G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A O K R A J A N O V O M E S T O
L A S T N I K I N I Z D A J A T E L J : O k r a j n i odbo r S Z D L N o v o mesto - I zha ja vsak četrtek — P o s a m e z n a številka 20 d i n — L E T N A N A R O Č N I N A 900 d i n , po l l e tna 450 d i n , četrtletna 225 d i n ; plačljiva je vnap r e j — Z a inozems t vo 1800 d i n o z i r o m a 4 ameriške do l a r j e — T E K O Č I R A Č U N p r i M e s t n i h r a n i l n i c i — K o m u n a l n i b a n k i
v N o v e m mes tu štev. 606.-70/3-24
Štev. 7 (569) Leto XII
NOVO MESTO, 16. februarja 1961
U R E J U J E uredniški o d b o r - G l a v n i i n odgovo rn i u r e d n i k T o n e Gošnik -N A S L O V U R E D N I Š T V A I N U P R A V E : NOTO mesto, G l a v n i t r g štev. 3 ( vhod i z Dilančeve ul ice ) - Poštni p r e d a l N o v o mesto 33 - T E L E F O N uredništva i n u p r a v e štev. 127 - Nenaročenih r okop i s o v i n fotograf i j ne vračamo - T I S K A Časopisno
podjet je »De l o « v L j u b l j a n i
Srečno pot, tovariš Tito! Ideja aktivne koekslstence, ustvarjalnega miro
ljubnega sožitja, te dni z misijo »Galeba« znova
manifestira našo iskreno in globoko pripadnost
stvari miru. Predsednik republike tovariš Tito je v
torek dopoldne s soprogo Jovanko odpotoval na
prijateljski obisk v nekatere države zahodne in
severne Afrike. Ob odhodu je tovariš Tito med dru
gim dejal :
»Globoko sem prepričan, da izražam željo vseh
naših narodov, vseh državl janov Jugoslavije, ko
pravim, da bom, kolikor bo največ mogoče, veren
tolmač tistih ve l ik ih simpatij, k i jih n «š l narodi
gojijo do narodov držav, katere bom obiskal , in do
vseh narodov Afrike - do tistih, ki so že ustvarili
svojo neodvisnost, in do onih, k i se še borijo, z naj
večjo željo, da dosežejo polno neodvisnost in da
bodo v svobodi gradili svoje lepše ž iv l jenje. «
Na tej poti spremljajo tovariša Tita mili joni src
vseh naših državl janov. V tem velikem in pomemb
nem zgodovinskem poslanstvu smo vs i z našim
predsednikom. »Galeba« in njegove potnike pozdrav
lja naša mise l : Srečno pot!
Snidenje borcev V. bataljona Slovenskih partizanskih čet
25. f e b r u a r j a se bodo z b r a l i preživeli b o r c i V . b a t a l j o n a S l o v e n s k i h p a r t i z a n s k i h čet. Z b o r bo ob 9.30 v se jn i d v o r a n i o k r a j n e g a l j u d s k e g a odbor a v N o v e m mes tu . O k r a j n i
odbo r Zve ze bo rcev v N o v e m mes tu naproša vse preživele borce V . b a t a l j o n a S l o v e n s k i h p a r t i z a n s k i h čet, k i so b i l i v b a t a l j o n u l e t a 1941 a l i p a do k o n c a f e b r u a r j a 1942, d a se m u
us tno a l i p i s m e n o j a v i j o . P r i p i s i n e n i h p r i j a v a h n a j navede j o točen n a s l o v bivališča.
P o z b o r u , k i bo 25. f e b r u a r j a ob 9.30 v N o v e m mes tu , bo ob 10.30 po lagan je v e n c a n a spomeniškem p ros t o ru v N o v e m mes tu , nato p a ob 11.30 s k u p e n o d h o d v D o l e n j s k e T o p l i c e , k j e r bo ob 12. u r i spo m i n s k a svečanost.
Zavod za Izobraževanje in za produktivnost dela
Zavod za izobraževanje od ras l i h v Novem mestu se je r a zen z izobraževanjem pričel resno ukva r j a t i tud i s proučevanjem produkt i vnos t i de la v gospodarskih organizac i jah. — Uspešno je uporab l j a l številne obl ike družbeno-ekonomskega in strokovnega izobraževanj y ter pomagal mnog im p ro i z va ja lcem nadoknad i t i znanje, k i j i m ga preteklost n i nud i l a , mnog im pa je pomagal obdržat i s t rokovno raven na sodobni višini. K e r prehaja zavod a proučevanjem produkt i vnos t i dela na novo področje, so od b o r n i k i okrajnega l judskega odbora na seji 4. februar ja p a -t r d i l i nova p ra v i l a Zavoda in ga , p re imenova l i v Zavod za izobraževanje kad rov i n p r o dukt ivnost dela, Novo mesto.
Novi sodniki porotniki Oba zbora okrajnega l judske
ga odbora sta na zadnj i seji pot rd i l a predlog komis i je za vol itve i n imenovanja , k i je p red lagala kand ida turo občasnih sodnikov okrožnega gospodarskega sodišča v L j u b l j a n i . Iz našega okra ja je b i lo pred lagan ih enajst kandidatov . N a seji je b i l o imenovan ih tud i 51 sod
n ikov porotn ikov okrajnega sodišča v Brežicah, 60 sodnikov porotnikov okrajnega sodišča v M e t l i k i , 93 sodnikov po ro tn i kov okrajnega sodišča v N o vem mestu, 59 sodnikov porotn ikov okrajnega sodišča v Sevn i c i , 34 sodnikov poro tn ikov okrajnega sodišča v Trebn jem i n 66 sodnikov porotn ikov okrajnega sodišča v V i d m u - K r -škem. N o v i sodn ik i po ro tn ik i so b i l i i zvo l j en i zato, k e r je dosedanj im potek la poslovna doba. H k r a t i sta oba zbora ok ra j nega l judskega odbora na tej seji i z vo l i l a tud i 125 sodnikov poro tn ikov okrožnega sodišča v Novem mestu.
Po pred log ih komis i j e za vo l i tve i n imenovanja so odborn i k i na sej i spre je l i več sprememb v zasedbi mest v r a zn ih svet ih i n komis i j ah okrajnega l judskega odbora ter nekate r ih up ravn ih odbor ih, nekaj takšnih organov pa so imenova l i na novo.
3 0 . 0 0 0 ! V petek dopoldne so na od
de lku za notranje zadeve p r i okra jnem l judskem odboru No vo mesto r eg i s t r i ra l i t r ideset t i -soče motorno kolo v S loven i j i . Reg istrsko tabl ico S—30000 je dob i l na svoje novo motorno kolo znamke N S U tovariš D a r ko Pe rko iz Rod in p r i T reb njem, avtokaroscr is t v tovarn i I M V v Novem mestu. Tovariš Perko je že več kot štiri leta saposlcn v I M V , stanuje pa na Rod inah , od koder se je doslej vsak dan voz i l s ko lesom in v l a kom n a delo v Novo mesto. Po glej se bo voz i l z moto rn im ko lesom, k i ga je pred dnev i k u p i l v L j u b l j a n i . L a s t n i k u motornega kolesa z reg istrsko številko S—30000 je čestital i n mu ielel srečno vožnjo šef prometne službe tovariš Da rko P r i j a tel j ter m u izročil tud i da r i l o odde lka za notranje zadeve p r i okra jnem l judskem odboru.
Na j povemu ob tej priložnosti Se, da je b i lo l an i v našem okra ju na novo r eg i s t r i r an ih 844 motorn ih voz i l , k a r je za 36 odstotkov več kot v letu 1959. K o nec leta 19G0 je bi lo v našem okra ju v prometu 3.250 motorn ih voz i l , k a r nedvomno priča o s i lno h i t r em naraščanju mo-torizaci je v naših k ra j i h .
Obsojamo! Nečloveška u s m r t i t e v p r o t i -
koloniaiističnega b o r c a i n rev o l u c i o n a r j a črnega k o n t i n e n ta, P a t r i c e a L u m u m b e , je g loboko p r e t r e s l a de l o vne l j u d i našega o k r a j a . V torek , 14. f eb ruar j a , ko je vest o t e m P r o d r l a v svet, so se z b r a l i številni k o l e k t i v i n a p r o t e s t n i h z b o r o v a n j i h , p r a v t ako p a t u di p r e b i v a l c i n m o g i h mest i n " a s e l i j . O b s o d i l i so n e a k t i v n o P o l i t i k o Združenih n a r o d o v , k i So d o v o l i l i k o l on i a l ' . s i om v •n lad i kongoški r e p u b l i k i ta *'očin i n številna d r u g a gnus -n a de j an ja . I z m n o g i h pro tes t i h z b o r o v a n j so b i l e pos lane "rotiestne r eso luc i j e sedežu ° Z N , r a z e n t eh p a še m n o g o r e s o l u c i j o r g a n o m S Z D L v d o m o v i n i . Naši d e l o v n i l jud j e so * a h t e v a l i h idro i n pdločno a k -c ' J o O Z N v K o n g u i n ostro k a -^ O v a n j c k r i v c e v te r p o n o v n o k r e k l i popolno s o l i da rnos t z >«nnc*o#il kongoškim l j u d s t v o « .
Z a s t a n o v a n j e g r e Prosilec naj odloča o stanovanjski politiki in aktivno sodeluje pri gradnji stanovanj! - Stanovanjske
zadruge kot nova oblika združevanja sredstev za gradnjo novih stavb Združevanje s r eds t ev i n
z d r a v a p o l i t i k a u p o r a b l j a n j a stanovani js ik ih s k l a d o v s ta n u j n a z a rešitev s t a n o v a n j s k e g a vprašanja. N a občinah se k o piči v e d n o več prošeoj, g r a d n j a s t anovan j p a n e zadošča n i t i n a r a v n e m u p r i t i s k u . K a j s to r i t i ? N a o k r a j n e m s i n d i k a l n e m s v e t u v N o v e m m e s t u je b i l o posve tovan j e o t e m p r o b l e m u . M n o g i i z m e d sp r e j e t i h zaključkov so t a k i , d a j i h ne kaže z a m e t a v a t i .
T e žav ne b o m o o d p r a v i l i z z b i r a n j e m p o d a t k o v s področja s t a n o v a n j s k e i z g r adn j e . O s n o v n o i n najpomembnejše je p r i t e g n i t i k reševanju p r o b l e m a p r o s i l c e i n doseči, d a bodo i m e l i t i k a r največji v p l i v n a s t a n o v a n j s k o p o l i t i k o in g radn j e . S t a n o v a n j s k e s k l a de i m a j o vse občine, vod i j o j i h u p r a v n i o d b o r i . .Na žalost so t i dosle j v največ p r i m e r i h l e po t r j e va l i to, k a r so posamez n i občinski f u n k c i o n a r j i o b l j u b i l i a l i s k l e n i l i . . . M o r d a l a h ko p r a v t u iščemo v z r o k e za malodušnost p r i u s t a n a v l j a n j u s t a n o v a n j s k i h z a d r u g , k i b i l a h k o dosle j že m a r s i k a j z g r ad i l e .
S r e d s t v a s i f a d o v ne sme m o dode l j e va t i v e č t a k o k o t dos le j . P o g o v o r i t i se j e t r e b a o dolgoročni p o l i t i k i g raden j in j i h d e l i t i v o b l i k i l i c i t a c i j . O d r e d i t i j e t r e b a : t o l i k o s r e d stev b o m o d a l i za po t rebe s t a n o v a n j s k i h z a d r u g , t o l i k o za po t rebe pod j e t i j i n t o l i k o z a osta lo . N e bo odveč spregovor i t i o republiškem s t a n o v a n j s k e m s k l a d u . V a n j odva ja jo občinski s k l a d i 20 odst . s v o j i h s reds tev . T r e b a b o n a j t i po ta , da bodo p r e d s t a v n i k i občins k i h s k l a d o v soodločali o u p o r a b l j a n j u republiškega s k l a d a , saj ga us t va r j a j o p r e b i v a l c i občin. V t e m s k l a d u je z b r a n i h prece j s r eds tev .
Z e do lgo r a z p r a v l j a m o o montažnih g r a d n j a h i n ugo t a v l j a m o , da so najcenejše i n h k r a t i t u d i najhitrejše, naša g r a d b e n a i n d u s t r i j a p a še v e d n o p r o i z v a j a zelo m a l o m o n tažnih g r a d b e n i h e l emen tov . I z s t a n o v a n j s k i h s k l a d o v je dovo l j eno i n v e s t i r a t i s r e d s t v a t u d i v g r adbeno i n d u s t r i j o . Čas b i b i l , d a b i se o montažn i h g r a d n j a h pričeli odločneje p o m e n k o v a t i i n t u d i ka j s t o r i t i . I n še beseda a l i d ve c načrtih: p r o j e k t i v n i b i r o j i j i h največkrat i zde la j o ze lo nepopo lno i n p o m a n j k l j i v o . M o r . da b i k a z a l o u s t a n o v i t i poseben b i r o za p r o j e k t i r a n j e stan o v a n j s k i h s t a vb , k j e r so pogoj i za to. T o b i i m e l o še eno dobro l a s tnos t : h i t r e j e b i se približali t i p i z i r a n j u s t ano . v a n j , to b i pa olajšalo težave
V R E M E od 16. do 26. f ebruar ja 1961. Padav ine z oh lad i tv i j o priča
kujemo okrog 17. i n 25. februar ja . V ostalem suho oz i roma lepo v reme z mrazom ponoči.
Dr. V. M .
g radbene i n d u s t r i j e , k i se p r i množici s t a n o v a n j s k i h načrtov i n r a z n i h v r s t s t anovan j težko odloči za i zde l a vo m o n tažnih e l emen tov . N o v i z a k o n o k a m n o l o m i h i n . p e s k o l o m i h dovo l ju j e občinam p r e d p i s a t i da ja t ve za izkoriščanje l e - t e h . Občinski odbo r i v s e k a k o r ne bodo s m e l i takšnih da ja tev p r e d p i s o v a t i z a p r i d o b i v a n j e g radbenega m a t e r i a l a z a s t a n o v a n j s k o g radn j o (a l i pa vsa j te da j a t v e v takšnih p r i m e r i h občutno zmanjšati.
K o b o m o o p r a v i l i vse, k a r smo našteli,. se l a h k o p o g u m no l o t i m o s t a n o v a n j s k e g a vprašanja. O n j e m naj r a z p r a v l j a i n uresničuje s t a n o v a n j s k o g r adn j o p r e d v s e m s t a n o v a n j s k i i n t e r esen t ! P r o s i lec naj ne čaka, k d a j bo d o b i l odrešilno n a k a z i l o i n se v s e l i l ; m o b i l i z i r a naj s vo j a s r e d s t va , s r e d s t v a pod je t ja , občine i n s k l a d a i n p r i g a n j a h g r a d i t v i s t a n o v a n j . Mlajše d r žavljane opoza r j a jmo že zdaj , da se bodo nekoč poročili i n
Metlika ima urbanistični načrt
Mesto M e t l i k a je ko t drugo v našem okra ju (prv i je b i l Črnomelj) dobi lo svoj urbanističn i načrt. O d b o r n i k i okrajnega l judskega odbora so ga na zadn j i seji soglasno po t rd i l i . P r o jektant inž. a rh . Sed la r je v u r banističnem načrtu Me t l i k e ugodno rešil vprašanje površin za stanovanjske gradnje, stano-vanjsko-pos lovne prostore, za družbene objekte i n take, n a menjene rekreac i j i ter hk ra t i lepo spel ja l promet skoz i mesto in rešil tud i vprašanje k o m u n a l n i h naprav . Ne bo odveč, če bodo s p r ip rav l j an j em u r b a n i stičnih načrtov pohi te la tudi vsa druga mesta v našem o k r a ju , saj n a m »divje« gradnje povsod močno škodujejo.
bodo p o t r e b o v a l i s tanovan je . Z e zdaj na j razmišljaijo o t e m i n štedijo! N a j se odločijo za »stanovanjski dinar« i n v s a k mesec n eka j s reds tev v l aga j o v poseben s k l a d v pod j e t i u , s tamovansk l z a d r u g i a l i v b a n k i , da b i pravočasno p r i h r a n i l i o snovno g l a vn i co .
S t a n o v a n j s k a z a d r u g a naj postane s t a lna o b l i k a de l a za reševanje s t anovan j skega p r o b l e m a . P r e d e n pričnemo g r a d i t i , se m o r a m o odločiti za k o m u n a l n o u r e d i t e v p ros to ra , k j e r b o m o g r a d i l i . P o g o v o r i m o se o t e m z občino, saj b o m o m o r a l i plačati k o m u n a l n i p r i spevek . I z og iba jmo se i n d i v i d u a l n i h g raden j , k e r te k o m u n a l n e stroške podražijo. I zde -laijmo p r o g r a m , določimo p r i sp e v ek z a člane! N i n u j n o , da je p r i s p e v e k v d e n a r j u ; n e k do l a h k o p r i s p e v a v m a t e r i a l u , d r u g i z de l om i n podobno. Z a g o t o v i m o s i pomoč i z s t ano v a n j s k e g a s k l a d a občine i n ne pozab imo n a podje t ja , k a t e r i h d e l a v c i so člani z a d r u g e ! D e l a v s k i sve t l a h k o sk l ene , da bo p o m a g a l z a d r u g i , k i g r a d i za člane k o l e k t i v n a s t a n o v a n j a i n p r i s p e v a l m a r s i k a j , k a r ta p o t r e b u j e : m o r d a s r eds t va , m o r d a g r a d b e n i s t r o j , g r a d b e n i m a t e r i a l , p r e vo zno s reds tvo i n podobno. Večji k o l e k t i v i l a h k o u s t a n o v i j o svoje s t a n o v a n j s k e zadruge , če j e p r i n j i h dovo l j s t a n o v a n j s k i h in t e r e sen tov . V s i v emo , d a m n o g i k o l e k t i v i p o rab i j o v e l i k a s r ed s t va , n e r e d k o težke m i l i j o n e , z a p r e voz de lavcev . T e stroške bo do zmanjšali, če bodo g r a d i l i s t a n o v a n j a .
S s r e d s t v i s t a n o v a n j s k i h s k l a d o v pač n i smo m o g l i z g r a d i t i t o l i k o s t a n o v a n j , k o l i k o r j i h po t rebu jemo . . Če se bodo s pomočjo s t a n o v a n j s k i h z a d r u g pridružila s r e d s t v o m s k l a d o v še s reds tva i z pod je t i j
i n t i s t a , k i j i h bodo p r i s p e v a l i z a s e b n i k i , se bo h i t r e j e o b r n i l o n a bo l je . S i n d i k a t naj dela v k o l e k t i v i h , Socialistična zveza p a n a t e r e n u !
M I L O Š J A K O P E C
B o l j ko se odmikajo leta, kristalnejši stopajo pred nas dogodki i i revo luc i je . Se globlje i n še. prav i lne je j i h l ahko vrednot imo i n vedno trdnejše je spoznanje, k a k o p r a v i l n a je b i l a vsa prehojena pot i n ko l i ko smo dolžni žrtvam, k i so z življenji zapečatile svojo l jubezen do domovine. V v e l i k em osvobodi lnem boju zavzema grad i tev nove, l judske oblast i eno izmed osredn j ih mest. Spomnimo se besed, k i j i h je v e l i k i r e vo luc i o nar. Bo r i s Kidrič-Peter i z reke l 19. februar ja 1944, ka je v par t i zanskem Črnomlju zasedal S l ovensk i narodnoosvobodi ln i svet:
»Cas je nastop i l , da začnemo grad i t i narodno oblast i n s lovensko državnost v o k v i r u federat ivne Jugos lav i je bol j načrtno, bol j sistematično i n s pogledom v daljšo perspektivo, kako r pa so doslej dovol jevale i n zahtevale okoliščine ter potrebe naše narodne osvobodi lne bo rbe . . . « S l a v n i h d n i naše revo luc i je se spomin ja Č r n o m e l j z v semi de l ovn imi l j udmi tudi letos, ko s lav i 19. februar kot svoj občinski p razn ik . Šesto s t ran današnje številke smo n a m e n i l i neka te r im gospodarskim vprašanjem trenutnega i n nadal jnjega razvo ja občine Črnomelj, h k r a t i pa toplo čestitamo vsem n j en im preb i va l cem za letošnje praznovan je !
Ob letošnjem p razn iku črnomaljske občine Prebivalstvo občine Črno
melj praznuje 19. f e b r u a r j a svoj praznik — s p o m i n n a Prvo zasedanje slovenskega parlamenta — Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ki se ie zbral 19. februarja 1944 na
Janez Zunič, predsednik O b L O • Črnomlja
takrat osvobojenem ozemlju v Črnomlju. Zasedanje je bilo eden najvažnejših mejnikov v izgradnji ljudske demokratične oblasti na Slovenskem, saj je postavilo trdne temelje za njeno nadaljnjo rast.
Naš prvi ljudski parlament le sprejel vrsto sklepov, s ka. t.crlmi smo mobilizirali vse ?ile naroda za končno osvobo. ditev. Ko se letos spominjamo tega dogodka, ima praznovanje 19. februarja še poseben pomen: slavimo ga ob jubilejnem letu ob dvajsetletnici vstale slovenskega naroda, ki je no poziv KP in pod njenim vodstvom šel golorok v boj proži okupatorju. S tem si je slovenski narod odprl novo poglavje v svoji težki zgodovini.
Prebivalstvo naše občine '•'ljub skromnosti in mehko, -rčnosti v teh usodnih *asih ni Iržalo križem rok. Raz^meh
je poziv KP in ugotovlo, do mora smelo in zavestno poseči v velika in odločilna vpraša
nja, saj je šlo za obsto j naroda. Z e v juliju 1941 je bil v občini prvi s popad partizanov s fašističnimi zavojevalci. V bo ju za suobodo naše p r e b i v a l . stvo ni štedilo s svojimi silami; čeprav, za ceno velikih žrtev, je nadaljevalo boj do končne zmage.
Siromašno, kot je b i l o takrat, se je, v domovinski vojni še bolj izčrpalo. Izšlo pa je iz te zmagovite borbe obogateno z dragocenimi izkušnjami zrelo in ponosno. Velike pridobitve A/OB so zagotovile našim ljudem dostojno mesto v novi skupnosti slovenskega ljudstva in v bratski povezanosti vseh jugoslovanskih narodov, ki smo jo skovali v ognju slavne revolucije.
Spomnimo se težkih dni po osvoboditvi, ko smo začel' nraditi novo življ-nje v s r o . bodi! Ko po petnajstih letih seštevamo uspehe naših skup. nih naporov, s ponosom ugotavljamo, da žrtve v vojni, če
prav še tako boleče, le niso bile zaman. Iz njih je'vzklilo novo, lepše življenje, ki ga je vredno živeti. Zrasla je veličastna zgradba sv b- dnih, ena. kopravnih, bratskih narodov FLRJ.
Danes naš človek ni več sle. po poniž3n; ne, kot socialistični graditelj piše nova poglavja svoje zgodovine. O nov.m času, ki smofla gradili po vojni, priča dolga vrsta dokazov: ob. novljene in elektrificirane vasi, zgrajena industrija <n modernizacija rudnika v K a -nižarici. T i o b j e k t i ustvarjajo pretežni del narodnega dohodka v občini in zaposlujejo vedno več delovne sile. Vse to znatno vpliva na hitro spremembo socialnega s?stai>a pre. bivalstva, posebno še, če upo-števamo dejstvo, da je b i l o pred vojno zaposlenih v vsej Beli kraj <ri v gospodarstvu komaj 130 ljudi.
Pred nami je napredek v kmetijstvu, Tci se uspešno otre.
sa starih navad in prehaja iz naturalne v blagovno proizvodnjo ob podružabljenju proizvodnih sredstev. Vse to uspešno vpliva na vedno večje ustvarjanje socialistič. odnosov na vasi. O mvem času nam govore šole in reforma pouka, ki si uspešno utira pot s s o d o b n o vzgojo mladega rodu. Mladini so široko odprta vsa pota za učenje, da bo sposobna stopila v življenje. Zdravstvena zaščita prebivalstva in zavarovanje kmetov, skrb za preskrbo prebivalstva z industrijskim blagom in prehrano, pospešena in iz leta v leto večja izgradnja stanovanj, vse to so dokazi časa in napredka, ki ga dosegamo kljub težavam.
Družbeno upravljanje in delavsko samoupravljanje pričata, da je naš pro-zvajalec hkrati tudi upravljavec. Sam cdlo*a. kako in za kaj bodo porabljeno sredstva, ki jih daje skupnosti od svojega ustva*"
(Nadal jevanje na 6. stran*)
Kmeti jsko-gozdarska zborn'ca nov organ ob novem planu in še odgovornejših nalogah za nadaljnji
razvoj kmetijstva in gozdarstva v okraju K o t s m o že poročali, j e b i l a
6. f e b r u a r j a u s t a n o v l j e n a v N o v e m mes tu O k r a j n a k m e -t i j sko - go zda r ska z b o n v c a . k i b o pov e zo va l a vse, k m e t i j s k o -go zda r ske o r g a n i z a c i j e i n p re d e l o v a l n o i n d u s t r i j o t eh d v e h g o s p o d a r s k i h ve j . Z b o r n i c a n i n i k a k n a d r e j e n o r g a n s vo j i h H a n o v , je le s a m o u p r a v n a o r g a n i z a c i j a , k i bo članom pom a g a l a reševati p r e k o s v o j i h o r g a n o v vse n j i h o v e p r o b l e m e : nagra j evan j e , u s m e r i t e v p r o i z vodn je , i nves t i c i j e , p ro i z vodne p r og rame , finančne i n p r o i z v o d n e p lane , ana l i z e i t d .
K m e t i j s k a p r o i z v o d n j a se bo V o k r a j u povečala v n a s l e d n j i h p e t ih l e t i h z a n a d 60 o d sto tkov . T a p l a n b o p r e d v i d o m a dosežen s povečanjem zemljišč družbenega sek to r j a i n d o g r a d i t v i j o p o t r e b n i h ob ra tov t e r z v e d n o večj im pogodben im sode l o van j em . Dos le j i m a družbeni s ek t o r k m e t i j s t v a le 4.2 o d s t o t k a zemljišč, i.b k o n cu pet le tnega p l a n a pa naj b i j i h p r e d v i d o m a i m e l ž? nad 16 o d s t o t k o v a l i 12oQ0 ha . V zadružnem sode l o van ju naj b i b i l o do k o n c a l e ta 40 ods to tkov vse obde l o va lne z em l j e v o k r a j u .
Uresničenje pe r spek t i vnega p r o g r a m a n a je v v e l i k i m e r i o d v i s n o od pravočasnega v l a g a n j a i n v e s t i c i j s k i h sredstev . G o s p o d a r s k e o r gan i zac i j e i n l j u d s k i odbo r i bodo m o r a l i z a to z e l o premišljeno i n načrtno s h i r a t i i n u p o r a b l j a t ; us t rezne sk l ade .
P o d o b n o kot v k m e t i j s t v u je r u d i v gozdars t vu , čigar osnovn a s m e r je intenzivnejša vzgoj a gozdov. T r e b a bo povečati r m o g l j i v o s t d r e v e sn i c in pn-6peševati pogozdovan je n a s p l o h i n s a d i t i i n t e n z i v n e p l a n tažne nasade. P r e d v s e m je t r eba pametno r a zme j i t i k m e ti i ske površine. K a k o r r e p u bliški, t a k o p r e d v i d e v a tud i o k r a j n i p l a n krčenje starejših gozdov i n pogozdovan je z e m ljišč, k i n iso p r i m e r n a za k m e t i js tvo .
H k r a t i s p r enosom p r i s t o j nost i gospodar j en ja v gozdar s t v u p r i v a t n e g a s ek t o r j a na k m e t i j s k e zadruge p a bo t r eba zago tov i t i tud i naši l e sn i i n d u s t r i j i , k i p r e d s t a v l j a v o k r a j u 23 odst. b r u t o p r o d u k t a , s u r o v i n e , k a t e r i h j i zdaj p r i
m a n j k u j e . K a k o r v k m e t i j s t vu , tako bo t u d i v gozdar s t v u po t r ebno začeti s postopn i m podružabljanjem gozdar s k i h površin. D e l a b o tore j i m e l a n o v a kmet i j sko -gozdar -ska z b o r n i c a dovo l j .
V krajši r a z p r a v i j e b i l o poudar jeno , d a so sedan j i natečaji večkrat togi i n b i r o k r a t s k i , saj je po n j i h mogoče dob i t i k r e d i t e le v o m e j e n e m času, na p r i m e r v štirinajstih d n e h i n po t em neka j l e t ne več. S e v e d a je nemogoče tako na h i t r o zb ra t i vso po t rebno d o k u m e n t a c i j o , razen tega pa so natečaji odp r t i l e za eno stvar , na p r i m e r za h leve , za vse os ta lo v zvez i s h l e v i : z a pota , s t ano i ' an j a , r em i z e , me l i o rac i j e i td . , pa n i k r ed i t o v .
Da l j e so r a z p r a v l j a l i o višini p r i s p e v k a članov z a zbo rn i c o . P r e d l a g a n o je b i l o , naj b i K Z plačevale po 3 p r o m i l e o d p r o meta , družbena posestva, gozdn a gospodars t va i n v o d n a skupnos t pa po 4 p r o m i l e od prome ta . S e v eda se je v s a k delegat po tegova l , da b i n jegova s k u p i n a plačevala m a n j . Iz te r a z p r a v e se je v i d e l o , kot da j i m je z b o r n i c a v s i l j e n a i n d a se de legat i ne zavedajo , da bodo ime l e n j i hove o r g a n i z a c i je k o r i s t i , k e r bo z b o r n i c a r e ševala h i t re j e , bo l je i n ceneje nekate re s t v a r i , k i j i m same o r g a n i z a c i j e m o r d a n i t i ne b i b i l e kos !
B r e z r a zp rave so spre je l i še p r o g r a m de l a t e r i z v o l i l i o r gane zbo rn i c e .
Samo ena zadruga v Suhi krajini 2e l an i sta se žužemberški
kmet i j sk i zadrug i pridružili K Z 7. D v o r a i n K Z iz S c l - S u m b e r -ka . Tako je zadruga leta 1000 dosegla 220 mi l i j onov d inar jev celotnega prometa a l i 18 odstotkov več kot pre j . V začetku l e tošnjega leta <=e je žužemberški zadrugi priključila še k m e t i j ska zadruga iz H i n j .
Združena zadruga bo ime la letos čez 300 mi l i j onov d inar jev prometa. K e r bo tud i s trokovne,
400.000 din škode Pr i Podgračenu, naselju bl izu
Brežic, je 3. februarja ob 21.45 ur i zaneslo osebni avtomobil H-18404 zaradi velike hitrosti z avto-ceste na travnik. Sofcr F. S. je uspel ustaviti avtomobil sele 27 m pod cesto v smeri proti reki Savi. V avtomobilu so bil i štirje, vendar ni b i l nobeden poškodovan, pač pa Je na vozi lu škode za okol i 400.000 dinarjev.
Trčenje v Gorjancih 7. februarja ob 14.25 Je prišlo v
VinJl vasi (na cesti Novo mesto — Metlika) do prometne nesreče. O-sebni avtomobil S-11811 se je zaletel v avtobus S-SS58. P r i ereča-vanju Je hotel osobni avtomobili zavreti, a ga je začelo zaradi spolzke ceste, snega, brzine in zavira-r.'a zanašati. Škode je na obeh vozil ih za okol i 280.000 dinarjev.
ga kad ra dovol j , bo letos ustanov i l a lasten obrat. Neka j zemlje je zadruga vze la v zakup, več pa j o bo vze la pr ihodnje leto, ko "bo ime la h l ev za 100 plemensk ih rodovniških tel ic. Medtem ko je b i l rodovn ik k r a v i n te l ic doslej vpe l jan le na področju bivše kmet i j ske zadruge v H i n j a h , so že začeli uvajat i rodovn ik za celotno področje združene zadruge. P r i zadrugi bo tud i letos gozdarska služba. N a površini 1,5 hektara pa pr iprav l ja jo drevesnico.
M . S.
P o z d r a v i t e svojce v t u j i n i a EOLSHJSKIU USTOM' lla- . r o S i t e j i m ga - hvala-Sni Vam bodo za po i o rnoo t !
T E D K N S K J N O T B A N J K P O L J T l C N I P R E G L E D
Prejšnji tedten so ra zp rav l j a l i o zakonsk ih načrtih, na podlag i ka te r ih bo spremenjen naš gospodarski sistem v C e n t ra lnem svetu Z S J , pa tud i v skupščinskih odbor ih Zvezne l judske skupščine. De l oma smo naše bra lce že seznani l i s spremembami . P a še danes nekaj o teh stvareh.
Spremembe, k i j i h bo doživel naš gospodarski sistem, ne zajemajo samo novo oz i roma drugačno de l i tev dohodka med podjetjem in skupnost jo. Sem je treba šteti tud i spremembe na področju zunanje trgovine, z last i deviznega poslovanja, spremembe bančnega i n kred i tnega s istema ter končno tudi spremembe glede cen.
U V E L J A V I T E V SISTEMA
Predloženi mehanizem nove de l i tve dohodka temel j i na nas lednj ih dveh načelih:
prvič skušamo dosledneje uve l j av i t i načelo, da imajo v s i pro i zva ja lc i , k i gospodari jo z družbenimi sredstv i , za pro i zvodnjo v načelu enake družbene obveznosti i n
drugič določene družbene obveznost i obstoje tudi za vsako vloženo delo.
To dvoje skušamo uve l j av i t i z nov im i ins t rument i , k i naj b i b i l i trajnejšega porroena. Drugo je, a l i bo treba, i n to bo nedvomno tud i potrebno, s tvar i uve l j a v i t i v nekater ih p r i m e r i h postopoma. Vendar bodo vse izjeme že sedaj redkejše, kot so bi le doslej .
Zato, da b i ko l ek t i v i gospodarskih organizac i j čimbolje i zkoriščali družbena sredstva, bo treba plačevati G"/o obrest i na vložena sredstva. To pomeni , da bo t ist i , k i bo boljše izkoriščal stroje, k i bo denimo ob zelo dragem stro ju uve l j a v i l čimpreje delo v dveh a l i celo t reh izmenah, prišel do večjih dohodkov, k i mu j i h ne bo nihče več zajemal s kakšnimi p rog res i vn imi obdavčitvami. Razuml j i vo , da bodo za nekatere pro izvodne panoge a l i posamezna podjetja te obveznosti vsaj v začetku prezahtevne. Zato bomo, kot že rečeno, v t ak ih posameznih p r i m e r i h dopuščali posebne ugodnost i . Družba s i bo torej zagot ov i l a rentabi lnost poslovanja p rav z določanjem teh obrest i . Ce bomo hote l i zagotovi t i še večjo rentabi lnost naše p ro i z vod nje ln še večjo produkt ivnost dela ob še večji Izkoriščenosti strojev, bomo s k l e n i l i in povečali odstotek teh obresti . Tako bomo prišli do instrumenta , k i bo v rokah družbe pomen i l najboljši regulator oz i roma usmerjevalec ko l ek t i v a k povečevan ju p rodukt i vnos t i .
N o v i ins t rument i so tud i renta, k i bo uve l jav l j ena v neka te r ih industr i jah , k i imajo posebno dobre pr i rodne pogoje za izkoriščanje rud na pr imer . V e l i k o je bi lo govora o prometnem d a v k u , k i so ga sedaj priračunavali oz i roma zahteva l i njegovo plačevanje v vsak i fazi pro izvodnje . Sedaj tega ne bo več, pač pa bomo prometn i davek obračunavali samo p r i končnem izde lku. U k i n i t e v »medfaznega« prometnega davka , kot prav i jo temu gospodarstveniki , pomeni vtdlko večje možnosti za pro izvodno sodelovanje podjet i j . Doscdaj je namreč prav ta medfazni prometn i davek zmanjševal in des t imu l i ra l vsako sodelovanje. Namesto dosedanje progres ivne obdavčitve iz nas lova pr i spevka federacije in dohodka bo uvedpn kot začasni instrument pov prečni prispev.'ek v višini 15*/», Se zlasti važno pa je, da bodo komune odslej dobil« 20»/o od dohodka, k i ga bodo gospodarske organizaci je porazdel i le na sklade. £e p r v i računi kažejo, da se bodo v S loven i j i mnogim komunam dohodk i zato znatno povečali. So p r ime r i , ko bodo imele posamezne komune tudi do petkrat več sredstev kot doslej, No. zapisat i je treba, da so to komune, k i imajo razvi to industr i jo a l i pa zelo razvi to kmet i j sko proizvodnjo.
K a j je t r enu* "0 osnovna naloga? Z d i sc da je najvažnejše, da bomo sistem čimpmie uve l j a v i l i ;n da ne bomo že vnapre j skušali dokazat i l^ko ie bi lo namreč v=elei dnzdai in ob vsak i podobni spreme—hi fls> m m sistem nud i s'-tliSc pognio za fo-spodar. icnic knt le to b ' lo v m : r>" ' ; h let ih To v načelu in v povprečen nrav gotovo ne drž' P r l r delo, in sicer neka j mesečno f 'r 'o n i *>n ni»lr»»i»!n krlo in v k? ' -5n 'h p r i l i k a h le I zares v t»ž'e-> r « ' - s - ! n T-»ir« nn«tmezne pr imere bo treba, I kot Se reč^np DO"ebH reševati. •
ZUHRNJEPOLITIČHI TEDENSKI PREGLED P o sko ra j eno t edenskem ciničnem
slepomišenju o k r o g »pobega-« P a t r i c c a L u m u m b e , l e ga lnega p r e m i e r a k o n g o -ške v l ade , j e C o m b e — eno u r o pred začetkom seje V a r n o s t n e g a sve ta — sporočil s v e t o v n i j a v n o s t i : L u m u m b a je mr t e v .
U r a d n o , po v e r z i j i C o m b c j e v i h ob l a s t i v E l i s a b c t h v i l l u , so L u m u m b o »masa-kriral i « p r e b i v a l c i n e k e v a s i , k a m o r je p r i spe l n a »begu « ; seveda s i nihče ne d e l a u t v a r o t em u r a d n e m sporočilu, saj se n i t i C o m b e j e v n o t r a n j i m i n i s t e r n i p o t r u d i l , d a b i u m o r pošteno z a k a -m u f l i r a l . N j egov g l a v n i odgovo r n a obtožbe, d a so L u m u m b o i n njegove sodelavce u b i l i C o m b c j c v i žandarji pod p o v e l j s t v o m b e l g i j s k i h o f i c i r j e v že 18. j a n u a r j a , j e : p a dokažite! Večjega c i n i z m a s i pač n i mogoče zamišljati.
P u s t i m o ob s t r a n i e m o c i o n a l n o p lat de jan ja , k i je m o r a l o v z b u d i t i odpo r v s l e h e r n i c i v i l i z i r a n i deželi n a sve tu . P o litična p la t gnusnega i n tragičnega dej a n j a p a šc enk ra t opozar ja , d a sedaj ne preos tane več dos t i časa z a i g ran j e i n slepomišenje z »nevtralnostjo- O Z N , ka j t i t a »nevtralnost« je p r i p e l j a l a ne samo do političnih n a p a k , marveč t u d i do fizičnih zločinov: oborožene n a j e m -niške to lpe M o b u t u j a , C o m b e j a i n evr o p s k i a v a n t u r i s t i , k i so p r i l e t e l i v E l i -sabe thv i l l e , d a p o n u d i j o svoje r a z b o j n i ške us luge »premieru« C o m b e j u , d i v ja jo , požigajo i n m o r i j o po nesrečni deželi ; n a s to t ine l j u d i p o m r e v sak d a n od l ako te , k i je pos l ed i ca takega d i v j a n ja , n a tisoče p a j i h ostane pod rušev i n a m i požganih koč. I n končno šc pre mišljen i n cinično v p r opagandne s v r h e i z r a b l j e n u m o r p r e m i e r a L u m u b e i n n j egov ih najožjih sode lavcev . Z a t ako s tan je s t v a r i n iso odgovo rn i samo B e l g i j c i , k i j i h je sedaj v K o n g u več ko t j i h j e b i l o p r ed p rog l a s i t v i j o neodv i s
nos t i . Z a to tragično s tan je je na žalost o d g o v o r n a t u d i o r g a n i z a c i j a Združenih narodov , o z i r o m a n j e n i o r gan i v K o n g u . P r a v zato kongoška k r i z a daleč presega o k v i r e K o n g a a l i A f r i k e . K o n g o je da nes s t va r vsega sve ta k o t so b i l e Španij a , pozneje pa C S R i n P o l j s k a s t va r vsega sve ta , ne samo p r i z a d e t i h držav a l i E v r o p e . Brezbrižnosti, k i jo je človeštvu pokaza l o do usode Španije i n kasne je do usode A v s t r i j e i n C S R , k i j i h je faši-
smo pred r ep r i z o t akega u m a z a n e g a i n zločinskega početja. Ne sme nas u s p a v a t i m i s e l naših ognjišč. T u d i A m e r i čani so se u d a j a l i p r ed d rugo sve tovno vo jno t a k i m i l u z i j a m i n v e n d a r so p l a čali svo j k r v n i davek , čeravno so raz m e r n o m a j h e n , k e r c i v i l n o p r e b i v a l s t v o n i b i l o p r i zade to . Danes , v obdob ju r a ke tnega orožja, pa je že v s a k a t a k a i l u z i j a zločin. Zločini v K o n g u se tičejo nas vseh , tičejo sc sve tovnega m i r u , t i -
Ciničen u m o r z em , v s e m u sve tu v b r k pogo l t n i l , j e p r i p e l j a l a do sve tovne katas t ro fe , k i je s ta l a človeštvo m i l i j o n e , n a deset ine m i l i j o n o v človeških živl jenj. Drago i n k r v a v o je b i l a plačana l e k c i j a . D a sc ne b i n i k o l i več p o n o v i l a , so n a r o d i sve ta u s t a n o v i l i Združene narode . T o d a kakšn a i r o n i j a : Združeni n a r o d i , k i b i m o r a l i čuvati živl jenje m l a d e kongoške države i n n j e n i h z a k o n i t i h p r e d s t a v n i k o v , pas i vno pr i sos tvu j e j o k o s a n j u te države i n fizični l i k v i d a c i j i n j e n i h z a k o n i t i h p r e d s t a v n i k o v . Združeni n a r o d i , k i b i m o r a l i b i t i pooscb l j en j c nove politične e t ike , postav l ja jo n a enako r a v e n r a z b o j n i k a i n žrtev, ter sc do obeh obnašajo kot »nev-tralci« . T o početje n a m je že z n a n o : k o m i s i j a z a nevmešavanje v Španiji, k i je izenačevala fašistične r a z b o j n i k e z lega lno v l a d o španske r e p u b l i k e ; R u n c i -m a n n o v a m i s i j a , k i je izenačevala o b l a st i C S R i n H e n l e i n o v e petolonaše i n teror is te , v k o l i k o r n i b i l a s l e d n j i m šc celo n a k l o n j e n a v škodo zavezniške v l ade v P r a g i . . . T o so dogodk i po lp r e t ek l o s t i ! T u d i pos led ice teh dogodkov so še sveže, ponekod še nezace l j ene ! I n že
čeja sc bodočih odnosov v sve tu . U m o r L u m u m b e n i samo de janje , naper j eno p r o t i n eodv i snos t i K o n g a . Zločinci, k i so u b i l i kongoškega p r e m i e r a , so ho t e l i v k a l i zadušiti k o m a j poro j eno u p a n j e n a to, d a se bo l e ta 19G1 v e n d a r l e z a čelo s v e t l i k a t i n a m e d n a r o d n e m obzor j u . H o t e l i so z n o v a p a h n i t i svet v m r a k h l adne vo jne , k i jo po znamo zelo dobro . T u d i zato i n p r e d v s e m zato je t r e b a s to r i t i h i t r e i n odločne uk r epe , k i bodo zago t ov i l i v K o n g u n o r m a l n o p o s l o v a nje l e g a l n i h i n s t i t u c i j ob l a s t i , k i bodo v r n i l i v K o n g o zakon i t os t , m i r i n r e d . To p a je mogoče doseči samo , če i z v e dejo Združeni n a r o d i na loge , z a r a d i k a te r ih so b i l i v K o n g o p o k l i c a n i : u m i k
vseh i n t e r v enc i on i s t o v . razorožitev n a -jemniških oboroženih to lp , k i j i m pove l ju je jo M o b u t u , K a l o n d j i i n C o m b e , o b nov i t e v p a r l a m e n t a r n e g a življenja. T o so p r edpogo j i z a v s a k o uspešno rešitev kongoške k r i z e . U r a j c dvana js t i n O Z N m o r a poh i t e t i , k a j t i n j en ug l ed i n n j e n a av t o r i t e t a šc n i k o l i n i s t a b i l a t ako o m a j a n a ko t sedaj , po u m o r u p r e m i e r a L u m u m b e !
Obisk m žvilškeni trgu ¥ Krškem V soboto, 11. februar ja , smo
obiska l i tržnico i n trgovino z zelenjavo, da ugotovimo cene kmet i j sk ih p r ide lkov . B i l i smo ugodno presenečeni. Ugo tov i l i smo, da je govor ica o porastu cen neka t e r ih kmet i j sk ih p r i de lkov neutemel jena. B r a l c e m posredujemo pr imer javo cen na
tržnici i n v t rgov in i z ze lenjavo :
jajčka — na trgu 15 do 17 d i narjev — (v t rgov in i '18 d inar - ' jev), j abo lka 60 do 80, (50), čebu la 70, (95), mleko 45, (42), k r o m p i r 20, (16), fižol 70 do 80, (80), solata 120 do 130, (110), s u rovo maslo 600, (780), zelje (gla
va) 30, (30), zelje (kislo) 50, (60), česen 170, (160), korenje (rdeče) 50, (60), kar f i j o la — j e n i bi lo — (150), špinača '— je n i b i lo — (150), po r — ga n i b i l o — (90), pomaranče — j i h n i b i lo — (200) l imone — j i h n i b i lo — (220).
Pos lovodk in ja trgov ine z zelenjavo nam je povedala, da
proda največ solate. Sami smo se prepričah, da je preskrba z zelenjavo in mlekom v V i d m u -Krškem znatno boljša. M l e k a r na nabav l ja mleko iz živinorejskega obrata Zadov inek i n ga dnevno proda do 140 l i t rov .
N a tržnici so prodaja l i prose-no kašo po 100 dinar jev , koruzo po 40, koruzno moko po 50 d i narjev k i l o g ram. Cena skut i v kolobarčku je b i l a 10 do 12 d i narjev, skodel ica smetane 80 d i narjev. Z a .pest suh ih jurčkov so zahteva l i 50 dinar jev . N a t r gu prodajajo tud i perutnino. — Proda ja lka je cen i la dva i n pol k i l og rama težko kokoš na 700 dinar jev . Starejši prodajalec kokoši nas je opozori l , da je cena »brez glihanja« 900 dinar jev , češ da je vsaka od n j ih težka preko t r i k i lograme.
Proda ja lke so nas prosi le , da naj v »cajtenge« zapišemo še to, da prinesejo svoje pr ide lke na tržnico iz več kot deset k i lometrov oddal jen ih krajev... že močno premražene in da n i nič kaj pr i jetno stati na mrazu več ur. 70-letna Neža Cve lba r z R a ke nam je prav i l a , da je prišla na tržnico že navsezgodaj pro dajat jajčka, fižol i n smetano in do osme ure še n i ničesar prodala, le prezebla je do kosti . An ton i j a Cer jak iz Pesja p r i L i b n i pa je b i l a dobre volje. — Naprav i l a je hi tro in dobro kupčijo. Takra t pa se pozabi tudi na mraz . . .
Drago Kaste l i c
Sto hehiarov orehov Velikopotezna akcija kmetijske zadruge v Sevnici
V u p r a v i K Z v S e v n i c i so sprožili v e l i k o a k c i j o — 100 h a o r e h o v i h nasadov ! Z a ka j gre, sej 100 h a n i t i n i t ako o g r o m na površina!
Ba j e je možno dob i t i i z r e d no ugodne, k r e d i t e z a nasade o rehov . G r e za posebno v r s t o
H\ se pravilno umikal 6. februarja je prišlo ob 15. uri
do prometne nesreče na cesti med Tržiščem in JKrmeijem. Voznik motornega kolesa B. U . iz Gabrijel je vozil iz Tržišča proti Krmel ju in med potjo prehiteval nekega pešca. Pešec se Je prehitevajoče-mu motoristu umikal s sredine ceste v levo — motorist pa Je hotel tudi po predpisih, se pravi z leve strani prehiteti pešca. P r i tem Je prišlo do nesreče, v kater i je bi l težje poškodovan pešec Ivan PucelJ.
POTROŠNIKOM N U D I M O V S A K D A N
S V E Z E M E S O T E R P R V O V R S T N E M E S N E I Z D E L K E !
M E S A R I J A NOVO MESTO
orehov , k i cvetejo mesec k a sneje ko t naši domači, k a r je za te k r a j e še posebno ugodno. U g o d n i so t u d i odplačilni pogoj i , saj j e t reba poso j i l o p r i četi odplačevati šele po 12 l e t ih , k a r se približno u j ema s pričetkom rodnos t i . V m e s pa bodo i z t eh zemljišč, k i m o r a jo b i t i t eme l j i t o negovana , l a h k o i m e l i v r s t o d r u g i h ko r i s t i o d kratkotrajnejših r a s t l i n a l i n i z k o d e b e l n i h nasadov. P r o d a j a j ed rc i n t u d i l esa pa je i z redno r e n t a b i l n a . Posebno pom e m b n o je to t u d i za rad i tega, k e r gre za kra je , k j e r so s l ab ši pogo j i z a d ruge k u l t u r e .
R a z p r a v a m e d k m e t i se je pričela v o k o l i c i Drožanja, Bučke l n Tržišča. T o so k r a j i , k i ima j o n a j m a n j m r a z a spom l a d i i n t u d i d r u g i pogo j i ustrezajo . Seda j je odv i sno
največ od k m e t o v sarn ih , če bodo p r i p r a v l j e n i pomaga t i z združevanjem pa rce l i n s k u p no obde lavo . P r i t em b i n a j večkrat prišli v poštev s tar i i n s labo r o d n i s a d o v n j a k i , k i že tako propada jo . P o t e m e l j n i h d e l i h b i se donos k r m e i n d r u g ih k u l t u r ze lo povečal, po 12 l e t ih pa b i nasad kaj h i t r o o d plačal s am sebe. V e l i k e k o r i st i b i i m e l i od tega t ako k m e t je kot t u d i k m e t i j s k a z a d r u g a — torej posredno spet kmet j e
O zadev i v e l j a resno r a z m i s l i t i . T o je p r v a t a k a i n v e s t i c i j a , kaže pa , d a bo i z r edno ugodna . Sedaj je na loga k r a j e v n i h odborov i n d r u g i h o r ganov po teh k r a j i h , da zberejo m n e n j a i n pomaga jo s poj a s n i l i r a z b l i n j a t i nejasnost, k i b i l a h k o m o t i l a pametno pre sojo.
Brežice in gostinstvo Z i m s k i n e d e l j s k i popo ldan ,
po u l i c a h p i h a h l a d e n , vlažen veter , s k u p i n a spreha ja l c ev opazu je zadn je o s tanke u m a z a nega snega o b pločniku. Takšn a je bežna s l i k a letošnje m u haste z ime . N a T r g u svobode sta se u s t a v i l a d v a a v t o m o b i l a i z l e t n i k o v iz bližnjega Zag r e -
V KANDUI BODO DOBILI PROSTORE
ba . N a postajališču av tobusov p a r k : r a j o že t r i j e a v t o m o b i l i z o z n a k o » H « . Pribl ižno 15 iz le t n i k o v išče p r i m e r e n pros tor za zabavo i n okrepčilo. K a v a r n a je nab i t o po lna , gos t i lna p r i Pošti j e zap r t a ( tedensk i o d mor) , os ta le gost i lne ne zmore jo vsega p rome ta . D o m J L A j e ob ra t zapr tega t i pa i n tako da l j e . Težko je odgovo r i t i t u j cu a l i i z l e t n i k u , k i p r i de v Brežice, kda j bo mesto dob i l o r es tav rac i j o , p r i m e r n o r a v n i današnjega turističnega ra z vo j a . T o je bežna ugo tov i t ev nede l j skega popo ldneva .
O t em perečem vprašanju se r a z p r a v l j a že v r s t o let. P r e d v i dena je namreč dog rad i t e v G r a j s k e r es tav rac i j e i n k a v a r na v d r u g i faz i g radn j e P r o sve tnega d o m a . Za r es so to le pi načrti, v e n d a r ne b i sme l i os ta t i s amo načrti.
P r v a b i v s e k a k o r prišla v poštev p r eu r ed i t e v p ros to rov za G r a j s k o res tavrac i j o , ke r s tavba že sto j i . P r e u r e j e n i obok a n i p r o s t o r i i n terasa s prek r a s n i m ra z g l edom na Krško pol je i n G o r j a n c e bodo posta l i privlačna gostinsko-turistična
NAROČITE SI DOLENJSKI LISTI
točka. T a rešitev je a k t u a l n a tud i zato, k e r v Brežicah n i majo p r i m e r n i h o d p r t i h p ro storov p r i obstoječih l o k a l i h . In končno r ea l i z a c i j a ? M n e n j a smo, da se m o r a po jav i t i i n v e st i tor , k i bo i zpos lova l pot rebne e laborate , dovo l j en ja i n tud i s r eds t va za i zvedbo de l . Ce upoštevamo, da so Brežice v a žen p r ome tn i in privlačen turistični k r a j . da l a h k o postaneta gost instvo i n t u r i z e m pom e m b n i gospodarsk i panog i občine, bo t reba k m a l u začeti z d e l o m i n reševanjem teh perečih p r o b l e m o v . -ek.
J E R U Z A L E M - Izraelski tožilec je predložil obtožnico zoper nacističnega vojnega zločinca Eichmanna. Dve točki govorita tudi o Eichmannovem delovanju v Jugoslavi j i : ena o izseljevanju Slovencev, druga o uničevanju jugoslovanskih Zidov.
\VASHINGTON - Predsednik Kenned.v jc objavil štiri točke o Kongu: 1. razorožitev vseh oboroženih s i l ; 2. sklicanje parlamenta; 3. izpustitev Lumumbo in ostalih političnih jetnikov; i. evakuacija vseh belgijskih formacij iz Konga.
BUENOS AIRES - Na volitvah v Argentinij i so nepričakovano dosegli socialisti veliko zmago.
A K R A — Ganska vlada jc nacionalizirala vse rudnike zlata, uudmki so bil i v glavnem v rokah britanskih družb. B r i tanci so že poprej veliko rudnikov zaprli , ceš, da se ne izplačajo, ker se je podražila delovna sna.
L IZBONA — Domačini v portugalski kolonij i Angol i so s strelnim orožjem napadli policijsko stražnico ter civilne in vojaške zapore v Lueni. Po uraunui poročilih je bilo ubitih 24 oseo. po neuradnih pa blizu 3U. V Angol i vlada najhujši kolonialisučni teror in je uzakonjeno moderne vrste suženjstvo.
M O S K V A - Francoska letala so 130 lun od alžirske obale napadla letalo, s katerim je potoval predsednik prezidija Vr hovnega sovjeta Brežnjev. Napad je izzval velikansko ogorčenje po ZSSR in negodovanj« po vsem svetu.
N A P O L ! - V tem itali janskem mestu je prišlo do velikih stavk, k i so se spremenile v prave poulične bitke med stavkajočimi in policijo. Stavkajoči so zažgali več avtobusov in tramvajev.
P E K I N G - Zaradi slabe letine na Kiui jskem, k i je posledica suic , orugih elementarnih ka -tastrot, pa tudi drugih neprirodnih pojavov, so poslali na delo na kmete še dvajset mi l i jonov ljudi. Položaj na Kitajskem označujejo kot kritičen, kar se tiče prehrane. Kitajska vlada je v inozemstvu, predvsem na Zahodu, kupi la velike količine žita ter trideset ladij, da bi lahko takoj prepeljale to žito v kitajska pristanišča.
KMETIJSKA ZADRUGA z o. j. BREŽICE razpisuje naslednja de lovna mesta:
1. šefa gozdarskega obrata 2. poslovodje obrata »Mesni izdelki«
Pogoji:pođ 1. gozdarski inženir s prakso, pod 2. v isokokva l i f i c i r an delavec mesnopredelovalne stroke s prakso. Osebni dohodki so zagotovl jeni po p r a v i l n i k u o nagrajevanju . Osta l i pogoji po dogovoru. Razpis vel ja do zasedbe de lovn ih mest. P ismene ponudbe z vsemi podatk i pošljite na upravo K Z Brežice.
P ros to r i so važen činitelj, na katerega ne smemo pozabit i , ko govor imo o dejavnost i neke organizaci je . Zato smo vs i pozdrav i l i široko akci jo za pr idob ivan je prostorov za naše po l i tične i n društvene organizaci je . Nekje so prišli do prostorov z razn imi manjšimi adaptaci jami , drugje so n a p r a v i l i zamenjave itd., ponekod pa je bi lo potrebno s pomočjo vseh de l ovn ih l jud i g rad i t i . V z em imo za p r imer terensko organizaci jo S Z D L v K a n -(liji, k i s i je poleg obširnega programa -zadala zelo važno nalogo, zg lad i t i prostore za delo. — Danes lahko omenimo, da smo v tem pogledu prišli zelo daleč. Rezu l ta t i so v i d n i i n s pomočjo vseh de lovn ih l jud i in gospodarskih organizaci j , k i bodo mora l i pr ispevat i precej ur , bo dosežen ve l ik uspel i . — Dosedanj i p r i spevek jc precejšen. Na j omenimo, da so člani Zveze k o m u nistov šli p r v i v akci jo , pa tud i p r i padn ik i J L A so pr i speva l i ve l ik delež. — V s i de lovn i l judje v K a n d i j i bodo ime l i priložnost, da pr ipomore jo k čim hitrejši in cenejši i z g r a d n j i
Z A H T E V A J T E P O V S O D I Z D E L K E D A N A !
» D A N A « tovarna sadnih sokov, l iker jev , dest i lac i ja in promet z a l koho ln im i pijačami
M I R N A NA DOLENJSKEM
U p r a v n i odbor in komis i ja za sklepanje i n odpovedovanje de l ovn ih razmer i j v
INDUSTRIJI PERILA - NOVO MESTO razpisuje prosta delovna mesta:
računovodje finančnega knjigovodje satfakontista pomožnega uslužbenca v mezdnem knjigovodstvu šoferja - mehanika
Osebni p re j emk i in nastop službe po dogovoru.
O b r a t v C e r k l j a h Konec lanskega leta je
bilo mnogo žolčnih razprav o združevanju zadrug. Niso bili redki tisti, ki so se ogrevali za »staro obleko«, za majhne, gospodarsko nepomembne zadruge, takšne, kakršnih smo bili vajeni prej. No, zadruge so se kljub temu družile v nove, pomembne kmetijske organizacije, dobre plati združevanja pa je čutiti žc zdaj, čeprav je minil komaj dober mesec dni od takrat.
Najpogostnejše opraviči lo čr-nog ledcev : z ad ruge se bodo, če j i h b o m o združili, preveč o d m a k n i l e k m e t o v a l c e m , je zdaj oma jano . O b i s k a l i smo C e r k l j e . T a m je b i l a pre j samosto jna k m e t i j s k a zad ruga . Z novim letom se je združila s K Z Brežice, v Cerkljah pa Je ostal obrat kmetijske zadruge. O d k u p živine po teka tako kot pre j , t u d i cene so osta le ena ke. K m e t o v a l c i i m a j o podp i sa n i h 40 pogodb za p i t an j e m l a d i h goved i n 50 pogodb za p i tan je b e l i h s v i n j .
Z a s t r o k o v n o službo je poskrb l j eno . O b r a t C e r k l j e i m a 2 k m e t i j s k a t e h n i k a , d v a p a se še šolata (eden na o d d e l k u
Sredn je kme t i j s k e šole na G r m u , eden p a n a o d d e l k u enake šole v M a r i b o r u ) . O b a t e h n i k a sta v C e r k l j a h , v edno p r i r o k i k m e t o v a l c e m , k a d a r ti potrebuje jo nasvet a l i s t r okovno pomoč. V s e posevke l a h k o spro t i preg ledajo , resno pa razmišljajo t u d i o spec i a l i z ac i j i k m e t i j ske p r o i z v o d n j e . V obdob ju 1961 do 1965 bodo na S t o j a n -s k e m i n V i n j e m v r h u n a pov r -
ved . H l e v b i že z g r a d i l i , pa se je m a l c e z a m u d i l a r e v i z i j a p r o g r a m a . Zda j čakajo, da se »naredi« v r eme . H l e v bo ma ja le tos gotov, do le ta 1965 pa ga bodo povečali z a 500 g lav letne p ro i z vodn j e . Z a vso g radn j o pot rebuje jo 36 m i l i j o n o v d i n a r j ev ; z a enk ra t i m a j o o d o b r e n i h le 9 m i l i j o n o v . T o bo zadostov a l o z a stojišča za 100 goved. V h l e v u bo v n a p a j a l n a k o r i t a
n o v i l i nov, samosto jen živinore j sk i obrat .
K a k o pa k m e t o v a l c i ? V sezoni jesenske setve so podp i sa l i skora j 100 pogodb za posevek i t a l i j a n k e n a površini o k o l i 60 ha . N a o b r a t u ima jo vse p r i p r a v l j e n o za podp isova nje pogodb v travništvu, k i se je pričelo te d n i . Največji nav a l bo v p r v i p o l o v i c i f ebruar ja , saj je v občini Brežice že sprejet od l ok o a g r o m i n i m u m u v travništvu. O b r a t i m a p r i p r a v l j e n i h dovo l j u m e t n i h gno j i l . Podpi»ovali bodo pogodbe dveh vr » t : a l i kme t u m e t n a gno j i l a tako j plača a l i p a m u j i h z a d r u g a k r e d i t i r a . V d r u g e m p r i m e r u se kme to va l e c obveže, da bo p roda l z a d r u g i p r i d e l k o v v d v a do t r i k r a t n i v r ednos t i k u p l j e n e g a r e p r o d u k c i j skega m a t e r i a l a . O d k u p poteka t ako kot dos le j , l e k m e t je se pritožujejo n a d c e n a m i . Dos le j j e b i l o več zad rug , v s a k a je i m e l a svo je o d k u p n e cene, o d k a r pa je ena s a m a zadruga , so cene e n a k e . . . T o je n a splošno dobro , ne v e l j a p a z a p ro i z vode z i z p r e m i n j a -jočimi se c e n a m i , kot so na p r i m e r ja jca . U p r a v a v B r e žicah i m a p r e m a l o pos luha za i z p r e m e m b o cen n a d r u g i h področjih, pa t u d i t r g o v i n a je p r ema l o prožna.
Prepričani smo, da bodo to s labost z l a h k a o d p r a v i l i .
O b r a t brežiške k m e t i j s k e z a druge v C e r k l j a h živi, ce lo več; z uspešnim d e l o m po z d r u žitvi je prepričl j ivo d o k a z a l , k a k o po t rebno je b i l o združevan je zad rug . Miloš Jakopcc
22. julija - osrednja proslava v Žužemberku
20-lctnico revolucije bomo proslavili z vrsto prireditev, i i -med katerih bo najpomembnejša tista ob dnevu vstaje — 22. juliju. Ta dan bodo v Žužemberku odkrili največji spomenik 1 1 5 0
Padlim borcem s tega področja. Tega slavja, ki bo največja letošnja manifestacija v Sloveniji, se bo udeležilo približno 100.00G Uudi.
V M A L O M A N J K O T D V E H MESECIH SMO PRIDOBILI
2327 n o v i h naročn ikov šini 20 do 25 ha u r e d i l i p l a n tažni nasad j a b l a n .
K m e t i j s k i s t ro j i , k i j i h je i m e l a pre j K Z C e r k l j e , so os ta l i v o b r a t u . Ima j o 2 t r a k to r ja z v s e m i p o t r e b n i m i p r i ključki. 3 s t ro jne m l a t i l n i c e , 1 k o m b a j n i n v rs to manjših k m e t i j s k i h stro jev . P r e d dve m a l e t oma , k o je domači z a družni svet odločal o n a k u p u prvega t r ak t o r j a , so se k m e t o v a l c i tega p r eko r i s tnega s t ro ja na vso moč b r a n i l i , zda j pa že r a z p r a v l j a j o o n a k u p u d v e h n o v i h t r ak to r j e v , k e r samo z d v e m a ne more j o zados t i t i v s e m p o t r e b a m p o s t r o j n i h u s l u g a h ! T a k o n a m je poveda l področni u p r a v n i k ob ra t o v v C e r k l j a h tovariš Franc Mohor.
Hlev za 100 In 500 govedi K o s m o vprašali, k a k o n a
predu je zadružna p r o i z v o d n j a , nas odgovor n i razočaral. N a o b r a t u p r i p r a v l j a j o g radn j o t i pskega h l e v a za 100 g l av goveje živine. — Pozne j e bodo zmog l j i v o s t i tega h l e v a povečali t ako . d a bodo l a h k o v n j e m v s a k o le to z r e d i l i 500 go-
Smrt fašizmu! S tem vzklikom in s podobnimi antifašističnlml
gesli se je v ponedeljek zjutraj pojavilo na novomeških ulicah nad 1000 mladincev in mladink vseh srednjih šol Novega mesta. Mladina je obšla vse mesto, vzklikala zahteve po enakopravnosti tržaških Slovencev in ostro protestirala proti najnovejšim nebrzdanim napadom šovinistov in profašistov v Trstu. Mladinci so nosili v sprevodu transparente, na protestnem zborovanju pa so sprejeli tudi spodnjo resolucijo. Cez dan so se v mestu pojavili letaki z napisi »Smrt fašizmu« in s podobnimi gesli, s katerimi terja mladina Novega mesta svobodo ln pravice za naše brate v Trstu.
Protestna resolucija mladine novomeških srednjih šol
D R Ž A V N E M U S E K R E T A R J U Z A Z U N A N J E Z A D E V E , B E O G R A D
Mlad inc i in mladinke novomeških srednjih šol s presenečenjem sprejemamo vesti o oživljanju fa šističnih in šovinističnih izpadov proti s lovenski manjšini v Trs tu ravno v času vedno večjega sodelovanja med obema državama in prizadevanja za mi r in sožitje med narodi . Za rad i pasivnosti i t a lijanske vlade do teh izgredov sklepamo, da j ih podpira, kar vsekakor n i v pr id odnosom med obema narodoma.
Zahtevamo, naj Državni sekretariat za zunanje zadeve opozori itali janske oblasti na žalitve S lo vencev in vseh jugoslovanskih narodov s strani nahujskanega dijaštva, in stori vse potrebno, da bodo taki napadi prenehal i in se bodo začele i zva jati določbe Londonskega sporazuma.
M L A D I N A N O V O M E Š K I H S R E D N J I H S O L
nape l j an vodovod . Re j a p l e m e n s k i h goved je na področju C e r k e l j l epo r a z v i t a , v e n d a r bo po t r ebna še t eme l j i t a o d b i r a . Red i j o s i v o r j a vo pasmo, r odov n i k p a je enos t r ansk i , s amo po očetu, k e r mlečnosti k r a v doslej n iso k o n t r o l i r a l i . T a n a loga j i h še čaka
Nova zadružna ekonomija
Zadružno ekonomi j o p r i p r a v l ja jo na področju S k o p i c e i n Krška vas. B l i z u 30 ha zeml je , n j i v i n t r a v n i k o v so v z e l i v z a k u p o d kme tov . Površine so dobre , n a o b d e l o v a l n i h pov r šinah bodo p r i d e l o v a l i ze leno k r m o za živinorejski obra t , n a t r a v n i k i h p a seno. K o se bo zemljišče z n a d a l j n j i m z a k u pom povečalo, bodo l a h k o us t a -
LANI SO ŽENE V OKRAJU USTVARILE 16 MILIJAEO DRUŽBENEGA BRUTO PRODUKTA
Izmed vseh zaposlenih ljudi - okraju je 32,4 odst. žena, k i so lani ustvarile 16 mili jard dinarjev družbenega bruto produkta oz. kar 33 odstotkov skupne vrednosti. Prav gotovo je večina izmed teh 8.284 tovarišic razen pokl icnih dolžnosti še zelo obremenjena z delom doma, v gospodinjstvu, družini in vzgoji . Ko razpravljamo o enakopravnosti žene v naši družbi, pač pa ne bi smeli niti trenutek pozabljati na !a njen pomembni delež v razvijanju gospodarstva v okraju. V vseh organih — od l judskih odborov do zadružnih svetov, upravnih odborov in delavskih svetov, zborov volivcev do vseh polit ičnih organizacij in društev — naj zato dobi svoje pravo mesto tudi vprašanje osvoboditve in resnične enakopravnosti žensk v boju za naše lepše živl jenje. Ne pozabljajmo te velike naloge in odgovornosti socialistične družbe do
zaposlene žene!
Boštaii'ski gasilci o sebi Zadnjo nedeljo v Januarju je bil
v Boštanju v dvorani TVD Partizan občni zbor gasilskega društva. Na zboru, na katerem je bila udeležba zelo velika, sta bila tudi Jože Smolej in Dominik Cešek.
k i sta dala društvu nekaj nasvetov.
Delovna poročila so poudarila, da so bili gasilci lani zelo mar l j i vi. Pr i ocenjevanju, k i ga je Izvedla obč. gasilska zveza, so v C kategoriji dosegli prvo mesto. Tudi pionirji (zdaj bodo dobili nove uniforme) so bil i delavni. Na občinskem tekmovanju na Lisci so zasedli drugo mesto. Za ta uspeh je zaslužen njihov vodja Anton Simončič.
V razpravi so poudarili, da Je skoraj nulno ustanoviti žensko gasilsko desetino. Ze pred leti so razpravljali o tem. kako nujno bi bilo treba na Vrhu in Okiču zgraditi bazen za vodo, ker je vpraš?-nje vode še vedno zelo pereče. Na Okiču so bazen tudi zgradili, medtem ko zaradi nesloge vaščanov na Vrhu še vedno nimaio vode.
Nadalie so se dogovorili, da bodo s prostovplmim delom popravil i Easilski dom. rvišali stolp in dostojno proslavili 20- letnico vstaje naših narodov.
V novem odboru bistvenih sprememb ni . Referent za prosveto je zdaj Dragica Volčanšek.
Alfred Zeleznik
Letos več kadrovskih bri gad na avtomobilski cesti
Znano je. da vsako leto gredo na avtomobilsko cesto tudi mladinci, k i se želijo izpopolnjevati v strokovnem pogledu. Naj ob tej pr i l ik i omenimo nižji in višji traktorski tečaj, dalje možnosti za opravljanje izpitov za moped in motor, fo-toamaterski, kinooperaterski. gospodinjski, kuharski tečaj itd. V letošnjem letu bodo organizirali posebne brigade, v katerih se bodo mladinci dva meseca strokovno izpopolnjevali. Tako bodo osnovane brigade za elektroinštalaterje, av-toelektričarje, vodovodne instalaterje itd. Vsak mladinec, k i se bo udeležil zvezne delovne akcije, bo imel možnost, da si v dokaj kratkem času pridobi poklic. Seveda pa je prvi pogoj marljivo učenje.
M a r s i k a j iz M e t l i k e Na občnem zboru s ind ika lne
podružnice trgovske stroke so med d rug im govor i l i tud i o delavskem in družbenem u p r a v l j a n j u na splošno i n posebej o t rgovsk i s t rok i . Z a uvod so poslušali predavanje o u p r a v l j a nju , potem pa so se o de lavskem samouprav l jan ju pogovor i l i . Ugotov l jeno je bi lo , da potrošniški svet i niso de la l i , k a kor b i mora l i .
Učenci metliške šole so s lav nostno p ros l av i l i s lovenski k u l
tu rn i prazn ik — Prešernov dan. V ta namen so p r i p r a v i l i akademijo, na ka t e r i so nastop i l i pevci i n rec i ta tor j i s Prešernov i m i pesmimi in neka te r im i d rug im i r e vo luc i onarn im i i n par t i zansk imi . pesmimi . Tako je b i la akademi ja uvod v proslavl janje 20—letnice vstaje.
Po sindikalnih organizacijah so zdaj p r edvo l i l n i sestanki, na kater ih obravnavajo probleme proizvodnje i n pr iprav l ja jo kandidatne l iste za nova vod -
V Sevnici nov obrat družbene prehrane
Te d n i je pričel v o k v i r u s t anovan j ske s k u p n o s t i v Sev n i c i d e l o va t i ob ra t družbene p rehrane . L o k a l i m a n a t rgu , k j e r je b i l a pre j k o m i s i j s k a t r g o v i n a t r govskega pod je t ja S loga . O k u s n o o p r e m l j e n i l o k a l o b i s k u j e v d o p o l d a n s k i h u r a h o k o l i 100 abonentov — j a v n i h uslužbencev (z občine, sodišča, L M ) , pa t u d i n eka t e r i d e l a v c i se h r a n i j o t u . O b i l n i o b r o k i s tane jo le 50 d inar j e v , s k v a l i t e t o h r a n e pa so v s i z a d o v o l j n i . Žel i jo le, da se ne b i po »prv ih zalet ih« poslabšala.
Z a e n k r a t de lu je ob ra t le dopo ldan . M e n i j o pa . da b i se ve r j e tno izplačalo i m e t i l o k a l odpr t tud i popo ldan . V t em času naj b i služil ko t neke v rs te k a v a r n a , saj b i m a r s i k d o v e r j e tno r a d posedel ob rev i j ah , šahu a l i v pogovoru tud i po večerih.
S t a n o v a n j s k a skupnos t i m a v Šmarju t u d i b r i v s k o - f r i z e r -sk i obra t , k i so ga p r e v z e l i od K o m u n a l e . V k r a t k e m (baie še ta teden) pa b o v b l o k u pričela ob ra t ova t i t u d i p r a l n i c a . P r e d sedn ik sveta s tanovan jske
s k u p n o s t i tovariš H i n k o V i d o -vič p r a v i , d a so s tanovan j ske s k u p n o s t i d rugod l a h k o zna tno h i t re j e zaživele, k e r so dob i l e začetne podpore, sevniška p a je d o b i l a le 500.000 d ina r j e v k r e d i t a . V e n d a r bodo vseeno de l a l i m a r l j i v o napre j . P o h v a l n a je tud i inštruktažna služba hišnim sve tom, k i so jo uspešno i z v ed l i .
stva. V k r a t k e m bodo po vseh s ind ika ln ih organizac i jah izvol jena nova vodstva, pred kater i m i so odgovorne naloge.
V M e t l i k i so prejšnjo nedeljo gostoval i Sentvidčani, Nastop i l i so h a r m o n i k a r j i in baletna s k u pina. P rog ram je b i l zelo k v a l i teten i n gledalc i , k i so napo l n i l i dvorano, so b i l i z n j im nadvse zadovo l jn i .
Metliški potujoči k ino je p red va ja l te dn i f i lm »Detektivska zgodba« na Suhor ju , Radov ic i ,
v Podzeml ju in Drašičih. Pov sod je b i lo ve l iko obiskovalcev," posebno na Suhor ju .
Jad.
Še ena žrtev alkohola 10. f e b rua r j a se je M a r t i n
P a j h u h , zapos len v t o v a r n i Ce lu loze , vračaj ob 0,30 v i n j e n domov . N a s t opn i cah p r e d s t a n o v a n j e m m u ie spodrsn i l o , da je pade l i n p r i t e m d o b i l h u d e te lesne poškodbe. Poškodovanca so t a k o i odpe l j a l i v bolnišn ico . Z d r a v s t v e n o s tan je je zelo kritično.
Posvetovanje na posestvu »MATIJA GUBEC« v Leskovcu
Na željo upravnega odbora kmetijskega posestva »Matija Gubec* v Leskovcu je bilo pred nedavnim posvetovanje o združitvi posestva s kmetijsko zadrugo v Krškem. Posvetovanja so se udeležili: predstavnik OZZ tov. Lojze Pajnič, predsednik ObLO Stane Nunčič, podpredsednik ObLO Jože Jurečič, sekretar občinskega komiteja Z K S Milan Ravbar, pred sednik SZDL Lojze Stih, direktor Zadružne hranilnice in posojilnice v Brežicah Ivan Glogovšek, predstavniki občinskega i n okrajnega sindikata ln upravni odbor podjetja.
Naš list Je o zadevi priključitve posestva s kmetijsko zadrugo poročal že dvakrat. Vse tisto, kar je
bilo že zapisano, re Je na tem posvetovanju ponovno razpravljalo. Ugotovilo se je le, da niso bil i na čistem glede združevanja ne na posestvu, ne v K Z Krško, ter da ni bilo iskrene želje po združitvi na nobeni strani. Ko l ikor bi resnic- ' no obstajala ta želja, bi že zdavnaj našli skupno pot.
Končno so na posvetovanju sklenil i , da bodo pričeli reševati zadevo na vrhu, se pravi, sestali se bodo predstavniki posestva, zadruge in strokovnjaki, k i bodo sestavili predloge. S temi konkretnimi predlogi bo seznanjen zadružni in delavski svet. Nedvomno bo dokončna odločitev takrat mnogo lažja.
D. K .
VARUJMO OTROKE PRED OHROMELOSTJO!
Te dni ss je pričelo v našem okra ju cepljenje pro t i otroški paralizi, ki zajema vse otroke, rojene v let ih od 1949 do 1960. Tokrat uporabljajo zdravstven i organi novo cepivo, ki ga otrok použije. Cepivo j « učinkovitejše kot dosedanje, saj ustvarja 100 odstotno odpornost prot i paralizi, vendar pod pogojem, da ga otrok použije t r i k r a t v presledkih šestih tednov. Novo cepivo so uspešno preizkusili v Srbiji in tudi v drugih državah v svetu. Cepl jenemu otroku ne povzroča cepivo nobenih n i t i na jmanj ših motenj. Trikratno cepljenje velja le 400 d in , ker večino stroškov krije Sklad za boj proti otroški ohromelost i .
Starši! Ne zamudite priložnosti: Obvaruj te svoje otroke pred ohromelostjo, ki bi vam in n j im gren i la življenje! Ko vas bodo oblastni organi povab i l i , se brez pomišljanja odzovite in privedite svoje o t roke ! S 400 d i narji boste otroka obvarovali hude nesreče! Z uspešnim cepljenjem smo že skoraj popolnoma za t r l i p r imere dav i -ce, ki je nekdaj pomorila številne otroke, lan i pa je bi lo v vsem okraju le 30 primerov davice. Zbo l e l i so le tak i , ki niso bili cepljeni! Enako je z os lovsk im kašljem. L a n i je bilo prijavljenih le 1G6 pr imerov (tudi tu n i btl nobeden izmed obolelih cepljen) še leta 1938 pa je b i lo k a r 840 primerov v našem okraju. Pomis l i te , da je cepljenje cenejše kot zdravljenje in brez oklevanja pr ived i te svoje otroke rojene v letih od 1949 do 19fi0 k cepl jenju prot i otroški ohromelosti (paralizi)! P r i v ed i t e t u d ; otroke k i so že bili cepljeni proti ohromelosti! Zdravs t ven i organ i bodo cepili tudi odrasle, ki bodo to želeli in vplačali 400 dinarjev.
OB VARUJMO OTROKE PRED VELIKO NESREČO, OTROŠKO OHROMELOSTJO!
Izobražen delavec bo boljši gospodar Zapiski z občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva v Črnomlju
V torek, 7 februarja, je bila v Črnomlju občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva, ki so se je razen delegatov in ostalih gostov udeležili še član predsedstva glavnega odbora Socialistične zveze Niko Šilih, predsednik Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto Niko Belopavlović in sekretar okrajnega odbora Socialistične zveze Roman Ogrin. — Uvodno poročilo je prebral predsednik občinskega odbora Socialistične zveze Franc Staj-dohar. Po poročilu se je razvila razprava, v kateri so sodelovali Franc Košir, profesor Marijan Skrbinšek, Vladka Va-novlč, inž. Branko Peternelj, Ivan Justinck, Franc Kočcvar, predsednik okrajnega ljudskega odbora Niko Belopavlovič, Jože Skof, Bojan Fabjan. Janez Ile-nič, Janez Kramarič, Rezka 3t-lenlč, Lojze Stariha, Avgust Culiberg, član predsedstva glavnega odbora Socialistične zveze Niko Šilih, Rudolf Kobe, Peter Veselic, Janez Kump, Ka rel Jerman, Stane Novak In tovariš Starešinič.
V poročilih in razpravi je bil poudarek na petletnem perspektivnem planu občine in vlogi Socialistične zveze pri izpolnjevanju tega načrta. Obsežni plan, ki predvideva skoraj
dvakratno povečanje p ro i z vod nje (od oko l i 4 na 12 m i l i j a r d dinarjev) in narodnega dohod- ' ka , bo mogoče i zpo ln i t i le s podporo vseh pro izvaja lcev , vseh prebiva lcev i n vseh organ izac i j . V s i nakazani prob lemi so zadeval i pro izvodnjo, pa čeprav je šlo za vprašanja zdravstva, de lavskega samouprav l j a nja, izobraževanja, kmet i j s tva , ku l ture , prometa, k ra j e vn ih od borov, prosvete, nagrajevanja, stanovanj i td.
Delegat i , posebno pa Franc . Košir, so poudar i l i , da bo težko reševati vprašanje gospodarsk ih invest ic i j . Podjet ja naj b i si p r i zadeva la us tvar i t i čimveč las tn ih skladov, pr iprav l j ene pa naj imajo tud i dobro izdelane programe, ke r bo le tako mogoče r ea l i z i r a t i vse predv idene i n vestici je i n povečati p ro i zvodnjo po načrtu
Za večjo pro izvodnjo i n stor i lnost pa je potreben tud i sposoben kader. O tem so razprav l j a l i inž. B r a n k o Peterne l j . F ranc Kočevar i n Ivan J u s t i -nek. V pre tek lem le tu je b i lo v občini od skupno zaposlenih šest odstotkov v i s okokva l i f i c i ran ih , 28 odstotkov k v a l i f i c i r a n ih , vs i ostal i pa so b i l i p o l k v a -l i f i c i r an i a l i nekva l i f i c i r an i . — (Po programih, ki so j i h i zde la le gospodarske organizacije se
naj to stanje v nas lednj ih petih l e t ih ne b i spremeni lo?! ) — Jasno je, da s i večjega napredka pro izvodnje in av tomat i zac i
j e ne moremo zamišljati brez občutnega povečanja s t rokovnosti . S t r okovn i kader pa je nujno potreben i n je zato treba posvet i t i vso skrb domači l j u d sk i un i v e r z i , k i že dobro dela, čeprav n ima las tn ih prostorov n kadra , ter izobraževalnim
Franc Stajdohar, predsednik obč. odbora SZDL v Črnomlju
centrom v podjetjih. »Le če bomo izobraženi in razgledani, bomo boljši gospodarji, pa tudi
odnosi med nami bodo bolj top l i i n bolj človeški«, je dejal delegat Janez Kramarič.
V organih delavskega i n družbenega uprav l j an ja sode luje vsak šesti član Socialistične zveze. Vprašanje pa je, če so vsi t i res dobr i up rav l j a v c i . Z a to b i mora l i skrbe t i za politično i n ideološko izobraževanje uprav l javcev i n osta l ih članov ko l ek t i va Se bol j odkr i to b i se mora l i pogovor i t i o razn ih napakah, še bolj skrbe t i za družbena sredstva i td . »Prav zasluga vse boljšega de lavskega uprav l j an ja pa je, da se je lan i pro izvodnja povečala glede na leto 1959 za 40 odstotkov,« je med drug im povedal F ranc Kočevar.
Delegat K a r e l J e r m a n je govo r i l o nagra jevanju po učinku in poudar i l , da so tam, k je r imajo vpel jano nagrajevanje po učinku, ve l i ko večje povprečne plače (do 22.000 d ina r jev), kot tam, k je r plačujejo še po starem načinu (tu zaslužijo povprečno tudi samo po 9.000 dinarjev) . S ta r i način nagrajevanja ne dajo članom k o l e k t i va delovnega poleta, zato je t u di zaslužek manjši.
Več delegatov, med n j im i profesor M a r i j a n Skrbinšek, V l a d k a Vanovič, Ivan Just inek , je razprav l ja lo o šolstvu. Po
uda r i l i so, da je t rdna osnovnošolska izobrazba pogoj za uspešno nadal jnje šolanje. Nekatere šole v občini pa so v žalostnem stanju glede prostorov, učil. k a dra i td. In vendar b i bi le i n vestici je v šolstvu najbolje naložene, k e r brez šol n i naprednejše pro izvodnje . . .
T u d i o mlad in i je govor i lo več delegatov. Nekater i so povedal i , da organizac i ja L judske mlad ine še n i dovol j povezana s Socialistično zvezo in z Zvezo komunistov . Delegat Janez Ile-nič pa je dejal , da se pr i n j ih mlad ina ne zb i ra v krožkih, ker ni zanje prostora i n da zato vse prerada popiva. Nek i delegat je p r i p o m n i l , da je težko vprašanje gospodarskih inves t i c i j , še težje pa negospodarskih. B r e z po t rebn ih stanovanj n a mreč indust r i j a ne bo dobi la kva l i f i c i ranega , strokovnega in ostalega k a d r a Zadn j ih nekaj let je b i lo sicer zgrajenih precej stanovanj , vendar v glavnem le z družbenimi sredstv i , medtem ko so zasebna sredstva ostala neizkoriščena. Delegat Lojze S ta r iha je predlagal , naj bi za smotrno izkoriščanje tudi zasebnih sredstev osnoval i v večjih k ra j i h i n p r i večjih ko l ek t i v ih stanovanjske zadruge Pouda r i l je. naj b i te zadruge gradi le b loke a l i pa strnjena naselja, k e r bo tako manj stroškov z napel javo vode, e l ek t r i ke, kanal i zac i je i td.
Tud i družbena prehrana šepa Nekaj delegatov se je zelo zavzelo za ustanovitev obrata družbene prehrane, k i naj bi
ga sp rav i l i »na noge« s pomočjo več podjeti j . P ouda r i l i so, da je ustanovitev takega obrata nujna, ker je od njegove ustanovitve odv -.a p rav i l na prehrana in s tem tudi zdravje zaposlenih.
Več delegatov je razprav l ja lo o prometu in zahtevalo uvedbo nov ih avtobusnih prog v več kra j ih , od koder se zdaj l judje ob vsakem v remenu na delo vozijo s ko les i a l i pa hodi jo peš
N i k o Belopavlovič je govor i l predvsem o komuna lnem sistemu in poudar i l , da mora b i t i vsaka komuna ekonomsko samostojna in da je treba družbene organe na terenih Se okre p i t i K r a j e v n i odbor i in državl jani naj bi namreč reševali nekatere drobne s tvar i , k i j i h je doslej v n j ihovem imenu reševala komuna Dal je je govor i l o družbenih zavodih, k i bodo posloval i v bodoče ekonomsko samostojno
Član predsedstva glavnega odbora Socialistične zveze N i k o Šilih je delegatom nakaza l smer i nadaljnjega razvoja samouprav l jan ja in j i h seznani l z nekater imi spremembami , do kater ih bo predv idoma prišlo v naslednjem obdobju De ja l je. da je naš ci l j še bolj približati uprav l janje neposrednim pro iz vajalcem in da bo komuna osnovna ce l ica družbe P r i p r a v ljajo se bistvene spremembe v javn ih službah (zdravstvu šolstvu i td ) , ker ie imel dosedanj i admin i s t ra t i vn i lačin ure janja zadev vrsto negat ivn ih posledic V j avn ih službah so
b i l i doslej uslužbenci p r i k r a j šani za samouprav l janje , sa prav i , da so ostal i u radn ik i kot povsod drugod po svetu. P r i prav l ja se tud i sprememba us ta ve Tovariš S i l i l i je dejal , da sta družbeno uprav l janje i n društveno življenje dve važni področji dela Socialistične zveze. P o u d a r i l je. da je treba m l a dino vse hitreje vključevati v družbeno uprav l jan je in j i za upat i odgovornost za vse družbeno življenje M l a d i n a je p o l na us tvar ja ln ih s i l , k i naj j i h sprošča v de lu, ne pa da j i kdo te sile duši
Tovariš Šilih je potem dal j časa razprav l j a l o sk rb i za b i v še borce i n meni l , da se mora tudi Socialistična zveza zavzemati za čim hitrejši, boljši i n socialnejši način reševanja vseh n j ihov ih problemov. O b zaključku pa je deja l , da čaka Socialistično- zvezo v e l i k " de la na vseh področjih, posebno pa na komuna lnem in p r i družbenem uprav l j an ju ter de lavskemu samouprav l j an ju
Delegat i so na konferenc i podčrtali, da jo izpo ln i tev gospodarskega načrta odv isna od pr izadevanja vsakega posameznika, vseh političnih organizaci j i n od krep i t ve družbenega in delavskega samouprav l janja. L e z r a z v i t im družben im i n de l avsk im uprav l j an j em se p rav i z zavestnim de lom i n če bo vsak posameznik tučl uprav l ja lec , bo mogoče i zpo ln i t i zelo obsežni pet letni p l an .
P. J .
O s t a l i b o l n i k i , k i so slišali n a j i n razgovor , so b i l i v s t r a h u , ka j bo, če b o k u r a t mo je zaničevalne obtožbe j a v i l ob l a s t em . T u d i s a m sem b i l v s k r b e h , a potolažila nas je strežnica, k i m i je vse t i s to p r e va j a l a , da se n i t reba nič b a t i , d a je že o n a u r e d i l a zadevo. R e k l a je. da m u j i h je o n a še drugače n a t r o b i l a v ušesa, pa da je on g l u h za vse take s t v a r i , da j e ženskar i n da se ga koma j otepajo. V s e strežnice so b i l e zavedne S l o v enke , k i so sovražile o k u p a t o r j a i n b i l e p r edane i n zavedne pristašinje našega osvobod i lnega g i b a n j a .
K o t že omen j eno : v bolnišnici smo i m e l i tople poste l je , n i b i l o g o l a zn i i n p a p a k e t i so začeli p r i h a j a t i . Pake t e smo si pač r a z d e l i l i m e d seboj . T u d i našim d o b r i m strežnicam 6mo d a l i delež, saj so one r a v n o t a k o s t r ada l e ko t m i .
P a k e t e t i s t i h , k i smo odšli v bolnišnico, so z a v r n i l i i n so r o m a l i domov . T a k r a t je b i l a s i l a največja. K a k o h u d o je l a k o t a izčrpala l j u d i , smo v i d e l i i n občutili p r a v v bolnišnici. B o l n i k , k i j e s a m šel n a stranišče, je na h o d n i k u obnemoge l i n čakal, d a je k d o prišel i n ga d v i g n i l ter ga odpe l j a l v poste l jo . N a v a d n o je b o l n i k a pe l j a l a strežnica, če te n i b i l o , p a s m o se b o l n i k i s a m i o p o t e k a l i po h o d n i k u kot p i j a n i , se o p r i j e m a l i z i d u i n m a l o k a t e r i je srečno dospe l na c i l j .
M a r s i k a t e r e m u j e p r i j ed i a l i p r i pogovo ru i z s t op i l a čeljust. V t a k i h p r i m e r i h smo v začetku p o k l i c a l i z d r a v n i k a , pozne je p a smo k a r s a m i n a r a v n a l i čeljust.
Nekoč je prišla k o m i s i j a i z R i m a . S a m i d e b e l u h a r j i vojaške i n c i v i l n e ob l a s t i . P o s t a v i l i so se na p r a g poleg sobe i n eden je cinično i z j a v i l : »Vse mr t vo~ , i n so odšli.
P o neka j t e d n i h so se n a m od ležanja na naših o k o s t n j a k i h n a p r a v i l e rane. T o je b i l o na jbo l j mučno, a vse smo v o l j no prenašali, le da s m o b i l i na top l em. A že po pa r t e d n i h so nas v na jbo l j v e t r o v n e m i n deževnem v r e m e n u zape l j a l i nazaj v taborišče. M o r a l i smo n a p r a v i t i pros tor za druge , k i so j i h vse p r e m r z l e i n umirajoče d a n za d n e m dovažali v bolnišnico.
Z a božične p r a z n i k e i n novo le to s m o se zopet sesta l i isnanci p o d šotori. P r a v t ako so se t u d i uši tako j s p r a v i l e na delo . D o b i l e so novega s t anova l ca , svežo k r i . Uši so b i l e pog lav j e zase. V s a k d a n opo ldne , k o je sonce bo l j močno pos i ja lo , smo se v do lg i v r s t i posed l i zuna j i n teme l j i t o p r eg l eda l i z a m a z a n e i n strgane kose p e r i l a . K e r n i s m o i m e l i več ko t k a r smo i m e l i n a seb i . je b i l o ze lo težko vzdržati r ed i n čistočo.
K d o r n i v s a k d a n spro t i o b i r a l uši i n se vsaj eno u r o z a m u d i l p r i teh domačih živalih, je b i l i z gub l j en . B i l i smo priče, k o so takega, k i se z a r a d i b o l e z n i n i moge l čistiti, uši u m o r i l e . I zp i l e so m u k r i . P o životu ena s a m a v e l i k a r a n a . Se v eda so se od u m r l e g a tako j prese l i l e k n a m p r e o s t a l i m .
K o l i k o je b i l o te go l a zn i , izpričuje dejstvo, d a je b r i v e c , k i nas je s t r i g e l i n b r i l , i m e l strojček za striženje v edno ves k r v a v o d r a z r e z a n i h uši. B i l e so debele, ko t d a so p i tane . Strojček je m o r a l večkrat čistiti, d a je l a h k o n a d a l j e v a l de lo . Isto t ako je b i l a t u d i b r i t e v v edno zamaščena i n k r v a v a od r a z r e z a n i h uši.
P o neka j t e d n i h b i v a n j a v taborišču s em sam, ne v e m kako , le b i l dode l j en v okrevališče »Tende Roma« , k i so ga r a v n o k a r u r e d i l i . Z r a v e n taborišča v og ra j enem p ros t o ru so pos t a v i l i v e l i k e p l a tnene lope — hangar je , v katere so s t r p a l i 80—90 mož. Poste l j e so b i l e zb i te i z s u r o v i h desk i n dvo jne , t ako da je eden s p a l spodaj , eden zgora j , o z i r o m a je b i l o skupa j povezano , nas t l ano z neka j s l ame , k i je b i l a po lna go l a zn i , a uši so se spreha ja l e v t r u m a h gor i n do l , s em i n t ja . B i l o je podobno v e l i k i m r a z k o p a n i m mravlj iščem kje na t r a v n i k u .
D o b r a s t ran tega okrevališča je b i l a , da smo b i l i vsa j pod streho, le b u r j a je t u l i l a skoz i reže na v o g a l i h . H r a n a je b i l a p a tu i z v r s tna , ze lo tečna, v sak d a n meso, večji h l e b c i k r u h a i n v s a k je p re j e l kozarec domačega d a l m a t i n s k e g a v i n a . In res se n a m je stanje začelo b i s t v eno boljšati. Po l e g tega smo začeli r edno d o b i v a t i pakete . T u d i zaostale , k i so že ležali v r a z n i h skladiščih, s m o d o b i l i . M a r s i k a t e r i j e obenem pre j e l po pet pake tov , seveda smo se založili z v sem. N o t r i je b i l a mast , med , suho sadje, konze rve , prepečenec, p i s m a i n denar , per i l o , m i l o , vse, k a r s m o p o t r e b o v a l i . P i s a l i smo d o m o v i n čez neka j t ednov je b i l o že tu .
L e denar , n a katerega so b i l i I t a l i j a n i posebno l a k o t n i , j e b i l o t r eba dobro s k r i t i , a to so naše ženice d o m a s k r b n o ured i l e . Posoda za mas t a l i m e d je i m e l a d vo jno dno a l i pa je b i l d ena r zapečen v k r u h u . T u d i zabojčki so i m e l i d vo jno dno, k j e r je b i l a s p r a v l j e n a p a r t i z a n s k a l i t e r a t u r a i n ra zna z a u o n a poročila z d o m a , k i so se tako i z o gn i l a c e n z u r i .
Pake t e so n a m vse o d p r l i , v s e b i n o s t r es l i n a m i z o i n , če so našli denar , n a l i v n a peresa a l i ka j podobnega, je h i t r o r o -m a ' o v n j i h o v e nenas i tne žepe.
Največji reveži so bih ' p r e b i v a l c i i z o k o l i c e Čabra i n P r e z i da . D o m a je b i l o vse požgano, ves i z ropano , ce la p o k r a j i n o opustošena, cele družine i z gnane n a R a b . N i b i l o n i koga r , k i b i j i m pos la l pakete . Mlajši možje so d e l a l i p r i r a z n i h d e l i h v taborišču, d a so d o b i l i boljšo h r a n o i n si t ako rešili go lo življenje. O s t a l i , povečini starčki, so p r i n e s l i s seboj ure , z l a tn ino , razne obleke, v o lnene j ope i n to p r o d a j a l i n a t r g u , v »Karlovcu-« po smešno n i z k i h cenah , d a so s i k u p i l i neka j h r a n e zase i n družino.
Z a r a d i p o m a n j k a n j a d e n a r j a je b i l o vse to ze lo poceni . U r e so največ k u p o v a l i v o j a k i , k i so i m e l i denar , n a k r a d e n p r i i n t e r n i r a n c i h , a o b l e k o so k u p o v a l i naši l jud j e , k i so prišli o d d o m a zelo s l abo oblečeni.
M a r s i k a t e r i j e p r oda j a l k r u h , d a s i je z a t i s t i d e n a r k u p i l ob l eko , a to je m a r s i k o g a pokopa l o .
tL 'Hi l l !Hf l«W^
Njegovih 200.000 prijateljev D a n za d n e m pr iha ja jo . Z
av t obus i , ko l es i i n peš. P r i ha ja jo l jud j e v seh na rodnos t i , seveda p a je največ s l ovenske m l a d i n e , k i hoče spo zna t i pota s vo j i h m a t e r i n očetov. P r i ha ja jo v Topliško do l i no i n se napo t i j o v p a r t i z a n s k i Rog . C i l j n j i hov ega po t o van j a je B a z a 20.
V vseh štirih l e t n i h časih j i h je dovo l j . P o l e t i se us tav l j a j o v D o l e n j s k i h T o p l i c a h , o k o p -l j e jo se i n sveži nada l ju j e j o pot. T a k r a t j i h j e posebno v e l i k o . A v t o b u s za a v t o b u s o m se us t a v l j a v P o l j a n a h , k j e r živi vodič, k i j i h pope l je n a Bazo .
»Leta 1953 s em začel v od i t i n a B a z o p r v e skupine,« je p r e d d n e v i p r i p o v e d o v a l L o j z e M u r n. »Najpre j so p r i h a j a l i
»Ko l iko l j u d i ste že pope l j a l i na Bazo?« me je z a n i m a l o .
» V l e t i h , o d k a r s em o s k r b n i k B a z e 20 in vodič, s e m p r i p e l j a l do p a r t i z a n s k i h bolnišn i c k a k i h 200.000 l j u d i , m o r d a nekaj več . . . «
»Ka j o b i s k o v a l c e na jbo l j z a nima?«
»Radi b i i z v ede l i k a r največ. M l a d i se z a n i m a j o za v sako ma l enkos t . P r i p o v e d o v a t i j i m m o r a m , k a k o so b i l e bolnišnice sk r i t e , k a k o smo v o d i l i r a n j e n ce z z a v e z a n i m i očmi po goz d o v i h , k a k o smo s k r b e l i za h r a n o i n še posebej za vodo, k i j e v, teh k r a j i h n i . I zvedet i ho čejo za i m e n a borcev , k i so se v teh bolnišnicah z d r a v i l i . M e d o b i s k o v a l c i B a z e je v edno tud i kakšen bivši ran jenec , k i so m u v teh b a r a k a h požrtvovaln i p a r t i z a n s k i z d r a v n i k i rešili življenje . . . P r e d štirimi d n e v i me je o b i s k a l tovariš i z L j u b l j a n e , k i je b i l ob n e k i p r i l i k i m e d vo jno pade l v p r e pad p r i S t a r i h žagah. B i l s em zraven , k o s m o ga reševali i n prenes l i v bolnišnico. . .*
- M e d vo jno ste b i l i na Bazi?«
»Da, ce lo v o j no s e m preživel v kočevskih hos tah . P o z n a l s em bolnišnice Je l enbreg , S t a r i log, P u g l e d , Spodn j e Lašče, M a l i i n V e l i k i A j dovec , S p o d n j i i n Z g o r n j i H r a s t n i k , V i n i co, L e s en k a m e n , S k r i l j . . . V s a ta i m e n a so seveda p a r t i z a n s k a i n ne ustreza jo p r a v i m z e m l j e p i s n i m . . . V s a k d a n pr iha j a j o p i s m a . Pišejo m i bo r c i , n e k d a n j i r an j enc i i n d r u g i o b i s k o v a l c i . Pošiljajo m i fotograf i je i n na k o n c u p i s m a dostav l ja jo , da bodo ob p r v i p r i l i k i zopet o b i s k a l i B a z o 20, gozdove, k j e r " so se b o r i l i m z d r a v i l i , grobove, k j e r leži n j i hov oče, m a t i a l i b r a t . . . V s a kega o b i s k o v a l c a r a d popel j e m v te t ihe hoste, saj so b i l e p r e d le t i to n j i h o v e vas i . n j i hove domačije . . . «
In t ako k r o g n j egov ih p r i j a te l j ev raste. Sa j nihče ne m o r e po zab i t i t i h i h smrek , b a r a k in stezic, grobov, k i j i h je z besedami oživljal bivši p a r t i z a n o s k r b n i k B a z e 20 — L o j z e M u r n . P . B.
Ob lanskem Zletu bratstva in enotnosti v Novem mestu jc obiskal Bazo 20 tudi tovariš Aleksander Rankovič-Marko z družino in z drugimi voditelji naše revolucije. Predsednika Glavnega odbora Zveze borcev NOV Jugoslavije je vodil med barakami na Rogu naš dobri znanec, vodič Murnov Lojze, ki
ga vidite na sliki v razgovoru s tovarišem Itankovićem
Pripovedujmo mladini, kako je bilo pred 20 leti
F R A N C E SLANA : Partizanski kurir
n e k d a n j i r an j enc i , k i so se z d r a v i l i v bolnišnicah v Rogu , na to pa so se začeli o b i s k i z vseh s t r a n i . L jud j e , k i so o b i s k a l i B a z o 20, so o t e m p r i p o v e d o v a l i d r u g i m , z a n i m a n j e je b i l o v edno večje i n danes že po vsej S l o v e n i j i v edo zanjo. L a n i je B a z o o b i s k a l o 35.000 l j u d i . O b i s k i p a so b i l i t u d i že letos, čeprav j e b i l o v j a n u a r j u prece j m r z l o . . . «
Na zadnji občinski konferenci Zveze borcev v Novem mestu so razpravljali med drugim o tem, da bi občinske komisije
Novi odbor ZR0P že dela Pr e t ek l i teden je b i l a v N o
vem mestu seja novega ok ra j nega odbora Z R O P . Razen članov odbora se je je udeležil t u di o rgan izac i j sk i sekretar g lavnega odbora Z R O P Stanko Pe te l in . N a seji so i z vo l i l i p redsednika komis i j za strokovno izobraževanje za i zvenarmadno vzgojo i n za osebna vprašanja.
Da l j časa so nato r a zp rav l j a l i o de lu vseh teh k o m i s i j , ' še posebej pa o spomladanskem p l anu predavan j .
za organizacijo »Jugoslovanskih pionirskih iger- v okviru D P M vnesle v svoj delovni načrt tudi načrtno pripovedovanje mladini o začetkih vstaje v naši domovini vse do velike zmage in ustanovitve socialistične domovine.
K temu načrtu bo dal svoj skromni prispevek tudi terenski odbor Z B III. terena v Novem mestu, ki bo s sodelovanjem borcev in aktivistov pri pravil za pionirje vrsto predavanj s predvajanjem diafil-mov in filmov. Okrajni zavod za socialno zavarovanje bo dal na razpolago dvorano, kjer se
Ni p o z a b l j e n a . . Upokojena babica Marija
Abina iz Gorenje vasi pri Mirni je nedavno praznovala v krogu svojih dragih 77-letnico življenja..
Bila je vseskozi napredna žena in v naprednem duhu je vzgajala tudi vse svoje otroke. 2e v stari Jugoslaviji je za. vračala nazadnjaško časopisje, pa tudi svojo visoko narodno zavest je izpričala ob raznih prilikah.
1941 so partizani že od vsega početka imeli zavetje v njeni hiši in nikoli jim ni odrekla gostoljubja. Kot babica je imela vedno na razpolauo precej sanitetnega materiala in stalno je z njim pomagala tudi našim borcem. Borci in aktivisti niso šli nikoli lačni iz njene hiše, čeprav sama ni živela v obilju.
Se danes rada pokramlja o tistih težkih čas'h, pa vendar polnih tudi lepih spominov. Večkrat pove, kako so se prav v njeni hiši dogovarjali člani štaba Tomšičeve brigade za napad na fašistično postojanko Dob in jo popolnoma likv-di-rali tik pred novim letom 1942. Mnogim bolnim partizanom je pomagala z nasveti, zdravili in hrano. Dobro se Se spominja, da je tako pomor nudila tudi M. Šlandrovi.
Babica Abinova je znana po vseh vaseh M'?enske doline Tisočem državljanov je bi'.a priča ob rojstvu. Rada in v tihem zadovoljstvu je vedno opravljala ta poklic. Do lani si jo lahko ob vsaki dnevni in nočni uri srečal na stezah naših vasi, ko je hitela na pomoč k porodnicam in dojenčkom. Še jo hod i jo k l i c a t p o moči in še bi se rada odzvala, a noge ji ne dajo več.
Sicer pa je še krepka in doma bo z dragocenimi nasveti
še mnogim pomagala. Je vneti bralka Dolenjskega lista ln Ljubljanskega dnevnika, ki ju do zadnje vrstice prebere še brez očal.
Bivši borci 'i aktivisti ji ' o d srca želimo, da bi vedra r ado voljna in zdrava užiuala svoj zasluženi pokoj!
bo vsak mesec .do konca leta zbirala mladina tega terena in poslušala pripovedovanje naših borcev iz velikih dni borbe. Najprej bo govoril pionirjem tov. Plaveč, marca pa bo o dogodkih v rabskem taborišču pripovedoval Karlo Smid. Z diafilmi si bodo pionirji in mladina ogledali pot vseh sedmih ofenziv. V poletnih mesecih nameravamo to dejavnost prenesti v naravo ter organizirati pohode v znane partizanske kraje: v Beceletovo jamo, k Urhu in podobno.
Na enak način t i lahko mladini osvežili spomine na našo borbo tudi ostali tereni v mestu in bližnji okolici. — Tudi prostori bi sc dali dobiti z dobro voljo. Ce drugje ne. pa v mladinski sobi ali pri podjetjih, ki imajo dvorane.
Tudi po ostalih krajih izven mesta, po šolah naj bi krajevne organizacije ZB in učitclj-stvo pripravili podobne načrte za delo z mladino. Prepričani smo. da bodo pri tem vse krajevne organizacije,* zlasti pa LMS, S Z D L in seveda ZB, prav rade pomagale.
M A R I J A N T R A T A R
Pomagajmo alžirskim otrokom! Otroci, ki živimo v miru in
skrbi za nas socialistična skupnost, v s a k dan bolj spoznavamo, kako težka je bila borba za osvoboditev Mnogo smo slišali o trpljenju naših otrok v času, ko je v naši domovin* divjala vojna.
Ena 'zmed takih dežel je tudi Alžir. Tam se borijo že celih šest let. Ze šest let alžirski otroci stradajo, umirajo in trpe v taboriščih in skrivališčih. Potrebujejo kruha obleke, knjige in še marsikai drugega. Potrebni pa so tudi prijateljstva in sočustvovanja v svojih nečloveških mukah.
Tudi viniški pionirji smo sodelovali v denarni nabiralni
M a l i o g l a s V domačem t e d n i k u —
z a n e s l j i v u s p e h i
akciji Zavedali smo se, da so alž-rski o'roci potrebni pomoči. Ko smo zvedeli, da se ie začela akcija za zbiranje, smo .z vesel ;em odšli na delo Z't rali smo 29.000 dinarjev.
Alžirskim, otrokom želimo, da bi čimprej zaživeli v svobodni domovin:
Kristina Cadoni*. S. razred osn. šole na V i n i c i .
NAROČNIKI: NOVE NAGRADE! V z a d n j e m tednu so se še ne
ka t e r a podjet ja odločila, da bodo sode lova la v v e l i k e m nag r a d n e m žrebanju našega l i s ta . Industrija perila. Novo mesto, je p r i spe va l a moško s ra j co ; podjet je »USNJE IN ČEVLJARSKE POTREBŠČINE« v Novem m c s l u je podar i l o kes k r z n a in par napen j a -čev; M L E K A R N A v Novem mestu bo p r i s p e v a l a 2 s a l a m i top l j enega s i r a ; Trg. podjetje »RESA« iz Vidma-Krškega pa b laga za 6.000 d i n a r j e v !
S t e m d o p o l n j u j e m o seznam zadnjič o b j a v l j - n i h dob i tkov . N a željo m n o n i h naročnikov sporočamo, da bodo pr : žreban j u s ode l o va l i v s ' stari in novi naročniki, ki bodo do določenega roka poravnali polletno naročnino za D O L E N J S K I L I S T (450 d ina r j e v ) . N a ročnino bodo p r i vseh naročnik i h v S l o v e n i j i 7ačeli pob i ra t i pismonoše te dn>. naročnike iz d r u g i h r e p u b l i k pa oros imo, da tako j s a m i nakažejo vsaj po l le tno naročnino!
Številni obiski naše m l a d i n e v tujini
L judska m lad 'na Jugos lav i ja ima skoro z vsemi m lad insk im i organizac i jami v svetu zelo dobre st ike Letos bo oko l i sto n a ših mlad incev obiskalo Sovjetsko zvezo. Češkoslovaško. Po l j sko, Avs t r i j o , Nemčijo >n
Franc i j o Omenjene države oz i roma nj ihove mlad inske organizaci je bodo ob iska l i mlad inc i , k i ak t i vno delajo in b i j im tak i s t ik i pomagal i pr i nadal jnjem delu.
Je renite: » r nešem kroju na nikoli ivč tt* n i še « ; rcie ee nrl'očife in p m rt i r i iš i ' e ,
kaj je pri ves novega!
Z današnjo številko je dosegel »DOLENJSKI LIST«
naklado: 17,480 izvodov Naročnikov ima danes 16.426
(f ~
»Mat i , Maruša, a l i spet v idi te?« je z a -v p i l a mlajša tovarišica.
»Mat i M e d u d k a , k a j v a m govor i? « je kričal o r jak ter j a d r n o odložil svo j koš v travo . » K a j v a m govor i? «
»Vprašaj moža, stoječega t a m p r e d hišo — o b i l o g r eha m u tare dušo — vprašaj tega moža!«
S t a r k a j e go vo r i l a , k a k o r so tedaj gov o r i l i l u t e r a n s k i p r ed ikan t j e , ka t e r e j e brez dvo jbe v svo j i g o v o r i c i p o s n e m a l a -.Vprašaj ga, k a k o p r a v i j o tej gor i . M o j a duša m i govo r i , d a j e to gora Blegaš!«
»Blegaš je, Blegaš?« se je og l as i l P r i mož z D o b j a še pre j , nego je prišel o n i k n j emu .
»Mat i Maruša, ka j v a m govor i? « je po n a v l j a l v e l i k a n svoje vprašanje.
»V id im ga, poslušam ga.« je pričela s t a r k a s lovesno, zagledavši se v večerno nebo, »na z l a t e m vozu p r i h a j a i n s sveto vodo me škroni in ob n j e m so vse vo jske ange l ov i n a rhange lov . In tako g o v o r i : vse je zap rav l j eno , vse je h u d o b n o i n popačeno, z v e s o l j n i m po t opom zopet p r i d e m na zem l j o i.n človek ;'n ži-"ina bosta p o t o n i l a . T i pa . Manjša, hči A n d r e j a Pogo r e l ca i n L e n a r t a M e d u d 3 č :rta gospod in ja , t i ne boš pre j deležna h-e-b^sTcega k r a l j e s t v a , d o k l e r ne boš pos tav i l a c e r k v e na gor i Blegaš,
k j e r se bo častilo petero m o j i h ran! « V t e m j e b i l a t u d i mlajša z a m a k n i l a .
K o m a j je u t ihn i i l a ona , o g l a s i l a se j e l e - t a : »Gledam j o i n poslušam nebeško Gospo . V m o d r i o b l e k i je i n rdeče i m a r o k a v e . P r e d bogom kleči i n p ro s i ga, da b i nas ne u d a r i l i n ne k a z n o v a l . De la j t e poko ro , delaj te pokoro! «
N a z e m l j i leže, s t a t i čudni s v e t n i c i z v i j a l i te lo, k a k o r b i t rpe l i najhujše bolečine. Nape l e so se j i m a oči i n pot j i m a j e žalil ob raz ter nepres tano s ta k l i c a l i : »Delajte pokoro!« Končno s ta pa v e n d a r onemog l i i n težko sopeč ležali v h l a d n i t r a v i . Teda j je prišel t r enu t ek za v e l i k a n a . P o k l e k n i l j e in d v i g n i l r o k i p r o t i nebu , tuleč: »Mo l imo, m o l i m o ! K o n e c sveta se bliža in s o d n i d a n je prišel! M o l i m o , p r e l j u b i kristjani!«
Oddahnivši se, vpraša s s l a d k i m g l a s o m : »Čigav i smo?« S a m je o d g o v o r i l i : »Našega mi l os t i voga J e z u s a s m o v s i ! T o v a m p r i p o veduje J e r o n i m S t o p i s ' r a n , k i je samega hudiča ugna l v c e r k v i , na Koroški B e l i , gor i n a G o r e n j s k e m ! Zatore j de la j te po koro , pokoro! «
J e r o m S t o p i s t r a n je i z v l e k e l bič nek je i z svoje ob l eke in tepel se je z n j i m po svo j em te lesu, da je k a r t l e ska lo i n da se je o d p r a h u vse k a d i l o . N a p o s l e d j e t u d i o m a g a l in v s i t r i j e so ležali brez moči
n a t r a t i n i . T u i n t a m j e zaječal k d o : »M i l o s t i v i naš Jezus!« a l i p a »Svet i D u h . p r i d i k nam!« a l i : »Mol i te , mo l i t e , s o d n i d a n j e prišel ! «
B r a l e c je že u g a n i l , d a je tu n a s t o p i l o d de lek t a k o i m e n o v a n i h »skakalcev« a l i » t re -salcev«, k i so tedaj s s v o j i m i n a u k i p omno -ževali zmešnjavo n a zmešnjavo, vladajočo na v e r s k e m po l j u . V s a družina Dobničanova se j e z b r a l a o k r o g tu j c ev i n o p a z o v a l a s t r me, k a k o so t i častili boga.
»Ka j pa hočejo?« je vprašal h lapec M i h a .
»E , kaj,« o d g o v o r i l je Peter , »novo v e r o proda ja jo , p a b o s l aba , k e r so babn i c e vmes ! «
» T e še maše ne bodo b ra t i mogle,« p r i s t a v i l je M i h a . »Po jd i va ! P r i O m e j c u n a Lajšah b o m o danes p o d r l i h lev , k e r je T o n e t u z B r d a b ra t a u b i l . N a p r o s i l je neka j znancev , d a m u pomagajo , k e r drugače p r a v i c e d o b i t i ne more . U d a r i m o t ja ! «
H l a p c a s ta tako j odšla. — Drugačnega m n e n j a pa je b i l a hišna gospod in ja , s ta ra ženica. 2 e spočetka je točila so lze i n ihte -l a : » T o je p r a v a pobožnost! T o so svet i l j ud j e ! O j . d a b i le p r i nas prenočiti ho te l i ! «
»Mat i , t a k o v i l j ud j e se res ne smejo odgan ja t i « o g l a s i l se je t u d i L u k a z Volče. Z a g r m o m je tičal i n čakal, d a je od j e zd i l visoški p i sar . P o t e m pa je tako j zopet p r i l e zel k hiši in za t r d n o s k l e n i l , da m o r a do b i t i svo j d a r . »Ce b i j a z kaj imel . « n a d a l j e va l je berač, »skuhal b i j i m večerjo i n še mesa b i j i m priložil, da b i b i l i vs i s i t i . B o g u všeč b i to b i l o , na j reče kdo . k a r hoče!«
»Dobro je, d a smo z ju t ra j j a r c a zaklali.« o d g o v o r i l a je hišna gospod in ja , » j im i m a človek vsa j ka j dat i ! «
»Ma lo s l ame n a m dajte, d rugega neče-mo, d a ležemo nanjo!« S temi besedami se je d v i g n i l J e r o m S t o p i s t r a n s t ra te i n s
s u m n j o je opazova l L u k o , berača. Očividno n i vede l , k a m b i posad i l tega moža. in mer i l ga je od nog do g lave, p r a v k a k o r b i s l u t i l v n j e m t ekmeca , k i m u je m o r d a s svo jo »svetostjo« že prevze l p r eb i va l c e te hiše. *
»Zdaj te po znam, J e r o m e n s i i n n i k d o drugi,« z a v i k n e L u k a . » Le j ga. a l i me ne poznaš? M a r n i s e m b i l v c e r k v i na Koroški B e l i , k o si t i službo božjo o p r a v l j a l ? M a r ga n i s e m v i d e l t a m , hudiča v k o z l o v s k i koži. k i je b i l črn kot ogl je i n jc g l eda ! kot osa? M a r n i s e m de l a l križ z a križem, ko si ga pod i l i z cerkve , da je zbežal pred tabo na Storžič a l i pa še ce lo na G r i n t o v e c ? O j . l jud je božji, to je svet i n pravičen mož. i n vese l i te se z mano . d a ga i m a t e pod streho!«
K o m u J e r o m n i ničesar odgovo r i l , ob r ne se L u k a k n jegov i d r u g i družbi.
- S v e t a Mari ja ! « zakliče, »tu je m a t i M e d u d k a ! A l i še živiš? A l i s i že d o z i d a l a cerkev na Sve t i gor i p r i P l a n i n i ? O j . služabn i ca božja, srečne so oči, d a te še gledajo!«
In s k r i v n o s t n o se o b r n e k hišni gospod i n j i ter j i p r a v i p o lug l a sno : »Maruša M e d u d k a je, t i s ta , k i z i d a c e rkev na Sve t i gor i pr i P l a n i n i . V s a k d a n je z a m a k n j e n a , da gleda obličje našega pre l jubega Jezusa Boga hva l i t e , da hoče v hišo!«
» L e v hišo, d a smo na g o r k e m in n a s u hem!« pozva l je v t i s t em h i p u oče Primož navzočo družbo.
N i si d a l a p r i g o va r j a t i . N a j p r v i je s i l i l v hišo L u k a z Volče. K o
so d r u g i v s t op i l i , o p a z i l i so ga že na k l op i p r i peči. po ka t e r i je b i l razložil svo je reči Do lg i J e r o m pa je k a r s red i hiše odložil svo j koš, iz njega i z v l eke l u m a z a n o prte-n ino in jc r a z g rn i l po t l eh M a t i Maruša je ' a k o i pad la na ko l ena , d v i g n i l a r o k i pro t i nebu in z a m o l i l a : »Bog, ne pozab i te hiše!« N a t o pa je k a k o r snop p a d l a po r j u h i i n se
v h i p u z a m a k n i l a * D a je lože ležala, potiš n i l a j i je mlajša »svetnica« neka j c a p ' p o c g lavo .
»Bo l i že zaspala?« vpraša'a je hišna ma t i s k r b n o . »Naj v enda r počaka, p r i p r a v i l a v a m b o m m a l o večer je ! «
J e r o m je o d g o v o r i l : » Tako leži n a g o l i l t l eh v sako noč! « )
» A večerjala bo vendar?« vpraša gospo- ' d in j a znova .
» N e v em, sedaj premišljuje, i n b u d i t i jf ne s m e m ! P a le skuhajte!«
N a ta odgovor S t op i s t r anov je odh i t e l a ma t i Dobničanka v vežo. K m a l u se je za čulo i zpred peči vreščanje i n v ren j e , ka r je kaza lo , da se p r i p r a v l j a d o b r a večerja
R a v n o v t i s t e m času — v t e m se j e b i l o s t e m n i l o — s l one l je ob s tar i hruški za Dobničanovo hišo človek, zav i t v do lgo črno ob l eko . N a p r v i pog led s i spozna l v n j em novove r skega p r e d i k a n t a . k i je t iste d n i v pogor ju razširjal nove n a u k e . B O j e , J u r i j K n a f e l j , mož v cvetoči m l a d o s t i . K a - j ko r k i p je s ta l p r i d e b l u i n oči je u p i r a l v i nočno temo. Pričakoval je nekoga , a l i do lgo aj časa brez uspeha . Končno se je p r i hiši iz sence i z v i l a ženska oseba, o z r l a se p l a h o na vse s t r an i , po tem pa p r i h i t e l a n a mesto k je r ie sta l p r ed ikan t .
- P o z d r a v l j a m te v imen«! J e z u s o v e m . -ogovo r i l jo je le - ta t iho . »Dolgo s e m te čak a l . Franica!«
- N i s e m u tegn i l a pre j prit i ! « odgovo r i l a je domača hči. - V s e po lno j i h ie v hiši. in m o r a l a s em k u h a t i večerjo"-
»A l i ste vs i s t a n o v i t n i , k a r vas je spo-znava l c e v svetega evangel i ja?« vprašal je nato p r ed ikan t . »Ka j se je zgod i lo , k a r me ni b i l o tu od zadn jega časa?«
»Stara V e h a r i c a je b o l n a i n p rav težko u m i r a H r e n e n i . da b i j i v i o d p r l i v i r prave vere. gospod Juri j ! «
- T a k o j j u t r i z ju t ra j po jdem k n j i ! Z d : se m i . da jokaš!« J
4 9 0 0 m l a d i h p e v c e v v a d i za občinske pevske revije, ki bodo 16. aprila, in za veliko okrajno revijo, ki bo 23. aprila v Novem mestu pod pokroviteljstvom podpredsednice OLO tov. inž. Vilme Pirkovič — Kdo izmed 126 pevskih zborov bo zastopal naš okraj na republiškem pevskem festivalu od 20. do 23. maja v Celju? — Pravočasne in solidne priprave obetajo,
da bodo letošnje občinske pevske revije množična manifestacija mladega rodu
V preteklem tednu so bila v vseh občinah pod vodstvom predsednika okrajnega glasbenega sosveta Jožeta Petančiča posvetovanja, ki jih JG sklical okrajni glasbeni sosvet, s široko udeležbo predstavnikov svetov za kulturo in prosveto ter svetov za šolstvo ObLO, svetov Svobod in PD, političnih organizacij, društev pr i jateljev mladine, mladinskih komitejev in glasbenih strokovnjakov in pedagogov. Lep odziv dokazuje, da je povsod veliko zanimanje za glasbeno vzgojo in kulturno udejstvo-vanje mladine. Na posvetih so izvolila pripravi ji.lne odbore za občinske revije 10 sklenili, da naj bo revija za m l a d e p e v c e v o b č i n i p r a v i p r a z n i k . Pripravljalni odbori bodo organizirali za udeležence revij dramske, lutkovne in kino predstave, obiske krajevnih znamenitosti, športne prireditve in podoono. Po
s k r b e l i bodo t u d i z a p r i m e r n o pogost i tev . Z a r a z l i k o o d l a n skega l e ta . k o so pev c i le z a pe l i , na to p a odšli n a svo je domove , bo letos g l a v n a s k r b p r i p r a v l j a l n i h odborov , d a p o -s k r b e z a čimlepše razpoloženje i n čim prisrčnejši s p r e j e m več sto p i o n i r j e v i n m l a d i n cev, k i bodo prišli v občinske cent re 16. a p r i l a . S k l e n j e n o je namreč, da bodo tega dne rev i j e v vseh občinah o k r a j a .
Z b o r i na šolah se za rev i j e že p r i p r a v l j a j o , t a k o v brežiški občini 24 z b o r o v s 1068 člani, v črnomaljski 12 zbo rov s 510 člani, v metliški 7 zbo rov s 155 člani, v novomeški 40 zbo rov s 1486 člani, v sev -niški 15 zbo rov s 555 člani, v t r e b a n j s k i 12 zbo rov s 380 član i i n v Vidmu-Krškem 16 zborov s 661 člani. V o k r a j u tore j 4900 m l a d i h pevcev v 126 pev s k i h z b o r i h v a d i , d a b i po k a z a l i svoje znanje , vese l je d o pet ja i n se u v r s t i l i m e d t iste
najboljše, k i bodo nas topa l i n a o k r a j n i r e v i j i . Število zbo rov i n nastopajočih je še en k r a t večje ko t l a n i , k a r j e og romen uspeh letošnje n a j bo l j množične akc i j e , k i jo o r gan i z i r a j o Svobode i n p r o s ve tna društva m e d m l a d i n o i n z a m l a d i n o .
P o d p o k r o v i t e l j s t v o m p o d predsedn ice O L O tov. inž. V i l m e Pirkovič bo v N o v e m mestu 23. a p r i l a o k r a j n a r ev i j a , n a k a t e r i bo nas top i l o 7 p ion i r s k i h zborov , i z v sake občine po eden i n d v a v o k r a j u najboljša m l a d i n s k a zbora . K o m i s i j a g l a s b e n i h s t r o k o v n j akov o k r a j n e g a i n r e p u b l i škega g l asbena sosveta b o n a tej r e v i j i i z b r a l a najboljša zbo ra , kj bos ta naš o k r a j z a s t opa l a na c e l j s k e m f e s t i v a lu o d 20. do 23. m a j a . L a n i je ze lo uspešno n a s t o p i l na f es t i v a l u v C e l j u p i o n i r s k i p e v s k i z bo r i z Krškega p o d v o d s t v o m pro f . Jožeta K l o p c a .
V l a d o L a m u t : L A D J E V ANVERSU (19G0)
Kdaj bodo vaje UPZ?
Šola-izobraževalni center Ze ko smo odprli novo Va
jensko šoto raznih strok v No vem mestu, smo zapisali, da je šola z vselitvijo odprla novo stran svoje zgodovine in da j i novi prostori in delavnice dajejo možnost, da prične izva jati reformo vajenske šole.
• V kletnih prostorih šole sta bili odprti dve delavnici — to je prvi rezultat reformirane šole. Tud i šolsika vajenska skupnost s sodelovanj em L M in učiteljskega zbora uspešno vključuje mlade delavce v šolsko delo. V raznih komisi jah so ti ljudje spoznali vlogo današnje družbe ter s prevzeto funkcijo začutili odgovornost do naše skupnosti.
V letošnjem šolskem letu smo naredili še korak naprej. Pouk smo uredili tako, da obi skujejo vajenci po tri mesece redni strnjeni pouk: od septembra do decembra drugi letnik, od decembra do marca tretji letnik, ki bo ob zaključku šolanja opravlljad že pomočniške teoretične izpite. K o bo ta zapustil šolske prostore, bodo klopi zasedli dijaki prvih letnikov vse do junija. Najbrže bo julija še zaključna razstava izdelkov teh mladih ljudi.
odgovornost do dela, zato je važno, da j im pomagata šolska in mladinska organizacija.
.Lesna in oblačilna delavnica se razvijata v okviru šolske zadruge in pomagata šoli z dohodki svojih uslug. Več poučnih ekskurzij v Ljubljano na razstavo internirancev ter sejma mode in nekaj obiskov v novomeških podjetjih so nedvomno nazšurili zinanje val-jencev.
Sredi januarja je izšla tudi prva številka vajenskega lista »Naš vodič«. Izhaja kot list šol_ ske skupnosti. Ze prva številka je pokazalla, da bo list lahko izpolnil vrzel v strokovni in vzgojni literaturi, razen tega pa bo širil kulturno obzorje vajeniške mladine.. List
Nič kaj razvese l j i v , čeprav upravičen, n i b i l očitek, ki so ga i z r e k l i l a n i , d a j e b i l v po speševanju m l a d i n s k e g a zbo rovskega po t ja i n o r g a n i z a c i j i rev i j m l a d i n s k i h i n p i o n i r s k i h pevsk ih zbo rov novomeški okra j n a z a d n j e m mes tu v S loven i j i . Res so se n e k a t e r i ft>ori na šolah p r i p r a v l j a l i , v endar so l e v z a s a v s k i h ob -H n a h uspe l i p r i p r a v i t i občinske rev i j e , k i so b i l e »ve l ika spodbuda z a resnejše, k v a l i tetnejše i n smotrnejše de l o z n l a d i n s k i m i p e v s k i m i zbor i « , kot je b i l o pouda r j eno n a ikupščini. O s n o v n a p o m a n j k -j l v o s t p a je b i l a v p o j m o v a -iju r ev i j , k o t t e k m o v a n j z a >rvenstvo, k j e r naj bo e d i n i imoter b o r b a z a v i s o k o k v a l i -eto, z a r a d i česar se v e l i k o : b o r o v ' z a r ev i j e sp l oh n i p r i -a v i l o .
N e k a t e r i zborovod j e s o s m a -r a l i , d a k v a l i t e t a n j i hov ega ibora še ne us t reza pogo j em la nas top n a občinski r e v i j i . ) k r a j n i g l a sben i sosvet s t o j i ia p r a v i l n e m stališču, d a je •bčinska r e v i j a p r v e n s t v e n o i r a zn i k pesrrl i z a pevce i n pe-ovod je , k j e r naj nastopa jo •si z b c r i , k i v občini pojo. N a ansk ih občinskih r e v i j a h je lastopi lo 37 p e v s k i h z b o r o v s 630 pevc i . Z a r a d i p r e p o z n i h rriprav, p r e d v s e m p a p r e majhnih n i a t e r i a l n i h sredstev , d b i l o resnejših n a p o r o v z a k r a j n o rev i j o , pač p a j e b i l o p r a v l j e n poskus , rešiti se iz agate s s e k t o r s k i m i r e v i j a m i , 'e naj b i b i l e v Brežicah, i rnom l ju ; n N o v e m mestu , dedtom ko je b i l a brež'ška nastopi lo j e 8 zbo rov i z Z a -avja) z a r a d i p r i z a d e v n o s t i i n sredne požrtvovalnosti n e k a -erih članov p r i p r a v l j a l n e g a •dbora, p r e d v s e m predsedn i ce 5etke de G l e r i a , o r g a n i z a c i j -jjo ze lo d o b r o i z p e l j a n a i n 'saj z adovo l j i vo t u d i črno-i a l . i s k a (nastop i lo je 8 zborov i Be le kra j ine ) , j e v N o v e m mesto sp loh n i b i l a V z r o k i : inančna s r eds t va . O k r a j n i lasbeni sosvet je skušal po-ožaj rešitj s t em, d a je nje-, ;ova Posebna k o m i s i j a o b i -ka la nekaj zbo rov v n o v o m e -k i i n žužemberški občini; oda zbo r i v t r e b a n j s k i obči-i , k i so se p r i p r a v l j a l i za re-ijo, so os ta l i razočarani, k e r i b i l o n i t i rev i j e , n i t i j i h .iliče n i o b i s k a l . '
Zarad i vse večjega r a z u m e -n n i a v občinah i n oravočas-ih p r i p r a v ok ra jnega i n o b -inskih svetov S v o b o d i n pro~
, ,-etnih društev bo letos vsaj . ai l a n s k i h težav odpade l ,
r i p rave zborov so se začele ravoč a s no i n so l idno , zato sdo občinske r ev i j e v r esn i c i možične man i f es tac i j e p0;<>-* mladine.
Dolenjski študent -Prešernov nagrajenec M e d letošnjimi študenti — ešernovirni nag ra j enc i je t u -
n e k d a n j i ob i skova l e c novo-iške g imnaz i j e Srečko O s t r o -ršnik. d o m a i z Tržišča. K o t pendist t ovarne z d r a v i l » K r -« in študent zadn j ega l e t n i -
kemj je je d o b i l letos n a kul te t i za r u d a r s t v o , m e t a -
| :gijo m k e m i j s k o t e h n o l o -l 0 Prešernovo nag rado za n a to na Področju k r o m a t o g r a f -« o rganske ana l i z e . N a g r a -icu ob doseženem uspehu srčne čestitke!
Po smernicah znane resolucije o strokovnih šolah in izobraževanju kadrov postaija. va jenska šola pravi izobraževalni center za določene obrtne stroke, zlasti za lesno in oblačilno stroko ter nekatere veje kovinarstva. V Šentjerneju in v Črnomlju sta bili ukinjeni vajenski šoli — učenci so se prešolali v Novo mesto; razen njih pa obiskujejo to šolo še dijaki iz Trebnjega, vse Bele krajine in Brežic. Novost šole je tudi v tem, da bo postala center za izpopolnjevanje v že naštetih vejah obrti za starejše pomočnike in mojstre. V Trebnjem bo organiziran seminar za lesno stroko, pripraviš a jo pa ga tudi na Dvoru in v Beli krajini.
Novi način pouka nalaga seveda učiteljskemu zboru in tudi dijakom vse večjo skrb in
Živahna dejavnost v sevniški občini
IPrešernova p r o s l a v a je po-:ala v p o p o l n o m a n o v e m lušju. V S e v n i c i so na ta jer p r i r e d i l i »Večer d o m a -poezije«, k j e r so m l a d i n c i
p i o n i r j i b r a l i s vo ja de l a ter i dovo l j p r i z n a n j . N a s t o p a l i m l a d i n c i i n p i o n i r j i s pe-
i m i i n t u d i prozo.
'e d n i je končno prišel i z i r a v i l a a v t o m o b i l potujoče-k i n a . Večerne preds tave po eh bodo spet redne, i z vo l j en je b i l tud i nov odbor z a i z -f i l m o v . T u d i dos tava k n j i g
tujoče knjižnice« se bo s i v o z i l o m kaj h i t r o l a h k o >ljšala. S t em se ve r j e tno r ja j c . ' ^koro v s i t i s t i v o l i v c i ,
• ;o nav e zan i n a domačo vas.
i i . vsej občini je v t e k u t ek-in je i g r a l s k i h sekc i j p r o
mi l i društev i n S v o b o d . V ajnern m e r i l u bo s p o m l a d i tja i g r a l s k i h s k u p i n : za d i n s k e v S e v n i c i i n odras>-v V idmu-Krškem. U s p e h e l so pokaza l i že v S e v n i c i , tjanžu. Tržišču in na B l a n -d rugod bodo še s l e d i l i . P o i n i šol se v n e t o p r i p r a v l j a j o td inske i g r a l s k e s k u p i n e .
nastope ocen ju je posebna l i s i j a d r a m s k e g a sosveta občinskem sve tu S v o b o d i n
|p r ev i j o p e v s k i h zbo rov i m a
občinski svet že sedaj prijavljenih 17 zborov iz šol. To bo posebno zanimiva revija, k i jo bomo videli spomladi.
S tako obsežnimi pripravami se pripravljajo kulturni delavci sevniške občine na proslavo 20. obletnice vstaje naših narodov.-
Učitelji se seznanjajo z novimi predpisi o šolstvu na sektorskih konferencah učiteljev. Doslej sta bili dve taki konferenci: na Studencu in v Sevnici. Na njih so predelali novo zakonodajo, pogovorili pa so sc tudi o sodelovanju pri odločanju o osebnih dohodkih, o sodelovanju v pionirskih igrah in drugih važnih zadevah.
Obudimo si spomin Naša država obsega 255.804.
kvadratnih kilometrov. Od tega imajo ljudske republiko: Srbija 88.361, Hrvatska 56.538, Slovenija 20.251. Bosna in Hercegovina 51.129, Makedonija 25.713, Crna gora 13.812 kvadr. kilometrov.
, . —,
DOLENJSKI LIST noj ne manjka v nobeni družin- w
domačem okrajni
je pester in so ga bili vaienci zelo veseli. Zvedeli smo, da bo tudi februarska- številka zanimiva, saj bo poleg drugega prinesla slovarček popačenk in pravilnih slovenskih izrazov, k i se uporabljajo pri delu v delavnicah. Ob zaključku šolskega leta pa bodo priob-čeni šolski uspehi vajencev. Pomemben je list tudi zato, ker bo naše želje in prizadevanja posredoval mojstrom in dijakom tudi v času, ko ' bo pouk prekinjen. Tako bo zveza med šolo in dijaki nepretrgana.
Rojstvo Usta pozdravljamo kot prispevek novomeške v a jeniške skupnosti za letošnje praznovanje 20-lotnice vstaje.
.Marijan Tratar
Ze dalj časa nismo ničesar tlišali o učiteljskem pevskem zboru našega okraja , zato smo zapros i l i njegovega predsedn i k a tovariša Marijana Missona, da nam je odgovor i l na nekaj vprašanj:
Slišati je, tovariš Misson , da zbor učiteljev našega okraja ne uspeva več tako kakor V svojem začetku; prosimo, povejte kaj o tem. Učiteljski pevsk i zbor okraja
Novo mesto deluje že vrsto let. Zadnje čase je res prišlo do nekega zastoja, k e r so člani neredno pr iha ja l i k študiju. Po drug i s t ran i pa je mnogo povpraševanja, kdaj bodo zopet v a je. To da razumet i , da prosvetn i de lavc i s terena čutijo potrebo po ak t i vu , k i b i naj prevze l mentorstvo za pouk glasbene vzgoje.
Kaj je zbor v glavnem napotilo za sedanjo spremembo v delu? Dosedanja ob l ika dela s štu
di jem koncertnega programa n i povsem ustrezala. Za rad i tega
je U P Z preusmer i l svoje delo v g lasbeni ak t i v s širšo de javnostjo, predvsem pa bo n u d i l pomoč za uspešno izvajanje načrta glasbene vzgoje. V s a k e m u učnemu predmetu more b i t i dopolni lo domača vaja, le k v a litete voka lne glasbe p r idob i otrok z neposrednim delom. O d tod to l iko težav in naporov p r i pouku glasbene vzgoje.
Kako se bo odvijalo bodoče delo v zboru? D a je U P Z preusmer i l svojo
dejavnost predvsem v s t rokov
no izpopolnjevanje članov, je povsem razuml j i vo . Upoštevajoč terenske razmere, s i je aktiv i zb ra l z an im iv i n pester p ro gram dela, k i je un iverza l en i n zato p r imeren za vsakega šolnika, ne oziraje se na to, če t r e nutno tud i ne poučuje petja. — Glasben i ak t i v bo de lova l mesečno v dvodnevn ih s em inar j i h : vsako prvo soboto v mesecu in v nedeljo dopoldne. Z a tako dejavnost je U P Z našel p r i mero -da jn ih činiteljih v okra ju polno razumevanje i n vso podporo.
Seminarji in predavanja Sk l ep i občinske konference
S Z D L v M e t l i k i so se začeli i z vajat i . L judska un ive r za je z občinskim odborom S Z D L or ganiz i ra la seminar za vodstva političnih organizaci j .
V M e t l i k i je nad 60 akt iv is tov poslušalo zelo kor is tno p reda vanje o tem kako sestanke p r i prav imo i n vodimo, ka j t i ugo-
Brežice pred revijo
V L A D O L A M U T : Šolska ulica v Novem mestu (1956) (Opozarjamo, da bo naš rojak, akademski slikar Vlado Lamut, v soboto zvečer ob 18. uri odprl v prostorih Dolenjskega muzeja samostojno razstavo svojih najnovejših del, nastalih lani med
študijem v Belgiji in po vrnitvi)
V Brežicah je b i l a 1: f e b r u a r j a razširjena se ja občinskega sve ta S P D . P r e d s e d n i k sveta J a k o b Drnač j e v re fe ra tu izčrpno razčlenil de l o društev brežiške, občine v o b d o b j u po o k r a j n i skupščini. Društvena, ak t i vnos t nap r edu j e , k l j u b pom a n j k l j i v i m a t e r i a l n i o snov i . K o je govo r i l o vnašanju n o v i h o b l i k de javnos t i , j e p o u d a r i l , d a je p o m a n j k a n j e pros torov ed ina o v i r a z a s u s tanav l j an j e k lubov , čeprav je po t r eba po k l u b i h po m n e n j u v seh zas topn i k o v društev i n članov sve ta v e l i k a . Re f e ra t i n r a z p r a v a s ta posve t i l a precej pozornos t i t u d i d r a m s k i de javnos t i , k i je v ob čini ze lo r a z g i bana . Pač pa j c še p r e m a l o sode l ovan ja m e d društvi i n občinskim d r a m s k i m sosve tom, posebno glede i zb i r e r epe r t oa r j a .
N a se j i so r a z p r a v l j a l i t u d i
o i z v e d b i občinske rev i j e m l a d i n s k i h i n p i o n i r s k i h p e v s k i h zborov . P o t r d i l i so zaključke širšega posveta , ki je b i l v t a n a m e n p r ed sejo sve ta . S p r e j e l i so sk l epe o Udeležbi n a o k r a j n i h r e v i j a h . Zaključki seje, k i je p r e m o t r i l a dosedanje i z va jan j e p r o g r a m a i n možnost i z a uresničenje sk l epov skupščine i n kongresa , bodo n e d v o m n o t eh tn i n a p o t k i v s em društvom za n a d a l j n j o k r e p i tev i n ra zvo j k u l t u r n o p r o s v e t -ne de j avnos t i .
N a se j i , k i so se je udeležili tud i p r edsedn ik o k r a j n e g a sveta Janez G a r t n a r , s ek r e t a r občinskega k o m i t e j a Z K S J a n e z Voljčanšek i n p r edsedn ik občinskega k o m i t e j a L M S , so i z v o l i l i novo 7-člansko predsedstvo sve ta . Z a p r e d s e d n i k a je b i l ponovno i z b r a n J a k o b D r nač.
tovl jeno je b i lo , da nekatera vodstva niso zna la sestankov i n drug ih ob l ik , de la skrbno p r i p rav i t i , k a r se je kaza lo tud i v delu organizaci je .
N a Suhor ju je b i lo p redava nje o ak tua ln ih nalogah Z K , S Z D L , L M S i n osta l ih o rgan i zacij po V . kongresu S Z D L J , a v G r a d c u o vprašanjih komune i n v log i političnih organizaci j p r i uresničitvi občinskega družbenega p lana.
P redavan ja se bodo men java la po teh treh k r a j i h . Sodeluje
jo domači predavate l j i .
V G r a d c u je l judska un i ve r za organiz i ra la predavanje o I tal i j i — deželi tur i zma . P r e d a v a nje je z zan imanjem poslušalo okrog 70 l jud i , p r i p r a v i l ga je tov. I van Z E L E .
Jad.
Lamutova razstavo
V soboto, 18. februarja, bo ob 18. uri v Dolenj-kem muzeju odprta razstava najnovejših del akademskega slikarja — Vladimirja Lamuta. Ljubitelji umetnosti prisrčno vabljeni!
D r a g o c e n i šepet p r e t e k l o s t i Veter zavija po razvalinah, dež,
sonce in zmrzal počasi k rušijo omet, kamenje in ostanke zidov, nekdaj veličastne grajske stavbe. Počasi, iz leta v leto se izpreminjajo razvaline v kup sivega kamenja. Cez desetletja, morda čez sto let, bodo izginili zadnji sledovi. Novi rod bo lahko le s pomočjo obledelih fotografij dobil predstavo o tem kakšni so bili v davni preteklosti gradovi — prebivališče že davno pomrlih fevdalcev.
Slamnata streha in iz grobo obte-sanih brun zgrajena značilna dolenjska hišica z vežo, ognjiščem, izbo in krušno pečjo postaja redkost. Tehnika prodira s svojimi pridobitvami tudi na vas. Osamljena taborna cerkvica z napol razpadlim obzidjem, ki je v času turških vpadov nudila zavetje kmečkemu prebivalcu, se bo nevzdrževana zdaj zdaj sesula pod zobom časa. V njej dornujejo netopirji, veter žvižga skozi odprta okna, Ioputa z linami, pljusk dežja moči slike svetnikov, ki vzvišenih pogledov zro s sten, komor jih je pred stoletji naslikal neznan umetnik.
— Glejte, tu je bilo taborišče naše čet« pred napadom! — pripoveduje skupini šolarjev partizan prvoborec in kaže z roko med drevje v gozdno globel. Nobenih ostankov partizanskega tabora nI več, toda on se ga dobro spominja. In kaj bo, če nenadoma umre? A l i bo še kdo, ki se bo spominjal? Tako je z mnogimi pri zorišči bojev, pohodov, s partizanskimi skrivališči, kurirskimi javkami, za N O B pomembnimi kraji in predmeti.
Kolovrat, preslica, na stari način kovane burkle, tečaji za vrata, stara konjska podkev, da celo navaden lesen kmečki voz, vse lio bo prav kmalu izginilo. Srajca iz hodnega platna, hlače robače, doma stkan suknen površnik, lončena posoda in še mnoge druge stvari izpodjeda razvoj. Stari, idilični kraji izpreminjajo zaradi novih gradenj svojo prejšnje
lice, človek jo tudi, v preteklosti ustvaril mnogo, zidal hiše po svoje, se po svojo oblačil, delal, se veselil in živel. Da, celo jezik sc izpreminja. Stari izrazi izginjajo, zamenjujejo in in izpodrivajo jih novi. Marsikaj postaja preteklost, navzlic temu pa se to celo pridobiva na pomenu in vrednosti, saj je vsa naša sedanjost zgrajena na preteklosti. Na videz nepomembni, drobni predmeti, ruševine stavb, mesta, kraji, umetniške tvorbe in pokrajine pričajo o preteklosti našega ljudstva. Za nas in poznejše rodove pomenijo dragocen dokaz o tvornosti, kulturni stopnji in duhov- . nem bogastvu naših prednikov in njihovem zgodovinskem razvoju. Med te dokaze prištevamo preprosto orodje, izdelano pred stoletji in tisočletji ter največje umetnine.
Mnogo zgodovinsko pomembnih, neprecenljivih vrednosti, k i pričajo o Preteklosti našega ljudstva se nam je ohranilo, mnoge pa smo tudi izgubil i . Nekaj so za ohranjanje leh vrednot skrbeli posamezniki, družine in razna društva, pozneje pa je skrb zn to prevzela država. Ze v stari A v -stro-Ogrski je bila ustanovljena komisija za spomeniško varstvo, nnto po prvi svetovni vojni, je njeno delo prevzel nov orgnn, izhajali so zakoni in predpisi, k i so določali naloge spomeniškega varstva. M i smo začeli skrbeti zanj že med narodnoosvobodilnim bojem. Po vojni je spomeniško \'arstvo prešlo spet več organizacijskih oblik. Najpomembneje je to. da .Te postalo varstvo spomenikov velika naloga vse družbe in ne več le upravnih in znanstvenih organov, kot je bilo prej.
Mnogo smo izgubili in mnogo zamudili. Med zadnjo vojno je fašistični okupator planil najprej po zgodovinskih in umetniških vrednostih našega ljudshva. Uničeval je kniige in arhive in odvažal umetnine. Zaka.i? Oporekal je obstoj slovenskega ljudstva, zato se je trudil odstraniti do
kaze njegove zgodovinske preteklosti. Mnogo je bilo uničenega med bombardiranji, mnoge umetnine in druge zgodovinske vrednosti so postale plen med N O V v naših gradovih, kamor se je zatekel ali okupator aH domači izdajalec in od koder so ga partizani izgnali z orožjem. Pa vendar hrani naše ljudstvo šc dovolj zgodovinskih spomenikov in umetniških vrednot, celo toliko jih je, da nas zanje marsikje zavidajo. Ameri ka je mlada država, zato sc trudi nadomestiti pomanjkanje lastnih zgodovinskih i:i umetniških vrednot z nakupom le-tch, kjer koli jih dobi. Zakaj torej ne bi svojih hranili in cenili tudi mi?
Posavski, Dolenjski in Belokranjski muzej so opravili veliko nalogo pri zbiranju zgodovinskih predmetov, pri. njihovem urejanju in pri spomeniškem varstvu nasploh. Pomagale so jim komisije za spomeniško varstvo pri raznih organih. Cas je, skrajni čas, da prične pri (em pomembnem delu pomagati vse ljudstvo, organizacije, podjetja, skratka vsa družba. O tem je razpravljal okrajni ljudski odbor na zadnji seji in sprejel priporočilo Dolenjskega muzeja, ki mu je doslej na področju okraja bila poverjena ta skrb. Odborniki so živahno razpravljali. Sekretar okrajnega komiteja Z K S tovariš Franc Pirkovič-Cort je o, spomeniškem varstvu povedal nekaj zelo lepih misli, ki jih skoraj v celoti posredujemo bralcem. Dejal je:
— V posebno veselje mi jc, ko odborniki O L O razpravljajo o tako pomembnem vprašanju, kot ie kulturna zgodovina Slovence in našegn okraja. Kultura šteje med osnovne temelje socializma in je pogoj našega razvoja, V naglici življenja, v dobi tehnike in vsem tem, kar nas obkroža in zaposluje, smo včasih radi enostranski. Zgodi se, dn pove
ličujemo tehnično plat našega dela na škodo one druge. Ne smemo pozabljati, da je v razvoju in v vsem kipenju našega časa najpomembnejši človek! Njega moramo bogatiti s kulturo, zgodovinski ostanki, o katerih razpravlja naš zbor, pa so tudi pri tem nadvse pomembni. Ne samo po denarju, človek mora biti bogat tudi po kulturi, prosveti in humanosti, zatin mora posebno slednje osvajati kot pomembno sestavino našega socializma. Okupator nas je prav zato tajil kot narod in je uni čeval naše umetnine, ker je poznal njihovo vrednost!
Neredko se do kulturne dediščine preteklosti obnašamo zelo slabo. Ostanki katedrale v Kostanjevici, Pleterje, razni gradovi in mnogo drugega so vrednote, k i bi j ih drugi narodi preplačali z zlatom, če bi jih Ie mogli dobiti in proglasiti za svoje! Tudi spomenikov iz N O V nc cenimo dovolj. Se smo preblizu vsega lega, da bi poznali njihovo vrednost in j ih ohranjevali! Naj uporabim primer, ki bo dokazal, kako cenijo našo kulturo v inozemstvu. Razstavi naših fresk se je začudil ves svet, ki ni mogel verjeti, od kod malemu balkanskemu narodu tako velike umetniške vrednote. Gostovanje Slovenskega okteta v inozemstvu je doživelo nesluten uspeh. Slovenska pesem, ki so jo zapeli naši pevci, je povedala tujim narodom o nas več, kot bi lahko še tako dolge študije in kopica knjig. Sprejeli so jo, našo pesem, kulturno dediščino naših prednikov in ji dali najboljšo oceno. Z njo smo se predstavili kot kultu-rsn narod.
Takšnih vrednot imamo mnogo. Ne poznamo njihove cene, zato je pač naloga nas vseh, vse družbe, da spoznavamo kulturnozgodovinsko preteklost svojega ljudstva, saj bomo lahko nanjo vedno in povsod ponosni! Hkrai i s tem pa bomo spoznavali svojo cen" M .
Ob letošnjem črnomaljskem prazniku (Nadal jevanje s 1. strani )
jenega dela. Komunalni s:-stem, ki tako jasno dokazuje upravičenost obstoja, je sprostil vse pobude naših ljudi in podpira vsa pozitivna stremljenja posameznikov in krepi socialistično demokracijo. Dostojanstvo in volja človeka prihajata vse bolj do izraza, saj je človek v pravih socialističnih odnosih osrednji in najvažnejši činitelj.
Ze teh nekaj naštetih dejstev pač jasno priča <? norem čatu in doslej doseženih utpehih. Treba pa bo seveda še marsikaj narediti, da bomo živeli le lepše življenje. Dohiteti moramo razvitejše kraje, za to nalogo pa bomo morali združiti vse naše sile. Obseg proizvodnje v črnomaljski občini se bo povečal od 4 milijard in 74 milijonov v lanskem letu na 12 milijard v letu 1965. Narodni dohodek, ki je znašal lani na prebivalca 114-000 din, naj bi dosegel čez 5 let že 339 tisoč dinarjev, število zaposlenih pa se bo pravtako občutno povečalo.
Al imamo pogoje za uresničitev tako pomembnih načrtov? Imajo jih! Čeprav industrija v občini še ni opremljena, je vendarle uspešno prebrodila začetne težave. Uspešno se je uveljavila na trgu s kvalitetnimi in iskanimi izdelki. Tudi kadrovsko se je okre
pila. Potrebno pa bo čim Mire je vložiti že zagotovljene investicijske naložbe in iskati dodatne. Hkrati bomo morali skrbeti za manjkajoče kadre in zanje zgraditi sodobna stanovanja.
Kmetijstvo in gozdarstvo naj na doseženih uspehih in izkušnjah bolj pogumno in na širši fronti podružabljata kmetijsko proizvodnjo in jo še učinkoviteje usmerjata iz naturalne v blagovno.
Obrt občutno zaostaja za rastjo industrije, zato ji bomo morali v občini posvetiti vso
pozornost. Razvijati in izpopolnit* bo treba omrežje trgovin in gostilniških obratov, kakor tudi turističnih objektov; vsem tem bo treba pomagati zlasti še s sposobnimi kadri. Pred nami je naloga, da razvijemo vodovodno in električno omrežje, zlasti pa moramo pospešiti gradnjo daljnovoda visoke napetosti Novo mesto — Črnomelj, saj bi sicer lahko industriji v občini začelo primanjkovati pogonske energije.
Krepiti bo treba :n vsestransko poglabljati delavsko in
Dva 19-stanovanjska bloka, ki sta že vseljena, in 20-stanovanjski blok v gradnji. Spredaj logarska hiša, ki jo je tudi zgradilo
Belokranjsko gradbeno podjetje
Z majhnimi sredstvi: enkrat več Trikotaža in konfekcija »BELOKRANJKA« pred ve l ik imi načrti — V novih, svetlih prostorih bo dobilo delo 200 žena — Z 12 mili joni investicij se bo proizvodnja v
nekaj letih povečala za 290 milijonov dinarjev
K o l e k t i v B e l o k r a n j k e v Črn o m l j u j e p r i d n o d e l a l , v e n d a r j e n jegove želje p o r a z vo ju pod j e t j a i n povečanju z m o g l j i v o s t i preprečeval pros tor . S t a v b a , v k a t e r i d e lu j e obra t , j e m a j h n a , n iso se i m e l i več k a m širiti. G r a d n j a novega o b j e k t a b i v e l j a l a težke m i l i j one , saj b i m o r a l i z g r a d i t i s tavbo , k i b i zadoščala z a r a z vo j pod j e t j a v daljši bodočnos t i . Izračunali so. d a b i p o t r e b o v a l i v ta n a m e n o k o l i 100 m i l i j o n o v d i n a r j e v . Tol ikšn a i n v e s t i c i j a b i b i l a z a k o l e k t i v p r e h u d o b reme . Našli so d rugo , boljšo i n cenejšo rešitev. P r e s e l i l i se bodo v p r e u r e j e n o s t a v b o valjčnega m l i n a Z o r a . O p r e m a m l i n a j e zas ta r e l a i n ne us t r e za več z a h t e v a m sodobne m l i n a r s k e p ro i z vodn j e , p ros tore m l i n a p a b o s p r i m e r n o p r e u r e d i t v i j o s p r i d o m u p o r a b i l a B e l o k r a h j k a . L e 12 m i l i j o n o v j i h b o ve l j a l o vse s k u p a j .
D e l a v k e so b i l e v s e d a n j i h p r o s t o r i h utesnjene, t o l i k o d a so se l a h k o p r e m i k a l e m e d s t r o j i . P r e s e l i l e se bodo v p r eure j ene p ros to r e z d v o r a n o z a kon f ekc i j o , z d v o r a n o z a p l e t i l j s t vo , z l epo u r e j e n i m i s a n i t a r i j a m i , družbenimi p ros t o r i , se jno sobo i n o b r a t o m družbene p r eh rane . S p r e u r e d i t v i j o z g radbe bodo pričeli še ta m e sec. V s i načrti so že p r i p r a v l j e n i . P r e s e l i t e v n i p o m e m b n a s a m o za k o l e k t i v . V n o v e m , povečanem o b r a t u bo p ros t o ra za zapos l i t e v n o v i h žena i n de k l e t V občini C n o m e l j je na
ra zpo l ago m n o g o ženske de l o vne s i le , p r a v ta p a bo našla zapos l i t e v v n o v i B e l o k r a n j k i . S e letos b o mes to d o s e d a n j i h 48 l j u d i d e l a l o v B e l o k r a n j k i m o r d a že 200 d e l a v k , p r i h o d n j e l e to p a l a h k o število z apo s l e n i h naras te n a 400. B e l o -k r a n j k a b o p o m a g a l a rešiti v e l i k družbeni p r o b l e m v občin i Črnomelj — zapos l i t e v ženske d e l o v n e s i l e .
N a odseku za de l o j e že p r i j a v l j e n i h 120 žena i n dek l e t , kj se. bodo zapos l i l e v povečan e m o b r a t u B e l o k r a n j k e . K o l e k t i v se že zda j u k v a r j a z n j i h o v i m izobraževanjem. K o b o d o s top i l e z a s t ro j , bodo že pozna l e n jegove osnovne l a s t nos t i i n bodo l a h k o tako j p r o i zva ja l e . N a p r e d a v a n j i h j i h poučujejo s t r o k o v n j a k i i z p o d je t ja , p a t u d i D e l a v s k a u n i v e r za piiskoči n a pomoč, če je p o trebno . " P ro i z vodn j o ' ' b o t r eba z a r a d i večjih z m o g l j i v o s t i i n n o v i h s t ro j e v r e o r g a n i z i r a t i , dosedan je d e l a v k e p a bodo v o b r a t u p r ev ze l e v o d i l n a mes ta kot s t r o k o v n o usposob l j ene d e l a v k e v p r o i z v o d n j i .
V l e tu 1960 so n a r e d i l i z a 72 m i l i j o n o v b r u t o p r o i z v odov . P o letošnjem p r o i z v o d n e m načrtu bj m o r a l i n a r e d i t i z a 96 m i l i j onov b l aga , z a r a d i r e k o n s t r u k c i j e o b r a t a p a ga bodo n a r e d i l i vsa j z a 160 m i l i j o n o v d i n a r j e v . P r i h o d n j e l e to se bo p r o i z v o d n j a še povečala: n a r a s l a b o n a 200 d o 360 m i l i j o nov d i n a r j e v . Z e letos bo p r i spe lo neka j n o v i h s t ro j ev d o mače p ro i z vodn j e , p r i h o d n j e
l e to p a j i h b o d o k u p i l i še ne kaj v i n o z e m s t v u . Začeli bodo i z d e l o v a t i p l e t e n i n e n a j n o v e j ših m o d n i h v zo rcev . P r o i z v o d n ja bo t e k l a p o tekočem t r a k u . V s e to b o k o l e k t i v B e l o k r a n j k e zmoge l z l a s t n i m i s r eds t v i .
M . J .
družbeno upravljanje. Povsod bo treba dosledno uvesti načela nagrajevanja po delu, k čimer bomo spodbujali delovne ljudi k večji storilnosti, hkrati pa bomo odkrivali notranje rezerve. Proti samovolji posameznikov v podjetjih, ustanovah *m zavodih se je treba boriti in dati družbenemu upravljanju popolno veljavo. Vso pozornost moramo posvečati pravilnim odnosom do človeka; za njegovo življenje, težave in vzgojo se moramo resnično bolj zanimati.
To pa so samo nekatere izmed nalog, ki jih bomo morali upoštevati, ko se lotevamo uresničevanja novega načrta nadaljnjega razvoja črnomaljske občine.
Prepričan sem, da bomo zdaj sprejete naloge lahko izpolnili in tako dosegli namene, ki smo jih s sodelovanjem vseh državljanov vložili v osnutek novega petletnega plana gospodarskega razvoja občine Črnomelj. To prepričanje izvira iz dejstva, da smo v do. sedanjem razvoju ustvarili materialne pogoje in obogatili naše izkušnje. Razen tega imamo jamstvo v pripravljenosti in v prizadevanju naših delovnih ljudi, ki nas n'so nikoli razočarali — ne v najusodnejših dneh NOB in ne v nič lažjih časih v povojni oh-novi in graditvi.
Zato trdno verujem da bo tako tudi v bodoče in da bomo prispevali vsak svoj delež pri graditvi lepše bodočnosti današnjemu človeku in našim bodočim rodovom.
V tem prepričanju, ki izraža hkrati želje, čestitam vsemu prebivalstvu za občinski praznik in mu želim v bodoče čimveč novih uspehov pri vseh naših skupnih naporih!
Naj živi spomin na velike dneve naše narodnoosvobodilne borbe!
JANEZ ŽUNIČ, predsednik ObLO Črnomelj
Takole so zarezali prve brazde v nekdanje črnomaljske steljnike. Traktorist tov. Staresinič pravi, da korenine niso mogle ustaviti
njegovega »fergusona« (Foto:Jože Skof)
E n a občina -ena zadruga
K m e t i j s k a z a d r u g a Črnomelj j e s es tav l j ena i z področja, na ka i terem j e p r e j d e l o va l o 6 k m e t i j s k i h z a d r u g , K P Z Črnome l j t e r pre j samos to jno m a n j še posestvo . 2.541 kmečkih gospodars t e v z 20.389 h a k m e t i j s k i h zemljišč obsega, od tega j e 6.578 h a o b d e l o v a l n e z eml j e i n 9.540 h a gozdov . N j e n i l a s t n i p r o i z v o d n i o b r a t i se raz teza jo n a površini 500 h a , m e d n j i m i je 420 h a o b d e l o v a l n i h p o v r šin, k a r ie 10 odsit. v s e h takšn i h površin v občini.
K m e t i j s k a p r o i z v o d n j a v občini Črnomelj i m a p r e d seboj dve p o t i : k m e t i j s t v o i n go zda r s tvo . Precejšnji p r e d e l i so za kmetovan i i e n e p r i m e r n i , zato bodo ka j k m a l u z agospoda r i l i na n j i h g o zda r j i . G o z d , k i ga bodo zasiadi l i . bo prinašal m n o g o več k o t k m e t o v a n j e . T o se bo zgod i l o p r e d v s e m nq i z -
raiztito ktteškem sve tu i n n a višinskih p r e d e l i h .
C e n t r a l n i zadružni svet ie n a p r v e m zasedan ju že u s t a n o v i l d v a p r o i z v o d n a o b r a t a v z a d r u g i . O b a bosta p o s l o v a l a na pod l ag i samos to jnega e k o n o m s k e g a računa. P r v i p r o i z v o d n i o b r a t j e ' k m e t i j s k i . Se s tav l j a jo ga delovišča K r a s i n c , L o k v e , -Dragatuš i n O k l j u k . d r u g i o b r a t j e g o z d a r s k i . T a bo o p r a v l j a l g o zdnogo j i r v ena d e l a , i n v e s t i c i j e i n izkoriščanje v z a s e b n i h go zdov ih . Ime l bo t u d i svo jo d r e v e sn i co . O b a p r o i z v o d n a o b r a t a bos ta i m e l a d e l a v s k i sve t k o t o r gan d e l a v skega s a m o u p r a v l j a n j a .
K m e t i j s k i p r o i z v o d n i o b r a t i z ad ruge obsegajo zdaj približno 500 h a povšin. Z a d r u g a j i h bo povečala z z a k u p o m i n o d k u p o m zeml j i šč ' t e r z nada l j n j i m i a g r o m e l i o r a c i j a m i s t e l j -n i k o v . Pribl ižno 60 ha s te l j -niških površin i n 200 h a gozd-: n i h površin bodo z m e l i o r a c i j s k i m i d e l i ' v bodočnosti u s p o s o b i l i za k m e t i j s k o p r o i z v o d njo . Najugodnejši so pogo j i za živinorejsko p r o i z v odn j o . V z p o r edno s t e m bodo na vseh o b r a t i h m o r a l i p r i d e l o v a t i z a dostne količine živinske k r m e žit, ze lene" k r m e t e r šilaže.
P o p r o i z v o d n e m i n i n v e s t i c i j s k e m p r o g r a m u b i potrebov a l i za socialistično p r o i z v o d njo n a zadružnih o b r a t i h 180 m i l i j o n o v d i n a r j e v . i n v e s t i c i j s k i h sreUste-v. T u so v r t e t i i z d a t k i za vse ob jek te , u p r a v n e prostore , s t anovan j a , v o d o v o d i n k m e t i j s k e s t ro je . Z a d r u g i bo letos p r i s p e v a l a i z s v o j i h s k l a d o v v te n a m e n e 15 m i l i -
Predstava KPD »Mirana JarcaH
V soboto zvečer je g l e d a l i ška družina k u l t u r n o p r o s v e t -nega društva »Miran J a r c - v Črnomlju z a i g r a l a »Dva d u c a ta rdečih rož« . G l e d a l c i so b i l i z d e l o m in nas t opom zadov o l j n i i n si le še želijo, d a bi j i h društvo večkrat p r i j e tno r a z v e d r i l o . J . K.
j e n o v d i n a r j e v . T o vso to bodo u p o r a b i l i za udeležbo p r i n a j e t ju poso j i l . 105 m i l i j o n o v s reds tev je že zago t o v l j en ih .
N a m e l i o r i r a n i h steljniških površinah v Dragatušu i n n a K r a s i n c u bodo z g r a d i l i t i p s k e h l e ve za k r a v e . 400 stojišč z izmolzišči bo ve l j a l o 23 m i l i j o nov d i na r j e v , g r a d n j a h l e v o v za te le ta pa 38 m i l i j o n , d i n a r jev. V h l e v i h b o p r o s t o r a z a 1.200 te let . Živinorejski o b r a t i bodo daijal i v s a k o leto 400 t on p i t a n i h goved m 35 ton s m e t a ne. Posne to m l e k o bodo u p o r a b l j a l i za k r m l j e n j e te let . K r a v e bodo da ja l e m l e k o i n m l a d a te l e ta , z m l e k o m pa bodo p i t a l i t e l e ta .
Z a s t r o j no o b d e l a v o površin bodo . p o t r e b o v a l i več k m e t i j s k i h s t ro j ev . Z a d r u g a i m a zdaj 14 t r a k t o r j e v , kupi© j i h bo m o r a l a še 6, za k a r po t r ebu j e 18 m i l i j o n o v d i n a r j e v . 10 h a h m e l j e v i h n a s a d o v je že r o d n i h .
R a z e n s svo jo p r o i z v o d n j o se bo z a d r u g a še nap r e j u k v a r j a l a t u d i z r a z v i j a n j e m pogodbene p r o i z v o d n j e z z a s e b n i m i kmečk i m i p r o i z v a j a l c i . K m e t o v a l c i bodo v s a k o leto z r e d i l i pr ibl ižn o 4 tisoč prašičev t e r manjše količine žit i n k r o m p i r j a . P r o i z v o d n j a k r m e se b o povečala z a r a d i o d l o k a o a g r o m i n i m u m u v travništvu. N a sedežih n e k d a n j i h k m e t i j s k i h z a d r u g bodo še nap r e j d e l o v a l e n o v e pos l o vne enote K Z , v o k v i r u l e - t eh pa prejšnji zadružni s v e t i . P o s l o v n e enote bodo o p r a v l j a l e e n a k e d e j a v n o s t i ko t p r e j z ad ruge , l e k n j i g o v ods t v o i n obračun s t r o jnega ter p r e vo znega p a r k a bo o p r a v l j a l a z a d r u g a c e n t r a l n o . K m e t i j s k i s t r o j i b odo s h r a n j e n i n a t r e h področjih: n a K r a s i n c u , Dragatušu i n Črnomlju. C e n t r a l n i zadružni sve t b o u p r a v l j a l v so zad rugo . I m e l h o 80 članov, m e d n j i m i b o 25 n e p o s r e d n i h p r o i z v a j a l c e v i z z a družnih ob ra t ov , d r u g i p a bodo v o l j e n i i z v r s t z a s e b n i h p r o i z va j a l c e v , članov z a d i u g e .
Nerešeno je l e še področje S t a r e g a t r ga , k i je p r e r e v n o , d a b i b i l o samoistojna p o s l o v na enota v z a d r u g i , p r e v e l i k o pa , da b i ga priključili d r u g a m . V s e kaže da se. bo t u d i to področje l a h k o ko t nova p o s l o v n a enota združilo v n o v i , v e l i k i K m e t i j s k i z a d r u g i Črn o m e l j .
Miloš J a k o p e c
LIC je p re rase l ob leko LIČ je nastal kakor čez noč. Bolje bi rekli: prenovil se je.
Leta 1920 je zrasla tam belokranjska zvonarna. Ko so partizani osvobodili Belo krajino, so bile v njenih prostorih Ci osvoboditve vojaške partizanske delavnice. Po osvoboditvi je v njej, dokler sc ni preselil v nove svetle prostore, do-moval BELT . Delavnice, v katerih so prej skoraj neprenehoma odmevali zveneči udarci kovine, so ostale nato nekaj let zapuščene. Lani 19. februarja pa jc začel tam nastajati nov obrat LIČ, Livarska industrija, Črnomelj.
Z e d v a meseca p o t em , k o se j e pričela p r o i z v o d n j a , so v L I C uvod i l i d e l o v d v e h i z m e n a h . T u d i to j e b i l o k m a l u p r e m a l o . D a n e s de la jo v t r e h i z m e n a h , zmogl j ivostvi o b r a t a p a so 100-odstotno izkoriščene. O d k o d t o l i k o naročil? I z d e l u j e jo t r g o v s k o l i t i n o , s a n i t a r n o l i t i n o i n s t r o j n e o d l i t k e p o d a n i h naročilih i n načrtih. De l a j o z a vse gros is te v S l o v e n i j i t e r t u d i za t i s t e v H r v a t s k i , S r b i j i i n D a l m a c i j i . L a n i b i m o r a l i po p r o i z v o d n e m načrtu i z d e l a t i 200 ton r a z n i h l i t i n , i z d e l a l i so j i h 261 ton P r o i z v o d n j a b i m o r a l a po v r e d n o s t i doseči 37 m i l i j . 44
tisoč d ina r j e v , " u s t v a r i l i pa so 63 m i l i j o n o v 500 tisoč d i n a r j e v v r e d n o s t i .
K d o je i z p o l n i l t ako v e l i k e na loge? D e l a v c i i n de l avke , k i do dneva , k o so prišli v l i v a r no, še n i k d a r n i s o v i d e l i pos topka , p o k a t e r e m nas tane jo v r a t c a za peč, rešetka, p o g o n s k i us t ro j za šivalni s t ro j , p l o šča za štedilnik, s i f on za o d tok v o d e i n v r s t a d r u g i h o d l i t k o v , so se s p r o t i učili. M l a do pod je t j e j i h j e našlo n e u k e n a ces t i i n n a po l j u . D e l o je b i l o n j i h o v naijboljši učitelj. D o g r a d i l i so pros to re s ta re z v o n a r n e , noč i n d a n teče r a z
be l j ena k o v i n a v k a l u p e i n b r ni jo b r u s i l n i s t r o j i .
»Ko l iko boste n a r e d i l i l e tos?« smo vprašali. »81 nas je zdaj v k o l e k t i v u . Pribl ižno 400 ton o d l i t k o v v v r e d n o s t i 120 do 140 m i l i j o n o v d i n a r j e v b o m o zmogli,« so p o v e d a l i . N a g r a j u je jo po d e l u , .zato. v s a k h i t i ' i n se t r u d i u s t v a r i t i čimveč. »Vse pogodbe zia l e t o 1961 so že podp i sane , le kakšne posebne us luge bodo še l a h k o p r e v z e l i in za t o l i k o p r eseg l i p r o i z v o d n i načrt. P r o s t o r i so p r e m a j h n i , s i ce r b i l a h k o n a r e d i l i m n o g o več.
Z a u p a l i so n a m : ne bo več dolgo, k o se bodo s e l i l i v nove pros to re ! I n v e s t i c i j s k i b i r o v N o v e m m e s t u j i m že p r i p r a v l ja načrte., N o v i L I C bo i m e l e n k r a t večje z m o g l j i v o s t i od dosedanjega i n sodobno t eh nično op r emo . C r n i sa jas t i l i v a r j i bodo daijal i družbi mnogo več ko t danes , čeprav ie t u d i to, k a r daje jo danes, mnogo .
V ČRNOMLJU: NOCOJ
Mestna organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva priredi drevi ob 19.30 v dvorani Prosvetnega doma USTNI ČASOPIS s sodelovanjem časnikarjev Dela, Dolenjskega lista in R T V Ljubljana. Nastopili bodo tudi domači javni delavci in zabavni ansambel. Nagradno žrebanje kuponov brezplačnih vstopnic ne zamudite!
I EV v Semiču: lastni uvoz in izvoz? Semiškj obrat IEV iz Ljubljane
Je. ko so ukin i l i l jubljansko podružnico te tovarne, dobil nalogo; Sami boste izdelovali kondenza. torje! Iz Ljubljane bodo dobili Se nekaj strojev in drugega materiala, že za letos pa so se odločili
Črnomelj ob svojem letošnjem prazniku
Spomin na 19. i n 20. februar 1944, ko je v Črnomlju prvič zasedal S N O S (S lovenski na rod noosvobodi ln i svet), časti občina Črnomelj vsako leto kot svoj občinski prazn ik . V nedeljo zvezečer je b i l a v o k v i r u letošnjih pr i r ed i t ev v Prosvet nem domu ig ra »Dva ducata rdečih vrtnic«, včeraj popoldne pa šahovsko tekmovanje črnom a l j s k i h ek ip D r e v i ob 19.30 bo v dvo ran i Prosvetnega doma »Ustni časopis«, k i ga p r i r e j a podružnica Nov inarskega d r u štva iz Novega mesta s sodelovan jem časnikarjev De la , D o lenjskega l i s ta in R T V L j u b l j a na. J u t r i , v petek ob 8,30 bo slavnostna seja občinskega l j ud skega odbora v Črnomlju, v so-boto,18. februar ja pa bo ob 19,30 s lavnostna akademi ja s k u l t u r n i m sporedom.
povečati letno proizvodnjo od sedanjih • 368 mili jonov dinarjev na 1 mil i jardo. O tem Je ve* povedal predsednik obratnega delavskega rveta:
»Gre namreč za to, da se podružnice nekako specializirajo. To marsikdaj poveča proizvodnjo, predvsem pa Izboljšuje kakovost-L jubl janski in na.š obrat sta ime. la le 600 milijonov letne proizvodnje. 1 mil i jardo bomo dosegli 1«, če bodo stroji postavljeni pravočasno. N i vseeno, al i j ih namestimo v začetku aH na koncu leta. Prav tako bomo morali za 15 do 20 odstotkov povečati delovno silo. Razumlj ivo Je, da še najbolj vpl iva na proizvodnjo povpraševanje po nekaterih izdelkih. Izdelamo 3 do i mil i jarde raznovrstnih kondenzatorjev, s čimer pa 'za zdaj krijemo samo potrebe domačega trga.«
Na vprašanje, ka.) predvideva petletni perspektivni plan, Je tovariš predsednik dodal: .
•Predvsem dve stopnji razvoja: povečati in obnoviti Je treba obratni prostor. Do zdaj Je zazidanega le okrog 20 odstotkov. Sploh je naša zelja da čimprej uresničimo načrte. Ce bodo pogoji ugodni, lahko računamo, da bo znašala proizvodnja 1965 2 mil i jardi dinarjev. — Potrebovali bi še deset navijalnih strojev.«
obratni delavski svet ima pred seboj mnogo nalog. Njihova zetja: lastni uvoz in izvoz. Sami bodo služili devize. I. Z.
D E L O V N I K O L E K T I V
RUDN KA K ANI Z ARI C A
P O Z D R A V L J A D E L O V N O L J U D S T V O , P O S E B N O P A R U D A R J E ČRNOMALJSKE OBČINE, T E R J I M Z A OBČINSKI P R A Z N I K I S K R E N O ČESTITA
O d 4 n a 12 m i l i j a r d Nekaj podatkov iz osnutka predloga petletnega plana gospodarskega razvoja občine Črnomelj v letih 1961—1965
Vsakega črnomaljskega občana bo verjetno zanimalo nekaj podatkov o razvoju gospodarstva pa tudi negospodarskih panog v občini v naslednjih petih letih. Podatke smo vzeli iz predloga petletnega plana.
Družbeni bruto proizvod vseh panog gospodarstva se bo v petih letih povečal od približno 4 na skoraj dvanajst milijard dinarjev. Največ se bo povečal v industriji (od 1,7 na 7.1 milijarde), v kmetijstvu od 1,3 na 2.2 milijarde (privatni sektor) in od 103 na 273 milijonov v socialističnem sektorju, v gradbeništvu od 330 na 600 milijonov, v gostinstvu od 172 na 213 milijonov, v obrti od 325 na 975 milijonov. Trgovina bo povečala oromet od 655 milijonov na 1 mi l i jardo, kmetijske zadruge pa od 500 milijonov na 632 milijonov. Število zaposlenih v socialističnem sektorju se bo v istem obdobju povečalo od 2175 na 3387.
Največji porast do leta 1965 je predviden v naslednjih industrijskih obratiih in podjetjih (porast jc povezan z rekonstrukcijo podjetij in obratov):
B E L T od 2800 ton sive litine na 6300 ton. Brutoprodukt na zaposlenega bo znašal v tem podjetji ob koncu petletke okoli 6 milijonov d i narjev.
R U D N I K K A N T Ž A R I C A bo povečal proizvodnjo premoga na 90.000 ton.
IEV, O B R A T S E M I Č predvideva porast brutoprodukta od 368 milijonov na 2 milijardi.
B E L S A D v Č R N O M L J U bo po
večal brutoprodukt od 137 na 575 milijonov dinarjev.
Proivzodnjo bo zaradi rekonstrukcije povečala še opekarna Kanižari-ca, pri obrtnih podjetjih pa K o v i nar, Mesnica, Pekarija, Elita in še nekatera. .
Predvidena je ustanovitev frizerske delavnice na Vinic i in v Semiču, dnevna oskrba Vinice, Dragatu-ša, Adlešič in morda še Gradca s kruhom in mesom. Adaptirati nameravajo več trgovin itd.
V G O S T I N S T V U predvidevajo (spet) dograditev hotela v Črnomlju, preureditev večine gostinskih lokalov, povečane zmogljivosti doma na Mirn i gori, dograditev campinga ns Vin ic i in popravilo ceste Mirna gora — Planina.
NEBOTIČNIK V B E L I K R A J I N I
V naslednjih petih le ' ih je predvidena zgraditev dveh 10-nadstrop-nih stolpnic. Skupna bodo zgradili v občini 200 eno in dvosobnih stanovanj in samskih sob. Razen tega bodo zgradili poslovno stanovanjsko stavbo za lekarno, kjer bo tudi 6 trosobnih stanovanj. PrivatniKom bodo dali posojilo — seveda k njihovi udeležbi — za 25 stanovanj.
K A J S E S E O B E T A ČRNOMALJSKIM O B Č A N O M V naslednjih petih letih bo pred
vidoma urejenih še več stvari. V O D O V O D uredili bodo čistilno
napravo pri rezervoarju na Griču pri Dobličah. vodovod Črnomelj — Ccrkvišče — Krasinec ter Dobliče — Onrnla T*alca. Pocfa^li h*»dn -
lilno postajo vodovoda Dobliče, razširili in prenovili v Črnomlju in okolici vodovod, v Semiču pa bodo pripravili načrte za prenovitev vodovoda in začeli z deli.
K A N A L I Z A C I J A : rekonstruirali bodo glavni kanal v Črnomlju in uredili čistilne naprave. Razširili bodo kanalizacijsko mrežo v skladu z obnovo cest in ulic.
C E S T E IN U L I C E : uredili bodo cesto v Črnomlju od Elektro do Lovskega roga in napravili pasažo pri Kvasici v Balkovčevi ulici (leta 1961). Uredili bodo cestio od Lovskega roga do vključno trga Črnomelj (leta 1962), od trga do glavnega mostu in v stranskih ulicah (leta 1963) Uredili bodo ulico 21. oktobra v skladu z gradnje blokov, ulico Pod smreko, Zupančičevo cesto - do spomenika na Gričku, zgradili oporne zidove in uredili trg Pod lipo ter cestio Belokranjskega odreda. Mo dernizirali bodo Zupančičevo ulico ter uredili cesto na Mirno goro
E L E K T R I F I C I R A L I BODO VASI : Crcšnjevec. Mala Lahinja, Knežina. Bistrica, Topli vrh. Nova Lina. Drežnik. Marindol. Pavičiči in Za-
J A V N A R A Z S V E T L J A V A : uredili bodo moderno javno razsvetljavo novega stanovanjskega naselja Pod smreko in Ulice 21. oktobra. Prenovili bodo staro javno razsvetljavo v Črnomlju in Semiču.
TRŽNICE: V Črnomlju bodo zgradili novo tržni"« in urodili tržni om-stor. Postavili bodo javno tehtnico.
P R O M E T - u r e d i l i bodo avtobusno postajo v Crpomlui
J A V N E Z G R A D B E : dogradili bodo Komendo, k i " bo sod<š?o. dokončni; oiinovn gradu : in zeradil ' rmšto.
PT? » r vre*) ci t>"dn +ndi u f o d i l i «-
ŠOLSTVO IN P R O S V E T A . dogradili bodo šolo v Dragatušu in zgradili 7 učilnic za osnovno šolo v Črnomlju. Dogradili bodo viniško osnovno šolo, adaptirali ostale šole in nabavili potrebno opremo. Opremi l i bodo kino dvorani v Dragatušu in na Vinic i ter pripravil i vse za gradnjo dvorane v Adlešičih. Dogradil i bodo spomenik padlim borcem Bele krajine na Gričku ter obnovili in vzdrževali sedanje spomenike.
Z D R A V S T V O : pripravili bodo načrte za gradnjo Zdravstvenega doma v Črnomlju, zgradili splošno in zobno ambulanto na Vinic i ter opremili prostore za zobno ambulanto v Semiču.
C E S T E : modernizirali bodo cesto Metlika —Črnomelj — Vinica,
Nakazane so Ie večje negospodarske investicije, ki bodo izvršene v naslednjih petih letih. Gradnje se bodo začele, ko bodo na razpolago f i nančna sredstva in urejeno vse potrebno. Gradil i bodo Po prioritetnem vrstnem redu.
x Kot osnova za skoro trikratno po
večanje brutoprodukta so sestavljal cf plana vzeli: prekoračitev lanskega plana (40 odst večja proizvodnja kot leta 1959), da bodo mobilizirali za izvršitev plana vsa prosta sredstva gospodarskih organizacij in občine, da se bo povečala proizvodnja zaradi večje storilnosti in boljše organizacije dela ter da bodo prenovili nekatere gospodarske objekte.
Trikratno povečanje brutoprnduk la niso »mačje solze«. Plan je lep a velik. Ce ga bodo izvršili, o čemer ne dvomimo, se bo blacrinja občanov "hčutno dvienila
J . P
Sto l e t so n a hribčkih o k o l i R a v n e g a samo p a s l i , o r a l i i n se j a l i . C e j e k d o potrebov a l pesek z a hišo, d a j e n a s u l pot a l i k a j d rugega , ga je n a k o p a l spodaj v
d o l i n i . P o t e m j e t a m b l i z u s t ek l a a v t o m o b i l s k a cesta. P r i šli so l j u d j e z v r t a l n i m i s t r o j i i n domačini so u g i b a l i . "-Pesek iščejo!« so se n a s m i h a l i i n z m i g o v a l i z r a m e n i , k a k o čudni so t i » žen i r j i « i z mes ta z d o l g i m i l a t a m i i n zabojčki, v k a t e r e so p r e v i d n o v l a g a l i vzorce i z g l ob ine 5, 10, 15 i n 25 me t rov .
N a t o j e vse u t i h n i l o . V mestu p a so o t e m v e l i k o govor i l i : n a o k r a j n e m l j u d s k e m odboru ' i n v p i s a r n i c a h Inve s t i c i j skega b i r o j a ; p o b u d a se je združevala z ide j o : povečati n a r o d n i dohodek i n p r o i z v o d n jo v naših k r a j i h .
- T u leži več ko t 200 m i l i j o nov t on najboljših k r e m e n čevih p e s k o v ! V s a Z a h o d n a Nemčija n i m a n i t i t r eh t a k i h nahajališč k o t j e naše R a v n o , čeprav j i m n e m a n j k a ne pes k a ne t o v a r n za s t ek lo i n za kremenčeve z i d a k e ! D v e s to le t b i l a h k o i z d e l o v a l i , i z te d r a gocene s u r o v i n e kaj . . . . K A J ' . - "
T a - k a j « se j e z a v r t a l l j u d e m v možgane k a k o r v i j ak . V m a p a h so se začeli kopičiti P o d a t k i geologov, inženirjev g radbene s t roke , m n e n j a k o l e k t i v a pod j e t j a » K R E M E N « , k i naj b i pos ta lo i n v e s t i t o r n a m e r a v a n i h g raden j . T e h n o log i n d r u g i spec i a l i s t i I N V E -S T I T O R S K E G A B I R O J A v N o v e m mes tu so i z o b l i k o v a l : p r ed l og :
N a R a v n a h p r e d l a g a m o zg rad i t ev T O V A R N E P E N J E -N E G A B E T O N A : 70.000 k u b . met rov n a le to ; d o b a v a v pol j u b n i h p r o f i l i h po željah g r a d b e n i h pod je t i j , b o d i s i v o b l i k i s t a v b n i h e l ementov , n o s i l cev i n pod . Z r a v e n tega obra ta naj s to j i T O V A R N A K R E M E N Č E V I H Z I D A K O V : l e tna p r o i z v o d n j a 13 m i l i j o n o v 536 tisoč kosov z i d n i h enot. P r o i z v o d n j a v obeh o b r a t i h : i z ra z i t p r i m e r av tomac i j e . D o ce la m e h a n i z i r a n a o b r a t a bosta z a p o s l i l a l e 112 l j u d i . K o m p l e tna i n v e s t i c i j a z a oba d e l a znaša 910 m i l i j o n o v d i n a r j e v . Z a vso s t ro jno o p r e m o j e m o goče d o b i t i i n o z e m s k i k r e d i t V naši državi n i še nobene tovarne te vrs te . G r a d i j o s i ce r d v e p o d o b n i t o v a r n i , k i p a n e bosta d e l a l i p o našem s i s t emu, n i t i ne s p o l n o av t omac i j o .
n a m b o laže i n pr i jebneje r e za t i k r u h seb i i n s v o j i m o t ro k o m . Iz domače z eml j e b o m o j e m a l i n jene z a k l a d e i n j i h p r e o b l i k o v a l i v i zde lke , k i j i h danes t ako ze lo po t r ebu j emo : v kremenčeve z i d a k e i n penje -n i be ton. Iz p r o i z v o d n j e obeh ob ra tov n a R a v n e m bo mogoče n a p r i m e r z g r a d i t i : i z pe -njenega b e t o n a d o 2000 s tano van j , i z kremenčevih z i d a k o v pa 900 s t anovan j n a leto.
Ustanoviteljev! načrti se uresničujejo
Delo , k i s m o ga p r a v k a r o p i s a l i , j e p r edmet pos l o van j a m ladega k o l e k t i v a I N V E S T I C I J S K E G A B I R O J A v N o v e m mes tu . O k r a j n i l j u d s k i odbo r ga j e u s t a n o v i l , k e r je ž ivo občutil po t rebo p o podje t ju , k i b i s pomočjo z n a n s t v e n i k o v i n p r a k t i k o v r a z i s k o v a l o i n p r o učevalo možnosti, k a k o pove čati p r o i z v o d n j o v domačem
o k r a j u , k a k o na jpametne j e v l aga t i nove i n v e s t i c i j e v gospodars t vo i n i z ven njega. Ze p r v o le to je d o c e l a p o t r d i l o ko r i s tnos t z a m i s l i u s t anov i t e l j a . I N V E S T I C I J S K I B I R O j e s p r o j e k t i r a l p r o g r a m o v za s k u p n o v r ednos t 12 m i l i j a r d in 80 m i l i j o n o v d ina r j e v , od česar odpade n a bodoče gospoda r ske inves t i c i j e v o k r a j u 97,7 "/o i n 2,3 % n a negospod a r s k e naložbe. C e • p r i m e r j a m o i n t e r n i p l a n m ladega p o d j e t j a z r ea l i z a c i j o v p r v e m l e -
treb p a j e p r i p r a v i l neka j p r o j ek t o v za j a v n e stavbe. Izkoriščanje domačih bogastev — n e k o v i n s k i h r u d n i n , lesa. l e pot n a r a v e za t u r i z e m i n pod . — j e o s n o v n a de javnost za p r o j e k t i r a n j e v novomeškem I N V E S T I C I J S K E M B I R O J U .
O L O p l a n i r a v n o v i pet le tk : precej i n v e s t i c i j ; s a m o v i n d u s t r i j o b o m o vložili p r e d v i d o m a po 5 i n p o l m i l i j a r d e d i n a r j e v n a leto. B r e z p ravo časno i n t eme l j i t o p r i p r a v l j e n i h p r o g r a m o v ter p ro j ek tov danes s p l o h n i mogoče r a z p r a v l j a t i o kakršnikoli i n v e s t i c i j i . S a m o l a n i so dode l i l e b a n k e i n d u s t r i j i v našem o k r a j u 3 i n po l m i l i j a r d e . L a n i s p r o j e k t i r a n i h 12 m i l i j a r d je najboljši d o k a z , k a k o po t r eb no je de lo I N V E S T I C I J S K E G A B I R O J A , k i m o r a de la t ; p r o g r a m e vsaj za 3 d o 4 l e t a v n a p r e j ; pove pa n a m t u d i , k a k o ze lo n a m j e t a k o p o d jet je m a n j k a l o že pre j i n d a je b i l o us tanov l j eno p r a v z a p r a v že n e k o l i k o pozno. Z e v t em k r a t k e m l e tu obsto ja p a je z d e l o m doce la upravičilo svo j obsto j .
P o m e m b n a na loga , k i s i jo j e k o l e k t i v I N V E S T I C I J S K E G A B I R O J A p o s t a v i l n a p r v o mesto, j e želja s p r e m l j a t i i n ves t i t o r j a o d ide je d o r e a l i zac i je — se p r a v i od p r v i h z a m i s l i o k o r i s t n o s t i n e k e n o v e inves t i c i j e do t r e n u t k a , ko bo s t e k l a p r o i z v o d n j a v n o v i t o v a r n i , r e k o n s t r u i r a n e m o b r a t u
ves t i t o r j em p o m a g a t i i n j i h s p r e m l j a t i n a vse j p o t i : oc' ideje do tovarne .
Caj je v mapah z naslov »IZDELANI PROJEKTI«
O b r a t a za izkoriščanje k re menčevega peska na R a v n a h smo že o m e n i l i . I B N je izdel a l o i n v e s t i c i j s k i p r o g r a m v tehnološkem in e k o n o m s k e m pog ledu tud i za T O V A R N O R A V N E G A S T E K L A v No v e m mes tu . Proračunska v r ed nost i n v e s t i c i j e : m i l i j a r d a i n 458 m i l i j o n o v d i n , od tega za o b r a t n a s r eds t va 190 m i l i j o nov . V r e d n o s t b ru t o p r o d u k t a na leto 2 m i l i j a r d i i n 300 m i l i j onov , k a p a c i t e ' a nove tov a r n e p a b o znašala 4 m i l i j o ne 425.000 k v a d r . m ravne ga 2 m m s t ek l a . R e n t a b i l n o s i t o v a r n a : 87 %. S l o v e n i j a bo ? n o v i m o b j e k t o m p o k r i l a vsp svoje pot rebe po r a v n e m stek l u , neka j p a ga b o . moč k a s neje tud i izvažati. K l j u b s i l n o k r a t k e m u r o k u so b i l i p r o j e k t i pravočasno i z d e l a n i i n t u d i o d o b r e n i . Tehnološki p o stopek v t o v a r n i bo na j sodobnejši, saj bo mogoče i z d e l o va t i s t ek l o vseh debe l i n o d 2 do 20 m i l i m e t r o v i n po posebn e m pos topku , k i jamči i z r e d no čistost s t ek l a . O s n o v n e s u r o v i n e : kremenčev pesek, a p
nenec i n d o l o m i t i m a m o d o m a . » K R E M E N « bo d v i g n i l s vo j o s edan jo p r o i z v o d n j o peskov o d 50 do 90.000 ton letno, kasne j e
Skica bodočega hotela v Sevnici (Projekt: INVESTICIJSKI BIRO, NOVO MESTO)
t em , d a b i pepe l o d l a g a l i v neko v e l i k o globel ) bo zgra jen obra t za i zde l ovan j e m a t e r i a l a , k i j e pod l aga za enega i z m e d t ipov l a h k e g a betona. L a h k o ga bodo k o n f e k c i o n i r a l i v f o rmate , v v s a k e m p r i m e r u pa j e to dc-ber, l ahek in z a nes l j i v i z o l a c i j s k i m a t e r i a l i z o d p a d k a , k i b i s icer šel v smet i . O s n o v n a i d e j a za s in t e r pe -
O D I D E J E D O T O V A R N E INVESTICIJSKI BIRO, NOVO MESTO, podjetje za ekonomsko, tehnološko in gradbeno projektiranje, po prvem letu svojega dela, uspehov,
načrtov in pričakovanj za bodočnost tu n jegovega obsto ja , j e t r eba u g o t o v i t i : p l a n 15 m i l i j o n o v d i n , ko t »bruto p r o i z v o d p o d jet ja« , je b i l presežen z a 240 ods to tkov . P r i m e r j a j m o še v rednos t i z d e l a n i h i n v e s t i c i j s k i h i n i d e j n i h p r o j ek t o v t e r g l a v n i h p r o j ek t o v z a neka t e r e naročnike s stroški z a to d e l o : 36 m i l i j o n o v p l a n s k e r e a l i z a c i je p r o t i 12 m i l i j a r d a m s p r o -j e k t i r a n e v r ednos t i . N a s t r o ške p r o j e k t i r a n j a odpade d o bre 3 p r o m i l e , k a r j e p r a v go-
a l i povečani d e l a v n i c i . V s k l a -j eno z g o s p o d a r s k i m načrtom r a z v o j a v o k r a j u p o t e k a de l o I N V E S T I C I J S K E G A B I R O J A : n jegov i t ehno log i , g r a d b e n i inženirji, e k o n o m i s t i i n d r u g i s t r o k o v n j a k i pomaga j o r a z i s k o v a t i , v k a t e r a in t e r esan t na področja kaže v l a ga t i zdaj in v bližnji p r i h o d n o s t i večja a l i manjša s r eds t va . S u r o v i n s k a baza , možnosti za p roda j o i z d e l k o v n a domačem i n t u j e m t r g u , vprašanje k o n k u renčnosti, m o r e b i t n e d e v i z n e k a l k u l a c i j e , s k l a d n o s t načrta z republiškim i n z v e z n i m družbenim p l a n o m , p r o b l e m k a d r o v i n d o l g a v r s t a d r u g i h vprašanj — vse to je t r e b a po z n a t i i n vede t i , k o dob i va j o želje i n ideje svo je p r v e k o n kretnejše o b l i k e v o s n u t k i h bodočih p l anov . Z v s e m i t e m i n a s v e t i j e t r e b a naročniku-inves t i t o r ju v s a k čas postreči, m e d že začetim d e l o m p a b u dno s p r e m l j a t i t ehno log i jo , saj se n a sve tu v edno vse sp r e m i n j a i n k a r j e b i l o n a p r i m e r l a n i v kakšni panog i še moderno , j e letos že m a l c e zas tare lo . D o p o l n j e v a t i p r o g r a m e z najnovejšimi t ehnološkimi i z s l e d k i j e p r a v zato dolžnost p r o j e k t i r a n j a .
K o j e r e v i d i r a n i n pot r j en i d e j n i p ro j ek t , s l e d i i z d e l a va g l a v n e g a p r o j e k t a . V m e s j e t r eba p r i p r a v i t i z a b a n k o z a h tevek z a poso j i l o , to j e do lga , z ap l e t ena v r s t a obrazcev , p r a v z a p r a v e k o n o m s k a študij a . S l ed i j o k o n t a k t i s p r o i z v a j a l c i op reme , v ede t i j e t r eba v n a p r e j z a k r e d i t n e pogoje, d o b a v n e roke , m o r e b i t n e n a k u p e s t ro j ev a l i o p r e m e v t u j i n i , spet z d o b r i m p o z n a v a n j e m tehno log i j e p o sve tu .
K a k o J E I N V E S T I C I J S K I B I R O ko t p r v o p r o j e k t i v n o podjet je v državi o r g a n i z i r a l o posve tova lno i n n a d z o r n o službo z a inves t i t o r j e , n a m pove p o n u d b a , k i j o l a h k o prebere te n a tej s t r a n i . J e s a m o d o k a z več, d a hoče podjet je i n -
p a celo n a 150.000 ton . To , k a r i m a m o v domačih t l eh , b o m o pošteno i z k o r i s t i l i .
P r o g r a m T O V A R N E Z D R A V I L » K R K A « v N o v e m m e s t u z a nov obra t a n t i b i o t i k o v ( in ves t i c i j a 800 m i l i j o n o v d in ) je de lo I B N . I z d e l an j e p r o g r a m t u d i za P r e h r a n b e n o i n d u s t r i jo v Črnomlju za p ro i z vodn jo s a d n i h k o n c e n t r a t o v .
Res, nobenega posebnega povoda ni za kakršenkoli jubilej; ne gre za reklamo in ne za iskanje dela. Ni še minilo leto dni, kar je bilo 20. maja 1960 registrirano v Novem mestu novo podjetje, o katerem vedo mnogi še danes zelo malo, marsikdo pa tudi ničesar. Zato se vam predstavlja
INVESTICIJSKI BIRO, PODJETJE ZA E K O N O M SKO, TEHNOLOŠKO IN GRADBENO PROJEKTIRANJE.
7. oktobra 1959 je OLO v Novem mestu na dveh listih papirja izdal odločbo št. 01-1-187, s katero je Okrajni ljudski odbor podjetje ustanovil in mu določil tele naloge:
© Raziskovanje in proučevanje možnosti za investicijsko vlaganje v gospodarske in negospodarske panoge na področju okraja Novo mesto;
Q priprava in izdelovanje investicijskih programov; @ izdelovanje investicijskih projektov v gradbenem,
tehnološkem in ekonomskem pogledu od idejnih zamisli do dokumentacije, ki jo zahteva banka za odobritev posojila, kakor tudi glavnih projektov;
0 izvrševanje vsakovrstnih uslug investitorjem; $ prevzemanje nadzora in pomoči pri realizaciji In
vesticij. Z 800.000 dinarji začetnih osnovnih in obratnih sred
stev je kolektiv začel svoje delo. Za njim je prvo leto dni življenja, načrtov ln prvih uspehov.
Al i jih poznamo dovolj? Danes se vam predstavlja.
T a k o se j e začelo. Ide j i i n s p o d b u d i je s l e d i l
Inves t i c i j sk i p r o g r a m i n i d e j n i p ro j ek t . Z a m i s l i m n o g i h s t r o k o v n j a k o v — v m e s so b i l i načrti, inženirjev, geologov, e k o n o m i s t o v , t ehno l ogova štud i j a s p r e d l o g i i n sk i c e , fo togra f i j e p o d o b n i h s t ro j e v v inzozemsi tvu, sheme za o b r a t o v a l n i proces, predračuni z a Izkope, g radn je , montažne s tavbe novega ob ra ta , s k i c e za po ln j en j e a v t o k i a v , m e h a n i z a -r a n o d v o z i n n a k l a d a n j e gotov i h i z d e l k o v , sfcice d o v o z n i h cest i n priključka n a av t omo b i l s k o cesto, p a predračuni v seh i n s t a l a c i j , vse n a v a d n o še v d v e h v a r i a n t a h — so z a čele d o b i v a t i jasnejše ob l i ke . Dese tk ra t j e b i l o t r eba vse poda tke , pred loge , študije in načrte p r e k o p i r a t i i n zvezat : v lične m a p e i n kn j i g e , d a so l a h k o šli p r o g r a m i n a og l ed in p o t r d i t e v v L j u b l j a n o i n n a pre j v r o k e I n v e s t i c i j s k i b a n k i .
P r v i m p r o j e k t o m bo s l ed i l se g l a v n i p ro j ek t . P o t e m bodo nekega dne p r i p e l j a l i n a R a v no bager je i n mehanične l o pate bodo začele o d k r i v a t i z eml jo . Do t l e j p a mora j o b i t : p r i p r a v l j e n i v s i , t u d i n a j m a n j ši načrti z a s l e h e r n i v i j ak , cev, pods tavek i n s t ro j , za e l ek trično i n v odovodno nape l javo . E k o n o m s k e , tehnološke i n gradbene študije z a pro j ek t R A V N E so m e d t e m n a r a s le vsa j z a 50 k g teže; v n j i h j e zb rano d ragoceno g rad i vo , k i kaže pot od ide j e do nove t ova rne .
K o bodo na R a v n e m prišli Iz s t ro j ev p r v i kremenčevi z i d a k i i n p r v i k u b i k a penjenega be tona , se l jud j e v o k o l i c i ne bodo več p o s m i h a l i inženirjem; s t o d v a n a j s t i m domači-
tovo i z r edno n i z k a številka. I N V E S T I C I J S K I B I R O v
N o v e m mes tu s i je. že v p r v e m l e tu obs to j a i z b r a l spec i a lno področje: p r o j e k t i r a n j e i n d u s t r i j e g r a d b e n i h ma t e r i a l o v , lesne i ndus t r i j e , t u r i z m a i n gos t i n s t v a , k a r v c e l o t i odgov a r j a t u d i p o t r ebam i n načrt o m o k r a j n e g a p e r s p e k t i v n e g a r a z vo j a , p r a v t a k o p a j e v s k l a du s s m e r n i c a m i p r o g r a m a r a z v o j a gospodars t va v L R S l o v e n i j i za obdob j e 1961 d o 1965. S s t a n o v a n j s k i m i p r o b l e m i se podjet je ne u k v a r j a . I N V E S T I C I J S K I B I R O n i p r o j e k t i r a l nobenega s t a n o v a n j skega b l o k a , z a r a d i n u j n i h po -
T A P R O S T O R S M O O D S T O P I L I I N V E S T I
C I J S K E M U B I R O J U , N O V O M E S T O
Pomoč lesni Industriji v okraju
Z a K O P I T A R N O v S e v n i c i j e I B N i z d e l a l p r o g r a m s t ro j ne r e k o n s t r u k c i j e i n nato n a črte za k o m p l e t n o r e k o n s t r u k c i jo t e r p rese l i t e v t o va rne n a sedanje t r a v n i k e ob S a v i . — M I Z A R S K A P R O D U K T I V N A Z A D R U G A v S e v n i c i bo po zas lug i p ro j ek tov I B N pove čala p r o i z v o d n j o od 162 n a 542 m i l i j o n o v d i n letno. P r o g r a m k o m p l e t n e r e k o n s t r u k c i je (za 400 m i i l j o n o v i n v e s t i cij) bo d a l s k u p n o s t i še več s p e c i a l n i h i zde l kov tega z n a nega k o l e k t i v a , k i s l o v i d o m a in p o sve tu po s t i l n e m p o h i
štvu, o p r e m a h za r ep r e z en tančne s tavbe i n i z d e l a v i p o h i štva po s p e c i a l n i h naročilih.
I zde l an je b i l t u d i p r o j ek t za M I Z A R S T V O v B r e s t a n i c i i n z a N O V O L E S v N o v e m me s tu , k i bo prese l i l ob ra t d r o b nega pohištva v Stražo, s čim e r bo izboljšal pogoje z a obra tovan j e , z več jo k o n c e n t rac i j o podjet ja p a bodo us t va r j ene možnosti za u r e s ničitev lesno i n d u s t r i j s k e g a k o m b i n a t a n a D o l e n j s k e m .
Sinter pepel in cementarna na Senovem
O d l a g a n j e pepe la j e pos ta j a l o z a T e r m o e l e k t r a r n o v B r e s t a l n i c i i z l e ta v le to težji p r o b l e m . Names t o d a b i me t a l i pepe l v potok i n z n j i m še n a d a l j e onesnaževali vodo, bodo zdaj p r i d o b i l i n a leto 35.000 t s in t e r p e p e l a za g r a d b e n i m a t e r i a l . S a m o t r i take t o v a r n e so dos le j v E v r o p i ; brestaniška bo četrta. Z a 270 m i l i j o n o v d i n i n v e s t i c i j (pr i čemer je vštetih 80 m i l i j o n o v , k i s o že b i l i n a m e n j e n i z a o d -pepe l j e van j e iz e l e k t r a r n e s
pe l i z v i r a že od E L E S A , k j e r je n a t e m de l a l inž. K o b l e r .
I zde lan je i n v e s t i c i j s k i p r o g r a m za obra t I S K R E v N o v e m mes tu , v k a t e r e m bodo i z d e l o v a l i s e l enske u s m e r n i ke. 117 l j u d i bo i zde l a l o na leto za m i l i j a f d o d i n a r j e v v r e d n o s t i ; r e n t a b i l n o s t o b r a t a z n a ša 102 %, predračunska v r e d nost inves t i c i j p a 170 m i l i j o nov na o s n o v n a i n 253 m i l i j o nov z a o b r a t n a s r eds t va .
V i z r edno n e u g o d n i h pogo j ih in r e k o r d n e m času je k o l e k t i v I B N p r i p r a v i l s s ode l o van j em sorodnega b i r o j a v T r b o v l j a h pro jekt za novo C E M E N T A R N O N A S E N O V E M . Inv e s t i c i j a 4 m i l i j a r d bo omogočila p r o i z v o d n j o 200.000 ton p r v o v r s tnega p o r t l a n d c ementa vseh k v a l i t e t . Senovčani ima j o z n o v i m ob j ek t om i z r edno sre čo: k v a l i t e t n e s u r o v i n e — ap nenec , l apor i n kremenčev pesek — so n a k r a j u s a m e m , t ik n a d bodočo tovarno . R e d k e so tova rne n a sve tu , k i b i ime le t ako ugodno lego! P r e m o g , s k a t e r i m bodo k u r i l i peči, bo da ja l r u d n i k , k i počasi z m a n j šuje p r o i z v o d n j o ; ne bo t reba g r a d i t i nove separac i j e , k e r bo r e m i i p r e m o g dobe r za ce-mentano . Električno energ i jo bo d a j a l a brestaniška t e rmo-
nar j e v z a r a d i nada l j n j e i zpo po ln i t v e tehničnih n a p r a v i n doda tkov po najnovejšem s i s t emu . C e l a n i ne b i b i l i p r a vočasno i z d e l a n i p r o j e k t i z a novo cementa rno , se zdaj v e r j e tno ne b i m o g l i v našem o k r a j u pogovar ja t i o n o v i cem e n t n i i n d u s t r i j i n a Seno v e m . . .
Turizem — zlato jama, z katere še ne jemljemo
d o v o l j . . . M e d n a r a v n e z a k l a d e šteje
mo v o k r a j u p r e d v s e m t u d ; lepote naših k ra j e v . Ze večk ra t smo ugo tov i l i , d a n a m je a v t o m o b i l s k a cesta o d p r l a pot v svet , da je to naša žila-dovodn i ca . R a z v i j a t i pa m o r a mo t u r i z e m p r e d v s e m na vseh s t r a n s k i h ve jah te v e l i k e aor te — vzdolž s t r a n s k i h cest in potov, k j e r v a b i j o g r adov i i n do l ine , r eke i n p o t o k i , r i b i štvo i n lov, m u z e j i , z d r a v i l i šča, z g odov inske i n n a r a v n e znamen i t o s t i , s p o m e n i k i i z let N O B in še m a r s i k a j , s čimer je D o l e n j s k a s S p o d n j i m P o -sav j em i n B e l o k r a j i n o zares bogata.
• Načrti I N V E S T I C I J S K E G A B I R O J A ? V i z d e l a v i je p ro j ek t novega ho te l a v S e v n i c i , s l e d i l a bo ured i t ev H m e l j n i k a , p r o g r a m za d o l i n o K o i p e , za G o r j a n c e (ver je tno z večjim hote lom) , u r ed i t e v M i r e n s k e d o l i n e in še ka j . T r e n u t n o n a j važnejša na loga pa bo k o m p l e k s n a u r ed i t e v Žužemberka za letošnjo p r o s l a v o 20- le tn ice vstaje, ka t e r e središče bo ta s t a r o d a v n i k r a j ob K r k i . B i r o že p r i p r a v l j a p ro j ek t e za k o n -servac i j o g r adu , u red i t e v m u zeja i n gostmsko-turističnega ob j ek ta v g radu , ods t r an i t e v ruševin, u red i t e v t rga , p res ta v i t e v v o d n j a k a , sode lovan je p r i o b n o v i ceste Ivančna g o r i ca—Žužemberk—Straža.
N i slučaj, da s i je I N V E S T I C I J S K I B I R O i z b r a l tud i t u r i z e m i n gost ins tvo za p r e d met svo jega u d e j s t v o v a n j a ; obe področji s ta ses tavn i d e l v p l a n u p r e d v i d e n i h p r i z a d e van j , d a tud i s t e m a gospod a r s k i m a p a n o g a m a pomaga mo n a j i m k r a j e m d o večjega
c i j skega b i r o j a po t r ju j e v p r a k s i m i s e l o d e c e n t r a l i z a c i j i t a k i h služb in n j i h o v i s p e c i a l i z i r a n i p r i l a go j enos t i l o k a l n i m po t r ebam.
V novomeškem o k r a j u b o mo v p r i h o d n j i h l e t i h še m a r s i ka j z g r a d i l i , o b n o v i l i i n p o večali. P r i v s a k i i n v e s t i c i j i b o vprašanje r e n t a b i l n o s t i , s m o t rnos t i naložbe, čedalje važnejše. I N V E S T I C I J S K E M U B I R O J U se obe ta po v s e m tem, k a r s m o p r a v k a r našteli ( omen i l i pa smo s a m o n e k a tere g l avne ob jekte , k i j i h j a l a n i p r o j e k t i r a l I B N ) . še ve l i k o hvaležnega de la . G a bo zmoge l s s e d a n j i m k a d r o m ? Zda j je k o l e k t i v zaključena, s t r o k o v n o i n e k o n o m s k o u t e me l j ena ce lo ta 17 l j u d i , i z m e d k a t e r i h je 7 f aku l t e tno i z obraženih s t r o k o v n j a k o v ; i m a j o inženirje, g radben ike , a r h i tekte, ekonomi s t e i n d r u g e uslužbence, povečali pa bodo števi lo s t a l n i h nameščencev n a 25, k a r zahteva jo potrebe , dovo l ju j e j o pa p ros t o r i , k i so s i j i h p r i d o b i l i . Iz s k r o m n e g a začetka se je podje t je po p r v e m letu že t o l i k a n j finančno ok r ep i l o , d a je l a h k o ra zpo re d i l o na s k l a d e 12 m i l i j o n o v d i n a r j e v . U p o r a b i l i j i h bodo izključno za u red i t e v p r o s t o r ov i n s o r a z m e r n o d rago op r e m o ; s a m o razmnoževalni a p a rat stane n a p r i m e r m i l i j o n d i n a r j e v .
V s e de lo v k o l e k t i v u j e a k o r d i r a n o ; v edno so r o k i n a ročnikov i z r edno k r a t k i in n i se še zgod i lo , d a b i k d o i z m e d inves t i t o r j e v d e j a l , d a se m u ne m u d i . K e r so uslužbenci plačani p o učinku, se v sak d o k r a j a p o t r u d i , d a k v a l i t e t n o in pravočasno i z p o l n i na loge . De lo j i h p r i t em t a k o z apos l i , d a ne iščejo d r u g i h h o n o r a r n i h služb, saj se zaveda jo , d a ter ja d o b r o p r o j e k t i r a n j e ce le ga človeka. P r a v zato bodo število uslužbencev še p o v e čali. P r i v s e m t em p a j e b i l I N V E S T I C I J S K I B I R O v N o v e m mes tu l a n i prece j p o d p l a n i r a n i m i o s e b n i m i p r e j e m k i s o r o d n i h j u g o s l o v a n s k i h p o d j e t i j , v k a t e r i h j e prišlo l e ta 1959 n a enega z a p o s l e n o g * 637.500 d i n p r e j e m k o v , v I B N pa l a n i 469.000 d i n a r j e v , k a r p o m e n i , da so za 33 ods t o tkov p o d povprečjem.
Težava, k i o v i r a p r o j e k t i v na pod je t ja , ta re t u d i I N V E S T I C I J S K I B I R O v N o v e m m e s t u : p r e m a l o časa j i m p u -
'ščajo naročniki. V e d n o se m u d i , v edno j e t r eba h i t e t i i n se o z i r a t i n a r o k e r a zp i sov i n bančnih natečajev. D r u g o d p o sve tu j e t ako , d a p r o j e k t i r a j o ob j ek t n a p r i m e r d v e l e t i , g r a d i j o p a ga največ le to d n i . P r i nas je žal d o s t i k r a t p r a v n a r o b e : p r o j ek t b i m o r a l b i t i gotov z a v s a k o ceno v neka j mesec ih a l i največ v p o l l e ta , p o t em p a g r a d i m o ob j ek t t u d i 2 i n ce lo 3 l e ta . P r a v na p r o j e k t a n t a pa vse kaže s p r s t o m , Če n i k a j p r a v i n ne teče t a k o ko t s i i n v e s t i t o r želi. T u d i v I N V E S T I C I J S K E M B I R O J U se d o b r o zaveda jo , d a m o r a b i t i . p ro j ek t tak , d a bo i n v e s t i t o r od i z va j a l c a de l v s a k t r e n u tek l a h k o z a h t e v a l , k a k o m u m o r a ob j ek t g r a d i t i , i n s t a l i r a t i o z i r o m a o p r e m l j a t i . Z a t o hočejo odda j a t i s a m o k v a l i t e t na de la , n i k a k o r pa ne želi jo več p r i m e r o v ko t j e n a p r i m e r naročnik, k i j i h j e p r i g a n j a l k d e l u , d a so še i n še h i t e l i p o d n e v i i n ponoči, k o p a j e d o b i l p ro j ek t , ga mesec d n i n i odda l n a rev i z i j o .
Načrtno p r o j e k t i r a n j e se z a čne ob r o j s t vu nove ideje. P r i lago jeno m o r a b i t i n a r a v n i m pogo j em p r e d v i d e n e g a d e l a , vse do k r a j a je t r eba v n a p r e j t ehtno p r e m i s l i t i , d o d o b r a p r e študirati, p r i m e r j a t i i n s o d i t i z različnih v i d i k o v , o c en i t i s stališča po t reb i n k o r i s t i d o mačega k r a j a i n širše j u go s l o vanske s k u p n o s t i , šele p o t e m na p r i d e na v rs to mehanična opata i n bager .
T a k o načrtno i n k v a l i t e t n o de l o je tud i d e l o v n i p r o g r a m mladega I N V E S T I C I J S K E G A B I R O J A v N o v e m mes tu , k i se vam o r e d s t a v l i a danes s s v o j i m p r o g r a m o m in z doseda n j i m i u-snehi ter p r o b l e m i ,
SPOŠTOVANI INVESTITOR! Projektivno podjetje - INVESTICIJSKI BIRO« v Novem
mestu je kot prvo v državi organiziralo posvetovalno in nadzorno službo za Investitorje.
Zagotovilo si je skupino strokovnjakov, k i lahko na željo investitorja organizirajo na kateremkoli gradbišču v L RS lokalen, splošen aH projektantski nadzor vseh vrst gradbenih, obrtniških in instalacijskih del.
Kvaliteto betonskih in armirano-betonskih del na Vaši gradnji lahko spremljamo stalno z našo letečo ekipo, k i na željo investitorja v dogovorjenih ali pogodbeno določenih časovnih presledkih analizira svež beton na Vaših objektih pred vgraditvijo in izda takoj po zaključeni analizi, k i sledi že v nekaj urah, izvid o kakorosti betona in vseh betonskih sestavin. Za tak način preiskave in nadzora je naša ekipa najbolje opremljena.
Ekipo vodi strokovnjak-speciallst za vprašanja kakovosti gradiva in gradbenih del. Poleg kakovostne kontrole svetuje Vam in Vašim izvajalcem glede organizacije in Vam pomaga, da lahko gradbena dela v poljubni fazi Izgradnje končate kvalitetno in čim eeneje.
Investicijski biro prevzema obračun gradbenih del in Vam lahko preskrbi lokalne nadzorne organe za vodenje gradbene knjige in gradhrnega dnevnika.
Na Vašo željo vodi pogajanja za prevzem gradbenih, obrtniških in instalacijskih del z Izvajalci, prav tako pa Vam svetuje pri izbiri gradiva in dobaviteljev.
Investicijski biro posreduje ponudbe domačih in Inozemskih dobaviteljev strojne opreme in Vam v vsakem oziru pomaga pri izvedbi Vašega investicijskega programa.
Na Vašo željo Vam pošljemo strokovnjaka, k i Vam bo podrobno razložil naše metode kontrole kakovosti in nadzora ter Vam predlagal naše pogoje za stalno posvetovalno in nadzorno službo v zvezi z Vašimi investicijami.
Nadejamo se, da se boste sedaj ali v bodočnosti poslužili posvetovalnih ln nadzornih uslug, ki Vam j ih nudimo in Vas tovariško pozdravljamo!
INVESTICIJSKI BIRO - NOVO MESTO.
Najsodobnejši cementni mlin, kakršen je predviden tudi za novo cementarno na Senovem
e l e k t r a r n a . Rešen bo p r o b l e m o d p a d n i h v o d a v senovški dol i n i i n eksistenčno vprašanje rudar j ev . M e d e l e k t r a r n o in r u d n i k o m bo s ta la nova cemen ta rna , s čimer bodo k a r na jbo l j izkoriščeni v s i n a r a v ni v i r i , obrat, pa bo p o p o l n o m a m e h a n i z i r a n .
P r i m e r senovške cementa r ne kaže, k a k o važno je s p r e m l j a t i načrte i n ves t i t o r j a tud i po tem, ko je i d e j n i pro jekt ?e gotov. I nves t i c i j sk i b i r o je potem, ko je b i l p ro j ek t v r o k u o d d a n na natečaj, študira l r a z m e r e v c e m e n t n i i n d u s t r i j i napre j i n p r a v p r e d k r a t k i m ugo tov i l . * da so se pokaza l e možnosti za nekate re najnovejše tehnične izboljšave, k i bodo zmanjšale inves t i c i j e za približno 400 m i l i j o n o v d i -
razcve ta . P r a v tu pa je n a črtno in s t r okovno de lo še posebno p o m e m b n o . V sode lova n ju z O L O . z gos t insko in t u ristično zbo rn i co :n s k o m u n a m i bo I N V E S T I C I J S K I B I R O vložil vse sposobnost i s vo jega k o l e k t i v a , da bomo tud i t u r i z e m v o k r a j u i z g ra j e va l ' na najsodobnejših načelih.
P r i o b j e k t i h , k i so b i l i z a četi že prejšnja leta , nov i I N V E S T I C I J S K I B I R O l a n i n i sode lova l , zato j i h tu tud i posebej ne omen jamo .
Lani : 140 naroči l ! D a je b i l o novo p r o j ek t i v
no podjet je po t rebno , n a m pove tud i reg is ter n j egov ih l a n s k i h p r o j ek t o v : 140 naročil! U s t a n o v i t e v domačega inves t i -
T B C IZ OC1 V OC1
Naš današnji sestavek vas seznanja z življenjem na Oddelku z a tuberkulozo pljuč Splošne bolnišnice v Novem mestu. Včasih je bila tuberkuloza zanesljivo smrtna bolezen, danes pa jo morejo zdravniki z modernimi zdravili popolnoma pozdraviti. Tudi na Dolenjskem je primariju dr. Smrečniku, dr. Zckrajščkovi, dr. Trobilu in.njihovim sodelavcem uspelo zmanjšati njen obseg na minimum. Opravili so ogromno-delo: pregledali so skoraj sto tisoč državljanov. Umrljivost na njihovem področju se je od leta 1951 do letos
i zmanjšala o d 6fi2 na 2,25 smrtnih primerov na deset tisoč prebivalcev. Lahko rečemo, da se bliža čas, ko tuberkuloze kot bolezni ne bo več. Zdaj pa prisluhnite, reportaži o ljudeh, ki ji danes še gledajo v obraz.
S ede l s e m tako , d a s em svo je nove p r i ja te l j e l a h k o n e p r i s i l j e n o opa zova l . Vprašujoč, k r a t e k pog l ed j e z d r s n i l
o d časa d o časa z i g r a l n i h podob i c po moj e m plašču a l i čevljih.
»Herc je a d u t . . . « T i s t i t r e n u t e k s e m se zavede l . T e d n i ,
m e s e c i . . . »S t iham! « Zda j je s eveda p repozno . S a m o še neka j
m i n u t v s vo j i s ra j c i i n hlačah, po t em pa v s a m e g l e n a bodočnost v progast i pidžami i n r j a v e m plašču i z v e l v e t o n a . . .
P r e o b l e k e l s e m se v k o p a l n i c i . Neho te m i je obs ta l pog led n a n e k e m r o b u nove garderobe , k j e r so b i l e uvezene nerodne , r u m e n e črke:
T B C . >*Ti boš c r k n i l ! - so m i razložili pozneje
v s ob i . V s e k a k o r l e p po zd ra v i n p r i j e t n a tolažba. C e hočeš n a p i s a t i poročilo o n e k i s t v a r i , moraš b i t i s a m z r a v e n . N o v i n a r j i v K o n g u i n L a o s u sto je v i s t i v r s t i z juriš-n i m i ba t a l j on i , torej tvegajo življenje, d a b i p i sa l i reportažo. K a j p a j a z ? .
Z m a n o je drugače: J a z pišem r e p o r t a žo, k e r s e m t vega l ž iv l jenje!
N e k a j b e s e d v p o j a s n i l o
K ot mene nekoč je danes t u d i vas p r a v gotovo sp r e l e t e l s r h , k o ste z a g l eda l i p r v e t r i črke našega nas l o
v a . Res j e : T B C p o m e n i t u b e r k u l o z o — je-t i k o , sušico —, nekda j eno najhujših bolezn i , k i je s l e d i l a kot zvest stra'žar revščini, l a k o t i i n n e h i g i e n s k i m r a z m e r a m . O d t a k r a t je os ta l n j en strašni s loves i n naš t r e pet p r ed njo , čeprav bo l e zn i v t i s t em pom e n u besede, ko s i b i l zap i san s m r t i , čim se te je d o t a k n i l a , n i več.
T u d i mene je spre l e tava lo , ko s e m nekoč o b i s k a l p r i j a t e l j a . Ž ivo s e m s i p r e d s t a v l j a l , k a k o m i kobaca jo b a c i l i v us ta i n nos . Z d e l o se m i j e ce lo , d a s e m d o b i l n e kaj s t op in j vročine. N i t i s an ja l o pa se m i n i , da je p r a v t o l i k o teh d r o b c e n i h K o c h o -v i h živalic n a v s a k e m (čeprav s k r b n o u m i tem) ko za r cu v gos t i l n i , n a v s a k i k l j u k i , n a v s a k e m d i n a r j u , v k i n u , v z r a k u , s k r a t k a povsod !
Z a k a j pa potem ne zbo l i več l j u d i ? Saj j i h . V e l i k o . M o r d a v s i , če ne v s i , pa
sko ra j v s i . L e d a se m a l o k d o tega zaveda . Naše te lo i m a namreč pro t i b a c i l o m svojo »mi l i co « , k i j i h tako j k o vs top i j o z g rab i i n . . .
točno! — p rav o d te b i t k e je odv i sno vse. Ce
je m i l i c a dovo l j močna, d a v s i l j i v c e nažene, smo k r i z o p r ebo l e l i , ne d a b i s p l o h ved e l i za to. V n a s p r o t n e m p r i m e r u se boj nada l ju j e . O r g a n i z e m pošilja n a n a p a d e n o mes to vse več mil ičnikov ( m a j h n i h b e l i h k r v n i h telesc), k i j i h s a m p ro i z va j a . Seve d a se ta n a p o r povečane p ro i z vodn j e p o k a že tud i na zuna j s povišano t empera turo , na t o s splošno utru jenost jo , po ten j em ponoči . . .
T e l o se b o r i , d e l a i n — p r o p a d a D o b r a h r a n a i n počitek m u p o m a g a t a ; težaško delo , p r e h l a d i , n e r edno živl jenje m u j eml j e j o še t is te moči, k i j i h puščajo K o c h o v i b a c i l i !
Z a t o j e najboljša o b r a m b a p r e d j e t i k o — zd rav j e !
Smešno! P a je le res: b a c i l i se ra je nase l i j o t ak ra t , k o je te lo
o s l ab l j eno z a rad i bo l e zn i (pljučnica, gr ipa ) i n t a m k a m o r najlažje pr ide jo . K e r so t ako m a j c e n i i n l a h k i , d a p l ava j o po z r a k u , j i h na jp r e j po tegnemo s sapo v pljuča. T u k a j je lepo toplo , sveže k r v i z a h r a n o dovo l j — p o i z k u s i m o . . .
N a k r i ž i š č u je p r e s u n l j i v o z a j o k a l a s i r e n a r e š e v a l n e g a a v t o m o b i l a
u s t a v i l se j e p r e d našimi v r a t i . »Fantje, novega dobimo! « T u d i z go rn j e nads t rop j e , k j e r so žen
ske , je b i l o p o l n o r a d o v e d n i h obrazov . Šofer je s pomočnikom i z v l e k e l i z a v t o
m o b i l a škripajoča n o s i l a . N a n j i h je ležal b l ed , s u h fant s s v e t l i m i brčicami:
»S i l vo ! S i l v o je spet prišel,« so se p r e -padeno spog l eda l i .
S i l v o j e d o m a nek j e i z Be l e k r a j i n e D v a k r a t a l i t r i k r a t j e b i l že tuka j i n p r e den je prvič prišel, so m u b a c i l i p o s p r a v i l i že dobršen d e l pljuč. V s a zdravniška ume t nost m u n i m o g l a p o m a g a t i več ko t z a k r pa t i os tanek i n s t rogo zabičati, k o je od h a j a l :
»Gle j i d a boš p a m e t e n ! N e ženi se tako , pus t i s k r b i d r u g i m i n m i s l i nase!«
»Bom, b o m . . . « je n e s t r p n o p r i k i m a v a l S i l v o , v d u h u pa že v i d e l , k a k o spet vese lo d r v a r i i n pogan ja konjička po dišečih b r a z d a h .
V r n i l se j e s k r v a v i m izmečkom. Reševa t i o s t ankov o s t anek je nehvaležen posel . N e d a se n a p i s a t i kakšni občutki te sp r e l e -tava jo , k o vidiš človeka, k i je z m i s l i j o še ves v s v o j e m gozdu, p r i v o l eh , m e d t r t a m i — v p r s n e m košu pa m u p l a h u t a k r v a v a p r a z n i n a . . . T o je g roza počasnega u m i r a n j a .
n a o k n i h i n nihče b i nas ne moge l z a d r žati, d a se ne b i p o s l o v i l i o d fan ta .
S o že p r i v r a t i h . V t e m t r e n u t k u se je S i l v o d v i g n i l z a neka j c en t ime t rov , se z m u k o n a s m e h n i l , p o m a h a l z l e v i c o i n spet o m a h n i l n a b l a z i n o . V e k e n a o k n i h so z a t repe ta le :
»S i v i d e l k a k o . . . « S k o z i s t i sn j eno g r l o n i moge l nihče o d
govo r i t i . B i l o je t i h o ko t z a pogrebom. N o s i l a so z a c v i l i l a n e k j e v možganih i n v r a t a so r e z k o t l e s k n i l a v z a p a l i i h .
Cez štiriindvajset ur je umrL
» P r e l u b a g o s p a d o h t a r . . . a
D o k l e r z inštituta ne sporoče d v a k r a t a l i t r i k r a t , d a v b o l n i k o v e m p l j u n k u (izmečku, k u l t u r i ) n i s o našli b a
c i l ov , n e m o r e nihče domov , p a čeprav je zxlrav ko t r i b a . M a r s i k d o os tane še d a l j , d a p a l e n e b i b i l o p rehudo , spuste z d r a v n i k i
po temelJTtem posve tu koga t u d i n a »dopust«. Zadnjič so šli d o m o v oče i n z d r a v n i ke zda j m a l c e s k r b i , saj so m i n i l i že t r i j e d n e v i , k a r b i m o r a l i b i t i na za j , p a j i h še n i .
Z u n a j r a h l o r os i i z t eme i n u r a gre že p r o t i deve t i , k o zaškripljejo v h o d n a v r a t a . Dežurna z d r a v n i c a se r a z vese l i :
»O , oče! Ste v e n d a r prišli, smo že m i s l i l i , d a s t e se izgubi l i ! «
»Pršu, pršu! K a j p a bom?« Z a s l u t i l i smo, p r a v z a p r a v z a v o h a l i . . . »Ja oče, saj ste f a j h i e n r "
T u k a j šele se začno na jhu j e težave za z d r a v n i k e : o d k r i t i i n z d r a v i t i bo l ezen n a pljučih je z današnjimi s r eds t v i l a h k o , uspešno z d r a v i t i k o m p l e k s n o dušo t u b e r k u loznega b o l n i k a pa z n a le m a l o k d o . . .
N e k a j v i s i d a n e s v z r a k u
P rišel j e »en nov « . N a o b r a z i h g l a v n i h n a v i h a n c e v , s t a
r i h pac i en tov , žari nedolžno vese l j e : » T a ga bo pa to lkel ! « P o p o l d n e m i n e ko t b i t r e n i l i n težko je
reči a l i v z b u j a večje z a n i m a n j e » ta nov « ,
k i »ga bo tolkel« a l i pa k i n o , k i t u d i samo e n k r a t n a teden poživi h i š o . . .
V s e l epo h i t r o m i n e i n t u d i k i n a je k m a l u konec . Dežurna ses t ra ugaša luči po sob a h i n iz na jbo l j p r i d n i h postel j že p r i ha j a r a h l o žaganje.
» T a n o v « se t r u d i n a vse k r i p l j c , d a bi z a d r e m a l . M i s l i se m u pode po g l a v i i n skoz i o d p r t a v r a t a je čez teraso slišati šumenje vode, k i pada i z k o r i t a p r i bližnjem m l i n u . V s e je m i r n o . . .
»Škrt, škrt!« K a j je to? »Skrt, škrt, škrt ! « L a v d o n ! N o v i n e c se zd r zne i n s i po-
m a n e oči: saj škrta pod n j e g o v i m vzg lav -j e m !
»Skrt, škrt! Miš ! S e v e d a ! K o t no r skoči pokonc i i n m a h n e z b l a
z i n o po z i m n i c i , d a k a r z abobn i po v e r a n d a h .
»Skrt, škrt ! «
je s p r a v l j e n a po vseh mogočih t a j n i h ! tičkih.
»Je prišla d o h t a r c a . pa je p e l a k o 1 P Nič s i n i d a l a k ' seb, nič, nič, nič! , Inf že spet bu f e t ? ' j e r e k l a . ,Ste spet toč i l? ' * p a : Seveda , v čaj s e m ga da l ! « n a m po»] žikne i l e g a l n i b i r t pa n a d a l j u j e :
»Vidiš , t ako l e nastradaš, k o hočeš < g i m dob ro . Po t l e j p a še reče, d a ga i n pet l i t r o v . C e b i ga res i m e l , precej ga < gor : Fan t j e , p i j t e ! T a k o ga p a ne b o m « nobenemu več, g a rajši vržem d o l čez^ raso ! T u d i z a t a boljše p r i j a t e l j e g a n e l več toči l ! «
T a boljši p r i j a t e l j i seveda d rugo j t l g an l j i v o mo l edu j e j o s s v o j i m i štampera p r i L o j z o v i poste l j i i n k d o b i b i l t ako t » ga s r c a . . . s i c e r pa bodo m a t i v nedv-p r ines l i d rugega . t<
» A l ' ne g r e m o pre j d a m u , r d a se bo šajnalu . . . « s-uij P a je le m o r a l i t i : >ren »Na , zdaj s em šel pa n a renge l , p a l i S
p r i m a r r eke l , d a n i m a m nobene več koso le ne, d a g r em l a h k o d o m u . . . J a z sem Tire m i s l i l , d a b o m tuka j d o k l e r ne bodo češ) b z r e l e . . . « >dk
lubi
B a r o m e t e r d o b r e v o l j e ra
iese I g anes v o d i v i z i t o tovariš pr imjč t a
ftjpl v endar se je J a n e z iz Be l e k r a j P 4 l
k i je s ta r p a r t i z a n in sp l oh k o r a j m ' fant, vseeno odločil, d a popros i za d o p r " 1 *
» . . . za deset d n i , hišo popravljamo.« 0-» Pa boste v i z idal i?« C * »Ne , n e ! S a m o z r a v e n b o m . Sa j venr
m o r a m b i t i z r a v en k a d a r se hiša z ida! « o v <
»Kda j pa greste?« l m ' »Jutri, v soboto.« n n
»Hm, j u t r i ! D a boste l a h k o v nede-Y' ;
pili,« se nasme je p r i m a r i j , m e d v r a t i požuga: » K a r smo v vseh teh mesec ih z d r a v i l i , l a h k o v enem t ednu s t r a n vrže
»Viš , viš kako vse ve,- mod ru j e J a n e ; : ; " odhajajočo v i z i t o . » T o pa ne ve k a k o 1 * * letos m a l o v ina , da ga ne bomo kaj dcr° p i l i . D a ga p r o s i m na j m i d a deset j u r j r " ne b i t ako težko d a l . . . «
Zda j p r i p o m n i še F r a n c e l j : ^ »Bodi vesel , d a i m a k a p i c o naza j . T o
znak , d a j e dob r e vo l j e ! C e b i j o i m e l čelu, ne b i Janez j u t r i v i d e l B e l e k r a — n e . . .« i n se spet lo t i svo je mreže s cof
»Jože. na rentgen!« pokliče sestra . Jože je šele d v a d n i tuka j i n m u je t i
ba še m a r s i k a j po v eda t i : »Obleci si ha l jo , pa k a r t o n v z em i
sabo!« »Zakaj pa karton?« »Da te vpišejo, glej ga ! P a b l a z i n o . Jože jo d o s l o j a n s t f e n o m a h a s kar tont
i n v e l i k o be lo b l a z i n o pod pazduho po ho n i k u . na stopnišču pa se zbere d o m a l a [ nads t r op j a n e sme j an ih obrazov . Sele »-s t ra M i r k o - na ren tgenu pove nič hudr slutečemu Jožetu, d a je t isto z blaži k r e p k a potegavščina . . .
V » p r o s t e m č a s u «
V prostem času« je odp r t a d ebe l a na cenejše r a z v e d r i l o : - J a p r i j a t e l j , l a h k o kooperac i ja nj '
mu , k i i m a dobro z em l j o ! Ja z pa d a m t -l i k o za gno j i l o m za seme, d a m i nič : os 'ane . če rn p rav d o b r a l e t ina . K a j p a ^ da r je s l aba? Preveč m o r a m tvegati , D l a v cu v t o va rn i je vseeno a l i si je sonce ; pada toča, on ve, d a bo n a k o n c u mese d o b i l plačo. J a z pa?«
»Bi šel pa raje v z a d r u g o ? " »Misliš, d a je k a r v s a k a z a d r u g a d
b r a ? ! K a j pa če je r a v n o naša zanič, i i m a d v a m i l i j o n a i zgube ob letu?«
D r u g a s k u p i n a se je zb ra l a o k r o g vet r a n a i z P r v e s ve tovne :
-Boš ti men i p r a v i l , k o s em b i l n a S ški f r on t i pa v R u s i j i pa n a Nemškem, < se v r t i z e m l j a o k r o g sonca? Saj n i s em nc saj v enda r razločno v i d i m , d a p r i de son
POGLED NA POSLOPJE O D D E L K A Z A PLJUČNE BOLEZNI NOVOMEŠKE BOLNIŠNICE V KANDIJI
N a š a r e p o r t a ž a
V e n d a r — z d r a v n i k i so čudodelniki. — Spe t je prišel d a n , d a so l a h k o d e j a l i :
»G le j , d a boš pameten . N e ženi se t ako , pust i s k r b i d r u g i m in m i s l i nase!«
»Bom, b o m . . . « P r i p e l j a l i so ga naza j v reševalnem av
t o m o b i l u z rdečo peno_ n a us t ih . P r i p o v e d o v a l je še, d a bo k u p i l n j i v o , p r o d a l j u n ca i n d a i m a opeko za n o v o hišo že n a r o čeno. Z d a j leži že t r e t j i t eden n a v i s o k o podpr t em v z g l a v j u i n oči i m a zapr te . D i h a k r a t k o i n sunkov i t o . S čim n e k i ? V s i n a por i z d r a v n i k o v i n bolničarjev i n strežnikov , v s i p o i z k u s i , vse prečute noči, v s a z d r a v i l a , vse z a m a n ! S i l v o n i m a več pljuč!
» K a j k o b i ga d a l i domov? « T a t r enutek se je z b u d i l i z nezaves t i .
Oči so m u zas i ja le s p o s l e d n j i m ogn j em, p r e s u n l j i v o j e zašepetal:
»Ne , s a m o ne d o m o v . . . ! D o m a . . . b o m umrl ! « i n spet je s p u s t i l u t ru j ene veke . S i l v o je v ede l , d a greš l a h k o d o m o v s a m o k a d a r si z anes l j i v o z d r a v a l i pa k a d a r . . .
V nede l jo popo ldne ga j e o b i s k a l a žena. K d o j i bo poveda l kaj j o čaka j u t r i ?
S i l v o je d o b i l i n j ekc i j o , k i podaljšuje življenje za štiriindvajset u r . P r i zaves t i j e in živahen. K a j , če se m u le ob rne n a bol je?
P r e d hišo se je u s t a v i l »rdeči kr iž « . S i l v a so o b l e k l i in zdaj ga na n o s i l i h nesejo v a v t o m o b i l . P o l p e t i h je, v e n d a r s m o vs i
» K a j n e b o m , k o pa pada . L u b a mo ja ženska, t o n i t a k u a jn foh . S m m i s l u , de bu pršu t r a h t a r o ra t , p a k a r l i j e ! Z a t o s e m pa t u d u r l a u b podaljšou! M o r t e m a l u r a z u met k o l k m a m jest d e l a doma! « i n možak a r r a h l o poboža z d r a v n i c o z d v e m a prs to m a po l i c u .
O b e t a se ,hec ' i n p u b l i k a se že z b i r a po h o d n i k u . Z d r a v n i c a t i p a očeta pod s u k n j i čem, če j e m o r d a premočen i n ga p r e p r i čuje na j gre spat , on pa se ne da o d g n a t i :
»Preluba gospa d o h t a r , pove j te m i n o ka j je z mo j o k u l t u r c o ! B o m šu h m a l do mu?«
Z d r a v n i c a zma je z g l avo : »Saj ste k o ma j prišl i , « k o pa začuti v očetovi m a l h i p o l l i t e r i c o s kačjo s l i no , p r i p o m n i v splošno vese l je navzočih:
»Oče, oče! Pog le j te vašo ku l turco . . . « »Ja. to je pa za prjatlne!« » K a r zase p r i h r a n i t e , a m p a k za j u t r i , ne
za danes . Zda j se g r e va preobleč i n spat , pa bo vse dobro ! «
»•Dobro? M a r n i s e m dobe r? Sej sem trezen!«
»No , t rezen r a v n o ne, kaj?« »Hedu p jan pa t u d ne ! «
D a n je p o d o b e n d n e v u
Z D R A V I B O L N I M :
T E L E V I Z O R Uredništvo Dolenjskega lista se je
odločilo, da s pomočjo dolenjskih podjetij in naročnikov našega tednika izvede skromno akcijo. Podmladkar j i Rdečega križa po šolah v okraju so zbral i za bolnike Pljučnega oddelka bolnišnice v Novem mestu čez tisoč knjig za knjižnico, prosvetno društvo S V O B O D A »Dušan Jereb« , j ih razveseli s svojim programom kadar je le mogoče, mi pa smo sklenil i zbrati sredstva, da bi j im lahko v imenu zdravih soljudi kupi l i televizijski sprejemnik. Nekaj ur programa na dan lahko precej zmanjša enoličnost dolgotrajnega zdravljenja rnars'kate-rerau izmed stonetdesetih bolnikov v bolnišnici nad K r k o . In slopctdesct-tisoč dinarjev res ni taka vsota, da je dežela, i/ katere so doma bolniki
(Kočevska, Bela kraj ina, Posavje, Suha kraj ina in Dolenjska) ne bi mogla zbrati. Ze jutr i pričakujemo prva nakazi la na naš tekoči račun št. G06-70 3-24 pri K o m u n a l n i banki v Novem mestu, sprejeli pa bomo tudi najmanjše prispevke, ki bi j ih posamezniki poslali ali prinesli v naše uredništvo na G l a v n i trg št. 3 v No vem mestu.
Priskočite na pomoč v človekoljubni akci j i ! Imena vseh darovalcev bomo po želji sproti objavili v našem listu. P r i vseli nakazi l ih denarja po pošti navedite na hrbtni strani položnice oziroma na v i rmanskem nalogu še pr ipis : » Z a televizor bolnikom T B C « .
U R E D N I Š T V O D O L E N J S K E G A L I S T A
» Z e gre j o ! « » K d o je danes?« »Dohtar ! « V s i v edo k d o j e ,dohtar ' , k d o .doh ta rca '
i n k d o . p r i m a r ' . Več z d r a v n i k o v namreč n i n a o d d e l k u i n tako so s i t i t r i j e z l a h k a r a z d e l i l i » funkci je« , m o r d a n e k o l i k o težje dolžnosti,'saj mora j o i z m e n o m a dežurati n a o d d e l k u , r a zen tega p a še o b i s k o v a t i d i s panze r j e v Žužemberku, T r e b n j e m , Črnoml j u , Kočevju i n N o v e m mes tu . C e b i i m e l d a n ka j več u r , b i še m o r d a šlo, t a k o pa — seveda, plačani so z d i n a r j i , z več d i n a r j i ko t m o r d a kakšna u r a d n i c a , k i j i je e d i n a s k r b , d a ne b i turška ob po l dese t ih ušla po k u h a l n i k u i n se tako j na t o že l a h k o p r i p r a v i , d a ne bo z a m u d i l a pravočasnega s ta r ta pet m i n u t p r ed d r u g o u r o . . .
»Dobro jutro ! « R e s j e .dohtar ' . V i z i t a , k i j o v o d i , se po
z a n i m a za t empera tu ro , predpiše tablete , p o k a r a koga , če je sinoči r a z g r a j a l . . .
In po t em se začne počitek. G l a v n a n a l o ga b o l n i k a je, d a počiva i n je, spet počiva, ka j ma l e ga poje, se sp r ehod i pod b a l k o n o m , še ka j poje i n gre čimprej spat .
L a h k o si m i s l i t e , d a je tak d e l a v n i k za človeka, k i je ga ra l o d v i d a d o v i d a , ko r e n i t a s p r e m e m b a . H i t r o se p o p r a v i i n n a j hujša nevarnos t je m i m o . V e n d a r , n a žalost, počitek i n jedača n i s t a vse — mogoče n i t i po l ne ! Span j e i n tek s ta namreč o d v i sna od dobrega razpoloženja. M a r s i k o m u se stoži po de lu . po ženi, po d e k l e t u , po d o m u . S k r b i za posestvo i n družino m u ne dajo m i r u . Bolnišniški d n e v n i red vsak d a n bol j u b i j a i n names to d a b i šlo n a bo l j e gre na slabše.
Besedo hrepenen je preprost človek ma l e pozna, tuka j pa ga l a h k o vidiš z ' 'vlažnim očmi nas lon jenega na ogra jo ve rande . kak< koma j v i d n o p r e m i k a us tn ice in s pogled o m s l ed i m e g l i c a m vse od vijoličastega Roga , d o k l e r ne i z g ine jo nek j e z a G o r j a n c i .
H repenen j e , hrepenen je .
Z a l i v u S a . Na pljučnem oddelku novomeške
bolnišnice smo v četrtek, 26. j anu arja, doživeli prijetno presenečenje, ko je igralska skupina S V O B O D E » D U Š A N J E R E B « i/ Novega mesta uprizori la igro » Z a stanovanje gre« , ki nas je ielo razveselila. Za nas je vsaka taka p r i reditev veliko doživetje in bi želeli, da bi nas igralska skupina še večkrat razveselila s svojim obiskom.
Žal jc pri nas stiska glede prostora, dvorana je premajhna, razen tega pa šc zasedena z bolničarsko šolo; stalnega odra nimamo, ima mo le željo, doživeti vsaj drobec tega, kar doživljajo ljudje izven bolnišnice saj smo končno tudi mi doprinesl i delček k sedanjemu lepemu življenju. Srečni smo in hrabr i nas, da tisti, k i današnjo blaginjo uživajo zdravi in srečni v krogu vsojih dragih, ne pozabijo na nas, k i smo mesece in mesece v bolnišnici in hrepenimo po ozdravljenju.
Igralski skupin i se lepo zahvaljujemo.
Pacienti pljučnega oddelka
^ o h i b i c i j a
L
»Madona!« Bumf, bum, tresk! »Te bom al ' ne!«
»Skrt!« Fantje se smejijo pod odejo, novinec pa
bumf, bumf! »Skrt. škrt!« Kdo neki se bo prej naveličal? Nekdo
še vztrajno čuka z dolgo črno nitko, ki škrablja s koščkom lesa v prazni škatljici vžigalic pod zglavjem novega bo lnika . .
• iz i m a .bufet čez'. Včasih se zgod i , da ga kdo od osebja zasači p r i prepoved a n e m točenju, v enda r škode n i n i
ko l i v e l i ke , ker h r a n i b r i h t n a buča d rago ceno tekočino v stekleničkah o d s i r u p a . T a ko n i k d a r ne more jo o d k r i t i cele zaloge, k i
vsak d a n n a o k r o g ! D a je z e m l j a o k r o g in da so pod n a m i t u d i l jud j e ! ? Beži, be; na jd i si d rugega bedaka!«
»Ka j pa santeliti?« -Ne l o m i ga. K a j pa verjameš cajtei
gom, saj veš. d a samo lažejo. J a z j i h : poznam.«
- F a n t j e , mal ica!« Jožica je p r i n e s l a z v han p l a d e m tablet . Fant j e se namrdne ] F u j '
P a ka j ko nič ne p o m a g a : vsak d a n tt deset tablet , d e b e l i h kot lešniki i n zoprn : kot s m r t n i g reh .
Brrr! In d o k l e r j i h ne pozoblješ vsaj de> i
tisoč, n i t i ka j dos t i ne pomaga . A l i ste h. n čunali k o l i k o časa to t ra ja?
Z a n e s l j i v o se v sakdo nekega d n e vsej s k u h a j naveliča, s a m o z d r a v n i k i ne. Daje; ti p o gum in upanje , d a se še vedno i z p l a i živeti, mogoče še bo l j kot pre j .
Vse drugače znaš cen i t i s vobodo takrs k o s i z an j o prikrajšan in vse drugače c n i t i življenje, k a d a r z a u k a sova i z v i s o k črnih s m r e k n a v r t u odde lka .
S i v o l a s i p o l k o v n i k iz sobe številka • i je poslušal s a m o e n k r a t : pe la je zan j
M A R J A N M O Š K O
°>Uko (ln ie več, vseh »lika niti ni mogla nje ti!) nag je bilo na zadnji letni skupščini kluba T Ljubljani
<
Tesnejše sodelovati e s terenom G l e d e n a j a sno začrtani p r o
g r a m našega k l u b a je letos skora j laže s p r e g o v o r i t i neka j besed o o r g a n i z a c i j s k e m v p r a šanju k l u b a i n o n j e go v em del o v n e m p r o g r a m u , ko t je b i l o to mogoče ob k o n c u p r e t e k l e ga študijskega le ta . N o v i pog l ed i n a v l o go p o k r a j i n s k e g a k l u b a so se p o k a z a l i r e a l n i . K l u b je prešel i z o zkega o k v i r a družabnega i n k u l t u r n e g a življenja n a pot družbeno-po-litičhe de j a vnos t i . T o v logo n a r e k u j e t a p r e d v s e m n a s l e d n j i d e j s t v i :
— K l u b m o r a t e m e l j i t i n a p r o g r a m u k i b o n u d i l v s a k e m u p o s a m e z n i k u možnosti n a j različnejšega u d e j s t v o v a n j a .
— G l e d e n a p r e p o t r e b n o vzgojo študentov je b i l o n u j no po t r ebno , da smo p o i s k a l i a l i pa smo vsa j poskušali n a veza t i s t i k e z da j a l c i štipendij i n d r u g i m i o d g o v o r n i m i o r g a n i v našem o k r a j u .
R e d n a l e t n a skupščina k l u b a n o v e m b r a 1960 je u g o t o v i l a napake , p o m a n j k l j i v o s t i i n dobre s t r a n i de la študentov novomeškega o k r a j a . N a p o d l a g i kritične ana l i z e k l u b o v e -ga de la s m o z l a h k o t o s e s tav i l i d e l o v n i m p r o g r a m za tekoče študijsko l e to i n ga, časovno vzeto, v ce lo t i uresničujemo. N e b i našteval p o s a m e z n i h točk, k e r v s a k a z ah t e v a o b r a z ložitev. V b i s t v u gre za čim tesnejše sode lovan j e m e d štipend i s t i i n štipenditorji t e r za medsebo jno sode l ovan j e študentov i n m l a d i n e s t e r ena .
Z d i se m i po t r ebno še e n k r a t n a g l a s i t i de jstvo, da Je k h i b ko t študentovska o r g a n i zac i j a l a h k o v v e l i k o pomoč t e r enu , p r a v t ako pa m o r a t u d i k l u b d o b i v a l i s t e r ena vso pomoč za n a d a l j n j o uspešno ras t . K l j u b o b l j u b a m i n naši
i s k r e n i želji po k o r i s t n e m sod e l o v a n j u pa je — žalostno s i cer — osta lo vse skupa j več a l i m a n j p r i besedah, k a r pa n i p r a v , saj je k l u b že po imen u v e z a n na t e r en i n je t u t u d i n jegovo p o g l a v i t n o delo. N i n a m vseeno, k a k o se b o m o znašli n a d e l o v n i h m e s t i h . A l i je res dovo l j p o d p i s a n a p o g o d . b a o štipendiji z d a t u m o m , kda j se m o r a k a n d i d a t v r n i t i z u n i v e r z e i n nas top i t i službo? N i d o v o l j ! I n če b i o d g o v a r j a l i
n a osnov i k o n k r e t n i h p r i m e r o v . Ses tanek k l u b a s p r e d s t a v
n i k i g o s p o d a r s k i h o r gan i zac i j je p o k a z a l k l a v r n o z a n i m a n j e za k l u b . P r i s o t n i h je b i l o 138 študentov i n d v a o d 11 p o v a b l j e n i h p r e d s t a v n i k o v (preds t a v n i k O Z Z i n »Krke* ) , eden pa se je opravičil. C e b o m o šli napre j po toj a l i p o d o b n i h poteh, p o t em bomo de j ansko sa mo k r i t i z i r a l i , toda ne več študentov , temveč vse t iste , k i so za vzgo jo l i k a m l a d e g a s t ro
k o v n j a k a soodgovo rn i . Študentje naj b i p o s t a l i r u
d i družbeni d e l a v c i , k e r bodo d e l a l i z l j u d m i i n m e d l j u d m i S t e m b i študent po l eg p r a v i c začutil t u d i dolžnosti do u s t a nove a l i pod je t ja , k i ga štipend i r a , i n do svo je najbližje oko l i c e . L e - t e p a j e t r e b a s p r a v i l n i m i m e t o d a m i de l a v z b u d i t i v v s a k e m p o s a m e z n i k u . T o je t u d i o s n o v n i c i l j n a šega ce lo tnega p r o g r a m a .
J o i e Skujca »Študent« pred preizkušnjo j i Ena zunanjih manifestacij
3raidentskega kluba okraja Nota mesto jc izdajanje »študen
tk« . Ker je bilo na račun lan-loletnega »Studenta« precej ritike, smo sc letos zedinili za skaj oblikovnih in vsebinskih •rememb, sicer pa bomo mo-
pali še vedno temeljiti na lan-oJoletnem programu z neka-n r imi dopolnitvami. Da bi lah-eš> bolj tekoče spremljali do-
>dke v našem študentskem lubu in jih posredovali bral-an bolj sveže, smo se odločili i spremembo »Studenta« iz lesečne priloge Dolenjskega
•,^ta v študentski kotiček. T a -,p tudi ne bomo več strogo ve-j mi na čas; pisali bomo o štu-PjBntih takrat, ko bo to potrebno.
Ce izhajamo iz dejstva, d a n i »Student« glasilo študentov , ovomeškega okraja, tedaj n a m
tmo sebi postane jasno, da bo rinašal vesti iz študentskega
j^vljcnja in pisal o študentih, j ̂ endar pa sc bo letos naš ured-iški odbor potrudil, da se ozki
i iog dopisnikov razširi. Lani j b i l o slišati precej kritike na j ičun našega glasila, zato želi-Jip letos, da napiše v »Studenci« članek ali nekaj misli o 'as in o našem delu ter o tem, aj bi še kazalo pisati v glasi-
,» , tudi kdo, ki ne študira! —
Ustanove, podjetja in organizacije imajo gotovo težave 8 kadri, s podeljevanjem štipendij itd.
Zanimivo bi bilo za nas in za bralce spoznati se pobliže z določenimi problemi. Zakaj ne bi izvedeli, kakšen je odnos študenta do ustanove, ki ga štipendira, ali pa tudi obratno? Vemo, da so nepravilnosti in ravno te je treba odpravljati. Moramo pa poudariti, da nam ne gre za načelne članke, ki bi na dolgo popisovali nekatere nerešljive probleme, temveč težimo, da se v našem kotičku objavljajo čisto določeni primeri nepravilnosti, k i jih bomo kritično osvetlili ter povedali svoje mnenje. To je s a mo en primer, kako lahko poživimo »Studenta«, možnosti pa je seveda še več. Dobrodošel nam bo vsak koristen in tehten nasvet, kako izboljšati glasilo, nikakor pa ne želimo, da bi bilo toliko dostikrat precej neutemeljeno izrečene kr i tike, kot je je bilo lansko leto.
V našem prizadevanju nam gre za sintezo mišljenj, na podlagi katerih bomo lahko prišli do marsikaterega koristnega zaključka.
Razumljivo je, da ne bomo odklanjali tudi kakšnega leposlovnega prispevka, nikakor pa
ne težimo, da bi naš kotiček postal zgolj literarna priloga. K sodelovanju pa vabimo tudi ilustratorje.
Koristno bo za študente in za štipenditorje, če se bolj natanko seznanimo s skupnimi težavami in j ih skušamo skupno reševati preko našega študentskega kluba in njegovega glasila — »Studenta«.
Jože Sintič
štafeta mladosti v letu 1961
Ne vemo še točno, kdaj bo skozi naše kraje tekla štafeta mladosti. Znano pa nam je, da je letos izhodišče zvezne štafete v Sloveniji — v Črnomlju. Zvezna štafeta bo tekla iz okraja Karlovac do Črnomlja, preko Metlike, Novega mesta. Brežic, Krškega, Brestanice, Seno^ vega in dalje v celjski okraj. Tako bo v našem okraju napravila okoli 100 km. P r i tem ne štejemo številnih lokalnih priključkov lz Žužemberka, Partizanskega Roga, Trebnjega. Sevnice i td. Računajo, da bo letos še več štafet teklo iz partizanskih krajev, zakaj mladina hoče še posebno poudariti praznovanje zo-letnlce revolucije. Opozor i t i moramo tudi na številne prireditve, k i bodo v kraj ih predaje štafete.
Obiskujte razstave Studijske knjižnice M I R A N A J A R C A v Novem mestu!
Z OBČINSKE M L A D I N S K E K O N F E R E N C E V Č R N O M L J U
N E M I M O M L A D I N E ! OUSlnška konferenca mladine v
črnomaljski občini je pokazala, da se mladi že uveljavljajo v družbenem življenju samo ne v taki meri , kot bi se lahko. Vzrok za to je v tem, ker se mladinski aktivi še niso zadosti utrdi l i ln mladina ne nastopa kot celota, kar se pozna prt raznih akcijah.
V organih delavskega samoupravljanja dela 36 mladincev. S tem številom smo lahko v neki meri zadovoljni. Ne moremo pa biti zadovoljni s številom mladih, k i delajo v oblastvenih organih. A l i res nimamo zaupanja do mladih? M l vsi smo j ih dolžni pripravljati na to, da bodo uspešno sodelovali v organih družbenega upravljanja — ne samo mladinska organizacija! Mladinsko organizacijo sestavljajo mladinci, k i nimajo toliko Izkušenj, zato je naloga starejših, da nanje prenašajo izkušnje. Morda ne bi bilo slabo, ko bi se posluževali individualnega izobraževanja. Nikakor pa ni priporočljivo da n. pr. v gospodarski organizaciji poverimo skrb za delo z mladino samo enemu človeku. Dokler se ne bomo vsi čutili odgovorne za vsakega mladinca, toliko časa bomo lahko še govorili, da mladinci premalo sodelujejo. Mladi bodo sodelovali, ko bodo čutili, da j im nudimo za izpolnjevanje možnosti, kakor j ih mora imeti danes vsak naš delovni človek. •
Mladi so na konferenci postavili vprašanje glede odtekanja mlade delovne sile l z Bele krajine, družbene prehrane, štipendiranja kadrov, Izobraževanja mladine spre
jemanja v mladinsko organizacijo, ideino-vzgojnega dela itd. Zavzeli so se, da bodo sodelovali pri občasnih delovnih akcijah in pomagali pri gradnji ceste Gor janc l -
Vinica. Konferenca Je uspela, uspehi pa bd
bi l i lahko še večji, če bi doslej posvečali več pozornosti vzgoji mladih kadrov. Sd.
Protestna resolucija mladine črnomaljske občine
Na občinski konferenci LMS v Črnomlju so sprejeli naslednjo protestno resolucijo, k i je hkrati odraz mladine našega okraja:
Mladina, zbrana na občinski konferenci LMS v Črnomlju s posebnim ogorčenjem spremlja nečloveška dejanja fašističnih ostankov v Trstu, k i napadajo naše rodne brate, naše voditelje ln Jugoslovansko ljudstvo.
TI dogodki so nas presenetili tembolj, ker imajo pri nas vse manjšine, tudi Italijanska, vse pravice in svobodo. Slovencem ln Jugoslovanom pa vse to fašistično navdahnjena drhal v Trstu odreka.
Mladina občine Črnomelj z zaskrbljenostjo spremlja razvoj tržaških dogodkov in se zgraža nad pobesnelimi izzivači miroljubnih Slovencev. Zato odločno zahtevamo, naj Italijanske oblasti preprečijo škodljive demonstracije, in to takoj, kajti sicer bi se poslabšali odnosi med Italijo in Jugoslavijo, onemogočeno pa bi bilo tudi mirno sodelovanje v svetu.
Zahtevamo od Glavnega odbora SZDL in CK LMS, naj opozori Italijanske oblasti na izzivanje in žalitve Slovencev ln jugoslovanskih narodov ter da ukrene vse potrebno, da se naši manjšini v Trstu zagotovi svobodno in nemoteno življenje.
POVEJTE ITAL IJANOM, KI NAS DANES KRIVIČNO NAPADAJO, DA BOMO K A K O R V PRETEKLOST I N A S l OČETJE STORILI VSE TUDI MI, DA BODO PRAV ICE NAŠIH MANJŠIN V TRSTU Z A G O T O V L J E N E !
Črnomelj, lz. n . 1961. MLADINA NA OBČINSKI KONFERENCI LMS V ČRNOMLJU
ZA OBČINSKI PRAZNIK ČRNOMLJA ISKRENO ČESTITAJO Z N A J B O L J ŠIMI ŽELJAMI ZA NADALJNJ I NAPREDEK K R A J A IN OBČINE Občinski
ljudski odbor ČRNOMELJ O b č i n s k i o d b o r S Z D L - O b č i n s k i k o m i t e Z K S - O b č i n s k i o d b o r
ZB - O b č i n s k i o d b o r Z R O P - O b č i n s k i o d b o r R K - O b č i n s k i
o d b o r D P M - O b č i n s k i k o m i t e L M S - O b č i n s k i o d b o r Z W I -
D e l a v s k o k u l t u r n o d r u š t v o S v o b o d a - O b č i n s k a g a s i l s k a
z v e z a i n o s t a l e o r g a n i z a c i j e
Opekarna Kanižarica
S E PRIDRUŽUJE ČESTITKAM TN M A N I F E S T A C I J A M P R E B I V A L S T V A ČRNOMALJSKE OBČINE Z A P R A Z N I K — 19. F E B R U A R
P R O I Z V A J A M O V S E V R S T E OTROŠKE, MOŠKE I N ŽENSKE V O L N E N E IN BOMBAŽNE T R I K O TAŽE V S E H V E L I K O S T I , V R A Z N I H B A R V A H , P R I Z N A N E K V A L I T E T E
T O V A R N A P L E T E N I N
»Belokranjka« ČRNOMELJ
N A J ŽIVI 19. F E B R U A R — N A S P R A Z N I K
Prehrambena industrija Črnomelj
S E PRIPOROČA I N ČES T I T A Z A OBČINSKI
P R A Z N I K
O B P O N O V N E M P R A Z N O V A N J U 19. F E B R U A R J A — P R A Z N I K A N A S E OBČINE — I S K R E N O P O Z D R A V L J A M O V S E P R E B I V A L S T V O , Z E L E C N O V I H U S P E H O V N A P O T I K BOLJŠEMU ŽIVL J E N J U
BELOKRANJSKO GRADBENO PODJETJE
Č R N O M E L J
V S E K M E T O V A L C E , ZADRUŽNIKE I N S V O J E C L A N E - K O O P E R A N T E P O Z D R A V L J A Z A OBČINSKI P R A Z N I K Z Z E L J O , D A B i V LETOŠNJEM L E T U N J I H O V O D E L O R O D I L O B O G A T E S A D O V E
KMETIJSKA ZADRUGA
• " i • >
Č R N O M E L J
KOMUNALNA UPRAVA, ČRNOMELJ
ČESTITA IN P O Z D R A V L J A P R E B I V A L C E ČRNOMLJA IN OKOLICE ZA NJIHOV PRAZNIK
SPLOŠNO TRGOVINSKO PODJETJE
ČRNOMELJ
N U D I POTROŠNIKOM V E L I K O I Z B I R O B L A G A T E R ČESTITA S V O J I M O D J E
M A L C E M Z A OBČINSKI P R A Z N I K
D E L A V C E , K M E T E , USLUŽBENCE I N I N T E L I G E N C O OBČINE ČRNOM E L J PRISRČNO P O Z D R A V L J A Z A
19. F E B R U A R
»ZORA« L E S N A P R E D E L O V A L N A INDU
S T R I J A
ČRNOMELJ
DELOVNI K O L E K T I V
S V O J I M G O S T O M ČESTITA Z A OBČINSKI
P R A Z N I K I N S E J I M ŠE N A D A L J E
PRIPOROČA
G O S T I L N A
IN P R E i . O Č l Š Č E
»LOVSKI ROG« Č R N O M E L J
Z a občinski prazn ik Črnomlja čestitamo i n pozdrav l jamo delovno l j u d stvo občine ter se toplo
priporočamo
BELOKRANJSKE 2ELEZ0LIVARNE IN STROJNE TOVARNE
»BELT« — ČRNOMELJ čestita k doseženim uspehom vseh kolektivov v podjetjih in ustanovah črnomaljske občine ter iskreno čestita za 19. februar
Komunalna banka, Črnomelj
PRIPOROČAMO S V O J E I Z D E L K E I N ČESTITAM O D E L O V N E M U L J U D S T V U B E L E K R A J I N E Z A OBČINSKI P R A Z N I K
LIT02ELEZNA INDUSTRIJA, LIC
ČRNOMELJ
KNJIGOVODSKI CENTER
ČRNOMELJ in
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
ČRNOMELJ . . . - ' .
želita prebivalcem črnomaljske občine še mnogo delovnih uspehov in čestitata za 19. februar - občinski praznik
SPORT * TELESNA KULTURA * ŠPORT * TELESNA KULTURA * ŠPORT * TELESNA KULTURA
Slovenski kongres telesne kulture I. kongres telesne kulture bo 7. in 8. aprila v Ljubljani — Sklicali ga bodo PARTIZAN Slovenije, ŠPORTNA ZVEZA SLOVENIJE in CENTRALNI KOMITE LMS — Čemu tako majhno število delegatov iz
našega okraja?
Zvezni kongres telesne kulture Jeseni 1958. leta v Beogradu je imel predvsem manifestativen zr.ačaj, s k l i c a t i i I. kongresa slovenske tcilesne kulture pa imajo nomen rešiti konkretne probleme, k i so se pojavili in ki izvirajo iz skoraj stoletne tradicije naše telesne kul ture i n v mnogočem Je saviraao njeno nadaljnjo rsst. Sklepa zveznega kongresa so veli . kega pomena za nadaljnji razvoj nase telesne kulture in se posledice že poznajo Seveda pa se na tem kongresu n i dalo vse re i i t i . posebno ne problemi, k i so značilni za posamezne predele naše države. V naši republ ik i so drugačni pogoji kot drugod, zato Je treba probleme posebej obravnavati. Nekatere tradicije še zavirajo nadaljnjo rast in razvoj naše telesne kulture. Damašnji način fcvvljenja in nova praksa zahtevata čimprejšnjo rešitev nekaterih značilnih problemov, k i v naši družbi še «memogočoi;o skladen rairvoj z vsemi ostalimi področji naše družbene dejavnosti.
Da bd proučili probleme naše telesne kultutre in nakazali smer niče za bodoče delo. so Partizan Slovenije, Športna zveza Stovcnl. Je in Centralni komite L M S sklen i l i skl icat i I. K O N G R E S T E L E SNE K U L T U R E SLOVENI. IE. Ta bo zasedal 7. ln 8. apri la 1961 v Ljubl jani, zbral pa bo delavce iz naših telesnokulturnih in vseh ostalih družheno-političnih organl-racl j .
Namen kongrcfia Je, da se na področju telesne kulture zavzamejo jasna stališča, k i bodo naši telesni ku l tur i utr la enotno pot do uspehov.
Čeprav se je v naši telesni ku l turi v (povojnem obdobju marsikaj spremenilo in čeprav ima telesna ku l tura sedaj drugačno mesto in vfiogo kot v stari Jugodla-v i l i . še vedno r«i prilagojena zah-lievam moderne proizvodnje ln sodobnemu načinu živltjenja naših l judi . Vz rok i za to so v neenotnosti nase telesne kulture, k i Je dediftčina preteklosti in ponekod »e v pomanjkanju pravega razumevanja za telesno kulturo, k i mora zaradi novih zahtev in pogojev življenja živeti in rasti skladno z razvojem proizvajaCnih sil im družbenih odnosov.
V začetku marca: občinske konference
Uspešno delo I. kongresa telesne kulture Slovenije Je v prvi vršiti odvisno od temeljitih p r i prav, k i se morajo čimprej pričeti v vseh osnovnih organizacijah, posebno pa na občinskih konferencah »a telesno kulturo. Na sestan. ku vsega članstva osnovne organizacije je treba najp"ej proučiti vse probleme, k i Jih pr.naša življenje v osnovni enoti (društvu, k lubu, sekcijo in izvolit i iz svojih vrst tovariše in tovarišice, k i bodo zastopali organizacijo na občinski konferenci.
Tam. kjer delujejo, je naloga občinskih zvez za telesno kulturo, da v sodelovanju z Občinskim od. borom SZDL in Občinskim komitejem L M S skličeio občinske konference, na katerih morajo analizirati stanje telesne kulture v komuni in izluščiti tiste probleme, k i j i h bodo njihovi delegati lzne-sli na kongresu v Ljubl jani . Na. lega občinskih konferenc je: proučiti probleme telesne vzgoje v celoti, kar pomeni, da morajo obravnavati poleg telesne vzgoje v družbenih organizaoijrsh tudi obvezno in prostovoljno šolsko telesno vzgojo. r>a bi konference uspele, je treba povabiti k sodelovanju predstavnike vseh tastih etnštcljev. k i so v kakršni ko l i zvezi s telesno vzgojo. Gre predvsem za predstavnike zdravstvenih ustanov, komunaine dejavnosti, šolskih svetov, zavodov za urbanizem in vseh ostalih organizacij, ustanov in podjetij, k i ima. jo pri svojem delu stično točko s problemi telesne kulture. Le taka konferenca, na kateri bodo zbrani strokovnjaki z vseh področij telrrne kulture, bo lahko pravilno ocenila trenutno stanje in nakazala smer nadaljnjemu raz
voju telesne kulture v komuni. Sklicatelj i kongresa bodo orga
nizatorjem občinskih konferenc, k i naj bi se sklicale v prvi polovici marca, dostavili teze za sestavo uvodnega poročila. Te teze bo treba razviti glede na po-sebnoisti v posameznih komunah. Zajele bodo vse probleme, s ka terimi se srečujejo telesnokultur. ne organizacije pr i svojem delu.
Uspeh občinskih konferenc bo odvisen od priprav, zato z nj imi ne smemo odlašati. V osnovnih organizacijah naj se skličejo množični sestanka članstva, na kater ih se bodo pripadniki društev seznani l i z razlogi, k i so narekovali sklicanje kongresa, in s problemi, k i so se pojavil i v organizaciji.
Novomeški okraj bo zastopalo le 15 delegatov
Skupni sekretariat Partizana Slovenije in Športne zveze Slovenije je po pooblastilu sklicateljev kongresa določil število delegatov za posamezne občine in okraje. Pr i določanju števila so upoštevali razvitost telesne kulture v
posameznih komunah. Tako bo imel okraj Celje 19 delegatov (od tega samo občina Ceije 10 dpCe-gatov!), okraj Gorica 22 delegatov, okraj Koper 21 delegatov, okraj Kranj 30 delegatov, okraj Ljubljana 73 delegatov (samo občina Lj ubij ana-Center 12 delegatov!), okraj Maribor 32 delegatov in okraj Murska Sobota 12 delegatov.
Novomeški okraj bo zastopalo 15 delegatov. Ta številka Je v primerjavi z nekaterimi drugimi okraji očitno premajhna, zlasti pa začudi primerjava z nekaterimi občincani (Ljubljana-center. Celje-mesto). Kot kaže, v Ljubl jani še vedno gtiedajo na Dolenjsko kot na pooolnoma zaostalo področje v telesni kul tur i , čeprav je b i l v zaidnjih letih dosežen velik napredek. Cas bi biil, da takšna praksa preneha!
Posamezne občine v okraju bo zastopalo naslednje število dele-gptov: Novo mesto 4, V idem-Kr -ško. Brežice in Črnomelj po 2 delegata, Metl iko, Senovo, Sevnico, Trebnje in Žužemberk pa po 1 delegat, fm
Skrb za strokovne kadre Potrebe po strokovnih kadrih, po
vodnikih in trenerjih, so v vseh telosnovzgojnih društvih v okraju precejšnje. Večkrat Je prav pomanjkanje sposobnega vodniškega kadra povzročilo zastoj v razvoju nekaterih panog ponekod (Lcsko-vec, Vinica itd.) pa je prav ta problem povzročil, da so se društva znašla pred razformlranjem. Z zgraditvijo Partizanove stavbe na Loki in z zagotovitvijo sredstev za vzgojo kadrov se položaj na tem področju vidno zboljsoije, saj od decembra naprej skoraj n i bilo sobote in nedelje brez seminarja za vodnike te ali one panoge. Doslej so bi l i izvedeni seminarji za vaditelje rokometa, atletike, odbojke, r itmike, orodne telovadbe ln namiznega tenisa — torej v vseh panogah, k i so v našem okraju pr i ljubljene. Sedaj teče že druga serija seminarjev — nadaljevalni seminarji, na katerih si tečajniki, k i
so se udeležili prvega seminarja, utrjujejo in dopolnjujejo znanje. Nadaljevalni seminarji so b i l i doslej za orodno telovadbo in rokomet, v februarju in marcu pa bodo še nadaljevalni seminarji za atletiko, odbojko, r i tmiko in tretji seminar za orodno telovadbo.
Udeležba tečajnikov iz posameznih društev n i najboljša .vendar pa je zanimanje za posamezne seminarje vedno večje. V prvem seminarju za vaditelje orodne telovadbe (24. in 25. decembra) je bilo n. pr. 16 tečajnikov l n tečajnic iz 11 društev, na drugem (21. in 22. Januarja) pa že 24 Iz 13 društev. Tudi v ostalih panogah pričakujemo, da bo na nadaljevalnih seminarjih udeležba večja, saj se je dogajalo, da nekateri sploh niso vedeli za tečaje. K r i v i so nekateri neaktivni odborniki, k i so razpise ln vabila okrajne zveze verjetno neprebrane dali v arhiv. Tudi to se še dogaja,
0 delu in načrtih novomeškega Avto-moto društva
Čeprav smo o novomeškem Avto-moto društvu zadnje čase manj pisali, to še ne pomeni, da društvo ne dela. Nasprotno: 54 kadidatov — bodočih šoferjev, se prav pridno izobražuje na dveh tečajih, izmed katerih se je prvi začel že 26. decembra. Tečajniki kažejo veliko vnemo, pa tudi dobri plačniki so. za kar j ih je treba pohvaliti. V za-
PROTI V S E M B O L E Z N I M M O D E R N E G A ČASA :
JEJMO RAZUMNEJE! T o a l i ono o s n o v n o h r a n i l n o p r v i n o je d o neke meje
mogoče nadomes t i t i z drugo . Drugače povedano , kalorične po t rebe — povprečen človek po rab i d n e v n o o k o l i 2500 k a l o r i j — je mogoče k r i t i s h r a n o , k i vsebu je o g l j i k o v e h i d r a t e , b e l j a k o v i n e i n maščobe v različnih r a z m e r j i h .
Obs t a j a ce lo z a k o n — imenu j e j o ga z a k o n i z o d i n a m i z m a — k i p r a v i , d a j e vseeno, če o r g a n i z e m p r e j e m a n a m e s t o o g l j i k o v i h h i d r a t o v maščobe, a l i b e l j a k o v i n e names to maščob, g l a v n o je, d a s to a l i ono v r s t o živila p r e j m e po t r ebno k o l i čino k a l o r i j .
T o p r a v i l o i m a i z j emo. N e k a t e r i h b e l j a k o v i n s k i h s n o v i — a m i n s k i h k i s l ' n , t r i p t o f ana , i s t i d i n a , l i s i n a , čistina — človeški o r g a n i z e m ne m o r e s a m p ro i z va j a t i . T e a m i n s k e k i s l i n e p a so n u j n o po t r ebne z a t v o rbo t k i v , zato j i h te lo m o r a p r e j ema t i s h rano , i n s icer živalskega i z vo ra . N i t i r a s t l i n s k e b e l j a k o v i n e ne mo r e j o n a d o m e s t i t i t eh d r a g o c e n i h s n o v i , k i so neobhodno po t r ebne z a n o r m a l n o rast o r g a n i z m a v dob i doraščanja.
Po t r ebe po b e l j a k o v i n a h so precej v i s o k e : od rase l človek j i h po t r ebu j e d n e v n o približno g r a m na k i l o g r a m svo je teže, torej n e k a k o 65 do 80 g ramov . V e d e t i m o r a m o , da je za 80 g r a m o v teh b e l j a k o v i n s k i h s n o v i t reba po jes t i vsa j 40 d k g m e s a a l i s i r a !
Maščobe so i z r a z i t o r e z e r vno živilo. Naš o r g a n i z e m j i h l a h k o s a m pro i z va j a . Težnja sodobne d i e t e t ike je, naj b i uživali čim m a n j maščob. Res je, d a vprašanje zveze m e d ze lo m a s t n o h r a n o i n a r t e r i o sk l e r o zo (poapnen j em žil ) še n i rešeno, n e d v o m n o pa je pame tno maščobe v p r e h r a n i o m e j i t i .
• Določena količina maščob pa j e o r g a n i z m u vseeno p o t r ebna . N e d a v n a r a z i s k o v a n j a pričajo, d a utegne p o m a n j k a n j e nenasičenih maščobnih k i s l i n povzročiti h u d e mo tn j e v d e l o v a n j u j e t e r i n l ed v i c .
P o v s e m neškodljivi so o g l j i k o v i h i d r a t i . T e h r a n i l n e s n o v i so v n a r a v i na jbo l j razširjene i n t u d i najcenejše. Z a t o t v o r i j o s es tavn i d e l p r e h r a n e v s l abo r a z v i t i h d e l i h sve ta , m n o g o m a n j pa j i h p o r a b i j o v gospodarsko r a z v i t i h deželah.
S k o r a j v s i z d r a v n i k i se danes s t r in ja j o s t em , da »absolutne« diete , temelječe s a m o na e n i p r e h r a m b e n i p r v i n i , n i s o p r i m e r n e , vsa j za zdravega človeka ne. Izključno mlečna, v e g e t a r i j a n s k a a l i s adna p r e h r a n a našemu o r g a n i z m u n i p r i m e r n a , k a j t i človek po svo j i a n a t o m s k i i n fiziološki z g r a d b i , po n a v a d a h i n i n s t i n k t u n i ne izključno r a s t l i n o j ed i n ne s a m o meso jed , a m p a k oboje. Vsakršna preveč enolična p r e h r a n a utegne pre j a l i s le j p r i v e s t i d o p o m a n j k a n j a v i t a m i nov , r u d n i n s k i h snov i a l i b e l j a k o v i n .
V s a k a p r e h r a n a , kakršne v rs t e je že, m o r a zago tov i t i d n e v n o zadostno količino b e l j a k o v i n s k i h s n o v i — p r i o t r o c i h 2 do 3 g r a m e na k i l o g r a m telesne teže, p r i o d r a s l i h , k a k o r smo že r e k l i , g r a m na k i l o g r a m te lesne teže. O d d n e v n e m n o žine b e l j a k o v i n naj b o vsaj t r e t j i na živalskega i z v o r a : p r e s k r b e n a m j o meso, r i b e — t u d i k onse r v i r ane , sušene a l i n a sol jene — a l i s i r .
P o v e d a t i m o r a m o , da s i r l a h k o p o p o l n o m a nadomes t i meso v p r e h r a n i . S i r i m a večjo h r a n i l n o v r ednos t i n vsebu je več b e l j a k o v i n k a k o r meso ; r a zen tega je t u d i cenejši.
N o r m a l n a p r e h r a n a m o r a vsebova t i o b i l i c o sad ja i n ze len jave . N e ' za rad i h r a n i l n e v r ednos t i , a m p a k zato, k e r vsebu j e t a v e l i k o v i t a m i n o v i n r u d n i n s k i h snov i , z l as t i k a l c i j a — p r v i n e , k i je v p r e h r a n i skora j zmera j p r i m a n j k u j e .
P r a v t is te po v r tn in e , k i so n a j m a n j cenjene i n n a j m a n j r ed i l n e , vsebu je jo največ k a l c i j a ; to so c i k o r i j a , zel je, pesa, k r e s a i n artičoka. N e s m e m o pozab i t i , d a k u h a n j e precej zmanjša količino v i t a m i n o v , r u d n i n s k i h so l i i n r e d i l n i h snov i v p o v r t n i n a h i n žitaricah. Z a t o je na jbo l j e , d a j i h uživamo — k a d a r n i mogoče p r e s n i h — v o b l i k i o m a k i n z e l e n j a d n i h j u h ; m n o g o d r a g o c e n i h s n o v i se namreč izlužj m e d k u h a n j e m v vodo , k i j o pa v t ako p r i p r a v l j e n i z e l en jav i použijemo.
V i t a m i n i n i so živila v p r a v e m p o m e n u ,besede, a m p a k nekaikšne zaščitne snov i . K a d a r j i h v p r e h r a n i p r i m a n j k u j e , se brž pokažejo pos l ed i ce : r a h i t i s , s ko rbu t , mo tn j e v i d a , ne vroze , p r e b a v n e težave.
četku marca se bo začel tečaj za obveznike predvojaške vzgoje. —" Na zadnji seji upravnega odbora A M D so med drugim skleni l i da bodo devizna sredstva, k i j ih ima društvo pri SGP Pionir, odstopili OLO oz. okrajni obrtni zbornici. Gospodarska komisi ja je medtem ocenila stara vozila, last društva, k i bodo prodana na licitacij i (2 avtomobila Mercedes, avtomobil Skoda i n motor Panonija).
Investicijski program za gradnjo servisa in garaž je Izdelan. Društvo pa nujno potrebuje poligon (prostor z» praktično delo s tečajniki ) ; upravni odbor je skleni l , da bo komisija treh odbornikov pregledala prostor pr i Pogandh, če bi ustrezal potrebam društva. Na zadnji seji so tudi skleni l i , da bo društvo kupi lo avtomobil Fiat 600 ln motor 175 cem znamke Puch za poučevanje civi lnih tečajnikov. Za Inštruktorja v motornih vožnjah bodo kup i l i usnjeno obleko, rokavice in dve čeladi.
Jutr i popoldne bo spet seja upravnega odbora AMD, na dnevnem redu so poročila in razprave o delu Športne, šolske in gospodarske komisije društva, - k
čeprav so taki primeri zelo redk i ! V februarju sta bila doslej dva
nadaljevalna seminarja. Prvo soboto in nedeljo v februarju Je rokometni trener Franc Moljk lz Črnomlja vod i l seminar v rokometu, tečajniki pa so obenem opravil i tudi sodniški tečaj ln izpite. Na seminarju je bilo 12 vaditeljev rokometa iz osmih društev, zanimivo pa je da ni bilo nobenega tečajnika iz Krškega, Brežic in Črnomlja, torej iz rokometnih centrov okraja. Imajo morda že preveč strokovnega kadra?
DrugI februarski seminar Jc b i l preteklo soboto in nedeljo. Seminar za vaditelje namiznega tenisa Je vodil zvezni trener Tomislav Tc-rečik lz LJubljane, udeležilo pa se ga Je 13 tečajnikov iz 7 društev. Na seminarju so vaditelji dobi l i napotke za redno in pravilno delo z na. raščajem. Dejstvo je, da so za napredek naraščaja skrbeli doslej le v Novem mestu in Krškem, sedaj pa se obeta napredek tudi v Brežicah, Artičah, Mokronogu. M i rn i peči, stopičah itd- Spet moramo grajati druSfcva ie Met&ike, Črnomlja, Senovega. Brestanice, Žužemberka Mirne, Cerkelj in Straže, za katera vemo, da gojijo namizni tenis, toda tečajnikov za seminar niso poslala. Kes Je škoda, kajti društva, k i ne bodo imela človeka, da b i j im pokazal pravilne udarce in sistem treniranja, bodo nujno zaostala. Kot samouk počasneje in teže napreduješ, lahko pa se naučiš' tudi nepravilnih udarcev kar onemogoča napredek. Nadaljevalni seminar v namiznem tenisu bo v apri lu. .
Kot je razvidno, se Je v našem okraju pričela velika akcija za vzgojo strokovnih kadrov, k i jo jc treba vsekakor pozdraviti. Le tako bo lahko telesna vzgoja tudi v našem okraju hitreje napredovala in tudi uspehi bodo kmalu vidnejši. Z dvodnevnimi seminarji, k i so se že v začetku zelo obnesli, bo treba rudi v bodoče nadaljevati. Kratkih seminarjev se tečajniki laže udeležujejo kot tistih, k i j ih pr i rejajo republiške zveze, ker j im ni zanje potreben dopust. Upamo, da bo udeležba na prihodnjih seminarjih še boljša in da bo sčasoma odpadlo tarnanje na občnih zborih da ni vodnikov, sposobnih voditi oddelek ali trenirati določeno športno panogo. fm.
V NEDELJO V N O V E M MESTU :
TURNIR NAJBOLJŠIH V NAMIZNEM TENISU Okrajna tekmovanja v namiznem
tenisu so vedno bolj pogostna ln to je tudi vzrok, da se kakovost igralcev izboljšuje. Turnir desetih
V prihodnje več uspehov
V četrtek, 2." februarja, je b i l v Otočcu redni letni občni zbor T V D Partizan. Udeležilo se je ga 70 članov ln ljubiteljev športa. Ko so pregledali dosedanje delo društva, so ugotovili, da so b i l i najuspešnejši nogometaši, igralci namiznega tenisa in šahisti. Na prireditvi v • počastitev praznika novomeške občine so nogometaši dosegli prvo mesto.
V razpravi na poročila je bilo največ govora o dosedanjih uspeh ih društva. N a koncu so izvolim nov odbor. Za predsednika Je bi l ponovno izvoljen Vinko Rabzelj.
Med sklepi sta najvažnejša ta : popravil i bodo dom i n nabavil i več žog. Jože Baškovič
najboljših Igralcev i n šestih najboljših igralk v okraju, k i bo v nedeljo, 19. februarja, v Novem mestu (od 8. ure dalje v telovadnici osnovne šole), bo velikega pomena. Ker se bo vsak igralec pomeril z vsakim, bo turnir dal pravilno s l i ko o znamju in tekmovalnih sposobnostih najboljših igralcev i n igralk v okraju. P r i moških bodo nastopili Turk Picek, Gunde, Somrak in Berger II l z Novega mesta. Turna, Iskra tn verjetno Na-raglav i z Krškega, Boljkovac iz Črnomlja, medtem ko nam predstavniki Metl ike in Brežic še niso znani. O favoritih je težko govorit i , toda največ upanja na zmago ima Turk, zelo nevaren pa mu bo Bol jkovac
V ženski konkurenci bo nastopilo šest igralk. Doslej so znane predstavnice Novega mesta (Mikec, Turk Uhl) in Krškega (Jevsniko-va). K d o pa bo zastopal Brežice i n Brestanico, še n i znano. Favorit pr i ženskah je domača igralka i r e -na Mikec, zelo nevarna pa Ji bo kot po navadi Turkova, čeprav neredno trenira. fm
Zlata poroka MARIJE in JANEZA ZIDARIč v Dobovi Na matičnem uradu krajevnega odbora v Dobovi je bila 4. februarja redka slovesnost: ta dan sta imela zlato poroko — 50 let skupnega življenja — Marija in Janez Zidarič iz Sel št. 17 pri Dobovi. Poročila sta se 6. februarja 1911 v Kapelah; imela sta 13 otrok, izmed katerih sta desetim pripravila poklic in lepo življenje. Danes se lahko ponosno ozreta na otroke, vnuke in vnukinje. Razen vzgoje 10 živečih otrok sta imela v življenju težko pot. Kot kmetovalca sta sc pehala za obstoj na zemlji v težkih časih nekdanje kraljevine, najhujši udarec pa sta doživela, ko so jn nemški nacisti z drugimi domačini vred izselili z rodne grude in ju pregnali v nemška taborišča. Ostala sta zvesta in trdna Slovenca kakor vsa njuna družina. Vedela sta, da so jugoslovanski narodi doma zgrabili za orožje in da bo prišla svoboda. Dočakala sta jo in se radostna vrnila na opustošeni dom, ki sta ga z ljubeznijo in velikim trudom spet obnovila. V tihi družinski sreči sta zdrava in čila pričakala visoki jubilej, zlato poroko. Krajevni odbor v Dobovi jima je podaril skromno darilo. Člani organizacij, kolektivov in prebivalci Dobove z okolico vred jima ponovno čestitajo za visoki jubilej in jima želijo še mnogo srečnih in zadovoljnih dni v skupnem življenju!
Penko - letošnji prvak Novega mesta
Turnir za letošnje prvenstvo Novega mesta v šahu se približuje koncu. Penko je. z lepo zmago nad Radovanovičem dokazal, da so bila upravičena mnenja, da bo letos osvojil prvenstvo mesta. Vse partije je igral prav dobro in le redko je bila njegova zmaga ogrožena.
Vrstni red po 10. kolu Je naslednj i :
Penko 8 in pol (1), Radovanovič In Sitar 6 in pol (2), Klevišar 6 in pol (1), Avsec 5 in pol (2). Jenko 5 (2), Mestnik 5 (1), Cujnik 3 ln pol (2) i td.
Zdaj vodi SLOVENSKI JADRAK Četrto kolo TT-jevega tekmova
nja uredništev slovenskih listov in RTV Ljubljane je prineslo doslej najboljše rezultate. Predstavnika »Slovenskega Jadrana * iz Kopra in ljubljanskega »Poleta« sta pravilno uganila 8 rezultatov, kar je doslej rekord v tem tekmovanju in tudi drugače lep uspeh. Upoštevati je treba, da spet niso izostala presenečenja ln da Ima vsak napovedovalec na razpolago le eno samo kolono i n nič več.
Predstavnik našega lista v tem kolu — Marjan Kuhar iz Novega mesta — sicer n i med zmagovalci, toda vseeno je njegov rezultat tako
Uspela zabava v Sevnici K Sobotna maškarada, k i jo je priredilo v svojem domu TVD Partizan, je zelo dobro uspela. V prijetnih in domiselno okrašenih prostorih se je zbralo okrog 400 obiskovalcev, k i so videli več izvirnih in spodobnih mask. Med maskami je bilo 9 večjih skupin kot: »Planinska naveza-encijan-, "Pomlad- , razni begi, paše, ma-haradže s haremi in spremstvom in z vprego šestih belcev; nadalje so lahko videli »Luciferja- s peklenščki, ciganke itd. Prešerno rajanje je trajalo vse do zore. Marljivi delavci »Partizana- bodo dobiček porabili za telesnovzgojno dejavnost. ts Filatelistično dtušlvo v Sevnici je Imelo prejšnjo sredo 11. redni občni zbor. Iz poročil je razvidno, da je bilo delo v preteklem jubilejnem letu zelo plodno. Največji uspeh je dosegla velika ju bilejna razstava. Stanje društva se je sploh zboljšalo, posebno ko so izdali spominske kuverte. Sklepi predvidevajo da bedo v svoje vrste pritegnili čimveč mladine, organizirali pa bodo več izletov in si ogledali večje razstave. Za novo poslovno leto so večinoma izvol i l i stari odbor. • TVD P A R T I Z A N lz Sevnice ima redni občni zbor v petek. 24. februarja, ob 19. ur i v svojem domu. Vabi vse člane in prijatelje, da se zbora udeležijo.
E Prostovoljno gasilsko društvo iz Sevnice pa ima letni občni zbor 19. februarja, t. j . v nedeljo dopoldne v gasilskem domu.
V Sevnici vodi RudiBlas Poročali smo že, da se je 17. ja
nuarja začel drugi turnir šahovske sekcije DPD Svobode iz Sevnice. Turnir , k i je zdaj prešel v drugo polovico velja tudi za prvenstvo Sevnice.
V prvi polovici so vodili neporaženi Maurer, Itautar, Suštersič in inž. Mrva. V tej skupini je bil vse do poraza s Suštersičem tudi Rudi Blas. Prav zaradi tega poraza pa Je začel Blas igrati bolj premišljeno. Zdaj je edini med 21 šahisti, k i je izgubil samo en dvoboj. Inž. Mrva je z eno izgubljeno partijo in enim remijem na drugem mestu.
Inž. Mrva bo verjetno prehitel lanskega zmagovalca (Blas je lani delil 1.—2. mesto), ima p.-> lažje nasprotnike kot vodeči. P.i di^Blas pa mora igrati še z močnimi nasprotnik i , kot so inž. Mrva, Zemljak, Rautar in R. Kosir. Vendar bi bilo prezgodaj napovedovati uspeh posameznih igralcev. Lahko preseneti se Edi Rautar. k i je lani z Blasorn delil prvo mesto, vendar za prvo mesto, nima možnosti. Seveda tudi druga presenečenja niso izključena. J . B .
dober, da je ohranil našemu listu visoko mesto v vrstnem redu. V prvem delu svoje napovedi je imel nesrečno roko. faj je od šestih uganil le en rezultat, zato pa se je v drugem popravil in od festlh pravilno uganil pet rezultatov. — Vrstni red v U m kolu je b i l naslednji: Slovenski Jadran in Polet po 8 točk. Dolenjski list in Ljubljanski dnevnih po 6 točk, Celjski tednik. Gorenjski glas, Večer ln RTV pO 5 točk, Delo in TT po 4 točke.
V tekmovanju uredništev se j« po 4. ko lu »preTinil- v vodstvo Slovenski Jadran, k i ima točko več kot Dolenjski list. RTV je padla na 3.—4. mesto, svoj položaj pa je precej popravil Pol . t , k i je bi l prej v ozadju. Omenjena četvorka bo. seveda če ne bo kakih presenetljivih skokov or.tHh, bila boj za prvo mesto, medtem ko so ostali precej zaostali.
Trenutni vrslni red do prihodnje nedelje je naslednji: 1. Slovenski Jadran 23 točk 2. Dolenjski list 22 točk, 3.-4. RTV in Polet 21 točk, slede Večer in Dr '^ — 19 točk, L jubljanski dnevnik in Gorenjski glas "- 18 točk, Crlj?Ui tednik 17 točk in zadnji — organizator tekmovanja TT — 16 točk.
Naš predstavnik v novem - petem ko lu tekmovanja je Tine Za-letelj. atlet novomeškega Partizana m kandidat za nastop na evropskem atletskem prvenstvu v Beogradu 1962. Tudi ta več al i manj redno sodeluje v »Športni napovedi-, vendar mu doslej še n i uspelo pravilno napovedati 11 ali 12 rezultatov, kol ikor je potrebno za nagrado. Mogn-Je bo tokrat več sreče. Njegova n i poved za nedeljo, 19. februarja: o, 1, 0, - 1, 1 1, -0, 2, 0. - 1. 2, 1 (rezerve 1, 1, 1).
fm
Sinu, bratu, fantu ali možu, ki je v vrstah J L A , pripravite največje presene
čenje, če mu naručite še danes D O L E N J S K I LISTI
K r m e l ska m lad ina odgovarja Na članek »Matere in žene
nam pišejo,« ki smo ga objavili letos 26. januarja, nam je aktiv Ljudske mladine v K r -melju poslal spodnji odgovor, s katerim želi pojasniti, kaj dela mladina v tem kraju.
D a nas ne b i l judje v našem k r a j u g ledal i vedno samo »kot ta mlade . . . «, smo vložili p re cej t ruda i n ur , ko smo p r i p r a v l j a l i spored »»Veselega večera«. Uresničiti smo hotel i želje i n namene; precej prostovol jnega de la smo vložili v razne akc i je , s čimer smo pokaza l i , da smo
pr ip rav l j en i p r i j e t i povsod za delo.
Res je, da je nekaj iz jem, k i tak vt is k va r i j o ; sodimo tud i , da fant, k i ga omenja pismo n a ročnice iz K r m e l j a , n i stalno v našem k r a j u ; zato ne more ob i skovat i naših sestankov, n i t i ne more s led i t i našemu de lu. M e nimo, da je prav zato tud i ta fant iz jema, saj n i stalno povezan z našim ak t i vom. R a z u memo take pojave, po jasni l i b i pa rad i tud i tole:
če p r i r ed imo m lad insk i ples, ne bomo nobenemu mlad incu
b ran i l i , da se ga ne b i udeležil Toda dok le r t ra ja m l a d i n s k i ples, n i nihče p i j an ! P les p r i redimo prav zato, da naši član i ne zahajajo v gosti lne. — Res je, n i samo ena taka iz jema, je še eden, morda dva a l i celo tri je, k i so člani mlad inske organizaci je. O tem smo že na sestankih premišljevali, kako bi z lepo besedo in p rav im na činom dokaza l i , da tako ne gre. Najpre j bomo poskus i l i to n a redit i s am i ; prepričani smo, da bomo uspel i . Ce to ne bo šlo, se bomo ob rn i l i še kam drugam.
M o r d a je ob članku o nas res kdo premišljeval, »kakšni l judje bodo to, ko dorastejo?« M i se za
bodočnost ne boj imo. Dokaza t i . hočemo, da smo mlad i , a da se prav zato želimo i n t rud imo pr i lagod i t i družbi, razvo ju in napredku, da gremo s časom naprej i n da smo vsakomur hvaležni, k i nam p r i tem pomaga z dob r im i nasvet i in zgledi .
S a m i ln s pomočjo dotacije smo s i k u p i l i r ad i j sk i spre jemnik z gramofonom in ploščami, 4 šahe, naročeno imamo pa tud i novo opremo za mlad insko sobo, k i smo jo dob i l i v D o m u Svobode. Torej ne spimo. Če smo neka jkrat potegni l i vaje za »Veseli večer« do enajst ih, je b i l a to samo naša pr izadevnost in požrtvovalnost. P r i r ed i t e v je v g lavnem uspela, v tem imamo zadoščenje. Predzadnjo nedel jo je naš ak t i v p r i r ed i l združeni oddaji »Pokaži kaj znaš« in — »Spoznavaj svet i n domovino«, kjer so sodeloval i m lad inc i iz K r m e l j a , okol ice in d rug ih k r a jev.
Z d i se m i , da n i prav, da zarad i posameznika pade slaba luč na ves akt iv . Zato b i r ad i po jasni l i , kaj vse delamo: ob i ščite nas, pa se o tem sami pre pričajte!
A k t i v LMS v Krmelju
Literarni večer v Bliml vasi
Nad 450 ljudi je prišlo v četrtek zvečer na ustni časopis v dvorani kina na Senovem. Bilo jih je toliko da so morali odpreti celo stranska vrata dvorane, kakor kaže slika, in še jih je precej ostalo zunaj.' Na uspelem večeru so razen časnikarjev DELA, D O L E N J S K E G A LISTA in RTV iz .Novega
mesta sodelovali tudi oktet senovške SVOBODE in glasbeni ansambel »STEB« Svobode Brestanica
7. februarja so v Birčni vasi ime l i l i t e r a rn i večer v spomin Prešernove smrt i . P r i r ed i t e v so i r i p r a v i l i m lad inc i in zelo lepo ec i t i ra l i nekaj najlepših del
.e l ikega pesnika. Poslušalci (bilo j i h je čez 80) so nastopajoče prisrčno pozdrav i l i . P redsednik akt i va M a r i j a n je potem zelo lepo or isal Prešernovo življenje.
V drurjorr rielu sporeda so se poslušalci razvedr i l i ob šaljivih
p r i z o r ih vesel ih t ekmovan j ih i n pr i l jub l j en ih popevkah, k i so j i h p r i p r a v i l i domise ln i m l a d i n c i . P rog ram sta poživili ha rmon ika in k i ta ra .
M l ad inc i iz S'.ranske vas i že mar l j i vo študirajo t r ide janko, k i jo bodo up r i z o r i l i pro t i k o n cu februarja. Za zdaj svojega prostora še nimajo, upajo pa, da bodo ime l i kotiček v novem gasi lskem domu, ko ga bodo zgrad i l i . R.
V Tržišču so nam povedali @ N a zbor ih vo l i vcev v Trži
šču — b i l i so dobro p r i p r a v l j e n i i n obisk zadovol j iv — so raz p rav l j a l i o perspekt i vnem p l a nu, razen tega pa še o najbol j perečih k ra j e vn ih vprašanjih. Po t i so zelo slabe, kakšnih posebnih sredstev pa p lan za to Ce predv ideva . Organ i z i r a t i bodo m o r a l i več akci j i n zbrat i potrebna sredstva. L jud je bodo pomaga l i s p ros tovo l jn im delom i n z b i r a l i sredstva v o b l i k i samopr ispevkov.
@ Vodovod v Tržišču napaja le de l nasel ja. V o l i v c i želijo, naj b i vsaj vse središče dobi lo pi tno vodo. Seveda bodo tud i to vprašanje več a l i r-ianj sami r e šili. 88 odstotkov vo l i vcev je članov Socialistične zveze. P r e b i va l c i prav i jo . K a j k o b i nam pomagala p rav S Z D L !
© O pokopališču i n mrtvašn i c i meni jo , da nista najbolje urejena, zlasti'mrtvašnica ne, v kater i , k a k o r govori jo, »še m r liči niso v a r n i pod streho«. Razprav l ja jo pa že o tem, da b i b i l o nujno ured i t i prostor za novo pokopališče, k i naj b i b i l o od sedanjega oddaljeno najmanj 500 metrov.
© Pred dnev i so v Tržišču ustanov i l i v k ra j e vn i organizac i j i S Z D L kmet i j sko sekci jo i n sekc i j i za tur i zem in k o m u n a l no dejavnost. P r o g r a m de la so že sestav i l i , zdaj pa se bodo lot i l i k o n k r e t n i h nalog.
© Se v f ebruar ju bodo dob i l i p r v i te lev izor . Sprašujejo se, k a m naj ga postavi jo; p r imer nih prostorov ni.
@ Prosvetno društvo je v letošnji sezoni upr i zo r i l o že dve i g r i : So la za očete i n Scampolo. Zdaj bodo pr i zadevn i i g ra l c i pričeli študirati tretje odrsko
delo, čeprav nimajo prosvetne dvorane. To je ve l ik uspeh, posebno če ga pr imer jamo z l a n sko sezono, ko niso up r i z o r i l i nobenega dela.
£ 15.000 d inar jev so za alžirske otroke zbra l i učenci osnovnih šol v Tržišču in Telčah.
O K a r t r i d iv je prašiče so lovc i iz Tržišča ub i l i na zadnjem lovu . P rav i j o , da je po ok o l i ških gozdovih teh ščetinarjev še dovol j i n bo treba še večkra t o rgan iz i ra t i podobne lovske pogone.
I. Z.
Zakaj na cesti v Krškem prah?
Dolgo letna želja preb iva lcev Krškega, da b i se zgrad i la cesta skozi mesto, se je uresničila. N i se pa uresničila želja, da b i ne b i lo več p rahu . In zakaj? Nihče se ne sprav i , da b i ukazal odstrani t i zdrob l j en i pesek, k i so ga j anuar j a pos ipal i po ledeni cest i ! Zopet se d v i g u jejo ob lak i p rahu . . . Upravičena je k r i t i k a preb iva ls tva , k i sprašuje, ko l i ko časa bo treba še zap i ra t i okna i n držati na cesti roke na ust ih . V s i pa smo prepričani, da odstranitev peska s ceste ne b i mnogo stala, m a n j k a le dobra vo l ja .
D. K.
Iz Suhe krajine pišejo
Protestna zborovanja v Vidmu-Krškem
Prebivalce občine V idem-Kr -ško je vest o gnusnem zločinu nad vodjem kongoškega ljudstva P. Lumumbo in sodelavcema pretresla v dno srca. V torek so delavci tovarne papirja ln celuloze na Vidmu, Ko vinarske zadruge, Elektrarne v Brestanici in rudnika na Senovem priredili protestna zborovanja, s katerih so poslali 4 brzojavke Organizaciji združenih narodov v New York. Delovni ljudje obsojajo zločin nad afriškimi voditelji in zahtevajo stroge kazni za kolo-nialistc v Kongu in za tiste, ki j ih podpirajo in vzdržujejo.
Včeraj ob 13. uri je bilo v Krškem veliko javno protestno zborovanje, na katerem so prebivalci mesta ostro kritizi rali najnovejši zločin kolonia-Hstov nad kongoškim ljudstvom.
D. K.
VOLIVCI V A J D O V C U : HOČEMO E L E K T R I K O
Na zadnjem zboru volivcev so zahtevali, naj elektrifikacij-ski odbor iz Ajdovca čimprej pripravi obračun dosedanjih del. Ta zahteva prebivalcev Podlipe ln Brezove rebri je upravičena, saj je pri njih že marsikatero gospodarstvo za elektrifikacijo prispevalo več kot gospodarstva iz Ajdovca, Srednjega in Velikega Lipovca, kjer že imajo elektriko. Nadaljnja dela bodo lahko končali, saj potrebujejo le še okrog tri mil i jone dinarjev, od tega pa sta dva milijona že zagotovljena iz posojil bivše K Z na Dvoru, en milijon bodo dobili pri obračunu s sedanjimi in prihodnjimi porabniki elektrike na celotnem področju Ajdovca.
DESNI B R E G ŽUŽEMBERK A : PRI IZLIVKI NI V O D E
Medtem ko ima del prebivalstva na levem bregu Krke v Žužemberku že vodovod, se je na desnem bregu osušila edina pipa, kjer je doslej tekla voda. Črpalko, ki je prej dovajala vodo tudi na levi breg, so ustavili. Na desnem bregu je namreč počila dovodna cev k izlivki. Prebivalci, ki morajo zaradi tega nositi vodo iz Krke, so zelo nezadovoljni. Prav bi bilo, če bi ta problem rešili na sestanku SZDL ali na zboru volivcev. Pogovoriti bi se morali o samo-
Novomeška kmnfc K Dva gospoda iz Veronc. duho
vito delo velikega Shakespeare a v prevodu Mateja Bora ln v režiji Jožeta Tirana je v polni dvorani Doma L P zaigralo Mestno gledališče lz Ljubljane v ponedeljek zvečer. Pred začetkom predstave je bila krajša, a prisrčna počastitev Prešernovega spomina; predsednik Svobode DUŠAN J E R E B tovariš Gortnar je prebral Zupančičev govor o Prešernu, gimnazijka Katica Smrečnik pa je recitirala Gloso. - Ljubl janski gostje so ru-tinirano zaigrali in poželi lep aplavz. Gostovanja Mestnega gledališča, Ri j ih prireja kolektiv tovarne NOVOTEKS, so postala sestavni del kulturnega življenja v mestu; le žal, da n i mogoče dobiti več vstopnic za ljubitelje gledališča, k i niso člani kolektiva.
K O avtomobilski servisni delavnici so pred kratk im na Okrajni obrtni zbornici razpravljali skupaj s predstavniki Avto-moto društva, Novo mesto; potreba po taki delavnici je čedalje večja. Predsednik društva tovariš Juri j Levlčnik je predlagal da bi novo servisno delavnico prevzelo A M D v Novem mestu, k i ima strokovne kval i f ikacije in tudi sioer velik interes, da bi taka delavnica čimprej začela delati, število avtomobilistov in motoristov narašča iz tedna v teden, nimajo pa se kam obrniti zaradi manjših popravil, mazanja in pranja vozil. Upamo, da bomo o zadevi lahko kmalu poročali Se kaj več.
B> Partizanova maškarada je letos — gledano s finančnega stališča — zelo uspela, medtem ko prostori — • maf'karada je bila v domu J L A - niso b i l i povsem zasedeni. Obisk mask je bi l slab. pa tudi posebno domiselne. — z Izjemo Prvonagrajene - niso bile. ,
• Oddaja -Od narodne pesmi do Popevke« bo v četrtek. 23. februarja. To oddajo so si pribori l i člani novomeškega mladinskega k l u ba, k i so zmagali v nedavnem dvoboju s kamniškimi mladinci v radijski oddaji »Poslušaj i n povej nam«. Pravzaprav so si oboji pr i boril i enako število točk, žreb pa le bi l naklonjen našim mladincem. V oddaji, k i bo prihodnji četrtek ob 20. ur i v Domu ljudske prosvete, bodo nastopil i : ansambel Mojmira Šepeta, kvintet Kovačič, vokalni kvartet Do. skupina Dal-matincev Petra Traliča iz Zagreba ter solisti Majda Sepe Je lka Cve-težar, Nino Robič in Marjana Der-žaj. vstopnice ne bodo naprodaj, ker j ih bo med povabljence razdeli l mladinski klub, k i si j ih je tudi pribori l . Novomeški mladinci bodo povabili na oddajo tudi nekaj tekmovalcev, bivših -nasprotnikov- iz Kamnika .
• Danes ob 9. ur i bo v Novem mestu na okrajnem odboru SZDL sestanek predsednikov občinskih
odborov SZDL, občinskih s indikalnih svetov ln občinskih komitejev L M S . Na njem se bodo pogovorili o ustanovitvi Okrajne zveze za telesno kulturo, ki naj bi v bodoče vodila l n usmerjala razvoj celotne telesnovzgojne dejavnosti v okraju.
• Gledališko sekcijo bodo še ta teden ustanovil i p r i mladinskem klubu. Iz te sekcije bo predvidoma zraslo kasnejše mladinsko gledališče. Ustanovitelji sekcije že pr i pravljajo prvo delo, k i ga bodo mladi gledališčniki naštudirali — Goldonijevo K'čmaiico. P r i mladinskem klubu " i z d e l a jazz sekcija, k i šteje 14 članov. Ta sekcija sicer nima inštrumentov — dela šele t r i tedne — zato člani poslušajo samo plošče in s i tako ostre posluh ter uče za kasneje, ko bodo dobil i Inštrumente.
B Pet komisij so Izvolili na seji občinskega komiteja L M S , k l je bila pretekli ponedeljek. Te komisije so: komisi ja za idejno vzgojno delo ter izobraževanje, komisija za društveno dejavnost, komisija za družbeno i n delavsko upravljanje, komisi ja za organizacijsko kadrovska vprašanja ln komisija za delovne akcije, k i je hkrat i stalni štab MDB. Prva je imela že sejo, in sicer včeraj, komisi ja za idejno-vzgojno delo ter Izobraževanje. Prisostvoval jI je rudi predsednik Ideološke komisije pri C K LMS Mit ja Stupar.
• Gibanje prebivalstva: rodile so: Mari ja Knafeljc, Zagrebška, blok III - dečka; Alojzi ja Vintar, Kidričev trg — dekl ico; Mari ja G r l i , Foersterjeva 11 — dečka. — Poročili so se: Franc K ra l j : delavec lz Sel pr i Kostanjevici, ln Mari ja Radkovič roj. Antončič, šivilja lz Valantlčeve 5; Janez Avguštin soboslikar, in Frančiška Kastelic, delavka, oba lz Trdinove 27; Jože Vene, uslužbenec l z Dmovega, in Marija Peterl in, natakarica z Novega trga 1.
Cepljenje proti otroški ohromelosti
V zvezi z objavo o cepljenju proti otroški paralizi na tretji strani današnje številke sporočamo, da bodo vsi šolski otroci cepljeni po šolskem dispanzerju v šolah, predšolski pa v posvetovalnicah za otroke. Vsak otrok bo predhodno zdravniško pregledan. S seboj naj prineso otroci žličko, da bodo použili zdravilo. Trikratno cepljenje otroka stane 400 dinarjev, kar bodo ' starši plačali ob prvem cepljenju.
JAVNA ZAHVALA 'I0NIRJEV IN CICIBANOV
pr i spevku za vzdrževanje vodne črpalke, prav tako pa tud i o tem, da b i sami začeli z de l i za priključek na l o k a l n i vodovod.
TUDI DVOR J E DOBIL TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK
P r e t e k l i teden je dob i la k r a j evna organizac i ja S Z D L na D v o r u te l ev i z i j sk i spre jemnik. Posebno veselje je b i lo za m l a dino i n pionir je , ko so k m a l u za tem gledal i prenos.
Prostor , k j e r je televizor, bodo člani organizaci je S Z D L p r e -
Pionir j l ln cicibani Novega mesta i n okolice so v soboto in v nedeljo doživeli tr i lepo uspele pustne prireditve. Organiziralo j ih je Društvo prijateljev mladine skupaj s pionirsko organizacijo. Čutimo dolžnost, da se prav posebej zahvalimo vsem k i so s svojim delom in dobro voljo pripomogli, dn Je kurentovanje zadovoljilo tako Veliko število otrok, saj je bila vse trikrat telovadnica nabito polna.
Požrtvovalne odbornice D P M ne *atno da so bile pobudnice in organizatorice, marveč so tudi same Pomagale kolektivu šolske kuhinje Prt peki številnih sladkih dobrot, •rt so j ih nato po lastoi ceni prodajale sladkarij željnim pionirjem • ^ l c i b a n o m . Za to j im topla za-
ured i l i v k l u b s k i prostor. Z a nimanje mlad ine i n Socialistične zveze za to uredi tev je v r e d no pohva l i t i .
22.000 D I N A R J E V Z A ALŽIRSKE O T R O K E
167 p ion i r j ev šole na D v o r u je zbralo čez 22 tisočakov za a l žirske otroke. To je precej več, kot so nab ra l i o t roc i v Žužemberku, kjer je okrog 500 učencev. P i o n i r j i so [med seboj tekmova l i . Najboljši razred na D v o r u je b i l četrti. P r i m e r pio-narjev z D v o r a res zasluži pohvalo . S.
Iz škocjana se oglašajo V j anua r ju je b i l v Skoc janu
-tečaj Rdečega križa za dekleta . Tečaja se je redno udeleževalo 20 deklet . Z v e l i k i m zan ima njem so spreml ja la predavanja o p r v i pomoči, u r ed i t v i doma, o zd rav i p rehran i , še prav posebej pa so se vesel i le zadnjega de la tečaja, to je praktičnega p r i p rav l j an j a hrane. Ob za ključku so dekleta povedala, da so se na tečaju naučile mnogo k o r i s t n i h s t va r i i n da bodo p r i hodnje leto na d rug i de l tečaja spet prišla.
T a mesec bo Rdeči križ organ i z i r a l še dva tečaja za nego bo ln ikov na domu. T u d i za ta dva tečaja je ve l i ko zanimanje , saj so načela za tako nego i n zdrav l jenje povsem nova i n zelo uspešna.
Iz srca pa so pionirj i in cicibani hvaležni tudi neutrudlj lvim godbenikom orkestra J L A , k i so ob pr i jetnih zvokih pripomogli, da so se naši najmlajši na kurentovanju zavrteli do onemoglosti. Posebno prisrčni so bi l i cicibani ln mlajši pionirj i , pri večjih pionirj ih pa smo opazili že sramežljivost.
Končno velja zahvala tudi vodstvom osnovnih šol in vsem tov. učiteljem in učiteljicam k i so s svojim delom pripomogli , da Je kurentovanje tako lepo uspelo. Naj omenimo Se to, da je na vseh treh prireditvah nastopalo več kot 40(1 mask - nekatere so bile zelo lepe - zato tudi nJim lepa hvala '
P ionirski štab osnovnih Sol, Nov * mesto.
Prosvetno društvo v Skoc janu je preteklo nedel jo upr i zo r i l o Finžgarjevo Ver i go i n s tem pros lav i lo v i sok i , pisatel jev j u bi le j . P reds tava je v celot i u -spela. Igro bodo ponov i l i v Skoc j anu , po možnosti pa jo bodo pokaza l i še na nekate r ih sosedn j ih odr ih .
Društvo je za svoj k l u b že l an i nabav i lo te lev izor , k i pa je žal že takoj v začetku pokazal napako i n so ga m o r a l i dat i v poprav i lo P o več kot dveh mesecih aparat še vedno n i popravl jen, zato p r eb i va l c i Škocjana i n okol ice v z i m s k i h mesecih, ko imajo največ časa za izobraževanje i n razvedr i lo , n i so mogl i g ledat i te lev iz i jskega programa.
P o l j a n c i o svo j ih p r o b l e m i h
Pred dnevi so bili v Poljanski dolini zbori volivcev, na katerih, so razpravljali o perspektivnem planu črnomaljske občine. Zbori so tudi ocenili delo krajevnih odborov (zdaj sta v črnomaljski občini dva krajevna odbora več). Volivci so predvsem razpravljali o krajevni problematiki, več o slabih cestah in prometnih zvezah s Črnomljem. Precej so govorili o zobozdravstveni službi v Poljanski dolini. Kraj je zelo oddaljen bodisi od Črnomlja ali od Kočevja. Ce si hoče človek popravljati zobe, ima največkrat že s prevozom dovolj stroškov, velikokrat pa niti na vrsto ne pride. Volivci so prevsem za šolske otroke zahtevali boljše pogoje pri popravilu zob. Zobozdravnik naj bi v prihodnje vsaj dvakrat na teden obiskal Poljansko dolino. Nadalje so razpravljali o ustanovitvi lesne obrti in žage. Lesa je dovolj, saj odpeljejo od tam čez 1500 kubikov hlodov na letp. Ce bi pomagala občina, bi kaj lahko ustanovili manjši obrat in v njem zaposlili delovno silo, ki je je preveč.
Cesta od Vrh gore do dobli-čkega ovinka je nujna. Sedanja je prestrma in prenevarna za vozila. Volivci menijo, da bi b i lo potrebno zgraditi železobe-tonski most čez Kolpo. Predlogov pa je bilo še več.
Krajevni odbor Zveze borcev
bo do spominskega p ra zn ika — v počastitev 20-letnice vstaje — pos tav i l i spominsko ploščo z imen i vseh pad l ih borcev iz Po l janske do l ine .
Poljanska dolina se je priključila črnomeljski občini. Tako jo odločil zakon o spremembi o-kra jev . Razkosanost komune zdaj ne bo več o v i r a p r i reševanju nalog.
Skoraj 100 let! V Rigoncih štev. 36 pri Do-
bovi je 6. februarja umrla najstarejša prebivalka tega kraja, Marija Pinterič, ki se je rodila 21. marca 1863. Vse življenje je trdo delala, najhuje pa jo je prizadelo leta 1941, ko so jo Nemci izselili v šlezijo. Kljub visoki starosti se je leta 1945 zdrava vrnila v domovino in je vsa povojna leta še opravljala lažja kmečka dela in prebirala naše časnike. Bila je trdna korenina, zavedna žena in zdravega duha ter je tako preživela skoraj celo stoletje, saj je umrla v visoki starosti 98 let.
F. V.
ŠE PESTREJŠE! Dejavnost mladine novomeške
občine se iz leta v leto širi. Vse to nalaga vodstvu občinskega komiteja odgovorne naloge. Zadnja seja je potrdila, da uresničenje sklepov, k l j ih je sprejela mladina na svoji občinski konferenci, zahteva precejšnjo pomoč vse mladine. Program je v letošnjem jubilejnem letu še bolj pester kot prejšnja leta. Sd
VTEM TEDNU VAS ZANIMA
Četrtek. 16. februarja — Danilo Petek, 17. februarja — Sl lv in Sobota, 18. februarja - Drago-
stava Nedelja, 19. februarja - Miro
slav ' ' Ponedeljek, 20. februarja —
Leon Torek, 21. februairja — Irena Sreda, 22. februarja — Marjeta.
Črnomelj: 17. in 19. februarja ameriški barvni f i lm »Hrabri in smeli«. 21. in 22. februarja ameri. ški barvni f i lm »Princ to igralka«.
Dolenjske Toplice; 18. februarja francoski film »Montiparnas«.
Kostanjevica na K r k i : 19. februarja • angleški pustolovski. f i lm »Abdulah valiilki«.
Met l ika : 15. februarja češki f i lm »Oprostite, naipačna zveza«. 18. in 19. februarja ameriški f i lm -»Sonce zopet sije«. 22 februarja nemški film »Nedokončana zgodba«.
Mokronog: 16. februarja franco-^ko-italijanski fi lm »Štiri korake v oblake«. 18. in is. februarja ameriški f i lm »Doživljaji kapitana Vaj tac.
Novo mesto — »Krka«; od-17. do 20. februarja Jugoslovanski film >Košček sinjega neba«, od 21. do 23. februarja ruski barvni film »Rdeče listje«.
Novo mesto — Dom J L A : od 17. do 19. februarja dehoslova.ški f i lm »Vrnjeni življenju«, od 20. do J2. februarja ameriški M m »Zla-• a trobenta«.
Semič: 19 februarja ameriški oarvni film »Rihard Levjesrčni«.
Sevnica: 18. in 19. februarja italijansko-franccskl f i lm »Posled-ni i raj«.
Trebnje na Dol. : 18. in 19. februarja ameriški barvni .film »Ne. pozabna pesem«. Predstava v soboto ob 19. uri in v nedeljo ob 14., 16. in 18.30.
Krajevni odbor Rdečega križa v Smihelu pr i Novem mestu poklanja 2000 dinarjev namesto venca na i?rob Franca Prijatelja iz. Smihela dijaški kuhinj i v Novem mestu.
Kovačičev mlin, Novo mesto, obvešča vse kmete i n dobavitelje žita, da ima na zalogi vsakovrstno moko in mlevske izdelke v zamenjavo za žito. Zamenjava se vrši vsak delavnik v rednem delovnem času. Zato ne nasedajte lažnim vestem sovražnih ljudi in mlinarjev. Vsakdo se lahko prepriča o resnici . Franc Kovačič. ml inar. Novo mesto.
R A Z P I S Uprava. za . ceste LRS razpisuje
delovno mesto cestnega nadzornika v Kočevju. Kval i f ikaci ja : gradbeni tehnik. Informacije daje' i n prošnje sprejema Uprava za ceste LRS, Tehnična sekcija, Novo mesto, Ljubljanska 8.
P R E K L I C I I ZGUBILA S E M ZDRAVSTVENO
izkaznico štev. 30-1124 in jo s tem preklicujem. Terezija Zura, Mačko-vec 5, Otočec ob K r k i .
I ZGUBILA SEM ZDRAVSTVENO izkaznico štev. 468630 in jo s tem preklicujem. Mojca Peček, Novo mesto Trdinova 17.
Ljudmila Papež, Ratež 9, Brusnice, proglašam, kar sem govorila proti Jožefi Sčinkovic z Rateža 4, Brusnice, za neresnično.
P R O D A M uvezan les 5,5/4 m l za lopo'. Naslov v upravi lista. (106-61)
K U P I M vejalhik za žilo V dobrem stanju. Martin Grahek, Rožanec št. 22, Črnomelj.
K U P I M družinsko stanovanje v Novem mestu alt bližnji okolici. Plačam takoj v gotovini. Naslov v upravi l ista. (107-61)
S P R E J M E M gospodinjsko pomočnico, lahko tudi začatnica, za varstvo otroka. Gregor Repanšek ml., Homec lu Radomlje.
O P E K A R N A P R E L E S J E , p. Sent-rupert, proda iz osnovnih sredstev manjšo polžno stiskalnico -stroj za izdelavo vseh vrst- zidne opeke. Interesenti si polžno stiskalnico, lahko ogledajo vsak delovni dan od 7. do 15. ure v podjetju. Cena nizka.
.»u VAŠKEGA MOJSTRA aH pomočnika s prakso sprejme v stalno zaposlitev Kmetijsko posestvo -Bar je- - obrat Verd pri Vrhni k i . Družinsko stanovanje na razpolago.
P R O D A M dobro ohranjen Štedilnik -Tob i - in 3 karnise, 1,30 m dolge. Naslov v upravi lista. (115-61)
P R O D A M G E P E L J . Tomič. Loke 10, Straža.
NOVO MESTO V času od 6. do 13. februarja je
bilo rojenih 25 dečkov in 19 deklic
Poročili so se: Stetan Standekar, vodovodni instalater in Ana Franko delavka, oba iz Leskov-ca; Stanislav Hudal j , delavec iz Otočca, in Martina Pušavec, de lavka iz Sevnega; Jože Juršič. delavec iz Vel . Cerovca. 1n Marija Juršič, hči kmetovalca z Dolža. Janez Kastelic. kmetovalec iz Plemberka, in Justina Kastelic. delavka iz Vel Orehka; Janez Turk, kmetovalec tz Zajčjega vrha ln Frančiška Klemenčič. poljedelka z Dolža. Alojz Božič sin kmetovalca tz Sobanja. In Frančiška Kobe, hči kmetovalca iz Pangcrčgrma: Anton Muhič delavec Iz Koroške vasi. In Terezlla Turk. hči kmetovalca Iz Vel. Cerovca: Jože Klemenčič. sin kmetovalca z Dolža. in Jožefa Turk hči kmetovalca 7 Zajčjega vrha : Tanez Bartol, čevltar s Hriba, in Ann Sega. hči kmetovalca iz Vel Orehka: Janez Cimermančič. s i n kmetovalca lz .Turne vasi. In Marija Cimermančič. hči kmetovalca iz Vinle vasi: Jakob Hočevar kmetovalec t z Stranske vasi. In Ana Drnglnc. hč| kmetovalca Iz Konca: Tožp Cimermančič. sin trmetovalcn iz Vinle vasi. In Peo-c a Cimermančič. hči kmptovalca Iz .Turnp vasi : Molz M1k1avči<V zidar z Vel. Kala. In Marffn e.tan-! » P H . rfnlavka Iz S°l oH SHčnl
ITmrti «o: Tprpzlia Ceh. F T O S O O -
rfln'n 17 Knezle V a s i . s t a r o PO lpt* T ' ^ r o - M ' n Kurent. f , o s r > n H 1 n * a | 7
Vo l ^ č ' p nilve. stara «4 let ' M a r i n ka Kpefplto. hč| kmeta Iz Bršljina stara 9 mesecev
M E T L I K A V mesecu januarju sta bi l i roje
ni dve deklici . Poročili so se: Jože Dragovan,
poljedelec tz Dol. Lokvice, in Jožefa Skof, poljedelka iz DrašiC; Štefan Cesar, poljedelec iz Bojanje vasi, ln Barbara Rozman, poljedelka lz Boldraža; Jože Simo-nič, uslužbenec lz Kočevja, i n Marjeta Malik, uslužbenka iz Metl ike; Janez Nemanič, mizar, ln Štefanija Larvš. pletil ja, oba lz Ljubljane; Janez Kraševec. polje, delec ln Milena Dragovan, »̂oilde-dclka, oba iz Gor. Lokvic .
Umrl i so: Mart in Vrviščar, posestnik iz Gor. Lokvtc, star 80 let. Marija Stefanič, užitkarica lz Malih Lešč, stara 76 let; Marija Ur-bas, užitkarica lz Grabrovca, stara 83 let; Marija Bajuk, užitkarica iz Drašič, stara 80 let; Marija Taj-čman. užitkarica iz Cur i l , stara 85 let; Ivan Fil ipac, upokojenec iz Karlovca, star 78 let; Jože Kreme-sec, posestnik iz Rosalnlc, star 66 let: Marija Simonič, užitkarica lz Svržakov, stara 76 let.
SENOVO V mesecu januarju so bi l i roje
ni trije dečki i n dve dekl ic i . Poročili so se: Anton Vovčko,
rudar, in Marija Br i l i , poljedelka, oba iz Dobrove; Ivan ulčnik. avtobusni sprevodnik iz Malega Ka mna, in Ana Božlčnik, gospodinjska pomočnica z Velikega Kamna; Anton Pere, kmet, ln Marija Re-par, poljedelka, oba z Dobrave.
Umrl i so: Ana Ferl ln, preužlt-karica iz Reštanja, stara 86 let; Alojz Plau$teiner, upokojenec s Senovega, star 75 let; Franc Ivan-šek, upokojenec s Senovega, star 63 let. •
SEVNICA V mesecu januarju so bi l i rojeni
trije dečki in tri deklice. Poročili so se: Anton Smrdel,
cestar iz Studenca, ln Alojzija Stare, poltedelka iz Dol . Impol; Anton Možic .poljedelec, ln Frančiška Mastnak, gospodinjska pomočnica, oba lz Ledine; Jože Hro-vntič. upokojenec, in Frančiška Baumkirher, gospodinja, oba lz Smarla : Jože Požun. rudar lz Vra nia. In Ljudmila Rušnov, gospodinjska nomočnira iz LJubljane: Stanko Božič, kmet lz LlDOBlava. in Mar i la Rušnov, poljedelka tz Jurkovega dola: Anton Požun. kmet lz Vranja, ln Mari la Kozinc, eosporliniska pomočnica tz 2ur-kov dola.
Umr l ! ' o : Ivan Roštohar. mizarski pomočnik Iz Sevnice, star 42 let: Mari lan Tomac. unokoienpc i z Sevnice, star 72 let: Mar i la An-tfolispk. rroerjonMn .a |z Sedmice, stara 4? l P t : AlPksander Simon-člč. lrmpt lz Sevnice, star 56 let: Tda Radič, e n s p n d i n * « . 1z Sevnice, stara 4 ? t e t ; Acata Ratrar. ensoo-dlnla Iz Zurkov dola. stara fiR lpt:
Marija Zupevc, družinska upokojenka iz Pečja, stara 84 let; Mar i ja Stojs, preužitkarica iz Brezovega, stara 77 let; Jože Selak, kmet iz Zavratca, star 54 let; Nadbur-ga Slemenšek, gospodinja iz Str-žišča, stara 64 let; Helena Kranjc, preužitkarica lz Mrzle Planine, stara 67 let; Karol ina Salamon, preužitkarica lz Podgorja, stara 84 let.
t-ietcKU teaen so v novomeški ^oroumsmci rodile: Danica Ur -oanćiC iz Breze - dekl ico; Tončka Novak iz Kadolj - dečka; A -mca Musifi iz Podzemlja — deklico, Stanislava Rode lz Črnomlja - aeeka; Lidi ja Senica lz Me-niske vasi - deKiico, Mart ina Koračni iz Dol . Težke vode - dekl i co, Slavka Cimermančič iz Jurne vasi - deklico, Marija Praznik z Vrhovega - dečka, Marija Skoda iz Ledece vasi - deklico; Olga Ga-spenC iz Planine - deklico, L judmila Zgonc iz Kočevja - deklico; Mi lka Bukovec iz Velike Loke — deklico; Jožefa VampelJ iz Gotne vasi - deklico, Marija Žagar lz Bircne vasi — dečka; Francka P i -cedj iz Vidma-Krskega — dečka, Ana Cadonič iz Zil ja — dečka; Ana Turk z DolZa — dečka; Majda Stih iz Vidma - Krškega — dečka; Jožefa Staniša lz Konca — dečka; Ivana Progar lz Starega trga — dečka, Marija Strniša z Jezera — deklico, Slavka Nemanič lz Bušl-nje vasi - dekl ico; Mari ja Goljev-šček tz Kočevja - deklico. Jožica Ajdič lz Male Loke - deklico; Marija Brajdlč Iz Prečne - deklico, Antonija Vovko tz Smarjete - deklico, C i lka Goršln z Velikega Slatnika - dečka; Olga Martinčič iz Starega trga - deklico; Emil i ja Zorko iz Dolenje vasi - deklico, Tončka Dvoj moč iz Ostroga - dečka; Lenčka Dole lz Mačkovca — deklico, Muhvič Marija iz Stare cerkve - deklico, Mari ja Sircelj z Dol. Dobrave - deklico, Mari ja Srebrnjak iz Dol. Suhadola - dečka: Mari ja Mavsar iz Pleša - deklico.
Pretekli teden so se ponesrečili in Iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Marija 2užek, čistilka iz Gotne vasi. je padla pod avtomobil ln si poškodovala prsni koš. Mi rko Kobetič, zet kmeti, zavarovanca lz Butoraja, je padel z voza In si poškodoval levo roko v rami. Pavel Frice, kmet iz Dol. Podgorja. 1e padel v gozdu in se ponesreči ustrelili s puško v levo roko. Franc Mramor, kmet lz Ostroga; le padel l n si s sekiro poškodoval nos.
Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški po
rodnišnici rodile: Ana Zuštrič iz Zemuna - deklico. Ana GrmŠek iz Zg. Pohance — deklico, Ivanka .Turkas lz Pisec - deklico. M i lka Butkovič lz Pisec - deklico. Mar i la Kozole lz Stolovnlka — deklico. Dragica Molan tz Anovca — deklico. Mari ja Gluk iz Stoleskega -dečka. Terezlla Jalovec lz Sobe-nje vasi — dečka. Dragica Bevc iz CerkeH - dečka. Antonija Bencin iz Loaa — dečka, Tereziia Vizler iz Vel ike vasi — dečka. Dora Petelin 17 Sotelskega — dečka, Stanka Pribovšek lz Zg. Obreze - dečka.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili
in iskal i pomoči v brežiški bolnišnic i : Mtjo Cičko, delavec iz La -duče ,sl je pri padcu s kolesa poškodoval glavo. Vero Oštlr, hčer delavca lz Krškega, je pri prehodu čez progo povozil vlak. pri čemer ie dobila notranje poškodbe. Draga Vuklna , delavca iz Kačkov-ca. 1e pritisnila krava ob jasli l n ca huje poškodovala. Janko Jan-drlčlč, kmet lz K lake , se je prt tesanlu usekal v levo nogo. A n -rtrel Zlvlč. delavec iz Drenovca, si 1e pri padcu na cesti poškodovat levo nogo. Peter Boškovtč. sin posestnika iz Zeltitea. ie padel z lestve In dobil poškodbe po glavi. Ivan Krflšnik. delavpc iz Kosta-nleviee. 1e pade! s kolesa ln dobil poškodbe po glavi.
N O V O V K R M E L J U SPORED RADIO LJUBLJANA ® Clanl organizacij krmelj-
skega rudnika rjavega premoga, ki združuje nad 400—članski kolektiv, živahno razpravljajo o tekočih problemih pri delu ^ in vsakdanjem življenju rudarjev in delavcev. Pred kratkim so
Občni zbor RK v Podhosti
5. februarja je bil v Podhosti občni zbor krajevne organizacije Rdečega križa. 70 udeležencev je pozdravil predsednik okrajnega odbora Rdečega kr i ža inž. Zobec in spodbudno govoril o pomenu in delu te organizacije. Z njegovim predavanjem smo zelo zadovoljni in želimo že več takih obiskov.
Odbor
H Tud i letos Je naš študentski klub organiziral tradtoionaBno študentsko prireditev — družabni večer z brucovanjem, k i Je b i l v Domu Maksa Perca v LJubljani
Spomladi namerava klulb organizirati podobno prireditev k i se je bodo vsaj upamo, udeležila tu dd vsi povabljeni predstavniki podjetij, usitamov in organizacij, k i smo jih na tej zabavi pogrešali
razpravljali o perspektivnem planu rudnika.
0 11 odstotkov rudarjev stanuje v Krmclju, poudarjajo pa, da je precej pogojev za ustanovitev rudarske kolonije. Rudnik zgradi na leto za svoje člane 3 stanovanja, vendar bi bilo potrebno zgraditi vsaj 6—stanovanjski blok. Predvsem manjka samskih stanovanj. Potrebovali bi še dva lokala, obrtno in trgovsko delavnico.
9 Petletni perspektivni plan predvideva tudi dograditev zdravstvenega doma (graditi so ga pričeli že 1958. leta, za katerega potrebujejo še okrog 3 mi - '
l i jone d inar jev . H k r a t i bodo u r ed i l i zobozdravstveno i n pa -tronažno službo i n ustanov i l i l ekarno .
0 Gos t i n sk i obrat bodo tud i mora l i ustanov i t i . Pogojev za razvoj t u r i z m a je v tem kra ju dovol j . U r e d i l i bodo še nekaj tu j sk ih sob
% Trgovsko podjetje »Sloga« iz Sevnice bo v K r m e l j u zgrad i lo benc insko črpalko; nekaj delov zanjo so že nabav i l i .
@> K m e t i j s k a zadruga iz Tržišča se je združila s Kme t i j s ko zadrugo v Šentjanžu. Tako bo tudi na tem področju samo ena kmet i j sko—gospodarska enota.
Hudoklinova Matice ni več PrejSn-ji teden smo pokopali
Ano Hudoklin - Manco na po. kopališče v Šmarju pri Šentjerneju.
Kdo ni poznal Manee, ki je gospodinjila pri Sv. Miklat ' i i i na Gorjancih? Znana je bila daleč naokrog kot gostoljubna in odlična kuharica. Bila (je prva gostiteljica Ijubiteljer Gorjenceu i « vseh drugih pla
nincev, ki hodijo uživat lepote gorjanskih gozdov in koše. nic. Zadnje dni življenja ie preživela pri svoji hčerki v Kostanjevici. Vsi planinci in njeni znanci jo bomo ohranili 9 hvaležnostjo v sporn'Tiu..
Naj ji bo lahka zemljica tam pod Gorjanci!
Bogomil Lilija
SOBOTA — 18. F E B R U A R J A : 5.00—8.00 Dobro jutro l (Pisan
glasbeni spored) — 5.23—5.45 Nekaj domačih - 6.30—6.40 Reklame — 8.05 Glasba ob delu — 8.30 Narodni motiv i v komorni glasbi -8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Majhno potovanje po J u goslaviji - 10.15 ErnB Dohnanvl : Variacije na otroško pesem za klav i r in orkester — 10.40 Angle. ščina za mladino — 10.55 Ansambel Maurice Larcangs — 11.00 Po svetu Jazza — U.30 P ionirsk i tednik — 11.50 Otroci izbirajo pesmico -12.00 Skladbe S. Blničkega — 12.13 Kmeti jski nasveti — 12 25 Zabaven opoldanski spored — 13.15 Obvestila in zabavna glasba _ 13.30 Iz naših krajev - 13.50 Od arije do arije — 14.20 Sport in športniki — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Obvestila, reklame ln zabavna glasba — 16.40 S knjižnega trga - 16.00 A l i vam ugajajo? — 16 40 Obrtniški zbor Enakost lz Kranja— 17.00 Loka ln i dnevnik — 17.15 Po kinu se dobi. mo - 17.45 Plesni zvoki _ - 18.04 Jezikovni pogovori - 18.15 Ivan Mane Jarnovič: Koncert za viol ino in orkester — 18.30 Pol jska zabavna glasba — 18.45 Okno v svet — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Z veselimi zvoki v prijeten sobot, ni večer - 20.20 Michael Brett : Ceoraeu se zmeral kaj pr imer i — 21.00 Za prijeten konec tedna' — 22.15 Oddaja za naše izseljence — J3.05 Do polnoči v plesnem r i tmu
N E D E I J A C 1». F E B R U A R . ! A : 6.00—6.30 ju t ran j i pozdrav - T.3S
Stevan Biilničla v prtredtrah za
pihalni orkester - 8.00 Mladinska radijska Igra — 9.00 Iz album« skladb za otroke — 9.10 Z zabavno glasbo v novi teden — 10.10 So .pomnite, tovariši . . . — 10.30 Poj« Invalidski pevski zbor - 10.46 M a tineja zabavne glasbe — 11.30 Nedeljska reportaža — 12.00 Naši po. slušalci. čestitajo i n pozdravljajo — 13.15 Obvestila, zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — 13.45 K o n cert pri vas doma — 14.16 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — n . — 15.15 Reklame — 15.30 K a r radi poslušate — 16.20 Iz operetnega sveta - 16.40 Pe l i so Jih mati moja — 17.00 Zabavni ansambli — 17.20 Car l Mar ia Weber: Ooncerti-no za klarinet in orkester — 17.30 Radijska igra _ 18.18 L. van Beethoven: Sonata appassionata — 18.40 Poskočne polke in valčikS — 19.00 Obvestila, reklame ln zabav, na glasba — 19.30 Radi jsk i dnevnik in športna poročila - 20.05 Izberite melodijo tedna I — 20.50 Ptesni orkester Nelson Riddle — 21.00 Obisk t>rl muzikologu dr. Drago-tlnu Cvetku - 22.15 Ples ob radi j . Rkem sprejemniku — 23.00 Poročila — 23.05 Nočni komorn i kon cert.
R5 Letos nameravajo štitdentrje novomeškega okraja izdati srvoj almanah, k i naj bi prikazal delo članov Muba pred vojno, sodelovanje dolenjskih študentov v N O B in sedanje delo kluba. Da b i z zbiranjem gradiva čimprej pr i čeli, je b i l ustanovljen pripravl jalni odbor
2l
3̂ 5. — Sodeč po zgodbah, ki j ih je pripovedoval, je moral vse svoje življenje prebiti med najhujšimi zločinci, ki jih je kdaj nosilo morje. Moj oče je dostikrat tarnal, da nam bo spravil krčmo na kant, ker bodo gostje začeli izostajati. Toda ni bilo tako: ljudje so se kapitana navadili, ker jim je nudil v dolgočasnem življenju zanimivo spremembo. Res je zdavnaj potrosil tiste zlatnike, toda oče s« je bal terjati in sta ga najbrž jeza in
strah vrgla tako kmalu na bolniško posteljo.
6. — Nihče ni videl, da bi bil kapitan kdaj odprl svojo veliko mornarsko skrinjo. Samo enkrat se je zgodilo, da mu je kdo upal ugovarjati. Moj ubogi oče je ležal že na smrt bolan in obiskal ga je dr. Livcrsej'. Ko je opravil pri bolniku, jc stopil v sobo za goste, kjer jc kapitan pel svojo kvantarsko pesem. Doktor se zanj ni zmenil in se jc začel pogovarjati s starim vrtnarjem Tay-lorjcm. Kapitan je udaril s pestjo po mizi — vsi so utihnili, le doktor je prijazno nadaljeval svoj
pogovor in mimo kadil svojo pipo.
7. — Kapitan je pogledal divje okrog sebe, grdo zaklel in zarjul: »Mir, tam v medkrovju!« »Kaj govorite z menoj?«- je vprašal zdravnik in nadaljeval: »Ce boste še nekaj časa tako pili rum, bo svet kmalu rešen velikega lumpa.- Stari malopridnež je tedaj planil kvišku, potegnil izza pasu dolg mornarski nož. Vsi smo otrpnili. Zdravnik pa jc ostal miren in dejal: »Ako ne spravite noža pri priči, vam obljubljam, da priđete na vislice. In glejte, da se ne boste več vedli tako ne
vljudno.«
8. — Odslej kapitan ni več nadlegoval gostov. Nekega dne v mesecu januarju se je kapitan odpravil na' obalo. B i l sem sam v gostinski sobi, ko je vstopil neznan gost. Postregel sem mu z rumom, ko me je zaupljivo vprašal, če stanuje pri nas podčastnik BiH. Povedal sem mu, da pri nas stanuje samo kapitan in on se je zarezal: »Kako me bo Bi l i vesel! Vem, da še bolj kot če bi mu dal kozarec dobrega žganja.« Pri teh be
sedah je oprezno gledal proti vogalu hiše.
Ua bi privlekel v svojo briv-nico čimveč stalnih gostov, si je neki brivec v Kjobennavnu na Danskem izmislil zanje postrežbo, kakor jo kaže gornja slika: srčkano mlado dekle v bikini kopalkah brije, striže, masira kožo in umiva glave moškim obiskovalcem. Pravijo, da odtlej brivcu posel teče kot namazan. Da pa to ponižuje ženo in njeno čast seveda v kapitalističnih državah delodajalcev ne briga:
Clovek-jadro na ledn Je Geofrev Pope iz Minnewashla T ZDA. Naprava, ki jo je sam Izdelal, mu omogoča brez napora potovanje po ledu celo s hitrostjo petdeset in več kilometrov na uro.
Tehnika ln medicina vedno tesneje sodelujeta na najrazličnejših področjih. Na sliki jo videti, kako se dekle pripravlja pojesti posebno tableto, ki je v resnici najmanjši radijski aparat na svetu, sposoben še v človeškem telesu delati S6 ur po zaužitju. Aparat zamenjuje razne sonde, s katerimi je treba sicer meriti temperaturo želodca in krvnega obtoka, pritisk tekočin in učinkovanje hrane v človekovem telesu, in olajšuje dosedanje težavne preiskave
Pravijo, da so delfini najinte-Ugentnejše živali. Bes jih jc precej lahko dresirati in naučiti določenih opravil. Slika kažq delfina, dolgega kar štiri metre, ki so ga v znamenitem živalskem vrtu v Miamiju v ZDA naučili, da skače lz vode hi nakaže poljub svojemu dre-
KEMIJA V O S P R E D J U K o t v v s eh r a z v i t i h deželah,
t ako je t u d i v J u g o s l a v i j i k e m i j a za j e l a vse i n d u s t r i j s k e panoge. R a z v o j t ehn ike , p r o meta , s t a v b i n s t v a , p r eh rane , z d r a v s t v a i n še marsičesa s i brez k e m i j e sp l oh ne m o r e m o z a m i s l i t i . Naša kemična i n d u s t r i j a p r o i z v a j a v p r i m e r i s p r edvo jno p e t k r a t več so lne k i s l i n e , t r i k r a t več k a l c i r a n e i n kavstične sode, d v a n a j s t k r a t več f a r m a c e v t s k i h s u r o v i n i t d . — V e n d a r b o t r eba s t o r i t i še m a r s i k a j , d a b o m o bo l j e i z koriščali domače s u r o v i n e i n izboljšali kakovos t kemičnih p ro i z vodov . Z a t o p a je po t r eb no znans t v eno r a z i s k o v a l n o de lo n a t e m področju.
J u g o s l o v a n s k i k e m i k i so spre j e l i v svo j n o v i p r o g r a m t u d i t eme l j i t o r a z i s k o v a n j e d o m a čih v r s t nafte, k e r je to n u j n o po t r ebno z a e k o n o m s k o i z k o r i ščanje tekočih gor i v .
L a b o r a t o r i j s k i p o i z k u s i so
Hotel velikan V M o s k v i bodo letos začeli
g r ad i t i ho te l , k i bo največji v E v r o p i : I m e l bo 3400 sob i n bo spre je l l a h k o 5886 gostov. V hote lu bodo t u d i t r gov ine , d v e k i n o d v o r a n i i n k o n c e r t n a d v o r a n a s 3000 sedeži.
Ribe plezalke O b o b a l a h z ahodne A f r i k e
živi posebna v r s t a r i b — per i o -fa l te imrs. Do l g e so d o 15 c m , i m a j o p a škrge t a k o ure jene , d a se p r a v d o b r o počutijo t u d i n a s u h e m . C e j i m p r e t i n e v a r nost , se za r i j e j o v i l o v i c o a l i sp leza jo n a drev j e .
Žepna podmornica I t a l i j a n s k i k o n s t r u k t o r j i so
z g r a d i l i m a j h n o p o d m o r n i c o , k i j e že d o b i l a n a z i v »podvodn a vespa« . V p o d m o r n i c i je pros tora z a d v a človeka, po gan ja p a j o električni m o t o r n a bater i j e . P o d vodo v o z i s h i t ros t j o 7 k m n a uro .
p o k a z a l i , d a se z d o d a j a n j e m t a k o z v a n i h h u m u s n i h k i s l i n z e m l j i doseže ze lo dober p r i de l ek n e k a t e r i h žitaric, z las t i rži. Z d a j bodo šli na praktične po i zkuse n a t e r enu , p r i čemer bodo preizkušali več v r s t žita r i c .
Posebno s k r b bodo k e m i k i posve t i l i d e lu p r i t ehno l og i j i p r e h r a m b e n i h p ro i z vodov . T o je z a J u g o s l a v i j o ze lo p o m e m b no vprašanje, če upoštevamo,
d a večina p r e b i v a l s t v a še zme raj p r i d o b i v a h r a n o n a t r a d i c i o n a l n i način i z svo je n a t u ra lne p ro i z vodn j e . V p l i v sodobne t e h n i k e i n tehno log i j e n a p r e h r a n o je še zmera j m a j hen . T o d a s k r b za k a k o v o s t i n sestav p r e h r a n e čedalje bol j p r e v z e m a družbena skupnos t . Narašča število h l a d i l n i k o v , podjet i j z a k o n s e r v i r a n j e h r a ne, r e s tav rac i j p r i v e l i k i h p o d j e t j i h ta d r u g i h , o b j e k t o v z a
l j u d s k o p r eh rano . Za t o bodo z n a n s t v e n i k i v ce lo t i za j e l i proučevanje škroba i n njegov i h de r i va tov , r a s t l i n s k i h i n živ a l s k i h maščob, rib, m l e k a , p r o b l e m prede lave moke , i n dus t r i j o v r en j a , p r o i z vodn j o bonbonov , s l a d k a r i j i t d . V s e to z n a m e n o m , da se t ov r s tna p r o i z v o d n j a m o d e r n i z i r a i n pocen i .
Kaša - ni samo otroška paša
M e d r a s t l i n a m i , k i so j i h l jud j e p r i d e l o v a l i v »dobi mo-tikarstva«, n i b i l a n o b e n a r a z širjena t ako kot proso, ugot a v l j a švicarski r a z i skova l e c r a s t l i n s k e p r eh rane d r . A d a m M a u r i z i o . Nekoč so p r i d e l o v a l i proso po.največ jem d e l u sveta, danes pa ga p r i d e lu j e j o v večjem obsegu le n a s e v e rnem K i t a j s k e m , v S r e d n j i A z i j i i n južni R u s i j i . V E v r o p i spada m e d m a n j v r e d n e p r i d e l k e . D o m o v i n a prosa je bržkone P r e d n j a I n d i j a . V E v r o p i je b i l a
p rosena kaša do s redn j ega vek a o s n o v n a p r e h r a n a . P roso vsebuje več maščob k a k o r d r u ge žitarice, i m a pa t u d i v e l i k o s i l i c i j a , k i je nu jno po t reben za čvrstino kože, t rdnos t zob i n lesk las. Čim mlajše je člove- • ško telo, t o l i k o več s i l i c i j a potrebuje, zato je prosena kaša za o t roke i n m ladega človeka še posebej k o r i s t n a i n p r i p o ročljiva.
Kako hitro lete ptiči S t r o k o v n j a k i so s p o s e b n i m i
optičnimi a p a r a t i z m e r i l i h i trost p t ic i n u g o t o v i l i te- le h i trost i :
pt ice p e v k e lete s h i t ros t j o 32 d o 59 k m n a uro , go l ob i 48 do 68, v r a n e d o 72, s o k o l i o d 64 do 77, d i v j e gosi o d 67 d o 88, d i v j e race pa o d 75 d o 95 k m n a uro .
N E V A R E N ZLOČINEC Neki guverner je obiskal ve
liko jetnišnico in vprašal vsakega kriminalca, zakaj je zaprt. Vsi jetniki »o trdili, da sedijo povsem po nedolžnem, le eden je priznal, da je res kriv. Tedaj je ukazal guverner: »Takoj vrzite tega pokvarjenca skozi vrata na svobodo, sicer bo pokvaril vse druge, ki so nedolžni!-'
M O L I T E V ŠVICARJEV Ko se je leta 1476 švicarska
vojska zbrala pri Martenu, da se upre napadu Karla Smele-
— TT, že spet teče k nam soseda! — Kaj pa je to hudega? — Seveda je hudo! Kadar Ji česa zmanjka, pa prosi pri nas na posodo! Ce le pomislim, da jo je
včeraj zapustil njen mož . . .
ga, je poveljnik Švicarjev pokleknil in zmoUl tole molitev:
»Gospod bog, če je pravica na naši strani, daj, da zmagamo. Če je pravica na strani sovražnika, naj zmaga on? Ce pa slučajno ne boš vedel, na čigavi strani je pravzaprav pravica, potem te prosim, da se umakneš malo v stran in gledaš, kako se znamo Švicarji bojevati!«
i '-f* •'"4'':' 'If.Wt' S U M L J I V O N A V O D I L O
»Načelniki naše ustanove, ki nimajo lastnih tajnic, lahko uporabljajo dekleta iz stroje-pisnice.K
— Recite gosta, naj s« nikar ne I razburja! Dobil bo celega pi- j ščanca, plačal pa bo samo jajce! I
DRAGI PIONIRJI IN PIONIRKE! Vse kaže, d a smo Varni p re tek l i teden zas tav i l i p re lahko s l ikovno uganko — do
torka opoldne ste pos la l i k a r 209 p r a v i l n i h odgovorov! Tok ra t je b i lo treba odgovorit i na 3 vprašanja tako le : B R E Z I C E , M i r o Kambič, i zmed vas i Lenar t , B r e z i na , Zakot, Črnec, V e l i k e Malence , Bukovšek in d rug ih pa našteti vsaj t r i ! Z reb je zato določil spet pet nag rad : 1. nagrado — 1000 d in dobi Breda Baškovič, učenka l.a razr., osnovna šola Brežice; 4. knjižne nagrade (s l ikanico N E P O K O R J E N I B R E G O V I ) pa dobi jo : Marijan Omrzel, 5.a r., šola v Artičah; Darko Avsec, 6.b razred , osn. šola, Brežice; Branko Grubič, Cer ina 16, p. Brežice; Jože Iljaž, Sp. Sušica 39, p. B i ze l j sko .
Danes ob jav l jamo malo težjo uganko : do t o rka nam pošljite 3 k ra tke odgovore na sledeča vprašanja:
1. kraj, ki ga predstavlja slika; 2. ime in priimek predsednika krajevnega odbora v tem kraju; 3. naslov občine, v kateri se nahaja ta kraj.
S l i k e n i t reba rezat i i z časnika! N a ovoj, v ka te rem boste pos la l i čitljivo napisan odgovor, napišite: S L I K O V N A U G A N K A . Zadn j i rok za sprejemanje rešitev: torek, VL. februar 1961.
V n e k e m t a k e m j u t r u je na v e r ando hiše ob r e k i s top i l odrase l i n k r e p a k deček. P o g leda l je na Donjec i n vese lo v z k l i k n i l :
»Mama, m a m a , p o j d e m na reko! « »Saj še n i s i zajtrkoval ! « »Bom h i t r o nazaj ! « Videč, d a m u m a m a ne b r a n i več, je u r n o
kočil v čoln i n zaves la l p ro t i s t r m i o b a l i na d r u g i s t r a n i Don j ca . N a r e k i se je s l eke l in p l j u s n i l v vodo. Do lgo ga n i b i l o na površje i n m a t i se je že v z n e m i r i l a . Slednjič se je daleč ob peščeni o b a l i p oka za l i z vode, obs i j an od sonca .
M a t i j e olajšano v z d i h n i l a i n z a v i l a v hišo. D a , t u d i s i n je že dorase l v e l i k je. In
ona, G a l i n a A r k a d j e v n a , ne more ve r j e t i , da je B o r i s Antonovič, n jegov oče, res mr tev . K a k o r a d je i m e l t aka j u t r a in r e k o ! In p rav t ako j o je strašil z r a z n i m i objestnos tm i ko t zdaj Saša . . .
»Boris, B o r i s . . . še zmera j sd v m o j e m s r cu . Nihče ne ve, k je so te fašisti u s t r e l i l i , zato še zmera j u p a m , te čakam! V gesta-p o v s k e m a r h i v u so našli tvo jo obsodbo, i n da s i us t re l j en ta i n ta d a n . n o v e m b r a . . . U j e t n i k i so se v r n i l i , v r n i l i so se d e p o r t i -r a n c i i z Nemčije. L e tebe n i . To re j je res . . . jaz pa v e n d a r ne v e r j a m e m . . .«
G a l i n a A r k a d j e v n a s i je o b r i s a l a solze •;n se u s t a v i l a p r e d hišo. P o peščeni o b a l i je h o d i l s i n ' s težkimi k o r a k i , kot oče.
D a , Saša je z rase l , toda čedalje man j vprašuje po očetu. Noče se d o t i k a t i m a m i n e nezace l jene rane . J e pa kot B o r i s , l j u be zn i v , toda t rmast . Hoče po i ska t i s t va r i , k i j i h je z a s u l a eksp l o z i j a p r v i dan vojne. G a l i n a se s labo s p o m i n j a , ka j je p r i pove dova l B o r i s , preveč je doživela m e d vo jno Saša pa se resno p r i p r a v l j a na pot. S tovarišem K o l j o sta na r ed i l a čoln. pomaga l j i m a je s t a r i sosed. Zda j pa pros i , naj m u k u p i še puško . . .
K o je s top i l a na prag . je p r i t e k e l l ep deček srednje postave . N a s m e h n i l se je i n j o vprašal:
»Dober d a n ! K j e je Saša?« »O , K o l j a , dobe r d a n ! K a j s i t ako z a
d i h a n ? A l i s i k o m u ušel?« »Nov ice prinašam!« K o l j a je pog leda l na
reko, opaz i l čoln i n z d i r j a l skoz i v r t . »Kol ja , Ko l ja ! « ga je skušala u s t a v i t i G a
l i n a A r k a d j e v n a . »Kakšne novice?« »Priskrbel s em mrežo! « je od reke v i k n i l
K o l j a . » T o b o v a n a l o v i l a rib! Zda j m a n j k a samo še puška pa bova odplula!« Skočil je v vodo i n o d p l a v a l na levo oba lo .
-Spe t j u b o m čakala,« se j e n a s m e h n i l a žena. » D o opo ldne bosta govo r i l a o svo j ih načrtih . . . « '
S t o p i l a je v hišo. T o p l o j u r i j s k o sonce je p r i p l a v a l o nad obzor je i n r eka se je s re b r n o za l eske ta la . P o u l i c a h so h i ' e l i l jud je P r e d hišo z v e l i k o s tek leno v e rando se je u s t a v i l v i sok , s i vo las moški. O g l e d a l s i je hišo. pog l edova l v a n j o sko z i odr>rta o k n a s
spuščenimi z a v e s a m i , se zag leda l v s to l e tn i hrast . N a t o je o d r i n i l v r a t a i n s top i l p r o t i vhodu . G a l i n a A r k a d j e v n a ga je o p a z i l a , s i p o p r a v i l a p r e d p a s n i k in m u šla n a p r o t i
»Oprostite, p r o s im v a s « je r a zbur j eno sp r egovo r i l neznanec . »A l i živi jo tuka j T r o p i n i nov i? «
»Da , « je po t rd i l a Saševa m a m a . »Veste, ne z a m e r i t e . .. r a d b i g o v o r i l o
n e k i kočljivi s t v a r i , pa ne v e m . a l i sp l oh l a h k o . . . «
»Zakaj s to j i t e? I zvo l i t e v hišo!« ga je p o v a b i l a G a l i n a A r k a d j e v n a i n se nehote zba la , d a s a m a n i vede la , zaka j .
Neznanec je u r n o po tegn i l i z žepa ze leno beležnico. »Je to le m o r d a vaše?«
V z e l a je beležnico i n jo r a zbur j eno o d pr l a .
»Bor is ! « je v z k l i k n i l a i n s t op i l a bliže k neznancu . »A l i je živ? K j e j e ? « je pošepe-ta la i n omed l e l a .
Z b u d i l a se je šele v sob i n a d i v a n u . V sobi je sta l neznanec , nas l on j en n a okno . K o je zaslišal n jen težki v z d i h , se je z r a v n a l in s top i l p ro t i n j i .
»Oprostite, n i s em vede l , d a je beležnica last vašega moža. Res m i oprostite!«
G a l i n a A r k a d j e v n a se je d v i g n i l a i n used la .
»Dajte m i j o ! « je zap ros i l a . » P r ipovedu j t e « »Leta 1941 s em jo b i l v ze l z a j e t emu f a
šistu. Zvede l sem, da jo je b i l po tegn i l Iz žepa n e k e m u r u s k e m u v o j a k u . T u k a j , v v a šem mes tu . -
G a l i n a A r k a d j e v n a ga je z a p r o s i l a s p o g l edom, naj pove vso resnico .
»Oprostite, pove j te m i svo je ime. « »Galina.-
» P o očetu?« »Arkadjevna. G a l i n a Arkadjevna.« -Res v a m ne b i hote l v ze t i zadn jega u p a
n ja , toda v o j ak i ne lažejo.« S k l o n i l se je k n j i i n začel šepetaje: -Fašist je r eke l , d a je beležnico v ze l m r t v e m u v o j a k u . J a z f i u ne b i ver j e l , toda pog le j te : k r og l a je n a j prej p r eb i l a beležnico, i n nato . . .«
- D a , njega so u s t r e l i l i , - je za j ec l j a l a G a l i n a A r k a d j e v n a .
-Ustre l i l i? « je nag lo vprašal neznanec . »Tore j s e m b i l u je l esesovca. G o t o v o j o j e b i l v ze l po s t r e l j an ju . N i s e m vede l , s i c e r b i b i l l opova u b i l na mestu.« U t r u j e n o je v z d i h -n i l in pog l eda l , k a m bj se usedel .
-Op ros t i t e , l a k o me je p r e sun i l o , d a vas sp l oh n i s e m vprašala, k a k o se p i še te « U j e l a je ne znancev pog led i n r e k l a : - U s e d i t e se, usedite!«
- J a z serp Gorčakov. Georg i j e Ignjatovič,* se je predstav. ' ! neznanec.
Usede l se je na d i v a n , s k l o n i l g l a vo in začel, k a k o r da obu ja davne srJomine: