Setveni plan bo sestavil kmet sam

Nekaj'dni še in jesenska setev bo tu, 2 njo pa tudi novo gospodarsko leto. Naš kmet se je iz izkušenj preteklih let navadil, da ob tej priložnosti ne računa samo. s tem, kar bo potreboval prihodnje leto za svoje gospodarstvo, pač pa tudi s količinami pridelkov, ki jih bo prispe­val državi. Prav zaradi tega je veliko kmetov, ki že danes sprašujejo, kdaj bodo dobili svoje plane, da bodo lahko krepko prijeli za delo.

Setveni plan je imel mnogo dobrih stvari po načinu planiranja v preteklih letih. Navadil je kmete sodelovali z drža­vo in jim dal možnost, da so lahko sejali rastline, ki so jih potem tudi lahko od­dali državi. Po drugi strani pa lahko re­čemo; da kmetje niso dobili pravočasno v roke setvene plane, kar so hote ali ne­hote zagrešili krajevni ljudski odbori ter s tem povzročili posledice. Tako delo je preko mere pospeševalo birokracijo, po­sebno ker je bilo treba izpolnjevanje se­tvenega plana pregledati po dvakrat, tri­krat ali še večkrat.

Vse dobre in slabe lastnosti je videla naša ljudska oblast. Da bi dobre lastno­sti naši kmetje obdržali, slabe pa odstra­nili, je odločila, da tak način planiranja opusti. V bodoče si bodo kmetje pred setvijo lahko postavljali sami plane, ne bodo jih prejemali od ljudske oblasti kot pretekla leta; kajti vsak kmet naj­bolj ve} koliko in kaj bo lahko pose jal po svojih njivah.

Ker bo našim kmetom ta sprememba nudila možnost, da bodo svobodneje se­jali, smo prepričani, da bodo vsi pošteni kmetje to spremembo toplo pozdravili. V preteklih letih so oblasti izračunale, kakšne tržne presežke lahko pričakuje­jo od našega kmetijstva na podlagi od­kupov in ugotov'jenih donosov. Na pod­lagi tega so vsi okraji dobili sezname količin posameznih pridelkov, ki jih mo­rajo prihodnje leto odkupiti. Naloga okrajnih, posebno pa še krajevnih ljud­skih odborov je, da bodo te količine se­daj razdelili na vsa tista posestva, ki so imela v preteklih letih tržne presežke. Pri razdeljevanju se bo treba boriti še naprej za odkrivanje zatajenih površin.

Pri ugotavljanju tržnih presežkov je vsem odborom naročeno, da upoštevajo donose preteklih let in za izračunanje tržnega presežka \\zamejo sredino med večletnim slabim donosom in najboljšim donosom. Letošnje vprašapje tržnih pre­sežkov se preučuje zelo stvarno in pra­vično.

Vsa kmečka gospodarstva, pri katerih je ugotovljen tržni presežek, bodo do prvega septembra obveščena, koliko bodo prihodnje leto prodala državi. Tako bo vsak kmet zvedel, koliko bo dal pri odkupu posameznih pridelkov. Od­slej bo vsak kmet sejal po svoji volji. Če se bo boril za večji hektarski donos in bo pridelal na l hektar zase in za državo, mu ne bo nihče predpisoval, da

STOJIMO NA PRAGU

NOVE VELIKE ZMAGE! Z današnjim dnem smo začeli vpiso­

vati 2. ljudsko posojilo. Priprave za to veliko stvar so v okrajih Črnomelj, Trebnje in Novo mesto potekale nekam nepripravljeno. Bilo je kup dobre volje pri okrajni vpisni komisiji, ki pa ni našla pri nekaterih okrajnih aktivistih pravo življenje. Niso znali prenesti pomen drugega ljudskega posojila ria krajevne in vaške vpisne komisije, niso znali dati roko aktivistu na vasi in niso videli v marsikaterem kraju množičnih organiza­cij, ki so bile prve poklicane, da bi se zavzele za čim lepši uspeh tega posojila. Kljub tem velikim napakam so trije okraji dosegli do danes kar zadovoljive uspehe. Marsikje pa se je znašel kmet, ki je brez kogar koli ponudil častno po­sojilo, delavci in nameščenci so pa svoja posojila vzdignili dvakratno od prvega. Tudi obrtniki so to pot pokazali zaupa­nje v naše državno vodstvo. Poglejmo! Ce si ogledamo le nekaj primerov iz na­ših treh okrajev, bomo ugotovili, da je korak dolenjskega človeka vreden kora­ka vseh ostalih v Sloveniji.

Čebelica, daj mi medu ... Franc Zupančič iz Št. Jerneja je če­

belar. Z dobro voljo je ponudil državi 15.000 dinarjev posojila. »Ce bo pa ajda dala pašo mojim ljubim čebelicam, bo dober del jesenskega izkupička za med »rajžal« v našo ljudsko blagajno: dal bom 20.000 din posojila!« Njegova žena, ki je učiteljica v Št. Jerneju, ne bo za­ostajala za njim.

Štiri sinove sem imela . .. Ana Bradačeva iz Podhoste je imela

štiri sinove. Je član Zveze borcev na­rodnoosvobodilne borbe. Dala bo 5.000 dinarjev. »Nisem ne lačna, niti slabo oblečena. Domač »šparovček« bom iz­praznila in dala denar v posojilo. Nimam

mora posejati 1.5 hektarja. Najvažnejše je, da bo posejal tiste tržne količine, ki jih bo moral prodati državi, drugo pa je njegova stvar. Pri tem bo laže upošteval svoje težave kot so: pomanjkanje de­lovne sile, gnoja itd.

Razumljivo je, da se bodo pri vsem tem upoštevale že udomačene navade. Tako se bo lan za vlakno odkupoval v grosupeljskem okraju in ne kje drugje, sladkorna pesa se bo odkupovala na Dravskem in Murskhn polju, hmelj v Savinjski dolini itd. Novo je samo to, da je ta načrt računal s precejšnjim zmanjšanjem površin, posejanih z žitom, in z iKtrezajočim povišanjem površin, posejanih z vrtninami in $ krmo.

Priporočamo odgovornim na okrajih, na krajevir.h ljudskih odborih in pa vsem kmetom, da prečita jo članek »Odslej si bodo kmetje sami sestavljali setvene plane« v »Slovenskem poročevalcu« / 9 . avgusta letos. Tita

strahu zanj, kakor ga nisem imela za štiri sinove, ki so se borili za našo svo­bodo. Z njimi sem pomagala domovini med vojno, s štirim sinovi pomagam tudi danes njej, ki jo tako grdo blatijo z vseh strani!«

Slavni Rog se ne bo izneveril Delavci, vozniki in uslužbenci Lesno­

industrijskega podjetja (LIP) Novo me­sto, ki so z vsakim dnem bolj in bolj povezani z našim slavnim Rogom, od kogar terjamo dragocene devize, so plan 2. ljudskega posojila 500.000 dinarjev že s 24.-avgustom dosegli. Na sestanku so moško povedali: plan je prenizek! Zv i -šajmo ga za 5 0 ° ^ ! In so ga zvišali, kar Kmalu pa bomo zvedeli, da so tudi pove­čani plan dosegli.

Nekje v Rogu je stresla s sebe ko­šata bukev zrelo listje in z njim posula grob padlega borca, ki je dal življenje za srečo nas vseh, voznik L I P pa je po­tegnil z dobro rejenima konjema na novo naložen voz z lesom iz Roga, počil z bičem in zavriskal po soteski dolini. To je bil voznik Jože Fink, ki bo vpisal 17.000 dinarjev. Odgovoril mu je voznik Tone Fink, ki je dvanajstkrat zamahnil z bičem: torej 12.000! Zdravo, Tone!

Koliko boš dal?

Pa se znova vrnimo v Št. Jernejsko faro. Na trgu v Št. Jerneju sta se sre­čala Ignac Kušljanov in Janko Recljev.

Janko Recljev je pomežiknil Kušlja-nu: »Koliko boš dal?«

»Šest!« »Šestnajst!« je kresnil Nace v od­

govor. Jerele, ki nam v Št. Jerneju melje

žito v moko. pravi, da bo dovolj 5.000 dinarjev, župnik je pa s tisočakom po­vedal, da mu ni v nadlego 2. ljudsko posojilo.

Pametno izvoljen ljudski odbor Devet članov K L O Orehovica pri Št.

Jerneju bo vpisalo 29.500 dinarjev: Francka Franko 5.000, Stane Novak 4.000, prav tako Jože Potočar, predsed­nik K L O pa 3.000 dinarjev. Ostali člani pa 2.500 in eden 1.000 dinarjev.

To častno besedo so dali odborniki K L O Orehovica na seji, kateri so pri­sostvovali tudfc predstavniki množičnih organizacij. Množične organizacije diha­jo v tem kraju skupaj s K L O , zato ni čudno, da so predstavniki teh organiza­cij dali tudi častno obljubo: sedtm čla­nov — 20.000 dinarjev. To je odbor in to so množične organizacije! Za seboj bodo potegnili tudi ostale, ki bodo potrdili s posojilom svojo partizansko dejavnost.

Kri ni voda! V domovinski vojni prekaljeni, nada­

ljujemo bitko tudi po vojni. To so člani Zveze borcev Narodnoosvobodilne vojne v novomeškem okraju. V Orehovici bodo

dali v posojilo 65.000 dinarjev, v Žužem­berku 45.000, v Št. Jerneju 70.000. . .

Kr i ni voda! Za temi kraji gre vrsta drugih, ki nočejo zaostajati.

Vedno v prvi vrsti!

Mladina novomeškega okraja je dala veličasten delež Šamac-Sarajevo, Brčko -Banovići, v žilo »Bratstva in edinstva«, dala žulje v zadružne domove, v hmel j . .

Pred njo je 2. ljudsko posjilo. Inform-birojevski strici skušajo napraviti iz nje osla: radi bi ji nataknili očala z zelenim steklom in ji rekli, kot lahko samo oslu govore: »Jej, jej, saj je trava!«

Ker pa ni naša mladina oslu podobna in se ne da »plavšati« z zelenimi očali, je zgradila dela, ki jih občuduje ves svet. Tudi v II. ljudsko posojilo bo dala svoje neomajno zaupanje.

Mladina v Veliki Loki bo vpisala 25.000 dinarjev. Tudi staršem nekaterih mladincev iz tega kraja bodo sneta ze­lena očala. Za to se bodo potrudili njihovi otroci, ki bodo dali roditeljem pero v roke, da podpišejo posojilo.

Mladinci novomeškega okraja so že do 24. avgusta obljubili 740.000 dinarjev. Milijon ni daleč. Vsak čas se bo zavedna mladina tega okraja srečala z njim.

Mladina v tekstilni tovarni v Novem mestu bo držala besedo in z navduše­njem dala v posojilo 169.500 dinarjev; »Pionir« se tudi postavi s svojo mla­dino: 50.800!

Mladina Mokronoga je s prvo oblju­bo 25.000 dinarjev napovedala vsein mladinskim aktivom v okraju Trebnje tekmovanje za 2. ljudsko posojilo. S tem, ko mladinci Mokronoga prepričujejo pre­bivalce o pomenu posojila, sami sebi zvi­šujejo dano obljubo, tako da bo prva beseda ne enkrat, ampak dvakrat preko­račena.

Z a k l j u č n o s 30. avgustom so v naših treh okrajih dali s l e d e č e obveze za drugo ljudsko posojilo:

okraj Novo meslo 5,608.900 din okraj Trebnje 3,500000 din

okraj Č r n o m e l j 2,123.000 din

skupno 11,231.900 din

Kaj pa člani KZ? Vsote, ki jih bodo vplačali v posojilo,

so častne in odgovarjajo vsem tistim, ki pravijo, da je v zadrugah grob in rev­ščina. Prav gotovo bodo še dodali k prvi besedi. Niso pa s tem končali. Nji­hova pot pelje naprej, med tiste, ki so nekam odmaknjeni od stvarnosti in lebde nekje v oblakih. S prepričevanjem bodo pomagali množičnim organizacijam, da bodo imele z vsemi vpisnimi komisijami in aktivisti čim več uspeha. Uspeli jim ne bo ušel.

S t r a n 2 > D O L E N J S K I L I S T « Stev. 28.

Med ao/zdahjC ™g±g*; Trideset nas je b i lo , pos tavnih logarjev

i n gozdarjev, nekaj; tudi m l a d i h absolventov k r o m b e r š k e gozdarske šole , k i smo odš l i na pobudo min i s t r s tva za gozdarstvo v G o r ­jance na ekskurz i jo .

Odš l i smo v o b š i r n e ple terske gozdove, p r av tiste, v k a t e r i h je p r e d d o b r i m i 130 le t i gozdar i l s l avn i i zumi t e l j l ad i j skega v i ­j aka Jože f Resel . V z i d kar tuz i j anskega sa­mostana v Pleterj i ih so m u 17. j u n i j a 1911 v z i d a l i v spcimin marmorna to p l o š č o . Z ž i ­v i m zan imanjem smo s l ed i l i p r i povedovan ju o s t a rodavn ih gozdarsk ih metodah p o v r š i n ­skega gozdarjenja gozdarja J o ž e f a Res la , k i je vsako leto poseka l p r i b l i ž n o eno stot in­k o gozdne p o v r š i n e .

T a k r a t je tod gospodovala bukev , k i je še n i so z n a l i t e h n i č n o i z k o r i s t i t i i n n.i i m e l a skora j nobene cene. Par jenje b u k o v i n e so n a m r e č p r i č e l i šeJe v tem stoletju i n od takrat vrednost i n cena neprestano n a r a š č a .

M o g o č n a p o b o č j a nad k a r t u z i j a n s k i m sa­mostanom, k i se razpros t i ra jo p r e k o R a v n e i n Opatove gore vse do H r v a š k e i n š e pre­ko , so b i l a i n so še danes po svo j ih geoilo-šk ih , m o r f o l o š k i h i n k l i m a t s k i h razmerah na jbol j ugodna za bukev , k i jo danes to l iko cen imo v lesn i indus t r i j i . O p a z i t i p a je, d a bo t reba i z t reb i t i iz teh gozdov smreko. K a j t i smreka se n i obnesla, posebno ne v n i ž i n s k i h legah, k e r je p r e v e č izpostavl jena napadom lubadar ja i n smrekove gr iz l i ce . N a r a v a je tukaj tudi sama pckazalai , kaj b i b i l o tukaj na jpr imerneje u k r e n i t i . D o m a č i kostanj , k i zelo dobro uspeva, bo t r eba ne­govat i i n vzga ja t i v v e č j i h skup inah i n v n iž j i leg i .

Names tn ik d i r ek to r j a Gozdnega gospo­dars tva B r e ž i c e , tov. Hercog , je v r e v i r j u S t rmec ( R a v n a gora) v 2. i n 3. odde lku z i z v i r n i m vzgo jn im n a č i n o m o d k r i v a l napake i n poman jk l j i vos t i v dosedanjem! »vzga ja ­n ju« b u k o v i h gozdov. V i d e l i smo v teh od­d e l k i h prezgodnje odkr ivan je gozdov. S e č ­nja n i b i l a s t r o k o v n j a š k a i n pos ledice so sedaj ž a l o s t n e . K e r so r a z r e d č i l i a l i pose­k a l i p r e v e č , so se k r o š n j e r a z š i r i l e i n s o n č n i ž a r k i so v d r l i v v e č j e p o v r š i n e in o g r o z i l i obsitoj b u k o v e m u podmladku . Z a r a d i gostega i n lepega bukovega p o d m l a d k a bo t reba zdaj posekat i še nezre lo b u k o v o drevje i n tako je i zgub l j en p r i r a s t ek na kakovos tnem po­gledu.

S t rokovn jak iz min i s t r s tva , tov, Š u š t a r , je po jasn i l : »Na temi p r i m e r u v i d i m o , k a k o v e l i k a š k o d a nastane, če ne gozdar imo pre ­udarno, če izsekavamo, ne da b i p r e j dobro p r e m i s l i l i , ka j m o r a iz gozda i n ka j m o r a ostati v n jem.«

N a š a pot se je v i l a navzgor i n u s t a v i l i

K a k o nedelaven je a k t i v L M S M o k r o n o g , smo v n a š e m č a s o p i s u že b r a l i . V l e t o š n j e m svojem de lu pa je m o k r o n o š k a m l a d i n a na­p r a v i l a p r e l o m n i c o v nedel jo 30. j u l i j a . N a pobudo neka te r ih mlad incev - d i jakov se je o rgan i z r a l a m l a d i n s k a konferenca , k a k r š n e v M o k r o n o g u še n i b i lo .

P r e š e l b o m k a r na konferenco. D v o r a n a v D L P je b i l a s lavnostno o k r a š e n a . O de­k o r a c i j i dvorane p r a v i j o s t a r e j š i p r e b i v a l c i M o k r o n o g a , da še n i nobenai o rgan izac i j a do sedaj tako ok ra s i l a dvorane z a svoje konfe­rence a l i sestanke, k a k o r ravnoi m lad in ska organizacijai . M l a d i n a je na konferenco po­v a b i l a vse svoje č l a n e , sosednje a k t i v e L M S , m n o ž i č n e organizaci je , p reds tavn ike l judske ob las t i i n vse ostalo prebiva ls tvo . V s i t i so se konference tud i ude l ež i l i .

Konfe renco je o t v o r i l tov, S k o d a D a r k o , k i je b i l i z v o l j e n za predisedlnika delovnega

Ali je še daleč do cilja?

Pred postavljenim planom 2. ljudske­ga posojila v naših treh okrajih, so se zavedni ljudje zresnili in premišljeno ugotovili, da je zmogljiv. Posameznim prišepetovalcem, ki so bezali v človeka kot stenica v kri, so z dejanji vsako­dnevno dokazovali, da je njihova muja zaman. Sedem milijonov že pred vpisom hbljubljenega posojila od 15 milijonov postavljenega, je že pred vpisom udri­halo laježe po lobanjah. Z glavami med rameni se umikajo in priliznjeno priha­jajo s svojimi 1.000 dinarji. Naš odgo­vor je ta: Toliko, kolikor zmoremo! Saj nam ne bo ušlo.

15 milijonov novomeškega okraja bo 15 milijonov zidakov v mogočni stavbi

smo se v 6. odde lku , k jer smo zagledal i samce •— stare semenjake v mlad ju .

K o smo pr is topal i b l i ž e k semenjiakom — samcem; smo opaizil i , da je l e t o š n j a sonč­na p r i p e k a zažgala, bukovo skorjo, k i je raz-pokala . P r i d r u g i h smo o p a z i l i , da je razpo-k a n a sko r j a n a š i r o k o o d p r l a v r a t a g l i v i ­cam, k i so napadle les i n p o v z r o č i l e š k o d o na t e h n i č n i v i ednos t i .

V o d j a nas je opozor i l : » P o g l e j m o še tale teren. Posek i n sp rav i lo teh samcev bo tež­ko. Zvezano bo z v e l i k i m i s t r o š k i i n t ud i v v e l i k o š k o d o m l a d e m u bukovju. .«

Zopet je p r i č e l s pojasnjevanjem gozdar­s k i i n ž e n i r : » P r i h ras tov ih semen j a k i h sam­c i h se s k r i t i p o p k i " razv i je jo v veje i n dre­vo postane vse p r e v e č vejnato. T a k o drevo je t e h n i č n o vedno manj vredno. T u d i na tem p r i m e r u vloimo* nenadomest l j ivo š k o d o zaradi ' izgube t e h n i č n e g a lesa i n n a s t r o š k i h poseka i n sp rav i l a ter p o š k o d o v a n j n mlad ja . K a j s ledi i z tega? C e že moramo pus t i t i se­menjake, tedaj j i h je t i e b a pus t i t i v sku­p inah . T o v e l j a za bukev i n hrast. N a ta n a č i n sonce ne bo p o š k o d o v a l o skorje, p r i h ras t ih p a ne bedo m o g l i ozelenet i s k r i t i p o p k i . N a j b o l j š e bo> na ravno nepogozdene » lukn je« v podim I ad ju umetno pogozdi t i s p r i m e r n i m i v r s t a m i drev ja -«

Ze lo v a ž e n element za rast d rev ja je s o n č n a toplota i n svetloba. C e gozdne rast­l ine dobe p r e v e č a l i p r ema lo s o n č n e sve­tlobe, obole, shirajo in tudi poginejo. P r e ­hod i z posredne v neposredno svet lobo je najbolj v a ž e n p r i m l a d i b u k v i c i . Ce bo ta prehod prenagel , bodo slabe posledice. M l a ­do bukov je bu jno uspeva v posredni s o n č n i svet lobi , zato gai je t reba vzgaja t i samo v senci s ta r ih b u k e v i n še le takrat posekat i s tara drevesa, k o je bukovo mlad je dovol j v i soko , t. j . , do ko l ena v i soko , k a k o r p r a v i l judska govor ica . P r i d r u g i h drevesn ih vrs tah pai m o r a m o v a r o v a t i mladje p red p r e v e l i k i m z a s e n č e n j e m im p r e v e l i k i m raz­kr i t j em. V r h in zgornja t re t j ina drevesa m o r a b i t i n a z r a k u , doč i rn spodnj i dve tre­t j in i p a v senci.

N a mnog ih p o v r š i n a h , k je r je rastel pod­mladek, smo o p a z i l i , da ga je pre rastel srebot, k i je n a j v e č j i s o v r a ž n i k vseh gozd­n i h k u l t u r . V hestah se b o r i m o p r o t i sre-botu tako, da ga v v i š i n i p o l a l i enega me t ra p r e r e ž e m o i n m u o n e m o g o č i m o vsak st ik z zemljo. O d r e z a n srebot pus t imo k a r na drevesu, s č i m e r smo se i z o g n i l i p o š k o d ­b a m v r h a in vej mladega drevesa.

T o v a r i š Hercog je še pojasn i l , da je sre­bot š k o d l j i v p redvsem zarad i tega, ke r jem­lje l i s tom o z i r o m a i g l i c a m potrebno s o n č n o svetlobo, tako da » t o v a r n e v l i s tu«, to so k l c r o f i l n a zrnca , ne morejo delaiti, N a d r u g i

predsedstva i n p o z d r a v i l vse n a v z o č e . K o n ­ferenca je po teka la v redu i n d i s c i p l i n i ­rano. P r e d s t a v n i k i m n o ž i č n i h organizac i j so konferenco toplo p o z d r a v i l i i n že le l i m l a d i n i mnogo uspehov p r i n jenem de lu v b o d o č ­nosti . Posebno pomembne so b i le besede to­v a r i š a sekretarja O K L M S Trebnje K r i š t o f a D a r u š a .

S l e d i l i so referat i . O b š i r e n p o l i t i č e n re­fera t je d a l mlad inec — d i j ak i n nakaza l m l a d i n i pomen i n delo n a š e organizaci je . Z a n j i m je s led i lo p o r o č i l o o dosedanjem delu a k t i v a L M S M o k r o n o g , k i ga je i m e l do-t sedanji sekretar. Iz tega p o r o č i l a se je po­novno v ide lo , d a se m l a d i n a n i t i najmanj n i zavedala svo j ih do l žnos t i . P o referat ih je s ledi la d i skus i ja , k i je b i l a pes t ra i n je p r ines l a lepe i n hva lev redne predloge. N a podlag i p red logov je koanisijai z a sestavo sklepov p red laga la sklepe, katere naj m l a -

pravega socializma, skozi katerega vrata bomo vsak čas stopili na prostrano dvo­rišče, kjer nam ne bo manjkalo ne tega ne onega.

Tako bo tudi v trebanjskem in črno­maljskem okraju. Je pajiekaj pred nami, kar bo dalo najlepšo podobo naši, Dolenj­ski in Beli Krajini:

Plan posojila bomo presegli! Da bomo to prelepo nalogo izpolnili,

se pa moramo nečesa zavedati. Breme 2. ljudskega posojila ne bodo nosile samo krajevne in vaške vpisne komisije, okraj­ni in vaški aktivisti, ampak morajo mno­žične organizacije malo bolj zavihati ro­kave in se zagristi v delo. Če bo tako, bo tudi plan v vseh treh' okrajih prav gotovo presežen!

s t rani p a srebot vse p r e v e č p repreza v r h o z i r o m a zgornj i del drevesa, d a n a j m a n j š i sneg p o l o m i š i b k o in n e m o č n o drevesce. Z a logar ja je n a j s l a b š e spr ičeva lo ' , č e v njego­v e m r e v i r j u cvete dvakra t na leto, to je spomladi , koi cvete vsa p r i r o d a i n jeseni, ko cvete srebot.

N a d a l j e v a l i smo pot p r o t i O p a t o v i go r i i n v n e k e m odde lku o p a z i l i » r azga l j eno« po­vrš ino ' , k i je nastala, ke r so prehitro, iztre­b i l i n e z a ž e l e n e vrste drevja . N e z a ž e l e n e drevesne vrste m r a m o scke t i polagoma i n p rev idno . Mehke l i s tavce je t reba najprej p r e v r š i t i i n ne posekat i . Zaseka t i j i h je t reba v v i š i n i m l a d j a i n po tem upogni t i tako, d a bo spodaj 1 r a s t o č e listje dovo l j zaisen-čevailo t l a i n da se bo v r h , k i je b i l do sedaj v senci, p o č a s i p r i v a d i l n a sence, po­č a s i p r i v a d i l n a po lno svetlobo. R a v n o zar r a d i tega nujnega p ' č e s n e g a p r iva jan ja na svetlobo i n va r s tva tal pred 1 p r e n a g l i m izsu-š e v a n j e m je trebs to sekanje oz i roma v r š e -jnijje z a ž e l e n i h dreves v r š i t i opre:zm/:x V e ­l i k o bol je je to delo op rav l j a t i v e č k r a t , č e ­p r a v je zvezano z neko l iko v e č j i m i s t r o š k i .

U s t a v i l i smo se v oddelku , k jer ?o mlada do 7 c m debe la drevesca b i l a neizprosno b i tko z a svo j jbstanek. T u n a m ]e na rava sčima pokaza la , da je nas topi l č a s trebljenja, zakaj posamezna drevesa so se že zače l a suširti, ve j ice odpadat i , nekatera č r e v e s a pa so se p r i č e l a abnormalno r azv i j a t i v v i š i n o a l i debelino. Zdaj je t r eba p reudarno de­la t i ! Drevesa , k i so p r e v e č stisnjena, k i niso sposobna k l jubova t i , mora jo ven . P r a v tako morajo p o d s ek i ro onai drevesu, k i so se abnormalno r a z v i l a v v i š i n o a l i debel ino, zakaj posta la b i š i " o k > vejnata, b i la b i spo­sobna samo za d r v a a l i na b i u n i č i l a to l iko i n t o l i ko sosednih dreves. N a p a č n o p a b i b i l o sekat i ž e suha drevesa, k i so že p r e d let i o d m r l a . Ce j i h pus t imo v gozdu; bodo gno j i l a t la . P u s t i m o j i h , k je r so.

»Nič ne de,« je r az lož i l gozdarski stro­k o v n j a k iz min i s t r s tva , »če goizd ne bo tako « p o s e h n o lep» . M i ne vagajamo p a r k o v , a m ­pak gozdove, od k a t e r i h zahtevamo č i m v e č dolgega t e h n i č n e g a lesa!«

Napiačno je taka drevesa sp rav l j a t i i z gozda zato, da b i č l o v e k mogel gledat i skoizi tak gozd' v e č 100 met rov d a l e č a l i v raz­dalje enega k i l o m e t r a us t re l i t i s rnjaka. T a ­k o so č i s t i l i v N e m č i j i , k a r p a n i b i l o i z gozdno vzgo jn ih razlogov, t e m v e č p redvsem zarad i lova .

M i ne t r eb imo gozdov zarad i u s p e š n o s t i lova , t e m v e č zarad i vzgoje, da: bomo p r i na š i nadal jn j i g rad i tv i s o c i a l i s t i č n e g a gospo­darstva dob i l i v e č kakovostno' b o l j š e g a teh­n i č n e g a v isokovrednega lesa. ' rn. j .

d ina M o k r o n o g a sprejme i n j i h tudi i z v r š i i n t ako p o p r a v i svoje dosedanje, povsem n a p a č n o delo.

S k l e p i so s l edeč i : Redno i n d i s c i p l i n i r a n o obiskovanje sestankov; t o č n o p l a č e v a n j e č l a ­nar ine ; redno obiskovanje p o l i t i č n e g a š tu ­di ja j n š t u d i j a gospodarskih predpisov; k u l -turno-prosvetno udejstvovanje; redno pose-č a n j e f i zku l tu r e ; vpisovanje drugega l jud­skega poso j i l a (vsak č l a n po svoji zmogl j i ­vos t i ) ; sodelovanje p r i g radnj i z a d r u ž n e g a doma i n u d a r n i š k e m d e l u n a s p l o š n o ; sode­lovanje p r i gospodarskih akc i jah ; redlno po-s e č a n j e p r e d v o j a š k e vzgoje i n ustanovitev strelske d r u ž i n e ; sodelovanje z O F i n osta­l i m i m n o ž i č n i m i o rgan izac i j ami ; sodelovanje p r i m o k r o n o š k e m orkes t ru ; udejs tvovanje v o k v i r u Ljudiske tehnike.

M l a d i n a je sk lepe z n a v d u š e n j e m spre­jela . V s o dvorano je p r e v z e l o neko bojno o z r a č j e . M l a d i n a je b i l a n a v d u š e n a . S t a r e j š i so z vesel jem sp reml j a l i to n a v d u š e n o s t m l a ­dine i n o d v a l i l se j i m je t e ž a k k a m e n o d srca, k a j t i v i d e l i so, d a je m l a d i n a p o t r d i l a p r e d vsemi svojo vo l jo doi dela. Zatoi so tud i o n i o b l j u b i l i , da j i bodo pomaga l i p o svo­j i h m o č e h . T o v a r i š u č i t e l j Z u p a n č i č je p r ed -laigal, da se us tanovi k l u b L judske tehnike i n se p o n u d i l za p o m o č . T a predlog, je m l a ­d ina toplo p o z d r a v i l a .

S l e d i l a je i zvo l i t ev novega sekretariata-T u d i to t o č k o je m l a d i n a dobro i zved la . Z a svoje vods tvo je i z b r a l as res svoje n a j b o l j š e . Z a novega sekretar ja t o v a r i š a S k o d a D a r k a i n za organizac i j skega sekretar ja t o v a r i š a Z i r e r M i l a n a . Ositali č l a n i sekre tar ia ta so š e : S t r e l Peter , O r n i k Stane, S k o d a E m e s t , N a h t i g a l A l b i n a , M a j c e n Š t e f k a , U m b e r g e r J a k a , U m b e r g e r Janez i n K o s L o j z k a , T i m l a d i n c i so b i l i vedno n a j b o l j š i . S p l o h mla­d i n a M o k r o n o g a n i slaba. K r i v d i a dosedanje­ga slabega de l a je p r e d v s e m ta, da se v o d ­stvo a k t i v a n i n iko i l i zaveda lo svo j ih do lž ­nost i i n d a je b i l o p r e m a l o resno. D r u g a v e l i k a n a p a k a p a je b i l a nepovezava z os t a-

„Saj bodo člani vpisne

komisije vpisali samo

500 dinarjev!" T a k o p r a v i m a r s i k a k kmet v trebanjskem"«

ok ra ju , k o se n a sestankih dogovarjajo i n prerekajo . »Gle j t e , še t i s t i , k i nas n a v d u ­šu j e jo za l judsko poso j i lo p a razlagajo nje­gov pomen i n kor i s t , se n o č e j o i z k a z a t i ! Pe t sto d inar jev bodo d a l i , n i č v e č . H m , č e o n i d r ž a v i ne zaupajo denarja, zakaj' b i g a m i ? « . . . T a k o bentijo'. I n je r a zuml j i vo — saj j i h tak slab zg led č l a n o v vpisne k o ­m i s i j e m o r a pohujšai t i .

Nedavno so ime l i v St. J a n ž u sestanek o> l judskem posoj i lu . In dva 1 č l a n a k r a j e v n e vpisne komis i je , č e v l j a r s k a mojs t ra , F r a n c R e v i n š e k i n Ivan K u k e c sta se zavezala za —• r e c i i n p i š i — 500 dinarjev. Krasen , zgled os ta l im v ; i ščanom, k o l i k o naj v p i š e j o , da. ne bodo » p r e s e g l i n o r m e « . T o v a r i š i č lan i , vp isne komis i je , p r e v e č ga lomi te! In ne samo v St. J a n ž u , tud i p o neka te r ih d r u g i h vaseh trebanjskega ok ra j a p redn jač i jo i č l a n i k r a j e v n i h komis i j z n i z k i m i zneski . K o b e r e š p o r o č i l a od tam, se zd i č l o v e k u , d a toi p o č n o p r a v n a l a š č .

Pog le jmo v St. Ruper t ! K r a j e v n o vpisno-komis i j o imajo —• :seveda samo na, pap i r j u . K o m i s i j o soi ses tavi l i i n p o s t a v i l i s pcmoč jo" ak t iv i s tov i z Trebnjega. N o , potem so si. t o v a r i š i n a o k r a j u lepo omenca l i roke, češ:. D o v o l j smo že s to r i l i i n p o m a g a l i n a š i m v r l i m S e n t r u p e r č a n o m ! K o m i s i j a s p r ed ­sedn ikom na č e l u p a č a k a navod i l , m o r ­da celo samih » v p i s n i k o v « iz Trebnjega . Kme t j e so ka jpak k a r vesel i , da ne s i t n a ­r i j o ok rog n j i h a k t i v i s t i z okra ja . Za to n i č u d n o , da z n a š a j o skupne obveze v St. R u -per tu samo b o r i h 13.000 d i n . T o vsot ico 0). z l ahka v p i s a l a samo d v a kmeta! Posebno se je »pos tav i l« K L O , oziromai n jegovi odbor ­n i k i . O d 17 odbo rn ikov se je ed in i s rednj i kmet Tone J e r m a n od loč i l , da v p i š e 1000-d in . P a še ta s t e ž k i m srcem.

S e n t r u p e r š k e kmete je l ahko p o š t e n ^ sram. Saj j i h je p r i l j udskem posoj i lu d a l e č p rekos i l s tar i u č i t e l j M a t i j a B rezova r . P o s l u ž b e n i h l e t ih m u že zdavnaj p r i p a d a p o k o j , je p a š e zmerom a k t i v e n v svoj i s lužb i -N o , B r e z o v a r , k i ga živi samo m e s e č n a p lnča , bo l ahko v p i s a l 5000 d in , kmetje p a samo b o r i h 8 jur jev .

N e m a r a p a kmet je v St. Rupe rt u le n i s o skop i , n i t i tako malo) zavedni d r ž a v l j a n i ? V z r o k za tako s lab uspeh l judskega poso j i l a t i č i nekje drugje. K je? K m e t j e p r av i j o , d a j i h okra j p o z n a samo takrat , kada r so v o ­l i t ve , o d k u p i i n , k a k o r sedaj, l judsko poso­j i lo . T a t rd i tev in o č i t e k kmetov nemara nista č i s t o i z trte zv i ta . O k r a j j i h vse p r ema lo po­u č i , k a k š n o v a ž n o s t i n kor i s t i m a n a š e l judsko posoj i lo za vso d r ž a v o in za k m e t a še posebej-

K o r i s t i poso j la bo d e l e ž n a tudi n j ihova vas, če bodo v a š č a n i po svo j ih m o č e h v l o ­ži l i svoj o d v i s n i denar v v e l i k o posoji lnico-jugos lovanskih narodov. I n ta poso j i ln ica j e — drugo l judsko posoj i lo! Zato: Sent ruper -č a n i , le pogum;, p a t ud i ves t rebanjsk i o k r a j ! A k t i v i s t i pai dobro p remis l i t e , kaij je v a š a do l žnos t ! — k o —

POTEK ODKUPA belih žit v novomeškem Okraju ni zadovoljiv

S 23. avgustom smo zabelež i l i v novo­m e š k e m okraju 57% odkupa belih žit. Prav tako kot pri ljudskem posojilu, se tudi pr i odkupu odkriva kup dobrih in kup slabih strani tistih, ki odgovarjajo za to v a ž n o akcijo. Vse premalo sodelujejo m n o ž i č n e or­ganizacije, premalo posegajo v odlfup v a š k i aktivisti in tudi pri nekaterih okrajnih akti­vistih se čuti nevztrajmost, ki zavira pot do uspeha.

Do danes so se najbolj izkaaroti s l e d e č i krajevno ljudski odbori: Mirna peč 89% od­kupa, Globodol 84%, Zbune 82%, St. Jurje 800/c, S t Jernej 78«/ 0 in Orehovica 77%.

Naj s labše pa stoje: K L O U r š n a sela 28«/i„ Š m a r j e 34»/», Prekopa 43*/«, Bela cerkev 54% in Skoč i Jan 59%-

Vprav v tem, da poteka odkup vštr ic z ljudskim posojilom, je zdrav znak, da drži ljudstvo v rokah oblast. Zato podvojimo delo na tem poljiu, da bomo istočasno z uspehom posojila zabelež i l i tudi zmago pri odkupu belih žit!

l imi l m n o ž i č n i m i o rgan izac i j ami , k a r je p r ed ­pogoj za v s a k o u s p e š n o delo v k a t e r i k o l i o rgan izac i j i . T a konferenca je p r e l o m n i c a v d e l u m o k r o m o š k e mlad ine . M l a d i n i M o k r o ­noga b i poveda l samo to, d a si naj dobro vt isne v spomin to konferenco i n da naj ima stalno p r e d d č m i sklepe, k i j i h je spre je la i n o b l j u b i l a i zv r š i t i . M l a d i n a naji se zaveda, da je b i l o p r i č a n j e n i m obljubami ljudstvo*, k i bo ostro paz i lo , ako bo mladina! res m o ž beseda. Možek

PRELOMNICA v delu M o k r o n o š k e mladine

Stev. 28. > D O L E N J S K I L T S T < Stran 1

1 M 1 A Spet so se odprla vrata naših šol

S p r i č o uspehov II. grupe se je p r i j a v l j a l o pros tovol jno vsak dan v e č n o v i h borcev, tako da so postal i izredno n e v a r n i za ita­l i j ansko posadko v Ž u ž e m b e r k u i n je p r i č e l okupator zb i r a t i m o č n e sile, da b i tako b i l p r i p r a v l j e n b ran i t i se p r o t i pa r t i zanom i n če bo p r i l i k a t ud i izpas t i i n j i h s h i t r i m napadom un ič i t i . K e r p a so i m e l i pa r t i zan i o d l i č n o o b v e š č e v a l n o s lužbo , so se dobro p r i p r a v i l i nai neiklepe s o v r a ž n i k a . K o n c e n t r i r a l i so svo­je n a j b o l j š e odredne edinice , k a t e r i h vodstvo je p r e v z e l še ž iveč i narodni heroj D a k i , s tran i n trepet okupator ja . Ze samo ime D a k i je i ta l i janskim' vo jakom in of ic i r j em u l i l o mnogo strahu i n nesigurnost i .

V zgodnj ih ju t r an j ih u rah je pod zašč i to o k l o p n i h voz okupator 2. jun i ja 1942 z v e l i ­k i m i s i l a m i izpade l p r o t i pa r t i z ansk im eno­tam v smer i i z v i r a K r k e . V dobro p r i p r a v ­l j en ih zasedah p r e d Z n o j i l a m i j i h je p r i č a ­k a l D a k i s s v o j i m i h e r o j s k i m i enotami, v n a g l i c i o b k o l i l i n un ič i l 4 kamione i n p o b i l v e č j e š t e v i l o s o v r a ž n i k o v , zap l en i l i so v e č strojnic, mun ic i j e in ostalega materiala!. D a s o v r a ž n i k n i b i l popo lnoma u n i č e n so p r i š l i na p o m o č iz vseh postojank, dai so r e š i l i obkoljene L a h e . N j i h o v o j u n a š t v o se je od­r a ž a l o v tem, d a so se pa r dn i s k r i v o m a v r a č a l i v Ž u ž e m b e r k , p r e p l a š e n i , goli i n bosi .

Z a r a d i s ta ln ih i n vedno s i l ov i t e j š ih napa­dov, posebno po zapadno-dolenjskem odredu, je postal položil j z a okupa to r ja n a tem odseku neznosen i n n e v z d r ž e n . Zato- j e i t a l i j ansko * v r h o v n o povel js tvo p r i p r a v l j a l o Ve l i ko i ta l i jansko ofenzivo' v L j u b l j a n s k i p o k r a j i n i , d;i b i z vso siJo' uda r i l o i n d o k o n č n o u n i č i l o par t izanske enote. S tem n a m e n o m i je i t a l i j anska posadka 13. j u l i j a zapust i la t rg Ž u ž e m b e r k . P r e d odho­dom so v?e k e m i č n e o b r n i l i p ro t i S t i čn i , z namero, da b i p r e v a r i l i par t izane, d a se nameravaijc u m a k n i t i p r o t i S t i č n i . A l i ta naksina j i m n i popolnoma uspela. U m i k a j o ­č e m u s o v r a ž n i k u so pa r t i zan i p r i p r a v i l i m o č -n e m i t r a ] j e ž k e zasede med 1 D v o r o m in So­tesko, d a so brezglavo b e ž a l i p r o t i Nove­m u mestu. P o u m i k u so pa r t i zan i zasedli z ^ d i n i c a m l Zapadno-dolenjskega odreda Žu ­ž e m b e r k , ka terega so i m e l i v posesti skoro en mesec. P r e b i v a l s t v o je n a v d u š e n o po­zdrav i lo partizsme. To je b i l nepozabni do­godek. T i s t i mesec so se dogajal i med n a m i

v e l i k i dogodki . Ž u ž e m b e r k je zaž ive l v p r i ­je tnem par t i zanskem v z d u š j u . Povsod godba, m i t i n g i , ples, v r i s k i n petje. Ž u ž e m b e r k je d iha l svobodno. Z a m r l a s lovenska pesem je skupno z p a r t i z ansk imi k o r a č n i c a m i pre t re­sala o z r a č j e . Ž u ž e m b e r k je b i l svoboden. Nepozaben je trenutek v e l i k e g a mi t i nga na trgu, k jer se je zb ra l cel Ž u ž e m b e r k i n ve­l i k o l j u d i iz o k o l i š k i h vealV O d ust do ust se je suš l j a lo : »tov. Ka rde l j 1 'bo govor i l .« B u r n o pozdrav l jen od m n o ž i c e , je s topi l na g o v o r n i š k i oder tov. K a r d e l j , k i je v svo­jem zgodovinskem govoru p r i k a z a l nujnost borbe, i n vstajenje nove Jugos lav i je ; m e d d r u g i m je dejal : » B o r b a bo še t e ž k a i n s t r a š n a a l i mi bomo zmagal i , i n zakaj? Za to k e r je z n a m i l judstvo, tisto l judstvo, ki se danes b o r i na ž iv l j en j e i n smrt za svoj go l i ob­stoj!« R e s n i č n o , njegove besede so postale dejstvo, p lod te zmage i n dragocene svobo­de, ki smo zanjo d a l i m i l i j o n e ž r t e v je, d a grad imo v e l i č a s t n o novo Jugos lavi jo , d e ž e ­lo p ravega soc ia l izma. N a m i t i n g u so' govo­r i l i tov. K o c b e k in d r u g i .

M n o g o t i s t ih , ki so p r i s o s t v o v a l i m i t i n g u , danes n i v e č m e d n a m i ; po lož i l i so ž iv l j en j e n a ž r t v e n i k domovine . M e d temi č a s o m je b i l a v Ž u ž e m b e r k u pos tavl jena prva- p a r t i ­zanska komanda mesta pod pove l j s tvom tov. S m r k e t a F r a n c a - J o š t a . P r i č e l a se je pora ja t i p r v a l judska oblast. V b i v š i k a š c i na t rgu je b i l a v e l i k a prostorna dvorana , ka tero so fantje, dekleta i n m l a d i n a slovesno o k r a s i l i , p red pos lopjem p a pos t av i i l slavnostne m l a ­je z nap isom » S v o b o d n o i z b i r a m o i n v o l i m o novo l judsko o b l a s t « . Z v e č e r je b i l o v nabi to p o l n i d v o r a n i s lavnostno r a z p o l o ž e n j e . V r s t i l i so se govor i v o d i l n i h mož . Ž i v a h n o i n s v e č a ­no r a z p o l o ž e n j e je vzbu ja la godba in petje. P r i v o l i t v a h , ki so bi le na l i s tke in tajne, so i z b r a l i p r v i s lovensk i na rodnoosvobodi ln i od­bor , ka te remu je b i l na č e l u p re rano u m r l i tov, A l b i n Pehan i . To je b i l v e l i k dogodek v nadal jn jem razvo ju nove l judske oblas t i . V spomin n a t a v e l i k i dogodek je da rova l , kot p r V i k o m a n d i mesta na osvobojenem slo­venskem ozeml ju tedanji komandant glavne­ga povel j s tva s lovensk ih pa r t i zansk ih č e t tov. L e s k o v š e k F r a n c - L u k a , tedanjemu k o ­mandan tu mesta Ž u ž e m b e r k a tov. S m r k e t u F r a n c u - J o š t u sv i leno slov. zastavo s pete­r o k r a k o zvezdo. N a d osvobojenim ozemljem so se p r i č e l i zb i r a t i temni in grozeč i o b l a k i , a govor ice so po t rd i l e p r e t e č o nevarnost.

S o l a je last l juds tva! T a zahteva n a š e prosvetne p o l i t i k e se i z r a ž a v vsej dejavno­sti n a š e g a šo l s tva . V vseh č a s i h je p rogre­s ivno usmerjeno u č i t e l j s t v o s k u š a l o ugodi t i tej zah tev i i n je svoje delo v šoli k a k o r tud i i zven šole u r avnava lo tako, da je ugodi lo l j u d s k i m t e ž n j a m po dv igu i n napredku na­šega šo l s tva .

V povo jnem č a s u so n a š e šole na š i r o k o odpr le v ra ta vsem., k i j i h že ja po napredku . Z n a n i so nam p r i m e r i , k o so v z r e l i h l e t ih dosegli lepe uspehe mnog i de lavc i i n kmet­je, k i j i h je p redvo jna šola s svo j imi oko­s tene l imi p redp i s i utesnjevala i n j i m n i da­ja la t is tega znanja, s k a t e r i m b i se m o g l i nadalje s a m o i z o b r a ž e v a t i i n doseč i svoj ž i v ­l j en j sk i smoter. N a š a l judska oblast je v s t remljenju po k u l t u r n o prosvetnem dv igu l j u d s k i h m n o ž i c p r i č e l a ra/zšir jat i m r e ž o po­d e ž e l s k i h g imnazi j in o r g a n i z i r a l a je razne v e č e r n e tečaje*, de lavske g imnazi je i n i zobra ­ž e v a l n e t eča j e . I z k u š n j e so pokazale , da je ta zamise l že r o d i l a lepe uspehe p r a v p r i t is t ih l judeh, k i zarad i n a p a č n o o rgan iz i rane šo l ske po l i t i ke i n š i b k e g a socialnega stanja v p redvo jnem č a s u niso m o g l i doseč i tistega smotra, o ka t e rem so v mlados t i sanjal i .

N a š e l judstvo se v p r e t e ž n i v e č i n i zaveda pomena te plemeni te s k r b i l judske oblas t i za k u l t u r n o p rosve tn i in p o l i t i č n i d v i g n a š e vas i i n n a š i h indus t r i j sk ih centrov. Za to se je p r i č e l o z l jubezni jo ok lepa t i svoj ih šol i n

P r i č e l a se je ogromna r o š k a ofenziva . D i v j e horde p i j a n i h faš i s tov , podpr te z m o d e r n i m i n sodobnim o r o ž j e m , so n a v a l i l e na osvobo­jeno ozemlje i n K o č e v s k i Rog . P o ž i g i ce lo tn ih vas i , streljanje n e d o l ž n i h l j u d i i n ropanje nj ihovega p r e m o ž e n j a , to- je b i l uspeh r o š k e ofenzive. P a r t i z a n s k a v o j s k a p r i tej o fenz iv i n i b i l a n ik j e r v jedru u n i č e n a , r avno na­sprotno, i zš la je i z boja m o č n e j š a i n op rem­l jena z okupator ju odvze t im o r o ž j e m .

K o so u v i d e l i , da se p ro t i g i b l j i v i m p a r t i ­zansk im ed in i cam k l j u b o g r o m n i m o č i , n i dalo n i č e s a r nap rav i t i , ampak je b i lo r avno obratno i n da n i k a k o r ne bodo z m o g l i obv la ­da t i vsega zasedanega ozemlja, , k je r je na vseh k o n c i h v re lo , so se okupa to r j i s podlo zv i j ačo o p r l i n a s ta r i r i m s k i rek: » P o d e l i i n v l a d a j « , a l i nakane jim; povsem niso uspele, l juds tvo je spoznalo, da se ne i z p l a č a h o d i t i za L a h e po kostanj v ž e r j a v i c o . K o t povsod, je podleglo le nekaj s l a b i č e v . Za to je okupa­tor p o d p r l akc i jo d o m a č i h h lapcev, k i so s p o m o č j o r azn ih f a j m o š t r o v i n M a r i j i n e d r u ž b e p r i č e l i o rgan i z i r a t i o b o r o ž e n e forma­cije. T i p takega organizator ja v n a š e m k ra ju je b i l k a p l a n Jenko . S p o č e t k a so s i nade l i ime » v a š k e s t r a ž e « , pozneje pa »legi ja s m r t i « , bolje r e č e n o l eg i j a k l a v c e v n e d o l ž n i h l j u d i — žen i n o t rok. K o n č n o so se znaš l i i n sne l i k r i n k o i n nade l i ime podlega J u d e ž a , posta l i so i zda ja lc i lastnega naroda i n bedni h l a p c i I ta l i janov. M V A C ( M i l i z i a vo lon t a r i , ! an t i -comunis ta ) . O k u p a t o r je dobro vedel , d a bo v teh b r e z d u š n i h l judeh dob i l zveste poma­gače , k i so p r i p r a v l j e n i laka jsko ubogat i i n p o s l u š a t i i n i z v r š e v a t i vse. Za to jim je oskr­bel o rož j e , v o j a š k o opremo, ž iv i l a in denar. B i l o j i m je dovol jeno ustanavl ja t i postojanke po vaseh i n m a n j š i h s r ed i š č ih . (Dal je)

Ožja b l o k a d a Novega mesta! Baitaljomi Giutoeeve brigade' so n a Ipotožaj ih t ik ob friestu, nad Gotno vasjo, p r i b l o k u nad m a -gacini , na B a r o n č e v e m h r i b u , p r i S v e t e n / Roku . N a desnem bregu K r k e so v p o l k r o g u raizporejene n a š e sile. O d p r v i h h i š v G o t n i vasi , Smihe la , Ž a b j e v a s i p a tja do n a š i h Po loža jev je č i s t i na , z a s n e ž e n i t r a v n i k i i n Polja.

Danes je m i r . N a obeh straneh so se za­čud i l i nad) k r a s n i m ju t rom, k i je po lno son­ca zasi jalo po t o l i k i h d n e v i h megle i n dež ja . S o n č n i ž a r k i po lagoma vp i ja jo r edke m e g l i ­ce n a d Smiihelom i n G r m o m . K d o ve , k a j s i ^'isiujo o n i tam v bunker j ih? A l i j i h k a j v ] £ č e p r e k o G u b č e v e g a o b r o č a , sedaj p r e d ^°ži ičem.

t>anes so so p o m i r i l i t u d i t i s t i v smrekah 2 a G r m o m . T a m so vsak dan v e č k r a t pos l a l i

n a š i m p o l o ž a j e m cele snope s v i n č e n k . C e r k v e n i zvon se je oglasi l- Č u d o v i t o se

j*rellvajo n jegovi g lasov i i n se m e š a j o z brnenjem s o v r a ž n e g a avijouai, k i le ta tam n ^ k j e za St, Jerne jem.

N a p o l o ž a j u druge č e t e 2. ba ta l jona v lada Vedro r a z p o l o ž e n j e . M l a d d e č k o pr i jaznega * n intel igentnega obraza hodi o d pa r t i zana £ ° Par t izana , pomenkuje se, pregleduje za-k l < * i e i n bunkerje . T o je k o m a n d i r S o k o l .

» K o r a č i n , danes bomo i m e l i m i r , « ogovo r i Mitra l jeze a.

»Sele ju t ro je,« m u odvrne z nasmehom ^ k a r a n i . . K o m a n d i r se je zamis l i l in z roč v da l javo J e o d g o v o r i l t javdan: » P r e k r a s n o ju t ro . . . . «

P r i j e t n a toplota s o n č n i h ž a r k o v je kar ° P a j a l a par t izane. K a k o pr i j e tno je pozab i t i

na vse, r a z v i t i odejo po t r a v i i n se v l e č i nanjo.

K o s i l o . K o m a j iso b o r c i i n k o m a n d i r o b l i z n i l i ž l ice

i n j i h s p r a v i l i , se je z one s t rani K r k e oglas i la havb ica .

Bum-ha l-ha>-ha-bah se je zahahljala gra­nata t ik nad p a r t i z a n i i n ise zap ič i l a trideset metrov za l in i jo , da je zeml ja b r i z g n i l a naokrog.

» H i t r o v b u n k e r j e , « k o m a n d i r a S o k o l . V s i zlezejo navzdo l , se stisnejo v s l amo

na t l eh i n č a k a j o , č e bo še kaj . S o k o l je v bunke r ju p r i t e ž k i »Bred i« .

N a t o se p r i č n e ples. Z druge s t rani K r k e , a Smihe l a , i z G r m a i n K a p i t l j a p r i č n o bu -ha t i havbice , gorsk i i n p o l j s k i topov i ter • e ž k i m i n o m e t i . P e k l e n s k i h r u p eksploz i j i n s t rahov i t i tresk že l ez j a se vsuje n a p a r t i z a n ­ske p o l o ž a j e .

N a e n k r a t p a vse preneha . K o t so zače l i , tako so odrezavo nehal i . . K o m a n d i r S o k o l skoč i i z bunker ja .

» P a z i t e sedaj n a G r m . Neka j p r i p r a v ­ljajo!«

» K o l o n a i z G r m a p r o t i G o t n i vas i ,« j av l ja opazovalec.

K o r a č i n je ž e zaropota l s svojo »Bred ico« . S o k o l pok lekne k drevesu, z a k r i č i nakaji po­v e l j , nato p a z a č n e s t re l ja t i naboj za na­bojem.

M i t r a l j e z i ropotajo, p u š k e pokajo , m i n o ­m e t i bruhajo, po z r a k u p a s ikajo k rog le . P o d G r m o m se premetavajo, padajo i n se spet dvigajo. P l a z i j o se p o t rebuhu, b e ž i j o neka te r i napre j , d r u g i nazaj.

H r u p o r o ž j a je nenadoma preneha l . O d d a l e č so zab rne l i t ank i . E d e n se je p o š a s t n o p r i k a z a l m e d G r m o m in smrekami i n se h i t ro p o m i k a l po t r a v n i k u navzdo l p r o t i G o t n i vas i . P o č a s i se je p r e r i n i l med drev­jem i n spol zel po tem p r o t i Roku-

»Bojan , h i t r o potegni vso č e t o n a drugo l ini jo,« povel ju je S o k o l .

Č e t a se naglo umakne . N a p o l o ž a j u ostane sam S o k o l . P r e d p r e t e č e se b l i ž a j o č i m že ­l e z n i m k o l o s o m n i nobene obrambe več . P ro t i t ankovskega topa n i p r i č e t i i n m i n e niso p o l o ž e n e p r e d bunke r j i . N u j n o se je t reba u m a k n i t i v gozd n a drugo l i n i j o , do koder ne m o r e tank. S o k o l .se oz re za svojo če to , k a t e r i s k u š a k r i t i u m i k .

T a n k že obstreljuje p r e d n j i b u n k e r s svo­j i m t o p i č e m . Sedaj se je o b r n i l p r o t i b u n ­ker ju , k je r stoji S o k o l , T a n k se ustavi . So­k o l č a k a s p u š k o , p r i p r a v l j e n o na. strel , da b i podlrl tistega, k i b i se upa l izs topi t i . T a n k se pomakne naprej .

S o k o l ves goni., k r i m u je b u h n i l a v obraz. Ves trepeta o d onemoglega srda.

»Ne upajo se, š l e v e ! Z a j c i ! - . . ! « T a n k zavoz i n a p r i m i t i v n o zgradbo i n

jo takoj podre. P o t e m se b l i ž a S o k o l u , p o č a s i , zlobno-Se neka j met rov . S o k o l s i odpne ofenziv-

ko, jo odv i je i n z a ž e n e p r o t i o k l o p n j a k u . P o k bombe se je p o m e š a l s. h r u p o m rafala . Iz t anka so o p a z i l i Sokolai. S t r o j n i c a na tan­k u d r d r a k a r napre j . S o k o l se ne more v e č umakn i t i . Ze o d v i j a drugo b o m b o . . . T a n k se naglo b l i ž a . Se nekaj metrov. S o k o l se smelo dvigne i n se p o ž e n e napre j z bombo v r o k i , toda v tem t renutku m u šop. svinčemik prebi je če lo .

(Ponat is i z b r o š u r e » G u b č e v a b r igada oblega

N o v o mesto«*, 1944.)

posebno m l a d i n a r ada obiskuje i z o b r a ž e v a l ­ne t e č a j e ter se usposabl ja za ž iv l j en je .

D e j a l sem, v p r e t e ž n i v e č i n i ! Z n a n i so nam p a še p r i m e r i , k o neka te r i n a š i kmet je z nezaupanjem i n ce lo nejevol jo p o š i l j a j o svoje o t roke v šo lo . Z a l so ponekod po na ­ših vaseh š e ljudje, k i menijo, da bo m o r a l a soda posredovat i zgolj tisto m i n i m a l n o zna­nje, k i je i z r a ž e n o v opismenjevanju u č e n ­cev i n poznavanju n a š e abecede. N i k a k o r se ne more jo sp r i j azn i t i z mis l i j o , da je šo la ne samo k u l t u r n o prosvetna, ampak tudi po­l i t i č n a ustanova. T o je v svo j ih u redbah o ro js tvu s lovenskega l judskega šo l s tva t r d i l a že M a r i j a Terez i j a i n n i torej p r a v n i č no­vega, č e t u d i d a n a š n j a l judska oblast zahte­va , d a naj postane n a š a l judska šola v vsej svo j i s tvarnost i k u l t u r n o prosvetno j n p o l i ­t i č n o ž a r i š č e n a š e vasi-

So ponekod še kmetje, k i r a j š i z a d r ž u j e j o svoje o t roke d o m a za razna p o l j s k a dela a l i za pastir je, k a k o r da b i j i h redno p o š i l j a l i v šolo . T a k š n i l judje se ne zavedajo, da s tem š k o d u j e j o t ako o t roku , k a k o r tud i na­p r e d k u n a š e d r ž a v e , k i bo v vsakem pogledu napredna i n prosvet l jena samo tedaj, kada r bodo tud i d r ž a v l j a n i p r e ž e t i s k u l t u r o srca i n k u l t u r o znanja.

P o m u d i m o se zdaj n e k o l i k o tud i p r i ugo­tav l jan ju , ka j i n k o l i k o je v povo jnem č a s u s tor i lo n a š e l juds tvo za i z b o l j š a n j e zuna­njega v ideza n a š i h šo l sk ih pos lopi j . V o k r a ­j i h Trebnje , N o v o mesto i n Č r n o m e l j nam je okupa tor zapus t i l — č e i zvzamemo k o č e v ­s k i o k r a j — najbol j ž a l o s t n o d e d i š č i n o , k i ponekod še danes p r i č a s p o g o r i š č i n e k o č p r e l ep ih šo l sk ih stavb, r u š e v i n a m i i n ne­u p o r a b n i m i z id inami , č e s a vsega je b i l v svojem onemoglem besu z m o ž e n s tor i t i so­v r a ž n i k n a š e g a n a p r e d k a i n prosvetne ras t i . P o t r e b n i so b i h o r j a š k i n a p o r i prosvetne oblast i , d e l o v n i h m n o ž i c i n m n o ž i č n i h orga­n i zac i j , da smo na n e š t e t i h p o g o r i š č i h i n r a z v a l i n a h znova p o z i d a l i n o v a poslopja , šo le , k i postajajo ž a r i š č a k u l t u r e i n nap redka n a š e vas i . Z a l p a se \TT?r>jib;i_Jcoder se l j u d ­s tvo ne zaveda, ve l ikega pomena ure jen ih šo l sk ih razmer , po pe t ih le t ih n a š e svobode š e niso zace l i le vo jne rane, obstaja še vedno pomanjkanje u č i l n i c ter p r i m e r n i h stano­vanj za u č i t e l j s t v o , k a r dokazuje, da bo p r a v v omenjen ih k r a j i h pot rebno posve t i t i v e č p a ž n j e dobro u re jen im i n h ig iensko v z d r ž e ­v a n i m šo l am. S o l a bo l j u d s k a v p r a v e m po ­m e n u besede samo tedaj, ako se bodo l judje d o m a č e g a ' š o l s k e g a o k o l i š a zavedal i , da so do lžn i ž r t v o v a t i nekaj č a s a tud i u r e d i t v i š o l ­sk ih pros torov in š o l s k e stavbe. U č i l n i c e , k i po v e č let n iso pobeljene, šo l ske stavbe, k i s svojo zanemarjeno vnanjostjo niso v okras n a š i vas i , ne more jo zadovol j i t i n i t i uč i t e ] j -stva n i t i u č e n c e v . M i s l i m , da se ne mo t ina če t rd im, da se l judstvo n a š e p re lepe D o l e n j ­ske i n s o n č n e B e l e K r a j i n e še vse p r ema lo zanima za lepotno uredi tev n a š i h šol i n u č i l ­n i c Popo lnoma n a p a č n o je mnenje neka te r ih v staro miselnost usmer jen ih l j ud i , k i m i ­l i j o dai je v s a skrb z a uredi tev šo l sk ih poslopi j n a l o ž e n a k ra j evnemu l judskemu o d ­boru o z i r o m a ok ra jnemu l judskemu odboru . B r e z sodelovanja s t a r š e v , k i p o š i l j a j o svoje o t roke v šolo, b r e z zan imanja m n o ž i č n i h o rgan izac i j za urejene šo l ske razmere, ne bo n a š a šo l a na vas i n i k d a r pos ta la tisto, k a r m i v s i ž e l i m o i n p r i č a k u j e m o , a k o naj se tud i v tem pogledu p r i b l i ž a m o t r ad ic i j am d r u g i h k u l t u r n i h narodov- Z g r e š e n a m i s e l ­nost, da je sedaj, k o n i v e č k r a j e v n i h šo l ­s k i h odborov, k i so p r e d vo jno s k r b e l i za ured i tev šo l sk ih prostorov, š o l s k i h stavb, i n u p r a v l j a l i s š o l s k i m p r e m o ž e n j e m , vsa ta skrb n a l o ž e n a zgolj š o l s k i m uprav i t e l j em, je žal posta la spilošen pojav . N a š e l juds tvo p a se m o r a zavedati , da je šolski uprav i t e l j v p r v i v r s t i p e d a g o š k i vod ja šole , t e h n i č n i vod ja šo le p a je l judstvo, č i g a r last je šola . Ka j : h o č e m s tem povedat i? N a š i l judje po vaseh b i m o r a l i bol j k a k o r doslej sk rbe t i za odpravo vseh t e h n i č n i h poman jk l j i vos t i p r i šo l ah . S p ros tovo l jn im de lom b i r a z n i obrt­n i k i l a h k o o d p r a v i l i s p r a v i l n o porazde l i tv i jo i n ž r t v o v a n j e m nekaj u r de la ma r s ika j , k a r danes še o v i r a n a š e u č i t e l j s t v o za nemoten pouk.

P r i tej p r i l o ž n o s t i omenjam v i soko k u l ­tu rno zrelost i n zavest n a š i h ro jakov i z S l o ­venskega P r i m o r j a , k i so se takoj p o osvobo­d i t v i l o t i l i t rdega dela za odp ravo vseh teh­n i č n i h pomianjkljiivoisrti p r i š o l s k i h s tavbah. O n i so z n a l i jceni t i moč slovenske šo le za k u l t u r n o rasf*"svojih otrok, saj, j i h je č e t r t s tolet ja^ t l a č i l Jn p o t u j č e v a l f a š i zem. Za to n i n i č č u d n e g ^ _ č e so v h r i b o v i t i h p r ede l i h P r i m o r s k e de lovn i l judje v o p r t n i h k o š i h nos i l i gradbeni ma te r i a l n a g r a d b i š č a n o v i h šo l sk ih s t a v b T o l i k š n e p o ž r t v o v a l n o s t i so z m o ž n i samo ljudi je, k i vedo. d a bodo z l e p i m i š o l s k i m i p ro s to r i u s t v a r i l i p r v i po­goj za u s p e š n o k u l t u r n o rast svo j ih o t rok, k i so le ta i n leta zaman h repene l i po ma>-terinakii besedi v d o m a č i šoli .

T a k š n i p r i j a t e l j i šo l e naj nam postanejo zgled! Posnemiajmo j i h i n ž r t v u j m o n a š e na­pore za lepe i n h ig iensko urejene šo le i n h v a l e ž n i nam bodo n a š i o t rok i in n j i h o v i učiitelji! • L . Z .

S i r an 4 i D O L E N J S K I L I S T < Stev. 28-

P I Š E J O N A A A F I Z K U L T U R A I N S P O R T

»NAJ V A S V R A G V Z A M E . . .« Zagore M a r t i n , kmet iz Orehovice 17,

ima svoje nj ive v b l i ž in i n j i y K m e t i j s k o de lovne zadruge Orehovicai . Njegov s i n F r a n ­ce je goni l o č e t o v e k r ave na p a š o v gozd. U t ru j en od dela i n len od sonca je r e v e ž zaspal i n tako so imele k rave prosto pot. K a k o r č l o v e k rad dobi kaj bo l j šega za pod zob tako tud i živiinai, ter je med č a s o m , ko je Z a g o r č e v s i n spal , zaš la i n se po m i l i v o i j i pas la po d o m a č i k o r u z i . Zag leda l je k r a v e gospodar Zagore, še l s ko lom nad nje i n j i h pre tepa l , k r i č e č :

»Naj vas vrag vzame, p rek le te z a d r u ž n e kost i!«

Zene, k i sc< bi le v b l i ž in i , so to opa­zi le ter ga opomni le , d a so krave njegove i n ne z a d r u ž n e . »No, no, h u d i č , saj so res, sem se p r e m o t i l , « je dejal Zagore, k o je sprev ide l , d a t o l č e lastno ž iv ino .

Iz m r ž n j e do zadruge je Zagore to lke l po svoj ih k r a v a h , m i s l e č , da to lče z a d r u ž n e . — Upajmo. , da so> ga k r a v e spametovale, če ga že ne m o r e pametna beseda. Tita

M E S A D O V O L J — MESNICE P A Z A P R T E Kje spet? V Novem mestu, seveda. Kdaj?

Zadnjo soboto. Pred mestno mesnico pri Kandijskem mostu je stalo nekaj sto gospo­dinj in mladine. Stali so v vrstah po trije in trije — ter vdano čakal i srečne minute, da pridejo po nekaj urah č a k - n j a na vrsto. Mesnici Dolenc in Golež pa sta bili lepo — zaprti- A l i je res tako težko ustreči gospo­dinjam in odpreti na dan, ko je mesa do­volj za vse, poleg mestne tudi ostale mes­nice?

Meso na prednostne nakaznice pa naj bi se delilo tam, kjer se deli za bolnike in noseče . L e tako bo konec jeze, da se vrivajo nekatteri brez čakanja na prvo mesk|' v »kači«, ki čaka potrpež l j ivo , da pride n i vrsto.

A l i bo treba o zaprtih mesnicah še pi­sati »Dol. l istu«? Naprosile bomo Mestni ljudski odbor, da pošlje odgovorne tovariše ali tovar iš ice , ki odrejajo odpiranje in za­piranje mesnic, da gredo sami v vrsto — in da po dveh, treh urah čakanja vendarle enkrat že uvidijo, da je čas dragocen pred­vsem tudi za gospodinje! Ena za vse

N E U P R A V I Č E N A U Z A L J E N O S T K U D M o k r o n o g je zadnj ikra t nas topi l v

mesecu m a r c u v p r e d v o l i v n e m tekmovanju , i n s icer z ig ro »Tro j čk i« . T o je b i l a zadnja preds tava K U D M o k r o n o g . P o tem času se n a š i talentirana M o k r o n o v č a n i n i so v e č p red ­s t av i l i . K a j p rav i t e , kaj je temu vz rok? G o ­tovo ste radovedni . Poveda l v a m borni U ž a -ljenost! V s i se gotovo spominjate v osmi š t e v i l k i » D o l e n j s k e g a l is ta« č l a n k a : »Ne od* n e h a j t e « . V t em č l a n k u je pisec č l a n k a Sta-h a n dobro s k r i t i z i r a l T r o j č k e , k e r so res k r i t i k e po t rebn i . V temi č l a n k u p a pisec n i k r i t i z i r a l ig ra lcev , r avno nasprotno, p o h v a l i l j i h je i n doda l , d a so zmožn i ig ra t i ka j b o l j š e g a kot so T r o j č k i . A M o k r o n o v č a n i so zelo o b č u t l j i v i i n z a m e r l j i v i ljudje. K d o n e k i b i si upa l s k r i t i z i r a t i nekaj , k a r on i igrajo. D a bo kdo tako p redrzen , si niso m i s l i l i . A n a š e l se je t o v a r i š , k i se j i h je u p a l p r i j e t i za rad i vseb insko nevzgojne igre, i n n a š e l se je t u d i t o v a r i š , k i j i h je sedaj r a z k r i n k a l i n j i h bo v b o d o č e še r a z k r i n ­kava] .

A k o v p r a š a š katerega k o l i od igra lcev , zakaj n i č v e č ne igra jo , t i odgovor i , d a ne bodo v e č i g r a l i , k e r j i h potem v l a č i j o po č a s o p i s u . D r a g i m o j i i g r a l c i , preber i te s i č l a n e k o v a š i h T r o j č k i h i n poglejte, koga ta k r i t i z i r a , a l i vas a l i T r o j č k e . P r o s i m , da z v a š o u ž a l j e n o s t j o prenehate i n p r i č n e t e z delom. Ozr i t e se m a l o o k o l i , p a boste v i d e l i , k je so d r u g i . Daj te de lovnemu l juds tvu raz­v e d r i l a i n zabave ter prenehajte z v a š o ne­u p r a v i č e n o i n neumno u ž a l j e n o s t j o . -k

» Z E L E N A VRVICA« V T R E B N J E M A k t i v mlad ine- iz Starega trga v t rebanj­

skem o k r a j u se je k r e p k o zavzel i n v kra t ­k e m č a s u p r i p r a v i l za oder Hudalesovo ig ro » Z e l e n a v r v i c a « v k l j u b n a j h u j š e m u de lu p r i ž e t v i i n m l a č v i , ka j t i v a k t i v u je sama k m e č k a m l a d i n a . P l j u n i l i so v roke, kot p ra ­v i m o , p a k a r iznenada n a š t u d i r a l i i n posta­v i l i na oder » Z e l e n o v r v i c o « i n to brez po­m o č i usposobljenega r e ž i s e r j a . P r v i k r a t so z a i g r a l i 23. j u l i j a na t rebanjskem odru , č e z teden d n i p a v St . R u p e r t u . D v o r a n a je b i l a obakra t č i s t o po lna , i n tud i i g r a l c i so se dobro od reza l i , č e p r a v so b i l i neka te r i p r ­v i č n a odru .

S tem je a k t i v p r i t e g n i l v svojo ig ra l sko d r u ž i n o v e l i k o n o v i h ig ra lcev , k i se bodo s p o m o č j o s t a r e j š i h dobro r a z v i l i in usposo­b i l i za odrske nastope, k a r je lep i n p leme­n i t c i l j mlad inskega a k t i v a . L jud je so b i l i z i g r o zadovol jn i , zato je m l a d i n a dob i l a po­guma i n veselja, p a bodo šli z » Z e l e n o v r v i ­

co« gostovat še v D o b e r n i č in Ž u ž e m b e r k . M l a d i n a i m a v n a č r t u že novo igro. Po­

t r u d i l i se bodo za igra t i tako, da ak t iv v S ta rem t rgu ne bo zaostal za d r u g i m i a k t i v i v okra ju . P r a v tako se ta ak t iv p r idno udej-stvuje v i i z k u l t u r i i n na vseh os ta l ih po-p r i š č i h vzgojno-zabavnega udejstvovanja mladine . A k t i v š t e j e že 42 č l a n o v . Saj vsak mladinec z veseljem p r i s top i v tako organi ­zacije), k i m u daje p r a v i l n o vzgojo i n sk rb i t ud i za p r i m e r n o zabavo. K . S.

F R O N T N E B R I G A D E B O D O T L A K O V A L E C E S T O V Č R N O M L J U

Zadnje p r i p r a v e za t lakovanje ceste v Čr ­noml ju so že i z v r š e n e . T u d i žene n i so b i le med zadnj imi , saj so skoraj n a j v e č delale p r i iz laganju i n p revozu kock za t lakovanje.

Dne 14, j u l i j a 1950 so i m e l i v Č r n o m l j u zbor vo l i vcev , na ka te rem so s k l e n i l i , da za­č n e j o takoj de la t i . Sestavl jena je b i l a p r v a b r igada č l a n o v s indikata r a zn ih podjeti j v Č r n o m l j u , k i bo de la l a mesec dn i . D r u g a br igada je sestavljena iz č l a n o v Fronte osta­l i h p reb iva lcev . V drug i b r igad i bo delalo po o s e m d n i izmenoma d o l o č e n o š t e v i l o l jud i . Z b o r v o l i v c e v je ta sklep' po t rd i l .

C r n o m a l j c i in o k o l i š k i p r e b i v a l c i bodo gotovo poh i t e l i z delom, saj se zavedajo, da je t lakovanje ceste od novega mostu, k i so ga letos d a l i v promet, p a do postaje v e l i ­kega pomena. R e š e n i bodo v le tnem č a s u ne­znosnega p r ahu , v dež ju p a blata . R. F .

|llllllllllllll!llllllllllllll!lllllllllllllllllll!IIIIIHIIIIIII!llllllllllll̂

[ V nedeljo, dne 10. septembra | I priredi novomeško Planinsko j

društvo PLANINSKI

IN PARTIZANSKI TABOR na Gorjancih (pri Gospodinu) 1

T R G O V A N J E P A T A K O ! V N o v e m mestu je v e č k r a t borbai za

kvas ; de l i jo ga po majcen ih k o l i č i n a h i r \ stane cel zavi tek 26 d in . Te d n i so p a pro­daja l i k a r na debelo pokvar jen , smrd l j iv kvas , zavi tek po 50 din. (Zav i t ek je b i l ravno t ako v e l i k , k a k o r pre j za 26 d in . Tore j p o k v a r j e n kvas , k i b i ga sploh p ro ­dajati ne smel i , je 24 din d r a ž j i ! Radovedn i smo s k a k š n i m » t r i k o m « to zagovarja O k r a j ­ni magaz in , o z i r o m a t is t i , k i je ta kvzs dal v prodajo.

K E R A M I K A V D O L E N J S K I H T O P L I C A H

Poleg d r u g i h k r a j e v n i h podjet i j , k i j i h je ustanovi l K L O v D o len j sk ih T o p l i c a h , je za z d r a v i l i š k i k ra j k e r a m i k a zelo pomembna . Z a z a č e t e k izdelovanja so b i l e p r e c e j š n j e t e ž a v e , ke r n i b i lo dobi t i p r imernega l o k a l a za izdelovanje i zde lkov i n postavi tev p r i ­merne p e č i . D a se je z obra tom p r i č e l o , so za p r v o silo u p o r a b i l i s icer nepr imeren toda zasi len l oka l n a podr t inah bombard i rane S i -tarjeve h i š e . P ros tor so zasilno u r e d i l i in sedaj že stoje p r e d izde lovanjem p e č i .

Zai leto 1950 je d o l o č e n p l a n izdelave 1750 p e č n i c . D o sedaj je i zde lan ih 500. D e l a se le po n a r o č i l u . I zde lk i so p r v o v r s t n i , k e r je v b l i ž in i p r a v dob ra g l ina v zadostni m n o ž i n i .

De lo je v po lnem teku, dan za dnem se m n o ž e i zde lan i k o m a d i , odpr to je le še v p r a š a n j e p e č i , za katero še n i potrebne opeke, k i pa je že zasigurana. K o bo zgrar jena p e č , se bo delo p o s p e š i l o , d a bo p l a n ne le d o s e ž e n , t e m v e č tudi p r e s e ž e n .

I zde lova l i ne bodo le p e č i , ampak tudi druge k e r a m i č n e izdelke , ok r s ske in spo­minke , k i j i h bodo r a d i k u p o v a l i zdra­v i l i šk i gostje kot spomin na zdravl jenje v Dolen j sk ih T o p l i c a h . Ze do sedaj izde lan i k e r a m i č n i i z d e l k i predstavl jajo umetnine, delo p a bo še napredovalo" i n se izpopolnje­valo .

G R A D A C B R E Z G O S T I Š Č A P r e d vo jno j e i m e l G r a d a c k a r pet go-

B u n u fEipez 'aiHtmis o i q o p os asA uit uu ;s danes nobene, je v p r a š a n j e , na ka terega ne ve n i h č e odgovora. I n vendar b i b i l o v G r a -dacu nujno potrebno vsaj eno gos t i šče . L j u ­dje, k i p r iha ja jo po svoj ih s l u ž b e n i h op rav ­k i h v G r a d a c i n njegovo oko l i co , se danes ne more jo n i k a m o r za teč i . Gos t i š če z zasi lno urejeno menzo za prehodne goste p a b i G r a d a c u i n vsem b i v š i m g o s t i l n i č a r j e m , k i tud i v č a s i h n iso uspeva l i b rez dela in truda, b i l o samo d o b r o d o š l o . A l i se ne bi K L O Gradac i n O k r a j n i l j udsk i odbor zavzela , da b i Gradac dob i l nujno pot rebno gos t i šče? Us t reg la b i d o m a č i n o m , p a tudi p rehodn im gostom in v semu p o t u j o č e m u o b č i n s t v u .

SK »KRKA« PROTI SK »KRIM« 3:0 (15:7, 15:3, Novo mesto, dne 24. avgusta 1950. Po dalj­

šem presledku smo ljubitelji odbojke zopet vi­deli »domače na igrišču«, ki so se tokrat po­merili s Krimovci iz Ljubljane. Igra nas ni zadovoljila. Ne smemo reči, da je bila slaba, toda takšna, kakršno smo navajeni videti od njih ni bila. Moštvo Krima je nudilo premalo odpora domačinom, tako, da so jih slednji brez posebnega truda porazili. V domačem moštvu je zopet nastopil Dolenjec, ki je s svojo igro povsem zadovoljil gledalce. Izne­nadit nas je mladi Sonc, ki je s svojimi učin­kovitimi servisi zadivil g'Malce. Tudi Pučko in Rodič sta bila dobra, dočim nas je Medic razočaral. Sodil je dobro Romih. C d p i č .

VELIK USPEH MLADIH NOGOMETAŠEV Pionirsko moštvo »Krke« je v letošnjem

letu doseglo niz uspehov, ki vsekakor niso slučajni. Štiri zmage in en neodločen re­zultat so plod dobrega treninga, ki mu po­sveča mlado moštvo veliko pažnjo. Mnogo za­slug za dosežene uspehe ima tovariš Peric Ludve, ki svoj prosti čas posveča napredku moštva. Zmage, ki so jih dosegli so sledeče:

Krka : Odred (Ljubljana) 2:0 Krka : Triglav (Ljubljana) 4:1 Krka : Železničar (Ljubljana) 4:1 Krka : Trst (pion. kol.) 4:0 Krka : Kl im (Ljubljana) 1:1 Celotno moštvo je izenačeno, vendar pa sa

z dobro igro odlikujejo Majerle, Vindišer in Pavlic. Č o p i č .

FIZKULTURNI NASTOP NA MIRNI Fizkultura na Dolenjskem še zelo šepa in

se razvija vse preveč kampanjsko. Nekoliko večje uspehe je doživela v novomeškem okra­ju, pa še tam le v Novem mestu, Stopičah in St. Petru. Podeželje na splošno pa se v fizkul-turo še kaj malo vključuje. Vzrokov je dovolj In smo o njih že govorili, pa bo še treba ob priliki izpregovoriti resnejšo besedo na tem mestu. Trebanjski okraj je v fizkulturnem pogledu še slabši, kljub temu, da ima ravno ua tem polju že staro tradicijo, saj smo imeli pred vojno v vsej Mirenski dolini poleg v iste sokolskih domov tudi že velike fizkul-turne prireditve. Po vojni je to vse zamrlo. Sokolski domovi po Mirenski dolini spe in trava prerašča nekdaj tako živahna igrišča. Edino Mirna je v tem okraju že od osvobo­ditve aktivna tudi na fizkulturnem polju in je prejela od oblasti In od FZS in FISAJ praktične nagrade, pohvale in diplome. To vse pa Mirna tudi zasluži, ker fizkulture ne

vrši kampanjsko, ampak je telovadnica v tem kraju vse leto vedno polna telovadečih od­delkov. Res je to društvo imelo radi neupra­vičene kritike višjih forumov dobo počivanja. vendar tudi takrat ni mirovalo in so delali po drugi plati. Gotovo vam ni znano, da je na Mirni fizkulturnik že vsak drugi vaščan in da so v fizkulturo vključili tudi sosednjo mladi­no. Da, tudi starejše prebivalce ima društvo v svojih vrstah, ki še posebno z navdušenjem pomagajo društvu In so zgled drugim krajem Dolenjske. Pri njih je prostovoljnost res v krvi in ni akcije, ki je ne bi izvedli vaščanl za fizkulturo z veseljem in ljubeznijo. In tako je tudi z ostalimi akcijami v kraju. Sami so z ogromnimi prostovoljnimi urami pomagali pri gradnji planinske koče na Debencu, ki je kraju in vaščanom danes v ponos in razve­drilo. Letos pa si grade plavalni bazen, ki bo vreden objekt prizadevnosti tega prebivalstva.

Vsako leto prireja to društvo v poletju iavni nastop, da na njem prikaže uspehe svo­jega rednega dela v telovadnici in na igrišču. Zato so te vrste prireditve vedno prave mani­festacije fizkulture Titove Jugoslavije v tem koncu Mirenske doline in jih obiskujejo tudi sosedje ter ljubitelji fizkulture na Dolenjskem. Ravno zato je tudi Komite za fizkulturo pri Vladi LRS določil Mirno za kraj vsakoletnih fizkulturnih ' tečajev in z njimi združuje društvo svoj javni nastop.

Tako se je zbralo lepo število kmečkega prebivalstva iz vse Mirenske doline v nedeljo 20. avgusta in je prisostvovalo kratkemu, a zato dobro pripravljenemu nastopu.

Po dvigu zastave je uvodoma pozdravil navzoče goste predsednik OILO Trebnje tov. Šiško, zastopnika Ministrstva za prosveto LRS ter vse telovadeče pa predsednik društva tov. Bule Franjo, ki je pravilno poudaril, da si članstvo gradi z lastnimi silami fizkulturne objekte in je tudi ta nastop pripravilo sicer skromno, a zato z ljubeznijo in predanostjo Mirenskih fizkulturnikov novemu življenju, ki diha na Mirni zelo močno. Kot prvi so nato nastopili pod vodstvom tov. Bojana pionirji in podali tako eksaktno ter skladno vaje z za­stavami — žal le na štetje — da so pokazali tako najboljše točke celotnega programa. Čla­nice iz Mirne in Trebnjega so tudi zelo sklad­no pod vodstvom tov. Boga izvajale letošnje sestave, ki so bile, zlasti Mirenske, enako točno naštudirane. Vaje so lepo učinkovale. Tov. Bo­jan je nato pripeljal na igrišče pionirke, ki so se tudi zelo potrudile s svojimi vajami z ru­ticami, ki pa so bile le malo pretežke, rute pa prevelike. Mirenske članice — mladinke so na­to odtelovadile že znano sestavo z venčki, ki je znova poživila nastop z novim rajalnim nastopom ter odstopom.

Tov. Bogo je imel veliko truda s to točka in je uspeh bil lep. Nastop folklorne skupine iz Novega mesta je ugajal, le pri zadnjem kolu ni bilo soglasja plesalcev z glasbo, kar je točko močno pokvarilo. Zanimiva je bila točka: preskoki čez kozo z raznoterostmi, ki jih je izvajala vrsta članov in članic doma­čega in sosednjih društev Mokronoga, Treb­njega in Novega mesta. Skoda le, da ni bilo na nastopu še kakih raznoterosti ali prikazov iz lahke atletike in igre z nastopom mladine in pionirjev, kar je manjkalo.

Sledil je zanimiv nastop članic iz Novega mesta z vajami na dvovišinski bradlji, in sta zlasti dve tovarišici pokazali prav lepq vaje in izurjenost na tem orodju. Tudi zaključna točka nastopa, vaje na bradlji, ki so jih podali člani nastopajočih društev, je bila dobro spre­jeta, opaziti je bilo le, da je večina nastopa­jočih brez pravega treninga. Nekaj tudi dobrih UMovadcev pa smo opazili žal tudi še med Sledalci, kar ni bilo prav in bi tudi njihova udeležba gotovo uspeh dvignila.

Vendar pa bi pod črto tega nastopa napisali Se nekaj pripomb. Ker je bil Mirenski nastop le vrste v tem okraju v tem letu in izgleda po »pripravljenosti« drugih krajev sodeč, tući zadnji, ako ne računamo možnostnega »kam­panjskega nastopa« še kje v tem okraju, bi Mi renskim fizkulturnikom ob tem nastopu krepko čestitali z glavnim poudarkom, pripra­vili ste se točno, kar so pokazale tudi vaje vseh nastopajočih oddelkov, in z rednim delom v ^telovadnici dokazali vsem kampanjskim društvom, da je edino ta pot pravilna, zato naj postane last vseh fizkulturnikov Mirenske doline.

Vprašali pa bi, kje so ostali Trebanjci, kje Mokronajzarji, ki so se tudi pripravljali na ta nastop In celo imeli nekaj vaj na Mlini (Mo­kronajzarji so prišli noš. Trebanjci pa so se pripeljali k vajam z avtom). Zakaj in kje ste ostali. In kaj mislijo na to odgovoriti višji okrajni fizkulturni funkcionarji v Trebnjem?

Ravno primer Mirne in njihovega rednega dela naj bo vzgled vsem. ki imajo dobro voljo do dela za razvoj nove Titove fizkulture. Pre­nehajte že enkrat s papirnatimi sklepi in ob­ljubami. Mladina komaj čaka. da se vključi v fizkulturo. Fizkulturni domovi Mirenske doline ra enako tudi čakajo mladine, le fizkulturni forumi še sklepajo in delajo načrte kje in kako bi začeli. Zato — po primeru Mirne, ki z lastnimi rokami dela že vsa leta po osvobo­ditvi — na delo za čim lepši razvoj fizkulture na Dolenjskem.

Učo

O B V E S T I L A E K O N O M S K I T E H N I K U M V N O V E M

M E S T U

Temeljite ekonomsko-polititne spremembe in s tem prehod na plansko gospodarstvo so po vojni pri n-s narekovale tudi kore­nite spremembe in dopolnitve v vsem stro­kovnem šo l s tvu . B iv š i trgovski akademiji v Ljubljani in Mariboru sta dobili vrsto novih enakovrednih tavariš ic — v Celju, Kranju, Murski Soboti in tudi v Novem mestu za oko l i š e petih okrajev: Novo mesto, Črno­melj, Trebnje, K r š k o in Kočev je . Sole so nove po obliki pa tudi po vsebini, saj je bilo treba učne načrte in progr-m vskladiti s potrebami naše gospodarske stvarnosti, s planskim gospodarstvom, s soc ia l i s t ično eko­nomiko. Tako je namesto b ivše trgovske akademije nastal nov tip ekonomske srednje šo le (doslej imenovane ekonomski tehnikum), ki pripravlja strokovne kadre za vse panoge gospodarske delavnosti. Zato je poleg sploš­no i zobraževa ln ih predmetov in tujih jezi­kov, ki imojo enako veljavo in pomen kot na gimnazijah, poudarek učnih načrtov tudi na zadostnem obvladanju strokovnih pred­metov: knjigovodstva, gospcdiarske tehnike, korespondence, gospodarske matematike, po­l i t ične ekonomije, stenografije in stroje­pisja- Dijak se spozna tudi s pravom in go­spodarsko strukturo F L R J , z gospodarskim zemljepisom, kemijsko tehnologijo in blago-znanstvem, s planiranjem in statistiko.

Po d o v r š e n e m š t i r i l e tnem šolanju gre absolvent v s lužbo, ali po more po enoletni praksi nadaljevati š tud i j na univerzi (prav­ni ali ekonomski fakulteti). Pogoj za vpis je d o v r š e n a nižja gimnazijo aH sedem letka. Sola ima tudi internat. Preko 70% dijakov

prejema št ipendija od 800 do 1500 din me­sečno . Ravnateljstvo obvešča vse dijake, ki se še niso vpisali ali po so bili pri rednem vpisu kjerkoli odklonjeni, da so na šol i še nrosta mesta in da se prošnje za sprejem še nadaljte sprejemajo tudi po pošti ali po drugi osebi.

V S E M P R I Z A D E T I M ! Dne 13. avgusta je posebni v l a k P u t n i k a

N o v o mesto odpel ja l s postaje R e k a 13 m i ­nut p red 19. uro, k a k o r je b i l o p rvo tno jav­l jeno za po v ra t ek.

P r e d č a s n i odnod je določi l p rometn i urad R e k a brez vednost i vodje izleta .

P r o s i m o vse pr izadete , da se zglase v

n a š i p i s a rn i v 8 dneh po ob jav i zaradi P ° " v r a č i l a s t r o š k o v .

Obenem p a vse prizadete p ros imo opro-, ni Putnik, Novo mesto

Ž E V E S T E ? R o t o v ž v N o v e m mestu ima uro. Cedino

stolpno uro. Č a s t u r i n e m u kolesju , k i se t rud i , da po svoje m e r i čas . Neka j poseb­nega je. kako p r e r a č u n a š , d;i' t i r o t o v š k i č a s o m e r i i e c p o k a ž e p r a v o uro. Na p r i ­mer : poglej desno š t e v i l č n i c o — p o l 8! Pogle j levo — t r i č e t r t na 8! Poglej še srednjo — č e t r t na 9! Zdaj p r i s l u h n i k o ura bije — č e t r t na 8! D o b r o ! Vse skupaj lepo s e š t e j , potegni i z ž e p a svojo uro, naravnano na srednjeevropski čas — t o č n o 8! Baje se za » iz redn i« n o v o m e š k i čas za­nimajo že tuji zvezdogiledi.

Ureja urednišk i odbor. Odgovorni urednik Jože Zamljen. Naslov uredn i š tva in uprave: Novo mesto, Okrajni odbor OF. Telefon uredn i š tva : 7. Stev. l ekočega računa pri Komunalni banki v Novem mestu 616-1-90-603-1. Tiskarna » S l o v e n s k e g a poročevalca«