Rimsko pravo stara izpitna vpraanja

Rimsko pravo stara izpitna vpraanja

1. Voljena je raba na ovcah. V em je razlika med rabo in uitkom.Raba je izkljuno osebne narave in je ni bilo mogoe prenesti na drugega.

2. Diligentia quam in suis. Kaj je to? Primerjaj z vsebinsko enakimi pojmi! Kje naletimo na to?

Skrbnost kot v lastnih zadevah. Culpa in concreto. Pojem sreamo pri drubeni pogodbi, vesoljnem fideikomisu in posodbeni pogodbi, e je v interesu obeh strank.

3. A kupi karje in pove prodajalcu, da jih rabi pri anatomiji za seciranje. Potem karje rjavijo. Kaj lahko stori kupec? Prodajalec se izgovarja, da v pogodbi ne pie da morajo bit karje nerjavee in se na to sklicuje. Kupec je vnaprej povedal, za kakenm namen rabi karje, gre za stvarno napako na kupljeni stvari. Kupec lahko:

zahteva vrnitev dela kupnine z aquanti minoris ali

razdor pogodbe z aredhebitora (restitutio in integrum) ali

pa povrnitev interesa z aempti.4. Amaterski vinogradnik A je v trgovini kupil rpalko za vino. Pri drugem prerpavanju je opazil, da vino udne barve. rpalka je sprva sijajno delala, po skrbnem pregledu pa je ugotovil, da rpalka zarjavela zaradi vinske kisline. Za kaj gre? Kaj lahko stori A?

Gre za stvarno napako kupljene stvari, kupec lahko: zahteva vrnitev dela kupnine z aquanti minoris ali

razdor pogodbe z aredhebitora (restitutio in integrum) ali

pa povrnitev interesa z aempti.5. A pie rimsko pravo in mu zataji pisalo. Prosi B-ja naj mu posodi drago pisalo. Ker gre B prej domov kot A, A pisala ne vrne in prosi soseda C-ja naj pisalo vrne B-ju. Vendar pa C pisalo izgubi. Kdo nosi odgovornost?

B A: posodbena pogodba

A C: mandat

Odgvornost nosi C, ki je na podlagi mandata prevzel pisalo, A ga lahko toi z amandati directa.

6. A-jev sin B si sposodi denar od C-ja,da bi si odprl neko delavnico. C mu posodi 20.000, nakar mu jih B ne vrne. Kaj lahko stori C? Ali lahko denar terja od (oeta) A?e je sin svojepraven, ga C lahko toi z acertae creditae pecuniae, e je sin pod oetovo oblastjo, pa lahko toi oeta, vendar ta odgovarja le do viine pekulija.7. Zakaj je toba conductio furtiva ugodneja od rei vindicatio?Ker je asovno neomejena in se postopek ne ustavi, e se stvar po nakljuju unii/igubi pred Litis contestatio.8. Kaj je mentalna rezervacija? Ali je pravno upotevana?Miselni pridrek (izjavimo nekaj, kar ni naa resnina poslovna volja). Da, je zavezujoa.

9. Kaj je poravnava? Kakno pravno sredstvo je na voljo?Transactio. Je nain prenehanja obveznosti, ker z njo v bistvu nastane nova obveznost. Med strankama je sporna viina terjatve, in z vzajmenim popuanjem prideta do dogovora nove obveznosti. Inominatni kontrakt - apraesriptis verbis. 10. A je kupil od B-ja 5 ukradenih sunjev. Pojavi se lastnik, ki sunje A-ju evincira. Zaradi zastoja dela na polju, ker ni imel sunjev, je utrpel veliko kodo. (Upotevaj dobrovernost in zlovernost prodajalca). B ve, da so konji ukradeni: povrne A-ju ali celoten interes ali dvakratnik kupnine.

B ne ve, da so konji ukradeni: povrne A-ju enkratnik kupnine.

11. Brivec brije sunja na javnem kraju, prileti oga in brivec prereze vrat in suenj umre.

a. Kdo odgovarja za nastalo situacijo?

b. Morebitna toba in kaj se z njo zahteva?a. e je bila oga naklepno vrena, odgovarja tisti, ki jo je vrgel. Sicer pa brivec, ker je ravnal malomarno, ko je bril na nevarnem kraju.

b. Lastnik sunja toi odgovornega z alegis Aquiliae, zaradi pokodovanja oz. unienja tuje stvari, glasi se na najvijo vrednost (v denarnem znesku), ki jo jr imel suenj v preteklem letu.12. A shrani pri B-ju 10 zlatnikov. Kasneje mu dovoli, da jih lahko porabi. Preden jih B porabi, so mu bili ukradeni. Razloi razmerje in napii katero tobo je imel A nasproti B-ju in kaj je z njo terjal.Pred dodanim dogovorom, je bila shrenjevalna pogodba (depositum) po dogovoru pa nepristna shranjevalna pogodba (depositum irregulare). A je z adepositi directa zahteval vrnitev istega denarnega zneska, saj je z dogovorom, da se denarni znesek lahko porabi prela de facto lastninska pravica na B, kot pri posojilni pogodbi.13. A obljubi B-ju:"Ali mi da 10, e mi ne izroi sunja Stiha do pred 1.10?" Suenj Stih umre pred 1.10. Katero tobo ima na voljo B in kaj z njo terja?B ima na voljo acerate creditae pecuniae. Z njo terja denarni znesek.

14. Kaj je konvalescenca? Kateri so pogoji zanjo? Napii primer

Con valus: ponovno veljaven. Neveljaven pravni posel, postane naknadno veljaven (ozdravitev pravnega posla). Izpodbojen pravni posel, postane neizpodbojen. Pogoji:

Odpade razlog za izpodbijanje

Potee rok za izpodbijanje

Stranka se odpove izpodbijanju

15. A zaide v dolgove in v steaj. Na sreo pa je pred 8 meseci odsvojil zemljie, ki je bilo glavni del njegovega premoenja. Komentiraj monosti upnikov za poplailo. Upniki lahko izpodbijajo pravni posel s katerim je odsvojil zemljie s apauliana, e je A odsvojil zemljie z namenom, da okoduje upnike. A odgovarja za poplailo terjatev z vsem svojim premoenjem.

16. A kupi od B-ja zemljie s hio, na katerem C uveljavlja zastavno pravico. Kakne zahtevke in monosti imajo med sabo?

Zastavna pravica je absolutna. e A ne ve za obremenitev lahko toi B z aempti na povrnitev interesa ali pa z aredhebitoria za razdor pogodbe. e ve za obremenitev ima na voljo ius offerendi in plaa terjatev in obdri hio.

17. A dolguje B-ju 100, ki bi jih moral vrniti pred 1.2. B pa si 1.3. sposodi od A 50, ki jih mora vrniti do 1.4. Kaj lahko A predlaga B-ju?

A lahko predlaga B-ju pobotanje (compensatio), vendar to lahko storita komaj ob dospelosti druge terjatve (1.4.).

18. Pravni posel v korist tretji osebi. Zastopanje, direktno/indirektno.

Direktno (neposredno); subjekt sklepa v tujem imenu na tuj raun

Indirektno (posredno); subjekt ravna v svojem imenu na tuj raun, posledice pravnega posla, mora ele prenesti na 3. osebo.19. Obligacijskopravni uinki pri nakljuni premoenjski skupnosti! Communio incidens nakljuna premoenjska skupnost. Primer: kadar ve oseb deduje isto stvar, nastane kvazikontraktno razmerje, vsak subjekt ima idelani miselni dele. Obligacijsko razmerje med subjekti se rei z delitvenima tobama: acommuni dividundo, afamiliae erciscundae.

20. Razloi: ex nunc in ex tunc. Ex nunc: od sedaj, razveljavitev uinkuje za naprej

Ex tunc: od tedaj, razveljavitev uinkuje za nazaj in naprej, odprava vseh uinkov pravnega posla v preteklosti

21. Posebni razlogi za prenehanje zastavne pravice.

Unienje stvari

Stvar preide iz pravnega prometa

Prenehanje obveznosti

Upnikova zamuda

Preneha confusine

Odpoved zastvanega upnika

22. Nekdo zgradi v hio tuj tram. Kaj se zgodi? Lastnik, ga lahko toi z atignum iunctum

e je dobroveren, bo plaal 2vrednost, in bo postal lastnik gradiva

e je zloveren, bo plaal 2vrednosti in ne bo postal lastnik gradiva, ko se gradivo sprosti (izzida) bo postalo samostojen predmet in bo znova oivela lastninska pravica, nakar bo lahko lastnik gradivo le-to zahteval nazaj z rei vindicatio ali condfurtiva, e lahko graditelja oznaimo kot tata

23. A in B sta sklenila kupoprodajno pogodbo, B hoe odstopiti in za to A-ju ponudi dvojno kupnino, ali jo je A dolan sprejeti?

A ni dolan sprejeti, e sprejme pa se pogodba razdre z uinkovanjem ex tunc. (K.P., primer 453)

24. Pars quanta, pars quota - razloi praktine razlike!

Pars quanta doloena koliina, npr. 10kg penice.

Pars quota doloen dele, npr. 10% pridelka penice.

25. Ali je lahko predmet shranjevalne pogodbe lahko potrona stvar? Utemelji in pojasni razline situacije.Da, predmet shranjevalne pogodbe je lahko potrona stvar, saj je shranitelj (depozitar) dolan vrniti isto stvar (species), stvari ne sme uporabljati, saj bi zagreil tatvino uporabe (furtum ussus). Pri nekomu shranim 10 kg moke, in mi mora vrniti istih 10 kg moke. e pa se stranki dogovorita, da se stvar lahko porabi, nastane nepristna shranjevalna pogodba (depositum irregulare), ker je potrona, se ta opredeli kot genus, in se vrne enaka koliina istovrstnih stvari enake kvalitete (tantundem eiusdem generis et qualitatis). Pri nekomu shranim 10 kg moke in se dogovoriva, da lahko porabi teh 10 kg moke, vendar mi mora vrniti 10 kg moke enake kvalitete.

26. Na em temelji dobra vera v stvarnem pravu? Praktini primer. Razlika med stvarnim in obligacijskim pravom glede dobre vere?V stvarnem pravu dobra vera (bona fides) temelji na nepoznavanju dejstev, glede na posest stvari. Nekdo vgradi v svojo stvabo tram, za katerega je preprian, da je njegov, v bistvu pa ni. V obligacijskem pravu, pa na nain presojanja razmerja.

27. Ticij:"Ali mi obljubi dati 500, e bo umrl?" Mevij :"Obljubim." Kdaj in e bo lahko Ticij terjal Mevija? Navedi morebitne tobe. Ticij lahko takoj toi Mevija z acertae creditae pecunie in zahteval obljubljenih 500, saj je pogoj navbidezen in nujen, ker se bo v vsakem primeru izpolnil, uinkuje takoj. (K.P., primer 325)

28. A proda in izroi dobrovernemu B-ju vazo C-ja. Po enem mesecu A kot C-jev dedi postane lastnik vaze. Ali lahko z reivindikacijo terja B-ja? Utemelji e bo uspeen. e A odvzame B-ju vazo nazaj, katere tobe in e jih sploh ima na voljo B?

Da, lahko ga terja nazaj, ker je civilni lastnik, B pa ga lahko zavrne z ekscepcijo prodane in izroene stvari (exc rei venditae et traditae). e A B-ju odvzame vazo, ima B na voljo apubliciana in rem, ker je bonitarni lastnik.

29. Napii primer za doloeno in za dololjivo kupnino! Doloena kupnina: 500

Dolojiva kupnina: toliko kolikor ima v denarnici

30. Praktini pomen naela ipso iure compensatur!Ipso iure compesatur: do pobotanja pride po samem pravu. e sodnik med postopkom ugotovi, da imata stranki, med sabo istovrstni, vzajemni, likvidni, dospeli terjatvi, se le-ti med sabo pobotata, od vije se odteje nija terjatev.

31. A je na tleh nael prstan, ga dal v ep in ez as pozabil nanj. Ko je bil na sprejemu pri egipanskem veleposlaniku, mu pade iz epa na tla. Veleposlanik ga prepozna za svojega in ga obtoi tatvine. Ali bo uspel? Upotevaj razline monosti! Odvisno od namer A-ja:

e je prstan pobral, ker je menil, da je zavren in si ga je elel prilastiti, a ga je vrnil, ko je izvedel, da ni zavren, ni tat.

e je prstan pobral, ker je menil, da je zavren in si ga je elel prilastiti, a ga ni vrnil, ko je izvedel, da ni zavren, je tat.

e je prstan pobral, ker je menil, da je izgubljen in ga je elel vrniti lastniku, ki bi od njega to zahteval, ni tat.(K.P., primer 174)32. A in B se dogovorita, da A spravi B-jev fotoaparat v svoj sef. A mu aparat vrne, ko mu na njegovo zahtevo da B 100. Kakna pravna sredstva ima B? Monosti! Kakno je razmerje?A in B sta sklenila shranjevalno pogodbo, ki je neodplano razmerje, e bi se dogovorila vnaprej za plailo bi nastalo locatio-conductio. B lahko A toi z adepositi directa, zaradi neupraviene obogatitve pa z condob turpem causam.

33. B je dolan A-ju denar, ki mu ga je posodil. Javi se C, da poravna dolg. Kakna pravna sredstva ima A in monosti?A lahko toi B-ja z acerate creditae pecuniae, e pri njem ne uspe, lahko toi C-ja z aconstitutoria.

