G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A O K R A J A N O V O M E S T O

L A S T N I K I N I Z D A J A T E L J : O k r a j n i odbo r S Z D L N o v o mesto - I zha ja vsak četrtek — P o s a m e z n a številka 20 d i n — L E T N A N A R O Č N I N A 900 d i n , po l l e tna 450 d i n , četrtletna 225 d i n ; plačljiva je vnap r e j — Z a inozems t vo 1800 d i n o z i r o m a 4 ameriške do l a r j e — T E K O Č I R A Č U N p r i M e s t n i h r a n i l n i c i — K o m u n a l n i b a n k i

v N o v e m mes tu štev. 606.-70/3-24

Štev. 7 (569) Leto XII

NOVO MESTO, 16. februarja 1961

U R E J U J E uredniški o d b o r - G l a v n i i n odgovo rn i u r e d n i k T o n e Gošnik -N A S L O V U R E D N I Š T V A I N U P R A V E : NOTO mesto, G l a v n i t r g štev. 3 ( vhod i z Dilančeve ul ice ) - Poštni p r e d a l N o v o mesto 33 - T E L E F O N uredništva i n u p r a v e štev. 127 - Nenaročenih r okop i s o v i n fotograf i j ne vračamo - T I S K A Časopisno

podjet je »De l o « v L j u b l j a n i

Srečno pot, tovariš Tito! Ideja aktivne koekslstence, ustvarjalnega miro­

ljubnega sožitja, te dni z misijo »Galeba« znova

manifestira našo iskreno in globoko pripadnost

stvari miru. Predsednik republike tovariš Tito je v

torek dopoldne s soprogo Jovanko odpotoval na

prijateljski obisk v nekatere države zahodne in

severne Afrike. Ob odhodu je tovariš Tito med dru­

gim dejal :

»Globoko sem prepričan, da izražam željo vseh

naših narodov, vseh državl janov Jugoslavije, ko

pravim, da bom, kolikor bo največ mogoče, veren

tolmač tistih ve l ik ih simpatij, k i jih n «š l narodi

gojijo do narodov držav, katere bom obiskal , in do

vseh narodov Afrike - do tistih, ki so že ustvarili

svojo neodvisnost, in do onih, k i se še borijo, z naj­

večjo željo, da dosežejo polno neodvisnost in da

bodo v svobodi gradili svoje lepše ž iv l jenje. «

Na tej poti spremljajo tovariša Tita mili joni src

vseh naših državl janov. V tem velikem in pomemb­

nem zgodovinskem poslanstvu smo vs i z našim

predsednikom. »Galeba« in njegove potnike pozdrav­

lja naša mise l : Srečno pot!

Snidenje borcev V. bataljona Slovenskih partizanskih čet

25. f e b r u a r j a se bodo z b r a l i preživeli b o r c i V . b a t a l j o n a S l o v e n s k i h p a r t i z a n s k i h čet. Z b o r bo ob 9.30 v se jn i d v o r a ­n i o k r a j n e g a l j u d s k e g a odbo­r a v N o v e m mes tu . O k r a j n i

odbo r Zve ze bo rcev v N o v e m mes tu naproša vse preživele borce V . b a t a l j o n a S l o v e n s k i h p a r t i z a n s k i h čet, k i so b i l i v b a t a l j o n u l e t a 1941 a l i p a do k o n c a f e b r u a r j a 1942, d a se m u

us tno a l i p i s m e n o j a v i j o . P r i p i s i n e n i h p r i j a v a h n a j navede ­j o točen n a s l o v bivališča.

P o z b o r u , k i bo 25. f e b r u a r ­j a ob 9.30 v N o v e m mes tu , bo ob 10.30 po lagan je v e n c a n a spomeniškem p ros t o ru v N o ­v e m mes tu , nato p a ob 11.30 s k u p e n o d h o d v D o l e n j s k e T o ­p l i c e , k j e r bo ob 12. u r i spo ­m i n s k a svečanost.

Zavod za Izobraževanje in za produktivnost dela

Zavod za izobraževanje od ­ras l i h v Novem mestu se je r a ­zen z izobraževanjem pričel resno ukva r j a t i tud i s prouče­vanjem produkt i vnos t i de la v gospodarskih organizac i jah. — Uspešno je uporab l j a l številne obl ike družbeno-ekonomskega in strokovnega izobraževanj y ter pomagal mnog im p ro i z va ­ja lcem nadoknad i t i znanje, k i j i m ga preteklost n i nud i l a , mnog im pa je pomagal obdrža­t i s t rokovno raven na sodobni višini. K e r prehaja zavod a proučevanjem produkt i vnos t i dela na novo področje, so od ­b o r n i k i okrajnega l judskega odbora na seji 4. februar ja p a -t r d i l i nova p ra v i l a Zavoda in ga , p re imenova l i v Zavod za izobraževanje kad rov i n p r o ­dukt ivnost dela, Novo mesto.

Novi sodniki porotniki Oba zbora okrajnega l judske­

ga odbora sta na zadnj i seji po­t rd i l a predlog komis i je za vo­l itve i n imenovanja , k i je p red ­lagala kand ida turo občasnih sodnikov okrožnega gospodar­skega sodišča v L j u b l j a n i . Iz našega okra ja je b i lo pred laga­n ih enajst kandidatov . N a seji je b i l o imenovan ih tud i 51 sod­

n ikov porotn ikov okrajnega so­dišča v Brežicah, 60 sodnikov porotnikov okrajnega sodišča v M e t l i k i , 93 sodnikov po ro tn i ­kov okrajnega sodišča v N o ­vem mestu, 59 sodnikov porot­n ikov okrajnega sodišča v Sev­n i c i , 34 sodnikov poro tn ikov okrajnega sodišča v Trebn jem i n 66 sodnikov porotn ikov okrajnega sodišča v V i d m u - K r -škem. N o v i sodn ik i po ro tn ik i so b i l i i zvo l j en i zato, k e r je do­sedanj im potek la poslovna do­ba. H k r a t i sta oba zbora ok ra j ­nega l judskega odbora na tej seji i z vo l i l a tud i 125 sodnikov poro tn ikov okrožnega sodišča v Novem mestu.

Po pred log ih komis i j e za vo ­l i tve i n imenovanja so odbor­n i k i na sej i spre je l i več spre­memb v zasedbi mest v r a zn ih svet ih i n komis i j ah okrajnega l judskega odbora ter nekate r ih up ravn ih odbor ih, nekaj takš­nih organov pa so imenova l i na novo.

3 0 . 0 0 0 ! V petek dopoldne so na od­

de lku za notranje zadeve p r i okra jnem l judskem odboru No ­vo mesto r eg i s t r i ra l i t r ideset t i -soče motorno kolo v S loven i j i . Reg istrsko tabl ico S—30000 je dob i l na svoje novo motorno kolo znamke N S U tovariš D a r ­ko Pe rko iz Rod in p r i T reb ­njem, avtokaroscr is t v tovarn i I M V v Novem mestu. Tovariš Perko je že več kot štiri leta saposlcn v I M V , stanuje pa na Rod inah , od koder se je doslej vsak dan voz i l s ko lesom in v l a ­kom n a delo v Novo mesto. Po ­glej se bo voz i l z moto rn im ko ­lesom, k i ga je pred dnev i k u ­p i l v L j u b l j a n i . L a s t n i k u motor­nega kolesa z reg istrsko števil­ko S—30000 je čestital i n mu ielel srečno vožnjo šef promet­ne službe tovariš Da rko P r i j a ­tel j ter m u izročil tud i da r i l o odde lka za notranje zadeve p r i okra jnem l judskem odboru.

Na j povemu ob tej priložnosti Se, da je b i lo l an i v našem okra ju na novo r eg i s t r i r an ih 844 mo­torn ih voz i l , k a r je za 36 od­stotkov več kot v letu 1959. K o ­nec leta 19G0 je bi lo v našem okra ju v prometu 3.250 motor­n ih voz i l , k a r nedvomno priča o s i lno h i t r em naraščanju mo-torizaci je v naših k ra j i h .

Obsojamo! Nečloveška u s m r t i t e v p r o t i -

koloniaiističnega b o r c a i n re­v o l u c i o n a r j a črnega k o n t i n e n ­ta, P a t r i c e a L u m u m b e , je g lo­boko p r e t r e s l a de l o vne l j u d i našega o k r a j a . V torek , 14. f eb ruar j a , ko je vest o t e m P r o d r l a v svet, so se z b r a l i številni k o l e k t i v i n a p r o t e s t n i h z b o r o v a n j i h , p r a v t ako p a t u ­di p r e b i v a l c i n m o g i h mest i n " a s e l i j . O b s o d i l i so n e a k t i v n o P o l i t i k o Združenih n a r o d o v , k i So d o v o l i l i k o l on i a l ' . s i om v •n lad i kongoški r e p u b l i k i ta *'očin i n številna d r u g a gnus -n a de j an ja . I z m n o g i h pro tes t ­i h z b o r o v a n j so b i l e pos lane "rotiestne r eso luc i j e sedežu ° Z N , r a z e n t eh p a še m n o g o r e s o l u c i j o r g a n o m S Z D L v d o ­m o v i n i . Naši d e l o v n i l jud j e so * a h t e v a l i h idro i n pdločno a k -c ' J o O Z N v K o n g u i n ostro k a -^ O v a n j c k r i v c e v te r p o n o v n o k r e k l i popolno s o l i da rnos t z >«nnc*o#il kongoškim l j u d ­s t v o « .

Z a s t a n o v a n j e g r e Prosilec naj odloča o stanovanjski politiki in aktivno sodeluje pri gradnji stanovanj! - Stanovanjske

zadruge kot nova oblika združevanja sredstev za gradnjo novih stavb Združevanje s r eds t ev i n

z d r a v a p o l i t i k a u p o r a b l j a n j a stanovani js ik ih s k l a d o v s ta n u j ­n a z a rešitev s t a n o v a n j s k e g a vprašanja. N a občinah se k o ­piči v e d n o več prošeoj, g r a d ­n j a s t anovan j p a n e zadošča n i t i n a r a v n e m u p r i t i s k u . K a j s to r i t i ? N a o k r a j n e m s i n d i k a l ­n e m s v e t u v N o v e m m e s t u je b i l o posve tovan j e o t e m p r o ­b l e m u . M n o g i i z m e d sp r e j e t i h zaključkov so t a k i , d a j i h ne kaže z a m e t a v a t i .

T e žav ne b o m o o d p r a v i l i z z b i r a n j e m p o d a t k o v s področ­ja s t a n o v a n j s k e i z g r adn j e . O s n o v n o i n najpomembnejše je p r i t e g n i t i k reševanju p r o ­b l e m a p r o s i l c e i n doseči, d a bodo i m e l i t i k a r največji v p l i v n a s t a n o v a n j s k o p o l i t i k o in g radn j e . S t a n o v a n j s k e s k l a ­de i m a j o vse občine, vod i j o j i h u p r a v n i o d b o r i . .Na žalost so t i dosle j v največ p r i m e r i h l e po t r j e va l i to, k a r so posamez ­n i občinski f u n k c i o n a r j i o b l j u ­b i l i a l i s k l e n i l i . . . M o r d a l a h ­ko p r a v t u iščemo v z r o k e za malodušnost p r i u s t a n a v l j a n j u s t a n o v a n j s k i h z a d r u g , k i b i l a h k o dosle j že m a r s i k a j z g r ad i l e .

S r e d s t v a s i f a d o v ne sme ­m o dode l j e va t i v e č t a k o k o t dos le j . P o g o v o r i t i se j e t r e b a o dolgoročni p o l i t i k i g raden j in j i h d e l i t i v o b l i k i l i c i t a c i j . O d r e d i t i j e t r e b a : t o l i k o s r e d ­stev b o m o d a l i za po t rebe s t a ­n o v a n j s k i h z a d r u g , t o l i k o za po t rebe pod j e t i j i n t o l i k o z a osta lo . N e bo odveč spregovo­r i t i o republiškem s t a n o v a n j ­s k e m s k l a d u . V a n j odva ja jo občinski s k l a d i 20 odst . s v o j i h s reds tev . T r e b a b o n a j t i po ta , da bodo p r e d s t a v n i k i občin­s k i h s k l a d o v soodločali o u p o ­r a b l j a n j u republiškega s k l a d a , saj ga us t va r j a j o p r e b i v a l c i občin. V t e m s k l a d u je z b r a ­n i h prece j s r eds tev .

Z e do lgo r a z p r a v l j a m o o montažnih g r a d n j a h i n ugo ­t a v l j a m o , da so najcenejše i n h k r a t i t u d i najhitrejše, naša g r a d b e n a i n d u s t r i j a p a še v e d ­n o p r o i z v a j a zelo m a l o m o n ­tažnih g r a d b e n i h e l emen tov . I z s t a n o v a n j s k i h s k l a d o v je dovo l j eno i n v e s t i r a t i s r e d s t v a t u d i v g r adbeno i n d u s t r i j o . Čas b i b i l , d a b i se o montaž­n i h g r a d n j a h pričeli odločne­je p o m e n k o v a t i i n t u d i ka j s t o r i t i . I n še beseda a l i d ve c načrtih: p r o j e k t i v n i b i r o j i j i h največkrat i zde la j o ze lo nepo­po lno i n p o m a n j k l j i v o . M o r . da b i k a z a l o u s t a n o v i t i pose­ben b i r o za p r o j e k t i r a n j e sta­n o v a n j s k i h s t a vb , k j e r so po­goj i za to. T o b i i m e l o še eno dobro l a s tnos t : h i t r e j e b i se približali t i p i z i r a n j u s t ano . v a n j , to b i pa olajšalo težave

V R E M E od 16. do 26. f ebruar ja 1961. Padav ine z oh lad i tv i j o priča­

kujemo okrog 17. i n 25. febru­ar ja . V ostalem suho oz i roma lepo v reme z mrazom ponoči.

Dr. V. M .

g radbene i n d u s t r i j e , k i se p r i množici s t a n o v a n j s k i h načr­tov i n r a z n i h v r s t s t anovan j težko odloči za i zde l a vo m o n ­tažnih e l emen tov . N o v i z a k o n o k a m n o l o m i h i n . p e s k o l o m i h dovo l ju j e občinam p r e d p i s a t i da ja t ve za izkoriščanje l e - t e h . Občinski odbo r i v s e k a k o r ne bodo s m e l i takšnih da ja tev p r e d p i s o v a t i z a p r i d o b i v a n j e g radbenega m a t e r i a l a z a s t a ­n o v a n j s k o g radn j o (a l i pa vsa j te da j a t v e v takšnih p r i m e r i h občutno zmanjšati.

K o b o m o o p r a v i l i vse, k a r smo našteli,. se l a h k o p o g u m ­no l o t i m o s t a n o v a n j s k e g a vprašanja. O n j e m naj r a z ­p r a v l j a i n uresničuje s t a n o ­v a n j s k o g r adn j o p r e d v s e m s t a n o v a n j s k i i n t e r esen t ! P r o s i ­lec naj ne čaka, k d a j bo d o b i l odrešilno n a k a z i l o i n se v s e ­l i l ; m o b i l i z i r a naj s vo j a s r e d ­s t va , s r e d s t v a pod je t ja , obči­ne i n s k l a d a i n p r i g a n j a h g r a d i t v i s t a n o v a n j . Mlajše d r ­žavljane opoza r j a jmo že zdaj , da se bodo nekoč poročili i n

Metlika ima urbani­stični načrt

Mesto M e t l i k a je ko t drugo v našem okra ju (prv i je b i l Čr­nomelj) dobi lo svoj urbanistič­n i načrt. O d b o r n i k i okrajnega l judskega odbora so ga na zad­n j i seji soglasno po t rd i l i . P r o ­jektant inž. a rh . Sed la r je v u r ­banističnem načrtu Me t l i k e ugodno rešil vprašanje površin za stanovanjske gradnje, stano-vanjsko-pos lovne prostore, za družbene objekte i n take, n a ­menjene rekreac i j i ter hk ra t i lepo spel ja l promet skoz i mesto in rešil tud i vprašanje k o m u ­n a l n i h naprav . Ne bo odveč, če bodo s p r ip rav l j an j em u r b a n i ­stičnih načrtov pohi te la tudi vsa druga mesta v našem o k r a ­ju , saj n a m »divje« gradnje po­vsod močno škodujejo.

bodo p o t r e b o v a l i s tanovan je . Z e zdaj na j razmišljaijo o t e m i n štedijo! N a j se odločijo za »stanovanjski dinar« i n v s a k mesec n eka j s reds tev v l aga j o v poseben s k l a d v pod j e t i u , s tamovansk l z a d r u g i a l i v b a n k i , da b i pravočasno p r i ­h r a n i l i o snovno g l a vn i co .

S t a n o v a n j s k a z a d r u g a naj postane s t a lna o b l i k a de l a za reševanje s t anovan j skega p r o ­b l e m a . P r e d e n pričnemo g r a d i ­t i , se m o r a m o odločiti za k o ­m u n a l n o u r e d i t e v p ros to ra , k j e r b o m o g r a d i l i . P o g o v o r i m o se o t e m z občino, saj b o m o m o r a l i plačati k o m u n a l n i p r i ­spevek . I z og iba jmo se i n d i v i ­d u a l n i h g raden j , k e r te k o m u ­n a l n e stroške podražijo. I zde -laijmo p r o g r a m , določimo p r i ­sp e v ek z a člane! N i n u j n o , da je p r i s p e v e k v d e n a r j u ; n e k ­do l a h k o p r i s p e v a v m a t e r i a ­l u , d r u g i z de l om i n podobno. Z a g o t o v i m o s i pomoč i z s t ano ­v a n j s k e g a s k l a d a občine i n ne pozab imo n a podje t ja , k a t e r i h d e l a v c i so člani z a d r u g e ! D e ­l a v s k i sve t l a h k o sk l ene , da bo p o m a g a l z a d r u g i , k i g r a d i za člane k o l e k t i v n a s t a n o v a n j a i n p r i s p e v a l m a r s i k a j , k a r ta p o ­t r e b u j e : m o r d a s r eds t va , m o r ­d a g r a d b e n i s t r o j , g r a d b e n i m a t e r i a l , p r e vo zno s reds tvo i n podobno. Večji k o l e k t i v i l a h k o u s t a n o v i j o svoje s t a n o v a n j s k e zadruge , če j e p r i n j i h dovo l j s t a n o v a n j s k i h in t e r e sen tov . V s i v emo , d a m n o g i k o l e k t i v i p o rab i j o v e l i k a s r ed s t va , n e ­r e d k o težke m i l i j o n e , z a p r e ­voz de lavcev . T e stroške bo ­do zmanjšali, če bodo g r a d i l i s t a n o v a n j a .

S s r e d s t v i s t a n o v a n j s k i h s k l a d o v pač n i smo m o g l i z g r a ­d i t i t o l i k o s t a n o v a n j , k o l i k o r j i h po t rebu jemo . . Če se bodo s pomočjo s t a n o v a n j s k i h z a ­d r u g pridružila s r e d s t v o m s k l a d o v še s reds tva i z pod je t i j

i n t i s t a , k i j i h bodo p r i s p e v a l i z a s e b n i k i , se bo h i t r e j e o b r ­n i l o n a bo l je . S i n d i k a t naj de­la v k o l e k t i v i h , Socialistična zveza p a n a t e r e n u !

M I L O Š J A K O P E C

B o l j ko se odmikajo leta, kristalnejši stopajo pred nas dogodki i i revo luc i je . Se globlje i n še. prav i lne je j i h l ahko vrednot imo i n vedno trdnejše je spoznanje, k a k o p r a v i l n a je b i l a vsa prehojena pot i n ko l i ko smo dolžni žrtvam, k i so z življenji zape­čatile svojo l jubezen do domovine. V v e l i k em osvobodi lnem boju zavzema grad i tev nove, l judske oblast i eno izmed osredn j ih mest. Spomnimo se besed, k i j i h je v e l i k i r e vo luc i o ­nar. Bo r i s Kidrič-Peter i z reke l 19. februar ja 1944, ka je v par t i zanskem Črnomlju zasedal S l ovensk i narodnoosvobodi ln i svet:

»Cas je nastop i l , da začnemo grad i t i narodno oblast i n s lovensko državnost v o k v i r u federat ivne Jugos lav i je bol j načrtno, bol j sistematično i n s pogledom v daljšo perspek­tivo, kako r pa so doslej dovol jevale i n zahtevale okoliščine ter potrebe naše narodne osvobodi lne bo rbe . . . « S l a v n i h d n i naše revo luc i je se spomin ja Č r n o m e l j z v semi de l ovn imi l j udmi tudi letos, ko s lav i 19. februar kot svoj občinski p razn ik . Šesto s t ran današnje številke smo n a m e n i l i neka te r im gospodarskim vprašanjem trenutnega i n nadal jnjega razvo ja občine Črnomelj, h k r a t i pa toplo čestitamo vsem n j en im preb i va l cem za letošnje praznovan je !

Ob letošnjem p razn iku črnomaljske občine Prebivalstvo občine Črno­

melj praznuje 19. f e b r u a r j a svoj praznik — s p o m i n n a Pr­vo zasedanje slovenskega par­lamenta — Slovenskega narod­noosvobodilnega sveta, ki se ie zbral 19. februarja 1944 na

Janez Zunič, predsednik O b L O • Črnomlja

takrat osvobojenem ozemlju v Črnomlju. Zasedanje je bilo eden najvažnejših mejnikov v izgradnji ljudske demokratič­ne oblasti na Slovenskem, saj je postavilo trdne temelje za njeno nadaljnjo rast.

Naš prvi ljudski parlament le sprejel vrsto sklepov, s ka. t.crlmi smo mobilizirali vse ?ile naroda za končno osvobo. ditev. Ko se letos spominjamo tega dogodka, ima praznova­nje 19. februarja še poseben po­men: slavimo ga ob jubilejnem letu ob dvajsetletnici vsta­le slovenskega naroda, ki je no poziv KP in pod njenim vod­stvom šel golorok v boj proži okupatorju. S tem si je slo­venski narod odprl novo po­glavje v svoji težki zgodovini.

Prebivalstvo naše občine '•'ljub skromnosti in mehko, -rčnosti v teh usodnih *asih ni Iržalo križem rok. Raz^meh

je poziv KP in ugotovlo, do mora smelo in zavestno poseči v velika in odločilna vpraša­

nja, saj je šlo za obsto j naro­da. Z e v juliju 1941 je bil v občini prvi s popad partizanov s fašističnimi zavojevalci. V bo ju za suobodo naše p r e b i v a l . stvo ni štedilo s svojimi sila­mi; čeprav, za ceno velikih žr­tev, je nadaljevalo boj do končne zmage.

Siromašno, kot je b i l o ta­krat, se je, v domovinski vojni še bolj izčrpalo. Izšlo pa je iz te zmagovite borbe obogateno z dragocenimi izkušnjami zrelo in ponosno. Velike pri­dobitve A/OB so zagotovile na­šim ljudem dostojno mesto v novi skupnosti slovenskega ljudstva in v bratski poveza­nosti vseh jugoslovanskih na­rodov, ki smo jo skovali v og­nju slavne revolucije.

Spomnimo se težkih dni po osvoboditvi, ko smo začel' nraditi novo življ-nje v s r o . bodi! Ko po petnajstih letih seštevamo uspehe naših skup. nih naporov, s ponosom ugo­tavljamo, da žrtve v vojni, če­

prav še tako boleče, le niso bi­le zaman. Iz njih je'vzklilo novo, lepše življenje, ki ga je vredno živeti. Zrasla je veli­častna zgradba sv b- dnih, ena. kopravnih, bratskih narodov FLRJ.

Danes naš človek ni več sle. po poniž3n; ne, kot socialistič­ni graditelj piše nova poglavja svoje zgodovine. O nov.m času, ki smofla gradili po vojni, priča dolga vrsta dokazov: ob. novljene in elektrificirane vasi, zgrajena industrija <n modernizacija rudnika v K a -nižarici. T i o b j e k t i ustvarjajo pretežni del narodnega dohod­ka v občini in zaposlujejo vedno več delovne sile. Vse to znatno vpliva na hitro spre­membo socialnega s?stai>a pre. bivalstva, posebno še, če upo-števamo dejstvo, da je b i l o pred vojno zaposlenih v vsej Beli kraj <ri v gospodarstvu komaj 130 ljudi.

Pred nami je napredek v kmetijstvu, Tci se uspešno otre.

sa starih navad in prehaja iz naturalne v blagovno proiz­vodnjo ob podružabljenju pro­izvodnih sredstev. Vse to uspešno vpliva na vedno večje ustvarjanje socialistič. odno­sov na vasi. O mvem času nam govore šole in reforma pouka, ki si uspešno utira pot s s o d o b ­n o vzgojo mladega rodu. Mla­dini so široko odprta vsa pota za učenje, da bo sposobna sto­pila v življenje. Zdravstvena zaščita prebivalstva in zavaro­vanje kmetov, skrb za preskr­bo prebivalstva z industrijskim blagom in prehrano, pospešena in iz leta v leto večja iz­gradnja stanovanj, vse to so dokazi časa in napredka, ki ga dosegamo kljub težavam.

Družbeno upravljanje in de­lavsko samoupravljanje pri­čata, da je naš pro-zvajalec hkrati tudi upravljavec. Sam cdlo*a. kako in za kaj bodo po­rabljeno sredstva, ki jih daje skupnosti od svojega ustva*"

(Nadal jevanje na 6. stran*)

Kmeti jsko-gozdarska zborn'ca nov organ ob novem planu in še odgovornejših nalogah za nadaljnji

razvoj kmetijstva in gozdarstva v okraju K o t s m o že poročali, j e b i l a

6. f e b r u a r j a u s t a n o v l j e n a v N o v e m mes tu O k r a j n a k m e -t i j sko - go zda r ska z b o n v c a . k i b o pov e zo va l a vse, k m e t i j s k o -go zda r ske o r g a n i z a c i j e i n p re ­d e l o v a l n o i n d u s t r i j o t eh d v e h g o s p o d a r s k i h ve j . Z b o r n i c a n i n i k a k n a d r e j e n o r g a n s vo j i h H a n o v , je le s a m o u p r a v n a o r ­g a n i z a c i j a , k i bo članom po­m a g a l a reševati p r e k o s v o j i h o r g a n o v vse n j i h o v e p r o b l e m e : nagra j evan j e , u s m e r i t e v p r o i z ­vodn je , i nves t i c i j e , p ro i z vodne p r og rame , finančne i n p r o i z ­v o d n e p lane , ana l i z e i t d .

K m e t i j s k a p r o i z v o d n j a se bo V o k r a j u povečala v n a s l e d ­n j i h p e t ih l e t i h z a n a d 60 o d ­sto tkov . T a p l a n b o p r e d v i d o ­m a dosežen s povečanjem zem­ljišč družbenega sek to r j a i n d o g r a d i t v i j o p o t r e b n i h ob ra tov t e r z v e d n o večj im pogodben im sode l o van j em . Dos le j i m a družbeni s ek t o r k m e t i j s t v a le 4.2 o d s t o t k a zemljišč, i.b k o n ­cu pet le tnega p l a n a pa naj b i j i h p r e d v i d o m a i m e l ž? nad 16 o d s t o t k o v a l i 12oQ0 ha . V zadružnem sode l o van ju naj b i b i l o do k o n c a l e ta 40 ods to tkov vse obde l o va lne z em l j e v o k r a ­j u .

Uresničenje pe r spek t i vnega p r o g r a m a n a je v v e l i k i m e r i o d v i s n o od pravočasnega v l a ­g a n j a i n v e s t i c i j s k i h sredstev . G o s p o d a r s k e o r gan i zac i j e i n l j u d s k i odbo r i bodo m o r a l i z a ­to z e l o premišljeno i n načrtno s h i r a t i i n u p o r a b l j a t ; us t rezne sk l ade .

P o d o b n o kot v k m e t i j s t v u je r u d i v gozdars t vu , čigar osnov­n a s m e r je intenzivnejša vzgo­j a gozdov. T r e b a bo povečati r m o g l j i v o s t d r e v e sn i c in pn-6peševati pogozdovan je n a ­s p l o h i n s a d i t i i n t e n z i v n e p l a n ­tažne nasade. P r e d v s e m je t r eba pametno r a zme j i t i k m e ­ti i ske površine. K a k o r r e p u ­bliški, t a k o p r e d v i d e v a tud i o k r a j n i p l a n krčenje starejših gozdov i n pogozdovan je z e m ­ljišč, k i n iso p r i m e r n a za k m e ­t i js tvo .

H k r a t i s p r enosom p r i s t o j ­nost i gospodar j en ja v gozdar ­s t v u p r i v a t n e g a s ek t o r j a na k m e t i j s k e zadruge p a bo t r eba zago tov i t i tud i naši l e sn i i n d u ­s t r i j i , k i p r e d s t a v l j a v o k r a ­j u 23 odst. b r u t o p r o d u k t a , s u ­r o v i n e , k a t e r i h j i zdaj p r i ­

m a n j k u j e . K a k o r v k m e t i j ­s t vu , tako bo t u d i v gozdar ­s t v u po t r ebno začeti s postop­n i m podružabljanjem gozdar ­s k i h površin. D e l a b o tore j i m e l a n o v a kmet i j sko -gozdar -ska z b o r n i c a dovo l j .

V krajši r a z p r a v i j e b i l o po­udar jeno , d a so sedan j i nate­čaji večkrat togi i n b i r o k r a t ­s k i , saj je po n j i h mogoče do­b i t i k r e d i t e le v o m e j e n e m ča­su, na p r i m e r v štirinajstih d n e h i n po t em neka j l e t ne več. S e v e d a je nemogoče tako na h i t r o zb ra t i vso po t rebno d o k u m e n t a c i j o , razen tega pa so natečaji odp r t i l e za eno stvar , na p r i m e r za h leve , za vse os ta lo v zvez i s h l e v i : z a pota , s t ano i ' an j a , r em i z e , me ­l i o rac i j e i td . , pa n i k r ed i t o v .

Da l j e so r a z p r a v l j a l i o višini p r i s p e v k a članov z a zbo rn i c o . P r e d l a g a n o je b i l o , naj b i K Z plačevale po 3 p r o m i l e o d p r o ­meta , družbena posestva, gozd­n a gospodars t va i n v o d n a skupnos t pa po 4 p r o m i l e od prome ta . S e v eda se je v s a k de­legat po tegova l , da b i n jegova s k u p i n a plačevala m a n j . Iz te r a z p r a v e se je v i d e l o , kot da j i m je z b o r n i c a v s i l j e n a i n d a se de legat i ne zavedajo , da bodo ime l e n j i hove o r g a n i z a c i ­je k o r i s t i , k e r bo z b o r n i c a r e ­ševala h i t re j e , bo l je i n cene­je nekate re s t v a r i , k i j i m same o r g a n i z a c i j e m o r d a n i t i ne b i b i l e kos !

B r e z r a zp rave so spre je l i še p r o g r a m de l a t e r i z v o l i l i o r ­gane zbo rn i c e .

Samo ena zadruga v Suhi krajini 2e l an i sta se žužemberški

kmet i j sk i zadrug i pridružili K Z 7. D v o r a i n K Z iz S c l - S u m b e r -ka . Tako je zadruga leta 1000 dosegla 220 mi l i j onov d inar jev celotnega prometa a l i 18 odstot­kov več kot pre j . V začetku l e ­tošnjega leta <=e je žužemberški zadrugi priključila še k m e t i j ­ska zadruga iz H i n j .

Združena zadruga bo ime la letos čez 300 mi l i j onov d inar jev prometa. K e r bo tud i s trokovne,

400.000 din škode Pr i Podgračenu, naselju bl izu

Brežic, je 3. februarja ob 21.45 ur i zaneslo osebni avtomobil H-18404 zaradi velike hitrosti z avto-ceste na travnik. Sofcr F. S. je uspel ustaviti avtomobil sele 27 m pod cesto v smeri proti reki Savi. V avtomobilu so bil i štirje, vendar ni b i l nobeden poškodovan, pač pa Je na vozi lu škode za okol i 400.000 dinarjev.

Trčenje v Gorjancih 7. februarja ob 14.25 Je prišlo v

VinJl vasi (na cesti Novo mesto — Metlika) do prometne nesreče. O-sebni avtomobil S-11811 se je za­letel v avtobus S-SS58. P r i ereča-vanju Je hotel osobni avtomobili zavreti, a ga je začelo zaradi spol­zke ceste, snega, brzine in zavira-r.'a zanašati. Škode je na obeh vozil ih za okol i 280.000 dinarjev.

ga kad ra dovol j , bo letos usta­nov i l a lasten obrat. Neka j zem­lje je zadruga vze la v zakup, več pa j o bo vze la pr ihodnje leto, ko "bo ime la h l ev za 100 plemensk ih rodovniških tel ic. Medtem ko je b i l rodovn ik k r a v i n te l ic doslej vpe l jan le na področju bivše kmet i j ske zadruge v H i n j a h , so že začeli uvajat i rodovn ik za celotno po­dročje združene zadruge. P r i zadrugi bo tud i letos gozdarska služba. N a površini 1,5 hektara pa pr iprav l ja jo drevesnico.

M . S.

P o z d r a v i t e svojce v t u j i n i a EOLSHJSKIU USTOM' lla- . r o S i t e j i m ga - hvala-Sni Vam bodo za po i o rnoo t !

T E D K N S K J N O T B A N J K P O L J T l C N I P R E G L E D

Prejšnji tedten so ra zp rav l j a l i o zakonsk ih načrtih, na podlag i ka te r ih bo spremenjen naš gospodarski sistem v C e n ­t ra lnem svetu Z S J , pa tud i v skupščinskih odbor ih Zvezne l judske skupščine. De l oma smo naše bra lce že seznani l i s spremembami . P a še danes nekaj o teh stvareh.

Spremembe, k i j i h bo doživel naš gospodarski sistem, ne zajemajo samo novo oz i roma drugačno de l i tev dohodka med podjetjem in skupnost jo. Sem je treba šteti tud i spremembe na področju zunanje trgovine, z last i deviznega poslovanja, spremembe bančnega i n kred i tnega s istema ter končno tudi spremembe glede cen.

U V E L J A V I T E V SISTEMA

Predloženi mehanizem nove de l i tve dohodka temel j i na nas lednj ih dveh načelih:

prvič skušamo dosledneje uve l j av i t i načelo, da imajo v s i pro i zva ja lc i , k i gospodari jo z družbenimi sredstv i , za pro i zvod­njo v načelu enake družbene obveznosti i n

drugič določene družbene obveznost i obstoje tudi za vsako vloženo delo.

To dvoje skušamo uve l j av i t i z nov im i ins t rument i , k i naj b i b i l i trajnejšega porroena. Drugo je, a l i bo treba, i n to bo nedvomno tud i potrebno, s tvar i uve l j a v i t i v nekater ih p r i m e r i h postopoma. Vendar bodo vse izjeme že sedaj redkejše, kot so bi le doslej .

Zato, da b i ko l ek t i v i gospodarskih organizac i j čimbolje i zko­riščali družbena sredstva, bo treba plačevati G"/o obrest i na vložena sredstva. To pomeni , da bo t ist i , k i bo boljše izkoriščal stroje, k i bo denimo ob zelo dragem stro ju uve l j a v i l čimpreje delo v dveh a l i celo t reh izmenah, prišel do večjih dohodkov, k i mu j i h ne bo nihče več zajemal s kakšnimi p rog res i vn imi obdavčitvami. Razuml j i vo , da bodo za nekatere pro izvodne panoge a l i posamezna podjetja te obveznosti vsaj v začetku prezahtevne. Zato bomo, kot že rečeno, v t ak ih posameznih p r i m e r i h dopuščali posebne ugodnost i . Družba s i bo torej zago­t ov i l a rentabi lnost poslovanja p rav z določanjem teh obrest i . Ce bomo hote l i zagotovi t i še večjo rentabi lnost naše p ro i z vod ­nje ln še večjo produkt ivnost dela ob še večji Izkoriščenosti strojev, bomo s k l e n i l i in povečali odstotek teh obresti . Tako bomo prišli do instrumenta , k i bo v rokah družbe pomen i l najboljši regulator oz i roma usmerjevalec ko l ek t i v a k poveče­van ju p rodukt i vnos t i .

N o v i ins t rument i so tud i renta, k i bo uve l jav l j ena v neka ­te r ih industr i jah , k i imajo posebno dobre pr i rodne pogoje za izkoriščanje rud na pr imer . V e l i k o je bi lo govora o prometnem d a v k u , k i so ga sedaj priračunavali oz i roma zahteva l i njegovo plačevanje v vsak i fazi pro izvodnje . Sedaj tega ne bo več, pač pa bomo prometn i davek obračunavali samo p r i končnem izde lku. U k i n i t e v »medfaznega« prometnega davka , kot prav i jo temu gospodarstveniki , pomeni vtdlko večje možnosti za pro izvodno sodelovanje podjet i j . Doscdaj je namreč prav ta medfazni prometn i davek zmanjševal in des t imu l i ra l vsako sodelovanje. Namesto dosedanje progres ivne obdavčitve iz nas lova pr i spevka federacije in dohodka bo uvedpn kot začasni instrument pov prečni prispev.'ek v višini 15*/», Se zlasti važno pa je, da bodo komune odslej dobil« 20»/o od dohodka, k i ga bodo gospodarske organizaci je porazdel i le na sklade. £e p r v i računi kažejo, da se bodo v S loven i j i mnogim komunam dohodk i zato znatno povečali. So p r ime r i , ko bodo imele posamezne komune tudi do petkrat več sredstev kot doslej, No. zapisat i je treba, da so to komune, k i imajo razvi to industr i jo a l i pa zelo razvi to kmet i j sko proizvodnjo.

K a j je t r enu* "0 osnovna naloga? Z d i sc da je najvažnejše, da bomo sistem čimpmie uve l j a v i l i ;n da ne bomo že vnapre j skušali dokazat i l^ko ie bi lo namreč v=elei dnzdai in ob vsak i podobni spreme—hi fls> m m sistem nud i s'-tliSc pognio za fo-spodar. icnic knt le to b ' lo v m : r>" ' ; h let ih To v načelu in v povprečen nrav gotovo ne drž' P r l r delo, in sicer neka j ­mesečno f 'r 'o n i *>n ni»lr»»i»!n krlo in v k? ' -5n 'h p r i l i k a h le I zares v t»ž'e-> r « ' - s - ! n T-»ir« nn«tmezne pr imere bo treba, I kot Se reč^np DO"ebH reševati. •

ZUHRNJEPOLITIČHI TEDENSKI PREGLED P o sko ra j eno t edenskem ciničnem

slepomišenju o k r o g »pobega-« P a t r i c c a L u m u m b e , l e ga lnega p r e m i e r a k o n g o -ške v l ade , j e C o m b e — eno u r o pred začetkom seje V a r n o s t n e g a sve ta — spo­ročil s v e t o v n i j a v n o s t i : L u m u m b a je mr t e v .

U r a d n o , po v e r z i j i C o m b c j e v i h ob l a s t i v E l i s a b c t h v i l l u , so L u m u m b o »masa-kriral i « p r e b i v a l c i n e k e v a s i , k a m o r je p r i spe l n a »begu « ; seveda s i nihče ne d e l a u t v a r o t em u r a d n e m sporočilu, saj se n i t i C o m b e j e v n o t r a n j i m i n i s t e r n i p o t r u d i l , d a b i u m o r pošteno z a k a -m u f l i r a l . N j egov g l a v n i odgovo r n a ob­tožbe, d a so L u m u m b o i n njegove sode­lavce u b i l i C o m b c j c v i žandarji pod p o v e l j s t v o m b e l g i j s k i h o f i c i r j e v že 18. j a n u a r j a , j e : p a dokažite! Večjega c i ­n i z m a s i pač n i mogoče zamišljati.

P u s t i m o ob s t r a n i e m o c i o n a l n o p lat de jan ja , k i je m o r a l o v z b u d i t i odpo r v s l e h e r n i c i v i l i z i r a n i deželi n a sve tu . P o ­litična p la t gnusnega i n tragičnega de­j a n j a p a šc enk ra t opozar ja , d a sedaj ne preos tane več dos t i časa z a i g ran j e i n slepomišenje z »nevtralnostjo- O Z N , ka j t i t a »nevtralnost« je p r i p e l j a l a ne samo do političnih n a p a k , marveč t u d i do fizičnih zločinov: oborožene n a j e m -niške to lpe M o b u t u j a , C o m b e j a i n ev­r o p s k i a v a n t u r i s t i , k i so p r i l e t e l i v E l i -sabe thv i l l e , d a p o n u d i j o svoje r a z b o j n i ­ške us luge »premieru« C o m b e j u , d i v ­ja jo , požigajo i n m o r i j o po nesrečni de­želi ; n a s to t ine l j u d i p o m r e v sak d a n od l ako te , k i je pos l ed i ca takega d i v j a ­n ja , n a tisoče p a j i h ostane pod ruše­v i n a m i požganih koč. I n končno šc pre ­mišljen i n cinično v p r opagandne s v r h e i z r a b l j e n u m o r p r e m i e r a L u m u b e i n n j egov ih najožjih sode lavcev . Z a t ako s tan je s t v a r i n iso odgovo rn i samo B e l ­g i j c i , k i j i h je sedaj v K o n g u več ko t j i h j e b i l o p r ed p rog l a s i t v i j o neodv i s ­

nos t i . Z a to tragično s tan je je na žalost o d g o v o r n a t u d i o r g a n i z a c i j a Združenih narodov , o z i r o m a n j e n i o r gan i v K o n g u . P r a v zato kongoška k r i z a daleč presega o k v i r e K o n g a a l i A f r i k e . K o n g o je da ­nes s t va r vsega sve ta k o t so b i l e Špani­j a , pozneje pa C S R i n P o l j s k a s t va r vse­ga sve ta , ne samo p r i z a d e t i h držav a l i E v r o p e . Brezbrižnosti, k i jo je človeštvu pokaza l o do usode Španije i n kasne je do usode A v s t r i j e i n C S R , k i j i h je faši-

smo pred r ep r i z o t akega u m a z a n e g a i n zločinskega početja. Ne sme nas u s p a ­v a t i m i s e l naših ognjišč. T u d i A m e r i ­čani so se u d a j a l i p r ed d rugo sve tovno vo jno t a k i m i l u z i j a m i n v e n d a r so p l a ­čali svo j k r v n i davek , čeravno so raz ­m e r n o m a j h e n , k e r c i v i l n o p r e b i v a l s t v o n i b i l o p r i zade to . Danes , v obdob ju r a ­ke tnega orožja, pa je že v s a k a t a k a i l u ­z i j a zločin. Zločini v K o n g u se tičejo nas vseh , tičejo sc sve tovnega m i r u , t i -

Ciničen u m o r z em , v s e m u sve tu v b r k pogo l t n i l , j e p r i ­p e l j a l a do sve tovne katas t ro fe , k i je s ta l a človeštvo m i l i j o n e , n a deset ine m i l i j o n o v človeških živl jenj. Drago i n k r v a v o je b i l a plačana l e k c i j a . D a sc ne b i n i k o l i več p o n o v i l a , so n a r o d i sve ta u s t a n o v i l i Združene narode . T o d a kakš­n a i r o n i j a : Združeni n a r o d i , k i b i m o r a l i čuvati živl jenje m l a d e kongoške države i n n j e n i h z a k o n i t i h p r e d s t a v n i k o v , pa­s i vno pr i sos tvu j e j o k o s a n j u te države i n fizični l i k v i d a c i j i n j e n i h z a k o n i t i h p r e d ­s t a v n i k o v . Združeni n a r o d i , k i b i m o r a l i b i t i pooscb l j en j c nove politične e t ike , postav l ja jo n a enako r a v e n r a z b o j n i k a i n žrtev, ter sc do obeh obnašajo kot »nev-tralci« . T o početje n a m je že z n a n o : k o ­m i s i j a z a nevmešavanje v Španiji, k i je izenačevala fašistične r a z b o j n i k e z le­ga lno v l a d o španske r e p u b l i k e ; R u n c i -m a n n o v a m i s i j a , k i je izenačevala o b l a ­st i C S R i n H e n l e i n o v e petolonaše i n te­ror is te , v k o l i k o r n i b i l a s l e d n j i m šc celo n a k l o n j e n a v škodo zavezniške v l ade v P r a g i . . . T o so dogodk i po lp r e t ek l o ­s t i ! T u d i pos led ice teh dogodkov so še sveže, ponekod še nezace l j ene ! I n že

čeja sc bodočih odnosov v sve tu . U m o r L u m u m b e n i samo de janje , naper j eno p r o t i n eodv i snos t i K o n g a . Zločinci, k i so u b i l i kongoškega p r e m i e r a , so ho t e l i v k a l i zadušiti k o m a j poro j eno u p a n j e n a to, d a se bo l e ta 19G1 v e n d a r l e z a ­čelo s v e t l i k a t i n a m e d n a r o d n e m obzor ­j u . H o t e l i so z n o v a p a h n i t i svet v m r a k h l adne vo jne , k i jo po znamo zelo dobro . T u d i zato i n p r e d v s e m zato je t r e b a s to r i t i h i t r e i n odločne uk r epe , k i bodo zago t ov i l i v K o n g u n o r m a l n o p o s l o v a ­nje l e g a l n i h i n s t i t u c i j ob l a s t i , k i bodo v r n i l i v K o n g o zakon i t os t , m i r i n r e d . To p a je mogoče doseči samo , če i z v e ­dejo Združeni n a r o d i na loge , z a r a d i k a ­te r ih so b i l i v K o n g o p o k l i c a n i : u m i k

vseh i n t e r v enc i on i s t o v . razorožitev n a -jemniških oboroženih to lp , k i j i m pove ­l ju je jo M o b u t u , K a l o n d j i i n C o m b e , o b ­nov i t e v p a r l a m e n t a r n e g a življenja. T o so p r edpogo j i z a v s a k o uspešno rešitev kongoške k r i z e . U r a j c dvana js t i n O Z N m o r a poh i t e t i , k a j t i n j en ug l ed i n n j e n a av t o r i t e t a šc n i k o l i n i s t a b i l a t ako o m a ­j a n a ko t sedaj , po u m o r u p r e m i e r a L u ­m u m b e !

