Ministrstvo za informacijsko družbo je v začetku tega leta predstavilo enotno Strategijo RS v informacijski družbi (Strategija RS 2003), v kateri so podrobno definirali cilje, ki bi jih naj Slovenija dosegla v naslednjih letih. Ker lokalne skupnosti niso imele izdelane enotne strategije na področju svoje informatizacije, je Ministrstvo za informacijsko družbo konec aprila 2002 objavilo razpis za izdelavo strateškega načrta na področju uvajanja elektronskega poslovanja v občinah. Na razpisu je bila izbrana Mestna občina Koper v imenu Skupnosti občin Slovenije s podizvajalci (3PORT, IPMIT in Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru). H kvaliteti izdelka je bistveno pripomoglo odlično sodelovanje z Ministrstvom za informacijsko družbo, Uradom za lokalno samoupravo Ministrstva za notranje zadeve in Skupnostjo občin Slovenije ter z vzporedno svetovalno vlogo švedskega partnerja SALA (Swedish Association of Local Authorities) v projektu Ministrstva za informacijsko družbo Phare Twinning: eGovernment in the Service of the Slovene/European Citizens and Enterprises. Posebej bi se želeli zahvaliti še sodelavcem naročnika mag. Bojanu Stanoniku in Marku Hrenu z Ministrstva za informacijsko družbo in sodelavcem v projektni skupini: Marku Hrovatu iz Urada za lokalno samoupravo Ministrstva za notranje zadeve, Zalki Jereb iz Mestne občine Nova Gorica; Tomažu Koprivcu iz Občine Laško, Ediju Kozelu iz Mestne občine Ptuj, Hansu Lindgrenu iz SALA IDA AB, Sandiju Marzidošku iz Mestne občine Celje; Antonu Obrehtu iz Občine Hoče-Slivnica, Jorgu K. Petroviču iz Občine Trzin, Elisabet Rosengren iz SALA IDA AB, Stašku Vešligaju iz Mestne občine Maribor in Miranu Zrimcu iz Mestne občine Ljubljana.


112

Strategija ugotavlja, da je na področju e-poslovanja potrebno povezati državno upravo in lokalno upravo in da je nujen skupni razvoj. Strateški načrt predlaga rešitve na področju elektronskega poslovanja znotraj občinskih uprav, elektronskega poslovanja z državno in ostalo javno upravo, elektronskega poslovanja z občani in elektronskega poslovanja s pravnimi osebami. V okviru projekta smo določili nabor možnih e-storitev in predlagali izvedbene projekte. Na podlagi analize obstoječega stanja smo evidentirali morebitne najnujnejše posodobitve upravno-administrativnih postopkov ter njihov prehod na e-storitve, predlagali posodobitve tehnološke infrastrukture, programske, strojne in komunikacijske opreme, opredelili načine dostopa in povezovanja zbirk podatkov, predlagali priporočila za obliko in enotno vsebino predstavitev e-storitev na spletu in ocenili potrebne finančne, časovne in človeške vire za izvedbo strategije. Predlagane rešitve so komplementarne z rešitvami na ravni državne uprave oziroma s projekti, ki so še v fazi načrtovanja (upoštevanje standardov, IK (informacijsko komunikacijske) infrastrukture, metodologij in strategij, ki so v pristojnosti Centra Vlade RS za informatiko, Ministrstva za informacijsko družbo oziroma drugih resornih ministrstev in služb). Strateški načrt bo služil občinam za pripravo njihovih načrtov informatizacije, ki bodo usklajeni z načrti informatizacije državne uprave. Ministrstvo za informacijsko družbo pa bo lahko s pomočjo tega načrta razpisalo in delno sofinanciralo skupne projekte, ki jih je potrebno izvesti za učinkovito informatizacijo občin. Poudariti je potrebno, da bo zelo pomembno, kako bodo znale predvsem manjše in srednje velike občine vključevati svoje značilnosti in posebnosti ter potrebe in želje prebivalcev, ki na tem področju prebivajo. Pri projektih bo potrebno sodelovanje več različnih strokovnjakov z različnimi znanji in izkušnjami, od specialistov do oseb, ki bodo v pomoč predvsem pri operativnih zadevah. Pomembno je tudi, da bodo sodelujoče osebe pripravljene izmenjevati izkušnje. Z upoštevanjem navedenega bo povezovanje med občinami enostavnejše, enostavneje bo pridobivanje podatkov državne uprave, možna bodo skupna vlaganja v informacijsko tehnologijo, elektronske storitve bodo hitreje zaživele in, kar je najpomembnejše, občani in zaposleni na občinah bodo zadovoljnejši. V tem članku predstavljamo ključne poudarke strategije, ki jo bodo občine lahko uporabile za pripravo svojih načrtov informatizacije in jih uskladile z načrti informatizacije državne uprave. Gre za prvi krovni strateški dokument na področju informatike v lokalnih skupnostih. Strategija nudi kakovostno priporočilo ter vodilo za nadaljnji razvoj informatike v vsaki slovenski občini. Ministrstvo za informacijsko družbo bo lahko s pomočjo te strategije razpisalo in delno sofinanciralo skupne projekte, ki jih je potrebno izvesti za učinkovito informatizacijo občin. Strategija obsega 360 strani in je objavljena v poročilu, ki je dosegljivo na spletnih straneh Ministrstva za informacijsko družbo. 2. Aktivnosti, ki smo jih izvedli v okviru projekta V okviru strateškega načrta smo izvedli naslednje aktivnosti: a) Analiza obstoječega stanja informatizacije občin je zajemala analizo strateških elementov, analizo institucionalnega vidika e-občin in analizo obstoječega stanja informacijske in komunikacijske infrastrukture. Na podlagi izpolnjenih anket 32 občin in


113

intervjujev, ki smo jih opravili v sedmih vzorčnih občinah, smo izluščili vizijo, cilje, probleme in kritične dejavnike uspeha izvedbe strategije. Pripravili smo tudi pregled formalnopravnih osnov, na katerih delujejo lokalne skupnosti. Iz analize obstoječega stanja smo povzeli opis stanja na področju obstoječih občinskih informacijskih sistemov, podatkovne infrastrukture, telekomunikacijske infrastrukture, strojne opreme, sistemske in uporabniške programske opreme, informacijske pismenosti zaposlenih na občinah, varnosti občinskih računalniških sistemov in uporabe interneta. Po analizi obstoječega stanja smo pripravili tudi pregled projektov, ki jih izvaja javna uprava in neposredno ali posredno vplivajo na projekte, ki smo jih predlagali v našem strateškem načrtu. b) Opis storitev e-občin: Predstavili smo, katere elektronske storitve lahko ponudijo občine državljanom (fizičnim osebam), gospodarstvu (pravnim osebam), drugim občinam in javni upravi. Te storitve pomenijo alternativo klasičnemu reševanju zadev, omogočajo pa, da stranka izvede transakcijo po elektronski poti prek različnih elektronskih medijev (interneta, »e-kioskov«, »teletočk«, mobilnih telefonov, dlančnikov) z izpolnitvijo elektronsko podpisanega obrazca in elektronskim plačilom upravne takse ter pošiljanjem podatkov na ustrezne elektronske naslove organov lokalne skupnosti in organov državne uprave. Z njihovo pomočjo lahko občani in pravne osebe elektronsko oddajajo različne vloge, posredujejo svoje predloge, pobude, vprašanja in mnenja. Te storitve bodo omogočile tudi večjo transparentnost delovanja lokalne samouprave, saj bodo lahko občani in pravne osebe dobili boljši vpogled v proračun občine, elektronski prostorski plan, razpise, cene komunalnih storitev in ostale občinske publikacije. c) Opredelitev poslovnih zahtev: Tehnično stran projekta predstavljajo predvsem: globalni modeli e-poslovanja občin, model delovnih področij in funkcij, globalni podatkovni model in globalni postopkovni model. Model delovnih področij in funkcij kaže pregled današnjega stanja. Vsebuje seznam občinskih delovnih področij, funkcionalno dekompozicijo posameznih področij, izhode posameznih funkcionalnih področij in opis institucij, s katerimi občina komunicira, ter skupine podatkov, ki si jih s temi inštitucijami izmenjuje. Globalni podatkovni model občine je predstavljen z globalnim podatkovnim diagramom in s seznamom posameznih entitet. Globalni postopkovni model pa v tabelarični obliki podaja seznam postopkov, ki so povezani z vlogami občanov ali pravnih oseb. Na koncu poglavja je povzet še globalni pogled na elektronsko poslovanje občine z vidika portalov in globalne zahteve za vse segmente informacijske podpore za elektronsko poslovanje občin. d) Določitev infrastrukture za e-poslovanje občin: Uvajanje e-poslovanja v občine zahteva usklajeno delovanje in enoten pristop na organizacijskem in na informacijskem področju. Navedli smo tehnološke zahteve in priporočila za izvedbo podatkovne infrastrukture in informacijskih sistemov, predlagali priporočila glede nabave strojne opreme, sistemske in uporabniške programske opreme ter kaj naj občine naredijo na področju izboljšanja varnostne politike. V okviru te aktivnosti smo predlagali način prehoda občin na uporabo odprte kode in določili lastnosti enotnega portala, ki bi ga morale vzpostaviti e-občine in preko katerega bodo dostopne elektronske storitve za občane in pravne osebe. Priporočili smo tudi, da se manjše občine povežejo z večjo občino v svoji regiji in skupaj z njo ustanovijo informacijski center, ki bo imel nalogo zagotavljati ustrezno ITK infrastrukturo za vse občine. Za takšne informacijske centre smo definirali


114

njihove glavne naloge, profile in izobrazbo kadrov, ki jih potrebujejo za učinkovito delovanje in katere evidence naj vodijo. e) Planiranje projektov, ki bodo omogočili elektronsko poslovanje občin: Plan sestavljajo terminsko in po sredstvih opredeljene aktivnosti, ki jih je potrebno izvesti za uresničitev strateškega načrta. V okviru te aktivnosti smo definirali seznam in kratek opis projektov, določili terminski plan izvedbe in uvajanja projektov glede na prioritete, določili potreben napor in sredstva za izvedbo posameznih projektov, opisali organizacijske, tehnične, metodološke in formalne pogoje za izvajanje in uvajanje projektov informatizacije občin, definirali konkretna priporočila občinam za izvedbo projektov, navedli seznam indikatorjev za spremljanje uspešnosti njihovega izvajanja, določili okvirne metode merjenja uspešnosti izvedbe projektov ter opisali način zagotavljanja kakovosti pri izvajanju teh projektov. 3. Analiza obstoječega informacijskega sistema Analizo obstoječega stanja informatizacije občin smo izvedli z anketo za vse občine in z intervjuji ter podrobno analizo dokumentacije za sedem izbranih vzorčnih občin: MO Maribor, MO Koper, Občina Cerknica, Občina Laško, Občina Trzin, Občina Hoče–Slivnica in Občina Dobrovnik. Anketo smo poslali vsem slovenskim občinam. Izpolnjene ankete je vrnilo 32 občin. Nekatere so se zelo potrudile pri izpolnjevanju anket, druge nekoliko manj. Pri analizi anket smo občine razdelili glede na število prebivalcev, in sicer v majhne občine (do 5000 prebivalcev), srednje (do 15000 prebivalcev) in velike občine (nad 15000 prebivalcev). Občine smo delili tudi po tem, če imajo upravno enoto in ali je nimajo. Posebej smo analizirali tudi informatizacijo mestnih občin. Glede na obstoječe kriterije smo ugotovili, kakšna je stopnja informatizacije (informacijskih sistemov, strojne opreme, podatkovne infrastrukture, računalniške pismenosti zaposlenih, varnosti računalniških sistemov, kakovost kadra, ki skrbi za informatiko), delež proračuna, ki je namenjen za informatizacijo, kakšni so njihovi cilji, kakšne so njihove prioritete pri izvajanju informatizacije in s katerimi težavami se srečujejo (opisovali so tako organizacijske kot tudi informacijske probleme). Iz analize anket smo ugotovili, da občine namenjajo relativno majhen delež proračuna za svojo informatizacijo. V povprečju namenjajo majhne občine 0,49 % proračuna, srednje 0,40 % proračuna in večje občine 0,59% svojega proračuna. Na stopnjo informatizacije vpliva tudi naklonjenost župana, direktorja občinske uprave ter občinskega sveta informatizaciji. Eden izmed namenov strateškega plana je tudi, da ta dejavnik čim bolj zmanjšamo s priporočili, ki bodo pomagala tem organom, da se bodo pravilno odločali, ko bodo sprejemali proračun za to področje. Na stopnjo informatizacije pomembno vplivajo tudi kadri, ki vzpostavljajo informacijsko in komunikacijsko infrastrukturo v občinah. Pri analizi zahtev smo ugotovili glavne organizacijske in informacijske probleme, ki nastopajo v občinah in jih je potrebno rešiti, če hočemo učinkovito informatizirati lokalno upravo. Najbolj pereče je, da:


115

• občine nimajo neposrednega elektronskega dostopa do ključnih državnih zbirk podatkov (zemljiška knjiga, zemljiški kataster, druge podatkovne zbirke Geodetske uprave RS, Centralni register prebivalstva, davčni register...),

• so podatki v javnopravnih in občinskih evidencah neskladni oziroma se podvajajo in da so te evidence med seboj nepovezane,

• se pri pripravi, izdajanju in sprejemanju aktov na državni ravni posveča premalo pozornosti operativnemu izvajanju aktov in virom, ki so potrebni za njihovo izvajanje,

• se nesistematično razvijajo posamezna področja dela na državni in občinski ravni (še vedno prevladujejo parcialne rešitve, tako organizacijske, normativne kot informacijske, kar vodi v podvajanje rešitev in neoptimalnega izkoriščanja virov,

• uporabniki ne ločijo med pristojnostmi občine in upravne enote; tovrstno nepoznavanje privede do nezadovoljstva tako na strani občanov, ki ne vedo, na koga se obrniti, kakor tudi na strani zaposlenih na občini, ki so deležni kritik, ki se ne nanašajo neposredno na njih,

• večina občin nima definirane varnostne politike, • večina področij delovanja občinske uprave ni v zadostni meri informacijsko podprta (ni

zagotovljene transparentnosti delovanja občinske uprave in javnih služb ter drugih porabnikov proračuna),

• so zaposleni v občinskih upravah v večini primerov premalo usposobljeni za delo z računalniki, splošnonamenskimi aplikacijami (npr. programi iz zbirke MS Office) in specifično namenskimi programskimi rešitvami in da ni permanentnega usposabljanja zaposlenih v občinskih upravah na tem področju,

• je slovensko prebivalstvo premalo informacijsko in funkcionalno pismeno. 4. Opredelitev poslovnih zahtev občinske uprave Informacijska podpora poslovanju občinske uprave temelji na štirih segmentih: a) Informacijska infrastruktura - osnova za izvajanje vseh postopkov in pisarniškega poslovanja na občini ter razvoj namenskih aplikacij za podporo posameznih poslovnih funkcij - obsega skupno podatkovno bazo občinskih podatkov in delno repliciranih državnih evidenc (npr. zemljiški kataster), postopke in mehanizme za vzdrževanje teh podatkovnih zbirk in dostopov do zunanjih podatkov in javnopravnih evidenc v državni upravi ter računalniško strojno in programsko opremo. b) Enoten sistem vodenja postopkov in pisarniškega poslovanja – vodenje upravnih postopkov (Zakon o upravnem postopku) ter pravila pisarniškega poslovanja in zahteve pri reševanju upravnih in neupravnih zadev so enotne ne glede na vsebino dokumentov in na občinsko zakonodajo, ki mora biti upoštevana pri reševanju posameznih vlog in zahtevkov (Uredba o poslovanju organov javne uprave z dokumentarnim gradivom). c) Namenske aplikacije - specifična podpora posameznim področjem dela občinske uprave, da bi povečali učinkovitost in kvaliteto dela, ki naj upošteva skupno podatkovno infrastrukturo in se opira na enoten sistem vodenja postopkov.


116

OBČAN

UPRAVA POLITIKA

e-storitve e-demokracija

e-administracija

SLIKA 1: E-storitve, e-administracija,

d) Informacijska pisarna - naj z uporabo sodobnih tehnologij zagotavlja odpiranje občinskega informacijskega sistema navzven, naj bo usmerjena k uporabniku storitev, občanu. Pri uvajanju novih oblik poslovanja v javno upravo v službi občana je pomembna enakovredna podpora vseh treh elementov e-uprave. Poudarjena je usmerjenost v nove oblike demokracije (e-demokracije), ki občana/državljana (slika 1) vključuje v upravljanje kot sodelujočega partnerja in mu v postopkih nove e-uprave zagotavlja: • usmerjenost sistema k občanu in državljanu (odprava občanu nezaželenih birokratskih

postopkov), • transparentnost sistema (občanu je dana možnost sprotnega vpogleda in seznanjanja s

postopki, odločitvami in politiko, ki vplivajo nanj, na njegovo delo in na kakovost njegovega življenja),

• odprtost sistema (občanu je omogočena dvostranska komunikacija in vključevanje v vse faze demokratičnega postopka pripravljanja, obravnave in sprejemanja tistih odločitev, ki ga zadevajo).

5. Plan razvoja e-poslovanja občin Plan razvoja e-poslovanja izhaja tako iz vizije občin kot iz analize med projektom evidentiranih ključnih problemov. Zavedati se moramo, da na nacionalnem nivoju še nimamo javno sprejete enotne vizije e-uprave, ki bi poenoteno obsegala vse nivoje javne uprave, tako državne kot v lokalnih skupnostih, vključevala državljane in občane ter bila vpeta v skupni evropski prostor. Predlog take vizije je bil izoblikovan na delavnici Strategy Building Workshop pod vodstvom svetovalcev SALA IDA AB iz Švedske. Delavnica je potekala med 19. in 22. novembrom 2002 v Portorožu v okviru projekta PHARE projekta SI02/IB/EC/03/TL e-


117

Government in the Service to the Slovene/European Citizens and Enterprises, kot prispevek k projektu Strategija e-poslovanja v lokalnih skupnostih v Republiki Sloveniji (SEPLS-S). Na delavnici so sodelovali predstavniki občin (člani projektne skupine SEPLS-S), predstavnik Urada za lokalno samoupravo ter Centra vlade za informatiko. Definirali smo naslednjo vizijo: KLIK ZA STIK Z JAVNO UPRAVO ! S ciljem, da postanemo ena najbolj konkurenčnih, dinamičnih in na znanju temelječih skupnosti v Evropi, bomo s pomočjo sodobnih tehnologij in z vsestransko podporo demokratičnim procesom zagotavljali neprestan razvoj kakovosti življenja in gospodarstva. 6. Osnovne strateške usmeritve za uresničitev vizije Iz predhodno predstavljene vizije izhajajo štiri osnovne strateške usmeritve, ki so bile vodilne za pripravo plana razvoja v okviru Strategije uvajanja elektronskega poslovanja v lokalnih skupnostih: Prehod javne uprave iz izvajalca birokratskih administrativnih postopkov v ponudnika storitev Storitve e-uprave naj bodo za občane hitre, kvalitetne, prijazne in celovite. Novi postopki uprave naj bodo organizirani tako, da občan ne bo več servisiral posamezne faze izvedbe postopka, ampak bo uprava sama opravila vse potrebne aktivnosti in postopek v potrebnem roku zaključila. Potrebna je prenova obstoječih procesov v javni upravi, pri čemer je potrebno bolj upoštevati občana in njegove življenjske situacije. Uradi (občinska uprava, upravna enota, DURS, GURS…) naj ne delujejo izolirano le na svojih ozkih specifičnih področjih, za katera so trenutno odgovorni, temveč naj se med seboj horizontalno povezujejo in se posvetijo rešitvi uporabnikove storitve. 6.1 Osredotočenost k uporabniku in njegovim potrebam Podpiranje uporabniku prijaznih storitev, usmerjenih v reševanje njegovih potreb in zahtev, naj temelji na permanentnem razvoju storitev tako po vsebini kot po kvaliteti in implementiranih tehnoloških rešitvah. Zagotovljena naj bo visoka dostopnost storitev (fizična, časovna, krajevna, ekonomska, jezikovna, starostna, za invalidne osebe,…), prijaznost in enostavnost za uporabnika ter transparentnost in odprtost dela javne uprave. 6.2 Sodelovanje najširšega kroga uporabnikov v procesih odločanja Omogočiti in spodbujati je potrebno sodelovanje najširšega kroga uporabnikov kot partnerjev v vseh fazah priprave in odločanja pri soustvarjanju skupnih pogojev, ekonomskih in življenjsko kvalitetnejših. Vključevanje "e-demokracije" v procese javne uprave je imperativ, ki naj ne bo opazen le v obdobju volitev, temveč naj omogoča sodelovanje v vseh procesih političnega odločanja izvoljenih predstavnikov in odločanja odgovornih strokovnih teles in uradnikov pri upravljanju.


118

6.3 Zagotavljanje politične in finančne podpore za uresničitev vizije na vseh pristojnih ravneh

Preoblikovanje in neprestano izboljševanje e-uprave je vizija, za katero je potrebno na vseh ravneh javne uprave in gospodarstva pridobiti ključne nosilce reforme, politične in strokovne vodje, ki bodo razumeli nove tehnologije in zastavljene politične cilje, jih zato spodbujali in tako preoblikovali uprave. Zaradi širokega vpliva sprememb je potrebno tudi močno nacionalno koordinacijsko telo, ki ga bodo priznali vsi akterji. 7. Projekti SLIKA 2 : Strategija uvajanja elektronskega poslovanja v lokalne skupnosti - od vizije do

projektov na operativni ravni Z upoštevanjem osnovnih strateških usmeritev za uresničitev vizije enotne e-uprave (ang. izraz: top-down analiza) in z upoštevanjem ključnih problemov in usmeritev, ugotovljenih z analizo trenutnega stanja v občinah v času pričujočega projekta (ang. bottom-up analiza) je bil pripravljen seznam izvedbenih projektov, ki jih skrčeno predstavljamo v nadaljevanju povzetka Strategije uvajanja elektronskega poslovanja v lokalne skupnosti (E-občine). Projekti, ki so bili identificirani med pripravo Strategije uvajanja elektronskega poslovanja v lokalne skupnosti, so združeni v pet skupin. Vsaka skupina združuje projekte s podobnimi cilji ali nameni in taka predstavlja zaokroženo celoto, ki prispeva k realizaciji strateških usmeritev, naštetih v zgornjem okviru. Naslednja slika prikazuje vse štiri ravni (Slika 2): vizijo kot krovno in glavno izhodišče, in do projektov na operativni ravni. 7.1 Temeljni projekti Prva skupina obsega temeljne projekte, ki prenavljajo poslovne procese javne uprave ter zagotavljajo organizacijske, pravne in tehnične pogoje za njihovo izvedbo. Zaradi


119

zahtevnosti, pomembnosti in obsežnosti se morajo ti projekti izvajati na nacionalnem nivoju. Rezultati teh projektov bodo standardi, pravila, katalogi in priporočila. Ti bodo potrebni za izvedbo informacijske podpore in za povezovanje oz. računalniško izmenjavo podatkov z državnimi evidencami. S temi projekti želimo omogočiti lažji dostop do državnih evidenc in pospešiti digitalizacijo evidenc, ki še niso dostopne v elektronski obliki. Rezultati projektov te skupine bodo predvidoma javno objavljeni (npr. na enotnem (centralnem) spletnem mestu) in prosto dostopni vsej javnosti. Razvidnost rezultatov bo omogočila enakopravno vključevanje zainteresiranih skupin in informacijskih podjetij za razvoj v e-upravo in bo ponujala tudi konkretne rešitve. Nosilec te skupine projektov bo morala biti država.

Strateške usmeritve skupine projektov »Temeljni projekti«

Seznam projektov 1. skupine: Določitev standardov za e-dostop do zbirk podatkov državne uprave. V okviru projekta bo potrebno: • predpisati protokole za računalniško izmenjavo podatkov, • predpisati postopke za elektronski dostop do zbirk podatkov, • določiti pravna pravila izmenjave, varovanja in časovnega žiga, • sprotno objavljati standarde, ki bodo vodilo za nadaljnji razvoj konkretnih aplikacij. Izdelava enotnega registra zbirk e-podatkov. Potrebno bo izdelati enoten register zbirk podatkov za javnopravne, občinske evidence ter evidence evropske skupnosti. Potrebno bo določiti, katere zbirke podatkov bi bilo še potrebno voditi, da bi lahko občine zadovoljile potrebe po podatkih, zahtevanih od državne uprave in evropske skupnosti. Register bo potrebno sprotno vzdrževati in tako objavljati, da bo dostopen javnosti. Zagotovitev tehničnih pogojev za e-dostop do zbirk podatkov državne uprave. Projekt bo predvidoma obsegal: • vključitev občin v državno omrežje, • vzpostavitev državnega e-vozlišča za sprejemanje zahtev, • razvoj storitev pri nosilcih zbirk za posredovanje podatkov iz posameznih zbirk, • razvoj elektronskih vpogledov v zbirke, • določitev vstopnih točk za neposredne elektronske vpoglede v podatke, • digitalizacijo podatkov.

Prehod javne uprave v ponudnika storitev Osredotočenost na uporabnikove potrebe Vključevanje najširšega kroga uporabnikov


120

Vzpostavitev enotnega kataloga postopkov. V prvi fazi bo obsegala: • vzpostavitev kataloga prenovljenih postopkov po področjih, • določitev krogotoka (ang. work-flow) e-obrazcev in dokumentov, • določitev zaporedja dogodkov s horizontalnimi povezavami med uradi in z vsebinskimi

pojasnili za posamezne dogodke, • razvoj aplikacij za vodenje kataloga, • določitev skrbnika in metode za posodabljanja kataloga. Podobno kot register postopkov bo potrebno javno objavljati tudi katalog postopkov. Vzpostavitev enotnega kataloga e-obrazcev. Projekt bo izveden v povezavi s predhodnim projektom št. 4. Izdelan bo katalog e-obrazcev in obveznih prilog po področjih. Posamezna polja (njihova vsebina) bodo opisana in vsebinsko pojasnjena. Potrebno bo razviti aplikacijo za vodenje tega kataloga ter določiti skrbnika in metode za posodabljanja tega kataloga. Podobno kot register postopkov bo potrebno tudi katalog e-obrazcev javno objavljati. Določitev predloga minimalnega skupnega podatkovnega modela in slovarja za lokalno samoupravo, ki zagotavlja: • podatkovno podlago za zajem vlog, • izdelavo dokumentov, • spremljanje izvajanja postopkov, • nadzor ter vzpostavitev povezav računalniške izmenjave s podatkovnimi zbirkami v

državni upravi. Skupni podatkovni model bo javno objavljen. 7.2 Interno poslovanje Druga skupina obsega tiste projekte, ki pospešujejo informacijsko podporo postopkov v posameznih občinskih upravah. Razvoj aplikacij naj temelji na rezultatih projektov iz 1.skupine. Glede na čas nastanka, glede na dosedanja vlaganja v razvoj in glede na svoje ekonomske zmožnosti imajo občine različno razvito računalniško podporo svojih osnovnih funkcij. Ko postajajo občine ponudniki storitev nove e-uprave, se znotraj občinske uprave že danes rešujejo posamezna najbolj obremenjena področja izvajanja postopkov in pridobivanja potrebnih podatkov iz državnih evidenc. Bodoča računalniška podpora, ki se bo prav tako različno razvijala glede na lokalne potrebe in (ekonomske) zmožnosti posamezne občinske uprave, bo temeljila na priporočeni enotni podatkovni bazi (ki je rezultat projekta iz prve skupine). S tem bo v posameznih občinah zagotovljena možnost postopnega dograjevanja novih namenskih aplikacij, zgrajenih na podlagi enotnih in skupnih šifrantov. Velik del napora in sredstev pri informacijski podpori internemu poslovanju občin bo potrebno nameniti tudi vzpostavitvi elektronskih podatkovnih baz (npr. digitalizacija


121

prostorskih podatkov) ter integraciji novih informacijskih rešitev z obstoječimi rešitvami na občinah. Nosilci skupine projektov »Interno poslovanje« so predvsem občinske uprave ter interesna združenja.

Strateške usmeritve skupine projektov »Interno poslovanje«

Seznam projektov 2. skupine: • Realizacija minimalne podatkovne infrastrukture z mehanizmi za vzdrževanje skupnih

šifrantov in izdelava enovitega zaščitnega sistema za dostop do aplikacij, ki bi omogočal enotno prijavo za dostop do aplikacij glede na pristojnosti posameznega zaposlenega v občini oz. stranke v občinski upravi.

• Vzpostavitev enotnega sistema za vodenje postopkov in pisarniško poslovanje s skupno podatkovno bazo - zajem dokumentov, klasificiranje, arhiviranje, krogotok dokumentov, naročanje vpogledov ter zmožnostjo dostopa do zbirk podatkov državne uprave.

• Izdelava namenske programske opreme (namenskih informacijskih obdelav), ki bo za posamezna področja občinske uprave omogočala elektronsko reševanje vlog in obveščanje občanov o njihovem trenutnem stanju reševanja. Prioritetno naj se razvijejo tiste namenske aplikacije, ki bodo podprle najbolj obremenjena področja dela po številu vlog v čim večjem številu občin: prioritetno družbene dejavnosti in upravljanje s prostorom ter komunalno infrastrukturo.

7.3 Storitve za uporabnike Tretja skupina zajema projekte za razvoj stikov z uporabniki e-storitev. Cilj te skupine je podpora elektronskemu oddajanju vlog, enostavnim elektronskim transakcijam in večanju preglednosti dela občinske uprave ter večja odprtost za dvosmerno komunikacijo. Nekatere enostavne rešitve iz te skupine lahko občine pričnejo izvajati že pred zaključeno prenovo poslovnih procesov nove uprave in celo pred samo izgradnjo internega občinskega sistema. Realizacija te skupine projektov bo osnova za čimprejšnje vključevanje občanov in podjetij v e-poslovanje. Na tej osnovi se bo širila uporaba novih tehnologij in bo nastajalo ustrezno število e-uporabnikov. Ti bodo svojemu in širšemu okolju predlagali nadaljnji razvoj novih, občanu prijaznih storitev, jih spodbujali, sodelovali v tem razvoju in nanj učinkovito vplivali. Dialog z uporabniki lahko začnemo ustvarjati z že znanimi rešitvami e-forumov, e-anket, e-poštnimi seznami za obveščanje in tudi z vzpostavitvijo spletnih informacijskih in sprejemnih pisarn.

Prehod javne uprave v ponudnika storitev Osredotočenost na uporabnikove potrebe


122

Nosilci te skupine projektov so občinske uprave, interesna združenja ter gospodarstvo.

Strateške usmeritve skupine projektov »Storitve za uporabnike«.

Seznam projektov 3. skupine: • Določitev minimalnih potrebnih vsebin za informacijski portal, ki omogoča predstavitev

organov občinske uprave, informiranje o delu in o upravljavcih javnega dobra. Portal naj služi kot povezovalni sistem vseh aplikacij občinske uprave in bo hkrati vstopna točka do spletnih storitev in do javno dostopnih registrov. Namen projekta je tudi predlagati priporočene standardne vsebine spletnih strani tistim občinam, ki so sposobne in zainteresirane za razvoj portala, nimajo pa lastnih strokovnjakov za to. S tem bi tudi zagotovili najmanjšo skupno obliko in vsebino informacijskega portala različnih občin.

• Postavitev informacijskega portala občine, ki bo realiziral predlagane minimalne priporočene vsebine portala.

• Programska podpora za elektronsko oddajanje vlog (spletna sprejemna pisarna). Pri tem naj imajo prednost procesi, ki so po številu vlog najbolj pogosti, oziroma tisti, ki so najbolj kritični za posamezno občino (npr. vloge in pritožbe za upravičenost do zmanjšanega plačila stroškov otroškega vrtca, vloge in pritožbe v okviru nadzora nad izvrševanjem občinskih odlokov, vloge v zvezi z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, vloge v zvezi z upravljanjem s prostorom in vloge v zvezi s komunalno infrastrukturo).

Pregledovalnik prostorskih podatkov (prostorskih planov, raznih javnih katastrov) z možnostjo elektronske komunikacije v obliki javne razprave, s pomočjo knjige predlogov ali elektronsko posredovanih pripomb. Omogočiti je potrebno tudi elektronske javne razgrnitve prostorskih aktov v fazi sprejemanja. Skupni javni informacijski portal »e-Slovenija«. Skupni portal bo vezni člen za izmenjavo vsebin in izvajanje e-storitev med informacijskimi sistemi državne uprave, občinami in zunanjimi ponudniki (banke, javna podjetja, zbornice, centri za socialno delo, zavod za zdravstveno zavarovanje). Podpora e-demokraciji. Rezultati projekta bodo nudili: • možnost enostavnega posredovanja pobud in pritožb, • javno dostopen pregled nad pobudami in potekom postopkov v zvezi z njimi, • možnost obveščanja preko e-pošte ali SMS, • možnost pregleda splošnih statističnih podatkov o zadevah v pristojnosti občine,

Prehod javne uprave v ponudnika storitev Osredotočenost na uporabnikove potrebe Vključevanje najširšega kroga uporabnikov Politična in finančna podpora za realizacijo.


123

• možnost vpogleda stranke v stanje in dokumente svojih vlog, • možnost pregleda načrtovanih investicij in investicij v teku, • možnost komunikacije s člani v občinskem svetu in s posameznimi uradi (določitev e-

naslovov), • možnost oddaje predlogov članom komisij in odborov v občinskem svetu ter članom

svetov krajevnih skupnosti. 7.4 Usposabljanje in opremljanje V to skupino spadajo projekti na državni ravni, ki naj bi zagotovili stalno podporo izvajanju poslovnih funkcij lokalnih skupnosti. Ta podpora je večplastna in zahteva: • zagotovitev stalne operativne pomoči izvajalcem postopkov na občinah, • vzpostavitev sistema stalnega usposabljanja delavcev v javni upravi , • zagotovitev minimalne računalniške opremljenosti občin, ki bi omogočila čimprejšnjo

vključitev vseh občin v nacionalni projekt e-uprave. Občinam, ki nimajo ustreznih strokovnjakov na področju informatike, je potrebno podati smernice in pripomočke za lažje samostojno opremljanje z računalniško strojno in aplikativno opremo. Javna objava teh smernic bo dobrodošla tudi vsem potencialnim dobaviteljem in razvijalcem. Nosilci te skupine projektov so država, regije in občine.

Strateške usmeritve skupine projektov »Usposabljanje in opremljanje«.

Seznam projektov 4. skupine: • Določitev enotne metode razvoja informacijskih sistemov slovenskih občin. V okviru

projekta bo potrebno določiti tehnološke dokumente za vse faze razvoja informacijskih sistemov na občinah, določiti vzorce za pisanje dokumentacije, za varnostne in tehnološke zahteve ter določiti dokumentacijo, ki se izroča skupaj z aplikacijo.

• Izdelava predloga poslovnika delovanja informacijskih centrov (IC). V strategiji predlagamo, da bi se več občin v posamezni regiji povezalo in skupaj ustanovilo informacijski center, ki bi jim zagotavljal informacijsko podporo. Tako bi se občutno zmanjšali stroški za izvedbo informatizacije v posameznih občinah. Rezultat projekta bo opredelitev nalog informacijskih centrov, njihovih pristojnosti, metod dela ter varnostne politike. Poslovnik bo predlagal načine zagotavljanja uspešnega delovanja informacijskega sistema, vzdrževanja in nabave računalniške opreme, izdelovanja aplikacij, vzdrževanja baz podatkov, zagotavljanja strokovne pomoči uporabnikom ter



124

vzpostavitve enotne operativne pomoči pri izvajanju postopkov in uporabi aplikacij. Poslovnik bo služil kot pripomoček občinam pri vzpostavitvi lastnih IC, skupnih IC za več občin oziroma pri najemanju storitev zunanjih neodvisnih IC.

• Vzpostavitev sistema stalnega usposabljanja in izobraževanja delavcev občinskih uprav na področju informacijskih znanj, uporabe novih tehnologij in stikov z uporabniki. Istočasno je potrebno pri Uradu za lokalno samoupravo vzpostaviti stalno operativno pomoč občinam pri tolmačenju in izvajanju postopkov kakor tudi bazo znanja za izmenjavo najboljše prakse med občinami.

• Zagotovitev minimalne računalniške opremljenosti občin in vzpostavitev potrebne komunikacijske infrastrukture za dostop do zbirk podatkov državne uprave, zagotovitev sofinanciranja računalniškega opremljanja tako s strani države kot podjetij in s tem zagotavljanje skladnejšega razvoja informatizacije občin.

• Vzpostavitev in skrbništvo varnostne politike za vse občine. Potrebno bo vzpostaviti krovno varnostno politiko informacijskega sistema ter jo nato prenesti na posamezne občine glede na njihovo velikost in grožnje, ki pretijo njihovemu informacijskemu sistemu.

7.5 Podpora družbene skupnosti Namen projektov te skupine je vzpostavitev formalne dolgoročne politične in finančne podpore za razvoj in uvajanje uporabnih storitev na področju e-uprave.Poleg tega je namen projektov vzpostavitev neodvisnosti razvojnih planov in akcijskih načrtov od političnih sprememb. Nosilci te skupine projektov so država, regije in občine ter tudi uporabniki sami.

Strateške usmeritve skupine projektov »Podpora družbene skupnosti«.

Seznam projektov 5. skupine: • Vzpostavitev formalnih povezav pri izvajanju enotne strategije e-poslovanja med

občino in državo, formaliziranje vpliva Urada za lokalno samoupravo pri Ministrstvu za notranje zadeve in vpliva občin na odločanje o razvoju enotne e-uprave ter zagotovitev osnov za izvajanje skupnih investicij za več občin.

• Vzpostavitev mehanizma sofinanciranja razvoja namenskih aplikacij iz proračunskih sredstev države in sredstev interesnih združenj.

• Promocija dejavnosti enotne e-uprave ter informiranje občanov o storitvah občin kot sestavnega, neločljivega dela javne uprave.



125

TABELA 1 : Matrika LFA.

Opis projekta

Ključni merljivi indikatorji uspešnosti (količina, kvaliteta, čas)

Metoda ugotavljanja uspešnosti (ankete, beleženje dolžine transakcij...)

Privzetki (zunanji faktorji, ki vplivajo na uspešnost projekta)

Končni cilj Cilj - vizija, splošni, širši cilj, h kateremu prispeva projekt

Merila doseganja splošnega cilja

Način merjenja teh indikatorjev

Namen projekta

Namen projekta in uporabniki projekta - pričakovani doprinos projekta

Stanje na koncu projekta, ki bo pokazal, ali je namen projekta dosežen.

Metoda merjenja uspešnosti

Privzetki za doseganje splošnih ciljev

Rezultati Rezultati in uporabniki projekta (npr. aplikacija, e-storitev...) - merljivi, konkretni

Merila za oceno rezultatov (količina, kvaliteta, časovno)

Metoda spremljanja realizacije projekta

Eksterni faktorji, ki vplivajo na uspešnost in dolgoročnost namena projekta (običajno vezani na ciljno skupino)

Aktivnosti Aktivnosti: za izvedbo projekta in izdelavo zahtevanih rezultatov (lahko poseben dokument)

Mejniki projekta, Potrebni viri , Stroški(lahko poseben dokument)

Vodenje projekta, poročila o fizičnem in finančnem napredovanju (lahko poseben dokument)

Privzetki za uspešno realizacijo projekta

Vložek Začetni pogoji za start projekta


126

Vsi navedeni projekti so tudi opisani po metodi LFA. Metoda LFA (Logical Framework Approach) je metoda ciljno orientiranega planiranja projektov. Razvila jo je delovna skupina NORAD v sodelovanju s Samset & Stokkeland (Consulting) in jo objavila leta 1990 (LFA Handook 2003) kot pripomoček za planiranje, izvajanje in oceno projektov. Uporablja se kot zaporedje analitičnih postopkov na zunanjih/internih delavnicah projektnih skupin. Pri opisu projektov uporabljamo matriko LFA. Primer takšne matrike je prikazan v tabeli 1. 8. Zaključek in nadaljnje usmeritve V celotnem toku projekta od začetka do uspešnega zaključka v februarju 2003 smo raziskave, analize ter načrte usmerili predvsem v korist občanov in podjetij ter v pomoč zaposlenim na občinah. Ta usmerjenost je vidna iz vizije, strateških usmeritev in iz projektov, predstavljenih v tem povzetku. Občani bodo lahko po izvedbi predstavljenih projektov vse storitve dobili na enem mestu v enotni storitveni pisarni. Zadeve, ki jih bodo sprožili občani, bodo rešene hitreje kot do sedaj. Storitve, ki jih običajno opravi referent, bo lahko občan opravil sam preko svetovnega spleta. Občan bo ne glede na svoje prebivališče vedno vstopil skozi isto vstopno točko spletnega portala slovenskih občin. Občani bodo lahko svoje mnenje izražali s spletnimi glasovanji, občinski svetniki pa bodo vedeli za mnenje občana - mnenje volivca - o stvareh, o katerih se odloča. Župani in občinski svetniki bodo imeli na voljo boljši pregled nad izvajanjem postopkov. Tovrstna razvidnost bo omogočala boljšo komunikacijo z občani. Sprotno bo mogoče spremljati podatke proračunskih postavk (stanje postavke, naročila, prejeti računi, plačani računi, preostanek razpoložljivih sredstev). Skupen razvoj računalniških rešitev za vse slovenske občine bo zmanjšal potrebne stroške občine in zvišal nivo kakovosti storitev. Referenti bodo razbremenjeni odvečnega administrativnega dela pri obravnavi vlog in se bodo lahko bolj posvetili vsebinski pripravi dokumentov in zvišali kakovost svojih storitev za občane. Podjetja bodo lahko širitev svoje dejavnosti boljše načrtovala na podlagi prostorskih aktov, ki bodo objavljeni in dostopni na skupnem portalu vseh slovenskih občin. Povečanje splošne uporabe in dostopnosti sodobnih komunikacijskih orodij bo olajšalo poslovanje in s tem povečevalo konkurenčnost. Pogoj za zagotovitev vseh omenjenih koristi tako za občane, podjetja kot za zaposlene na občinah, je izvedba navedenih projektov. Nadaljnje aktivnosti so določene s terminskim planom in z upoštevanjem načrta finančnih sredstev. Pri tem je najpomembneje, da bi občine združile sredstva za izvedbo teh projektov in da bi rezultate projektov uporabile vse občine. Predlagani scenarij bi pomenil najmanjšo finančno obremenitev za občine. Če bi projekte realiziralo le nekaj občin skupaj ali celo vsaka občina zase, bi se stroški na posamezno občino občutno povečali.


127

Vsekakor je naloga vsake občine, da razvoj e-poslovanja v svoji občini sprejme tudi kot obvezo in kot priložnost za kakovostnejše poslovanje. Občine bi morale pripraviti svoje akcijske načrte in jih vključiti v razvojne načrte občine. V ta namen bi morale zagotoviti proračunska sredstva ter določiti mehanizme spremljanja realizacije projektov in jih dosledno izvajati. Strošek izvedbe opisanih projektov bi za vse občine znašal 400 milijonov SIT letno v naslednjem štiriletnem obdobju pod pogojem, da pri izvedbi projektov sodelujejo vse občine, ki si strošek pravično in smiselno delijo (v kalkulaciji inflacija ni upoštevana). V Strategiji predlagamo, da je omenjeni delež sorazmeren z višino proračuna posamezne občine. Pri izračunu smo razlikovali velike, srednje in majhne občine (velikost je določena glede na število prebivalcev: nad 15000, med 5000 in 15000 in pod 5000 prebivalcev). Izračunali smo, da bi morale tako velike, srednje kot majhne občine nameniti za izvedbo projektov e-občin 0,17% celotnega proračuna (v ta odstotek so všteti dejansko samo stroški za projekte, predstavljene v tem članku, brez kakršnih koli drugih stroškov za informatizacijo, npr. za računalniško opremo in za usposabljanje). Pri realizaciji se bo izkazalo, da bo potrebno temu odstotku prišteti še določen del sredstev iz proračuna za integracijo novih informacijskih rešitev z obstoječimi rešitvami ter za vzpostavitev elektronskih podatkov (npr. digitalizacija prostorskih podatkov). Izračunali smo tudi, da bi morale občine vsako leto skupno nameniti okoli 150 milijonov SIT za usposabljanje zaposlenih za uporabo informacijske tehnologije. V ta namen bi vsaka občina morala prispevati dodatnih 0,06% svojega proračuna. Poleg tega bi morale občine po naših izračunih v povprečju vlagati v zamenjavo stare opreme, posodobitev in vzpostavitev omrežja, varnost in podobno vsaj 0,3% proračuna več kot do sedaj. Analize, ki smo jih izvedli v sklopu projekta, kažejo, da trenutno vsaka občina namenja povprečno med 0,4 in 0,6 % proračuna za informacijske potrebe (za tekoče stroške ter za investicije). Iz analize podatkov lahko razberemo, da občine največ vlagajo v nakup strojne opreme. Odstotek vlaganja v vzdrževanje in razvoj programskih rešitev je na drugem mestu, nakup licenčne programske opreme je na tretjem mestu, zakup komunikacijskih vodov pa na zadnjem mestu stroškov informatizacije. Glede na vse izračune bi moral minimalen odstotek sredstev za informatiko v velikih občinah znašati vsaj 1,12%, v srednjih občinah vsaj 0,93% ter v majhnih občinah vsaj 1,02%, če privzamemo, da se bodo vse občine povezale in podprle skupne projekte. Ker predvidevamo, da se to ne bo povsem uresničilo, se bodo povprečni stroški pri vseh občinah realno gibali med 1,5% in 2,5% proračuna občine. Naslednja tabela (Tabela 2) prikazuje poenostavljen prikaz izračuna:


128

TABELA 2 : Poenostavljen prikaz izračuna. Velika občina Srednja občina Majhna občina 1. Sedanji odstotek proračuna za informatiko 0,59% 0,40% 0,49% 2. Odstotek za izvedbo projektov e-občin 0,17% 0,17% 0,17% 3. Dodaten proračun za opremo, komunikacije 0,30% 0,30% 0,30% 4. Dodaten proračun za usposabljanje 0,06% 0,06% 0,06%

1,12% 0,93% 1,02% Prioritetna naloga občin v prihodnosti je iskanje virov za izvedbo strategije. Pri posameznih projektih bo moralo sodelovati več strokovnjakov z različnimi znanji in izkušnjami, od ekspertov do oseb, ki bodo odgovorne za vsakodnevna opravila. Občine bodo te vire zagotavljale s svojimi uslužbenci, ki poznajo vsebino, delno pa tudi z zunanjimi strokovnjaki z različnih področij, saj je znotraj občin premalo strokovnjakov in je za te naloge bodisi potrebno pridobiti nove ljudi ali pa iskati pomoč zunanjih izvajalcev. Za uspešno realizacijo strategije bo potrebno vzpostaviti sistem za njeno obvladovanje ter ustrezno projektno organizacijo. Predlagamo, da bi se obvladovanje in spremljanje projektov izvajalo centralno, kar bi povečalo kakovost rezultatov, prispevalo k izmenjavi najboljše prakse in uporabi že uveljavljenih uspešnih rešitev ter ne nazadnje zmanjšalo stroške. Vzporedno z izvajanjem projektov bodo nastajala znanja ter izkušnje, ki bodo občinam nujno potrebne. Predlagamo tudi, da si občine sestavijo neke vrste pregled trga in sodelujočih izvajalcev projektov informatizacije, kar bo omogočilo širši pregled nad konkurenco in hkrati omogočilo izmenjavo izkušenj med občinami o posameznih izvajalcih. Izvajanje strategije bo umeščeno v celovit in komplementaren proces modernizacije javne uprave v Republiki Sloveniji, zato obravnavana Strategija dopolnjuje naslednje aktualne strateške procese in dokumente: • Strategijo Republike Slovenije v informacijski družbi, sprejeto na vladi RS 14. 2. 2003

(Strategija RS 2003). • Strategijo e-poslovanja v javni upravi RS za obdobje od leta 2001 do leta 2004, sprejeto

na vladi RS 7. 2. 2001 (Strategija RS 2001). • Akcijski načrt e-uprave do leta 2004, sprejet na vladi RS 3. 10. 2002 (Akcijski načrt

2002). • Strategijo nadaljnjega razvoja slovenske javne uprave med letoma 2003 in 2005 (v

sprejemu na vladi). • Članstvo Republike Slovenije in aktivno sodelovanje v evropskem programu IDA -

izmenjave med administracijami. RS je uradno pristopila k programu IDA 19.9.2002. • Pripravo Regionalnih razvojnih programov regionalnih razvojnih agencij in pripravo

ukrepov znotraj Enotnega programskega dokumenta za sofinanciranje prednostnih razvojnih nalog v okviru evropske strukturne politike.

Za usklajevanje in zagotavljanje enotnega in koherentnega pristopa k izvajanju naštetih procesov sta pomembni dve nedavno imenovani delovni telesi. Pomembni sta tudi z vidika načrtovanja sredstev za realizacijo projektov iz proračuna RS (sredstva posameznih


129

ministrstev, sredstva regionalnih razvojnih agencij itd.) in iz Strukturnih skladov tako v programskem obdobju 2004-2006 kot dolgoročno. 1. Delovna skupina za področje informatizacije lokalnih skupnosti, ki deluje pod vodstvom Urada za lokalno samoupravo pri Ministrstvu za notranje zadeve, imenovana 21.1.2003. 2. Projektna skupina za reformo javne uprave in razvoj učinkovite, odprte in uporabnikom prijazne uprave, ki deluje pod vodstvom ministra za notranje zadeve, imenovana 23.1.2003. Naštete strategije se bodo uresničile le z aktivnim partnerstvom vseh pristojnih. Zato povzetek zaključujemo z ugotovitvijo, da bomo uspeli uveljaviti prijazno in enovito javno upravo le s skupnimi močmi.


130

Viri in Literatura Strategija RS (2001), Strategija e-poslovanja v javni upravi RS za obdobje od leta 2001 do leta 2004, Center Vlade RS za informatiko, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Ljubljana, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor, Institut za projektni management in informacijsko tehnologijo, Ljubljana, februar 2001 – dokument je na voljo v elektronski obliki na http://www.gov.si/cvi. LFA Handbook (2003), (http://www.baltichealth.org/customers/baltic/lfa/LFA%20handbook.htm), stanje 20. 1. 2003 Strategija RS (2003), Strategija RS v informacijski družbi, Ministrstvo za informacijsko družbo, 13. 2. 2003 – dokument je na voljo v elektronski obliki na http://www.gov.si/mid. Akcijski (2002), Akcijski načrt e-uprave do leta 2004, CVI, Ljubljana julij 2002 – dokument je na voljo v elektronski obliki na http://www.gov.si/cvi. eEurope+ (2001), - skupna prizadevanja za uvedbo informacijske družbe v Evropi, akcijski načrt, ki so ga pripravile države kandidatke za podporo Evropski komisiji, osnutek 3. maj 2001 – dokument je na voljo v elektronski obliki na http://www.gov.si/mid.

strategija uvajanja elektronskega poslovanja v … · elektronsko poslovanje, lokalne skupnosti,...

Documents