34. A eli prodati B-ju neko stvar, B se ne strinja. Potem A pravi, da naj kupi, drugae pokae njegovi eni pismo njegove ljubice, na katero je ena e vedno ljubosumna. B se omeha in kupi. Potem si premisli. Kaj mu svetuje, da naj stori? B lajko toi A-ja na tirikratnik nastale kode z aquod metus causa, saj je pogodbo sklenil zaradi ustrahovanja.

35. A je kupil stvar od B-ja, za katerega je zmotno mislil, da ni lastnik prodane stvari. B mu je stvar izroil. Ali je A postal lastnik prodane stvari?

Da, ker je vaneje dejansko stanje, kot pa subjektivno preprianje. (K.P., primer 152)

36. A je B-ju hipoteno zastavil kmetijsko zemljie. Po zastavitvi ga je zael intenzivno obdelovati. Posadil je trto in zgradil klet, v kateri je imel sode, stiskalnico in traktor s kropilnico. ez as je B zahteval prepustitev zastavljene stvari. S im lahko to stori? Kaj bo lahko zahteval od A-ja?To lahko stori z ahypothecaria in rem. Od A-ja lahko zahteva vse, kar je bilo na zemljie pripeljano, da bi tam trajno ostalo. (K.P., primer 260)

37. Katera sta bila bistvena elementa poravnave? Navedi konkreten primer!

Poravnava transactio. Bistvena elementa sta negotovost (o viini terjatve) in vzajemno popuanje strank. A je dolan B-ju nek denarni znesek, vendar ne vesta tono koliko je znaal. A meni, da je znaal priblino 500, B pa, da je znaal nekje 400. Z vzajemnim popuanje prideta do dogovora, da je znaal 450, v bistvu nastane nova obveznost.

38. A je B-ja prosil za denarno posojilo. B ni imel denarja, imel je pa terjatev v znesku 1000 nasproti C-ju. Kako lahko prenese B to terjatev na A-ja? Kdaj se teje, da je terjatev prela na A-ja?

B lahko prenese terjatev na A-ja s cesijo ali novacijo. Terjatev preide na A-ja, ko je odstopljeni dolnik C o tem obveen.

39. V em je razlika med pravo in nepristno hrambo? Predmet prave hrambe je zmeraj opredeljen kot species in zato nevarnost nakljunega unienja nosi upnik (polonik), shranjena stvar se ne sme uporabljati.

Predmet nepristne hrambe je opredeljen kot genus in zato nevarnost nakljunega unienja nosi dolnik (shranjitelj), shranjena stvar se sme uporabljati in potroiti, saj se vrne enakovrstna stvar, iste koliine in kvalitete.

40. Toenec pri rei vindikaciji, ki je tekla o lastninski pravici ladje, je le-to poslal na morje. V viharju se je potopila. Ali bo tonik lahko od njega zahteval njeno vrednost?

Da, vendar le, e sta e sklenila litis contestatio ali e je toenec poslal ladjo z doloznim namenom, ker se je elel znebiti ladje pred litis contestatio, in se bo fingiralo, da e zmeraj poseduje stvar.41. A je dal B-ju v najem vinski sod. Ko je B vanj natoil vino, je to izteklo. Ali lahko B zahteva od A-ja povrailo kode in s katero tobo?Da B lahko zahteva povrailo kode z aconducti, ker najemodajalec mora izroiti stvar v stanju, ki omogoa nemoteno uporabo. (K.P., primer 606)

42. A je e dolgo akal na gradbeno dovoljenje. B mu je svetoval, da naj da referentu na obini kuverto z denarjem. A je to storil, vendar dovoljenja kljub temu ni dobil. Nekdo mu je dejal, da je mogoe zahtevati denar, ki ga nekdo plaa brez razloga, nazaj. Ali bo A denar lahko zahteval nazaj? Utemelji!

A ne bo mogel terjati denarja nazaj, ker je tudi on ravnal nemoralno (contra bonus mores), za uveljavljanje cond ob turpem causam, mora ravnati nemoralno samo prejemnik.

43. A je B-ju, ki je na loteriji zadel velik znesek, svetoval, da naj denar prepusti v upravljanje C-ju, ki je bil znan strokovnjak za borzo. B je to storil, C pa je denar vloil v podjetje Bluff d.o.o., ki pa je kmalu za tem propadlo. Svetuj B-ju. Kakna razmerja so v tem primeru sploh nastala?

Med A in B-jem ni zavezujoega pravnega posla, ker gre zgolj za nasvet, katerega A-ju ni bilo potrebno upotevati. Med A in C pa je nastala podjemna pogodba (locatio-conductio).

44. A kupi tiri tramove, drugi dan jih pride iskat, da jih odpelje. Ugotovi, da so bili ukradeni. Komu? Utemelji!e je bila kupo prodajna pogodba perfektna, dokonno sklenjena, tj. ko so bile izbrane stvari izloene iz zaloge, ko je kupec po preizkusu izjavil, da mu stvar ustreza, ko je napoil rok ali se je izpolnil odloni pogoj so bili tramovi ukradeni kupcu, drugae pa prodajalcu.

45. A posodi B-ju 10. B se zavee, da vrne 11 zaradi obresti. Komentiraj!e sta sklenila, dodatno stipulacijo glede obresti (v tem primeru bi znaale 10%) lahko A zahteva 11. e nista sklenila dodatne stipulaciej A ne more zahtevati ve kot pa je posodil.

46. A ima stanovanje v najemu, montira nova okna in vrata. Po koncu najemne pogodbe jih lastnik odvzame iz stanovanja. Ali jih A sme terjati, s im?

Da, A jih sme terjati, ker z sprostitvijo tj. odstranitvijo je znova zaivela lastninska pravica. A jih lahko terja z rei vindicatio.

47. A prosi B-ja naj mu posodi tipkalni stroj, kasneje pa glede njega skleneta najemno pogodbo. Kakno je razmerje in kaj je s posestjo stvari?Pred dodatnim dogovorom, je bila posodbena pogodba (commodatum), po dogovoru pa najemna pogodba (locatio conductio). A je v obeh primerih le imetnik detentor, posestnik ostane B.

48. A ima hi, ki se bo poroila z B-jem. Oe A noe dati dote, ker noe, da bi se hi poroila z B-jem. A-jev sin pa vzame posojilo za sestro in ji da doto, da ne bo osramoena. Upniki imajo teak poloaj, svetuj jim kako lahko od sina zahtevajo vrnitev posojila.

e je A-jev sin svojepraven, ga lahko toijo z acerate creditae pecuniae

e je A-jev sin, pod A-jevo oblastjo, lahko toijo A-ja z acertae creditae pecuniae, vendar ta odgovarja le do viine pekulija

(K.P., primer 397)

49. A je hotel postaviti hio. Pred njo je hotel postaviti dragocen antini grki steber. Upravljalec dvigala, ki je dvigoval steber, je prej zamenjal staro vrv z novo in a -testirano. Vrv se je strgala in steber se je prelomil. Kdo odgovarja za kodo?Do prevzema opravljenega dela, nosi nevarnost nakljunega unienja podjemnik (odgovarja za vsako krivdo, tudi neizkuenost in nespretnost), razen e dokae, da je do unienja prilo zaradi slabega materiala ali navodil konduktorja. 50. A je kupil od B-ja avto - predvsem zato, ker je imel avto naknadno vgrajen navigacijski sistem - GPS. Obljubiti si ga je dal s stipulacijo. B je pred izroitvijo avta odstranil GPS. Svetuj A-ju!

Ker je GPS pritiklina, ki je dodatno zavarovana s stipulacijo, ga A lahko zahteva s cond certae rei.

51. Napii praktien primer konstituta. Kaj je njegova vsebina in bistvo?Do petka ti izpolnim dolg! Konstitut je brezoblien dogovor s katerim se konstituent zavee, da bo na doloen dan izpolnil nek lasten ali tuj dolg oz. da bo dal upniku ustrezno varino. Bistvo je doloitev dneva, e ta ni doloen se teje, da obveznost sploh ni nastala oz. je treba izpolniti takoj.

52. A je e drugi zalotil B-jevo eno na svoji njivi. Najprej jo je krepko alil potem pa e oklofutal. A in B gresta vsak do svojega odvetnika. Kaj se lahko iz tega izcimi?

A lahko uveljavlja interdit uti possidetis, zaradi motenja posesti. e si je B ali njegova ena prisvajal slunost ali drugae nedopustno posegal po stvari, ga A lahko toi z anegatoria. B-jeva ena pa lahko A-ja toi zaradi oklofutanja z ainiuriarum, lahko ga tudi B toi, e sta z eno v manus zakonu.

53. 24 letni A, ki je delal v oetovem podjetju, je vzel kredit in kupil avto s katerim je obasno razvaal pice. Po 3 obrokih je ugotovil, da ne bo mogel plaevati. Upnik ga je toil, A pa se je skliceval na to da so ivljenjski stroki previsoki. Svetuj upniku in dolniku. Upnik lahko zahteva povrailo denarja od A-jevega oeta. e pri sklepanju posla ni bil navzo varuh, lahko A zahteva razveljavitev pogodbe z alegis Laetorie.54. Kaj je teorija zaupanja in na kaj se je nanaala?

Teorija zaupanja upoteva vse izjave stranke, ki jih je nasprotna stranka prejela ali jih je mogla sprejeti za izraz resnine volje, eprav izjave niso izraale resnine volje.55. A je od B-ja vzel v zakup sobo od junija do oktobra. Ker se je B pripravljal na diplomo iz trobente je veliko vadil. A je bil sicer veino asa na faksu vendar je bil alergien na zvok trobente. A je na koncu z ivci. Kaj lahko stori? e je A vedel za vaje, ko sta sklenila pogodbo ne more ni. e A ni vedel za vaje ob sklenitvi pogodbe jo lahko razveljavi, saj sobe ne more uporabljati, na voljo ima a conductio.

56. A se je z B-jem dogovarjal da bi mu dal kredit in se mu je s stipulacijo vnaprej zavezal (preden je bilo posojilo izplaano), da mu bo vrnil s 5% obrestmi. Potem je ugotovil, da ne bo mogle plaevati. Kaj lahko stori, za kakne vrste stipulacijo gre in kdaj velja? Komentiraj!

Gre za akcesorno (dodatno, pogojno) stipulacijo, ki se sklene k glavni pogodbi, velja le e pride do dejanske izpolnitve glavnega pravnega posla.

57. A se je uil za izpit rimsko pravo a je veino asa preivel za raunalnikom in spremljal klepetalnico. Sostanovalec B je vedel da tako izpita ne bo naredil in mu je raunalnik skril in na to pozabil. Spomnil se je ele, ko ga je obiskal kriminalist. A je izpit med tem naredil in je B-ja toil zaradi tatvine. Svetuj B-ju (pomagaj si z rekom)!

Furtum sine dolo malo non committitur; ni tatvine brez naklepa. B je A-ju elel le pomagati, ni imel tatinskega namena.

58. A je imel na gozdu rabo. Ko si je pripravljal drva je mimo priel B, ki so mu bila drva zelo ve in je ponudil da jih odkupi nad trno ceno. A je privolil. Komentiraj! A nima pravice, da bi drva prodal, ker ima le rabo, ki mu opraviuje, da pridobi le toliko plodov, kot jih rabi za potrebe gospodinjstva.

59. A se je pripravljal na proslavo svojega 25. rojstnega dne, do katerega mu je manjkalo e dva tedna. Ker je hotel povabiti veliko prijateljev, je iskal ustrezno dvorano. Dvorano mu je ponudil B, ki pa je dejal, da mu dvorano lahko da v najem le proti vnaprejnjem plailu 1000, ker ima z ljudmi slabe izkunje. A je dvorano najel in plaal 1000. Ko so gostje prili je bila dvorana zasedena. Lastnik dvorane C je povedal, da B nima nobene pristojnosti, da bi oddajal dvorano, saj ni lastnik in tudi ni pri njem v slubi. Nekateri od povabljenih so bili besni. Znesli so se nad okni in dve povsem uniili. Svetuj strankam!A je nedoleten, B-ja lahko toi zaradi goljufije z a legis Laetorie, na povrnitev denarnega zneska pa z a conducti in cond sine causa. C lahko zahteva povrailo kode od storilcev z a legis Aquilie.60. Kaj je bila popularna toba? Navedi primer!Popularno tobo je lahko naperil vsak, ki ga ni zadela infamija, proti lastniku ali stanovalcu stanovanja iz katerega je visela stvar, ki bi lahko padla na javen prostor in tam povzroila kodo.

61. A je zaskrbljeno opazoval, kako se zid sosedove hie, ki je stala na strmem poboju nad njegovo hio vse bolj nagiba in grozi, da se bo zruil in pokodoval njegovo hio. Kaj lahko stori?

A lahko zahteva cautio damni infecti za povrailo kode, ki bi nastala, e bi se zruila sosedova stavba, e B ni hotel dati varine je pretor sosedu dovolil, da zid popravi (dobi imetnitvo) in zahteva povrailo strokov, e B ni hotel vrniti strokov v roku, ki ga je doloil pretor je ogroeni dobil enako pravico kot druga stranka (?!).

62. A je sprejel v zastavo od B-ja, kateremu je bil posodil 1000, pet novih avtomobilskih gum. B je moral na svojem avtu zamenjati gume. Zato je vrnil A-ju 800 in ga prosil, da mu vrne 4 gume. Ali bo uspel? Utemelji (z navedbo ustreznega reka)!

Pignoris causa indivisa; predmet zastave je nedeljiv. Ne bo uspel, ker je vseh 5 gum predmet zastavne pravice kot ena stvar.

63. Pri A-ju se je oglasil B s pronjo, da mu posodi motorno ago, ki jo je videl v njegovi garai. A je dejal, da ni njegova in da jo je pri njem pozabil mojster C, ki mu je popravljal ostreje. Ker je B vztrajal, da jo nujno rabi, mu jo je A prepustil v uporabo, ne da bi za to zahteval plailo. Za kaj gre? Navedi morebitne zahtevke!

A in B sta sklenila posodbeno pogodbo. A lahko zahteva ago od B-ja z acommodati directa, C jo lahko zahteva z rei vindicatio od B.

64. A je B-ja hudo razalil vprio ve ljudi. B ga je toil in zahteval od njega visoko odkodnino. Med postopkom je A umrl. B zdaj zahteva plailo od A-jevega dedia C-ja. Ali bo uspel? Za kaj sploh gre? Utemelji! (2 stavka)

Gre za injurijo, ki je strogo osebna, zato B ne bo uspel v tobi zoper A-jevega dedia C-ja.

65. A med predavanji ukrade uro in jo skrije v kotliek strania. Po predavanju A vzame uro in odide. Na poti ga ustavi policija in pri njem najde uro. Ali gre za oitnega tatu? Kdaj je bil po rim. pravu tat oiten?Da, gre za oitnega tatu, ker je bil na dan kraje zaloten s stvarjo, ko jo je elel prenesti na kraj, kjer je imel namen ostati ez no. Oiten tat po rimskem pravu, je tisti ki:

Je zaloten pri sami tatvini

Je zaloten pri noenju stvari, na dan tatvine, na kraj kjer ima namen ostati tisto no

Sam prizna tatvino

66. Kaj je ara in kje so jo v rimskem pravu uporabljali?

Ara je dajatev manje oz. simboline vrednosti, ki jo ena stranka da drugi v znak sklenjene pogodbe. Justinijan: dokazilo sklenjene pogodbe, skesnina. Najpogosteje se je uporabljala pri kupo prodajni pogodbi (odstop kupca: 1ara, odstop prodajalca: 2ara)

67. Nevesta se pripravlja na poroko. Obleko je e kupila, ampak ker se je tako zredila, obleko nese h krojau, da jo raziri na obleki nastane koda. Kdo trpi kodo? Kako je s krojaem?

e je obleka opredeljena kot species, kodo trpi nevesta. Kroja odgovarja za nastalo kodo, razen e dokae, da je do nje prilo zaradi napake na materialu ali pa slabih navodil naronika.68. A je B-ju posodil raunalnik za izdelavo seminarske naloge. Ker je to trajalo predolgo asa, sta se zmenila, da B A-ju plaa 1000 tolarjev na mesec. Kakno je bilo razmerje prej in kakno po tem dogovoru?

Pred dogovorom: posodbena pogodba (commodatum)

Po dogovoru: najemna pogodba (locatio-conductio)

69. Kje se uporablja restitutorna klavzula? Kako se glasi?Restitutorna klavzula se uporablja pri lastninski tobi rei vindicatio. e stvar po sodnikovem pozivu ne bo vrnjena toniku, mu toenec mora plaati subjektivno vrednost stvari in postane tudi lastnik stvari.70. A je videl, da so se zrahljali vijaki plahte, ki je pokrivala verando B-jeve hie. el jih je priviti nazaj. Ko je bil pri zadnjem vijaku, mu je padel izvija na avto, parkiran pod verando in razbil vetrobransko steklo. Za kakno razmerje gre, kdo nosi odgovornost za nastalo kodo?

Gre za poslovodstvo brez naroila (negotiorum gestio). Poslovodja odgovarja za vsako krivdo, v tem primeru mileje, ker je prepreil kodo, ki je grozila premoenju gospodarja posla (odgovarja za naklep in veliko malomarnost), e bi se lotil posla, ki ga gospodar redno ne opravlja ali pa posla, katerega bi mu gospodar prepovedal opravljati, pa bi odgovarjal stroje.71. A proda svoje kolo B-ju. Dogovorita se, da ga bo B dvignil pri njemu doma, ko se bo vrnil s tekme. Medtem pride k A-ju C in vidi kolo ter ga hoe kupiti. A mu ga proda in C ga odpelje. Ko se B vrne prevzeti kolo, ne najde ne kolesa ne A-ja. Drugi dan v mestu srea C-ja in vidi, da ima njegovo kolo ter sproi tobo. Kdo bo zmagal v tobi (kakne tobe itd.)?

e sta sklenila pactum adiectum in diem addicto (pridrek boljega kupca), B ne more ni

e nista sklenila dodatnega dogovora, B lahko zahteva kolo od C-ja z rei vindicatio, vendar ne bo uspel, ker ima C kolo v posesti in je moneji.

72. B kupi od A-ja kolo, za katerega je preprian, da ni A-jev temve, da ga je ta ukradel. Ali lahko B kolo priposestvuje?

Ne, ker ni v dobri veri.73. A gre na potovanje in hoe shraniti svoj raunalnik pri B-ju. Ta za to zahteva 1000 na mesec. Med odsotnostjo A-ja, je iz B-jevega stanovanja raunalnik ukraden. Za kakno razmerje gre in kdo odgovarja za kodo?

Gre za podjemno pogodbo (locatio conductio). Za kodo odgovarja B, ker do prevzema posla odgovarja tudi za nakljuje (npr. tatvino) razen, e dokae, da je prilo do kode zaradi slabih navodil naronika.

74. Kaj je pravna zmota? Pojasni ignorantia iuris nocet. Navedi primer.

Pravna zmota izhaja iz nepoznavanja prava. Nepoznavanje prava koduje. A kupi od 11 letnega B avto, brez varuhove avtorizacije. Ne ve, da 11 letni brez vauhove avtorizacije ne sme odsvajati in, da bo pravni posel nien.75. A in B imela vsak enega konja in se dogovorila, da bosta oblikovala par, s katerim bosta vsak enkrat obdelovala polje. A-jev konj pogine, ko ima konja B. Vrsta pogodbe? Kaj lahko stori A? Inominantni kontrakt, dam, da da (do ut des). A lahko zahteva povrnitev vrednosti konja z apraescriptis verbis.

76. A po elektronski poti naroi slaiarju porono torto, toda zmoti se pri roku - namesto 1.okt napie 2.okt. Slaiar torto dostavi dan po poroki, tj. 2.okt. Kaj lahko stori A, ki je moral manje tortice kupiti pri konkurenni slaiarni, da je postregel goste? A bi moral ravnati bolj skrbno glede navedbe datuma, zato sam nosi kodo. e bi slaiar ravnal malomarno, bi ga A lahko toil na interes z aempti.77. A in B sta sklenila, da bosta zdruila svoje ovce in pridelovala ovji sir. Nekega dne A opazi pokodovano ogrado, kjer so ovce in odloi se, da jo bo popravil po ogledu tekme formule 1. Med tekmo nekaj ovc strmoglavi v prepad. B od A-ja zahteva odkodnino. Ali bo uspel? Za kaj gre? Utemelji!Gre za drubeno pogodbo (societas). Drubenik mora ravnati skrbno kot v lastnih zadevah. B bo uspel le, e dokae, da je A ravnal manj skrbno kot v lastnih zadevah (diligentia quam in suis).

78. A na B-jevi hii opazi kripec, ki so ga pustili delavci, ki so odli na malico. Na kripcu je bil navezan zaboj opek, na drugi strani pa privezana samokolnica. Za kakno stanje gre in pod kaknimi pogoji? Posledice.

Gre za kvazidelikt, pri katerem koda e sicer ni nastala, stanje pa je potencialna nevarnost. Za kodo, ki bo nastala odgovarja B objektivno. e koda e ni nastala A lahko toi B z apopularis, ko bo nastala pa z ade deiectis vel effusis.

79. Kaj je replica(tio)?

Replicatio replika, je ugovor na ugovor. (A-actio, B-exceptio, A-replicatio)

80. Zapustnik ima dva otroka, rojena pred njegovo smrtjo, tretji se rodi po njegovi smrti, ena pa umre pri porodu. Kako bodo dedovali, e ne napravi oporoke? Do esa pride? e ne naredi oporoke, dedujejo vsak 1/3 premoenja. Pride do fikcije, e nerojenega otroka (postuma) bodo teli za e rojenega.

81. A da B-ju na posodo prenosni raunalnik. B-ju ta pade na tla in se pokvari. Kako bi obravnavali primer po klasinem pravu?Posodbena pogodba je realni kontrakt bonae fidei, neodplano razmerje, komodatar odgovarja za vsako krivdo, komodant ga lahko toi z acommodati directa na povrnitev kode, e do te pride zaradi kritve pogodbe ali naela dobre vere in potenja.82. A polje B-ju pismo, pismo ne prispe. Kdo trpi kodo?

kodo trpi stranka, ki ima veji interes, da pismo prispe.83. A dvigne svojo stavbo za dve nadstropji, s imer B-jevi stavbi odvzame svetlobo, zaradi esar dva arhitekta, ki imata stanovanji v najemu, B-ju odpovesta najem. Kaj lahko stori B?

e ima A v ta namen ustanovljeno slunost B ne more ni

e A nima ustanovljene slunosti v ta namen, lahko B z operis novi nuntiatio prepove nadaljno gradnjo, e A e vseeno naprej gradi lahko B stavbo porui.(K.P., primer 608)

84. A najame B-ja, da mu izkoplje jarek za vodovod. Takoj, ko ga izkoplje, se jarek zasuje. Kdo trpi kodo? Za kaj gre?

Gre za podjemno pogodbo. Do prevzema posla nosi podjemnik nevarnost za nakljuno unienje in odgovarja za vsako krivdo, razen, e dokae, da je prilo do nje zaradi napake v materialu ali pa zaradi navodil naronika.

85. A je imel medveda, ki ga je nauil plesati in je z njim dobro sluil. Medved je bil v kletki. Mimo je priel B, ki se mu je medved zasmilil in ga je izpustil v gozd, da ga ni bilo mo ujeti. Kaj sledi? Kaj pa, e medveda kasneje ujame lastnik cirkusa in ga vkljui v svojo predstavo? A lahko toi B-ja z a in factum, zaradi poseganja po tuji stvari. Medved, ki ga ni mogoe ve ujeti je tako postal ival v prosti naravi in je kot tak lahko predmet okupacije, torej ga lahko lastnik cirkusa vzame v posest in na njem izvirno pridobi lastninsko pravico.

86. A je B-ju s stipulacijo obljubil 10 zlatnikov. Ko mu jih nese, mu padejo v potok, ki jih odnese za vedno. Komentiraj!

Ker gre za denarni znesek, ki je opredeljen kot genus, je A e zmeraj B-ju dolan 10 zlatnikov, B jih lahko terja z acerate creditae pecuniae.

87. A je imel pri B-ju shranjen raunalnik. Na obisku je bil C, ki mu je bil raunalnik ve in je prosil B-ja, e mu ga posodi. B mu je posodil raunalnik. Ali pogodba velja? Komentiraj! Da, ker bistvo posodbene in shranjevalne pogodbe ni prenos lastninske pravice, ampak samo dejanske posesti. A lahko zahteva raunalnik nazaj z rei vindicatio, B pa z acommodati directa. B odgovarja A-ju z adepostiti directa zaradi krenja shranjevalne pogodbe, e nastane koda.

88. A je posodil B-ju vazo. Ko jo je hotel nazaj, se mu je B zlagal, da so mu jo ukradli. B umre, njegov dedi v zapuini najde vazo, ki jo kot volilo prepusti C-ju. ez tri leta A odkrije vazo pri C-ju. Kaj mu svetuje? Ali je morda B-jev dedi D odgovoren za namerno poslabanje stvari (ki ga je zagreil B)?A lahko zahteva stvar nazaj z rei vindicatio ali condfurtiva. D ni odgovoren, ker je so delikti strogo osebni in niso podedljivi.

89. A med predavanjem ukrade B-ju zlato uro in jo skrije na straniu v kotliek. Drugi dan gre po uro, ko je na poti domov ga ustavi policija in najde ukradeno uro. Ali je A oitni tat oz kdo po rimskem pravu je oitni tat?A ni oiten tat, ker je z ukradeno stvarjo zaloten na drugi dan. Oiten tat po rimskem pravu je tisti, ki:

Je zaloten pri sami tatvini ali

Je zaloten na dan tatvine z ukradeno stvarjo, ko jo nese na kraj kjer ima namen ostati tisto no.

Sam prizna tatvino

90. A zastavi B-ju kravo. Kako je z mlekom?

Naeloma upnik ne sme pridobivati plodove zastavljene stvari razen:

e se z dolnikom dogovorita, da sme pridobivati plodove (pactum antichreticum)

e je z zastavno pravico zavarovan denarni znesek, sme dolnik pridobivati plodove v viini zakonitih obresti (antichresis tacita)

91. A proda zemljie za 80. ez nekaj asa v asopisu prebere, da so dan pred sklenitvijo pogodbe cene narasle. A ugotovi, da bi lahko prodal tudi za 200. Kaj lahko stori?

Lahko zahteva doplailo ali razdor pogodbe zaradi prekomernega prikrajanja (kupnina je znaala manj kot polovico vrednosti). Laesio enormis. Prodajalec ne sme zahtevati plaila razlike, mora pa ga sprejeti.

92. Napii primer za abstraktno, kavzalno, certam in incertam stipulacijo

Abstraktna (pravna podlaga navzven ni razvidna): Ali mi obljubi dati 100?

Kavzalna (pravna podlaga je navzven razvidna): Ali mi obljubi dati 100 za doto?

Incertam (znesek je dololjiv): Ali mi obljubi dati, toliko, koliko ima v denarnici?

Certam (znesek je doloen): Ali mi obljubi dati 100?

93. Maturantka ima sposojeno ogrlico. Soolec jo opozori na monost izgube. Pri mizi naroi enemu soolcu naj popazi vsake toliko na njeno jakno, v katerem epu je ogrlica. Ogrlica med plesom izgine. Razmerja, kdo odgovarja, tobe?

Maturantka je z nekom sklenila posodbeno pogodbo, s soolcem pa mandat. Pri posodbeni pogodbi se stranki dogovorita za uporabo in odgovornost, e ne pa velja utilitetno naelo. Mandatar odgovarja za vsako krivdo, e je ravnal malomarno ga lahko maturantka toi z a mandati directa.94. A zastavi B-ju vola. Izkae se da je vol vreden 400, dolg pa je 1000. Monosti B-ja.

B lahko toi A-ja z a pigneraticia contraria, ker mu zastavljena stvar ne nudi zadostnega stvarnega jamstva, ta mu mora izroiti stvar, ki bo.95. A je nepooblaeno odsvojil stvar od B-ja C-ju. Kasneje je C to izvedel in je elel reiti stvari z B-jem, vendar ga ni nael. Nekdo mu je rekel, da lahko vseeno priposestvuje, vendar je C preprian, da ne more priposestvovati. Kako je s priposestvovanjem?

Mala fides supervinies non nocet pozneje nastala zla vera ne koduje. Ker je C po zaetku priposestvovanja postal zloveren, bo lahko naprej priposestvoval. Pomembno je, da je v trenutku, ko je zael s priposestvovanjem dobroveren.

96. B je prodal res mancipi A-ju in mu jo tudi izroil. Kasneje je A mancipiral stvar C-ju. Potem pa je civilni lastnik B toil z rei vindicatio C-ja, da mu stvar vrne in tudi zmagal. Ali bo lahko C zahteval od A-ja odkodnino zaradi interesa? Katero pravno sredstvo je na voljo?

Da, C bo lahko z aempti toil A-ja na interes.

97. A je pregnal B-ja z zemljia. ez nekaj asa je B pregnal A-ja. Komu bo nudil pretor po klasinem pravu posestno varstvo?

Posestno varstvo bo imel B, na podlagi interdikta unde vi (samopomo).

98. A je B-ju zastavil tujo stvar. Razloi obligacijskopravni in stvarnopravni vidik!

Zastavitev tuje stvari je nina, zastavni upnik na stvari ne dobi stvarne pravice, nastane pa obligacijsko razmerje med upnikom in dolnikom. Zastavni upnik lahko od zastavitelja zahteva vrnitev interesa, ki ga ima, da bi mu stvar nudila zadostno varstvo.99. A je obljubil B-ju 100. Vendar v stipulaciji nista tono navedla, da gre za doto. Kasneje se zaroenca razideta. Kaj lahko stori A, e ga je B toil na izpolnitev s stipulacijo dolgovanega zneska? Za kakno stipulacijo gre?

Gre za abstraktno stipulacijo, ker kavza navzven ni razvidna. A lahko uporabi ugovor zvijane prevare excdoli.

100. A je s stipulacijo obljubil B-ju 100, pod pogojem, da gre B naslednji teden v Rim. Kako uinkuje pogoj, ali bo B terjatev lahko iztoil? Navedi morebitno tobo.

Gre za odloni pogoj, B bo lahko terjatev toil vendar, komaj po preteku naslednjega tedno, ko bo gotovo, da B je ali ni el v Rim. e je B naslednji teden el v Rim bo lahko terjatev iztoil z acertae creditae pecuniae.

101. A od B-ja kupi bolnega vola, ki nato pogine. e prej pa okui ves hlev.Kaj lahko zahteva A?

e je A vedel za bolezen vola, ne more ni

e A ni vedel za bolezen in je B vedel za bolezen, lahko toi B-ja na povrnitev interesa z aempti, e B ni vedel za bolezen pa z aquanti minoris.

102. "Pars pro indiviso" Kaj pomeni ta izraz?

Pars pro indiviso misleni ali idealni dele, stvari fizino ni mogoe razdeliti, mona je le mislena (vrednostna) delitev, e je stvar v solastnini ima vsak od solastnikov miselni ali idealni dele.

103. "Mi obljubi dati svojega sunja Stiha, e je Gladiator veraj zmagal na igrah?" "Obljubim." Je ta pravni posel veljaven?Pogoj je le navidezen, ker se nanaa na preteklo gotovo dejstvo.

e je gladiator veraj zmagal na igrah pravni posel velja brezpogojno.

e gladiator ni zmagal se pogoj ni uresniil, obveznost ni nastala, pravni posel je nien.

104. Mizar naredi postelje za A-ja in jih postavi na javen prostor. Edil jih z ukazom unii in polomi. Kdo trpi kodo, komentiraj, tobe?kodo trpi mizar, ker do prevzema posla odgovoarja podjemnik (mizar) za vsako krivdo. A ga lahko toi z a saj je pogoj le navidezen, ker se nanaa na preteklo gotovo dejstvo.conducti na interes, razen e so bile kupcu e izroene ali mu niso bile izroene po njegovi krivdi. (K.P., primer 508)105. A je sosedu elel pokriti streho zaradi bliajoe nevihte. Pri tem je ponesrei razbil kip. Razmerje, tobe, odkodnine?

Poslovodstvo brez naroila (negotiorum gestio). Poslovodja odgovarja v tem primeru le za naklep in hudo malomarnost, ker je prepreil nastanek veje kode na premoenju. e mu je mogoe oiteati veliko malomarnost odgovarja sosedu z anegotiorum gestorum directa na povrnitev nastale kode. e je imel A pri opravljanju posla kakne stroke ali kodo, lahko to zahteva nazaj z anegotiorum gestorum contraria.

106. A z vindikacijskim legatom v oporoki podeli konja B-ju. Dedi konja B-ju noe dati. Kakne monosti ima B? Utemelji!B lahko zahteva konja z rei vindicatio, ker je na njem pridobil lastninsko pravico v istem trenutku kot dedi dediino.

107. Kdo je fiktivni posestnik?Subjekt, ki stvar ne poseduje, a ga vseeno tejemo za posestnika zaradi tehtnih pravno-politinih razlogov: Tisti, ki se spusti v pravdo kot posestnik stvari eprav ton i, ampak hoe s tem zavesti lastnika, da bi dejanski posestnik ta as stvar priposestvoval.

Tisti, ki je pred litis contestatio dolozno opustil posest stvari, da bi se izognil obsodbi in lastniku onemogoil zasledovanje stvari.

108. Definicija naloga? Kdaj postane iztoljiv? Toba?

Nalog je odredba, ki jo da subjekt nanaa se na doloeno stranko, ji nalaga, da naj nekaj stori. Iztoljiv postane v klasinem pravu s tobo apraescriptis verbis.109. Primer za pravo in nepravo pogodbeno globo.

Prava: Ali mi obljubi dati 100? obljubim! ali mi obljubi dati konja, e mi ne da 100? obljubim!

Neprava: Ali mi obljubi dati konja, e mi ne da 100? obljubim!

110. A in B imata vsak svojega vola. Iz teh volov naredita par in vsak teden ta par uporablja eden izmed njiju. Pojasni razmerje in navedi mogoe tobe.

Inominantni kontrakt, dam, da da (do ut des). Toba je apraescriptis verbis (toba s spredaj zapisanimi besedami).

111. Opredeli temeljni naeli obrestovanja? Anatocizem (obrestovanje obresti) je prepovedan. Obresotavnje se zakljui, ko obresti doseejo viino glavnice.

112. A obljubi B-ju psa Sultana ali Kazana, pred iztekom roka pa Sultana pozoti avto. A, ki ne more iveti brez psa se odloi, da bo B-ju Kazana dal ele, ko mu C izroi drugega psa. Dan po preteku roka, v katerem bi psa moral izroiti B-ju, Kazana ugrizne klop in pes umre. Kdo nosi kodo, kaj je to in kaj lahko kdo zahteva?

Alternativna obligacija; dua res sunit in obligatione, una est in solutione (dolgovana sta dva predmeta, vendar se le en veljavno izpolni). Ker je A zamudil rok, kodo nosi sam (naknadna nezmonost izpolnitve). A lahko zahteva od voznika avta najvijo vrednost, ki jo je imel Sultan v preteklem letu z alegis Aquiliae.

113. A prosi B-ja naj da C-ju posojilo. Kaj se zgodi, e B to sprejme? Kaj lahko zahtevata A in C? Kaj lahko stori B, e mu C noe plaati dolga?

Mandatum qualificatum kreditno naroilo. e B sprejme, mora kot A-jev mandatar izroiti C-ju denarni znesek, postane njegov upnik. A lahko zahteva izpolnitev mandata z amandati directa, e C noe plaati, lahko B toi A-ja na podlagi mandata z amandati contraria.

114. A kupi od B-ja les, mizar C pa mu iz njega napravi pograd. Pograd se zaradi slabe kvalitete lesa podre in unii starinsko mizico, ki je stala zraven. Kdo lahko kaj zahteva?

e je A B-ju povedal za kaj rabi les, kakne namene ima z njim, odgovarja B zaradi stvarne napake, A ga lahko toi z aepmti in mora povrniti celoten interes.

e je bil A opozorjen na slabo kvaliteto lesa z B-jeve strani, ne more ni.

C ne odgovarja, ker gre za napako v materialu.

115. A zastavi B-ju raunalnik. Ker pa pie seminarsko, mu obljubi, da ga bo izroil ele ez 1 mesec. Pred koncem meseca pa A raunalnik proda C-ju. Kaj lahko napravi C? Ali je kupoprodajna pogodba veljavna?

e pogodba e ni dokonno sklenjena in C ve za zastavno pravico, lahko A-ja zavrne z excdoli, e ga bo A terjal, da naj plaa kupnino. e je pogodba e dokonno sklenjena in kupnina plaana, lahko C uporabi ius offerendi in plaa terjatev, ter obdri stvar.

116. A trenira v metanju diska na nekem igriu, kjer je oskrbnik B. A opazi, da je v sicer visoki ograji luknja, zato vekrat opozori B-ja, da naj luknjo popravi, da ne bi disk zletel skozi. B obljubi, da bo, pa tega ne stori. A e dalje trenira, ker se pripravlja na olimpiado, tako, da nekega dne disk zleti skozi in ubije nekega psa. Kdo odgovarja za kodo in na katerem temelju?

B odgovarja za nastalo kodo na podlagi kvazidelikta, ker bi moral popraviti ograjo.

117. A vidi pri B-ju kolo, ki ga je ve let vozil njegov pokojni oe. A ree B-ju, da je to kolo od njegovega oeta. B to zanika in ree, da je on to kolo, dal njegovemu oetu samo za ve let na posodo. A mu ne verjame. A-ju sosed svetuje naj zoper B-ja naperi hereditatis petitio. Ali jo lahko naperi in ali bo uspel?

Hereditatis petitio je stvarnopravna toba za uveljavljanje dedne pravice. Lahko jo naperi uspel bo le, e ima prav glede lastnine.

118. A in B se dogovorita, da bosta la tekmovat na konjsko dirko za tiri konje. Ker gojita konje bo vsak prispeval dva. Pred dirko eden konj pogine. Kdo trpi kodo. Kako imenujemo to razmerje? Kako bi bilo, e bi nastala korist?A in B sta sklenila drubeno pogodbo. Stvari so ali v souporabi (nastalo kodo trpi lastnik konja) ali solastnini (nastalo kodo trpita oba glede na dele). e ni druganega dogovora se korist deli po enakih deleih.

119. A kupi v trgovini z rabljenimi oblaili obleko. Ko pride domov pa opazi, da ima obleka luknje v epu in da je znotraj oguljena. Kaj lahko stori?

e je vedel, da gre za rabljeno oblailo bi moral biti bolj sjkrben pri ogledu pred nakupom (caveat emptor).

120. A kupi konja od B-ja za 5000. Ker gre za dosti denarja se poleg A-ja z adpromisijo kot porok zavee e Ticij. Konj pred izroitvijo zaradi nakljuja pogine. B terja od poroka denar. Ali bo uspel? Utemelji!

Ne bo upel, ker je porotvo subsidiarno. Poroka lahko terja komaj, ko je gotovo, da pri glavnem dolniku ne bo priel do poplaila. e bo B terjal poroka, lahko ta uveljavlja beneficium ordinis, pravna dobrota vrstnega reda.

121. Rek:"Zmota o imenu ne koduje." Kaj pomeni? Navedi primer.Falsa demonstratio non nocet. Pomeni, da e sta stranki glede samega predmeta pogodbe dosegli soglasje, vendar je prilo do zmote v imenu tega predmeta, to ne povzroi ninosti, e se ve, za kateri predmet se sklepa posel. e sta npr. kupec in prodajalec sunja, ki je bil predmet kupo prodaje vsak po svoje poimenovala, vendar oba imela istega v mislih to ne preprei nastanek pravnega posla.

122. Oseba A prosi osebo B, ki odhaja v Ameriko, da mu kupi fotoaparat. Ta ga kupi, a ga ne eli izroit. Kakno razmerje, kaj lahko naredi oseba A?

Med A in B je mandat, A je mandant (naronik) B mandatar. A lahko terja fotoaparat od osebe B z amandati directa.

123. Oseba A zastavi traktor osebi B, a ga e rabi za delo na njivi zato ji ostane v posesti. e pred dokonanim delom ga proda osebi C. Razmerje, kaj lahko naredi oseba B? Med A in B je obligacijsko razmerje iz zastavne pogodbe, med A in C pa kupo prodajna pogodba. Oseba B lahko zahteva traktor od vsakokratnega posestnika z tobo ahypothecaria in rem.

124. Oseba A ima njivo, ki je peena in slabo obrodi. Enaka situacija je s sosedoma B in C. Oseba pa ima na svoji zemlji potok. Ali lahko oseba A ustanovi slunost ?

Oseba A lahko ustanovi slunost, le e je sosed z osebo .

125. Oseba A nevede proda ukradeno stvar osebi B. Pojavi se dejanski lastnik, ki stvar zahteva nazaj. Ali kupna pogodba velja, monosti B-ja?

Kupna pogodba je veljavna, B lahko toi A-ja z aempti.

126. A podari B-ju 10000 in mu naroi, da opravi 100 ur prostovoljnega dela za bolninico. B tega ne stori, hkrati A izve, da ga B naokrog obrekuje, ali in smei. Za kaj gre in kaj lahko A naredi?Gre za darilno pogodbo z nalogom. A lahko preklie darilo zaradi hude nehvalenosti, toi B-ja z apraescriptis verbis, z condcausa finita pa lahko zahteva nazaj dajatev, ker je darilna pogodba postala neveljavna.127. A in B skleneta kupno pogodbo za dva psa, Sultana ali Kavkaza. Po sklenitvi pogodbe najprej pogine Sultan. Pred izroitvijo pogine e Kavkaz. Za kaj gre?

Gre za alternativno obligacijo (due res sunit in obligatione, una est in solutione). Prvi pes (Sultan) je poginil na kodo dolnika, drugi (Kavkaz) pa na kodo upnika.

128. A postavi pred svojo gostilno svetilko. B vzame svetilko in stee. A ga e pravoasno opazi in stee za njim. B napade A-ja z palico. A tako hudo pretepe B-ja, da mu zlomi roko. Za kaj gre? Tobe?

Gre za oitno tatvino (tatvina svetilke) in iniurijo (pretep, zlom roke). A lahko toi B-ja z afurti (4vrednost) in condfurtiva (vrnitev stvari, 1vrednost). B lahko toi Az ainiuriarum, znesek doloi sodnik, e je B suenj bo njegov lastnik A-ja toil z alegis Aquiliae, na kodo, ki ser bo pokazala v 30 dneh po dogodku.

129. A prosi B-ja, da C-ju da 1000. Kakna so to razmerja? Tobe? Mandatum qualificatum kreditno naroilo. A je mandant in C-jev porok, B je mandatar in upnik, C je dolnik. e B ne izpolni, ga A lahko toi z amandati directa. B mora terjati znesek najprej od C-ja z acertae creditae pecuniae, e ne bo uspel, bo terjal A z amandati contraria.

130. Navedi primer za razpolagalni in obvezujoi pravni posel! Kakne so povezave med njima?

Razpolagalni; ukinjajo, prenaajo ali omejujeo pravico, npr. prenos lastnine, ustanovitev slunosti, zastavitev.

Obvezujoi; ustvarjajo obveznost, npr. kupec mora plaati kupnino.

131. A proda B-ju zemljie, pred vrati mu izroi kljue, B odklene vrata in vstopi na zemljie. Kako imenujemo to pridobitev posesti? Kdaj jo je B pridobil? In kdaj je pridobil lastninsko pravico na zemljiu?

Tradicija - izroitev, B je dobil posest in lastninsko pravico, ko mu je A izroil kljue.

132. A da B-ju v zakup zemljie. Sosed C pride na to zemljie in utrga jabolka poleg tega e ukrade zaboj jabolk. Zakaj sploh gre? Kdo bo lahko kaj terjal od koga? C je ukradel jabolka na drevesu A-ju, jabolka v zabojih pa B-ju. Proti njemu lahko napreita afurti (4 vrednosti pri oitni, 2vrednost pri neoitni tatvini) in condfurtiva (1vrednost, vrnitev), vsak posebej glede svojega zahtevka.

133. A proda B-ju neko stvar. Poleg tega se je bilo sklenjeno, da e ne bo plaana kupnina do 1.3. da bo veljalo, kot da stvar ni prodana. Ker A res ni dobil kupnine do takrat, se je odloil 15.3. stvar terjat nazaj. Ali bo uspel, s kakno tobo in zakaj sploh gre? Lex commissoria razdorni dogovor, pactum adiectum. Prodajalec lahke razdre pogodbo, e kupnina ni bila pravoasno plaana. Stvar lahko zahteva z avenditi ali rei vindicatio.

134. A gre na safari. B najde psa od A-ja, ki je bil e precej v slabem stanju. Odloi se, da bo psa reil, gre do veterinarja, in ga oskrbuje z zdravili tono tako kot mu je veterinar naroil. ez as pes umre. Ali bo B lahko zahteval potroke od A-ja?

Da, ker je bil posel koristno zaet. Strokov ne bi mogel zahtevati nazaj, e bi mu A prepovedal reiti psa, ali e je to storil z darilnim namenom.

135. Razloi pojem litiskontestacija in kaken pomen ima v rimskem pravu?

Litiskontestacija je pogodba, ki se sklene po konanem postopku in iure pred pretorjem, v njej pretor doloi stranki, sodnika (ni profesionalen) in tobeni obrazec.136. Lastnik da svojo stvar v zakup. Kdo je posestnik? Utemelji!Posestnik je e zmeraj lastnik, zakupnik je zgolj imentik detentor, ima dejansko oblast, nima pa posestne volje.

137. Med A-jem in B-jem tee spor o lastninski pravici o ladji. Posestnik A jo polje na plovbo, kjer se ladja potopi. Kdo trpi kodo? Utemelji!

e je A dobroveren pred litiskontestacijo odgovarja za pokodovanje ali unienje stvari, ker je v dejanski zmoti in s stvarjo ravna kot s svojo. Po litiskontestaciji odgovarja za naklep in hudo malomarnost.

e je zloveren, pred in po litiskontestaciji ogvoarja za naklep in hudo malomarnost.138. A s stipulacijo obljubi B-ju prenosni raunalnik. Ko ga izroi B-ju ta zauden opazi, da ni nobene programske opreme, zato jo zahteva od A-ja. Ali bo uspel?Ne bo uspel, ker se vse morebitne nejasnosti pri stipulaciji interpretirajo v breme stipluatorja in korist promisorja, ker je imel stipulator prosto pot pri oblikovanju vpraanja.

139. A in B skleneta kupoprodajno pogodbo o zemljiu. B zamoli A-ju, da bo sosed kupljenega zemljia C s katerim je A e dolgo v sporu in nasploh nista v dobrih odnosih. Kaj lahko stori A? A lahko zahteva razdor pogodbe z aredhebitoria ali pa zmanjanje kupnine z aquanti minoris.

140. A, ki nima denarja, ki bi ga rad posodil B-ju, naroi C-ju naj posodi denar B-ju. Po izteku roka je B vrnil C-ju ele polovico posojenega zneska. Kaj lahko stori C?

C lahko zahteva preostali znesek od A-ja z amandati contraria, saj je ta B-jev porok na podlagi kreditnega naroila (mandatum qualificatum).

141. Katero tobo ima zastavni upnik in kaj lahko z njo zahteva?

Rona zastavitev: apigneraticia in rem; z njo zahteva prepustitev stvari, da jo lahko proda in se iz zneska poplaa terjatev.

Pogodbena zastavitev: ahypothecaria in rem; z njo zahteva stvar od vsakokratnega posestnika

Zastavna pogodba: apigneraticia contraria; z njo zahteva zastavitev druge stvari, e mu zastavljena stvar ne nudi zadostnega stvarnega jamstva.

142. A je B-ju izroil 20 gladiatorjev, tako da sta se dogovorila, da mu da za vsakega, ki se vrne iv 20, e pa umre 1000. B noe plaati. Kakno razmerje je to? Svetuj A-ju.Za gladiatorje, ki so se vrnili sta sklenila locatio conductio, za gladiatorje, ki so umrli pa sta sklenila kupo prodajno pogodbo. A naj toi B-ja z alocati za ive in z avenditi za umrle gladiatorje. (K.P., primer 586)143. A je zastavil svojo hio B-ju. Med trajanjem zastavne pravice hia pogori in A proda zemljie C-ju, C pa tam zgradi novo hio. Kaj je z zastavno pravico? Svetuj B-ju.

Zastavna pravica ne ugasne, je vezana na zemljie, B lahko terja C-ja zaradi naelo superficies solo cedit, z ahypothecaria in rem, vendar mu more vrniti koristne potroke. (K.P., primer 273)

144. Kaj so nini in kaj izpodbojni pravni posli?

Nini pravni posel sploh ne nastane, zaradi prevelikih pomanjkljivosti (nemoralnost, nezmonost).

Izpodbojni pravni posel velja, eprav ima pomanjkljivosti, dokler se nekdo ne sklicuje na to in s tem pravni posel razveljavi.

145. A in B skleneta kupoprodajno pogodbo glede konja. Prodajalec A obljubi tudi, da bo B-ja nauil jahati. Kako lahko B iztoi ure jahanja, e ga A ne bo hotel pouevati?B lahko izoti ure jahanja, e so sklenjene z dodatnim dogovorom (pactum adiectum) s tobo iz primarnega razmerja aempti.146. A in B sta solastnika sunja. A ga z manumisijo izpusti. Kakne posledice ima ta pravni posel?Suenj je v vsakem primeru prost.

e se A in B strinjata, med njima ni zahtevkov.

e ga A izpusti brez soglasja, po klasinem pravu se odpove svojemu deleu in le-ta prirase k deleem ostalih solastnikov, po Justinijanovem pravu, pa mora A B-ju plaati vrednost njegovega delea.

147. A je v dobri veri kupil ovco. Pozneje je izvedel, da prodajalec ni bil lastnik. Ali jo bo lahko priposestvoval? Kako je z volno in mladii?

Lahko bo priposestvoval, zaradi naela mala fides supervinies non nocet (pozneje nastala zla vera ne koduje). Volno in mladie lahko pridobiva do litiskontestacije.

148. A-jevo zemljie meji na B-jevo zemljie in oba sta lastnika svojega zemljia. A ima na svojem zemljiu kamnolom in drobci kamenja letijo na B-jevo zemljie. Katero tobo ima B? Ali jo bo sploh lahko naperil zoper A-ja?

B ima na voljo anegatoria, lahko jo naperi proti A-ju, e ta nima v ta namen ustanovljene slunosti.

149. Sempronij je Ticiju prepustil v uitek doloen denarni znesek. Naslednji dan so mu ga ukradli. Opredeli razmerje. Kdo trpi kodo? Utemelji morebitne tobe.

Gre za nepravi uitek (quasi usus fructus). kodo trpi Ticij, saj mora ob koncu uitka vrniti enak denarni znesek. Sempronij ima na voljo rei vindicatio in anegatoria. Ticij mora dati varino cautio ususfructaria, da bo vrnil tantundem eiusdem generis et qualitatis.150. A je ukradel ovco in jo prodal B-ju, ki je postal dobroverni posestnik. B je ovco ostrigel. igava je volna?Volna pridobljena do litiskontestacije je B-jeva. Volna, ki jo je imel ob litiskontestaciji in, ki jo je pridobil po litiskontestaciji mora vrniti lastniku, e jo ta zahteva.

151. A je prodal hio z zemljiem B-ju, C pa ima uitek na tem zemljiu. Katere tobe izhajajo iz te situacije?C ima e naprej uitek in aconfessoria proti B-ju. B ima na voljo aempti, aredhebitoria in aquanti minoris, e ob sklepanju kupo prodajne pogodbe ni vedel za slunosti.a. Ali obljubi dati Stiha ali Pamfila? Obljubim Pamfila.

Stipulacija ni veljavna.

b. Ali obljubi dati 100 ali 200? Obljubim 100. Stipulacija je veljavna, ker kar je ve, vsebuje tudi manj.

(K.P., primer 334)152. A proda stvar B-ju, tako da:

a. Ticij doloi ceno;

Kupo prodajna pogodba je veljavna.

b. Mu B da toliko, kolikor se mu zdi;

Kupo prodajna pogodba ni veljavna.

c. Mu B da toliko, kolikor ima v blagajni. Kupo prodajna pogodba je veljavna.

153. A:"Ali mi obljubi 100, e je veraj deevalo?" B:"Obljubim." Kdaj posel velja? Kdaj ne velja?e je veraj deevalo, posel velja, kot da bi bil sklenjen brezpogojno. e veraj ni deevalo je pravni posel nien. Pogoj je le navidezen, ker se nanaa na preteklo gotovo dejstvo.154. A hoe posoditi B-ju 100 sestercev. Ta jih sprejme misle, da so mu podarjeni. Komentiraj!Zmota v kavzi.

e jih A zahteva nazaj z acerate creditae pecuniae, ga B lahko zavrne z excdoli

e jih je porabil jih A lahko zahteva nazaj z condde bene depensis, e jih e ni porabil jih lahko zahteva nazaj z rei vindicatio

(K.P., primer 140)

155. A hoe kupiti od B-ja odsotnega sunja Stiha, B pa sklene prodajno pogodbo glede Pamfila.Ker gre za zmoto o predmetu pogodbe, bistveni sestavini, povzroi to ninost pravnega posla.

156. A obljubi B-ju 50 denarnih enot, e mu ta do 1. v mesecu ne izroi sunja Stiha. Suenj Stih pred potekom roka umre. Kaj in kdaj bo B lahko terjal od A-ja? Utemelji.

B bo lahko ob zapadlosti roka terjal A-ja na izplailo denarnega zneska z acerate creditae pecuniae.

157. B si e dolgo eli fotoaparat. A ga vidi po polovini ceni in ga kupi za B-ja. Kakno je razmerje med njima? Tobe.

Poslovodstvo brez naroila (negitorum gestio). A (negotiorum gestor poslovodja brez naroila) lahko zahteva povrailo strokov z anegotiorum gestorum directa.158. A je izgubil neko stvar in ne ve kje je. Ali jo je zato nehal posedovati?Da, ker ne ve kje je. Drugae bi bilo, e bi stvar bila e zmeraj pod naim varstvom in navzonost podana, le skrbno iskanje zaasno odloeno, takrat bi e zmeraj posedoval. (K.P., primer 113, 114)

159. B je s silo odvzel stvar lastniku A-ju , B-ju pa jo je s silo odvzel C. Ali bo B uspeno naperil interdikt zoper Cja? Kateri od interdiktov bi lahko priel v potev? Kakno pravno sredstvo ima na voljo lastnik A, da bo priel nazaj do svoje stvari? Proti komu ga lahko naperi?

Da, B bo lahko uspeno naperil interdikt de vi cottidiana. A ima na voljo rei vindicatio proti posestniku in interdikt qoud vi aut clam proti B-ju (kar je bilo storjeno na silo ali na skrivaj).

160. A je s silo pregnal z zemljia B-ja. B je zbral sorodnike in na silo pridobil zemljie nazaj. Komu bo pretor nudil varstvo in kakno pravno sredstvo bo dal na voljo?

Silobran je dovoljen, B dobi varstvo, interdikt unde vi.

161. A prepusti B-ju sekiro v prekarij. Kako je s prekarijskim razmerjem? Prekarist je do precario dansa relativno viciozen, proti vsem je varovan s posestnimi interdikti, razen proti precario dansu. Stvar ima v posesti do preklica precario dansa, e stvari ne vne ima precario dans na voljo interdikt de precario.162. Ali postane divja ival, ki smo jo tako ranili, da se da ujeti, naa? Ne, ker jo moramo ujati oz. Na njej pridobiti dejansko oblast. Ker od pokodbe in do dejanske prilastitve se lahko marsina zgodi. (K.P., primer 78)163. A je na svojem zemljiu nastavil past, vanjo se je ujel divji prai. Mimoidoemu Bju se je zasmilil, zato ga je osvobodil in prai je zbeal v blinji gozd. Razmerje, tobe.

e je bil prai tako ujet, da se sam ne bi mogel reiti, je postal last A-ja in B je posegel po tuji stvari, ni pa zagreil tatvine, zato bog a A lahko toil z ain factum. (K.P., primer 79)164. A je pasel ovce. Prili so volkovi in mu jih odvzeli. B je imel posebno trenirane pastirske pse in je volkove zasledoval ter jim meso tudi odvzel. Kdo je lastnik tega mesa? Ali je to meso lahko predmet okupacije?Ker jih je bilo mogoe zasledovati in pridobiti nazaj je lastnik e zmeraj A. e bi si jih B prisvojil, bi ga A lahko toil z afurti, aad exhibendum in condfurtiva ali rei vindicatio. Lahko bi bile predmet okupacije, e jih ve ne bi mogli zasledovati in bi nazaj pridobile naravno prostost. (K.P., primer 171)165. Lastnik zemljia v svojo stavbo vgradi tuje gradivo. Komentiraj kakne tobe ima lastnik vzidanega gradiva?Lastnik vzidanega gradica ima na voljo a de tigno iunctum:

e je bil graditelj dobroveren, bo moral plaati 2vrednosti gradiva in bo postal lastnik e je bil graditelj zloveren, bo moral plaati 2vrednosti gradiva, vendar ne bo postal lastnik gradiva. Ko bo se gradivo sprostilo iz stavbe, bo znova postalo samostojna stvar, lastnik bo ga lahko zahteval nazaj z rei vindicatio.166. A je postavil hio na B-jevem zemljiu. Kako je z lastninsko pravico hie?Zaradi naelo superficies solo cedit, bo hia postala B-jeva last. A bo lahko zahteval povrnitev strokov zidave. (K.P., primer 182)

167. A vdela B-jev diamant v svoj prstan. Ali lahko B naperi zoper A-ja kakno tobo na vrnitev diamanta?

Da, A lahko z aad exhibendum zahteva loitev diamanta iz prstana, nato pa z rei vindicatio sam diamant kot lastnik. Z loitvijo znova oivi lastninska pravica.168. A je postavil na B-jevem zemljiu montano hiico. Kako je z lastninsko pravico na njej?

Lastninsko pravico ohrani A, ker montana hiica ni trdno in trajno spojena z zemljiem. (K.P., primer 181)

169. A je prebival v B-jevi stavbi in je kot dobroverni posestnik vzidal novo okno in vrata. Ko je lastnik B pridobil stavbo nazaj, je odstranil okna in vrata. Ali jih lahko tisti, ki jih je vzidal, zahteva zase?Da, ker je so okna in vrata s sprostitvijo postala samostojni predmeti in kot taki predmet lastninske pravice, ki je znova oivela. A jih lahko zahteva nazaj z rei vindicatio. (K.P., primer 184)170. A predela B-jevo stvar. Katere tobe ima na voljo B? Upotevaj razline monosti!e se lahko povrne nazaj v prvotno obliko (npr. kelih v kepo zlata), je lastnik e zmeraj B, z rei vindicatio lahko zahteva stvar nazaj. Drugae pa ima na voljo:

condsine causa, e je A dobroveren, glasi se na 1vrednost

condfurtiva, e je A zloveren in lahko smatramo predelavo kot tatvino

a legis Aquiliae, e je A zloveren in se predelava smatra za pokodovanje

171. A izroi B-ju svojo stvar, ki je res mancipi, s tradicijo. Ali B lahko postane lastnik?

B postane bonitarni lastnik, ko bo pretekel priposestvovalni as (1 leto za preminine, 2 leti za nepreminine) bo postal civilni lastnik. e mu stvar kdo odvzame ima na voljo apubliciana.172. A izroi umobolnemu B-ju, ki pa je v tistem trenutku miren in ga ima za duevno zdravega, posest. Ali bo B pridobil posest? Ali jo je A izgubil?B me bo pridobil posesti. A v vsakem primeru izgubi posest e z izroitvijo, eprav je ne prenese. (K.P., primer 111)

173. Mo podari eni briljanten prstan. Ali bo tradicija uspena?Ne, ker so darila med zakonci prepovedana.

174. A je B-ju prodal sunja in ga odsvojil z mancipacijo, pri kateri ni bilo zadostno tevilo pri. Pojasni lastninsko pravico in kakno pravno varstvo ima B.B bo postal bonitarni lastnik, civilni lastnik bo postal s potekom priposestvovalnega asa (1 leto), na voljo ima apubliciana in excrei venditae et traditae. Lahko bi pa prilo tudi do konverzije, neuspena mancipacija, bi obveljala kot uspena tradicija.175. A je neko svojo res mancipi prodal in jo samo izroil B-ju. Ta jo je nato posodil C-ju. Po C-jevi smrti jo je C-jev dedi F, ki jo je smatral za C-jevo stvar (mislil je, da jo je posedoval), prodal in jo tradiral (ali mancipiral) D-ju, ki jo je pridobil v dobri veri in s tem postal bonae fidei possessor. Kaj se zgodi? Kdo je lastnik?

A je e zmeraj civilni lastnik, razen, e je e B-jev priposestvovalni as potekel in je on postal civilni lastnik. e je B e civilni lastnik lahko stvar zahteva z rei vindicatio od D-ja, e je e zmeraj le bonitarni lastnik, pa jo lahko od D-ja zahteva z apubliciana. D pa lahko toi F-ja z aempti ali aauctoritatis, odvisno e je bila stvar mancipirana ali tradirana.

176. Ticij proda A-ju Tomaevo zemljie. Kasneje Ticij confusione postane lastnik zemljia in ga kasneje proda B-ju. A ga ne priposestvuje. Kaj toi A?

A toi Ticija z aempti na povrnitev interesa.

177. Od nedoraslega sem kupil konja. Ali ga lahko priposestvujem? Da, pod pogojem, da ga je nedorasli prodal z varuhovo avtorozacijo in konja ni ukraden.

178. A v dobri veri kupi zemljie od nelastnika B-ja, ki mu ga tudi prepusti, nato pa vzame isto zemljie od lastnika C-ja v zakup. Kako je s posestvijo, kako z lastninsko pravico na zemljiu?

C je lastnik zemljia in posestnik. A je kot zakupnik zgolj detentor imetnik, ima dejansko oblast, nima pa posestne volje.

179. Oseba A je ukradla osebi B vola in ga prodala osebi C. B je kmalu izvedel za to, od C-ja je vzel vola v zakup. Kako je s posestjo, kako z lastnino?

C je posestnika (dobroveren ali zloveren, odvisno ali ve, da je vol ukraden), B je lastnik. e je C dobroveren in je priposestvovalni as e potekel, je on lastnik in posestnik.

180. Dva od nelastnika kupita isto stvar. Kdo ima prednost? Tobe.

Prednost ima tisti, ki je prvi pridobil pravico na stvari oz. mu je bila prvemu izroena. Na voljo ima apubliciana in rem. (K.P., primer 211)181. Oseba A je kupila konja, ki ga po zakonu ne more priposestvovati. Utemelji.Konj je ukraden.

182. A kupi stvar od B-ja v preprianju, da mu posebna pravna norma prepoveduje njeno priposestvovanje. Ali bo stvar kljub temu priposestvoval, e taka pravna norma v resnici sploh ne eksistira? Utemelji.

Ne, ker poseduje v zli veri in je v pravni zmoti. (K.P., primer 153)183. A je v dobri veri kupil ukradenega sunja, ki je kmalu pobegnil. Ali ga lahko A priposestvuje? Navedi vse pogoje za uspeno priposestvovanje.

Ne, ker ga more posedovati. Pogoji za priposestvovanje:

Res habilis (priposestljiva stvar, mora biti v pravnem prometu)

Bona fides (dobra vera)

Iustus titulus (veljaven pravni naslov)

Tempus (priposestvovalni as, 1 leto preminine, 2 leti nepreminine)

Possesio (posest)

184. A je kupil stvar od lastnika B-ja v preprianju, da je B ni lastnik. Ali bo smel priposestvovati ali ne?Da, ker je vaneje dejansko stanje, kot subjektivno preprianje, razen e je bil ob zateku priposestvovanja v slabi veri. (K.P., primer 152)

185. A ukrade B-jevega konja. Kako je z lastninsko pravico?

Lastninsko pravico obdri B, A je zgolj imetnik detentor, ima dejansko oblast, nima pa posestne volje.

186. A izroi B-ju Merijevega sunja Ticija. Ko Merij toi B-ja na vrnitev, proda B sunja C-ju, ki pa ga ubije. Proti komu lahko naperi Merij reivindikacijsko tobo? Utemelji.Merij lahko naperi rei vindicatio proti B-ju, ker se je dolozno znebil stvari, se bo fingiralo, da jo e zmeraj poseduje. (K.P., primer 203)187. Oseba A ukrade osebi B zlat prstan. Ko izve, da ga bo B toil, ga vre v Tibero. Razleni.B lahko toi A z afurti in condfurtiva. Ker se je prstan dolozno uniil, bi ga bilo mono toiti e z rei vindicatio.

188. A je bil toen iz negatorne tobe. Kljub temu je spet posegel v B-jevo pravico. S katero obligacijsko tobo ga lahko toi B?e je bila dana varina cautio de ampulis non turbando, se bo s stipulacijsko tobo terjal denarni znesek varine (acertae creditae pecuniae).

189. Lastnik zemljia A ima stvarno pravico zajemanja vode na B-jevem zemljiu. Ali lahko A nese C-ju vodo? Tobe B-ja.Ne, ker je zemljika slunost vezana na zemljie in je v breme slueega in korist gostujoega zemljia. B lahko toi z anegatoria.190. A zastavi B-ju za potovanje, C-ju za popravilo hie in D-ju za nakup sunja, svoje zemljie. Kako se poplaajo?

Priori tempore, potior iure; prejnji po asu, moneji po pravici. Poplaajo se po asovnem vrstnem redu. Monost ius offerendi et succedendi.

191. A mora B-ju vrniti denar. Namesto denarja mu vrne uro. Komentiraj!

Facultas alternativa datio in solutum. Fakultativna obligacija, nadomestna izpolnitev. e se B strinja, obveznost uganse, drugae pa e zmeraj obstaja.

192. Stipulator si s stipulacijo da od dolnika obljubiti denar, ki ga ima dolnik spravljenega pri sebi v svoji blagajni. Naslednji dan je denar iz blagajne ukraden. Kaj lahko stori stipulator? Eventuelne tobe.

Ker gre za genus, nakljuno unienje trpi dolnik, stipulator lahko izterja denar z acertae creditae pecuniae.193. A je B-ju plaal 1000 sestercev za osvoboditev njegovega sunja. B ga ni osvobodil. Pojasni razmerje in pravne zahtevke.Gre za inominantni kontrakt, dam, da stori (do ut facias). A lahko zahteva nazaj 1000 s condcausa data causa non secuta ali condob causam datorum, lahko pa tudi terja B-ja na izpolnitev z apraescriptis verbis.194. Lastnik A shrani pri B-ju svojo stvar, nakar mu isto stvar proda. Kako je s posestjo? Kako je z lastninsko pravico pred in po sklenitvi kupne pogodbe? Pred sklenitvijo kupne pogodbe, je bil B zgolj imetnik detentor (ima dejansko oblast, nima pa posestne volje), A je bil posestnik in lastnik.

Po sklenitvi kupne pogodbe je postal B lastnik in posestnik.

(K.P., primer 82)195. A je B-ju ukradel konja in ga prodal Cju. Ali je kupoprodajna pogodba veljavna? Kakne tobe ima C, e mu B odvzame konja?

Da, kupoprodajna pogodba bo veljavna, ker kupec ne jami prodajalcu za prenos lastninske pravice, ampak za mirno posest. B lahko toi A z aempti na povrnitev interesa. (K.P., primer 470)196. A ukrade Bju sunja in ga proda dobrovernemu kupcu C-ju. Kaj svetuje C-ju, e:

a. je e plaal kupnino?e e ni plaal kupnine in bo terjal A od njega kupnino, ga lahko zarvne z excdoli

b. e ni plaal kupnine?e e ni plaal kupnine in mu bo stvar evincirana, lahko toi A z aempti.

197. A je prodal B-ju sunja za katerega trdi, da zna zelo dobro kuhati. Kmalu se izkae, da suenj sploh ne zna kuhati. Kakno pravno sredstvo ima na voljo B in kaj lahko z njim zahteva?

B lahko toi A z aredhebitoria in zahteva razdor pogodbe zaradi stvarne napake na stvari ali pa z aquanti minoris zahteva povrnitev dela kupnine.198. A naroi B-ju, naj mu kupi stvar. B to tudi stori. Kdaj postane A lastnik stvari? e je B A-jev suenj, bo A postal lastnik takoj, ko bo B kupil stvar. e je B svobodna oseba bo A postal lastnik, ko mu bo B iztoil stvar in mu bo A povrnil stroke mandata. (K.P., primer 104)

199. A da B-ju prstan, da ga podari C-ju. Kakno je razmerje med njimi? Eventuelne tobe?Med A in B je mandat, med A in C je darilna pogodba. e B ne izroi prstana, ga A lahko toi z amandati directa.200. Najemodajalec je prepovedal najemniku imeti ogenj v stanovanju. Ker je najemnika zeblo, je previdno zakuril ogenj, da bi se ogrel. Nato se je ogenj po nakljuju raziril in cela hia je zgorela. Kdo nosi kodo? Morebitne tobe.kodo nosi najemnik, ker je kril najemno pogodbo, eprav se je po nakljuju raziril ogenj. Najemodajalec ga lahko toi z alocati.201. A prosi B-ja, da ga z vozom pelje v Rim. Med potjo B konja tako priganja, da konju spodrsne in si zlomi nogo. Ali lahko B terja od A-ja odkodnino za konja? Kako je s plailom cestnine?

Mandant mora povrniti kodo, ki je nastala zaradi opravljanja mandata, ne povrne pa kode, ki je nastala ob prilli opravljanja mandata. e je A naroil B-ju da naj priganja konja, bo moral povrniti odkodnino za konja, e je B sam priganjal konja pa ne. Cestnino mora plaati A, ker B ne sme imeti stroke z izvrevanjem mandata.202. A je dolan B-ju 100. B privoli, da mu A namesto 100 da vola. Kaken institut je to? Nato A-ju tretji stvar evincira. Svetuj Aju.Fakultativna obligacija, datio in solutum, nadomestna izpolnitev. Klasiki so bili mnenja, da postane dajatev nina in znova oivi prvotna terjatev, ob koncu klasine dobe je prevladovalo mnenje, da se teje, kot da bi bil vol kupljen, torej B lahko toi z aempti.203. A je sreal starega znanca B-ja ter mu potoil, da mu sosed ne vrne posojila. B je A-ju zagotovil, da mu bo plaal dolg v enem tednu. Kakna razmerja nastanejo ter kakne so morebitne tobe?

Gre za konstitut debiti alieni. B je postal sosedov porok. A lahko toi soseda z acerate creditae pecuniae, e ne uspe pa B-ja z aconstitutoria ali ade pecunia constituta.204. Ladja vozi tovor petih trgovcev, ki ga imajo v solastnini. Ladjo ugrabijo skupaj z enim trgovcem (solastnikom). Ta trgovec plaa ugrabiteljem 1000 sestercev odkupnine, da rei sebe in tovor. Komentiraj.

Po zakonu lex Rhodia de iactu ima trgovec, ki je plaal odkupnino nasproti ostalim solastnikom regresni zahtevek, od vsakega lahko terja 200.

205. A je B-ju ukradel neko stvar. Ker ga je bilo strah, da ga bodo odkrili je stvar hranil pri Meviju. Kdo lahko od Mevija zahteva stvar in s katero tobo?

Od Mevija lahko zahtevata stvar lastnik B z rei vindicatio in A z adepositi directa na podlagi shranjevalne pogodbe.

206. Ticij je Meviju ukradel konja. Kakne tobe ima na voljo Mevij, da bi dobil nazaj posest na konju? Katera izmed njih je zanj bolj ugodna in zakaj?

Mevij ima na voljo dve reipesekutorni tobi:

Rei vindicatio: postopek se ob nakljunem unienju stvari ustavi

condfurtiva: postopek se kljub nakljunem unienju stvari ne ustavi, zato je ta ugodneja od rei vindicatio207. Ticij ukrade Seju konja. Katere tobe so na razpolago? Katera je najbolj primerna?

Sej ima na voljo dve reipesekutorni tobi:

Rei vindicatio: postopek se ob nakljunem unienju stvari ustavi

condfurtiva: postopek se kljub nakljunem unienju stvari ne ustavi, zato je ta ugodneja od rei vindicatio208. A ukrade B-ju zlato vazo. Katere reipersekutorne tobe ima na voljo A? Na kaj bo B obtoen po klasinem pravu? Za vsako tobo navedi konkreten primer. B ima na voljo dve reipesekutorni tobi: Rei vindicatio: postopek se ob nakljunem unienju stvari ustavi

condfurtiva: postopek se kljub nakljunem unienju stvari ne ustavi, zato je ta ugodneja od rei vindicatio po klasinem pravu, bi bil obtoen na vrednost ukradene stvari209. Nedorasli je izgubil posest stvari. Ali jo je v resnici nehal posedovati ali ne?

Da, ker je izgubil dejansko posest, ker z voljo ne mora izgubiti posesti. (K.P., primer 109)

210. A, ki mu je pretor prepovedal odsvajati, proda stvar B-ju. Ali bo B stvar lahko priposestvoval?

Ne, ker ni veljavnega pravnega temelja.

211. Lastnik zemljia A je s silo pregnal posestnika B-ja. Ali je zemljie prilo pod A-jevo oblast?

Da.

212. A je pregovoril B-jeve sunje, da opuste posest na B-jevi stvari. Ali je B izgubil posest?

Ne B ni izgubil posesti, ker gre za zvijano prevaro. Proti A lahko naperi adoli. (K.P., primer 135)213. enska A je s pismom podarila zemljie B-ju, ki ni njen mo. Potem pa je isto zemljie vzela od Bja v zakup. Kaj lahko stori B?B jo lahko toi s stvarnopravno tobo, prek nje je dobil posest kakor preko kolona. (K.P., primer 89)

214. A je obdeloval svoj panik in kmalu zaradi velikega dela duevno zboli. Ali je A izgubil svojo posest?Ne, ker umobolni ne more prenehati posedovati z voljo. (K.P., primer 118)

215. Dolnik A je rono zastavljeno stvar upniku B-ju ukradel in prodal C-ju. Ali C lahko stvar priposestvuje?

Da, lahko jo priposestvuje, ker se je ukradena stvar vrnila v roke lastnika (lex Atinia). (K.P., primer 141)

216. A je kupil brez varuhove avtorizacije stvar od nedoraslega B, za katerega je menil, da je dorasel. Ali lahko priposestvuje?Da, ker je A v dejanski zmoti, ki ne koduje. Ignorantia facti non nocet. (K.P., primer 155)

217. A je dal sunja B-ju, da mu slui v dobri veri. Suenj kupi stvar, bila pa mu je tudi izroena. igava je stvar? Utemelji.e je kupil z B-jevim premoenjem, bo stvar B-jeva, ker mu slui v dobri veri. (K.P., primer 98)

218. B se je polastil stvari, ki mu jo je dal A v hrambo. Ali je A stvar prenehal posedovati? Da, ker ni imel ve dejanske oblasti, s polastitvijo pa je dobil B posestno voljo in tako odvzel posest A-ju. (K.P., primer 85)

219. A kupi stvar od prodajalca B-ja in potem, ko mu je bila izroena, stvar ukrade C. Kdo trpi kodo?

kodo trpi C, ker je bila kupo prodajna pogodba e dokonno sklenjena in stvar izroena. (K.P., primer 77)

220. A je od varuha nedoraslega Bja kupil hio in vanjo pripeljal obrtnika Cja, da bi jo popravil. Obrtnik je pri delu nael denar (zaklad). Komu pripada denar?e je denar smatran kot zaklad, pridapa obrtniku in lastniku hie. e pa je denar le po pomoti pozabljen pa je e zmeraj lastnikov. (K.P., primer 177)

221. A-jevo ovco je ukradel B in jo ostrigel. Ali B lahko volno priposestvuje? Iz ukradene volne je B napravil oblailo. Ali obleka postane B-jeva?

Ne more priposestvovati, ker gre za ukradeno stvar in je zloveren. Ne, obleka ne postne B-jeva. A ga lahko toi z alegis Aquiliae in s condfurtiva lahko zahteva nazaj oblailo.

222. A je na svojem zemljiu gradil hio z gradivom B-ja. Ali bo gradivo postalo A-jevo? Kakno sredstvo ima B?

B lahko toi A-ja z atugnum iunctum na 2vrednosti gradiva

e je B dobroveren, bo plaal kazen in s tem postal tudi lastnik gradiva.

e je B zloveren, bo plaal kazen in ne bo postal lastnik gradiva.

223. A je stvar nala vrgel stran ne da bi jo hotel zavrei. Pride B in si stvar vzame. Ali bo stvar postala B-jeva? Ne, ker je ni imel namena zavrei, opustiti lastninsko pravico na stvari. e bi bila stvar zavrena, bi jo B lahko okupiral in dobil na njej lastninsko pravico. (K.P., primer 174)224. Zastavni upnik A je imel zastavno pravico na gozdu. Iz lesa naredi ladjo. Ali je ladja predmet zastavne pravice? Ne, ker eno je gozd drugo so deske - ladja. (K.P., primer 274)225. Dolnik A je zastavil upniku B-ju prodajalno. A je blago iz prodajalne prodal in kupil drugo ter ga spravil v to prodajalno. Potem je umrl. Ali sme upnik B s hipotekarno tobo zahtevati vse blago, ki se v tej prodajalni nahaja? Da, z zastavno pravico je obremenjeno vse, kar je bilo ob asu dolnikove smrti najdeno v prodajalni. (K.P., primer 260)226. A je zastavil svoje stvari B-ju in C-ju v celoti, ampak zastavljene stvari imata D in E. S kakno tobo bosta B in C zahtevala prepustitev posesti? Kaj e pride do spora med njima samima?Z ahypothecaria in rem lahko zahtevata prepustitev posesti. e pride do spora med njima samima je moneji tisti, s katerim je A sklenil prvo pogodbeno zastavitev. Priori tempore, potior iure, e je bilo istoasno se delei doloijo sorazmerno z viino terjatve.

227. Ticija je zastavila tuje zemljie Ticiju, zatem pa e Meriju. Ko je kasneje postala lastnica te zastavljene stvari, jo je ocenjeno dala mou za doto. Kako je z Merijevo zastavno pravico?

Ker je pozneje postala lastnica, je mona analogna toba, apigneraticia utilis.

228. A je kupil vino od B-ja, dobil pa je kis. Ali kupna pogodba velja?

e je bil vinski kis, je kupna pogodba veljavna, e je pa bil kis umeten, pa ne velja. (K.P., primer 488)

229. A eli plaati svoj dolg upniku B-ju, ki biva v blinjem mestu. Zato naroi C-ju, ki namerava iti na trni dan v mesto, naj zanj dolg plaa. Ker rauna na C-jevo pozabljivost, isto naroi D-ju. Kdaj postane drugo naroilo brez predmeta? Ali obstaja pravna zveza?

Drugo naroilo postane brez predmeta, ko C izpolni naroilo (plaa dolg). Da, D je mandatar.

230. Posojevalec A da B-ju posojilo na ta nain, da naroi svojemu dolniku C-ju, da izplaa B-ju doloen denarni znesek. Ali je B postal dolnik? Kakno je to posojilo?231. A naroi B-ju, da plaa C-ju znesek, ki ga A dolguje C-ju. Ali je A postal dolnik? Za kakno posojilo gre?

Gre za kreditno naroilo, mandatum qualificatum. Da, A je postal B-jev dolnik.

232. A, ki je zaprosil za posojilo B-ja in C-ja, dobi posojilo od D-ja, ki ga ima za B-jevega dolnika, medtem ko je D v resnici C-jev dolnik. Ali velja posojilna pogodba? Kakno pravno sredstvo ima na voljo C?

Da posojilna pogodba velja, C ima na voljo acertae creditae pecuniae in condmutui.

233. Lastnik kamnoloma je dovolil A-ju, da sme tam kopati kamenje. Potem, ko je A imel s pripravami veliko potrokov, mu lastnik prepove pridobivanje kamenja. Kaj lahko stori A?

A lahjko zahteva nazaj povrailo strokov, zaradi zvijane prevare.

234. Pobegli suenj je posodil denar A-ju. Ali lahko zahteva denar sunjev gospodar?Da, ker suenj, ki je na begu opravlja za nas posle, vse dokler ne pride pod oblast novega gospodarja. (K.P., primer 100)235. Kaj je utilitetno naelo in kdaj velja?

Utilitetno naelo pomeni, da stranka, ki ima od pravnega posla kris odgovarja za vsako krivdo, stranka, kip a od posla nima koristi pa le za naklep in veliko malomarnost. Velja subsidiarno, e se stranki ne dogovorita za stopnjo skrbnosti.

236. Kaj je to pasivna legitimacija in kdo je pasivno legitimiran pri rei vindikaciji?

Pasivna legitimacija, pomeni monost biti toen, da se proti nam naperi toba. Pri rei vindicatio je pasivno legitimiran posestnik in fiktivni posestnik.

237. A da v zakup B-ju panik na katerm rastejo strupene zeli. Nekaj B-eve ivine zboli nekaj pa jo tudi pogine. Pojasni razmerje in mogoe tobe B-ja e obstajajo!

Locatio conductio, zakupna pogodba. A je locator, zakupodajalec, B je conductor, zakupnik. B lahko naperi tobo proti A-ju, aconducti. e je A dobroveren je B oproen zakupnine, e je A zloveren, mora B-ju povrniti celoten interes. (K.P., primer 606)238. A da B stanovanje v najem za 50, B pa C-ju v podnajem za 60. Lastnik A C-ju onemogoi bivanje v stanovanju. Ali in kdo ima kakne zahtevke in kako jih uveljavi.

C lahko od B-ja zahteva nemoteno uporabo z aconducti, ta pa to lahko zahteva od A (oba toita na 60). Razen, e sta A in B v pogodbi sklenila, da podnajem ni moen. (K.P., primer 596)239. A B-ju prodaja konja, zamoli pa mu, da ima konj obasno napade naduhe. Za kaj odgovarja A in katero sredstvo bo B imel proti njemu.

A odgovarja zaradi prikrite stvarne napake na stvari. B ga lahko toi z aredhebitoria za razdor pogodbe ali z aquanti minoris za znianje kupnine.240. Kako so Rimljani reevali nejasnosti pri stipulacijski pogodbi? Zakaj?

Nejasnosti pri stipulaciji so se tolmaile v prid promisorja in breme stipulatorja zaradi neenakomernega razmerja. Stipluator je imel prosto pot pri oblikovanju vpranja, in bi se moral bolj jasno izraziti.241. A je od B-ja kupil kup kamenja v njegovem kamnolomu, a ga kasneje ni priel iskati. Kaj naj stori B s kupom kamenja, ki je v napoto?

B lahko toi A z aex venditio, da naj odpelje kamenje. (K.P., primer 522)242. A B-ju proda C-jevo stvar. Kasneje to stvar podeduje. Ali bo lahko terjal stvar nazaj?

Da, lahko jo terja nazaj z rei vindicatio, vendar bo zavrnjen z excrei venditae et traditae.

243. Najemnik v najeto stanovanje vzida nova okna in vrata. po koncu najemne pogodbe jih (bivi) najemodajalec vzame ven. Ali jih (bivi) najemnik lahko zahteva nazaj, s im?

Da, lahko jih zahteva nazaj z rei vindicatio, ker je s sprostitivijo (izgradnjo) znova oivela lastninska pravica. (K.P., primer 607)244. Trgovec A kupi od B-ja zaboj oliv in olje. A se dogovori, da e ga ne bo doma, naj B pusti blago v vei.Ko pride B je vea zaklenjena in zato pusti pred vrati. ez nekaj asa pride k A-ju pleskar C, ki zahteva plailo za neko preteklo storitev. Ker A-ja ni doma vzame zaboj. Zahtevki, razmerja?Med A in B jen kupo proidajna pogodba, med A in C pa podjemna pogodba. A lahko toi B z aempti, ker ni pravilno izpolnil pogodbe, C lahko toi A z alocati, A pa zahteva nazaj zaboj z rei vindicatio.

245. B je vekrat hodil preko A-jevega vrta na avtobusno postajo, ko mu je A rekel naj ne hodi ve, je rekel B da je to zadnji, ker se je zbudil pozno in drugae ne bi utegnil. A zaloti B-ja,ko tee preko njegovega vrta. Kaj lahko stori A? Kaj pa e je B-ja lovil sosedov pes?A lahko proti B-ju naperi anegatoria, ker si je neupravieno prilastil slunost. e ga je lovil sosedov pes, gre za skrajno silo in B ne bo odgovarjal.

246. A ju kupil zemljie, ki je bilo izredno suho. Soseda je vpraal za slunost vode, vendar le ta tega ni hotel ker je bil A-jev neak nekaj dolan. Sosed zato ustanovi slunost, ki je v koristi samega A-ja. A umre in njegov dedi (neak) trdi, da je slunost priposestvoval. A to dri? Zakaj?Ne, ker je bila ustanovlejan osebna slunost, uitka ali rabe vode, ki traja najdlje do smrti slunostnega upravienca.

247. Najemniku A-ju je puala streha, zato je odel na streho in ko je popravljal streho mu je opeka padla na B-jev avto. Razmerje. Zahtevki?

A zaradi puanja strehe ne bi mogel uporabljati stanovanja. Popravilo je kvazikontrakt, poslovodstvo brez naroila. Proti najemodajalcu ima na voljo anegotiorum gestorum contraria za povrnitev strokov. B lahko naperi proti stanovalcu A ali proti lastniku ade deiectis vel effusis za povrailo nastale kode.

248. A se je zavezal kot porok, ker je mislil da bo to samo pro forma. Kasneje pa se izkae, da je dolnik neplaevit. Kaj lahko stori, ker je mislil, da bo porok samo pro forma?A lahko uveljavlja pravno dobroto vrstnega reda (beneficium ordinis). A lahko plaa, nato pa zahteva odstop tobe (beneficium cedendarum actionum).

249. Kaj je dobroverna posest in kdo je dobroverni posestnik. Do kdaj je posestnik dobroveren z vidika pridobivanja plodov? Dobroverna posest je nain posesti na stvari, ko je posestnik v dejanski zmoti in misli, da je lastnik. Dobroverni posestnik je oseba, ki v zmotenm preprianju poseduje stvar kot svojo. Z vidika pridobivanja plodov je dobroveren vse do litis kontestacije.

250. A je zaradi politine nevarnosti in gronje zakopal denar in zbeal. ez nekaj let se vrne, a je pozabil kam je zakopal denar. Kako je z posestjo in lastnino? Ali se najditelj lahko uspeno sklicuje na najdbo zaklada, e denar najde?A je ohranil posest in lastnino, ker ve kje priblino je denar in se ve kdo je lastnik. Ne, ker se ve kdo je lastnik. Do takrat, ko bo izvedel za lastnuitvo je dobroverni posestnik, pozneje pa tat.

251. A proda vazo B-ju. A izroi vazo B-ju, B pa A-ju kupnino. ez 7 mesecev B izve, da je vaza C-jeva. Kaj lahko stori B. B lahko nadaljuje priposestovanje, ker pozneje nastala zla vera ne koduje (mala fides supervinies non nocet). e bo B-ju stvar evincirana lahko toi A-ja z aempti na vrnitev kupnine.

252. A ukrade kolo B-ju. Nekaj mesecev se z njim vozi, nato pa ga nekega dne zaradi tega, ker ga B vidi na kolesu proda C-ju. Kaj lahko stori B? B lahko zahteva kolo od C-ja z rei vindicatio. Proti A-ju pa lahko naperi afurti, ker ni oiten tat se bo glasila na dvakratno vrednost kolesa.

253. A je od B-ja sprejel 10 konjev, da jih prepelje z ladjo v Afriko. Med vonjo en konj umre. Kdo odgovarja? Za kakno razmerje gre?

e sta se dogovorila za plailo gre za locatio conductio, podjmeno pogodbo. A bo odgovarjal za vsako krivdo, razen e dokae, da je do kode prilo zaradi samega konja (je bil boln) ali zaradi navodil B-ja.

e se nista dogovorila za plailo pa za mandat.

254. A in B se dogovorita, da bo B A-ju napravil pisalno mizo, A pa mu bo to plaal. B je e zael z delom, vendar zaradi drugih stvari dela ne dokona. Kaj lahko stori A e: a) je A dal B-ju les za mizo e je dal les, gre za locatio conductio, podjemno pogodbo. A lahko B-ja toi z aconducti

b) sta se dogovorila, da bo les za mizo priskrbel B

e B priskrbi les, gre za kupo prodajno pogodbo. A lahko toi B-ja z aempti.255. A je sreal svojega strica B-ja in ga prosil za nekaj denarja. B potegne iz epa kuverto in mu jo da. A ga vpraa kdaj mu mora znesek vrniti, vendar B pravi, da se bosta kasneje dogovorila, ker se mu mudi. B je el ez cesto in ga je povozil avto. Kakno razmerje je nastalo med njima. Lahko B-jev dedi od A-ja zahteva denar kot svojega?

Med A in B je nastala ali darilna ali posojilna pogodba. e je posojilna, lahko dedi zahteva vrnitev denarja z acertae creditae pecuniae.

256. A se je z B-jem dogovoril, da bo kupil ves pridelek, ki bo zrasel na njegovi njivi za 1000. Kakno razmerje nastane? Kdo trpi riziko, e je letina slaba? Kdo pa trpi riziko v primeru, da se A dogovori z B-jem, da kupil ves njegov pridelek po 10 na kilogram?

Kup na sreo (emptio spei), dejansko ni kupna pogodba ampak aleatorna pogodba, ker ni povezave med ceno in predmetom. A bo moral plaati kupnino, e pridelka sploh ne bo, v kolikor B ni ravnal dolozno. V prvem primeru trpi riziko slabe letine A, v drugem pa B.

257. Kdaj je poleg pogodbene globe mogoe zahtevati tudi izpolnitev (primarne) obveznosti? Navedi praktien primer!

Kadar je pogodbena kazen dogovorjena kot zagotovitev za pravoasno izpolnitev. Ali mi obljubi dati kolo do konca tedna? Obljubim Ali mi obljubi dati 100, e mi do konca tedna ne da kolesa? Obljubim!

258. Vrste slunosti. Utemelji razliko!V groben se delijo na osebne in zemljike. Osebne so vezane na osebo, ki je slunostni upravienec in najkasneje z njegovo smrtjo ugasnejo (raba, uitek). Zemljike so vezane na zemljie in se delijo na hine (npr. naslon tramu na zid) in poljske (aqueductus), e se zemljie odsvoji, se odsvoji s slunostjo.

259. Natej razlike med pactum antihreticum in tiho antihrezo! Pactum antichreticum stranki zavestno skelenta, ker je bilo pridobivanje plodov zastavljene stvari prepovedano. Antichresis tacita, pa stranki ne skleneta ampak velja tihi dogovor, da zastavni upnik lahko pridobiva plodove v viini zakonitih obresti, e je z zastavno pravico na plodonosni stvari zavarovan denarni znesek.

260. A je hipoteno zastavil vazo trem upnikom, Najprej B-ju za svoj dolg v viini 100, nato C-ju za Ticijev dolg v viini 120 in kot tretjemu e D-ju za svoj dolg v viini 40. D se je z B-jem dogovoril, da mu bo plaal njegovo terjatev ter da bo potem on vazo prodal. Ali bo uspel? e, zakaj? Kakna bodo poplaila posameznik upnikov, e bo za vazo iztril 240? Pojasni!

Da, bo uspel ius offerendi et succedendi (pravica ponudenja in nasledovanja). D bo najprej izplaal sebi 100 (ker je odkupil B mesto za 100) nato C-ju 120 in na koncu e polocivo 20, za svojo terjatev.

261. Ali so fiduciarne pravne posle teli med simulirane pravne posle? Utemelji.Ne, fiduciarni pravni posli so bili predhodniki posodbene in posojilne pogodbe, kjer je ena stranka prenesla na drugo lastninsko pravico in sklenila pactum fiduciae, da se ji bo stvar ez as vrnila. Simulirani pravni posli pa so tiasti, ki prikrivajo nek drugi pravni posel.

262. A v dobri veri kupi zemljie od nelastnika B-ja, ki mu ga tudi prepusti, nato pa vzame isto zemljie od lastnika C-ja v zakup? Kako je s posestvijo in kako z lastninsko pravico?Ko je A kupil zemljie je postal dobroverni posestnik, lastnik je bil e zmeraj C. Ko je vzel zemljie v zakup je postal le imetnik detentor, lastnik je e zmeraj C.

263. Eden izmed drubenikov vesoljne drube je razdrl drubo zaradi bogat