Obisk m žvilškeni trgu ¥ Krškem V soboto, 11. februar ja , smo

obiska l i tržnico i n trgovino z zelenjavo, da ugotovimo cene kmet i j sk ih p r ide lkov . B i l i smo ugodno presenečeni. Ugo tov i l i smo, da je govor ica o porastu cen neka t e r ih kmet i j sk ih p r i ­de lkov neutemel jena. B r a l c e m posredujemo pr imer javo cen na

tržnici i n v t rgov in i z ze lenja­vo :

jajčka — na trgu 15 do 17 d i ­narjev — (v t rgov in i '18 d inar - ' jev), j abo lka 60 do 80, (50), če­bu la 70, (95), mleko 45, (42), k r o m p i r 20, (16), fižol 70 do 80, (80), solata 120 do 130, (110), s u ­rovo maslo 600, (780), zelje (gla­

va) 30, (30), zelje (kislo) 50, (60), česen 170, (160), korenje (rdeče) 50, (60), kar f i j o la — j e n i bi lo — (150), špinača '— je n i b i lo — (150), po r — ga n i b i l o — (90), pomaranče — j i h n i b i lo — (200) l imone — j i h n i b i lo — (220).

Pos lovodk in ja trgov ine z ze­lenjavo nam je povedala, da

proda največ solate. Sami smo se prepričah, da je preskrba z zelenjavo in mlekom v V i d m u -Krškem znatno boljša. M l e k a r ­na nabav l ja mleko iz živinorej­skega obrata Zadov inek i n ga dnevno proda do 140 l i t rov .

N a tržnici so prodaja l i prose-no kašo po 100 dinar jev , koruzo po 40, koruzno moko po 50 d i ­narjev k i l o g ram. Cena skut i v kolobarčku je b i l a 10 do 12 d i ­narjev, skodel ica smetane 80 d i ­narjev. Z a .pest suh ih jurčkov so zahteva l i 50 dinar jev . N a t r ­gu prodajajo tud i perutnino. — Proda ja lka je cen i la dva i n pol k i l og rama težko kokoš na 700 dinar jev . Starejši prodajalec kokoši nas je opozori l , da je ce­na »brez glihanja« 900 dinar jev , češ da je vsaka od n j ih težka preko t r i k i lograme.

Proda ja lke so nas prosi le , da naj v »cajtenge« zapišemo še to, da prinesejo svoje pr ide lke na tržnico iz več kot deset k i ­lometrov oddal jen ih krajev... že močno premražene in da n i nič kaj pr i jetno stati na mrazu več ur. 70-letna Neža Cve lba r z R a ­ke nam je prav i l a , da je prišla na tržnico že navsezgodaj pro ­dajat jajčka, fižol i n smetano in do osme ure še n i ničesar prodala, le prezebla je do kosti . An ton i j a Cer jak iz Pesja p r i L i b n i pa je b i l a dobre volje. — Naprav i l a je hi tro in dobro kupčijo. Takra t pa se pozabi tudi na mraz . . .

Drago Kaste l i c

Sto hehiarov orehov Velikopotezna akcija kmetijske zadruge v Sevnici

V u p r a v i K Z v S e v n i c i so sprožili v e l i k o a k c i j o — 100 h a o r e h o v i h nasadov ! Z a ka j gre, sej 100 h a n i t i n i t ako o g r o m ­na površina!

Ba j e je možno dob i t i i z r e d ­no ugodne, k r e d i t e z a nasade o rehov . G r e za posebno v r s t o

H\ se pravilno umikal 6. februarja je prišlo ob 15. uri

do prometne nesreče na cesti med Tržiščem in JKrmeijem. Voznik mo­tornega kolesa B. U . iz Gabrijel je vozil iz Tržišča proti Krmel ju in med potjo prehiteval nekega pešca. Pešec se Je prehitevajoče-mu motoristu umikal s sredine ce­ste v levo — motorist pa Je ho­tel tudi po predpisih, se pravi z leve strani prehiteti pešca. P r i tem Je prišlo do nesreče, v kate­r i je bi l težje poškodovan pešec Ivan PucelJ.

POTROŠNIKOM N U D I M O V S A K D A N

S V E Z E M E S O T E R P R V O V R S T N E M E S N E I Z D E L K E !

M E S A R I J A NOVO MESTO

orehov , k i cvetejo mesec k a ­sneje ko t naši domači, k a r je za te k r a j e še posebno ugodno. U g o d n i so t u d i odplačilni po­goj i , saj j e t reba poso j i l o p r i ­četi odplačevati šele po 12 l e ­t ih , k a r se približno u j ema s pričetkom rodnos t i . V m e s pa bodo i z t eh zemljišč, k i m o r a ­jo b i t i t eme l j i t o negovana , l a ­h k o i m e l i v r s t o d r u g i h ko r i s t i o d kratkotrajnejših r a s t l i n a l i n i z k o d e b e l n i h nasadov. P r o d a ­j a j ed rc i n t u d i l esa pa je i z ­redno r e n t a b i l n a . Posebno po­m e m b n o je to t u d i za rad i tega, k e r gre za kra je , k j e r so s l ab ­ši pogo j i z a d ruge k u l t u r e .

R a z p r a v a m e d k m e t i se je pričela v o k o l i c i Drožanja, Bučke l n Tržišča. T o so k r a j i , k i ima j o n a j m a n j m r a z a spo­m l a d i i n t u d i d r u g i pogo j i ustrezajo . Seda j je odv i sno

največ od k m e t o v sarn ih , če bodo p r i p r a v l j e n i pomaga t i z združevanjem pa rce l i n s k u p ­no obde lavo . P r i t em b i n a j ­večkrat prišli v poštev s tar i i n s labo r o d n i s a d o v n j a k i , k i že tako propada jo . P o t e m e l j n i h d e l i h b i se donos k r m e i n d r u ­g ih k u l t u r ze lo povečal, po 12 l e t ih pa b i nasad kaj h i t r o o d ­plačal s am sebe. V e l i k e k o r i ­st i b i i m e l i od tega t ako k m e t ­je kot t u d i k m e t i j s k a z a d r u g a — torej posredno spet kmet j e

O zadev i v e l j a resno r a z m i ­s l i t i . T o je p r v a t a k a i n v e s t i ­c i j a , kaže pa , d a bo i z r edno ugodna . Sedaj je na loga k r a ­j e v n i h odborov i n d r u g i h o r ­ganov po teh k r a j i h , da zbe­rejo m n e n j a i n pomaga jo s po­j a s n i l i r a z b l i n j a t i nejasnost, k i b i l a h k o m o t i l a pametno pre ­sojo.

Brežice in gostinstvo Z i m s k i n e d e l j s k i popo ldan ,

po u l i c a h p i h a h l a d e n , vlažen veter , s k u p i n a spreha ja l c ev opazu je zadn je o s tanke u m a z a ­nega snega o b pločniku. Takš­n a je bežna s l i k a letošnje m u ­haste z ime . N a T r g u svobode sta se u s t a v i l a d v a a v t o m o b i l a i z l e t n i k o v iz bližnjega Zag r e -

V KANDUI BODO DOBILI PROSTORE

ba . N a postajališču av tobusov p a r k : r a j o že t r i j e a v t o m o b i l i z o z n a k o » H « . Pribl ižno 15 iz le t ­n i k o v išče p r i m e r e n pros tor za zabavo i n okrepčilo. K a v a r n a je nab i t o po lna , gos t i lna p r i Pošti j e zap r t a ( tedensk i o d ­mor) , os ta le gost i lne ne zmo­re jo vsega p rome ta . D o m J L A j e ob ra t zapr tega t i pa i n tako da l j e . Težko je odgovo r i t i t u j ­cu a l i i z l e t n i k u , k i p r i de v Brežice, kda j bo mesto dob i l o r es tav rac i j o , p r i m e r n o r a v n i današnjega turističnega ra z vo ­j a . T o je bežna ugo tov i t ev ne­de l j skega popo ldneva .

O t em perečem vprašanju se r a z p r a v l j a že v r s t o let. P r e d v i ­dena je namreč dog rad i t e v G r a j s k e r es tav rac i j e i n k a v a r ­na v d r u g i faz i g radn j e P r o ­sve tnega d o m a . Za r es so to le ­pi načrti, v e n d a r ne b i sme l i os ta t i s amo načrti.

P r v a b i v s e k a k o r prišla v poštev p r eu r ed i t e v p ros to rov za G r a j s k o res tavrac i j o , ke r s tavba že sto j i . P r e u r e j e n i obo­k a n i p r o s t o r i i n terasa s pre­k r a s n i m ra z g l edom na Krško pol je i n G o r j a n c e bodo posta l i privlačna gostinsko-turistična

NAROČITE SI DOLENJSKI LISTI

točka. T a rešitev je a k t u a l n a tud i zato, k e r v Brežicah n i ­majo p r i m e r n i h o d p r t i h p ro ­storov p r i obstoječih l o k a l i h . In končno r ea l i z a c i j a ? M n e n j a smo, da se m o r a po jav i t i i n v e ­st i tor , k i bo i zpos lova l pot reb­ne e laborate , dovo l j en ja i n tud i s r eds t va za i zvedbo de l . Ce upoštevamo, da so Brežice v a ­žen p r ome tn i in privlačen turistični k r a j . da l a h k o posta­neta gost instvo i n t u r i z e m po­m e m b n i gospodarsk i panog i občine, bo t reba k m a l u začeti z d e l o m i n reševanjem teh pe­rečih p r o b l e m o v . -ek.

J E R U Z A L E M - Izraelski to­žilec je predložil obtožnico zo­per nacističnega vojnega zlo­činca Eichmanna. Dve točki govorita tudi o Eichmannovem delovanju v Jugoslavi j i : ena o izseljevanju Slovencev, druga o uničevanju jugoslovanskih Zidov.

\VASHINGTON - Predsednik Kenned.v jc objavil štiri točke o Kongu: 1. razorožitev vseh oboroženih s i l ; 2. sklicanje par­lamenta; 3. izpustitev Lumumbo in ostalih političnih jetnikov; i. evakuacija vseh belgijskih formacij iz Konga.

BUENOS AIRES - Na volit­vah v Argentinij i so nepričako­vano dosegli socialisti veliko zmago.

A K R A — Ganska vlada jc na­cionalizirala vse rudnike zlata, uudmki so bil i v glavnem v rokah britanskih družb. B r i ­tanci so že poprej veliko rud­nikov zaprli , ceš, da se ne iz­plačajo, ker se je podražila de­lovna sna.

L IZBONA — Domačini v por­tugalski kolonij i Angol i so s strelnim orožjem napadli poli­cijsko stražnico ter civilne in vojaške zapore v Lueni. Po uraunui poročilih je bilo ubi­tih 24 oseo. po neuradnih pa blizu 3U. V Angol i vlada naj­hujši kolonialisučni teror in je uzakonjeno moderne vrste su­ženjstvo.

M O S K V A - Francoska letala so 130 lun od alžirske obale na­padla letalo, s katerim je po­toval predsednik prezidija Vr ­hovnega sovjeta Brežnjev. Na­pad je izzval velikansko ogor­čenje po ZSSR in negodovanj« po vsem svetu.

N A P O L ! - V tem itali jan­skem mestu je prišlo do veli­kih stavk, k i so se spremenile v prave poulične bitke med stavkajočimi in policijo. Stav­kajoči so zažgali več avtobusov in tramvajev.

P E K I N G - Zaradi slabe letine na Kiui jskem, k i je posledica suic , orugih elementarnih ka -tastrot, pa tudi drugih nepri­rodnih pojavov, so poslali na delo na kmete še dvajset mi l i ­jonov ljudi. Položaj na Kitaj­skem označujejo kot kritičen, kar se tiče prehrane. Kitajska vlada je v inozemstvu, pred­vsem na Zahodu, kupi la velike količine žita ter trideset ladij, da bi lahko takoj prepeljale to žito v kitajska pristanišča.

KMETIJSKA ZADRUGA z o. j. BREŽICE razpisuje naslednja de lovna mesta:

1. šefa gozdarskega obrata 2. poslovodje obrata »Mesni izdelki«

Pogoji:pođ 1. gozdarski inženir s prakso, pod 2. v isoko­kva l i f i c i r an delavec mesnopredelovalne stroke s prakso. Osebni dohodki so zagotovl jeni po p r a v i l n i k u o nagraje­vanju . Osta l i pogoji po dogovoru. Razpis vel ja do zasedbe de lovn ih mest. P ismene ponudbe z vsemi podatk i pošljite na upravo K Z Brežice.

P ros to r i so važen činitelj, na katerega ne smemo pozabit i , ko govor imo o dejavnost i neke organizaci je . Zato smo vs i po­zdrav i l i široko akci jo za pr idob ivan je prostorov za naše po l i ­tične i n društvene organizaci je . Nekje so prišli do prostorov z razn imi manjšimi adaptaci jami , drugje so n a p r a v i l i zamenjave itd., ponekod pa je bi lo potrebno s pomočjo vseh de l ovn ih l jud i g rad i t i . V z em imo za p r imer terensko organizaci jo S Z D L v K a n -(liji, k i s i je poleg obširnega programa -zadala zelo važno nalogo, zg lad i t i prostore za delo. — Danes lahko omenimo, da smo v tem pogledu prišli zelo daleč. Rezu l ta t i so v i d n i i n s pomočjo vseh de lovn ih l jud i in gospodarskih organizaci j , k i bodo mora l i pr ispevat i precej ur , bo dosežen ve l ik uspel i . — Dosedanj i p r i ­spevek jc precejšen. Na j omenimo, da so člani Zveze k o m u ­nistov šli p r v i v akci jo , pa tud i p r i padn ik i J L A so pr i speva l i ve l ik delež. — V s i de lovn i l judje v K a n d i j i bodo ime l i prilož­nost, da pr ipomore jo k čim hitrejši in cenejši i z g r a d n j i

Z A H T E V A J T E P O V S O D I Z D E L K E D A N A !

» D A N A « tovarna sadnih sokov, l iker jev , dest i lac i ja in promet z a l koho ln im i pijačami

M I R N A NA DOLENJSKEM

U p r a v n i odbor in komis i ja za sklepanje i n odpovedovanje de l ovn ih razmer i j v

INDUSTRIJI PERILA - NOVO MESTO razpisuje prosta delovna mesta:

računovodje finančnega knjigovodje satfakontista pomožnega uslužbenca v mezdnem knjigo­vodstvu šoferja - mehanika

Osebni p re j emk i in nastop službe po dogovoru.

O b r a t v C e r k l j a h Konec lanskega leta je

bilo mnogo žolčnih raz­prav o združevanju za­drug. Niso bili redki tisti, ki so se ogrevali za »sta­ro obleko«, za majhne, gospodarsko nepomemb­ne zadruge, takšne, ka­kršnih smo bili vajeni prej. No, zadruge so se kljub temu družile v nove, pomembne kme­tijske organizacije, dobre plati združevanja pa je čutiti žc zdaj, čeprav je minil komaj dober me­sec dni od takrat.

Najpogostnejše opraviči lo čr-nog ledcev : z ad ruge se bodo, če j i h b o m o združili, preveč o d m a k n i l e k m e t o v a l c e m , je zdaj oma jano . O b i s k a l i smo C e r k l j e . T a m je b i l a pre j samosto jna k m e t i j s k a zad ruga . Z novim letom se je združila s K Z Brežice, v Cerkljah pa Je ostal obrat kmetijske zadruge. O d k u p živine po teka tako kot pre j , t u d i cene so osta le ena ­ke. K m e t o v a l c i i m a j o podp i sa ­n i h 40 pogodb za p i t an j e m l a ­d i h goved i n 50 pogodb za p i ­tan je b e l i h s v i n j .

Z a s t r o k o v n o službo je po­skrb l j eno . O b r a t C e r k l j e i m a 2 k m e t i j s k a t e h n i k a , d v a p a se še šolata (eden na o d d e l k u

Sredn je kme t i j s k e šole na G r ­m u , eden p a n a o d d e l k u enake šole v M a r i b o r u ) . O b a t e h n i k a sta v C e r k l j a h , v edno p r i r o k i k m e t o v a l c e m , k a d a r ti potre­buje jo nasvet a l i s t r okovno po­moč. V s e posevke l a h k o spro t i preg ledajo , resno pa razmišlja­jo t u d i o spec i a l i z ac i j i k m e t i j ­ske p r o i z v o d n j e . V obdob ju 1961 do 1965 bodo na S t o j a n -s k e m i n V i n j e m v r h u n a pov r -

ved . H l e v b i že z g r a d i l i , pa se je m a l c e z a m u d i l a r e v i z i j a p r o ­g r a m a . Zda j čakajo, da se »na­redi« v r eme . H l e v bo ma ja le ­tos gotov, do le ta 1965 pa ga bodo povečali z a 500 g lav let­ne p ro i z vodn j e . Z a vso g radn j o pot rebuje jo 36 m i l i j o n o v d i n a r ­j ev ; z a enk ra t i m a j o o d o b r e n i h le 9 m i l i j o n o v . T o bo zadosto­v a l o z a stojišča za 100 goved. V h l e v u bo v n a p a j a l n a k o r i t a

n o v i l i nov, samosto jen živino­re j sk i obrat .

K a k o pa k m e t o v a l c i ? V se­zoni jesenske setve so podp i ­sa l i skora j 100 pogodb za po­sevek i t a l i j a n k e n a površini o k o l i 60 ha . N a o b r a t u ima jo vse p r i p r a v l j e n o za podp isova ­nje pogodb v travništvu, k i se je pričelo te d n i . Največji na­v a l bo v p r v i p o l o v i c i f ebruar ­ja , saj je v občini Brežice že sprejet od l ok o a g r o m i n i m u m u v travništvu. O b r a t i m a p r i ­p r a v l j e n i h dovo l j u m e t n i h gno j i l . Podpi»ovali bodo po­godbe dveh vr » t : a l i kme t u m e t n a gno j i l a tako j plača a l i p a m u j i h z a d r u g a k r e d i t i r a . V d r u g e m p r i m e r u se kme to va l e c obveže, da bo p roda l z a d r u g i p r i d e l k o v v d v a do t r i k r a t n i v r ednos t i k u p l j e n e g a r e p r o d u k ­c i j skega m a t e r i a l a . O d k u p po­teka t ako kot dos le j , l e k m e t ­je se pritožujejo n a d c e n a m i . Dos le j j e b i l o več zad rug , v s a ­k a je i m e l a svo je o d k u p n e ce­ne, o d k a r pa je ena s a m a zadruga , so cene e n a k e . . . T o je n a splošno dobro , ne v e l j a p a z a p ro i z vode z i z p r e m i n j a -jočimi se c e n a m i , kot so na p r i m e r ja jca . U p r a v a v B r e ­žicah i m a p r e m a l o pos luha za i z p r e m e m b o cen n a d r u g i h področjih, pa t u d i t r g o v i n a je p r ema l o prožna.

Prepričani smo, da bodo to s labost z l a h k a o d p r a v i l i .

O b r a t brežiške k m e t i j s k e z a ­druge v C e r k l j a h živi, ce lo več; z uspešnim d e l o m po z d r u ­žitvi je prepričl j ivo d o k a z a l , k a k o po t rebno je b i l o združe­van je zad rug . Miloš Jakopcc

22. julija - osrednja proslava v Žužemberku

20-lctnico revolucije bomo proslavili z vrsto prireditev, i i -med katerih bo najpomembnejša tista ob dnevu vstaje — 22. ju­liju. Ta dan bodo v Žužemberku odkrili največji spomenik 1 1 5 0

Padlim borcem s tega področja. Tega slavja, ki bo največja le­tošnja manifestacija v Sloveniji, se bo udeležilo približno 100.00G Uudi.

V M A L O M A N J K O T D V E H MESECIH SMO PRIDOBILI

2327 n o v i h naročn ikov šini 20 do 25 ha u r e d i l i p l a n ­tažni nasad j a b l a n .

K m e t i j s k i s t ro j i , k i j i h je i m e l a pre j K Z C e r k l j e , so os ta l i v o b r a t u . Ima j o 2 t r a k ­to r ja z v s e m i p o t r e b n i m i p r i ­ključki. 3 s t ro jne m l a t i l n i c e , 1 k o m b a j n i n v rs to manjših k m e t i j s k i h stro jev . P r e d dve ­m a l e t oma , k o je domači z a ­družni svet odločal o n a k u p u prvega t r ak t o r j a , so se k m e t o ­v a l c i tega p r eko r i s tnega s t ro ja na vso moč b r a n i l i , zda j pa že r a z p r a v l j a j o o n a k u p u d v e h n o v i h t r ak to r j e v , k e r samo z d v e m a ne more j o zados t i t i v s e m p o t r e b a m p o s t r o j n i h u s l u g a h ! T a k o n a m je poveda l področni u p r a v n i k ob ra t o v v C e r k l j a h tovariš Franc Mohor.

Hlev za 100 In 500 govedi K o s m o vprašali, k a k o n a ­

predu je zadružna p r o i z v o d n j a , nas odgovor n i razočaral. N a o b r a t u p r i p r a v l j a j o g radn j o t i pskega h l e v a za 100 g l av goveje živine. — Pozne j e bodo zmog l j i v o s t i tega h l e v a pove­čali t ako . d a bodo l a h k o v n j e m v s a k o le to z r e d i l i 500 go-

Smrt fašizmu! S tem vzklikom in s podobnimi antifašističnlml

gesli se je v ponedeljek zjutraj pojavilo na novo­meških ulicah nad 1000 mladincev in mladink vseh srednjih šol Novega mesta. Mladina je obšla vse mesto, vzklikala zahteve po enakopravnosti tržaških Slovencev in ostro protestirala proti najnovejšim ne­brzdanim napadom šovinistov in profašistov v Trstu. Mladinci so nosili v sprevodu transparente, na pro­testnem zborovanju pa so sprejeli tudi spodnjo reso­lucijo. Cez dan so se v mestu pojavili letaki z napisi »Smrt fašizmu« in s podobnimi gesli, s katerimi terja mladina Novega mesta svobodo ln pravice za naše brate v Trstu.

Protestna resolucija mladine novomeških srednjih šol

D R Ž A V N E M U S E K R E T A R J U Z A Z U N A N J E Z A D E V E , B E O G R A D

Mlad inc i in mladinke novomeških srednjih šol s presenečenjem sprejemamo vesti o oživljanju fa ­šističnih in šovinističnih izpadov proti s lovenski manjšini v Trs tu ravno v času vedno večjega sode­lovanja med obema državama in prizadevanja za mi r in sožitje med narodi . Za rad i pasivnosti i t a ­lijanske vlade do teh izgredov sklepamo, da j ih podpira, kar vsekakor n i v pr id odnosom med obema narodoma.

Zahtevamo, naj Državni sekretariat za zunanje zadeve opozori itali janske oblasti na žalitve S lo ­vencev in vseh jugoslovanskih narodov s strani nahujskanega dijaštva, in stori vse potrebno, da bodo taki napadi prenehal i in se bodo začele i zva ­jati določbe Londonskega sporazuma.

M L A D I N A N O V O M E Š K I H S R E D N J I H S O L

nape l j an vodovod . Re j a p l e ­m e n s k i h goved je na področju C e r k e l j l epo r a z v i t a , v e n d a r bo po t r ebna še t eme l j i t a o d b i r a . Red i j o s i v o r j a vo pasmo, r odov ­n i k p a je enos t r ansk i , s amo po očetu, k e r mlečnosti k r a v do­slej n iso k o n t r o l i r a l i . T a n a ­loga j i h še čaka

Nova zadružna ekonomija

Zadružno ekonomi j o p r i p r a v ­l ja jo na področju S k o p i c e i n Krška vas. B l i z u 30 ha zeml je , n j i v i n t r a v n i k o v so v z e l i v z a k u p o d kme tov . Površine so dobre , n a o b d e l o v a l n i h pov r ­šinah bodo p r i d e l o v a l i ze leno k r m o za živinorejski obra t , n a t r a v n i k i h p a seno. K o se bo zemljišče z n a d a l j n j i m z a k u ­pom povečalo, bodo l a h k o us t a -

LANI SO ŽENE V OKRAJU USTVARILE 16 MILIJAEO DRUŽBENEGA BRUTO PRODUKTA

Izmed vseh zaposlenih ljudi - okraju je 32,4 odst. žena, k i so lani ustvarile 16 mili jard dinarjev družbenega bruto produkta oz. kar 33 odstotkov skupne vrednosti. Prav gotovo je večina izmed teh 8.284 tovarišic razen pokl icnih dolžnosti še zelo obremenjena z delom doma, v gospodinjstvu, družini in vzgoji . Ko razpravljamo o enakopravnosti žene v naši družbi, pač pa ne bi smeli niti trenutek pozabljati na !a njen pomembni delež v razvijanju gospodarstva v okraju. V vseh organih — od l judskih odborov do zadružnih svetov, upravnih odborov in delavskih svetov, zborov volivcev do vseh polit ičnih organizacij in društev — naj zato dobi svoje pravo mesto tudi vprašanje osvoboditve in resnične enakopravnosti žensk v boju za naše lepše živl jenje. Ne pozabljajmo te velike naloge in odgovornosti socialistične družbe do

zaposlene žene!

Boštaii'ski gasilci o sebi Zadnjo nedeljo v Januarju je bil

v Boštanju v dvorani TVD Parti­zan občni zbor gasilskega društva. Na zboru, na katerem je bila ude­ležba zelo velika, sta bila tudi Jože Smolej in Dominik Cešek.

k i sta dala društvu nekaj nasve­tov.

Delovna poročila so poudarila, da so bili gasilci lani zelo mar l j i ­vi. Pr i ocenjevanju, k i ga je Iz­vedla obč. gasilska zveza, so v C kategoriji dosegli prvo mesto. Tu­di pionirji (zdaj bodo dobili nove uniforme) so bil i delavni. Na ob­činskem tekmovanju na Lisci so zasedli drugo mesto. Za ta uspeh je zaslužen njihov vodja Anton Simončič.

V razpravi so poudarili, da Je skoraj nulno ustanoviti žensko gasilsko desetino. Ze pred leti so razpravljali o tem. kako nujno bi bilo treba na Vrhu in Okiču zgra­diti bazen za vodo, ker je vpraš?-nje vode še vedno zelo pereče. Na Okiču so bazen tudi zgradili, med­tem ko zaradi nesloge vaščanov na Vrhu še vedno nimaio vode.

Nadalie so se dogovorili, da bo­do s prostovplmim delom popra­vil i Easilski dom. rvišali stolp in dostojno proslavili 20- letnico vstaje naših narodov.

V novem odboru bistvenih spre­memb ni . Referent za prosveto je zdaj Dragica Volčanšek.

Alfred Zeleznik

Letos več kadrovskih bri ­gad na avtomobilski cesti

Znano je. da vsako leto gredo na avtomobilsko cesto tudi mladinci, k i se želijo izpopolnjevati v stro­kovnem pogledu. Naj ob tej pr i l ik i omenimo nižji in višji traktorski tečaj, dalje možnosti za opravlja­nje izpitov za moped in motor, fo-toamaterski, kinooperaterski. go­spodinjski, kuharski tečaj itd. V letošnjem letu bodo organizirali posebne brigade, v katerih se bodo mladinci dva meseca strokovno iz­popolnjevali. Tako bodo osnovane brigade za elektroinštalaterje, av-toelektričarje, vodovodne instala­terje itd. Vsak mladinec, k i se bo udeležil zvezne delovne akcije, bo imel možnost, da si v dokaj krat­kem času pridobi poklic. Seveda pa je prvi pogoj marljivo učenje.

M a r s i k a j iz M e t l i k e Na občnem zboru s ind ika lne

podružnice trgovske stroke so med d rug im govor i l i tud i o de­lavskem in družbenem u p r a v l j a ­n j u na splošno i n posebej o t rgovsk i s t rok i . Z a uvod so po­slušali predavanje o u p r a v l j a ­nju , potem pa so se o de lav­skem samouprav l jan ju pogovo­r i l i . Ugotov l jeno je bi lo , da po­trošniški svet i niso de la l i , k a ­kor b i mora l i .

Učenci metliške šole so s lav ­nostno p ros l av i l i s lovenski k u l ­

tu rn i prazn ik — Prešernov dan. V ta namen so p r i p r a v i l i akade­mijo, na ka t e r i so nastop i l i pevci i n rec i ta tor j i s Prešerno­v i m i pesmimi in neka te r im i d rug im i r e vo luc i onarn im i i n par t i zansk imi . pesmimi . Tako je b i la akademi ja uvod v proslavl janje 20—letnice vstaje.

Po sindikalnih organizacijah so zdaj p r edvo l i l n i sestanki, na kater ih obravnavajo probleme proizvodnje i n pr iprav l ja jo kandidatne l iste za nova vod -

V Sevnici nov obrat družbene prehrane

Te d n i je pričel v o k v i r u s t anovan j ske s k u p n o s t i v Sev ­n i c i d e l o va t i ob ra t družbene p rehrane . L o k a l i m a n a t rgu , k j e r je b i l a pre j k o m i s i j s k a t r g o v i n a t r govskega pod je t ja S loga . O k u s n o o p r e m l j e n i l o ­k a l o b i s k u j e v d o p o l d a n s k i h u r a h o k o l i 100 abonentov — j a v n i h uslužbencev (z občine, sodišča, L M ) , pa t u d i n eka t e r i d e l a v c i se h r a n i j o t u . O b i l n i o b r o k i s tane jo le 50 d inar j e v , s k v a l i t e t o h r a n e pa so v s i z a ­d o v o l j n i . Žel i jo le, da se ne b i po »prv ih zalet ih« poslabšala.

Z a e n k r a t de lu je ob ra t le do­po ldan . M e n i j o pa . da b i se ve r j e tno izplačalo i m e t i l o k a l odpr t tud i popo ldan . V t em ča­su naj b i služil ko t neke v rs te k a v a r n a , saj b i m a r s i k d o v e r ­j e tno r a d posedel ob rev i j ah , šahu a l i v pogovoru tud i po večerih.

S t a n o v a n j s k a skupnos t i m a v Šmarju t u d i b r i v s k o - f r i z e r -sk i obra t , k i so ga p r e v z e l i od K o m u n a l e . V k r a t k e m (baie še ta teden) pa b o v b l o k u pričela ob ra t ova t i t u d i p r a l n i c a . P r e d ­sedn ik sveta s tanovan jske

s k u p n o s t i tovariš H i n k o V i d o -vič p r a v i , d a so s tanovan j ske s k u p n o s t i d rugod l a h k o zna tno h i t re j e zaživele, k e r so dob i l e začetne podpore, sevniška p a je d o b i l a le 500.000 d ina r j e v k r e d i t a . V e n d a r bodo vseeno de l a l i m a r l j i v o napre j . P o ­h v a l n a je tud i inštruktažna služba hišnim sve tom, k i so jo uspešno i z v ed l i .

stva. V k r a t k e m bodo po vseh s ind ika ln ih organizac i jah izvo­l jena nova vodstva, pred kate­r i m i so odgovorne naloge.

V M e t l i k i so prejšnjo nedeljo gostoval i Sentvidčani, Nastop i l i so h a r m o n i k a r j i in baletna s k u ­pina. P rog ram je b i l zelo k v a ­l i teten i n gledalc i , k i so napo l ­n i l i dvorano, so b i l i z n j im nadvse zadovo l jn i .

Metliški potujoči k ino je p red ­va ja l te dn i f i lm »Detektivska zgodba« na Suhor ju , Radov ic i ,

v Podzeml ju in Drašičih. Pov ­sod je b i lo ve l iko obiskovalcev," posebno na Suhor ju .

Jad.

Še ena žrtev alkohola 10. f e b rua r j a se je M a r t i n

P a j h u h , zapos len v t o v a r n i Ce ­lu loze , vračaj ob 0,30 v i n j e n domov . N a s t opn i cah p r e d s t a ­n o v a n j e m m u ie spodrsn i l o , da je pade l i n p r i t e m d o b i l h u d e te lesne poškodbe. Poškodovan­ca so t a k o i odpe l j a l i v bolniš­n ico . Z d r a v s t v e n o s tan je je zelo kritično.

Posvetovanje na posestvu »MATIJA GUBEC« v Leskovcu

Na željo upravnega odbora kmetijskega posestva »Matija Gu­bec* v Leskovcu je bilo pred ne­davnim posvetovanje o združitvi posestva s kmetijsko zadrugo v Krškem. Posvetovanja so se ude­ležili: predstavnik OZZ tov. Lojze Pajnič, predsednik ObLO Stane Nunčič, podpredsednik ObLO Jo­že Jurečič, sekretar občinskega komiteja Z K S Milan Ravbar, pred sednik SZDL Lojze Stih, direktor Zadružne hranilnice in posojilnice v Brežicah Ivan Glogovšek, pred­stavniki občinskega i n okrajnega sindikata ln upravni odbor podjet­ja.

Naš list Je o zadevi priključitve posestva s kmetijsko zadrugo po­ročal že dvakrat. Vse tisto, kar je

bilo že zapisano, re Je na tem po­svetovanju ponovno razpravljalo. Ugotovilo se je le, da niso bil i na čistem glede združevanja ne na posestvu, ne v K Z Krško, ter da ni bilo iskrene želje po združitvi na nobeni strani. Ko l ikor bi resnic- ' no obstajala ta želja, bi že zdav­naj našli skupno pot.

Končno so na posvetovanju skle­nil i , da bodo pričeli reševati za­devo na vrhu, se pravi, sestali se bodo predstavniki posestva, za­druge in strokovnjaki, k i bodo sestavili predloge. S temi konkret­nimi predlogi bo seznanjen za­družni in delavski svet. Nedvom­no bo dokončna odločitev takrat mnogo lažja.

D. K .

VARUJMO OTROKE PRED OHROMELOSTJO!

Te dni ss je pričelo v našem okra ju cepljenje pro t i otroški paralizi, ki zajema vse otroke, rojene v let ih od 1949 do 1960. Tokrat uporabljajo zdravstven i organi novo cepivo, ki ga otrok použije. Cepivo j « učinkovitejše kot dosedanje, saj ustvarja 100 odstotno odpornost prot i pa­ralizi, vendar pod pogojem, da ga otrok použije t r i k r a t v presledkih šestih tednov. Novo cepivo so uspešno pre­izkusili v Srbiji in tudi v drugih državah v svetu. Cepl je­nemu otroku ne povzroča cepivo nobenih n i t i na jmanj ­ših motenj. Trikratno cepljenje velja le 400 d in , ker veči­no stroškov krije Sklad za boj proti otroški ohromelost i .

Starši! Ne zamudite priložnosti: Obvaruj te svoje otro­ke pred ohromelostjo, ki bi vam in n j im gren i la živ­ljenje! Ko vas bodo oblastni organi povab i l i , se brez pomišljanja odzovite in privedite svoje o t roke ! S 400 d i ­narji boste otroka obvarovali hude nesreče! Z uspešnim cepljenjem smo že skoraj popolnoma za t r l i p r imere dav i -ce, ki je nekdaj pomorila številne otroke, lan i pa je bi lo v vsem okraju le 30 primerov davice. Zbo l e l i so le tak i , ki niso bili cepljeni! Enako je z os lovsk im kašljem. L a n i je bilo prijavljenih le 1G6 pr imerov (tudi tu n i btl nobeden izmed obolelih cepljen) še leta 1938 pa je b i lo k a r 840 primerov v našem okraju. Pomis l i te , da je cepljenje ce­nejše kot zdravljenje in brez oklevanja pr ived i te svoje otroke rojene v letih od 1949 do 19fi0 k cepl jenju prot i otroški ohromelosti (paralizi)! P r i v ed i t e t u d ; otroke k i so že bili cepljeni proti ohromelosti! Zdravs t ven i organ i bodo cepili tudi odrasle, ki bodo to želeli in vplačali 400 dinarjev.

OB VARUJMO OTROKE PRED VELIKO NESREČO, OTROŠKO OHROMELOSTJO!

Izobražen delavec bo boljši gospodar Zapiski z občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva v Črnomlju

V torek, 7 februarja, je bila v Črnomlju občinska konferen­ca Socialistične zveze delovne­ga ljudstva, ki so se je razen delegatov in ostalih gostov ude­ležili še član predsedstva glav­nega odbora Socialistične zveze Niko Šilih, predsednik Okrajne­ga ljudskega odbora Novo me­sto Niko Belopavlović in sekre­tar okrajnega odbora Sociali­stične zveze Roman Ogrin. — Uvodno poročilo je prebral predsednik občinskega odbora Socialistične zveze Franc Staj-dohar. Po poročilu se je raz­vila razprava, v kateri so so­delovali Franc Košir, profesor Marijan Skrbinšek, Vladka Va-novlč, inž. Branko Peternelj, Ivan Justinck, Franc Kočcvar, predsednik okrajnega ljudskega odbora Niko Belopavlovič, Jože Skof, Bojan Fabjan. Janez Ile-nič, Janez Kramarič, Rezka 3t-lenlč, Lojze Stariha, Avgust Culiberg, član predsedstva glavnega odbora Socialistične zveze Niko Šilih, Rudolf Kobe, Peter Veselic, Janez Kump, Ka ­rel Jerman, Stane Novak In to­variš Starešinič.

V poročilih in razpravi je bil poudarek na petletnem per­spektivnem planu občine in vlogi Socialistične zveze pri iz­polnjevanju tega načrta. Obsež­ni plan, ki predvideva skoraj

dvakratno povečanje p ro i z vod ­nje (od oko l i 4 na 12 m i l i j a r d dinarjev) in narodnega dohod- ' ka , bo mogoče i zpo ln i t i le s podporo vseh pro izvaja lcev , vseh prebiva lcev i n vseh orga­n izac i j . V s i nakazani prob lemi so zadeval i pro izvodnjo, pa če­prav je šlo za vprašanja zdrav­stva, de lavskega samouprav l j a ­nja, izobraževanja, kmet i j s tva , ku l ture , prometa, k ra j e vn ih od ­borov, prosvete, nagrajevanja, stanovanj i td.

Delegat i , posebno pa Franc . Košir, so poudar i l i , da bo tež­ko reševati vprašanje gospodar­sk ih invest ic i j . Podjet ja naj b i si p r i zadeva la us tvar i t i čimveč las tn ih skladov, pr iprav l j ene pa naj imajo tud i dobro izdelane programe, ke r bo le tako mogo­če r ea l i z i r a t i vse predv idene i n ­vestici je i n povečati p ro i zvod­njo po načrtu

Za večjo pro izvodnjo i n sto­r i lnost pa je potreben tud i spo­soben kader. O tem so razprav ­l j a l i inž. B r a n k o Peterne l j . F ranc Kočevar i n Ivan J u s t i -nek. V pre tek lem le tu je b i lo v občini od skupno zaposlenih šest odstotkov v i s okokva l i f i c i ­ran ih , 28 odstotkov k v a l i f i c i r a ­n ih , vs i ostal i pa so b i l i p o l k v a -l i f i c i r an i a l i nekva l i f i c i r an i . — (Po programih, ki so j i h i zde la ­le gospodarske organizacije se

naj to stanje v nas lednj ih pe­tih l e t ih ne b i spremeni lo?! ) — Jasno je, da s i večjega napred­ka pro izvodnje in av tomat i zac i ­

j e ne moremo zamišljati brez občutnega povečanja s t rokov­nosti . S t r okovn i kader pa je nujno potreben i n je zato treba posvet i t i vso skrb domači l j u d ­sk i un i v e r z i , k i že dobro dela, čeprav n ima las tn ih prostorov n kadra , ter izobraževalnim

Franc Stajdohar, predsednik obč. odbora SZDL v Črnomlju

centrom v podjetjih. »Le če bo­mo izobraženi in razgledani, bomo boljši gospodarji, pa tudi

odnosi med nami bodo bolj to­p l i i n bolj človeški«, je dejal delegat Janez Kramarič.

V organih delavskega i n družbenega uprav l j an ja sode lu­je vsak šesti član Socialistične zveze. Vprašanje pa je, če so vsi t i res dobr i up rav l j a v c i . Z a ­to b i mora l i skrbe t i za politič­no i n ideološko izobraževanje uprav l javcev i n osta l ih članov ko l ek t i va Se bol j odkr i to b i se mora l i pogovor i t i o razn ih napakah, še bolj skrbe t i za družbena sredstva i td . »Prav zasluga vse boljšega de lavske­ga uprav l j an ja pa je, da se je lan i pro izvodnja povečala gle­de na leto 1959 za 40 odstotkov,« je med drug im povedal F ranc Kočevar.

Delegat K a r e l J e r m a n je go­vo r i l o nagra jevanju po učinku in poudar i l , da so tam, k je r imajo vpel jano nagrajevanje po učinku, ve l i ko večje pov­prečne plače (do 22.000 d ina r ­jev), kot tam, k je r plačujejo še po starem načinu (tu zaslužijo povprečno tudi samo po 9.000 dinarjev) . S ta r i način nagraje­vanja ne dajo članom k o l e k t i ­va delovnega poleta, zato je t u ­di zaslužek manjši.

Več delegatov, med n j im i profesor M a r i j a n Skrbinšek, V l a d k a Vanovič, Ivan Just inek , je razprav l ja lo o šolstvu. Po ­

uda r i l i so, da je t rdna osnovno­šolska izobrazba pogoj za uspeš­no nadal jnje šolanje. Nekatere šole v občini pa so v žalostnem stanju glede prostorov, učil. k a ­dra i td. In vendar b i bi le i n ­vestici je v šolstvu najbolje na­ložene, k e r brez šol n i napred­nejše pro izvodnje . . .

T u d i o mlad in i je govor i lo več delegatov. Nekater i so po­vedal i , da organizac i ja L judske mlad ine še n i dovol j povezana s Socialistično zvezo in z Zvezo komunistov . Delegat Janez Ile-nič pa je dejal , da se pr i n j ih mlad ina ne zb i ra v krožkih, ker ni zanje prostora i n da zato vse prerada popiva. Nek i dele­gat je p r i p o m n i l , da je težko vprašanje gospodarskih inves t i ­c i j , še težje pa negospodarskih. B r e z po t rebn ih stanovanj n a ­mreč indust r i j a ne bo dobi la kva l i f i c i ranega , strokovnega in ostalega k a d r a Zadn j ih nekaj let je b i lo sicer zgrajenih pre­cej stanovanj , vendar v glav­nem le z družbenimi sredstv i , medtem ko so zasebna sredstva ostala neizkoriščena. Delegat Lojze S ta r iha je predlagal , naj bi za smotrno izkoriščanje tudi zasebnih sredstev osnoval i v večjih k ra j i h i n p r i večjih ko ­l ek t i v ih stanovanjske zadruge Pouda r i l je. naj b i te zadruge gradi le b loke a l i pa strnjena naselja, k e r bo tako manj stro­škov z napel javo vode, e l ek t r i ­ke, kanal i zac i je i td.

Tud i družbena prehrana šepa Nekaj delegatov se je zelo za­vzelo za ustanovitev obrata družbene prehrane, k i naj bi

ga sp rav i l i »na noge« s pomočjo več podjeti j . P ouda r i l i so, da je ustanovitev takega obrata nujna, ker je od njegove usta­novitve odv -.a p rav i l na pre­hrana in s tem tudi zdravje za­poslenih.

Več delegatov je razprav l ja lo o prometu in zahtevalo uvedbo nov ih avtobusnih prog v več kra j ih , od koder se zdaj l judje ob vsakem v remenu na delo vozijo s ko les i a l i pa hodi jo peš

N i k o Belopavlovič je govor i l predvsem o komuna lnem siste­mu in poudar i l , da mora b i t i vsaka komuna ekonomsko sa­mostojna in da je treba druž­bene organe na terenih Se okre ­p i t i K r a j e v n i odbor i in držav­l jani naj bi namreč reševali ne­katere drobne s tvar i , k i j i h je doslej v n j ihovem imenu reše­vala komuna Dal je je govor i l o družbenih zavodih, k i bodo posloval i v bodoče ekonomsko samostojno

Član predsedstva glavnega odbora Socialistične zveze N i k o Šilih je delegatom nakaza l smer i nadaljnjega razvoja sa­mouprav l jan ja in j i h seznani l z nekater imi spremembami , do kater ih bo predv idoma prišlo v naslednjem obdobju De ja l je. da je naš ci l j še bolj približati uprav l janje neposrednim pro iz ­vajalcem in da bo komuna os­novna ce l ica družbe P r i p r a v ­ljajo se bistvene spremembe v javn ih službah (zdravstvu šol­stvu i td ) , ker ie imel doseda­nj i admin i s t ra t i vn i lačin ure ­janja zadev vrsto negat ivn ih posledic V j avn ih službah so

b i l i doslej uslužbenci p r i k r a j ­šani za samouprav l janje , sa prav i , da so ostal i u radn ik i kot povsod drugod po svetu. P r i ­prav l ja se tud i sprememba us ta ­ve Tovariš S i l i l i je dejal , da sta družbeno uprav l janje i n društveno življenje dve važni področji dela Socialistične zve­ze. P o u d a r i l je. da je treba m l a ­dino vse hitreje vključevati v družbeno uprav l jan je in j i za ­upat i odgovornost za vse druž­beno življenje M l a d i n a je p o l ­na us tvar ja ln ih s i l , k i naj j i h sprošča v de lu, ne pa da j i kdo te sile duši

Tovariš Šilih je potem dal j časa razprav l j a l o sk rb i za b i v ­še borce i n meni l , da se mora tudi Socialistična zveza zavze­mati za čim hitrejši, boljši i n socialnejši način reševanja vseh n j ihov ih problemov. O b zaključku pa je deja l , da čaka Socialistično- zvezo v e l i k " de la na vseh področjih, posebno pa na komuna lnem in p r i družbe­nem uprav l j an ju ter de lavske­mu samouprav l j an ju

Delegat i so na konferenc i podčrtali, da jo izpo ln i tev gospodarskega načrta odv isna od pr izadevanja vsakega posa­meznika, vseh političnih orga­nizaci j i n od krep i t ve družbe­nega in delavskega samouprav ­l janja. L e z r a z v i t im družbe­n im i n de l avsk im uprav l j an j em se p rav i z zavestnim de lom i n če bo vsak posameznik tučl uprav l ja lec , bo mogoče i zpo ln i t i zelo obsežni pet letni p l an .

P. J .

O s t a l i b o l n i k i , k i so slišali n a j i n razgovor , so b i l i v s t r a h u , ka j bo, če b o k u r a t mo je zaničevalne obtožbe j a v i l ob l a s t em . T u d i s a m sem b i l v s k r b e h , a potolažila nas je strežnica, k i m i je vse t i s to p r e va j a l a , da se n i t reba nič b a t i , d a je že o n a u r e d i l a zadevo. R e k l a je. da m u j i h je o n a še drugače n a t r o b i l a v ušesa, pa da je on g l u h za vse take s t v a r i , da j e ženskar i n da se ga koma j otepajo. V s e strežnice so b i l e zavedne S l o v enke , k i so sovražile o k u p a t o r j a i n b i l e p r edane i n zavedne pristašinje našega osvobod i lnega g i b a n j a .

K o t že omen j eno : v bolnišnici smo i m e l i tople poste l je , n i b i l o g o l a zn i i n p a p a k e t i so začeli p r i h a j a t i . Pake t e smo si pač r a z d e l i l i m e d seboj . T u d i našim d o b r i m strežnicam 6mo d a l i delež, saj so one r a v n o t a k o s t r ada l e ko t m i .

P a k e t e t i s t i h , k i smo odšli v bolnišnico, so z a v r n i l i i n so r o m a l i domov . T a k r a t je b i l a s i l a največja. K a k o h u d o je l a k o t a izčrpala l j u d i , smo v i d e l i i n občutili p r a v v bolnišnici. B o l n i k , k i j e s a m šel n a stranišče, je na h o d n i k u obnemoge l i n čakal, d a je k d o prišel i n ga d v i g n i l ter ga odpe l j a l v poste l jo . N a v a d n o je b o l n i k a pe l j a l a strežnica, če te n i b i l o , p a s m o se b o l n i k i s a m i o p o t e k a l i po h o d n i k u kot p i j a n i , se o p r i j e m a l i z i d u i n m a l o k a t e r i je srečno dospe l na c i l j .

M a r s i k a t e r e m u j e p r i j ed i a l i p r i pogovo ru i z s t op i l a čeljust. V t a k i h p r i m e r i h smo v začetku p o k l i c a l i z d r a v n i k a , pozne je p a smo k a r s a m i n a r a v n a l i čeljust.

Nekoč je prišla k o m i s i j a i z R i m a . S a m i d e b e l u h a r j i vojaške i n c i v i l n e ob l a s t i . P o s t a v i l i so se na p r a g poleg sobe i n eden je cinično i z j a v i l : »Vse mr t vo~ , i n so odšli.

P o neka j t e d n i h so se n a m od ležanja na naših o k o s t n j a ­k i h n a p r a v i l e rane. T o je b i l o na jbo l j mučno, a vse smo v o l j ­no prenašali, le da s m o b i l i na top l em. A že po pa r t e d n i h so nas v na jbo l j v e t r o v n e m i n deževnem v r e m e n u zape l j a l i nazaj v taborišče. M o r a l i smo n a p r a v i t i pros tor za druge , k i so j i h vse p r e m r z l e i n umirajoče d a n za d n e m dovažali v bolnišnico.

Z a božične p r a z n i k e i n novo le to s m o se zopet sesta l i isnanci p o d šotori. P r a v t ako so se t u d i uši tako j s p r a v i l e na delo . D o b i l e so novega s t anova l ca , svežo k r i . Uši so b i l e pog lav j e zase. V s a k d a n opo ldne , k o je sonce bo l j močno pos i ja lo , smo se v do lg i v r s t i posed l i zuna j i n teme l j i t o p r eg l eda l i z a m a z a n e i n strgane kose p e r i l a . K e r n i s m o i m e l i več ko t k a r smo i m e l i n a seb i . je b i l o ze lo težko vzdržati r ed i n čistočo.

K d o r n i v s a k d a n spro t i o b i r a l uši i n se vsaj eno u r o z a m u d i l p r i teh domačih živalih, je b i l i z gub l j en . B i l i smo priče, k o so takega, k i se z a r a d i b o l e z n i n i moge l čistiti, uši u m o r i l e . I zp i l e so m u k r i . P o životu ena s a m a v e l i k a r a n a . Se v eda so se od u m r l e g a tako j prese l i l e k n a m p r e o s t a l i m .

K o l i k o je b i l o te go l a zn i , izpričuje dejstvo, d a je b r i v e c , k i nas je s t r i g e l i n b r i l , i m e l strojček za striženje v edno ves k r v a v o d r a z r e z a n i h uši. B i l e so debele, ko t d a so p i tane . Strojček je m o r a l večkrat čistiti, d a je l a h k o n a d a l j e v a l de lo . Isto t ako je b i l a t u d i b r i t e v v edno zamaščena i n k r v a v a od r a z r e z a n i h uši.

P o neka j t e d n i h b i v a n j a v taborišču s em sam, ne v e m kako , le b i l dode l j en v okrevališče »Tende Roma« , k i so ga r a v n o k a r u r e d i l i . Z r a v e n taborišča v og ra j enem p ros t o ru so pos t a v i l i v e l i k e p l a tnene lope — hangar je , v katere so s t r p a l i 80—90 mož. Poste l j e so b i l e zb i te i z s u r o v i h desk i n dvo jne , t ako da je eden s p a l spodaj , eden zgora j , o z i r o m a je b i l o skupa j povezano , nas t l ano z neka j s l ame , k i je b i l a po lna go l a zn i , a uši so se spreha ja l e v t r u m a h gor i n do l , s em i n t ja . B i l o je podobno v e l i k i m r a z k o p a n i m mravlj iščem kje na t r a v n i k u .

D o b r a s t ran tega okrevališča je b i l a , da smo b i l i vsa j pod streho, le b u r j a je t u l i l a skoz i reže na v o g a l i h . H r a n a je b i l a p a tu i z v r s tna , ze lo tečna, v sak d a n meso, večji h l e b c i k r u h a i n v s a k je p re j e l kozarec domačega d a l m a t i n s k e g a v i n a . In res se n a m je stanje začelo b i s t v eno boljšati. Po l e g tega smo začeli r edno d o b i v a t i pakete . T u d i zaostale , k i so že ležali v r a z n i h skladiščih, s m o d o b i l i . M a r s i k a t e r i j e obenem pre j e l po pet pake tov , seveda smo se založili z v sem. N o t r i je b i l a mast , med , suho sadje, konze rve , prepečenec, p i s m a i n denar , per i l o , m i l o , vse, k a r s m o p o t r e b o v a l i . P i s a l i smo d o m o v i n čez neka j t ednov je b i l o že tu .

L e denar , n a katerega so b i l i I t a l i j a n i posebno l a k o t n i , j e b i l o t r eba dobro s k r i t i , a to so naše ženice d o m a s k r b n o ured i l e . Posoda za mas t a l i m e d je i m e l a d vo jno dno a l i pa je b i l d ena r zapečen v k r u h u . T u d i zabojčki so i m e l i d vo jno dno, k j e r je b i l a s p r a v l j e n a p a r t i z a n s k a l i t e r a t u r a i n ra zna z a u o n a poročila z d o m a , k i so se tako i z o gn i l a c e n z u r i .

Pake t e so n a m vse o d p r l i , v s e b i n o s t r es l i n a m i z o i n , če so našli denar , n a l i v n a peresa a l i ka j podobnega, je h i t r o r o -m a ' o v n j i h o v e nenas i tne žepe.

Največji reveži so bih ' p r e b i v a l c i i z o k o l i c e Čabra i n P r e ­z i da . D o m a je b i l o vse požgano, ves i z ropano , ce la p o k r a j i n o opustošena, cele družine i z gnane n a R a b . N i b i l o n i koga r , k i b i j i m pos la l pakete . Mlajši možje so d e l a l i p r i r a z n i h d e l i h v taborišču, d a so d o b i l i boljšo h r a n o i n si t ako rešili go lo življenje. O s t a l i , povečini starčki, so p r i n e s l i s seboj ure , z l a tn ino , razne obleke, v o lnene j ope i n to p r o d a j a l i n a t r g u , v »Karlovcu-« po smešno n i z k i h cenah , d a so s i k u p i l i neka j h r a n e zase i n družino.

Z a r a d i p o m a n j k a n j a d e n a r j a je b i l o vse to ze lo poceni . U r e so največ k u p o v a l i v o j a k i , k i so i m e l i denar , n a k r a d e n p r i i n t e r n i r a n c i h , a o b l e k o so k u p o v a l i naši l jud j e , k i so prišli o d d o m a zelo s l abo oblečeni.

M a r s i k a t e r i j e p r oda j a l k r u h , d a s i je z a t i s t i d e n a r k u p i l ob l eko , a to je m a r s i k o g a pokopa l o .

tL 'Hi l l !Hf l«W^

Njegovih 200.000 prijateljev D a n za d n e m pr iha ja jo . Z

av t obus i , ko l es i i n peš. P r i ­ha ja jo l jud j e v seh na rodnos t i , seveda p a je največ s l ovenske m l a d i n e , k i hoče spo zna t i pota s vo j i h m a t e r i n očetov. P r i ­ha ja jo v Topliško do l i no i n se napo t i j o v p a r t i z a n s k i Rog . C i l j n j i hov ega po t o van j a je B a z a 20.

V vseh štirih l e t n i h časih j i h je dovo l j . P o l e t i se us tav l j a j o v D o l e n j s k i h T o p l i c a h , o k o p -l j e jo se i n sveži nada l ju j e j o pot. T a k r a t j i h j e posebno v e ­l i k o . A v t o b u s za a v t o b u s o m se us t a v l j a v P o l j a n a h , k j e r živi vodič, k i j i h pope l je n a Bazo .

»Leta 1953 s em začel v od i t i n a B a z o p r v e skupine,« je p r e d d n e v i p r i p o v e d o v a l L o j z e M u r n. »Najpre j so p r i h a j a l i

»Ko l iko l j u d i ste že pope l j a l i na Bazo?« me je z a n i m a l o .

» V l e t i h , o d k a r s em o s k r b ­n i k B a z e 20 in vodič, s e m p r i ­p e l j a l do p a r t i z a n s k i h bolniš­n i c k a k i h 200.000 l j u d i , m o r d a nekaj več . . . «

»Ka j o b i s k o v a l c e na jbo l j z a ­nima?«

»Radi b i i z v ede l i k a r največ. M l a d i se z a n i m a j o za v sako ma l enkos t . P r i p o v e d o v a t i j i m m o r a m , k a k o so b i l e bolnišnice sk r i t e , k a k o smo v o d i l i r a n j e n ­ce z z a v e z a n i m i očmi po go­z d o v i h , k a k o smo s k r b e l i za h r a n o i n še posebej za vodo, k i j e v, teh k r a j i h n i . I zvedet i ho ­čejo za i m e n a borcev , k i so se v teh bolnišnicah z d r a v i l i . M e d o b i s k o v a l c i B a z e je v edno tud i kakšen bivši ran jenec , k i so m u v teh b a r a k a h požrtvoval­n i p a r t i z a n s k i z d r a v n i k i rešili življenje . . . P r e d štirimi d n e ­v i me je o b i s k a l tovariš i z L j u b l j a n e , k i je b i l ob n e k i p r i l i k i m e d vo jno pade l v p r e ­pad p r i S t a r i h žagah. B i l s em zraven , k o s m o ga reševali i n prenes l i v bolnišnico. . .*

- M e d vo jno ste b i l i na Bazi?«

»Da, ce lo v o j no s e m preživel v kočevskih hos tah . P o z n a l s em bolnišnice Je l enbreg , S t a r i log, P u g l e d , Spodn j e Lašče, M a l i i n V e l i k i A j dovec , S p o d ­n j i i n Z g o r n j i H r a s t n i k , V i n i ­co, L e s en k a m e n , S k r i l j . . . V s a ta i m e n a so seveda p a r t i ­z a n s k a i n ne ustreza jo p r a v i m z e m l j e p i s n i m . . . V s a k d a n pr iha j a j o p i s m a . Pišejo m i bo r c i , n e k d a n j i r an j enc i i n d r u g i o b i s k o v a l c i . Pošiljajo m i fotograf i je i n na k o n c u p i s m a dostav l ja jo , da bodo ob p r v i p r i l i k i zopet o b i s k a l i B a z o 20, gozdove, k j e r " so se b o r i l i m z d r a v i l i , grobove, k j e r leži n j i ­hov oče, m a t i a l i b r a t . . . V s a ­kega o b i s k o v a l c a r a d pope­l j e m v te t ihe hoste, saj so b i l e p r e d le t i to n j i h o v e vas i . n j i hove domačije . . . «

In t ako k r o g n j egov ih p r i ­j a te l j ev raste. Sa j nihče ne m o r e po zab i t i t i h i h smrek , b a r a k in stezic, grobov, k i j i h je z besedami oživljal bivši p a r t i z a n o s k r b n i k B a z e 20 — L o j z e M u r n . P . B.

Ob lanskem Zletu bratstva in enotnosti v Novem mestu jc obiskal Bazo 20 tudi tovariš Aleksander Rankovič-Marko z družino in z drugimi voditelji naše revolucije. Predsednika Glavnega odbora Zveze borcev NOV Jugoslavije je vodil med barakami na Rogu naš dobri znanec, vodič Murnov Lojze, ki

ga vidite na sliki v razgovoru s tovarišem Itankovićem

Pripovedujmo mladini, kako je bilo pred 20 leti

F R A N C E SLANA : Partizanski kurir

n e k d a n j i r an j enc i , k i so se z d r a v i l i v bolnišnicah v Rogu , na to pa so se začeli o b i s k i z vseh s t r a n i . L jud j e , k i so o b i ­s k a l i B a z o 20, so o t e m p r i p o ­v e d o v a l i d r u g i m , z a n i m a n j e je b i l o v edno večje i n danes že po vsej S l o v e n i j i v edo zanjo. L a n i je B a z o o b i s k a l o 35.000 l j u d i . O b i s k i p a so b i l i t u d i že letos, čeprav j e b i l o v j a n u a r j u prece j m r z l o . . . «

Na zadnji občinski konferen­ci Zveze borcev v Novem me­stu so razpravljali med drugim o tem, da bi občinske komisije

Novi odbor ZR0P že dela Pr e t ek l i teden je b i l a v N o ­

vem mestu seja novega ok ra j ­nega odbora Z R O P . Razen čla­nov odbora se je je udeležil t u ­di o rgan izac i j sk i sekretar g lav­nega odbora Z R O P Stanko Pe ­te l in . N a seji so i z vo l i l i p red­sednika komis i j za strokovno izobraževanje za i zvenarmadno vzgojo i n za osebna vprašanja.

Da l j časa so nato r a zp rav l j a ­l i o de lu vseh teh k o m i s i j , ' še posebej pa o spomladanskem p l anu predavan j .

za organizacijo »Jugoslovan­skih pionirskih iger- v okviru D P M vnesle v svoj delovni na­črt tudi načrtno pripovedova­nje mladini o začetkih vstaje v naši domovini vse do velike zmage in ustanovitve sociali­stične domovine.

K temu načrtu bo dal svoj skromni prispevek tudi teren­ski odbor Z B III. terena v No­vem mestu, ki bo s sodelova­njem borcev in aktivistov pri ­pravil za pionirje vrsto pre­davanj s predvajanjem diafil-mov in filmov. Okrajni zavod za socialno zavarovanje bo dal na razpolago dvorano, kjer se

Ni p o z a b l j e n a . . Upokojena babica Marija

Abina iz Gorenje vasi pri Mir­ni je nedavno praznovala v krogu svojih dragih 77-letnico življenja..

Bila je vseskozi napredna žena in v naprednem duhu je vzgajala tudi vse svoje otroke. 2e v stari Jugoslaviji je za. vračala nazadnjaško časopis­je, pa tudi svojo visoko narod­no zavest je izpričala ob raz­nih prilikah.

1941 so partizani že od vse­ga početka imeli zavetje v njeni hiši in nikoli jim ni od­rekla gostoljubja. Kot babica je imela vedno na razpolauo precej sanitetnega materiala in stalno je z njim pomagala tudi našim borcem. Borci in aktivisti niso šli nikoli lačni iz njene hiše, čeprav sama ni živela v obilju.

Se danes rada pokramlja o tistih težkih čas'h, pa vendar polnih tudi lepih spominov. Večkrat pove, kako so se prav v njeni hiši dogovarjali člani štaba Tomšičeve brigade za napad na fašistično postojanko Dob in jo popolnoma likv-di-rali tik pred novim letom 1942. Mnogim bolnim partiza­nom je pomagala z nasveti, zdravili in hrano. Dobro se Se spominja, da je tako pomor nudila tudi M. Šlandrovi.

Babica Abinova je znana po vseh vaseh M'?enske doline Tisočem državljanov je bi'.a priča ob rojstvu. Rada in v ti­hem zadovoljstvu je vedno opravljala ta poklic. Do lani si jo lahko ob vsaki dnevni in nočni uri srečal na stezah na­ših vasi, ko je hitela na po­moč k porodnicam in dojenč­kom. Še jo hod i jo k l i c a t p o ­moči in še bi se rada odzvala, a noge ji ne dajo več.

Sicer pa je še krepka in do­ma bo z dragocenimi nasveti

še mnogim pomagala. Je vneti bralka Dolenjskega lista ln Ljubljanskega dnevnika, ki ju do zadnje vrstice prebere še brez očal.

Bivši borci 'i aktivisti ji ' o d srca želimo, da bi vedra r ado voljna in zdrava užiuala svoj zasluženi pokoj!

bo vsak mesec .do konca leta zbirala mladina tega terena in poslušala pripovedovanje na­ših borcev iz velikih dni bor­be. Najprej bo govoril pionir­jem tov. Plaveč, marca pa bo o dogodkih v rabskem tabori­šču pripovedoval Karlo Smid. Z diafilmi si bodo pionirji in mladina ogledali pot vseh sed­mih ofenziv. V poletnih mese­cih nameravamo to dejavnost prenesti v naravo ter organi­zirati pohode v znane parti­zanske kraje: v Beceletovo ja­mo, k Urhu in podobno.

Na enak način t i lahko mla­dini osvežili spomine na našo borbo tudi ostali tereni v me­stu in bližnji okolici. — Tudi prostori bi sc dali dobiti z do­bro voljo. Ce drugje ne. pa v mladinski sobi ali pri podjet­jih, ki imajo dvorane.

Tudi po ostalih krajih izven mesta, po šolah naj bi krajev­ne organizacije ZB in učitclj-stvo pripravili podobne načrte za delo z mladino. Prepričani smo. da bodo pri tem vse kra­jevne organizacije,* zlasti pa LMS, S Z D L in seveda ZB, prav rade pomagale.

M A R I J A N T R A T A R

Pomagajmo alžirskim otrokom! Otroci, ki živimo v miru in

skrbi za nas socialistična skup­nost, v s a k dan bolj spoznava­mo, kako težka je bila borba za osvoboditev Mnogo smo slišali o trpljenju naših otrok v času, ko je v naši domovin* divjala vojna.

Ena 'zmed takih dežel je tu­di Alžir. Tam se borijo že ce­lih šest let. Ze šest let alžirski otroci stradajo, umirajo in trpe v taboriščih in skrivali­ščih. Potrebujejo kruha oble­ke, knjige in še marsikai dru­gega. Potrebni pa so tudi pri­jateljstva in sočustvovanja v svojih nečloveških mukah.

Tudi viniški pionirji smo sodelovali v denarni nabiralni

M a l i o g l a s V domačem t e d n i k u —

z a n e s l j i v u s p e h i

akciji Zavedali smo se, da so alž-rski o'roci potrebni pomo­či. Ko smo zvedeli, da se ie za­čela akcija za zbiranje, smo .z vesel ;em odšli na delo Z't rali smo 29.000 dinarjev.

Alžirskim, otrokom želimo, da bi čimprej zaživeli v svo­bodni domovin:

Kristina Cadoni*. S. razred osn. šole na V i n i c i .

NAROČNIKI: NOVE NAGRADE! V z a d n j e m tednu so se še ne­

ka t e r a podjet ja odločila, da bodo sode lova la v v e l i k e m na­g r a d n e m žrebanju našega l i ­s ta . Industrija perila. Novo mesto, je p r i spe va l a moško s ra j co ; podjet je »USNJE IN ČEVLJARSKE POTREBŠČI­NE« v Novem m c s l u je poda­r i l o kes k r z n a in par napen j a -čev; M L E K A R N A v Novem mestu bo p r i s p e v a l a 2 s a l a m i top l j enega s i r a ; Trg. podjetje »RESA« iz Vidma-Krškega pa b laga za 6.000 d i n a r j e v !

S t e m d o p o l n j u j e m o seznam zadnjič o b j a v l j - n i h dob i tkov . N a željo m n o n i h naročnikov sporočamo, da bodo pr : žreba­n j u s ode l o va l i v s ' stari in novi naročniki, ki bodo do do­ločenega roka poravnali pol­letno naročnino za D O L E N J ­S K I L I S T (450 d ina r j e v ) . N a ­ročnino bodo p r i vseh naročni­k i h v S l o v e n i j i 7ačeli pob i ra t i pismonoše te dn>. naročnike iz d r u g i h r e p u b l i k pa oros imo, da tako j s a m i nakažejo vsaj po l ­le tno naročnino!

Številni obiski naše m l a d i n e v tujini

L judska m lad 'na Jugos lav i ja ima skoro z vsemi m lad insk im i organizac i jami v svetu zelo do­bre st ike Letos bo oko l i sto n a ­ših mlad incev obiskalo Sovjet­sko zvezo. Češkoslovaško. Po l j ­sko, Avs t r i j o , Nemčijo >n

Franc i j o Omenjene države oz i ­roma nj ihove mlad inske orga­nizaci je bodo ob iska l i mlad inc i , k i ak t i vno delajo in b i j im tak i s t ik i pomagal i pr i nadal jnjem delu.

Je renite: » r nešem kroju na nikoli ivč tt* n i še « ; rcie ee nrl'očife in p m rt i r i iš i ' e ,

kaj je pri ves novega!

Z današnjo številko je dosegel »DOLENJSKI LIST«

naklado: 17,480 izvodov Naročnikov ima danes 16.426

(f ~

»Mat i , Maruša, a l i spet v idi te?« je z a -v p i l a mlajša tovarišica.

»Mat i M e d u d k a , k a j v a m govor i? « je kričal o r jak ter j a d r n o odložil svo j koš v travo . » K a j v a m govor i? «

»Vprašaj moža, stoječega t a m p r e d hišo — o b i l o g r eha m u tare dušo — vprašaj tega moža!«

S t a r k a j e go vo r i l a , k a k o r so tedaj go­v o r i l i l u t e r a n s k i p r ed ikan t j e , ka t e r e j e brez dvo jbe v svo j i g o v o r i c i p o s n e m a l a -.Vprašaj ga, k a k o p r a v i j o tej gor i . M o j a duša m i govo r i , d a j e to gora Blegaš!«

»Blegaš je, Blegaš?« se je og l as i l P r i ­mož z D o b j a še pre j , nego je prišel o n i k n j emu .

»Mat i Maruša, ka j v a m govor i? « je po ­n a v l j a l v e l i k a n svoje vprašanje.

»V id im ga, poslušam ga.« je pričela s t a r k a s lovesno, zagledavši se v večerno nebo, »na z l a t e m vozu p r i h a j a i n s sveto vodo me škroni in ob n j e m so vse vo jske ange l ov i n a rhange lov . In tako g o v o r i : vse je zap rav l j eno , vse je h u d o b n o i n popače­no, z v e s o l j n i m po t opom zopet p r i d e m na zem l j o i.n človek ;'n ži-"ina bosta p o t o n i l a . T i pa . Manjša, hči A n d r e j a Pogo r e l ca i n L e n a r t a M e d u d 3 č :rta gospod in ja , t i ne boš pre j deležna h-e-b^sTcega k r a l j e s t v a , d o k l e r ne boš pos tav i l a c e r k v e na gor i Blegaš,

k j e r se bo častilo petero m o j i h ran! « V t e m j e b i l a t u d i mlajša z a m a k n i l a .

K o m a j je u t ihn i i l a ona , o g l a s i l a se j e l e - t a : »Gledam j o i n poslušam nebeško Gospo . V m o d r i o b l e k i je i n rdeče i m a r o k a v e . P r e d bogom kleči i n p ro s i ga, da b i nas ne u d a r i l i n ne k a z n o v a l . De la j t e poko ro , de­laj te pokoro! «

N a z e m l j i leže, s t a t i čudni s v e t n i c i z v i ­j a l i te lo, k a k o r b i t rpe l i najhujše bolečine. Nape l e so se j i m a oči i n pot j i m a j e žalil ob raz ter nepres tano s ta k l i c a l i : »Delajte pokoro!« Končno s ta pa v e n d a r onemog l i i n težko sopeč ležali v h l a d n i t r a v i . Teda j je prišel t r enu t ek za v e l i k a n a . P o k l e k n i l j e in d v i g n i l r o k i p r o t i nebu , tuleč: »Mo l imo, m o l i m o ! K o n e c sveta se bliža in s o d n i d a n je prišel! M o l i m o , p r e l j u b i kristjani!«

Oddahnivši se, vpraša s s l a d k i m g l a s o m : »Čigav i smo?« S a m je o d g o v o r i l i : »Našega mi l os t i voga J e z u s a s m o v s i ! T o v a m p r i p o ­veduje J e r o n i m S t o p i s ' r a n , k i je samega hudiča ugna l v c e r k v i , na Koroški B e l i , gor i n a G o r e n j s k e m ! Zatore j de la j te po ­koro , pokoro! «

J e r o m S t o p i s t r a n je i z v l e k e l bič nek je i z svoje ob l eke in tepel se je z n j i m po svo j em te lesu, da je k a r t l e ska lo i n da se je o d p r a h u vse k a d i l o . N a p o s l e d j e t u d i o m a g a l in v s i t r i j e so ležali brez moči

n a t r a t i n i . T u i n t a m j e zaječal k d o : »M i ­l o s t i v i naš Jezus!« a l i p a »Svet i D u h . p r i d i k nam!« a l i : »Mol i te , mo l i t e , s o d n i d a n j e prišel ! «

B r a l e c je že u g a n i l , d a je tu n a s t o p i l o d ­de lek t a k o i m e n o v a n i h »skakalcev« a l i » t re -salcev«, k i so tedaj s s v o j i m i n a u k i p omno -ževali zmešnjavo n a zmešnjavo, vladajočo na v e r s k e m po l j u . V s a družina Dobničanova se j e z b r a l a o k r o g tu j c ev i n o p a z o v a l a s t r ­me, k a k o so t i častili boga.

»Ka j pa hočejo?« je vprašal h lapec M i h a .

»E , kaj,« o d g o v o r i l je Peter , »novo v e r o proda ja jo , p a b o s l aba , k e r so babn i c e vmes ! «

» T e še maše ne bodo b ra t i mogle,« p r i ­s t a v i l je M i h a . »Po jd i va ! P r i O m e j c u n a Lajšah b o m o danes p o d r l i h lev , k e r je T o ­n e t u z B r d a b ra t a u b i l . N a p r o s i l je neka j znancev , d a m u pomagajo , k e r drugače p r a v i c e d o b i t i ne more . U d a r i m o t ja ! «

H l a p c a s ta tako j odšla. — Drugačnega m n e n j a pa je b i l a hišna gospod in ja , s ta ra ženica. 2 e spočetka je točila so lze i n ihte -l a : » T o je p r a v a pobožnost! T o so svet i l j ud j e ! O j . d a b i le p r i nas prenočiti ho ­te l i ! «

»Mat i , t a k o v i l j ud j e se res ne smejo odgan ja t i « o g l a s i l se je t u d i L u k a z Volče. Z a g r m o m je tičal i n čakal, d a je od j e zd i l visoški p i sar . P o t e m pa je tako j zopet p r i l e ­zel k hiši in za t r d n o s k l e n i l , da m o r a do ­b i t i svo j d a r . »Ce b i j a z kaj imel . « n a d a ­l j e va l je berač, »skuhal b i j i m večerjo i n še mesa b i j i m priložil, da b i b i l i vs i s i t i . B o g u všeč b i to b i l o , na j reče kdo . k a r hoče!«

»Dobro je, d a smo z ju t ra j j a r c a zaklali.« o d g o v o r i l a je hišna gospod in ja , » j im i m a človek vsa j ka j dat i ! «

»Ma lo s l ame n a m dajte, d rugega neče-mo, d a ležemo nanjo!« S temi besedami se je d v i g n i l J e r o m S t o p i s t r a n s t ra te i n s

s u m n j o je opazova l L u k o , berača. Očividno n i vede l , k a m b i posad i l tega moža. in me­r i l ga je od nog do g lave, p r a v k a k o r b i s l u t i l v n j e m t ekmeca , k i m u je m o r d a s svo jo »svetostjo« že prevze l p r eb i va l c e te hiše. *

»Zdaj te po znam, J e r o m e n s i i n n i k d o drugi,« z a v i k n e L u k a . » Le j ga. a l i me ne poznaš? M a r n i s e m b i l v c e r k v i na Koroški B e l i , k o si t i službo božjo o p r a v l j a l ? M a r ga n i s e m v i d e l t a m , hudiča v k o z l o v s k i koži. k i je b i l črn kot ogl je i n jc g l eda ! kot osa? M a r n i s e m de l a l križ z a križem, ko si ga pod i l i z cerkve , da je zbežal pred tabo na Storžič a l i pa še ce lo na G r i n t o v e c ? O j . l jud je božji, to je svet i n pravičen mož. i n vese l i te se z mano . d a ga i m a t e pod stre­ho!«

K o m u J e r o m n i ničesar odgovo r i l , ob r ­ne se L u k a k n jegov i d r u g i družbi.

- S v e t a Mari ja ! « zakliče, »tu je m a t i M e ­d u d k a ! A l i še živiš? A l i s i že d o z i d a l a cer­kev na Sve t i gor i p r i P l a n i n i ? O j . služab­n i ca božja, srečne so oči, d a te še gledajo!«

In s k r i v n o s t n o se o b r n e k hišni gospo­d i n j i ter j i p r a v i p o lug l a sno : »Maruša M e ­d u d k a je, t i s ta , k i z i d a c e rkev na Sve t i gor i pr i P l a n i n i . V s a k d a n je z a m a k n j e n a , da gleda obličje našega pre l jubega Jezusa Boga hva l i t e , da hoče v hišo!«

» L e v hišo, d a smo na g o r k e m in n a s u ­hem!« pozva l je v t i s t em h i p u oče Primož navzočo družbo.

N i si d a l a p r i g o va r j a t i . N a j p r v i je s i l i l v hišo L u k a z Volče. K o

so d r u g i v s t op i l i , o p a z i l i so ga že na k l op i p r i peči. po ka t e r i je b i l razložil svo je reči Do lg i J e r o m pa je k a r s red i hiše odložil svo j koš, iz njega i z v l eke l u m a z a n o prte-n ino in jc r a z g rn i l po t l eh M a t i Maruša je ' a k o i pad la na ko l ena , d v i g n i l a r o k i pro t i nebu in z a m o l i l a : »Bog, ne pozab i te hiše!« N a t o pa je k a k o r snop p a d l a po r j u h i i n se

v h i p u z a m a k n i l a * D a je lože ležala, potiš n i l a j i je mlajša »svetnica« neka j c a p ' p o c g lavo .

»Bo l i že zaspala?« vpraša'a je hišna ma t i s k r b n o . »Naj v enda r počaka, p r i p r a ­v i l a v a m b o m m a l o večer je ! «

J e r o m je o d g o v o r i l : » Tako leži n a g o l i l t l eh v sako noč! « )

» A večerjala bo vendar?« vpraša gospo- ' d in j a znova .

» N e v em, sedaj premišljuje, i n b u d i t i jf ne s m e m ! P a le skuhajte!«

N a ta odgovor S t op i s t r anov je odh i t e l a ma t i Dobničanka v vežo. K m a l u se je za ­čulo i zpred peči vreščanje i n v ren j e , ka r je kaza lo , da se p r i p r a v l j a d o b r a večerja

R a v n o v t i s t e m času — v t e m se j e b i l o s t e m n i l o — s l one l je ob s tar i hruški za Dobničanovo hišo človek, zav i t v do lgo črno ob l eko . N a p r v i pog led s i spozna l v n j em novove r skega p r e d i k a n t a . k i je t iste d n i v pogor ju razširjal nove n a u k e . B O j e , J u r i j K n a f e l j , mož v cvetoči m l a d o s t i . K a - j ko r k i p je s ta l p r i d e b l u i n oči je u p i r a l v i nočno temo. Pričakoval je nekoga , a l i do lgo aj časa brez uspeha . Končno se je p r i hiši iz sence i z v i l a ženska oseba, o z r l a se p l a h o na vse s t r an i , po tem pa p r i h i t e l a n a mesto k je r ie sta l p r ed ikan t .

- P o z d r a v l j a m te v imen«! J e z u s o v e m . -ogovo r i l jo je le - ta t iho . »Dolgo s e m te ča­k a l . Franica!«

- N i s e m u tegn i l a pre j prit i ! « odgovo r i l a je domača hči. - V s e po lno j i h ie v hiši. in m o r a l a s em k u h a t i večerjo"-

»A l i ste vs i s t a n o v i t n i , k a r vas je spo-znava l c e v svetega evangel i ja?« vprašal je nato p r ed ikan t . »Ka j se je zgod i lo , k a r me ni b i l o tu od zadn jega časa?«

»Stara V e h a r i c a je b o l n a i n p rav težko u m i r a H r e n e n i . da b i j i v i o d p r l i v i r prave vere. gospod Juri j ! «

- T a k o j j u t r i z ju t ra j po jdem k n j i ! Z d : se m i . da jokaš!« J

4 9 0 0 m l a d i h p e v c e v v a d i za občinske pevske revije, ki bodo 16. aprila, in za veliko okrajno revijo, ki bo 23. aprila v Novem mestu pod pokroviteljstvom podpredsednice OLO tov. inž. Vilme Pirkovič — Kdo izmed 126 pevskih zborov bo zastopal naš okraj na republiškem pevskem festivalu od 20. do 23. maja v Celju? — Pravočasne in solidne priprave obetajo,

da bodo letošnje občinske pevske revije množična manifestacija mladega rodu

V preteklem tednu so bila v vseh občinah pod vodstvom predsednika okrajnega glasbe­nega sosveta Jožeta Petančiča posvetovanja, ki jih JG sklical okrajni glasbeni sosvet, s ši­roko udeležbo predstavnikov svetov za kulturo in prosveto ter svetov za šolstvo ObLO, svetov Svobod in PD, politič­nih organizacij, društev pr i ­jateljev mladine, mladinskih komitejev in glasbenih stro­kovnjakov in pedagogov. Lep odziv dokazuje, da je povsod veliko zanimanje za glasbeno vzgojo in kulturno udejstvo-vanje mladine. Na posvetih so izvolila pripravi ji.lne odbore za občinske revije 10 sklenili, da naj bo revija za m l a d e p e v c e v o b č i n i p r a v i p r a z n i k . Pripravljalni od­bori bodo organizirali za ude­ležence revij dramske, lutkov­ne in kino predstave, obiske krajevnih znamenitosti, šport­ne prireditve in podoono. Po­

s k r b e l i bodo t u d i z a p r i m e r n o pogost i tev . Z a r a z l i k o o d l a n ­skega l e ta . k o so pev c i le z a ­pe l i , na to p a odšli n a svo je domove , bo letos g l a v n a s k r b p r i p r a v l j a l n i h odborov , d a p o -s k r b e z a čimlepše razpolože­nje i n čim prisrčnejši s p r e j e m več sto p i o n i r j e v i n m l a d i n ­cev, k i bodo prišli v občinske cent re 16. a p r i l a . S k l e n j e n o je namreč, da bodo tega dne rev i j e v vseh občinah o k r a j a .

Z b o r i na šolah se za rev i j e že p r i p r a v l j a j o , t a k o v breži­ški občini 24 z b o r o v s 1068 člani, v črnomaljski 12 zbo rov s 510 člani, v metliški 7 zbo ­rov s 155 člani, v novomeški 40 zbo rov s 1486 člani, v sev -niški 15 zbo rov s 555 člani, v t r e b a n j s k i 12 zbo rov s 380 čla­n i i n v Vidmu-Krškem 16 zbo­rov s 661 člani. V o k r a j u tore j 4900 m l a d i h pevcev v 126 pev ­s k i h z b o r i h v a d i , d a b i po ­k a z a l i svoje znanje , vese l je d o pet ja i n se u v r s t i l i m e d t iste

najboljše, k i bodo nas topa l i n a o k r a j n i r e v i j i . Število zbo ­rov i n nastopajočih je še en ­k r a t večje ko t l a n i , k a r j e og romen uspeh letošnje n a j ­bo l j množične akc i j e , k i jo o r gan i z i r a j o Svobode i n p r o ­s ve tna društva m e d m l a d i n o i n z a m l a d i n o .

P o d p o k r o v i t e l j s t v o m p o d ­predsedn ice O L O tov. inž. V i l ­m e Pirkovič bo v N o v e m me­stu 23. a p r i l a o k r a j n a r ev i j a , n a k a t e r i bo nas top i l o 7 p io­n i r s k i h zborov , i z v sake obči­ne po eden i n d v a v o k r a j u najboljša m l a d i n s k a zbora . K o m i s i j a g l a s b e n i h s t r o k o v ­n j akov o k r a j n e g a i n r e p u b l i ­škega g l asbena sosveta b o n a tej r e v i j i i z b r a l a najboljša zbo ra , kj bos ta naš o k r a j z a ­s t opa l a na c e l j s k e m f e s t i v a lu o d 20. do 23. m a j a . L a n i je ze lo uspešno n a s t o p i l na f es t i ­v a l u v C e l j u p i o n i r s k i p e v s k i z bo r i z Krškega p o d v o d s t v o m pro f . Jožeta K l o p c a .

V l a d o L a m u t : L A D J E V ANVERSU (19G0)

Kdaj bodo vaje UPZ?

Šola-izobraževalni center Ze ko smo odprli novo Va­

jensko šoto raznih strok v No ­vem mestu, smo zapisali, da je šola z vselitvijo odprla novo stran svoje zgodovine in da j i novi prostori in delavnice da­jejo možnost, da prične izva ­jati reformo vajenske šole.

• V kletnih prostorih šole sta bili odprti dve delavnici — to je prvi rezultat reformirane šole. Tud i šolsika vajenska skupnost s sodelovanj em L M in učiteljskega zbora uspešno vključuje mlade delavce v šolsko delo. V raznih komisi ­jah so ti ljudje spoznali vlogo današnje družbe ter s prevze­to funkcijo začutili odgovor­nost do naše skupnosti.

V letošnjem šolskem letu smo naredili še korak naprej. Pouk smo uredili tako, da obi ­skujejo vajenci po tri mesece redni strnjeni pouk: od sep­tembra do decembra drugi let­nik, od decembra do marca tretji letnik, ki bo ob zaključ­ku šolanja opravlljad že po­močniške teoretične izpite. K o bo ta zapustil šolske prostore, bodo klopi zasedli dijaki prvih letnikov vse do junija. Najbrže bo julija še zaključna razstava izdelkov teh mladih ljudi.

odgovornost do dela, zato je važno, da j im pomagata šol­ska in mladinska organizacija.

.Lesna in oblačilna delavnica se razvijata v okviru šolske zadruge in pomagata šoli z do­hodki svojih uslug. Več po­učnih ekskurzij v Ljubljano na razstavo internirancev ter sejma mode in nekaj obiskov v novomeških podjetjih so ne­dvomno nazšurili zinanje val-jencev.

Sredi januarja je izšla tudi prva številka vajenskega lista »Naš vodič«. Izhaja kot list šol_ ske skupnosti. Ze prva števil­ka je pokazalla, da bo list la­hko izpolnil vrzel v strokovni in vzgojni literaturi, razen tega pa bo širil kulturno ob­zorje vajeniške mladine.. List

Nič kaj razvese l j i v , čeprav upravičen, n i b i l očitek, ki so ga i z r e k l i l a n i , d a j e b i l v po ­speševanju m l a d i n s k e g a zbo ­rovskega po t ja i n o r g a n i z a c i j i rev i j m l a d i n s k i h i n p i o n i r s k i h pevsk ih zbo rov novomeški okra j n a z a d n j e m mes tu v S loven i j i . Res so se n e k a t e r i ft>ori na šolah p r i p r a v l j a l i , v endar so l e v z a s a v s k i h ob -H n a h uspe l i p r i p r a v i t i občin­ske rev i j e , k i so b i l e »ve l ika spodbuda z a resnejše, k v a l i ­tetnejše i n smotrnejše de l o z n l a d i n s k i m i p e v s k i m i zbor i « , kot je b i l o pouda r j eno n a ikupščini. O s n o v n a p o m a n j k -j l v o s t p a je b i l a v p o j m o v a -iju r ev i j , k o t t e k m o v a n j z a >rvenstvo, k j e r naj bo e d i n i imoter b o r b a z a v i s o k o k v a l i -eto, z a r a d i česar se v e l i k o : b o r o v ' z a r ev i j e sp l oh n i p r i -a v i l o .

N e k a t e r i zborovod j e s o s m a -r a l i , d a k v a l i t e t a n j i hov ega ibora še ne us t reza pogo j em la nas top n a občinski r e v i j i . ) k r a j n i g l a sben i sosvet s t o j i ia p r a v i l n e m stališču, d a je •bčinska r e v i j a p r v e n s t v e n o i r a zn i k pesrrl i z a pevce i n pe-ovod je , k j e r naj nastopa jo •si z b c r i , k i v občini pojo. N a ansk ih občinskih r e v i j a h je lastopi lo 37 p e v s k i h z b o r o v s 630 pevc i . Z a r a d i p r e p o z n i h rriprav, p r e d v s e m p a p r e ­majhnih n i a t e r i a l n i h sredstev , d b i l o resnejših n a p o r o v z a k r a j n o rev i j o , pač p a j e b i l o p r a v l j e n poskus , rešiti se iz agate s s e k t o r s k i m i r e v i j a m i , 'e naj b i b i l e v Brežicah, i rnom l ju ; n N o v e m mestu , dedtom ko je b i l a brež'ška nastopi lo j e 8 zbo rov i z Z a -avja) z a r a d i p r i z a d e v n o s t i i n sredne požrtvovalnosti n e k a -erih članov p r i p r a v l j a l n e g a •dbora, p r e d v s e m predsedn i ce 5etke de G l e r i a , o r g a n i z a c i j -jjo ze lo d o b r o i z p e l j a n a i n 'saj z adovo l j i vo t u d i črno-i a l . i s k a (nastop i lo je 8 zborov i Be le kra j ine ) , j e v N o v e m mesto sp loh n i b i l a V z r o k i : inančna s r eds t va . O k r a j n i lasbeni sosvet je skušal po-ožaj rešitj s t em, d a je nje-, ;ova Posebna k o m i s i j a o b i -ka la nekaj zbo rov v n o v o m e -k i i n žužemberški občini; oda zbo r i v t r e b a n j s k i obči-i , k i so se p r i p r a v l j a l i za re-ijo, so os ta l i razočarani, k e r i b i l o n i t i rev i j e , n i t i j i h .iliče n i o b i s k a l . '

Zarad i vse večjega r a z u m e -n n i a v občinah i n oravočas-ih p r i p r a v ok ra jnega i n o b -inskih svetov S v o b o d i n pro~

, ,-etnih društev bo letos vsaj . ai l a n s k i h težav odpade l ,

r i p rave zborov so se začele ravoč a s no i n so l idno , zato sdo občinske r ev i j e v r esn i c i možične man i f es tac i j e p0;<>-* mladine.

Dolenjski študent -Prešernov nagrajenec M e d letošnjimi študenti — ešernovirni nag ra j enc i je t u -

n e k d a n j i ob i skova l e c novo-iške g imnaz i j e Srečko O s t r o -ršnik. d o m a i z Tržišča. K o t pendist t ovarne z d r a v i l » K r -« in študent zadn j ega l e t n i -

kemj je je d o b i l letos n a kul te t i za r u d a r s t v o , m e t a -

| :gijo m k e m i j s k o t e h n o l o -l 0 Prešernovo nag rado za n a ­to na Področju k r o m a t o g r a f -« o rganske ana l i z e . N a g r a -icu ob doseženem uspehu srčne čestitke!

Po smernicah znane resolu­cije o strokovnih šolah in izo­braževanju kadrov postaija. va ­jenska šola pravi izobraževal­ni center za določene obrtne stroke, zlasti za lesno in obla­čilno stroko ter nekatere veje kovinarstva. V Šentjerneju in v Črnomlju sta bili ukinjeni vajenski šoli — učenci so se prešolali v Novo mesto; razen njih pa obiskujejo to šolo še dijaki iz Trebnjega, vse Be­le krajine in Brežic. Novost šole je tudi v tem, da bo po­stala center za izpopolnjevanje v že naštetih vejah obrti za starejše pomočnike in mojstre. V Trebnjem bo organiziran se­minar za lesno stroko, priprav­iš a jo pa ga tudi na Dvoru in v Beli krajini.

Novi način pouka nalaga se­veda učiteljskemu zboru in tudi dijakom vse večjo skrb in

Živahna dejavnost v sevniški občini

IPrešernova p r o s l a v a je po-:ala v p o p o l n o m a n o v e m lušju. V S e v n i c i so na ta jer p r i r e d i l i »Večer d o m a -poezije«, k j e r so m l a d i n c i

p i o n i r j i b r a l i s vo ja de l a ter i dovo l j p r i z n a n j . N a s t o p a l i m l a d i n c i i n p i o n i r j i s pe-

i m i i n t u d i prozo.

'e d n i je končno prišel i z i r a v i l a a v t o m o b i l potujoče-k i n a . Večerne preds tave po eh bodo spet redne, i z vo l j en je b i l tud i nov odbor z a i z -f i l m o v . T u d i dos tava k n j i g

tujoče knjižnice« se bo s i v o z i l o m kaj h i t r o l a h k o >ljšala. S t em se ve r j e tno r ja j c . ' ^koro v s i t i s t i v o l i v c i ,

• ;o nav e zan i n a domačo vas.

i i . vsej občini je v t e k u t ek-in je i g r a l s k i h sekc i j p r o ­

mi l i društev i n S v o b o d . V ajnern m e r i l u bo s p o m l a d i tja i g r a l s k i h s k u p i n : za d i n s k e v S e v n i c i i n odras>-v V idmu-Krškem. U s p e h e l so pokaza l i že v S e v n i c i , tjanžu. Tržišču in na B l a n -d rugod bodo še s l e d i l i . P o i n i šol se v n e t o p r i p r a v l j a j o td inske i g r a l s k e s k u p i n e .

nastope ocen ju je posebna l i s i j a d r a m s k e g a sosveta občinskem sve tu S v o b o d i n

|p r ev i j o p e v s k i h zbo rov i m a

občinski svet že sedaj prijav­ljenih 17 zborov iz šol. To bo posebno zanimiva revija, k i jo bomo videli spomladi.

S tako obsežnimi priprava­mi se pripravljajo kulturni de­lavci sevniške občine na pro­slavo 20. obletnice vstaje naših narodov.-

Učitelji se seznanjajo z no­vimi predpisi o šolstvu na sektorskih konferencah učite­ljev. Doslej sta bili dve taki konferenci: na Studencu in v Sevnici. Na njih so predelali novo zakonodajo, pogovorili pa so sc tudi o sodelovanju pri odločanju o osebnih dohodkih, o sodelovanju v pionirskih igrah in drugih važnih zade­vah.

Obudimo si spomin Naša država obsega 255.804.

kvadratnih kilometrov. Od te­ga imajo ljudske republiko: Srbija 88.361, Hrvatska 56.538, Slovenija 20.251. Bosna in Her­cegovina 51.129, Makedonija 25.713, Crna gora 13.812 kvadr. kilometrov.

, . —,

DOLENJSKI LIST noj ne manjka v nobeni družin- w

domačem okrajni

je pester in so ga bili vaienci zelo veseli. Zvedeli smo, da bo tudi februarska- številka zani­miva, saj bo poleg drugega prinesla slovarček popačenk in pravilnih slovenskih izra­zov, k i se uporabljajo pri delu v delavnicah. Ob zaključku šolskega leta pa bodo priob-čeni šolski uspehi vajencev. Pomemben je list tudi zato, ker bo naše želje in prizadeva­nja posredoval mojstrom in dijakom tudi v času, ko ' bo pouk prekinjen. Tako bo zve­za med šolo in dijaki nepre­trgana.

Rojstvo Usta pozdravljamo kot prispevek novomeške v a ­jeniške skupnosti za letošnje praznovanje 20-lotnice vstaje.

.Marijan Tratar

Ze dalj časa nismo ničesar tlišali o učiteljskem pevskem zboru našega okraja , zato smo zapros i l i njegovega predsedn i ­k a tovariša Marijana Missona, da nam je odgovor i l na nekaj vprašanj:

Slišati je, tovariš Misson , da zbor učiteljev našega okraja ne uspeva več tako kakor V svojem začetku; prosimo, po­vejte kaj o tem. Učiteljski pevsk i zbor okraja

Novo mesto deluje že vrsto let. Zadnje čase je res prišlo do ne­kega zastoja, k e r so člani ne­redno pr iha ja l i k študiju. Po drug i s t ran i pa je mnogo pov­praševanja, kdaj bodo zopet v a ­je. To da razumet i , da prosvet­n i de lavc i s terena čutijo potre­bo po ak t i vu , k i b i naj prevze l mentorstvo za pouk glasbene vzgoje.

Kaj je zbor v glavnem napo­tilo za sedanjo spremembo v delu? Dosedanja ob l ika dela s štu­

di jem koncertnega programa n i povsem ustrezala. Za rad i tega

je U P Z preusmer i l svoje delo v g lasbeni ak t i v s širšo de jav­nostjo, predvsem pa bo n u d i l pomoč za uspešno izvajanje na­črta glasbene vzgoje. V s a k e m u učnemu predmetu more b i t i dopolni lo domača vaja, le k v a ­litete voka lne glasbe p r idob i otrok z neposrednim delom. O d ­tod to l iko težav in naporov p r i pouku glasbene vzgoje.

Kako se bo odvijalo bodoče delo v zboru? D a je U P Z preusmer i l svojo

dejavnost predvsem v s t rokov­

no izpopolnjevanje članov, je povsem razuml j i vo . Upošteva­joč terenske razmere, s i je ak­tiv i zb ra l z an im iv i n pester p ro ­gram dela, k i je un iverza l en i n zato p r imeren za vsakega šolni­ka, ne oziraje se na to, če t r e ­nutno tud i ne poučuje petja. — Glasben i ak t i v bo de lova l me­sečno v dvodnevn ih s em inar j i h : vsako prvo soboto v mesecu in v nedeljo dopoldne. Z a tako de­javnost je U P Z našel p r i mero -da jn ih činiteljih v okra ju polno razumevanje i n vso podporo.

Seminarji in predavanja Sk l ep i občinske konference

S Z D L v M e t l i k i so se začeli i z ­vajat i . L judska un ive r za je z občinskim odborom S Z D L or ­ganiz i ra la seminar za vodstva političnih organizaci j .

V M e t l i k i je nad 60 akt iv is tov poslušalo zelo kor is tno p reda ­vanje o tem kako sestanke p r i ­prav imo i n vodimo, ka j t i ugo-

Brežice pred revijo

V L A D O L A M U T : Šolska ulica v Novem mestu (1956) (Opozarjamo, da bo naš rojak, akademski slikar Vlado Lamut, v soboto zvečer ob 18. uri odprl v prostorih Dolenjskega muzeja samostojno razstavo svojih najnovejših del, nastalih lani med

študijem v Belgiji in po vrnitvi)

V Brežicah je b i l a 1: f e b r u ­a r j a razširjena se ja občinske­ga sve ta S P D . P r e d s e d n i k sve­ta J a k o b Drnač j e v re fe ra tu izčrpno razčlenil de l o društev brežiške, občine v o b d o b j u po o k r a j n i skupščini. Društvena, ak t i vnos t nap r edu j e , k l j u b po­m a n j k l j i v i m a t e r i a l n i o snov i . K o je govo r i l o vnašanju n o v i h o b l i k de javnos t i , j e p o u d a r i l , d a je p o m a n j k a n j e pros torov ed ina o v i r a z a s u s tanav l j an j e k lubov , čeprav je po t r eba po k l u b i h po m n e n j u v seh zas top­n i k o v društev i n članov sve ta v e l i k a . Re f e ra t i n r a z p r a v a s ta posve t i l a precej pozornos t i t u d i d r a m s k i de javnos t i , k i je v ob ­čini ze lo r a z g i bana . Pač pa j c še p r e m a l o sode l ovan ja m e d društvi i n občinskim d r a m ­s k i m sosve tom, posebno glede i zb i r e r epe r t oa r j a .

N a se j i so r a z p r a v l j a l i t u d i

o i z v e d b i občinske rev i j e m l a ­d i n s k i h i n p i o n i r s k i h p e v s k i h zborov . P o t r d i l i so zaključke širšega posveta , ki je b i l v t a n a m e n p r ed sejo sve ta . S p r e ­j e l i so sk l epe o Udeležbi n a o k r a j n i h r e v i j a h . Zaključki se­je, k i je p r e m o t r i l a dosedanje i z va jan j e p r o g r a m a i n možno­st i z a uresničenje sk l epov skupščine i n kongresa , bodo n e d v o m n o t eh tn i n a p o t k i v s em društvom za n a d a l j n j o k r e p i ­tev i n ra zvo j k u l t u r n o p r o s v e t -ne de j avnos t i .

N a se j i , k i so se je udeležili tud i p r edsedn ik o k r a j n e g a sve­ta Janez G a r t n a r , s ek r e t a r ob­činskega k o m i t e j a Z K S J a n e z Voljčanšek i n p r edsedn ik ob­činskega k o m i t e j a L M S , so i z ­v o l i l i novo 7-člansko predsed­stvo sve ta . Z a p r e d s e d n i k a je b i l ponovno i z b r a n J a k o b D r ­nač.

tovl jeno je b i lo , da nekatera vodstva niso zna la sestankov i n drug ih ob l ik , de la skrbno p r i ­p rav i t i , k a r se je kaza lo tud i v delu organizaci je .

N a Suhor ju je b i lo p redava ­nje o ak tua ln ih nalogah Z K , S Z D L , L M S i n osta l ih o rgan i ­zacij po V . kongresu S Z D L J , a v G r a d c u o vprašanjih komune i n v log i političnih organizaci j p r i uresničitvi občinskega druž­benega p lana.

P redavan ja se bodo men java ­la po teh treh k r a j i h . Sodeluje­

jo domači predavate l j i .

V G r a d c u je l judska un i ve r za organiz i ra la predavanje o I ta­l i j i — deželi tur i zma . P r e d a v a ­nje je z zan imanjem poslušalo okrog 70 l jud i , p r i p r a v i l ga je tov. I van Z E L E .

Jad.

Lamutova razstavo

V soboto, 18. februarja, bo ob 18. uri v Dolenj-kem muzeju odprta raz­stava najnovejših del akademskega slikarja — Vladimirja Lamuta. Ljubi­telji umetnosti prisrčno vabljeni!

D r a g o c e n i šepet p r e t e k l o s t i Veter zavija po razvalinah, dež,

sonce in zmrzal počasi k rušijo omet, kamenje in ostanke zidov, nekdaj veličastne grajske stavbe. Počasi, iz leta v leto se izpreminjajo razvaline v kup sivega kamenja. Cez desetlet­ja, morda čez sto let, bodo izginili zadnji sledovi. Novi rod bo lahko le s pomočjo obledelih fotografij dobil predstavo o tem kakšni so bili v dav­ni preteklosti gradovi — prebivališče že davno pomrlih fevdalcev.

Slamnata streha in iz grobo obte-sanih brun zgrajena značilna dolenj­ska hišica z vežo, ognjiščem, izbo in krušno pečjo postaja redkost. Teh­nika prodira s svojimi pridobitvami tudi na vas. Osamljena taborna cerk­vica z napol razpadlim obzidjem, ki je v času turških vpadov nudila za­vetje kmečkemu prebivalcu, se bo nevzdrževana zdaj zdaj sesula pod zobom časa. V njej dornujejo neto­pirji, veter žvižga skozi odprta okna, Ioputa z linami, pljusk dežja moči slike svetnikov, ki vzvišenih pogle­dov zro s sten, komor jih je pred sto­letji naslikal neznan umetnik.

— Glejte, tu je bilo taborišče naše čet« pred napadom! — pripoveduje skupini šolarjev partizan prvoborec in kaže z roko med drevje v gozdno globel. Nobenih ostankov partizan­skega tabora nI več, toda on se ga dobro spominja. In kaj bo, če nena­doma umre? A l i bo še kdo, ki se bo spominjal? Tako je z mnogimi pri ­zorišči bojev, pohodov, s partizanski­mi skrivališči, kurirskimi javkami, za N O B pomembnimi kraji in pred­meti.

Kolovrat, preslica, na stari način kovane burkle, tečaji za vrata, stara konjska podkev, da celo navaden le­sen kmečki voz, vse lio bo prav kmalu izginilo. Srajca iz hodnega platna, hlače robače, doma stkan suknen površnik, lončena posoda in še mnoge druge stvari izpodjeda raz­voj. Stari, idilični kraji izpreminjajo zaradi novih gradenj svojo prejšnje

lice, človek jo tudi, v preteklosti ustvaril mnogo, zidal hiše po svoje, se po svojo oblačil, delal, se veselil in živel. Da, celo jezik sc izpreminja. Stari izrazi izginjajo, zamenjujejo in in izpodrivajo jih novi. Marsikaj po­staja preteklost, navzlic temu pa se to celo pridobiva na pomenu in vred­nosti, saj je vsa naša sedanjost zgra­jena na preteklosti. Na videz nepo­membni, drobni predmeti, ruševine stavb, mesta, kraji, umetniške tvor­be in pokrajine pričajo o preteklosti našega ljudstva. Za nas in poznejše rodove pomenijo dragocen dokaz o tvornosti, kulturni stopnji in duhov- . nem bogastvu naših prednikov in njihovem zgodovinskem razvoju. Med te dokaze prištevamo preprosto orod­je, izdelano pred stoletji in tisočletji ter največje umetnine.

Mnogo zgodovinsko pomembnih, neprecenljivih vrednosti, k i pričajo o Preteklosti našega ljudstva se nam je ohranilo, mnoge pa smo tudi izgubi­l i . Nekaj so za ohranjanje leh vred­not skrbeli posamezniki, družine in razna društva, pozneje pa je skrb zn to prevzela država. Ze v stari A v -stro-Ogrski je bila ustanovljena ko­misija za spomeniško varstvo, nnto po prvi svetovni vojni, je njeno delo prevzel nov orgnn, izhajali so zako­ni in predpisi, k i so določali naloge spomeniškega varstva. M i smo začeli skrbeti zanj že med narodnoosvobo­dilnim bojem. Po vojni je spomeni­ško \'arstvo prešlo spet več organiza­cijskih oblik. Najpomembneje je to. da .Te postalo varstvo spomenikov velika naloga vse družbe in ne več le upravnih in znanstvenih organov, kot je bilo prej.

Mnogo smo izgubili in mnogo za­mudili. Med zadnjo vojno je fašistič­ni okupator planil najprej po zgodo­vinskih in umetniških vrednostih na­šega ljudshva. Uničeval je kniige in arhive in odvažal umetnine. Zaka.i? Oporekal je obstoj slovenskega ljud­stva, zato se je trudil odstraniti do­

kaze njegove zgodovinske preteklo­sti. Mnogo je bilo uničenega med bombardiranji, mnoge umetnine in druge zgodovinske vrednosti so po­stale plen med N O V v naših grado­vih, kamor se je zatekel ali okupa­tor aH domači izdajalec in od koder so ga partizani izgnali z orožjem. Pa vendar hrani naše ljudstvo šc dovolj zgodovinskih spomenikov in umetni­ških vrednot, celo toliko jih je, da nas zanje marsikje zavidajo. Ameri ­ka je mlada država, zato sc trudi na­domestiti pomanjkanje lastnih zgo­dovinskih i:i umetniških vrednot z nakupom le-tch, kjer koli jih dobi. Zakaj torej ne bi svojih hranili in cenili tudi mi?

Posavski, Dolenjski in Belokranj­ski muzej so opravili veliko nalogo pri zbiranju zgodovinskih predme­tov, pri. njihovem urejanju in pri spomeniškem varstvu nasploh. Po­magale so jim komisije za spomeni­ško varstvo pri raznih organih. Cas je, skrajni čas, da prične pri (em pomembnem delu pomagati vse ljudstvo, organizacije, podjetja, skratka vsa družba. O tem je raz­pravljal okrajni ljudski odbor na zadnji seji in sprejel priporočilo Do­lenjskega muzeja, ki mu je doslej na področju okraja bila poverjena ta skrb. Odborniki so živahno raz­pravljali. Sekretar okrajnega ko­miteja Z K S tovariš Franc Pirkovič-Cort je o, spomeniškem varstvu po­vedal nekaj zelo lepih misli, ki jih skoraj v celoti posredujemo bral­cem. Dejal je:

— V posebno veselje mi jc, ko od­borniki O L O razpravljajo o tako po­membnem vprašanju, kot ie kultur­na zgodovina Slovence in našegn okraja. Kultura šteje med osnovne temelje socializma in je pogoj naše­ga razvoja, V naglici življenja, v dobi tehnike in vsem tem, kar nas obkroža in zaposluje, smo včasih radi enostranski. Zgodi se, dn pove­

ličujemo tehnično plat našega dela na škodo one druge. Ne smemo po­zabljati, da je v razvoju in v vsem kipenju našega časa najpomembnej­ši človek! Njega moramo bogatiti s kulturo, zgodovinski ostanki, o ka­terih razpravlja naš zbor, pa so tudi pri tem nadvse pomembni. Ne samo po denarju, človek mora biti bogat tudi po kulturi, prosveti in huma­nosti, zatin mora posebno slednje osvajati kot pomembno sestavino našega socializma. Okupator nas je prav zato tajil kot narod in je uni ­čeval naše umetnine, ker je poznal njihovo vrednost!

Neredko se do kulturne dediščine preteklosti obnašamo zelo slabo. Ostanki katedrale v Kostanjevici, Pleterje, razni gradovi in mnogo drugega so vrednote, k i bi j ih drugi narodi preplačali z zlatom, če bi jih Ie mogli dobiti in proglasiti za svo­je! Tudi spomenikov iz N O V nc ce­nimo dovolj. Se smo preblizu vsega lega, da bi poznali njihovo vrednost in j ih ohranjevali! Naj uporabim primer, ki bo dokazal, kako cenijo našo kulturo v inozemstvu. Razstavi naših fresk se je začudil ves svet, ki ni mogel verjeti, od kod malemu balkanskemu narodu tako velike umetniške vrednote. Gostovanje Slo­venskega okteta v inozemstvu je doživelo nesluten uspeh. Slovenska pesem, ki so jo zapeli naši pevci, je povedala tujim narodom o nas več, kot bi lahko še tako dolge študije in kopica knjig. Sprejeli so jo, našo pesem, kulturno dediščino naših prednikov in ji dali najboljšo oceno. Z njo smo se predstavili kot kultu-rsn narod.

Takšnih vrednot imamo mnogo. Ne poznamo njihove cene, zato je pač naloga nas vseh, vse družbe, da spoznavamo kulturnozgodovinsko preteklost svojega ljudstva, saj bo­mo lahko nanjo vedno in povsod ponosni! Hkrai i s tem pa bomo spo­znavali svojo cen" M .

Ob letošnjem črnomaljskem prazniku (Nadal jevanje s 1. strani )

jenega dela. Komunalni s:-stem, ki tako jasno dokazuje upravičenost obstoja, je spro­stil vse pobude naših ljudi in podpira vsa pozitivna stremlje­nja posameznikov in krepi so­cialistično demokracijo. Dosto­janstvo in volja človeka priha­jata vse bolj do izraza, saj je človek v pravih socialističnih odnosih osrednji in najvažnej­ši činitelj.

Ze teh nekaj naštetih dejstev pač jasno priča <? norem čatu in doslej doseženih utpehih. Treba pa bo seveda še marsi­kaj narediti, da bomo živeli le lepše življenje. Dohiteti mo­ramo razvitejše kraje, za to nalogo pa bomo morali zdru­žiti vse naše sile. Obseg proiz­vodnje v črnomaljski občini se bo povečal od 4 milijard in 74 milijonov v lanskem letu na 12 milijard v letu 1965. Na­rodni dohodek, ki je znašal lani na prebivalca 114-000 din, naj bi dosegel čez 5 let že 339 tisoč dinarjev, število zaposle­nih pa se bo pravtako občutno povečalo.

Al imamo pogoje za uresni­čitev tako pomembnih načr­tov? Imajo jih! Čeprav indu­strija v občini še ni oprem­ljena, je vendarle uspešno pre­brodila začetne težave. Uspeš­no se je uveljavila na trgu s kvalitetnimi in iskanimi izdel­ki. Tudi kadrovsko se je okre­

pila. Potrebno pa bo čim Mire je vložiti že zagotovljene investi­cijske naložbe in iskati dodat­ne. Hkrati bomo morali skrbe­ti za manjkajoče kadre in za­nje zgraditi sodobna stano­vanja.

Kmetijstvo in gozdarstvo naj na doseženih uspehih in izkušnjah bolj pogumno in na širši fronti podružabljata kme­tijsko proizvodnjo in jo še učinkoviteje usmerjata iz na­turalne v blagovno.

Obrt občutno zaostaja za rastjo industrije, zato ji bomo morali v občini posvetiti vso

pozornost. Razvijati in izpo­polnit* bo treba omrežje trgo­vin in gostilniških obratov, kakor tudi turističnih objektov; vsem tem bo treba pomagati zlasti še s sposobnimi kadri. Pred nami je naloga, da razvi­jemo vodovodno in električno omrežje, zlasti pa moramo po­spešiti gradnjo daljnovoda vi­soke napetosti Novo mesto — Črnomelj, saj bi sicer lahko industriji v občini začelo pri­manjkovati pogonske ener­gije.

Krepiti bo treba :n vsestran­sko poglabljati delavsko in

Dva 19-stanovanjska bloka, ki sta že vseljena, in 20-stanovanjski blok v gradnji. Spredaj logarska hiša, ki jo je tudi zgradilo

Belokranjsko gradbeno podjetje

Z majhnimi sredstvi: enkrat več Trikotaža in konfekcija »BELOKRANJKA« pred ve l ik imi načrti — V novih, svetlih prostorih bo dobilo delo 200 žena — Z 12 mili joni investicij se bo proizvodnja v

nekaj letih povečala za 290 milijonov dinarjev

K o l e k t i v B e l o k r a n j k e v Čr­n o m l j u j e p r i d n o d e l a l , v e n d a r j e n jegove želje p o r a z vo ju pod j e t j a i n povečanju z m o g ­l j i v o s t i preprečeval pros tor . S t a v b a , v k a t e r i d e lu j e obra t , j e m a j h n a , n iso se i m e l i več k a m širiti. G r a d n j a novega o b j e k t a b i v e l j a l a težke m i ­l i j one , saj b i m o r a l i z g r a d i t i s tavbo , k i b i zadoščala z a r a z ­vo j pod j e t j a v daljši bodoč­nos t i . Izračunali so. d a b i p o ­t r e b o v a l i v ta n a m e n o k o l i 100 m i l i j o n o v d i n a r j e v . Tol ikš­n a i n v e s t i c i j a b i b i l a z a k o ­l e k t i v p r e h u d o b reme . Našli so d rugo , boljšo i n cenejšo rešitev. P r e s e l i l i se bodo v p r e u r e j e n o s t a v b o valjčnega m l i n a Z o r a . O p r e m a m l i n a j e zas ta r e l a i n ne us t r e za več z a ­h t e v a m sodobne m l i n a r s k e p ro i z vodn j e , p ros tore m l i n a p a b o s p r i m e r n o p r e u r e d i t v i j o s p r i d o m u p o r a b i l a B e l o k r a h j k a . L e 12 m i l i j o n o v j i h b o ve ­l j a l o vse s k u p a j .

D e l a v k e so b i l e v s e d a n j i h p r o s t o r i h utesnjene, t o l i k o d a so se l a h k o p r e m i k a l e m e d s t r o j i . P r e s e l i l e se bodo v p r eure j ene p ros to r e z d v o r a n o z a kon f ekc i j o , z d v o r a n o z a p l e t i l j s t vo , z l epo u r e j e n i m i s a ­n i t a r i j a m i , družbenimi p ros t o ­r i , se jno sobo i n o b r a t o m druž­bene p r eh rane . S p r e u r e d i t v i j o z g radbe bodo pričeli še ta m e ­sec. V s i načrti so že p r i p r a v ­l j e n i . P r e s e l i t e v n i p o m e m b n a s a m o za k o l e k t i v . V n o v e m , povečanem o b r a t u bo p ros t o ra za zapos l i t e v n o v i h žena i n de ­k l e t V občini C n o m e l j je na

ra zpo l ago m n o g o ženske de ­l o vne s i le , p r a v ta p a bo našla zapos l i t e v v n o v i B e l o k r a n j k i . S e letos b o mes to d o s e d a n j i h 48 l j u d i d e l a l o v B e l o k r a n j k i m o r d a že 200 d e l a v k , p r i h o d n j e l e to p a l a h k o število z apo ­s l e n i h naras te n a 400. B e l o -k r a n j k a b o p o m a g a l a rešiti v e l i k družbeni p r o b l e m v obči­n i Črnomelj — zapos l i t e v žen­ske d e l o v n e s i l e .

N a odseku za de l o j e že p r i ­j a v l j e n i h 120 žena i n dek l e t , kj se. bodo zapos l i l e v poveča­n e m o b r a t u B e l o k r a n j k e . K o ­l e k t i v se že zda j u k v a r j a z n j i ­h o v i m izobraževanjem. K o b o ­d o s top i l e z a s t ro j , bodo že pozna l e n jegove osnovne l a s t ­nos t i i n bodo l a h k o tako j p r o ­i zva ja l e . N a p r e d a v a n j i h j i h poučujejo s t r o k o v n j a k i i z p o d ­je t ja , p a t u d i D e l a v s k a u n i v e r ­za piiskoči n a pomoč, če je p o ­trebno . " P ro i z vodn j o ' ' b o t r eba z a r a d i večjih z m o g l j i v o s t i i n n o v i h s t ro j e v r e o r g a n i z i r a t i , dosedan je d e l a v k e p a bodo v o b r a t u p r ev ze l e v o d i l n a mes ta kot s t r o k o v n o usposob l j ene d e l a v k e v p r o i z v o d n j i .

V l e tu 1960 so n a r e d i l i z a 72 m i l i j o n o v b r u t o p r o i z v odov . P o letošnjem p r o i z v o d n e m načrtu bj m o r a l i n a r e d i t i z a 96 m i ­l i j onov b l aga , z a r a d i r e k o n ­s t r u k c i j e o b r a t a p a ga bodo n a r e d i l i vsa j z a 160 m i l i j o n o v d i n a r j e v . P r i h o d n j e l e to se bo p r o i z v o d n j a še povečala: n a ­r a s l a b o n a 200 d o 360 m i l i j o ­nov d i n a r j e v . Z e letos bo p r i ­spe lo neka j n o v i h s t ro j ev d o ­mače p ro i z vodn j e , p r i h o d n j e

l e to p a j i h b o d o k u p i l i še ne ­kaj v i n o z e m s t v u . Začeli bodo i z d e l o v a t i p l e t e n i n e n a j n o v e j ­ših m o d n i h v zo rcev . P r o i z v o d ­n ja bo t e k l a p o tekočem t r a k u . V s e to b o k o l e k t i v B e l o k r a n j k e zmoge l z l a s t n i m i s r eds t v i .

M . J .

družbeno upravljanje. Povsod bo treba dosledno uvesti nače­la nagrajevanja po delu, k či­mer bomo spodbujali delovne ljudi k večji storilnosti, hkra­ti pa bomo odkrivali notranje rezerve. Proti samovolji posa­meznikov v podjetjih, ustano­vah *m zavodih se je treba bo­riti in dati družbenemu uprav­ljanju popolno veljavo. Vso pozornost moramo posvečati pravilnim odnosom do člove­ka; za njegovo življenje, teža­ve in vzgojo se moramo res­nično bolj zanimati.

To pa so samo nekatere iz­med nalog, ki jih bomo mo­rali upoštevati, ko se lotevamo uresničevanja novega načrta nadaljnjega razvoja črnomalj­ske občine.

Prepričan sem, da bomo zdaj sprejete naloge lahko iz­polnili in tako dosegli namene, ki smo jih s sodelovanjem vseh državljanov vložili v osnutek novega petletnega plana go­spodarskega razvoja občine Črnomelj. To prepričanje iz­vira iz dejstva, da smo v do. sedanjem razvoju ustvarili materialne pogoje in obogatili naše izkušnje. Razen tega imamo jamstvo v pripravlje­nosti in v prizadevanju naših delovnih ljudi, ki nas n'so ni­koli razočarali — ne v naj­usodnejših dneh NOB in ne v nič lažjih časih v povojni oh-novi in graditvi.

Zato trdno verujem da bo tako tudi v bodoče in da bomo prispevali vsak svoj delež pri graditvi lepše bodočnosti da­našnjemu človeku in našim bodočim rodovom.

V tem prepričanju, ki izraža hkrati želje, čestitam vsemu prebivalstvu za občinski praz­nik in mu želim v bodoče čim­več novih uspehov pri vseh naših skupnih naporih!

Naj živi spomin na velike dneve naše narodnoosvobodil­ne borbe!

JANEZ ŽUNIČ, predsednik ObLO Črnomelj

Takole so zarezali prve brazde v nekdanje črnomaljske steljnike. Traktorist tov. Staresinič pravi, da korenine niso mogle ustaviti

njegovega »fergusona« (Foto:Jože Skof)

E n a občina -ena zadruga

K m e t i j s k a z a d r u g a Črnomelj j e s es tav l j ena i z področja, na ka i terem j e p r e j d e l o va l o 6 k m e t i j s k i h z a d r u g , K P Z Črno­me l j t e r pre j samos to jno m a n j ­še posestvo . 2.541 kmečkih go­spodars t e v z 20.389 h a k m e t i j ­s k i h zemljišč obsega, od tega j e 6.578 h a o b d e l o v a l n e z eml j e i n 9.540 h a gozdov . N j e n i l a s t n i p r o i z v o d n i o b r a t i se raz teza jo n a površini 500 h a , m e d n j i m i je 420 h a o b d e l o v a l n i h p o v r ­šin, k a r ie 10 odsit. v s e h takš­n i h površin v občini.

K m e t i j s k a p r o i z v o d n j a v ob­čini Črnomelj i m a p r e d seboj dve p o t i : k m e t i j s t v o i n go zda r ­s tvo . Precejšnji p r e d e l i so za kmetovan i i e n e p r i m e r n i , zato bodo ka j k m a l u z agospoda r i l i na n j i h g o zda r j i . G o z d , k i ga bodo zasiadi l i . bo prinašal m n o g o več k o t k m e t o v a n j e . T o se bo zgod i l o p r e d v s e m nq i z -

raiztito ktteškem sve tu i n n a višinskih p r e d e l i h .

C e n t r a l n i zadružni svet ie n a p r v e m zasedan ju že u s t a ­n o v i l d v a p r o i z v o d n a o b r a t a v z a d r u g i . O b a bosta p o s l o v a l a na pod l ag i samos to jnega e k o ­n o m s k e g a računa. P r v i p r o i z ­v o d n i o b r a t j e ' k m e t i j s k i . Se ­s tav l j a jo ga delovišča K r a s i n c , L o k v e , -Dragatuš i n O k l j u k . d r u g i o b r a t j e g o z d a r s k i . T a bo o p r a v l j a l g o zdnogo j i r v ena d e ­l a , i n v e s t i c i j e i n izkoriščanje v z a s e b n i h go zdov ih . Ime l bo t u d i svo jo d r e v e sn i co . O b a p r o i z v o d n a o b r a t a bos ta i m e l a d e l a v s k i sve t k o t o r gan d e l a v ­skega s a m o u p r a v l j a n j a .

K m e t i j s k i p r o i z v o d n i o b r a t i z ad ruge obsegajo zdaj približ­no 500 h a povšin. Z a d r u g a j i h bo povečala z z a k u p o m i n o d ­k u p o m zeml j i šč ' t e r z nada l j ­n j i m i a g r o m e l i o r a c i j a m i s t e l j -n i k o v . Pribl ižno 60 ha s te l j -niških površin i n 200 h a gozd-: n i h površin bodo z m e l i o r a c i j ­s k i m i d e l i ' v bodočnosti u s p o ­s o b i l i za k m e t i j s k o p r o i z v o d ­njo . Najugodnejši so pogo j i za živinorejsko p r o i z v odn j o . V z p o ­r edno s t e m bodo na vseh o b r a t i h m o r a l i p r i d e l o v a t i z a ­dostne količine živinske k r m e žit, ze lene" k r m e t e r šilaže.

P o p r o i z v o d n e m i n i n v e s t i ­c i j s k e m p r o g r a m u b i potrebo­v a l i za socialistično p r o i z v o d ­njo n a zadružnih o b r a t i h 180 m i l i j o n o v d i n a r j e v . i n v e s t i c i j ­s k i h sreUste-v. T u so v r t e t i i z ­d a t k i za vse ob jek te , u p r a v n e prostore , s t anovan j a , v o d o v o d i n k m e t i j s k e s t ro je . Z a d r u g i bo letos p r i s p e v a l a i z s v o j i h s k l a d o v v te n a m e n e 15 m i l i -

Predstava KPD »Mirana JarcaH

V soboto zvečer je g l e d a l i ­ška družina k u l t u r n o p r o s v e t -nega društva »Miran J a r c - v Črnomlju z a i g r a l a »Dva d u c a ­ta rdečih rož« . G l e d a l c i so b i ­l i z d e l o m in nas t opom zado­v o l j n i i n si le še želijo, d a bi j i h društvo večkrat p r i j e tno r a z v e d r i l o . J . K.

j e n o v d i n a r j e v . T o vso to bodo u p o r a b i l i za udeležbo p r i n a ­j e t ju poso j i l . 105 m i l i j o n o v s reds tev je že zago t o v l j en ih .

N a m e l i o r i r a n i h steljniških površinah v Dragatušu i n n a K r a s i n c u bodo z g r a d i l i t i p s k e h l e ve za k r a v e . 400 stojišč z izmolzišči bo ve l j a l o 23 m i l i j o ­nov d i na r j e v , g r a d n j a h l e v o v za te le ta pa 38 m i l i j o n , d i n a r ­jev. V h l e v i h b o p r o s t o r a z a 1.200 te let . Živinorejski o b r a t i bodo daijal i v s a k o leto 400 t on p i t a n i h goved m 35 ton s m e t a ­ne. Posne to m l e k o bodo u p o ­r a b l j a l i za k r m l j e n j e te let . K r a v e bodo da ja l e m l e k o i n m l a d a te l e ta , z m l e k o m pa bodo p i t a l i t e l e ta .

Z a s t r o j no o b d e l a v o površin bodo . p o t r e b o v a l i več k m e t i j ­s k i h s t ro j ev . Z a d r u g a i m a zdaj 14 t r a k t o r j e v , kupi© j i h bo m o r a l a še 6, za k a r po t r ebu j e 18 m i l i j o n o v d i n a r j e v . 10 h a h m e l j e v i h n a s a d o v je že r o d ­n i h .

R a z e n s svo jo p r o i z v o d n j o se bo z a d r u g a še nap r e j u k v a r j a l a t u d i z r a z v i j a n j e m pogodbene p r o i z v o d n j e z z a s e b n i m i kmeč­k i m i p r o i z v a j a l c i . K m e t o v a l c i bodo v s a k o leto z r e d i l i pr ibl iž­n o 4 tisoč prašičev t e r manjše količine žit i n k r o m p i r j a . P r o ­i z v o d n j a k r m e se b o povečala z a r a d i o d l o k a o a g r o m i n i m u m u v travništvu. N a sedežih n e ­k d a n j i h k m e t i j s k i h z a d r u g bodo še nap r e j d e l o v a l e n o v e pos l o vne enote K Z , v o k v i r u l e - t eh pa prejšnji zadružni s v e t i . P o s l o v n e enote bodo o p r a v l j a l e e n a k e d e j a v n o s t i ko t p r e j z ad ruge , l e k n j i g o ­v ods t v o i n obračun s t r o jnega ter p r e vo znega p a r k a bo o p r a v l j a l a z a d r u g a c e n t r a l n o . K m e t i j s k i s t r o j i b odo s h r a n j e ­n i n a t r e h področjih: n a K r a ­s i n c u , Dragatušu i n Črnomlju. C e n t r a l n i zadružni sve t b o u p r a v l j a l v so zad rugo . I m e l h o 80 članov, m e d n j i m i b o 25 n e ­p o s r e d n i h p r o i z v a j a l c e v i z z a ­družnih ob ra t ov , d r u g i p a bodo v o l j e n i i z v r s t z a s e b n i h p r o i z va j a l c e v , članov z a d i u g e .

Nerešeno je l e še področje S t a r e g a t r ga , k i je p r e r e v n o , d a b i b i l o samoistojna p o s l o v ­na enota v z a d r u g i , p r e v e l i k o pa , da b i ga priključili d r u ­g a m . V s e kaže da se. bo t u d i to področje l a h k o ko t nova p o ­s l o v n a enota združilo v n o v i , v e l i k i K m e t i j s k i z a d r u g i Čr­n o m e l j .

Miloš J a k o p e c

LIC je p re rase l ob leko LIČ je nastal kakor čez noč. Bolje bi rekli: prenovil se je.

Leta 1920 je zrasla tam belokranjska zvonarna. Ko so parti­zani osvobodili Belo krajino, so bile v njenih prostorih Ci osvoboditve vojaške partizanske delavnice. Po osvoboditvi je v njej, dokler sc ni preselil v nove svetle prostore, do-moval BELT . Delavnice, v katerih so prej skoraj neprene­homa odmevali zveneči udarci kovine, so ostale nato nekaj let zapuščene. Lani 19. februarja pa jc začel tam nastajati nov obrat LIČ, Livarska industrija, Črnomelj.

Z e d v a meseca p o t em , k o se j e pričela p r o i z v o d n j a , so v L I C uvod i l i d e l o v d v e h i z m e ­n a h . T u d i to j e b i l o k m a l u p r e m a l o . D a n e s de la jo v t r e h i z m e n a h , zmogl j ivostvi o b r a t a p a so 100-odstotno izkoriščene. O d k o d t o l i k o naročil? I z d e l u ­j e jo t r g o v s k o l i t i n o , s a n i t a r n o l i t i n o i n s t r o j n e o d l i t k e p o d a n i h naročilih i n načrtih. De l a j o z a vse gros is te v S l o ­v e n i j i t e r t u d i za t i s t e v H r ­v a t s k i , S r b i j i i n D a l m a c i j i . L a n i b i m o r a l i po p r o i z v o d n e m načrtu i z d e l a t i 200 ton r a z n i h l i t i n , i z d e l a l i so j i h 261 ton P r o i z v o d n j a b i m o r a l a po v r e d n o s t i doseči 37 m i l i j . 44

tisoč d ina r j e v , " u s t v a r i l i pa so 63 m i l i j o n o v 500 tisoč d i n a r j e v v r e d n o s t i .

K d o je i z p o l n i l t ako v e l i k e na loge? D e l a v c i i n de l avke , k i do dneva , k o so prišli v l i v a r ­no, še n i k d a r n i s o v i d e l i po­s topka , p o k a t e r e m nas tane jo v r a t c a za peč, rešetka, p o g o n ­s k i us t ro j za šivalni s t ro j , p l o ­šča za štedilnik, s i f on za o d ­tok v o d e i n v r s t a d r u g i h o d ­l i t k o v , so se s p r o t i učili. M l a ­do pod je t j e j i h j e našlo n e u k e n a ces t i i n n a po l j u . D e l o je b i l o n j i h o v naijboljši učitelj. D o g r a d i l i so pros to re s ta re z v o n a r n e , noč i n d a n teče r a z ­

be l j ena k o v i n a v k a l u p e i n b r ­ni jo b r u s i l n i s t r o j i .

»Ko l iko boste n a r e d i l i l e ­tos?« smo vprašali. »81 nas je zdaj v k o l e k t i v u . Pribl ižno 400 ton o d l i t k o v v v r e d n o s t i 120 do 140 m i l i j o n o v d i n a r j e v b o m o zmogli,« so p o v e d a l i . N a g r a j u ­je jo po d e l u , .zato. v s a k h i t i ' i n se t r u d i u s t v a r i t i čimveč. »Vse pogodbe zia l e t o 1961 so že podp i sane , le kakšne posebne us luge bodo še l a h k o p r e v z e l i in za t o l i k o p r eseg l i p r o i z v o d ­n i načrt. P r o s t o r i so p r e m a j h n i , s i ce r b i l a h k o n a r e d i l i m n o g o več.

Z a u p a l i so n a m : ne bo več dolgo, k o se bodo s e l i l i v nove pros to re ! I n v e s t i c i j s k i b i r o v N o v e m m e s t u j i m že p r i p r a v ­l ja načrte., N o v i L I C bo i m e l e n k r a t večje z m o g l j i v o s t i od dosedanjega i n sodobno t eh ­nično op r emo . C r n i sa jas t i l i ­v a r j i bodo daijal i družbi mnogo več ko t danes , čeprav ie t u d i to, k a r daje jo danes, mnogo .

V ČRNOMLJU: NOCOJ

Mestna organizacija Soci­alistične zveze delovnega ljudstva priredi drevi ob 19.30 v dvorani Prosvetnega doma USTNI ČASOPIS s so­delovanjem časnikarjev De­la, Dolenjskega lista in R T V Ljubljana. Nastopili bodo tudi domači javni delavci in zabavni ansambel. Nagradno žrebanje kuponov brezplač­nih vstopnic ne zamudite!

I EV v Semiču: lastni uvoz in izvoz? Semiškj obrat IEV iz Ljubljane

Je. ko so ukin i l i l jubljansko po­družnico te tovarne, dobil nalogo; Sami boste izdelovali kondenza. torje! Iz Ljubljane bodo dobili Se nekaj strojev in drugega materia­la, že za letos pa so se odločili

Črnomelj ob svojem letošnjem prazniku

Spomin na 19. i n 20. februar 1944, ko je v Črnomlju prvič zasedal S N O S (S lovenski na rod ­noosvobodi ln i svet), časti obči­na Črnomelj vsako leto kot svoj občinski prazn ik . V nede­ljo zvezečer je b i l a v o k v i r u letošnjih pr i r ed i t ev v Prosvet ­nem domu ig ra »Dva ducata rdečih vrtnic«, včeraj popoldne pa šahovsko tekmovanje črno­m a l j s k i h ek ip D r e v i ob 19.30 bo v dvo ran i Prosvetnega doma »Ustni časopis«, k i ga p r i r e j a podružnica Nov inarskega d r u ­štva iz Novega mesta s sodelo­van jem časnikarjev De la , D o ­lenjskega l i s ta in R T V L j u b l j a ­na. J u t r i , v petek ob 8,30 bo slavnostna seja občinskega l j ud ­skega odbora v Črnomlju, v so-boto,18. februar ja pa bo ob 19,30 s lavnostna akademi ja s k u l t u r ­n i m sporedom.

povečati letno proizvodnjo od se­danjih • 368 mili jonov dinarjev na 1 mil i jardo. O tem Je ve* povedal predsednik obratnega delavskega rveta:

»Gre namreč za to, da se po­družnice nekako specializirajo. To marsikdaj poveča proizvodnjo, predvsem pa Izboljšuje kakovost-L jubl janski in na.š obrat sta ime. la le 600 milijonov letne proizvod­nje. 1 mil i jardo bomo dosegli 1«, če bodo stroji postavljeni pravo­časno. N i vseeno, al i j ih name­stimo v začetku aH na koncu leta. Prav tako bomo morali za 15 do 20 odstotkov povečati delovno silo. Razumlj ivo Je, da še najbolj vpl iva na proizvodnjo povpraše­vanje po nekaterih izdelkih. Izde­lamo 3 do i mil i jarde raznovrst­nih kondenzatorjev, s čimer pa 'za zdaj krijemo samo potrebe do­mačega trga.«

Na vprašanje, ka.) predvideva petletni perspektivni plan, Je to­variš predsednik dodal: .

•Predvsem dve stopnji razvoja: povečati in obnoviti Je treba obratni prostor. Do zdaj Je zazi­danega le okrog 20 odstotkov. Sploh je naša zelja da čimprej uresničimo načrte. Ce bodo pogoji ugodni, lahko računamo, da bo znašala proizvodnja 1965 2 mil i jar­di dinarjev. — Potrebovali bi še deset navijalnih strojev.«

obratni delavski svet ima pred seboj mnogo nalog. Njihova zetja: lastni uvoz in izvoz. Sami bodo služili devize. I. Z.

D E L O V N I K O L E K T I V

RUDN KA K ANI Z ARI C A

P O Z D R A V L J A D E L O V N O L J U D S T V O , P O S E B N O P A R U D A R J E ČRNOMALJSKE OBČINE, T E R J I M Z A OBČINSKI P R A Z N I K I S K R E N O ČESTITA

O d 4 n a 12 m i l i j a r d Nekaj podatkov iz osnutka predloga petletnega plana go­spodarskega razvoja občine Črnomelj v letih 1961—1965

Vsakega črnomaljskega občana bo verjetno zanimalo nekaj podatkov o razvoju gospodarstva pa tudi nego­spodarskih panog v občini v nasled­njih petih letih. Podatke smo vzeli iz predloga petletnega plana.

Družbeni bruto proizvod vseh pa­nog gospodarstva se bo v petih le­tih povečal od približno 4 na skoraj dvanajst milijard dinarjev. Največ se bo povečal v industriji (od 1,7 na 7.1 milijarde), v kmetijstvu od 1,3 na 2.2 milijarde (privatni sektor) in od 103 na 273 milijonov v socialističnem sektorju, v gradbeništvu od 330 na 600 milijonov, v gostinstvu od 172 na 213 milijonov, v obrti od 325 na 975 milijonov. Trgovina bo povečala oromet od 655 milijonov na 1 mi l i ­jardo, kmetijske zadruge pa od 500 milijonov na 632 milijonov. Število zaposlenih v socialističnem sektorju se bo v istem obdobju povečalo od 2175 na 3387.

Največji porast do leta 1965 je predviden v naslednjih industrijskih obratiih in podjetjih (porast jc po­vezan z rekonstrukcijo podjetij in obratov):

B E L T od 2800 ton sive litine na 6300 ton. Brutoprodukt na zaposle­nega bo znašal v tem podjetji ob koncu petletke okoli 6 milijonov d i ­narjev.

R U D N I K K A N T Ž A R I C A bo pove­čal proizvodnjo premoga na 90.000 ton.

IEV, O B R A T S E M I Č predvideva porast brutoprodukta od 368 milijo­nov na 2 milijardi.

B E L S A D v Č R N O M L J U bo po­

večal brutoprodukt od 137 na 575 milijonov dinarjev.

Proivzodnjo bo zaradi rekonstruk­cije povečala še opekarna Kanižari-ca, pri obrtnih podjetjih pa K o v i ­nar, Mesnica, Pekarija, Elita in še nekatera. .

Predvidena je ustanovitev frizer­ske delavnice na Vinic i in v Semi­ču, dnevna oskrba Vinice, Dragatu-ša, Adlešič in morda še Gradca s kruhom in mesom. Adaptirati name­ravajo več trgovin itd.

V G O S T I N S T V U predvidevajo (spet) dograditev hotela v Črnomlju, preureditev večine gostinskih loka­lov, povečane zmogljivosti doma na Mirn i gori, dograditev campinga ns Vin ic i in popravilo ceste Mirna gora — Planina.

NEBOTIČNIK V B E L I K R A J I N I

V naslednjih petih le ' ih je pred­videna zgraditev dveh 10-nadstrop-nih stolpnic. Skupna bodo zgradili v občini 200 eno in dvosobnih stano­vanj in samskih sob. Razen tega bo­do zgradili poslovno stanovanjsko stavbo za lekarno, kjer bo tudi 6 trosobnih stanovanj. PrivatniKom bodo dali posojilo — seveda k njiho­vi udeležbi — za 25 stanovanj.

K A J S E S E O B E T A ČRNOMALJSKIM O B Č A N O M V naslednjih petih letih bo pred­

vidoma urejenih še več stvari. V O D O V O D uredili bodo čistilno

napravo pri rezervoarju na Griču pri Dobličah. vodovod Črnomelj — Ccrkvišče — Krasinec ter Dobliče — Onrnla T*alca. Pocfa^li h*»dn -

lilno postajo vodovoda Dobliče, raz­širili in prenovili v Črnomlju in okolici vodovod, v Semiču pa bodo pripravili načrte za prenovitev vo­dovoda in začeli z deli.

K A N A L I Z A C I J A : rekonstruirali bodo glavni kanal v Črnomlju in uredili čistilne naprave. Razširili bo­do kanalizacijsko mrežo v skladu z obnovo cest in ulic.

C E S T E IN U L I C E : uredili bodo cesto v Črnomlju od Elektro do Lov­skega roga in napravili pasažo pri Kvasici v Balkovčevi ulici (leta 1961). Uredili bodo cestio od Lovske­ga roga do vključno trga Črnomelj (leta 1962), od trga do glavnega mo­stu in v stranskih ulicah (leta 1963) Uredili bodo ulico 21. oktobra v skladu z gradnje blokov, ulico Pod smreko, Zupančičevo cesto - do spo­menika na Gričku, zgradili oporne zidove in uredili trg Pod lipo ter cestio Belokranjskega odreda. Mo dernizirali bodo Zupančičevo ulico ter uredili cesto na Mirno goro

E L E K T R I F I C I R A L I BODO VASI : Crcšnjevec. Mala Lahinja, Knežina. Bistrica, Topli vrh. Nova Lina. Drežnik. Marindol. Pavičiči in Za-

J A V N A R A Z S V E T L J A V A : uredi­li bodo moderno javno razsvetljavo novega stanovanjskega naselja Pod smreko in Ulice 21. oktobra. Preno­vili bodo staro javno razsvetljavo v Črnomlju in Semiču.

TRŽNICE: V Črnomlju bodo zgra­dili novo tržni"« in urodili tržni om-stor. Postavili bodo javno tehtnico.

P R O M E T - u r e d i l i bodo avtobusno postajo v Crpomlui

J A V N E Z G R A D B E : dogradili bo­do Komendo, k i " bo sod<š?o. dokon­čni; oiinovn gradu : in zeradil ' rmšto.

PT? » r vre*) ci t>"dn +ndi u f o d i l i «-

ŠOLSTVO IN P R O S V E T A . dogra­dili bodo šolo v Dragatušu in zgradi­li 7 učilnic za osnovno šolo v Čr­nomlju. Dogradili bodo viniško osnovno šolo, adaptirali ostale šole in nabavili potrebno opremo. Opre­mi l i bodo kino dvorani v Dragatušu in na Vinic i ter pripravil i vse za gradnjo dvorane v Adlešičih. Dogra­dil i bodo spomenik padlim borcem Bele krajine na Gričku ter obnovili in vzdrževali sedanje spomenike.

Z D R A V S T V O : pripravili bodo na­črte za gradnjo Zdravstvenega doma v Črnomlju, zgradili splošno in zob­no ambulanto na Vinic i ter opremili prostore za zobno ambulanto v Se­miču.

C E S T E : modernizirali bodo cesto Metlika —Črnomelj — Vinica,

Nakazane so Ie večje negospodar­ske investicije, ki bodo izvršene v naslednjih petih letih. Gradnje se bodo začele, ko bodo na razpolago f i ­nančna sredstva in urejeno vse po­trebno. Gradil i bodo Po prioritetnem vrstnem redu.

x Kot osnova za skoro trikratno po­

večanje brutoprodukta so sestavljal cf plana vzeli: prekoračitev lanske­ga plana (40 odst večja proizvodnja kot leta 1959), da bodo mobilizirali za izvršitev plana vsa prosta sred­stva gospodarskih organizacij in ob­čine, da se bo povečala proizvodnja zaradi večje storilnosti in boljše or­ganizacije dela ter da bodo prenovili nekatere gospodarske objekte.

Trikratno povečanje brutoprnduk la niso »mačje solze«. Plan je lep a velik. Ce ga bodo izvršili, o čemer ne dvomimo, se bo blacrinja občanov "hčutno dvienila

J . P

Sto l e t so n a hribčkih o k o l i R a v n e g a samo p a s l i , o r a l i i n se j a l i . C e j e k d o potrebo­v a l pesek z a hišo, d a j e n a s u l pot a l i k a j d rugega , ga je n a k o p a l spodaj v

d o l i n i . P o t e m j e t a m b l i z u s t ek l a a v t o m o b i l s k a cesta. P r i ­šli so l j u d j e z v r t a l n i m i s t r o j i i n domačini so u g i b a l i . "-Pe­sek iščejo!« so se n a s m i h a l i i n z m i g o v a l i z r a m e n i , k a k o čudni so t i » žen i r j i « i z mes ta z d o l g i m i l a t a m i i n zabojčki, v k a t e r e so p r e v i d n o v l a g a l i vzorce i z g l ob ine 5, 10, 15 i n 25 me t rov .

N a t o j e vse u t i h n i l o . V me­stu p a so o t e m v e l i k o govo­r i l i : n a o k r a j n e m l j u d s k e m odboru ' i n v p i s a r n i c a h Inve ­s t i c i j skega b i r o j a ; p o b u d a se je združevala z ide j o : povečati n a r o d n i dohodek i n p r o i z v o d ­n jo v naših k r a j i h .

- T u leži več ko t 200 m i l i j o ­nov t on najboljših k r e m e n ­čevih p e s k o v ! V s a Z a h o d n a Nemčija n i m a n i t i t r eh t a k i h nahajališč k o t j e naše R a v n o , čeprav j i m n e m a n j k a ne pe­s k a ne t o v a r n za s t ek lo i n za kremenčeve z i d a k e ! D v e s to le t b i l a h k o i z d e l o v a l i , i z te d r a ­gocene s u r o v i n e kaj . . . . K A J ' . - "

T a - k a j « se j e z a v r t a l l j u ­d e m v možgane k a k o r v i j ak . V m a p a h so se začeli kopičiti P o d a t k i geologov, inženirjev g radbene s t roke , m n e n j a k o ­l e k t i v a pod j e t j a » K R E M E N « , k i naj b i pos ta lo i n v e s t i t o r n a m e r a v a n i h g raden j . T e h n o ­log i n d r u g i spec i a l i s t i I N V E -S T I T O R S K E G A B I R O J A v N o v e m mes tu so i z o b l i k o v a l : p r ed l og :

N a R a v n a h p r e d l a g a m o zg rad i t ev T O V A R N E P E N J E -N E G A B E T O N A : 70.000 k u b . met rov n a le to ; d o b a v a v po­l j u b n i h p r o f i l i h po željah g r a d b e n i h pod je t i j , b o d i s i v o b l i k i s t a v b n i h e l ementov , n o ­s i l cev i n pod . Z r a v e n tega obra ta naj s to j i T O V A R N A K R E M E N Č E V I H Z I D A K O V : l e tna p r o i z v o d n j a 13 m i l i j o n o v 536 tisoč kosov z i d n i h enot. P r o i z v o d n j a v obeh o b r a t i h : i z ra z i t p r i m e r av tomac i j e . D o ­ce la m e h a n i z i r a n a o b r a t a bo­sta z a p o s l i l a l e 112 l j u d i . K o m ­p l e tna i n v e s t i c i j a z a oba d e l a znaša 910 m i l i j o n o v d i n a r j e v . Z a vso s t ro jno o p r e m o j e m o ­goče d o b i t i i n o z e m s k i k r e d i t V naši državi n i še nobene to­varne te vrs te . G r a d i j o s i ce r d v e p o d o b n i t o v a r n i , k i p a n e bosta d e l a l i p o našem s i s t emu, n i t i ne s p o l n o av t omac i j o .

n a m b o laže i n pr i jebneje r e ­za t i k r u h seb i i n s v o j i m o t ro ­k o m . Iz domače z eml j e b o m o j e m a l i n jene z a k l a d e i n j i h p r e o b l i k o v a l i v i zde lke , k i j i h danes t ako ze lo po t r ebu j emo : v kremenčeve z i d a k e i n penje -n i be ton. Iz p r o i z v o d n j e obeh ob ra tov n a R a v n e m bo mogo­če n a p r i m e r z g r a d i t i : i z pe -njenega b e t o n a d o 2000 s tano ­van j , i z kremenčevih z i d a k o v pa 900 s t anovan j n a leto.

Ustanoviteljev! načrti se uresničujejo

Delo , k i s m o ga p r a v k a r o p i ­s a l i , j e p r edmet pos l o van j a m ladega k o l e k t i v a I N V E S T I ­C I J S K E G A B I R O J A v N o v e m mes tu . O k r a j n i l j u d s k i odbo r ga j e u s t a n o v i l , k e r je ž ivo občutil po t rebo p o podje t ju , k i b i s pomočjo z n a n s t v e n i k o v i n p r a k t i k o v r a z i s k o v a l o i n p r o ­učevalo možnosti, k a k o pove ­čati p r o i z v o d n j o v domačem

o k r a j u , k a k o na jpametne j e v l aga t i nove i n v e s t i c i j e v go­spodars t vo i n i z ven njega. Ze p r v o le to je d o c e l a p o t r d i l o ko r i s tnos t z a m i s l i u s t anov i t e ­l j a . I N V E S T I C I J S K I B I R O j e s p r o j e k t i r a l p r o g r a m o v za s k u p n o v r ednos t 12 m i l i j a r d in 80 m i l i j o n o v d ina r j e v , od česar odpade n a bodoče gospo­da r ske inves t i c i j e v o k r a j u 97,7 "/o i n 2,3 % n a negospo­d a r s k e naložbe. C e • p r i m e r j a ­m o i n t e r n i p l a n m ladega p o d ­j e t j a z r ea l i z a c i j o v p r v e m l e -

treb p a j e p r i p r a v i l neka j p r o j ek t o v za j a v n e stavbe. Izkoriščanje domačih bogastev — n e k o v i n s k i h r u d n i n , lesa. l e ­pot n a r a v e za t u r i z e m i n pod . — j e o s n o v n a de javnost za p r o ­j e k t i r a n j e v novomeškem I N ­V E S T I C I J S K E M B I R O J U .

O L O p l a n i r a v n o v i pet le tk : precej i n v e s t i c i j ; s a m o v i n ­d u s t r i j o b o m o vložili p r e d v i ­d o m a po 5 i n p o l m i l i j a r d e d i n a r j e v n a leto. B r e z p ravo ­časno i n t eme l j i t o p r i p r a v l j e ­n i h p r o g r a m o v ter p ro j ek tov danes s p l o h n i mogoče r a z ­p r a v l j a t i o kakršnikoli i n v e ­s t i c i j i . S a m o l a n i so dode l i l e b a n k e i n d u s t r i j i v našem o k r a j u 3 i n po l m i l i j a r d e . L a n i s p r o j e k t i r a n i h 12 m i l i j a r d je najboljši d o k a z , k a k o po t r eb ­no je de lo I N V E S T I C I J S K E ­G A B I R O J A , k i m o r a de la t ; p r o g r a m e vsaj za 3 d o 4 l e t a v n a p r e j ; pove pa n a m t u d i , k a k o ze lo n a m j e t a k o p o d ­jet je m a n j k a l o že pre j i n d a je b i l o us tanov l j eno p r a v z a ­p r a v že n e k o l i k o pozno. Z e v t em k r a t k e m l e tu obsto ja p a je z d e l o m doce la upravičilo svo j obsto j .

P o m e m b n a na loga , k i s i jo j e k o l e k t i v I N V E S T I C I J S K E ­G A B I R O J A p o s t a v i l n a p r v o mesto, j e želja s p r e m l j a t i i n ­ves t i t o r j a o d ide je d o r e a l i ­zac i je — se p r a v i od p r v i h z a ­m i s l i o k o r i s t n o s t i n e k e n o v e inves t i c i j e do t r e n u t k a , ko bo s t e k l a p r o i z v o d n j a v n o v i t o ­v a r n i , r e k o n s t r u i r a n e m o b r a t u

ves t i t o r j em p o m a g a t i i n j i h s p r e m l j a t i n a vse j p o t i : oc' ideje do tovarne .

Caj je v mapah z naslov »IZDELANI PROJEKTI«

O b r a t a za izkoriščanje k re ­menčevega peska na R a v n a h smo že o m e n i l i . I B N je izde­l a l o i n v e s t i c i j s k i p r o g r a m v tehnološkem in e k o n o m s k e m pog ledu tud i za T O V A R N O R A V N E G A S T E K L A v No ­v e m mes tu . Proračunska v r ed ­nost i n v e s t i c i j e : m i l i j a r d a i n 458 m i l i j o n o v d i n , od tega za o b r a t n a s r eds t va 190 m i l i j o ­nov . V r e d n o s t b ru t o p r o d u k t a na leto 2 m i l i j a r d i i n 300 m i ­l i j onov , k a p a c i t e ' a nove to­v a r n e p a b o znašala 4 m i l i j o ne 425.000 k v a d r . m ravne ­ga 2 m m s t ek l a . R e n t a b i l n o s i t o v a r n a : 87 %. S l o v e n i j a bo ? n o v i m o b j e k t o m p o k r i l a vsp svoje pot rebe po r a v n e m ste­k l u , neka j p a ga b o . moč k a s ­neje tud i izvažati. K l j u b s i l n o k r a t k e m u r o k u so b i l i p r o ­j e k t i pravočasno i z d e l a n i i n t u d i o d o b r e n i . Tehnološki p o ­stopek v t o v a r n i bo na j sodob­nejši, saj bo mogoče i z d e l o va ­t i s t ek l o vseh debe l i n o d 2 do 20 m i l i m e t r o v i n po poseb­n e m pos topku , k i jamči i z r e d ­no čistost s t ek l a . O s n o v n e s u ­r o v i n e : kremenčev pesek, a p ­

nenec i n d o l o m i t i m a m o d o m a . » K R E M E N « bo d v i g n i l s vo j o s edan jo p r o i z v o d n j o peskov o d 50 do 90.000 ton letno, kasne j e

Skica bodočega hotela v Sevnici (Projekt: INVESTICIJSKI BIRO, NOVO MESTO)

t em , d a b i pepe l o d l a g a l i v neko v e l i k o globel ) bo zgra jen obra t za i zde l ovan j e m a t e r i a ­l a , k i j e pod l aga za enega i z ­m e d t ipov l a h k e g a betona. L a h k o ga bodo k o n f e k c i o n i r a l i v f o rmate , v v s a k e m p r i m e r u pa j e to dc-ber, l ahek in z a ­nes l j i v i z o l a c i j s k i m a t e r i a l i z o d p a d k a , k i b i s icer šel v sme­t i . O s n o v n a i d e j a za s in t e r pe -

O D I D E J E D O T O V A R N E INVESTICIJSKI BIRO, NOVO MESTO, podjetje za ekonomsko, tehno­loško in gradbeno projektiranje, po prvem letu svojega dela, uspehov,

načrtov in pričakovanj za bodočnost tu n jegovega obsto ja , j e t r eba u g o t o v i t i : p l a n 15 m i l i j o n o v d i n , ko t »bruto p r o i z v o d p o d ­jet ja« , je b i l presežen z a 240 ods to tkov . P r i m e r j a j m o še v rednos t i z d e l a n i h i n v e s t i c i j ­s k i h i n i d e j n i h p r o j ek t o v t e r g l a v n i h p r o j ek t o v z a neka t e r e naročnike s stroški z a to d e l o : 36 m i l i j o n o v p l a n s k e r e a l i z a ­c i je p r o t i 12 m i l i j a r d a m s p r o -j e k t i r a n e v r ednos t i . N a s t r o ­ške p r o j e k t i r a n j a odpade d o ­bre 3 p r o m i l e , k a r j e p r a v go-

a l i povečani d e l a v n i c i . V s k l a -j eno z g o s p o d a r s k i m načrtom r a z v o j a v o k r a j u p o t e k a de l o I N V E S T I C I J S K E G A B I R O J A : n jegov i t ehno log i , g r a d b e n i inženirji, e k o n o m i s t i i n d r u g i s t r o k o v n j a k i pomaga j o r a z ­i s k o v a t i , v k a t e r a in t e r esan t ­na področja kaže v l a ga t i zdaj in v bližnji p r i h o d n o s t i večja a l i manjša s r eds t va . S u r o v i n ­s k a baza , možnosti za p roda j o i z d e l k o v n a domačem i n t u ­j e m t r g u , vprašanje k o n k u ­renčnosti, m o r e b i t n e d e v i z n e k a l k u l a c i j e , s k l a d n o s t načrta z republiškim i n z v e z n i m družbenim p l a n o m , p r o b l e m k a d r o v i n d o l g a v r s t a d r u g i h vprašanj — vse to je t r e b a po ­z n a t i i n vede t i , k o dob i va j o želje i n ideje svo je p r v e k o n ­kretnejše o b l i k e v o s n u t k i h bodočih p l anov . Z v s e m i t e m i n a s v e t i j e t r e b a naročniku-inves t i t o r ju v s a k čas postreči, m e d že začetim d e l o m p a b u ­dno s p r e m l j a t i t ehno log i jo , saj se n a sve tu v edno vse sp r e ­m i n j a i n k a r j e b i l o n a p r i ­m e r l a n i v kakšni panog i še moderno , j e letos že m a l c e zas tare lo . D o p o l n j e v a t i p r o ­g r a m e z najnovejšimi t ehno­loškimi i z s l e d k i j e p r a v zato dolžnost p r o j e k t i r a n j a .

K o j e r e v i d i r a n i n pot r j en i d e j n i p ro j ek t , s l e d i i z d e l a va g l a v n e g a p r o j e k t a . V m e s j e t r eba p r i p r a v i t i z a b a n k o z a ­h tevek z a poso j i l o , to j e do lga , z ap l e t ena v r s t a obrazcev , p r a v z a p r a v e k o n o m s k a študi­j a . S l ed i j o k o n t a k t i s p r o i z v a ­j a l c i op reme , v ede t i j e t r eba v n a p r e j z a k r e d i t n e pogoje, d o b a v n e roke , m o r e b i t n e n a ­k u p e s t ro j ev a l i o p r e m e v t u ­j i n i , spet z d o b r i m p o z n a v a ­n j e m tehno log i j e p o sve tu .

K a k o J E I N V E S T I C I J S K I B I R O ko t p r v o p r o j e k t i v n o podjet je v državi o r g a n i z i r a l o posve tova lno i n n a d z o r n o služ­bo z a inves t i t o r j e , n a m pove p o n u d b a , k i j o l a h k o prebere ­te n a tej s t r a n i . J e s a m o d o ­k a z več, d a hoče podjet je i n -

p a celo n a 150.000 ton . To , k a r i m a m o v domačih t l eh , b o m o pošteno i z k o r i s t i l i .

P r o g r a m T O V A R N E Z D R A ­V I L » K R K A « v N o v e m m e s t u z a nov obra t a n t i b i o t i k o v ( in ­ves t i c i j a 800 m i l i j o n o v d in ) je de lo I B N . I z d e l an j e p r o g r a m t u d i za P r e h r a n b e n o i n d u s t r i ­jo v Črnomlju za p ro i z vodn jo s a d n i h k o n c e n t r a t o v .

Res, nobenega posebnega povoda ni za kakršenkoli jubilej; ne gre za reklamo in ne za iskanje dela. Ni še minilo leto dni, kar je bilo 20. maja 1960 registrirano v Novem mestu novo podjetje, o katerem vedo mnogi še danes zelo malo, marsikdo pa tudi ničesar. Zato se vam predstavlja

INVESTICIJSKI BIRO, PODJETJE ZA E K O N O M ­SKO, TEHNOLOŠKO IN GRADBENO PROJEKTIRANJE.

7. oktobra 1959 je OLO v Novem mestu na dveh listih papirja izdal odločbo št. 01-1-187, s katero je Okrajni ljud­ski odbor podjetje ustanovil in mu določil tele naloge:

© Raziskovanje in proučevanje možnosti za investi­cijsko vlaganje v gospodarske in negospodarske panoge na področju okraja Novo mesto;

Q priprava in izdelovanje investicijskih programov; @ izdelovanje investicijskih projektov v gradbenem,

tehnološkem in ekonomskem pogledu od idejnih zamisli do dokumentacije, ki jo zahteva banka za odobritev po­sojila, kakor tudi glavnih projektov;

0 izvrševanje vsakovrstnih uslug investitorjem; $ prevzemanje nadzora in pomoči pri realizaciji In­

vesticij. Z 800.000 dinarji začetnih osnovnih in obratnih sred­

stev je kolektiv začel svoje delo. Za njim je prvo leto dni življenja, načrtov ln prvih uspehov.

Al i jih poznamo dovolj? Danes se vam predstavlja.

T a k o se j e začelo. Ide j i i n s p o d b u d i je s l e d i l

Inves t i c i j sk i p r o g r a m i n i d e j n i p ro j ek t . Z a m i s l i m n o g i h s t r o k o v n j a k o v — v m e s so b i l i načrti, inženirjev, geologov, e k o n o m i s t o v , t ehno l ogova štu­d i j a s p r e d l o g i i n sk i c e , fo to­gra f i j e p o d o b n i h s t ro j e v v inzozemsi tvu, sheme za o b r a ­t o v a l n i proces, predračuni z a Izkope, g radn je , montažne s tavbe novega ob ra ta , s k i c e za po ln j en j e a v t o k i a v , m e h a n i z a -r a n o d v o z i n n a k l a d a n j e goto­v i h i z d e l k o v , sfcice d o v o z n i h cest i n priključka n a av t omo ­b i l s k o cesto, p a predračuni v seh i n s t a l a c i j , vse n a v a d n o še v d v e h v a r i a n t a h — so z a ­čele d o b i v a t i jasnejše ob l i ke . Dese tk ra t j e b i l o t r eba vse poda tke , pred loge , študije in načrte p r e k o p i r a t i i n zvezat : v lične m a p e i n kn j i g e , d a so l a h k o šli p r o g r a m i n a og l ed in p o t r d i t e v v L j u b l j a n o i n n a ­pre j v r o k e I n v e s t i c i j s k i b a n k i .

P r v i m p r o j e k t o m bo s l ed i l se g l a v n i p ro j ek t . P o t e m bodo nekega dne p r i p e l j a l i n a R a v ­no bager je i n mehanične l o ­pate bodo začele o d k r i v a t i z eml jo . Do t l e j p a mora j o b i t : p r i p r a v l j e n i v s i , t u d i n a j m a n j ­ši načrti z a s l e h e r n i v i j ak , cev, pods tavek i n s t ro j , za e l ek ­trično i n v odovodno nape l javo . E k o n o m s k e , tehnološke i n gradbene študije z a pro j ek t R A V N E so m e d t e m n a r a ­s le vsa j z a 50 k g teže; v n j i h j e zb rano d ragoceno g rad i vo , k i kaže pot od ide j e do nove t ova rne .

K o bodo na R a v n e m prišli Iz s t ro j ev p r v i kremenčevi z i ­d a k i i n p r v i k u b i k a penjenega be tona , se l jud j e v o k o l i c i ne bodo več p o s m i h a l i inženir­jem; s t o d v a n a j s t i m domači-

tovo i z r edno n i z k a številka. I N V E S T I C I J S K I B I R O v

N o v e m mes tu s i je. že v p r v e m l e tu obs to j a i z b r a l spec i a lno področje: p r o j e k t i r a n j e i n d u ­s t r i j e g r a d b e n i h ma t e r i a l o v , lesne i ndus t r i j e , t u r i z m a i n go­s t i n s t v a , k a r v c e l o t i odgo­v a r j a t u d i p o t r ebam i n načr­t o m o k r a j n e g a p e r s p e k t i v n e g a r a z vo j a , p r a v t a k o p a j e v s k l a ­du s s m e r n i c a m i p r o g r a m a r a z v o j a gospodars t va v L R S l o v e n i j i za obdob j e 1961 d o 1965. S s t a n o v a n j s k i m i p r o b l e ­m i se podjet je ne u k v a r j a . I N ­V E S T I C I J S K I B I R O n i p r o ­j e k t i r a l nobenega s t a n o v a n j ­skega b l o k a , z a r a d i n u j n i h po -

T A P R O S T O R S M O O D S T O P I L I I N V E S T I ­

C I J S K E M U B I R O J U , N O V O M E S T O

Pomoč lesni Industriji v okraju

Z a K O P I T A R N O v S e v n i c i j e I B N i z d e l a l p r o g r a m s t ro j ­ne r e k o n s t r u k c i j e i n nato n a ­črte za k o m p l e t n o r e k o n s t r u k ­c i jo t e r p rese l i t e v t o va rne n a sedanje t r a v n i k e ob S a v i . — M I Z A R S K A P R O D U K T I V N A Z A D R U G A v S e v n i c i bo po zas lug i p ro j ek tov I B N pove ­čala p r o i z v o d n j o od 162 n a 542 m i l i j o n o v d i n letno. P r o ­g r a m k o m p l e t n e r e k o n s t r u k c i ­je (za 400 m i i l j o n o v i n v e s t i ­cij) bo d a l s k u p n o s t i še več s p e c i a l n i h i zde l kov tega z n a ­nega k o l e k t i v a , k i s l o v i d o m a in p o sve tu po s t i l n e m p o h i ­

štvu, o p r e m a h za r ep r e z en ­tančne s tavbe i n i z d e l a v i p o h i ­štva po s p e c i a l n i h naročilih.

I zde l an je b i l t u d i p r o j ek t za M I Z A R S T V O v B r e s t a n i c i i n z a N O V O L E S v N o v e m me ­s tu , k i bo prese l i l ob ra t d r o b ­nega pohištva v Stražo, s či­m e r bo izboljšal pogoje z a obra tovan j e , z več jo k o n c e n ­t rac i j o podjet ja p a bodo us t va r j ene možnosti za u r e s ­ničitev lesno i n d u s t r i j s k e g a k o m b i n a t a n a D o l e n j s k e m .

Sinter pepel in cementarna na Senovem

O d l a g a n j e pepe la j e pos ta ­j a l o z a T e r m o e l e k t r a r n o v B r e s t a l n i c i i z l e ta v le to težji p r o b l e m . Names t o d a b i me ­t a l i pepe l v potok i n z n j i m še n a d a l j e onesnaževali vodo, bodo zdaj p r i d o b i l i n a leto 35.000 t s in t e r p e p e l a za g r a d ­b e n i m a t e r i a l . S a m o t r i take t o v a r n e so dos le j v E v r o p i ; brestaniška bo četrta. Z a 270 m i l i j o n o v d i n i n v e s t i c i j (pr i čemer je vštetih 80 m i l i j o n o v , k i s o že b i l i n a m e n j e n i z a o d -pepe l j e van j e iz e l e k t r a r n e s

pe l i z v i r a že od E L E S A , k j e r je n a t e m de l a l inž. K o b l e r .

I zde lan je i n v e s t i c i j s k i p r o ­g r a m za obra t I S K R E v N o ­v e m mes tu , v k a t e r e m bodo i z d e l o v a l i s e l enske u s m e r n i ­ke. 117 l j u d i bo i zde l a l o na le­to za m i l i j a f d o d i n a r j e v v r e d ­n o s t i ; r e n t a b i l n o s t o b r a t a z n a ­ša 102 %, predračunska v r e d ­nost inves t i c i j p a 170 m i l i j o ­nov na o s n o v n a i n 253 m i l i j o ­nov z a o b r a t n a s r eds t va .

V i z r edno n e u g o d n i h pogo j ih in r e k o r d n e m času je k o l e k t i v I B N p r i p r a v i l s s ode l o van j em sorodnega b i r o j a v T r b o v l j a h pro jekt za novo C E M E N T A R ­N O N A S E N O V E M . Inv e s t i c i ­j a 4 m i l i j a r d bo omogočila p r o i z v o d n j o 200.000 ton p r v o ­v r s tnega p o r t l a n d c ementa vseh k v a l i t e t . Senovčani ima j o z n o v i m ob j ek t om i z r edno sre ­čo: k v a l i t e t n e s u r o v i n e — ap ­nenec , l apor i n kremenčev pe­sek — so n a k r a j u s a m e m , t ik n a d bodočo tovarno . R e d k e so tova rne n a sve tu , k i b i ime le t ako ugodno lego! P r e m o g , s k a t e r i m bodo k u r i l i peči, bo da ja l r u d n i k , k i počasi z m a n j ­šuje p r o i z v o d n j o ; ne bo t reba g r a d i t i nove separac i j e , k e r bo r e m i i p r e m o g dobe r za ce-mentano . Električno energ i jo bo d a j a l a brestaniška t e rmo-

nar j e v z a r a d i nada l j n j e i zpo ­po ln i t v e tehničnih n a p r a v i n doda tkov po najnovejšem s i ­s t emu . C e l a n i ne b i b i l i p r a ­vočasno i z d e l a n i p r o j e k t i z a novo cementa rno , se zdaj v e r ­j e tno ne b i m o g l i v našem o k r a j u pogovar ja t i o n o v i ce­m e n t n i i n d u s t r i j i n a Seno ­v e m . . .

Turizem — zlato jama, z katere še ne jemljemo

d o v o l j . . . M e d n a r a v n e z a k l a d e šteje­

mo v o k r a j u p r e d v s e m t u d ; lepote naših k ra j e v . Ze več­k ra t smo ugo tov i l i , d a n a m je a v t o m o b i l s k a cesta o d p r l a pot v svet , da je to naša žila-dovodn i ca . R a z v i j a t i pa m o r a ­mo t u r i z e m p r e d v s e m na vseh s t r a n s k i h ve jah te v e l i k e aor ­te — vzdolž s t r a n s k i h cest in potov, k j e r v a b i j o g r adov i i n do l ine , r eke i n p o t o k i , r i b i ­štvo i n lov, m u z e j i , z d r a v i l i ­šča, z g odov inske i n n a r a v n e znamen i t o s t i , s p o m e n i k i i z let N O B in še m a r s i k a j , s čimer je D o l e n j s k a s S p o d n j i m P o -sav j em i n B e l o k r a j i n o zares bogata.

• Načrti I N V E S T I C I J S K E G A B I R O J A ? V i z d e l a v i je p ro j ek t novega ho te l a v S e v n i c i , s l e ­d i l a bo ured i t ev H m e l j n i k a , p r o g r a m za d o l i n o K o i p e , za G o r j a n c e (ver je tno z večjim hote lom) , u r ed i t e v M i r e n s k e d o l i n e in še ka j . T r e n u t n o n a j ­važnejša na loga pa bo k o m ­p l e k s n a u r ed i t e v Žužemberka za letošnjo p r o s l a v o 20- le tn ice vstaje, ka t e r e središče bo ta s t a r o d a v n i k r a j ob K r k i . B i r o že p r i p r a v l j a p ro j ek t e za k o n -servac i j o g r adu , u red i t e v m u ­zeja i n gostmsko-turističnega ob j ek ta v g radu , ods t r an i t e v ruševin, u red i t e v t rga , p res ta ­v i t e v v o d n j a k a , sode lovan je p r i o b n o v i ceste Ivančna g o r i ­ca—Žužemberk—Straža.

N i slučaj, da s i je I N V E ­S T I C I J S K I B I R O i z b r a l tud i t u r i z e m i n gost ins tvo za p r e d ­met svo jega u d e j s t v o v a n j a ; obe področji s ta ses tavn i d e l v p l a n u p r e d v i d e n i h p r i z a d e ­van j , d a tud i s t e m a gospo­d a r s k i m a p a n o g a m a pomaga ­mo n a j i m k r a j e m d o večjega

c i j skega b i r o j a po t r ju j e v p r a k s i m i s e l o d e c e n t r a l i z a c i j i t a k i h služb in n j i h o v i s p e c i a ­l i z i r a n i p r i l a go j enos t i l o k a l ­n i m po t r ebam.

V novomeškem o k r a j u b o ­mo v p r i h o d n j i h l e t i h še m a r ­s i ka j z g r a d i l i , o b n o v i l i i n p o ­večali. P r i v s a k i i n v e s t i c i j i b o vprašanje r e n t a b i l n o s t i , s m o ­t rnos t i naložbe, čedalje važ­nejše. I N V E S T I C I J S K E M U B I R O J U se obe ta po v s e m tem, k a r s m o p r a v k a r našteli ( omen i l i pa smo s a m o n e k a ­tere g l avne ob jekte , k i j i h j a l a n i p r o j e k t i r a l I B N ) . še ve ­l i k o hvaležnega de la . G a bo zmoge l s s e d a n j i m k a d r o m ? Zda j je k o l e k t i v zaključena, s t r o k o v n o i n e k o n o m s k o u t e ­me l j ena ce lo ta 17 l j u d i , i z m e d k a t e r i h je 7 f aku l t e tno i z ­obraženih s t r o k o v n j a k o v ; i m a ­j o inženirje, g radben ike , a r h i ­tekte, ekonomi s t e i n d r u g e uslužbence, povečali pa bodo števi lo s t a l n i h nameščencev n a 25, k a r zahteva jo potrebe , dovo l ju j e j o pa p ros t o r i , k i so s i j i h p r i d o b i l i . Iz s k r o m n e g a začetka se je podje t je po p r ­v e m letu že t o l i k a n j finančno ok r ep i l o , d a je l a h k o ra zpo re ­d i l o na s k l a d e 12 m i l i j o n o v d i n a r j e v . U p o r a b i l i j i h bodo izključno za u red i t e v p r o s t o ­r ov i n s o r a z m e r n o d rago op r e ­m o ; s a m o razmnoževalni a p a ­rat stane n a p r i m e r m i l i j o n d i n a r j e v .

V s e de lo v k o l e k t i v u j e a k o r d i r a n o ; v edno so r o k i n a ­ročnikov i z r edno k r a t k i in n i se še zgod i lo , d a b i k d o i z m e d inves t i t o r j e v d e j a l , d a se m u ne m u d i . K e r so uslužbenci plačani p o učinku, se v sak d o k r a j a p o t r u d i , d a k v a l i t e t n o in pravočasno i z p o l n i na loge . De lo j i h p r i t em t a k o z apos l i , d a ne iščejo d r u g i h h o n o r a r ­n i h služb, saj se zaveda jo , d a ter ja d o b r o p r o j e k t i r a n j e ce le ­ga človeka. P r a v zato bodo število uslužbencev še p o v e ­čali. P r i v s e m t em p a j e b i l I N V E S T I C I J S K I B I R O v N o ­v e m mes tu l a n i prece j p o d p l a n i r a n i m i o s e b n i m i p r e j e m k i s o r o d n i h j u g o s l o v a n s k i h p o d ­j e t i j , v k a t e r i h j e prišlo l e ta 1959 n a enega z a p o s l e n o g * 637.500 d i n p r e j e m k o v , v I B N pa l a n i 469.000 d i n a r j e v , k a r p o m e n i , da so za 33 ods t o tkov p o d povprečjem.

Težava, k i o v i r a p r o j e k t i v ­na pod je t ja , ta re t u d i I N V E ­S T I C I J S K I B I R O v N o v e m m e s t u : p r e m a l o časa j i m p u -

'ščajo naročniki. V e d n o se m u ­d i , v edno j e t r eba h i t e t i i n se o z i r a t i n a r o k e r a zp i sov i n bančnih natečajev. D r u g o d p o sve tu j e t ako , d a p r o j e k t i r a j o ob j ek t n a p r i m e r d v e l e t i , g r a ­d i j o p a ga največ le to d n i . P r i nas je žal d o s t i k r a t p r a v n a r o b e : p r o j ek t b i m o r a l b i t i gotov z a v s a k o ceno v neka j mesec ih a l i največ v p o l l e ta , p o t em p a g r a d i m o ob j ek t t u d i 2 i n ce lo 3 l e ta . P r a v na p r o ­j e k t a n t a pa vse kaže s p r s t o m , Če n i k a j p r a v i n ne teče t a k o ko t s i i n v e s t i t o r želi. T u d i v I N V E S T I C I J S K E M B I R O J U se d o b r o zaveda jo , d a m o r a b i t i . p ro j ek t tak , d a bo i n v e s t i t o r od i z va j a l c a de l v s a k t r e n u ­tek l a h k o z a h t e v a l , k a k o m u m o r a ob j ek t g r a d i t i , i n s t a l i ­r a t i o z i r o m a o p r e m l j a t i . Z a t o hočejo odda j a t i s a m o k v a l i t e t ­na de la , n i k a k o r pa ne želi jo več p r i m e r o v ko t j e n a p r i m e r naročnik, k i j i h j e p r i g a n j a l k d e l u , d a so še i n še h i t e l i p o ­d n e v i i n ponoči, k o p a j e d o ­b i l p ro j ek t , ga mesec d n i n i odda l n a rev i z i j o .

Načrtno p r o j e k t i r a n j e se z a ­čne ob r o j s t vu nove ideje. P r i ­lago jeno m o r a b i t i n a r a v n i m pogo j em p r e d v i d e n e g a d e l a , vse do k r a j a je t r eba v n a p r e j t ehtno p r e m i s l i t i , d o d o b r a p r e ­študirati, p r i m e r j a t i i n s o d i t i z različnih v i d i k o v , o c en i t i s stališča po t reb i n k o r i s t i d o ­mačega k r a j a i n širše j u go s l o ­vanske s k u p n o s t i , šele p o t e m na p r i d e na v rs to mehanična opata i n bager .

T a k o načrtno i n k v a l i t e t n o de l o je tud i d e l o v n i p r o g r a m mladega I N V E S T I C I J S K E G A B I R O J A v N o v e m mes tu , k i se vam o r e d s t a v l i a danes s s v o ­j i m p r o g r a m o m in z doseda ­n j i m i u-snehi ter p r o b l e m i ,

SPOŠTOVANI INVESTITOR! Projektivno podjetje - INVESTICIJSKI BIRO« v Novem

mestu je kot prvo v državi organiziralo posvetovalno in nad­zorno službo za Investitorje.

Zagotovilo si je skupino strokovnjakov, k i lahko na željo investitorja organizirajo na kateremkoli gradbišču v L RS lo­kalen, splošen aH projektantski nadzor vseh vrst gradbenih, obrtniških in instalacijskih del.

Kvaliteto betonskih in armirano-betonskih del na Vaši gradnji lahko spremljamo stalno z našo letečo ekipo, k i na željo investitorja v dogovorjenih ali pogodbeno določenih ča­sovnih presledkih analizira svež beton na Vaših objektih pred vgraditvijo in izda takoj po zaključeni analizi, k i sledi že v nekaj urah, izvid o kakorosti betona in vseh betonskih se­stavin. Za tak način preiskave in nadzora je naša ekipa naj­bolje opremljena.

Ekipo vodi strokovnjak-speciallst za vprašanja kakovosti gradiva in gradbenih del. Poleg kakovostne kontrole svetuje Vam in Vašim izvajalcem glede organizacije in Vam pomaga, da lahko gradbena dela v poljubni fazi Izgradnje končate kva­litetno in čim eeneje.

Investicijski biro prevzema obračun gradbenih del in Vam lahko preskrbi lokalne nadzorne organe za vodenje gradbene knjige in gradhrnega dnevnika.

Na Vašo željo vodi pogajanja za prevzem gradbenih, obrt­niških in instalacijskih del z Izvajalci, prav tako pa Vam sve­tuje pri izbiri gradiva in dobaviteljev.

Investicijski biro posreduje ponudbe domačih in Inozem­skih dobaviteljev strojne opreme in Vam v vsakem oziru po­maga pri izvedbi Vašega investicijskega programa.

Na Vašo željo Vam pošljemo strokovnjaka, k i Vam bo podrobno razložil naše metode kontrole kakovosti in nadzora ter Vam predlagal naše pogoje za stalno posvetovalno in nad­zorno službo v zvezi z Vašimi investicijami.

Nadejamo se, da se boste sedaj ali v bodočnosti poslužili posvetovalnih ln nadzornih uslug, ki Vam j ih nudimo in Vas tovariško pozdravljamo!

INVESTICIJSKI BIRO - NOVO MESTO.

Najsodobnejši cementni mlin, kakršen je predviden tudi za novo cementarno na Senovem

e l e k t r a r n a . Rešen bo p r o b l e m o d p a d n i h v o d a v senovški do­l i n i i n eksistenčno vprašanje rudar j ev . M e d e l e k t r a r n o in r u d n i k o m bo s ta la nova ce­men ta rna , s čimer bodo k a r na jbo l j izkoriščeni v s i n a r a v ­ni v i r i , obrat, pa bo p o p o l n o m a m e h a n i z i r a n .

P r i m e r senovške cementa r ­ne kaže, k a k o važno je s p r e m ­l j a t i načrte i n ves t i t o r j a tud i po tem, ko je i d e j n i pro jekt ?e gotov. I nves t i c i j sk i b i r o je potem, ko je b i l p ro j ek t v r o k u o d d a n na natečaj, študi­ra l r a z m e r e v c e m e n t n i i n d u ­s t r i j i napre j i n p r a v p r e d k r a t k i m ugo tov i l . * da so se po­kaza l e možnosti za nekate re najnovejše tehnične izboljšave, k i bodo zmanjšale inves t i c i j e za približno 400 m i l i j o n o v d i -

razcve ta . P r a v tu pa je n a ­črtno in s t r okovno de lo še po­sebno p o m e m b n o . V sode lova ­n ju z O L O . z gos t insko in t u ­ristično zbo rn i co :n s k o m u ­n a m i bo I N V E S T I C I J S K I B I ­R O vložil vse sposobnost i s vo ­jega k o l e k t i v a , da bomo tud i t u r i z e m v o k r a j u i z g ra j e va l ' na najsodobnejših načelih.

P r i o b j e k t i h , k i so b i l i z a ­četi že prejšnja leta , nov i I N ­V E S T I C I J S K I B I R O l a n i n i sode lova l , zato j i h tu tud i po­sebej ne omen jamo .

Lani : 140 naroči l ! D a je b i l o novo p r o j ek t i v ­

no podjet je po t rebno , n a m po­ve tud i reg is ter n j egov ih l a n ­s k i h p r o j ek t o v : 140 naročil! U s t a n o v i t e v domačega inves t i -

T B C IZ OC1 V OC1

Naš današnji sestavek vas seznanja z življenjem na Oddelku z a tuberkulozo pljuč Splošne bolnišnice v Novem mestu. Včasih je bila tuberkuloza zanesljivo smrtna bolezen, danes pa jo morejo zdravniki z mo­dernimi zdravili popolnoma pozdraviti. Tudi na Do­lenjskem je primariju dr. Smrečniku, dr. Zckrajščkovi, dr. Trobilu in.njihovim sodelavcem uspelo zmanjšati njen obseg na minimum. Opravili so ogromno-delo: pregledali so skoraj sto tisoč državljanov. Umrljivost na njihovem področju se je od leta 1951 do letos

i zmanjšala o d 6fi2 na 2,25 smrtnih primerov na deset tisoč prebivalcev. Lahko rečemo, da se bliža čas, ko tuberkuloze kot bolezni ne bo več. Zdaj pa prisluh­nite, reportaži o ljudeh, ki ji danes še gledajo v obraz.

S ede l s e m tako , d a s em svo je nove p r i ­ja te l j e l a h k o n e p r i s i l j e n o opa zova l . Vprašujoč, k r a t e k pog l ed j e z d r s n i l

o d časa d o časa z i g r a l n i h podob i c po mo­j e m plašču a l i čevljih.

»Herc je a d u t . . . « T i s t i t r e n u t e k s e m se zavede l . T e d n i ,

m e s e c i . . . »S t iham! « Zda j je s eveda p repozno . S a m o še neka j

m i n u t v s vo j i s ra j c i i n hlačah, po t em pa v s a m e g l e n a bodočnost v progast i pidžami i n r j a v e m plašču i z v e l v e t o n a . . .

P r e o b l e k e l s e m se v k o p a l n i c i . Neho te m i je obs ta l pog led n a n e k e m r o b u nove garderobe , k j e r so b i l e uvezene nerodne , r u m e n e črke:

T B C . >*Ti boš c r k n i l ! - so m i razložili pozneje

v s ob i . V s e k a k o r l e p po zd ra v i n p r i j e t n a tolažba. C e hočeš n a p i s a t i poročilo o n e k i s t v a r i , moraš b i t i s a m z r a v e n . N o v i n a r j i v K o n g u i n L a o s u sto je v i s t i v r s t i z juriš-n i m i ba t a l j on i , torej tvegajo življenje, d a b i p i sa l i reportažo. K a j p a j a z ? .

Z m a n o je drugače: J a z pišem r e p o r t a ­žo, k e r s e m t vega l ž iv l jenje!

N e k a j b e s e d v p o j a s n i l o

K ot mene nekoč je danes t u d i vas p r a v gotovo sp r e l e t e l s r h , k o ste z a ­g l eda l i p r v e t r i črke našega nas l o ­

v a . Res j e : T B C p o m e n i t u b e r k u l o z o — je-t i k o , sušico —, nekda j eno najhujših bolez­n i , k i je s l e d i l a kot zvest stra'žar revščini, l a k o t i i n n e h i g i e n s k i m r a z m e r a m . O d t a ­k r a t je os ta l n j en strašni s loves i n naš t r e ­pet p r ed njo , čeprav bo l e zn i v t i s t em po­m e n u besede, ko s i b i l zap i san s m r t i , čim se te je d o t a k n i l a , n i več.

T u d i mene je spre l e tava lo , ko s e m ne­koč o b i s k a l p r i j a t e l j a . Ž ivo s e m s i p r e d ­s t a v l j a l , k a k o m i kobaca jo b a c i l i v us ta i n nos . Z d e l o se m i j e ce lo , d a s e m d o b i l n e ­kaj s t op in j vročine. N i t i s an ja l o pa se m i n i , da je p r a v t o l i k o teh d r o b c e n i h K o c h o -v i h živalic n a v s a k e m (čeprav s k r b n o u m i ­tem) ko za r cu v gos t i l n i , n a v s a k i k l j u k i , n a v s a k e m d i n a r j u , v k i n u , v z r a k u , s k r a t ­k a povsod !

Z a k a j pa potem ne zbo l i več l j u d i ? Saj j i h . V e l i k o . M o r d a v s i , če ne v s i , pa

sko ra j v s i . L e d a se m a l o k d o tega zaveda . Naše te lo i m a namreč pro t i b a c i l o m svojo »mi l i co « , k i j i h tako j k o vs top i j o z g rab i i n . . .

točno! — p rav o d te b i t k e je odv i sno vse. Ce

je m i l i c a dovo l j močna, d a v s i l j i v c e naže­ne, smo k r i z o p r ebo l e l i , ne d a b i s p l o h ve­d e l i za to. V n a s p r o t n e m p r i m e r u se boj nada l ju j e . O r g a n i z e m pošilja n a n a p a d e n o mes to vse več mil ičnikov ( m a j h n i h b e l i h k r v n i h telesc), k i j i h s a m p ro i z va j a . Seve ­d a se ta n a p o r povečane p ro i z vodn j e p o k a ­že tud i na zuna j s povišano t empera turo , na t o s splošno utru jenost jo , po ten j em po­noči . . .

T e l o se b o r i , d e l a i n — p r o p a d a D o b r a h r a n a i n počitek m u p o m a g a t a ; težaško de­lo , p r e h l a d i , n e r edno živl jenje m u j eml j e j o še t is te moči, k i j i h puščajo K o c h o v i b a c i l i !

Z a t o j e najboljša o b r a m b a p r e d j e t i k o — zd rav j e !

Smešno! P a je le res: b a c i l i se ra je nase l i j o t ak ra t , k o je te lo

o s l ab l j eno z a rad i bo l e zn i (pljučnica, gr ipa ) i n t a m k a m o r najlažje pr ide jo . K e r so t ako m a j c e n i i n l a h k i , d a p l ava j o po z r a k u , j i h na jp r e j po tegnemo s sapo v pljuča. T u k a j je lepo toplo , sveže k r v i z a h r a n o dovo l j — p o i z k u s i m o . . .

N a k r i ž i š č u je p r e s u n l j i v o z a j o k a l a s i r e n a r e š e v a l n e g a a v t o m o b i l a

u s t a v i l se j e p r e d našimi v r a t i . »Fantje, novega dobimo! « T u d i z go rn j e nads t rop j e , k j e r so žen­

ske , je b i l o p o l n o r a d o v e d n i h obrazov . Šofer je s pomočnikom i z v l e k e l i z a v t o ­

m o b i l a škripajoča n o s i l a . N a n j i h je ležal b l ed , s u h fant s s v e t l i m i brčicami:

»S i l vo ! S i l v o je spet prišel,« so se p r e -padeno spog l eda l i .

S i l v o j e d o m a nek j e i z Be l e k r a j i n e D v a k r a t a l i t r i k r a t j e b i l že tuka j i n p r e ­den je prvič prišel, so m u b a c i l i p o s p r a v i l i že dobršen d e l pljuč. V s a zdravniška ume t ­nost m u n i m o g l a p o m a g a t i več ko t z a k r ­pa t i os tanek i n s t rogo zabičati, k o je od ­h a j a l :

»Gle j i d a boš p a m e t e n ! N e ženi se tako , pus t i s k r b i d r u g i m i n m i s l i nase!«

»Bom, b o m . . . « je n e s t r p n o p r i k i m a v a l S i l v o , v d u h u pa že v i d e l , k a k o spet vese lo d r v a r i i n pogan ja konjička po dišečih b r a z ­d a h .

V r n i l se j e s k r v a v i m izmečkom. Reše­va t i o s t ankov o s t anek je nehvaležen posel . N e d a se n a p i s a t i kakšni občutki te sp r e l e -tava jo , k o vidiš človeka, k i je z m i s l i j o še ves v s v o j e m gozdu, p r i v o l eh , m e d t r t a m i — v p r s n e m košu pa m u p l a h u t a k r v a v a p r a z n i n a . . . T o je g roza počasnega u m i ­r a n j a .

n a o k n i h i n nihče b i nas ne moge l z a d r ­žati, d a se ne b i p o s l o v i l i o d fan ta .

S o že p r i v r a t i h . V t e m t r e n u t k u se je S i l v o d v i g n i l z a neka j c en t ime t rov , se z m u k o n a s m e h n i l , p o m a h a l z l e v i c o i n spet o m a h n i l n a b l a z i n o . V e k e n a o k n i h so z a ­t repe ta le :

»S i v i d e l k a k o . . . « S k o z i s t i sn j eno g r l o n i moge l nihče o d ­

govo r i t i . B i l o je t i h o ko t z a pogrebom. N o ­s i l a so z a c v i l i l a n e k j e v možganih i n v r a t a so r e z k o t l e s k n i l a v z a p a l i i h .

Cez štiriindvajset ur je umrL

» P r e l u b a g o s p a d o h t a r . . . a

D o k l e r z inštituta ne sporoče d v a k r a t a l i t r i k r a t , d a v b o l n i k o v e m p l j u n ­k u (izmečku, k u l t u r i ) n i s o našli b a ­

c i l ov , n e m o r e nihče domov , p a čeprav je zxlrav ko t r i b a . M a r s i k d o os tane še d a l j , d a p a l e n e b i b i l o p rehudo , spuste z d r a v n i k i

po temelJTtem posve tu koga t u d i n a »do­pust«. Zadnjič so šli d o m o v oče i n z d r a v n i ­ke zda j m a l c e s k r b i , saj so m i n i l i že t r i j e d n e v i , k a r b i m o r a l i b i t i na za j , p a j i h še n i .

Z u n a j r a h l o r os i i z t eme i n u r a gre že p r o t i deve t i , k o zaškripljejo v h o d n a v r a t a . Dežurna z d r a v n i c a se r a z vese l i :

»O , oče! Ste v e n d a r prišli, smo že m i s ­l i l i , d a s t e se izgubi l i ! «

»Pršu, pršu! K a j p a bom?« Z a s l u t i l i smo, p r a v z a p r a v z a v o h a l i . . . »Ja oče, saj ste f a j h i e n r "

T u k a j šele se začno na jhu j e težave za z d r a v n i k e : o d k r i t i i n z d r a v i t i bo l ezen n a pljučih je z današnjimi s r eds t v i l a h k o , uspešno z d r a v i t i k o m p l e k s n o dušo t u b e r k u ­loznega b o l n i k a pa z n a le m a l o k d o . . .

N e k a j v i s i d a n e s v z r a k u

P rišel j e »en nov « . N a o b r a z i h g l a v n i h n a v i h a n c e v , s t a ­

r i h pac i en tov , žari nedolžno vese l j e : » T a ga bo pa to lkel ! « P o p o l d n e m i n e ko t b i t r e n i l i n težko je

reči a l i v z b u j a večje z a n i m a n j e » ta nov « ,

k i »ga bo tolkel« a l i pa k i n o , k i t u d i samo e n k r a t n a teden poživi h i š o . . .

V s e l epo h i t r o m i n e i n t u d i k i n a je k m a ­l u konec . Dežurna ses t ra ugaša luči po so­b a h i n iz na jbo l j p r i d n i h postel j že p r i ­ha j a r a h l o žaganje.

» T a n o v « se t r u d i n a vse k r i p l j c , d a bi z a d r e m a l . M i s l i se m u pode po g l a v i i n skoz i o d p r t a v r a t a je čez teraso slišati šu­menje vode, k i pada i z k o r i t a p r i bližnjem m l i n u . V s e je m i r n o . . .

»Škrt, škrt!« K a j je to? »Skrt, škrt, škrt ! « L a v d o n ! N o v i n e c se zd r zne i n s i po-

m a n e oči: saj škrta pod n j e g o v i m vzg lav -j e m !

»Skrt, škrt! Miš ! S e v e d a ! K o t no r skoči pokonc i i n m a h n e z b l a ­

z i n o po z i m n i c i , d a k a r z abobn i po v e r a n ­d a h .

»Skrt, škrt ! «

je s p r a v l j e n a po vseh mogočih t a j n i h ! tičkih.

»Je prišla d o h t a r c a . pa je p e l a k o 1 P Nič s i n i d a l a k ' seb, nič, nič, nič! , Inf že spet bu f e t ? ' j e r e k l a . ,Ste spet toč i l? ' * p a : Seveda , v čaj s e m ga da l ! « n a m po»] žikne i l e g a l n i b i r t pa n a d a l j u j e :

»Vidiš , t ako l e nastradaš, k o hočeš < g i m dob ro . Po t l e j p a še reče, d a ga i n pet l i t r o v . C e b i ga res i m e l , precej ga < gor : Fan t j e , p i j t e ! T a k o ga p a ne b o m « nobenemu več, g a rajši vržem d o l čez^ raso ! T u d i z a t a boljše p r i j a t e l j e g a n e l več toči l ! «

T a boljši p r i j a t e l j i seveda d rugo j t l g an l j i v o mo l edu j e j o s s v o j i m i štampera p r i L o j z o v i poste l j i i n k d o b i b i l t ako t » ga s r c a . . . s i c e r pa bodo m a t i v nedv-p r ines l i d rugega . t<

» A l ' ne g r e m o pre j d a m u , r d a se bo šajnalu . . . « s-uij P a je le m o r a l i t i : >ren »Na , zdaj s em šel pa n a renge l , p a l i S

p r i m a r r eke l , d a n i m a m nobene več koso le ne, d a g r em l a h k o d o m u . . . J a z sem Tire m i s l i l , d a b o m tuka j d o k l e r ne bodo češ) b z r e l e . . . « >dk

lubi

B a r o m e t e r d o b r e v o l j e ra

iese I g anes v o d i v i z i t o tovariš pr imjč t a

ftjpl v endar se je J a n e z iz Be l e k r a j P 4 l

k i je s ta r p a r t i z a n in sp l oh k o r a j m ' fant, vseeno odločil, d a popros i za d o p r " 1 *

» . . . za deset d n i , hišo popravljamo.« 0-» Pa boste v i z idal i?« C * »Ne , n e ! S a m o z r a v e n b o m . Sa j venr

m o r a m b i t i z r a v en k a d a r se hiša z ida! « o v <

»Kda j pa greste?« l m ' »Jutri, v soboto.« n n

»Hm, j u t r i ! D a boste l a h k o v nede-Y' ;

pili,« se nasme je p r i m a r i j , m e d v r a t i požuga: » K a r smo v vseh teh mesec ih z d r a v i l i , l a h k o v enem t ednu s t r a n vrže

»Viš , viš kako vse ve,- mod ru j e J a n e ; : ; " odhajajočo v i z i t o . » T o pa ne ve k a k o 1 * * letos m a l o v ina , da ga ne bomo kaj dcr° p i l i . D a ga p r o s i m na j m i d a deset j u r j r " ne b i t ako težko d a l . . . «

Zda j p r i p o m n i še F r a n c e l j : ^ »Bodi vesel , d a i m a k a p i c o naza j . T o

znak , d a j e dob r e vo l j e ! C e b i j o i m e l čelu, ne b i Janez j u t r i v i d e l B e l e k r a — n e . . .« i n se spet lo t i svo je mreže s cof

»Jože. na rentgen!« pokliče sestra . Jože je šele d v a d n i tuka j i n m u je t i

ba še m a r s i k a j po v eda t i : »Obleci si ha l jo , pa k a r t o n v z em i

sabo!« »Zakaj pa karton?« »Da te vpišejo, glej ga ! P a b l a z i n o . Jože jo d o s l o j a n s t f e n o m a h a s kar tont

i n v e l i k o be lo b l a z i n o pod pazduho po ho n i k u . na stopnišču pa se zbere d o m a l a [ nads t r op j a n e sme j an ih obrazov . Sele »-s t ra M i r k o - na ren tgenu pove nič hudr slutečemu Jožetu, d a je t isto z blaži k r e p k a potegavščina . . .

V » p r o s t e m č a s u «

V prostem času« je odp r t a d ebe l a na cenejše r a z v e d r i l o : - J a p r i j a t e l j , l a h k o kooperac i ja nj '

mu , k i i m a dobro z em l j o ! Ja z pa d a m t -l i k o za gno j i l o m za seme, d a m i nič : os 'ane . če rn p rav d o b r a l e t ina . K a j p a ^ da r je s l aba? Preveč m o r a m tvegati , D l a v cu v t o va rn i je vseeno a l i si je sonce ; pada toča, on ve, d a bo n a k o n c u mese d o b i l plačo. J a z pa?«

»Bi šel pa raje v z a d r u g o ? " »Misliš, d a je k a r v s a k a z a d r u g a d

b r a ? ! K a j pa če je r a v n o naša zanič, i i m a d v a m i l i j o n a i zgube ob letu?«

D r u g a s k u p i n a se je zb ra l a o k r o g vet r a n a i z P r v e s ve tovne :

-Boš ti men i p r a v i l , k o s em b i l n a S ški f r on t i pa v R u s i j i pa n a Nemškem, < se v r t i z e m l j a o k r o g sonca? Saj n i s em nc saj v enda r razločno v i d i m , d a p r i de son

POGLED NA POSLOPJE O D D E L K A Z A PLJUČNE BOLEZNI NOVOMEŠKE BOLNIŠNICE V KANDIJI

N a š a r e p o r t a ž a

V e n d a r — z d r a v n i k i so čudodelniki. — Spe t je prišel d a n , d a so l a h k o d e j a l i :

»G le j , d a boš pameten . N e ženi se t ako , pust i s k r b i d r u g i m in m i s l i nase!«

»Bom, b o m . . . « P r i p e l j a l i so ga naza j v reševalnem av ­

t o m o b i l u z rdečo peno_ n a us t ih . P r i p o v e ­d o v a l je še, d a bo k u p i l n j i v o , p r o d a l j u n ­ca i n d a i m a opeko za n o v o hišo že n a r o ­čeno. Z d a j leži že t r e t j i t eden n a v i s o k o podpr t em v z g l a v j u i n oči i m a zapr te . D i h a k r a t k o i n sunkov i t o . S čim n e k i ? V s i n a ­por i z d r a v n i k o v i n bolničarjev i n strežni­kov , v s i p o i z k u s i , vse prečute noči, v s a z d r a v i l a , vse z a m a n ! S i l v o n i m a več pljuč!

» K a j k o b i ga d a l i domov? « T a t r enutek se je z b u d i l i z nezaves t i .

Oči so m u zas i ja le s p o s l e d n j i m ogn j em, p r e s u n l j i v o j e zašepetal:

»Ne , s a m o ne d o m o v . . . ! D o m a . . . b o m umrl ! « i n spet je s p u s t i l u t ru j ene veke . S i l v o je v ede l , d a greš l a h k o d o m o v s a m o k a d a r si z anes l j i v o z d r a v a l i pa k a d a r . . .

V nede l jo popo ldne ga j e o b i s k a l a žena. K d o j i bo poveda l kaj j o čaka j u t r i ?

S i l v o je d o b i l i n j ekc i j o , k i podaljšuje življenje za štiriindvajset u r . P r i zaves t i j e in živahen. K a j , če se m u le ob rne n a bol je?

P r e d hišo se je u s t a v i l »rdeči kr iž « . S i l ­v a so o b l e k l i in zdaj ga na n o s i l i h nesejo v a v t o m o b i l . P o l p e t i h je, v e n d a r s m o vs i

» K a j n e b o m , k o pa pada . L u b a mo ja ženska, t o n i t a k u a jn foh . S m m i s l u , de bu pršu t r a h t a r o ra t , p a k a r l i j e ! Z a t o s e m pa t u d u r l a u b podaljšou! M o r t e m a l u r a z u ­met k o l k m a m jest d e l a doma! « i n moža­k a r r a h l o poboža z d r a v n i c o z d v e m a prs to ­m a po l i c u .

O b e t a se ,hec ' i n p u b l i k a se že z b i r a po h o d n i k u . Z d r a v n i c a t i p a očeta pod s u k n j i ­čem, če j e m o r d a premočen i n ga p r e p r i ­čuje na j gre spat , on pa se ne da o d g n a t i :

»Preluba gospa d o h t a r , pove j te m i n o ka j je z mo j o k u l t u r c o ! B o m šu h m a l do ­mu?«

Z d r a v n i c a zma je z g l avo : »Saj ste k o ­ma j prišl i , « k o pa začuti v očetovi m a l h i p o l l i t e r i c o s kačjo s l i no , p r i p o m n i v sploš­no vese l je navzočih:

»Oče, oče! Pog le j te vašo ku l turco . . . « »Ja. to je pa za prjatlne!« » K a r zase p r i h r a n i t e , a m p a k za j u t r i , ne

za danes . Zda j se g r e va preobleč i n spat , pa bo vse dobro ! «

»•Dobro? M a r n i s e m dobe r? Sej sem trezen!«

»No , t rezen r a v n o ne, kaj?« »Hedu p jan pa t u d ne ! «

D a n je p o d o b e n d n e v u

Z D R A V I B O L N I M :

T E L E V I Z O R Uredništvo Dolenjskega lista se je

odločilo, da s pomočjo dolenjskih podjetij in naročnikov našega tednika izvede skromno akcijo. Podmladkar j i Rdečega križa po šolah v okraju so zbral i za bolnike Pljučnega oddelka bolnišnice v Novem mestu čez tisoč knjig za knjižnico, prosvetno društvo S V O B O D A »Dušan Jereb« , j ih razve­seli s svojim programom kadar je le mogoče, mi pa smo sklenil i zbrati sredstva, da bi j im lahko v imenu zdravih soljudi kupi l i televizijski sprejemnik. Nekaj ur programa na dan lahko precej zmanjša enoličnost dolgotrajnega zdravljenja rnars'kate-rerau izmed stonetdesetih bolnikov v bolnišnici nad K r k o . In slopctdesct-tisoč dinarjev res ni taka vsota, da je dežela, i/ katere so doma bolniki

(Kočevska, Bela kraj ina, Posavje, Suha kraj ina in Dolenjska) ne bi mogla zbrati. Ze jutr i pričakujemo prva nakazi la na naš tekoči račun št. G06-70 3-24 pri K o m u n a l n i banki v Novem mestu, sprejeli pa bomo tudi najmanjše prispevke, ki bi j ih posa­mezniki poslali ali prinesli v naše uredništvo na G l a v n i trg št. 3 v No ­vem mestu.

Priskočite na pomoč v človekoljub­ni akci j i ! Imena vseh darovalcev bomo po želji sproti objavili v našem listu. P r i vseli nakazi l ih denarja po pošti navedite na hrbtni strani polož­nice oziroma na v i rmanskem nalogu še pr ipis : » Z a televizor bolnikom T B C « .

U R E D N I Š T V O D O L E N J S K E G A L I S T A

» Z e gre j o ! « » K d o je danes?« »Dohtar ! « V s i v edo k d o j e ,dohtar ' , k d o .doh ta rca '

i n k d o . p r i m a r ' . Več z d r a v n i k o v namreč n i n a o d d e l k u i n tako so s i t i t r i j e z l a h k a r a z d e l i l i » funkci je« , m o r d a n e k o l i k o težje dolžnosti,'saj mora j o i z m e n o m a dežurati n a o d d e l k u , r a zen tega p a še o b i s k o v a t i d i s ­panze r j e v Žužemberku, T r e b n j e m , Črnom­l j u , Kočevju i n N o v e m mes tu . C e b i i m e l d a n ka j več u r , b i še m o r d a šlo, t a k o pa — seveda, plačani so z d i n a r j i , z več d i n a r j i ko t m o r d a kakšna u r a d n i c a , k i j i je e d i n a s k r b , d a ne b i turška ob po l dese t ih ušla po k u h a l n i k u i n se tako j na t o že l a h k o p r i ­p r a v i , d a ne bo z a m u d i l a pravočasnega s ta r ta pet m i n u t p r ed d r u g o u r o . . .

»Dobro jutro ! « R e s j e .dohtar ' . V i z i t a , k i j o v o d i , se po­

z a n i m a za t empera tu ro , predpiše tablete , p o k a r a koga , če je sinoči r a z g r a j a l . . .

In po t em se začne počitek. G l a v n a n a l o ­ga b o l n i k a je, d a počiva i n je, spet počiva, ka j ma l e ga poje, se sp r ehod i pod b a l k o ­n o m , še ka j poje i n gre čimprej spat .

L a h k o si m i s l i t e , d a je tak d e l a v n i k za človeka, k i je ga ra l o d v i d a d o v i d a , ko r e ­n i t a s p r e m e m b a . H i t r o se p o p r a v i i n n a j ­hujša nevarnos t je m i m o . V e n d a r , n a ža­lost, počitek i n jedača n i s t a vse — mogoče n i t i po l ne ! Span j e i n tek s ta namreč o d ­v i sna od dobrega razpoloženja. M a r s i k o m u se stoži po de lu . po ženi, po d e k l e t u , po d o m u . S k r b i za posestvo i n družino m u ne dajo m i r u . Bolnišniški d n e v n i red vsak d a n bol j u b i j a i n names to d a b i šlo n a bo l j e gre na slabše.

Besedo hrepenen je preprost človek ma l e pozna, tuka j pa ga l a h k o vidiš z ' 'vlažnim očmi nas lon jenega na ogra jo ve rande . kak< koma j v i d n o p r e m i k a us tn ice in s pogle­d o m s l ed i m e g l i c a m vse od vijoličastega Roga , d o k l e r ne i z g ine jo nek j e z a G o r j a n c i .

H repenen j e , hrepenen je .

Z a l i v u S a . Na pljučnem oddelku novomeške

bolnišnice smo v četrtek, 26. j anu ­arja, doživeli prijetno preseneče­nje, ko je igralska skupina S V O ­B O D E » D U Š A N J E R E B « i/ No­vega mesta uprizori la igro » Z a stanovanje gre« , ki nas je ielo raz­veselila. Za nas je vsaka taka p r i ­reditev veliko doživetje in bi želeli, da bi nas igralska skupina še več­krat razveselila s svojim obiskom.

Žal jc pri nas stiska glede pro­stora, dvorana je premajhna, razen tega pa šc zasedena z bolničarsko šolo; stalnega odra nimamo, ima ­mo le željo, doživeti vsaj drobec tega, kar doživljajo ljudje izven bolnišnice saj smo končno tudi mi doprinesl i delček k sedanjemu lepemu življenju. Srečni smo in hrabr i nas, da tisti, k i današnjo blaginjo uživajo zdravi in srečni v krogu vsojih dragih, ne pozabijo na nas, k i smo mesece in mesece v bolnišnici in hrepenimo po ozdravljenju.

Igralski skupin i se lepo zahva­ljujemo.

Pacienti pljučnega oddelka

^ o h i b i c i j a

L

»Madona!« Bumf, bum, tresk! »Te bom al ' ne!«

»Skrt!« Fantje se smejijo pod odejo, novinec pa

bumf, bumf! »Skrt. škrt!« Kdo neki se bo prej naveličal? Nekdo

še vztrajno čuka z dolgo črno nitko, ki škrablja s koščkom lesa v prazni škatljici vžigalic pod zglavjem novega bo lnika . .

• iz i m a .bufet čez'. Včasih se zgod i , da ga kdo od osebja zasači p r i prepove­d a n e m točenju, v enda r škode n i n i ­

ko l i v e l i ke , ker h r a n i b r i h t n a buča d rago ­ceno tekočino v stekleničkah o d s i r u p a . T a ­ko n i k d a r ne more jo o d k r i t i cele zaloge, k i

vsak d a n n a o k r o g ! D a je z e m l j a o k r o g in da so pod n a m i t u d i l jud j e ! ? Beži, be; na jd i si d rugega bedaka!«

»Ka j pa santeliti?« -Ne l o m i ga. K a j pa verjameš cajtei

gom, saj veš. d a samo lažejo. J a z j i h : poznam.«

- F a n t j e , mal ica!« Jožica je p r i n e s l a z v han p l a d e m tablet . Fant j e se namrdne ] F u j '

P a ka j ko nič ne p o m a g a : vsak d a n tt deset tablet , d e b e l i h kot lešniki i n zoprn : kot s m r t n i g reh .

Brrr! In d o k l e r j i h ne pozoblješ vsaj de> i

tisoč, n i t i ka j dos t i ne pomaga . A l i ste h. n čunali k o l i k o časa to t ra ja?

Z a n e s l j i v o se v sakdo nekega d n e vsej s k u h a j naveliča, s a m o z d r a v n i k i ne. Daje; ti p o gum in upanje , d a se še vedno i z p l a i živeti, mogoče še bo l j kot pre j .

Vse drugače znaš cen i t i s vobodo takrs k o s i z an j o prikrajšan in vse drugače c n i t i življenje, k a d a r z a u k a sova i z v i s o k črnih s m r e k n a v r t u odde lka .

S i v o l a s i p o l k o v n i k iz sobe številka • i je poslušal s a m o e n k r a t : pe la je zan j

M A R J A N M O Š K O

°>Uko (ln ie več, vseh »lika niti ni mogla nje ti!) nag je bilo na zadnji letni skupščini kluba T Ljubljani

<

Tesnejše sodelovati e s terenom G l e d e n a j a sno začrtani p r o ­

g r a m našega k l u b a je letos skora j laže s p r e g o v o r i t i neka j besed o o r g a n i z a c i j s k e m v p r a ­šanju k l u b a i n o n j e go v em de­l o v n e m p r o g r a m u , ko t je b i l o to mogoče ob k o n c u p r e t e k l e ­ga študijskega le ta . N o v i po­g l ed i n a v l o go p o k r a j i n s k e g a k l u b a so se p o k a z a l i r e a l n i . K l u b je prešel i z o zkega o k v i ­r a družabnega i n k u l t u r n e g a življenja n a pot družbeno-po-litičhe de j a vnos t i . T o v logo n a r e k u j e t a p r e d v s e m n a s l e d ­n j i d e j s t v i :

— K l u b m o r a t e m e l j i t i n a p r o g r a m u k i b o n u d i l v s a k e ­m u p o s a m e z n i k u možnosti n a j ­različnejšega u d e j s t v o v a n j a .

— G l e d e n a p r e p o t r e b n o vzgojo študentov je b i l o n u j ­no po t r ebno , da smo p o i s k a l i a l i pa smo vsa j poskušali n a ­veza t i s t i k e z da j a l c i štipendij i n d r u g i m i o d g o v o r n i m i o r g a ­n i v našem o k r a j u .

R e d n a l e t n a skupščina k l u ­b a n o v e m b r a 1960 je u g o t o v i l a napake , p o m a n j k l j i v o s t i i n dobre s t r a n i de la študentov novomeškega o k r a j a . N a p o d ­l a g i kritične ana l i z e k l u b o v e -ga de la s m o z l a h k o t o s e s tav i l i d e l o v n i m p r o g r a m za tekoče študijsko l e to i n ga, časovno vzeto, v ce lo t i uresničujemo. N e b i našteval p o s a m e z n i h točk, k e r v s a k a z ah t e v a o b r a z ­ložitev. V b i s t v u gre za čim tesnejše sode lovan j e m e d šti­pend i s t i i n štipenditorji t e r za medsebo jno sode l ovan j e štu­dentov i n m l a d i n e s t e r ena .

Z d i se m i po t r ebno še e n ­k r a t n a g l a s i t i de jstvo, da Je k h i b ko t študentovska o r g a n i ­zac i j a l a h k o v v e l i k o pomoč t e r enu , p r a v t ako pa m o r a t u d i k l u b d o b i v a l i s t e r ena vso pomoč za n a d a l j n j o uspešno ras t . K l j u b o b l j u b a m i n naši

i s k r e n i želji po k o r i s t n e m so­d e l o v a n j u pa je — žalostno s i ­cer — osta lo vse skupa j več a l i m a n j p r i besedah, k a r pa n i p r a v , saj je k l u b že po ime­n u v e z a n na t e r en i n je t u t u ­d i n jegovo p o g l a v i t n o delo. N i n a m vseeno, k a k o se b o m o znašli n a d e l o v n i h m e s t i h . A l i je res dovo l j p o d p i s a n a p o g o d . b a o štipendiji z d a t u m o m , kda j se m o r a k a n d i d a t v r n i t i z u n i v e r z e i n nas top i t i službo? N i d o v o l j ! I n če b i o d g o v a r j a l i

n a osnov i k o n k r e t n i h p r i m e r o v . Ses tanek k l u b a s p r e d s t a v ­

n i k i g o s p o d a r s k i h o r gan i zac i j je p o k a z a l k l a v r n o z a n i m a n j e za k l u b . P r i s o t n i h je b i l o 138 študentov i n d v a o d 11 p o v a b ­l j e n i h p r e d s t a v n i k o v (pred­s t a v n i k O Z Z i n »Krke* ) , eden pa se je opravičil. C e b o m o šli napre j po toj a l i p o d o b n i h po­teh, p o t em bomo de j ansko sa ­mo k r i t i z i r a l i , toda ne več štu­dentov , temveč vse t iste , k i so za vzgo jo l i k a m l a d e g a s t ro ­

k o v n j a k a soodgovo rn i . Študentje naj b i p o s t a l i r u ­

d i družbeni d e l a v c i , k e r bodo d e l a l i z l j u d m i i n m e d l j u d m i S t e m b i študent po l eg p r a v i c začutil t u d i dolžnosti do u s t a ­nove a l i pod je t ja , k i ga štipen­d i r a , i n do svo je najbližje oko l i c e . L e - t e p a j e t r e b a s p r a v i l n i m i m e t o d a m i de l a v z b u d i t i v v s a k e m p o s a m e z n i ­k u . T o je t u d i o s n o v n i c i l j n a ­šega ce lo tnega p r o g r a m a .

J o i e Skujca »Študent« pred preizkušnjo j i Ena zunanjih manifestacij

3raidentskega kluba okraja No­ta mesto jc izdajanje »študen­

tk« . Ker je bilo na račun lan-loletnega »Studenta« precej ritike, smo sc letos zedinili za skaj oblikovnih in vsebinskih •rememb, sicer pa bomo mo-

pali še vedno temeljiti na lan-oJoletnem programu z neka-n r imi dopolnitvami. Da bi lah-eš> bolj tekoče spremljali do-

>dke v našem študentskem lubu in jih posredovali bral-an bolj sveže, smo se odločili i spremembo »Studenta« iz lesečne priloge Dolenjskega

•,^ta v študentski kotiček. T a -,p tudi ne bomo več strogo ve-j mi na čas; pisali bomo o štu-PjBntih takrat, ko bo to potreb­no.

Ce izhajamo iz dejstva, d a n i »Student« glasilo študentov , ovomeškega okraja, tedaj n a m

tmo sebi postane jasno, da bo rinašal vesti iz študentskega

j^vljcnja in pisal o študentih, j ̂ endar pa sc bo letos naš ured-iški odbor potrudil, da se ozki

i iog dopisnikov razširi. Lani j b i l o slišati precej kritike na j ičun našega glasila, zato želi-Jip letos, da napiše v »Studen­ci« članek ali nekaj misli o 'as in o našem delu ter o tem, aj bi še kazalo pisati v glasi-

,» , tudi kdo, ki ne študira! —

Ustanove, podjetja in organi­zacije imajo gotovo težave 8 kadri, s podeljevanjem štipen­dij itd.

Zanimivo bi bilo za nas in za bralce spoznati se pobliže z določenimi problemi. Zakaj ne bi izvedeli, kakšen je odnos študenta do ustanove, ki ga štipendira, ali pa tudi obratno? Vemo, da so nepravilnosti in ravno te je treba odpravljati. Moramo pa poudariti, da nam ne gre za načelne članke, ki bi na dolgo popisovali nekatere nerešljive probleme, temveč težimo, da se v našem kotič­ku objavljajo čisto določeni primeri nepravilnosti, k i jih bomo kritično osvetlili ter po­vedali svoje mnenje. To je s a ­mo en primer, kako lahko po­živimo »Studenta«, možnosti pa je seveda še več. Dobrodo­šel nam bo vsak koristen in tehten nasvet, kako izboljšati glasilo, nikakor pa ne želimo, da bi bilo toliko dostikrat pre­cej neutemeljeno izrečene kr i ­tike, kot je je bilo lansko leto.

V našem prizadevanju nam gre za sintezo mišljenj, na pod­lagi katerih bomo lahko prišli do marsikaterega koristnega zaključka.

Razumljivo je, da ne bomo odklanjali tudi kakšnega lepo­slovnega prispevka, nikakor pa

ne težimo, da bi naš kotiček postal zgolj literarna priloga. K sodelovanju pa vabimo tudi ilustratorje.

Koristno bo za študente in za štipenditorje, če se bolj natan­ko seznanimo s skupnimi te­žavami in j ih skušamo skupno reševati preko našega študent­skega kluba in njegovega gla­sila — »Studenta«.

Jože Sintič

štafeta mladosti v letu 1961

Ne vemo še točno, kdaj bo skozi naše kraje tekla štafeta mladosti. Znano pa nam je, da je letos izho­dišče zvezne štafete v Sloveniji — v Črnomlju. Zvezna štafeta bo te­kla iz okraja Karlovac do Črnom­lja, preko Metlike, Novega mesta. Brežic, Krškega, Brestanice, Seno^ vega in dalje v celjski okraj. Tako bo v našem okraju napravila okoli 100 km. P r i tem ne štejemo števil­nih lokalnih priključkov lz Žužem­berka, Partizanskega Roga, Treb­njega. Sevnice i td. Računajo, da bo letos še več štafet teklo iz par­tizanskih krajev, zakaj mladina hoče še posebno poudariti prazno­vanje zo-letnlce revolucije. Opozo­r i t i moramo tudi na številne pri­reditve, k i bodo v kraj ih predaje štafete.

Obiskujte razstave Studijske knjižnice M I R A N A J A R C A v Novem mestu!

Z OBČINSKE M L A D I N S K E K O N F E R E N C E V Č R N O M L J U

N E M I M O M L A D I N E ! OUSlnška konferenca mladine v

črnomaljski občini je pokazala, da se mladi že uveljavljajo v družbe­nem življenju samo ne v taki me­ri , kot bi se lahko. Vzrok za to je v tem, ker se mladinski aktivi še niso zadosti utrdi l i ln mladina ne nastopa kot celota, kar se po­zna prt raznih akcijah.

V organih delavskega samo­upravljanja dela 36 mladincev. S tem številom smo lahko v neki meri zadovoljni. Ne moremo pa biti zadovoljni s številom mladih, k i delajo v oblastvenih organih. A l i res nimamo zaupanja do mla­dih? M l vsi smo j ih dolžni priprav­ljati na to, da bodo uspešno so­delovali v organih družbenega upravljanja — ne samo mladinska organizacija! Mladinsko organiza­cijo sestavljajo mladinci, k i nimajo toliko Izkušenj, zato je naloga sta­rejših, da nanje prenašajo izkuš­nje. Morda ne bi bilo slabo, ko bi se posluževali individualnega iz­obraževanja. Nikakor pa ni pripo­ročljivo da n. pr. v gospodarski organizaciji poverimo skrb za delo z mladino samo enemu človeku. Dokler se ne bomo vsi čutili odgo­vorne za vsakega mladinca, toliko časa bomo lahko še govorili, da mladinci premalo sodelujejo. Mla­di bodo sodelovali, ko bodo čutili, da j im nudimo za izpolnjevanje možnosti, kakor j ih mora imeti da­nes vsak naš delovni človek. •

Mladi so na konferenci postavili vprašanje glede odtekanja mlade delovne sile l z Bele krajine, druž­bene prehrane, štipendiranja ka­drov, Izobraževanja mladine spre­

jemanja v mladinsko organizacijo, ideino-vzgojnega dela itd. Zavzeli so se, da bodo sodelovali pri ob­časnih delovnih akcijah in poma­gali pri gradnji ceste Gor janc l -

Vinica. Konferenca Je uspela, uspehi pa bd

bi l i lahko še večji, če bi doslej po­svečali več pozornosti vzgoji mla­dih kadrov. Sd.

Protestna resolucija mladine črnomaljske občine

Na občinski konferenci LMS v Črnomlju so sprejeli na­slednjo protestno resolucijo, k i je hkrati odraz mladine na­šega okraja:

Mladina, zbrana na občinski konferenci LMS v Črnomlju s posebnim ogorčenjem spremlja nečloveška dejanja fašističnih ostankov v Trstu, k i napadajo naše rodne brate, naše vodi­telje ln Jugoslovansko ljudstvo.

TI dogodki so nas presenetili tembolj, ker imajo pri nas vse manjšine, tudi Italijanska, vse pravice in svobodo. Slovencem ln Jugoslovanom pa vse to fašistično navdahnjena drhal v Trstu odreka.

Mladina občine Črnomelj z zaskrbljenostjo spremlja razvoj tržaških dogodkov in se zgraža nad pobesnelimi izzivači miro­ljubnih Slovencev. Zato odločno zahtevamo, naj Italijanske oblasti preprečijo škodljive demonstracije, in to takoj, kajti sicer bi se poslabšali odnosi med Italijo in Jugoslavijo, one­mogočeno pa bi bilo tudi mirno sodelovanje v svetu.

Zahtevamo od Glavnega odbora SZDL in CK LMS, naj opozori Italijanske oblasti na izzivanje in žalitve Slovencev ln jugoslovanskih narodov ter da ukrene vse potrebno, da se naši manjšini v Trstu zagotovi svobodno in nemoteno življenje.

POVEJTE ITAL IJANOM, KI NAS DANES KRIVIČNO NA­PADAJO, DA BOMO K A K O R V PRETEKLOST I N A S l OČETJE STORILI VSE TUDI MI, DA BODO PRAV ICE NAŠIH MANJŠIN V TRSTU Z A G O T O V L J E N E !

Črnomelj, lz. n . 1961. MLADINA NA OBČINSKI KONFERENCI LMS V ČRNOMLJU

ZA OBČINSKI PRAZNIK ČRNOMLJA ISKRENO ČESTITAJO Z N A J B O L J ­ŠIMI ŽELJAMI ZA NADALJNJ I NA­PREDEK K R A J A IN OBČINE Občinski

ljudski odbor ČRNOMELJ O b č i n s k i o d b o r S Z D L - O b č i n s k i k o m i t e Z K S - O b č i n s k i o d b o r

ZB - O b č i n s k i o d b o r Z R O P - O b č i n s k i o d b o r R K - O b č i n s k i

o d b o r D P M - O b č i n s k i k o m i t e L M S - O b č i n s k i o d b o r Z W I -

D e l a v s k o k u l t u r n o d r u š t v o S v o b o d a - O b č i n s k a g a s i l s k a

z v e z a i n o s t a l e o r g a n i z a c i j e

Opekarna Kanižarica

S E PRIDRUŽUJE ČESTITKAM TN M A N I F E S T A ­C I J A M P R E B I V A L S T V A ČRNOMALJSKE OBČINE Z A P R A Z N I K — 19. F E B R U A R

P R O I Z V A J A M O V S E V R S T E OTROŠKE, MOŠKE I N ŽENSKE V O L N E N E IN BOMBAŽNE T R I K O ­TAŽE V S E H V E L I K O S T I , V R A Z N I H B A R V A H , P R I Z N A N E K V A L I T E T E

T O V A R N A P L E T E N I N

»Belokranjka« ČRNOMELJ

N A J ŽIVI 19. F E B R U A R — N A S P R A Z N I K

Prehrambena industrija Črnomelj

S E PRIPOROČA I N ČE­S T I T A Z A OBČINSKI

P R A Z N I K

O B P O N O V N E M P R A Z N O V A N J U 19. F E B R U A R J A — P R A Z N I K A N A S E OBČINE — I S K R E N O P O ­Z D R A V L J A M O V S E P R E B I V A L S T V O , Z E L E C N O V I H U S P E H O V N A P O T I K BOLJŠEMU ŽIV­L J E N J U

BELOKRANJSKO GRADBENO PODJETJE

Č R N O M E L J

V S E K M E T O V A L C E , ZADRUŽNIKE I N S V O J E C L A N E - K O O P E R A N T E P O Z D R A V ­L J A Z A OBČINSKI P R A Z N I K Z Z E L J O , D A B i V LETOŠNJEM L E T U N J I H O V O D E L O R O D I L O B O G A T E S A D O V E

KMETIJSKA ZADRUGA

• " i • >

Č R N O M E L J

KOMUNALNA UPRAVA, ČRNOMELJ

ČESTITA IN P O Z D R A V L J A P R E B I V A L C E ČRNOMLJA IN OKOLICE ZA NJI­HOV PRAZNIK

SPLOŠNO TRGOVINSKO PODJETJE

ČRNOMELJ

N U D I POTROŠNIKOM V E L I K O I Z B I R O B L A G A T E R ČESTITA S V O J I M O D J E ­

M A L C E M Z A OBČINSKI P R A Z N I K

D E L A V C E , K M E T E , USLUŽBENCE I N I N T E L I G E N C O OBČINE ČRNO­M E L J PRISRČNO P O Z D R A V L J A Z A

19. F E B R U A R

»ZORA« L E S N A P R E D E L O V A L N A INDU­

S T R I J A

ČRNOMELJ

DELOVNI K O L E K T I V

S V O J I M G O S T O M ČESTITA Z A OBČINSKI

P R A Z N I K I N S E J I M ŠE N A D A L J E

PRIPOROČA

G O S T I L N A

IN P R E i . O Č l Š Č E

»LOVSKI ROG« Č R N O M E L J

Z a občinski prazn ik Črnomlja čestitamo i n po­zdrav l jamo delovno l j u d ­stvo občine ter se toplo

priporočamo

BELOKRANJSKE 2ELEZ0LIVARNE IN STROJNE TOVARNE

»BELT« — ČRNOMELJ čestita k doseženim uspehom vseh kolektivov v podjetjih in ustanovah črnomaljske občine ter iskreno čestita za 19. februar

Komunalna banka, Črnomelj

PRIPOROČAMO S V O J E I Z D E L K E I N ČESTITA­M O D E L O V N E M U L J U D S T V U B E L E K R A J I N E Z A OBČINSKI P R A Z N I K

LIT02ELEZNA INDUSTRIJA, LIC

ČRNOMELJ

KNJIGOVODSKI CENTER

ČRNOMELJ in

KNJIGARNA IN PAPIRNICA

ČRNOMELJ . . . - ' .

želita prebivalcem črnomaljske občine še mnogo delovnih uspehov in čestitata za 19. februar - občinski praznik

SPORT * TELESNA KULTURA * ŠPORT * TELESNA KULTURA * ŠPORT * TELESNA KULTURA

Slovenski kongres telesne kulture I. kongres telesne kulture bo 7. in 8. aprila v Ljubljani — Sklicali ga bodo PARTIZAN Slovenije, ŠPORTNA ZVEZA SLOVENIJE in CENTRALNI KOMITE LMS — Čemu tako majhno število delegatov iz

našega okraja?

Zvezni kongres telesne kulture Jeseni 1958. leta v Beogradu je imel predvsem manifestativen zr.ačaj, s k l i c a t i i I. kongresa slo­venske tcilesne kulture pa imajo nomen rešiti konkretne probleme, k i so se pojavili in ki izvirajo iz skoraj stoletne tradicije naše te­lesne kul ture i n v mnogočem Je saviraao njeno nadaljnjo rsst. Sklepa zveznega kongresa so veli . kega pomena za nadaljnji razvoj nase telesne kulture in se posle­dice že poznajo Seveda pa se na tem kongresu n i dalo vse re i i t i . posebno ne problemi, k i so zna­čilni za posamezne predele naše države. V naši republ ik i so dru­gačni pogoji kot drugod, zato Je treba probleme posebej obravna­vati. Nekatere tradicije še zavira­jo nadaljnjo rast in razvoj naše telesne kulture. Damašnji način fcvvljenja in nova praksa zahte­vata čimprejšnjo rešitev nekaterih značilnih problemov, k i v naši družbi še «memogočoi;o skladen rairvoj z vsemi ostalimi področji naše družbene dejavnosti.

Da bd proučili probleme naše telesne kultutre in nakazali smer niče za bodoče delo. so Partizan Slovenije, Športna zveza Stovcnl. Je in Centralni komite L M S skle­n i l i skl icat i I. K O N G R E S T E L E ­SNE K U L T U R E SLOVENI. IE. Ta bo zasedal 7. ln 8. apri la 1961 v Ljubl jani, zbral pa bo delavce iz naših telesnokulturnih in vseh ostalih družheno-političnih organl-racl j .

Namen kongrcfia Je, da se na področju telesne kulture zavza­mejo jasna stališča, k i bodo naši telesni ku l tur i utr la enotno pot do uspehov.

Čeprav se je v naši telesni ku l ­turi v (povojnem obdobju marsi­kaj spremenilo in čeprav ima te­lesna ku l tura sedaj drugačno me­sto in vfiogo kot v stari Jugodla-v i l i . še vedno r«i prilagojena zah-lievam moderne proizvodnje ln sodobnemu načinu živltjenja naših l judi . Vz rok i za to so v neenot­nosti nase telesne kulture, k i Je dediftčina preteklosti in ponekod »e v pomanjkanju pravega razu­mevanja za telesno kulturo, k i mora zaradi novih zahtev in po­gojev življenja živeti in rasti skladno z razvojem proizvajaCnih sil im družbenih odnosov.

V začetku marca: občinske konference

Uspešno delo I. kongresa tele­sne kulture Slovenije Je v prvi vršiti odvisno od temeljitih p r i ­prav, k i se morajo čimprej pričeti v vseh osnovnih organizacijah, po­sebno pa na občinskih konferen­cah »a telesno kulturo. Na sestan. ku vsega članstva osnovne orga­nizacije je treba najp"ej pro­učiti vse probleme, k i Jih pr.naša življenje v osnovni enoti (društvu, k lubu, sekcijo in izvolit i iz svojih vrst tovariše in tovarišice, k i bo­do zastopali organizacijo na ob­činski konferenci.

Tam. kjer delujejo, je naloga občinskih zvez za telesno kulturo, da v sodelovanju z Občinskim od. borom SZDL in Občinskim komi­tejem L M S skličeio občinske kon­ference, na katerih morajo anali­zirati stanje telesne kulture v komuni in izluščiti tiste probleme, k i j i h bodo njihovi delegati lzne-sli na kongresu v Ljubl jani . Na. lega občinskih konferenc je: pro­učiti probleme telesne vzgoje v celoti, kar pomeni, da morajo ob­ravnavati poleg telesne vzgoje v družbenih organizaoijrsh tudi ob­vezno in prostovoljno šolsko te­lesno vzgojo. r>a bi konference uspele, je treba povabiti k sode­lovanju predstavnike vseh tastih etnštcljev. k i so v kakršni ko l i zvezi s telesno vzgojo. Gre pred­vsem za predstavnike zdravstve­nih ustanov, komunaine dejavno­sti, šolskih svetov, zavodov za urbanizem in vseh ostalih organi­zacij, ustanov in podjetij, k i ima. jo pri svojem delu stično točko s problemi telesne kulture. Le taka konferenca, na kateri bodo zbrani strokovnjaki z vseh podro­čij telrrne kulture, bo lahko pra­vilno ocenila trenutno stanje in nakazala smer nadaljnjemu raz­

voju telesne kulture v komuni. Sklicatelj i kongresa bodo orga­

nizatorjem občinskih konferenc, k i naj bi se sklicale v prvi polo­vici marca, dostavili teze za se­stavo uvodnega poročila. Te te­ze bo treba razviti glede na po-sebnoisti v posameznih komunah. Zajele bodo vse probleme, s ka ­terimi se srečujejo telesnokultur. ne organizacije pr i svojem delu.

Uspeh občinskih konferenc bo odvisen od priprav, zato z nj imi ne smemo odlašati. V osnovnih organizacijah naj se skličejo mno­žični sestanka članstva, na kate­r ih se bodo pripadniki društev se­znani l i z razlogi, k i so narekovali sklicanje kongresa, in s problemi, k i so se pojavil i v organizaciji.

Novomeški okraj bo zasto­palo le 15 delegatov

Skupni sekretariat Partizana Slovenije in Športne zveze Slove­nije je po pooblastilu sklicateljev kongresa določil število delegatov za posamezne občine in okraje. Pr i določanju števila so upošte­vali razvitost telesne kulture v

posameznih komunah. Tako bo imel okraj Celje 19 delegatov (od tega samo občina Ceije 10 dpCe-gatov!), okraj Gorica 22 delega­tov, okraj Koper 21 delegatov, okraj Kranj 30 delegatov, okraj Ljubljana 73 delegatov (samo ob­čina Lj ubij ana-Center 12 delega­tov!), okraj Maribor 32 delega­tov in okraj Murska Sobota 12 de­legatov.

Novomeški okraj bo zastopalo 15 delegatov. Ta številka Je v primerjavi z nekaterimi drugimi okraji očitno premajhna, zlasti pa začudi primerjava z nekaterimi občincani (Ljubljana-center. Celje-mesto). Kot kaže, v Ljubl jani še vedno gtiedajo na Dolenjsko kot na pooolnoma zaostalo področje v telesni kul tur i , čeprav je b i l v zaidnjih letih dosežen velik na­predek. Cas bi biil, da takšna praksa preneha!

Posamezne občine v okraju bo zastopalo naslednje število dele-gptov: Novo mesto 4, V idem-Kr -ško. Brežice in Črnomelj po 2 de­legata, Metl iko, Senovo, Sevnico, Trebnje in Žužemberk pa po 1 de­legat, fm

Skrb za strokovne kadre Potrebe po strokovnih kadrih, po

vodnikih in trenerjih, so v vseh telosnovzgojnih društvih v okraju precejšnje. Večkrat Je prav po­manjkanje sposobnega vodniškega kadra povzročilo zastoj v razvoju nekaterih panog ponekod (Lcsko-vec, Vinica itd.) pa je prav ta pro­blem povzročil, da so se društva znašla pred razformlranjem. Z zgraditvijo Partizanove stavbe na Loki in z zagotovitvijo sredstev za vzgojo kadrov se položaj na tem področju vidno zboljsoije, saj od decembra naprej skoraj n i bilo so­bote in nedelje brez seminarja za vodnike te ali one panoge. Doslej so bi l i izvedeni seminarji za vadi­telje rokometa, atletike, odbojke, r itmike, orodne telovadbe ln na­miznega tenisa — torej v vseh pa­nogah, k i so v našem okraju pr i ­ljubljene. Sedaj teče že druga se­rija seminarjev — nadaljevalni se­minarji, na katerih si tečajniki, k i

so se udeležili prvega seminarja, utrjujejo in dopolnjujejo znanje. Nadaljevalni seminarji so b i l i do­slej za orodno telovadbo in roko­met, v februarju in marcu pa bo­do še nadaljevalni seminarji za at­letiko, odbojko, r i tmiko in tretji seminar za orodno telovadbo.

Udeležba tečajnikov iz posamez­nih društev n i najboljša .vendar pa je zanimanje za posamezne semi­narje vedno večje. V prvem semi­narju za vaditelje orodne telovadbe (24. in 25. decembra) je bilo n. pr. 16 tečajnikov l n tečajnic iz 11 dru­štev, na drugem (21. in 22. Januar­ja) pa že 24 Iz 13 društev. Tudi v ostalih panogah pričakujemo, da bo na nadaljevalnih seminarjih udeležba večja, saj se je dogajalo, da nekateri sploh niso vedeli za tečaje. K r i v i so nekateri neaktivni odborniki, k i so razpise ln vabila okrajne zveze verjetno neprebrane dali v arhiv. Tudi to se še dogaja,

0 delu in načrtih novomeškega Avto-moto društva

Čeprav smo o novomeškem Av­to-moto društvu zadnje čase manj pisali, to še ne pomeni, da društvo ne dela. Nasprotno: 54 kadidatov — bodočih šoferjev, se prav pridno izobražuje na dveh tečajih, izmed katerih se je prvi začel že 26. de­cembra. Tečajniki kažejo veliko vnemo, pa tudi dobri plačniki so. za kar j ih je treba pohvaliti. V za-

PROTI V S E M B O L E Z N I M M O D E R N E G A ČASA :

JEJMO RAZUMNEJE! T o a l i ono o s n o v n o h r a n i l n o p r v i n o je d o neke meje

mogoče nadomes t i t i z drugo . Drugače povedano , kalorične po t rebe — povprečen človek po rab i d n e v n o o k o l i 2500 k a l o r i j — je mogoče k r i t i s h r a n o , k i vsebu je o g l j i k o v e h i d r a t e , b e l j a ­k o v i n e i n maščobe v različnih r a z m e r j i h .

Obs t a j a ce lo z a k o n — imenu j e j o ga z a k o n i z o d i n a m i z m a — k i p r a v i , d a j e vseeno, če o r g a n i z e m p r e j e m a n a m e s t o o g l j i ­k o v i h h i d r a t o v maščobe, a l i b e l j a k o v i n e names to maščob, g l a v n o je, d a s to a l i ono v r s t o živila p r e j m e po t r ebno k o l i ­čino k a l o r i j .

T o p r a v i l o i m a i z j emo. N e k a t e r i h b e l j a k o v i n s k i h s n o v i — a m i n s k i h k i s l ' n , t r i p t o f ana , i s t i d i n a , l i s i n a , čistina — človeški o r g a n i z e m ne m o r e s a m p ro i z va j a t i . T e a m i n s k e k i s l i n e p a so n u j n o po t r ebne z a t v o rbo t k i v , zato j i h te lo m o r a p r e j ema t i s h rano , i n s icer živalskega i z vo ra . N i t i r a s t l i n s k e b e l j a k o v i n e ne mo r e j o n a d o m e s t i t i t eh d r a g o c e n i h s n o v i , k i so neobhodno po t r ebne z a n o r m a l n o rast o r g a n i z m a v dob i doraščanja.

Po t r ebe po b e l j a k o v i n a h so precej v i s o k e : od rase l človek j i h po t r ebu j e d n e v n o približno g r a m na k i l o g r a m svo je teže, torej n e k a k o 65 do 80 g ramov . V e d e t i m o r a m o , da je za 80 g r a m o v teh b e l j a k o v i n s k i h s n o v i t reba po jes t i vsa j 40 d k g m e s a a l i s i r a !

Maščobe so i z r a z i t o r e z e r vno živilo. Naš o r g a n i z e m j i h l a h k o s a m pro i z va j a . Težnja sodobne d i e t e t ike je, naj b i uživali čim m a n j maščob. Res je, d a vprašanje zveze m e d ze lo m a s t n o h r a n o i n a r t e r i o sk l e r o zo (poapnen j em žil ) še n i rešeno, n e d v o m n o pa je pame tno maščobe v p r e h r a n i o m e j i t i .

• Določena količina maščob pa j e o r g a n i z m u vseeno p o ­t r ebna . N e d a v n a r a z i s k o v a n j a pričajo, d a utegne p o m a n j k a n j e nenasičenih maščobnih k i s l i n povzročiti h u d e mo tn j e v d e l o ­v a n j u j e t e r i n l ed v i c .

P o v s e m neškodljivi so o g l j i k o v i h i d r a t i . T e h r a n i l n e s n o v i so v n a r a v i na jbo l j razširjene i n t u d i najcenejše. Z a t o t v o r i j o s es tavn i d e l p r e h r a n e v s l abo r a z v i t i h d e l i h sve ta , m n o g o m a n j pa j i h p o r a b i j o v gospodarsko r a z v i t i h deželah.

S k o r a j v s i z d r a v n i k i se danes s t r in ja j o s t em , da »abso­lutne« diete , temelječe s a m o na e n i p r e h r a m b e n i p r v i n i , n i s o p r i m e r n e , vsa j za zdravega človeka ne. Izključno mlečna, v e g e t a r i j a n s k a a l i s adna p r e h r a n a našemu o r g a n i z m u n i p r i m e r n a , k a j t i človek po svo j i a n a t o m s k i i n fiziološki z g r a d ­b i , po n a v a d a h i n i n s t i n k t u n i ne izključno r a s t l i n o j ed i n ne s a m o meso jed , a m p a k oboje. Vsakršna preveč enolična p r e ­h r a n a utegne pre j a l i s le j p r i v e s t i d o p o m a n j k a n j a v i t a m i ­nov , r u d n i n s k i h snov i a l i b e l j a k o v i n .

V s a k a p r e h r a n a , kakršne v rs t e je že, m o r a zago tov i t i d n e v n o zadostno količino b e l j a k o v i n s k i h s n o v i — p r i o t r o c i h 2 do 3 g r a m e na k i l o g r a m telesne teže, p r i o d r a s l i h , k a k o r smo že r e k l i , g r a m na k i l o g r a m te lesne teže. O d d n e v n e m n o ­žine b e l j a k o v i n naj b o vsaj t r e t j i na živalskega i z v o r a : p r e ­s k r b e n a m j o meso, r i b e — t u d i k onse r v i r ane , sušene a l i n a ­sol jene — a l i s i r .

P o v e d a t i m o r a m o , da s i r l a h k o p o p o l n o m a nadomes t i meso v p r e h r a n i . S i r i m a večjo h r a n i l n o v r ednos t i n vsebu je več b e l j a k o v i n k a k o r meso ; r a zen tega je t u d i cenejši.

N o r m a l n a p r e h r a n a m o r a vsebova t i o b i l i c o sad ja i n ze le­n jave . N e ' za rad i h r a n i l n e v r ednos t i , a m p a k zato, k e r vse­bu j e t a v e l i k o v i t a m i n o v i n r u d n i n s k i h snov i , z l as t i k a l c i j a — p r v i n e , k i je v p r e h r a n i skora j zmera j p r i m a n j k u j e .

P r a v t is te po v r tn in e , k i so n a j m a n j cenjene i n n a j m a n j r ed i l n e , vsebu je jo največ k a l c i j a ; to so c i k o r i j a , zel je, pesa, k r e s a i n artičoka. N e s m e m o pozab i t i , d a k u h a n j e precej zmanjša količino v i t a m i n o v , r u d n i n s k i h so l i i n r e d i l n i h snov i v p o v r t n i n a h i n žitaricah. Z a t o je na jbo l j e , d a j i h uživamo — k a d a r n i mogoče p r e s n i h — v o b l i k i o m a k i n z e l e n j a d n i h j u h ; m n o g o d r a g o c e n i h s n o v i se namreč izlužj m e d k u h a n j e m v vodo , k i j o pa v t ako p r i p r a v l j e n i z e l en jav i použijemo.

V i t a m i n i n i so živila v p r a v e m p o m e n u ,besede, a m p a k nekaikšne zaščitne snov i . K a d a r j i h v p r e h r a n i p r i m a n j k u j e , se brž pokažejo pos l ed i ce : r a h i t i s , s ko rbu t , mo tn j e v i d a , ne ­vroze , p r e b a v n e težave.

četku marca se bo začel tečaj za obveznike predvojaške vzgoje. —" Na zadnji seji upravnega odbora A M D so med drugim skleni l i da bodo devizna sredstva, k i j ih ima društvo pri SGP Pionir, odstopili OLO oz. okrajni obrtni zbornici. Gospodarska komisi ja je medtem ocenila stara vozila, last društva, k i bodo prodana na licitacij i (2 avtomobila Mercedes, avtomobil Skoda i n motor Panonija).

Investicijski program za gradnjo servisa in garaž je Izdelan. Dru­štvo pa nujno potrebuje poligon (prostor z» praktično delo s tečaj­niki ) ; upravni odbor je skleni l , da bo komisija treh odbornikov pre­gledala prostor pr i Pogandh, če bi ustrezal potrebam društva. Na zadnji seji so tudi skleni l i , da bo društvo kupi lo avtomobil Fiat 600 ln motor 175 cem znamke Puch za poučevanje civi lnih tečajnikov. Za Inštruktorja v motornih vožnjah bodo kup i l i usnjeno obleko, roka­vice in dve čeladi.

Jutr i popoldne bo spet seja upravnega odbora AMD, na dnev­nem redu so poročila in razprave o delu Športne, šolske in gospo­darske komisije društva, - k

čeprav so taki primeri zelo redk i ! V februarju sta bila doslej dva

nadaljevalna seminarja. Prvo so­boto in nedeljo v februarju Je ro­kometni trener Franc Moljk lz Čr­nomlja vod i l seminar v rokometu, tečajniki pa so obenem opravil i tu­di sodniški tečaj ln izpite. Na se­minarju je bilo 12 vaditeljev roko­meta iz osmih društev, zanimivo pa je da ni bilo nobenega tečaj­nika iz Krškega, Brežic in Črnom­lja, torej iz rokometnih centrov okraja. Imajo morda že preveč strokovnega kadra?

DrugI februarski seminar Jc b i l preteklo soboto in nedeljo. Semi­nar za vaditelje namiznega tenisa Je vodil zvezni trener Tomislav Tc-rečik lz LJubljane, udeležilo pa se ga Je 13 tečajnikov iz 7 društev. Na seminarju so vaditelji dobi l i napot­ke za redno in pravilno delo z na. raščajem. Dejstvo je, da so za na­predek naraščaja skrbeli doslej le v Novem mestu in Krškem, sedaj pa se obeta napredek tudi v Bre­žicah, Artičah, Mokronogu. M i rn i peči, stopičah itd- Spet moramo grajati druSfcva ie Met&ike, Črnom­lja, Senovega. Brestanice, Žužem­berka Mirne, Cerkelj in Straže, za katera vemo, da gojijo namizni tenis, toda tečajnikov za seminar niso poslala. Kes Je škoda, kajti društva, k i ne bodo imela človeka, da b i j im pokazal pravilne udarce in sistem treniranja, bodo nujno zaostala. Kot samouk počasneje in teže napreduješ, lahko pa se na­učiš' tudi nepravilnih udarcev kar onemogoča napredek. Nadaljevalni seminar v namiznem tenisu bo v apri lu. .

Kot je razvidno, se Je v našem okraju pričela velika akcija za vzgojo strokovnih kadrov, k i jo jc treba vsekakor pozdraviti. Le tako bo lahko telesna vzgoja tudi v na­šem okraju hitreje napredovala in tudi uspehi bodo kmalu vidnejši. Z dvodnevnimi seminarji, k i so se že v začetku zelo obnesli, bo tre­ba rudi v bodoče nadaljevati. Krat­kih seminarjev se tečajniki laže udeležujejo kot tistih, k i j ih pr i ­rejajo republiške zveze, ker j im ni zanje potreben dopust. Upamo, da bo udeležba na prihodnjih semi­narjih še boljša in da bo sčasoma odpadlo tarnanje na občnih zborih da ni vodnikov, sposobnih voditi oddelek ali trenirati določeno športno panogo. fm.

V NEDELJO V N O V E M MESTU :

TURNIR NAJBOLJŠIH V NAMIZNEM TENISU Okrajna tekmovanja v namiznem

tenisu so vedno bolj pogostna ln to je tudi vzrok, da se kakovost igralcev izboljšuje. Turnir desetih

V prihodnje več uspehov

V četrtek, 2." februarja, je b i l v Otočcu redni letni občni zbor T V D Partizan. Udeležilo se je ga 70 čla­nov ln ljubiteljev športa. Ko so pregledali dosedanje delo dru­štva, so ugotovili, da so b i l i naju­spešnejši nogometaši, igralci na­miznega tenisa in šahisti. Na pri­reditvi v • počastitev praznika no­vomeške občine so nogometaši do­segli prvo mesto.

V razpravi na poročila je bilo največ govora o dosedanjih uspe­h ih društva. N a koncu so izvolim nov odbor. Za predsednika Je bi l ponovno izvoljen Vinko Rabzelj.

Med sklepi sta najvažnejša ta : popravil i bodo dom i n nabavil i več žog. Jože Baškovič

najboljših Igralcev i n šestih naj­boljših igralk v okraju, k i bo v ne­deljo, 19. februarja, v Novem me­stu (od 8. ure dalje v telovadnici osnovne šole), bo velikega pomena. Ker se bo vsak igralec pomeril z vsakim, bo turnir dal pravilno s l i ­ko o znamju in tekmovalnih spo­sobnostih najboljših igralcev i n igralk v okraju. P r i moških bodo nastopili Turk Picek, Gunde, So­mrak in Berger II l z Novega me­sta. Turna, Iskra tn verjetno Na-raglav i z Krškega, Boljkovac iz Črnomlja, medtem ko nam pred­stavniki Metl ike in Brežic še niso znani. O favoritih je težko govo­rit i , toda največ upanja na zmago ima Turk, zelo nevaren pa mu bo Bol jkovac

V ženski konkurenci bo nastopilo šest igralk. Doslej so znane pred­stavnice Novega mesta (Mikec, Turk Uhl) in Krškega (Jevsniko-va). K d o pa bo zastopal Brežice i n Brestanico, še n i znano. Favorit pr i ženskah je domača igralka i r e -na Mikec, zelo nevarna pa Ji bo kot po navadi Turkova, čeprav ne­redno trenira. fm

Zlata poroka MARIJE in JANEZA ZIDARIč v Dobovi Na matičnem uradu krajevnega odbora v Dobovi je bila 4. februarja redka slovesnost: ta dan sta imela zlato poroko — 50 let skupnega življenja — Marija in Janez Zidarič iz Sel št. 17 pri Dobovi. Poročila sta se 6. februarja 1911 v Kapelah; imela sta 13 otrok, izmed katerih sta desetim pripra­vila poklic in lepo življenje. Danes se lahko ponosno ozreta na otroke, vnuke in vnukinje. Razen vzgoje 10 živečih otrok sta imela v življenju težko pot. Kot kmetovalca sta sc pehala za obstoj na zemlji v težkih časih nekdanje kraljevine, najhujši udarec pa sta doživela, ko so jn nemški nacisti z drugimi domačini vred izselili z rodne grude in ju pregnali v nemška taborišča. Ostala sta zvesta in trdna Slovenca kakor vsa njuna družina. Vedela sta, da so jugoslovanski narodi doma zgrabili za orožje in da bo prišla svoboda. Dočakala sta jo in se radostna vrnila na opusto­šeni dom, ki sta ga z ljubeznijo in velikim trudom spet obnovila. V tihi družinski sreči sta zdrava in čila pričakala visoki jubilej, zlato poroko. Krajevni odbor v Dobovi jima je podaril skromno darilo. Člani organizacij, kolektivov in prebivalci Dobove z okolico vred jima ponovno čestitajo za visoki jubilej in jima želijo še mnogo srečnih in zadovoljnih dni v skupnem življenju!

Penko - letošnji prvak Novega mesta

Turnir za letošnje prvenstvo No­vega mesta v šahu se približuje koncu. Penko je. z lepo zmago nad Radovanovičem dokazal, da so bila upravičena mnenja, da bo letos osvojil prvenstvo mesta. Vse par­tije je igral prav dobro in le red­ko je bila njegova zmaga ogro­žena.

Vrstni red po 10. kolu Je nasled­nj i :

Penko 8 in pol (1), Radovanovič In Sitar 6 in pol (2), Klevišar 6 in pol (1), Avsec 5 in pol (2). Jenko 5 (2), Mestnik 5 (1), Cujnik 3 ln pol (2) i td.

Zdaj vodi SLOVENSKI JADRAK Četrto kolo TT-jevega tekmova­

nja uredništev slovenskih listov in RTV Ljubljane je prineslo doslej najboljše rezultate. Predstavnika »Slovenskega Jadrana * iz Kopra in ljubljanskega »Poleta« sta pravilno uganila 8 rezultatov, kar je doslej rekord v tem tekmovanju in tudi drugače lep uspeh. Upoštevati je treba, da spet niso izostala prese­nečenja ln da Ima vsak napovedo­valec na razpolago le eno samo ko­lono i n nič več.

Predstavnik našega lista v tem kolu — Marjan Kuhar iz Novega mesta — sicer n i med zmagovalci, toda vseeno je njegov rezultat tako

Uspela zabava v Sevnici K Sobotna maškarada, k i jo je priredilo v svojem domu TVD Partizan, je zelo dobro uspela. V prijetnih in domiselno okrašenih prostorih se je zbralo okrog 400 obiskovalcev, k i so videli več iz­virnih in spodobnih mask. Med maskami je bilo 9 večjih skupin kot: »Planinska naveza-encijan-, "Pomlad- , razni begi, paše, ma-haradže s haremi in spremstvom in z vprego šestih belcev; nadalje so lahko videli »Luciferja- s pe­klenščki, ciganke itd. Prešerno ra­janje je trajalo vse do zore. Mar­ljivi delavci »Partizana- bodo do­biček porabili za telesnovzgojno dejavnost. ts Filatelistično dtušlvo v Sevni­ci je Imelo prejšnjo sredo 11. red­ni občni zbor. Iz poročil je raz­vidno, da je bilo delo v preteklem jubilejnem letu zelo plodno. Naj­večji uspeh je dosegla velika ju ­bilejna razstava. Stanje društva se je sploh zboljšalo, posebno ko so izdali spominske kuverte. Sklepi predvidevajo da bedo v svoje vr­ste pritegnili čimveč mladine, or­ganizirali pa bodo več izletov in si ogledali večje razstave. Za no­vo poslovno leto so večinoma iz­vol i l i stari odbor. • TVD P A R T I Z A N lz Sevnice ima redni občni zbor v petek. 24. fe­bruarja, ob 19. ur i v svojem do­mu. Vabi vse člane in prijatelje, da se zbora udeležijo.

E Prostovoljno gasilsko društvo iz Sevnice pa ima letni občni zbor 19. februarja, t. j . v nedeljo dopoldne v gasilskem domu.

V Sevnici vodi RudiBlas Poročali smo že, da se je 17. ja­

nuarja začel drugi turnir šahovske sekcije DPD Svobode iz Sevnice. Turnir , k i je zdaj prešel v drugo polovico velja tudi za prvenstvo Sevnice.

V prvi polovici so vodili nepora­ženi Maurer, Itautar, Suštersič in inž. Mrva. V tej skupini je bil vse do poraza s Suštersičem tudi Rudi Blas. Prav zaradi tega poraza pa Je začel Blas igrati bolj premišlje­no. Zdaj je edini med 21 šahisti, k i je izgubil samo en dvoboj. Inž. Mrva je z eno izgubljeno partijo in enim remijem na drugem mestu.

Inž. Mrva bo verjetno prehitel lanskega zmagovalca (Blas je lani delil 1.—2. mesto), ima p.-> lažje na­sprotnike kot vodeči. P.i di^Blas pa mora igrati še z močnimi nasprot­nik i , kot so inž. Mrva, Zemljak, Rautar in R. Kosir. Vendar bi bilo prezgodaj napovedovati uspeh po­sameznih igralcev. Lahko preseneti se Edi Rautar. k i je lani z Blasorn delil prvo mesto, vendar za prvo mesto, nima možnosti. Seveda tudi druga presenečenja niso izključe­na. J . B .

dober, da je ohranil našemu listu visoko mesto v vrstnem redu. V prvem delu svoje napovedi je imel nesrečno roko. faj je od šestih uganil le en rezultat, zato pa se je v drugem popravil in od festlh pravilno uganil pet rezultatov. — Vrstni red v U m kolu je b i l na­slednji: Slovenski Jadran in Polet po 8 točk. Dolenjski list in Ljub­ljanski dnevnih po 6 točk, Celjski tednik. Gorenjski glas, Večer ln RTV pO 5 točk, Delo in TT po 4 točke.

V tekmovanju uredništev se j« po 4. ko lu »preTinil- v vodstvo Slovenski Jadran, k i ima točko več kot Dolenjski list. RTV je padla na 3.—4. mesto, svoj položaj pa je pre­cej popravil Pol . t , k i je bi l prej v ozadju. Omenjena četvorka bo. seveda če ne bo kakih presenetlji­vih skokov or.tHh, bila boj za prvo mesto, medtem ko so ostali precej zaostali.

Trenutni vrslni red do prihodnje nedelje je naslednji: 1. Slovenski Jadran 23 točk 2. Dolenjski list 22 točk, 3.-4. RTV in Polet 21 točk, slede Večer in Dr '^ — 19 točk, L ju­bljanski dnevnik in Gorenjski glas "- 18 točk, Crlj?Ui tednik 17 točk in zadnji — organizator tekmova­nja TT — 16 točk.

Naš predstavnik v novem - pe­tem ko lu tekmovanja je Tine Za-letelj. atlet novomeškega Partizana m kandidat za nastop na evrop­skem atletskem prvenstvu v Beo­gradu 1962. Tudi ta več al i manj redno sodeluje v »Športni napo­vedi-, vendar mu doslej še n i uspelo pravilno napovedati 11 ali 12 rezultatov, kol ikor je potrebno za nagrado. Mogn-Je bo tokrat več sreče. Njegova n i poved za nedeljo, 19. februarja: o, 1, 0, - 1, 1 1, -0, 2, 0. - 1. 2, 1 (rezerve 1, 1, 1).

fm

Sinu, bratu, fantu ali možu, ki je v vrstah J L A , pripravite največje presene­

čenje, če mu naručite še danes D O L E N J S K I LISTI

K r m e l ska m lad ina odgovarja Na članek »Matere in žene

nam pišejo,« ki smo ga obja­vili letos 26. januarja, nam je aktiv Ljudske mladine v K r -melju poslal spodnji odgovor, s katerim želi pojasniti, kaj dela mladina v tem kraju.

D a nas ne b i l judje v našem k r a j u g ledal i vedno samo »kot ta mlade . . . «, smo vložili p re ­cej t ruda i n ur , ko smo p r i p r a v ­l j a l i spored »»Veselega večera«. Uresničiti smo hotel i želje i n namene; precej prostovol jnega de la smo vložili v razne akc i je , s čimer smo pokaza l i , da smo

pr ip rav l j en i p r i j e t i povsod za delo.

Res je, da je nekaj iz jem, k i tak vt is k va r i j o ; sodimo tud i , da fant, k i ga omenja pismo n a ­ročnice iz K r m e l j a , n i stalno v našem k r a j u ; zato ne more ob i ­skovat i naših sestankov, n i t i ne more s led i t i našemu de lu. M e ­nimo, da je prav zato tud i ta fant iz jema, saj n i stalno po­vezan z našim ak t i vom. R a z u ­memo take pojave, po jasni l i b i pa rad i tud i tole:

če p r i r ed imo m lad insk i ples, ne bomo nobenemu mlad incu

b ran i l i , da se ga ne b i udeležil Toda dok le r t ra ja m l a d i n s k i ples, n i nihče p i j an ! P les p r i ­redimo prav zato, da naši čla­n i ne zahajajo v gosti lne. — Res je, n i samo ena taka iz je­ma, je še eden, morda dva a l i celo tri je, k i so člani mlad inske organizaci je. O tem smo že na sestankih premišljevali, kako bi z lepo besedo in p rav im na ­činom dokaza l i , da tako ne gre. Najpre j bomo poskus i l i to n a ­redit i s am i ; prepričani smo, da bomo uspel i . Ce to ne bo šlo, se bomo ob rn i l i še kam drugam.

M o r d a je ob članku o nas res kdo premišljeval, »kakšni l judje bodo to, ko dorastejo?« M i se za

bodočnost ne boj imo. Dokaza t i . hočemo, da smo mlad i , a da se prav zato želimo i n t rud imo pr i lagod i t i družbi, razvo ju in napredku, da gremo s časom naprej i n da smo vsakomur hvaležni, k i nam p r i tem poma­ga z dob r im i nasvet i in zgledi .

S a m i ln s pomočjo dotacije smo s i k u p i l i r ad i j sk i spre jem­nik z gramofonom in ploščami, 4 šahe, naročeno imamo pa tud i novo opremo za mlad insko so­bo, k i smo jo dob i l i v D o m u Svobode. Torej ne spimo. Če smo neka jkrat potegni l i vaje za »Veseli večer« do enajst ih, je b i l a to samo naša pr izadevnost in požrtvovalnost. P r i r ed i t e v je v g lavnem uspela, v tem imamo zadoščenje. Predzadnjo nedel jo je naš ak t i v p r i r ed i l združeni oddaji »Pokaži kaj znaš« in — »Spoznavaj svet i n domovino«, kjer so sodeloval i m lad inc i iz K r m e l j a , okol ice in d rug ih k r a ­jev.

Z d i se m i , da n i prav, da za­rad i posameznika pade slaba luč na ves akt iv . Zato b i r ad i po jasni l i , kaj vse delamo: ob i ­ščite nas, pa se o tem sami pre ­pričajte!

A k t i v LMS v Krmelju

Literarni večer v Bliml vasi

Nad 450 ljudi je prišlo v četrtek zvečer na ustni časopis v dvorani kina na Senovem. Bilo jih je toliko da so morali odpreti celo stranska vrata dvorane, kakor kaže slika, in še jih je precej ostalo zunaj.' Na uspelem večeru so razen časnikarjev DELA, D O L E N J S K E G A LISTA in RTV iz .Novega

mesta sodelovali tudi oktet senovške SVOBODE in glasbeni ansambel »STEB« Svobode Brestanica

7. februarja so v Birčni vasi ime l i l i t e r a rn i večer v spomin Prešernove smrt i . P r i r ed i t e v so i r i p r a v i l i m lad inc i in zelo lepo ec i t i ra l i nekaj najlepših del

.e l ikega pesnika. Poslušalci (bi­lo j i h je čez 80) so nastopajoče prisrčno pozdrav i l i . P redsednik akt i va M a r i j a n je potem zelo lepo or isal Prešernovo življenje.

V drurjorr rielu sporeda so se poslušalci razvedr i l i ob šaljivih

p r i z o r ih vesel ih t ekmovan j ih i n pr i l jub l j en ih popevkah, k i so j i h p r i p r a v i l i domise ln i m l a d i n ­c i . P rog ram sta poživili ha rmo­n ika in k i ta ra .

M l ad inc i iz S'.ranske vas i že mar l j i vo študirajo t r ide janko, k i jo bodo up r i z o r i l i pro t i k o n ­cu februarja. Za zdaj svojega prostora še nimajo, upajo pa, da bodo ime l i kotiček v novem gasi lskem domu, ko ga bodo zgrad i l i . R.

V Tržišču so nam povedali @ N a zbor ih vo l i vcev v Trži­

šču — b i l i so dobro p r i p r a v l j e ­n i i n obisk zadovol j iv — so raz ­p rav l j a l i o perspekt i vnem p l a ­nu, razen tega pa še o najbol j perečih k ra j e vn ih vprašanjih. Po t i so zelo slabe, kakšnih po­sebnih sredstev pa p lan za to Ce predv ideva . Organ i z i r a t i bo­do m o r a l i več akci j i n zbrat i potrebna sredstva. L jud je bodo pomaga l i s p ros tovo l jn im de­lom i n z b i r a l i sredstva v o b l i k i samopr ispevkov.

@ Vodovod v Tržišču napaja le de l nasel ja. V o l i v c i želijo, naj b i vsaj vse središče dobi lo pi tno vodo. Seveda bodo tud i to vprašanje več a l i r-ianj sami r e ­šili. 88 odstotkov vo l i vcev je članov Socialistične zveze. P r e ­b i va l c i prav i jo . K a j k o b i nam pomagala p rav S Z D L !

© O pokopališču i n mrtvaš­n i c i meni jo , da nista najbolje urejena, zlasti'mrtvašnica ne, v kater i , k a k o r govori jo, »še m r ­liči niso v a r n i pod streho«. Razprav l ja jo pa že o tem, da b i b i l o nujno ured i t i prostor za novo pokopališče, k i naj b i b i l o od sedanjega oddaljeno najmanj 500 metrov.

© Pred dnev i so v Tržišču ustanov i l i v k ra j e vn i organiza­c i j i S Z D L kmet i j sko sekci jo i n sekc i j i za tur i zem in k o m u n a l ­no dejavnost. P r o g r a m de la so že sestav i l i , zdaj pa se bodo lo­t i l i k o n k r e t n i h nalog.

© Se v f ebruar ju bodo dob i l i p r v i te lev izor . Sprašujejo se, k a m naj ga postavi jo; p r imer ­nih prostorov ni.

@ Prosvetno društvo je v le­tošnji sezoni upr i zo r i l o že dve i g r i : So la za očete i n Scampolo. Zdaj bodo pr i zadevn i i g ra l c i pričeli študirati tretje odrsko

delo, čeprav nimajo prosvetne dvorane. To je ve l ik uspeh, po­sebno če ga pr imer jamo z l a n ­sko sezono, ko niso up r i z o r i l i nobenega dela.

£ 15.000 d inar jev so za alžir­ske otroke zbra l i učenci osnov­nih šol v Tržišču in Telčah.

O K a r t r i d iv je prašiče so lovc i iz Tržišča ub i l i na zadnjem lovu . P rav i j o , da je po ok o l i ­ških gozdovih teh ščetinarjev še dovol j i n bo treba še več­kra t o rgan iz i ra t i podobne lov­ske pogone.

I. Z.

Zakaj na cesti v Krškem prah?

Dolgo letna želja preb iva lcev Krškega, da b i se zgrad i la cesta skozi mesto, se je uresničila. N i se pa uresničila želja, da b i ne b i lo več p rahu . In zakaj? Nihče se ne sprav i , da b i ukazal odstrani t i zdrob l j en i pe­sek, k i so ga j anuar j a pos ipal i po ledeni cest i ! Zopet se d v i g u ­jejo ob lak i p rahu . . . Upraviče­na je k r i t i k a preb iva ls tva , k i sprašuje, ko l i ko časa bo treba še zap i ra t i okna i n držati na cesti roke na ust ih . V s i pa smo prepričani, da odstranitev peska s ceste ne b i mnogo stala, m a n j ­k a le dobra vo l ja .

D. K.

Iz Suhe krajine pišejo

Protestna zborovanja v Vidmu-Krškem

Prebivalce občine V idem-Kr -ško je vest o gnusnem zločinu nad vodjem kongoškega ljud­stva P. Lumumbo in sodelav­cema pretresla v dno srca. V torek so delavci tovarne papir­ja ln celuloze na Vidmu, Ko ­vinarske zadruge, Elektrarne v Brestanici in rudnika na Seno­vem priredili protestna zboro­vanja, s katerih so poslali 4 brzojavke Organizaciji združe­nih narodov v New York. De­lovni ljudje obsojajo zločin nad afriškimi voditelji in za­htevajo stroge kazni za kolo-nialistc v Kongu in za tiste, ki j ih podpirajo in vzdržujejo.

Včeraj ob 13. uri je bilo v Krškem veliko javno protestno zborovanje, na katerem so prebivalci mesta ostro kritizi ­rali najnovejši zločin kolonia-Hstov nad kongoškim ljud­stvom.

D. K.

VOLIVCI V A J D O V C U : HOČEMO E L E K T R I K O

Na zadnjem zboru volivcev so zahtevali, naj elektrifikacij-ski odbor iz Ajdovca čimprej pripravi obračun dosedanjih del. Ta zahteva prebivalcev Podlipe ln Brezove rebri je upravičena, saj je pri njih že marsikatero gospodarstvo za elektrifikacijo prispevalo več kot gospodarstva iz Ajdovca, Srednjega in Velikega Lipovca, kjer že imajo elektriko. Nadalj­nja dela bodo lahko končali, saj potrebujejo le še okrog tri mil i ­jone dinarjev, od tega pa sta dva milijona že zagotovljena iz posojil bivše K Z na Dvoru, en milijon bodo dobili pri obra­čunu s sedanjimi in prihodnji­mi porabniki elektrike na ce­lotnem področju Ajdovca.

DESNI B R E G ŽUŽEMBER­K A : PRI IZLIVKI NI V O D E

Medtem ko ima del prebival­stva na levem bregu Krke v Žužemberku že vodovod, se je na desnem bregu osušila edina pipa, kjer je doslej tekla voda. Črpalko, ki je prej dovajala vo­do tudi na levi breg, so ustavili. Na desnem bregu je namreč po­čila dovodna cev k izlivki. Pre­bivalci, ki morajo zaradi tega nositi vodo iz Krke, so zelo ne­zadovoljni. Prav bi bilo, če bi ta problem rešili na sestanku SZDL ali na zboru volivcev. Pogovoriti bi se morali o samo-

Novomeška kmnfc K Dva gospoda iz Veronc. duho­

vito delo velikega Shakespeare a v prevodu Mateja Bora ln v režiji Jožeta Tirana je v polni dvorani Doma L P zaigralo Mestno gleda­lišče lz Ljubljane v ponedeljek zvečer. Pred začetkom predstave je bila krajša, a prisrčna počasti­tev Prešernovega spomina; pred­sednik Svobode DUŠAN J E R E B to­variš Gortnar je prebral Zupanči­čev govor o Prešernu, gimnazijka Katica Smrečnik pa je recitirala Gloso. - Ljubl janski gostje so ru-tinirano zaigrali in poželi lep aplavz. Gostovanja Mestnega gle­dališča, Ri j ih prireja kolektiv to­varne NOVOTEKS, so postala se­stavni del kulturnega življenja v mestu; le žal, da n i mogoče dobiti več vstopnic za ljubitelje gledali­šča, k i niso člani kolektiva.

K O avtomobilski servisni delav­nici so pred kratk im na Okrajni obrtni zbornici razpravljali skupaj s predstavniki Avto-moto društva, Novo mesto; potreba po taki de­lavnici je čedalje večja. Predsed­nik društva tovariš Juri j Levlčnik je predlagal da bi novo servisno delavnico prevzelo A M D v Novem mestu, k i ima strokovne kval i f ika­cije in tudi sioer velik interes, da bi taka delavnica čimprej začela delati, število avtomobilistov in motoristov narašča iz tedna v te­den, nimajo pa se kam obrniti za­radi manjših popravil, mazanja in pranja vozil. Upamo, da bomo o zadevi lahko kmalu poročali Se kaj več.

B> Partizanova maškarada je le­tos — gledano s finančnega stali­šča — zelo uspela, medtem ko pro­stori — • maf'karada je bila v domu J L A - niso b i l i povsem zasedeni. Obisk mask je bi l slab. pa tudi posebno domiselne. — z Izjemo Prvonagrajene - niso bile. ,

• Oddaja -Od narodne pesmi do Popevke« bo v četrtek. 23. febru­arja. To oddajo so si pribori l i čla­ni novomeškega mladinskega k l u ­ba, k i so zmagali v nedavnem dvo­boju s kamniškimi mladinci v ra­dijski oddaji »Poslušaj i n povej nam«. Pravzaprav so si oboji pr i ­boril i enako število točk, žreb pa le bi l naklonjen našim mladin­cem. V oddaji, k i bo prihodnji če­trtek ob 20. ur i v Domu ljudske prosvete, bodo nastopil i : ansambel Mojmira Šepeta, kvintet Kovačič, vokalni kvartet Do. skupina Dal-matincev Petra Traliča iz Zagreba ter solisti Majda Sepe Je lka Cve-težar, Nino Robič in Marjana Der-žaj. vstopnice ne bodo naprodaj, ker j ih bo med povabljence raz­deli l mladinski klub, k i si j ih je tudi pribori l . Novomeški mladinci bodo povabili na oddajo tudi nekaj tekmovalcev, bivših -nasprotni­kov- iz Kamnika .

• Danes ob 9. ur i bo v Novem mestu na okrajnem odboru SZDL sestanek predsednikov občinskih

odborov SZDL, občinskih s indikal­nih svetov ln občinskih komitejev L M S . Na njem se bodo pogovorili o ustanovitvi Okrajne zveze za te­lesno kulturo, ki naj bi v bodoče vodila l n usmerjala razvoj celotne telesnovzgojne dejavnosti v okraju.

• Gledališko sekcijo bodo še ta teden ustanovil i p r i mladinskem klubu. Iz te sekcije bo predvidoma zraslo kasnejše mladinsko gleda­lišče. Ustanovitelji sekcije že pr i ­pravljajo prvo delo, k i ga bodo mladi gledališčniki naštudirali — Goldonijevo K'čmaiico. P r i mla­dinskem klubu " i z d e l a jazz sekcija, k i šteje 14 članov. Ta sekcija sicer nima inštrumentov — dela šele t r i tedne — zato člani poslušajo samo plošče in s i tako ostre posluh ter uče za kasneje, ko bodo dobil i In­štrumente.

B Pet komisij so Izvolili na seji občinskega komiteja L M S , k l je bila pretekli ponedeljek. Te komi­sije so: komisi ja za idejno vzgoj­no delo ter izobraževanje, komisi­ja za društveno dejavnost, komisi­ja za družbeno i n delavsko uprav­ljanje, komisi ja za organizacij­sko kadrovska vprašanja ln komi­sija za delovne akcije, k i je hkrat i stalni štab MDB. Prva je imela že sejo, in sicer včeraj, komisi ja za idejno-vzgojno delo ter Izobraže­vanje. Prisostvoval jI je rudi pred­sednik Ideološke komisije pri C K LMS Mit ja Stupar.

• Gibanje prebivalstva: rodile so: Mari ja Knafeljc, Zagrebška, blok III - dečka; Alojzi ja Vintar, Kidričev trg — dekl ico; Mari ja G r l i , Foersterjeva 11 — dečka. — Poro­čili so se: Franc K ra l j : delavec lz Sel pr i Kostanjevici, ln Mari ja Radkovič roj. Antončič, šivilja lz Valantlčeve 5; Janez Avguštin so­boslikar, in Frančiška Kastelic, de­lavka, oba lz Trdinove 27; Jože Vene, uslužbenec l z Dmovega, in Marija Peterl in, natakarica z No­vega trga 1.

Cepljenje proti otroški ohromelosti

V zvezi z objavo o cepljenju proti otroški paralizi na tretji strani današnje številke spo­ročamo, da bodo vsi šolski otro­ci cepljeni po šolskem dispan­zerju v šolah, predšolski pa v posvetovalnicah za otroke. Vsak otrok bo predhodno zdravniško pregledan. S seboj naj prineso otroci žličko, da bodo použili zdravilo. Trikratno cepljenje otroka stane 400 dinarjev, kar bodo ' starši plačali ob prvem cepljenju.

JAVNA ZAHVALA 'I0NIRJEV IN CICIBANOV

pr i spevku za vzdrževanje vodne črpalke, prav tako pa tud i o tem, da b i sami začeli z de l i za priključek na l o k a l n i vodo­vod.

TUDI DVOR J E DOBIL TELEVIZIJSKI SPREJEM­NIK

P r e t e k l i teden je dob i la k r a ­j evna organizac i ja S Z D L na D v o r u te l ev i z i j sk i spre jemnik. Posebno veselje je b i lo za m l a ­dino i n pionir je , ko so k m a l u za tem gledal i prenos.

Prostor , k j e r je televizor, bo­do člani organizaci je S Z D L p r e -

Pionir j l ln cicibani Novega me­sta i n okolice so v soboto in v ne­deljo doživeli tr i lepo uspele pust­ne prireditve. Organiziralo j ih je Društvo prijateljev mladine skupaj s pionirsko organizacijo. Čutimo dolžnost, da se prav posebej za­hvalimo vsem k i so s svojim de­lom in dobro voljo pripomogli, dn Je kurentovanje zadovoljilo tako Veliko število otrok, saj je bila vse trikrat telovadnica nabito polna.

Požrtvovalne odbornice D P M ne *atno da so bile pobudnice in or­ganizatorice, marveč so tudi same Pomagale kolektivu šolske kuhinje Prt peki številnih sladkih dobrot, •rt so j ih nato po lastoi ceni pro­dajale sladkarij željnim pionirjem • ^ l c i b a n o m . Za to j im topla za-

ured i l i v k l u b s k i prostor. Z a ­nimanje mlad ine i n Socialistič­ne zveze za to uredi tev je v r e d ­no pohva l i t i .

22.000 D I N A R J E V Z A ALŽIRSKE O T R O K E

167 p ion i r j ev šole na D v o r u je zbralo čez 22 tisočakov za a l ­žirske otroke. To je precej več, kot so nab ra l i o t roc i v Žužem­berku, kjer je okrog 500 učen­cev. P i o n i r j i so [med seboj tek­mova l i . Najboljši razred na D v o r u je b i l četrti. P r i m e r pio-narjev z D v o r a res zasluži po­hvalo . S.

Iz škocjana se oglašajo V j anua r ju je b i l v Skoc janu

-tečaj Rdečega križa za dekleta . Tečaja se je redno udeleževalo 20 deklet . Z v e l i k i m zan ima ­njem so spreml ja la predavanja o p r v i pomoči, u r ed i t v i doma, o zd rav i p rehran i , še prav po­sebej pa so se vesel i le zadnje­ga de la tečaja, to je praktične­ga p r i p rav l j an j a hrane. Ob za ­ključku so dekleta povedala, da so se na tečaju naučile mnogo k o r i s t n i h s t va r i i n da bodo p r i ­hodnje leto na d rug i de l tečaja spet prišla.

T a mesec bo Rdeči križ or­gan i z i r a l še dva tečaja za nego bo ln ikov na domu. T u d i za ta dva tečaja je ve l i ko zanimanje , saj so načela za tako nego i n zdrav l jenje povsem nova i n ze­lo uspešna.

Iz srca pa so pionirj i in cicibani hvaležni tudi neutrudlj lvim godbe­nikom orkestra J L A , k i so ob pr i ­jetnih zvokih pripomogli, da so se naši najmlajši na kurentovanju za­vrteli do onemoglosti. Posebno pri­srčni so bi l i cicibani ln mlajši pio­nirj i , pri večjih pionirj ih pa smo opazili že sramežljivost.

Končno velja zahvala tudi vod­stvom osnovnih šol in vsem tov. učiteljem in učiteljicam k i so s svojim delom pripomogli , da Je kurentovanje tako lepo uspelo. Naj omenimo Se to, da je na vseh treh prireditvah nastopalo več kot 40(1 mask - nekatere so bile zelo le­pe - zato tudi nJim lepa hvala '

P ionirski štab osnovnih Sol, Nov * mesto.

Prosvetno društvo v Skoc janu je preteklo nedel jo upr i zo r i l o Finžgarjevo Ver i go i n s tem pros lav i lo v i sok i , pisatel jev j u ­bi le j . P reds tava je v celot i u -spela. Igro bodo ponov i l i v Skoc ­j anu , po možnosti pa jo bodo pokaza l i še na nekate r ih sosed­n j ih odr ih .

Društvo je za svoj k l u b že l an i nabav i lo te lev izor , k i pa je žal že takoj v začetku pokazal napako i n so ga m o r a l i dat i v poprav i lo P o več kot dveh me­secih aparat še vedno n i po­pravl jen, zato p r eb i va l c i Škoc­jana i n okol ice v z i m s k i h me­secih, ko imajo največ časa za izobraževanje i n razvedr i lo , n i ­so mogl i g ledat i te lev iz i jskega programa.

P o l j a n c i o svo j ih p r o b l e m i h

Pred dnevi so bili v Poljan­ski dolini zbori volivcev, na ka­terih, so razpravljali o perspek­tivnem planu črnomaljske ob­čine. Zbori so tudi ocenili delo krajevnih odborov (zdaj sta v črnomaljski občini dva krajev­na odbora več). Volivci so pred­vsem razpravljali o krajevni problematiki, več o slabih ce­stah in prometnih zvezah s Čr­nomljem. Precej so govorili o zobozdravstveni službi v Po­ljanski dolini. Kraj je zelo od­daljen bodisi od Črnomlja ali od Kočevja. Ce si hoče človek popravljati zobe, ima največ­krat že s prevozom dovolj stro­škov, velikokrat pa niti na vr­sto ne pride. Volivci so prevsem za šolske otroke zahtevali bolj­še pogoje pri popravilu zob. Zo­bozdravnik naj bi v prihodnje vsaj dvakrat na teden obiskal Poljansko dolino. Nadalje so razpravljali o ustanovitvi lesne obrti in žage. Lesa je dovolj, saj odpeljejo od tam čez 1500 kubikov hlodov na letp. Ce bi pomagala občina, bi kaj lahko ustanovili manjši obrat in v njem zaposlili delovno silo, ki je je preveč.

Cesta od Vrh gore do dobli-čkega ovinka je nujna. Sedanja je prestrma in prenevarna za vozila. Volivci menijo, da bi b i ­lo potrebno zgraditi železobe-tonski most čez Kolpo. Pre­dlogov pa je bilo še več.

Krajevni odbor Zveze borcev

bo do spominskega p ra zn ika — v počastitev 20-letnice vstaje — pos tav i l i spominsko ploščo z imen i vseh pad l ih borcev iz Po ­l janske do l ine .

Poljanska dolina se je priklju­čila črnomeljski občini. Tako jo odločil zakon o spremembi o-kra jev . Razkosanost komune zdaj ne bo več o v i r a p r i re­ševanju nalog.

Skoraj 100 let! V Rigoncih štev. 36 pri Do-

bovi je 6. februarja umrla naj­starejša prebivalka tega kra­ja, Marija Pinterič, ki se je ro­dila 21. marca 1863. Vse življe­nje je trdo delala, najhuje pa jo je prizadelo leta 1941, ko so jo Nemci izselili v šlezijo. Kljub visoki starosti se je leta 1945 zdrava vrnila v domovino in je vsa povojna leta še oprav­ljala lažja kmečka dela in pre­birala naše časnike. Bila je tr­dna korenina, zavedna žena in zdravega duha ter je tako pre­živela skoraj celo stoletje, saj je umrla v visoki starosti 98 let.

F. V.

ŠE PESTREJŠE! Dejavnost mladine novomeške

občine se iz leta v leto širi. Vse to nalaga vodstvu občinskega ko­miteja odgovorne naloge. Zadnja seja je potrdila, da uresničenje sklepov, k l j ih je sprejela mladi­na na svoji občinski konferenci, zahteva precejšnjo pomoč vse mla­dine. Program je v letošnjem ju­bilejnem letu še bolj pester kot prejšnja leta. Sd

VTEM TEDNU VAS ZANIMA

Četrtek. 16. februarja — Danilo Petek, 17. februarja — Sl lv in Sobota, 18. februarja - Drago-

stava Nedelja, 19. februarja - Miro­

slav ' ' Ponedeljek, 20. februarja —

Leon Torek, 21. februairja — Irena Sreda, 22. februarja — Marjeta.

Črnomelj: 17. in 19. februarja ameriški barvni f i lm »Hrabri in smeli«. 21. in 22. februarja ameri. ški barvni f i lm »Princ to igralka«.

Dolenjske Toplice; 18. februarja francoski film »Montiparnas«.

Kostanjevica na K r k i : 19. febru­arja • angleški pustolovski. f i lm »Abdulah valiilki«.

Met l ika : 15. februarja češki f i lm »Oprostite, naipačna zveza«. 18. in 19. februarja ameriški f i lm -»Son­ce zopet sije«. 22 februarja nem­ški film »Nedokončana zgodba«.

Mokronog: 16. februarja franco-^ko-italijanski fi lm »Štiri korake v oblake«. 18. in is. februarja ameriški f i lm »Doživljaji kapitana Vaj tac.

Novo mesto — »Krka«; od-17. do 20. februarja Jugoslovanski film >Košček sinjega neba«, od 21. do 23. februarja ruski barvni film »Rdeče listje«.

Novo mesto — Dom J L A : od 17. do 19. februarja dehoslova.ški f i lm »Vrnjeni življenju«, od 20. do J2. februarja ameriški M m »Zla-• a trobenta«.

Semič: 19 februarja ameriški oarvni film »Rihard Levjesrčni«.

Sevnica: 18. in 19. februarja italijansko-franccskl f i lm »Posled-ni i raj«.

Trebnje na Dol. : 18. in 19. fe­bruarja ameriški barvni .film »Ne. pozabna pesem«. Predstava v so­boto ob 19. uri in v nedeljo ob 14., 16. in 18.30.

Krajevni odbor Rdečega križa v Smihelu pr i Novem mestu pokla­nja 2000 dinarjev namesto venca na i?rob Franca Prijatelja iz. Smihela dijaški kuhinj i v Novem mestu.

Kovačičev mlin, Novo mesto, ob­vešča vse kmete i n dobavitelje ži­ta, da ima na zalogi vsakovrstno moko in mlevske izdelke v zame­njavo za žito. Zamenjava se vrši vsak delavnik v rednem delovnem času. Zato ne nasedajte lažnim ve­stem sovražnih ljudi in mlinarjev. Vsakdo se lahko prepriča o resni­ci . Franc Kovačič. ml inar. Novo mesto.

R A Z P I S Uprava. za . ceste LRS razpisuje

delovno mesto cestnega nadzorni­ka v Kočevju. Kval i f ikaci ja : grad­beni tehnik. Informacije daje' i n prošnje sprejema Uprava za ceste LRS, Tehnična sekcija, Novo me­sto, Ljubljanska 8.

P R E K L I C I I ZGUBILA S E M ZDRAVSTVENO

izkaznico štev. 30-1124 in jo s tem preklicujem. Terezija Zura, Mačko-vec 5, Otočec ob K r k i .

I ZGUBILA SEM ZDRAVSTVENO izkaznico štev. 468630 in jo s tem preklicujem. Mojca Peček, Novo mesto Trdinova 17.

Ljudmila Papež, Ratež 9, Brus­nice, proglašam, kar sem govorila proti Jožefi Sčinkovic z Rateža 4, Brusnice, za neresnično.

P R O D A M uvezan les 5,5/4 m l za lo­po'. Naslov v upravi lista. (106-61)

K U P I M vejalhik za žilo V dobrem stanju. Martin Grahek, Rožanec št. 22, Črnomelj.

K U P I M družinsko stanovanje v Novem mestu alt bližnji okolici. Plačam takoj v gotovini. Naslov v upravi l ista. (107-61)

S P R E J M E M gospodinjsko pomoč­nico, lahko tudi začatnica, za varstvo otroka. Gregor Repanšek ml., Homec lu Radomlje.

O P E K A R N A P R E L E S J E , p. Sent-rupert, proda iz osnovnih sred­stev manjšo polžno stiskalnico -stroj za izdelavo vseh vrst- zidne opeke. Interesenti si polžno sti­skalnico, lahko ogledajo vsak de­lovni dan od 7. do 15. ure v pod­jetju. Cena nizka.

.»u VAŠKEGA MOJSTRA aH po­močnika s prakso sprejme v stal­no zaposlitev Kmetijsko posestvo -Bar je- - obrat Verd pri Vrhni ­k i . Družinsko stanovanje na raz­polago.

P R O D A M dobro ohranjen Štedilnik -Tob i - in 3 karnise, 1,30 m dolge. Naslov v upravi lista. (115-61)

P R O D A M G E P E L J . Tomič. Loke 10, Straža.

NOVO MESTO V času od 6. do 13. februarja je

bilo rojenih 25 dečkov in 19 de­klic

Poročili so se: Stetan Standekar, vodovodni instalater in Ana Franko delavka, oba iz Leskov-ca; Stanislav Hudal j , delavec iz Otočca, in Martina Pušavec, de lavka iz Sevnega; Jože Juršič. de­lavec iz Vel . Cerovca. 1n Marija Juršič, hči kmetovalca z Dolža. Janez Kastelic. kmetovalec iz Plemberka, in Justina Kastelic. delavka iz Vel Orehka; Janez Turk, kmetovalec tz Zajčjega vr­ha ln Frančiška Klemenčič. polje­delka z Dolža. Alojz Božič sin kmetovalca tz Sobanja. In Fran­čiška Kobe, hči kmetovalca iz Pangcrčgrma: Anton Muhič dela­vec Iz Koroške vasi. In Terezlla Turk. hči kmetovalca Iz Vel. Ce­rovca: Jože Klemenčič. sin kme­tovalca z Dolža. in Jožefa Turk hči kmetovalca 7 Zajčjega vrha : Tanez Bartol, čevltar s Hriba, in Ann Sega. hči kmetovalca iz Vel Orehka: Janez Cimermančič. s i n kmetovalca lz .Turne vasi. In Ma­rija Cimermančič. hči kmetovalca iz Vinle vasi: Jakob Hočevar kmetovalec t z Stranske vasi. In Ana Drnglnc. hč| kmetovalca Iz Konca: Tožp Cimermančič. sin trmetovalcn iz Vinle vasi. In Peo-c a Cimermančič. hči kmptovalca Iz .Turnp vasi : Molz M1k1avči<V zi­dar z Vel. Kala. In Marffn e.tan-! » P H . rfnlavka Iz S°l oH SHčnl

ITmrti «o: Tprpzlia Ceh. F T O S O O -

rfln'n 17 Knezle V a s i . s t a r o PO lpt* T ' ^ r o - M ' n Kurent. f , o s r > n H 1 n * a | 7

Vo l ^ č ' p nilve. stara «4 let ' M a r i n ­ka Kpefplto. hč| kmeta Iz Bršljina stara 9 mesecev

M E T L I K A V mesecu januarju sta bi l i roje­

ni dve deklici . Poročili so se: Jože Dragovan,

poljedelec tz Dol. Lokvice, in Jo­žefa Skof, poljedelka iz DrašiC; Štefan Cesar, poljedelec iz Boja­nje vasi, ln Barbara Rozman, po­ljedelka lz Boldraža; Jože Simo-nič, uslužbenec lz Kočevja, i n Marjeta Malik, uslužbenka iz Me­tl ike; Janez Nemanič, mizar, ln Štefanija Larvš. pletil ja, oba lz Ljubljane; Janez Kraševec. polje, delec ln Milena Dragovan, »̂oilde-dclka, oba iz Gor. Lokvic .

Umrl i so: Mart in Vrviščar, po­sestnik iz Gor. Lokvtc, star 80 let. Marija Stefanič, užitkarica lz Ma­lih Lešč, stara 76 let; Marija Ur-bas, užitkarica lz Grabrovca, sta­ra 83 let; Marija Bajuk, užitkarica iz Drašič, stara 80 let; Marija Taj-čman. užitkarica iz Cur i l , stara 85 let; Ivan Fil ipac, upokojenec iz Karlovca, star 78 let; Jože Kreme-sec, posestnik iz Rosalnlc, star 66 let: Marija Simonič, užitkarica lz Svržakov, stara 76 let.

SENOVO V mesecu januarju so bi l i roje­

ni trije dečki i n dve dekl ic i . Poročili so se: Anton Vovčko,

rudar, in Marija Br i l i , poljedelka, oba iz Dobrove; Ivan ulčnik. av­tobusni sprevodnik iz Malega Ka ­mna, in Ana Božlčnik, gospodinj­ska pomočnica z Velikega Kamna; Anton Pere, kmet, ln Marija Re-par, poljedelka, oba z Dobrave.

Umrl i so: Ana Ferl ln, preužlt-karica iz Reštanja, stara 86 let; Alojz Plau$teiner, upokojenec s Senovega, star 75 let; Franc Ivan-šek, upokojenec s Senovega, star 63 let. •

SEVNICA V mesecu januarju so bi l i rojeni

trije dečki in tri deklice. Poročili so se: Anton Smrdel,

cestar iz Studenca, ln Alojzija Stare, poltedelka iz Dol . Impol; Anton Možic .poljedelec, ln Fran­čiška Mastnak, gospodinjska po­močnica, oba lz Ledine; Jože Hro-vntič. upokojenec, in Frančiška Baumkirher, gospodinja, oba lz Smarla : Jože Požun. rudar lz Vra nia. In Ljudmila Rušnov, gospo­dinjska nomočnira iz LJubljane: Stanko Božič, kmet lz LlDOBlava. in Mar i la Rušnov, poljedelka tz Jurkovega dola: Anton Požun. kmet lz Vranja, ln Mari la Kozinc, eosporliniska pomočnica tz 2ur-kov dola.

Umr l ! ' o : Ivan Roštohar. mizar­ski pomočnik Iz Sevnice, star 42 let: Mari lan Tomac. unokoienpc i z Sevnice, star 72 let: Mar i la An-tfolispk. rroerjonMn .a |z Sedmice, stara 4? l P t : AlPksander Simon-člč. lrmpt lz Sevnice, star 56 let: Tda Radič, e n s p n d i n * « . 1z Sevnice, stara 4 ? t e t ; Acata Ratrar. ensoo-dlnla Iz Zurkov dola. stara fiR lpt:

Marija Zupevc, družinska upoko­jenka iz Pečja, stara 84 let; Mar i ­ja Stojs, preužitkarica iz Brezove­ga, stara 77 let; Jože Selak, kmet iz Zavratca, star 54 let; Nadbur-ga Slemenšek, gospodinja iz Str-žišča, stara 64 let; Helena Kranjc, preužitkarica lz Mrzle Planine, stara 67 let; Karol ina Salamon, preužitkarica lz Podgorja, stara 84 let.

t-ietcKU teaen so v novomeški ^oroumsmci rodile: Danica Ur -oanćiC iz Breze - dekl ico; Ton­čka Novak iz Kadolj - dečka; A -mca Musifi iz Podzemlja — de­klico, Stanislava Rode lz Črnom­lja - aeeka; Lidi ja Senica lz Me-niske vasi - deKiico, Mart ina Ko­račni iz Dol . Težke vode - dekl i ­co, Slavka Cimermančič iz Jurne vasi - deklico, Marija Praznik z Vrhovega - dečka, Marija Skoda iz Ledece vasi - deklico; Olga Ga-spenC iz Planine - deklico, L jud­mila Zgonc iz Kočevja - deklico; Mi lka Bukovec iz Velike Loke — deklico; Jožefa VampelJ iz Gotne vasi - deklico, Marija Žagar lz Bircne vasi — dečka; Francka P i -cedj iz Vidma-Krskega — dečka, Ana Cadonič iz Zil ja — dečka; Ana Turk z DolZa — dečka; Majda Stih iz Vidma - Krškega — dečka; Jožefa Staniša lz Konca — dečka; Ivana Progar lz Starega trga — dečka, Marija Strniša z Jezera — deklico, Slavka Nemanič lz Bušl-nje vasi - dekl ico; Mari ja Goljev-šček tz Kočevja - deklico. Jožica Ajdič lz Male Loke - deklico; Ma­rija Brajdlč Iz Prečne - deklico, Antonija Vovko tz Smarjete - de­klico, C i lka Goršln z Velikega Slatnika - dečka; Olga Martinčič iz Starega trga - deklico; Emil i ja Zorko iz Dolenje vasi - deklico, Tončka Dvoj moč iz Ostroga - de­čka; Lenčka Dole lz Mačkovca — deklico, Muhvič Marija iz Stare cerkve - deklico, Mari ja Sircelj z Dol. Dobrave - deklico, Mari ja Srebrnjak iz Dol. Suhadola - de­čka: Mari ja Mavsar iz Pleša - de­klico.

Pretekli teden so se ponesrečili in Iskali pomoči v novomeški bol­nišnici: Marija 2užek, čistilka iz Gotne vasi. je padla pod avtomo­bil ln si poškodovala prsni koš. Mi rko Kobetič, zet kmeti, zavaro­vanca lz Butoraja, je padel z voza In si poškodoval levo roko v rami. Pavel Frice, kmet iz Dol. Podgor­ja. 1e padel v gozdu in se pone­sreči ustrelili s puško v levo roko. Franc Mramor, kmet lz Ostroga; le padel l n si s sekiro poškodoval nos.

Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški po­

rodnišnici rodile: Ana Zuštrič iz Zemuna - deklico. Ana GrmŠek iz Zg. Pohance — deklico, Ivanka .Turkas lz Pisec - deklico. M i lka Butkovič lz Pisec - deklico. Mar i ­la Kozole lz Stolovnlka — deklico. Dragica Molan tz Anovca — de­klico. Mari ja Gluk iz Stoleskega -dečka. Terezlla Jalovec lz Sobe-nje vasi — dečka. Dragica Bevc iz CerkeH - dečka. Antonija Bencin iz Loaa — dečka, Tereziia Vizler iz Vel ike vasi — dečka. Dora Pe­telin 17 Sotelskega — dečka, Stan­ka Pribovšek lz Zg. Obreze - de­čka.

BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili

in iskal i pomoči v brežiški bolniš­nic i : Mtjo Cičko, delavec iz La -duče ,sl je pri padcu s kolesa po­škodoval glavo. Vero Oštlr, hčer delavca lz Krškega, je pri preho­du čez progo povozil vlak. pri če­mer ie dobila notranje poškodbe. Draga Vuklna , delavca iz Kačkov-ca. 1e pritisnila krava ob jasli l n ca huje poškodovala. Janko Jan-drlčlč, kmet lz K lake , se je prt tesanlu usekal v levo nogo. A n -rtrel Zlvlč. delavec iz Drenovca, si 1e pri padcu na cesti poškodovat levo nogo. Peter Boškovtč. sin po­sestnika iz Zeltitea. ie padel z le­stve In dobil poškodbe po glavi. Ivan Krflšnik. delavpc iz Kosta-nleviee. 1e pade! s kolesa ln dobil poškodbe po glavi.

N O V O V K R M E L J U SPORED RADIO LJUBLJANA ® Clanl organizacij krmelj-

skega rudnika rjavega premoga, ki združuje nad 400—članski kolektiv, živahno razpravljajo o tekočih problemih pri delu ^ in vsakdanjem življenju rudarjev in delavcev. Pred kratkim so

Občni zbor RK v Podhosti

5. februarja je bil v Podho­sti občni zbor krajevne organi­zacije Rdečega križa. 70 udele­žencev je pozdravil predsednik okrajnega odbora Rdečega kr i ­ža inž. Zobec in spodbudno go­voril o pomenu in delu te or­ganizacije. Z njegovim preda­vanjem smo zelo zadovoljni in želimo že več takih obiskov.

Odbor

H Tud i letos Je naš študentski klub organiziral tradtoionaBno štu­dentsko prireditev — družabni večer z brucovanjem, k i Je b i l v Domu Maksa Perca v LJubljani

Spomladi namerava klulb organi­zirati podobno prireditev k i se je bodo vsaj upamo, udeležila tu dd vsi povabljeni predstavniki podjetij, usitamov in organizacij, k i smo jih na tej zabavi pogrešali

razpravljali o perspektivnem planu rudnika.

0 11 odstotkov rudarjev sta­nuje v Krmclju, poudarjajo pa, da je precej pogojev za ustano­vitev rudarske kolonije. Rudnik zgradi na leto za svoje člane 3 stanovanja, vendar bi bilo po­trebno zgraditi vsaj 6—stanova­njski blok. Predvsem manjka samskih stanovanj. Potrebovali bi še dva lokala, obrtno in tr­govsko delavnico.

9 Petletni perspektivni plan predvideva tudi dograditev zdravstvenega doma (graditi so ga pričeli že 1958. leta, za kate­rega potrebujejo še okrog 3 mi - '

l i jone d inar jev . H k r a t i bodo u r ed i l i zobozdravstveno i n pa -tronažno službo i n ustanov i l i l ekarno .

0 Gos t i n sk i obrat bodo tud i mora l i ustanov i t i . Pogojev za razvoj t u r i z m a je v tem kra ju dovol j . U r e d i l i bodo še nekaj tu j sk ih sob

% Trgovsko podjetje »Sloga« iz Sevnice bo v K r m e l j u zgra­d i lo benc insko črpalko; nekaj delov zanjo so že nabav i l i .

@> K m e t i j s k a zadruga iz Trži­šča se je združila s Kme t i j s ko zadrugo v Šentjanžu. Tako bo tudi na tem področju samo ena kmet i j sko—gospodarska enota.

Hudoklinova Matice ni več PrejSn-ji teden smo pokopali

Ano Hudoklin - Manco na po. kopališče v Šmarju pri Šent­jerneju.

Kdo ni poznal Manee, ki je gospodinjila pri Sv. Miklat ' i i i na Gorjancih? Znana je bila daleč naokrog kot gostoljubna in odlična kuharica. Bila (je prva gostiteljica Ijubiteljer Gorjenceu i « vseh drugih pla­

nincev, ki hodijo uživat lepo­te gorjanskih gozdov in koše. nic. Zadnje dni življenja ie preživela pri svoji hčerki v Kostanjevici. Vsi planinci in njeni znanci jo bomo ohranili 9 hvaležnostjo v sporn'Tiu..

Naj ji bo lahka zemljica tam pod Gorjanci!

Bogomil Lilija

SOBOTA — 18. F E B R U A R J A : 5.00—8.00 Dobro jutro l (Pisan

glasbeni spored) — 5.23—5.45 Ne­kaj domačih - 6.30—6.40 Reklame — 8.05 Glasba ob delu — 8.30 Na­rodni motiv i v komorni glasbi -8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Majhno potovanje po J u ­goslaviji - 10.15 ErnB Dohnanvl : Variacije na otroško pesem za klav i r in orkester — 10.40 Angle. ščina za mladino — 10.55 Ansambel Maurice Larcangs — 11.00 Po sve­tu Jazza — U.30 P ionirsk i tednik — 11.50 Otroci izbirajo pesmico -12.00 Skladbe S. Blničkega — 12.13 Kmeti jski nasveti — 12 25 Zabaven opoldanski spored — 13.15 Obvesti­la in zabavna glasba _ 13.30 Iz naših krajev - 13.50 Od arije do arije — 14.20 Sport in športniki — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Obvestila, re­klame ln zabavna glasba — 16.40 S knjižnega trga - 16.00 A l i vam ugajajo? — 16 40 Obrtniški zbor Enakost lz Kranja— 17.00 Loka ln i dnevnik — 17.15 Po kinu se dobi. mo - 17.45 Plesni zvoki _ - 18.04 Jezikovni pogovori - 18.15 Ivan Mane Jarnovič: Koncert za viol i­no in orkester — 18.30 Pol jska za­bavna glasba — 18.45 Okno v svet — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Z veselimi zvoki v prijeten sobot, ni večer - 20.20 Michael Brett : Ceoraeu se zmeral kaj pr imer i — 21.00 Za prijeten konec tedna' — 22.15 Oddaja za naše izseljence — J3.05 Do polnoči v plesnem r i tmu

N E D E I J A C 1». F E B R U A R . ! A : 6.00—6.30 ju t ran j i pozdrav - T.3S

Stevan Biilničla v prtredtrah za

pihalni orkester - 8.00 Mladinska radijska Igra — 9.00 Iz album« skladb za otroke — 9.10 Z zabavno glasbo v novi teden — 10.10 So .pomnite, tovariši . . . — 10.30 Poj« Invalidski pevski zbor - 10.46 M a ­tineja zabavne glasbe — 11.30 Ne­deljska reportaža — 12.00 Naši po. slušalci. čestitajo i n pozdravljajo — 13.15 Obvestila, zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — 13.45 K o n ­cert pri vas doma — 14.16 Naši po­slušalci čestitajo in pozdravljajo — n . — 15.15 Reklame — 15.30 K a r radi poslušate — 16.20 Iz operet­nega sveta - 16.40 Pe l i so Jih mati moja — 17.00 Zabavni ansambli — 17.20 Car l Mar ia Weber: Ooncerti-no za klarinet in orkester — 17.30 Radijska igra _ 18.18 L. van Bee­thoven: Sonata appassionata — 18.40 Poskočne polke in valčikS — 19.00 Obvestila, reklame ln zabav, na glasba — 19.30 Radi jsk i dnevnik in športna poročila - 20.05 Izbe­rite melodijo tedna I — 20.50 Ptesni orkester Nelson Riddle — 21.00 Obisk t>rl muzikologu dr. Drago-tlnu Cvetku - 22.15 Ples ob radi j . Rkem sprejemniku — 23.00 Poro­čila — 23.05 Nočni komorn i kon ­cert.

R5 Letos nameravajo štitdentrje novomeškega okraja izdati srvoj almanah, k i naj bi prikazal delo članov Muba pred vojno, sodelo­vanje dolenjskih študentov v N O B in sedanje delo kluba. Da b i z zbiranjem gradiva čimprej pr i ­čeli, je b i l ustanovljen priprav­l jalni odbor

2l

3̂ 5. — Sodeč po zgodbah, ki j ih je pripovedoval, je moral vse svoje življenje prebiti med najhuj­šimi zločinci, ki jih je kdaj nosilo morje. Moj oče je dostikrat tarnal, da nam bo spravil krčmo na kant, ker bodo gostje začeli izostajati. Toda ni bilo tako: ljudje so se kapitana navadili, ker jim je nudil v dolgočasnem življenju zanimivo spre­membo. Res je zdavnaj potrosil tiste zlatnike, toda oče s« je bal terjati in sta ga najbrž jeza in

strah vrgla tako kmalu na bolniško posteljo.

6. — Nihče ni videl, da bi bil kapitan kdaj odprl svojo veliko mornarsko skrinjo. Samo enkrat se je zgodilo, da mu je kdo upal ugovarjati. Moj ubogi oče je ležal že na smrt bolan in obiskal ga je dr. Livcrsej'. Ko je opravil pri bolniku, jc sto­pil v sobo za goste, kjer jc kapitan pel svojo kvantarsko pesem. Doktor se zanj ni zmenil in se jc začel pogovarjati s starim vrtnarjem Tay-lorjcm. Kapitan je udaril s pestjo po mizi — vsi so utihnili, le doktor je prijazno nadaljeval svoj

pogovor in mimo kadil svojo pipo.

7. — Kapitan je pogledal divje okrog sebe, grdo zaklel in zarjul: »Mir, tam v medkrovju!« »Kaj govorite z menoj?«- je vprašal zdravnik in nada­ljeval: »Ce boste še nekaj časa tako pili rum, bo svet kmalu rešen velikega lumpa.- Stari malo­pridnež je tedaj planil kvišku, potegnil izza pasu dolg mornarski nož. Vsi smo otrpnili. Zdravnik pa jc ostal miren in dejal: »Ako ne spravite noža pri priči, vam obljubljam, da priđete na vislice. In glejte, da se ne boste več vedli tako ne­

vljudno.«

8. — Odslej kapitan ni več nadlegoval gostov. Ne­kega dne v mesecu januarju se je kapitan od­pravil na' obalo. B i l sem sam v gostinski sobi, ko je vstopil neznan gost. Postregel sem mu z rumom, ko me je zaupljivo vprašal, če stanuje pri nas podčastnik BiH. Povedal sem mu, da pri nas stanuje samo kapitan in on se je zarezal: »Kako me bo Bi l i vesel! Vem, da še bolj kot če bi mu dal kozarec dobrega žganja.« Pri teh be­

sedah je oprezno gledal proti vogalu hiše.

Ua bi privlekel v svojo briv-nico čimveč stalnih gostov, si je neki brivec v Kjobennavnu na Danskem izmislil zanje po­strežbo, kakor jo kaže gornja slika: srčkano mlado dekle v bikini kopalkah brije, striže, masira kožo in umiva glave moškim obiskovalcem. Pravijo, da odtlej brivcu posel teče kot namazan. Da pa to ponižuje ženo in njeno čast seveda v kapitalističnih državah deloda­jalcev ne briga:

Clovek-jadro na ledn Je Geofrev Pope iz Minnewashla T ZDA. Naprava, ki jo je sam Izdelal, mu omogoča brez na­pora potovanje po ledu celo s hitrostjo petdeset in več kilo­metrov na uro.

Tehnika ln medicina vedno tesneje sodelujeta na najrazlič­nejših področjih. Na sliki jo vi­deti, kako se dekle pripravlja pojesti posebno tableto, ki je v resnici najmanjši radijski aparat na svetu, sposoben še v človeškem telesu delati S6 ur po zaužitju. Aparat zamenjuje razne sonde, s katerimi je tre­ba sicer meriti temperaturo že­lodca in krvnega obtoka, pri­tisk tekočin in učinkovanje hrane v človekovem telesu, in olajšuje dosedanje težavne pre­iskave

Pravijo, da so delfini najinte-Ugentnejše živali. Bes jih jc precej lahko dresirati in na­učiti določenih opravil. Slika kažq delfina, dolgega kar štiri metre, ki so ga v znamenitem živalskem vrtu v Miamiju v ZDA naučili, da skače lz vode hi nakaže poljub svojemu dre-

KEMIJA V O S P R E D J U K o t v v s eh r a z v i t i h deželah,

t ako je t u d i v J u g o s l a v i j i k e ­m i j a za j e l a vse i n d u s t r i j s k e panoge. R a z v o j t ehn ike , p r o ­meta , s t a v b i n s t v a , p r eh rane , z d r a v s t v a i n še marsičesa s i brez k e m i j e sp l oh ne m o r e m o z a m i s l i t i . Naša kemična i n d u ­s t r i j a p r o i z v a j a v p r i m e r i s p r edvo jno p e t k r a t več so lne k i s l i n e , t r i k r a t več k a l c i r a n e i n kavstične sode, d v a n a j s t k r a t več f a r m a c e v t s k i h s u r o v i n i t d . — V e n d a r b o t r eba s t o r i t i še m a r s i k a j , d a b o m o bo l j e i z ­koriščali domače s u r o v i n e i n izboljšali kakovos t kemičnih p ro i z vodov . Z a t o p a je po t r eb ­no znans t v eno r a z i s k o v a l n o de lo n a t e m področju.

J u g o s l o v a n s k i k e m i k i so spre ­j e l i v svo j n o v i p r o g r a m t u d i t eme l j i t o r a z i s k o v a n j e d o m a ­čih v r s t nafte, k e r je to n u j n o po t r ebno z a e k o n o m s k o i z k o r i ­ščanje tekočih gor i v .

L a b o r a t o r i j s k i p o i z k u s i so

Hotel velikan V M o s k v i bodo letos začeli

g r ad i t i ho te l , k i bo največji v E v r o p i : I m e l bo 3400 sob i n bo spre je l l a h k o 5886 gostov. V hote lu bodo t u d i t r gov ine , d v e k i n o d v o r a n i i n k o n c e r t n a d v o ­r a n a s 3000 sedeži.

Ribe plezalke O b o b a l a h z ahodne A f r i k e

živi posebna v r s t a r i b — per i o -fa l te imrs. Do l g e so d o 15 c m , i m a j o p a škrge t a k o ure jene , d a se p r a v d o b r o počutijo t u d i n a s u h e m . C e j i m p r e t i n e v a r ­nost , se za r i j e j o v i l o v i c o a l i sp leza jo n a drev j e .

Žepna podmornica I t a l i j a n s k i k o n s t r u k t o r j i so

z g r a d i l i m a j h n o p o d m o r n i c o , k i j e že d o b i l a n a z i v »podvod­n a vespa« . V p o d m o r n i c i je pros tora z a d v a človeka, po ­gan ja p a j o električni m o t o r n a bater i j e . P o d vodo v o z i s h i t ros t j o 7 k m n a uro .

p o k a z a l i , d a se z d o d a j a n j e m t a k o z v a n i h h u m u s n i h k i s l i n z e m l j i doseže ze lo dober p r i ­de l ek n e k a t e r i h žitaric, z las t i rži. Z d a j bodo šli na praktične po i zkuse n a t e r enu , p r i čemer bodo preizkušali več v r s t ži­ta r i c .

Posebno s k r b bodo k e m i k i posve t i l i d e lu p r i t ehno l og i j i p r e h r a m b e n i h p ro i z vodov . T o je z a J u g o s l a v i j o ze lo p o m e m b ­no vprašanje, če upoštevamo,

d a večina p r e b i v a l s t v a še zme ­raj p r i d o b i v a h r a n o n a t r a d i ­c i o n a l n i način i z svo je n a t u ­ra lne p ro i z vodn j e . V p l i v so­dobne t e h n i k e i n tehno log i j e n a p r e h r a n o je še zmera j m a j ­hen . T o d a s k r b za k a k o v o s t i n sestav p r e h r a n e čedalje bol j p r e v z e m a družbena skupnos t . Narašča število h l a d i l n i k o v , podjet i j z a k o n s e r v i r a n j e h r a ­ne, r e s tav rac i j p r i v e l i k i h p o d ­j e t j i h ta d r u g i h , o b j e k t o v z a

l j u d s k o p r eh rano . Za t o bodo z n a n s t v e n i k i v ce lo t i za j e l i proučevanje škroba i n njego­v i h de r i va tov , r a s t l i n s k i h i n ži­v a l s k i h maščob, rib, m l e k a , p r o b l e m prede lave moke , i n ­dus t r i j o v r en j a , p r o i z vodn j o bonbonov , s l a d k a r i j i t d . V s e to z n a m e n o m , da se t ov r s tna p r o i z v o d n j a m o d e r n i z i r a i n pocen i .

Kaša - ni samo otroška paša

M e d r a s t l i n a m i , k i so j i h l jud j e p r i d e l o v a l i v »dobi mo-tikarstva«, n i b i l a n o b e n a r a z ­širjena t ako kot proso, ugo­t a v l j a švicarski r a z i skova l e c r a s t l i n s k e p r eh rane d r . A d a m M a u r i z i o . Nekoč so p r i d e l o v a l i proso po.največ jem d e l u sve­ta, danes pa ga p r i d e lu j e j o v večjem obsegu le n a s e v e rnem K i t a j s k e m , v S r e d n j i A z i j i i n južni R u s i j i . V E v r o p i spada m e d m a n j v r e d n e p r i d e l k e . D o ­m o v i n a prosa je bržkone P r e d ­n j a I n d i j a . V E v r o p i je b i l a

p rosena kaša do s redn j ega ve­k a o s n o v n a p r e h r a n a . P roso vsebuje več maščob k a k o r d r u ­ge žitarice, i m a pa t u d i v e l i k o s i l i c i j a , k i je nu jno po t reben za čvrstino kože, t rdnos t zob i n lesk las. Čim mlajše je člove- • ško telo, t o l i k o več s i l i c i j a po­trebuje, zato je prosena kaša za o t roke i n m ladega človeka še posebej k o r i s t n a i n p r i p o ­ročljiva.

Kako hitro lete ptiči S t r o k o v n j a k i so s p o s e b n i m i

optičnimi a p a r a t i z m e r i l i h i ­trost p t ic i n u g o t o v i l i te- le h i ­trost i :

pt ice p e v k e lete s h i t ros t j o 32 d o 59 k m n a uro , go l ob i 48 do 68, v r a n e d o 72, s o k o l i o d 64 do 77, d i v j e gosi o d 67 d o 88, d i v j e race pa o d 75 d o 95 k m n a uro .

N E V A R E N ZLOČINEC Neki guverner je obiskal ve­

liko jetnišnico in vprašal vsa­kega kriminalca, zakaj je zaprt. Vsi jetniki »o trdili, da sedijo povsem po nedolžnem, le eden je priznal, da je res kriv. Tedaj je ukazal guver­ner: »Takoj vrzite tega po­kvarjenca skozi vrata na svo­bodo, sicer bo pokvaril vse druge, ki so nedolžni!-'

M O L I T E V ŠVICARJEV Ko se je leta 1476 švicarska

vojska zbrala pri Martenu, da se upre napadu Karla Smele-

— TT, že spet teče k nam soseda! — Kaj pa je to hudega? — Seveda je hudo! Kadar Ji česa zmanjka, pa prosi pri nas na po­sodo! Ce le pomislim, da jo je

včeraj zapustil njen mož . . .

ga, je poveljnik Švicarjev po­kleknil in zmoUl tole molitev:

»Gospod bog, če je pravica na naši strani, daj, da zmaga­mo. Če je pravica na strani sovražnika, naj zmaga on? Ce pa slučajno ne boš vedel, na čigavi strani je pravzaprav pravica, potem te prosim, da se umakneš malo v stran in gledaš, kako se znamo Švicarji bojevati!«

i '-f* •'"4'':' 'If.Wt' S U M L J I V O N A V O D I L O

»Načelniki naše ustanove, ki nimajo lastnih tajnic, lahko uporabljajo dekleta iz stroje-pisnice.K

— Recite gosta, naj s« nikar ne I razburja! Dobil bo celega pi- j ščanca, plačal pa bo samo jajce! I

DRAGI PIONIRJI IN PIONIRKE! Vse kaže, d a smo Varni p re tek l i teden zas tav i l i p re lahko s l ikovno uganko — do

torka opoldne ste pos la l i k a r 209 p r a v i l n i h odgovorov! Tok ra t je b i lo treba odgovorit i na 3 vprašanja tako le : B R E Z I C E , M i r o Kambič, i zmed vas i Lenar t , B r e z i na , Zakot, Črnec, V e l i k e Malence , Bukovšek in d rug ih pa našteti vsaj t r i ! Z reb je zato določil spet pet nag rad : 1. nagrado — 1000 d in dobi Breda Baškovič, učenka l.a razr., osnovna šola Brežice; 4. knjižne nagrade (s l ikanico N E P O K O R J E N I B R E G O V I ) pa dobi jo : Marijan Omrzel, 5.a r., šola v Artičah; Darko Avsec, 6.b razred , osn. šola, Brežice; Branko Grubič, Cer ina 16, p. Brežice; Jože Iljaž, Sp. Sušica 39, p. B i ze l j sko .

Danes ob jav l jamo malo težjo uganko : do t o rka nam pošljite 3 k ra tke odgovore na sledeča vprašanja:

1. kraj, ki ga predstavlja slika; 2. ime in priimek predsednika krajevnega odbora v tem kraju; 3. naslov občine, v kateri se nahaja ta kraj.

S l i k e n i t reba rezat i i z časnika! N a ovoj, v ka te rem boste pos la l i čitljivo napisan odgovor, napišite: S L I K O V N A U G A N K A . Zadn j i rok za sprejemanje rešitev: torek, VL. februar 1961.

V n e k e m t a k e m j u t r u je na v e r ando hiše ob r e k i s top i l odrase l i n k r e p a k deček. P o ­g leda l je na Donjec i n vese lo v z k l i k n i l :

»Mama, m a m a , p o j d e m na reko! « »Saj še n i s i zajtrkoval ! « »Bom h i t r o nazaj ! « Videč, d a m u m a m a ne b r a n i več, je u r n o

kočil v čoln i n zaves la l p ro t i s t r m i o b a l i na d r u g i s t r a n i Don j ca . N a r e k i se je s l eke l in p l j u s n i l v vodo. Do lgo ga n i b i l o na po­vršje i n m a t i se je že v z n e m i r i l a . Slednjič se je daleč ob peščeni o b a l i p oka za l i z vode, obs i j an od sonca .

M a t i j e olajšano v z d i h n i l a i n z a v i l a v hišo. D a , t u d i s i n je že dorase l v e l i k je. In

ona, G a l i n a A r k a d j e v n a , ne more ve r j e t i , da je B o r i s Antonovič, n jegov oče, res mr tev . K a k o r a d je i m e l t aka j u t r a in r e k o ! In p rav t ako j o je strašil z r a z n i m i objest­nos tm i ko t zdaj Saša . . .

»Boris, B o r i s . . . še zmera j sd v m o j e m s r cu . Nihče ne ve, k je so te fašisti u s t r e l i l i , zato še zmera j u p a m , te čakam! V gesta-p o v s k e m a r h i v u so našli tvo jo obsodbo, i n da s i us t re l j en ta i n ta d a n . n o v e m b r a . . . U j e t n i k i so se v r n i l i , v r n i l i so se d e p o r t i -r a n c i i z Nemčije. L e tebe n i . To re j je res . . . jaz pa v e n d a r ne v e r j a m e m . . .«

G a l i n a A r k a d j e v n a s i je o b r i s a l a solze •;n se u s t a v i l a p r e d hišo. P o peščeni o b a l i je h o d i l s i n ' s težkimi k o r a k i , kot oče.

D a , Saša je z rase l , toda čedalje man j vprašuje po očetu. Noče se d o t i k a t i m a m i n e nezace l jene rane . J e pa kot B o r i s , l j u ­be zn i v , toda t rmast . Hoče po i ska t i s t va r i , k i j i h je z a s u l a eksp l o z i j a p r v i dan vojne. G a l i n a se s labo s p o m i n j a , ka j je p r i pove ­dova l B o r i s , preveč je doživela m e d vo jno Saša pa se resno p r i p r a v l j a na pot. S to­varišem K o l j o sta na r ed i l a čoln. pomaga l j i m a je s t a r i sosed. Zda j pa pros i , naj m u k u p i še puško . . .

K o je s top i l a na prag . je p r i t e k e l l ep de­ček srednje postave . N a s m e h n i l se je i n j o vprašal:

»Dober d a n ! K j e je Saša?« »O , K o l j a , dobe r d a n ! K a j s i t ako z a ­

d i h a n ? A l i s i k o m u ušel?« »Nov ice prinašam!« K o l j a je pog leda l na

reko, opaz i l čoln i n z d i r j a l skoz i v r t . »Kol ja , Ko l ja ! « ga je skušala u s t a v i t i G a ­

l i n a A r k a d j e v n a . »Kakšne novice?« »Priskrbel s em mrežo! « je od reke v i k n i l

K o l j a . » T o b o v a n a l o v i l a rib! Zda j m a n j k a samo še puška pa bova odplula!« Skočil je v vodo i n o d p l a v a l na levo oba lo .

-Spe t j u b o m čakala,« se j e n a s m e h n i l a žena. » D o opo ldne bosta govo r i l a o svo j ih načrtih . . . « '

S t o p i l a je v hišo. T o p l o j u r i j s k o sonce je p r i p l a v a l o nad obzor je i n r eka se je s re ­b r n o za l eske ta la . P o u l i c a h so h i ' e l i l jud je P r e d hišo z v e l i k o s tek leno v e rando se je u s t a v i l v i sok , s i vo las moški. O g l e d a l s i je hišo. pog l edova l v a n j o sko z i odr>rta o k n a s

spuščenimi z a v e s a m i , se zag leda l v s to l e tn i hrast . N a t o je o d r i n i l v r a t a i n s top i l p r o t i vhodu . G a l i n a A r k a d j e v n a ga je o p a z i l a , s i p o p r a v i l a p r e d p a s n i k in m u šla n a p r o t i

»Oprostite, p r o s im v a s « je r a zbur j eno sp r egovo r i l neznanec . »A l i živi jo tuka j T r o ­p i n i nov i? «

»Da , « je po t rd i l a Saševa m a m a . »Veste, ne z a m e r i t e . .. r a d b i g o v o r i l o

n e k i kočljivi s t v a r i , pa ne v e m . a l i sp l oh l a h k o . . . «

»Zakaj s to j i t e? I zvo l i t e v hišo!« ga je p o v a b i l a G a l i n a A r k a d j e v n a i n se nehote zba la , d a s a m a n i vede la , zaka j .

Neznanec je u r n o po tegn i l i z žepa ze leno beležnico. »Je to le m o r d a vaše?«

V z e l a je beležnico i n jo r a zbur j eno o d ­pr l a .

»Bor is ! « je v z k l i k n i l a i n s t op i l a bliže k neznancu . »A l i je živ? K j e j e ? « je pošepe-ta la i n omed l e l a .

Z b u d i l a se je šele v sob i n a d i v a n u . V sobi je sta l neznanec , nas l on j en n a okno . K o je zaslišal n jen težki v z d i h , se je z r a v ­n a l in s top i l p ro t i n j i .

»Oprostite, n i s em vede l , d a je beležnica last vašega moža. Res m i oprostite!«

G a l i n a A r k a d j e v n a se je d v i g n i l a i n used la .

»Dajte m i j o ! « je zap ros i l a . » P r ipovedu j t e « »Leta 1941 s em jo b i l v ze l z a j e t emu f a ­

šistu. Zvede l sem, da jo je b i l po tegn i l Iz žepa n e k e m u r u s k e m u v o j a k u . T u k a j , v v a ­šem mes tu . -

G a l i n a A r k a d j e v n a ga je z a p r o s i l a s p o ­g l edom, naj pove vso resnico .

»Oprostite, pove j te m i svo je ime. « »Galina.-

» P o očetu?« »Arkadjevna. G a l i n a Arkadjevna.« -Res v a m ne b i hote l v ze t i zadn jega u p a ­

n ja , toda v o j ak i ne lažejo.« S k l o n i l se je k n j i i n začel šepetaje: -Fašist je r eke l , d a je beležnico v ze l m r t v e m u v o j a k u . J a z f i u ne b i ver j e l , toda pog le j te : k r og l a je n a j ­prej p r eb i l a beležnico, i n nato . . .«

- D a , njega so u s t r e l i l i , - je za j ec l j a l a G a ­l i n a A r k a d j e v n a .

-Ustre l i l i? « je nag lo vprašal neznanec . »Tore j s e m b i l u je l esesovca. G o t o v o j o j e b i l v ze l po s t r e l j an ju . N i s e m vede l , s i c e r b i b i l l opova u b i l na mestu.« U t r u j e n o je v z d i h -n i l in pog l eda l , k a m bj se usedel .

-Op ros t i t e , l a k o me je p r e sun i l o , d a vas sp l oh n i s e m vprašala, k a k o se p i še te « U j e l a je ne znancev pog led i n r e k l a : - U s e d i t e se, usedite!«

- J a z serp Gorčakov. Georg i j e Ignjatovič,* se je predstav. ' ! neznanec.

Usede l se je na d i v a n , s k l o n i l g l a vo in začel, k a k o r da obu ja davne srJomine: